(1)

Po zelo globoki recesiji leta 2020 gospodarstvo euroobmočja doživlja trdno in hitro okrevanje. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem četrtletju leta 2021 je presegla pričakovanja, po podatkih iz jesenske gospodarske napovedi služb Komisije iz leta 2021 pa naj bi se BDP euroobmočja v letu 2021 povečal za 5,0 %. Gospodarstvo euroobmočja jev četrtem četrtletju leta 2021 ponovno doseglo raven BDP pred krizo. Do drugega četrtletja leta 2021 je sedem držav euroobmočja že doseglo raven BDP pred krizo. Letni BDP euroobmočja naj bi se v letu 2022 povečal za 4,3 %, vendar naj bi bilo okrevanje neenakomerno v različnih državah in sektorjih. Domače povpraševanje je glavno gonilo rasti BDP in je povezano z omilitvijo omejitev v zvezi s pandemijo COVID-19 po uvedbi cepljenja, postopnimi izboljšavami na trgih dela, črpanjem dodatnih prihrankov, ustvarjenih v obdobjih, ko so veljale omejitve gibanja, in močno rastjo naložb, ki je posledica ugodnih pogojev financiranja in podpore iz instrumenta NextGenerationEU, Instrumenta za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (3). Države članice euroobmočja so v skladu s priporočili same in skupaj v okviru Euroskupine sprejele ukrepe za zagotovitev naravnanosti politike, ki podpira okrevanje po krizi zaradi COVID-19. V prihodnje bo stopnja negotovosti še vedno visoka, znatna bodo tudi tveganja, vključno s tveganji, povezanimi z razvojem pandemije, tako znotraj kot zunaj Unije, vse to pa zahteva pozorno spremljanje.

(2)

Med letom 2021 je močna rast domačega povpraševanja naletela na omejitve na strani ponudbe, vključno s pomanjkanjem vhodnih komponent in motnjami v logistiki. Poleg tega je pomanjkanje delovne sile ter znanj in spretnosti v nekaterih sektorjih in nekaterih državah članicah vse bolj zaskrbljujoče. Inflacija v euroobmočju po več letih zelo nizkih stopenj od začetka leta 2021 narašča, predvsem zaradi baznih učinkov, dviga cen energije in ozkih grl v dobavni verigi, kar kaže na to, da gre za prehoden pojav, povezan s procesom prilagoditve po zaprtju. Inflacija v euroobmočju je novembra 2021 dosegla 4,9 %. Glede na jesensko gospodarsko napoved služb Komisije 2021 naj bi se v letu 2022 zmanjšala na 2,2 %, v letu 2023 pa na 1,4 %.

(3)

V letu 2021 je bila evropska strategija za okrevanje usmerjena na izvajanje instrumenta NextGenerationEU in njegovega največjega instrumenta, mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Po pozitivnih ocenah Komisije je Svet do sredine novembra 2021 sprejel načrte za okrevanje in odpornost 22 držav članic, vključno z 18 državami euroobmočja. V prihodnjih letih bo učinkovito izvajanje reform in naložb v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost zelo pozitivno vplivalo na delovanje gospodarstev euroobmočja držav članic. Učinkovito izvajanje mehanizma bo glede na ključ, uporabljen za dodeljevanje sredstev, spodbujalo navzgor usmerjeno ekonomsko in socialno konvergenco v vseh državah članicah euroobmočja. Poleg tega je mehanizem za okrevanje in odpornost okrepil zaupanje in prispeval k podpori rasti in makrofinančne stabilnosti ter tako uravnotežil kombinacijo politik in dopolnil ukrepe Evropske centralne banke (ECB). Poleg podpore okrevanju je cilj mehanizma za okrevanje in odpornost strukturno preoblikovanje gospodarstev držav članic, zlasti v yveyi y doseganjem zelenega in digitalnega prehoda. Namen izvajanja usklajenih naložb in reform v okviru mehanizma je skupaj z uporabo skladov kohezijske politike povečati odpornost euroobmočja na prihodnje pretrese, trajno povečati potencialni proizvod, podpreti zaposlovanje in obravnavati socialne izzive. Poleg tega bo dolg, denominiran v eurih, ki ga je izdala Unija za financiranje mehanizma, poglobil in povečal likvidnost evropskih kapitalskih trgov ter prispeval h krepitvi eura kot mednarodne valute. Izdaja zelenih obveznic v okviru instrumenta NextGenerationEU bo dodatno pripomogla k spodbujanju trajnostnih naložb.

