SPOROČILO KOMISIJE

Odobritev vsebine osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede obdobja njene uporabe in najvišjih kumulativnih zneskov pomoči de minimis

(2022/C 175/01)

Komisija je 17. decembra 2021 odobrila vsebino osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede obdobja njene uporabe in najvišjih kumulativnih zneskov pomoči de minimis.

Osnutek uredbe Komisije je priložen temu sporočilu. Javno posvetovanje o njem se bo začelo januarja 2022 na:

http://ec.europa.eu/competition/consultations/open.html

Umik priglasitve koncentracije

(Zadeva M.9938 – KINGSPAN GROUP / TRIMO)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 175/02)

Evropska komisija je 3. marec 2021 prejela priglasitev (1) predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) (uredba o združitvah).

Komisija je 12. april 2021 sklenila začeti postopek (3) v skladu s členom 6(1)(c) uredbe o združitvah. Priglasitelj je 21. april 2022 Komisijo obvestil o umiku priglasitve in dokazal, da je opustil koncentracijo.

---

(1)  UL C 82, 11. marec 2021, str. 12.

(2)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(3)  UL C 133, 16. april 2021, str. 2.

Menjalni tečaji eura (1)

28. april 2022

(2022/C 175/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0485
JPY	japonski jen	137,13
DKK	danska krona	7,4421
GBP	funt šterling	0,84350
SEK	švedska krona	10,3594
CHF	švicarski frank	1,0216
ISK	islandska krona	137,80
NOK	norveška krona	9,8990
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,526
HUF	madžarski forint	377,06
PLN	poljski zlot	4,6891
RON	romunski leu	4,9479
TRY	turška lira	15,5362
AUD	avstralski dolar	1,4814
CAD	kanadski dolar	1,3498
HKD	hongkonški dolar	8,2267
NZD	novozelandski dolar	1,6221
SGD	singapurski dolar	1,4556
KRW	južnokorejski won	1 337,82
ZAR	južnoafriški rand	16,7472
CNY	kitajski juan	6,9381
HRK	hrvaška kuna	7,5703
IDR	indonezijska rupija	15 222,05
MYR	malezijski ringit	4,5741
PHP	filipinski peso	54,845
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,152
BRL	brazilski real	5,2465
MXN	mehiški peso	21,4531
INR	indijska rupija	80,3670

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo o spremembi Razpisa za delovno mesto administrativnega direktorja Eurojusta (razred AD 14) – Haag (Nizozemska) – 22/EJ/05

(Uradni list Evropske unije C 129 z dne 22. marca 2022)

(2022/C 175/04)

Stran 17, zadnji odstavek:

besedilo:	„Rok za oddajo prijave se izteče 28. april 2022 ob polnoči po srednjeevropskem času.“
se glasi:	„Rok za oddajo prijave se izteče 10. maja 2022 ob polnoči po srednjeevropskem času.“.

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu s členom 53(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2022/C 175/05)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s členom 6(2), tretji pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„Bulot de la Baie de Granville“

EU št.: PGI-FR-02319-AM01 – 30.12.2021

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Bulot de la Baie de Granville“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Bulot de la Baie de Granville“ je morski polž vrste „valovita blatarka“ (Buccinum undatum). Prodaja se v lupini:

—

živ ali

—	kuhan svež, pasteriziran ali zamrznjen.

Med kuhanjem se mu lahko doda aroma.

Večinoma svetla lupina je lahko od bele do temno rjave barve in od zelenkasto bele do temno zelene glede na količino alg na površini. Na lupini so zaradi prisotnosti mikroalg morda rdečkasti madeži. Mišičasta noga je slonokoščeno do kremno bela, rahlo progasta s črnimi madeži.

Velikost je velikost lupine od konice do sifonalne cevi. Morski polži „Bulot de la Baie de Granville“ merijo med 47 mm in 70 mm. Vendar je lahko v seriji 8 % primerkov manjših od 47 mm in 15 % primerkov večjih od 70 mm.

