14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/2

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 9. decembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Nejvyšší správní soud – Češka republika) – Kemwater ProChemie s. r. o./Odvolací finanční ředitelství

(Zadeva C-154/20) (1)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 168 - Pravica do odbitka vstopnega davka - Vsebinski pogoji za pravico do odbitka - Dobaviteljev status davčnega zavezanca - Dokazno breme - Zavrnitev pravice do odbitka, kadar resnični dobavitelj ni bil ugotovljen - Pogoji)

(2022/C 73/02)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Nejvyšší správní soud

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Kemwater ProChemie s. r. o.

Tožena stranka in vlagateljica kasacijske pritožbe: Odvolací finanční ředitelství

Izrek

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da je treba uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) zavrniti, ne da bi morala davčna uprava dokazati, da je davčni zavezanec storil utajo DDV oziroma da je vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje za utemeljitev pravice do odbitka, povezana s takšno utajo, če resnični dobavitelj zadevnega blaga ali storitev ni bil ugotovljen, ta zavezanec pa ne predloži dokaza, da je imel ta dobavitelj status davčnega zavezanca, pod pogojem, da – ob upoštevanju dejanskih okoliščin in dokazov, ki jih je predložil navedeni davčni zavezanec – ni potrebnih podatkov za preveritev, da je resnični dobavitelj imel ta status.

(1) UL C 209, 22.6.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 9. decembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Visoki trgovački sud Republike Hrvatske – Hrvaška) – HRVATSKE Šume d.o.o., Zagreb, pravna naslednica HRVATSKE ŠUME javno poduzeće za gospodarjenje šumama i šumskim zemljištima u Republiki Hrvatskoj p.o., Zagreb/BP Europa SE, pravna naslednica Deutsche BP AG, ki je bila pravna naslednica THE BURMAH OIL (Deutschland), GmbH

(Zadeva C-242/20) (1)

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (ES) št. 44/2001 - Člen 5, točka 3 - Pojem „zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti“ - Sodni izvršilni postopek - Tožba za vračilo zaradi neupravičene obogatitve - Člen 22, točka 5 - Izvršitev odločb - Izključna pristojnost)

(2022/C 73/04)

Jezik postopka: hrvaščina

Predložitveno sodišče

Visoki trgovački sud Republike Hrvatske

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: HRVATSKE Šume d.o.o., Zagreb, pravna naslednica HRVATSKE ŠUME javno poduzeće za gospodarjenje šumama i šumskim zemljištima u Republiki Hrvatskoj p.o., Zagreb

Tožena stranka: BP Europa SE, pravna naslednica Deutsche BP AG, ki je bila pravna naslednica THE BURMAH OIL (Deutschland), GmbH

Izrek

Člen 22, točka 5, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da tožba za vračilo zaradi neupravičene obogatitve, ni zajeta z izključno pristojnostjo iz te določbe, čeprav je bila vložena zaradi izteka roka, v katerem se lahko vračilo zneskov, ki so bili neupravičeno plačani v izvršilnem postopku, zahteva v okviru istega izvršilnega postopka.

2.	Člen 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 je treba razlagati tako, da tožba za vračilo zaradi neupravičene obogatitve ni zajeta s pristojnostjo, ki je predpisana v tej določbi.

(1) UL C 262, 10.8.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/4

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 9. decembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Pro Rauchfrei e.V./JS e.K.

(Zadeva C-370/20) (1)

(Predhodno odločanje - Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih izdelkov - Direktiva 2014/40/EU - Označevanje in embalaža - Člen 8(8) - Zdravstvena opozorila, ki morajo biti navedena na vsakem zavojčku tobačnega izdelka in na kakršni koli zunanji embalaži - Prodajni avtomat za zavojčke cigaret - Zdravstvena opozorila, ki od zunaj niso vidna - Upodobitev zavojčkov - Pojem „slika“ zavojčkov in kakršne koli zunanje embalaže, ki so ciljno usmerjene na potrošnike v Uniji)

(2022/C 73/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagateljica revizije: Pro Rauchfrei e.V.

Tožena stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: JS e.K.

Izrek

Člen 8(8) Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES je treba razlagati tako, da „slika zavojčka“ v smislu te določbe pomeni sliko, ki ni natančen prikaz zavojčka cigaret, ampak jo potrošnik zaradi njenega videza, in sicer njenih obrisov, mer, barv in logotipa znamke, povezuje s takšnim zavojčkom.

Člen 8(8) Direktive 2014/40 je treba razlagati tako, da slika zavojčka cigaret, ki je zajeta s to določbo, vendar ne vsebuje zdravstvenih opozoril iz naslova II, poglavje II, te direktive, ni v skladu s to določbo, čeprav ima potrošnik možnost, da vidi ta opozorila na zavojčku cigaret, ki ustreza takšni sliki, preden ga kupi.

(1) UL C 390, 16.11.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/5

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 9. decembra 2021 – Agrochem-Maks d.o.o./Evropska komisija, Kraljevina Švedska

(Zadeva C-374/20 P) (1)

(Pritožba - Fitofarmacevtska sredstva - Aktivna snov - Uredba (ES) št. 1107/2009 - Člen 6(f) - Priloga II, točka 2.2 - Pojem „dodatni podatki potrditvene narave“ - Izvedbena uredba (EU) št. 844/2012 - Člen 13(3) - Zavrnitev obnovitve odobritve aktivne snovi „oksasulfuron“ za dajanje na trg - Obseg odločitve države članice poročevalke, s katero je bil zahtevek za obnovitev razglašen za dopusten - Pravic te države članice in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), da od vlagatelja zahtevata, naj predloži dodatne informacije - Pravica države članice poročevalke, da spremni svoj osnutek poročila o oceni obnovitve - Previdnostno načelo)

(2022/C 73/06)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Agrochem-Maks d.o.o. (zastopnika: S. Pappas in A. Pappas, avocats)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija (zastopniki: sprva X. Lewis, I. Naglis in G. Koleva, nato G. Koleva, agenti), Kraljevina Švedska (zastopniki: J. Lundberg, O. Simonsson, C. Meyer-Seitz, A. M. Runeskjöld, H. Shev, H. Eklinder, R. Shahsavan Eriksson in M. Salborn Hodgson, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Agrochems-Maks d.o.o. se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

3.	Kraljevina Švedska nosi svoje stroške.

(1) UL C 329, 5.10.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/5

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 9. decembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe County Court at Birkenhead – Združeno kraljestvo) – BT/Seguros Catalana Occidente, EB

(Zadeva C-708/20) (1)

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah - Uredba (EU) št. 1215/2012 - Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Pristojnost v zvezi z zavarovanji - Zahtevek za povrnitev škode, ki jo je posameznik s stalnim prebivališčem v državi članici utrpel zaradi nesreče, do katere je prišlo v prostorih za nastanitev, najetih v drugi državi članici - Tožba, ki jo je oškodovanec vložil na eni strani proti zavarovalnici in na drugi strani proti zavarovancu, ki je lastnik teh prostorov za nastanitev - Možnost uporabe člena 13(3) te uredbe)

(2022/C 73/07)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

County Court at Birkenhead

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: BT

Toženi stranki: Seguros Catalana Occidente, EB

Izrek

13(3) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se v primeru neposredne tožbe, ki jo je oškodovanec vložil proti zavarovalnici v skladu s členom 13(2) te uredbe, sodišče države članice, v kateri ima ta oseba stalno Člen prebivališče, na podlagi navedenega člena 13(3) ne more izreči za pristojno tudi za odločanje o odškodninskem zahtevku, ki ga je navedena oseba hkrati podala proti zavarovalcu ali zavarovancu s stalnim prebivališčem v drugi državi članici, ki ga zavarovalnica ni pritegnila v postopek.

(1) UL C 110, 29.3.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Stuttgart (Nemčija) 13. oktobra 2021 – O.K./Mercedes-Benz Bank AG

(Zadeva C-630/21)

(2022/C 73/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Stuttgart

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: O.K.

Tožena stranka in nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Mercedes-Benz Bank AG

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 14 Direktive 2008/48 (1) razlagati tako, da potrošnik nima več pravice do odstopa, če sta obe stranki v celoti izpolnili kreditno pogodbo?

2.	Če je odgovor na vprašanje (1) nikalen: Ali člen 14 Direktive 2008/48 nasprotuje nacionalni ureditvi države članice, zaradi katere potrošnik ne more več uveljavljati pravice do odstopa od pogodbe, kadar sta obe stranki v celoti izpolnili kreditno pogodbo?

Če je odgovor na vprašanje (1) nikalen, odgovor na vprašanje (2) pa pritrdilen:

Ali člen 14(3) Direktive 2008/48 nasprotuje nacionalni ureditvi države članice, v skladu s katero ima potrošnik, ki je veljavno uveljavljal svojo pravico do odstopa, ki temelji na členu 14(1) Direktive 2008/48, v razmerju do kreditodajalca pravico do vrnitve plodov in koristi, ki jih je ta pridobil s plačili potrošnika, opravljenimi do odstopa od pogodbe?

(1) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Słupsku (Poljska) 25. oktobra 2021 – kazenski postopek zoper D. K.

(Zadeva C-647/21)

(2022/C 73/09)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Słupsku

Stranka v postopku v glavni stvari

D. K.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 19(1), drugi odstavek, PEU, v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna sta člen 47b(5) in (6) v povezavi s členom 30(1) in členom 24(1) ustawa z dnia 27 lipca 2001 r. – Prawo o ustroju sądów powszechnych, (zakon z dne 27. julija 2001 o organizaciji splošnih sodišč, Poljska), na podlagi katere je organ nacionalnega sodišča, kakršen je kolegij sodišča, pristojen, da sodnika tega sodišča razreši obveznosti, da odloči o delu ali vseh zadevah, ki so mu bile dodeljene, pri čemer:

(a)	je kolegij sodišča po samem zakonu sestavljen iz predsednikov sodišč, ki jih na ta delovna mesta imenuje organ izvršilne oblasti, kakršen je Minister Sprawiedliwości (minister za pravosodje, Poljska), ki je istočasno tudi Prokurator Generalny (generalni državni tožilec, Poljska);

(b)	je sodnik razrešen obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, brez njegove privolitve;

(c)	nacionalno pravo ne določa meril, ki bi jih moral uporabiti kolegij sodišča za to, da sodnika razreši obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, ter ne določa obveznost obrazložitve in sodnega nadzora nad takšno razrešitvijo;

(d)	so bili nekateri člani kolegija sodišča na sodniško mesto imenovani v okoliščinah, ki so enake tistim iz sodbe Sodišča z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska (disciplinska ureditev za sodnike) (C-791/19, EU:C:2021:596)?

Ali je treba določbe navedene v prvem vprašanju in načelo primarnosti razlagati tako, da nacionalnemu sodišču, ki obravnava zadevo v okviru kazenskega postopka, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/343 (1) in katerega sodnik je bil razrešen obveznosti obravnavanja zadev na način, opisan v prvem vprašanju, in vsem državnim organom dopuščajo (oziroma jih zavezujejo), da ne upoštevajo akta kolegija sodišča in drugih aktov, ki mu sledijo, kot so sklepi o predodelitvi zadev, vključno z zadevo v glavni stvari, z neupoštevanjem razrešitve sodnika, tako da bi bil lahko on še naprej del senata, ki odloča o tej zadevi?

Ali je treba določbe navedene v prvem vprašanju in načelo primarnosti razlagati tako, da zahtevajo, da v nacionalnem pravnem redu v zvezi s kazenskim postopkom, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/343, obstajajo taki ukrepi, ki strankam v postopku, kot je obtoženi v postopku v glavni stvari, zagotavljajo nadzor in pravno sredstvo zoper odločbe, navedene v [prvem vprašanju], ki vodijo do spremembe sodečega senata sodišča, in s tem razrešitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, obveznosti odločanja o tej zadevi, kot je opisano v prvem vprašanju?

(1) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Słupsku (Poljska) 25. oktobra 2021 – kazenski postopek zoper M.C., M.F.

(Zadeva C-648/21)

(2022/C 73/10)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Słupsku

Stranki v postopku v glavni stvari

M.C., M.F.

Vprašanja za predhodno odločanje

(a)	je kolegij sodišča po samem zakonu sestavljen iz predsednikov sodišč, ki jih na ta delovna mesta imenuje organ izvršilne oblasti, kakršen je Minister Sprawiedliwości (minister za pravosodje, Poljska), ki je istočasno tudi Prokurator Generalny (generalni državni tožilec, Poljska);

(b)	je sodnik razrešen obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, brez njegove privolitve;

(c)	nacionalno pravo ne določa meril, ki bi jih moral uporabiti kolegij sodišča za to, da sodnika razreši obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, ter ne določa obveznost obrazložitve in sodnega nadzora nad takšno razrešitvijo;

(d)	so bili nekateri člani kolegija sodišča na sodniško mesto imenovani v okoliščinah, ki so enake tistim iz sodbe Sodišča z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska (disciplinska ureditev za sodnike) (C-791/19, EU:C:2021:596)?

Ali je treba določbe navedene v prvem vprašanju in načelo primarnosti razlagati tako, da zahtevajo, da v nacionalnem pravnem redu v zvezi s kazenskim postopkom, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/34, obstajajo taki ukrepi, ki strankam v postopku, kakršne so obtoženci v postopku v glavni stvari, zagotavljajo nadzor in pravno sredstvo zoper odločbe, navedene v [prvem vprašanju], ki vodijo do spremembe sodečega senata sodišča, in s tem razrešitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, obveznosti odločanja o tej zadevi, kot je opisano v prvem vprašanju?

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 27. oktobra 2021 – FW, CE

(Zadeva C-650/21)

(2022/C 73/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Revidenta: FW, CE

Zadevni organ: Landespolizeidirektion Niederösterreich, Finanzamt Österreich

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pravo Unije, zlasti člene 1, 2 in 6 Direktive 2000/78/ES (1) v povezavi s členom 21 Listine o temeljnih pravicah, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, s katero se plačni sistem, ki je diskriminatoren na podlagi starosti, nadomesti s plačnim sistemom, pri katerem se uvrstitev uradnika še naprej določa po službeni dobi, izračunani na način, ki ni nediskriminatoren, na podlagi starega plačnega sistema z določenim mesecem prerazvrstitve (februarjem 2015), in se pri tem sicer prvotno ugotovljena pretekla delovna doba popravi z določitvijo primerjalnega referenčnega datuma, pri katerem pa se doba, dopolnjena po 18. rojstnem dnevu, lahko preizkusi le v delu, ki zadeva drugo dobo, ki se upošteva polovično, in pri katerem se razširitev obdobja, v katerem je treba upoštevati preteklo delovno dobo, za štiri leta upošteva tako, da se druga doba, ki se upošteva polovično, pri določitvi primerjalnega referenčnega datuma šteje za dobo pred začetkom zaposlitve le, če presega obseg štirih let, ki se upoštevajo polovično (pavšalni odbitek štirih let, ki se upoštevajo polovično)?

Ali je treba na prvo vprašanje odgovoriti drugače, kar zadeva tiste postopke, v katerih je bil pred uveljavitvijo 2. Dienstrechts-Novelle 2019 (2. sprememba zakonodaje o javnih uslužbencih iz leta 2019) sicer že pravnomočno določen nov referenčni datum za napredovanje, vendar pa ta še ni vplival na plačni položaj uradnika, ker pristojni organ še ni sprejel odločitve na podlagi neposredne uporabe prava Unije, in v katerih je treba sedaj znova brez upoštevanja v vmesnem času določenega referenčnega datuma za napredovanje primerjalni referenčni datum ponovno določiti glede na referenčni datum za napredovanje, ki je bil glede na starost določen diskriminatorno, v zvezi z drugo dobo, ki se upošteva polovično, pa je treba uporabiti pavšalni odbitek?

Ali je treba pravo Unije, zlasti člene 1, 2 in 6 Direktive 2000/78/ES v povezavi s členom 21 Listine o temeljnih pravicah, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero se kljub novi določitvi službene dobe in plačnega položaja doba usposabljanja pri samoupravni lokalni skupnosti znotraj države pri določanju primerjalnega referenčnega datuma šteje za dobo pred začetkom zaposlitve le tedaj, če se je uradnik zaposlil po 31. marcu 2000, v nasprotnem primeru pa se ta doba za dobo pred začetkom zaposlitve šteje le kot druga doba, ki se upošteva polovično, in se v zvezi z njo torej uporabi pavšalni odbitek, pri čemer ta določba tendenčno v slabši položaj postavlja uradnike, ki so dlje časa zaposleni?