(4)

Izvajanje reform in naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, bo omogočilo izplačilo sredstev iz mehanizma in učinkovito prispevalo k uresničevanju prednostnih nalog politike euroobmočja, vključno s tistimi, določenimi vpriporočilih Sveta z dne 13. julija 2021 o ekonomski politiki euroobmočja (5). Tako izvajanje bo med drugim vključevalo krepitev nacionalnih institucionalnih okvirov, podpiranje visokokakovostnih javnih naložb in ukrepe politike za podporo socialnekohezije ter pravičnega zelenega in digitalnega prehoda. Tako izvajanje bi moralo prispevati k zagotavljanju trajnostnega in vključujočega okrevanja, ohranjanju potenciala rasti in krepitvi odpornosti. To je v skladu sporočilom Komisije z dne 24. novembra 2021 z naslovom „letni pregled trajnostne rasti 2022“ in štirimi razsežnostmi konkurenčne trajnostnosti, in sicer okoljsko trajnostnostjo, produktivnostjo, pravičnostjo in makroekonomsko stabilnostjo.

(5)

Ekonomske politike, ki zagotavljajo ustrezno podporo in se medsebojno krepijo, so zagotovile učinkovito makroekonomsko stabilizacijo in omejile učinek na rezultate na trgu dela, zmanjšale tveganja za nastanek trajnih negativnih posledic in podprle hitro okrevanje gospodarstva. Ustrezna kombinacija denarnih in fiskalnih politik ter strukturnih reform in finančnih politik bo še naprej bistvenega pomena za dobro delovanje euroobmočja, ob doslednem spoštovanju vlog držav članic in institucij v skladu s Pogodbo.

(6)

Cilji ukrepov denarne politike ECB so zagotoviti nemoteno delovanje različnih segmentov finančnega trga in ohranjati transmisijske kanale denarne politike nedotaknjene ter končno tudi zaščititi srednjeročno stabilnost cen. ECB je julija 2021 objavila novo strategijo denarne politike, ki določa simetrično ciljno stopnjo inflacije v srednjeročnem obdobju v višini 2 %. Svet ECB je tudi potrdil, da določanje obrestnih mer ECB ostaja njen glavni instrument denarne politike. Oktobra 2021 je ECB začela dveletno preiskovalno fazo o možni izdaji digitalnega eura. Uvedba digitalnega evra bi zahtevala posredovanje zakonodajalca Unije in Komisija namerava pripraviti zakonodajni predlog na podlagi člena 133 Pogodbe. Glede na njeno zasnovo bi lahko takšna digitalna valuta centralne banke med drugim ponudila dobavo javnega denarja v digitalni obliki, podprla digitalizacijo evropskega gospodarstva in dejavno spodbujala inovacije na področju plačil malih vrednosti. Poleg tega bi lahko prispevala h krepitvi mednarodne vloge eura in odprte strateške avtonomije Unije.

(7)

Komisija je 19. oktobra 2021 sprejela sporočilo z naslovom „Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje“ o ponovnem začetku razprave o pregledu ekonomskega upravljanja, da bi dosegla široko soglasje o tem, kako povečati okvir ekonomskega upravljanja, odpraviti makroekonomska neravnotežja in obravnavati fiskalne izzive na rasti in prehodu prijazen način, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19.

(8)

Javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju kot celoti naj bi v letu 2021 dosegel 7,1 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se zmanjšal na 3,9 %. Fiskalna naravnanost euroobmočja naj bi glede na gospodarsko napoved služb Komisije za jesen 2021 v letih 2021 z ekspanzijo nad 1,75 % in 2022 z ekspanzijo blizu 1 % BDP ostala spodbujevalna. Leta 2022 bodo javne naložbe, financirane na nacionalni ravni in ravni Unije, prispevale k spodbujevalni naravnanosti. Od novembra 2021 bo 18 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost držav euroobmočja, ki jih je doslej odobril Svet, v obdobju do leta 2026 državam članicam euroobmočja zagotovilo obsežno finančno podporo v višini do 262 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 139 milijard EUR v obliki posojil. Usklajevanje nacionalnih fiskalnih politik ob doslednem spoštovanju Pakta za stabilnost in rast je ključnega pomena za učinkovit odziv na gospodarski šok, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19, trajnostno okrevanje ter pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije (EMU). Splošna odstopna klavzula bo v letu 2022 ostala aktivna, v letu 2023 pa naj bi se deaktivirala. Z okrevanjem gospodarstva se fiskalna politika preusmerja od začasnih izrednih ukrepov k ciljno usmerjenim ukrepom za podporo okrevanju. Povečanje deleža javnega dolga s 85,5 % BDP v letu 2019 na 100 % BDP v letu 2021odraža skupne učinke zmanjšanja proizvodnje in potrebnega odziva politike na zelo velik pretres zaradi COVID-19. Ker pa so bili deleži dolga v nekaterih državah članicah euroobmočja visoki že pred pretresom, bo postopno, stalno in rasti prijazno zmanjševanje dolga cilj politike v velikem delu euroobmočja.

