25.4.2022

Uradni list Evropske unije

C 170/1

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o športu in telesni aktivnosti kot obetavnih vzvodih za spremembo vedenja za trajnostni razvoj

(2022/C 170/01)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

Vse bolj se priznava, da sta šport in telesna aktivnost pomembna za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (1).

Mednarodna in znanstvena skupnost sta ozavestili in integrirali možne koristi in pozitivne zunanje učinke športa in telesne aktivnosti ter organiziranja športnih dogodkov na različnih področjih (2) (3), izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja posameznikov, gospodarske koristi, izobraževanje, krepitev vloge žensk in mladih, nastanek pravičnejših, bolj miroljubnih, trajnostnih, vključujočih in odprtih družb, vključevanje invalidov in oseb z manj priložnostmi ter učenje o strpnosti.

Podnebne spremembe in druge okoljske grožnje lahko negativno vplivajo na športne prakse in deležnike v športu (4), zlasti na zdravje tistih, ki se ukvarjajo s športom. Za ustrezne športne prakse je potrebno zdravo okolje za ukvarjanje s športom, vendar sedanje podnebne in okoljske razmere postajajo manj spodbudne za številne športne prakse in telesno aktivnost.

Posledice podnebnih sprememb, kot so naraščajoče temperature, daljša obdobja suše in vedno več poplav, vse bolj omejujejo kraje in čas, ki je na voljo za športno dejavnost, kar povzroča velike motnje v delovanju in organizaciji svetovnega športnega ekosistema, zlasti zimskih športov na prostem in nekaterih navtičnih dejavnosti (5).

Tako kot druge človekove dejavnosti lahko tudi nekateri vidiki športa in organizacije športnih dogodkov prispevajo k slabšanju okolja in spreminjanju podnebja, tako da neposredno ali posredno povzročajo emisije toplogrednih plinov in prispevajo k škodovanju različnim naravnim okoljem, v katerih se šport odvija, zlasti morskemu, gozdnemu in gorskemu okolju.

Nekateri vidiki športa so lahko viri emisij toplogrednih plinov in lahko negativno vplivajo na okolje: športni turizem, netrajnostna proizvodnja in uporaba športne opreme ali z njo povezanih izdelkov in storitev, širjenje mikroplastike, športni objekti z visoko porabo virov (zlasti energije in vode), vse večje število športnih dogodkov na vseh ravneh (vključno s treningi, velikim številom udeležencev in izgradnjo namenske začasne infrastrukture) ter prostočasne športne prakse v naravnih okoljih.

Vrnitev olimpijskih in paraolimpijskih iger v Evropo, zaveza organizacijskega odbora za Pariz 2024 glede okolja in ogljične nevtralnosti ter zaveze, ki so jih sprejeli organizatorji evropskega nogometnega prvenstva, ki bo leta 2024 v Nemčiji, lahko spodbudijo vse deležnike, da se zavežejo k trajnostni gradnji materialne in nematerialne dediščine za spodbujanje ciljev trajnostnega razvoja 3, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 12, 13 in 17 na vseh ravneh in ozemljih.

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJIH TOČK:

Kot pomemben ponudnik priložnostnega in neformalnega učenja je šport odličen način predstavljanja vzornega vedenja in kot takega širjenja družbene odgovornosti, ki omogoča vključevanje vseh, zlasti mladih (6) kot akterjev sprememb. Ima tudi komunikacijsko funkcijo za ozaveščanje državljanov in državljank o pomenu ohranjanja ekosistemov, usklajene in trajnostne rabe naravnih virov ter blaženja podnebnih sprememb.

Vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v šport bi lahko ljudi pritegnilo k športu in k temu, da se še naprej ukvarjajo z njim, zlasti mlade, saj mnoge med njimi ta vprašanja morda zelo zanimajo in bi pri njih zelo sodelovali (7).

10.

Priljubljenost vrhunskih športnikov, njihova vse večja ozaveščenost o podnebni krizi ter njihova angažiranost in zagovorništvo so lahko zelo učinkoviti pri spodbujanju vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v šport.

11.

Evropska unija in njene države članice lahko dajo zgled tako, da organizirajo ali soorganizirajo trajnostne najpomembnejše športne dogodke (8), pri katerih se upoštevajo zahteve ekološke, družbene, ekonomske in državljanske odgovornosti, vključno s krožnostjo, uporabo plastike ali vode, ogljičnim odtisom, dobrim upravljanjem, človekovimi pravicami, zanesljivostjo in pošteno igro.

12.

Pri organizaciji športnih dogodkov bi bilo treba posebno pozornost nameniti večji ozaveščenosti prebivalstva glede ekonomskega in okoljskega vpliva, neposrednih ali posrednih učinkov ter varstva človekovih pravic. To lahko pozitivno vpliva na to, kako javnost sprejema organizacijo dogodkov.

13.

Zaradi pandemije COVID-19 se je povečalo zanimanje za športne aktivnosti doma, individualne in prostočasne aktivnosti na prostem ter aktivno mobilnost. Ti trendi odražajo vse večjo potrebo po naravi (9), neorganiziranih športnih aktivnostih in dostopnih mestnih območjih (10).

14.

Telesna aktivnost in šport, zlasti tisti, ki potekajo na prostem ali v naravnem okolju (npr. gozdovi, gore, oceani, reke in jezera), lahko prispevajo k izboljšanju okoljske pismenosti državljanov, ozaveščanju o potrebi po varstvu okolja in blažitvi podnebnih sprememb.

15.

Program Erasmus+ na področju športa podpira izmenjavo znanja in najboljših praks, zlasti v zvezi s cilji trajnostnega razvoja 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13 in 17. Te dobre prakse se lahko upoštevajo pri organizaciji športnih aktivnosti in dogodkov.

16.

Šport lahko prispeva h gospodarski rasti in lahko zagotovi dodano vrednost gospodarskemu sektorju.

OPOZARJAJO NA:

17.

Pomembno je čim bolj zmanjšati negativni vpliv vseh vrst športnih aktivnosti na biotsko raznovrstnost, okolje in dinamiko potekajočega procesa podnebnih sprememb. Pomembno je, da se vsi deležniki, od javnih in zasebnih subjektov do državljanov in državljank, zavedajo svoje individualne in kolektivne odgovornosti ter posledic svojih dejanj pri ukvarjanju s športom ali njegovem organiziranju.

18.

Pomembno je zagotoviti, da športni sektor prispeva k podnebnim in okoljskim ciljem Evropske unije, kot so določeni v evropskem zelenem dogovoru. V ta namen so potrebne različne vrste podpore, da se športnemu sektorju omogoči prehod na odgovornejše prakse.

19.

Za oblikovanje vključujoče in zdrave družbe je bistveno, da se vsakemu posamezniku omogoči redno ukvarjanje s športom in telesno aktivnostjo v zdravem in varnem okolju, ne glede na starost, spol, duševno in telesno stanje, socialno-ekonomsko ozadje ali geografski izvor.

20.

Pomembno je upoštevati vprašanja dobrega upravljanja v športu, integritete, enakega dostopa do športa, spoštovanja človekovih pravic, zanesljivosti, pravičnosti in trajnosti. To bi bilo treba storiti na vseh ravneh, kot so klubi, lige, nacionalne in mednarodne zveze, nevladne organizacije, gospodarski subjekti, organizatorji najpomembnejših športnih dogodkov, podjetja ali mediji.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

21.

uskladijo javne politike in strategije, ki zajemajo šport, s cilji trajnostnega razvoja in s tem povezanimi dodatnimi cilji.