Ker morski polži za dosego zahtevane velikosti potrebujejo veliko časa, se jim na lupino pogosto zaredijo morski organizmi (vrtičnjaki, črvi, Crepidula fornicata), tako imenovani epibionti. Prisotnost epibiontov je pri serijah, ki se tržijo pod ZGO „Bulot Baie de Granville“, omejena na 25 % primerkov. Ta delež se oceni ob upoštevanju primerkov z velikim deležem pritrjenih organizmov, kar se določi s pomočjo referenčnih fotografij.

Morski polži „Bulot de la Baie de Granville“ imajo vonj po jodu, morju in algah. Po kuhanju je tekstura v ustih mehka z zaznavno vlažnostjo in okusom po jodu, morju in lešnikih. Lahko je nekoliko hrustljava zaradi manjših usedlin ali drobcev lupine. Polži nimajo vonja niti okusa po blatu.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

–

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Morski polži „Bulot de la Baie de Granville“ se lovijo in iztovarjajo na geografskem območju.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na vsakem posameznem pakiranju morskih polžev z ZGO je:

—	ime „Bulot de la Baie de Granville“, napisano z jasnimi, berljivimi in neizbrisnimi črkami, ki so tako po višini kot širini večje od črk vseh drugih navedb na etiketi;

—	simbol ZGO Evropske unije v bližini imena, pod katerim se proizvod prodaja.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje „Bulot de la Baie de Granville“ je opredeljeno z:

—	morskim ribolovnim območjem;

—	območjem iztovarjanja.

Ribolovno območje:

Morski polži „Bulot de la Baie de Granville“ se lovijo zahodno od polotoka Cotentin na obalnem območju, ki se razteza od rta Goury na severu do rta Champeaux na jugu. Lovi se v obalnih vodah 30 navtičnih milj od točk iztovarjanja.

Območje iztovarjanja:

Območje iztovarjanja vključuje vse obalne občine med rtom Goury na severu in rtom Champeaux na jugu. Obsega naslednje občine departmaja Manche:

Celotne občine:

Agon-Coutainville; Annoville; Barneville-Carteret; Baubigny; Blainville-sur-Mer; Bréhal; Bretteville-sur-Ay; Bréville-sur-Mer; Bricqueville-sur-Mer; Carolles; Champeaux; Coudeville-sur-Mer; Créances; Donville-les-Bains; Flamanville; Geffosses; Granville; Hauteville-sur-Mer; La Haye; Héauville; Heugueville-sur-Sienne; Jullouville; Lessay; Lingreville; Les Moitiers-d’Allonne; Montmartin-sur-Mer; Orval sur Sienne; Les Pieux; Pirou; Port-Bail-sur-Mer; Regnéville-sur-Mer; Le Rozel; Saint-Georges-de-la-Rivière; Saint-Germain-sur-Ay; Saint-Jean-de-la-Rivière; Saint-Pair-sur-Mer; Siouville-Hague; Surtainville; Tourville-sur-Sienne; Tréauville.

Del občine: La Hague in Gouville-sur-Mer.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Za območje zaliva Granville je značilna močna bibavica (s povprečno amplitudo 10,5 metra), morje pa ob oseki močno upade. Zaradi premikanja vodnih mas med bibavico v zalivu nastajajo tokovi s hitrostjo do 2 vozlov.

Sila tokov povzroča disperzijo vodnih stebrov, vodne mase pa se po vertikali neprestano mešajo (brez stratifikacije).

Zaradi velikega mešanja vode zaradi tokov, ki jih povzroči bibavica, in valovanja so sezonske spremembe vodne temperature omejene na 10 °C. Povprečna temperatura je 17 °C poleti in 8 °C pozimi.

Vodne mase se zaradi močnih tokov in bibavice stalno obnavljajo z vodo z odprtega morja, kar zagotavlja odlično kakovost in svežo temperaturo vode.

Globina zaliva Granville je dokaj homogena in preseže 50 m šele 30 navtičnih milj od pristanišč na zahodni obali polotoka Cotentin.

Območje je bogato z drobci školjk, usedline blata (drobne usedline) pa so zelo redke.

Na zahodni obali polotoka Cotentin je zmerno oceansko podnebje (s povprečno letno temperaturo 11,4 °C) z močnimi vplivi vlažnih in svežih zračnih tokov z Atlantika.