(9)

V zvezi s tem se zdi predvsem pomembno izboljšanje strukture javnih financ, vključno s spodbujanjem naložb, izboljšanjem kakovosti proračunskih ukrepov in zagotavljanjem srednje- in dolgoročne vzdržnosti javnih financ, tudi zaradi podnebnih sprememb ter zelenega in digitalnega prehoda. S pripravo zelenega proračuna, pregledi porabe, dobro delujočimi shemami upravljanja javnih naložb in učinkovitimi okviri javnega naročanja se lahko izboljša preglednost in poveča učinkovitost javnih financ ter ustvari fiskalni manevrski prostor za dodatne javne naložbe. Reforme za učinkovitejšo in pravičnejšo politiko prihodkov so po krizi zaradi COVID-19 postale še pomembnejše. Še vedno obstajajo možnosti, da bi davčni sistemi v euroobmočju postali bolj rasti in okolju prijazni, predvsem z odpravo izkrivljanj in zmanjšanjem davčnega primeža stroškov dela, ki je v večini držav članic euroobmočja še vedno visok. Z ukrepi, ki obravnavajo agresivno davčno načrtovanje, izogibanje davkom in davčne utaje, lahko davčni sistemi postanejo učinkovitejši in pravičnejši, hkrati pa podpirajo okrevanje in povečujejo prihodke iz davkov. Zaradi globalizacije je treba prilagoditi davčni okvir, da bo ustrezal vse bolj digitaliziranemu gospodarstvu. V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in vključujočega okvira G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička je bil dosežen sporazum o reformi globalne obdavčitve, da bi obravnavali davčne izzive, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, in omejili škodljivo davčno konkurenco.

(10)

Hiter in odločen odziv politike na nacionalni ravni in ravni Unije, tudi prek instrumenta NextGenerationEU, je bil učinkovit pri blaženju učinka krize na gospodinjstva in podjetja. Zaradi tega usklajenega ukrepanja so se razlike povečevale manj, kot je bilo sprva pričakovano, dolgoročne negativne posledice pa so bile ublažene. Podpora politike, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in drugimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest, je pomagala ohraniti aktivnost podjetij skozi celotno krizo ter je omejila rast stopnje brezposelnosti in zmanjšanje razpoložljivega dohodka. Čeprav so se stopnje insolventnosti povečevale, so v letu 2021 ostale omejene kljub postopni odpravi podpornih ukrepov. Tudi na trgih dela se kaže postopno izboljšanje, saj se je stopnja zaposlenosti v drugem četrtletju leta 2021 vrnila na 72,1 %, v primerjavi z najvišjo vrednostjo pred COVID-19, ki je v zadnjem četrtletju leta 2019 znašala 72,9 %. Pospešeno uvajanje digitalne tehnologije med krizo zaradi COVID-19 bi lahko imelo pozitiven učinek na produktivnost, če se bo ohranilo skozi čas. Kljub temu je imela ta kriza znatne teritorialne, sektorske in distribucijske posledice, ki bodo zahtevale prerazporeditve znotraj držav in sektorjev ter med njimi, kar bo delavcem in podjetjem povzročilo znatne stroške prehoda.

