18.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 78/3

OBVESTILO KOMISIJE

Smernice za izvajanje nekaterih določb o označevanju iz Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008

(2022/C 78/03)

Predgovor in izjava o omejitvi odgovornosti

Nova uredba o žganih pijačah (EU) 2019/787 je bila objavljena 17. maja 2019, veljati pa je začela 7 dni pozneje. Večina njenih določb o proizvodnji in označevanju pa se uporablja šele od 25. maja 2021.

V skladu s členom 43(2) Uredbe (EU) 2019/787 je namen tega dokumenta s smernicami, ki se prav tako uporablja od 25. maja 2021, zagotoviti njeno enotno uporabo v korist tako nacionalnih uprav kot nosilcev živilske dejavnosti (npr. proizvajalcev in uvoznikov žganih pijač), kar zadeva nekatere določbe o označevanju, določene v Uredbi.

Omejen je na praktično razlago določb o označevanju, ki se uporabljajo za žgane pijače, zlasti kar zadeva uporabo „pravnih imen“, „sestavljenih izrazov“, „sklicevanj“, „mešanic“ in „tipiziranih žganih pijač“.

V ta namen podaja številne neizčrpne primere, ki so namenjeni zgolj za ponazoritev.

Ta dokument s smernicami je zgolj informativen, njegova vsebina pa ni namenjena temu, da nadomesti upoštevanje veljavnih pravnih virov ali potrebno posvetovanje s pravnim strokovnjakom, kjer je to primerno.

Niti Komisija niti katera koli oseba, ki deluje v njenem imenu, ne more biti odgovorna za uporabo teh smernic, niti ne morejo te smernice šteti za zavezujočo razlago zakonodaje.

Dokument je namenjen podjetjem in nacionalnim organom kot pomoč pri uporabi zakonodaje o žganih pijačah. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.

Sklicevanja na pravne določbe, navedena v nadaljevanju, se razumejo kot sklicevanje na Uredbo (EU) 2019/787 („uredba o žganih pijačah“), razen če je izrecno navedeno drugače.

Kazalo

SPLOŠNA PRAVILA O OZNAČEVANJU ŽGANIH PIJAČ

1.1.

Horizontalne določbe (uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom)

1.2.

Načela, na katerih temelji uredba o žganih pijačah

1.3.

Pravna imena

1.4.

Izrazi, ki lahko dopolnjujejo pravna imena

1.5.

Prostovoljne informacije o živilih (uredba o ZIP)

1.5.1.

Ime živila, ki se uporablja pri proizvodnji

1.6.

Surovine etanola ali destilatov

1.7.

Rastlinske surovine, uporabljene kot pravna imena

SESTAVLJENI IZRAZI

2.1.

Kaj je sestavljeni izraz

2.2.

Pogoji uporabe

2.3.

Določbe o označevanju

2.4.

Pregledi

SKLICEVANJA

3.1.

Kaj je sklicevanje

3.2.

Pogoji uporabe in določbe o označevanju

3.2.1.

Sklicevanja na živilih, ki niso alkoholne pijače

3.2.2.

Sklicevanja na alkoholnih pijačah, ki niso žgane pijače

3.2.3.

Sklicevanja na likerjih

3.2.4.

Sklicevanja na žganih pijačah razen likerjih

3.2.5.

Druga pravila o označevanju za sklicevanja

3.3.

Sklicevanja na „posnemanje“ arom žganih pijač

3.4.

Pijače z nizko vsebnostjo alkohola ali brezalkoholne pijače, ki se navezujejo na imena žganih pijač

3.5.

Pregledi

3.5.1.

Pri živilih razen alkoholnih pijač

3.5.2.

Pri alkoholnih pijačah, ki niso žgane pijače

3.5.3.

Pri likerjih

3.5.4.

Pri žganih pijačah razen likerjev

3.5.5.

Pri „imitacijah“ arom

3.5.6.

Sklicevanja na geografske označbe

MEŠANICE

4.1.

Kaj so mešanice

4.2.

Pogoji uporabe in določbe o označevanju

4.2.1.

Splošna pravila

4.2.2.

Mešanice, ki ustrezajo kategoriji žgane pijače

4.3.

Pregledi

TIPIZIRANE ŽGANE PIJAČE

5.1.

Kaj so tipizirane žgane pijače

5.2.

Pogoji uporabe in določbe o označevanju

5.3.

Pregledi

PREGLEDNICE

6.1.

Sestavljeni izrazi

6.2.

Sklicevanja

6.3.

Mešanice

6.4.

Tipizirane žgane pijače

Preglednica simbolov in okrajšav

ABV	volumenski delež alkohola
CT	sestavljeni izraz
EAAO	etanol kmetijskega porekla
uredba o ZIP	Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
GO	geografska označba
QUID	navedba količine sestavin
uredba o žganih pijačah	Uredba (EU) 2019/787
§	odstavek teh smernic
#	številka primera v teh smernicah

1. SPLOSNA PRAVILA O OZNACEVANJU ZGANIH PIJAC

Člen 3, točke 1, 4 in 8	Opredelitve pojmov
Člen 4, točke od 1 do 4	Tehnična opredelitev pojmov in tehnične zahteve
Členi 9, 10 in 13	Pravna imena in druge določbe o označevanju

1.1. Horizontalne določbe (uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom)

Člen 9 Uredbe (EU) 2019/787 (1) (uredbe o žganih pijačah) določa: „Žgane pijače, ki se dajejo na trg Unije, morajo ustrezati zahtevam glede predstavitve in označevanja, določenim v Uredbi (EU) št. 1169/2011 (2), razen če je v tej uredbi določeno drugače.“ (3)

Razen izrecne določbe o lex specialis, kot je opredeljena v uredbi o žganih pijačah, se pravila o prikazu in označevanju, ki so za katero koli živilo določena v Uredbi (EU) št. 1169/2011 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ZIP), uporabljajo tudi za žgane pijače kot take in kadar so te prisotne v živilih.

Med ključnimi načeli, ki so opredeljena v horizontalni zakonodaji EU o označevanju živil (uredba o ZIP) in so prav tako bistvenega pomena za žgane pijače, je načelo, da informacije o živilih niso zavajajoče, temveč so točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive (4).

Informacije za potrošnike morajo biti točne, nezavajajoče in zlahka razumljive.

V tem okviru je vredno spomniti, da je obvezna navedba količine nekaterih (kategorij) sestavin v skladu s členom 9(1), točka (d), uredbe o ZIP, ki ga je treba brati v povezavi s členom 22 in Prilogo VIII navedene uredbe, prav tako eno od horizontalnih pravil, ki se uporabljajo za žgane pijače.

Pravila o navedbi količine sestavin se uporabljajo za žgane pijače , kot določa uredba o ZIP, saj uredba o žganih pijačah ne odstopa izrecno od njih.

1.2. Načela, na katerih temelji uredba o žganih pijačah

V skladu s tradicijo, ki jo določa Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 (5) in nadaljuje Uredba (ES) št. 110/2008 (6), se tudi Uredba (EU) 2019/787 opira na isto liberalno načelo:

Vsaka žgana pijača se lahko da na trg EU , če je proizvedena v skladu s splošno živilsko zakonodajo in je pravilno označena.

Drugače povedano, nobena žgana pijača (tako kot nobeno drugo živilo) ni na trgu EU prepovedana, če je skladna z določenimi zahtevami za njeno proizvodnjo, varna za uživanje in opremljena z ustreznimi informacijami za potrošnike.

Vendar mora to liberalno načelo pri žganih pijačah soobstajati z okrepljeno zaščito, v pravu EU podeljeno njihovim pravnim imenom, ki so imena, rezervirana za opredeljene kategorije ali za geografske označbe.

Pravna imena žganih pijač (kategorije in geografske označbe) uživajo posebno zaščito.

Da bi torej zaščitili ugled kategorij žganih pijač in geografskih označb ter preprečili zavajanje potrošnikov, uredba o žganih pijačah ščiti jasno opredeljene proizvode pred nezakonito uporabo pri predstavitvi predelanih proizvodov, ki ne izpolnjujejo veljavnih strogih meril proizvodnje.

Skladno s tem bodo morali nosilci živilske dejavnosti (npr. proizvajalci, uvozniki) skrbno upoštevati določbe o označevanju iz uredbe o žganih pijačah, preden dajo na trg EU morebitne žgane pijače ali živila, ki se navezujejo žgane pijače.

Posebno pozornost je treba nameniti pravilom o pravnih imenih (člen 10), sestavljenih izrazih (člen 11) in sklicevanjih (člen 12) ter drugim določbam o označevanju, tudi glede mešanic in tipiziranih žganih pijač (člen 13).

1.3. Pravna imena

Zakonodaja EU o živilih ne določa obveznih opredelitev proizvodov, razen v primerih vertikalne zakonodaje EU, kot je uredba o žganih pijačah.

Tako Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 kot Uredba (ES) št. 110/2008 sta določili okrepljeno zaščito tako prodajnih poimenovanj kot geografskih označb, pri čemer nalagata, da mora vsaka žgana pijača, s katero se trguje v EU, nositi jasno določeno ime.

Sedanja uredba o žganih pijačah ohranja isti pristop.

Zakonodajalec se je, zato da bi obenem slednjo uskladil z besedilom uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, odločil nadomestiti izraz „prodajno poimenovanje“ z izrazom „pravno ime“, ki je določeno:

—	s členom 2(2), točka (n), uredbe o ZIP kot „ime živila, predpisano z določbami Unije, ki se zanj uporabljajo […]“, ter

—	s členom 3, točka 1, uredbe o žganih pijačah, kot „ime, pod katerim se žgana pijača daje na trg“.

Obenem je v skladu s členom 17(1) uredbe o ZIP „ime živila […] njegovo predpisano prodajno ime. Če prodajno ime ni predpisano, je ime živila njegovo običajno ime, če pa običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.“ Odstavek 4 iste določbe še določba, „da ime, zaščiteno kot intelektualna lastnina (7), blagovna znamka ali izmišljeno ime, ne nadomesti prodajnega imena živila“.

Nazadnje morajo biti v skladu s členom 13(1) uredbe o ZIP pravno ime žgane pijače in vse druge obvezne informacije o živilih „označene na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive in, kadar je primerno, neizbrisne. Nikakor niso prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega dodatnega gradiva manj opazne“.

Če se vrnemo k posebnim določbam uredbe o žganih pijačah, člen 10 določa, da se pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač uporabljajo naslednja pravna imena:

a) OBVEZNO:

Člen 10(2): ime kategorije žganih pijač, katere zahtevam ustreza (ali katero koli drugo pravno ime, ki ga dovoljuje ta kategorija).

Če pijača ustreza vsem zahtevam, določenim za kategorijo žganih pijač , mora nositi ustrezno pravno ime.

Člen 10(3): pravno ime „žgana pijača“, če pijača ne ustreza zahtevam, določenim za katero od kategorij žganih pijač iz Priloge I, vendar ustreza opredelitvi žganih pijač iz člena 2 ter zahtevam zanje.

Če pijača ne ustreza zahtevam nobene kategorije žganih pijač, ustreza pa splošni opredelitvi žgane pijače, mora nositi generično ime „žgana pijača“.

b) NEOBVEZNO:

Člen 10(4): pravna imena, dovoljena v okviru ene ali več kategorij žganih pijač, če pijača ustreza zahtevam za več kot eno kategorijo žganih pijač iz Priloge I.

#01 –

Primeri dovoljenega označevanja:

1)	Brandy se lahko da na trg tudi kot žganje iz vina , če ustreza zahtevam iz kategorij 4 in 5 Priloge I.

2)	Sambuca se lahko da na trg tudi kot liker , saj sambuca nujno hkrati ustreza tudi zahtevam iz kategorij 33 in 36 Priloge I.

3)	Gin se lahko da na trg tudi kot žgana pijača z aromo brinja , če ustreza zahtevam iz kategorij 19 in 20 Priloge I.

Člen 10(5), točka (a): geografska označba iz poglavja III, ki lahko dopolni ali nadomesti njeno pravno ime.

#02 –

Primeri dovoljenega označevanja:

1)	Cognac se lahko da na trg kot Cognac ali Eau-de-vie de Cognac.

2)	Cassis de Dijon se lahko da na trg kot Cassis de Dijon ali Crème de Cassis de Dijon.

Člen 10(5), točka (b): sestavljeni izraz, ki vključuje izraz „liker“ ali „kremni liker“, ki lahko nadomesti pravno ime žgane pijače v smislu odstopanja od člena 10(6), točka (c), v skladu s katerim lahko sestavljeni izraz dopolni pravno ime (glej § 2.1 v nadaljevanju), če izpolnjuje ustrezne zahteve za kategorijo 33 Priloge I (tj. liker).

c) PREPOVEDANO:

Člen 10(7), prvi pododstavek: pravna imena, dovoljena v okviru kategorije žganih pijač, in geografske označbe za žgane pijače se ne uporabljajo pri opisih, predstavitvi ali označevanju katere koli pijače (tj. alkoholne ali nealkoholne), ki ne izpolnjuje zahtev za to kategorijo ali geografsko označbo (glej tudi § 3.3 v nadaljevanju).

Ta prepoved velja tudi v povezavi z izrazi, kot so na primer „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ki se uporabljajo zato, da potrošniku nakažejo, da take pijače ne sme zamenjevati z žgano pijačo, na katero se navezuje.

Edine izjeme za to prepoved so dovoljene za „sestavljene izraze“, „sklicevanja“ in „sezname sestavin“, kot je določeno v členih 11, 12 in 13(2) do (4).

OPOMBA:

Z uredbo (EU) 2019/787 je bil člen 9(4) in (7) Uredbe (ES) št. 110/2008 združen v nov člen 10(7) uredbe o žganih pijačah. Posledično je določba v členu 10(7), prvi pododstavek, postala strožja v primerjavi s členom 9(7) Uredbe (ES) št. 110/2008, ki je prepovedoval le uporabo imena žgane pijače na alkoholnih pijačah (in ne „katere koli pijače“ , kot je določeno v novi uredbi o žganih pijačah), ki ne ustrezajo vsem zahtevam za to žgano pijačo. Ta sprememba besedila je bila potrebna za zagotovitev skladnosti s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 110/2008, ki prepoveduje uporabo prodajnih poimenovanj kategorij žganih pijač za kakršno koli opisovanje ali predstavitev katere koli pijače , ki ni žgana pijača, katere ime je našteto v Prilogi II in registrirano v Prilogi III.

#03 –

Primeri prepovedanega označevanja:

1)	Pijača tipa whisky

2)	Pijača, aromatizirana s Cognacom

3)	Brandy brez alkohola

4)	Brezalkoholni gin

OPOMBA:

Z Uredbo (EU) 2019/787 je bila uvedena novost glede sklicevanja na žgane pijače v živilih razen pijač. Dejansko imajo lahko v skladu s členom 10(7), drugi pododstavek, arome , ki posnemajo žgano pijačo ali njeno rabo pri proizvodnji živila, ki ni pijača , pri svoji predstavitvi in označevanju sklicevanje na pravna imena, ki so dovoljena v okviru kategorije žganih pijač . Edini pogoj je, da je potrošnik ustrezno obveščen tako, da so tem pravnim imenom dodani izraz „aroma“ ali drugi podobni izrazi. Geografske označbe pa se v ta namen ne smejo uporabljati.

#04 –

Primeri dovoljenega označevanja (kategorije) v primeru uporabe arome, ki posnema žgano pijačo:

1)	Aroma ruma za peko – Torta z aromo ruma – ali – Ananasova omaka z aromo ruma

2)	Aroma gina – Sladoled z aromo gina – ali – Jogurt z aromo gina

3)	Aroma whiskyja – Čokolada z aromo whiskyja –ali – Bonbon z aromo whiskyja

#05 –

Primeri prepovedanega označevanja (geografske označbe) (dovoljeno, če se namesto arome uporabi avtentična geografska označba):

1)	Aroma Cognaca za živila

2)	Bonboni z aromo Ouza

3)	Torta z aromo Scotch Whiskyja

4)	Omaka z aromo Ron de Guatemala

1.4. Izrazi, ki lahko dopolnjujejo pravna imena

Člen 10(6) določa indikativni seznam izrazov, ki lahko dopolnjujejo pravna imena žganih pijač.

V tem okviru se glagol „dopolniti“ ne bi smel razumeti kot zahteva, da je zadevni izraz sestavni del pravnega imena. Glagol zgolj nakazuje, da je izraz mogoče dodati etiketi kot dodaten element za zagotovitev dodatnih opisnih informacij glede proizvoda.

Zato dopolnilnega izraza ni treba nujno prikazati v isti vrsti kot pravno ime, lahko pa je zapisan kjer koli drugje na etiketi.

Skladno s tem se lahko na etiketi pravno ime dopolni z naslednjim:

(a)

„imenom ali geografsko referenco (8) iz zakonov in drugih predpisov, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se žgana pijača da na trg, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika“. Ta možnost je omejena na izraze, ki so na nacionalni ravni urejeni s predpisi, če ti izrazi obstajajo. V slednjem primeru lahko ti izrazi nadomestijo pravno ime žganih pijač, danih na domači trg. Te žgane pijače se lahko dajo na trg druge države članice pod pogojem, da ne veljajo za zavajajoče za potrošnike te države članice;

#06 –

Primeri:

1)	Gammel Dansk – grenčica, splošno znana kot taka na Danskem, vendar jo je mogoče proizvajati tudi zunaj Danske.

2)	Berliner Gin ali Bodensee Obstler – izrazi, urejeni z nemškimi predpisi.

3)	Korenwijn – (vruchten)brandewijn – izrazi, urejeni z nizozemskim pravom za žgane pijače, dane na domači trg.

(b)

„običajnim imenom, kakor je opredeljeno v točki (o) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 (9), pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika“. Ta možnost je omejena na imena, ki se tradicionalno uporabljajo v državah članicah, tudi če niso formalno urejena s predpisi. Taka imena lahko nadomestijo pravno ime žganih pijač, danih na nacionalne trge, kadar jih potrošniki sprejemajo, ne da bi ta imena potrebovala dodatno razlago;

#07 –

Primeri:

1)	Rakia : izraz, ki se pogosto uporablja za določena žganja v Bolgariji.

2)	Schnaps – Klarer : izraza, ki se pogosto uporabljata za določena žganja v Nemčiji in Avstriji.

3)	Brännvin ali sprit : izraza, ki se pogosto uporabljata za žganja na Švedskem.

4)	Viski : splošno rabljen izraz za whisky v Estoniji.

5)	Nalewka : izraz, ki se splošno uporablja na Poljskem za žganja, proizvedena z maceriranjem rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla ali žganih pijačah.

(c)

„sestavljenim izrazom ali sklicevanjem (na likerjih) v skladu s členoma 11 in 12“ uredbe o žganih pijačah (z izjemo sestavljenih izrazov, nastalih s kombiniranjem imena žgane pijače z izrazom „liker“ ali „kremni liker“), ki lahko nadomesti pravna imena v skladu z določbo člena 10(5), točka (b)).

Opozoriti je treba, da v skladu s členom 11(2) izrazi „alkohol“, „žganje“, „pijača“, „žgana pijača“ in „voda“ ne smejo biti del sestavljenega izraza, ki opisuje alkoholno pijačo, razen če so ti izrazi sestavni del pravnega imena kategorije žganih pijač, ki je navedena v sestavljenem izrazu. Posledično sestavljeni izraz nikakor ne sme biti zapisan tako, da je del generičnega pravnega imena „žgana pijača“;

#08 –

Primeri dovoljenega označevanja:

1)	Žgana pijača Žitno žganje in ingver (pravno ime „žgana pijača“, dopolnjeno s sestavljenim izrazom)

2)	Čokoladni kremni liker z vonjem ruma (pravno ime „čokoladni kremni liker“, dopolnjeno s sklicevanjem)

#09 –

Primeri prepovedanega označevanja (izrazi, ki ne smejo biti del sestavljenih izrazov):

1)	Žgana pijača iz ingverja in whiskyja

2)	Rumova voda

(d)

„izrazom ‚tipizirana žgana pijača‘ ali ‚tipiziranje‘ ali ‚tipizirano‘ , če je bila žgana pijača narejena s tipiziranjem v skladu s členom 3, točka 11“.

