SPOROČILO KOMISIJE

o smernicah za dostop ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, do trga dela, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učenja odraslih

(2022/C 233/01)

1.   UVOD

Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini je več kot 6,5 milijona ljudi pobegnilo iz Ukrajine in doseglo EU; približno 3 milijone se jih je prijavilo za začasno zaščito, večina pa je žensk z otroki (1). Po doslej razpoložljivih informacijah je na trg dela EU vstopilo ali se prijavilo pri javnih službah za zaposlovanje le razmeroma majhno število delovno sposobnih oseb. Razlog za to so lahko telesne in duševne travme, privajanje v teku v državah članicah gostiteljicah, pomanjkanje informacij o obstoječih možnostih ali druge ovire (kot so jezik in obveznosti otroškega varstva).

Kljub negotovosti glede števila ljudi, ki bodo verjetno ostali v EU, in možnosti vrnitve se bo po pričakovanjih povečalo število ljudi, ki želijo vstopiti na trg dela v državah članicah.

Hitro in učinkovito vključevanje na trg dela bo pomembno tako za gostiteljske skupnosti kot za ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, saj si bodo lahko ponovno uredili življenje in nadalje razvijali svoje spretnosti. To bo koristilo tako zadevnim osebam kot EU, navsezadnje pa tudi obnovi Ukrajine.

V tem sporočilu so predstavljene smernice politike za ukrepe držav članic glede dostopa do trga dela, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učenja odraslih za ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

Te smernice dopolnjujejo in nadgrajujejo ukrepe, ki so že bili sprejeti na ravni EU in so namenjeni podpori tistim, ki prispejo v EU. 4. marca 2022 je bil sprejet Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 (2) o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o začasni zaščiti) in z učinkom uvedbe začasne zaščite (3). Komisija je 21. marca predstavila operativne smernice za izvajanje tega sklepa (4) (v nadaljnjem besedilu: operativne smernice), 23. marca sporočilo o sprejemu oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini (5) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo z dne 23. marca), 5. aprila pa Priporočilo Komisije o priznavanju kvalifikacij za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino (6) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo o priznavanju kvalifikacij). Komisija je na izredni seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve 28. marca ob usklajevanju s francoskim predsedstvom Sveta predstavila načrt v desetih točkah za okrepljeno evropsko usklajevanje za sprejem ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini (7). Ti ključni dokumenti se bodo posodobili, kadar bo to potrebno zaradi spremenjenih okoliščin in kadar bodo koristne dodatne smernice.

Upravičenci do začasne zaščite imajo pravico dostopa do trga dela EU, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učenja odraslih. Komisija je v sporočilu z dne 23. marca države članice spodbudila, naj odobrijo dostop do trga dela in določbe člena 12 direktive o začasni zaščiti razširijo tudi za osebe, ki uživajo ustrezno zaščito po nacionalnem pravu, kot določa člen 2(2) Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 (v nadaljnjem besedilu: ustrezna zaščita po nacionalnem pravu). Komisija tudi s tem sporočilom države članice poziva, naj določbe v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter učenjem odraslih v skladu s členom 14 direktive o začasni zaščiti kolikor je možno razširijo tudi na osebe, ki uživajo ustrezno zaščito po nacionalnem pravu. To sporočilo se zato nanaša na ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini in so upravičeni do začasne zaščite na podlagi direktive o začasni zaščiti, ter na tiste, ki so upravičeni do ustrezne zaščite po nacionalnem pravu.

Komisija si prek raznovrstnih kanalov izmenjuje informacije z nacionalnimi organi, socialnimi in gospodarskimi partnerji, zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe, ki sodelujejo pri sprejemu in vključevanju tistih, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Solidarnostna platforma (8) usklajuje sodelovanje med državami članicami, na primer pri evidentiranju potreb, virov, sprejemnih zmogljivosti in premestitev, pri čemer se posebna pozornost namenja potrebam najranljivejših, zlasti otrok. Komisija je vzpostavila večjezično spletišče, kjer so ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, na voljo informacije o njihovih pravicah, možnostih in potrebnih postopkih ob prihodu v EU (9). Poleg tega se z vrsto pobud na ravni EU zagotavlja, da lahko države članice v celoti izkoristijo razpoložljiva sredstva EU, zlasti v okviru „kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi“ (pobuda CARE) (10).

Zaradi brezprimernega obsega in hitrosti prihodov je potreben učinkovit odziv na vseh ravneh. Namen tega dokumenta je državam članicam zagotoviti smernice politike za lažje vključevanje ljudi, ki prispejo iz Ukrajine, na trg dela. V dokumentu so predstavljeni konkretni ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države članice ter ki temeljijo na pridobljenih spoznanjih in dobrih praksah iz zadnjih mesecev in od migracijske krize v obdobju 2015–2016. Uspešno vključevanje na trg dela je odvisno tudi od ukrepov, sprejetih na drugih področjih, kot je dostop do nastanitve, zdravstvenega varstva (vključno z duševnim in reproduktivnim zdravjem), socialne zaščite in storitev, za starše pa tudi do vzgoje in varstva predšolskih otrok ter šolskega izobraževanja. Ukrepi, ki jih Komisija sprejema na vseh teh področjih (11), se medsebojno dopolnjujejo.

Države članice se spodbuja, naj smernice iz tega sporočila izvajajo v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic (12), ki so bistvenega pomena za pravične in dobro delujoče trge dela in sisteme socialne zaščite v Evropi. Številni ukrepi iz Akcijskega načrta Komisije za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (13) so še posebej pomembni za ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi nediskriminaciji in posebni ranljivosti določenih skupin, izpostavljenih večjemu tveganju diskriminacije, vključno z Romi in osebami z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom, invalidi in skupnostjo LGBTIQ oseb.

EU bo še naprej sodelovala z ukrajinskimi organi v podporo ukrepom, ki ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, omogočajo uveljavljanje njihovih pravic. Ukrajinska diaspora v EU ima posebno vlogo pri podpiranju tistih, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

2.   DOSTOP DO TRGA DELA IN USPOSABLJANJA

2.1.   Zaposlitev in samozaposlitev

Hiter in učinkovit dostop do trga dela in vključevanje nanj sta ključnega pomena za ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini ter so zmožni in pripravljeni delati. Lahko opravljajo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, kar jim omogoča tudi, da so finančno neodvisni, si ponovno uredijo življenje ter med svojim bivanjem v EU prispevajo k lokalni skupnosti in se vanjo vključijo. To bo koristilo tako zadevnim osebam kot EU, navsezadnje pa tudi obnovi Ukrajine.

Upravičencem do začasne zaščite se dovoli, da opravljajo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe po pravilih, ki se uporabljajo za zadevni poklic. Zaradi politik trga dela lahko države članice dajo prednost državljanom EU in državljanom držav, za katere je zavezujoč Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru, ter tudi državljanom tretjih držav z zakonitim prebivališčem, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost. Uporablja se splošno pravo v veljavi v državah članicah, ki se uporablja za plačilo, dostop do sistemov socialne varnosti v zvezi z dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe in druge pogoje v zvezi z zaposlitvijo.

Komisija je v sporočilu z dne 23. marca priporočila, naj države članice pravice do dostopa do trga dela EU, ki jih zagotavlja direktiva o začasni zaščiti, razlagajo na najširši možni način, pri čemer naj izjeme glede prostega gibanja na notranjem trgu uporabijo le v ustrezno utemeljenih okoliščinah. Komisija države članice spodbuja, naj tak dostop do svojega trga dela odobrijo tudi upravičencem do ustrezne zaščite po nacionalnem pravu. Komisija je poleg tega v priporočilu o priznavanju kvalifikacij priporočila, naj države članice ne uvedejo ali ohranijo zahteve, da morajo podjetja dokazati, da niso mogla zaposliti državljana EU, preden zaposlijo osebo, ki uživa začasno zaščito.

Pomembno je tudi, da se preprečita izkoriščanje in neprijavljeno delo. Evropski organ za delo podpira izmenjavo dobrih praks prek platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu (14) v boju proti morebitnim zlorabam ali izkoriščanju delovne sile. Platforma je v zadnjih letih spodbujala celovit pristop, ki združuje preventivne ukrepe (kot sta ozaveščanje in zagotavljanje informacij) in sankcije na podlagi inšpekcijskih pregledov na delovnem mestu (15).

Javne službe za zaposlovanje imajo ključno vlogo pri vključevanju ljudi na trg dela, zagotavljanju informacij tistim, ki prispejo, ter povezovanju iskalcev zaposlitve in delodajalcev. Sodelujejo in usklajujejo ukrepe z drugimi deležniki, kot so uprave drugih držav članic, občine, socialni partnerji in organizacije civilne družbe, vključno z migrantskimi organizacijami in organizacijami ukrajinske diaspore, da bi se zagotovila pravočasna in ciljno usmerjena podpora. Javne službe za zaposlovanje so tudi ključni izvajalci storitev mreže EURES (16), pri čemer lahko nekatere od teh storitev uporabljajo tudi tisti, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Komisija je pripravljena nadalje olajševati izmenjave in sodelovanje na tem področju prek evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje.

Anketa med javnimi službami za zaposlovanje: Komisija je marca 2022 izvedla anketo med javnimi službami za zaposlovanje, ki je pokazala, da so službe hitro prilagodile zadevne postopke, in sicer s spletnimi informacijami v več jezikih (včasih tudi v ukrajinščini) in svetovalci, zadolženimi za naloge v zvezi s tem. V nekaterih državah so javne službe za zaposlovanje vzpostavile posebne podružnice za iskalce zaposlitve, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, v nekaterih primerih pa objavljajo ponudbe za zaposlitev, ki so namenjene specifično njim. Nekatere javne službe za zaposlovanje so že prisotne v sprejemnih centrih in službah, nekatere pa so vključene v projektne ali druge skupine za skupno odzivanje na izredne razmere, namenjene ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Mnoge javne službe za zaposlovanje so v zadnjih letih pridobile bogate izkušnje z registracijo in oblikovanjem profilov prosilcev za azil in beguncev ter podpiranjem njihovega vključevanja na trg dela, zato se jih spodbuja k sodelovanju in izmenjavi dobrih praks prek evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje.

Komisija poleg tega prek evropskega partnerstva za vključevanje (17) sodeluje s socialnimi in gospodarskimi partnerji, da bi pospešila vključevanje ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, na trg dela. Države članice se spodbuja, naj na nacionalni ravni prav tako sprejmejo večdeležniški pristop z gospodarskimi in socialnimi partnerji, saj so ti ključni za zagotavljanje učinkovitega ustvarjanja in razpoložljivosti možnosti za zaposlitev in samozaposlitev ob potrebni podpori.

Komisija države članice poziva, naj pri sprejemanju ukrepov v zvezi z dostopom do zaposlitve in samozaposlitve: — dajo na voljo informacije: — o razpoložljivi podpori ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. To presega pravno obveznost zagotavljanja informacij o njihovih pravicah in se nanaša na informacije o podpori, kot so karierna orientacija, svetovanje, mentorstvo, zaščita pred diskriminacijo (zlasti med nosečnostjo in zgodnjim starševstvom) ter ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Tovrstne informacije bi se lahko vključile v dokument, ki se zagotovi v skladu s členom 9 direktive o začasni zaščiti, po možnosti v jeziku prejemnika, in bi se lahko dale na voljo tudi prek namenskih spletišč, aplikacij ali objav. Države članice se spodbuja, da dajo podoben dokument in sklop informacij na voljo tudi tistim, ki so upravičeni do ustrezne zaščite po nacionalnem pravu; — o pravicah upravičencev do začasne zaščite ali ustrezne zaščite po nacionalnem pravu centrom za podporo pri vključevanju, lokalnim organom, institucijam socialne varnosti, potencialnim delodajalcem in socialnim partnerjem. To je mogoče doseči z informiranjem in usposabljanjem ter s spodbujanjem njihove udeležbe v pobudah na ravni EU, kot je pakt za znanja in spretnosti (18); — olajšujejo vključevanje upravičencev do začasne zaščite in po potrebi upravičencev do ustrezne zaščite po nacionalnem pravu na trg dela, tako da: — spodbujajo tiste, ki prispejo v EU, naj se čim prej prijavijo pri lokalnih javnih službah za zaposlovanje, na primer z zagotavljanjem takih informacij ob prihodu ali v sprejemnih centrih in službah; — pri delu nacionalnih organov in javnih služb za zaposlovanje upoštevajo potrebe ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, tako da: — najprej namenijo posebno pozornost poklicem, pri katerih lahko upravičenci do začasne zaščite ali ustrezne zaščite po nacionalnem pravu podpirajo druge, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini (npr. zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, učitelji in mentorji, delavci v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, svetovalci za trg dela in pri javnih službah za zaposlovanje). To bi se lahko zagotovilo z zmanjšanjem ovir za dostop do takih poklicev ter sodelovanjem z ukrajinskimi organi in diasporo; — namenijo posebno pozornost dostopu žensk do trga dela ter prednostno obravnavajo potrebe žensk z otroki, tudi glede njihovih pravic dostopa do vzgoje in varstva predšolskih otrok ter šolskega izobraževanja, saj jim to lahko pomaga pri izrabljanju zaposlitvenih možnosti; — spodbujajo posredovanje na delovna mesta v sektorjih in poklicih, kjer na trgu dela v državah članicah gostiteljicah primanjkuje delovne sile. Cedefopova analiza prostih delovnih mest po Evropi (19) lahko državam članicam pomaga preučiti, po katerih spretnostih se povprašuje in kje, tudi na regionalni ravni. V pomoč pri opredeljevanju potreb pa jim je lahko tudi poročilo Evropskega organa za delo o deficitarnih in suficitarnih poklicih (20); — krepijo ozaveščenost o raznolikosti na delovnem mestu in zagotavljajo tečaje državljanske/socialno-kulturne orientacije, ki odražajo potrebe specifičnih skupin (npr. žensk, invalidov, manjšin itd.) ter jih obveščajo o pravicah do nediskriminacije in o tem, kaj storiti ob kršitvi teh pravic; — okrepijo omogočitveni okvir za dostop do zaposlitve in samozaposlitve, tako da: — zagotavljajo podporo delodajalcem pri zaposlovanju ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, in finančno podporo za zagon podjetja. Prizadevanja za vključevanje lahko podpirajo tudi socialna podjetja in mreže na področju socialnega gospodarstva; — omogočajo udeležbo v programih za podporo podjetništvu ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini; med takimi ukrepi so lahko usposabljanje, mentorstvo, kovčing in podpora mreženju, pa tudi mikrofinanciranje ali kombinacija ukrepov finančne in nefinančne podpore. V ta namen se lahko uporabi orodje politike boljšega podjetništva Better Entrepreneurship Policy (21); — promovirajo evropske programe za podporo podjetništvu, kot sta Erasmus za mlade podjetnike (22) in mreža Enterprise Europe Network (23); — zagotavljajo čim širši dostop do trga dela tistim, ki opravljajo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, tako da: — obravnavajo tveganje izkoriščanja in neprijavljenega dela (24) z zagotavljanjem sodelovanja med različnimi akterji, vključno z organi kazenskega pregona in inšpektorati za delo, v skladu s celovitim pristopom, ki se v zadnjih letih spodbuja v okviru platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025) (25) in skupnim načrtom za boj proti trgovini z ljudmi za obravnavo tveganj trgovine z ljudmi in podporo morebitnim žrtvam med tistimi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini (26); — ne uporabijo možnosti iz člena 12 direktive o začasni zaščiti, da dajo pri dostopu do trga dela prednost državljanom EU in državljanom držav, za katere je zavezujoč Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru, ali državljanom tretjih držav z zakonitim prebivališčem, ki prejemajo nadomestila za brezposelnost; — zagotavljajo, da ukrepi na trgu dela vedno vključujejo vidik invalidov, ter zagotavljajo dostopnost informacij in storitev v skladu z načelom 17 evropskega stebra socialnih pravic in zavezami iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

Primeri zadevnih projektov, financiranih s sredstvi EU Projekti, financirani s sredstvi EU (27), so lahko vir navdiha in dobrih praks. Tako so se na primer „pospešeni“ programi vključevanja z dvojno osredotočenostjo na jezikovnem usposabljanju in usposabljanju na delovnem mestu izkazali za posebno učinkovite pri vključevanju prosilcev za azil in beguncev. Spodbujanje priložnosti za delavce begunce (Fostering Opportunities of Refugee Workers, FORWORK) (28) je pilotni projekt, financiran s sredstvi EaSI in namenjen vključevanju prosilcev za azil in beguncev, nastanjenih v sprejemnih centrih (CAS) v Piemontu (Italija) in Albaniji, na trg dela. Projekt ponuja oceno spretnosti ter storitve mentorstva, prilagojene glede na spol, skupaj z jezikovnim in strokovnim usposabljanjem, s ciljem priprave individualiziranega načrta vključevanja. Še en primer pilotnega projekta, financiranega iz EaSI, je spodbuda za pospešeno ukrepanje Fast track action boost (FAB) (29), ki je bila osredotočena na pristop mest k potem pospešenega vključevanja beguncev in njihovih družin na trg dela s posebnim poudarkom na begunkah. V partnerstvu so sodelovali Beograd, Berlin, Madrid, Milano, Stockholm in Dunaj. Uspešen primer večdeležniških partnerstev je projekt Labour INT (30), ki spodbuja večplastne poti vključevanja (od prihoda do delovnega mesta, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem in posredovanjem zaposlitve) prosilcev za azil in beguncev na podlagi interesa in zmogljivosti podjetij, gospodarskih zbornic, sindikatov in migrantskih združenj. Med primeri projektov, financiranih iz ESS, ki se osredotočajo na vključevanje migrantk na trg dela, so Stark im Beruf (31) (Nemčija) za matere z migrantskim ozadjem, Mirjam (32) za ženske, ki prispejo na Švedsko, in CIAO (33) (Luksemburg) za ženske z migrantskim ozadjem.

