ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 66

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 65
8. februar 2022


Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2022/C 66/01

Obvestilo Komisije – Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2022

1

2022/C 66/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10432 – PTTGC / ALLNEX) ( 1 )

25


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2022/C 66/03

Menjalni tečaji eura — 7. februar 2022

26

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2022/C 66/04

Obvestilo – Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo: informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členi 4, 6, 7, 9, 11, 12, 22 in 23

27


 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2022/C 66/05

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10574 – ADVENT / CALDIC) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

61

2022/C 66/06

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10570 - ADVENT / PERMIRA / MCAFEE) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

63


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

8.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 66/1


OBVESTILO KOMISIJE

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2022

(2022/C 66/01)

Komisija mora v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji (1) sprejeti „letni program dela Unije za evropsko standardizacijo“.

V tem obvestilu Komisije so opredeljeni evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti, ki jih namerava Komisija zahtevati za leto 2022, ter specifični cilji in politike za te standarde in dokumente (glej Prilogo).

Ta ukrep v zvezi s standardizacijo EU je vključen v politike EU. Podpira izvajanje politik, kot so:

dvojni zeleni in digitalni prehod,

enotni trg,

digitalni enotni trg,

enotni trg za storitve,

vesoljski program,

notranji trgi plinov iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika,

energijska učinkovitost in podnebje ter

mednarodna trgovina.

Standardi podpirajo te politike za zagotavljanje konkurenčnosti proizvodov in storitev EU po vsem svetu ter odražajo najnovejše razmisleke o varnosti, zaščiti, zdravju in okolju ter doseganje ciljev za trajnostni razvoj.

Komisija sprejema to obvestilo skupaj s sporočilom o strategiji za standardizacijo.

V sporočilu so opredeljene prednostne naloge standardizacije. Na teh področjih so nujno potrebni standardi in standardizacijski dokumenti za doseganje ciljev politike EU v zvezi z zelenim, digitalnim ter odpornim enotnim trgom. Ta letni program dela EU zajema navedene prednostne naloge standardizacije, ki vsebujejo:

pregled obstoječih standardov, da bi se opredelile potrebe po reviziji ali razvoju novih standardov, da bi se dosegli cilji evropskega zelenega dogovora in evropskega digitalnega desetletja ter podprla odpornost enotnega trga EU;

proizvodnjo cepiv in zdravil proti COVID-19,

kritične surovine za baterije in odpadne baterije,

odpornost infrastrukture proti podnebnim spremembam in cement z nizkimi emisijami ogljika,

vodikove tehnologije in komponente,

prevoz in skladiščenje vodika,

standarde za potrjevanje čipov v smislu varnosti, avtentičnosti in zanesljivosti,

pametne pogodbe za podatkovne prostore.

Priloga k temu obvestilu poleg prednostnih nalog iz Sporočila o strategiji za standardizacijo vsebuje tudi ukrepe za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki so potrebni in primerni za podpiranje zakonodaje ter politik Unije.

Komisija bo na mednarodni ravni še naprej sodelovala na področju standardizacije z Združenimi državami Amerike v Delovni skupini 1 – Tehnološki standardi Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA, na področju tehničnih standardov pa bo sodelovala v okviru skupine G7. Komisija podpira tudi delo platforme več deležnikov o IKT pri opredeljevanju potreb glede standardizacije prek natančnega načrta za standardizacijo IKT (2).

Komisija bo podprla tudi standardizacijo kot bistveni del poglavja o tehničnih ovirah v trgovini v vsakem sporazumu o prosti trgovini, o katerem se bo pogajala.


(1)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12.).

(2)  https://joinup.ec.europa.eu/collection/rolling-plan-ict-standardisation/rolling-plan-2021


PRILOGA

Prednostne naloge pri standardizaciji iz Sporočila o strategiji za standardizacijo

Sklic

Naslov

Sklic

Evropski standardi/evropski standardizacijski dokumenti

Specifični cilji in politike za evropske standarde/evropske standardizacijske dokumente

1

Revidirati obstoječe standarde, da se določijo potrebe po reviziji ali razvoju novih standardov, ki bi uresničevali cilje evropskega zelenega dogovora in evropskega digitalnega desetletja ter podprli odpornost enotnega trga EU.

Evropski zeleni dogovor, COM/2019/640 final

Digitalni kompas do leta 2030:evropska pot v digitalno desetletje, COM(2021) 118 final.

Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020:močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, COM(2021) 350 final.

Razviti metodologijo, prvo preverjanje in vzorec obstoječih standardov z namenom revidiranja v zvezi s cilji evropskega zelenega dogovora, evropskega digitalnega desetletja ter odpornega enotnega trga.

Prispevati k ciljem Evropske komisije, npr. odpraviti neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050 ali omogočiti 75 % podjetjem EU, da uporabljajo digitalna orodja, kot so oblak, umetna inteligenca ali velepodatki.

2

Proizvodnja cepiv in zdravil proti COVID-19

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu: Enoten pristop k boju proti COVID-19

COM(2021) 35 final

Razviti evropske standarde za določanje standardnega niza podatkov, ki jih je treba vključiti v obrazec z rezultati testov na COVID-19. Raziskati izvedljivost razvoja standardov za predmete za enkratno uporabo, ki so potrebni za proizvajanje cepiv in terapevtikov, da se tako poveča interoperabilnost ključnih proizvodnih komponent in karseda zmanjša tveganje motenj v proizvodnji v primeru pomanjkanja teh materialov

Povečati obseg proizvodnje in zalog cepiv ter zdravil proti COVID-19 in informacij v zvezi z njimi.

3

Kritične surovine za baterije in odpadne baterije

Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 COM (2020) 798 final in 2020/0353(COD)

Revidirati obstoječe in razviti nove evropske standarde za odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije.

Revizija bo zadevala: učinkovite materiale, visokokakovostno recikliranje in pripravo za ponovno uporabo ključnih tokov odpadkov (odpadna električna in elektronska oprema, vključno s fotonapetostnimi paneli), odpadnih baterij, izrabljenih motornih vozil in odpadnih mlinov na veter.

Zahteve glede kakovosti na ravni EU za sekundarne surovine.

Standardi bodo prispevali k valorizaciji surovin v odpadnih materialih s pomočjo recikliranja, kot denimo pri baterijah, in zmanjšali potrebo po novih surovinah v kritičnih aplikacijah. To je še posebej pomembno zaradi krepitve odpornosti EU z zmanjševanjem tveganja pri oskrbi s surovinami.

4

Odpornost infrastrukture proti podnebnim spremembam in maloogljični cement

COM(2021) 82 Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam – točka 2.3.2 in COM(2020) 662 Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj –

Revidirati širši nabor standardov za sredstva (tudi neinfrastrukturna), ki so izpostavljena vplivom podnebnih sprememb, v skladu z najsodobnejšim znanjem, da bi tako postala odpornejša proti podnebnim spremembam.

Razviti standarde za podporo tehničnim rešitvam za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se poenostavila in pospešila njihova uporaba v vsej EU.

Izboljšati odpornost obstoječe infrastrukture in novih glavnih infrastrukturnih projektov proti podnebnim spremembam.

Ker je cement bistvena sestavina v gradbenem sektorju, bo ocenjeno, ali lahko postane maloogljični gradbeni proizvod v popolni skladnosti z načelom tehnološke nevtralnosti.

5

Vodikove tehnologije in komponente

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjih trgih plinov iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika (prenovitev)

COM(2021) 804 final

Razviti evropske standarde v zvezi s kakovostjo, tehnologijo in varnostjo, da se podpre uvajanje enotnega trga za vodik.

Izboljšati zagotavljanje polnilnih mest in njihovo vzdrževanje.

6

Prevoz in skladiščenje vodika

Predlog direktive o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov

COM(2021) 557 final

Predlog uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013

COM(2020) 824 final

Direktiva (EU) 2019/692 o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov

Revidirati obstoječe in/ali razviti nove evropske standarde o kakovosti in varnosti plina, kar je pomembno za dovajanje v plinsko omrežje in druge končne uporabe ter za kakovost goriv na osnovi vodika.

Omogočati in spodbujati povečanje uporabe metod za prevoz in skladiščenje vodika ter zagotavljati varnost in operativno učinkovitost plinskih omrežij ter se izogibati nenamernim oviram.

7

Standardi za potrjevanje čipov v smislu varnosti, avtentičnosti in zanesljivosti

Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030

Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje

Razviti standarde, ki podpirajo potrjevanje čipov in tako zagotavljajo, da so varni, avtentični ter zanesljivi.

Zagotoviti zahteve glede zaupanja in kibernetske varnosti pametnih naprav, sistemov ter povezovalnih platform prihodnosti, ki se bodo morale zanašati na napredno elektroniko in ki bodo v veliki meri odvisne od značilnosti osnovne tehnologije.

S standardi se bo podprlo potrjevanje teh čipov za namene zaupanja in varnosti, kar bo zajemalo celotno oskrbovalno verigo vse do vključitve v končne izdelke.

8

Pametne pogodbe za podatkovne prostore

Akt o podatkih (vključno z revizijo Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov)

Uredba, ki vzpostavlja okvir za uporabo podatkov v EU

Glej pobude, objavljene na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13045-Akt-o-podatkih-in-spremenjena-pravila-o-pravnem-varstvu-podatkovnih-zbirk_sl

Razviti standarde, ki ustrezajo nekaterim bistvenim zahtevam za pametne pogodbe, ki so določene v nastajajočem aktu o podatkih.

Predpostaviti je treba, da so pametne pogodbe, ki dosegajo standarde, v skladu z bistvenimi zahtevami.

Zagotoviti, da so pametne pogodbe, ki se uporabljajo za souporabo podatkov, zanesljive in interoperabilne, da bi lahko podprle izmenjavo in zbiranje podatkov.

Podatki v Evropi niso koncentrirani na velikih tehnoloških platformah, pač pa so porazdeljeni marsikje. EU v skladu s strategijo za podatke pomaga podjetjem pri zbiranju podatkov na primer za usposabljanje algoritmov za strojno učenje in uporabo na področju zdravstvenega varstva, prometa in energetike.


Ukrepi za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki so potrebni in ustrezni za podporo zakonodaji in politikam Unije

Sklic

Naslov

Sklic

Evropski standardi/evropski standardizacijski dokumenti

Specifični cilji in politike za evropske standarde/evropske standardizacijske dokumente

9

Napredne proizvodne storitve

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu za ustrezno sektorsko zakonodajo in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke

Razviti evropske standarde za podporo zagotavljanju storitev in podatkov, povezanih z roboti, upravljanjem industrijske oskrbovalne verige ter napovednim vzdrževanjem omrežnih strojev.

Izboljšati zagotavljanje čezmejnih storitev na enotnem trgu in podpreti preglednost transakcij v oskrbovalni verigi.

10

Gradbene storitve

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu

Razviti evropske standarde za podporo zagotavljanju čezmejnih storitev na področju gradbeništva, na primer arhitekturnih in inženirskih storitev ter storitev, povezanih z energijsko učinkovitostjo zgradb.

Izboljšati zagotavljanje čezmejnih storitev na enotnem trgu.

11

Poštne storitve

Direktiva 97/67/ES o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve; Direktiva 2002/39/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti; Direktiva 2008/6/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in Uredba (EU) 2018/644 o storitvah čezmejne dostave paketov

Revidirati obstoječe in/ali razviti nove evropske standarde ali evropske standardizacijske dokumente na področjih, kot sta kakovost storitev in digitalizacija.

Izboljšati kakovost storitev in spodbujati interoperabilnost med nacionalnimi mrežami ter učinkovito univerzalno storitev na enotnem trgu.

12

Zahteve glede dostopnosti za proizvode in storitve, vključno z IKT

Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve in Direktiva (EU) 2016/2102 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

Razviti standarde za zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882, kot so:

zahteve glede zagotavljanja informacij;

uporabniški vmesnik in oblikovanje funkcionalnosti; podporne storitve; embalaža proizvoda;

navodila za namestitev, vzdrževanje, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda;

zagotavljanje dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri zagotavljanju storitve;

poenostavljanje uporabe teh storitev za invalide: zagotavljanje informacij o delovanju storitve, zagotavljanje storitev, ki jih lahko invalidi optimalno uporabljajo, in opredeljevanje meril glede funkcionalne učinkovitosti na tem področju.

Razviti harmonizirane standarde za storitve na področju uporabe Direktive in prostore, kjer se zagotavljajo storitve.

Poenostaviti uporabo proizvodov in storitev IKT, kot so samopostrežni terminali, aplikacije, spletna mesta/platforme, spletne storitve in spletna komunikacija s službami za pomoč v sili ter drugimi službami na področju uporabe Direktive, za invalide.

13

Upravljanje vesoljskega prometa in tržno uveljavljanje vesoljskih podatkov

Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program

Razviti evropske standarde za upravljanje vesoljskega prometa.

Razviti evropske standarde za spodbujanje uporabe vesoljskih podatkov ter storitev, ki jih zagotavljajo vesoljski programi Evropske unije (Galileo, EGNOS, Copernicus, SSA, GOVSATCOM), pri uporabnikih in na trgu.

Z namenom:

(1)

zmanjšati trenutna in bodoča operativna tveganja ter zaščititi evropsko vesoljsko infrastrukturo;

(2)

povečati uporabo vesoljskih podatkov ter storitev med uporabniki in na trgu s poenostavljanjem njihovega vključevanja v različnih sektorjih.