22.

Državljanom in državljankam zagotovijo dostop do varnih, vključujočih in trajnostnih športnih praks in dogodkov v skladu z njihovimi potrebami, na primer z okolju prijaznimi lokalnimi športnimi objekti, ki so dostopni prek infrastrukture za aktivno mobilnost.

23.

Preučijo načine, kako ustrezne nacionalne organe opremiti z orodji za opazovanje vplivov podnebnih sprememb na šport, da bi oblikovali strategije za predvidevanje, prilagajanje in podporo športnim ekosistemom, na katere bodo podnebne spremembe dolgoročno najbolj vplivale, na primer s prizadevanji za prehod na odpornejše in odgovornejše prakse ter s sodelovanjem v dialogu s športnim gibanjem za izboljšanje in prilagoditev koledarjev.

24.

Zagotovijo, da organizatorji najpomembnejših športnih dogodkov izvajajo ocene učinka na okolje in emisij ogljika, ter jih spodbujajo, naj merijo, kako njihovi dogodki prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12 in 13.

25.

Sodelujejo z organizatorji najpomembnejših športnih dogodkov, da bi vzpostavili mehanizme za ublažitev škodljivih vplivov njihovih dogodkov na okolje, ki bi ustrezali povzročeni škodi in dosegli ogljično nevtralnost.

26.

Spodbujajo športne organizacije in izobraževalne ustanove, naj v svoje programe usposabljanja za izobraževalce, športno osebje, športnike in upravljavce športnih objektov po potrebi vključijo vprašanja in ukrepe, povezane z ekološkim prehodom in trajnostnim razvojem.

27.

Še naprej čedalje več vlagajo v inovacije in raziskave, da bi podprle prehod na bolj zeleno in trajnostno telesno aktivnost in športne prakse ter prispevale k njemu.

28.

Si prizadevajo za vključitev okoljskih meril in zavez glede ciljev trajnostnega razvoja v postopek ocenjevanja javnega financiranja in podpore, organizacije športnih dogodkov na vseh ravneh, športnih dejavnosti ter gradnje, obnove, vzdrževanja in uporabe športnih objektov. Spodbujajo vključitev takih meril v ocenjevanje teh dejavnosti.

29.

Pri sklepanju pogodb z gospodarskimi partnerji o organizaciji najpomembnejših športnih dogodkov, gradnji, obnovi in vzdrževanju športnih objektov ali proizvodnji športne opreme krepijo vključevanje meril družbene odgovornosti podjetij v pogodbe in njihovo ponderiranje (11).

30.

Kjer je ustrezno, spodbujajo uporabo sredstev EU, vključno s kohezijskimi skladi (ESRR, ESS+), mehanizmom za okrevanje in odpornost, programom Erasmus+ ali programom LIFE, da bi razvijali pobude, ki promovirajo zeleno in trajnostno telesno aktivnost in športne prakse, ter pobude za pospeševanje usklajevanja s cilji trajnostnega razvoja.

31.

Prednostno obravnavajo ali spodbujajo razvoj pametnih in zelenih mest z ekološko odgovorno infrastrukturo in ustreznim urbanističnim načrtovanjem v skladu z duhom pobude Novi evropski Bauhaus, da bi zagotovili življenjsko okolje, ki je bolj osredotočeno na človeka ter v katerem imajo državljani in državljanke dostop do trajnostnih športnih objektov in lahko prevzamejo bolj zdrav, aktivnejši in okolju prijaznejši življenjski slog.

32.

Uporabijo diplomatske mreže za spodbujanje skupnega evropskega pristopa, da bi izboljšali upoštevanje in vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v športu znotraj Evropske unije, pa tudi pri njenem zunanjem ukrepanju in programih razvojne pomoči.

33.

Razmislijo o imenovanju prostovoljnih ambasadorjev zelenega športa, katerih vloga bi bila spodbujanje nadaljnjega vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v športu.

34.

Spodbujajo partnerstva med športnim sektorjem, formalnim izobraževanjem, neformalnim in priložnostnim učenjem, družbeno-izobraževalnimi dejavnostmi, mladinskimi organizacijami in zasebnim sektorjem, da bi razvili transverzalne, usklajene in dopolnjujoče se načine ozaveščanja in spodbujanja strokovnega znanja o okoljskih vprašanjih in vprašanjih podnebnih sprememb.

35.

Pri gradnji, obnovi, vzdrževanju in uporabi vseh športnih objektov spodbujajo energijsko učinkovitost in krožno gospodarstvo.

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

36.

zagotovi, da bo delo strokovne skupine za zeleni šport osredotočeno na oblikovanje skupnih standardov na ravni Evropske unije, ob opredelitvi meril in ciljev za organizacijo zelene in trajnostne telesne aktivnosti in športnih praks. Spodbuja države članice, naj upoštevajo ta merila in cilje pri oblikovanju nacionalnih politik na področju športa.

37.

V okviru strokovne skupine za zeleni šport nadaljuje zbiranje ustreznih dokazov in primerov dobrih praks o tem, kako lahko šport zmanjša svoj vpliv na okolje in prispeva k blažitvi podnebnih sprememb.

38.

Vključi vprašanja trajnostnega razvoja v razprave o ključnih značilnostih evropskega športnega modela.

39.

Spodbuja uporabo sredstev Evropske unije za gradnjo in obnovo športnih objektov, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ogljični odtis in porabo energije ter negativni vpliv podnebnih sprememb na športne prakse.

40.

Bolje upošteva šport v javnih politikah, ki se razvijajo na ravni EU, zlasti v okoljskih politikah in pobudah.

41.

Pri ocenjevanju in dodeljevanju nepovratnih sredstev programa Erasmus+ na področju športa, kot je opisano v Vodniku za prijavitelje Erasmus+, še naprej ocenjuje okolju prijazno zasnovo projektov in vključevanje zelenih praks.

42.

Zagotavlja in spodbuja možnost razvoja projektov o zelenem športu ter zelenih spretnostih v okviru programa Erasmus+ na področju športa.

43.

Spodbuja izmenjavo znanja in najboljših praks med državami članicami na področju zelenega športa, kot je določeno v delovnem načrtu EU za šport za obdobje 2021–2024.

44.

Spodbuja izmenjavo najboljših praks, na primer prek pobud SHARE ali HealthyLifestyle4All, med akterji, zavezanimi spreminjanju vedenja v športu glede na okoljske in družbene izzive, s katerimi se soočamo na vseh ravneh.

POZIVAJO ŠPORTNO GIBANJE IN VSE DRUGE USTREZNE DELEŽNIKE, NAJ:

45.

usklajujejo organizacijo telesne aktivnosti, športnih praks in športnih dogodkov s cilji trajnostnega razvoja, evropskim zelenim dogovorom, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, akcijskim načrtom iz Kazana, mednarodno listino o telesni vzgoji, telesni dejavnosti in športu ter okvirom za podnebne ukrepe na področju športa.

46.

