28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/1

Resolucija o delovnem programu Evropske komisije za leto 2022 in političnih prednostnih nalogah Evropskega odbora regij v letu 2022

(2022/C 97/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju:

—	delovnega programa Evropske komisije za leto 2022,

—	Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012,

—	svoje resolucije o prednostnih nalogah OR v obdobju 2020–2025 (1),

—	svoje resolucije o predlogih OR v zvezi z delovnim programom Evropske komisije za leto 2022 (2),

—	svoje resolucije o Letnem regionalnem in lokalnem barometru EU 2021 (3);

poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, naj stališča in predloge iz te resolucije upoštevajo v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022, in je pripravljen prispevati k izvajanju navedene izjave;

želi spomniti na zavezo Komisije, da bo nadalje ukrepala v zvezi s predlogi, ki izhajajo iz Konference o prihodnosti Evrope. Meni, da bi bili lahko interaktivna večjezična digitalna platforma in državljanski forumi orodje za vseevropski mehanizem stalnega dialoga z državljani, in je pripravljen prevzeti ključno vlogo v tem procesu;

pozdravlja evropsko leto mladih 2022 in se zavezuje, da bo z namenom spodbujanja udeležbe mladih na vseh ravneh tesno sodeloval z drugimi institucijami EU in vsemi ustreznimi deležniki;

Približati Evropo ljudem

ponovno poziva Komisijo, naj regionalno in lokalno razsežnost vključi v okvir zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, predstavljenih v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, in poudarja, kako pomembno je zaščititi integriteto lokalnih in regionalnih volitev ter okrepiti vlogo lokalnih skupnosti v boju proti diskriminaciji in dezinformacijam;

poziva, naj se v prihodnjih zakonodajnih pobudah za zaščito svobode medijev upošteva položaj lokalnih in regionalnih medijev;

podpira osredotočenost Komisije na zagotavljanje učinkovite uporabe načela pravne države, vključno z načelom primarnosti prava EU kot osnovnim pogojem za enake pravice in pravno varnost pri izvajanju skupnih politik;

poudarja, da je treba nadaljevati prizadevanja za Unijo enakosti, med drugim tako, da se predlagajo novi ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu, in zato pričakuje, da bo vključen v ustanavljanje novega medinstitucionalnega organa EU za etiko;

je v celoti zavezan uresničevanju koncepta aktivne subsidiarnosti in ponovno poziva, naj se preglednica za oceno subsidiarnosti sistematično uporablja v predlogih Komisije;

podpira namero o zmanjšanju upravnega bremena za državljane in podjetja z izvajanjem pristopa „za enega sprejetega se eden odpravi“. Vseeno pričakuje, da bo ta postopek skladen z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi standardi EU ter da bo temeljil na pristopu na podlagi dokazov in oceni stroškov neukrepanja;

10.

ponovno poziva k reviziji Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter smernic in nabora orodij za boljše pravno urejanje, ki bodo vključevali razsežnost evropskega zakonodajnega postopka na več ravneh, kot je predlagala projektna skupina za subsidiarnost;

11.

v zvezi s tem pozdravlja zavezanost Komisije k okrepitvi ocenjevanja teritorialnega učinka in preverjanja učinkov ukrepov na podeželje, tako da bodo potrebe in posebnosti različnih ozemelj EU bolje upoštevane. Opozarja, da je treba upoštevati tudi obmejne regije. Zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo začetne in nadaljnje ocene učinka vključevale oceno morebitnih teritorialno raznolikih učinkov posamezne zakonodajne pobude; poleg tega podpira njene načrte za organizacijo obsežne konference o boljši pripravi zakonodaje v letu 2022, na kateri naj bi tako kot v platformi Pripravljeni na prihodnost zlasti upoštevala lokalno in regionalno razsežnost;

12.

poudarja vse večji pomen predvidevanja kot političnega orodja za oblikovanje na dokazih temelječih dolgoročnih stališč na številnih področjih politike, na katerih imajo lokalne in regionalne oblasti ključno odgovornost, na primer na področju gospodarske podpore, demografije, ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, izobraževanja, zdravja, znanja in spretnosti ter infrastrukture. Zato se ponovno zavezuje, da bo podpiral Komisijo pri evidentiranju lokalnih in regionalnih zmogljivosti za predvidevanje, da bi se upoštevale lokalne in regionalne izkušnje, zlasti pri letnem poročilu o strateškem predvidevanju;

Oblikovanje odpornih skupnosti

13.

poziva, naj se s sistematično organizacijo platform in dialogov na več ravneh omogoči strukturirano in vključujoče sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in izvajanju pobud v okviru zelenega dogovora;

14.

poudarja ogromne teritorialne izzive zelenega prehoda, med drugim za prometni sektor, in je seznanjen s specifičnimi razmerami avtomobilskih regij ter poziva k dialogu na več ravneh za pravičen prehod avtomobilskega sektorja;

15.

bo še naprej spremljal izvajanje dolgoročne vizije za podeželska območja ter prehod na okolju prijaznejše, pametnejše in trajnostno kmetijstvo. Z oblikovanjem agende za podeželje bi morala nastati podlaga za mehanizem upravljanja podeželskih območij, ki bi ščitil lokalne identitete in posebnosti, in za jasne količinske kazalnike za podeželsko razsežnost v evropskem semestru;

16.

podpira prednostno obravnavo cilja ničelnega onesnaževanja za zaščito ljudi in ekosistemov ter pričakuje, da bodo lokalne in regionalne oblasti upoštevane v prihodnjem svežnju o ničelnem onesnaževanju, predvsem z vzpostavitvijo ustrezne platforme deležnikov in preglednice kazalnikov regij EU;

17.

poziva, naj se v prihodnjih predlogih o plastiki in krožnem gospodarstvu upoštevajo prispevki, ki so bili že predstavljeni v ustreznih mnenjih OR, vključno s poudarkom na pristojnostih lokalnih in regionalnih oblasti za zbiranje odpadkov in ravnanje z njimi;

18.

poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja uporabo vesoljske tehnologije in razpoložljivost podatkov na lokalni ravni za boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje energetskega prehoda, varstvo okolja in izvajanje zelenega dogovora;

19.

z zanimanjem pričakuje revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb v povezavi s celovitim izvajanjem vala prenove in poziva Komisijo, naj izhaja iz sedanjega okrepljenega sodelovanja z OR;

20.

ponovno izjavlja, da je treba, če želimo, da bo zeleni dogovor EU uspešen, temeljito revidirati uredbo o upravljanju energetske unije ter jo povezati z Agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in okvirom ciljev trajnostnega razvoja, pri tem pa s sistematičnimi dialogi na več ravneh o zelenem dogovoru strukturno izvajati upravljanje na več ravneh;

21.

pozdravlja nabor orodij za upravljanje nihanj cen energije in poziva, naj se začnejo izvajati okrepljeni ukrepi za boj proti energetski revščini in ranljivosti, povezani s podnebnimi spremembami;

22.

pozdravlja dejstvo, da se priznava neločljiva povezanost podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, pri čemer poudarja, da bi morala Evropska komisija še naprej spodbujati upravljanje na več ravneh tako v EU kot drugod po svetu na podlagi Edinburške deklaracije, zlasti pa na 15. konferenci pogodbenic Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in 27. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja. Poziva k sprejetju pravil o oceanih, na podlagi katerih bi se lokalne in regionalne oblasti vključile v varstvo morskega okolja;

23.

poziva k okrepitvi izvajanja strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam na podlagi misije o prilagajanju in instrumenta EU za podporo politikam na področju prilagajanja;

24.

pozdravlja prizadevanja Komisije za doseganje ciljev, določenih v digitalnem kompasu do leta 2030, in poziva, naj se digitalna kohezija v politike EU vključi kot razsežnost, ki dopolnjuje ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

25.

obžaluje, ker na lokalni in regionalni ravni ni ustreznih kazalnikov za spremljanje uresničevanja ciljev digitalnega desetletja do leta 2030, zato si prizadeva za pripravo takih kazalnikov;

26.

pozdravlja, da si Komisija zaradi velike odvisnosti EU od tretjih držav glede dobave najsodobnejših tehnologij prizadeva za sprejetje evropskega akta o čipih;

27.

pozdravlja napovedano zakonodajno pobudo za instrument enotnega trga za izredne razmere. Poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v njenem predlogu upoštevana vidna vloga lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti v zvezi z obravnavanjem motenj na enotnem trgu na ozemljih, ki so odvisna od močnih čezmejnih dobavnih verig in menjave;

28.

pozdravlja namero Komisije, da bo pregledala politiko konkurence EU. Poudarja, da je treba v okviru morebitne revizije opredelitve trga skrbno preučiti, koliko bo ta vplivala na ekonomsko ravnotežje med različnimi regijami EU ter na mala in srednja podjetja ter potrošnike;

29.

obžaluje, ker v delovnem programu Komisije niso predvideni ukrepi za obravnavo bistvenih sprememb v evropski industriji zaradi zelenega dogovora, digitalizacije in razogljičenja. Zato priporoča, naj Komisija poskrbi, da bo njena prihodnja industrijska politika bolj pripravljena na prihodnost, ter upošteva izkušnje iz konkurenčnih regionalnih ekosistemov, pomen ključnih omogočitvenih tehnologij in potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med konkurenčnostjo in odprto strateško avtonomijo;

30.

poudarja, da je v prihodnjih predpisih EU o umetni inteligenci pomembno zaščititi temeljne pravice državljanov in zaostriti etične zahteve za uporabo umetne inteligence z visokim tveganjem. V ta namen pozdravlja javno posvetovanje Evropske komisije o prilagoditvi pravil o civilni odgovornosti posebnim izzivom digitalne dobe in umetne inteligence (4) ter pričakuje, da bo to privedlo do posodobljenega okvira, katerega namen bo potrošnikom zagotoviti odškodnino za škodo, ki jo povzročijo aplikacije umetne inteligence;

31.

se zavezuje, da si bo prizadeval za oblikovanje prave evropske zdravstvene unije, ki spoštuje načelo subsidiarnosti, ter poziva k jasnejši vlogi Evropskega parlamenta in regij v prihodnjem organu EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) ter v evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru. Izrecno poziva, naj se v okviru predloga za ustanovitev organa HERA in osnutka uredbe o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje lokalne in regionalne oblasti vključijo v načrtovanje in izvajanje ukrepov odzivanja na izredne zdravstvene razmere;

32.

poziva Komisijo, naj upošteva vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri preprečevanju raka. Je pripravljen svetovati glede prihodnjega priporočila o presejanju in sodelovati pri izvajanju;

33.

ponavlja priporočila iz svojega mnenja o novem paktu o migracijah in azilu. Skupno migracijsko politiko, ki bi temeljila na solidarnosti in zagotavljanju učinkovitega upravljanja migracijskih tokov, kot je določeno v Pogodbah, je mogoče doseči le s sodelovanjem vseh ravni upravljanja, vključno z lokalno in regionalno;

34.

ponovno izjavlja, da je potrebno delujoče schengensko območje brez notranjih meja. Podpira Komisijo pri varovanju zunanjih meja EU ob hkratnem uveljavljanju načela pravne države in spoštovanju človekovih pravic;

35.

poziva institucije EU, naj finančno podprejo države članice, ki uspešno varujejo zunanje meje EU;

36.

poudarja, da so za učinkovito obravnavo čezmejnih kaznivih dejanj, zlasti terorizma in organiziranega kriminala, potrebni močnejše usklajevanje, sodelovanje in izmenjava ključnih informacij med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, državami članicami in organi kazenskega pregona;

37.

pričakuje, da bo Komisija nadalje ukrepala v zvezi s pozivom OR, naj se v odnose med Združenim kraljestvom in EU vnese več teritorialne razsežnosti. OR bo prispeval k spodbujanju in razvoju teritorialnega sodelovanja z deželami s prenesenimi pristojnostmi ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi Združenega kraljestva, med drugim tudi zunaj institucionalnega okvira sporazuma o trgovini in sodelovanju;

38.

poziva Komisijo, naj zlasti prek skupnih posvetovalnih odborov s Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo ter delovne skupine OR za Zahodni Balkan vzpostavi trajno in strukturirano podporo sodelovanju med lokalnimi oblastmi v državah Zahodnega Balkana in njihovimi sorodnimi oblastmi v državah članicah EU. Pozdravlja ponovni začetek zagotavljanja strateške podpore TAIEX lokalnim oblastem na Zahodnem Balkanu;

39.

pozdravlja stalno zavezanost Komisije vzhodnemu partnerstvu, zlasti z upoštevanjem predloga OR za ustanovitev akademije vzhodnega partnerstva za javno upravo;

40.

ponovno poudarja, da bi morale znotraj prenovljenega partnerstva z južnim sosedstvom vse institucije EU upoštevati lokalne in regionalne oblasti kot ključne partnerje pri trajnostnem razvoju in tako dati nov zagon reformam na področju decentralizacije;

41.

poziva Komisijo, naj prizna vlogo, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti pri prispevanju k miru in blaginji v tretjih državah, in sicer s pobudami, kot je pobuda iz Nikozije, ki je konkreten primer medsebojnega sodelovanja teh oblasti;

42.

poziva k jasnemu načrtu za dolgoročno zavezanost in finančno okrepitev mehanizma Unije na področju civilne zaščite in njegovih instrumentov z vidika preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje ter zmogljivosti za kolektivno odzivanje na izredne razmere. Prav tako poziva Komisijo, naj v nedavno vzpostavljeno mrežo znanja za evropsko civilno zaščito vključi regionalne in lokalne izkušnje na področju obvladovanja nesreč;

Kohezija, naša temeljna vrednota

43.

poudarja ključno vlogo kohezijske politike in zato poziva, naj se mestom in regijam omogoči, da kar najbolje izkoristijo instrument NextGenerationEU ter tako utrdijo dolgoročne in trajnostne naložbe, ki jih načrtujejo v okviru kohezijske politike;

44.

poziva Komisijo, naj v svojem poročilu o pregledu izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki naj bi ga predložila do julija 2022 (člen 16 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost), poroča o vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v fazo izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Poziva k doslednem spoštovanju in izvajanju načela partnerstva v okviru Sklada za pravični prehod ter mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi k hitri odobritvi vseh nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

45.

pozdravlja, da je Komisija ponovno začela izvajati pregled ekonomskega upravljanja, in meni, da je napočil čas za ponoven razmislek o fiskalnem okviru EU, s čimer bi preprečili, da bi bile javne naložbe in javne storitve ponovno spremenljivka za prilagajanje;

46.

obžaluje, ker Komisija glede na proračunske omejitve, s katerimi se še vedno spopadajo regionalne in lokalne oblasti, ni razmislila o podaljšanju uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja za še eno leto in zvišanju praga de minimis v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus plus;

47.

pozdravlja odločitev za prenovitev strateškega partnerstva EU z najbolj oddaljenimi regijami, da bi se ustrezno upošteval vpliv izbruha pandemije COVID-19 in prilagodila podpora EU;

48.

je zaskrbljen zaradi počasnega odobravanja partnerskih sporazumov v državah članicah glede na nizko stopnjo črpanja razpoložljivih sredstev iz strukturnih skladov ter za pospešitev zvišanje stopnje odobritve, med drugim tudi operativnih programov, predlaga tesno sodelovanje med regijami in institucijami EU;

49.

prosi Komisijo, naj poleg obstoječega spletnega mesta za odnose z vlagatelji vzpostavi namenski spletni portal za izdajo evropskih obveznic, ki bo vseboval popolne zbirne podatke za vse obveznice in menice, ki se tržijo v okviru instrumenta NextGenerationEU, in zelene obveznice v okviru instrumenta NextGenerationEU;

50.

poudarja, da je potreben okvir politike EU, ki bo omogočal učinkovito vzpostavljanje in upravljanje čezmejnih javnih storitev. Poziva tudi k trdnejšemu pravnemu okviru, s katerim bo zagotovljena podpora za sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi akterji v obmejnih regijah EU ter zajamčeni minimalni standardi čezmejnega sodelovanja v primeru krize za ohranitev zadostne ravni javnih storitev;

51.

obžaluje, ker v delovnem programu Komisije številni ukrepi iz strategije za trajnostno in pametno mobilnost, načrtovani za leto 2022, niso upoštevani, predvsem tisti v zvezi s kombiniranim prevozom, rečnimi informacijskimi storitvami in učinkovitostjo mednarodnega železniškega prevoza. Vseeno pozdravlja, da so v delovni program vključene multimodalne digitalne storitve mobilnosti, in poudarja, da mora biti javni prevoz, ki ga kot storitve splošnega gospodarskega pomena pogosto neposredno organizirajo lokalne in regionalne oblasti, v središču te pobude;

52.

ponovno izjavlja, da so potrebni hitro izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in kazalniki za merjenje ekonomskega, socialnega in okoljskega napredka, ki ne upoštevajo le BDP, s čimer bi spodbudili prehod na trajnostno ekonomijo blaginje;

53.

z nestrpnostjo pričakuje priporočilo o minimalnem dohodku, ki bo korak naprej v prizadevanjih za izkoreninjenje revščine v EU ter zelo potreben nadaljnji ukrep po direktivi o ustreznih minimalnih plačah;

54.

pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za boj proti brezdomstvu kot prvi korak, ki odraža večletne pozive OR k učinkovitejši politiki glede brezdomstva;

55.

poziva Komisijo, naj v svoji prihodnji evropski strategiji za oskrbo ustrezno upošteva nedavno delo OR v zvezi z oskrbovalci in storitvami oskrbe;

56.

z zanimanjem pričakuje izobraževalni sveženj Komisije ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti sinergije in skladnost s prihodnjimi pobudami za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti;

57.

pozdravlja predlagani program ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve – Zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi) in poudarja, da je treba v zvezi s sredstvi, dodeljenimi programu, upoštevati, da precej mladih v EU ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja;

58.

poudarja, da mora evropski raziskovalni prostor postati resničnost, in sicer tako, da se s strateškim in usklajenim pristopom na vseh ravneh upravljanja podpirajo regionalni inovacijski ekosistemi, in z zadovoljstvom pričakuje oblikovanje koncepta regionalnih vozlišč evropskega raziskovalnega prostora skupaj s Komisijo;

59.

podpira izvajanje misij programa Obzorje kot drznih korakov v smeri reševanja družbenih izzivov, vendar tudi poudarja, da je potreben učinkovit sistem upravljanja na več ravneh, ki bi te misije povezoval z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, ukrepi za okrevanje po COVID-19 in financiranjem inovacij iz strukturnih skladov;

60.

obžaluje, ker v delovnem programu ni omenjena pametna specializacija kot ključen koncept za odpravo razpršenosti različnih programov in politik za spodbujanje inovacij;

61.

obžaluje, ker v delovnem programu Komisije za leto 2022 ni omenjen njegov predlog nove evropske strategije za turizem do leta 2030/2050. Poziva Komisijo, naj predstavi novo ambiciozno vizijo za trajnostni turizem, v kateri bosta upoštevana vpliv pandemije COVID-19 ter zeleno in digitalno okrevanje;

62.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, slovenskemu, francoskemu in češkemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

V Bruslju, 1. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) COR-2020-01392-00-00-RES-TRA.

(2) COR-2021-02507-00-00-RES-TRA.

(3) COR-2021-03857-00-00-RES-TRA.

(4) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12979-Civil-liability-adapting-liability-rules-to-the-digital-age-and-artificial-intelligence/public-consultation_sl

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/10

Mnenje Evropskega odbora regij – Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje

(2022/C 97/03)

Poročevalec:

Piero Mauro ZANIN (IT/EPP), predsednik in član deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje

Bruselj, 29. 4. 2021

COM(2021) 219 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Podpora okrevanju EU z boljšim pravnim urejanjem

poudarja, da je sistem boljšega pravnega urejanja EU po mnenju OECD eden najnaprednejših regulativnih pristopov na svetu, s katerim lahko nastane kakovostna zakonodaja, ki bo kos izzivom prihodnosti in ustreza velikim izzivom okoljske, digitalne in družbene preobrazbe, s katerimi se sooča Evropska unija;

se strinja, da bi morala zakonodaja EU ustvarjati dodano vrednost, v čim večji meri omejiti upravno breme, da bo sorazmerno s cilji ustreznega zakonodajnega akta, biti jasna in pregledna ter spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

poudarja, da je bistveno, da sistem boljšega pravnega urejanja vključuje upravljanje na več ravneh v Evropski uniji, saj evropsko zakonodajo izvajajo države članice, regije in lokalne oblasti, zato brez sodelovanja vseh ravni upravljanja, pristojnih za izvajanje predpisov EU, zakonodaja ne more biti kakovostna in primerna za doseganje skupnih ciljev. V zvezi s tem priporoča, naj Evropska komisija v celotnem ciklu politike da prednost sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zlasti s tistimi, ki imajo zakonodajne pristojnosti, na podlagi delovne metode upravljanja na več ravneh;

ugotavlja, da imajo demokratično izvoljene lokalne in regionalne oblasti še vedno omejen vpliv na oblikovanje zakonodaje EU, ki jo morajo nato izvajati: njim in OR, ki jih zastopa na ravni EU, je treba priznati večjo vlogo v evropskem sistemu upravljanja;

ocenjuje kot pozitivno, da Komisija krepi svojo vlogo varuhinje Pogodb, se osredotoča na učinkovitejše izvrševanje zakonodaje EU in namerava glede tega storiti še več ter državam članicam, regijam in občinam ponuja podporo pri učinkoviti in pravilni uporabi prava EU. Višja in učinkovitejša stopnja izvrševanja je hkrati tudi prispevek k agendi za boljše pravno urejanje;

poziva Komisijo, naj preuči možnosti za tesnejše vključevanje regionalnih parlamentov v proces oblikovanja politik EU, pri čemer naj se izkoristi mehanizem zgodnjega opozarjanja, določen v Pogodbah, da bodo lahko ti parlamenti dejansko pozitivno prispevali k razvoju aktivne subsidiarnosti (1);

meni, da je prišel čas, da združimo moči za pripravo boljše zakonodaje, in sicer s pristopom od spodaj navzgor, z izboljševanjem in približevanjem orodij za boljše pravno urejanje (mnoga se v regijah že dolgo uporabljajo), da bi bila združljiva, ter z izmenjavo primerov najboljše prakse in razpoložljivih podatkov;

pozdravlja namero Evropske komisije, da v pripravo evropskih politik s posvetovanji v večji meri vključi državljane. Spodbuja pa jo, naj v ta namen izkoristi tudi sposobnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter OR za ugotavljanje in posredovanje skrbi državljanov in mediacijo pri tem;

se strinja, da morajo politični ukrepi temeljiti na poglobljenih analizah in znanstvenih spoznanjih, s katerimi je mogoče med drugim sistematično ocenjevati njihov gospodarski, socialni in okoljski učinek ter učinek na enakost spolov;

10.

podpira namero Komisije, da cilje trajnostnega razvoja vključi v odločanje in oblikovanje politik EU, med drugim z izboljšanjem analize predlogov o trajnostnem razvoju in komuniciranja o njih; ugotavlja, da uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja ne smejo ovirati upravna in normativna bremena in da je treba pri trajnostnem razvoju v enaki meri upoštevati gospodarski, socialni in okoljski vidik ter vidik spola; poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj se tega držijo;

11.

se strinja, da bi načelo „da se ne škoduje bistveno“ moralo veljati za vse sektorje, v skladu z dolgoročno strategijo EU za leto 2050 (2) in Agendo 2030 (3); poziva, da se v načrtovanje ter upravljanje virov vključijo tudi lokalne in regionalne oblasti, ki so glavni izvajalci okoljske, podnebne, socialne in energetske politike; opozarja na mnenje OR Evropska podnebna pravila (4) in priporoča, da se upoštevajo stroški neukrepanja, saj bi to lahko imelo pomembne dolgoročne posledice, ki jih ni mogoče takoj opaziti;

12.

poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj sprejemajo združljivo zakonodajo, s katero bi se lahko odpravile birokratske ovire in težave, ki z upočasnjevanjem okrevanja ogrožajo blaginjo državljanov; poziva Komisijo, naj regije, zlasti čezmejne in manj razvite regije, podpre pri spodbujanju skupne zakonodaje na podlagi izkušenj s sodelovanjem, ki že poteka med obmejnimi in ranljivimi območji, na primer v okviru evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

13.

poziva institucije EU, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj vsaka pri sebi izvajajo priporočila projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ (5); poziva k posodobitvi teh priporočil zaradi izkušenj s pandemijo pa tudi zaradi ciljev zelenega, digitalnega in socialnega prehoda ter vzpostavljanja pravičnejših, bolj odpornih in enakopravnejših gospodarstev in družb v okviru evropskega instrumenta za okrevanje;

14.

poziva tudi k reviziji Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter smernic in nabora orodij za boljše pravno urejanje, ki bodo vključevali razsežnost evropskega zakonodajnega postopka na več ravneh, kot je predlagala projektna skupina za subsidiarnost (6); poudarja, da se morajo države članice ter lokalne in regionalne oblasti širše seznaniti z instrumenti boljšega pravnega urejanja in jih v večji meri uporabljati, zlasti oblasti z zakonodajnimi pooblastili; poziva, naj se čim večja prizadevanja posvetijo jezikovnemu vidiku, skupni terminologiji in pravilnemu prevajanju, ki so ključni za uresničevanje skupnih ciljev boljšega pravnega urejanja na vseh ravneh upravljanja;

Skupna prizadevanja

15.

se strinja, da dobre zakonodaje ne more biti brez upoštevanja rezultatov, doseženih s prejšnjimi zakonodajnimi akti; poudarja, da so številne regije v svoje zakone vnesle klavzule o vrednotenju, da bi pridobile podatke o učinkih zakonodaje; priznava, da je delitev zbranih podatkov v skupnem registru dokazov odgovornost vseh institucij, evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih;

16.

priznava koristnost vzpostavitve skupnega zakonodajnega portala in priporoča njegovo razširjanje s pobudami za komuniciranje v vseh državah članicah;

17.

meni, da lahko uradna spletišča lokalnih in regionalnih oblasti prispevajo k večji prepoznavnosti javnih posvetovanj Komisije z objavljanjem pozivov k prispevkom in po potrebi s spodbujanjem trdnih mrež kontaktnih oseb, da bi zbrali zahteve in pozive končnih uporabnikov, katerih prispevek je bistven za uresničevanje ciljev glede rasti in razvoja;

Boljša komunikacija z deležniki in splošno javnostjo

18.

pozdravlja namero Evropske komisije, da še izboljša posvetovanja in tudi z bolj uravnoteženimi in strukturiranimi vprašalniki, ki bodo manj tehnični in bolj razumljivi, poskrbi, da bodo bolj osredotočena, jasna in lažja; podpira združitev javnih posvetovanj s časovnimi načrti v enem samem „pozivu k predložitvi dokazov“ na spletnem portalu Povejte svoje mnenje; vztraja, da je treba vprašalnike hkrati prevesti v vse jezike EU, da se omogoči sodelovanje deležnikov povsod in na vseh ravneh;

19.

predlaga, da so lokalne in regionalne oblasti zaradi svojih posebnosti bolj pogosto ciljna skupina usmerjenih posvetovanj; priporoča Komisiji, naj se z OR posvetuje glede oblikovanja odprtih posvetovanj in časovnih načrtov za predloge, ki bistveno vplivajo na podnacionalne ravni upravljanja, ter lokalne in regionalne oblasti prek OR vključi v decentralizirano in sistematično kampanjo obveščanja o svojih letnih delovnih programih;

20.

meni, da je Konferenca o prihodnosti Evrope odlična priložnost za dialog z državljani; opozarja na svoje mnenje Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani in ponavlja, da bi morala biti Konferenca o prihodnosti Evrope priložnost za ponovni razmislek in preoblikovanje načina delovanja EU in njenega dojemanja med državljani (7); ponovno poudarja, da mora biti OR med akterji te konference ter da je treba okrepiti vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti tistih z zakonodajnimi pristojnostmi, v demokratičnem delovanju EU in povečati teritorialno razsežnost evropskih politik;

21.

poudarja pomen spodbujanja sodelovanja državljanov pri pripravi politik EU; pri tem opozarja na svoj predlog za vzpostavitev vseevropske mreže za dialog, ki bi temeljila na prostovoljnem sodelovanju državljanov (CitizEN) in bi lahko – če bi jo preizkusili med Konferenco o prihodnosti Evrope – uvedla strukturni mehanizem, s katerim bi zagotovili ustrezno obveščanje in vključevanje državljanov, s tem pa njihovo spodbujanje k dolgoročnemu političnemu udejstvovanju;

Večja preglednost

22.

priporoča čim večjo preglednost zakonodajnega postopka, s tem da se državljanom pri vsakem zakonodajnem predlogu omogoči popoln dostop do razpoložljivih podatkov, prispevkov ter izvedenih študij in ocen;

23.

meni, da bi bil dostop OR do izbranih dokumentov s trialoga, če je v skladu s členom 307 PDEU o obravnavanem predlogu že pripravil ali pripravlja mnenje, bistven za oceno, ali so spremembe, o katerih se razpravlja na teh sejah, pomembne z regionalnega ali lokalnega vidika, in je zaradi njih potrebno novo mnenje. Takšen dostop bi OR omogočil, da izpolni svojo vlogo posvetovalnega organa, zagotovil pa bi tudi učinkovitost ali polni učinek (effet utile) določb Pogodb, ki se nanašajo na OR;

24.

poziva Komisijo, naj vzpostavi povezave med podatkovnimi zbirkami, registri, arhivi in portali, vključno z MIDAS. Z ustreznim komuniciranjem in usposabljanjem, tudi prek OR ter združenj lokalnih in regionalnih oblasti, naj z njimi seznanja javnost;