Mednje sodijo avtonomni in povezani avtomobili, železnice, letala, brezpilotni zrakoplovi ter specializirana uporabniška oprema.

14

Kakovost zunanjega zraka – Zmogljivost sistemov, ki temeljijo na senzorjih in merijo onesnaženost zraka

Člena 6 in 7 ter Priloga I k Direktivi 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka

Razviti potrjene preskusne standarde za ocenjevanje zmogljivosti sistemov, ki temeljijo na senzorjih in merijo onesnaženost zraka.

S standardi se bo ocenilo, ali so sistemi, ki temeljijo na senzorjih, skladni s cilji kakovosti podatkov iz Direktive 2008/50/ES.

Izboljšati ocene kakovosti zunanjega zraka z oceno dejanske skladnosti sistemov, ki temeljijo na senzorjih, s cilji kakovosti podatkov iz Direktive 2008/50/ES.

Standardi bodo omogočili tudi obsežnejšo uporabo te metode spremljanja, s tem pa izboljšano oceno kakovosti zraka.

15

Kakovost zunanjega zraka – ocena, ki temelji na modelu

Člena 6 in 7 ter Priloga I k Direktivi 2008/50/ES

Razviti standarde, s katerimi se zagotovi, da so ocene kakovosti zraka, ki temeljijo na modelu, zanesljive in primerljive ter dovolj kakovostne, da se lahko z njimi zagotovijo zanesljive informacije o koncentraciji onesnaževal v zunanjem zraku.

Zagotoviti, da so zbrane informacije o onesnaženosti zraka dovolj reprezentativne in primerljive v vsej EU.

16

Kakovost zunanjega zraka – merilne metode za nadzorovanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku

Člen 4(1), (8) in (13) ter Priloga V k Direktivi 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku

Razviti standarde za referenčne metode za merjenje koncentracij policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku.

Zagotoviti zadostno natančno, zanesljivo in primerljivo analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku v vsej EU.

17

Industrijske emisije

Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)

Razviti evropske standarde za zagotavljanje vzorčenja in analize pomembnih onesnaževal in meritev parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov ter referenčne merilne metode za kalibracijo navedenih sistemov.

Zmanjšati in po možnosti tudi odpraviti onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti.

18

Sortirani plastični odpadki in reciklirana plastika

Ukrepi iz Priloge I k Evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu COM(2018) 28 Ukrepi za spodbujanje uporabe recikliranih materialov: – razvoj standardov kakovosti za sortirane plastične odpadke in reciklirano plastiko v sodelovanju z Evropskim odborom za standardizacijo

Razviti nove evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente ter revidirati obstoječe evropske standarde za obravnavo postopkovnih in infrastrukturnih vprašanj za reciklirano plastiko, da se tako spodbudi kakovost vrednostne verige recikliranja plastike.

V teh standardih bi morale biti navedene zahteve glede možnosti recikliranja plastičnih proizvodov, kakovosti sortiranih plastičnih odpadkov in kakovosti reciklirane plastike, pri čemer naj bi se upoštevala njihova predvidena uporaba v proizvodih po recikliranju.

Zagotoviti reciklirano plastiko, ki izpolnjuje potrebe lastnikov blagovnih znamk in proizvajalcev po zanesljivi dobavi velikih količin materialov s konstantnimi specifikacijami kakovosti.

19

Materiali, ki so v stiku s pitno vodo

DIREKTIVA (EU) 2020/2184 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki za določanje snovi, ki prehajajo z materialov, in postopkov za preskušanje končnih materialov, ki so v stiku s pitno vodo.

Zaščititi kakovost pitne vode in javnega zdravja.

Materiali, ki so v stiku s pitno vodo, lahko vplivajo na njeno kakovost (npr. z izločanjem snovi).

Pripraviti je treba analizne in preskusne postopke, da se zagotovi varnost končnih materialov, ki so v stiku s pitno vodo.

20

Obdelava odpadne vode

Direktiva Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in Uredba (EU) št. 305/2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 568/2014, Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014 in Uredbo (EU) 2019/1020

Revidirati obstoječi standard EN 12566: Male čistilne naprave do 50 PE v sedmih delih.

Izboljšati varstvo okolja in zmanjšati tveganje za zdravje.

21

Naravna hladilna sredstva

Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006

Razviti nov standard o zahtevah in postopku analize tveganja za hladilne sisteme, ki delujejo z vnetljivimi hladilnimi sredstvi ter ki se uporabljajo pri cestnem prevozu blaga, občutljivega na temperaturo.

Revidirati standarde EN 378-1, EN 378-2 in EN 378-3 ter pripraviti popolnoma nov 5. del o varnostni razvrstitvi in informacijah o hladilnih sredstvih.

Zagotoviti enostavnejšo in obsežnejšo uporabo naravnih hladilnih sredstev v sektorju hlajenja in klimatizacije, kar bi zmanjšalo vpliv takšnih naprav na okolje.

Podjetja EU v tem sektorju lahko tako posredno postanejo bolj konkurenčna.

22

Sredstva za gnojenje

Uredba (EU) 2019/1009 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu in C(2020) 612 Izvedbeni sklep Komisije o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za standardizacijo glede sredstev za gnojenje EU v podporo Uredbi (EU) 2019/1009

Razviti nove evropske standarde, posodobiti obstoječe standardizacijske dokumente in prilagoditi delovni program Komisije za izvedbeni sklep C(2020) 612 za zagotavljanje pravočasnih ter najsodobnejših standardov.

Omogočiti dostopnost gnojil na enotnem trgu in določiti enotne pogoje za izdelavo gnojil iz takih recikliranih ali organskih materialov na celotnem enotnem trgu.

23

Varnost hrane – prehrana živali

Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih

Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju prehrane živali glede:

prepovedanih dodatkov,

kontaminantov (kovine, rastlinski toksini, mikotoksini)

dovoljenih dodatkov,

radioaktivnosti

embalaže

Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti krme in hrane.

24

Varnost hrane – kontaminanti v hrani

Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih

Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju zakonodaje o varnosti hrane v zvezi z obdelavo kontaminantov (kot so akrilamid, perklorat, furans, 3-monokloropropan diol in glicidil estri) v hrani.

Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti hrane.

25

Varnost hrane – kovine v hrani

Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzorua in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih

Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju zakonodaje o varnosti hrane v zvezi s kovinami (kot so nikelj, krom VI) v hrani

Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti hrane.

26

Varnost hrane – mikotoksini in rastlinski toksini v hrani

Uredba (EU) 2017/625 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih

Razviti nove evropske standarde v zvezi z analiznimi postopki na področju zakonodaje o varnosti hrane v zvezi z mikotoksini in rastlinskimi toksini v hrani

Vzpostavitev standardiziranih analitskih metod je izjemno pomembna, saj se tako zagotovijo (i) enotna uporaba in nadzor evropske zakonodaje v vseh državah članicah EU ter (ii) visoka raven varnosti hrane.

27

Zaščita ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju, in ladij, ki uporabljajo plin kot pogonsko sredstvo

Direktiva 2014/90/EU o pomorski opremi

Razviti nove evropske standarde za preskušanje vgrajenih naprav za gašenje požara s suhim kemičnim prahom in sorodnih naprav za gašenje požara za zaščito ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju, in ladij, ki uporabljajo plin kot pogonsko sredstvo.

Izboljšati varnost v morskem prometu.

Mednarodna pomorska organizacija revidira svoje smernice za odobritev vgrajenih naprav za gašenje požara s suhim kemičnim prahom za zaščito ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju.

Vendar za zdaj še ni potrjenega preskusnega standarda za preskus z gorečim curkom in/ali preskus požara na kabelski polici. Razvoj takega standarda v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) bi moral izboljšati pomorsko varnost ne le za plinske tankerje, temveč tudi za potniške ladje na plinski pogon.

28

Podatki v zvezi s podnebjem

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembamCOM(2021) 82 final in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke

Razviti standarde, ki zagotavljajo evidentiranje, zbiranje in izmenjavanje podatkov iz zasebnega ter javnega sektorja na celovit in usklajen način.

Izboljšati natančnost ocene tveganja v zvezi s podnebjem z zagotavljanjem podatkov, ki količinsko opredeljujejo izgube zaradi nesreč.

29

Dinamična ocena življenjskega kroga za ocenjevanje odstranjenega ogljika iz gradbenih proizvodov

COM(2021) 572 Strategija EU za gozdove, oddelek 2.1 in COM(2021) 800 Trajnostni ogljikovi krogi. Oddelek 3.1

Razviti standardizirani okvir dinamične ocene življenjskega kroga za točnejše ocenjevanje odstranjenega ogljika, povezanega s shranjevanjem ogljika v gradbenih proizvodih.

Glavni cilj je boljše odražanje napredka pri dinamični oceni življenjskega kroga, da se upošteva shranjevanje ogljika v standardih za gradbene proizvode, večinoma pri uporabi časovno odvisnih karakterizacijskih faktorjev, ki se uporabljajo za popisovanje ocene dinamičnega življenjskega kroga.

30

Okoljsko primerna zasnova in označevanje računalnikov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) št. 617/2013 z dne 26. junija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za računalnike ter strežnike s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznano stanje tehnike.

Zmanjšati porabo energije računalnikov in računalniških strežnikov.

31

Okoljsko primerna zasnova in označevanje ikuhinjskih aparatov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) št. 66/2014 z dne 14. januarja 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pečic, kuhalnih plošč in kuhinjskih nap

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za kuhinjske aparate.

Zmanjšati porabo energije kuhinjskih aparatov.

32

Okoljsko primerna zasnova in označevanje elektronskih prikazovalnikov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2013 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem elektronskih prikazovalnikov z energijskimi nalepkami

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za elektronske prikazovalnike, ki zajemajo kodirno funkcijo visokega dinamičnega območja (HDR) in stopnje ločljivosti nad 4k (ali HD), določiti specifične metode preizkušanja obnašanja samodejnega prilagajanja svetlosti (ABC) in prilagoditev metod preverjanja za vsebnost aditivov v plastiki.

Zmanjšati porabo energije elektronskih prikazovalnikov (televizorjev, monitorjev), ki zajemajo HDR in stopnje ločljivosti nad 4k (ali HD) z določitvijo specifične metode preizkušanja za samodejno prilagajanje svetlosti (ABC) ter prilagoditev metod preverjanja za vsebnost aditivov v plastiki.

33

Okoljsko primerna zasnova in označevanje svetlobnih virov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) 2019/2020 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav na podlagi Direktive 2009/125/ES in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2015 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem svetlobnih virov z energijskimi nalepkami

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde, ki zajemajo postopke ter metode za merjenje zahtevanih parametrov za:

fluorescenčne sijalke in visokointenzivnostne sijalke,

predstikalne naprave, ki lahko upravljajo take sijalke,

svetilke, ki lahko upravljajo take sijalke,

svetilke za osvetljavo pisarn,

svetilke za ulično razsvetljavo.

Zmanjšati porabo energije svetlobnih virov, da bodo ocenjeni letni prihranki končne energije v letu 2030 znašali 41,9 TWh.

34

Okoljsko primerna zasnova in označevanje lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) 2015/1188 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov inDelegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za lokalne grelnike prostorov.

Zmanjšati porabo energije in nadalje omejiti vpliv lokalnih grelnikov prostorov na okolje.

35

Okoljsko primerna zasnova in označevanje hladilnih aparatov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) 2019/2019 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za hladilne aparate v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 643/2009

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za hladilne aparate, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Zmanjšati porabo energije hladilnih naprav, da bodo ocenjeni letni prihranki končne energije v letu 2030 znašali 10 TWh.

36

Okoljsko primerna zasnova in označevanje hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) 2019/2024 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo v skladu z Direktivo 2009/125/ES in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2018 z dne 11. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo z energijskimi nalepkami

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za hladilne aparate z neposredno prodajno funkcijo, ki zajema metode in izračune za merjenje zahtevanih parametrov.

Zmanjšati porabo energije hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo, da bodo ocenjeni letni prihranki končne energije v letu 2030 znašali 48 TWh.

37

Okoljsko primerna zasnova in označevanje sesalnikov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) št. 666/2013 z dne 8. julija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo sesalnikov

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za sesalnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Zmanjšati porabo energije sesalnikov v fazi njihove uporabe.

38

Okoljsko primerna zasnova in označevanje grelnikov prostorov

Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 811/2013 glede energijskega označevanja grelnikov prostorov, kombiniranih grelnikov, kompletov grelnika prostorov, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave ter kompletov kombiniranega grelnika, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave.

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za grelnike prostorov in kombinirane grelnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov.

S pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Standardizirati zahteve glede porabe energije, ravni zvočne moči in emisij dušikovih oksidov za grelnike prostorov in kombinirane grelnike po vsej EU.

To bi moralo pripomoči k boljšemu delovanju enotnega trga in izboljšati okoljsko uspešnost teh proizvodov

39

Okoljsko primerna zasnova in označevanje grelnikov vode z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 812/2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah glede energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne naprave

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za grelnike vode in hranilnike tople vode, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Standardizirati zahteve glede porabe energije, ravni zvočne moči in emisij dušikovih oksidov za grelnike vode ter zahteve glede lastnih izgub hranilnikov tople vode po vsej EU.

To bi moralo pripomoči k boljšemu delovanju enotnega trga in izboljšati okoljsko uspešnost teh proizvodov.