(1) Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL 2000, L 303, str. 16).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 5. novembra 2021 – Bundesamt für Fremdenwesen und Asyl

(Zadeva C-663/21)

(2022/C 73/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Revident: Bundesamt für Fremdenwesen und Asyl

Nasprotna stranka: AA

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba pri presoji, ali je beguncu status upravičenca do azila, ki mu ga je pred tem priznal pristojni organ, dovoljeno preklicati iz razloga, navedenega v členu 14(4)(b) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev), (1) opraviti tehtanje interesov kot samostojno merilo tako, da morajo za preklic javni interesi za vračanje pretehtati interese begunca, da ohrani zaščito države zatočišča, pri čemer je treba zavrženost kaznivega dejanja in morebitno nevarnost za splošno javnost primerjati z interesi tujca za zaščito, vključno z obsegom in vrsto ukrepov, ki mu grozijo?

Ali določbe Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, (2) zlasti njen člen 5, člen 6, člen 8 in člen 9, nasprotujejo nacionalnemu pravnemu položaju, po katerem je treba proti državljanu tretje države, ki se mu s preklicem statusa upravičenca do azila odvzame pravica do prebivanja kot begunec, ki jo je imel do takrat, odločbo o vrnitvi izdati tudi, če je že v trenutku izdaje odločbe o vrnitvi jasno, da odstranitev zaradi načela nevračanja za nedoločen čas ni dopustna in je to tudi ugotovljeno na način, ki omogoča pravnomočnost?

(1) (UL 2011, L 337, str. 9).

(2) (UL 2008, L 348, str. 98).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance francophone de Bruxelles (Belgija) 11. novembra 2021 – UL, SA Royal Antwerp Football Club/Union royale belge des sociétés de football association ASBL

(Zadeva C-680/21)

(2022/C 73/14)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance francophone de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: UL, SA Royal Antwerp Football Club

Tožena stranka: Union royale belge des sociétés de football association ASBL

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 101 PDEU razlagati tako, da nasprotuje načrtu v zvezi z, doma vzgojenimi igralci‘, ki ga je 2. februarja 2005 sprejel izvršni odbor UEFA, ki ga je 21. aprila 2005 52 zvez, ki so članice UEFA, odobrilo na kongresu v Talinu in ki se izvaja s pravilniki, ki so jih sprejele UEFA in zveze, ki so njene članice?

Ali je treba člena 45 in 101 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta uporabi pravil o vpisu in uvrstitvi doma vzgojenih igralcev na seznam igralcev za tekmo, ki so formalizirana v členih P335.11 in P.1422 pravilnika URBSFA ter povzeta v členu B4.1[12] pod naslovom 4 in členu B6.109 pod naslovom 6 novega pravilnika URBSFA?

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/11

Pritožba, ki jo je 18. novembra 2021 vložila EDP España, S.A. zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 8. septembra 2021 v zadevi T-328/18, Naturgy Energy Group/Komisija

(Zadeva C-693/21 P)

(2022/C 73/15)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnica: EDP España, S.A. (zastopniki: J.L. Buendía Sierra, A. Lamadrid de Pablo, V. Romero Algarra, abogados)

Druge stranke v postopku: Naturgy Energy Group, S.A., nekdanja Gas Natural SDG, S.A., Evropska komisija, Viesgo Producción, S.L., pravna naslednica Viesgo Generación, S.L.

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	Ugotovi, da so razlogi, navedeni v utemeljitev te pritožbe, dopustni in utemeljeni.

—	Sodbo Splošnega sodišča z dne 8. septembra 2021 v zadevi T-328/18, Naturgy Energy Group/Komisija, razveljavi.

—	Sklep Komisije z dne 27. novembra 2017 v zvezi z državno pomočjo SA.47912 (2017/NN) (1) – Okoljska pobuda Španije za termoelektrarne na premog, s katerim je bil začet formalni postopek preiskave iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, razglasi za ničen.

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica razveljavitev izpodbijane tožbe predlaga iz teh razlogov:

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je glede pojma selektivnosti napačno razložilo in uporabilo obveznost obrazložitve.

Pritožnica trdi, da Splošno sodišče ni izpeljalo pravne posledice, ki izhaja iz sodne prakse sodišč Unije, ki je v tej zadevi ni hotelo uporabiti in v skladu s katero mora neobrazložitev glede pojma selektivnosti povzročiti razglasitev ničnosti sklepa o začetku formalnega postopka preiskave. Splošno sodišče je poleg tega poskusilo odpraviti to neobrazložitev s tem, da je v nasprotju s sodno prakso sestavilo osnutek obrazložitev glede različnih točk spornega sklepa.

Drugi pritožbeni razlog: če Sodišče ne bi ugodilo prvemu pritožbenemu razlogu, je Splošno sodišče v zvezi s pojmom selektivnosti napačno razložilo in uporabilo člen 107(1) PDEU.

Pritožnica zlasti trdi, da je Splošno sodišče napačno štelo, da se mora njegov nadzor omejiti na vprašaje, ali je Komisija storila očitno napako pri presoji. Splošno sodišče se je zmotilo, ker je svojo analizo osredotočilo na vprašanje, ali je strankama uspelo „očitno“ dokazati napako v analizi Komisije, ne pa na upoštevno vprašanje, in sicer, ali je analiza Komisije glede selektivnosti napačna. Vsekakor bi moralo Splošno sodišče, tudi če bi bil test, ki ga je treba uporabiti, ta, priti do ugotovitve, da je Komisija storila očitno napako pri presoji pri preučitvi pogoja selektivnosti.

(1) UL 2018, C 80, str. 20.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/12

Pritožba, ki jo je GABO:mi Gesellschaft für Ablauforganisation:milliarium mbH & Co. KG vložila 18. novembra 2021 zoper sklep Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2021 v zadevi T-881/19, GABO:mi/Komisija

(Zadeva C-696/21 P)

(2022/C 73/16)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: GABO:mi Gesellschaft für Ablauforganisation:milliarium mbH & Co. KG (zastopnik: Ch. Mayer, Rechtsanwalt)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ne nanaša na sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki sta jih podpisala REA ali IMI-JU (CANCER-ID, DIACAT, EU-AIMS, EUC2LID, EUROFORGEN, ONCOTRACK, RADAR-CNS), toženi stranki pa naloži plačilo 1 304 465,36 EUR, skupaj z obrestmi v višini 74 024,01 EUR g. Ivu-Meinertu Willrodtu, kot stečajnemu upravitelju družbe GABO:mi Gesellschaft für Ablauforganisation:milliarium mbhH & Co. KG;

—

alternativno, razveljavi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ne nanaša na sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki sta jih podpisala REA ali IMI-JU (CANCER-ID, DIACAT, EU-AIMS, EUC2LID, EUROFORGEN, ONCOTRACK, RADAR-CNS), tožbo, ki jo je pritožnica vložila pri Splošnem sodišču Evropske unije pa razglasi za dopustno in zadevo vrne Splošnem sodišču Evropske unije, da o njej vsebinsko odloči;

—	alternativno, razveljavi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ne nanaša na sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki sta jih podpisala REA ali IMI-JU, zadevo pa vrne Splošnemu sodišču Evropske unije in

—	toženi stranki naloži, naj krije vse stroške postopkov.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

1. Prvi pritožbeni razlog: kršitev pravice do poštenega sojenja, zaradi kršitve dolžnosti obveščanja

Splošno sodišče je kršilo pravico do poštenega sojenja s tem, da je ugotovilo, da je tožba nedopustna, ne da bi tožečo stranko vnaprej obvestilo o domnevni netočnosti glede predmeta spora.

Pravica iz člena 47 Listine mora vsebovati dolžnost skrbnega ravnanja do strank v postopku, ki se tukaj odraža kot dolžnost izrecne obvestitve strank glede stališča sodišča pred sprejetjem odločbe in povabila tem strankam, da podajo izjavo, oziroma če je treba, da podajo nadaljnja pojasnila. To mora veljati zlasti v primeru, kot je obravnavani, v katerem so podani nesporazumi glede obsega dokumentov, s katerimi razpolaga pritožnica (takrat tožeča stranka), in v katerem – v skladu z mnenjem Splošnega sodišča – trditev ni bila zadostno utemeljena.

2. Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba člena 76(d) Poslovnika Splošnega sodišča

Ugotovitev Splošnega sodišča, da tožba ni izpolnjevala zahtev iz člena 76(d) Poslovnika Splošnega sodišča, je pravno napačna. Splošno sodišče je prekoračilo obseg zahtev za utemeljitev tožbe na podlagi tega člena.

Zlasti, v nasprotju z domnevo Splošnega sodišča, je Komisija imela možnost za ustrezno obrambo, prav tako je bilo mogoče, da Splošno sodišče odloči o tožbi. Še zlasti zato, ker je Komisija že sprejela trditve tožeče stranke.

Dalje, tožba ni bila nejasna in nespecifična glede zneskov, ki jih zatrjuje tožeča stranka.

Poleg tega, v nasprotju s trditvami Splošnega sodišča, tožba ni bila nejasna v celoti, zlasti niso bile podane „neskladnosti“ med pravno podlago in navedenimi trditvami.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/13

Pritožba, ki jo je 19. novembra 2021 vložila Naturgy Energy Group, S.A, nekdanja Gas Natural SDG, S.A. zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 8. septembra 2021 v zadevi T-328/18, Naturgy Energy Group/Komisija

(Zadeva C-698/21 P)

(2022/C 73/17)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnica: Naturgy Energy Group, S.A., nekdanja Gas Natural SDG, S.A. (zastopnika: F. González Díaz, J. Blanco Carol, abogados)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, EDP España, S.A., Viesgo Producción, S.L., pravna naslednica Viesgo Generación, S.L.

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

a.	razveljavi sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 8. septembra 2021 v zadevi T-328/18, Naturgy Energy Group/Komisija.

samo dokončno odloči o zadevi, ne da bi jo vrnilo v razsojanje Splošnemu sodišču, kot je to dovoljeno s členom 61 Statuta Sodišča, in Sklep C(2017) 7733 final z dne 27. novembra 2017 v zvezi z državno pomočjo SA.47912 (2017/NN) (1) – Okoljska pobuda Španije za termoelektrarne na premog razglasi za ničen.

c.	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja ta pritožbena razloga:

1. Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri nadzoru obrazložitve spornega sklepa v delu, v katerem se nanaša na selektivnost zadevnega ukrepa.

Družba Naturgy meni, da je Splošno sodišče pri preučitvi obrazložitve spornega sklepa v delu, v katerem se ta nanaša na selektivnost zadevnega ukrepa, napačno uporabilo pravo.

Družba Naturgy v bistvu šteje, da ni mogoče ugotoviti, da je obrazložitve spornega sklepa skladna s pravom, ker v njej ni obravnavana analiza primerljivosti, ki se s sodno prakso zahteva za upravičenje selektivnosti pomoči, in ne vsebuje niti posplošene in predhodne predstavitve razlogov, iz katerih bi bil zadevni ukrep na podlagi te analize primerljivosti selektiven. Splošno sodišče se ne more veljavno sklicevati na začasnost spornega sklepa, da bi obrazložitev preizkusilo na podlagi nepravilnih meril. Natančneje, ker se sporni sklep nanaša na ukrep, ki se izvaja in ima zato pomembne pravne učinke za njegove upravičence, bi moralo Splošno sodišče od Komisije zahtevati vsaj kratko in začasno obrazložitev, ki bi bila v skladu z merili, ki so bila v sodni praksi izoblikovana glede selektivnosti.

2. Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri nadzoru uporabe člena 107(1) PDEU v zvezi s selektivnostjo zadevnega ukrepa.

Družba Naturgy meni, da je v ugotovitvi Splošnega sodišča glede preizkusa opredelitve Komisije, da je zadevni ukrep selektiven, dvakrat napačno uporabljeno pravo. Družba Naturgy navaja, da Splošno sodišče prava ni napačno uporabilo le zato, ker je štelo, da se pravna merila za nadzor selektivnosti ukrepa razlikujejo glede na to, ali se analiza zadevnega ukrepa opravi pred ali po začetku formalnega postopka preiskave, ampak tudi zato, ker je obrnilo dokazno breme in ni ugotovilo, da je Komisija storila napako s tem, da je glede na obrazložitev spornega sklepa zaključila, da je zadevni ukrep selektiven, ne da bi to selektivnost veljavno dokazala.

(1) UL 2018, C 80, str. 20

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation du Grand-Duché de Luxembourg (Luksemburg) 1. decembra 2021 – GV/Caisse nationale d’assurance pension

(Zadeva C-731/21)

(2022/C 73/20)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation du Grand-Duché de Luxembourg

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: GV

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Caisse nationale d’assurance pension

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali pravo Evropske unije, zlasti členi 18, 45 in 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člen 7(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (1), nasprotuje določbam prava države članice, kot so člen 195 luksemburškega zakonika o socialni varnosti ter členi 3, 4 in 4-1 spremenjenega zakona z dne 9. julija 2004 o pravnih učinkih nekaterih partnerskih skupnosti, ki za dodelitev pokojnine po umrlem zavarovancu preživelemu partnerju iz veljavno sklenjene partnerske skupnosti, registrirane v matični državi članici, ki mu pripada, ker je pokojni partner opravljal poklicno dejavnost v državi članici gostiteljici, določajo pogoj, da je partnerska skupnost vpisana v register, ki ga vodi navedena država za preverjanje izpolnjevanja vsebinskih pogojev, zahtevanih s pravom te države članice za priznanje partnerske skupnosti in zagotovitev njenega uveljavljanja zoper tretje osebe, medtem ko je edini pogoj za dodelitev pokojnine po umrlem zavarovancu preživelemu partnerju iz partnerske skupnosti, sklenjene v državi članici gostiteljici, ta, da je bila partnerska skupnost veljavno sklenjena in vpisana v tej državi?

(1) UL 2011, L 141, str. 1.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/16

Pritožba, ki jo je PAO Severstal vložila 3. decembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 22. septembra 2021 v zadevi T-753/16, Severstal/Komisija

(Zadeva C-747/21 P)

(2022/C 73/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: PAO Severstal (zastopnika: M. Krestiyanova in N. Tuominen, odvetnika)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija in Eurofer, European Steel Association, ASBL

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje,

—	podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na teh razlogih:

—

Prvič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je nepravilno razlagalo člen 18(1) osnovne uredbe (1) in nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Splošno sodišče se je brez obrazložitve oprlo na premiso, da je bil zadevni proizvod polizdelek. Vendar naj bi šlo/gre za prvo točko spora med strankama. Splošno sodišče še zdaleč ni preučilo te točke spora in je še manj presojalo pomembnost tega vprašanja za uporabo člena 18(1) ter ni ugotovilo, da brez rešitve te prve točke spora med strankama ni mogoče priti do kakršnegakoli sklepa o vprašanju, ali je Komisija v tem postopku pravilno uporabila člen 18(1).

—

Drugič, Splošno sodišče je storilo očitno napako pri presoji ob razlagi člena 9(4) osnovne uredbe in s tem, da ni obravnavalo bistvenih trditev ali navedlo obrazložitve. Splošno sodišče je zaščitilo Komisijo, ko je ta močno presegla omejitve obdobja preiskave s tem, da je leto 2008 izbrala kot „zadnje reprezentativno leto“, na katerega finančna kriza ni imela vpliva. V zvezi s tem pritožnica navaja, da je ugotovitev glede obstoja škode, ki je nastala zaradi izpodbijane sodbe, napačna, ker ni posledica tehtanja pozitivnih upoštevnih dejavnikov in negativnih upoštevnih dejavnikov. V tem okviru je pritožnica navajala, da bi moralo biti tudi znižanje proizvodnih stroškov industrije Unije, poleg drugih dejavnikov, povezano s položajem industrije Unije po finančni krizi leta 2012. Vendar je Splošno sodišče zavrnilo obravnavanje vprašanja, ali je finančna kriza tudi vplivala na zvezo škod.

