Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10678 – AIP / MACQUARIE / ABERDEEN / ONIVIA)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 167/01)

Komisija se je 7. aprila 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10678. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Sklepi Sveta o izboljšanju mobilnosti učiteljev in mentorjev, zlasti evropske mobilnosti, med začetnim in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem

(2022/C 167/02)

SVET EVROPSKE UNIJE –

GLEDE NA:

OB OPOZARJANJU na politično ozadje, opisano v prilogi

OB UPOŠTEVANJU:

UGOTAVLJA:

SE STRINJA z naslednjim:

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI IN NAČELOM SUBSIDIARNOSTI:

18.

spodbujajo priložnosti za evropsko mobilnost učiteljev in mentorjev, na primer z odpravo obstoječih ovir, kadar je to primerno, zagotavljanjem organizacijske in finančne podpore, kadar je to mogoče, izmenjavo rešitev v zvezi z organizacijo nadomestnih učiteljev in mentorjev ter spodbujanjem programov mobilnosti;

19.

širijo priložnosti vodstvenih delavcev šol za mobilnost in jih spodbujajo v tej smeri zaradi koristi, ki jih bo mobilnost prinesla njihovi poklicni poti ter njihovim ustanovam za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi kot sredstvo za podporo in spodbujanje mobilnosti učiteljev in mentorjev;

20.

vključijo mobilnost v sisteme izobraževanja in usposabljanja učiteljev in mentorjev, kadar je to primerno, tako za začetno kot tudi nadaljnje izobraževanje in usposabljanje; spodbujajo sodelovanje pri aktivnostih v okviru Erasmus+, npr. učiteljskih akademij Erasmus+ in Evropskih univerz. Izkušnje dvostranskega sodelovanja so lahko izhodišče in navdih za nadaljnji razvoj;

21.

po potrebi olajšajo formalno priznavanje rezultatov obdobij mobilnosti, zlasti obdobij poučevanja in usposabljanja v tujini, pri začetnem izobraževanju učiteljev in mentorjev, za strokovni razvoj ali poklicno napredovanje;

22.

preučijo načine za spodbujanje kakovostnega učenja tujih jezikov v sistemih začetnega in nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev in mentorjev, kadar je to primerno, da bi povečali njihovo udeležbo v programih mobilnosti, v okviru katerih bi razvili kompetence, potrebne za delo s tujimi viri in gradivom;

23.

da bi učiteljem in mentorjem, ki to želijo, omogočili mobilnost, po potrebi in ob ustreznem upoštevanju avtonomije ustanov opredelijo in spodbujajo obdobja mobilnosti tako za delovno aktivne kot bodoče učitelje in mentorje, tj. priporočena obdobja v šolskih letih in/ali učnih načrtih začetnega izobraževanja za učitelje in mentorje, namenjena omogočanju udeležbe pri mobilnosti. To lahko vključuje opredelitev ustreznih obdobij, v katerih lahko ustanove za izobraževanje in usposabljanje gostijo šolske dejavnosti usposabljanja za delovno aktivne in bodoče učitelje ter izobraževalne dejavnosti za mentorje;

24.

po potrebi spodbujajo uporabo relevantnih modulov usposabljanja s poudarkom na Evropi v začetnem in nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju učiteljev in mentorjev, kar bi lahko vključevalo programe, kot so ukrepi Jean Monnet, med drugim v zvezi s primarnim in sekundarnim izobraževanjem;

25.

po potrebi spodbujajo razvoj zmogljivosti s spodbujanjem različnih oblik lokalnega in regionalnega sodelovanja, kot so konzorciji Erasmus+ pod vodstvom regionalnih šolskih organov/organov za ustanove, ki zagotavljajo širši učinek projektov mobilnosti in podpirajo fizično ali spletno udeležbo učiteljev in mentorjev iz manjših ali oddaljenih ustanov za izobraževanje in usposabljanje pri možnostih za strokovno izpopolnjevanje v tujini;

26.

po potrebi podpirajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje pri krepitvi zmogljivosti gostovanja dejavnosti mobilnosti delovno aktivnih in bodočih učiteljev in mentorjev ter sodelovanja pri njih;

27.

spodbujajo uporabo digitalnih orodij in platform, vključno z eTwinningom in EPALE, za dopolnitev fizične mobilnosti in pripravo nanjo, izboljšanje digitalnih spretnosti in kompetenc ter spodbujanje globljega transnacionalnega sodelovanja;

28.

spodbujajo možnosti za z dokazi podprto nadaljnje strokovno izpopolnjevanje učiteljev in mentorjev, ki bi lahko sodelovali pri dejavnostih mobilnosti, in spodbujajo študije glede prizadevanj držav članic EU v zvezi z mobilnostjo učiteljev, hkrati pa iščejo druge sinergijske vidike z raziskavami.

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S POGODBAMA IN OB POPOLNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

29.

spodbuja priložnosti za mobilnost učiteljev in mentorjev prek programa Erasmus+, tudi z zagotavljanjem potrebne podpore ukrepu učiteljskih akademij Erasmus+, ki bodo ocenjene glede na nadaljnji razvoj po letu 2025;

30.

opredeli obstoječa orodja za spodbujanje mobilnosti učiteljev in mentorjev ter ta orodja med drugim promovira z uporabo platform, kot sta prihodnja evropska platforma za šolsko izobraževanje (ki bo vključevala eTwinning in sedanji School Education Gateway) ter EPALE;

31.

v sodelovanju z državami članicami preuči možnost razvoja okvira politike na evropski ravni za povečanje števila in kakovosti priložnosti za učno mobilnost za bodoče in delovno aktivne učitelje in mentorje v Evropi na podlagi njihovih dejanskih potreb po mobilnosti. S takim okvirom bi se lahko na primer pripomoglo k odpravi ovir za mobilnost, države članice podpirale pri spodbujanju mobilnosti in evropske razsežnosti poučevanja v začetnem in nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju učiteljev, nadalje razvijale priložnosti za učno mobilnost ter zagotavljale informacije o možnostih financiranja in mobilnosti.

32.

obravnava mobilnost pri delu tako, da razišče morebitno prostovoljno pripravo evropskih smernic za razvoj nacionalnih kariernih okvirov in vseživljenjskega usmerjanja, da bi podprli poklicno napredovanje učiteljev in mentorjev;

33.

še naprej spodbuja avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij, zlasti obdobij mobilnosti v tujini v izobraževanju in usposabljanju učiteljev in mentorjev (6);

34.

sodeluje z državami članicami pri analizi izvedljivosti in dodane vrednosti obdobij mobilnosti v študijskih programih za bodoče učitelje in mentorje;

35.

poroča Odboru za izobraževanje za nadaljnje odločitve o rezultatih dela Stalne skupine za kazalnike in merila o spremljanju mobilnosti učiteljev in mentorjev, da bi spodbujali in razširili potencialne možnosti za mobilnost.

---

(1)  V skladu z opredelitvijo v Sklepih Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost (UL C 193, 9.6.2020, str. 11) učitelj v teh sklepih pomeni osebo, ki ji je v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso priznan status učitelja (ali enakovreden status), mentor pa posameznika, ki izvaja eno ali več dejavnosti, povezanih s (teoretičnim ali praktičnim) usposabljanjem, ki poteka bodisi v ustanovi za izobraževanje ali usposabljanje bodisi na delovnem mestu. To vključuje učitelje v splošnem ter višje- in visokošolskem izobraževanju, učitelje in mentorje v začetnem in nadaljnjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju ter strokovne delavce v vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter izobraževalce odraslih.

Na različnih področjih izobraževanja in usposabljanja obstajajo precejšnje razlike pri izobrazbi in poklicni strukturi učiteljev in mentorjev. Relevantnost posameznih elementov teh sklepov je tako odvisna od strukture nacionalnih sistemov ter posameznih sektorjev izobraževanja in usposabljanja.

(2)  „Mobilnost“ v teh sklepih ustreza pojmu „učne mobilnosti“, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013: fizična selitev v državo, ki ni država prebivališča, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. Lahko je združena z „virtualnim učenjem“, ki pomeni pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc z uporabo orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki udeležencem omogočajo smiselno transnacionalno ali mednarodno učno izkušnjo.

(3)  Eurydice: „Učitelji v Evropi: kariera, razvoj in dobrobit“, 2021, str. 21.

(4)  Glede na statistično prilogo k letnemu poročilu o programu Erasmus+ za leto 2019 naj bi pri projektih KA 101 (mobilnost osebja v šolskem izobraževanju), za katere so bile leta 2019 sklenjene pogodbe, število udeležencev tečajev in usposabljanja predvidoma znašalo približno 40 600 (približno 75 % dejavnosti mobilnosti), število udeležencev sledenja na delovnem mestu 13 209 (približno 24 % dejavnosti mobilnosti), število udeležencev programov poučevanja pa 389 (manj kot 1 % dejavnosti mobilnosti).

(5)  Kot je poudarjeno v Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), bo Komisija celotno poročilo o evropskem izobraževalnem prostoru objavila leta 2025. „Svet bo na podlagi te ocene pregledal strateški okvir – vključno s cilji na ravni EU, strukturo upravljanja in delovnimi metodami“ (UL C 66, 26.2.2021, str. 10).

(6)  V skladu s Priporočilom Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1).

Sklepi Sveta o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope

(2022/C 167/03)

SVET EVROPSKE UNIJE –

Ob sklicevanju na politično ozadje te teme, kot je navedeno v Prilogi k tem sklepom;

OB OPOZARJANJU NA NASLEDNJE:

MENI NASLEDNJE:

POZIVA KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI SODELUJEJO Z VISOKOŠOLSKIMI USTANOVAMI IN DELEŽNIKI, DA BI DOSEGLI NASLEDNJE KLJUČNE CILJE:

Krepitev evropske razsežnosti na področju visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij ter sinergij med njimi

15.