40

Okoljsko primerna zasnova in označevanje pametnih telefonov in tabličnih računalnikov z energijskimi nalepkami

Uredba Komisije PLAN/2020/9213 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo pametnih telefonov in tabličnih računalnikov in Delegirana uredba Komisije PLAN/2020/9217 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem pametnih telefonov in tabličnih računalnikov z energijskimi nalepkami

Razviti nove standarde za pametne telefone in tablične računalnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Zmanjšati vplive na okolje, ki so povezani s pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki

41

Okoljsko primerna zasnova in označevanje fotovoltaičnih izdelkov (moduli, razsmerniki ter sistemi)

Uredba Komisije PLAN/2020/7002 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo fotovoltaičnih izdelkov (modulov, razsmernikov ter sistemov) in Delegirana uredba Komisije PLAN/2020/7007 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem fotovoltaičnih izdelkov (modulov, razsmernikov ter sistemov) z energijskimi nalepkami

Razviti nove standarde za fotovoltaične izdelke (module, razsmernike in sisteme), da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Zmanjšati vplive na okolje, ki so povezani s fotovoltaičnimi izdelki (moduli, razsmerniki in sistemi)

42

Okoljsko primerna zasnova klimatskih naprav zrak-zrak in toplotnih črpalk

Uredba Komisije (EU) št. 206/2012 z dne 6. marca 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za klimatske naprave zrak-zrak ter toplotne črpalke s pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki so najsodobnejše in splošno priznane.

Zmanjšati porabo energije ter nivo zvokovne moči klimatskih naprav zrak-zrak in toplotnih črpalk v fazi njihove uporabe.

43

Okoljsko primerna zasnova elektromotorjev

Uredba Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009

Revidirati obstoječe standarde in naslednje elemente:

(1)

določitve zahtev glede učinkovite rabe virov, vključno z ugotavljanjem in ponovno uporabo redkih zemeljskih elementov v motorjih s trajnimi magneti;

(2)

ravni dovoljenih odstopanj;

(3)

metode in energijskih razredov za motorje z nazivno napetostjo nad 1 000  V;

(4)

kombinacije motorjev in pogone s spremenljivo hitrostjo, ki se prodajajo skupaj, ter vgrajene pogone s spremenljivo hitrostjo (kompaktni pogoni);

(5)

vključitve drugih vrst motorjev v področje uporabe, vključno z motorji s trajnimi magneti.

Zagotoviti ponovljive, obnovljive, stroškovno učinkovite in za prakso pomembne preskusne metode za merjenje porabe energije elektromotorjev.

Namen je zmanjšati njihovo stopnjo izgube energije, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo.

44

Okoljsko primerna zasnova električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov ter pisarniške opreme

Osnutek predloga UREDBE KOMISIJE (EU) .../... o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo porabe energije električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov ter pisarniške opreme v načinih izklopa, pripravljenosti in omrežnega stanja pripravljenosti v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 – PLAN/2016/444

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za električne ter elektronske gospodinjske aparate in pisarniško opremo.

Zmanjšati porabo energije električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov ter pisarniške opreme v načinih pripravljenosti, izklopa in omrežnega stanja pripravljenosti.

45

Okoljsko primerna zasnova zunanjih napajalnikov

Uredba Komisije (EU) 2019/1782 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za zunanje napajalnike, da se tako podpre merjenje ustreznih parametrov proizvodov.

S pomočjo zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznane najsodobnejše merilne metode.

Glavni cilj je standardizirati porabo energije zunanjih napajalnikov, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo.

46

Okoljsko primerna zasnova industrijskih ventilatorjev

Uredba Komisije (EU) št. 327/2011 z dne 30. marca 2011 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 666/2013 z dne 8. julija 2013 ter z Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde, ki omogočijo razširjene ukrepe za proizvod, zlasti z določanjem zadostnega števila obratovalnih točk ter metodo interpolacije/izračuna in/ali značilne krivulje.

Dopolniti metode neposrednega merjenja z ustreznimi metodami izračuna/interpolacije in količinsko opredeliti njihovo veljavnost.

Metode za ventilatorje in velike komfortne ventilatorje ter velike ventilatorje, npr. s pomočjo ekstrapolacije iz pomanjšanih modelov.

Zagotoviti ponovljive, obnovljive, stroškovno učinkovite in za prakso pomembne preskusne metode za merjenje porabe energije industrijskih ventilatorjev.

Namen je zmanjšati njihovo stopnjo izgube energije, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo.

47

Okoljsko primerna zasnova pogonov s spremenljivo hitrostjo

Uredba Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009

Revidirati obstoječe standarde in naslednje elemente:

(1)

obravnavanje izgub v sistemih, ki so neposredno povezane s pogoni s spremenljivo hitrostjo, zlasti izgub, ki nastajajo višje v omrežju, ko vhodni tok ni sinusoiden, in harmoničnih izgub, ki nastajajo nižje v motorju;

(2)

ravni dovoljenih odstopanj;

(3)

če je ustrezno, dodajanje energijskih razredov za spodbujanje učinkovitejših pogonov;

(4)

določitve zahtev za kombinacije motorjev in pogone s spremenljivo hitrostjo, ki se prodajajo skupaj, ter za vgrajene pogone s spremenljivo hitrostjo (kompaktni pogoni);

(5)

dodajanje novih vrst pogonov s spremenljivo hitrostjo na področje.

Zagotoviti ponovljive, obnovljive, stroškovno učinkovite in za prakso pomembne preskusne metode za merjenje porabe energije/izgube pogonov s spremenljivo hitrostjo.

Namen je zmanjšati njihove stopnje izgube energije, kar prispeva k delovanju enotnega trga in varčevanju z energijo.

48

Interoperabilnost železniškega sistema

Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke.

Posodobiti obstoječe in razviti nove evropske standarde, povezane s/z (predvsem, vendar ne izključno):

tovornim prometom in splošnimi vidiki vrednostne verige na področju logistike;

komunikacijskimi sistemi vlak-zemlja;

digitalizacijo, avtomatizacijo, večmodalnostjo in mobilnostjo kot storitev;

kibernetsko varnostjo;

evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa in samodejnim obratovanjem vlakov (na osnovi tehnologije 5G);

digitalnimi avtomatskimi spenjačami za tovorne vagone in inovativnimi rešitvami za intermodalni ter kombinirani prevoz;

virtualnim certificiranjem;

vzdrževanjem na podlagi stanja;

uporabo novih materialov in alternativnih goriv.

Razmisliti o povezavi podatkov s podatki o evropski mobilnosti s pomočjo združevanja in souporabe podatkov iz obstoječih ter prihodnjih podatkovnih zbirk za transport in mobilnost.

Zagotoviti podporo tehničnim specifikacijam za interoperabilnost in arhitekturo železniškega sistema, vključno z digitalizacijo za zagotavljanje učinkovitega obratovanja vlakov in koristi za uporabnike, avtomatizacije ter kibernetske varnosti.

49

Medicinski pripomočki in in vitro diagnostični medicinski pripomočki

Uredba (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih

Uredba (EU) 2017/746 o in vitro diagnostičnih pripomočkih

Revidirati obstoječe in razviti nove evropske standarde za zasnovo in proizvodnjo:

medicinskih pripomočkov, zajetih v Uredbi (EU) 2017/745

in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov, zajetih v Uredbi (EU) 2017/746

Standardi bodo veljali za zasnovo in proizvodnjo, obvladovanje tveganj ter obveznosti gospodarskih subjektov in sponzorjev, vključno s tistimi, ki so povezane s/z:

sistemi upravljanja kakovosti,

obvladovanjem tveganj,

kliničnimi raziskavami in študijami učinkovitosti,

kliničnimi ocenami,

kliničnimi dokazi.

Zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga v zvezi z medicinskimi pripomočki tako, da se določijo visoki standardi glede kakovosti in varnosti medicinskih pripomočkov ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov.

Ti morajo zadostiti skupnim potrebam po varnosti teh izdelkov, da se tako zagotovi visoka stopnja varovanja zdravja in varnosti za paciente, uporabnike ter druge osebe.

50

Varno delovanje sistemov brezpilotnega zrakoplova

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1058 z dne 27. aprila 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/945 v zvezi z uvedbo dveh novih razredov sistemov brezpilotnega zrakoplova

Razviti nove evropske standarde, ki bodo zajemali zahteve, ki obravnavajo tveganja pri delovanju sistemov brezpilotnega zrakoplova.

Ti zadevajo posebne značilnosti in funkcije, ki so potrebne za zmanjšanje tveganj, ki se nanašajo na varnost leta, zasebnost ter varstvo osebnih podatkov, varovanje ali okolje.

Zagotoviti, da sistemi brezpilotnega zrakoplova delujejo varno in z nizko stopnjo tveganja, da zanje ni treba upoštevati standardnih postopkov za zagotavljanje skladnosti z letalsko zakonodajo.

51

Varnost igrač

Direktiva 2009/48/ES o varnosti igrač

Razviti nove ali revidirati obstoječe evropske standarde za podporo najsodobnejše tehnologije v zvezi z varnostjo igrač ter kemičnimi snovmi v igračah.

Obravnavati tehnološki razvoj na trgu igrač, ki je sprožil vprašanja glede varnosti in povzročil več pomislekov pri potrošnikih.

52

Varnostne zahteve za nekatere izdelke za otroke

Direktiva 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov

Razviti nove in revidirati obstoječe evropske standarde za zagotavljanje varnosti nekaterih izdelkov za otroke (z izjemo igrač), ki odražajo stanje tehnike

Zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov s pomočjo krepitve varnosti izdelkov za otroke v skladu z najnovejšim znanstvenim in tehnološkim razvojem ter zakonodajnimi zahtevami.

53

Zaščitni sistemi v potencialno eksplozivnih atmosferah

Direktiva 2014/34/EU o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah

Razviti nove evropske standarde in revidirati obstoječe evropske standarde za zagotavljanje zdravja in varnosti opreme in zaščitnih sistemov, namenjenih uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah. Zahteve so navedene v Prilogi II k Direktivi 2014/34/EU.

Zagotoviti, da so stroji in druga oprema z lastnim potencialnim virom vžiga, ki je namenjena namestitvi na eksplozivna območja, ustrezno zaščiteni pred nevarnostjo eksplozije. Če to ni možno, zagotoviti, da se morebitne eksplozije dovolj ublažijo.

54

Pirotehnični izdelki

Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev)

Standardizacijske dejavnosti za zagotavljanje večje varnosti pirotehničnih izdelkov: posodobiti trenutne standarde glede pirotehničnih izdelkov, da ti odražajo zahteve iz sedanje Direktive 2013/29/EU ter najnovejši razvoj na področju tehnologije.

Povečati varnost pirotehničnih izdelkov in izboljšati kakovost ugotavljanja skladnosti teh izdelkov z uskladitvijo obstoječih standardov na tem področju z veljavnimi zakonodajnimi in varnostnimi zahtevami ter najnovejšim razvojem na področju tehnologije.

55

Žičniške naprave

Uredba (EU) 2016/424 o žičniških napravah

Razviti nove ali revidirati standarde za zagotavljanje podrobnih tehničnih specifikacij za (i) konstruiranje in proizvodnjo žičniških naprav, njihove infrastrukture, podsistemov ter varnostnih sestavnih delov in (ii) obratovanje žičniških naprav.

Izboljšati varnost žičniških naprav.

56

Gradbeni proizvodi

Uredba (EU) št. 305/2011 o gradbenih proizvodih in COM(2020) 662 Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj

Razviti nove evropske standarde za metode ocenjevanja in merila za gradbene proizvode, zlasti za tiste, ki podpirajo prenovo zgradb, ki se bodo uporabljali kot standardizirane tehnične specifikacije v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011.

Zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga za gradbene proizvode in ekologizacijo zgradb.

57

Dvigala in varnostne komponente za dvigala

Direktiva 2014/33/EU o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala, Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/76 in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1220

Razviti nove evropske standarde, posodobiti obstoječe standardizacijske dokumente in prilagoditi delovni program Komisije za Izvedbeni sklep C(2021) 76 ter Sklep (EU) 2021/1220 za zagotavljanje pravočasnih ter najsodobnejših standardov.

Zagotoviti visoko stopnjo varovanja zdravja in varnosti ter, če je to primerno, varnosti lastnine, in poštene konkurence na trgu EU.

58

Oprema za tehtanje, nameščena na vozilo

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1213 z dne 12. julija 2019 o določitvi podrobnih določb za zagotavljanje enotnih pogojev za izvajanje interoperabilnosti in združljivosti opreme za tehtanje, nameščene na vozilo

Razviti standard za pošiljanje informacij o opremi za tehtanje, nameščeni na vozilo, med tovornjakom in prikolico s pomočjo povezave kooperativnega inteligentnega prometnega sistema.

Z novimi standardi se mora pripraviti aplikacijski sloj komunikacije med različnimi vozili v kombinaciji tovornjakov na podlagi vzpostavljene brezžične povezave med postajami sodelovalnega inteligentnega prometnega sistema v motornem vozilu in tistimi na prikolicah ali polpriklopnikih, v skladu s standardi EN 302 663, EN 302 636-4-1 in EN 302 636-5.

Podpreti standardizirano metodo za preverjanje vozil ali kombinacij vozil, ki so lahko preobremenjena, da se tako prepreči večja škoda na cesti in zagotovi čim večja okretnost.

