15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/1

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10596 – OTPP / KKR / GREENCOLLAR)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 74/01)

Komisija se je 7. februar 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10596. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/2

SPOROČILO KOMISIJE

Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in periodičnih denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču Evropske unije v postopkih za ugotavljanje kršitev

(2022/C 74/02)

I. Uvod

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko Sodišče, kadar Komisija proti državi članici sproži postopek pred Sodiščem Evropske unije zaradi neizpolnitve neke obveznosti iz Pogodb, naloži finančne sankcije v dveh primerih:

(a)	če država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev predhodne sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena kršitev prava EU (člen 260(2) PDEU);

(b)	če država članica ni izpolnila svoje obveznosti glede uradnega obveščanja o ukrepih za prenos direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom (člen 260(3) PDEU) (1).

V obeh primerih je lahko sankcija, ki jo naloži Sodišče, sestavljena iz pavšalnega zneska za kaznovanje nadaljevanja kršitve (2) in dnevne denarne kazni, da se zadevno državo članico spodbudi, da čim prej po razglasitvi sodbe odpravi kršitev (3). Komisija predlaga zneske finančnih sankcij Sodišču, ki sprejme končno odločitev.

Splošni pristop Komisije pri izračunu predlaganih sankcij je ustaljen. Od leta 1997 (4) naprej, kot je navedeno v zaporednih sporočilih (5), uporablja pristop, ki odraža tako zmogljivost za plačilo zadevne države članice kot tudi njeno institucionalno težo. To stori z uporabo tako imenovanega faktorja „n“ (6). Komisija pri izračunu predlaganih sankcij poleg faktorja „n“ upošteva tudi druge faktorje, kot sta resnost kršitve in njeno trajanje.

Izračun faktorja „n“ temelji na bruto domačem proizvodu (BDP) držav članic in številu sedežev za predstavnike v Evropskem parlamentu, dodeljenih vsaki državi članici. Metoda za njegov izračun je bila večkrat posodobljena (7), nazadnje 13. aprila 2021 (8), ko jo je Komisija prilagodila zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

V sporočilu iz leta 2010 (9) o posodobitvi podatkov, ki se uporabljajo za ta izračun, je Komisija določila, da je treba faktor „n“ in druge makroekonomske podatke prilagoditi vsako leto (10), da se upoštevata inflacija in gibanje BDP.

Letošnja posodobitev (11) temelji na gibanju inflacije in BDP posameznih držav članic. Ustrezni statistični podatki o stopnji inflacije in BDP, ki se uporabljajo, so bili ugotovljeni dve leti pred posodobitvijo („pravilo t–2“), tj. leta 2020, saj sta dve leti minimalno obdobje, ki je potrebno za zbiranje sorazmerno stabilnih makroekonomskih podatkov. Stopnja inflacije za referenčno leto je 1,6 %.

Pomemben dejavnik, ki vpliva na letošnjo posodobitev, je pandemija COVID-19. Pandemija je dejansko močno vplivala na BDP držav članic v letu 2020, saj se je ta na ravni EU-27 zmanjšal za 4,4 %, učinki na ravni držav pa so bili različni, kar vpliva na faktorje „n“.

II. Elementi posodobitve

Seznam ekonomskih meril, ki jih je treba posodobiti, je naslednji:

—	enotna pavšalna osnova denarne kazni (12), ki trenutno znaša 2 683 EUR (13) in jo je treba prilagoditi glede na inflacijo,

—	enotna pavšalna osnova pavšalnega zneska (14), ki trenutno znaša 895 EUR (15) in jo je treba prilagoditi glede na inflacijo,

—	27 faktorjev „n“, ki jih je treba prilagoditi glede na BDP zadevne države članice ob upoštevanju njenega števila sedežev v Evropskem parlamentu; za izračun pavšalnih zneskov in dnevnih denarnih kazni se uporablja isti faktor „n“,

—	najnižji pavšalni zneski (16), ki jih je treba prilagoditi glede na inflacijo.

III. Posodobitve

Komisija bo uporabila naslednje posodobljene vrednosti za izračun višine denarnih kazni (pavšalnega zneska ali denarne kazni), ko pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 260(2) in (3) PDEU:

1)	enotna pavšalna osnova za izračun denarne kazni se določi v višini 2 726 EUR,

2)	enotna pavšalna osnova za izračun dnevnega zneska, da se določi pavšalni znesek, znaša 909 EUR,

faktorji „n“ in najnižji pavšalni zneski za 27 držav članic so:

Država članica	Posebni faktor „n“	Najnižji pavšalni znesek (v tisoč EUR)
Belgija	0,860	1 940
Bolgarija	0,280	632
Češka	0,590	1 331
Danska	0,580	1 308
Nemčija	5,000	11 277
Estonija	0,120	271
Irska	0,610	1 376
Grčija	0,520	1 173
Španija	2,260	5 097
Francija	3,750	8 458
Hrvaška	0,220	496
Italija	3,110	7 014
Ciper	0,100	226
Latvija	0,140	316
Litva	0,210	474
Luksemburg	0,170	383
Madžarska	0,470	1 060
Malta	0,080	180
Nizozemska	1,340	3 022
Avstrija	0,750	1 692
Poljska	1,450	3 270
Portugalska	0,570	1 286
Romunija	0,750	1 692
Slovenija	0,170	383
Slovaška	0,320	722
Finska	0,510	1 150
Švedska	0,880	1 985

Komisija bo od datuma sprejetja tega sporočila ob vložitvi tožbe pred Sodiščem v skladu s členom 260 PDEU uporabljala posodobljene vrednosti.

(1) Komisija v sporočilu iz leta 2011 o izvajanju člena 260(3) PDEU (UL C 12, 15.1.2011, str. 1) in sporočilu iz leta 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (UL C 18, 19.1.2017, str. 10.) poudarja, da enako metodo, kot je bila določena s sporočilom iz leta 2005 (sporočilo o izvajanju člena 228 Pogodbe ES (SEC(2005) 1658)), uporablja tudi za izračun finančnih sankcij v skladu s členom 260(3) PDEU.

(2) Sporočilo predsednika: Prenovljeno sporočilo o izvajanju člena 228 Pogodbe ES (SEC(2005) 1658), točka 10.3.

(3) SEC(2005) 1658, točka 14.

(4) Metoda izračuna denarnih kazni, določena v skladu s členom 171 Pogodbe ES (UL C 63, 28.2.1997, str. 2).

(5) Glej zlasti Sporočilo Komisije – Izvajanje člena 260(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 12, 15.1.2011, str. 1) in Sporočilo Komisije – Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (UL C 18, 19.1.2017, str. 10).

(6) SEC(2005) 1658, točka 14. Faktor „n“ se izračuna, kot sledi:

GDP n = BDP zadevne države članice, v milijonih EUR; GDP avg = povprečni BDP vseh držav članic; Seat n = število sedežev zadevne države članice v Evropskem parlamentu; Seat avg = povprečno število sedežev vseh držav članic v Evropskem parlamentu.

(7) Sporočilo Komisije – Sprememba metode izračuna pavšalnih plačil in dnevnih denarnih kazni, ki jih Komisija predlaga v postopkih ugotavljanja kršitev pred Sodiščem Evropske unije (C(2019) 1396 final, UL C 70, 25.2.2019, str. 1).

(8) Sporočilo Komisije – Prilagoditev izračuna pavšalnih zneskov in denarnih kazni, ki jih Komisija predlaga v postopkih za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije, po izstopu Združenega kraljestva (C(2021) 2283 final, UL C 129, 13.4.2021, str. 1).

(9) SEC(2010) 923/3.

(10) Glej posodobitve iz leta 2011 (SEC(2011) 1024 final), leta 2012 (C(2012) 6106 final), leta 2013 (C(2013) 8101 final), leta 2014 (C(2014) 6767 final), leta 2015 (C(2015) 5511 final), leta 2016 (C(2016) 5091 final), leta 2017 (C(2017) 8720 final), leta 2018 (C(2018) 5851 final), leta 2019 (C(2019) 6434 final) in leta 2020 (C(2020) 6043 final) za letno prilagoditev ekonomskih podatkov.

(11) Podatki o BDP za letošnjo posodobitev so bili pridobljeni 10. januarja 2022. Inflacija se meri z uporabo implicitnega deflatorja BDP.

(12) Znesek dnevne denarne kazni se izračuna tako, da se enotni pavšalni znesek najprej pomnoži s faktorjema za resnost in trajanje kršitve, nato pa s faktorjem „n“.

(13) C(2021) 2283 final

(14) Dnevni pavšalni znesek se izračuna tako, da se enotni pavšalni znesek (ki se razlikuje od enotnega pavšalnega zneska za dnevne denarne kazni) pomnoži s faktorjem za resnost kršitve in faktorjem „n“. Pavšalni znesek se nato izračuna na podlagi števila dni trajanja kršitve (bodisi od prve sodbe Sodišča do izvršitve sodbe ali do sodbe v zadevah na podlagi člena 260(2) PDEU bodisi od datuma prenosa Direktive do izvršitve sodbe ali do sodbe v zadevah na podlagi člena 260(3) PDEU). Pavšalni znesek, izračunan na navedeni podlagi, bi bilo treba uporabiti, če rezultat zgoraj navedenega izračuna presega najnižji pavšalni znesek.

(15) C(2021) 2283 final

(16) Najnižji fiksni pavšalni znesek je določen za vsako državo članico v skladu s posebnim faktorjem „n“. Če seštevek dnevnih pavšalnih zneskov ne bo presegal najnižjega fiksnega pavšalnega zneska, bo Sodišču predlagan najnižji fiksni pavšalni znesek.