Globlje transnacionalno sodelovanje prispeva k uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in novega evropskega raziskovalnega prostora v popolni sinergiji, in sicer s krepitvijo visokošolskih ustanov in izboljšanjem kakovosti visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij v celotni Evropi. Z novimi razsežnostmi, oblikami in priložnostmi za meddisciplinarno, medsektorsko in čezmejno mobilnost, skupaj s privlačno in trajnostno akademsko in raziskovalno poklicno potjo ter odprtim izobraževanjem in odprto znanostjo jim omogoča, da se bolje spopadejo z družbenimi izzivi ter študentom, udeležencem vseživljenjskega učenja in raziskovalcem zagotovijo ustrezno znanje, spretnosti in kompetence za njihov prihodnji poklicni in osebni razvoj. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti študentom in mladim raziskovalcem, katerih študij in poklicne poti je močno prizadela pandemija, ter tiste s podeželskih in oddaljenih območij, kot so najbolj oddaljene regije.

16.

Zavezništva visokošolskih ustanov, kot so „evropske univerze“, lahko prikažejo potencial obsežnega in dolgoročnega institucionalnega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja. Takšna zavezništva bi lahko ustvarila resnično evropsko dodano vrednost, tako da bi z dolgoročno zavezo vseh udeleženih strani dosegla kritično maso na evropski ravni. Pripomorejo k lažjemu prostemu gibanju po Evropi v študijske, delovne in raziskovalne namene na podlagi skupnih interesov. Z visoko stopnjo povezovanja, preglednosti in odprtosti lahko dosežejo preobrazbeni učinek za Evropo in znotraj nje. Usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi, lokalnimi in po potrebi mednarodnimi pobudami in mrežami bo okrepilo njihov preobrazbeni učinek.

17.

Za doseganje celotne dodane vrednosti zavezništev visokošolskih ustanov, kot so „evropske univerze“, je potrebna nadaljnja podpora na evropski in po potrebi na nacionalni ravni na podlagi postopnega pristopa. Ta zavezništva bi bilo treba kot pobudnike institucionalne preobrazbe podpirati, če je to primerno, pri snovanju trdne razsežnosti, kar zadeva raziskave in inovacije, in pri implementaciji pristopa, ki je osredotočen na študente in temelji na raziskavah in inovacijah, izvajanju inovativnih skupnih izobraževalnih programov na vseh ravneh, v skladu s katerimi bi se lahko podelile skupne diplome, in sicer na podlagi evropskih meril, ki bi jih skupaj z državami članicami in ustreznimi deležniki oblikovali v skladu z instrumenti bolonjskega procesa. Ta zavezništva bi bilo treba podpirati, če je to primerno, tudi pri izboljšanju upravljanja človeških virov, kar zadeva morebitno skupno zaposlovanje akademikov in raziskovalcev; pri spodbujanju razvoja privlačnih in trajnostnih poklicnih poti ter pri porazdeljevanju virov in skupnem zagotavljanju struktur, na primer laboratorijev in platform.

18.

Ob polnem priznavanju vrednosti učenja v živo in fizične mobilnosti ter potrebe po uravnoteženem kroženju možganov bi bilo treba visokošolske ustanove spodbujati, naj še naprej podpirajo vse vrste mobilnosti študentov, osebja in raziskovalcev – kar prispeva k akademskemu uspehu in osebnim dosežkom –, tako da bi vsem študentom, osebju in raziskovalcem omogočili, da z internacionalizacijo učnih načrtov ali sodelovanjem v inovativnih mednarodnih okoljih v okviru njihovih domačih ustanov pridobijo mednarodne in medkulturne kompetence.

19.

Evropsko leto mladih ima pri tem podporno vlogo. Opozoriti je treba na cilj, da bi moralo vsaj 20 % diplomantov evropskega visokošolskega prostora izkusiti obdobje študija ali usposabljanja v tujini, kot je bilo potrjeno tudi v ministrskem sporočilu iz Rima z dne 19. novembra 2020, in na podporo, ki jo je treba nameniti pobudi Evropske univerze, da bi dosegli ambiciozen cilj 50 % mobilnih študentov, kot je določeno v sklepih Sveta o pobudi o evropskih univerzah – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju.

20.

Za dosego teh ciljev bi si morale države članice in Komisija v sodelovanju z visokošolskimi ustanovami prizadevati tudi za poenostavitev upravnih postopkov za ustanove, vključno z dodatno širitvijo izvajanja pobude za evropsko študentsko izkaznico in nadaljnjim izvajanjem avtomatičnega vzajemnega priznavanja akademskih kvalifikacij in študijskih obdobij v tujini v skladu z nacionalnimi informacijskimi centri za priznavanje kvalifikacij (NARIC). Visokošolske ustanove bi bilo treba spodbujati, naj v celoti izkoristijo digitalna orodja za mobilnost in priznavanje, promovirajo večjezičnost, medkulturnost in vključevanje študentov z manj priložnostmi v svoje kampuse ter mobilnost vključijo v svoje učne načrte.

Spodbujanje globalne vloge in vodilnega položaja Evrope

21.

Internacionalizacija visokošolskega izobraževanja in raziskav je strateškega geopolitičnega pomena za Evropo, kot je opisano v skupnem sporočilu o strategiji Global Gateway. Sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja na svetovni ravni mora temeljiti na temeljnih vrednotah in načelih, v središču katerih so akademska svoboda, institucionalna avtonomija, odprto izobraževanje in odprta znanost. Načeli vzajemnosti in enakih konkurenčnih pogojev bi morali biti predpogoj za mednarodno sodelovanje. Pri odnosih na področju raziskav in inovacij ter pri pogajanjih s svetovnimi partnerji bi bilo treba upoštevati vodilno načelo „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Visokošolske ustanove bi bilo treba podpreti z usklajenim evropskim pristopom, da bi spodbujali te evropske vrednote in načela na svetovni ravni z namenom doseči uravnoteženo in vzajemno koristno sodelovanje, ki je del mehke moči Evrope in njene zmogljivosti za določanje svetovnih standardov. Sodelovanje s tretjimi državami na področju visokošolskega izobraževanja in raziskav mora temeljiti na skupnem razumevanju ter skupnem priznavanju teh vrednot in načel, ki se spodbujajo na evropski ravni v skladu z drugimi strateškimi interesi Unije, skladno z marsejsko konferenco o globalnem pristopu.

22.

Poglobljeno evropsko sodelovanje je lahko koristno pri podpori visokošolskim ustanovam ter raziskovalcem, mentorjem, študentom in osebju zagotavlja potrebna orodja za spopadanje z izzivi na področju pravičnega sodelovanja na svetovni ravni, kot so nepravičnost, tuje vmešavanje in ovire za odprto znanost. Prav tako je treba spodbujati ozaveščeno in neodvisno razumevanje partnerjev iz tretjih držav. Da bi Evropska unija postala varno zatočišče za svobodo znanstvenega raziskovanja in demokratične vrednote, bi bilo treba visokošolske ustanove podpreti z evropskimi in nacionalnimi programi, ki bi v celoti spoštovali načelo odličnosti, z namenom, da bi sprejeli študente, raziskovalce in akademike, katerih svoboda je ogrožena.

23.

Zaradi povečanja njihove konkurenčnosti na svetovni ravni bi bilo treba visokošolske ustanove spodbujati k mobilizaciji lokalnih ali regionalnih ekosistemov – in s tem krepiti teritorialno kohezijo – prek močnih partnerstev z raziskovalnimi organizacijami, akterji na področju inovacij, financerji ter gospodarskimi in socialnimi partnerji, hkrati pa krepiti tesne stike z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi. Za spodbujanje raznolikosti in odličnosti evropskih visokošolskih ustanov na svetovni ravni bi bilo treba na evropski ravni nadaljevati delo in zagotoviti nadaljnjo podporo državam članicam za spodbujanje nacionalnih politik, na primer s pobudami za odličnost ter regionalnimi in lokalnimi središči.

24.

Transnacionalno sodelovanje med evropskimi visokošolskimi ustanovami krepi njihovo privlačnost za mednarodne študente, raziskovalce in svetovne partnerje ter povečuje kakovost izobraževalnih ponudb ter potencial na področju raziskav in inovacij. Obstoječe evropske programe, kot so Erasmus+, instrumenti Unije za zunanje delovanje in Obzorje Evropa, bi bilo treba uporabiti v okviru ukrepov, vključenih v njihove pravne podlage, in jih oceniti v skladu z njihovimi merili ocenjevanja, da bi podprli zavezništva visokošolskih ustanov, kot so „evropske univerze“ ter skupnosti znanja in inovacij (SZI), pri razvoju skupnih dejavnosti in strategij internacionalizacije v visokošolskem izobraževanju, raziskavah in inovacijah. To bi jim pomagalo, da bi se razširila na mednarodni ravni, vzpostavila mreže s ključnimi partnerji po vsem svetu, okrepila zmogljivosti partnerjev v tretjih državah in okrepila mednarodno (notranjo in zunanjo) mobilnost študentov, raziskovalcev, akademikov in osebja. V celoti bi bilo treba izkoristiti svetovno konvencijo Unesca o priznavanju visokošolskih kvalifikacij iz leta 2019, saj pripomore k lažji mednarodni mobilnosti študentov in tako sprošča potencial za internacionalizacijo evropskega visokošolskega izobraževanja. S skupnimi evropskimi prizadevanji za tretje države bi se lahko na podlagi pristopa Ekipe Evropa nadaljnje spodbujala ponudba evropskega visokošolskega izobraževanja in bi se lahko sodelovalo pri vzajemno koristnih dejavnostih za krepitev zmogljivosti.

Krepitev okrevanja Evrope in odziva na digitalni in zeleni prehod

25.