Pri oblikovanju strategij in programov še posebno upoštevajo vprašanja o tem, kako bi lahko zmanjšali porabo virov (zlasti vode, energije), ne tratili hrane, reciklirali odpadke in ponovno uporabili športno opremo, ohranjali biotsko raznovrstnost in kakovost zraka, zmanjšali ogljični odtis in, bolj splošno, organizirali šport tako, da bi uresničevali cilje trajnostnega razvoja.

47.

Preučijo možnost namenskega imenovanja posameznika ali strukture, pristojne za izvajanje okoljskih strategij in programov.

48.

Najdejo načine, kako bi lahko spodbujali izobraževanje o trajnostnem razvoju in izoblikovanje občutka okoljske in državljanske odgovornosti pri športnih klubih, zvezah in drugih deležnikih na področju športa.

49.

Po potrebi vključijo vsebine o okoljskih vprašanjih v programe usposabljanja prostovoljcev in strokovnjakov na področju športa.

50.

Navdihujejo in spodbujajo zelo priljubljene in verodostojne športnike in športnice, prisotne v družbenih medijih, da promovirajo etične, zelene in trajnostne športne prakse.

51.

Pri postopku dodeljevanja najpomembnejših športnih dogodkov in dodeljevanja sredstev ali sponzoriranja organizatorjev teh dogodkov posebno pozornost namenijo ekološkim, socialnim in demokratičnim vprašanjem, preglednosti in varstvu človekovih pravic (12).

52.

Razvijejo ali uporabljajo ustrezna orodja za merjenje družbenega in okoljskega vpliva športnih dejavnosti, zlasti organizacije najpomembnejših športnih dogodkov, ter v postopku ocenjevanja upoštevajo družbeno in okoljsko zapuščino teh dejavnosti.

53.

Pri organizaciji športnih dogodkov, gradnji, obnovi in vzdrževanju športnih objektov ali proizvodnji športne opreme spodbujajo trajnostne in kratke dobavne verige ter po možnosti dajo prednost lokalnemu gospodarstvu.

54.

Promovirajo in spodbujajo vključevanje vprašanj etične, demokratične, družbene in okoljske odgovornosti v avdiovizualne športne programe in predvajanje športnih dogodkov, ob polnem spoštovanju svobode medijev.

55.

Partnerje, dobavitelje, sponzorje in navijače seznanijo z okoljskimi zahtevami, ki bi jih morali ustrezno upoštevati.

(1) Organizacija Združenih narodov, A/RES/70/1, Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 25. septembra 2015 (§37).

(2) Svetovna zdravstvena organizacija, The Global Action Plan on physical activity 2018–2030 (Svetovni akcijski načrt za telesno aktivnost za obdobje 2018–2030).

(3) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. januar 2021–30. junij 2024) (2020/C 419/01).

(4) WWF France, 2021.

(5) WWF France, 2021.

(6) https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/c2c8d076-0a04-11ec-b5d3-01aa75ed71a1/language-sl

(7) https://eeb.org/wp-content/uploads/2021/04/IPSOS-Multi-Country-Report-complete.FINAL_.pdf

(8) Strokovna skupina EU za gospodarsko razsežnost športa „najpomembnejše športne dogodke“ opredeljuje kot dogodke, ki jih organizira in gosti ena ali več držav, regij ali mest in se jih udeležijo različne mednarodne delegacije z namenom izvajanja enega ali več športov. Takšne dogodke pogosto zaznamujejo veliki in logistični izzivi. Najpomembnejši športni dogodki zbujajo veliko mednarodno medijsko pozornost, nanje se zgrinjajo tisoči ljudi, vključno z navijači, novinarji, tehnične ekipe in uradniki, ter pogosto potekajo več zaporednih dni.

(9) https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/abb396/pdf

(10) https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0249268

(11) https://www.unido.org/our-focus/advancing-economic-competitiveness/competitive-trade-capacities-and-corporate-responsibility/corporate-social-responsibility-market-integration/what-csr

(12) https://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf

PRILOGA

Referenčni dokumenti

Mednarodne organizacije

Združeni narodi, A/RES/70/1, Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030; resolucija Generalne skupščine, sprejeta 25. septembra 2015, www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E (§37).

Svetovna zdravstvena organizacija, The Global Action Plan on physical activity 2018–2030 (Svetovni akcijski načrt za telesno aktivnost za obdobje 2018–2030), http://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/272722/9789241514187-eng.pdf, 2018.

Organizacija Združenih narodov, Pariški sporazum, SPREJETJE PARIŠKEGA SPORAZUMA – besedilo Pariškega sporazuma v angleščini (unfccc.int), 2015.

UNESCO, Akcijski načrt iz Kazana, Akcijski načrt iz Kazana – Digitalna knjižnica UNESCO, 2017.

UNESCO, Mednarodna listina o telesni vzgoji, telesni dejavnosti in športu, Mednarodna listina o telesni vzgoji, telesni dejavnosti in športu – Digitalna knjižnica UNESCO, 2015.

Organizacija Združenih narodov, Okvir za podnebne spremembe, šport za podnebne ukrepe, ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV (unfccc.int), 2018.

OECD, Local Economic and Employment Development, Global Sports Events and Local Development, Principles For Leveraging Local Benefits From Global Sporting Events (Program lokalnega gospodarskega razvoja in razvoja zaposlovanja, Globalni športni dogodki in lokalni razvoj, Načela za spodbujanje lokalnih koristi iz globalnih športnih dogodkov), https://www.oecd.org/cfe/leed/OECD-leed-principles-global-sporting-events.pdf, 2017.

Svet Evropske unije

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o inovacijah v športu, 2021/C 212/02.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vseživljenjski telesni dejavnosti, 2021/C 501 I/01.

Sklepi Sveta o spodbujanju angažiranosti mladih kot akterjev sprememb za varstvo okolja (v pričakovanju odobritve na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport 5. aprila 2022)

Evropski parlament

Resolucija o športni politiki EU: ocena in možne poti naprej (2021/2058(INI)), 23. november 2021.

Prošnja odbora za kulturo za študijo, Športna politika EU: ocena in možne poti naprej, www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2021/652251/IPOL_STU(2021)652251_EN.pdf PE 652.251, junij 2021.

Evropska komisija

Sporočilo Komisije, Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final.

NVO

WWF France, 2021, www.wwf.fr/sites/default/files/doc-2021-07/02072021_Rapport_Dereglement-climatique_le_monde_du_sport_a_plus_2_et_4_degres_WWF%20France_4.pdf.

25.4.2022

Uradni list Evropske unije

C 170/15

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 170/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„La Mancha“

PDO-ES-A0045-AM04

Datum obvestila: 27.1.2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Ponovna opredelitev organoleptičnih lastnosti

OPIS

Organoleptični opisi so bili spremenjeni tako:

pri suhem in mladem vinu rosé je „rdečkasta“ barva spremenjena v „lososno oranžno“, „sadne ali cvetlične arome“ pa so spremenjene v „primarne“ arome;

pri tradicionalnem suhem vinu rosé je „rdečkasta“ barva spremenjena v „lososno oranžno“, „primarne“ arome pa so spremenjene v „čiste“ arome;

pri tradicionalnem suhem rdečem vinu so „sadne in primarne arome“ spremenjene v „čiste“;

pri biser vinu so „sadne“ arome spremenjene v „primarne“ arome, „s sadnim pookusom“ pa je bilo črtano;

pri kakovostnem penečem vinu so „sadne“ arome spremenjene v „drzne“ arome.

