20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/1

EVROPSKI PARLAMENT

ZASEDANJE 2021–2022

Seja: 11. novembra 2021

SPREJETA BESEDILA

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/2

P9_TA(2021)0451

Krepitev demokracije ter svobode in pluralnosti medijev v EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o krepitvi demokracije ter svobode in pluralnosti medijev v EU: zloraba civilnopravnih in kazenskopravnih ukrepov za utišanje novinarjev, nevladnih organizacij in civilne družbe (2021/2036(INI))

(2022/C 205/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 3, člena 4(3) ter členov 5, 6, 7, in 19,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 70 in 81, 82 do 114 ter člena 352,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti členov 11, 12, 15, 20, 47, 48 in 54,

—	ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena k PEU in PDEU,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (uredba Bruselj I) (2),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o uvedbi programa za pravosodje ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1382/2013 (5),

—	ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

—	ob upoštevanju sporočila o delovnem programu Komisije za leto 2021 – Vitalna Unija v krhkem svetu (COM(2020)0690),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020)0790),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 o Uniji enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o poročilu o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in 27 spremljajočih poglavij o pravni državi v posameznih državah članicah (SWD(2020)0300-0326),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 o Uniji enakosti: strategija za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji (C/2021/6650),

—	ob upoštevanju nadaljnjih ukrepov Komisije po nezakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU, ki je bilo objavljeno 17. januarja 2018, njenih biltenov o posledicah pandemije covida-19 na temeljne pravice v EU, objavljenih v letu 2020, ter drugih poročil agencije, podatkov in orodij, zlasti v informacijskem sistemu Evropske unije za temeljne pravice,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zlasti člena 19,

—	ob upoštevanju drugih instrumentov OZN za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priporočil in poročil splošnega rednega pregleda OZN, pa tudi sodne prakse organov OZN za spremljanje pogodb in posebnih postopkov Sveta za človekove pravice,

—	ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic z dne 8. marca 1999,

—	ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN za pravico do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in pravicah v zvezi s svobodo zbiranja in združevanja,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega odbora za socialne pravice, konvencij, priporočil, resolucij ter mnenj in poročil Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, usmerjevalnega odbora za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Beneške komisije ter drugih organov Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju izjave Sveta Evrope z dne 4. julija 2012 o zaželenosti mednarodnih standardov glede izbiranja najugodnejšega sodišča v zadevah v zvezi s častjo in dobrim imenom, izbiranja najugodnejše države za vložitev tožbe zaradi obrekovanja in za zagotovitev svobode izražanja,

—	ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope z dne 13. aprila 2016 o zaščiti novinarstva ter varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev (CM/Rec(2016)4[1]),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope z dne 28. novembra 2018 o potrebi po večji zaščiti in spodbujanju civilnodružbenega prostora v Evropi (CM/Rec(2018)11),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope državam članicam z dne 7. marca 2018 o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva nad mediji (CM/Rec(2018)1),

—	ob upoštevanju resolucije ministrske konference Sveta Evrope z dne 11. junija 2021 o varnosti novinarjev,

—	ob upoštevanju članka komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z naslovom Human Rights Comment: Time to take action against SLAPPs (Komentar o človekovih pravicah: čas je za ukrepanje proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti), objavljenega dne 27. oktobra 2020,

—	ob upoštevanju poročila za leto 2021, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev,

—	ob upoštevanju priporočil in poročil Urada za demokratične institucije in človekove pravice, predstavnika za svobodo medijev in drugih organov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,

—	ob upoštevanju študije EU-CITIZEN o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti v EU z dne 29. maja 2020 (6),

—	ob upoštevanju poziva koalicije nevladnih organizacij k sprejetju direktive proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti (7),

—

ob upoštevanju študije z naslovom The Use of SLAPPs to Silence Journalists, NGOs and Civil Society (Uporaba strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti za utišanje novinarjev, nevladnih organizacij in civilne družbe) iz junija 2021, ki jo je naročil tematski sektor Evropskega parlamenta na zahtevo Odbora za pravne zadeve,

—	ob upoštevanju svojega sporočila o evropski dodatni vrednosti mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice z dne 23. aprila 2020,

—	ob upoštevanju resolucije z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU (8),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (9),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 19. aprila 2018 o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni (10),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove (11),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (12),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem (15),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 18. decembra 2019 o pravni državi na Malti po nedavnih razkritjih okoliščin umora Daphne Caruana Galizia (16),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 15. januarja 2020 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018 in politiki Evropske unije na tem področju (17),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (18),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 25. novembra 2020 o krepitvi medijske svobode: varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform (19),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 26. novembra 2020 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018–2019 (20),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ (22),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo (23),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 29. aprila 2021 o umoru Daphne Caruana Galizia in pravni državi na Malti (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o učinkih podnebnih sprememb na človekove pravice in vlogi okoljevarstvenikov pri tem vprašanju (25),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 58 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0292/2021),

ker so pravice do svobode izražanja, obveščenosti in udeležbe javnosti eni od temeljev demokracije; ker je svoboda izražanja nepogrešljiva za uresničevanje načel preglednosti in odgovornosti; ker lahko fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo z zadevam javnega interesa, javno sodelujejo v različnih oblikah; ker lahko udeležba javnosti vključuje javni nadzor in obveščanje javnosti na spletu in zunaj njega, na primer z novinarskimi sporočili, objavami ali deli, vključno z uredniškimi vsebinami, sporočili, objavami ali deli, ki imajo politično, znanstveno, akademsko ali umetniško naravo, s komentarji ali satiro, tudi kadar med drugim zadevajo osebe, ki so pod kritičnim nadzorom javnosti, v okviru širših interesov pri odprti razpravi o političnih vprašanjih; kjer imajo objave, ki prispevajo k razpravam o vprašanjih javnega ali splošnega interesa, višji prag zaščite; ker so meje sprejemljive kritike širše pri javnih osebah, zlasti politikih in državnih funkcionarjih;

ker sta neodvisno, nepristransko, profesionalno in strokovno novinarstvo ter dostop do pluralističnih informacij ključna stebra demokracije; ker so informacije, poročila, mnenja, trditve, argumenti in druga stališča civilne družbe ključni za uspeh vsake demokracije; ker je krčenje prostora za civilno družbo v nekaterih državah postalo vse bolj zaskrbljujoče in lahko negativno vpliva na demokracijo; ker imajo neodvisno in kakovostno novinarstvo ter organizacije civilne družbe ključno vlogo kot varuhi demokracije in pravne države, saj zagotavljajo odgovornost za dezinformacije in napačne informacije ter se borijo proti njim, pa tudi proti tujemu političnemu vmešavanju in manipulacijam;

ker so zadnja leta novinarji in medijski akterji v Evropi in tujini zaradi svojega dela vse pogosteje žrtve groženj, fizičnih napadov in umorov, zlasti če se osredotočajo na zlorabo pooblastil, korupcijo, kršitve temeljnih pravic in kriminalne dejavnosti; ker je za učinkovito uresničevanje svobode izražanja potrebna vrsta pozitivnih ukrepov za zaščito novinarjev, vključno z varovanjem njihovega življenja in preiskovanjem umorov, pa tudi učinkovito varovanje njihovih virov; ugotavlja, da te grožnje niso omejene le na nasilje, temveč ustrahovanje novinarjev izhaja tudi iz pravnih, političnih, družbeno-kulturnih in gospodarskih pritiskov;

ker je pravica do svobode izražanja temeljna pravica, ki jo je treba uveljavljati skrbno in odgovorno, pri tem pa upoštevati temeljno pravico ljudi, da se dobijo nepristranske informacije, ter spoštovati temeljno pravico do varovanja ugleda (26) in zasebnosti; ker morajo imeti v primeru navzkrižja med tema pravicama vse stranke pravico do sodnega varstva, če se spor ne reši sporazumno;

ker so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti pravde ali drugi pravni ukrepi (npr. začasne odredbe, zamrznitev premoženja) zasebnikov in zasebnih subjektov, pa tudi javnih funkcionarjev, javnih organov in subjektov pod javnim nadzorom, ki se vložijo proti enemu ali več posameznikom ali skupinam ter temeljijo na različnih pravnih podlagah večinoma civilnega in kazenskega prava, ter grožnje s takimi dejanji, da bi preprečili preiskovanje kršitev prava Unije in nacionalnega prava, korupcije ali drugih zlorab in poročanje o njih ali da bi drugače ovirali udeležbo javnosti; ker ima ta praksa neposreden škodljiv vpliv na demokratično udeležbo, odpornost družbe in dialog ter je v nasprotju z vrednotami iz člena 2 PEU;

ker javna udeležba vključuje preiskovanje vprašanj javnega interesa, razpravljanje ali poročanje o njih ali drugačno obliko opozarjanja nanje, med drugim tudi praks, ki bi lahko ogrozile temeljne pravice in svoboščine, demokracijo, pravno državo ali dobro upravljanje, ter vključevanje v dejavnosti zagovorništva z uveljavljanjem državljanskih svoboščin, kot so svoboda združevanja, mirnega zbiranja, izražanja in obveščanja;

ker so žrtve strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti najpogosteje tožene zaradi izražanja kritičnih stališč o vedenju ali obsojanja zlorab zasebnikov in zasebnih subjektov ter javnih funkcionarjev, organov in subjektov pod javnim nadzorom z oblikami izražanja na spletu ali zunaj spleta ali iz maščevanja za udeležbo v kampanjah, sodnih postopkih, akcijah ali protestih; ker so zahtevki v strateških tožbah navadno brez pravne podlage, očitno neutemeljeni in izkazujejo neravnovesje moči ter to, da tožnik zlorablja pravice ali postopek, saj vlaga pretirane zahtevke v zadevah, v katerih toženec uveljavlja zakonsko zavarovano pravico, in s tem uporablja sodni postopek za drug namen kot za resnično uveljavljanje pravice;

ker so po trditvah organizacij civilne družbe, akademikov, odvetnikov in žrtev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, strateške tožbe vse bolj izpopolnjene in vse učinkovitejše, pri čemer je ena od tehnik vložitev več tožb proti isti osebi za isto zadevo, kar pomeni, da jih mora ena oseba obravnavati sočasno in vzporedno, kar nesorazmerno povečuje stroške; ker strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto temeljijo na trditvah o žalitvi časti in dobrega imena ter pisnem in ustnem obrekovanju, ki so v večini držav članic še vedno opredeljeni kot kazniva dejanja, in ker se žrtve teh tožb spopadajo s kazensko ovadbo in še tožbo na podlagi civilne odgovornosti, ki domnevno izhaja iz istega ravnanja; ker strateške tožbe pogosto kršijo pravico žrtev do obrambe, ki jo priznava Listina, kar lahko vpliva tudi na njihovo pravico do poštenega sojenja in domnevo nedolžnosti;

ker zaradi nedoslednega in necelovitega pravnega in sodnega pristopa v Uniji nista mogoča hitro prepoznavanje in učinkovito obravnavanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti; ker je raven zaščite pred strateškimi tožbami v državah članicah še vedno zelo razdrobljena, kar zmanjšuje pravno varnost in pravico žrtev teh tožb do učinkovitega mehanizma za popravo stanja; ker je eden glavnih izzivov pri pripravi zakonodaje proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti vprašanje, kako obravnavati zlorabe, brez posegati v možnost, da tožniki uveljavljajo pravice, ki jih imajo na podlagi ustav držav članic, in njihove obveznosti v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

ker dokazi kažejo, da postajajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti vse bolj razširjena praksa, kar dokazujejo številni primeri po vsej Uniji, kot je zastrašujoč primer preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia, ki se je 16. oktobra 2017, na dan, ko se je zgodil njen obsojanja vreden umor, domnevno soočala s 47 civilnimi tožbami in kazenskimi obtožbami v različnih jurisdikcijah zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (ki so privedle do zamrznitve njenega premoženja), njeni dediči pa se še vedno soočajo s civilnimi tožbami; ker drugi zaskrbljujoči primeri, ki ponazarjajo to prakso, naperjeni proti neodvisnim novinarjem in medijem, vključujejo primer Realtid Media, ki so jim večkrat grozili s tožbo v drugi jurisdikciji, kot je bila tista domnevnega poročanja, in primer dnevnika Gazeta Wyborcza, ki ga še vedno redno toži več javnih subjektov in uradnikov;

K.	ker strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto uporabljajo javni organi ali njihovi posredniki, kot so medijske hiše in nevladne organizacije, ki jih financira država, ali podjetja v državni lasti;

ker je lahko vlaganje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti orodje za zmanjšanje pluralizma medijev na sistemski ravni, saj zastrašujoče vpliva na neodvisne medije; ker se strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti zavestno sprožijo z namenom, da bodo drage, dolgotrajne in zapletene za obtožence ter za ustrahovanje ter finančno in psihološko izčrpavanje njihovih tarč; ker strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti ne vplivajo škodljivo le na žrtve, ampak tudi na njihove družine in na širšo udeležbo javnosti;

M.	ker sklicevanje na žrtve in tarče teh tožb zajema novinarje, založnike in medijske organizacije, akademike, nevladne organizacije, civilno družbo in druge akterje, ki se udeležujejo javne razprave, na primer tiste, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in okoljskimi vprašanji;

ker so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti v Uniji pogosto čezmejne narave, kar povzroča zamude pri poročanju in nepopolne informacije, kot je razvidno iz številnih primerov, pogosto povezanih s človekovimi pravicami in varstvom okolja, finančnimi goljufijami in/ali korupcijo, pri katerih gre za jasen poskus zavlačevanja objave informacij z ustavitvijo ali diskreditacijo dela posameznih novinarjev in subjektov, ki se ukvarjajo z založništvom, zaradi česar so državljani prikrajšani za pravico do obveščenosti, kar vpliva na pluralnost, svobodo in raznolikost medijev; ker lahko strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti proti javnim nadzornikom v Uniji vložijo tudi akterji iz tretjih držav in pred sodišči v tretjih državah ali grozijo s takšnimi tožbami;

ker se nacionalne strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti vse pogosteje uporabljajo za omejevanje svobode govora in pravice do obveščenosti, kar ima zastrašujoč učinek za žrtve teh tožb, saj temelji na psihološkem in finančnem izčrpavanju tistih, ki so njihove tarče, da bi jih prisilili v opustitev razkrivanja vprašanj javnega interesa;

ker se je zato, ker v nobeni državi članici ni neposredne zakonodaje o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in ker so v tem okviru nacionalne določbe o žalitvi časti in dobrega imena pogosto dvoumne in široke, pa tudi zaradi ostrih kazni, med drugim kazenskopravnih, bistveno povečalo število takšnih nepoštenih tožb in s tem ustrahovanje njihovih tarč;

ker je kriminalizacija novinarjev zaradi njihovega dela še posebej resno vprašanje; ker kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime še vedno obstaja v zakonodajah 23 držav članic kljub večkratnim pozivom OZN, Sveta Evrope, OVSE in uglednih nevladnih organizacij, kot so Index on Censorship, Mednarodni inštitut za tisk in Odbor za zaščito novinarjev, naj se odpravi;

R.	ker so ukrepi mehkega prava dobrodošli dopolnilni ukrepi, ki spremljajo zakonodajni predlog in revizijo nekaterih veljavnega zakonov mednarodnega zasebnega prava, vendar sami po sebi ne zagotavljajo popolnega sodnega varstva;

S.	ker ima ozaveščanje o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti ključno vlogo pri ozaveščanju javnosti in pravnih strokovnjakov, zlasti sodnikov in odvetnikov, o tem vprašanju;

T.	ker strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki jih vložijo javni uslužbenci, javni organi ali subjekti pod javnim nadzorom, kot so podjetja v državni lasti, postanejo orodje za izvajanje politične moči, škoda žrtvam teh tožb pa je lahko še večja;

Učinki na temeljne pravice in pravno državo

poudarja, da so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti nadležen neposredni napad na izvrševanje temeljnih pravic in svoboščin, katerega cilj je utišati raznolikost kritičnega javnega razmišljanja in mnenja, tudi prek novinarske samocenzure; poudarja, da so temeljne pravice in demokracija povezane s spoštovanjem pravne države ter da spodkopavanje svobode medijev in javnega demokratičnega udejstvovanja, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, zbiranja in združevanja, ogroža vrednote Unije iz člena 2 PEU; meni, da so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti zlasti zaskrbljujoče, če se financirajo neposredno ali posredno iz državnega proračuna in so združene z drugimi posrednimi in neposrednimi državnimi ukrepi proti neodvisnim medijem, neodvisnemu novinarstvu in civilni družbi; pozdravlja dejstvo, da poročilo Komisije o pravni državi za leto 2020 v oceno svobode in pluralnosti medijev po vsej Uniji vključuje strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ter opozarja na konkretne ukrepe in dobro prakso v boju proti njim; poziva, naj letna poročila v prihodnje vključujejo temeljito oceno pravnega okolja za medije, zlasti preiskovalnega novinarstva, in podrobneje obravnavajo izzive, ki vplivajo na novinarje in civilno družbo, in zastrašujoč učinek, ki ga lahko imajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti na te akterje; poudarja, da strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti ogrožajo svobodne in pluralne medije; poziva Komisijo, naj izda tudi priporočila za posamezne države in oceni njihov napredek, med drugim glede vprašanj, ki zadevajo stanje svobode medijev v državah članicah;

izraža zaskrbljenost zaradi krčenja prostora za organizacije civilne družbe in groženj novinarjem, ki poročajo o pomembnih zadevah v javnem interesu in so kritični do vidnih članov družbe, ter zaradi vse pogostejše uporabe strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti kot načina za utišanje in ustrahovanje žrtev; spodbuja države članice, naj medijsko pismenost in kritično razmišljanje vključijo v nacionalne učne načrte in v zvezi s tem tesno sodelujejo z novinarji na vseh ravneh družbe, zlasti z mladimi in tistimi, ki so dovzetni za napačne informacije, dezinformacije in manipulacije; pozdravlja uvedbo novih ukrepov za izboljšanje medijske svobode, kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti v okviru medsektorskega sklopa programa Ustvarjalna Evropa;

opozarja, da pozitivna obveznost držav članic, da olajšajo uresničevanje pravice do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja, vključuje dolžnost vzpostavitve in vzdrževanja ugodnega okolja za udeležbo javnosti in javne nadzornike; poudarja, kako pomembno je, da vsi akterji, ki sodelujejo pri udeležbi javnosti, delujejo svobodno in brez strahu, da bi lahko postali žrtve groženj, ustrahovanja ali nasilja; poudarja, da morajo države članice novinarjem zagotoviti tudi pravico do zaščite njihovih virov;

Učinki na notranji trg

poudarja, da ima udeležba javnosti pomembno vlogo tudi pri pravilnem delovanju notranjega trga ter pri izvrševanju zakonodaje in politik Unije, saj se javnost ravno prek te udeležbe pogosto seznani s kršitvami prava Unije, vključno s kršitvami temeljnih pravic, korupcijo in drugimi oblikami zlorab, ki ogrožajo pravilno delovanje notranjega trga; poudarja, da so zaščitni ukrepi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti bistveni za odzivanje na tveganja, ki jih te zlorabe pomenijo za izvrševanje prava in politik EU;

poudarja, da uporaba strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti negativno vpliva na posameznike in organizacije, ki se javno udejstvujejo in so ranljivi za takšne tožbe, pri uživanju svoboščin notranjega trga, saj jih lahko neenaka raven zaščite proti tem tožbam v državah članicah odvrača od samozavestnega delovanja po vsej Uniji; poleg tega poudarja, da so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti ali grožnja s temi tožbami v nasprotju z dejanskim uživanjem svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev, saj imajo zastrašujoč učinek predvsem na novinarje, ki bi se lahko samocenzurirali, namesto da bi poročali o vprašanjih javnega interesa, ki se pojavljajo v drugih državah članicah, saj bi s tem tvegali, da se proti njim vložijo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti v drugačnih in neznanih pravnih sistemih;

opozarja, da sta medijski pluralizem in raznolikost ogrožena, če tožniki z izbiranjem najugodnejše države za vložitev tožbe zaradi obrekovanja namerno grozijo z nesorazmernimi zahtevki in s tem ogrožajo sam obstoj malih medijskih ponudnikov;

v zvezi s tem meni, da bi varstvo pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti bistveno prispevalo k dobremu delovanju notranjega trga, in sicer s prispevanjem k izvrševanju prava Unije in ohranitvijo učinkovitega delovanja nacionalnih pravosodnih sistemov ter skupnega prostora pravosodnega sodelovanja;

Učinki na pravosodne sisteme

poudarja, da strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti resno ovirajo pravico do učinkovitega dostopa do pravnega varstva za žrtve teh tožb, s tem pa ovirajo tudi upoštevanje načela pravne države, vendar pa predstavljajo tudi zlorabo pravosodja in pravnih okvirov držav članic, predvsem z oviranjem uspešnega reševanja trajnih skupnih izzivov, opisanih v pregledu stanja na področju pravosodja, kot so trajanje postopkov in kakovost pravosodnih sistemov ter upravljanje števila obravnavanih primerov in sodni zaostanki; opozarja, da se v pravilno delujočem in neodvisnem pravosodnem sistemu sodbe izrekajo brez nepotrebnega odlašanja, pravosodni viri pa se upravljajo karseda učinkovito, to pa je mogoče le, ko sodniki in sodni organi svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in nepristransko ter niso obremenjeni z obravnavo zahtevkov brez podlage, ki bodo pozneje zavrnjeni, ker gre za zlorabe in niso utemeljeni; meni, da bi lahko zgodnja zavrnitev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti temeljila na objektivnih merilih, kot so število in narava vloženih tožb tožnika, izbira sodišča, ki je začelo postopek, in prava, ki se uporablja v zadevi, ali očitno neravnovesje moči med tožnikom in obdolžencem; zato poudarja, da strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti močno ovirajo učinkovit dostop do sodnega varstva, kar bi lahko ogrozilo pravico do poštenega sojenja;

poudarja, da je neodvisnost sodstva sestavni del sodnega odločanja in zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitega pravnega varstva iz člena 19 PEU; je zaskrbljen zaradi prizadevanj vlad nekaterih držav članic, da bi oslabile delitev oblasti in neodvisnost sodstva ter uporabile strateške sodbe za onemogočanje udeležbe javnosti za utišanje kritičnih glasov;

10.

poudarja, da so neodvisnost, kakovost in učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov odločilnega pomena za učinkovito pravosodje; opozarja, da lahko razpoložljivost pravne pomoči in višina sodnih taks precej vplivata na dostop do pravnega varstva; poudarja, da ima Listina enako pravno veljavo kot Pogodbi; ugotavlja, da sodni organi držav članic v skladu s smernicami Sodišča Evropske unije Listino uporabljajo le pri izvajanju pravnih aktov Unije, vendar je za spodbujanje skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države pomembno, da se pravice iz Listine vedno upoštevajo;

Sovražni govor

11.

poudarja, da so v zadnjih letih sovražni govor in diskriminacija v spletnih in drugih medijih ter kibernetsko nasilje proti novinarjem, nevladnim organizacijam, akademikom, zagovornikom pravic in drugim akterjem iz civilne družbe, vključno s tistimi, ki zagovarjajo pravice LGBTIQ, enakosti spolov, vere ali prepričanja, vse bolj razširjeni, zaradi česar so ogrožene svoboda medijev, svoboda izražanja, obveščanja in zbiranja ter javna varnost; opozarja, da lahko sovražni govor na spletu spodbudi nasilje v resničnem svetu; opozarja, da je treba promovirati kodeks ravnanja Komisije za boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu; poudarja, da se novinarke pri vprašanjih, povezanih z vsebino, soočajo z enakimi pritiski kot njihovi kolegi, vendar so pogosteje žrtve spolnega nasilja in nadlegovanja;

12.

poudarja pomen skupnih evropskih standardov in usklajenega pristopa pri obravnavanju sovražnega govora, zlasti v spletnem okolju;

Sedanje stanje v Uniji

13.

poudarja, da so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto neutemeljene, neresnične ali temeljijo na pretiranih zahtevkih, pri katerih gre pogosto za zlorabe, in se ne vlagajo za doseganje ugodnega sodnega izida, temveč za ustrahovanje, poklicno diskreditacijo, nadlegovanje in izčrpavanje njihovih tarč, za psihološki pritisk nanje ali za izčrpanje njihovih finančnih sredstev, s končnim ciljem izsiljevanja in prisile v molk že s samim sodnim postopkom; poudarja, da strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti ne povzročajo le finančnega bremena, ampak imajo tudi hude psihološke posledice za obdolžence in njihove družinske člane, kar še poslabša dejstvo, da se lahko te nepoštene tožbe ob smrti obdolženca prenesejo nanje; poudarja, da zastrašujoči učinek strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti pogosto privede do samocenzure in zmanjšanja udeležbe v demokratičnem življenju, obenem pa odvrača tudi druge od poročanja o podobnih vprašanjih, vstopanja v te poklice ali ukvarjanja s podobnimi dejavnostmi;

14.

poudarja, da stranke v postopku, ki se poslužujejo strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, izkoriščajo in zlorabljajo zakone o varovanju časti in dobrega imena, civilne tožbe zaradi obrekovanja, varstva dobrega imena ali pravic intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice; vendar ugotavlja, da se za utišanje javnosti zlorabljajo tudi različni drugi instrumenti, kot so sankcije na področju delovnih razmerij (odpoved), kazenske obtožbe zaradi davčnih goljufij, postopki davčnega nadzora in določbe o varstvu podatkov;

15.

obžaluje, da včasih novinarji s svojim življenjem plačajo za to, da opravljajo svoje delo in varujejo našo demokracijo;

16.

poudarja, da je neravnovesje med tožnikom in obdolžencem, zlasti v smislu finančnih virov, in nepredvidljivo veliki odškodninski zahtevki v zadevah, kot je obrekovanje, skupna značilnost vseh strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti;

17.

v zvezi s tem poudarja, da nobena država članica nima zakonodaje o minimalnih ukrepih, ki bi ščitili ljudi pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti ter zagotavljali spoštovanje njihovih temeljnih pravic v jurisdikcijah vseh držav članic; poudarja, da je neodvisnost sodstva bistvena, da se članom vlad, javnim subjektom in organom prepreči, da bi strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti vložili proti ljudem in organizacijam, ki legitimno sodelujejo v javni razpravi; v zvezi s tem ugotavlja, da so potrebni konkretni ukrepi za ustvarjanje in ohranjanje varnega okolja za novinarje in medijske delavce; poziva države članice, naj zagotovijo pluralnost medijev in preglednost njihovega lastništva; poziva Komisijo in države članice, naj v svojem prihodnjem zakonu o svobodi medijev pripravijo ambiciozen, trden in popoln pravni okvir; priznava, da je digitalni prehod korenito spremenil medijsko okolje; poziva vse države članice, naj hitro začnejo izvajati vse določbe Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (27), kot je bila spremenjena leta 2018; pozdravlja ustanovitev skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) in spodbuja sodelovanje med regulativnimi organi za avdiovizualno področje na notranjem trgu, pa tudi z drugimi regulativnimi organi, ki so pomembni za spletne novičarske dejavnosti;

18.

se zaveda, da trenutno žrtvam ali potencialnim žrtvam strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti finančno in psihološko pomagajo le drugi sodelavci, ki so bili soočeni s podobnimi tožbami ali so seznanjeni z naravo in potekom tovrstnih tožb, da bi lahko razumeli in potencialno celo izpodbijali tožbo; kljub temu meni, da je takšna pomoč sicer hvalevredna, vendar ne zadostuje in da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe;

19.

pozdravlja pomembno in koristno delo civilne družbe pri ozaveščanju o škodljivih učinkih strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti ter podporo, ki jo civilna družba daje žrtvam in potencialnim tarčam tovrstnih tožb;

20.

je zaskrbljen, ker je pandemija covida-19 vplivala na celoten medijski sektor, zlasti zaradi zmanjšanja prihodkov in slabših delovnih pogojev novinarjev, kar bi lahko povečalo njihovo ranljivost za tovrstne strateške tožbe; svari, da vlade izkoriščajo izredne razmere zaradi koronavirusa kot izgovor za omejevanje svobode izražanja;

Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti na svetovni ravni

21.

obžaluje, da doslej še nobena država članica ni sprejela ciljno usmerjene zakonodaje za zaščito pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti; ugotavlja pa, da je zakonodaja proti strateškim tožbam še posebej dobro razvita v nekaterih zveznih državah Združenih držav Amerike, v Avstraliji in Kanadi; spodbuja Komisijo, naj analizira dobro prakso proti tovrstnim strateškim tožbam, ki se trenutno uporabljajo zunaj EU in bi lahko bile dragocen navdih za zakonodajne in nezakonodajne ukrepe Unije na tem področju; poudarja, da mora Unija uporabiti skupen pristop in se zavezati k sprejetju najambicioznejše zakonodaje in dobre prakse, ki se trenutno uporablja, da bi odvračali od uporabe teh tožb v Uniji;

Potreba po zakonodajnem ukrepanju

22.

soglaša s številnimi organizacijami civilne družbe, akademiki, pravosodnimi delavci in žrtvami, ki opozarjajo na potrebo po zakonodajnem ukrepanju proti vse večji problematiki strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti; zato nujno poziva, naj se uredbi Bruselj I in Rim II spremenita tako, da bi preprečili izbiranje najugodnejše države za vložitev tožbe zaradi obrekovanja in izbiranje najugodnejšega sodišča, tako da se določi, da je za kazenske ovadbe ali civilne tožbe v zvezi s častjo in dobrim imenom, zaradi obrekovanja in za zaščito lastnega dobrega imena načeloma pristojno sodišče v kraju, kjer ima obdolženec običajno prebivališče, vključno z uvedbo enotnega in predvidljivega pravila o izbiri prava, ki se uporablja za zadeve v zvezi s častjo in dobrim imenom; nujno poziva Komisijo, naj predstavi predloge za zavezujočo zakonodajo Unije o skupnih in učinkovitih zaščitnih ukrepih za žrtve strateških tožb po vsej Uniji, tudi s pomočjo direktive, ki bo določala minimalne standarde za varstvo proti tem tožbam ter spoštovala pravice in načela, zapisana v Listini; trdi, da bodo brez takšnega zakonodajnega ukrepanja strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti še naprej ogrožale demokracijo, pravno državo in temeljne pravice do svobode izražanja, združevanja in miroljubnega zbiranja ter obveščanja v Uniji; je zaskrbljen, da se bodo druge civilne tožbe in kazenski postopki še vedno uporabljali na pobudo tožnikov s sedežem v Uniji ali zunaj nje, če se bodo ukrepi nanašali le na tožbe v zvezi s častjo in dobrim imenom;

Pravna podlaga

23.

potrjuje, da bi lahko zakonodajni ukrepi na ravni Unije temeljili na členu 81 PDEU (za čezmejne civilne tožbe) in členu 82 PDEU (za kazenske tožbe) ter ločeno na členu 114 PDEU za zaščito udeležbe javnosti, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga z omogočanjem razkrivanja korupcije in drugih zlorab; trdi, da bi ta ukrep lahko obravnaval tudi strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki jih je razumeti kot tožbe, katerih namen ni dejansko uveljavljanje ali izvajanje pravic, temveč le, da se preprečijo preiskave in poročanje o kršitvah prava Unije, z uporabo podobnega pristopa, kot je tisti, ki je omogočil sprejetje Direktive (EU) 2019/1937 (direktiva o žvižgačih); meni, da bi lahko z zgoraj navedenimi pravnimi podlagami uredili področje strateških tožb tako v kazenskih kot v civilnih zadevah, vendar z ločenimi zakonodajnimi instrumenti; poziva k učinkovitim zaščitnim ukrepom proti strateškim tožbam po vsej Uniji na podlagi teh predlogov Komisije, skupaj z ukrepi držav članic, da bi ti zaščitni ukrepi veljali tudi za domače primere;

Splošna pravila o zaščiti in civilno pravosodje

24.

meni, da je treba sprejeti zakonodajni ukrep za zaščito vloge žrtev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti pri preprečevanju, prijavljanju in razkrivanju kršitev prava Unije ter zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga in popolnega spoštovanja temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo določal skupne zaščitne ukrepe za osebe, ki preiskujejo ta vprašanja javnega interesa in poročajo o njih ali jih izpostavljajo na drug način;

25.

poziva Komisijo, naj predstavi predlog ukrepa za obravnavo primerov strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, kot so pravila za zgodnjo zavrnitev strateških tožb in drugih sodnih postopkov, katerih namen je preprečiti sodelovanje javnosti, ki bi moral vključevati ustrezne sankcije, kot so civilne kazni ali upravne globe, obravnavanje nepoštenih razlogov, tudi če tožba ali postopek ni zavrnjen, ter stroške in škodo, ki jo je utrpela žrtev (ekonomsko škodo, škodo njenemu dobremu imenu, duševne posledice in drugo); poudarja, da bi bilo treba pri zahtevkih za zgodnjo zavrnitev upoštevati izzive, s katerimi se soočajo žrtve strateških tožb, zlasti z zahtevo, da tožnik utemelji, da tožba ni nepoštena, z naložitvijo plačila stroškov sodnega postopka tožniku ter z dodelitvijo pravne in finančne podpore obdolžencu; odločno spodbuja države članice, naj takšne zaščitne ukrepe pri civilnih postopkih uporabijo tudi za domače primere strateških tožb in ne le za čezmejne primere; poleg tega poziva Komisijo, naj ob upoštevanju dela Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v prihodnjem pregledu uredb Bruselj Ia in Rim II obravnava vprašanja, ki povzročajo izbiranje najugodnejšega sodišča in izbiranje najugodnejše države za vložitev tožbe zaradi obrekovanja; končno poziva Komisijo, naj sodnike in tožilce po vsej EU ozavešča o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti ter pri tem vključi tudi informacije o potrebi po zgodnji zavrnitvi takšnih tožb ter o ustreznem izvajanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah v zvezi z varstvom časti in dobrega imena;

26.

opozarja, da načelo res judicata vložnikom strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti preprečuje vložitev drugih tožb v zvezi z istimi dejstvi in proti istim strankam; meni, da bi morala sodišča pri obravnavi vlog za strateške tožbe ustrezno upoštevati dejstvo, da je stranka že vložila strateško tožbo za onemogočanje udeležbe javnosti (tudi če dejstva in stranke niso popolnoma enake, ampak so podobne in/ali povezane);

27.

meni, da bi morala revizijo zadevnih pravil iz uredbe Bruselj I ustrezno spremljati enakovredna revizija Luganske konvencije, da se zagotovi dosledna uporaba mednarodnih pravil o pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah zunaj Unije in kadar zadevajo državljane Unije;

Kazensko pravosodje

28.

poziva Komisijo, naj obravnava resnost strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki se vložijo v okviru kazenskih postopkov, in sicer s predstavitvijo predloga za ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da žalitev časti in dobrega imena ter pisnega in ustnega obrekovanja, ki so v večini držav članic kazniva dejanja, ne bo mogoče uporabiti kot podlago za strateške tožbe v javnih ali zasebnih zadevah; poudarja pozive Sveta Evrope in OVSE k dekriminalizaciji obrekovanja; poziva Komisijo, naj strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti obravnava kot tožbe, ki se uporabljajo za druge namene kot za dejansko uveljavljanje ali izvajanje pravic; ugotavlja, da se obdolženci pogosto soočajo s kazenskimi obtožbami, hkrati pa so toženi zaradi civilne odgovornosti, ki naj bi izhajala iz istega ravnanja, ter poziva Komisijo, naj uvede skupne minimalne postopkovne zaščitne ukrepe proti tem kombiniranim strateškim tožbam;

29.

opozarja, da je načelo enakosti orožij strank v upravnem, civilnem in kazenskem postopku neločljiv in bistven del pravice do poštenega sojenja v skladu s členom 47 Listine; izraža zaskrbljenost, ker neravnovesje moči in virov med strankama v strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti spodkopava enakost orožij in s tem pravico do poštenega sojenja;

Pravni interes tožnikov

30.

izjavlja, da morajo sodišča držav članic zagotoviti zakonit in pravočasen pravni postopek ter uravnovešeno varstvo zakonitih pravic, ki izhajajo iz prava Unije, kot je pravica do zaščite dobrega imena, in da jih ne smejo ogroziti, vključno s pravicami, ki se redno navajajo v nepoštenih tožbah; zato poudarja, da ukrepi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti ne smejo posegati v zakonite sodne postopke in pravico tožnikov do dostopa do pravnega varstva; hkrati zagovarja, da je treba preprečiti vsakršno zlorabo pravosodnih sistemov in omenjenih pravic na način, ki je v očitnem nasprotju z namenom zakonodajalca, ki jih je podelil fizičnim ali pravnim osebam, da bi zagotovil spoštovanje pravice do poštenega sojenja; meni, da so v ta namen potrebni zaščitni ukrepi ne le za zaščito žrtev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, temveč tudi za preprečevanje in kaznovanje zlorabe ukrepov proti strateškim tožbam, npr. v primerih, ko avtoritarne vlade uporabljajo klavzule proti strateškim tožbam za zaščito nevladnih organizacij, ki jih organizira sama vlada, pred legitimnimi tožbami zaradi obrekovanja; ugotavlja, da je preprečevanje takšnih zlorab tudi nujno za pravilno in enotno uporabo prava Unije, s čimer se zagotovi njegova učinkovitost;

Možni ukrepi mehkega prava

31.

poudarja, da je nujno treba vzpostaviti zajeten sklad za podporo žrtvam strateških tožb in organizacijam, ki jih podpirajo, kolikor se sredstva neposredno uporabljajo za plačilo pravnih stroškov ali za zagotavljanje pravne pomoči in psihološke podpore; poudarja, kako pomembno je, da imajo žrtve in potencialne žrtve strateških tožb preproste in dostopne informacije o tovrstnih primerih, pravni pomoči in podpori, vključno s psihološko podporo za žrtve in njihove družinske člane;

32.

meni, da lahko podpora neodvisnim organom, ki bi obravnavali pritožbe in nudili pomoč potencialnim žrtvam strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ter ustrezno usposabljanje sodnikov in odvetnikov bistveno prispevata k večjemu znanju in zmogljivostim za odkrivanje in obravnavanje strateških tožb kot tožb, ki se uporabljajo za druge namene in ne za dejansko uveljavljanje ali izvajanje pravic, ter groženj z njimi;

33.

meni, da bi bilo treba zbirati podatke o strateških tožbah in ozaveščati o njihovi naravi in škodljivih učinkih;

34.

pozdravlja priporočilo Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji (C/2021/6650); ugotavlja, da se za pokrivanje območij z visokim tveganjem in konfliktnih območij vse bolj uporabljajo samozaposleni, zlasti mladi novinarji in medijski delavci na začetku njihove poklicne poti; je zaskrbljen zaradi negotovih delovnih pogojev in vse slabših varnostnih pogojev, pod katerimi samozaposleni delujejo na območjih z visokim tveganjem in konfliktnih območjih; poziva države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta Evrope o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev;

Dopolnjevanje z drugimi instrumenti in politikami

35.

meni, da bi morali novi zakonodajni in nezakonodajni ukrepi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti dopolnjevati druge instrumente in politike EU; pozdravlja strategijo Unije za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 in poziva k večjim prizadevanjem v zvezi s tem; ugotavlja, da zakonodajni ukrepi in ukrepi mehkega prava ne morejo biti učinkoviti v državah članicah, kjer obstajajo pomisleki glede neodvisnosti sodstva ali boja proti korupciji; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je nujno potreben mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, kot je predlagal Parlament;

36.

opozarja na pomen Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, ki se od 1. januarja 2021 uporablja za vse odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil; poudarja, da je treba finančne interese Unije varovati v skladu z vrednotami in zavezami EU ter da bi morala Komisija uporabiti režim pogojenosti, če države članice ne varujejo teh vrednot; v zvezi s tem pozdravlja pomembno delo preiskovalnih novinarjev pri razkrivanju primerov zlorab sredstev EU in poudarja, kako pomembno je, da lahko novinarji opravljajo svoj poklic, ne da bi jih pri tem ovirale strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti;

37.

poudarja, da bi morali ukrepi na ravni Unije za boj proti strateškim tožbam dopolnjevati druge razpoložljive instrumente, kot so mehanizem za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic, politike za boj proti korupciji in veljavni finančni programi za podporo civilni družbi in pravosodnim sistemom, ter biti z njimi skladni;

38.

poudarja, da je boj proti korupciji bistven za ohranitev demokracije, temeljnih pravic in pravne države, saj korupcija, ki ima lahko različne oblike, spodkopava naše vrednote in pravilno delovanje držav ter spodbuja organizirani kriminal;

39.

poziva Komisijo, naj v okviru letnega mehanizma za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice okrepi redni, vključujoč in strukturiran dialog z nacionalnimi organi, nevladnimi organizacijami, strokovnimi združenji in drugimi deležniki, da bi zaščitila in podprla novinarje ter druge predstavnike civilne družbe, ki jim grozijo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, pregon ali nadlegovanje;

o o

40.

poziva Komisijo, naj pripravi predloge na podlagi priloge k tej resoluciji;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 199, 31.7.2007, str. 40.

(2) UL L 351, 20.12.2012, str. 1.

(3) UL L 305, 26.11.2019, str. 17.

(4) UL L 156, 5.5.2021, str. 1.

