Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2022/C 11/01)

Zadnja objava

UL C 2, 3.1.2022

Prejšnje objave

UL C 513, 20.12.2021

UL C 502, 13.12.2021

UL C 490, 6.12.2021

UL C 481, 29.11.2021

UL C 471, 22.11.2021

UL C 462, 15.11.2021

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank Amsterdam – Nizozemska) – Stichting Cartel Compensation, Equilib Netherlands BV/Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV in drugi

(Zadeva C-819/19) (1)

(Predhodno odločanje - Členi 81, 84 in 85 ES - Člen 53 Sporazuma EGP - Omejevalni sporazumi - Ravnanja podjetij v sektorju zračnega prevoza med Evropskim gospodarskim prostorom (EGP) in tretjimi državami, do katerih je prišlo v času veljavnosti členov 84 in 85 ES - Odškodninska tožba - Pristojnost nacionalnih sodišč za uporabo člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP)

(2022/C 11/02)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Amsterdam

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Stichting Cartel Compensation, Equilib Netherlands BV

Tožene stranke: Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV, Martinair Holland NV, Deutsche Lufthansa AG, Lufthansa Cargo AG, British Airways plc, Air France SA, Singapore Airlines Ltd, Singapore Airlines Cargo Pte Ltd, Swiss International Air Lines AG, Air Canada, Cathay Pacific Airways Ltd, Scandinavian Airlines System Denmark-Norway-Sweden, SAS AB, SAS Cargo Group A/S

Izrek

Člene 81, 84 in 85 ES ter člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 je treba razlagati tako, da je nacionalno sodišče pristojno, da v zasebnopravnem sporu v zvezi z odškodninsko tožbo, o kateri odloča po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 [ES], uporabi člen 81 ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru za ravnanja podjetij v sektorju zračnega prevoza med državo članico in tretjo državo, ki ni Švica, do katerih je prišlo pred 1. majem 2004, za ravnanja podjetij v sektorju zračnega prevoza med državo članico in Švico, do katerih je prišlo pred 1. junijem 2002, ter za ravnanja podjetij v sektorju zračnega prevoza med državo Evropskega gospodarskega prostora, ki ni država članica, in tretjo državo, do katerih je prišlo pred 19. majem 2005, čeprav v zvezi s temi ravnanji ni bila sprejeta nobena odločba na podlagi člena 84 ES ali člena 85 ES, če bi navedena ravnanja lahko prizadela trgovino med državami članicami oziroma trgovino med pogodbenicami Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Spetsializiran nakazatelen sad – Bolgarija) – kazenski postopek zoper Ivana Gavanozova

(Zadeva C-852/19) (1)

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Direktiva 2014/41/EU - Evropski preiskovalni nalog v kazenskih zadevah - Člen 14 - Pravno sredstvo - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 47 - Neobstoj pravnih sredstev v državi članici izdajateljici - Odreditev preiskave, zasega in zaslišanja priče prek videokonference)

(2022/C 11/03)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Stranka v postopku v glavni stvari

Ivan Gavanozov

Izrek

1.

Člen 14 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah v povezavi s členom 24(7) te direktive in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice izdajateljice evropskega preiskovalnega naloga, ki ne določa nobenega pravnega sredstva zoper izdajo evropskega preiskovalnega naloga, katerega predmet je izvedba preiskav in zasega ter izvedba zaslišanja priče prek videokonference.

2.

Člen 6 Direktive 2014/41 v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 4(3) PEU je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da pristojni organ države članice izda evropski preiskovalni nalog, katerega predmet je izvedba preiskav in zasega ter izvedba zaslišanja priče prek videokonference, če ureditev te države članice zoper izdajo takega evropskega preiskovalnega naloga ne določa nobenega pravnega sredstva.

---

(1)  UL C 68, 2.3.2020.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. novembra 2021 – Autostrada Wielkopolska S.A./Evropska komisija, Republika Poljska

(Zadeva C-933/19 P) (1)

(Pritožba - Državne pomoči - Koncesija za cestninsko avtocesto - Zakon, ki določa oprostitev plačila cestnine za nekatera vozila - Nadomestilo, ki ga država članica dodeli koncesionarju zaradi izgube prejemkov - Virtualna cestnina - Nadomestilo, ki je po mnenju Evropske komisije prekomerno in pomeni pomoč - Sklep, s katerim je Komisija pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom in s katerim je bilo naloženo vračilo te pomoči - Procesne pravice prejemnika pomoči - Obveznost Komisije, da je posebno pazljiva - Pojem „državna pomoč“ - Prednost - Izboljšanje pričakovanega finančnega položaja koncesionarja - Merilo zasebnega udeleženca v tržnem gospodarstvu - Izkrivljanje dokazov - Neustrezna obrazložitev - Izkrivljanje spornega sklepa - Nadomestitev obrazložitve - Obrnjeno dokazno breme - Kršitev načela primarnosti prava Unije - Sodni nadzor, ki ga mora izvesti Splošno sodišče - Obveznosti in omejitve)

(2022/C 11/04)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Autostrada Wielkopolska S.A. (zastopnika: O. Geiss, Rechtsanwalt, in T. Siakka, dikigoros)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, K. Herrmann in S. Noë, agenti), Republika Poljska (zastopnika: B. Majczyna in M. Rzotkiewicz, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Autostrada Wielkopolska S.A. se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

3.	Republika Poljska nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 87, 16.3.2020.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Berlin – Nemčija) – Energieversorgungscenter Dresden-Wilschdorf GmbH & Co. KG/Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-938/19) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Člen 2(1) - Področje uporabe - Člen 3(e) - Pojem „naprava“ - Vpliv na emisije in onesnaževanje okolja - Pomožne enote, ki ne proizvajajo emisij toplogrednih plinov - Člen 10a - Prehodna ureditev brezplačne dodelitve pravic do emisije - Predloga za zbiranje podatkov - Izračun popravljene kvote - Metoda za izračun - Sklep 2011/278/EU - Člen 6(1), tretji pododstavek - Odvajanje hladu v subjekt, ki je del sektorja, izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2)

(2022/C 11/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Energieversorgungscenter Dresden-Wilschdorf GmbH & Co. KG

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Izrek

1.

Člen 2(1) in člen 3(e) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki dopušča, da se v meje naprave, za katero velja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov na ravni Evropske unije, vključijo pomožne enote, ki ne povzročajo izpusta toplogrednih plinov, če izpolnjujejo merila, določena v členu 3(e) navedene direktive, kakor je bila spremenjena, in zlasti če lahko vplivajo na emisije in onesnaževanje s toplogrednimi plini, naštetimi v Prilogi II k tej direktivi, kakor je bila spremenjena.

2.

Izračun popravljene kvote iz predloge za zbiranje podatkov, ki jo je pripravila Evropska komisija na podlagi člena 7(5) Sklepa Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta – tudi če se izmerljiva toplota, dovedena iz naprave, za katero ne velja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov na ravni Evropske unije, lahko pripiše posebnemu toplotnemu toku – pomeni enotno kvoto, ki jo je treba med drugim za izračun števila pravic do emisije, ki so brezplačno dodeljene podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto, izračunati in uporabiti ob upoštevanju celovitega pristopa glede toplotnih tokov te podnaprave.

3.

Člen 6(1), tretji pododstavek, Sklepa 2011/278 je treba razlagati tako, da proces v podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto ne služi sektorju ali delu sektorja, za katerega se šteje, da je izpostavljen visokemu tveganju premestitve emisij CO2, če se ta proces nanaša na toploto, porabljeno za proizvodnjo hladu, ki se odvede in je porabljen znotraj subjekta, za katerega ne velja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov na ravni Evropske unije in ki je del sektorja ali dela sektorja, za katerega se šteje, da je izpostavljen visokemu tveganju premestitve emisij CO2, ker ta subjekt ni potrošnik toplote.

---

(1)  UL C 103, 30.3.2020.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos Aukščiausiasis Teismas – Litva) – UAB „Manpower Lit“/E.S., M.L., M.P., V.V., R.V.

(Zadeva C-948/19) (1)

(Predhodno odločanje - Socialna politika - Delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela - Direktiva 2008/104/ES - Člen 1 - Področje uporabe - Pojma „javno podjetje“ in „opravljanje gospodarske dejavnosti“ - Agencije Evropske unije - Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) kot „podjetje uporabnik“ v smislu člena 1(2) te direktive - Člen 5(1) - Načelo enakega obravnavanja - Osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve - Pojem „isto delovno mesto“ - Uredba (ES) št. 1922/2006 - Člen 335 PDEU - Načelo upravne avtonomije institucij Unije - Člen 336 PDEU - Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije)

(2022/C 11/06)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranke v postopku v glavni stvari

T Vlagateljica kasacijske pritožbe (tožeča stranka): UAB „Manpower Lit“

Druge stranke v postopku (tožene stranke): E.S., M.L., M.P., V.V., R.V.