—

Tretjič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je napačno razlagalo člen 2(9) osnovne uredbe in da ni preučilo vseh argumentov, med katerimi je nekatere izpostavilo Splošno sodišče samo. Splošno sodišče je ravnalo v nasprotju s svojo lastno sodno prakso, ko je nepravilno ugotovilo, da je prilagoditve na podlagi člena 2(9) mogoče po analogiji uporabiti tudi za izračun stopnje škode. Prilagoditve za stroške prodaje, upravne stroške in druge splošne stroške (SG&A) in dobiček CIF izvozne cene pritožnice za izračun stopnje škode ni ustrezen, ni razumen in pomeni očitno napako pri presoji, ker je edina upoštevna izvozna cena dejanska cena CIF meja Unije pri vstopu na trg Unije in konkurenčna cena industrije Unije na odprtem trgu. Stališče pritožnice temelji na sodbi Splošnega sodišča, T-383/17, Hansol Paper/Komisija (2) (točke od 196 do 204).

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009 L 343, str. 51, popravek UL 2010 L 7, str. 22).

(2) Sodba Splošnega sodišča z dne 2. aprila 2020 (Zadeva T-383/17, Hansol Paper/Komisija, EU:T:2020:139).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/17

Pritožba, ki jo je Novolipetsk Steel PAO vložila 3. decembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 22. septembra 2021 v zadevi T-752/16, NLMK/Komisija

(Zadeva C-748/21 P)

(2022/C 73/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Novolipetsk Steel PAO (zastopnika: M. Krestiyanova in N. Tuominen, avocats)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija in Eurofer, European Steel Association, ASBL

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—	samo dokončno odloči o sporu, če stanje postopka to dovoljuje,

—	podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in stroškov postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na teh razlogih:

—

prvič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, ko je napačno razlagalo člen 18(1) Osnovne uredbe (1), oblikovalo vsebinsko napačne ugotovitve o dejstvih in izkrivilo jasen pomen dokazov. Splošno sodišče je izhajalo iz premise, da je bil zadevni proizvod nedokončan in ni obrazložilo, zakaj je zgolj sprejelo stališče Komisije glede tega za svoje. Vendar je to prva točka, ki je sporna med strankama, in znatno vpliva na to, kako je treba uporabiti člen 18(1) Osnovne uredbe. Daleč od preučitve te sporne točke, kaj šele da bi presojalo njeno pomembnost za uporabo člena 18(1), Splošno sodišče ni razumelo, da ni mogoče – ne da bi razrešilo to prvo sporno točko med strankama – sprejeti kakršne koli ugotovitve glede tega, ali je Komisija v tem postopku pravilno uporabila člen 18(1) ali ne.

—

Drugič, Splošno sodišče je storilo očitno napako pri presoji s tem, ko je podalo razlago člena 9(4) Osnovne uredbe in s tem, ko ni obravnavalo bistvenih trditev ali ni podalo obrazložitve. Komisija je pod varstvom Splošnega sodišča daleč presegla meje obdobja preiskave ali upoštevanega obdobja s tem, ko je leto 2008 izbrala za „zadnje reprezentativno leto“ po finančni krizi. V zvezi s tem pritožnica trdi, da je ugotovitev iz izpodbijane sodbe o škodi napačna, ker ni posledica tehtanja pozitivnih in negativnih upoštevnih dejavnikov. V tem okviru je pritožnica trdila, da bi bilo treba znižanje proizvodnih stroškov industrije Unije, med preostalimi dejavniki, tudi povezati s položajem industrije Unije po svetovni finančni krizi leta 2012. Vendar je Splošno sodišče zavrnilo, celo da bi obravnavalo, ali bi finančna kriza lahko vplivala na škodno verigo.

—

Tretjič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, ko je napačno razlagalo člen 2(9) Osnovne uredbe in ko ni obravnavalo vseh argumentov, od katerih je nekatere navedlo samo Splošno sodišče. Splošno sodišče je nasprotovalo lastni sodni praksi s tem, ko je ob kršitvi prava ugotovilo, da se prilagoditve v skladu s členom 2(9) lahko po analogiji uporabi tudi za izračun stopnje škode. Prilagoditev izvozne cene CIF pritožnice za PSA-stroške in za dobiček za namene stopnje škode ni ustrezna, ni razumna in pomeni očitno napako pri presoji, ker je edina upoštevna izvozna cena dejanska cena CIF meja Unije na odprtem trgu ob vstopu na trg Unije in konkurenčna cena industrije Unije na odprtem trgu. Stališče pritožnice temelji na sodbi Splošnega sodišča, Hansol Paper/Komisija, T-383/17 (2) (točke od 196 do 204).

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009 L 343, str. 51, in popravek v UL 2010, L 7, str. 22).

(2) Sodba Splošnega sodišča z dne 2. aprila 2020 (zadeva T-383/17, Hansol Paper/Komisija, EU:T:2020:139).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/18

Pritožba, ki jo je Marián Kočner vložil 8. decembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 29. septembra 2021 v zadevi T-528/20, Kočner/Europol

(Zadeva C-755/21 P)

(2022/C 73/23)

Jezik postopka: slovaščina

Stranke

Pritožnik: Marián Kočner (zastopnika: M. Mandzák in M. Para, advokáti)

Drugi stranki v postopku: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, Kraljevina Španija

Predlogi

—	Izpodbijana sodba naj se v celoti razveljavi;

—	zadeva naj se vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;

—	Splošnemu sodišču naj se naloži, da odloči o stroških postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik se sklicuje na dve ravnanji, s katerima naj bi mu bila povzročena škoda. Celotna pritožba vsebuje šest pritožbenih razlogov. Splošno sodišče naj bi s pravnega vidika napačno presodilo zadevo in napačno uporabilo materialno pravo, zlasti glede solidarne odgovornosti tožene stranke in države članice za škodo, napačno razlagalo nacionalno pravo, napačno ugotovilo, da ni vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in škodnim dogodkom, ter tudi nepopolno obrazložilo izpodbijano sodbo in izkrivilo dokaze.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/18

Pritožba, ki jo je 10. decembra 2021 vložila TUIfly GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 29. septembra 2021 v zadevi T-447/18, TUIfly GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-763/21 P)

(2022/C 73/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: TUIfly GmbH (zastopnika: L. Giesberts in D. J. Westarp, Rechtsanwälte)

Druga stranka: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—

v celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 29. septembra 2021 v zadevi T-447/18 in razglasi za nične člena 7 in 8 ter člene 9, 10 in 11, v delu v katerem se nanašajo na člena 7 in 8, Sklepa Komisije (EU) 2018/628 z dne 11. novembra 2016 o državni pomoči SA.24221(2011/C) (ex 2011/NN), ki jo je Avstrija odobrila letališču Celovec ter družbi Ryanair in drugim letalskim prevoznikom, ki to letališče uporabljajo (UL 2018, L 107, str. 1);

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

Prvič, Splošno sodišče naj bi v izpodbijani sodbi napačno razlagalo člen 107(1) PDEU in s tem kršilo pravo Unije. V okviru člena 107(1) PDEU naj bi Splošno sodišče pri uporabi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu prekoračilo meje dopustne razlage prava Unije.

Po eni strani naj bi Splošno sodišče, ki je pri tem sledilo Komisiji, napačno štelo, da je pritožnica pridobila prednost. Splošno sodišče naj bi se v zvezi s tem pri uporabi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu oprlo na vrsto nedopustnih ugotovitev. Najprej naj bi Splošno sodišče člen 107(1) PDEU razlagalo subjektivno, in ne strogo objektivno. Pri tem naj bi se Splošno sodišče, ki je pri tem sledilo Komisiji, sklicevalo na to, da država članica pred sklenitvijo sporazumov ni izdelala nobenih poslovnih načrtov. Vendar naj to ne bi ustrezalo takratni sodni praksi in upravni praksi, tako da je Splošno sodišče s tem kršilo načelo zaupanja v pravo in načelo prepovedi retroaktivnosti.

Splošno sodišče naj bi poleg tega svojo analizo donosnosti oprlo le na kratkoročne dejavnike donosnosti, čeprav naj bi bilo to v skladu s sodno prakso evropskih sodišč vsebinsko napačno in naj ne bi ustrezalo v upoštevnem obdobju uporabljani upravni praksi. Dalje, Splošno sodišče naj bi s tem, da je v zvezi s sporazumi uporabilo smernice za letalski promet, ki so bile izdane šele po sklenitvi sporazumov o trženju, kršilo prepoved retroaktivnosti. Poleg tega naj bi bila tudi sama uporaba napačna. Splošno sodišče naj bi svoje ugotovitve oprlo tudi na domnevne posebnosti nizkocenovnega letalskega prometa, ki jih v upoštevnem času ni bilo.

Pritožnica navaja, da če bi se upoštevali dolgoročni dejavniki donosnosti oziroma če omenjenih kršitev ne bi bilo, ne bi bilo mogoče šteti, da gre za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

Drugič, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je pri presoji morebitne utemeljenosti državne pomoči napačno uporabilo člen 107(3)(c) PDEU in se zapletlo v očitna protislovja.

Najprej naj bi bilo merilo, ki ga je izbralo Splošno sodišče (zgolj donosnost le ene letalske povezave, ki jo opravlja pritožnica) vsebinsko napačno, ker naj se pri njem ne bi upoštevalo razlikovanje med presojo dejanskega stanja in presojo utemeljenosti, ki nujno izhaja iz sistematike zakona. To merilo naj poleg tega (zlasti glede sporazuma o trženju iz leta 2003) ne bi ustrezalo v zadevnem obdobju upoštevni upravni praksi in sodni praksi. Prav tako naj Splošno sodišče, drugače kot pri presoji letališču dodeljene pomoči, pri presoji v zvezi s pritožnico ne bi upoštevalo potrebnosti prometnih povezav v regiji Koroška, kar naj bi bilo nezakonito. Zaradi podobnosti oziroma enakih interesov, zaradi katerih je bila letališču in pritožnici dodeljena pomoč, naj bi to vrednotenje vsebovalo nerešljivo protislovje. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo temeljne vsebine člena 107(3) PDEU, s čimer naj bi kršilo to določbo.

Pritožnica navaja, da bi bilo treba, če bi se člen 107(3) PDEU uporabil tako, kot je dopustno, ugotoviti, da so bile državne pomoči utemeljene.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/20

Pritožba, ki jo je 15. decembra 2021 vložil Oriol Junqueras i Vies zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 5. oktobra 2021 v zadevi T-613/20, Junqueras i Vies/Parlament

(Zadeva C-780/21 P)

(2022/C 73/25)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Oriol Junqueras i Vies (zastopnik: M. Marsal i Ferret, abogado)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlog

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

Prvič. – razveljavi in prekliče sklep, ki ga je šesti senat Splošnega sodišča Evropske unije sprejel 5. oktobra 2021 v zadevi T-613/20.

Drugič. – ugotovi, da je tožba, ki jo je vložila ta stranka, popolnoma dopustna.

Tretjič. – zadevo vrne v ponovno razsojanje Splošnemu sodišču, da bo po ugotovitvi dopustnosti tožbe šesti senat navedenega sodišča nadaljeval njeno obravnavo.

Četrtič. – Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov postopka glede ugovora nedopustnosti in tega pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja pet pritožbenih razlogov in njihove pravne podlage:

Prvič: Sklep krši zahteve glede pravice do učinkovitega sodnega varstva (člen 47 Listine o temeljnih pravicah, člen 6 EKČP in člen 13 EKČP), ker z odločitvijo o nedopustnosti (ter zavrnitvijo združitve zadev in prekinitve postopka) odvzema ves polni učinek sodbi, ki jo bo Sodišče sprejelo v zadevi C-115/21 P, in sodbi, ki bi jo Splošno sodišče lahko sprejelo v zadevi T-24/20 (1), če bi se mu zadeva vrnila v ponovno razsojanje. Tako je, ker je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo tudi pri razlagi pravnih učinkov sodne odločbe, ki bi se lahko sprejela v zadevah T-24/20 in C-115/21 P. Splošno sodišče je štelo, da bi bila potrebna nova odločba nacionalnih organov Kraljevine Španije, da bi se O. Junquerasu vrnil njegov sedež, čeprav bi bil učinek sodnih odločb, s katerimi bi se ugodilo zahtevkom pritožnika, ohranitev sedeža O. Junquerasa.

Drugič: Splošno sodišče je v izpodbijanem sklepu napačno uporabilo pravo pri razlagi pogojev iz sodne prakse, ki se zahtevajo za to, da se šteje, da obstaja neposredno nanašanje izpodbijanega akta, in zaradi tega napačno uporabilo pravo pri ugotovitvi, da pritožnik nima procesnega upravičenja v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU. Sklep odvzema polni učinek sodne odločbe, ki bi se lahko sprejele v zadevah C-115/21 P in T-24/20 in ne razkriva, da če akt ne bi bil sprejet, bi bil sedež O. Junquerasa še vedno prazen in bi se mu lahko vrnil ter bi lahko O. Junqueras ponovno pridobil pravice.

Tretjič: Sklep krši pravico do enakosti (člen 20 Listine o temeljnih pravicah) in do učinkovitega sodnega varstva (člen 47 Listine o temeljnih pravicah). Splošno sodišče je napačno štelo, da se kršitev navedenih pravic odraža zgolj v razpravi o temelju zadeve, čeprav, če bi se O. Junqueras obravnaval enako kot poslanec Evropskega parlamenta, na katerega je izpodbijani akt naslovljen (neposredna uporaba učinkov sodbe Sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi C-502/19 (2) in sklep Evropskega parlamenta, ki je v nasprotju s tem, kar je sporočila Kraljevina Španija), sklep, ki se izpodbija s to pritožbo, ne bi bil sprejet, ker bi O. Junqueras še naprej zasedal svoj sedež. Kršitev pravice do enakosti in do učinkovitega sodnega varstva kažeta na neposredno nanašanje izpodbijanega akta na O. Junquerasa, kar mu daje procesno upravičenje v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU.

Četrtič: Splošno sodišče je v sklepu napačno uporabilo pravo pri razlagi učinkov Listine o temeljnih pravicah. Ker Splošno sodišče ni štelo, da neposredno nanašanje izpodbijanega akta na pravice iz Listine o temeljnih pravicah daje procesno upravičenje v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU, in ni priznalo, da v obravnavanem primeru pristojnosti za sodni nazor spoštovanja prava Unije niso spremenjene, ker od O. Junquerasa ni mogoče zahtevati, da vloži notranjo pritožbo zoper akt o ugotovitvi sprostitve sedeža, katerega vrnitev želi doseči, je v sklepu napačno uporabljeno pravo.

Petič: Splošno sodišče je v sklepu pravno napačno uporabilo načeli učinkovitosti in primarnosti prava Unije. V sklepu je napačno uporabljeno pravo, ker ne ugotavlja, da je izpodbijani akt sklep, s katerim se vztraja pri volji, da se sodbi Sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi C-502/19 ne podeli nikakršen polni učinek, s čimer je kršena tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva iz člena 47 Listine o temeljnih pravicah v delu, ki se nanaša na izvršitev sodb, kakor so bile sprejete, zato ima O. Junqueras procesno upravičenje v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU.

(1) Sklep z dne 15. decembra 2020, Junqueras i Vies/Parlament (T-24/20, EU:T:2020:601).

(2) Sodba z dne 19. decembra 2019, Junqueras Vies (C-502/19, EU:C:2019:1115).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/21

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Covestro Deutschland AG zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-745/18, Covestro Deutschland AG/Evropska komisija

(Zadeva C-790/21 P)

(2022/C 73/26)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Covestro Deutschland AG (zastopniki: T. Hartmann, M. Kachel, D. Fouquet, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-745/18 in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, C(2018) 3166, za leti 2012 in 2013;

2.	podredno, razveljavi izpodbijano sodbo in sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen;

3.	podredno k predlogu v točki 1, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o razglasitvi ničnosti spornega sklepa;

4.	podredno k predlogu v točki 2, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o razglasitvi ničnosti spornega sklepa v razmerju do pritožnice;

5.	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trdite

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

Prvi in drugi pritožbeni razlog: kršitev pravice do izjave in obveznosti obrazložitve

Pritožnica v okviru prvih dveh pritožbenih razlogov trdi, da je Splošno sodišče kršilo postopkovne določbe prava Unije, in sicer pravico pritožnice do izjave ter svojo dolžnost obrazložitve sodbe. Zaradi teh kršitev je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da gre za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

V prvem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica Splošnemu sodišču očita, da pri preizkusu državnega nadzora ni upoštevalo njene navedbe glede določitve višine dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) nemškega Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (točka 8 izpodbijane sodbe).