2.2.   Evidentiranje spretnosti in hitro priznavanje kvalifikacij

Upravičenci do začasne zaščite ali ustrezne zaščite po nacionalnem pravu morajo biti sposobni dokazati, katere spretnosti in kvalifikacije imajo, da bi se lahko hitro vključili na trg dela. Več držav članic vzpostavlja postopke za ugotavljanje enakovrednosti študija in kvalifikacij, kadar je dokumentacija na voljo, in kadar ni na voljo, za ovrednotenje spretnosti ter predhodnega učenja in izkušenj (npr. s preizkusi, ocenjevanjem spretnosti v praksi ali prikazom spretnosti, razgovori ali spletnim samoocenjevanjem). Pomembno je, da se z navedenimi ukrepi ne uvedejo nepotrebne ovire za uveljavljanje učinkovitega dostopa do trga dela, vključno na primer z jezikovnimi zahtevami.

Za dostop do reguliranih poklicev, kot so različne skupine zdravstvenih in učiteljskih poklicev, je tuje kvalifikacije običajno treba oceniti in uradno priznati. Priporočilo o priznavanju kvalifikacij zagotavlja smernice in praktične nasvete za zagotovitev hitrega, pravičnega in prožnega postopka priznavanja ter še poudarja pomen olajševanja priznavanja visokošolskih kvalifikacij, npr. visokošolskih diplom. Vendar se večina učnih programov, vključno z učenjem ali potrdili, povezanimi s trgom dela in delodajalcem, ne navezuje na regulirane poklice. Poleg tega imajo mnogi lahko spretnosti, ki so jih pridobili z delom, vodenjem podjetja ali v drugih okoliščinah, kot je prostovoljstvo. Te spretnosti so na trgu dela lahko zelo dragocene, vendar obstaja tveganje, da ne bodo priznane in ustrezno ovrednotene.

Komisija končnim uporabnikom in posrednikom ponuja več orodij, povezanih s spretnostmi, kot je orodje za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav (34), ki je zdaj na voljo v ukrajinščini. Orodje je lahko v podporo ukrajinsko govorečim iskalcem zaposlitve in tistim, ki želijo nadaljevati usposabljanje ali študij. Orodje omogoča evidentiranje spretnosti ter zbiranje dokazil o kvalifikacijah in izkušnjah v okviru strukturiranega razgovora. Junija bo v ukrajinščini na voljo tudi evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) (35), da se olajša uporaba orodja za profiliranje znanj in spretnosti ter podobnih orodij, ki jih uporabljajo zasebni izvajalci. Od konca aprila 2022 je v ukrajinščini na voljo tudi e-mapa Europass (36). Komisija je prav tako v postopku uvedbe pilotne pobude nabora talentov EU (37) z vodenjem razvoja vseevropskega spletnega portala, ki bo ljudem, ki so pobegnili iz Ukrajine, omogočil, da registrirajo svoje spretnosti in interes najti zaposlitev, kar bo olajšalo evidentiranje spretnosti, ki so na voljo v tej skupnosti, in potencialno povezovanje z delodajalci. Zasnova pilotne pobude napreduje ob razpravah z državami članicami in ključnimi deležniki.

Za lažje čezmejno razumevanje ukrajinskih kvalifikacij pri delodajalcih ter izvajalcih izobraževanja in usposabljanja je Komisija z Evropsko fundacijo za usposabljanje (ETF), ukrajinskimi organi (38) in državami članicami EU sodelovala pri pripravi primerjave ukrajinskega nacionalnega ogrodja kvalifikacij in evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK). Evropska fundacija za usposabljanje je vzpostavila vozlišče za vire (39), katerega namen je pomagati tistim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, z informacijami o tem, kako nadaljevati izobraževanje in usposabljanje ter poiskati pomoč pri priznavanju kvalifikacij, pa tudi drugim, ki potrebujejo pomoč pri njihovi razlagi. Komisija preučuje tudi potencial evropskih digitalnih dokazil o učenju za ponovno digitalno izdajo diplom tistim, ki so pobegnili pred vojno in nimajo potrebnih dokumentov.

Komisija države članice poziva, naj pri sprejemanju ukrepov v zvezi z evidentiranjem in priznavanjem spretnosti in kvalifikacij: — zagotovijo, da se lahko spretnosti in kvalifikacije ljudi ovrednotijo, ocenijo in hitro priznajo, kot je potrebno, ne glede na to, ali je dokumentacija na voljo, npr. s podporo pri pripravi življenjepisov, preizkusu spretnosti in pridobitvi manjkajočih kvalifikacij. Sodelovanje med javnimi službami za zaposlovanje, socialnimi partnerji, institucijami, pristojnimi za vrednotenje in priznavanje kvalifikacij, kot so nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom (40), ter z ukrajinskimi organi je nujno za podporo hitremu, brezplačnemu in enostavnemu evidentiranju in priznavanju spretnosti in kvalifikacij ter za zagotovitev, da so informacije o teh možnostih dejansko na voljo tistim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini; — spodbujajo službe, pristojne za ocenjevanje in priznavanje predhodnih izkušenj in učenja, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem, naj proaktivno sodelujejo z ljudmi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, in organizacijami, ki jih podpirajo, da se zagotovi, da se lahko ljudi z najrazličnejšimi spretnostmi podpre pri opredeljevanju in evidentiranju njihovih spretnosti.

Primeri zadevnih projektov, financiranih s sredstvi EU „Centri za vrednotenje spretnosti (41)“ v Belgiji (Valonija), ki jih s sredstvi podpira ESS, lahko pomagajo ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini in imajo poklicne izkušnje, da se jim spretnosti uradno in brezplačno ovrednotijo. Uradno priznanje pomaga pri dokazovanju spretnosti delodajalcu, odobritvi nadaljevanja usposabljanja ali pridobitvi dostopa do poklica.

2.3.   Začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje

Komisija sodeluje z Evropsko fundacijo za usposabljanje, da bi učeče se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju podprla pri nadaljevanju učenja prek spleta. Evropska fundacija za usposabljanje sodeluje z ukrajinskimi organi in drugimi partnerji, da bi opredelila in zbrala spletne učne vsebine in vire za usposabljanje, kot so mikrotečaji in kratki strokovni moduli iz držav članic in partnerskih držav, ki bi se lahko dali na voljo za široko uporabo, da bi imeli razseljeni učeči se iz Ukrajine na voljo možnosti učenja, ki vodijo do specifičnih kompetenc in mikrodokazil s področja poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Anketa o ukrepih v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem Da bi Komisija pridobila informacije o doslej sprejetih ukrepih v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem v državah članicah in podprla izmenjavo dobrih praks, je marca 2022 izvedla anketo pri članih Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje, generalnih direktorjih za poklicno izobraževanje in usposabljanje, evropskem združenju izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter članih pakta za znanja in spretnosti (podjetja, združenja, gospodarske zbornice, izvajalci usposabljanja in drugi). Predhodni rezultati (42) omogočajo pregled dosedanjih ukrepov držav članic in zajemajo primere dobrih praks, ki so lahko navdih drugim. Med njimi so pospešeni postopki, postopki za ugotavljanje enakovrednosti študija in vrednotenje, individualni načrti, mentorstvo in svetovanje, učenje z delom ter pripravljalni tečaji, ki zajemajo tudi jezikovno znanje in medosebne spretnosti.

Komisija države članice poziva, naj: — zagotavljajo hiter dostop do začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z vajeništvom, ter v sodelovanju s socialnimi in gospodarskimi partnerji razširijo ponudbo kakovostnih priložnosti za učenje z delom in vajeništvo v skladu z načeli evropskega okvira za kakovostna in učinkovita vajeništva (43), tudi kar zadeva plačilo; — podpirajo izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja z dodatnim financiranjem, večjo prožnostjo pri prilagajanju programov usposabljanja potrebam učečih se, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, in razmislijo o zaposlovanju upravičencev do začasne zaščite ali ustrezne zaščite po nacionalnem pravu, ki so učitelji in mentorji v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; — predhodne učne izkušnje in kvalifikacije priznavajo z uporabo obstoječih postopkov vrednotenja, da se omogoči pravilno uvrščanje po posameznih učnih poteh, ter vključujejo socialne in gospodarske partnerje, ki naj bodo mladim učečim se iz Ukrajine v pomoč pri opravljanju preizkusa poklicne usposobljenosti za izdajo certifikatov o poklicnih kvalifikacijah na podlagi kompetenc; — preučijo možnosti podaljšanja bivanja v okviru mobilnosti Erasmus+ učečih se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju iz Ukrajine, ki se ne morejo vrniti domov in ki lahko zaprosijo za začasno zaščito.

Primeri zadevnih projektov, financiranih s sredstvi EU V okviru projekta First Room v Bukarešti, ki se sofinancira iz ESS, poklicna šola Concordia (44) zagotavlja usposabljanje in svetovanje v podporo socialnemu vključevanju otrok in mladih, ki so bili nedavno vključeni v državne sisteme zaščite. Poklicna šola jim omogoča certificiranje kompetenc ter zaposlitveno in karierno orientacijo. Integrirane storitve mladim ob izstopu iz sistema pomagajo tudi pri najemu stanovanj in razpoložljivih sob v okviru tranzitnega centra Concordia. Projekt trenutno podpira tudi ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

2.4.   Možnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja odraslih za lažji dostop do trga dela

Upravičencem do začasne zaščite je treba zagotoviti dostop do možnosti izobraževanja za odrasle, poklicnega usposabljanja in praktičnih izkušenj na delovnem mestu. Praktično usposabljanje z delom se je pri vključevanju migrantov in beguncev izkazalo za zelo učinkovito. Poleg tega je izboljšanje mehkih in trdih veščin (vključno s podjetniškimi spretnostmi, samorazvojem in računalniško pismenostjo), zlasti jezikovnega znanja (tudi prek dejavnosti, povezanih z delom), bistven element uspešne udeležbe na trgu dela in v družbi (tudi v smislu ozaveščenosti migrantov o njihovih pravicah in njihovega uživanja). Države članice pa lahko danes z vlaganjem v spretnosti ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, tudi pomembno prispevajo k prihodnji obnovi Ukrajine.

Komisija države članice poziva, naj pri sprejemanju ukrepov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem odraslih: — upravičencem čim prej zagotovijo ciljno usmerjene možnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter/ali praktičnih izkušenj na delovnem mestu ob upoštevanju potreb specifičnih skupin (npr. žensk, invalidov, manjšin) in jih podpirajo pri učinkovitem izrabljanju takih možnosti. Države članice se spodbuja, naj z izvajalci izobraževanja in usposabljanja, socialnimi in gospodarskimi partnerji ter zasebnim sektorjem sodelujejo pri zagotavljanju, da so te možnosti usklajene s potrebami trga dela in pomanjkanjem spretnosti; — zagotavljajo podporne ukrepe in terensko delo za lažje izrabljanje možnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja, vključno s pomočjo pri iskanju ustreznih programov in finančne podpore (kot so boni za usposabljanje in individualni učni računi).

Primeri zadevnih projektov, financiranih s sredstvi EU Strokovni center Omnia (45) (Finska), ki ga podpira Erasmus+, zagotavlja storitve za priseljence v Espooju s ciljem izboljšanja njihovih poklicnih spretnosti in spodbujanja zaposlovanja. Center med drugim organizira usposabljanje, kovčing in svetovanje ter tečaje finščine. Namen projekta Bremen Integration Qualification (46) (Nemčija), ki ga financira ESS, je omogočanje dostopa do učenja in poti do zaposlitve za priseljence v starosti od 18 do 26 let, vključno z intenzivnimi jezikovnimi tečaji. Projekt – pod vodstvom Rdečega križa – že zagotavlja podporo mladim, ki bežijo pred vojno v Ukrajini.

2.5.   Zagotavljanje možnosti za dokončanje izobraževanja za odrasle

Države članice lahko odraslim upravičencem do začasne zaščite omogočijo dostop do sistema splošnega izobraževanja. To je lahko koristno za ljudi, ki niso mogli dokončati formalnega začetnega izobraževanja in pridobiti višje sekundarne izobrazbe ali ki so morali visokošolski študij zaradi invazije prekiniti, ali za ljudi, ki niso imeli možnosti napredovanja na raven visokošolskega izobraževanja. Ta prizadevanja ne bodo koristila le zadevnim osebam, temveč tudi EU in navsezadnje Ukrajini.

Komisija države članice poziva, naj pri sprejemanju nacionalnih ukrepov v zvezi z dokončanjem izobraževanja za odrasle: — odraslim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, zagotavljajo možnosti dostopa do splošnega izobraževanja, tudi z drugo priložnostjo za izobraževanje. Te možnosti bi morale biti prožne in ciljno usmerjene ter upoštevati potrebe upravičencev do začasne zaščite ali ustrezne zaščite po nacionalnem pravu. V zvezi s tem so države članice pozvane, naj sodelujejo z deležniki, tudi iz civilne družbe in skupnosti, da posameznike podprejo pri učinkovitem izrabljanju takih možnosti; — odraslim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini in se zanimajo za vpis v visokošolske ustanove, zagotavljajo možnosti dokončanja že začetega študija ali vpisa v nove programe. V ta namen lahko države članice spodbujajo in podpirajo visokošolske ustanove, da te odrasle vpišejo ali jim omogočijo nadaljevanje študija na daljavo, na primer s spodbujanjem sodelovanja med visokošolskimi ustanovami EU in Ukrajine, med drugim zato, da se po potrebi olajša ponovna vključitev v ukrajinski sistem; — zagotavljajo dostop do infrastrukture, kot so izpitni centri in IT oprema, ter sodelujejo z ukrajinskimi organi, da se razseljenim osebam omogoči opravljanje sprejemnih izpitov za dostop do ukrajinskega visokošolskega izobraževanja.

3.   PODPORA IZ SKLADOV EU

Ukrepe iz tega sporočila je mogoče podpirati z različnimi skladi in pobudami EU. Nedavne spremembe obstoječih uredb so bile osredotočene na neporabljena sredstva iz programskega obdobja 2014–2020, zlasti iz Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).

Pobuda CARE (kohezijski ukrep za begunce v Evropi) se je s spremembo uredb, ki urejata sklade (47), osredotočila na zagotavljanje večje prožnosti državam članicam za hitro uporabo kohezijskih sredstev EU, ne da bi se pri tem spremenilo njihovo področje uporabe.