25.

pozdravlja namero Komisije, da izboljša javna posvetovanja in obdelavo prispevkov k njim. Trenutno ni jasno, kakšno težo pripisuje posameznim prispevkom, kar pa je nujno za večjo demokratično preglednost. V vsakem primeru bi morala Komisija pri predstavitvi svojih zakonodajnih predlogov posebej upoštevati prispevke regionalnih javnih uprav, pristojnih za področja, o katerih potekajo posvetovanja;

Novi instrumenti za nadaljnjo poenostavitev in zmanjšanje bremena

26.

se strinja, da je čas, da se več pozornosti nameni učinku zakonodaje v smislu finančnih stroškov in vse večje birokracije za lokalne in regionalne oblasti, ljudi, družine in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropske gospodarske strukture;

27.

poziva Komisijo, naj pri uporabi pristopa „za enega sprejetega se eden odpravi“, s katerim namerava poskrbeti, da se nova bremena, ki se uvajajo z zakonodajnimi predlogi, izravnajo z ustreznim zmanjšanjem obstoječih bremen v istem sektorju, zagotovi, da začetne in nadaljnje ocene učinka vključujejo vrednotenje potencialnih različnih učinkov posamezne zakonodajne pobude na različnih območjih; pričakuje, da se bodo pri uporabi tega načela ohranili cilji zakonodaje in visoki gospodarski, socialni in okoljski standardi EU; pričakuje tudi, da bodo metodologije za merjenje in zmanjševanje bremen temeljile na pristopu na podlagi dokazov glede izravnave upravnih bremen in stroškov neukrepanja, da jih bodo lahko pozneje uporabljali oblikovalci politik na vseh ravneh in bodo spremljale zakonodajne predloge v celotnem postopku od njihovega sprejetja do izvajanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

28.

poudarja, da bi morale nove evropske zakonodajne pobude ustvarjati dodano vrednost EU, poleg tega pa meni, da bi bilo nujno zagotoviti, da bodo predlagani ukrepi in obveznosti preprosti ter da jih bo mogoče učinkovito in uspešno izvajati za dosego dogovorjenih političnih ciljev; poziva k večji preglednosti in odgovornosti ter k zmanjšanju upravnega bremena za podjetja, zlasti mala in srednja; poudarja, da bi morala EU sprejeti cilj za zmanjšanje splošnega regulativnega bremena EU za podjetja;

29.

poudarja, da so nekatere države in regije po vzoru pobude za mala in srednja podjetja (Small Business Act) že uvedle metodologije za vrednotenje bremen, ki jih zakonodaja prinaša podjetjem; spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse glede izravnalnih ukrepov, instrumentov, metodologij in zbranih podatkov;

30.

meni, da je za zmanjšanje bremen in poenostavitev postopkov nujno vlagati v sprejemanje digitalnih rešitev, s katerimi se lahko posodobijo sistemi javne uprave, tako da se prilagodijo hitrosti in potrebam proizvodnih sektorjev;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, pri naložbah – tudi v usposabljanje ter izpopolnjevanje in preusposabljanje – ki so potrebne za izpolnjevanje standardov, ki jih v njihovem sektorju zahteva evropska zakonodaja;

32.

priznava, da je potrebna revizija in poenostavitev zakonodaje, s katero bi bile odpravljene ovire za izvajanje predpisov, tudi v čezmejnem okviru, zakoni pa bi postali bolj učinkoviti, pregledni in jasnejši za končnega uporabnika, državljana ali podjetje; izraža zadovoljstvo z delom, opravljenim pri Letni študiji bremena 2020, ki v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016 navaja ukrepe, sprejete za zmanjšanje bremen in poenostavitev zakonodaje;

33.

podpira cilj, ki je bil zastavljen že v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) in se je zdaj z vzpostavitvijo platforme Pripravljeni na prihodnost (F4F) še okrepil; ceni večjo vlogo OR na tej platformi, s tremi predstavniki v vladni skupini (s čimer se delno odpravljajo pomisleki OR glede upravljanja in učinkovitosti prejšnje platforme REFIT) in z mrežo regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU – RegHub; ponavlja svojo podporo platformi F4F in zavezanost večjemu sodelovanju z Evropsko komisijo; poudarja, da je OR v idealnem položaju za sistematično zbiranje prispevkov lokalnih in regionalnih oblasti, in sicer prek svojih članov, mrež in drugih ciljno usmerjenih pobud, kot je RegHub (8);

34.

poudarja dodano vrednost, ki jo RegHub s posvetovanji z deležniki prinaša razvoju evropske zbirke podatkov o učinkih izvajanja zakonodaje EU; poudarja, da RegHub z razširjanjem informacij in oblikovanjem okolja za izmenjavo primerov dobrih praks ter za ocenjevanje napredka in rezultatov prispeva tudi k izvajanju zakonodaje EU; ugotavlja, da bi bilo za kontinuiteto in doslednost pri poenostavitvi morda koristno aktivirati mrežo RegHub za direktive in uredbe, ki so že bile predmet posvetovanja in revizije, da bi podprli njihovo izvajanje; poziva Komisijo, naj razmisli o dolgoročni finančni podpori za razvoj in utrditev mreže RegHub kot orodja za boljše pravno urejanje;

35.

meni, da je treba v čim večji meri razširiti sodelovanje regij, okrožij in mest v RegHub, ter poziva tudi države članice, naj mrežo uporabijo za izvajanje sistemov za pridobivanje podatkov in informacij z lokalne ravni;

Izboljšanje zbirke orodij

36.

meni, da je med spoznanji, ki jih je prinesla pandemija, tudi potreba po čim zgodnejšem prepoznavanju znamenj prihodnjih pojavov, da bi se lahko hitro odzvali in omejili vsaj najbolj uničujoče posledice; opozarja, da je za oblikovalce politik bistveno, da imajo na voljo popolne in sodobne znanstvene podatke, na podlagi katerih bodo lahko pripravili strategije, ki bodo kos izzivom; poudarja potrebo po tesnem in stalnem sodelovanju z znanstveniki in raziskovalci;

37.

upa, da bo metodologija za vključevanje strateškega predvidevanja v oblikovanje politik opredeljena v svežnju instrumentov boljšega pravnega urejanja, ob upoštevanju lokalnega in regionalnega vidika; opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti ter OR na pravem mestu, da prispevajo k strateškemu predvidevanju;

38.

poziva Komisijo, naj upošteva prispevke OR pri oblikovanju skupnega zakonodajnega portala, vključno z mnenji, ocenami teritorialnega učinka, poročili RegHub, študijami in dokumentacijo o zakonodajnih predlogih in revizijah; zavzema se tudi za to, da bi lahko sodeloval pri tehničnih izboljšavah portala Povejte svoje mnenje, s čimer bi prispevali k boljšemu razumevanju lokalnih posebnosti in olajšali dostop lokalnih in regionalnih oblasti;

39.

upa, da bo Evropska komisija bolj izpostavila lokalne in regionalne učinke politik z revizijo smernic za boljše pravno urejanje in posodobitvijo orodij v zvezi z instrumenti in metodologijami za opredeljevanje splošnih učinkov in zlasti ocen teritorialnega učinka, tako da bodo dovolj prilagodljivi in jih bo mogoče uporabljati v različnih razmerah in na vseh ravneh;

40.

opozarja, da so koncepti, kot so ocenjevanje učinka na podeželje, ocene učinka na mesta in ocene čezmejnega učinka, del širšega koncepta ocene teritorialnega učinka in da to konceptualno ločevanje med njimi ne sme biti v nasprotju s ciljem oblikovanja lokaliziranih politik na podlagi konkretnih podatkov;

41.

pozdravlja nadaljnja prizadevanja Evropske komisije (zlasti Skupnega raziskovalnega središča ter GD za regionalno in mestno politiko) in programa EZTS ESPON za izboljševanje metodoloških orodij za ocenjevanje teritorialnega učinka; priporoča, da se tudi v primerih, ko celovita ocena teritorialnega učinka ni mogoča ali ni ustrezna, izvedejo druge vrste ocen učinka, in sicer na najnižji lokalni ravni, ki jo omogočajo obstoječi statistični podatki;

42.

ponovno poudarja, da „teritorialna slepota“ negativno vpliva na kakovost oblikovanja politik; pomanjkanje zadostnih podatkov s podnacionalne ravni v številnih pomembnih indeksih in pregledih (kot so indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), pregled socialnih kazalnikov in cilji trajnostnega razvoja) ter odsotnost ali nezadostna kakovost analiz podnacionalne ravni pri dejavnostih predvidevanja evropskih institucij lahko negativno in trajno vplivajo na Unijo kot celoto, na duh kohezije med območji in na življenje posameznih državljanov. Smernice in zbirka orodij za boljše pravno urejanje bi zato morali dati jasne signale in zagotoviti koristna orodja za širšo uporabo ocen teritorialnega učinka v celotnem ciklu politike, pri čemer bi bilo treba na podnacionalni ravni narediti tudi druge ocene učinka (socialnega, gospodarskega, okoljskega ali drugega učinka);

43.

priporoča večjo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti, da bi bili za oceno teritorialnega učinka na voljo podatki in informacije, do katerih je na evropski ravni težko priti; poziva Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti prek OR in RegHub seznani z različnimi modeli za oceno teritorialnega učinka, začenši s tistimi, ki jih je razvil ESPON. Tako se bo spodbujala kultura ocenjevanja ter priprave lokaliziranih politik na podlagi konkretnih podatkov, in sicer tudi v fazi prenosa in izvajanja zakonodaje na podlagi delovne metode upravljanja na več ravneh;

44.

priporoča, da je treba utemeljiti morebitno odsotnost ocene učinka zakonodajnega predloga, zlasti v primeru predlogov z možnim teritorialnim učinkom;

45.

se strinja s priporočili projektne skupine (9) za aktiven pristop k subsidiarnosti, saj sprejemanje odločitev na ravni, ki je najbližja državljanom, prispeva k večji prepoznavnosti ukrepov in demokratični legitimnosti Unije; poziva Komisijo, naj pri preverjanju subsidiarnosti upošteva obstoječe oblike decentralizacije v EU, vključno z obdavčitvijo, saj mora tovrstno spremljanje temeljiti na delitvi pristojnosti med različnimi ravnmi upravljanja;

46.

poziva sozakonodajalca in države članice k sistematični uporabi preglednice za oceno subsidiarnosti; spodbuja regionalne parlamente, naj preglednico uporabljajo za preverjanje spoštovanja načela subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih EU v smislu Protokola št. 2, priloženega PDEU;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj za uresničitev ciljev zelenega in digitalnega prehoda lokalne in regionalne oblasti vključijo v vse faze postopka odločanja, tako na evropski ravni – v posvetovanje ter predhodne in naknadne ocene – kot tudi na nacionalni ravni – v pripravo politik, zakonodaje ter oblikovanje in izvajanje načrtov in programov ter instrumentov politik, ki najbolj vplivajo na mesta in regije –, da bi bili ukrepi skladni; v skladu s priporočili projektne skupine (10) predlaga posodobitev načina, kako države članice vključujejo regije v izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter ciljev zelenega dogovora, na podlagi delovne metode upravljanja na več ravneh, za zelen, digitalen in socialno pravičen prehod;

48.

izraža zadovoljstvo s prizadevanji za izboljšanje kakovosti vrednotenja z neodvisnimi pregledi in pozdravlja ustanovitev Odbora za regulativni nadzor (11), ki zaradi svojega neprekinjenega delovanja, nove sestave in razširitve mandata delno odpravlja pomisleke OR v zvezi z njegovo učinkovitostjo; ponovno se zavzema za vključitev stalnega člana, ki ga imenuje OR, v Odbor za regulativni nadzor; poziva Evropsko komisijo, naj da na voljo osnutke vrednotenj in ocen učinka, predloženih temu odboru, da bi lažje ovrednotili in učinkoviteje usmerili prispevke OR k programu boljšega pravnega urejanja; poziva Odbor za regulativni nadzor, naj razmisli o uporabi poročil o izvajanju, ki jih pripravi mreža RegHub, kot orodja za preučitev zakonodajnih predlogov, in opozarja, da je OR pripravljen okrepiti sodelovanje s tem odborom;

Ključna vloga izvrševanja

49.

se zavezuje, da bo vsa svoja orodja in metodologije za zbiranje in analizo teritorialnih podatkov zbral v enotnem svežnju za boljše pravno urejanje, v katerega bo vključil tudi posvetovanja mreže RegHub. Tako se bo okrepila povezava z naborom orodij Komisije za boljše pravno urejanje in instrumenti službe Evropskega parlamenta za raziskave; spodbuja Komisijo in države članice, naj lokalne in regionalne oblasti vključijo v ukrepe podpore, ki so predvideni za prenos direktiv, izvajanje uredb ter pravilno uporabo predpisov EU;

50.

priporoča, da lokalne in regionalne oblasti v skladu s tem, kar je že poudarila projektna skupina za subsidiarnost (12), sodelujejo pri pripravi nacionalnih načrtov za izvajanje, ki imajo lahko dodano vrednost v primerjavi z načrti Evropske komisije;

51.

se strinja s Komisijo, da je treba države članice in regije ozaveščati o pojavu „čezmernega prenašanja zakonodaje“, in priporoča, da se morebitna dodatna pravila na nacionalni ravni, ki veljajo za nujna pri izvajanju evropske zakonodaje, navedejo v aktih za prenos ali povezanih dokumentih v skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (13). Izogibanje „čezmernemu prenašanju“ je poleg tega priporočljivo zlasti pri izvajanju programov v okviru deljenega upravljanja in pri nacionalnih pravilih o javnem naročanju, da se prepreči pretirano urejanje.

V Bruslju, 1. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Mnenje OR Boljše pravno urejanje: pregled stanja in ohranjanje naše zavezanosti, CdR 2579/2019.

(2) https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2050_sl

(3) https://ec.europa.eu/international-partnerships/sustainable-development-goals_sl

(4) https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-1361-2020

(5) Poročilo o projektni skupini za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, https://ec.europa.eu/info/files/report-task-force-subsidiarity-proportionality-and-doing-less-more-efficiently_sl.

(6) Osmo priporočilo projektne skupine.

(7) Mnenje OR Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani, https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-4989-2019.

(8) Mreža regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU, https://cor.europa.eu/sl/engage/Pages/network-regional-hubs-implementation-assessment.aspx.

(9) Poročilo o projektni skupini za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, https://ec.europa.eu/info/files/report-task-force-subsidiarity-proportionality-and-doing-less-more-efficiently_sl.

(10) Četrto priporočilo projektne skupine.

(11) Mnenje Agenda EU o boljšem pravnem urejanju, https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-4129-2015.

(12) Peto priporočilo projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“.

(13) Točka 43 tega sporazuma.

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/21

Mnenje Evropskega odbora regij – Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost

(2022/C 97/05)

Poročevalec:

Rob JONKMAN (NL/ECR), član občinskega izvršnega sveta, Opsterland

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

pozdravlja mehanizem za okrevanje in odpornost kot ambiciozen in pravočasen instrument, s katerim bo EU po krizi zaradi COVID-19 močnejša ter pospešila zeleni in digitalni prehod. Odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je bila večina držav članic v razmeroma kratkem času uspešna pri pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

se zaveda, da so nacionalni načrti za okrevanje in odpornost v več državah članicah le del širših nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva, in opozarja na potrebo po večji izmenjavi izkušenj in celostnem pristopu na evropski ravni, da bi premagali krizo ter zagotovili večjo trdnost in trajnostnost gospodarstva EU v prihodnosti;

opozarja, da evropski semester kot orodje za upravljanje sklada, imenovanega „mehanizem“, še naprej deluje centralizirano in od zgoraj navzdol, kar ni primerno za orodje, ki naj bi krepilo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; poudarja pomen ustreznega izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, z objektivnim in preglednim razdeljevanjem sredstev in v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami na podlagi načela subsidiarnosti, upravljanja na več ravneh in celostnega pristopa od spodaj navzgor. Večja kot bo odgovornost v državi članici, večja je verjetnost uspešnega izvajanja teh načrtov;

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti že od začetka pandemije na čelu boja proti krizi zaradi COVID-19 in njenim socialno-ekonomskim posledicam, tako z lastnimi ukrepi politike kot tudi z izvajanjem in izvrševanjem odločitev, ki so jih sprejele nacionalne vlade;

pri tem opozarja, da je kriza zaradi COVID-19 v številnih občinah in regijah povzročila zmanjšanje prihodkov in povečanje odhodkov. S tem se ponavlja zgodba iz obdobja finančne krize (2008–2011). Raven naložb lokalnih in regionalnih oblasti se še vedno ni vrnila na raven pred gospodarsko in finančno krizo;

opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti, ki so odgovorne za tretjino vseh javnih izdatkov in več kot polovico javnih naložb v EU (1), v mnogih primerih v skladu z nacionalnimi ustavnimi določbami pooblastila na nekaterih ključnih političnih področjih mehanizma za okrevanje in odpornost. Bistveno je, da so neposredno vključene v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter uspešno izvajajo reforme in naložbe, ki so v njihovi pristojnosti, v skladu s stopnjo gospodarske, fiskalne in finančne avtonomije, ki izhaja iz njihovega nacionalnega pravnega okvira in načela subsidiarnosti;

Vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost

opozarja, da so študije OR, Evropskega političnega centra, fundacije Konrad Adenauer Stiftung Europe in CPMR (2) pokazale, da lokalne in regionalne oblasti niso bile dovolj vključene v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in da v večini primerov ni mogoče ugotoviti, v kolikšni meri je v načrtih upoštevan njihov prispevek;

ugotavlja, da je zato slika ravni vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost zelo raznolika in čeprav se je več držav članic o osnutkih načrtov uradno posvetovalo z njimi oziroma njihovimi združenji, na splošno ni jasno, kako so ta posvetovanja potekala v praksi in kako so se upoštevali decentralizirani prispevki k načrtom;

obžaluje tudi, da je bila priprava nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v večini držav članic proces od zgoraj navzdol, kar lahko vodi v centralizacijo pomembnih javnih naložb in ogroža končni uspeh mehanizma za okrevanje in odpornost. To je v nasprotju s pomenom upravljanja na več ravneh, načelom subsidiarnosti in procesom decentralizacije, ki se je v zadnjih desetletjih odvijal v številnih državah članicah, nenazadnje v zvezi s programi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI);

10.

meni, da način priprave nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti ne prispeva k prevzemanju odgovornosti za načrte za okrevanje. Dosedanje izkušnje z evropskim semestrom kažejo, da se številna priporočila za posamezne države niso upoštevala zaradi pomanjkanja jasnega pristopa in odgovornosti. Opozarja, da je to tudi posledica nezadostnega priznavanja vloge lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru;

11.

izraža razočaranje, da mnenje Odbora o neposrednem vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti kot podnacionalnih oblasti v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na splošno ni bilo ustrezno upoštevano (3); obžaluje, da je bil le deloma upoštevan poziv iz uvodne izjave 34 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, v kateri se države članice opozarja na pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje. Pri postopkih priprave načrtov za okrevanje in odpornost se porajajo tudi dvomi glede spoštovanja načela subsidiarnosti;

12.

opozarja na poseben primer najbolj oddaljenih regij, za katere je Evropska komisija priznala, da jim je treba v okviru evropskega semestra nameniti posebno pozornost;

13.

znova poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti kot javni organi najbližje državljanom in podjetjem ter so zato najbolje seznanjene z njihovimi potrebami, problemi in ambicijami. Nenazadnje so odgovorne za izvajanje večine nacionalnih strategij na lokalni ravni, ki so običajno oblikovane s pristopom od zgoraj navzdol in zato niso v skladu z lokalnimi potrebami. Poleg tega zagotavljajo večino javnih storitev svojim prebivalcem in podjetjem ter vlagajo v področja politik, ki so vključena v načrte za okrevanje. Gospodarsko in socialno okrevanje ter zeleni in digitalni prehod – zlasti digitalizacija javne uprave – bodo torej lahko uspešni le, če bodo lokalne in regionalne oblasti neposredno vključene v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Brez njihovega strukturnega vključevanja se ne bo upoštevala politična raven, ki je državljanom najbližje, tako da ne bo mogoče doseči zastavljenih mejnikov in ciljev. Zato se predlaga, da se lokalne in regionalne oblasti ali nacionalna združenja, ki jih zastopajo, vključijo v komisije za načrtovanje ter da sodelujejo v pogajanjih z Evropsko komisijo;

14.

ugotavlja tudi, da večina nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ne omenja prispevkov k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, čeprav se je EU že prej odločila, da morajo njene politike na splošno prispevati k tem ciljem. Zato predlaga, da Evropska komisija določi jasne kazalnike, ki jih morajo upoštevati države članice;

15.

poudarja, da morajo države članice in institucije EU pri vseh naložbah in reformah dosledno uporabljati in strogo spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, zlasti pri trajnostnih naložbah, ki prispevajo k podnebnim ciljem in ciljem glede biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovit sistem poročanja ter za to, da se pri ocenjevanju upoštevata teritorialna razsežnost in strokovno znanje lokalnih in regionalnih oblasti, saj se posamezni ukrepi ocenjujejo na nacionalni ravni;

Vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost

16.

v skladu z navedenim poudarja, da je izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na lokalni in regionalni ravni ključnega pomena, in poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k dejavnemu in strukturnemu vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v ta proces ter za to pripravi navodila;

17.

v zvezi s tem poudarja, da ključna vloga lokalnih in regionalnih oblasti ni le izvajanje načrtov za okrevanje, temveč tudi nadaljnje načrtovanje in ocenjevanje teh načrtov;

18.

poziva evropska združenja, kot so CEMR, Eurocities in CPMR (4), naj skupaj z OR še naprej obveščajo lokalne in regionalne oblasti ter njihova združenja o nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost (in njihovem izvajanju) ter vlogi, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti na tem področju;

19.

poziva države članice, naj opredelijo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju, nadaljnjem načrtovanju in ocenjevanju načrtov za okrevanje v dogovorih, sklenjenih z Evropsko komisijo o operativnih ureditvah (v skladu s členom 20(6) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost) in posameznih pravnih obveznostih držav članic glede finančnih prispevkov (v skladu s členom 23 te uredbe) ob upoštevanju ustavne ureditve in delitve pristojnosti v državah članicah, zlasti glede na dejstvo, da so v nekaterih državah članicah za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost deloma pristojne podnacionalne oblasti. Države članice bi morale v svoja letna poročila o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost vključiti oddelek o vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v skladu z uvodno izjavo 34 te uredbe;

20.

poudarja, da mora preglednica za merjenje napredka in zagotavljanje informacij glede izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost začeti delovati do 31. decembra 2021, kot je opredeljeno v členu 30 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, in da služi kot podlaga za dialog o okrevanju in odpornosti ter mora upoštevati lokalne in regionalne interese; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezno upoštevanje teritorialne razsežnosti ter vloge lokalnih in regionalnih oblasti v polletnih preglednicah. Za vključujoč proces spremljanja in objektivni pristop k izvajanju je nujen vpogled v dosežene cilje na lokalni in regionalni ravni, ne da bi to lokalnim in regionalnim oblastem povzročalo prekomerno upravno breme;

21.

poziva Evropsko komisijo, naj od držav članic še naprej zahteva, da pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost upoštevajo posebnosti vseh vrst regij, da se omogoči lokalizirano izvajanje teh načrtov;

22.

izraža zadovoljstvo z vključitvijo „dialogov o okrevanju in odpornosti“ v uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ob tem želi opozoriti Evropski parlament na pravico, da v skladu s členom 26 uredbe vsaka dva meseca povabi Komisijo, naj predstavi stanje okrevanja, načrte držav članic in napredek pri izvajanju;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj se redno posvetuje z državami članicami in regijami ter zagotovi, da se vse zahteve in načela, zlasti načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh, v čim večji meri upoštevajo pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter služijo kot referenčna točka v razpravah o polletnih poročilih o napredku;

24.

glede na pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost poziva Parlament in Komisijo, naj Evropski odbor regij sistematično vključita v dialoge o okrevanju in odpornosti, da bi spodbudili dialog med vsemi institucijami EU in posvetovalnimi organi ter tako ustrezno upoštevali regionalno in lokalno razsežnost;

25.

poziva 27 članov in njihove namestnike v skupni delovni skupini odborov ECON in BUDG Evropskega parlamenta za spremljanje mehanizma za okrevanje in odpornost, naj temeljito opravljajo svojo vlogo nadzornika nad izvajanjem načrtov za okrevanje ter v te dialoge redno vključujejo OR ter druge predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti; poudarja, da se lahko OR pri spremljanju uresničevanja ključnih zelenih in digitalnih ciljev opira tudi na strokovno znanje svoje delovne skupine za zeleni dogovor in širokopasovne platforme;

Teritorialna kohezija

26.

pozdravlja umestitev mehanizma za okrevanje in odpornost v ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo s pravno podlago iz člena 175 PDEU in dejstvo, da je kohezija uvedena kot eden od stebrov, opredeljen v členu 3 končne uredbe;

27.

se zavzema za to, da države članice vključijo lokalne in regionalne oblasti v analizo stroškov in koristi javnih naložb in reform v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost na področju kohezije, trajnostnosti in digitalizacije ter izvajajo sheme financiranja mehanizma v okviru deljenega ali neposrednega upravljanja, kjer je to primerno;

28.

poudarja, da je treba uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost v celoti izvajati v skladu s členom 4(2) Pogodbe o EU, načeli prenosa pristojnosti, nepristranskosti, nediskriminacije in enake obravnave; poudarja, da je treba v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2020 proračun Unije (vključno z NextGenerationEU) zavarovati pred vsakovrstno goljufijo, korupcijo in navzkrižjem interesov, da se zaščitijo njegovo dobro finančno poslovodenje in finančni interesi Unije;

29.

vendar ugotavlja, da je teritorialna kohezija v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost obravnavana le omejeno. Nekateri nacionalni načrti za okrevanje in odpornost vsebujejo informacije z lokalne in regionalne ravni ter s teritorialnega vidika obravnavajo socialna, digitalna in okoljska vprašanja. Vendar teritorialni pristop ni sistematično upoštevan na vseh področjih politike;

30.

meni, da je razlog za to pristop od zgoraj navzdol, uporabljen v večini nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ter pomanjkljiva vključenost lokalnih in regionalnih oblasti, zato poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in izvajajo načelo partnerstva iz evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

31.

poudarja, da pri centraliziranem pristopu niso bile upoštevane teritorialne razlike, tako z vidika izzivov kot z vidika priložnosti. Zato so lahko nacionalni načrti za okrevanje in odpornost manj uspešni in imajo manjši učinek od želenega. To pomeni, da regijam, ki so že pred začetkom pandemije zaostajale pri razvoju, grozi še večji zaostanek, med drugim pri zaposlovanju, ravni izobrazbe, podpori podjetjem, digitalizaciji, mobilnosti ali na drugih ključnih področjih politike;

32.

poleg tega ugotavlja, da zaradi nezadostne vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost morda ne bodo dosežene morebitne sinergije s kohezijsko politiko. Obstaja tveganje prekrivanja naložb v okviru teh načrtov in v okviru programov skladov ESI, kar bi ustvarilo konkurenco med načrti za okrevanje in odpornost ter programi skladov ESI. Dejstvo, da se v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ne zahteva nacionalnega sofinanciranja in zanje veljajo posebna pravila državne pomoči, škodi programom skladov ESI. Cilji kohezijske politike glede zmanjšanja razlik med regijami in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ne smejo biti ogroženi;

33.

izraža presenečenje nad dejstvom, da doslej ni bilo jasnega usklajevanja med nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost ter programi skladov ESI, saj je to obvezno v skladu s členom 17 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost; zato poziva Komisijo, naj na to opozori v dogovorih z državami članicami o načrtih za okrevanje in odpornost. Sinergije med nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost ter programi skladov ESI bi morala obravnavati tudi letna poročila Komisije o izvajanju mehanizma za okrevanje in razvoj ter nadzor Parlamenta;

34.

opozarja tudi na usklajevanje z drugimi programi, ki se financirajo z evropskim instrumentom za okrevanje (npr. REACT-EU). Učinkovito izvajanje na ravni lokalnih in regionalnih oblasti ovirajo različni roki za programe za okrevanje ter neusklajenost med obstoječimi programi EU in novimi programi, ki se financirajo z evropskim instrumentom za okrevanje NextGenerationEU, kar zadeva ambicije za zeleni in digitalni prehod;

35.

poleg tega ugotavlja, da se nacionalni načrti za okrevanje in odpornost le malo sklicujejo na druge evropske programe (npr. Instrument za povezovanje Evrope), kar pomeni, da je treba nacionalne načrte za okrevanje in odpornost tesneje uskladiti s temi programi EU;

Upravne zmogljivosti

36.

poudarja, da čeprav so upravne zmogljivosti v številnih nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost zajete v reforme v okviru priporočil za posamezne države, nekatere države članice ne namenjajo dovolj pozornosti krepitvi upravnih zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni; opozarja, da bi bilo treba zlasti zaradi velikega števila evropskih programov in možnosti finančne podpore okrepiti upravne zmogljivosti v številnih lokalnih in regionalnih organih;

37.

poudarja, da lahko države članice za zagotovitev ustreznega izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter ustrezne ravni črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi po potrebi olajšajo vzpostavitev in/ali razširitev upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, da bi s skupnim razvojem in podpiranjem mehanizmov za usklajevanje politik, sodelovanje, prenos informacij ter posebne in stalne sisteme usposabljanja dosegle učinkovito uporabo javnih sredstev;

38.

zato meni, da bi moral biti Instrument za tehnično podporo lažje dostopen za podporo lokalnim in regionalnim oblastem, zlasti manj razvitim regijam, ki se soočajo z največjim pomanjkanjem zmogljivosti, saj zaradi tega pri izvajanju naložb in reform ne bodo mogle optimalno izkoriščati podpore mehanizma za okrevanje in odpornost;

Evropski semester

39.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti kot podnacionalne oblasti prek naložb, reform in zakonodaje pomembno vlogo pri uresničevanju reform, ki se na podlagi priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra izvajajo v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost; poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z OR objavi in deli primere dobre prakse in izkušnje glede vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester;

40.

poziva Evropsko komisijo, naj dejavno podpre lokalne in regionalne oblasti, ki so se v preteklosti soočale s težavami pri črpanju sredstev EU, da bi le-to izboljšale in bi se nacionalni načrti za okrevanje in odpornost v vsej Evropski uniji uspešno izvajali;

41.

zato ponavlja svoj poziv iz prejšnjih mnenj (5) k oblikovanju kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester. Ta kodeks je bolj kot kadar koli prej nujen in potreben, da bi z vključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti semester postal bolj pregleden, vključujoč in demokratičen, pa tudi učinkovitejši. S tem se povečuje odgovornost na lokalni in regionalni ravni ter tako izboljšuje izvajanje želenih reform v državah članicah;

42.

ugotavlja, da bi s kodeksom ravnanja za partnerstvo v okviru evropskega semestra preprečili pristop od zgoraj navzdol pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost. Z neposredno vključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti kot partnerjev in podnacionalnih oblasti bi lahko cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bolje umestili v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost;

43.

znova opozarja Komisijo na njeno sporočilo o subsidiarnosti z dne 23. oktobra 2018 (6), v katerem je med drugim priznala, da se lokalne in regionalne oblasti razlikujejo od drugih zainteresiranih strani po tem, da so glavni izvajalci prava Unije, in da bi se „v zakonodajnem postopku pogosto lahko bolje upoštevala mnenja nacionalnih in regionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih organov“; poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnosti izboljša njihovo vključenost;

44.

ugotavlja tudi, da je Komisija v zvezi s teritorialnim vidikom evropskega semestra sprejela ukrepe za vključitev več regionalnih elementov v priporočila za posamezne države in za vzpostavitev povezave s programi skladov ESI; meni, da je logično in nujno, da se kot naslednji ukrep pripravi kodeks ravnanja za formalizacijo vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester;

45.

poziva države članice, naj v prihodnje v svojih letnih nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost v okviru evropskega semestra vsaj poročajo o svojih posvetovanjih z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in deležniki, in sicer v duhu člena 18(4)(q) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter podrobno opišejo konkretne učinke teh posvetovanj;

46.

meni, da je za dobro izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, v katerega so redno vključene lokalne in regionalne oblasti, potrebna temeljita reforma evropskega semestra, ne le glede na izkušnje, pridobljene pri pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, temveč tudi zato, da bi postal resnično orodje za dolgoročne cilje EU v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, digitalnega prehoda ter doseganja ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V Bruslju, 1. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) OECD, brošura Key data on Local and Regional Governments in the European Union (Glavni podatki o lokalnih in regionalnih oblasteh v Evropski uniji), 2018. Na voljo na: https://www.oecd.org/regional/EU-Local-government-key-data.pdf.

