3.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 446/2

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. septembra 2021

o predlogu direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CON/2021/27)

(2021/C 446/02)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 29. junija 2021 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti izvajanje denarne politike v skladu s prvo alineo člena 127(2) in členom 282(1) Pogodbe, bonitetni nadzor kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) Pogodbe in prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja cilj predlagane direktive, da se v okviru širše agende Evropske komisije za trajnostno financiranje (2) in v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora (3) izboljšajo količina, kakovost in razpoložljivost informacij, povezanih s trajnostnostjo. ECB pozdravlja tudi časovni okvir iz predlagane direktive, zlasti sprejetje prvega sklopa standardov poročanja o trajnostnosti do oktobra 2022.

1.2

Sedanja ureditev Evropske unije (EU) za razkrivanje informacij o trajnostnosti s strani podjetij ne zagotavlja zadostnih, doslednih in primerljivih informacij za zasebni sektor ali javne organe. Deležniki ne morejo oceniti vpliva podjetij na trajnostnost in zlasti na podnebne spremembe. Boljše razkrivanje na podlagi kazalnikov glede prihodnosti deležnikom ne bi le omogočilo, da spremljajo napredek podjetij pri usklajevanju njihovih poslovnih modelov in dejavnosti s krivuljami, ki ustrezajo nizkoogljičnemu gospodarstvu in pozneje gospodarstvu z neto ničelnimi emisijami ogljika, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru, ampak tudi pomagalo oceniti tveganja za podjetja zaradi morebitnih prevrednotenj sredstev ob neusklajenih krivuljah. V zvezi s tem predlagana direktiva podpira in dopolnjuje informacije, ki jih bodo morala podjetja razkriti v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji), ter približuje gospodarstvo EU ciljem evropskega zelenega dogovora.

1.3

Standardi razkritij, povezanih s trajnostnostjo, ki trenutno veljajo na finančnih trgih, ne zagotavljajo, da bi vsi udeleženci na trgu ustrezno razumeli finančna tveganja, povezana s trajnostnostjo, in jih celovito ovrednotili. Omejena kakovost in količina informacij, povezanih s trajnostnostjo, na ravni podjetij omejujeta razpoložljivost informacij za vlagatelje in udeležence na finančnem trgu. Zmanjšuje preglednost, povečuje asimetrijo informacij, škoduje primerljivosti in na splošno ovira razvoj trajnostnega financiranja in poučene naložbene odločitve. Poleg tega – kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah predlagane direktive – lahko nakopičenje več naložbenih odločitev, ki ne upoštevajo ustrezno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, privede do nakopičenih in ojačanih učinkov, ki lahko povzročijo sistemska tveganja, ki ogrožajo finančno stabilnost (5). Regulativni organi, nadzorniki, organi za finančno stabilnost in centralne banke prav tako zaradi pomanjkljivega razkrivanja informacij, povezanih s trajnostnostjo, s strani podjetij ne morejo ustrezno oceniti izpostavljenosti tveganjem, povezanim s trajnostnostjo in zlasti s podnebjem, za podjetja ter za kreditne in finančne institucije, ki na podlagi razkritij podjetij sprejemajo odločitve o financiranju. Zato ECB meni, da je predlagana direktiva nujen korak za odpravo vrzeli v podatkih, ki trenutno ovira razvoj ustrezne trajnostnostne politike ter okvirov za ocenjevanje tveganj in spremljanje tveganj za finančni sektor (6).

1.4

ECB meni, da je predlagana direktiva pomemben korak h dokončanju unije kapitalskih trgov ter zlasti razvoju povezanih, obsežnih in zrelih zelenih kapitalskih trgov EU, ki presegajo državne meje (7). Zelena unija kapitalskih trgov bi dodatno okrepila vlogo EU na zelenih kapitalskih trgih po vsem svetu (8) in s tem vlogo eura kot svetovne valute. Z oblikovanjem skupnih standardov in infrastruktur za zelene kapitalske trge EU bi torej lahko spodbudila širše povezovanje kapitalskih trgov EU (9). Natančneje, standardizirano in robustno razkrivanje (povezano s trajnostnostjo) je predpogoj za zagotavljanje zanesljivih in primerljivih podatkov vlagateljem pri sprejemanju poučenih naložbenih odločitev, zato je bistveno za lažje razporejanje kapitala najbolj zaželenim projektom po vsej EU v skladu s cilji enotnega trga. Posledično boljše razporejanje kapitala lahko prispeva k izboljšanju čezmejne delitve zasebnih tveganj in odpornosti gospodarstva EU (10). V zvezi s tem ECB pozdravlja tudi dejstvo, da predlagana direktiva predvideva, da je treba informacije, povezane s trajnostnostjo, ki jih razkrijejo podjetja, vključiti v prihodnjo evropsko enotno vstopno točko (11). S povezovanjem razkritij o trajnostnosti s finančnimi podatki bi se vzpostavil sistem „vse na enem mestu“ za vse ključne informacije o posameznem podjetju, vključno z njegovimi zelenimi referencami, kar ne bi koristilo samo vlagateljem, temveč tudi vsem zasebnim in javnim deležnikom, ki jih zanima finančno poročanje in poročanje o trajnostnosti.

1.5

ECB podpira predlagane zahteve, da velika podjetja EU in podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, vključno s kreditnimi institucijami, razkrijejo več ciljev glede trajnostnosti in napredek pri njihovem doseganju. Tveganje izgube ugleda, ki so mu izpostavljena podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede uskladitve s Pariškim sporazumom, bo pripomoglo pri spodbujanju tržne discipline in pomembno prispevalo k strategijam kreditnih institucij glede upravljanja tveganj in usklajevanja.

1.6

Zaradi izboljšanja preglednosti in spodbujanja ustreznega nadzorniškega spremljanja, zlasti podnebnih in okoljskih tveganj, bi morale po mnenju ECB finančne institucije – kot je predlagano v novi strategiji Komisije za trajnostno financiranje (12) – razkriti svoje načrte za prehod na trajnostnost in razogljičenje, vključno z srednje- in dolgoročnimi cilji ter informacijami o tem, kako nameravajo zmanjšati svoj okoljski odtis. To je lahko močno orodje za usmerjanje finančnega sistema k jasnim mejnikom za doseganje skladnosti s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom. Pristojnim organom bi bilo treba zagotoviti orodja za spremljanje tveganj in odzivanje na tveganja, ki izhajajo iz neusklajenosti portfeljev kreditnih institucij s cilji prehoda.

2. Pomen predlagane direktive za cilje in naloge ECB in Eurosistema

2.1

Vprašanja v zvezi s trajnostnostjo, zlasti podnebne spremembe, lahko vplivajo na to, kako centralne banke izvajajo svoje naloge, kot je navedeno v nadaljevanju (13). ECB v okviru svojih nalog bonitetnega nadzora in prispevanja k finančni stabilnosti podpira prizadevanja glede politik EU s ciljem boljšega prepoznavanja in upravljanja finančnih tveganj, povezanih s trajnostnostjo, zaradi izboljšanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema. V zvezi s tem bo dovolj celovito in podrobno razkritje okoljskih tveganj prav tako olajšalo tržno vrednotenje povezanih tveganj v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva (14). Take prakse razkrivanja informacij bi okrepile tudi sposobnost Eurosistema za spremljanje in ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na transmisijo denarne politike.

2.2 Pomen za denarno politiko

2.2.1

Podnebne spremembe in prehod v bolj trajnostno gospodarstvo vplivajo na obete za stabilnost cen – ki je poglavitni cilj ESCB – prek učinkov na makroekonomske kazalnike, kot so inflacija, gospodarska aktivnost, zaposlenost, obrestne mere, naložbe in produktivnost, finančno stabilnost ter transmisijo denarne politike (15). Fizična tveganja in tveganja zaradi prehoda, povezana s podnebnimi spremembami, lahko med drugim vplivajo na vrednotenje in kreditno sposobnost podjetij, kar posredno vpliva na kreditne institucije in finančni sistem (16). Čeprav se metodologije za ocenjevanje obsega tveganj, povezanih s podnebjem, za banke in finančno stabilnost še razvijajo, razpoložljive ocene kažejo, da bo vpliv teh tveganj verjetno občuten (17). To bi lahko vplivalo na transmisijo denarne politike, na primer zaradi nasedlih naložb in nenadnega prevrednotenja finančnih tveganj, povezanih s podnebjem. Poleg tega se lahko v bančnem sektorju zmanjša vrednost zavarovanja s premoženjem in nastanejo kreditne izgube, kar bi lahko oslabilo kapitalski in likvidnostni položaj kreditnih institucij in drugih finančnih posrednikov ter s tem njihovo zmožnost usmerjanja sredstev v realno gospodarstvo. Mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) zato priporoča, da centralne banke upoštevajo možne posledice podnebnih sprememb za gospodarstvo. Po mnenju NGFS so te posledice lahko pomembne za denarno politiko tudi, če se uresničijo zgolj zunaj običajnega srednjeročnega obdobja denarne politike (18).

2.2.2

Poleg tega mora Eurosistem pri uresničevanju cilja stabilnosti cen s pomočjo svojega okvira za obvladovanje tveganj zagotoviti ustrezno zaščito svoje bilance stanja pred tveganji. Eurosistem mora zato prepoznati, spremljati in zmanjševati tveganja, povezana z njegovimi nasprotnimi strankami, zavarovanjem, ki ga sprejme v svojih operacijah refinanciranja, in imetji finančnega premoženja na podlagi dokončnih transakcij, tudi v okviru svojega portfelja, ki ni povezan z denarno politiko.

2.2.3

V zvezi s tem bi boljše prakse razkrivanja informacij, povezanih s trajnostnostjo, s strani podjetij znatno okrepile sposobnost Eurosistema za spremljanje in ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na transmisijo denarne politike, obravnavale finančna tveganja, povezana s podnebjem, ki so že vključena v bilanco stanja, ter zagotovile ustrezno zaščito bilance stanja Eurosistema pred tveganjem.

2.2.4

Poleg tega bo Eurosistem, kot je napovedal v akcijskem načrtu za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike (19), za finančno premoženje zasebnega sektorja uvedel zahteve za razkritje kot novo merilo primernosti ali kot podlago za diferencirano obravnavo finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje ali kupuje v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev. Te zahteve bodo upoštevale politike in pobude EU, vključno s predlagano direktivo, ter tako spodbujale skladno prakso razkritij na trgu.

2.3 Pomen za finančno stabilnost

2.3.1

Cilj predlagane direktive, da se zagotovijo zanesljive, skladne in primerljive informacije o izpostavljenosti podjetij iz različnih sektorjev tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, je predpogoj za natančno ocenjevanje finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb (20). Boljše razkrivanje v zvezi s trajnostnostjo na podlagi enotnih standardov poročanja v strojno berljivi obliki bi bistveno povečalo sposobnost ECB za spremljanje in obravnavanje vpliva podnebnih sprememb na finančno stabilnost.

2.4 Pomen za bonitetni nadzor kreditnih institucij

2.4.1

Od pomembnih institucij, ki jih neposredno nadzoruje ECB, se pričakuje, da razkrijejo pomembna tveganja, povezana s podnebjem (21). Natančneje, od njih se pričakuje razkritje emisij toplogrednih plinov za celotno skupino – tudi naknadnih emisij – ter ključnih kazalnikov uspešnosti in ključnih kazalnikov tveganja, ki jih uporabljajo za določanje strategije in obvladovanje tveganja (22). ECB se je zavezala tudi, da bo razvila nove kazalnike za pomoč pri ocenjevanju ogljičnega odtisa kreditnih institucij (23).

2.4.2

Poleg tega je Evropski bančni organ (EBA) v skladu z zahtevami iz člena 449a Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24) (v nadaljnjem besedilu: uredba o kapitalskih zahtevah) marca 2021 objavil osnutek izvedbenih tehničnih standardov (ITS) (25), v katerih so predlagana primerljiva kvantitativna razkritja tveganj zaradi prehoda in fizičnih tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami za nekatere kreditne institucije, tudi informacij o izpostavljenosti do sredstev, povezanih z emisijami ogljika, in sredstev, na katera vplivajo kronični in akutni dogodki zaradi podnebnih sprememb.

2.4.3

Zato so zanesljivi in primerljivi podatki podjetij v zvezi s podnebjem in okoljem ključni za to, da lahko finančne institucije – tudi kreditne institucije – ustrezno izračunajo in nato razkrijejo podnebne in okoljske metrike, vključno z informacijami, ki so pomembne v skladu z bonitetnim okvirom. Predlog za razširitev sedanjega področja uporabe Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (26) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o nefinančnem poročanju) na vsa velika podjetja bo v podporo prizadevanjem institucij za zbiranje ustreznih podatkov. Podrobnejše zahteve predlagane direktive in predlagana digitalizacija zahtevanih podatkov bodo olajšale njihovo usklajeno zbiranje.