(11)

Čeprav je stopnja stečajev do zdaj le zmerno narasla, imajo številna podjetja zaradi krize zaradi COVID-19 slabše bilance stanja, kar bi lahko omejilo njihovo zmožnost financiranja naložbenih projektov v bližnji prihodnosti in ogrozilo njihovo sposobnost odplačevanja. Med okrevanjem bi bilo treba podporo postopoma ukiniti in jo bolj ciljno usmeriti. Manjša uporaba dolžniških instrumentov bi omejila pogojne obveznosti in pomagala ohraniti naložbeno zmogljivost podjetij. Pravočasen umik podpornih ukrepov politike pomeni iskanje ravnotežja med podpiranjem naložb in zaposlovanja ter izogibanjem propadom podjetij, ki so sposobna preživeti, ne da bi ovirali urejen izstop nedonosnih podjetij v srednjeročnem obdobju. V zvezi s tem so ključnega pomena izboljšanje dostopa do financiranja za podjetja, krepitev bilanc stanja podjetij ter povečanje zmogljivosti in učinkovitosti insolvenčnih okvirov. Nacionalne ureditve v zvezi z insolventnostjo se v euroobmočju močno razlikujejo, zato bodo potrebni ukrepi za povečanje zmogljivosti, ki bodo omogočili učinkovit upravni in pravosodni sistem. Izboljšanje insolvenčnih okvirov lahko prispeva tudi k izboljšanim bilancam stanja v bančnem sektorju, kar pozitivno vpliva na ponudbo kreditov. Direktivo (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o prestrukturiranju in insolventnosti, katere namen je v državah članicah uvesti minimalne standarde glede preventivnega prestrukturiranja in odpusta dolgov za podjetnike, je potrebno prenesti v nacionalno zakonodajo do 17. julija 2022. Poleg tega je povezovanje kapitalskih trgov Unije ključnega pomena za zagotavljanje alternativnih virov financiranja podjetjem, ki dopolnjujejo bančna posojila. Z napredkom glede unije kapitalskih trgov se lahko izboljša dostop do financiranja za podjetja v euroobmočju, spodbudijo dolgoročne naložbe v nove in zelene tehnologije in infrastrukturo, spodbudijo naložbe lastniškega kapitala in odpravijo čezmejne ovire za naložbe, vključno z uskladitvijo nekaterih vidikov materialnega prava o postopkih v primeru insolventnosti.

(12)

Čeprav zaposlovanje hitro okreva, bodo kriza zaradi COVID-19 in močna prizadevanja za okolju prijaznejše gospodarstvo ter pospešeno digitalizacijo vplivali na nekatere sektorje, posebne kategorije delavcev in regije. To je še posebej prizadelo mlade, pa tudi nizkokvalificirane osebe in osebe s priseljenskim ozadjem. Nova delovna mesta se lahko razlikujejo od tistih delovnih mest, ki so bila izgubljena zaradi te krize. Nekatere skupine, vključno z ženskami, se še vedno soočajo s strukturnimi izzivi pri vključevanju na trg dela. Zastoji v dobavni verigi in dvig cen energije lahko upočasnijo ponovno rast zaposlovanja v nekaterih sektorjih. Ukrepi politike, ki olajšujejo prehode med zaposlitvami in ponovno vključevanje na trg dela, bodo zato ključni za podporo prilagajanju in blaženje socialnih učinkov, predvsem ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda. Komisija je predložila Priporočilo (EU) 2021/402 (7) o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju po krizi zaradi COVID-19, v katerem države članice poziva, naj razvijejo usklajene svežnje politik, ki združujejo ukrepe za premostitev pomanjkanja znanj in spretnosti ter posameznikom pomagajo, da se uspešno znajdejo v zelenem in digitalnem prehodu. Ti svežnji bi bili sestavljeni iz treh delov: (i) časovno omejene in dobro zasnovane spodbude za zaposlovanje in prehod ter podpora podjetništvu; (ii) priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, povezane s potrebami trga dela in (iii) okrepljena podpora s strani zavodov za zaposlovanje. Hkrati je socialna zaščita v euroobmočju po zdravstveni in gospodarski krizi ter za zagotavljanje pravičnega zelenega in digitalnega prehoda še naprej ključnega pomena za povezanost tega območja. Evropski steber socialnih pravic ostaja vodilo za ukrepe na področju zaposlovanja, znanj in spretnosti ter socialne politike, ki spodbujajo navzgor usmerjeno ekonomsko in socialno konvergenco ter boljše delovne in življenjske pogoje v državah članicah. Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, sprejet marca 2021, določa tri krovne cilje Unije glede (i) zaposlovanja, (ii) izobraževanja odraslih in (iii) zmanjšanja revščine do leta 2030, h katerim bodo prispevali ukrepi politike, priporočeni v nadaljevanju. Voditelji Unije so te cilje pozdravili na socialnem vrhu v Portu 8. maja 2021 in na zasedanju Evropskega sveta 24.– in 25. junija 2021.