(5) UL L 156, 5.5.2021, str. 21.

(6) https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/ad-hoc-literature-review-analysis-key-elements-slapp_en.pdf

(7) https://rsf.org/en/news/rsf-and-60-other-organisations-call-eu-anti-slapp-directive

(8) UL C 55, 12.2.2016, str. 33.

(9) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

(10) UL C 390, 18.11.2019, str. 117.

(11) UL C 390, 18.11.2019, str. 111.

(12) UL C 41, 6.2.2020, str. 64.

(13) UL C 363, 28.10.2020, str. 45.

(14) UL C 449, 23.12.2020, str. 102.

(15) UL C 108, 26.3.2021, str. 107.

(16) UL C 255, 29.6.2021, str. 22.

(17) UL C 388, 13.11.2020, str. 100.

(18) UL C 395, 29.9.2021, str. 2.

(19) UL C 425, 20.10.2021, str. 28.

(20) UL C 425, 20.10.2021, str. 107

(21) UL C 445, 29.10.2021, str. 15.

(22) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0089.

(23) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0103.

(24) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0148.

(25) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0245.

(26) Člen 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(27) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

PRILOGA

1. Sveženj mehkega in trdega prava

Zakonodajni ukrepi – sveženj, ki obravnava strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP), vključno z mehanizmi za zgodnje zavračanje, bi moral vključevati predloge:

—	za splošna pravila, ki zagotavljajo zaščito pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, za konkretno zakonodajo, ki bi določala skupne minimalne standarde za podporne in odvračilne ukrepe, ki zagotavljajo zaščito pred strateškimi tožbami,

—	ki konkretno obravnavajo vprašanja civilnega prava, za katere se države članice močno spodbuja, naj jih uporabljajo tudi za domače primere strateških tožb, in mednarodno zasebno pravo, med drugim pravosodno sodelovanje in izbiranje najugodnejšega pravnega reda,

—	ki obravnavajo zlasti vprašanja kazenskega pravosodja.

Nezakonodajni ukrepi – ta sveženj bi moral vključevati tudi:

—	ustrezno usposabljanje sodnikov in delavcev v pravni stroki o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti,

—	oceno medsebojnega vpliva različnih pravnih področij, kot so nacionalni zakoni o medijih in ustavni zakoni na tem področju,

—	poseben sklad Unije za zagotavljanje podpore žrtvam strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in njihovim družinskim članom, tudi v smislu finančne in pravne pomoči ter psihološke podpore,

—	podporo neodvisnim organom (kot so varuhi človekovih pravic), ki lahko obravnavajo pritožbe oseb, ki jim grozi strateška tožba ali ki so z njo že soočeni, in jim nudijo pomoč, ter samoregulativnim organom za medije,

—	javno dostopen register Unije z ustreznimi sodnimi odločbami,

—

točko „vse na enem mestu“/podporno vozlišče, ki jo podpirajo namenske nacionalne mreže specializiranih odvetnikov, pravnikov in psihologov, na katero se lahko obrnejo žrtve strateških tožb in ki jim nudi svetovanje in enostaven dostop do informacij o strateških tožbah in do podpore proti njim, tudi za „prvo pomoč“, pravno pomoč ter finančno in psihološko podporo, tudi prek mrež za medsebojno izmenjavo.

2. Splošna pravila

Zakonodajni predlog za splošni zaščitni ukrep bi imel dvojni cilj, in sicer v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, ki jih priznava Listina, zaščititi osebe, ki preiskujejo, prijavijo ali drugače izpostavijo zadeve javnega interesa v zvezi s kršitvami prava Unije, kar vključuje zlorabe, za katere se ne zdi, da so nezakonite, vendar kršijo cilj ali namen zakonodaje, ter zaščititi pravilno delovanje notranjega trga.

Zakonodajni ukrep bi moral določati tudi:

(a)	jasno opredelitev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, med drugim tudi opredelitev udeležbe javnosti v zadevah javnega interesa,

(b)	pravila o zaupnosti preiskav in poročil, tudi virov informacij,

(c)	pravila o prepovedi povračilnih ukrepov ter o učinkovitih in odvračilnih kaznih proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti,

(d)	pravila o preprečevanju zlorabe ukrepov proti strateškim tožbam,

(e)

podporne ukrepe, zajemši tudi:

(i)	dejansko pomoč, informacije ter praktične nasvete in podporo prek točke „vse na enem mestu“ za nudenje „prve pomoči“ žrtvam strateških tožb,

(ii)	pravno in finančno pomoč,

(f)	učinkovite ukrepe za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ki izhajajo iz neravnovesja moči med strankama in omogočajo odpravo morebitne nastale škode.

3. Civilni postopek

Zakonodajni predlog za civilnoprocesni ukrep, ki bi se uporabljal v strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in za katerega se države članice močno spodbuja, naj ga uporabljajo tudi v domačih zadevah, bi moral razviti pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah z določitvijo skupnih pravil o strateških tožbah, ki izhajajo iz civilnopravnih zahtevkov, in bi moral določati tudi:

(a)	da tožnik v zadevah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti, navede in predloži utemeljitev, zakaj tožba ni nepoštena,

(b)	da sodišča po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve obdolženca, ki temelji na njegovi pravici do vložitve predloga za zgodnjo zavrnitev, v najzgodnejši možni fazi sodnega postopka nemudoma zavrnejo nepoštene tožbe,

(c)	da sodišča v vsaki pravnomočni odločbi upoštevajo element zlorabe,

(d)	da lahko tretje osebe v skladu z nacionalnim procesnim pravom posredujejo in nase prevzamejo pravice in dolžnosti obdolženca,

(e)	da sodišča pri ocenjevanju stroškov in dodeljevanju odškodnine upoštevajo javni interes in ravnovesje med finančnimi sredstvi udeleženih strank,

(f)	možnost varstva žrtev pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, vloženimi izven Unije,

(g)	pravico do popolne povrnitve stroškov,

(h)	pravico do odškodnine za utrpelo materialno ali nematerialno škodo, tudi gospodarsko ali psihološko škodo, škodo dobremu imenu ali drugo škodo,

(i)	pravila za preprečevanje nadaljnjega nepoštenega pravdanja s strani stranke, ki je vložila strateško tožbo v zvezi z istimi dejstvi, in sicer prek upoštevanja te okoliščine pri obravnavi novih zadev.

Komisija bi morala po pregledu instrumentov mednarodnega zasebnega prava pripraviti predlog, katerega namen bi bil doseči pravno gotovost ter predvidljivost in ki bi določal:

(a)

prenovitev uredbe Bruselj I, ki bi vsebovala izrecno določbo, da je v zahtevkih zaradi obrekovanja ali drugih zahtevkih, ki izhajajo iz civilnega in gospodarskega prava in ki bi lahko bili strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, običajno prebivališče toženca edina pristojna jurisdikcija, ustrezno upoštevajoč primere, kjer so žrtve obrekovanja fizične osebe,

(b)	da se uporablja pravo kraja, kamor je publikacija namenjena, če pa tega ni mogoče opredeliti, kraja, kjer se izvaja uredniški nadzor ali ustrezna dejavnost v zvezi z udeležbo javnosti.

4. Kazenski postopek

Zakonodajni predlog v zvezi s kazenskopravnimi vidiki strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti bi moral:

(a)	določati, da žalitve časti in dobrega imena ter pisnega in ustnega obrekovanja v državah članicah, kjer so to kazniva dejanja, ni mogoče uporabiti kot podlago za strateške tožbe, zlasti ne v zasebnih zadevah,

(b)	določiti določbe za zaščito pravic posameznikov, tako da kazenskega pregona ni mogoče uporabiti za utišanje žrtev strateških tožb,

(c)	olajšati vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah,

(d)	določiti skupne minimalne postopkovne varnostne ukrepe za varstvo obdolžencev v strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, ki temeljijo na združenih kazenskih obtožbah in civilnih odškodninskih tožbah, ki domnevno izhajajo iz istega ravnanja.

Ti ukrepi bi morali dopolnjevati sedanje dejavnosti Komisije, že sprejeto zakonodajo in prihodnje pobude.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/17

P9_TA(2021)0452

Evropski izobraževalni prostor: skupni celostni pristop

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (2020/2243(INI))

(2022/C 205/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju prvega načela evropskega stebra socialnih pravic,

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja 4,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027: Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Za močnejšo Evropo: vloga mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik (COM(2018)0268),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 26. februarja 2021 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. maja 2021 o pravičnosti in vključevanju v izobraževanje in usposabljanje za spodbujanje učnega uspeha za vse (2) ter o pobudi Evropske univerze – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju (3),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (4),

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (5) ter ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje (6), z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih kvalifikacij in kvalifikacij srednješolskega izobraževanja in usposabljanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (7), z dne 22. maja 2019 o sistemih visokokakovostne predšolske vzgoje in varstva (8) ter o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov (9) in z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (10),

—	ob upoštevanju pariške deklaracije z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem,

—

ob upoštevanju poročila Eurydice z dne 24. marca 2021 o učiteljih v Evropi: poklicne poti, razvoj in dobro počutje ter raziskav tematskega sektorja za strukturno in kohezijsko politiko generalnega direktorata za notranjo politiko, objavljenih oktobra 2020 z naslovom Towards a European Education – Critical perspectives on challenges ahead (Na poti k evropskemu izobraževanju – kritične perspektive za prihodnje izzive) in maja 2021 z naslovom Education and youth in post-COVID-19 Europe – crisis effects and policy recommendations (Izobraževanje in mladi v Evropi po pandemiji COVID-19 – učinki krize in politična priporočila),

—

ob upoštevanju raziskave, ki jo je februarja 2021 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom Making the European Education Area a reality: state of affairs, challenges and prospects (Uresničevanje evropskega izobraževalnega prostora; stanje, izzivi in obeti),

—	ob upoštevanju raziskave, ki jo je maja 2018 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom European Identity (Evropska identiteta),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. Marca 2021 o oblikovanju politike za digitalno izobraževanje (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU (13),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 19. marca 2021 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (14),

—	ob upoštevanju člena 57 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0291/2021),

A.	ker ima vsakdo pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja;

B.	ker so proces evropskega povezovanja, enotni trg EU in druge politike EU – četudi razdrobljeno – prispevali k naravnemu razvoju evropskega izobraževalnega prostora, ki že od nekdaj temelji na tradiciji evropskega humanizma, temeljnih pravic in vrednot;

ker je končni cilj evropski izobraževalni prostor (EEA), ki se bo oblikoval od spodaj navzgor in bo temeljil na skupnih ciljih evropske politike, da je izobraževanje kakovostno, vključujoče in dostopno, da je več izmenjave dobre prakse in da obstaja učinkovit okvir za evropsko mobilnost; ker je treba zato odpraviti obstoječe ovire, uporabiti evropska orodja in podpreti razvoj politik na nacionalni in evropski ravni, da bi bili izobraževalni sistemi sposobni obravnavati podnebno krizo ter omogočiti uspešno zeleno in digitalno preobrazbo;

ker je treba izobraževanje na splošno zasnovati kot vseživljenjsko učenje, ki zajema vse – od predšolskega do terciarnega izobraževanja, pa tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje ter neformalne in priložnostne oblike izobraževanja, in je namenjeno pridobivanju prečnih znanj in spretnosti, da se vsem omogoči, da se osebno in poklicno celostno razvijajo, polno sodelujejo v družbi in so uspešni pri prehodu na trg dela;

ker je zaradi izzivov, s katerimi se dandanes soočajo EU in države članice, na primer premajhna konkurenčnost, podnebne spremembe, digitalna preobrazba družbe, različne oblike ekstremizma in populizma, dezinformacije, spodkopavanje na dokazih temelječega izobraževanja ter zaostritev obstoječih neenakosti zaradi pandemije covida-19, morda potrebno ustrezno in usklajeno ukrepanje na evropski ravni;

ker je pandemija prizadela ves izobraževalni sektor, države članice pa imajo različno izobraževalno infrastrukturo ter strokovno znanje in vire, in ker so razlike v izobraževalnih stopnjah in vrstah postale med pandemijo covida-19 še izrazitejše, predvsem zaradi večje neenakosti, tudi nedostopnosti informacijsko-tehnološke infrastrukture za ljudi iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij, kar negativno vpliva na dostop do izobraževanja;

G.	ker je osebna izobrazba še vedno temeljna prvina, ki vpliva na intelektualni in osebni razvoj učenca;

ker je Parlament pozval države članice, naj dajo prednost naložbam v izobraževanje in usposabljanje, na primer tako, da vsaj 10 % nacionalnih proračunov za okrevanje in odpornost namenijo ustreznim politikam, in je zahteval znatno višji proračun za program Erasmus+, ker meni, da je izobraževanje naložba v našo skupno prihodnost (15), ne pa izdatek, da bi ustvarili bolj trajnostno, digitalno in socialno vključujočo družbo; ker je Parlament pozval, naj bodo naložbe v izobraževanje in usposabljanje pomemben del instrumenta Komisije NextGenerationEU;

I.	ker so kakovostne naložbe v izobraževanje donosne, čeprav zgolj vse večje naložbe ne prinašajo nujno želenih rezultatov; ker je povprečna zasebna splošna stopnja donosa v izobraževanju v zadnjih desetletjih še vedno visoka in stabilna (16);

ker obstaja potreba po boljšem priznavanju učiteljskega poklica, ki je v krizi, da bi bili učitelji in izvajalci usposabljanja bolj motivirani in usposobljeni, pa tudi po trajnejšem usposabljanju; ker so med državami članicami velike razlike v začetnem izobraževanju in uvajanju učiteljev, delovnih pogojih, plačilu, ocenjevanju, poklicni poti in stalnem razvoju na poklicnem področju; ker je bilo po podatkih iz leta 2018 le 40,9 % učiteljev v EU vsaj enkrat v tujini zaradi profesionalnih razlogov kot študent, učitelj ali v obeh vlogah (17);

ker je bil dosežen napredek pri vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora, kar je rezultat dolgoročnih prizadevanj bolonjskega procesa, ki služi kot referenca za učenje na podlagi izkušenj z njegovim izvajanjem; ker je treba evropske univerze promovirati, ker prispevajo k evropski odličnosti in geopolitični vlogi EU;

L.	ker poklicno izobraževanje in usposabljanje nimata enake veljave kot poklicna izbira in pot k odličnosti kot druge izobraževalne poti; ker je kljub napredku v okviru köbenhavnskega procesa veliko ovir za mobilnost učencev, tudi za dolgoročno mobilnost vajencev;

ker države članice niso dosegle vseh ciljev in meril uspešnosti okvira za izobraževanje in usposabljanje 2020, zlasti ciljev o pravičnejšem in kakovostnejšem izobraževanju, zmanjšanju osipa v izobraževanju in usposabljanju ter zmanjšanju deleža petnajstletnikov s podpovprečnim znanjem na področju branja, matematike in naravoslovja na manj kot 15 %;

N.	ker sta dva osnovna pogoja za boljše razumevanje pomembnih izzivov in razlik v EU ter za njihovo reševanje visokokakovostno zbiranje podatkov in statistika o izobraževanju in usposabljanju;

ker bi bilo treba digitalno izobraževanje ter ustrezna digitalna znanja in spretnosti obravnavati kot del izobraževanja, ki je usmerjeno v prihodnost, in ne kot podmnožico obstoječih metod učenja in poučevanja ali njihovo nadomestilo, hkrati pa poudarjati pomen osebnega učenja; ker precej več kot tretjina Evropejcev (42 %) nima niti najosnovnejših digitalnih znanj in spretnosti in ker obstajajo velike razlike znotraj držav članic in med njimi; ker je med cilji programa znanj in spretnosti, da 70 % oseb v starosti od 16 do 74 let usvoji do leta 2025 osnovna digitalna znanja in spretnosti, kar bi pomenilo povprečno letno porast za 2 odstotni točki, medtem ko se je delež med letoma 2015 in 2019 letno povečal za 0,75 odstotne točke;

P.	ker je evropski izobraževalni prostor pomembna priložnost za večje mednarodno sodelovanje;

Potreba po evropskem izobraževalnem prostoru

poudarja pomen kakovostnega, cenovno dostopnega in vključujočega izobraževanja, ki je vsem dostopno vse življenje, in da bi morali imeti učenci v EU s pobudo o evropskem izobraževalnem prostoru več in boljše priložnosti za študij, usposabljanje, nadaljevanje raziskav in dela, večjo učno mobilnost, trajen in smiseln dialog z ustreznimi akterji, ter bi s to pobudo gojili okolje, v katerem se priznavajo in cenijo znanja spretnosti, kvalifikacije, diplome in nazivi po vsej Evropi;

poudarja, da je stopnja vračanja k izobraževanju še vedno zelo visoka, zato je več izobraževanja in usposabljanja na splošno tesno povezanega z družbeno in gospodarsko rastjo, večjo enakostjo in boljšim življenjskim standardom za vse, na ravni posameznika pa tudi z boljšimi poklicnimi in osebnimi priložnostmi; zato poudarja neprecenljiv pomen, ki ga imajo izobraževanje, usposabljanje in učenje, ki bi morali biti dostopni vsem kot najpomembnejši vidiki spodbujanja družbenega napredka in trajnostne gospodarske rasti; meni, da evropski izobraževalni prostor lahko odigra (in mora odigrati) edinstveno vlogo pri izboljšanju dostopa do izobraževanja in njegove kakovosti po vsej EU;

poudarja, da lahko evropski izobraževalni prostor poveča in izboljša pretok učencev, učiteljev in znanja, spodbuja občutka evropske pripadnosti in državljanske zavesti, ohranja pravice in vrednote ter zagotavlja poštene in enake možnosti; poudarja potencial Evrope, da postane prava izobraževalna sila, ki se bo pri reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov opirala na bogastvo naše raznolikosti in izmenjavo dobre prakse;

meni, da sta izobraževanje in kultura pomembna za doseganje osebnega in družbenega napredka in blaginje, spodbujanje evropskega državljanstva, izboljšanje socialne kohezije, ustvarjanje več delovnih mest ter pravično in trajnostno evropsko gospodarsko in socialno blaginjo, obenem pa za zagotavljanje, da bo EU ostala globalno konkurenčen in odporen akter, za katerega bo značilno več podjetništva, ki bo vodilo v zeleni in digitalni prehod;

poziva, naj se izkoristijo številne priložnosti za evropsko dodano vrednost z izobraževanjem, zlasti z mobilnostjo in izmenjavo dobre prakse, pri čemer imata še posebej pomembno vlogo programa Erasmus+ in evropska solidarnostna enota;

poziva k jasnejši in odločnejši geopolitični razsežnosti evropskega izobraževalnega prostora, da bo lahko EU strateško izrabila svojo izobraževalno moč v odnosih z najbližjimi sosedami in partnerji;

Povezovanje institucionalnih pristopov in pristopov deležnikov

se zaveda, da je več vizij o evropskem izobraževalnem prostoru in pristopov k njemu, vendar so še vedno odraz skupne želje po svežem zagonu evropskega projekta; meni, da je izobraževanje temelj za njegovo uresničitev, pri čemer se vloga EU med drugim usmerja v podpiranje in usklajevanje držav članic pri izmenjavi dobre prakse, spodbujanje skupnih standardov in odpravljanje obstoječih vrzeli, medtem ko ostajajo izobraževalne vsebine in metode poučevanja v nacionalni pristojnosti; poudarja potrebo po večjem sodelovanju na področju izobraževanja po vsej Evropi in zunaj nje, da bi razvili skupne pristope in rešitve za skupne izzive;

ceni prizadevanja Komisije za spodbujanje evropskega izobraževalnega prostora, hkrati pa opozarja na potrebo po bolj celostnem pristopu, ki zahteva plodno sodelovanje in usklajevanje med vsemi akterji in različnimi deležniki, tudi skupnostjo za izobraževanje in usposabljanje, združenji staršev, socialnimi partnerji, sindikati, mladinskimi organizacijami, mladinskimi delavci in civilno družbo; poziva k večji odprtosti za nove zamisli, da se bo evropski izobraževalni prostor še naprej razvijal in služil kot spodbuda za številnejša in močnejša partnerstva, tudi med javnim in zasebnim sektorjem, ter za sinergije med deležniki;

pozdravlja odziv Sveta na predloge Komisije, zlasti poudarek na pomenu poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter možnosti vseživljenjskega učenja, ki morajo biti cenovno ugodne in dostopne vsem, zlasti v najbolj oddaljenih regijah EU;

10.

pozdravlja zavezo Komisije, da evropski izobraževalni prostor uresniči do leta 2025; opozarja, da so njeni predlogi še vedno predvsem oris strategije, ne pa konkretni načrt politike; zato predlaga določitev jasnih srednjeročnih in dolgoročnih prednostnih nalog z dosegljivimi cilji in roki za ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, vštevši jasno opredeljene vmesne rezultate, ki bodo gradniki evropskega izobraževalnega prostora in jih bo mogoče doseči brez nepotrebnih zamud, pri čemer je treba upoštevati fiskalne zmogljivosti držav članic;

11.

poudarja, da je nujno treba razviti skupno strategijo in časovni načrt izvajanja, ki bosta vključevala institucije EU, države članice in ustrezne deležnike, tudi lokalne in regionalne organe in civilno družbo, ter opredeliti njihove naloge in priložnosti; vztraja, da bi moral biti evropski izobraževalni prostor jasen in dostopen ter bi se moral odražati na vseh ravneh upravljanja;

Uresničitev vizije: skupne strateške prednostne naloge in cilji na ravni EU

12.

poudarja, da je mogoče z orodji za usklajevanje evropske politike doseči skupne cilje evropskega izobraževalnega prostora, tudi z odprto metodo usklajevanja in evropskim semestrom; opozarja na vlogo evropskega semestra pri uspešnem izvajanju politik EU na področju izobraževanja, hkrati pa priznava, da je bil prvotno zasnovan kot orodje za usklajevanje ekonomskih politik v EU, da bi vlade spoštovale fiskalno odgovornost;

13.

poziva vse institucije EU in države članice, naj se dogovorijo in si za evropski izobraževalni prostor zastavijo enako vizijo, prednostne naloge, cilje in merila, obenem pa naj upoštevajo obstoječe razlike v Evropi;

14.

poudarja pomen vzpostavitve akademske svobode in pedagoške samostojnosti kot temeljnih načel evropskega izobraževalnega prostora;

15.

poziva k uporabi sinergij med evropskim izobraževalnim prostorom, evropskim raziskovalnim prostorom in evropskim visokošolskim prostorom ter med različnimi programi EU; poziva k nadaljnji krepitvi programov Erasmus+, Obzorje Evropa, Ustvarjalna Evropa, evropska solidarnostna enota, digitalna Evropa ter programa za državljane, enakost, pravice in vrednote, kar bi koristilo vsem učiteljem, zaposlenim v izobraževanju, ponudnikom izobraževanja, mladinskim delavcem in vsem učencem;

16.

poudarja, da bi moralo biti vključevanje osrednji vidik evropskega izobraževalnega prostora, brez katerega ni mogoče doseči kakovostnega izobraževanja za vse; obenem poudarja, da nihče ne bi smel biti zapostavljen, da ima vsak učenec talent in da je treba posamezne razlike ceniti; poudarja pa tudi, da je napredek pri skupnih ciljih mogoč le s celovitejšim pristopom;

17.

poudarja, da je treba učenca postaviti v središče učnega procesa; poudarja tudi, da je treba prilagoditi pristop za ranljive skupine, med drugim invalide, ne glede na obliko invalidnosti, ali osebe z drugačnimi učnimi potrebami, na primer osebe v avtističnem spektru ali osebe z velikim potencialom, ter spodbujati celosten pristop do šole v okviru evropskega izobraževalnega prostora; poziva Komisijo, naj se zlasti pri razvoju evropskih univerz in centrov poklicne odličnosti posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki, kot so študentska združenja, strokovnjaki za pedagoško podporo, oskrbovalci učencev s posebnimi potrebami in drugi;

18.

toplo pozdravlja cilje novega strateškega okvira EU za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, ki je bil predmet resolucije Sveta z dne 19. februarja 2021 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju, pa tudi pet strateških prednostnih nalog, opredeljenih v njem, zlasti posebne predloge za uresničitev vseživljenjskega vajeništva in mobilnosti za vse;

19.

poudarja, da je pomembno izboljšati delovne pogoje in da morajo biti učitelji in izvajalci izobraževanja ustrezno plačani za svoje delo; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo vlagajo v začetno izobraževanje učiteljev in izvajalci usposabljanja, zlasti tako, da v svoje učne načrte vključijo evropsko razsežnost in nadnacionalno mobilnost, spodbujajo kompetence in motivacijo v izobraževalnem poklicu, okrepijo priznavanje vrednosti, ki jo pedagogi prinašajo družbi, in povečajo pedagoško avtonomijo; poudarja, da je treba predšolsko vzgojo in varstvo profesionalizirati, da bo delo v teh poklicih ustrezno priznano in cenjeno, saj je nenadomestljivo pri vzgoji in izobraževanju otrok;

20.

poziva države članice, naj v vseh fazah učnega procesa kot prednostno nalogo spodbujajo medijsko in informacijsko pismenost, kritično razmišljanje in kulturo strpnosti, saj so ključno orodje, s katerim lahko odgovorni evropski državljani pridobijo spretnosti, ki jih potrebujejo za boj proti vse večji količini dezinformacij in za obvladovanje izzivov 21. stoletja;

21.

poziva k skupnemu okviru za razvoj digitalnih kompetenc; poudarja, da je potreben skupen sistem priznavanja, potrjevanja in certificiranja digitalnih spretnosti, kvalifikacij in nazivov, da bi zmanjšali razlike v digitalnih kompetencah po vsej Evropi in da bi imeli vsi učenci, zlasti otroci, dostop do osnovne digitalne opreme;

22.

poudarja, da je treba omogočiti digitalizacijo univerz v EU, in ponovno poziva k oblikovanju evropske spletne univerzitetne platforme; poziva EU, naj povezljivost in digitalno infrastrukturo prizna kot pravico, ki izhaja iz temeljne pravice do izobraževanja;

23.

pozdravlja najnovejše spremembe na elektronski platformi za izobraževanje odraslih v Evropi in poziva Evropsko izvajalsko agencijo za izobraževanje in kulturo, naj oceni, kako še povečati prepoznavnost skupnosti izobraževanja odraslih, jo nadalje razvijati in povečati njen vpliv;

24.

podpira uporabo količinskih kazalnikov in meril uspešnosti, pri čemer je treba ustrezno upoštevati razlike med državami članicami in znotraj njih, da bi omogočili stalno primerjavo in spremljanje napredka držav članic pri doseganju skupnih ciljev in spodbudili nadaljnje ukrepe politike, hkrati pa ponovno poudarja potrebo po dodatnih kvalitativnih kazalnikih in merilih uspešnosti ter svari pred preveč ambicioznimi srednjeročnimi cilji;

25.

poudarja, da je treba izboljšati kakovost in se mora povečati pogostost dejavnosti, potrebnih za zbiranje podatkov, poskrbeti pa je tudi treba, da se bodo ustrezni kazalniki in merila dejavno spremljali, na primer cilj, določen v evropskem programu znanj in spretnosti, da bo 50 % odraslega prebivalstva sodelovalo v učnih dejavnostih; poziva Komisijo in države članice, naj izpolnijo ambiciozne cilje, na primer glede deleža učencev s slabimi rezultati in tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, tako da bodo stopnjo pri prvih znižali s 15 % na 10 %, pri drugih pa z 10 % na 5 %;

26.

poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU in drugimi organizacijami in institucijami, kot sta UNESCO in Organizacija za gospodarsko sodelovanje, ter k aktivni uporabi in podpori obstoječih in prihodnjih izobraževalnih raziskav in študij, da bi države članice podprli pri opredeljevanju učinkovitih reform politike; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo skupne in participativne izobraževalne raziskave z natančno opredeljenimi pooblastili in proračunom v okviru pristojnosti EU;

27.

poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo potrebna sredstva za ustanovitev, izvajanje in razvoj evropskega izobraževalnega prostora ter vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028-2034, da bi ta prostor dodatno razvili in olajšali vzajemno priznavanje kvalifikacij; ponovno poziva, naj se vsaj 10 % sredstev iz instrumenta za okrevanje in odpornost nameni izobraževanju, vključno z digitalnim izobraževanjem, in poziva države članice, naj znatno povečajo javnofinančne odhodke za izobraževanje, da bodo presegli povprečje v EU (4,7 % BDP v letu 2019);

28.

spodbuja Komisijo in države članice, naj v partnerstvu in po posvetovanju z vsemi deležniki vzpostavijo strategije za blažitev posledic nesreč v izobraževalnem sektorju, ter poudarja pomen usklajenega evropskega ukrepanja v času krize, kot je pandemija covida-19;

Sektorski ukrepi in premisleki

29.

poudarja pomen učenja tujih jezikov, zlasti angleščine; poudarja, da morajo države članice ukrepati in podpreti razvoj jezikovnih kompetenc na vseh ravneh, zlasti v osnovni in srednji šoli, sprejeti cilj Sveta Evrope o večjezičnosti in doseči raven, ko bodo imeli vsi učenci najkasneje ob koncu osnovnošolskega izobraževanja zadostno znanje vsaj še dveh drugih uradnih jezikov EU;

30.

poziva Komisijo, naj razvije orodja, ki bodo državam članicam omogočila izvajanje priporočila Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, ter naj spremlja napredek pri tem; poziva države članice, naj zberejo primerljive podatke o učenju jezikov; poziva Komisijo, naj zagotovi finančno pomoč šolam za poučevanje evropskih jezikov, zlasti maternih jezikov tistih državljanov EU, ki živijo v drugih državah EU;

31.

meni, da je treba spodbujati raziskave in inovacije v izobraževanju; poudarja pomen evropskega izobraževalnega prostora za boljše razumevanje, preučevanje in raziskovanje najsodobnejših tehnologij, kot sta umetna inteligenca in robotika, da bi povečali ozaveščenost o ustreznih priložnostih in izzivih v izobraževalnem okolju, tudi s posebnimi dodiplomskimi študijskimi programi v vseh državah članicah; je zaskrbljen, ker EU kot celota nima dovolj specializiranih dodiplomskih programov na področju umetne inteligence;

32.

pozdravlja pobudo evropskih centrov poklicne odličnosti, ki so struktura za sektor na evropski ravni; poziva k oblikovanju evropskega prostora za poklicno usposabljanje in izobraževanje kot sestavnega dela evropskega izobraževalnega prostora; Komisijo in države članice poziva, naj si prizadevajo za oblikovanje evropskega statuta za vajeništvo; poudarja, da morajo nekatere države članice obravnavati neprivlačnost in slab ugled poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter dualnih sistemov; poudarja tudi, da morajo biti sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja še bolj usmerjeni v učence in se prilagajati spreminjajočemu se svetu dela; ponovno poudarja pomen priznavanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter poziva države članice, naj v celoti izvajajo ustrezno priporočilo Sveta in evropski program znanj in spretnosti; in poudarja tudi pomen oblikovanja prožnih in modularnih učnih poti, da bi lahko učenci združevali in izkoriščali različne izkušnje in priložnosti, ki jih imajo pri učenju;

33.

poudarja pomen ukrepov Komisije in držav članic na področju visokošolskega izobraževanja, na primer izboljšanje bolonjskega procesa, krepitev mednarodne razsežnosti evropskega izobraževalnega prostora in spodbujanje evropske študentske izkaznice, tudi s sinergijami, ki jih ponujajo obstoječi programi EU;

34.

poziva, naj bo evropski izobraževalni prostor mejnik pri priznavanju diplom in kvalifikacij po vsej EU, Komisijo in države članice pa, naj podprejo širitev samodejnega vzajemnega priznavanja učnih izidov in študijskih obdobij v tujini, tudi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter prek evropskih mikrokvalifikacij;

35.

poudarja pomembno vlogo neformalnega in priložnostnega učenja ter prostovoljstva in da je treba priznati rezultate, ki jih prinašajo; poziva Komisijo in države članice, naj v vsej EU spodbujajo mehke veščine;

36.

spodbuja države članice, naj izvajajo priporočilo Sveta iz leta 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, da bi napredovale na vseh osmih ključnih področjih, kot so priložnosti za mlade učence, da med izobraževanjem pridobijo vsaj eno praktično podjetniško izkušnjo in s tem izboljšajo priznavanje kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, tako pa povečajo prožnost učnih poti za učence vseh starosti; poziva k vzpostavitvi evropskega okvira za državljanske in socialne kompetence, v katerem se bodo cenile, spodbujale in priznavale koristi prakse, kot sta mentorstvo in nadzorovanje mladinskih dejavnosti;

37.

poudarja, da bi lahko učenje na daljavo po pandemiji covida-19 postalo del stvarnosti za mnoge učence; obenem poudarja, da mora učenje na daljavo v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju ostati izhod v sili in zgolj dopolnjevati učenje v razredu, ki je ključnega pomena za poučevanje dragocenih socialnih veščin; poudarja, da mora sodoben in kombiniran pristop k učenju, namenjen šoloobveznim učencem, potekati predvsem v razredu in pod vodstvom učitelja, ki se lahko zaradi pedagoških razlogov odloči, da bo v okviru učnih nalog kombiniral različna orodja, bodisi digitalna (tudi spletna) bodisi nedigitalna (18);

38.

poziva države članice, naj promovirajo izobraževanje o podnebnih spremembah in ekološkem prehodu ter ozaveščajo učence o evropskem zelenem dogovoru;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo razlike med spoloma v izobraževanju, tudi pri izobraževanju in poklicnih poteh na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, naj se borijo proti spolnim stereotipom in diskriminaciji ter odpravijo ustrahovanje, kibernetsko ustrahovanje in druge oblike nadlegovanja, diskriminacije in nasilnega ravnanja, da bi z uvajanjem in izmenjavo dobre prakse po vsej Evropi izboljšali kulturno, etnično in spolno raznolikost;

40.

pozdravlja zavezo portugalskega predsedstva Sveta, da bo vzpostavilo spletno platformo za lažjo izmenjavo podatkov med državami članicami o izzivih, povezanih z brezposelnostjo mladih, ki je posledica pandemije;

41.

ponovno poudarja, kako pomembni so množični odprti spletni tečaji kot nujen element za spodbujanje interaktivnega in dostopnega izpopolnjevanja in prekvalifikacije delovne sile; meni, da bi moral evropski izobraževalni prostor spodbujati uvajanje in razvoj množičnih odprtih spletnih tečajev in te cilje odražati v evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam;

42.

ugotavlja, da trenutno ni enotno sprejete opredelitve za izraz „mikrokvalifikacije“; zato meni, da je treba opredeliti enotne standarde na ravni EU, s tem pa učinkovito spodbujati njihovo vzajemno priznavanje med državami članicami in zagotoviti, da bodo delodajalci zaupali njihovi vrednosti;

Okvir upravljanja

43.

poziva Komisijo in države članice, naj do konca leta 2022 oblikujejo konkreten strateški okvir za evropski izobraževalni prostor 2030, ki bo vključeval celovit mehanizem za usmerjanje, spremljanje in ocenjevanje v skladu s ciljem trajnostnega razvoja OZN št. 4, tj. „vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobraževanje ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar“, in v skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic; pozdravlja predlog o usmerjevalnem odboru za evropski izobraževalni prostor, ki je osnova za okvir strukturiranega in sistematičnega upravljanja; poudarja, da je konferenca o prihodnosti Evrope pomembna za razpravo o nadaljnjih korakih pri reševanju izzivov in oblikovanju politike na področju izobraževanja;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo takemu sodelovanju, ki se zahteva od držav članic in drugih ravni upravljanja, na primer lokalnih in regionalnih organov in institucij EU, ter naj oblikujejo učinkovite ureditve upravljanja na več ravneh, ki bodo skladne z načelom subsidiarnosti, hkrati pa bo njihov cilj ustvariti evropsko dodano vrednost;

45.

poziva, naj se pojasni, kakšna raven sodelovanja se pričakuje od deležnikov, izobraževalnih sektorjev, ki so bili doslej premalo zastopani, in ustreznih akterjev civilne družbe; poudarja, da bi moral okvir upravljanja vključevati ustrezne deležnike, ki delujejo na vseh področjih učenja, tudi mladinske delavce in organizacije mladih ter združenja staršev;

46.

poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za evropski izobraževalni prostor, ki bo delovala kot interaktivni javni portal v podporo državam članicam in deležnikom pri izmenjavi informacij ter spodbujanju sodelovanja in izmenjave dobre prakse; meni, da bi bilo treba to platformo ustrezno financirati in da bi morala biti na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

47.

poudarja, da so evropski popisi, zbiranje podatkov in raziskave o teritorialnih potrebah in izobraževalnih praksah v EU bistvena prednostna naloga za države članice in njihove izobraževalne sisteme;

Povečanje evropske razsežnosti v izobraževanju

48.

poudarja, da je v izobraževanju potrebna evropska razsežnost, zato je treba ob upoštevanju vseh učiteljev, izvajalcev usposabljanja in učencev v formalnih in neformalnih organizacijah v učne načrte in pri usposabljanju učiteljev tudi s podporo v okviru ukrepov Jean Monnet in učiteljskih akademij, bolje in jasno vključiti evropski vidik; predlaga, da bi se te akademije imenovale učiteljske akademije Comenius; podpira oblikovanje skupnega okvira za oblikovanje in razvoj kvalifikacij učiteljev v vseh državah članicah;

49.

poudarja, da je treba učencem zagotoviti celovit pouk o evropski zgodovini in kulturni dediščini, tako snovni kot nesnovni, ter spodbujati kritični evropski spomin in zgodovinsko zavest na osnovi temeljnih vrednot, na katerih temelji EU; poziva Komisijo, države članice in Svet Evrope, naj sodelujejo pri izobraževanju o evropski zgodovini in kulturni dediščini v vsej EU, ter poudarja potrebo po ciljno usmerjenem financiranju in pobudah za povečanje raziskav o evropski zgodovini, pa tudi pri spodbujanju javne zgodovine, pri čemer je treba upoštevati celovito naravo zgodovine naše celine;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo skupni okvir za učenje o EU na vseh ustreznih stopnjah in področjih izobraževanja; poudarja, da je treba učence seznaniti s procesom evropskega povezovanja, institucijami in politikami EU, pravicami, ki izhajajo iz državljanstva EU, in s tem, kako lahko dejavno sodelujejo v demokratičnem procesu EU;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj izdelajo celovito evropsko strategijo in skupni okvir za državljansko vzgojo z evropsko razsežnostjo, vključno z učenjem o evropskih vrednotah, kot so človekovo dostojanstvo, demokracija, pravna država, človekove pravice in enakost, da bi spodbudili izmenjavo dobre prakse in oblikovanje skupnega pedagoškega gradiva in pristopov; pri tem poziva Komisijo, naj preuči možnost ustanovitve projektne skupine za državljansko vzgojo, ki bi usklajevala to nalogo in izboljšala dostop do evropske državljanske vzgoje, da bi spodbudili evropsko državljansko kulturo in občutek evropske pripadnosti, ki bi dopolnjevala lokalno, regionalno, nacionalno in globalno razsežnost;

o o

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 66, 26.2.2021, str. 1.

(2) UL C 221, 10.6.2021, str. 3.

(3) UL C 221, 10.6.2021, str. 14.

(4) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(5) UL C 195, 7.6.2018, str. 1.

(6) UL C 189, 4.6.2018, str. 1.

(7) UL C 444, 10.12.2018, str. 1.

(8) UL C 189, 5.6.2019, str. 4.

(9) UL C 189, 5.6.2019, str. 15.

(10) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0095.

(12) UL C 388, 13.11.2020, str. 2.

(13) UL C 28, 27.1.2020, str. 8.

(14) UL C 175, 7.5.2021, str. 6.

(15) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike na področju digitalnega izobraževanja.

(16) Psacharopoulos, G., Patrinos, H. A., Returns to Investment in Education: A Decennial Review of the Global Literature (Donosnost naložb v izobraževanje: desetletni pregled svetovne literature), Svetovna banka, april 2018.

(17) Poročilo Eurydice z dne 24. marca 2021 o učiteljih v Evropi: poklicne poti, razvoj in dobro počutje.

(18) Glej predlog Komisije z dne 5. avgusta 2021 za priporočilo Sveta o kombiniranem učenju za visokokakovostno in vključujoče osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje (COM(2021)0455).