15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/5

Menjalni tečaji eura (1)

14. februar 2022

(2022/C 74/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1316
JPY	japonski jen	130,60
DKK	danska krona	7,4411
GBP	funt šterling	0,83720
SEK	švedska krona	10,6158
CHF	švicarski frank	1,0472
ISK	islandska krona	142,60
NOK	norveška krona	10,0693
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,527
HUF	madžarski forint	357,06
PLN	poljski zlot	4,5400
RON	romunski leu	4,9457
TRY	turška lira	15,3510
AUD	avstralski dolar	1,5902
CAD	kanadski dolar	1,4431
HKD	hongkonški dolar	8,8283
NZD	novozelandski dolar	1,7112
SGD	singapurski dolar	1,5247
KRW	južnokorejski won	1 354,50
ZAR	južnoafriški rand	17,1310
CNY	kitajski juan	7,1937
HRK	hrvaška kuna	7,5293
IDR	indonezijska rupija	16 190,53
MYR	malezijski ringit	4,7420
PHP	filipinski peso	58,114
RUB	ruski rubelj	86,3480
THB	tajski bat	36,800
BRL	brazilski real	5,8965
MXN	mehiški peso	23,1331
INR	indijska rupija	85,4715

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/6

SKLEP KOMISIJE

z dne 13. decembra 2021

o navodilih centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije, da preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske vnese v evidenco transakcij Evropske unije

(2022/C 74/04)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2019/1122 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (2), zlasti člena 49 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je s Sklepom C(2020) 9188 (3) dala navodila centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije, da preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Norveške, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske za obdobje 2021–2023 vnese v evidenco transakcij Evropske unije.

(2)

Komisija je v navedenem sklepu menila, da po izteku prehodnega obdobja iz Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (4) za lete med letališči na ozemlju Evropske unije in letališči v Združenem kraljestvu ter leti med letališči v Združenem kraljestvu ne veljajo obveznosti glede poročanja in skladnosti v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami (EU ETS) v skladu z začasnim odstopanjem iz člena 28a(1) Direktive 2003/87/ES, na podlagi katerega bi morale države članice zahteve iz navedene direktive v zvezi z emisijami iz nekaterih letov na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih obravnavati kot izpolnjene.

(3)

Unija ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska sta decembra 2020 (5) sklenila sporazum. Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija podpisala na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2020/2252 (6), odobrila pa ga je na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2021/689 (7). Sporazum se je začasno uporabljal do začetka veljavnosti 1. maja 2021 (8). Sporazum določa, da mora imeti vsaka pogodbenica vzpostavljen učinkovit sistem oblikovanja cen ogljika, ki zajema letalstvo, in da se leti z letališč na ozemlju EGP na letališča v Združenem kraljestvu urejajo v okviru EU ETS.

(4)	V skladu s členom 28a(7) Direktive 2003/87/ES se odstopanje iz člena 28a(1) Direktive 2003/87/ES uporablja samo v skladu s pogoji Sporazuma.

(5)	Komisija je 17. junija 2021 sprejela Delegirano uredbo (EU) 2021/1416 o spremembi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izključitve dohodnih letov iz Združenega kraljestva iz EU ETS (9).

(6)

Zato je treba revidirati število pravic za letalstvo, dodeljenih vsakemu operaterju zrakoplova za obdobje 2021–2023, in ustrezne preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo naložiti v evidenco transakcij Evropske unije, da se upošteva vključitev letov, ki imajo vzlet na letališču, ki se nahaja na območju EGP, in pristanek na letališču, ki se nahaja na območju Združenega kraljestva, v področje uporabe EU ETS.

(7)

Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska so Komisiji sporočile preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo.

(8)

Komisija meni, da so preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo, ki so jih sporočile Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska, v skladu s členom 28a Direktive 2003/87/ES.

(9)	Centralnemu administratorju bi bilo zato treba naročiti, naj revidirane preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo vnese v evidenco transakcij Evropske unije –

SKLENILA:

Edini člen

Centralni administrator vnese preglednice nacionalnih dodelitev pravic za letalstvo za Belgijo, Bolgarijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Slovaško, Finsko in Švedsko s končnimi letnimi količinami za brezplačno dodelitev pravic do emisije za letalstvo za obdobje 2021–2023, kot so določene v Prilogi, v evidenco transakcij Evropske unije.

V Bruslju, 13. decembra 2021

Za Komisijo

Frans TIMMERMANS

izvršni podpredsednik

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) UL L 177, 2.7.2019, str. 3.

(3) Sklep Komisije C(2020) 9188 z dne 16. decembra 2020 o navodilih centralnemu administratorju, naj preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Norveške, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske vnese v evidenco transakcij Evropske unije.

(4) UL C 384 I, 12.11.2019, str. 1.

(5) Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 444, 31.12.2020, str. 14).

(6) Sklep Sveta (EU) 2020/2252 z dne 29. decembra 2020 o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (UL L 444, 31.12.2020, str. 2).

(7) Sklep Sveta (EU) 2021/689 z dne 29. aprila 2021 o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (UL L 149, 30.4.2021, str. 2).

(8) Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (UL L 149, 30.4.2021, str. 2560).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1416 z dne 17. junija 2021 o spremembi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izključitve dohodnih letov iz Združenega kraljestva iz sistema EU za trgovanje z emisijami (UL L 305, 31.8.2021, str. 1).

PRILOGA I

Spremembe preglednic nacionalnih dodelitev za obdobje 2021–2023

Opomba: Vrednosti od leta 2021 do 2023 so skupne vrednosti, ki izhajajo iz uporabe letnega linearnega faktorja zmanjšanja v višini 2,2 %.


Država članica:	Belgija

Identifikacijska št. ETS	Ime operaterja	2021	2022	2023
1905	3M COMPANY	14	14	14
00123	ABELAG AVIATION	293	287	280
7649	ABX Air Inc	9 507	9 294	9 080
33612	Allied Air Ltd	54	53	52
1084	Belgian Air Force	154	151	147
908	Brussels Airlines N.V. / S.A.	271 849	265 734	259 619
4369	CAL CARGO AIRLINES	1 079	1 054	1 030
f11336	Corporate Wings LLC	1	1	1
f11102	FedEx Express Corporate Aviation	4	3	3
13457	Flying Partners CVBA	77	75	73
29427	Flying Service	247	242	236
24578	G.A.F.I. Ltd	3	3	3
29980	Hainan Airlines	37	36	35
24997	JET AIRWAYS (INDIA) LTD	33	32	32
28582	Jet Aviation Business Jets AG for INTER-WETAIL AG	14	13	13
27709	Kalitta Air LLC	1 560	1 525	1 490
31207	N604FJ LLC	3	2	2
2344	SAUDI ARABIAN AIRLINES	2 962	2 895	2 828
27769	SEA AIR	21	20	20
26784	Southern Air Inc	50	49	48
27011	TNT Airways S.A.	101 181	98 905	96 629
30011	TUI Airlines Belgium	95 794	93 639	91 484
36269	VF International SAGL	19	19	18
	SKUPAJ	484 956	474 046	463 137


Država članica:	Bolgarija

11775	AIR VIA Ltd.	48 273	47 187	46 101
28445	BH Air Ltd	27 434	26 817	26 200
29056	BULGARIAN AIR	73 968	72 304	70 640
27538	BOLGARIJAN AIR CHRTR.	26 925	26 319	25 713
	SKUPAJ	176 600	172 627	168 654


Država članica:	Češka

34430	CAIMITO ENTERPRISES LIMITED	13	13	13
859	Ceské aerolinie a.s.	245 321	239 802	234 284
24903	Travel Service a.s.	115 423	112 826	110 230
	SKUPAJ	360 757	352 641	344 527


Država članica:	Danska

3456	Air Alsie A/S	380	372	363
22466	Air Greenland AS	155	151	148
366	Danish Air Transport A/S	5 556	5 431	5 306
26272	Execujet Europe A/S	35	34	33
32158	Jet Time A/S	41 154	40 228	39 302
12230	Nordic Aviation Capital A/S	9	8	8
142	P/F Atlantic Airways	605	591	578
9918	Star Air A/S	86 243	84 303	82 363
4357	SUN-AIR of Scandinavia	5 783	5 653	5 523
46967	Sunclass Airlines ApS	172 640	168 756	164 873
31527	SYMPHONY MILLENNIUM LTD.	1	1	1
	SKUPAJ	312 561	305 528	298 498