V drugem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe glede določitve višine dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) StromNEV (točke 12, 94, 103, 129, 135 in 146 izpodbijane sodbe).

V tretjem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z neobstojem nadomestila izgube vseh prihodkov in stroškov na podlagi dodelitve oprostitve omrežnine (točki 130 in 142 izpodbijane sodbe).

V četrtem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z ničnostjo sklepa Bundesnetzagentur iz leta 2011 pri preizkusu državne narave sredstev (točki 107, 125 izpodbijane sodbe).

Tretji pritožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU

Pritožnica v okviru tretjega pritožbenega razloga poleg tega zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo materialno pravo Unije s tem, da je dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV štelo za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (točke od 78 do 145 izpodbijane sodbe).

Prvič, pritožnica v zvezi s tem trdi, da je Splošno sodišče pri preizkusu glede na pravila o državnih pomočeh uporabilo pravno napačna merila s tem, da je zavzelo stališče, da sporna dodatna dajatev pomeni prednost. Splošno sodišče je napačno izhajalo iz tega, da gre za prednost, in ni upoštevalo neobstoja selektivnosti zaradi same narave zadeve, oziroma sistematike StromNEV.

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV napačno opredelilo kot pomoč na podlagi državnih sredstev. Pri tem je Splošno sodišče izhajalo iz neustrezne navezne okoliščine za presojo državne narave sredstev in napačno domnevalo obstoj dajatve, ki bi kazala na to, da gre pri sredstvih za državna sredstva.

Tretjič, pritožnica tudi trdi, da je Splošno sodišče pravno napačno zavzelo stališče, da obstaja državni nadzor nad sredstvi dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) StromNEV.

Četrti pritožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije

Pritožnica nazadnje v okviru svojega četrtega pritožnega razloga navaja kršitev načela prepovedi diskriminacije, ki naj bi bila v tem, da Splošno sodišče, prvič, ni upoštevalo nezakonitega neenakega obravnavanja v razmerju do prehodne določbe na podlagi člena 32(7) StromNEV 2013, kot posledica vračila pomoči, zahtevanega v spornem sklepu Komisije; da je, drugič, nedopustno razlikovalo med pasovnimi odjemalci, in tretjič, da je neupravičeno enako obravnavalo proticiklične odjemalce in pasovne odjemalce (točke od 192 do 210 izpodbijane sodbe).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/22

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Zvezna republika Nemčija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-745/18, Covestro Deutschland AG/Evropska komisija

(Zadeva C-791/21 P)

(2022/C 73/27)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in R. Kanitz, agenta)

Drugi stranki v postopku: Covestro Deutschland AG, Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T 745/18 v delu, v katerem je z njo tožba zavrnjena kot neutemeljena,

—	razglasi ničnost sklepa Komisije z dne 28. maja 2018 o državni pomoči SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final, za leti 2012 in 2013 v skladu s členom 61(1) Statuta Sodišča Evropske unije,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja en razlog, s katerim zatrjuje kršitev člena 107(1) PDEU. Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, ko je izhajalo iz tega, da gre pri ureditvi iz člena 19(2) nemškega Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

Prvič, Splošno sodišče naj bi v povezavi s presojo državnega značaja omrežnin napačno uporabilo pravo z ugotovitvijo, da obvezno breme za stranke ali končne uporabnike ter državni nadzor nad sredstvi oziroma upravitelji tega denarja izkazujeta dve značilnosti, ki sta „dva elementa alternative“.

Drugič, Splošno sodišče naj bi v okviru presoje ali gre za obstoj „bremena, ki je za končne odjemalce ali stranke obvezno“ napačno uporabilo pravo z ugotovitvijo, da razmerje med dobaviteljem električne energije in končnimi odjemalci električne energije ni bistveno. Poleg tega je Splošno sodišče pravno napačno upoštevalo obveznost zaračunavanja, in ne zakonite obveznosti plačila omrežnine.

Tretjič, Splošno sodišče je v okviru presoje ali gre za državni nadzor oziroma možnosti države, da razpolaga s sredstvi, napačno presodilo, da izključna dodelitev pobranih omrežnin ne izključuje tega, da lahko država razpolaga s temi sredstvi.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/23

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila AZ zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-196/19, AZ/Komisija

(Zadeva C-792/21 P)

(2022/C 73/28)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: AZ (zastopniki: T. Hartmann, D. Fouquet, M. Kachel, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

a)	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-196/19 in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28. maja 2018, C(2018) 3166, za leti 2012 in 2013

b)	podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo, in sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen;

podredno k točki 1,

razveljavi izpodbijano sodbo ter sporni sklep razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7 000 urami uporabe na leto zahteva vračilo v višini več kot 20 %, od pasovnih odjemalcev z najmanj 7 500 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 15 %, in za pasovne odjemalce z najmanj 8 000 urami uporabe na leto zahteva vračilo v višini več kot 10 % objavljenih omrežnin, v preostalem pa zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o predlogu, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1a), sporni sklep pa v preostalem razglasi za ničen;

podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo in sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7 000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 % objavljenih omrežnin, v preostalem pa zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1b), sporni sklep pa v razmerju do pritožnice v celoti (oziroma „tudi v preostalem“) razglasi za ničen;

podredno k točki 2,

a)	razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1a), sporni sklep pa razglasi za ničen;

b)	podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 1b), sporni sklep pa v razmerju do pritožnice razglasi za ničen;

podredno k točki 3,

razveljavi izpodbijano sodbo, sporni sklep pa razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7 000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 %, od pasovnih odjemalcev z najmanj 7 500 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 15 %, in od pasovnih odjemalcev z najmanj 8 000 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 10 % objavljenih omrežnin;

b)	podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo, sporni sklep pa v razmerju do pritožnice razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7 000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 % objavljenih omrežnin;

podredno k točki 4,

razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 2a), sporni sklep razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 %, od pasovnih odjemalcev z najmanj 7500 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 15 %, in od pasovnih odjemalcev z najmanj 8000 urami letne uporabe vračilo v višini več kot 10 % objavljenih omrežnin;

podredno k točki a), razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje glede predloga, ki je bil v postopku na prvi stopnji podan pod točko 2 b), sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen v delu, v katerem od pasovnih odjemalcev z najmanj 7000 urami letne uporabe zahteva vračilo v višini več kot 20 % objavljenih omrežnin;

6.	Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

Prvi in drugi pritožbeni razlog: kršitev pravice do izjave in obveznosti obrazložitve

V prvem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni upoštevalo njene navedbe glede nepravilnosti referenčnega okvira kot podlage za preizkus selektivne prednosti (točke 8, 117 in 127 izpodbijane sodbe).

V drugem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe glede določitve višine dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) nemškega Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (točke 12, 68, 100 in 101 izpodbijane sodbe).

V tretjem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče pri preizkusu državne narave sredstev ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z neobstojem nadomestila izgube vseh prihodkov in stroškov na podlagi dodelitve oprostitve omrežnine (točki 95 in 96 izpodbijane sodbe).

V četrtem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče pri preizkusu državne narave sredstev ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z ničnostjo sklepa Bundesnetzagentur iz leta 2011 (točka 76 izpodbijane sodbe).

Tretji pritožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU

Prvič, pritožnica v zvezi s tem trdi, da je Splošno sodišče pri preizkusu za dajatev in za državni nadzor glede na pravila o državnih pomočeh uporabilo pravno napačna merila (točke 77, 83, 86 in 101 izpodbijane sodbe).

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV zaradi izkrivljene predstavitve nacionalnega prava pravno napačno opredelilo kot dajatev, na katero se nanašajo pravila o državni pomoči, čeprav nista bili podani niti obveznost pobiranja upravljavca omrežja, niti dolžnost plačila uporabnika omrežja ali končnih odjemalcev električne energije, upravljavcem omrežja pa niso bili povrnjeni vsi izgubljeni prihodki in stroški (točke 68 in od 75 do 115 izpodbijane sodbe).

Tretjič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče na podlagi izkrivljene predstavitve nacionalnega prava zavzelo pravno napačno stališče, da obstaja državni nadzor nad dodatno dajatvijo na podlagi člena 19(2) StromNEV, ker predpostavlja obveznost pobiranja in kritje stroškov v celoti in domneva, da je višino dajatve določila zvezna agencija za omrežja (točke od 100 do 112 izpodbijane sodbe).

Četrtič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče na podlagi izkrivljene predstavitve nacionalnega prava določilo nepopoln in pomanjkljiv referenčni okvir (točka 8 in od 128 do 131 izpodbijane sodbe).

Četrti pritožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije

Pritožnica nazadnje v okviru svojega četrtega pritožnega razloga navaja kršitev načela prepovedi diskriminacije, ki naj bi bila v tem, da Splošno sodišče ni upoštevalo nezakonitega neenakega obravnavanja kot posledico vračila pomoči, zahtevanega v spornem sklepu Komisije, v razmerju do prehodnega pravila na podlagi člena 32(7) StromNEV 2013, posledično pa zanikalo kršitev splošnega načela enakega obravnavanja iz prava Unije (točka 141 izpodbijane sodbe).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/26

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Zvezna republika Nemčija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-196/19, AZ/Komisija

(Zadeva C-793/21 P)

(2022/C 73/29)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in R. Kanitz, agenta)

Drugi stranki v postopku: AZ, Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-196/19 v delu, v katerem je z njo tožba zavrnjena kot neutemeljena,

—	razglasi ničnost sklepa Komisije z dne 28. maja 2018 o državni pomoči 54.34045 (20131C) (ex 2012lNN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final, za leti 2012 in 2013, v skladu s členom 61(1) Statuta Sodišča,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Tretjič, Splošno sodišče je v okviru presoje ali gre za državni nadzor oziroma možnosti države, da razpolaga s sredstvi, pravno napačno presodilo, da izključna dodelitev pobranih omrežnin ne izključuje tega, da lahko država razpolaga s temi sredstvi.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/26

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Zvezna republika Nemčija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v združenih zadevah T-233/19 in T-234/19, Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG in Infineon Technologies AG/Evropska komisija

(Zadeva C-794/21 P)

(2022/C 73/30)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in R. Kanitz, agenta)

Druge stranke v postopku: Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG, Infineon Technologies AG, Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v povezanih zadevah T-233/19 in T-234/19 razveljavi v delu, v katerem sta bili tožbi zavrnjeni kot neutemeljeni,

—	sklep Komisije z dne 28. maja 2018 o shemi pomoči SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final, za leti 2012 in 2013 na podlagi člena 61(1) Statuta Sodišča razglasi za ničen,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopkov pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja en sam pritožbeni razlog, v katerem zatrjuje kršitev člena 107(1) PDEU. Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, s tem da je štelo, da je ureditev iz člena 19(2) Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (uredba o omrežnini) državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

Prvič, Splošno sodišče naj bi pri ugotovitvi, da ima omrežnina državno naravo, napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da sta obvezna obremenitev odjemalca ali končnega odjemalca in državni nadzor nad denarnimi sredstvi ali upravljavcem teh denarnih sredstev lastnosti, ki naj bi bili „del alternative“.

Drugič, Splošno sodišče naj bi pri presoji, ali gre za „obvezno obremenitev odjemalca ali končnega odjemalca“ napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da to ni odvisno od razmerja med dobaviteljem električne energije in končnim odjemalcem električne energije. Poleg tega naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker se je oprlo na obveznost pobiranja in ne na zakonsko določeno obveznost plačevanja omrežnine.

Tretjič, Splošno sodišče naj bi pri presoji, ali gre za državni nadzor ali pravico razpolaganja, napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da namenskost pobrane omrežnine ne izključuje tega, da bi lahko država razpolagala s temi sredstvi.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/27

Pritožba, ki so jo 16. decembra 2021 vložile WEPA Hygieneprodukte GmbH in WEPA Deutschland GmbH & Co. KG, nekdanja Wepa Leuna GmbH, in Wepa Papierfabrik Sachsen GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-238/19, Wepa Hygieneprodukte GmbH in drugi/Evropska komisija

(Zadeva C-795/21 P)

(2022/C 73/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnice: WEPA Hygieneprodukte GmbH, WEPA Deutschland GmbH & Co. KG, nekdanja Wepa Leuna GmbH, in Wepa Papierfabrik Sachsen GmbH (zastopniki: H. Janssen, A. Vallone, Rechtsanwälte, D. Salm, Rechtsanwältin)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlog

Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:

1.	sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-238/19 v celoti razveljavi:

2.	sklep Komisije z dne 28. maja 2018 o shemi pomoči SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final razglasi za ničen;

3.	podredno zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;

4.	Komisiji naloži plačilo stroškov obeh sodnih postopkov.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnice v prvem pritožbenem razlogu navajajo, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva in napačno presodilo vsebino in obseg nacionalnega prava, ker je svojo odločbo utemeljilo s tem, prvič, da Bundesnetzagentur (zvezna agencija za omrežja) zavezujoče določa višino prispevka na podlagi odstavka 19(2) Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (uredba o omrežnini), drugič, da je zvezna agencija za omrežja v zvezi s tem navedla zelo podrobna pojasnila, in tretjič, da je izguba dohodka, ki jo utrpijo upravljavci omrežij, z omenjenim prispevkom v celoti pokrita. Dejstva, za katera je Splošno sodišče menilo, da dokazujejo državni nadzor nad denarnimi sredstvi, zbranimi z omenjenim prispevkom, sploh niso bila podana.

Pritožnice v drugem pritožbenem razlogu navajajo, da Splošno sodišče ni upoštevalo zahteve, da mora iti za pomoč iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU. Prvič, Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da pri prispevku na podlagi člena 19(2) StromNEV ne gre za dajatev, „obvezno breme“ ali „parafiskalno dajatev“ (prvi del drugega pritožbenega razloga). Drugič, Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da oprostitev pasovnih odjemalcev iz odstavka 19(2), drugi stavek, StromNEV in prispevek iz odstavka 19(2) StromNEV nista pomoč iz državnih sredstev (drugi del drugega pritožbenega razloga). Če pa prispevek ni dajatev – kar naj bi bilo pravilno stališče –, pogoji za uporabo člena 107(1) PDEU tudi po naziranju Splošnega sodišča niso izpolnjeni. In tudi če bi šlo za dajatev, pogoji za uporabo člena 107(1) PDEU ne bi bili izpolnjeni zaradi tega, ker prispevek ni državna ali iz državnih sredstev dodeljena pomoč.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/28

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Zvezna republika Nemčija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-238/19, Wepa Hygieneprodukte GmbH in drugi/Evropska komisija

(Zadeva C-796/21 P)

(2022/C 73/32)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in R. Kanitz, agenta)

Druge stranke v postopku: WEPA Hygieneprodukte GmbH, WEPA Deutschland GmbH & Co. KG, nekdanja Wepa Leuna GmbH, Wepa Papierfabrik Sachsen GmbH in Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-238/19 razveljavi v delu, v katerem je bila tožba zavrnjena kot neutemeljena,

—	sklep Komisije z dne 28. maja 2018 o shemi pomoči SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final, za leti 2012 in 2013 na podlagi člena 61(1) Statuta Sodišča razglasi za ničen,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopkov pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/29

Pritožba, ki sta jo 17. decembra 2021 vložili Infineon Technologies AG in Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v združenih zadevah T-233/19 in T-234/19, Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG in Infineon Technologies AG/Evropska komisija

(Zadeva C-800/21 P)

(2022/C 73/33)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnici: Infineon Technologies AG in Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG (zastopnika: L. Assmann in M. Peiffer, Rechtsanwälte)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlog

Pritožnici Sodišču predlagata, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v povezanih zadevah T 233/19 in T 234/19 (ECLI:EU:T:2021:647) v celoti razveljavi;

—	sklep Komisije z dne 28. maja 2018 o shemi pomoči SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final razglasi za ničen;

—	podredno zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov obeh sodnih postopkov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Razlog, zaradi katerega se vodi ta postopek, je oprostitev plačila omrežnine, zaradi katere pritožnici v letih 2012 in 2013 za električno energijo, prejeto iz splošnega omrežja, upravljavcem omrežij nista morali plačati nobene omrežnine (v nadaljevanju: oprostitev plačila omrežnine).

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi odločilo, da je bila oprostitev plačila omrežnine financirana iz državnih sredstev, zaradi česar gre za državno pomoč v smislu člena 107 PDEU (točka 111 izpodbijane sodbe). Pri tem naj bi Splošno sodišče v temelju napačno razlagalo pojem državne pomoči iz sodne prakse Sodišča.

