|
ISSN 1977-1045 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 66 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 65 |
|
Vsebina |
Stran |
|
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2022/C 66/01 |
Obvestilo Komisije – Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2022 |
|
|
2022/C 66/02 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10432 – PTTGC / ALLNEX) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2022/C 66/03 |
||
|
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
|
2022/C 66/04 |
|
|
V Objave |
|
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2022/C 66/05 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10574 – ADVENT / CALDIC) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
2022/C 66/06 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10570 - ADVENT / PERMIRA / MCAFEE) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
8.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 66/1 |
OBVESTILO KOMISIJE
Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2022
(2022/C 66/01)
Komisija mora v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji (1) sprejeti „letni program dela Unije za evropsko standardizacijo“.
V tem obvestilu Komisije so opredeljeni evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti, ki jih namerava Komisija zahtevati za leto 2022, ter specifični cilji in politike za te standarde in dokumente (glej Prilogo).
Ta ukrep v zvezi s standardizacijo EU je vključen v politike EU. Podpira izvajanje politik, kot so:
|
— |
dvojni zeleni in digitalni prehod, |
|
— |
enotni trg, |
|
— |
digitalni enotni trg, |
|
— |
enotni trg za storitve, |
|
— |
vesoljski program, |
|
— |
notranji trgi plinov iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, |
|
— |
energijska učinkovitost in podnebje ter |
|
— |
mednarodna trgovina. |
Standardi podpirajo te politike za zagotavljanje konkurenčnosti proizvodov in storitev EU po vsem svetu ter odražajo najnovejše razmisleke o varnosti, zaščiti, zdravju in okolju ter doseganje ciljev za trajnostni razvoj.
Komisija sprejema to obvestilo skupaj s sporočilom o strategiji za standardizacijo.
V sporočilu so opredeljene prednostne naloge standardizacije. Na teh področjih so nujno potrebni standardi in standardizacijski dokumenti za doseganje ciljev politike EU v zvezi z zelenim, digitalnim ter odpornim enotnim trgom. Ta letni program dela EU zajema navedene prednostne naloge standardizacije, ki vsebujejo:
|
— |
pregled obstoječih standardov, da bi se opredelile potrebe po reviziji ali razvoju novih standardov, da bi se dosegli cilji evropskega zelenega dogovora in evropskega digitalnega desetletja ter podprla odpornost enotnega trga EU; |
|
— |
proizvodnjo cepiv in zdravil proti COVID-19, |
|
— |
kritične surovine za baterije in odpadne baterije, |
|
— |
odpornost infrastrukture proti podnebnim spremembam in cement z nizkimi emisijami ogljika, |
|
— |
vodikove tehnologije in komponente, |
|
— |
prevoz in skladiščenje vodika, |
|
— |
standarde za potrjevanje čipov v smislu varnosti, avtentičnosti in zanesljivosti, |
|
— |
pametne pogodbe za podatkovne prostore. |
Priloga k temu obvestilu poleg prednostnih nalog iz Sporočila o strategiji za standardizacijo vsebuje tudi ukrepe za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki so potrebni in primerni za podpiranje zakonodaje ter politik Unije.
Komisija bo na mednarodni ravni še naprej sodelovala na področju standardizacije z Združenimi državami Amerike v Delovni skupini 1 – Tehnološki standardi Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA, na področju tehničnih standardov pa bo sodelovala v okviru skupine G7. Komisija podpira tudi delo platforme več deležnikov o IKT pri opredeljevanju potreb glede standardizacije prek natančnega načrta za standardizacijo IKT (2).
Komisija bo podprla tudi standardizacijo kot bistveni del poglavja o tehničnih ovirah v trgovini v vsakem sporazumu o prosti trgovini, o katerem se bo pogajala.
(1) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12.).
(2) https://joinup.ec.europa.eu/collection/rolling-plan-ict-standardisation/rolling-plan-2021
PRILOGA
|
Prednostne naloge pri standardizaciji iz Sporočila o strategiji za standardizacijo |
||||
|
Sklic |
Naslov |
Sklic |
Evropski standardi/evropski standardizacijski dokumenti |
Specifični cilji in politike za evropske standarde/evropske standardizacijske dokumente |
|
1 |
Revidirati obstoječe standarde, da se določijo potrebe po reviziji ali razvoju novih standardov, ki bi uresničevali cilje evropskega zelenega dogovora in evropskega digitalnega desetletja ter podprli odpornost enotnega trga EU. |
Evropski zeleni dogovor, COM/2019/640 final Digitalni kompas do leta 2030:evropska pot v digitalno desetletje, COM(2021) 118 final. Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020:močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021) 350 final. |
Razviti metodologijo, prvo preverjanje in vzorec obstoječih standardov z namenom revidiranja v zvezi s cilji evropskega zelenega dogovora, evropskega digitalnega desetletja ter odpornega enotnega trga. |
Prispevati k ciljem Evropske komisije, npr. odpraviti neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050 ali omogočiti 75 % podjetjem EU, da uporabljajo digitalna orodja, kot so oblak, umetna inteligenca ali velepodatki. |
|
2 |
Proizvodnja cepiv in zdravil proti COVID-19 |
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu: Enoten pristop k boju proti COVID-19 COM(2021) 35 final |
Razviti evropske standarde za določanje standardnega niza podatkov, ki jih je treba vključiti v obrazec z rezultati testov na COVID-19. Raziskati izvedljivost razvoja standardov za predmete za enkratno uporabo, ki so potrebni za proizvajanje cepiv in terapevtikov, da se tako poveča interoperabilnost ključnih proizvodnih komponent in karseda zmanjša tveganje motenj v proizvodnji v primeru pomanjkanja teh materialov |
Povečati obseg proizvodnje in zalog cepiv ter zdravil proti COVID-19 in informacij v zvezi z njimi. |
|
3 |
Kritične surovine za baterije in odpadne baterije |
Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 COM (2020) 798 final in 2020/0353(COD) |
Revidirati obstoječe in razviti nove evropske standarde za odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije. Revizija bo zadevala: učinkovite materiale, visokokakovostno recikliranje in pripravo za ponovno uporabo ključnih tokov odpadkov (odpadna električna in elektronska oprema, vključno s fotonapetostnimi paneli), odpadnih baterij, izrabljenih motornih vozil in odpadnih mlinov na veter. Zahteve glede kakovosti na ravni EU za sekundarne surovine. |
Standardi bodo prispevali k valorizaciji surovin v odpadnih materialih s pomočjo recikliranja, kot denimo pri baterijah, in zmanjšali potrebo po novih surovinah v kritičnih aplikacijah. To je še posebej pomembno zaradi krepitve odpornosti EU z zmanjševanjem tveganja pri oskrbi s surovinami. |
|
4 |
Odpornost infrastrukture proti podnebnim spremembam in maloogljični cement |
COM(2021) 82 Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam – točka 2.3.2 in COM(2020) 662 Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj – |
Revidirati širši nabor standardov za sredstva (tudi neinfrastrukturna), ki so izpostavljena vplivom podnebnih sprememb, v skladu z najsodobnejšim znanjem, da bi tako postala odpornejša proti podnebnim spremembam. Razviti standarde za podporo tehničnim rešitvam za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se poenostavila in pospešila njihova uporaba v vsej EU. |
Izboljšati odpornost obstoječe infrastrukture in novih glavnih infrastrukturnih projektov proti podnebnim spremembam. Ker je cement bistvena sestavina v gradbenem sektorju, bo ocenjeno, ali lahko postane maloogljični gradbeni proizvod v popolni skladnosti z načelom tehnološke nevtralnosti. |
|
5 |
Vodikove tehnologije in komponente |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjih trgih plinov iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika (prenovitev) COM(2021) 804 final |
Razviti evropske standarde v zvezi s kakovostjo, tehnologijo in varnostjo, da se podpre uvajanje enotnega trga za vodik. |
Izboljšati zagotavljanje polnilnih mest in njihovo vzdrževanje. |
|
6 |
Prevoz in skladiščenje vodika |
Predlog direktive o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov COM(2021) 557 final Predlog uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 COM(2020) 824 final Direktiva (EU) 2019/692 o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov |
Revidirati obstoječe in/ali razviti nove evropske standarde o kakovosti in varnosti plina, kar je pomembno za dovajanje v plinsko omrežje in druge končne uporabe ter za kakovost goriv na osnovi vodika. |
Omogočati in spodbujati povečanje uporabe metod za prevoz in skladiščenje vodika ter zagotavljati varnost in operativno učinkovitost plinskih omrežij ter se izogibati nenamernim oviram. |
|
7 |
Standardi za potrjevanje čipov v smislu varnosti, avtentičnosti in zanesljivosti |
Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030 Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje |
Razviti standarde, ki podpirajo potrjevanje čipov in tako zagotavljajo, da so varni, avtentični ter zanesljivi. |
Zagotoviti zahteve glede zaupanja in kibernetske varnosti pametnih naprav, sistemov ter povezovalnih platform prihodnosti, ki se bodo morale zanašati na napredno elektroniko in ki bodo v veliki meri odvisne od značilnosti osnovne tehnologije. S standardi se bo podprlo potrjevanje teh čipov za namene zaupanja in varnosti, kar bo zajemalo celotno oskrbovalno verigo vse do vključitve v končne izdelke. |
|
8 |
Pametne pogodbe za podatkovne prostore |
Akt o podatkih (vključno z revizijo Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov) Uredba, ki vzpostavlja okvir za uporabo podatkov v EU Glej pobude, objavljene na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13045-Akt-o-podatkih-in-spremenjena-pravila-o-pravnem-varstvu-podatkovnih-zbirk_sl |
Razviti standarde, ki ustrezajo nekaterim bistvenim zahtevam za pametne pogodbe, ki so določene v nastajajočem aktu o podatkih. Predpostaviti je treba, da so pametne pogodbe, ki dosegajo standarde, v skladu z bistvenimi zahtevami. |
Zagotoviti, da so pametne pogodbe, ki se uporabljajo za souporabo podatkov, zanesljive in interoperabilne, da bi lahko podprle izmenjavo in zbiranje podatkov. Podatki v Evropi niso koncentrirani na velikih tehnoloških platformah, pač pa so porazdeljeni marsikje. EU v skladu s strategijo za podatke pomaga podjetjem pri zbiranju podatkov na primer za usposabljanje algoritmov za strojno učenje in uporabo na področju zdravstvenega varstva, prometa in energetike. |
|
Ukrepi za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki so potrebni in ustrezni za podporo zakonodaji in politikam Unije |
||||||||||||||||||||||
|
Sklic |
Naslov |
Sklic |
Evropski standardi/evropski standardizacijski dokumenti |
Specifični cilji in politike za evropske standarde/evropske standardizacijske dokumente |
||||||||||||||||||
|
9 |
Napredne proizvodne storitve |
Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu za ustrezno sektorsko zakonodajo in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke |
Razviti evropske standarde za podporo zagotavljanju storitev in podatkov, povezanih z roboti, upravljanjem industrijske oskrbovalne verige ter napovednim vzdrževanjem omrežnih strojev. |
Izboljšati zagotavljanje čezmejnih storitev na enotnem trgu in podpreti preglednost transakcij v oskrbovalni verigi. |
||||||||||||||||||
|
10 |
Gradbene storitve |
Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu |
Razviti evropske standarde za podporo zagotavljanju čezmejnih storitev na področju gradbeništva, na primer arhitekturnih in inženirskih storitev ter storitev, povezanih z energijsko učinkovitostjo zgradb. |
Izboljšati zagotavljanje čezmejnih storitev na enotnem trgu. |
||||||||||||||||||
|
11 |
Poštne storitve |
Direktiva 97/67/ES o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve; Direktiva 2002/39/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti; Direktiva 2008/6/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in Uredba (EU) 2018/644 o storitvah čezmejne dostave paketov |
Revidirati obstoječe in/ali razviti nove evropske standarde ali evropske standardizacijske dokumente na področjih, kot sta kakovost storitev in digitalizacija. |
Izboljšati kakovost storitev in spodbujati interoperabilnost med nacionalnimi mrežami ter učinkovito univerzalno storitev na enotnem trgu. |
||||||||||||||||||
|
12 |
Zahteve glede dostopnosti za proizvode in storitve, vključno z IKT |
Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve in Direktiva (EU) 2016/2102 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja |
Razviti standarde za zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882, kot so:
Razviti harmonizirane standarde za storitve na področju uporabe Direktive in prostore, kjer se zagotavljajo storitve. |
Poenostaviti uporabo proizvodov in storitev IKT, kot so samopostrežni terminali, aplikacije, spletna mesta/platforme, spletne storitve in spletna komunikacija s službami za pomoč v sili ter drugimi službami na področju uporabe Direktive, za invalide. |
||||||||||||||||||
|
13 |
Upravljanje vesoljskega prometa in tržno uveljavljanje vesoljskih podatkov |
Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program |
