—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 3, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 8, 10, 18 in 21,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), zlasti členov 7, 9, 21, 24(2) in (3) ter 45,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 8 o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter člena 14 in Protokola št. 12 o prepovedi diskriminacije,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske socialne listine, podpisane v Torinu 18. oktobra 1961,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju Resolucije št. 2239 (2018) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 10. oktobra 2018 o zasebnem in družinskem življenju: doseganje enakosti ne glede na spolno usmerjenost (1),

—

ob upoštevanju Resolucije št. 2048 (2015) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 22. aprila 2015 o diskriminaciji transspolnih oseb v Evropi (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTI (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“ (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024) (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (8),

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 5. junija 2018 v zadevi Relu Adrian Coman in drugi proti Inspectoratul General pentru Imigrări and Ministerul Afacerilor Interne (9) in z dne 23. aprila 2020 v zadevi NH proti Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI – Rete Lenford (10), in sklepnih predlogov generalne pravobranilke J. Kokott z dne 15. aprila 2021 v zadevi V.M.A. proti Stolichna Obsthina, Rayon „Pancharevo“ (11),

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije v zadevah Maruko, Römer, and Hay (12) in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Taddeucci in McCall (13),

—

ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

A.

ker so pravice oseb LGBTIQ človekove pravice;

B.

ker je Odbor za peticije prejel več peticij, ki vzbujajo zaskrbljenost zaradi diskriminacije oseb LGBTIQ v EU na splošno, zlasti istospolnih parov in mavričnih družin;

C.

ker te peticije pozivajo po eni strani, naj se mavričnim družinam v vseh državah članicah zagotovijo enake družinske pravice kot jih imajo družine različnih spolov in njihovi otroci, zlasti pravica do prostega gibanja v EU ter vzajemno priznavanje njihovih odnosov in starševstva, in po drugi strani naj se proti Poljski sprejmejo ukrepi za kršenje načel nediskriminacije, enakosti in svobode izražanja, tudi v zvezi z regionalnimi listinami o družinskih pravicah ter resolucijami o razglasitvi občin in regij brez LGBTI ideologije („območij brez LGBTI“);

D.

ker je Odbor za peticije 22. marca 2021 organiziral delavnico o pravicah oseb LGBTI+ v EU, na kateri je bila predstavljena študija „Ovire prostega gibanja mavričnih družin v EU“, ki jo je na zahtevo Odbora za peticije naročil tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice državljanov in ustavne zadeve;

E.

ker zgoraj omenjena študija ugotavlja, da se mavrične družine v letu 2021 še vedno soočajo z velikimi ovirami v zvezi s prostim gibanjem v EU, kar negativno vpliva na interese njihovih otrok, in da bi lahko institucije EU z izvajanjem pristojnosti EU v zvezi s prostim gibanjem državljanov EU in njihovih družinskih članov odpravile te ovire; ker lahko transspolni starši, katerih osebni dokumenti po prestopu meje niso priznani, izgubijo vse pravne vezi s svojimi otroki, kar resno škodi najboljšim interesom otrok;

F.

ker je v členu 21 PDEU določeno, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

G.

ker se Evropska unija bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji;

H.

ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini, ter bi ju bilo treba v celoti spoštovati; ker sta enakost in zaščita manjšin med vrednotami EU, zapisanimi v členu 2 PEU, ki jih EU razvija s pobudami in ukrepi Unije za enakost;

I.

ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen septembra 2020 v svojem govoru o stanju v Uniji poudarila, da „če ste starši v eni državi, ste starši v vseh državah“, pri čemer se je sklicevala na potrebo po vzajemnem priznavanju družinskih odnosov v EU;

J.

ker so vse države članice prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in Pogodb EU glede spoštovanja, zagotavljanja, varstva in uveljavljanja temeljnih pravic;

K.

ker je v EU zaznati napredek na področju porok in civilnih zvez, pravic posvojitev oseb LGBTIQ in pravne zaščite pred diskriminacijo, sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva, pa tudi nazadovanje, kot so sovražna retorika izvoljenih politikov, porast homofobnega in transfobnega nasilja ter razglasitev tako imenovanih „območij brez LGBTI“;

L.

ker so osebe LGBTIQ v Evropi še vedno diskriminirane in se nad njimi izvaja nasilje; ker zemljevid mavrične Evrope za leto 2021, ki je orodje Mednarodnega združenja gejev in lezbijk za letno primerjalno analizo znotraj Evrope, razkriva razširjeno in skoraj popolno stagnacijo človekovih pravic oseb LGBTIQ, zlasti v zvezi s priznavanjem družinske zakonodaje po vsej Evropi, in ker letos ni bilo enotne pravne ali politične spremembe, ki bi pozitivno vplivala na osebe LGBTIQ;

M.

ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice v raziskavi iz leta 2019 ugotovila, da je v EU vse več diskriminacije na podlagi spolne orientacije, spolne identitete/izraza in spolnih značilnosti;

N.

ker se osebe LGBTIQ v nekaterih državah članicah še vedno soočajo z diskriminacijo na področju socialne zaščite, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja ter dostopa do blaga in drugih storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji; ker je v Svetu že več kot 10 let blokirana horizontalna direktiva o nediskriminaciji, ki bi lahko delno zapolnila to vrzel pri varstvu, ki presega področje zaposlovanja;

O.

ker vse države članice EU ne zagotavljajo pravnega varstva osebam LGBTIQ pred diskriminacijo;

P.

ker ni pravil EU o priznavanju sodb o starševstvu med državami članicami in ker ni določb EU za reševanje sporov v zvezi s tem; ker nekatere države članice ne priznavajo istospolne zakonske zveze iz druge države članice za noben namen nacionalnega prava, razen za dovoljenje za prebivanje; ker nekatere države članice, ki istospolnim parom dovoljujejo sklenitev zakonske zveze, ne priznavajo istospolnih registriranih partnerjev iz drugih držav članic; ker v nekaterih državah članicah istospolni pari z otroki ne morejo biti pravno priznani kot sostarši otrok (14); ker se transspolnim staršem pri prečkanju meja pogosto odreka priznanje njihovega zakonitega spola, zaradi česar jih mejni organi ne priznavajo kot starše njihovih otrok;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. februarja 2021 z naslovom Evaluation of the Directive 2005/44/EC on Harmonised River Information Services (RIS) (Ocena Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS))(SWD(2021)0050)

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Evaluation of the 2013 Urban Mobility Package (Ocena svežnja o mobilnosti v mestih iz leta 2013) (SWD(2021)0047),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2020)0331),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. septembra 2018 z naslovom Mid-term progress report on the implementation of the NAIADES II action programme for the promotion of inland waterway transport (covering the period 2014-2017) (Vmesno poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega programa NAIADES II za pospeševanje prometa po celinskih plovnih poteh (ki zajema obdobje 2014–2017) (SWD(2018)0428),

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (1),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (3) in njenega prihodnjega pregleda,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o TEN-T) in njenega prihodnjega pregleda,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (5) in njenega prihodnjega pregleda,

—

ob upoštevanju Direktive 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (6),

—

ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 21. oktobra 2020 o strateškem razmisleku v zvezi s kriznim načrtom za evropski sektor tovornega prometa v primeru pandemije ali druge večje krize,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2020 o sektorju vodnega prometa EU – obeti za prihodnost: naproti sektorju vodnega prometa EU, ki bo ogljično nevtralen, brez nesreč, avtomatiziran in konkurenčen,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. novembra 2018 o prometu po celinskih plovnih poteh – prepoznati njegov potencial in ga spodbujati!,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2021 o tehničnih in operativnih ukrepih za učinkovitejši in čistejši pomorski promet (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o NAIADES II – akcijskem programu za podporo prevozu po celinskih plovnih poteh (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o sprostitvi potenciala prevoza potnikov po vodnih poteh (10),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0231/2021),

A.

ker je sektor vodnega prometa EU, vključno s prometom po celinskih plovnih poteh, v strateškem interesu za celovitost njene oskrbe in konkurenčnost pristanišč EU; ker 75 % plovbe po celinskih plovnih poteh poteka čezmejno in je zato usklajevanje bistvenega pomena za evropski enotni trg;

B.

ker v evropskih državah obstajajo različne velike in manjše plovne poti ter flote plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, zato je prevoz po njih zelo primeren in koristen za prevoz različnih vrst in velikih količin tovora po vodi v različne namembne kraje;

C.

ker je promet po celinskih plovnih poteh bistven steber pri prehodu na multimodalni trajnostni promet, se pa srečuje tudi s pomembnimi izzivi; ker celinske plovne poti trenutno predstavljajo zelo majhen delež tovornega prometa v EU (6,1 odstotka), medtem ko je delež cest 76,3-odstoten in delež železnic 17,6-odstoten; ker je sedanji modalni delež prometa po celinskih plovnih poteh daleč prenizek in ga je treba močno povečati, da bi zmanjšali zastoje na cestah, povečali varnost, zmanjšali emisije in zagotovili bolj trajnosten prometni sistem kot celoto; ker so nujno potrebni nadaljnji ukrepi, da bi dosegli cilj preusmeritve večjega dela 76,3 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, na železnice in celinske plovne poti; ker je v zvezi s tem ključno, da se novi trajnostni krožni in energetski trgi povežejo s prometom po celinskih plovnih poteh;

D.

ker je nadaljnji razvoj sektorja celinskih plovnih poti osnova za vzpostavitev pametnega, trajnostnega in konkurenčnega evropskega prometnega omrežja; ker je sedanja plovnost evropskih plovnih poti neenakomerna, prehod na druge oblike prevoza pa je oviran zaradi ozkih grl, manjkajočih povezav in premajhne zanesljivosti nereguliranih celinskih plovnih poti; ker lahko imajo celinske plovne poti, ki so eden okolju najprijaznejših načinov prevoza z večinoma neizkoriščenim dodatnim potencialom za prevoz znatnih količin blaga po vsej Evropski uniji, bistveno vlogo pri uresničevanju podnebnih ciljev EU;

E.

ker skupni delež čezmejnega tovornega prometa po naših celinskih plovnih poteh znaša 54 % na koridorju Ren–Alpe, 35 % na koridorju Severno morje–Sredozemsko morje in celo 38 % na koridorju Severno morje–Baltik; ker je treba pospešiti dokončno vzpostavitev jedrnega omrežja celinskih plovnih poti TEN-T in povezavo s celovitim omrežjem;

F.

ker je evropski promet po plovnih poteh odvisen od nemotenih in gladkih čezmejnih povezav, zaradi česar je izjemno pomembno, da se jedrna omrežja TEN-T dokončajo do leta 2030;

G.