59

Tlačna oprema

Direktiva 2014/68/EU z dne 15. maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu

Revidirati obstoječe in razviti nove standarde za tlačno opremo ali sklope

Izboljšati varnost ter poenostaviti dostop na trg za mala in srednje velika podjetja. Tako bodo podjetja EU postala bolj konkurenčna na globalnem trgu.

60

Plinske naprave

Uredba (EU) 2016/426 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo

Razviti nove ali revidirati obstoječe evropske standarde za podporo najsodobnejše tehnologije v zvezi z napravami, v katerih zgoreva plinasto gorivo.

Delo se bo odzvalo na:

spremembe bistvenih zahtev;

razvoj glede plinastega goriva iz obnovljivih virov;

pričakovano povečano uporabo vodika;

nove razpoložljive tehnologije (npr. naprave z gorivnimi celicami).

Zagotoviti zdravje in varnost ter gospodarno rabo energije (energijsko učinkovitost) naprav, v katerih zgoreva plinasto gorivo.

61

Preproste tlačne posode

Direktiva 2014/29/EU o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu

Revidirati obstoječe standarde v seriji EN 286 in razviti nove standarde.

Izboljšati varnost ter poenostaviti dostop na trg za mala in srednje velika podjetja. Tako bodo podjetja EU postala bolj konkurenčna na globalnem trgu.

62

Tehtnice in merilni instrumenti

Direktiva 2014/31/EU o neavtomatskih tehtnicah

Directive 2014/32/EU o merilnih instrumentih

Razviti nove ali revidirati obstoječe evropske standarde za podporo najsodobnejše tehnologije v zvezi z neavtomatskimi tehtnicami in merilnimi instrumenti.

(i)

Zaščititi javnost pred netočnimi rezultati tehtanja z neavtomatskimi tehtnicami, uporabljenimi za določene kategorije uporabe;

(ii)

Podpreti točne in sledljive merilne instrumente, ki se lahko uporabljajo za različne merilne naloge, ki v mnogih pogledih neposredno ter posredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.

Ta opravila so razvita zaradi javnega interesa, javnega zdravja, varnosti in reda, varovanja okolja ter potrošnikov, obračunavanja davkov in dajatev ter poštenega trgovanja.

Morda zahtevajo uporabo merilnih instrumentov, ki so pod zakonskim nadzorom.

63

Varni in zaupanja vredni sistemi umetne inteligence

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije

https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e4c43528-ccfc-11ea-adf7-01aa75ed71a1/language-sl

Določiti pravila o dajanju na trg, dajanju v uporabo in uporabi sistemov umetne inteligence v EU, obravnavati zahteve v zvezi z njihovo varnostjo ter zanesljivostjo, vključno z obvladovanjem tveganj, kakovostjo podatkov, preglednostjo, človeškim nadzorom, točnostjo, robustnostjo in kibernetsko varnostjo.

Zagotoviti, da so sistemi umetne inteligence lahko varni in zaupanja vredni, se v celotnem življenjskem ciklu ustrezno nadzorujejo, spoštujejo temeljne vrednote ter človekove pravice, priznane v EU, in spodbujajo evropsko konkurenčnost.

64

Javno naročanje

Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju, člen 22. in COM(2020) 66 Evropska strategija za podatke.

Pripraviti standardizacijske dokumente za celotno življenjsko dobo popolnoma elektronskih postopkov oddaje javnih naročil, da se zagotovi čezmejna interoperabilnost in podprejo skupni evropski podatkovni prostori za javno upravo

Cilj standardov je olajšati interoperabilnost med kupci in dobavitelji pri javnih naročilih, zlasti na čezmejni ravni.

Doseganje interoperabilnosti je bistvenega pomena za ustvarjanje enotnega trga v Evropi.

65

Kibernetska varnost radijske opreme

Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu

Razviti nove standarde, ki bodo podprli nekatere zahteve glede kibernetske varnosti posebne radijske opreme

Izboljšati kibernetsko varnost nekatere radijske opreme.

66

Izdajanje e-računov

Direktiva 2014/55/EU o izdajanju elektronskih računov, člen 3, in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1870 z dne 16. oktobra 2017.

Posodobiti ali revidirati evropski standard za izdajanje elektronskih računov, da se upošteva tehnološki razvoj in zagotovi popolna ter neprekinjena interoperabilnost pri izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju.

Spodbujati uvajanje izdajanja elektronskih računov pri javnem naročanju in dopolnjevati prizadevanja za spodbujanje uvajanja elektronskega javnega naročanja.

67

Digitalni potni listi za proizvode in storitve

Zakonodajna pobuda za politiko trajnostnih proizvodov

Razviti evropske standarde, ki obravnavajo zahteve v zvezi z verodostojnostjo, varnostjo in preglednostjo digitalnih potnih listov za proizvode in storitve

Cilj je pripraviti osnovo za zagotavljanje visoke stopnje okoljske uspešnosti vseh proizvodov, če je to mogoče in primerno, pa tudi storitev na trgu EU tako, da se izboljšajo pretoki informacij s pomočjo digitalnih potnih listov.

68

Hitroodzivna koda za takojšnja plačila na stični točki

COM(2020) 592 Sporočilo o strategiji EU za mala plačila

Razviti standard za hitroodzivno kodo, ki bi omogočal začetek in sprejemanje takojšnjih plačil (v eni državi članici ter čezmejno) s pomočjo elektronske naprave (npr. mobilnega telefona) v različnih situacijah, npr. v fizičnih prodajalnah, pri e-trgovanju, med posamezniki, med podjetji, med posamezniki in potrošniki, pri plačevanju računov itd.

Podpreti čezmejno interoperabilnost rešitev za takojšnja plačila in pojav vseevropskih rešitev za takojšnje plačilo ter njihovo uporabo.

69

Standardi v podporo infrastrukturi za storitve blokovne verige

Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030

Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje

Razviti standarde, ki bodo podpirali celotno uvedbo infrastrukture za storitve blokovne verige ter tehnologije razpršene evidence po vsej EU.

Podpreti evropsko infrastrukturo za storitve blokovne verige, ki bo zelena, varna, interoperabilna in v celoti skladna z vrednotami EU in pravnim okvirom EU, kar bo omogočalo učinkovitejše in zanesljivejše čezmejno ter nacionalno/lokalno zagotavljanje javnih storitev in spodbujalo nove poslovne modele.


8.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 66/25


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10432 – PTTGC / ALLNEX)

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 66/02)

Komisija se je 6. decembra 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10432. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

8.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 66/26


Menjalni tečaji eura (1)

7. februar 2022

(2022/C 66/03)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1447

JPY

japonski jen

131,59

DKK

danska krona

7,4443

GBP

funt šterling

0,84685

SEK

švedska krona

10,4483

CHF

švicarski frank

1,0571

ISK

islandska krona

143,40

NOK

norveška krona

10,0658

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,222

HUF

madžarski forint

353,48

PLN

poljski zlot

4,5432

RON

romunski leu

4,9461

TRY

turška lira

15,5235

AUD

avstralski dolar

1,6097

CAD

kanadski dolar

1,4546

HKD

hongkonški dolar

8,9202

NZD

novozelandski dolar

1,7278

SGD

singapurski dolar

1,5389

KRW

južnokorejski won

1 371,76

ZAR

južnoafriški rand

17,7000

CNY

kitajski juan

7,2807

HRK

hrvaška kuna

7,5200

IDR

indonezijska rupija

16 478,97

MYR

malezijski ringit

4,7909

PHP

filipinski peso

58,978

RUB

ruski rubelj

86,5824

THB

tajski bat

37,735

BRL

brazilski real

6,0541

MXN

mehiški peso

23,5750

INR

indijska rupija

85,5345


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

8.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 66/27


OBVESTILO

Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (1): informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele v skladu s členi 4, 6, 7, 9, 11, 12, 22 in 23

(2022/C 66/04)

Členi 6, 7, 9, 11, 12, 22 in 23 Uredbe (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določajo, da bi morali biti ukrepi, ki jih države članice sprejmejo pri izvajanju Uredbe, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

Poleg tega so se Komisija in države članice odločile objaviti tudi dodatne informacije o ukrepih, ki so jih države članice uvedle na podlagi člena 4, ter tako zagotoviti, da imajo izvozniki dostop do celovitih informacij o nadzoru, ki se izvaja po vsej EU.

1.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 4(3) UREDBE (OBVEZNO DOVOLJENJE ZA IZVOZ BLAGA Z DVOJNO RABO, KI NI NAVEDENO V PRILOGI I)

Država članica lahko pri izvajanju člena 4(3) razširi uporabo člena 4(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, če izvoznik utemeljeno sumi, da je to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali bi bilo za tako uporabo lahko namenjeno.

Države članice, ki pri izvajanju člena 4(3) naložijo obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, morajo v skladu s členom 4(4) Uredbe po potrebi o tem obvestiti druge države članice in Komisijo. Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena, so navedeni takoj za tem.

Država članica

Ali je država članica pri izvajanju člena 4(3) sprejela nacionalne predpise, ki zahtevajo dovoljenje za izvoz blaga?

BELGIJA

Deloma DA

BOLGARIJA

NE

ČEŠKA

NE

DANSKA

NE

NEMČIJA

NE

ESTONIJA

NE

IRSKA

NE

GRČIJA

NE

ŠPANIJA

NE

FRANCIJA

NE

HRVAŠKA

DA

ITALIJA

NE

CIPER

NE

LATVIJA

DA

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

DA

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

DA

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

NE

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

DA

ŠVEDSKA

NE

1.1   Belgija

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno v flamski in valonski regiji, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 5 uredbe flamske vlade z dne 14. marca 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo ter zagotavljanja tehnične pomoči (Uradni list Belgije z dne 2. maja 2014); člen 4 uredbe valonske vlade z dne 6. februarja 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga in tehnologije z dvojno rabo (Uradni list Belgije z dne 19. februarja 2014))

1.2   Hrvaška

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

1.3   Latvija

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 5(7) in člen 17(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)

1.4   Luksemburg

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 45(1) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

1.5   Madžarska

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 7 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

1.6   Nizozemska

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 2 zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten) ter člena 2 in 3 uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))

1.7   Avstrija

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 5 prve uredbe o zunanji trgovini iz leta 2011 (Erste Außenwirtschaftsverordnung 2011), BGBl. II št. 343/2011, objavljena 28. oktobra 2011)

1.8   Finska

Izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, je potrebno, če izvoznik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

(člen 4(4) zakona št. 562/1996)

2.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 6(3) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA POSREDOVANJA)

Komisija mora v skladu s členom 6(3) v povezavi s členom 6(5) Uredbe objaviti ukrepe držav članic za razširitev uporabe člena 6(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) ter na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila uradno obveščena Komisija, so navedeni takoj za tem.

Država članica

Ali je bila uporaba nadzora posredovanja iz člena 6(1) razširjena v skladu s členom 6(3)?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

DA

ČEŠKA

DA

DANSKA

NE

NEMČIJA

NE

ESTONIJA

DA

IRSKA

NE

GRČIJA

DA

ŠPANIJA

DA

FRANCIJA

NE

HRVAŠKA

DA

ITALIJA

DA

CIPER

NE

LATVIJA

DA

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

DA

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

DA

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

DA

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

DA

ŠVEDSKA

NE

2.1   Bolgarija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(2) Uredbe, in blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 34(4) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)

2.2   Češka

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če pristojni organ posrednika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ali da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo iz člena 4(2) Uredbe.

(člen 3 zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (kakor je bil spremenjen))

2.3   Estonija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ima značilnosti strateškega blaga zaradi svoje končne uporabe ali končnega uporabnika, javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic, čeprav tako blago še ni bilo vneseno na seznam strateškega blaga.

(člen 6(7) zakona o strateškem blagu)

2.4   Grčija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.

(odstavek 3.2.3 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)

2.5   Španija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo in namembne države iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(člen 2.3(b) kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)

2.6   Hrvaška

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če pristojni organ posrednika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

2.7   Italija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali (2) Uredbe.

(člen 9 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)

2.8   Latvija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) ali (2) Uredbe.

(člen 5(7) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)

2.9   Luksemburg

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ter za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.

(člen 42(1) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

2.10   Madžarska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe, in blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(člen 17(1) uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

2.11   Nizozemska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, ter za blago z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2) Uredbe.

(člen 4 zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten))

Dovoljenje je potrebno tudi za posredništvo pri 37 kemijskih snoveh, če je namembna država Irak, ne glede na konkretnega prejemnika ali končnega uporabnika.

(uredba o blagu z dvojno rabo za Irak – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik Irak)

2.12   Avstrija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(člen 15.1 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))

2.13   Romunija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe.

(člen 14(2) izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010) o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

2.14   Finska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(2) Uredbe, in posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če pristojni organ posrednika uradno obvesti, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) navedene uredbe.

(člen 3(2) in člen 4(1) zakona št. 562/1996)

3.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 6(4) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA POSREDOVANJA)

Komisija mora v skladu s členom 6(4) v povezavi s členom 6(5) Uredbe objaviti ukrepe držav članic, ki uvajajo obvezno dovoljenje za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobni ukrepi, o katerih je bila uradno obveščena Komisija, so navedeni takoj za tem.