OPOMBA:

Ta navedba je obvezna v primerih iz člena 13(3a);

#10 –

Primeri dovoljenega označevanja:

1)	Tipiziran whisky (pravno ime „whisky“ + dopolnilni izraz)

2)	Tipizirana žgana pijača iz rumov (pravno ime „rum“ + dopolnilni izraz)

#11 –

Primeri prepovedanega označevanja:

1)	Tipizirana žgana pijača*

2)	Tipizirana žgana pijača iz whiskyja in vodke*

V skladu s členom 3, točka 11, „tipiziranje“ pomeni kombiniranje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v navedeni sestavi. Zato generična „žgana pijača“ (ki torej ne spada v kategorijo žganih pijač) ali žgane pijače, ki spadajo v različne kategorije, ne smejo biti označene kot tipizirane žgane pijače.

(e)

„izrazom ‚mešanica‘ ali ‚mešana žgana pijača‘ , če je bila žgana pijača narejena z mešanjem v skladu s členom 3, točka 9“.

OPOMBA:

Ta navedba je obvezna v primerih iz člena 13(3);

#12 –

Primeri dovoljenega označevanja:

1)	Rum in gin (seznam alkoholnih sestavin) Mešana žgana pijača (pravno ime „žgana pijača“ + dopolnilni izraz)

2)	Žgana pijača (pravno ime) Mešanica ruma in gina (seznam alkoholnih sestavin + dopolnilni izraz)

#13 –

Primeri prepovedanega označevanja:

1)	Žganje iz sadja in pomarančni sok Mešana žgana pijača*

2)	Mešanica aquavita in vode*

Skladno s členom 3, točka 9, „mešati“ pomeni kombinirati žgano pijačo (kategorijo ali geografsko označbo) z eno ali več naslednjimi sestavinami: druge žgane pijače , ki ne spadajo v isto kategorijo žganih pijač, destilati kmetijskega porekla , etanol kmetijskega porekla . Zato se kombinacija žgane pijače z nealkoholnimi sestavinami ali z vodo ne sme označiti kot mešanica.

(f)

„izrazom „suh“ ali „dry“ [tj. v angleščini ali v katerem koli drugem uradnem jeziku EU], pod pogojem, da žgana pijača ni sladkana, niti z namenom zaokroženja okusa“. Naslednje izjeme se uporabljajo v primeru:

(i)	„žganih pijač, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 2 iz Priloge I“ (tj. whisky ali whiskey ), ki nikakor ne smejo biti sladkane, niti z namenom zaokroženja okusa, in zato nikoli ne smejo biti označene z izrazom „suh“ ali „dry“ (10);

(ii)

žganih pijač, ki izpolnjujejo „posebne zahteve iz kategorij 20 do 22 iz Priloge I“ (tj. gin, destilirani gin in London gin), za katere bi se še naprej morala uporabljati posebna pravila glede sladkanja in označevanja v zvezi z uporabo izraza „suh“ (tj. vsebnost dodanih sladil ne presega 0,1 grama sladila na liter končnega proizvoda, izraženega kot invertni sladkor);

(iii)

„žganih pijač, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 33“ (tj. liker), ki morajo biti po definiciji sladkane. Izraza „suh“ ali „dry“ lahko dopolnjujeta pravno ime likerjev, „ki jih označuje zlasti rezek, grenak, oster, trpek, kisel ali citrusni okus, ne glede na stopnjo slajenja“ (uvodna izjava 17). Dejansko raba izraza „suh“ pri opisu, predstavitvi in označevanju likerjev najverjetneje ne bo zavajala potrošnika, saj morajo ti imeti najnižjo vsebnost sladkorja, da so lahko opredeljeni kot likerji.

#14 –

Primeri dovoljenega označevanja:

1)	Suho žganje iz jabolčnika (če ni sladkano, niti z namenom zaokroženja okusa)

2)	Suhi gin (če dodana sladila ne presegajo 0,1 grama na liter)

3)	Liqueur Triple Sec (če npr. liker označuje rezek ali grenak okus)

#15 –

Primeri prepovedanega označevanja:

1)	Suh whisky (ni mogoče, ker morajo vsi whiskyji biti nesladkani)

2)	Suh brandy (kadar je bil brandy sladkan zato, da se zaokroži okus)

1.5. Prostovoljne informacije o živilih (uredba o ZIP)

Poleg zgoraj navedenega se v skladu z uredbo o ZIP lahko pri opisu, predstavitvi in označevanju žgane pijače prostovoljno navedejo informacije o živilih (11).

Člen 36(2) uredbe o ZIP določa, da „informacije o živilih, ki so navedene prostovoljno, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	ne zavajajo potrošnika, kot je določeno v členu 7;

(b)	niso dvoumne ali nejasne za potrošnika ter

(c)	po potrebi temeljijo na ustreznih znanstvenih podatkih“.

Prostovoljne informacije lahko vključujejo izraze, kot so „fine“, „extra“, „premium“, „deluxe“, „100 % čisto zrno“, „superior“, pa tudi „zoreno v vinskih sodih“, „zoreno v sodih barik“, „starano v sodih za Sherry“ (12), „donegovano v pivskih sodih/sodih za stout“ itd.

Izrazi, ki se navezujejo na shranjevanje žgane pijače za celotno ali delno obdobje zorenja v lesenih sodih, ki so se prej uporabljali za zorenje druge žgane pijače, se ne morejo šteti kot zgolj prostovoljne informacije v smislu člena 36 uredbe o ZIP, za razliko od navezovanj na npr. vinske ali pivske sode. Razlog je v členu 10(7), prvi pododstavek, uredbe o žganih pijačah, ki prepoveduje uporabo imen žganih pijač v opisu, predstavitvi ali označevanju katere koli pijače, ki ne ustreza zahtevam v uredbi o žganih pijačah ali ustrezni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe. Edini dovoljeni izjemi k tej prepovedi, ki se nanašata na označevanje sestavljenih izrazov, sklicevanj in seznamov sestavin, kot so urejeni v členih 11, 12 in členu 13(2) do (4) uredbe o žganih pijačah. Zato je sklicevanje na žgano pijačo, v katere lesenem sodu je bila nato zorena druga žgana pijača, sklicevanje, urejeno v členu 12(3a) uredbe o žganih pijačah (13) (glej § 3.2.4.2 v nadaljevanju).

OPOMBA:

Ta oddelek ne zajema izrazov, ki so dovoljeni na podlagi tehnične dokumentacije/specifikacije proizvoda geografske označbe žgane pijače, ki lahko vsekakor dopolnjujejo geografsko označbo, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika, ob uporabi člena 10(5), točka (a).

OPOMBA:

Pomembno je spomniti, da nekaterih kategorij žganih pijač (zlasti kategorij 1 do 14 Priloge I) ni dovoljeno aromatizirati, obarvati, sladiti ali jim dodati alkohola: tej zahtevi se ni mogoče izogniti z zorenjem v lesenih sodih, iz katerih ni bila popolnoma izpraznjena prejšnja vsebina. Kljub temu shranjevanje v praznih lesenih sodih, ki so prej vsebovali drugo alkoholno pijačo, ne velja za aromatiziranje, edini cilj navajanja take prakse na etiketi žgane pijače pa bi moralo biti obveščanje potrošnika o vrsti posode, ki je bila uporabljena za njeno shranjevanje, in mora biti skladno s členom 7 uredbe o ZIP ter členom 21 uredbe o žganih pijačah. Kar zadeva geografske označbe žganih pijač, mora biti označevanje take prakse poleg tega skladno z zahtevami iz tehnične dokumentacije/specifikacije proizvoda za uporabo takih deskriptorjev za katero koli geografsko označbo.

Ker uredba o žganih pijačah ne ureja uporabe prostovoljnih informacij pri predstavitvi, opisu in označevanju žganih pijač, se uporabljajo splošne določbe uredbe o ZIP.

Člen 7(1) uredbe o ZIP določa:

„Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti:

a)	glede značilnosti živila in še posebej njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabnosti, države porekla ali kraja izvora, načina proizvodnje ali pridelave;

b)	z navedbo učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;

c)	z napeljevanjem, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila, zlasti s posebnim poudarkom na prisotnosti ali odsotnosti določenih sestavin in/ali hranil;

z izgledom, opisom ali slikovnimi prikazi, ki bi potrošniku namigovali o prisotnosti določenega živila ali vsebnosti sestavine, medtem ko bi sestavni del, naravno prisoten v tem živilu, oziroma sestavina, ki se v njem običajno uporablja, bila nadomeščena z drugačnim sestavnim delom oziroma drugačno sestavino.“

Za uveljavljanje zakonodaje EU so odgovorni nacionalni pristojni organi, ki morajo na podlagi posameznega primera oceniti, ali je uporaba takih prostovoljnih informacij na etiketi žganih pijač skladna z ustrezno zakonodajo EU ali ne.

Pri tej oceni bi bilo treba med drugim upoštevati, da uporabljeni izrazi:

—	opisujejo resnično naravo in posebne značilnosti proizvoda (npr. navedba posebne značilnosti proizvodnje);

—	opisujejo lastnosti proizvodnje, ki so dovoljene glede na zahteve za kategorije žgane pijače ali geografske označbe (določene v Prilogi I uredbe o žganih pijačah oziroma v ustrezni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda);

—	opisujejo lastnosti proizvodnje, ki so dovoljene na podlagi zahtev za proizvodnjo kategorije ali geografske označbe živila, na katero se navezuje (npr. geografske označbe vinskih proizvodov ali piva);

—	se pravilno navezujejo na geografsko označbo (npr. v primeru sodov za Sherry, ki jih je kot skladne opredelil pristojni organ za nadzor in certificiranje);

—	razlikujejo posebne značilnosti proizvoda, na katerih se uporabljajo drugih (podobnih) proizvodov, s katerim bi se lahko zamenjevali;

—	ne zavajajo potrošnikov, katerim so namenjeni.

Če se torej določeni izrazi uporabljajo kot prostovoljne informacije s sklicevanjem na žgane pijače, mora biti nosilec živilske dejavnosti sposoben dokazati, da ima žgana pijača posebne značilnosti v smislu kakovosti, materialne vrednosti, proizvodne metode ali obdobja zorenja, zaradi katerih se loči od žganih pijač, ki ustrezajo minimalnim zahtevam iste kategorije.

#16 –

Primeri dovoljenega označevanja in ustreznih pogojev za uporabo prostovoljnih informacij:

1)	Izraza Fine Kirsch ali Edelkirsch bi lahko nakazovala izključno uporabo namiznega sadja namesto odpadlega sadja.

2)	Ekološko mirabelovo žganje nakazuje izključno uporabo ekološko pridelanega sadja ali sadja iz nadzorovanega trajnostnega kmetovanja v skladu z določbami Uredbe (EU) 2018/848 (14) ter to, da je žgana pijača certificirana kot ekološka.

3)	Brandy Superior ali premium bi lahko na primer nakazovalo posebej dolgo obdobje zorenja.

4)	Single malt whisky Zoreno v vinskih sodih za chardonnay bi lahko nakazovalo, da je bil whisky dovolj časa hranjen v sodih/sodih barik, ki so bili prej uporabljeni za staranje vina chardonnay, da to vpliva na organoleptične lastnosti žgane pijače*.

Skladno s točko 2(a)(iii) Priloge I (whisky ali whiskey) zorenje končnega destilata poteka v lesenih sodih, ki držijo največ 700 litrov. Ker vrsta lesenih sodov ni določena, se lahko ponovno uporabijo sodi, v katerih so bile predhodno zorene druge alkoholne pijače, da bi whisky/whiskey pridobil določene organoleptične lastnosti.

#17 –

Primeri prepovedanega označevanja in nezakonite uporabe prostovoljnih informacij:

Whisky

Donegovan v sodih za peneče vino

ni dovoljeno, ker se v primeru penečih vin mirno vino zgolj z vrenjem v steklenicah ali posodah pod tlakom spremeni v peneče vino s tvorjenjem mehurčkov.

OPOMBA:

Na zaščiteno ime se pri vrsti soda, ki se uporablja za zorenje žgane pijače, lahko sklicuje samo z namenom obveščanja potrošnika o vrsti uporabljenega soda in mora biti skladno z zahtevami člena 21 uredbe o žganih pijačah ter členoma 7 in 36 uredbe o ZIP.

1.5.1. Ime živila, ki se uporablja pri proizvodnji

Ime živila, ki je bilo uporabljeno pri proizvodnji žgane pijače v skladu z zahtevami iz Priloge I za kategorijo žgane pijače ali, v primeru v geografske označbe, v njeni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda, je lahko kot prostovoljna informacija navedeno tudi v njenem opisu, predstavitvi in označevanju (15).

Kot bo dejansko prikazano pozneje (glej § 2.1 v nadaljevanju), se kombinacija pravnega imena žgane pijače in imena živila, ki je določeno/dovoljeno za njeno proizvodnjo, ne šteje kot sestavljeni izraz v skladu s členom 3, točka 2, ki ga opredeljuje kot kombinacijo imena žgane pijače in (med drugim) „[imena] enega ali več živil, razen alkoholne pijače in živil, ki se uporabljajo pri proizvodnji te žgane pijače v skladu s Prilogo I [...]“.

Imena živil, ki se uporabljajo pri proizvodnji žgane pijače, se lahko navedejo zaradi obveščanja potrošnika o snoveh, ki ji dajejo določene organoleptične lastnosti, pod pogojem, da je ta navedba resnična, točna in za potrošnika ni zavajajoča.

V slednjem primeru pravno ime ostane ime, ki je dovoljeno za kategorijo žgane pijače ali v tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe.

#18 –

dovoljene navedbe enega ali več glavnih živil, uporabljenih za proizvodnjo žgane pijače:

1)	Destiliran hmeljev gin

2)	Breskov liker

3)	Kavni advocaat

—	Destiliran rabarbarin in ingverjev gin*

—	Kavni liker – Čokoladni kremni liker**

—	Jajčni liker s piškoti speculoos***

Skladno s točko 21(a)(i) Priloge I se destilirani gin lahko proizvaja z destilacijo etanola kmetijskega porekla ob prisotnosti brinovih jagod in drugih aromatičnih rastlin, pod pogojem da prevladuje okus po brinju. Zato se imena takih aromatičnih rastlin lahko uporabijo za dopolnitev pravnega imena „ destiliran gin“. Druga živila, ki se ne štejejo za aromatične rastline, kot je „pokovka“, ne smejo dopolnjevati pravnega imena „destiliran gin“, razen pod pogoji, določenimi za „sestavljene izraze“.

Opomba:

Točka 20(a) Priloge I dovoljuje uporabo brinovih jagod zgolj kot aromatičnih rastlin pri proizvodnji gina. Zato bi dodatek drugih aromatičnih rastlin k ginu moral biti označen kot sestavljeni izraz (tj. ustrezno pravno ime je prikazano v istem vidnem polju).

Skladno s točko 33(f) Priloge I in brez poseganja v člen 11, člen 12 in člen 13(4) se pravno ime „liker“ lahko dopolni z imenom arome ali živila, ki žgani pijači daje prevladujoči okus, če ji okus dajejo aromatična živila, aromatični pripravki in naravne aromatične snovi, pridobljene iz surovine, ki je v imenu navedena kot aroma ali živilo, pri čemer se aromatične snovi dodajo samo, če je treba okus te surovine okrepiti.

***	Skladno s točkama 39(c) in 40(c) Priloge I se pri proizvodnji jajčnega likerja ali advocaata in likerja z jajci lahko med drugim uporabijo aromatična živila, kot so kava in piškoti speculoos.

1.6. Surovine etanola ali destilatov

Člen 13(1) določa strožja pravila glede uporabe kmetijskih surovin za destilacijo:

„Opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače se lahko nanaša na surovine, uporabljene za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla ali destilatov kmetijskega porekla, ki se uporabljajo pri proizvodnji te žgane pijače, le kadar se ta etanol ali ti destilati pridobijo izključno iz teh surovin. V takem primeru se vsaka vrsta etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla navede v padajočem vrstnem redu glede na količino v volumenskem odstotku čistega alkohola.“

Na žgani pijači so lahko navedena samo imena surovin , destiliranih za pridobitev alkohola, uporabljenega pri njeni proizvodnji, pod pogojem, da so to edine surovine, ki so bile uporabljene za destilacijo.

Vse surovine morajo biti pri njenem opisu, predstavitvi in označevanju navedene v padajočem vrstnem redu.

Če je ta pogoj izpolnjen, se vsaka vrsta etanola ali destilata (z navedbo kmetijskega proizvoda za njuno proizvodnjo) navede v padajočem vrstnem redu volumenskega odstotka čistega alkohola, prisotnega v žgani pijači.

#19 –

Primeri dovoljenega označevanja:

Žgana pijača: generično ime žgane pijače, ki se nanaša na ime surovin, destiliranih za pridobitev pijače – Opomba: Mogoče samo, če so pridobljene pijače skladne z opredelitvijo žgane pijače (člen 2), ne pa tudi z zahtevami kategorije žganih pijač:

žgana pijača, ki je pridobljena izključno z destilacijo trsnega sladkorja, vendar ne izpolnjuje zahtev kategorije 1 Priloge I (rum), npr. ker je bila žgana pijača sladkana bolj kot določa najvišji prag za to kategorijo žganih pijač, lahko v svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „žgana pijača iz trsnega sladkorja“;

b)	žgana pijača, ki je pridobljena izključno z destilacijo agavinega in trsnega sladkorja in ne izpolnjuje zahtev nobene od kategorij iz Priloge I, lahko v svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „žgana pijača iz agavinega in trsnega sladkorja“.

Žitno žganje (kategorija žganih pijač 3):

Skladno s točko 3(h) Priloge I uredbe o žganih pijačah se v pravnem imenu „žitno žganje“ ali „žitni brandy“ beseda „žitni“ lahko nadomesti z imenom vrste žita, ki se uporablja izključno pri proizvodnji žgane pijače, npr. „pšenično žganje“ ali „ovseno žganje“.

Žganje iz vina (kategorija žganih pijač 4):

a)	žganje iz vina, pridobljeno izključno z destilacijo „vina chardonnay“, proizvedeno v skladu z veljavno zakonodajo o vinih, lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „žganje iz vina chardonnay“;

b)	žganje iz vina, pridobljeno izključno z destilacijo „vina chardonnay“ in „vina merlot“, proizvedeno v skladu z veljavno zakonodajo o vinih, lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „žganje iz vin chardonnay in merlot“.

Vodka (kategorija žganih pijač 15):

a)	vodka, proizvedena izključno z uporabo etanola, pridobljenega v vretjem žit , lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „žitna vodka“;

b)	vodka, proizvedena izključno z uporabo etanola, pridobljenega v vretjem žit in krompirja , lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „žitna in krompirjeva vodka“ .*

Skladno s točko 15(f) Priloge I uredbe o žganih pijačah opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit ali obojega, nosi vidno navedbo „proizvedeno iz …“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla. Ta navedba se zapiše v istem vidnem polju kot pravno ime.

Gin (kategorija žganih pijač 20):

a)	gin, proizveden iz etanola, pridobljenega izključno z destilacijo žit , lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „z etanolom (kmetijskega porekla), pridobljenim iz žit“ *;

gin, proizveden iz etanola, pridobljenega izključno z destilacijo pšenice in ječmena, lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi prostovoljno označbo „z etanolom (kmetijskega porekla), pridobljenim iz ječmena in žit / žit in ječmena“ , odvisno od deleža čistega alkohola, ki ga predstavlja posamezna sestavina.*

Skladno s točko 20(a) Priloge I je gin žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami. Skladno s točko 19(a) iste priloge je žgana pijača z aromo brinja žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali njihove kombinacije z brinovimi jagodami.

(6)

Liker (kategorija žganih pijač 33):

a)	liker, proizveden izključno z uporabo etanola ali destilata iz hrušk, lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju nosi izraza „liker, proizveden z etanolom iz hrušk“ oziroma „liker, proizveden z destilatom iz hrušk“;

liker, proizveden z uporabo etanola iz hrušk in marelic, je lahko označen kot „liker, proizveden na osnovi etanola iz hrušk in marelic“ ali „liker, proizveden z etanolom iz marelic in hrušk“ , odvisno od deleža čistega alkohola, ki ga predstavljata etanol, pridobljen iz hrušk, in etanol, pridobljen iz marelic.

