1.

Ta resolucija temelji na Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 (1), Resoluciji o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi (2), Sklepih o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi (3), Sklepih o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (4) ter rezultatih prejšnjih ciklov mladinskega dialoga EU.

2.

V Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 so določeni splošni cilji, vodilna načela in podlaga za nadaljnje sodelovanje na področju mladine na ravni EU. V Resoluciji je pozvano k večji vključenosti mladih v dialog z nosilci odločanja ter udejstvovanju mladih iz različnih okolij in družbenih skupin.

3.

Mladinski dialog EU je mehanizem za participacijo mladih, ki živijo v EU. Služi kot forum za kontinuirano skupno razmišljanje in posvetovanje o prednostnih nalogah, izvajanju in spremljanju sodelovanja na področju mladine na ravni EU (5) med nosilci odločanja, mladimi in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter omogoča stalno partnerstvo pri upravljanju teh procesov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

4.

Države članice so pozvane, naj v vseh fazah izvajanja mladinskega dialoga EU zagotovijo participacijo mladih, tako da vključijo mladinski sektor in zadevnemu nacionalnemu mladinskemu svetu po potrebi dodelijo vodilno vlogo v nacionalni delovni skupini (6) in evropski usmerjevalni skupini.

5.

Rezultati osmega cikla mladinskega dialoga EU temeljijo na treh konferencah EU o mladih v okviru cikla, povratnih informacijah iz nacionalnih in evropskih kvalitativnih posvetovanj in dogodkov iz faze dialoga, na kvantitativnih rezultatih osrednje raziskave v okviru mladinskega dialoga EU in na rezultatih faze učinka na nacionalni in evropski ravni ter prispevajo k vključevanju več- in medsektorskega izvajanja cilja mladih št. 9 „Prostor in participacija za vse“. Cikel je na evropski ravni usklajevala evropska usmerjevalna skupina.

6.

Cilj tega dokumenta je zagotoviti, da ustrezni deležniki s področja nacionalnih in evropskih mladinskih politik priznajo rezultate osmega cikla mladinskega dialoga EU in jih upoštevajo pri nadaljnjem ukrepanju, ter omogočiti kakovost in kontinuiteto pri izvajanju procesa mladinskega dialoga EU in njegovih rezultatov.

7.

Osmi cikel mladinskega dialoga EU v času nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja v obdobju od 1. julija 2020 do 31. decembra 2021 pod skupnim naslovom „Evropa za mlade – mladi za Evropo: prostor za demokracijo in sodelovanje“ temelji na evropskih ciljih mladih, in sicer na cilju mladih št. 9 „Prostor in participacija za vse“ iz strategije Evropske unije za mlade 2019–2027.

8.

V Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 se poziva k večji vključenosti mladih v proces mladinskega dialoga EU, vendar to zahteva zadostne zmogljivosti, zlasti finančne in človeške vire, da bi nagovorili vse mlade in z njimi komunicirali na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

9.

Prispevek nacionalnih delovnih skupin je pomemben pri vodenju procesa mladinskega dialoga EU na nacionalni ravni, tudi na regionalni in lokalni ravni, zlasti pri nagovarjanju različnih skupin mladih in povezovanju različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih deležnikov s procesom.

10.

Prispevek mednarodnih nevladnih mladinskih organizacij je pomemben pri vključevanju različnih pogledov iz vse Evrope k dialogu o politikah in zagotavljanju kakovostnega prispevka nadnacionalne razsežnosti procesa mladinskega dialoga EU.

11.

Ena od posebnih značilnosti osmega cikla je bil poudarek na kakovosti participacije in prevladujoči uporabi digitalnih orodij med zdravstveno krizo. Osmi cikel procesa mladinskega dialoga EU je potekal med pandemijo COVID-19, ko je večina držav EU uvedla ukrepe za omejevanje socialnih stikov, kar je omejilo možnost organiziranja srečanj v živo. Zaradi pandemije so bile vse tri konference EU o mladih organizirane v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi mladinskimi sveti v virtualni obliki.

12.

Nemško predsedstvo se je pod geslom „Mladi in demokracija“ osredotočilo na demokratično ozaveščenost in demokratično udejstvovanje mladih v Evropi. Kot podlaga za posvetovanja in dogodke na nacionalni in evropski ravni je bil nacionalnim delovnim skupinam v državah članicah in mednarodnim nevladnim mladinskim organizacijam predlagan sklop kvalitativnih vprašanj s poudarkom na sedmih podciljih cilja mladih št. 9 „Prostor in participacija za vse“.

13.

Portugalsko predsedstvo se je osredotočilo na krepitev upravljanja na več ravneh s spodbujanjem participacije mladih v postopkih odločanja in posebno pozornost namenilo participaciji mladih prek digitalnih inovacij. Pozornost je bila namenjena tudi pristopom k mladinskim politikam, ki temeljijo na pravicah mladih, to pa je bila tudi tema orientacijske razprave na seji Sveta ministrov in ministric za mladino 17. maja 2021. Portugalsko predsedstvo je sovpadlo s prehodom iz faze dialoga v fazo izvajanja, zato je bila razvita zbirka orodij s konkretnimi ukrepi za izvajanje cilja mladih št. 9, pri čemer so se upoštevala poročila o kvalitativnih posvetovanjih in dogodkih ter razprave, ki so jih organizirali portugalski delegati in delegatke konference EU o mladih. Poleg tega je bil organiziran 48-urni hekaton z naslovom Solve the Gap (Premostite vrzel), na podlagi katerega je bilo vzpostavljeno spletno orodje za spodbujanje udejstvovanja mladih v demokratičnih procesih. Orodje bo na voljo na evropskem mladinskem portalu.

14.

Slovensko predsedstvo je preučilo pomen državljanskih prostorov za participacijo mladih in načine za njihovo zaščito. Seznanilo se je tudi s kvantitativnimi rezultati osrednje raziskave v okviru mladinskega dialoga EU in rezultati sklopa vodilnih vprašanj, ki so bila postavljena med portugalskim predsedovanjem, ter jih uporabilo za preučitev dobrih praks za izvajanje cilja mladih št. 9 in njegovih podciljev in te prakse preoblikovalo v ukrepe za mlade. Opredeljene so bile ovire za njihovo izvajanje in nadaljnje ukrepanje.

15.

Vsak cikel mladinskega dialoga EU temelji na prejšnjih ciklih, konferencah EU o mladih in delu predsedstev Sveta EU na področju mladine. Poudarja vlogo in pomen enotnosti trojke predsedstev pri doseganju ciljev vsakega cikla mladinskega dialoga EU in pri prispevanju k doseganju podciljev iz ciljev mladih s povezovanjem zaporednih ciklov.

16.

Nacionalne delovne skupine so uporabile različne metode, kot so participativne vizualne metode in metode participativnih akcijskih raziskav, okrogle mize in spletni dogodki za mladinski dialog. Mednarodne nevladne mladinske organizacije so pripravile okrogle mize, na katerih so sodelovali oblikovalci politik in mladi na evropski ravni.

17.

Evropska usmerjevalna skupina je predlagala osrednjo raziskavo v okviru mladinskega dialoga EU kot način za preučitev drugih segmentov participacije mladih, da bi vključili čim širši nabor stališč, in kot spodbudo nacionalnim delovnim skupinam in mednarodnim mladinskim nevladnim organizacijam, naj se bolj osredotočijo na kvalitativne in bolj smiselne oblike participacije v procesu dialoga ter tako prispevajo dodano vrednost k posvetovanjem na ravni EU.

18.

Pomembno sodelovanje in soustvarjanje med tremi sodelujočimi predsedstvi EU in njihovimi zadevnimi nacionalnimi mladinskimi sveti, Evropskim mladinskim forumom in Evropsko komisijo je bilo eno od temeljnih načel izvajanja osmega cikla mladinskega dialoga EU.

19.

Ključni vidik uspeha osmega cikla mladinskega dialoga EU je bila umestitev mladih in mladinskih organizacij v središče oblikovanja, načrtovanja, izvajanja, spremljanja, ocenjevanja in sprejemanja nadaljnjih ukrepov cikla in vseh njegovih dejavnosti, na primer z zagotovitvijo, da imajo nacionalni mladinski sveti predsedstva pravico sopredsedovati evropski usmerjevalni skupini.

20.

Nadaljnje priznavanje vključenosti in prispevka mednarodnih nevladnih mladinskih organizacij v procesu mladinskega dialoga EU je pomembno za zagotovitev, da ima dialog močno evropsko razsežnost; zagotoviti je treba trajnostno, strukturno in zadostno financiranje ter politično podporo na evropski in nacionalni ravni, da bodo lahko nacionalne delovne skupine in mednarodne nevladne mladinske organizacije izvajale svoje dejavnosti v okviru uradnega procesa mladinskega dialoga EU.

21.

Konference EU o mladih so pomemben del procesa mladinskega dialoga, saj ustvarjajo varne prostore, kjer imajo udeleženci in udeleženke znanje in priložnosti, ki jih potrebujejo za prispevanje, in morajo združevati nosilce odločanja za smiselno sodelovanje v dialogu, enakopravno izmenjavo mnenj z mladimi, soustvarjanje rezultatov konferenc z njimi in vključevanje rezultatov v politično odločanje, kadar je to mogoče, da se zagotovi smiseln proces participacije mladih.

22.

Organiziranje vseh dogodkov, povezanih z mladinskim dialogom EU, na kar najbolj trajnosten način in upoštevanje okoljskih, socialnih in gospodarskih razsežnosti trajnosti sta pomembna dejavnika pri prizadevanjih, da bi ta proces postal bolj smiseln za mlade in nosilce odločanja.