2.5 Pomen za zbiranje statističnih informacij

2.5.1

Člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke pooblašča ECB, da ob pomoči nacionalnih centralnih bank zbira potrebne statistične podatke za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ter prispeva k harmonizaciji pravil in običajnih postopkov glede zbiranja, urejanja in razpošiljanja statističnih podatkov s področij v njeni pristojnosti. ECB se zaradi razbremenitve poročevalskih enot pri izvajanju svojih nalog in dejavnosti kolikor je mogoče opira na obstoječe podatke. Kot je bilo že navedeno, je razpoložljivost visokokakovostnih podrobnih in zbirnih informacij, povezanih s trajnostnostjo, nujna za poučene odločitve o izvajanju denarne politike, bonitetni nadzor kreditnih institucij in prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema. V tem okviru bi razvoj standardov poročanja o trajnostnosti z opredeljenimi informacijami, ki jih morajo podjetja razkriti o dejavnikih, povezanih s trajnostnostjo, ECB omogočil tudi boljše izpolnjevanje nalog z zbiranjem statističnih kazalnikov v zvezi s trajnostnim financiranjem (27). S tem bi ECB lahko izboljšala lastno zbiranje statističnih informacij, da bi upoštevalo in se usmerjalo na dejavnike v zvezi z okoljsko trajnostnostjo.

2.5.2

Zato ECB pozdravlja to, da bodo podjetja v skladu s predlagano direktivo o trajnostnosti poročala v enotni elektronski obliki poročanja (XHTML) (28). Količina podatkov, ki bodo pridobljeni z izvajanjem predlagane direktive, bi morala zadostovati za izpolnitev ciljev strategije EU za podatke in strategije za digitalne finance (29), zlasti za vzpostavitev enotnega trga, na katerem se lahko podatki prenašajo znotraj EU in med sektorji, da se izkoristi potencial podatkov nove generacije v javnem interesu in spodbudi financiranje, ki temelji na podatkih. Izpolnitev teh ciljev bi pripravljavcem uradne statistike pomagala izboljšati relevantnost, pravočasnost in globino njihovih podatkov in metapodatkov.

2.5.3

V ta namen ECB odločno podpira to, da poročevalske enote uporabljajo mednarodno dogovorjene standarde, na primer globalni identifikator pravnih subjektov, ki ga je leta 2020 priporočil Evropski odbor za sistemska tveganja (30), ali druge dogovorjene standarde za enolične identifikatorje pri izpolnjevanju zahtev za poročanje. Po mnenju ECB bo uporaba teh identifikatorjev, kjer bo to mogoče v prihodnjih standardih poročanja, izboljšala zanesljivost statističnih informacij in njihov obseg, ker bo omogočila povezavo podatkov o trajnostnosti podjetij z drugimi viri statističnih informacij, ki jih zbira ESCB (npr. podatki o posameznih bilancah stanja in/ali podatki o posameznih bančnih posojilih v okviru AnaCredit), s čimer se bo olajšalo analitično delo in podprlo oblikovanje politik.

2.6 Portfelji, ki niso povezani z denarno politiko

2.6.1

Zanesljivi podatki o trajnostnostnih zadevah bodo ključni tudi za trajnostne naložbe v portfelje, ki niso povezani z denarno politiko. Eurosistem se je pred kratkim dogovoril o skupnem pristopu za trajnostne in odgovorne naložbe, povezane s podnebnimi spremembami, v portfelje, ki niso povezani z denarno politiko in so denominirani v eurih, s ciljem, da se za te vrste portfeljev razkrivanje v zvezi s podnebjem začne v dveh letih (31).

3. Uporaba predlagane direktive za centralne banke

3.1

Predlagana direktiva določa, da se lahko države članice odločijo, da obveznosti razkritja informacij, povezanih s trajnostnostjo, ne bodo uporabljale za nekatera podjetja, izvzeta iz področja uporabe Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (32) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kapitalskih zahtevah), tudi centralne banke (33). Ker se lahko nekatere centralne banke dejansko obravnavajo kot podjetja v skladu z računovodsko direktivo (34) in bi zato načeloma spadale na področje uporabe predlagane direktive, je dobrodošlo, da se zadevnim državam članicam omogoči izvzetje centralnih bank iz tega področja uporabe.

3.2

Čeprav se predlagana direktiva za ECB ne uporablja, bi lahko ta tudi pri svojih razkritjih koristno uporabila skupne standarde poročanja po predlagani direktivi, kolikor bi jih bilo mogoče prilagoditi posebnim namenom ECB. ECB je na primer v letu 2021 že začela z razširitvijo svojega obstoječega okvira za poročanje okoljskih podatkov, da bi vključeval tudi gospodarske zadeve, zadeve upravljanja in vodenja ter socialne zadeve, pri čemer upošteva zahteve direktive o nefinančnem poročanju (35). Cilj ECB je, da leta 2022 začne objavljati razkritja, povezana s trajnostnostjo, ki se bodo nanašala na uspešnost ECB v letu 2021 (36).

3.3

Poleg tega se je Eurosistem – kot navedeno zgoraj – zavezal, da bo v prihodnjih dveh letih začel razkrivati informacije, povezane s podnebnimi spremembami, za svoje portfelje, ki niso povezani z denarno politiko in so denominirani v eurih (37), od prvega četrtletja leta 2023 naprej pa bo razkrival informacije, povezane s podnebnimi spremembami, o vrednostnih papirjih, kupljenih v okviru programa denarne politike za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Poleg tega bo izvajanje nedavno predstavljenega akcijskega načrta ECB za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike najmanj skladno z napredkom pri politikah in pobudah EU na področju razkrivanja in poročanja o okoljski trajnostnosti, tudi s predlagano direktivo (38). Glede na trenutno pomanjkanje visokokakovostnih podatkov bi razkritjem Eurosistema, povezanim s trajnostnostjo, precej koristila razkritja podjetij s področja uporabe predlagane direktive, ko bodo na voljo. S podpiranjem standardizacije poročanja v zvezi s podnebnimi spremembami bi lahko standardi razkrivanja v skladu s predlagano direktivo olajšali prihodnja razkritja Eurosistema, povezana s podnebjem. ECB bo preučila, ali bi se lahko skupni standardi poročanja ali njihovi deli v prihodnosti uporabili kot podlaga za njena razkritja, povezana s podnebjem, pri tem pa upoštevala posebnosti nalog in ciljev ECB.

4. Področje uporabe predlagane direktive

4.1

V skladu s predlagano direktivo bi razkritje informacij, povezanih s trajnostnostjo, postalo obvezno od 1. januarja 2023 za vsa velika podjetja in od 1. januarja 2026 za vsa mala in srednja podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu EU (39). ECB pozdravlja razširitev področja uporabe predlagane direktive na vsa velika podjetja, kakor so opredeljena v računovodski direktivi, v primerjavi z ožjim področjem uporabe direktive o nefinančnem poročanju, v skladu s katerim so razkritja obvezna samo za velike subjekte javnega interesa z najmanj 500 zaposlenimi (40). ECB pozdravlja tudi razširitev predlagane direktive na mala in srednja podjetja (MSP), ki kotirajo na reguliranih trgih EU. Razširitev obsega razkritij podjetij je potrebna zato, da bodo lahko finančne institucije – zlasti kreditne institucije – bolje izpolnjevale svoje obveznosti razkrivanja v zvezi s trajnostnostjo in da bodo lahko upravljale svoje izpostavljenosti tveganjem, povezanim s trajnostnostjo in zlasti s podnebjem. Zlasti MSP imajo osrednjo vlogo v evropskem gospodarstvu in niso zgolj sama izpostavljena tveganjem, povezanim s podnebjem, temveč imajo tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju prehoda EU na nizkoogljično gospodarstvo. Zanesljiva, skladna in primerljiva razkritja MSP, povezana s trajnostnostjo, so zato pomembna za vse deležnike, tudi – kot navedeno – za finančne institucije, ki morajo razpolagati z ustreznimi informacijami o svojih partnerjih, da lahko izboljšajo lastno upravljanje tveganj in sprejemajo poučene odločitve o financiranju v zvezi z MSP.

4.2

Obenem pa se ECB zaveda, da ima lahko upravno breme zaradi dodatnih zahtev za poročanje nesorazmerne posledice za manjša podjetja, in poudarja pomen preprečevanja čezmernega upravnega bremena za MSP. V zvezi s tem ECB pozdravlja namen predlagane direktive, da se dodatno breme poročanja za manjša podjetja ublaži s postopnim uvajanjem in poenostavljenimi standardi poročanja za MSP, ki kotirajo na borzi, ki jih bo razvila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) (41). Ta sorazmerni pristop bi moral tudi zagotoviti, da dodatne zahteve za poročanje kreditnih institucij v zvezi z njihovimi nasprotnimi strankami ne bodo negativno vplivale na dostop MSP do financiranja.

4.3

Čeprav ECB iz zgoraj navedenih razlogov na splošno podpira sorazmeren pristop do MSP, bi bil lahko po njenem mnenju časovni okvir za uporabo poenostavljenih standardov poročanja krajši, kot je trenutno predviden v predlagani direktivi. Poleg tega je pomembno, da se s predlaganimi poenostavljenimi standardi poročanja za MSP zagotovijo dovolj primerljive in skladne informacije za ustrezno oceno tveganj, povezanih s trajnostnostjo, in uskladitev zadevnih MSP s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.

4.4

ECB ugotavlja, da bi se večina predlagane direktive uporabljala tudi za kreditne institucije. Zlasti bodo morale kreditne institucije v skladu s predlagano direktivo razkriti informacije, povezane s trajnostnostjo. Vendar iz sedanjega besedila ni jasno, ali se nameravajo s predlagano direktivo zajeti vse kreditne institucije ne glede na velikost ali samo kreditne institucije, ki se obravnavajo kot velika podjetja ali podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih EU. V uvodnih izjavah predlagane direktive (42) je navedeno, da bi morale zahteve glede poročanja o trajnostnosti za kreditne institucije veljati, če izpolnjujejo določena merila glede velikosti. Ta omejitev uporabe za kreditne institucije na podlagi določenih meril glede velikosti pa iz členov predlagane direktive ni jasno razvidna (43). Nasprotno, na podlagi ustreznih določb bi bilo mogoče sklepati, da usklajevalni ukrepi za kreditne institucije veljajo ne glede na velikost. V skladu z zakonodajnim namenom, izraženim v uvodnih izjavah predlagane direktive, ECB predlaga, da se ta vidik pojasni, tako da bodo zahteve glede poročanja o trajnostnosti veljale samo za tiste kreditne institucije, ki izpolnjujejo tudi merila glede velikosti (44). Zagotoviti bi bilo treba tudi minimalno uskladitev z obsegom razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah, zlasti členom 449a navedene uredbe, po katerem se pri ocenjevanju, ali kreditna institucija šteje za veliko, upoštevajo merila glede velikosti in kompleksnosti.

5. Obvezni skupni standardi poročanja

5.1

Predlagana direktiva bo uvedla obvezne skupne standarde poročanja, ki jih bo Komisija sprejela kot delegirane akte (45). Dovolj kakovostni skupni standardi poročanja, ki so podlaga za primerljivo, pregledno in zanesljivo razkrivanje, povezano s trajnostnostjo, so bistveni za razvoj bolj primerljivih in zanesljivih trajnostnostnih metrik, pravilno ocenjevanje (finančnih in nefinančnih) tveganj, povezanih s trajnostnostjo, ter s tem za vrednotenje sredstev in umerjanje ukrepov za obvladovanje tveganj. To bi bilo koristno za obvladovanje tveganj kreditnih institucij, notranje poročanje in javno razkrivanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, kot navedeno pa tudi za centralne banke in nadzornike pri izvajanju analiz in vključevanju s podnebjem povezane problematike v izvajanje svojih nalog (46).

5.2

V skladu z vsebino predlagane direktive bi morali prihodnji skupni standardi poročanja vsebovati tudi vidik dvojne pomembnosti, tako da se osredotočijo na tisto, kar vpliva na uspešnost, položaj in razvoj podjetij (finančna pomembnost), pa tudi na informacije o širšem okoljskem in socialnem vplivu podjetij (okoljska in socialna pomembnost). Skupni standardi poročanja bi morali vključevati vsaj standardizirane in primerljive postavke podatkov, ki so pomembne za analizo finančnih tveganj, povezanih s podnebjem, tako prehodnih kot fizičnih (47). To so na primer geografska lokacija in poslovne dejavnosti sredstev/objektov ter s tem povezani pritiski na okolje, sektorska klasifikacija podjetij in zadevna sektorska koncentracija finančnih izpostavljenosti, emisije toplogrednih plinov (obseg 1–3) (48) ter ogljična intenzivnost. Skupni standardi poročanja bi morali vsebovati jasne smernice o metodologijah, ki se uporabljajo za ovrednotenje obsega finančnega vpliva tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, na podjetje, ki razkriva informacije. ECB pozdravlja tudi to, da predlagana direktiva predvideva sprejetje delegiranih aktov za podrobnejšo opredelitev informacij, o katerih morajo podjetja poročati in so specifične za sektor, v katerem poslujejo (49). V skladu s trenutno vsebino predlagane direktive bi bilo treba v skupnih standardih poročanja določiti tudi celovito in primerljivo razkrivanje politik, ki jih podjetja izvajajo za obravnavanje in obvladovanje morebitnega vpliva teh tveganj (50). V tem okviru bi morali standardi poročanja vključevati kvantitativne kazalnike, ki bi presegali pretežno kvalitativno naravo obstoječih razkritij ter omogočali večjo uporabnost in primerljivost razkritij, povezanih s trajnostnostjo.

