—

ob upoštevanju členov 6 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določata pristojnosti in ukrepe Unije na področju športa, zlasti spodbujanje evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur ter njegove družbene in vzgojne vloge,

—

ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja ter zlasti vloge športa kot pomembnega dejavnika trajnostnega razvoja in njegovega prispevka k miru, spodbujanju strpnosti in spoštovanja, krepitvi vloge žensk in mladih, posameznikov in skupnosti ter ciljem na področju zdravja, izobraževanja in socialne vključenosti (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (2) ter zlasti njenega poglavja o športu,

—

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (COM(2007)0391),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2020 o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta Evropske unije za šport za obdobje 2017–2020 (COM(2020)0293) ter zlasti priporočil za prihodnost iz tega sporočila,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101);

—

ob upoštevanju smernic EU z dne 16. novembra 2012 z naslovom Dual Careers of Athletes – Recommended Policy Actions in Support of Dual Careers in High-Performance Sport (Dvojna poklicna pot športnikov – priporočeni ukrepi politike v podporo dvojni poklicni poti v vrhunskem športu),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o celovitem pristopu k športni politiki: dobro upravljanje, dostopnost in celovitost (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (7);

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o vplivu COVID-19 na mlade in šport (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 s priporočili Komisiji o izzivih v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov (9),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. januar 2021–30. junij 2024) (10), zlasti njenih prednostnih področij,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o boju proti korupciji v športu (11),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o udeležbi invalidov v športu (12),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o učinku pandemije covida-19 in okrevanju športnega sektorja (13),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi vloge trenerjev z izboljšanjem možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc (14),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o inovacijah v športu (15),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 16. novembra 1989 proti dopingu v športu,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 18. septembra 2014 o prirejanju izidov športnih tekmovanj,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 3. julija 2016 o celostnem pristopu k varnosti in storitvah na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih,

—

ob upoštevanju kodeksa športne etike Sveta Evrope, kakor je bil revidiran 16. maja 2001, in Evropske listine o športu Sveta Evrope, kakor je bila revidirana 13. oktobra 2021,

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije Unesca z dne 19. oktobra 2005 proti uporabi nedovoljenih snovi v športu,

—

ob upoštevanju svoje študije iz junija 2021 z naslovom EU sports policy: assessment and possible ways forward (Športna politika EU: ocena in možne poti naprej) (16),

—

ob upoštevanju končnega poročila podjetij Ecorys, KEA in organizacije Sport and Citizenship Generalnemu direktoratu Evropske komisije za izobraževanje in kulturo iz junija 2016 z naslovom Mapping and analysis of the specificity of sport (Pregled in analiza posebnosti v športu),

—

ob upoštevanju poročila podjetja Ecorys in inštituta SportsEconAustria Evropski komisiji iz leta 2020 z naslovom Mapping study on measuring the economic impact of COVID-19 on the sport sector in the EU (Primerjalna študija merjenja gospodarskega učinka covida-19 na športni sektor v EU),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0318/2021),

A.

ker ima šport ključno vlogo v družbenem, kulturnem in izobraževalnem življenju evropskih državljanov ter spodbuja vrednote, kot so demokracija, spoštovanje, solidarnost, raznolikost in enakost;

B.

ker šport spodbuja vključevanje, zlasti ljudi z manj priložnostmi;

C.

ker mora biti šport vključujoč in odprt za vse, ne glede na starost, spol, invalidnost ali kulturno in socialno-ekonomsko ozadje;

D.

ker je šport rastoč gospodarski sektor, ki prispeva k rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU ter s tem k njeni blaginji;

E.

ker šport prispeva k boljšemu evropskemu povezovanju in položaju EU pri mednarodnem sodelovanju;

F.

ker ima covid-19 negativen gospodarski in socialni vpliv na športni sektor;

G.

ker bi si morala EU prizadevati za nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa ob upoštevanju njegove posebne narave in avtonomije;

H.

ker mora športna politika EU podpirati tako vrhunski kot množični šport, pa tudi različne oblike dejavnega preživljanja prostega časa;

I.

ker množični šport prispeva k razvoju spretnosti med mladimi in spodbuja državljansko udeležbo prek prostovoljstva;

J.

ker je za mlade športnike izziv uskladiti športno poklicno pot z usposabljanjem in izvajanjem poklica;

K.

ker šport pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje državljanov;

L.

ker je razvoj športne infrastrukture pomemben dejavnik za boljšo kakovost življenja in gospodarske priložnosti na oddaljenih in prikrajšanih območjih;

M.

ker je v športu vrsta izzivov, na primer vprašanja upravljanja, korupcija, vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, uporaba nedovoljenih poživil, financiranje, digitalno piratstvo, modeli, ki temeljijo izključno na dobičku, kršitve človekovih pravic, diskriminacija in nasilje ter vprašanja okoljskih učinkov in trajnosti;

N.

ker so ženske pri športu še vedno premalo zastopane v vodstvenih organih in medijih;

O.

ker nezakonito prenašanje športnih dogodkov v živo ogroža finančno stabilnost poklicnih in množičnih športov, ki so odvisni od prihodkov iz pravic do športnega prenosa;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 322(1) in člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (2),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (3) (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (4) (direktiva o preprečevanju pranja denarja),

—

ob upoštevanju člena 22(4) Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (5),

—

ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta in Komisije o zbiranju podatkov za učinkovite kontrole in revizije (6),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. maja 2020 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (8),