OPOMBA:

Tu gre za sklicevanje na kmetijske proizvode, destilirane po alkoholnem vrenju , za proizvodnjo etanola ali destilatov kmetijskega porekla. Nasprotno pa surovine, macerirane v alkoholu ali kako drugače dodane žgani pijači glede na zahteve za njeno proizvodnjo, spadajo med „živila, ki se uporabljajo pri proizvodnji“, to pa je obravnavano v prejšnjem odstavku § 1.5.1, medtem ko morajo biti živila, ki so kombinirana z žgano pijačo, čeprav pri njeni proizvodnji niso zahtevana/dovoljena, navedena v skladu s pravili o sestavljenih izrazih ali sklicevanjih.

1.7. Rastlinske surovine, uporabljene kot pravna imena

Skladno s členom 13(5) „uporaba imen rastlinskih surovin, ki se uporabijo kot pravna imena nekaterih žganih pijač, ne posega v uporabo imen teh rastlinskih surovin pri predstavitvi in označevanju drugih živil. Imena teh surovin se lahko uporabijo pri opisu, predstavitvi ali označevanju drugih žganih pijač, če takšna uporaba ne zavaja potrošnika“.

Ta določba je veljala za potrebno, da se dovoli uporaba imen sadežev ali rastlin, ki jih uredba o žganih pijačah pridržuje kot pravna imena za nekatere žgane pijače, tudi pri predstavitvi in označevanju drugih živil kot sestavin (kot sadje ali rastline in ne kot žgane pijače).

Ista možnost se uporablja za druge žgane pijače, če je v opisu, predstavitvi in označevanju jasno navedeno, da se ne nanaša na žgano pijačo (kot sestavino), temveč na samo rastlinsko surovino.

#20 –

Primeri:

Kirsch (pravno ime za žganje iz sadja: kategorija 9): nemški izraz „Kirsch“ (češnja) se lahko uporabi pri:

a)	predstavitvi in označevanju češnjevega kolača („Kirschkuchen“) , tudi če je bil za proizvodnjo živila uporabljen sadež in ne žgana pijača;

b)	opisu, predstavitvi in označevanju češnjevega likerja („Kirschlikör“) , tudi če je bil za proizvodnjo likerja uporabljen sadež in ne žgana pijača, pod pogojem, da ni tveganja, da bi bil potrošnik zaveden k sklepanju, da je bil liker izdelan iz kirscha (žgane pijače) in ne iz češenj (sadja).

Anis (pravno ime za žgano pijačo kategorije 28): francoski ali nemški izraz „Anis“ (janež) se lahko uporablja pri:

a)	predstavitvi in označevanju poparka („infusion à l’anis“) , tudi če je bila za proizvodnjo živila uporabljena rastlina / aromatična rastlina in ne žgana pijača;

b)	opisu, predstavitvi in označevanju janeževega likerja ( „liqueur d’anis“ ), tudi če je bil proizveden z namakanjem janeža v alkohol in sladkor in ne z uporabo žgane pijače, pod pogojem, da je potrošnik obveščen o dejanskem načinu proizvodnje likerja.

Encijan (pravno ime za žgano pijačo kategorije 18): izraz „encijan“ se (skupaj s svojimi prevodi v drugih uradnih jezikih EU) uporablja pri:

a)	predstavitvi in označevanju poparka („encijanov čaj“) , tudi če je bila za proizvodnjo živila uporabljena rastlina / aromatična rastlina in ne žgana pijača;

b)	predstavitvi in označevanju živilskega pripravka, kot je encijanova solata.

Blutwurz (izraz, ki se uporablja za nemško geografsko označbo likerja „Blutwurz“): nemški izraz „Blutwurz“ (tj. korenina rastline srčna moč ali Potentilla erecta (L.) Raeusch) se lahko uporablja pri:

a)	opisu, predstavitvi in označevanju drugega likerja (Blutwurzel Likör) kot glavne arome, ki se uporablja pri proizvodnji te žgane pijače;

b)	opisu, predstavitvi in označevanju druge žgane pijače (npr. Blutwurzel Spirituose ), ki se proizvaja s poparkom (ali maceracijo in destilacijo).

2. SESTAVLJENI IZRAZI

Člen 3, točka 2	Opredelitev pojmov
Člen 11	Pogoji uporabe in določbe o označevanju

2.1. Kaj je sestavljeni izraz

Uporaba sestavljenega izraza je ena od možnosti za opis žgane pijače (kategorije ali geografske označbe), iz katere izvira celoten alkohol v proizvodu, ki so mu dodana druga živila in ki posledično pri svojem opisu, predstavitvi ali označevanju ne sme več nositi pravnega imena te kategorije ali geografske označbe. Namesto tega mora biti v njem uporabljeno pravno ime „žgana pijača“ (16), razen kadar izpolnjuje zahteve, ki dovoljujejo uporabo sestavljenega izraza, ki vključuje izraza „liker“ ali „kremni liker“ (17), kot pravnega imena.

Če pridobljeni proizvod ne ustreza opredelitvi in zahtevam žgane pijače (ker je npr. volumenski delež alkohola pod 15 % (18)), bo moral nositi ustrezno ime alkoholne pijače v skladu s členom 17 uredbe o ZIP (opomba : ki ni nikoli ime blagovne znamke (19)).

Skladno s členom 3, točka 2, „‚sestavljeni izraz‘ v zvezi z opisom, predstavitvijo in označevanjem alkoholne pijače pomeni kombinacijo bodisi pravnega imena iz kategorij žganih pijač iz Priloge I bodisi geografske označbe za žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje eno ali več naslednjih sestavin:

(a)	ime enega ali več živil, razen alkoholne pijače in živil, ki se uporabljajo pri proizvodnji te žgane pijače v skladu s Prilogo I, ali pridevnike, ki izhajajo iz teh imen;

(b)	izraz ‚liker‘ ali ‚kremni liker‘.“.

V vsakem primeru torej velja:

—	alkoholna sestavina je kategorija ali geografska označba žgane pijače (samo eno), ki ji je dodano eno ali več živil (npr. sokovi ali druge brezalkoholne pijače, rastline, začimbe, sladkor, mlečni proizvodi), ki končnemu proizvodu dajejo dodatne posebne organoleptične lastnosti;

—	živila, kombinirana z imenom žgane pijače, niso niti pijača z vsebnostjo alkohola niti morebitna druga živila, ki so potrebna/dovoljena za njeno proizvodnjo v skladu z veljavnimi pravili;

—	s kombinacijo je nujno pridobljena alkoholna pijača, tj. bodisi dodatna žgana pijača z minimalnim zahtevanim volumenskim deležem alkohola 15 % ali alkoholna pijača z manj kot 15-odstotnim volumenskim deležem alkohola;

—

ves alkohol v končnem proizvodu mora izvirati iz žgane pijače, na katero se nanaša sestavljeni izraz (tj. končni proizvod ne sme vsebovati drugih alkoholnih sestavin, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo končne alkoholne pijače – glej tudi § 2.2 v nadaljevanju).

OPOMBA:

Tudi uporaba izrazov „liker“ ali „kremni liker“ v sestavljenem izrazu opozarja na dejstvo, da so bili sladilo in/ali mlečni proizvodi dodani žgani pijači, za proizvodnjo katere niso dovoljeni ali vsaj ne v taki količini.

Sestavljeni izrazi so izjema k pravilu , ki prepoveduje uporabo pravnih imen za žgane pijače za opis pijač, ki ne ustrezajo vsem zahtevam, določenim za te žgane pijače.

Sestavljeni izrazi se uporabljajo za opis alkoholnih pijač, pridobljenih s kombinacijo nekaterih živil s kategorijo ali geografsko označbo žgane pijače , ki tako ne bi bila več upravičena do tovrstnega označevanja.

OPOMBA:

Imena živil se lahko navedejo tudi z uporabo pridevnikov, ki se nanašajo na ta živila.

OPOMBA:

V sestavljenem izrazu se lahko ime žgane pijače in imena živil kombinirajo s predlogom ali brez njega.

#21 –

dovoljenih sestavljenih izrazov:

1)	Scotch Whisky z medom – Scotch Whisky in med*

2)	Gin in tonik – Whisky in Cola – Coco Rum*

3)	Žganje iz grozdnih tropin s cimetom in kakavom*

4)	Brandyjev liker**

5)	Whiskyjev kremni liker**

*	V teh primerih se (pravno) ime končnega proizvoda navede poleg sestavljenega izraza.

**	V teh primerih je sestavljeni izraz tudi pravno ime.

Člen 11(2) izrecno izključuje naslednje izraze kot dele sestavljenega izraza, ki opisuje alkoholno pijačo (razen če je kateri koli od teh izrazov del pravnega imena, npr. „žganje“ v „žganje iz vina“ ali „žganje iz sadja“, ali nemški izraz „Wasser“, npr. v Kirschwasser):

—

alkohol,

—

žganje,

—

pijača,

—	žgana pijača,

—

voda.

Taka izključitev nakazuje prepoved uporabe imen, ki se nanašajo na živila, ki so njegov naravni del, in si obenem prizadeva preprečiti prakse, ki so za potrošnika zavajajoče.

OPOMBA:

Na primer na rumu, ki vsebuje več kot dovoljenih 20 gramov sladila na liter in torej ni več rum, temveč mora nositi pravno ime žgana pijača, ne sme biti prikazan sestavljeni izraz „rum iz sladkorja“ ali „rum iz trsnega sladkorja“. Če so dodana druga živila, ki niso dovoljena v okviru kategorije 1 Priloge I, se izraz rum lahko pojavlja v sestavljenem izrazu, kot je „rum in začimbe“. V nasprotnem primeru mora biti pridobljeni proizvod označen kot npr. „žgana pijača s trsnim sladkorjem“ (kot navedba, da ji je dodan sladkor) ali „žgana pijača iz trsnega sladkorja“ (kot navedba, da je bil destiliran sladkor za proizvodnjo žgane pijače, ki sicer ne ustreza drugim zahtevam za proizvodnjo ruma).

#22 –

prepovedanih sestavljenih izrazov:

1)	Brandy in alkohol

ali

Cognac in alkohol

2)	Žgana pijača na osnovi whiskyja

ali

Žgana pijača iz Scotch Whiskyja

3)	Pijača na osnovi ruma

ali

Pijača Ron de Guatemala

4)	Rum iz trsnega sladkorja

ali

Kubanski rum s sladkorjem

5)	Žgana pijača iz likerja

ali

Žgana pijača iz likerja Irish Cream

6)	Ginova voda

ali

Geneverjeva voda

Skladno s členom 10(6), točka (c), lahko sestavljeni izraz zgolj nadomesti pravno ime žgane pijače. Sestavljeni izraz se torej ne more uporabljati kot pravno ime za žgano pijačo.

Edina izjema k temu pravilu so sestavljeni izrazi, ki vsebujejo izraza „liker“ ali „kremni liker“, ki skladno s členom 10(5), točka (b), lahko nadomestijo pravno ime, pod pogojem, da pridobljena pijača izpolnjuje ustrezne zahteve za žgane pijače kategorije 33 („liker“) iz Priloge I.

#23 –

dovoljenih sestavljenih izrazov, ki vključujejo izraza „liker“ ali „kremni liker“:

1)	Vodka liqueur (EN)

2)	Wodkalikör – Likör aus/mit Wodka (DE)

3)	Liqueur à la vodka (FR)

4)	Liquore alla vodka (IT)

5)	Licor de vodka (ES)

6)	Likier na bazie wódki (PL)

—	Irish Whiskey Cream (EN)

—	Berliner Kümmelcream (DE)

—	Crème de Cognac (FR)

—	Crema di Grappa (IT)

—	Crema de Orujo de Galicia (ES)

—	Krem na bazie Polskiej Wódki (PL)

V vseh zgoraj navedenih primerih mora biti izpolnjeno naslednje:

žgana pijača, na katero se navezuje, mora biti avtentična, npr. izpolnjevati mora zahteve, določene za zadevno kategorijo ali geografsko označbo žgane pijače, vključno z njenim najmanjšim volumenskim deležem alkohola -> tj. brez redčenja z vodo, s katerim bi bil ta delež zmanjšan pod predpisani najmanjši delež; ter

alkohol, ki se uporablja pri njeni proizvodnji, izvira izključno iz žgane pijače, navedene v sestavljenem izrazu (razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji te alkoholne pijače) -> tj. brez dodajanja kakršnih koli drugih žganih pijač ali etanola kmetijskega porekla ali destilatov kmetijskega porekla; ter

c)	zahteve, določene v kategoriji 33 Priloge I za uporabo pravnega imena „liker“ (tj. najmanjši volumenski delež alkohola 15 % in najmanjša vsebnost sladila 100 gramov na liter) ali „kremni liker“ (tj. vse od prej navedenega ter uporaba mleka ali mlečnih izdelkov).

2.2. Pogoji uporabe

Člen 11(1) določa naslednje pogoje za uporabo imena žgane pijače (kategorije ali geografske označbe) v sestavljenem izrazu:

„(a)	alkohol, uporabljen pri proizvodnji alkoholne pijače, izvira izključno iz žgane pijače, navedene v sestavljenem izrazu, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji te alkoholne pijače, ter

(b)	žgana pijača ni bila razredčena le z dodajanem vode, da bi bil njen delež alkohola manjši od najmanjšega deleža, določenega za ustrezno kategorijo žganih pijač iz Priloge I (20) “.

Zato je uporaba imena žgane pijače v sestavljenem izrazu dovoljena samo pod pogojem, da:

je bila uporabljena samo avtentična žgana pijača, saj imena žgane pijače (kategorije ali geografske označbe) ni dovoljeno prikazati, če proizvod, na katerega se nanaša, ne izpolnjuje vseh zahtev, določenih za njeno proizvodnjo;

OPOMBA:

Drugače povedano, ustrezati mora vsem zahtevam, določenim v tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda za ustrezno kategorijo ali geografsko označbo žgane pijače.

končnemu proizvodu ne sme biti dodan noben alkohol, razen alkohola, ki izvira iz žgane pijače, na katero se navezuje, z izjemo alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri njeni proizvodnji;

OPOMBA:

Povedano drugače:

—	navedeni žgani pijači ne sme biti odvzet alkohol (tj. aromatične sestavine, ekstrahirane iz žgane pijače, niso dovoljene),

—	prav tako ni dovoljeno dodajanje etanola/destilatov/drugih žganih pijač.

dodajanje vode je dovoljeno samo v tolikšni meri, da žgana pijača še ohranja predpisan najmanjši volumenski delež alkohola.

OPOMBA:

Ta prepoved se uporablja samo za vodo, saj se žgana pijača lahko kombinira z drugimi brezalkoholnimi tekočimi živili (npr. sadnimi sokovi, mlečnimi proizvodi), učinek tega pa bo očitno tudi sorazmerno zmanjšanje celotnega deleža alkohola v končnem proizvodu.

2.3. Določbe o označevanju

Kadar se nosilec živilske dejavnosti odloči, da bo uporabil sestavljeni izraz, ni treba le izkazati, da pridobljena alkoholna pijača izpolnjuje pogoje za njegovo uporabo (glej § 2.1 in 2.2 zgoraj), temveč mora biti proizvod ustrezno označen.

Člen 11(3) določa naslednje določbe o označevanju za sestavljene izraze, ki opisujejo alkoholne pijače:

„(a)	zapišejo se z enotnimi znaki iste pisave, velikosti in barve;

(b)	niso prekinjeni z besedilnim ali slikovnim elementom, ki ni del njih;

(c)	velikost pisave ni večja od velikosti pisave, ki se uporabi za ime alkoholne pijače, ter

(d)	če gre pri alkoholni pijači za žgano pijačo, jim je vselej dodano pravno ime žgane pijače, ki se prikaže v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz, razen če je pravno ime nadomeščeno s sestavljenim izrazom v skladu s členom 10(5)(b).“ (21)

Cilj teh določb o označevanju je zagotoviti, da:

(a) in (b):

ime žgane pijače, ki je uporabljeno v sestavljenem izrazu, ni bolj poudarjeno kot ime živila, ki je z njo kombinirano,

(c):	(pravno) ime alkoholne pijače ni prikazano s pisavo, katere velikost je manjša od velikosti pisave, ki je uporabljena za sestavljeni izraz, da se prepreči zavajanje potrošnika glede dejanske narave proizvoda, ter

(d):

kadar je končni proizvod žgana pijača, je njeno pravno ime vedno prikazano v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz – razen če sestavljeni izraz zakonito nadomešča pravno ime – da se prepreči zavajanje potrošnika glede dejanske narave proizvoda.

OPOMBA:

Člen 11(3) ne zahteva, da je sestavljeni izraz prikazan v istem vidnem polju kot ime alkoholnih pijač, razen žganih pijač, vendar se kljub temu uporabljajo zahteve uredbe o ZIP, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti glede narave in identitete živila (člen 7(1), točka (a), uredbe o ZIP) in da je ime živila označeno na dobro vidnem mestu tako, da je zlahka vidno (člen 13(1) uredbe o ZIP).

OPOMBA:

Člen 11(3) ne zahteva, da sta pravno ime alkoholne pijače in sestavljeni izraz prikazana v ločenih vrsticah, vendar določba v členu 11(2) prepoveduje, da so izrazi, kot sta „pijača“ in „žgana pijača“, del sestavljenega izraza. Zato prikaz pravnega imena „žgana pijača“ ali imena „pijača“, npr. „(žgana) pijača gin in tonik“, v isti vrstici kot sestavljeni izraz ne bi bil sprejemljiv.

2.4. Pregledi

Pri pregledih (opisov,) predstavitev in označevanja proizvoda, ki vsebuje sestavljeni izraz, ki se nanaša na ime žgane pijače (kategorijo ali geografsko označbo), se preverja skladnost z naslednjimi pogoji:

Proizvodnja:

1)	alkoholna sestavina je kategorija ali geografska označba žgane pijače (samo ena žgana pijača), ki ji je dodano eno ali več živil, ki pri njeni proizvodnji niso dovoljena in niso alkoholne pijače, da končni proizvod pridobi dodatne posebne organoleptične lastnosti;

2)	končni proizvod je alkoholna pijača;

3)	uporabljena je bila avtentična žgana pijača, ki je torej skladna z vsemi zahtevami za proizvodnjo, določenimi v ustrezni kategoriji žgane pijače iz Priloge I ali tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe, tudi z njenim najmanjšim volumenskim deležem alkohola;

4)	ves alkohol izvira iz navedene žgane pijače, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah.

Označevanje:

(Pravno) ime je:

a.	„žgana pijača“ za žgane pijače, ki niso skladne z zahtevami nobene kategorije,

b.	sestavljeni izraz, ki kombinira ime žgane pijače z izrazom „liker“ ali „kremni liker“ za pridobljeno žgano pijačo, ki je skladna z ustreznimi zahtevami kategorije 33 Priloge I, ali

c.	ime alkoholne pijače, če ta ni žgana pijača (npr. z manj kot 15-odstotnim volumenskim deležem alkohola) v skladu s predpisi uredbe o ZIP (22);

6)	v sestavljenem izrazu je ime žgane pijače kombinirano bodisi z izrazom „liker“ ali „kremni liker“ (če izpolnjuje ustrezne zahteve, kot so navedene zgoraj v točki 5.b) ali z imenom/pridevniki enega ali več živil, ki pri njeni proizvodnji niso dovoljeni;

7)	(pravno) ime alkoholne pijače mora biti prikazano na način, da je zlahka vidno, jasno čitljivo in, kadar je primerno, neizbrisno. Nikakor ni prekrito, zakrito ali ločeno z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega dodatnega gradiva manj opazno;

8)	pravno ime žgane pijače, ki je pridobljena s kombiniranjem žgane pijače z enim ali več živil, je vedno prikazano v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz (razen če je sestavljeni izraz tudi pravno ime žgane pijače pri uporabi člena 10(5), točka (b), uredbe o žganih pijačah) (23);

9)	brez poseganja v pravna imena iz člena 10 izrazi „alkohol“, „žganje“, „pijača“, „žgana pijača“ in „voda“ niso del sestavljenega izraza;

10)	sestavljeni izraz se zapisuje z enotnimi znaki iste pisave, velikosti in barve;

11)	besede, ki jih zajema sestavljeni izraz, niso prekinjene z besedilnim ali slikovnim elementom, ki ni del njih;

12)	sestavljeni izraz je prikazan v pisavi iste velikosti, kot se uporablja za (pravno) ime alkoholne pijače, ali manjše velikosti.