(13)

Države članice so s finančno in politično podporo mehanizma za okrevanje in odpornost, katerega izvajanje je ključnega pomena, oblikovale ambiciozne načrte reform in naložb. Izboljšanje kakovosti institucij, predvsem s krepitvijo upravne zmogljivosti, bo ključnega pomena za zagotovitev hitrega črpanja s tem povezanih sredstev, ob hkratnem preprečevanju podvajanja in poseganja v druge instrumente Unije. Države članice lahko okvirne pogoje za zasebne naložbe izboljšajo z izboljšanjem poslovnega okolja. Ohranjanje in krepitev odpornosti dobavne verige na enotnem trgu z odkrivanjem in odpravljanjem pomanjkanja in ozkih grl v oskrbi bo skupaj z odprtimi trgi, konvergenco standardov, večjo diverzifikacijo, krožnostjo in učinkovito rabo virov ključnega pomena za zagotovitev nemotenega delovanja enotnega trga. Priporočilo Sveta z dne 13. julija 2021 o ekonomski politiki euroobmočja, ki poziva k nadaljnjemu povezovanju enotnega trga blaga in storitev, vključno z enotnim digitalnim trgom, z odpravo nepotrebnih omejitev, izboljšanjem nadzora trga in zagotavljanjem zadostne upravne zmogljivosti, ostaja relevantno.

(14)

Zaradi predhodnih reform je bančni sektor ob spoprijemanju z resnimi gospodarskimi težavami pokazal splošno odpornost. Obsežna podpora politike na najnižji točki krize in trdno okrevanje v letu 2021 sta doslej zmanjševala zaskrbljenost glede šibkejših bilanc stanja podjetij. Kljub temu je še vedno mogoče, da se bo kakovost sredstev bank v euroobmočju nekoliko poslabšala. Pravočasno spremljanje tveganj, proaktivno sodelovanje z dolžniki in aktivno upravljanje nedonosnih posojil, skupaj z večjo dobičkonosnostjo in trdnim regulativnim okvirom, so pomembni za ohranitev stabilnosti bančnega sektorja in njegove zmožnosti za financiranje okrevanja gospodarstva.

(15)

Gospodarska velikost in povezanost euroobmočja ter ukrepi, sprejeti za odziv na krizo zaradi COVID-19, so bili med to krizo stabilizacijski dejavniki po vsem svetu. Glede na medsebojno povezanost gospodarstev bodo morale države članice euroobmočja v prihodnjih letih izvesti dogovorjene naložbe in reforme, da bodo iz krize izšle močnejše, hkrati pa še poglobiti EMU, da se poveča njegova odpornost na prihodnje pretrese in njegova sposobnost, da okrepi položaj na mednarodnem prizorišču. Gibanja v naprednih tržnih gospodarstvih in tržnih gospodarstvih v vzponu imajo prek številnih kanalov neposredne učinke na euroobmočje, vključno s politiko zdravja in cepljenja, denarno politiko, finančnimi tokovi, svetovnimi vrednostnimi verigami in trgovino. Omejitve v svetovnih dobavnih verigah, ki so se pojavile z okrevanjem, dodatno dokazujejo vse večjo povezanost svetovnega gospodarstva. Medtem se je plačilnobilančni presežek euroobmočja še naprej postopno zmanjševal in v letu 2020 dosegel raven, na katero kažejo temeljni kazalniki. Vendar naj bi se med letoma 2020 in 2023 povečal z 2,6 % na 3,4 %. Krepitev mednarodne vloge eura, ki je v zadnjih letih ostala na splošno stabilna, vključno z razvojem digitalnega eura, bi lahko okrepila gospodarsko in finančno avtonomijo euroobmočja in Unije ter izboljšala svetovno finančno stabilnost.