Država članica

Ali je bil nadzor posredovanja razširjen v skladu s členom 6(4)?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

DA

ČEŠKA

DA

DANSKA

NE

NEMČIJA

NE

ESTONIJA

DA

IRSKA

NE

GRČIJA

DA

ŠPANIJA

DA

FRANCIJA

NE

HRVAŠKA

DA

ITALIJA

DA

CIPER

NE

LATVIJA

DA

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

DA

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

DA

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

DA

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

DA

ŠVEDSKA

NE

3.1   Bolgarija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 47 zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo (objavljen, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011))

3.2   Češka

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 3(4) zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo)

3.3   Estonija

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem takoj uradno obvesti Komisijo za strateško blago, policijo ali varnostne organe. Po takem uradnem obvestilu se lahko Komisija za strateško blago odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 77 zakona o strateškem blagu)

3.4   Grčija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 3.2.2 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)

3.5   Španija

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo in namembne države iz člena 4(1) in (2), mora o tem uradno obvestiti pristojni organ, ta pa bo odločil, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.

(člen 2.3(c) kraljevega odloka št. 679/2014 z dne 1. avgusta 2014 o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom, drugim materialom ter blagom in tehnologijami z dvojno rabo)

3.6   Hrvaška

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) in (2) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 3 zakona o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

3.7   Italija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 9 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)

3.8   Latvija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 5(7) in člen 17(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)

3.9   Luksemburg

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 42(2) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

3.10   Madžarska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 17(2) uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

3.11   Nizozemska

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 4(5) zakona o strateških storitvah (Wet strategische diensten))

3.12   Avstrija

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 5 prve uredbe o zunanji trgovini iz leta 2011 (Erste Außenwirtschaftsverordnung 2011), BGBl. II št. 343/2011, objavljena 28. oktobra 2011)

3.13   Romunija

Dovoljenje je potrebno za posredovanje blaga z dvojno rabo, če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo zadevno blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe.

(člen 14(3) izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010) o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

3.14   Finska

Če posrednik utemeljeno sumi, da je ali bi lahko bilo blago z dvojno rabo namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1) Uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ta pa se lahko odloči za uvedbo obveznega dovoljenja.

(člen 3(2) in člen 4(4) zakona št. 562/1996)

4.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 7(3) UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA TRANZITA)

Komisija mora v skladu s členom 7(3) v povezavi s členom 7(4) Uredbe objaviti ukrepe držav članic za razširitev uporabe člena 7(1) na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) ter na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica

Ali so bile določbe o nadzoru tranzita iz člena 7(1) razširjene v skladu s členom 7(3)?

BELGIJA

Deloma DA

BOLGARIJA

NE

ČEŠKA

DA

DANSKA

NE

NEMČIJA

NE

ESTONIJA

DA

IRSKA

NE

GRČIJA

DA

ŠPANIJA

DA

FRANCIJA

DA

HRVAŠKA

DA

ITALIJA

DA

CIPER

NE

LATVIJA

DA

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

DA

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

DA

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

DA

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

DA

ŠVEDSKA

NE

4.1   Belgija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organi v flamski in valonski regiji prepovejo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organi v flamski in valonski regiji prepovejo, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člena 6 in 7 uredbe flamske vlade z dne 14. marca 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo ter zagotavljanja tehnične pomoči (Uradni list Belgije z dne 2. maja 2014); člena 5 in 6 uredbe valonske vlade z dne 6. februarja 2014 o urejanju izvoza, tranzita in prenosa blaga in tehnologije z dvojno rabo (Uradni list Belgije z dne 19. februarja 2014))

4.2   Češka

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 13b(1) zakona št. 594/2004 ZZ o izvajanju režima Evropske skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo)

4.3   Estonija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(členi 3, 6 in 7 zakona o strateškem blagu)

4.4   Grčija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 3.3.3 ministrske odločbe št. 121837/e3/21837/28-9-2009)

4.5   Španija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 11 zakona št. 53/2007 z dne 28. decembra o nadzoru nad zunanjo trgovino z obrambnim materialom in materialom z dvojno rabo)

4.6   Francija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 3(I) odloka št. 2020-74 z dne 31. januarja 2020, kakor je bil spremenjen z odlokom št. 2020-1481 z dne 30. novembra 2020)

4.7   Hrvaška

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013))

4.8   Italija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 7 zakonodajnega odloka št. 221/2017 z dne 15. decembra 2017, veljavnega od 1. februarja 2018)

4.9   Latvija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 5(7) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007; točka 31 uredbe št. 657 (20. 10. 2010) Postopki za izdajo ali zavrnitev izdaje dovoljenja za strateško blago in drugih dokumentov v zvezi s kroženjem strateškega blaga)

4.10   Luksemburg

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 43(2) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

Te določbe se ne uporabljajo za tranzit blaga z dvojno rabo, ki je odposlano brez pretovarjanja ali zamenjave prevoznega sredstva (pretovarjanje ali sprememba prevoza se ne šteje za iztovarjanje zaradi zavarovanja tovora blaga na ladji ali zrakoplovu, če se tako blago ponovno vkrca na isto ladjo ali zrakoplov), in tranzit blaga z dvojno rabo, za katero že obstaja splošno dovoljenje za izvoz iz Evropske unije.

(člen 43(3) zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

4.11   Madžarska

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 18 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini)

4.12   Nizozemska

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 4a(1) in člen 2 uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))

4.13   Avstrija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 15 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))

4.14   Romunija

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 15(2) izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010))

4.15   Finska

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe iz člena 4(1) Uredbe.

Tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, lahko pristojni organ prepove, če je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo in namembne države iz člena 4(2).

(člen 3(3) in člen 4(1) zakona št. 562/1996)

5.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 9 UREDBE (RAZŠIRITEV NADZORA NA BLAGO, KI NI NAVEDENO NA SEZNAMU, ZARADI JAVNE VARNOSTI, VKLJUČNO S PREPREČEVANJEM TERORISTIČNIH DEJANJ, ALI SPOŠTOVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC)

Komisija mora v skladu s členom 9(4) Uredbe objaviti ukrepe držav članic, ki zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic prepovejo oziroma uvedejo obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica

Ali je bil v zvezi z blagom, ki ni navedeno na seznamu, zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic uveden dodaten nadzor v skladu s členom 9(1)?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

DA

ČEŠKA

DA

DANSKA

NE

NEMČIJA

DA

ESTONIJA

DA

IRSKA

DA

GRČIJA

NE

ŠPANIJA

NE

FRANCIJA

DA

HRVAŠKA

NE

ITALIJA

NE

CIPER

NE

LATVIJA

DA

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

NE

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

DA

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

DA

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

NE

ŠVEDSKA

NE

5.1   Bolgarija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko z zakonom Sveta ministrov zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 34(1), pododstavek 3, zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo (Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011))

5.2   Češka

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko z vladnim odlokom zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 3(1), točka (d), zakona št. 594/2004 ZZ)

5.3   Nemčija

a.   Del I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza

Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, je potrebno dovoljenje, če je blago navedeno v delu I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza.

(člen 8(1), točka 2, odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung – AWV))

Del I, oddelek B, nemškega kontrolnega seznama izvoza vsebuje naslednje točke:

— 2B909

Stroji za oblikovalno valjanje in stroji s kombiniranima funkcijama oblikovalnega valjanja in potisnega oblikovanja, razen strojev, ki so zajeti v točki 2B009, 2B109 ali 2B209 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje zasnovani sestavni deli:

(a)

ki se v skladu s proizvajalčevimi tehničnimi specifikacijami lahko opremijo z numeričnimi krmilnimi enotami, računalniškim krmiljenjem ali „play-back“ krmiljenjem in

(b)

s pritisno silo valjev nad 60 kN, če je država nakupovalka ali namembna država Sirija.

— 2B952

Oprema za ravnanje z biološkimi snovmi, razen opreme, ki je zajeta v točki 2B352 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če so države nakupovalke ali namembne države Iran, Severna Koreja ali Sirija:

(a)

kvasila z zmožnostjo vzgoje patogenih „mikroorganizmov“, virusov ali z zmožnostjo proizvajanja toksinov brez aerosolske vzpodbude, s kapaciteto 10 litrov ali več;

(b)

mešala za kvasila, ki so zajeta v točki 2B352(a) v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena.

Tehnična opomba:

kvasila vključujejo bioreaktorje, kemostate in tekočinske sisteme.

— 2B993

Navedena oprema za nanašanje kovinskih prevlek na neelektronske podlage ter posebej zanjo zasnovani sestavni deli in dodatki, če je država nakupovalka ali namembna država Iran:

(a)

proizvodna oprema za kemične postopke nanašanja (CVD);

(b)

proizvodna oprema s fizičnim nanašanjem z uporabo elektronskega curka (EB-PVD);

(c)

proizvodna oprema za nanašanje z indukcijskim ali dielektričnim segrevanjem.

— 5A902

Nadzorni sistemi, oprema in komponente za IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) za javna omrežja, ki niso navedeni v točki 5D001(e) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821, kot sledi:

(a)

centri za spremljanje (zmogljivosti za spremljanje kazenskega pregona) za sisteme za zakonito prestrezanje (npr. v skladu s standardoma ETSI ES 201 158, ETSI ES 201 671 ali enakovrednimi standardi ali specifikacijami) in njihove posebej zasnovane sestavne dele;

(b)

sistemi ali naprave za zadržanje podatkov o klicih (npr. podatkov o prestreženi komunikaciji (IRI) na podlagi standarda ETSI TS 102 656 ali enakovrednih standardov ali specifikacij) in njihove posebej zasnovane sestavne dele.

Tehnična opomba:

podatki o klicih vključujejo informacije o signalizaciji, izvoru in usmerišču (npr. telefonske številke, naslove IP ali MAC), datumu in času ter geografskem izvoru komunikacije.

Opomba:

v točki 5A902 niso zajeti nadzorni sistemi ali naprave, ki so zasnovani posebej za katerega koli od naslednjih namenov:

(a)

izstavljanje računov;

(b)

funkcije zbiranja podatkov znotraj omrežnih elementov (npr. telefonska centrala ali register domačih lokacij);

(c)

kakovost storitev v omrežju (Quality of Service – QoS) ali

(d)

zadovoljstvo uporabnikov (kakovost izkušnje: Quality of Experience – QoE);

(e)

obratovanje v telekomunikacijskih družbah (ponudniki storitev).

—5A911

Bazne postaje za digitalni „snopovni radio“, če je država nakupovalka ali namembna država Sudan ali Južni Sudan.

Tehnična opomba:

„snopovni radio“ je postopek celične radijske komunikacije z naročniki mobilne telefonije, ki so jim dodeljeni frekvenčni pasovi za komunikacijo. Digitalni „snopovni radio“ (npr. TETRA, prizemni snopovni radio) uporablja digitalno modulacijo.

—5D902

„Programska oprema“, ki ni navedena v točki 5D001(e) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821, kot sledi:

(a)

„programska oprema“, posebej zasnovana ali prilagojena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ namestitev, funkcij ali kazalnikov zmogljivosti, ki so zajeti v točki 5A902;

(b)

„programska oprema“, posebej zasnovana ali prilagojena za doseganje značilnosti, funkcij ali kazalnikov zmogljivosti, ki so zajeti v točki 5A902.

—5D911

„Programska oprema“, zasnovana ali prilagojena posebej za „uporabo“ opreme, ki je zajeta v točki 5A911, če je država nakupovalka ali namembna država Sudan ali Južni Sudan.

—5E902

„Tehnologija“, ki ni navedena v točki 5E001(a) v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „razvoj“, „proizvodnjo“ in „uporabo“ namestitev, funkcij ali značilnosti zmogljivosti, ki so zajete v točki 5A902, ali „programska oprema“, ki je zajeta v točki 5D902, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

—6A908

Radarski navigacijski ali nadzorovalni sistemi za nadzor plovbe ali zračnega prometa, ki niso zajeti v točki 6A008 ali 6A108 v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, in posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran.

—6D908

„Programska oprema“, posebej razvita ali prilagojena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, ki je zajeta v točki 6A908, če je država nakupovalka ali namembna država Iran.

—9A904

(a)

Antene, zasnovane za uporabo v povezavi z „vesoljskimi plovili“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

(b)

„Laserski“ komunikacijski terminali (LCT, „laserske“ podatkovne komunikacijske postaje), razen tistih iz točke 9A004 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za uporabo v povezavi z „vesoljskimi plovili“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

Tehnična opomba:

Točka 9A904 vključuje blago, ki se v naslednjih primerih uporablja z „vesoljskimi plovili“, in sicer na tleh in na „vesoljskem plovilu“:

1.

uporaba kot koristni tovor za navzgornjo ali navzdolnjo povezavo;

2.

komunikacija med „vesoljskimi plovili“ ali

3.

uporaba v povezavi s prenosom telemetrijskih signalov.

— 9A991

Kopenska vozila, ki niso zajeta v delu I A seznama izvoza, kot sledi:

(a)

priklopniki in polpriklopniki s koristnim tovorom od 25 000 kg do 70 000 kg, ki imajo eno ali več vojaških značilnosti ter zmogljivosti za prevoz vozil, ki so zajeta v točki 0006 iz dela I A, ter vlečne enote z zmogljivostjo za njihov prevoz in z eno ali več vojaškimi značilnostmi, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Libija, Mjanmar, Pakistan, Severna Koreja, Sirija ali Somalija;

Opomba:

vlečne enote iz točke 9A991(a) obsegajo vsa vozila, katerih osnovna funkcija je vleka.

(b)

drugi tovornjaki in terenska vozila z eno ali več vojaškimi značilnostmi, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Sirija ali Somalija.