3. SKLICEVANJA

Člen 3, točka 3	Opredelitev pojmov
Člen 12	Pogoji uporabe in določbe o označevanju

3.1. Kaj je sklicevanje

Uporaba sklicevanja je kot možnost pod določenimi pogoji na voljo za nanašanje na ime žganje pijače (kategorije ali geografske označbe) pri (opisu,) predstavitvi ali označevanju drugega živila.

Skladno s členom 3, točka (3)‚ „sklicevanje pomeni neposredno ali posredno navezovanje na eno ali več pravnih imen iz kategorij žganih pijač iz Priloge I ali na eno ali več geografskih označb žganih pijač, razen navezovanja na sestavljeni izraz ali seznam sestavin iz člena 13(2) do (4), pri opisu, predstavitvi in označevanju:

(a)	živila, ki ni žgana pijača, ali

(b)	žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 Priloge I, ali

(c)	žgane pijače, ki ustreza pogojem iz člena 12(3a).“

Drugače povedano, sklicevanje na imena žganih pijač, je mogoča pri:

—	predstavitvi in označevanju živil razen alkoholnih pijač;

—	predstavitvi in označevanju alkoholnih pijač, razen žganih pijač;

—	opisu, predstavitvi in označevanju likerjev;

—	opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač razen likerjev [dovoljeno samo v posebnih primerih, ki jih ni mogoče opredeliti kot sestavljene izraze ali mešanice, za katere se uporabljajo posebne določbe o označevanju (glej poglavje 2 zgoraj in 4 v nadaljevanju)].

Skladno s členom 10(6), točka (c), lahko sklicevanje zgolj nadomesti pravno ime žgane pijače. Posledično sklicevanje na žgano pijačo ne sme nikoli nadomestiti njenega pravnega imena, temveč mu mora biti dodano v skladu s pravili o označevanju iz člena 12(4) (glej § 3.2.3 in 3.2.4 v nadaljevanju).

Sklicevanje je navezovanje na eno ali več imen žganih pijač (kategorij ali geografskih označb) pri predstavitvi in označevanju drugega živila. Kadar se sklicevanje navezuje na žgano pijačo, ne sme biti nikoli uporabljeno kot njeno pravno ime .

OPOMBA:

Postavljeno je bilo vprašanje, kako je treba razumeti določbo člena 10(7), prvi odstavek, uredbe o žganih pijačah – ki prepoveduje uporabo imena žgane pijače (kategorije ali geografske označbe) pri opisu, predstavitvi in označevanju katere koli pijače, ki ne ustreza zahtevam za to kategorijo žgane pijače ali geografske označbe razen v primeru sklicevanj, sestavljenih izrazov in seznamov sestavin – v zvezi s horizontalno obveznostjo navajanja podrobnosti o nosilcu živilske dejavnosti v skladu s členom 8(1) in členom 9(1)(h) uredbe o ZIP. Dejansko se lahko zgodi, da ime ali naslov nosilca živilske dejavnosti (pa tudi logotipi ali registrirane blagovne znamke), vključujejo ime kategorije (npr. „Guadeloupe Rum Distilleries“ ali „Vodka Brand X Company“) ali geografske označbe (npr. Bassano del Grappa ) žgane pijače. To vprašanje je še pomembnejše, če žgana pijača, na kateri je prikazano tako ime ali naslov nosilca živilske dejavnosti, ne spada v isto kategorijo žgane pijače (npr. če družba „Vodka Brand X Company“ proizvaja gin ). Odgovor je, da obe pravni obveznosti (prva na podlagi uredbe o žganih pijačah in druga na podlagi pravil uredbe o ZIP) nista nujno nezdružljivi: če ime ali naslov podjetja (zakonito) vključujeta ime kategorije ali geografske označbe žgane pijače , vendar se tako ime ne uporablja kot pravno ime žgane pijače , bi to ime ali naslov morala biti navedena, saj se obe določbi uporabljata vzporedno, določba uredbe o žganih pijačah pa ne preprečuje navedbe poslovnega imena pri uporabi uredbe o ZIP. Enako velja za opisna imena (v smislu člena 2(2), točka (p), uredbe o ZIP) za alkoholne pijače, razen žganih pijač, ki ne bi smela biti nezdružljiva s prepovedjo navedbe imena žgane pijače pri uporabi člena 10(7), prvi odstavek, uredbe o žganih pijačah.

3.2. Pogoji uporabe in določbe o označevanju

Skladno s členom 12 veljajo različna pravila, če se sklicevanje na ime žgane pijače navezuje na:

a)	živilo, ki ni alkoholna pijača;

b)	alkoholno pijačo, ki ni žgana pijača;

c)	žgano pijačo, ki spada v katero koli od kategorij 33–40 Priloge I (likerji); ali

žgano pijačo razen likerjev (v posebnih, omejenih primerih).

Sklicevanja na žgane pijače se lahko navedejo pri (opisu,) predstavitvi in označevanju katere koli vrste živila.

Vendar so sklicevanja na žganih pijačah razen likerjih dovoljena samo v posebnih, omejenih primerih.

OPOMBA:

Da bi se upoštevala posebna narava geografskih označb in okrepljena zaščita, katere namen je preprečiti morebitno protipravno prilastitev njihovega ugleda, je v primeru sklicevanj na geografsko označbo žgane pijače, ki je kot sestavina uporabljena v drugih živilih, priporočeno , da:

1)	se žgana pijača, zajeta z geografsko označbo, uporabi v zadostni količini, da zadevnemu živilu daje bistveno značilnost;

živilo, ki se sklicuje na eno ali več geografskih označb žganih pijač, ne vsebuje morebitnih drugih „primerljivih sestavin“ , tj. morebitnih drugih sestavin, ki lahko delno ali v celoti nadomestijo sestavine, ki so upravičene do geografske označbe. V slednjem primeru mora biti ime geografske označbe navedeno zgolj na seznamu sestavin v skladu s členi 18 do 22 uredbe o ZIP. Seveda to priporočilo velja samo za žgane pijače, ki spadajo v isto kategorijo kot geografske označbe, na katere se navezuje, ali na arome, ki „posnemajo“ žgane pijače, medtem ko je preostale kategorije žganih pijač mogoče dodati in označiti pri uporabi določb o sklicevanjih; ter

je odstotek vključitve proizvoda, zajetega z geografskimi označbami, naveden v sklicevanju ali v neposredni bližini sklicevanja na geografsko označbo žgane pijače ali seznama sestavin, če je na voljo, v neposredni povezavi z zadevno sestavino, kot je določeno v pravilih o navedbi količine sestavin (24).

V primeru sklicevanj na imena geografskih označb je priporočeno naslednje:

1)	ena od bistvenih značilnosti živila je okus, pripisljiv predvsem žgani pijači z geografsko označbo , ki je bila uporabljena kot sestavina;

2)	uporabljena ni nobena druga „primerljiva“ sestavina (razen za žgane pijače drugih kategorij); ter

3)	uporabljena količina je jasno navedena.

#25 –

Primeri:

Čokoladne praline, polnjene z Ouzom(5 %)

Dopustno bi bilo samo, če je bila uporabljena zadostna količina avtentičnega Ouza, da čokoladne praline pridobijo okus, ki se povezuje predvsem z Ouzom.

Pivo

z rumom Rum da Madeira (7 %)

Bilo bi dovoljeno samo, če poleg geografske označbe Rum da Madeira pivu ne bi bila dodana nobena „primerljiva“ sestavina (npr. dodaten rum (z geografsko označbo ali brez nje), sestavljena aroma, ekstrahirana iz ruma (da Madeira) ali „imitacija“ arome ruma).

OPOMBA:

Če pivu ne bi bil dodan zgolj Rum da Madeira, temveč tudi druge „primerljive“ sestavine, se ime geografske označbe ne sme uporabljati kot sklicevanje, temveč je lahko prikazano zgolj na seznamu sestavin, skupaj s „primerljivimi“ sestavinami in sestavinami, ki se uporabljajo za proizvodnjo samega piva.

OPOMBA:

Če pivu ne bi bil dodan zgolj Rum da Madeira, temveč tudi druge žgane pijače, ki ne spadajo v kategorijo 1 Priloge I (rum), morajo biti v sklicevanju (ali na seznamu sestavin) navedena vsa imena žganih pijač.

OPOMBA:

Treba je spomniti, da se v skladu s členom 10(7), drugi odstavek, uredbe o žganih pijačah imena geografskih označb žganih pijač ne smejo uporabljati za opisovanje arom, ki posnemajo te geografske označbe ali njihovo rabo v drugih živilih.

3.2.1. Sklicevanja na živilih, ki niso alkoholne pijače

Člen 12(1) dovoljuje sklicevanje na ime ene ali več žganih pijač (kategorij ali geografskih označb) pri predstavitvi in označevanju živila, ki ni alkoholna pijača, pod pogojem, „da alkohol, uporabljen pri proizvodnji živila, izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja“.

Edina dovoljena izjema k temu pogoju velja za alkohol, „ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji tega živila“, tj. alkohol, ki je bil uporabljen za pripravo teh sestavin.

Z izjemo tega mora ves alkohol, ki je prisoten v končnem proizvodu, izvirati iz avtentične žgane pijače (ki torej izpolnjuje vse zahteve za ustrezno kategorijo ali geografsko označbo, tudi glede najmanjšega volumenskega deleža alkohola, ob času uporabe), brez dodajanja etanola, destilatov ali drugih žganih pijač.

Obstajata zlasti dve možnosti:

tekoče živilo razen alkoholne pijače in razen vode, ki mu je bila dodana več kot ena žgana pijača (25), s čimer se pridobi alkoholna pijača (tj. pijača z določenim deležem alkohola, odvisno od količine alkohola, ki je nujno dodana s temi žganimi pijačami);

OPOMBA:

Nikakor ni mogoče, da pijača, ki je nastala s kombinacijo brezalkoholnega tekočega živila z žganimi pijačami, ne vsebuje nobenega alkohola.

b)	netekoče živilo, ki so mu bile med pripravo dodane ena ali več žganih pijač, s čimer se pridobi živilo z določeno količino preostanka alkohola, odvisno od količine uporabljenih žganih pijač. Vendar lahko nekaj tega alkohola izhlapi v postopkih priprave, kot je peka.

Označevanje takih živil z uredbo o žganih pijačah ni urejeno s predpisi, zato se uporablja uredba o ZIP, zlasti člen 36 o prostovoljnih informacijah in člen 7 o praksah poštenega informiranja.

#26 –

dovoljenih sklicevanj na živilih razen alkoholnih pijač:

—	Kirscheva čokolada*

ali

—	Cognacove praline*

—	Torta z jajčnim likerjem*

ali

—	piškoti Mirto di Sardegna*

—	Sladoled z rumom in rozinami*

ali

—	sladoled Génépi des Alpes*

—	Sadni nektar, oplemeniten z rumom in brandyjem**

ali

—	Mešani sadni sokovi z rumom in whiskyjem **

*	To niso sestavljeni izrazi, ker pridobljeni proizvod ni alkoholna pijača.

**	V primeru sklicevanj na več kot eno žgano pijačo na brezalkoholnih pijačah mora ves alkohol v končnem proizvodu izvirati izključno iz žganih pijač, na katera se navezuje sklicevanje.

3.2.2. Sklicevanja na alkoholnih pijačah, ki niso žgane pijače

Člen 12(2) dovoljuje sklicevanje na ime ene ali več žganih pijač (kategorij ali geografskih označb) pri predstavitvi in označevanju alkoholne pijače, ki ni žgana pijača, če:

„(a)	dodani alkohol izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja; ter

(b)	je delež vsake alkoholne sestavine naveden vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, in sicer v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu.“

Ta določba obravnava vse pijače z vsebnostjo alkohola, ki niso žgane pijače, med drugim:

1)	vino (brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013 (26));

2)	aromatizirane vinske proizvode (brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. 251/2014 (27));

pivo;

4)	jabolčnik, hruškovec in druge fermentirane pijače.

Zakonodajalec je uvedel to novo določbo, ki ni v Uredbi (ES) št. 110/2008, da bi pojasnil pogoje, ki veljajo za sklicevanja na žgane pijače pri predstavitvi in označevanju drugih alkoholnih pijač.

Dejansko to pomeni dodajanje alkohola alkoholu, ki je naravno prisoten v alkoholni pijači, kar je v očitnem nasprotju z načelom, da mora alkohol izvirati izključno iz žganih pijač, na katere se navezuje.

#27 –

dovoljenih sklicevanj na alkoholnih pijačah, ki niso žgane pijače:

Pivo z Geneverjem – ali – Pivo s pridihom Geneverja – ali – Pivo, oplemeniteno z Geneverjem: ves alkohol, ki je bil dodan pivu, mora izvirati iz avtentičnega Geneverja (tj. ustrezati mora vsem zahtevam za to geografsko označbo, tudi glede njenega najmanjšega volumenskega deleža alkohola) brez dodajanja morebitnih „primerljivih“ sestavin, etanola, destilatov ali drugih žganj;

2)	Vroči jabolčnik s punch au rhum: ves alkohol, dodan jabolčniku, mora izvirati iz pijače punch au rhum (tj. ustrezati mora zahtevam za kategorijo 33 Priloge I in zlasti tretji alineji njene točke (d)).

Alkoholna pijača

Diplomat*, obogaten z likerjem maraschino in Cognacom : ves alkohol, ki je bil dodan alkoholni pijači (vermut), mora izvirati iz avtentičnega likerja maraschino (ustreza vsem zahtevam za kategorijo 37 Priloge I) in Cognaca (tj. ustreza vsem zahtevam v njeni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda).

„Diplomat“je koktajl, ki vsebuje vermut in liker. Navezovanje nanj je tu zgolj za namen ponazoritve možnosti sklicevanja na aromatiziranih vinskih proizvodih. Ker v Uredbi (EU) št. 251/2014 ni določb o sestavljenih izrazih in sklicevanjih in ker Uredba prepoveduje rabo morebitnih prodajnih poimenovanj, omejenih na aromatizirane vinske proizvode za alkoholne pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo proizvodnjo, je treba za opis takih alkoholnih pijač uporabiti alternativna imena.

OPOMBA:

Zgornji primeri so opisni in ne pomenijo uporabe določb o označevanju, na podlagi katerih mora biti sklicevanje prikazano v ločeni vrstici kot pravno ime likerja in v velikosti pisave, ki ne sme biti večja od polovice velikosti pisave slednje.

#28 –

prepovedanih sklicevanj na alkoholnih pijačah, razen žganih pijač:

1)	Pivo, oplemeniteno z aromo ruma*

ali

Pivo, aromatizirano s sestavljenimi aromami Geneverja*

2)	Vermut s sambuco **

ali

Sangria, obogatena z rumom iz Madeire**

*	Sklicevanja na pijačah (v tem primeru pivu) so prepovedana, če se navezujejo na arome in ne na kategorijo (rum) ali geografsko označbo (Genever) avtentične žgane pijače.

**	Uredba (EU) št. 251/2014 ne dovoljuje rabe sestavljenih izrazov ali sklicevanj na aromatiziranih vinskih proizvodih in prepoveduje rabo prodajnih poimenovanj, omejenih na aromatizirane vinske proizvode, za alkoholne pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo proizvodnjo.

Zaradi pojasnitve dejstva, da mora v primeru sklicevanja na alkoholnih pijačah dodani alkohol izvirati iz žganih pijač, na katere se navezuje, je lahko zakonodajalec določil, da se isto pravilo o označevanju, ki je bilo prej v členu 11(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 določeno samo za mešanice, odslej uporablja tudi za alkoholne pijače, ki se sklicujejo na eno ali več žganih pijač. Cilj tega je obvestiti potrošnika, kolikšen je v končnem proizvodu delež alkohola, ki izhaja iz prvotne alkoholne pijače oziroma iz žganih pijač iz sklicevanja.

V primeru sklicevanja na eno ali več žganih pijač, mora biti vsaj enkrat in v istem vidnem polju kot sklicevanje ustrezno prikazan seznam alkoholnih sestavin, na katerem so v padajočem vrstnem redu prikazani (odstotni) deleži čistega alkohola za vsako posamezno alkoholno sestavino v končnem proizvodu (člen 12(2), točka (b)).

#29 –

označevanja deleža alkohola vsake posamezne alkoholne sestavine:

1)	Pivo z Geneverjem (alkohol 6 vol. %: pivo 90 % – Genever (10 %)

2)	Vroči jabolčnik s punch au rhum (8 vol. %: jabolčnik 95 % – rum 5 %)

3)	Diplomat*, obogaten s Cognacom in maraschinom (alk. 15 vol. %: vino 75 % – Cognac 10 % – maraschino 8 % – etanol kmetijskega porekla 7 %)

Uredba (EU) št. 251/2014 ne dovoljuje rabe sestavljenih izrazov ali sklicevanj na aromatiziranih vinskih proizvodih in prepoveduje rabo prodajnih poimenovanj, rezerviranih za aromatizirane vinske proizvode, za alkoholne pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo proizvodnjo. Vendar se ime koktajla, kot je „diplomat“, ki vsebuje vermut, v tem okviru lahko uporablja. Ker je vermut aromatizirano vino, ki predvideva dodajanje alkohola, je v primeru, kadar se pri njegovi proizvodnji uporablja etanol kmetijskega porekla, treba to navesti v seznamu alkoholnih sestavin, da se tak alkohol loči od alkohola, ki izvira iz vina in iz žganih pijač, na katere se nanaša sklicevanje.

OPOMBA:

3.2.3. Sklicevanja na likerjih

Člen 12(3) dovoljuje sklicevanje na ime ene ali več žganih pijač (kategorij ali geografskih označb) pri opisu, predstavitvi in označevanju žgane pijače, ki izpolnjuje zahteve katere koli od kategorij 33 do 40 Priloge I (tj. likerji), če:

„(a)	dodani alkohol izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja;

(b)

je delež vsake alkoholne sestavine naveden vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, in sicer v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. je ta delež enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu ter

(c)	v pravnem imenu žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 iz Priloge I, ali v pravnem imenu žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja ni izraza ‚cream‘ [NB: samo angleškega izraza ‚cream‘]“.

Ta določba obravnava vse kategorije 33–40 (likerji) z odstopanjem od določb o mešanicah v členu 13(4).

Dejansko bi dodajanje ene ali več žganih pijač likerju pomenilo mešanico v skladu z opredelitvijo v členih 3(9) in (10) in bi moralo biti ustrezno označeno.

Kljub temu je zakonodajalec uvedel izjemo za področje uporabnosti pravil o sklicevanju, za katera je bilo prvotno predvideno, da bodo omejena na živila razen žganih pijač. To je bilo storjeno zaradi zagotovitve, da je potrošnik ustrezno obveščen o vsebnosti likerja, ki mu je dodana drugačna žgana pijača, da ji da določeno organoleptično lastnost. Gre za splošno prakso, ker se likerji lahko med drugim proizvajajo s kombiniranjem ene ali več žganih pijač (glej točko 33(a)(ii) Priloge I).

Dejansko določbe o mešanicah v členih 13(3) in (4) zahtevajo, da so imena žganih pijač (in drugih alkoholnih sestavin mešanice) navedena izključno na seznamu alkoholnih sestavin. Namesto tega so na podlagi določb o sklicevanjih na likerjih imena dodanih žganih pijač lahko prikazana kjer koli, dokler so v istem vidnem polju kot pravno ime (kot zahteva člen 12(4), točka (c); glej § 3.2.5 v nadaljevanju). Zakonodajalec je za to, da bi ublažil tveganje napačne uporabe in zavajajočih praks, tudi v primeru sklicevanj na likerjih (kot za mešanice) uvedel zahtevo, da se prikaže seznam alkoholnih sestavin vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, v katerem je v padajočem vrstnem redu naveden (odstotni) delež alkohola za vsako alkoholno sestavino v končnem proizvodu (člen 12(3), točka (b)).