ker je bilo v beli knjigi Komisije o prometu, objavljeni že davnega leta 2011, poudarjeno dejstvo, da je treba povečati modalni delež celinskih plovnih poti v Evropi, da pa od takrat ni bil dosežen zadosten napredek;

H.

ker v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh vlada trdno prepričanje, da je ekologizacija sektorja bistvena zaradi njegove dolgoročne konkurenčnosti, pa tudi zato, da bi mu omogočili pomembno, zanesljivo in verodostojno vlogo pri prehodu na multimodalnost; ker v tem sektorju poteka obsežen razmislek o tem, kako ta zeleni prehod financirati; ker je napočil čas za bolj konkretne ukrepe, orodja in sredstva za lažjo uresničitev tega cilja v praksi;

I.

ker so nezadostne naložbe v infrastrukturo povzročile zaostanke; ker je kakovostna infrastruktura osnova in steber uspešnega sektorja celinskih plovnih poti; ker ima povečanje zmogljivosti svoje omejitve ter ker bi moral biti poudarek tudi na povečanju uspešnosti in zagotavljanju nenehne zanesljivosti sektorja;

J.

ker je pomemben delež tovornega prometa EU po celinskih plovnih poteh povezan z morskimi pristanišči; ker so morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah pomembna multimodalna vozlišča, ki ponujajo povezave z drugimi načini prevoza, ki lahko tudi začasno prevzamejo tovor; ker je zato pomembno ter v skladu s smernicami TEN-T potrebno, da so morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah dobro povezana medsebojno in z zaledjem; ugotavlja, da bi morala pristanišča na celinskih vodah postati energetska vozlišča za trajnostna alternativna goriva;

K.

ker so suša in podnebne spremembe dve od poglavitnih težav, s katerimi se srečuje promet po celinskih plovnih poteh v Evropi; ker je v več evropskih regijah dolgotrajna suša leta 2018 z izredno nizkimi vodostaji močno prizadela promet po celinskih plovnih poteh; ker so bile posledice uničujoče za Ren in njegove pritoke, zgornjo in srednjo Donavo ter zgornjo in srednjo Labo; ker je v Nemčiji zaradi tega industrijska proizvodnja upadla za 5 milijard EUR; ker so poleg tega v severni Evropi območja ob celinskih vodah v najostrejših zimskih mesecih običajno zamrznjena, kar ovira promet;

L.

ker prehod s cest na celinske plovne poti ne zadeva le tovornega, temveč tudi potniški promet, zlasti na mestnih območjih; ker kar 50 % prebivalstva EU živi blizu morja in ob rekah, zato potniški promet po celinskih plovnih poteh pomeni okolju prijazno možnost tako z vidika porabe energije kot z vidika emisij hrupa ter poleg tega prispeva k razbremenitvi preobremenjenih cestnih omrežij in zagotavlja alternativo širitvi cestne infrastrukture na gosto poseljenih območjih;

M.

ker imajo rečna križarjenja, trajekti, plovila za dnevne izlete, vodni taksiji in vodni prevozi pomembno vlogo za evropski turizem ter bi morali postati čistejša možnost turizma in javnega prevoza v regijah in mestih z dostopnimi in plovnimi rekami, jezeri in kanali, s čimer bi mobilnost v mestih postala bolj trajnostna in učinkovita; ker bi bilo treba to upoštevati v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost;

N.

ker ima tovorni promet po celinskih plovnih poteh skupaj z železniškim prometom ključno vlogo pri uresničevanju cilja prehoda na druge oblike prevoza tovora, predvidenega v zelenem dogovoru; ker je treba oba načina prevoza vključiti v oskrbovalne verige in povečati njuno dostopnost;

O.

ker bi promet po celinskih plovnih poteh lahko imel pomembno vlogo za pomorski promet z vidika krepitve digitalizacije in širitve obsega uporabe brezemisijskih pogonskih rešitev, kot sta elektrifikacija in vodik;

P.

ker so postopki za pridobitev certifikata za plovilo na vodikov pogon še vedno zelo dolgotrajni; ker je treba za vrsto plovil na vodikov pogon s popolnoma enakimi tehničnimi značilnostmi oddati vlogo za vsako posamezno plovilo; ker to upravno breme odvrača od zasebnih naložb in posledično zavira tehnološki napredek in s tem tudi izboljšanje stroškovne učinkovitosti;

Q.

ker je energetski prehod izziv tudi za sektor plovbe po celinskih plovnih poteh, čeprav so celinske plovne poti eden okolju najprijaznejših načinov prevoza; ker je treba upoštevati vlogo izvajalcev v celotni oskrbovalni verigi, da bi izboljšali gospodarsko upravičenost trajnostnih naložb v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh;

R.

ker bi bilo treba posodobiti floto za plovbo po celinskih plovnih poteh in jo prilagoditi tehničnemu napredku, da bi s tem dodatno izboljšali okoljsko učinkovitost plovil; ker zaradi slabe tehnične razvitosti, pomanjkanja infrastrukture in nekonkurenčnih cen brezemisijske tehnologije še niso izvedljive v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh v zahtevanem obsegu;

S.

ker je sektor prometa po celinskih plovnih poteh med pandemijo covida-19 zagotavljal neprekinjeno distribucijo osnovnih dobrin, pri čemer so nekateri sektorji dosegli celo največji obseg prometa, kar dokazuje prožnost in odpornost tega sektorja;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