Opomba1:

vojaške značilnosti, določene v točki 9A991, zajemajo:

(a)

sposobnost prečkanja plitvin v višini 1,2 metra ali več;

(b)

okovje za strelno in drugo orožje;

(c)

okovje za maskirno mrežo;

(d)

okrogle strešne line z drsnim ali vrtljivim pokrovom;

(e)

emajliranje za vojaško uporabo;

(f)

vlečno kljuko za priklopnike s tako imenovano vtičnico NATO.

Opomba 2:

v točki 9A991 niso zajeta kopenska vozila, kadar jih njihovi uporabniki uporabljajo za svojo lastno uporabo.

— 9A992

Tovornjaki, kot sledi:

(a)

tovornjaki s pogonom na vsa kolesa s koristnim tovorom nad 1 000 kg, če je država nakupovalka ali namembna država Severna Koreja;

(b)

tovornjaki s tremi ali več osmi in največjo dovoljeno skupno maso vozila nad 20 000 kg, če je država nakupovalka ali namembna država Iran ali Sirija.

— 9A993

Helikopterji, sistemi za prenos moči za helikopterje, plinskoturbinski motorji in pomožne pogonske enote (auxiliary power units – APU) za uporabo v helikopterjih ter posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Kuba, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Sirija ali Somalija.

— 9A994

Zračno hlajene pogonske enote (aeronavtični motorji) z delovno prostornino od 100 cm3 do 600 cm3, ki se lahko uporabljajo v „zračnih plovilih“ brez posadke, ter posebej zanje zasnovani sestavni deli, če je država nakupovalka ali namembna država Iran.

— 9D904

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali spremenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točke 9A904, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

— 9E904

„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste, ki je navedena v točkah 5E001.b.2, 9E001 in 9E002 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točke 9A904, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

— 9E991

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme, ki je zajeta v točki 9A993, če je država nakupovalka ali namembna država Iran, Kuba, Libija, Mjanmar, Severna Koreja ali Sirija.

— 9E992

„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste, ki je zajeta v točki 9E101(b) v skladu z Uredbo (EU) 2021/821, kakor je bila spremenjena, za „proizvodnjo“„zračnih plovil brez posadke“, če je namembni kraj zunaj carinskega območja Evropske unije in zunaj območij, navedenih v Prilogi II, oddelek A, del 2, k Uredbi (EU) 2021/821.

b.   Člen 9 odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung - AWV)

Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, se zahteva dovoljenje, če je organ BAFA izvoznika obvestil, da je zadevno blago v celoti ali delno namenjeno ali bi lahko bilo namenjeno izgradnji ali obratovanju jedrskega objekta v smislu skupine 0 iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/821 ali vgradnji v takšen objekt, in če je namembna država Alžirija, Irak, Iran, Izrael, Jordanija, Libija, Demokratična ljudska republika Koreja, Pakistan ali Sirija. Če je izvozniku znano, da je blago v celoti ali delno namenjeno a zgoraj navedeno uporabo, mora uradno obvestiti organ BAFA. Organ BAFA odloči, ali je za zadevni izvoz potrebno dovoljenje ali ne. Ta oddelek se ne uporablja za področje, ki ga urejata člena 4 in 10 Uredbe (EU) 2021/821.

(člen 9 nemškega odloka o zunanji trgovini – Außenwirtschaftsverordnung – AWV)

c.   Člen 6 zakona o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsgesetz- AWG)

V skladu s členom 6 zakona o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsgesetz – AWG) se lahko z upravnim aktom omejijo posli, pravni posli in dejavnosti ali uvedejo obveznosti ukrepanja, da se v posameznem primeru prepreči nevarnost za interese, npr. za bistvene varnostne interese Zvezne republike Nemčije, mirno sobivanje narodov, odnose Zvezne republike Nemčije s tujino, javni red ali varnost Zvezne republike Nemčije.

5.4   Estonija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko s sklepom Komisije za strateško blago zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 2(11) in člen 6(2) zakona o strateškem blagu)

5.5   Irska

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 12(2) izvedbenega predpisa št. 443 iz leta 2009, odlok o nadzoru izvoza (blago z dvojno rabo) iz leta 2009, kakor je bil spremenjen)

5.6   Francija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove. (odlok št. 2010-292)

Uveden je bil nacionalni nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, kot je določeno v naslednjih odredbah: ministrskem odloku z dne 31. julija 2014 o izvozu nekaterih vrst helikopterjev in pripadajočih rezervnih delov v tretje države (objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014) in ministrskem odloku z dne 31. julija 2014 o izvozu solzivca in sredstev za obvladovanje neredov v tretje države (objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014).

5.7   Latvija

Odbor za nadzor strateškega blaga lahko zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa lahko tak izvoz prepove.

Velja nacionalni seznam za blago, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi.

— 10A901

Orožje, pri katerem se uporablja robno tulčno strelivo (robni vžig), posebej zasnovani sestavni deli in strelivo.

— 10A902

Oprema, nadomestni deli in sestavni deli, povezani z zrakoplovi. Nadzor velja le za opremo zrakoplovov ter njihove nadomestne in sestavne dele, ki se lahko uporabijo za civilne in vojaške zrakoplove.

— 10A903

Zračne puške z energijo, ki presega 12 J.

— 10A906

Namerilne naprave za orožje za nočno gledanje in sestavni deli.

— 10A907

Protipehotne mine.

— 10D901

Programska oprema, razvita za obveščevalne službe in zasnovana posebej za prikrito pridobivanje, uničenje ali spreminjanje informacij iz računalnikov, omrežij ali drugih informacijskih sistemov.

— 10E902

Vojaška pomoč in tehnična pomoč, povezana z vojaškim blagom.

(uredba št. 645 z dne 25. septembra 2007 – „uredba o nacionalnem seznamu strateškega blaga in storitev“, člen 3(1) zakona o kroženju strateškega blaga z dne 21. junija 2007)

5.8   Luksemburg

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

Izvoznik, ki ve ali sumi, da tak izvoz ali ti izdelki vplivajo ali bi lahko vplivali na nacionalno ali zunanjo varnost države Veliko vojvodstvo Luksemburg ali varstvo človekovih pravic, o tem obvesti ministra, pristojna za zunanjo trgovino in zunanje zadeve, ta pa izvozniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku sporočita, ali je treba zaprositi za dovoljenje ali ne.

(člen 45(2) zakona z dne 27. junija 2018)

5.9   Nizozemska

Minister za zunanje zadeve lahko zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali tak izvoz prepove.

(člen 4 uredbe o strateškem blagu – Besluit strategische goederen)

Sprejet je bil nacionalni nadzor izvoza blaga za notranjo represijo in posredniških storitev v Sirijo ter izvoza blaga za notranjo represijo v Egipt in Ukrajino.

(uredba o blagu z dvojno rabo – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik)

Uvedena so obvezna dovoljenja za izvoz 37 kemijskih snovi v Irak, ne glede na konkretnega prejemnika ali končnega uporabnika.

(uredba o blagu z dvojno rabo za Irak – Regeling goederen voor tweeërlei gebruik Irak)

5.10   Avstrija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz ali tranzit blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 20 zakona o zunanji trgovini iz leta 2011 (Außenwirtschaftsgesetz 2011, BGBl. I št. 26/2011))

5.11   Romunija

Zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic se lahko zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi, ali pa se lahko tak izvoz prepove.

(člen 7 izrednega odloka št. 119 z dne 23. decembra 2010 (GEO št. 119/2010) o nadzornem režimu za dejavnosti v zvezi z blagom z dvojno rabo)

6.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 11(5) UREDBE (PRENOSI ZNOTRAJ SKUPNOSTI)

Države članice, ki uvajajo obvezno dovoljenje za prenos blaga, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi (v Prilogi IV je navedeno blago, ki ni odobreno za prosti pretok na enotnem trgu), s svojega ozemlja v drugo državo članico, morajo v skladu s členom 11(5) o tem obvestiti Komisijo, ta pa nato objavi to informacijo v Uradnem listu Evropske unije.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica

Ali so bili sprejeti posebni ukrepi za razširitev nadzora nad prenosom znotraj EU v skladu s členom 11(2)?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

DA

ČEŠKA

DA

DANSKA

NE

NEMČIJA

DA

ESTONIJA

DA

IRSKA

NE

GRČIJA

DA

ŠPANIJA

NE

FRANCIJA

NE

HRVAŠKA

NE

ITALIJA

NE

CIPER

NE

LATVIJA

NE

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

DA

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

NE

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

NE

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

DA

FINSKA

NE

ŠVEDSKA

NE

6.1   Bolgarija

Bolgarija je razširila nadzor nad prenosom znotraj EU, kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe, za nekatere prenose znotraj EU pa je uvedla zahtevo za predložitev dodatnih informacij pristojnim organom, kakor je določeno v členu 11(8) Uredbe.

(člen 51(8) in (9) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)

6.2   Češka

Z zakonom št. 594/2004 ZZ je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Češke v skladu s členom 11(2) Uredbe.

6.3   Nemčija

S členom 11 odloka o zunanji trgovini (Außenwirtschaftsverordnung – AWV) je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Nemčije v skladu s členom 11(2) Uredbe.

6.4   Estonija

S členom 3(6) zakona o strateškem blagu je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU, kakor je določeno v členu 11(2) Uredbe.

6.5   Grčija

S členom 3(4) ministrske odločbe št. 121837/E3/21837 z dne 28. septembra 2009 je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Grčije v skladu s členom 11(2) Uredbe.

6.6   Luksemburg

Za prenos blaga z dvojno rabo, razen tistega iz Priloge IV k Uredbi, z ozemlja Velikega vodstva Luksemburg v drugo državo članico se lahko zahteva obvezno dovoljenje v primerih iz člena 11(2) Uredbe.

(člen 44 zakona o nadzoru izvoza z dne 27. junija 2018)

6.7   Madžarska

V členu 16 uredbe vlade št. 13 iz leta 2011 o dovoljenju za blago z dvojno rabo v zunanji trgovini je določeno obvezno dovoljenje za blago z dvojno rabo, ki je navedeno na seznamu, za prenose znotraj EU, če veljajo pogoji, določeni v členu 11(2) Uredbe.

6.8   Nizozemska

Obvezno dovoljenje za prenose znotraj EU se lahko zahteva v posameznih primerih v zvezi z blagom z dvojno rabo.

(člen 4a(2) uredbe o strateškem blagu (Besluit strategische goederen))

6.9   Slovaška

S členom 23(2) zakona št. 39/2011 ZZ je razširjen nadzor v zvezi s prenosi znotraj EU iz Slovaške republike v skladu s členom 11(2) Uredbe.

7.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 11(8) UREDBE (PRENOSI ZNOTRAJ SKUPNOSTI)

Države članice lahko za prenos blaga iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z njihovega ozemlja v drugo državo članico za navedeno blago v skladu s členom 11(8) zahtevajo, naj se pristojnim organom navedene države članice predložijo dodatne informacije.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica

Ali so bili sprejeti posebni ukrepi za razširitev nadzora nad prenosom znotraj EU v skladu s členom 11(8)?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

DA

ČEŠKA

NE

DANSKA

NE

NEMČIJA

NE

ESTONIJA

NE

IRSKA

NE

GRČIJA

NE

ŠPANIJA

NE

FRANCIJA

NE

HRVAŠKA

NE

ITALIJA

NE

CIPER

NE

LATVIJA

NE

LITVA

NE

LUKSEMBURG

DA

MADŽARSKA

NE

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

NE

AVSTRIJA

NE

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

NE

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

NE

ŠVEDSKA

NE

7.1   Bolgarija

Medresorska komisija lahko za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z ozemlja Republike Bolgarije na ozemlje druge države članice od osebe, ki izvaja prenos, v zvezi z zadevnim blagom zahteva dodatne informacije.

(člen 51(9) zakona o nadzoru izvoza obrambnih proizvodov ter blaga in tehnologij z dvojno rabo, Uradni list št. 26 z dne 29. marca 2011, začetek veljavnosti 30. junija 2012)

7.2   Luksemburg

Za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge I, del 2, skupina 5, ki ni navedeno v Prilogi IV k Uredbi, z ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg na ozemlje druge države članice se v okviru vloge za dovoljenje predložijo naslednje dodatne informacije:

1.

navedba komercialne referenčne številke blaga, njegov splošni opis in značilnosti;

2.

predstavitev kriptografskih storitev, ki jih je treba zagotoviti;

3.

predstavitev izvajanja algoritmov;

4.

predstavitev varnostnih norm ali standardov;

5.

predstavitev vrste podatkov, na katere se nanaša storitev;

6.

dokument v zvezi s tehničnimi specifikacijami blaga (v 12 točkah).

(člen 10(1), pododstavek 1, točka 2, in pododstavek 2, točka 4, uredbe Velikega vojvodstva z dne 14. decembra 2018 ter Priloga 15 k tej uredbi).