5.3

ECB v zvezi s tem pozdravlja tudi vključitev ciljev glede prihodnosti v predlog. V direktivi o nefinančnem poročanju trenutno manjkajo trajnostnostne metrike glede prihodnosti, ki pa so ključnega pomena za zgodnje prepoznavanje tveganj in proaktivno oblikovanje odzivov za njihovo zmanjševanje. To je nujno za opredeljevanje ciljev in analizo scenarijev. ECB zato močno podpira določbo v predlagani direktivi, da morajo informacije, ki jih je treba poročati, vključevati „načrte podjetja za zagotovitev, da sta njegov poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom“ (51). Take informacije glede prihodnosti bi morale biti izražene na standardiziran in enostavno primerljiv način na podlagi harmonizirane metodologije, od zunaj pa bi jih morale preveriti tretje osebe, kakor je določeno v predlagani direktivi, da se zagotovi njihova verodostojnost in zanesljivost.

5.4

Predlagana direktiva predvideva posvetovanje z ECB o standardih poročanja o trajnostnosti in določa, da bi morala ECB, če bi se odločila, da bo mnenje o teh standardih predložila, to storiti v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija z njo posvetovala (52). ECB je pripravljena tako mnenje predložiti v predlaganem dvomesečnem roku. Poleg tega ECB pozdravlja to, da imajo javni organi in evropske institucije v zakonodajnem postopku za delegirane akte velik pomen (53), in si bo prizadevala za sodelovanje med njimi.

6. Uskladitev z drugo zakonodajo EU

6.1

ECB odločno podpira izraženi cilj predlagane direktive, da se zagotovi skladnost standardov poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz druge zakonodaje EU (54). Standardi bi morali biti zlasti usklajeni z zahtevami po razkritju iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (55) ter upoštevati osnovne kazalnike in metodologije iz različnih delegiranih aktov, sprejetih v skladu z uredbo o taksonomiji, zahteve po razkritju, ki veljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (56), minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ter vse ukrepe EBA za izvajanje zahtev po razkritju v okviru tretjega stebra po uredbi o kapitalskih zahtevah (57). ECB podpira pobude, katerih cilj je, da se zagotovi doslednost in kar najbolj zmanjša zapletenost obveznosti poročanja na podlagi različnih zakonodajnih aktov. Podvajanje obveznosti in nedosledne opredelitve, področje uporabe in cilji veljavnih zahtev povzročajo nepotrebne zaplete in dvoumnost za podjetja (58) ter na splošno zmanjšujejo preglednost in mednarodno privlačnost regulativnega okvira EU. Kadar takega podvajanja in nedoslednosti ni mogoče odpraviti z združitvijo v standard EU za poročanje o trajnostnosti, kot takrat, kadar izhajata iz zakonodajnih aktov, bi morala Komisija razmisliti o splošnem pregledu zakonodajnega okvira za trajnostno financiranje, vključno z morebitnimi ciljno usmerjenimi zakonodajnimi spremembami za racionalizacijo in poenostavitev zakonodajnega okolja.

6.2

ECB poudarja, da bi moral biti cilj predlagane direktive popolna uskladitev z drugimi zakonodajnimi akti EU, morala pa bi tudi čim bolj zmanjšati in v idealnem primeru odpraviti tveganje sedanjih ali prihodnjih nedoslednosti, ki bi se lahko dinamično pojavile zaradi sočasnega razvoja različnih zakonodajnih instrumentov. Ker so vsi navedeni zakonodajni instrumenti medsebojno povezani in se za svoje pravilno delovanje opirajo na zahteve po informacijah, ki jih eden določa za drugega, okvir morda ne bo odporen na neusklajene spremembe posameznih delov. Natančneje, predlagana direktiva določa pregled standardov poročanja o trajnostnosti na tri leta (59), medtem pa drugi zakonodajni akti ostajajo statični. Obstaja torej tveganje, da bo sčasoma prišlo do neskladij. ECB podpira celovite preglede okvira za trajnostno financiranje kot celote namesto sočasnih in neusklajenih pregledov vsakega zakonodajnega instrumenta posebej.

6.3

Glede na osrednjo vlogo uredbe o taksonomiji v agendi EU za trajnostno financiranje bi morale biti informacije, razkrite v skladu s predlagano direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, skladne z zahtevami po informacijah iz uredbe o taksonomiji ter bi morale družbam in vsem drugim subjektom, za katere veljajo obveznosti glede taksonomije iz uredbe o taksonomiji, omogočiti, da pridobijo vse ustrezne informacije, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje obveznosti razkritja na ravni produkta in podjetja iz uredbe o taksonomiji.

7. Uskladitev z mednarodnimi pobudami

7.1

ECB pozdravlja tudi navedbo v predlagani direktivi, da morajo standardi EU za poročanje o trajnostnosti graditi na mednarodnih pobudah za poročanje o trajnostnosti in k tem pobudam prispevati (60). Zaradi odsotnosti standardiziranega okvira za razkritja na svetovni ravni jurisdikcije med seboj niso zadostno primerljive in usklajene, nastanejo lahko nepotrebne ovire za mednarodne tokove trajnostnega financiranja in se povzročijo neenaki konkurenčni pogoji med jurisdikcijami, kar bi lahko negativno vplivalo na podjetja EU in povzročilo višje stroške za podjetja EU in finančne institucije. ECB zato podpira usklajena prizadevanja na svetovni ravni za približevanje skupnim standardom preglednosti in razkrivanja informacij na svetovni ravni, zlasti predlog Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) za ustanovitev novega odbora za standarde glede trajnostnosti in razvoj standardov za poročanje, povezano s podnebnimi spremembami, in druge tematike v zvezi s trajnostnostjo. Fundacija MSRP bi morala tak standard zaradi zagotovitve usklajenosti in združljivosti MSRP in standardov EU oblikovati skupaj z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje (EFRAG). Noben mednarodni standard ne bi smel zaostajati za najboljšimi svetovnimi praksami in bi moral v idealnem primeru zajemati vse vidike trajnostnosti v skladu z vsebino predlagane direktive. Od podjetij bi moral zahtevati ne le razkritje tistega, kar vpliva na vrednost podjetja, temveč tudi informacij o širšem okoljskem in socialnem vplivu podjetja (dvojna pomembnost). Pobude na regionalni ali svetovni ravni ne bi smele preprečiti EU, da gre pri prilagajanju standardov poročanja o trajnostnosti v skladu s predlagano direktivo ob upoštevanju lastnih ambicij in pravnega okvira EU še dlje, hkrati pa zagotovi usklajenost in doslednost z mednarodnim izhodiščem.

8. Določbe o reviziji

8.1

ECB pozdravlja vzpostavitev postopka preverjanja v zvezi s poročanjem podjetij o trajnostnosti, ki se uvaja z obvezno revizijo (61). Razširitev obvezne revizije ne le na informacije glede preteklosti, temveč tudi na informacije glede prihodnosti, je bistvena za zagotovitev gotovosti vsem deležnikom ter verodostojnosti razkritij in zavez. Večja zanesljivost zagotovljenih informacij bo pripomogla k razvoju in poznejšemu poglabljanju finančnih trgov, ne le v zvezi s potrebnim financiranjem prehodov, ampak tudi zaradi zavarovanja pred tveganji, povezanimi s trajnostnostjo.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, je konkretni predlog spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili naveden v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

V Frankfurtu na Majni, 7. septembra 2021

Predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) COM (2021) 189 final.

(2) Glej Overview of sustainable finance, dostopno na spletni strani Komisije na naslovu www.ec.europa.eu.

(3) Komisija je sporočilo z naslovom Evropski zeleni dogovor objavila 11. decembra 2019; glej COM(2019) 640 final.

(4) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(5) Glej uvodno izjavo 12. Glej tudi Climate-related risks to financial stability, posebna tema v Financial Stability Review ECB, maj 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(6) Glej str. 24 in nasl. v dokumentu Eurosystem reply to the European Commission’s public consultations on the Renewed Sustainable Finance Strategy and the revision of the Non-Financial Reporting Directive, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(7) Glej govor Christine Lagarde z naslovom Towards a green capital markets union for Europe, ki je dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(8) Okoli 60 % vseh zelenih nadrejenih nezavarovanih obveznic, ki so bile leta 2020 izdane na svetu, na primer izvira iz EU. V Evropi so skoncentrirane tudi okoljske in socialne naložbe ter naložbe v upravljanje podjetij, pri čemer ima več kot polovica obvezniških skladov sedež v euroobmočju. Poleg tega je bila leta 2020 približno polovica zelenih obveznic, izdanih po vsem svetu, v eurih.

(9) Glej govora Christine Lagarde z naslovom Towards a green capital markets union for Europe in Financing a green and digital recovery, ki sta dostopna na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(10) Na trgu zelenih obveznic je že skoraj dvakrat toliko čezmejnih imetništev kot na preostalih evropskih obvezniških trgih. To kaže, da bi nadaljnji razvoj trga zelenih obveznic še poglobil finančno povezovanje EU. Glej poglavje 5 v Financial Stability Review ECB, november 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(11) Glej uvodno izjavo 48 predlagane direktive.

(12) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. julija 2021: Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, COM(2021) 390 final.

(13) Glej odstavek 2.4 Mnenja CON/2021/12. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani EUR-Lex.

(14) Glej str. 2 odgovora Eurosistema, navedenega v opombi 6.

(15) Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(16) Glej Climate-related risks to financial stability, posebna tema v Financial Stability Review ECB, maj 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(17) Glej odstavek 2.4 Mnenja CON/2021/12; odstavek 2.2 Mnenja CON/2021/22; Isabel Schnabel, Never waste a crisis: COVID-19, climate change and monetary policy, virtualna okrogla miza Sustainable Crisis Responses in Europe, INSPIRE Research Network, 17. julija 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(18) Glej odstavek 2.4 Mnenja CON/2021/12; Climate Change and Monetary Policy: Initial Takeaways, junij 2020, dostopno na spletni strani mreže centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema na naslovu www.ngfs.net, str. 3.

(19) Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(20) Glej dokument projektne skupine ECB/ESRB za modeliranje v zvezi s podnebnimi tveganji z naslovom Climate-related risk and financial stability, julij 2021, str. 9, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(21) Glej bančni nadzor ECB, Vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, maj 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(22) Glej bančni nadzor ECB, Vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, maj 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(23) Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(24) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(25) Glej Implementing Technical Standards (ITS) on prudential disclosures on ESG risks in accordance with Article 449a CRR, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(26) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(27) Glej tudi sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu, v katerem je potrjeno, da bo ECB razvila kazalnike o zelenih finančnih instrumentih, izpostavljenosti finančnih institucij podnebnim fizičnim tveganjem prek njihovih portfeljev in ogljičnem odtisu finančnih institucij.

(28) Glej uvodno izjavo 48 in točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se vstavlja nov člen 19d v Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19) (v nadaljnjem besedilu: računovodska direktiva).

(29) Glej uvodno izjavo 48 predlagane direktive.

(30) Glej Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 24. septembra 2020 o identifikaciji pravnih subjektov (ESRB/2020/12).

(31) Glej sporočilo za javnost Eurosystem agrees on common stance for climate change-related sustainable investments in non-monetary policy portfolios, 4. februar 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(32) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(33) Glej drugi pododstavek člena 1(1) predlagane direktive, ki se sklicuje na točke 2 do 23 člena 2(5) direktive o kapitalskih zahtevah.

(34) Glej prilogi I in II k računovodski direktivi.

(35) Glej dokument z naslovom Odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2019, dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(36) Glej dokument z naslovom Odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2019, dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(37) Glej sporočilo za javnost Eurosystem agrees on common stance for climate change-related sustainable investments in non-monetary policy portfolios, 4. februar 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(38) Glej sporočilo za javnost z naslovom ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike, 8. julij 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(39) Glej točko 3 člena 1 predlagane direktive, ki nadomešča člen 19a računovodske direktive.