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/26

P9_TA(2021)0453

Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI))

(2022/C 205/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 o evropski strategiji za zdravila (COM(2020)0761),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke (COM(2020)0066),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 o čim boljšem izkoriščanju inovacijskega potenciala EU – akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (COM(2020)0760),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti člena 17(2),

—	ob upoštevanju Sporazuma o Enotnem sodišču za patente (1),

—	ob upoštevanju sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1995 (sporazum TRIPS),

—	ob upoštevanju ženevskega akta lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki je začel veljati 26. februarja 2020 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/933 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (4),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (5),

—	ob upoštevanju Direktive 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (6),

—	ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (7),

—	ob upoštevanju Direktive 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (8),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (9),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o preiskavi farmacevtskega sektorja iz leta 2009,

—	ob upoštevanju skupnega poročila na ravni podjetij Evropskega patentnega urada in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o analizi pravic intelektualne lastnine in uspešnosti podjetij v Evropski uniji iz februarja 2021,

—	ob upoštevanju ocene zakonodaje EU o varstvu modelov, ki jo je izvedla Komisija,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o določanju prednostnih nalog EU za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala 2022–2025,

—	ob upoštevanju poglobljene analize standardnih patentov in interneta stvari iz januarja 2019, ki jo je naročil Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o izzivih v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2015 o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (14),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0284/2021),

A.	ker sta uravnotežena zaščita in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine zelo pomembna za evropsko gospodarstvo, pa tudi za okrevanje in odpornost EU, zlasti na pandemijo covida-19;

ker je pandemija covida-19 pokazala, kako pomembna je politika zaščite intelektualne lastnine, saj je pokazala potrebo po učinkovitih ukrepih za odpravo pomanjkanja cepiv proti covidu-19, ogrozila preživetje in povzročila življenjsko pomembno izgubo prihodkov za delavce v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

ker je gospodarska kriza leta 2008 bistveno manj vplivala na naložbe v neopredmetena sredstva, kar kaže na potencial sredstev intelektualne lastnine za ustvarjanje gospodarske stabilnosti in rasti ter pozitivno povezavo med lastništvom pravic intelektualne lastnine ter kakovostjo in stabilnostjo zaposlovanja; ker študije kažejo, da podjetja, ki uporabljajo pravice intelektualne lastnine, rastejo hitreje, so odpornejša na upad gospodarske rasti, povečujejo vrednost družb in izboljšujejo svoj položaj na enotnem trgu; ker ta dejstva kažejo tudi na pomen spodbujanja in podpiranja malih in srednjih podjetij pri zaščiti in lastništvu pravic intelektualne lastnine;

ker se je število registracij intelektualne lastnine v prvih mesecih leta 2021 v primerjavi z istim obdobjem leta 2020 rahlo povečalo; ker bi lahko trajnostno in digitalno okrevanje gospodarstva po covidu-19 temeljilo na pravicah intelektualne lastnine; ker je med sedanjo pandemijo covida-19 sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX) zabeležil zaskrbljujoče novo rekordno število opozoril;

ker se nenehno povečuje število registracij intelektualne lastnine, notranji trg pa zaradi razlik v nacionalni zakonodaji ostaja razdrobljen; ker so za evropske patente še vedno potrebni vzporedni nacionalni postopki potrjevanja in reševanja sporov; ker ostajajo vrzeli predvsem pri uveljavljanju, kar lahko ovira napredek podjetij, zlasti mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP), omeji dostop potrošnikov do inovativnih in varnih proizvodov ter prepreči reševanje socialnih izzivov z inovacijami;

ker so na znanju temelječe panoge vir rasti in blaginje; ker je bilo med letoma 2012 in 2016 v njih ustvarjenih skoraj 30 % vseh delovnih mest in skoraj 45 % vse gospodarske dejavnosti (BDP) v EU, kot kaže poročilo Evropskega patentnega urada in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o stanju v gospodarstvu za leto 2019 (15); ker gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, predstavljajo 93 % vsega izvoza blaga EU v druge dele sveta;

G.	ker so intelektualne pravice v skladu s členom 17 Listine temeljna pravica;

ker sta razvoj in napredek na znanju temelječih industrijskih panog v veliki meri odvisna od pravil, ki urejajo pravice intelektualne lastnine, in zlasti od zagotavljanja učinkovite zaščite z učinkovito zakonodajo o patentih, blagovnih znamkah, modelih, avtorskih in sorodnih pravicah, geografskih označbah in varstvu rastlinskih sort, pa tudi z ustrezno in usklajeno uporabo pravil o varovanju poslovnih skrivnosti;

ker sistemi intelektualne lastnine prispevajo k razvoju novih zdravil, spodbude za intelektualno lastnino pa so pomembne za zagotavljanje učinkovitega dostopa do cenovno dostopnih zdravil; ker morajo biti nova zdravila v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, mednarodnim javnim pravom in zahtevami javnega zdravja;

J.	ker so evropski inovatorji vodilni na področju zelenih tehnologij, saj imajo velik delež zelenih patentov in zanesljivih portfeljev intelektualne lastnine na področju tehnologij, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, zajemanje in shranjevanje ogljika ter obdelava vode in odpadkov;

K.	ker je treba spodbujati valorizacijo in uporabo raziskav in razvoja v Evropi, kot je razvidno iz dejstva, da je na področju umetne inteligence le manjšina prijaviteljev patentov po vsem svetu Evropejcev, čeprav je velik delež kakovostnih publikacij o umetni inteligenci iz Evrope;

Splošno

podpira Komisijo pri uresničevanju ciljev akcijskega načrta za intelektualno lastnino iz novembra 2020, saj je močna, uravnotežena in zanesljiva zaščita pravic intelektualne lastnine na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, ki omogoča donosnost naložb, še posebej pomembna za gospodarsko in socialno okrevanje po covidu-19 in drugih svetovnih krizah ter za dolgoročno odpornost nanje, tako da se bo EU lahko odzivala na krize na prožen način in v skladu z načeli Uredbe (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (16), ter zagotavlja pravno varnost in skladnost z evropsko zakonodajo, pa tudi omogoča oblikovanje digitalnega in svetovno konkurenčnega trajnostnega gospodarstva v Evropi, kjer bodo inovacije tudi prispevale k skupni blaginji družbe;

priznava, da varstvo pravic intelektualne lastnine spodbuja ustvarjalno, inventivno in inovativno dejavnost, torej koristi največjemu številu ljudi; ugotavlja, da ta dejavnost omogoča izumiteljem, inovatorjem in avtorjem, da dobijo plačilo za svoja ustvarjalna prizadevanja; poziva Komisijo, naj še naprej podpira zmožnost evropskih podjetij za inovacije na podlagi celovite ureditve intelektualne lastnine, da bi še naprej učinkovito zaščitili njihove naložbe v raziskave in razvoj, zagotovili poštene donose s podeljevanjem licenc, še naprej razvijali odprte tehnološke standarde, ki podpirajo konkurenco in izbiro ter zagotavljajo sodelovanje te panoge EU pri razvoju ključnih tehnologij na svetovni ravni;

MSP in zaščita intelektualne lastnine

poudarja, da pravice intelektualne lastnine zelo koristijo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter mikropodjetjem; poudarja, da gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, ponujajo kakovostnejša delovna mesta z boljšimi delovnimi pogoji in višjim plačilom; ugotavlja, da MSP, ki imajo v lasti pravice intelektualne lastnine, ustvarjajo do 68 % višje prihodke na zaposlenega in izplačujejo plače, ki so 20 % višje kot MSP, ki jih nimajo; je zato zaskrbljen, da imajo številna MSP težave pri opredeljevanju svoje strategije intelektualne lastnine in upravljanju svojih pravic intelektualne lastnine; zato pozdravlja bone za intelektualno lastnino, pregled pravic intelektualne lastnine (IP Scan) ter druge pobude Komisije in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, da bi podprli enostavne postopke registracije in nizke upravne pristojbine za mikropodjetja in MSP ter jim pomagali kar najbolje izkoristiti svojo intelektualno lastnino; poziva Komisijo, Evropski patentni urad in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, naj razmislijo o razširitvi teh pobud na vse vrste sredstev intelektualne lastnine in opredelijo nadaljnje ukrepe za spodbujanje koristi registracije pravic intelektualne lastnine za razvoj dejavnosti MSP;

je prepričan, da je podpora za MSP, vključno s finančnimi in nefinančnimi ukrepi, pravi način za opremljanje MSP z boljšim znanjem in za izboljšanje njihovega dostopa do pravic intelektualne lastnine ter da so finančni instrumenti Unije v tem okviru izjemno pomembni; zato poziva Komisijo in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, naj v okviru okrevanja gospodarstva še naprej izvajata podporne ukrepe za upravljanje intelektualne lastnine, namenjene MSP in mikropodjetjem, vključno z dostopom do informacij ter povezanih storitev in svetovanja o intelektualni lastnini po načelu „vse na enem mestu“; poudarja, da bo ta podpora sprožila in spodbudila vse nacionalne in regionalne pobude članov mreže Evropske unije za intelektualno lastnino;

je zaskrbljen, ker kljub temu, da so neopredmetena sredstva med najdragocenejšimi sredstvi, je le nekaj evropskih MSP seznanjenih s tem in imajo koristi od svoje intelektualne lastnine, ko poskušajo pridobiti finančna sredstva; zato pozdravlja napovedani evropski informacijski center za intelektualno lastnino kot enega od številnih ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo Evropa še naprej izkoriščala vrednost znanja, ki ga naša podjetja stalno ustvarjajo, razvijajo in si izmenjujejo, ter da bodo opremljena s potrebnimi orodji in informacijami ter dejavneje upravljala ta sredstva; poudarja, da uporabni modeli zagotavljajo hitro in poceni zaščito za tehnične izume ter so zelo privlačni za MSP; zato spodbuja države članice, ki tega orodja še ne ponujajo, naj ga vzpostavijo, in poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti uvedbe zaščite uporabnih modelov na ravni EU, ki trenutno ni na voljo;

Sveženj o enotnem patentu

poudarja, da je cilj svežnja o enotnem patentu, ki vključuje evropski patent z enotnim učinkom (enotni patent) in Enotno sodišče za patente, povečati učinkovitost patentnega varstva ter zagotoviti razumljivo reševanje sporov po vsej Evropi, in sicer z izogibanjem vzporednim postopkom v državah članicah in nižjimi stroški z zmanjšanjem pravdnih stroškov ter z večjo dostopnostjo in učinkovitostjo, s čimer bi se povečala pravna varnost; zato poziva sodelujoče države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo Protokol o začasni uporabi Sporazuma o enotnem sodišču za patente ali kako drugače razglasijo, da so zavezane protokolu o začasni uporabi, da bi se sveženj o enotnem patentu začel hitro izvajati;

poudarja, da je enotni patent dodatna možnost vzporedno z nacionalnimi patenti, in spodbuja države članice, ki še niso vključene v okrepljeno sodelovanje za uvedbo enotnega patentnega varstva in/ali še niso pristopile k sporazumu o enotnem patentnem sodišču, naj nadaljujejo proces, ki bo privedel do popolne udeležbe; opozarja, da bodo imela inovativna MSP koristi od usklajenega evropskega patentnega sistema, in poudarja, da sta Sporazum o Enotnem sodišču za patente in poslovnik sodišča skrbno uravnotežena rešitev, ki odraža temeljna načela Unije o sorazmernosti, prožnosti, pravičnosti in enakopravnosti; je seznanjen z znižanjem pristojbin in povračilom pristojbin za MSP na podlagi poslovnika Enotnega sodišča za patente;

pozdravlja sistem „vse na enem mestu“ za alternativno reševanje sporov, ki bo vzpostavljen v skladu s členom 35 Sporazuma o Enotnem sodišču za patente in ki ne posega v sedanje nacionalne sisteme, tako da pravica strank do sodnega varstva ne bo ogrožena; poziva države članice, naj omogočijo hitro vzpostavitev centra za arbitražo in mediacijo za patente, in poziva Komisijo, naj oceni, ali bi center srednje- ali dolgoročno lahko obravnaval vse spore v zvezi z intelektualno lastnino; pozdravlja prizadevanja držav članic, da bi našle ustrezne rešitve za spopadanje s posledicami Brexita;

Dodatni varstveni certifikati

poudarja, da ima sistem dodatnega varstvenega certifikata v EU sicer velik praktični pomen, vendar je njegovo izvajanje v državah članicah razdrobljeno; poziva Komisijo, naj izda smernice za države članice in odpravi to razdrobljenost, tudi z zakonodajnimi predlogi, ki bodo temeljili na izčrpni oceni učinka;

10.

priznava, da sveženj o enotnem patentu ne določa enotnega naslova za dodatne varstvene certifikate, in poziva države članice, naj podprejo določitev takega naslova kot smiselno razširitev enotnega patentnega varstva;

11.

poziva Komisijo, naj zaradi neobstoja enotnega naslova za dodatne varstvene certifikate zagotovi skladnost med prihodnjim enotnim patentnim sistemom in sedanjim sistemom dodatnega varstvenega certifikata v EU s pojasnilom, da lahko nacionalni patentni uradi izdajo nacionalne dodatne varstvene certifikate na podlagi enotnega patenta;

12.

pozdravlja dejstvo, da želi Komisija oceniti potencialni učinek predloga za enotne dodatne varstvene certifikate; ugotavlja, da bi se lahko enotni naslov za dodatne varstvene certifikate z odložilnim pogojem glede na uradno odločitev na nacionalni ravni uvedel še pred uveljavitvijo enotnega patenta, zato predlaga, da se razmisli o podaljšanju mandata Evropskemu patentnemu uradu, da bi se lahko prijave za dodatne varstvene certifikate obravnavale na podlagi enotnih pravil;

13.

poudarja, da neučinkovitost postopkov za podeljevanje dodatnih varstvenih certifikatov ovira inovatorje in proizvajalce na škodo enakopravnega dostopa pacientov do zdravljenja in da so enaki konkurenčni pogoji za izdelovalce generičnih in podobnih bioloških zdravil v Uniji bistvenega pomena; zato poudarja, da je treba učinkovito obravnavati zlorabe deljenih patentnih prijav in patentnih povezav; opozarja, da bi morale inovacije zadovoljiti najnujnejše potrebe družbe in da bi bilo treba v zvezi s tem spodbujati pravočasno dobavo zdravil, vključno z generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili, pa tudi cenovno dostopnost in hitro razpoložljivost; poudarja, da se lahko morebitna revizija tako imenovane Bolarjeve izjeme, ki omogoča preskušanje patentiranih izdelkov, da bi se podprle vloge za pridobitev dovoljenja za promet z generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili, ne da bi se to obravnavalo kot kršitev patentnih pravic ali dodatnih varstvenih certifikatov za zdravila, ter učinkovit in takojšen vstop na trg po izteku patentnih pravic in dodatnih varstvenih certifikatov, izvede šele po celoviti oceni učinka;

14.

poudarja, da imajo javne naložbe v raziskave in razvoj pomembno vlogo, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo rezultati javno financiranih raziskav in razvoja popolnoma pregledni, da bi pogoji za patentiranje in licenciranje zagotavljali donosnost javnih naložb v smislu povečanega javnega zdravja;

Standardni patenti

15.

priznava, da so informacije o obstoju, obsegu in ustreznosti standardnih patentov pomembne za poštena pogajanja o licenciranju, ki potencialnemu uporabniku standardov omogočajo, da določi raven svoje izpostavljenosti standardnim patentom in morebitnim dajateljem licence; ugotavlja, da čeprav v večini primerov potekajo pogajanja v dobri veri med voljnimi strankami, so standardni patenti pogosto predmet sporov; predlaga, naj Komisija preuči možne spodbude za pogajanja, s katerimi bi se izognili pravdanju in s tem spremljajočim pravdnim stroškom in zmanjšali druge s tem povezane težave;

16.

poudarja, da se za številne patentne prijave, ki se v organizacijah za standardizacijo med postopkom določanja standardov razglasijo za bistvene, nazadnje lahko izkaže, da morda niso bistvene za standard, ko je dokončno sprejet ali podeljen, ter da bi ustrezen mehanizem nadzora povečal preglednost in pravno varnost; v zvezi s tem pozdravlja pilotno študijo za oceno bistvenosti standardnih patentov (17);

17.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ustreznimi akterji nadalje preuči zahteve za neodvisen, nevtralen in pregleden sistem preverjanja bistvenosti, ki ga bodo opravile tretje osebe, tako da opredeli potrebo po virih, kot so tehnologije v vzponu, na primer umetna inteligenca, in/ali strokovno znanje, ki ga prispeva Evropski patentni urad, oceni njihov vpliv in opredeli vlogo, ki bi jo lahko imeli v tem okviru, ter naj izkoristi znanje, pridobljeno kot prispevek za zakonodajno pobudo o standardnih patentih, predvideno za začetek leta 2022;

18.

priznava pomen uravnoteženega sistema izdajanja dovoljenj za standardne patente in vztraja, da so zato pomembna ustaljena, učinkovita in pravična pravila; poudarja, da so pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji nejasni pravni izrazi, ki vključujejo pravno negotovost, in poziva Komisijo, naj spremlja razvoj te panoge in zagotovi večjo jasnost različnih vidikov teh pogojev in sodne prakse, tudi z imenovanjem observatorija (strokovnega centra) v ta namen; opozarja na prejšnji poziv Parlamenta, naj Komisija objavi letna poročila, ki dokazujejo dejanske primere neskladnosti s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji in tako imenovane „patent hold-ups“ in „patent hold-outs“ (oviranje patenta ter ignoriranje patenta);

19.

poudarja pomen večje preglednosti podatkovnih zbirk organizacije za razvoj standardov in poziva organizacije za razvoj standardov, naj posodobijo svoj sistem za prijavo in podatkovne zbirke; v zvezi s tem poudarja člen 9(1)(c) Uredbe (EU) št. 1257/2012 (18), ki določa, da je naloga Evropskega patentnega urada prejemati in registrirati zaveze v zvezi z licenciranjem, ki jih je imetnik enotnega patenta prevzel v mednarodnih organih za standardizacijo; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja ravnanje podjetij iz tretjih držav v mednarodnih organih za standardizacijo, ki skupaj z nedavnimi odločitvami tujih sodišč postavljajo evropska podjetja v veliko slabši položaj, saj ogrožajo konkurenčnost evropskega trga;

20.

opozarja na pomen preglednosti in potrebo po proaktivnem zagotavljanju potrebnih informacij vnaprej pri podeljevanju licenc za standardne patente pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji na način, ki bo zagotovil pošten izid pogajanj v dobri veri med stranmi; poudarja, da vprašanje, ali lahko imetnik standardnih patentov izbere raven licenc v dobavni verigi ali mora imeti katero koli podjetje v vrednostni verigi dostop do licence, še ni pojasnjeno, zato poziva Komisijo, naj sodeluje z ustreznimi deležniki, da bi našla pristop k temu vprašanju in ga obravnavala;

21.

poudarja pomen obstoječih prostovoljnih pobud, ki jih vodi panoga sama, za olajšanje licenciranja standardnih patentov za internet stvari, kot so združenja za licenciranje, ki združujejo veliko večino evropskih in mednarodnih razvijalcev celične tehnologije;

Geografske označbe

22.

opozarja, da EU kot geografske označbe ščiti približno 3 300 proizvodov in da se je letna vrednost vseh teh proizvodov povečala na več kot 75 milijard EUR, zato pozdravlja pobude in ukrepe za okrepitev, posodobitev, racionalizacijo in boljše izvrševanje sistema geografskih označb za kmetijske proizvode, hrano, vino in žgane pijače, da bi bil bolj natančen in učinkovit, saj geografske označbe prispevajo k ustvarjanju in zaščiti kakovostnih delovnih mest, spodbujanju socialne, okoljske in gospodarske trajnosti na podeželskih območjih ter k spodbujanju evropske kulturne raznolikosti;

23.

meni, da bi se morale prihodnje razprave osredotočiti na vprašanje prevelikega upravnega bremena za proizvajalce v zvezi z registracijo, spremembami in upravljanjem specifikacij proizvodov z geografsko označbo ali zajamčenih tradicionalnih posebnosti; opozarja, da so bili postopki za spremembo specifikacij za proizvode z geografsko označbo poenostavljeni in so v okviru revizije reforme skupne kmetijske politike postali učinkovitejši za vinske in agroživilske proizvode ter da bi bilo treba ta pristop v prihodnosti okrepiti;

24.

opozarja, da naj bi semena, shranjena na kmetijah, v nekaterih afriških državah predstavljala več kot 80 % vseh potreb kmetov po semenih; poziva EU, naj podpre režime pravic intelektualne lastnine, ki spodbujajo razvoj lokalno prilagojenih sort semen in semen, shranjenih na kmetijah, v skladu z določbami Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo ter členom 19 deklaracije OZN o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih;

25.

meni, da je bistveno, da se pravice intelektualne lastnine varujejo tako, da se spodbujajo raziskave in inovacije, zlasti da bi se uvedle odpornejše kmetijske sorte za lažje spopadanje s podnebnimi spremembami, dosegel trajnosten in kmetijsko-ekološki model kmetovanja, ki bo varoval naravne vire in spoštoval potencialen nezaščiten reproduktivni in heterogeni material v organskem sektorju; poudarja, da je varstvo žlahtniteljskih pravic bistvenega pomena in zahteva zanesljiv in izvršljiv sistem varstva v EU, zato poudarja pomembno vlogo sistemov žlahtniteljskih pravic v Skupnosti in Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin; poudarja, da morajo pravice intelektualne lastnine prispevati tudi k prehranski varnosti ter odpornosti in konkurenčnosti agroživilskega modela EU;

26.

poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za večjo preglednost v zvezi s statusom biološkega materiala in možnostjo njegovega patentiranja; opozarja, da bi morali imeti žlahtnitelji ustrezen dostop do informacij o biološkem materialu, ki ga bodo uporabljali v postopku žlahtnjenja rastlin; poudarja, da bi morala Komisija uvesti nove načine učinkovitega posvetovanja in izmenjave informacij; nasprotuje kakršnemukoli patentiranju živih živali;

27.

meni, da je priznavanje geografskih označb za nekmetijske proizvode pomembno za prednostne naloge programov EU, ki se razvijajo, vključno s tistimi iz industrijske strategije, s pomočjo razvoja kratkih dobavnih verig in zelenega dogovora s spodbujanjem lokalno izdelanih proizvodov z večjo sledljivostjo in preglednostjo izvora uporabljenih proizvodov in proizvodnih procesov;

28.

podpira pobudo Komisije, da se na podlagi temeljite ocene učinka vzpostavi učinkovita in pregledna zaščita geografskih označb EU sui generis za nekmetijske proizvode, ki bodo opredeljevale proizvod kot proizvod s poreklom z ozemlja države članice ali regije ali kraja na tem ozemlju, kadar se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda pripisujejo predvsem njegovemu geografskemu poreklu, da bi se med drugim uskladili z ženevskim aktom lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah EU, katerega podpisnica je EU in ki vključuje možnost zaščite geografskih označb tako za kmetijske kot tudi za nekmetijske proizvode; pričakuje, da bo Komisija čim prej, najpozneje pa do konca leta 2021, predlagala zakonodajo v zvezi s tem;

29.

poudarja, da bi moral biti cilj uvedbe sistema EU sui generis za geografske označbe za nekmetijske proizvode koristiti potrošnikom, in sicer z olajšanjem poznavanja označb pristnosti proizvodov, imeti pozitiven gospodarski vpliv na mikropodjetja ter MSP s spodbujanjem konkurenčnosti ter na splošno vplivati na zaposlovanje, razvoj in turizem na podeželskih in manj razvitih območjih, kar bi lahko zlasti pripomoglo k okrevanju EU po krizi zaradi pandemije covida-19; meni, da bi takšna zaščita sui generis za nekmetijske geografske označbe olajšala tudi dostop do trgov tretjih držav prek trgovinskih sporazumov EU; vendar meni, da mora sistem predvideti ustrezne zaščitne ukrepe, vključno z učinkovitimi in preglednimi mehanizmi za uporabo in nasprotovanje;

30.

ugotavlja, da sedanja zaščita blagovnih znamk EU proizvajalcem ne omogoča certificiranja povezave med kakovostjo in geografskim poreklom ter da so nekatere države članice že vzpostavile nacionalne sisteme zaščite sui generis za geografske označbe za nekmetijske proizvode zaradi pomanjkanja usklajenega sistema zaščite, kar povzroča razdrobljenost na trgu in pravno negotovost ter škodi proizvajalcem; meni, da bi usklajeno varstvo na ravni Unije ustvarilo potrebno pravno varnost za vse akterje in preprečevalo kršitve pravic intelektualne lastnine za proizvode in obrtniške izdelke, da bi lahko EU bolje zaščitila svoje interese na mednarodni ravni;

31.

predlaga, da se Uradu Evropske unije za intelektualne pravice dodeli odgovornost za vzpostavitev registra za nekmetijske geografske označbe, da bi zagotovili enoten pregled in zaščito teh pravic po vsej Uniji;

Pregled zakonodaje EU o varstvu modelov

32.

poudarja, da je bil sedanji sistem varstva modelov na ravni EU vzpostavljen pred 20 leti in bi ga bilo treba pregledati; zato pozdravlja pripravljenost Komisije za posodobitev zakonodaje Unije o varstvu modelov, da bi bilo mogoče bolje podpreti prehod na digitalno, trajnostno in zeleno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj po eni strani posodobi postopek registracije, da se omogoči preprosta in manj obremenjujoča zaščita novih oblik oblikovanja, kot so grafični uporabniški vmesniki, virtualni in animirani modeli, pisave in ikone ter tiste oblike, ki bodo postale pomembne zaradi novega razvoja in tehnologije, po drugi strani pa naj dodatno uskladi postopke prijave in razveljavitve v državah članicah;

33.

ugotavlja, da je zaščita modelov za dele, ki se uporabljajo za popravilo kompleksnih izdelkov, le delno usklajena; poudarja, da so nekatere države članice v svojo zakonodajo že vključile izjemo nadomestnih delov ali klavzulo o popravilih, ki omogoča, da se sestavni deli kompleksnih proizvodov proizvajajo in prodajajo brez kršitve pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da to ustvarja razdrobljenost na notranjem trgu in pravno negotovost; zato poziva Komisijo, naj v svoj prihodnji predlog vključi klavzulo o popravilih, s katero se bo podprl prehod na bolj trajnostno in okolju prijaznejše gospodarstvo ter preprečilo izkrivljanje konkurence;

34.

meni, da bi moral biti sistem EU za zaščito modelov usklajen s sistemom blagovne znamke EU, da bi lahko imetniki modelov preprečili vstop blaga, ki krši model, na carinsko območje EU, saj so pravice, povezane z blagovnimi znamkami, izvršljive proti blagu, ki je v tranzitu prek EU in krši te pravice, medtem ko pravice, povezane z modelom, niso; poziva Komisijo, naj pri pregledu zakonodaje o modelih odpravi to vrzel in lastnikom znamk omogoči, da ustavijo ponaredke modelov, ki so v tranzitu prek ozemlja EU;

35.

je prepričan, da bi moralo biti varstvo modelov enotno na vsem enotnem trgu, in predlaga Komisiji, naj razmisli o uskladitvi direktive o modelih in uredbe o modelih Skupnosti, da se zagotovi večja pravna varnost;

Boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine

36.

poudarja, da ima lahko ponarejeno blago, zlasti ponarejena zdravila ter ponarejena osebna varovalna oprema in ponarejene maske v okviru pandemije covida-19, resne posledice za zdravje državljanov EU in lahko povzroči resno škodo za javno zdravje; trdi, da čeprav je namen dejavnosti nadzora trga zaščititi splošne javne interese, ponarejeni izdelki pa se nanašajo na varstvo zasebnih pravic intelektualne lastnine, obstaja tesna povezava med ponarejenimi izdelki ter tveganji za zdravje in varnost potrošnikov;

37.

poudarja, da je bilo leta 2016 do 6,8 % uvoza EU oziroma uvoz v vrednosti 121 milijard EUR ponarejeno blago in da je njegova razpoložljivost na enotnem trgu povzročila izgube neposredne prodaje v vrednosti 50 milijard EUR in neposredno izgubo približno 416 000 delovnih mest v obdobju 2013–2017 (19); poudarja, da kršitve pravic intelektualne lastnine pomenijo nizko stopnjo tveganja tako odkritja kot sankcij, tudi če se odkrijejo; poziva države članice, naj skupaj s Komisijo, carinskimi organi, Agencijo EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Interpolom in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj uskladijo strategije ter oblikujejo učinkovite in odvračilne sankcije, zlasti za omejitev količine nevarnih proizvodov, ki so na voljo javnosti, ter za boj proti ponarejanju in piratstvu, zlasti če sta povezana z organiziranim kriminalom;

38.

obžaluje, da se internet zelo uporablja za distribucijo ponarejenih izdelkov ter vsebin in storitev, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, kar ima znatne negativne posledice za predelovalno industrijo EU ter ustvarjalni, kulturni in športni sektor; pozdravlja predlog Komisije za akt o digitalnih storitvah; opozarja, da bi načelo poznavanja poslovnih strank in sistem zaupanja vrednega prijavitelja bistveno prispevala k boju proti ponarejanju ter da bi umetna inteligenca in blokovne verige lahko imeli pomembno vlogo pri spopadanju s ponarejanjem in piratskim blagom, ki je na voljo na spletu, ter pri boljšemu uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v vsej dobavni verigi; zato podpira uporabo novih tehnologij za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine in pozdravlja na dokazih temelječe publikacije, ki jih je v zvezi s tem pripravil Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine;

39.

priznava velik potencial tehnologij blokovnih verig za registracijo in varstvo pravic intelektualne lastnine; poudarja, da lahko sistemi blokovnih verig pomagajo zaščititi dobavno verigo s sledljivostjo, zagotavljanjem varnosti in zaščito pred nevarnostmi ponarejanja na vseh ravneh dobavne verige; zlasti v zvezi z registracijo pravic intelektualne lastnine ugotavlja, da morajo uradi za intelektualno lastnino sprejeti tehnične standarde za svoje rešitve v zvezi z blokovnimi verigami, da bi omogočili interoperabilnost; poudarja, da umetna inteligenca in sorodne tehnologije, ki se uporabljajo za postopek registracije za podeljevanje pravic intelektualne lastnine, ne morejo nadomestiti človeškega pregleda, ki se izvaja za vsak primer posebej, da se zagotovita kakovost in pravičnost odločitev;

40.

opozarja na povezavo med kriminalom na področju intelektualne lastnine ter organiziranim mednarodnim kriminalom in hudimi oblikami mednarodnega kriminala; zato pozdravlja odločitev Sveta, da se kršitve pravic intelektualne lastnine ponovno uvrstijo na seznam prednostnih nalog EU na področju boja proti kriminalu v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala za naslednji cikel 2022–2025, in poziva Komisijo, naj jih ohrani na tem seznamu in okrepi čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi, Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, Europolom, Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF);

41.

pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija pripraviti zbirko orodij EU za boj proti ponarejanju, da bi izboljšala sodelovanje med imetniki pravic, javnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na nacionalni ravni in ravni EU ter posredniki, in sicer z dodatno pojasnitvijo vlog in odgovornosti, da bi olajšala učinkovito izmenjavo informacij in podatkov med ključnimi akterji, spodbujala uporabo novih orodij in se spopadala z dejavnostmi ponarejanja; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za spremljanje namernih kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi kadar se kršitve uporabljajo v slabi veri kot namerna trgovinska strategija, ter naj si prizadeva za večji nadzor in čezmejno sodelovanje med carinskimi agencijami v okviru boja proti uvozu ponarejenih izdelkov; poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju podobnega nabora orodij EU za boj proti drugim kršitvam pravic intelektualne lastnine;

42.

poudarja, da bi bilo treba tudi v šolah dolgoročno izobraževati o intelektualni lastnini, ponarejanju in piratstvu, da bi spremenili trend pripravljenosti za uporabo blaga in storitev, ki kršijo pravice intelektualne lastnine; zato poziva države članice, naj sodelujejo z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino pri izvajanju kampanj ozaveščanja, tudi na področju 3D-tiskanja; opozarja, da lahko tehnologija 3D-tiskanja sproži določene pravne pomisleke v zvezi z vsemi področji prava intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice, patenti, modeli, tridimenzionalne blagovne znamke in geografske označbe;

43.

poziva Komisijo, naj še naprej varuje pravice intelektualne lastnine in spodbuja njihovo uveljavljanje v državah, ki niso članice EU, tudi s povečanjem financiranja ciljno usmerjenih programov EU za tehnično sodelovanje in krepitev zmogljivosti, kot so trije ključni programi sodelovanja na področju intelektualne lastnine s Kitajsko, jugovzhodno Azijo in Latinsko Ameriko, ki sedaj potekajo, ter skupno partnerstvo z afriško celino za spodbujanje boljšega ustvarjanja in upravljanja intelektualne lastnine ter s podpiranjem režimov intelektualne lastnine, ki spodbujajo lokalni razvoj kmetijstva; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj na podlagi izkušenj EU pomaga oblikovalcem politik in izvršilnim organom ter jim zagotovi znanje in smernice za izboljšanje zmogljivosti za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine ter spodbuja izvedljive rešitve, ki bi lahko znatno zmanjšale stroške in poenostavile postopke za pridobitev, ohranjanje in uveljavljanje varstva pravic intelektualne lastnine, ter naj imetnikom pravic posreduje informacije o spremembah v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine in dobavi ponarejenega blaga;

Novi izzivi pri oblikovanju politike na področju intelektualne lastnine

44.

poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine, povezano s tehnologijami umetne inteligence, pomembno in bi ga bilo treba ustrezno upoštevati ter da so kljub temu, da veljavna pravila o patentnem varstvu računalniško izvedenih izumov morda zajemajo tehnologije umetne inteligence, potrebna jasna merila za varstvo izumov, ustvarjenih s pomočjo tehnologij umetne inteligence; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim patentnim uradom in Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino zagotovi pravno varnost na tem področju in pozorno spremlja to vprašanje na mednarodni ravni v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino;

45.

spodbuja države članice, naj nemudoma in na način, ki bo odražal dogovor sozakonodajalcev o izboljšanju varstva, ki ga zagotavlja direktiva o avtorskih pravicah, prenesejo določbe te direktive in dovolijo izjeme, kot sta dostop do spletnega izobraževanja in digitalizirana kulturna dediščina; poziva Komisijo, naj spremlja pogodbe s klavzulami o odkupu, da bi zagotovila pravično plačilo ustvarjalcem na podlagi avtorskih pravic; poudarja, da lahko neusklajenost pravil o avtorstvu in lastništvu avtorskih pravic povzroči različne nacionalne rešitve za dela, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence;

46.

poudarja, da kljub visoki stopnji harmonizacije pravic intelektualne lastnine v Evropi še vedno ni učinkovitega čezmejnega uveljavljanja teh pravic v EU;

47.

pozdravlja napoved Komisije, da bo pregledala direktivo o bazah podatkov, da bi olajšala dostop do podatkov in njihovo uporabo ter hkrati zaščitila legitimne interese; poudarja, da nepotrebne prepreke še vedno ovirajo raziskave in da je treba nadalje oblikovati zanesljive podatkovne prostore, da bi raziskovalcem omogočili iskanje znanstvenih rešitev, tudi ob izjemnih časovnih omejitvah; v zvezi s tem poudarja vlogo omejitev in izjem pri izključnih pravicah;

48.

obžaluje, da študija Komisije iz leta 2016 o patentnih trolih v Evropi (20) ni dala jasnega odgovora na vprašanje, ali poslovni modeli nekaterih patentnih trolov, ki vključujejo pridobivanje patentov od tretjih oseb, da bi ustvarili prihodek z njihovim uveljavljanjem zoper domnevne kršitelje z zlorabo asimetrij v pravdnih postopkih, izkoriščajo vrzeli v obstoječi zakonodaji in zato pomenijo težavo, ki bi jo bilo treba rešiti; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja to vprašanje in izvede ustrezno poglobljeno študijo;

49.

pozdravlja prizadevanja vseh držav članic, da bi zagotovile, da sodišča pri obravnavanju začasnih odredb upoštevajo načelo sorazmernosti;

50.

ugotavlja, da je varstvo pravic intelektualne lastnine ključno za spodbujanje raziskav in ustvarjanje inovativnih proizvodov in procesov, vključno z novimi zdravili, vendar je prepričan, da so za boj proti svetovnim zdravstvenim krizam, reševanje težav z dostopnostjo nekaterih medicinskih proizvodov in omogočanje ukrepov v javnem interesu, ki rešujejo življenja, pomembni prostovoljno združevanje patentov, prisilne licence in prilagodljivost, opredeljeni s sporazumom TRIPS Svetovne trgovinske organizacije; zato poziva Komisijo, naj analizira in prouči možnosti za zagotovitev učinkovitosti in boljšega usklajevanja prisilnega licenciranja v EU, pri čemer naj upošteva primere, v katerih je bilo uporabljeno v Uniji, razloge za njegovo uporabo, pogoje, pod katerimi je bilo odobreno, njegove posledice za gospodarstvo in to, ali je doseglo želeni učinek;

51.

poudarja, da je pravičnejša distribucija cepiv po vsem svetu bistvenega pomena za učinkovit boj proti širjenju covida-19 in njegovih mutacij ter poudarja, da je treba podpreti globalni dostop do cepiv proti covidu-19; ugotavlja, da je nedostopnost cenovno ugodnih cepiv še vedno velik izziv v državah v razvoju; zato podpira Komisijo in države članice pri njihovih prizadevanjih, da bi tretje države pripravile do tega, da odpravijo obstoječe prepovedi izvoza in povečajo donacije cepiv; poziva Komisijo in države članice, naj si še bolj prizadevajo za prenos tehnologije in prostovoljno licenciranje pravic intelektualne lastnine, da bi povečali dostop do zdravstvenih proizvodov, vezanih na covid-19, po vsem svetu ter tako rešili težavo svetovnih proizvodnih omejitev in pomanjkanja ter tako prispevali k zdravljenju endemičnih ali pandemičnih nalezljivih bolezni svetovnega prebivalstva;

52.

poudarja, da za najmanj razvite države že velja oprostitev, odobrena do 1. januarja 2033, v zvezi z izvajanjem določb sporazuma TRIPS o farmacevtskih izdelkih; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju s STO izpolni svojo obljubo, da se bo na ravni STO udeležila dejavnih in konstruktivnih pogajanj, ki bodo temeljila na besedilih, da bi spodbudila in podprla povečanje proizvodnih zmogljivosti za cepiva v državah v razvoju ter spodbudila prostovoljno in hitro združevanje pravic intelektualne lastnine, ter naj začne dialog o obstoječih ovirah za prostovoljno licenciranje in o tem, kako jih odpraviti;

53.

predlaga vzpostavitev koordinatorja za intelektualno lastnino na evropski ravni, da bi se zagotovil celostni in usklajen pristop k politiki EU na področju intelektualne lastnine ter okrepilo sodelovanje med različnimi nacionalnimi organi za intelektualno lastnino, generalnimi direktorati Komisije in drugimi organi, pristojnimi za pravice intelektualne lastnine, kot so Evropski patentni urad, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in drugi ustrezni subjekti; koordinator za intelektualno lastnino bi lahko še naprej spodbujal boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine na najvišji politični ravni in po potrebi prevzel druge dolžnosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

54.

zagovarja zamisel, da je treba spodbujati boljše upravljanje intelektualne lastnine v raziskovalni in inovacijski skupnosti, da bi uresničili odlične evropske raziskave v obliki inovacij, ki bi koristile državljanom in podjetjem; v zvezi s tem poudarja, da je treba javno financirano intelektualno lastnino uporabljati pošteno in učinkovito ter da bi bilo treba rezultate, dosežene s sredstvi EU, uporabiti za izboljšanje gospodarstva EU za vse;

55.

opozarja, da gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, ustvarjajo večino trgovinskih dejavnosti EU ter da je ključnega pomena tudi varovanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah; pozdravlja zavezo Komisije, da si bo prizadevala za močno zaščito intelektualne lastnine v prihodnjih sporazumih o prosti trgovini; prosi Komisijo, naj pozove k obravnavi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v STO in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino;

56.

opozarja, da je eden od glavnih izzivov za države v razvoju vzpon v svetovni vrednostni verigi prek gospodarske diverzifikacije, za kar so potrebna poštena pravila svetovne trgovine, ki spodbujajo razvoj;

57.

spodbuja države v razvoju, naj okrepijo regionalne vrednostne verige ter medregionalno trgovino in naložbe v zdravje in z njim povezana področja, zlasti s skupnimi prizadevanji v zvezi z raziskavami in razvojem na področju medicinskih raziskav ter regionalnim združevanjem virov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz opozorila Global Trade Alert z dne 21. marca 2020 izhaja, da je 54 vlad od začetka navedenega leta uvedlo omejevanje izvoza ključne medicinske opreme; poudarja, da bi bilo treba regionalne trgovinske pakte uporabiti za preprečevanje prepovedi izvoza bistvenih proizvodov v času svetovnega in regionalnega pomanjkanja, kot je v primeru sedanje krize zaradi pandemije;

o o

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 175, 20.6.2013, str. 1.

(2) UL L 271, 24.10.2019.

(3) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(4) UL L 153, 11.6.2019, str. 1.

(5) UL L 130, 17.5.2019, str. 92.

(6) UL L 136, 30.4.2004, str. 34.

(7) UL L 157, 30.4.2004, str. 45.

(8) UL L 289, 28.10.1998, str. 28.

(9) UL L 3, 5.1.2002, str. 1.

(10) UL C 407, 4.11.2016, str. 25.

(11) UL C 404, 6.10.2021, str. 129.

(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0236.

(13) UL C 349, 17.10.2017, str. 2.

(14) UL C 371, 15.9.2021, str. 102

(15) Evropski patentni urad in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, IPR-intensive industries and economic performances in the EU: Industry-level analysis report (Gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, in gospodarska uspešnost v EU: poročilo o stanju v gospodarstvu), tretja izdaja, september 2019.

(16) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(17) Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, Pilot study for Essentiality Assessment of Standard Essential Patents (Pilotna študija za oceno bistvenosti standardnih patentov), 2020.

(18) Uredba (EU) št. 1257/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (UL L 361, 31.12.2012, str. 1).

(19) Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Status Report on IPR infringement: average annual figures (Poročilo o stanju na področju kršitev: povprečne letne količine), 2013–2017.