Izrek

1.

Člen 1 Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela je treba razlagati tako, da to, da agencija za zagotavljanje začasnega dela napoti osebe, ki so z njo sklenile pogodbo o zaposlitvi, na Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), da bi tam opravljale delo, spada na področje uporabe te direktive.

2.

Člen 5(1) Direktive 2008/104 je treba razlagati tako, da se delovno mesto, na katerem delavec, zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, opravlja delo v okviru napotitve na Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), lahko šteje za „isto delovno mesto“ v smislu te določbe, in to tudi ob predpostavki, da vsa delovna mesta, na katerih EIGE delavce zaposli neposredno, vključujejo naloge, ki jih lahko opravljajo samo osebe, za katere veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije.

---

(1)  UL C 77, 9.3.2020.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 9. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgerich – Nemčija) – LW/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-91/20) (1)

(Predhodno odločanje - Skupna politika na področju azila in subsidiarne zaščite - Standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite - Direktiva 2011/95/EU - Člena 3 in 23 - Ugodnejši standardi, ki jih države članice lahko uvedejo ali ohranijo zaradi razširitve pravice do azila ali mednarodne zaščite na družinske člane upravičenca do mednarodne zaščite - Izvedeno priznanje statusa begunca, ki ga ima eden od staršev, njegovemu mladoletnemu otroku - Ohranjanje enotnosti družine - Koristi otroka)

(2022/C 11/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgerich

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: LW

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Izrek

Člen 3 in člen 23(2) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da država članica na podlagi ugodnejših nacionalnih določb izvedeno in zaradi ohranitve enotnosti družine prizna status begunca mladoletnemu otroku državljana tretje države, ki mu je bil ta status priznan na podlagi ureditve, uvedene s to direktivo, tudi v primeru, ko je ta otrok rojen na ozemlju te države članice in ima po drugem od staršev državljanstvo druge tretje države, v kateri ne bi tvegal preganjanja, pod pogojem, da ta otrok ni zajet z izključitvenim razlogom iz člena 12(2) te direktive in da zaradi svojega državljanstva ali drugega elementa, ki je značilen za njegov osebni pravni status, nima pravice do boljše obravnave v navedeni državi članici, kot je tista, ki izhaja iz priznanja statusa begunca. V zvezi s tem ni pomembno, ali je mogoče in razumno sprejemljivo, da se navedeni otrok in njegova starša nastanijo v tej drugi tretji državi.

---

(1)  UL C 209, 22.6.2020.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 11. novembra 2021 – Helenska republika/Evropska komisija

(Zadeva C-106/20 P) (1)

(Pritožba - Skupna kmetijska politika - EKJS in EKSRP - Odhodki, izključeni iz financiranja Evropske unije - Odhodki Helenske republike - Postopek potrditve skladnosti - Razlog, ki je bil prvič naveden med ustnim postopkom na prvi stopnji - Uredba (ES) št. 796/2004 - Člen 2, točka 2 - Uredba (EU) št. 1307/2013 - Člen 4(1)(h) - Pojem „trajni pašniki“ - Izkrivljanje dokazov - Delegirana uredba (EU) št. 907/2014 - Člen 12(4) - Enkratni popravek - Pogoji - Dokazno breme)

(2022/C 11/08)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: Helenska republika (zastopnice: E. Tsaousi, E. Leftheriotou in A. Vasilopoulou, agentke)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: M. Konstantinidis in A. Sauka, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 161, 11.5.2020.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (business and property courts, insolvency and companies list) – Združeno kraljestvo) – BJ kot stečajni upravitelj gospoda M, OV kot stečajni upravitelj gospoda M/gospa M, MH, ILA, gospod M

(Zadeva C-168/20) (1)

(Predhodno odločanje - Prosto gibanje oseb - Državljanstvo Unije - Člen 21 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Člen 49 PDEU - Enako obravnavanje - Direktiva 2004/38/ES - Člen 24(1) - Ureditev Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki za izvzetje pokojninskih pravic na podlagi pokojninskega sklada iz stečajne mase, ki je načeloma celotno in samodejno, določa zahtevo po odobritvi zadevnega pokojninskega sklada za davčne namene - Naložitev te zahteve v postopku zaradi insolventnosti državljana Unije, ki je uresničeval svojo pravico do prostega gibanja, da bi trajno opravljal dejavnost kot samozaposlena oseba v Združenem kraljestvu - Pokojninske pravice, ki jih ima ta državljan Unije iz pokojninskega sklada, ki je bil ustanovljen in odobren za davčne namene v njegovi državi članici izvora - Izključitev teh pokojninskih pravic iz navedenega izvzetja iz stečajne mase - Uporaba ureditve izvzetja iz stečajne mase za te pokojninske pravice, ki je za stečajnega dolžnika bistveno manj ugodna)

(2022/C 11/09)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (business and property courts, insolvency and companies list)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: BJ kot stečajni upravitelj gospoda M, OV kot stečajni upravitelj gospoda M

Tožene stranke: gospa M, MH, ILA, gospod M

Izrek

Člen 49 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje določbi prava države članice, v skladu s katero je za izvzetje pokojninskih pravic na podlagi pokojninskega sklada iz stečajne mase, ki je načeloma celotno in samodejno, določena zahteva, da je bil zadevni sklad v trenutku stečaja odobren za davčne namene v tej državi, če je ta zahteva naložena v položaju, v katerem ima državljan Unije, ki je pred osebnim stečajem uveljavljal pravico do prostega gibanja tako, da se je stalno nastanil v isti državi, da bi tam opravljal dejavnost samozaposlene osebe, pokojninske pravice iz pokojninskega sklada, ki je bil ustanovljen in odobren za davčne namene v njegovi državi članici izvora, razen če je za omejitev svobode ustanavljanja, ki jo zajema navedena nacionalna določba, podan nujni razlog v splošnem interesu, če je primerna za uresničitev cilja, ki mu sledi, in če ne presega tega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

---

(1)  UL C 262, 10.8.2020.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe The Labour Court, Ireland – Irska) – MG/Dublin City Council

(Zadeva C-214/20) (1)

(Predhodno odločanje - Zaščita varnosti in zdravja delavcev - Organizacija delovnega časa - Direktiva 2003/88/ES - Člen 2 - Pojem „delovni čas“ - Gasilec v rezervi - Razpoložljivost za delo v okviru sistema pripravljenosti - Opravljanje poklicne dejavnosti kot samozaposlena oseba v obdobju razpoložljivosti za delo - Omejitve, ki izhajajo iz sistema pripravljenosti)

(2022/C 11/10)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

The Labour Court, Ireland

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: MG

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Dublin City Council

Izrek

Člen 2, točka 1, Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da obdobje, v katerem je gasilec v rezervi na razpolago za delo v okviru sistema pripravljenosti in v katerem ta delavec z dovoljenjem svojega delodajalca opravlja poklicno dejavnost kot samozaposlena oseba, vendar mora v primeru nujnega poziva v gasilski dom svoje brigade prispeti najpozneje v 10 minutah, ni „delovni čas“ v smislu te določbe, če iz celovite presoje vseh okoliščin obravnavanega primera, zlasti iz obsega in podrobnejše ureditve te možnosti opravljanja druge poklicne dejavnosti ter neobstoja obveznosti sodelovanja pri vseh intervencijah, ki jih izvede navedena brigada, izhaja, da zaveze, ki so navedenemu delavcu naložene v tem obdobju, niso take, da objektivno in bistveno vplivajo na njegovo možnost, da v tem obdobju prosto razpolaga s časom, v katerem se opravljanje njegovih poklicnih nalog gasilca v rezervi ne zahteva.

---

(1)  UL C 262, 10.8.2020.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Supremo – Španija) – Ferimet SL/Administración General del Estado

(Zadeva C-281/20) (1)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 168 - Pravica do odbitka - Člen 199 - Sistem obrnjene davčne obveznosti - Načelo davčne nevtralnosti - Vsebinski pogoji za pravico do odbitka - Status davčnega zavezanca dobavitelja - Dokazno breme - Utaja - Zloraba - Račun, na katerem je naveden fiktivni dobavitelj)

(2022/C 11/11)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Ferimet SL

Nasprotna stranka: Administración General del Estado

Izrek

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v povezavi z načelom davčne nevtralnosti je treba razlagati tako, da je treba davčnemu zavezancu zavrniti pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) v zvezi s pridobitvijo blaga, ki mu je bilo dobavljeno, kadar je ta davčni zavezanec na računu, ki ga je sam izdal za to transakcijo v okviru uporabe sistema obrnjene davčne obveznosti, zavestno navedel fiktivnega dobavitelja, če ob upoštevanju dejanskih okoliščin in dokazov, ki jih je predložil ta davčni zavezanec, ni podatkov, potrebnih za preveritev, ali je imel resnični dobavitelj status davčnega zavezanca, ali če je pravno zadostno dokazano, da je navedeni davčni zavezanec utajil DDV ali da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je transakcija, s katero se utemeljuje pravica do odbitka, povezana s takšno utajo.