(2) Evropski politični center in fundacija Konrad Adenauer Stiftung Europe: National Recovery & Resilience Plans: Empowering the green and digital transitions? (Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost: krepitev zelenega in digitalnega prehoda?), dokument za razpravo (april 2021).

Alessandro Valenza, Anda Iacob, Clarissa Amichetti, Pietro Celotti (t33 Srl), Sabine Zillmer (Spatial Foresight) in Jacek Kotrasinski: Regional and local authorities and the National Recovery and Resilience Plans (Regionalne in lokalne oblasti ter nacionalni načrti za okrevanje in odpornost), študija OR, na voljo na: https://cor.europa.eu/en/engage/studies/Documents/Regional%20and%20local%20authorities%20and%20the%20National%20Recovery%20and%20Resilience%20Plans/NRRPs_study.pdf.

CPMR, Analysis on the National Recovery and Resilience Plans (Analiza nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost), tehnični dokument, junij 2021.

(3) Mnenje Odbora regij Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo (COR-2020-03381).

(4) CEMR: Svet evropskih občin in regij (https://www.ccre.org),

Eurocities (https://eurocities.eu/),

CPMR: Konferenca obrobnih obmorskih regij (https://cpmr.org/).

(5) Mnenje Odbora regij Načrt okrevanja za Evropo kot odziv na pandemijo COVID-19: mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo (oktober 2020, COR-2020-03381).

Mnenje Odbora regij Evropski semester in kohezijska politika: prilagajanje strukturnih reform dolgoročnim naložbam (april 2019, COR-2018-05504).

Mnenje Odbora regij Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti (COR-2016-05386).

(6) COM(2018) 703 final.

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/30

Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt EU za ekološko kmetovanje

(2022/C 97/07)

Poročevalec:

Uroš BREŽAN (SI/Zeleni), župan Tolmina

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja akcijski načrt EU za ekološko kmetovanje in odobrava njegov celovit pristop s tremi sklopi, s čimer se želi spodbuditi povpraševanje in pridelavo ter povečati prispevek ekološkega kmetovanja k trajnostnosti in reševanju okoljskih izzivov;

meni, da bo ekološko kmetovanje prispevalo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora ter ciljev strategij EU „od vil do vilic“ in za biotsko raznovrstnost, saj izboljšuje sekvestracijo ogljika in zdravje tal, ohranja biotsko raznovrstnost in povečuje dobrobit živali, s čimer pozitivno vpliva na okolje in podnebje;

med temi cilji pozdravlja ambiciozen cilj strategije „od vil do vilic“, ki velja za vso EU, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih površin namenjenih ekološkemu kmetovanju, katerega učinek naj bi ocenila Komisija. Predlaga, da se določijo zavezujoči nacionalni cilji, pri katerih se bo upoštevala raznolikost kmetijstva v posameznih evropskih državah in njihovih regijah;

obžaluje, da SKP ni v celoti skladna s cilji akcijskega načrta EU za ekološko kmetovanje, zelenega dogovora in strategije EU „od vil do vilic“ ter njene strategije za biotsko raznovrstnost. Obžaluje tudi, da ne predvideva zadostnega nagrajevanja kmetov, ki si na svojih kmetijah dodatno prizadevajo za zeleni prehod, na primer z namenitvijo zemljišč ekološkemu kmetovanju;

izraža zadovoljstvo, da osem vrst ukrepov za razvoj podeželja, predlaganih za novo SKP za obdobje 2023–2027, vključuje plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter druge obveznosti na področju upravljanja. Tovrstno ukrepanje je obvezno za države članice, ki morajo vsaj 30 % sredstev EKSRP nameniti ukrepom v zvezi z doseganjem podnebnih in okoljskih ciljev. Med te sodi tudi ekološko kmetovanje, ki se bo zato lahko financiralo prek ekoshem, kmetijsko-podnebno-okoljskih obveznosti iz drugega stebra ali obojega;

meni, da mora biti cilj, da se do leta 2030 nameni 25 % kmetijskih površin ekološkemu kmetovanju, usklajen z dejanskim stanjem proizvodnje v regijah in da ga je treba doseči s političnimi instrumenti, ki podpirajo uravnotežen razvoj ekološke pridelave in obenem tudi povpraševanja ter se ustrezno izvajajo na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

meni, da se je treba med drugim osredotočiti na spodbujanje ponudbe, hkrati pa s povečanjem ozaveščenosti o koristih ekoloških proizvodov in krepitvijo zaupanja potrošnikov v ekološki logotip spodbuditi povpraševanje po teh proizvodih;

bi pozdravil konkretnejše ukrepe in podporo pri oblikovanju ukrepov za ekološko kmetovanje na podeželskih območjih, katerih namen je spodbujanje bolj enakega dostopa in dohodka za ženske in moške v tem sektorju ter spodbujanje in privabljanje mladih kmetov;

obžaluje, da ni namenskega in posebnega proračuna za vsako od teh pobud, ter poziva, naj se v ta namen dosledno uporabljajo različni finančni instrumenti, ki so na voljo za izvajanje akcijskega načrta na ravni EU in nacionalni ravni, kot so pobuda LEADER/lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, promocijska politika EU in program Obzorje Evropa; poleg tega poziva, naj se ta akcijski načrt bolje financira iz dopolnilnih evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih skladov;

10.

poudarja primer najbolj oddaljenih regij, ki se zaradi svojih posebnih okoliščin soočajo z resnimi omejitvami pri razvoju ekološke pridelave in ki jih je zato treba ustrezno upoštevati s posebnimi ukrepi in povečanim financiranjem;

11.

pozdravlja namero Komisije, da vsako leto po vsej EU organizira „ekološki dan“;

12.

odobrava predlog, da bi bila spremljanje in ocenjevanje predvidena že od začetka, da bi se ocenjevalo izvajanje akcijskega načrta in okrepilo zbiranje tržnih podatkov ter da bi opazovalnice za evropske trge svoje analize razširile tudi na ekološke proizvode;

13.

poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne akcijske ekološke načrte, v katerih bodo obravnavani posebni izzivi na nacionalni in lokalni ravni. Načrti bi morali biti rezultat odprtega in demokratičnega procesa posvetovanja po pristopu od spodaj navzgor, ki bi vključeval vse deležnike, zlasti ekološke kmete in njihova združenja, lokalne in regionalne oblasti, predstavnike potrošnikov in gostinski sektor;

14.

pozdravlja, da je v akcijskem ekološkem načrtu prvič doslej omenjen dejanski strošek hrane in da namerava Komisija o tem izvesti študijo. To bo odločilnega pomena za podporo prehodu na pravičnejši in trajnostni prehranski sistem. Študija naj bi pomagala prepoznati pomen ekološkega kmetovanja pri ustvarjanju javnih dobrin;

15.

poudarja, da so ostanki pesticidov prisotni skoraj povsod v okolju in lahko vplivajo tudi na ekološke proizvode. Ker ekološki kmetje jamčijo, da pridelava poteka v skladu z visokimi okoljskimi standardi, ne bi smeli nositi bremen, za katera niso odgovorni. OR zato poudarja, da bi ničelna toleranca do ostankov pesticidov na ekoloških proizvodih močno škodila temu sektorju;

16.

predlaga, naj Komisija za reševanje tega vprašanja:

—

predloži pobude za enostavnejšo odobritev aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev, primernih za ekološko kmetovanje, če so potrjeno varni za naravo, okolje in človeka; pri tem je treba posebno pozornost nameniti pridelavi v najbolj oddaljenih regijah, katere obseg in značilnosti se povečini razlikujejo od kmetijstva na celini,

—	spodbuja nadaljnje usklajevanje ravnanja z ugotovljenimi ostanki pesticidov ob upoštevanju vseh prednosti in slabosti različnih pristopov držav članic,

—	spodbuja proučevanje in raziskovanje novih načinov tretiranja, ki so združljivi z ekološko pridelavo,

spodbuja države članice, naj proučijo načine za izvajanje načela „onesnaževalec plača“, da bi ekološki kmeti lahko prejeli nadomestilo za izgubo dohodka zaradi nenamerne kontaminacije njihovih ekoloških pridelkov;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju in ocenjevanju akcijskega načrta

17.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti zaradi svojega položaja najbolje prepoznavajo in obravnavajo dejanske potrebe lokalnih ekoloških sektorjev. Da bi torej dosegli cilje novega ekološkega akcijskega načrta, bi morale biti tesno vključene v izvajanje in ocenjevanje njegovih ukrepov;

18.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri strukturiranju ekološkega sektorja z vidika pridelave, logistike in trgovine, omogočanju lažje vzpostavitve strukturiranega sodelovanja med proizvajalci in potrošniki, ozaveščanju potrošnikov o pozitivnih učinkih ekološkega kmetovanja ter razvijanju predšolskih in šolskih izobraževalnih programov;

19.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti že dolgo podpirajo razvoj ekološkega kmetovanja, zlasti z upravljanjem in izvajanjem regionalnih programov za razvoj podeželja;

20.

obžaluje, da so bile lokalne in regionalne oblasti le delno vključene v izvajanje prejšnjega akcijskega načrta za ekološko kmetovanje, pri čemer ta glede na rezultate vmesnega pregleda, ki ga je opravil Evropski odbor regij, ni dosegel zastavljenih ciljev;

21.

poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za spremljanje in ocenjevanje izvajanja akcijskega načrta, ki naj združuje vse deležnike, zlasti pa predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti;

22.

poudarja, da je pri vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti potreben krajevni pristop v skladu z načeli teritorialne agende 2030, da bi bilo mogoče obravnavati različne potrebe podeželskih, primestnih in mestnih območij po vsej Evropi;

23.

priporoča, naj lokalne in regionalne oblasti skrbijo za usklajevanje in dobro upravljanje na vseh upravnih ravneh. Podpiranje horizontalnih ukrepov na lokalni ravni in vključevanje vseh lokalnih deležnikov, povezanih z ekološkim sektorjem, je ključnega pomena;

24.

poziva Komisijo, naj bolj poudarja ohranjanje vodnih virov. Ravno tako poziva k izmenjavi izkušenj, da bi lokalne in regionalne oblasti spodbudili k izvajanju teh dobrih praks;

Spodbujanje potrošnje

25.

pozdravlja, da so ekoregije priznane kot uspešna orodja za razvoj podeželja, in ceni namero Komisije, da podpre njihov razvoj in izvajanje v državah članicah;

26.

priporoča, da Komisija vključi lokalne in regionalne oblasti v izvajanje te pobude;

27.

poudarja, da so ekoregije odlična priložnost, da lokalne in regionalne oblasti podprejo razvoj trajnostnih prehranskih sistemov, ki temelji na sodelovanju med kmeti, državljani/potrošniki, lokalnimi upravami, združenji, trgovskimi podjetji in podjetji s področja turizma in kulture, ki delujejo v skladu z načeli in metodami ekološke pridelave in potrošnje;

28.

poudarja, da povezan in večnamenski pristop ekoregij prinaša tudi velike koristi z vidika okoljske, gospodarske in socialne vzdržnosti;

29.

zato poziva lokalne in regionalne oblasti, naj sodelujejo pri oblikovanju ekoregij in podprejo razvoj pobud od spodaj navzgor, ki lahko prispevajo k razvoju podeželja in povečanju potrošnje lokalnih ekoloških proizvodov;

30.

priporoča Komisiji, naj sprejme skupni okvir in smernice na ravni EU ter tako zagotovi usklajeno uvajanje ekoregij na ravni držav članic, pri tem pa poskrbi, da se bodo ohranile njihova povezana in večnamenska narava ter posebnosti, s čimer bo mogoče zagotoviti uspešnost njihove vpeljave;

31.

priporoča Komisiji, naj vzpostavi mrežo ekoregij na ravni EU ter tako podpre vse ekoregije in jim nudi skupne storitve;

32.

priporoča, da lokalne in regionalne oblasti spodbudijo lokalno potrošnjo ekoloških proizvodov z lastno, nacionalno in evropsko finančno podporo lokalnim trgom in neposredni prodaji ter z informacijskimi in komunikacijskimi kampanjami o obstoječih trgih in ponudnikih, registriranih za neposredno prodajo;

33.

poudarja prehranske in okoljske koristi uživanja ekološke hrane in poziva k obravnavi vprašanja dostopnosti ekoloških proizvodov, tako v smislu cenovne dostopnosti kot v smislu njihove razpoložljivosti na prodajnih mestih, ki so potrošnikom zlahka dosegljiva, da bi vsi potrošniki lahko kupovali ekološko hrano;

34.

pozdravlja povečanje proračuna EU za promocijo ekoloških proizvodov in poziva Komisijo, naj ga v prihodnjih letih ohrani;

35.

priporoča, naj Komisija pri trenutni reviziji promocijske politike EU nameni prednost ekološkim proizvodom iz EU, najsi gre za kmetijske surovine ali predelane proizvode;

36.

predlaga, da se logotip EU dopolni tako, da se pod zeleni list doda besedilo „ekološki proizvod EU“ z možnostjo navedbe območja pridelave, s čimer bi povečali prepoznavnost pri potrošnikih;

37.

pozdravlja predlog, da se proučijo možnosti za označevanje dobrobiti živali v okviru strategije „od vil do vilic“, in poziva k napredku na tem področju, saj meni, da bi jasno, standardizirano in obvezno označevanje načina reje potrošnike lahko spodbudilo k nakupu ekoloških proizvodov;

38.

pozdravlja namero Komisije, da bo promovirala ekološke menze ter analizirala in povečala uporabo meril za zelena javna naročila. Pozdravlja tudi cilj, da se določijo minimalna obvezna merila za trajnostno javno naročanje hrane za spodbujanje zdrave in trajnostne prehrane. Morda bo potrebna revizija regulativnega okvira za javno naročanje, da bodo imeli organi več možnosti zahtevati in povečati uporabo lokalno pridelanih živil. Posebno pozornost in podporo bi bilo treba nameniti razvoju kratkih dobavnih verig v najbolj oddaljenih regijah;

39.

predlaga, naj šole in izobraževalne ustanove učencem, dijakom in študentom ponudijo ekološke proizvode, s čimer bi že v zgodnjih letih prispevali k zdravim prehranjevalnim navadam, olajšalo pa bi se tudi ozaveščanje o pomenu lokalne, tradicionalne in zdrave hrane;

40.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju večje uporabe lokalnih in regionalnih ekoloških proizvodov v okviru javnega naročanja hrane, pri prispevanju k skupnemu obveščanju in izobraževanju ter pri ozaveščanju potrošnikov in krepitvi njihovega zaupanja v ekološko pridelavo. Lokalne in regionalne oblasti lahko z javnim naročanjem vzpostavijo dolgoročna partnerstva s svojimi lokalnimi ekološkimi pridelovalci in spodbujajo konvencionalne kmete k preusmeritvi v ekološko pridelavo;

41.

poudarja tudi, da se lokalne in regionalne oblasti soočajo z več ovirami pri oskrbi javnih menz z lokalnimi in regionalnimi ekološkimi proizvodi, in sicer z logističnimi preprekami, zlasti pomanjkanjem ustreznih prostorov, strukturnimi preprekami, kot je potreba po ustrezni strukturi trga in okrepitvi dobavne verige, da bo mogoče doseči ravnotežje med lokalno ponudbo in povpraševanjem, ter pomanjkanjem človeških in tehničnih virov;

42.

ugotavlja, da je za spodbujanje ustreznega uvajanja ekološke hrane v javne in zasebne menze, gostinske storitve in restavracije potrebna močna politična zavezanost na nacionalni in regionalni ravni;

43.

predlaga, da bi se lahko na ravni EU oblikovala skupna merila kot primer najboljše prakse za določitev ustreznih pravil inšpekcijskih pregledov za javne menze;

44.

ugotavlja, da dvig povpraševanja spodbuja razvoj regionalne pridelave, zato poziva k označbam menz in restavracij, tako javnih kot zasebnih, na katerih bi bil naveden najnižji delež zdravih, ekoloških oziroma lokalno pridelanih proizvodov, uporabljenih v proizvodnih procesih;

46.

poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj preverijo svojo zakonodajo o javnem naročanju in proračunu ter poskrbijo za certificiranje ekoloških proizvodov, ki se uporabljajo v javnih menzah;

47.

se zaveda, da so lokalne in regionalne oblasti še vedno premalo seznanjene z možnostmi, ki jih ponujajo zelena javna naročila, zato jih spodbuja, da presežejo oviro, ki jo predstavlja merilo cene, in upoštevajo merila trajnostnosti;

48.

predlaga razvoj skupne platforme EU za ekološke pridelovalce iz držav članic, ki bi med drugim olajšala izmenjavo primerov dobre prakse, razumevanje predpisov EU, usposabljanje, dogodke in možnosti partnerstva za projekte;

49.

zato poudarja, da je pomembno ponuditi ustrezen program usposabljanja in krepitve zmogljivosti tako za naročnike (na nacionalni, regionalni in lokalni ravni) kot za ekološke pridelovalce in predelovalce, če želimo odpraviti strukturne in logistične prepreke in spodbuditi uporabo meril za zelena javna naročila;

Spodbujanje pridelave

50.

ugotavlja, da je bilo leta 2019 v EU približno 9 % površin namenjenih ekološki pridelavi, le 64 % certificiranih tovrstnih površin pa je prejelo plačila za podporo ekološkemu kmetovanju (1);

51.

poudarja, da ekološkemu kmetovanju v sedanji SKP ni namenjenih dovolj sredstev. V EU je zanj namenjenih 8 % vseh kmetijskih površin, subvencije za ekološko kmetovanje pa predstavljajo le 1,5 % skupnega evropskega proračuna za kmetijstvo. Posebno pozornost in podporo bi bilo treba nameniti razvoju majhnih podeželskih območij in manj razvitih regij, kjer glavni gospodarski sektor predstavljajo kmetijske dejavnosti;

52.

poudarja, da bi bilo treba izdatke SKP za ekološko kmetovanje povečati od tri- do petkrat, če želimo do leta 2030 potrojiti površine, ki so v EU namenjene ekološki pridelavi. To pomeni, da bi bilo treba ekološkemu sektorju nameniti do 15 % sredstev iz SKP (2);

53.

obžaluje, da dogovor o prihodnji SKP premalo ambiciozno finančno podpira ekološko kmetovanje;

54.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da glede na cilje na ravni EU, ki jih je treba doseči na področju ekološkega kmetijstva, nekateri razpoložljivi osnutki nacionalnih strateških načrtov SKP ne zagotavljajo ustreznih subvencij za ekološke kmete v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem;

55.

priporoča, da države članice ter lokalne in regionalne oblasti v svojih strateških načrtih namenijo prednost in ustrezno finančno podporo posebnim potrebam regionalnega in lokalnega ekološkega sektorja;

56.

priporoča, naj Komisija podrobno oceni nacionalne strateške načrte, ki so jih predložile države članice, da bi spremljala, ali bodo prispevale k doseganju cilja, da se do leta 2030 25 % kmetijskih površin nameni ekološkemu kmetovanju;

57.

podpira pristop, da se v okviru nove SKP ocenijo posebne okoliščine in potrebe držav članic v zvezi z rastjo ekološkega sektorja, zlasti pa težki pogoji pridelave v najbolj oddaljenih regijah, ter zagotovi, da države članice čim bolje izkoristijo možnosti, ki jih ponuja nova SKP za podporo nacionalnemu ekološkemu sektorju. Komisija bi morala posebno pozornost nameniti podpori tistim državam članicam/regijam, ki zaostajajo, obenem pa ponuditi dodatne smernice tistim, ki že prispevajo k doseganju cilja 25 %. Vsaka država članica bi morala prispevati k doseganju skupnega cilja do leta 2030;

58.

priporoča, da države članice ter lokalne in regionalne oblasti ekološko kmetovanje močneje vključijo v izobraževanje in študij na fakultetah za agronomijo ter pripravijo učno gradivo in usposabljanje o ekološkem kmetovanju, pri čemer naj upoštevajo potrebe primarne pridelave ter predelave in pretvorbe;

59.

priporoča, naj lokalne in regionalne oblasti pospešijo prehod na ekološko kmetovanje s ponujanjem podpore in svetovanja pri ustanavljanju, preusmerjanju ali prenosu kmetij, ki se odločijo za ekološko kmetovanje;

60.

poudarja pomen razvoja ekološke kmetijske industrije na regionalni in lokalni ravni za utrditev rasti primarne pridelave. Spodbujanje kratkih verig preskrbe s hrano lahko koristi tako ekološkim kmetom kot potrošnikom, saj zmanjšuje stroške prevoza in povečuje trajnostnost, hkrati pa se s tem razvija podeželsko gospodarstvo in povečuje vrednost na območju pridelave;

61.

zato priporoča državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem, naj uvedejo posebne ukrepe za izvajalce, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem ekološke hrane, da bo mogoče pridelavo laže usklajeno razvijati in ustvariti spodbudno okolje za kratke dobavne verige v vseh regijah. V skladu s tem predlaga:

—	spodbujanje male kmetijske industrije, povezane s kmetijami,

—

povečanje števila mobilnih predelovalnih obratov za male kmetije (klavnice, predelovalnice, mlini itd.) in spodbujanje skupne uporabe predelovalnih obratov na lokalni ravni, s čimer bi presegli pravne ovire, ki so posledica standardov s področja zdravja in varnosti ter standardov s področja zdravja živali,

—	spodbujanje vključevanja kmetijskih zadrug v trženje in predelavo ekoloških proizvodov, tudi s sodelovanjem v javnih naročilih za hrano;

62.

poudarja pomen gospodarske organizacije, učinkovitih orodij za regulacijo trga in financiranja organizacij pridelovalcev za doseganje cilja 25 %. Pridelovalcem bi bilo treba na primer zagotoviti minimalno ceno, višjo od povprečne proizvodne cene ekološkega kmetovanja, da se jim omogoči stabilen minimalni dohodek. V primeru tržnega neravnovesja, pri katerem rast povpraševanja ne dohaja rasti ponudbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za aktiviranje posebnega mehanizma javnih interventnih ukrepov za ekološke proizvode;

63.

ugotavlja, da bi večja nelojalna konkurenca ekoloških proizvodov iz držav zunaj EU utegnila oslabiti sektor, zato priporoča, da Komisija zagotovi pravično, uravnoteženo in pregledno trgovino. Poziva k vzajemnosti glede obveznosti in pravil za ekološko pridelavo proizvodov, uvoženih v EU, da se zagotovita enaka obravnava in učinkovito varstvo evropskih potrošnikov. Iz istih razlogov bi moralo to veljati tudi za akvakulturo, da bi varstvo okolja in trajnostno upravljanje oceanov in morij razširili na države, ki niso članice EU;

64.

priporoča Komisiji, naj podpre vzpostavitev skupne platforme EU, ki bi lokalnim in ekološkim kmetom olajšala možnosti uvoza in izvoza, in sicer z razvojem storitev za digitalno/e-prodajo v EU ter zagotavljanjem podpore za logistiko in uspešna partnerstva na tem področju;

65.

priporoča, da države članice v okviru okoljskih shem nove SKP uvedejo sistem bonusov in odbitkov, kakor je navedeno v prejšnjem mnenju o agroekologiji;

66.

ugotavlja, da se 1. januarja 2022 začne uporabljati nova uredba EU o ekološki pridelavi, ki bo močno spremenila nekatere sektorje ekološke pridelave. Za njeno uspešno izvajanje je ključno ravnovesje med usklajevanjem na ravni EU in prilagajanjem na regionalni ravni, ne da bi pri tem odstopali od ekoloških načel;

67.

zato poziva Komisijo, naj spremlja učinek nove uredbe, da se bo lahko uspešno odzivala na morebitne težave, ki bi jih povzročila uporaba novih pravil;

68.

priznava velik interes in potencial v zvezi z ekološko preusmeritvijo v živinorejskem sektorju;

69.

pozdravlja namero Komisije, da bo okrepila ekološko akvakulturo. Ta sektor se sooča z ostro konkurenco iz držav zunaj EU, saj EU uvozi skoraj 80 % rib, porabljenih na notranjem trgu (3);

70.

zato priporoča, da Komisija zagotovi ustrezno podporo in poveča sredstva za raziskave in inovacije v sektorjih ekološkega kmetovanja, akvakulture in živinoreje EU, da bi rešili vprašanje pomanjkanja ustreznih vložkov, zlasti certificiranih ekoloških semen ter krme z ekološkimi beljakovinami in vitamini B, in zmanjšali odvisnost od uvoza;

71.

pozdravlja predlog Komisije za povečanje sredstev za raziskave in inovacije, namenjenih ekološkemu kmetovanju, v okviru programa Obzorje Evropa in zlasti poudarja, da so za ekološko pridelavo potrebni ločeni razpisi in proračunska sredstva.

V Bruslju, 2. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) IFOAM Organics Europe.

(2) Prav tam.

(3) Stališča organizacije Copa-Cogeca o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave.