(20) Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, Patent Assertion Entities in Europe: Their impact on innovation and knowledge transfer in ICT markets (Patentni troli v Evropi: njihov vpliv na inovacije in prenos znanja na trgih IKT), 2016.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/37

P9_TA(2021)0454

Statut in financiranje evropskih političnih strank in fundacij

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (2021/2018(INI))

(2022/C 205/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2 in 10(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju členov 224 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2018/673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. maja 2018 (2) in Uredbo (EU, Euratom) 2019/493 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2019 (3), zlasti člena 38(1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (4) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

—	po posvetovanju z Organom za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljnjem besedilu: organ) ter pregledu njegovih letnih poročil o dejavnostih,

—	ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Evropskega parlamenta predsedstvu z dne 19. aprila 2021 o financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij na evropski ravni,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za proračunski nadzor,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9-0294/2021),

A.	ker so močne politične stranke in fundacije na ravni EU bistvene za razvoj resnično političnega prostora EU;

B.	ker bi morale imeti evropske politične stranke bolj osrednjo vlogo v evropskem volilnem postopku ter prispevati k oblikovanju politične zavesti EU in izražanju volje državljanov EU; ker je politična raznolikost bistvena za javno razpravo in izražanje odločitev državljanov;

C.	ker strank na politični tekmi ni mogoče obravnavati kot nepristranskih subjektov in ker njihovega financiranja ni mogoče omejiti na stroške, ki niso povezani s politiko;

ker evropske politične fundacije uživajo pooblastilo, ki vključuje ozaveščanje in prispevanje k razpravi o političnih vprašanjih EU in procesu evropskega povezovanja ter v tem okviru razvijajo ponudbe, ki niso namenjene samo članom ali volivcem določene stranke, temveč so odprte za vse pod enakimi pogoji;

E.	ker bi morale evropske politične stranke in fundacije sodelovati z nacionalnimi strankami članicami in partnerji, da bi jih podprle pri približevanju Unije in njenih politik državljanom in okrepile demokratično legitimnost;

F.	ker bi morale evropske politične stranke sodelovati z ustreznimi nacionalnimi sogovorniki, da bi olajšale interaktivno sodelovanje pri vprašanjih EU;

ker je bistveno, da vloga in delovanje evropskih političnih strank in fundacij nista omejena zgolj na vprašanja, ki so evropskega pomena na ravni Unije, da bi bile še naprej seznanjene z voljo državljanov Unije in jo izražale; ker bi bilo treba tem evropskim političnim strankam in fundacijam dovoliti, da uporabijo svoja sredstva za financiranje vseh dejavnosti, ki prispevajo k obveščanju državljanov EU in boljši seznanjenosti z vprašanji, povezanimi s politikami EU;

H.	ker so zadostna finančna sredstva pogoj, da lahko evropske politične stranke in fundacije prevzamejo svoje naloge, popolna preglednost in odgovornost pa bi morali biti pogoj za prejemanje javnih sredstev iz proračuna Unije;

ker lahko evropske politične stranke in fundacije prevzamejo pomembno vlogo pri spodbujanju politik EU o sosednjih državah v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter kot del zunanjih odnosov Unije; ker bi zato morale omogočati članstvo strankam ali posameznikom iz teh držav in imeti možnost, da od njih prejemajo prispevke, če se zagotovi popolna preglednost ter skladnost s členom 325 PDEU in pravili Unije o boju proti goljufijam in korupciji;

J.	ker bi bilo treba evropskim političnim strankam in fundacijam omogočiti, da imajo poleg prispevkov in donacij še dodatne kategorije prihodkov;

K.	ker bi z uskladitvijo stopnje sofinanciranja za evropske politične stranke z ravnjo, ki velja za politične fundacije, preprečili kopičenje dolga;

ker bi bilo treba ob ustreznem spoštovanju preglednosti in ustrezne uporabe javnih sredstev poenostaviti sistem upravnega nadzora odhodkov in opustiti zahtevo po predložitvi računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, saj ne ustreza naravi evropskih političnih strank in fundacij ter pomeni nepotrebno, zamudno in drago breme;

M.	ker bi uskladitev obdobja prenosa za evropske politične fundacije z zahtevami, ki veljajo za politične stranke, preprečila drugostopenjsko revizijo in s tem znatno zmanjšala upravno breme za fundacije;

Ocena uporabe uredbe

opozarja, da je Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in fundacij pravni okvir, ki določa njihove pravice in obveznosti; poudarja, da so sredstva, dodeljena na podlagi uredbe, del splošnega proračuna Evropske unije in jih bi bilo zato treba izvajati v skladu s finančno uredbo s poudarkom na splošnem načelu dobrega finančnega poslovodenja;

ugotavlja, da je bilo leto 2018 prvo leto izvajanja uredbe; pozdravlja poročilo o dejavnostih za leto 2019, ki ga je predstavil organ; je seznanjen z glavnimi dejavnostmi in izzivi, ki so se pojavili v letu 2019; ugotavlja, da je organ v okviru evropskih volitev opravil prvi pregled računovodskih izkazov evropskih političnih strank in fundacij in zagotovil njihovo skladnost z uredbo, medtem ko je generalni direktorat Evropskega parlamenta za finance zagotovil skladnost s finančno uredbo; pozdravlja dejstvo, da organu v letu 2019 ni bilo treba naložiti sankcij nobeni politični stranki ali fundaciji EU; poleg tega je seznanjen s tem, da je organ interveniral v postopkih pred Splošnim sodiščem Evropske unije in se povezal z državami članicami, da bi vzpostavil mrežo nacionalnih kontaktnih točk in organov za varstvo podatkov;

opozarja, da mora Parlament v skladu s členom 38 uredbe do konca leta 2021 sprejeti poročilo o njenem izvajanju, Komisija pa mora šest mesecev po tem predložiti svoje poročilo o enaki zadevi, ki mu mora biti predložen zakonodajni predlog za spremembo uredbe; ugotavlja, da načrt Komisije vključuje poostritev finančnih in izvršilnih pravil, zmanjšanje upravnega bremena, povečanje preglednosti in krepitev resničnega volilnega zastopanja državljanov EU; poleg tega poudarja, da je treba obravnavati tveganje tujega vmešavanja in kršitev pravil o varstvu podatkov;

pozdravlja napoved Komisije o novem evropskem akcijskem načrtu za demokracijo, vključno z zakonodajnim predlogom za zagotovitev večje preglednosti plačanega političnega oglaševanja in pregledom zakonodaje o financiranju evropskih političnih strank in fundacij; ponavlja svoj predlog za spremembo uredbe, ki ga je navedel v svoji resoluciji z dne 26. novembra 2020 o analizi evropskih volitev (5), kar zadeva udeležbo na evropskih volitvah, preglednost financiranja in prepoved donacij zasebnih in javnih organov iz držav, ki niso članice EU;

priznava, da je uredba izboljšala status evropskih političnih strank in fundacij v primerjavi s prejšnjim pravnim okvirom, vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 2004/2003 (6), zlasti s priznanjem statusa pravne osebnosti Unije in ustanovitvijo neodvisnega organa;

priznava pomen organa, ki je prevzel naloge, ki so mu bile zaupane z uredbo;

vendar ugotavlja, da zaradi številnih upravnih in političnih ovir evropske politične stranke in fundacije še vedno ne morejo v celoti izkoristiti svojega potenciala kot aktivni in vidni akterji v evropski demokraciji na evropski ravni in na ravni držav članic EU;

poudarja pomen registracije evropskih političnih strank in fundacij, saj je zanjo treba izpolniti vse pogoje iz uredbe, zlasti glede vrednot Unije iz člena 2 PEU, ki za upravičenost do financiranja iz proračuna Unije zahteva izpolnjevanje vseh pogojev, pa tudi zagotoviti popolno preglednost;

v zvezi s tem meni, da bi bilo treba uredbo spremeniti, da bi pojasnili, da bi moralo spoštovanje temeljnih vrednot EU veljati tako za evropsko politično stranko kot za njene stranke članice;

10.

pozdravlja okrepitev določb o spremljanju, kako evropske politične stranke in fundacije spoštujejo temeljne vrednote Unije, ter o postopku obravnavanja kršitev, vključno s sankcijami in izterjavo sredstev;

11.

meni, da je zadnja sprememba uredbe, s katero so bile uvedene sankcije za kršitve pravil o varstvu podatkov, koristen prvi korak, ki pa bi ga bilo treba še okrepiti;

12.

meni, da je sedanji sistem za preverjanje spoštovanja pravil o uporabi prispevkov in nepovratnih sredstev preveč zapleten in da bi bilo treba izboljšati njegovo jasnost, učinkovitost in hitrost;

13.

meni, da različni pravni instrumenti, ki za evropske politične stranke in fundacije določajo pravila na ravni EU in nacionalni ravni, povzročajo zmedo in pravno negotovost; zato predlaga nadaljnje usklajevanje in okrepitev pravil, ki urejajo evropske politične stranke in fundacije, da bi zagotovili celovit pravni okvir EU zanje, ki bo obravnaval zlasti pogoje za registracijo, strukturo in delovanje, prepoznavnost in preglednost ter sankcije;

14.

poudarja, da mora biti financiranje evropskih političnih strank in fundacij pregledno, v skladu s členom 325 PDEU, ne sme dopuščati zlorab in mora podpirati izključno politične programe in dejavnosti, ki so v skladu s temeljnimi načeli Unije iz člena 2 PEU;

Ugotovljene težave

15.

poudarja, da je v skladu z uredbo pogoj za to, da evropska politična stranka dostopi do sredstev, da nacionalne stranke članice na jasno viden in uporabnikom prijazen način na svojih spletnih mestih objavijo logotip, politični program in spletno povezavo do svoje pridružene evropske stranke; je zaskrbljen, ker po ugotovitvah projekta Logos organizacije European Democracy Consulting nacionalne stranke članice v veliki meri ne izvajajo ustrezno zahteve glede prikaza iz uredbe, saj jih le 15 % prikazuje logotip na jasen in uporabnikom prijazen način;

16.

poudarja, da je treba natančneje in enostavneje opredeliti, kako lahko evropske politične stranke in fundacije posredno financirajo nacionalne stranke in člane, da ne bi ovirali potrebnega sodelovanja med njimi pri spodbujanju in pojasnjevanju politik EU ter pri sodelovanju z državljani EU;

17.

poudarja, da je prepoved financiranja referendumskih kampanj o vprašanjih EU v nasprotju z namenom evropskih političnih strank in fundacij;

18.

poudarja, da je financiranje evropskih političnih strank in fundacij neločljivo povezano z merili za registracijo iz uredbe; priznava, da je treba zagotoviti, da merila za registracijo in članstvo omogočajo vključujoče in resnično zastopanje političnih strank, ki so dejavne na ravni EU, pri čemer se je treba izogibati oviranju demokratične zastopanosti manjših političnih strank na isti ravni; opozarja na razprave v Odboru Parlamenta za ustavne zadeve, ki se nanašajo na prag za registracijo in podporo državljanov; ugotavlja, da je po izstopu Združenega kraljestva iz EU povečana potreba po reviziji različnih kategorij članstva strank in pobiranja članarin; zato predlaga revizijo zahtev za registracijo in predstavniških meril, vključno z razmislekom o neposrednem članstvu državljanov;

19.

obžaluje ozko razlago koncepta članstva v sodni praksi, pomanjkanje jasnih opredelitev načinov članstva v evropskih političnih strankah in različnih ravni pripadnosti evropskim političnim fundacijam v uredbi, kar ne omogoča prožnosti pri notranji organizaciji evropskih političnih strank in fundacij, zlasti za pridružene člane in partnerje evropskih političnih fundacij, vključno s tistimi iz nekdanjih držav članic in drugih evropskih držav; je zaskrbljen, ker zaradi te ozke razlage brez utemeljenega razloga evropske politične stranke ne smejo prejemati finančnih prispevkov od teh članov; meni, da bi bilo treba pojasniti tudi ureditev članstva in pripadnosti evropskim političnim fundacijam, pa tudi raziskovalna partnerstva z njimi;

20.

meni, da bi bilo treba pojasniti in razširiti prepoved članstva v več strankah ali več fundacijah;

21.

poudarja, da so kategorije prihodkov v uredbi opredeljene preozko in zlasti ne upoštevajo drugih možnih zakonsko pridobljenih lastnih sredstev;

22.

poudarja, da je zelo težko doseči zahtevano raven sofinanciranja, zlasti za evropske politične stranke;

23.

meni, da zahteva po pripravi računovodskih izkazov evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij v skladu z nacionalnimi revizijskimi standardi države članice, v kateri imajo sedež, in v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja nima dodane vrednosti ter povzroča nepotrebne stroške in zamude;

24.

obžaluje, da so evropske politične stranke zaradi pomanjkljive zasnove iz uredbe omejene pri dejanskem izpolnjevanju svoje vloge sodobnih političnih strank, ki državljane povezujejo s političnim sistemom, saj jih državljani ne poznajo zaradi omejenega članstva posameznikov in omejene vloge, ki jo imajo pri vplivanju na oblikovanje politik in javnih agend, zato tudi nikjer ne spodbujajo enake ravni mobilizacije aktivistov, kot jo lahko nacionalne in regionalne stranke;

25.

poudarja, da ima organ omejena pooblastila za preverjanje, ali evropska politična stranka ali fundacija krši temeljne vrednote EU, in doslej še nikoli ni sprožil zapletenega postopka za zagotavljanje skladnosti z vrednotami; poziva h okrepitvi strukture organa, da bo lahko bolje spremljal vsa merila iz uredbe, vključno s spoštovanjem vrednot Unije in demokratičnega upravljanja evropskih političnih strank ter skladnost z ustreznimi pravili in izvajanje sankcij, ter da bi zagotovili njegovo popolno samostojnost in nevtralnost;

26.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da več obstoječim nadnacionalnim strankam, dejavnim v politiki EU in zastopanim v Evropskem parlamentu, zaradi nesorazmernih zahtev iz uredbe ni dovoljeno, da bi se uradno prijavile kot evropske politične stranke, zato je ovirana demokratična zastopanost manjših političnih strank na evropski ravni;

Predlogi za izboljšave

27.

meni, da bi bilo treba določiti jasna pravila in pogoje za dejavnosti v zvezi z vprašanji EU, ki jih skupaj organizirajo in sofinancirajo evropske politične stranke in fundacije ter njihovi člani; meni, da bi bilo treba za takšne skupne dejavnosti poleg logotipa nacionalne stranke članice zahtevati tudi logotip evropske politične stranke;

28.

poudarja, da nobeno pravilo ne bi smelo preprečevati udeležbe predstavnikov in zaposlenih v političnih strankah na prireditvah evropskih političnih fundacij, kar je upravičeno po njihovi naravi;

29.

poziva Komisijo, naj zagotovi jasne zahteve in podrobne smernice v zvezi s prepoznavnostjo pripadnosti evropski politični stranki, da bi zagotovila izvrševanje člena 18(2)(a) uredbe o prikazu logotipov evropskih političnih strank poleg logotipov nacionalnih ali regionalnih strank;

30.

poudarja, da so bile pri prvem pregledu računovodskih izkazov ugotovljene možne izboljšave, zlasti kar zadeva raven podrobnosti in primerljivost zahtevanih informacij, ki jih zagotovijo evropske stranke in fundacije; pozdravlja uvedbo predlog za poenostavitev postopka v letu 2020; ugotavlja, da je bila leta 2019 večina finančnih sredstev evropskih političnih strank in fundacij porabljenih za osebje, sestanke in informacijske stroške;

31.

meni, da so za dobro finančno poslovodenje in preglednost potrebna stroga pravila, ki določajo upravičenost izdatkov; poziva k oblikovanju izrecnih določb za dejavnosti z večjimi mednarodnimi organizacijami in partnerji zunaj EU ter k oblikovanju podrobnih pravil za osebje in stroške sestankov, zlasti kar zadeva zgornje meje in razpisne postopke;

32.

poziva, naj se odpravi prepoved financiranja referendumskih kampanj, da bi evropskim političnim strankam omogočili financiranje referendumskih kampanj, povezanih z izvajanjem PEU ali PDEU;

33.

vztraja, da je treba priznati različne kategorije članstva za stranke, fundacije in raziskovalna partnerstva s fundacijami, da se omogoči članstvo članov iz držav članic Sveta Evrope in drugih evropskih držav, oblikuje kategorija raziskovalnih partnerjev in da se evropskim političnim strankam in fundacijam dovoli zakonito pobiranje članarin na podlagi splošnega pravilnika o prispevkih, ki enako velja za vse njihove člane;

34.

poudarja, da je treba ustrezno opredeliti člane, da bi zagotovili pravno varnost glede na različne vrste članstva, odnosa članov z evropsko politično stranko, ki jo podpirajo, in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati;

35.

predlaga, da se področje uporabe glede prepovedi članstva v več strankah razširi na poslance v nacionalnih in regionalnih parlamentih in skupščinah;

36.

podpira oblikovanje dodatnih kategorij prihodkov za kritje vseh virov prihodkov političnih strank in političnih fundacij, ne le prispevkov in donacij, kot je oblikovanje nove kategorije „drugih lastnih sredstev“, ki bi vključevala prispevke iz skupnih dejavnosti, prodajo publikacij, udeležbo na konferencah ali delavnicah ali druge dejavnosti, ki so neposredno povezane s političnimi ukrepi;

37.

zagovarja znižanje stopnje potrebnih lastnih sredstev za politične stranke na 5 %, namesto zdajšnjih 10 %, da bi jo uskladili s stopnjo, ki se uporablja za fundacije;

38.

se zavzema za podaljšanje obdobja prenosa za fundacije na celotno naslednje leto (N+1), da bi ga uskladili z obdobjem, ki velja za stranke;

39.

poziva k odpravi obveznosti, da morajo evropske politične stranke in fundacije predložiti letne računovodske izkaze, ki poleg splošno sprejetih računovodskih načel temeljijo tudi na mednarodnih standardih računovodskega poročanja;

40.

opozarja na vlogo nadaljnjih primerov finančnega nadzora v okviru svojih pristojnosti, in sicer Evropskega računskega sodišča, Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva; v okviru revizije in nadzora ugotavlja, kako pomembno je, da se odhodki evropskih političnih strank predložijo sistemu notranje revizije in presoji njihovih članov, pa tudi zunanjemu revizorju, javnim organom in javnemu nadzoru;

41.

predlaga, naj se za odhodke evropskih političnih strank in fundacij uporablja mehanizem samonadzora, ki ga bo spremljal sistem notranje revizije, poleg nadzora zunanjega revizorja in Evropskega računskega sodišča pa se bo izvajal tudi javni nadzor;

42.

priporoča uporabo usklajenega časovnega okvira za poročanje in nadzor, ki ga izvajajo evropske politične stranke, organ ter Parlament, da ne bi bilo treba ponovno izračunavati končnih zneskov financiranja, pri čemer je treba upoštevati roke, ki jih določajo ustrezni predpisi;

43.

podpira večjo preglednost financiranja evropskih političnih strank in fundacij z uvedbo obveznosti, da Parlament objavi letne računovodske izkaze, ki jih prejme, na uporabniku prijazen način; poudarja, da bi moral organ v največji možni meri javnosti zagotavljati popolne in posodobljene informacije o registraciji in finančnem položaju evropskih političnih strank in fundacij;

44.

meni, da bi bilo treba informacije, ki jih objavita Parlament in organ, predstaviti v odprtih in strojno berljivih oblikah na uporabniku prijazen način;

45.

meni, da bi strožji nadzor organa nad sporočenimi skupnimi donacijami v skupni vrednosti več kot 3 000 EUR povečal preglednost znatnih/pomembnih zunanjih vplivov na evropske politične stranke; meni, da bi se moral organ pri tem nadzoru osredotočiti na primere, kjer opazi znatno in nenadno povečanje skupnega števila manjših donacij;

46.

poleg tega meni, da bi moral organ objaviti donacije istega donatorja evropski politični stranki, njenim nacionalnim strankam članicam in njihovim regionalnim podstrukturam, da bi dosegli večjo preglednost financiranja; poleg tega meni, da je treba najpozneje do proračunskega leta 2027 vzpostaviti ustrezne instrumente, s katerimi bi zagotovili, da ne bodo izplačane pravno neodvisnim subjektom, ki so del iste evropske politične stranke, donacije, ki bi skupaj presegale omejitve preglednosti, da bi se izognili pravilom glede preglednosti;

47.

se zavzema, naj bo do koledarskega leta 2027 v skladu z davčnim pravom vsaka donatorjeva donacija evropski politični stranki enaka donacijam nacionalnim političnim strankam v državi, v kateri ima donator stalno prebivališče;

48.

podpira zamisel, da bi bil pomen lastnih sredstev evropskih političnih strank pri izračunu zneska, ki ga financira Unija, večji;

49.

meni, da bi bilo treba zaradi pravne varnosti in jasnosti vse določbe, ki se uporabljajo za evropske politične stranke in fundacije, vključno s tistimi, ki so sedaj del finančne uredbe, združiti v enem samem pravnem aktu Unije, in sicer v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014;

50.

meni, da so pravila o upravičenosti izdatkov preozka in da bi bilo treba evropskim političnim strankam in fundacijam omogočiti financiranje vseh dejavnosti, ki niso organizirane samo kot interni dogodek, temveč so odprte tudi za splošno javnost in ki prispevajo k večji evropski politični zavesti in izražajo voljo državljanov Unije;

51.

predlaga, da se z določitvijo minimalnih pogojev za strukturo in delovanje evropskih političnih strank in fundacij vzpostavita pravi pravni status EU in pravna osebnost EU za evropske politične stranke in fundacije, hkrati pa se poveča njihova neodvisnost od nacionalne zakonodaje;

52.

zlasti poudarja, da je treba vključiti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da evropske politične stranke v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic ne bi bile uvrščene med tuje pravne subjekte;

53.

vztraja, da morajo imeti evropske politične stranke in njihovi člani demokratično strukturo in spoštovati vrednote, na katerih temelji Unija, in spoštovati demokratične postopke in preglednost pri izbiri svojih voditeljev strank in kandidatov za volitve, prav tako pa morajo izvesti demokratično glasovanje za sprejetje notranjih pravil in političnega programa;

54.

poziva Komisijo, naj pregleda uredbo, da bi posodobila pravila o registraciji, financiranju, političnih in volilnih kampanjah ter članstvu, da bi evropske politične stranke postale glas državljanov v politiki in pri oblikovanju politik EU ter da bi državljane EU približali odločanju v EU;

55.

poziva zlasti k pregledu uredbe, da bi olajšali pogoje za registracijo v skladu s členom 3 uredbe in omogočili članstvo vsem državljanom EU, da bi zagotovili bolj vključujočo zastopanost političnih strank, dejavnih na ravni EU;

56.

meni, da bi bilo treba pojasniti hibridni status organa in ponovno opredeliti njegovo strukturo ter zagotoviti možnost upravne pritožbe na odločitve organa, saj se lahko pritožniki v skladu z veljavno uredbo pritožijo le Sodišču Evropske unije;

57.

predlaga, da se jasno razlikuje med izbrisom iz registra kot skrajnim ukrepom in finančnimi sankcijami ter da se okrepi skladnost sistema finančnih sankcij;

58.

meni, da je treba izboljšati skladnost in pravno varnost nekaterih določb uredbe, da je treba dodatno razviti in pojasniti razloge za izbris iz registra, da je potreben skupen sklop pravil za objavo, začetek veljavnosti in učinek odločitev o izbrisu ter da je treba pojasniti pravila o izterjavi;

59.

meni, da je treba pravila financiranja evropskih političnih strank in njihovih fundacij uskladiti z vseevropsko volilno kampanjo na evropskih volitvah;

60.

priporoča Komisiji, naj okrepi določbe o varstvu podatkov z vključitvijo sklicevanj na kazniva dejanja, opredeljena v členih 3 do 6 Direktive 2013/40/EU o napadih na informacijske sisteme (7); pozdravlja dejstvo, da je organ vzpostavil mrežo nacionalnih organov za varstvo podatkov, da bi bil novi postopek preverjanja v celoti operativen.

61.

poziva Komisijo, naj te predloge ustrezno upošteva pri pripravi in predložitvi predloga uredbe o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014;

o o

62.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

(2) UL L 114 I, 4.5.2018, str. 1.

(3) UL L 85 I, 27.3.2019, str. 7.

(4) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(5) UL C 425, 20.10.2021, str. 98.

(6) Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (UL L 297, 15.11.2003, str. 1).

(7) UL L 218, 14.8.2013, str. 8.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/44

P9_TA(2021)0455

Prva obletnica dejanske prepovedi pravice do splava na Poljskem

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o prvi obletnici dejanske prepovedi pravice do splava na Poljskem (2021/2925(RSP))

(2022/C 205/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 7(1),

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah z dne 4. novembra 1950 in z njo povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti členov 18 in 19,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti členov 1, 2, 3, 6, 7, 10, 11, 21, 23, 35 in 45,

—	ob upoštevanju ustave Republike Poljske,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah z dne 16. decembra 1966 in Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

—	ob upoštevanju konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979 in njenih splošnih priporočil št. 21 (1994), št. 24 (1999), št. 28 (2010), št. 33 (2015) in št. 35 (2017),

—	ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje in rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

—

ob upoštevanju mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD) leta 1994 v Kairu, njenega akcijskega programa in rezultatov konferenc o pregledu, zlasti vrhunskega srečanja konference v Nairobiju (ICPD+25) ter na njem sprejetih zavez, da si je treba prizadevati za cilj „treh ničelnih stopenj“, ničelno neizpolnjeno potrebo po informacijah in storitvah na področju načrtovanja družine, ničelno število smrti mater, ki jih je mogoče preprečiti, ter ničelno spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter prakse, ki so škodljive za ženske in deklice,

—	ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, sprejetih leta 2015, zlasti ciljev 3 in 5,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo za spolno in reproduktivno zdravje z naslovom Towards achieving the 2030 Agenda for Sustainable Development in Europe – leaving no one behind (Doseganje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 v Evropi – nihče ne sme biti zapostavljen),

—	ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je začela veljati 1. avgusta 2014,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola (1),

—	ob upoštevanju dokumenta komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 4. decembra 2017 z naslovom Women’s sexual and reproductive health and rights in Europe (Spolno in reproduktivno zdravje ter pravice žensk v Evropi),

—	ob upoštevanju mednarodnih tehničnih smernic Unesca o spolni vzgoji iz leta 2018,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Poljski, zlasti resolucije z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem (2) ter resolucije z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (3),

—

ob upoštevanju štirih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija sprožila proti Poljski v zvezi z reformo poljskega pravosodnega sistema, in predloga sklepa Sveta z dne 20. decembra 2017 o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o dejanski prepovedi pravice do splava na Poljskem (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk (8),

—	ob upoštevanju atlasa evropskih politik splava za leto 2021, kjer so pravni okviri 52 evropskih držav in ozemelj točkovno razvrščeni glede dostopa do varnega splava,

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. septembra 2021 o medijski svobodi in slabšanju stanja pravne države na Poljskem (9) in z dne 21. oktobra 2021 o krizi pravne države na Poljskem in primarnosti prava EU (10),

—	ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in nediskriminacije, kot je določeno v členu 2 PEU; ker so vse države članice prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in Pogodb EU, da bodo spoštovale, zagotavljale in uveljavljale temeljne pravice;

ker so v skladu z Listino, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in organov OZN za spremljanje izvajanja pogodb spolno in reproduktivno zdravje in pravice povezani s številnimi človekovimi pravicami, kot so pravica do življenja, pravica do dostopa do zdravstvenega varstva, svoboda pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ter spoštovanje telesne nedotakljivosti, zasebnosti in osebne avtonomije; ker so te človekove pravice zapisane tudi v poljski ustavi; ker so države članice v skladu s svojimi ustavami, pogodbami EU, Listino ter mednarodnim pravom pravno zavezane k spoštovanju in varstvu človekovih pravic;

ker je prelaganje in zavrnitev dostopa do splava oblika nasilja na podlagi spola; ker je dostop do splava bistvenega pomena za socialno in ekonomsko enakost; ker več organov za človekove pravice (11) trdi, da bi lahko odrekanje varnega splava pomenilo mučenje ali kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje ter da bi bilo treba nevarne splave s smrtnim izidom v okviru prepovedi splava obravnavati, kot „samovoljne uboje na podlagi spola, katerih žrtve so samo ženske, ki so posledica zakonsko določene diskriminacije“;

ker je poljsko ustavno sodišče 22. oktobra 2020 razsodilo, da je določba zakona iz leta 1993 o načrtovanju družine, varstvu človeškega zarodka in pogojih za prekinitev nosečnosti, ki dopušča splav v primerih, ko predporodni testi ali druge zdravstvene ugotovitve pokažejo veliko verjetnost hude in nepopravljive okvare zarodka ali neozdravljive bolezni, ki ogroža življenje zarodka, neustavna; ker je to pomenilo dejansko prepoved splava, saj je bila velika večina zakonitih splavov na Poljskem opravljenih zaradi prej omenjenega razloga;

ker je spodkopavanje pravne države na Poljskem privedlo do kršitev človekovih pravic, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; ker je dejanska prepoved splava na Poljskem eden od mnogih očitnih napadov na pravno državo in temeljne pravice v zadnjih letih ter omejuje uresničevanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic na Poljskem;

ker je Odbor ministrov Sveta Evrope večkrat izrazil zaskrbljenost, ker Poljska že več kot 13 let ne izvršuje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v več primerih (12), v katerih je Sodišče ugotovilo, da je ta država kršila človekove pravice, saj ni zagotovila dostopa do zakonitega splava v praksi;

ker so bili prejšnji poskusi omejevanja spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v letih 2016, 2018 in 2020 sprva zaustavljeni zaradi množičnega nasprotovanja poljskih državljanov, ki so ga izražali v pohodih „črnega petka“, ki so jih poslanci Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin odločno podpirali;

ker so v odziv na sodbo, ki še dodatno omejuje dostop do splava, na Poljskem, tudi v majhnih mestih in vaseh, in po svetu ponovno potekali protesti brez primere, oktobra 2021, eno leto po dejanski prepovedi splava, pa so bili ponovno organizirani v več kot 20 mestih po vsej Poljski; ker so protestniki sprva nasprotovali resnim omejitvam, ki spodkopavajo temeljno spolno in reproduktivno zdravje in pravice žensk na Poljskem, nato pa so nasprotovali tudi nadaljnjim kršitvam pravne države in vladi, ki je zanje odgovorna; ker so pripadniki organov kazenskega pregona proti protestnikom dokazano uporabljali pretirano in nesorazmerno silo;

ker je bila sodba kljub protestom brez primere 27. januarja 2021 uradno objavljena, s čimer je za ženske na Poljskem dejanska prepoved splava postala resničnost, kar je privedlo do širjenja nevarnih splavov in ženske prisililo, da splav opravijo v tujini, kar pa ogroža zdravje in pravice žensk, njihovo spolno in telesno neodvisnost in celovitost ter nenazadnje njihovo življenje;

ker je 22. septembra 2021 zaradi septičnega šoka umrla 30-letna nosečnica z imenom Izabela, ker zdravniki niso opravili življenjsko nujnega splava, temveč so zaradi zakonskih omejitev v zvezi s splavi in njihovega ustrahujočega učinka za zdravnike na Poljskem čakali na smrt zarodka; ker so zaradi njene smrti v več poljskih mestih in na družbenih medijih izbruhnili protesti pod geslom „niti ena več“;

K.	ker mediji poročajo, da je 14. junija 2021 umrla še ena mlada ženska po imenu Anna, in sicer zaradi septičnega šoka, potem ko so jo zdravniki kljub sumu na sepso prisilili v porod mrtvega ploda;

ker so bile zaradi sodbe številne Poljakinje primorane zaprositi za pomoč prek pobud, kot je Splav brez meja, in organizacij s sedežem v drugih državah članicah, da bi lahko uresničevale svoje pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti do splava; ker za organizacijo splava skrbijo organizacije za pravice žensk in neformalne skupine, ki so odvisne od denarja, zbranega z donacijami;

M.	ker so skupine, združene v pobudi Splav brez meja, v zadnjih 12 mesecih 34 000 Poljakinjam (13) pomagale priti do splava; ker pa je to le majhen delež Poljakinj, ki potrebujejo pomoč pri dostopu do splava;

ker zaradi pravnih omejitev in stigmatizacije v številnih državah članicah primanjkuje zanesljivih podatkov o pogostosti splava, pa tudi o okoliščinah, v katerih se splavi izvajajo; ker so točni, redno posodobljeni in anonimni podatki o splavu iz vseh držav članic bistveni za razumevanje potreb na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter za zagotavljanje pravic žensk;

ker podatki, ki jih je zbrala Zveza za ženske in načrtovanje družine (FEDERA), kažejo, da je v zadnjih desetih mesecih v poljskih bolnišnicah lahko splavilo zgolj 300 žensk zaradi nevarnosti za življenje in zdravje; ker sodba še dodatno stigmatizira spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter nesorazmerno negativno vpliva na ženske in nosečnice, ki si ne morejo privoščiti medicinskega splava ali splava v tujini ter ki nimajo dostopa do informacijskih tehnologij;

ker le peščica bolnišnic na Poljskem izvaja splave zaradi strahu pred tožbami; ker se ženske pogosto ne poslužujejo njihovih storitev iz strahu pred zapletenimi postopki in posveti ter namernim zavlačevanjem; ker ženske na Poljskem vse pogosteje poskušajo priti do zakonitega splava iz razlogov duševnega zdravja, saj pri koriščenju državne institucionalne pomoči pri dostopu do storitev zakonitega splava doživljajo hude duševne motnje; ker je julija 2021 Evropsko sodišče za človekove pravice napovedalo, da namerava obravnavati pritožbe poljskih žensk v zvezi s kršitvami njihovih pravic, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (14);

ker je Poljska glede na evropski atlas kontracepcije za leto 2020 (15) že pred sodbo imela eno od najbolj omejevalnih politik dostopa do kontracepcijskih sredstev, načrtovanja družine, svetovanja in zagotavljanja informacij prek spleta; ker gre za eno redkih držav, v katerih je za nujno kontracepcijo potreben recept, ki ga zdravniki zaradi osebnega prepričanja pogosto nočejo izdati;

ker je na podlagi poljskega kazenskega zakonika vsakdo, ki prekine nosečnost druge osebe ali nosečnici pomaga prekiniti nosečnost v nasprotju z zakonom, kazensko odgovoren in mu preti celo zaporna kazen; ker se zaradi veljavnih pravnih določb, družbene stigmatizacije, strahu in pritiska kolegov in zdravstvenih organov zdravniki na Poljskem izogibajo postopkov splava, kar pa se je dogajalo tudi, ko je bil splav še zakonit; ker zdravniki poleg klavzule o ugovoru vesti, ki jo množično uporabljajo, ustvarjajo dodatne ovire, ki nimajo zakonske podlage, kot so nepotrebni zdravniški pregledi, psihološki posveti ali dodatni posveti s strokovnjaki, oziroma omejujejo pravice žensk do predporodnih testov in informacij, ki bi morali biti zagotovljeni vsem v okviru sistema javnega zdravja; ker posameznikova osebna prepričanja o splavu ne smejo posegati v pacientkino pravico do polnega dostopa do zdravstvenega varstva in storitev, ki jih zagotavlja zakonodaja;

ker je dostop do ginekološke oskrbe na Poljskem zelo omejen in v nekaterih regijah skoraj nemogoč, kar ima za posledico veliko število neželenih nosečnosti, slabo reproduktivno zdravje, veliko razširjenost raka materničnega vratu in premajhen dostop do kontracepcije; ker je po navedbah vrhovnega revizijskega urada v letu 2018 le 2 % nosečnic, ki živijo na poljskem podeželju, opravilo vse standardne teste, potrebne med nosečnostjo; ker je dostop oseb LGBTI+ do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva zelo omejen, zelo omejene pa so tudi njihove pravice; ker se transseksualne in nebinarne osebe, ki potrebujejo ginekološko oskrbo, soočajo z diskriminacijo v zdravstvenih ustanovah in se jim pogosto zavrne dostop do zdravstvene oskrbe; ker starosti primerna spolna vzgoja in vzgoja o odnosih v poljskih šolah ni niti obvezna niti celovita ali podprta z dokazi ter jo skušajo v celoti prepovedati;

ker se je na Poljskem povečalo število zaskrbljujočih groženj in kampanj sovraštva, usmerjenih proti zagovornikom človekovih pravic žensk na Poljskem, ker podpirajo pravice žensk, pravico do splava in žensko gibanje Strajk Kobiet, ki je vodilo množične proteste zoper omejitev dostopa do zakonitega splava; ker so te grožnje zaskrbljujoče in opozarjajo na to, da so zagovorniki človekovih pravic v državi v vse večji nevarnosti;

ker zagovorniki človekovih pravic v okviru državljanske pobude, ki jo je pripravila zveza FEDERA z naslovom Zakoniti splav. Brez kompromisov, zbirajo podpise za zakon, ki bi odpravil prepoved splava in omogočil varno prekinitev nosečnosti do 12. tedna, ne da bi morala pacientka to utemeljiti, v izjemnih primerih pa tudi po 12. tednu; ker je fundacija za pravico do življenja septembra 2021 poljskemu parlamentu predložila zakon, poimenovan Ustavimo splav 2021 (Stop Aborcji), ki bi popolnoma prepovedal dostop do splava in ga kriminaliziral s kaznijo do 25 let zapora;

ker so zakona o ustavnem sodišču, ki ju je poljski parlament sprejel 22. decembra 2015 in 22. julija 2016, ter sveženj treh zakonov, ki je bil sprejet konec leta 2016, resno oslabili neodvisnost in legitimnost ustavnega sodišča; ker je ustavno sodišče 9. marca 2016 oziroma 11. avgusta 2016 zakona z dne 22. decembra 2015 in z dne 22. julija 2016 razglasilo za neustavna; ker sodbi takrat nista bili objavljeni niti ju poljski organi niso izvršili; ker po začetku veljavnosti omenjenih zakonskih sprememb na Poljskem dejansko ni več mogoče jamčiti za ustavnost poljskih zakonov (16), zato je vprašljiva tudi zakonitost sodbe z dne 22. oktobra 2020;

ker je nelegitimno ustavno sodišče 7. oktobra 2021 predstavilo svojo odločitev v zadevi K 3/21, ki je bila na zahtevo poljskega predsednika vlade z dne 29. marca 2021 sprejeta z ločenima mnenjema in v kateri je ugotovilo, da določbe PEU iz več razlogov niso združljive s poljsko ustavo; ker ta odločitev pomeni napad na evropsko skupnost vrednot in zakonov in spodkopavanje primarnosti prava EU, ki je v skladu z uveljavljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije eno od njenih temeljnih načel;

ker sodba z dne 22. oktobra 2020 razveljavlja pridobljene pravice Poljakinj, saj je bil pred njenim izvajanjem splav na Poljskem zakonit v treh primerih, kar pomeni, da so Poljakinje v slabšem pravnem položaju, kot so bile, ko se je Poljska leta 2004 pridružila EU; poudarja, da ustavno sodišče ni podvomilo o ustavnosti treh obstoječih izjem, dokler vlada pod vodstvom PiS ni prevzela nadzora nad sodiščem in pravosodnim sistemom v širšem smislu;

ker je fundamentalistična organizacija Ordo Iuris, ki je tesno povezana z vladajočo koalicijo, gonilna sila kampanj za spodkopavanje človekovih pravic in enakosti spolov na Poljskem, vključno s poskusi prepovedi splava, pozivi k umiku Poljske iz Istanbulske konvencije in pozivi k vzpostavitvi t. i. območij brez LGBTI; ker se na ta način kulturne in verske vrednote na Poljskem zlorabljajo kot utemeljitev za oviranje celovitega uresničevanja pravic žensk, enakosti žensk in njihove pravice do odločanja o lastnih telesih;

ker so Beneška komisija pri Svetu Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice, Parlament in Komisija izrazili resne pomisleke glede pravne države, tudi glede legitimnosti, neodvisnosti in učinkovitosti ustavnega sodišča; ker je Komisija po reformah pravosodnega sistema na Poljskem leta 2015 začela postopek iz člena 7(1);

znova odločno obsoja sodbo, s katero je nelegitimno ustavno sodišče 22. oktobra 2020 skoraj povsem prepovedalo splav, pa tudi ta očitni napad na spolno in reproduktivno zdravje in pravice na Poljskem; poziva poljsko vlado, naj omogoči hiter in neoviran dostop do storitev splava in njihovo izvajanje, poskrbi za varne, zakonite, brezplačne in visokokakovostne storitve na tem področju ter zagotovi, da bodo dostopne vsem ženskam in dekletom; poziva poljske oblasti, naj spoštujejo, uresničujejo in spodbujajo človekove pravice žensk do življenja, zdravja in enakosti, pa tudi njihovo svobodo pred diskriminacijo, nasiljem in mučenjem ali krutim, nečloveškim in poniževalnim ravnanjem;

močno obžaluje, da v minulem letu ni bilo pobud ali predlogov, s katerimi bi odpravili dejansko prepoved splava in številne omejitve pri dostopu do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v državi; znova poudarja, da dejanska prepoved splava ogroža zdravje in življenje žensk, ter je že povzročila smrt vsaj ene ženske; opozarja, da sta splošni dostop do zdravstvenega varstva ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic temeljni človekovi pravici;

izraža solidarnost s poljskimi ženskami, aktivistkami ter pogumnimi posamezniki in organizacijami, ki ženskam še naprej pomagajo pri dostopu do splava, kadar ga potrebujejo, saj gre za njihovo telo in njihovo izbiro; podpira vse ženske in zagovornike človekovih pravic, ki še naprej neutrudno protestirajo proti tem hudim omejitvam temeljnih svoboščin in pravic; ugotavlja, da zahteve protestnikov ne vključujejo le razveljavitve sodbe nelegitimnega ustavnega sodišča, temveč tudi pravico do svobodnega, zakonitega in varnega dostopa do splava ter spoštovanje telesne avtonomije in integritete; poudarja, da iz številnih držav članic in vsega sveta prihajajo znaki podpore za prizadevanja žensk na Poljskem, pa tudi zanimanje je veliko;

poudarja, da omejevanje ali prepoved pravice do splava nikakor ne zmanjšuje potrebe po splavu, temveč ženske prisili v to, da se odločijo za nevarne postopke splava, odpotujejo v tujino, da bi opravile splav, ali pa otroka proti svoji volji donosijo do konca, tudi v primerih smrtne ali hude okvare zarodka; poudarja tudi, da gre pri tem za kršitev človekovih pravic in obliko nasilja na podlagi spola, ki vpliva na pravice žensk in deklet do življenja, telesne in duševne celovitosti, enakosti, nediskriminacije in zdravja;

je močno zaskrbljen, ker mora na tisoče žensk potovati, da bi prišle do zdravstvenih storitev, ki so tako bistvene kot splav; poudarja, da čezmejne storitve splava niso izvedljiva možnost, zlasti za tiste, ki živijo v revščini, so tarča presečne diskriminacije ali so v ranljivem položaju; je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da potovanje v tujino ogroža zdravje, življenje in dobro počutje žensk; poudarja pomen oskrbe po splavu, zlasti za ženske, ki doživljajo zaplete zaradi nepopolnega ali nevarnega splava;

ostro obsoja vse zakonodajne predloge ali omejitve, s katerimi se želi dodatno prepovedati, kriminalizirati in omejiti dostop do varnega in zakonitega splava na Poljskem; opozarja poljski parlament in oblasti, da so ukrepi za omejevanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v nasprotju z načelom neuveljavljanja v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, in jih poziva, naj poskrbijo za popolno uresničevanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

obsoja vse bolj sovražno in nasilno okolje za zagovornike človekovih pravic žensk na Poljskem in poziva poljske oblasti, naj poskrbijo, da se bodo, tudi kadar nasprotujejo vladni politiki, lahko javno izražali brez strahu pred povračilnimi ukrepi ali grožnjami; poziva poljske oblasti, naj nujno zaščitijo zagovornike človekovih pravic žensk, ki so tarča sovražnosti, ter raziščejo grožnje proti njim, odgovorne zanje pa naj privedejo pred sodišče; poziva poljsko vlado, naj ukrepa proti nepoštenim kampanjam napačnih informacij, usmerjenih proti zagovornikom človekovih pravic žensk; poudarja, da se številni zagovorniki človekovih pravic žensk na Poljskem zdaj soočajo s kazenskimi obtožbami zaradi svoje vloge v protestih zoper omenjeni zakon, saj so takrat veljale omejitve zaradi pandemije COVID-19; poziva poljsko vlado, naj ne vlaga politično motiviranih kazenskih obtožb proti zagovornikom človekovih pravic žensk;

ostro obsoja, da organi kazenskega pregona in nedržavni akterji, kot so skrajno desničarske nacionalistične skupine, pretirano in nesorazmerno uporabljajo silo in nasilje nad protestniki, vključno z aktivisti in organizacijami za pravice žensk; poziva poljske organe, naj zagotovijo, da bodo tisti, ki napadajo protestnike, odgovarjali za svoja dejanja;

obsoja sovražno retoriko poljskih vladnih uradnikov zoper zagovornike človekovih pravic žensk in druge kritike vladne politike, Komisijo pa poziva, naj se spoprime s tem ter politično in finančno podpre aktiviste;