Visokošolske ustanove bi bilo treba še naprej spodbujati, da znanje pretvorijo v spretnosti, kompetence in inovacije. To je ob polnem spoštovanju akademske svobode mogoče doseči z razvojem tesnega sodelovanja z gospodarskimi, socialnimi in industrijskimi partnerji v lokalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemih ter s spodbujanjem medsektorske mobilnosti med visokošolskimi ustanovami in drugimi partnerji, zlasti na podlagi strategij pametne specializacije ter Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) in skupnosti znanja in inovacij (SZI). To sodelovanje bi lahko bilo zelo koristno tudi za lokalna ter mala in srednja podjetja, hkrati pa bi študentom, raziskovalcem, akademikom, mentorjem in osebju na kateri koli stopnji njihove poklicne poti omogočilo usposabljanje, npr. na področju upravljanja intelektualne lastnine, prenosa znanja in podjetništva, vključno z dostopom do financiranja. Pri ocenjevanju poklicne poti bi se morala upoštevati celotna raznolikost akademskih dejavnosti v akademskih krogih in zunaj njih, in sicer v vseh razsežnostih nalog visokošolskih ustanov. Visokošolske ustanove bi morale izboljšati tudi svojo sposobnost, kako se vpeti v svoje ekosisteme, in sicer s posredovanjem potrebnega znanja, spretnosti in kompetenc, zlasti za strateške industrijske sektorje, ter s spodbujanjem prenosa znanja in tehnologije ter ustanavljanja spin-off podjetij.

26.

Visokošolske ustanove bi lahko podprli z namenom, da utrdijo učenje, osredotočeno na študente in temelječe na raziskavah, katerega cilj je študentom zagotoviti najnovejše kompetence, spretnosti in znanje ter razviti njihove spretnosti ter izkušnje na področju raziskav. Študente bi bilo treba podpirati tudi pri tem, da povezujejo različne discipline na podlagi pristopov, ki temeljijo na izzivih.

27.

Visokošolske ustanove imajo lahko s tem, da se odprejo vsem vrstam učečih se in da spodbujajo njihovo zaposljivost, med drugim tudi s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, osrednjo vlogo v vseživljenjskem učenju in odzivanju na preobrazbo trga dela. V ta namen bi bilo treba visokošolske ustanove podpreti pri tem, da s pomočjo digitalizacije spodbujajo inovativne metode učenja in poučevanja, ter pri tem, da oblikujejo in izvajajo prožne in individualno prilagojene učne poti, po potrebi vključno s krajšimi tečaji ali učnimi izkušnjami, ki lahko privedejo do mikrodokazil, ne da bi pri tem odstopale od temeljnega načela programov polne izobrazbe. Da bi visokošolske ustanove pri učečih se razvile ustrezne spretnosti, kompetence, odnos in podjetniškega duha, bi jih bilo treba spodbujati k sodelovanju z njihovimi ekosistemi, k zavzemanju za izkušnje na delovnem mestu, kot so pripravništva, vajeništva in priložnosti za prostovoljstvo, ter po potrebi k nadaljnjemu razvoju podjetniških poti, ki študentom omogočajo, da med študijem izvajajo podjetniške projekte.

28.

Visokošolske ustanove imajo osrednjo vlogo pri podpiranju zelenega prehoda in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so poseben znak kakovosti na svetovni ravni. V zvezi s tem bi bilo treba visokošolske ustanove po vsej Evropi podpreti pri tem, da z oblikovanjem celovitega institucionalnega pristopa v svoje naloge, infrastrukture in operacije, kjer je to ustrezno, uvedejo trajnostne in zelene pristope.

29.

Visokošolske ustanove bi bilo treba zaradi uresničevanja zelenega prehoda spodbujati k razvoju interdisciplinarnega znanja, spretnosti in kompetenc, k podpiranju pridobivanja in uporabe znanja o trajnostnosti med vsemi učečimi se in skupnostmi ter k vključevanju trajnostnega izobraževanja v učne načrte v vseh ustreznih sektorjih. Spodbujati bi jih bilo treba, da naročajo in izvajajo raziskave, ki temeljijo na bazi znanja v zvezi s trajnostnostjo.

30.

Kot se je pokazalo med pandemijo COVID-19, so digitalne tehnologije za visokošolske sisteme v Evropi pomembno orodje za preobrazbo, visokošolske ustanove pa bistveno prispevajo k pospeševanju digitalnega prehoda v Evropi.

31.

Visokošolskim ustanovam je treba zagotoviti visoko povezljivost ter visoko zmogljivo digitalno infrastrukturo in storitve, ki bi morale biti v največji možni meri interoperabilne in razširjene po Evropi, temeljiti na evropskih standardih (3) in uporabljati zaupanja vredne tehnologije v skladu s posebnimi potrebami visokošolskih ustanov, kot so varni podatki.

32.

Pospešitev digitalnega prehoda Evrope pomeni digitalno in podatkovno opismeniti vse študente, mentorje, osebje, akademike in raziskovalce ter po potrebi širšo javnost. Visokošolske ustanove imajo pri tem ključno vlogo pri opremljanju učencev z novimi digitalnimi kompetencami – in njihovimi etičnimi komponentami –, kot so upravljanje podatkov, umetna inteligenca, visokozmogljivostno računalništvo in kibernetska varnost, ter pri izvajanju raziskav in inovacij.

33.

Visokošolske ustanove bi morale ob polnem priznavanju vrednosti, ki jo ima učenje v živo, v celoti izkoristiti digitalna sredstva, da bi izboljšale kakovost učne izkušnje za študente, osebje, akademike in raziskovalce ter odpravile socialne neenakosti. Da bi premostili digitalni razkorak, bi bilo treba podpreti pobude, ki vsem zagotavljajo enak dostop do individualiziranih učnih možnosti, na primer z uporabo virtualnega ali hibridnega poučevanja v odročnih učnih mestih. Visokošolske ustanove bi bilo treba spremljati pri njihovih prizadevanjih za izmenjavo platform in interoperabilnih orodij, ki omogočajo izmenjavo podatkov, hkrati pa zagotavljajo visokokakovostne in uporabniku prijazne izobraževalne vire, kot so spletni tečaji.

Poglabljanje občutka pripadnosti Evropi na podlagi skupnih vrednot

34.

Za poglabljanje občutka pripadnosti Evropi in spodbujanje evropskega načina življenja je bistvenega pomena, da se ohranijo in zaščitijo evropske demokratične vrednote, spodbujajo raznolikost, vključevanje in enakost spolov ter krepita kakovost in pomen visokošolskega izobraževanja za spretnosti, primerne za izzive prihodnosti. Visokošolske ustanove so avtonomne, akademska in znanstvena svoboda pa je osrednje načelo njihovega poslanstva in dejavnosti.

35.

Visokošolske ustanove bi bilo treba podpreti pri njihovih prizadevanjih za to, da obvarujejo izobraževanje in znanost pred dezinformacijami, podprejo odprto znanost in zaščitijo demokratične vrednote. V tem smislu so visokošolske ustanove zaščitnice demokracije in glavni forum za to, da znanost približajo državljanom ter študente pripravijo na aktivno državljanstvo in javno udejstvovanje.

36.

Visokošolske ustanove lahko spodbujajo javno razpravo s tehtnimi in pronicljivimi informacijami, in sicer tako, da nudijo širši dostop do objav in raziskovalnih podatkov ter organizirajo javne dogodke za razširjanje rezultatov raziskav in razpravo o njih. Visokošolske ustanove so lahko ključni akterji v boju proti izkrivljeni uporabi raziskav in predstavljajo stičišče med izobraževanjem, raziskavami, inovacijami, javnimi organi in civilno družbo. To vlogo bi lahko visokošolske ustanove dodatno okrepile in uporabile za bolj sistematično sodelovanje z vsemi družbenimi akterji, vključno z javnimi in zasebnimi inovatorji, regionalnimi in lokalnimi javnimi organi, tudi s šolami, mediji, organizacijami za popularizacijo znanosti in organizacijami civilne družbe, kot so združenja potrošnikov, uporabnikov ali bolnikov.

37.

Visokošolske ustanove bi morale zagotoviti, da so študenti, akademiki, raziskovalci in osebje vključeni v njihovo upravljanje kot polnopravni člani in konstruktivni partnerji visokošolske skupnosti. Tako so lahko študenti vključeni v mehanizme odločanja, tudi v zvezi z učnimi načrti, kar predstavlja enega od vidikov temeljnih akademskih vrednot ter je znak demokracije in kulture dialoga v visokošolskih ustanovah.

38.

Visokošolske ustanove bi bilo treba podpirati in spodbujati pri njihovih prizadevanjih za vključenost in uspešnost njihovih študentov, akademikov, raziskovalcev in osebja ter prizadevanjih za podpiranje enakih možnosti, ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, socialno in ekonomsko ozadje, zdravje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, priseljensko ozadje in geografsko lokacijo. V ta namen bi bilo treba visokošolske ustanove podpirati pri zagotavljanju dobrobiti vseh v skladu z večjo družbeno raznolikostjo. V zvezi s tem bi bilo treba visokošolske ustanove spodbujati, naj pomagajo premalo zastopanim skupinam, da bi izboljšale njihov dostop do visokošolskega izobraževanja in jim pomagale dokončati študij, pri tem pa ustrezno upoštevale študente in mlade raziskovalce, katerih študij in poklicne poti je močno prizadela pandemija, ter tiste s podeželskih in oddaljenih območij, kot so najbolj oddaljene regije.

39.

Visokošolske ustanove bi bilo treba podpirati in spodbujati k sprejetju ustreznih ukrepov za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov v njihovih študentskih in kadrovskih organih, tudi v okviru napredovanja na akademskih poklicnih poteh.

40.