Pobuda CARE Glavne spremembe, uvedene z uredbo o CARE, so: — podpora operacijam za obravnavanje ukrajinske krize od 24. februarja 2022, tudi za zahtevke, predložene po tem datumu; — države članice lahko ESS ali ESRR uporabijo za podporo ukrepom, ki so upravičeni v okviru drugega sklada, brez kakršnih koli omejitev. Sredstva ESRR, namenjena infrastrukturnim projektom, se lahko na primer prerazporedijo za namene socialnega vključevanja, oskrbe in izobraževanja za ukrepe ESS, sredstva ESS pa se lahko uporabijo za financiranje opreme in infrastrukture za begunce, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini; — države članice lahko koristijo 100-odstotno povračilo izdatkov, prijavljenih Komisiji do 30. junija 2022 (48); — države članice lahko poleg tega za obravnavanje krize pri načrtovanju predvidijo tudi dodeljena sredstva REACT-EU (v skupni višini do 10 milijard EUR); — države članice so prejele 3,5 milijarde EUR dodatnega predhodnega financiranja REACT-EU (zlasti države članice z največjim številom ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini (49)); — države članice lahko uporabijo nove stroške na enoto v višini 40 EUR na teden na osebo, kar bo pripomoglo k takojšnji pomoči ob poenostavitvi pravil o izjavi o odhodkih (50).

Z Uredbo (EU) 2022/585, sprejeto 6. aprila (51), se podaljšuje obdobje izvajanja za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter Sklad za notranjo varnost (ISF) – meje in vizumi ter ISF – policija za eno leto (do junija 2024) ter sproščajo sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020, ki so bila predhodno namenjena za posebne namene.

Da bi Komisija državam članicam pomagala čim bolje izkoristiti razpoložljive možnosti financiranja in ureditve načrtovanja programov, je pripravila okviren seznam upravičenih ukrepov v okviru ESS, FEAD, ESRR, AMIF in ISF – meje in vizumi ter vzpostavila spletno stran z vprašanji in odgovori (52), ki je predvsem, vendar ne izključno dostopna organom, pristojnim za programe, da bi se državam članicam zagotovili hitri in usklajeni odgovori.

ESS lahko pomaga financirati večino ukrepov, predstavljenih v prejšnjih poglavjih, vključno z mentorstvom, karierno orientacijo, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, posredovanjem na delovno mesto, vajeništvom in prakso, podporo javnim službam za zaposlovanje ter ureditvami za preprečevanje diskriminacije in zagotavljanje dostopnosti informacij za vse delavce. ESS lahko financira tudi osebje, ki dela z ljudmi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, bodisi na meji bodisi drugod v državah članicah, ter izobraževanje otrok in odraslih ter dostop do zdravstvenih, stanovanjskih in socialnih storitev.

Poleg tega lahko ESRR podpira dostop do splošnih nesegregiranih storitev na področju izobraževanja, zaposlovanja in usposabljanja, stanovanj ter zdravstvenega in socialnega varstva z razvojem dostopne infrastrukture (npr. gradnja/obnova/razširitev) in s tem povezane opreme. S sredstvi AMIF ter ISF – meje in vizumi ter ISF – policija se lahko krijejo potrebe ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, ob njihovem prvem sprejemu, v primeru AMIF pa tudi njihovo vključevanje v državah gostiteljicah.

Poleg svoje temeljne naloge dolgoročnega izboljšanja zaposlitvenih priložnosti lahko ESS podpira izredne ukrepe, kot so hrana in osnovna materialna pomoč, stroški nastanitve ali prevoza, če so ti povezani z individualno potjo vključevanja v državi, ki zagotavlja pomoč. FEAD ima še širše področje uporabe in se lahko uporablja ne glede na status in prebivališče prejemnikov za osnovno materialno pomoč, kot so hrana, higienski izdelki, izdelki za dojenčke in otroke itd.

Finančna sredstva v okviru InvestEU, zlasti v okviru jamstvene sheme za spretnosti in izobraževanje, se lahko prav tako uporabijo za podporo ljudem pri izboljšanju njihovih spretnosti ali za razširitev ponudbe organizacij za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi pri samozaposlovanju in podpori podjetjem, ki zaposlujejo in usposabljajo razseljene osebe. Poleg tega se bo lahko na zahtevo iz Instrumenta za tehnično podporo (53) zagotovila tehnična podpora državam članicam za olajševanje dostopa do zaposlitve in usposabljanja, socialnega vključevanja in izobraževanja.

Uporabijo se lahko tudi možnosti financiranja iz programa Erasmus+, kar omogoča vgrajena prožnost tega programa. Učitelji in mentorji, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, lahko na primer prejmejo finančno podporo, da se olajša njihovo vključevanje in se jim pomaga pri pridobivanju spretnosti, potrebnih za delo v izobraževalnih sistemih EU. V regije, kjer so nastanjeni ljudje, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, se lahko začasno pošlje usposobljeno osebje. Učence in dijake lahko poleg tega hitro sprejmejo ustanove za izobraževanje in usposabljanje, vključene v projekte sodelovanja Erasmus+. Sredstva za projekte sodelovanja Erasmus+ se lahko prožno uporabijo za olajševanje vključevanja otrok, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

Vse potrebe, povezane s podporo ljudem, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, pa se lahko še vedno upoštevajo pri tekočem delu za pripravo kohezijskih programov za obdobje 2021–2027. Ti programi se bodo po sprejetju uporabili tudi za financiranje ukrepov v podporo tistim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, socialnega vključevanja, stanovanj, zdravstvenega in socialnega varstva ter hrane in osnovne materialne pomoči (zaradi vključitve FEAD v ESS+) (54). Izdatki v okviru teh programov so upravičeni od 1. januarja 2021.

Komisija države članice poziva, naj: — čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva za vse ukrepe, predstavljene v smernicah iz tega sporočila; — poskrbijo za usklajevanje med različnimi pristojnimi organi, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, da se zagotovita ustreznost in dopolnjevanje; — se usklajujejo s Komisijo in uporabljajo zgoraj navedeno spletno stran z vprašanji in odgovori.

4.   ZAKLJUČEK IN NASLEDNJI KORAKI

Države članice so pozvane, naj nadaljujejo prizadevanja za podporo tistim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, in olajšanje njihovega vključevanja na trg dela v skladu s smernicami iz tega sporočila in drugimi pobudami, ki so bile doslej predstavljene na ravni EU. Sodelujejo naj z ustreznimi deležniki, da se zagotovi celovit in usklajen odziv, ter uporabijo vso razpoložljivo podporo na ravni EU, vključno s financiranjem.

Komisija je pripravljena nadalje sodelovati z nacionalnimi organi in drugimi ustreznimi deležniki ter bo v spreminjajočih se razmerah še naprej zagotavljala smernice, tudi prek solidarnostne platforme ter platforme z vprašanji in odgovori o skladih. Komisija bo prav tako še naprej podpirala vzajemno učenje med državami članicami, zbirala informacije o ukrepih držav članic (55), zlasti prek namenskih mrež, kot sta evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje in Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje, ter prek namenskega spletnega prostora (56) in družbenih medijev zagotavljala ustrezne informacije tistim, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Vsak euro, vsako prizadevanje, ki se danes vloži v človekov razvoj ljudi, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, je prispevek k prihodnosti EU in Ukrajine.

---

(1)  Najnovejši podatki, pridobljeni od mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje.

(2)  UL L 71, 4.3.2022, str. 1.

(3)  Kot je navedeno v operativnih smernicah in sporočilu z dne 23. marca, člen 2(1) Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 določa, da se začasna zaščita – poleg priznavanja ukrajinskim državljanom – prizna državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva, ki so bili upravičeni do mednarodne zaščite v Ukrajini, in njihovim družinskim članom, če so pred 24. februarjem 2022 ali na ta datum prebivali v Ukrajini. Za državljane tretjih držav, ki so pred 24. februarjem ali na ta datum v Ukrajini prebivali na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in se ne morejo varno vrniti v svojo državo izvora, države članice uporabljajo bodisi začasno zaščito bodisi ustrezno zaščito po svojem nacionalnem pravu (člen 2(2) Izvedbenega sklepa Sveta). Države članice lahko začasno zaščito odobrijo tudi drugim državljanom tretjih držav, ki so zakonito prebivali v Ukrajini in se ne morejo vrniti (člen 2(3) Izvedbenega sklepa Sveta). Kot je navedeno v operativnih smernicah, začasna zaščita, kot je bila uvedena z Izvedbenim sklepom Sveta, v skladu s členom 4(1) Direktive 2001/55/ES traja eno leto od začetka veljavnosti navedenega sklepa, tj. od 4. marca 2022 do 4. marca 2023. Če Svet v tem obdobju na predlog Komisije ne sprejme sklepa o prenehanju začasne zaščite, se ta samodejno podaljša za šest mesecev, tj. do 4. septembra 2023, in nato ponovno za šest mesecev, tj. do 4. marca 2024.

(4)  Sporočilo Komisije o operativnih smernicah za izvajanje Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL C 126 I, 21.3.2022, str. 1).

(5)  COM(2022) 131 final.

(6)  Priporočilo Komisije (EU) 2022/554 z dne 5. aprila 2022 o priznavanju kvalifikacij za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino (UL L 107 I, 6.4.2022, str. 1).

(7)  Svet za notranje zadeve: Načrt v desetih točkah (europa.eu).

(8)  Ki jo je vzpostavila Komisija na podlagi členov 24–27 direktive o začasni zaščiti.

(9)  Informacije za osebe, ki bežijo pred vojno v Ukrajini | Evropska komisija (europa.eu).

(10)  Ukrajina: dokončno sprejetje pobude CARE | Evropski socialni sklad plus (europa.eu).

(11)  Na teh področjih so v teku nadaljnji ukrepi, glej npr. pobude za izvedbo načrta v desetih točkah, vključno s pobudo za varne domove; na področju izobraževanja je Komisija pripravila Smernice politike v podporo vključevanju ukrajinskih beguncev v izobraževanje: razmisleki, ključna načela in prakse (schooleducationgateway.eu).

(12)  Evropski steber socialnih pravic | Evropska komisija (europa.eu).

(13)  COM(2020) 758 final.

(14)  Evropska platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu | Evropski organ za delo (europa.eu).

(15)  Taki projekti so bili financirani tudi iz ESS, glej npr. Integrazione migranti Progetto PIU’ SUPREME (lavoro.gov.it).

(16)  Mreža EURES (europa.eu) je evropska mreža za sodelovanje zavodov za zaposlovanje, katere namen je olajševati prosti pretok delavcev. Glej zlasti razdelek „Življenje in delo“.

(17)  Evropsko partnerstvo za vključevanje (europa.eu). V partnerstvo so vključene Evropska komisija ter pet organizacij socialnih in gospodarskih partnerjev (ETUC, Business Europe, SMEUnited, CEEP, Eurochambres). Socialni in gospodarski partnerji so od začetka partnerstva leta 2017 izvedli širok nabor ukrepov na področju vključevanja na trg dela v več kot 20 državah EU. Evropska komisija je sofinancirala več inovativnih projektov za pomoč beguncem in drugim migrantom pri vključevanju na trg dela. Komisija sodeluje s socialnimi in gospodarskimi partnerji, da bi se evropsko partnerstvo za vključevanje okrepilo in zajelo tudi vključevanje na trg dela tistih ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajini.

(18)  Pakt za znanja in spretnosti je model razvoja spretnosti v Evropi, ki temelji na skupni angažiranosti. Komisija si prizadeva mobilizirati deležnike pakta, da bi tistim, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajini, ponudila konkretne možnosti usposabljanja in zaposlitve.

(19)  Skills-OVATE | CEDEFOP (europa.eu).

(20)  Analiza deficitarnih in suficitarnih poklicev v letu 2021 | Evropski organ za delo (europa.eu).

(21)  Domača stran | Orodje Better Entrepreneurship Policy: gre za spletno orodje, ki sta ga razvili Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Komisija. Orodje je namenjeno oblikovalcem politik in drugim zainteresiranim stranem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki želijo raziskati, kako je mogoče z javno politiko: podpirati mlade, ženske, migrante in brezposelne pri ustanavljanju podjetij in samozaposlitvi; podpirati razvoj socialnih podjetij.

(22)  Erasmus za mlade podjetnike (erasmus-entrepreneurs.eu): mladim Evropejcem s podjetniškimi ambicijami pomaga pridobiti spretnosti za ustanovitev in/ali uspešno vodenje malega podjetja v Evropi.

(23)  Enterprise Europe Network (europa.eu): pomaga podjetjem pri inovacijah in rasti na mednarodni ravni. Je največja podporna mreža za mala in srednja podjetja (MSP) na svetu.

(24)  Glej na primer obvestilo za zgodnje opozarjanje – Vojna v Ukrajini: begunci, ki prispejo v EU iz Ukrajine, izpostavljeni tveganju izkoriščanja v trgovini z ljudmi | Europol (europa.eu).

(25)  COM(2021) 171 final.

(26)  Nov načrt za boj proti trgovini z ljudmi za zaščito ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini (europa.eu).

(27)  Primeri projektov so na voljo na: spletišču ESS, spletišču ESS+ in evropskem spletišču o vključevanju. Najnovejši primeri dobre prakse vključevanja beguncev in migrantov so povzeti v končnih in tematskih poročilih s konferenc za vzajemno učenje v letih 2021, 2020 in 2019.

(28)  Forwork.

(29)  FAB.

(30)  Labour-INT.

(31)  Stark im Beruf.

(32)  Mirjam.

(33)  CIAO.

(34)  Profiliranje znanj in spretnosti (europa.eu): to večjezično orodje je namenjeno organizacijam, ki nudijo pomoč državljanom tretjih držav. Orodje je v pomoč pri evidentiranju spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj državljanov tretjih držav ter pri nudenju individualnega svetovanja o nadaljnjih korakih, kot so napotki glede priznavanja diplom, vrednotenje spretnosti, nadaljnje usposabljanje ali službe za podporo pri zaposlovanju.

(35)  Domača stran (europa.eu): ESCO je evropska večjezična klasifikacija spretnosti, kompetenc in poklicev. Deluje kot slovar, ki opisuje, opredeljuje in razvršča poklice in spretnosti, relevantne za trg dela ter izobraževanje in usposabljanje v EU.

(36)  Domača stran | Europass: je sklop spletnih orodij za pomoč pri pripravi življenjepisov in spremnih pisem ter pomoč uporabnikom pri iskanju dela in izobraževanja v EU.

(37)  Koraki za uvedbo pilotne pobude so predstavljeni v Sporočilu Komisije „Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU“ z dne 27. aprila 2022 (COM(2022) 657 final).

(38)  Kot so ministrstvo za izobraževanje, nacionalna agencija za kvalifikacije, nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in ENIC-NARIC center.

(39)  Informacije o izobraževanju in delu za Ukrajince in države EU | ETF (europa.eu).

(40)  ENIC-NARIC: mreža ENIC-NARIC (evropska mreža informacijskih centrov v evropski regiji in nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom v Evropski uniji) je v okviru programa Erasmus+ razvila projekt Q-entry, podatkovno zbirko, ki zajema države članice in tretje države ter zagotavlja informacije o kvalifikacijah ob koncu šolanja, ki omogočajo dostop do visokošolskega izobraževanja.

(41)  CVDC | Site de la validation des compétences (validationdescompetences.be).

(42)  Predhodni rezultati: anketa o vključevanju ukrajinskih beguncev v poklicno izobraževanje in usposabljanje – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu).

(43)  Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

(44)  Komisar Schmit v Romuniji obiskal projekte, financirane iz ESS, ki podpirajo begunce iz Ukrajine | Evropski socialni sklad plus (europa.eu).

(45)  Podpora in usposabljanje za priseljence v strokovnem centru Omnia | Omnia.

(46)  Poti do zaposlitve za priseljence z učenjem jezika | Evropski socialni sklad plus (europa.eu).

(47)  Uredba (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320) ter Uredba (EU) št. 223/2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(48)  Za obračunsko obdobje, ki se začne 1. julija 2021 in konča 30. junija 2022.

(49)  Povečanje začetnega predhodnega financiranja REACT-EU z 11 % na 15 % za vse države članice ter na 45 % za države članice na prvi črti (HU, PL, RO, SK) in države z največjim številom prihodov glede na število prebivalcev (nad 1 % prebivalstva 23. marca: AT, BG, CZ, EE, LT).