---

(1)  UL C 320, 28.9.2020.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Regione Veneto/Plan Eco Srl

(Zadeva C-315/20) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Uredba (ES) št. 1013/2006 - Pošiljke odpadkov - Člen 3(5) in člen 11(1)(i) - Direktiva 2008/98/ES - Ravnanje z odpadki - Člen 16 - Načeli samozadostnosti in bližine - Odločba 2000/532/ES - Evropski katalog odpadkov (EKO) - Mešani komunalni odpadki, ki so bili predmet mehanske obdelave, s katero se njihova narava ni spremenila)

(2022/C 11/12)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Regione Veneto

Tožena stranka: Plan Eco Srl

ob udeležbi: Futura Srl

Izrek

Člen 3(5) in člen 11 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov je treba razlagati tako, da pristojni organ države odpreme ob upoštevanju načel samozadostnosti in bližine zlasti na podlagi razloga iz člena 11(1)(i) te uredbe lahko nasprotuje pošiljki mešanih komunalnih odpadkov, ki so bili po mehanski obdelavi za njihovo energetsko predelavo, s katero pa njihove prvotne lastnosti niso bile bistveno spremenjene, razvrščeni pod klasifikacijsko številko 19 12 12 seznama odpadkov, ki je določen v Prilogi k Odločbi Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (2000/532/ES), kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 (2014/955/EU).

---

(1)  UL C 304, 14.9.2020.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Bank Sepah/Overseas Financial Limited, Oaktree Finance Limited

(Zadeva C-340/20) (1)

(Predhodno odločanje - Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) - Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran - Uredba (ES) št. 423/2007 - Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, za katere je Svet Evropske unije ugotovil, da sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja - Pojma „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ - Možnost uporabe ukrepa zavarovanja na zamrznjenih sredstvih in gospodarskih virih - Terjatev, ki je nastala pred zamrznitvijo sredstev ter ni povezana z iranskim jedrskim in balističnim programom)

(2022/C 11/13)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranke v postopku v glavni stvari

Vlagatelj kasacijske pritožbe: Bank Sepah

Nasprotni stranki v postopku s kasacijsko pritožbo: Overseas Financial Limited, Oaktree Finance Limited

Izrek

1.

Člen 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu v povezavi s členom 1(h) in (j) Uredbe št. 423/2007, člen 16(1) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 v povezavi s členom 1(h) in (i) Uredbe št. 961/2010 in člen 23(1) Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 v povezavi s členom 1(j) in (k) Uredbe št. 267/2012 je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se na zamrznjenih sredstvih ali gospodarskih virih v okviru skupne zunanje in varnostne politike brez predhodnega dovoljenja pristojnega nacionalnega organa izvršijo ukrepi zavarovanja, ki v korist zadevnega upnika ustanavljajo pravico do prednostnega poplačila glede na druge upnike, tudi če posledica teh ukrepov ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.

2.

Okoliščina, da vzrok za terjatev, ki jo je treba izterjati pri osebi ali subjektu, katerega premoženje je zamrznjeno, ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom ter je nastal pred sprejetjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006) z dne 23. decembra 2006, ni upoštevna za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje.

---

(1)  UL C 339, 12.10.2020.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband eV/Dr. August Oetker Nahrungsmittel KG

(Zadeva C-388/20) (1)

(Predhodno odločanje - Uredba (EU) št. 1169/2011 - Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom - Člen 9(1), točka 1 - Označba hranilne vrednosti - Člen 31(3), drugi pododstavek - Izračun energijske vrednosti in količine hranil - Možnost predložitve teh informacij za živilo po pripravi - Pogoji - Člen 33(2), drugi pododstavek - Navedbe na porcijo ali na jedilno enoto)

(2022/C 11/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband eV

Tožena stranka: Dr. August Oetker Nahrungsmittel KG

Izrek

Člen 31(3), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 je treba razlagati tako, da se ta določba uporablja le za živila, za katera je potrebna priprava in je način priprave določen vnaprej.

---

(1)  UL C 433, 14.12.2020.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 11. novembra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Krajský soud v Brně – Češka republika) – ELVOSPOL/Odvolací finanční ředitelství

(Zadeva C-398/20) (1)

(Predhodno odločanje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 90 - Znižanje davčne osnove za DDV - Celotno ali delno neplačilo cene zaradi stečaja dolžnika - Pogoji, določeni v nacionalni ureditvi za popravek izstopnega DDV - Pogoj, v skladu s katerim delno ali v celoti neplačana terjatev ne sme nastati v šestmesečnem obdobju pred razglasitvijo stečaja družbe dolžnice - Neskladnost)

(2022/C 11/15)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Krajský soud v Brně

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ELVOSPOL

Tožena stranka: Odvolací finanční ředitelství

Izrek

Člen 90 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, ki za popravek zneska davka na dodano vrednost določa pogoj, da delno ali v celoti neplačana terjatev ni nastala v šestmesečnem obdobju pred razglasitvijo stečaja družbe dolžnice, čeprav ta pogoj ne dopušča izključitve, da lahko ta terjatev nazadnje postane dokončno neizterljiva.

---

(1)  UL C 359, 26.10.2020.

Pritožba, ki jo je Sun Stars & Sons Pte Ltd vložila 12. julija 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. maja 2021 v zadevi T-638/19, Sun Stars & Sons/EUIPO – Valvis Holding (AC AQUA AC)

(Zadeva C-424/21 P)

(2022/C 11/16)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Sun Stars & Sons Pte Ltd (zastopnica: M. Maček, odvetnica)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Valvis Holding SA

Sodišče (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 11. novembra 2021 odločilo, da pritožba ni dopustna in da družba Sun Stars & Sons Pte Ltd nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je Sun Stars & Sons Pte Ltd vložila 12. julija 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. maja 2021 v zadevi T-637/19, Sun Stars & Sons/EUIPO – Carpathian Springs (AQUA CARPATICA)

(Zadeva C-425/21 P)

(2022/C 11/17)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Sun Stars & Sons Pte Ltd (zastopnica: M. Maček, odvetnica)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Carpathian Springs SA

Sodišče (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 11. novembra 2021 odločilo, da pritožba ni dopustna in da družba Sun Stars & Sons Pte Ltd nosi svoje stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa — CAAD) (Portugalska) 26. julija 2021 – The Navigator Company S.A., Navigator Pulp Figueira S.A./Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-459/21)

(2022/C 11/18)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa — CAAD)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: The Navigator Company S.A., Navigator Pulp Figueira S.A.

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali načelo enakovrednosti nasprotuje nacionalni ureditvi na področju DDV, kot je določena v členu 21(1) Código do Imposto sobre o Valor Acrescentado (zakonik o davku na dodano vrednost, CIVA), ki je ohranjena na podlagi klavzule standstill in ki izključuje v celoti ali v višini 50 % pravico do odbitka DDV, plačanega v zvezi s stroški motornih vozil, potnih stroškov in stroškov nastanitve ter stroškov reprezentance, ki jih je v okviru davka od dohodkov pravnih oseb mogoče odbiti v celoti kot odhodke (ne da bi to posegalo v dokazovanje a posteriori in pod določenimi pogoji), ali jih je mogoče v okviru avtonomne obdavčitve dejansko odbiti kot stroške v deležu, ki je višji od 50 %?

Pritožba, ki jo je König Ludwig International GmbH & Co. KG vložila 29. julija 2021 zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 31. maja 2021 v zadevi T-332/20, König Ludwig International/EUIPO

(Zadeva C-465/21 P)

(2022/C 11/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: König Ludwig International GmbH & Co. KG (zastopnika: O. Spuhler, Rechtsanwalt, J. Stock, Rechtsanwältin)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Sodišče Evropske unije (senat za dopustitev pritožb) je s sklepom z dne 12. novembra 2021 sklenilo, da se pritožba ne dopusti in da mora družba König Ludwig International GmbH & Co. KG nositi lastne stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Wiesbaden (Nemčija) 14. septembra 2021 – BU/Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-564/21)

(2022/C 11/20)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Wiesbaden

Stranki v postopku v glavni stvari

Predlagatelj: BU

Nasprotna stranka: Bundesrepublik Deutschland, ki jo zastopa Bundesamt für Migration und Flüchtlinge

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali iz pravice do pravičnega sojenja iz člena 47 Listine izhaja, da se upravni spis (tudi v elektronski obliki), ki ga mora javni organ predložiti v okviru vpogleda v spis ali sodnega nadzora, predloži tako, da je popoln in z oštevilčenimi stranmi, tako da so spremembe sledljive?

2.