Spremenjene so točke 2.2.1.iv, 2.2.2.v in vii, 2.2.7 ter 2.2.8 specifikacije proizvoda ter točka 4 enotnega dokumenta.

To so standardne spremembe, saj organoleptične lastnosti prilagajajo tako, da jih je mogoče bolje oceniti v senzorični analizi, in ne pomenijo spremembe proizvoda. Proizvod ohranja lastnosti in profil, opisane v povezavi, ki izhajajo iz prepleta okoljskih in človeških dejavnikov. Zato se šteje, da ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI

Razlog za spremembo pri mladih vinih rosé so barva in trenutni trendi pri proizvodnji takih vin na trgu ter aroma, saj je bilo ugotovljeno, da lahko obstajajo mlada vina rosé s pridihom travnatih ali drugih primarnih arom, ki niso bile vključene v prejšnje besedilo in ne vplivajo na lastnosti te vrste vina.

Razlog za spremembo pri tradicionalnih suhih rdečih vinih in vinih rosé je njihovo staranje v sodih ali kadeh, kar pomeni, da je treba organoleptične opise preoblikovati, saj taka vina nimajo primarnih in sadnih arom. Kar zadeva barvo vina rosé, je razlog za spremembo naveden zgoraj.

Podobno je treba preoblikovati organoleptične opise biser vin in penečih vin iz več sort, saj pri vonjanju nimajo sadnih arom, temveč bolj cvetlične ali druge arome.

2. Vključitev nove oblike embalaže

OPIS

Za vina z ZOP „La Mancha“ je vključena nova oblika embalaže. Za mlada rdeča vina, vina rosé in bela vina je dovoljena uporaba 18–40-centilitrskih pločevink, primernih za živila, v skladu z ustrezno zakonodajo.

Beseda „stekleničeno“ je spremenjena v „pakiranje“, da se popravi napaka. V odstavku o vrsti zapiranja je zdaj izjema za pločevinke in vino v škatli (vrečka v škatli).

Ta sprememba se nanaša na točko 8 specifikacije proizvoda, enotni dokument pa ostaja nespremenjen.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI

Namen je razširiti nabor embalaže za vina z ZOP „La Mancha“, saj sedanji tržni trendi kažejo na rastoče povpraševanje po tej vrsti embalaže. Poleg tega embalaža tovrstnega vina ne vpliva na lastnosti vina.

Drugi dve spremembi sta popravka besedila.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

La Mancha

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4. Opis vina

1. Bela vina in vina rosé, mlada in tradicionalna vina ter bela vina iz hrastovih sodov

KRATEK OPIS

Majhen delež alkohola. Bela vina so zelenkaste do rumene barve, skoraj zlate. So drzna in sadna s primarnimi aromami, rahlo kisla in uravnotežena.

Če so bila dlje časa v sodih, je njihova barva rumena do zlata ali slamnata, s pridihom po praženem na vaniljevi podlagi ter dolgimi hrastovimi in sadnimi notami.

Vina rosé so različnih barv, od rožnate do lososno oranžne, z drznimi in primarnimi aromami. So rahlo kisla, uravnotežena in imajo saden okus.

Vina, ki vrejo v sodih, imajo arome in pookus, ki spominjajo na sod.

*	Najvišja vsebnost hlapnih kislin mladih vin: 8,33 miliekvivalenta na liter.

*	Najvišja vsebnost sulfitov: 190 mg/l, pri čemer je sladkor ≥ 5 g/l (razen vin iz hrastovih sodov).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	140

2. Mlada in tradicionalna rdeča vina ter rdeča vina iz hrastovih sodov

KRATEK OPIS

Vina vijolično rdeče barve do barve granatnega jabolka so drzna, sadna, s primarnimi aromami. Po okusu so tanična, z uravnoteženo vsebnostjo alkohola/kislin, dolga in sadna. Vina, ki so bila dlje časa v sodih, imajo barvo granatnega jabolka do rubinasto barvo. So drzna, sadna, s primarnimi in vaniljevimi aromami. Okus v ustih je dolg in uravnotežen z vaniljevimi zaznavami. Z nadaljnjim staranjem lahko pridobijo opečnate ali oranžne odtenke. So dolga in medena. V ustih so gladka, skladna, zaokrožena in strukturirana. Pri vinih, ki vrejo v sodu, slednji zagotavlja arome in pookus.

*	Najvišja vsebnost hlapnih kislin mladih vin: 8,33 miliekvivalenta na liter.

*	Najvišja vsebnost sulfitov: 180 mg/l, pri čemer je sladkor ≥ 5 g/l (razen vin iz hrastovih sodov).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	130

3. Tradicionalno naravno sladko vino

KRATEK OPIS

Bela vina so skladna s suhimi vini, rdeča vina pa so granatno rdeče do rjavkasto rumene barve. Intenzivno aromatična, spominjajo na sadje in/ali džeme, so uravnotežena in polnega telesa.

*	Največji delež skupnega alkohola je znotraj zakonskih omejitev iz ustrezne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	13
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

4. Belo in rdeče vino, imenovano „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“

KRATEK OPIS

Bela vina so slamnate do zlate barve z različno intenzivnostjo, odvisno od starosti. Lesnate in pražene arome. Uravnotežena. Rdeča vina so granatno rdeče do opečnate barve, odvisno od starosti. S starostjo se arome iz sadnih spremenijo v lesnate in/ali pražene. V ustih so uravnotežena in so polnega telesa.

*	Največji delež skupnega alkohola je znotraj zakonskih omejitev iz ustrezne zakonodaje EU.

**	Najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola je določen v specifikaciji proizvoda, odvisno od tega, ali gre za belo ali rdeče vino.

***	Spodnje meje vsebnosti hlapnih kislin, odvisno od stopnje in dolžine staranja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Kakovostno peneče vino

KRATEK OPIS

Peneča bela vina se po odtenku razlikujejo od bledega do zlatega in svetlega, medtem ko so odtenki v vinih rosé bledo rožnati. Mehurčki so majhni in obstojni. Arome so čiste in sadne. Po okusu so široka in uravnotežena.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	11,66
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Biser vino

KRATEK OPIS

Biser vina so lahko bela vina z različnimi rumenimi odtenki, vina rosé z različnimi odtenki rožnate barve in rdeča vina z vijolično rdečo barvo. Po vonju imajo bela vina primarne arome, rosé in rdeča vina pa intenzivne arome, ki spominjajo na rdeče jagodičje. To so široka in uravnotežena vina z izrazito prisotnostjo ogljikovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Posebni enološki postopek

Bela vina, vina rosé in rdeča vina, zajeta s to ZOP, morajo biti pridelana izključno iz dovoljenih sort. Mešanje belih in rdečih sort ni dovoljeno.

Najvišja stopnja pretvorbe je 74 litrov vina na vsakih 100 kilogramov trganega grozdja.

Bela in rosé vina so pridelana z drozganjem grozdov ter se statično ali dinamično odcedijo. Za ekstrakcijo arom in barv jih je mogoče predhodno macerirati, pri čemer mošt vre pri temperaturi največ 22 °C.

Rdeča vina morajo vreti s kožicami vsaj 3 dni pri temperaturi do največ 28 °C.