8.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 12(6), TOČKA (B), UREDBE (NACIONALNA SPLOŠNA IZVOZNA DOVOLJENJA)

Komisija mora v skladu s členom 12(6), točka (b), Uredbe objaviti ukrepe držav članic v zvezi s kakršnimi koli izdanimi ali spremenjenimi nacionalnimi splošnimi izvoznimi dovoljenji.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica

Ali je vaša država članica izdala ali spremenila nacionalna splošna izvozna dovoljenja v skladu s členom 12(6)?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

NE

ČEŠKA

NE

DANSKA

NE

NEMČIJA

DA

ESTONIJA

NE

IRSKA

NE

GRČIJA

DA

ŠPANIJA

NE

FRANCIJA

DA

HRVAŠKA

DA (vendar se NE uporablja)

ITALIJA

DA

CIPER

NE

LATVIJA

NE

LITVA

NE

LUKSEMBURG

NE

MADŽARSKA

NE

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

DA

AVSTRIJA

DA

POLJSKA

NE

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

NE

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

DA (vendar se NE uporablja)

ŠVEDSKA

NE

8.1   Nemčija

V Nemčiji velja šest nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj:

1

splošno dovoljenje št. 12 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo pod določeno mejno vrednostjo;

2

splošno dovoljenje št. 13 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v določenih okoliščinah;

3

splošno dovoljenje št. 14 za ventile in črpalke;

4

splošno dovoljenje št. 15 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo po izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije (Brexit);

5

splošno dovoljenje št. 16 za izvoz blaga s področja telekomunikacij in varnosti podatkov;

6

splošno dovoljenje št. 17 za izvoz frekvenčnih pretvornikov.

8.2   Grčija

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v naslednje namembne države: Argentino, Republiko Korejo, Rusko federacijo, Ukrajino, Turčijo in Južno Afriko.

(ministrska odločba št. 125263/e3/25263/6-2-2007)

8.3   Francija

V Franciji velja sedem nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj:

1

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za industrijsko blago, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu industrijskega blaga, za katero se v Evropski skupnosti izvaja strateški nadzor (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 11) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 5));

2

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za kemične izdelke, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu kemičnih izdelkov z dvojno rabo (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 12) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 6));

3

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za grafit, kot je opredeljeno v uredbi z dne 18. julija 2002 o izvozu grafita jedrske kakovosti (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike št. 176 z dne 30. julija 2002 (besedilo 13) in spremenjena z uredbo z dne 21. junija 2004 o širitvi Evropske unije, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 31. julija 2004 (besedilo 7));

4

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za biološke proizvode, kot je opredeljeno v uredbi z dne 14. maja 2007 in spremenjeno z uredbo z dne 18. marca 2010 o izvozu nekaterih genskih elementov in gensko spremenjenih organizmov (kakor je bila objavljena v Uradnem listu Francoske republike z dne 20. marca 2010);

5

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za določeno blago z dvojno rabo za francoske oborožene sile v tretjih državah (ministrski odlok z dne 31. julija 2014, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014);

6

nacionalno splošno dovoljenje za izvoz ali prenos znotraj EU določenega blaga z dvojno rabo za razstave ali sejme (ministrski odlok z dne 31. julija 2014, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 8. avgusta 2014);

7

nacionalno splošno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo za popravila civilnih zrakoplovov, imenovano tudi nacionalno splošno dovoljenje za „aeronavtično opremo“ (ministrski odlok z dne 14. januarja 2019, objavljen v Uradnem listu Francoske republike z dne 18. januarja 2019 (besedilo 19)).

Posebno blago, zajeto z dovoljenji, je navedeno v ustreznih uredbah.

8.4   Hrvaška

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v skladu s členom 12(6) Uredbe lahko izda ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (zakon o nadzoru blaga z dvojno rabo (Ur. l. 80/11 in 68/2013)).

8.5   Italija

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v naslednje namembne države: na Antarktiko (italijanske baze), v Argentino, Republiko Korejo in Turčijo.

(uredba z dne 4. avgusta 2003, objavljena v uradnem listu št. 202 z dne 1. septembra 2003)

8.6   Nizozemska

Na Nizozemskem veljata dve nacionalni splošni izvozni dovoljenji:

1

nacionalno splošno izvozno dovoljenje se uporablja za izvoz določenega blaga z dvojno rabo v vse namembne države, razen:

v Avstralijo, na Japonsko, v Kanado, na Norveško, Novo Zelandijo, v Švico in Združene države Amerike (ki so zajete že v Prilogi II, del 3, k Uredbi);

v Afganistan, Burmo/Mjanmar, Irak, Iran, Libanon, Libijo, Pakistan, Severno Korejo, Sirijo, Somalijo in Sudan.

(nacionalno splošno dovoljenje NL002 (Nationale Algemene Uitvoervergunning NL002));

2

nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga za informacijsko varnost v vse namembne države, razen v:

države, za katere velja embargo na orožje v skladu s členom 2, točka 19, Uredbe;

Afganistan, Armenijo, Azerbajdžan, Bahrajn, Bangladeš, Burundi, Džibuti, Egipt, Ekvatorialno Gvinejo, Esvatini, Etiopijo, Gambijo, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Indijo, Jemen, Katar, Kazahstan, na Kitajsko (vključno s Tajvanom, Hongkongom in Macaom), Kubo, v Kuvajt, Laos, Oman, Pakistan, Ruando, Saudovo Arabijo, Sirijo, Tadžikistan, na Tajsko, v Turčijo, Turkmenistan, Ukrajino, Uzbekistan, Vietnam in Združene arabske emirate.

(nacionalno splošno dovoljenje NL010 – Nationale Algemene Uitvoervergunning NL010 (items voor informatiebeveiliging))

8.7   Avstrija

V Avstriji veljajo štiri nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

1

AT001 za nekatero blago z dvojno rabo, če je ponovno izvoženo v državo izvora brez sprememb, ali če se blago enake količine in kakovosti izvozi v državo izvora, ali če se tehnologija ponovno izvozi z manjšimi dopolnitvami, in sicer v vsakem primeru v treh mesecih po njegovem uvozu v Evropsko unijo;

2

AT002 za izvoz določenega blaga z dvojno rabo pod določeno mejno vrednostjo;

3

AT003 za ventile in črpalke, določene v točkah 2B350g in 2B350i, v nekatere namembne države;

4

AT004 za frekvenčne pretvornike, določene v točki 3A225, ter pripadajočo programsko opremo in tehnologijo.

Podrobnosti teh dovoljenj so določene v členih 3 do 3c prvega odloka o zunanji trgovini, BGBl. II št. 343/2011 z dne 28. oktobra 2011, kakor je bil spremenjen z odlokom BGBl. II št. 430/2015 z dne 17. decembra 2015. Pogoji za njihovo uporabo (zahteve glede registracije in obveščanja) so navedeni v členu 16 navedenega odloka.

8.8   Finska

Nacionalno splošno izvozno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo v skladu s členom 12(6) Uredbe lahko izda ministrstvo za zunanje zadeve v skladu s členom 3(1) zakona o dvojni rabi št. 562/1996 (kakor je bil spremenjen).

9.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 22 UREDBE (POSEBEJ POOBLAŠČENI CARINSKI URADI)

Države članice morajo v skladu s členom 22 Komisiji sporočiti, ali so izkoristile možnost za določitev, da se lahko carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravijo samo v za to pooblaščenih carinskih uradih.

Preglednica v nadaljevanju vsebuje pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice in o katerih so uradno obvestile Komisijo. Podrobnosti o ukrepih so navedene za tem.

Država članica

Ali so bili v skladu s členom 22(1) določeni carinski uradi, v katerih se lahko opravijo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo?

BELGIJA

NE

BOLGARIJA

DA

ČEŠKA

NE

DANSKA

NE

NEMČIJA

NE

ESTONIJA

DA

IRSKA

NE

GRČIJA

NE

ŠPANIJA

NE

FRANCIJA

NE

HRVAŠKA

NE

ITALIJA

NE

CIPER

NE

LATVIJA

NE

LITVA

DA

LUKSEMBURG

NE

MADŽARSKA

NE

MALTA

NE

NIZOZEMSKA

NE

AVSTRIJA

NE

POLJSKA

DA

PORTUGALSKA

NE

ROMUNIJA

DA

SLOVENIJA

NE

SLOVAŠKA

NE

FINSKA

NE

ŠVEDSKA

NE

9.1   Bolgarija

Območne carinske urade Republike Bolgarije za strateško blago je odobril generalni direktor carinskega organa z odredbo ministrstva za finance št. 55/32-11385 z dne 14. januarja 2016 (Uradni list 9/2016). Seznam carinskih uradov v Bolgariji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču:

http://www.mi.government.bg/en/themes/evropeisko-i-nacionalno-zakonodatelstvo-v-oblastta-na-eksportniya-kontrol-i-nerazprostranenieto-na-or-225-338.html.

9.2   Estonija

Seznam carinskih uradov v Estoniji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču:

http://www.emta.ee/index.php?id=24795.

9.3   Litva

Seznam carinskih uradov v Litvi, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču:

https://www.lrmuitine.lt/web/guest/verslui/apribojimai/bendra#en.

9.4   Poljska

Seznam carinskih uradov na Poljskem, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20150000136&min=1.

9.5   Romunija

Seznam carinskih uradov v Romuniji, prek katerih lahko blago in tehnologije z dvojno rabo izstopijo iz carinskega območja EU ali vstopijo vanj, je objavljen na naslednjem spletišču: https://www.customs.ro/agenti-economici/instruirea-operatorilor-economici/vamuirea-marfurilor/produse-strategice.

10.   INFORMACIJE, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽILE V SKLADU S ČLENOM 23(1), TOČKA (A), UREDBE (NACIONALNI ORGANI, POOBLAŠČENI ZA: IZDAJO IZVOZNIH DOVOLJENJ ZA BLAGO Z DVOJNO RABO; IZDAJO DOVOLJENJ ZA IZVAJANJE POSREDNIŠKIH STORITEV IN TEHNIČNE POMOČI V SKLADU Z UREDBO; PREPOVED TRANZITA NEUNIJSKEGA BLAGA Z DVOJNO RABO V SKLADU Z UREDBO)

Komisija mora v skladu s členom 23(1), točka (a), Uredbe objaviti seznam organov, pooblaščenih za:

izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo;

izdajo dovoljenj za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu z Uredbo;

prepoved tranzita neunijskega blaga z dvojno rabo v skladu z Uredbo.

10.1   Belgija

Za regijo Bruselj – glavno mesto (kraji s poštnimi številkami od 1000 do 1299)

Service Public Régional de Bruxelles Brussels International –

Cellule licences – Cel vergunningen

Cataldo ALU

City-Center

Boulevard du Jardin Botanique 20

1035 Bruxelles/Brussel

BELGIJA

Tel. +32 28003727

Faks +32 28003824

E-naslov: calu@sprb.brussels

Spletišče: http://international.brussels/qui-sommes-nous/#permits-unit

Za Valonijo (kraji s poštnimi številkami od 1300 do 1499 in od 4000 do 7999)

Service public de Wallonie

Direction Générale de l’Economie, de l’Emploi et de la Recherche

Direction des Licences d’Armes

Michel Moreels

Chaussée de Louvain 14

5000 Namur

BELGIJA

Tel. +32 81649751

Faks +32 81649759/60

E-naslov: licences.dgo6@spw.wallonie.be

Spletišče: http://economie.wallonie.be/Licences_armes/Accueil.html

Za Flandrijo (kraji s poštnimi številkami od 1500 do 3999 in od 8000 do 9999)

Flemish Department of Foreign Affairs (flamski oddelek za zunanje zadeve)

Strategic Goods Control Unit (enota za nadzor strateškega blaga)

Michael Peeters

Havenlaan 88, p. p. 80

1000 Brussel

BELGIJA

Tel. +32 499589934

E-naslov: csg@buza.vlaanderen

Spletišče: www.fdfa.be/csg

10.2   Bolgarija

Medresorska komisija za nadzor izvoza in neširjenje orožja za množično uničevanje pri ministrstvu za gospodarstvo

1000 Sofia

8 Slavyanska Str.

BOLGARIJA

Tel. +359 29407771, +359 29407786

Faks +359 29880727

E-naslov: ivan.penchev@mi.government.bg in n.grahovska@mi.government.bg

Spletišče: www.exportcontrol.bg; http://www.mi.government.bg

10.3   Češka

Urad za dovoljenja ministrstva za industrijo in trgovino

Na Františku 32, 110 15 Prague 1

ČEŠKA

Tel. +420 224907638

Faks +420 224214558 ali +420 224221811

E-naslov: leitgeb@mpo.cz ali dual@mpo.cz

Spletišče: www.mpo.cz

10.4   Danska

Nadzor izvoza

Danski organ za gospodarske dejavnosti

Langelinie Allé 17

2100 Copenhagen

DANSKA

Tel. +45 35291000

Faks +45 35466632

E-naslov: eksportkontrol@erst.dk

Spletišče: v angleščini: www.exportcontrols.dk; v danščini: www.eksportkontrol.dk

10.5   Nemčija

Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle (zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza)

Frankfurter Strasse 29-35, 65760 Eschborn

NEMČIJA

Tel. +49 61969080

Faks +49 61969081800

E-naslov: ausfuhrkontrolle@bafa.bund.de

Spletišče: http://www.bafa.de/Ausfuhr

10.6   Estonija

Komisija za strateško blago, ministrstvo za zunanje zadeve, Islandi väljak 1, 15049 Tallinn

ESTONIJA

Tel. +372 6377192

Faks +372 6377199

E-naslov: stratkom@vm.ee

Spletišče: v angleščini: http://www.vm.ee/?q=en/taxonomy/term/58;

v estonščini: http://www.vm.ee/?q=taxonomy/term/50

10.7   Irska

Trade Licensing and Control Unit (urad za trgovinska dovoljenja in nadzor)

Department of Jobs, Enterprise and Innovation (oddelek za gospodarske dejavnosti, podjetništvo in inovacije)

Earlsfort Centre

Lower Hatch Street

Dublin 2

IRSKA

Kontaktna oseba: David Martin, Niamh Guihen

Tel. +353 16312328, +353 16312287

E-naslov: david.martin@dbei.gov.ie – niamh.guihen@dbei.gov.ie –

exportcontrol@dbei.gov.ie

Spletišče: https://www.djei.ie/en/What-We-Do/Trade-Investment/Export-Licences/

10.8   Grčija

Ministrstvo za zunanje zadeve

Generalni sekretariat za mednarodne gospodarske odnose in odprtost

B6 Direktorat za multilateralne gospodarske odnose in trgovinsko politiko

Kornarou 1 Street

10563 Atene

Grčija

Tel. +30 210-3286036/49/51

E-naslov: andreopoulou.dimitra@mfa.gr ; skourti.hara@mfa.gr ; skourt.katerina@mfa.gr

10.9   Španija

Organi, pooblaščeni za izdajo dovoljenj in odločanje o prepovedi tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo, so Secretaría General de Comercio Exterior (generalni sekretariat za zunanjo trgovino), carinski oddelek (Agencia Tributaria – Aduanas) in ministrstvo za zunanje zadeve (Ministerio de Asuntos Exteriores, Unión Europea y Cooperación).