Hkrati določbe o označevanju v členu 12(4), točki (a) in (b), zahtevajo, da sklicevanja ne smejo biti v isti vrstici kot pravno ime likerja in so zapisana s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za pravno ime ali morebitne sestavljene izraze.

Vendar so za razliko od seznama alkoholnih sestavin za mešanice (ki so prav tako zapisana s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za pravno ime: glej člen 13(3), drugi pododstavek, in člen 13(4), drugi pododstavek, točka (a), ter § 4.2.1 in 4.2.2 v nadaljevanju) sklicevanja na likerjih lahko zapisana v znakih, ki niso iste pisave in barve kot znaki, uporabljeni za pravno ime.

Nazadnje člen 12(4), točka (c), določa, da mora biti sklicevanjem na likerjih „vselej dodano pravno ime žgane pijače, ki se pojavlja v istem vidnem polju kot sklicevanje.“ (glej § 3.2.5 v nadaljevanju).

OPOMBA:

Zakonodajalec je za zgornjo določbo uvedel omejitev, po kateri pravna imena, vključeno z izrazom „cream“ (kremni liker), niso dovoljena, kadar se likerji sklicujejo na žgane pijače. Ta izjema se uporablja samo za izraz v angleščini (in ne v drugih jezikih), njen namen pa je zavarovati ugled geografske označbe Irish Cream.

#30 –

dovoljenih in prepovedanih sklicevanj na likerjih:

1)	Jajčni liker, oplemeniten z brandyjem

ali

—	Blutwurz Liqueur s Cognacom

2)	Čokoladni liker s pridihom gina

ali

—	Licor de café de Galicia z rumom

3)	Jajčni liker, proizveden s češnjevim likerjem (tudi če ves alkohol (tj. 100 %) izvira iz češnjevega žganja, se to lahko šteje kot sklicevanje)

4)	Crème de Brandy avec Rhum

Brandy Cream avec/with Rhum

5)	Crema de Orujo con Whisky

TODA NE: Orujo Cream con/with Whisky

OPOMBA:

Jajčni liker s pridihom vodke se lahko uporablja kot sklicevanje . Za razliko od vodkinega likerja , ki je sestavljeni izraz in kot tak ne dovoljuje dodajanja alkohola, razen tistega, ki izvira iz vodke, je v sklicevanju na likerjih dovoljeno dodajanje alkohola na podlagi recepta za proizvodnjo likerja. Da bi torej preprečili zavajanje potrošnika, je navedba deleža alkohola za vse alkoholne sestavine obvezna za sklicevanja na likerjih.

OPOMBA:

Whisky cream (v angleščini) je lahko samo sestavljen izraz in kot tak zahteva, da ves alkohol izvira izključno iz whiskyja.

OPOMBA:

Z možnostjo sklicevanja na žgane pijače na likerju se po mnenju nekaterih spodkopava zahteva, da mora v sestavljenih izrazih ves alkohol izvirati iz žgane pijače, na katero se navezuje. Ker mora dejansko v „whiskyjevem likerju“ ves alkohol izhajati iz whiskyja, se „liker z whiskyjem/pridihom whiskyja“ lahko proizvaja tudi z uporabo drugih vrst alkohola.

Iz tega razloga se priporoča , da se v primerih sklicevanj na likerjih pravno ime liker vedno dopolni z imenom glavne surovine, ki se uporablja za dajanje prevladujoče arome likerju (npr. kokosov liker s pridihom ruma; čokoladni liker s pridihom brandyja). Drugače bi v primeru sklicevanj uporaba pravnega imena „liker“ brez dopolnitve z imenom glavne uporabljene arome lahko namigovala na skriti namen zavajanja potrošnika.

3.2.4. Sklicevanja na žganih pijačah razen likerjih

Člen 12(3a) dovoljuje sklicevanje na ime ene žgane pijače (kategorije ali geografske označbe) pri opisu, predstavitvi in označevanju žgane pijače, razen likerja (ki torej izpolnjuje zahteve katere koli od kategorij 33 do 40 Priloge I), „pod naslednjimi pogoji:

(a)

žgana pijača iz sklicevanja:

(i)	je uporabljena kot edina alkoholna osnova za proizvodnjo končne žgane pijače, ki izpolnjuje zahteve za kategorijo žganih pijač iz Priloge I,

(ii)	ni bila kombinirana z nobenim drugim živilom razen živil, ki se uporabljajo za njeno proizvodnjo ali proizvodnjo končne žgane pijače v skladu s Prilogo I ali ustrezno specifikacijo proizvoda, in

(iii)

ni bila razredčena z dodajanem vode tako, da bi bil njen delež alkohola manjši od najmanjšega deleža, določenega za kategorijo žganih pijač iz Priloge I ali v specifikaciji proizvoda za geografsko označbo, ki se uporablja za žgano pijačo iz sklicevanja; ali

(b)

žgana pijača je bila ves čas ali del zorenja skladiščena v lesenem sodu, ki se je prej uporabljal za zorenje žgane pijače iz sklicevanja, pod pogojem, da:

(i)	se iz lesenega soda izprazni predhodna vsebina za tiste kategorije žganih pijač ali geografske označbe žganih pijač, pri katerih je prepovedano dodajanje razredčenega ali nerazredčenega alkohola,

(ii)	se sklicevanje nanaša na opis soda, ki se uporablja za zorenje žgane pijače, ki se tako pridobi,

(iii)

je sklicevanje manj vidno kot pravno ime žgane pijače ali kateri koli uporabljeni sestavljeni izraz in

(iv)	z odstopanjem od točke (b) odstavka 4 velikost pisave sklicevanja ni večja od velikosti pisave, ki se uporablja za pravno ime žgane pijače ali kateri koli uporabljeni sestavljeni izraz.“.

Tudi v teh primerih mora biti skladno s členom 12(4), točka (c), sklicevanju „vselej dodano pravno ime žgane pijače, ki se pojavlja v istem vidnem polju kot sklicevanje“. (glej § 3.2.5 v nadaljevanju).

3.2.4.1. Sklicevanja na žgane pijače, uporabljene kot edina alkoholna osnova

Proizvajalci morda želijo ustvariti inovativne izdelke tako, da eksperimentirajo z uveljavljenimi kategorijami ali geografskimi označbami žganih pijač in jih spreminjajo v drugačne kategorije žganih pijač.

V posebnih primerih zakonodajalec tem proizvajalcem dovoljuje, da se sklicujejo na pravno ime prvotne žgane pijače pri opisu, predstavitvi in označevanju končne žgane pijače pod pogoji, navedenimi v prejšnjem odstavku.

Po drugi strani se nekatere kategorije žganih pijač, npr. aromatizirana vodka, lahko proizvajajo z uporabo druge kategorije žganih pijač (v tem primeru vodke) kot njene edine alkoholne osnove, proizvajalec pa ima lahko interes sklicevanja na to alkoholno sestavino v opisu, predstavitvi in označevanju končnega proizvoda.

Določbe člena 12(3a), točka (a), uredbe o žganih pijačah zajemajo prav zgoraj navedene primere.

Zakonodajalec je za to, da bi preprečil napačno uporabo ugleda žgane pijače (kategorije ali geografske označbe), določil, da je vsakršno sklicevanje na njeno pravno ime pri opisu, predstavitvi ali označevanju druge žgane pijače, ki se proizvaja z uporabo žgane pijače, na katero se navezuje sklicevanje, kot njene edine alkoholne osnove, dovoljeno samo, če končna žgana pijača ustreza zahtevam kategorije žganih pijač in mora torej nositi pravno ime, ki ga določa ta kategorija žgane pijače.

To pomeni, da na proizvodu, ki je generično označen kot „žgana pijača“, nikoli ni mogoče sklicevanje na kategorijo ali geografsko označbo žgane pijače, uporabljene kot edina alkoholna osnova.

Hkrati prepoved dodajanja živil, ki niso dovoljena pri proizvodnji žgane pijače, na katero se nanaša sklicevanje, ali končne žgane pijače v skladu z ustreznimi pravili, določenimi v Prilogi I za kategorije žganih pijač ali v tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda za geografske označbe žganih pijač, izključuje kakršna koli prekrivanja med sklicevanji na žgane pijače in sestavljene izraze, ki zahtevajo prav kombiniranje z enim ali več takimi živili (glej § 2.1 zgoraj).

Nazadnje, da bi bilo mogoče sklicevanje na pravno ime žgane pijače v opisu, predstavitvi in označevanju druge žgane pijače, delež alkohola končne žgane pijače ne sme biti nižji od najmanjšega volumenskega deleža alkohola, ki se zahteva za žgano pijačo, na katero se navezuje sklicevanje, v skladu s pravili, določenimi v Prilogi I k uredbi o žganih pijačah za kategorije žganih pijač ali v ustrezni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda za geografske označbe žganih pijač (glej primere v okviru #31).

OPOMBA:

Postavljeno je bilo vprašanje, ali bi bilo treba ponavljanje imena (kategorije ali geografske označbe) žgane pijače, ki je že navedena v sestavljenem izrazu (npr. za opis značilnih lastnosti te žgane pijače), šteti za sklicevanje. Zgoraj navedene določbe člena 12(3a), točka (a), uredbe o žganih pijačah jasno izključujejo tako možnost. V slednjem primeru bi bilo treba ponovljeno navezovanje na ime žgane pijače, uporabljeno v kombinaciji z drugim živilom, razumeti kot „razširitev“ uporabe tega imena v sestavljenem izrazu in bi moralo biti skladno s pravili o označevanju v členu 11(3) uredbe o žganih pijačah.

#31 –

Primeri dovoljenega označevanja:

Žganje iz vina (40 vol. %)

iz Cognaca

Donegovano v sodih za bourbon

Ker tehnična dokumentacija/specifikacija proizvoda za Cognac dovoljuje njegovo zorenja izključno v lesenih sodih, ki so prej vsebovali vino ali žganja iz vina, Cognac, donegovan v sodu, ki je prej vseboval whisky bourbon, ni več upravičen do tega imena geografske označbe. Vendar sklicevanje na dejstvo, da je bila prvotna žgana pijača proizvedena v skladu z zahtevami za Cognac, dokler je bila shranjena v sodih za bourbon, zagotavlja potrošniku koristne informacije. OPOMBA: V slednjem primeru ima žganje iz vina najmanjši volumenski delež alkohola, ki se zahteva za Cognac (tj. 40 % volumenskega deleža alkohola).

Žgana pijača z aromo brinja (32 vol. %)

IZ KORNA

Skladno z zahtevami, določenimi v kategoriji 19 Priloge I, se žgane pijače z aromo brinja lahko med drugim proizvajajo z aromatiziranjem žitnega žganja z brinovimi jagodami. Ker je Korn žitno žganje, registrirano kot geografska označba, je to označevanje dovoljeno pod pogojem, da delež alkohola končnega proizvoda doseže minimum, ki se zahteva za Korn (tj. 32 % volumenskega deleža), kar je višje od najmanjšega volumenskega deleža alkohola, ki se zahteva za žgane pijače z aromo brinja (tj. 30 % volumenskega deleža).

Vodka z aromo maline (37,5 vol. %)

iz štirikrat destilirane vodke

Aromatizirana vodka, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v kategoriji 31 Priloge I, proizvedena z dodajanjem arom in morebitnih sladil vodki, se v skladu s členom 12(3a), točka (a), uredbe o žganih pijačah lahko pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju sklicuje na uporabljeno vodko. Najmanjši volumenski delež alkohola, ki se zahteva za aromatizirano vodko, je isti kot delež alkohola, ki se zahteva za vodko, tj. 37,5 vol. %

#32 –

prepovedanega označevanja (OPOMBA: Sklicevanje na žgani pijači, ki ne ustreza kategoriji in ki torej nosi pravno ime „žgana pijača“ je vedno prepovedano):

Žgana pijača

iz ruma in brandyja Kombiniranje dveh različnih žganih pijač ne sme biti označeno kot sklicevanje. Če so del take kombinacije samo žgane pijače, mora biti ta označena kot mešanica . Če so bila dodana druga živila, so lahko imena žganih pijač vključena samo na seznam sestavin za živila, pod pogojem, da je seznam skladen s členi 18 do 22 uredbe o ZIP, kot je določeno v členu 13(2) uredbe o žganih pijačah.

2)	Žgana pijača na osnovi ruma z začimbami S kombiniranjem žgane pijače z enim ali več živili, razen živil, uporabljenih za njeno proizvodnjo, v skladu s posebnimi zahtevami zanjo, se vedno dobi sestavljen izraz in zato ne sme biti označen kot sklicevanje.

3)	Žgana pijača pridobljena iz ruma (15 vol. %) Sklicevanja na kategorije ali geografske označbe žganih pijač so prepovedana, kadar so bile te preprosto razredčene z vodo do deleža alkohola, ki je nižji od zahtevanega (37,5 vol. % v primeru ruma).

3.2.4.2. Sklicevanja na sode drugih žganih pijač

Kot je pojasnjeno zgoraj (glej § 1.5), se izrazi, ki se nanašajo na shranjevanje žgane pijače za celotno ali delno obdobje zorenja v lesenih sodih, ki so bili prej uporabljeni za zorenje druge žgane pijače, ne morejo šteti za prostovoljne informacije v smislu člena 36 uredbe o ZIP, zaradi določbe v členu 10(7), prvi pododstavek, uredbe o žganih pijačah, ki prepoveduje uporabo imen žganih pijač v opisu, predstavitvi ali označevanje katere koli pijače, ki ne izpolnjuje zahtev, določenih v uredbi o žgani pijači ali ustrezni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe.

Edine dovoljene izjeme k tej prepovedi se nanašajo na označevanje sestavljenih izrazov, sklicevanj in seznama sestavin, kot so urejeni s členoma 11 in 12 ter členom 13(2)–(4), uredbe o žganih pijačah. Zato sklicevanje na žgano pijačo, v katere lesenem sodu je bila nato zorena druga žgana pijača, ni le prostovoljna informacija v skladu z uredbo o ZIP, temveč tudi sklicevanje, urejeno s členom 12(3a) uredbe o žganih pijačah.

OPOMBA:

Člen 12(3a), točka (b)(i), uredbe o žganih pijačah zahteva, da se za tiste kategorije ali geografske označbe žganih pijač, pri katerih je prepovedano dodajanje razredčenega ali nerazredčenega alkohola, iz lesenega soda izprazni predhodna vsebina. Ta zahteva se npr. uporablja za žgane pijače kategorij 1–14. Za kategorije ali geografske označbe žganih pijač, za katere zgornja zahteva ne velja, torej ni prepovedano v lesenem sodu pustiti nekaj žgane pijače, ki je bila prej zorena v njem. Vendar bi uporaba take prakse morala biti ustrezno označena v skladu s členom 13(3) ali (4) uredbe o žganih pijačah (tj. določb o označevanju mešanic ) ter hkrati v skladu z določbami o označevanju iz člena 12(3a), točka (b)(ii)–(iv), uredbe o žganih pijačah, za sklicevanja na sode žganih pijač (glej primere v okvirih #3 in #33).

OPOMBA:

Skladno s členom 12(3a), točka (b)(ii)–(iv), uredbe o žganih pijačah in z odstopanjem od splošnega pravila o označevanju, ki se uporablja za sklicevanja na alkoholne pijače (tj. da je sklicevanje zapisano s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ime alkoholne pijače ali morebitne uporabljene sestavljene izraze), je sklicevanje na žgano pijačo lahko zapisano s pisavo, katere velikost ni večja od velikosti pisave, uporabljene za pravno ime žgane pijače ali morebitni uporabljeni sestavljeni izraz, dokler se jasno navezuje na sod, ki je bil uporabljen za zorenje pridobljene žgane pijače, in da je zapisano manj izrazito kot pravno ime žgane pijače ali kateri koli uporabljeni sestavljeni izraz. Vendar se žgane pijače, ki so navedene v tej določbi in so bile označene pred 31. decembrom 2022 na podlagi člena 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 (tj. zgolj zahteva, da je sklicevanje zapisano z velikostjo pisave, ki je manjša od velikosti pisave, uporabljene za prodajno poimenovanje in sestavljeni izraz), lahko še naprej dajejo na trg do izčrpanja zalog. Vsekakor je tudi med tem prehodnim obdobjem priporočeno , da sklicevanje na sode žgane pijače ni bolj vidno kot pravno ime žgane pijače (npr. zaradi uporabe drugačnega ozadja, barv ali vrste črk).

Razen vidikov, ki jih morajo oceniti nacionalni pristojni organi glede pravilne uporabe sklicevanj na zorenje v lesenih sodih, prej uporabljenih za zorenje drugih alkoholnih pijač (zlasti vina ali piva), navedenih zgoraj pod § 1.5, vključno s skladnostjo s členom 7(1) uredbe o ZIP, je za sklicevanja na sode žganih pijač priporočeno, da:

je bila žgana pijača dejansko zorena v lesenem sodu, ki je bil prej uporabljen za zorenje žgane pijače, na katero se navezuje sklicevanje: zorenje, kot je opredeljeno v členu 4, točka 11, uredbe o žganih pijačah, dejansko pomeni „shranjevanje žgane pijače v ustreznih posodah za določeno obdobje, da se v njej omogoči potek naravnih reakcij, ki ji dajo posebne značilnosti“. To na primer pomeni, da uporaba inertnih posod, kot so plastični bobni, ali uporaba lesenih sekancev kot nadomestkov za zorenje v lesenem sodu ni dovoljena;

2)	za kategorije žganih pijač, ki jim ni dovoljeno dodajati alkohola (npr. kategorije žganih pijač 1 do 14 Priloge I, kot je določeno v členu 7(2), točka (b), uredbe o žganih pijačah), je treba iz sodov za zorenje izprazniti njihovo prejšnjo vsebino;

ker sod, ki je bil uporabljen za zorenje žgane pijače, znatno vpliva na njene značilnosti, je legitimno zagotoviti potrošnikom informacije o prejšnji vsebini uporabljenega soda. Vendar morajo biti take informacije jasne in nedvoumne, navezovati se morajo na uporabljeni sod in ne zgolj na žgano pijačo, ki je bila prej zorena v njem, ter ne smejo zavajati potrošnika, kot določajo člen 7(1a), člen 7(2) in člen 36 uredbe o ZIP. Na primer:

a)	sklicevanje na določen sod je lahko upravičeno samo, če je bila žgana pijača zorena v sodu dovolj dolgo, da se doseže vpliv na organoleptične lastnosti te žgane pijače;

b)	okvir, v katerem se uporablja sklicevanje, mora biti jasno določen in bi moral biti namenjen le obveščanju potrošnika o prejšnji vsebini uporabljenega soda, tj. da je žgana pijača bila dovolj dolgo časa v sodu, ki je bil prej uporabljen za zorenje npr. ruma;

sklicevanje mora biti točno in ne sme biti zavajajoče. Označevanje in trženje proizvoda ne sme namigovati na to, da je bila vsa žgana pijača zorena v deklarirani vrsti, če to v resnici ni bilo tako. Zavajajoče bi bilo opisati whisky kot na primer „zoren v sodih za rum“, če je bil le v del sodov barik, uporabljenih za proizvodnjo whiskyja, prej uporabljenih za proizvodnjo ruma;

pri nekaterih žganih pijačah se uporablja izraz „donegovanje“ ali „donegovan“. To je tradicionalen industrijski izraz, ki se navezuje na končno obdobje zorenja v sodu, ki je drugačen od prej uporabljenega soda. Ker donegovanje ustreza delu obdobja zorenja, bi se zgoraj navedene zahteve morale enako uporabljati za donegovanje.

#33 –

dovoljenega označevanja:

1)	RUM Zoren v sodih barik za whisky Kentucky bourbon

2)	Single malt whisky* zoren v sodih barik za Cognac/donegovan v sodih za rum

3)	Žgana pijača Mešanica gina (95 %) in ruma (5 %) Zoren v sodih za rum Lahko bi nakazovalo, da so rum/whisky/gin in rum bili dovolj dolgo v lesenem sodu barik/sodu, ki je bil prej uporabljen za zorenje bourbona/Cognaca/ruma, da se doseže učinek na njihove organoleptične lastnosti.