Ali člena 23(1) in 46, od (1) do (3), Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (1) nasprotujeta nacionalni upravni praksi, v skladu s katero organ pravnemu zastopniku prosilca za azil in sodišču vedno predloži le izvleček iz elektronskega sistema za upravljanje dokumentov, ki vsebuje nepopoln, nestrukturiran in nekronološki skupek elektronskih PDF-datotek, ne da bi jima bila na voljo struktura in kronološki potek dogodkov, kaj šele vidna celotna vsebina elektronskega spisa?

3.	Ali iz členov 11(1) in 45(1)(a) Direktive 2013/32/EU izhaja, da mora odločevalec organa za azil odločbo podpisati lastnoročno, jo vložiti v spis ali jo mora prosilcu vročiti tudi kot lastnoročno podpisan dokument?

4.	Ali je lastnoročni podpis v smislu člena 11(1) in člena 45(1)(a) Direktive 2013/32/EU podan, če je odločevalec odločbo podpisal, vendar je bila ta odločba nato poskenirana, izvirnik pa uničen, s čimer je pisna oblika odločbe samo delna?

---

(1)  UL 2013 L 180, str. 60.

Pritožba, ki sta jo Public.Resource.Org, Inc., Right to Know CLG vložili 23. septembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 14. julija 2021 v zadevi T-185/19, Public.Resource.Org, Inc. in Right to Know CLG/Evropska komisija

(Zadeva C-588/21 P)

(2022/C 11/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnika: Public.Resource.Org, Inc. in Right to Know CLG (zastopniki: F. Logue, Solicitor, J. Hackl, Rechtsanwalt, C. Nüßing, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Comité européen de normalisation (CEN), Asociación Española de Normalización (UNE), Asociaţia de Standardizare din România (ASRO), Association française de normalisation (AFNOR), Austrian Standards International (ASI), British Standards Institution (BSI), Bureau de normalisation/Bureau voor Normalisatie (NBN), Dansk Standard (DS), Deutsches Institut für Normung eV (DIN), Koninklijk Nederlands Normalisatie Instituut (NEN), Schweizerische Normen- Vereinigung SNV, Standard Norge, Suomen Standardisoimisliitto ry (SFS), Svenska institutet för standarder (SIS), Institut za standardizaciju Srbije (ISS)

Predlogi

Pritožnika Sodišča predlagata, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo in odobri dostop do zaprošenih dokumentov (EN 71-4:2013, EN 71-5:2015, EN 71-12:2013, in EN 12472:2005+A1:2009);

—	podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Prvi pritožbeni razlog: napaka pri presoji glede uporabe izjeme iz prve alineje člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 (1). a. Prvi del: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je nepravilno ocenilo zaščito avtorskih pravic, ker: — ni ugotovilo, da zaprošeni harmonizirani standardi ne morejo biti zaščiteni z avtorsko pravico, ker so del prava EU in vladavina prava zahteva prost dostop do predpisov; — ni ugotovilo, da čeprav bi bili zaprošeni harmonizirani standardi lahko zaščiteni z avtorsko pravico, bi moral prosti dostop do predpisov prevladati nad zaščito avtorske pravice; — je napačno ugotovilo, da Komisija ni bila pooblaščena za preučitev, ali so bili zaprošeni harmonizirani standardi zaščiteni z avtorsko pravico in ker — je napačno ugotovilo, da zaprošeni harmonizirani standardi pomenijo intelektualno stvaritev in torej „delo“, ki je lahko zaščiteno z avtorsko pravico. b. Drugi del: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo pri svoji oceni učinka na poslovne interese, ker: — je napačno uporabilo domnevo, da bi zaprošeni harmonizirani standardi oslabili varstvo interesa, ki ga varuje prva alineja člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ker — ni presodilo specifičnih učinkov na poslovne interese.

2.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ker ni bil priznan prevladujoč javni interes. Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, ker ni priznalo prevladujočega javnega interesa, saj: — je napačno ugotovilo, da pritožnika nista izkazala specifičnih razlogov v utemeljitev njune prošnje; — je upoštevalo nerelevanten dejavnik, in sicer delovanje Evropskega standardizacijskega sistema; — je ugotovilo, da sodba James Elliott (C-613/14) (2) ne ustvarja obveznosti proaktivnega razširjanja za harmonizirane standarde in ker — je ugotovilo, da harmonizirani standardi pravno učinkujejo le v razmerju do zadevnih oseb.

---

(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

(2)  Sodba Sodišča z dne 27. oktobra 2016 (C-613/14, James Elliott Construction, EU:C:2016:821).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský súd v Prešove (Slovaška) 28. septembra 2021 – SP, CI/Všeobecná úverová banka a.s.

(Zadeva C-598/21)

(2022/C 11/22)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Krajský súd v Prešove

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: SP, CI

Tožena stranka: Všeobecná úverová banka a.s.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali člen 47 v povezavi s členoma 7 in 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju: Direktiva 93/13/EGS o nepoštenih pogojih), Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju: Direktiva 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah) ter načelo učinkovitosti prava Evropske unije nasprotujejo pravni ureditvi, kot je člen 53(9) in člen 565 Občiansky zakonnik (civilni zakonik), v skladu s katerimi se pri predčasni zapadlosti ne upošteva sorazmernosti te posledice, zlasti teže kršitve obveznosti potrošnika glede na višino kredita in roka za njegovo odplačilo?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen (torej da ne nasprotujejo), predložitveno sodišče zastavlja naslednja vprašanja: 2.a) Ali člen 47 v povezavi s členoma 7 in 38 Listine, Direktiva 93/13/ES (1) o nepoštenih pogojih, Direktiva 2005/29/ES (2) o nepoštenih poslovnih praksah in načelo učinkovitosti prava Evropske unije nasprotujejo sodni praksi, v skladu s katero se vsebinsko ne prepreči uresničitve hipoteke z zasebno dražbo na nepremičnini, ki je stanovanje potrošnikov ali drugih oseb, in se obenem ne upošteva teža kršitve obveznosti potrošnika glede na višino kredita in obdobje kreditiranja, tudi tedaj, kadar obstaja drug način izpolnitve terjatve kreditodajalca s sodno izvršbo, v kateri prodaja stanovanja, obremenjenega s hipoteko, ni prioritetna? 2.b) Ali je treba člen 3(1) Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah razlagati tako, da varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami pri kreditiranju potrošnikov zajema vse načine plačila terjatve kreditodajalca, vključno s sklenitvijo novega kredita zaradi pokritja obveznosti, ki izhajajo iz prejšnjega kredita? 2.c) Ali je treba Direktivo 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah razlagati tako, da je nepoštena poslovna praksa tudi ravnanje kreditodajalca, ki da večkrat kredit potrošniku, ki ni zmožen odplačevati kreditov, tako da iz tega nastane veriga kreditov, ki jih kreditodajalec potrošniku dejansko ne izplača, temveč jih zadrži zaradi pokritja prejšnjih kreditov in celotnih stroškov kreditov? 2.d) Ali je treba člen 2(2)(a) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2008/48/EGS o potrošniških kreditih) (3) v povezavi z uvodno izjavo 10 te direktive razlagati tako, da ne izključuje uporabe te direktive tudi v primeru kredita, ki ima vse značilnosti potrošniškega kredita, vendar gre za nenamenski kredit, pri katerem je kreditodajalec celotni kredit z izjemo nepomembnega dela zadržal zaradi pokritja prejšnjih potrošniških kreditov, kot zavarovanje pa je dogovorjena hipoteka na nepremičnini? 2.e) Ali je treba sodbo Sodišča Evropske unije z dne 21. aprila 2016, Radlinger in Radlingerová, (C-377/14), ECLI:EU:C:2016:283, razlagati tako, da se uporablja tudi za pogodbo o sklenitvi potrošniškega kredita, kadar je na podlagi te pogodbe del vzetega kredita namenjen pokritju stroškov kreditodajalca?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

(2)  UL 2005, L 149, str. 22.

(3)  UL 2008, L 133, str. 66.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Administrativo e Fiscal de Braga, Juízo Administrativo Comum (Portugalska) 28. Septembra 2021 – Vapo Atlantic SA/Entidade Nacional para o Setor Energético E.P.E. (ENSE) in drugi

(Zadeva C-604/21)

(2022/C 11/23)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Administrativo e Fiscal de Braga, Juízo Administrativo Comum

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vapo Atlantic SA

Tožena stranka: Entidade Nacional para o Setor Energético E.P.E. (ENSE)

Drugi stranki v postopku: Fundo Ambiental, Fundo de Eficiência Energética (FEE)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen l, točka 3, Direktive 98/34/ES (1) razlagati tako, da opredelitev odstotka biogoriv – ki ga mora posamezen gospodarski subjekt v skladu s členom 7a Direktive 98/70/ES, (2) uvedenim z Direktivo 2009/30/ES, (3) in v skladu s ciljem, navedenim v členu 3(4) Direktive 2009/28/ES, (4) dodati gorivom, ki jih sprosti v porabo, kot je to v primeru sporne nacionalne zakonodaje – ustreza pojmu „druga zahteva“ za namene določb člena 8(1) navedene direktive?