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/36

Mnenje Evropskega odbora regij – Trajnostno modro gospodarstvo in akvakultura

(2022/C 97/08)

Poročevalec:

Bronius MARKAUSKAS (LT/EA), župan občine Klaipėda

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

Trajnostno modro gospodarstvo

pozdravlja sporočilo Evropske komisije o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU – Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost, ki določa splošno vizijo Komisije in strategijo za trajnostno modro gospodarstvo v pomorskih sektorjih in panogah. Ob tem pozdravlja prehod s koncepta „modre rasti“ na „modro gospodarstvo“;

se strinja, da ciljev zelenega dogovora in prehoda na bolj trajnostno in okolju prijazno gospodarstvo ni mogoče doseči brez modrega gospodarstva. Za izvajanje ciljev zelenega dogovora in trajnostnega razvoja v vseh sektorjih so potrebne korenite spremembe za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na morja in oceane ter za zaščito virov in biotske raznovrstnosti. Te spremembe morajo iti v smeri ekonomske in socialne vzdržnosti z morjem povezanih dejavnosti;

vztraja, da je treba bolj povezati zeleno in modro politiko. Oceani so eden glavnih virov biotske raznovrstnosti na svetu. Predstavljajo več kot 90 % svetovnega življenjskega prostora in na leto iz ozračja absorbirajo približno 26 % antropogenih emisij ogljikovega dioksida ter več kot 90 % odvečne toplote. Številne študije so pokazale, da ima biotska raznovrstnost morja ključno vlogo pri zdravju planeta in dobrobiti družbe;

poudarja, da so vitalni oceani predpogoj za cvetoče modro gospodarstvo in da mora slednje delovati znotraj ekoloških meja, v skladu s konceptom omejitev planeta. Trajnostno upravljanje oceanov in morij bi zato moralo biti ključna prednostna naloga in bi se moralo izvajati na podlagi znanja, ozaveščanja in čezmejnega sodelovanja, da bi dosegli cilje strateške agende EU. Pri tem sta pomembna tudi izmenjava aktualnih podatkov in prizadevanje za skupne cilje;

ugotavlja, da ima modro gospodarstvo pomembne socialne in gospodarske učinke ne le na obalne in pomorske regije, temveč tudi na Evropsko unijo na splošno, ter lahko zagotovi zeleno in vključujoče okrevanje po pandemiji COVID-19, zlasti v najbolj prizadetih sektorjih, kot sta turizem in ribištvo. Modro gospodarstvo v številnih državah zelo pozitivno vpliva na BDP;

ugotavlja, da ima lahko energija morja pomembno vlogo pri krepitvi zanesljive in varne oskrbe z energijo. Njeno izkoriščanje – če je združljivo z obstoječimi dejavnostmi in spoštljivo do morskih habitatov – bi zmanjšalo odvisnost držav od fosilnih goriv, prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb in spodbudilo ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest, zlasti v evropskih obalnih regijah, kjer je brezposelnost pogosto visoka;

poudarja prispevek pomorske industrije k energetskemu prehodu in boju proti podnebnim spremembam, za katerega so zlasti zaslužni sektor obnovljivih virov energije, razogljičenje pomorskega prometa in krožno gospodarstvo, vključno z recikliranjem plastike iz oceanov;

opozarja zlasti, da so se emisije iz pomorskega prometa v zadnjih 20 letih povečale za skoraj 32 %. Razvoj trajnostne ladjedelniške industrije bi lahko pomembno prispeval k doseganju podnebnih ciljev EU. V zvezi s tem podpira cilje Evropske komisije, da bi lahko v desetih letih emisije SO2 in NOx, ki jih proizvede mednarodni pomorski promet, zmanjšali za do 80 % oziroma 20 %. Pri tem je treba nujno upoštevati potrebe najbolj oddaljenih regij, ki zaradi svoje oddaljenosti in velike odvisnosti od zračnega in pomorskega prometa potrebujejo ukrepe, prilagojene njihovim strukturnim razmeram, da se zagotovita njihova povezljivost in oskrba;

poudarja, da je treba za zaščito in ustvarjanje kakovostnih trajnostnih delovnih mest, zlasti v ladjedelništvu, Evropo zaščititi pred nelojalno konkurenco, ki uničuje njeno industrijsko tkivo;

10.

spodbuja medsektorski pristop k pomorski industriji, ki združuje vse pomorske dejavnosti – tako tradicionalne kot nove, civilne in vojaške – ter upošteva ključne medsektorske izzive ekološkega in digitalnega prehoda in industrije 4.0;

11.

pozdravlja namero Evropske komisije, da ustanovi modri forum za združevanje znanja in izkušenj, ustvarjanje sinergij, iskanje ustvarjalnih rešitev in spodbujanje razvoja sektorja in da oblikuje predloge za uskladitev porabe sredstev na tem področju;

12.

pogreša konstruktiven pristop nacionalnih vlad k razvoju pomorskega gospodarstva. Podpora temu gospodarstvu v večini obalnih držav obstaja le na papirju, nacionalni načrti in strategije za pametno specializacijo pomorskemu gospodarstvu ne namenjajo dovolj pozornosti, finančna podpora je nezadostna, pravila in merila za njihovo dodelitev pa so prezapletena;

Akvakultura

13.

ugotavlja, da je akvakultura v zadnjem času postala pomembno področje modrega gospodarstva. Ta sektor ima velik potencial tako za gospodarstvo kot tudi za varstvo okolja. Poleg tega se v njem lahko ustvarjajo delovna mesta, prebivalcem obalnih in podeželskih območij pa lahko prinaša nove priložnosti za gospodarski razvoj ter z uporabo praks z majhnim vplivom pri nekaterih dejavnostih, kot so gojišča školjk, prispeva k blažitvi posledic podnebnih sprememb in zaščiti ekosistemov;

14.

pozdravlja sporočilo Komisije o strateških smernicah za trajnostni razvoj akvakulture v EU in opozarja na pomemben prispevek akvakulture k obvladovanju izzivov, povezanih z oskrbo z visokokakovostnimi živili, in zagotavljanju oskrbe z morskimi in sladkovodnimi proizvodi na rastočem trgu, če to nima negativnih posledic za staleže prostoživečih rib in se spodbujata izvajanje evropskega zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“ ter razvoj trajnostnega modrega gospodarstva;

15.

pozdravlja predstavitev strategije o dobrobiti živali, zlasti v zvezi z opredelitvijo preverljivih kazalnikov, zagotavljanjem usposabljanja za proizvajalce, raziskavami parametrov dobrobiti za posamezne vrste živali in diverzifikacijo za odpravljanje monokultur; poudarja, da bi morale države članice posledično posodobiti svoje nacionalne načrte v skladu z novimi smernicami;

16.

poudarja pomen konkretnih ciljev, določenih v strategiji „od vil do vilic“, zlasti v zvezi z zmanjšanjem prodaje antimikrobičnih snovi in precejšnjo razširitvijo ekološke akvakulture; pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela ukrepe za zmanjšanje skupne prodaje antimikrobičnih snovi za rejne živali in živali iz akvakulture v EU za 50 % do leta 2030;

17.

ugotavlja, da strategije EU in drugi pravni dokumenti vsebujejo smernice in priporočila za razvoj sektorja, vendar opozarja, da tiste lokalne in regionalne oblasti, ki nimajo izključnih pristojnosti na tem področju, o tem, kako in na kakšen način naj bi se razvijala akvakultura, nimajo natančnejše analize, ki bi temeljila na praktičnem znanju, točnejših podatkih in konkretnih ukrepih;

18.

poudarja, da je trajnostni razvoj najpomembnejši pogoj za razvoj akvakulture; zato poziva k jasni opredelitvi pojma „trajnostne akvakulture“ ob upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih meril. Dolgoročni strateški pristop k trajnostni rasti akvakulture v EU bi prispeval k okrevanju sektorja po krizi zaradi COVID-19 ter zagotovil dolgoročno vzdržnost in odpornost;

19.

poudarja, da bi bilo treba akvakulturo priznati kot ločeno področje politike, za kar je treba predvideti zadostna finančna sredstva, da bo postala dejavnost, ki bo dopolnjevala tradicionalni ribolov; ugotavlja, da je Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo že več let namenjen spodbujanju trajnostnih dejavnosti akvakulture ter predelavi in trženju proizvodov iz akvakulture; meni tudi, da je treba ekološko akvakulturo spodbujati s podpiranjem lokalnih trgov za evropske proizvode iz akvakulture in zmanjšanjem upravnega bremena, ki zavira učinkovit razvoj sektorja; sprejeti bi bilo treba tudi splošne smernice za racionalni dostop do prostora, zlasti priobalnega, z vidika njegovega razvoja, ki pa morajo biti usklajene z ostalimi politikami, na primer okoljsko;

20.

pozdravlja poziv Komisije državam članicam EU, naj povečanje proizvodnje iz ekološke akvakulture vključijo v svoje nacionalne strateške načrte za akvakulturo in v ta namen namenijo del sredstev Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo;

21.

poudarja, da je treba pospešiti prehod na trajnostno ribogojstvo skupaj s spremembami v kmetijstvu, saj sta ribištvo in akvakultura pomembna elementa trajnostnih prehranskih sistemov; podpira tudi cilj spodbujanja okolju prijaznega ribolova, obnavljanja ribjih staležev ter zaščite morskih ekosistemov s krepitvijo okoljsko, ekonomsko in socialno vzdržnih ter konkurenčnih ribolovnih dejavnosti;

22.

poziva k pravno zavezujočim ciljem EU za obnavljanje in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti in obnovo poškodovanih ekosistemov. Lokalne in regionalne oblasti lahko skupaj z državami članicami, Komisijo in Evropsko agencijo za okolje pomagajo opredeliti in določiti dodatna morska zavarovana območja;

Finančna podpora, naložbe

23.

poudarja, da so trajnostne naložbe odločilnega pomena za uspešen razvoj modrega gospodarstva. Pomembno je ustvariti ugodne okvirne pogoje, ki bodo olajšali in spodbujali javne in zasebne naložbe v razvoj modrega gospodarstva. Treba je financirati inovacije, tudi na digitalnem področju, in razvoj novih proizvodov, vlagati v inovativne tehnologije in pametne rešitve ter podpirati nove tehnologije, kot so obnovljivi morski viri energije, pomorske industrije ali biopodjetja modrega gospodarstva, da se bodo lahko razvijale v okviru omejitev planeta;

24.

poziva Evropsko komisijo, naj se v zvezi s trajnostnimi naložbami v pomorski sektor, zlasti pomorske industrije, v večji meri opre na regije, njihove strategije pametne specializacije in njihove gospodarske ekosisteme, da bi oblikovali vseevropske mreže sodelovanja, ki bodo lahko konkurirale mednarodnim akterjem. Te mreže z oznako „evropske pomorske tehnologije“ (European Sea Tech) bi morale biti sposobne sodelovati na razpisih Komisije za zbiranje predlogov, da bodo lahko razvile in financirale prve faze svojih zelo tveganih projektov;

25.

opozarja na zahtevo iz svojega prejšnjega mnenja o modri rasti, da bi 10 % projektov sedanjega okvirnega programa za raziskave in inovacije moralo znatno prispevati k ciljem morskih in pomorskih raziskav;

26.

opozarja, da Komisija v sporočilu o novem pristopu k trajnostnemu modremu gospodarstvu v EU ugotavlja, da je treba v skladu z evropskim zelenim dogovorom posebno pozornost nameniti vlogi najbolj oddaljenih regij EU; poziva Komisijo, naj to zavezo uresniči s pripravo konkretnega akcijskega načrta s predvidenimi finančnimi sredstvi;

27.

obžaluje, da potencial modrega gospodarstva, tudi njegov morebiten pomembni prispevek k doseganju ciljev zelenega dogovora, ni bil dovolj upoštevan pri pregledu načrtov za okrevanje, financiranih iz instrumenta Next Generation EU, kar vključuje neposredno financiranje strukturnih in tveganih projektov na evropski ravni ter vzpostavitev regionalnih naložbenih platform;

28.

meni, da je treba koncept trajnostnih naložb razumeti tako, da so za tehnološki napredek in znanstvene raziskave potrebna skupna prizadevanja gospodarstva in nacionalnih vlad, da se vlaga v projekte, ki združujejo socialne, gospodarske in okoljske koristi. Na tem področju je zlasti pomembno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom;

29.

pozdravlja načrte Komisije za okrepitev sodelovanja z evropskimi finančnimi institucijami, da bi spodbudila javne in zasebne naložbe, in opozarja na pomen platforme BlueInvest ter sredstva, namenjena za sklade EU in posebne programe iz proračuna EU za razvoj tega sektorja, ter predlaga, da se preuči možnost vzpostavitve enega samega sklada ali instrumenta za usklajen dostop do sredstev;

30.

pozdravlja poziv Komisije državam članicam, naj naložbe v trajnostno modro gospodarstvo vključijo v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost ter v nacionalne operativne programe za različne sklade EU;

31.

meni, da je zlasti pomembno spodbujati uporabo inovativnih finančnih instrumentov pri razvoju trajnostne akvakulture, podpirati naložbe v napredne tehnologije, ustvariti ugodne pogoje za udeležbo zasebnega sektorja ter zagotoviti sredstva za raziskave in tehnološki razvoj, da bi spodbudili diverzifikacijo in inovacije v trajnostni akvakulturi;

32.

poziva k pregledu predpisov o odobritvi finančne pomoči EU in meni, da bi morali biti inovacije in ustvarjanje vrednosti ter, kar je najpomembneje, izvajanje trajnostnih rešitev glavna merila za dodeljevanje podpore;

33.

meni, da je treba preveriti možnost, da se tudi akvakultura z majhnim vplivom v recirkulacijskih sistemih opredeli kot ekološka in se njen nadaljnji razvoj finančno podpre, če so izpolnjena ustrezna merila glede porabe energije in virov, dobrobiti živali in trajnostnega recikliranja odpadkov. Za akvakulturo je trenutno težko izkoriščati sredstva EU, čeprav se je v praksi pokazalo, da uporabljene inovativne tehnologije omogočajo izpolnjevanje najvišjih okoljskih zahtev v tehničnih postopkih (npr. nastali odpadki, kot je blato, se lahko uporabljajo v kmetijstvu, odpadne vode se čistijo in ponovno uporabijo v skladu z najvišjimi standardi itd.);

34.

poudarja, da so vprašanja financiranja še posebej pomembna za majhne države z manj naložbami, nižjim BDP in omejenimi možnostmi za inovacije, ter ugotavlja, da bi bilo primerno oceniti potrebe majhnih držav in sprejeti posebne programe podpore;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti

35.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri prehodu na zeleno gospodarstvo. Z dejavnim sodelovanjem pri odločanju in učinkovitim upravljanjem kohezijskih sredstev in sredstev za okoljske inovacije bi regionalne vlade lahko pomembno prispevale k doseganju ciljev zelenega dogovora;

36.

obžaluje, da regionalne vlade v večini držav niso vključene v oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik in da obstaja centraliziran pristop, pri katerem najvišje ravni opredeljujejo potrebe in sprejemajo odločitve o razvoju pomorskega gospodarstva brez posvetovanja z regijami; zato poziva Evropsko komisijo in nacionalne vlade, naj pri izvajanju nadaljnjih ukrepov na tem področju lokalne in regionalne oblasti obravnavajo kot enakovredne partnerje na centralni ravni;

37.

znova poziva Evropsko komisijo, naj državam članicam predstavi predlog pravil o tem, kako bi morale biti lokalne in regionalne oblasti vključene v opredeljevanje, razvoj, načrtovanje in upravljanje ukrepov, ter naj tem oblastem dodeli jasnejše in večje pristojnosti. Večja vključenost lokalnih organov bi zagotovila boljši razvoj trajnostnega modrega gospodarstva z razvojem dinamičnih in trajnostnih ekosistemov modrega gospodarstva, spodbujanjem inovacij, uporabo pametnih rešitev in ustvarjanjem delovnih mest;

38.

pozdravlja namero Evropske komisije, da podpre obalna mesta in regije pri upravljanju zelene in digitalne preobrazbe na lokalni ravni ter pri polnem izkoriščanju sredstev in spodbud, ki jih zagotavlja EU, in sicer z oblikovanjem svežnja za podporo okrevanju („načrt za lokalne zelene dogovore“) in strateških smernic (npr. pobuda za izzive inteligentnih mest);

39.

predlaga razvoj regulativnega in proračunskega okvira za spodbujanje priprave in razvoja regionalnih in lokalnih strategij za modro gospodarstvo, ki upoštevajo raznolikost dejavnosti na tem področju z vidika njihove povezljivosti, zlasti z že obstoječimi dejavnostmi. Predvsem bi bilo treba upoštevati pomen tehnološkega razvoja, povezanega s pomorsko industrijo in proizvodnjo energije, ter ustvarjanja visokokakovostnih morskih beljakovin kot elementa svetovne konkurenčnosti;

40.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri razvoju evropske akvakulture. Lokalne in regionalne oblasti so na področju ribištva pogosto pristojne za postopke izdaje dovoljenj ter za upravljanje in zagotavljanje podpore za mala in srednja podjetja, ki poslujejo na njihovem območju, s čimer so si zagotovile bogate izkušnje na tem področju, ki jih je treba zaradi njihove bližine sektorju priznati, uskladiti in izkoristiti;

41.

meni, da bi morale biti lokalne oblasti bolj vključene v razvoj politike na področju akvakulture, in ponavlja, da regije potrebujejo jasne smernice za trajnostni razvoj akvakulture v EU in konkreten akcijski načrt;

42.

obžaluje, da so bila proračunska sredstva za teritorialno sodelovanje iz programa Interreg zmanjšana, saj bi lahko z njimi spodbudili sodelovanje med obalnimi regijami in otoki s skupnimi potrebami znotraj istega morskega bazena ter tako razvili prilagoditvene strategije in skupne pristope k upravljanju obalnih območij, vlagali v trajnostno obalno zaščito in prilagodili obalne gospodarske dejavnosti; vendar meni, da se je kljub manjšemu proračunu učinkovitost politik povečala tudi z uvajanjem pilotnih ukrepov, naložbami in usklajevanjem s programi v okviru neposrednega upravljanja, ki sektorju ponujajo priložnost za izkoriščanje novih zamisli;

43.

v zvezi s tem poziva, naj se, kjer je to mogoče in glede na pripravljenost lokalnih in regionalnih oblasti, v politike vključijo strategije za morske bazene, ki so bistveni referenčni okviri. So eden od elementov, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju strategij pametne specializacije in načrtovanju evropskih sredstev;

44.

meni, da je bistveno slediti cilju brezemisijskih pristanišč iz strategije za trajnostno in pametno mobilnost, ki jo je predstavila Evropska komisija, in predlaga, da se pristanišča v celoti priznajo kot platforme modrega gospodarstva in vzvodi razvoja pomorske industrije;

Pomorsko prostorsko načrtovanje, pomen pristanišč

45.

ugotavlja, da je razvoj trajnostnega modrega gospodarstva, vključno z akvakulturo, ribolovom in nabiranjem lupinarjev, mogoč le, če so na voljo ustrezna območja in imajo podjetja dostop do voda. Dostop do območij, kjer se lahko izvajajo gospodarske dejavnosti, in do voda je še vedno velik izziv za razvoj evropske akvakulture. Zato je izjemno pomembno, da se z usklajevanjem in čimprejšnjim vključevanjem ustreznih zainteresiranih strani zagotovi ustrezno pomorsko prostorsko načrtovanje;

46.

znova poziva k pripravi predlogov za uresničitev pomorskega prostorskega načrtovanja in vzpostavitev morskih zavarovanih območij in ekoloških koridorjev v skladu s cilji strategije za biotsko raznovrstnost, s katerimi bi preobrnili trend izgube biotske raznovrstnosti, prispevali k blažitvi podnebnih sprememb in odpornosti nanje, hkrati pa zagotovili znatne finančne in socialne koristi, s čimer bi uravnotežili izkoriščanje staležev rib in njihovo sposobnost obnove;

47.

poziva k pravno zavezujočim ciljem EU za obnovo in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Lokalne in regionalne oblasti lahko pomagajo pri opredelitvi in vzpostavitvi dodatnih morskih zavarovanih območij;

48.

opozarja na pomembno vlogo pristanišč, zlasti v odročnih regijah, na primer najbolj oddaljenih, pri razvoju in spodbujanju modrega gospodarstva, upravljanju krožnega gospodarstva in izvajanju okolju prijaznih rešitev, ki prispevajo k doseganju ciljev zelenega dogovora;

49.

ocenjuje na primer, da je treba v obdobju zelenega prehoda čimprej povečati podporo za naložbe v pristanišča, namenjene oskrbi plovil z utekočinjenim zemeljskim plinom, in splošneje za infrastrukturo, ki prispeva k zmanjšanju okoljskega odtisa ladij (elektrifikacija privezov z nizkoemisijsko tehnologijo);

50.

nazadnje poziva, naj se razvoj proizvodnje čistega vodika v pristaniščih bolje podpre in vključi v energetsko politiko EU ter vodikove koridorje, ki se vzpostavljajo;

51.

opozarja na pomen vloge, ki jo lahko imajo pristanišča (glede na raznolikost z morjem povezanih dejavnosti) pri spodbujanju modrega gospodarstva in razvoju strategij na tem področju;

52.

meni, da bi morala pristanišča kot pomembni členi v prometnih verigah in gospodarskih ciklih med državami v prihodnosti postati energetska središča, ki hkrati uporabljajo obnovljive vire energije in nizkoogljične sisteme, s čimer bi prispevala k razvoju krožnega gospodarstva in tako izboljšala življenjske pogoje ljudi, ki živijo na pristaniških območjih. Zato je treba nadalje razviti infrastrukturo morskih pristanišč in odpreti nova območja, primerna za dejavnosti tovornega prometa in morebitne nove pomorske dejavnosti (npr. vetrne elektrarne na morju in trajnostna akvakultura);

Zmanjšanje upravnih bremen, izboljšanje konkurenčnosti

53.

obžaluje, da učinkovit razvoj akvakulture in drugih z morjem povezanih dejavnosti ovirajo številni notranji problemi, kot so izjemno dolgotrajni in zapleteni postopki izdaje dovoljenj ter omejen dostop do voda in območij, kjer se lahko izvajajo gospodarske dejavnosti. Zapleteni postopki za izdajo dovoljenj in premajhna preglednost onemogočajo, da bi se evropska akvakultura razvila v polni meri, zaradi česar bi bilo treba poenostaviti in pojasniti veljavno zakonodajo in zagotoviti njeno usklajenost;

54.

predlaga, da se čim prej vzpostavi enotno okence za dovoljenja za akvakulturo, da se pospeši postopek odobritve in olajša komunikacija akterjev z različnimi organi na različnih ravneh; priporoča tudi uvedbo modulov usposabljanja za lokalne organe za izdajanje dovoljenj, da bi pospešili uporabo predpisov EU;

55.

ugotavlja, da je za okrepitev konkurenčnosti in trajnostnosti akvakulture odločilnega pomena, da se spoštujejo standardi dobrobiti živali, zdravja in varstva podnebja ter da se potrošnikom zagotovijo točne in zadostne informacije na oznakah;

56.

poudarja, da je že v prejšnjih mnenjih predlagal evropski znak za okolje; ponavlja ta predlog in znova poudarja, da bi znak za okolje in učinkovit sistem certificiranja pomembno prispevala k povečanju vrednosti in porabe proizvodov iz akvakulture EU. Jasno in obvezno označevanje načinov vzreje in ulova ter delovnih pogojev bi proizvajalcem omogočilo pridobitev priznanja za izboljšane prakse, potrošniki pa bi se lahko ozaveščeno odločali; poudarja, da bi morala biti merila za tak okoljski znak strožja od veljavnih zakonskih zahtev. Ta znak bi se lahko uporabljal za ribolov, ki se izvaja v skladu s predpisi o ohranjanju in upravljanju virov, in sicer bi označeval, da so proizvodi rezultat zakonite dejavnosti, ki spoštuje morsko okolje in trajnost virov;

57.

poziva, naj prihodnji mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zajema tudi ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za različne proizvode, ki se prodajajo na notranjem trgu, brez vpliva na odstopanja, ki veljajo za najbolj oddaljene regije na podlagi člena 349 PDEU; poziva Evropsko komisijo, naj predlaga zakonodajo za preprečevanje uvoza proizvodov, povezanih s kršitvami človekovih pravic, in uvede učinkovitejša pravila, s katerimi bo zagotovila, da bodo ribe, ki vstopajo na trg EU, izpolnjevale standarde, enakovredne evropskim. S tem bo zagotovljeno varstvo evropskih potrošnikov, ukrepi za varstvo okolja in trajnostno upravljanje oceanov in morij pa bodo razširjeni na države, ki niso članice EU. Na ravni EU in nacionalni ravni je treba prednostno podpreti lokalne proizvajalce in kratke dobavne verige, saj bo le tako mogoče v prihodnosti zagotoviti učinkovit razvoj akvakulture, nabiranja lupinarjev in ribolova, zlasti malega priobalnega ribolova;

58.

priporoča diverzifikacijo v akvakulturi, s posebnim poudarkom na gojenju alg, katerega proizvodi niso namenjeni samo za prehrano ljudi in živali, temveč se lahko uporabljajo tudi za nekatere industrijske proizvodne procese ali proizvodnjo energije ter prispevajo k razvoju trajnostnih dejavnosti, saj krma ni potrebna in se ne proizvajajo odpadki; priporoča tudi uporabo sistemov integrirane akvakulture, ki omogočajo oblikovanje krožnih poslovnih modelov v proizvodni verigi;

Sodelovanje, razvoj znanj in spretnosti, informacije in udeležba javnosti

59.

znova poudarja, da je za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva potrebna vključenost vseh akterjev akvakulture, ribolova in nabiranja lupinarjev. Še posebej pomembno je sodelovanje med znanostjo, javnimi organi in gospodarstvom: znanstvena spoznanja ter učinkovite, ciljno usmerjene in dolgoročne inovacije v gospodarstvu izboljšujejo učinkovitost dela ter zagotavljajo gospodarski razvoj in konkurenčnost;

60.

poudarja, da je treba okrepiti pristojnosti organov, ki delujejo v državah članicah, in odpraviti pomanjkanje strokovnjakov v pomorskem sektorju in akvakulturi. Zato morajo Evropska unija, države članice in regije sodelovati, da bi povečale poznavanje in privlačnost pomorskih poklicev ter izboljšale delovne pogoje in poklicne možnosti. Prav tako morajo razviti evropsko mobilnost za mlade, ki se usposabljajo, in ponuditi dodatna vseživljenjska usposabljanja, da se obstoječi poklici lahko prilagodijo pomorstvu in tradicionalni pomorski poklici uporabijo za nove priložnosti. Pri usposabljanju bi bilo treba zlasti prilagoditi in spodbujati usposabljanja na področju pomorstva in ribištva, da bi s tem podprli generacijsko pomladitev na področju ribištva, akvakulture in nabiranja lupinarjev;

61.

pogreša vključenost javnosti v razvoj modrega gospodarstva. Trajnostne dolgoročne naložbe morajo spodbujati izvajanje večdisciplinarnih ukrepov za zaščito morske biotske raznovrstnosti in državljanom zagotoviti nove možnosti za prihodke. Pomembno je tudi, da je javnost z oblikovanjem lokalnih akcijskih skupin in različnih drugih pobud vključena v izvajanje strateških ukrepov in odločanje;

62.

se zavezuje, da bo spodbujal in podpiral lokalne pobude za sodelovanje (kot so skupine za lokalni razvoj, ki jih ustanavljajo lokalne skupnosti, ali lokalne akcijske skupine za ribištvo), ki združujejo obnavljanje morskih virov, ohranjanje lokalnih možnosti preživljanja ter ohranjanje tradicij in kulturne dediščine zadevnega območja, ter diverzifikacijo in komplementarnost z morjem povezanih gospodarskih dejavnosti. To bi moralo dati spodbudo in priznanje primeru lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki so pomorsko-ribiški sektor povezale z družbo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri spodbujanju modrega gospodarstva v svojih regijah;

63.

meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti kampanjam obveščanja na regionalni, nacionalni in evropski ravni, da bi bili po eni strani potrošniki bolje seznanjeni s proizvodi iz akvakulture in ribištva ter lupinarji, njihovimi koristmi in njihovim prispevkom k zanesljivi oskrbi, prehranski varnosti in ustvarjanju delovnih mest, pa tudi z dolgoročnimi okoljskimi koristmi akvakulture, ribištva in nabiranja lupinarjev, po drugi strani pa bi prispevali k razširjanju znanstvenih spoznanj glede združljivosti akvakulture z morskim okoljem in njegovim ohranjanjem.