10.

poziva poljsko vlado, naj omogoči udeležbo žensk in deklet pri pripravi zakonov in politik, ki vplivajo na njihovo življenje, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter splavom, ter jim omogoči dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev, kadar so kršene njihove pravice;

11.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita ustrezna finančna sredstva za nacionalne in lokalne organizacije civilne družbe, da bi spodbudili lokalno podporo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v državah članicah, tudi na Poljskem; poziva Komisijo, naj nemudoma in neposredno podpre programe in poljske organizacije civilne družbe, ki si prizadevajo za zaščito spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; poziva Komisijo in države članice, naj s programi financiranja podprejo ozaveščanje in usposabljanje na tem področju; pozdravlja podporo, ki so jo nekatere države članice zagotovile organizacijam civilne družbe, ki poljskim ženskam pomagajo pri uresničevanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter spodbuja druge, naj storijo enako; poziva države članice, naj učinkoviteje sodelujejo, da bi olajšale čezmejni dostop do splava, na primer tako, da v svojem zdravstvenem sistemu Poljakinjam omogočijo dostop do prostega in varnega splava;

12.

vztraja, da izvedba splava nikakor ne bi smela biti vključena v kazenski zakonik, saj to negativno vpliva na zdravnike, ki zaradi tega ne opravljajo storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic zaradi strahu pred kazenskimi sankcijami, to pa omejuje zdravstveno varstvo, ki je na voljo ženskam in dekletom; je zaskrbljen, ker zdravniki zaradi tega raje rešujejo zarodek kot žensko življenje; poziva poljsko vlado, naj poskrbi, da na Poljskem zaradi tega omejujočega zakona ne bo več umrla „niti ena ženska“, v celoti dekriminalizira splav in iz kazenskega zakonika odstrani vse, kar je povezano s splavom, s čimer bi poskrbela, da bodo zdravniki v praksi začeli opravljati splave znotraj okvira nacionalnega prava, prav tako pa naj zagotovi, da bodo posredovane informacije o dostopu do splava ter drugih spolnih in reproduktivnih pravicah nepristranske in podprte z dokazi;

13.

opozarja, da neupravičeno prekomerno omejevanje dostopa do splava, ki izhaja iz zgoraj navedene sodbe nelegitimnega ustavnega sodišča, ne ščiti neločljivega in neodtujljivega dostojanstva žensk, saj krši Listino, EKČP, sodno prakso ESČP, številne mednarodne konvencije, katerih podpisnica je Poljska, ter ustavo Republike Poljske; znova poziva poljske organe, naj začnejo v celoti izvajati sodbe ESČP, ki je v zadevah proti Poljski razsodilo, da omejevanje dostopa do zakonitega splava krši človekove pravice žensk;

14.

poudarja, da sta neoviran in pravočasen dostop do storitev reproduktivnega zdravja ter spoštovanje reproduktivne avtonomnosti in odločitev žensk bistvena za zaščito človekovih pravic žensk in enakosti spolov; poudarja, da so strokovnjaki OZN (17) poudarili, da so človekove pravice žensk temeljne pravice, ki jih ni mogoče podrediti kulturnim, verskim ali političnim vidikom, in da so posledice vmešavanja v zadeve javnega zdravja iz ideoloških ali verskih razlogov še posebej škodljive za zdravje in dobro počutje žensk in deklet;

15.

je močno zaskrbljen nad uporabo klavzule o vesti, ki pomeni zavrnitev zdravstvene oskrbe na podlagi osebnih prepričanj; obžaluje, da po spremembi Zakona o poklicih zdravnikov in zobozdravnikov zdravnikom in zdravstvenim ustanovam v primeru zavrnitve splava in drugih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja na podlagi osebnih prepričanj ni treba navesti alternativne ustanove ali zdravnika; ugotavlja, da je po sodbi nelegitimnega ustavnega sodišča z dne 22. oktobra 2020 praktična uporaba klavzule o vesti sama po sebi omejena, saj je onemogočen dostop do splava na podlagi stanja zarodka; obžaluje, da način, kako je ta klavzula vključena v poljsko pravo, ne predvideva pritožbenega postopka proti zlorabi klavzule o vesti; obžaluje, da se ginekologi pogosto napačno sklicujejo nanjo, kadar bi morali predpisati kontracepcijska sredstva, s čimer se dejansko omejuje tudi dostop do kontracepcije na Poljskem; ugotavlja, da mehanizem za zavrnitev zdravstvene oskrbe na podlagi osebnih prepričanj ovira tudi dostop do prenatalnega presejanja, kar ne pomeni le kršitve pravice do obveščenosti o zarodku, temveč tudi ovira uspešno zdravljenje med nosečnostjo ali takoj po njej; poziva poljsko vlado, naj zakonsko uredi zavrnitev zagotavljanja storitev spolnega in reproduktivnega zdravja s strani izvajalcev zdravstvenega varstva na način, ki ne bo onemogočal dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, prav tako pa naj sprejme potrebne reforme, s katerimi bo uvedla obveznost, da se bolnika napoti k drugemu zdravniku, in omogočila pritožbeni postopek proti zlorabi klavzule o vesti;

16.

poziva poljske oblasti, naj razveljavijo zakon, ki omejuje dostop do nujne kontracepcijske tablete, ter financirajo, razvijajo in spodbujajo celoten nabor kontracepcijskih sredstev, tudi za moške;

17.

obsoja, da poljska vlada zlorablja sodstvo in svoja zakonodajna pooblastila za instrumentalizacijo in politizacijo življenja in zdravja žensk in oseb LGBTI+, zaradi česar prihaja do njihovega zatiranja in diskriminacije proti njim;

18.

znova izraža globoko zaskrbljenost, ki jo izrazil že v resolucijah, zaradi poskusov kriminalizacije širjenja spolne vzgoje na Poljskem, in poziva Komisijo in države članice, tudi Poljsko, naj poskrbijo, da bodo učenci vseh starosti in spolnih usmerjenosti deležni starosti primerne in z dokazi podprte celovite spolne vzgoje, ki je ključnega pomena, saj si mladi z njo pridobivajo znanje in veščine za zdrave, enakopravne, vzpodbudne in varne odnose brez diskriminacije, prisile in nasilja; poudarja, da lahko samo izobraževanje, informiranje in splošni dostop do kontracepcije, izkoreninjenje spolnega nasilja in deljena odgovornost za kontracepcijo med žensko in moškim ustavijo napačne informacije in zmanjšajo število nenamernih nosečnosti;

19.

odločno obsoja odločitev poljskega ministra za pravosodje, da začne postopek uradnega odstopa Poljske od Istanbulske konvencije, kar je že sam po sebi korak nazaj, če bi se odstop uresničil, pa bi to pomenilo resno nazadovanje na področjih enakosti spolov, pravic žensk in boja proti nasilju na podlagi spola; poziva poljske oblasti, naj spremenijo to odločitev ter zagotovijo učinkovito in praktično izvajanje konvencije; poziva Svet, naj v imenu EU takoj sklene ratifikacijo Istanbulske konvencije;

20.

opozarja, da so pravice žensk temeljne človekove pravice, institucije in države članice EU pa so zakonsko obvezane, da jih spoštujejo in varujejo v skladu s Pogodbama in Listino o temeljnih pravicah ter mednarodnim pravom;

21.

poziva Svet, naj to vprašanje in druge domnevne kršitve temeljnih pravic na Poljskem obravnava z razširitvijo obsega svojih predstavitev razmer na Poljskem, v skladu s členom 7(1) PEU;

22.

poziva poljsko vlado, naj spoštuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razglasilo, da je sestava ustavnega sodišča nezakonita (18); znova poziva Komisijo, naj temeljito oceni sestavo nelegitimnega ustavnega sodišča; poudarja, da je sodba v zvezi s splavom še en primer političnega prevzema sodstva in sistemskega zloma pravne države na Poljskem, in meni, da morajo institucije EU ustrezno ukrepati;

23.

poziva Komisijo, naj podpre države članice pri zagotavljanju splošnega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno z dostopom do varnega in zakonitega splava za vse državljanke;

24.

poziva Komisijo in Svet, naj zaščitita pravico do zdravja ter z odločnimi ukrepi in ustrezno obravnavo morebitnih zakonodajnih predlogov ali omejitev dostopa do zdravstvenih storitev, ki jih poda Poljska, tudi ko gre za oskrbo v primeru splava, zagotovita, da ženske in dekleta na Poljskem ne bodo zapostavljena;

25.

poziva komisarje za zdravje in varnost hrane, za enakost ter za demokracijo in demografijo, naj olajšajo in spodbujajo varstvo spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic na Poljskem, saj gre za pomemben element uresničevanja pravice do zdravja, varnosti in enakosti spolov;

26.

poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za splošno zaščito spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v EU, začenši z imenovanjem posebnega odposlanca EU za spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, pa tudi z vključitvijo poglavja o stanju na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji;

27.

poziva Komisijo, naj sprejme smernice za države članice, da bi zagotovili enak dostop do blaga in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v skladu s pravom EU in sodno prakso ESČP;

28.

opominja Komisijo, da bi morala predlagati celovito direktivo o preprečevanju vseh oblik nasilja na podlagi spola in boju proti njim, vključno s kršitvami spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Poljske ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 232, 16.6.2021, str. 48.

(2) UL C 356, 4.10.2018, str. 44.

(3) UL C 385, 22.9.2021, str. 317.

(4) UL C 129, 5.4.2019, str. 13.

(5) UL C 208, 1.6.2021, str. 24.

(6) UL C 449, 23.12.2020, str. 102.

(7) UL C 425, 20.10.2021, str. 147.

(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0314.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0395.

(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0439.

(11) Odbor za odpravo diskriminacije žensk, Odbor za človekove pravice, posebni poročevalec za mučenje in druge oblike krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter posebni poročevalec za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih (Informacijska zbirka o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah pri visokem komisarju OZN za človekove pravice, Splav, 2020).

(12) Tysiąc proti Poljski (2007), R.R. proti Poljski (2011) in P. in S. proti Poljski (2012).

(13) https://www.asn.org.uk/press-release-abortion-without-borders-helps-more-than-17000-with-abortion-in-six-months-after-polish-constitutional-court-ruling/

(14) https://en.federa.org.pl/womens-collective-complaint-in-the-echr/

(15) https://www.epfweb.org/european-contraception-atlas#:~:text=On%2012%20November%202020%2C%20MEPs,on%20access%20to%20modern%20contraception

(16) Mnenje Beneške komisije z dne 14. in 15. oktobra 2016 o zakonu o ustavnem sodišču, odstavek 128; Odbor OZN za človekove pravice, „Concluding observations on the seventh periodic report of Poland“ (Sklepne ugotovitve o sedmem rednem poročilu Poljske), 23. novembra 2016, odstavka 7 in 8; Priporočilo Komisije (EU) 2017/1520 z dne 26. julija 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem (UL L 228, 2.9.2017, str. 19).

(17) Delovna skupina o diskriminaciji žensk in deklet, 14. september 2021, na voljo na: https://www.ohchr.org/FR/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=27457&LangID=E.

(18) Zadeva XERO FLOR w POLSCE sp. z o.o. proti POLJSKI, na voljo na: https://hudoc.echr.coe.int/eng?i=001-210065.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/53

P9_TA(2021)0443

Zahteva za odvzem imunitete Fulviu Martusciellu

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o zahtevi za odvzem imunitete Fulviu Martusciellu (2021/2049(IMM))

(2022/C 205/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Fulviu Martusciellu, ki jo je 31. marca 2021 predložila zvezna javna služba za zunanje zadeve Kraljevine Belgije in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 26. aprila 2021,

—	po zagovoru Fulvia Martusciella v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019 (1),

—	ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0302/2021),

ker je generalni državni tožilec pri pritožbenem sodišču v Bruslju zahteval odvzem imunitete italijanskemu poslancu Evropskega parlamenta Fulviu Martusciellu v zvezi s prekoračitvijo hitrosti, ki je prekršek v skladu s točko a prvega pododstavka drugega odstavka 11. člena kraljevega odloka z dne 1. decembra 1975 o splošnih predpisih o nadzoru cestnega prometa ter o uporabi javnih cest ter tretjega odstavka 29. člena zakona z dne 16. marca 1968 o nadzoru cestnega prometa;

B.	ker je patrulja prometne policije 25. novembra 2020 v okviru kampanje za zmanjšanje hitrosti na avtocesti E411, kjer je omejitev 120 kilometrov na uro, prestregla vozilo, ki je vozilo s hitrostjo 179 kilometrov na uro;

ker je policija ugotovila, da je voznik tega vozila Fulvio Martusciello, ki se je predstavil kot evropski poslanec; ker Fulvio Martusciello v odgovoru na dopis okrožnega državnega tožilca regije Brabant-Wallon z dne 15. decembra 2020, ki mu je poslal kopijo policijskega zapisnika in ga pozval, naj predloži morebitne pripombe, ni izpodbijal ugotovljene prekoračitve hitrosti;

D.	ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ (2);

ker se domnevno kaznivo dejanje ne nanaša neposredno ali očitno na opravljanje nalog in dolžnosti evropskega poslanca niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki ga je Fulvio Martusciello izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske Unije določa:

„Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.“;

G.	ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstva, ki kažejo, da bi lahko bil namen zadevnega sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca in s tem tudi Evropskemu parlamentu;

sklene, da se Fulviu Martusciellu odvzame imuniteta;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Kraljevine Belgije in Fulviu Martusciellu.

(1) Sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23; Sodba Sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi Junqueras Vies, C-502/19, ECLI:EU:C:2019:1115.

(2) Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019 v zadevi Briois proti Parlamentu, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/55

P9_TA(2021)0444

Zahteva za odvzem imunitete Haraldu Vilimskemu

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o zahtevi za odvzem imunitete Haraldu Vilimskemu (2021/2073(IMM))

(2022/C 205/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Haraldu Vilimskemu, ki jo je vložilo državno tožilstvo na Dunaju v zvezi s kazenskim postopkom in jo je 7. maja 2021 posredoval vodja stalnega predstavništva Avstrije pri EU in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 20. maja 2021,

—	po zagovoru Haralda Vilimskega v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019 (1),

—	ob upoštevanju člena 57(2) in (3) avstrijske ustave,

—	ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0303/2021),

ker je dunajsko državno tožilstvo zahtevalo odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Haraldu Vilimskemu, da bi začelo kazenski pregon v zvezi s kaznivim dejanjem poneverbe v skladu s prvim primerom oddelka 153(1) in (3) ter kaznivim dejanjem sodelovanja pri poneverbi javnih sredstev iz oddelkov 12, druga možnost, ter 133(1) in (2), prvi primer, in kaznivim dejanjem zlorabe sredstev iz oddelka 153 b(1), (2) in (3) avstrijskega kazenskega zakonika;

B.	ker je bil Harald Vilimsky od 27. oktobra 2006 do 23. oktobra 2019 uradnik za finance avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ); ker je bil na volitvah maja 2019 izvoljen v Evropski parlament;

ker je Harald Vilimsky med 1. oktobrom 2011 in 13. avgustom 2019 domnevno zlorabil pooblastila za uporabo bančnih računov parlamentarne skupine FPÖ v avstrijskem državnem zboru, s tem ko je uredil plačevanje računov s trajniki z računa skupine FPÖ v državnem zboru za storitve mobilne telefonije, ki jih je tretja oseba uporabljala za popolnoma zasebne namene, kar je skupini FPÖ v državnem zboru povzročilo finančno škodo;

ker naj bi sredstva, dodeljena skupini FPÖ v državnem zboru, uporabil za namene, ki presegajo tiste iz oddelka 1 avstrijskega zakona o financiranju avstrijskih parlamentarnih skupin iz leta 1985 (KlubFG), in ker naj bi to storil ob popolnem poznavanju dejstva, da plačane storitve niso bile povezane s stranko;

E.	ker se očitano kaznivo dejanje ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

F.	ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

ker člen 57(2) in (3) avstrijske ustave določa, da

„2. se lahko poslancu državnega zbora odvzame prostost zaradi kaznivega dejanja le s privolitvijo državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju. Prav tako je za hišne preiskave pri poslancih državnega zbora potrebno soglasje državnega zbora.

3. Sicer se lahko poslanci državnega zbora uradno preganjajo zaradi kaznivega dejanja le s soglasjem državnega zbora, če to dejanje očitno ni povezano z uradno funkcijo tega poslanca. Pristojni organ (Behörde) mora vseeno zaprositi državni zbor, da se izreče o obstoju te povezave, če tako zahteva zadevni poslanec ali tretjina članov stalnega odbora, ki je pristojen za ta vprašanja. V primeru take zahteve mora vsak uradni pregon takoj prenehati ali ga je treba prekiniti.“;

H.	ob upoštevanju, da Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in da poslanec v zvezi s tem postopkom za odvzem imunitete ne sme biti „obtoženec“ (2);

I.	ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki, povezanimi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.	ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstva, ki kažejo, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca in s tem tudi Evropskemu parlamentu;

se odloči, da odvzame imuniteto Haraldu Vilimskemu;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Avstrije in Haraldu Vilimskemu.

(1) Sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/163, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23. sodba Sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi Junqueras Vies, C-502/19, ECLI:EU:C:2019:1115.

(2) Sodba Sodišča z dne 30. aprila 2019 v zadevi Briois proti Parlamentu, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/57

P9_TA(2021)0445

Zahteva za odvzem imunitete Nilsu Ušakovsu

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o zahtevi za odvzem imunitete Nilsu Ušakovsu (2020/2239(IMM))

(2022/C 205/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Nilsu Ušakovsu, ki jo je dne 23. oktobra 2020 posredoval generalni državni tožilec Republike Latvije v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga bo sprožil v Republiki Latviji, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. novembra 2020,

—	po zagovoru Nilsa Ušakovsa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019 (1),

—	ob upoštevanju 29. in 30. člena latvijske ustave,

—	ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0304/2021),

ker je tožilec na sekciji za težje primere v oddelku za kazenske zadeve vrhovnega državnega tožilstva v Rigi zahteval odvzem imunitete Nilsu Ušakovsu, poslancu Evropskega parlamenta, da bi proti njemu začel kazenski postopek v zvezi s kršitvijo prepovedi prometa z napravami, spremenjenimi za posebne tajne operacije;

ker je bila 30. januarja 2019 med uradno preiskavo pisarne Nilsa Ušakovsa kot predsednika mestnega sveta Rige v povezavi z drugimi kazenskimi postopki najdena naprava, ki je namenjena predvsem skrivnemu snemanju video in avdio posnetkov in ki je bila posebej zasnovana in uporabljana za posebne tajne operacije;

ker naj bi Nils Ušakovs s tem, ko je namestil napravo v svoji pisarni v prostorih mestnega sveta Rige, kršil prepoved iz prvega odstavka 51. člena zakona o prometu blaga strateškega pomena, ki fizičnim osebam prepoveduje nabavo ali posedovanje opreme, naprav ali orodij oziroma njihovih sestavnih delov, posebej zasnovanih ali prirejenih za posebne tajne operacije, vključene na nacionalni seznam Republike Latvije, ki določa blago in storitve strateškega pomena; ker naj bi Nils Ušakovs s svojim ravnanjem storil kaznivo dejanje v skladu z drugim odstavkom 2371. člena latvijskega kazenskega zakonika;

D.	ker je bil Nils Ušakovs na volitvah maja 2019 izvoljen v Evropski parlament;

E.	ker se domnevno kaznivo dejanje ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je Nils Ušakovs izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

F.	ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

ker je v 29. in 30. členu latvijske ustave določeno, da:

„Člen 29

Brez privolitve Saeimaja poslancem ni mogoče odvzeti prostosti ali jim kakor koli omejiti osebne svobode niti ni mogoče preiskati njihovih prostorov. (…)

Člen 30

Brez privolitve Saeimaja ni mogoče začeti kazenskega pregona zoper poslanca.“;

H.	ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ (2);

I.	ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki, povezanimi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.	ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstva, ki kažejo, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca in s tem tudi Evropskemu parlamentu;

sklene, da se Nilsu Ušakovsu odvzame imuniteta;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Latvije in Nilsu Ušakovsu.

(2) Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019 v zadevi Briois proti Parlamentu, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/59

P9_TA(2021)0446

Razkritje davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic (09722/1/2021 – C9-0371/2021 – 2016/0107(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2022/C 205/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (09722/1/2021 – C9-0371/2021),

—	ob upoštevanju izjave o utemeljitvi stališča Sveta v prvi obravnavi,

—

ob upoštevanju obrazloženih mnenj irskega in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2016 (1),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (2) o predlogu Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu (COM(2016)0198),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

—	ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve (A9-0305/2021),

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 62.

(2) UL C 108, 26.3.2021, str. 623.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/61

P9_TA(2021)0447

Evropsko partnerstvo za meroslovje ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Unije v evropskem partnerstvu za meroslovje, ki ga skupaj izvaja več držav članic (COM(2021)0089 – C9-0083/2021 – 2021/0049(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2022/C 205/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0089),

—	ob upoštevanju člena 294(2), člena 185 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C9-0083/2021),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. oktobra 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0242/2021),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 341, 24.8.2021, str. 34.

P9_TC1-COD(2021)0049

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. novembra 2021 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Unije v evropskem partnerstvu za meroslovje, ki ga skupaj izvaja več držav članic

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2021/2084.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE

Da bi pomagala državam članicam pri krepitvi sinergij med programom Obzorje Evropa in kohezijsko politiko, bo Komisija razvila smernice, osredotočene na priložnosti, ki jih zagotavljajo alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje ter prenos sredstev.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/63

P9_TA(2021)0448

Agencija Evropske unije za azil ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010 (COM(2016)0271 – C8-0174/2016 – 2016/0131(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2022/C 205/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0271) ter sprememb predloga (COM(2018)0633),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 78(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0174/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0392/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

P9_TC1-COD(2016)0131

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. novembra 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2021/2303.)

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/64

P9_TA(2021)0449

Resne čezmejne grožnje za zdravje ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. septembra in 11. novembra 2021, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (COM(2020)0727 – C9-0367/2020 – 2020/0322(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2022/C 205/12)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)

Določbe o zdravju iz Pogodb se še vedno ne uporabljajo dovolj za namene, za katere so bile zasnovane. Zato bi moral biti namen te uredbe, da se te določbe čim bolje uporabljajo in tako pride do izraza močna zdravstvena politika Unije, hkrati pa ohrani normalno delovanje enotnega trga v primeru resnih čezmejnih groženj za zdravje.

Spremembi 2 in 244

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Glede na izkušnje, pridobljene med tekočo pandemijo COVID-19, ter da bi spodbudili ustrezno pripravljenost in odzivanje na vse čezmejne grožnje za zdravje na ravni Unije, je treba razširiti pravni okvir za epidemiološko spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim, kot je določen s Sklepom št. 1082/2013/EU, tako da bo zajemal dodatne zahteve glede sporočanja in analize kazalnikov zdravstvenih sistemov ter sodelovanja držav članic z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Za učinkovito odzivanje Unije na nove čezmejne grožnje za zdravje bi moral pravni okvir za boj proti resnim čezmejnim grožnjam za zdravje omogočati takojšnje sprejetje opredelitev primerov za spremljanje novih groženj, poleg tega pa bi moral določiti vzpostavitev mreže referenčnih laboratorijev EU in mreže za podporo spremljanju izbruhov bolezni, ki so povezane s snovmi človeškega izvora. Poleg tega bi bilo treba z vzpostavitvijo avtomatiziranega sistema, ki temelji na sodobnih tehnologijah, okrepiti zmogljivost za sledenje stikom.

(2)

Glede na izkušnje, pridobljene med tekočo pandemijo COVID-19, ter da bi spodbudili ustrezno preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na vse čezmejne grožnje za zdravje na ravni Unije , vključno z zoonotskimi grožnjami , je treba razširiti pravni okvir za epidemiološko spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim, kot je določen s Sklepom št. 1082/2013/EU, tako da bo zajemal dodatne zahteve glede sporočanja in analize kazalnikov zdravstvenih sistemov ter sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije, zlasti Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) , organom EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (v nadaljnjem besedilu: organ HERA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) ter mednarodnimi organizacijami, zlasti Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) . Za učinkovito odzivanje Unije na nove čezmejne grožnje za zdravje bi moral pravni okvir za boj proti resnim čezmejnim grožnjam za zdravje omogočati takojšnje sprejetje opredelitev primerov za spremljanje novih groženj, poleg tega pa bi moral določiti vzpostavitev mreže referenčnih laboratorijev EU in mreže za podporo spremljanju izbruhov bolezni, ki so povezane s snovmi človeškega izvora. Poleg tega bi bilo treba z vzpostavitvijo avtomatiziranega sistema, ki temelji na sodobnih tehnologijah , hkrati pa spoštuje Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (splošna uredba o varstvu podatkov) (1a) , okrepiti zmogljivost za sledenje stikom.

Sprememba 245

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2a)

Organ HERA je bil vzpostavljen, da bi okrepil zmogljivost Unije za preprečevanje, zaznavanje in odziv na čezmejne grožnje za zdravje, in sicer tako, da zagotavlja oskrbo z zdravstvenimi protiukrepi, pomembnimi za krizo, tudi s spremljanjem, nabavo in nakupom, da aktivira načrte za raziskave in inovacije v izrednih razmerah, zagotavlja financiranje v izrednih razmerah ter da sprejema ukrepe glede proizvodnje, razpoložljivosti in oskrbe s temi pomembnimi zdravstvenimi protiukrepi.

Sprememba 246

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2b)	Vse takšne naložbe v raziskave, razvoj, izdelavo, proizvodnjo, nabavo, skladiščenje, dobavo in distribucijo zdravstvenih protiukrepov bi morale biti pregledne.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Pri usklajevanju načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na resne čezmejne grožnje za zdravje ima pomembno vlogo Odbor za zdravstveno varnost, uradno ustanovljen s Sklepom št. 1082/2013/EU. Temu odboru bi bilo treba dodeliti dodatne odgovornosti glede sprejemanja smernic in mnenj, da bo lahko države članice bolje podprl pri preprečevanju in obvladovanju resnih čezmejnih groženj za zdravje.

(3)

Pri usklajevanju načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na resne čezmejne grožnje za zdravje ima pomembno vlogo Odbor za zdravstveno varnost, uradno ustanovljen s Sklepom št. 1082/2013/EU. Temu odboru bi bilo treba dodeliti dodatne odgovornosti glede sprejemanja smernic in mnenj, da bo lahko države članice bolje podprl pri preprečevanju in obvladovanju resnih čezmejnih groženj za zdravje ter pri boljšem usklajevanju pri obravnavanju teh groženj . Predstavniki, ki jih imenuje Evropski parlament, bi morali imeti možnost, da sodelujejo v Odboru za zdravstveno varnost kot opazovalci.

Sprememba 247

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)

Da bi preprečili podvajanje prizadevanj in dosegli skladnost pri odločanju na ravni Unije, bi moral Odbor za zdravstveno varnost tesno sodelovati z Odborom HERA, ustanovljenim s sklepom Komisije z dne 16. septembra 2021, odborom za zdravstvene krize, ustanovljenim v okviru uredbe Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije, ter drugimi ustreznimi agencijami in organi Unije, da bi vzpostavili učinkovite mehanizme za pripravljenost in odziv na izredne razmere v zdravju.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Strategije preprečevanja in spodbujanja se nanašajo na vse sektorske politike, vključno s fiskalnimi, trgovinskimi, gospodarskimi, kmetijsko-okoljskimi, izobraževalnimi, stanovanjskimi in kulturnimi politikami ter politikami socialne pomoči. Zdravje v vseh politikah bi moralo biti načelo vseh javnih politik. Instrument, ki se na nacionalni ravni že uporablja za oceno vpliva različnih sektorskih politik na zdravje, je tako imenovani zdravstveni test. Za vse programe, ki jih upravlja Unija, bi bilo treba izvesti oceno učinka na zdravje.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v druge zavezujoče ukrepe v zvezi s posebnimi dejavnostmi ali standardi kakovosti in varnosti nekaterega blaga, ki določajo posebne obveznosti in orodja za spremljanje posebnih čezmejnih groženj, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim. Navedeni ukrepi vključujejo zlasti ustrezno zakonodajo Unije na področju skupnih varnostnih vprašanj v zvezi z javnim zdravjem, ki zajemajo blago, kot so farmacevtski izdelki, medicinski pripomočki in živila, snovi človeškega izvora (kri, tkiva, celice, organi) ter izpostavljenost ionizirajočemu sevanju.

(5)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v druge zavezujoče ukrepe v zvezi s posebnimi dejavnostmi ali standardi kakovosti in varnosti nekaterega blaga, ki določajo posebne obveznosti in orodja za spremljanje posebnih čezmejnih groženj, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim , kot je Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije . Navedeni ukrepi vključujejo zlasti ustrezno zakonodajo Unije na področju skupnih varnostnih vprašanj v zvezi z javnim zdravjem in okoljem , ki zajemajo blago, kot so farmacevtski izdelki, medicinski pripomočki , in vitro diagnostični medicinski pripomočki in živila, snovi človeškega izvora (kri, plazma, tkiva, celice, organi) ter izpostavljenost ionizirajočemu sevanju.

Sprememba 242

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)

Prekomerno izkoriščanje prostoživečih živali in drugih naravnih virov ter pospešeno zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogrožata zdravje ljudi. Ker je zdravje ljudi, živali in okolja neločljivo povezano, je ključno, da se pri reševanju sedanjih in nastajajočih kriz spoštujejo načela pristopa „eno zdravje“.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Varovanje zdravja ljudi je vprašanje, ki ima vpliv na številna področja, ter je pomembno za mnoge politike in dejavnosti Unije. Da bi se dosegla visoka raven varovanja zdravja ljudi in preprečilo prekrivanje dejavnosti, podvajanje ali nasprotujoče si ukrepanje, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotoviti usklajevanje in izmenjavo informacij med mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi s to uredbo, ter drugimi mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi na ravni Unije in v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom), katerih dejavnosti se nanašajo na načrtovanje pripravljenosti in odzivanja na resne čezmejne grožnje za zdravje, njihovo spremljanje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim. Komisija bi morala zlasti zagotoviti, da se ustrezne informacije iz različnih sistemov za hitro opozarjanje in obveščanje, vzpostavljenih na ravni Unije in v skladu s Pogodbo Euratom, zberejo in prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje (EWRS), vzpostavljenega z Odločbo št. 2119/98/ES, sporočijo državam članicam.

(6)

V skladu s pristopoma „eno zdravje“ in „zdravje v vseh politikah“ je varovanje zdravja ljudi vprašanje, ki ima vpliv na številna področja, ter je pomembno za mnoge politike in dejavnosti Unije. Unija bi morala podpirati države članice pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja v državah članicah in med njimi, doseganju splošnega zdravstvenega varstva in obravnavanju izzivov ranljivih skupin. Unija bi morala države članice tudi pozvati, naj izvajajo priporočila za zdravje za posamezne države, in jih podpreti pri krepitvi odpornosti, odzivnosti in pripravljenosti sistemov zdravstvenega varstva, da bi se lahko spoprijeli s prihodnjimi izzivi, tudi s pandemijami. Da bi se dosegla visoka raven varovanja zdravja ljudi in preprečilo prekrivanje dejavnosti, podvajanje ali nasprotujoče si ukrepanje, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami , vsemi ustreznimi deležniki, kot so zdravstveni delavci, združenja pacientov, industrija in akterji v dobavni verigi, zagotoviti usklajevanje in izmenjavo informacij med mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi s to uredbo, ter drugimi mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi na ravni Unije in v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom), katerih dejavnosti se nanašajo na načrtovanje pripravljenosti in odzivanja na resne čezmejne grožnje za zdravje, njihovo spremljanje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim. Ti mehanizmi bi morali iskati sinergije med ukrepi, sprejetimi na ravni Unije in nacionalni ravni, ter poskušati preprečiti podvajanje z ukrepi, sprejetimi v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Komisija bi morala zlasti zagotoviti, da se ustrezne informacije iz različnih sistemov za hitro opozarjanje in obveščanje, vzpostavljenih na ravni Unije in v skladu s Pogodbo Euratom, zberejo in prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje (EWRS), vzpostavljenega z Odločbo št. 2119/98/ES, sporočijo državam članicam.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Načrtovanje pripravljenosti in odzivanja je ključni element za učinkovito spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim. Zato mora Komisija pripraviti načrt Unije za pripravljenost na zdravstvene krize in pandemije, ki ga mora potrditi Odbor za zdravstveno varnost. Hkrati bi morale države članice posodobiti nacionalne načrte za pripravljenost in odzivanje, da se zagotovi skladnost s strukturami na regionalni ravni. Komisija in agencije Unije bi morale države članice pri tem podpreti s ciljno usmerjenimi dejavnostmi usposabljanja in izmenjave znanja za zdravstveno in javnozdravstveno osebje za zagotovitev potrebnih znanj in spretnosti. Komisija bi morala za zagotovitev uspešnega izvajanja navedenih načrtov z državami članicami izvajati stresne teste, vaje ter preglede med izvajanjem in po njem. Načrti bi morali biti usklajeni, funkcionalni in posodobljeni, poleg tega pa bi morala biti na voljo zadostna sredstva za njihovo operacionalizacijo. Po stresnih testih in pregledih načrtov bi morale države članice izvesti korektivne ukrepe, Komisijo pa obvestiti o kakršnih koli posodobitvah.

(7)

Načrtovanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja je ključni element za učinkovito spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim. Zato mora Komisija pripraviti načrt Unije za pripravljenost na zdravstvene krize in pandemije, ki ga mora potrditi Odbor za zdravstveno varnost. Hkrati bi morale države članice posodobiti nacionalne načrte za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, da se zagotovi skladnost s strukturami na regionalni ravni. Načrte bi bilo treba izvajati s pomočjo medregionalnega načrtovanja predvidevanja kriz s posebnim poudarkom na čezmejnih regijah, da se okrepi čezmejno sodelovanje na področju zdravja. Po potrebi bi morale regionalne oblasti sodelovati pri pripravi teh načrtov. Komisija in agencije Unije bi morale za podporo držav članic pri tem zagotoviti ciljno usmerjeno usposabljanje in olajšati izmenjavo najboljših praks za izboljšanje znanja zdravstvenega in javnozdravstvenega osebja in zagotovitev potrebnih spretnosti. Komisija bi morala za zagotovitev uspešnega izvajanja navedenih načrtov z državami članicami izvajati stresne teste, vaje ter preglede med izvajanjem in po njem. Ti načrti bi morali vključevati priporočila za ukrepe politike, povezane z blaženjem učinka nalezljivih bolezni na zdravstvene storitve in oskrbo ter na najpogostejše nenalezljive bolezni. Načrti bi morali biti usklajeni, funkcionalni in posodobljeni, poleg tega pa bi morala biti na voljo zadostna sredstva za njihovo operacionalizacijo . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti obmejnim regijam, kjer bi bilo treba spodbujati skupne čezmejne vaje in kjer bi bilo treba zdravstvene delavce spodbujati k spoznavanju struktur javnega zdravstvenega sistema sosednjih držav . Po stresnih testih in pregledih načrtov bi morale države članice izvesti korektivne ukrepe, Komisijo pa obvestiti o kakršnih koli posodobitvah.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

V ta namen bi morale države članice Komisijo seznaniti z najnovejšim stanjem, kar zadeva njihovo načrtovanje in izvajanje pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni. Informacije držav članic bi morale vsebovati vidike, o katerih morajo države članice poročati Svetovni zdravstveni organizaciji v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom (15) . Da se zagotovi ustreznost nacionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje, bi morala Komisija o trenutnem stanju in napredku v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije, vključno s korektivnimi ukrepi, vsaki dve leti poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V podporo ocenjevanju navedenih načrtov bi bilo treba v sodelovanju z ECDC in agencijami Unije v državah članicah izvajati presoje EU. Načrtovanje bi moralo vključevati predvsem ustrezno pripravljenost kritičnih sektorjev družbe, kot so energetika, promet, komunikacije ali civilna zaščita, ki se v kriznih razmerah zanašajo na dobro pripravljene in spolno občutljive javnozdravstvene sisteme, ki pa so tudi sami odvisni od delovanja teh sektorjev in ohranjanja ključnih storitev na ustrezni ravni. V primeru resne čezmejne grožnje za zdravje, ki jo povzroči zoonotska okužba, je treba zagotoviti interoperabilnost med zdravstvenim in veterinarskim sektorjem, kar zadeva načrtovanje pripravljenosti in odzivanja.