(50)  Ukrajina: države članice bodo lahko lažje in hitreje uporabile kohezijska sredstva v podporo najnujnejšim potrebam beguncev | Evropski socialni sklad plus (europa.eu). To bo veljalo za vse, ki jim je bila odobrena začasna zaščita na podlagi direktive o začasni zaščiti, za uporabo do 13 tednov po njihovem prihodu.

(51)  Uredba (EU) 2022/585 o spremembi uredb (EU) št. 514/2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz, (EU) št. 516/2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter (EU) 2021/1147 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje.

(52)  Gre za poljavno spletno stran, ki je predvsem, vendar ne izključno dostopna organom, pristojnim za programe.

(53)  Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo.

(54)  Komisija je objavila „Nabor orodij o uporabi sredstev EU za vključevanje oseb z migrantskim ozadjem za programsko obdobje 2021–2027“, da bi spodbudila dopolnjujočo se uporabo ESRR, ESS+ in AMIF za vključevanje oseb z migrantskim ozadjem.

(55)  Prek anket in nadaljnjih dejavnosti spremljanja, kot jih izvajajo agencije Eurofound, Cedefop in ETF.

(56)  Informacije za osebe, ki bežijo pred vojno v Ukrajini | Evropska komisija (europa.eu).

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. marca 2022

o predlogu sprememb Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag

(CON/2022/11)

(2022/C 233/02)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 20. januarja in 21. januarja 2022 prejela zahtevi Evropskega parlamenta oziroma Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah).

ECB ugotavlja, da so predlagane spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah tesno povezane z drugim predlogom, v zvezi s katerim je ECB prejela zahtevo za posvetovanje, tj. s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter o spremembi Direktive 2014/59/EU (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe direktive o kapitalskih zahtevah).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagane spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah vsebujejo določbe, ki vplivajo na naloge ECB v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) Pogodbe in na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

ECB pozdravlja predloga Komisije, s katerima se v EU uvajajo še neizvedene reforme Basel III (3), krepijo enotna pravila EU in izboljšuje bonitetni okvir za kreditne institucije na različnih področjih.

ECB poudarja pomen pravočasnega, celovitega in doslednega dokončanja izvedbe reform Basel III v EU. S temi reformami se odpravljajo ključne pomanjkljivosti sedanjega okvira, ki so bile v preteklih analizah evropskih in mednarodnih organov ugotovljene tudi v zvezi z evropskimi bankami, zato so te reforme bistvene za zagotovitev trdnosti evropskega bančnega sektorja.

Za hitro odpravo teh pomanjkljivosti je pomembna pravočasna izvedba reform Basel III. ECB zato spodbuja zakonodajna organa Unije, naj zakonodajni postopek zaključita hitro in brez neupravičeno dolgih obdobij za izvedbo. To je pomembno za zagotavljanje, da bodo banke lahko vzdržale prihodnje krize.

Za ECB je prav tako pomembno, da je standardi Basel III izvedejo v celoti. V zvezi s tem ECB pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije zajema vse elemente, ki jih je pripravil Baselski odbor za bančni nadzor in o katerih se je decembra 2017 dogovorila skupina guvernerjev centralnih bank in vodij nadzornih organov.

Nazadnje, ECB je močno naklonjena dosledni izvedbi reform Basel III. To je pomembno za finančno stabilnost in mednarodno verodostojnost EU. Z dosledno izvedbo teh reform se poudari zavezanost EU mednarodnemu finančnemu sodelovanju ter tako podpre delovanje svetovnega finančnega sistema in zaupanje v banke EU. Dosledno izvajanje hkrati zagotavlja najboljše možno jamstvo za stabilen bančni sistem, zaradi predlaganih odstopanj in izvedbenih odločitev pa bi v bančnem sektorju ostala določena nezadostno obravnavana tveganja. Kakor je pojasnjeno v nadaljevanju, ta tveganja izhajajo predvsem iz predlagane bonitetne obravnave izpostavljenosti iz naslova nepremičnin, kreditnega tveganja zaradi neocenjenih podjetij, kreditnega tveganja nasprotne stranke, izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in operativnega tveganja.

V oddelkih v nadaljevanju so podrobno navedena stališča o glavnih elementih predloga in preostalih tveganjih, ki bi lahko bila nezadostno obravnavana, če bi se EU odločila odstopati od standardov Basel III.

Pomembno je tudi, da bonitetni okvir še naprej ustreza svojemu namenu, tako da zapolni ugotovljene vrzeli in sledi inovacijam. Novi opredelitvi ključnih pojmov družba za pomožne storitve in finančna institucija, ki ju predlaga Komisija, sta dobrodošli, saj pojasnjujeta meje regulativnega okvira. ECB pozdravlja tudi pooblastilo Komisiji, da poroča o novem predlogu glede bonitetne obravnave kriptosredstev.

ECB se prav tako strinja s stališčem Komisije iz obrazložitvenega memoranduma predloga, da ni potrebe po podelitvi dodatnih nadzornih pooblastil pristojnim organom za uvajanje omejitev razdelitev s strani kreditnih institucij v izjemnih okoliščinah resnih gospodarskih motenj. Hkrati ECB ugotavlja, da kreditne institucije v obdobjih takih gospodarskih in finančnih težav morda ne bodo pripravljene uporabiti svojih kapitalskih blažilnikov (4). ECB meni, da bi bilo treba v prihodnje dodatno razmisliti o odpravi dejavnikov, ki odvračajo od uporabe kapitalskih blažilnikov.

1.   Uvedba izstopnega praga

1.1

Izstopni prag je pomemben element reform Basel III. Zmanjšuje neupravičeno variabilnost tveganju prilagojenih sredstev med institucijami, s čimer krepi enake konkurenčne pogoje in bonitetni okvir. ECB močno pozdravlja dejstvo, da se je Komisija pri izvedbi izstopnega praga odločila za t. i. pristop enotnega niza, pri katerem imajo banke na voljo le en način merjenja svojih tveganju prilagojenih sredstev (5).

1.2

Vendar ECB ugotavlja, da predlog vključuje tudi precej prehodnih ureditev, ki na nekaterih konkretnih področjih vodijo do nižjih uteži tveganja od tistih, predvidenih v baselskih standardih, in sicer pri (i) izpostavljenostih iz naslova stanovanjskih nepremičnin z nizkimi preteklimi izgubami, (ii) izpostavljenostih do neocenjenih podjetij in (iii) umerjanju kreditnega tveganja nasprotne stranke v zvezi z izpostavljenostmi iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. ECB meni, da ta odstopanja od standardov Basel III z vidika skrbnega in varnega poslovanja in finančne stabilnosti niso upravičena ter da zaradi njih lahko določena tveganja ne bodo obravnavana.

1.3

Več pomislekov vzbuja zlasti prehodna obravnava izpostavljenosti iz naslova stanovanjskih nepremičnin. Prehodna ureditev bi oslabila varovalni mehanizem izstopnega praga v zvezi s kreditiranjem stanovanjskih nepremičnin, torej področjem, ki lahko ogrozi finančno stabilnost, kakor je razvidno iz nedavnih poročil ESRB (6) in ECB (7). Zadolženost gospodinjstev in precenjenost stanovanjskih nepremičnin naraščata v več državah članicah EU, zaradi česar se povečuje srednjeročna ranljivost in zaskrbljenost zaradi nepremičninskega balona, ki ga poganja zadolževanje. Zato bi se lahko pri nekaterih bankah zgodilo, da bi bil njihov kapital nesorazmeren možnim izgubam, ki bi nastale zaradi uresničitve teh tveganj. Prehodna ureditev lahko povzroči tudi nadaljnjo razdrobljenost na bančnem trgu EU, ker bi glede na izvedbo v državah članicah za institucije lahko veljale različne kapitalske zahteve za podobna tveganja. Glede na te pomisleke ECB meni, da stanovanjske nepremičnine ne bi smelo biti take ugodnejše obravnave. Če se ta mehanizem ohrani, bi moral biti resnično začasen in omejen.

1.4

ECB je zaskrbljena tudi zaradi prehodnih določb v zvezi z neocenjenimi podjetji. V skladu z baselskimi standardi imajo posojila takim podjetjem višjo utež tveganja, kar odraža večjo negotovost glede njihove dejanske tveganosti. Znižanje uteži tveganja na podlagi bankinih lastnih ocen tveganja slabi namen izstopnega praga – tj. zaščita pred podcenjevanjem tveganj z lastnimi modeli institucij –, saj bi se lahko institucije pri pripisovanju nižje uteži tveganja podjetjem zanašale na lastne ocene verjetnosti neplačila. Komisija predlaga pogojevanje uporabe 65-odstotne uteži tveganja z ocenjeno verjetnostjo neplačila v obdobju enega leta, ki bi lahko bila celo 0,5-odstotna. Po mnenju ECB je to preširoko, saj bi lahko zajemalo podjetja s povišanim profilom tveganja. Glede na tveganja v zvezi s tem ECB meni, da take izjeme za neocenjena podjetja ne bi smelo biti. Če se ta mehanizem ohrani, bi moral biti resnično začasen in omejen. Nazadnje, ECB v celoti podpira prizadevanja za srednje- do dolgoročno povečanje pokritosti z bonitetnimi ocenami med evropskimi podjetji, s čimer bi se lahko dodatno pomembno prispevalo k projektu unije kapitalskih trgov.

1.5

ECB opozarja, da se obravnava kreditnega tveganja nasprotne stranke v zvezi z izpostavljenostmi iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v okviru izstopnega praga niti začasno niti trajno ne bi smela spremeniti. ECB je zaskrbljena, da bi lahko zaradi spremembe umerjanja standardiziranega pristopa za merjenje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke ostala nekatera bonitetna tveganja nepokrita, znesek izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke pa bi bil podcenjen.

1.6

Glede ravni, na kateri se izstopni prag uporablja, Komisija predlaga, da se uporabi na najvišji ravni konsolidacije. Znotraj bančnih skupin je to povezano z mehanizmom prerazporeditve vpliva na najvišjo raven konsolidacije med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami (8). Ta mehanizem bančnim skupinam v EU, ki jih zavezuje izstopni prag, omogoča učinkovitejše dodeljevanje kapitala znotraj skupine, kot če bi to izvajale posamično, hkrati pa še vedno odraža tveganost prisotnosti skupine v posamezni državi članici. Vendar lahko uvedba posebnih zahtev glede izstopnega praga na subkonsolidirani ravni v državi članici še vedno spodbudi bančne skupine, da svoje dejavnosti zaradi kar največjega zmanjšanja učinka izstopnega praga na posamezne dele skupine reorganizirajo na načine, ki bi lahko bili neusklajeni z uveljavljenimi organizacijskimi strukturami ali zanesljivim upravljanjem tveganja. Poleg tega bi bilo s tem več kapitala zamrznjenega na lokalni ravni, kar bi bilo v nasprotju s ciljem omogočanja prostega pretoka kapitala znotraj evropskih bančnih skupin, ki je pomemben pogoj za finančno integracijo. Ena od drugih možnosti bi bila uporaba izstopnega praga na najvišji konsolidirani ravni v EU in na subkonsolidirani ravni v državah članicah brez distribucijskega mehanizma. S tem bi se glede na predlog Komisije že poenostavil okvir za banke in zagotovila ustrezna raven kapitala v vsaki državi članici, čeprav bi bil kapital vezan tudi na tej subkonsolidirani ravni. Še ena od drugih možnosti bi bila uporaba izstopnega praga samo na najvišji ravni konsolidacije v povezavi z obveznostjo, da banke in pristojni organi zagotovijo ustrezno raven kapitala samostojnih subjektov (9). Ta pristop ne bi bil zgolj enostavnejši in bi zmanjšal razdrobljenost evropskega bančnega sektorja, temveč bi tudi ustrezno odražal dejstvo, da je bil izstopni prag umerjen tako, da bi se neupravičena variabilnost tveganju prilagojenih sredstev zmanjšala na ravni bančne skupine in ne na ravni posameznega subjekta. Po mnenju ECB je ta zadnji pristop boljši.

1.7

Nazadnje ECB ugotavlja, da predlog direktive o kapitalskih zahtevah vključuje določbe o medsebojnem vplivanju izstopnega praga, nadzorniških zahtev in makrobonitetnih kapitalskih blažilnikov. Ta vprašanja bodo obravnavana v ločenem mnenju o predlaganih spremembah direktive o kapitalskih zahtevah (10).

2.   Okvir za kreditno tveganje – standardizirani pristop

2.1

ECB pozdravlja predloge za uporabo novega standardiziranega pristopa za kreditno tveganje, saj bodo zaradi tega institucije, ki se ne zanašajo na notranje modele, bolj odporne, njihove kapitalske zahteve pa bolj občutljive na tveganja. Vendar ECB z zaskrbljenostjo ugotavlja, da predlog vsebuje tudi več novih odstopanj od standardov Basel III, zlasti glede (i) izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, (ii) izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, (iii) izpostavljenosti na drobno in (iv) metodologije za vrednotenje zavarovanja s premoženjem pri izpostavljenostih, zavarovanih z nepremičninami. Poleg tega so bila ohranjena nekatera obstoječa odstopanja (npr. za mala in srednja podjetja (MSP) ter infrastrukturo), ki bi jih morala sozakonodajalca znova oceniti. ECB meni, da lahko ta odstopanja v celoti zmanjšajo doslednost in varnost novega standardiziranega pristopa, nekatera tveganja pa pustijo nepokrita. Zato bi lahko banke ostale brez zadostnega razpoložljivega kapitala, če bi se tveganja v teh tržnih segmentih uresničila. Natančneje, okvir Basel III je bil umerjen tako, da odraža tveganost izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, vsakršna sprememba, kakršna je uvedba nove kategorije za financiranje visokokakovostnih fizičnih sredstev ali spremembe meril za financiranje visokokakovostnih projektov, pa bi lahko povzročila nepokritost določenih tveganj, zlasti v predoperativni fazi projektov, in tako zmanjšala zaščito bank. Poleg tega standardizirane uteži tveganja ne bi smele temeljiti zgolj na presoji institucij brez odobritve modela glede tega, ali bi lahko financiranje fizičnih sredstev izpolnjevalo merila glede „visoke kakovosti“, podobno kot pri pristopu razporejanja na podlagi notranjih bonitetnih ocen.

2.2

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov so same po sebi bolj tvegane, ker so ob neplačilu po definiciji podrejene vsem drugim terjatvam. Predlogi Basel III to odražajo z zahtevo po višjih kapitalskih zahtevah za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. ECB je zato zaskrbljena zaradi odstopanj od tega zanesljivega načela na več področjih, ki bi lahko banke izpostavila večjim bilančnim tveganjem. To velja zlasti za (i) izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do drugih članov iste skupine, vključno z deleži v subjektih finančnega sektorja, v zvezi s katerimi je bankam dovoljeno, da jih ne odbijejo od kapitala, (ii) institucionalne sheme za zaščito vlog in (iii) dolgoročne izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki trajajo že šest let ali več, ki prav tako vplivajo na ustreznost uteži tveganja na konsolidirani ravni. S tem se ne bi samo ohranile obstoječe zelo nizke uteži tveganja, ki ne odražajo tveganosti, ki je neločljivo povezana z izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, temveč bi se tudi podaljšala odsotnost sorazmerne sposobnosti pokrivanja izgub znotraj skupine. ECB tudi meni, da (iv) bi bilo treba za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v okviru zakonodajnih programov uporabiti nižjo utež tveganja, če ob tem velja baselska zahteva glede naložbenih omejitev (11), kar se lahko upošteva tudi pri celoviti oceni teh programov. Poleg tega (v) prehodna določba, ki se uporablja za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v okviru pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen, ustvarja neupravičene koristi, saj lahko banke uporabijo uteži tveganja, ki niso zgolj nižje od tistih, ki se uporabljajo trenutno, ampak so v prehodnem obdobju celo nižje od tistih, ki bodo zahtevane na koncu. ECB zato predlaga, da se prepreči to prehodno izredno zmanjšanje kapitalskih zahtev za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov institucij z dovoljenjem za pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen pod raven, ki bo v prihodnosti trajno zahtevana (12).