—

ob upoštevanju odstavka 24 sklepov Evropskega sveta 17. do 21. julija 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027,

—

ob upoštevanju izjave Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-465/00, C-138/01 in C-139/01 Österreichischer Rundfunk (9), da imajo „v demokratični družbi davkoplačevalci in javnost na splošno pravico do obveščenosti o porabi javnih prihodkov“,

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja za proračunske zadeve z naslovom Največjih 50 upravičencev skupne kmetijske politike in kohezijskih skladov v vsaki državi članici EU (The Largest 50 Beneficiaries in each EU Member State of CAP and Cohesion Funds), ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor,

—

ob upoštevanju študije o oceni evropske dodane vrednosti, ki jo je pripravila služba Evropskega parlamenta za raziskave, z naslovom Digitalizacija evropskega poročanja, spremljanja in revizije (Digitalisation of the European reporting, monitoring and audit),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 04/2020: Uporaba novih tehnologij zajemanja posnetkov za spremljanje skupne kmetijske politike: na splošno stalen napredek, vendar počasnejši pri spremljanju podnebja in okolja,

—

ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0311/2021),

A.

ker institucije, organi, uradi in agencije Unije v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije svoje delo opravljajo kolikor je mogoče odprto;

B.

ker uporaba tega načela v zvezi z izvrševanjem proračuna pomeni, da bi morali biti evropski državljani seznanjeni s tem, kje in za kakšne namene Unija porablja sredstva; ugotavlja, da se število zunajproračunskih instrumentov še naprej povečuje, in meni, da instrumenti, kot je Next Generation EU, sodijo v neposredno upravljanje Komisije; poudarja, da mora Parlament izpolnjevati svoj mandat pri funkcijah odločanja, nadzora in podelitve razrešnice; zahteva, naj se finančna uredba posodobi, da bo Parlament lahko izpolnil svoj mandat pri nadzoru teh novih mehanizmov; poudarja, da je to zlasti pomembno v povezavi z digitalizacijo evropskega poročanja, spremljanja in revizije;

C.

ker sta seznanjenost javnosti in popolna preglednost glede porabe sredstev Unije bistvena, da javnost pristane na to porabo, ključna pa je tudi za zagotavljanje odgovornosti, verodostojnosti in boljšega nadzora nad porabo, vključno s preprečevanjem zlorab, korupcije, goljufij in nasprotij interesov;

D.

ker člen 38 finančne uredbe določa veljavna pravila za objavo informacij o prejemnikih in drugih informacij;

E.

ker so razlike pri izvajanju teh pravil privedle do položaja, ko trenutno v vsaki državi članici obstaja en sistem poročanja za skupno kmetijsko politiko in več kot 250 sistemov poročanja za strukturne in kohezijske politike v državah članicah;

F.

ker so trenutno velike razlike v tem, kako so ti sistemi zasnovani, kako delujejo in kako se od njih pridobijo in delijo informacije;

G.

ker razdrobljenost podatkov zelo otežuje ali celo onemogoča identifikacijo končnih upravičencev do sredstev Unije, ki se upravljajo neposredno, posredno ali z deljenim upravljanjem;

H.

ker številni sistemi ne vključujejo enotnih identifikacijskih številk za fizične osebe in podjetja;

I.

ker sedanji sistemi za podjetja v večini primerov ne vsebujejo informacij o lastniku ali lastnikih podjetij in njihovih dejanskih lastnikih; ker je digitalizacija evropskega poročanja, spremljanja in revizije najbolj koristen instrument za preprečevanje dezinformacij, če so informacije, ki niso občutljive narave, javno dostopne;

J.

ker je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj posreduje informacije o 50 največjih upravičencih do sredstev iz skupne kmetijske politike in strukturnih skladov v vsaki državi članici, vendar je doslej prejel le nepopolne in nezadovoljive odgovore;

K.

ker je Parlament leta 2020 začel študijo, da bi na podlagi javno dostopnih informacij prepoznal 50 največjih upravičencev do sredstev skupne kmetijske politike in strukturnih skladov v vsaki državi članici, ki je privedla do zanimivih ugotovitev, pokazala pa je tudi, kako ostaja težko jasno identificirati številne končne upravičence;

L.

ker zaradi sedanjih razmer nihče dejansko ne more imeti pregleda nad tem, koliko denarja prejmejo končni upravičenci iz skupne kmetijske politike ter iz strukturnih in kohezijskih politik;

M.

ker so ugotovitve Računskega sodišča, predstavljene na javni predstavitvi v odboru CONT 2. septembra 2021, jasno pokazale, da je treba izboljšati preglednost obstoječega sistema nadzora nad sredstvi Unije;

N.

ker nekatera podjetja in fizične osebe delujejo v več kot eni državi članici in zato prejemajo subvencije Unije v več državah članicah; ker so lahko strukture podjetij zelo zapletene in nepregledne ter Komisija ne more spremljati skupnega zneska denarja, ki ga je zbrala vsaka od teh multinacionalnih družb;

O.

ker je Evropski svet od 17. do 21. julija 2020 v odstavku 24 svojih sklepov v zvezi z dogovorom voditeljev držav in vlad o večletnem finančnem okviru 2021–2027, priznal, da je treba za nadzor in revizijo zagotoviti več informacij o končnih upravičencih do sredstev Unije;

P.