23.

Osredotočanje na izvajanje cilja mladih št. 9 – da bi se njegovi podcilji preoblikovali v ukrepe za mlade – je v proces mladinskega dialoga EU vneslo pomembno novo razsežnost, saj je prineslo spremembe, ki so potrebne za izboljšanje življenja mladih v Evropi, in bi ga lahko v prihodnjih ciklih mladinskega dialoga EU sprejeli kot dobro in navdihujočo prakso.

24.

Mladi predstavljajo sedanjost in prihodnost trajnostne, socialne, podnebno nevtralne, uspešne in demokratične Evrope, ki je pripravljena na digitalno dobo. Njihova participacija je ključnega pomena pri oblikovanju sedanjosti in prihodnosti Evrope, saj zagotavlja, da vsi njeni državljani in državljanke dosežejo osebno izpolnitev in blaginjo, ter jim omogoča, da se udejstvujejo v okviru dejavnega in odgovornega državljanstva.

25.

Pandemija COVID-19 in izredni ukrepi, sprejeti za boj proti pandemiji, so močno vplivali na participacijo mladih in državljanske prostore za mlade, ki se vse bolj krčijo in bi jih bilo mogoče proaktivno zaščititi. Pandemija COVID-19 je izpostavila tudi pomen nadaljnjega preučevanja in razvijanja novih oblik participacije in državljanskega udejstvovanja, zlasti v okviru digitalne participacije mladih, hkrati pa so bile priznane in obravnavane obstoječe digitalne vrzeli in omejitve digitalne participacije (7).

26.

Dejavno participacija mladih v nacionalnih in evropskih kvalitativnih posvetovanjih, ki jih opravljajo nacionalne delovne skupine in mednarodne nevladne mladinske organizacije, ter njihovo dejavno udejstvovanje v osrednji raziskavi v okviru mladinskega dialoga EU, ki jo je začela izvajati evropska usmerjevalna skupina, ter njihovo dejavno sodelovanje v fazi izvajanja. Posvetovanja in faza izvajanja so vključevala raznovrstno in inovativno uporabo manjših raziskav, ciljnih skupin, velikih dogodkov za mladinski dialog, delavnic, participativnih akcijskih raziskav, participativnih vizualnih metod, okroglih miz in digitalnih dogodkov za mladinski dialog.

27.

Dejavnosti in ukrepe, ki jih v okoliščinah, oteženih zaradi pandemije, predlagajo in izvajajo nacionalne delovne skupine in mednarodne nevladne mladinske organizacije v okviru procesa preoblikovanja cilja mladih št. 9 v ukrepe za mlade.

28.

Uspešno sodelovanje in enakopravno partnerstvo v okviru evropske usmerjevalne skupine skozi ves cikel, ki temeljita na priporočilih iz prejšnjih ciklov mladinskega dialoga EU za večplastno in medsektorsko izvajanje mladinskega dialoga EU.

29.

Pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih mladinskih politik ter v sinergiji z vsemi politikami, ki zadevajo mlade, preučijo rezultate osmega cikla mladinskega dialoga EU in priporočila mladih iz Priloge I ter razmislijo o nadaljnjih načinih za izvajanje evropskih ciljev mladih in podciljev, ki so tam opredeljeni.

30.

Okrepijo in izboljšajo proces mladinskega dialoga EU, pri čemer naj preučijo in – kadar je to mogoče – uporabijo najboljše prakse iz osmega cikla mladinskega dialoga EU in načela, ki so usmerjala njegovo uspešno izvajanje, pri čemer naj zlasti umestijo mlade in mladinske organizacije v središče tega procesa ter poskrbijo, da bo mladinski dialog EU proces, ki ga vodijo mladi, v katerem mladi in nosilci odločanja v konstruktivnem dialogu iščejo rešitve, ki bodo imele dejanski učinek. Nacionalni mladinski sveti bi morali zato, kadar je to ustrezno, še naprej delovati kot vodilni deležniki v nacionalnih delovnih skupinah ter imeti potrebno politično in finančno podporo za opravljanje te vloge.

31.

Upoštevajo in prednostno obravnavajo vlogo nacionalnih delovnih skupin, njihovo nepogrešljivo zavezanost procesu ter njihov pomen pri nagovarjanju in prispevanju različnih vidikov.

32.

Prednostno obravnavajo mladinski dialog EU in poskrbijo za njegovo večjo prepoznavnost na prireditvah na nacionalni ravni in na ravni EU ter spodbujajo participacijo mladih v postopkih odločanja na vseh ravneh ter podpirajo in krepijo sodelovanje med različnimi deležniki, kot so evropska usmerjevalna skupina, nacionalne delovne skupine, Evropski mladinski forum, nacionalni mladinski sveti, mednarodne nevladne mladinske organizacije in drugi ustrezni deležniki.

33.

Poskrbijo za potrebno podporo, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi, ter za mladim prijazna orodja za participacijo, s katerimi bi lahko nagovorili še večje število mladih iz različnih okolij in družbenih skupin na vseh ravneh ter z njimi komunicirali, da bi uresničili ambiciozne cilje, oblikovane v strategiji Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 za proces mladinskega dialoga EU.

34.

Poskrbijo za trajnejši in strateški pristop h komuniciranju in nagovarjanju v okviru mladinskega dialoga EU ter izvajajo vsesplošno notranjo in zunanjo komunikacijsko strategijo na evropski ravni, nacionalnim delovnim skupinam pa naj po potrebi zagotovijo dodatno podporo pri krepitvi njihove komunikacije v okviru mladinskega dialoga EU, ki se je začela skupaj z mladinskimi organizacijami in ki naj poteka v skladu z evropsko komunikacijsko strategijo, ki so jo sooblikovale mladinske organizacije, vključno s skupnim logotipom mladinskega dialoga EU, ki bo označeval vse ukrepe mladinskega dialoga EU na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

35.

Evropska komisija in države članice bi morale poskrbeti za utrditev dolgoročnega institucionalnega spomina in kontinuiteto dela med cikli mladinskega dialoga EU. Organizirati bi bilo treba redne izmenjave in usklajevanja, ki jih vodijo mladi in ustrezno podpirajo trojka predsedstev, zadnje predsedstvo iz predhodne trojke, prvo predsedstvo iz naslednje trojke, Komisija in Evropski mladinski forum. Dokumentacijo evropske usmerjevalne skupine bi bilo treba objaviti na evropskem mladinskem portalu.

36.

Stalno zagotavljajo povratne informacije mladim in mladinskim organizacijam, ki sodelujejo v vseh fazah procesa mladinskega dialoga EU, da se zagotovita konstruktiven dialog in participacija mladih na vseh ravneh.

1.

Voditelji in voditeljice EU so na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu leta 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, ki kot prvo načelo določa pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse, kot četrto pa pravico do podpore za iskanje zaposlitve, usposabljanje in prekvalifikacijo ter pravico do prenosa socialne zaščite in pravic do usposabljanja med poklicnimi prehodi.

2.

Evropski svet je v sklepih z dne 14. decembra 2017 (1) izobraževanje izpostavil kot ključno pri oblikovanju vključujoče in kohezivne družbe ter pri ohranjanju evropske konkurenčnosti. S tem sta bila izobraževanje in usposabljanje prvič postavljena v središče evropske politične agende.

3.

Voditelji in voditeljice EU so se v strateški agendi EU 2019–2024 dogovorili o povečanju naložb v znanja in spretnosti ter izobraževanje.

4.

Voditelji in voditeljice EU so se 7. maja 2021 srečali na socialnem vrhu v Portu, na katerem so se odločili izobraževanje ter znanja in spretnosti postaviti v središče političnih ukrepov ter s tem poglobiti izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

5.

Voditelji in voditeljice EU so v sklepih Evropskega sveta iz junija 2021 pozdravili krovne cilje EU glede delovnih mest, znanja in spretnosti ter zmanjšanja revščine, ki so določeni v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic skladno z izjavo iz Porta, tudi cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi bilo vsako leto do leta 2030 v izobraževanje vključenih najmanj 60 % odraslih.

6.

Upoštevati bi bilo treba ustrezne referenčne dokumente iz Priloge III k tej resoluciji;

7.

prenovljenega evropskega programa za izobraževanje odraslih, ki ga je Svet Evropske unije sprejel leta 2011, da bi se nadaljevalo, dopolnilo in utrdilo delo na področju izobraževanja odraslih v okviru štirih strateških ciljev, ki jih je Svet opredelil v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020);

8.

Priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (iz leta 2016), v katerem so poudarjene specifične potrebe odraslih, zlasti nizkokvalificiranih in nezaposlenih ter pripadnikov ranljivih skupin, ki potrebujejo dodatno pozornost in podporo za izboljšanje osnovnih znanj in spretnosti ter napredek;

9.

poročila „Uspehi prenovljenega evropskega programa za izobraževanje odraslih“ (Achievements under the Renewed European Agenda for Adult Learning) (iz leta 2019), v katerem so preučeni uspehi v obdobju 2011–2018. V poročilu so identificirana tudi porajajoča se vprašanja in prednostne naloge, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v obdobju po letu 2020, vključno z nadaljnjim delom na področju upravljanja, ponudbe in udeležbe, prožnosti in dostopa ter zagotavljanja kakovosti.