2.3

ECB meni, da bi morala nižja utež tveganja za izpostavljenosti na drobno veljati samo za fizične osebe s skupnimi izpostavljenostmi, manjšimi od 1 milijona EUR, kar bi bilo treba določiti glede na sredstva, ki jih stranke že dolgujejo, pa tudi neizkoriščene kreditne linije. Poleg tega ne bi smeli dodatno odlagati potrebnega popravka kapitalskih zahtev za brezpogojno preklicne kreditne linije.

2.4

Komisija predlaga tudi nekatere spremembe metodologij za prevrednotenje nepremičnin, ki niso skladne z baselskimi standardi. Po mnenju ECB bi bilo treba vsako tako prevrednotenje izvesti na trdni podlagi, da se ustrezno upoštevajo spremembe pri vrednotenju zavarovanja z nepremičninami. Vrednotenje nepremičnin z uporabo statističnih metod (namesto usposobljenega neodvisnega cenilca) bi lahko dajalo netočen občutek varnosti. To bi lahko povzročilo strukturno precenjenost dejanske vrednosti ne le pri posameznih nepremičninah, temveč za celotni portfelj, ki je predmet prevrednotenja, zaradi česar bi se zmanjšala odpornost bank na pregrevanje nepremičninskih trgov. Poleg tega bi se lahko banke zaradi rasti vrednosti nepremičnin na podlagi povprečnih preteklih vrednosti nepremišljeno še naprej zanašale na rast vrednosti nepremičnin, ki pa ni nujno vzdržna. To se na primer precej jasno kaže v trenutnih razmerah naraščajoče precenjenosti. Te spremembe bi prispevale k neželenim učinkom prehodnega mehanizma v zvezi z nizkotveganim hipotekarnim kreditiranjem v okviru izstopnega praga (kot navedeno v odstavku 1.3) in bi lahko še povečale ranljivost bank na nepremičninskih trgih.

2.5

Okvir Basel III je ponovno umeril obravnavo posebnosti MSP in naložb v infrastrukturo z uporabo uteži tveganja, ki so empirično umerjene na podlagi podatkov iz različnih institucij. ECB zato meni, da bi morala EU to spremenjeno umerjanje upoštevati.

3.   Operativno tveganje

3.1

ECB pozdravlja odločitev Komisije o uvedbi novega standardiziranega pristopa za operativno tveganje v skladu z okvirom Basel III, katerega cilj je povečati primerljivost in enostavnost izračuna kapitalskih zahtev.

3.2

Čeprav ECB priznava, da okvir Basel III omogoča, da se pri izračunu kapitalskih zahtev za operativno tveganje pretekle izgube ne upoštevajo, pa obžaluje, da se Komisija ni odločila za upoštevanje teh izgub. ECB meni, da bi upoštevanje preteklih izgub določene institucije pomenilo večjo občutljivost kapitalskih zahtev na tveganja in kritje izgub, s čimer bi se upoštevale razlike v profilih tveganja institucij na zelo občutljivih področjih, kot so tveganje nepravilnega ravnanja, pranje denarja ali kibernetski incidenti, institucije pa bi bile bolj spodbujene z izboljšanju upravljanja operativnega tveganja. ECB se zato zavzema za tako izvedbo, pri kateri bi se notranji multiplikator izgub določil na podlagi preteklih izgub institucije, uveden pa bi bil postopoma.

3.3

ECB ugotavlja, da morajo nadzorniki pri določanju profila tveganja in kapitalskih zahtev v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) že zdaj upoštevati kakovost upravljanja tveganji, vključno s preteklimi izgubami. V zvezi s tem bi bilo treba uporabnost predlagane ozke obveznosti nadzornikov, da vsaj vsaka tri leta pregledajo kakovost zbranih podatkov institucij o preteklih izgubah, oceniti glede na končno uporabo teh podatkov o preteklih izgubah v tem okviru, tudi glede na to, da je kakovost podatkov le eden od številnih ključnih dejavnikov za upravljanje operativnega tveganja.

4.   Tržno tveganje

4.1

ECB je v svojem mnenju z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za kapitalske zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja (13) (14) pozvala k dovolj dolgi fazi za izvedbo baselskih standardov za tržno tveganje, ki izhaja iz temeljnega pregleda trgovalne knjige, tudi glede na nadaljnje spremembe baselskih standardov. Ker so pravila, dogovorjena na mednarodni ravni, zdaj dokončno oblikovana, ECB pozdravlja predlog Komisije, da se obstoječa zahteva glede poročanja spremeni v kapitalske zahteve.

4.2

ECB ugotavlja, da predlog Komisiji omogoča, da spremeni umerjanje kapitalskih zahtev v skladu z novim okvirom za tržno tveganje in da uvedbo tega okvira odloži še za dve leti. To bi lahko omogočilo zmanjšanje kapitalskih zahtev in torej odstopanje od standardov Basel III. ECB se zavzema za omejitev teh pooblastil iz sedanjega predloga. Po mnenju ECB je pomembno enotno izvajanje teh standardov na mednarodni ravni, zato poziva k dosledni uvedbi teh mednarodno dogovorjenih standardov do leta 2025. To bi bilo pomembno za zagotovitev jasnosti za institucije in trdnosti enotnih pravil EU ob hkratni preprečitvi negativnih posledic za notranje izvedbene načrte institucij ter postopek uporabe in odobritve notranjih modelov. Ne glede na navedeno bi veljalo razmisliti o tem, da bi Komisija leta 2025 predložila poročilo o izvajanju temeljnega pregleda trgovalne knjige v drugih jurisdikcijah, na podlagi katerega bi lahko zakonodajalca Unije pripravila morebitne nadaljnje ukrepe za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni.

4.3

ECB pozdravlja jasnost predloga Komisije glede najmanjše pogostosti v okviru pristopa vpogleda, kadar so v notranje modele vključeni kolektivni naložbeni podjemi. Hkrati je ECB zaskrbljena, da zaradi takšne obravnave nekatera tveganja ne bi bila vključena v notranji model, zato predlaga, da se doda ločena zahteva glede opredelitve, merjenja in spremljanja ustreznih tveganj, če se ne uporablja pristop vsakodnevnega vpogleda.

5.   Tveganje za prilagoditev kreditnega vrednotenja

5.1

ECB z zaskrbljenostjo ugotavlja, da predlog Komisije ne posega v obstoječe izjeme, ki jih je sprejela Unija, in opozarja, da so bile te izjeme v prejšnjem programu Baselskega odbora za oceno regulativne doslednosti iz leta 2014 (15) ocenjene kot pomembna neskladnost. ECB meni, da te izjeme z bonitetnega vidika niso upravičene in da so institucije zaradi njih izpostavljene nekritim tveganjem pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti z izvzetimi nasprotnimi strankami (16).

5.2

ECB kljub temu priznava prizadevanja Komisije za reševanje vprašanj, ki izhajajo iz odprtih varovanj pred tveganjem za prilagoditve kreditnega vrednotenja nasprotnih strank, ki so v EU izvzete, tako da institucijam omogoča, da te nasprotne stranke prostovoljno vključijo v svoje regulativne prilagoditve kreditnega vrednotenja (17), in tako, da je za nasprotne stranke, ki so v EU izvzete, določila nove zahteve glede poročanja. Čeprav bi slednje utegnilo pripomoči k spodbujanju boljših praks institucij glede upravljanja tveganj, pa ne bo izboljšalo njihovega bonitetnega položaja niti spodbudilo tržne discipline. V ta namen bi bilo treba uvesti zahtevo po razkritju. Če bi se zakonodajna organa Unije odločila za ohranitev obstoječih izjem, bi ti predlogi pomagali nekoliko ublažiti negativne posledice takih izjem, bistveno pa ne bi zmanjšali tveganj, ki jih te izpostavljenosti pomenijo za bančne bilance stanja.

6.   Pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB)

6.1

ECB pozdravlja predlagane spremembe pristopa IRB za kreditno tveganje v skladu s končnim svežnjem Basel III (18), saj so potrebne zaradi ohranjanja občutljivosti na tveganja in bistvenega zmanjšanja možnosti za neupravičeno variabilnost zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA). ECB podpira predlog, da se ne dovoli (i) uporaba naprednega pristopa IRB („A-IRB“) za izpostavljenosti do velikih podjetij, do kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter do finančnih institucij, ki se obravnavajo kot podjetja, ter (ii) uporaba pristopa IRB za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. ECB prav tako podpira uvedbo minimalnih vrednosti za parametre tveganja, s čimer se bo zagotovila minimalna raven konservativnosti parametrov modela, obenem pa zmanjšala neupravičena variabilnost RWEA.

6.2

ECB podpira tudi dodatna pojasnila in izboljšave v zvezi z oceno verjetnosti neplačila ter oceno izgube ob neplačilu in kreditnih konverzijskih faktorjev.

6.3

Kljub temu želi ECB opozoriti na nekatere nedoslednosti v predlogu, ki bi lahko ovirale nasploh pravilno izvajanje zahtev. ECB zaradi zmanjšanja tveganja napačne razlage zlasti priporoča, da se v različnih členih spremenjene uredbe o kapitalskih zahtevah dodatno uskladijo pojmi, ki se uporabljajo za določitev velikosti poslovnih dolžnikov, na primer „promet“, „prihodki“ in „prodaja“ (19).

6.4

Zagotoviti je treba tudi skladnost med opredelitvijo neplačila ter ocenjevanjem in izvajanjem parametrov tveganja. Natančneje, ECB želi v zvezi z izvajanjem pristopa IRB na ravni kategorije izpostavljenosti, kot se uvaja s spremenjenim členom 148, poudariti, da ta sprememba pri izpostavljenostih na drobno omogoča uporabo pristopa IRB za vsaj eno od kategorij izpostavljenosti iz novih točk (d)(i), (d)(ii), d(iii) in (d)(iv) člena 147(2). Hkrati ECB pri izpostavljenostih na drobno ugotavlja, da obstoječi člen 178(1) institucijam omogoča, da opredelitev neplačila uporabljajo na ravni posamezne izpostavljenosti in ne v povezavi s skupnimi obveznostmi kreditojemalca. V zvezi s tem ECB priporoča, da se – kadar je opredelitev neplačila za izpostavljenosti na drobno opredeljena na ravni dolžnika – možnost uporabe pristopa IRB omeji bodisi za vse kategorije izpostavljenosti iz točk (d)(i), (d)(ii), d(iii) in (d)(iv) člena 147(2) bodisi za nobeno od njih, brez poseganja v možnost, da se pod pogoji iz člena 150 zahteva stalno izvzetje.

6.5

Poleg tega ECB v zvezi z novimi zahtevami za ocene verjetnosti neplačila meni, da bi s podrobnejšo opredelitvijo časovnega okvira za bonitetno razvrščanje, kakor je predlagano v končnih standardih Basel III, zagotovili ustrezno razlikovanje tveganj kljub neugodnim gospodarskim razmeram in večjo primerljivost tveganju prilagojenih sredstev med institucijami. V predlogu se uvajajo tudi nekatere razlike med zahtevami za ocene verjetnosti neplačila pri izpostavljenostih na drobno in zahtevami za ocene verjetnosti neplačila pri izpostavljenostih do podjetij in institucij, kar lahko ovira pravilno razlago s strani institucij. V zvezi s tem ECB priporoča dodatno poenostavitev zahtev pri teh vrstah izpostavljenosti.

7.   Razkritja v okviru tretjega stebra in poročanje

7.1

ECB pozdravlja cilj novega integriranega središča v upravljanju Evropskega bančnega organa (EBA) za razkritja kreditnih institucij v okviru tretjega stebra, in sicer, da se razbremenijo institucije in vsem deležnikom olajša uporaba informacij iz tretjega stebra. Nadzornikom bi koristilo centralizirano središče za razkritja, saj bi jim olajšalo njihovo vlogo pri zagotavljanju kakovosti informacij iz tretjega stebra. Vendar ECB ugotavlja, da je v predlogu pristop h kvantitativnim javnim razkritjem za majhne in nekompleksne institucije ter večje institucije različen. Organ EBA bo pri majhnih in nekompleksnih institucijah uporabil nadzorniško poročanje za pripravo ustreznega kvantitativnega javnega razkritja na podlagi vnaprej določenega vzporejanja. Pri večjih institucijah bo treba za razkritja vzpostaviti nov postopek poročanja, kar bo privedlo do dvojnega poročanja podatkovnih točk, saj se zahteve po podatkih iz tretjega stebra prekrivajo z nadzorniškim poročanjem. Organ EBA bo nato te nove predloge prejel „v elektronski obliki“ in jih bo moral objaviti še isti dan, ko jih bo prejel. Po mnenju ECB bi se lahko pristop h kvantitativnim razkritjem pri majhnih in nekompleksnih institucijah uporabljal za vse institucije, ne glede na velikost in kompleksnost, da bi se zmanjšalo breme poročanja vseh institucij. ECB ugotavlja tudi, da časovni okvir, v katerem mora organ EBA informacije iz tretjega stebra objaviti v centraliziranem središču, ne omogoča uskladitve nadzorniškega poročanja in informacij o razkritjih iz tretjega stebra, kar bi lahko privedlo do dodatne delovne obremenitve za nadzornike ter zmede za vlagatelje in druge uporabnike informacij iz tretjega stebra. Po isti logiki politika ponovne predložitve organu EBA iz spremenjenega člena 434a zaradi doslednosti ne bi smela biti omejena na javna razkritja, ampak bi morala zajemati tudi nadzorniško poročanje.

7.2

Poleg tega kvalitativnih razkritij in nekaterih kvantitativnih razkritij (20) ni mogoče izluščiti iz nadzorniškega poročanja na podlagi vnaprej določenega vzporejanja. To vprašanje zadeva tako majhne in nekompleksne institucije kot tudi druge institucije. Zato bi bilo treba postopek za predložitev takih razkritij organu EBA pojasniti. ECB zaradi nestrukturiranosti kvalitativnih informacij prav tako pričakuje, da bo lahko imel organ EBA težave pri njihovem združevanju in primerjanju.

7.3

ECB ugotavlja, da predlagane spremembe direktive o kapitalskih zahtevah predvidevajo spremembo člena 106 direktive o kapitalskih zahtevah, s katero se pristojnim organom podeli pooblastilo, da od institucij, ki niso majhne in nekompleksne institucije, zahtevajo, naj informacije za razkritje predložijo organu EBA, da jih ta objavi na svojem centraliziranem spletnem mestu. Ta sprememba direktive o kapitalskih zahtevah bi bila odveč, če bi besedilo uredbe o kapitalskih zahtevah spremenili tako, kot se predlaga v odstavku 7.1.

8.   Okoljska, socialna in upravljavska tveganja

8.1

Boljša vključitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj v bonitetni okvir je ključna za povečanje odpornosti bančnega sektorja. ECB bo predloge v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji celovito komentirala v mnenju o predlaganih spremembah direktive o kapitalskih zahtevah (21). Posebej v zvezi s predlaganimi spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah pa ECB pozdravlja predlog Komisije za uvedbo harmoniziranih opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter ceni izraženo namero po uskladitvi opredelitev s tistimi, ki jih je predlagal organ EBA v poročilu o upravljanju in nadzoru okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za kreditne institucije in investicijska podjetja (22). Vendar ECB ugotavlja, da se besedilo predlaganih opredelitev nekoliko razlikuje od besedila, ki ga uporablja organ EBA. Opredelitve organa EBA so širše in zajemajo vse negativne posledice, ne samo izgube. Zato bolj natančno odražajo naravo okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, ki se med drugim izražajo prek strateškega tveganja in tveganja ugleda. Ta tveganja lahko na primer povzročijo manjši obseg poslovanja ter vplivajo na vzdržnost in sposobnost preživetja institucije. Zato ECB predlaga izboljšanje besedila opredelitev, da bodo bolj usklajene s tistimi, ki jih je predlagal organ EBA.

8.2

ECB pozdravlja predlog za spremembo člena 430, ki od institucij zahteva, da pristojnim organom poročajo o svoji izpostavljenosti okoljskim, socialnim in upravljavskim tveganjem. Ker se s poročanjem ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih informacij o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih olajša nadzor nad temi tveganji, ECB poziva zakonodajna organa Unije in organ EBA, naj zagotovijo čimprejšnji začetek izvajanja predlagane zahteve glede poročanja. ECB ugotavlja, da bo za tako poročanje veljalo načelo sorazmernosti, kakor je določeno v uvodni izjavi 40 predlaganih sprememb uredbe o kapitalskih zahtevah.