(40) „Velika podjetja“ so v členu 3(4) računovodske direktive opredeljena kot podjetja, „ki na dan svoje bilance stanja presegajo vsaj dve od naslednjih treh meril: (a) bilančna vsota: 20 000 000 EUR; (b) čisti prihodek: 40 000 000 EUR; (c) povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250“. Nasprotno pa se direktiva o nefinančnem poročanju nanaša samo na velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki so subjekti javnega interesa, kakor so opredeljeni v členu 2(1) računovodske direktive (sedanji člen 19a(1) računovodske direktive).

(41) Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19c o standardih poročanja o trajnostnosti za MSP.

(42) Glej uvodno izjavo 23 predlagane direktive.

(43) Glej točki 1 in 3 člena 1 predlagane direktive, s katerima se spreminja člen 1 in nadomešča člen 19a računovodske direktive.

(44) Kot je predlagano v tehnični prilogi k predlagani direktivi.

(45) Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19b.

(46) Glej str. 26 odgovora Eurosistema, navedenega v opombi 6.

(47) Glej tudi bančni nadzor ECB, Vodnik ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, maj 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(48) Protokol o toplogrednih plinih razlikuje med neposrednimi emisijami toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti podjetja ali pod njegovim nadzorom (obseg 1), posrednimi emisijami, ki nastanejo pri proizvodnji kupljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja (obseg 2), in vsemi drugimi posrednimi emisijami, med drugim tudi tistimi, ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja višje in nižje v verigi (obseg 3); glej spletno stran protokola o toplogrednih plinih na naslovu ghgprotocol.org.

(49) Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19b(1)(b)(ii).

(50) Glej tudi točko 3 člena 1 predlagane direktive, s katero se nadomešča člen 19a računovodske direktive in v odstavku 2 navedenega člena uvaja nova točka (d).

(51) Glej točko 3 člena 1 predlagane direktive, s katero se nadomešča člen 19a(2) računovodske direktive.

(52) Glej točko 11 člena 1 predlagane direktive, s katero se spreminja člen 49 računovodske direktive.

(53) Glej točko 11 člena 1 predlagane direktive, s katero se spreminja člen 49 računovodske direktive.

(54) Glej uvodno izjavo 35 predlagane direktive.

(55) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(56) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(57) Glej uvodno izjavo 35 predlagane direktive.

(58) Glej str. 29 odgovora Eurosistema, navedenega v opombi 6.

(59) Glej točko 4 člena 1 predlagane direktive, s katero se v računovodsko direktivo vstavlja člen 19b(1).

(60) Glej uvodno izjavo 37 predlagane direktive.

(61) Glej člen 3 predlagane direktive, s katerim se spreminja Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

3.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 446/14

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

INVESTICIJSKO ZLATO, OPROŠČENO PLAČILA

Seznam zlatih kovancev, ki ustrezajo merilom iz člena 344(1), točka 2, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 (posebna ureditev za investicijsko zlato)

Velja za leto 2022

(2021/C 446/06)

POJASNJEVALNA OPOMBA

(a)	Ta seznam odraža prispevke, ki so jih države članice poslale Komisiji v roku, določenem v členu 345 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1).

(b)	Za kovance, vključene na ta seznam, se šteje, da izpolnjujejo merila iz člena 344 in se zato v navedenih državah članicah štejejo za investicijsko zlato. Posledično je njihova dobava oproščena plačila DDV za celotno koledarsko leto 2022.

(c)	Oprostitev velja za vse kovance, navedene na tem seznamu, razen za kovance, katerih čistost je manjša od 900 tisočink.

(d)	Tudi če kovanca na tem seznamu ni, bo njegova dobava še vedno oproščena plačila, kadar kovanec izpolnjuje merila za oprostitev, določena v direktivi o DDV.

(e)	Seznam je sestavljen po abecednem vrstnem redu, po imenih držav in apoenih. Znotraj iste kategorije so kovanci razporejeni glede na naraščajočo vrednost valute.

(f)

Apoen na seznamu odraža valuto, prikazano na kovancih. Kadar valuta na kovancih ni prikazana v latinici, je njihov apoen, kadar je to mogoče, na seznamu prikazan v oklepajih.

DRŽAVA IZDAJE	APOEN
AFGANISTAN	(20 AFGHANI) 10 000 AFGHANI (1/2 AMANI) (1 AMANI) (2 AMANI) (4 GRAMS) (8 GRAMS) 1 TILLA 2 TILLAS
ALBANIJA	20 LEKE 50 LEKE 100 LEKE 200 LEKE 500 LEKE 10 FRANGA 20 FRANGA 50 FRANGA 100 FRANGA
ALDERNEY	QUARTER SOVEREIGN HALF SOVEREIGN ONE SOVEREIGN DOUBLE SOVEREIGN FIVE SOVEREIGNS TWENTY SOVEREIGNS 1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 20 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1 000 POUNDS
ANDORA	5 CENTIMES 1 DINER 5 DINERS 20 DINERS 50 DINERS 100 DINERS 250 DINERS 1 SOVEREIGN
ANGVILA	5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 100 DOLLARS
ARGENTINA	1 ARGENTINO 5 PESOS 25 PESOS 50 PESOS
ARMENIJA	100 DRAM 10 000 DRAM 25 000 DRAM 50 000 DRAM
ARUBA	10 FLORIN 25 FLORIN 50 FLORIN 100 FLORIN
AVSTRALIJA	5 DOLLARS 10 DOLLARS 15 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 1 000 DOLLARS 2 500 DOLLARS 3 000 DOLLARS 10 000 DOLLARS 1/2 SOVEREIGN (= 1/2 POUND) 1 SOVEREIGN (= 1 POUND)
AVSTRIJA	10 CORONA (= 10 KRONEN) 20 CORONA (= 20 KRONEN) 100 CORONA (= 100 KRONEN) (4 DUKATEN) 4 EURO (1/25 oz „Philharmoniker“) 10 EURO 25 EURO 50 EURO 100 EURO 2 000 EURO 100 000 EURO 4 FLORIN = 10 FRANCS (= 4 GULDEN) 8 FLORIN = 20 FRANCS (= 8 GULDEN) 25 SCHILLING 100 SCHILLING 200 SCHILLING 200 SHILLING/10 EURO 500 SCHILLING 1 000 SCHILLING 2 000 SCHILLING
BAHAMI	5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 2 500 DOLLARS
BARBADOS	10 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
BELGIJA	10 ECU 20 ECU 25 ECU 50 ECU 100 ECU 12 1/2 EURO 25 EURO 50 EURO 100 EURO 10 FRANCS 20 FRANCS 5 000 FRANCS
BELIZE	25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS
BERMUDI	10 DOLLARS 25 DOLLARS 30 DOLLARS 50 DOLLARS 60 DOLLARS 100 DOLLARS 180 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
BIAFRA	1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS
BOCVANA	5 PULA 150 PULA 10 THEBE
BOLGARIJA	(1 LEV) (5 LEVA) (10 LEVA) (100 LEVA) 100 LEVA („Св. Първомъченик Стефан“) (125 LEVA) (1 000 LEVA) (10 000 LEVA) (20 000 LEVA)
BOLIVIJA	4 000 PESOS BOLIVIANOS
BRAZILIJA	300 CRUZEIROS (4 000 REIS) (5 000 REIS) (6 400 REIS) (10 000 REIS) (20 000 REIS) 10 REAIS 20 REAIS
BRITANSKI DEVIŠKI OTOKI	20 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS
BURUNDI	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
BUTAN	1 SERTUM 2 SERTUMS 5 SERTUMS
CIPER	50 POUNDS
COOKOVI OTOKI	5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
ČAD	3 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS 20 000 FRANCS
ČEŠKA REPUBLIKA	1 000 KORUN (1 000 Kč) 2 000 KORUN (2 000 Kč) 2 500 KORUN (2 500 Kč) 5 000 KORUN (5 000 Kč) 10 000 KORUN (10 000 Kč)
ČEŠKOSLOVAŠKA	1 DUKÁT 2 DUKÁT 5 DUKÁT 10 DUKÁT
ČILE	2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 500 PESOS
DANSKA	10 KRONER 20 KRONER 1 000 KRONER
DOMINIKANSKA REPUBLIKA	30 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 250 PESOS
DRŽAVE VZHODNIH KARIBOV	1 DOLLAR 2,50 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS
EKVADOR	1 CONDOR 10 SUCRES
EKVATORIALNA GVINEJA	250 PESETAS 500 PESETAS 750 PESETAS 1 000 PESETAS 5 000 PESETAS
ESTONIJA	100 KROONI
ETIOPIJA	400 BIRR 600 BIRR 10 (DOLLARS) 20 (DOLLARS) 50 (DOLLARS) 100 (DOLLARS) 200 (DOLLARS)
FALKLANDSKI OTOKI	1/25 CROWN
FIDŽI	5 DOLLARS 10 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS
FILIPINI	1 000 PISO 1 500 PISO 5 000 PISO
FINSKA	100 EURO 1 MARKKA 20 MARKKAA 1 000 MARKKAA 2 000 MARKKAA
FRANCIJA	1/4 EURO 5 EURO 10 EURO 20 EURO 50 EURO 100 EURO 200 EURO 250 EURO 500 EURO 1 000 EURO 5 000 EURO 5 FRANCS 10 FRANCS 20 FRANCS 40 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 500 FRANCS 655,97 FRANCS
GABON	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 1 000 FRANCS 3 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS 20 000 FRANCS
GAMBIJA	200 DALASIS 500 DALASIS 1 000 DALASIS
GIBRALTAR	1/25 CROWN 1/10 CROWN 1/5 CROWN 1/2 CROWN 1 CROWN 2 CROWNS 50 PENCE 1 POUND 5 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1/25 ROYAL 1/10 ROYAL 1/5 ROYAL 1/2 ROYAL 1 ROYAL
GUERNSEY	1 POUND 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS

GVATEMALA	5 QUETZALES 10 QUETZALES 20 QUETZALES
GVINEJA	1 000 FRANCS 2 000 FRANCS 5 000 FRANCS 10 000 FRANCS
HAITI	20 GOURDES 50 GOURDES 100 GOURDES 200 GOURDES 500 GOURDES 1 000 GOURDES
HONDURAS	200 LEMPIRAS 500 LEMPIRAS
HONGKONG	1 000 DOLLARS
HRVAŠKA	1 KUNA 10 KUNA 20 KUNA 500 KUNA 1 000 KUNA
INDIJA	1 MOHUR 15 RUPEES 1 SOVEREIGN
INDONEZIJA	2 000 RUPIAH 5 000 RUPIAH 10 000 RUPIAH 20 000 RUPIAH 25 000 RUPIAH 100 000 RUPIAH 200 000 RUPIAH
IRAK	(5 DINARS) (50 DINARS) (100 DINARS)
IRAN	(1/2 AZADI) (1 AZADI) (1/4 PAHLAVI) (1/2 PAHLAVI) (1 PAHLAVI) (2 1/2 PAHLAVI) (5 PAHLAVI) (10 PAHLAVI) 50 POUND 500 RIALS 750 RIALS 1 000 RIALS 2 000 RIALS
IRSKA	20 EURO (leto kovanja 2006–2009) 100 EURO
ISLANDIJA	500 KRONUR 10 000 KRONUR
ITALIJA	10 EURO 20 EURO 50 EURO 5 LIRE 10 LIRE 20 LIRE 40 LIRE 80 LIRE 100 LIRE
IZRAEL	20 LIROT 50 LIROT 100 LIROT 200 LIROT 500 LIROT 1 000 LIROT 5 000 LIROT 5 NEW SHEQALIM 10 NEW SHEQALIM 20 NEW SHEQALIM 5 SHEQALIM 10 SHEQALIM 500 SHEQEL
JAMAJKA	100 DOLLARS 250 DOLLARS
JAPONSKA	10 000 YEN
JERSEY	1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 20 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 1 SOVEREIGN
JORDANIJA	2 DINARS 5 DINARS 10 DINARS 25 DINARS 50 DINARS 60 DINARS
JUGOSLAVIJA	20 DINARA 100 DINARA 200 DINARA 500 DINARA 1 000 DINARA 1 500 DINARA 2 000 DINARA 2 500 DINARA 5 000 DINARA 1 DUCAT 4 DUCATS
JUŽNA AFRIKA	1/10 KRUGERRAND 1/4 KRUGERRAND 1/2 KRUGERRAND 1 KRUGERRAND 1/10 oz NATURA 1/4 oz NATURA 1/2 oz NATURA 1 oz NATURA 1/2 POND 1 POND 1/10 PROTEA 1 PROTEA 1 RAND 2 RAND 5 RAND 25 RAND 1/2 SOVEREIGN (= ½ POUND) 1 SOVEREIGN (= 1 POUND)
JUŽNA GEORGIA IN JUŽNI SANDWICHEVI OTOKI	4 POUNDS
JUŽNA KOREJA	2 500 WON 20 000 WON 25 000 WON 30 000 WON 50 000 WON
KAJMANSKI OTOKI	25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS
KANADA	1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 175 DOLLARS 200 DOLLARS 350 DOLLARS 1 SOVEREIGN
KATANGA	5 FRANCS
KAZAHSTAN	100 TENGE
KENIJA	100 SHILLINGS 250 SHILLINGS 500 SHILLINGS
KIRIBATI	150 DOLLARS
KITAJSKA	5/20 YUAN (1/20 oz) 10/50 YUAN (1/10 oz) 25/100 YUAN (1/4 oz) 50/200 YUAN (1/2 oz) 100/500 YUAN (1 oz) 5 (YUAN) 10 (YUAN) 20 (YUAN) 25 (YUAN) 50 (YUAN) 100 (YUAN) 150 (YUAN) 200 (YUAN) 250 (YUAN) 300 (YUAN) 400 (YUAN) 450 (YUAN) 500 (YUAN) 1 000 (YUAN) 2 000 (YUAN) 10 000 (YUAN)
KOLUMBIJA	1 PESO 2 PESOS 2 1/2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 100 PESOS 200 PESOS 300 PESOS 500 PESOS 1 000 PESOS 1 500 PESOS 2 000 PESOS 15 000 PESOS
KONGO	10 FRANCS 20 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
KOSTARIKA	5 COLONES 10 COLONES 20 COLONES 50 COLONES 100 COLONES 200 COLONES 1 500 COLONES 5 000 COLONES 25 000 COLONES 100 000 COLONES
KUBA	4 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 100 PESOS
LATVIJA	5 EURO („Zelta saktas. Ripsakta“) 5 EURO („Zelta atslēdziņa“) 20 EURO („Zelta saktas. Pakavsakta“) 75 EURO („Zelta saktas. Burbuļsakta“) 1 LATS („Ak, svētā Lestene!“) 1 LATS („Jūgendstils Rīgā“) 1 LATS („Zelta ābele“) 5 LATI („Pieclatnieks“) 10 LATU („Gafelšoneris ‚Julia Maria‘“) 10 LATU („Zelta vēsture“) 20 LATU („Latvijas monēta“) 100 LATU apgrozības monēta
LESOTO	1 LOTI 2 MALOTI 4 MALOTI 10 MALOTI 20 MALOTI 50 MALOTI 100 MALOTI 250 MALOTI 500 MALOTI
LIBERIJA	12 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 30 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 200 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 2 500 DOLLARS
LIHTENŠTAJN	10 FRANKEN 20 FRANKEN 25 FRANKEN 50 FRANKEN 100 FRANKEN
LITVA	5 EURO 50 EURO 10 LITŲ 50 LITŲ 100 LITŲ 500 LITŲ
LUKSEMBURG	175 EURO CENT 2,5 EURO 5 EURO 10 EURO 15 EURO 20 EURO 25 EURO 100 EURO 250 EURO 20 FRANCS
MACAO	250 PATACAS 500 PATACAS 1 000 PATACAS 10 000 PATACAS
MADŽARSKA	1 DUKAT 4 FORINT = 10 FRANCS 8 FORINT = 20 FRANCS 50 FORINT 100 FORINT 200 FORINT 500 FORINT 1 000 FORINT 5 000 FORINT 10 000 FORINT 20 000 FORINT 50 000 FORINT 100 000 FORINT 500 000 FORINT 10 KORONA 20 KORONA 100 KORONA
MALAVI	250 KWACHA
MALEZIJA	100 RINGGIT 200 RINGGIT 250 RINGGIT 500 RINGGIT
MALI	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
MALTA	15 EURO 50 EURO 5 (LIRI) 10 (LIRI) 20 (LIRI) 25 (LIRI) 50 (LIRI) 100 (LIRI) LM 25
MARSHALLOVI OTOKI	20 DOLLARS 50 DOLLARS 200 DOLLARS
MAVRICIJ	100 RUPEES 200 RUPEES 250 RUPEES 500 RUPEES 1 000 RUPEES
MEHIKA	1/20 ONZA 1/10 ONZA 1/4 ONZA 1/2 ONZA 1 ONZA 2 PESOS 2 1/2 PESOS 5 PESOS 10 PESOS 20 PESOS 50 PESOS 250 PESOS 500 PESOS 1 000 PESOS 2 000 PESOS
MONAKO	10 EURO 20 EURO 100 EURO 20 FRANCS 100 FRANCS 200 FRANCS
MONGOLIJA	750 (TUGRIK) 1 000 (TUGRIK) 5 000 (TUGRIK)
NEMČIJA	1 DM 50 EURO 100 EURO
NEPAL	1 ASARPHI 1 000 RUPEES
NIGER	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
NIKARAGVA	50 CORDOBAS
NIUE	2 1/2 DOLLARS (250 CENTS) 5 DOLLARS 10 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 10 000 DOLLARS
NIZOZEMSKA	(1 DUKAAT) (2 DUKAAT) 10 EURO 20 EURO 50 EURO 1 GULDEN 5 GULDEN 10 GULDEN
NIZOZEMSKI ANTILI	5 GULDEN 10 GULDEN 50 GULDEN 100 GULDEN 300 GULDEN
NORVEŠKA	20 KRONER 1 500 KRONER
NOVA ZELANDIJA	50 CENTS 1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 1,56 grammes/ 1/20 ounce 3,11 grammes/ 1/10 ounce 7,77 grammes/ 1/4 ounce 15,56 grammes/ 1/2 ounce
OMAN	25 BAISA 50 BAISA 100 BAISA 1/4 OMANI RIAL 1/2 OMANI RIAL OMANI RIAL 5 OMANI RIALS 10 OMANI RIALS 15 OMANI RIALS 20 OMANI RIALS 25 OMANI RIALS 75 OMANI RIALS
OTOK MAN	1/20 ANGEL 1/10 ANGEL 1/4 ANGEL 1/2 ANGEL 1 ANGEL 5 ANGEL 10 ANGEL 15 ANGEL 20 ANGEL 1/25 CROWN 1/10 CROWN 1/5 CROWN 1/2 CROWN 1 CROWN 50 PENCE 1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 50 POUNDS (1/2 SOVEREIGN) (1 SOVEREIGN) (2 SOVEREIGNS) (5 SOVEREIGNS)
OTOKI TURKS IN CAICOS	100 CROWNS
PAKISTAN	3 000 RUPEES
PALAU	1 DOLLAR
PANAMA	100 BALBOAS 500 BALBOAS
PAPUA NOVA GVINEJA	100 KINA
PERU	1/5 LIBRA 1/2 LIBRA 1 LIBRA 5 SOLES 10 SOLES 20 SOLES 50 SOLES 100 SOLES
POLJSKA	1 GROSZ 2 GROSZE 5 GROSZY 10 GROSZY 20 GROSZY 50 GROSZY 1 ZŁOTY 2 ZŁOTE 5 ZŁOTYCH 30 ZŁOTYCH 50 ZŁOTYCH 100 ZŁOTYCH (izjema: 100 ZŁOTYCH „Beatyfikacja Jana Pawła II 1 V 2 011 “) 200 ZŁOTYCH (izjema: 200 ZŁOTYCH „100 -lecie Politechniki Warszawskiej“) 500 ZŁOTYCH 2 018 ZŁOTYCH
PORTUGALSKA	1 ESCUDO 100 ESCUDOS 200 ESCUDOS 500 ESCUDOS 5 EURO 8 EURO 10 000 REIS
RODEZIJA	1 POUND 5 POUNDS 10 SHILLINGS
ROMUNIJA	20 LEI (od leta 1 883 )
RUANDA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 200 FRANCS
RUSIJA	1 TSERVONETS (leto kovanja 1 975 ) 7,5 ROUBLES (leto kovanja 1 897 ) 10 (ROUBLES) 15 (ROUBLES) 25 (ROUBLES) 50 (ROUBLES) 100 (ROUBLES) 200 (ROUBLES) 1 000 (ROUBLES) 10 000 (ROUBLES)
SALOMONOVI OTOKI	10 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS
SALVADOR	25 COLONES 50 COLONES 100 COLONES 200 COLONES 250 COLONES
SAN MARINO	20 EURO 50 EURO 1 SCUDO 2 SCUDI 5 SCUDI 10 SCUDI
SAUDOVA ARABIJA	1 GUINEA (= 1 SAUDI POUND)
SEJŠELI	1 000 RUPEES 1 500 RUPEES
SENEGAL	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS 250 FRANCS 500 FRANCS 1 000 FRANCS 2 500 FRANCS
SEVERNI MARIANSKI OTOKI	5 DOLLARS
SIERRA LEONE	10 DOLLARS 20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS 2 500 DOLLARS 1/4 GOLDE 1/2 GOLDE 1 GOLDE 5 GOLDE 10 GOLDE 1 LEONE
SINGAPUR	1 DOLLAR 2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 100 DOLLARS 150 DOLLARS 250 DOLLARS 500 DOLLARS
SIRIJA	(1/2 POUND) (1 POUND)
SLONOKOŠČENA OBALA	10 FRANCS 25 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
SLOVAŠKA	100 EURO 5 000 KORUN (5 000 Sk) 10 000 KORUN (10 000 Sk)
SLOVENIJA	100 EURO 5 000 TOLARS 20 000 TOLARS 25 000 TOLARS
SOMALIJA	20 SHILLINGS 50 SHILLINGS 100 SHILLINGS 200 SHILLINGS 500 SHILLINGS 1 500 SHILLINGS
SRBIJA	10 DINARA 20 DINARA
SUDAN	25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS
SURINAM	20 DOLLARS 50 DOLLARS 100 GULDEN
SVAZI	2 EMALANGENI 5 EMALANGENI 10 EMALANGENI 20 EMALANGENI 25 EMALANGENI 50 EMALANGENI 100 EMALANGENI 250 EMALANGENI 1 LILANGENI
SVETA HELENA	1/16 GUINEA 1/8 GUINEA 1/4 GUINEA 1/2 GUINEA 1 GUINEA 2 GUINEAS 5 GUINEAS 2 POUNDS 5 POUNDS 1/16 SOVEREIGN 1/8 SOVEREIGN 1/4 SOVEREIGN 1/2 SOVEREIGN SOVEREIGN
ŠPANIJA	2 (ESCUDOS) 10 (ESCUDOS) 20 EURO 100 EURO 200 EURO 400 EURO 10 PESETAS 20 PESETAS 25 PESETAS 5 000 PESETAS 10 000 PESETAS 20 000 PESETAS 40 000 PESETAS 80 000 PESETAS 80 (REALES) 100 (REALES)
ŠVEDSKA	5 KRONOR 10 KRONOR 20 KRONOR 1 000 KRONOR 2 000 KRONOR 4 000 KRONOR
ŠVICA	10 FRANCS 20 FRANCS 50 FRANCS 100 FRANCS
TAJSKA	(150 BAHT) (300 BAHT) (400 BAHT) (600 BAHT) (800 BAHT) (1 500 BAHT) (2 500 BAHT) (3 000 BAHT) (4 000 BAHT) (5 000 BAHT) (6 000 BAHT)
TANZANIJA	1 500 SHILINGI 2 000 SHILINGI
TOGO	1 500 FRANCS
TONGA	1/2 HAU 1 HAU 5 HAU 1/4 KOULA 1/2 KOULA 1 KOULA
TRISTAN DA CUNHA	1/16 GUINEA 1/8 GUINEA 1/4 GUINEA 1/2 GUINEA 1 GUINEA 2 GUINEAS 5 GUINEAS 2 POUNDS 5 POUNDS 1/16 SOVEREIGN 1/8 SOVEREIGN QUARTER SOVEREIGN HALF SOVEREIGN SOVEREIGN
TUNIZIJA	2 DINARS 5 DINARS 10 DINARS 20 DINARS 40 DINARS 75 DINARS 10 FRANCS 20 FRANCS 100 FRANCS 5 PIASTRES
TURČIJA	(25 KURUSH) (= 25 PIASTRES) (50 KURUSH) (= 50 PIASTRES) (100 KURUSH) (= 100 PIASTRES) (250 KURUSH) (= 250 PIASTRES) (500 KURUSH) (= 500 PIASTRES) 1/2 LIRA 1 LIRA 500 LIRA 1 000 LIRA 10 000 LIRA 50 000 LIRA 100 000 LIRA 200 000 LIRA 1 000 000 LIRA 60 000 000 LIRA
TUVALU	50 DOLLARS
UGANDA	50 SHILLINGS 100 SHILLINGS 500 SHILLINGS 1 000 SHILLINGS
URUGVAJ	5 000 NUEVO PESOS 20 000 NUEVO PESOS 5 PESOS
VATIKAN	20 EURO 50 EURO 10 LIRE 20 LIRE
VENEZUELA	(10 BOLIVARES) (20 BOLIVARES) (100 BOLIVARES) 1 000 BOLIVARES 3 000 BOLIVARES 5 000 BOLIVARES 10 000 BOLIVARES 5 VENEZOLANOS
ZAHODNA SAMOA	50 TALA 100 TALA
ZAIR	100 ZAIRES
ZAMBIJA	250 KWACHA 500 KWACHA
ZDA	2 1/2 DOLLARS 5 DOLLARS 10 DOLLARS (AMERICAN EAGLE) 20 DOLLARS 25 DOLLARS 50 DOLLARS 50 DOLLARS (AMERICAN BUFFALO) 50 DOLLARS (AMERICAN EAGLE)
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI	(500 DIRHAMS) (750 DIRHAMS) (1 000 DIRHAMS)
ZDRUŽENO KRALJESTVO	(1/3 GUINEA) (1/2 GUINEA) 1 PENNY 2 PENCE 5 PENCE 10 PENCE 20 PENCE 50 PENCE 1 POUND 2 POUNDS 5 POUNDS 10 POUNDS 25 POUNDS 50 POUNDS 100 POUNDS 200 POUNDS 500 POUNDS 800 POUNDS (30 OZ BRITANNIA) 1 000 POUNDS 2 000 POUNDS 5 000 POUNDS 10 000 POUNDS QUARTER SOVEREIGN 1/2 SOVEREIGN (1 SOVEREIGN) (= 1 POUND) 2 SOVEREIGNS (5 SOVEREIGNS)