—

ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU),

—

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015,

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 v Parizu na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (COP21) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), zlasti člena 7(2) in člena 11(2) sporazuma, ki priznavata lokalno, mednacionalno in regionalno razsežnost podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 oC, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in njegovega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

—

ob upoštevanju sporazuma z dne 15. aprila 2021 med Evropsko unijo ter Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav,

—

ob upoštevanju novega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021–2027, ki sta ga Evropski parlament in Svet odobrila decembra 2020,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082) in s tem povezane ocene učinka in ranljivosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 23. marca 2020 o izvajanju sporočila Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2020)0104),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2012 z naslovom Najbolj oddaljene regije Evropske unije: na poti k partnerstvu za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2012)0287),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope (COM(2008)0642),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2007 z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (COM(2007)0507),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2004 z naslovom Tesnejše partnerstvo za najbolj oddaljene regije (COM(2004)0343),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 o strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030,

—

ob upoštevanju konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2019 o oceanih in morjih,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 10. decembra 2020 o poročilu Evropske komisije o izvajanju prenovljenega strateškega partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami EU (2021/C 37/10),

—

ob upoštevanju izjav predsednikov najbolj oddaljenih regij, zlasti izjave, sprejete na XXV. konferenci predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je potekala 26. in 27. novembra 2020 na Mayottu,

—

ob upoštevanju skupne izjave konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije po vmesnem srečanju 3. maja 2021,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom (4),

—

ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta iz leta 2021 o kohezijski politiki in podnebnih spremembah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi EU (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2012 o vlogi kohezijske politike v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije v okviru strategije Evropa 2020 (8),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0241/2021),

A.

ker so evropski zeleni dogovor, načelo, da se ne škoduje bistveno, cilji trajnostnega razvoja in Pariški sporazum zelo pomembni;

B.

ker so zelo pomembna načela, določena v evropskem stebru socialnih pravic, vključno z njegovim prispevkom k odpravljanju neenakosti, spodbujanju enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov;

C.

ker so najbolj oddaljene regije del treh držav članic, ker jih je trenutno devet (Francoska Gvajana, Gvadelup, Reunion, Mayotte, Martinik in Saint-Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija)) in se nahajajo v dveh oceanih, Atlantskem in Indijskem, ter imajo več kot 4,8 milijona prebivalcev;

D.

ker je treba poudariti, da je 80 % evropske biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih in da imajo ta ozemlja geopolitično strateško vrednost pri ohranjanju svetovne biotske raznovrstnosti;

E.

ker je treba poudariti, da najbolj oddaljene regije krepijo pomorsko razsežnost Evropske unije, saj tvorijo največje pomorsko območje na svetu z izključno ekonomsko cono, katere površina meri več kot 25 milijonov km2, in ponujajo velike gospodarske priložnosti;

F.

ker je zaskrbljujoče, da onesnaževanje morja zaradi otoške lege prizadene najbolj oddaljene regije bolj kot katero koli drugo celinsko regijo v Evropi, kar vpliva na njihov razvoj z okoljskega in gospodarskega vidika;

G.

ker žal stopnja zgodnjega opuščanja šolanja pri mladih med 18. in 24. letom starosti v najbolj oddaljenih regijah presega 20 % kar je precej nad povprečjem EU (10 %) (9);

H.

ker imajo najbolj oddaljene regije izjemno kulturno bogastvo, ki prispeva k vplivu Evrope in krepi njeno mehko moč v svetu, ter ker je Komisija v sporočilu, sprejetem leta 2017, kulturo opredelila kot pomemben vidik in razločevalni element najbolj oddaljenih regij;

I.

ker je obžalovanja vredno in zaskrbljujoče, da je sedanja kriza zaradi COVID-19 razgalila že tako ranljiva gospodarstva najbolj oddaljenih regij ter da bosta imela ta kriza in izstop Združenega kraljestva iz EU dolgoročne socialne, ekonomske, okoljske, teritorialne in kulturne posledice;

J.

ker so zaradi zdravstvene krize regionalne zdravstvene storitve v najbolj oddaljenih regijah še ranljivejše, zaradi česar je bilo tam treba uvesti precej stroge ukrepe za boj proti pandemiji;

K.

ker so zaskrbljujoče razmere v modrem gospodarstvu, saj utegne sedanja pandemija prizadeti več sektorjev, vključno z obalnim in pomorskim turizmom;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

101.

102.

103.

—

ob upoštevanju členov 174, 225 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2020 z naslovom Nov pristop k pomorski strategiji za Atlantik – akcijski načrt za atlantsko območje 2.0: Posodobljen akcijski načrt za trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na območju Atlantika v Evropski uniji (COM(2020)0329),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2),

—

ob upoštevanju prvega akcijskega načrta za Atlantik z dne 13. maja 2013 (COM(2013)0279) in vmesnega pregleda načrta z dne 23. februarja 2018 (SWD(2018)0049),

—

ob upoštevanju strategij EU z dne 10. junija 2009 za regijo Baltskega morja (COM(2009)0248), z dne 8. decembra 2010 za Podonavje (COM(2010)0715), z dne 28. julija 2015 za alpsko regijo (COM(2015)0366) in z dne 17. junija 2014 za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) ter svojih resolucij o teh strategijah (3),