2.

Ali je treba člen 8(1) Direktive 98/34/ES, natančneje, besedilo „razen kadar gre le za prenos celotnega besedila mednarodnega ali evropskega standarda“, razlagati tako, da izključuje določbo nacionalnega prava, v kateri so opredeljeni odstotki dodajanja biogoriv, v skladu s tem, kar je določeno v členu 7a(2) Direktive 98/70/ES, uvedenem z Direktivo 2009/30/ES, in v skladu s ciljem, navedenim v členu 3(4) Direktive 2009/28/ES?

3.	Ali je treba določbe člena 4(1), drugi pododstavek, Direktive 2009/30/ES, in člena 4(1) Direktive (EU) 2015/1513 (5) razlagati tako, da gre za zaščitne klavzule, določene v zavezujočih aktih Skupnosti, za namene člena 10(1), tretja alinea, Direktive 98/34/ES?

4.

Če se izkaže, da je odgovor na to vprašanje potreben glede na odgovor na prejšnja vprašanja, ali je treba določbe člena 8(1) Direktive 98/34/ES razlagati tako, da proti gospodarskemu subjektu ni mogoče uveljavljati nacionalne določbe, kakršna je ta v obravnavanem sporu, v kateri je opredeljen odstotek dodajanja biogoriv in s katero je prenesen člen 7a(2) Direktive 98/70/ES, uveden z Direktivo 2009/30/ES?

---

(1)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 23, str. 182)

(3)  Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (UL 2009, L 140, str. 88).

(4)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL 2009, L 140, str. 16).

(5)  Direktiva (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL 2015, L 239, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Szegedi Törvényszék (Madžarska) 4. oktobra 2021 – Napfény-Toll Kft./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

(Zadeva C-615/21)

(2022/C 11/24)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Szegedi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Napfény-Toll Kft

Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba načelo pravne varnosti in načelo učinkovitosti, ki sta del prava Skupnosti, razlagati tako, da ne nasprotujeta ureditvi države članice, ki sodišču ne dopušča proste presoje, kot je ureditev iz člena 164(5) az adózás rendjéről szóló 2003. évi XCII. törvény (zakon XCII iz leta 2003 o zakoniku o davčnem postopku, v nadaljevanju: prejšnji zakonik o davčnem postopku), kot tudi praksi, ki temelji na tej ureditvi, na podlagi katerih se na področju davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) zastaralni rok pravice davčne uprave do odmere davka prekine za ves čas trajanja sodnih nadzorov, ne glede na število ponovljenih upravnih davčnih postopkov in ne da bi bilo skupno trajanje prekinitev v primeru več zaporednih sodnih nadzorov omejeno, tudi kadar sodišče, ki odloča o odločbi davčnega organa, sprejeti v ponovljenem postopku na podlagi predhodne sodne odločbe, ugotovi, da davčni organ ni upošteval navodil iz te sodne odločbe, drugače povedano, da je bil nov sodni postopek izveden po krivdi navedenega organa?

Tožba, vložena 29. oktobra 2021 – Evropski parlament/Evropska komisija

(Zadeva C-657/21)

(2022/C 11/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: R. Crowe, U. Rösslein, C. Burgos, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da je Evropska komisija s tem, da ni zagotovila popolne in takojšnje uporabe Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije od njenega začetka uporabe 1. januarja 2021, kršila Pogodbi;

—	podredno, razglasi naj se ničnost nezakonite zavrnitve Komisije, da bi zagotovila takojšnjo uporabo Uredbe 2020/2092 od datuma začetka njene uporabe;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti Komisije iz drugega stavka člena 17(1) PEU, da skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi.

Komisija Uredbe 2020/2092 ne uporablja v celoti, ker je zase nezakonito izključila uporabo temeljne določbe člena 6 Uredbe, in sicer do izdelave smernic o uporabi Uredbe, kar bo storila šele po izdaji sodb Sodišča v zvezi z ničnostnima tožbama, ki sta ju državi članici vložili zoper Uredbo. Ta neuporaba Uredbe v celoti do izdaje sodb Sodišča v zvezi z ničnostnima tožbama pomeni kršitev obveznosti Komisije iz člena 17(1) PEU, da skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi.

Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti Komisije iz tretjega pododstavka člena 17(3) PEU, da mora biti pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna.

To, da Komisija po navodilih Evropskega sveta ni zagotovila popolne in takojšnje uporabe Uredbe brez samoomejitev od začetka njene uporabe, pomeni kršitev njene obveznosti neodvisnosti iz tretjega pododstavka člena 17(3) PEU.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 13(2) PEU ter načel institucionalnega ravnovesja in lojalnega vzajemnega sodelovanja.

To, da Komisija po navodilih Evropskega sveta ni zagotovila popolne in takojšnje uporabe Uredbe brez samoomejitev od začetka njene uporabe, pomeni kršitev člena 13(2), v skladu s katerim vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, ter načel institucionalnega ravnovesja in lojalnega vzajemnega sodelovanja.

---

(1)  UL 2020, L 433I, str. 1.

Pritožba, ki jo je družba MKB Multifunds BV vložila 5. novembra 2021 zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 6. septembra 2021 v zadevi T-277/20, MKB Multifunds/Komisija

(Zadeva C-665/21 P)

(2022/C 11/26)

Jezik postopka: nizozemska

Stranki

Pritožnica: MKB Multifunds BV (zastopnika: J.M.M. van de Hel in R. Rampersad, advocaten)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija in Kraljevina Nizozemska

Predlogi

MKB Multifunds predlaga

—	razglasitev pritožbe družbe MKB Multifunds za utemeljeno in dopustno,

—	razveljavitev sklepa Splošnega sodišča,

—	nadomestitev sklepa s sodbo Sodišča in razglasitev sklepa Komisije za ničnega, ter

—	naložitev stroškov, ki so nastali družbi MKB Multifunds, Evropski komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da je zahtevek družbe MKB Multifunds nedopusten. Presoja Splošnega sodišča naj bi bila pravno napačna. Družba MKB Multifunds navaja naslednje pritožbene razloge:

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi v točkah od 36 do 38 sklepa napačno uporabilo pravo s tem, da ni uporabilo člena 36 Protokola (št. 3) o statutu Sodišča in člena 51 PEU. Po mnenju Splošnega sodišča navedbe družbe MKB Multifunds nimajo nobene dokazne vrednosti, ker gre „le za izjavo“. Splošno sodišče naj ne bi utemeljilo, zakaj navedbe družbe MKB Multifunds niso verodostojne. Zato naj sklep ne bi bil zadostno obrazložen.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi v točki 30 sklepa podalo napačno razlago pojma „zainteresirana stranka“ v smislu člena 1(h)Uredbe 2015/1589 (1). Razlaga Splošnega sodišča naj bi namreč izhajala iz tega, da mora družba MKB Multifunds dokazati, da je bila dejansko dejavna v sektorju krovnih skladov in s tem v neposredni konkurenci z družbo DVI ter da je utrpela konkretne posledice. To naj ne bi bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je podjetje zainteresirana stranka, če (i) je (potencialni) konkurent, ki ni dejaven na istem trgu, in če (ii) bi lahko nezakonito dodeljena pomoč negativno vplivala na njegove interese. Z napačno uporabo prava naj bi Splošno sodišče uporabilo prestrogo merilo in naj ne bi priznalo, da je družba MKB Multifunds vsaj potencialna konkurentka družbe DVI in da je družba MKB Multifunds zadostno zatrjevala, da je nezakonito dodeljena pomoč negativno vplivala na njene interese.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi v točkah od 53 do 55 sklepa podalo preozko razlago pojma „neposredno nanašanje“ v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. Tako naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo, da je družba MKB Multifunds predložila konkretne argumente, iz katerih je razvidno, da sklep Komisije na družbo KB Multifunds vpliva zaradi nekaterih osebnih značilnosti ali zaradi posebnih dejanskih okoliščin, ki jo ločujejo od drugih oseb.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).

Pritožba, ki jo je KN vložila 9. novembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 1. septembra 2021 v zadevi T-377/20, KN/EESO

(Zadeva C-673/21 P)

(2022/C 11/27)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: KN (zastopnika: M. Casado García-Hirschfeld in M. Aboudi, avocats)

Druga stranka v postopku: Evropski ekonomsko-socialni odbor

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 1. septembra 2021, KN/EESO (T-377/20) razveljavi;

—	ugodi predlogom, ki so bili podani na prvi stopnji;

—	EESO naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v okviru pritožbe izpodbija zlasti točke od 102 do 106, od 167 do 169, od 171 do 177 in 197 izpodbijane sodbe.