(8)

V ta namen bi morale države članice Komisijo seznaniti z najnovejšim stanjem, kar zadeva njihovo načrtovanje in izvajanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na nacionalni in po potrebi regionalni ravni. Informacije držav članic bi morale vsebovati vidike, o katerih morajo države članice poročati Svetovni zdravstveni organizaciji v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom (15) . Temeljni pogoj za hitro oceno tveganja in ublažitev krize je dostop do pravočasnih in popolnih podatkov. Da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj in razhajajoča priporočila, bi morale agencije Unije, Svetovna zdravstvena organizacija in nacionalne agencije uporabljati standardizirane opredelitve ter si stalno izmenjavati informacije, kadar je to mogoče . Da se zagotovi ustreznost nacionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje, bi morala Komisija o trenutnem stanju in napredku v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije, vključno s korektivnimi ukrepi, vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V podporo ocenjevanju navedenih načrtov bi bilo treba v sodelovanju z ECDC in agencijami Unije v državah članicah izvajati presoje EU. Načrtovanje bi moralo vključevati predvsem ustrezno pripravljenost kritičnega dolgoročnega zdravstvenega varstva in kritičnih sektorjev družbe, kot so kmetijstvo, energetika, promet, komunikacije ali civilna zaščita, ki se v kriznih razmerah zanašajo na dobro pripravljene in spolno občutljive javnozdravstvene sisteme, ki pa so tudi sami odvisni od delovanja teh sektorjev in ohranjanja ključnih storitev na ustrezni ravni. V primeru resne čezmejne grožnje za zdravje, ki jo povzroči zoonotska okužba, je treba zagotoviti interoperabilnost med zdravstvenim in veterinarskim sektorjem, kar zadeva načrtovanje pripravljenosti in odzivanja.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8a)

Izkušnje, pridobljene iz trenutne krize zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločnejše ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, zlasti med sosednjimi obmejnimi regijami. Nacionalni načrti držav članic, ki si delijo mejo z vsaj eno drugo državo članico, bi morali zato vključevati načrte za izboljšanje pripravljenosti preprečevanja in odzivanja na zdravstvene krize na obmejnih območjih v sosednjih regijah, tudi z obveznim čezmejnim usposabljanjem zdravstvenega osebja in vajami za usklajevanje za premeščanje pacientov. Komisija bi morala redno poročati o stanju priprav na čezmejne krize v sosednjih regijah.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8b)

Med pandemijo se je pokazala tudi vloga zdravstvenih delavcev v prvih vrstah, saj so bili ključni za zagotavljanje dostopa do zdravil in neprekinjene oskrbe, zagotavljanje moralne podpore in so bili vir zaupanja vrednih informacij v poplavi lažnih informacij. V prihodnjih izrednih razmerah je treba okrepiti znanje zdravstvenih delavcev z določitvijo pravil za zagotavljanje usposabljanja delavcev na področju zdravstvenega varstva in javnega zdravja. Prav tako jih je treba prek njihovih strokovnih organizacij vključiti v opredelitev politik javnega zdravja in v digitalni prehod, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost zdravstvenih sistemov ter zagotovili njihovo trajnostnost za delo, ki ga opravljajo na področju zdravstvene, socialne in teritorialne kohezije.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8c)

Zdravstvena pismenost ima temeljno vlogo pri preprečevanju in blaženju učinkov čezmejnih groženj ter prispeva k temu, da prebivalstvo boljše razume protiukrepe in ocene tveganja različnih groženj. Higiena kašljanja/kihanja, pravilno umivanje rok, izogibanje nepotrebnemu tesnemu stiku z vsakomur, ki ima simptome gripe, in preprečevanje nezaščitenega stika z divjimi živalmi bi morali biti del zdravstvenih izobraževalnih kampanj za izboljšanje vedenja prebivalstva na podlagi najnovejših razpoložljivih dokazov.

Spremembi 12 in 248

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8d)

Na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 bi morala ta uredba oblikovati trdnejši mandat za usklajevanje na ravni Unije. Razglasitev izrednih razmer v Unije bi spodbudila boljše usklajevanje in omogočila pravočasen razvoj, ustvarjanje zalog in skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov pod okriljem organa HERA.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8e)	Ta uredba zagotavlja tudi usklajeno ukrepanje na ravni Unije, ki zagotavlja pravilno delovanje notranjega trga in prosti pretok osnovne opreme, tudi zdravil, medicinskih izdelkov in osebne zaščitne opreme.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8f)	Logistični mehanizmi v zdravstvu bi morali izpolnjevati posebne pravne zahteve iz Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1a) in Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (1b) .

Spremembi 15 in 249

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Ker resne čezmejne grožnje za zdravje presegajo meje Unije, bi bilo treba skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov razširiti na države Evropskega združenja za prosto trgovino in države kandidatke za članstvo v Uniji v skladu z veljavno zakonodajo Unije. Sporazum o skupnem javnem naročanju, ki določa praktične ureditve glede postopka skupnega javnega naročanja iz člena 5 Sklepa št. 1082/2013/EU, bi bilo treba prilagoditi, da bo vključeval klavzulo o izključnosti v zvezi s pogajanji in javnimi naročili za države, ki sodelujejo v postopku skupnega javnega naročanja, da se omogoči boljše usklajevanje v EU. Komisija bi morala zagotoviti usklajevanje in izmenjavo informacij med subjekti, ki organizirajo kakršne koli ukrepe v okviru različnih mehanizmov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, in drugih ustreznih struktur Unije na področju javnega naročanja in ustvarjanja zalog zdravstvenih protiukrepov, kot je strateška rezerva rescEU iz Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(9)

Ker resne čezmejne grožnje za zdravje presegajo meje Unije, bi morala Unija v boju proti tem grožnjam sprejeti odgovornost ter usklajen in solidaren pristop. Skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov bi bilo zato treba razširiti na države Evropskega združenja za prosto trgovino, države kandidatke za članstvo v Uniji , Kneževino Andoro, Kneževino Monako, Republiko San Marino in Vatikansko mestno državo v skladu z veljavno zakonodajo Unije. Skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov bi okrepilo pogajalski položaj sodelujočih držav, izboljšalo zanesljivost oskrbe in zagotovilo pravičen dostop do zdravstvenih protiukrepov. Za skupne postopke naročanja, vključno z nakupi, ki jih usklajujejo organ HERA in s tem povezani programi za financiranje v izrednih razmerah, kot je rescEU, bi morale veljati stroge zahteve glede preglednosti, tudi v zvezi s podrobnim razkritjem naročene in dobavljene količine za vse sodelujoče države ter podrobnostmi o odgovornosti sodelujočih držav. Sporazum o skupnem javnem naročanju, ki določa praktične ureditve glede postopka skupnega javnega naročanja iz člena 5 Sklepa št. 1082/2013/EU, bi bilo treba prilagoditi, da bo vključeval klavzulo o izključnosti v zvezi s pogajanji in javnimi naročili za države, ki sodelujejo v postopku skupnega javnega naročanja, da se omogoči boljše usklajevanje v EU. Klavzula o izključnosti bi morala določati, da se države, ki sodelujejo v postopku skupnega javnega naročanja, ne pogajajo s proizvajalci in z njimi ne podpisujejo vzporednih pogodb, ter jasne posledice za tiste, ki tako ravnajo. Komisija bi morala zagotoviti usklajevanje in izmenjavo informacij med subjekti, ki organizirajo ukrepe v okviru različnih mehanizmov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, in drugih ustreznih struktur Unije na področju javnega naročanja in ustvarjanja zalog zdravstvenih protiukrepov, kot sta okvir ukrepov, sprejet v skladu z uredbo Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije, in strateška rezerva rescEU iz Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (16) , ter pri teh ukrepih sodelujejo. Države članice bi morale imeti zadostne zaloge kritičnih medicinskih izdelkov, da ne bi prišlo do pomanjkanja .

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9a)

Skupno javno naročanje bi moralo temeljiti na deljeni odgovornosti in pravičnem pristopu ter na pravicah in obveznostih vseh udeleženih strani. Proizvajalci, ki zagotavljajo dogovorjene ravni proizvodnje, in organi, ki kupujejo dogovorjene rezervirane količine, bi morali določiti jasne zaveze in jih spoštovati.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9b)

Komisija bi morala v času krize uvesti začasna pravila za zmanjšanje pomanjkanja in olajšanje pretoka zdravil med državami članicami, vključno s sprejetjem različnih oblik pakiranja, postopkom ponovne uporabe, ki imetnikom dovoljenja za promet z zdravilom omogoča pridobitev dovoljenja v drugi državi članici, podaljšanjem veljavnosti dobre proizvodne prakse, daljšim obdobjem veljavnosti in uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Komisija bi morala strogo spremljati uporabo teh ukrepov, da ne bi bila ogrožena varnost pacientov ter bi bilo zdravila na voljo v primeru težav ali pomanjkanja.

Sprememba 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9c)

Skupno javno naročanje bi bilo treba izvajati pregledno, pravočasno in učinkovito. V zvezi s tem bi bilo treba opredeliti jasne in pregledne faze postopka, področja uporabe, razpisa, specifikacij, rokov in formalnosti. Zagotoviti bi bilo treba fazo predhodnega posvetovanja ob ustreznih zaščitnih ukrepih proti navzkrižju interesov in asimetričnosti informacij, v katero bi bili vključeni ustrezni akterji, ter dvosmerno komunikacijo med celotnim postopkom.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9d)	Komisija bi si morala posebej prizadevati, da bi skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov v smislu člena 12 vključevalo tudi nabavo zdravil sirot.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9e)	Če se izvaja skupno javno naročanje, bi bilo treba v postopku oddaje upoštevati kvalitativna merila, kot so sposobnost proizvajalca, da zagotovi zanesljivost oskrbe med zdravstveno krizo, in cena.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9f)

Zaradi večje preglednosti bi moral Evropski parlament nadzirati pogodbe, sklenjene v okviru postopka za skupno javno naročanje. Komisija pa bi morala Parlamentu zagotoviti popolne, pravočasne in natančne informacije o tekočih pogajanjih ter omogočiti dostop do razpisne dokumentacije in sklenjenih pogodb.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9g)

Kadar se za nakup zdravstvenih protiukrepov ne uporabi postopek za skupno javno naročanje, bi morala Komisija države članice spodbuditi k izmenjavi informacij o cenah in datumih dostave zdravstvenih protiukrepov, da bi se zagotovila višja raven preglednosti in tako državam članicam omogočil dostop do zdravstvenih protiukrepov in pogajanje o njih v pravičnejših pogojih.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9h)

V času krize bi bilo treba za globalno odzivanje in blažitev krize uporabiti druge mehanizme. Taki mehanizmi bi lahko na primer vključevali mehanizem Unije za nadzor izvoza, sporazume o okrepljenem sodelovanju pri proizvodnji zdravstvenih protiukrepov, predhodno dodelitev dela skupnega javnega naročanja Unije ter prostovoljne in obvezne zbirke tehnološkega znanja in izkušenj ter sporazume o licenciranju med podjetji, ki bi morali olajšati dostop do protiukrepov za ljudi, vključno s tistimi v državah vzhodnega partnerstva ter državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Za razliko od nalezljivih bolezni, ki jih na ravni Unije redno spremlja ECDC, za druge potencialno resne čezmejne grožnje za zdravje trenutno ni potrebno spremljanje s strani agencij EU. Zato je za takšne grožnje primernejši pristop na podlagi tveganja, pri katerem spremljanje izvajajo države članice, razpoložljive informacije pa se izmenjujejo prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Kljub temu bi moral imeti ECDC možnost spremljati vpliv nalezljivih bolezni na najpogostejše nenalezljive bolezni, vključno z duševnimi boleznimi, ter ocenjevati kontinuiteto presejalnih pregledov, diagnosticiranja, spremljanja, zdravljenja in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva ob koordinaciji z obstoječimi podatkovnimi zbirkami, orodji in registri.

Spremembi 25 in 250

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Komisija bi morala okrepiti sodelovanje in dejavnosti z državami članicami, ECDC, Evropsko agencijo za zdravila (EMA), drugimi agencijami Unije, raziskovalnimi infrastrukturami in Svetovno zdravstveno organizacijo, da bi izboljšali preprečevanje nalezljivih bolezni, kot so s cepivom preprečljive bolezni, pa tudi reševanje drugih zdravstvenih vprašanj , kot je antimikrobična odpornost.

(11)

Komisija , zlasti organ HERA, bi morala okrepiti sodelovanje in dejavnosti z državami članicami, ECDC, Evropsko agencijo za zdravila (EMA), drugimi agencijami ali organi Unije, raziskovalnimi infrastrukturami in Svetovno zdravstveno organizacijo, da bi s pristopom „eno zdravje“ izboljšali preprečevanje nalezljivih bolezni, kot so s cepivom preprečljive bolezni, drugih zdravstvenih težav , kot je antimikrobična odpornost , in drugih najpogostejših nenalezljivih bolezni. Med zdravstveno krizo bi bilo treba posebno pozornost nameniti kontinuiteti presejalnih pregledov, diagnosticiranja, spremljanja, zdravljenja ter oskrbe drugih bolezni in stanj, pa tudi vplivu krize na duševno zdravje in psihosocialnim potrebam prebivalstva.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

V primeru čezmejne grožnje za zdravje zaradi nalezljive bolezni lahko službe za transfuzijo in presaditve v državah članicah omogočijo hitro testiranje populacije darovalcev ter oceno izpostavljenosti bolezni in imunosti nanjo v splošni populaciji. Te službe so odvisne od hitre ocene tveganja s strani ECDC, da paciente, ki potrebujejo zdravljenje s snovmi človeškega izvora, zaščitijo pred okužbo s takšno nalezljivo boleznijo. Takšna ocena tveganja je nato podlaga za ustrezno prilagoditev ukrepov za določitev standardov kakovosti in varnosti takšnih snovi človeškega izvora. ECDC bi zato moral vzpostaviti in upravljati mrežo nacionalnih služb za transfuzijo in presaditve ter njihovih organov, ki bi služila temu dvojnemu namenu.

(12)

V primeru čezmejne grožnje za zdravje zaradi nalezljive bolezni lahko službe za transfuzijo in presaditve , lekarne in druge pooblaščene zdravstvene ustanove v državah članicah omogočijo hitro testiranje populacije darovalcev ter oceno izpostavljenosti bolezni in imunosti nanjo v splošni populaciji. Te službe so odvisne od hitre ocene tveganja s strani ECDC, da paciente, ki potrebujejo zdravljenje s snovmi človeškega izvora ali ki so v postopku biomedicinske oploditve , zaščitijo pred okužbo s takšno nalezljivo boleznijo. Takšna ocena tveganja je nato podlaga za ustrezno prilagoditev ukrepov za določitev standardov kakovosti in varnosti takšnih snovi človeškega izvora. ECDC bi zato moral vzpostaviti in upravljati mrežo nacionalnih služb za transfuzijo in presaditve ter njihovih organov, pa tudi lekarniških služb in drugih pooblaščenih zdravstvenih služb in ustanov, da bi služili temu dvojnemu namenu.

Spremembi 27 in 251

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12a)

Da bi se izboljšala zgodnja pripravljenost in odziv na pojav čezmejne nevarnosti za zdravje, je treba omogočiti stalen in hiter dostop do podatkov o razpoložljivosti potrebnih zdravstvenih protiukrepov. Zato bi bilo treba na ravni Unije v okviru organa HERA vzpostaviti, upravljati in usklajevati mrežo služb držav članic, ki bi zagotavljala najnovejše informacije o nacionalnih strateških zalogah in razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov, zalog medicinskih izdelkov, osnovnih zdravstvenih proizvodov in diagnostičnih testov. Da bi izboljšali zbiranje, oblikovanje in uporabo prihodnjih podatkov, ki bodo omogočali zgodnje opozarjanje v Uniji, se morajo države članice bolje usklajevati in izmenjavati informacije o razpoložljivih strateških zalogah in zdravstvenih protiukrepih.

Sprememba 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Z Odločbo št. 2119/98/ES je bil vzpostavljen sistem, ki na ravni Unije omogoča opozarjanje na resne čezmejne grožnje za zdravje, za zagotovitev, da so pristojni javnozdravstveni organi v državah članicah in Komisija ustrezno in pravočasno obveščeni. Vse resne čezmejne grožnje za zdravje, zajete v tej uredbi, so zajete v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Delovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje bi moralo ostati pod okriljem ECDC. Objava opozorila bi morala biti potrebna le, kadar sta obseg in resnost zadevne grožnje že oziroma bi lahko postala tolikšna, da prizadeneta oziroma bi lahko prizadela več kot eno državo članico ter je potrebno oziroma bi lahko bilo potrebno usklajeno odzivanje na ravni Unije. Da se prepreči podvajanje in zagotovi usklajenost med sistemi Unije za opozarjanje, bi morala Komisija in ECDC zagotoviti, da so objave opozoril v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter drugih sistemih za hitro opozarjanje na ravni Unije med seboj čim bolj povezane, da bi se pristojni organi držav članic lahko v čim večji meri izognili objavljanju istega opozorila prek različnih sistemov na ravni Unije in bi opozorila za vse nevarnosti prejemali iz istega usklajenega vira.

(13)

Z Odločbo št. 2119/98/ES je bil vzpostavljen sistem, ki na ravni Unije omogoča opozarjanje na resne čezmejne grožnje za zdravje, za zagotovitev, da so pristojni javnozdravstveni organi v državah članicah in Komisija ustrezno in pravočasno obveščeni. Vse resne čezmejne grožnje za zdravje, zajete v tej uredbi, so zajete v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Delovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje bi moralo ostati pod okriljem ECDC. Objava opozorila bi morala biti potrebna le, kadar sta obseg in resnost zadevne grožnje že oziroma bi lahko postala tolikšna, da prizadeneta oziroma bi lahko prizadela več kot eno državo članico ter je potrebno oziroma bi lahko bilo potrebno usklajeno odzivanje na ravni Unije. Da se prepreči podvajanje in zagotovi usklajenost med sistemi Unije za opozarjanje, bi morala Komisija in ECDC zagotoviti, da so objave opozoril v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter drugih sistemih za hitro opozarjanje na ravni Unije v celoti interoperabilne, predmet človeškega nadzora in med seboj čim bolj avtomatsko povezane, da bi se pristojni organi držav članic lahko v čim večji meri izognili objavljanju istega opozorila prek različnih sistemov na ravni Unije in bi opozorila za vse nevarnosti prejemali iz istega usklajenega vira.

Sprememba 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Da se z vidika javnega zdravja zagotovi skladna in celovita ocena tveganja za javno zdravje na ravni Unije zaradi resnih čezmejnih groženj za zdravje, bi bilo treba usklajeno uporabljati razpoložljivo znanstveno znanje, in sicer prek ustreznih kanalov ali struktur, odvisno od vrste zadevne grožnje. Navedeno oceno tveganja za javno zdravje bi bilo treba razviti po povsem preglednem postopku, temeljiti pa bi morala na načelih odličnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in preglednosti. Treba je razširiti sodelovanje agencij Unije pri takih ocenah tveganja glede na njihovo področje delovanja, da se zagotovi pristop, ki upošteva vse nevarnosti, v okviru stalne mreže agencij in ustreznih služb Komisije, da se podpre priprava ocen tveganja.

(14)

Da se z vidika javnega zdravja zagotovi skladna in celovita ocena tveganja za javno zdravje na ravni Unije zaradi resnih čezmejnih groženj za zdravje, bi bilo treba usklajeno in multidisciplinarno uporabljati razpoložljivo znanstveno znanje, in sicer prek ustreznih kanalov ali struktur, odvisno od vrste zadevne grožnje. Navedeno oceno tveganja za javno zdravje bi bilo treba razviti po povsem preglednem postopku, temeljiti pa bi morala na načelih odličnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in preglednosti. Treba je razširiti sodelovanje agencij in organov Unije pri takih ocenah tveganja glede na njihovo področje delovanja, da se zagotovi pristop, ki upošteva vse nevarnosti, v okviru stalne mreže agencij in ustreznih služb Komisije, da se podpre priprava ocen tveganja. Za doseganje zadostne ravni strokovnega znanja in učinkovitosti bi bilo treba povečati finančne in človeške vire agencij in organov Unije.

Spremembi 30 in 252

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14a)

Države članice, Komisija, zlasti organ HERA, in agencije Unije bi morale z uporabo pristopa „eno zdravje“, ki je na voljo za pomoč pri odzivanju Unije na nevarnosti za zdravje, opredeliti priznane javne zdravstvene organizacije in strokovnjake na področju nalezljivih in najpogostejših nenalezljivih bolezni ter drugi ustrezni deležniki strani iz različnih sektorjev. Ti strokovnjaki in deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, bi morali biti strukturno vključeni v vse dejavnosti kriznega odzivanja in prispevati k postopkom odločanja. Kadar je to potrebno, bi morali nacionalni organi v izvajanje te uredbe vključiti tudi predstavnike organizacij pacientov ter nacionalne socialne partnerje v zdravstvu in sektorju socialnih storitev ter se posvetovati z njimi. Pri udeležbi deležnikov je bistvena popolna skladnost s pravili o preglednosti in nasprotju interesov.

Sprememba 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14b)

Zeleni vozni pasovi bi morali veljati kot ustrezno orodje v primeru pandemij, ko se razglasijo izredne razmere v javnem zdravju, kadar se z njimi zagotovi prost in varen pretok osnovnih dobrin, zdravstvenih protiukrepov in čezmejnih delavcev na notranjem trgu. Vzpostavitev zelenih voznih pasov v teh razmerah ne bi smela vplivati na ustrezne določbe Pogodbe ali zakonodajo, ki ureja nadzor meja.

Sprememba 32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15a)

Komisija bi morala zagotoviti, da bosta ob razglasitvi izrednih razmer za namene čezmejnega gibanja bolnikov znana število nastanitvenih zmogljivosti v bolnišnicah v državah članicah in število razpoložljivih nastanitvenih enot v oddelkih za intenzivno nego v državah članicah.

Sprememba 33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16a)

Med organi, industrijo, ustreznimi subjekti v farmacevtski dobavni verigi ter organizacijami zdravstvenih delavcev in pacientov bi morala stalno potekati dialog in izmenjava informacij, da bi se lahko razprave o pričakovanih, potencialno resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki so pomembne za trg, čim prej začele in bi se obveščali o pričakovanih ozkih grlih v dobavi ali posebnih kliničnih potrebah, kar bi izboljšalo usklajenost, učinke sinergije in primeren odziv v nujnih primerih.

Sprememba 34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Neskladno obveščanje javnosti in zainteresiranih strani, kot so zdravstveni delavci, lahko negativno vpliva na učinkovitost odzivanja z vidika javnega zdravja, pa tudi na gospodarske subjekte. Usklajevanje odzivanja v Odboru za zdravstveno varnost, ki mu pomagajo ustrezne podskupine, bi zato moralo vključevati hitro izmenjavo informacij, kar zadeva obveščanje in strategije, ter obravnavo izzivov v zvezi z obveščanjem, da bi se na podlagi zanesljive in neodvisne ocene tveganja za javno zdravje uskladilo obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah, ki bo prilagojeno nacionalnim potrebam in okoliščinam. Takšne izmenjave informacij so namenjene olajšanju spremljanja jasnosti in skladnosti sporočil javnosti in zdravstvenim delavcem. Glede na medsektorsko naravo tovrstnih kriz bi bilo treba zagotoviti tudi usklajevanje z drugimi ustreznimi strukturami, kot je mehanizem Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljen s Sklepom (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(17)

Neskladno obveščanje javnosti in zainteresiranih strani, kot so zdravstveni delavci in javnozdravstveni delavci , lahko negativno vpliva na učinkovitost odzivanja z vidika javnega zdravja, pa tudi na gospodarske subjekte. Usklajevanje odzivanja v Odboru za zdravstveno varnost, ki mu pomagajo ustrezne podskupine, bi zato moralo vključevati hitro izmenjavo informacij, kar zadeva obveščanje in strategije, ter obravnavo izzivov v zvezi z obveščanjem, da bi se na podlagi celovite, zanesljive in neodvisne ocene tveganja za javno zdravje uskladilo obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah, ki bo prilagojeno nacionalnim in regionalnim potrebam in okoliščinam. V teh državah članicah z regijami, ki so pristojne za zdravje, bi morale te informacije zagotoviti te regije. Takšne izmenjave informacij so namenjene olajšanju spremljanja jasnosti in skladnosti sporočil javnosti in zdravstvenim delavcem. ECDC bi moral po dajanju priporočil državam članicam in zdravstvenim delavcem razširiti svoje dejavnosti obveščanja, da bi bila vključena splošna javnost, in sicer z vzpostavitvijo in upravljanjem spletnega portala za izmenjavo preverjenih informacij in boj proti dezinformacijam. Glede na medsektorsko naravo tovrstnih kriz bi bilo treba zagotoviti tudi usklajevanje z drugimi ustreznimi strukturami, kot je mehanizem Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljen s Sklepom (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

Spremembi 35 in 253

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Treba bi bilo razširiti uporabo razglasitve izrednih razmer v javnem zdravju in pravne učinke te razglasitve iz Sklepa št. 1082/2013/EU. V ta namen bi morala ta uredba Komisiji omogočiti uradno razglasitev izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije. Za razglasitev takšnih izrednih razmer bi morala Komisija ustanoviti neodvisen svetovalni odbor, ki bo zagotavljal strokovno znanje o tem, ali določena grožnja pomeni izredne razmere v javnem zdravju na ravni Unije, ter svetoval o javnozdravstvenih ukrepih za odzivanje in preklicu razglasitve izrednih razmer. Svetovalni odbor bi morali sestavljati neodvisni strokovnjaki in predstavniki zdravstvenih delavcev in negovalcev, vključno z medicinskimi sestrami in zdravniki ter predstavniki civilne družbe, ki jih Komisija izbere na podlagi strokovnega znanja in izkušenj na področjih, ki so najustreznejša glede na posamezno grožnjo, ter predstavniki ECDC, Evropske agencije za zdravila, organa HERA in drugih organov ali agencij Unije kot opazovalci. Vsi člani svetovalnega odbora bi morali predložiti izjave o interesih. Svetovalni odbor bi moral tesno sodelovati z nacionalnimi svetovalnimi organi. Razglasitev izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije bo podlaga za uvedbo operativnih javnozdravstvenih ukrepov za medicinske izdelke in medicinske pripomočke, unijske mehanizme nadzora izvoza, prožne mehanizme za razvoj, javno naročanje, upravljanje in uporabo zdravstvenih protiukrepov prek organa HERA ter aktivacijo podpore ECDC za mobilizacijo in napotitev skupin za pomoč pri izbruhu, imenovanih tudi zdravstvena projektna skupina EU. Razglasitev izrednih razmer v javnem zdravju lahko sproži aktivacijo okvira iz uredbe Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije. Ta okvir bi moral delovati šest mesecev z možnostjo podaljševanja, dokler obstajajo izredne razmere v javnem zdravju.

Sprememba 36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20)

V primeru dogodka, ki ustreza resni čezmejni grožnji za zdravje in bo verjetno imel posledice za vso Unijo, bi morale zadevne države članice usklajeno sprejeti posebne ukrepe za obvladovanje ali sledenje stikom, da bi našle že okužene osebe in osebe, izpostavljene tveganju. Za namene tega sodelovanja bi bila morda med državami članicami, v katerih se neposredno izvajajo ukrepi za sledenje stikom, potrebna izmenjava osebnih podatkov prek sistema, vključno z občutljivimi informacijami o zdravju in informacijami o potrjenih ali domnevnih primerih okužbe z boleznijo pri ljudeh. Izmenjava osebnih podatkov o zdravju med državami članicami mora potekati v skladu s členom 9(2)(i) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(20)

V primeru dogodka, ki ustreza resni čezmejni grožnji za zdravje in bo verjetno imel posledice za vso Unijo, bi morale zadevne države članice ali države članice, ki bi jih to lahko zadevalo, usklajeno sprejeti posebne ukrepe za obvladovanje ali sledenje stikom, da bi našle že okužene osebe in osebe, izpostavljene tveganju. Za namene tega sodelovanja bi bila morda med državami članicami, v katerih se neposredno izvaja sledenje stikom, potrebna izmenjava osebnih podatkov prek sistema, vključno z občutljivimi informacijami o zdravju in informacijami o potrjenih ali domnevnih primerih bolezni ali okužbe pri ljudeh. Izmenjava osebnih podatkov o zdravju med državami članicami mora potekati v skladu s členom 9(2)(i) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

Sprememba 37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21)

Treba bi bilo spodbujati sodelovanje na področju javnega zdravja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Zlasti je pomembno zagotoviti izmenjavo informacij s Svetovno zdravstveno organizacijo o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe. Takšno okrepljeno sodelovanje je potrebno tudi kot prispevek k uresničevanju zaveze EU, da okrepi podporo zdravstvenim sistemom ter zmogljivostim za pripravljenost in odzivanje svojih partnerjev. Unija bi lahko imela koristi od sklenitve mednarodnih sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, da bi se spodbudila izmenjava ustreznih informacij iz sistemov za spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje in opozarjanje nanje. V okviru pristojnosti Unije bi takšni sporazumi po potrebi lahko vključevali sodelovanje teh tretjih držav ali mednarodnih organizacij v zadevni mreži za epidemiološko spremljanje , kot je evropski sistem spremljanja, ter sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje, izmenjavo dobrih praks v zvezi z zmogljivostjo in načrtovanjem pripravljenosti in odzivanja, oceno tveganja za javno zdravje in sodelovanje pri usklajevanju odzivanja, vključno z raziskovalnim odzivom. Komisija in države članice bi si morale dejavno prizadevati za vzpostavitev okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o pripravljenosti in odzivu na pandemijo, ki bi morala določiti načela in prednostne naloge za pripravljenost in odzivanje na pandemijo. Taka okvirna konvencija bi morala olajšati izvajanje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005) (1a) in bi morala prispevati h krepitvi mednarodnega zdravstvenega okvira in sodelovanja pri zgodnjem odkrivanju, preprečevanju, odzivanju in odpornosti na prihodnje pandemije.

Sprememba 38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22)

Obdelava osebnih podatkov za namene izvajanja te uredbe bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Zlasti bi moral sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje delovati tako, da bi zagotovil posebne zaščitne ukrepe za varno in zakonito izmenjavo osebnih podatkov za ukrepe za sledenje stikom, ki jih države članice izvajajo na nacionalni ravni. V zvezi s tem sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje vključuje funkcionalnost pošiljanja obvestil, ki omogoča sporočanje osebnih podatkov, vključno s kontaktnimi in zdravstvenimi podatki, ustreznim organom, ki sodelujejo pri ukrepih za sledenje stikom .

(22)

Zaradi občutljive narave zdravstvenih podatkov bi morale države članice, Komisija in agencije Unije skrbeti in zagotavljati, da se pri postopkih obdelave spoštujejo načela varstva podatkov iz člena 5 splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdelava osebnih podatkov za namene izvajanja te uredbe bi morala biti skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Zlasti bi moral sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje delovati tako, da bi zagotovil posebne zaščitne ukrepe za varno in zakonito izmenjavo osebnih podatkov za ukrepe za sledenje stikom, ki jih države članice izvajajo na nacionalni ravni. V zvezi s tem sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje vključuje funkcionalnost pošiljanja obvestil, ki omogoča sporočanje osebnih podatkov, vključno s kontaktnimi in zdravstvenimi podatki, ustreznim organom, ki sodelujejo pri sledenju stikom. Uredbo (EU) 2018/1725 bi bilo treba strogo spoštovati ter v skladu z njo uvesti ustrezne tehnične in organizacijske varnostne ukrepe .

Sprememba 39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z obrazci, ki se uporabijo za predložitev informacij o načrtovanju pripravljenosti in odzivanja; organizacijo dejavnosti usposabljanja za zdravstveno in javnozdravstveno osebje; pripravo in posodabljanjem seznamov nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, ki jih spremlja mreža za epidemiološko spremljanje, ter postopki delovanja te mreže ; sprejetjem opredelitev primerov za nalezljive bolezni in posebna zdravstvena vprašanja, ki jih spremlja mreža za epidemiološko spremljanje, ter po potrebi druge resne čezmejne grožnje za zdravje, ki se začasno spremljajo; postopki za delovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje; delovanjem platforme za spremljanje ; imenovanjem referenčnih laboratorijev EU za zagotavljanje podpore nacionalnim referenčnim laboratorijem; postopki za izmenjavo informacij o odzivanju držav članic in usklajevanje tega odzivanja; razglasitvijo izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije in preklicem takšne razglasitve ter postopki, potrebnimi za zagotovitev, da sta delovanje sistema za zgodnje odzivanje in opozarjanje ter obdelava podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov.

(25)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z obrazci, ki se uporabijo za predložitev informacij o načrtovanju pripravljenosti in odzivanja; organizacijo dejavnosti usposabljanja za zdravstveno in javnozdravstveno osebje; pripravo in posodabljanjem seznama nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, za katere se uporabljajo postopki delovanja mreže za epidemiološko spremljanje; imenovanjem referenčnih laboratorijev EU za zagotavljanje podpore nacionalnim in regionalnim referenčnim laboratorijem; postopki za izmenjavo informacij o odzivanju držav članic in usklajevanje tega odzivanja; razglasitvijo izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije in preklicem takšne razglasitve ter postopki, potrebnimi za zagotovitev, da sta delovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter obdelava podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov.

Sprememba 40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28)

Da se ugotovi stanje izvajanja nacionalnih načrtov za pripravljenost in njihova skladnost z načrtom Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s postopki, standardi in merili za presoje, namenjene oceni načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (21). Predvsem za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejmeta sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(28)

Za dopolnitev nekaterih vidikov te Uredbe in ugotovitev stanja izvajanja nacionalnih in regionalnih načrtov za pripravljenost in njihova skladnost z načrtom Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s : pripravo in posodabljanjem seznama nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, za katere se uporabljajo mreže za epidemiološko spremljanje; sprejetjem opredelitev primerov za nalezljive bolezni in posebna zdravstvena vprašanja, ki jih spremlja mreža za epidemiološko spremljanje, ter po potrebi druge resne čezmejne grožnje za zdravje, ki se začasno spremljajo; zahtevami, potrebnimi za zagotovitev skladnosti delovanja sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter obdelave podatkov z ustreznimi uredbami; vzpostavitvijo in posodabljanjem seznama ustreznih zdravstvenih podatkov, ki se bodo samodejno zbirali na digitalni platformi, kar nadzoruje človek; delovanjem platforme za spremljanje; in postopki, standardi in merili za presoje, namenjene oceni načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na nacionalni in regionalni ravni. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (21). Predvsem za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejmeta sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

Sprememba 41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28a)

Komisija bi morala v zvezi s pripravo in posodabljanjem seznama nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, ki so vključena v mrežo epidemiološkega spremljanja in za katera se uporabljajo postopki za delovanje te mreže, sprejetjem opredelitev primerov za nalezljive bolezni in posebna zdravstvena vprašanja, ki jih spremlja mreža za epidemiološko spremljanje, ter opredelitev primerov, ki se uporabljajo za začasno spremljanje, sprejeti delegirane akte po nujnem postopku, kadar je to potrebno v izredno nujnih in utemeljenih primerih, ko je resna čezmejna grožnja za zdravje nova ali huda ali se med državami članicami hitro širi.

Sprememba 42

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	skupnem javnem naročanju zdravstvenih protiukrepov,

(c)	skupnem javnem naročanju , upravljanju in uvedbi zdravstvenih protiukrepov,

Sprememba 254

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	načrtih za raziskave in inovacije v izrednih razmerah, vključno z mrežami za klinično preskušanje in inovacijskimi platformami;

Sprememba 43

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	mreža nacionalnih strateških zalog in razpoložljivih zdravstvenih protiukrepov;

Sprememba 44

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Izvajanje te uredbe se podpira s sredstvi iz ustreznih programov in instrumentov Unije.

3. V skladu s pristopoma „eno zdravje“ in „zdravje v vseh politikah“ se izvajanje te uredbe podpira s sredstvi iz ustreznih programov in instrumentov Unije. Okrepljeni okvir Unije, ki obravnava resne čezmejne grožnje za zdravje, deluje v sinergiji z drugimi politikami in skladi EU, ki ga dopolnjujejo, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa EU za zdravje, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo, rezerve rescEU, Evropskega socialnega sklada plus, instrumenta za nujno pomoč v Uniji in Programa za enotni trg.

Sprememba 45

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Ta uredba zagotavlja, da v prihodnjih izrednih zdravstvenih razmerah odkrivanje, zdravstveni posegi in zdravljenje drugih hudih bolezni ne ustavi.

Sprememba 46

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3b. Pri izvajanju te uredbe se v celoti spoštujejo dostojanstvo ter temeljne pravice in svoboščine oseb.

Sprememba 243

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)	nalezljive bolezni,

(i)	nalezljive bolezni, tudi živalskega izvora ;

Sprememba 47

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Ta uredba se uporablja tudi za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj .	2. Ta uredba se uporablja tudi za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni , spremljanje vpliva teh bolezni na najpogostejše nenalezljive bolezni in na s tem povezane posebne zdravstvene težave, kot so duševno zdravje ter učinek odloga presejalnih pregledov, diagnoz, spremljanja, zdravljenja in oskrbe drugih bolezni in stanj .

Sprememba 48

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Ta uredba spodbuja izvajanje mednarodne zdravstvene uredbe, zmanjšuje upravno breme in podvajanje virov ter odpravlja vrzeli pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju na nevarnosti za javno zdravje, ki so se pokazale ob pandemiji COVID-19.

Sprememba 49

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. V izjemnih primerih izrednih razmer lahko država članica ali Komisija zahteva uskladitev odzivanja v okviru Odbora za zdravstveno varnost, kakor je določeno v členu 21, za resne čezmejne grožnje za zdravje, ki niso grožnje iz člena 2(1), če se šteje, da sprejeti javnozdravstveni ukrepi ne zagotavljajo dovolj visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

4. V izjemnih primerih izrednih razmer lahko država članica ali Komisija zahteva uskladitev odzivanja v okviru Odbora za zdravstveno varnost, kakor je določeno v členu 21, za resne čezmejne grožnje za zdravje, ki niso grožnje iz člena 2(1), zlasti pri najpogostejših nenalezljivih boleznih, če se šteje, da sprejeti javnozdravstveni ukrepi ne zagotavljajo dovolj visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi usklajevanje in izmenjavo informacij med mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi s to uredbo, ter podobnimi mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi na ravni Unije ali s Pogodbo Euratom, katerih dejavnosti so pomembne za načrtovanje pripravljenosti in odzivanja, spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje ter boj proti njim.

5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi usklajevanje in izmenjavo informacij med mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi s to uredbo, ter podobnimi mehanizmi in strukturami, vzpostavljenimi na mednarodni ravni, ravni Unije ali s Pogodbo Euratom, katerih dejavnosti so pomembne za načrtovanje pripravljenosti in odzivanja, spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje ter boj proti njim.

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6. Države članice obdržijo pravico, da v svojih nacionalnih sistemih na področjih, ki so zajeta v tej uredbi, ohranijo ali uvedejo dodatne ureditve, postopke in ukrepe, vključno z ureditvami, določenimi v obstoječih ali prihodnjih dvo- ali večstranskih sporazumih ali konvencijah, pod pogojem, da take dodatne ureditve, postopki in ukrepi ne ovirajo uporabe te uredbe. Unija poziva k vzpostavitvi okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o pripravljenosti in odzivu na pandemijo. Ta konvencija olajšuje izvajanje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005) (1a) in odpravlja pomanjkljivosti te uredbe, ki so bile ugotovljene med krizo zaradi COVID-19.

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6a. Ta uredba se po potrebi uporablja tudi za pristojne regionalne organe, sisteme in programe na področjih, ki jih zajema ta uredba.

Sprememba 255

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka - 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-1)	„ izredne razmere v javnem zdravju“ pomeni izredne razmere v javnem zdravju na ravni Unije, ki jih je Komisija priznala na podlagi mnenja svetovalnega odbora v skladu s členom 23 te uredbe;

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)	„sledenje stikom“ pomeni ukrepe, izvedene z namenom sledenja osebam , ki so bile izpostavljene viru resne čezmejne grožnje za zdravje in za katere obstaja nevarnost, da bodo ali so že zbolele, pri čemer se to sledenje izvaja ročno ali s tehnološkimi sredstvi;

(3)

„sledenje stikom“ pomeni ukrepe za identifikacijo , oceno in ravnanje z osebami , ki so bile izpostavljene viru resne čezmejne grožnje za zdravje in za katere obstaja nevarnost, da so okužene ali kužne ali so zbolele za nalezljivo boleznijo , pri čemer se to sledenje izvaja ročno ali s tehnološkimi sredstvi z enim samim ciljem, in sicer hitro odkriti morebitne novo okužene osebe, ki so morda prišle v stik z obstoječimi primeri, da bi se zmanjšal nadaljnji prenos ;

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)	„epidemiološko spremljanje“ pomeni sistematično zbiranje, evidentiranje, analiziranje, razlaganje in razširjanje podatkov o nalezljivih boleznih in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanjih ter njihove analize;

(4)

„epidemiološko spremljanje“ pomeni sistematično zbiranje, evidentiranje, analiziranje, razlaganje in razširjanje podatkov o nalezljivih boleznih ter spremljanje njihovega vpliva na najpogostejše nenalezljive bolezni, kot so bolezni povezane z duševnim zdravjem, in o povezanih posebnih zdravstvenih vprašanjih ter njihove analize;

Sprememba 55

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)	„pristop ‚eno zdravje‘“ pomeni večsektorski pristop, ki priznava, da je zdravje ljudi povezano z zdravjem živali in okoljem ter da morajo ukrepi za obravnavanje nevarnosti za zdravje upoštevati te tri razsežnosti;

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5b)

„zdravje v vseh politikah“ pomeni pristop k razvoju, izvajanju in pregledu javnih politik ne glede na sektor, pri katerem se upoštevajo zdravstvene posledice odločitev in se skušajo doseči sinergije ter preprečiti morebitni škodljivi vplivi teh politik na zdravje, da bi izboljšali zdravje prebivalstva in enakost na področju zdravja;

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)	„hujša nenalezljiva bolezen“ pomeni bolezen, kakor je opredeljena v točki 4a člena 2 Uredbe (EU) [uredba ECDC, vstaviti pravilni sklic];

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

„zdravstveni protiukrep“ pomeni zdravila za uporabo v humani medicini in medicinske pripomočke, kot so opredeljeni v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23) oziroma Uredbi (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (24), ali drugo blago ali storitve, namenjene za pripravljenost ali odzivanje na resne čezmejne grožnje za zdravje.