ker vsi ti dejavniki kažejo, da je nujno treba vzpostaviti enoten, pregleden in enostaven standardiziran interoperabilen digitalni sistem za vso Unijo, ki bo v največji možni meri utemeljen na odprtokodnih načelih, v okviru katerega bodo izvajalski organi držav članic poročali o upravičencih do sredstev skupne kmetijske politike ter strukturnih in kohezijskih skladov ter vseh ostalih skladov, da bodo lahko nacionalni nadzorni in revizijski organi, urad OLAF in Evropsko javno tožilstvo ter institucije in organi Unije pridobili popolne in zanesljive informacije o identiteti končnih upravičencev ter o tem, koliko so prejeli in iz katerih skladov;

Q.

ker bi morala imeti javnost največji možni dostop do informacij o neposrednih in končnih upravičencih do sredstev Unije v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov in veljavno sodno prakso Sodišča EU o objavi podatkov o upravičencih do sredstev Unije;

R.

ker bi moral tak sistem zagotavljati, da so podatki v usklajeni obliki, so strojno berljivi in vsebujejo enotne identifikacijske številke, vključevati bi moral funkciji iskanja in razvrščanja ter biti interoperabilen, da bi bilo mogoče podatke združevati tudi po vseh politikah, skladih in državah članicah in ne le glede na eno politiko ali sklad, zadevati pa bi moral neposredno, posredno in tudi deljeno upravljanje;

S.

ker bi morala Komisija razviti tak sistem, da bi zagotovila popolno interoperabilnost, vključno s samodejnim prevajanjem glavnih elementov sistema, in poskrbeti za čim hitrejše izvajanje tega sistema v vseh državah članicah, politikah in skladih;

T.

ker je treba tak sistem razviti v povezavi z najvišjo ravnjo kibernetske varnosti, da se preprečijo kibernetski napadi ali poskusi kibernetskih napadov na ta sistem, ki se uporablja v vseh državah članicah;

U.

ker bi bilo treba razvoj takšnega sistema financirati iz proračuna Unije ter ga dati na voljo državam članicam in regionalnim organom, ki skrbijo za delovanje in vzdrževanje takih sistemov poročanja, pa tudi novinarjem, predstavnikom civilne družbe in obči javnosti ter ga pospremiti s tečaji usposabljanja za uradnike, ki so odgovorni za vsakodnevno delovanje sistemov;

V.

ker ni mogoče pričakovati, da se bodo sistemi poročanja o skupni kmetijski politiki ter strukturnih in kohezijskih politikah stalno posodabljali z najnovejšimi informacijami o lastništvu podjetij in torej o končnih upravičencih, bi bilo treba te sisteme samodejno povezati z zbirkami podatkov javnih podjetij in s skupnimi zbirkami podatkov o končnih upravičencih;

W.

ker so javne ustanove pogosto neposredni prejemniki sredstev iz skupne kmetijske politike ali strukturnih skladov, ki jih nato izplačajo drugim prejemnikom v okviru izvajanja določenega programa; ker bi morale biti v takih primerih tudi javne ustanove obvezane, da poročajo o tem, kdo so bili končni prejemniki denarja; ker bi moral digitalni sistem med drugim vključevati interoperabilnost z internimi sistemi ustreznih nacionalnih teles in organov, upravnih in plačilnih organov ter z nacionalnimi zbirkami podatkov o javnih naročilih in razpisih;

X.

ker bi moral takšen interoperabilen sistem spoštovati pravila iz splošne uredbe o varstvu podatkov in razumna pravila de minimis za objavljanje podatkov;

Y.

ker bi morali biti podatki o prejemnikih sredstev iz skupne kmetijske politike ter strukturnih in kohezijskih skladov na voljo javnosti za obdobje najmanj petih let;

Z.

ker bi bilo treba pravila o objavljanju podatkov v zvezi z upravičenci do sredstev iz politik v deljenem upravljanju čim bolj uskladiti s pravili o upravičencih do sredstev v okviru neposrednega upravljanja; ker bi bilo treba satelitske podatke uporabljati pogosteje in bolje ter odpraviti ovire, ki trenutno preprečujejo plačilnim agencijam, da bi široko uporabljale nove tehnologije (10);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173, ki govori o industrijski politiki EU in med drugim tudi o konkurenčnosti industrije EU, in ob upoštevanju člena 208, v katerem je določeno, da mora EU pri izvajanju svojih politik, ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja,

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3(3), ki govori o notranjem trgu, trajnostnem razvoju in socialno-tržnem gospodarstvu, in člena 5(3), ki določa načelo subsidiarnosti,

—

ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen k PEU in PDEU,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (1) (uredba o taksonomiji),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (2) (uredba o pošiljkah odpadkov),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (3) (uredba o konfliktnih mineralih),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (4) (uredba EU proti subvencijam),

—

ob upoštevanju Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (5),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (6) (okvirna direktiva o odpadkih),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (7) (direktiva o rudarskih odpadkih),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (8) (direktiva o industrijskih emisijah),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (9) (direktiva o presoji vplivov na okolje),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (10) (direktiva o pticah),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (11) (direktiva o habitatih),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (12) (direktiva o nefinančnem poročanju),

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 12 „odgovorna poraba in proizvodnja“ in ciljem trajnostnega razvoja 15 „življenje na kopnem“,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij,