Posebnost obalnega prostora na tem območju je poleg tega posledica konfiguracije obale, ki je večinoma izpostavljena vetrovom z zahoda in za katero so razen na skrajnem severu in jugu značilne pretežno peščene usedline, zaradi česar ribiška plovila težko najdejo zavetje in mesta za splavitev. Zaradi potrebe po razporeditvi ribiških plovil za ribolov morskih polžev vzdolž celotne obale in okoljskih dejavnikov:

—	so vzdolž obale razporejeni številni navozi in pristani,

—	so ribiška plovila majhna (<12 m), da se lahko potegnejo na kopno ali lažje namerno nasedejo.

Morski polži so del tradicionalne prehrane lokalnih normandijskih obalnih skupnosti. Nabirali so se ročno ali z grabljicami ob oseki (A. LOCARD, Manuel Pratique d’Ostréiculture, 1900, in L. JOUBIN, Etudes sur les Gisements de Coquilles Comestibles des Côtes de France – La presqu’île du Cotentin; Bulletin de l’Institut Océanographique, 1911). Morski polži so se uporabljali za prehrano ali pa kot vaba na ribiških palicah za ribolov dragocenejših rib, kot je trska.

V prvi polovici dvajsetega stoletja so se v regiji Granville pri malem ribolovu zelo pogosto kot ribolovne tehnike uporabljale vrše, vlečne mreže ali strgače, pri čemer je bil prilov morskih polžev ob oseki dragocen dodatek.

Od sredine 20. stoletja so se razvile posebne tehnike. Leta 1947 je J. LE DANTEC poročal o usmerjenem ribolovu na morske polže, „ki jih manjši čolni (doris) lovijo z vršami v bližini obale“ (Revue officielle des travaux des pêches maritimes 1947–1949 – Tome XV.FASC. 1-4 N°54-60).

Poklicni ribolov na morskega polža, „Bulot de la Baie de Granville“ se je razvil v drugi polovici 20. stoletja, ko se je pojavila oprema, ki omogoča ribolov v večjih količinah. Tako je ta dejavnost postala profesionalna, specifična in donosna. Posebna oprema za ribolov so na primer vrše za morske polže in odprti zaboji za njihov prevoz.

Leta 1985 je bil zaradi ohranjanja virov in obrtniške narave ribolova z vršami uveden sistem upravljanja virov (velikost plovil, vrsta ribolovnega orodja, časovni razpored ribolova ...) za morske polže, ki se lovijo v zalivu Granville.

Posebnosti proizvoda

„Bulot de la Baie de Granville“ je morski polž vrste „valovita blatarka“ (Buccinum undatum). Njegove značilnosti so:

—	trži se cel v lupini;

—

svežina;

—	velikost: od 47 do 70 mm, od tega manj kot 15 % morskih polžev meri več kot 70 mm, manj kot 8 % pa manj kot 47 mm;

—	ob zaužitju je brez usedlin ali jih ima zelo malo, zaznavni so okusi po morski vodi, jodu, algah in lešnikih, ni vonja in okusa po blatu.

Vzročna povezava

Povezava z geografskim območjem „Bulot de la Baie de Granville“ temelji na značilni kakovosti in slovesu proizvoda.

Njegova kakovost izhaja predvsem iz kombinacije značilnosti geografskega okolja in znanja ribičev.

Naravne danosti zaliva Granville (batimetrija, močna bibavica, kakovost in temperatura vode) so naklonjene razvoju vrste Buccinum undatum, ki uspeva v hladnih morjih.

Ribiči so svoje prakse prilagodili značilnostim območja. Zaradi močne bibavice so pristanišča dostopna samo ob plimi. Poldnevno plimovanje vpliva na urnike odhoda na ribolov in povratka z njega: plovila ribolovnih dejavnosti ne morejo opravljati dlje kot 16 ur.