Razviti evropske standarde za upravljanje vesoljskega prometa. Razviti evropske standarde za spodbujanje uporabe vesoljskih podatkov ter storitev, ki jih zagotavljajo vesoljski programi Evropske unije (Galileo, EGNOS, Copernicus, SSA, GOVSATCOM), pri uporabnikih in na trgu. |
Z namenom:
Mednje sodijo avtonomni in povezani avtomobili, železnice, letala, brezpilotni zrakoplovi ter specializirana uporabniška oprema. |
||||||||||||||||||
|
14 |
Kakovost zunanjega zraka – Zmogljivost sistemov, ki temeljijo na senzorjih in merijo onesnaženost zraka |
Člena 6 in 7 ter Priloga I k Direktivi 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka |
Razviti potrjene preskusne standarde za ocenjevanje zmogljivosti sistemov, ki temeljijo na senzorjih in merijo onesnaženost zraka. S standardi se bo ocenilo, ali so sistemi, ki temeljijo na senzorjih, skladni s cilji kakovosti podatkov iz Direktive 2008/50/ES. |
Izboljšati ocene kakovosti zunanjega zraka z oceno dejanske skladnosti sistemov, ki temeljijo na senzorjih, s cilji kakovosti podatkov iz Direktive 2008/50/ES. Standardi bodo omogočili tudi obsežnejšo uporabo te metode spremljanja, s tem pa izboljšano oceno kakovosti zraka. |
||||||||||||||||||
|
15 |
Kakovost zunanjega zraka – ocena, ki temelji na modelu |
Člena 6 in 7 ter Priloga I k Direktivi 2008/50/ES |
Razviti standarde, s katerimi se zagotovi, da so ocene kakovosti zraka, ki temeljijo na modelu, zanesljive in primerljive ter dovolj kakovostne, da se lahko z njimi zagotovijo zanesljive informacije o koncentraciji onesnaževal v zunanjem zraku. |
Zagotoviti, da so zbrane informacije o onesnaženosti zraka dovolj reprezentativne in primerljive v vsej EU. |
||||||||||||||||||
|
16 |
Kakovost zunanjega zraka – merilne metode za nadzorovanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku |
Člen 4(1), (8) in (13) ter Priloga V k Direktivi 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku |
Razviti standarde za referenčne metode za merjenje koncentracij policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku. |
Zagotoviti zadostno natančno, zanesljivo in primerljivo analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku v vsej EU. |
||||||||||||||||||
|
17 |
Industrijske emisije |
Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) |
Razviti evropske standarde za zagotavljanje vzorčenja in analize pomembnih onesnaževal in meritev parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov ter referenčne merilne metode za kalibracijo navedenih sistemov. |
Zmanjšati in po možnosti tudi odpraviti onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti. |
||||||||||||||||||
|
18 |
Sortirani plastični odpadki in reciklirana plastika |
Ukrepi iz Priloge I k Evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu COM(2018) 28 Ukrepi za spodbujanje uporabe recikliranih materialov: – razvoj standardov kakovosti za sortirane plastične odpadke in reciklirano plastiko v sodelovanju z Evropskim odborom za standardizacijo |
Razviti nove evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente ter revidirati obstoječe evropske standarde za obravnavo postopkovnih in infrastrukturnih vprašanj za reciklirano plastiko, da se tako spodbudi kakovost vrednostne verige recikliranja plastike. V teh standardih bi morale biti navedene zahteve glede možnosti recikliranja plastičnih proizvodov, kakovosti sortiranih plastičnih odpadkov in kakovosti reciklirane plastike, pri čemer naj bi se upoštevala njihova predvidena uporaba v proizvodih po recikliranju. |
Zagotoviti reciklirano plastiko, ki izpolnjuje potrebe lastnikov blagovnih znamk in proizvajalcev po zanesljivi dobavi velikih količin materialov s konstantnimi specifikacijami kakovosti. |
||||||||||||||||||
|
19 |
Materiali, ki so v stiku s pitno vodo |
DIREKTIVA (EU) 2020/2184 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) |
Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki za določanje snovi, ki prehajajo z materialov, in postopkov za preskušanje končnih materialov, ki so v stiku s pitno vodo. |
Zaščititi kakovost pitne vode in javnega zdravja. Materiali, ki so v stiku s pitno vodo, lahko vplivajo na njeno kakovost (npr. z izločanjem snovi). Pripraviti je treba analizne in preskusne postopke, da se zagotovi varnost končnih materialov, ki so v stiku s pitno vodo. |
||||||||||||||||||
|
20 |
Obdelava odpadne vode |
Direktiva Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in Uredba (EU) št. 305/2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 568/2014, Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014 in Uredbo (EU) 2019/1020 |
Revidirati obstoječi standard EN 12566: Male čistilne naprave do 50 PE v sedmih delih. |
Izboljšati varstvo okolja in zmanjšati tveganje za zdravje. |
||||||||||||||||||
|
21 |
Naravna hladilna sredstva |
Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 |
Razviti nov standard o zahtevah in postopku analize tveganja za hladilne sisteme, ki delujejo z vnetljivimi hladilnimi sredstvi ter ki se uporabljajo pri cestnem prevozu blaga, občutljivega na temperaturo. Revidirati standarde EN 378-1, EN 378-2 in EN 378-3 ter pripraviti popolnoma nov 5. del o varnostni razvrstitvi in informacijah o hladilnih sredstvih. |
Zagotoviti enostavnejšo in obsežnejšo uporabo naravnih hladilnih sredstev v sektorju hlajenja in klimatizacije, kar bi zmanjšalo vpliv takšnih naprav na okolje. Podjetja EU v tem sektorju lahko tako posredno postanejo bolj konkurenčna. |
||||||||||||||||||
|
22 |
Sredstva za gnojenje |
Uredba (EU) 2019/1009 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu in C(2020) 612 Izvedbeni sklep Komisije o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za standardizacijo glede sredstev za gnojenje EU v podporo Uredbi (EU) 2019/1009 |
Razviti nove evropske standarde, posodobiti obstoječe standardizacijske dokumente in prilagoditi delovni program Komisije za izvedbeni sklep C(2020) 612 za zagotavljanje pravočasnih ter najsodobnejših standardov. |
Omogočiti dostopnost gnojil na enotnem trgu in določiti enotne pogoje za izdelavo gnojil iz takih recikliranih ali organskih materialov na celotnem enotnem trgu. |
||||||||||||||||||
|
23 |
Varnost hrane – prehrana živali |
Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih |
Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju prehrane živali glede:
|
Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti krme in hrane. |
||||||||||||||||||
|
24 |
Varnost hrane – kontaminanti v hrani |
Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih |
Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju zakonodaje o varnosti hrane v zvezi z obdelavo kontaminantov (kot so akrilamid, perklorat, furans, 3-monokloropropan diol in glicidil estri) v hrani. |
Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti hrane. |
||||||||||||||||||
|
25 |
Varnost hrane – kovine v hrani |
Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzorua in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih |
Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju zakonodaje o varnosti hrane v zvezi s kovinami (kot so nikelj, krom VI) v hrani |
Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti hrane. |
||||||||||||||||||
|
26 |
Varnost hrane – mikotoksini in rastlinski toksini v hrani |
Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih |
Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju zakonodaje o varnosti hrane v zvezi z mikotoksini in rastlinskimi toksini v hrani |
Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti hrane. |
||||||||||||||||||
|
27 |
Zaščita ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju, in ladij, ki uporabljajo plin kot pogonsko sredstvo |
Direktiva 2014/90/EU o pomorski opremi |
Razviti nove evropske standarde za preskušanje vgrajenih naprav za gašenje požara s suhim kemičnim prahom in sorodnih naprav za gašenje požara za zaščito ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju, in ladij, ki uporabljajo plin kot pogonsko sredstvo. |
Izboljšati varnost v morskem prometu. Mednarodna pomorska organizacija revidira svoje smernice za odobritev vgrajenih naprav za gašenje požara s suhim kemičnim prahom za zaščito ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju. Vendar za zdaj še ni potrjenega preskusnega standarda za preskus z gorečim curkom in/ali preskus požara na kabelski polici. Razvoj takega standarda v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) bi moral izboljšati pomorsko varnost ne le za plinske tankerje, temveč tudi za potniške ladje na plinski pogon. |
||||||||||||||||||
|
28 |
Podatki v zvezi s podnebjem |
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembamCOM(2021) 82 final in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke |
Razviti standarde, ki zagotavljajo evidentiranje, zbiranje in izmenjavanje podatkov iz zasebnega ter javnega sektorja na celovit in usklajen način. |
Izboljšati natančnost ocene tveganja v zvezi s podnebjem z zagotavljanjem podatkov, ki količinsko opredeljujejo izgube zaradi nesreč. |
||||||||||||||||||
|
29 |
Dinamična ocena življenjskega kroga za ocenjevanje odstranjenega ogljika iz gradbenih proizvodov |
COM(2021) 572 Strategija EU za gozdove, oddelek 2.1 in COM(2021) 800 Trajnostni ogljikovi krogi. Oddelek 3.1 |
Razviti standardizirani okvir dinamične ocene življenjskega kroga za točnejše ocenjevanje odstranjenega ogljika, povezanega s shranjevanjem ogljika v gradbenih proizvodih. |
Glavni cilj je boljše odražanje napredka pri dinamični oceni življenjskega kroga, da se upošteva shranjevanje ogljika v standardih za gradbene proizvode, večinoma pri uporabi časovno odvisnih karakterizacijskih faktorjev, ki se uporabljajo za popisovanje ocene dinamičnega življenjskega kroga. |
||||||||||||||||||
|
30 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje računalnikov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) št. 617/2013 z dne 26. junija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za računalnike ter strežnike s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznano stanje tehnike. |
Zmanjšati porabo energije računalnikov in računalniških strežnikov. |
||||||||||||||||||
|
31 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje ikuhinjskih aparatov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) št. 66/2014 z dne 14. januarja 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pečic, kuhalnih plošč in kuhinjskih nap |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za kuhinjske aparate. |
Zmanjšati porabo energije kuhinjskih aparatov. |
||||||||||||||||||
|
32 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje elektronskih prikazovalnikov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2013 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem elektronskih prikazovalnikov z energijskimi nalepkami |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za elektronske prikazovalnike, ki zajemajo kodirno funkcijo visokega dinamičnega območja (HDR) in stopnje ločljivosti nad 4k (ali HD), določiti specifične metode preizkušanja obnašanja samodejnega prilagajanja svetlosti (ABC) in prilagoditev metod preverjanja za vsebnost aditivov v plastiki. |
Zmanjšati porabo energije elektronskih prikazovalnikov (televizorjev, monitorjev), ki zajemajo HDR in stopnje ločljivosti nad 4k (ali HD) z določitvijo specifične metode preizkušanja za samodejno prilagajanje svetlosti (ABC) ter prilagoditev metod preverjanja za vsebnost aditivov v plastiki. |
||||||||||||||||||
|
33 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje svetlobnih virov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) 2019/2020 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav na podlagi Direktive 2009/125/ES in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2015 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem svetlobnih virov z energijskimi nalepkami |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde, ki zajemajo postopke ter metode za merjenje zahtevanih parametrov za:
svetilke za ulično razsvetljavo. |
Zmanjšati porabo energije svetlobnih virov, da bodo ocenjeni letni prihranki končne energije v letu 2030 znašali 41,9 TWh. |
||||||||||||||||||
|
34 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) 2015/1188 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov inDelegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za lokalne grelnike prostorov. |
Zmanjšati porabo energije in nadalje omejiti vpliv lokalnih grelnikov prostorov na okolje. |
||||||||||||||||||
|
35 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje hladilnih aparatov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) 2019/2019 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za hladilne aparate v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009 |
|
Zmanjšati porabo energije hladilnih naprav, da bodo ocenjeni letni prihranki končne energije v letu 2030 znašali 10 TWh. |
||||||||||||||||||
|
36 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) 2019/2024 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo v skladu z Direktivo 2009/125/ES in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2018 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo z energijskimi nalepkami |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za hladilne aparate z neposredno prodajno funkcijo, ki zajema metode in izračune za merjenje zahtevanih parametrov. |
Zmanjšati porabo energije hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo, da bodo ocenjeni letni prihranki končne energije v letu 2030 znašali 48 TWh. |