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

3.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 446/38

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 446/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek, ki se lahko vloži v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Nijolės Šakočienės šakotis“

EU št.: PGI-LT-02401 – 20. november 2017

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime ZGO

„Nijolės Šakočienės šakotis“

2. Država članica ali tretja država

Litva

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Nijolės Šakočienės šakotis“ je praznični pekovski proizvod v obliki visokega, votlega, prirezanega stožca s koničastimi izrastki, „vejami“, različnih velikosti, ki je izdelan v posebni peči tako, da se testo s posebno leseno žlico dodaja na vreteno, ki se počasi vrti nad ognjem. Celoten postopek poteka doma po tradicionalni metodi.

Fizikalno-kemijske lastnosti

Vsebnost vlage: 6,4–7,5 %,

vsebnost maščobe: 35,5–38,5 %,

skupna vsebnost sladkorja: 25,5–27,5 %.

Organoleptične lastnosti

Videz: pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ je v obliki stožca, po njegovi zunanji površini pa so neenakomerno razporejene „veje“ različnih oblik in velikosti, kar daje vsakemu proizvodu edinstven videz. V notranjosti je povsem votlo. Na notranji (votli) površini je odtis preje in papirja za peko. Proizvodi so različno veliki in merijo od 30 cm do 60 cm v višino. Premer votle notranjosti je lahko do 20 cm na dnu in 10–20 cm na vrhu. Zunanji premer je odvisen od višine proizvoda, količine vlitega testa in dolžine nastalih „vej“. Na dnu je premer lahko do 40 cm, na vrhu pa do 20 cm.

Teža: odvisno od višine peciva in količine vlitega testa lahko proizvod tehta od 1,0 kg do 6,5 kg. Šakotis se ob posebnih priložnostih na mizo položi cel; sicer se razreže na obroče, visoke 5–30 cm in težke 0,7–3,5 kg, ali na manjše kose.

Barva: rumeno-rjave do rjave barve, odvisno od temperature in časa peke. Zunanja površina je sijoča, morda svetlejša od notranjosti, „veje“ pa so različne barve. Pri razrezu proizvoda se vidi mehka, večplastna notranja struktura s posameznimi nehomogenimi plastmi različnih odtenkov v nepravilnih obročih.

Vonj: značilen za pekovske proizvode, z izrazitim vonjem po maslu in jajcih ter pridihom dima.

Okus: značilen za pekovske proizvode, zmerno sladek in maslen z okusom po jajcih.

Pookus: po zaužitju ima rahel maščobni pookus.

Tekstura: zmerno gosta, precej drobljiva, vendar se pri rezanju ne kruši in ne lomi, niti krhka niti hrustljava. Enostavna in prijetna za žvečenje. Po žvečenju ostanejo drobni delci.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—	Maslo z 82–87 % maščobe,

—	smetana ali kisla smetana s 30–40 % maščobe,

—	kokošja jajca,

—

sladkor,

—	pšenična moka, mleta na tradicionalen način (mlinski kamen).

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje se morajo izvajati na opredeljenem geografskem območju:

—	priprava sestavin,

—	priprava testa,

—	priprava pripomočkov,

—	oblikovanje in peka peciva,

—	ohlajanje peciva.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Upravne meje vasi Skaistgiriai (okrožje Kėdainiai).

5. Povezava z geografskim območjem

Pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ je povezano z geografskim območjem zaradi slovesa proizvoda, ki je rezultat izkušenj lokalnih obrtniških pekov, ki pečejo ta proizvod.

Človeški dejavniki, zaradi katerih ima proizvod posebne lastnosti

Edinstvene lastnosti peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ so bile skozi njegovo dolgo zgodovino proizvodnje dodelane do popolnosti. Čeprav ni pisnih virov ali smernic, ki bi opisovali pripravo tega proizvoda, ki je tesno povezan z območjem, opredeljenim v točki 4, se podrobnosti o njegovi izdelavi ter potrebno praktično znanje in spretnosti prenašajo iz roda v rod.

Edinstvenost peciva, ki se izdeluje na tem geografskem območju, in njegove posebne lastnosti so rezultat skupnega znanja in izkušenj več pekovskih rodov. Vse to daje pekovskemu proizvodu izjemno kakovost in okus. Glavni dejavniki spodaj kažejo, kako človeški element vpliva na okus in videz proizvoda.

1.	Priprava testa, ki je eno od ključnih zagotovil za dosledno kakovost. V postopku proizvodnje peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ se uporablja edinstvena metoda priprave testa, ki je skrbno varovana že več kot stoletje.

Edinstven način izdelave peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ – poparjenje moke in počivanje testa, trajanje tega pa oceni izdelovalec peciva na podlagi svojega znanja in izkušenj. S poparjenjem testa se doseže delno razpokanje zrnc škroba v moki, s čimer se olajša razgradnja škroba v dekstrine v moki, medtem ko testo počiva. Te spremembe v moki povzročijo hitrejšo tvorbo sijoče, intenzivno obarvane skorje med peko, povečajo poroznost notranje strukture, spodbujajo nastanek bolj aromatičnih spojin in upočasnijo retrogradacijo škroba med shranjevanjem, kar pomeni, da se pecivo počasneje pokvari in ostane sveže dlje brez uporabe kemičnih dodatkov.

3.	Mletje s tradicionalnimi kamni (mlinski kamni) s počasi vrtljivimi in skrbno reguliranimi vreteni, kar vpliva na teksturo proizvoda, zaradi česar je pecivo prijetno in enostavno za žvečenje. Po žvečenju ostanejo drobni delci.

Peka proizvoda na vretenih v posebni tradicionalni peči na odprtem ognju z ustrezno reguliranim vlekom dimnika. To delo zahteva izkušene in zelo usposobljene osebe, saj na vlek močno vplivajo okoliške razmere in atmosferski tlak. Peč se zakuri s suhim brezovim lesom, ki mu je treba odstraniti lubje, saj lubje vsebuje smole, ki bi lahko pri dimljenju proizvoda vplivale na njegove organoleptične, fizikalne in kemijske lastnosti. Testo se s posebnimi lesenimi žlicami z režami ročno vliva na vroče vreteno, ki se stalno vrti. Ko testo na vročem vretenu pride v stik z vročino, se takoj strdi in zapeče. Testo se dodaja v tankih plasteh. Ko je testo dodano na vseh straneh, se na proizvodu naredijo številne različne „veje“, in ker se testo peče v plasteh, nastane čudovit barvni vzorec. Pomembno je, da se ogenj ves čas uravnava, da ima v različnih fazah peke pravo temperaturo. Druga pomembna točka je razumevanje hitrosti vrtenja vretena in prilagajanje te hitrosti pri dodajanju testa, da pecivo pridobi okrasno „razvejenost“. Dolgoletne izkušnje proizvajalcev ter spretnost in domiselnost peka pripomorejo ne le k posebnemu okusu proizvoda, temveč tudi k njegovi izjemno privlačni obliki glede „razvejenosti“, celotnega videza in barve. Zaradi tega je videz peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ edinstven. Drugi proizvajalci svoje proizvode pečejo v sodobnih električnih pečicah, uporabljajo nadomestne sestavine, ojačevalce okusa in arome ter barvila. Pri tradicionalni izdelavi peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ se ne uporabljajo nadomestki, ojačevalci okusa in arome ali barvila.

Celoten proizvodni postopek se izvaja samo s tradicionalnimi in naravnimi surovinami, ki določajo organoleptične lastnosti proizvoda ter njegove fizikalne in kemijske lastnosti.

Sloves proizvoda, kot ga določa geografsko območje:

V Litvi se je peka tega peciva začela konec 19. stoletja, sprva v samostanih. Čeprav so samostani skrbno skrivali recepte, se je ta kulinarična zamisel na začetku 20. stoletja razširila sprva po graščinah in župniščih, pozneje pa so jih začele peči tudi izkušene gospodinje. Ta praznična dobrota se je pripravljala le za zelo posebne priložnosti.

Prababica pekov peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ je recept dobila od hišne pomočnice v župnišču. Z leti je bil proizvod dodelan do edinstvene popolnosti, ob tem pa je pridobil določene lastnosti, pripravo peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ pa vse do danes spremljajo zakoreninjene gospodinjske tradicije, na katere ne vpliva hitro širjenje industrijske proizvodnje razvejenega peciva od konca 20. stoletja.

Na opredeljenem geografskem območju se strokovne in obrtniške izkušnje pri izdelavi peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ do danes prenašajo iz roda v rod. Do leta 1997 se je pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ pripravljalo in prodajalo le po naročilu. Do konca 20. stoletja so bile vzpostavljene možnosti za trgovino na drobno, leta 1997 pa se je začelo trženje peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“. To dokazujejo prve etikete in posebni napisi na embalaži, ki so se ohranili.

„Nijolės Šakočienės šakotis“ je praznični proizvod, ki ga obožujejo tudi potrošniki zunaj meja območja, opredeljenega v točki 4.

Pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ na opredeljenem geografskem območju že sto let izdelujejo potomci prvotnih pekov po isti tradicionalni metodi. To zagotavlja, da posebne lastnosti tega edinstvenega proizvoda ostajajo enake in da se ohranja zaupanje potrošnikov. To zaupanje je bilo nagrajeno leta 2008, ko je VŠĮ Kulinarijos paveldo fondas (državni sklad za kulinarično dediščino) pecivu „Nijolės Šakočienės šakotis“ podelil certifikat o kulinarični dediščini, ki potrjuje, da je izdelan iz tradicionalnih sestavin po originalnem receptu in na podlagi tradicionalnih tehnik. Certifikat o proizvodu nacionalne dediščine, ki ga je leta 2009 podelilo litovsko ministrstvo za kmetijstvo, dokazuje, da je pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ starodaven tradicionalen proizvod, ki je pristen po svojih lastnostih, sestavi inmetodi proizvodnje. Ta proizvod izdelujejo in predložijo v certificiranje proizvajalci proizvoda državne dediščine „Nijolės Šakočienės šakotis“, ki so nacionalni mojstrski obrtniki in obrtnice.

Potrošniki še posebej cenijo pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“, izdelano v vasi Skaistgiriai, pri katerem pričakujejo najvišjo kakovost in ki mu pripisujejo posebne lastnosti. Potrošniške raziskave, izvedene med letoma 2010 in 2016, so pokazale, da več kot 90 % potrošnikov pozna pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“, proizvedeno v vasi Skaistgiriai, ga poiščejo v trgovinah, cenijo njegovo pristnost in visoko kakovost ter ga z veseljem kupijo za darilo ali spominek, ko potujejo v tujino (potrošniške raziskave, ki jih je v letih 2010, 2012, 2014 in 2016 izvedel državni sklad za kulinarično dediščino).

Ker se pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ izdeluje po starodavnih metodah, je bilo priznano kot proizvod, ki promovira litovsko kulturno dediščino. Ugled in prepoznavnost tega proizvoda sta rezultat različnih vrst izobraževalnih dejavnosti.