—

ob upoštevanju smernic za ocenjevanje življenjskega kroga proizvodov ob upoštevanju družbenega vidika iz programa OZN za okolje 2009,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) iz maja 2021 z naslovom The Role of Critical Minerals in Clean Energy Transitions (Vloga kritičnih rudnin pri prehodu na čisto energijo),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) iz maja 2021 z naslovom Net zero by 2050: A Roadmap for the Global Energy Sector (Neto ničelne emisije do leta 2050: časovni načrt za svetovni energetski sektor),

—

ob upoštevanju predstavitve Evropske agencije za okolje z dne 13. januarja 2021 z naslovom Growth without economic growth (Rast brez gospodarske rasti),

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 30. avgusta 2021 z naslovom Improving the climate impact of raw material sourcing (Izboljšanje vpliva pridobivanja surovin na podnebje),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2021 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti,

—

ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz septembra 2020 z naslovom Study on the EU’s list of Critical Raw Materials (2020) (Študija o seznamu EU o kritičnih surovinah (2020)) in spremne preglednice dejstev o kritičnih surovinah,

—

ob upoštevanju napovedovalne študije Komisije, objavljene 3. septembra 2020, z naslovom Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 5. novembra 2018 z naslovom Report on critical raw materials and the circular economy (Poročilo o kritičnih surovinah in krožnem gospodarstvu),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih (20),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 10. decembra 2020 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 (COM(2020)0798),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. septembra 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020)0474),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2020 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2021 – vitalna Unija v krhkem svetu (COM(2020)0690),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098), in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Leading the way to a global circular economy: state of play and outlook (Utiranje poti svetovnemu krožnemu gospodarstvu: stanje in obeti) (SWD(2020)0100),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066),

—

ob upoštevanju publikacije OECD iz 12. februarja 2019 z naslovom Global Material Resources Outlook to 2060: Economic Drivers and Environmental Consequences, (Svetovne napovedi o materialnih virih do leta 2060: gospodarski dejavniki in posledice za okolje),

—

ob upoštevanju publikacije Svetovne banke iz leta 2020 z naslovom Minerals for Climate Action: The Mineral Intensity of the Clean Energy Transition (Rudnine za podnebne ukrepe: rudninska intenzivnost prehoda na čisto energijo),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. novembra 2019 z naslovom Krožno gospodarstvo v gradbeništvu,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. oktobra 2019 z naslovom Več krožnosti – prehod na trajnostno družbo,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za mednarodno trgovino,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0280/2021),

A.

ker so kritične surovine izvorni dejavnik za ustvarjanje industrijske vrednosti in so zato pomembne za sektorje nižje v vrednostni verigi; ker je strateškega pomena, da EU zmanjša svojo odvisnost, zaščiti svoje tokove, vrednostne in dobavne verige ter da podpre, spodbudi in digitalizira ekosisteme, saj gre za novo temeljno zmožnost v mednarodni (industrijski) konkurenci; ker bi morala celovita strategija za kritične surovine vključevati visoke okoljske in družbene standarde;

B.

ker naraščajoče prebivalstvo in vsi scenariji prehoda na digitalno, energetsko zelo učinkovito in podnebno nevtralno gospodarstvo pomenijo večje povpraševanje po teh surovinah (21);

C.

ker bodo tehnologije, za katere so potrebne kritične surovine, odločilne za to, da bosta EU in svet kot celota lahko dosegla cilje iz Pariškega sporazuma;

D.

ker bi morala celovita strategija EU za kritične surovine temeljiti na visokih okoljskih in socialnih standardih ter standardih človekovih pravic, upoštevati pa bi morala tudi naravno pomanjkanje rudnin;

E.

ker EU premore samo 1 % surovin za vetrno energijo, manj kot 1 % surovin za litijeve baterije, manj kot 1 % surovin za gorivne celice, samo 2 % surovin, potrebnih v robotiki, in samo 1 % surovin za fotonapetostne sklope na osnovi silicija (22);

F.

ker je v Komisija v sporočilu o posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 navedla 137 proizvodov in surovin (ki predstavljajo 6 % skupne vrednosti uvoza blaga v EU), ki se uporabljajo v občutljivih ekosistemih, od katerih je EU močno odvisna – predvsem v energetsko intenzivnih industrijskih panogah in zdravstvenem ekosistemu –, ter drugih proizvodov, pomembnih za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; ker je 52 % teh proizvodov uvoženih iz Ljudske republike Kitajske;

G.

ker je pandemija covida-19 negativno vplivala na svetovne dobavne verige in povzročila pomanjkanje kritičnih surovin v Evropi;

H.

ker je na področju kritičnih surovin eden od velikih izzivov v Evropi recikliranje; ker ima sektor recikliranja kritičnih surovin velik potencial za ustvarjanje delovnih mest; ker bo po izračunih sektor recikliranja pogonskih baterij do leta 2035 v EU ustvaril okrog 10 500 delovnih mest;

I.

ker recikliranje, nadomeščanje z recikliranimi viri in spreminjanje vedenjskih in potrošniških vzorcev lahko ustavijo naraščanje povpraševanja po kritičnih surovinah;

J.

ker je bila po podatkih Univerze OZN leta 2016 skupna vrednost sekundarnih surovin v odpadni električni in elektronski opremi ocenjena na 55 milijard EUR (23); ker se po podatkih iste raziskave z do 90 % elektronskih odpadkov na svetu trguje nezakonito ali se jih nezakonito odlaga;

K.