||||||||||||||||||
|
37 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje sesalnikov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) št. 666/2013 z dne 8. julija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo sesalnikov |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za sesalnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode. |
Zmanjšati porabo energije sesalnikov v fazi njihove uporabe. |
||||||||||||||||||
|
38 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje grelnikov prostorov |
Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 811/2013 glede energijskega označevanja grelnikov prostorov, kombiniranih grelnikov, kompletov grelnika prostorov, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave ter kompletov kombiniranega grelnika, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave. |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za grelnike prostorov in kombinirane grelnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov. S pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode. |
Standardizirati zahteve glede porabe energije, ravni zvočne moči in emisij dušikovih oksidov za grelnike prostorov in kombinirane grelnike po vsej EU. To bi moralo pripomoči k boljšemu delovanju enotnega trga in izboljšati okoljsko uspešnost teh proizvodov |
||||||||||||||||||
|
39 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje grelnikov vode z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 812/2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah glede energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne naprave |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za grelnike vode in hranilnike tople vode, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode. |
Standardizirati zahteve glede porabe energije, ravni zvočne moči in emisij dušikovih oksidov za grelnike vode ter zahteve glede lastnih izgub hranilnikov tople vode po vsej EU. To bi moralo pripomoči k boljšemu delovanju enotnega trga in izboljšati okoljsko uspešnost teh proizvodov. |
||||||||||||||||||
|
40 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje pametnih telefonov in tabličnih računalnikov z energijskimi nalepkami |
Uredba Komisije PLAN/2020/9213 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo pametnih telefonov in tabličnih računalnikov in Delegirana uredba Komisije PLAN/2020/9217 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem pametnih telefonov in tabličnih računalnikov z energijskimi nalepkami |
Razviti nove standarde za pametne telefone in tablične računalnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode. |
Zmanjšati vplive na okolje, ki so povezani s pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki |
||||||||||||||||||
|
41 |
Okoljsko primerna zasnova in označevanje fotovoltaičnih izdelkov (moduli, razsmerniki ter sistemi) |
Uredba Komisije PLAN/2020/7002 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo fotovoltaičnih izdelkov (modulov, razsmernikov ter sistemov) in Delegirana uredba Komisije PLAN/2020/7007 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem fotovoltaičnih izdelkov (modulov, razsmernikov ter sistemov) z energijskimi nalepkami |
Razviti nove standarde za fotovoltaične izdelke (module, razsmernike in sisteme), da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode. |
Zmanjšati vplive na okolje, ki so povezani s fotovoltaičnimi izdelki (moduli, razsmerniki in sistemi) |
||||||||||||||||||
|
42 |
Okoljsko primerna zasnova klimatskih naprav zrak-zrak in toplotnih črpalk |
Uredba Komisije (EU) št. 206/2012 z dne 6. marca 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za klimatske naprave zrak-zrak ter toplotne črpalke s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki so najsodobnejše in splošno priznane. |
Zmanjšati porabo energije ter nivo zvokovne moči klimatskih naprav zrak-zrak in toplotnih črpalk v fazi njihove uporabe. |
||||||||||||||||||
|
43 |
Okoljsko primerna zasnova elektromotorjev |
Uredba Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 |
Revidirati obstoječe standarde in naslednje elemente:
|
Zagotoviti ponovljive, obnovljive, stroškovno učinkovite in za prakso pomembne preskusne metode za merjenje porabe energije elektromotorjev. Namen je zmanjšati njihovo stopnjo izgube energije, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo. |
||||||||||||||||||
|
44 |
Okoljsko primerna zasnova električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov ter pisarniške opreme |
Osnutek predloga UREDBE KOMISIJE (EU) .../... o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo porabe energije električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov ter pisarniške opreme v načinih izklopa, pripravljenosti in omrežnega stanja pripravljenosti v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 – PLAN/2016/444 |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za električne ter elektronske gospodinjske aparate in pisarniško opremo. |
Zmanjšati porabo energije električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov ter pisarniške opreme v načinih pripravljenosti, izklopa in omrežnega stanja pripravljenosti. |
||||||||||||||||||
|
45 |
Okoljsko primerna zasnova zunanjih napajalnikov |
Uredba Komisije (EU) 2019/1782 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za zunanje napajalnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov. S pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode. |
Glavni cilj je standardizirati porabo energije zunanjih napajalnikov, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo. |
||||||||||||||||||
|
46 |
Okoljsko primerna zasnova industrijskih ventilatorjev |
Uredba Komisije (EU) št. 327/2011 z dne 30. marca 2011 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 666/2013 z dne 8. julija 2013 ter z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde, ki omogočijo razširjene ukrepe za proizvod, zlasti z določanjem zadostnega števila obratovalnih točk ter metodo interpolacije/izračuna in/ali značilne krivulje. Dopolniti metode neposrednega merjenja z ustreznimi metodami izračuna/interpolacije in količinsko opredeliti njihovo veljavnost. Metode za ventilatorje in velike komfortne ventilatorje ter velike ventilatorje, npr. s pomočjo ekstrapolacije iz pomanjšanih modelov. |
Zagotoviti ponovljive, obnovljive, stroškovno učinkovite in za prakso pomembne preskusne metode za merjenje porabe energije industrijskih ventilatorjev. Namen je zmanjšati njihovo stopnjo izgube energije, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo. |
||||||||||||||||||
|
47 |
Okoljsko primerna zasnova pogonov s spremenljivo hitrostjo |
Uredba Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 |
Revidirati obstoječe standarde in naslednje elemente:
|
Zagotoviti ponovljive, obnovljive, stroškovno učinkovite in za prakso pomembne preskusne metode za merjenje porabe energije/izgube pogonov s spremenljivo hitrostjo. Namen je zmanjšati njihove stopnje izgube energije, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo. |
||||||||||||||||||
|
48 |
Interoperabilnost železniškega sistema |
Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke. |
Posodobiti obstoječe in razviti nove evropske standarde, povezane s/z (predvsem, vendar ne izključno):
Razmisliti o povezavi podatkov s podatki o evropski mobilnosti s pomočjo združevanja in souporabe podatkov iz obstoječih ter prihodnjih podatkovnih zbirk za transport in mobilnost. |
Zagotoviti podporo tehničnim specifikacijam za interoperabilnost in arhitekturo železniškega sistema, vključno z digitalizacijo za zagotavljanje učinkovitega obratovanja vlakov in koristi za uporabnike, avtomatizacije ter kibernetske varnosti. |
||||||||||||||||||
|
49 |
Medicinski pripomočki in in vitro diagnostični medicinski pripomočki |
Uredba (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih Uredba (EU) 2017/746 o in vitro diagnostičnih pripomočkih |
Revidirati obstoječe in razviti nove evropske standarde za zasnovo in proizvodnjo:
Standardi bodo veljali za zasnovo in proizvodnjo, obvladovanje tveganj ter obveznosti gospodarskih subjektov in sponzorjev, vključno s tistimi, ki so povezane s/z:
|
Zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga v zvezi z medicinskimi pripomočki tako, da se določijo visoki standardi glede kakovosti in varnosti medicinskih pripomočkov ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov. Ti morajo zadostiti skupnim potrebam po varnosti teh izdelkov, da se tako zagotovi visoka stopnja varovanja zdravja in varnosti za paciente, uporabnike ter druge osebe. |
||||||||||||||||||
|
50 |
Varno delovanje sistemov brezpilotnega zrakoplova |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1058 z dne 27. aprila 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/945 v zvezi z uvedbo dveh novih razredov sistemov brezpilotnega zrakoplova |
Razviti nove evropske standarde, ki bodo zajemali zahteve, ki obravnavajo tveganja pri delovanju sistemov brezpilotnega zrakoplova. Ti zadevajo posebne značilnosti in funkcije, ki so potrebne za zmanjšanje tveganj, ki se nanašajo na varnost leta, zasebnost ter varstvo osebnih podatkov, varovanje ali okolje. |
Zagotoviti, da sistemi brezpilotnega zrakoplova delujejo varno in z nizko stopnjo tveganja, da zanje ni treba upoštevati standardnih postopkov za zagotavljanje skladnosti z letalsko zakonodajo. |
||||||||||||||||||
|
51 |
Varnost igrač |
Direktiva 2009/48/ES o varnosti igrač |
Razviti nove ali revidirati obstoječe evropske standarde za podporo najsodobnejše tehnologije v zvezi z varnostjo igrač ter kemičnimi snovmi v igračah. |
Obravnavati tehnološki razvoj na trgu igrač, ki je sprožil vprašanja glede varnosti in povzročil več pomislekov pri potrošnikih. |
||||||||||||||||||
|
52 |
Varnostne zahteve za nekatere izdelke za otroke |
Direktiva 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov |
Razviti nove in revidirati obstoječe evropske standarde za zagotavljanje varnosti nekaterih izdelkov za otroke (z izjemo igrač), ki odražajo stanje tehnike |
Zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov s pomočjo krepitve varnosti izdelkov za otroke v skladu z najnovejšim znanstvenim in tehnološkim razvojem ter zakonodajnimi zahtevami. |
||||||||||||||||||
|
53 |
Zaščitni sistemi v potencialno eksplozivnih atmosferah |
Direktiva 2014/34/EU o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah |
Razviti nove evropske standarde in revidirati obstoječe evropske standarde za zagotavljanje zdravja in varnosti opreme in zaščitnih sistemov, namenjenih uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah. Zahteve so navedene v Prilogi II k Direktivi 2014/34/EU. |
Zagotoviti, da so stroji in druga oprema z lastnim potencialnim virom vžiga, ki je namenjena namestitvi na eksplozivna območja, ustrezno zaščiteni pred nevarnostjo eksplozije. Če to ni možno, zagotoviti, da se morebitne eksplozije dovolj ublažijo. |
||||||||||||||||||
|
54 |
Pirotehnični izdelki |
Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev) |
Standardizacijske dejavnosti za zagotavljanje večje varnosti pirotehničnih izdelkov: posodobiti trenutne standarde glede pirotehničnih izdelkov, da ti odražajo zahteve iz sedanje Direktive 2013/29/EU ter najnovejši razvoj na področju tehnologije. |
Povečati varnost pirotehničnih izdelkov in izboljšati kakovost ugotavljanja skladnosti teh izdelkov z uskladitvijo obstoječih standardov na tem področju z veljavnimi zakonodajnimi in varnostnimi zahtevami ter najnovejšim razvojem na področju tehnologije. |
||||||||||||||||||
|
55 |
Žičniške naprave |
Uredba (EU) 2016/424 o žičniških napravah |
Razviti nove ali revidirati standarde za zagotavljanje podrobnih tehničnih specifikacij za (i) konstruiranje in proizvodnjo žičniških naprav, njihove infrastrukture, podsistemov ter varnostnih sestavnih delov in (ii) obratovanje žičniških naprav. |
Izboljšati varnost žičniških naprav. |
||||||||||||||||||
|
56 |
Gradbeni proizvodi |
Uredba (EU) št. 305/2011 o gradbenih proizvodih in COM(2020) 662 Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj |
Razviti nove evropske standarde za metode ocenjevanja in merila za gradbene proizvode, zlasti za tiste, ki podpirajo prenovo zgradb, ki se bodo uporabljali kot standardizirane tehnične specifikacije v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011. |
Zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga za gradbene proizvode in ekologizacijo zgradb. |
||||||||||||||||||
|
57 |
Dvigala in varnostne komponente za dvigala |
Direktiva 2014/33/EU o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala, Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/76 in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1220 |
Razviti nove evropske standarde, posodobiti obstoječe standardizacijske dokumente in prilagoditi delovni program Komisije za Izvedbeni sklep C(2021) 76 ter Sklep (EU) 2021/1220 za zagotavljanje pravočasnih ter najsodobnejših standardov. |
Zagotoviti visoko stopnjo varovanja zdravja in varnosti ter, če je to primerno, varnosti lastnine, in poštene konkurence na trgu EU. |
||||||||||||||||||
|
58 |
Oprema za tehtanje, nameščena na vozilo |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1213 z dne 12. julija 2019 o določitvi podrobnih določb za zagotavljanje enotnih pogojev za izvajanje interoperabilnosti in združljivosti opreme za tehtanje, nameščene na vozilo |