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na izkrivljanje dejstev v izpodbijani sodbi in na očitne napake pri presoji, zaradi katerih je obrazložitev pravno pomanjkljiva.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Jenkinson/Svet in drugi

(Zadeva T-602/15 RENV) (1)

(Arbitražna klavzula - Mednarodno civilno osebje na mednarodnih misijah Evropske unije - Zaposlovanje na podlagi pogodbe - Zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas - Predlog za preoblikovanje vseh pogodbenih razmerij v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - Tožba zaradi pogodbene odgovornosti - Tožba zaradi nepogodbene odgovornosti)

(2022/C 11/28)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Liam Jenkinson (Killarney, Irska) (zastopnica: N. de Montigny, odvetnica)

Tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopnika: A. Vitro in M. Bishop, agenta), Evropska komisija (zastopniki: B. Mongin, D. Bianchi in G. Gattinara, agenti), Evropska služba za zunanje delovanje (zastopniki: S. Marquardt, R. Spáč in E. Orgován, agenti), Eulex Kosovo (Priština, Kosovo) (zastopnica: E. Raoult, odvetnica)

Predmet

Primarno, prvič, predlog na podlagi člena 272 PDEU za preoblikovanje vseh pogodb o zaposlitvi tožeče stranke v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za doseg povračila škode, ki izhaja iz pogodbene odgovornosti in ki naj bi nastala zaradi tega, ter drugič, predlogi na podlagi členov 268 in 340 PDEU za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti Sveta, Komisije in ESZD oziroma misije Eulex Kosovo.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.

Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in misija Eulex Kosovo nosijo svoje stroške in stroške tožeče stranke, povezane s postopkom s pritožbo pred Sodiščem v zadevi C-43/17 P in s postopkom na prvi stopnji pred Splošnim sodiščem v zadevi T-602/15, od vložitve ugovorov nedopustnosti, ki so jih podali z ločenimi akti v zadnjenavedeni zadevi.

3.	Liam Jenkinson nosi stroške v zvezi s postopkom ponovnega odločanja pred Splošnim sodiščem v zadevi T-602/15 RENV, vključno s stroški, ki se nanašajo na vložitev tožbe, in stroške toženih strank, povezane s tem postopkom.

---

(1)  UL C 90, 7.3.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Romunija/Komisija

(Zadeva T-495/19) (1)

(Pravo institucij - Evropska državljanska pobuda - Kohezijska politika - Regije z narodnimi manjšinami - Sklep o registraciji - Ničnostna tožba - Izpodbojni akt - Dopustnost - Člen 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 211/2011 - Obveznost obrazložitve)

(2022/C 11/29)

Jezik postopka: romunščina

Stranke

Tožeča stranka: Romunija (zastopnice: E. Gane, R. Haţieganu, L. Liţu in L.-E. Baţagoi, agentke)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: H. Stancu, I. Martínez del Peral in H. Krämer, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Madžarska (zastopniki: M. Fehér, M. Tátrai in K. Szíjjártó, agenti)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2019/721 z dne 30. aprila 2019 o predlagani državljanski pobudi „Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur“ (UL 2019, L 122, str. 55).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Romunija nosi svoje stroške in stroške Komisije.

3.	Madžarska nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 288, 26.8.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Sasol Germany in drugi/Komisija

(Zadeva T-661/19) (1)

(REACH - Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost - Določitev seznama snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 - Sklep o opredelitvi 4-terc-butilfenola kot snov, ki izpolnjuje merila, določena za vključitev na seznam - Člen 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 - Pristop zanesljivosti dokazov - Očitna napaka pri presoji - Sorazmernost)

(2022/C 11/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Sasol Germany GmbH (Hambourg, Nemčija), SI Group – Béthune (Béthune, Francija), BASF SE (Ludwigshafen-sur-le-Rhin, Nemčija) (zastopnika: C. Mereu in P. Sellar, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lindenthal in K. Mifsud-Bonnici, agenta)

Intervenientki v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: D. Klebs, J. Möller, S. Heimerl in S. Costanzo, agenti), Evropska agencija za kemikalije (zastopniki: M. Heikkilä, W. Broere, S. Mahoney in A. Hautamäki, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/1194 z dne 5. julija 2019 o identifikaciji snovi 4-terc-butilfenol (PTBP) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost v skladu s členom 57(f) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2019, L 187, str. 41).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbe Sasol Germany GmbH, SI Group – Béthune in BASF SE poleg svojih stroškov nosijo stroške Evropske komisije.

3.	Zvezna republika Nemčija in Evropska agencija za kemikalije (ECHA) nosita svoje stroške.

---

(1)  UL C 406, 2.12.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Di Bernardo/Komisija

(Zadeva T-41/20) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlovanje - Razpis natečaja - Javni natečaj - Pogoji za pripustitev - Nevpis na rezervni seznam - Nezadostne poklicne izkušnje - Člen 266 PDEU - Odločba, sprejeta ob izvršitvi sodbe Splošnega sodišča - Ukrepi, potrebni za izvršitev ničnostne sodbe - Člen 2 Priloge III h Kadrovskim predpisom - Enako obravnavanje - Očitna napaka pri presoji - Odgovornost)

(2022/C 11/31)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Danilo Di Bernardo (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnici: M. Brauhoff in D. Milanowska, agentki)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU na eni strani za razglasitev ničnosti odločbe razpisne komisije javnega natečaja na podlagi preizkusov EPSO/AST-SC/03/15 z dne 13. marca 2019, sprejete za izvršitev sodbe z dne 29. novembra 2018, Di Bernardo/Komisija (T-811/16, neobjavljena, EU:T:2018:859), da se ime tožeče stranke ne vpiše na rezervni seznam za zaposlitev tajnikov/referentov v razredu SC 1 na področju finančne podpore, in na drugi strani za povračilo škode, ki naj bi jo zaradi tega utrpela tožeča stranka.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Danilu di Bernardu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 77, 9.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Alkattan/Svet

(Zadeva T-218/20) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Siriji - Zamrznitev sredstev - Obveznost obrazložitve - Pravica do obrambe - Pravica do poštenega sojenja - Napaka pri presoji - Določitev meril za uvrstitev)

(2022/C 11/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Waseem Alkattan (Damas, Sirija) (zastopnik: G. Karouni, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: A. Limonet in V. Piessevaux, agenta)

Predmet

Prvič, predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2020/212 z dne 17. februarja 2020 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2020, L 43 I, str. 6), Izvedbene Uredbe Sveta (EU) 2020/211 z dne 17. februarja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2020, L 43 I, str. 1), Sklepa Sveta (SZVP) 2020/719 z dne 28. maja 2020 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2020, L 168, str. 66), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/716 z dne 28. maja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2020, L 168, str. 1), Sklepa Sveta (SZVP) 2021/855 z dne 27. maja 2021 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2021, L 188, str. 90) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/848 z dne 27. maja 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2021, L 188, str. 18) v delih, v katerih se ti akti nanašajo na tožečo stranko, in drugič, predlog na podlagi člena 268 PDEU za nadomestilo škode, ki naj bi nastala tožeči stranki zaradi teh aktov.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Waseemu Alkattanu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 201, 15.6.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Phi Group/EUIPO – Gruppo Cadoro (REDELLO)

(Zadeva T-532/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije REDELLO - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije CADELLO 88 - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2022/C 11/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Phi Group GmbH (Zug, Švica) (zastopnika: P. Campolini in L. Bidaine, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: L. Rampini, V. Ruzek in A. Folliard-Monguiral, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Gruppo Cadoro GmbH (Eglisau, Švica)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. junija 2020 (zadeva R 2677/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Gruppo Cadoro in Phi Group.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Phi Group GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 348, 19.10.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Solar Electric in drugi/Komisija

(Zadeva T-678/20) (1)

(Državne pomoči - Trg električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, vključno s fotonapetostno energijo - S francosko zakonodajo določena obveznost nakupa električne energije po ceni, ki je višja od tržne cene - Zavrnitev pritožbe - Člen 12(1) in člen 24(2) Uredbe (EU) 2015/1589 - Področje uporabe)

(2022/C 11/34)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Solar Electric Holding (Lamentin, Francija), Solar Electric Guyane (Lamentin), Solar Electric Martinique (Lamentin), Société de production d’énergies renouvelables (Lamentin) (zastopnica: S. Manna, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in A. Bouchagiar, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 3. septembra 2020 o zavrnitvi pritožbe tožečih strank z dne 20. junija 2020 v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi za fotonapetostne naprave tožečih strank.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbam Solar Electric Holding, Solar Electric Guyane, Solar Electric Martinique in Société de production d’énergies renouvelables se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 44, 8.2.2021.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – Monster Energy/EUIPO – Frito-Lay Trading Company (MONSTER in MONSTER ENERGY)

(Združeni zadevi T-758/20 in T-759/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za razveljavitev - Besedni znamki Evropske unije MONSTER in MONSTER ENERGY - Resna uporaba znamk - Uporaba za proizvoda, za katera sta bili registrirani znamki - Člen 51(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2022/C 11/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Monster Energy Co. (Corona, Kalifornija, Združene države) (zastopnik: P. Brownlow, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: V. Ruzek in E. Śliwińska, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Frito-Lay Trading Company GmbH (Bern, Švica) (zastopnika: V. von Bomhard in J. Fuhrmann, odvetnika)

Predmet

Dve tožbi zoper odločbi drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. oktobra 2020 (zadevi R 2927/2019-2 in R 2928/2019-2) v zvezi s postopkoma za razveljavitev med družbama Frito-Lay Trading Company in Monster Energy.