Oprostitev plačila omrežnine naj bi se financirala iz prispevka na podlagi člena 19(2) Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (uredba o omrežnini). Ta naj – v nasprotju s tem, kar Splošno sodišče navaja v točki 97 izpodbijane sodbe – ne bi bil obvezno breme v smislu sodne prakse Sodišča, na podlagi katerega bi bilo lahko razvidno, da gre za državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU.

Pritožnici s pritožbo grajata zlasti uporabo prava Unije in navajata, da je Splošno sodišče nacionalno pravo z vidika meril prava Unije o državnih pomočeh napačno ovrednotilo (prvi pritožbeni razlog). Pravilno stališče naj bi bilo, da oprostitve plačila omrežnin niso bile dodeljene iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU.

Iz sodne prakse Sodišča naj bi bilo razvidno, da gre za državna sredstva v tem smislu le, če obstaja zadosti tesna povezava z državnim proračunom. Prispevek iz člena 19(2) StromNEV, ki je predmet tega postopka, pa naj ne bi izkazoval zadosti tesne povezave z nemškim proračunom. Pri tem prispevku gre zato za zasebna in ne za državna sredstva, ki so se plačevala med upravljavci omrežij in odjemalci.

Poleg tega pritožnici pritožbo utemeljujeta s tem, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva s tem, da je napačno presodilo vsebino in obseg nacionalnega prava (drugi pritožbeni razlog).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/30

Pritožba, ki jo je 17. decembra 2021 vložila Versobank AS zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 6. oktobra 2021 v združenih zadevah T-351/18 in T-584/18, Ukrselhosprom PCF in Versobank/ECB

(Zadeva C-803/21 P)

(2022/C 73/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Versobank AS (zastopnik: O. Behrends, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska centralna banka (ECB), Evropska komisija, Ukrselhosprom PCF LLC

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—	sklepa ECB z dne 26. marca 2018 (v nadaljevanju: prvi izpodbijani sklep) in z dne 17. julija 2018 (v nadaljevanju: drugi izpodbijani sklep) o odvzemu dovoljenja pritožnici razglasi za nična;

—	če Sodišče Evropske unije ne bo moglo meritorno odločiti, združeni zadevi T-351/18 in T-584/18 vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da bo to odločilo o ničnostni tožbi; in

—	ECB naloži plačilo stroškov pritožnice in stroškov te pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja šest pritožbenih razlogov.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je napačno ugotovilo, da se postopek v zadevi T-351/18 lahko ustavi, ker napačno ni upoštevalo, da je domnevni učinek ex tunc drugega izpodbijanega sklepa v nasprotju s členom 263 PDEU, in ker je napačno ugotovilo, da pritožnica nima pravnega interesa za razglasitev ničnosti prvega izpodbijanega sklepa.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v zvezi z več bistvenimi kršitvami postopka.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče neupravičeno ni priznalo, da je ECB z odločitvami na področju plačilnih in drugih finančnih storitev, na področju AML/CFT (preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma) ter na področju reševanja prekoračila svoje pristojnosti.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je odločilo o vprašanju, ki je bilo prekludirano s poravnavo pred nacionalnim upravnim sodiščem.

Peti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo Uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje (1) namesto nacionalnega prava v zvezi z oceno propada ali verjetnega propada in sklepi o nereševanju ter napačno razlagalo njihov pomen, ne da bi odredilo razkritje teh sklepov.

Šesti pritožbeni razlog: Splošno sodišče (1) ni upoštevalo meja svoje pristojnosti na podlagi člena 263 PDEU, ker je sprejelo odločitve, ki jih ureja nacionalno pravo in so v izključni pristojnosti pristojnih nacionalnih organov in sodišč, in je z odločitvami ali presojami, ki jih ECB ni sprejela oziroma opravila, prekoračilo nadzor nad odločbami ECB, (2) je svojo odločitev utemeljilo s presenetljivimi ugotovitvami na podlagi prepozno predloženih obsežnih dokumentov tik pred obravnavo, ne da bi pritožnici omogočilo, da se o njih izjavi, (3) ni upoštevalo kršitve pritožničinih pravic iz člena 47 Listine pred začetkom postopka in tega, da pritožnica ves čas postopka ni bila učinkovito zastopana, in (4) je napačno zavrnilo odreditev predložitve sklepov o reševanju na nacionalni ravni, vendar je kljub temu izrazilo podrobna, vendar napačna stališča o pravnem pomenu in pravni podlagi teh sklepov.

(1) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014 L 225, str. 1).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/31

Pritožba, ki jo je 22. decembra 2021 vložila European Union Copper Task Force zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. oktobra 2021 v zadevi T-153/19, European Union Copper Task Force/Komisija

(Zadeva C-828/21 P)

(2022/C 73/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: European Union Copper Task Force (zastopnika: I. Moreno-Tapia Rivas in C. Vila Gisbert, abogadas)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	razsodi o utemeljenosti ničnostne tožbe ali, podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—	naloži plačilo stroškov Evropski komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja te pritožbene razloge.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo glede obsega sodnega nadzora in je kršilo pravico pritožnice do učinkovitega sodnega varstva.

Splošno sodišče je kršilo načelo prepovedi arbitrarnosti s tem, da ni zahtevalo bolj harmoniziranega pristopa glede področja uporabe meril PBT (obstojnost, bioakumulacija in toksičnost).

Splošno sodišče je kršilo načelo previdnosti in načelo sorazmernosti.

Splošno sodišče je kršilo postopkovna pravila s tem, da je zavrnilo prošnjo pritožnice za imenovanje izvedenca.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/32

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2021 – Češka republika/Komisija

(Zadeva T-627/16 RENV) (1)

(EKJS in EKSRP - Odhodki, izključeni iz financiranja - Odhodki Češke republike - Ločene neposredne pomoči - Tradicionalni pregledi na kraju samem in pregledi na kraju samem z daljinskim zaznavanjem - Neskladnosti med pregledi in rezultati - Vinski sektor - Pregledi naložb na kraju samem z vzorčenjem)

(2022/C 73/36)

Jezik postopka: češčina

Stranke

Tožeča stranka: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, O. Serdula, J. Pavliš in J. Vláčil, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: K. Walkerová in J. Aquilina, agenta)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Kraljevina Švedska (zastopniki: C. Meyer-Seitz, F. Bergius in H. Shev, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1059 z dne 20. junija 2016 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2016, L 173, str. 59) v delu, v katerem so z njim izključena plačila Češke republike iz EKSRP v znesku 462 517,83 EUR glede odhodkov, ki se nanašajo na ločene neposredne pomoči in v znesku 636 516,20 EUR glede odhodkov, ki se nanašajo na naložbe v vinski sektor.

Izrek

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1059 z dne 20. junija 2016 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije se razglasi za ničen v delu, v katerem so z njim izključena plačila Češke republike iz EKSRP:

—	iz naslova sheme ločenih neposrednih pomoči za proračunska leta od 2013 do 2015, v znesku 69 054,23 EUR v zvezi s pomanjkljivostmi pri analizi tveganj;

—	iz naslova pomoči naložbam v vinski sektor za proračunska leta od 2011 do 2014, v znesku 636 516,20 EUR.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	Češka republika in Evropska komisija nosita svoje stroške, ki se nanašajo na postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

4.	Kraljevina Švedska nosi svoje stroške.

(1) UL C 392, 24.10.2016.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2021 – HG/Komisija

(Zadeva T-693/16 P RENV-RX) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlitev v tretji državi - Družinsko stanovanje, ki ga da na razpolago uprava - Neupoštevanje obveznosti prebivanja v stanovanju z družino - Disciplinski postopek - Disciplinski ukrep odloga napredovanja v višji plačilni razred - Povrnitev škode, nastale Uniji - Člen 22 Kadrovskih predpisov - Zavrnitev tožbe v glavni stvari - Razveljavitev na podlagi pritožbe - Sodba o pritožbi, ki jo Sodišče preveri in razveljavi - Vrnitev v razsojanje Splošnemu sodišču)

(2022/C 73/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: HG (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: T. Bohr, agent, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 19. julija 2016, HG/Komisija (F 149/15, EU:F:2016:155), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 19. julija 2016, HG/Komisija (F-149/15), se razveljavi.

2.	Znesek odškodnine, ki jo mora HG plačati Evropski uniji, se določi na 80 000 EUR na dan izreka te sodbe.

3.	V preostalem se tožba v zadevi F-149/15 zavrne.

4.	HG in Evropska komisija nosita vsak svoje stroške v zadevah F-149/15, T-693/16 P, T-440/18 RENV in T-693/16 P-RENV-RX.

(1) UL C 441, 28.11.2016.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/33

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – Dyson in drugi/Komisija

(Zadeva T-127/19) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Energija - Direktiva 2010/30/EU - Navajanje porabe energije z nalepkami in standardiziranimi podatki o izdelku - Delegirana uredba (EU) št. 665/2013 - Označevanje sesalnikov z energijskimi nalepkami - Energijska učinkovitost - Merilna metoda - Razglasitev ničnosti s strani Splošnega sodišča - Dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega namen je podeliti pravice posameznikom)

(2022/C 73/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Dyson Ltd (Malmesbury, Združeno kraljestvo) in 14 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi k sodbi (zastopniki: E. Batchelor, T. Selwyn Sharpe in M. Healy, solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J.-F. Brakeland, Y. Marinova in K. Talabér-Ritz, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 278 PDEU za povrnitev škode, ki naj bi tožečim strankam nastala zaradi nezakonitosti Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 665/2013 z dne 3. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem sesalnikov z energijskimi nalepkami (UL 2013, L 192, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Dyson Ltd in drugim tožečim strankam, katerih imela so navedena v prilogi, se naloži plačilo njihovih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 139, 15.4.2019.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/34

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – Ciper/EUIPO – Fontana Food (GRILLOUMI)

(Zadeva T-556/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GRILLOUMI - Prejšnje nacionalne besedne certifikacijske znamke ΧΑΛΛΟΥΜΙ HALLOUMI - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Podobnost storitev in proizvodov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001])

(2022/C 73/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Ciper (zastopniki: S. Malynicz, QC, S. Baran, barrister, in V. Marsland, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Gája, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenienkta pred Splošnim sodiščem: Fontana Food AB (Tyresö, Švedska) (zastopnika: P. Nihlmark in L. Zacharoff, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. maja 2019 (zadeva R 1284/2018-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Republiko Ciprom in družbo Fontana Food.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 29. maja 2019 (zadeva R 1284/2018-4) se razveljavi.

2.	EUIPO se poleg lastnih stroškov naložijo stroški, nastali Republiki Cipru.

3.	Družba Fontana Food AB nosi svoje stroške.

(1) UL C 328, 30.9.2019.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/35

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – Ciper/EUIPO – Fontana Food (GRILLOUMI BURGER)

(Zadeva T-593/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GRILLOUMI BURGER - Prejšnji nacionalni certifikacijski besedni znamki ΧΑΛΛΟΥΜΙ HALLOUMI - Relativni razlogi za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj škodovanja ugledu - Člen 8(1)(b) in člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postala člen 8(1)(b) in člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2022/C 73/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Ciper (zastopniki: S. Malynicz, QC, S. Baran, barrister, in V. Marsland, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Gája in D. Botis, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Fontana Food AB (Tyresö, Švedska) (zastopnika: P. Nihlmark in L. Zacharoff, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. junija 2019 (zadeva R 1297/2018-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Republiko Ciper in družbo Fontana Food.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Republiki Ciper se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 363, 28.10.2019.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/35

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/EUIPO – Fontana Food (GRILLOUMI BURGER)

(Zadeva T-595/19) (1)

(Zmamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GRILLOUMI BURGER - Prejšnja besedna znamka Evropske unije HALLOUMI - Relativna razloga za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj škodovanja ugledu - Člen 8(1)(b) in člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postala člen 8(1)(b) in člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2022/C 73/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi (Nikozija, Ciper) (zastopniki: S. Malynicz, QC, S. Baran, barrister, in V. Marsland, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Gája, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Fontana Food AB (Tyresö, Švedska) (zastopnika: P. Nihlmark in L. Zacharoff, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. junija 2019 (zadeva R 1356/2018-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi in Fontana Food.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi nosi stroške postopka.

(1) UL C 357, 21.10.2019.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/36

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – JP/Komisija

(Zadeva T-247/20) (1)

(Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti v zvezi s splošnim natečajem EPSO/AD/363/18 za zaposlitev administratorjev (AD7) na področju obdavčevanja - Omejitev prošnje za dostop - Zavrnitev dostopa - Člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 - Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja - Člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom - Tajnost dela natečajne komisije - Delni dostop - Nepogodbena odgovornost)

(2022/C 73/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: JP (zastopnika: S. Rodrigues in A. Champetier, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Ehrbar in D. Milanowska, agenta)

Predmet

Prvič, predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije C(2020) 1195 final z dne 24. februarja 2020 o potrdilni prošnji za dostop do dokumentov na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in, drugič, predlog na podlagi člena 268 PDEU za povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka.

Izrek

Sklep Komisije (2020) 1195 final z dne 24. februarja 2020 o potrdilni prošnji za dostop do dokumentov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v delu, v katerem je zavrnjen dostop JP do vprašanj, povzetih v oddelkih „Anchor“ in „Possible questions“ ocene ocenjevalcev njenih odgovorov, podanih med razgovorom o zadevnem področju (dokument št. 1), in je zavrnjen dostop do vprašanj, povzetih v oddelkih „Situation 1“, „Situation 2“ in „Situation 3“ ocene ocenjevalcev njenih odgovorov, podanih med razgovorom za ugotavljanje splošnih kompetenc (dokument št. 2), v okviru natečaja EPSO/AD/363/18, razglasi za ničen.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 222, 6.7.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – Talleres de Escoriaza/EUIPO – Salto Systems (KAAS KEYS AS A SERVICE)

(Zadeva T-294/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Evropske unije KAAS KEYS AS A SERVICE - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(c) Uredbe 2017/1001) - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001) - Znaki ali označbe, ki so postali običajni - Člen 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(d) Uredbe 2017/1001) - Obveznost obrazložitve - Pravica do izjave - Člen 94(1) Uredbe 2017/1001)

(2022/C 73/43)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Talleres de Escoriaza, SA (Irun, Španija) (zastopnika: T. Müller in F. Togo, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Gája, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Salto Systems, SL (Oiartzun, Španija) (zastopnik: A. Alejos Cutuli, odvetnik)

Predmet

Tožba, vložena zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. februarja 2020 (zadeva R 1363/2019-4), v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Talleres de Escoriaza in Salto Systems.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Talleres de Escoriaza, SA, se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 247, 27.7.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2021 – Stichting Comité N 65 Ondergronds Helvoirt/Komisija

(Zadeva T-569/20) (1)

(Okolje - Uredba (ES) št. 1367/2006 - Obveznost držav članic, da varujejo in izboljšujejo kakovost zunanjega zraka - Zahteva za notranjo revizijo - Zavrženje zahteve kot nedopustne)

(2022/C 73/44)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeča stranka: Stichting Comité N 65 Ondergronds Helvoirt (Helvoirt, Nizozemska) (zastopnika: T. Malfait in A. Croes, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Haasbeek, G. Gattinara in M. Noll-Ehlers, agenti)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Kraljevina Nizozemska (zastopniki: M. Bulterman, M. de Ree, J. Langer in J. Hoogveld, agenti), Evropski parlament (zastopnika: W. Kuzmienko in C. Ionescu Dima, agenta), Svet Evropske unije (zastopnika: K. Michoel in A. Maceroni, agenta)

Predmet

zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 6. julija 2020, s katerim je bila zahteva za notranjo revizijo sklepa o ustavitvi postopka s pritožbo CHAP (2019) 2512 zavržena kot nedopustna.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Stichting Comité N 65 Ondergronds Helvoirt nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

3.	Kraljevina Nizozemska, Evropski parlament in Svet Evropske unije nosijo svoje stroške.

(1) UL C 378, 9.11.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. decembra 2021 – Sun West in drugi/Komisija

(Zadeva T-623/20) (1)

(Državne pomoči - Proizvodnja električne energije v fotonapetostnih elektrarnah - Obveznost nakupa električne energije po ceni, ki je višja od tržne cene - Zavrnitev pritožbe - Člen 12(1), drugi pododstavek, in člen 24(2) Uredbe (EU) 2015/1589)

(2022/C 73/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Sun West (Saint-Allouestre, Francija), JB Solar (Saint-Allouestre), Azimut56 (Saint-Allouestre) (zastopnica: S. Manna, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Bouchagiar in B. Stromsky, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 28. julija 2020, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožečih strank v zvezi z državnimi pomočmi, ki jih je Francoska republika nezakonito izplačala proizvajalcem fotonapetostne energije na podlagi odlokov v zvezi s tarifami z dne 10. julija 2006, z dne 12. januarja in z dne 31. avgusta 2010, da bi se ugotovilo, da te pomoči niso združljive z notranjim trgom.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbe Sun West, JB Solar in Azimut56 poleg lastnih stroškov nosijo stroške Evropske komisije.