Država članica:	Nemčija

3647	Adolf Würth GmbH & Co. KG	152	148	145
6802	Aero Personal s.a. de c.v.	9	9	8
156	Aeroflot – Russian Airlines	273	267	261
35126	Aerologic GmbH	8 091	7 909	7 727
201	AIR CANADA	123	120	118
33133	Air China Cargo Co. Ltd	8 537	8 345	8 153
786	Air China Limited	31	31	30
237	Air India Ltd.	45	44	43
32419	AirBridgeCargo Airlines LLC	2 119	2 072	2 024
22317	Air-Service GmbH	19	18	18
21756	Airtrans Flugzeugvermietungs GmbH	32	32	31
33706	Arcas Aviation GmbH & Co. KG	8	8	7
19480	Asiana Airline	6 569	6 421	6 274
14559	ASW Air-Service Werkflugdienst GmbH & Co.KGFlughafen Geb. 34722335 Hamburg	12	11	11
20979	Atlas Air Inc.	837	818	800
27868	Atlasjet Airlines	164	161	157
516	Bahag Baus Handelsgesellschaft AG Zug/Schweiz Zweigniederlassung Mannheim	8	8	7
30586	BALL CORP	1	1	1
509	BASF SE	38	37	36
25978	Bauhaus Gesellschaft für Bau- und Hausbedarf mbH & Co.vertreten durch die Bauhaus Gesellschaft für Bau- und Hausbedarf mbH	9	9	8
32764	BHARAT FORGE	3	3	3
3166	BLACK & DECKER	2	2	2
23956	Blue Sky Airservice GmbH	4	4	4
14658	BMW AGBMW Flight ServiceLieferanten Nr 915508-10G.A.T P.O. BOX85356 München-Flughafen	61	59	58
6667	BOMBARDIER AEROSPACE	10	10	9
31614	Bombardier Transportation GmbH -3	10	10	9
1778	Bundesamt für Infrastruktur, Umweltschutz und Dienstleistungen der Bundeswehr	415	405	396
15176	Bundespolizei-Fliegergruppe	31	31	30
19823	CA "Air Moldova" IS	1 013	990	968
5800	CATHAY PACIFIC	6 960	6 804	6 647
35418	Challenge Aero AG	2	2	2
824	Condor Flugdienst GmbH	201 127	196 602	192 078
26466	DC Aviation GmbH	421	411	402
30996	Deere & Company	3	3	3
4484	Delta Air Lines Inc.	609	596	582
8980	Delta Technical Services Ltd	8	8	7
1776	Deutsche Lufthansa AG	2 000 943	1 955 932	1 910 921
35715	DHL Air Limited	2 049	2 003	1 957
967	Direct Air Service GmbH & Co. KG	14	13	13
2044	Dr. August Oetker KG	21	20	20
28795	DULCO Handel GmbH & Co. KG	17	16	16
8082	E.I. du Pont de Nemours and Company	3	3	3
24568	ebm-papst Mulfingen GmbH & Co. KG	25	25	24
996	EGYPTAIR	246	241	235
9807	EMIRATES	13 712	13 403	13 095
29929	ETIHAD AIRWAYS	200	196	191
36121	European Air Transport Leipzig GmbH	301 879	295 089	288 298
8272	Farnair Switzerland AG	7 271	7 108	6 944
14557	Firma Steiner FilmInhaber Herr Siegfried Steiner	16	15	15
32678	Fresena Flug Gmbh & CO KG	12	11	11
28944	Germanwings GmbH	362 409	354 256	346 104
26105	Hansgrohe AG	21	20	20
32953	HeidelbergCement AG	14	13	13
33269	Herrenknecht Aviation GmbH	15	14	14
27680	HURKUS HAVAYOLU TASIMACILIK VE TICARET A.S. (d.b.a. FREEBIRD AIRLINES)	575	562	549
35785	ifm traviation gmbh	34	33	33
1528	Iran Air	2 397	2 343	2 289
1562	Jat Airways	413	403	394
28589	Jet Aviation Business Jets AG for FANCOURT FLUGCHARTER GmbH & CO KG	2	2	2
21462	Johnson Controls Inc	77	76	74
21723	Joint Stock Company Ural airlines	25	25	24
f10653	Kimberly-Clark Corporation	3	3	3
1652	KOREAN AIR LINES CO. LTD.	21 107	20 632	20 158
1673	KUWAIT AIRWAYS	6 155	6 016	5 878
6383	Lechair GmbH	3	3	3
42192	Liebherr Geschäftsreiseflugzeug GbR	27	27	26
15456	Luftfahrt-BundesamtHermann-Blenk-Straße 2638108 Braunschweig	11	11	10
3857	Lufthansa Cargo AG	8 067	7 885	7 704
25067	MNG Havayollari ve Tasimacilik A.S. (MNG Airlines)	1 909	1 866	1 823
24270	Montenegro Airlines	55	0	0
12218	Nike Inc	9	9	8
567	OBO JET-Charter GmbH	23	23	22
22820	Oman Air	82	80	78
25059	Omni Air International	11 276	11 023	10 769
17692	ONUR AIR TASIMACILIK A.S.	2 383	2 330	2 276
23244	Open Joint Stock Company "Rossiya Airlines" JSC "Rossiya Airlines"	58	56	55
8236	Owens Corning	2	2	2
12648	Pacelli-Beteiligungs GmbH & Co. KG	4	4	4
10690	PEGASUS HAVA TASIMACILIGI A.S.	1 288	1 259	1 230
22294	PENSKE JET INC	1	1	1
775	Pentastar Aviation LLC	6	6	6
3751	PROCTER & GAMBLE	5	5	5
2196	QANTAS AIRWAYS	69	68	66
21912	KATAR AIRWAYS	334	327	319
606	Robert Bosch GmbH	74	73	71
24784	Samsung Techwin	1	1	1
18991	SAP AG	27	27	26
38681	Silk Way West Airlines	530	518	506
2463	SINGAPORE AIRLINES	14 547	14 220	13 892
31870	Sm Aviation Service GmbH	5	5	5
29841	Spirit of Spices GmbH	3	3	3
5216	SRILANKAN AIRLINES LIMITED	2 193	2 143	2 094
29368	Star Aviation Ltd	5	5	5
15526	STATE ENTERPRISE ANTONOV DESIGN BUREAU	2 846	2 782	2 718
10201	SunExpress	1 543	1 509	1 474
2681	Thai Airways International Public Company Limited	165	162	158
31353	Tidnish Holdings Limited	1	1	1
37070	Trevo Aviation Limited	23	23	22
1389	TUIfly GmbH	211 900	207 134	202 367
32741	Ulla Popken GmbH	15	14	14
2782	UNITED AIRLINES	740	724	707
8960	United Parcel Service Co.	116 462	113 842	111 223
18224	UZBEKISTAN AIRWAYS	103	100	98
31669	Vacuna Jets Limited	9	9	8
2833	Viessmann Werke GmbH & Co.KG	81	79	78
18671	Volga-Dnepr Airlines LLC	9 111	8 906	8 701
2840	VOLKSWAGEN AG VOLKSWAGEN AirService	481	470	460
1323	WEKA Flugdienst GmbH	13	12	12
30605	Wheels Aviation Ltd. Montreal Avenue D-41577836 Rheinmünster	10	10	9
27514	Wirtgen Beteiligungsgesellschaft mbH	10	10	9
5960	Zeman FTL	35	34	34
	SKUPAJ	3 343 956	3 268 683	3 193 460


Država članica:	Estonija

38604	SmartLynx Airlines Estonia	9 716	9 498	9 279
30036	ULS AIRLINES CARGO (prej KUZU AIRLINES CARGO)	395	386	377
	SKUPAJ	10 111	9 884	9 656


Država članica:	Irska

132	AER LINGUS	478 073	467 319	456 564
29670	AERO WAYS	5	5	5
298	AIR CONTRACTORS	12 201	11 926	11 652
31782	AMERIPRISE FINANCIAL	1	1	1
35166	AT&T INC	1	1	1
27087	AVIONETA LLC	3	3	3
1537	BAXTER HEALTH CARE	2	2	2
6890	BECTON DICKINSON	2	2	2
33247	BLUE CITY HOLDINGS LLC	2	2	2
29250	CENTURION AVTN SRVCS	7	7	6
21455	CITYJET LIMITED	54 321	53 099	51 877
36082	CMC GROUP INC	3	3	3
131	Comhfhorbairt Gaillimh (trading as Aer Arann)	13 383	0	0
32509	COOK AIRCRAFT LEASING	3	3	3
28444	CROSS AVIATION LTD	36	35	34
6064	DUBAI AIR WING	42	42	41
1009	Eli Lilly and Company	2	2	2
23828	EMC Corporation	90	88	86
29521	FAIRMONT AVIATION SE	3	3	3
21578	FEDERAL-MOGUL	2	2	2
18781	FJ900 Inc.	5	5	5
9532	FL AVIATION CORPORATION	7	7	6
f10208	FLIGHTSTAR CORPORATION	3	3	3
22958	GROUP HOLDINGS Inc	3	3	3
28219	Harley-Davidson Motor Company Group LLC.	2	2	2
29387	HARBERT FUND ADVISORS INC.	1	1	1
21857	HARSCO Corporation	4	4	4
21409	IRVING AIR SERVICE INC	2	2	2
f10275	JELD-WEN Inc.	1	1	1
1584	JOHNSON & JOHNSON	2	1	1
f10286	KANSAS CITY LIFE INSURANCE COMPANY	2	2	2
20894	KOHLER CO	3	3	3
1823	LOCKHEED MARTIN CORPORATION	1	1	1
27893	MERCK & CO	2	2	2
2079	OWENS-ILLINOIS GENERALINC.	6	6	6
F10361	PNC FINANCIAL SERVICES GROUP	1	1	1
32096	PRIME AVIATION JSC	8	8	8
8651	RYANAIR LIMITED	3 557 748	3 477 717	3 397 686
3696	TEXAS INSTRUMENTS INC	2	2	2
25363	THE BOEING COMPANY	3	2	2
26380	THE HERTZ CORPORATION	6	6	6
2797	UNITED STATES STEEL	12	12	12
29120	VEN AIR	9	9	9
8142	VIRGIN ATLANTIC AIRWAYS LTD.	173	169	165
36499	WARNER CHILCOTT	1	1	1
f10815	Washington Penn Plastic Company	6	6	6
f10485	XEROX CORPORATION	2	2	2
	SKUPAJ	4 116 197	4 010 523	3 918 231


Država članica:	Grčija

20514	AEGEAN AIRLINES SA	369 755	361 437	353 120
39537	AIR CANADA ROUGE LP	44	43	42
40100	ELLINAIR S.A.	1 591	1 556	1 520
31722	GAINJET S.A.	225	220	215
34624	OLYMPIC AIR	184 160	180 017	175 874
9012	S & K (BERMUDA)	41	40	39
31109	SKY EXPRESS S.A.	2 936	2 870	2 804
	SKUPAJ	558 752	546 183	533 614


Država članica:	Španija

26560	245 Pilot Services	1	1	1
8740	ABBOTT LABORATORIES	5	5	5
160	Aerolíneas Argentinas	25	24	23
2880	Aerovías de Mexico S.A de C.V	33	32	32
9345	AIR EUROPA LINEAS AEREAS S.A.U	239 195	233 814	228 434
22380	AIR NOSTRUM	169 923	166 101	162 278
f10006	Air Products & Chemicals Inc	1	1	1
36793	AIRLEASE CORPORATION	1	1	1
29159	AIRMAX LLC	1	1	1
36637	Alba Star, S.A.	12 627	12 343	12 059
21575	ARABASCO	6	6	6
12669	BA CITYFLYER LTD	9 534	9 319	9 105
2621	Binter Canarias, S.A.	2	2	1
24180	CORPORACION YGNUS AIR S.A.	8 684	8 489	8 293
35909	COVINGTON AVIATION	1	1	1
8808	Eastman Kodak Company	2	2	2
30842	EJS AVIATION SERVICES LTD	1	1	1
4025	EMBRAER	3	3	3
31186	ENGUIA GEN CE LTDA	1	1	1
40052	Evelop Airlines, S.L.	11 949	11 680	11 411
27226	Executive Airlines S.L.	306	299	292
26852	Executive Skyfleet Inc	5	5	5
5453	FLYBE limited	50 188	49 059	47 930
10992	FLYING LION Ltd	3	3	3
4402	GESTAIR S.A.	225	220	215
25841	GF AIR	4	3	3
38329	IBERIA EXPRESS	21 971	21 476	20 982
1475	IBERIA Líneas Aéreas de España S.A. Operadora	744 366	727 622	710 877
28586	Jet Aviation Business Jets AG (JBJA) for GO AHEAD INTERNATIONAL LTD.	18	17	17
7532	JET2.COM LIMITED	142 061	138 865	135 669
6281	JOHNSON SC AND SON	1	1	1
30440	Lark Aviation	1	1	1
1689	Latam Airlines Group, S.A.	20 850	20 381	19 912
15453	OJSC «TRANSAERO Airlines»	7	7	7
35266	PCS Aviation Services LLC	1	1	1
32000	PRIVILEGE STYLE S.A.	12 570	12 287	12 005
32852	Priyan Foundation	6	6	6
29804	PUNTO FA S.L.	18	17	17
f11770	REAL WORLD TOURS INC	1	1	1
29825	SAS Institute Inc.	7	7	7
30794	SLEEPWELL AVIATION LTD	4	4	4
31936	SQUADRON AVIATION SERVICES LIMITED	3	3	3
11309	SWIFTAIR S.A.	15 862	15 505	15 149
34933	TAILWIND HAVA YOLLARI A.S.	106	104	102
30131	Thomson Airways Limited	366 484	358 240	349 996
24765	UNICASA IND DE MOVEIS SA	1	1	1
29086	Vim Airlines	7	7	7
38266	VOLOTEA, S.A.	97 868	95 666	93 465
30190	VUELING AIRLINES S.A.	679 072	663 797	648 521
29378	WAMOS AIR S.A.	16 262	15 896	15 530
	SKUPAJ	2 620 273	2 561 328	2 502 388