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Družbi Monster Energy Co. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 53, 15.2.2021.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. novembra 2021 – PIK-KO/EUIPO – Haribo Ricqles Zan (P.I.C. Co.)

(Zadeva T-73/21) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije P.I.C. Co. - Prejšnja nacionalna figurativna znamka PIK - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 53(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 60(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001) - Ugotovitev delne ničnosti)

(2022/C 11/36)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: PIK-KO AD (Kazichene, Bolgarija) (zastopnica: A. Ivanova, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnica: M. Capostagno, agentka)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Haribo Ricqles Zan (Marseille, Francija)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. novembra 2020 (zadeva R 1847/2019-5) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Haribo Ricqles Zan in PIK-KO.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi PIK-KO AD se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 138, 19.4.2021.

Tožba, vložena 4. novembra 2021 – Lyubetskaya/Svet

(Zadeva T-556/21)

(2022/C 11/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Sviatlana Lyubetskaya (Minsk, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji razglasi za ničen;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: nespoštovanje načela osebne odgovornosti. Tožeča stranka trdi, da sta cilj in vsebina izpodbijanih aktov, razlaganih glede na njuno besedilo, vsebino in namen, v nasprotju z načelom sorazmernosti, ker organ pregona ne izpolnjuje svoje obveznosti pojasniti, zakaj je treba dejstva pripisati zadevni osebi.

2.	Drugi tožbeni razlog, temelječ na členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah: napaka pri presoji. Po mnenju tožeče stranke izpodbijana akta nista utemeljena z nobenimi dejstvi in vsebujeta zaključke, ki temeljijo zgolj na statusu poslanke tožeče stranke.

3.	Tretji tožbeni razlog: nespoštovanje načela sorazmernosti. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da sta cilj in vsebina izpodbijanih aktov, razlaganih glede na njuno besedilo, vsebino in namen, v nasprotju z načelom sorazmernosti, zlasti glede na njen status poslanke.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Omelyanyuk/Svet

(Zadeva T-557/21)

(2022/C 11/38)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Aleksandr Omelyanyuk (Minsk, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-556/21, Lyubetskaya/Svet.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Gusachenka/Svet

(Zadeva T-579/21)

(2022/C 11/39)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Siarhei Gusachenka (Minsk, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo (1) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (2) razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga, ki sta v bistvu enaka ali podobna tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-556/21, Lyubetskaya/Svet.

---

(1)  UL 2021, L 219I, str. 3.

(2)  UL 2021, L 219I, str. 70.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Haidukevich/Svet

(Zadeva T-580/21)

(2022/C 11/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Aleh Haidukevich (Semkino, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo (1) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (2) razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-556/21, Lyubetskaya/Svet.

---

(1)  UL 2021, L 219I, str. 3.

(2)  UL 2021, L 219I, str. 70.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Skryba/Svet

(Zadeva T-581/21)

(2022/C 11/41)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Siarheï Skryba (Marialivo, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo (1) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (2) razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-556/21, Lyubetskaya/Svet.

---

(1)  UL 2021, L 219I, str. 3.

(2)  UL 2021, L 219I, str. 70.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Rubnikovich/Svet

(Zadeva T-582/21)

(2022/C 11/42)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Siarhei Rubnikovich (Tarasovo, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo (1) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (2) razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-556/21, Lyubetskaya/Svet.

---

(1)  UL 2021, L 219I, str. 3.

(2)  UL 2021, L 219I, str. 70.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – Bakhanovich/Svet

(Zadeva T-583/21)

(2022/C 11/43)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Aliaksandr Bakhanovich (Brest, Belorusija) (zastopnik: D. Litvinski, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/997 z dne 21. junija 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo (1) razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/1002 z dne 21. junija 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (2) razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-556/21, Lyubetskaya/Svet.

---

(1)  UL 2021, L 219I, str. 3.

(2)  UL 2021, L 219I, str. 70.

Tožba, vložena 18. oktobra 2021 – NFL Properties Europe/EUIPO – Groupe Duval (DUUUVAL)

(Zadeva T-671/21)

(2022/C 11/44)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: NFL Properties Europe GmbH (Eschborn, Nemčija) (zastopniki: M. Kloth, R. Briske, D. Habel in M. Tillwich, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Groupe Duval (Boulogne-Billancourt, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije DUUUVAL – zahteva za registracijo št. 18 066 416

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. avgusta 2021 v zadevi R 243/2021-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo petega odbora za pritožbe z dne 4. avgusta razveljavi;

—	nasprotni stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški, nastalimi v pritožbenem postopku.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 18. oktobra 2021 – IR/Komisija

(Zadeva T-685/21)

(2022/C 11/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: IR (zastopnika: S. Pappas in A. Pappas, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	za ničen razglasi sklep z dne 11. decembra 2020, s katerim je urad za poravnave v Bruslju sinu tožeče stranke zavrnil podaljšanje priznanja hude bolezni;

—	za ničen razglasi sklep z dne 8. julija 2021 s katerim je organ za imenovanje zavrnil ugovor, ki ga je tožeča stranka vložila na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: izpodbijana sklepa naj bi nezakonito temeljila na drugem mnenju uradnega zdravnika.

2.	Drugi tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve izpodbijanih sklepov.

3.	Tretji tožbeni razlog: po mnenju tožeče stranke naj bi sporna sklepa vsebovala očitne napake pri presoji in naj bi se z njo izkrivljala dejstva.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do dobrega upravljanja ter pravico do zaslišanja.

5.	Peti tožbeni razlog: sporna sklepa naj bi nezakonito temeljila na mnenju uradnega zdravnika.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev predhodnega postopka.

Tožba, vložena 2. novembra 2021 – Zielonogórski Klub Żużlowy Sportowa/EUIPO – Falubaz Polska (FALUBAZ)

(Zadeva T-703/21)

(2022/C 11/46)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Zielonogórski Klub Żużlowy Sportowa S.A. (Zielona Góra, Poljska) (zastopnik: T. Grucelski, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Falubaz Polska S.A. spółka komandytowo-akcyjna (Zielona Góra)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „FALUBAZ“ – znamka Evropske unije št. 14535 835

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. avgusta 2021 v zadevi R 1681/2020-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo v celoti razveljavi;

—	neuspeli stranki naloži, naj tožeči stranki plača stroške postopka pred Splošnim sodiščem Evropske unije in nujne stroške, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s postopkom pred odborom za pritožbe pri EUIPO;

—	morebitnim intervenientom, ki bi se vključili v postopek, naloži plačilo lastnih stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitve načela proste presoje dokazov zaradi arbitrarne presoje zbranega dokaznega materiala;

—	kršitev člena 52(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 (1) (zdaj člen 59(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta).

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

Tožba, vložena 4. novembra 2021 – Roos in drugi/Parlament

(Zadeva T-710/21)