Obiskovalci in poznavalci tradicionalne hrane potujejo v vas Skaistgiriai, da bi poskusili pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“, da bi si ogledali, kako nastane ta razvejena dobrota ter kateri tradicionalni pripomočki in sestavine se uporabljajo, da bi izvedeli več o postopku proizvodnje peciva šakotis in ohranjanju njegove pekovske tradicije, stari opremi in običajih ter se preizkusili v izdelavi tega zapletenega proizvoda. Prihajajo ne le iz Litve, temveč tudi iz Združenega kraljestva, Irske, Norveške, Švedske, Združenih držav, Nemčije, Italije, Izraela, Hrvaške, Poljske, Nizozemske, Japonske, Kitajske, Turčije, Romunije, Rusije in drugod. Tuji obiskovalci pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ vzamejo s seboj kot spominek. Ta pekovski proizvod je dober spominek, saj ni le okusen in lep, ampak se tudi dolgo ohrani.

Pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ je bilo predstavljeno na razstavah in sejmih v tujini: v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Nemčiji in Rusiji. Različni izobraževalni programi in predstavitve na različnih dogodkih na Poljskem so priljubljeni in privabijo veliko število obiskovalcev ter pritegnejo pozornost medijev (božični sejmi v Varšavi 2009–2016, poslovni sejmi Lublin Jogaila 2010–2016, festivali v Gdansku „Vilna v Gdansku“ 2009–2016, festivala v Szczecinu v letih 2010 in 2011, poletni festivali v Białystoku 2012–2014, festival hrane v Vroclavu leta 2011 in drugi).

Izdelovalci peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ v Litvi redno sodelujejo in prejemajo nagrade na mednarodni razstavi Agrobalt, drugih poslovnih sejmih, obrtnih dnevih, dogodkih ob državnih praznikih, ljudskih festivalih in različnih drugih sejmih.

Predstavitve peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“, tako doma kot v tujini, in prikazi izdelave tega priljubljenega proizvoda pritegnejo ne le sladkosnede, ampak tudi druge obiskovalce festivalov ali prireditev, ki imajo priložnost, da preizkusijo svoje znanje in spretnosti, včasih tudi pod budnim očesom medijev.

Kot proizvod, značilen za regijo, se pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ turistom predstavlja z oglasi, informativnimi oglasi in kuharskimi publikacijami.

Pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ se ponudi uradnim tujim obiskovalcem kot del litovske kulinarične dediščine.

O dobrem slovesu, slavi, ugledu in priljubljenosti peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ pričajo naslednja priznanja: diploma državnega sklada za kulinarično dediščino leta 2009 za najboljši tradicionalni šakotis leta 2009; zahvala litovske agencije za urejanje trga kmetijskih in živilskih proizvodov za promocijo nacionalne kulinarične dediščine ter zaščito in ohranjanje tradicije na sejmu Kaziukas (Sv. Kazimir) v Dublinu na Irskem leta 2009; leta 2010 je pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ osvojilo zlato medaljo na mednarodnem sejmu AgroBalt; leta 2010 je bila pekovka peciva „Nijolės Šakočienės šakotis“ na sejmu Kaziukas 2010 razglašena za najboljšo obrtnico, leta 2011 pa jo je ministrstvo za kmetijstvo razglasilo za najboljšo tradicionalno obrtnico leta; leta 2012 je ministrstvo za kmetijstvo pekovki podelilo naziv „mojstrice tradicionalnih obrti“; leta 2012 diploma za „najboljšega obrtnika sejma Jogaila 2012“ (Poljska) v kategoriji „najboljša regionalna jed in promocija regionalne kulinarične tradicije“; leta 2012 diploma za „prenos, ohranjanje in promocijo pristnih lokalnih tradicij v kulinarični dediščini Litve“ na natečaju, ki ga je organiziral državni sklad za kulinarično dediščino; leta 2014 zahvalno pismo ministrstva za kmetijstvo za promocijo nacionalne dediščine pri pripravi tradicionalnih litovskih šakotisov; leta 2014 je pecivo „Nijolės Šakočienės šakotis“ osvojilo medaljo na razstavi „Izdelano v Litvi 2014“; in leta 2017 diploma etnokulturnega centra v Klaipėdi „za izdelavo pristnega šakotisa in promocijo tradicije“.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://zum.lrv.lt/nijoles-sakocienes-sakotis-paraiska-su-produkto-specifikacija

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

3.11.2021

Uradni list Evropske unije

C 446/43

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 446/11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„TROTE DEL TRENTINO“

EU ŠT.: PGI-IT-0965-AM02 – 18. september 2020

ZGO (X) ZOP ( )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Consorzio di Tutela delle Trote del Trentino IGP

Naslov: Via Galileo Galilei, 43 – 38015 Lavis (TN)

E-naslov: consorziotroteigp@legalmail.it

Konzorcij Consorzio di Tutela delle Trote del Trentino IGP [Združenje za zaščito ZGO „Trote del Trentino“] ima pravico vložiti zahtevek za spremembo v skladu s členom 13(1) odloka ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☐	Opis proizvoda

☐	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☐	Označevanje

☐	Nacionalne zahteve

☒	Drugo [Pakiranje]

4. Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe:

Člen 5(2) – Ribogojstvo

Odločeno je bilo, da se dovolijo tudi ribniki s keramično oblogo, saj se po svojih značilnostih le malo razlikujejo od cementnih ribnikov, v nekaterih primerih pa se lahko tako tudi poenostavi čiščenje ribnikov. Uporaba keramične obloge ne vpliva negativno na kmetijske prakse ali organoleptične značilnosti gojenih postrvi. Zato je bil naslednji stavek:

„Ribniki, v katerih se gojijo mladice in odrasle ribe, morajo biti v celoti izdelani iz cementa, gline in cementa ali cementnih sten ter glinenih tal, steklenih vlaken ali jekla, ter morajo biti razporejeni v serijah ali vzporedno, da se tako poskrbi za čim večjo vsebnost kisika.“;

spremenjen tako:

„Ribniki, v katerih se gojijo mladice in odrasle ribe, morajo biti v celoti izdelani iz cementa, gline in cementa ali cementnih sten ter glinenih tal, steklenih vlaken, jekla ali keramike, ter morajo biti razporejeni v serijah ali vzporedno, da se tako poskrbi za čim večjo vsebnost kisika.“.

V skladu z bistvenimi spremembami, ki potekajo na območju gojenja in ki so posledica globalnega segrevanja ter posledično spremenjenih količin zapadlega snega in dežja, temperature iz specifikacije proizvoda, ki zadevajo vodo, v kateri se gojijo ribe, niso več reprezentativne za dejansko fizično okolje, v katerem morajo delovati ribogojnice postrvi v pokrajini Trentino. Zato je treba temperature vode, ki se v ribnike izteka pozimi (povprečna temperatura od novembra do marca), zvišati z 10 °C na 12 °C. To pojasnjuje določbo iz člena 5(2)(a), v kateri je navedeno, da „povprečna temperatura od novembra do marca ne sme preseči 12 °C“.

Ta sprememba torej vključuje prilagoditev člena 6 specifikacije proizvoda, s katero se navedba temperature vode 10 °C spremeni na 12 °C. Sprememba se nanaša tudi na točko 5 enotnega dokumenta, objavljenega v UL C 255 z dne 4. avgusta 2015.

Spremenjena sta bila število dnevnih menjav vode in s tem povezana gostota rib v ribnikih. Glede na odlično stanje uporabljene vode naj bi se s tem preprečila morebitna suša ali pomanjkanje vode, tudi začasno, zaradi česar bi morale ribogojnice z več kot 10 menjavami dnevno in dovoljeno gostoto 40 kg/m3 slednjo hitro zmanjšati na 30 kg/m3, ko število menjav pade pod 10 dnevno. Ker to ne bo negativno vplivalo na tipične značilnosti zaščitene geografske označbe, se je štelo za ustrezno, da se v preglednici navede dodatna vrstica, s katero se upravljavcem z več kot 8 menjavami dnevno dovoli gostota do 35 kg/m3. To bo kratkoročno poenostavilo upravljanje morebitnega pomanjkanja vode. Zato je bila naslednja preglednica:

Število dnevnih menjav vode	Največja gostota rib (kg/m3)
2 –6	25
6 –10	30
Več kot 10	40

spremenjena tako:

Število dnevnih menjav vode	Največja gostota rib (kg/m3)
2 –6	25
6 –8	30
8 –10	35
Več kot 10	40

Seznam dovoljenih surovin – na katerem so žita, zrnje ter proizvodi iz njih in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati; oljnice ter proizvodi iz njih in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati in olji; semena stročnic ter proizvodi iz njih in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati; moka iz gomoljev ter proizvodi iz nje in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati; proizvodi in stranski proizvodi iz rib in/ali rakov, vključno z olji; moka iz morskih alg in proizvodi iz nje; krvni proizvodi neprežvekovalcev; in uporaba predelanih živalskih beljakovin iz neprežvekovalcev ter krmne mešanice, ki vsebujejo takšne beljakovine – je bil nadomeščen z določbo, ki prepoveduje uporabo naslednjih surovin:

—	surovo koruzno olje;

—	koruzni gluten;

—	arašidna pogača ali moka;

—	gorčična semena in beljakovinski proizvodi, ki nastanejo pri njihovi predelavi;

—	sezamova semena in beljakovinski proizvodi, ki nastanejo pri njihovi predelavi.

V tej spremembi je jasno opredeljena prepoved uporabe nekaterih surovin, ki bi lahko negativno vplivale na barvo ali okus proizvoda. Sprememba se nanaša tudi na točko 3.3 enotnega dokumenta. Naslednje besedilo v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu:

„Za izboljšanje značilne kakovosti mesa postrvi z ZGO ‚Trote del Trentino‘ so dovoljene naslednje surovine:

(1)	žita, zrnje ter proizvodi iz njih in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati;

(2)	oljnice ter proizvodi iz njih in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati in olji;

(3)	semena stročnic ter proizvodi iz njih in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati;

(4)	moka iz gomoljev ter proizvodi iz nje in stranski proizvodi, vključno z beljakovinskimi koncentrati;

(5)	proizvodi in stranski proizvodi iz rib in/ali rakov, vključno z olji;

(6)	moka iz morskih alg in iz nje pridobljeni proizvodi;

(7)	krvni proizvodi neprežvekovalcev.

Dovoljena je tudi uporaba predelanih živalskih beljakovin iz neprežvekovalcev ter krmnih mešanic, ki vsebujejo takšne beljakovine.“;

se preoblikuje tako:

„Poleg tega je prepovedana uporaba naslednjih surovin:

—	surovo koruzno olje;

—	koruzni gluten;

—	arašidna pogača ali moka;

—	gorčična semena in beljakovinski proizvodi, ki nastanejo pri njihovi predelavi;

—	sezamova semena in beljakovinski proizvodi, ki nastanejo pri njihovi predelavi.“.

Obdobje brez krme je bilo natančneje določeno in se ne nanaša več na zadnji dan hranjenja, temveč na ukinitev obrokov za pitanje. Določeno je bilo tudi, da se lahko živali krmijo z zadostnimi obroki v obdobju po ukinitvi obrokov za pitanje, če je prebavni trakt ob zakolu prazen.

Namen spremembe je pojasniti pravila o hranjenju živali, da se zagotovi, da ob zakolu v prebavnem traktu ni neprebavljenih snovi, in se obenem poskrbi za dobrobit živali. Zato se je zdelo potrebno pojasniti, da se obdobje brez krme nanaša na obroke za pitanje. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v nekaterih primerih zaradi strukturnih razlogov treba ukiniti obroke za pitanje za celotni ribnik, v katerem se načrtuje zakol v večjem številu dni, kar pomeni, da bi nekatere živali ostale brez krme do 15/20 dni. Takšno znatno pomanjkljivo krmljenje ne more biti povsem skladno s pravili o dobrobiti živali, poleg tega pa lahko povzroči tudi ohlapnost mišic, zaradi česar se izgubijo značilne lastnosti ZGO, zlasti poleti. Zato je bilo posebej vključeno sklicevanje na ukinitev obroka za pitanje in navedeno, da se živali lahko po potrebi krmijo z zadostnimi obroki, če se upoštevajo zahteve glede neobstoja neprebavljenih snovi v prebavnem traktu.

Naslednji stavek v specifikaciji proizvoda:

„Preden se odrasle ribe pošljejo v predelavo, je treba upoštevati naslednja obdobja brez krme, ki so odvisna od temperature vode in ki se štejejo od dneva po zadnjem dnevu krmljenja:“;

je bil spremenjen tako:

„Preden se odrasle ribe pošljejo v predelavo, je treba upoštevati naslednja obdobja ukinitve obrokov za pitanje, ki so odvisna od temperature vode in ki se štejejo od dneva po zadnjem dnevu krmljenja:“;

in dodan je bil naslednji odstavek:

„V skrbi za večjo dobrobit živali se te lahko krmijo z zadostnimi obroki v obdobju po ukinitvi obrokov za pitanje, če je prebavni trakt ob zakolu prazen.“.