#34 –

Primeri prepovedanega označevanja:

Cognac

Donegovan v sodih za rum

Ni dovoljeno, ker tehnična dokumentacija/specifikacija proizvoda geografske označbe Cognac ne določa donegovanja v sodu, ki ni bil prej uporabljen za zorenje vina ali žganj iz vina pri njegovi metodi proizvodnje.

Whisky

Zoren v sodih barik za brandy

Ni dovoljeno, ker sklicevanje ne sme biti bolj izrazito kot pravno ime žgane pijače, velikost pisave, uporabljene za sklicevanje, pa ne sme biti večja od velikosti pisave, uporabljene za pravno ime.

Rum,

donegovan v sodih za Cognac

Ni dovoljeno, ker mora sklicevanje vključevati navezovanje na vrsto uporabljenih sodov.

3.2.5. Druga pravila o označevanju za sklicevanja

Člen 12(4) določa, da „sklicevanja iz odstavkov 2, 3 in 3a:

(a)	ne smejo biti v isti vrstici kot ime alkoholne pijače;

(b)	zapisana so s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ime alkoholne pijače, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi, pa s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ta sestavljen izraz v skladu s točko (c) člena 11(3), ter

(c)	v primeru sklicevanja pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač jim mora biti vselej dodano pravno ime žgane pijače, ki se pojavlja v istem vidnem polju kot sklicevanje.“ (28)

Določbe v členu 12(4) so torej obvezne, kadar se sklicevanja navezujejo na alkoholne pijače, ne pa, kadar gre za sklicevanja na živilih, ki niso alkoholne pijače (člen 12, odstavek 1). Za taka sklicevanja (npr. sladoled z rumom, praline kirsch, torta z jajčnim likerjem) se uporabljajo splošna pravila o označevanju v uredbi o ZIP, zlasti člen 7 o praksah poštenega informiranja.

Kadar gre obenem za sklicevanja na žgane pijače na alkoholnih pijačah, razen žganih pijač, in na likerjih, mora biti delež alkohola, ki ga predstavlja posamezna alkoholna sestavina, naveden vsaj enkrat: v istem vidnem polju kot sklicevanje in v padajočem vrstnem redu uporabljenih količin.

(29)

V zgornjih primerih ime živila (pivo, jabolčnik, aromatizirana vina, čokoladni liker, crème de brandy, liker, žganje iz vina) in sestavljeni izrazi (crème de brandy – kar je lahko tako sestavljeni izraz kot pravno ime – čokoladni liker ter jajčni liker in cimet) niso v isti vrstici kot sklicevanje (Genever, punch au rhum, Cognac, maraschino, gin, brandy, Irish Whisky, rum, sod za bourbon).

Kadar je pridobljena pijača žgana pijača, mora biti njeno pravno ime vsekakor vedno navedeno v istem vidnem polju kot sklicevanje v pisavi, katere velikost je polovična velikosti pisave, uporabljene za pravno ime žgane pijače in morebitnega sestavljenega izraza, ali manjša (razen za sklicevanja na sode žganih pijač, ki so lahko prikazana v velikosti pisave, ki ni večja od velikosti pisave, uporabljene za pravno ime žgane pijače in morebitne sestavljene izraze).

Sklicevanje je sicer lahko zapisano v znakih, ki so drugačne velikosti in barve ali na drugačnem ozadju kot ime alkoholne pijače/sestavljeni izraz. Kljub temu je priporočljivo, da je sklicevanje prikazano manj izrazito kot ime alkoholne pijače. To priporočilo postane pravna obveznost za sklicevanja na sode žganih pijač, da se uravnoteži manj restriktivna zahteva glede velikosti pisave, določena za ta sklicevanja.

3.3. Sklicevanja na „posnemanje“ arom žganih pijač

Kot je že navedeno (glej § 1.3 zgoraj), v skladu s členom 10(7), prvi pododstavek, imena žgane pijače (kategorije ali geografske označbe) ni dovoljeno kakor koli uporabiti pri (opisu), predstavitvi in označevanju katere koli pijače, ki ne ustreza zahtevam glede proizvodnje, določenim v ustrezni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda kategorije ali geografske označbe žgane pijače.

Ta stroga prepoved izrecno vključuje tudi primere, ko je pri (opisu,) predstavitvi in označevanju jasno navedeno, da gre za imitacijo z uporabo izrazov, kot so „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“ itn.

Ime (kategorija ali geografska označba) žgane pijače ne sme biti uporabljeno za (opis), predstavitev ali označevanje pijače, ki je drugačna od te žgane pijače.

Ta prepoved seveda ne posega v določbe za sestavljene izraze (člen 11), sklicevanja (člen 12) in seznam (alkoholnih) sestavin (člen 13(2) do (4)), ki se seveda uporabljajo pod pogojem, da so izpolnjena vsa ustrezna pravila.

#37 –

Primeri prepovedanega označevanja:

1)	Alkoholna pijača, aromatizirana z vodko

2)	Žgana pijača, aromatizirana z rumom

3)	Pijača v stilu brandyja

4)	Pijača vrste gin z nizko vsebnostjo alkohola

5)	Brezalkoholna pijača, podobna whiskyju

Kljub temu se je zakonodajalec z uvedbo člena 10(7), drugi pododstavek, odločil – pri čemer je jasno, da za preprečitev zavajanja potrošnika ime (kategorija ali geografska označba) žgane pijače ne sme biti uporabljeno za opis pijače, ki ne izpolnjuje zahtev zanjo – da se imena kategorij žganih pijač lahko uporabljajo kot:

1)	del sklicevanja na aromo ali

2)	pri predstavitvi in označevanju živil razen pijač, ki so proizvedena z uporabo teh arom,

tudi če ti proizvodi ne ustrezajo zahtevam, določenim za kategorijo žgane pijače, na katero se navezujejo pri svoji predstavitvi in označevanju.

Zakonodajalec je s tem priznal skupno prakso na trgu, kjer nekatere arome nosijo ime kategorij žgane pijače (npr. aroma ruma ali brandyja), čeprav niso skladne z zahtevami za te kategorije, s čimer pa potrošnik ni nujno zaveden.

Da bi kljub temu zagotovili strožjo zaščito geografskim označbam, je zakonodajalec v členu 10(7), drugi pododstavek, izrecno prepovedal, da se imena geografskih označb za žgane pijače uporabljajo za opis morebitnih arom ali živil, aromatiziranih s temi živili.

#38 –

sklicevanj na žgane pijače (njihove „imitacije“):

1)	Babà al rum – Babà au rhum – Rum baba : v tem primeru se uporabi samo pravi rum (skladen z vsemi zahtevami kategorije 1 Priloge I).

2)	Babà aromatisé au rhum – Babà con aroma di rum – Babà with rum flavour – Rum flavoured babà: v tem primeru se lahko uporabi aroma ruma , pod pogojem, da potrošnik ni zaveden glede narave uporabljene arome (tj. ni žgana pijača). Drugi primeri: NETEKOČA ŽIVILA

3)	Sladoled z aromo ruma lahko vsebuje aromo.

4)	Sladoled z Armagnacom mora vsebovati avtentični Armagnac (geografsko označbo).

5)	Jogurt z aromo gin in tonik lahko vsebuje aromo.

6)	Čokolada z aromo Scotch Whiskyja mora vsebovati avtentični Scotch Whisky (geografska označba). TEKOČA ŽIVILA (PIJAČA)

7)	Pomarančni sok z rumom in vodko mora vsebovati avtentična rum in vodko.

8)	Coca cola z aromo Irish Whiskeyja mora vsebovati avtentični Irish Whiskey (geografsko označbo).

9)	Pivo, oplemeniteno z rumom , mora vsebovati avtentični rum.

10)	Genever, oplemeniten z rumom , mora vsebovati avtentični Genever (geografska označba).

11)	Jajčni liker z vonjem kirschwasserja mora vsebovati avtentični kirschwasser.

12)	Jajčni liker z vonjem Cognaca mora vsebovati avtentični Cognac (geografsko označbo).

OPOMBA:

3.4. Pijače z nizko vsebnostjo alkohola ali brezalkoholne pijače, ki se navezujejo na imena žganih pijač

Kot je že navedeno (glej § 1.3 in 3.3 zgoraj), člen 10(7), prvi pododstavek, uredbe o žganih pijačah prepoveduje uporabo pravnih imen kategorij ali geografskih označb žganih pijač za žgane pijače pri opisu, predstavitvi in označevanju katere koli pijače, ki ni skladna z zahtevami ustrezne kategorije ali geografske označbe žganih pijač. Ta prepoved velja tudi za pravna imena ali geografske označbe, ki se uporabljajo skupaj z besedami ali izrazi, kot na primer „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“ ali kateri koli drug podoben izraz.

OPOMBA:

Taka prepoved je razširjena tudi na fantazijska imena ali navezovanja, kot so npr. „brez gina“, „za ljubitelje gina“, „VirGin“, „Ginfection“, za opis pijač, ki niso skladne z zahtevami za kategorijo 20 Priloge I k uredbi o žganih pijačah.

#39 –

prepovedanega označevanja (zaradi navezovanja na žgane pijače ob hkratni trditvi, da pijača ne vsebuje alkohola):

1)	Brezalkoholna žgana pijača

– ali

– Žgana pijača brez alkohola

2)	Gin z nič alkohola

– ali

– Gin-tonik z nič alkohola

3)	Brezalkoholni whisky

– ali

– Brezalkoholni whisky in Coca cola

Določbe, ki urejajo sestavljene izraze in sklicevanja, so naštete med izjemami k zgoraj navedeni prepovedi. Vendar navezovanje na ime žgane pijače v pijači, ki ne vsebuje alkohola, ne bi bilo mogoče niti po pravilih za sestavljene izraze niti po pravilih za sklicevanja zaradi pogoja, da mora ves alkohol v končnem proizvodu izvirati iz žgane pijače, na katero se navezuje.

Če namreč končna pijača ne vsebuje nobenega alkohola, se za žgano pijačo, na katero se navezuje, ne more razumno pričakovati, da bo izpolnjevala vse zahteve (zlasti o minimalnem zahtevanem volumenskem deležu alkohola) za kategorijo ali geografsko označbo žgane pijače, katere ime je bilo uporabljeno na etiketi.

Vsaka pijača, ki se navezuje na ime žgane pijače (bodisi v sestavljenem izrazu ali sklicevanju), je vedno alkoholna pijača.

V tem okviru je treba poudariti, da izraz „alkoholna pijača“ v zakonodaji EU ni opredeljen, čeprav carinski zakonik Unije za svoje namene uvršča pijače z volumenskim deležem alkohola, ki ne presega 0,5 %, med „brezalkoholne“ pijače, pijače z več kot 0,5-odstotnim volumenskim deležem alkohola pa med alkoholne pijače (30).

V uredbi o ZIP se člena 16(4) in 28(2) sklicujeta na alkoholne pijače, ki vsebujejo manj kot 1,2 % volumenskega deleža alkohola, vendar ne z namenom opredelitve, kaj je alkoholna pijača, temveč zgolj zato, da se določijo alkoholne pijače (tj. tiste, ki vsebujejo več kot 1,2 % volumenskega deleža alkohola), ki so izvzete iz obveznega navajanja hranilne vrednosti ter seznama sestavin oziroma se zanje zahteva navedba dejanskega volumenskega odstotka alkohola na etiketi.

Ker v živilski zakonodaji EU ni opredelitve „alkoholne pijače“ in posebej za namene sestavljenih izrazov ali sklicevanj na imena žganih pijač na etiketi drugih živil, se pridobljene pijače, ki vsebujejo 1,2 % volumenskega deleža alkohola ali manj, še vedno štejejo za alkoholne pijače v okviru uredbe o žganih pijačah.

Kot je navedeno v členu 38(2) uredbe o ZIP, lahko kljub temu države članice sprejmejo nacionalne ukrepe o zadevah, ki niso izrecno usklajene s to uredbo, razen če bi ti ukrepi pomenili prepoved, oviranje ali omejevanje prostega pretoka blaga, ki je v skladu s to uredbo. Seveda taki nacionalni ukrepi ne smejo dovoljevati praks, ki bi lahko zavajale potrošnike.

Poleg tega je treba poudariti, da v zadnjih letih opažamo trend povečanega trženja delno ali popolnoma dealkoholiziranih pijač. To še posebej velja za pivo, ki na ravni EU ni proizvod, urejen s predpisi.

Ker predpisov EU v tej zvezi ni in da bi se potrošnikom zagotovile ustrezne informacije, lahko države članice legitimno sprejmejo določbe za določitev pragov vsebnosti alkohola, ki lahko spodbudijo opredelitve na pijačah, kot so „brez alkohola“, „z nizko vsebnostjo alkohola“, „dealkoholizirana“, ki na ravni EU niso urejene s predpisi.

Seveda je izključena raba takega izrazja na žganih pijačah, vinu (31) in aromatiziranih vinskih proizvodih, za katere veljajo posebne določne na ravni EU.

Od takih nacionalnih opredelitev (kjer obstajajo) imajo lahko koristi tudi druge pijače, kot so piva ali pijače alkopop, to so pijače, ki nastanejo s kombinacijo katere koli pijače z žganimi pijačami (kar velja za nekatera sklicevanja, kot so opredeljena v členu 3, točka (3)(a), in urejena s členom 12(1) in (2) uredbe o žganih pijačah).

Posledično označevanje pijače, kot na primer:

—	„vodka s pomarančo (sestavljeni izraz)

brezalkoholna pijača“ – z 0,05 % volumenskega deleža alkohola,

v skladu s pravom EU ni dovoljeno (32).

Ker pa pivo ni urejeno na ravni EU, bi naslednja označevanja lahko bila dovoljena v skladu z nacionalno zakonodajo (kjer ta obstaja):

—	„brezalkoholno pivo s pridihom gina (sklicevanje) – z 0,4 % volumenskega deleža alkohola, ali

—	„pivo z nizko vsebnostjo alkohola oplemeniteno z rumom “ (sklicevanje) – z 1 % volumenskega deleža alkohola.

V letu 2021 je Komisija objavila razpis za študijo za nadaljnjo proučitev zgornjih vprašanj in določitev, ali je potrebna posebna zakonodaja.

3.5. Pregledi

Pri pregledih (opisov,) predstavitev in označevanja proizvoda, ki vsebuje sklicevanje na ime žgane pijače (kategorijo ali geografsko označbo), se preverja skladnost z naslednjimi pogoji:

3.5.1. Pri živilih razen alkoholnih pijač

Proizvodnja:

1.	živilo, ki se sklicuje na žgane pijače, je živilo (tekoče ali netekoče), razen alkoholnih pijač (tj. ki ne vsebuje alkohola);

2.	pridobljeni proizvod je alkoholna pijača ali netekoče živilo z vsebnostjo alkohola, četudi le v sledeh;

žgane pijače, na katere se navezuje v sklicevanju, so skladne z vsemi zahtevami, ki so za njihovo proizvodnjo določene v ustrezni kategoriji žgane pijače Priloge I ali v tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe, tudi glede njihovega najmanjšega volumenskega deleža alkohola, tj. v sklicevanju se lahko navezuje samo na avtentične žgane pijače; ter

4.	ves alkohol v pridobljenem proizvodu izvira iz žganih pijač iz sklicevanja (razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji prvotnega živila).

Označevanje:

5.	v primeru tekočih živil so sklicevanja mogoča samo na več kot eno žgano pijačo (za kombinacijo ene žgane pijače z drugimi živili veljajo predpisi o sestavljenih izrazih);

6.	končni proizvod je označen v skladu z določbami uredbe o ZIP.

3.5.2. Pri alkoholnih pijačah, ki niso žgane pijače

Proizvodnja:

1.	živilo, ki se sklicuje na žgane pijače, je alkoholna pijača razen žgane pijače (npr. vino, aromatizirani vinski proizvod, pivo, jabolčnik, hruškovec, druge fermentirane pijače);

2.	pridobljeni proizvod je še vedno alkoholna pijača;

4.	ves dodani alkohol izvira iz žganih pijač iz sklicevanja (tj. poleg alkohola, ki je naravno prisoten v prvotni alkoholni pijači), z izjemo alkohola, ki je lahko prisoten v morebitnih aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah.

Označevanje:

5.	morebitna sklicevanja na vinu ali aromatiziranih vinskih proizvodih morajo biti skladna s posebno zakonodajo EU za te proizvode;

6.	ime alkoholne pijače mora biti prikazano na način, da je zlahka vidno, jasno čitljivo in, kadar je primerno, neizbrisno. Nikakor ni prekrito, zakrito ali ločeno z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega dodatnega gradiva manj opazno;

7.	sklicevanje ne sme biti v isti vrstici kot ime alkoholne pijače;

8.	sklicevanje je prikazano v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ime alkoholne pijače in sestavljenega izraza, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi; ter

9.	delež vsake posamezne alkoholne sestavine je naveden vsaj enkrat: v istem vidnem polju kot sklicevanje in v padajočem vrstnem redu uporabljenih količin. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu.

3.5.3. Pri likerjih

Proizvodnja:

1.	živilo, ki se sklicuje na žgane pijače, je liker, tj. žgana pijača, ki izpolnjuje zahteve katere koli med kategorijami 33 do 40 Priloge I uredbe o žganih pijačah (likerji);

2.	pridobljeni proizvod je še vedno liker, tj. žgana pijača, ki ustreza zahtevam kategorije 33 Priloge I (liker);

žgane pijače iz sklicevanja so skladne z vsemi zahtevami, ki so za njihovo proizvodnjo določene v ustrezni kategoriji žgane pijače Priloge I ali v tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe, tudi glede njihovega najmanjšega volumenskega deleža alkohola, tj. v sklicevanju se lahko navezuje samo na avtentične žgane pijače;

4.	ves dodani alkohol izvira iz žganih pijač iz sklicevanja (tj. poleg alkohola, ki je naravno prisoten v prvotnem likerju), z izjemo alkohola, ki je lahko prisoten v morebitnih aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah.

Označevanje:

5.	pravno ime je liker, saj pridobljena žgana pijača še vedno izpolnjuje ustrezne zahteve kategorije 33 Priloge I, ali eno od pravnih imen, ki ga določa druga kategorija likerjev, katere zahteve izpolnjuje;

6.	pravno ime likerja mora biti prikazano na način, da je zlahka vidno, jasno čitljivo in, kadar je primerno, neizbrisno. Nikakor ni prekrito, zakrito ali ločeno z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega dodatnega gradiva manj opazno;

7.	sklicevanju je vedno dodano pravno ime likerja, ki je prikazano v istem vidnem polju (33);

8.	sklicevanje ne sme biti v isti vrstici kot pravno ime likerja;

9.	sklicevanje je prikazano v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za pravno ime likerja in sestavljenega izraza, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi;

10	izraz „cream“ (samo v angleščini) ni prikazan niti v pravnem imenu likerja niti v pravnem imenu žganih pijač, na katere se navezuje v sklicevanju; ter

11.	delež vsake posamezne alkoholne sestavine je naveden vsaj enkrat: v istem vidnem polju kot sklicevanje in v padajočem vrstnem redu uporabljenih količin. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu.