Visokošolske ustanove lahko uporabljajo inovativna učna orodja in pedagogike, vključno z digitalnimi orodji, da bi ponujale na študente osredotočen pristop k učenju, ne glede na socialno-ekonomsko ali učno ozadje. Da bi zmanjšali neenakost in spodbujali osebne dosežke, bi bilo treba visokošolske ustanove spodbujati, naj zagotovijo individualno prilagojeno svetovanje in podporo, zlasti za nove študente, ob upoštevanju učnega sloga in učne poti ter socialno-ekonomskega ozadja vsakega učečega se.

KONKRETNEJE, POZIVA KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI PODPIRAJO ZAVEZNIŠTVA VISOKOŠOLSKIH USTANOV, KOT SO „EVROPSKE UNIVERZE“:

41.

Vse vrste zavezništev visokošolskih ustanov bi bilo treba dodatno podpreti z vsemi primernimi in ustreznimi sredstvi, da bi olajšali dejavnosti sodelovanja, temelječe na visoki kakovosti, odličnosti, učinku, vključenosti in geografski uravnoteženosti, ter opredelili ovire in rešitve, ki bi lahko bile skupne vsem zavezništvom. Natančneje, na podlagi vmesnega pregleda prvih pilotnih zavezništev bi bilo treba še naprej razvijati pobudo Evropske univerze. To bi omogočilo tudi združevanje dejavnosti z namenom izmenjave najboljših praks na področju visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij ter dela v korist družbe.

42.

V prvi fazi bi bilo treba zavezništva visokošolskih ustanov spodbujati k temu, da v celoti izkoristijo obstoječe programe financiranja ter omogočitvena orodja na evropski, nacionalni in regionalni ravni, s tem pa okrepijo in poglobijo medsebojno sodelovanje.

43.

Kjer je to ustrezno in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi, zavezništvi visokošolskih ustanov in deležniki, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi odpravili ovire za poglobljeno, dolgoročno in prožno transnacionalno sodelovanje ter oblikovali institucionalizirane instrumente sodelovanja, ki bi temeljili na predhodni temeljiti oceni njihove nujnosti, koristi in izvedljivosti. Cilj je, da se zavezništvom na prostovoljni osnovi omogoči manevrski prostor za skupno delovanje, sprejemanje skupnih strateških odločitev, preskušanje skupnega zaposlovanja, oblikovanje skupnih učnih načrtov ali združevanje virov ter človeških, tehničnih, podatkovnih, izobraževalnih, raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti.

44.

Ob poudarjanju izvajanja evropskega pristopa k zagotavljanju kakovosti skupnih programov bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za priznavanje vrednosti inovativnih transnacionalnih učnih izkušenj ter povečanje prepoznavnosti, privlačnosti in ugleda takih skupnih programov, ki jih zagotavljajo zavezništva visokošolskih ustanov, tako v Evropi kot zunaj nje. Preučiti bi bilo treba skupna merila, na podlagi katerih bi lahko potencialno oblikovali evropsko oznako za skupne programe. V poznejši fazi bi lahko v skladu z obstoječimi instrumenti bolonjskega procesa na nacionalni, regionalni ali institucionalni ravni na prostovoljni osnovi predvideli oblikovanje in izvajanje skupnih diplom na vseh ravneh, ki bi temeljile na teh soustvarjenih evropskih merilih. Ta proces bi moral potekati v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi, zavezništvi visokošolskih ustanov in deležniki.

45.

Rezultati raziskovalnih postopkov, omenjenih v odstavkih 43 in 44, bi se v vsaki fazi sporočili Svetu, da bi se ta lahko nadalje odločal.

46.

Na nacionalni ravni bi bilo treba omogočiti učinkovite in uspešne postopke zagotavljanja kakovosti, da se olajša evropski pristop k zagotavljanju kakovosti za skupne programe v skladu s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, ob upoštevanju pomena kakovosti, raziskav in zaposljivosti.

47.

Da bi zavezništvom visokošolskih ustanov omogočili, da v celoti izkoristijo svoj potencial, kar zadeva vprašanje finančnih stroškov transnacionalnega sodelovanja za dolgoročno kritje vseh njihovih nalog, bi bilo treba sprejeti ukrepe za prehod na bolj trajnostno, celostno in povezano perspektivo financiranja EU. V zvezi s tem bi morala Komisija do leta 2024 ob temeljitem posvetovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki preskusiti pilotne pristope za možne rešitve, nato pa poročati Svetu, ki sprejme nadaljnje odločitve.

V OKVIRU NASLEDNJIH UKREPOV OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČEL SUBSIDIARNOSTI IN INSTITUCIONALNE AVTONOMIJE TER V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:

48.

POZIVA Komisijo in države članice, naj spodbujajo in varujejo temeljne akademske vrednote, vključno z akademsko svobodo in integriteto, v skladu z ministrskim sporočilom iz Rima iz leta 2020 in Bonsko deklaracijo o svobodi znanstvenega raziskovanja.

49.

POZIVA Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z ustreznimi deležniki skupaj izvajajo ukrepe za ustvarjanje sinergij med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter v strukturah upravljanja evropskega raziskovalnega prostora. Ti ukrepi bi morali imeti resnično dodano vrednost na evropski ravni in prispevati k uresničevanju zgoraj navedenih ključnih ciljev, izvajati pa bi jih morala Komisija, prostovoljno pa tudi države članice z vsemi ustreznimi sredstvi v skladu z nacionalnimi okviri.

50.

POZIVA Komisijo, naj Svetu do sredine leta 2022 v vednost in za nadaljnje odločanje predloži časovni načrt za sooblikovanje novih instrumentov. Iz časovnega načrta bi morali bili razvidni ključni mejniki in vključene strokovne skupine. Pri uresničevanju ključnih ciljev se bo upoštevalo naslednje: ukrepi, opredeljeni v sporočilu Komisije o evropski strategiji za univerze; Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) ter ustrezni ukrepi, opredeljeni v programu politike evropskega raziskovalnega prostora za obdobje 2022–2024, ki je priložen Sklepom Sveta o prihodnjem upravljanju evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ter vrednote in načela iz Priporočila Sveta o Paktu za raziskave in inovacije v Evropi.

51.

POZIVA Komisijo, države članice in deležnike, naj v tesnem medsebojnem dopolnjevanju z evropskim visokošolskim prostorom in z uporabo najboljših praks visokošolskih ustanov okrepijo sodelovanje, da bi udejanjili te sinergije; pri tem naj se oprejo na obstoječe strukture upravljanja strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter evropskega raziskovalnega prostora. V zvezi s tem bi lahko po potrebi razmislili o skupnih srečanjih generalnih direktorjev za visokošolsko izobraževanje in ERAC, na katerih bi obravnavali jasno opredeljene teme skupnega interesa in sledili skupnemu cilju.

52.

POZIVA Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za doseganje teh ključnih ciljev s tesnim sodelovanjem s krovnimi evropskimi in mednarodnimi organizacijami ali drugimi ustreznimi organizacijami, ki so pomembne na ravni EU, in s predstavniki deležnikov, kot so: visokošolske ustanove, vključno z zavezništvi evropskih visokošolskih ustanov, študentska združenja, agencije za zagotavljanje kakovosti, organizacije, ki se ukvarjajo z raziskavami in tehnologijo, podjetja, ki intenzivno vlagajo v raziskave in inovacije, vključno z MSP, posamezni raziskovalci in inovatorji, raziskovalne infrastrukture, organizacije za financiranje raziskav in inovacij ter akademije znanosti. Razmislili bi lahko o rednih srečanjih, kot je na primer Forum univerz za prihodnost Evrope, ki bi bila namenjena razpravam o izvajanju strategije in spodbujanju izmenjave dobrih praks. Rezultati tega foruma bi morali v sinergiji z evropskim visokošolskim prostorom spodbuditi nadaljnji razvoj in delo ustreznih skupin iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter iz evropskega raziskovalnega prostora.

53.

POZIVA države članice, naj s podporo Komisije izkoristijo večstranske izmenjave, da bi spodbudile izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje od drugih držav članic.

54.

Je SEZNANJEN z namero Komisije, da racionalizira orodja za spremljanje visokega šolstva. S tem bi lahko povečali potencial in pomen teh orodij za oblikovalce politik, visokošolske ustanove, študente in raziskovalce, ne da bi se hkrati povečalo upravno breme za države članice ali visokošolske ustanove, z namenom, da bi zagotavljala informacije o napredku, doseženem pri izvajanju evropske strategije za krepitev vloge visokošolskih ustanov, in pomagala državam članicam, ki želijo razviti ukrepe, h katerim nameravajo prispevati na podlagi trdnih dokazov in podatkov. Sodelovanje držav članic v tem procesu je prostovoljno. PREDLAGA, da se nadaljnje razprave oprejo na primerjalno študijo o potencialu in pravnem okviru ustreznih orodij za spremljanje. POUDARJA, da bi bilo treba to nalogo razvijati v sinergiji s postopkom usklajevanja in spremljanja politik ERA, vključno s pregledom stanja ERA.

55.

POZIVA Komisijo, naj državam članicam redno poroča o napredku pri izvajanju navedenih ukrepov in v svojem celovitem poročilu o evropskem izobraževalnem prostoru do leta 2025 predstavi podroben pregled, pri čemer naj upošteva tudi napredek, dosežen pri izvajanju evropskega raziskovalnega prostora.

---

(1)  Izraz „visokošolske ustanove“ se za namene teh sklepov uporablja za celotni sektor, ki predstavlja celotno področje terciarnega izobraževanja, in tako vključuje vse vrste visokošolskih ustanov, v skladu z nacionalnim pravom ali prakso tudi raziskovalne univerze, visoke šole, univerze uporabnih znanosti, višje strokovne šole ter umetniške akademije.