ker postaja jasno, tudi glede na predvidene nove obveznosti za primerno skrbnost, da je treba poiskati nove trajnostne poti do virov ter da bi bilo treba v EU in njeni soseščini ob spoštovanju visokih trajnostnih standardov izkoristiti potencial za pridobivanje surovin, pri tem pa v celoti upoštevati možnosti krožnega gospodarstva, kot so recikliranje, zasnova proizvodov, nadomeščanje in zmanjšana uporaba materialov;

L.

ker Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju z dne 25. marca 2021„poudarja, kako pomembno je razširiti opredelitev in paradigmo kritičnih surovin; V skladu s konvencionalnim pojmovanjem kritične surovine v glavnem prihajajo iz rudarskega sektorja. To razumevanje je preozko in omejuje razvoj zelene energije. Danes je za surovine na osnovi lesa veliko več učinkovitih možnosti uporabe kot v preteklosti. To je področje, ki se razvija z izjemno hitrostjo, in sega od tekstila do novih, lažjih in okolju prijaznejših baterijskih tehnologij. Biogospodarstvo ima edinstvene možnosti, da pripomore k odpornosti gospodarstva EU in geopolitični stabilnosti naše celine. Hkrati bi uporaba obnovljivih surovin pomagala blažiti podnebne spremembe, saj omogoča zadrževanje emisij fosilnih goriv v zemlji in ustvarja sektorje fosilnih goriv, ki so odporni z okoljskega vidika“;

M.

ker, kot je v svojem mnenju poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor, „je izredno malo primerov, ko je izvoz surovin v državah v razvoju spodbudil trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, ki bi koristil večjim delom prebivalstva. Ravno obratno, izvoz je pogosto povezan s socialnim izkoriščanjem in onesnaževanjem okolja. Od tega ima običajno koristi le nekaj dobičkarjev“;

N.

ker EU številne kritične surovine dobavlja iz maloštevilnih tretjih držav, saj ji Kitajska dobavlja 98 % elementov redke zemlje, Turčija 98 % borata, Južna Afrika 71 % platine, 80 % iridija, 80 % rodija in 93 % rutenija (24);

O.

ker scenariji za prihodnost kažejo, da bo EU leta 2030 za baterije za električna vozila in shranjevanje energije potrebovala do 18-krat več litija in 5-krat več kobalta, leta 2050 pa skoraj 60-krat več litija in 15-krat več kobalta kot znaša trenutna dobava celotnemu gospodarstvu EU (25);

P.

ker se v EU pripravljajo štirje projekti trajnostnega litijevega rudarjenja v skupni vrednosti 2 milijard EUR, ki bi se morali začeti izvajati med letoma 2022 in 2024; ker naj bi do leta 2025 v sektorju baterij EU pokrili do 80 % potreb po litiju in tako neposredno prispevali k njeni strateški neodvisnosti;

Q.

ker je pomanjkanje kritičnih surovin vse bolj zaskrbljujoče za industrijo in varnost, zlasti zaradi predvidenega eksponentnega povečanja proizvodnje, predvsem proizvodnje baterij, ki so bistvene za prehod na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

R.

ker mora EU okrepiti strateško avtonomijo na ključnih področjih, kot je oskrba s kritičnimi surovinami, kar je pomembno tudi za povečanje njene zmogljivosti na področju obrambe in vesolja;

S.

ker bo EU pri zadovoljevanju potreb po kritičnih surovinah še naprej odvisna od mednarodnih dobavnih verig, bodo imeli pomembno vlogo tudi ukrepi za večjo preglednost, učinkovitost in predvidljivost svetovnih trgov;

T.

ker sektor surovin v EU zagotavlja približno 350 000 delovnih mest in več kot 30 milijonov delovnih mest v predelovalnih industrijah, ki so od nje odvisne (26); ker bi lahko s prehodom na bolj krožno gospodarstvo do leta 2030 v EU dosegli neto povečanje za 700 000 delovnih mest (27);

U.

ker so delavci v rudarskih dejavnostih potencialno izpostavljeni škodljivim in nevarnim pogojem; ker se pravice in varstvo delavcev po svetu in na različnih rudarskih območjih zelo razlikujejo;

V.

ker se kritične surovine ne pojavljajo ločeno, temveč so v rudi pomešane z neplemenitimi kovinami, in ker je za njihovo predelavo potrebna znatna količina energije; ker sta konkurenčnost in donosnost proizvodnje zato odvisna od razpoložljivosti zanesljive in cenovno ugodne energije ter odkrivanja in razvoja ustreznih metod, postopkov in tehnologij;

W.

ker Evropska agencija za okolje v svojem poročilu z naslovom Rast brez gospodarske rasti navaja, da je gospodarska rast tesno povezana s povečano proizvodnjo, porabo in uporabo virov, kar negativno vpliva na naravo, podnebje in zdravje ljudi, ter da trenutne raziskave kažejo, da je malo verjetno, da bi lahko iz gospodarske rast popolnoma izločili njene vplive na okolje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) (finančna uredba),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (5) (uredba o pogojenosti),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (6),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (7),

—

ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni oceni določb o zunanjih namenskih prejemkih ter najemanju in dajanju posojil v finančni uredbi (8) (skupna izjava),

—

ob upoštevanju časovnega načrta za ciljno usmerjeno revizijo finančne uredbe, ki ga je Komisija objavila 19. marca 2021,