Razviti standard za pošiljanje informacij o opremi za tehtanje, nameščeni na vozilo, med tovornjakom in prikolico s pomočjo povezave kooperativnega inteligentnega prometnega sistema. Z novimi standardi se mora pripraviti aplikacijski sloj komunikacije med različnimi vozili v kombinaciji tovornjakov na podlagi vzpostavljene brezžične povezave med postajami sodelovalnega inteligentnega prometnega sistema v motornem vozilu in tistimi na prikolicah ali polpriklopnikih, v skladu s standardi EN 302 663, EN 302 636-4-1 in EN 302 636-5. |
Podpreti standardizirano metodo za preverjanje vozil ali kombinacij vozil, ki so lahko preobremenjena, da se tako prepreči večja škoda na cesti in zagotovi čim večja okretnost. |
||||||||||||||||||
|
59 |
Tlačna oprema |
Direktiva 2014/68/EU z dne 15. maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu |
Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za tlačno opremo ali sklope |
Izboljšati varnost ter poenostaviti dostop na trg za mala in srednje velika podjetja. Tako bodo podjetja EU postala bolj konkurenčna na globalnem trgu. |
||||||||||||||||||
|
60 |
Plinske naprave |
Uredba (EU) 2016/426 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo |
Razviti nove ali revidirati obstoječe evropske standarde za podporo najsodobnejše tehnologije v zvezi z napravami, v katerih zgoreva plinasto gorivo. Delo se bo odzvalo na:
|
Zagotoviti zdravje in varnost ter gospodarno rabo energije (energijsko učinkovitost) naprav, v katerih zgoreva plinasto gorivo. |
||||||||||||||||||
|
61 |
Preproste tlačne posode |
Direktiva 2014/29/EU o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu |
Revidirati obstoječe standarde v seriji EN 286 in razviti nove standarde. |
Izboljšati varnost ter poenostaviti dostop na trg za mala in srednje velika podjetja. Tako bodo podjetja EU postala bolj konkurenčna na globalnem trgu. |
||||||||||||||||||
|
62 |
Tehtnice in merilni instrumenti |
Direktiva 2014/31/EU o neavtomatskih tehtnicah Directive 2014/32/EU o merilnih instrumentih |
Razviti nove ali revidirati obstoječe evropske standarde za podporo najsodobnejše tehnologije v zvezi z neavtomatskimi tehtnicami in merilnimi instrumenti. |
Ta opravila so razvita zaradi javnega interesa, javnega zdravja, varnosti in reda, varovanja okolja ter potrošnikov, obračunavanja davkov in dajatev ter poštenega trgovanja. Morda zahtevajo uporabo merilnih instrumentov, ki so pod zakonskim nadzorom. |
||||||||||||||||||
|
63 |
Varni in zaupanja vredni sistemi umetne inteligence |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e4c43528-ccfc-11ea-adf7-01aa75ed71a1/language-sl |
Določiti pravila o dajanju na trg, dajanju v uporabo in uporabi sistemov umetne inteligence v EU, obravnavati zahteve v zvezi z njihovo varnostjo ter zanesljivostjo, vključno z obvladovanjem tveganj, kakovostjo podatkov, preglednostjo, človeškim nadzorom, točnostjo, robustnostjo in kibernetsko varnostjo. |
Zagotoviti, da so sistemi umetne inteligence lahko varni in zaupanja vredni, se v celotnem življenjskem ciklu ustrezno nadzorujejo, spoštujejo temeljne vrednote ter človekove pravice, priznane v EU, in spodbujajo evropsko konkurenčnost. |
||||||||||||||||||
|
64 |
Javno naročanje |
Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju, člen 22. in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke. |
Pripraviti standardizacijske dokumente za celotno življenjsko dobo popolnoma elektronskih postopkov oddaje javnih naročil, da se zagotovi čezmejna interoperabilnost in podprejo skupni evropski podatkovni prostori za javno upravo |
Cilj standardov je olajšati interoperabilnost med kupci in dobavitelji pri javnih naročilih, zlasti na čezmejni ravni. Doseganje interoperabilnosti je bistvenega pomena za ustvarjanje enotnega trga v Evropi. |
||||||||||||||||||
|
65 |
Kibernetska varnost radijske opreme |
Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu |
Razviti nove standarde, ki bodo podprli nekatere zahteve glede kibernetske varnosti posebne radijske opreme |
Izboljšati kibernetsko varnost nekatere radijske opreme. |
||||||||||||||||||
|
66 |
Izdajanje e-računov |
Direktiva 2014/55/EU o izdajanju elektronskih računov, člen 3, in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1870 z dne 16. oktobra 2017. |
Posodobiti ali revidirati evropski standard za izdajanje elektronskih računov, da se upošteva tehnološki razvoj in zagotovi popolna ter neprekinjena interoperabilnost pri izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju. |
Spodbujati uvajanje izdajanja elektronskih računov pri javnem naročanju in dopolnjevati prizadevanja za spodbujanje uvajanja elektronskega javnega naročanja. |
||||||||||||||||||
|
67 |
Digitalni potni listi za proizvode in storitve |
Zakonodajna pobuda za politiko trajnostnih proizvodov |
Razviti evropske standarde, ki obravnavajo zahteve v zvezi z verodostojnostjo, varnostjo in preglednostjo digitalnih potnih listov za proizvode in storitve |
Cilj je pripraviti osnovo za zagotavljanje visoke stopnje okoljske uspešnosti vseh proizvodov, če je to mogoče in primerno, pa tudi storitev na trgu EU tako, da se izboljšajo pretoki informacij s pomočjo digitalnih potnih listov. |
||||||||||||||||||
|
68 |
Hitroodzivna koda za takojšnja plačila na stični točki |
COM(2020) 592 Sporočilo o strategiji EU za mala plačila |
Razviti standard za hitroodzivno kodo, ki bi omogočal začetek in sprejemanje takojšnjih plačil (v eni državi članici ter čezmejno) s pomočjo elektronske naprave (npr. mobilnega telefona) v različnih situacijah, npr. v fizičnih prodajalnah, pri e-trgovanju, med posamezniki, med podjetji, med posamezniki in potrošniki, pri plačevanju računov itd. |
Podpreti čezmejno interoperabilnost rešitev za takojšnja plačila in pojav vseevropskih rešitev za takojšnje plačilo ter njihovo uporabo. |
||||||||||||||||||
|
69 |
Standardi v podporo infrastrukturi za storitve blokovne verige |
Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030 Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje |
Razviti standarde, ki bodo podpirali celotno uvedbo infrastrukture za storitve blokovne verige ter tehnologije razpršene evidence po vsej EU. |
Podpreti evropsko infrastrukturo za storitve blokovne verige, ki bo zelena, varna, interoperabilna in v celoti skladna z vrednotami EU in pravnim okvirom EU, kar bo omogočalo učinkovitejše in zanesljivejše čezmejno ter nacionalno/lokalno zagotavljanje javnih storitev in spodbujalo nove poslovne modele. |
||||||||||||||||||
|
8.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 66/25 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.10432 – PTTGC / ALLNEX)
(Besedilo velja za EGP)
(2022/C 66/02)
Komisija se je 6. decembra 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10432. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
8.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 66/26 |
Menjalni tečaji eura (1)
7. februar 2022
(2022/C 66/03)
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,1447 |
|
JPY |
japonski jen |
131,59 |
|
DKK |
danska krona |
7,4443 |
|
GBP |
funt šterling |
0,84685 |
|
SEK |
švedska krona |
10,4483 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,0571 |
|
ISK |
islandska krona |
143,40 |
|
NOK |
norveška krona |
10,0658 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
24,222 |
|
HUF |
madžarski forint |
353,48 |
|
PLN |
poljski zlot |
4,5432 |
|
RON |
romunski leu |
4,9461 |
|
TRY |
turška lira |
15,5235 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,6097 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,4546 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
8,9202 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,7278 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,5389 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 371,76 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
17,7000 |
|
CNY |
kitajski juan |
7,2807 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,5200 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
16 478,97 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,7909 |
|
PHP |
filipinski peso |
58,978 |
|
RUB |
ruski rubelj |
86,5824 |
|
THB |
tajski bat |
37,735 |
|
BRL |
brazilski real |
6,0541 |
|
MXN |
mehiški peso |
23,5750 |
|
INR |
indijska rupija |
85,5345 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
|
8.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 66/27 |
OBVESTILO
Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (1): informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členi 4, 6, 7, 9, 11, 12, 22 in 23
(2022/C 66/04)
Členi 6, 7, 9, 11, 12, 22 in 23 Uredbe (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določajo, da bi morali biti ukrepi, ki jih države članice sprejmejo pri izvajanju Uredbe, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.
Poleg tega so se Komisija in države članice odločile objaviti tudi dodatne informacije o ukrepih, ki so jih države članice uvedle na podlagi člena 4, ter tako zagotoviti, da imajo izvozniki dostop do celovitih informacij o nadzoru, ki se izvaja po vsej EU.
1. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 4(3) UREDBE (OBVEZNO DOVOLJENJE ZA IZVOZ BLAGA Z DVOJNO RABO, KI NI NAVEDENO V PRILOGI I)
Država članica lahko pri izvajanju člena 4(3) razširi uporabo člena 4(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, če izvoznik utemeljeno sumi, da je to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali bi bilo za tako uporabo lahko namenjeno.
Države članice, ki pri izvajanju člena 4(3) naložijo obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, morajo v skladu s členom 4(4) Uredbe po potrebi o tem obvestiti druge države članice in Komisijo. Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena, so navedeni takoj za tem.
|
Država članica |
Ali je država članica pri izvajanju člena 4(3) sprejela nacionalne predpise, ki zahtevajo dovoljenje za izvoz blaga? |
|
BELGIJA |
Deloma DA |
|
BOLGARIJA |
NE |
|
ČEŠKA |
NE |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
NE |
|
ESTONIJA |
NE |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
NE |
|
ŠPANIJA |
NE |
|
FRANCIJA |
NE |
|
HRVAŠKA |
DA |
|
ITALIJA |
NE |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
DA |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
DA |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
DA |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
NE |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
DA |
|
ŠVEDSKA |
NE |
1.1 Belgija
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno v flamski in valonski regiji, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 5 uredbe flamske vlade z dne 14. marca 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo ter zagotavljanja tehnične pomoči (Uradni list Belgije z dne 2. maja 2014); člen 4 uredbe valonske vlade z dne 6. februarja 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga in tehnologije z dvojno rabo (Uradni list Belgije z dne 19. februarja 2014))
1.2 Hrvaška
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))
1.3 Latvija
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 5(7) in člen 17(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)
1.4 Luksemburg
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 45(1) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)
1.5 Madžarska
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 7 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)
1.6 Nizozemska
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 2 zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten) ter člena 2 in 3 uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))
1.7 Avstrija
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 5 prve uredbe o zunanji trgovini iz leta 2011 (Erste Außenwirtschaftsverordnung 2011), BGBl. II št. 343/2011, objavljena 28. oktobra 2011)
1.8 Finska
Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
(člen 4(4) zakona št. 562/1996)
2. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 6(3) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA POSREDOVANJA)
Komisija mora v skladu s členom 6(3) v povezavi s členom 6(5) Uredbe objaviti ukrepe držav članic za razširitev uporabe člena 6(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) ter na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila uradno obveščena Komisija, so navedeni takoj za tem.
|
Država članica |
Ali je bila uporaba nadzora posredovanja iz člena 6(1) razširjena v skladu s členom 6(3)? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
DA |
|
ČEŠKA |
DA |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
NE |
|
ESTONIJA |
DA |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
DA |
|
ŠPANIJA |
DA |
|
FRANCIJA |
NE |
|
HRVAŠKA |
DA |
|
ITALIJA |
DA |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
DA |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
DA |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
DA |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
DA |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
DA |
|
ŠVEDSKA |
NE |
2.1 Bolgarija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(2) Uredbe, in blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 34(4) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)
2.2 Češka
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če pristojni organ posrednika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ali da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo iz člena 4(2) Uredbe.