8.3

ECB se strinja z uvodno izjavo 40 predlaganih sprememb uredbe o kapitalskih zahtevah, v kateri je navedeno, da izpostavljenost okoljskim, socialnim in upravljavskim tveganjem ni nujno sorazmerna z velikostjo in kompleksnostjo institucije. Zato je nujno, da trgi in nadzorniki pridobijo ustrezne podatke od vseh subjektov, izpostavljenih tem tveganjem, ne glede na njihovo velikost. Zato ECB odločno podpira predlog, da se zahteve glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj iz člena 449a uporabljajo za vse institucije. ECB podpira predlog Komisije, da se pogostnost in podrobnost zahtev glede razkritja zaradi ustreznega upoštevanja načela sorazmernosti prilagodita velikosti in kompleksnosti institucij. ECB ugotavlja, da je pomembno zagotoviti ustrezno usklajenost zahtev za institucije glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter drugih pobud na področju razkritij (npr. direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti), saj bi morale take pobude institucijam omogočiti, da bolje ocenijo svoja tveganja in izpolnijo svoje obveznosti glede razkritja.

8.4

ECB odločno podpira tudi predlog za skrajšanje roka, do katerega mora organ EBA v skladu s členom 501c predložiti poročilo o bonitetni obravnavi izpostavljenosti, na katere vplivajo okoljski in/ali socialni dejavniki. ECB to delo odločno podpira in meni, da bi hitrejša predložitev tega poročila dodatno pripomogla k prispevku EU pri mednarodni politični razpravi o teh vprašanjih. Kadar ECB priporoča, da se predlagane spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah spremenijo, je konkretni predlog sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili naveden v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  COM (2021) 664 final.

(2)  COM (2021) 663 final.

(3)  Reforme Basel III – znane tudi kot standardi Basel III – so standardi, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS). Konsolidirani standardi so dostopni na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org

(4)  Glej Mnenje Evropske centralne banke CON/2020/16 z dne 20. maja 2020 o spremembah bonitetnega okvira Unije zaradi pandemije COVID-19 (UL C 180, 29.5.2020, str. 4). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani EUR-Lex.

(5)  Dodatne informacije o pristopu „enotnega niza“ za kapitalske zahteve, ki temeljijo na tveganju, so na voljo v odgovorih na vprašanja, ki jih je pripravila Komisija.

(6)  Evropski odbor za sistemska tveganja, Vulnerabilities in the residential real estate sectors of the EEA countries (ranljivosti v sektorjih stanovanjskih nepremičnin v državah EGP), februar 2022.

(7)  Evropska centralna banka, Financial Stability Review, november 2021 (pregled finančne stabilnosti).

(8)  Glej obrazložitveni memorandum Komisije.

(9)  V skladu s SCO 10 baselskih standardov.

(10)  Glej predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter o spremembi Direktive 2014/59/EU.

(11)  Glej CRE 20.59 baselskih načel.

(12)  Določbe iz točk (iii) in (v) vplivajo tudi na kapitalske zahteve finančnih konglomeratov pod vodstvom bank, in sicer zaradi tako imenovanega danskega kompromisa, v skladu s katerim se lahko za bančne deleže v kapitalskih instrumentih, ki jih izdajo zavarovalnice iz istega finančnega konglomerata, uporabi utež tveganja in se ne odbijejo.

(13)  Glej opombo 1 pri SCO30.5.

(14)  Mnenje Evropske centralne banke CON/2017/46 z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za kapitalske zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL C 34, 31.1.2018, str. 5).

(15)  Baselski odbor za bančni nadzor (2014), Regulatory Consistency Assessment Programme (RCAP) - Assessment of Basel III regulations - European Union, dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org

(16)  To je poudaril tudi Evropski bančni organ (2019) v dokumentu Policy advice on the Basel III reforms on credit valuation adjustment (CVA) and market risk, Recommendation CVA2: CVA exemptions, str. 9, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu

(17)  Glej obrazložitveni memorandum Komisije.

(18)  Glej zlasti Basel III: Finalising post-crisis reforms (bis.org).

(19)  V točki 5a člena 142(1) je na primer pri opredelitvi „velikega podjetja“ uporabljeno merilo „prodaja“, v novem členu 5(8) pa je pri opredelitvi „malega in srednjega podjetja“ uporabljeno merilo „promet“.

(20)  Na primer v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi razkritji in razkritji glede obrestnega tveganja v bančni knjigi.

(21)  Glej opombo 10 zgoraj.

(22)  Evropski bančni organ (2021), EBA Report on management and supervision of ESG risks for credit institutions and investment firms (EBA/REP/2021/18), dostopno na spletni strani organa EBA na naslovu www.eba.europa.eu

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. aprila 2022

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148

(CON/2022/14)

(2022/C 233/03)

Uvod in pravna podlaga

Evropska komisija je 16. decembra 2020 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva). Svet Evropske unije se je 3. decembra 2021 dogovoril o splošnem pristopu glede predlagane direktive (2). Pristojnost Evropske centralne banke (ECB), da poda mnenje, izhaja iz drugega pododstavka člena 127(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov, prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema ter naloge ECB, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, v skladu s četrto alineo člena 127(2), členom 127(5) in členom 127(6) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

ECB odločno podpira cilje predlagane direktive, da se zviša raven kibernetske odpornosti v vseh ustreznih sektorjih, zmanjšajo razlike na notranjem trgu ter izboljšata raven situacijskega zavedanja in skupna zmogljivost za pripravo in odzivanje z zagotavljanjem učinkovitega sodelovanja v Uniji.

ECB priznava pomen ohranjanja močnih povezav med predlagano direktivo in finančnim sektorjem, ki bi moral ostati del ekosistema omrežij in informacijskih sistemov, da se spodbuja skladno ocenjevanje tveganj, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), v vsej Uniji ter učinkovita medsektorska izmenjava informacij in sodelovanje pri obravnavanju kibernetskih groženj. V ta namen bi moralo biti omogočeno, da pristojni organi v skladu s predlagano uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba DORA) sodelujejo v razpravah o strateških politikah in pri tehničnem delu skupine za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij ter si izmenjujejo informacije in dodatno sodelujejo z enotnimi kontaktnimi točkami in nacionalnimi skupinami za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti iz predlagane direktive (4).

1.   Področje uporabe predlagane direktive

1.1

ECB razume, da se bo v zvezi s subjekti finančnega sektorja uredba DORA obravnavala kot sektorska zakonodaja, ki uvaja zahteve glede upravljanja tveganj za kibernetsko varnost in priglasitve incidentov, ki so po učinku vsaj enakovredne zahtevam iz predlagane direktive (5). Zato se določbe predlagane direktive, ki se nanašajo na obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, obveznosti poročanja, izmenjavo informacij ter nadzor in izvrševanje, za finančne subjekte, zajete z uredbo DORA, ne bodo uporabljale (6). Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah predlagane direktive, bi se morale namesto določb predlagane direktive uporabljati določbe uredbe DORA, ki se nanašajo na ukrepe za obvladovanje tveganj na področju IKT, upravljanje incidentov, povezanih z IKT, in poročanje o incidentih, testiranje digitalne operativne odpornosti, dogovore o izmenjavi informacij in tveganje tretjih oseb na področju IKT (7).

1.2

ECB tudi ugotavlja, da Svet v svojem splošnem pristopu glede predlagane direktive predlaga spremembo, s katero bi iz uporabe predlagane direktive izključili „subjekte, ki izvajajo dejavnosti v sodstvu, parlamentih ali centralnih bankah“ (8). ECB razume, da bi predlagana sprememba zajemala vse temeljne naloge in pristojnosti Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), kakor so določene v členu 127(2) Pogodbe in členu 3.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), kot je podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. V tej zvezi se šteje, da so infrastrukture finančnega trga v lasti in upravljanju Eurosistema, kot sta TARGET2 in TARGET2-Securities, zajete v predlogu Sveta o izključitvi centralnih bank iz uporabe predlagane direktive.

2.   Pristojnosti ESCB in Eurosistema na področju pregleda

2.1

Poleg poglavitnega cilja ESCB, da ohranja stabilnost cen, in v skladu s členom 127(2) Pogodbe je ena od temeljnih nalog ESCB podpirati nemoteno delovanje plačilnih sistemov (9). Pri izvajanju te temeljne naloge lahko ECB in nacionalne centralne banke ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami (10). ECB je pri opravljanju svoje pregledniške vloge sprejela Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) (11) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SPPS), ki prenaša načela CPSS-IOSCO za infrastrukture finančnega trga (12) v pravo, ki se neposredno uporablja. Uredba o SPPS določa zahteve za sistemsko pomembne sisteme za plačila velikih vrednosti in za plačila malih vrednosti, v javni ali zasebni lasti. Zahteve iz uredbe o SPPS med drugim že vključujejo upravljanje operativnega tveganja in vzpostavitev okvira za kibernetsko odpornost (13).

2.2

Eurosistemov pregled poleg sistemsko pomembnih plačilnih sistemov zajema tudi plačilne sisteme, ki niso sistemsko pomembni, elektronske plačilne instrumente, sheme in ureditve ter druge infrastrukture in ponudnike kritičnih storitev, kakor je določeno v okviru politike pregleda Eurosistema (14). Plačilni sistemi in druge ureditve, ki so predmet pregleda Eurosistema, niso izrecno vključeni v področje uporabe predlagane direktive (15). Glede na to, da je predlagana direktiva instrument za minimalno harmonizacijo (16), bi se lahko izvedbena zakonodaja, ki jo sprejmejo države članice, na koncu prekrivala s pristojnostjo Eurosistema za pregled. Da bi se temu izognili, bi bilo treba v uvodnih izjavah predlagane direktive izrecno priznati pristojnosti ESCB v skladu s Pogodbo in Statutom ESCB ter pristojnosti Eurosistema v skladu z uredbo o SPPS in na splošno v skladu z okvirom politike pregleda Eurosistema.

3.   Tveganje tretjih oseb na področju IKT, upravljanje velikih incidentov in kriz, izmenjava informacij in nacionalna strategija za kibernetsko varnost

3.1   Upravljanje tveganja tretjih oseb na področju IKT

3.1.1

Predlagana direktiva pooblašča pristojne organe, da pri izvajanju svojih izvršilnih pooblastil v zvezi z bistvenimi subjekti izdajo zavezujoča navodila ali odredbo, s katero od takih subjektov zahtevajo, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali kršitve obveznosti iz predlagane direktive (17). Hkrati lahko „glavni nadzornik“, imenovan na podlagi uredbe DORA, na ključne tretje ponudnike storitev IKT naslovi priporočila za upravljanje možnih sistemskih tveganj, povezanih z oddajanjem del v zunanje izvajanje in koncentracijo odvisnosti od tretjih oseb na področju IKT (18).

3.1.2

Glede na to, da je lahko bistveni subjekt v skladu s predlagano direktivo imenovan tudi za ključnega tretjega ponudnika storitev IKT v skladu z uredbo DORA, ECB ponovno poudarja (19), da bi se bilo treba izogniti izdajanju nasprotujočih si priporočil in zavezujočih navodil. V tej zvezi ECB pozdravlja splošni pristop Sveta glede predlagane direktive. V skladu s tem pristopom morajo pristojni organi obvestiti „nadzorniški forum“, ustanovljen na podlagi uredbe DORA, kadar izvajajo svoja nadzorna in izvršilna pooblastila v zvezi z bistvenim subjektom, ki je v skladu z uredbo DORA imenovan za ključnega tretjega ponudnika storitev IKT (20).

3.2   Upravljanje velikih incidentov in kriz

3.2.1

V skladu s predlagano direktivo (21) morajo države članice imenovati enega ali več pristojnih organov, odgovornih za upravljanje velikih incidentov in kriz. Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah predlagane direktive, bi moral velik incident pomeniti incident, ki ima velik vpliv na vsaj dve državi članici ali ki povzroči motnje, ki presegajo zmožnost države članice za odziv nanje. Veliki incidenti se lahko sprevržejo v popolno krizo, ki povzroči motnje pravilnega delovanja notranjega trga (22).

3.2.2

Pristojni organi, imenovani na podlagi uredbe DORA, sicer ostajajo odgovorni za upravljanje kibernetskih incidentov v zvezi s finančnimi subjekti, vendar bo sodelovanje s strukturami in organi, vzpostavljenimi v skladu s predlagano direktivo, ključno za zagotovitev usklajenega odziva v vsej Uniji. Zato bi ECB pozdravila to, da bi pristojni organi, imenovani na podlagi uredbe DORA, vključno z ECB, sodelovali v evropski organizacijski mreži za povezovanje v kibernetski krizi (EU-CyCLONe) (23), kadar veliki kibernetski incidenti in krize vplivajo na finančni sektor.

3.3   Izmenjava informacij

3.3.1

Kakor je navedeno zgoraj, ECB odločno podpira sodelovanje med pristojnimi organi, imenovanimi na podlagi uredbe DORA, s strukturami in organi, vzpostavljenimi v skladu s predlagano direktivo. Izmenjava informacij med organi lahko zlasti omogoči medsektorsko učenje, prispeva k preprečevanju in učinkovitemu upravljanju kibernetskih napadov ter spodbuja skladno ocenjevanje tveganj, povezanih z IKT, v vsej Uniji. Kljub temu ECB poudarja, da bi se morale informacije izmenjavati, kadar obstajajo jasno vzpostavljeni mehanizmi za razvrščanje in izmenjavo informacij v povezavi z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za zagotovitev zaupnosti (24). ECB pozdravlja splošni pristop Sveta glede predlagane direktive, s katerim se predlaga redna izmenjava relevantnih informacij med organi (25), sklenitev dogovorov o sodelovanju, ki bi določali mehanizem za izmenjavo informacij (26), ter samodejno in neposredno posredovanje priglasitev incidentov (27). V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti, da se informacije, ki so zaupne v skladu z določbami o poslovni skrivnosti iz uredbe DORA (28) ali ustrezne sektorske zakonodaje (29), lahko izmenjujejo s pristojnimi organi iz predlagane direktive le, če je ta izmenjava potrebna, da lahko pristojni organi uporabljajo določbe predlagane direktive (30).

3.4   Nacionalna strategija za kibernetsko varnost

3.4.1

V skladu s predlagano direktivo morajo države članice sprejeti nacionalne strategije za kibernetsko varnost, v katerih opredelijo strateške cilje ter ustrezne ukrepe politike in regulativne ukrepe za doseganje in ohranjanje visoke ravni kibernetske varnosti (31). Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah predlagane direktive, bi morale države članice v svoje strategije za kibernetsko varnost še naprej vključevati finančni sektor (32). Države članice bi morale na primer kot del nacionalnih strategij za kibernetsko varnost sprejeti politike za obravnavanje kibernetske varnosti v dobavni verigi proizvodov in storitev IKT, ki jih subjekti uporabljajo za opravljanje svojih storitev. Kar zadeva finančni sektor, bi morale biti nacionalne strategije za kibernetsko varnost skladne z regulativnim okvirom, ki izhaja iz uredbe DORA. V zvezi s tem ECB meni, da so potrebna dodatna pojasnila, da se zagotovi skladnost nacionalnih strategij za kibernetsko varnost s sektorsko zakonodajo. Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, je konkretni predlog spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili naveden v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  COM(2020) 823 final.

(2)  Dostopno na spletni strani Sveta na naslovu www.consilium.europa.eu.

(3)  COM(2020) 595 final.

(4)  Glej odstavek 1.5 Mnenja CON/2021/20 Evropske centralne banke z dne 4. junija 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (UL C 343, 26.8.2021, str. 1). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani EUR-Lex. Člena 17(5) in 42 uredbe DORA; člen 11 predlagane direktive.

(5)  Člen 2(6) predlagane direktive.

(6)  Uvodna izjava 13 in člen 2(6) predlagane direktive.

(7)  Uvodna izjava 13 predlagane direktive.

(8)  Člen 2(3a), prvi pododstavek, točka (b), splošnega pristopa Sveta glede predlagane direktive.

(9)  Člen 127(2) PDEU, ki se ponovi v členu 3.1 Statuta ESCB.

(10)  Člen 22 Statuta ESCB.