Država članica:	Francija

4306	ACCOR SA	14	14	14
28604	AFRIQIYAH AIRWAYS	60	58	57
186	AIR ALGERIE	27	27	26
35192	Air Arabia Maroc	25	24	24
29420	AIR AUSTRAL	2 157	2 109	2 060
30304	AIR CARAIBES	47	46	45
227	Air France	1 488 354	1 454 873	1 421 393
252	AIR MADAGASKAR	557	544	532
261	Air Mauritius Ltd	739	723	706
5636	AIR SEYCHELLES	1 554	1 519	1 484
5633	AIR TRANSAT	2 722	2 661	2 599
29815	Aircairo	966	944	922
24094	Airbus Transport International	26 163	25 575	24 986
369	AMERICAN AIRLINES	613	599	585
35644	AMY'S KITCHEN INC.	5	5	4
35895	ANDROMEDA LTD	1	1	1
6188	Apex Oil Company Inc.	4	4	4
406	ARKIA ISRAELI AIRLINES LTD ("Arkia")	37	36	35
27518	ASL AIRLINES FRANCE SA	56 895	55 615	54 335
436	AURIGNY AIR SERVICES LIMITED	8	8	8
29467	AVIALAIR	12	11	11
6323	BANLINE AVIATION	18	18	17
9170	BEL AIR LIMITED	7	7	7
30067	BONGRAIN BENELUX S.A.	22	22	21
4790	BOUYGUES	23	23	22
32578	CALVIN KLEIN STUDIO LLC	1	1	1
10054	CCM Airlines	63 991	62 551	61 112
31445	Celestial Airways	1	1	1
f10770	Charles Schwab	2	2	2
29834	China Cargo Airlines Co.Ltd.	8 522	8 330	8 138
12141	China Eastern Airlines Co.Ltd.	11	11	11
31057	CLOUD AIR SERVICES LTD	3	3	3
9049	COLLEEN CORP	2	2	1
6369	Corsair	5 254	5 135	5 017
30051	COSTA AZZOURA LTD.	2	2	2
12219	Cox Enterprises Inc	1	1	1
35062	CPI Aviation LLC	8	8	8
F10210	CROWN CORK & SEAL	3	3	3
33204	CTC AVIATION JET SERVICES LTD	19	19	18
18972	DASSAULT AVIATION	20	20	19
1139	Dassault Falcon Jet	3	3	3
9703	Disney Aviation Group	1	1	1
944	DONINGTON AVIATION	14	13	13
7028	Dow Chemical Company The	5	5	5
24571	DSWA LLC	1	1	1
32311	Elysair-OpenSkies	121	118	115
23881	EXECUTIVE JET MANAGEMENT	52	51	50
1147	Federal Express Corporation d/b/a FedEx Express	72 383	70 755	69 127
7521	FORMULA ONE MNGMT	68	67	65
35426	FTC Consulting AG	1	1	1
32164	FUTURA TRAVELS	2	2	2
7618	GAMA AVIATION LTD	284	277	271
9002	GIE ATR	8	8	8
1365	GULF AIR	47	46	45
5362	Halliburton Energy Services	6	6	6
32412	Hamilton Aviation Inc.	1	1	1
21879	ISRAIR Airlines and Tourism LTD	24	23	23
1559	JAPAN AIRLINES INTERNATIONAL Co. Ltd	2 277	2 225	2 174
28006	JAPAT AG	14	14	13
32707	Jet Aviation Business Jets AG for MASC AIR LIMITED	1	1	1
31488	Jet Aviation Business Jets AG for YYA AVIATION LTD.	4	4	4
24536	JPMORGAN CHASE BANK National Association	1	1	1
31595	JSC Premier Avia	5	5	5
6510	KALAIR LTD	3	3	3
4489	Limited Service Corporation	25	25	24
7764	LVMH SERVICES	27	26	26
19696	LYRECO	31	30	29
34154	MARCO POLO AVIATION LTD	1	1	1
1976	Maritime Investment & Shipping Co Ltd	12	12	12
1855	Middle East Airlines – Airliban s.a.l.	40	39	38
1098	MIL FRANCE	336	328	321
35455	Mont Blanc Aviation Ltd.	3	3	3
31095	NETJETS INTERNATIONAL	32	31	31
35373	Next Generation Ventures	1	1	1
31199	Nissan Corporate Aviation	2	2	2
32959	NOFA	1	1	1
10326	NOUVELAIR TUNISIE	3 093	3 024	2 954
2088	PAKISTAN INTERNATIONAL AIRLINES CORP.	3 229	3 156	3 084
17921	PLANE SAILING LTD	7	7	7
31920	PRESTBURY TWO LLP	2	2	2
28189	ProAir-Charter-Transport GmbH	4	4	4
22432	KATAR AMIRI FLIGHT	224	219	214
31585	QUALCOMM Incorporated	2	2	2
35828	Related Companies	2	2	2
258	Royal Air Maroc	1 301	1 271	1 242
25946	Salem Aviation	4	4	4
5432	SAUDI OGER	31	30	30
32411	Scotts Miracle-Gro	5	5	5
1249	SELIA	47	46	44
2752	Société Tunisienne de l'Air "TUNISAIR"	1 093	1 068	1 043
2642	SYRIAN ARAB AIRLINES	892	872	852
159	TAG AVIATION S.A.	119	117	114
26684	TAG AVIATION UK LTD	338	330	322
4386	TAM Linhas Aéreas S.A.	103	101	99
799	The Coca-Cola Company	3	2	2
4744	TITAN AIRWAYS	2 164	2 115	2 067
32673	Transavia France	57 154	55 868	54 582
28237	TWIN JET	1 975	1 930	1 886
19445	Vietnam Airlines	5	5	5
33703	Viking Aviation Ltd	1	1	1
23592	Vulcan Inc.	3	3	3
32120	WILDERNESS POINT ASSOC	1	1	1
	SKUPAJ	1 806 509	1 765 870	1 725 233


Država članica:	Hrvaška

12495	HRVAŠKA Airlines Hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d.	71 755	70 140	68 526
	SKUPAJ	71 755	70 140	68 526


Država članica:	Italija

11479	Air Dolomiti S.p.A. LARE	3 232	3 159	3 087
11698	AIR ITALY S.P.A.	228 648	223 504	218 361
23132	Albanian Airlines	4	4	3
28123	AMRASH	3	3	3
36153	BAYHAM LIMITED	8	8	8
20198	Belavia – Belarusian Airlines	29	29	28
8974	BERWIND CORPORATION	3	3	3
590	BRITISH AIRWAYS PLC	542 984	530 769	518 555
35318	CARGOLUX ITALIA	7 824	7 648	7 472
26954	Carnival Corporation	2	2	2
36770	CHEMIPLASTICA AVIATION LTD	2	2	2
f10307	Colony Advisors, LLC	5	5	5
32850	Consolidated Press Holdings Limited	5	4	4
31211	CSC TRANSPORTATION INC	1	1	1
33586	E+A Aviation Ltd.	4	3	3
1039	Ethiopian Airlines Enterprise	10 851	10 607	10 363
35213	GEDEAM TOURISM S.A.	22	21	21
23240	GTC Management Services	2	2	2
493	J C BAMFORD EXCAVATORS LIMITED	35	34	33
f10781	LUCKY FIVES LLC	4	4	3
32051	MERIDIAN AIR COMPANY LTD.	309	302	295
28484	Neos	16 061	15 700	15 338
31232	Petroff Air Ltd	12	12	11
8487	Poste Air Cargo S.R.L.	14 741	14 409	14 078
f10400	SERVICIOS AEREOS SUDAMERICANOS S.A.	3	3	3
8484	SIRIO S.p.A.	310	303	296
34831	Società Aerea Italiana S.p.A.	966 446	944 706	922 966
22663	TAVISTOCK	4	4	4
f11186	Trinity Broadcasting of FL. Inc.	1	1	1
26545	WIDEWORLD SERVICES LTD.	6	6	5
29423	Wind Jet S.p.a.	137 603	134 507	131 412
	SKUPAJ	1 929 164	1 885 765	1 842 368


Država članica:	Ciper

10639	AIRSTAR CORPORATION	3	3	3
7132	Joannou & Paraskevaides (Aviation) Limited	16	16	15
	SKUPAJ	19	19	18


Država članica:	Latvija

23085	"AirBaltic Corporation" A/S	181 349	177 270	173 190
21470	SmartLynx Airlines Limited	9 005	8 803	8 600
	SKUPAJ	190 354	186 073	181 790


Država članica:	Luksemburg

724	Cargolux Airlines Interantional SA	20 344	19 887	19 429
f11328	eBay Inc.	1	1	1
26052	Global Jet Luxembourg	257	251	246
1781	LUXAIR Société de Navigation Aérienne S.A.	51 827	50 661	49 495
29957	West Air Luxembourg SA	5 350	5 229	5 109
32947	YANGTZE RIVER EXPRESS AIRLINES Company Limited	3 324	3 249	3 174
	SKUPAJ	81 103	79 278	77 454