(2)  OECD (2020), Resourcing Higher Education: Challenges, Choices and Consequences (Financiranje visokošolske izobrazbe: izzivi, možnosti in posledice), zbirka Higher Education, objavljeno pri OECD Publishing, Pariz.

(3)  Carretero Gomez, S., Vuorikari, R. in Punie, Y., DigComp 2.1: The Digital Competence Framework for Citizens with eight proficiency levels and examples of use (Okvir digitalnih kompetenc za državljane z osmimi ravnmi znanja in primeri uporabe), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2017.

Menjalni tečaji eura (1)

20. april 2022

(2022/C 167/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0830
JPY	japonski jen	138,53
DKK	danska krona	7,4405
GBP	funt šterling	0,82965
SEK	švedska krona	10,2300
CHF	švicarski frank	1,0254
ISK	islandska krona	139,20
NOK	norveška krona	9,5443
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,409
HUF	madžarski forint	371,36
PLN	poljski zlot	4,6338
RON	romunski leu	4,9436
TRY	turška lira	15,8892
AUD	avstralski dolar	1,4581
CAD	kanadski dolar	1,3579
HKD	hongkonški dolar	8,4940
NZD	novozelandski dolar	1,5950
SGD	singapurski dolar	1,4779
KRW	južnokorejski won	1 337,89
ZAR	južnoafriški rand	16,3019
CNY	kitajski juan	6,9448
HRK	hrvaška kuna	7,5610
IDR	indonezijska rupija	15 537,05
MYR	malezijski ringit	4,6415
PHP	filipinski peso	56,747
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,567
BRL	brazilski real	5,0481
MXN	mehiški peso	21,6392
INR	indijska rupija	82,6348

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA

(2022/C 167/05)

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira javni natečaj:

EPSO/AST/152/22 – Jezikovni strokovno-tehnični uslužbenci (AST 1) za naslednje jezike:

estonščina (ET), hrvaščina (HR), italijanščina (IT), nizozemščina (NL), poljščina (PL), portugalščina (PT)

Razpis natečaja je objavljen v Uradnem listu Evropske unije C 167 A z dne 21. aprila 2022 v 24 jezikovnih različicah.

Dodatne informacije so na voljo na spletišču urada EPSO: https://epso.europa.eu/

Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2022/C 167/06)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (1) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK), je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

1.   Zahtevek za pregled

Zahtevek je 19. januarja 2022 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije Unije za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken v smislu člena 5(4) osnovne uredbe.

Odprta različica zahtevka in analiza stopnje podpore zahtevku, ki so jo izrazili proizvajalci Unije, sta na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Oddelek 5.6 tega obvestila vsebuje informacije glede dostopa zainteresiranih strani do dokumentacije.

2.   Izdelek, ki se pregleduje

Izdelek, ki se pregleduje, so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm; rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 (oznake TARIC 7019120022, 7019120025, 7019120026, 7019120039), 7019 14 00 in 7019 15 00 (3). Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni.

3.   Obstoječi ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/724 (4).

4.   Razlogi za pregled

Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje škode industriji Unije.

4.1.    Trditev o verjetnosti nadaljevanja dampinga

4.1.1.   Trditev o verjetnosti nadaljevanja dampinga iz LRK

Vložnik je trdil, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

Da bi utemeljil trditve o znatnih izkrivljanjih, se je vložnik skliceval na informacije iz poročila služb Komisije o državi z dne 20. decembra 2017, ki opisuje posebne okoliščine na trgu LRK (5). Vložnik se je zlasti skliceval na izkrivljanja, kot so poseganje države v gospodarstvo na splošno in bolj specifično v sektor izdelka, ki se pregleduje, ter izkrivljanja v zvezi z zemljišči, energijo, kapitalom, surovinami in delom.

Poleg tega se je vložnik skliceval na javno dostopne informacije, zlasti na 13. petletni načrt za razvoj industrije gradbenega materiala, načrt za razvoj pametne proizvodnje, 13. petletni načrt za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK, 14. petletni načrt in pobudo „Made in China 2025“. Po navedbah vložnika ti načrti spodbujajo vladne organe na vseh ravneh in finančne institucije v državni lasti, da podpirajo industrijo rovingov iz steklenih vlaken v LRK. Vložnik se je v zvezi s specifičnimi izkrivljanji v sektorju rovingov iz steklenih vlaken skliceval tudi na ugotovitve Komisije iz prejšnje protisubvencijske preiskave glede rovingov iz steklenih vlaken iz LRK (6) ter protidampinške in protisubvencijske preiskave v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken iz LRK in Egipta (7).

Glede na razpoložljive informacije Komisija meni, da v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe obstajajo zadostni dokazi, ki kažejo, da zaradi znatnega izkrivljanja, ki vpliva na cene in stroške, uporaba domačih cen in stroškov v zadevni državi ni ustrezna, kar upravičuje začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

Poročilo o državi je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (8).

Posledično in ob upoštevanju člena 2(6a)(a) osnovne uredbe trditev o nadaljevanju dampinga iz LRK temelji na primerjavi konstruirane normalne vrednosti na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odraža neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi, z izvozno ceno (na ravni franko tovarna) izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevne države, kadar se prodaja za izvoz v Unijo.

Stopnje dampinga, izračunane na tej podlagi, so znatne, kar kaže na nadaljevanje dampinga.

4.2.    Trditev o verjetnosti nadaljevanja škode

Vložnik je trdil, da obstaja verjetnost nadaljevanja škode. V zvezi s tem je predložil zadostne dokaze, da je uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevne države v Unijo ostal znaten tako v absolutnem smislu kot tudi glede na tržni delež.

Iz dokazov, ki jih je predložil vložnik, je razvidno, da je količina uvoženega izdelka, ki se pregleduje, med drugim negativno vplivala na prodane količine in raven zaračunanih cen industrije Unije, kar znatno škodi splošni uspešnosti, finančnemu stanju in stanju na področju zaposlovanja industrije Unije.

Vložnik trdi tudi, da se bo škoda verjetno nadaljevala tudi v prihodnje. V zvezi s tem je predložil tudi dokaze, da bi se v primeru izteka ukrepov trenutna raven uvoza izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevne države v Unijo verjetno povečala zaradi neizrabljenih zmogljivosti v LRK.

Poleg tega vložnik trdi, da bi vsako nadaljnje pomembnejše povečanje uvoza po dampinških cenah iz zadevne države verjetno povzročilo nadaljnjo škodo industriji Unije, če bi se veljavnost ukrepov iztekla.

5.   Postopek

Po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, je bilo ugotovljeno, da obstajajo zadostni dokazi o verjetnosti dampinga in škode, ki upravičujejo začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato Komisija začenja pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

S pregledom zaradi izteka ukrepov bo ugotovila, ali bi iztek veljavnosti ukrepov lahko privedel do nadaljevanja ali ponovitve dampinga izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK in nadaljevanja ali ponovitve škode industriji Unije.

Komisija tudi opozarja strani, da je bilo objavljeno Obvestilo (9) o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave, na katerega se je mogoče sklicevati v tem postopku.

5.1.    Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga bo zajela obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, bo zajela obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

5.2.    Pripombe o zahtevku in začetku preiskave

Vse zainteresirane strani, ki želijo podati pripombe o zahtevku (tudi o zadevah, ki se nanašajo na nadaljevanje škode in vzročno zvezo) ali o kakršnih koli vidikih v zvezi z začetkom preiskave (vključno s stopnjo podpore zahtevku), morajo to storiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske Unije (10).

Vsak zahtevek za zaslišanje v zvezi z začetkom preiskave je treba vložiti v 15 dneh od datuma objave tega obvestila.

5.3.    Postopek za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

V pregledu zaradi izteka ukrepov Komisija pregleda izvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in, ne glede na izvoz v Unijo, prouči, ali je položaj družb, ki proizvajajo in prodajajo izdelek, ki se pregleduje, v zadevni državi takšen, da bi se v primeru izteka ukrepov izvoz v Unijo po dampinških cenah verjetno nadaljeval ali ponovil.

Zato so vsi proizvajalci (11) izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov, pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.3.1.   Preiskava proizvajalcev v zadevni državi

Ker lahko pregled zaradi izteka ukrepov vključuje veliko število proizvajalcev iz LRK in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, obravnavanih v tem pregledu, naj ji v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila sporočijo informacije o svojih družbah. Te informacije je treba sporočiti prek platforme Tron.tdi z uporabo povezave https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi/form/R767_SAMPLING_FORM_FOR_EXPORTING_PRODUCER

Podatki o dostopu do platforme Tron.tdi so na voljo v oddelkih 5.6 in 5.9.

Komisija se bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca proizvajalcev, obrnila tudi na organe zadevne države, po potrebi pa tudi na vsa znana združenja proizvajalcev v zadevni državi.

Če bo vzorec potreben, bodo proizvajalci izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce v zadevni državi, organe zadevne države in združenja proizvajalcev, po potrebi po organih zadevne države.

Ko bo Komisija prejela potrebne informacije za izbor vzorca proizvajalcev, bo zadevne strani obvestila o svoji odločitvi, ali so vključene v vzorec. Vzorčeni proizvajalci bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Komisija bo k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala obvestilo, ki bo odražalo izbor vzorca. Kakršne koli pripombe o izboru vzorca morajo prispeti v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Izvod vprašalnika za proizvajalce v zadevni državi je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2595.

Brez poseganja v morebitno uporabo člena 18 osnovne uredbe se družbe, ki so se strinjale z možno vključitvijo v vzorec, vendar vanj niso bile izbrane, štejejo za sodelujoče.