(člen 3 zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (kakor je bil spremenjen))
2.3 Estonija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ima značilnosti strateškega blaga zaradi svoje končne uporabe ali končnega uporabnika, javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic, čeprav tako blago še ni bilo vneseno na seznam strateškega blaga.
(člen 6(7) zakona o strateškem blagu)
2.4 Grčija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.
(odstavek 3.2.3 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)
2.5 Španija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo in namembne države iz člena 4(1) in (2) Uredbe.
(člen 2.3(b) kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)
2.6 Hrvaška
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če pristojni organ posrednika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.
(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))
2.7 Italija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali (2) Uredbe.
(člen 9 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)
2.8 Latvija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali (2) Uredbe.
(člen 5(7) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)
2.9 Luksemburg
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ter za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.
(člen 42(1) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)
2.10 Madžarska
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe, in blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.
(člen 17(1) uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)
2.11 Nizozemska
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ter za blago z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.
(člen 4 zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten))
Dovoljenje je potrebno tudi za posredništvo pri 37 kemijskih snoveh, če je namembna država Irak, ne glede na konkretnega prejemnika ali končnega uporabnika.
(uredba o blagu z dvojno rabo za Irak – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik Irak)
2.12 Avstrija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.
(člen 15.1 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))
2.13 Romunija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.
(člen 14(2) izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010) o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)
2.14 Finska
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(2) Uredbe, in posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) navedene uredbe.
(člen 3(2) in člen 4(1) zakona št. 562/1996)
3. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 6(4) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA POSREDOVANJA)
Komisija mora v skladu s členom 6(4) v povezavi s členom 6(5) Uredbe objaviti ukrepe držav članic, ki uvajajo obvezno dovoljenje za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila uradno obveščena Komisija, so navedeni takoj za tem.
|
Država članica |
Ali je bil nadzor posredovanja razširjen v skladu s členom 6(4)? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
DA |
|
ČEŠKA |
DA |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
NE |
|
ESTONIJA |
DA |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
DA |
|
ŠPANIJA |
DA |
|
FRANCIJA |
NE |
|
HRVAŠKA |
DA |
|
ITALIJA |
DA |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
DA |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
DA |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
DA |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
DA |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
DA |
|
ŠVEDSKA |
NE |
3.1 Bolgarija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 47 zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo (objavljen, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011))
3.2 Češka
Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.
(člen 3(4) zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo)
3.3 Estonija
Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem takoj uradno obvesti Komisijo za strateško blago, policijo ali varnostne organe. Po takem uradnem obvestilu se lahko Komisija za strateško blago odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.
(člen 77 zakona o strateškem blagu)
3.4 Grčija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 3.2.2 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)
3.5 Španija
Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo in namembne države iz člena 4(1) in (2), mora o tem uradno obvestiti pristojni organ, ta pa bo odločil, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
(člen 2.3(c) kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)
3.6 Hrvaška
Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.
(člen 3 zakona o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))
3.7 Italija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 9 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)
3.8 Latvija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 5(7) in člen 17(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)
3.9 Luksemburg
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 42(2) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)
3.10 Madžarska
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 17(2) uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)
3.11 Nizozemska
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 4(5) zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten))
3.12 Avstrija
Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.
(člen 5 prve uredbe o zunanji trgovini iz leta 2011 (Erste Außenwirtschaftsverordnung 2011), BGBl. II št. 343/2011, objavljena 28. oktobra 2011)
3.13 Romunija
Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.
(člen 14(3) izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010) o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)
3.14 Finska
Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.
(člen 3(2) in člen 4(4) zakona št. 562/1996)
4. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 7(3) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA TRANZITA)
Komisija mora v skladu s členom 7(3) v povezavi s členom 7(4) Uredbe objaviti ukrepe držav članic za razširitev uporabe člena 7(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) ter na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.
|
Država članica |
Ali so bile določbe o nadzoru tranzita iz člena 7(1) razširjene v skladu s členom 7(3)? |
|
BELGIJA |
Deloma DA |
|
BOLGARIJA |
NE |
|
ČEŠKA |
DA |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
NE |
|
ESTONIJA |
DA |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
DA |
|
ŠPANIJA |
DA |
|
FRANCIJA |
DA |
|
HRVAŠKA |
DA |
|
ITALIJA |
DA |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
DA |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
DA |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
DA |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
DA |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
DA |
|
ŠVEDSKA |
NE |
4.1 Belgija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organi v flamski in valonski regiji prepovejo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organi v flamski in valonski regiji prepovejo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člena 6 in 7 uredbe flamske vlade z dne 14. marca 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo ter zagotavljanja tehnične pomoči (Uradni list Belgije z dne 2. maja 2014); člena 5 in 6 uredbe valonske vlade z dne 6. februarja 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga in tehnologije z dvojno rabo (Uradni list Belgije z dne 19. februarja 2014))
4.2 Češka
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 13b(1) zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo)
4.3 Estonija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(členi 3, 6 in 7 zakona o strateškem blagu)
4.4 Grčija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 3.3.3 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)
4.5 Španija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 11 zakona št. 53/2007 z dne 28. decembra o nadzoru nad zunanjo trgovino z obrambnim materialom in materialom z dvojno rabo)
4.6 Francija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 3(I) odloka št. 2020-74 z dne 31. januarja 2020, kakor je bil spremenjen z odlokom št. 2020-1481 z dne 30. novembra 2020)
4.7 Hrvaška
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))
4.8 Italija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 7 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)
4.9 Latvija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 5(7) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)
4.10 Luksemburg
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 43(2) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)
Te določbe se ne uporabljajo za tranzit blaga z dvojno rabo, ki je odposlano brez pretovarjanja ali zamenjave prevoznega sredstva (pretovarjanje ali sprememba prevoza se ne šteje za iztovarjanje zaradi zavarovanja tovora blaga na ladji ali zrakoplovu, če se tako blago ponovno vkrca na isto ladjo ali zrakoplov), in tranzit blaga z dvojno rabo, za katero že obstaja splošno dovoljenje za izvoz iz Evropske unije.
(člen 43(3) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)
4.11 Madžarska
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 18 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)
4.12 Nizozemska
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 4a(1) in člen 2 uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))
4.13 Avstrija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 15 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))
4.14 Romunija
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 15(2) izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010))
4.15 Finska
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.
Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).
(člen 3(3) in člen 4(1) zakona št. 562/1996)
5. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 9 UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA NA BLAGO, KI NI NAVEDENO NA SEZNAMU, ZARADI JAVNE VARNOSTI, VKLJUČNO S PREPREČEVANJEM TERORISTIČNIH DEJANJ, ALI SPOŠTOVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC)
Komisija mora v skladu s členom 9(4) Uredbe objaviti ukrepe držav članic, ki zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic prepovejo oziroma uvedejo obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.
|
Država članica |
Ali je bil v zvezi z blagom, ki ni navedeno na seznamu, zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic uveden dodaten nadzor v skladu s členom 9(1)? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
DA |
|
ČEŠKA |
DA |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
DA |
|
ESTONIJA |
DA |
|
IRSKA |
DA |
|
GRČIJA |
NE |
|
ŠPANIJA |
NE |
|
FRANCIJA |
DA |
|
HRVAŠKA |
NE |
|
ITALIJA |
NE |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
DA |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
NE |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
DA |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
DA |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
NE |
|
ŠVEDSKA |
NE |
5.1 Bolgarija
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko z zakonom Sveta ministrov zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
(člen 34(1), pododstavek 3, zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo (Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011))
5.2 Češka
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko z vladnim odlokom zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
(člen 3(1), točka (d), zakona št. 594/2004 ZZ)
5.3 Nemčija
a. Del I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza
Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, je potrebno dovoljenje, če je blago navedeno v delu I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza.
(člen 8(1), točka 2, odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung – AWV))
Del I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza vsebuje naslednje točke:
|
— 2B909 |
Stroji za oblikovalno valjanje in stroji s kombiniranima funkcijama oblikovalnega valjanja in potisnega oblikovanja, razen strojev, ki so zajeti v točki 2B009, 2B109 ali 2B209 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje zasnovani sestavni deli:
|
||||||||||||||||||||
|
— 2B952 |
Oprema za ravnanje z biološkimi snovmi, razen opreme, ki je zajeta v točki 2B352 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če so države nakupovalke ali namembne države Iran, Severna Koreja ali Sirija:
|
||||||||||||||||||||
|
— 2B993 |
Navedena oprema za nanašanje kovinskih prevlek na neelektronske podlage ter posebej zanjo zasnovani sestavni deli in dodatki, če je država nakupovalka ali namembna država Iran:
|
||||||||||||||||||||
|
— 5A902 |
Nadzorni sistemi, oprema in komponente za IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) za javna omrežja, ki niso navedeni v točki 5D001(e) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||
|
—5A911 |
Bazne postaje za digitalni „snopovni radio“, če je država nakupovalka ali namembna država Sudan ali Južni Sudan. Tehnična opomba: „snopovni radio“ je postopek celične radijske komunikacije z naročniki mobilne telefonije, ki so jim dodeljeni frekvenčni pasovi za komunikacijo. Digitalni „snopovni radio“ (npr. TETRA, prizemni snopovni radio) uporablja digitalno modulacijo. |
||||||||||||||||||||
|
—5D902 |
„Programska oprema“, ki ni navedena v točki 5D001(e) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||
|
—5D911 |
„Programska oprema“, zasnovana ali prilagojena posebej za „uporabo“ opreme, ki je zajeta v točki 5A911, če je država nakupovalka ali namembna država Sudan ali Južni Sudan. |
||||||||||||||||||||
|
—5E902 |
„Tehnologija“, ki ni navedena v točki 5E001(a) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „razvoj“, „proizvodnjo“ in „uporabo“ namestitev, funkcij ali značilnosti zmogljivosti, ki so zajete v točki 5A902, ali „programska oprema“, ki je zajeta v točki 5D902, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821. |
||||||||||||||||||||
|
—6A908 |
Radarski navigacijski ali nadzorovalni sistemi za nadzor plovbe ali zračnega prometa, ki niso zajeti v točki 6A008 ali 6A108 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, in posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran. |
||||||||||||||||||||
|
—6D908 |
„Programska oprema“, posebej razvita ali prilagojena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, ki je zajeta v točki 6A908, če je država nakupovalka ali namembna država Iran. |
||||||||||||||||||||
|
—9A904 |
|
||||||||||||||||||||
|
— 9A991 |
Kopenska vozila, ki niso zajeta v delu I A seznama izvoza, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||
|
— 9A992 |
Tovornjaki, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||
|
— 9A993 |
Helikopterji, sistemi za prenos moči za helikopterje, plinskoturbinski motorji in pomožne pogonske enote (auxiliary power units – APU) za uporabo v helikopterjih ter posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Kuba, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Sirija ali Somalija. |
||||||||||||||||||||
|
— 9A994 |
Zračno hlajene pogonske enote (aeronavtični motorji) z delovno prostornino od 100 cm3 do 600 cm3, ki se lahko uporabljajo v „zračnih plovilih“ brez posadke, ter posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran. |
||||||||||||||||||||
|
— 9D904 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali spremenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točke 9A904, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821. |
||||||||||||||||||||
|
— 9E904 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste, ki je navedena v točkah 5E001.b.2, 9E001 in 9E002 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točke 9A904, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821. |
||||||||||||||||||||
|
— 9E991 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme, ki je zajeta v točki 9A993, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Kuba, Libija, Mjanmar, Severna Koreja ali Sirija. |
||||||||||||||||||||
|
— 9E992 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste, ki je zajeta v točki 9E101(b) v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za „proizvodnjo“„zračnih plovil brez posadke“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821. |
b. Člen 9 odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung - AWV)
Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, se zahteva dovoljenje, če je organ BAFA izvoznika obvestil, da je zadevno blago v celoti ali delno namenjeno ali bi lahko bilo namenjeno izgradnji ali obratovanju jedrskega objekta v smislu skupine 0 iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821 ali vgradnji v takšen objekt, in če je namembna država Alžirija, Irak, Iran, Izrael, Jordanija, Libija, Demokratična ljudska republika Koreja, Pakistan ali Sirija. Če je izvozniku znano, da je blago v celoti ali delno namenjeno a zgoraj navedeno uporabo, mora uradno obvestiti organ BAFA. Organ BAFA odloči, ali je za zadevni izvoz potrebno dovoljenje ali ne. Ta oddelek se ne uporablja za področje, ki ga urejata člena 4 in 10 Uredbe (EU) 2021/821.