Morski polži „Bulot de la Baie de Granville“ so privlačni, ker zaradi kratkotrajnega ribolova ostanejo sveži in živi ter imajo organoleptične lastnosti, ki so posledica:

—	t. i. nežnih ribolovnih tehnik z vršami, ki preprečujejo poškodbe, kot so lomljenje lupine ali mešanje z usedlinami, in omogočajo, da se morski polži iz vode potegnejo celi in živi,

—	izbire ribiških območij, sortiranja in čiščenja, ki ga izvedejo ribiči, da se odstranijo ostanki vabe in usedlin,

—	lokalnega, rednega in uravnoteženega izkoriščanja ribolovnega območja, zaradi česar je obseg razmeroma majhen in stabilen,

—	shranjevanja v odprte zaboje, zaradi česar morski polži ostanejo živi in celi do trženja živih in svežih morskih polžev ali do kuhanja.

Zmerne podnebne razmere tudi omogočajo, da se morski polži od izvleka iz vode do iztovarjanja brez ledu ohranjajo živi.

Poleg tega tudi narava usedlinskega dna podpira kakovost okusa proizvoda „Bulot Baie de Granville“. Tu skoraj ni blatnih usedlin, za katere je znano, da povzročajo slabše organoleptične značilnosti morskih polžev (temna zunanjost, vonj in okus).

Zaliv Granville že desetletja uživa velik ugled pri lokalnem prebivalstvu, ki se je še okrepil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z razvojem poklicnega ribolova, ko je zaliv postal francosko središče razmaha ribolova na morskega polža in njegovega trženja v tradicionalno celi obliki.

Ko so morske plošče postale moderne in so se začeli morski polži prodajati tudi kuhani, je trženje proizvoda „Bulot de la Baie de Granville“ prispevalo k povečanju potrošnje morskega polža na nacionalni ravni, s čemur je zrasel tudi ugled območja Granville. Poznavalci kot dokaz o slovesu morskega polža „Bulot Baie de Granville poznavalci“ navajajo tudi sam izraz „bulot“. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo uradno poimenovanje za prodajo teh lupinarjev „buccin“, vendar je bil proizvod bolj znan pod imenom „bulot“, kar je normandijski izraz. Uporaba tega izraza se je razširila z razvojem trženja in „bulot“ je skupaj z „buccin“ postal uradno poimenovanje. Nato se je za komercialne namene začelo uporabljati celotno ime „Bulot Baie de Granville“, da se informira potrošnika in prizna posebna vrednost morskim polžem iz zaliva Granville.

Sloves proizvoda „Bulot de la Baie de Granville“ je s pomočjo tiska za splošno javnost in televizijskih oddaj presegel profesionalne in regionalne okvire. Znamenita televizijska oddaja „Thalassa“ mu je maja 1996 posvetila reportažo o posebnosti ribolova na morskega polža v zalivu Granville z naslovom: „Bulotier à Granville, Reportage sur une pêche un peu spéciale: la pêche aux bulots à Granville“.

Poreklo „Baie de Granville“ je zdaj resnično jamstvo kakovosti, kot navaja mesečna revija „Terra Eco“ februarja 2013 v članku o nacionalni in evropski razsežnosti potrošnje proizvoda „Bulot de la Baie de Granville“: „Morski polž iz zaliva Granville, ki je znan po svežini in vonju brez priokusa po blatu, se prodaja po vsej Franciji in izvaža v sosednje evropske države.“

Najlepšo televizijsko hvalnico morskemu polžu „Bulot de la Baie de Granville“ pa je pripravil slavni glavni kuhar z Michelinovimi zvezdicami Guy MARTIN, ki je leta 2014 v oddaji „Epicerie Fine“ na kanalu TV5 Monde, posvečeni normandijskim lupinarjem, dejal: „Morske polže najdemo povsod, a izbrati moramo ‚Bulot de la Baie de Granville‘, saj v sebi skrivajo regijo, znanje, terroir, morje ...“.

Sklic na objavo specifikacije

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-757e6893-2c06-411d-ad49-3c0dcc5363a5

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu s členom 53(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2022/C 175/06)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s členom 6(2), tretji pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„Sainte-Maure de Touraine“

EU št.: PDO-FR-0133-AM04 – 17.12.2021

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Ime

„Sainte-Maure de Touraine“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Sainte-Maure de Touraine“ je sir, proizveden izključno iz polnomastnega surovega kozjega mleka. Ta sir z mehkim testom se izdeluje z večinoma kislinsko koagulacijo mleka z majhno količino dodanega sirila, odcejanje pa je naravno.