5.3.2.   Dodatni postopek v zvezi z LRK, v kateri prihaja do znatnega izkrivljanja

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

Komisija zlasti poziva vse zainteresirane strani, da izrazijo svoja stališča o vložkih in oznakah harmoniziranega sistema (HS), predloženih v zahtevku, predlagajo primerne reprezentativne države in sporočijo identiteto proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, v predlaganih državah. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 15 dneh od datuma objave tega obvestila.

V skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe bo Komisija kmalu po začetku z obvestilom, priloženim dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, obvestila strani v preiskavi o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti v LRK v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. To bo vključevalo vse vire, po potrebi vključno z izborom primerne reprezentativne države. Strani v preiskavi bodo imele za predložitev pripomb na voljo 10 dni od datuma, na katerega se k dokumentaciji doda obvestilo.

V skladu z informacijami, ki jih ima na voljo Komisija, sta v tem primeru možni reprezentativni državi za LRK Brazilija in Turčija. Da bi dokončno izbrala primerno reprezentativno državo, bo Komisija proučila, ali obstajajo države, ki so po gospodarski razvitosti podobne LRK, v katerih potekata proizvodnja in prodaja izdelka, ki se pregleduje, in v katerih so ustrezni podatki na voljo. Kadar je takih držav več, se prednost nameni državam z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

V zvezi z navedenimi viri Komisija vse proizvajalce v LRK poziva, naj ji v 15 dneh od datuma objave tega obvestila predložijo informacije o materialih (surovih in obdelanih) in energiji, uporabljenih pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Te informacije je treba sporočiti prek platforme Tron.tdi z uporabo povezave https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi/form/R767_INFO_ON_INPUTS_FOR_EXPORTING_PRODUCER_FORM

Podatki o dostopu do platforme Tron.tdi so na voljo v oddelkih 5.6 in 5.9.

Poleg tega je treba kakršne koli informacije o dejstvih za ovrednotenje stroškov in cen v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe predložiti v 65 dneh od datuma objave tega obvestila. Take informacije o dejstvih je treba pridobiti izključno iz javno dostopnih virov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo domnevnih znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, vprašalnik poslala tudi vladi LRK.

5.3.3.   Preiskava nepovezanih uvoznikov (12) (13)

Nepovezani uvozniki izdelka, ki se pregleduje, iz LRK, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov, so pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko ta pregled zaradi izteka ukrepov vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, obravnavanih v tem pregledu, naj se ji javijo. Komisiji morajo v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če bo vzorec potreben, bodo uvozniki izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevne države v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala tudi obvestilo o izboru vzorca. Kakršne koli pripombe o izboru vzorca morajo prispeti v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, vzorčenim nepovezanim uvoznikom dala na voljo vprašalnike. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

Vprašalnik za nepovezane uvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2595).

5.4.    Postopek za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode

Da se ugotovi verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škode za industrijo Unije, Komisija proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v Uniji poziva k sodelovanju v preiskavi.

5.4.1.   Preiskava proizvajalcev Unije

Ker pregled zaradi izteka ukrepov vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Komisija je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

Zainteresirane strani so pozvane, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Poleg tega morajo drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki, vključno s tistimi proizvajalci Unije, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov, ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, stopiti v stik s Komisijo v 7 dneh od datuma objave tega obvestila. Vse pripombe o začasnem vzorcu morajo prispeti v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in/ali združenja proizvajalcev Unije.

Vzorčeni proizvajalci Unije bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Vprašalnik za proizvajalce Unije je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2595).

5.5.    Postopek za oceno interesa Unije

Če bo potrjena verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, bo v skladu s členom 21 osnovne uredbe odločeno, ali bi bila ohranitev protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja, sindikati in reprezentativne potrošniške organizacije so pozvani, naj Komisiji predložijo informacije glede interesa Unije.

Informacije v zvezi z oceno interesa Unije je treba predložiti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija.

Vprašalnik, vključno z vprašalnikom za uporabnike izdelka, ki se pregleduje, je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2595).

V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21 osnovne uredbe, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, ki bodo veljavni v času predložitve in bodo potrjevali veljavnost teh informacij.

5.6.    Zainteresirane strani

Da bi lahko zainteresirane strani, na primer proizvajalci v zadevni državi, proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja, sindikati ter reprezentativne potrošniške organizacije, sodelovale v preiskavi, morajo najprej dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom, ki se pregleduje.

Proizvajalce v zadevni državi, proizvajalce Unije, uvoznike in reprezentativna združenja, ki so dali na voljo informacije v skladu s postopki, ki so opisani v oddelkih 5.3.1, 5.3.3 in 5.4.1, je treba obravnavati kot zainteresirane strani, če obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom, ki se pregleduje.

Druge strani bodo lahko sodelovale pri preiskavi kot zainteresirane strani od trenutka, ko se javijo, in pod pogojem, da obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom, ki se pregleduje. Obravnava v smislu zainteresirane strani ne vpliva na uporabo člena 18 osnovne uredbe.

Dostop do dokumentacije, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, je na voljo prek platforme Tron.tdi na spletnem naslovu: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI. Za dostop upoštevajte navodila na navedeni spletni strani (14).

5.7.    Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila, če ni določeno drugače.

5.8.    Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj ter predložiti povzetek tega, o čemer želi zainteresirana stran razpravljati na zaslišanju. Zaslišanje bo omejeno na vprašanja, ki so jih zainteresirane strani vnaprej pisno določile.

Načeloma se na zaslišanjih ne bodo predložile informacije o dejstvih, ki jih dokumentacija še ne vsebuje. Da bi službe Komisije lahko napredovale pri preiskavi in v interesu dobrega upravljanja se lahko zainteresiranim stranem ne glede na to omogoči predložitev novih informacij o dejstvih po zaslišanju.

5.9.    Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo s „Sensitive“ (15). Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj obrazložijo svoj zahtevek za zaupno obravnavo.

Če strani predložijo informacije z oznako „Sensitive“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupen povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ta povzetek mora biti dovolj podroben, da dovoljuje smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni obliki. Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svojega zahtevka za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in zahtevane kakovosti, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na podlagi ustreznega vira zadovoljivo dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, naj vsa stališča in zahtevke, tudi zahtevke za registracijo kot zainteresirane strani ter skenirane kopije pooblastil in potrdil, pošljejo prek platforme TRON.tdi (https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI). Če zainteresirane strani uporabijo platformo TRON.tdi ali elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/june/tradoc_148003.pdf . Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj prek platforme TRON.tdi ali po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč prek platforme TRON.tdi in po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate G

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

TRON.tdi: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi

E-naslov za vprašanja v zvezi z dampingom:

TRADE-R767-GFR-DUMPING@ec.europa.eu

E-naslov za vprašanja v zvezi s škodo in interesom Unije:

TRADE-R767-GFR-INJURY@ec.europa.eu

6.   Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe običajno zaključi v 12 mesecih, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v 15 mesecih po objavi tega obvestila.

7.   Predložitev informacij

Praviloma lahko zainteresirane strani predložijo informacije le v rokih, določenih v oddelku 5 tega obvestila.

Da bi Komisija lahko zaključila preiskavo v predpisanih rokih, ne bo sprejemala stališč zainteresiranih strani po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnem razkritju ali, če je ustrezno, po izteku roka za predložitev pripomb o dodatnem dokončnem razkritju.

8.   Možnost za predložitev pripomb o stališčih drugih strani

Da se zagotovi pravica do obrambe, bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe o informacijah, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. Pri tem lahko zainteresirane strani obravnavajo le vprašanja v zvezi s stališči drugih zainteresiranih strani in ne smejo sprožiti novih vprašanj.

Pripombe o informacijah, ki so jih druge zainteresirane strani predložile v zvezi z razkritjem dokončnih ugotovitev, je treba predložiti v petih dneh po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. Če se izvede dodatno dokončno razkritje, je treba pripombe o informacijah, ki so jih druge zainteresirane strani predložile v zvezi s tem razkritjem, predložiti v enem dnevu po izteku roka za predložitev pripomb o tem dodatnem razkritju, če ni določeno drugače.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih od zainteresiranih strani zahteva dodatne informacije.

9.   Podaljšanje rokov iz tega obvestila

Podaljšanja rokov iz tega obvestila se lahko odobrijo na ustrezno utemeljeno zahtevo zainteresiranih strani.

Kakršno koli podaljšanje rokov iz tega obvestila se lahko zahteva le v izjemnih okoliščinah in se odobri le, če je ustrezno utemeljeno. Kakršno koli podaljšanje roka za izpolnitev vprašalnikov bo v vsakem primeru običajno omejeno na tri dni in praviloma ne bo presegalo sedmih dni. V zvezi z roki za predložitev drugih informacij iz obvestila o začetku je podaljšanje omejeno na tri dni, razen če so dokazane izjemne okoliščine.

10.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

11.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in vse druge zahtevke v zvezi s pravico do obrambe zainteresiranih strani ter zahtevke tretjih oseb, ki se lahko vložijo med postopkom.

Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira zaslišanje ter nastopi kot posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, da se v celoti upoštevajo pravice zainteresiranih strani do obrambe. Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevek. Tako zaslišanje bi se moralo izvesti le, če vprašanja še niso bila pravočasno urejena s službami Komisije.

Vsak zahtevek je treba predložiti pravočasno in hitro, da se ne ogrozi pravilno vodenje postopka. V ta namen bi morale zainteresirane strani zaprositi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v najkrajšem možnem času po nastanku dogodka, ki upravičuje tako posredovanje. Kadar so zahtevki za zaslišanja predloženi po ustreznih rokih, pooblaščenec za zaslišanje preuči tudi razloge za pozno prispele zahtevke, vrsto vprašanj in vpliv, ki ga imajo ta vprašanja na pravico do obrambe, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

12.   Možnost zahtevka za pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe

Ker se je ta pregled zaradi izteka ukrepov začel v skladu z določbami člena 11(2) osnovne uredbe, njegove ugotovitve ne bodo povzročile spremembe obstoječih ukrepov, ampak njihovo razveljavitev ali ohranitev v skladu s členom 11(6) osnovne uredbe.