5.2. Največji donosi

1.	Vinogradi v kotlasti obliki

10 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	Vinogradi v kotlasti obliki

74 hektolitrov na hektar

3.	Vinogradi v obliki latnika

13 000 kilogramov grozdja na hektar

4.	Vinogradi v obliki latnika

96,2 hektolitra na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Manča je naravna in zgodovinska regija, ki leži v avtonomni skupnosti Kastilja - Manča v središču Španije. Zajema severni del province Albacete, južni in jugozahodni del province Ciudad Real, vzhodni del province Toledo in jugozahodni del province Cuenca.

7. Glavne sorte vinske trte

AIRÉN

BOBAL

CABERNET SAUVIGNON

GARNACHA TINTA

MACABEO – VIURA

SYRAH

TEMPRANILLO – CENCIBEL

VERDEJO

8. Opis povezave

8.1. Vino

Sestava tal ravnine pokrajine Manča je produkt miocenske sedimentacije apnenca, laporja in peska, ki daje zemlji rjavo ali rdečkasto rjavo barvo. Zaradi velike količine apnenčastih tal v pokrajini Manča je območje idealno za pridelavo polnih rdečih vin, primernih za zorenje, peščeni apnenec pa daje vinu prijetno moč.

Pomanjkanje padavin (300 do 350 mm na leto) in velika izpostavljenost sončni svetlobi (3 000 ur sonca) dajeta močno obarvana vina, pri katerih je aromatična intenzivnost očitno povečana.

Povprečni donos vinogradov je majhen, kar tudi pripomore k odlični uravnoteženosti vin.

8.2. Biser vino

Skrajno celinsko podnebje, sestava rdečkasto rjavih tal in visoke temperature v biser vinih ustvarjajo sadne arome in odtenke. Vina, opisana v oddelku o vinu, se uporabljajo za proizvodnjo teh vin. Vsebina navedenega oddelka zato velja tudi za ta vina.

8.3. Kakovostno peneče vino

Geografsko okolje omogoča gojenje sort, določenih v specifikaciji proizvoda, ki dajejo vinom širino in uravnoteženost. Podobno pomanjkanje padavin in ure sončne svetlobe ustvarjajo delež naravnega alkohola, kar omogoča proizvodnjo vin z določenimi stopnjami deleža alkohola. Za proizvodnjo penečih vin se vina, navedena v oddelku o vinu, uporabljajo kot osnovno vino. Vsebina navedenega oddelka zato velja tudi za peneča vina.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Za navedbo določene posamezne sorte vinske trte mora biti vsaj 85 % uporabljenega grozdja te sorte, kar mora biti zabeleženo v evidenci vinske kleti.

Za kakovostna peneča vina z ZOP „La Mancha“ se lahko na etiketah uporabljata izraza „premium“ in „reserva“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://pagina.jccm.es/agricul/paginas/comercial-industrial/consejos_new/pliegos/Mod_pliego_La-Mancha.pdf

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

25.4.2022

Uradni list Evropske unije

C 170/21

Objava vloge za spremembo specifikacije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2022/C 170/10)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Roero“

PDO-IT-A1261-AM03

Datum vloge: 19. julij 2018

1. Predpisi, ki se uporabijo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2. Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1. Določbe o označevanju

Za vrsti vina „Roero“ arneis in peneče „Roero“ arneis se lahko ime označbe uporablja tudi samostojno, ne da bi se določila sorta vinske trte, tj. roero ali roero arneis in roero spumante ali roero arneis spumante.

Ta sprememba odraža namero proizvajalcev, da bolje promovirajo ime označbe in navedbo območja proizvodnje, tudi v zvezi z belimi vini, pridelanimi iz grozdja arneis, v skladu z že veljavnimi določbami za vrsto rdečega vina „Roero“ iz grozdja nebbiolo.

Spremenjeni so bili točka 9 (Dodatni pogoji) enotnega dokumenta ter člena 1 in 7 specifikacije proizvoda.

2.2. Označbe in vina

Uvedba vrste vina „Roero“ / „Roero“ arneis „riserva“ – kategorije 1 vino

Proizvajalci so želeli izkoristiti primernost za staranje vin z ZOP „Roero“, proizvedenih iz grozdja sorte arneis, ki se splošno razširjena na območju proizvodnje. To izraža vse večji trend med proizvajalci tega vina v zadnjih letih, hkrati pa jim omogoča, da razširijo ponudbo vin, ki so na voljo potrošnikom.

Spremenjeni so točka 4 (Opis vin) enotnega dokumenta ter členi 1, 2, 4, 5 in 6 specifikacije proizvoda.

2.3. Pridelovalna površina

Gre za redakcijsko spremembo, ki vključuje podrobnejši opis meja proizvodnega območja. Besedilo „dokler ne doseže pokrajinske ceste Piobesi d’Alba–Guarene“ je nadomeščeno z besedilom „dokler ne doseže pokrajinske ceste SP 10. Nadaljuje se po tej cesti do križišča z regionalno cesto SR 29, ki ji sledi proti severu do meje z občino Corneliano d’Alba-Guarene, tej pa sledi, dokler se ne pridruži pokrajinski cesti SP 171.“

To je natančnejša razmejitev območja proizvodnje, ki ne pomeni spremembe ali razširitve samega območja.

Spremenjena sta točka 6 (Razmejeno geografsko območje) enotnega dokumenta in člen 3 (Območje proizvodnje grozdja) specifikacije proizvoda.

2.4. Vinogradniške prakse

(a)	Besede „višina: največ 400 m nadmorske višine“ so črtane.

Meja nadmorske višine za vinsko trto na 400 m nadmorske višine je bila črtana, ker takšne višine niso ugotovljene na območju proizvodnje; zato se je za zagotovitev, da specifikacija odraža dejansko stanje, zdelo ustrezneje črtati ta sklic.

Spremeni se člen 4(2) specifikacije proizvoda.

(b)

Omejitve glede sistemov usposabljanja in obrezovanja, ki se uporabljajo, so črtane, saj se lahko poleg tradicionalnih metod vertikalnega oblikovanja v špalir in obrezovanja v rez na reznik (Guyot), uporabljajo tudi drugi sistemi za proizvodnjo kakovostnega grozdja v količinah, določenih v specifikaciji proizvoda.

Agronomske in vinogradniške prakse so se z leti razvile in proizvajalci so ugotovili, da je zlasti sorto arneis mogoče uspešno gojiti tudi z uporabo drugačnih rezi od tistih, ki so trenutno dovoljene, in ki omogočajo pridelavo grozdja z idealnimi lastnostmi za proizvodnjo kakovostnih vin z ZOP „Roero“. Proizvajalci lahko sprejmejo prakse, za katere menijo, da so najprimernejše za izboljšanje kakovosti grozdja in vina, ki ga proizvajajo.

Spremeni se člen 4(2) specifikacije proizvoda.

(c)	Nujno namakanje je dovoljeno.

Zaradi podnebnih sprememb v zadnjih letih in tudi zaradi dejstva, da so tla na območju Roera pretežno peščena, je smiselno vključiti to možnost, da bi se izognili težavam zaradi pomanjkanja vode, zlasti pri mlajših rastlinah.

Spremenjen je bil člen 4 specifikacije proizvoda.

2.5. Pravila o pridelavi vina

Dodana so obvezna obdobja zorenja za (bele) vrste vina „Roero“ z izrazom „riserva“ (16 mesecev) in z dodatno geografsko označbo (4 mesece).