(8)

„zdravstveni protiukrep“ pomeni zdravila za uporabo v humani medicini in medicinske pripomočke, kot so opredeljeni v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23) oziroma Uredbi (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (24), ali drugo blago ali storitve, namenjene za lažje diagnosticiranje in zdravljenje v okviru pripravljenosti in odzivanja na resne čezmejne grožnje za zdravje.

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8a)	„Mednarodni zdravstveni pravilnik“ pomeni mednarodni zdravstveni pravilnik, ki ga je leta 2005 sprejela Svetovna zdravstvena organizacija;

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8b)	„medicinski pripomoček“ pomeni medicinski pripomoček, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) 2017/745 v povezavi s točko 2 člena 1 in točko (a) člena 1(6) navedene uredbe, pa tudi in vitro diagnostični medicinski pripomoček, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2017/746;

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8c)

„zeleni vozni pasovi“ pomenijo prehodne in varne tranzitne koridorje, ki ohranjajo dobavne verige v primeru razglasitve izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije med pandemijo, tako da se zagotovi prost in varen pretok osnovnih dobrin, zdravstvenih protiukrepov in čezmejnih delavcev na notranjem trgu, ob tem pa v celoti spoštuje člen 77(2)(e) PDEU.

Sprememba 62

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Predstavniki ustreznih agencij Unije sodelujejo na sestankih Odbora za zdravstveno varnost kot opazovalci.

Sprememba 63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	usklajevanje načrtovanja pripravljenosti in odzivanja držav članic v sodelovanju s Komisijo v skladu s členom 10;

(b)	usklajevanje načrtovanja pripravljenosti in odzivanja držav članic v sodelovanju s Komisijo in ustreznimi agencijami Unije za preprečevanje v skladu s členom 10;

Sprememba 64

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	usklajevanje obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah ter odzivanja držav članic na resne čezmejne grožnje za zdravje v sodelovanju s Komisijo v skladu s členom 21;

(c)	usklajevanje obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah ter odzivanja držav članic na resne čezmejne grožnje za zdravje v sodelovanju s Komisijo in ustreznimi agencijami Unije v skladu s členom 21;

Sprememba 65

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	sprejetje letnega akcijskega programa, da se jasno določijo njegove prednostne naloge in cilji na ravni delovne skupine na visoki ravni in ravni tehničnih delovnih skupin.

Sprememba 66

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Odboru za zdravstveno varnost predseduje predstavnik Komisije. Odbor za zdravstveno varnost se sestaja redno, pa tudi na zahtevo Komisije ali države članice, kadar to zahtevajo razmere.	4. Odboru za zdravstveno varnost predseduje predstavnik Komisije , ki pa nima glasovalne pravice . Odbor za zdravstveno varnost se sestaja redno, pa tudi na zahtevo Komisije ali države članice, kadar to zahtevajo razmere.

Sprememba 67

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. Člani Odbor za zdravstveno varnost in Komisija poskrbijo, da poteka temeljito posvetovanje z ustreznimi agencijami Unije, strokovnjaki za javno zdravje, mednarodnimi organizacijami in deležniki, med drugim z zdravstvenimi delavci.

Sprememba 68

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	7a. Evropski parlament imenuje predstavnike, ki v Odboru za zdravstveno varnost sodelujejo kot opazovalci.

Sprememba 69

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7b. Seznam članov Odbora za zdravstveno varnost na politični in tehnični ravni se objavi na spletnih mestih Komisije in Sveta. Člani odbora ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Obvežejo se, da bodo delovali v interesu javnosti in neodvisno ter vsako leto predložijo izjavo o svojih finančnih interesih. Vsi neposredni interesi, ki bi bili lahko povezani z zdravstvenim ali drugim ustreznim sektorjem, se vnesejo v register, ki ga vodi Komisija in je na zahtevo dostopen javnosti.

Sprememba 70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	7c. Poslovnik, smernice, dnevni redi in zapisniki sej Odbora za zdravstveno varnost se objavijo na spletnem portalu Komisije.

Sprememba 256

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7d. Odbor za zdravstveno varnost deluje v sodelovanju z odborom organa HERA, vzpostavljenim s sklepom Komisije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmer, in z odborom za zdravstvene krize, ki se ustanovi v skladu z uredbo Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije. Z usklajevanjem med temi organi se zagotovi sodelovanje vseh ustreznih deležnikov, tudi organizacij zdravstvenih delavcev, združenj pacientov ter akterjev iz industrije in dobavne verige, ki imajo priznane izkušnje na področjih, povezanih z odborom za zdravstveno varnost, odborom za zdravstvene krize in delom organa HERA. Za ta odstavek se uporabljajo tudi določbe v zvezi z nasprotjem interesov in preglednostjo, kot so določene v odstavkih 7b in 7c. Komisija povabi predstavnika Evropskega parlamenta kot aktivnega člana odbora za zdravstvene krize.

Sprememba 71

Predlog uredbe

Poglavje II – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba

Sprememba 72

Predlog uredbe

Člen 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Načrt Unije za pripravljenost in odzivanje	Načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje

Sprememba 73

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami in ustreznimi agencijami Unije pripravi načrt Unije za zdravstvene krize in pandemije (v nadaljnjem besedilu: načrt Unije za pripravljenost in odzivanje) za spodbujanje učinkovitega in usklajenega odziva na čezmejne grožnje za zdravje na ravni Unije.	1. Komisija v sodelovanju z državami članicami in ustreznimi agencijami Unije ter ob upoštevanju okvira Svetovne zdravstvene organizacije pripravi načrt Unije za zdravstvene krize in pandemije (v nadaljnjem besedilu: načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje) za spodbujanje učinkovitega in usklajenega odziva na čezmejne grožnje za zdravje na ravni Unije.

Sprememba 74

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Načrt Unije za pripravljenost in odzivanje dopolnjuje nacionalne načrte za pripravljenost in odzivanje, pripravljene v skladu s členom 6.	2. Načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje dopolnjuje nacionalne načrte za pripravljenost in odzivanje, pripravljene v skladu s členom 6.

Sprememba 75

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Načrt Unije za pripravljenost in odzivanje vključuje zlasti ureditve za upravljanje, zmogljivosti in vire za:	3. Načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje vključuje zlasti ureditve za upravljanje, zmogljivosti in vire za:

Sprememba 257

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	pravočasno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in agencijami Unije;

(a)	pravočasno sodelovanje med Komisijo, državami članicami ter agencijami in organi Unije;

Sprememba 258

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	varno izmenjavo informacij med Komisijo, agencijami Unije in državami članicami;

(b)	varno izmenjavo informacij med Komisijo, agencijami in organi Unije ter državami članicami;

Sprememba 76

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	epidemiološko spremljanje;

(c)	epidemiološko spremljanje ter vpliv nalezljivih bolezni na najpogostejše nenalezljive bolezni ;

Sprememba 77

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)	obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah;

(e)	obveščanje zdravstvenih delavcev in državljanov o tveganjih in kriznih razmerah;

Sprememba 78

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	opredelitev proizvodnih zmogljivosti medicinskih izdelkov na ravni Unije kot celote;

Sprememba 79

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fb)	vzpostavitev unijske zaloge kritičnih zdravil, zdravstvenih protiukrepov in osebne zaščitne opreme v okviru rezerve rescEU za nujne primere;

Sprememba 259

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka f c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fc)	izvajanje določb načrta, povezanih z vidiki inovacij in raziskav v izrednih razmerah;

Sprememba 80

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ga)	merila za aktivacijo in deaktivacijo ukrepov;

Sprememba 81

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(gb)	zagotavljanje, da se zdravstvene storitve, vključno s presejalnimi pregledi, diagnosticiranjem, spremljanjem, zdravljenjem in obravnavanjem drugih bolezni in stanj, izvaja neprekinjeno tudi v izrednih zdravstvenih razmerah;

Sprememba 82

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka g c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(gc)	zagotavljanje, da so nacionalni zdravstveni sistemi vključujoči in zagotavljajo enak dostop do zdravstvenega varstva in z njim povezanih storitev ter da so kakovostna zdravljenja na voljo brez zamud;

Sprememba 83

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka g d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(gd)	ustrezno število zaposlenih glede na potrebe;

Sprememba 84

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 – točka g e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ge)	spremljanje, ali so predvideni ustrezne ocene tveganja, načrti za pripravljenost ter usposabljanja zdravstvenih in socialnih delavcev.

Sprememba 85

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Načrt Unije za pripravljenost in odzivanje vključuje vidike medregionalne pripravljenosti za oblikovanje skladnih, večsektorskih in čezmejnih javnozdravstvenih ukrepov, zlasti ob upoštevanju zmogljivosti za testiranje in sledenje stikom, laboratorijskih zmogljivosti ter zmogljivosti za specializirano zdravljenje ali intenzivno nego v sosednjih regijah. Načrti vključujejo sredstva za pripravljenost in odzivanje za obravnavo položaja državljanov, pri katerih obstaja večje tveganje.

4. Načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje vključuje načrte za čezmejno in medregionalno pripravljenost za oblikovanje skladnih, večsektorskih in čezmejnih javnozdravstvenih ukrepov, zlasti ob upoštevanju zmogljivosti za testiranje in sledenje stikom, laboratorijskih zmogljivosti , zmogljivosti za usposabljanje zdravstvenega osebja ter zmogljivosti za specializirano zdravljenje ali intenzivno nego v sosednjih regijah. Načrti vključujejo sredstva za pripravljenost in odzivanje za obravnavo položaja državljanov, pri katerih obstaja večje tveganje.

Sprememba 86

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4a. Načrt Unije za pripravljenost in odzivanje določa tudi ukrepe za normalno delovanje enotnega trga, če se pojavi resna čezmejna grožnja za zdravje.

Sprememba 87

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Komisija za zagotovitev delovanja načrta Unije za pripravljenost in odzivanje z državami članicami izvaja stresne teste, vaje ter preglede med izvajanjem in po njem, po potrebi pa načrt tudi ustrezno posodobi.

5. Komisija za zagotovitev delovanja načrta Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje z državami članicami izvaja stresne teste, vaje ter preglede med izvajanjem in po njem, po potrebi pa načrt tudi ustrezno posodobi. V načrtu za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje se upoštevajo podatki o zdravstvenih sistemih in ustrezni podatki, ki se zbirajo na nacionalni ali regionalni ravni.

Sprememba 88

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5a. V odziv na izredne razmere na področju javnega zdravja lahko Komisija na podlagi podatkov zdravstvenih sistemov Unije izda priporočila o minimalnih sredstvih, ki so med drugim v zvezi s prebivalstvom posameznih držav članic potrebna za zagotavljanje osnovnega splošnega zdravstvenega varstva ustrezne kakovosti, vključno z možnostjo združevanja virov na ravni Unije.

Sprememba 89

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	5b. Objavijo se pregledi in vsakršne nadaljnje spremembe načrtov, da bi povečali preglednost postopka priprave načrtov za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.

Sprememba 90

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Nacionalni načrti za pripravljenost in odzivanje	Nacionalni načrti za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje

Spremembi 91 in 260

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice se pri pripravi nacionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje usklajujejo s Komisijo, da se doseže skladnost z načrtom Unije za pripravljenost in odzivanje, poleg tega pa Komisijo in Odbor za zdravstveno varnost takoj obvestijo o kakršni koli obsežnejši reviziji nacionalnega načrta.

1. Države članice se pri pripravi nacionalnih načrtov za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje posvetujejo z organizacijami pacientov in zdravstvenih delavcev, deležniki iz industrije in dobavnih verig ter z nacionalnimi socialnimi partnerji, in usklajujejo s Komisijo, zlasti z organom HERA, da se doseže skladnost z načrtom Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, ki mora biti v skladu z ureditvijo za upravljanje, zmogljivosti in virov iz člena 5(3) tudi glede zahtev o nacionalnem oblikovanju zalog in upravljanja strateških rezerv Unije, poleg tega pa Komisijo in Odbor za zdravstveno varnost takoj obvestijo o vsaki obsežnejši reviziji svojega nacionalnega načrta.

Sprememba 92

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Nacionalni načrti za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje vključujejo ureditve za upravljanje ter informacije o zmogljivostih in virih iz člena 5(3).

Sprememba 93

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Poročanje o načrtovanju pripravljenosti in odzivanja	Poročanje o načrtovanju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja

Spremembi 94 in 261

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice do konca novembra 2021 , nato pa vsaki dve leti Komisiji predložijo poročilo o načrtovanju in izvajanju pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni.	1. Države članice v šestih mesecih od začetka veljave te uredbe , nato pa vsaki dve leti Komisiji in ustreznim agencijam in organom Unije predložijo posodobljeno poročilo o preprečevanju, načrtovanju in izvajanju pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ter po potrebi na regionalni in čezmejni ravni.

Sprememba 95

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Poročilo vsebuje naslednje elemente:	Poročilo je jedrnato, temelji na skupnih kazalnikih in zajema pregled izvedenih ukrepov v državah članicah ter vsebuje naslednje elemente:

Sprememba 96

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	opredelitev in najnovejše podatke o stanju izvajanja standardov zmogljivosti za načrtovanje pripravljenosti in odzivanja, kot so za zdravstveni sektor določeni na nacionalni ravni, kot so predloženi tudi Svetovni zdravstveni organizaciji v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom;

(a)

opredelitev in najnovejše podatke o stanju izvajanja standardov zmogljivosti za načrtovanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, kot so za zdravstveni sektor določeni na nacionalni in po potrebi na regionalni ravni, kot so predloženi tudi Svetovni zdravstveni organizaciji v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom;

Sprememba 97

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)	opis ukrepov ali ureditev za zagotavljanje interoperabilnosti med zdravstvenim sektorjem in drugimi sektorji, ki so ključni v nujnih primerih;

Sprememba 98

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ab)	opis načrtov neprekinjenega delovanja, ukrepov ali ureditev za neprekinjeno zagotavljanje ključnih storitev in izdelkov;

Sprememba 99

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	vidike pripravljenosti na izredne razmere, zlasti kar zadeva:

(b)	posodobljene podatke, če so potrebni, o vidikih preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na izredne razmere, zlasti kar zadeva:

Sprememba 100

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)	upravljanje: to zajema nacionalne politike in zakonodajo, ki vključujejo pripravljenost na izredne razmere; načrte za pripravljenost na izredne razmere, odzivanje nanje in okrevanje; mehanizme usklajevanja ;

(i)

upravljanje: to zajema nacionalne in po potrebi regionalne politike in zakonodajo, ki vključujejo preprečevanje in pripravljenost na izredne razmere; načrte mehanizmov za preprečevanje izrednih razmer, pripravljenost in odzivanje nanje ter okrevanje po njih na nacionalni in po potrebi na regionalni in čezmejni ravni ; kontinuiteto kritičnega dolgoročnega zdravstvenega varstva;

Sprememba 101

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ii)

zmogljivosti: to zajema ocene tveganj in zmogljivosti za določitev prednostnih vidikov pripravljenosti na izredne razmere; spremljanje in zgodnje opozarjanje, upravljanje informacij; dostop do diagnostičnih storitev v času izrednih razmer; osnovne in varne spolno občutljive zdravstvene in nujne storitve; obveščanje o tveganjih; razvoj raziskav in vrednotenja, ki se upoštevajo pri zagotavljanju pripravljenosti na izredne razmere in jo pospešujejo;

(ii)

zmogljivosti: to zajema ocene tveganj in zmogljivosti za določitev prednostnih vidikov pripravljenosti na izredne razmere; spremljanje in zgodnje opozarjanje, upravljanje informacij; sposobnost proizvajanja zdravil; zaloge zdravstvenih protiukrepov, vključno z najbolj kakovostno osebno zaščitno opremo; enak dostop do diagnostičnih storitev in orodij ter medicinskih izdelkov v času izrednih razmer; informacije, pomembne za notranji trg in strateške rezerve Unije za medicinske izdelke; enake osnovne in varne spolno občutljive zdravstvene in nujne storitve visoke kakovosti, ki upoštevajo potrebe prebivalcev z večjim tveganjem; kontinuiteta presejalnih pregledov, diagnosticiranja, spremljanja ter zdravljenja in oskrbe v zvezi z drugimi boleznimi in stanji, zlasti kritičnega dolgoročnega zdravstvenega varstva ; obveščanje o tveganjih; razvoj raziskav in vrednotenja, ki se upoštevajo pri zagotavljanju pripravljenosti na izredne razmere in jo pospešujejo;

Sprememba 102

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iii)

vire: to zajema finančna sredstva za pripravljenost na izredne razmere in sredstva za odzivanje v izrednih razmerah; logistične mehanizme in osnovne zdravstvene potrebščine; ukrepe za zagotovitev neprekinjenega izvajanja kritičnega dolgoročnega zdravstvenega varstva; zdravstvene in socialne storitve z ustreznim številom namenskih, usposobljenih in opremljenih človeških virov za izredne razmere;

Sprememba 103

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iiia)

strateško ustvarjanje zalog: vsaka država članica zagotovi informacije o številu in razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov in drugih osnovnih zdravil in medicinskih pripomočkov za nadzor groženj iz člena 2(1) ter o zmogljivosti za njihovo varno hrambo in skladiščenje. Da se poveča zmožnost odzivanja, se uporabljajo skladišča v prostorih, ki so najbližji in najdostopnejši urbanim središčem, ne da bi se pri tem zmanjšala dostopnost teh izdelkov ljudem na oddaljenih, podeželskih in najbolj oddaljenih območjih, in izpolnjujejo zahteve za zagotavljanje storitev v skladu s predpisi o zdravilih, medicinskih pripomočkih (1b) in drugih zdravstvenih protiukrepih ter

Sprememba 104

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)

posvetovanje u ustreznimi partnerji, ki je bilo izvedeno z namenom, da se o ocenah tveganja, načrtih za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje ter izvajanju široko obvešča in da se jim zagotovi široka podpora, pa tudi da se zagotovi njihova skladnost s splošno veljavno delovno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami;

Sprememba 105

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)	o vrzelih pri izvajanju in kakršnih koli ukrepih, ki jih bodo države članice sprejele za izboljšanje svojih zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje.

Sprememba 106

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Kadar je to ustrezno , poročilo po potrebi vključuje vidike medregionalne pripravljenosti in odzivanja v skladu z načrtom Unije in nacionalnimi načrti , zlasti obstoječe zmogljivosti , vire in mehanizme usklajevanja v sosednjih regijah .

Za države članice, ki na kopnem mejijo na vsaj eno drugo državo članico , poročilo vključuje načrte za čezmejno, medregionalno in medsektorsko preprečevanje, pripravljenost in odzivanje s sosednjimi regijami, vključno z mehanizmi usklajevanja za vse vidike iz točk (a), (b) in (c), čezmejnim usposabljanjem in izmenjavo dobre prakse za zdravstveno in javnozdravstveno osebje ter mehanizmi usklajevanja za premeščanje pacientov zaradi zdravljenja. Subjekti Unije ali nacionalni subjekti, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem zalog medicinskih izdelkov, Komisiji in državam članicam poročajo o razpoložljivih zalogah ter se upoštevajo pri načrtovanju pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije in nacionalni ravni.

Sprememba 107

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Poročilo vključuje tudi informacije o vplivu nalezljivih bolezni na najpogostejše nenalezljive bolezni, kolikor je to mogoče.

Sprememba 108

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Poročilu se priloži zadnja razpoložljiva različica načrtov za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.

Sprememba 262

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Komisija informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, vsaki dve leti predloži Odboru za zdravstveno varnost v obliki poročila, ki ga pripravi v sodelovanju z ECDC ter drugimi ustreznimi agencijami in organi Unije. Organ HERA pri pripravi poročila oceni razpoložljivost zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah, s tem povezane proizvodne zmogljivosti in obstoječe zaloge ter tveganje motenj v dobavnih verigah v okviru nacionalnega načrtovanja pripravljenosti in odzivanja, ter tem upošteva informacije, pridobljene v skladu z Uredbo (EU) …/… [UL: prosimo, vstavite številko uredbe o EMA [ISC/2020/12532]], zlasti člene XX [oštevilčenje je treba po sprejetju potrditi], ki govorijo o spremljanju in obvladovanju primanjkljajev kritičnih zdravil, medicinskih pripomočkov ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov.

Sprememba 109

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Priporočila iz poročila se objavijo na spletnem mestu Komisije.	Priporočila iz poročila se objavijo na spletnih mestih Komisije ECDC .

Sprememba 110

Predlog uredbe

Člen 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Presoje v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti in odzivanja	Presoje v zvezi z načrtovanjem preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja

Sprememba 111

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. ECDC vsaka tri leta izvede presoje v državah članicah, da ugotovi stanje izvajanja nacionalnih načrtov in njihovo skladnost z načrtom Unije. Takšne presoje se izvajajo z ustreznimi agencijami Unije in so namenjene oceni načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni v zvezi z informacijami iz člena 7(1).	1. ECDC vsaki dve leti izvede presoje v državah članicah, da ugotovi stanje izvajanja nacionalnih načrtov in njihovo skladnost z načrtom Unije. Takšne presoje temeljijo na sklopu kazalnikov, se izvajajo v sodelovanju z ustreznimi agencijami Unije in so namenjene oceni načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni v povezavi z informacijami iz člena 7(1).

Sprememba 112

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice predložijo akcijski načrt, ki upošteva priporočila, predlagana v okviru presoje, ter določa ustrezne korektivne ukrepe in mejnike.	2. Če se pri presoji ugotovijo pomanjkljivosti, država članica v šestih mesecih od prejema rezultatov presoje predloži akcijski načrt, ki upošteva priporočila, predlagana v okviru presoje, ter določa ustrezne korektivne ukrepe in mejnike.

Sprememba 113

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Če se država članica odloči, da ne bo sledila priporočilu, navede razloge za svojo odločitev.

Sprememba 114

Predlog uredbe

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Poročilo Komisije o načrtovanju pripravljenosti	Poročilo Komisije o načrtovanju preprečevanja in pripravljenosti

Sprememba 115

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 7, in rezultatov presoj iz člena 8 do julija 2022, nato pa vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju in napredku v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije.	1. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 7, in rezultatov presoj iz člena 8 do julija 2022, nato pa vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju in napredku v zvezi z načrtovanjem preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije.

Sprememba 116

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Poročilo Komisije vključuje stanje načrtovanja čezmejne pripravljenosti in odzivanja v sosednjih regijah.

Sprememba 117

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Komisija lahko na podlagi poročila iz odstavka 1 sprejme priporočila o načrtovanju pripravljenosti in odzivanja, naslovljena na države članice.

2. Komisija lahko na podlagi poročila iz odstavka 1 sprejme priporočila o preprečevanju, načrtovanju pripravljenosti in odzivanja, naslovljena na države članice. Ta priporočila lahko med drugim zajemajo minimalna sredstva, potrebna za odzivanje na izredne razmere na področju javnega zdravja, med drugim glede na velikost prebivalstva, in se oblikujejo na podlagi dobre prakse in ocen politike.

Sprememba 118

Predlog uredbe

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Usklajevanje načrtovanja pripravljenosti in odzivanja v okviru Odbora za zdravstveno varnost	Usklajevanje načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru Odbora za zdravstveno varnost

Spremembi 119 in 263

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija in države članice sodelujejo v okviru Odbora za zdravstveno varnost, da bi uskladile prizadevanja za razvoj, krepitev in ohranjanje svojih zmogljivosti za spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje, njihovo ocenjevanje in odzivanje nanje.	1. Komisija , ustrezne agencije in organi Unije, vključno z organom HERA, in države članice sodelujejo v okviru Odbora za zdravstveno varnost, da bi uskladile prizadevanja za razvoj, krepitev in ohranjanje svojih zmogljivosti za spremljanje in preprečevanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje, njihovo ocenjevanje in odzivanje nanje.

Sprememba 120

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	izmenjava najboljših praks in izkušenj pri načrtovanju pripravljenosti in odzivanja;

(a)	izmenjava najboljših praks in izkušenj pri načrtovanju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja;

Sprememba 121

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	spodbujanje interoperabilnosti nacionalnega načrtovanja pripravljenosti ter medsektorske razsežnosti načrtovanja pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije;

(b)	spodbujanje interoperabilnosti nacionalnega načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti ter medsektorske razsežnosti načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na ravni Unije;

Sprememba 122

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)	spremljanje napredka, ugotavljanje vrzeli in oblikovanje ukrepov za okrepitev načrtovanja pripravljenosti in odzivanja, tudi na področju raziskav, na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(e)	spremljanje napredka, ugotavljanje vrzeli in oblikovanje ukrepov za okrepitev načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, tudi na področju raziskav, na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije.

Sprememba 123

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1a. Komisija in države članice po potrebi izvedejo dialog z deležniki, vključno z organizacijami zdravstvenih delavcev in negovalcev, deležniki iz industrije in dobavnih verig ter organizacijami pacientov in potrošnikov. Ta dialog vključuje redno izmenjavo informacij med organi, industrijo in zadevnimi akterji v farmacevtski dobavni verigi, da se opredelijo pričakovana ozka grla v dobavi, kar omogoča boljše usklajevanje, razvoj sinergij in ustrezne odzive.

Sprememba 124

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Komisija lahko organizira dejavnosti usposabljanja za zdravstveno in javnozdravstveno osebje v državah članicah, med drugim glede zmogljivosti na področju pripravljenosti v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom.

1. Komisija lahko s podporo ustreznih agencij Unije ter v tesnem sodelovanju z medicinskimi združenji in organizacijami pacientov organizira dejavnosti usposabljanja za zdravstveno , socialnovarstveno in javnozdravstveno osebje v državah članicah , zlasti interdisciplinarno usposabljanje o pristopu „eno zdravje“ , med drugim glede zmogljivosti na področju pripravljenosti v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom.

Sprememba 125

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Komisija te dejavnosti organizira v sodelovanju z zadevnimi državami članicami.	Komisija te dejavnosti organizira v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in v povezavi s Svetovno zdravstveno organizacijo, da se prepreči podvajanje dejavnosti, vključno z zmogljivostmi na področju pripravljenosti v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom .

Sprememba 126

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	V čezmejnih regijah se spodbuja čezmejno usposabljanje in izmenjava dobre prakse za zdravstveno in javnozdravstveno osebje, pri čemer je poznavanje javnozdravstvenih sistemov obvezno.

Sprememba 127

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Komisija v celoti izkoristi možnosti, ki jih ponuja učenje na daljavo, da poveča število udeležencev usposabljanja.

Sprememba 128

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Namen dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 je osebju iz navedenega odstavka zagotoviti potrebna znanja in spretnosti, zlasti za pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za pripravljenost iz člena 6 ter izvajanje dejavnosti za krepitev zmogljivosti za pripravljenost na krize in zmogljivosti spremljanja, vključno z uporabo digitalnih orodij.

2. Namen dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 je osebju iz navedenega odstavka zagotoviti potrebna znanja in spretnosti, zlasti za pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za pripravljenost iz člena 6, izvajanje dejavnosti za krepitev zmogljivosti za pripravljenost na krize in zmogljivosti spremljanja, vključno z uporabo digitalnih orodij , zagotavljanje nemotenega izvajanje kritičnih dolgoročnih storitev zdravstvenega varstva in skladnost s pristopom „eno zdravje“ .

Sprememba 129

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 se lahko udeleži tudi osebje pristojnih organov tretjih držav, prav tako pa se lahko organizirajo tudi zunaj Unije.	3. Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 se lahko udeleži tudi osebje pristojnih organov tretjih držav, prav tako pa se lahko organizirajo tudi zunaj Unije , in sicer ob usklajevanju z dejavnostmi ECDC na tem področju, kadar je to mogoče .

Sprememba 130

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami podpre organizacijo programov za izmenjavo zdravstvenega in javnozdravstvenega osebja med dvema ali več državami članicami ter za začasno napotitev osebja iz ene države članice v drugo.	5. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami podpre organizacijo programov za izmenjavo zdravstvenega in javnozdravstvenega osebja med dvema ali več državami članicami ter za začasno napotitev osebja iz ene države članice v drugo. Pri organizaciji teh programov se upošteva prispevek strokovnih zdravstvenih organizacij v vsaki državi članici.

Spremembi 131 in 264

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija in vse države članice , ki to želijo, lahko sodelujejo v postopku skupnega javnega naročanja, ki se izvede v skladu s členom 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (29) z namenom vnaprejšnjega nakupa zdravstvenih protiukrepov za resne čezmejne grožnje za zdravje.	1. Komisija , zlasti skupaj z organom HERA, in vse države članice lahko kot pogodbene stranke sodelujejo v postopku skupnega javnega naročanja, ki se izvede v skladu s členom 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (29) z namenom vnaprejšnjega nakupa zdravstvenih protiukrepov za resne čezmejne grožnje za zdravje v razumnem časovnem okviru .

Sprememba 132

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	sodelovanje v postopku skupnega javnega naročanja je v skladu s členom 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 omogočeno vsem državam članicam, državam Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in državam kandidatkam za članstvo v Uniji;

(a)

sodelovanje v postopku skupnega javnega naročanja je v skladu s členom 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 omogočeno vsem državam članicam, državam Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), državam kandidatkam za članstvo v Uniji ter Kneževini Andora, Kneževini Monako, Republiki San Marino in Vatikanski mestni državi ;

Sprememba 133

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	države članice, države Efte in države kandidatke za članstvo v Uniji , ki sodelujejo pri skupnem javnem naročanju, zadevni zdravstveni protiukrep naročijo v okviru tega postopka in ne prek drugih kanalov, prav tako pa v zvezi z zadevnim izdelkom ne izvajajo vzporednih postopkov pogajanj;

(c)

države, ki sodelujejo pri skupnem javnem naročanju, zadevni zdravstveni protiukrep naročijo v okviru tega postopka in ne prek drugih kanalov, prav tako pa po oddaji naročila v zvezi z zadevnim izdelkom ne izvajajo vzporednih postopkov pogajanj . Države, ki po oddaji naročila sodelujejo v vzporednih pogajanjih, so izključene iz skupine sodelujočih držav, ne glede na to, ali so ti postopki že dosegli fazo podpisa ;

Sprememba 134

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)

v skupnem javnem naročilu se opredelijo jasni postopkovni koraki v zvezi s postopkom, področjem uporabe, razpisno specifikacijo, roki in zahteva, da vse strani izpolnijo in spoštujejo jasne zaveze, vključno s proizvajalci, ki dogovorjene proizvodne količine dobavijo, in organi, ki dogovorjene rezervirane količine kupijo. Razkrijejo se natančne količine, ki jih naroči vsaka sodelujoča država in ki so ji nato dobavljene, ter podrobnosti o njenih obveznostih;

Sprememba 135

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)	Pri vseh dejavnostih v zvezi s skupnim javnim naročanjem in povezanimi dogovori o nabavi se zagotavlja visoka stopnja preglednosti. Evropsko računsko sodišče ima poln dostop do vseh ustreznih dokumentov za pripravo točnih letnih pregledov podpisanih pogodb in javnih naložb v zvezi s tem;

Sprememba 136

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cc)	če se izvede skupno javno naročilo, se v postopku oddaje poleg cene upoštevajo tudi kvalitativna merila. Ta merila med drugim upoštevajo zmožnost proizvajalca, da zagotovi zanesljivost dobave med zdravstveno krizo;

Sprememba 137

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cd)	skupno javno naročanje se izvaja tako, da se okrepi kupna moč sodelujočih držav, izboljša zanesljivost dobave in zagotovi pravičen dostop do zdravstvenih protiukrepov v primeru resnih čezmejnih groženj za zdravje;

Sprememba 265

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ea)

v primeru skupnega naročanja v skladu s členom 7 uredbe Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije [ISC/2020/12524] ima Komisija pravico po poštenih in razumnih pogojih zahtevati licenciranje intelektualne lastnine ter strokovnega znanja o področju teh protiukrepov, če gospodarski subjekt opusti svoja razvojna prizadevanja ali pa protiukrepov po pogojih sklenjenega sporazuma ni zmožen izvesti. Nadaljnji pogoji in postopki v zvezi z uveljavljanjem te pravice se lahko določijo v posebnih sporazumih z gospodarskimi subjekti;

Sprememba 266

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(eb)

da se zagotovi preglednost glede porabe javnih sredstev, Komisija v primeru skupnega naročanja v skladu s členom 7 uredbe Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije [ISC/2020/12524] pravočasno objavi pogodbe in sporazume z gospodarskimi subjekti, pri čemer so razvidne vsaj naslednje informacije:

(i)	rok za dobavo blaga ali izvedbo storitve;

(ii)	odgovornost in odškodnine;

(iii)

če je relevantno, obseg in število proizvodnih obratov.

Sprememba 138

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi usklajevanje in izmenjavo informacij med subjekti, ki organizirajo kateri koli ukrep , med drugim postopke skupnega javnega naročanja, ustvarjanje zalog in darovanje zdravstvenih protiukrepov, v okviru različnih mehanizmov, vzpostavljenih na ravni Unije, zlasti:

3. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi usklajevanje in izmenjavo informacij med subjekti, ki organizirajo ali sodelujejo pri katerem koli ukrepu , kot so med drugim postopki skupnega javnega naročanja, razvoj, ustvarjanje zalog v objektih, ki izpolnjujejo posebne pravne zahteve za shranjevanje zdravstvenih protiukrepov ter so najbližji in najdostopnejši največ urbanim središčem, ne da bi se pri tem zmanjšala dostopnost teh izdelkov ljudem na oddaljenih, podeželskih in najbolj oddaljenih območjih, ter distribucija in darovanje zdravstvenih protiukrepov, ki bodo koristili državam z nizkimi in srednjimi dohodki, v okviru različnih mehanizmov, vzpostavljenih na ravni Unije, zlasti:

Sprememba 139

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	ustvarjanja zalog v okviru sheme rescEU iz člena 12 Sklepa št. 1313/2013/EU;

(a)	ustvarjanja zalog v okviru sheme rescEU iz člena 23 Sklepa št. 1313/2013/EU;

Spremembi 140 in 267

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	drugih instrumentov, ki podpirajo biomedicinske raziskave in razvoj na ravni Unije za okrepitev zmogljivosti in pripravljenost za odzivanje na čezmejne grožnje in izredne razmere.

(f)

drugih programov in instrumentov, ki podpirajo biomedicinske raziskave in razvoj na ravni Unije za okrepitev zmogljivosti in pripravljenost za odzivanje na čezmejne grožnje in izredne razmere , kot je uredba Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije [ISC/2020/12524] .

Sprememba 141

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Sodelujoče države poskrbijo za ustrezne zaloge in distribucijo naročenih zdravstvenih protiukrepov. Glavne podrobnosti in značilnosti ustvarjanja zalog in distribucije so določene v nacionalnih načrtih.

Sprememba 142

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3b. Komisija v skladu z načelom preglednosti redno obvešča Evropski parlament o pogajanjih v zvezi s skupnim javnim naročanjem zdravstvenih protiukrepov.

Sprememba 143

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3c. Evropski parlament si ves čas pridržuje pravico, da v skladu s pravili o zaupnosti nadzoruje necenzurirano vsebino vseh pogodb, sklenjenih v postopkih iz tega člena.

Sprememba 144

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3d. Komisija in države članice potrošnikom zagotovijo najnovejše, dostopne in jasne informacije o njihovih pravicah in dolžnostih v zvezi s skupno nabavljenimi zdravstvenimi protiukrepi, skupaj s podrobnostmi o odgovornosti za škodo ter dostopu do pravnega varstva in zastopanja potrošnikov.

Sprememba 145

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3e. Kadar se za zdravstvene protiukrepe ne uporabi postopek za skupno javno naročanje, Komisija države članice spodbudi k izmenjavi informacij o cenah in datumih dostave zdravstvenih protiukrepov.

Spremembi 146 in 268

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Z mrežo za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj iz točk (i) in (ii) točke (a) člena 2(1) se zagotavlja stalna komunikacija med Komisijo, ECDC in pristojnimi organi, ki so na nacionalni ravni odgovorni za epidemiološko spremljanje.	1. Z mrežo za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni , vključno z nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo zoonoze, in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj iz točk (i) in (ii) točke (a) člena 2(1) se zagotavlja stalna komunikacija med Komisijo , zlasti organom HERA , ECDC in pristojnimi organi, ki so na nacionalni ravni odgovorni za epidemiološko spremljanje.

Sprememba 147

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	spremljati vpliv nalezljivih bolezni na kontinuiteto presejalnih pregledov, diagnosticiranje, spremljanje, zdravljenje in oskrbo drugih bolezni in stanj;

Sprememba 148

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)	spremljati vpliv nalezljivih bolezni na duševno zdravje;

Sprememba 149

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	opredeliti dejavnike tveganja za prenos bolezni in rizične skupine prebivalstva, ki potrebujejo ciljno usmerjene preventivne ukrepe;

(d)	opredeliti in spremljati dejavnike tveganja za prenos bolezni in rizične skupine prebivalstva, ki potrebujejo ciljno usmerjene preventivne ukrepe;

Sprememba 150

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)	prispevati k oceni bremena nalezljivih bolezni za prebivalstvo z uporabo podatkov, kot so prevalenca bolezni, zapleti , hospitalizacije in smrtnost ;

(e)

prispevati k oceni bremena nalezljivih bolezni za zdravstveni sistem, zagotavljanje oskrbe in prebivalstvo z uporabo podatkov, kot so podatki o prevalenci bolezni, zapletih , hospitalizacijah, smrtnosti, vplivu na duševno zdravje, odloženem izvajanju pregledov, diagnosticiranju, spremljanju, zdravljenju in oskrbi drugih bolezni in stanj ter socialnem in gospodarskem vplivu ;

Sprememba 151

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ha)

opredeliti vse pomanjkljivosti v svetovni dobavni verigi, ki so vključene v proizvodnjo in izdelavo zdravstvenih protiukrepov, potrebnih za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje nalezljivih bolezni, in določiti načrt za odpravo takih pomanjkljivosti. Drugi mehanizmi, kot so mehanizem Unije za nadzor izvoza, regulativna prožnost, sporazumi o sodelovanju, sporazumi o obveznem ali prostovoljnem licenciranju med družbami, lahko Uniji omogočijo lažji dostop do protiukrepov za svoje državljane in rezidente, pa tudi za ljudi iz držav vzhodnega partnerstva ter držav z nizkimi in srednjimi dohodki;

Sprememba 152

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	informacije o razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov, potrebnih za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in nadaljnje spremljanje bolezni.

Sprememba 153

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Informacije iz točke (a) odstavka 3, ki jih sporočijo države članice, se predložijo vsaj na ravni NUTS II Evropskemu sistemu spremljanja (TESSy) ali drugi platformi v skladu s časovnim okvirom, ki se določi v skladu s členom 7.

Sprememba 154

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 6 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	ECDC podpira države članice, da v času zdravstvene krize zagotovijo zbiranje in izmenjavo podatkov ter integrirano delovanje mreže za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in z njimi povezanih posebnih zdravstvenih problemov iz točk (i) in (ii) točke (a) člena 2(1). ECDC po potrebi da na voljo svoje strokovno znanje na tem področju tudi tretjim državam.

Sprememba 155

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 9 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
9. Komisija z izvedbenimi akti pripravi in posodablja :	9. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 28 v zvezi z vzpostavitvijo in posodobitvijo :

Sprememba 156

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 9 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	postopke za delovanje mreže za epidemiološko spremljanje, oblikovane v skladu s členom 5 Uredbe (EU) …/… [UL: vstaviti številko uredbe o ECDC [ISC/2020/ 12527]].

črtano

Sprememba 157

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	9a. Kadar je to potrebno v izredno nujnih in utemeljenih primerih, ko je resna čezmejna grožnja za zdravje nova ali huda ali se med državami članicami hitro širi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 28a.

Sprememba 158

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	9b. Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi in posodablja postopke za delovanje mreže za epidemiološko spremljanje, oblikovane v skladu s členom 5 Uredbe (EU) …/… [UL: vstaviti številko uredbe o ECDC [ISC/2020/12527]].

Sprememba 159

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

10. V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kadar je resna čezmejna grožnja za zdravje nova ali huda ali se med državami članicami hitro širi, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ter v njih sprejme opredelitve primerov, postopke in kazalnike za spremljanje v državah članicah v primerih groženj iz točk (i) in (ii) točke (a) člena 2(1). Navedeni kazalniki podpirajo tudi oceno zmogljivosti za diagnosticiranje, preprečevanje in zdravljenje.

10. V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kadar je resna čezmejna grožnja za zdravje nova ali huda ali se med državami članicami hitro širi, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ter v njih sprejme postopke za spremljanje v državah članicah v primerih groženj iz točk (i) in (ii) točke (a) člena 2(1).