Kontaktna oseba na uradu za dovoljenja: Ramón Muro Martínez, generalni podsekretar

Ministerio de Industria, Comercio y Turismo

Paseo de la Castellana, 162, 7a 28046 Madrid

ŠPANIJA

Tel. +34 913492587

Faks +34 913492470

E-naslov: rmuro@mincotur.es; sgdefensa.sscc@comercio.mineco.es

Spletišče: http://www.comercio.gob.es/es-ES/comercio-exterior/informacion-sectorial/material-de-defensa-y-de-doble-uso/Paginas/conceptos.aspx

10.10   Francija

Ministère de l’Économie et des Finances

Direction Générale des Enterprises

Service des biens à double usage (SBDU)

67 rue Barbès – BP 80001

94201 Ivry-sur-Seine Cedex

FRANCIJA

Tel. +33 179843419

E-naslov: doublusage@finances.gouv.fr

Spletišče: https://www.entreprises.gouv.fr/biens-double-usage

10.11   Hrvaška

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Direktorat za gospodarske zadeve in razvojno sodelovanje

Služba za nadzor izvoza

Trg N. Š. Zrinskog 7-8

10000 Zagreb

HRVAŠKA

Kontaktni osebi: Vesna Focht, Silvija Šplajt

Tel. +385 14598123, 122

Faks +385 14597788

E-naslov: kontrola.izvoza@mvep.hr

Spletišče: http://gd.mvep.hr/hr/kontrola-izvoza/

10.12   Italija

Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje

Nacionalni organ – UAMA (Enota za dovoljenja za materiale za oborožitev)

Viale Boston, 25

00144 Roma

ITALIJA

Tel. +39 0659932439

Faks +39 0659932103

E-naslov: uama.dualuse@esteri.it ; uama.dualuse@cert.esteri.it ; roberto.orlando@esteri.it

Spletišče: https://www.esteri.it/mae/it/ministero/struttura/uama/legislazione.html

10.13   Ciper

Ministrstvo za energijo, trgovino in industrijo), Andrea Araouzou 6, 1421 Nicosia

CIPER

Tel. +357 22867100, 22867197

Faks +357 22375120, 22375443

E-naslov: pevgeniou@meci.gov.cy

Spletišče: http://www.meci.gov.cy/MECI/trade/ts.nsf

10.14   Latvija

Odbor za nadzor strateškega blaga

Predsednik odbora: Andris Pelšs

Poslovni sekretar: Nauris Rumpe

Ministrstvo za zunanje zadeve

3, K. Valdemara street

Riga, LV-1395

LATVIJA

Tel. +371 67016426

E-naslov: nauris.rumpe@mfa.gov.lv

Spletišče: https://www.mfa.gov.lv/tautiesiem-arzemes/aktualitates-tautiesiem/20440-strategiskas-nozimes-precu-kontrole?lang=lv-LV

10.15   Litva

Organ, pooblaščen za izdajanje izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo, in organi, pooblaščeni za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev:

Ministrstvo Republike Litve za gospodarstvo in inovacije

Gedimino ave. 38/Vasario 16 st.2, LT-01104 Vilnius

LITVA

Kontaktni podatki:

Sektor za izvozno politiko

Oddelek za gospodarski razvoj

Tel. +370 70664680

E-naslov: vienaslangelis@eimin.lt

Spletišče: http://eimin.lrv.lt/lt/veiklos-sritys/eksportas/strateginiu-prekiu-kontrole

Organ, pooblaščen za prepoved tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo:

Carinski oddelek ministrstva republike Litve za finance

A. Jaksto str. 1/25, LT-01105 Vilnius

LITVA

Kontaktni podatki:

Služba za carinski kriminal

Tel. +370 52616960

E-naslov: budetmd@lrmuitine.lt

10.16   Luksemburg

(1)

Minister, pristojen za zunanjo trgovino

(2)

Minister, pristojen za zunanje zadeve

Poštni naslov

Ministère de l’Economie

Office du contrôle des exportations, importations et du transit (OCEIT)

19-21 Boulevard Royal

L-2449 Luxembourg

Tel. +352 226162

E-naslov: oceit@eco.etat.lu

10.17   Madžarska

Vladni urad glavnega mesta Budimpešta

Oddelek za trgovino, obrambno industrijo, nadzor izvoza in preskus plemenitih kovin

Enota za nadzor izvoza

Németvölgyi út 37-39

1124 Budapest

MADŽARSKA

Tel. +36 14585577

Faks +36 14585869

E-naslov: exportcontrol@bfkh.gov.hu

Spletišče: http://mkeh.gov.hu/haditechnika/kettos_felhasznalasu

10.18   Malta

Commerce Department (oddelek za trgovino), Brian Montebello, Trade Services (službe za trgovino)

MALTA

Tel. +356 25690214

Faks +356 21240516

E-naslov: brian.montebello@gov.mt

Spletišče: https://commerce.gov.mt/en/Trade_Services/Imports%20and%20Exports/Pages/DUAL%20USE/DUAL-USE-TRADE-CONTROLS.aspx

10.19   Nizozemska

Ministrstvo za zunanje zadeve

Generalni direktorat za mednarodne odnose

Oddelek za trgovinsko politiko in gospodarsko upravljanje

PO Box 20061, 2500 EB The Hague

NIZOZEMSKA

Tel. +31 703485954

Nizozemska carinska uprava/centralni urad za uvoz in izvoz, PO Box 30003, 9700 RD Groningen

NIZOZEMSKA

Tel. +31 881512400

Faks +31 881513182

E-naslov: DRN-CDIU.groningen@belastingdienst.nl

Spletišče: www.rijksoverheid.nl/exportcontrole

10.20   Avstrija

Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve

Sektor za upravljanje zunanje trgovine

Stubenring 1, 1010 Vienna

AVSTRIJA

Tel. +43 171100802335

Faks +43 171100808366

E-naslov: POST.III2_19@bmdw.gv.at

Spletišče: http://www.bmdw.gv.at/pawa

10.21   Poljska

Ministrstvo za podjetništvo in tehnologijo

Oddelek za trgovino s strateškim blagom in tehnično varnost

Pl. Trzech Krzyzy 3/5, 00-507 Warszawa

POLJSKA

Tel. +48 222629665

Faks +48 222629140

E-naslov: SekretariatDOT@mpit.gov.pl

Spletišče: https://www.gov.pl/web/przedsiebiorczosc-technologia/zezwolenia-na-obrot-produktami-podwojnego-zastosowania

10.22   Portugalska

Autoridade Tributária e Aduaneira

Carinski in davčni organ

Rua da Alfândega, 5

1049-006 Lisboa

PORTUGALSKA

Direktorica: Luísa Nobre; uradna oseba za dovoljenja: Maria Oliveira

Tel. +351 218813843

Faks +351 218813986

E-naslov: dsl@at.gov.pt

Spletišče: http://www.dgaiec.min-financas.pt/pt/licenciamento/bens_tecnologias_duplo_uso/bens_tecnologias_duplo_uso.htm

10.23   Romunija

Ministrstvo za zunanje zadeve

Oddelek za nadzor izvoza – ANCEX

Str. Polonă nr. 8, sector 1

010501, Bucureşti

ROMUNIJA

Tel. +40 374306950

Faks +40 374306924

E-naslov: dancex@mae.ro ; dan.marian@mae.ro

Spletišče: www.ancex.ro

10.24   Slovenija

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Kotnikova ulica 5

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIJA

Tel. +386 14003564

Faks +386 14003283

E-naslov: gp.mgrt@gov.si

Spletišče: https://www.gov.si/podrocja/podjetnistvo-in-gospodarstvo/mednarodno-gospodarsko-sodelovanje/

10.25   Slovaška

Za namene člena 9(6), točka (a), in člena 10(4) Uredbe:

Ministrstvo Slovaške republike za gospodarstvo

Oddelek za trgovinske ukrepe

Mlynské nivy 44/a

827 15 Bratislava 212

SLOVAŠKA

Tel. +421 248544059

Faks +421 243423915

E-naslov: Monika.Maruniakova@mhsr.sk

Spletišče: www.economy.gov.sk

Za namen člena 9(6), točka (b), Uredbe:

Urad finančne uprave za kazniva dejanja

Oddelek za droge in nevarne materiale

Enota za usklajevanje

Bajkalská 24

824 97 Bratislava

SLOVAŠKA

Tel. +421 258251221

E-naslov: Jozef.Pullmann@financnasprava.sk

10.26   Finska

Ministrstvo Finske za zunanje zadeve

Enota za nadzor izvoza

Merikasarminkatu 5F

FI - 00160 HELSINKI

Poštni naslov:

PO Box 176

FI-00023 GOVERNMENT

FINSKA

Tel. +358 295350000

E-naslov: vientivalvonta.um@formin.fi

Spletišče: http://formin.finland.fi/vientivalvonta

10.27   Švedska

1.

Inšpektorat za strateške proizvode (Inspektionen för strategiska produkter – ISP)

Naslov za obiske: Vretenvägen 13B, Solna

Poštni naslov: Box 6086,

SE-171 06 Solna

ŠVEDSKA

Tel. +46 84063100

Faks +46 84203100

E-naslov: registrator@isp.se.

Spletišče: http://www.isp.se/

ISP je pooblaščen za izdajo dovoljenj v vseh primerih, razen v tistih, ki so navedeni v točki 2 v nadaljevanju.

2.

Švedski organ za varstvo pred sevanji (Strålsäkerhetsmyndigheten), oddelek za neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varnost

Solna strandväg 96, SE-171 16 Stockholm

ŠVEDSKA

Tel. +46 87994000

Faks +46 87994010

E-naslov: registrator@ssm.se

Spletišče: http://www.ssm.se

Švedski organ za varstvo pred sevanji je pooblaščen za izdajanje dovoljenj za tranzit proizvodov iz skupine 0 iz Priloge 1 k Uredbi.


(1)  UL L 206, 11.6.2021, str. 1.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

8.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 66/61


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10574 – ADVENT / CALDIC)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 66/05)

1.   

Komisija je 31. januarja 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

Advent International Corporation in/ali njegova povezana podjetja („Advent“, ZDA),

Caldic Holdco B.V. („Caldic“, Nizozemska).

Podjetje Advent pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Caldic.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

Advent je vlagatelj zasebnega kapitala s sedežem v Bostonu, ZDA, ki se osredotoča na pridobivanje lastniških deležev in upravljanje investicijskih skladov v različnih sektorjih, vključno z industrijo, tehnologijo, maloprodajo, potrošniškimi izdelki in izdelki za prosti čas, zdravstvenim varstvom ter poslovnimi in finančnimi storitvami,

Caldic je mednarodni ponudnik rešitev z dodano vrednostjo na področju znanosti o življenju in posebnih kemikalij za stranke v sektorju znanosti o življenju in industrijskih sektorjih.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10574 – ADVENT / CALDIC

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


8.2.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 66/63


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10570 - ADVENT / PERMIRA / MCAFEE)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2022/C 66/06)

1.   

Komisija je 31. januarja 2022 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

Permira Holdings Limited („Permira“, Združeno kraljestvo),

Advent International Corporation („Advent“, ZDA),

McAfee Corp. („McAfee“, ZDA).

Podjetji Permira in Advent pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem McAfee. Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za podjetje Permira: zagotavljanje storitev upravljanja naložb številnim investicijskim skladom. Nadzoruje več portfeljskih podjetij, ki so dejavna v vrsti sektorjev v številnih jurisdikcijah,

za Advent: pridobivanje lastniških deležev in upravljanje investicijskih skladov v različnih sektorjih, vključno z zdravstvom, industrijo, tehnologijo, maloprodajo, potrošnjo in prostim časom ter poslovnimi in finančnimi storitvami,

za McAfee: zagotavljanje naprednih varnostnih rešitev za potrošnike. Podjetje McAfee je dejavno na področju oblikovanja in razvoja varnostnih izdelkov in storitev, osredotočenih zlasti na zagotavljanje, da so naprave, povezane z internetom, zaščitene pred zlonamernimi vsebinami.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.10570 - ADVENT / PERMIRA / MCAFEE

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.