(člen 9 nemškega odloka o zunanji trgovini – Außenwirtschaftsverordnung – AWV)
c. Člen 6 zakona o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsgesetz- AWG)
V skladu s členom 6 zakona o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsgesetz – AWG) se lahko z upravnim aktom omejijo posli, pravni posli in dejavnosti ali uvedejo obveznosti ukrepanja, da se v posameznem primeru prepreči nevarnost za interese, npr. za bistvene varnostne interese Zvezne republike Nemčije, mirno sobivanje narodov, odnose Zvezne republike Nemčije s tujino, javni red ali varnost Zvezne republike Nemčije.
5.4 Estonija
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko s sklepom Komisije za strateško blago zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
(člen 2(11) in člen 6(2) zakona o strateškem blagu)
5.5 Irska
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
(člen 12(2) izvedbenega predpisa št. 443 iz leta 2009, odlok o nadzoru izvoza (blago z dvojno rabo) iz leta 2009, kakor je bil spremenjen)
5.6 Francija
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove. (odlok št. 2010-292)
Uveden je bil nacionalni nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, kot je določeno v naslednjih odredbah: ministrskem odloku z dne 31. julija 2014 o izvozu nekaterih vrst helikopterjev in pripadajočih rezervnih delov v tretje države (objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014) in ministrskem odloku z dne 31. julija 2014 o izvozu solzivca in sredstev za obvladovanje neredov v tretje države (objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014).
5.7 Latvija
Odbor za nadzor strateškega blaga lahko zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa lahko tak izvoz prepove.
Velja nacionalni seznam za blago, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi.
|
— 10A901 |
Orožje, pri katerem se uporablja robno tulčno strelivo (robni vžig), posebej zasnovani sestavni deli in strelivo. |
|
— 10A902 |
Oprema, nadomestni deli in sestavni deli, povezani z zrakoplovi. Nadzor velja le za opremo zrakoplovov ter njihove nadomestne in sestavne dele, ki se lahko uporabijo za civilne in vojaške zrakoplove. |
|
— 10A903 |
Zračne puške z energijo, ki presega 12 J. |
|
— 10A906 |
Namerilne naprave za orožje za nočno gledanje in sestavni deli. |
|
— 10A907 |
Protipehotne mine. |
|
— 10D901 |
Programska oprema, razvita za obveščevalne službe in zasnovana posebej za prikrito pridobivanje, uničenje ali spreminjanje informacij iz računalnikov, omrežij ali drugih informacijskih sistemov. |
|
— 10E902 |
Vojaška pomoč in tehnična pomoč, povezana z vojaškim blagom. |
(uredba št. 645 z dne 25. septembra 2007 – „uredba o nacionalnem seznamu strateškega blaga in storitev“, člen 3(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007)
5.8 Luksemburg
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
Izvoznik, ki ve ali sumi, da tak izvoz ali ti izdelki vplivajo ali bi lahko vplivali na nacionalno ali zunanjo varnost države Veliko vojvodstvo Luksemburg ali varstvo človekovih pravic, o tem obvesti ministra, pristojna za zunanjo trgovino in zunanje zadeve, ta pa izvozniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku sporočita, ali je treba zaprositi za dovoljenje ali ne.
(člen 45(2) zakona z dne 27. junija 2018)
5.9 Nizozemska
Minister za zunanje zadeve lahko zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali tak izvoz prepove.
(člen 4 uredbe o strateškem blagu – Besluit strategische goederen)
Sprejet je bil nacionalni nadzor izvoza blaga za notranjo represijo in posredniških storitev v Sirijo ter izvoza blaga za notranjo represijo v Egipt in Ukrajino.
(uredba o blagu z dvojno rabo – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik)
Uvedena so obvezna dovoljenja za izvoz 37 kemijskih snovi v Irak, ne glede na konkretnega prejemnika ali končnega uporabnika.
(uredba o blagu z dvojno rabo za Irak – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik Irak)
5.10 Avstrija
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz ali tranzit blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
(člen 20 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))
5.11 Romunija
Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.
(člen 7 izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010) o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)
6. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 11(5) UREDBE (PRENOSI ZNOTRAJ SKUPNOSTI)
Države članice, ki uvajajo obvezno dovoljenje za prenos blaga, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi (v Prilogi IV je navedeno blago, ki ni odobreno za prosti pretok na enotnem trgu), s svojega ozemlja v drugo državo članico, morajo v skladu s členom 11(5) o tem obvestiti Komisijo, ta pa nato objavi to informacijo v Uradnem listu Evropske unije.
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.
|
Država članica |
Ali so bili sprejeti posebni ukrepi za razširitev nadzora nad prenosom znotraj EU v skladu s členom 11(2)? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
DA |
|
ČEŠKA |
DA |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
DA |
|
ESTONIJA |
DA |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
DA |
|
ŠPANIJA |
NE |
|
FRANCIJA |
NE |
|
HRVAŠKA |
NE |
|
ITALIJA |
NE |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
NE |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
DA |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
NE |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
NE |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
DA |
|
FINSKA |
NE |
|
ŠVEDSKA |
NE |
6.1 Bolgarija
Bolgarija je razširila nadzor nad prenosom znotraj EU, kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe, za nekatere prenose znotraj EU pa je uvedla zahtevo za predložitev dodatnih informacij pristojnim organom, kakor je določeno v členu 11(8) Uredbe.
(člen 51(8) in (9) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)
6.2 Češka
Z zakonom št. 594/2004 ZZ je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Češke v skladu s členom 11(2) Uredbe.
6.3 Nemčija
S členom 11 odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung – AWV) je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Nemčije v skladu s členom 11(2) Uredbe.
6.4 Estonija
S členom 3(6) zakona o strateškem blagu je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU, kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe.
6.5 Grčija
S členom 3(4) ministrske odločbe št. 121837/E3/21837 z dne 28. septembra 2009 je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Grčije v skladu s členom 11(2) Uredbe.
6.6 Luksemburg
Za prenos blaga z dvojno rabo, razen tistega iz Priloge IV k Uredbi, z ozemlja Velikega vodstva Luksemburg v drugo državo članico se lahko zahteva obvezno dovoljenje v primerih iz člena 11(2) Uredbe.
(člen 44 zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)
6.7 Madžarska
V členu 16 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini je določeno obvezno dovoljenje za blago z dvojno rabo, ki je navedeno na seznamu, za prenose znotraj EU, če veljajo pogoji, določeni v členu 11(2) Uredbe.
6.8 Nizozemska
Obvezno dovoljenje za prenose znotraj EU se lahko zahteva v posameznih primerih v zvezi z blagom z dvojno rabo.
(člen 4a(2) uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))
6.9 Slovaška
S členom 23(2) zakona št. 39/2011 ZZ je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Slovaške republike v skladu s členom 11(2) Uredbe.
7. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 11(8) UREDBE (PRENOSI ZNOTRAJ SKUPNOSTI)
Države članice lahko za prenos blaga iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z njihovega ozemlja v drugo državo članico za navedeno blago v skladu s členom 11(8) zahtevajo, naj se pristojnim organom navedene države članice predložijo dodatne informacije.
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.
|
Država članica |
Ali so bili sprejeti posebni ukrepi za razširitev nadzora nad prenosom znotraj EU v skladu s členom 11(8)? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
DA |
|
ČEŠKA |
NE |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
NE |
|
ESTONIJA |
NE |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
NE |
|
ŠPANIJA |
NE |
|
FRANCIJA |
NE |
|
HRVAŠKA |
NE |
|
ITALIJA |
NE |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
NE |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
DA |
|
MADŽARSKA |
NE |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
NE |
|
AVSTRIJA |
NE |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
NE |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
NE |
|
ŠVEDSKA |
NE |
7.1 Bolgarija
Medresorska komisija lahko za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z ozemlja Republike Bolgarije na ozemlje druge države članice od osebe, ki izvaja prenos, v zvezi z zadevnim blagom zahteva dodatne informacije.
(člen 51(9) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)
7.2 Luksemburg
Za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg na ozemlje druge države članice se v okviru vloge za dovoljenje predložijo naslednje dodatne informacije:
|
1. |
navedba komercialne referenčne številke blaga, njegov splošni opis in značilnosti; |
|
2. |
predstavitev kriptografskih storitev, ki jih je treba zagotoviti; |
|
3. |
predstavitev izvajanja algoritmov; |
|
4. |
predstavitev varnostnih norm ali standardov; |
|
5. |
predstavitev vrste podatkov, na katere se nanaša storitev; |
|
6. |
dokument v zvezi s tehničnimi specifikacijami blaga (v 12 točkah). |
(člen 10(1), pododstavek 1, točka 2, in pododstavek 2, točka 4, uredbe Velikega vojvodstva z dne 14. decembra 2018 ter Priloga 15 k tej uredbi).
8. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 12(6), TOČKA (B), UREDBE (NACIONALNA SPLOŠNA IZVOZNA DOVOLJENJA)
Komisija mora v skladu s členom 12(6), točka (b), Uredbe objaviti ukrepe držav članic v zvezi s kakršnimi koli izdanimi ali spremenjenimi nacionalnimi splošnimi izvoznimi dovoljenji.
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.
|
Država članica |
Ali je vaša država članica izdala ali spremenila nacionalna splošna izvozna dovoljenja v skladu s členom 12(6)? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
NE |
|
ČEŠKA |
NE |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
DA |
|
ESTONIJA |
NE |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
DA |
|
ŠPANIJA |
NE |
|
FRANCIJA |
DA |
|
HRVAŠKA |
DA (vendar se NE uporablja) |
|
ITALIJA |
DA |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
NE |
|
LITVA |
NE |
|
LUKSEMBURG |
NE |
|
MADŽARSKA |
NE |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
DA |
|
AVSTRIJA |
DA |
|
POLJSKA |
NE |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
NE |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
DA (vendar se NE uporablja) |
|
ŠVEDSKA |
NE |
8.1 Nemčija
V Nemčiji velja šest nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj:
|
1 |
splošno dovoljenje št. 12 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo pod določeno mejno vrednostjo; |
|
2 |
splošno dovoljenje št. 13 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v določenih okoliščinah; |
|
3 |
splošno dovoljenje št. 14 za ventile in črpalke; |
|
4 |
splošno dovoljenje št. 15 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo po izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije (Brexit); |
|
5 |
splošno dovoljenje št. 16 za izvoz blaga s področja telekomunikacij in varnosti podatkov; |
|
6 |
splošno dovoljenje št. 17 za izvoz frekvenčnih pretvornikov. |
8.2 Grčija
Nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v naslednje namembne države: Argentino, Republiko Korejo, Rusko federacijo, Ukrajino, Turčijo in Južno Afriko.
(ministrska odločba št. 125263/e3/25263/6-2-2007)
8.3 Francija
V Franciji velja sedem nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj:
|
1 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje za industrijsko blago, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu industrijskega blaga, za katero se v Evropski skupnosti izvaja strateški nadzor (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 11) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 5)); |
|
2 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje za kemične izdelke, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu kemičnih izdelkov z dvojno rabo (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 12) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 6)); |
|
3 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje za grafit, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu grafita jedrske kakovosti (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 13) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 7)); |
|
4 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje za biološke proizvode, kot je opredeljeno v uredbi z dne 14. maja 2007 in spremenjeno z uredbo z dne 18. marca 2010 o izvozu nekaterih genskih elementov in gensko spremenjenih organizmov (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 20. marca 2010); |
|
5 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje za določeno blago z dvojno rabo za francoske oborožene sile v tretjih državah (ministrski odlok z dne 31. julija 2014, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014); |
|
6 |
nacionalno splošno dovoljenje za izvoz ali prenos znotraj EU določenega blaga z dvojno rabo za razstave ali sejme (ministrski odlok z dne 31. julija 2014, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014); |
|
7 |
nacionalno splošno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo za popravila civilnih zrakoplovov, imenovano tudi nacionalno splošno dovoljenje za „aeronavtično opremo“ (ministrski odlok z dne 14. januarja 2019, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 18. januarja 2019 (besedilo 19)). |
Posebno blago, zajeto z dovoljenji, je navedeno v ustreznih uredbah.
8.4 Hrvaška
Nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v skladu s členom 12(6) Uredbe lahko izda ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013)).