V Bruslju, 2. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/43

Mnenje Evropskega odbora regij – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope

(2022/C 97/09)

Poročevalka:	Jeannette BALJEU (NL/Renew Europe), članica pokrajinskega izvršnega sveta, Južna Holandija
Referenčni dokument:	COM(2021) 350 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

na splošno pozdravlja posodobitev industrijske strategije, ki jo je predlagala Evropska komisija. Priporoča, naj jo Komisija tesneje poveže z evropskim zelenim dogovorom in svojim ciljem glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, in sicer z določitvijo konkretnih kratko-, srednje- in dolgoročnih ciljev, ki naj bi jih dosegla industrija v EU, da bi prispevala k temu krovnemu cilju. Ugotavlja, da bi bilo treba nekatere točke natančneje pojasniti z vidika lokalnih in regionalnih oblasti, zato jih obravnava v tem mnenju;

pozdravlja osredotočenost na industrijske ekosisteme in tehnološko vodstvo ter poudarja, kako pomembno je okrepiti krajevno razsežnost: evropske industrijske ekosisteme tvorijo medsebojno povezani regionalni inovacijski ekosistemi z dinamičnimi strategijami pametne specializacije, ki temeljijo na pristopu od spodaj navzgor in katerih cilj je spodbujati regionalne inovacije ter prispevati k rasti in blaginji, tako da se regijam pomaga in se jim omogoči, da se osredotočijo na svoje prednosti. Platforme pametne specializacije in partnerstva že spodbujajo krajevno sodelovanje med temi regionalnimi inovacijskimi sistemi, z novim in okrepljenim sodelovanjem v strateških vrednostnih verigah bodo postali gonilo trajnostne rasti in okrevanja v Evropi. Pomagali bodo zagotoviti strateško neodvisnost Evrope, regije in mesta pa bodo končno lahko prevzeli odgovornost za zeleni in digitalni prehod svojih industrij;

v zvezi s tem pozdravlja zlasti industrijski forum, h kateremu Odbor regij dejavno prispeva;

poudarja, da je potrebna vključujoča industrijska strategija, ki bo ustvarjala vrednost v vseh evropskih regijah in upoštevala edinstvene značilnosti vseh območij, med njimi najbolj oddaljenih regij. EU potrebuje načrt za industrijske inovacije za celotno EU. Poleg tega je treba industrijsko strategijo prilagoditi trenutnim potrebam držav članic na podlagi lokalnih in regionalnih razvojnih potreb. V ta namen je treba z razpršitvijo dobavnih verig povečati zanesljivost oskrbe, odpornost in neodvisnost;

priznava, da je vse bolj zaskrbljen zaradi neenakomernega okrevanja po pandemiji v različnih evropskih regijah. EU mora okrepiti prizadevanja za zmanjšanje teh razlik s podporo podjetjem, tudi tistim s podeželja in manj razvitih območij, ter digitalizacijo in večjo usmerjenostjo industrije v trajnost, pa tudi z vzpostavitvijo regulativnega okvira, primernega za digitalno in trajnostno dobo. Pri tem so potrebni ne le industrijski, temveč tudi teritorialni ekosistemski pristopi, ki upoštevajo teritorialno raznolikost EU;

poudarja, da se bo industrija pri uresničevanju ciljev iz svežnja „Pripravljeni na 55“ soočala z izzivi ter da je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v razpravo o tem, kako poskrbeti za uspešno uresničitev infrastrukturnih predlogov za promet z gorivi iz obnovljivih virov, avtonomno vožnjo in morebitne ukrepe preusposabljanja;

poudarja, da je treba okrepiti pristop na podlagi regionalnih ekosistemov za učinkovito sodelovanje glavnih akterjev na lokalni in regionalni ravni, kot so vlade, grozdi in organizacije grozdov ter socialni partnerji, pa tudi znanstvene ustanove (med njimi univerze uporabnih znanosti, ki so tesno povezane z MSP). To je ključnega pomena za izboljšanje industrijske konkurenčnosti številnih panog in spodbujanje odprtih inovacij. Poleg tega poziva, naj se posebna pozornost posveti dvostranskemu sodelovanju med grozdi, vpeljavi novih oblik javno-zasebnih partnerstev za poglobitev sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter razvoju grozdov socialnega gospodarstva;

pozdravlja napovedano spremljanje industrijskih trendov in konkurenčnosti, saj mora Evropa skupaj analizirati in obravnavati strateške tehnološke in industrijske odvisnosti;

poudarja, da je treba pridobiti boljše metrike za inovacije, saj so sedanje osredotočene na naložbe v raziskave in razvoj (in vložke) ter patente (ki so delni kazalnik prevzemanja inovacij). Manjkajo jasen pogled na obnovo gospodarstva in ustrezni podatki. Prvi korak bi bil spremljanje vrst naložb, vloženih v raziskave in razvoj. Osredotočiti se je treba zlasti na naložbe, povezane s tehnološkimi zmogljivostmi, tehnološko infrastrukturo in konkurenčnost glede na dvojni prehod k trgom prihodnosti;

Okrepitev odpornosti enotnega trga

10.

podpira stalna prizadevanja za dobro delujoč enotni trg ter odpravo omejitev in ovir. Pri tem je treba upoštevati okoliščine v obmejnih regijah in njihove posebne potrebe, zlasti pri nudenju čezmejnih storitev, ter prosti pretok delavcev;

11.

pozdravlja namero Komisije, da bo objavljala letna strateška poročila in akcijske načrte za enotni trg; poudarja, da je pred uvedbo ukrepov in omejitev za zaščito enotnega trga pomembno odkriti odvisnosti v vrednostnih verigah;

12.

projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga (SMET) je lahko pomembna osrednja pot k strateški avtonomiji, vendar OR želi poleg tega poudariti, da bi uspešna industrijska strategija morala tudi izražati raznolikost regionalnih ekosistemov in dejstvo, da se bodo poti k strateški avtonomiji v različnih ekosistemih razvijale različno;

13.

meni, da je dobro delujoč notranji trg ključnega pomena za okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Izjemno pomembno je preprečiti, da bi posamezne države članice uvedle omejitve izvoza in da bi prišlo do ponovnega zaprtja meja v EU kot na začetku koronavirusne krize. Industrijski sektor EU mora izpolniti zahteve, ki jih določajo predpisi EU, hkrati pa se soočiti s konkurenco iz tretjih držav z deloma drugačno ureditvijo poslovnega okolja. Opozarja na pomen vzajemnosti zahtev za industrijo v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, da bo imela evropska industrija na mednarodnem trgu enake konkurenčne pogoje. Dokončna vzpostavitev notranjega trga, tudi za storitve, je še toliko bolj nujna;

14.

poudarja, da bi moral biti enotni trg raznolik tudi z vidika partnerjev, proizvodov in storitev, da bi EU lahko nudila storitve in proizvode, brez katerih njeni prebivalci ne morejo shajati. S tem bi se povečala tudi njena odpornost. Med koronavirusno krizo se je pokazalo, da sta obsežnejša proizvodnja v Evropi in s tem neodvisnost od tujih trgov zlasti na področju medicinskih pripomočkov izredno pomembni;

15.

meni, da so potrebna skrbno zasnovana pravila o državni pomoči na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter poudarja pomen lojalne konkurence v EU in preprečevanja selitve podjetij znotraj EU z državno pomočjo. Nadalje meni, da lahko pomembni projekti skupnega evropskega interesa dajo velik zagon vrednostnim verigam, v katerih trg sam ne more zagotoviti prodornih inovacij. Pomembni projekti skupnega evropskega interesa bodo poleg tega podprli vzpostavljanje novih prožnih oblik javno-zasebnih partnerstev. V zvezi s tem poudarja, kako pomembno je sodelovanje držav članic, MSP ter lokalnih in regionalnih oblasti;

16.

meni, da je zelo pomembno proučiti koristi zakonodajnega predloga za ureditev ključnih poslovnih storitev na podlagi harmoniziranih standardov, saj dvojni prehod vključuje tudi nove poslovne modele in prehod s proizvodov v lasti na zagotovljene storitve;

17.

izraža zanimanje za predlog uredbe, ki bi obravnavala izkrivljajoče učinke tujih subvencij ter zagotovila preverjanje in ustrezno obravnavo izkrivljajočih subvencij, ki jih tuje vlade namenjajo podjetjem, ki želijo prevzeti podjetje iz EU ali se potegovati za javna naročila;

18.

poudarja, kako pomembno je proučiti načine za obravnavo izkrivljajočih učinkov, ki jih imajo na grozde prevzemi zanje ključnih inovativnih podjetij (ki ne kotirajo na borzi), ki jih izvedejo vlagatelji z državno podporo;

19.

spodbuja Evropsko komisijo, naj v trgovinskih sporazumih uporabi načelo vzajemnosti. Podjetja iz držav, ki niso pogodbenice Sporazuma o javnih naročilih, ne bodo smela sodelovati pri evropskih javnih naročilih;

20.

zatrjuje, da je v zvezi s temi grozdi potrebno nadregionalno sodelovanje, ki prinaša mnoge koristi;

21.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti pomembne za vzpostavitev obsežnega industrijskega sodelovanja med grozdi, namenjenega krepitvi evropskih vrednostnih verig;

22.

poudarja vlogo, predvideno za lokalne in regionalne oblasti pri upravljanju in uveljavljanju enotnega trga na splošno, saj je njihov prispevek ključen za učinkovito izvajanje pravil enotnega trga;

23.

nasprotuje nelojalni konkurenci med evropskimi grozdi na podlagi državne pomoči, ki jo nudijo države članice ali lokalne in regionalne oblasti. Poziva, naj se čim bolj zmanjšajo razlike pri višini državne pomoči, ki jo lahko zagotovijo lokalne in regionalne oblasti, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje v okviru smernic o regionalni pomoči;

24.

pozdravlja, da se standardi štejejo za eno ključnih orodij za izvajanje strategije, vendar poudarja, da bi bilo treba v posvetovanje pred oblikovanjem teh orodij vključiti vse deležnike;

25.

poudarja pomembnost lojalne konkurence v EU na splošno in za preprečevanje selitve podjetij znotraj EU z državno pomočjo. Lojalna konkurenca predvsem pomeni, da lahko podjetja ponujajo svoje izdelke na celotnem evropskem trgu le, če upoštevajo veljavne okoljske in varnostne standarde;

Krepitev razsežnosti MSP v industrijski strategiji

26.

pozdravlja letno poročilo Komisije o evropskih MSP v obdobju 2020–2021 ter se strinja, da sta pomanjkanje potrebnih spretnosti in znanj ter slab dostop do financiranja glavna ovira, s katero se srečujejo MSP pri digitalizaciji svojih dejavnosti;

27.

pozdravlja priznanje vloge evropskih MSP ter se strinja z namero Komisije, da se jim pomaga pri rasti in privabljanju usposobljene delovne sile. Za to pa so potrebni podjetjem prijazno okolje in naložbe v spretnosti in znanja ter usposabljanje delavcev (npr. znanje o notranji informacijsko-komunikacijski tehnologiji in/ali vodstveno znanje), pa tudi dostojni delovni pogoji. Poziva, naj se s finančnimi instrumenti programa InvestEU zagotovi podpora MSP, da bi jim pomagali zasnovati digitalno strategijo ali akcijski načrt ter reševati solventnostna tveganja, s katerimi se soočajo;

28.

ugotavlja, da se digitalizacija MSP močno razlikuje v samih državah članicah in med njimi ter na lokalni in regionalni ravni. Da bi premostili to digitalno vrzel, mora biti podpora MSP prilagodljiva, dobro zasnovana in usmerjena k njihovim posebnim potrebam ter temeljiti na lokalnem in regionalnem trajnostnem razvoju, vključno s posebno podporo za MSP na podeželju in manj razvitih območjih;

29.

poudarja, da je treba vlagati v infrastrukturo za preskušanje in preverjanje, kot so preskusni centri industrije 4.0, pilotne tovarne in vozlišča za digitalne inovacije. To lahko pomaga podjetjem, zlasti MSP, da inovacije hitreje pretvorijo v proizvode, pripravljene za trg;

30.

predlaga, naj se poveča sodelovanje Evropskega odbora regij in Evropske komisije, zlasti z mrežo evropskih podjetniških regij, za podporo podjetništvu in industrijskemu prehodu na lokalni in regionalni ravni. Poleg tega bi se bilo treba v okviru platforme „Pripravljeni na prihodnost“ osredotočiti na boljše pravno urejanje in boljše izvajanje politik EU, in sicer s ciljem izboljšati podjetjem prijazno okolje, medtem ko se podjetja pripravljajo na prihodnje izzive;

31.

pozdravlja uvajanje svetovalcev za trajnostnost, ki bodo MSP zagotavljali namensko svetovanje;

32.

pozdravlja proučitev koristi zakonodajnega predloga za ureditev ključnih poslovnih storitev na podlagi harmoniziranih standardov. Zlasti se veseli napovedanega standarda za storitve in poudarja, da bi ta lahko pomagal pri premagovanju težav pri zagotavljanju čezmejnih storitev. Premalo priglasitev (kot je navedeno v letnem poročilu o enotnem trgu, ki je priloženo sporočilu) in pravna negotovost, ki je posledica sodbe Sodišča o conskem načrtovanju iz leta 2018, vplivajo na lokalne in regionalne oblasti;

33.

obžaluje, da cilj 3 % BDP za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije še zdaleč ni izpolnjen. Nekatere države članice to raven sicer dosegajo, pri drugih pa je delež manj kot 1 %. Razlike ovirajo globalno zmogljivost EU kot bloka, tako da zaostaja za ZDA, Japonsko in Kitajsko;

34.

meni, da je prihodnje izvajanje evropskega raziskovalnega prostora priložnost za ustvarjanje več sinergij med vsemi ravnmi upravljanja, da bi podprli industrijski prehod s povečanim vlaganjem v raziskave in krajevnimi inovacijskimi politikami;

35.

poziva Komisijo, naj v svoj evropski program znanj in spretnosti vključi lokalni pristop za sektorje, na katere vpliva dvojni prehod, saj se morajo zaradi njega industrijski sektorji in njihova delovna sila prilagoditi novi realnosti in se spremeniti. To vključuje oblikovanje spodbud za povečanje produktivnosti delovne sile z uporabo podporne tehnologije (kot je virtualna in razširjena resničnost) in prešolanje delovne sile v industrijskih sektorjih, ki so jih tehnološke spremembe močno prizadele, kot je avtomobilska industrija;

Dodajanje teritorialne razsežnosti industrijskim ekosistemom

36.

pozdravlja prilagojeno oceno potreb 14 evropskih industrijskih ekosistemov, v kateri so izpostavljene naložbene vrzeli in možnosti za politično podporo, pa tudi študijo primera o izzivu razogljičenja jeklarstva (1); predlaga, da se ta študija dopolni z oceno razvoja na trgu dela in potreb po ustreznih kvalifikacijah;

37.

ponovno poziva k okrepitvi krajevne razsežnosti posodobljene industrijske strategije, da bodo lahko regije in mesta kot ravni upravljanja, ki so najbliže državljanom in ekosistemom, prevzeli odgovornost za dvojni, tj. zeleni in digitalni prehod svoje industrije, pri čemer je treba ustrezno upoštevati, da bodo delavci, ki jim bo zaradi prehoda morda grozila izključenost, potrebovali stalno usposabljanje in posodabljanje svojih znanj in spretnosti (2). Zlasti v fazi okrevanja je krajevna industrijska politika ključnega pomena, saj sta industrija in regionalni razvoj tesno povezana;

38.

ponovno poudarja, da imajo regionalne in lokalne oblasti pomembne pristojnosti na področjih politike, ki vplivajo na industrijski razvoj. Z raznovrstnimi sredstvi lahko omogočijo izvajanje celovite in ambiciozne strategije za industrijsko politiko EU, usmerjeno v odpornost gospodarstva v času, ko prihaja do strukturnih sprememb; poziva Komisijo, naj v prihodnjo pripravo nove industrijske strategije EU vključi lokalno in regionalno raven (3);

39.

Poudarja, da industrijska preobrazba zahteva močan socialen steber, da bo mogoče ustrezno obravnavati socialne posledice strukturnih sprememb in da bodo lahko regije, ki jih je pandemija posebno močno prizadela, okrevale z gospodarskega in socialnega vidika;

40.

poudarja, da je regionalno razsežnost mogoče najbolje okrepiti z regionalnimi strategijami pametne specializacije kot načrtom za medregionalno sodelovanje; pozdravlja zamisel o nadaljnjem razvoju koncepta pametne specializacije z vključitvijo ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj kot četrtega elementa (S4);

41.

meni, da imata medregionalno sodelovanje in njegov novi instrument I3 velik potencial, med drugim za povezovanje regij, ki se soočajo z največjimi izzivi v smislu dvojnega prehoda, z drugimi regijami, da bi prispevali k medregionalnim vrednostnim verigam in koheziji. Povečana uporaba tega instrumenta ter morebitnih dodatnih instrumentov lahko prispeva k medregionalnemu sodelovanju za okrepitev evropskih vrednostnih verig. Ta proces lahko podprejo evropske mreže, kot je pobuda Vanguard. Meni, da je zelo pomembno obravnavati strategije pametne specializacije kot okvir in orodje za industrijsko modernizacijo in koncept odprtih inovacij. Poudarja, da je treba uskladiti strategije RIS3 z razvojem poti za prehod, saj je namen strategij S3 tudi podpreti pospešitev dvojnega prehoda;

42.

poudarja, kako pomembno je usklajevanje številnih novih pobud EU, ki so jih predstavile različne službe Komisije za podporo industrijske preobrazbe. Cilji, določeni v strategiji „Pripravljeni na 55“, da bi postali bolj trajnostni, so ambiciozni in potrebujejo podporo industrije s konkretnimi ukrepi za dosego končnega cilja glede podnebne nevtralnosti leta 2050. Predlaga, naj se izvede strateški dialog o povezovanju industrijskih ekosistemov z regionalnimi inovacijskimi ekosistemi, ki ga bo vodila Evropska komisija. Cilj bo spodbujati upravljanje na več ravneh in zagotoviti boljše usklajevanje. Povezovanje različnih pobud na ravni EU na vseh ravneh upravljanja bo ključnega pomena;

Obravnavanje odvisnosti: odprta strateška avtonomija v praksi

43.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za dodatno analizo strateške odvisnosti in zmogljivosti EU s poglobljenim pregledom več tehnoloških in industrijskih strateških področij. Pozdravlja prizadevanja za opredelitev ukrepov za okrepitev položaja EU v globalnih vrednostnih verigah. Ugotavlja, da „naravni ekosistemi“ zajemajo več sektorjev, zlasti na regionalni ravni, in so del mreže. Poleg tega obstajajo evropski „vodi“ v obliki medregionalnih proizvodnih in vrednostnih verig, ki potrebujejo podporo Evropske komisije;

44.

pozdravlja dodatno pozornost, posvečeno strateški avtonomiji, vendar poudarja, da ta ne pomeni izolacionizma ali gospodarskega protekcionizma, kot je navedeno v neuradnem dokumentu Španije in Nizozemske. Pomeni pa večjo odpornost in medsebojno odvisnost z razumnimi in prilagojenimi ukrepi, povezanimi z asimetričnimi odvisnostmi. Poudarja, da mora Evropa v nekaterih strateških verigah okrepiti svoja prizadevanja za odprtje in spodbujanje uvoznih tokov;

45.

podpira revizijo strateških odvisnosti, zlasti tistih, ki vplivajo na MSP. Poleg tega podpira okrepljene ukrepe za pomoč MSP pri odpravljanju motenj in ranljivosti ali diverzifikaciji s povezovanjem z novimi lokalnimi in čezmejnimi partnerji;

46.

je navdušen nad pripravo navodil/orodja za opredelitev strateških odvisnosti in njihovo odpravo z izvajanjem javnih naročil;

Pospešitev dvojnega prehoda

47.

poudarja, kako pomembni so novi poslovni modeli, ki pomagajo pospešiti dvojni prehod, in zato tudi koncepti, kot je SOLVIT, ki pomagajo podjetjem s praktičnimi rešitvami za čezmejno trgovanje in lažjim dostopom do financiranja;

48.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi mehanizem za ocenjevanje in preprečevanje prevzemov podjetij v sektorjih, ki imajo ključno ali strateško pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Pri tem naj posebno pozornost nameni malim podjetjem, ki pogosto ne kotirajo na borzi, vendar so odločilnega pomena za regionalne ekosisteme inovacij in podjetništva;

49.

poziva, naj regije in mesta še naprej podpirajo industrijska zavezništva na strateških področjih, ki bi morala vključevati zagonska podjetja in MSP, in predlagani začetek novih industrijskih zavezništev. Ta zavezništva naj bi bila na področjih vesoljskih nosilnih raket, brezemisijskega letalstva, tehnologije oblaka ter procesorjev in polprevodnikov. Poudarja, da sta za uspešno delovanje zavezništev pomembna dva dejavnika: 1) upravljanje in potreba po zavezanosti vseh deležnikov ter zlasti 2) nacionalne, regionalne in lokalne vlade;

50.

pozdravlja, da je Komisija skupaj z industrijo, organi, socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi zgradila poti za prehod, pri čemer je začela s turizmom in energetsko intenzivnimi industrijskimi panogami, da bi bolje razumeli obseg, stroške in pogoje ukrepov, ki so potrebni za spremljanje dvojnega prehoda v najpomembnejših ekosistemih in vodijo k akcijskemu načrtu za trajnostno konkurenčnost;

51.

ponovno poudarja, kako pomemben je prehod na krožno gospodarstvo za trajnostno in konkurenčno industrijo. Krožnost je ključna za dosego podnebnih ciljev in ciljev trajnostnega razvoja, pomaga pa tudi industriji, da tekmuje na globalni ravni, in bi bila lahko pomemben element strateške avtonomije. S krožno in varčno uporabo redkih (in strateških) surovin in proizvodov je mogoče omejiti asimetrične odvisnosti in okrepiti avtonomijo (4). Ker krožno gospodarstvo spodbuja geografsko krajše dobavne verige in vpliva na skoraj vse vrste grozdov in industrij, je krajevna in regionalna razsežnost industrijskih ekosistemov ključen element uspešne industrijske strategije, katere cilj je strateška avtonomija. Ker številna MSP kljub stalnim prizadevanjem za preobrazbo tradicionalnih gospodarskih in poslovnih modelov niso pripravljena na ta prehod, lahko Komisija pomaga spodbuditi prehod na krožno gospodarstvo. To bi lahko storila na primer z enotnim trgom za odpadke in s podporo za spremembo poslovanja večine MSP, ki niso vodilna na področju inovacij;

52.

poudarja, da se je treba osredotočiti na sektorje in področja, kjer je mogoč največ prispevati k doseganju podnebnih ciljev. To so predvsem energijsko intenzivna industrija in veliki industrijski grozdi ter proizvodne verige, v katere so vključeni. Osredotočenost na proizvodne verige bo koristila tudi MSP v industriji, saj so pogosto del proizvodnih verig, povezanih z velikimi družbami. S tem bo kar najbolj povečan učinek na podnebne cilje. Industrija je izjemno pomemben temelj regionalnih trgov dela v industrijskih regijah. To pomeni, da je prehod industrije na trajnosten poslovni model ključnega pomena tudi z vidika zaposlovanja in vključujočega prehoda na trajnostno in digitalno gospodarstvo;

53.

meni, da se morajo v novem industrijskem modelu nujno najti rešitve za zaščito delovnih mest, zlasti v sektorjih, ki jih je zeleni prehod močno prizadel, kot je avtomobilski sektor, ki je ena glavnih gonilnih sil evropskega gospodarstva. Za ohranitev delovnih mest bi bilo treba okolju prijaznejšo avtomobilsko proizvodnjo uvesti na prožen način in v ustreznem časovnem okviru, in sicer na podlagi tehnične nevtralnosti in s finančno pomočjo EU prizadetim regijam, namenjeno prilagoditvi obstoječih tovarn, dobaviteljev in proizvodnih obratov. Poleg tega bi bilo treba poskrbeti za konkurenčnost obstoječih proizvodnih obratov in sposobnost prilagajanja delovnih mest;

54.

poudarja, da je za konkurenčnost evropske industrije osrednjega pomena dostop do zanesljivih in cenovno dostopnih virov električne energije. V ta namen je treba razviti proizvodne zmogljivosti, ki temeljijo na popolnoma obnovljivih virih. Pri izračunu gospodarske donosnosti virov energije je treba vedno upoštevati celotne stroške, tj. izravnalne stroške električne energije, ki zajemajo celoten življenjski cikel proizvodnje energije ter sistemske in zunanje stroške;

55.

poziva k široki in vključujoči opredelitvi gospodarske rasti, tudi z vidika spola, rase, jezika, vere, političnega prepričanja ter osebnih in socialnih okoliščin, saj potrebujemo vse nadarjene posameznike, ki jih Evropa premore. poudarja, da je v podjetjih še vedno veliko premalo žensk na vodilnih položajih, in podjetja poziva, naj enako zastopanost spolov na vseh ravneh upravljanja obravnavajo kot sestavni del svojih podjetniških načel. Podjetja z raznolikimi zaposlenimi so uspešnejša kot podjetja, ki niso reprezentativna za (svojo) družbo;

56.

opozarja, da bi bilo treba temeljito revidirati okvir Evropske unije za državno pomoč za podporo postopni preobrazbi energetsko intenzivnih primarnih industrijskih panog, ki so odvisne od zunanje trgovine, v procese z manj emisijami CO2 oziroma ogljično nevtralne procese. Poleg tega morajo imeti evropski in nacionalni programi podpore dovolj sredstev in biti medsebojno združljivi;

57.

poudarja, da je treba najti ravnovesje med dinamičnimi spremembami, potrebnimi za prehod, na eni strani, in predvidljivim regulativnim okvirom (zlasti za MSP in zaposlene) na drugi. Poudarja tudi, da je za vključujoč prehod treba nameniti sredstva za (pre)usposabljanje delovne sile, da bo pridobila nove spretnosti in znanja, na regionalni ravni in v vseh sektorjih. S tem bi se preprečili vezanost zaposlenih na sektorje, v katerih delajo, in potreba po selitvi v druge regije zaradi dela;

58.

poudarja, da mora biti torej dvojni prehod podprt s prehodom na gospodarstvo, v katerem bodo upoštevani starajoče se prebivalstvo in inovacije, potrebne za vključitev vseh državljanov v dvojni prehod;

59.

pozdravlja razvoj kazalnikov in želi poudariti, da bodo hitrejši prehodi prinesli dolgoročno konkurenčnost, vključno z odpornostjo. Kazalniki bi zato morali meriti hitrost in ovire pri napredku dvojnega prehoda, ne pa konkurenčnosti na splošno;

60.

opominja Evropsko komisijo na pomembno vlogo, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti ter regionalne razvojne agencije pri pospeševanju dvojnega prehoda s podporo digitalnim in zelenim MSP, ter poziva Komisijo, naj sprejme načelo „pomisli na male, deluj regionalno“.

V Bruslju, 2. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Mnenje OR https://webapi2016.COR.europa.eu/v1/documents/cor-2016-01726-00-01-ac-tra-en.docx/content (COR-2016-01726-00-01).

(2) Mnenje OR https://webapi2016.COR.europa.eu/v1/documents/cor-2020-01374-00-00-ac-tra-en.docx/content, točka 4.

(3) Mnenje OR https://webapi2016.COR.europa.eu/v1/documents/cor-2020-01374-00-00-ac-tra-en.docx/content, točka 6.

(4) Mnenje OR o akcijskem načrtu za kritične surovine, COR-2021-04292-00-01.