Člen 5(4) – Pakiranje

Naslednji odstavek:

„Končni proizvod je treba prodajati na pladnjih iz polistirena, ovitih s folijo, in/ali v škatlah iz polistirena, ovitih s folijo, in/ali v vakuumski embalaži in/ali v pakiranju v spremenjeni atmosferi (MAP).“;

je bil spremenjen tako:

„Končni proizvod je treba prodajati na pladnjih, ovitih s folijo, in/ali v škatlah iz polistirena, ovitih s folijo in/ali napolnjenih z ledom, in/ali v plastičnih škatlah, ovitih s folijo in/ali napolnjenih z ledom, in/ali v standardnih vakuumskih pakiranjih ali drugih vakuumsko pakiranih embalažah in/ali v pakiranju v spremenjeni atmosferi (MAP).“;

in stavek:

„Ribe, ki se prodajajo cele in/ali brez drobovja, morajo tehtati vsaj 200 g.“;

je bil spremenjen tako:

„Ribe, ki se prodajajo cele in/ali brez drobovja, morajo pred zakolom tehtati vsaj 200 g.“.

Da bi izpolnili zahteve večjih trgovcev na drobno, se je črtalo sklicevanje na material, iz katerega so izdelani pladnji, da se lahko proizvod zapakira na pladnje iz katerega koli materiala, ki je primeren za uporabo, predvideno v veljavni zakonodaji. Dodano je bilo tudi razlagalno pojasnilo glede uporabe ledu, možnosti uporabe plastičnih škatel za večkratno uporabo, da se zmanjša poraba plastike, in vakuumskih embalaž, ki niso standardna vakuumska pakiranja. Nazadnje je bilo pojasnjeno, da se minimalna teža ribe, ki se prodaja cela in/ali brez drobovja, nanaša na težo pred zakolom.

Ta sprememba se nanaša na točko 3.5 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

„Trote del Trentino“

EU št.: PGI-IT-0965-AM02 – 18. september 2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime [ZOP ali ZGO]

„Trote del Trentino“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda [v skladu s Prilogo XI]

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi.

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Trote del Trentino“ se podeli za salmonidne ribe, ki se gojijo na območju proizvodnje iz točke 4 in ki spada v vrsto postrvi šarenke Oncorhynchus mykiss (Walbaum). Postrv mora imeti ob sprostitvi na trg naslednje značilnosti: zelenkast hrbet z rožnato progo na obeh straneh; belkast trebuh; temne pege po telesu ter hrbtni in repni plavuti. Koeficient kondicije ne sme presegati vrednosti 1,25 za ribe, ki tehtajo do 500 gramov, ali vrednosti 1,35 za ribe, ki tehtajo več kot 500 gramov. Skupna vsebnost maščob v mesu ne sme presegati 6 %. Meso je belo ali lososovo rožnato, čvrsto, mehko in pusto, z nežnim okusom po ribi in rahlim, prijetnim vonjem po sladki vodi, brez priokusa po blatu. Kakršne koli neželene arome proizvoda morajo biti omejene, pri čemer vsebnost geosmina ne sme presegati 0,9 μg/kg, mišična čvrstost pa mora imeti vrednost največje natezne sile 4 N ali več.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Krmni obroki morajo biti v skladu z zahtevami iz tradicije, ki se zvesto in dosledno upošteva. Zato uporabljena krma ne sme vsebovati gensko spremenjenih surovin.

Poleg tega je prepovedana uporaba naslednjih surovin:

—	surovo koruzno olje;

—	koruzni gluten;

—	arašidna pogača ali moka;

—	gorčična semena in beljakovinski proizvodi, ki nastanejo pri njihovi predelavi;

—	sezamova semena in beljakovinski proizvodi, ki nastanejo pri njihovi predelavi.

Sestava obrokov mora zadovoljiti potrebe živali v različnih fazah vzrejnega cikla v skladu s cilji specifikacije proizvoda.

Dovoljeni so vsi dodatki, namenjeni za uporabo v živalski krmi v skladu z veljavno zakonodajo. Barvo lososa pri mesu je treba doseči predvsem s karotenoidnim pigmentom astaksantinom in/ali karotenoidi naravnega izvora.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Faze vzreje, ki vključujejo stanja zalege, mladic in odraslih postrvi, ter zakol morajo potekati na območju iz točke 4.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Končni proizvod je treba prodajati na pladnjih, ovitih s folijo, in/ali v škatlah iz polistirena, ovitih s folijo in/ali napolnjenih z ledom, in/ali v plastičnih škatlah, ovitih s folijo in/ali napolnjenih z ledom, in/ali v standardnih vakuumskih pakiranjih ali drugih vakuumsko pakiranih embalažah in/ali v pakiranju v spremenjeni atmosferi (MAP).

Kar zadeva vrste proizvoda, se postrvi prodajajo kot sveži proizvodi: cele, brez drobovja, v filetih in/ali narezane. Ribe, ki se prodajajo cele in/ali brez drobovja, morajo pred zakolom tehtati vsaj 200 g. Ribe, ki se prodajajo v filetih in/ali narezane, morajo tehtati vsaj 90 g.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na vsakem pakiranju ali posodi mora biti z razločnimi, neizbrisljivimi črkami, ki se jasno razlikujejo od drugega besedila, navedeno besedilo „zaščitena geografska označba“ ali kratica „ZGO“.

To besedilo je treba prevesti v jezik države, v kateri se prodaja proizvod. Prepovedano je dodajanje kakršnih koli opisov, ki niso izrecno določeni.

Na vsakem pakiranju ali posodi mora biti na etiketi ali embalaži jasno prikazan naslednji logotip. Logotip je lahko natisnjen tudi v sivih odtenkih.

Na etiketi ali na vsakem posameznem pakiranju mora biti natisnjen tudi evropski simbol ZGO. Na etiketi ali drugi ustrezni oznaki morata biti navedena številka ali referenčna oznaka proizvajalca in/ali serije.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje postrvi z zaščiteno geografsko označbo „Trote del Trentino“ obsega celotno avtonomno pokrajino Trento in občino Bagolino v pokrajini Brescia. Navedeno območje obsega glavne reke v pokrajini Trentino ter njihove doline in pritoke.

5. Povezava z geografskim območjem

Območje proizvodnje so oblikovala obdobja ledeniške in rečne erozije, ki so se med seboj prekrivala. Z morfološkega vidika gre za pretežno gorato območje z značilnimi dolinami, ki so različno globoko vrezane v geološko podlago in tvorijo vsa drenažna porečja na tem območju. Podnebje na območju proizvodnje postrvi „Trote del Trentino“ je značilno za alpska območja, tj. s pogostimi padavinami, ki v zimskih mesecih pogosto zapadejo kot sneg, in hladnimi poletnimi temperaturami. Za območje so značilni predeli z večnim snegom in ledeniki, s katerih priteka vsa voda za proizvodnjo postrvi. Podnebne in hidrogeološke značilnosti opredeljenega območja, ki jih ni mogoče posnemati ali umetno ustvariti, poskrbijo za posebne značilnosti postrvi „Trote del Trentino“, zaradi katerih ta tako izstopa. V kemični sestavi izvirske vode pokrajine Trentino so vrednosti elementov v sledeh (magnezij, natrij, kalij) pod evropskim povprečjem, zato je voda izjemno primerna za razvoj postrvi. Ribogojnice postrvi v pokrajini Trentino oskrbujejo vodotoki odlične biološke kakovosti, katerih vrednosti EBI (Extended Biotic Index – razširjeni biotski indeks) so višje od 8, kar ustreza razredu kakovosti I ali II.

Razlog za vlogo za priznanje postrvi z zaščiteno geografsko označbo „Trote del Trentino“ je to, da se ta proizvod razlikuje od drugih proizvodov iz iste kategorije po zelo nizkem koeficientu kondicije in vsebnosti maščob. Meso je čvrsto, mehko in pusto, z nežnim okusom po ribi in rahlim, prijetnim vonjem po sladki vodi, brez priokusa po blatu, ki je večkrat značilen za gojene postrvi.

Posebne kakovosti postrvi „Trote del Trentino“ izhajajo zlasti iz značilnosti uporabljene vode, ki je je v izobilju, saj priteka z območja večnega snega in ledenikov, vsebuje veliko kisika ter ima dobre kemijske, fizikalne in biološke lastnosti ter nizko temperaturo, ki je med novembrom in marcem na splošno nižja od 12 °C.

Voda je hladna in ne vsebuje veliko hranilnih snovi, kar vpliva na počasno rast postrvi, zaradi katere je kakovost mesa kljub manjšemu donosu večja, saj sta koeficient kondicije in vsebnost maščob manjša. Zaradi obilnega dotoka vode in strmih pobočij večina ribogojnic postrvi v pokrajini Trentino izkorišča višinsko razliko med ribniki, ki omogoča naravno obogatenost vode s kisikom. Dobra kakovost vode preprečuje širjenje alg in neželenih mikroorganizmov, katerih metaboliti povzročajo neprijeten okus, kot na primer okus po blatu, ki nastane zaradi preveč geosmina.

Zaradi podnebnih razmer na območju in prizadevanj ljudi, ki skrbijo za ribogojnice in jih upravljajo, je postrv „Trote del Trentino“ tesno povezana z geografskim območjem proizvodnje.

Gojenje postrvi „Trote del Trentino“ poteka že zelo dolgo in je zakoreninjeno v dolgoletni tradiciji, ki se je izoblikovala skozi čas. Praksa ribogojstva v ribnikih sega v 19. stoletje, natančneje v leto 1879, ko so v mestu Torbole zgradili obrat za gojenje rib, katerega namen je bil razširiti prakso ribogojstva in ponovno naseliti ribjo zalego postrvi v javne vode. Prve zasebne ribogojnice so bile ustanovljene v mestih Predazzo leta 1891, Giustino leta 1902 in Tione leta 1926, po drugi svetovni vojni pa so jim sledile še mnoge druge. Skozi leta so te ribogojnice vzdrževale ločene plemenske jate, ki so jih od časa do časa osvežili s plemenkami iz drugih ribogojnic ali iz divjega okolja, s čimer so se na zarod prenesle značilne posebnosti gojenega proizvoda.

Ta tradicija se je okrepila z ustanovitvijo združenja Associazione dei Troticoltori Trentini (združenje gojiteljev postrvi v pokrajini Trentino) leta 1975. Združenje je imelo tako pomembno vlogo pri ponovnem zagonu vzreje postrvi na območju proizvodnje, da se je ime „Trote del Trentino“ uveljavilo v gospodinjski in komercialni rabi, kar dokazujejo računi, etikete in oglasno gradivo.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletišču:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali:

neposredno na domači spletni strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (v zgornjem desnem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 446

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 3. november 2021

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2021/C 446/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10454 – OMERS / GOLDMAN SACHS / AMEDES) ( 1 )	1

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKA CENTRALNA BANKA
2021/C 446/02	Mnenje Evropske Centralne Banke z dne 7. septembra 2021 o predlogu direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CON/2021/27)	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2021/C 446/03	Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 in Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic	11
	Evropska komisija
2021/C 446/04	Menjalni tečaji eura — 29. oktober 2021	12
2021/C 446/05	Menjalni tečaji eura — 2. november 2021	13
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2021/C 446/06	Davek na dodano vrednost (DDV) – Investicijsko zlato, oproščeno plačila – Seznam zlatih kovancev, ki ustrezajo merilom iz člena 344(1), točka 2, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 (posebna ureditev za investicijsko zlato) – Velja za leto 2022	14

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2021/C 446/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva: M.10456 – Sky/ViacomCBS/JV) ( 1 )	33
2021/C 446/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva: M.10474 – NESTE/RAVAGO/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	35
2021/C 446/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva: M.10520 – CUMMINS / CHINA PETROCHEMICAL CORPORATION / JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	36
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2021/C 446/10	Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	38
2021/C 446/11	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	43

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1645
JPY	japonski jen	132,62
DKK	danska krona	7,4389
GBP	funt šterling	0,84490
SEK	švedska krona	9,9368
CHF	švicarski frank	1,0611
ISK	islandska krona	149,80
NOK	norveška krona	9,7495
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,697
HUF	madžarski forint	360,00
PLN	poljski zlot	4,6215
RON	romunski leu	4,9493
TRY	turška lira	11,1393
AUD	avstralski dolar	1,5455
CAD	kanadski dolar	1,4383
HKD	hongkonški dolar	9,0563
NZD	novozelandski dolar	1,6255
SGD	singapurski dolar	1,5676
KRW	južnokorejski won	1 362,92
ZAR	južnoafriški rand	17,7447
CNY	kitajski juan	7,4488
HRK	hrvaška kuna	7,5270
IDR	indonezijska rupija	16 556,28
MYR	malezijski ringit	4,8222
PHP	filipinski peso	58,654
RUB	ruski rubelj	82,3284
THB	tajski bat	38,720
BRL	brazilski real	6,5698
MXN	mehiški peso	23,8048
INR	indijska rupija	87,1830


	(1) Besedilo velja za EGP.