Če katera od zainteresiranih strani meni, da je potreben pregled ukrepov, da se omogoči sprememba ukrepov, lahko zahteva pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

Strani, ki želijo zahtevati tak pregled, ki bi se izvedel neodvisno od pregleda zaradi izteka ukrepov iz tega obvestila, lahko stopijo v stik s Komisijo na zgoraj navedenem naslovu.

13.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti Komisije na področju trgovinske zaščite, je na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing- markets/trade-defence/

---

(1)  UL C 311, 3.8.2021, str. 5.

(2)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(3)  Od 1. januarja 2022 rogoznice niso več uvrščene pod oznako KN 7019 31 00, pač pa pod oznaki 7019 14 00 in 7019 15 00. Do 31. decembra 2021 sta bili veljavni oznaki TARIC 7019310010 in 7019310090. Od 1. januarja 2022 se nadomestita z oznakami TARIC 7019140010, 7019140090, 7019150010 in 7019150090.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/724 z dne 24. aprila 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 107, 25.4.2017, str. 4).

(5)  Delovni dokument služb Komisije „Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defence Investigations“ z dne 20. decembra 2017 (SWD(2017) 483 final/2), na voljo na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/328 z dne 24. februarja 2021 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 65, 25.2.2021, str. 1).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/492 z dne 1. aprila 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL L 108, 6.4.2020, str. 1).

(8)  Delovni dokument služb Komisije „Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defence Investigations“ z dne 20. decembra 2017 (SWD(2017) 483 final/2), na voljo na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf.

(9)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020XC0316%2802%29

(10)  Vsi sklici na objavo tega obvestila so sklici na objavo tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

(11)  Proizvajalec je družba v zadevni državi, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz izdelka, ki se pregleduje.

(12)  Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci iz zadevne države. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci, morajo izpolniti Prilogo I k vprašalniku za te proizvajalce. V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja druge; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(13)  Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja dampinga uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(14)  V primeru tehničnih težav se obrnite na službo za pomoč uporabnikom GD za trgovino po elektronski pošti na trade-service-desk@ec.europa.eu ali po telefonu na +32 22979797.

(15)  Dokument z oznako „Sensitive“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(16)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10634 – CVC / GAMING1)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 167/07)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10571 – HSBC SINGAPORE / TEMASEK / JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 167/08)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10645 – ETEX / XI (INSMAT) HOLDINGS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 167/09)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 167/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Vallegarcía“

PDO-ES-02085-AM01

Datum obvestila: 25. januar 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Uskladitev terminologije, uporabljene za analitski parameter „preostali sladkor“, z veljavno zakonodajo

OPIS:

Analitski parameter „preostali sladkor“ je bil preimenovan v „skupni sladkor, izražen kot glukoza in fruktoza“.

Sprememba se nanaša na točko 2.1.1 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.

S to spremembo se prilagaja terminologija, ki se uporablja za fizikalne in kemijske lastnosti. S tem se ne spreminja končni proizvod, ki ohranja lastnosti in profil, ki so posledica medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov, kot je opisano pri povezavi. Zato menimo, da gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Ta sprememba je bila uvedena zaradi uskladitve s členom 20 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018, ki določa, da je treba izmeriti vsebnost skupnih sladkorjev, izraženih kot fruktoza in glukoza.

2.   Popravek analitskih parametrov

OPIS:

Spodnja mejna vrednost barve za rdeča vina je bila znižana z 12 na 10 AU.

Ustrezno sta bili spremenjeni točki 2 in 7 specifikacije proizvoda ter točka 8 enotnega dokumenta.

S tem se ne spreminja končni proizvod, ki ohranja lastnosti in profil, ki so posledica medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov, kot je opisano pri povezavi. Zato menimo, da gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Na območju proizvodnje označbe porekla „Vallegarcía“ rastejo skupaj različne sorte vinske trte. Po eni strani se iz sorte cabernet sauvignon naravno pridelujejo vina z zelo visokim barvnim potencialom, po drugi strani pa sorti monastrell in garnacha tinta dajeta blažja vina s srednjo intenzivnostjo barve.

Na splošno se je v zadnjem desetletju na trgu povpraševalo po bolj sadnih vinih, ki ugajajo novim generacijam potrošnikov, ki se seznanjajo z vinom.

Enologi morajo imeti potrebna orodja za proizvodnjo vin, ki so privlačna za domače in mednarodne trge, hkrati pa ohranjajo lastnosti proizvodnega območja in sort.

Znižanje spodnje mejne vrednosti intenzivnosti barve za rdeča vina ne vodi do nižje kakovosti; ravno nasprotno, širi nabor možnosti, ki jih ponujajo različne sorte vinske trte na tem območju, s čimer se omogoča proizvodnja subtilnejših, kompleksnejših in privlačnejših vin.

Ker sta intenzivnost barve in mejna vrednost intenzivnosti barve navedena v oddelku o povezavi, je bilo treba zaradi spremembe mejne vrednosti spremeniti tudi to besedilo.

3.   Vključitev dodatnih sort

OPIS:

V specifikacijo proizvoda so bile dodane naslednje sorte vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin: garnacha tinta, mazuela ali cariñena in monastrell.

Ustrezno sta bili spremenjeni točka 6 specifikacije proizvoda in točka 7 enotnega dokumenta.

S tem se ne spreminja končni proizvod, ki ohranja lastnosti in profil, ki so posledica medsebojnega delovanja naravnih in človeških dejavnikov, kot je opisano pri povezavi. Zato menimo, da gre za standardno spremembo, saj ne ustreza nobeni od vrst iz člena 14(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.

RAZLOGI:

Zgoraj navedene sorte v Vallegarcíi gojijo že veliko let in dokazano je bilo, da take sorte dajejo zelo kakovostna vina. Komisija ocenjevalcev za označbo porekla „Vallegarcía“ že leta spremlja razvoj in kakovost teh vin. Dokazano je bilo, da te sorte vinske trte dajejo vina, ki dosežejo kakovost, zahtevano z našo specifikacijo, kar pomeni, da se lahko vključijo v dovoljene sorte za označbo porekla „Vallegarcía“.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Vallegarcía

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Belo vino je intenzivne rumene barve z aromami koščičastega sadja, tropskega sadja in belega cvetja srednje do visoke intenzivnosti. V ozadju se pojavijo arome dišavnic (sivka, rožmarin) z zatonom po praženem. Ima gladek uvod, je oljnato, brez izstopajočih zaznav ter sveže in polno. Ima prijetno drugo fazo okusa z aromami koščičastega sadja ter pookusom po praženem in rahlo grenkem.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,1 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	12,5
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	160

2.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

Rdeče vino je prijetne intenzivne rdeče barve, ki na robovih prehaja v granatno oziroma rubinasto-granatno. Ima srednjo do visoko intenzivnost, arome rdečega jagodičevja in sredozemskega grmičevja ter mineralne arome ali balzamični pridih sivke in arome žganega lesa. Je polno, z lahkim uvodom, uravnoteženo, rahlo tanično.

*	Največji volumenski delež skupnega alkohola mora biti znotraj zakonskih omejitev iz zadevne zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,2 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Pridelovalni postopek

Grozdje se v celoti trga ročno in položi v zabojčke. Prvič se prebere po rezanju grozdov v vinogradu, drugič pa na prebiralni mizi v prostoru za sprejem grozdja v vinski kleti.

2.   Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Grozdje se sprejme na ravni, višji od zgornjega dovoda cisterne, tako da je v ceveh nični tlak in je tako grozdje izpostavljeno manj agresivni obdelavi.

Med polnjenjem gre drozga skozi cevni izmenjevalnik toplote, v katerem se temperatura zniža. Tako cisterne ostanejo hladne za daljše obdobje, ki se po potrebi lahko spreminja po presoji skupine enologov. Ta maceracija pred vrenjem omogoči, da se v vodno raztopino izlužijo vse arome iz grozdja in se barva bolj ustali.

Po postopku hladne maceracije se belo grozdje stiska, nastali mošt pa se pusti, da se usede, dokler se ne doseže primerna motnost 400–800 NTU. Ko se vrenje začne, se spremenljiv del mošta prenese v nove sode iz francoskega hrasta, v teh vre in se nato stara na drožeh od štiri do šest mesecev. Pri alkoholnem vrenju belih in rdečih vin se uporabljata tako naravni kvas kot izbrane kvasovke. Bela vina vrejo pri nizkih temperaturah med najmanj 15 oC in največ 26 oC. Upošteva se tudi del mošta, ki vre v sodih. Rdeča vina vrejo pri temperaturi najmanj 15 °C in največ 30 °C. Čas točenja v sode in maceracije je odvisen od tehnične ocene skupine enologov, načeloma pa poteka od 7 do 28 dni.

3.   Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Pri rdečih vinih se ločevanje tropa v sodu opravi ročno. Trop se dovaja v pnevmatično stiskalnico s težnostjo, brez uporabe črpalk, nato pa se prenese v uporabljene sode, v katerih ostane do pokušnje. Ko se pridobijo vse vrste vina, tako samotok kot prešanec, in je jabolčno-mlečnokislinsko vrenje končano, komisija enologov pokusi vsa vina in pripravijo se različne zvrsti. Te se potem starajo v sodih iz francoskega hrasta.

Preden se vina dajo na trg, se različno dolgo starajo v steklenicah.