—

ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (4),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih) (5) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (8),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (10),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2018 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0390),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (11),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 19. marca 2021 o sporočilu Komisije z naslovom Nov pristop k pomorski strategiji za Atlantik – akcijski načrt za atlantsko območje 2.0: Posodobljen akcijski načrt za trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na območju Atlantika v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju strategije EU za trajnostni turizem (12),

—

ob upoštevanju poročila odbora misije Komisije za zdrave oceane, morja ter obalne in celinske vode z dne 21. septembra 2020 z naslovom „Misssion Starfish 2030: Restore our Ocean and Waters by 2030“ (Misija Morska zvezda 2030: Obnovimo naše oceane in vode do leta 2030),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2019 o izvajanju makroregionalnih strategij EU,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o strategiji kohezijske politike EU za območje Atlantika (14),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2014 o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 o prispevku regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2011)0017),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (15),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2021 z naslovom Novi pristop za trajnostno modro gospodarstvo v EU – Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (COM(2021)0240),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (16),

—

ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (17),

—

ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (18),

—

ob upoštevanju študije, ki jo je 15. januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom „New Role of Macro-Regions in European Territorial Cooperation“ (Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za promet in turizem ter Odbora za ribištvo,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0243/2021),

A.

ker so atlantsko območje hudo prizadele socialno-ekonomske posledice pandemije covida-19 na eni strani in negativni učinki brexita na drugi strani;

B.

ker je atlantsko območje največji morski bazen v Evropski uniji;

C.

ker je obalni in pomorski turizem pomemben vir zaposlovanja v atlantskih regijah in ker se je znašel v hudi socialno-ekonomski krizi, ki jo je povzročila pandemija covida-19;

D.

ker imata podnebna kriza in dvig morske gladine resne posledice za vsa atlantska obalna območja in otoke, saj je njihovo kopensko in morsko okolje krhko in edinstveno;

E.

ker atlantsko območje EU zajema najbolj oddaljene regije Madeiro, Azore, Kanarske otoke, Francosko Gvajano, Martinik, Gvadelup in Saint-Martin in ker bi moral biti novi akcijski načrt za Atlantik usmerjen v vse te regije, hkrati pa bi moral spodbujati tesno sodelovanje z atlantskimi čezmorskimi državami in ozemlji ter z atlantskimi državami, ki niso članice EU, in njihovimi regijami;

F.

ker je leta 2015 skupni BDP atlantskega območja znašal 2 175 milijard EUR, kar je 15 % BDP EU (19);

G.

ker bi morala atlantska strategija vključevati materialne in nematerialne tokove izmenjav z atlantskimi čezmorskimi državami in ozemlji ter državami, ki niso članice EU, njeno izhodišče pa bi morale biti atlantske regije EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami;

H.

ker so nova strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, pregled direktive o obnovljivih virih energije (20) in modro gospodarstvo ključni elementi za prehod na visoko energetsko učinkovito gospodarstvo, ki v celoti temelji na obnovljivih virih energije, vključno z okrepljenimi trajnostnimi merili;

I.

ker imajo oceani ključno vlogo pri prilagajanju podnebnim spremembam;

J.

ker so zdravi oceani ter ohranjanje in obnavljanje njihovih ekosistemov bistvenega pomena za človeštvo, saj uravnavajo podnebje, proizvajajo kisik v zemeljski atmosferi, gostijo biotsko raznovrstnost, so vir svetovne prehranske varnosti in zdravja ljudi, pa tudi vir gospodarskih dejavnosti, kot so ribištvo, promet, ladjedelništvo, trgovina, turizem, gastronomija, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, raziskave in zdravilni proizvodi;

K.

ker naj bi s strategijo „od vil do vilic“ vzpostavili pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem;

L.

ker imajo pristanišča in promet pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja in prehodu na brezogljično gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih virih energije;

M.

ker bi moral tudi pomorski sektor EU prispevati k preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja ter k ciljem nove strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

N.

ker mora revidirani akcijski načrt za Atlantik 2.0 sprostiti potencial modrega gospodarstva na atlantskem območju, hkrati pa ohranjati morske ekosisteme ter prispevati k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

O.

ker bodo izobraževanje in usposabljanje o modrih znanjih in spretnostih, skupni raziskovalni projekti ter ozaveščanje javnosti o potencialu in ranljivosti oceanov kot naravnega okolja prispevali k uspehu strategije;

P.

ker akcijski načrt za Atlantik 2.0 ne omenja atlantskih najbolj oddaljenih regij, ki krepijo pomorsko in atlantsko razsežnost Evropske unije;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

—

ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 37. kroga, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,

—

ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, vzpostavljenega leta 2003,

—

ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020,

—

ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 (1) in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 (2) z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. julija 2020 o Hongkongu,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o stanju na področju človekovih pravic na Kitajskem, zlasti resolucij z dne 17. decembra 2020 o prisilnem delu in položaju Ujgurov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (3), z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin (4), z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (5), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko (6) ter z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (7),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o Hongkongu, zlasti resolucije z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga (8), resolucije z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu (9) in priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo (13),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in instrumentov OZN o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

—

ob upoštevanju protokola iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu iz leta 1930, ki ga Kitajska ni podpisala,

—

ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS), ki je bila sklenjena 10. decembra 1982 in je začela veljati 16. novembra 1994,

—

ob upoštevanju poročila skupine za razmislek, ki jo je imenoval generalni sekretar Nata, z dne 25. novembra 2020 z naslovom NATO 2030: United for a New Era (Nato 2030: združeni za novo dobo),

—

ob upoštevanju 14. petletnega načrta Kitajske ter načel dvojnega kroženja in varnih dobavnih verig,

—

ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0252/2021),

A.

ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami;

B.

ker Kitajska zaradi močne gospodarske rasti in odločnega zunanjepolitičnega programa, zlasti naložbene strategije, politik „Going Global“ in „Made in China 2025“ ter pobude En pas, ena pot, pridobiva vedno večjo svetovno vlogo, tako v smislu gospodarske sile kot tudi zunanjepolitičnega akterja, kar EU prinaša resne politične, gospodarske, varnostne in tehnološke izzive, to pa ima pomembne in dolgoročne posledice za svetovno ureditev ter resno ogroža multilateralizem, ki temelji na pravilih, in temeljne demokratične vrednote;

C.

ker je Ljudska republika Kitajska unitarna, enostrankarska komunistična država, ki jo vodi Komunistična partija Kitajske, zavezana marksizmu-leninizmu; ker tako nima skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda posameznika, svoboda govora in svoboda veroizpovedi;

D.

ker si Kitajska vse bolj prizadeva za bolj globalno vlogo, saj se je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem poročilu, predstavljenem na 19. kongresu Komunistične partije leta 2017, jasno zavezal, da bo Kitajska do leta 2049 postala vodilna v svetu v smislu skupne nacionalne moči in mednarodnega vpliva;

E.

ker dolgoročna demokratična tradicija v Hongkongu, Macau in Tajvanu dokazuje, da kitajsko ljudstvo ceni demokracijo;

F.

ker so letos poleti kitajske oblasti v Macau, potem ko so prepovedale spominske slovesnosti ob obletnici poboja na Trgu nebeškega miru in pritisnile na medijske organizacije, naj sprejmejo prokitajsko uredniško politiko, 21 kandidatov, med katerimi je večina članov prodemokratičnih gibanj, izključile iz sodelovanja na naslednjih parlamentarnih volitvah;

G.

ker je Kitajska odgovorna za številne kršitve človekovih pravic in ne upošteva dvostranskih in večstranskih zavez na teh področjih; ker Kitajska v Svetu OZN za človekove pravice redno vlaga resolucije, s katerimi želi doseči, da bi kot temeljna načela, o katerih se ne bi bilo mogoče pogajati, določili „suverenost, nevmešavanje in vzajemno spoštovanje“, pri čemer bi ta načela prevladala nad promoviranjem in varovanjem človekovih pravic; ker Kitajska sistematično preganja Ujgure, Tibetance, Mongole in druge etnične manjšine, zagovornike človekovih pravic, družbene aktiviste, verske skupine, novinarje ter vlagatelje peticij in protestnike, ki nasprotujejo krivicam, vse večja pa je tudi represija nad vsemi nasprotujočimi in opozicijskimi glasovi, predvsem v Hongkongu; ker ukrepi dobre volje in nezavezujoče zaveze ne zadostujejo za povečanje zavezanosti Kitajske vrednotam, ki so temeljne za EU;

H.

ker sta nedavni odhod tujih dopisnikov s Kitajske in označitev kluba tujih dopisnikov kot „nezakonite organizacije“ s strani kitajskih oblasti zadnja od številnih in vse pogostejših primerov nadlegovanja in oviranja tujih novinarjev, ki so nazadnje izgnani iz Kitajske; ker je to del prizadevanj za obvladovanje mednarodnega diskurza o tej državi in določanje, kaj in kako se sme po svetu sporočati in razpravljati, in na to gleda kot na totalitarno grožnjo;

I.

ker se je glede na nedavni potek dogodkov in svetovne izzive, ki jih prinaša Kitajska, sedanja strategija za odnose med EU in Kitajsko izkazala za pomanjkljivo in jo je treba posodobiti;

J.

ker je Parlament pozval Komisijo, naj začne izvajati predhodno študijo in oceno učinka, da bi čim prej uradno začela pogajanja s Tajvanom;

K.

ker se od začetka kampanje kitajske vlade za odločen pregon nasilnega terorizma (Strike Hard against Violent Terrorism) leta 2014 položaj ujgurske in drugih pretežno muslimanskih etničnih manjšin v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang naglo slabša; ker je več kot milijon ljudi zaprtih v taboriščih za pridržanje, imenovanih središča za „politično prevzgojo“ ali „usposabljanje“, v katerih so Ujguri žrtev sistemskega prisilnega dela, mučenja, prisilnih izginotij, množičnega nadzora, kulturnega in verskega izbrisa, prisilne sterilizacije žensk, spolnega nasilja, kršitev reproduktivnih pravic in ločevanja družine; ker je bilo s pravno analizo ugotovljeno, da so ta kazniva dejanja v mednarodnem pravnem okviru kazniva dejanja zoper človečnost in celo domnevni genocid; ker je več nacionalnih parlamentov sprejelo stališča v skladu z navedenim;

L.