(11)  Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23.7.2014, str. 16).

(12)  Glej Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) ter tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), Principles for financial market infrastructures, april 2012, dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org. V odgovornosti D v navedenih načelih je navedeno, da „se od vseh članic CPSS in IOSCO pričakuje, da bodo načela uporabljale za ustrezne infrastrukture finančnega trga v svoji jurisdikciji v največji meri, ki jo omogoča pravni okvir v tej jurisdikciji“.

(13)  Člen 15 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28).

(14)  Eurosystem oversight policy framework, revised version (julij 2016), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(15)  Člen 2 predlagane direktive ter prilogi I in II k predlagani direktivi.

(16)  Člen 3 predlagane direktive.

(17)  Člen 29(4), točka (b), predlagane direktive.

(18)  Člen 31 uredbe DORA.

(19)  Glej odstavek 1.2 Mnenja CON/2021/20.

(20)  Člen 29(10) splošnega pristopa Sveta glede predlagane direktive.

(21)  Člen 7(1) predlagane direktive.

(22)  Uvodna izjava 27 predlagane direktive.

(23)  Člen 14 predlagane direktive.

(24)  Glej odstavek 1.5 Mnenja CON/2021/20.

(25)  Člen 11(5) splošnega pristopa Sveta glede predlagane direktive.

(26)  Uvodna izjava 23a splošnega pristopa Sveta glede predlagane direktive.

(27)  Uvodna izjava 13 splošnega pristopa Sveta glede predlagane direktive.

(28)  Člen 49 uredbe DORA.

(29)  Členi 53 do 62 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(30)  Člena 2(5) in 11(4) predlagane direktive.

(31)  Člen 5 predlagane direktive.

(32)  Uvodna izjava 13 predlagane direktive.

SKLEP SVETA

z dne 13. junija 2022

o imenovanju štirih članov uprave Evropske agencije za zdravila

(2022/C 233/04)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Unije za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (1) in zlasti člena 65(1) Uredbe,

ob upoštevanju seznama kandidatov, ki ga je 27. januarja 2022 Svetu predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju stališč, ki jih je v pismu z dne 24. maja 2022 izrazil Evropski parlament,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 65(4) Uredbe (ES) 726/2004 se bo mandat članov uprave Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: uprava), ki so trenutno na položaju, iztekel 14. junija 2022. Člani uprave, katerih mandat se začne 15. junija 2022, se imenujejo v skladu z postopkom za predlaganje in imenovanje iz Uredbe (ES) 726/2004.

(2)	Člen 65(1) Uredbe (ES) št. 726/2004 zahteva, da sta v upravo vključena tudi dva predstavnika organizacij bolnikov, en predstavnik zdravniških organizacij in en predstavnik veterinarskih organizacij.

(3)	Navedene člane imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom in na podlagi seznama, ki ga sestavi Komisija in vključuje znatno več imen, kot je prostih mest. Njihov mandat traja tri leta in se lahko obnovi.

(4)

Komisija je pripravila seznam kandidatov in ga predložila Svetu 27. januarja 2022. Kandidati s seznama, ki ga je predložila Komisija, so bili izbrani v okviru razpisa in na podlagi njihovih specialističnih kvalifikacij, širokega spektra ustrezne strokovnosti ter ustrezne strokovnosti pri vodenju in izkušenj na področju zdravil za humano ali veterinarsko uporabo.

(5)

Seznam, ki ga je predložila Komisija, je bil pregledan z namenom imenovanja štirih članov uprave, ki predstavljajo civilno družbo, na podlagi dokumentacije, ki jo je pripravila Komisija, in ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta. Imenovanje članov s tem sklepom nadalje zagotavlja, da so v upravi na voljo najvišje ravni specialističnih kvalifikacij, širok spekter ustrezne strokovnosti in najširša možna geografska razpršenost v okviru Unije ter ustrezna strokovnost pri vodenju in izkušnje na področju zdravil za humano ali veterinarsko uporabo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

15. junij 2022

(2022/C 233/05)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0431
JPY	japonski jen	140,49
DKK	danska krona	7,4392
GBP	funt šterling	0,86328
SEK	švedska krona	10,6278
CHF	švicarski frank	1,0435
ISK	islandska krona	137,50
NOK	norveška krona	10,3868
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,703
HUF	madžarski forint	397,96
PLN	poljski zlot	4,6690
RON	romunski leu	4,9427
TRY	turška lira	18,0465
AUD	avstralski dolar	1,5051
CAD	kanadski dolar	1,3498
HKD	hongkonški dolar	8,1883
NZD	novozelandski dolar	1,6706
SGD	singapurski dolar	1,4519
KRW	južnokorejski won	1 346,86
ZAR	južnoafriški rand	16,7111
CNY	kitajski juan	7,0013
HRK	hrvaška kuna	7,5245
IDR	indonezijska rupija	15 361,97
MYR	malezijski ringit	4,6037
PHP	filipinski peso	55,627
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,529
BRL	brazilski real	5,3164
MXN	mehiški peso	21,4763
INR	indijska rupija	81,5142

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006) (1)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 233/06)

Sklep o dodelitvi avtorizacije

Sklic na sklep (2)	Datum sprejetja sklepa	Ime snovi	Imetnik avtorizacije	Številka avtorizacije	Dovoljena uporaba	Potek roka za preverjanje	Razlogi za sklep
C(2022) 3678	9. junija 2022	Kromov trioksid št. ES 215-607-8, št. CAS 1333-82-0 Natrijev dikromat št. ES 234-190-3, št. CAS 7789-12-0 10588-01-9	Tata Steel IJmuiden B.V., Wenckebachstraat 1, 1951 JZ Velsen-Noord, Nizozemska	REACH/22/24/0	Uporaba kromovega trioksida za pasivacijo galvansko pokositrene pločevine (ETP).	31. december 2027	V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije.
				REACH/22/24/1	Uporaba natrijevega dikromata za pasivacijo galvansko pokositrene pločevine (ETP).

---

(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: Avtorizacija (europa.eu).

Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006) (1)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 233/07)

Sklep o dodelitvi avtorizacije

Sklic na sklep (2)	Datum sprejetja sklepa	Ime snovi	Imetnik avtorizacije	Številka avtorizacije	Dovoljena uporaba	Potek roka za preverjanje	Razlogi za sklep
C(2022) 3685	9. junija 2022	Kromov trioksid št. ES 215-607-8, št. CAS 1333-82-0	Safran Aircraft Engines, 2, boulevard du Général-Martial-Valin, 75724 Paris Cedex 15, Francija	REACH/22/25/0	Industrijska uporaba mešanic na osnovi kromovega trioksida za površinsko obdelavo obstoječih rezervnih delov vojaških letalskih motorjev, vključno z varnostno pomembnimi deli, katerih okvara ogroža plovnost.	31. december 2029	V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije.

---

(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: Avtorizacija (europa.eu).

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije

(2022/C 233/08)

V skladu s členom 9(1), točka (a), Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (1) se Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije (2) spremenijo:

Na strani 405 se vstavi naslednja pojasnjevalna opomba:

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(2)  UL C 119, 29.3.2019, str. 1.

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije

(2022/C 233/09)

V skladu s členom 9(1), točka (a), Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (1) se Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije (2) spremenijo:

na strani 394 se vstavi naslednja pojasnjevalna opomba:

na strani 352 se vstavi naslednja pojasnjevalna opomba:

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(2)  UL C 119, 29.3.2019, str. 1.

Obvestilo v skladu s členom 13 Direktive 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij o prenehanju in poznejši likvidaciji Sberbank Europe AG (avstrijska kreditna institucija v postopku likvidacije)

(2022/C 233/10)

POZIV K PRIJAVI TERJATVE. ROKI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI

S sklepom generalne skupščine z dne 21. aprila 2022 je bilo v skladu s členom 203(1), točka 2, avstrijskega zveznega zakona o delniških družbah (Aktiengesetz – AktG) sprejeto prenehanje družbe Sberbank Europe AG s sedežem na Dunaju in poslovnim sedežem na naslovu 1010 Dunaj, Schwarzenbergplatz 3, vpisane v avstrijski poslovni register pod FN 161285i. Kreditna institucija, ki ima podružnico v Nemčiji, znano tudi kot „Sberbank Direct“, je v fazi likvidacije (likvidacija v skladu z avstrijskim pravom).

Nekdanji člani upravnega odbora Sonja Sarközi, Pavel Barchugov, Alexander Witte ter Aleksei Mikhailov ostajajo na svojih položajih, a kot likvidacijski upravitelji.

Upniki družbe so vabljeni, da se prijavijo pri likvidacijskih upraviteljih Sonji Sarközi, Pavlu Barchugovu, Alexandru Wittejo in Alekseju Mikhailovem, vsi na naslovu 1010 Dunaj, Schwarzenbergplatz 3.

RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA

(2022/C 233/11)

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira javni natečaj:

EPSO/AD/400/22 – Upravni uslužbenci (AD 7) in strokovnjaki (AD 9) na področju obrambne industrije in vesolja

Razpis natečaja je objavljen v Uradnem listu Evropske unije C 233 A z dne 16. junija 2022 v 24 jezikovnih različicah.

Dodatne informacije so na voljo na spletišču urada EPSO: https://epso.europa.eu/

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10748 – MACQUARIE / BCI / NATIONAL GRID / NATIONAL GRID GAS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 233/12)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2022/C 233/13)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Scalogno di Romagna“

EU št.: PGI-IT-1539-AM01– 11.1.2021

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Skupina: Consorzio Scalogno di Romagna [konzorcij Scalogno di Romagna]

Naslov: C/o Comune di Riolo Terme, Via Aldo Moro 2, 48025 Riolo Terme – Ravenna, Italy

Elektronski naslov: consorzioscalognodiromagna@gmail.com

Konzorcij Scalogno di Romagna ima pravico vložiti zahtevek za spremembo v skladu s členom 13(1) uredbe ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☒	Geografsko območje

☒	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☒	Označevanje

☒	Drugo [Navedite.]

4.   Vrsta sprememb

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

Opis proizvoda

Člen 2:

je bil spremenjen tako:

Te spremembe natančneje določajo vrsto proizvoda, ki ga predstavlja ekotip romagna, vključen tudi v specifikacijo integrirane proizvodnje regije Emilija-Romanja.

Dodatki se nanašajo na lastnosti, po katerih je čebula „Scalogno di Romagna“ zlahka prepoznavna in se jasno razlikuje od drugih vrst šalotke.

Te lastnosti so bile vedno značilne za proizvod in so bile tudi fotodokumentirane. Sedaj so bolje opisane, da bi potrošniki lažje prepoznali šalotko in olajšali delo osebam, odgovornim za nadzor kakovosti.

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(b) povzetka in se nanaša na točko 3.2 enotnega dokumenta.

Geografsko območje

Specifikacija vsebuje spremembo imena pokrajine Forli, ki se preimenuje v „pokrajino Forli-Cesena“; ta sprememba ne vpliva na območje proizvodnje.

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(c) povzetka in se nanaša na točko 4 enotnega dokumenta.

Dokazilo o poreklu

V izvirnem besedilu člena 5 je omenjena zakonodaja, ki ne velja več; člen o dokazilu o poreklu se zato nadomesti z naslednjim:

Metoda proizvodnje

—	Pogoji v zvezi s prepovedjo setve na strnišču so natančneje opredeljeni.

Stavek „Treba je počakati vsaj pet let, preden se na isti parceli znova lahko goji Scalogno,“ zadostuje za navedbo te prepovedi. Stavek „Setev na strnišču ni dovoljena“ je zato odveč in je bil izbrisan.

—

Da bi se izognili morebitnim pomislekom glede razlage, so pojasnjeni postopki zaporednega gojenja, pri čemer je navedba v specifikaciji jasneje oblikovana, tj. da se čebula „Scalogno di Romagna“ ne sme gojiti v zaporedju za rastlinami razhudnikovk, peso in zeljem. Preoblikovani stavek se glasi: „Prav tako jo je prepovedano gojiti v zaporedju za rastlinami razhudnikovk, peso in zeljem.“

—

Glede metode setve je uporaba čebulic vrste Allium ascalonicum, ekotip romagna, obvezna, saj je v skladu z navedbami v poglavju o povezavi z območjem porekla mogoče čebulo „Scalogna di Romagna“ gojiti le s presajanjem čebulic določenega ekotipa. Zato se stavek „Sajenje mora potekati od novembra do decembra, obiranje pa od junija naslednjega leta“ dopolni na naslednji način: „Sajenje mora potekati od novembra do decembra z uporabo vrste Allium ascalonicum, ekotip romagna, obiranje pa od junija naslednjega leta.“

—	Najvišja proizvodnja na enoto, ki je že navedena kot 6–8 ton na hektar, je natančno opredeljena (8 ton na hektar), da bi olajšali preglede.

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(e) povzetka.

Povezava z okoljem

Besedilo o povezavi z okoljem ni vključeno v sedanjo specifikacijo iz leta 1997. Zato je bilo pripravljeno besedilo, v katerem je opisana povezava z okoljem, ki je že vključena v dokumentacijo, vloženo v podatkovno zbirko DOOR, in dopolnjeno z drugimi zgodovinskimi podatki o slovesu čebule „Scalogno di Romagna“.

Poleg tega, kar je že bilo navedeno v specifikaciji in povzetku, je treba izpostaviti temeljno lastnost, da ne tvori cvetov, kar je značilno za čebulo „Scalogno di Romagna“.

Besedilo specifikacije se zato dopolni na naslednji način:

Zemljišča, primerna za gojenje čebule „Scalogno di Romagna“, so hribovita, s teksturo tal, ki so srednje težka do glinasta, suha, bogata s kalijem in organskimi snovmi, dobro izpostavljena in dobro odcedna. Ta tla so značilna za kredni greben, imenovan La Vena dei Gessi Romagnola (Romanjsko kredno rebro), ki se razprostira čez velik del proizvodnega območja ter vpliva na celotno območje, saj daje tlom določeno mero bazičnosti. Ozemlje proizvodnega območja je znano tudi kot zdraviliško območje, za katero so značilne žveplove sestavine v tleh in vodi.

Te okoljske značilnosti zaradi žveplovih sestavin tako vplivajo na aromatične lastnosti rastlin iz družine Liliaceae.

Mikrobna flora tal s stalno encimsko aktivnostjo med shranjevanjem ali sušenjem prispeva k razvoju značilnega sladke in nežne arome čebule „Scalogno di Romagna“, pa tudi ostrega vonja.

Posebnost čebule „Scalogno di Romagna“ je, da ne tvori cvetov; zato je edina možna in dovoljena metoda za njeno gojenje presajanje čebulic. Čebula je zaradi te lastnosti skozi stoletja ohranila svojo gensko poreklo in značilnosti posebnega ekotipa, saj ni naravne ali umetne izmenjave cvetnega prahu z drugimi vrstami, kar pomeni, da ni bila podvržena križanju ali genskim spremembam, ki so značilni za druge sorte na trgu.

Čebula „Scalogno di Romagna“ ni bila nikoli najdena v naravi, kar pomeni, da so Kelti, ki so jo prinesli v Romanjo, gojili izviren in pristen proizvod, ki ga nikakor ni mogoče zamenjati, zamešati ali nadomestiti s katero koli drugo čebulnico iz družine Liliacea.

Čebula „Scalogno di Romagna“ je jasno povezana z lokalnim območjem: pridelovalci, tudi tisti, ki na svojem vrtu gojijo nekaj kvadratnih metrov šalotke, so prav tako zaslužni, da se ta dragoceni poklon rodovitni zemlji Romanje ni izgubil in se prenaša naprej. Pri izboru čebulic je zelo pomembno tudi znanje pridelovalcev, ki to počnejo z vrhunsko spretnostjo. Del nabranih čebulic je namenjen za uživanje, običajno pa se za ponovno sajenje uporabijo tiste, ki so srednje velike in bolj ukrivljene oblike.