5.2.   Največji donosi

1.	Sorte viognier, cabernet franc, garnacha tinta, mazuela ali cariñena in monastrell 11 500 kilogramov grozdja na hektar

2.	75 hektolitrov na hektar

3.	Sorta syrah 9 250 kilogramov grozdja na hektar

4.	60 hektolitrov na hektar

5.	Sorti merlot in cabernet sauvignon 8 500 kilogramov grozdja na hektar

6.	55 hektolitrov na hektar

7.	Sorta petit verdot 14 600 kilogramov grozdja na hektar

8.	95 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Geografsko območje ustreza katastrski parceli 448 v coni 9 občine Retuerta del Bullaque, ki leži v pokrajini Ciudad Real. Zajema 1 521 hektarov.

7.   Glavne sorte vinske trte

CABERNET FRANC

CABERNET SAUVIGNON

GARNACHA TINTA

MAZUELA – CARIÑENA

MERLOT

MONASTRELL

PETIT VERDOT

SYRAH

VIOGNIER

8.   Opis povezave

8.1.   Okolje (naravni in človeški dejavniki)

Značilnosti geografskega območja, ki odločilno vplivajo na kakovost vin, so:

(a)

Geološka podlaga, na kateri so zasajeni vinogradi, znana kot raña del Fresno, je sestava, ki je edinstvena na svetu in obstaja izključno na tem območju. Grozdje, ki raste na tem območju, ima torej številne edinstvene značilnosti (precejšna intenzivnost, aromatična kakovost in obstojen okus v ustih). Poleg tega sta visoka kislost in nizek pH tal Vallegarcíe nevsakdanja, če se primerjata s podobnimi podnebnimi območji. Vinogradi v Vallegarcíi so zasajeni na tleh, ki so edafološko edinstvena med vinogradi regije Kastilja - Manča. V raziskovalnem projektu univerze v Kastilji - Manči (UCLM) z naslovom „Vinorodna tla v regiji Kastilja - Manča: vpliv na sestavo grozdja“ so bili profili, ki so bili predmet raziskave v Vallegarcíi, po taksonomiji tal (Soil Survey Staff, 2006) razvrščeni kot typic palexerult, za tla s podlago raña pa je tipična vrsta ultisol (Vidal in sod., 2004). Od vinorodnih tal, analiziranih v raziskovalnem projektu, spadajo v to vrsto samo trije profili z območja Vallegarcíe. Po sistemu razvrščanja FAO (2007) so bili trije profili, ki so bili analizirani v poročilu UCLM, in sicer P1, P2 in P3, razvrščeni kot kutanski alisol (železo, krom), kutanski alisol (železo, skelet) in kutanski alisol (železo, skelet) v tem zaporedju. Poleg tega so tla edinstvena zaradi velikih razlik v vrednosti pH. Kar zadeva pH posameznega profila, izstopajo predvsem izrazite razlike med vrednostmi pH. To se odraža v vrednostih pH vin in njihovem uravnoteženem okusu. Nizka vsebnost kalcija in visoka vsebnost silicijevega dioksida, železa in aluminija sta povsem neznačilni za vinorodna tla v Kastilji - Manči. Zanimiva je primerjava teh ravni z ravnmi apnenčastih tal na tem območju, na katerih se običajno izvaja vinogradništvo. Po podatkih Amorósa in sod. (2012b) se vsebnost kalcija tal Vallegarcíe močno razlikuje od ravni, ki jih lahko najdemo v vrhnji plasti apnenčastih tal (10,4 g•kg-1 proti 230 g•kg-1). Nasprotno pa sta ravni silicija (345,9 g•kg-1) in železa (26,5 g•kg-1) občutno višji v tleh razmejenega območja v primerjavi z vinorodnimi apnenčastimi tlemi v Kastilji - Manči (127,5 oziroma 16,65 g•kg-1). Raven aluminija v vrhnji plasti apnenčastih tal je okoli 33,4 g•kg-1, medtem ko je ta raven v tleh Vallegarcíe 57,8 g•kg-1. Za vina Vallegarcíe je značilna nizka vsebnost kalcija v tleh, kar jim daje drugačen značaj od ostalih vin regije Kastilja - Manča. Pomembno je omeniti tudi visoko povprečno vsebnost redkozemeljskih elementov (cerij, lantan in neodim) v tleh Vallegarcíe (83,5, 44,5 oziroma 36,5 mg•kg-1) v primerjavi s povprečnimi vsebnostmi v regiji (57,7, 23,5 oziroma 21,6 mg•kg-1) in na svetu (55, 35,5 oziroma 30,5 mg•kg-1). Na splošno so ravni teh elementov višje v kislih tleh kot v apnenčastih tleh (Amorós in sod., 2012a).

(b)	Vpliv reke Bullaque in njenih pritokov, ki obkrožajo razmejeno območje, ter svežina dolin in zaščita pred severnimi vetrovi, ki jo dajejo gore, za vinograde ustvarjajo mikroklimo, ki blaži skrajne razmere pozimi in poleti. To je ugodno za pravilno in popolno zorenje grozdja.

(c)	Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo zaradi nadmorske višine Vallegarcíe skupaj s precejšnjimi padavinami na območju v primerjavi z drugimi deli regije daje grozdju izvrstno taninsko strukturo, ki izboljšuje primernost vina za staranje v sodu in steklenici.

8.2.   Opis vina

Vina Vallegarcíe so značilno polnega okusa in brez izstopajočih zaznav. Poleg tega imajo izvrstno taninsko strukturo, kar jim daje izjemno možnost razvoja in obstojnost. Dosežejo lahko vrednost polifenolov, višjo od 50 meq/l, in barvno intenzivnost, višjo od 10 AU.

Intenzivno sredozemsko grmičevje (brškin, resje), balzamične arome (timijan, rožmarin, sivka) in visoka vsebnost mineralov (črni skrilavec, kvarcit) določajo intenzivnost in aromatično kakovost vin. V grlu puščajo grenak pookus, ki podaljša okus vina.

8.3.   Povezava

Geološka podlaga, na kateri so zasajeni vinogradi, znana kot raña, je sestava, ki je edinstvena na svetu. Prav tako sta neobičajna visoka kislost in nizek pH tal na razmejenem območju. Ta kombinacija daje vinom grenak pookus v grlu, ki podaljša okus vina.

Svežina dolin in zaščita pred severnimi vetrovi, ki jo zagotavljajo gore, imata zmeren vpliv ter dajeta vinom poln okus in nerazslojene zaznave. Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo zaradi nadmorske višine Vallegarcíe skupaj s precejšnjimi padavinami daje grozdju izvrstno taninsko strukturo, ki vinom omogoča, da dosežejo vrednost polifenolov, višjo od 50 meq/l, in barvno intenzivnost, višjo od 10 AU.

Čeprav je razmejeno območje obdano z območjem ZGO „Castilla“, se njegove značilnosti znatno razlikujejo od okoliškega razmejenega območja iz naslednjih razlogov:

NARAVNI DEJAVNIKI:

Geološka podlaga, znana kot raña, ki je edinstvena na svetu ter za katero sta značilna visoka kislost in nizek pH, svežina dolin, velika količina padavin in zaščita pred severnimi vetrovi, ki jo zagotavljajo gore, ustvarjajo mikroklimo, ki se zelo razlikuje od okoliškega območja.

Tako velika odstopanja v pH vrednosti med vrhnjo in podtalno plastjo, z največjim odstopanjem 4,1 točke pri profilu 2 (pH = 8,9 v Ap in pH = 4,8 v Btg1), ter tudi nizka vsebnost kalcija, visoka vsebnost silicijevega dioksida, železa in aluminija ter prisotnost velike količine redkozemeljskih elementov ločujejo Vallegarcío od preostale regije Kastilja - Manča.

ČLOVEŠKI DEJAVNIKI:

Najbolj očitne razlike med načini proizvodnje vin „Vallegarcía“ in tistih z okoliških območij, ki spadajo v ZGO „Castilla“, so:

ZGO „CASTILLA“	VALLEGARCÍA	RAZLIKE
Bela vina: ≥ 9 vol. %	≥ 12 vol. %	večji delež alkohola
Rdeča vina: ≥ 10 vol. %	≥ 12 vol. %	večji delež alkohola
Rdeča vina: ≤ 18 meq/l	≤ 20 meq/l	višja vsebnost hlapnih kislin
Bela vina: ≤ 16 000  kg/ha	≤ 11 500  kg/ha	manjši donos na hektar
Rdeča vina: ≤ 16 000  kg/ha	≤ 14 600  kg/ha	manjši donos na hektar
---	> 50 meq/l	več polifenolov
---	> 10 AU	več barve

Območje je bilo razmejeno na podlagi svojega okolja (geološke podlage, znane kot raña, z visoko kislostjo in nizkim pH ter zaščite, ki jo zagotavljajo gore). Na območju je samo ena vinska klet, ki proizvaja vino in je v lasti vložnika.

Pomembno je omeniti, da razmejeno območje pokriva 1 521 hektarov ter da so na njem le vinske trte in vinske kleti, ki pripadajo vložniku.

Poleg tega lahko registrirano ime uporabljajo tudi drugi proizvajalci, če se v prihodnosti odločijo za vzpostavitev proizvodnje na razmejenem geografskem območju in izpolnjujejo pogoje iz specifikacije proizvoda. Ta možnost je povsem verjetna, saj razmejeno območje pokriva 1 521 hektarov in je torej dovolj prostora za več vinskih kleti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina je treba ustekleničiti na proizvodnem območju, saj se postopek v vseh primerih dokonča z drugo fazo staranja v steklenicah. V tem času poteka postopek redukcije, ki izboljša kakovost vin z zaokrožanjem njihovega okusa. Za uživanje so primerna takrat, ko pridobijo organoleptične lastnosti, navedene v specifikaciji proizvoda za posamezno vrsto vina.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://pagina.jccm.es/agricul/paginas/comercial-industrial/consejos_new/pliegos/AM_01_PC_Vallegarcia_20210820.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.