8.5 Italija
Nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v naslednje namembne države: na Antarktiko (italijanske baze), v Argentino, Republiko Korejo in Turčijo.
(uredba z dne 4. avgusta 2003, objavljena v uradnem listu št. 202 z dne 1. septembra 2003)
8.6 Nizozemska
Na Nizozemskem veljata dve nacionalni splošni izvozni dovoljenji:
|
1 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v vse namembne države, razen:
(nacionalno splošno dovoljenje NL002 (Nationale Algemene Uitvoervergunning NL002)); |
||||
|
2 |
nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga za informacijsko varnost v vse namembne države, razen v:
(nacionalno splošno dovoljenje NL010 – Nationale Algemene Uitvoervergunning NL010 (items voor informatiebeveiliging)) |
8.7 Avstrija
V Avstriji veljajo štiri nacionalna splošna izvozna dovoljenja:
|
1 |
AT001 za nekatero blago z dvojno rabo, če je ponovno izvoženo v državo izvora brez sprememb, ali če se blago enake količine in kakovosti izvozi v državo izvora, ali če se tehnologija ponovno izvozi z manjšimi dopolnitvami, in sicer v vsakem primeru v treh mesecih po njegovem uvozu v Evropsko unijo; |
|
2 |
AT002 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo pod določeno mejno vrednostjo; |
|
3 |
AT003 za ventile in črpalke, določene v točkah 2B350g in 2B350i, v nekatere namembne države; |
|
4 |
AT004 za frekvenčne pretvornike, določene v točki 3A225, ter pripadajočo programsko opremo in tehnologijo. |
Podrobnosti teh dovoljenj so določene v členih 3 do 3c prvega odloka o zunanji trgovini, BGBl. II št. 343/2011 z dne 28. oktobra 2011, kakor je bil spremenjen z odlokom BGBl. II št. 430/2015 z dne 17. decembra 2015. Pogoji za njihovo uporabo (zahteve glede registracije in obveščanja) so navedeni v členu 16 navedenega odloka.
8.8 Finska
Nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v skladu s členom 12(6) Uredbe lahko izda ministrstvo za zunanje zadeve v skladu s členom 3(1) zakona o dvojni rabi št. 562/1996 (kakor je bil spremenjen).
9. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 22 UREDBE (POSEBEJ POOBLAŠČENI CARINSKI URADI)
Države članice morajo v skladu s členom 22 Komisiji sporočiti, ali so izkoristile možnost za določitev, da se lahko carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravijo samo v za to pooblaščenih carinskih uradih.
Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.
|
Država članica |
Ali so bili v skladu s členom 22(1) določeni carinski uradi, v katerih se lahko opravijo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo? |
|
BELGIJA |
NE |
|
BOLGARIJA |
DA |
|
ČEŠKA |
NE |
|
DANSKA |
NE |
|
NEMČIJA |
NE |
|
ESTONIJA |
DA |
|
IRSKA |
NE |
|
GRČIJA |
NE |
|
ŠPANIJA |
NE |
|
FRANCIJA |
NE |
|
HRVAŠKA |
NE |
|
ITALIJA |
NE |
|
CIPER |
NE |
|
LATVIJA |
NE |
|
LITVA |
DA |
|
LUKSEMBURG |
NE |
|
MADŽARSKA |
NE |
|
MALTA |
NE |
|
NIZOZEMSKA |
NE |
|
AVSTRIJA |
NE |
|
POLJSKA |
DA |
|
PORTUGALSKA |
NE |
|
ROMUNIJA |
DA |
|
SLOVENIJA |
NE |
|
SLOVAŠKA |
NE |
|
FINSKA |
NE |
|
ŠVEDSKA |
NE |
9.1 Bolgarija
Območne carinske urade Republike Bolgarije za strateško blago je odobril generalni direktor carinskega organa z odredbo ministrstva za finance št. 55/32-11385 z dne 14. januarja 2016 (Uradni list 9/2016). Seznam carinskih uradov v Bolgariji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču:
http://www.mi.government.bg/en/themes/evropeisko-i-nacionalno-zakonodatelstvo-v-oblastta-na-eksportniya-kontrol-i-nerazprostranenieto-na-or-225-338.html.
9.2 Estonija
Seznam carinskih uradov v Estoniji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču:
http://www.emta.ee/index.php?id=24795.
9.3 Litva
Seznam carinskih uradov v Litvi, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču:
https://www.lrmuitine.lt/web/guest/verslui/apribojimai/bendra#en.
9.4 Poljska
Seznam carinskih uradov na Poljskem, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20150000136&min=1.
9.5 Romunija
Seznam carinskih uradov v Romuniji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: https://www.customs.ro/agenti-economici/instruirea-operatorilor-economici/vamuirea-marfurilor/produse-strategice.
10. INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 23(1), TOČKA (A), UREDBE (NACIONALNI ORGANI, POOBLAŠČENI ZA: IZDAJO IZVOZNIH DOVOLJENJ ZA BLAGO Z DVOJNO RABO; IZDAJO DOVOLJENJ ZA IZVAJANJE POSREDNIŠKIH STORITEV IN TEHNIČNE POMOČI V SKLADU Z UREDBO; PREPOVED TRANZITA NEUNIJSKEGA BLAGA Z DVOJNO RABO V SKLADU Z UREDBO)
Komisija mora v skladu s členom 23(1), točka (a), Uredbe objaviti seznam organov, pooblaščenih za:
|
— |
izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo; |
|
— |
izdajo dovoljenj za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu z Uredbo; |
|
— |
prepoved tranzita neunijskega blaga z dvojno rabo v skladu z Uredbo. |
10.1 Belgija
Za regijo Bruselj – glavno mesto (kraji s poštnimi številkami od 1000 do 1299)
|
Service Public Régional de Bruxelles Brussels International – |
|
Cellule licences – Cel vergunningen |
|
Cataldo ALU |
|
City-Center |
|
Boulevard du Jardin Botanique 20 |
|
1035 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIJA |
|
Tel. +32 28003727 |
|
Faks +32 28003824 |
|
E-naslov: calu@sprb.brussels |
|
Spletišče: http://international.brussels/qui-sommes-nous/#permits-unit |
Za Valonijo (kraji s poštnimi številkami od 1300 do 1499 in od 4000 do 7999)
|
Service public de Wallonie |
|
Direction Générale de l’Economie, de l’Emploi et de la Recherche |
|
Direction des Licences d’Armes |
|
Michel Moreels |
|
Chaussée de Louvain 14 |
|
5000 Namur |
|
BELGIJA |
|
Tel. +32 81649751 |
|
Faks +32 81649759/60 |
|
E-naslov: licences.dgo6@spw.wallonie.be |
|
Spletišče: http://economie.wallonie.be/Licences_armes/Accueil.html |
Za Flandrijo (kraji s poštnimi številkami od 1500 do 3999 in od 8000 do 9999)
|
Flemish Department of Foreign Affairs (flamski oddelek za zunanje zadeve) |
|
Strategic Goods Control Unit (enota za nadzor strateškega blaga) |
|
Michael Peeters |
|
Havenlaan 88, p. p. 80 |
|
1000 Brussel |
|
BELGIJA |
|
Tel. +32 499589934 |
|
E-naslov: csg@buza.vlaanderen |
|
Spletišče: www.fdfa.be/csg |
10.2 Bolgarija
|
Medresorska komisija za nadzor izvoza in neširjenje orožja za množično uničevanje pri ministrstvu za gospodarstvo |
|
1000 Sofia |
|
8 Slavyanska Str. |
|
BOLGARIJA |
|
Tel. +359 29407771, +359 29407786 |
|
Faks +359 29880727 |
|
E-naslov: ivan.penchev@mi.government.bg in n.grahovska@mi.government.bg |
|
Spletišče: www.exportcontrol.bg; http://www.mi.government.bg |
10.3 Češka
|
Urad za dovoljenja ministrstva za industrijo in trgovino |
|
Na Františku 32, 110 15 Prague 1 |
|
ČEŠKA |
|
Tel. +420 224907638 |
|
Faks +420 224214558 ali +420 224221811 |
|
E-naslov: leitgeb@mpo.cz ali dual@mpo.cz |
|
Spletišče: www.mpo.cz |
10.4 Danska
|
Nadzor izvoza |
|
Danski organ za gospodarske dejavnosti |
|
Langelinie Allé 17 |
|
2100 Copenhagen |
|
DANSKA |
|
Tel. +45 35291000 |
|
Faks +45 35466632 |
|
E-naslov: eksportkontrol@erst.dk |
|
Spletišče: v angleščini: www.exportcontrols.dk; v danščini: www.eksportkontrol.dk |
10.5 Nemčija
|
Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle (zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza) |
|
Frankfurter Strasse 29-35, 65760 Eschborn |
|
NEMČIJA |
|
Tel. +49 61969080 |
|
Faks +49 61969081800 |
|
E-naslov: ausfuhrkontrolle@bafa.bund.de |
|
Spletišče: http://www.bafa.de/Ausfuhr |
10.6 Estonija
|
Komisija za strateško blago, ministrstvo za zunanje zadeve, Islandi väljak 1, 15049 Tallinn |
|
ESTONIJA |
|
Tel. +372 6377192 |
|
Faks +372 6377199 |
|
E-naslov: stratkom@vm.ee |
|
Spletišče: v angleščini: http://www.vm.ee/?q=en/taxonomy/term/58; |
|
v estonščini: http://www.vm.ee/?q=taxonomy/term/50 |
10.7 Irska
|
Trade Licensing and Control Unit (urad za trgovinska dovoljenja in nadzor) |
|
Department of Jobs, Enterprise and Innovation (oddelek za gospodarske dejavnosti, podjetništvo in inovacije) |
|
Earlsfort Centre |
|
Lower Hatch Street |
|
Dublin 2 |
|
IRSKA |
|
Kontaktna oseba: David Martin, Niamh Guihen |
|
Tel. +353 16312328, +353 16312287 |
|
E-naslov: david.martin@dbei.gov.ie – niamh.guihen@dbei.gov.ie – |
|
exportcontrol@dbei.gov.ie |
|
Spletišče: https://www.djei.ie/en/What-We-Do/Trade-Investment/Export-Licences/ |
10.8 Grčija
|
Ministrstvo za zunanje zadeve |
|
Generalni sekretariat za mednarodne gospodarske odnose in odprtost |
|
B6 Direktorat za multilateralne gospodarske odnose in trgovinsko politiko |
|
Kornarou 1 Street |
|
10563 Atene |
|
Grčija |
|
Tel. +30 210-3286036/49/51 |
|
E-naslov: andreopoulou.dimitra@mfa.gr ; skourti.hara@mfa.gr ; skourt.katerina@mfa.gr |
10.9 Španija
Organi, pooblaščeni za izdajo dovoljenj in odločanje o prepovedi tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo, so Secretaría General de Comercio Exterior (generalni sekretariat za zunanjo trgovino), carinski oddelek (Agencia Tributaria – Aduanas) in ministrstvo za zunanje zadeve (Ministerio de Asuntos Exteriores, Unión Europea y Cooperación).