Ta proizvod omenjajo številni avtorji, na primer Corrado Contoli, ki se je rodil in živel v Lugu. V svoji knjigi Guida alla veritiera cucina romagnola (Vodnik po pristni romanjski kuhinji) iz leta 1963 je v poglavju ,Jedi iz svinjine‘ zapisal hvalnico šalotki, ki je hkrati pionirska in evokativna. Graziano Pozzetto v svoji knjigi Lo scalogno di Romagna (Šalotka iz Romanje) navaja druga pričevanja o opisu proizvoda in njegovi uporabi v številnih receptih iz prejšnjega stoletja. Knjiga Scalogno di Romagna – Cibo per Venere (Scalogno di Romagna – Hrana za Venero), izdana leta 2001. Številni lokalni kuharji čebulo „Scalogno di Romagna“ uporabljajo pri pripravi različnih jedi, med drugimi tudi Tarcisio Raccagni iz nekdanje restavracije Gigiolè v Brisighelli. Skušal je obnoviti srednjeveško kuhinjo na večerjah, ki jih je pripravljal za slovite srednjeveške festivale v Brisighelli.

Na spletnih straneh, kot so Giallo Zafferano, La Gazzetta del Gusto, Buonissimo, Geisha Gourmet in Taccuini Gastrosofici, je mogoče najti tudi spletne navedke, ki dokazujejo sloves čebule „Scalogno di Romagna“ in njeno uporabo kot začimbo za pripravo različnih jedi ali konzervirano v olju.

Zgodba čebule „Scalogno di Romagna“ je lepa in zgledna zgodba, ki je nastala zaradi vodilne vloge združenja Proloco di Riolo Terme, ki je leta 1993 priredilo prvi festival „Fiera dello Scalogno di Romagna“, ki še vedno poteka vsako leto konec julija.“

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(f) povzetka in se nanaša na točko 5 enotnega dokumenta.

Pregledi

Besedilo o pregledih, ki ni vključeno v sedanjo specifikacijo, se glasi:

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(g) povzetka.

Označevanje

Člen 7 se spremeni:

1.

—

stavek:

je bil spremenjen tako:

Beseda „contenitore“ (vsebnik) je bila (v izvirniku v italijanščini) nadomeščena z ustreznejšo besedo „confezione“ (embalaža).

—	Stavek: „Vsebnik mora biti opremljen z napisom ‚Scalogno di Romagna‘, ki mu takoj sledi napis ‚zaščitena geografska označba‘, v enaki velikosti.“

je bil spremenjen tako:

Zdaj velja obveznost uporabe oznake z informacijami o vseh vrstah embalaže. Oznaka vsebuje potrebne informacije in jo je mogoče enostavno prilagoditi različnim vrstam embalaže iz specifikacije.

—	Stavek: „Vsako vrsto embalaže mora odobriti dežela Emilija-Romanja.“

je bil izbrisan, ker ni skladen z veljavno zakonodajo.

—	Stavek: „Na zahtevo zadevnih proizvajalcev se lahko uporabi grafični znak. Ta znak ustreza grafični podobi, vključno s kakršnimi koli referenčnimi barvami, slikovnim ali specifičnim in nedvoumnim logotipom, in se mora vedno uporabljati skupaj z geografsko označbo.“

je bil spremenjen tako:

Zato je obvezna uporaba grafičnega simbola, vključno s tehnično dokumentacijo, ki opisuje njegove značilnosti.

—	Stavek: „Navedba ‚Prodotto in Italia‘ (Proizvedeno v Italiji) mora biti vidna tudi na serijah, ki so namenjene izvozu.“

je bil spremenjen tako:

Navedba „Proizvedeno v Italiji“ je obvezna na vseh etiketah za vse serije, ne le za tiste, ki so namenjene za izvoz, s čimer se tudi v korist italijanskega potrošnika poudari, da gre za proizvod, pridelan v Italiji.

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(h) povzetka in se nanaša na točko 3.6 enotnega dokumenta.

Drugo

Pakiranje

2.

Člen 6: „Čebula ‚Scalogno di Romagna‘ mora imeti ob sprostitvi na trg naslednje značilnosti: (A) sveži proizvod: — šopki, težki približno 500 gramov, zavezani nad čebulicami, na koncu zavezani z rafijo. (B) suh proizvod: (1) šopki čebulic, ki tehtajo približno 500 g. Šopki morajo biti sestavljeni iz večjih čebulic enotne velikosti. Šopki se nad vrhom čebulice zelo tesno zavežejo z rafijo, listi pa se odrežejo 5 cm nad vozlom. (2) kite. Čebulice je treba razvrstiti in jih splesti v kito s samimi listi ali z rafijo. (3) posušene čebulice v plastičnih mrežicah po 100 g.“

je bil spremenjen tako:

„Čebula ‚Scalogno di Romagna‘ mora imeti ob sprostitvi na trg naslednje značilnosti:

(A)	sveži proizvod: — šopki od 100 g do 1 kg, zvezani z rafijo ali drugimi vlakni rastlinskega izvora.

(B)

posušen proizvod: (1) šopki od 100 g do 1 kg, pri koncu zvezani z rafijo ali drugimi vlakni rastlinskega izvora. Šopki morajo biti sestavljeni iz čebulic enotne velikosti. Šopki se nad vrhom čebulice zelo tesno povežejo z rafijo, listi pa se odrežejo 5 cm nad vozlom. (2) kite iz izbranih čebulic enotne velikosti, spletene bodisi z listi bodisi z rafijo ali drugimi rastlinskimi vlakni. (3) zapečatene mreže, vreče ali zaboji: posušene čebulice različnih velikosti in brez korenin se lahko pakirajo v zapečatene mreže, vreče ali zaboje iz materiala, primernega za pakiranje živil, ki tehtajo od 100 g do 5 kg.

Zgoraj opisani proizvodi se lahko sprostijo na trg tudi v embalaži iz lesa, plastike, papirja, kartona ali naravnih rastlinskih materialov v skladu z veljavno zakonodajo.

Na prodajnem mestu je dovoljeno prodajati proizvod tudi v kosih iz zapečatene embalaže ali zabojev, če je proizvod nameščen v posebne posode ali vsebnike, na katerih so na vidnem mestu navedeni enaki podatki, kot so v specifikaciji proizvoda zahtevani za embalažo.

Čebulice, namenjene za predelavo, se lahko dostavijo tudi v razsutem stanju, v pakiranjih ali vsebnikih, ki so v skladu z veljavno zakonodajo in so vsaj na eni strani čitljivo in vidno označene z napisom ‚Scalogno di Romagna ZGO, namenjeno za predelavo.“

Člen o pakiranju je bil posodobljen, da se prilagodi sedanjim zahtevam trga, poenostavi postopek predstavitve in omogoči pakiranje v pakete od 100 g do 1 kg ter doda pakiranje v mreže, vreče ali zaboje.

Poleg informacij na pakiranju, zaradi katerih je potrošniku na voljo več vrst pakiranj, je bilo poenostavljeno tudi ravnanje s proizvodom, namenjenim samo za predelavo. V navadi je, da se proizvod uporablja konzerviran v olju ali da se s čebulo „Scalogno di Romagna“ obogatijo nekateri živilski proizvodi ali pripravki. Ta sprememba omogoča, da se proizvod, namenjen za predelavo, pakira „v razsutem stanju“.

Ta sprememba zadeva tudi točko 5(h) povzetka in se nanaša na točko 3.5 enotnega dokumenta.

Spremembe besedila

—	Naslovi členov so bili vključeni v specifikacijo, da bi bolje opredelili vsebino posameznega člena.

ENOTNI DOKUMENT

„Scalogno di Romagna“

EU št.: PGI-IT-1539-AM01 – 11.1.2021

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [zop ali zgo]

„Scalogno di Romagna“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Označba „Scalogno di Romagna“ se nanaša izključno na čebulo vrste Allium ascalonicum, ekotip romagna.

Čebulice „Scalogno di Romagna“ so podolgovate oblike, ki spominja na bučko, imajo trdo zunanjo lupino, ki je lahko rumene, kožne, rumenorjave, rjave ali sive barve, medtem ko je mesnati notranji del od bele do vijolične barve s progami.

Ekotip romagna ima dolge upognjene korenine in koničaste svetlo zelene liste.

Ob obiranju se čebulice združijo v šop, ki ga sestavlja različno število čebulic, med seboj povezanih s koreninami.

Imajo oster vonj. Sladek in nežen okus bolj spominja na čebulo kot na česen. Njihove aromatične lastnosti so podobne lastnostim rastlin iz družine Liliaceae, saj nanje vplivajo velike količine žvepla, ki ga absorbirajo iz tal, kar je mezoelement, ki jim daje značilna okus in vonj.

Uživajo se sveže ali posušene, pogosto pa se tudi konzervirajo v olju.

Po vseh teh lastnostih se jasno razlikujejo od drugih vrst šalotke.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje čebule „Scalogno di Romagna“ do pobiranja pridelka morajo potekati izključno na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Čebula „Scalogno di Romagna“ mora imeti ob sprostitvi na trg naslednje značilnosti:

(A)	svež proizvod: — šopki od 100 g do 1 kg, zvezani z rafijo ali drugimi vlakni rastlinskega izvora.

(B)

posušen proizvod: (1) šopki od 100 g do 1 kg, pri koncu zvezani z rafijo ali drugimi vlakni rastlinskega izvora. Šopki morajo biti sestavljeni iz čebulic enotne velikosti. Šopki se nad vrhom čebulice zelo tesno povežejo z rafijo, listi pa se odrežejo 5 cm nad vozlom. (2) kite iz izbranih čebulic enotne velikosti, spletene bodisi z listi bodisi z rafijo ali drugimi rastlinskimi vlakni. (3) zapečatene mreže, vreče ali zaboji: posušene čebulice različnih velikosti in brez korenin se lahko pakirajo v zapečatene mreže, vreče ali zaboje iz materiala, primernega za pakiranje živil, ki tehtajo od 100 g do 5 kg.

Zgoraj opisani proizvodi se lahko sprostijo na trg tudi v embalaži iz lesa, plastike, papirja, kartona ali naravnih rastlinskih materialov v skladu z veljavno zakonodajo.

Na prodajnem mestu je dovoljeno prodajati proizvod tudi v kosih iz zapečatene embalaže ali zabojev, če je proizvod nameščen v posebne posode ali vsebnike, na katerih so na vidnem mestu navedeni enaki podatki, kot so v specifikaciji proizvoda zahtevani za embalažo.

Čebulice, namenjene za predelavo, se lahko dostavijo tudi v razsutem stanju, v pakiranjih ali vsebnikih, ki so v skladu z veljavno zakonodajo in so vsaj na eni strani čitljivo in vidno označene z napisom „Scalogno di Romagna ZGO, namenjeno za predelavo“.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri trženju v prehrambne namene mora biti čebula „Scalogno di Romagna“ zapakirana na način, ki omogoča pritrjevanje posebnih oznak. Embalaža mora biti vedno zaprta tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pri tem raztrgala embalaža.

Embalaža, kite ali šopki morajo biti opremljeni z napisom „Scalogno di Romagna“, ki mu takoj sledi napis „zaščitena geografska označba“, v enaki velikosti.

V istem vidnem polju morajo biti navedeni ime, naziv podjetja in naslov pakirnice ter prvotna bruto teža.

Napis „zaščitena geografska označba“ se lahko ponovi kjer koli drugje na embalaži ali etiketi, tudi kot kratica ZGO .

Spodnji razlikovalni logotip mora biti prikazan v skladu z navedeno grafično podobo.

Navedba „Prodotto in Italia“ (Proizvedeno v Italiji) mora prav tako biti vidna.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvodno območje obsega del dežele Emilije-Romanje, ki je primeren za gojenje vrste Allium ascalonicum, in zajema naslednje občine:

—	pokrajina Ravena: Brisighella, Càsola Valsenio, Castelbolognese, Faenza, Riolo Terme in Solarolo;

—	pokrajina Forlì-Cesena: Modigliana in Tredozio;

—	pokrajina Bologna: Borgo Tossignano, Casalfiumanese, Castel del Rio, Castel Guelfo di Bologna, Dozza, Fontanelice, Imola in Mordano.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava čebule „Scalogno di Romagna“ z geografskim območjem temelji na slovesu proizvoda. Čebula „Scalogno di Romagna“ je znana kot poseben ekotip šalotke z lastnimi značilnostmi, ki se razlikujejo od drugih vrst na trgu.

Zemljišča, primerna za gojenje čebule „Scalogno di Romagna“, so hribovita, s teksturo tal, ki so srednje težka do glinasta, suha, bogata s kalijem in organskimi snovmi, dobro izpostavljena in dobro odcedna. Ta tla so značilna za kredni greben, imenovan La Vena dei Gessi Romagnola (Romanjsko kredno rebro), ki se razprostira čez velik del proizvodnega območja ter vpliva na celotno območje, saj daje tlom določeno mero bazičnosti. Ozemlje proizvodnega območja je znano tudi kot zdraviliško območje, za katero so značilne žveplove sestavine v tleh in vodi.

Te okoljske značilnosti zaradi žveplovih sestavin tako vplivajo na aromatične lastnosti rastlin iz družine Liliaceae.

Mikrobna flora tal s stalno encimsko aktivnostjo med shranjevanjem ali sušenjem prispeva k razvoju značilnega sladke in nežne arome čebule „Scalogno di Romagna“, pa tudi ostrega vonja.

Posebnost čebule „Scalogno di Romagna“ je, da ne tvori cvetov; zato je edina možna in dovoljena metoda za njeno gojenje presajanje čebulic. Čebula je zaradi te lastnosti skozi stoletja ohranila svojo gensko poreklo in značilnosti posebnega ekotipa, saj ni naravne ali umetne izmenjave cvetnega prahu z drugimi vrstami, kar pomeni, da ni bila podvržena križanju ali genskim spremembam, ki so značilni za druge sorte na trgu.

Čebula „Scalogno di Romagna“ ni bila nikoli najdena v naravi, kar pomeni, da so Kelti, ki so jo prinesli v Romanjo, gojili izviren in pristen proizvod, ki ga nikakor ni mogoče zamenjati, zamešati ali nadomestiti s katero koli drugo čebulnico iz družine Liliacea.

Čebula „Scalogno di Romagna“ je jasno povezana z lokalnim območjem: pridelovalci, tudi tisti, ki na svojem vrtu gojijo nekaj kvadratnih metrov šalotke, so prav tako zaslužni, da se ta dragoceni poklon rodovitni zemlji Romanje ni izgubil in se prenaša naprej. Pri izboru čebulic je zelo pomembno tudi znanje pridelovalcev, ki to počnejo z vrhunsko spretnostjo. Del nabranih čebulic je namenjen za uživanje, običajno pa se za ponovno sajenje uporabijo tiste, ki so srednje velike in bolj ukrivljene oblike.

Ta proizvod omenjajo številni avtorji, na primer Corrado Contoli, ki se je rodil in živel v Lugu. V svoji knjigi Guida alla veritiera cucina romagnola (Vodnik po pristni romanjski kuhinji) iz leta 1963 je v poglavju „Jedi iz svinjine“ zapisal hvalnico šalotki, ki je hkrati pionirska in evokativna. Graziano Pozzetto v svoji knjigi Lo scalogno di Romagna (Šalotka iz Romanje) navaja druga pričevanja o opisu proizvoda in njegovi uporabi v številnih receptih iz prejšnjega stoletja. Knjiga Scalogno di Romagna – Cibo per Venere (Scalogno di Romagna – Hrana za Venero), izdana leta 2001. Številni lokalni kuharji čebulo „Scalogno di Romagna“ uporabljajo pri pripravi različnih jedi, med drugimi tudi Tarcisio Raccagni iz nekdanje restavracije Gigiolè v Brisighelli. Skušal je obnoviti srednjeveško kuhinjo na večerjah, ki jih je pripravljal za slovite srednjeveške festivale v Brisighelli.

Na spletnih straneh, kot so Giallo Zafferano, La Gazzetta del Gusto, Buonissimo, Geisha Gourmet in Taccuini Gastrosofici, je mogoče najti tudi spletne navedke, ki dokazujejo sloves čebule „Scalogno di Romagna“ in njeno uporabo kot začimbo za pripravo različnih jedi ali konzervirano v olju.

Zgodba čebule „Scalogno di Romagna“ je lepa in zgledna zgodba, ki je nastala zaradi vodilne vloge združenja Proloco di Riolo Terme, ki je leta 1993 priredilo prvi festival „Fiera dello Scalogno di Romagna“, ki še vedno poteka vsako leto konec julija.

Sklic na objavo specifikacije

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.