(1) UL C 414, 30.11.2020.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/39

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2021 – OI/Komisija

(Zadeva T-705/20) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlovanje - Notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) - Odločba o nevpisu tožeče stranke na rezervni seznam natečaja - Obveznost obrazložitve - Tajnost dela natečajne komisije - Neposredovanje vmesnih ocen in ponderiranih vrednosti elementov, ki sestavljajo preizkus in so določeni v razpisu natečaja)

(2022/C 73/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: OI (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Milanowska in T. Lilamand, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe komisije za notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci z dne 25. marca 2020, s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za ponovni pregled odločbe te komisije z dne 16. decembra 2019 o nevpisu njenega imena na rezervni seznam navedenega natečaja.

Izrek

1.	Odločba komisije za notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci z dne 25. marca 2020 o nevpisu OI na rezervni seznam za zaposlitev upravnih uslužbencev razreda AD 6 na področju razvojnega sodelovanja in sosedske politike se razglasi za nično.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 28, 25.1.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/40

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2021 – Rotondaro/EUIPO – Pollini (COLLINI)

(Zadeva T-69/21) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije COLLINI - Nacionalni in prejšnji besedni znamki Evropske unije POLLINI in STUDIO POLLINI - Relativni razloga za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2022/C 73/48)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Carmine Rotondaro (Monaco, Monako) (zastopnik: M. Locatelli, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: M. Capostagno, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Pollini SpA (Gatteo, Italija) (zastopnik: F. Sanna, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. decembra 2020 (zadeva R 2518/2019-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo Pollini in C. Rotondaro.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Carmine Rotondaro se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 98, 22.3.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/40

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2021 – QF/Komisija

(Zadeva T-85/21) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlovanje - Notranji natečaj COM/03/AD/18 (AD 6) - Odločba o nevpisu tožeče stranke na rezervni seznam natečaja - Obveznost obrazložitve - Tajnost dela natečajne komisije - Neposredovanje vmesnih ocen in ponderjev elementov, ki sestavljajo preizkus in ki so določeni v obvestilu o natečaju)

(2022/C 73/49)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: QF (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Milanowska in T. Lilamand, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe komisije notranjega natečaja COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci z dne 15. aprila 2020, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za ponovno preučitev odločbe te natečajne komisije z dne 16. decembra 2019, da njenega imena ne bo vpisala na rezervni seznam navedenega natečaja.

Izrek

1.	Odločba natečajne komisije notranjega natečaja COM/03/AD/18 (AD 6) – Upravni uslužbenci z dne 15. aprila 2020, da se osebe QF ne vpiše na rezervni seznam za zaposlitev upravnih uslužbencev razreda AD 6 na področju evropske javne uprave, se razglasi za nično.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 98, 22.3.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/41

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2021 – Kanellou/Svet

(Zadeva T-515/16) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Reforma Kadrovskih predpisov iz leta 2004 - Povračilo letnih potnih stroškov in dodelitev potovalnega časa - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2022/C 73/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Despina Kanellou (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in R. Meyer, agenta)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: E. Taneva in M. Ecker, agenta), Evropska komisija (zastopnika: G. Gattinara in B. Mongin, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za, v bistvu, razglasitev ničnosti sklepa, da se od 1. januarja 2014 ukinejo letni potni stroški, da bi lahko tožeča stranka ohranila povezanost s svojo izvorno državo.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Despini Kanellou se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki so nastali Svetu Evropske unije.

3.	Evropska komisija in Evropski parlament nosita lastne stroške.

(1) UL C 395 z dne 10.11.2014 (zadeva sprva vpisana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-77/14 in prenesena na Splošno sodišče dne 1.9.2016).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/42

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2021 – Bergallou/Svet

(Zadeva T-521/16) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Reforma Kadrovskih predpisov iz leta 2014 - Povračilo letnih potnih stroškov in odobritev potovalnega časa - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2022/C 73/51)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Amal Bergallou (Lot, Belgija) (zastopnica: M. Velardo, odvetnica)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in R. Meyer, agenta)

Intervenient v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: E. Taneva in M. Ecker, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU, naj se v bistvu, prvič, odločbe o tem, da s 1. januarjem 2014 preneha odobritev potovalnega časa in povračila letnih potnih stroškov tožeči stranki, da bi lahko vzdrževala stik s svojim matičnim krajem, razglasijo za nične, in drugič, naj se toženi stranki naloži, da mora povrniti premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi ju tožeča stranka utrpela.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Amal Bergallou nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Sveta Evropske unije.

3.	Evropski parlament nosi svoje stroške.

(1) UL C 431, 1.12.2014 (zadeva sprva vpisana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-98/14 in prenesena na Splošno sodišče Evropske unije dne 1.9.2016).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/42

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2021 – Nguyen/Svet

(Zadeva T-522/16) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Reforma Kadrovskih predpisov iz leta 2014 - Povračilo letnih potnih stroškov in odobritev potovalnega časa - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2022/C 73/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Huynh Duong Vi Nguyen (Woluwe-Saint-Lambert, Belgija) (zastopnica: M. Velardo, odvetnica)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in R. Meyer, agenta)

Intervenient v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: E. Taneva in M. Ecker, agenta)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Huynh Duong Vi Nguyen nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Sveta Evropske unije.

3.	Evropski parlament nosi svoje stroške.

(1) UL C 448, 15.12.2014 (zadeva sprva vpisana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-99/14 in prenesena na Splošno sodišče Evropske unije dne 1.9.2016).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/43

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2021 – Aresu/Komisija

(Zadeva T-524/16) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Sprememba Kadrovskih predpisov iz leta 2014 - Potovalni čas - Dopust v matični državi - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2022/C 73/53)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Antonio Aresu (Bruselj, Belgija) (zastopnik: M. Velardo, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Gattinara in F. Blanc, agenta)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: E. Taneva in M. Ecker, agenta), Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in R. Meyer, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe, da se tožeči stranki od 1. januarja 2014 ne odobri več potovalnega časa petih dni, ki ga je imela prej na podlagi člena 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije, kakor so bili spremenjeni z Uredbo (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 (UL 2013, L 287, str. 15).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Antoniu Aresu se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki so nastali Evropski komisiji, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

3.	Evropski parlament in Svet Evropske unije nosita svoje stroške.

(1) UL C 26, 26.1.2015 (zadeva sprva vpisana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-106/14 in prenesena na Splošno sodišče Evropske unije dne 1.9.2016).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/44

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2021 – Grupa Azoty in drugi/Komisija

(Zadeva T-726/20) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021 - Upravičeni sektorji - Izključitev sektorja proizvodnje gnojil - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost)

(2022/C 73/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Grupa Azoty S.A. (Tarnów, Poljska), Azomureș S.A. (Târgu Mureş, Romunija), Lipasmata Kavalas LTD Ypokatastima Allodapis (Palaio Fáliro, Grčija) (zastopniki: D. Haverbeke, L. Ruessmann in P. Sellar, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Bouchagiar in G. Braga da Cruz, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti sporočila Komisije z dne 25. septembra 2020 o smernicah za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021 (UL 2020, C 317, str. 5).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Postopek v zvezi s predlogom za intervencijo, ki ga je vložil Nadzorni organ Efte, se ustavi.

3.	Družbe Grupa Azoty S.A., Azomureș SA in Lipasmata Kavalas LTD Ypokatastima Allodapis nosijo svoje stroške in stroške Evropske komisije.

4.	Nadzorni organ Efte nosi stroške v zvezi s svojim predlogom za intervencijo.

(1) UL C 72, 1.3.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/45

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. novembra 2021 – Advansa Manufacturing in drugi/Komisija

(Zadeva T-741/20) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021 - Upravičeni sektorji - Izključitev sektorja proizvodnje umetnih in sintetičnih vlaken - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost)

(2022/C 73/56)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Advansa Manufacturing GmbH (Frankfurt na Majni, Nemčija) in 14 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi k sklepu (zastopniki: D. Haverbeke, L. Ruessmann in P. Sellar, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Bouchagiar in G. Braga da Cruz, agenta)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Postopek v zvezi s predlogom za intervencijo, ki ga je vložil Nadzorni organ Efte, se ustavi.

3.	Družba Advansa Manufacturing GmbH in druge tožeče stranke, katerih imena so v prilogi, nosijo svoje stroške in stroške Evropske komisije.

4.	Nadzorni organ Efte nosi stroške v zvezi s svojim predlogom za intervencijo.

(1) UL C 79, 8.3.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/45

Sklep Splošnega sodišča z dne 30. novembra 2021 – Airoldi Metalli/Komisija

(Zadeva T-744/20) (1)

(Damping - Uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Kitajske - Akt o naložitvi začasne protidampinške dajatve - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Pripravljalni akt - Nedopustnost - Dokončna protidampinška dajatev - Izguba pravnega interesa - Ustavitev postopka)

(2022/C 73/57)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Airoldi Metalli SpA (Molteno, Italija) (zastopniki: M. Campa, D. Rovetta, G. Pandey in V. Villante, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Luengo in P. Němečková, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1428 z dne 12. oktobra 2020 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2020, L 336, str. 8).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družba Airoldi Metalli SpA nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

3.	Evropski parlament, družba Airoldi Metalli in Komisija nosijo vsak svoje stroške v zvezi s predlogom za intervencijo.

(1) UL C 53, 15.2.2021.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/46

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 30. novembra 2021 – Roos in drugi/Parlament

(Zadeva T-710/21 R)

(Začasna odredba - Člani Parlamenta - Pogoji za dostop do prostorov Evropskega parlamenta v njegovih treh krajih dela, povezani z zdravstveno krizo - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

(2022/C 73/58)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Robert Roos (Poortugaal, Nizozemska), Anne-Sophie Pelletier (Ixelles, Belgija), Francesca Donato (Palermo, Italija), Virginie Joron (Durningen, Francija), IC (zastopniki: P. de Bandt, M. Gherghinaru in L. Panepinto, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: S. Alves in A.-M. Dumbrăvan, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 PDEU in 279 PDEU za odlog izvršitve sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2021 o izrednih pravilih glede zdravja in varnosti, ki veljajo za dostop do prostorov Evropskega parlamenta v njegovih treh krajih dela.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Sklep z dne 5. novembra 2021, Roos in drugi/Parlament (T-710/21 R), se razveljavi.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/47

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Agentur für Globale Gesundheitsverantwortung/EMA

(Zadeva T-713/21)

(2022/C 73/60)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Agentur für Globale Gesundheitsverantwortung (Elsbethen, Avstrija) (zastopnica: A. Steindl, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi sklep EMA z dne 21. septembra 2021 (EMA/468888/2021), s katerim je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke z dne 13. avgusta 2021 zoper sklep EMA z dne 28. julija 2021 (EMA/421922/2021), za ničen;

—	odobri dostop do študije „c4591001-interim-ado-report-body“, na podlagi katere sta bila sprejeta ocenjevalno poročilo EMA/CHMP/282047/2021 Rev. 1 z dne 22. julija 2021 in Izvedbeni sklep Komisije C(2021)4034(final) z dne 31. maja 2021.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti, ker so bili anonimizirani podatki študije C4591001, ki so se nanašali na sodelujoče v študiji iz ZDA, nepravilno pravno opredeljeni kot osebni podatki v smislu uredbe 2018/1725 (1).

Drugi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti, ker je EMA napačno uporabila pravo s tem, da po njenih navedbah študija C4591001 glede sprememb pediatrične indikacije še ni končana in da je v skladu z njeno politiko glede objave kliničnih podatkov „EMA Policy(0070) on Clinical Data Publication“ (EMA/144064/2019).

3.	Tretji tožbeni razlog: razglasitev ničnosti, ker je EMA napačno uporabila pravo s tem, da je štela, da je treba uporabiti člen 4(2), prvi primer uporabe Uredbe št. 1049/2001 (2) („varstvo poslovnih interesov fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino“).

4.	Četrti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti, ker po navedbah EMA ni podan javni interes za razkritje v smislu člena 4(2), zadnji stavek, Uredbe št. 1049/2001.

(1) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL 2018, L 295, str. 39).

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001, L 145, str. 43).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/48

Tožba, vložena 16. novembra 2021 – Greenspider/EISMEA

(Zadeva T-733/21)

(2022/C 73/61)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Greenspider GmbH (Germering, Nemčija) (zastopnika: G. Vignolo in V. Palmisano, odvetnika)

Tožena stranka: Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja (EISMEA)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi, da je ta tožba na podlagi člena 272 PDEU dopustna in utemeljena;

—	ugotovi in razglasi, da je družba Greenspider pravilno izpolnila pogodbene obveznosti, ki jih je imela na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih (Grant Agreement);

—	ugotovi in razglasi, da v skladu s členom 1162 belgijskega civilnega zakonika v primeru dvoma razlaga pogodbe, ki jo poda družba Greenspider, prevlada na razlago, ki jo poda EISMEA;

—	ugotovi, da niso podani pogoji za izdajo bremepisa, ki ga je EISMEA naslovila na družbo Greenspider, in da zato znesek, ki se zahteva v navedenem bremepisu, ni dolgovan;

—	ugotovi in razglasi, da EISMEA ni izpolnila pogodbenih obveznosti, in ji posledično naloži, naj družbi Greenspider plača 111 475,00 EUR;

—	EISMEA naloži plačilo stroškov, ki so družbi Greenspider nastali v tem postopku.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: EISMEA ni izpolnila pogodbenih obveznosti.

—	V zvezi s tem se trdi, da ta tožbeni razlog temelji na neutemeljenosti razlogov, s katerimi je EISMEA utemeljila zavrnitev izplačila salda upravičenih stroškov projekta, in na tem, da je mogoče stroške na enoto priznati.

Drugi tožbeni razlog: kršitev prava, ki se uporablja za pogodbo.

—

V zvezi s tem se trdi, da ta tožbeni razlog temelji na kršitvi člena 126 Uredbe št. 966/2012 (1) Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012; zlorabi načela pogodbene avtonomije: kršitvi in neuporabi člena 1162 belgijskega civilnega zakonika ter členov 3 in 5 Direktive Sveta 93/13/EGS (2) z dne 5. aprila 1993; kršitvi načela dobre vere pri izvrševanju pogodb in zlorabi prava; kršitvi načela dobrega upravljanja; kršitvi načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj; in kršitvi načela sorazmernosti.

(1) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/49

Tožba, vložena 19. novembra 2021 – Eurecna/Komisija

(Zadeva T-739/21)

(2022/C 73/62)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Eurecna SpA (Benetke, Italija) (zastopnik: R. Sciaudone, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost izpodbijanih sklepov o pobotanju terjatev, vsebovanih v dopisih Komisije z dne 10. septembra 2021, z dne 16. septembra 2021 in z dne 30. septembra 2021, s katerimi je Komisija nameravala izterjati skoraj celoten znesek, ki je bil izplačan v okviru projekta, ki ga je financirala Evropska unija, in v zvezi s katerim je bilo odločeno, da ga je treba vrniti zaradi nepravilnosti, domnevno storjenih v fazi računovodskega poročanja; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage glede sklepa z dne 10. septembra 2021.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe glede sklepa z dne 10. septembra 2021.

Tretji tožbeni razlog: neobstoj sporne terjatve.