10.

evropskega programa znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (iz leta 2020), v katerem je med drugim predlagan ukrep 8 „življenjske veščine“, v skladu s katerim naj bi Komisija in države članice pripravile nove prednostne naloge za evropski program za izobraževanje odraslih, da bi se ustvarili celostni, kakovostni in vključujoči sistemi izobraževanja odraslih;

11.

Priporočila Sveta o poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ter Osnabrüške deklaracije o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (oba iz leta 2020), ki pozivata k nadaljnjem razvoju tovrstnega izobraževanja in usposabljanja kot privlačne in visokokakovostne poti do delovnih mest in za življenje, pa tudi k ozaveščevanju odraslih, da je izobraževanje vseživljenjski proces;

12.

Resolucije Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše, ki za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za obdobje do leta 2030 (2021–2030) predvideva, da naj bi potekalo z vključujočim, celostnim in vseživljenjskim pristopom k učenju, ter nadalje navaja, da vseživljenjsko učenje vključuje vse oblike in ravni izobraževanja in usposabljanja od predšolske vzgoje in varstva do izobraževanja odraslih, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter terciarnim izobraževanjem;

13.

Modeli izobraževanja odraslih se med državami članicami Evropske unije razlikujejo glede na njihove nacionalne, regionalne in lokalne potrebe, okoliščine, politike, strategije in tradicije. Iz poročil je razvidno, da so po prilagoditvah izobraževanja odraslih in učnih okolij zaradi pandemije COVID-19 izobraževalne prakse po Evropi zdaj še bolj raznolike (2).

14.

V Pregledu izobraževanja in usposabljanja 2020 (3) je navedeno, da je vključenost odraslih v izobraževanje nizka, saj je bilo v EU povprečno 10,8 % odraslih (11,9 % žensk in 9,8 % moških) v starostni skupini 25–64 let vključenih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred raziskavo 2019. Podatki Eurostata za leto 2020 celo kažejo, da je vključenost odraslih v izobraževanje nižja kot pred pandemijo COVID-19: v EU je bilo povprečno le 9,2 % odraslih (10 % žensk in 8,3 % moških) v starostni skupini 25–64 let vključenih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred raziskavo.

15.

Iz poročila Eurydice z naslovom Izobraževanje in usposabljanje odraslih v Evropi: vzpostavljanje vključujočih poti do znanj in spretnosti ter kvalifikacij (Adult education and training in Europe: Building inclusive pathways to skills and qualifications) je razvidno, da približno eden od petih odraslih v EU ni zaključil višjega sekundarnega izobraževanja in da ima precejšen delež odraslih v Evropi nizko stopnjo bralne in matematične pismenosti ter/ali digitalnih znanj in spretnosti. Razlike med državami so tudi pri vključenosti odraslih v izobraževanje in usposabljanje, za vse pa velja, da ima večina izobraževalnih dejavnosti, v katerih sodelujejo odrasli, neformalni značaj.

16.

Z novo kulturo učenja bi morali poudariti, kako pomembna so osnovna znanja in spretnosti za vse ter stalno pridobivanje ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc na vseh ravneh v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja skozi vse življenje. Posamezniki, ki verjamejo v koristnost vseživljenjskega učenja, so bolje usposobljeni za prilagajanje novim okoliščinam ter za razvoj znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo za zaposlitev, pa tudi za polno participacijo v družbi in osebni razvoj.

17.

Izobraževanje odraslih ima v strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora posebno mesto, in sicer v strateški prednostni nalogi o „vsesplošnem uresničevanju načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti“ – kar dandanes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej zaradi izzivov, povezanih z okrevanjem po krizi zaradi COVID-19, potrebe po odpornosti, pa tudi zaradi spreminjajočih se potreb na trgu dela, neskladij v znanju in spretnostih, zelenega in digitalnega prehoda ter še vedno visokega števila odraslih v Evropi z nizkimi ravnmi osnovnega znanja, spretnosti in kompetenc.

18.

Obravnavati je treba razdrobljenost izobraževanja odraslih med sektorji, področji politike in pravnimi okviri. Potreben je dialog z vsemi stranmi, da bi se zagotovila skupna vizija za večjo ponudbo izobraževanja odraslih, v kateri bo upoštevana socialna razsežnost izobraževanja odraslih, pa tudi njihova zaposljivost. Ker imajo posamezniki, delodajalci in država koristi od izobraževanja odraslih, je treba priznati odgovornost in prispevek vsake strani.

19.

Nadvse pomembno je spodbujati večjo ozaveščenost delodajalcev, da izobraževanje odraslih prispeva h kakovosti delovnih procesov in rezultatov ter h kakovosti same angažiranosti delavcev pri delu. Izobraževanje odraslih lahko prispeva k produktivnosti, konkurenčnosti, socialni vključenosti, enakosti spolov, ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništvu. Je pomemben dejavnik, ki delodajalce spodbuja k dejavnejši vlogi pri podpiranju izpopolnjevanja in prekvalificiranja ter pri stalnem izboljševanju zaposljivosti in prehodov na trgu dela njihovih zaposlenih. Zato je pomembno kulturo učenja uvesti na vseh delovnih mestih ter načrtovati in organizirati učne možnosti na delovnih mestih, ki bi jih morali spodbujati in podpirati vsi deležniki.

20.

Vendar mora biti izobraževanje odraslih več kot le razvoj znanj in spretnosti, povezanih z delom. Pomembno je tudi spodbujati večjo ozaveščenost prebivalstva o pomenu in koristih vključenosti v vseživljenjsko učenje. Izobraževanje odraslih bi moralo biti prek prožnih formalnih, neformalnih in priložnostnih poti povezano z vsemi vrstami in ravnmi izobraževanja in usposabljanja, vključno z visokošolskim izobraževanjem.

21.

Izobraževanje odraslih lahko izboljša življenjske in delovne priložnosti za odrasle, ne glede na njihove socialno-demografske in osebne okoliščine. Razmisliti bi morali o vključitvi osebne odgovornosti za poklicni razvoj v okvir vseživljenjskega poklicnega usmerjanja in pomoči. Poleg tega lahko izobraževanje odraslih prispeva k aktivnemu državljanstvu in skupnostnemu učenju. Podpira tudi osebni, socialni in poklicni razvoj in izpolnjenost, zdravje in dobro počutje v skladu s sedanjimi in prihodnjimi potrebami, talenti in željami posameznika. Izobraževanje odraslih ima ključno vlogo pri odzivanju na sedanje in prihodnje izzive in priložnosti v življenju in na delovnem mestu, kar ustvarja trajnostne skupnosti.

22.

Zaradi učinkov demografskih sprememb ter zelenega in digitalnega prehoda so potrebni novi pristopi, s katerimi bi spodbudili vključenost odraslih, tudi tistih, ki jih učne dejavnosti ne zanimajo toliko, in starostno skupino nad 65 let, v izobraževanje, da bi podprli njihovo polno integracijo in participacijo v družbi.

23.

Za izobraževanje odraslih je potreben celosten pristop, vključno s sodelovanjem med različnimi sektorji in deležniki, ter učinkovito usklajevanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba upoštevati različne modele izobraževanja odraslih v Evropski uniji in v celoti spoštovati posebne pristojnosti različnih ravni politike.

24.

Splošni cilj novega evropskega programa za izobraževanje odraslih 2021–2030 (NEAAL 2030) bo do vključno leta 2030 povečati in izboljšati zagotavljanje, spodbujanje in uporabo možnosti za formalno, neformalno in priložnostno učenje za vse.

25.

Glavna prednostna področja NEAAL 2030 zagotavljajo kontinuiteto dela in nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih, kot je opisano v nadaljevanju in podrobno opisano v Prilogi I k tej resoluciji:

26.

Odprta metoda usklajevanja: Države članice in Komisija bodo do leta 2030 tesno sodelovale, da bi ocenile opravljeno delo na tehnični ravni, ovrednotile proces in njegove rezultate z odprto metodo koordinacije in prevzele odgovornost za proces na svojem področju pristojnosti na nacionalni, regionalni ali evropski ravni. To bi bilo treba storiti v posvetovanju z delovno skupino za izobraževanje odraslih, vzpostavljeno kot del strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), ter mrežo nacionalnih koordinatorjev za izobraževanje odraslih.

27.

Vzajemno učenje: Vzajemno učenje je ključni element NEAAL 2030, saj zagotavlja priložnost za prepoznavanje dobrih praks v različnih državah članicah in učenje iz njih. Vzajemno učenje, pri katerem sodelujejo ustrezni deležniki, bo omogočeno na načine, kot so dejavnosti vzajemnega učenja, vzajemno svetovanje ter izmenjava najboljših politik in praks, konference, seminarji, forumi na visoki ravni in strokovne skupine, pa tudi s študijami in analizami, mrežami (vključno s spletnimi) in drugimi oblikami razširjanja ter z jasno prepoznavnostjo rezultatov.

28.

Učinkovito upravljanje: NEAAL 2030 je sestavni del strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030).

29.

Spremljanje procesa: Redno spremljanje napredka pri doseganju ciljev na ravni EU (4) z kazalniki na ravni EU (podrobno opisanimi v Prilogi II k tej resoluciji), ki se uporabljajo pri sistematičnem zbiranju in analizi mednarodno primerljivih podatkov, bistveno prispeva k oblikovanju politik, temelječem na dejstvih, brez ustvarjanja dodatnih obremenitev za države članice. Z letnim spremljanjem, ki bo potekalo v okviru Pregleda izobraževanja in usposabljanja ter procesa evropskega semestra (z revidiranim pregledom socialnih kazalnikov), se bo spremljal napredek pri doseganju vseh dogovorjenih ciljev na ravni EU na področju izobraževanja odraslih. Cilje in kazalnike na ravni EU bi bilo treba spremljati in ocenjevati v sodelovanju s stalno skupino za kazalnike in merila ter pregledati leta 2023.