Država članica:	Madžarska

29227	CityLine Hungary Kft	3 189	3 118	3 046
27768	Smartwings Hungary Kft.	5 577	5 451	5 326
30078	WIZZ AIR MADŽARSKA LTD	604 841	591 235	577 629
	SKUPAJ	613 607	599 804	586 001


Država članica:	Malta

256	AIR MALTA PLC	141 734	138 546	135 358
34461	Comlux Malta Ltd.	58	56	55
38482	Vista Jet Ltd	87	85	83
	SKUPAJ	141 879	138 687	135 496


Država članica:	Nizozemska

2297	ALIA ROYAL JORDANIAN	518	506	495
29157	BROKERAGE & MANAGMT	4	4	4
6984	China Airlines	5 538	5 414	5 289
24134	CHINA SOUTHERN	3 177	3 106	3 035
30777	Corendon Airlines	645	631	616
37301	Corendon Dutch Airlines B.V.	36 571	35 749	34 926
22713	Eastman Chemical Company	2	2	2
29824	EIE EAGLE INC ESTABLISHMENT	2	2	2
1005	ELAL israeli airlines	1 245	1 217	1 189
14846	EVA AIR	5 039	4 925	4 812
3735	KENIJA AIRWAYS	45	44	43
12405	KOM Activity I B.V.	10	10	9
1640	Koninklijke Luchtvaart maatschappij NV	701 677	685 893	670 109
29439	Liberty Global Europe BV	22	21	21
f11885	Liberty Global Inc.	2	2	2
1801	MALAYSIA AIRLINES	1 075	1 050	1 026
1833	Martinair Holland N.V.	1 686	1 648	1 611
278	Nippon Cargo Airlines	6 378	6 234	6 091
2440	Shell Aircraft International	18	17	17
2723	Transavia Airlines CV	399 711	390 719	381 728
30852	TUI Airlines Nederland BV	35 028	34 240	33 452
	SKUPAJ	1 198 393	1 171 434	1 144 479


Država članica:	Avstrija

31943	AMGEN	4	4	4
27885	Austin Jet Holding GmbH	14	13	13
440	Austrian Airlines AG	400 165	391 164	382 162
33061	Avcon Jet Aktiengesellschaft	77	75	74
45083	easyJet Europe Airline GmbH	1 793 005	1 752 672	1 712 338
30323	International Jet Management GmbH	135	131	128
9965	Magna International Inc.	2	2	2
35956	Pegasus Jet Ltd.	5	5	5
45298	Sparfell GmbH	175	171	167
25989	The Flying Bulls GmbH	14	14	13
19210	Ukraine International Airlines	3 216	3 144	3 071
	SKUPAJ	2 196 812	2 147 395	2 097 977


Država članica:	Poljska

36143	Smartwings Poland Sp. Z o.o.	67 529	66 010	64 491
30797	Magellan Pro-Service Sp. z o.o.	11	11	11
1763	POLSKIE LINIE LOTNICZE LOT S.A.	211 759	206 995	202 232
38446	Smartwings Poland Sp. z o.o.	53	52	51
	SKUPAJ	279 352	273 068	266 785


Država članica:	Portugalska

9568	Air Bear	4	4	4
10014	ANADARKO PETROLEUM CORPORATION	1	1	1
24973	Flight Management Corporation	2	1	1
32417	IBIS PARTICIPACOES E SERVICOS LTDA	3	3	3
23781	Netjets Transportes Aereos SA	3 146	3 075	3 005
25573	SATA INTERNACIONAL S.A.	469	459	448
5683	SWAGELOK	2	2	2
388	TAAG – Linhas Aéreas de Angola – Angola Airlines	2	2	2
2649	TRANSPORTES AEREOS DECABO VERDE-SA	15	15	14
2656	Transportes Aéreos Portugueses S.A.	484 086	473 197	462 307
27218	White Airways S.A.	1 970	1 926	1 882
	SKUPAJ	489 700	478 685	467 669


Država članica:	Romunija

30600	BLUE AIR AVIATION S.A.	143 492	140 264	137 036
26254	CARPATAIR S.A.	24 076	23 535	22 993
2658	S.C. TAROM S.A.	128 848	125 950	123 051
	SKUPAJ	296 416	289 749	283 080


Država članica:	Slovaška

36243	Travel Service a.s. organizacná zložka Slovensko	11 786	11 521	11 256
	SKUPAJ	11 786	11 521	11 256


Država članica:	Finska

380	Alticor Inc.	3	3	3
372	AMERICAN EXPRESS	1	1	1
8930	METROPOLITAN LIFE	5	5	5
1167	Finnair Oyj	467 129	456 621	446 113
22109	FRANKLIN TEMPLETON TRAVEL INC.	7	7	7
8849	HONEYWELL INTERNATIONAL Inc	12	12	12
32127	River Aviation Oy	35	34	33
37304	Verizon Corporate Services Group Inc.	3	3	3
	SKUPAJ	467 195	456 686	446 177


Država članica:	Švedska

30326	Amapola Flyg AB	5 510	5 386	5 262
31345	ATLANTIC AIRLINES UK	1 799	1 758	1 718
21131	ATRAN	2 338	2 285	2 233
22830	Braathens Regional Airways AB	75 880	74 173	72 466
1116	MIL SWEDEN	90	88	86
24970	Nova Airlines AB	56 716	55 440	54 164
2351	Scandinavian Airlines System SAS	1 198 730	1 171 765	1 144 800
23235	TUIfly Nordic AB	91 821	89 755	87 690
20170	West Air Sweden AB	13 197	12 900	12 604
	SKUPAJ	1 446 081	1 413 550	1 381 023

Operaterji, ki jih trenutno upravlja Švica

33938	AMAC AEROSPACE	4	4	4
2850	easyJet Switzerland SA	152 013	148 594	145 174
6101	Edelweiss Air AG	15 466	15 118	14 770
29471	Letalski prevoznik Zürich-Airport AG	99	97	94
31311	MSC Aviation S.A.	23	22	22
28494	Swiss International Air Lines Ltd.	229 766	224 597	219 429
	SKUPAJ	397 371	388 432	379 493

15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/33

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10620 – GIP / SSE / OTPP / SCOTIA GAS NETWORKS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 74/05)

Komisija je 7. februarja 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

—	Global Infrastructure Partners („GIP“) (ZDA),

—	Ontario Teachers’ Pension Plan Board („OTPP“, Kanada),

—	SSE plc („SSE“) (Združeno kraljestvo),

—	Scotia Gas Networks Ltd („SGN“) (Združeno kraljestvo).

Podjetja GIP, OTPP in SSE bodo pridobila v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem SGN.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za podjetje GIP: vodilni neodvisni upravljavec infrastrukturnega sklada, katerega dejavnosti so osredotočene na promet, energetiko, odpadke in druge sektorje,

—	za podjetje OTPP: upravljanje pokojninskih prejemkov in naložb sredstev iz pokojninskih načrtov,

—

za podjetje SSE: multinacionalno energetsko podjetje. Glavne dejavnosti podjetja SSE so sestavljene iz treh segmentov: i) SSEN Transmission: lastništvo, upravljanje in vzdrževanje omrežja za prenos električne energije na severu Škotske; ii) SSEN Distribution: lastništvo, upravljanje in vzdrževanje omrežja za distribucijo električne energije na severu Škotske in v osrednji južni Angliji ter iii) SSE Renewables: razvoj, gradnja, obratovanje in lastništvo naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov,

—	za podjetje SGN: drugo največje omrežje za distribucijo zemeljskega plina v Združenem kraljestvu. SGN ima v lasti podjetji Scotland Gas Networks plc in Southern Gas Networks plc. Ti dve omrežji pokrivata celotno Škotsko, južni London in jugovzhodno Anglijo.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10620 – GIP / SSE / OTPP / SCOTIA GAS NETWORKS

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2) UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/35

Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2022/C 74/06)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v podatkovni zbirki Komisije eAmbrosia.

SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST

„SALINĀTĀ RUDZU RUPJMAIZE“

EU št.: TSG-LV-1043-AM01 – 30. december 2020

Država članica ali tretja država: „Latvija“

1. Ime za registracijo

„Salinātā rudzu rupjmaize“

2. Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 2.24 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

3. Razlogi za registracijo

3.1 Gre za proizvod:

☒	katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo;

☐	ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

Posebne lastnosti kruha „salinātā rudzu rupjmaize“ izhajajo iz recepta in metode njegove priprave.

V nasprotju z drugimi vrstami rženega kruha recept za kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ ne vsebuje pekovskega kvasa, ampak grobo mleto rženo moko, približno 0,8 % semen kumine, 8–16 % sladkorja in do 3 % nefermentiranega rženega slada.

Tehnika priprave je posebna v tem, da se pred pripravo testa približno 30 % ržene moke „osladi“, tj. popari, poparjena moka pa nato počiva in fermentira vsaj 12 ur. Poleg tega se moka popari v kadeh iz lesa listavcev, saj se po poparjenju v teh kadeh hladi počasneje, kot bi se v skledah iz kovine ali drugih materialov. Ko se moka popari z vročo vodo (85–95 °C), še 2–4 ure vzdržuje temperatura 63–65 °C, da se lahko škrob razgradi v sladkorje, ki dajejo proizvodu sladek okus. Poleg tega se na robovih kadi ohrani mikroflora z mlečnokislinskimi bakterijami iz predhodno fermentirane poparjene moke, ki omogoči postopno fermentacijo mlečne kisline ter povečanje kislosti poparjene moke, ko se ta ohlaja. Fermentacija mlečne kisline zavira razvoj nezaželenih mikroorganizmov. Zaradi dolgega postopka priprave poparjene moke in droži se mikroorganizmi lahko dovolj namnožijo, da kruh dobi potrebno kislost, aromo in luknjičavost, zato se pekovski kvas ne dodaja.

Še ena posebna lastnost latvijskega kruha „salinātā rudzu rupjmaize“ so semena kumine, ki se dodajo med pripravo poparjene moke in testa ter dajejo kruhu značilno aromo kumine.