ker globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov izbranim posameznikom, subjektom ali organom, tudi državam in nedržavnim akterjem, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic, so z njimi povezani ali vanje vpleteni; ker so bili 22. marca 2021 na seznam fizičnih oseb in subjektov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi, uvrščeni štirje kitajski posamezniki in en subjekt, ki so neposredno odgovorni za hude kršitve človekovih pravic v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang; ker je Kitajska v odgovor na te ukrepe uvedla povračilne sankcije proti desetim evropskim posameznikom in štirim subjektom, vključno s petimi poslanci Evropskega parlamenta in dvema institucionalnima organoma EU, in sicer Pododborom Evropskega parlamenta za človekove pravice ter Političnim in varnostnim odborom Sveta Evropske unije, pa tudi dvema evropskima akademikoma, dvema možganskima trustoma v Nemčiji in organizacijo Alliance of Democracies Foundation na Danskem (Fundacija Zavezništvo za demokracije); ker kitajske sankcije niso imele pravne utemeljitve in pravne podlage ter so bile neposredno usmerjene ne le na zadevne posameznike in subjekte, temveč tudi na Evropsko unijo kot celoto; ker so te sankcije očiten poskus odvračanja EU od nadaljnjega dela in ukrepanja proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem;

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (1),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (2),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (4),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. oktobra 2019 o prihodnosti dela: Evropska unija podpira deklaracijo ob stoletnici Mednarodne organizacije dela (MOD) (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. junija 2019 o spreminjajočem se svetu dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu (7),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. decembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020)0825),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. decembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (COM(2020)0842),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066),

—

ob upoštevanju Bele knjige Evropske komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju z dne 19. februarja 2020 (COM(2020)0065),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

—

ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom „First phase consultation of social partners under Article 154 TFEU on possible action addressing the challenges related to working conditions in platform work“ (Prva faza posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu s členom 154 PDEU o možnih ukrepih za reševanje izzivov, povezanih z delovnimi pogoji pri platformnem delu) (C(2021)1127),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju leta 2020 (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o okviru za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodne tehnologije (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o aktu o digitalnih storitvah: izboljšanje delovanja enotnega trga (12),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2017 o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2017 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi (18),

—

ob upoštevanju poslanice komisarja Nicolasa Schmita z dne 10. septembra 2019 in delovnega programa Komisije za leto 2021,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2020 z naslovom Pošteni delovni pogoji v platformnem gospodarstvu,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. decembra 2019 z naslovom Evropski okvir za regulativne odzive v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom,

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz junija 2020 (19),

—

ob upoštevanju priporočila Mednarodne organizacije dela št. 198 o delovnih razmerjih,

—

ob upoštevanju študije Komisije z dne 13. marca 2020 z naslovom „Study to gather evidence on the working conditions of platform workers“ (Študija za zbiranje dokazov o delovnih pogojih platformnih delavcev),

—

ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije z naslovom „The changing nature of work and skills in the digital age“ (Spreminjajoča se narava dela in spretnosti v digitalni dobi),

—

ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije z naslovom „Platform Workers in Europe“ (Platformni delavci v Evropi),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „The platform economy and precarious work“ (Platformno gospodarstvo in prekarno delo), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko objavil 11. septembra 2020 (20),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „The Social Protection of Workers in the Platform Economy“ (Socialna zaščita delavcev v platformnem gospodarstvu), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko objavil 7. decembra 2017 (21),

—

ob upoštevanju poročila Cedefopa z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Developing and matching skills in the online platform economy“ (Razvoj in usklajevanje znanj in spretnosti v platformnem gospodarstvu),

—

ob upoštevanju informativnega poročila Cedefopa z dne 30. julija 2020 z naslovom „Online Work and learning in the coronavirus era“ (Spletno delo in učenje v času koronavirusa),

—

ob upoštevanju študije Eurofounda z dne 24. septembra 2018 z naslovom „Employment and working conditions of selected types of platform work“ (Zaposlovanje in delovni pogoji izbranih vrst platformnega dela),

—

ob upoštevanju poročila o politikah Eurofounda z dne 23. septembra 2019 z naslovom „Platform work: Maximising the potential while safeguarding standards?“ (Platformno delo: povečanje potenciala ob ohranjanju standardov?),

—

ob upoštevanju raziskovalnega poročila Eurofounda z dne 21. septembra 2020 z naslovom „Back to the future: Policy pointers from platform work scenarios“ (Nazaj v prihodnost: smernice politike iz scenarijev platformnega dela),

—

ob upoštevanju spletnega repozitorija Eurofounda o platformnem gospodarstvu (22),

—

ob upoštevanju študije Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z dne 7. novembra 2017 z naslovom „Protecting Workers in the Online Platform Economy: An overview of regulatory and policy developments in the EU“ (Zaščita delavcev v spletnem platformnem gospodarstvu: pregled regulativnega razvoja in razvoja politik v EU),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z dne 23. februarja 2021 z naslovom „World Employment and Social Outlook 2021: The role of digital labour platforms in transforming the world of work“ (Svetovne zaposlitvene in socialne napovedi za leto 2021: vloga digitalnih delovnih platform pri preoblikovanju sveta dela),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z dne 20. septembra 2018 z naslovom „Digital labour platforms and the future of work: Towards decent work in the online world“ (Digitalne delovne platforme in prihodnost dela: na poti k dostojnemu delu v spletnem okolju),

—

ob upoštevanju deklaracije za prihodnost dela ob stoletnici Mednarodne organizacije dela z dne 21. junija 2019,

—

ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela,

—

ob upoštevanju poročil organizacije Data&Society iz februarja 2019 z naslovom „Workplace Monitoring & Surveillance“ (Spremljanje in nadzor delovnega mesta) in „Algorithmic Management in the Workplace“ (Algoritemsko upravljanje na delovnem mestu),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „Data subjects, digital surveillance, AI and the future of work“ (Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, digitalni nadzor, umetna inteligenca in prihodnost dela), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za parlamentarne raziskovalne storitve objavil 23. decembra 2020 (23),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za promet in turizem,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0257/2021),