—

ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti (11),

—

ob upoštevanju svojega predloga resolucije z dne 27. maja 2021 o pregledu finančne uredbe in smernic Komisije za javno naročanje storitev, povezanih s politiko,

—

ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 9. aprila 2021 s smernicami o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (12),

—

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in se uporablja od 1. januarja 2016,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2021 z naslovom Boljše pravno urejanje: s skupnimi močmi za boljšo zakonodajo (COM(2021)0219),

—

ob upoštevanju študije o 50 največjih upravičencih do sredstev skupne kmetijske politike in Kohezijskega sklada v posamezni državi članici EU, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor in jo je maja 2021 pripravil tematski sektor za proračunske zadeve generalnega direktorata za notranjo politiko,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 58 Poslovnika,

—

ob upoštevanju pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A9-0295/2021),

A.

ker je Komisija po začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 objavila časovni načrt in začela javno posvetovanje, da bi po potrebi uskladila finančno uredbo s pravili, o katerih se je dogovoril zakonodajalec v okviru svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ter predlagala omejene in ciljno usmerjene izboljšave, ki so potrebne zaradi spreminjajočih se razmer, na primer po krizi zaradi pandemije COVID-19 ali spričo vse večjih priložnostih za digitalizacijo;

B.

ker so se Parlament, Svet in Komisija glede instrumenta NextGenerationEU (NGEU) v skupni izjavi strinjali, da bodo določbe o zunanjih namenskih prejemkih, zlasti tiste iz člena 21(5) finančne uredbe, ter določbe o poročanju o najemanju in dajanju posojil ocenjene in po potrebi revidirane med naslednjo revizijo finančne uredbe; ker so tri institucije potrdile, da se za namenske prejemke uporabljajo veljavna pravila o revizijah in postopku razrešnice;

C.

ker je bila stopnja črpanja sredstev v večletnem finančnem okviru 2014–2020 prenizka in jo je treba izboljšati, zlasti z vidika malih in srednjih podjetij, in sicer z izboljšanjem in okrepitvijo postopkov odločanja in dodeljevanja ter načel in postopkov, ki urejajo oblikovanje, izvrševanje in nadzor proračuna EU;

D.

ker bi bilo treba pri reviziji finančne uredbe upoštevati varnostne interese Unije, vključno s ključnimi infrastrukturnimi in telekomunikacijskimi projekti, pri tem pa poseben poudarek nameniti merilom, ki jih mora izpolnjevati upravičenec, če želi zaprositi za sredstva EU ali jih prejemati;

E.

ker je spoštovanje načel pravne države bistven pogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

F.

ker ocena učinka ni bila izvedena, čeprav bi lahko, kot je opozorilo Evropsko računsko sodišče, državljani z njo dobili jasne informacije o dostopnosti sredstev EU v okviru revizije finančne uredbe;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

—

ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 101 in 102 PDEU o konkurenčnih pravilih,

—

ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) o pravici vseh evropskih državljanov do preventivnega zdravstvenega varstva,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (4), v kateri je pozval k akcijskemu načrtu za redke in zapostavljene bolezni,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Pomanjkanje zdravil – kako rešiti vse večji problem (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o strateškem pristopu k farmacevtskim izdelkom v okolju (6),

—

ob upoštevanju deklaracije iz Dohe o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in javnega zdravja (sporazum TRIPS) in sklepa Generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije (STO) z dne 30. avgusta 2003 o izvajanju odstavka 6 deklaracije iz Dohe,

—

ob upoštevanju 72. resolucije Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije iz maja 2019 o izboljšanju preglednosti trgov z zdravili, cepivi in drugimi zdravstvenimi proizvodi,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (8),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo (10),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (11),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (12),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/933 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (13),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (14),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 z naslovom Vzpostavitev okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (15),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ (COM(2020)0102),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2020 z naslovom Oblikovanje evropske zdravstvene unije: krepitev odpornosti EU na čezmejne grožnje za zdravje (COM(2020)0724) in spremljajočih zakonodajnih predlogov (16),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 o evropski strategiji za zdravila (COM(2020)0761),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2020 o strategiji EU za cepiva proti COVID-19 (COM(2020)0245),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. februarja 2021 o evropskem načrtu za boj proti raku (COM(2021)0044),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta SAMIRA – strateške agende Komisije za uporabo ionizirajočega sevanja v medicini z dne 5. februarja 2021 kot podpore evropskemu načrtu za boj proti raku,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. junija 2021 z naslovom Prva spoznanja v zvezi s pandemijo COVID-19 (COM(2021)0380),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), ki je naslednji korak k dokončanju evropske zdravstvene unije (COM(2021)0576),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. januar 2018 o vrednotenju zdravstvenih tehnologij (COM(2018)0051) in dela skupnih ukrepov evropske mreže za vrednotenje zdravstvenih tehnologij,

—

ob upoštevanju skupne ocene Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Uredbe (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (SWD(2020)0163),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2014 o inovacijah v korist pacientov,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2016 o krepitvi ravnovesja v farmacevtskih sistemih v EU in njenih državah članicah,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. decembra 2020 o pridobljenih spoznanjih na področju zdravja (17),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravne zadeve,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0317/2021),

A.