Na zunanjosti sira je vidna površinska plesen, njegova skorja pa je počrnjena z ogljem.

Njegov mlečni okus, ki ni niti preveč slan niti preveč kisel, razkriva vonj po suhem sadju in rastlinske note, kot je seno. Njegova tekstura je kremasta, celo nekoliko vlažna, s starostjo pa postaja bolj suha, včasih celo drobljiva.

Sir je mogoče čisto rezati, njegovo testo je belo ali slonokoščeno, njegova tekstura pa je homogena in fina.

Ima obliko prisekanega stožčastega polena. Skupna teža suhe snovi ne sme biti manjša od 100 g na sir.

Vsebuje najmanj 45 % maščobe v suhi snovi.

V vsak sir „Sainte-Maure de Touraine“ je podolžno vložena žitna slama, na kateri sta odtisnjena vsaj ime označbe in identifikacijska oznaka obrata.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Koze molznice so naslednjih pasem: alpina (francoska alpska koza), sanska pasma in pasma poitevine ali koze, ki so križanci teh pasem.

Celotni letni obrok je sestavljen iz najmanj 825 kg suhe snovi, ki izvira z geografskega območja, na kozo molznico (tj. 75 %). Nekatera krma ne izvira z geografskega območja, saj jo na tem območju primanjkuje (na primer dehidrirana lucerna).

Pašniška površina obsega najmanj 1 000 m2 na kozo molznico. Ta površina ustreza površinam kmetijskega gospodarstva in/ali ustreznim površinam v primeru nakupov.

Letna količina krme na kozo molznico je sestavljena iz najmanj 550 kg suhe snovi. Krma izvira izključno z geografskega območja. Uživa se sveža, fermentirana ali v obliki sena. Letna količina fermentirane krme je omejena na 355 kg suhe snovi na kozo. Ne sme preseči 1 kg suhe snovi na kozo molznico na dan. Fermentirana krma se razdeljuje s senom, svežo krmo ali v povezavi s pašo.

Dovoljena krma je navedena na pozitivnem seznamu.

Dopolnilne krmne mešanice predstavljajo največ polovico krme koze molznice, tj. največ 550 kg suhe snovi.

Dovoljene dopolnilne krmne mešanice so navedene na pozitivnem seznamu.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja mleka ter proizvodnja in zorenje sira se izvajajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg obveznih navedb, ki se zahtevajo z zakonodajo o označevanju in predstavitvi živil, se siri z označbo porekla „Sainte-Maure de Touraine“ tržijo s samostojno oznako z imenom označbe porekla „Sainte-Maure de Touraine“ in simbolom ZOP Evropske unije, ki sta v istem vidnem polju.

Ne glede na predpisane zahteve glede označevanja, ki veljajo za vse sire, je prepovedano dodajanje drugih opisov ali drugih navedb tej označbi porekla na etiketah, v oglasih, na računih ali v trgovskih dokumentih, razen posebnih blagovnih ali tovarniških znamk.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin:

– departma Indre (36): Argy, Arpheuilles, Azay-le-Ferron, Buzançais, La Chapelle Orthemale, Châtillon-sur-Indre, Chezelles, Cléré-du-Bois, Clion, Écueillé, Fléré-la-Rivière, Fontgombault, Fontguenand, Frédille, Gehée, Heugnes, Jeu-Maloches, Langé, Lingé, Luçay-le-Mâle, Lurais, Lureuil, Lye, Martizay, Méobecq, Mérigny, Mézières-en-Brenne, Murs, Néons-sur-Creuse, Neuillay-les-Bois, Obterre, Palluau-sur-Indre, Paulnay, Pellevoisin, Préaux, Preuilly-la-Ville, Saint-Cyran-du-Jambot, Saint-Genou, Saint-Lactencin, Saint-Médard, Saint-Michel-en-Brenne, Sainte-Gemme, Saulnay, Sauzelles, Selles-sur-Nahon, Sougé, Tournon-Saint-Martin, Le Tranger, Valençay, Vendoeuvres, La Vernelle, Veuil, Vicq-sur-Nahon, Villedieu-sur-Indre, Villegouin, Villentrois-Faverolles, Villiers.