(16)

Poglabljanje EMU ostaja bistvenega pomena. Bančna unija in unija kapitalskih trgov sta projekta, ki se medsebojno krepita in spodbujata rast, zaščito finančne stabilnosti ter podporo pravi EMU. Zapolnjevanje preostalih vrzeli bi dodatno povečalo stabilnost in odpornost euroobmočja, pripomoglo k razcvetu gospodarstev euroobmočja in okrepilo mednarodno vlogo eura. Dokončanje bančne unije ostaja bistvenega pomena skupaj s pravočasno ratifikacijo sporazuma o spremembi Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (8) in medvladnega sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje, sklenjenega v Bruslju 21. maja 2014 ter z unijo kapitalskih trgov. S tem dokončanjem se bo podprl tudi zeleni in digitalni prehod, ki zahteva pomembne naložbe. Vrh držav euroobmočja 25. junija 2021 je ponovno poudaril zavezanost k dokončanju bančne unije in pozval Euroskupino (v vključujoči sestavi), naj se nemudoma in soglasno dogovori o postopnem in časovno omejenem delovnem načrtu za vse nerešene elemente. Pozval je tudi k hitremu izvajanju akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov 2020 iz sporočila Komisije z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja - novi akcijski načrt“, objavljenega 24. septembra 2020 v skladu s prednostnimi nalogami tega akcijskega načrta iz sklepov Sveta z dne 3. decembra 2020. Priporočilo Sveta z dne 13. julija 2021 o ekonomski politiki euroobmočja, v katerem poziva k dokončanju EMU in krepitvi mednarodne vloge eura, ostaja relevantno –

(1)

Še naprej uporabljajo in usklajujejo nacionalne fiskalne politike v državah članicah za učinkovito podporo trajnostnemu in vključujočemu okrevanju. Ohranjajo zmerno spodbujevalno fiskalno naravnanost v letu 2022 v celotnem euroobmočju, ob upoštevanju nacionalnih proračunov in financiranja, ki ga zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost. Postopno preusmerjajo fiskalne ukrepe v naložbe, ki spodbujajo trajnostno in vključujoče okrevanje, skladno z zelenim in digitalnim prehodom, pri čemer se posebna pozornost nameni kakovosti proračunskih ukrepov. Glede na stopnjo negotovosti ohranjajo prožnost fiskalne politike, da bi se lahko odzvali na razvoj pandemije COVID-19. Razlikujejo fiskalne politike ob upoštevanju intenzivnosti okrevanja, zagotavljanja fiskalne vzdržnosti in krepitve naložb ob upoštevanju dejstva, da je treba zmanjšati razlike.

(2)

Spodbujajo politike, ki obravnavajo agresivno davčno načrtovanje, davčne utaje in izogibanje davkom, da se zagotovijo pravični in učinkoviti davčni sistemi. Si prizadevajo za omejitev škodljive davčne konkurence, tudi z izvajanjem globalne rešitve, ki temelji na soglasju, za obravnavanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije in globalizacije gospodarstva. Zmanjšajo davčni primež stroškov dela in spodbujajo prehod z obdavčitve dela na davke, ki so manj izkrivljajoči. Z nujnih ukrepov preidejo na ukrepe za okrevanje na trgih dela z zagotavljanjem učinkovitih aktivnih politik trga dela, ki: (i) podpirajo prehajanje med zaposlitvami, predvsem v zeleno in digitalno gospodarstvo, (ii) združujejo ukrepe, ki odpravljajo pomanjkanje znanj in spretnosti, krepijo izpopolnjevanje in preusposabljanje, zagotavljajo ciljno usmerjene spodbude za zaposlovanje, ter (iii) krepijo zmogljivost javnih zavodov za zaposlovanje za odpravljanje neusklajenosti na trgu dela. Krepijo vključujoče in kakovostne sisteme izobraževanja in usposabljanja. Spodbujajo vključevanje mladih, žensk in ranljivih skupin na trg dela, zagotavljajo ustrezne delovne pogoje in obravnavajo segmentacijo trga dela, razvijajo in po potrebi prilagajajo sisteme socialne zaščite za obravnavanje izzivov, ki se pojavljajo v zvezi s krizo zaradi COVID-19, ter izzivov, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom. Zagotavljajo dejansko vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje politik ter krepijo socialni dialog in spodbujajo kolektivna pogajanja. Zagotavljajo izmenjavo dobrih praks na trgu dela in socialne politike, ki povečujejo ekonomsko in socialno odpornost, ter približevanje tem praksam.