A.

ker se pojem „platformni delavci“ nanaša na posameznike, ki pod večjim ali manjšim nadzorom opravljajo delo ali zagotavljajo storitve prek digitalnih delovnih platform, kar lahko vključuje tako delavce kot dejansko samozaposlene osebe;

B.

ker se pojem „digitalna delovna platforma“ nanaša na podjetje, ki pod večjim ali manjšim nadzorom posreduje ali ponuja storitve na zahtevo, ki jih zahtevajo posamezniki ali poslovne stranke in jih neposredno ali posredno zagotavljajo posamezniki, ne glede na to, ali se take storitve izvajajo s fizično prisotnostjo ali prek spleta;

C.

ker se pojem „platformno delo“ nanaša na delo in storitve, ki jih platformni delavci opravljajo oziroma zagotavljajo na zahtevo in za plačilo, ne glede na obliko zaposlitve, vrsto digitalnih delovnih platform (s fizično prisotnostjo ali prek spleta) ali stopnjo zahtevanih znanj in spretnosti;

D.

ker ni zadostnih in posodobljenih evropskih podatkov o platformnem delu ter ker je metodologija zbiranja podatkov po državah članicah različna, zaradi česar je težko določiti obseg platformnega dela in število zadevnih delavcev; ker se bo platformno delo na trgu dela zelo verjetno še naprej povečevalo;

E.

ker lahko platformno delo ustvari zaposlitve, poveča izbiro, zagotovi dodaten dohodek in zmanjša ovire za vstop na trg dela; ker lahko platformno delo omogoča prožnost in optimizacijo virov ter zagotavlja priložnosti za ljudi, ki delajo na digitalnih delovnih platformah ali prek njih, in stranke, pa tudi usklajevanje povpraševanja po storitvah in njihove ponudbe; ker so inovacije digitalnih orodij temeljni pogoj za platformno delo ter lahko prispevajo k rasti v času krize in okrevanja; ker lahko platformno delo prinese prednosti študentom in osebam, ki želijo združiti študij in delo, ter zagotovi dostop do zaposlitve mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in ljudem z nižjo stopnjo usposobljenosti;

F.

ker platformno delo nikakor ne more biti omejeno na prevoz ali dostavo hrane, saj vključuje tudi strokovne naloge, gospodinjska opravila in mikronaloge;

G.

ker platformno delo omogoča dostop do trga dela s sodobnimi oblikami zaposlitve in spodbuja razvoj tehnologij, da bi olajšali uporabo platform ter jih približali podjetjem in potrošnikom;

H.

ker platformno delo povzroča tudi zaskrbljenost zaradi prekarnosti in slabih delovnih pogojev, pomanjkljivega ali oteženega dostopa do ustrezne socialne zaščite, nelojalne konkurence, neprijavljenega dela, razdrobljenega in nepredvidljivega dohodka in delovnika, neobstoja mehanizmov reševanja sporov, razvrednotenja znanja in odsotnost možnosti za poklicno napredovanje ter neobstoja ukrepov za zdravje in varnost pri delu, zlasti za nizkokvalificirane platformne delavce, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo mikronaloge, kot se je pokazalo med krizo zaradi covida-19; ker k temu prispeva napačna razvrstitev delavcev kot samozaposlenih;

I.

ker je kriza zaradi covida-19 opozorila na vlogo platformnih delavcev pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja na tisoče malih in srednjih podjetij po vsej EU, saj delujejo kot prepotreben povezovalni člen med glavnimi sektorji, kot sta živilski in prometni sektor, in potrošniki, platformni model pa nekaterim platformnim delavcem omogoča stalen dohodek; ker več kot 60 % prebivalcev EU navaja, da tudi po krizi zaradi covida-19 ne bodo prenehali uporabljati spletnih storitev, na primer možnosti spletnega naročanja obrokov (24); ker so delavci z nestandardno obliko zaposlitve izpostavljeni večjemu tveganju kot delavci s standardno obliko zaposlitve (25) ter so zlasti platformni delavci zaradi značilnosti dela, ki ga opravljajo, pogosto izpostavljeni zdravstvenim in varnostnim tveganjem, zlasti kolesarji, ki so ranljivi udeleženci v cestnem prometu in ki pogosto delajo v neugodnih in težavnih vremenskih razmerah ter pod pritiskom glede hitrosti in učinkovitosti; ker platformno delo ne bi smelo povzročiti prekarnosti, negotovosti ali zdravstvenih in varnostnih tveganj; ker platformni delavci, ki so zaradi pandemije utrpeli izgubo dohodka, pogosto niso bili upravičeni do ukrepov dohodkovne podpore, kar kaže, da nimajo dostopa do socialne zaščite; ker so platformni delavci, ki so fizično prisotni na delu, izpostavljeni večjemu tveganju okužbe s covidom-19;

J.

ker bi lahko navedena tveganja, če ne bodo ustrezno obravnavana, ogrozila celoten evropski model socialnega tržnega gospodarstva in cilje evropskega stebra socialnih pravic; ker bi tehnološki napredek lahko zagotovil tudi rešitve za prilagoditev evropskega socialnega modela realnosti 21. stoletja;