|
Kontaktna oseba na uradu za dovoljenja: Ramón Muro Martínez, generalni podsekretar |
|
Ministerio de Industria, Comercio y Turismo |
|
Paseo de la Castellana, 162, 7a 28046 Madrid |
|
ŠPANIJA |
|
Tel. +34 913492587 |
|
Faks +34 913492470 |
|
E-naslov: rmuro@mincotur.es; sgdefensa.sscc@comercio.mineco.es |
|
Spletišče: http://www.comercio.gob.es/es-ES/comercio-exterior/informacion-sectorial/material-de-defensa-y-de-doble-uso/Paginas/conceptos.aspx |
10.10 Francija
|
Ministère de l’Économie et des Finances |
|
Direction Générale des Enterprises |
|
Service des biens à double usage (SBDU) |
|
67 rue Barbès – BP 80001 |
|
94201 Ivry-sur-Seine Cedex |
|
FRANCIJA |
|
Tel. +33 179843419 |
|
E-naslov: doublusage@finances.gouv.fr |
|
Spletišče: https://www.entreprises.gouv.fr/biens-double-usage |
10.11 Hrvaška
|
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve |
|
Direktorat za gospodarske zadeve in razvojno sodelovanje |
|
Služba za nadzor izvoza |
|
Trg N. Š. Zrinskog 7-8 |
|
10000 Zagreb |
|
HRVAŠKA |
|
Kontaktni osebi: Vesna Focht, Silvija Šplajt |
|
Tel. +385 14598123, 122 |
|
Faks +385 14597788 |
|
E-naslov: kontrola.izvoza@mvep.hr |
|
Spletišče: http://gd.mvep.hr/hr/kontrola-izvoza/ |
10.12 Italija
|
Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje |
|
Nacionalni organ – UAMA (Enota za dovoljenja za materiale za oborožitev) |
|
Viale Boston, 25 |
|
00144 Roma |
|
ITALIJA |
|
Tel. +39 0659932439 |
|
Faks +39 0659932103 |
|
E-naslov: uama.dualuse@esteri.it ; uama.dualuse@cert.esteri.it ; roberto.orlando@esteri.it |
|
Spletišče: https://www.esteri.it/mae/it/ministero/struttura/uama/legislazione.html |
10.13 Ciper
|
Ministrstvo za energijo, trgovino in industrijo), Andrea Araouzou 6, 1421 Nicosia |
|
CIPER |
|
Tel. +357 22867100, 22867197 |
|
Faks +357 22375120, 22375443 |
|
E-naslov: pevgeniou@meci.gov.cy |
|
Spletišče: http://www.meci.gov.cy/MECI/trade/ts.nsf |
10.14 Latvija
|
Odbor za nadzor strateškega blaga |
|
Predsednik odbora: Andris Pelšs |
|
Poslovni sekretar: Nauris Rumpe |
|
Ministrstvo za zunanje zadeve |
|
3, K. Valdemara street |
|
Riga, LV-1395 |
|
LATVIJA |
|
Tel. +371 67016426 |
|
E-naslov: nauris.rumpe@mfa.gov.lv |
|
Spletišče: https://www.mfa.gov.lv/tautiesiem-arzemes/aktualitates-tautiesiem/20440-strategiskas-nozimes-precu-kontrole?lang=lv-LV |
10.15 Litva
Organ, pooblaščen za izdajanje izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo, in organi, pooblaščeni za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev:
|
Ministrstvo Republike Litve za gospodarstvo in inovacije |
|
Gedimino ave. 38/Vasario 16 st.2, LT-01104 Vilnius |
|
LITVA |
|
Kontaktni podatki: |
|
Sektor za izvozno politiko |
|
Oddelek za gospodarski razvoj |
|
Tel. +370 70664680 |
|
E-naslov: vienaslangelis@eimin.lt |
|
Spletišče: http://eimin.lrv.lt/lt/veiklos-sritys/eksportas/strateginiu-prekiu-kontrole |
Organ, pooblaščen za prepoved tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo:
|
Carinski oddelek ministrstva republike Litve za finance |
|
A. Jaksto str. 1/25, LT-01105 Vilnius |
|
LITVA |
|
Kontaktni podatki: |
|
Služba za carinski kriminal |
|
Tel. +370 52616960 |
|
E-naslov: budetmd@lrmuitine.lt |
10.16 Luksemburg
|
(1) |
Minister, pristojen za zunanjo trgovino |
|
(2) |
Minister, pristojen za zunanje zadeve |
Poštni naslov
|
Ministère de l’Economie |
|
Office du contrôle des exportations, importations et du transit (OCEIT) |
|
19-21 Boulevard Royal |
|
L-2449 Luxembourg |
|
Tel. +352 226162 |
|
E-naslov: oceit@eco.etat.lu |
10.17 Madžarska
|
Vladni urad glavnega mesta Budimpešta |
|
Oddelek za trgovino, obrambno industrijo, nadzor izvoza in preskus plemenitih kovin |
|
Enota za nadzor izvoza |
|
Németvölgyi út 37-39 |
|
1124 Budapest |
|
MADŽARSKA |
|
Tel. +36 14585577 |
|
Faks +36 14585869 |
|
E-naslov: exportcontrol@bfkh.gov.hu |
|
Spletišče: http://mkeh.gov.hu/haditechnika/kettos_felhasznalasu |
10.18 Malta
|
Commerce Department (oddelek za trgovino), Brian Montebello, Trade Services (službe za trgovino) |
|
MALTA |
|
Tel. +356 25690214 |
|
Faks +356 21240516 |
|
E-naslov: brian.montebello@gov.mt |
|
Spletišče: https://commerce.gov.mt/en/Trade_Services/Imports%20and%20Exports/Pages/DUAL%20USE/DUAL-USE-TRADE-CONTROLS.aspx |
10.19 Nizozemska
|
Ministrstvo za zunanje zadeve |
|
Generalni direktorat za mednarodne odnose |
|
Oddelek za trgovinsko politiko in gospodarsko upravljanje |
|
PO Box 20061, 2500 EB The Hague |
|
NIZOZEMSKA |
|
Tel. +31 703485954 |
|
Nizozemska carinska uprava/centralni urad za uvoz in izvoz, PO Box 30003, 9700 RD Groningen |
|
NIZOZEMSKA |
|
Tel. +31 881512400 |
|
Faks +31 881513182 |
|
E-naslov: DRN-CDIU.groningen@belastingdienst.nl |
|
Spletišče: www.rijksoverheid.nl/exportcontrole |
10.20 Avstrija
|
Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve |
|
Sektor za upravljanje zunanje trgovine |
|
Stubenring 1, 1010 Vienna |
|
AVSTRIJA |
|
Tel. +43 171100802335 |
|
Faks +43 171100808366 |
|
E-naslov: POST.III2_19@bmdw.gv.at |
|
Spletišče: http://www.bmdw.gv.at/pawa |
10.21 Poljska
|
Ministrstvo za podjetništvo in tehnologijo |
|
Oddelek za trgovino s strateškim blagom in tehnično varnost |
|
Pl. Trzech Krzyzy 3/5, 00-507 Warszawa |
|
POLJSKA |
|
Tel. +48 222629665 |
|
Faks +48 222629140 |
|
E-naslov: SekretariatDOT@mpit.gov.pl |
|
Spletišče: https://www.gov.pl/web/przedsiebiorczosc-technologia/zezwolenia-na-obrot-produktami-podwojnego-zastosowania |
10.22 Portugalska
|
Autoridade Tributária e Aduaneira |
|
Carinski in davčni organ |
|
Rua da Alfândega, 5 |
|
1049-006 Lisboa |
|
PORTUGALSKA |
|
Direktorica: Luísa Nobre; uradna oseba za dovoljenja: Maria Oliveira |
|
Tel. +351 218813843 |
|
Faks +351 218813986 |
|
E-naslov: dsl@at.gov.pt |
|
Spletišče: http://www.dgaiec.min-financas.pt/pt/licenciamento/bens_tecnologias_duplo_uso/bens_tecnologias_duplo_uso.htm |
10.23 Romunija
|
Ministrstvo za zunanje zadeve |
|
Oddelek za nadzor izvoza – ANCEX |
|
Str. Polonă nr. 8, sector 1 |
|
010501, Bucureşti |
|
ROMUNIJA |
|
Tel. +40 374306950 |
|
Faks +40 374306924 |
|
E-naslov: dancex@mae.ro ; dan.marian@mae.ro |
|
Spletišče: www.ancex.ro |
10.24 Slovenija
|
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo |
|
Kotnikova ulica 5 |
|
SI-1000 Ljubljana |
|
SLOVENIJA |
|
Tel. +386 14003564 |
|
Faks +386 14003283 |
|
E-naslov: gp.mgrt@gov.si |
|
Spletišče: https://www.gov.si/podrocja/podjetnistvo-in-gospodarstvo/mednarodno-gospodarsko-sodelovanje/ |
10.25 Slovaška
Za namene člena 9(6), točka (a), in člena 10(4) Uredbe:
|
Ministrstvo Slovaške republike za gospodarstvo |
|
Oddelek za trgovinske ukrepe |
|
Mlynské nivy 44/a |
|
827 15 Bratislava 212 |
|
SLOVAŠKA |
|
Tel. +421 248544059 |
|
Faks +421 243423915 |
|
E-naslov: Monika.Maruniakova@mhsr.sk |
|
Spletišče: www.economy.gov.sk |
Za namen člena 9(6), točka (b), Uredbe:
|
Urad finančne uprave za kazniva dejanja |
|
Oddelek za droge in nevarne materiale |
|
Enota za usklajevanje |
|
Bajkalská 24 |
|
824 97 Bratislava |
|
SLOVAŠKA |
|
Tel. +421 258251221 |
|
E-naslov: Jozef.Pullmann@financnasprava.sk |
10.26 Finska
|
Ministrstvo Finske za zunanje zadeve |
|
Enota za nadzor izvoza |
|
Merikasarminkatu 5F |
|
FI - 00160 HELSINKI |
|
Poštni naslov: |
|
PO Box 176 |
|
FI-00023 GOVERNMENT |
|
FINSKA |
|
Tel. +358 295350000 |
|
E-naslov: vientivalvonta.um@formin.fi |
|
Spletišče: http://formin.finland.fi/vientivalvonta |
10.27 Švedska
|
1. |
Inšpektorat za strateške proizvode (Inspektionen för strategiska produkter – ISP)
ISP je pooblaščen za izdajo dovoljenj v vseh primerih, razen v tistih, ki so navedeni v točki 2 v nadaljevanju. |
|
2. |
Švedski organ za varstvo pred sevanji (Strålsäkerhetsmyndigheten), oddelek za neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varnost
Švedski organ za varstvo pred sevanji je pooblaščen za izdajanje dovoljenj za tranzit proizvodov iz skupine 0 iz Priloge 1 k Uredbi. |
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
|
8.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 66/61 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva M.10574 – ADVENT / CALDIC)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2022/C 66/05)
1.
Komisija je 31. januarja 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:
|
— |
Advent International Corporation in/ali njegova povezana podjetja („Advent“, ZDA), |
|
— |
Caldic Holdco B.V. („Caldic“, Nizozemska). |
Podjetje Advent pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Caldic.
Koncentracija se izvede z nakupom delnic.
2.
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:|
— |
Advent je vlagatelj zasebnega kapitala s sedežem v Bostonu, ZDA, ki se osredotoča na pridobivanje lastniških deležev in upravljanje investicijskih skladov v različnih sektorjih, vključno z industrijo, tehnologijo, maloprodajo, potrošniškimi izdelki in izdelki za prosti čas, zdravstvenim varstvom ter poslovnimi in finančnimi storitvami, |
|
— |
Caldic je mednarodni ponudnik rešitev z dodano vrednostjo na področju znanosti o življenju in posebnih kemikalij za stranke v sektorju znanosti o življenju in industrijskih sektorjih. |
3.
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.
4.
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:
M.10574 – ADVENT / CALDIC
Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:
E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu
Faks +32 22964301
poštni naslov:
|
European Commission |
|
Directorate-General for Competition |
|
Merger Registry |
|
1049 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).
|
8.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 66/63 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva M.10570 - ADVENT / PERMIRA / MCAFEE)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2022/C 66/06)
1.
Komisija je 31. januarja 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:
|
— |
Permira Holdings Limited („Permira“, Združeno kraljestvo), |
|
— |
Advent International Corporation („Advent“, ZDA), |
|
— |
McAfee Corp. („McAfee“, ZDA). |
Podjetji Permira in Advent pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem McAfee. Koncentracija se izvede z nakupom delnic.
2.
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:|
— |
za podjetje Permira: zagotavljanje storitev upravljanja naložb številnim investicijskim skladom. Nadzoruje več portfeljskih podjetij, ki so dejavna v vrsti sektorjev v številnih jurisdikcijah, |
|
— |
za Advent: pridobivanje lastniških deležev in upravljanje investicijskih skladov v različnih sektorjih, vključno z zdravstvom, industrijo, tehnologijo, maloprodajo, potrošnjo in prostim časom ter poslovnimi in finančnimi storitvami, |
|
— |
za McAfee: zagotavljanje naprednih varnostnih rešitev za potrošnike. Podjetje McAfee je dejavno na področju oblikovanja in razvoja varnostnih izdelkov in storitev, osredotočenih zlasti na zagotavljanje, da so naprave, povezane z internetom, zaščitene pred zlonamernimi vsebinami. |
3.
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.
4.
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:
M.10570 - ADVENT / PERMIRA / MCAFEE
Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:
E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu
Faks +32 22964301
poštni naslov:
|
European Commission |
|
Directorate-General for Competition |
|
Merger Registry |
|
1049 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).