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/50

Mnenje Evropskega odbora regij – Poročilo Evropske komisije o politiki konkurence za leto 2020

(2022/C 97/10)

Poročevalec:	Tadeusz TRUSKOLASKI (PL/EA), župan Białystoka
Referenčni dokument:	COM(2021) 373 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

meni, da je evropski enotni trg eden največjih dosežkov Evropske unije in da je cilj njene politike konkurence ohraniti odprto tržno gospodarstvo ob svobodni, pošteni in učinkoviti konkurenci, spodbujanju učinkovitega dodeljevanja sredstev in podpiranju inovacij;

ceni dosedanja prizadevanja Evropske komisije in Evropskega parlamenta za vzpostavitev jasne, pregledne in učinkovite politike konkurence EU;

poudarja, da je bistveno uskladiti pravila EU o konkurenci z njeno industrijsko, digitalno, okoljsko, podnebno, socialno in mednarodno trgovinsko politiko, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v vseh sektorjih in s tem konkurenčnost na svetovni ravni, s čimer bi prispevali k razvoju malih in srednjih podjetij;

pozdravlja Uredbo (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji in belo knjigo Evropske komisije o enakih konkurenčnih pogojih za tuje subvencije;

se strinja s trditvami, ki opozarjajo na omejen dostop potrošnikov do popolnih spletnih informacij o izdelkih in storitvah, kar je posledica omejenega števila razpoložljivih digitalnih ekosistemov in platform ter slabe razpoložljivosti prevodov v nacionalnih jezikih;

pozdravlja dejstvo, da Komisija namenja pozornost pobudi „pomembni projekti skupnega evropskega interesa“;

poudarja, da bi morali cilji konkurenčne politike EU upoštevati zlasti potrebe malih in srednjih podjetij, tudi tistih s podeželja in manj razvitih območij, ter ustvariti poštene in enake konkurenčne pogoje v korist vseh državljanov EU;

poudarja, da so prizadevanja za izboljšanje politike konkurence EU še posebej pomembna za lokalne in regionalne oblasti, saj je enaka obravnava podjetij ključnega pomena in ena od prednostnih nalog pri delovanju notranjega trga;

Konkurenčnost EU in podpora podjetjem med pandemijo

meni, da je treba pomoč, povezano s pandemijo COVID-19, dodeliti le podjetjem, ki jih je pandemija neposredno finančno prizadela in so zaradi tega začela ustvarjati izgubo;

10.

poudarja, da začasna finančna sredstva v odziv na pandemijo ne bi smela biti namenjena neučinkovitim podjetjem, ki se niso zavezala podnebnim ciljem EU, so v postopku stečaja, obsežnega prestrukturiranja ali pa jih je treba prestrukturirati, če so se ti postopki začeli še pred pandemijo;

11.

opozarja na splošne smernice globalne reforme davka od dohodka pravnih oseb, o kateri sta se OECD/vključujoči okvir skupine G20 dogovorila oktobra 2021. Poziva Komisijo, naj takoj po zaključku pogajanj predlaga konkretne ukrepe za izvajanje novih pravil v EU, in nadalje izrecno poziva k prizadevanjem za nadaljnji razvoj globalnega davčnega prava, ki bi zajelo podjetja vseh velikosti;

12.

priznava, da bi bilo treba javno pomoč oblikovati in dodeljevati pregledno ter odgovorno z družbenega, gospodarskega in okoljskega vidika;

13.

pozdravlja omejitve, ki jih je Komisija doslej že uvedla, med drugim v zvezi z izplačilom dividend, bonusi ali odkupom delnic podjetij, ki prejemajo pomoč;

14.

spodbuja oblikovanje mehanizmov za lažje delovanje ob upadu gospodarske rasti v primeru gospodarskih in negospodarskih kriz (kot je npr. pandemija COVID-19), vendar bi bilo treba zmanjšati delež neposrednega financiranja, ki ustvarja umetne ovire v tržnih odnosih;

15.

opozarja, da gredo podjetja zaradi oviranih pogojev poslovanja, ki so med drugim posledica različnih vrst kriznih razmer, v tržno reorganizacijo, ki je neskladna s pravili EU o konkurenci, kar na primer vodi v sklepanje dogovorov o obsegu proizvodnje in/ali v povečanje rentabilnosti. Takšno ravnanje, ki ga pravila EU o konkurenci prepovedujejo, na koncu povzroči, da se stroški krize prenesejo na potrošnike;

16.

poudarja, da je glavni cilj, tudi v kriznih razmerah, še naprej zagotoviti, da imajo potrošniki koristi od konkurenčnih trgov, ki ponujajo poštene cene in široko izbiro visokokakovostnih proizvodov;

17.

meni, da je zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev podjetjem na enotnem trgu ključnega pomena zlasti za mala in srednja podjetja, med drugim za ustvarjanje inovacij, razvoj novih zelenih tehnologij in odpiranje trajnostnih delovnih mest v EU;

18.

poziva Evropsko komisijo, naj spremlja uporabo in porazdelitev različnih sredstev EU v odziv na krizo zaradi COVID-19, tudi v okviru nacionalnih načrtov držav članic za okrevanje in odpornost, ki morajo biti v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči;

19.

pričakuje, da bodo v zvezi s strategijami za obvladovanje kriz sprejeti predhodni ukrepi. Načrtovanje politike konkurence mora biti v okviru dolgoročnega obdobja odločanja skladno in dosledno;

Nova področja evropskega trga

20.

pozdravlja predlog Evropske komisije za akt o digitalnih trgih in poudarja, da je treba nujno ustvariti pravično poslovno okolje za poslovne uporabnike, ki so odvisni od vratarjev, da bi zagotovili svobodno konkurenco tudi na spletu;

21.

poziva Evropsko komisijo, države članice in regije, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje prenosa tehnologije, da bi podprli izgradnjo vrednostnih verig EU in čim bolj izkoristili razpoložljivi kapital. Še posebej je treba podpirati manj razvite, obrobne, najbolj oddaljene in otoške regije;

22.

poudarja, da je digitalizacija še posebej pomembna za mala in srednja podjetja, saj omogoča dostop do širših trgov in odpravlja prostorske ovire, ki so posledica geografskih omejitev. Mala in srednja podjetja, zlasti tista s podeželskih in manj razvitih območij, bi morala dobiti sredstva EU za digitalizacijo svojih dejavnosti. Poleg tega bi jim bilo treba posredovati informacije o priložnostih v zvezi z digitalizacijo, ki obstajajo na ravni EU. Lokalne in regionalne oblasti bi lahko imele ključno vlogo pri njihovem razširjanju;

23.

meni, da je treba pri razvoju EU v smeri digitalne preobrazbe ukrepati proti monopolnim strukturam;

24.

opozarja na poseben pomen prepovedi zlorabe prevladujočega položaja (člen 102 PDEU) pri dejavnostih subjektov tako znotraj kot izven EU. To je zlasti pomembno na novo nastalih tržnih področjih, ki so slabo urejena ali nadzorovana;

25.

poudarja, da so denarne kazni, naložene za kršitve konkurenčnih pogojev, le del rešitve, in da je treba predvsem z novim aktom o digitalnih trgih doseči, da se vratarji ne bodo več posluževali nedovoljenih praks, da bi imeli konkurenčno prednost; se ne strinja, da se stroški, povezani z globami zaradi kršitev pravil konkurence prenašajo na potrošnike, zaradi česar so nazadnje edine žrtve državljani EU;

26.

poudarja, da ima GD Evropske komisije za konkurenco lasten oddelek za digitalne zadeve, ki je v zadnjih letih opravil več preiskav v tem sektorju (npr. preiskava o e-trgovanju in preiskava o potrošniškem internetu stvari), kar je pripeljalo tudi do predloga akta o digitalnem trgu; pričakuje, da bo GD za konkurenco rezultate protimonopolnih preiskav vključil v izvajanje akta o digitalnih trgih;

27.

se strinja z Evropskim parlamentom, da so sedanji viri generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco nezadostni, če upoštevamo njegovo delovno obremenitev in izzive;

28.

se zaveda izzivov, ki jih prinašata oblikovanje in izvajanje politike konkurence, zlasti na področju digitalnega trga, kjer prihaja do koncentracije, združevanja in uporabe podatkov na trgih z ničelno ceno ter do uporabe nepoštenih algoritmov za oblikovanje cen, zlasti na velikih platformah; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je namen akta o digitalnih trgih med drugim zagotoviti enako obravnavo storitev in proizvodov, ki jih ponujajo platforme vratarjev same, ter podobnih storitev in proizvodov, ki jih na platformi vratarjev ponujajo tretje strani, da se zagotovi svobodna konkurenca;

29.

pričakuje, da bo Evropska komisija sprejela ukrepe za prilagoditev registra lobističnih organizacij, da bo ta vključeval tiste, ki promovirajo posebne digitalne rešitve v imenu akterjev, ki niso iz EU, in za preglednost njihovih virov financiranja;

30.

pozdravlja oceno Evropske komisije o potrebi po novih orodjih za zagotavljanje učinkovitosti politike konkurence EU. Ta so še posebej potrebna na novih tržnih področjih, ki se šele razvijajo in še niso dobro opredeljena;

31.

se strinja, da imajo potrošniki premalo nadzora nad lastnimi podatki in digitalno identiteto, zlasti ker večina ponudnikov digitalnih storitev zahteva soglasje, pri čemer potrošniki nimajo nobene izbire, če ne želijo izgubiti dostopa do nekaterih storitev;

32.

spodbuja Evropsko komisijo, naj oblikuje zakonodajo, ki bo imetnike podatkov obvezovala, da podatke izbrišejo, če potrošniki njihovih storitev že nekaj časa (npr. eno leto) niso uporabili;

33.

izraža podporo ukrepom v korist storitev splošnega gospodarskega pomena, ki ostajajo nujne za preživetje številnih skupnosti po vsej Evropi, zlasti v odročnih, oddaljenih ali obrobnih regijah Unije;

34.

poudarja, da so se na področju finančnih storitev razvile nekatere oligopolne strukture in da so nekatera velika tehnološka podjetja postala pomemben akter na trgu finančnih storitev, zaradi česar sta potrebna nadzor in varstvo potrošnikov; v zvezi s tem poudarja pomen uporabe člena 102 PDEU tudi za spletne storitve, da mali ponudniki iz mest in regij, ki svoje storitve/proizvode ponujajo prek spleta, ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj pregleda direktivo o potrošniških kreditih, saj je sedanje varstvo potrošnikov nezadostno, dostop do informacij o vplivu različnih dejavnikov na spremenljivost produktov pa je premajhen;

36.

poziva Komisijo, naj preuči nepoštene klavzule in prakse v potrošniških pogodbah, zlasti v bančnem sektorju, ki ga je treba kljub njegovi pomembnosti obravnavati enako kot druga tržna področja;

37.

poudarja, da je treba davkoplačevalce in bančne stranke zaščititi pred bremenom reševanja finančnega sistema;

Politika konkurence EU v razmerju do tretjih držav

38.

se pridružuje pozivu Evropskega parlamenta k okrepitvi instrumentov trgovinske zaščite za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam in zaščito konkurenčnosti evropske industrije;

39.

pričakuje, da se bo ukrepalo za krepitev dvosmernosti politike konkurenčnosti EU, da bi na enotnem trgu zajamčili svobodo in zagotovili mehanizme za preprečevanje koncentracije, med drugim oblikovanja monopolov, ter vzpostavili ravnovesje med tržno močjo kupcev in prodajalcev, v odnosu do tretjih držav (npr. Kitajske in ZDA) pa bi uporabili mehanizme, enake modelom za spodbujanje izvoza;

40.

poudarja, da mora biti boj proti monopolizaciji evropskega trga enako močan tako v primeru gospodarskih subjektov iz EU kot tistih zunaj nje. Sedaj zlasti na področju e-trgovanja prihaja do številnih motenj, ki so posledica monopolizacije naprednih digitalnih tehnologij s strani ameriških in kitajskih korporacij;

41.

pričakuje, da bo industrijska politika oblikovana tako, da bo postala orodje za konvergenco regij ter podporo učinkoviti prostorski prerazporeditvi virov, ne da bi bila pri tem izkrivljena konkurenca;

42.

poziva Komisijo, naj bo pozorna na vlogo tujih podjetij v državni lasti, ki jih njihove vlade podpirajo in subvencionirajo na način, ki ga pravila enotnega trga subjektom EU prepovedujejo;

43.

poziva k enaki obravnavi trgovinskih partnerjev EU in pričakuje, da bo Komisija formalizirala pravila, ki bodo zagotavljala enake pogoje glede dostopa do trga, konkurence ali državne pomoči. Vsaka kršitev pogojev bi morala imeti za posledico prekinitev trgovinske menjave pod posebnimi pogoji, tako da bi grožnja s sankcijami imela vpliv;

44.

ugotavlja, da je iz sedanjih dejavnosti za spodbujanje konkurence razvidno, da akterji, ki niso iz EU, ne upoštevajo enakih pravil in prejemajo veliko državno podporo, med drugim tudi finančno. Zato mora biti evropsko konkurenčno pravo prožnejše, zlasti na področju državne pomoči, saj sedaj ne upošteva v zadostni meri vrste konkurence, s katero se soočajo evropska podjetja v tretjih državah, kjer se ne spoštujejo enaka pravila;

45.

poziva k okrepitvi dela v zvezi s trgovinsko politiko EU, namesto da bi posnemali druge trge, npr. ZDA, saj je sedanja formula skladna s prepričanji državljanov EU in njihovimi poslovnimi tradicijami. EU mora okrepiti svojo trgovinsko politiko, da bo odločnejša glede vprašanja vzajemnosti pri dostopu do trga in nadzora nad industrijskimi subvencijami;

46.

spodbuja razširitev modela nadzora nad koncentracijo kapitala. Pozornost je treba nameniti vse večji širitvi, ki ne vodi le v nastajanje tržnih monopolov, temveč tudi v večjo zasičenost trga z vertikalnega in horizontalnega vidika, kar negativno vpliva na dekoncentracijo vrednostnih verig;

47.

meni, da so za doseganje ciljev v zvezi z odpravo socialnih neenakosti in podnebno krizo, dvig okoljskih standardov, uspešnejše uresničevanje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja ter izvajanje podnebne politike in politike varstva potrošnikov potrebni ukrepi za strogo obravnavanje vseh kršitev veljavnih pogojev, med drugimi proizvodnih, zaposlitvenih ali okoljskih, za katere so odgovorni dobavitelji zunaj EU;

Prihodnost politike konkurence EU

48.

poudarja, da določbe Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, ki urejajo nadzor državne pomoči/subvencije, obema stranema nalagajo znatne omejitve v zvezi z javnimi subvencijami; medtem ko določbe zagotavljajo, da konkurenčno pravo EU še naprej določa standarde za enake konkurenčne pogoje, člena 3.4.2 in 3.5 Sporazuma določata, da pogodbenici ne smeta dajati nekaterih vrst subvencij, če imajo dejanske ali potencialne „znatne“ učinke na trgovino ali naložbe med pogodbenicama; zato poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, ali Združeno kraljestvo spoštuje te določbe, da se izognemo dampingu subvencioniranja s strani Združenega kraljestva;

49.

spodbuja odločnejše ukrepanje proti bojkotu, ponarejanju in imitaciji proizvodov in storitev držav članic na svetovnem trgu. Mala in srednja podjetja morajo imeti jasno podporo evropskih institucij na tujih trgih;

50.

opozarja na potrebo po jasni razmejitvi med cilji politike konkurence, ki bi jo bilo treba izvajati predvsem na evropskem enotnem trgu, in industrijske politike, usmerjene v podpiranje akterjev, ki tekmujejo na svetovnem trgu;

51.

meni, da bi morali dolgoročni ukrepi v okviru politike konkurence EU okrepiti odpornost vrednostnih verig, da bi zmanjšali odvisnost od akterjev iz tretjih držav in, kjer to ni mogoče, zagotovili visoko stopnjo diverzifikacije dobaviteljev;

52.

poudarja, da morajo biti pravila EU o konkurenci in državni pomoči skladna z evropskim zelenim dogovorom, digitalno strategijo EU, evropskim stebrom socialnih pravic in cilji OZN za trajnostni razvoj; poudarja, da so za določanje mešanice energijskih virov pristojne države članice, vendar obžaluje, da mnoge države državno pomoč ne pogojujejo s tovrstnimi cilji;

53.

pozdravlja dejstvo, da nedavna študija o tržnih trendih na področju zdravstvenega varstva in socialnih stanovanj ter o posledicah državne pomoči, ki jo je naročila Komisija in je bila izvedena v okviru tekoče ocene svežnja o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 na področju zdravstvenega varstva in socialnih stanovanj (1), v veliki meri potrjujejo zahteve, ki jih je OR izrazil v mnenju iz oktobra 2016 o državni pomoči in storitvah splošnega gospodarskega pomena (2), zlasti naslednji točki: 1) prag de minimis v višini 500 000 EUR je zlahka dosežen in, če upoštevamo še splošno povečanje podpore za državno pomoč sektorjem, bi bilo treba zaradi sorazmernosti razmisliti o njegovem zvišanju; 2) opredelitev socialnih stanovanj velja za nepregledno, saj v državah članicah EU ni takšne enotne opredelitve. Poleg tega se zdi sedanja opredelitev zastarela, saj se povečujejo potrebe prebivalstva po cenovno dostopnih stanovanjih. OR zato ponovno poziva, naj se iz opredelitve črta preveč omejujoče sklicevanje na „prikrajšane državljane ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi“;

54.

poziva Evropsko komisijo, naj spremlja in temeljito preuči vpliv finančnih akterjev, zlasti digitalnih platform, na konkurenco na trgu in odločitve potrošnikov;

55.

opozarja, da bi bilo treba temeljito revidirati okvir EU za državno pomoč za podporo postopne preobrazbe energetsko intenzivnih primarnih industrijskih panog, ki so odvisne od zunanje trgovine, v procese z manj emisijami CO2 in ogljično nevtralne procese. Poleg podpore za naložbe je potrebna tudi podpora za operativne stroške. Evropski in nacionalni programi financiranja morajo zato imeti zadostna sredstva in jih mora biti mogoče kombinirati. K preoblikovanju industrije lahko pomembno prispevajo tudi projektne pogodbe o podnebnih spremembah, ki vključujejo dolgoročno vladno jamstvo za ceno CO2;

56.

opozarja, da je treba oblikovati in uporabljati učinkovita orodja za izvajanje pritiska na notranje in zunanje akterje, ki ne spoštujejo pravil konkurence;

57.

meni, da je za evropska podjetja, ki delujejo na notranjem trgu in na mednarodni ravni, zlasti za mala in srednja podjetja, ključnega pomena, da neodvisni organi za konkurenco strogo in nepristransko izvršujejo pravila EU o konkurenci, zato spodbuja k večji odločnosti pri nalaganju sankcij tistim, ki kršijo veljavna pravila;

58.

ponovno poziva k večji ambicioznosti pri izvajanju novih rešitev, zlasti tistih, ki se nanašajo na podnebno nevtralnost evropskega gospodarstva, in k več poguma pri neposredni krepitvi enotnosti skupnega trga;

59.

spodbuja ukrepe, ki povezujejo kohezijsko politiko in politiko konkurence, tako da bo končna podpora vključevala uskladitev pravil in načel za gospodarske subjekte na enotnem trgu; v zvezi s tem pozdravlja prožnost, ki je bila v okviru pandemije COVID-19 uvedena na področju državne pomoči za regionalno politiko; opozarja na anketo komisije COTER OR o izvajanju spremljevalnih ukrepov v okviru programov CRII in CRII+, v kateri so sodelovali organi upravljanja strukturnih skladov in na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da bi večina organov upravljanja strukturnih skladov podprla začasno zvišanje praga de minimis za državno pomoč;

60.

priznava, da morajo biti evropska podjetja sposobna konkurirati na svetovnih trgih pod enakimi pogoji, vendar poziva Evropsko komisijo, naj prilagodi politiko konkurence EU in državno pomoč, da bi spodbudila industrijski razvoj, zlasti na področjih z najvišjo tehnično in tehnološko odličnostjo, ter obsežno podprla širitev evropskih podjetij zunaj enotnega trga;

61.

pozdravlja pobudo Evropske komisije, da predlaga spremembe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, da bi dodatno spodbudila javno podporo za zeleni in digitalni prehod EU (3); poudarja, da bi izvzetje nekaterih skupin iz obveznosti priglasitve pomoči državam članicam močno poenostavilo hitro dodeljevanje podpore, če so izpolnjeni pogoji glede omejevanja izkrivljanj konkurence na notranjem trgu;

62.

poudarja, da mora EU ohraniti odprto gospodarstvo in še naprej spodbujati svobodno, pravično in trajnostno mednarodno trgovino, ki koristi vsem trgovinskim partnerjem. V zvezi s tem podpira prizadevanja Evropske komisije za reformo Svetovne trgovinske organizacije, ki si mora prizadevati za njeno oživitev in okrepitev, med drugim s posodobitvijo njenega delovanja in odpravo vrzeli v njenem regulativnem okviru, da bi se lahko ustrezno odzvala na sedanje izzive, s katerimi se sooča trgovina;

63.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje prožnejša in učinkovitejša pravila o javni pomoči, da bi v skladu z določbami ESRR in mehanizma za okrevanje in odpornost ponudili finančno pomoč regionalnim letališčem v obrobnih, otoških in najbolj oddaljenih ali manj razvitih regijah, kjer ni drugih učinkovitejših in trajnostnih možnosti prevoza (4).

V Bruslju, 2. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) https://ec.europa.eu/competition-policy/system/files/2021-09/kd0621047enn_SGEI_evaluation.pdf

(2) https://webapi2016.COR.europa.eu/v1/documents/cor-2016-01460-00-00-ac-tra-en.docx/content

(3) Posvetovanje Evropske komisije z dne 6. oktobra 2021 s ciljem, da bi bila revidirana uredba o splošnih skupinskih izjemah sprejeta v prvi polovici leta 2022.

(4) COTER-VII-010, COR-2021-00471-00-00, mnenje Evropskega odbora regij: Prihodnost regionalnih letališč – izzivi in priložnosti

28.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 97/60

Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski pristop k umetni inteligenci – akt o umetni inteligenci

(revidirano mnenje)

(2022/C 97/12)

Poročevalec:

Guido RINK (NL/PES), član občinskega sveta, Emmen

Referenčna dokumenta:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spodbujanje evropskega pristopa k umetni inteligenci

COM(2021) 205 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije

COM(2021) 206 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Namen te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira, zlasti za razvoj, trženje in uporabo umetne inteligence v skladu z vrednotami Unije. Ta uredba uresničuje številne nujne razloge javnega interesa, kot so visoka raven varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic, ter zagotavlja prosti čezmejni pretok blaga in storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, s čimer državam članicam preprečuje, da bi uvedle omejitve za razvoj, trženje in uporabo umetnointeligenčnih sistemov, razen če je to izrecno dovoljeno s to uredbo.

Namen te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga in zaščititi temeljne pravice državljanov z določitvijo enotnega pravnega okvira, zlasti za razvoj, trženje in uporabo umetne inteligence v skladu z vrednotami Unije. Ta uredba uresničuje številne nujne razloge javnega interesa, kot so visoka raven varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic, ter zagotavlja prosti čezmejni pretok blaga in storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, s čimer državam članicam preprečuje, da bi uvedle omejitve za razvoj, trženje in uporabo umetnointeligenčnih sistemov, razen če je to izrecno dovoljeno s to uredbo.

Obrazložitev

Z omembo temeljnih pravic se poudari povezava z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe 2

Za uvodno izjavo 6 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Opredeljevanje umetnointeligenčnih sistemov je nenehen proces, pri katerem je treba upoštevati okvir, v katerem deluje umetna inteligenca, in slediti družbenemu razvoju na tem področju, pri tem pa se ne sme prezreti povezave med ekosistemom odličnosti in ekosistemom zaupanja.

Obrazložitev

Razvoj na področju umetne inteligence in tehnologije zahteva pristop, ki se prilagaja in razvija. S to uvodno izjavo se poudari, da bi morala opredelitev umetne inteligence slediti času in stanju razvoja umetnointeligenčnih sistemov in njihove uporabe.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zagotovitev odgovorne in sorazmerne uporabe teh sistemov je pomembno tudi določiti, da bi bilo treba v vsakem od teh treh izčrpno naštetih in ozko opredeljenih primerov upoštevati nekatere elemente, zlasti glede narave razmer, zaradi katerih je bila zahteva vložena, ter posledic uporabe za pravice in svoboščine vseh zadevnih oseb ter zaščitnih ukrepov in pogojev, predvidenih z uporabo. Poleg tega bi bilo treba za uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj določiti ustrezne časovne in prostorske omejitve, zlasti ob upoštevanju dokazov ali znamenj glede groženj, žrtev ali storilca. Referenčna podatkovna zbirka o osebah bi morala biti primerna za vsak primer uporabe v vsakem od treh zgoraj navedenih primerov.

Za zagotovitev odgovorne in sorazmerne uporabe teh sistemov je pomembno tudi določiti, da bi bilo treba v vsakem od teh treh izčrpno naštetih in ozko opredeljenih primerov upoštevati nekatere elemente, zlasti glede narave razmer, zaradi katerih je bila zahteva vložena, ter posledic uporabe za pravice in svoboščine vseh zadevnih oseb ter zaščitnih ukrepov in pogojev, predvidenih z uporabo. Pred izjemno uporabo teh sistemov je potrebno posvetovanje z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Poleg tega bi bilo treba za uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj določiti stroge časovne in prostorske omejitve, zlasti ob upoštevanju dokazov ali znamenj glede groženj, žrtev ali storilca. Referenčna podatkovna zbirka o osebah bi morala biti primerna za vsak primer uporabe v vsakem od treh zgoraj navedenih primerov.

Obrazložitev

Sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času se ne bi smelo uporabljati preveč zlahka.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za vsako uporabo sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi bilo treba pridobiti izrecno in posebno dovoljenje pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa države članice. Tako dovoljenje bi bilo treba načeloma pridobiti pred uporabo, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, tj. primerih, ko je potreba po uporabi zadevnih sistemov taka, da je dejansko in objektivno nemogoče pridobiti dovoljenje pred začetkom uporabe. V takih nujnih primerih bi bilo treba uporabo omejiti na absolutni minimum, zanjo pa bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi in pogoji, kot jih določa nacionalno pravo ter kot jih v okviru vsakega posameznega primera nujne uporabe določi organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj . Poleg tega bi si moral organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v takih primerih prizadevati za čimprejšnjo pridobitev dovoljenja in hkrati podati razloge, zakaj ga ni mogel zahtevati prej .

Za vsako uporabo sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi bilo treba pridobiti izrecno in posebno dovoljenje pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa države članice. Tako dovoljenje bi bilo treba pridobiti pred uporabo, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, tj. primerih, ko je potreba po uporabi zadevnih sistemov taka, da je dejansko in objektivno nemogoče pridobiti dovoljenje pred začetkom uporabe. V vsakem primeru bi bilo treba uporabo omejiti na absolutni minimum, zanjo pa bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi in pogoji, kot jih določa nacionalno pravo. Poleg tega bi moral organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj nemudoma obvestiti ustrezne lokalne in regionalne oblasti ter si pri pristojnih organih prizadevati za pridobitev dovoljenja.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti so politično in upravno pristojne za upravljanje javno dostopnih prostorov in nadzor nad njimi. Zato bi jih bilo treba ustrezno vključiti v uporabo takšnih sistemov v javno dostopnih prostorih. V nujnih primerih, ko ni mogoče v razumnem času izvesti predhodnega posvetovanja, bi bilo treba ustrezni lokalni ali regionalni organ nemudoma obvestiti o uporabi biometričnih sistemov v javno dostopnih prostorih.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Umetnointeligenčni sistemi, ki se uporabljajo pri upravljanju migracij, azila in nadzora meje, vplivajo na ljudi, ki so pogosto v posebej ranljivem položaju ter so odvisni od izida ukrepov pristojnih javnih organov. Točnost, nediskriminatorna narava in preglednost umetnointeligenčnih sistemov, ki se uporabljajo v teh kontekstih, so zato zlasti pomembni za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic izpostavljenih oseb, zlasti njihovih pravic do prostega gibanja, nediskriminacije, varstva zasebnega življenja in osebnih podatkov, mednarodnega varstva in dobrega upravljanja. Zato je primerno , da se umetnointeligenčni sistemi za uporabo s strani pristojnih javnih organov, zadolženih za naloge na področju upravljanja migracij, azila in nadzora mej, kot so poligrafi in podobna orodja, ali za zaznavanje čustvenega stanja fizične osebe, uvrstijo med sisteme velikega tveganja; za ocenjevanje nekaterih tveganj, ki jih predstavljajo fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje države članice ali zaprosijo za vizum ali azil; za preverjanje verodostojnosti ustreznih dokumentov fizičnih oseb; za pomoč pristojnim javnim organom pri obravnavi prošenj za azil, vizume in dovoljenja za prebivanje ter s tem povezanih pritožb, da se ugotovi upravičenost fizičnih oseb, ki zaprosijo za status. Umetnointeligenčni sistemi na področju upravljanja migracij, azila in nadzora mej, ki jih zajema ta uredba, bi morali biti skladni z ustreznimi postopkovnimi zahtevami iz Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in druge ustrezne zakonodaje.

Umetnointeligenčni sistemi, ki se uporabljajo pri upravljanju migracij, azila in nadzora meje, vplivajo na ljudi, ki so pogosto v posebej ranljivem položaju ter so odvisni od izida ukrepov pristojnih javnih organov. Točnost, nediskriminatorna narava in preglednost umetnointeligenčnih sistemov, ki se uporabljajo v teh kontekstih, so zato zlasti pomembni za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic izpostavljenih oseb, zlasti njihovih pravic do prostega gibanja, nediskriminacije, varstva zasebnega življenja in osebnih podatkov, mednarodnega varstva in dobrega upravljanja. Zato je potrebno , da se umetnointeligenčni sistemi za uporabo s strani pristojnih javnih organov, zadolženih za naloge na področju upravljanja migracij, azila in nadzora mej, kot so poligrafi in podobna orodja, ali za zaznavanje čustvenega stanja fizične osebe, uvrstijo med sisteme velikega tveganja; za ocenjevanje nekaterih tveganj, ki jih predstavljajo fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje države članice ali zaprosijo za vizum ali azil; za preverjanje verodostojnosti ustreznih dokumentov fizičnih oseb; za pomoč pristojnim javnim organom pri obravnavi prošenj za azil, vizume in dovoljenja za prebivanje ter s tem povezanih pritožb, da se ugotovi upravičenost fizičnih oseb, ki zaprosijo za status. Umetnointeligenčni sistemi na področju upravljanja migracij, azila in nadzora mej, ki jih zajema ta uredba, bi morali biti skladni z ustreznimi postopkovnimi zahtevami iz Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in druge ustrezne zakonodaje.

Obrazložitev

S to spremembo se poudari, da je treba za zadevne umetnointeligenčne sisteme uporabljati strožje predpise, ki veljajo za tovrstne sisteme velikega tveganja.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 43

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja bi morale veljati zahteve glede kakovosti uporabljenih naborov podatkov, tehnične dokumentacije in vodenja evidenc, preglednosti in zagotavljanja informacij uporabnikom, človekovega nadzora ter robustnosti, točnosti in kibernetske varnosti. Navedene zahteve so potrebne za učinkovito zmanjševanje tveganj za zdravje, varnost , varnost podatkov, pravice potrošnikov in temeljne pravice, kot se uporabljajo glede na namen sistema, in ni drugih manj omejevalnih ukrepov za trgovino, ki bi bili razumno na voljo, s čimer bi se izognili neupravičenim omejitvam trgovine. Fizične osebe ali skupine oseb, na katere vplivajo umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja, ki so dani na trg Unije ali kako drugače dani v uporabo, bi morale biti ustrezno, lahko dostopno in na razumljiv način obveščene ter imeti dostop do jasnih, lahko dostopnih in javnih pojasnil, da so pod vplivom teh sistemov.

Obrazložitev

Zahteve glede preglednosti in zagotavljanja informacij, ki veljajo za ponudnike in uporabnike, bi bilo treba razširiti na osebe ali skupine oseb, na katere lahko vpliva uporaba umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja, kakor so navedeni v Prilogi III k uredbi. „Na razumljiv način“ pomeni tudi v „jeziku, ki je razumljiv in dostopen uporabniku, vključno z govornim in znakovnim jezikom“.

Predlog spremembe 7

Za uvodno izjavo 44 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Ponudniki umetnointeligenčnih sistemov v svoj sistem upravljanja kakovosti ne vključijo ukrepov, ki spodbujajo neupravičeno diskriminacijo na podlagi spola, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali diskriminacijo iz drugih razlogov.

Obrazložitev

Nezakonita diskriminacija izvira iz človekovega ravnanja. Ponudniki umetnointeligenčnih sistemov v svoj sistem kakovosti ne smejo vključiti ukrepov, ki bi lahko spodbujali diskriminacijo.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 47

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za odpravo neprepustnosti, zaradi katere so nekateri umetnointeligenčni sistemi fizičnim osebam morda nerazumljivi ali zanje preveč zapleteni, bi bilo treba za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja zahtevati določeno stopnjo preglednosti. Uporabniki bi morali biti sposobni interpretirati izhodne podatke sistema in jih ustrezno uporabiti. Sistemom umetne inteligence velikega tveganja bi bilo zato treba priložiti ustrezno dokumentacijo in navodila za uporabo ter vključiti jedrnate in jasne informacije, vključno z morebitnimi tveganji za temeljne pravice in diskriminacijo, kjer je to primerno.