Na podlagi izkušenj proizvajalcev je bilo določeno najkrajše obdobje staranja glede na značilnosti odličnosti, ki jih nameravajo uporabiti za razvrščanje teh vin.

Spremeni se člen 5 (Pravila o pridelavi vina) specifikacije proizvoda.

2.6. Opis vina – značilnosti ob porabi

Za vrsti vina „Roero“ / Roero„ arneis“, kategorije 1 vino, sta se povečali vrednosti za najmanjši volumenski delež skupnega alkohola in najmanjši ekstrakt brez sladkorja, opisniki barve pa so razširjeni.

Te spremembe temeljijo na rezultatih analiz, opravljenih na vinih, proizvedenih v zadnjih petih letih, in so povezane s posledicami podnebnih sprememb, zlasti z višjimi temperaturami, saj je bilo ugotovljeno splošno in stalno naraščanje najnižjih temperatur, kar vpliva na moč grozdja in koncentracijo ekstraktov.

Zaradi teh pogojev se je najmanjši delež skupnega alkohola povečal z 11 vol. % na 12 vol. %, najmanjši ekstrakt brez sladkorja pa se je povečal s 15 g/l na 15,50 g/l za vrsti vina „Roero“ / „Roero“ arneis, tudi „riserva“.

—	Razpon barv je bil razširjen iz „slamnato rumene“ na „slamnato rumeno do zlato rumene“, saj lahko višje koncentracije ekstraktov in morebitno rafiniranje ali staranje v lesenih sodih povzročijo vina z bolj raznolikimi barvnimi odtenki.

—	Razširjeni so opisi vrst rdečega in belega vina „Roero“ (kategorija 1 vino), ki vsebujejo natančnejše sklice na njihovo aromo ob sprostitvi v prodajo.

Spremenjeni sta točka 6 specifikacije proizvoda in točka 4 (Opis vina) enotnega dokumenta.

2.7. Določbe o označevanju

V skladu z veljavno zakonodajo je na nalepko mogoče vključiti imena dodatnih geografskih enot, ki se nanašajo na občine, dele občin ali krajev, opredeljene v zemljiškem katastru.

Po skrbnem izboru zadevnih območij je bil namen bolje opredeliti izvor vina in tako okrepiti njegovo povezavo z območjem z uporabo manjših geografskih enot, ki so opredeljene v zemljiški knjigi in se nahajajo na razmejenem območju proizvodnje.

Spremenjeni sta točka 7 specifikacije proizvoda in točka 9 (Dodatni pogoji) enotnega dokumenta.

2.8. Embalaža

(a)	Na embalaži vin z DOCG „Roero“ so namesto izključenih prostornin navedene vse dovoljene prostornine.

Dovoljene prostornine so navedene zaradi jasnosti.

Spremenjen je bil člen 8 specifikacije proizvoda.

(b)	Za embalažo vin z DOCG „Roero“ so primerni vsi sistemi zapiranja, ki jih določata veljavna nacionalna zakonodaja in zakonodaja EU, razen kronski in navojni zamaški, ki so v celoti izdelani iz plastike.

Proizvajalci lahko uporabljajo kateri koli sistem zapiranja, predviden v veljavni nacionalni zakonodaji in zakonodaji EU, razen kronskih in navojnih zamaškov, ki so v celoti izdelani iz plastike, saj se ti štejejo za manj primerne za podobo proizvoda s tradicionalno oznako DOCG.

Spremenjen je bil člen 8 specifikacije proizvoda.

2.9. Kategorije proizvodov vinske trte

Kategorija 4 peneče vino je bila nadomeščena s kategorijo 5 kakovostno peneče vino.

Sprememba je povezana z dejanskim stanjem proizvodnje na območju in odraža resnično raven kakovosti te proizvodnje. Peneča vina z DOCG „Roero“ se že proizvajajo v skladu s posebnimi zahtevami in značilnostmi vin iz kategorije kakovostno peneče vino, kot so naravni delež alkohola v grozdju, način pridelave in nadtlak, v skladu z zahtevami, ki jih za to kategorijo proizvodov določa veljavna zakonodaja.

Spremenjeni so členi 3 (Kategorije proizvodov vinske trte), 4 (Opis vina) in 8 (Povezava z okoljem) enotnega dokumenta ter členi od 1 do 6 in 9 specifikacije proizvoda.

2.10. Povezava z okoljem

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda je dopolnjena in izboljšana glede na pridelana vina in vpliv človeških dejavnikov.

Člen 9 specifikacije proizvoda in točka 8 enotnega dokumenta sta spremenjena.

2.11. Redakcijske spremembe

V členu 5 specifikacije je popravljenih več zgolj tipografskih napak v zvezi z začetkom obdobja staranja vin. Besedilo: „Belo vino ‚Roero riserva‘ z dodatnim geografskim sklicem: 16 mesecev po 1. novembru leta, v katerem je bilo grozdje potrgano“, je bilo popravljeno na naslednji način:

„Belo vino ‚Roero riserva‘, tudi z dodatnim geografskim sklicem: 16 mesecev po 1. novembru leta, v katerem je bilo grozdje potrgano“.

V zvezi s časom, ko se vina dajo v prodajo, se v besedilu: „Belo vino ‚Roero‘ tudi z dodatnim geografskim sklicem: od 1. marca prvega leta po trgatvi“ črta beseda „tudi“, saj ta pogoj velja samo za belo vino „Roero“ z dodatnim geografskim sklicem.

V členu 6 specifikacije je črtan naslednji odstavek, saj ni več v skladu z veljavno zakonodajo: „4. Ministrstvo za kmetijsko politiko – Nacionalni odbor za zaščito in uporabo označb porekla in tipičnih geografskih označb – lahko po svoji presoji z odlokom spremeni zgoraj navedene minimalne meje in izvleček brez sladkorja.“

Besede „najmanjši volumenski delež naravnega alkohola“ so nadomeščene s pravilnim besedilom „najmanjši volumenski delež skupnega alkohola“.

V členu 7 (Opis in predstavitev) specifikacije proizvoda je dodano sklicevanje na nacionalne določbe o uporabi izraza „vigna“.

V Prilogi 2 k specifikaciji je popravljena napaka v seznamu dodatnih geografskih enot, kjer je bila občina Guarene napačno zapisna kot „Guarente“.

V enotnem dokumentu so črtani sklici na zunanje dokumente kot priloge k specifikaciji.

V enotnem dokumentu so posodobljeni nekateri kontaktni podatki v točki „Druge informacije“.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Roero

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

„Roero“, tudi z izrazom „riserva“, – kategorija 1 vino

Rdeče vino „Roero“ je pridobljeno z vinifikacijo grozdja sorte nebbiolo.

Barva: rubinasto rdeča ali granatna

Vonj: značilen, saden, včasih s pridihom rdečega sadja, kot so češnja, višnja, maline, robide in črni ribez, ali s pikantnimi notami, po možnosti s pridihom lesa

Okus: suh, polnega telesa, harmoničen in morda taničen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,50 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 22,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Roero“ / „Roero“ arneis, tudi z izrazom „riserva“ in „vigna“, – kategorija 1 vino

Belo vino „Roero“, tudi z izrazom „riserva“ in/ali „vigna“, se prideluje z vinifikacijo grozdja arneis, tj. bele sorte lokalne vinske trte.