Latvijski kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ je znan tudi po podolgovati štruci, ki je vsaj dvakrat tako dolga kot široka, ročno zaobljenih krajcih, mehki bleščeči temnorjavi skorji, premazani s škrobno zmesjo, in aromatični sredici. Kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ se peče neposredno v vroči krušni peči in ne na pladnjih ali v modelih. Tako lahko toplota intenzivno prehaja, s čimer se ohrani ročno dosežena oblika kruha, štruca pa je večja in ima močnejšo skorjo.

3.2 Ime:

☒	ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,

☐	ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.

Beseda „salināt“ pomeni narediti sladko, sladiti, npr. s prelivanjem moke z vročo vodo (K. Karulis, Latviešu etimoloģijas vārdnīca (Etimološki slovar latvijskega jezika), zvezek II, 1992). Gre za staro besedo, ki je bila v zahodni Latviji v vsakdanji rabi že v 18. stoletju.

Izraz „salinātā rudzu rupjmaize“ se nanaša na kruh, spečen iz grobo mlete ržene moke, pri katerem se v postopku priprave uporablja poparjena moka, kar pomeni, da se del moke prelije z vročo vodo, da bi kruh postal slajši.

V raziskovalnem delu Mūsu maize (2004) (Naš vsakdanji kruh) etnografinja Indra Čekstere pojasni, da je v regiji Kurzeme „rženi kruh (rupjmaize) znan kot ‚salinātā‘ maize, kadar se del moke popari z vročo vodo“.

4. Opis

4.1 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

„Salinātā rudzu rupjmaize“ je naravno vzhajan kruh, ki ga v Latviji pečejo iz grobo mlete ržene moke in pri pripravi katerega se uporabljajo poparjena moka in droži. Tovrsten kruh se peče v krušni peči, oblikuje se v podolgovato štruco, ki tehta en kilogram ali več ter ima mehko bleščečo skorjo, na katero se po peki nanese škrobna zmes ali voda.

Zunanji videz in oblika: podolgovata štruca z zaobljenimi krajci, ki je vsaj dvakrat tako dolga kot široka; na skorji je lahko na vrhu odtis, ob straneh pa vtisi.

Skorja: temna, mehka in bleščeča; lahko je potresena s semeni kumine; na skorji so lahko na spodnji strani otrobi, moka ali javorovi listi.

Sredica: temna, z večjimi ali manjšimi luknjicami; prožna; lahko je rahlo vlažna.

Okus in aroma: prijetna aroma pečenega kruha in semen kumine s sladkokislim okusom rženega kruha.

4.2 Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) te uredbe)

Metoda priprave kruha „salinātā rudzu rupjmaize“ poteka v več fazah: priprava, hlajenje in fermentacija poparjene moke, mesenje in fermentacija testa, razdelitev, oblikovanje štruc, peka.

Recept za kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ (za 10 kg moke) (*)

Poparjena moka

3 kg grobo mlete ržene moke

0,08–0,1 kg semen kumine

6–8 l vroče vode

0,05–0,3 kg nefermentiranega slada

Temperatura vode: 85–95 °C

Temperatura poparjene moke

Začetna: 63–68 °C

Končna: 35–28 °C

Čas priprave: 12–24 ur

Fermentacija poparjene moke

7–10 kg ohlajene poparjene moke

0,4–1,6 kg droži

Trajanje fermentacije: 3–6 ur

Temperatura fermentacije: 35–36 °C

Testo

7–12 kg fermentirane poparjene moke

7–10 kg ržene moke

0,8–1,6 kg sladkorja

0,15–0,2 kg soli

Trajanje fermentacije: 2–3 ure

Temperatura fermentacije: 30–34 °C

*	Po tem receptu se zamesi približno 15–20 kg testa, iz katerega je mogoče speči od 13 do 18 kilogramskih štruc ob upoštevanju, da se 10 % mase med peko izgubi. Ko so štruce pečene, se premažejo s škrobno zmesjo, ki se pripravi tako, da se zavre mešanica krompirjeve moke in vode.

Pri pripravi kruha „salinātā rudzu rupjmaize“ se popari grobo mleta ržena moka. Moka se tradicionalno popari v približno 30-litrskih kadeh, izdelanih iz desk iz lesa listavcev, in sicer trepetlike ali lipe, v katerih se meša z leseno lopatico. Mikroflora, ki ostane na robovih kadi iz predhodno fermentiranega testa, spodbuja fermentacijo mlečne kisline, zato se kad ne opere, ampak natančno ostrga in shrani na suhem. Popari se približno 30 % (3 kg) celotne količine moke, uporabljene za pripravo kruha (10 kg). Moka, oddeljena za poparjenje, in semena kumine se „osladijo“, tj. poparijo z vodo, katere temperatura znaša približno 95 °C. Po tem postopku bi morala temperatura poparjene moke znašati približno 63–68 °C.

Običajno je treba dodati od dva- do 2,5-krat več vode kot moke. Voda se dodaja postopno, da se moka in voda med stepanjem lažje sprimeta v homogeno zmes, ki je približno tako gosta kot gosta smetana. Ko je temperatura poparjene moke 63–65 °C, se doda približno 50–300 g nefermentiranega rženega slada, ki ga je treba temeljito vmešati. Zaradi semen kumine in slada ima poparjena moka aromo kumine, proizvod pa značilni sladkokisli okus. Sladki okus se razvije, ker slad razgradi škrob v sladkorje, kisli okus pa se razvije zaradi mlečne in ocetne kisline, ki nastaneta pri fermentaciji mlečne kisline.

Če je poparjena zmes moke pravilno pripravljena, ima homogeno teksturo, podobno gosti smetani, in je sivorjave barve. Ko je moka poparjena, jo je treba 2–4 ure pustiti v kadi, v kateri je bila pripravljena, ter vzdrževati optimalno temperaturo (63–65 °C), da se omogoči pretvorba škroba v sladkor. Potem je treba poparjeno moko premešati, da se ohladi. Poparjena moka se 12–24 ur hladi in fermentira v isti kadi. Ko temperatura znaša približno 36 °C, se poparjeni moki doda približno 0,4–1,6 kg droži iz predhodne priprave kruha, da se tako spodbudi fermentacija mlečne kisline. Droži je treba najprej dodati samo v zgornji del kadi, čez par ur pa jih je treba vmešati globlje, približno do polovice poparjene moke, in nazadnje vse do dna. Med fermentacijo postane poparjena moka kiselkasta in se izoblikuje prijeten sladkokisel okus.

Ko poparjena moka fermentira, se testo pregnete v leseni kadi ali posodi za mesenje. Po fermentaciji se testu iz poparjene moke dodajo ržena moka, sladkor in sol, lahko se doda tudi največ 10 % pšenične moke. Testo se gnete, dokler se ne lepi več na roke in dokler niso vse sestavine enakomerno umešane. Z mokrimi rokami se zgladi vrhnja plast testa, ki se potem pokrije in postavi na toplo, da se fermentacija lahko nadaljuje. Razpoke na zgornji površini testa in dvakratno povečanje njegove prostornine pomenijo, da je testo fermentiralo. Zdaj se lahko razdeli in speče.

Fermentirano testo se razdeli na kose z rokami, ki jih je treba omočiti v vodi. Kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ se oblikuje v podolgovate štruce, potem pa zgladi z mokrimi rokami; večje štruce se prerežejo ob straneh, da ne razpokajo, na površini pa se lahko vrežejo križ, črte ali kak simbol. Štruce testa se lahko položijo na površine, pokrite s tkanino, na plošče ali krušne loparje, posute z otrobi ali prekrite z javorovimi listi, potem pa se vstavijo v peč. Pečejo se neposredno v vroči krušni peči in ne na pladnjih ali v modelih. Peč se na začetku peke segreje na višjo temperaturo (280–350 °C), da nastane močnejša skorja, ki ne razpoka. Peka se potem nadaljuje pri nižji temperaturi (200–250 °C). Kruh se peče približno eno do dve uri, odvisno od velikosti štruce. Ko se vroče štruce vzamejo iz peči, se premažejo s škrobno zmesjo ali vodo, da postane skorja mehkejša in bolj bleščeča.

Organoleptični in fizikalno-kemijski kazalniki kakovosti kruha

Oblika, zunanji videz	podolgovata štruca, vsaj dvakrat tako dolga kot široka; debela, temna, bleščeča skorja; lahko je potresena s semeni kumine
Luknjičavost sredice	enakomerno luknjičasta; luknjice so lahko večje ali manjše
Prožnost sredice	temna, prožna in rahlo vlažna
Okus in aroma	prijetna aroma pečenega kruha in semen kumine s sladkokislim okusom rženega kruha
Kislost kruha, pH	5 –10
Vsebnost vlage v kruhu, %	38 –45

Ko je kruh pečen, se najprej ohladi, potem pa prestavi v hladen in zračen prostor ali prekrije z laneno krpo. Ko se ohladi, se lahko prodaja kot cela štruca ali narezan na manjše kose ali rezine. Lahko se tudi zapakira v vrečko iz blaga, papirnato ali plastično vrečko. Hrani se lahko pri sobni temperaturi (15–25 °C) ali zamrznjen (–18 °C). Kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ ostane dolgo svež in ga je mogoče hraniti vsaj 5–10 dni.

4.3 Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

Rženi kruh je že od nekdaj eno osnovnih živil v latvijskih domovih, zato je še vedno simbol latvijske narodne identitete. Vključen je v poglavje latvijskega kulturnega kanona o ljudskem izročilu. Latvijski kulturni kanon je podobno kot enakovredni kanoni drugih evropskih držav zbirka najbolj izstopajočih in najpomembnejših umetniških del in kulturnega bogastva, ki so najpomembnejši kulturni dosežki v zgodovini naroda.