Za odpravo neprepustnosti, zaradi katere so nekateri umetnointeligenčni sistemi fizičnim osebam ali javnim organom na vseh ravneh upravljanja morda nerazumljivi ali zanje preveč zapleteni, bi bilo treba za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja zahtevati visoko stopnjo preglednosti. Uporabniki bi morali biti sposobni interpretirati izhodne podatke sistema in jih ustrezno uporabiti. Sistemom umetne inteligence velikega tveganja bi bilo zato treba priložiti ustrezno dokumentacijo in navodila za uporabo ter vključiti jedrnate in jasne informacije, vključno z morebitnimi tveganji za temeljne pravice in diskriminacijo, kjer je to primerno.

Obrazložitev

Z uporabo besed „določeno stopnjo preglednosti“ se zmanjšuje odgovornost snovalcev umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 48

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja bi morali biti zasnovani in razviti tako, da lahko fizične osebe nadzorujejo njihovo delovanje. V ta namen bi moral ponudnik sistema pred dajanjem sistema na trg ali v uporabo določiti ustrezne ukrepe za človekov nadzor. Zlasti bi morali taki ukrepi, kadar je to primerno, zagotavljati, da za sistem veljajo vgrajene operativne omejitve, ki jih sistem sam ne more razveljaviti in se odziva na človeškega operaterja, ter da imajo fizične osebe, ki jim je bil dodeljen človekov nadzor, potrebno pristojnost, usposobljenost in pooblastila za opravljanje te vloge.

Umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja bi morali biti zasnovani in razviti tako, da lahko fizične osebe in javni organi na vseh ravneh upravljanja nadzorujejo njihovo delovanje. V ta namen bi moral ponudnik sistema pred dajanjem sistema na trg ali v uporabo določiti ustrezne ukrepe za človekov nadzor. Zlasti bi morali taki ukrepi, kadar je to primerno, zagotavljati, da za sistem veljajo vgrajene operativne omejitve, ki jih sistem sam ne more razveljaviti in se odziva na človeškega operaterja, ter da imajo fizične osebe, ki jim je bil dodeljen človekov nadzor, potrebno pristojnost, usposobljenost in pooblastila za opravljanje te vloge.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 67

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja bi morali imeti oznako CE, ki označuje njihovo skladnost s to uredbo, da se lahko prosto gibljejo na notranjem trgu. Države članice ne bi smele ovirati dajanja na trg ali v uporabo umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in nosijo oznako CE. Države članice so pristojne za urejanje umetnointeligenčnih praks in sistemov velikega tveganja izključno na podlagi nujnih in ustrezno utemeljenih razlogov v splošnem interesu ter interesu nacionalne varnosti.

Obrazložitev

Države članice sicer ne bi smele ovirati uporabe uredbe, vendar bi morale obdržati pravico do urejanja umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja, če gre za javne interese in interese nacionalne varnosti.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 70

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nekateri umetnointeligenčni sistemi, namenjeni stikom s fizičnimi osebami ali ustvarjanju vsebine, lahko predstavljajo posebna tveganja za izdajanje za drugo osebo ali zavajanje, ne glede na to, ali se uvrščajo med sisteme velikega tveganja ali ne. V določenih okoliščinah bi zato za uporabo teh sistemov morale veljati posebne obveznosti glede preglednosti brez poseganja v zahteve in obveznosti za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja. Zlasti fizične osebe bi morale biti obveščene, da so v stiku s sistemom umetne inteligence , razen če je to razvidno iz okoliščin in konteksta uporabe . Poleg tega bi morale biti fizične osebe obveščene, kadar so izpostavljene sistemu za prepoznavanje čustev ali sistemu za biometrično kategorizacijo. Take informacije in obvestila bi bilo treba zagotoviti v oblikah, dostopnih za invalide. Poleg tega bi morali uporabniki, ki uporabljajo umetnointeligenčni sistem za ustvarjanje ali manipulacijo slikovne, zvočne ali videovsebine, ki v znatni meri spominja na obstoječe osebe, kraje ali dogodke in bi se osebi zdela verodostojna, čeprav ni, razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali manipulirana, tako da ustrezno označijo izhodne podatke umetne inteligence in razkrijejo njihov umetni izvor.

Nekateri umetnointeligenčni sistemi, namenjeni stikom s fizičnimi osebami ali ustvarjanju vsebine, lahko predstavljajo posebna tveganja za izdajanje za drugo osebo ali zavajanje, ne glede na to, ali se uvrščajo med sisteme velikega tveganja ali ne. Zato bi za uporabo teh sistemov morale veljati posebne obveznosti glede preglednosti brez poseganja v zahteve in obveznosti za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja. Zlasti fizične osebe bi morale biti sistematično obveščene, da so v stiku s sistemom umetne inteligence. Poleg tega bi morale biti fizične osebe obveščene, kadar so izpostavljene sistemu za prepoznavanje čustev ali sistemu za biometrično kategorizacijo. Take informacije in obvestila bi bilo treba zagotoviti v oblikah, dostopnih za invalide. Poleg tega bi morali uporabniki, ki uporabljajo umetnointeligenčni sistem za ustvarjanje ali manipulacijo slikovne, zvočne ali videovsebine, ki v znatni meri spominja na obstoječe osebe, kraje ali dogodke in bi se osebi zdela verodostojna, čeprav ni, razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali manipulirana, tako da ustrezno označijo izhodne podatke umetne inteligence in razkrijejo njihov umetni izvor.

Obrazložitev

V zvezi z obveznostjo glede preglednosti in obveščanja pri interakciji fizičnih oseb z umetnointeligenčnimi sistemi ne bi smelo biti izjem.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 76

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za lažje nemoteno, učinkovito in harmonizirano izvajanje te uredbe bi bilo treba ustanoviti Evropski odbor za umetno inteligenco. Odbor bi moral biti odgovoren za številne svetovalne naloge, med drugim za izdajanje mnenj, priporočil, nasvetov ali smernic o zadevah, povezanih z izvajanjem te uredbe, vključno s tehničnimi specifikacijami ali obstoječimi standardi v zvezi z zahtevami iz te uredbe, ter svetovanje in pomoč Komisiji pri posebnih vprašanjih v zvezi z umetno inteligenco.

Obrazložitev

Evropski odbor za umetno inteligenco bi moral ustrezno odražati široke interese evropske družbe. Ti vključujejo vprašanja, kot so človekove pravice, podnebje in energetsko učinkovita uporaba umetnointeligenčnih sistemov, varnost, socialna vključenost, zdravje itd. Uravnotežena zastopanost spolov je predpogoj za raznolikost pri pripravi mnenj, pripravi smernic itd.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 77

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice imajo ključno vlogo pri uporabi in izvrševanju te uredbe. V zvezi s tem bi morala vsaka država članica imenovati enega ali več pristojnih nacionalnih organov za nadzor uporabe in izvajanja te uredbe. Da bi se povečala učinkovitost organizacije s strani držav članic ter vzpostavila uradna kontaktna točka za stike z javnostjo in drugimi partnerji na ravni držav članic in Unije, bi bilo treba v vsaki državi članici en nacionalni organ imenovati za nacionalni nadzorni organ.

Obrazložitev

Zaradi izvedljivosti uredbe ter njenega okvira za nadzor in izvrševanje bi bilo treba državam članicam podeliti pooblastila, da po potrebi in kadar je to mogoče, lokalne in regionalne organe pooblastijo za izvajanje nalog nadzora ali izvrševanja.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 79

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zagotovitev ustreznega in učinkovitega izvrševanja zahtev in obveznosti iz te uredbe, ki je harmonizacijska zakonodaja Unije, bi bilo treba v celoti uporabljati sistem nadzora trga in skladnosti proizvodov, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/1020. Kadar je to potrebno za njihove naloge, bi morali imeti nacionalni javni organi, ki nadzorujejo uporabo prava Unije o varstvu temeljnih pravic, vključno z organi za enakost, tudi dostop do kakršne koli dokumentacije, pripravljene v skladu s to uredbo.

Za zagotovitev ustreznega in učinkovitega izvrševanja zahtev in obveznosti iz te uredbe, ki je harmonizacijska zakonodaja Unije, bi bilo treba v celoti uporabljati sistem nadzora trga in skladnosti proizvodov, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/1020. Kadar je to potrebno za njihove naloge, bi morali imeti nacionalni javni organi in po potrebi lokalni in regionalni organi , ki nadzorujejo uporabo prava Unije o varstvu temeljnih pravic, vključno z organi za enakost, tudi dostop do kakršne koli dokumentacije, pripravljene v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

V tem predlogu spremembe se upoštevajo različne strukture upravljanja v državah članicah EU.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 83

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za zagotovitev zaupanja vrednega in konstruktivnega sodelovanja pristojnih organov na ravni Unije in nacionalni ravni bi morale vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštovati zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog.	Za zagotovitev zaupanja vrednega in konstruktivnega sodelovanja pristojnih organov na ravni Unije in nacionalni , regionalni in lokalni ravni bi morale vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštovati zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog.

Obrazložitev

V tem predlogu spremembe se upoštevajo različne strukture upravljanja v državah članicah EU.

Predlog spremembe 16

NASLOV I, člen 3(1) – Opredelitve pojmov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„umetnointeligenčni sistem“ pomeni programsko opremo, ki je razvita z eno ali več tehnikami in pristopi iz Priloge I ter lahko za določen sklop ciljev, ki jih opredeli človek, ustvarja izhodne podatke, kot so vsebine, napovedi, priporočila ali odločitve, ki vplivajo na okolje, s katerim so v stiku;

„umetnointeligenčni sistem“ pomeni programsko opremo, ki je razvita z eno ali več tehnikami in pristopi z neizčrpnega seznama Priloge I , v kombinaciji z družbenimi praksami, identiteto in kulturo, ter lahko za določen sklop ciljev, ki jih opredeli človek , in sicer z opazovanjem svojega okolja prek zbiranja podatkov, razlaganja zbranih strukturiranih ali nestrukturiranih podatkov, upravljanja znanja ali obdelave informacij, pridobljenih iz teh podatkov, ustvarja izhodne podatke, kot so vsebine, napovedi, priporočila ali odločitve, ki vplivajo na okolje, s katerim so v stiku;

Obrazložitev

Umetnointeligenčni sistem sestavlja kombinacija tehničnih elementov, ki podatke, algoritme in računalniške zmogljivosti povezujejo z družbenimi praksami, družbo, identiteto in kulturo. Opredelitev tovrstnega socialno-tehničnega sklopa bi zato morala biti primerna za prihodnost in bi jo bilo treba redno posodabljati, da bi točno odražala vse večje družbene učinke umetne inteligence in hkrati zajela hitro spreminjajoče se izzive in priložnosti, povezane z umetno inteligenco, vključno s povezavo med upravljanjem znanja in umetno inteligenco. Algoritem, ki ga je razvil drug algoritem, bi moral biti tudi predmet uredbe.

Predlog spremembe 17

Člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prepovedane so naslednje prakse umetne inteligence:

(a)	dajanje na trg, v uporabo ali v obratovanje umetnointeligenčnega sistema, ki uporablja subliminalne tehnike, ki presegajo zavest osebe, da bi bistveno izkrivili vedenje osebe na način, ki tej osebi ali drugi osebi povzroči ali bi ji lahko povzročil fizično ali psihično škodo;

(a)

dajanje na trg, v uporabo ali v obratovanje umetnointeligenčnega sistema, ki uporablja subliminalne tehnike, ki presegajo zavest osebe, da bi bistveno izkrivili vedenje osebe na način, ki tej osebi ali drugi osebi povzroči ali bi ji lahko povzročil fizično ali psihično škodo, posega ali lahko poseže v temeljne pravice druge osebe ali skupine oseb, vključno z njihovim telesnim ali duševnim zdravjem in varnostjo, ima ali bi lahko imela negativne posledice za potrošnike, vključno z denarno izgubo ali ekonomsko diskriminacijo, ali spodkopava ali bi lahko spodkopala demokracijo in pravno državo ;

(b)

dajanje na trg, v uporabo ali v obratovanje umetnointeligenčnega sistema, ki izkorišča katere koli šibke točke določene skupine oseb zaradi njihove starosti, telesne ali duševne invalidnosti, da bi bistveno izkrivili vedenje osebe, ki spada v to skupino, na način, ki tej osebi ali drugi osebi povzroči ali bi ji lahko povzročil fizično ali psihično škodo;

(b)

(c)

dajanje umetnointeligenčnih sistemov na trg, v uporabo ali v obratovanje s strani javnih organov ali v njihovem imenu za ocenjevanje ali razvrščanje fizičnih oseb po tem, koliko so vredne zaupanja, v določenem časovnem obdobju na podlagi njihovega družbenega vedenja ali znanih ali predvidenih osebnih ali osebnostnih značilnosti , pri čemer število družbenih točk vodi do ene ali obeh naslednjih možnosti:

i)	škodljiva ali neugodna obravnava nekaterih fizičnih oseb ali njihovih celotnih skupin v družbenih okoliščinah, ki niso povezane z okoliščinami, v katerih so bili podatki prvotno ustvarjeni ali zbrani;

ii)	škodljiva ali neugodna obravnava nekaterih fizičnih oseb ali njihovih celotnih skupin, ki je neupravičena ali nesorazmerna z njihovim družbenim vedenjem ali resnostjo njihovega družbenega vedenja ;

(c)

dajanje umetnointeligenčnih sistemov na trg, v uporabo ali v obratovanje s strani javnih organov ali v njihovem imenu za ocenjevanje ali razvrščanje fizičnih oseb ali skupin oseb po tem, koliko so vredne zaupanja, v določenem časovnem obdobju na podlagi njihovega družbenega vedenja ali znanih ali predvidenih osebnih ali osebnostnih značilnosti , kar vodi do družbenega točkovanja za splošne namene, temelječega na umetni inteligenci;

(d)

uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, razen če je taka uporaba nujno potrebna za enega od naslednjih ciljev:

i)	usmerjeno iskanje določenih potencialnih žrtev kaznivih dejanj, vključno s pogrešanimi otroki;

ii)	preprečitev konkretne, znatne in neposredne nevarnosti za življenje ali fizično varnost fizičnih oseb ali preprečitev terorističnega napada;

iii)

odkrivanje, lokalizacijo, identifikacijo ali pregon storilca ali osumljenca kaznivega dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ ([62]), ki se v zadevni državi članici kaznuje z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti najmanj treh let, kot je določeno z zakonodajo te države članice.

(d)

dajanje umetnointeligenčnih sistemov na trg, v uporabo ali v obratovanje s strani javnih organov ali v njihovem imenu, ki uporabljajo na umetni inteligenci temelječe družbeno točkovanje brez človeškega nadzora za posebne namene, tj. v družbenih okoliščinah, povezanih z okoliščinami, v katerih so bili podatki prvotno ustvarjeni ali zbrani, za ocenjevanje ali razvrščanje fizičnih oseb ali skupin oseb v določenem časovnem obdobju po tem, koliko so vredne zaupanja na podlagi njihovega družbenega vedenja ali znanih ali predvidenih osebnih ali osebnostnih značilnosti, pri čemer število družbenih točk vodi do škodljive ali neugodne obravnave nekaterih fizičnih oseb ali njihovih celotnih skupin, ki je neupravičena ali nesorazmerna z njihovim družbenim vedenjem ali resnostjo takšnega vedenja;

(e)

i)	usmerjeno iskanje določenih potencialnih žrtev kaznivih dejanj, vključno s pogrešanimi otroki;

ii)	preprečitev konkretne, znatne in neposredne nevarnosti za življenje ali fizično varnost fizičnih oseb ali preprečitev terorističnega napada;

iii)

Obrazložitev

Subliminalne tehnike na splošno lahko ogrozijo svobodo, človekove pravice in s tem delovanje demokratične pravne države. Hkrati lahko umetna inteligenca tudi spodkopava pravice potrošnikov. Z dodanim besedilom se to pojasni.

Družbeno razvrščanje, ki ga izvajajo javni organi ali se izvaja v njihovem imenu, bi moralo biti glede na nevarnosti, ki izhajajo iz tovrstnih praks, kot je razloženo v uvodni izjavi 17, prepovedano, če se izvaja v splošne namene. Ustvarjanje ali zbiranje podatkov v posebne namene bi smelo biti dovoljeno le ob človeškem nadzoru in pod pogojem, da ni v nasprotju s pravico do dostojanstva in nediskriminacije ter vrednotami, kot sta enakost in pravica.

Predlog spremembe 18

Člen 5(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Država članica se lahko odloči, da v okviru omejitev in pod pogoji iz točke (d) odstavka 1 ter odstavkov 2 in 3 v celoti ali delno dovoli uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Ta država članica v svoji nacionalni zakonodaji določi potrebna podrobna pravila za zahtevo, izdajo in izvajanje ter nadzor v zvezi z dovoljenji iz odstavka 3. Ta pravila poleg tega določajo, za katere od ciljev iz točke (d) odstavka 1, med drugim tudi, za katera kazniva dejanja iz točke (iii), se lahko pristojnim organom dovoli uporaba teh sistemov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Ta pravila določajo načine obveščanja ustreznih lokalnih in regionalnih organov ter posvetovanja z njimi. To posvetovanje mora potekati pred izjemno uporabo teh sistemov v javno dostopnih prostorih. V nujnih primerih, ko ni mogoče v razumnem času izvesti predhodnega posvetovanja, se ustrezni lokalni ali regionalni organ nemudoma obvesti o uporabi zadevne prakse umetne inteligence.

Obrazložitev

Lokalni in regionalni organi so politično in upravno pristojni za upravljanje javno dostopnih prostorov in nadzor nad njimi. Zato bi jim bilo treba omogočiti, da pred uvedbo takih praks umetne inteligence izrazijo svoje stališče in so ustrezno obveščeni o izjemni uporabi sistemov umetne inteligence za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

V nujnem primeru, ko ni mogoče v razumnem času izvesti predhodnega posvetovanja, se ustrezni lokalni ali regionalni organ nemudoma obvesti.

Predlog spremembe 19

Člen 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 13 Preglednost in zagotavljanje informacij uporabnikom

Člen 13a Preglednost in zagotavljanje informacij uporabnikom

1. Umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja so zasnovani in razviti tako, da je njihovo delovanje dovolj pregledno, da lahko uporabniki razlagajo izhodne podatke sistema in jih ustrezno uporabijo. Zagotovita se ustrezna vrsta in stopnja preglednosti, da se doseže skladnost z ustreznimi obveznostmi uporabnika in ponudnika iz poglavja 3 tega naslova.

1. Umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja so zasnovani in razviti tako, da je njihovo delovanje dovolj pregledno, da lahko uporabniki razlagajo izhodne podatke sistema in jih ustrezno uporabijo. Zagotovijo se ustrezna vrsta in stopnja preglednosti ter razumljiva razlaga , da se doseže skladnost z ustreznimi obveznostmi uporabnika in ponudnika iz poglavja 3 tega naslova. Razlaga se zagotovi vsaj v jeziku države, v kateri se uporablja umetnointeligenčni sistem.

2. Umetnointeligenčnim sistemom velikega tveganja so priložena navodila za uporabo v ustrezni digitalni obliki ali kako drugače, ki vključujejo jedrnate, popolne, pravilne in jasne informacije, ki so pomembne, dostopne in razumljive uporabnikom.

2. Umetnointeligenčnim sistemom velikega tveganja so priložena javno dostopna in razumljiva navodila za uporabo v ustrezni digitalni obliki ali kako drugače, ki vključujejo jedrnate, popolne, pravilne in jasne informacije, ki so pomembne, dostopne in razumljive uporabnikom.

3. Informacije iz odstavka 2 določajo:

(a)	istovetnost in kontaktne podatke ponudnika in njegovega pooblaščenega zastopnika, kadar ta obstaja;

(a)	istovetnost in kontaktne podatke ponudnika in njegovega pooblaščenega zastopnika, kadar ta obstaja;

(b)	značilnosti, zmogljivosti in omejitve delovanja umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja, ki vključujejo:

(b)	značilnosti, zmogljivosti in omejitve delovanja umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja, ki vključujejo:

i)	njegov predvideni namen;

i)	njegov predvideni namen;

ii)

raven točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti iz člena 15, na podlagi katere je bil umetnointeligenčni sistem velikega tveganja testiran ter potrjen in katero se lahko pričakuje, ter vse znane in predvidljive okoliščine, ki bi lahko vplivale na to pričakovano raven točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti;

ii)

raven točnosti (izražene v ustreznih merilih za oceno modelov) , robustnosti in kibernetske varnosti iz člena 15, na podlagi katere je bil umetnointeligenčni sistem velikega tveganja testiran ter potrjen in katero se lahko pričakuje, ter vse znane in predvidljive okoliščine, ki bi lahko vplivale na to pričakovano raven točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti;

iii)	vse znane ali predvidljive okoliščine, povezane z uporabo umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah razumno predvidljive napačne uporabe, ki lahko pripeljejo do tveganj za zdravje in varnost ali za temeljne pravice;

iii)	vse znane ali predvidljive okoliščine, povezane z uporabo umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah razumno predvidljive napačne uporabe, ki lahko pripeljejo do tveganj za zdravje in varnost ali za temeljne pravice;

iv)	njegove zmogljivosti v zvezi z osebami ali skupinami oseb, na katerih naj bi se sistem uporabljal;

iv)	njegove zmogljivosti v zvezi z osebami ali skupinami oseb, na katerih naj bi se sistem uporabljal;

v)	kadar je to primerno, specifikacije za vhodne podatke ali katere koli druge ustrezne informacije v zvezi z uporabljenimi nabori učnih in testnih podatkov ter podatkov za potrditev, ob upoštevanju predvidenega namena umetnointeligenčnega sistema;

v)	kadar je to primerno, specifikacije za vhodne podatke ali katere koli druge ustrezne informacije v zvezi z uporabljenimi nabori učnih in testnih podatkov ter podatkov za potrditev, ob upoštevanju predvidenega namena umetnointeligenčnega sistema;

(vi)	parametre, ki se uporabljajo za prilagoditev modela, in ukrepe, sprejete za preprečevanje pretiranega (overfitting) in premajhnega prilagajanja (underfitting);

(c)	morebitne spremembe umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja in njegove zmogljivosti, ki jih je ponudnik vnaprej določil ob začetnem ugotavljanju skladnosti;

(c)	morebitne spremembe umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja in njegove zmogljivosti, ki jih je ponudnik vnaprej določil ob začetnem ugotavljanju skladnosti;

(d)	ukrepe človekovega nadzora iz člena 14, vključno z vzpostavljenimi tehničnimi ukrepi, ki uporabnikom olajšajo razlago izhodnih podatkov umetnointeligenčnih sistemov;

(d)	ukrepe človekovega nadzora iz člena 14, vključno z vzpostavljenimi tehničnimi ukrepi, ki uporabnikom olajšajo razlago izhodnih podatkov umetnointeligenčnih sistemov;

(e)	pričakovano življenjsko dobo umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ter vse potrebne vzdrževalne in negovalne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja tega umetnointeligenčnega sistema, tudi v zvezi s posodobitvami programske opreme.

(e)	pričakovano življenjsko dobo umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ter vse potrebne vzdrževalne in negovalne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja tega umetnointeligenčnega sistema, tudi v zvezi s posodobitvami programske opreme.

Člen 13b Preglednost in zagotavljanje informacij zadevnim osebam

Osebe ali skupine oseb, za katere se uporablja umetnointeligenčni sistem velikega tveganja, se o tem ustrezno ter na lahko dostopen in razumljiv način obvesti. Zagotovi se jim dostop do jasnih, lahko dostopnih in javnih informacij o njihovi uporabi.

Obrazložitev

Za okrepitev ekosistema zaupanja morajo biti navodila za uporabo umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja javno dostopna. Napisana morajo biti v bralcu razumljivem jeziku države, v kateri se uporablja umetnointeligenčni sistem.

Zaradi preglednosti in razložljivosti algoritmov bi moralo biti mogoče pojasniti, s katerimi parametri je bil model prilagojen in kateri ukrepi so bili sprejeti za preprečevanje pretiranega (overfitting) in premajhnega prilagajanja (underfitting).

Člen 13b določa obveznost preglednosti in obveščanja oseb, ki so v stiku s sistemi umetne inteligence ali na katere bi sistem umetne inteligence lahko vplival.

Predlog spremembe 20

Člen 14(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi iz odstavka 3 posameznikom, ki jim je dodeljen človekov nadzor, omogočajo, da glede na okoliščine storijo naslednje:

(a)	v celoti razumejo zmogljivosti in omejitve umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ter so sposobni ustrezno spremljati njegovo delovanje, da se lahko čim prej odkrijejo in odpravijo znaki nepravilnosti, motenj in nepričakovanega delovanja;

(a)	v celoti razumejo zmogljivosti in omejitve umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ter so sposobni ustrezno spremljati njegovo delovanje, da se lahko čim prej odkrijejo in odpravijo znaki nepravilnosti, motenj in nepričakovanega delovanja;

(b)

se zavedajo morebitne težnje po samodejnem zanašanju ali prevelikem zanašanju na izhodne podatke umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja („pristranskost zaradi avtomatizacije“), zlasti pri umetnointeligenčnih sistemih velikega tveganja, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij ali priporočil za odločitve, ki jih sprejemajo fizične osebe;

(b)

se zavedajo morebitne težnje po samodejnem zanašanju ali prevelikem zanašanju na izhodne podatke umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja („pristranskost zaradi avtomatizacije“) ali vseh drugih oblik pristranskosti , zlasti pri umetnointeligenčnih sistemih velikega tveganja, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij ali priporočil za odločitve, ki jih sprejemajo fizične osebe;

(c)	so sposobni pravilno razlagati izhodne podatke umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja, zlasti ob upoštevanju značilnosti sistema ter razpoložljivih orodij in metod za razlago;

(c)	so sposobni pravilno razlagati izhodne podatke umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja, zlasti ob upoštevanju značilnosti sistema ter razpoložljivih orodij in metod za razlago;

(d)	se lahko v vseh okoliščinah odločijo, da ne bodo uporabljali umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ali da bodo kako drugače zanemarili, razveljavili ali obrnili izhodne podatke umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(d)	se lahko v vseh okoliščinah odločijo, da ne bodo uporabljali umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ali da bodo kako drugače zanemarili, razveljavili ali obrnili izhodne podatke umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(e)	so sposobni poseči v delovanje umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ali ga prekiniti s tipko „stop“ ali podobnim postopkom.

(e)	so sposobni poseči v delovanje umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja ali ga prekiniti s tipko „stop“ ali podobnim postopkom.

Obrazložitev

Problematičnih je lahko več oblik pristranskosti. Primeri vključujejo pristranskost oblikovalca ali uporabnika umetnointeligenčnega sistema (družbena pristranskost), pristranskost glede tega, ali je uporabljeni umetnointeligenčni sistem ustrezna rešitev problema (tehnološka pristranskost), in statistične oblike pristranskosti.

Predlog spremembe 21

Člen 14 – nov odstavek za odstavkom 5

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Vsaka odločitev, ki jo sprejmejo umetnointeligenčni sistemi, kot je navedeno v točki 5(a) in (b) Priloge III, je predmet človekovega posredovanja in temelji na skrbnem postopku odločanja. Pri teh odločitvah mora sodelovati človek.

Obrazložitev

V členu 14 se obravnava le človeški nadzor nad umetnointeligenčnimi sistemi velikega tveganja. V zvezi z odločitvami organov je pomembno poudariti, da so zagotovljeni človekovo posredovanje, stik in spoštovanje postopkov.