30.

Pridobivanje znanja in politika za izobraževanje mladih, temelječa na dejstvih: Kjer je to mogoče, je treba z vrsto orodij nadalje razviti poglobljeno analizo podatkov in raziskave na mednarodni, evropski in nacionalni ravni ter se pri tem opreti na delo Eurostata, mreže Eurydice, CEDEFOP, Evropske fundacije za usposabljanje (ETF), Eurofounda, OECD in drugih organizacij. Analiza bi morala vključevati tudi spremljanje ranljivih skupin odraslih in podatke o naložbah v izobraževanje in usposabljanje, med drugim po možnosti tudi na ravni delodajalcev in lokalnih skupnosti. Za preoblikovanje delovnih mest ter obsežna prizadevanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje so potrebni zanesljivi in ciljno usmerjeni podatki o znanjih in spretnostih, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti prihodnje potrebe po znanjih in spretnostih na trgu dela. To bo odraslim pomagalo pri njihovem vseživljenjskem poklicnem razvoju ter jim olajšalo prehode na trgu dela, pa tudi družbene prehode.

31.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami: Pomembno je okrepiti tako sodelovanje z organizacijami, ko so OECD (zlasti z uporabo rezultatov programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC)), ZN (zlasti z Unescom in MOD) in Svet Evrope, kot tudi v okviru zadevnih regionalnih ali globalnih pobud.

32.

Financiranje: Izobraževanje odraslih se financira iz različnih instrumentov, ki se napajajo iz različnih virov. Po možnosti in kjer je to ustrezno bi ga moralo v skladu z načelom subsidiarnosti podpirati stalno in redno financiranje in ne subvencije za projekte ali programe. Pristopi financiranja, ki temeljijo na deljeni odgovornosti javnih in zasebnih deležnikov, lahko prispevajo k večjemu obsegu in intenzivnosti sredstev –

33.

svoja prizadevanja v obdobju 2021–2030 osredotočijo na prednostna področja iz Priloge I in tako prispevajo tudi k izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021-2030), kadar je to ustrezno in v skladu z njihovimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razmerami, okoliščinami in zakonodajo;

34.

okrepijo učinkovito povezavo med pristojnimi ministrstvi in z deležniki, socialnimi partnerji, podjetji, nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, da bi bolje uskladili politike s področja izobraževanja odraslih in širše socialno-gospodarske politike. Ta vsevladni in večdeležniški pristop se lahko dodatno okrepi z učinkovitim nacionalnim, regionalnim in lokalnim usklajevanjem, ki bi povezalo politiko in prakso;

35.

podprejo izobraževanje odraslih z vseživljenjskim usmerjanjem in poklicnim razvojem z vzpostavljanjem partnerstev na vseh ravneh. V skladu z načeli zagotavljanja kakovosti bi moralo to usmerjanje povezati z dejavnostmi obveščanja, potrjevanjem in ozaveščanjem, kar bi prispevalo k izvajanju priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja. S tem bo zagotovljeno, da bodo imeli vsi odrasli priložnost pridobiti osnovna znanja in ključne kompetence v skladu s svojimi potrebami ter doseči raven znanj in spretnosti, ki je potrebna v današnji družbi in na trgu dela;

36.

v okviru izvajanja Priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja napredujejo pri zagotavljanju razpoložljivosti potrjevanja vsem odraslim, s čimer se zagotavljajo tudi priložnosti za še eno možnost, kar lahko vodi do pridobitve polnih ali delnih kvalifikacij;

37.

podpirajo širitev izobraževanja odraslih, tako splošnega kot poklicnega, na sekundarni in terciarni ravni, in sicer s prožnimi učnimi potmi, na primer večernimi tečaji, izrednim izobraževanjem, učenjem na daljavo in kombiniranim učenjem, ki učečim se odraslim omogočajo, da (a) pridobijo kvalifikacije vsaj na ravni 4 evropskega ogrodja kvalifikacij; in (b) opravijo kratke tečaje za osvežitev, razširitev in poglobitev kompetenc;

38.

izboljšajo poklicni status izobraževalcev in mentorjev odraslih (5), podprejo njihovo profesionalizacijo in izboljšajo njihovo začetno in stalno izobraževanje, usposabljanje in strokovni razvoj, vključno s podpiranjem uporabe inovativnih pristopov (kot so kombinirani, spletni, oddaljeni, hibridni pristop itd.) in virov (infrastruktura in oprema IKT);

39.

po potrebi podpirajo visokokakovostno in v inkluzijo usmerjeno digitalizacijo procesov izobraževanja, usposabljanja in učenja na organizacijski in individualni ravni. Poleg tega učečim se odraslim pomagajo, jih izobražujejo in usposabljajo za širšo in bolj učinkovito uporabo digitalnih orodij, upoštevajoč digitalni razkorak in digitalno vrzel med spoloma;

40.

si prizadevajo za razvoj enostavnih, prožnih in širokih mehanizmov za podjetja in posameznike, da bi na podlagi koncepta vseživljenjskega učenja, ki poudarja potrebo po stalnem pridobivanju znanja, spretnosti in kompetenc, povečali ozaveščenost in spodbudili spremembo miselnosti med posamezniki in v družbi;

41.

olajšajo vseživljenjsko učenje, da se spodbudi vključenost odraslih v izobraževanje s številnimi različnimi instrumenti, kot so EPALE, ki je elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (npr. s podporo strokovnim delavcem na področju izobraževanja odraslih, vključno z izobraževalci in mentorji odraslih, osebjem za usmerjanje in podporo, raziskovalci in akademskim osebjem ter oblikovalci politik);

42.

spodbujajo učno mobilnost učečih se odraslih in osebja za izobraževanje odraslih ter čezmejno sodelovanje, tudi prek programa Erasmus+, skladov kohezijske politike EU in drugih instrumentov, kadar je to primerno;

43.

si še naprej prizadevajo za odpravo obstoječih ovir in preprek za vse vrste učenja, vključno z izzivi, povezanimi z mobilnostjo, dostopnostjo, neenakostjo med spoloma, usmerjanjem, obveščanjem, storitvami za študente in priznavanjem predhodnega učenja kot dela učnih rezultatov;

44.

nadalje razvijajo mehanizme za zagotavljanje kakovosti, na primer s spodbujanjem notranjega in zunanjega zagotavljanja kakovosti v zvezi s programi, postopki, izvajalskimi organizacijami, izobraževalci in mentorji odraslih ter svetovalnimi dejavnostmi, ter z razvojem zbiranja podatkov, na primer z uporabo informacij, zbranih s spremljanjem diplomantov;

45.

podpira države članice pri izvajanju NEAAL 2030 in njegovih prednostnih področij, kot so opisana v Prilogi I, ter pri njihovem morebitnem razvoju celovitih, vsevladnih nacionalnih strategij za znanja in spretnosti;

46.

zagotovi dopolnjevanje in skladnost pobud politike EU, sprejetih v skladu z NEAAL 2030;

47.

tesno sodeluje z državami članicami, da se zagotovi vzpostavitev prožne in učinkovite strukture upravljanja, kot je določeno v Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), zlasti z vključitvijo delovne skupine za izobraževanje odraslih, mreže nacionalnih koordinatorjev za izobraževanje odraslih, dejavnosti vzajemnega učenja in drugih dejavnosti mreženja;

48.

podpira nacionalne koordinatorje za izobraževanje odraslih s financiranjem njihovega dela, da bi se olajšalo sodelovanje med državami članicami in s Komisijo pri izvajanju NEAAL 2030;

49.

okrepi znanje o izobraževanju odraslih v Evropi z izvajanjem študij in raziskav, pomembnih za analizo vprašanj v zvezi z izobraževanjem odraslih, tudi prek mreže Eurydice, CEDEFOP in ETF ter v sodelovanju z drugimi ustreznimi mrežami in institucijami, tako da v celoti izkoristi vse njihove informacijske in raziskovalne zmogljivosti, brez ustvarjanja dodatnih bremen za države članice. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi starostni skupini nad 65 let ter v ta namen zbrati primerjalne dokaze in podatke o njihovi vključenosti v izobraževanje odraslih;

50.

nadaljuje in krepi sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so OECD, ZN (zlasti UNESCO in MOD) in Svet Evrope, pa tudi z ustreznimi regionalnimi ali svetovnimi pobudami, na primer na Zahodnem Balkanu, v okviru vzhodnega partnerstva itd.;

51.

zagotovi, da so na evropski ravni na razpolago sredstva za podporo izvajanju NEAAL 2030 iz ustreznih programov, skladov in instrumentov EU, kot so Erasmus+, Evropski socialni sklad plus (ESS+), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, Sklad za okrevanje in odpornost, Sklad za pravični prehod, InvestEU, Instrument za tehnično podporo itd.;

52.

predstavi in Svetu redno poroča o sistematičnem pregledu in časovnem načrtu tekočih in načrtovanih politik, orodij za sodelovanje, instrumentov financiranja, pobud in ciljno usmerjenih razpisov na ravni Unije, kot so poti izpopolnjevanja, Erasmus+, evropski semester, ki prispevajo k uresničevanju NEAAL 2030;

53.

poroča o izvajanju NEAAL 2030 kot delu strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (2021–2030) ter se pri tem opre na delo nacionalnih koordinatorjev za izobraževanje odraslih, delovne skupine za izobraževanje odraslih in raziskovalnih strokovnjakov ter na študije;

54.

omogoči nadaljnji razvoj in izvajanje EPALE, ki je namenjena podpori strokovnim delavcem na področju izobraževanja odraslih in krepitvi njihovega znanja, in sicer s komunikacijo med sodelavci, objavami v blogih, forumi, mreženjem ter zagotavljanjem visokokakovostnih, točnih in relevantnih informacij o vseh vidikih izobraževanja odraslih;

55.

podpira države članice, tudi s financiranjem, pri njihovem rednem sodelovanju v raziskovalnih ciklusih, da se pridobijo primerljivi podatki o njihovem napredku na področju znanj in spretnosti odraslih (raziskava OECD o znanjih in spretnostih odraslih [PIAAC], raziskava o izobraževanju odraslih in raziskava o delovni sili).