V raziskovalnem delu Mūsu maize O(2004) (Naš vsakdanji kruh) je etnografinja Indra Čekstere zapisala, da se v latvijskih gospodinjstvih „kruh ‚salinātā rudzu rupjmaize‘ najpogosteje peče tako, da se po moki v kadi prelije vrela voda.“ Kepa testa iz predhodne priprave kruha se razpusti v topli vodi in doda kot droži. Tekoče testo se zmeša v kadi in pusti čez noč, da fermentira. Stepa se z dolgo leseno lopatico. Zjutraj se začne gnetenje. Gnetenje je dolgotrajen postopek, v katerem se dodajo semena kumine in preostala moka. Ko se testo ne lepi več na prste, je gnetenje končano. Kad s fermentiranim testom se postavi poleg peči, na lopati, ki se posuje z malo moke ali na katero se položijo javorovi listi, pa se oblikujejo majhne podolgovate štruce, ki se hitro vstavijo v peč.“

V publikaciji Latviešu tradicionālie ēdieni (Tradicionalne latvijske jedi) (urednika I. Heinola in S. Stinkule, publikacija objavljena leta 2006 s podporo Državnega kulturnega sklada) je zapisano, da sta bila kmetijstvo in ribištvo vse do začetka 20. stoletja glavni dejavnosti Latvijcev in Livoncev, zato je bila njihova osnovna prehrana sestavljena iz domačega rženega kruha in različnih kuhanih jedi. Publikacija vsebuje tudi opis kruha „salinātā rudzu rupjmaize“ in navedbo, da se je pri njegovi pripravi uporabljala ržena moka, del te moke pa se je poparil. Testo se je pripravljalo v leseni kadi, fermentacija pa je potekala zaradi droži, ki so ostale od predhodne priprave kruha, in mikroorganizmov, ki so ostali na robovih kadi. Iz testa so se izdelale dolge štruce in spekle v peči na drva.

V knjigi Daudzveidīgā maizīte (Mnogotere oblike kruha) (1993) strokovnjakinja za peko kruha Zigrīda Liepiņa opisuje tudi pripravo tradicionalnega kruha „salinātā rudzu rupjmaize“z začetka 20. stoletja. V opisu sta poudarjena edinstvenost poparjenja moke in trajanje fermentacije v lesenih kadeh, zaradi katerih kruh dobi značilno prijetno aromo ter luknjičasto in prožno sredico.

Učiteljica gospodinjstva in ročnih spretnosti M. Leiše je opisala pripravo kruha „salinātā rudzu rupjmaize“ in navedla recept zanj. Opozorila je, da je za pripravo kruha najbolje uporabiti posodo iz lesa listavcev in da je treba del moke preliti z neko količino vroče vode ter mešanico stepati z leseno lopatico, dokler testo ne postane homogeno. Čez približno 12 ur, ko se poparjena moka ohladi, se dodajo droži, mešanica pa mora najprej fermentirati, da se lahko potem zamesi testo. Fermentirano testo se razdeli na kose in speče neposredno v vroči krušni peči. (Praktiskā mājturība (Praktično gospodinjstvo), založnik A. Gulbis, Riga, 1931).

L. Dumpe je v publikaciji Latviešu tautas ēdieni (Latvijske nacionalne jedi) (2006) na podlagi gradiva, zbranega med etnografskimi odpravami, opisala, kako se je kruh „salinātā rudzu rupjmaize“ pekel okoli leta 1915. Ugotavlja, da se je „za fermentacijo običajnega kruha uporabljala topla voda, segreta na 45–65 °C, za fermentacijo kruha ‚salinātā‘ pa vroča voda, segreta na 95 °C. Testo se je gnetlo, dokler se ni več prijemalo na roke in je na njem ostala bela črta, če si ga raztegnil s prstom. Zameseno testo se je pokrilo in je na toplem ponovno fermentiralo. Fermentirano testo se je razdelilo na kose, oblikovalo v podolgovate štruce in speklo v krušni peči. Na vroče štruce se je potem nanesla voda ali škrobna zmes. Tako se je skorja zmehčala in postala bleščeča“.

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

15.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 74/40

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda na ravni Unije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2022/C 74/07)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA NA RAVNI UNIJE

„Jumilla“

PDO-ES-A0109-AM05

Datum vloge: 10. februar 2021

1. Vložnik in pravni interes

Združenje Consejo Regulador D.O. „Jumilla“ (Regulativni svet za označbo porekla „Jumilla“),

katerega člani so vsi vinogradniki in vinske kleti, ki pridelujejo grozdje in proizvajajo, shranjujejo ali stekleničijo vino za ZOP „Jumilla“ ali vina, ki lahko uporabljajo to ZOP.

2. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se spremembe nanašajo

☐	Ime proizvoda

☐	Kategorije proizvoda vinske trte

☐

Povezava

☒	Omejitve trženja

3. Opis spremembe in razlogi zanjo

Pakiranje na razmejenem geografskem območju in odprava možnosti premikanja neustekleničenega zaščitenega vina v vinske kleti, ki niso zajete z ZOP.

a)	Zadevne postavke v specifikaciji proizvoda: 8. Veljavne zahteve

b)	Zadevni deli enotnega dokumenta: 9. Dodatni pogoji

Razlogi

Gre za spremembo Unije, ki spada v eno od kategorij iz člena 14(1) Uredbe (EU) 2019/33, in sicer: nadaljnje omejitve trženja proizvoda.

Utemeljitev spremembe v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 2019/33

Kakovostni razlogi

—

Proizvodnja vin z ZOP „Jumilla“ se ne konča s postopkom spreminjanja mošta v vino z alkoholnim vrenjem in drugimi dodatnimi postopki, pač pa s stekleničenjem. To se mora namreč šteti za zaključno fazo proizvodnje teh vin, saj vključuje druge enološke postopke, ki bi lahko vplivali na posebne značilnosti, tj. filtriranje, stabilizacijo in različne vrste korektivnih ukrepov. Poleg tega je pogosto treba izvesti tudi fazo staranja v steklenici, ki poteka na stojalih za steklenice v potrjeni vinski kleti, saj se končno vino tako zaokroži.

Vinogradniki so pomen te zaključne faze pri proizvodnji vina spoznali z izkušnjami, ki so jih pridobili, ko je neustekleničeno vino še lahko zapuščalo razmejeno območje.

Ta označba porekla je bila priznana v Španiji leta 1966. Podobno kot v preostalem sektorju so tudi kakovostne zahteve v dolgi zgodovini te označbe porekla bistveno napredovale, zato je skrbno spremljanje stekleničenja danes nujni predpogoj za kakovost. Zato se želi v samem sektorju zagotoviti, da se takšnemu spremljanju ne bo izognilo nobeno vino, ki lahko uporablja označbo „Jumilla“. Zadostuje navedba, da je bilo pred 20 leti (v sezoni 2000–2001) 86 % vina s to ZOP izvoženega neustekleničenega, zdaj pa ta delež znaša le približno 4 %.

—

Nadalje je jasno tudi, da se s prevozom na dolge razdalje ali v daljšem obdobju poveča tudi tveganje za spremembo proizvoda, saj lahko pride do oksidacije ali spremembe temperature, kar škoduje kakovosti vina. Omogočanje takšnih pošiljk torej ogroža kakovost.

Vinogradniki se tega močno zavedajo, zato delež neustekleničenega vina na trgu sedaj predstavlja le delček vsega vina, ki se proda na ZOP.

—	Stekleničenje bi morali izvajati potrjeni vinogradniki z območja ZOP, torej na razmejenem območju, da bi se tako v celoti zagotovila kakovost proizvoda. V nasprotnem primeru bi lahko bil ogrožen ugled proizvoda, za katerega so ti vinogradniki neposredno odgovorni in imajo od njega koristi.

Jamstvo porekla

—

Nadzorni organ, ki deluje znotraj razmejenega območja, je imenoval pristojni španski organ, akreditiral pa ga je nacionalni akreditacijski organ v skladu s standardom ISO 17065 o certificiranju proizvodov. Potrebna je popolna sledljivost, da se tako jamči za dejansko poreklo surovin in proizvodov. Te dejavnosti lahko izvede le nadzorni organ, ki pa iz logističnih in finančnih razlogov ne more obiskovati vinskih kleti v drugih državah članicah ali tretjih državah, da bi jamčil za poreklo vina, ki se stekleniči tam.

—

Če se neustekleničeno vino pošlje izvajalcem dejavnosti zunaj območja, nadzorni organ da jamstvo s spremnim dokumentom, v katerem je potrjeno poreklo proizvoda in njegova skladnost s specifikacijami ZOP „Jumilla“ vse do odpreme. Če ni nadaljnje kontrole, je to jamstvo porekla neuporabno in torej neveljavno za namene ZOP.

Res je, da je v pravilih EU predvideno sodelovanje z nadzornimi organi v namembnih državah. Izkušnje pa kažejo, da je takšno sodelovanje omejeno le na običajni nadzor, ki ga izvajajo proizvajalci. Zahteve za fazo stekleničenja iz zadevnih specifikacij se ne pregledujejo ustrezno.

Na vsaki steklenici mora biti jamstvo porekla v obliki sekundarne etikete ali oštevilčenega žiga. Pri stekleničenju zunaj razmejenega območja pa se od nadzornega organa ti elementi ne zahtevajo. To pomeni, da se sekundarne etikete in oštevilčeni žigi ne uporabljajo, čeprav to zahteva specifikacija.

Razmere so še slabše, če stekleničenje poteka v tretji državi, približno 75 % prodanega neustekleničenega vina z ZOP „Jumilla“ pa je namenjenih v države zunaj EU. V takšnih primerih ni vzpostavljen niti mehanizem za izvajanje nadzora nad temi vini.

Nadalje je nemogoče, da bi nadzorni organ vedel, kako bodo takšni proizvodi končali na trgu: pod imenom ZOP, pod drugim imenom ali pomešani z drugimi vini.

Zagotavljanje nadzora

—

Pred to vlogo za spremembo so bila pošiljkam neustekleničenega zaščitenega vina na zahtevo registriranega izvajalca dejavnosti priložena potrdila o poreklu.

Iz zgoraj navedenih razlogov in na podlagi izkušenj ter zaradi nezagotavljanja kakovosti in nadzora, ki je značilno za pošiljke neustekleničenega vina, se ne zdi primerno, da bi se še naprej izdajala potrdila za vina, za katera se pred dajanjem na trg ne izvede nikakršen nadzor.

—

Obseg izvoza neustekleničenega vina se sčasoma zmanjšuje, kar jasno dokazujejo trenutni podatki. Kot primer naj navedemo, da je bilo v sezoni 2010–2011 izvoženih 20 704 hektolitrov, torej približno 25 % proizvodnje. V sezoni 2019–2020 je bilo izvoženih 8 939 hektolitrov, torej približno 4 % proizvodnje. V letu 2021 do zdaj ni bila izvožena nobena pošiljka neustekleničenega vina. Zato bi bili kakršni koli poskusi izvajanja nadzora certifikacijskega organa še manj upravičeni, saj gre za zelo majhne količine, ki so namenjene v zelo razpršene kraje.