Sprememba 160

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. ECDC zagotovi nadaljnji razvoj digitalne platforme, prek katere se podatki upravljajo in samodejno izmenjujejo, da se vzpostavijo integrirani in interoperabilni sistemi za spremljanje, ki po potrebi omogočajo spremljanje v realnem času, da se podpreta preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

1. ECDC po tem, ko opravi oceno učinka varstva podatkov in ublaži morebitna tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo podatki, zagotovi nadaljnji razvoj digitalne platforme, prek katere se podatki upravljajo in samodejno izmenjujejo, da se vzpostavijo integrirani in interoperabilni sistemi za spremljanje, ki po potrebi omogočajo spremljanje v realnem času, da se podpreta preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Zgotovi, da digitalne platforme nadzoruje človek in sprejme posebne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki lahko izhajajo iz prenosa pristranskosti ali nepopolnih podatkov iz več virov, ter vzpostavi postopke za pregled kakovosti podatkov. Digitalne platforme in aplikacije, ki podpirajo epidemiološko spremljanje na ravni Unije in držav članic, se izvajajo v skladu z načelom vgrajenega varstva podatkov, kot je določeno v členu 27(1) Uredbe (EU) 2018/1725.

Sprememba 161

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	omogoča avtomatizirano zbiranje podatkov o spremljanju in laboratorijskih podatkov, uporablja informacije iz elektronskih zdravstvenih zapisov, spremlja medije in uporablja umetno inteligenco za potrjevanje, analizo in avtomatizirano sporočanje podatkov;

(a)

omogoča avtomatizirano zbiranje podatkov o spremljanju in laboratorijskih podatkov, uporablja ustrezne zdravstvene podatke iz predhodno določenega in odobrenega seznama iz elektronskih zdravstvenih zapisov in zdravstvenih podatkovnih zbirk , spremlja medije in uporablja umetno inteligenco za potrjevanje, analizo in statistično sporočanje podatkov v skladu s členom 22 Splošne uredbe o varstvu podatkov;

Sprememba 162

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	omogoča računalniško obdelavo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov.

(b)	omogoča računalniško obdelavo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov , ob upoštevanju prava Unije na področju varstva osebnih podatkov;

Sprememba 163

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	omogoča avtomatizirano opozorilo v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje, kadar nalezljive bolezni presežejo opozorilne pragove iz točke (a) člena 13(2). Opozorilo potrdi pristojni zdravstveni organ.

Sprememba 164

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Države članice so odgovorne za zagotavljanje, da se integrirani sistem za spremljanje redno polni s pravočasnimi in popolnimi informacijami, podatki in dokumenti, ki se pošiljajo in izmenjujejo prek digitalne platforme.	3. Države članice so odgovorne za zagotavljanje, da se integrirani sistem za spremljanje redno polni s pravočasnimi , popolnimi in natančnimi informacijami, podatki in dokumenti, ki se pošiljajo in izmenjujejo prek digitalne platforme. Države članice spodbujajo avtomatizacijo tega postopka med nacionalnim sistemom za spremljanje in sistemom Unije za spremljanje.

Sprememba 165

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Za epidemiološke namene ima ECDC dostop tudi do ustreznih zdravstvenih podatkov, do katerih se dostopa ali ki se dajejo na voljo prek digitalnih infrastruktur, kar omogoča uporabo zdravstvenih podatkov za raziskave in oblikovanje politik ter v regulativne namene.	5. Za namene epidemiološkega spremljanja ima ECDC dostop tudi do ustreznih zdravstvenih podatkov, do katerih se dostopa ali ki se dajejo na voljo prek digitalnih infrastruktur, kar omogoča uporabo zdravstvenih podatkov za raziskave in oblikovanje politik ter v regulativne namene. Dostop do zdravstvenih podatkov je sorazmeren z določenim in konkretnim namenom, ki ga predhodno opredeli ECDC.

Sprememba 166

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Komisija sprejme izvedbene akte za delovanje platforme za spremljanje, s katerimi določi:	6. Komisija po izvedbi posvetovalnega postopka iz člena 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 sprejme delegirane akte v skladu s členom 28 v zvezi z delovanjem platforme za spremljanje, s katerimi določi:

Sprememba 167

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	tehnične specifikacije platforme, vključno z mehanizmom elektronske izmenjave podatkov za izmenjave z obstoječimi nacionalnimi sistemi, opredelitvijo veljavnih standardov, določitvijo struktur sporočil, podatkovnimi slovarji ter izmenjavo protokolov in postopkov;

(a)	tehnične specifikacije platforme, vključno z mehanizmom elektronske izmenjave podatkov za izmenjave z obstoječimi mednarodnimi in nacionalnimi sistemi, opredelitvijo veljavnih standardov, določitvijo struktur sporočil, podatkovnimi slovarji ter izmenjavo protokolov in postopkov;

Sprememba 168

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	izredne ukrepe, ki se uporabijo, kadar katera od funkcionalnosti platforme ni na voljo;

(c)	izredne ukrepe in varnostno kopiranje podatkov , ki se uporabijo, kadar katera od funkcionalnosti platforme ni na voljo;

Sprememba 169

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	kdaj in pod katerimi pogoji se lahko zadevnim tretjim državam in mednarodnim organizacijam odobri delni dostop do funkcionalnosti platforme, ter praktične ureditve takega dostopa;

(d)	kdaj in pod katerimi pogoji se lahko zadevnim mednarodnim organizacijam odobri delni dostop do funkcionalnosti platforme, ter praktične ureditve takega dostopa v popolni skladnosti z uredbama (EU) 2018/1725 in (EU) 2016/679 ter Direktivo (EU) 2016/680;

Sprememba 170

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	zagotovitev standardizacije infrastrukture za shranjevanje, obdelavo in analizo podatkov.

Sprememba 171

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6a. Digitalne platforme in aplikacije, ki podpirajo epidemiološko spremljanje na ravni Unije in držav članic, se izvajajo v skladu z načelom vgrajenega varstva podatkov, kot je določeno v členu 27(1) Uredbe (EU) 2018/1725.

Sprememba 172

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Komisija lahko na javnozdravstvenem področju ali posameznih javnozdravstvenih področjih, ki so pomembna za izvajanje te uredbe ali nacionalnih načrtov iz člena 6, z izvedbenimi akti imenuje referenčne laboratorije EU za podporo nacionalnim referenčnim laboratorijem, da se spodbujajo dobre prakse in prostovoljno usklajevanje držav članic glede diagnostike, metod testiranja, uporabe nekaterih testov za enotno spremljanje bolezni ter obveščanje in poročanje o njih s strani držav članic.

1. Komisija lahko na javnozdravstvenem področju ali posameznih javnozdravstvenih področjih, ki so pomembna za izvajanje te uredbe ali nacionalnih načrtov iz člena 6, z izvedbenimi akti imenuje referenčne laboratorije EU za podporo nacionalnim referenčnim laboratorijem, da se spodbujajo dobre prakse in usklajevanje držav članic glede diagnostike, metod testiranja, uporabe nekaterih testov za enotno spremljanje bolezni ter obveščanje in poročanje o njih s strani držav članic.

Sprememba 173

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	spremljanje, opozarjanje in podpora pri odzivanju na izbruhe ter

(f)	spremljanje, opozarjanje in podpora pri odzivanju na izbruhe , zlasti za porajajoče se patogene, ter

Sprememba 174

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Mrežo referenčnih laboratorijev EU upravlja in usklajuje ECDC.	3. Mrežo referenčnih laboratorijev EU upravlja in usklajuje ECDC v sodelovanju z mrežo laboratorijev Svetovne zdravstvene organizacije, da se prepreči podvajanje dejavnosti. Struktura upravljanja mreže zajema sodelovanje in usklajevanje z obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi referenčnimi laboratoriji in mrežami .

Sprememba 175

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Laboratoriji iz odstavka 1 prispevajo k izmenjavi dobre prakse in izboljšanju epidemiološkega spremljanja iz člena 13.

Sprememba 176

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Imenovanja iz odstavka 1 se izvedejo po javnem izbirnem postopku, so časovno omejena na najmanj 5 let in se redno pregledujejo. Z imenovanji se določijo odgovornosti in naloge imenovanih laboratorijev.	4. Imenovanja iz odstavka 1 se izvedejo po javnem izbirnem postopku, so časovno omejena na najmanj 5 let in se redno pregledujejo. Komisija se posvetuje z državami članicami in ECDC, da se določijo pooblastila in merila za postopek imenovanja. Z imenovanji se določijo odgovornosti in naloge imenovanih laboratorijev. Konzorciji laboratorijev so upravičeni do imenovanja.

Sprememba 177

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot referenčni laboratoriji EU;

(a)

so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot referenčni laboratoriji EU. Posebna pozornost se nameni lastniškim testom in metodam, ki so lahko last laboratorijev;

Sprememba 178

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	1a. Evropski sistem spremljanja (TESSy) se uporablja za začasno spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje iz točke (iii) točke (a) člena 2(1) in iz točk (b), (c) ali (d) člena 2(1).

Sprememba 179

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Komisija z izvedbenimi akti po potrebi sprejme opredelitve primerov, ki se uporabljajo za začasno spremljanje, da se zagotovita primerljivost in združljivost zbranih podatkov na ravni Unije.	Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 28 v zvezi z opredelitvami primerov, ki se uporabljajo za začasno spremljanje, da se zagotovita primerljivost in združljivost zbranih podatkov na ravni Unije.

Sprememba 180

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).	črtano

Sprememba 181

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kadar je resna čezmejna grožnja za zdravje huda ali se med državami članicami hitro širi, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(3) z izvedbenimi akti , ki se začnejo uporabljati takoj , sprejme ali posodobi opredelitve primerov iz prvega pododstavka .	Kadar je to potrebno v izredno nujnih in utemeljenih primerih, ko je resna čezmejna grožnja za zdravje nova ali huda ali se med državami članicami hitro širi, se za delegirane akte , sprejete v skladu s tem členom , uporabi postopek iz člena 28a .

Sprememba 182

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje omogoča stalno komunikacijo med Komisijo in pristojnimi organi, odgovornimi na nacionalni ravni, za namene pripravljenosti, zgodnjega opozarjanja in odzivanja, opozarjanja, ocenjevanja tveganj za javno zdravje in določanja ukrepov, ki bi bili lahko potrebni za varovanje javnega zdravja.	1. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje omogoča stalno komunikacijo med Komisijo , ECDC in pristojnimi organi, odgovornimi na nacionalni ravni, za namene pripravljenosti, zgodnjega opozarjanja in odzivanja, opozarjanja, ocenjevanja tveganj za javno zdravje in določanja ukrepov, ki bi bili lahko potrebni za varovanje javnega zdravja.

Sprememba 183

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Upravljanje in uporaba sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje v posameznih primerih, kadar je tako določeno z ustreznimi pravnimi instrumenti, vključujeta izmenjavo osebnih podatkov. To vključuje:	Upravljanje in operativna uporaba sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje v posameznih primerih, kadar je tako določeno z ustreznimi pravnimi instrumenti, vključujeta izmenjavo osebnih podatkov. To vključuje:

Sprememba 184

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

ECDC sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje stalno posodablja, da se omogoči uporaba sodobnih tehnologij, kot so digitalne mobilne aplikacije, modeli umetne inteligence, vesoljske aplikacije ali druge tehnologije za samodejno sledenje stikom, pri čemer se opira na tehnologije za sledenje stikom, ki so jih razvile države članice ali Unija, ki se uporabljajo izključno za namene boja proti pandemiji in ki so dokazano ustrezne, potrebne in sorazmerne ter povsem v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES .

Sprememba 185

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Da se zagotovita kakovost in doslednost podatkov, se v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje izvaja zanesljiva, natančna in interoperabilna obdelava podatkov z državami članicami. ECDC se med postopki izmenjave podatkov usklajuje z državami članicami, vse od ocenjevanja zahtevanih podatkov, njihovega prenosa in zbiranja do obdelave in razlage, pri čemer zagotavlja tesno sodelovanje med Komisijo, ECDC ter pristojnimi nacionalnimi in regionalnimi organi.

Sprememba 186

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. ECDC razvija in izboljšuje sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje, da poveča avtomatizacijo zbiranja in analize informacij, nadgradi kategorizacijo opozoril, omeji obseg proste komunikacije, zmanjša upravno breme ter izboljša standardizacijo opozoril.

Sprememba 187

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2b. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje se izboljša, da se zmanjšata upravno breme in podvajanje opozoril. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje pristojnim nacionalnim organom omogoča, da Svetovno zdravstveno organizacijo obvestijo o dogodkih, ki lahko pomenijo izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju v skladu s členom 6 Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, in vključijo to informacijo v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje, da se opozorilo samodejno objavi v tem sistemu.

Sprememba 188

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopke za izmenjavo informacij z drugimi sistemi za hitro opozarjanje na ravni Unije, tudi izmenjavo osebnih podatkov, s čimer zagotovi pravilno delovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter prepreči, da bi dejavnosti podvajale obstoječe strukture in mehanizme za pripravljenost, spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim ali da bi bili ukrepi v nasprotju s temi strukturami in mehanizmi.

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopke za izmenjavo informacij z drugimi sistemi za hitro opozarjanje na ravni Unije in mednarodni ravni , tudi izmenjavo osebnih podatkov, s čimer zagotovi pravilno delovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter prepreči, da bi dejavnosti podvajale obstoječe strukture in mehanizme za pripravljenost, spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim ali da bi bili ukrepi v nasprotju s temi strukturami in mehanizmi.

Sprememba 189

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4a. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje je sposoben samodejno zbirati informacije iz drugih pomembnih podatkovnih zbirk, kot so zbirke, ki vsebujejo podatke o okolju, podnebju, vodnem namakanju in drugi podatki, povezani z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje, ki bi lahko olajšali razumevanje in blaženje tveganja potencialnih groženj za zdravje.

Sprememba 190

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Kadar pristojni nacionalni organi obvestijo Svetovno zdravstveno organizacijo o dogodkih, ki bi lahko pomenili izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju v skladu s členom 6 Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, najpozneje hkrati objavijo opozorilo tudi v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje, če zadevna grožnja spada med tiste iz člena 2(1) te uredbe.

2. Kadar pristojni nacionalni organi obvestijo Svetovno zdravstveno organizacijo o dogodkih, ki bi lahko pomenili izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju v skladu s členom 6 Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, kot je navedeno v členu 18(2b), se hkrati objavi opozorilo tudi v sistemu za zgodnje opozarjanje in odzivanje, če zadevna grožnja spada med tiste iz člena 2(1) te uredbe.

Sprememba 191

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	tveganja za javno zdravje;

(f)	tveganja za javno zdravje , zlasti za ranljive skupine, vključno, kolikor je mogoče, z njihovim vplivom na najpogostejše nenalezljive bolezni ;

Sprememba 192

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(h)	ukrepe , ki niso javnozdravstveni ukrepi;

(h)	večsektorske ukrepe , ki niso javnozdravstveni ukrepi;

Sprememba 193

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ia)	obstoječe in potencialne proizvodne obrate izključno z namenom, da se Uniji omogoči načrtovanje strateških proizvodnih zmogljivosti za Unijo kot celoto;

Sprememba 194

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(j)	prošnje in ponudbe za čezmejno nujno pomoč;

(j)	prošnje in ponudbe za čezmejno nujno pomoč , kot je premeščanje pacientov zaradi zdravljenja ali zagotavljanje zdravstvenega osebja med državami članicami, zlasti na čezmejnih območjih v sosednjih regijah ;

Sprememba 195

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	4a. Države članice posodobijo informacije iz odstavka 3, ko so na voljo novi podatki.

Sprememba 196

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Komisija ob objavi opozorila v skladu s členom 19, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja odzivanja na ravni Unije ali na zahtevo Odbora za zdravstveno varnost iz člena 21 ali na lastno pobudo, pristojnim nacionalnim organom in Odboru za zdravstveno varnost prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje nemudoma zagotovi oceno tveganja o tem, kako resna bi lahko bila grožnja za javno zdravje, vključno z možnimi javnozdravstvenimi ukrepi. To oceno tveganja opravi:

Sprememba 269

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-a)

organ HERA v skladu s členom 2(2)(a) Sklepa Komisije z dne 16. septembra 2021. Organ HERA oceno opravi tako, da omogoči sprejemanje določitve o aktivaciji okvira za izredne razmere iz člena 3 uredbe Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije in o ukrepih iz členov 5 do 11 ter člena 13 navedene uredbe, ki jih je treba aktivirati;

Sprememba 197

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

ECDC v skladu s členom 8a Uredbe (EU) …/… [UL: Vstaviti številko uredbe o ECDC [ISC/2020/ 12527]] v primeru grožnje iz točk (i) in (ii) točke (a) člena 2(1), ki vključujejo snovi človeškega izvora: kri, organe , tkiva in celice, ki jih je morda napadla nalezljiva bolezen, ali točke (d) člena 2(1) in/ali

(a)	ECDC v skladu s členom 8a Uredbe (EU) …/… [UL: Vstaviti številko uredbe o ECDC [ISC/2020/12527]] v primeru grožnje iz točke (a) člena 2(1), ki vključujejo snovi človeškega izvora: kot so kri, organi , tkiva in celice, ki jih je morda napadla nalezljiva bolezen, ali točke (d) člena 2(1) in/ali

Sprememba 198

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)

Evropska agencija za zdravila (EMA) v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2021/… [vstaviti številko revidirane uredbe o Evropski agenciji za zdravila 2020/0321(COD)] v primeru grožnje, povezane z medicinskim izdelkom z napako, ali v primeru, da grožnja postaja resnejša zaradi pomanjkanja medicinskih proizvodov za uporabo v humani medicini ali medicinskih pripomočkov, in/ali

Sprememba 199

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(fa)	Unija ali nacionalni subjekti, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem zalog medicinskih izdelkov.

Sprememba 200

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Agencije in organi iz odstavka 1 na zahtevo agencije ali organa, ki v okviru svojih pooblastil opravlja oceno tveganja, brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo vse ustrezne informacije in podatke ter strokovno znanje , ki so jim na voljo. Pri pripravi ocene tveganja se agencija ali organ imenuje za „vodilno“ agencijo v skladu z odstavkom 3. Agencija ali organ zagotovi, da je seznanjen z vsemi informacijami ali strokovnim znanjem, pridobljenimi od drugih agencij ali organov iz odstavka 1.

Sprememba 201

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Če potrebna ocena tveganja v celoti ali delno presega pooblastila agencij iz odstavka 1 in se šteje, da je nujna za usklajevanje odzivanja na ravni Unije, Komisija na zahtevo Odbora za zdravstveno varnost ali na lastno pobudo zagotovi ad hoc oceno tveganja. Kadar je potrebna ocena tveganja v pristojnosti več agencij iz odstavka 1, Komisija imenuje vodilno agencijo, ki bo odgovorna za izvedbo ocene tveganja v sodelovanju z drugimi zadevnimi agencijami, in določi rok, do katerega mora ta agencija oceno predložiti.

Sprememba 202

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Komisija zagotovi, da je ocena tveganja nemudoma na voljo pristojnim nacionalnim organom prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter po potrebi prek povezanih sistemov za opozarjanje. Kadar se ocena tveganja javno objavi, jo pristojni nacionalni organi prejmejo pred objavo.	Komisija zagotovi, da je ocena tveganja nemudoma na voljo pristojnim nacionalnim organom prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter po potrebi prek povezanih sistemov za opozarjanje. Kadar se ocena tveganja javno objavi prek sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje in Odbora za zdravstveno varnost , jo pristojni nacionalni organi prejmejo pred objavo.

Sprememba 203

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
V primeru izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju se v oceni tveganja upoštevajo ustrezne informacije drugih subjektov, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije, če so na voljo.	V primeru izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju se v oceni tveganja upoštevajo ustrezne informacije strokovnjakov za javno zdravje in drugih subjektov, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije, če so na voljo.

Sprememba 270

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Države članice se po objavi opozorila na podlagi člena 19 na zahtevo Komisije ali države članice in na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij iz člena 19 in ocene tveganja iz člena 20, v sodelovanju s Komisijo v Odboru za zdravstveno varnost usklajujejo glede:	1. Države članice se po objavi opozorila na podlagi člena 19 na zahtevo Komisije ali države članice in na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij iz člena 19 in ocene tveganja iz člena 20, v sodelovanju s Komisijo , zlasti z organom HERA, v Odboru za zdravstveno varnost usklajujejo glede:

Sprememba 204

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah, ki mora biti prilagojeno potrebam držav članic in razmeram v njih ter naj bi javnosti in zdravstvenim delavcem v Uniji zagotovilo skladne in usklajene informacije;

(b)	obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah, ki mora biti prilagojeno potrebam držav članic in razmeram v njih ter naj bi javnosti , zdravstvenim delavcem in javnozdravstvenim delavcem v Uniji zagotovilo skladne in usklajene informacije;

Sprememba 205

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	sprejemanja mnenj in smernic, tudi o posameznih ukrepih za odzivanje v državah članicah za preprečevanje in obvladovanje resnih čezmejnih groženj za zdravje.

(c)	sprejemanja mnenj in smernic, tudi o posameznih ukrepih za odzivanje v državah članicah za preprečevanje in obvladovanje resnih čezmejnih groženj za zdravje , vključno z usklajevanjem ukrepov za odzivanje .

Sprememba 206

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	nacionalnih omejitev potovanj in drugih čezmejnih omejitev gibanja in zbiranja ljudi ter zahtev za karanteno in nadzora karantene po čezmejnem potovanju.

Spremembi 207 in 271

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Kadar namerava država članica sprejeti javnozdravstvene ukrepe za boj proti resni čezmejni grožnji za zdravje, pred sprejetjem teh ukrepov obvesti druge države članice in Komisijo ter se z njimi posvetuje o naravi, namenu in obsegu ukrepov, razen če je varovanje javnega zdravja tako nujno, da je treba ukrepe sprejeti takoj.

2. Kadar namerava država članica sprejeti javnozdravstvene ukrepe za boj proti resni čezmejni grožnji za zdravje, pred sprejetjem ali odpravo teh ukrepov obvesti druge države članice , zlasti sosednje, Komisijo , zlasti organ HERA, Odbor za zdravstvene krize in Odbor za zdravstveno varnost ter se z njimi posvetuje in usklajuje o naravi, namenu in obsegu ukrepov, razen če je varovanje javnega zdravja tako nujno, da je treba ukrepe sprejeti takoj.

Spremembi 208 in 272

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Kadar mora država članica nujno sprejeti javnozdravstvene ukrepe zaradi pojava ali ponovnega pojava resne čezmejne grožnje za zdravje, takoj po sprejetju ukrepov obvesti druge države članice in Komisijo o naravi, namenu in obsegu teh ukrepov.	3. Kadar mora država članica nujno sprejeti javnozdravstvene ukrepe zaradi pojava ali ponovnega pojava resne čezmejne grožnje za zdravje, takoj po sprejetju ukrepov obvesti druge države članice , ustrezne regionalne organe, Komisijo, zlasti organ HERA, Odbor za zdravstvene krize in Odbor za zdravstveno varnost o naravi, namenu in obsegu teh ukrepov , zlasti v čezmejnih regijah .

Sprememba 209

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. V primeru resne čezmejne grožnje za zdravje v državi članici, ki presega nacionalne zmogljivosti odzivanja, lahko ta država članica tudi zaprosi za pomoč druge države članice prek ERCC, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1a) .

Sprememba 273

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	temeljijo zlasti na priporočilih ECDC, drugih ustreznih agencij ali organov ali svetovalnega odbora iz člena 24;

(a)	temeljijo zlasti na priporočilih ECDC in organa HERA ter drugih ustreznih agencij ali organov ali svetovalnega odbora iz člena 24;

Sprememba 210

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	so sorazmerna tveganjem za javno zdravje zaradi zadevne grožnje in se zlasti izogibajo vsakršnim nepotrebnim omejitvam prostega pretoka oseb, blaga in storitev.

(c)

so nujna, ustrezna in sorazmerna tveganjem za javno zdravje zaradi zadevne grožnje, se zlasti izogibajo vsakršnim nepotrebnim omejitvam prostega pretoka oseb, blaga in storitev ter pravic, svoboščin in načel, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter spodbujajo usklajevanje ukrepov med državami članicami;

Sprememba 211

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	so časovno omejeni in se odpravijo, takoj ko ni več izpolnjen eden izmed veljavnih pogojev iz točk (a), (b) in (c);

Sprememba 212

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)	upoštevajo potrebo po normalno delujočem enotnem trgu, zlasti po obstoju zelenih voznih pasov za prosti pretok hrane in drugih zdravstvenih protiukrepov.

Sprememba 213

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Pred razglasitvijo izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije bi se morala Komisija povezati s Svetovno zdravstveno organizacijo ter z njo izmenjati svojo analizo izbruha in jo obvestiti, da namerava sprejeti tak sklep.	3. Pred razglasitvijo izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije se Komisija poveže s Svetovno zdravstveno organizacijo , da ji predloži svojo analizo izbruha in jo obvestiti, da namerava sprejeti tak sklep.

Sprememba 214

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2) .	Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3) .

Sprememba 274

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4a. Po razglasitvi izrednih razmer v javnem zdravju lahko Svet na predlog Komisije sprejme uredbo o aktiviranju okvira za izredne razmere, kadar je to primerno glede na gospodarske razmere, v skladu s členom 3 uredbe Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije. Kadar se aktivira okvir za izredne razmere, se za usklajevanje ukrepov Sveta, Komisije, ustreznih agencij in organov Unije ter držav članic ustanovi Odbor za zdravstvene krize, ki zagotavlja zdravstvene protiukrepe in dostop do njih. V takšnih primerih se v skladu s skupno izjavo o proračunskem nadzoru novih predlogov, ki temeljijo na členu 122 PDEU, ustanovi skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta.

Sprememba 215

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija za namene uradne razglasitve izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije ustanovi svetovalni odbor za izredne razmere v javnem zdravju (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor), ki na zahtevo Komisije svetuje Komisiji tako, da predloži svoje mnenje o:	1. Komisija za namene uradne razglasitve izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije ob posvetovanju z Odborom za zdravstveno varnost ustanovi svetovalni odbor za izredne razmere v javnem zdravju (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor), ki na zahtevo Komisije ali Odbora za zdravstveno varnost svetuje Komisiji in Odboru za zdravstveno varnost tako, da predloži svoje mnenje o:

Sprememba 216

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ii)

opredelitvijo in zmanjšanjem znatnih vrzeli, nedoslednosti ali neustreznosti pri sprejetih ali predvidenih ukrepih z namenom zajezitve in obvladovanja posamezne grožnje ter odprave njenih posledic, tudi na področju klinične obravnave in zdravljenja, nefarmacevtskih protiukrepov in raziskovalnih potreb v javnem zdravju;

(ii)	opredelitvijo in zmanjšanjem znatnih vrzeli, nedoslednosti ali neustreznosti pri sprejetih ali predvidenih ukrepih z namenom zajezitve in obvladovanja posamezne grožnje ter odprave njenih posledic, tudi na področju klinične obravnave in zdravljenja, in raziskovalnih potreb v javnem zdravju;

Sprememba 217

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 – točka c – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iia)

v posvetovanju z Evropsko agencijo za zdravila v skladu z Uredbo (EU) …/… [UL: vstaviti številko uredbe o Evropski agenciji za zdravila], stabilnosti dobavnih verig in proizvodni zmogljivosti zdravstvenih dobavnih verig, vključenih v proizvodnjo in proizvodnjo zdravstvenih protiukrepov, potrebnih za diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje zadevne bolezni;

Sprememba 218

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Svetovalni odbor sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki jih Komisija izbere glede na njihovo strokovno znanje in izkušnje na področjih, ki so najustreznejša glede na posamezno grožnjo, ki se pojavi. Odbor bi moral imeti večdisciplinarno članstvo, da bi lahko svetoval o biomedicinskih, vedenjskih, družbenih, gospodarskih, kulturnih in mednarodnih vidikih. V Svetovalnem odboru kot opazovalci sodelujejo predstavniki ECDC in Evropske agencije za zdravila. V tem odboru kot opazovalci po potrebi sodelujejo predstavniki drugih organov ali agencij Unije, pomembnih za posamezno grožnjo. Komisija lahko povabi strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem v zvezi z določeno temo dnevnega reda, da na ad hoc osnovi sodelujejo pri delu svetovalnega odbora.

2. Svetovalni odbor sestavljajo neodvisni strokovnjaki, predstavniki zdravstvenih delavcev in negovalcev ter predstavniki civilne družbe, ki jih Komisija izbere glede na njihovo strokovno znanje in izkušnje na področjih, ki so najustreznejša glede na posamezno grožnjo, ki se pojavi. Odbor bi moral imeti večdisciplinarno članstvo, da bi lahko svetoval o sanitarnih, biomedicinskih, vedenjskih, družbenih, gospodarskih, raziskovalnih, razvijalskih, proizvodnih, kulturnih , prevoznih in mednarodnih vidikih. V Svetovalnem odboru dejavno sodelujejo predstavniki ECDC in Evropske agencije za zdravila. V tem odboru kot opazovalci po potrebi sodelujejo predstavniki drugih organov ali agencij Unije, pomembnih za posamezno grožnjo. Komisija ali Odbor za zdravstveno varnost lahko povabi strokovnjake in deležnike s posebnim strokovnim znanjem v zvezi z določeno temo dnevnega reda, da na ad hoc osnovi sodelujejo pri delu svetovalnega odbora. Komisija objavi imena strokovnjakov, izbranih v svetovalni odbor, in podrobnosti o strokovnem in/ali znanstvenem ozadju, ki utemeljuje njihovo imenovanje.

Sprememba 219

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2a. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam članov Svetovalnega odbora in kvalifikacije, ki podpirajo njihovo imenovanje. Kadar koli je to mogoče, se zagotovi geografska uravnoteženost članstva. Člani delujejo v javnem interesu in neodvisno. Podajo izjave o interesih in zavezah. Te izjave vključujejo vsakršno dejavnost, položaj, okoliščine ali druga dejstva, morebiti povezana z neposrednim ali posrednim interesom, da bi se lahko opredelili tisti interesi, za katere bi se lahko štelo, da ogrožajo neodvisnost teh strokovnjakov.

Sprememba 275

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2b. Svetovalni odbor deluje v sodelovanju z Odborom za zdravstvene krize in svetovalnim forumom organa HERA, ki je bil ustanovljen s sklepom Komisije z dne 16. septembra 2021. V svetovalnem odboru kot opazovalci sodelujejo predstavniki svetovalnega foruma organa HERA. Z usklajevanjem med temi organi se zagotovi sodelovanje vseh ustreznih deležnikov, tudi organizacij zdravstvenih delavcev, združenj pacientov ter akterjev iz industrije in dobavne verige, ki imajo priznane izkušnje na področjih, povezanih s svetovanjem glede odzivanja na izredne zdravstvene razmere in delom organa HERA.

Sprememba 220

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Svetovalni odbor se na zahtevo Komisije ali države članice sestane, kadar to zahtevajo razmere.	3. Svetovalni odbor se na zahtevo Komisije , Odbora za zdravstveno varnost ali države članice sestane, kadar to zahtevajo razmere.

Sprememba 221

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Svetovalni odbor sprejme svoj poslovnik, vključno s pravili za razglasitev in preklic izrednih razmer ter sprejetje priporočil in glasovanje. Poslovnik začne veljati po prejemu pozitivnega mnenja Komisije.	6. Svetovalni odbor sprejme svoj poslovnik, vključno s pravili za razglasitev in preklic izrednih razmer ter sprejetje priporočil in glasovanje. Poslovnik začne veljati po prejemu pozitivnega mnenja Komisije in Odbora za zdravstveno varnost .

Sprememba 222

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6a. Zapisnik svetovalnega odbora se objavi.

Sprememba 223

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	6b. Svetovalni odbor bi moral tesno sodelovati z nacionalnimi svetovalnimi organi.

Spremembi 224 in 276

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	mehanizmov za spremljanje pomanjkanja zdravstvenih protiukrepov, njihov razvoj, javno naročanje , upravljanje in uporabo ;

(b)

ukrepe v skladu z uredbo Sveta o okviru ukrepov za zagotavljanje nujnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije za spremljanje pomanjkanja zdravstvenih protiukrepov in njihov razvoj, proizvodnjo, nabavo , ukrepe za zagotavljanje zanesljive oskrbe, shranjevanje, distribucijo in uvajanje zdravstvenih protiukrepov ;

Sprememba 225

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	aktivacija podpore ECDC iz Uredbe (EU) …/… [UL: vstaviti številko uredbe o ECDC [ISC/2020/12527]] za mobilizacijo in napotitev zdravstvene projektne skupine EU.

(c)

aktivacija podpore ECDC iz Uredbe (EU) …/… [UL: vstaviti številko uredbe o ECDC [ISC/2020/12527] za mobilizacijo in napotitev zdravstvene projektne skupine EU in zlasti priprava seznama nastanitvenih zmogljivosti v oddelkih za intenzivno nego v državah članicah za morebitno čezmejno premestitev pacientov;

Sprememba 226

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ca)	mehanizma Unije za nadzor izvoza, katerega cilj je Uniji zagotoviti pravočasen in učinkovit dostop do protiukrepov;

Sprememba 227

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)	zelenih voznih pasov iz člena 25a te uredbe v izjemnih primerih.

Sprememba 228

Predlog uredbe

Člen 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 25a

Zeleni vozni pasovi

1. Potem ko Komisija v skladu s členom 23(1) ugotovi, da gre za izredne razmere v javnem zdravju v primeru pandemije, uredi ob mejnih omejitvah tako imenovane zelene vozne pasove za prosti pretok osnovnega blaga, zdravstvenih protiukrepov in čezmejnih delavcev na notranjem trgu.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi zelenih voznih pasov iz prvega odstavka 1.

3. Država članica lahko v izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije prepove ali omeji izvoz zdravstvenih protiukrepov samo v primerih, določenih v členu 36 PDEU, in če je pridobila predhodno dovoljenje Komisije.

4. Ta o zahtevi za predhodno dovoljenje odloči v petih dneh od njene vložitve. Če Komisija odločitve v tem roku ne sprejme, šteje dovoljenje za sprejeto.

Sprememba 229

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje vključuje funkcionalnost selektivnega pošiljanja obvestil, ki omogoča pošiljanje osebnih podatkov, tudi kontaktnih in zdravstvenih podatkov, le pristojnim nacionalnim organom, ki so vključeni v zadevne ukrepe za sledenje stikom. Ta funkcionalnost selektivnega pošiljanja obvestil se zasnuje in uporablja tako, da se zagotavlja varna in zakonita obdelava osebnih podatkov ter povezava s sistemi za sledenje stikom na ravni Unije.

1. Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje vključuje funkcionalnost selektivnega pošiljanja obvestil, ki omogoča pošiljanje osebnih podatkov, tudi kontaktnih in zdravstvenih podatkov, le pristojnim nacionalnim organom, ki so vključeni v zadevne ukrepe za sledenje stikom. Ta funkcionalnost selektivnega pošiljanja obvestil se zasnuje ob spoštovanju načela najmanjšega obsega podatkov in vgrajenega in privzetega varstva podatkov in se uporablja tako, da se zagotavlja varna in zakonita obdelava osebnih podatkov ter povezava s sistemi za sledenje stikom na ravni Unije.

Sprememba 230

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Osebni podatki se lahko izmenjujejo tudi v okviru samodejnega sledenja stikom z aplikacijami za sledenje stikom.	5. Osebni podatki se lahko izmenjujejo tudi v okviru samodejnega sledenja stikom z aplikacijami za sledenje stikom popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (1a).

Sprememba 231

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme:	6. Komisija po izvedbi posvetovalnega postopka iz člena 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 sprejme delegirane akte v skladu s členom 28 v zvezi s :

Sprememba 232

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	postopke za povezovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje s sistemi za sledenje stikom na ravni Unije;

(b)	postopki za povezovanje sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje s sistemi za sledenje stikom na ravni Unije in mednarodni ravni ;

Sprememba 233

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	načine za obdelavo aplikacij za samodejno sledenje stikom in njihovo interoperabilnost ter v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji se tretjim državam lahko odobri dostop do interoperabilnosti sledenja stikom, ter praktične ureditve takega dostopa.

(d)

načini za obdelavo aplikacij za samodejno sledenje stikom in njihovo interoperabilnost ter v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji se tretjim državam lahko odobri dostop do interoperabilnosti sledenja stikom, ter praktične ureditve takega dostopa v polnem spoštovanju Splošne uredbe o varstvu podatkov in sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki se uporablja;

Sprememba 234

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	podrobnim opisom vlog akterjev, vključenih v obdelavo osebnih podatkov prek predlaganih orodij in sistemov IT.

Sprememba 235

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).	črtano

Sprememba 236

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta ali kateri koli drug datum, ki ga določita sozakonodajalca].

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(3) , 13(9), 14(6), 17(3), 25a(2), in 26(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta ali kateri koli drug datum, ki ga določita sozakonodajalca]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Sprememba 237

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 8(3). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 8(3) , 13(9), 14(6), 17(3), 25a(2) in 26(6) . S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 238

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 8(3 ), 13(9), 14(6), 17(3), 25a(2) in 26(6 ), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 239

Predlog uredbe

Člen 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 28a

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 28(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Spremembi 240 in 277

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija do leta 2025, nato pa vsakih pet let izvede vrednotenje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Vrednotenje se izvede v skladu s smernicami Komisije za boljšo pripravo zakonodaje. Vrednotenje vključuje zlasti oceno delovanja sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje ter mreže za epidemiološko spremljanje in usklajevanje odziva z Odborom za zdravstveno varnost in organom HERA ter vpliv, ki ga ima uredba na delovanje enotnega trga, kadar pride do resnih čezmejnih groženj za zdravje. Komisija do leta 2023 in nato vsaki dve leti izvede poglobljen pregled izvajanja dejavnosti organa HERA, vključno z njegovo strukturo, upravljanjem, financiranjem in človeškimi viri. Ti pregledi obravnavajo zlasti potrebe po spremembi strukture organa, med drugim tudi možnost nadgraditve organa HERA v samostojno agencijo, mandat organa in finančne posledice vsake take spremembe. O ugotovitvah pregledov poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Te ugotovitve se javno objavijo. Pregledom se po potrebi priloži zakonodajni predlog za obravnavo vprašanj iz tega odstavka, ob polnem spoštovanju vloge Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca.

Sprememba 241

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Komisija na podlagi vrednotenja iz prejšnjega odstavka po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0247/2021).

(1a) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(15) Svetovna zdravstvena organizacija. Mednarodni zdravstveni pravilnik (2005). https://www.who.int/publications/i/item/9789241580496.

(1a) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(1b) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(16) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(17) Sklep (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2019 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 77 I, 20.3.2019, str. 1).

(18) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(1a) Tretja izdaja Mednarodnega zdravstvenega pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije (2005) je na voljo na https://www.who.int/publications/i/item/9789241580496.

(19) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(21) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(1a) Svetovna zdravstvena organizacija. Mednarodni zdravstveni pravilnik (2005). https://www.who.int/ihr/publications/9789241596664/en/.

(23) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(24) Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(23) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(29) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(1a) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

20.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 205/157

P9_TA(2021)0450

Sporazum med EU in Avstralijo: sprememba koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (06102/2021 – C9-0376/2021 – 2021/0029(NLE))

(Odobritev)

(2022/C 205/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06102/2021),

—

ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (06103/2021),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0376/2021),

—	ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0306/2021),

odobri sklenitev sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Avstralske zveze.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 205

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 20. maj 2022

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2021–2022 Seja: 11. novembra 2021 SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	četrtek 11. novembra 2021
2022/C 205/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o krepitvi demokracije ter svobode in pluralnosti medijev v EU: zloraba civilnopravnih in kazenskopravnih ukrepov za utišanje novinarjev, nevladnih organizacij in civilne družbe (2021/2036(INI))	2
2022/C 205/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (2020/2243(INI))	17
2022/C 205/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI))	26
2022/C 205/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (2021/2018(INI))	37
2022/C 205/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o prvi obletnici dejanske prepovedi pravice do splava na Poljskem (2021/2925(RSP))	44

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
	četrtek 11. novembra 2021
2022/C 205/06	Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o zahtevi za odvzem imunitete Fulviu Martusciellu (2021/2049(IMM))	53
2022/C 205/07	Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o zahtevi za odvzem imunitete Haraldu Vilimskemu (2021/2073(IMM))	55
2022/C 205/08	Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o zahtevi za odvzem imunitete Nilsu Ušakovsu (2020/2239(IMM))	57

	III Pripravljalni akti
	Evropski parlament
	četrtek 11. novembra 2021
2022/C 205/09	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic (09722/1/2021 – C9-0371/2021 – 2016/0107(COD))	59
2022/C 205/10	P9_TA(2021)0447 Evropsko partnerstvo za meroslovje ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Unije v evropskem partnerstvu za meroslovje, ki ga skupaj izvaja več držav članic (COM(2021)0089 – C9-0083/2021 – 2021/0049(COD)) P9_TC1-COD(2021)0049 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. novembra 2021 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Unije v evropskem partnerstvu za meroslovje, ki ga skupaj izvaja več držav članic	61
2022/C 205/11	P9_TA(2021)0448 Agencija Evropske unije za azil ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010 (COM(2016)0271 – C8-0174/2016 – 2016/0131(COD)) P9_TC1-COD(2016)0131 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. novembra 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010	63
2022/C 205/12	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. septembra in 11. novembra 2021, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (COM(2020)0727 – C9-0367/2020 – 2020/0322(COD))	64
2022/C 205/13	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralsko zvezo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembi koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (06102/2021 – C9-0376/2021 – 2021/0029(NLE))	157