1.

Pandemija COVID-19 je vplivala na sisteme izobraževanja in usposabljanja po celem svetu in v vsej Uniji ter jih izpostavila pritisku povsem brez primere. Družbene omejitve so bistveno spremenile poučevanje in učenje ter komunikacijo in sodelovanje v okviru skupnosti za izobraževanje in usposabljanje (1). Vplivale so na učence in dijake, njihove družine, učitelje, mentorje in vodstva institucij, pa tudi na strokovnjake iz skupnosti, ki zagotavljajo podporo izobraževanju, kot so socialni delavci, psihologi, drugi strokovni svetovalci, zdravstveni delavci in izobraževalci na področju kulture. Državam članicam je uspelo hitro mobilizirati rešitve in podporo za učenje na daljavo, pogosto z uporabo digitalnih tehnologij. Pridobljena so bila koristna spoznanja o novih možnostih za izobraževanje in usposabljanje, vključno z znatnim povečanjem digitalnih znanj, spretnosti in in kompetenc učiteljev ter tesnejšimi stiki med šolami in širšo skupnostjo. Vendar je v številnih državah članicah prišlo do sistemskih pomanjkljivosti ter vsesplošnega pomanjkanja pripravljenosti in virov za prehod na drugačen pristop k poučevanju in učenju, kar je razkrilo in še poglobilo obstoječe neenakosti, vrzeli in potrebe (2). Sistemi izobraževanja in usposabljanja se morajo na to odzvati in tudi izboljšati svojo odpornost, da bodo v prihodnje bolje obvladovali spreminjajoče se okoliščine in se nanje prilagodili.

2.

V Sklepih Sveta o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju so države članice pozvane, naj „znova omogočijo učenje in poučevanje v živo“, poleg tega pa naj zagotovijo „učenje na daljavo ter digitalno in kombinirano učenje“, pri tem pa namenijo „dodatno pozornost zagotavljanju enakih možnosti“. V Sklepih Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja (3) je Komisija pozvana, naj „v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob opiranju na dokaze nadalje ukrepa“ na podlagi zgoraj navedenih sklepov, „da bi na ravni Unije dosegli skupno razumevanje pristopov, ki omogočajo učinkovite, vključujoče in interaktivne učne procese na daljavo“.

3.

V akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 je opisana vizija Evropske komisije o visokokakovostnem, vključujočem in dostopnem digitalnem izobraževanju v Evropi. Akcijski načrt je poziv k ukrepanju za boljše sodelovanje na evropski ravni, da bi iz pandemije COVID-19 pridobili koristna spoznanja in bi sisteme izobraževanja in usposabljanja pripravili za digitalno dobo. V njem je poudarjen potencial tehnologije, da omogoči bolj dostopno, prilagodljivo in posamezniku prilagojeno učenje, ki je osredotočeno na učence in dijake. Namen akcijskega načrta je obravnavati neenakosti v izobraževanju in usposabljanju v primeru pomanjkljivih digitalnih znanj, spretnosti in kompetenc, pomanjkljivega dostopa do ustreznih orodij in nezanesljive spletne povezljivosti. Poudarjena je potreba po krepitvi digitalne zmogljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja.

4.

Spodbujanje razvoja kompetenc je eden izmed ciljev evropskega izobraževalnega prostora, v katerem bi se lahko v celoti izkoristile „možnosti izobraževanja in kulture kot gonilne sile za ustvarjanje delovnih mest, socialno pravičnost, aktivno državljanstvo, pa tudi kot sredstvo za izražanje identitete Evrope v vsej njeni raznolikosti“ (4). V Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (5) je navedeno, da je glavni cilj evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju podpora nadaljnjemu razvoju sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, katerih cilj je zagotoviti osebni, socialni in poklicni razvoj vseh državljanov ob spodbujanju demokratičnih vrednot, enakosti, socialne kohezije, aktivnega državljanstva in medkulturnega dialoga, pa tudi trajnostno gospodarsko blaginjo, zeleni in digitalni prehod ter zaposljivost.

5.

Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic (6) je, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. V skladu z načelom 11 stebra imajo otroci iz prikrajšanih okolij pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje njihovih možnosti. Učinkovito izvajanje teh načel je v veliki meri odvisno od odločnosti in ukrepov držav članic. Ukrepanje na ravni EU lahko dopolnjuje nacionalne ukrepe in Komisija je svoj prispevek predstavila v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic (7).

6.

Program znanj in spretnosti za Evropo (8) opredeljuje ukrepe, ki posameznikom in podjetjem pomagajo razvijati širša in boljša znanja in spretnosti s krepitvijo trajnostne konkurenčnosti in odpornosti za odzivanje na krize na podlagi spoznanj, pridobljenih med pandemijo COVID-19, predlaga pa tudi spodbujanje izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v okviru ukrepov na področju raziskav in inovacij.

7.

V Priporočilu Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (9) so države članice pozvane, naj pomoči potrebnim otrokom (tj. otrokom, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost) zagotovijo učinkovit in brezplačen dostop do izobraževanja in šolskih dejavnosti. Strategija EU o otrokovih pravicah (10) vsebuje poziv k oblikovanju vključujočega, kakovostnega izobraževanja.

8.

V hitro spreminjajočem se in tesno povezanem svetu vsakdo potrebuje širok nabor kompetenc, ki jih mora nenehno razvijati skozi vse življenje. S ključnimi kompetencami, kakor so opredeljene v evropskem referenčnem okviru ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje (11), naj bi postavili temelje za doseganje enakopravnejših in bolj demokratičnih družb. Te ključne kompetence so odziv na potrebo po vključujoči in trajnostni rasti, socialni koheziji in nadaljnjemu razvoju demokratične kulture.

9.

V Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (12) je navedeno, da se razvoj kompetenc olajša s spodbujanjem različnih učnih pristopov in okolij, vključno z ustrezno rabo digitalnih tehnologij; zagotavljanjem podpore pedagoškim delavcem in drugim deležnikom, ki podpirajo učne procese, vključno z družinami; podpiranjem in nadaljnjim razvojem ocenjevanja in vrednotenja ključnih kompetenc, pridobljenih v različnih okoljih, ter krepitvijo sodelovanja znotraj izobraževanja ter med izobraževanjem, usposabljanjem in učenjem na vseh ravneh in na različnih področjih.

10.

V Priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (13) je predlagana prenovljena vizija politike EU na področju PIU, ki vključuje digitalizacijo navedenega področja in uporabo kombiniranega učenja. V izjavi iz Osnabrücka o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo je navedeno, da ima lahko digitalno učenje pomembno in dopolnilno vlogo (14).

11.

V Sklepih Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost (15) je priznano, da so učitelji, mentorji in vodstva šol nepogrešljivo gonilo izobraževanja in usposabljanja ter bi morali biti vključeni v oblikovanje politik na področju izobraževanja in usposabljanja, imeti pa bi morali tudi avtonomijo pri uporabi teh politik v praksi, poleg tega pa potrebujejo podporo celovitega pristopa k začetnemu izobraževanju, uvajanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju.

12.

Pandemija je še okrepila že dolgo trajajočo zaskrbljenost glede fizične, duševne in čustvene dobrobiti otrok in mladih. Vsem otrokom in mladim bi bilo treba zagotoviti vso podporo, ki jo potrebujejo za zdrav in aktiven življenjski slog (16), jih spodbujati pri vseživljenjskih pozitivnih navadah in jim omogočiti, da sodelujejo v različnih športnih in drugih fizičnih aktivnostih, s katerimi krepijo motorične sposobnosti ter izboljšujejo duševno in čustveno dobrobit. Otroci in mladi potrebujejo tudi podporo za duševno in čustveno dobrobit pri učenju, med drugim pri izvajanju učnih zadolžitev v zahtevnih okoliščinah ter pri razumevanju varnega in odgovornega vedenja na spletu (17). Podporo potrebujejo tudi tisti učenci in dijaki, ki dlje časa preživijo brez podpore družine, vrstnikov ali šolskega osebja. Pomembno je tudi opredeliti področja, kjer so potrebne izboljšave in ukrepi, s katerimi bi nadomestili to, kar je bilo izgubljeno pri učenju, ter ublažili negativne učinke na dobrobit učencev in dijakov.

13.