Predlog spremembe 22

Člen 17(1) – novi alineji za alinejo (m)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ponudniki umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja vzpostavijo sistem upravljanja kakovosti, ki zagotavlja skladnost s to uredbo. Ta sistem se sistematično in urejeno dokumentira v obliki pisnih politik, postopkov in navodil ter vključuje vsaj naslednje vidike:

(a)	strategijo za skladnost z zakonodajo, tudi skladnost s postopki za ugotavljanje skladnosti in postopki za upravljanje sprememb umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(a)	strategijo za skladnost z zakonodajo, tudi skladnost s postopki za ugotavljanje skladnosti in postopki za upravljanje sprememb umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(b)	tehnike, postopke in sistematične ukrepe, ki se uporabljajo za zasnovo, nadzor zasnove in preverjanje zasnove umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(b)	tehnike, postopke in sistematične ukrepe, ki se uporabljajo za zasnovo, nadzor zasnove in preverjanje zasnove umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(c)	tehnike, postopke in sistematične ukrepe, ki se uporabljajo za razvoj, nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(c)	tehnike, postopke in sistematične ukrepe, ki se uporabljajo za razvoj, nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja;

(d)	postopke pregledovanja, testiranja in postopke za potrditev, ki se izvedejo pred razvojem umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja, med njim in po njem, ter pogostost njihovega izvajanja;

(d)	postopke pregledovanja, testiranja in postopke za potrditev, ki se izvedejo pred razvojem umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja, med njim in po njem, ter pogostost njihovega izvajanja;

(e)	tehnične specifikacije, vključno s standardi, ki jih je treba uporabiti, in, kadar se ustrezni harmonizirani standardi ne uporabljajo v celoti, sredstva, ki se uporabljajo za zagotovitev, da je umetnointeligenčni sistem velikega tveganja skladen z zahtevami iz poglavja 2 tega naslova;

(e)	tehnične specifikacije, vključno s standardi, ki jih je treba uporabiti, in, kadar se ustrezni harmonizirani standardi ne uporabljajo v celoti, sredstva, ki se uporabljajo za zagotovitev, da je umetnointeligenčni sistem velikega tveganja skladen z zahtevami iz poglavja 2 tega naslova;

(f)

sisteme in postopke za upravljanje podatkov, vključno z zbiranjem podatkov, analizo podatkov, označevanjem podatkov, shranjevanjem podatkov, filtriranjem podatkov, podatkovnim rudarjenjem, združevanjem podatkov, hrambo podatkov ter vsemi drugimi postopki v zvezi s podatki, ki se izvajajo pred dajanjem na trg ali v uporabo in za namene dajanja na trg ali v uporabo umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja;

(f)

(g)	sistem obvladovanja tveganja iz člena 9;

(g)	sistem obvladovanja tveganja iz člena 9;

(h)	vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje sistema za spremljanje po dajanju na trg v skladu s členom 61;

(h)	vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje sistema za spremljanje po dajanju na trg v skladu s členom 61;

(i)	postopke v zvezi s poročanjem o hudih incidentih in okvarah v skladu s členom 62;

(i)	postopke v zvezi s poročanjem o hudih incidentih in okvarah v skladu s členom 62;

(j)	vodenje komunikacije s pristojnimi nacionalnimi organi, pristojnimi organi, vključno s sektorskimi, ki zagotavljajo ali podpirajo dostop do podatkov, priglašenimi organi, drugimi operaterji, strankami ali drugimi zainteresiranimi stranmi;

(j)	vodenje komunikacije s pristojnimi nacionalnimi organi, pristojnimi organi, vključno s sektorskimi, ki zagotavljajo ali podpirajo dostop do podatkov, priglašenimi organi, drugimi operaterji, strankami ali drugimi zainteresiranimi stranmi;

(k)	sisteme in postopke za vodenje evidenc vse ustrezne dokumentacije in informacij;

(k)	sisteme in postopke za vodenje evidenc vse ustrezne dokumentacije in informacij;

(l)	upravljanje virov, vključno z ukrepi, povezanimi z zanesljivostjo oskrbe;

(l)	upravljanje virov, vključno z ukrepi, povezanimi z zanesljivostjo oskrbe;

(m)	okvir odgovornosti, ki določa odgovornosti vodstva in drugega osebja v zvezi z vsemi vidiki iz tega odstavka.

(m)	okvir odgovornosti, ki določa odgovornosti vodstva in drugega osebja v zvezi z vsemi vidiki iz tega odstavka;

(n)	ukrepe za preprečevanje neupravičene diskriminacije na podlagi spola, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali diskriminacije iz drugih razlogov;

(o)	pojasnilo, kako so bile pri zasnovi umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja upoštevana etična vprašanja.

Obrazložitev

Z dodanim besedilom se poudari, da bi morala biti vključenost in boj proti neupravičeni diskriminaciji pomembna elementa sistema kakovosti.

Sistem mora spoštovati etične vrednote, ki jih uporabnik umetnointeligenčnega sistema zahteva ali za katere ponudnik razumno pričakuje, da se lahko zahtevajo od umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja. Ponudnik mora biti sposoben pojasniti, kako je to upošteval.

Predlog spremembe 23

Člen 19(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ponudniki umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja zagotovijo, da njihovi sistemi pred dajanjem na trg ali v uporabo opravijo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti v skladu s členom 43. Kadar je bila po navedenem ugotavljanju skladnosti dokazana skladnost umetnointeligenčnih sistemov z zahtevami iz poglavja 2 tega naslova, ponudniki pripravijo izjavo EU o skladnosti v skladu s členom 48 in namestijo oznako skladnosti v skladu s členom 49.

Obrazložitev

Da bi okrepili ekosistem zaupanja v umetnointeligenčne sisteme, morajo ponudniki umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja poskrbeti za transparentnost. Zato mora imeti javnost možnost, da preveri, ali je bilo ugotavljanje skladnosti ustrezno izvedeno v skladu s pravili uredbe.

Predlog spremembe 24

Člen 29 – nov odstavek za odstavkom 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uporabniki umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja so odgovorni za preučitev etičnih vidikov, preden sistem dajo v uporabo. Znati morajo pojasniti morebitne učinke uporabe tehnologije na človeka in družbo. Izrecno navedejo predvideni namen uvedbe umetnointeligenčnega sistema, temeljne vrednote in način tehtanja teh vrednot ter ali so bile v sistemu upoštevane ali ne. Med življenjskim ciklom umetnointeligenčnega sistema ocenijo dejanske učinke sistema na človeka in družbo.

Obrazložitev

Etika je širok pojem. Obstaja veliko načinov za upoštevanje etike v povezavi s tehnologijo, tako s teoretičnimi utemeljitvami kot s konkretnimi metodologijami, instrumenti in vrednotami zasnove. Vrednote so stvari, ki so za določene (skupine) ljudi pomembne. Lahko so konkretne ali bolj konceptualne. Pomembno je, da seznam moralnih vrednot, ki jih je treba upoštevati, ostane neizčrpen in da se še naprej ocenjuje življenjski cikel umetnointeligenčnega sistema.

Predlog spremembe 25

Člen 52(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ponudniki zagotovijo, da so umetnointeligenčni sistemi, namenjeni interakciji s fizičnimi osebami, zasnovani in razviti tako, da so fizične osebe obveščene, da so v stiku z umetnointeligenčnim sistemom , razen če je to razvidno iz okoliščin in konteksta uporabe . Ta obveznost se ne uporablja za umetnointeligenčne sisteme, ki so z zakonom pooblaščeni za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, razen če so ti sistemi na voljo javnosti za prijavo kaznivega dejanja.

Ponudniki zagotovijo, da so umetnointeligenčni sistemi, namenjeni interakciji s fizičnimi osebami, zasnovani in razviti tako, da so fizične osebe obveščene, da so v stiku z umetnointeligenčnim sistemom. Ta obveznost se ne uporablja za umetnointeligenčne sisteme, ki so z zakonom pooblaščeni za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, razen če so ti sistemi na voljo javnosti za prijavo kaznivega dejanja. Ta interakcija ne bi smela omejevati obsega možnosti in pravnega statusa fizičnih oseb, ki so v stiku z umetnointeligenčnimi sistemi.

Obrazložitev

Kadar se tehnološka orodja uporabljajo kot sredstvo za interakcijo s fizičnimi osebami, lahko obstaja tveganje, da se omejijo možnosti izbire fizičnih oseb, ki so v stiku s temi orodji. Kadar se fizične osebe srečajo z umetnointeligenčnimi sistemi, bi morale biti vselej ustrezno obveščene, in to ne bi smelo biti odvisno od razlage določene situacije. Njihove pravice bi morale biti pri interakciji z umetnointeligenčnimi sistemi vselej zagotovljene.

Predlog spremembe 26

Člen 57(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odbor sestavljajo nacionalni nadzorni organi, ki jih zastopa vodja ali enakovreden visoki uradnik tega organa, in Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na sestanke se lahko povabijo tudi drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje.	Odbor sestavljajo nacionalni nadzorni organi, ki jih zastopa vodja ali enakovreden visoki uradnik tega organa, in Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na sestanke se lahko povabijo tudi drugi nacionalni , regionalni in lokalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti bi morale imeti možnost, da sodelujejo pri nadzoru umetnointeligenčnih sistemov in poročajo o njihovi uporabi na lokalni ravni.

Predlog spremembe 27

Člen 58

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor pri svetovanju in pomoči Komisiji v smislu člena 56(2) zlasti:

(a)	zbira in izmenjuje strokovno znanje in najboljše prakse med državami članicami;

(a)	zbira in izmenjuje strokovno znanje in najboljše prakse med državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi ;

(b)	prispeva k enotnim upravnim praksam v državah članicah, tudi za delovanje regulativnih peskovnikov iz člena 53;

(b)	prispeva k enotnim upravnim praksam v državah članicah, tudi za delovanje regulativnih peskovnikov iz člena 53;

(c)	izdaja mnenja, priporočila ali pisne prispevke o zadevah, povezanih z izvajanjem te uredbe, zlasti

(c)	izdaja mnenja, priporočila ali pisne prispevke o zadevah, povezanih z izvajanjem te uredbe, zlasti

i)	o tehničnih specifikacijah ali obstoječih standardih v zvezi z zahtevami iz poglavja 2 naslova III,

ii)	o uporabi harmoniziranih standardov ali skupnih specifikacij iz členov 40 in 41,

iii)	o pripravi smernic, vključno s smernicami za določanje upravnih glob iz člena 71.

i)	o tehničnih specifikacijah ali obstoječih standardih v zvezi z zahtevami iz poglavja 2 naslova III,

ii)	o uporabi harmoniziranih standardov ali skupnih specifikacij iz členov 40 in 41,

iii)	o pripravi smernic, vključno s smernicami za določanje upravnih glob iz člena 71.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti so lokalnim prebivalcem in gospodarstvom najbližje. Treba bi jih bilo izrecno vključiti v izmenjavo znanja.

Predlog spremembe 28

Člen 59(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Pristojne nacionalne organe ustanovi ali imenuje vsaka država članica za zagotavljanje uporabe in izvajanja te uredbe. Pristojni nacionalni organi so organizirani tako, da zagotavljajo objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.	Pristojne nacionalne organe ustanovi ali imenuje vsaka država članica za zagotavljanje uporabe in izvajanja te uredbe. Pristojni nacionalni organi so organizirani tako, da zagotavljajo objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti. Če država članica oceni, da je to primerno, se lokalni in regionalni organi pripravijo za opravljanje nalog nadzora ali izvrševanja.

Obrazložitev

Zaradi izvedljivosti uredbe ter njenega okvira za nadzor in izvrševanje bi bilo treba državam članicam omogočiti, da po potrebi in kadar je to mogoče, lokalnim in regionalnim organom zaupajo izvajanje nalog nadzora ali izvrševanja. Lokalne in regionalne oblasti prejmejo podporo in usposabljanje, da bi bile popolnoma opolnomočene za opravljanje nalog nadzora in izvrševanja.

Predlog spremembe 29

Člen 69(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kodekse ravnanja lahko pripravijo posamezni ponudniki sistemov umetne inteligence ali organizacije, ki jih zastopajo, ali oboji, tudi z vključevanjem uporabnikov in vseh zainteresiranih strani ter njihovih predstavniških organizacij. Kodeksi ravnanja lahko zajemajo enega ali več umetnointeligenčnih sistemov ob upoštevanju podobnosti predvidenega namena zadevnih sistemov.

Kodekse ravnanja lahko pripravijo nacionalni, regionalni ali lokalni organi, posamezni ponudniki sistemov umetne inteligence ali organizacije, ki jih zastopajo, ali oboji, tudi z vključevanjem uporabnikov in vseh zainteresiranih strani ter njihovih predstavniških organizacij. Kodeksi ravnanja lahko zajemajo enega ali več umetnointeligenčnih sistemov ob upoštevanju podobnosti predvidenega namena zadevnih sistemov.

Obrazložitev

Nacionalnim, lokalnim in regionalnim organom bi bilo treba podeliti zakonska pooblastila za pripravo kodeksov ravnanja za umetnointeligenčne sisteme, ki jih razvijajo ali uporabljajo.

Predlog spremembe 30

PRILOGA I – Tehnike in pristopi na področju umetne inteligence iz člena 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na trenutna znanstvena dognanja umetna inteligenca vključuje naslednje tehnike in metode:

(a)	Pristopi k strojnemu učenju, vključno z nadzorovanim, nenadzorovanim in spodbujevanim učenjem, pri katerih se uporabljajo najrazličnejše metode, vključno z globokim učenjem;

(a)	pristopi k strojnemu učenju, vključno z nadzorovanim, nenadzorovanim in spodbujevanim učenjem, pri katerih se uporabljajo najrazličnejše metode, vključno z globokim učenjem;

(b)	pristopi, ki temeljijo na logiki in znanju, vključno s predstavitvijo znanja, induktivnim (logičnim) programiranjem, bazami znanja, inferenčnimi in deduktivnimi sistemi, (simbolnim) sklepanjem in strokovnimi sistemi;

(b)	pristopi, ki temeljijo na logiki in znanju, vključno s predstavitvijo znanja, induktivnim (logičnim) programiranjem, bazami znanja, inferenčnimi in deduktivnimi sistemi, (simbolnim) sklepanjem in strokovnimi sistemi;

(c)	statistični pristopi, Bayesovo ocenjevanje, metode iskanja in optimizacije.

(c)	statistični pristopi, Bayesovo ocenjevanje, metode iskanja in optimizacije;

Obrazložitev

Opredelitev in seznam umetnointeligenčnih tehnik morata biti primerna za prihodnost. Seznam posebnih tehnik in pristopov, ki se uporablja za razvoj umetnointeligenčnih sistemov, ne sme biti izčrpen in jasno mora biti, da temelji na sedanjih znanstvenih spoznanjih.

Predlog spremembe 31

Priloga III, 1–5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Umetnointeligenčni sistemi velikega tveganja v skladu s členom 6(2) so umetnointeligenčni sistemi, navedeni na seznamu za katero koli od naslednjih področij:

1.	biometrična identifikacija in kategorizacija fizičnih oseb:

1.	biometrična identifikacija in kategorizacija fizičnih oseb:

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni biometrični identifikaciji fizičnih oseb na daljavo v realnem času in naknadni biometrični identifikaciji fizičnih oseb na daljavo;

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni biometrični identifikaciji fizičnih oseb na daljavo v realnem času in naknadni biometrični identifikaciji fizičnih oseb na daljavo;

2.	upravljanje in delovanje kritične infrastrukture:

2.	upravljanje in delovanje kritične infrastrukture:

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni za uporabo kot varnostne komponente pri upravljanju in delovanju infrastrukture za cestni promet ter oskrbo z vodo, plinom, ogrevanjem in električno energijo;

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni za uporabo kot varnostne komponente pri upravljanju in delovanju infrastrukture za cestni promet ter oskrbo z vodo, plinom, ogrevanjem in električno energijo ter telekomunikacijske, vodovodne in internetne infrastrukture ;

3.	izobraževanje in poklicno usposabljanje:

3.	izobraževanje in poklicno usposabljanje:

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni določanju dostopa do izobraževalnih ustanov in ustanov za poklicno usposabljanje ali dodeljevanju fizičnih oseb tem ustanovam;

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni določanju dostopa do izobraževalnih ustanov in ustanov za poklicno usposabljanje ali dodeljevanju fizičnih oseb tem ustanovam;

(b)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni ocenjevanju dijakov in študentov v izobraževalnih ustanovah in ustanovah za poklicno usposabljanje ter ocenjevanju udeležencev preizkusov, ki se običajno zahtevajo za sprejem v izobraževalne ustanove;

(b)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni ocenjevanju dijakov in študentov v izobraževalnih ustanovah in ustanovah za poklicno usposabljanje ter ocenjevanju udeležencev preizkusov, ki se običajno zahtevajo za sprejem v izobraževalne ustanove;

4.	zaposlovanje, upravljanje delavcev in dostop do samozaposlitve:

4.	zaposlovanje, upravljanje delavcev in dostop do samozaposlitve:

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni zaposlovanju ali izbiri fizičnih oseb, zlasti za oglaševanje prostih delovnih mest, pregledovanje ali filtriranje prijav in ocenjevanje kandidatov med razgovori ali preizkusi;

(a)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni zaposlovanju ali izbiri fizičnih oseb, zlasti za oglaševanje prostih delovnih mest, pregledovanje ali filtriranje prijav in ocenjevanje kandidatov med razgovori ali preizkusi;

(b)	umetna inteligenca, namenjena odločanju o napredovanju in prenehanju z delom povezanih pogodbenih razmerij, dodeljevanju nalog ter spremljanju in ocenjevanju uspešnosti in vedenja oseb v takih razmerjih;

(b)	umetna inteligenca, namenjena odločanju o napredovanju in prenehanju z delom povezanih pogodbenih razmerij, dodeljevanju nalog ter spremljanju in ocenjevanju uspešnosti in vedenja oseb v takih razmerjih;

5.	uživanje bistvenih zasebnih in javnih storitev in ugodnosti ter dostop do njih:

5.	uživanje bistvenih zasebnih in javnih storitev in ugodnosti ter dostop do njih:

(a)	umetnointeligenčni sistemi, ki naj bi jih uporabljali javni organi ali naj bi se uporabljali v njihovem imenu za ocenjevanje upravičenosti fizičnih oseb do ugodnosti in storitev javne pomoči ter za dodelitev, zmanjšanje, preklic ali povračilo takih ugodnosti in storitev;

(a)	umetnointeligenčni sistemi, ki naj bi jih uporabljali javni organi ali naj bi se uporabljali v njihovem imenu za ocenjevanje in odločanje o upravičenosti fizičnih oseb do ugodnosti in storitev javne pomoči ter za dodelitev, zmanjšanje, preklic ali povračilo takih ugodnosti in storitev;

(b)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni ocenjevanju kreditne sposobnosti fizičnih oseb ali določanju njihove kreditne ocene, razen umetnointeligenčnih sistemov, ki jih mali ponudniki uporabljajo za lastne potrebe;

(b)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni določanju kreditne sposobnosti fizičnih oseb ali njihove kreditne ocene, razen umetnointeligenčnih sistemov, ki jih mali ponudniki uporabljajo za lastne potrebe;

(c)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni uporabi za napotitev služb za ukrepanje ob nesrečah, vključno z gasilci in medicinsko pomočjo, ali določanje prednosti pri njihovi napotitvi;

(c)	umetnointeligenčni sistemi, namenjeni uporabi za napotitev služb za ukrepanje ob nesrečah, vključno z gasilci in medicinsko pomočjo, ali določanje prednosti pri njihovi napotitvi;

Obrazložitev

Telekomunikacijska, vodovodna in internetna infrastruktura je sestavni del ključne infrastrukture.

Opredelitev sistemov velikega tveganja temelji na vprašanju, ali bi taki sistemi lahko predstavljali resnično tveganje za državljane. Zgolj analitična in teoretična ocena upravičenosti oseb do javnih storitev še ne pomeni velikega tveganja. Z dopolnitvijo besede „ocenjevanje“ z besedo „odločanje“ se poudari, da je pri odločanju prisotno to tveganje, zlasti za prebivalce.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Sistem odličnosti

poudarja, da je cilj Komisije, da EU postane vodilna v svetu pri odgovornem in humanocentričnem razvoju umetne inteligence, mogoče uresničiti le, če bodo imele lokalne in regionalne oblasti pri tem močno vlogo. Te oblasti lahko zaradi svojega položaja najbolje prispevajo k ustvarjanju ugodnih pogojev za povečanje naložb v umetno inteligenco v prihodnjih letih in krepitev zaupanja vanjo;

poudarja, da je poleg vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti pomembno, da se zagotovita podpora in usposabljanje, da bi izboljšali njihovo usposobljenost na tem področju, zlasti ker lahko dobijo nadzorno in izvršilno vlogo;

ugotavlja, da bodo za razvoj umetne inteligence na voljo sredstva EU, vendar opozarja na neusklajen pristop k temu razvoju zaradi raznolikosti programov, kar povečuje tveganje razdrobljenosti in prekrivanja;

zato poziva Komisijo, naj razvije in poveže močne in raznolike skupne podatkovne prostore, ki z uporabo javnih in zasebnih podatkov rešujejo družbene primere uporabe. Za to je potrebna tudi uskladitev z zakonodajnimi pobudami v okviru evropske strategije za podatke;

Ekosistem zaupanja

obžaluje, da se predlog uredbe ne nanaša na lokalne in regionalne oblasti, čeprav se bo pravni okvir uporabljal za javne in zasebne akterje;

opozarja, da so lahko umetnointeligenčni sistemi lokalnim in regionalnim oblastem v veliko pomoč pri interakciji z državljani in zagotavljanju storitev. Med drugim lahko povečajo učinkovitost javnega sektorja ter te oblasti podprejo pri uvajanju prilagoditev, ki so zaradi zelenega in digitalnega prehoda potrebne na lokalni in regionalni ravni. Zato je pomembno, da se izkušnje, ki so jih pridobile lokalne in regionalne oblasti, dejavno uporabijo pri sedanji reviziji uredbe;

poziva k podrobnejši pojasnitvi opredelitev „ponudnika“ in „uporabnika“, zlasti v primerih, ko podjetja, raziskovalne ustanove, javni organi in prebivalci skupaj razvijajo in preskušajo umetnointeligenčne sisteme v živih laboratorijih. Ustrezno bi bilo treba obravnavati tudi državljane oziroma potrošnike, na katere vplivajo odločitve na podlagi umetne inteligence v okviru sistemov, ki jih uporabljajo poslovni uporabniki;

poudarja potrebo po predhodnem posvetovanju z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi v primeru uporabe umetnointeligenčnih sistemov za biometrično identifikacijo fizičnih oseb v realnem času na daljavo v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

pozdravlja javno posvetovanje Evropske komisije o prilagoditvi pravil o civilni odgovornosti posebnim izzivom digitalne dobe in umetne inteligence (1) ter pričakuje, da bo to privedlo do posodobljenega okvira, s katerim se bo zagotavljala odškodnina potrošnikom za škodo, ki jo povzročijo aplikacije umetne inteligence;

10.

se sprašuje, zakaj umetnointeligenčni sistemi, ki se uporabljajo v demokratičnih procesih, kot so volitve, niso na seznamu umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja;

11.

poziva, naj za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja veljajo enake zahteve glede preglednosti in zagotavljanja informacij za fizične osebe, kot sedaj veljajo za uporabnike;

12.

poudarja velika tveganja in posledice za človekove pravice, ki so povezani z uporabo družbenega razvrščanja;

13.

v zvezi s tem je zelo skeptičen glede dveh možnosti, navedenih v uredbi (2), na podlagi katerih se ugotavlja, kdaj družbeno razvrščanje pomeni škodljivo ali neugodno obravnavo posameznikov ali skupin ljudi, saj je obstoj teh možnosti zelo težko ugotoviti. V zvezi s tem poziva k jasni formulaciji močnih varoval, da se prepreči izogibanje prepovedi praks družbenega razvrščanja;

14.

ugotavlja, da so v uvodnih izjavah uredbe podrobno obravnavana tveganja, ki so jim izpostavljene fizične osebe zaradi njihove interakcije z umetnointeligenčnimi sistemi velikega tveganja, med drugim pri izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju, upravljanju človeških virov, dostopu do samozaposlitve ali nekaterih osnovnih zasebnih in javnih storitev ter njihovem koriščenju;

15.

poziva Komisijo, naj podrobno preuči opredelitev umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja, ki so namenjeni uporabi javnih organov (3);

16.

poziva, naj ustrezen organ poda tehtno predhodno mnenje o razlagi določb uredbe, tudi v povezavi s splošno uredbo o varstvu podatkov. To bo povečalo pravno varnost in zmanjšalo stroške zasnove in izvajanja umetnointeligenčnih sistemov;

17.

v zvezi s tem poudarja pomen jasnosti pri oblikovanju uredbe, ki je ključnega pomena za vzpostavitev ekosistema zaupanja in odpravo pravne negotovosti v zvezi z razvojem in uporabo umetnointeligenčnih sistemov. To bi preprečilo napačno razlago predlaganih zahtev in zmanjšalo tveganje poznejše nepravilne uporabe umetnointeligenčnih aplikacij, s čimer bi se povečali učinkovitost uredbe in verodostojnost kazni. Hkrati in v skladu z agendo Evropske komisije za boljše pravno urejanje sta ključnega pomena zgodnje odkrivanje in odprava morebitnih prekrivanj in/ali kolizije z obstoječimi pravili;

18.

ugotavlja, da številne lokalne in regionalne oblasti uporabljajo iste sisteme umetne inteligence za podobne naloge. Te sisteme v veliki večini primerov oblikujejo zasebna podjetja;

19.

poudarja, da predlog uredbe z vidika zagotavljanja pravic državljanov ni osamljen akt, temveč ga je treba obravnavati v povezavi z veljavno zakonodajo. Zato se države članice poziva, naj stalno zagotavljajo, da se s sprejemanjem potrebnih upravnih ukrepov upoštevajo priložnosti in tveganja, ki so povezani z uporabo umetne inteligence v javnem sektorju;

20.

opozarja, da to pomeni, da podjetja in priglašeni organi pri ugotavljanju skladnosti razlagajo evropska in nacionalna pravila, kar nato vpliva na prakso lokalnih in regionalnih oblasti, ki uporabljajo te umetnointeligenčne sisteme. Zato je težko ugotoviti, koliko se v teh sistemih upoštevajo lokalne in regionalne politike. Zato Odbor opozarja na posebne potrebe lokalnih in regionalnih oblasti ter na dejstvo, da lahko enoten pristop ogrozi učinkovitost umetnointeligenčnih sistemov pri odzivanju na te potrebe. Poleg tega Odbor predlaga, da se države članice pooblasti za urejanje umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja, kadar obstajajo nujni in upravičeni razlogi v splošnem interesu;

21.

v zvezi s tem poziva, da mora biti ugotavljanje skladnosti pregledno in dostopno javnosti. Poleg tega bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti možnost, da sodelujejo pri nadzoru umetnointeligenčnih sistemov in poročajo o njihovi uporabi na lokalni ravni ter formalno prispevajo k oceni Evropske komisije o uporabi uredbe;

22.

poudarja, da uporaba regulativnega peskovnika zahteva vzpostavitev primernih pravnih, metodoloških in etičnih pogojev, da se omogoči razvoj tehnologije, priprava zakonodaje in njeno ocenjevanje. Določiti bi bilo treba jasna merila za vključitev podjetij v regulativni peskovnik. Da bi potrošniške organizacije lahko uveljavljale določbe akta o umetni inteligenci, ga je treba dodati v Prilogo I evropske direktive o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov (Direktiva (EU) 2020/1828);

Kampanje obveščanja

23.

opozarja na pomen javnih kampanj, da se splošna javnost seznani in ozavešča o obstoju in koristih umetnointeligenčnih sistemov, pa tudi o možnih tveganjih. Poleg tega opozarja na nujnost obsežnega informiranja potrošnikov o odločanju, opravljenem z umetno inteligenco oziroma stroji. Zato poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi financiranje za tovrstne kampanje;

Upravno breme

24.

izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega upravnega bremena, ki bi ga lahko povzročila predlagana uredba. Upravno breme lahko ovira mala in srednja podjetja ter lokalne in regionalne oblasti pri spodbujanju inovacij in uvajanju umetnointeligenčnih sistemov (4);

Sorazmernost in subsidiarnost

25.

meni, da je predlog uredbe v skladu z zahtevami načel sorazmernosti in subsidiarnosti. Dodana vrednost ukrepov EU na tem področju in ustreznost pravne podlage, ki jo je izbrala Komisija, sta jasni in dosledni. Ocena učinka vsebuje poseben oddelek o subsidiarnosti. Poleg tega noben nacionalni parlament ni izdal obrazloženega mnenja o nespoštovanju načela subsidiarnosti do določenega roka, tj. 2. septembra 2021.

V Bruslju, 2. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

([62]) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(1) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12979-Civil-liability-adapting-liability-rules-to-the-digital-age-and-artificial-intelligence/public-consultation_sl

(2) Člen 5(1)(c).

(3) Priloga III, točka 5(a).

(4) V nedavni študiji (Study to Support an Impact Assessment of Regulatory Requirements for Artificial Intelligence in Europe (Študija v podporo oceni učinka regulativnih zahtev za umetno inteligenco v Evropi), str. 12), ki jo je podprla Evropska komisija, je bilo ocenjeno, da bi lahko na podlagi razumnih predpostavk pridobitev certifikata za umetnointeligenčni sistem v povprečju stala 16 800–23 000 EUR, kar približno ustreza 10–14 % stroškov razvoja.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 97

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 28. februar 2022

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Odbor regij
	147. plenarno zasedanje OR (hibridno, Interactio), 1. 12. 2021–2. 12. 2021
2022/C 97/01	Resolucija o delovnem programu Evropske komisije za leto 2022 in političnih prednostnih nalogah Evropskega odbora regij v letu 2022	1
2022/C 97/02	Resolucija Evropskega odbora regij o predlogu za evropsko leto mladih	7
	MNENJA
	Odbor regij
	147. plenarno zasedanje OR (hibridno, Interactio), 1. 12. 2021–2. 12. 2021
2022/C 97/03	Mnenje Evropskega odbora regij – Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje	10
2022/C 97/04	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski načrt za boj proti raku	17
2022/C 97/05	Mnenje Evropskega odbora regij – Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost	21
2022/C 97/06	Mnenje Evropskega odbora regij – Izkoreninjenje brezdomstva v Evropski uniji: lokalni in regionalni vidik	26
2022/C 97/07	Mnenje Evropskega odbora regij – Akcijski načrt EU za ekološko kmetovanje	30
2022/C 97/08	Mnenje Evropskega odbora regij – Trajnostno modro gospodarstvo in akvakultura	36
2022/C 97/09	Mnenje Evropskega odbora regij – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope	43
2022/C 97/10	Mnenje Evropskega odbora regij – Poročilo Evropske komisije o politiki konkurence za leto 2020	50
2022/C 97/11	Mnenje Evropskega odbora regij – Razsežnost spola v strukturnih skladih in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027 s poudarkom na pripravi operativnih programov	56

	III Pripravljalni akti
	Odbor regij
	147. plenarno zasedanje OR (hibridno, Interactio), 1. 12. 2021–2. 12. 2021
2022/C 97/12	Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski pristop k umetni inteligenci – akt o umetni inteligenci (revidirano mnenje)	60