ker je zdravje bistvenega pomena za blaginjo Evropejcev, pravičen dostop do zdravstvenega varstva pa je eden od stebrov nacionalnih zdravstvenih politik držav članic in EU; ker Listina priznava temeljne pravice državljanov do zdravja, visokega življenjskega standarda in zdravljenja; ker so za pravičen dostop do zdravstvenega varstva ter do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil bistveni javni zdravstveni sistemi; ker je razpoložljivost zdravil za paciente eden izmed osrednjih ciljev EU in Svetovne zdravstvene organizacije, pa tudi eden izmed ciljev trajnostnega razvoja št. 3;

B.

ker eno od 20 načel evropskega stebra socialnih pravic, ki ga je okrepila izjava iz Porta, določa, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva;

C.

ker bi morali biti pacienti v središču vseh zdravstvenih politik in vključeni v celotno regulativno pot zdravil; ker med državami članicami in v njih obstajajo neenakosti pri dostopu ter ker bi bilo treba nameniti posebno pozornost ljudem v ranljivem položaju s posebnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z ženskami, zlasti nosečnicami, otroki, starejšimi, invalidi, kroničnimi bolniki in bolniki s komorbidnostjo, bolniki v oddelkih za intenzivno nego in osebami na dolgotrajnem zdravljenju;

D.

ker so kronične bolezni in zdravstvene potrebe starajočega se prebivalstva skupaj z visokimi in vse višjimi cenami zdravil in povečanimi stroški družbe za oskrbo breme, ki vodi v proračunske omejitve in težave pri cenovni dostopnosti ter resno ogroža vzdržnost evropskih zdravstvenih sistemov; ker je uvajanje integriranih modelov oskrbe za kronične in druge dolgotrajne bolezni na podlagi večdisciplinarnega pristopa k zdravstvenemu varstvu, osredotočenega na ljudi, bistvenega pomena za zagotavljanje visokokakovostnih zdravstvenih storitev;

E.

ker se bo konkurenčna, zanesljiva, inovativna in odporna evropska farmacevtska industrija, ki bo temeljila na raziskavah, bolje odzivala na potrebe pacientov in na strateške potrebe, povezane z javnim zdravjem, gospodarsko rastjo, delovnimi mesti, trgovino ter znanstvenim in tehnološkim napredkom;

F.

ker bi morali novo evropsko farmacevtsko strategijo pozdraviti kot novo priložnost;

G.

ker so proizvajalci zdravil v EU leta 2019 z več kot 37 milijardami EUR pomembno prispevali k naložbam v raziskave; ker ta sektor neposredno zagotavlja 800 000 delovnih mest in 109,4 milijarde EUR trgovinskega presežka; ker sektor posredno – višje in nižje v vrednostni verigi – ustvarja približno še trikrat več delovnih mest kot neposredno; obžaluje, da ni zbirnih podatkov o skupnem znesku javnega financiranja za farmacevtski sektor v EU;

H.

ker so med različnimi državami članicami razlike v zdravstvenih sistemih, nacionalnih predpisih, izvajanju zakonodaje EU in postopkih za določanje cen in dovoljenje za promet; ker te razlike izhajajo iz pristojnosti držav članic za zdravje; ker lahko razlike povzročijo razdrobljenost in nepredvidljive okoliščine za akterje v farmacevtskem sektorju, ki delujejo zunaj svoje države; ker je pomembno priznati, da morajo Komisija in države članice sodelovati, da bi določile ambiciozne načrte izvajanja z jasnimi časovnicami in potrebnim dolgoročnim financiranjem za izvajanje konkretnih ukrepov, ki izhajajo iz farmacevtske strategije za Evropo;

I.

ker splošna poraba zdravil še naprej raste, tako v svetu kot v EU; ker se precej zdravil predpiše, izda, proda ali uporabi neustrezno; ker se z napačno uporabo zdravil tratijo dragoceni viri, lahko pa tudi povzroči zdravstvene in okoljske nevarnosti;

J.

ker 40 % zdravil, ki se tržijo v EU, izvira iz držav zunaj EU, medtem ko je 60–80 % zdravilnih učinkovin proizvedenih na Kitajskem in v Indiji; ker selitev dela proizvodnje bistvenih sestavin zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov neposredno vpliva na zdravljenje pacientov;

K.

ker je namen za selitev proizvodnje v tretje države pogosto to, da bi se znižali proizvodni stroški; ker se stroški prihranijo v glavnem zaradi manj strogih standardov na področju okolja, varnosti in delovnega prava;

L.

ker se v strategiji priznava, da imajo lahko generična in podobna biološka zdravila ključno vlogo pri tem, da postane dostop za paciente bistveno pravičnejši, zdravstveni sistemi pa vzdržnejši, pa tudi, da se njihov vstop na trg po izteku tržne ekskluzivnosti zdravil ne bi smel zavleči;

M.

ker podobna biološka zdravila prinašajo še druge priložnosti poleg razpoložljivosti zdravil, kot so deljene koristi v celotnem zdravstvenem sistemu, ter tako pacientom zagotavljajo boljšo zdravstveno oskrbo in storitve;

N.

ker veliko inovacij farmacevtske industrije ne prinaša resničnih prelomnih izboljšav za paciente, ampak so bodisi podobna zdravila („me-too“), ki so samo še ena učinkovina, ki se uporablja za isti zdravstveni namen, vendar brez drugih prednosti, bodisi prinašajo samo manjše izboljšave z znatno višjimi stroški; ker bi bilo za paciente koristno, če bi okvir za farmacevtsko industrijo v Evropi bolj spodbujal resnične prebojne inovacije;

O.