Čeprav se v celoti zavedamo pomena učenja v živo, lahko učenje na različne načine in v različnih okoljih, med drugim v šoli, doma, na prostem, v kulturnih objektih, na delovnem mestu in v digitalnih okoljih, otroke in mlade motivira, da razširijo razvoj kompetenc. Tako lažje razumejo pomen formalnega izobraževanja in usposabljanja za njihovo življenje v družbi, kar jih motivira, da se v večji meri aktivno vključijo v reševanje lokalnih in globalnih izzivov, na primer tistih, ki so povezani s trajnostnostjo, okoljem in podnebnimi spremembami.

14.

Izobraževanje je temeljna človekova pravica in otrokova pravica. Dostop do izobraževanja mora biti zagotovljen ne glede na okolje, v katerem poteka (šola, drugi prostori, učenje na daljavo ali kombinacija obojega), in ne glede na različne osebne in socialne okoliščine učencev oziroma dijakov. Vrednost učenja v šoli in učenja v živo je v celoti priznana, vendar pa so pristopi kombiniranega učenja tudi v nepandemskih razmerah priložnost za izboljšanje kakovosti, relevantnosti in vključujočnosti izobraževanja in usposabljanja, na primer za zagotavljanje boljših možnosti za učenje na podeželskih in oddaljenih območjih, tudi v najbolj oddaljenih regijah in otoških skupnostih, ter za druge učence oziroma dijake, ki šole morda (začasno) ne obiskujejo redno: za otroke pripadnikov potujočih skupnosti ali potujočih delavcev; mlade oskrbovalce, tiste, ki imajo zdravstvene težave ali ki prebivajo v bolnišnicah ali varstvenih zavodih, tiste, ki trenirajo na vrhunski ravni, in tiste, ki so vključeni v poklicno izobraževanje in usposabljanje ali opravljajo plačano delo. Vsa okolja in orodja bi morala biti enako dostopna manjšinam, otrokom in mladim s posebnimi potrebami in iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ter ne bi smela voditi v diskriminacijo ali segregacijo.

15.

S pristopi kombiniranega učenja se prepoznava pomen šole kot skupnega prostora za osebno in družbeno interakcijo, kar je pomemben del učenja, saj omogoča razumevanje in osmišljanje sveta. Pri tem sta pomembna arhitekturna zasnova šole in zasnova šolskega prostora.

16.

Pristopi kombiniranega učenja lahko zaradi različnih učnih zadolžitev in orodij, ki jih vključujejo, okrepijo širok razvoj kompetenc. Uporaba digitalne tehnologije, vključno s povezovanjem naprav prek spleta, lahko olajša interakcijo z drugimi učenci oziroma dijaki, učnimi programi in drugimi viri informacij ter podpira učenje v živo in učenje v različnih okoljih. Pristopi kombiniranega učenja lahko olajšajo tudi pridobivanje digitalnih kompetenc in kompetenc za upravljanje podatkov. Dopolnilna uporaba znanstvene opreme, odprtih izobraževalnih virov, pripomočkov za ustvarjanje, stvarnih predmetov (ki jih najdemo in uporabljamo v vsakdanjem življenju), objavljenih besedil ter pripomočkov za pisanje in vizualno umetnost lahko spodbudi ustvarjalnost in osebno izražanje, tako samostojno kot v sodelovanju z drugimi.

17.

Pristopi kombiniranega učenja zahtevajo skladen sistemski pristop, da se ustvarijo omogočitveni pogoji. To zajema vključitev oseb s strokovnim znanjem z različnih področij in spodbujanje sodelovanja s skupnostjo, kar krepi občutek soodgovornosti za razvoj otrok in mladih. Učinkovitost sistematičnih ukrepov za podporo pristopom kombiniranega učenja bo odvisna tudi od udejanjanja in podpiranja razmerij med različnimi elementi ekosistema, med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi za izobraževanje in usposabljanje, industrijo izobraževalnih virov (ki zagotavlja tehnologijo, založništvo in drugo opremo za učne načrte), raziskovalnimi institucijami ter institucijami za izobraževanje in usposabljanje, skupnostmi, civilnodružbenimi organizacijami in pobudami, pa tudi družinami ter samimi učenci in dijaki, ne glede na njihove potrebe in raven sposobnosti.

18.

Pristopi kombiniranega učenja so splošno uveljavljena praksa v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju (18), vendar so omejitve med pandemijo postavile pred preizkušnjo zmogljivost institucij in organizacij, da zagotovijo učenje skozi delo ter ohranijo komunikacijo z vodji usposabljanj in mentorji, kar je vplivalo na zagotavljanje poklicnega usposabljanja z delom in vajeništva. Zmanjšanje dostopa do praktičnih izkušenj je še poudarilo znano dejstvo, da je treba v poklicnem izobraževanju in usposabljanju izkoristiti digitalne tehnologije, vključno z digitalnimi napravami in učnimi platformami, e-mapami ter obogateno in virtualno resničnostjo za simulacije. Povečalo pa je tudi potrebo po razumevanju in usklajevanju uporabe digitalnih tehnologij za učenje v različnih okoljih (npr. v šoli ali med prakso) pri pripravi učencev in dijakov na življenje in prihodnji trg dela.

19.

Pomembnost in relevantnost neformalnega učenja sta jasno razvidna iz izkušenj, pridobljenih z mladinskim in prostovoljskim delom ter sodelovanjem v kulturnih dejavnostih, vključno z množičnim športom. Neformalno učenje ima pomembno vlogo pri podpiranju razvoja bistvenih medosebnih, komunikacijskih, kognitivnih in osebnih znanj in spretnosti, med katere spada tudi ustvarjalnost, ki so mladim v pomoč pri vstopanju v odraslost, aktivno državljanstvo in delovno življenje (19). Za opredelitev novih načinov učenja je potrebno tudi boljše sodelovanje med formalnimi in neformalnimi učnimi okolji (20).

20.

—

kombiniranje šolskih prostorov in drugih fizičnih okolij zunaj šolskih prostorov (v katerih so skupaj z učiteljem/mentorjem ali pa so od njega prostorsko in/ali časovno ločeni med izobraževanjem na daljavo);

—

kombiniranje različnih učnih orodij, ki so lahko digitalna (tudi spletna) in nedigitalna.

1.

na podlagi spoznanj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19, podprejo okrevanje in pripravljenost sistemov izobraževanja in usposabljanja, tako da odpravijo posledice pandemije za učence in dijake, učitelje, mentorje in druge pedagoške delavce, razvijejo dolgoročnejše strateške pristope h kombiniranemu učenju ter na podlagi uspešnih inovacij, uvedenih ali preizkušenih med pandemijo, izmenjajo in razširijo dobre prakse v skladu z načeli, določenimi v tem priporočilu (21). Te inovacije ne nadomeščajo temveč dopolnjujejo učenje v šoli in učenje v živo;

2.

razmislijo o naslednjih ukrepih v podporo učencem in dijakom:

a)

zagotavljanje dodatnih priložnosti za učenje in ciljno usmerjene podpore učencem in dijakom, da bi tako nadomestili to, kar je bilo izgubljeno pri učenju zaradi zaprtja šol in omejitev učenja v živo, zlasti tistim, ki imajo učne težave ali posebne učne potrebe, so iz prikrajšanih skupin ali so bili drugače prizadeti zaradi motenega šolanja in usposabljanja. To lahko vključuje na primer okrepljeno individualizirano podporo in osebno tutorstvo, sisteme mentorstva (vključno z mentorstvom sošolcev), vključujoče učne skupnosti, dodatne učiteljske vire, dodeljene razredom (npr. skupno poučevanje), večjo svetovalno podporo, dodaten čas za učenje med šolskim letom in/ali počitnicami ter dostop do dodatnih učnih okolij, kot so javne knjižnice in skupnostni prostori, ter do obšolskih storitev s pedagoško podporo;

b)

dajanje prednosti fizični in duševni dobrobiti učencev in dijakov ter njihovih družin. Del tega so lahko: krepitev psihološke podpore in priprava smernic za duševno zdravje; vključitev politik za dobrobit učencev in dijakov ter politik proti ustrahovanju med šolske cilje; postopki spremljanja in zagotavljanja kakovosti (v okviru rednega zagotavljanja kakovosti ali dela šolske inšpekcije ali pa v okviru specifičnih ocenjevanj razmer v šoli v kontekstu pandemije); dodeljevanje namenskega osebja ali lajšanje dostopa do usposobljenih strokovnjakov in storitev za duševno zdravje in podporo;

c)

krepitev razvoja digitalnih veščin in kompetenc vseh učencev in dijakov ter njihovih družin, ob upoštevanju digitalnega razkoraka in digitalne vrzeli med spoloma ter hkratnem odpravljanju vseh stereotipov in pristranskosti, tudi spolnih stereotipov in spolnih pristranskosti, pa tudi krepitev digitalne zmogljivosti sistemov za izobraževanje in usposabljanje, in sicer s spodbujanjem naložb v razpoložljive naprave in povezljivost na ravni šole in skupnosti ter z zagotavljanjem priložnosti za izboljšanje digitalnih znanj, spretnosti in kompetenc, med drugim z uporabo komunikacijske tehnologije za samostojno in sodelovalno učenje ter za samoocenjevanje, kar naj bi izboljšalo nadaljnje učenje. Izvajanje naložb in reform, predvidenih v nacionalnih načrtih ter v načrtih na podlagi mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavlja, da lahko vsi učenci in dijaki dostopajo do potrebne opreme in priložnosti za učenje;

d)

s preučitvijo načinov za razvoj pristopov kombiniranega učenja v primarnem in sekundarnem izobraževanju, tudi poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki bi koristili vsem učencem in dijakom, ter zagotovitev trajnega pozitivnega učinka na poučevanje in učenje, prilagojeno starosti, sposobnostim, posebnim potrebam ter učnim ciljem učencev in dijakov, pri čemer se v celoti upošteva vrednost učenja v šoli in v živo. Del tega bi lahko bili krepitev razvoja in vključevanje različnih učnih orodij, da se zagotovijo priložnosti za raziskovanje in izražanje, vključno z razvojem znanstvene, digitalne in medijske pismenosti; podpiranje učenja, ki združuje različna okolja za bogatejše učne izkušnje; ustvarjanje primernega ravnovesja med učenjem, ki ga vodita učitelj in učenec oziroma dijak, na eni strani ter sodelovalnim in samostojnim učenjem na drugi strani; preizkušanje učnih metod, da bi nove priložnosti postale privlačne ter bi se učencem in dijakom ter učiteljem zagotovile boljše učne rešitve;

e)

uporaba pristopov kombiniranega učenja kot načina, ki podpira dobrobit, avtonomijo učencev in dijakov ter posamezniku prilagojeno učenje (pri čemer se upoštevajo starost, sposobnosti in posebne učne potrebe učencev in dijakov) ter razvoj njihove „osebnostne, družbene in učne kompetence“ (ena od osmih „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ (22), ki je nadalje razvita v pobudi Komisije za evropski okvir LifeComp (23));