—

Tožeča stranka se v zvezi s tem sklicuje na kršitev načela dobrega upravljanja in skrbnosti pri upravljanju v zvezi z revizijo, ki jo je opravila družba Ernst & Young (EY); kršitev pravice do obrambe v zvezi z revizijo, ki jo je opravila družba EY; kršitev načela dobrega upravljanja zaradi nespoštovanja dolžnosti nepristranskosti pri upravljanju; in napačno razlago pogodbe v zvezi z družbo EY.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/50

Tožba, vložena 7. decembra 2021 – SE/Komisija

(Zadeva T-763/21)

(2022/C 73/63)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: SE (zastopnika: L. Levi in A. Blot, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep z dne 23. aprila 2021 o zavrnitvi prijave tožeče stranke za program Junior Professional Pilot (v nadaljevanju: program JPP) razglasi za ničen;

—	če je potrebno, za ničen razglasi sklep z dne 27 avgusta 2021 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 27. aprila 2021;

—	naloži povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi izgube priložnosti, da bi bila njena pogodba spremenjena v pogodbo začasnega uslužbenca AD 5 od 1. oktobra 2021, kakor je ocenjena v tožbi;

—	naloži povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi izgube priložnosti, da bi postala stalen uradnik na podlagi sodelovanja na notranjih natečajih, omejenih na začasne uslužbence na ravni AD, kakor je ocenjena v tožbi;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: diskriminacija na podlagi starosti, s čimer se krši člen 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 1d Kadrovskih predpisov in člen 10(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.	Drugi tožbeni razlog: zloraba pooblastil in/ali nepristojnost.

3.	Tretji tožbeni razlog: nezakonitost razpisa za prijavo interesa.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/50

Tožba, vložena 7. decembra 2021 – Imdea Materiales/Komisija

(Zadeva T-765/21)

(2022/C 73/64)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Fundación Imdea Materiales (Madrid, Španija) (zastopniki: P. Suárez Fernández, J. Salinas Casado in Z. Marcos Vaquero, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska Komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je Evropska komisija kršila člen II.22.5 Splošnih pogojev pogodbe, naslovljenih „FP7 Grant Agreement – Annex II General Conditions“, s tem pa tudi, da postopek vrne v fazo predstavitve trditev pred Evropsko komisijo;

—	ugotovi, da IMDEA (Fundación Imdea Materiales) ni kršila pogodbenih pogojev in zato ukrepi, ki so bili naloženi za povrnitev škode in plačilo odškodnine, nimajo nobenega učinka;

—	podredno, v skladu z načelom sorazmernosti, ponovno izračuna znesek, katerega vračilo mora izterjati Evropska komisija.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Evropska komisija je s tem, da fundaciji IMDEA ni odobrila dostopa do predloženih dokumentov in informacij, tako da jih ta pri predložitvi pripomb ni mogla upoštevati, kršila člen II.22.5 Splošnih pogojev.

Drugi tožbeni razlog: resničnost stroškov, ki jih je fundacija IMDEA priglasila Evropski komisiji glede preiskovalcev, ki so sodelovali v projektu Compose3, v povezavi s členoma II.14 in II.15 Splošnih pogojev.

—	V zvezi s tem so predloženi številni dokazi, na podlagi skupne ocene katerih je mogoče ugotoviti, da so stroški dejansko nastali.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev člena II.22.6 Splošnih pogojev kot posledica kršitve načela sorazmernosti, ker Evropska komisija ni opravila nobenega tehtanja glede naloženih kaznovalnih ukrepov.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/51

Tožba, vložena 11. decembra 2021 – Bategu Gummitechnologie/Komisija

(Zadeva T-771/21)

(2022/C 73/65)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Bategu Gummitechnologie GmbH (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: G. Maderbacher, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	to tožbo razglasi za dopustno;

—	naloži Uniji, ki jo zastopa Komisija, plačilo 70 695 720,35 EUR;

—	naloži Uniji plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka na podlagi člena 268 PDEU zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi hudih kršitev, ki naj bi jih storila Komisija ob opravljanju svojih funkcij. Komisija naj bi kršila svoje obveznosti s tem, da ni ugotovila kršitve členov 101 in 102 PDEU in da ni preprečila nadaljnje kršitve teh členov s strani proizvajalcev v železniškem prometu. Komisija naj bi pri tožeči stranki vzbudila legitimna pričakovanja in jo spodbudila k naložbam.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Komisija je resno zlorabila pooblastila in storila očitno napako pri presoji Komisija ni preučila vseh dejanskih in pravnih elementov v okviru uradne pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila na podlagi člena 7 Uredbe št. 1/2003 (1).

Drugi tožbeni razlog: Komisija je resno kršila načelo legitimnih pričakovanj in pravne varnosti

Komisija naj bi dala jasna, brezpogojna in skladna zagotovila, da morajo materiali, uporabljeni v železniških vagonih, izpolnjevati zahteve, ki jih je določila sama Komisija. Tožeča stranka je na podlagi teh zagotovil izvedla velike naložbe, zlasti v razvoj tehnologije, ki izpolnjuje te zahteve, te naložbe pa naj bi izgubile vsakršno vrednost zaradi nedelovanja Komisije.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je resno kršila temeljno pravico tožeče stranke do zasebne lastnine iz člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2)

V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s členom 1 prvega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki jo je treba upoštevati pri razlagi Listine na podlagi člena 52 te listine, naj bi Komisija morala sprejeti ukrepe za zaščito intelektualne lastnine tožeče stranke. Komisija naj ne bi sprejela takih ukrepov.

Četrti tožbeni razlog: Komisija je resno kršila pravico tožeče stranke do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine

Po tem, ko je tožeča stranka vložila uradno pritožbo, je Komisija potrebovala okoli štiri leta, da je obvestila tožečo stranko, da ne bo prekinila zatrjevane kršitve na podlagi te pritožbe in da še ni sprejela končne odločitve o pritožbi. Na podlagi elementov spisa, ki jih je objavila Komisija, pa ni mogoče ugotoviti razlogov, ki upravičujejo tako dolgo trajanje postopka. Komisija naj bi torej kršila člen 41 Listine.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).

(2) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012, C 326, str. 391).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/52

Tožba, vložena 13. decembra 2021 – Brobet/EUIPO – Efbet Partners (efbet)

(Zadeva T-772/21)

(2022/C 73/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Brobet ltd. (Ta'Xbiex, Malta) (zastopnica: F. Bojinova, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Efbet Partners OOD (Sofija, Bolgarija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna besedna znamka Evropske unije efbet – znamka Evropske unije št. 10818 748

Postopek pred EUIPO: postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: Odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. septembra 2021 v zadevi R 624/2021-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bil v točki 3 zavrnjena pritožba družbe Brobet Limited v zvezi s tem, da so ji bile za znamko Evropske unije št. 010818748 odvzete pravice za te proizvode in storitve: računalniški vmesniki; registrirana računalniška programska oprema, ki jo je mogoče prenesti na drug nosilec; oprema za elektronske igre; storitve iz razreda 9 in razvedrilo (razen iger na srečo); informiranje na področju razvedrila (razen iger na srečo); igralništvo (razen iger na srečo) iz razreda 41;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali v tem postopku s tožbo.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 95(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	podredno, kršitev člena 95(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, kot se razlaga v sodni praksi Sodišča Evropske unije;

—	kršitev člena 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/53

Tožba, vložena 15. decembra 2021 – Financiere Batteur/EUIPO – Leno Beauty (by L.e.n.o beauty)

(Zadeva T-779/21)

(2022/C 73/67)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Financiere Batteur (Hérouville-Saint-Clair, Francija) (zastopnika: P. Greffe in F. Donaud, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Leno Beauty Sas (Ventimiglia, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije by L.e.n.o beauty – zahteva za registracijo št. 18083 647

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. oktobra 2021 v zadevi R 514/2021-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/54

Tožba, vložena 18. decembra 2021 – EAA/Komisija

(Zadeva T-781/21)

(2022/C 73/68)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: European Aluminium Association (EAA) (Bruselj, Belgija) (zastopnika: B. O’Connor in M. Hommé, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	člen 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1784, s katero Komisija ne odredi pobiranja začasnih dajatev, razglasi za ničen;

—	Komisija naj se naloži plačilo stroškov, nastalih s to tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe za razglasitev člena 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1784 (1), navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila Uredbo 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter zlasti člen 10(2) te uredbe, predmet in cilj Uredbe 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta in ustaljeno prakso Komisije o odrejanju pobiranja začasnih dajatev.

2.	Drugi tožbeni razlog: Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU.

3.	Tretji tožbeni razlog: Komisija ni spoštovala načel dolžnega pravnega postopanja in dobrega upravljanja.

(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1784 z dne 8. oktobra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2021 L 359, str. 6).

(2) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016 L 176, str. 21).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/54

Tožba, vložena 18. decembra 2021 – EAA/Komisija

(Zadeva T-782/21)

(2022/C 73/69)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: European Aluminium Association (EAA) (Bruselj, Belgija) (zastopnika: B. O’Connor in M. Hommé, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sprejme ukrep organizacijskega vodstva glede dveh vidikov zadeve;

—	Izvedbeni sklep (EU) 2021/1788 (1), s katerimi Komisija zadrži učinke Izvedbene uredbe (EU) 2021/1784 (2), razglasi za ničen;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke, nastale s tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila Uredbo 2016/1036 (3), in zlasti njen člen 14(4). Komisija zlasti ni preučila škode, ko je določeno v členu 3(5) Uredbe (EU) 2016/1036, pač pa je preučila zgolj omejeno in zmanjšano število kazalnikov škode. Poleg tega Komisija ni izvedla presoje interesa Unije. Komisija prav tako ni upoštevala politike Unije v zvezi z razogličenjem in si je naložila rok, ki ni bil zakonsko določen. Nazadnje, Komisija je storila napako v zvezi z uporabo pravnega merila glede ponovitve škode.

Drugi tožbeni razlog: Komisija je kršila načeli dolžnega postopanja in dobrega upravljanja. Zlasti je bilo celotno vodenje preiskave o opustitvi s strani Komisije pomanjkljivo in preiskava o opustitvi ni bila pravno in dejansko začeta. Poleg tega je Komisija naložila nepotrebne časovne omejitve, da bi izpolnila nerazumni in nepotrebni rok. Dalje, Komisija je postopala nedosledno s tem, da je upoštevala koncept objave, ki se nanaša na nove preiskave in preiskave v zvezi s pregledom, ne pa roke, ki se nanašajo na te preiskave. Nazadnje, presoja interesa Unije ni bila predložena strankam in te se o njej niso mogle izreči.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 296 PDEU s tem, da ni podala ustrezne obrazložitve. Komisija zlasti ni ustrezno obrazložila, zakaj je bilo nujno določiti rok za konec preiskave v zvezi s pregledom istočasno s priotidampinško preiskavo. Poleg tega Komisija ni zadostno obrazložila zakaj je bilo v interesu Unije, da se ukrepi odložijo.

4.	Četrti tožbeni razlog: Komisija je storila očitno napako pri presoji dejstev. Komisija je zlasti storila napako pri presoji spremenjenih tržnih pogojev; pri presoji sposobnosti industrije Unije za oskrbo tržišča; pri presoji podatkov o proizvodnji zunaj EU; in pri presoji ponudbe in povpraševanja.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisija je neustrezno uporabila določbo od odlogu. Komisija je zlorabila svoja pooblastila s tem, da je odobrila odlog kot alternativo neuspešnim zahtevam za izključitev proizvodov iz obsega proizvodov.

(1) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1788 z dne 8. oktobra 2021 o opustitvi dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1784 na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2021, L 359, str. 105).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1784 z dne 8. oktobra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2021 L 359, str. 6).

(3) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/55

Tožba, vložena 20. decembra 2021 – NP/Komisija

(Zadeva T-784/21)

(2022/C 73/70)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: NP (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost odločbe Evropske komisije (OI) z dne 8. februarja 2021 v delu, da katerem so s to odločbo delno zavrnjeni predlogi tožeče stranke z dne 2. oktobra 2020 v zvezi s psihičnim nasiljem, za katerega je Evropska komisija odgovorna na podlagi člena 12a, od (1) do (2), Kadrovskih predpisov, in sicer, natančneje, zaradi tega, ker nasilje, katerega žrtev je bila tožeča stranka od novembra 2014, ni bilo prepoznano, očitnih napak pri presoji domnevnih dejstev, neupoštevanja vseh ustreznih posledic in kršitve dolžnosti pomoči ter zaradi zavrnitve uvedbe postopka za priznanje nevidne duševne prizadetosti tožeče stranke pred postopkom ponovne zaposlitve po ugotovitvi invalidnosti in zavrnitve določitve razumnih prilagoditev za opravljanje bistvenih nalog na njenem delovnem mestu, kot so delo s krajšim delovnim časom iz zdravstvenih razlogov, delo na daljavo in usposabljanje, v skladu s členoma 1d(4) in 33 Kadrovskih predpisov ter členom 15 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom in Sklepom Komisije C(2004) 1318 z dne 7. aprila 2004;

—	Evropski komisiji naloži, naj tožeči stranki plača odškodnino v višini 40 000 EUR iz naslova nepremoženjske škode, ki ji je nastala v zvezi s tem;

—

Evropski komisiji naloži, naj tožeči stranki plača odškodnino v višini 106 649,02 EUR iz naslova premoženjske škode, ki ji je nastala v zvezi s tem do 31. decembra 2021, brez poseganja v pravico tožeče stranke, da predlaga ponovno odmero odškodnine za premoženjsko škodo, ki ji bo nastala med 1. januarjem 2022 in predlaganim datumom ponovne zaposlitve;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka na podlagi člena 134 Poslovnika Splošnega sodišča Evropske unije.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.

Prvi tožbeni razlog: več članov zdravstvene službe Evropske komisije je nad tožečo stranko izvajalo psihično nasilje, sočasne kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja ter načel prepovedi diskriminacije in sorazmernosti v okviru predloga tožeče stranke za ponovno zaposlitev po ugotovitvi invalidnosti, ki se je začela novembra 2014, očitne napake pri presoji zatrjevanih dejstev in kršitev dolžnosti pomoči ter, nazadnje, kršitev obveznosti uvedbe postopka za ugotavljanje njene invalidnosti, ki bi se moral izvesti pred postopkom za ponovno zaposlitev.

2.	Drugi tožbeni razlog: odškodninski zahtevek zaradi zgoraj navedenega nasilja.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/56

Tožba, vložena 20. decembra 2021 – Team Beverage/EUIPO (TEAM BUSINESS IT DATEN – PROZESSE – SYSTEME)

(Zadeva T-786/21)

(2022/C 73/71)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Team Beverage AG (Bremen, Nemčija) (zastopniki: O. Spieker, D. Mienert in J. Selbmann, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije TEAM BUSINESS IT DATEN – PROZESSE – SYSTEME v modri in sivi barvi – prijava št. 17660 655

Izpodbijana odločba: Odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. oktobra 2021 v zadevi R 2185/2020-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 7(1)(c) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/57

Tožba, vložena 21. decembra 2021 – UniSkin/EUIPO – Unicskin (UNISKIN by Dr. Søren Frankild)

(Zadeva T-787/21)

(2022/C 73/72)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: UniSkin ApS (Silkeborg, Danska) (zastopnik: M. Hoffgaard Rasmussen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Unicskin, SL (Madrid, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije UNISKIN by Dr. Søren Frankild – prijava št. 18 153 435

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 20. oktobra 2021 v zadevi R 771/2021-4

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi in nato ugovor zoper znamko v celoti zavrne.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/58

Tožba, vložena 22. decembra 2021 – PL/Komisija

(Zadeva T-790/21)

(2022/C 73/73)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: PL (zastopnik: N. de Montigny, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Generalnega direktorata Komisije za človeške vire in varnost z dne 16. februarja 2021 o prerazporeditvi;

—	razglasi, v delu, v katerem je to potrebno, za nično odločbo o zavrnitvi njene pritožbe, vložene na podlagi člena 22c z dne 16. septembra 2021;

—	ugotovi in razglasi, da Komisija ni izvršila sodb Splošnega sodišča z dne 15. aprila 2015 in z dne 13. decembra 2018 ob upoštevanju obrazložitve teh sodb in da je kršila načelo res iudicata;

—	Komisiji naloži plačilo odškodnine v višini 250 000 EUR iz naslova nastale premoženjske škode in 100 000 EUR iz naslova nastale nepremoženjske škode;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: nepristojnost upravnega organa, ki je zavrnil pritožbo tožeče stranke.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 266 PDEU, načela res iudicata, načela prepovedi retroaktivnosti in zloraba postopka, kršitev procesnih jamstev, kršitev pravice do izjave, ki bi bila učinkovita in v skladu s ciljem, ki ga zasleduje ta pravica. Ta tožbeni razlog se deli na tri dele:

—

prvi del se nanaša na kršitev pravice do obrambe tožeče stranke, pravice do izjave, neobstoj upravne preiskave, kršitev načela kontradiktornosti in načela enake obravnave strank v postopku, kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pravice dobrega upravljanja in nespoštovanja razumnega roka;

—	drugi del se nanaša na priznanje neobstoja spoštovanja cilja postopka, zlorabo postopka, nespoštovanje dolžnosti skrbnega ravnanja in varstva informatorja;

—

tretji del se nanaša na kršitev načel in pravil glede retroaktivnosti in povezane pravne varnosti, kršitev načel nepristranskosti (objektivne in subjektivne), volje, da se sprejme enaka odločba, ki ima enak obseg in ki temelji na enakih razlogih, namesto da se nadomesti izguba možnosti za pravočasno in učinkovito spoštovanje procesnih pravic tožeče stranke.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 22a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), dolžnost pomoči in skrbnega ravnanja v postopku prerazporeditve, člena 22c Kadrovskih predpisov in varstva žvižgačev (whistleblower), dolžnosti skrbnosti, nevtralnosti, nepristranskosti, objektivnosti, pravice tožeče stranke, da uprava pravično obravnava njen spis, kršitev njenih legitimnih pričakovanj in zlorabo postopka. Ta tožbeni razlog se deli na štiri dele:

—	prvi del se nanaša na kršitev člena 22c Kadrovskih predpisov, ker Organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI) ni vzpostavil postopka, ki ga določa ta določba;

—	drugi del se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja;

—	tretji del se nanaša kršitev načel objektivnosti, nepristranskosti in nevtralnosti pristojnega OI, kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije;

—	četrti del se nanaša na kršitev pravil o dokaznem bremenu.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/59

Tožba, vložena 21. decembra 2021 – Front Polisario/Svet

(Zadeva T-793/21)

(2022/C 73/74)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Front populaire pour la libération de la Saguia el-Hamra in Rio de oro (Front Polisario) (zastopnik: G. Devers, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna;

—	izpodbijano uredbo razglasi za nično;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Uredbo Sveta (EU) 2021/1750 z dne 28. septembra 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/440 o dodelitvi ribolovnih možnosti na podlagi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko ter njegovega Protokola o izvajanju (UL 2021, L 349, str. 1) navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage za navedeno uredbo zaradi nezakonitosti Sklepa 2019/441 (1).