(2022/C 11/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Robert Roos (Poortugaal, Nizozemska), Anne-Sophie Pelletier (Ixelles, Belgija), Francesca Donato (Palermo, Italija), Virginie Joron (Durningen, Francija) in IC (zastopniki: P. de Bandt, M. Gherghinaru in L. Panepinto, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2021 o izrednih pravilih glede zdravja in varnosti, ki veljajo za dostop do prostorov Evropskega parlamenta v njegovih treh krajih dela, razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški postopka za odlog izvršitve izpodbijanega sklepa.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijani sklep nima veljavne pravne podlage, da bi ustvaril učinke za poslance Evropskega parlamenta. Tožeče stranke nasprotujejo temu, da bi bil člen 25 Poslovnika Parlamenta veljavna pravna podlaga za sprejetje izpodbijanega sklepa in torej za sprejetje spornega ukrepa v zvezi z njimi. Poleg tega trdijo, da sklep predsedstva, kakršen je obravnavani, ne more biti podlaga za ukrepe, ki zajemajo obdelavo zelo občutljivih osebnih podatkov, saj morajo biti v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah bistveni elementi take obdelave podatkov določeni z „zakonom“, kar pa sklep predsedstva Parlamenta ni.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela svobode in neodvisnosti članov Parlamenta ter imunitet, ki so jim dodeljene s Pogodbama. Tožeče stranke menijo, da je izpodbijani sklep v nasprotju s členom 2 statuta poslancev Parlamenta (ki določa načelo, da so poslanci svobodni in neodvisni) in členom 7 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije (ki med drugim določa, da se prosto gibanje članov Parlamenta do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ne sme upravno ali kako drugače omejevati). Posledica izpodbijanega sklepa je namreč, da morajo tožeče stranke vsakič, ko želijo v Parlament, predložiti veljavno digitalno COVID potrdilo EU. Če takega potrdila ne morejo ali ne želijo predložiti, jim je dostop do prostorov Parlamenta zavrnjen.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev splošnih načel glede obdelave osebnih podatkov. Ta razlog se deli na dva dela. — Prvi del: kršitev načela omejitve namenov obdelave podatkov in načela zakonitosti. Da bi se namreč osebni podatki na digitalnih COVID potrdilih EU tožečih strank lahko uporabili za dovolitev dostopa do prostorov Parlamenta, se z zakonom zahteva, da so bili zbrani v ta namen. Ker ni pravne podlage, ki bi izrecno dovoljevala obdelavo zdravstvenih podatkov o cepljenju, testih ali prebolelosti za pogojevanje dostopa do kraja opravljanja dela in parlamentarnih sej, predsedstvo Parlamenta nikakor ni pristojno, da dovoli tako obdelavo podatkov, še zlasti ne s predpisom, ki ni zakon v formalnem smislu. — Drugi del: kršitev načel lojalnosti, preglednosti in minimizacije, saj tožeče stranke ob zbiranju njihovih osebnih podatkov niso bile obveščene, da bodo ti podatki uporabljeni za odobritev oziroma zavrnitev dostopa do kraja opravljanja dela, kjer izvršujejo svoj mandat poslanca Parlamenta.

4.

Četrti tožbeni razlog: z izpodbijanim sklepom se neupravičeno posega v pravico do zasebnosti in v osebne podatke, v pravico do telesne nedotakljivosti, v pravico do svobode in varnosti ter v pravico do enakosti in nediskriminacije. Ta razlog se deli na dva dela. — Prvi del: kršitev pravic tožečih strank do telesne nedotakljivosti, njihove pravice do svobode in varnosti, njihove pravice do enakosti in nediskriminacije ter njihovih pravic do spoštovanja zasebnosti in njihovih osebnih podatkov. — Drugi del: poseg v pravice in načela, navedena v prvem delu, z izpodbijanim sklepom ne ustreza načelu sorazmernosti iz člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj sporni ukrep ni potreben, ustrezen in sorazmeren za dosego zastavljenih ciljev.

Tožba, vložena 10. novembra 2021 – G.J. Riedel/EUIPO – Brew Dog (Punk)

(Zadeva T-720/21)

(2022/C 11/48)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: G.J. Riedel GmbH (Kufstein, Nemčija) (zastopnik: D. Terheggen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Brew Dog plc (Ellon, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija besedne znamke Punk, v kateri je imenovana Evropska unija – mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1365 577

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 12. julija 2021 v zadevi R 291/2020-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. novembra 2021 – D’Amato in drugi/Parlament

(Zadeva T-722/21)

(2022/C 11/49)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Rosa D’Amato (Taranto, Italija), Claude Gruffat (Mulsans, Francija), Damien Carême (Argenteuil, Francija) in Benoît Biteau (Sablonceaux, Francija) (zastopniki: P. de Bandt, M. Gherghinaru in L. Panepinto, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2021 o izrednih pravilih glede zdravja in varnosti, ki veljajo za dostop do prostorov Evropskega parlamenta v njegovih treh krajih dela, razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški postopka za odlog izvršitve izpodbijanega sklepa.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-710/21, Roos in drugi/Parlament.

Tožba, vložena 11. novembra 2021 – Rooken in drugi/Parlament

(Zadeva T-723/21)

(2022/C 11/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Robert Jan Rooken (Muiderberg, Nizozemska) in osem drugih tožečih strank (zastopniki: P. de Bandt, M. Gherghinaru in L. Panepinto, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2021 o izrednih pravilih glede zdravja in varnosti, ki veljajo za dostop do prostorov Evropskega parlamenta v njegovih treh krajih dela, razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški postopka za odlog izvršitve izpodbijanega sklepa.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge, ki so enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v okviru zadeve T-710/21, Roos in drugi/Parlament.

Tožba, vložena 10. novembra 2021 – Rolex/EUIPO – PWT (Prikaz krone)

(Zadeva T-726/21)

(2022/C 11/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Rolex SA (Ženeva, Švica) (zastopnica: C. Sueiras Villalobos, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: PWT A/S (Aalborg, Danska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Sporna znamka: mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, figurativne znamke (Prikaz krone) – mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1 263 679

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. avgusta 2021 v zadevi R 2389/2020-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov tožeče stranke ali, podredno (če bo intervenirala druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe), EUIPO in intervenientki naloži solidarno plačilo stroškov tožeče stranke.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 9. novembra 2021 – TO/EASO

(Zadeva T-727/21)

(2022/C 11/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: TO (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski azilni podporni urad (EASO)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

odločbo, ki je začela veljati 1. januarja 2021 in ki naj bi bila sprejeta 18. decembra 2020, tožeča stranka pa naj bi se z njo seznanila 4. januarja 2021 prek povezave [zaupno] (1), ki jo je sprejel [zaupno], razglasi za nično v delu, v katerem v tej odločbi veljavnost rezervnega seznama, ki se nanaša na naslednje referenčne oznake [zaupno], in je bil veljaven do 31. decembra 2020, ni bila podaljšana za prvo dodatno leto, torej do 31. decembra 2021;

—	ponovne odpre in v skladu s tem podaljša veljavnost rezervnega seznama, kot 44 drugih podaljšanih seznamov, na katere se nanaša izpodbijana odločba, za eno leto od dneva njegovega ponovnega odprtja in posledično tožečo stranko imenuje v višji plačilni razred AST 3;

—

toženi stranki naloži, naj tožeči stranki plača odškodnino za kritje njene premoženjske in nepremoženjske škode, ki ustreza: — razliki med plačo, ki se prejema za sedanji plačilni razred AST 1, stopnja 3 in plačo, določeno za plačilni razred AST 3, stopnja 1, izračunani za obdobje petih let, od dneva, ki vpliva na položaj, to je 1. januar 2021, ob upoštevanju izgube priložnosti, ocenjene na 75 %; — razliki v pokojninskih pravicah med tistimi, ki se priznajo za sedanji plačilni razred AST 1, stopnja 3 in tistimi, ki se priznajo za plačilni razred AST 3, stopnja 1, izračunanih za isto obdobje petih let, od dneva, ki vpliva na položaj, to je 1. januar 2021, ob upoštevanju izgube priložnosti, ocenjene na 75 %; — znesku 7 500 EUR za povzročeno nepremoženjsko škodo; — začasnemu znesku 1,00 EUR za izgubo zdravstvenega zavarovanja;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev zaupanja in legitimnih pričakovanj tožeče stranke in neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije, člena 1d(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) ter členov 27 in 29(1), tretji in četrti pododstavek, Kadrovskih predpisov.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 12a Kadrovskih predpisov, načela dobrega upravljanja, dolžnosti skrbnega ravnanja, prekoračitev in zloraba pooblastil.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti.

---

(1)  Prikriti zaupni podatki.

Tožba, vložena 5. novembra 2021 – LW/Komisija

(Zadeva T-728/21)

(2022/C 11/53)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: LW (zastopnici: L. Levi in N. Flandin, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe tožene stranke o premestitvi tožeče stranke na drugo delovno mesto znotraj iste enote;

—	in, če je potrebno, razglasi ničnost izpodbijane odločbe tožene stranke o zavrnitvi pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper odločbo o prerazporeditvi;

—	naloži povračilo nepremoženjske škode, ki jo je utrpela tožeča stranka in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da odločba o prerazporeditvi posega v pravne interese tožeče stranke.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da odločbe o prerazporeditvi ni sprejel pristojni organ za imenovanja.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da sta bili odločba o prerazporeditvi in izpodbijana odločba sprejeti s kršitvijo člena 7(1) Kadrovskih predpisov.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na to, da je bilo z odločbo o prerazporeditvi in z izpodbijano odločbo kršeno načelo dolžnosti skrbnega ravnanja.

5.	Peti tožbeni razlog se nanaša na to, da je bila z odločbo o prerazporeditvi in z izpodbijano odločbo kršena obveznost obrazložitve.

6.	Šesti tožbeni razlog se nanaša na to, da je v zvezi z odločbo o prerazporeditvi in z izpodbijano odločbo obstajal konflikt interesov.