ker obstajajo prepričljivi dokazi, da zdravila pronicajo v okolje, zlasti tla in vodo; ker ima lahko njihova prisotnost negativne posledice za divje živali, kot so ribe, ptice in žuželke, in s tem širše vpliva na stabilnost posameznih ekosistemov; ker se ta zdravila v nižjih koncentracijah pojavljajo tudi v pitni vodi; ker mora evropski zeleni dogovor spodbujati razvoj žive, dinamične, trajnostne in čiste farmacevtske industrije v EU;

P.

ker je treba ukrepati v celotnem življenjskem ciklu zdravil, da bi zmanjšali rabo virov, izpustov ter ravni farmacevtskih odpadkov in ostankov v okolje;

Q.

ker covid-19 vpliva na telesno in duševno zdravje ljudi in gospodarstvo; ker je razkril prednosti in pomanjkljivosti EU; ker sta za krepitev odpornosti naših nacionalnih zdravstvenih sistemov na čezmejne grožnje potrebna močnejša evropska integracija ter večja izmenjava zdravstvenih in epidemioloških podatkov na evropski ravni; ker bi morala evropska zdravstvena unija prispevati k tesnejšemu sodelovanju, usklajevanju in izmenjavi znanja na področju zdravja med državami članicami in ustreznimi deležniki in jih spodbujati;

R.

ker se je ob motnjah v svetovni dobavni verigi, do katerih je prišlo zaradi pandemije covida-19, pokazalo, kako močno je zdravstvo EU odvisno od tretjih držav; ker je razumevanje temeljnih vzrokov za pomanjkanje zdravil ključno, da bi se v Evropi ustrezno odzvali na ta dolgotrajen izziv; ker bi bilo treba odprto strateško avtonomijo in zanesljivost oskrbe EU zagotoviti z razpršitvijo dobavnih verig za esencialna zdravila in medicinske izdelke, vključno z evropskimi proizvodnimi obrati, pa tudi s pravili o javnih naročilih, pri katerih cena ne bi bila edino merilo;

S.

ker so med pandemijo covida-19 neusklajeni ukrepi na nacionalni ravni, kot sta kopičenje in ustvarjanje pretiranih zalog, ogrozili pravično oskrbo na vseh trgih; ker bi nas morala ta izkušnja izučiti, da bi preprečili, da se to ponovi v kriznih razmerah v prihodnosti;

T.

ker so izkušnje s pandemijo covida-19 med drugim pokazale, da so evropska farmacevtska industrija in proizvajalci odporni in da imajo pripravljene načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da bi se izognili večjim motnjam pri kritičnih izdelkih; ker je bilo to mogoče tudi zaradi vzpostavljenega dvostranskega dialoga in dvosmerne komunikacije, preglednosti povpraševanja in tesnega sodelovanja med vladami/regulatorji in akterji, kar bi bilo treba redno vzdrževati in nadaljevati;

U.

ker mora farmacevtska strategija, če želi biti zares učinkovita, izhajati iz izkušenj, pridobljenih med pandemijo covida-19, in upoštevati, da je med izbruhom covida-19 odpornost izkazala industrija zdravil brez patentne zaščite, saj bo le tako lahko nadgradila obstoječo evropsko proizvodno zmogljivost;

V.

ker so obstoječe težave pri svetovni proizvodnji in dobavi zdravil, kot so omejene zmogljivosti za proizvodnjo cepiv v najmanj razvitih državah in v državah s srednjimi dohodki, pomanjkanje esencialnih zdravil in neenako delovanje oskrbovalne verige, v pandemiji postale še očitnejše; ker se je strategija EU za cepljenje izkazala za uspešno pri zagotavljanju cepiv vsem državljanom v EU; ker je EU prevzela vodilno vlogo pri zagotavljanju cepiv na svetovni ravni, saj cepiva stalno izvaža, vzpostavila pa je tudi instrument COVAX in ga financirala; poudarja, da je treba storiti več, da bi dosegli polno precepljenost držav z nizkimi in srednjimi dohodki;

W.

ker so se inovativni projekti na področju raziskav in razvoja, kot je VACCELERATE, med pandemijo izkazali za koristne in bi morali dolgoročno postati ekonomsko vzdržni;

X.

ker lahko genske in celične terapije, personalizirana medicina, nanotehnologija, cepiva naslednje generacije, e-zdravje in pobuda „1 + milijon genomov“ prinesejo koristi pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju vseh bolezni ter oskrbi prizadetih pacientov, če so učinkoviti, varni, cenovno ugodni in dostopni vsem pacientom, ki jih potrebujejo;

Y.

ker v skladu s pristopom „eno zdravje“ farmacevtska strategija pokriva celoten življenjski cikel zdravil in medicinskih pripomočkov, ki vključuje zbiranje in proizvodnjo vhodnih snovi, raziskave, preskušanje, proizvodnjo, dovoljenje za promet, farmakovigilanca pred trženjem in po njem, poraba in odstranjevanja zdravil, ter prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, evropskega načrta za boj proti raku, digitalnega prehoda in podnebne nevtralnosti;

Z.

ker se mora strategija usmeriti v krepitev inovacijskega potenciala evropskih farmacevtskih raziskav, zadovoljevanje potreb pacientov ter priznavanje in krepitev povezave z industrijsko strategijo EU, strategijo za mala in srednja podjetja ter evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom, saj bo Unija le tako ohranila vodilni položaj v farmacevtskem razvoju;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.