1.	Prvi del se nanaša na nepristojnost Sveta za sprejetje Sklepa 2019/441, ker Unija in Kraljevina Maroko nista pristojni, da v imenu zahodnosaharskega ljudstva, ki ga zastopa Front Polisario, sprejmeta mednarodni sporazum za Zahodno Saharo.

2.	Drugi del se nanaša na neizpolnitev obveznosti obravnave vprašanja spoštovanja temeljnih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ker Svet tega vprašanja ni obravnaval pred sprejetjem Sklepa 2019/441.

3.	Tretji del se nanaša na kršitev obveznosti Sveta, da izvrši sodbe Sodišča, ker v Sklepu 2019/441 ni upoštevana obrazložitev sodbe z dne 27. februarja 2018, Western Sahara Campaign UK (C-266/16, EU:C:2018:118).

Četrti del se nanaša na kršitev temeljnih načel in vrednot, ki vodijo delovanje Unije na mednarodni ravni, ker:

prvič, s Sklepom 2019/441 je zanikan obstoj zahodnosaharskega ljudstva, saj zanj uporablja pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do spoštovanja njihove nacionalne enotnosti;

drugič, s Sklepom 2019/441 je sklenjen mednarodni sporazum, ki brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določa organizacijo izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri;

tretjič, Sklep 2019/441 se nanaša na sklenitev mednarodnega sporazuma, ki se uporablja za okupirano Zahodno Saharo, s Kraljevino Maroko v okviru njene politike priključitve tega ozemlja, in pomeni sistematične kršitve temeljnih pravic, nujnih za nadaljevanje te politike.

5.	Peti del se nanaša na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, ker je Sklep 2019/441 v nasprotju z deklaracijami Unije, ki je večkrat zaporedoma potrdila nujnost spoštovanja načel samoodločbe in relativnega učinka pogodb.

Šesti del se nanaša na napačno uporabo načela sorazmernosti, ker ob upoštevanju ločenega in različnega statusa Zahodne Sahare, neodtujljivosti pravice do samoodločbe in statusa tretje osebe, ki ga ima ljudstvo Zahodne Sahare, Svet ni pristojen za izdajo poročila o sorazmernosti domnevnih „koristi“ ribiškega sporazuma in njegovih posledic za naravne vire Zahodne Sahare.

Sedmi del se nanaša na nasprotje s skupno ribiško politiko, ker bodo na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen s Sklepom 2019/441, plovila Evropske unije lahko dostopala do ribolovnih virov zahodnosaharskega ljudstva brez njegovega soglasja v zameno za finančno nadomestilo, plačano maroškim organom, čeprav vode Zahodne Sahare niso maroške „vode“ v smislu členov 61 in 62 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

Osmi del se nanaša na kršitev pravice do samoodločbe, ker:

prvič, Sklep 2019/441 s tem, da sta v njem za zahodnosaharsko ljudstvo uporabljena pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, pomeni zanikanje nacionalne enotnosti tega ljudstva kot subjekta pravice do samoodločbe;

drugič, s Sklepom 2019/441 je brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določena organizacija izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice tega ljudstva do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri;

tretjič, s Sklepom 2019/441 je zanikan ločen in poseben status Zahodne Sahare in pomeni njeno nezakonito delitev z maroškim „nasipom“, kar pomeni kršitev pravice zahodnosaharskega ljudstva do spoštovanja ozemeljske celovitosti njegovega nacionalnega ozemlja.

Deveti del se nanaša na kršitev načela relativnega učinka pogodb, ker Sklep 2019/441 ljudstvu Zahodne Sahare zanika status tretje osebe v odnosih med Evropsko unijo in Marokom ter mu brez njegove privolitve nalaga mednarodne obveznosti v zvezi z njegovim nacionalnim ozemljem in naravnimi viri na njem.

10.

Deseti del se nanaša na kršitev mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega kazenskega prava, ker:

prvič, Sklep 2019/441 omogoča sklenitev mednarodnega sporazuma, ki se uporabi za Zahodno Saharo, čeprav maroške okupatorske sile v zvezi s tem ozemljem nimajo jus tractatus in jim je na njem prepovedano izkoriščanja naravnih virov;

drugič, na podlagi sporazuma, sklenjenega na podlagi Sklepa 2019/441, Unija subvencionirala maroško infrastrukturo na okupiranem ozemlju Zahodne Sahare, da bi Kraljevina Maroko lahko tam trajno naselila svoje prebivalce in vojaške sile;

tretjič, Sklep 2019/441 z uporabo izrazov „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“ podpira nezakonit prehod okupiranega ozemlja Zahodne Sahare s strani maroških naseljencev.

11.

Enajsti del se nanaša na kršitev obveznosti Unije v zvezi s pravom mednarodne odgovornosti, ker Sklep 2019/441 s tem, da pomeni podlago za sklenitev mednarodnega sporazuma s Kraljevino Maroko, ki se uporabi za Zahodno Saharo, dopušča hude kršitve mednarodnega prava s strani maroških okupatorskih sil zoper ljudstvo Zahodne Sahare ter omogoča in zagotavlja ohranitev položaja, ki je nastal s temi kršitvami.

(1) Sklep Sveta (EU) 2019/441 z dne 4. marca 2019 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega Protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, ki je priložena Sporazumu (UL 2019, L 77, str. 4).

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/61

Tožba, vložena 22. decembra 2021 – Wenz Kunststoff/EUIPO – Mouldpro (MOULDPRO)

(Zadeva T-794/21)

(2022/C 73/75)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Wenz Kunststoff GmbH & Co. KG (Lüdenscheid, Nemčija) (zastopnika: J. Bühling in D. Graetsch, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Mouldpro ApS (Ballerup, Danska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije MOULDPRO – znamka Evropske unije št. 10 022 317

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. oktobra 2021 v zadevi R 646/2020-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	predlog družbe Mouldpro ApS z dne 30. januarja 2018 za ugotovitev ničnosti znamke Evropske unije št. 10022 317 zavrne;

podredno:

—	predlog za ugotovitev ničnosti zavrne v delu, v katerem presega proizvode „Spojke za cevi iz plastike (vključene v razred 17)“;

še bolj podredno:

—	zadevo zaradi ponovne obravnave in ponovnega odločanja vrne EUIPO;

—	EUIPO naloži stroške postopka, skupaj s stroški pritožbenega postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/62

Tožba, vložena 23. decembra 2021 – Gustopharma Consumer Health/EUIPO – Helixor Heilmittel (HELIXORIGINAL)

(Zadeva T-797/21)

(2022/C 73/77)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Gustopharma Consumer Health, SL (Madrid, Španija) (zastopnika: J. Wachinger in R. Drozdz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Helixor Heilmittel GmbH (Rosenfeld, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije HELIXORIGINAL – zahteva za registracijo št. 17234 824

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. oktobra 2021 v zadevi R 1644/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/63

Tožba, vložena 23. decembra 2021 – Gustopharma Consumer Health/EUIPO – Helixor Heilmittel (HELIXFORTE)

(Zadeva T-798/21)

(2022/C 73/78)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Gustopharma Consumer Health, SL (Madrid, Španija) (zastopnika: J. Wachinger in R. Drozdz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Helixor Heilmittel GmbH (Rosenfeld, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije HELIXFORTE – zahteva za registracijo št. 17 234 899

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. oktobra 2021 v zadevi R 1645/2019-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/63

Tožba, vložena 28. decembra 2021 – Fieldpoint (Cyprus)/EUIPO (HYPERLIGHTOPTICS)

(Zadeva T-800/21)

(2022/C 73/79)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Fieldpoint (Cyprus) LTD (Nikozija, Ciper) (zastopnika: P. Rath in S. Gebele, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije HYPERLIGHTOPTICS – Zahteva za registracijo št. 18 335 960

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 6. oktobra 2021 v zadevi R 1166/2021-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	ugotovi, da je prijava znamke Evropske unije št. 18 335 960 „HYPERLIGHTOPTICS“ upravičena do registracije;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev členov 7(1)(b) in 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	Kršitev členov 7(1)(c) in 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	Kršitev načela enakosti.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/64

Tožba, vložena 28. decembra 2021 – Fieldpoint (Cyprus)/EUIPO (HYPERLIGHTEYEWEAR)

(Zadeva T-801/21)

(2022/C 73/80)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Fieldpoint (Cyprus) LTD (Nikozija, Ciper) (zastopnika: P. Rath in S. Gebele, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije HYPERLIGHTEYEWEAR – prijava št. 18 335 969

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 6. oktobra 2021 v zadevi R 1165/2021-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	ugotovi, da prijava znamke Evropske unije št. 18 335 969 „HYPERLIGHTEYEWEAR“ izpolnjuje pogoje za registracijo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev členov 7(1)(b) in 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—	kršitev členov 7(1)(c) in 7(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—	kršitev načela enakosti.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/65

Tožba, vložena 23. decembra 2021 – just-organic.com/EUIPO (JUST ORGANIC)

(Zadeva T-802/21)

(2022/C 73/81)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: just-organic.com GmbH (Essen, Nemčija) (zastopnik: C. Menebröcker, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije JUST ORGANIC – prijava št. 18 317 774

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 20. oktobra 2021 v zadevi R 1010/2021-2

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila zavrnjena prijava znamke Evropske unije št. 18 317 774;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/65

Tožba, vložena 23. decembra 2021 – NS/Parlament

(Zadeva T-805/21)

(2022/C 73/82)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: NS (zastopnika: L. Levi in A. Blot, odvetnici)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna in utemeljena;

—	razglasi za nični odločbo z dne 21. januarja 2021 o prerazporeditvi tožeče stranke na delovno mesto svetovalca v Generalnem direktoratu predsedstva in v delu, v katerem je potrebno, odločbo o izterjavi preplačil z dne 8. marca 2021;

—	v delu, v katerem je potrebno, razglasi za nično odločbo z dne 16. septembra 2021 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 7. aprila 2021;

—	naloži plačilo odškodnine kot povračilo premoženjske in nepremoženjske škode tožeče stranke;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov v celoti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in med drugim kršitev pravice do izjave in kršitev obveznosti obrazložitve.

2.	Drugi tožbeni razlog: očiten neobstoj interesa službe in kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja.

3.	Tretji tožbeni razlog: zloraba pooblastil in zloraba postopka.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/66

Tožba, vložena 27. decembra 2021 – NT/EMA

(Zadeva T-806/21)

(2022/C 73/83)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: NT (zastopnik: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe z dne 15. marca 2021;

—	po potrebi razglasi ničnost odločbe z dne 30. septembra 2021;

—	toženi stranki naloži plačilo odškodnine 2 500,00 EUR za povračilo nepremoženjske škode, ki je nastala tožeči stranki;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet razlogov.

Prvi tožbeni razlog: pravno nezadostna obrazložitev odločbe. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da ni bil opravljen konkreten in podroben preizkus položaja ter da v posredovanih sklepnih ugotovitvah obstajajo protislovja. Poleg tega zatrjuje kršitev pojma „poklicna bolezen“ in očitno napako pri presoji.

2.	Drugi tožbeni razlog: uradni zdravnik agencije zdravniku, ki ga je imenovala tožeča stranka, in neodvisnemu zdravniku ni zagotovil informacij oziroma jima je dal napačne informacije, kar zadeva opredelitev poklicne bolezni v smislu Kadrovskih predpisov za uradnike.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev postopka in preuranjenost sklepnih ugotovitev invalidske komisije, ker bi se moral pri teh ugotovitvah upoštevati stres, povzročen z delom, in ker v zvezi z dejstvi, na katerih so te ugotovitve utemeljene, trenutno poteka upravna preiskava.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do zaslišanja s strani organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi, preden je bila odločba sprejeta, ter kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, pomoči in dobrega upravljanja.

5.	Peti tožbeni razlog: nepravilno ravnanje uprave v okviru obravnave prošnje tožeče stranke, ki je pripeljalo do tega, da ji je nastala škoda, ki je ex aequo et bono ocenjena na 2 500,00 EUR.

14.2.2022

Uradni list Evropske unije

C 73/67

Tožba, vložena 29. decembra 2021 – QI/Komisija

(Zadeva T-807/21)

(2022/C 73/84)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: QI (zastopnica: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe generalnega direktorja GD za človeške vire in varnost z dne 26. februarja 2021, s katero je bila zavrnjena pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila 25. oktobra 2020 na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov;

—	po potrebi razglasi ničnost sklepa Komisije z dne 27. septembra 2021 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 26. maja 2021;

—	naloži Komisiji, naj tožeči stranki plača odškodnino iz naslova nastale nepremoženjske in premoženjske škode, ki je ex aequo et bono ocenjena na 100 000 EUR;

—	naloži Komisiji, naj plača vse stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: prošnja za pomoč je bila prezgodaj zavrnjena, in sicer ne da bi bila začeta preiskava, ne da bi se počakalo na izid prošnje tožeče stranke za vpogled v zdravstveno kartoteko in torej ob kršitvi pravice učinkovito izjaviti se pred sprejetjem odločbe.

Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ki se nanaša na nezadostnost dokazov o obstoju vedenja, ki je v nasprotju s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi). Tožeča stranka zatrjuje resničnost nadlegovanja, ki ga je bila deležna, in prekratkost procesnih rokov ter se sklicuje na kršitev člena 59 Kadrovskih predpisov, ki naj ne bi dovoljeval nadzora, ki ga je v obravnavani zadevi opravila zdravstvena služba.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, dolžnosti pomoči in skrbnega ravnanja ter njene pravice do dobrega upravljanja in pravice do poštene obravnave. Tožeča stranka se sklicuje tudi na kršitev njenih legitimnih pričakovanj.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice učinkovito izjaviti se, ker ni bila upoštevana kontradiktornost glede elementov, ki jih je preučil Urad za preiskave in disciplino pri Komisiji (IDOC), preden je bil postopek z zadevo končan.

5.	Peti tožbeni razlog: zahtevek za povračilo nastale premoženjske in nepremoženjske škode.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 73

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 14. februar 2022

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2022/C 73/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1