—

Nadzorni organ in njegov pristojni organ poleg tega menita, da se ta vina dejansko dajo na trg brez ZOP „Jumilla“. Zato nobenemu od vinogradnikov, ki stekleničijo vina z ZOP „Jumilla“, ne bo treba spremeniti svojih praks, prav tako pa tudi ne bodo prizadeti njihovi interesi.

Vsi proizvajalci, ki izvažajo neustekleničena vina, se s tem ukrepom strinjajo, odobrili pa so ga tudi vsi vinogradniki in vinske kleti na območju zaščitene označbe porekla. V nacionalnem postopku ugovora za odobritev te spremembe specifikacije ni bilo intervencij.

—

Nacionalni akreditacijski organ, ki vsako leto revidira delo nadzornega organa, je podal komentar na izgubo nadzora nad izvoženimi količinami, ki jih je potrdil nadzorni organ. S to spremembo bodo rešene tudi tovrstne težave, ki bi lahko ogrozile status nadzornega organa kot certifikacijskega organa za vino.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Jumilla

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

3.	Likersko vino

4. Opis vina

1. Bela vina („Jumilla“ in „Jumilla Dulce“)

Videz: od kovinske do topazne barve. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po svežem sadju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: ravnotežje med kislinami in sladkorji. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Vina rosé („Jumilla“ in „Jumilla Dulce“)

KRATEK OPIS

Videz: razpon barv od malinasto rožnate do nežno lososove. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po svežem sadju, po rdečem jagodičju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Vina rosé („Jumilla Monastrell“)

KRATEK OPIS

Videz: razpon barv od malinasto rožnate do nežno lososove. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po svežem sadju, po rdečem jagodičju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Rdeča vina („Jumilla Monastrell“)

KRATEK OPIS

Videz: od vijolične do opečnato rdeče barve, sladka vina lahko razvijejo okraste odtenke. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po rdečem jagodičju, po črnem jagodičju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Taničen. V sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Rdeča vina („Jumilla“ in „Jumilla Dulce“)

KRATEK OPIS

Videz: od vijolične do opečnato rdeče barve, sladka vina lahko razvijejo okraste odtenke. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po rdečem jagodičju, po črnem jagodičju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Taničen. V sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Likerska vina („Tinto Monastrell“)

KRATEK OPIS

Videz: od češnjevo rdeče do okraste barve. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po črnem jagodičju, po suhem sadju.

Okus: sladkorji prevladajo nad kislinami. Taničen.

Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

a. Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Vinogradi, namenjeni za zaščiteno označbo porekla „Jumilla“, se lahko obdelujejo ekstenzivno ali intenzivno.

Ekstenzivna pridelava: za vinograde, v katerih je zaradi terena, nadmorske višine, padavin in drugih okoljskih dejavnikov gostota zasaditve v skladu z naslednjimi kmetijskimi parametri: največ 1 900 trsov na hektar in najmanj 1 100 trsov na hektar.

Intenzivna pridelava: za vinograde, ki prav tako glede na okoljske razmere izpolnjujejo naslednje kmetijske parametre: gostota zasaditve med 3 350 in 1 500 trsov na hektar.

Grozdje se trga tako, da se ne poslabša njegova kakovost. Za vina z ZOP se uporablja samo zdravo grozdje, ki je dovolj zrelo in ima najmanj 10,7 ° Bauméja (belo grozdje) oziroma 11 ° Bauméja (rdeče grozdje).

Grozdje sorte monastrell, ki se uporablja za likersko vino, mora imeti ob trganju najmanj 13 °Bauméja.

Pri stiskanju sta mošt in vino izpostavljena tlaku, tako da se dobi največji donos, ta pa po predelavi ne sme preseči 74 litrov končnega vina na 100 kilogramov grozdja.

Za izračun potekov staranja se kot izhodišče določi prvi dan oktobra vsakega leta.

b. Največji donosi

Najpogosteje gojene rdeče sorte

5 000 kilogramov grozdja na hektar

37 hektolitrov na hektar

Najpogosteje gojene bele sorte

5 625 kilogramov grozdja na hektar

41,62 hektolitrov na hektar

Intenzivno gojenje

8 750 kilogramov grozdja na hektar

64,75 hektolitra na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Proizvodno območje vin z zaščiteno označbo porekla „Jumilla“ obsega zemljišča v občinah Jumilla v pokrajini Murcia ter v običajen Fuentealamo, Albatana, Ontur, Hellín, Tobarra in Montealegre del Castillo v pokrajini Albacete.

7. Sorte vinske trte

AIRÉN

CABERNET SAUVIGNON

CHARDONNAY

GARNACHA TINTA

GARNACHA TINTORERA

MACABEO – VIURA

MALVASIA AROMATICA – MALVASIA DE SITGES

MERLOT

MONASTRELL

MOSCATEL DE GRANO MENUDO

PEDRO XIMÉNEZ

PETIT VERDOT

SAUVIGNON BLANC

SYRAH

TEMPRANILLO – CENCIBEL

VERDEJO

8. Opis povezave

8.1 Vino

Najpomembnejša sorta grozdja je monastrell, zelo trdoživa sorta, ki je popolnoma prilagojena težkim razmeram na tem območju, kot so suša, zelo vroča poletja in spomladanska zmrzal. Daje bujna vina polnega okusa s precej alkohola in kislin ter zelo značilnimi aromami zrelega sadja in dobro povezano trpkostjo.

Druge dovoljene sorte odlično dopolnjujejo sorto monastrell, saj ustalijo barvo, prinašajo kisline in pripomorejo k primernosti za staranje ter do potankosti uskladijo arome.

8.2 Likerska vina

Ta vina so proizvedena iz sorte monastrell, ki z visokimi temperaturami na območju daje srednje do zelo izrazito barvo, ki je lahko skoraj motna.

9. Posebne dodatne zahteve (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime zaščitene označbe porekla mora biti na etiketah vidno navedeno v pisavi, ki mora biti visoka najmanj tri milimetre in največ deset milimetrov.

Ime mora biti napisano poleg navedbe „Zaščitena označba porekla“ ali „Zaščitena označba“, ki mora biti v velikosti pisave najmanj dva milimetra, vendar mora biti vedno manjša od pisave spremljajočega imena ZOP.

Druge navedbe so določene v splošni zakonodaji o označevanju vin ter v posebnih pravilih in predpisih o označevanju, ki jih je določil regulativni svet in so trenutno v veljavi.

Embalaža mora vsebovati žige kakovosti, sekundarne etikete ali oštevilčene etikete, ki jih izda regulativni svet. Vinska klet jih mora pritrditi na vidno mesto na embalaži na način, ki preprečuje njihovo ponovno uporabo.

Prevoz vin

Pravni okvir

Organizacija, ki ureja ZOP/ZGO, če tako določijo države članice.

Vrsta dodatnega pogoja

Pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Zaščiteno vino se lahko stekleniči le v polnilnicah na območju proizvodnje vina z ZOP „Jumilla“.

Vsa zaščitena vina morajo biti odposlana v steklenicah, da se tako zagotovi ustrezna uporaba ZOP.

Proizvodnja vin z označbo porekla se ne konča s postopkom spreminjanja mošta v vino z alkoholnim vrenjem in drugimi dodatnimi postopki, pač pa s stekleničenjem. To se mora namreč šteti za zaključno fazo proizvodnje teh vin, saj vključuje druge enološke postopke, ki bi lahko vplivali na posebne značilnosti, tj. filtriranje, stabilizacijo in različne vrste korektivnih ukrepov. Poleg tega je pogosto treba izvesti tudi fazo staranja v steklenici, saj se končno vino tako zaokroži. Nadalje je jasno tudi, da se s prevozom na dolge razdalje ali v daljšem obdobju poveča tudi tveganje za spremembo proizvoda, saj lahko pride do oksidacije ali spremembe temperature, kar škoduje kakovosti vina. Zato je treba vino stekleničiti na razmejenem območju ZOP, da se tako ohrani njegova kakovost.

Nadzorni organ je imenoval pristojni španski organ, akreditiral pa ga je nacionalni akreditacijski organ v skladu s standardom ISO 17065 o certificiranju proizvodov. V primeru neustekleničenih količin, ki se razpošljejo izvajalcem dejavnosti zunaj razmejenega območja, lahko nadzorni organ jamči samo za poreklo in skladnost z ZOP „Jumilla“ do odpreme. Nadzorni organ pa iz logističnih razlogov in zaradi stroškov ne more delovati v namembnih državah, kjer nacionalni pristojni organi v praksi prav tako ne izvajajo nadzora. Približno 75 % neustekleničenih pošiljk je namenjenih v tretje države. Nadzorni organ zato ni seznanjen s tem, kako se ta vina dajejo na trg. Seznanjen je le s tem, da na teh steklenicah ni zahtevane sekundarne etikete ali oštevilčenega žiga, saj se pri stekleničenju ne zahteva. To pomeni, da stekleničenje vin z ZOP „Jumilla“ ne bi smelo potekati zunaj razmejenega območja. Zato mora biti vse vino stekleničeno na razmejenem območju, da je tako mogoče jamčiti za poreklo in zagotoviti nadzor.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://www.mapa.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-diferenciada/pcdopjumillamodificacionmayoram05limpio_tcm30-556674.pdf

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 74

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 15. februar 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 74/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10596 – OTPP / KKR / GREENCOLLAR) ( 1 )	1
2022/C 74/02	Sporočilo Komisije – Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in periodičnih denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču Evropske unije v postopkih za ugotavljanje kršitev	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 74/03	Menjalni tečaji eura — 14. februar 2022	5
2022/C 74/04	Sklep Komisije z dne 13. decembra 2021 o navodilih centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije, da preglednice nacionalnih dodelitev za letalstvo Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske vnese v evidenco transakcij Evropske unije	6

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 74/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10620 – GIP / SSE / OTPP / SCOTIA GAS NETWORKS) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	33
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 74/06	Objava spremenjene specifikacije proizvoda po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012	35
2022/C 74/07	Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda na ravni Unije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	40


	(1) Besedilo velja za EGP.