3.5.4. Pri žganih pijačah razen likerjev

Proizvodnja:

1.	živilo, ki se sklicuje na (eno) žgano pijačo, je žgana pijača razen likerja,

v slednjem primeru se lahko sklicevanje pojavi v naslednjih dveh primerih:

žgana pijača iz sklicevanja je bila uporabljena kot edina alkoholna osnova za proizvodnjo končne žgane pijače pod pogojem, da:

i.	niso bile dodane druge žgane pijače ali etanol ali destilati (za katere bi sicer veljale določbe o mešanicah) in da končna žgana pijača izpolnjuje zahteve, določene v Prilogi I za kategorijo žganih pijač, in torej nosi pravno ime te kategorije (nikoli pa generičnega imena „žgana pijača“);

ii.	žgana pijača iz sklicevanja ni bila kombinirana z nobenim drugim živilom razen živil, ki se uporabljajo za njeno proizvodnjo ali za proizvodnjo končne žgane pijače v skladu s Prilogo I ali ustrezno specifikacijo proizvoda (za kar bi sicer veljale določbe o sestavljenih izrazih); ter

iii.	končna žgana pijača ni bila razredčena z dodajanem vode tako, da bi bil njen delež alkohola manjši od najmanjšega deleža, določenega za ustrezno kategorijo žganih pijač iz Priloge I ali v specifikaciji proizvoda za geografsko označbo, ki se uporablja za žgano pijačo iz sklicevanja; ALI

žgana pijača je bila ves čas ali del zorenja (npr. za donegovanje) skladiščena v lesenem sodu, ki se je prej uporabljal za zorenje žgane pijače iz sklicevanja, pod pogojem, da:

i.	se iz lesenega soda izprazni predhodna vsebina za tiste kategorije žganih pijač ali geografske označbe žganih pijač, za katere je kakršno koli dodajanje alkohola prepovedano;

ii.	je bila žgana pijača dovolj dolgo zorena v sodu, da je bil dosežen vpliv na njene organoleptične lastnosti;

iii.	je namen sklicevanja samo obveščanje potrošnika o procesu proizvodnje in o prejšnjih sestavinah uporabljenega soda;

iv.	je sklicevanje točno in ni zavajajoče; označevanje in trženje proizvoda ne bi smelo namigovati, da je bilo celotno žganje zoreno v deklarirani vrsti soda, če to ni tako (npr. kadar je bil samo del žgane pijače zoren v sodih, ki so bili prej uporabljeni za zorenje drugih žganih pijač).

Označevanje:

3.	pravno ime žgane pijače mora biti prikazano na način, da je zlahka vidno, jasno čitljivo in, kadar je primerno, neizbrisno. Nikakor ni prekrito, zakrito ali ločeno z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega dodatnega gradiva manj opazno;

4.	sklicevanju je vedno dodano pravno ime žgane pijače, ki je prikazano v istem vidnem polju (34);

5.	sklicevanje ne sme biti v isti vrstici kot pravno ime žgane pijače;

6.	v primeru sklicevanj na žgane pijače, uporabljene kot edina alkoholna osnova: velikost pisave, uporabljene za sklicevanje, ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za pravno ime žgane pijače in sestavljenih izrazov, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi (35);

v primeru sklicevanja na sod žgane pijače:

a.	se mora sklicevanje navezovati na vrsto uporabljenega soda (zgolj sklicevanje za žgano pijačo, ki je bila prej vsebovana v njem, ni dovoljeno);

b.	mora biti sklicevanje manj vidno kot pravno ime žgane pijače;

c.	velikost pisave, uporabljene za sklicevanje, ni večja od velikosti pisave, uporabljene za pravno ime žgane pijače in sestavljenih izrazov, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi (36); ter

v primeru žganih pijač, za katere je dovoljeno dodajanje alkohola, če sod ni izpraznjen in je nekaj predhodne žgane pijače namenoma puščene v njem, da se kombinira z drugo žgano pijačo, mora biti pridobljeni proizvod označen skladno z določbami za mešanice, kar je lahko dopolnjeno s sklicevanjem na žgano pijačo, ki je bila prej vsebovana v samem sodu.

3.5.5. Pri „imitacijah“ arom

Imena žganih pijač (kategorije in geografske označbe) se uporabljajo izključno:

a.	za opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače, ki izpolnjuje zahteve ustrezne kategorije ali geografske označbe; ali

b.	v sestavljenem izrazu, sklicevanju, seznamu sestavin, mešanici ali tipizirani žgani pijači z vsemi ustreznimi določbami.

Izjema: pravno ime kategorije žgane pijače (ne ime geografske označbe) je bilo uporabljeno za določitev:

arome ali

b.	živila razen pijače, aromatizirane s to aromo, tudi če slednja ne izpolnjujeta določb za sklicevanja, pod pogojem da so taka pravna imena dopolnjena z izrazom „aroma“ ali morebitnim drugim podobnim izrazom.

3.5.6. Sklicevanja na geografske označbe

Poleg priporočila o neuporabi „primerljivih“ sestavin (razen za druge žgane pijače, v skladu z določbami o sklicevanjih), bi vsako sklicevanje na žgano pijačo z geografsko označbo moralo obenem biti skladno s pogojem, da je okus prepoznaven in ga je mogoče pripisati predvsem tej geografski označbi.

Zaradi navedene zahteve so pregledi posebej zapleteni, saj je že sedaj dokaj težko preverjati prisotnost avtentičnega whiskyja ali mareličnega žganja v živilih, kot so torta, čokolada ali jogurt, še težje pa je izvajati analitične in organoleptične preglede, ali je na primer whisky res Scotch Whisky oziroma ali je marelično žganje res Kecskeméti barackpálinka.

Priporočeno je, da se pregledi osredotočijo na dokumentacijo, ki je med pregledi na kraju samem na voljo v prostorih proizvodnje: proizvajalca živil, kot so torta, čokolada itd. (v zgornjih primerih), se lahko prosi, naj sporoči dobavitelja žganih pijač z geografsko označbo ter zagotovi recepte in dokumentacijo.

Obstaja lahko tudi poseben sporazum z dobaviteljem v zvezi z avtentičnostjo proizvoda. Obstoj take dokumentacije lahko prispeva k dokazovanju avtentičnosti. Vendar neobstoj dokumentacije o dobavitelju ne pomeni nujno goljufije, lahko pa je razlog za dodatne poizvedbe.

Če sledljivost dokumentacije ne zagotovi ustreznih jamstev in če so še vedno dvomi, se lahko uporabijo analitični preizkusi.

Odvisno od primera je morda primerno uporabiti analizo z izotopsko masno spektrometrijo ter uporabiti izotopske podatkovne zbirke kot referenco.

#40 –

Primeri:

V seminarju o nadzoru, ki ga je v letu 2018 organiziral GD AGRI, je bil predstavljen primer, kako bi bilo mogoče z uporabo izotopskih vrednosti uporabljene vode preveriti, ali je bila vodka proizvedena na Poljskem ali Švedskem, saj so izotopske vrednosti na severu drugačne.

V primeru „Kecskeméti barackpálinka“ se uporabljajo marelice, ki lahko razkrijejo določen vzorec, ki ga je pri izvedbi izotopske analize mogoče izslediti.

Seveda se take analize lahko zdijo kompleksne, a to je le možna metoda za opredelitev proizvoda, ne gre pa za sistematične zahteve. Pristojni organ mora sam ugotoviti najboljše orodje za uporabo.

4. MESANICE

Člen 3, točki 9 in 10	Opredelitve pojmov
Člen 13(3) in (4)	Pogoji uporabe in določbe o označevanju

4.1. Kaj so mešanice

Pod nekaterimi pogoji se lahko imena (kategorije ali geografske označbe) žganih pijač navedejo pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, ki so bile proizvedene s kombinacijo različnih alkoholnih sestavin.

Skladno s členom 3, točka 10, „‚mešanica‘ pomeni žgano pijačo, ki je narejena z mešanjem“, medtem ko skladno s členom 3, točka 9, „‚mešanje‘ pomeni kombiniranje žgane pijače, ki ustreza kateri od kategorij žganih pijač iz Priloge I ali geografski označbi, z enim ali več od naslednjega:

(a)	druge žgane pijače, ki ne spadajo v isto kategorijo žganih pijač iz Priloge I;

(b)	destilati kmetijskega porekla;

(c)

etilnega alkohola kmetijskega porekla.“.

Mešanice so žgane pijače , ki nastanejo s kombiniranjem različnih alkoholnih sestavin (npr. žganih pijač, destilatov, etanola).

Druga živila se lahko dodajo izključno tako, da se uporabijo kot sestavine v proizvodnji ene ali več žganih pijač, ki sestavljajo mešanico.

Tipičen primer takih žganih pijač, s katerimi se dodajo druga živila, so likerji, ki se skladno z zahtevami kategorije žganih pijač 33 proizvajajo z dodajanjem sladil, arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla, eni ali več žganim pijačam ali kombinaciji tega.

Z dodajanjem likerja mešanici se vse sestavine, uporabljene za proizvodnjo tega likerja, dodajo tudi v samo mešanico.

#41 –

Primeri dovoljenih mešanic:

1)	Koktajl angel face (gin, marelični brandy, calvados)

2)	Liker Grand Marnier* (pomarančni liker, Cognac)

3)	Koktajl B in B (Cognac in Bénédictine = zeliščni liker)

4)	Koktajl black nail (Irish Whisky in liker Irish Mist)

*	Sklicevanje na ime blagovne znamke je tu izključno za namene ponazoritve (Grand Marnier je znan liker z dobro znano sestavo alkoholnih sestavin).

OPOMBA:

V mešanicah dveh posebej določenih kategorij žganih pijač razen likerjev – npr. žitnega brandyja (kategorija 3 Priloge I, za katero je potreben 35-odstotni najmanjši volumenski delež alkohola) in viljamovke (kategorija 9 Priloge I, za katero je potreben 37,5-odstoten najmanjši volumenski delež alkohola) – bi dejanska vsebnost alkohola morala ustrezati izračunani najmanjši vsebnosti alkohola obeh kategorij, tj. na primer 36,5-odstotni volumenski delež. Kadar so dodane voda ali druge tekočine, s čimer je volumenski delež alkohola katere koli žgane pijače pod najmanjšim deležem, določenim za ustrezno kategorijo žganih pijač v Prilogi I, ta žgana pijača dejansko ne more več uporabljati nobenega od imen, ki so v ustrezni kategoriji določena kot pravna imena, če je pri opisu, predstavitvi in označevanju končnega proizvoda navedena ena ali več kategorij žganih pijač. Isto velja, če se z dodajanjem arom, barvil ali sladil kršijo zahteve, določene za ustrezno kategorijo žganih pijač. V slednjem primeru končna pijača ne bi predstavljala mešanice v smislu člena 3, točki 9 in 10, in ne bi mogla biti označena kot taka v skladu s pravili označevanja za mešanice, imena uporabljenih žganih pijač pa bi lahko bila zgolj vključena na seznam sestavin, kot določajo členi 18 do 22 uredbe o ZIP.

OPOMBA:

Za namene uredbe o žganih pijačah se lahko za mešanice štejejo in kot taki označijo samo koktajli, ki nastanejo izključno s kombiniranjem različnih kategorij žganih pijač, destilatov kmetijskega porekla in/ali etanola kmetijskega porekla. Hkrati so pogoji uporabe in določbe o označevanju na mešanicah pomembni samo za predpakirane pijače. Kljub temu je treba poudariti, da lahko v nekaterih receptih za koktajle, pripravljene za uživanje, likerji na primer vključujejo sladkor in živila (npr. sadne sokove/mlečne proizvode), potrebne za pripravo koktajla. V slednjem primeru bi se koktajl še vedno lahko štel za mešanico in bil označen kot tak pod pogojem, da uporabljeni likerji izpolnjujejo zahteve, določene v kategoriji žganih pijač 33 (zlasti glede najmanjšega volumenskega deleža alkohola in najmanjše vsebnosti sladkorja), in da je pridobljena pijača še vedno žgana pijača, tj. ima najmanj 15-odstotni volumenski delež alkohola.

4.2. Pogoji uporabe in določbe o označevanju

4.2.1. Splošna pravila

Člen 13(3) določa splošni pogoj uporabe in označevanja za mešanice.

Za zaščito imen (kategorij ali geografskih označb) žganih pijač pred neupravičeno prilastitvijo člen 13(3), prvi pododstavek, določa, da se v primeru mešanic lahko ta imena „zapišejo le na seznamu alkoholnih sestavin v istem vidnem polju kot pravno ime žgane pijače“.

Če mešanica ne ustreza nobeni kategoriji žganih pijač, bo pravno ime„žgana pijača“.

V slednjem primeru mora biti v skladu s členom 13(3), drugi pododstavek, seznamu alkoholnih sestavin mešanice dodan vsaj eden od naslednjih izrazov: „mešanica“ ali „mešana žgana pijača“.

Izbrani izraz je lahko naveden pred seznamom alkoholnih sestavin ali za njim ali prikazan v drugi vrstici kot seznam, pod pogojem, da je prikazan v istem vidnem polju kot sam seznam in pravno ime mešanice.

Obenem morata biti tako seznam alkoholnih sestavin kot dodani izraz prikazana z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za pravno ime (člen 13(3), drugi pododstavek).

Nazadnje je na etiketi vsaj enkrat naveden odstotni volumenski delež čistega alkohola, ki ga predstavlja vsaka alkoholna sestavina, v padajočem vrstnem redu količine, uporabljene v mešanici (člen 13(3), tretji pododstavek).

OPOMBA:

Za namen določb o označevanju mešanic na podlagi uredbe o žganih pijačah so alkoholne sestavine bodisi žgane pijače (kot take), etanol kmetijskega porekla ali destilati kmetijskega porekla, kot je navedeno v členu 3, točka 9, uredbe o žganih pijačah. Po drugi strani morajo biti na seznamu sestavin, kot je urejen s členi 18 do 22 uredbe o ZIP, posamezne sestavine žgane pijače razčlenjene (tj. sestavine pomarančnega likerja, ki je kot tak žgana pijača, bi morale biti na seznamu sestavin opredeljene v skladu z uredbo o ZIP, kot npr. etanol kmetijskega porekla, sladkor in pomarančna aroma).

4.2.2. Mešanice, ki ustrezajo kategoriji žgane pijače

Člen 13(4) določa posebne pogoje uporabe in označevanja za mešanice, ki ustrezajo eni ali več kategorij žganih pijač.

To zlasti velja za likerje, ki spadajo v kategorijo žganih pijač 33. V slednjem primeru bo pravno ime mešanice eno od pravnih imen, določenih v ustrezni kategoriji (npr. „liker“, „kremni liker“).

Tudi v primeru mešanic, ki ustrezajo eni ali več kategorij, so imena (kategorije ali geografske označbe) žganih pijač, uporabljenih pri proizvodnji mešanice, prikazana:

„(a)	izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin mešanice, ki se zapiše z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime, ter

(b)	najmanj enkrat v istem vidnem polju kot pravno ime mešanice.“

Hkrati je na etiketi vsaj enkrat naveden odstotni volumenski delež čistega alkohola, ki ga predstavlja vsaka alkoholna sestavina, v padajočem vrstnem redu količine, uporabljene v mešanici (člen 13(4), tretji pododstavek).

Razlike med mešanicami, ki ne spadajo v kategorijo žganih pijač (a), in mešanicami, ki spadajo v kategorijo žganih pijač (b), so, če povzamemo, omejene na naslednje:

1)	pravno ime v primeru (a) je generično „žgana pijača“, v primeru (b) pa je eno od pravnih imen, dovoljenih s kategorijo ali kategorijami žganih pijač, med katere spada mešanica;

2)	v primeru (b) seznamu alkoholnih sestavin ni treba dodati izraza, ki bi opredeljeval mešanico („mešanica“ ali „mešana žgana pijača“).

Ostali pogoji označevanja so v obeh primerih enaki.

4.3. Pregledi

Pri pregledih opisov, predstavitve in označevanja mešanic se preverja skladnost z naslednjimi pogoji:

Proizvodnja:

1)	končni proizvod je žgana pijača, ki ustreza najmanj opredelitvi iz člena 2 uredbe o žganih pijačah (ali zahtevam iz Priloge I za kategorijo žganih pijač, v katero spada);

2)	uporabljeni so bili samo destilirane alkoholne sestavine (žgane pijače, destilati kmetijskega porekla in etanol kmetijskega porekla ali kombinacija slednjih), ostala živila pa so kot sestavine zgolj dodana likerjem, ki ustrezajo kategoriji žgane pijače 33 iz Priloge I;

žgane pijače, navedene v seznamu alkoholnih sestavin, so skladne z vsemi zahtevami, ki so za njihovo proizvodnjo določene v ustrezni kategoriji žgane pijače Priloge I ali v tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda geografske označbe, tudi glede njihovega najmanjšega volumenskega deleža alkohola.

Označevanje:

4)	pravno ime je „žgana pijača“ za mešanice, ki ne ustrezajo kategoriji žganih pijač iz Priloge I, ali eno od pravnih imen, določenih v kategoriji žganih pijač, v katero spada mešanica;

5)	druga imena (kategorije ali geografske označbe) žganih pijač so prikazane izključno na seznamu alkoholnih pijač, dodan pa jim je izraz, ki nakazuje, da gre za mešanico (če mešanica ne pripada kategoriji žganih pijač);

6)	seznam alkoholnih sestavin in spremljajoči izraz morata biti zapisana v istem vidnem polju kot pravno ime mešanice, in sicer z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime;

7)	na etiketi je vsaj enkrat prikazan odstotni volumenski delež čistega alkohola, ki ga predstavlja vsaka alkoholna sestavina, v padajočem vrstnem redu količine, uporabljene v mešanici.

5. TIPIZIRANE ZGANE PIJACE

Člen 3, točki 11 in 12	Opredelitve pojmov
Člen 13(3a)	Pogoji uporabe in določbe o označevanju

5.1. Kaj so tipizirane žgane pijače

Skladno s členom 3, točka (12), „‚tipizirana žgana pijača‘ pomeni žgano pijačo, ki je narejena s tipiziranjem“, skladno s členom 3, točka (11), pa „‚tipiziranje‘ pomeni kombiniranje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:

(a)	načina proizvodnje;

(b)	uporabljene metode destilacije;

(c)	časa zorenja ali staranja;

(d)	geografskega območja proizvodnje;

tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo žganih pijač kot prvotna žgana pijača pred tipiziranjem.“

Tipizirane žgane pijače so žgane pijače, nastale s kombiniranjem različnih žganih pijač iz iste kategorije. Tipizirane žgane pijače torej same spadajo v isto kategorijo žganih pijač.

V večini primerov so kombinirane različne žgane pijače iste kategorije, da se dosežejo določene želene organoleptične lastnosti ali da se zagotovijo enotne značilnosti žgane pijače v vseh letih proizvodnje.

V sektorju za Scotch Whisky na primer mojstri za tipiziranje žganih pijač izbirajo določene whiskyje single malt in single grain, da pridobijo posebne znamke tipiziranih Scotch Whiskyjev.

Gre za splošno prakso proizvodnje, ki ne zbuja pomislekov glede morebitnega zavajanja potrošnikov.

Vendar opredelitev tipiziranih žganih pijač zajema tudi kombinacijo žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo, a hkrati v različne geografske označbe (npr. Cognac in Armagnac), ali žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo, med katerimi je ena geografska označba, druga pa ne (npr. kirsch in Kirsch d’Alsace).

Da bi zaščitili ugled geografskih označb, je zakonodajalec na tipizirane žgane pijače, pripravljene iz žganih pijač, ki spadajo v različne geografske označbe ali ki samo delno spadajo v geografske označbe, razširil analogne pogoje uporabe in pravila o označevanju, določene za mešanice (člen 13(3a) (37)).

5.2. Pogoji uporabe in določbe o označevanju

Člen 13(3a) določa splošni pogoj uporabe in označevanja za tipizirane žgane pijače.

Pravno ime bo eno od pravnih imen, določenih za kategorijo žganih pijač, v katero spada tipizirana žgana pijača.

Na podlagi člena 10(5), točka (a), se pravno ime seveda lahko dopolni ali nadomesti z geografsko označbo za žgano pijačo, kadar so izpolnjene vse zahteve, določene v njeni tehnični dokumentaciji/specifikaciji proizvoda.

V primeru tipiziranih žganih pijač iz žganih pijač, ki spadajo v različne geografske označbe ali ki samo delno spadajo v geografske označbe, veljajo naslednja pravila o označevanju:

skladno s členom 13(3a), drugi pododstavek, točka (a)(i), so imena, ki ustrezajo tipiziranim žganim pijačam, lahko zapisana „izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin mešanice, ki se zapiše z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime“;

b)	skladno s členom 13(3a), drugi pododstavek, točka (a)(ii), morajo biti ta imena zapisana „najmanj enkrat v istem vidnem polju kot pravno ime tipizirane žgane pijače“;

skladno s členom 13(3a), drugi pododstavek, točka (b), se seznamu alkoholnih sestavin doda vsaj eden od naslednjih izrazov: „tipizirana žgana pijača“ ali „tipiziranje“ ali „tipizirano“. Izbrani izraz je lahko naveden pred seznamom alkoholnih sestavin ali za njim ali prikazan v drugi vrstici kot seznam, pod pogojem, da je v istem vidnem polju kot sam seznam in pravno ime tipizirane žgane pijače;

skladno s členom 13(3a), drugi pododstavek, točka (c), je na etiketi vsaj enkrat prikazan odstotni volumenski delež čistega alkohola vsake alkoholne sestavine v padajočem vrstnem redu količine, uporabljene v tipizirani žgani pijači.