Barva: od slamnato rumene do zlatorumene

Vonj: nežen, izrazit, včasih s subtilno in elegantno aromo, ki spominja na bele cvetove, s pridihom svežega sadja, od jabolk do breskev in lešnikov, morda s pridihom lesa;

Okus: suh, eleganten, harmoničen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,00 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,50 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino „Roero“ / „Roero“ arneis – kategorija 5 kakovostno peneče vino

Peneče vino „Roero“ se prideluje z vinifikacijo grozdja arneis, tj. bele sorte lokalne vinske trte.

Pena: nežna in obstojna

Barva: različno intenzivna slamnato rumena.

Vonj: nežen, svež, morda s pridihom, ki spominja na kvas, krušno skorjo in vaniljo;

Okus: od popolnoma suhega do sladkega; eleganten, harmoničen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,50 %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,00 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

(a)	Osnovni enološki postopki

–

(b)	Največji donosi

„Roero“

56 hektolitrov na hektar

„Roero“ arneis, tudi peneče vino

70 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vino „Roero“ se prideluje v 19 občinah na levem bregu reke Tanaro v istoimenskem območju Roero v pokrajini Cuneo.

Območje pridelave grozdja vključuje vsa zemljišča območja Roero, primerna za zagotavljanje lastnosti vina, opisanih v tej specifikaciji.

To območje pokrajine Cuneo zajema celotno upravno ozemlje občin Canale, Corneliano d’Alba, Piobesi d’Alba in Vezza d’Alba ter del občin Baldissero d’Alba, Castagnito, Castellinaldo, Govone, Guarene, Magliano Alfieri, Montà, Montaldo Roero, Monteu Roero, Monticello d’Alba, Pocapaglia, Priocca, S. Vittoria d’Alba, S. Stefano Roero in Sommariva Perno.

Meje tega območja so opredeljene tako: razmejitvena črta, ki izhaja iz presečišča meja med pokrajinama Asti in Cuneo ter občinama Priocca in Canale, poteka severno vzdolž pokrajinske meje med pokrajinama Cuneo in Asti do križišča Gianoglio (nadmorska višina 350 m) v občini Montà d’Alba. Nato se priključi pokrajinski cesti, ki vodi do mlečne kmetije Sterlotti in sledi cesti San Vito do križišča s cesto Colle di Cadibona (državna cesta št. 29).

Razmejitvena črta sovpada z državno cesto do mostu čez reko Rollandi, nato sledi potoku do sotočja z reko Prasanino in gre navzgor do reke Prasanino do nadmorske višine 303 m, nato pa do nadmorske višine 310 m. Pokrajinski cesti sledi do cerkve Madonna delle Grazie, do nadmorskih višin 315, 316 in 335 m, mlečne kmetije Perona, nato sledi kolovozu ob reki Campetto do križišča s pokrajinsko cesto Valle San Lorenzo-–Santo Stefano na nadmorski višini 313 m.

Gre po cesti v smeri proti občini Santo Stefano Roero do kolovoza do mlečne kmetije Beggioni, ki jo prečka, po cesti do mlečne kmetije Molli (376 m) in vse do reke Prella. Po tej reki se spusti do kolovoza, po katerem se vrne do mlečne kmetije Furinetti in Audana (nadmorska višina 381 m) do nadmorske višine 336 m. Po pokrajinski cesti Roero se nadaljuje po dolini Serramiana na nadmorski višini 360 m. Pridruži se cesti v dolino Canemorto (nadmorska višina 362 m), kateri sledi do občine Baldissero (410 m).

Zahodno od občine Baldissero poteka razmejitvena črta po grebenu na nadmorski višini 402–394 m do občinske meje Baldissero-Sommariva Perno na nadmorski višini 417 m, po kateri se spusti do nadmorske višine 402 m.

Od tu teče prek posesti Villa di Sommariva, skozi predela Bocche dei Garbine in Bocche della Merla do nadmorske višine 429 m, kjer prečka občinsko mejo Pocapaglia-Sommariva Perno.

Nato poteka naravnost na nadmorskih višinah 422 in 408 m ter naprej skozi predel Bocche della Ghia do naselja San Sebastiano (nadmorska višina 391 m).

Od tam sledi občinski cesti Pocapaglia, zavije levo in se spušča ob reki Meinina, kjer pride do reke Gera in ji sledi vse do železniške proge Alba–Bra, po črti proti vzhodu do občinske meje Monticello d’Alba-Alba blizu mesta Piane Biglini. Od tam poteka severno po občinskih mejah Monticello d’Alba-Alba, Corneliano d’Alba-Alba, Piobesi d’Alba-Alba, Piobesi d’Alba-Guarene in Corneliano d’Alba-Guarene, dokler ne doseže pokrajinske ceste SP 10. Nadaljuje se po tej cesti do križišča z regionalno cesto SR 29, ki ji sledi proti severu do meje z občino Corneliano d’Alba-Guarene, tej pa sledi, dokler se ne pridruži pokrajinski cesti SP 171. Od tam razmejitvena črta sledi pokrajinski cesti do vasi Guarene, prečka obvoznico in se sreča z občinsko cesto San Stefano na nadmorski višini 288 m. Nato sledi lokalni cesti Maso in lokalni cesti Morrone do naselja Cà del Rio (165 m), vse do pokrajinske ceste do občine Castagnito in potem tej cesti, dokler se ne sreča z občinsko cesto San Carlo della Serra. Nadaljuje mimo višinske oznake 214 m in sledi občinski cesti San Pietro do zaselka Moisa. Sledi občinski cesti Moisa do križišča s cesto Santa Maria blizu cerkve z istim imenom, na nadmorski višini 196 m. Nato sledi občinski cesti do pokopališča do občinske ceste Leschea, mimo višinskih oznak 200 m in 193 m do oznake 244 m, kjer se sreča s pokrajinsko cesto Castellinaldo–Priocca–Magliano, tej pa sledi mimo oznake 269 m v bližini kmetije San Michele do križišča s pokrajinsko cesto Magliano Alfieri–Priocca. Od tam poteka proti severovzhodu po pokrajinski cesti Priocca skozi vasi San Bernardo in San Vittore do oznake 213 m, kjer se sreča s pokrajinsko cesto 2 (prej 231). Tej sledi proti severovzhodu do križišča s pokrajinsko cesto Priocca–Govone, ki poteka skozi vasici San Pietro in Via Piana do pokopališča Govone. Od tam poteka severozahodno, za kratek čas po občinski cesti Craviano blizu višinske oznake 253 m, nato pa po občinski cesti Bricco Genepreto, mimo vasi San Rocca in kmetije Monte Bertolo, do občinske meje Cuneo-Asti. Ob tej meji se nadaljuje proti zahodu do križišča z mejama občin Priocca in Canale.

7. Glavne sorte vinske trte

Arneis B.

Nebbiolo N.