3.

razmislijo o naslednjih ukrepih v podporo učiteljem in mentorjem:

a)

podpora samoocenjevanja učiteljev pri uporabi digitalnih tehnologij ter tečajev izpopolnjevanja in drugih oblik poklicnega učenja za učitelje in mentorje, da bi jim pomagali pri uporabi in vključevanju digitalnih programov in orodij v proces poučevanja (24). Z razvojem in razširjanjem spletnih in fizičnih pedagoških modulov in virov, da bi učiteljem in mentorjem pomagali njihove učne metode in prakse prilagoditi pristopom kombiniranega učenja (25) na podlagi njihovih izkušenj in povratnih informacij ter z njimi sodelovali pri uporabi novih orodij in gradiv, tudi glede tega, kako varno in etično delovati v digitalnem okolju in kako pri tem podpirati učence;

b)

večji poudarek na dobrobiti in kakovosti poklicnega življenja učiteljev in mentorjev, vodstvenih delavcev šol in drugega pedagoškega osebja, da se ublaži stres in prepreči izgorelost. Sem lahko sodijo: lajšanje dostopa do usposobljenih strokovnjakov in storitev na področju duševnega zdravja in podpore; spodbujanje razvoja in/ali organizacije medsebojne podpore za ublažitev stresa; zagotavljanje več priložnosti za usposabljanje na področju odpornosti/duševne dobrobiti v programih začetnega izobraževanja in stalnega strokovnega razvoja učiteljev;

c)

vključitev pristopov kombiniranega učenja v programe začetnega izobraževanja (26) in stalnega strokovnega razvoja (27) učiteljev, da bi pedagoško osebje po potrebi lažje prilagodilo zasnovo učenja svojim strokovnim okvirom in bilo usposobljeno za podpiranje učenja z različnimi notranjimi in zunanjimi okolji, orodji in zadolžitvami;

d)

zagotovitev dostopa do centrov strokovnega znanja in ustreznih virov za usmerjanje in krepitev pristopov kombiniranega učenja. S podpiranjem zaposlenih na področju izobraževanja in usposabljanja, da razvijejo pristope kombiniranega učenja v svojih specifičnih okoliščinah, in sicer z izmenjavami osebja in vzajemnim učenjem, ustvarjanjem trdnih šolskih skupin s sodelovalnim učenjem, mrežami, sodelovalnimi projekti in izkustvenimi skupnostmi;

e)

razvoj smernic glede novih pristopov k ocenjevanju in zaključnemu preverjanju znanja, tudi prek spleta, z ustreznimi orodji za formativno preverjanje in sumativno ocenjevanje, ki so primerna za različne ravni ter izobraževalna okolja in okolja usposabljanja;

f)

spodbujanje pedagoškega osebja k sodelovanju v raziskovalnih projektih in raziskavah, med drugim pri preskušanju uporabe nalog v drugih učnih okoljih in uporabi digitalne tehnologije v podporo procesom poučevanja in učenja;

4.

podprejo šole tako, da razmislijo o naslednjih ukrepih:

a)

zagotovitev orodij in virov za pristope kombiniranega učenja ter smernic za šole glede učinkovite uporabe teh orodij in virov (28);

b)

mobilizacija ali zaposlitev dodatnega osebja, da se po možnosti omogoči več časa za individualno podporo pri šolskih in obšolskih dejavnostih;

c)

podpiranje učinkovitih partnerstev za infrastrukturo in vire med različnimi izvajalci izobraževanja in usposabljanja, med drugim z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, podjetji, strokovnimi združenji, zavodi s področja umetnosti, kulturne dediščine, športa, narave, visokošolskega izobraževanja in raziskav, civilno družbo, industrijo izobraževalnih virov (vključno s tehnologijo, založništvom in drugo opremo za učne načrte) ter raziskavami v izobraževanju;

d)

podpiranje šol pri spremljanju in samoocenjevanju njihovih strategij in praks vključevanja v zvezi s pristopi kombiniranega učenja ter pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za odpravo pomanjkljivosti, vključno z uporabo orodij EU (29);

e)

izboljšanje razumevanja staršev, zakonitih skrbnikov in družin glede učnih okolij, orodij in nalog, s sistematičnim komuniciranjem in usmerjanjem, brez ustvarjanja dodatnih bremen zanje;

f)

z naložbami v visokohitrostno internetno povezljivost v v šolskih prostorih in okoljih učenja na daljavo, od katere je odvisno spletno učenje, skupaj z načrti za vzdrževanje in posodobitev tehnične infrastrukture;

g)

po možnosti ter v skladu z nacionalno in regionalno zakonodajo in okoliščinami z omogočanjem ustrezne ravni avtonomije za odločanje na ravni šole (upravni odbori šol, ravnatelji, vodstveni delavci), da se omogočijo inovacije, odzivnost ter prilagajanje lokalnim in regionalnim potrebam;

h)

s podpiranjem vodstvenih delavcev šol, ki so ključni pri izvajanju organizacijskih sprememb in stalnega izboljševanja, z namenskim strokovnim izpopolnjevanjem in smernicami za njihove vloge; s podpiranjem šol ter z njimi povezanih izvajalcev izobraževanja in usposabljanja pri razmisleku o pristopih kombiniranega učenja v okviru strateškega načrtovanja in procesov izboljšanja šol, ki lahko vključujejo uporabo orodij za samoocenjevanje;

i)

s podpiranjem dialoga in mreženja med različnimi deležniki, tudi družinami, vključenimi v učenje v šoli in drugih fizičnih okoljih ter učenje na daljavo, da bi se iz različnih virov pridobile povratne informacije in zamisli za prihodnji razvoj. To bi moralo vključevati tudi dialog, smernice in strategije za zaščito varnosti otrok in mladih ter zagotavljanje zaupnosti in varstva njihovih podatkov ter njihove varnosti in zasebnosti v digitalnem svetu;

j)

po možnosti tako, da se uporabi del notranjega in/ali zunanjega pregleda in mehanizmov za zagotavljanje kakovosti šole za kombinacijo učnih okolij in orodij, z vključevanjem evalvacij drugih izvajalcev, ki niso del šole, ali evalvacij, ki se izvedejo prek njih;

5.

v celoti izkoristijo sredstva EU in strokovno znanje za reforme in naložbe v infrastrukturo, orodja in pedagogiko, da se okrepita odpornost in pripravljenost šol na prihodnost, še posebej programa Erasmus+, mehanizma za okrevanje in odpornost, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa in Instrumenta za tehnično podporo;

6.

vlagajo v raziskave ter spremljanje in evalvacija izzivov na področju politik ter vplivov teh pobud na izobraževalni ekosistem, da bi se gradilo na pridobljenih spoznanjih in prispevalo k prihodnji reformi politike, tudi na podlagi izkušenj učencev in dijakov ter zbranih podatkov, če so ti na voljo, da bi razvili dobre prakse in po meri prilagojene rešitve umetne inteligence za izboljšane učne programe;

7.

sprejmejo ukrepe in spremljajo izvajanje tega priporočila v skladu z nacionalnimi in regionalnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja. Po potrebi upoštevajo vse ukrepe, ki podpirajo pristope kombiniranega učenja v nacionalnih akcijskih načrtih za izvajanje evropskega jamstva za otroke.

1.

podpre izvajanje tega priporočila, tako da olajša vzajemno učenje in izmenjave med državami članicami in vsemi zadevnimi deležniki, pod pogojem, da se oblikujejo in nadalje razvijejo ukrepi, in sicer s:

2.

v sodelovanju z državami članicami podpre razvoj virov, ki se lahko uporabljajo prostovoljno, na primer:

3.

podpre priložnosti za strokovni razvoj in učenje učiteljev, vodij usposabljanja in drugega pedagoškega osebja, in sicer:

4.

sodeluje z vsemi deležniki, tudi ponudniki programske in strojne opreme, pri načinih za izboljšanje digitalne infrastrukture in orodij ter njihove uporabe v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem, poleg tega pa poudarja pomen zaupnosti in varstva podatkov v zvezi s tem;

5.

podpre pobude za nadaljnji razvoj in spodbujanje vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja ter priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse, predvsem v zvezi z vključevanjem učencev in dijakov, katerih specifične okoliščine vplivajo na njihov dostop do posameznih učnih okolij in orodij, in vključevanjem tistih, ki potrebujejo ciljno usmerjeno podporo v učnem procesu;

6.