(3)

Spremljajo učinkovitost svežnjev podpore politikam za podjetja, se usmerijo na bolj ciljno usmerjeno podporo za solventnost podjetij, sposobnih preživetja, ki so se med krizo zaradi COVID-19 znašla v težavah, in v večji meri uporabljajo instrumente lastniškega kapitala. Povečajo zmogljivosti insolvenčnih okvirov za učinkovito in pravočasno obravnavanje stečajev in prestrukturiranja dolga, čim bolj povečajo ohranjanje vrednosti ter spodbujajo učinkovito razporejanje kapitala v realnem gospodarstvu in čezmejnih naložb. Hitro napredujejo pri poglabljanju unije kapitalskih trgov, v zvezi s katero je Komisija pripravila zakonodajne predloge s poudarkom na podpori financiranja gospodarstva, izboljšanju naložbenih priložnosti za podjetja in posameznike ter odpravi neupravičenih čezmejnih ovir za naložbe na enotnem trgu.

(4)

Še naprej krepijo nacionalne institucionalne okvire in izvajajo reforme za odpravo ozkih grl za naložbe in prerazporeditev kapitala ter zagotavljajo učinkovito in pravočasno uporabo sredstev Unije. Zmanjšajo upravno breme za podjetja in izboljšajo poslovno okolje. Okrepijo učinkovitost in stopnjo digitalizacije javne uprave. Izboljšajo upravljanje javnih financ, tudi s pripravo zelenega proračuna in izboljšanjem učinkovitosti okvirov za upravljanje javnih naložb, ter uporabljajo preglede porabe za izboljšanje strukture javnih financ, predvsem kakovosti javnih naložb, naložb v ljudi ter znanja in spretnosti, ter za boljše usmerjanje javnofinančnih odhodkov na potrebe za okrevanje in odpornost.

(5)

Zagotavljajo makrofinančno stabilnost in ohranjajo kanale kreditiranja za gospodarstvo ter še naprej obravnavajo nedonosna posojila, med drugim s spremljanjem kakovosti sredstev, pravočasnim in proaktivnim sodelovanjem z dolžniki v težavah predvsem tistimi, ki so sposobni preživetja in nadaljnjim razvojem sekundarnih trgov za nedonosna posojila. Nadaljujejo delo v zvezi z dokončanjem bančne unije s postopnim in časovno omejenim delovnim načrtom glede vseh nerešenih elementov in z enako stopnjo ambicije ter krepitvijo mednarodne vloge eura. Še naprej podpirajo raziskovalno delo v zvezi z morebitno uvedbo digitalnega eura.

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Lietuvos bankas, družbe Ernst & Young Baltic UAB, je potekel po reviziji za poslovno leto 2021. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2022.

(3)

Lietuvos bankas je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta 2022 do 2024 izbrala družbo UAB ROSK Consulting –

(1)

Evropski parlament in Svet sta 23. decembra 2020 sprejela Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223 (2), ki je spremenila Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi se vzpostavila notranja funkcija v obliki nadzornika za procesna jamstva Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: nadzornik).

(2)

V skladu s členom 9a(1) Uredbe št. 883/2013 Komisija imenuje nadzornika za petletni mandat brez možnosti podaljšanja. V skladu s členom 9a(4) navedene uredbe po objavi razpisa v Uradnem listu Evropske unije Komisija oblikuje seznam ustrezno kvalificiranih kandidatov za položaj nadzornika. Komisija imenuje nadzornika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.

(3)

Komisija je 9. decembra 2021 Svetu predložila ožji seznam s prednostno razvrstitvijo treh ustrezno kvalificiranih kandidatov za položaj nadzornika in Svet zaprosila za mnenje o njegovem imenovanju.

(4)

Svet je preučil zadevo in zlasti dokazila, ki jih je Komisija predložila o teh treh ustrezno kvalificiranih kandidatih, –

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10586. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10610. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

1.

Člen 1(2) Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih, zlasti pojem „posredovati“, je treba razlagati tako, da ne predpostavlja nujno neposredne vpletenosti zastopnika pri oddajanju naročil strank naročitelju ali izključuje primera, v katerem se naročila pošiljajo neposredno od strank naročitelju.

2.

Za namene člena 1(2) Direktive 86/653/EGS bi se morala dejavnost, povezana s prodajo, šteti za posredovanje, če se opravlja posebej z namenom, da naročitelj sklene pogodbo o prodaji ali nakupu blaga, in če zastopnik deluje kot posrednik med naročiteljem in njegovimi strankami.