8. Opis povezav

8.1. ZOP „Roero“ – Informacije o geografskem območju

Vinorodno območje Roero se razteza vzdolž levega brega reke Tanaro, v 19 občinah, kjer se v glavnem gojita dve sorti vinske trte: nebbiolo in arneis. Za Roero je značilna tvorba kamnin, povezana z geološkim pojavom, znanim kot „zajem Tanaro“, kar pomeni spremembo toka reke, ki jo povzroča gibanje zemeljske skorje. Ta poseben razvoj je privedel do izmeničnih plasti peska, gline in apnenca, ki se lahko mešajo na različne načine, odvisno od območja. Tla na tem območju so zato posledica razpada in ponovnega mešanja prekrivajočih se slojev iz različnih virov, ki so bili v preteklosti odloženi na kristalno dno antičnega notranjega morja, kasneje imenovano Padski zaliv. Vinogradi so gričevnati, v primeru rdečih vin izključno z južnimi pobočji. Za bela vina je dovoljena tudi izpostavljenost severu.

8.2. Podrobnosti o kakovosti ali značilnostih proizvoda, ki so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja

Kombinacija tal je odločilna za vina, ki prihajajo s tega območja; večja prisotnost peska daje sveža, elegantna vina s subtilnimi aromami, glina vpliva na barvo vin, apnenec pa na njihove fine arome.

Rdeča vina kategorije 1 vino so pridelana iz grozdja sorte nebbiolo, ki se prideluje predvsem na južnih pobočjih in je dobro prilagojena revnejšim ter bolj peščenim tlom na najbolj strmih pobočjih. Specifično območje (terroir) igra ključno vlogo, saj že od samega začetka določa rast in zrelost grozdja, ki se razvije iz sveže in nežne osnove, zaradi česar vina dobijo živo rubinasto rdečo barvo, ki se pri staranju preliva v granatno barvo. Nos zazna arome rdečega sadja, kot so češnje, višnje, maline, robide in črni ribez, ki jih včasih spremljajo žametni tanini ali pikantne note, zlasti pri vinu „riserva“ ali drugače staranem vinu.

Bela vina „Roero“ kategorije 1 vino in kakovostnega penečega vina 5 so proizvedena iz belega grozdja sorte arneis, pridelanega na pobočjih, obrnjenih proti jugu, in na hladnejših območjih, obrnjenih proti severu. Grozdje arneis uspeva na suhih tleh iz peščenjaka pokrajine Roero, ki so ohlapna in prepustna s peščenimi plastmi, razčlenjenimi po laporjih, zaradi česar imajo vina subtilne in elegantne arome, ki spominjajo na belo cvetje ali sveže sadje, kot so jabolka in breskve ali lešniki. Zaradi značilnosti sorte arneis, ki uspeva na tej zemlji, so peneča vina nežna, sadna in sveža, z dobro kislostjo zaradi razlik v dnevnih in nočnih temperaturah ter usmerjenosti nekaterih vinogradov na sever.

8.3. Vzročna povezava med elementi geografskega območja iz oddelkov 8.1 in 8.2 ter človeškimi dejavniki

Tradicionalni sorti vinske trte arneis in nebbiolo, ki jih najdemo na tem območju, sta zasidrani v vinogradniški kulturi območja Roero. V zgodovinskem in kulturnem smislu se zdi, da izvor imena arneis, sorte vinske trte, ki se od 15. stoletja prideluje na hribih območja Roero, izhaja iz takratne navade lokalnih pridelovalcev, ki so značaj tega belega vina povezovali z narečnim izrazom za neukrotljivo, nezanesljivo in vzkipljivo osebo. Drugi viri pa ga povezujejo z narečno besedo „renexij“, ki se je v 15. stoletju uporabljala za sorto arneis in je bila prevzeta iz imena Renesio, vinograda na hribu nad mestom Canale.

Za območje Roero so značilna zelo strma pobočja, ki zahtevajo veliko pozornosti in trdega dela. Pomemben dejavnik je bila torej odločnost vinogradnikov, ki so z velikimi napori, ki jih je zahtevala ta pokrajina, pridobili potrebno znanje in izkušnje, da so lahko na najboljši možni način upravljali vse postopke v vinogradu do trgatve grozdja.

Poleg tega so pridelovalci sčasoma vse bolj izpopolnjevali svoje vinogradniške tehnike, pri čemer so uporabljali najprimernejše študije za določanje namenske rabe zemljišč glede na usmerjenost in sestavo zemljišč, da bi zagotovili kakovost pridelanih vin, in izključili zemljišča na dnu doline, ki so preveč ravna, premokra in premalo sončna. Pomemben dejavnik je tudi dolgoletno strokovno znanje pridelovalcev o staranju vin, med drugim v lesenih sodih, zlasti za vina „riserva“ . To omogoča proizvodnjo elegantnih rdečih vin z žametnimi tanini in pridihom začimb ter barvo, ki se nagiba h granatni, medtem ko bela vina ohranjajo sveže in sadne note ter barvo od slamnato rumene do zlato rumene. Peneča vina „Roero“ z DOCG, proizvedena v skladu z zahtevami, določenimi v veljavni zakonodaji za kategorijo 5 kakovostna peneča vina, imajo arome s pridihom kvasa, krušne skorje in vanilje ter se proizvajajo v različicah od popolnoma suhih do sladkih, kar kaže na njihovo vsestranskost.

9. Bistveni dodatni pogoji

Dodatne geografske enote

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin z ZOP „Roero“ se lahko navede ime manjših „dodatnih geografskih enot“ na območju proizvodnje, ki se nanašajo na posebej razmejene občine, dele občin ali kraje, vključene v zadevni seznam.

Zahteve glede označevanja

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri vinih z ZOP „Roero“, proizvedenih iz grozdja arneis, je navedba sorte vinske trte na oznaki neobvezna.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/16977

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 170

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 25. april 2022

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 170/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10642 – CENTRAL / SIGNA / SELFRIDGES) ( 1 )	7

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 170/03	Menjalni tečaji eura — 22. april 2022	8

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 170/04	Obvestilo o zahtevku glede uporabe člena 34 Direktive 2014/25/EU – Zahtevek naročnika	9
2022/C 170/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10706 – HAL INVESTMENTS / ROYAL BOSKALIS WESTMINSTER) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	10
2022/C 170/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10578 – CVC / EKATERRA) ( 1 )	11
2022/C 170/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10710 – SELFINVEST / LLG / SELECTED CAR GROUP JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	12
2022/C 170/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10682 – VALEO / VSEA) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 170/09	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	15
2022/C 170/10	Objava vloge za spremembo specifikacije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	21

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0817
JPY	japonski jen	138,83
DKK	danska krona	7,4402
GBP	funt šterling	0,83925
SEK	švedska krona	10,2780
CHF	švicarski frank	1,0336
ISK	islandska krona	139,80
NOK	norveška krona	9,6255
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,320
HUF	madžarski forint	370,35
PLN	poljski zlot	4,6336
RON	romunski leu	4,9455
TRY	turška lira	15,9446
AUD	avstralski dolar	1,4816
CAD	kanadski dolar	1,3714
HKD	hongkonški dolar	8,4859
NZD	novozelandski dolar	1,6193
SGD	singapurski dolar	1,4784
KRW	južnokorejski won	1 344,04
ZAR	južnoafriški rand	16,8652
CNY	kitajski juan	7,0332
HRK	hrvaška kuna	7,5625
IDR	indonezijska rupija	15 603,47
MYR	malezijski ringit	4,6784
PHP	filipinski peso	56,721
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,724
BRL	brazilski real	5,0926
MXN	mehiški peso	22,0034
INR	indijska rupija	82,6943

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2022/C 170/01	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o športu in telesni aktivnosti kot obetavnih vzvodih za spremembo vedenja za trajnostni razvoj	1