še naprej podpira države članice pri izvajanju reform za izboljšanje kakovosti in vključujočnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja ter podpre njihovo digitalno pripravljenost v skladu s cilji akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027;

7.

obravnava razvoj pristopov kombiniranega učenja v primarnem in sekundarnem izobraževanju, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem v okviru rednih poročil o napredku evropskega izobraževalnega prostora ter akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10463. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10489. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10439. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10532. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10382. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

B-1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

Belgique/BELGIË

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C.

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

1.

Vino

16.

Vino iz prezrelega grozdja

—

Videz: vina morajo biti intenzivne barve. Ton: rdeče barve z odtenki, ki segajo od vijolične pri mladih vinih do opečnato rdeče pri staranih vinih.

—

Vonj: vina morajo imeti zelo intenzivno aromo, z vonjem po črnem in rdečem jagodičju. V staranih vinih so prisotne začimbne note in vonj po popečenem.

—

Okus: vina morajo biti vsaj polnega telesa. Dobro uravnotežena. Z dolgotrajnim pookusom. Z dobro uravnoteženo vsebnostjo kislin. Note po staranju v sodu (aroma po praženem in/ali popečenem).

≤0,65 g/l ocetne kisline pri mladih vinih

≤0,85 g/l ocetne kisline pri staranih vinih

—

Videz: rumene barve, slamnato rumene pri mladih vinih in zlato rumene pri vinih, fermentiranih in/ali staranih v sodih. Bistra in sijoča.

—

Vonj: vina morajo imeti vsaj visoko intenzivno aromo, sadnega vonja in z notami tropskega sadja. Starana vina razvijejo začimbne arome.

—

Okus: vina morajo biti vsaj srednje polnega telesa. Sveža in sadna. Okus je dobro uravnotežen tako pri mladih kot pri staranih vinih.

≤0,65 g/l ocetne kisline pri mladih vinih

≤0,85 g/l ocetne kisline pri staranih vinih

—

Videz: intenzivne, čiste in sijoče zlatorumene barve.

—

Vonj: vina morajo imeti vsaj zelo intenzivno aromo. Arome medu, zrele kutine in fige. Zelo sadna.

—

Okus: vina morajo biti vsaj srednje polnega telesa, zaokrožena in oljnata. Z dolgotrajnim pookusom.

≤0,74 g/l ocetne kisline pri mladih vinih

≤0,85 g/l ocetne kisline pri staranih vinih

≤0,72 g/l + 0,06 g/l ocetne kisline za vsako stopnjo volumenskega deleža naravnega alkohola, ki presega 10 vol. %, pri vinih iz grozdja s plemenito plesnijo.

Cabernet sauvignon, tempranillo in merlot

7 500 kilogramov grozdja na hektar

52 hektolitrov na hektar

Sauvignon blanc in chardonnay

7 400 kilogramov grozdja na hektar

48 hektolitrov na hektar

Shiraz

7 300 kilogramov grozdja na hektar

51 hektolitrov na hektar

Moscatel de grano menudo (rumeni muškat)

7 200 kilogramov grozdja na hektar

28 hektolitrov na hektar

poligon 5: katastrska parcela 1 658;

poligon 5: parcela 1 659;

poligon 5: parcela 1 660;

poligon 5: katastrska parcela 1 661;

poligon 5: katastrska parcela 1 662;

poligon 5: katastrska parcela 1 663;

poligon 5: katastrska parcela 1 884;

poligon 5: katastrska parcela 1 885 in delno parcela A ter parcele E, F, G in H.

CABERNET SAUVIGNON

CHARDONNAY

MERLOT

MOSCATEL DE GRANO MENUDO

SAUVIGNON BLANC

SHIRAZ

TEMPRANILLO

—

dobro uravnotežena, z velikim deležem alkohola in polifenolov,

—

sorte z dolgim rastnim ciklom, kot je cabernet sauvignon, so se dobro prilagodile okolju. Zaradi tega trdni delci popolnoma dozorijo, vina pa imajo visoko vsebnost polifenolov,

—

dobra vsebnost kislin, zaradi katere se vina dobro starajo in imajo po stekleničenju dolg rok uporabnosti,

—

vina z zrelimi, zelo intenzivnimi aromami, vključno z notami svežega sadja.

—

dež z juga: zaradi učinka fena pri gorski verigi Moncayo dežuje na južni strani, zato padavine ne dosežejo severne doline teh gora, kjer se nahaja razmejeno območje Bolandin,

—

dež s severa: zaradi bližine reke Ebro dež s severa ne doseže območja južno od reke, kjer se nahaja razmejeno območje. Ta učinek se še poveča, ker pred dežjem pihajo severni vetrovi, ki z nizkimi temperaturami znižajo relativno vlažnost in tako prispevajo k sušnosti.

—

rdeča vina so intenzivnejše barve, z višjim kazalnikom skupnih polifenolov in polimerizacijo, zrelostjo, prefinjenostjo in svilnatimi tanini, zaradi česar so polnega okusa, brez trpkosti in zelo bogata.

—

Rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja imajo velik delež alkohola, kar okrepi okus bogatega in sladkega vina.

—

Rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja imajo uravnoteženo vsebnost kisline, ki ni nikoli zelo visoka. Vsebnost jabolčne kisline je še posebej nizka, saj poleti med zorenjem zaradi visokih temperatur organske kisline razpadejo. To pomeni, da rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja nikoli nimajo visoke vsebnosti kislin, kot se to lahko zgodi pri vinih, pridelanih v drugih, severnejših podobmočjih, pri katerih je vsebnost jabolčne kisline višja.

—

Rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja imajo zelo zrele fenolne spojine, zaradi česar je omejena vezava kisika v vinih, s tem pa tudi reduktivne žveplove arome. Tako pridelana vina so zelo aromatična in izrazita.

—

Pri rdečih in belih vinih ter belih vinih iz prezrelega grozdja sta staranje in oksidacija zaradi velike koncentracije polifenolov počasna, to pa pomeni, da imajo vina dolg rok uporabnosti in se dobro starajo.

—

Bela vina iz prezrelega grozdja so oljnata, imajo velik delež skupnega alkohola in so zlato rumene barve zaradi dolgotrajne izpostavljenosti sončni svetlobi, ki pripomore k zlati barvi proizvoda. Skromne količine padavin pripomorejo, da prezorenje poteka v daljšem obdobju, zato se razvijejo intenzivne arome zrelega sadja ter note medu in citrusov.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

—

50–63 % jajčnih testenin.

—

30–40 % omake.

—

6–10 % bešamela.

—

30–40 % svežega mesa:

—

0–15 % paradižnikovega koncentrata in 0–30 % paradižnikove mezge.

—

1–3 % zelene, 1–3 % korenja, 2–5 % bele čebule, šopek dišavnic (po okusu), ki morajo biti sveže, ne smejo biti posušene ali se nadomestiti z umetnimi aromami.

—

2–5 % suhega belega vina.

—

0–5 % svinjske slanine ali podgrline.

—

4–8 % ekstra deviškega oljčnega olja.

—

Mleta sol in poper po okusu.

—

2–5 % naribanega sira Parmigiano Reggiano z ZOP ali Grana Padano z ZOP.

—

Toliko vode, da prekrije meso (3).

—

0–8 % steriliziranega polnomastnega mleka ali pasteriziranega svežega mleka (po želji).

—

80–90 % steriliziranega polnomastnega mleka ali pasteriziranega svežega mleka.

—

5–10 % navadne pšenične moke.

—

5–10 % masla.

—

Sol, mlet črni poper in muškatni orešček po okusu.

—

32–35 % svežih kurjih jajc in 0–3 % rumenjakov. Namesto jajc in rumenjakov lahko uporabimo pasterizirane tekoče jajčne izdelke.

—

60–65 % navadne pšenične moke ali moke iz trde pšenice.

—

0–3 % ekstra deviškega oljčnega olja ali stopljenega masla,

—

0–4 % pokuhanega vina (4) ali vina Marsala z ZOP,

—

Sol po okusu.

—

V knjigi Guida in cucina kuharskega mojstra Cesareja Tirabassa (Bisson & Leopardi, Macerata, 1927, str. 91) piše, da je „jed Vincigrassi zelo razširjena v deželi Marke, še posebno v pokrajini Macerata“.

—

A. Gosetti della Salda v knjigi Le ricette regionale italiano (La cucina italiana, Milan 1967, str. 608) piše, da je „ta okusna in zelo hranilna jed – vincisgrassi – zelo stara in tradicionalna za pokrajino Macerata“.

—

Carsetti in Newton Compton v knjigi Cucina delle Marche (2010, str. 133) navajata, da je recept standardiziran.

—

V kuharski knjigi Le ricette d’oro delle migliori osterie e trattorie italiane (C. Cambi, Newton Compton, 2010, str. 515) je recept poimenovan „Vincisgrassi alla maceratese“.

—

Recept za „Vincisgrassi“ najdemo v knjigi Marche a tavola (A. Carnival Mallè et al., 2003) na strani 34 pod imenom „Vincisgrassi alla maceratese“.

—

Vincisgrassi, delo, ki ga je leta 2000 izdala Gospodarska zbornica v sodelovanju z organizacijo podjetij Confcommercio, Italijansko kuharsko akademijo (Accademia Italiana della Cucina) in kuharsko zvezo Federcuouchi.