OPOMBA:

Cilj zgornjih določb je zlasti zaščititi ugled nekaterih geografskih označb. Zato se ne uporabljajo za tipizirane žgane pijače, pripravljene iz žganih pijač, ki spadajo v isto geografsko označbo ali med katerimi nobena ne spada v geografsko označbo, ker je tipiziranje splošen proizvodni postopek, ki se uporablja za proizvodnjo določenih žganih pijač, specifikacija količine vsake posamezne žgane pijače v tipizirani žgani pijači pa ni pomembna.

5.3. Pregledi

Pri pregledih opisov, predstavitve in označevanja tipiziranih žganih pijač se preverja skladnost z naslednjimi pogoji:

Proizvodnja:

1)	v tipizirani žgani pijači se lahko kombinirajo samo žgane pijače iste kategorije: te je mogoče razlikovati samo po manjših razlikah v sestavi zaradi dejavnikov, navedenih v členu 3, točka 11, uredbe o žganih pijačah (glej § 5.1 zgoraj);

2)	končni proizvod spada v isto kategorijo žganih pijač kot žgane pijače, ki so kombinirane v tipizirani žgani pijači.

Označevanje tipiziranih žganih pijač:

3)	pravno ime je eno od pravnih imen, določenih za kategorijo žganih pijač, v katero spada tipizirana žgana pijača;

4)	pravno ime se lahko dopolni ali nadomesti z geografsko označbo za žgane pijače, kadar so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji;

v primeru tipiziranih žganih pijač iz žganih pijač, ki spadajo v različne geografske označbe ali ki samo delno spadajo v geografske označbe:

a.	so imena žganih pijač, ki sestavljajo tipizirano žgano pijačo (kategorije ali geografske označbe), prikazana izključno na seznamu alkoholnih sestavin;

b.	je seznam alkoholnih sestavin prikazan z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime;

c.	je seznam alkoholnih sestavin prikazan vsaj enkrat v istem vidnem polju kot pravno ime tipizirane žgane pijače;

d.	je seznamu alkoholnih sestavin dodan izraz, ki nakazuje, da gre za tipizirano žgano pijačo;

e.	je na etiketi vsaj enkrat prikazan odstotni volumenski delež čistega alkohola, ki ga predstavlja vsaka alkoholna sestavina, v padajočem vrstnem redu količine, uporabljene v tipizirani žgani pijači.

6. PREGLEDNICE

6.1. Sestavljeni izrazi

OPREDELITEV:

Člen 3, točka 2

Kombinacija (s katero je pridobljena alkoholna pijača) imena ene žgane pijače (kategorije ali geografske označbe) z:

1)	imenom ali izpeljanimi pridevniki enega ali več živil (razen alkoholne pijače in živil, ki se uporabljajo pri proizvodnji te žgane pijače), in/ali

2)	izrazom „liker“ ali „kremni liker“.

POGOJI UPORABE:

Člen 11

a)	Ves alkohol izvira iz žgane pijače, na katero se navezuje v sestavljenem izrazu, razen alkohola, ki je prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah.

b)	Žgana pijača ni bila razredčena le z dodajanem vode, ki zmanjša delež alkohola pod zahtevani volumenski delež alkohola.

ZAHTEVE GLEDE OZNAČEVANJA:

Člen 11

—	Brez uporabe izrazov „alkohol“, „žganje“, „pijača“, „žgana pijača“, „voda“ v sestavljenem izrazu.

—

(Pravno) ime:

—	„žgana pijača“ za žgane pijače, ki niso skladne z zahtevami nobene kategorije,

—	sestavljeni izrazi, ki kombinirajo ime žgane pijače z izrazom „liker“ ali „kremni liker“ za žgano pijačo, ki je skladna z ustreznimi zahtevami kategorije 33 Priloge I, ali

—	ime alkoholne pijače v skladu z uredbo o ZIP, če ne gre za žgano pijačo.

—	Prikazati sestavljeni izraz v velikosti pisave, ki ni večja od velikosti pisave, uporabljene za (pravno) ime.

—	Prikazati sestavljeni izraz v enotnih znakih (ista pisava, velikost, barva).

—	Sestavljeni izrazi niso prekinjeni z besedilnim ali slikovnim elementom, ki ni del njih.

—	V primeru kombiniranja, s katerim je pridobljena žgana pijača, mora biti njeno pravno ime vselej dodano sestavljenemu izrazu: oba morata biti prikazana v istem vidnem polju.

6.2. Sklicevanja

OPREDELITEV:

Člen 3, točka 3

Neposredno ali posredno navezovanje na eno ali več žganih pijač (kategorij ali geografskih označb) pri (opisu,) predstavitvi in označevanju:

(1)	živil, ki niso alkoholne pijače,

(2)	alkoholnih pijač, ki niso žgane pijače,

(3)	likerjev (žgane pijače kategorij 33–40),

(4)	žganih pijač, ki niso likerji (v omejenih, posebnih primerih, ki se ne štejejo za sestavljene izraze ali mešanice).

POGOJI UPORABE:

Člen 12

a)	Ves (dodani) alkohol izvira iz žgane pijače (razen pri sklicevanjih na sode žganih pijač).

Samo za geografske označbe žganih pijač: proizvod, zajet z imenom geografske označbe, je uporabljen v zadostni količini (odstotek se navede na etiketi), da zadevno živilo pridobi bistveno značilnost (okus je pripisljiv predvsem geografski označbi, kjer tega ni mogoče dokazati, pa je potreba ustrezna dokazna dokumentacija).

c)	Samo za geografske označbe žganih pijač: uporabljena ni bila nobena druga „primerljiva“ sestavina.

ZAHTEVE GLEDE OZNAČEVANJA:

Člen 12

—	Samo za točko 1: uporabljajo se pravila uredbe o ZIP.

—	Samo za točko 2: ime = ime alkoholne pijače v skladu z uredbo o ZIP.

—	Samo za točko 3: pravno ime = „liker“, pravno ime druge kategorije likerja, zahtevam katere ustreza, brez uporabe izraza „cream“ v angleščini.

—	Samo za točko 4: pravno ime = katero koli ime, ki ga dovoljuje kategorija žganih pijač, katere zahteve so izpolnjene (pravno ime „žgana pijača“ je dovoljeno samo v primerih sklicevanj na sode žgane pijače).

—

Za točke 2 do 4: sklicevanje ni v isti vrsti kot (pravno) ime alkoholne pijače, velikost pisave pa ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za (pravno) ime in (morebitne) sestavljene izraze (razen za sklicevanja na sode žganih pijač, v katerih se lahko uporablja ista velikost pisave kot pri pravnem imenu in morebitnih sestavljenih izrazih).

—	Za točki 3 in 4: sklicevanju je vedno dodano pravno ime žgane pijače: oba morata biti prikazana v istem vidnem polju.

—	Za točki 2 in 3: seznam alkoholnih sestavin z vsaj enkratno navedbo odstotnega deleža alkohola v padajočem vrstnem redu.

6.3. Mešanice

OPREDELITEV:

Člen 3, točki 9 in 10

Kombinacije različnih destiliranih alkoholnih sestavin, tj. žganih pijač (kategorij ali geografskih označb), etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla, s katerimi se pridobi:

(1)	žgana pijača, ki ne spada v kategorijo, ali

(2)	žgana pijača, ki spada v kategorijo (npr. liker).

ZAHTEVE GLEDE OZNAČEVANJA:

Člen 13(3) in (4)

—	Samo za točko 1: pravno ime = „žgana pijača“.

—	Samo za točko 2: pravno ime = ime kategorije.

—	Imena (kategorije ali geografske označbe) žganih pijač, navedena samo na seznamu alkoholnih sestavin v istem vidnem polju kot pravno ime.

—	Na seznamu alkoholnih sestavin so vsaj enkrat v padajočem vrstnem redu navedeni odstotni deleži alkohola vsake alkoholne sestavine v mešanici.

—	Samo za točko 1: navesti enega od izrazov „mešanica“ ali „mešana žgana pijača“, kadar je zagotovljen seznam alkoholnih sestavin.

6.4. Tipizirane žgane pijače

OPREDELITEV:

Člen 3, točki 11 in 12

Kombinacije različnih žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo, z manjšimi razlikami glede:

1)	proizvodne metode;

2)	uporabljenih metod destilacije;

3)	obdobja zorenja ali staranja in/ali

4)	geografskega območja proizvodnje.

ZAHTEVE GLEDE OZNAČEVANJA:

Člen 13(3a)

—	Pravno ime = ime kategorije (ki je lahko dopolnjeno ali nadomeščeno z imenom geografske označbe). SAMO za tipizirane žgane pijače iz pijač, ki spadajo v različne geografske označbe, ali iz pijač z in brez geografske označbe

—	Imena (kategorije ali geografske označbe) drugih žganih pijač so vsaj enkrat navedena samo na seznamu alkoholnih sestavin v istem vidnem polju kot pravno ime.

—	Navedba enega od izrazov „tipizirana žgana pijača“, „tipiziranje“ ali „tipizirano“, kadar je na zagotovljen seznam alkoholnih sestavin.

—	Na seznamu alkoholnih sestavin so vsaj enkrat v padajočem vrstnem redu navedeni odstotni deleži alkohola vsake alkoholne sestavine v tipizirani žgani pijači.

(1) Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).

(2) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(3) Tako je že bilo v Uredbi (ES) št. 110/2008, ki v številnih določbah o označevanju napotuje na horizontalna pravila Direktive 2000/13/ES, ki je bila z dnem 13. decembra 2014 razveljavljena in nadomeščena z uredbo o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.

(4) Glej člen 7 uredbe o ZIP.

(5) Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1).

(6) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(7) V skladu s členom 10(5), točka (a), uredbe o žganih pijačah se pravno ime žgane pijače lahko dopolni ali nadomesti z geografsko označbo žgane pijače.

(8) Ta določba ne napotuje na geografske označbe, ki jih ureja poglavje III uredbe o žganih pijačah.

(9) Člen 2(2), točka (o), uredbe o ZIP: „običajno ime“ pomeni ime, ki je v državi članici, v kateri se to živilo prodaja, sprejeto kot ime živila brez potrebe po dodatni razlagi potrošnikom.

(10) Ista izjema se uporablja po analogiji za geografske označbe žganih pijač, katerih tehnična dokumentacija/specifikacija proizvoda prepoveduje morebitno sladkanje, tudi z namenom zaokroženja okusa (npr. Pálinka); ker nobena od žganih pijač, ki spadajo v zadevno geografsko označbo, sploh ni sladkana, bi bilo zavajajoče katero koli od njih označiti kot „suho“.

(11) Glej poglavje V uredbe o ZIP.

(12) Kadar je pri opisu, predstavitvi ali označevanju žgane pijače navedena geografska označba (žgane pijače ali vina), katere leseni sod je bil uporabljen za shranjevanje te žgane pijače, je bistveno, da lahko nosilec živilske dejavnosti na podlagi objektivnih elementov dokaže, da je bil ta leseni sod prej dejansko uporabljen za staranje žgane pijače z geografsko označbo, na katero se navezuje.

(13) Uveden z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1465 z dne 6. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve sklicevanj na pravna imena žganih pijač ali geografske označbe žganih pijač in njihove uporabe pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač razen tistih, na katere se sklicuje (UL L 321, 13.9.2021, str. 12).

(14) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(15) To pa ne velja za ime surovin, destiliranih za pridobitev alkohola, ki se uporablja pri proizvodnji žgane pijače, za katero veljajo določbe člena 13(1) (glej § 1.6 v nadaljevanju).

(16) Kadar so na primer vodki (žgani pijači kategorije 15) dodane sestavine z namenom dodajanja prevladujoče arome poleg okusa surovin, iz katerih se proizvaja, mora v skladu s točko 31(e) Priloge I uredbe o žganih pijačah njeno pravno ime biti „aromatizirana vodka“ ali „vodka“, dopolnjeno z imenom katere koli prevladujoče arome (žgana pijača kategorije 31).

(17) Skladno s četrto alinejo točke (d) kategorije 33. Liker je „brez poseganja v točko 2 člena 3, točko (b) člena 10(5) in člen 11 [...] lahko pravno ime za likerje z mlekom ali mlečnimi izdelki „kremni liker“, dopolnjeno z imenom uporabljene surovine, ki pijači daje prevladujoči okus, z dodanim izrazom „liker“ ali brez“.

(18) „[R]azen za žgane pijače, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 39 iz Priloge I“, kot je določeno v členu 2, točka (c), uredbe o žganih pijačah.

(19) Skladno s členom 17(4) uredbe o ZIP ime blagovne znamke ne nadomesti prodajnega imena živila.

(20) V zadevi C-136/96 glede prodaje razredčenega whiskyja (tj. z vodo razredčenega whiskyja z volumenskim deležem alkohola pod 40 %) je Sodišče Evropske unije zavrnilo argument tožene stranke, da je bila upravičena do določb o sestavljenih izrazih, ki naj bi ji dovoljevale, da svoj razredčeni whisky opiše kot „tipizirano whiskyjevo žganje“ ali „Spiritueux au Whisky“. Eden od razlogov za zavrnitev tega argumenta je bila, da so se določbe o sestavljenih izrazih tedaj nanašale samo na likerje. Ker je bil namen člena 10(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 razširiti določbe o sestavljenih izrazih na vse žgane pijače (tj. ne le likerje) ter na geografske označbe, je obstajala nevarnost argumentiranja, da bi se opisi, kot je „Scotch Whisky in izvirska voda“, uporabljali kot sestavljeni izraz na razredčenih pijačah „Scotch Whisky“, ker je ves alkohol v proizvodu bil Scotch Whisky. S tem bi bil izničen ves namen določitve minimalnega deleža za Scotch Whisky/whisky (in druga opredeljena žganja). Zato je bil v Uredbi (ES) št. 110/2008 uveden člen 10(2) (in potrjen v členu 11(1), točka (b), nove uredbe o žganih pijačah) za zagotovitev, da sestavljenih izrazov ni mogoče uporabljati, kadar so bile opredeljene žgane pijače preprosto razredčene pod njihov minimalni delež; Sodba z dne 16. julija 1998, C-136/96, The Scotch Whisky Association, ECLI: EU:C:1998:366.

(21) Uvedenim z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1335 z dne 27. maja 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja žganih pijač, pridobljenih s kombiniranjem žgane pijače z enim ali več živili (UL L 289, 12.8.2021, str. 4).

(22) Kar zadeva imena alkoholnih pijač, razen žganih pijač, se uporablja člen 17 uredbe o ZIP: „Ime živila je njegovo predpisano prodajno ime. Če prodajno ime ni predpisano, je ime živila njegovo običajno ime, če pa običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.“ Glej ustrezne opredelitve v členu 2(2), točke od (n) do (p), uredbe o ZIP.

(23) Žgane pijače, ki ne izpolnjujejo te zahteve, izpolnjujejo pa zahteve Uredbe (ES) št. 110/2008 ter so bile proizvedene in označene pred 31. decembrom 2022, se lahko še naprej dajejo na trg do izčrpanja zalog.

(24) Ta priporočila odražajo tista, ki so vključena v dokument „Sporočilo Komisije – Smernice za označevanje živil, ki vsebujejo sestavine z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO) (2010/C 341/03)“.

(25) Skladno z opredelitvijo v členu 3, točka 2, uredbe o žganih pijačah je kombinacija žgane pijače z enim ali več živili, iz katere nastane alkoholna pijača, sestavljeni izraz, za katerega veljajo nekatere določbe v členu 11. Kljub temu se dodajanje več kot ene žgane pijače k brezalkoholni pijači obravnava kot sklicevanje in zanj veljajo določbe člena 12(1).

(26) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(27) Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(28) Uvedeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1334 z dne 27. maja 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede sklicevanj na pravna imena žganih pijač ali geografskih označb za žgane pijače pri opisu, predstavitvi in označevanju drugih žganih pijač (UL L 289, 12.8.2021, str. 1).

(29) Člen 12(3a), točka (b)(iv), Uredbe (EU) 2019/787 se uporablja šele od 31. decembra 2022. Medtem se še naprej uporablja člen 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 (ki določa, da se sklicevanje izpiše z manjšo pisavo od tiste, ki se uporablja za prodajno poimenovanje in sestavljeni izraz.

(30) Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi: besedilo opombe 3 k poglavju 22: „3. „Za namen tar. št. 22,02 izraz ‚brezalkoholne pijače‘ pomeni pijače, z vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. %. Alkoholne pijače se, odvisno od primera, uvrščajo pod tar. št. 22,03 do 22,06 ali pod tar. št. 22,08“.

(31) Določbe o „dealkoholiziranih“ ali „delno dealkoholiziranih“ vinih so določeni v uredbi o skupni ureditvi trgov (EU) št. 1308/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117.

(32) Dejansko bi take pijače vsebovale določeno količino alkohola, četudi zelo nizek odstotek. V skladu s pravom EU bi se torej morale šteti za alkoholne pijače.

(33) Likerji, ki spadajo v okvir te določbe in ne izpolnjujejo te zahteve, izpolnjujejo pa zahteve Uredbe (ES) št. 110/2008 ter so bili proizvedeni in označeni pred 31. decembrom 2022, se lahko še naprej dajejo na trg do izčrpanja zalog.

(34) Žgane pijače, ki ne izpolnjujejo te zahteve, izpolnjujejo pa zahteve Uredbe (ES) št. 110/2008 ter so bile proizvedene in označene pred 31. decembrom 2022, se lahko še naprej dajejo na trg do izčrpanja zalog.

(35) Žgane pijače, ki spadajo v okvir te določbe in so bile označene v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 pred 31. decembrom 2022, se lahko še naprej dajejo na trg do izčrpanja zalog.

(36) Žgane pijače, ki spadajo v okvir te določbe in so bile označene v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 pred 31. decembrom 2022, se lahko še naprej dajejo na trg do izčrpanja zalog.

(37) Uvedeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1096 z dne 21. aprila 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede določb o označevanju tipiziranih žganih pijač (UL L 238, 6.7.2021, str. 1).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 78

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 18. februar 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 78/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10304 – THERMO FISHER / PPD) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 78/02	Menjalni tečaji eura — 17. februar 2022	2
2022/C 78/03	Obvestilo Komisije – Smernice za izvajanje nekaterih določb o označevanju iz Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 78/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10541 - GOLDMAN SACHS / GRUPO VISABEIRA / CONSTRUCTEL VISABEIRA) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	51
2022/C 78/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10349 – AMAZON/MGM) ( 1 )	53
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 78/06	Objava zahteve v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89	54

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1370
JPY	japonski jen	130,84
DKK	danska krona	7,4398
GBP	funt šterling	0,83493
SEK	švedska krona	10,5930
CHF	švicarski frank	1,0466
ISK	islandska krona	141,60
NOK	norveška krona	10,1225
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,383
HUF	madžarski forint	356,08
PLN	poljski zlot	4,5065
RON	romunski leu	4,9432
TRY	turška lira	15,4945
AUD	avstralski dolar	1,5786
CAD	kanadski dolar	1,4439
HKD	hongkonški dolar	8,8692
NZD	novozelandski dolar	1,6950
SGD	singapurski dolar	1,5278
KRW	južnokorejski won	1 360,70
ZAR	južnoafriški rand	16,9893
CNY	kitajski juan	7,2060
HRK	hrvaška kuna	7,5330
IDR	indonezijska rupija	16 291,53
MYR	malezijski ringit	4,7612
PHP	filipinski peso	58,314
RUB	ruski rubelj	86,3880
THB	tajski bat	36,537
BRL	brazilski real	5,8495
MXN	mehiški peso	23,0367
INR	indijska rupija	85,2935

Pravna podlaga	zakonodaja EU o žganih pijačah, horizontalna zakonodaja EU o označevanju živil, nacionalna zakonodaja o žganih pijačah (zvezna zakonodaja)
Opis zahtev	splošna merila kakovosti za žganje iz sadja


	(1) Besedilo velja za EGP.