– celoten departma Indre-et-Loire (37);

– departma Loir-et-Cher (41): Ambly, Angé, Artins, Authon, Averdon, Champigny-en-Beauce, La Chapelle-Vendômoise, Châteauvieux, Châtillon-sur-Cher, Chaumont-sur-Loire, Chémery, Chissay-en-Touraine, Choussy, Le Controis-en-Sologne (pour le territoire de la commune de Thenay), Couddes, Couffy, Crucheray, Les Essarts, Faverolles-sur-Cher, Françay, Gombergean, Les Hayes, Herbault, Houssay, Huisseau-en-Beauce, Lancè, Lancôme, Landes-le-Gaulois, Lavardin, Mareuil-sur-Cher, Méhers, Mesland, Meusnes, Monteaux, Monthou-sur-Cher, Montoire-sur-le-Loir, Montrichard Val de Cher, Montrouveau, Nourray, Noyers-sur-Cher, Pontlevoy, Pouillé, Prunay-Cassereau, Rilly-sur-Loire, Les Roches-l’Évêque, Saint-Aignan, Saint-Amand-Longpré, Saint-Arnoult, Saint-Cyr-duGault, Saint-Etienne-des-Guérets, Saint-Georges-sur-Cher, Saint-Gourgon, Saint-Julien-de-Chédon, Saint-Martin-des-Bois, Saint-Rimay, Saint-Romain-sur-Cher, Santenay, Sasnières, Seigy, Thenay, Thésée, Troo, Valencisse, Vallée-de-Ronsard, Vallières-les-Grandes, Valloire-sur-Cisse, Veuzin-sur-Loire, Villavard, Villechauve, Villedieu-le-Château, Villefrancoeur, Villeporcher.

– departma Vienne (86): Antran, Basses, Berthegon, Beuxes, Bournand, Buxeuil, Ceaux-en-Loudun, Chenevelles, Coussay-les-Bois, Dangé-Saint-Romain, Ingrandes, Leigné-les-Bois, Leigné-sur-Usseau, Lésigny, Leugny, Loudun, Mairé, Messemé, Mondion, Nueil-sous-Faye, Les Ormes, Oyré, Pleumartin, Port-de-Piles, Pouant, Prinçay, La Roche-Posay, Roiffé, Saint-Christophe, Saint-Gervais-les-Trois-Clochers, Saint-Rémy-sur-Creuse, Sammarçolles, Sérigny, Usseau, Vaux-sur-Vienne, Vellèches, Vézières in Vicq-sur-Gartempe.

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so na voljo za vpogled na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).

5.   Povezava z geografskim območjem

„Sainte-Maure de Touraine“ je sir iz kozjega mleka, njegove najpomembnejše posebne lastnosti pa izhajajo iz njegove podolgovate oblike polena, v katerega je podolžno vložena žitna slama, njegovih arom po suhem sadju in z rastlinskimi notami, kot je seno, ter kremaste teksture, ki s staranjem postaja drobljiva. Te lastnosti pridobi z znanjem in spretnostmi pri vzreji koz, krmljenih s krmo, proizvedeno izključno na geografskem območju, pa tudi z znanjem in spretnostmi pri izdelavi (sirnina z mlečnim značajem, počasno odcejanje, prekrivanje z ogljem in soljenje površine po odstranitvi iz oblikoval) ter zorenju, zaradi česar se lahko razvije značilna flora pri zorenju.

Geografsko območje „Sainte-Maure de Touraine“ leži na jugozahodnem delu Pariške kotline in sega v nekdanjo zgodovinsko pokrajino Touraine. Na pokrajino majhnih regij močno vplivajo Loara, ki teče čez območje od vzhoda proti zahodu, in njeni pritoki.

Pokrajine z odprtimi planotami, večinoma namenjenimi gojenju žit, se izmenjujejo z bolj gozdnatimi dolinami, kjer so se z bolj specializiranim kmetijstvom uveljavile posebne dejavnosti (vinogradništvo, arborikultura, živinoreja, zelenjadarstvo). Planote prekrivajo glinasta in glinasto-apnenčasta tla.

Podnebje, v katerem se čuti oceanski vpliv z milimi zimami in poletji, omogoča gojenje številnih krmnih in žitnih rastlin, potrebnih za prehrano živali. Zaradi tega oceanskega vpliva, ki proti vzhodu vzdolž osi reke Loare le zelo počasi slabi, se na celotnem območju ohranja razmeroma enotno podnebje.

Tu do sredine 20. stoletja ni bilo kozjih čred. V najrevnejših podeželskih gospodinjstvih so imeli po eno do tri koze. Koze je gojila stara mati (ali najmlajša hči, ki ji je znanje in spretnosti predala stara mati), ki je zanje skrbela, jih krmila, molzla in izdelovala sir. Uporabljalo se je sveže pomolzeno surovo polnomastno mleko. Prostornina oblikovala za sir „Sainte-Maure de Touraine“ je ustrezala dnevni količini mleka, ki ga je proizvedla ena koza, in sicer približno 2,5 litra mleka na sir. Sirarn ni bilo, temveč so vsi postopki potekali v kuhinjah, sir pa se je sušil blizu dimnika. Sir je zaradi podolgovate polenaste oblike postal krhek in je bilo z njim težko rokovati, a s tem ko se je vanj podolžno vložila žitna slama, je postalo rokovanje lažje.

In iz te zgodovine izvirajo današnje tehnike proizvodnje. Sir se pridobiva s kislinsko koagulacijo surovega polnomastnega mleka z dodajanjem majhne količine sirila. Sirnina se oblikuje v prisekanih stožčastih oblikovalih.

„Sainte-Maure de Touraine“ je sir, proizveden iz polnomastnega surovega kozjega mleka, je rahlo usirjen in izdelan iz mlečne sirnine. Odlikujejo ga:

—	značilna prisekana stožčasta oblika,

—	fino, pristno in homogeno testo bele do slonokoščene barve,

—	kremasta tekstura, ki s staranjem postaja bolj suha in drobljiva,

—	površina, ki ima ob koncu 10-dnevnega obdobja zorenja dobro oblikovano skorjo s površinsko plesnijo, vidno s prostim očesom,

—	žitna slama, ki je podolžno vložena v sir,

—	mlečni okus z aromami po suhem sadju in z rastlinskimi notami.

Ta sir iz kozjega mleka izvira iz najrevnejših tal pokrajine Touraine.

Glinasta in glinasto-apnenčasta tla na geografskem območju so ugodna za pridelavo krmnih rastlin in žit, s čimer se je spodbudilo kmetijstvo v najrevnejših sektorjih z objekti za kozjerejo, ki pa je bila na začetku v omejenem obsegu; kozje mleko za izdelavo sira je bilo sprva namenjeno le za domačo porabo.

Posebna oblika sira „Sainte-Maure de Touraine“ izhaja iz njegovega oblikovala, prvotno izdelanega iz prepletenega vrbovega protja. Prostornina oblikovala ustreza količini mleka, ki ga na dan da ena koza. Sir zaradi podolgovate polenaste oblike in občasno drobljive teksture testa postane krhek in je z njim težko rokovati, zato je vložitev žitne slame imela sprva praktičen namen, saj je omogočila lažje ravnanje s sirom, potem pa je postala element identifikacije za potrošnike.

Zaradi uporabe podolgovatega oblikovala in značilnosti mlečne proizvodnje, povezane s počasnim odcejanjem, ki je prilagojeno ritmu kmečkih opravil, in prekrivanjem z ogljem, ter soljenja površine po odstranitvi iz oblikoval se oblikujeta tekstura sira in njegovo fino testo ter razmerje med površino in prostornino, kar omogoči, da se med zorenjem razvije značilna flora pri zorenju sira „Sainte-Maure de Touraine“, zaradi katere sir pridobi svoja značilna okus in vonj.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-0044ace0-9759-4aae-a3cf-fe706eac1395

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

Popravek Nenasprotovanja priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10512 – LEAR CORPORATION / INTERIOR COMFORT SYSTEMS BUSINESS OF KONGSBERG AUTOMOTIVE GROUP)

( Uradni list Evropske unije L 166 z dne 20. aprila 2022 )

(2022/C 175/07)

Stran 5, besedilo nenasprotovanja priglašeni koncentraciji se glasi: