Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10386 – BC Partners/Valtech)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 393/01)

Komisija se je 17. septembra 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10386. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10169 – EPLI/SZ/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 393/02)

Komisija se je 10. avgusta 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10169. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10368 – Advent/Eurazeo/Hoist)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 393/03)

Komisija se je 16. septembra 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10368. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10440 – SEGRO/PSPIB/Varia Class Logistics)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 393/04)

Komisija se je 22. september 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10440. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Obvestilo za osebe, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2012/285/SZVP in Uredbi Sveta (EU) št. 377/2012 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau

(2021/C 393/05)

Osebe, navedene v prilogah II in III k Sklepu Sveta 2012/285/SZVP (1)in Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 377/2012 (2) o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je po pregledu seznama oseb, vključenih v navedene priloge, odločil, da bi morali omejevalni ukrepi iz Sklepa 2012/285/SZVP in Uredbe (EU) št. 377/2012 za te osebe še naprej veljati.

Zadevne osebe obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice ali zadevnih držav članic, kot je navedeno na spletnih mestih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 377/2012, zaprosijo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za zadovoljevanje osnovnih potreb ali posebna plačila (glej člen 4 Uredbe).

Zadevne osebe lahko zahtevek za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedene sezname skupaj z dokazili pošljejo Svetu do 31. oktobra 2021, in sicer na naslov:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIJA

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

---

(1)  UL L 142, 1.6.2012, str. 36.

(2)  UL L 119, 4.5.2012, str. 1.

Obvestilo nekaterim osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge I k Sklepu Sveta (SZVP) 2017/2074 in Priloge IV k Uredbi Sveta (EU) 2017/2063 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli

(2021/C 393/06)

Naslednje osebe: Rafael Ramón BLANCO MARRERO (št. 20), Hannover Esteban GUERRERO MIJARES (št. 25), Gladys del Valle REQUENA (št. 27), Tania Valentina DÍAZ GONZÁLEZ (št. 28), Elvis Eduardo HIDROBO AMOROSO (št. 29), Luis Eduardo PARRA RIVERO (št. 34), Franklyn Leonardo DUARTE (št. 35), José Gregorio NORIEGA FIGUEROA (št. 36), Remigio CEBALLOS ICHASO (št. 37), Luis Fernando DAMIANI BUSTILLOS (št. 41), Lourdes Benicia SUÁREZ ANDERSON (št. 42), Calixto Antonio ORTEGA RÍOS (št. 43), René Alberto DEGRAVES ALMARZA (št. 44), Arcadio DELGADO ROSALES (št. 45), Carmen Auxiliadora ZULETA DE MERCHÁN (št. 46), Indira Maira ALFONZO IZAGUIRRE (št. 47), Leonardo Enrique MORALES POLEO (št. 48), Carlos Ramón Enrique CARVALLO GUEVARA (št. 51), Carlos Enrique TERÁN HURTADO (št. 53), Douglas Arnoldo RICO GONZÁLEZ (št. 55), osebe iz Priloge I k Sklepu Sveta (SZVP) 2017/2074 (1) in Priloge IV k Uredbi Sveta (EU) 2017/2063 (2) o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava omejevalne ukrepe proti navedenim osebam ohraniti, vendar z novimi utemeljitvami. Te osebe obveščamo, da lahko do 6. oktobra 2021 Svetu pošljejo zahtevek za pridobitev predvidene utemeljitve za njihovo uvrstitev na seznam na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevne osebe lahko Svetu na zgornji naslov kadar koli skupaj z vsemi dokazili pošljejo zahtevek za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi in ohranitvi na seznamu. Te prošnje bodo obravnavane, ko bodo prejete. V zvezi s tem zadevne osebe opozarjamo, da Skupno stališče (SZVP) 2017/2074 v skladu z njegovim členom 13 redno pregleduje.

---

(1)  UL L 295 14.11.2017, str. 60.

(2)  UL L 295 14.11.2017, str. 21.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2012/285/SZVP in Uredbi Sveta (EU) št. 377/2012 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau

(2021/C 393/07)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 2018/1725 (1) obveščamo o naslednjem:

Pravno podlago za ta postopek obdelave predstavljata Sklep Sveta 2012/285/SZVP (2) in Uredba Sveta (EU) št. 377/2012 (3) o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau.

Za ta postopek obdelave je odgovoren oddelek RELEX.1.C v generalnem direktoratu za zunanje zadeve, širitev in civilno zaščito – RELEX generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je sestaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom Sveta 2012/285/SZVP in Sveta (EU) št. 377/2012 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu Sveta 2012/285/SZVP in Sveta (EU) št. 377/2012.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bomo na uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot sta pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, odgovorili v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali od trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je že začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 142, 1.6.2012, str. 36.

(3)  UL L 119, 4.5.2012, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

28. september 2021

(2021/C 393/08)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1678
JPY	japonski jen	130,17
DKK	danska krona	7,4360
GBP	funt šterling	0,85950
SEK	švedska krona	10,1933
CHF	švicarski frank	1,0840
ISK	islandska krona	149,70
NOK	norveška krona	10,1020
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,517
HUF	madžarski forint	359,39
PLN	poljski zlot	4,6176
RON	romunski leu	4,9498
TRY	turška lira	10,3685
AUD	avstralski dolar	1,6115
CAD	kanadski dolar	1,4776
HKD	hongkonški dolar	9,0882
NZD	novozelandski dolar	1,6781
SGD	singapurski dolar	1,5846
KRW	južnokorejski won	1 385,41
ZAR	južnoafriški rand	17,6299
CNY	kitajski juan	7,5433
HRK	hrvaška kuna	7,5013
IDR	indonezijska rupija	16 697,39
MYR	malezijski ringit	4,8843
PHP	filipinski peso	59,626
RUB	ruski rubelj	84,7497
THB	tajski bat	39,460
BRL	brazilski real	6,3122
MXN	mehiški peso	23,5909
INR	indijska rupija	86,5595

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Posebno poročilo št. 20/2021

Trajnostna raba vode v kmetijstvu: bolj verjetno je, da se bo s sredstvi SKP spodbujala večja kot pa učinkovitejša raba vode

(2021/C 393/09)

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 20/2021 – „Trajnostna raba vode v kmetijstvu: bolj verjetno je, da se bo s sredstvi SKP spodbujala večja kot pa učinkovitejša raba vode“.

Poročilo lahko preberete na spletišču Evropskega računskega sodišča http://eca.europa.eu ali si ga z njega prenesete.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10444 — RWE Generation/Messer Industriegase/Kreis Düren/Siemens Project Ventures/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 393/10)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10416 — Stellantis/FIH/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 393/11)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

(2021/C 393/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Méditerranée“

PGI-FR-A1154-AM03

Datum obvestila: 1. julij 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V točki 4 poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan sklic na uradni geografski kodeks iz oktobra 2019. Ta priznava in določa seznam občin po departmajih na nacionalni ravni. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2019, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna. V enotnem dokumentu se ta sklic vstavi v točko „geografsko območje“.

2.   Trsni izbor

Seznam sort vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin z zaščiteno geografsko označbo „Méditerranée“, po potrebi dopolnjeno z imenom geografske enote „Comté de Grignan“ ali „Couteaux de Montélimar“, je dopolnjen z naslednjimi 18 sortami vinske trte:

Točka „Glavne sorte vinske trte“ enotnega dokumenta in točka 5 poglavja 1 specifikacije proizvoda sta bili dopolnjeni, da se upošteva uvedba teh novih sort. Te sorte vinske trte so odporne proti suši in glivičnim boleznim, kar omogoča manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Te sorte ustrezajo sortam vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo ZGO, ne da bi spreminjale značilnosti vin. Izbira teh novih odpornih sort ne vpliva na dokaz povezave z območjem.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Méditerranée

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

1.   Mirna rdeča in bela vina ter vina rosé

KRATEK OPIS

Za pridelana vina so značilne sadne arome, katerih intenzivnost in narava sta odvisni od sorte vinske trte, iz katere so pridelana, in uporabljenih tehnologij.

Pri rdečih vinih, praviloma bolj ali manj intenzivne granatne barve, je ekstrakcija vodena tako, da se ohranijo nežne strukture z zrelimi in prijetnimi tanini.

Vina rosé so bolj ali manj bledo rožnate barve glede na stiskanje. Bela vina, ki so najpogosteje bledo rumena, imajo praviloma zelenkaste odseve. Pri belih vinih in vinih rosé kombinacija različnih dejavnikov (izbira parcel za ohranjanje vsebnosti kislin, sort in tehnologije z izboljšanim uravnavanjem temperatur) omogoča, da se ohrani ravnotežje vin med sadnostjo, koncentracijo in svežino.

Ta vina so v skladu z analitskimi merili, ki jih določajo predpisi Skupnosti.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Kakovostna peneča rdeča in bela vina ter kakovostna peneča vina rosé

KRATEK OPIS

Kakovostna peneča vina so pridelana iz zvrsti, ki so najmanj alkoholne in najbolj živahne. So enakih barv in imajo enake organoleptične značilnosti kot mirna vina, so bolj sveža in prefinjena ter imajo trajnejšo aromo, vse to pa poudarjajo drobni in fini mehurčki.

Ta vina so v skladu z analitskimi merili, ki jih določajo predpisi Skupnosti.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

Za enološke postopke se pri teh vinih upoštevajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

1.	120 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja in obdelava mirnih vin z geografsko označbo „Méditerranée“ potekajo v departmajih Alpes de Haute Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Ardèche, Bouches-du-Rhône, Drôme, Var, Vaucluse, Corse-du-Sud in Haute-Corse ter v naslednjih občinah departmajev Isère, Loire in Rhône:

—	v departmaju Isère: vse občine v kantonih Roussillon, Vienne-Nord in Vienne-sud ter občina Saint-Lattier v kantonu Saint-Marcellin,

—	v departmaju Loire: vse občine v kantonu Pélussin, občine Tartaras, Saint-Joseph, Saint-Martin-la-Plaine, Génilac, Dargoire in Châteauneuf v kantonu Rive-de-Gier ter občini Chagnon in Cellieu v kantonu La Grand-Croix,

—

v departmaju Rhône: občini Échalas in Saint-Jean-de-Touslas v kantonu Givors, občine Condrieu, Tupin-et-Semons, Ampuis, Saint-Romain-en-Gal, Loire-sur-Rhône, Trèves, Les Haies, Longes, Saint-Cyr-sur-le-Rhône in Sainte-Colombe v kantonu Condrieu ter občine Rontalon, Saint-Didier-sous-Riverie, Saint-Maurice-sur-Dargoire, Saint-Sorlin in Soucieu-en-Jarrest v kantonu Mornant.

Navedeno geografsko območje se nanaša na trgatev, proizvodnjo in obdelavo kakovostnih penečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Méditerranée“, razen v departmaju Drôme, kjer se ti postopki ne morejo izvajati na ozemljih naslednjih občin: Aix-en-Diois, Aouste-sur-Sye, Aubenasson, Aurel, Barsac, Barnave, Beaufort-sur-Gervanne, Châtillon-en-Diois, Die, Espenel, Laval-d’Aix, Luc-en-Diois, Menglon, Mirabel-et-Blacons, Molière-Glandaz, Montclar-sur-Gervanne, Montlaur-en-Diois, Montmaur-en-Diois, Piegros-la-Clastre, Ponet-et-Saint-Auban, Pontaix, Poyols, Recoubeau-Jansac, Saillans, Saint-Benoît-en-Diois, Saint-Roman, Saint-Sauveur-en-Diois, Sainte-Croix, Suze-sur-Crest, Vercheny in Véronne.

7.   Glavne sorte vinske trte

Alicante Henri Bouschet N

Aligoté B

Alphonse Lavallée N

Aléatico N

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Aranel B

Arinarnoa N

Artaban N

Assyrtiko B

Aubun N – murescola

Barbaroux Rs

Biancu gentile B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Brun argenté N – vaccarèse

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Caladoc N

Calitor N

Cardinal Rg

Carignan N

Carignan blanc B

Chambourcin N

Chardonnay B

Chasan B

Chasselas B

Chasselas rose Rs

Chatus N

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Clarin B

Colombard B

Cot N – malbec

Couderc noir N

Counoise N

Danlas B

Egiodola N

Floreal B

Gamaret

Gamay fréaux N

Gamay N

Gamay de Bouze N

Gamay de Chaudenay N

Ganson N

Gewurztraminer Rs

Gramon N

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros manseng B

Gros vert B

Jurançon noir N – dame noire

Listan B – palomino

Lival N

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Mauzac rose Rs

Melon B

Merlot N

Merlot blanc B

Meunier N

Mollard N

Monarch N

Monerac N

Mourvaison N

Mourvèdre N – monastrell

Muscardin N

Muscaris B

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat d‘Alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de Hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Nebbiolo N

Nielluccio N – nielluciu

Petit manseng B

Petit verdot N

Picardan B – araignan

Pinot blanc B

Pinot gris G

Pinot noir N

Pinotage N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Plant droit N – espanenc

Portan N

Prior N

Ravat blanc B

Ribol N

Riesling B

Riminèse B

Rosé du var Rs

Moussanne B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Sciaccarello N

Semillon B

Seyval B

Solaris B

Soreli B

Souvignier gris Rs

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret gris G

Terret noir N

Tibouren N

Téoulier N

Ugni blanc B

Valdiguié N

Varousset N

Verdejo B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Villard blanc B

Villard noir N

Viognier B

Voltis B

Xinomavro N

8.   Opis povezave

8.1.   Posebnost geografskega območja

Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Méditerranée“ zajema jugovzhodno četrtino Francije.

To ozemlje sestavljajo raznovrstni reliefi, ki jih obdajajo visoki vrhovi na celini in na Korziki.

Doline, planote in griči sobivajo v še vedno sredozemskem okolju. Arhitektura, pokrajine, kultura in običaji pričajo o tej skupni zgodovini.

Izvor te zgodovine je Sredozemsko morje bodisi geološko (različni vplivi morja na sedanjo celino) bodisi zgodovinsko in kulturno (vpliv Grkov in nato Rimljanov ter Genovčanov na Korziki), predvsem pa s podnebnega vidika.

Sredozemska kultura se danes izraža v načinu življenja (prehrana, območje oljčnega olja in sivke) ter v pokrajini, ki jo zaznamujejo rastlinje, odporno na sušo, in vseprisotni reliefi, ki obdajajo doline, v katerih se je kmetijstvo lahko razvilo z optimizacijo omejenih vodnih virov.

V tej regiji, kjer vlada ta sredozemski vpliv, ločimo Korziko, Provanso, južne Alpe, dolino Rone in njene obrobne reliefe.

Za sredozemsko podnebje so značilni posebni vetrovi, med katerimi sta zlasti marin, vlažen veter južnega dela, ki piha nad Lionskim zalivom in Provanso ter blaži previsoke temperature, ter mistral, suh in občasno zelo silovit veter, ki prezračuje ronski jarek od severa proti jugu ter prispeva k ohranjanju dobrega fitosanitarnega stanja vinogradov.

Na celotnem območju so osončenost in temperature izjemno visoke.

Te lokalne razmere so naravno ustvarile regionalno sredozemsko identiteto, ki jo zaznamujejo vroče, suho in vetrovno podnebje, pretežno apnenčasta tla, ki naravno dobro odvajajo vodo, pri čemer je posebnost to, da so vinogradi zasajeni v bližini gorskih obronkov ali na večji nadmorski višini. Te razmere so ugodne za razvoj vinske trte.

8.2.   Posebnosti proizvoda

Posebnost zaščitene geografske označbe „Méditerranée“ temelji na njenih geografskih razmerah ter na njenih zgodovinskih koreninah. Vinsko trto – kot oljke – so zasadili Fokajci že v 6. stoletju pred našim štetjem v ronskem jarku ter v okolici fokajskega mesta Masalija – ki je danes bolj znano pod imenom Marseille – in na Korziki. Ti grški pionirji so razvili trgovino z vinom, saj so znali izkoristiti strateški položaj pristanišča v Masaliji in pomembno transportno pot po reki Roni za prevoz amfor, ki so vsebovale „novo in eksotično grško pijačo, pridelano iz fermetiranega grozdnega soka“. Gojenje vinske trte se je okrepilo v času rimske nadvlade in doživelo pravi razcvet v srednjem veku pod vplivom mest, kot sta Lyon in Marseille, ter pod vplivom Genovčanov na Korziki.

Naravni aduti geografskega območja zaščitene geografske označbe „Méditerranée“ so bili primerni za zasaditev vinske trte. Kultura vina, ki je neločljivo povezana s to regijo, je omogočila stalni razvoj znanja in spretnosti vinogradnikov, ki se opirajo na odprt trsni izbor, ki pa ga zaznamujejo večinske sorte vinske trte z geografskega območja.

Rdeča mirna vina imajo zelo intenzivne barve in mehke tanine. Njihov vonj je saden (rdeče jagodičje ali zrelo sadje), občasno s pridihom vanilje ali praženja.

Po zaslugi obvladovanja naravnih elementov se v belih vinih in vinih rosé odraža ravnotežje med sadnostjo, koncentracijo in svežino.

Kakovostna peneča vina so pridelana iz zvrsti, ki so najmanj alkoholne in najbolj živahne. Imajo enake značilnosti kot mirna vina, samo so bolj sveža in prefinjena.

Pričevanja o pridelavi penečih vin na ozemlju ZGO „Méditerranée“ segajo v srednji vek. Nedavna proizvodnja se je pomembno povečala od leta 1909, ko je bilo ustanovljeno podjetje „Royal Provence“ (Tête Noire) v departmaju Bouches du Rhône, ki danes proizvede skoraj 4 000 000 steklenic. Ta proizvodnja se je ohranila tudi na drugih delih tega ozemlja. V departmaju Ardèche zlasti s sortami marsanne B in roussanne B ter chardonnay B, ki jo ardeški vinogradniki gojijo in iz katere pridelujejo vino 25 let. Departma Drôme prav tako uporablja sorto chardonnay B s sortama viognier B in muscat à petits grains B za bela vina, ter sorto syrah N za vina rosé od 80. let 20. stoletja. Korzika je na začetku 20. stoletja proizvajala vino „vinu Forzatu“ (prisiljeno vino), v novejšem času pa je zadružna klet „Les vignerons Corsicans“ od leta 1983 začela prodajati svojo prvo zvrst penečih vin iz sort chardonnay B in meunier N. V departmaju Vaucluse je klet Pernes les Fontaines sama v zaprti posodi proizvajala peneča vina iz namiznega grozdja, med katerim je bila v 70. letih 20. stoletja sorta gros vert B, pri čemer se ne sme pozabiti na proizvodnjo osnovnih vin kleti Terres Valdèze, ki jih od 50. let 20. stoletja priskrbuje posestvo Kriter; njen trg je danes postal bolj raznovrsten zaradi drugih podjetij, pri čemer letna količina doseže 15 000 hl. Proizvodnja je bolj lokalna, a tudi stara, od leta 1959, v departmajih Hautes Alpes in Alpes de Haute Provence, kjer se ti proizvodi predelujejo v bela vina (veliko na osnovi sorte chardonnay B) od 70. let 20. stoletja.

V departmaju Var je bilo leta 1952 ustanovljeno podjetje „Les Vins Bréban“, ki se mu je leta 1982 pridružilo posestvo Libra; zaradi teh ponudnikov se je proizvodnja hitro razvila, osredotočena na peneča vina rosé, kot v departmaju Bouche du Rhône.

Tako na tem pridelovalnem območju deluje skoraj 200 gospodarskih subjektov, s polovico zadružnih kleti in tridesetimi trgovci, ki proizvedejo skoraj 10 000 hl kakovostnih penečih vin.

8.3.   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Vinogradniški gospodarski subjekti iz te regije so zaradi navedenih lokalnih razmer in zgodovinsko-kulturnih skupnih značilnosti seveda vložili vlogo za priznanje označbe „Vin de Pays de Méditerranée“, ki je začelo veljati 1. avgusta 1999.

ZGO „Méditerranée“ združuje „dobro znanje in spretnosti“ vinogradnikov iz 10 departmajev francoskega sredozemskega jugovzhoda. Posebna lega teh vinogradov, na katero vpliva Sredozemsko morje, ki ima posebej sončno podnebje in raznovrstna ozemlja, ki so vsa primerna za gojenje vinske trte in pridelavo finih vin, je omogočila razvoj trdne vinogradniške tradicije.

Sredozemsko podnebje omogoča dobro zrelost grozdja zaradi dobre osončenosti in ustrezne količine padavin. Značilnosti ozemlja, ki so značilne za to sredozemsko regijo, povezane z izbiro sort in z obvladovanjem tehnik pridelovanja vina, omogočajo pridelavo vin z ravnotežjem med koncentracijo, sadnostjo in svežino. Zasaditev trt vedno v bližini visokih masivov ali na višji nadmorski višini ter vpliv vlažnih južnih vetrov sta regionalna posebnost, ki daje vinom značilno svežino.

Posebnost kakovostnih penečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Méditerranée“ z dolgo tradicijo penečih vin v večini departmajev od začetka 20. stoletja izvira iz bogastva njihovega zvrščanja, prilagajanja trsnega izbora raznolikosti ozemlja in njegovih posebnih značilnosti.

Glavne sorte vinske trte, ki se uporabljajo za pridelavo belih penečih vin, so zlasti sorte chardonnay B, ugni blanc B, grenache blanc B, vermentino B, za pridelavo penečih vin rosé, ki danes predstavljajo dve tretjini proizvodnje, pa sorte cinsault N, grenache N, muscat de Hambourg N in syrah N, ki je zelo prisotna v zvrsteh.

To znanje in spretnosti pri zgodnji trgatvi, zvrščanju sort in izboru ozemelj omogočajo živahnost, svežino in ravnotežje osnovnih kakovostnih vin in penečih vin, ki imajo nazadnje manjši delež alkohola.

Uporabljeni tehniki pridelovanja sta bodisi sekundarno vrenje v steklenicah bodisi metoda charmat (tehnika zaprte posode), ki je najpogostejša in po kateri je na trgu največje povpraševanje. Hitra pridelava, ki jo omogoča ta metoda, okrepi upoštevanje sortnih lastnosti, arome uporabljenih sort ter ohranitev barve (kar je bistvenega pomena zlasti za vina rosé), ob upoštevanju identitete vin z ZGO „Méditerranée“. Pridelana peneča vina so sveža, močno kiselkasta v ustih ter uravnotežena med živahnostjo in intenzivno aromo.

Prizadevanja za geografsko označbo „Méditerranée“, ki jih jasno izražajo proizvajalci, izhajajo iz želje po razvoju izvoznih trgov.

Ta regionalna dinamika ZGO „Méditerranée“ je uspela pritegniti številne gospodarske subjekte (253 kleti, 174 posameznih kleti in 79 zadružnih kleti ter 51 trgovcev). Količine se stalno povečujejo (100 000 hl leta 2000, 475 000 hl leta 2012).

Ugled se je razvijal na lokalni ravni zaradi močne turistične privlačnosti regije, hkrati pa tudi na nacionalni in mednarodni ravni zaradi številnih nagrad, prejetih na splošnem kmetijskem tekmovanju v Parizu, ali zaradi številnih navedb v vodiču Hachette des Vins.

ZGO „Méditerranée“ je prav tako uradni partner in dobavitelj za teden kritike na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.

ZGO „Méditerranée“ je mednarodno priznana (44 % proizvedenih količin letno se izvozi) in po njej povprašujejo turisti, ki so v tej regiji številni zlasti poleti. Ti so vabljeni, da lokalne kulinarične posebnosti poplaknejo z vinom z ZGO „Méditerranée“ ter tako odkrijejo užitke sredozemske prehrane.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na etiketi je naveden logotip ZGO EU, navedba „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“.

Pod pogoji iz sedanje specifikacije proizvoda je lahko zaščitena geografska označba „Méditerranée“ dopolnjena z imenom naslednjih manjših geografskih enot:

—	„Comté de Grignan“,

—	„Coteaux de Montélimar“.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo mirnih vin z zaščiteno geografsko označbo „Méditerranée“, obsega po eni strani ozemlja naslednjih okrožij razen občin teh okrožij, navedenih v geografskem območju:

—	v departmaju Loire: okrožje Saint-Etienne,

—	v departmaju Rhône: okrožje Lyon,

—	v departmaju Isère: okrožje Grenoble in Vienne, in po drugi strani ozemlja naslednjih okrožij:

—	okrožji Nîmes in Alès (v departmaju Gard),

—	okrožje Mende (v departmaju Lozère),

—	okrožji Le Puy-en-Velay in Yssingeaux (v departmaju Haute-Loire),

—	okrožji Montbrison in Roanne (v departmaju Loire),

—	okrožje Villefranche-sur-Saône (v departmaju Rhône),

—	okrožje Bourg-en-Bresse (v departmaju Ain),

—	okrožje La Tour-du-Pin (v departmaju Isère),

—	okrožji Chambeéry in Saint-Jean-de-Maurienne (v departmaju Savoie).

Območje v neposredni bližini, opredeljeno kot izjema za obdelavo kakovostnih penečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Méditerranée“, dopolnjeno z imenom ene od manjših geografskih enot iz točke 2, zajema navedena ozemlja ter se razširi na departmaja Ain in Savoie.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-207485f2-babd-4ddf-a9ea-da697f56f434

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 393/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Liguria di Levante“

PGI-IT-A0363-AM04

Datum obvestila: 2. julij 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključitev sortnega vina vermentino nero

Opis: v členu 1 specifikacije proizvoda je bilo dodano sortno vino vermentino nero.

Razlogi: nova sorta grozdja vermentino nero je bila dodana po večletnih poskusih, namenjenih promociji sorte, ki se je na tem območju že pridelovala in je že dolgo priznana kot primerna za vinogradništvo na zadevnem ozemlju.

2.   Sortni sestav za sortno vino vermentino nero

Ker je bila v specifikacijo proizvoda vključena sorta grozdja vermentino nero, je v členu 2 specifikacije opisano trsni izbor vinogradov, primernih za proizvodnjo sortnega vina te vrste, ki mora v skladu z veljavno zakonodajo EU vsebovati vsaj 85 % te sorte grozdja.

Ta sprememba vpliva tudi na oddelek 7 enotnega dokumenta (Glavne sorte vinske trte).

3.   Vključitev donosa na hektar in najmanjšega deleža naravnega alkohola za grozdje ter donosa vina za sortno vino vermentino nero

V členu 4 specifikacije proizvoda sta navedena donos na hektar (11 ton na hektar) in najmanjši delež naravnega alkohola (10 vol. %) za grozdje v sortnem vinu vermentino nero. V členu 5 sta navedena donos vina iz grozdja (80 %) in donos vina na hektar (88 hektolitrov na hektar) za to vrsto vina.

Ta sprememba vpliva tudi na oddelek 5 enotnega dokumenta (Največji donosi).

4.   Značilnosti sortnega vina vermentino nero ob zaužitju

Člen 6 specifikacije proizvoda vsebuje naslednje analitske in organoleptične lastnosti, ki jih ima sortno vino vermentino nero ob zaužitju:

barva: izrazito rubinasto rdeča, ki je pri mladem vinu bliže škrlatno rdeči, pri staranem vinu pa granatni barvi;

aroma: izrazita z notami rdečega jagodičja, zelišč in začimb;

okus: svež, uravnotežen in izrazit s prijetnim in trajnim pookusom, suh, občasno s pridihom mandljev

najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 g/l;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Ta sprememba vpliva tudi na oddelek 4 enotnega dokumenta (Opis vin).

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

„Liguria di Levante“

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

8.

Biser vino

15.

Vino iz sušenega grozdja

4.   Opis vin

Belo vino „Liguria di Levante“

KRATEK OPIS

Barva: različno intenzivna slamnato rumena; sijoča;

aroma: nežna, prijetna, trajna, nekoliko sadna, kompleksna;

okus: suh, svež, uravnotežen, rahlo saden, značilen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ malvasia bianca lunga

KRATEK OPIS

Barva: svetla slamnato rumena;

aroma: fina, nežna, značilna,

nežno aromatična;

okus: suh, fin, uravnotežen, značilen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ trebbiano toscano

KRATEK OPIS

Barva: različno intenzivna slamnato rumena; sijoča;

aroma: nežna, nekoliko sadna;

okus: suh, fin, svež, uravnotežen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Rdeče vino „Liguria di Levante“

KRATEK OPIS

Barva: rubinasto rdeča različne intenzivnosti, ki se s staranjem približuje granatni barvi;

aroma: nežna, vinska, sadna,

značilna, kompleksna;

okus: suh, fin, uravnotežen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ canaiolo

KRATEK OPIS

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča;

aroma: nežna, vinska, fina;

okus: suh, fin, uravnotežen, značilen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ ciliegiolo

KRATEK OPIS

Vino „Liguria di Levante“ ciliegiolo

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča; sijoča;

aroma: nežna, fina, vinska, nekoliko sadna;

okus: suh, fin, uravnotežen, rahlo saden;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ merlot

KRATEK OPIS

Barva: rubinasto rdeča različne intenzivnosti, ki se s staranjem približuje granatni barvi;

aroma: izrazita, vinska, nekoliko spominja na sadje in zelenjavo, kompleksna;

okus: suh, fin, uravnotežen, precej polno telo;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ pollera nera

KRATEK OPIS

Barva: različno intenzivna rubinasto rdeča;

aroma: nežna, vinska, precej kompleksna;

okus: suh, fin, uravnotežen, značilen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ syrah

KRATEK OPIS

Barva: izrazita rubinasto rdeča;

aroma: izrazita, vinska, kompleksna, rahlo sadna;

okus: suh, fin, uravnotežen, značilen, polno telo;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino rosé „Liguria di Levante“

KRATEK OPIS

Barva: svetlo ali bledo rožnata, svetla;

aroma: nežna, vinska, nekoliko sadna;

okus: suh, fin, uravnotežen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Belo vino „Liguria di Levante“ passito

KRATEK OPIS

Barva: izrazito zlato rumena, svetla, blizu jantarni barvi;

aroma: intenzivna, močna, značilna, sadna, rahlo spominja na med;

okus: sladek do polsuh, uravnotežen, značilen, polno telo, prijeten in trajen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 15,0 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

13

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

24

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Rdeče vino „Liguria di Levante“ passito

KRATEK OPIS

Barva: izrazita rubinasto rdeča, svetla, živa;

aroma: izrazita, močna, jasna, sadna in vinska;

okus: sladek do polsuh, uravnotežen, značilen, polno telo, prijeten in trajen;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 15,0 vol %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

13,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

24

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

Vino „Liguria di Levante“ vermentino nero

KRATEK OPIS

Barva: izrazito rubinasto rdeča, ki je pri mladem vinu bliže škrlatno rdeči, pri staranem vinu pa granatni barvi;

aroma: izrazita z notami rdečega jagodičja, zelišč in začimb;

okus: svež, uravnotežen in izrazit s prijetnim in trajnim pookusom, suh, s pridihom mandljev;

najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20,0 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

–

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

–

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

–

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

–

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

–

5.2.   Največji donosi:

„Liguria di Levante“ belo vino, malvasia bianca lunga, trebbiano toscano

11 000 kilogramov grozdja na hektar

„Liguria di Levante“ rdeče vino, canaiolo, ciliegiolo, merlot, pollera nera, vermentino nero

11 000 kilogramov grozdja na hektar

„Liguria di Levante“ sangiovese, syrah, vino rosé, belo vino passito, rdeče vino passito

11 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje pridelave grozdja, ki se uporablja za proizvodnjo vin, zajetih s tipično geografsko označbo (IGT) „Liguria di Levante“, obsega celotno ozemlje pokrajine La Spezia.

7.   Glavne sorte vinske trte

Canaiolo nero N. – canaiolo

Ciliegiolo N.

Ciliegiolo N. – morettone

Greco B. – asprinio bianco B.

Malvasia bianca Lunga B. – malvasia

Malvasia bianca Lunga B. – malvoisie

Malvasia di Candia aromatica B. – malvasia

Merlot N.

Moscato bianco B. – moscatello

Moscato bianco B. – moscatellone

Moscato bianco B. – moscato

Moscato bianco B. – muscat

Moscato bianco B. – muskateller

Pollera nera N.

Ruzzese B.

Sangiovese N. – sangioveto

Sauvignon B.

Syrah N. – shiraz

Trebbiano toscano B. – biancame B.

Trebbiano toscano B. – procanico

Trebbiano toscano B. – trebbiano

Trebbiano toscano B. – ugni blanc

Vermentino B.

Vermentino B. – favorita B.

Vermentino nero N.

8.   Opis povezave

„Liguria di Levante“

Lastnosti tal in podnebja: v hribovitem svetu ilovnat substrat s fino do grobo teksturo; na ravninah in poplavnih ravnicah meljaste ali ilovnate rečne naplavine, kamnita tla. Reliefne značilnosti: nadmorska višina zemljišč, na katerih rastejo trte, je med 0 in 1 700 metri. Največ padavin je v novembru (približno 160 mm), najmanj pa v juliju (povprečno 27 mm). Človeški in zgodovinski dejavniki, pomembni za povezavo: bogata dediščina, ki sega v obdobje rimskega cesarstva. Na območju Val di Magra so ruševine antičnega rimskega mesta Luni, cvetočega trgovskega pristanišča, iz katerega so izvažali bloke apuanskega marmorja, les, sir in vino.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

–

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14016

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2021/C 393/14)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Επανομή“ (Epanomi)

PGI-GR-A0858-AM01

Datum vloge: 30. julij 2015

1.   Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1.   Vključitev kategorije vinskih proizvodov „belo vino iz prezrelega grozdja“ iz sorte vinske trte malagousia

Sprememba tehnične dokumentacije PGI-GR-A0858 Epanomi, specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta se nanaša na vključitev kategorije vinskega proizvoda „belo vino iz prezrelega grozdja“, ki se bo pridelovalo iz grozdja sorte vinske trte malagousia.

Belo vino iz prezrelega grozdja se od začetka leta 2000 prideluje iz avtohtone sorte malagousia. Gre za eno najboljših sort vinske trte z grškega ozemlja. Sorta izvira iz gorate regije Nafpaktia. Že več kot 35 let se goji v regiji Epanomi ter ima izjemne rezultate in organoleptične lastnosti.

Harmonija med sorto vinske trte malagousia in območjem države je idealna, saj so vsi elementi, povezani z vinogradništvom, ugodni. Podnebne razmere v povezavi z raznolikostjo tal v regiji, tam gojeno sorto vinske trte, nego pri njenem gojenju in tehnikami pridelave vina dajejo belemu vinu iz prezrelega grozdja posebne značilnosti.

Belo vino iz prezrelega grozdja je dobilo medalje na mednarodnih tekmovanjih.

Ta sprememba se nanaša na dele „Opis vina“, „Enološki postopki“, „Največji donosi“, „Vinske sorte grozdja, dovoljene za proizvodnjo vina“ in „Povezava z geografskim območjem“ v enotnem dokumentu in specifikaciji proizvoda.

2.2.   Posodobitev tehnične dokumentacije za ZGO Epanomi

Poleg zahtevanih sprememb in v okviru posodobitve tehnične dokumentacije se specifikacija proizvoda spremeni tako: (a) vključitev nacionalnih določb v zvezi z zahtevami in preverjanjem, ki se uporabljajo za vina z ZOP in ZGO, ter izbris razveljavitev in (b) sprememba podatkov o pristojnih nadzornih organih, med drugim ime ministrstva in direktorata ter vključitev generalnega direktorata in popravek imena regionalnih centrov za varstvo rastlin in nadzor kakovosti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Επανομή (Epanomi)

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vina

Suho rdeče vino

—	Najmanjši delež skupnega alkohola: 12 vol. %

—	Najmanjši delež naravnega alkohola: 11,5 vol. %

—	Skupna vsebnost sladkorja (v g/l): največ 9*

Skupna vsebnost kisline, izražena kot vinska kislina (v g/l): največ 7

Globoko sijoča škrlatna barva z opečnato rdečimi odsevi po dolgem staranju vin. Aroma svežega zrelega sadja, začimb, rozin in kakava. Polno telo z uravnoteženim okusom in mehkimi tanini, ki so podkrepljeni s sadjem in intenzivnim aromatičnim zaključkom.

*	Če je vsebnost sladkorja višja od 4 g/l, se uporabljajo predpisi iz priloge III, del B, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

V zvezi z lastnostmi, za katere niso navedene natančne vrednosti, se uporabljajo omejitve, določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izražena kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

Suho belo vino

—	Najmanjši delež skupnega alkohola: 11,0 vol. %

—	Najmanjši delež naravnega alkohola: 10,5 vol. %

—	Skupna vsebnost sladkorja (v g/l): največ 9*

—	Skupna kislina, izražena kot vinska kislina (v g/l): največ 7,5

Intenzivna svetla barva z zelenimi odsevi ali intenzivna zlatorumena barva po določenem obdobju staranja vina. Aroma eksotičnega in poletnega sadja, jasmina, agrumov, vanilje, medu in tobačne note. V ustih kompleksno in bogato s harmonično uravnoteženim okusom, sveža in intenzivno aromatična kislost ter obstojen zaključek.

*	Če je vsebnost sladkorja višja od 4 g/l, se uporabljajo predpisi iz priloge III, del B, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

V zvezi z lastnostmi, za katere niso navedene natančne vrednosti, se uporabljajo omejitve, določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izražena kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Belo vino iz prezrelega grozdja

—	Najmanjši delež skupnega alkohola: 15 vol. %

—	Vsebnost naravnega sladkorja (v g/l): najmanj 250 g/l

—	Skupna kislina, izražena kot vinska kislina (v g/l): največ 6,5

—	Vsebnost skupnega žveplovega dioksida vin (v miligramih na liter): največ 300**

To vino, ki je pridelano izključno iz sorte vinske trte malagousia, je temno zlate barve zaradi dolgega obdobja staranja v hrastovih sodih. Kompleksne arome zrelega sadja z belim mesom, kot so breskve, hruške in kutine, ter manga in medu. Izrazita oljnatost v ustih v kombinaciji z ustrezno vsebnostjo kislin in sladko podlago.

**	V skladu z odstopanjem iz točke 2(c) priloge I, del B, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934.

V zvezi z lastnostmi, za katere niso navedene natančne vrednosti, se uporabljajo omejitve, določene z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izražena kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	300

5.   Enološki postopki

5.1.   Osnovni enološki postopki

Vzgoja vinske trte

Pridelovalna praksa

Trte se obdelujejo v skladu s tehnikami gojenja, ki se običajno uporabljajo v regiji.

Vinifikacija belih vin

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Vinifikacija belih vin:

Belo vino z ZGO Epanomi

Bela vina se pridelujejo z modernimi tehnikami proizvodnje; temperatura med alkoholnim vrenjem ne sme preseči 20 °C.

Vinifikacija rdečih vin

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Vinifikacija rdečih vin:

Rdeče vino z ZGO Epanomi se prideluje po klasični metodi vinifikacije rdečih vin.

Vinifikacija belih vin iz prezrelega grozdja

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Belo vino iz prezrelega grozdja z ZGO Epanomi

Grozdje se pusti na trti, da tam prezori, le v letih, kadar podnebne razmere to omogočajo.

Bela vina se pridelujejo z modernimi tehnikami proizvodnje; temperatura med alkoholnim vrenjem ne sme preseči 20 °C.

5.2.   Največji donosi

Največji donos v hektolitrih končnega proizvoda na hektar – rdeča vina

88 hektolitrov na hektar

Največji donos v hektolitrih končnega proizvoda na hektar – bela vina

82,5 hektolitra na hektar

Največji donos v hektolitrih končnega proizvoda na hektar – bela vina iz prezrelega grozdja

40 hektolitrov na hektar

Največji donos v kilogramih grozdja na hektar – rdeča vina

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Največji donos v kilogramih grozdja na hektar – bela vina

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Največji donos v kilogramih grozdja na hektar – bela vina iz prezrelega grozdja

8 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno območje

Razmejeno območje proizvodnje vin z ZGO Epanomi zajema regijo južno od Soluna, v naselju Epanomi v občini Thermaïkos.

7.   Glavne sorte vinske trte

Limnio N

Αssyrtiko Β

Malagousia B

Chardonnay B

Sauvignon blanc B

Viognier B

Xinomavro N – xinogaltso, popolka

Cabernet sauvignon N

Mourvedre N

Grenache rouge N

Merlot N

Syrah N

8.   Opis povezave

8.1   Informacije o geografskem območju – Vina in vina iz prezrelega grozdja

Zgodovinska, kulturna, družbena in gospodarska povezava ter okolje in geografski izvor so pomembni za kategoriji „vino“ in „vino iz prezrelega grozdja“.

A.   Zgodovinska povezava

Regija Epanomi je spadala v regijo „Kalamaria“, katere ime pomeni „dobra stran“ in so ji ga nadeli francoski popotniki zaradi dobre kakovosti kmetijskih proizvodov regije. Obstajajo dokazi o pridelavi vina, stari 1500 let, regionalni vinogradi pa so omenjeni tudi v času bizantinskega obdobja. Prva omemba naselja z imenom Panomi (1302) je povezana z obstojem vinskih trt v regiji. Zdi se, da se je vinogradništvo nadaljevalo do konca turške zasedbe. Med popisom iz leta 1875 je bilo zabeleženih 325 vinogradov, med popisom leta 1907 pa 586. Leta 1907 je bilo 27 sadnih mlinov kot samostojnih stavb in 22 v vaških hišah. Najdemo tudi zapise o plačilu davkov turškim lokalnim organom glede gojenja vinogradov in proizvodnje domačega vina.

B.   Kulturna, družbena in gospodarska povezava

Od antike sta trta in vino neločljivo povezana s kulturnim, družbenim in gospodarskim življenjem prebivalcev regije.

Ta povezava se je ohranila do danes z organizacijo prireditev in konferenc, katerih namen je predstavljanje vina in kulturne tradicije regije, kot so „vinske poti“ regije Epanomi.

C.   Geografsko okolje in geografsko poreklo

Vinogradniška regija Epanomi leži južno od Soluna v občini Thermaïkos. Podnebje je sredozemsko. Povprečna letna temperatura dosega 16 °C, letno povprečje padavin pa znaša 550 mm. V zgodnjih jutranjih urah je veliko rose, ki zmanjša prezračenost, večinoma pa ji sledi suh severni veter, ki razpiha odvečno vlago z rastlinja. Tla so peščeno-glinasta in glinasto-ilovnata. Vsebnost kalcijevega karbonata prispeva k dobri teksturi in odvajanju vode s tal, medtem ko razmeroma visoka vsebnost gline omogoča zbiranje velike količine hranil. Vsebnost organskih snovi je srednja ter prispeva k dobri teksturi in odvajanju vode s tal. Tla imajo rahel do srednji naklon, kar prispeva k boljšemu odvajanju vode in omejuje ali celo izključuje nevarnost bolezni, kot je med drugim peronospora. Vpliv morja skupaj z naklonom in lego tal pomembno zmanjšuje nevarnost zmrzali.

8.2   Informacije o proizvodu za kategorijo „vino“

Bela vina z ZGO Epanomi so intenzivne svetle barve z zelenimi in srebrnimi odsevi ali intenzivne zlatorumene barve po določenem obdobju staranja vina v hrastovih sodih. Aroma je odvisna od vrste, sorte vinske trte in staranja. Vina, za katera je značilna sveža kislost, so kompleksna in bogata v ustih, kar je posledica idealnih pogojev za zorenje sort vinske trte.

Rdeča vina z ZGO Epanomi imajo intenzivno rdečo barvo z modrikastimi odsevi ter arome rdečega jagodičja, začimb, kakava in rozin. Zaradi idealnih podnebnih razmer, ki vladajo v regiji ter so odločilne za dobro tehnološko in fenolno zrelost, imajo bogato telo, uravnotežen okus in mehke tanine.

8.3   Informacije o proizvodu za kategorijo „vino iz prezrelega grozdja“

Vina iz prezrelega grozdja se od začetka leta 2000 pridelujejo iz avtohtone sorte vinske trte malagousia. Ta sorta vinske trte se goji že več kot 35 let in daje izjemne rezultate. Harmonija med to sorto vinske trte in območjem države je idealna, saj so vsi elementi, povezani z vinogradništvom, ugodni.

Grozdje se pusti prezoreti na trsih le v letih, kadar podnebne razmere to omogočajo. Temno zlata barva nastane zaradi dolgotrajnega staranja v hrastovih sodih, za vino pa so značilne arome zrelega sadja z belim mesom in medu. Vino je v ustih lepo zaokroženo, kar je v popolnem ravnotežju z ustrezno vsebnostjo kislin, ki ga odlikuje.

Vina iz prezrelega grozdja so dobila medalje na mednarodnih tekmovanjih, kot so: Decanter World Wine Awards, International Wine Challenge in International Wine & Spirits Competition.

8.4   Vzročna medsebojna povezava za kategorijo „vino“

Kot je podrobno navedeno v prejšnjih delih, je edinstvenost vina z ZGO Epanomi posledica povezave med posebnimi značilnostmi regije (tla, podnebje, vpliv vetrov poleti), gojenimi sortami vinske trte in uporabljenimi gojitvenimi tehnikami.

Podnebje regije Epanomi je idealno za sorte vinske trte, ki se tam gojijo, saj grozdje doseže želeno tehnološko in fenolno zrelost pred obdobjem močnega jesenskega deževja, ki bi škodilo kakovosti grozdja.

Posledica kserotermnih razmer, ki vladajo v regiji, skupaj z vrsto tal, je, da grozdje dozori med sredino avgusta in sredino septembra, odvisno od sorte vinske trte. Tako je učinek kombinacije gojenih sort vinske trte in visokega kserotermnega indeksa regije razlika v vrsti in organoleptičnih lastnostih pridelanih vin, ki neposredno odseva podnebje.

Bele sorte vinske trte se gojijo v najnižjih delih vinogradov, da bi se izognili vodnemu stresu, ki bi zmanjšal vsebnost kislin v vinih. Edina izjema je sorta vinske trte malagousia, ki se goji v srednjih in višjih delih, saj je občutljiva na preveč vlage. Zorenje grozdja sort vinske trte chardonnay, sauvignon blanc in viognier se začne sredi avgusta, sorti vinske trte assyrtiko in malagousia pa dozorita konec avgusta.

Natančneje, sorta vinske trte assyrtiko se je popolnoma prilagodila lokalnemu okolju in daje vina, ki imajo visoko vsebnost kislin, visok delež alkohola, arome zrelega zelenega sadja, cvetlične note in nežno mineralnost v ustih.

Sorta malagousia zori brez težav in daje vina, ki imajo posebej visok delež alkohola, ustrezno vsebnost kislin (zaradi hladnih vetrov, ki pihajo s severa) ter arome tropskega sadja, agrumov in jasmina.

Sorte chardonnay, viognier in sauvignon blanc imajo zaradi toplotnih pogojev zorenja tropski aromatični značaj, ki se združi z močnim volumnom v ustih, ustrezno vsebnostjo kislin in dobro sposobnostjo staranja.

Rdeče sorte vinske trte se gojijo v najvišjih delih vinogradov, kjer tla zadržijo manjšo količino vode, da bi se sprožil želeni vodni stres ter dosegla boljša fenolna in tehnološka zrelost. Vina, pridelana na peščenih tleh, imajo nežne arome, vina, pridelana na tleh z visokim deležem gline, pa imajo izrazit fenolni značaj. Zorenje grozdja se začne proti koncu avgusta za rdeče sorte vinske trte merlot, grenache rouge, sledijo sorte vinske trte syrah, cabernet sauvignon in mourvedre, konča pa se v prvi polovici septembra s sortama vinske trte limnio in xinomavro.

Zlasti sorti vinske trte merlot in grenache rouge dajeta vina z visokim deležem alkohola, ki so mehka v ustih in imajo arome zrelega sadja. Sorte syrah, cabernet sauvignon in mourvedre dajejo dobro strukturirana vina intenzivne barve in z dobro sposobnostjo staranja. Sorta limnio daje vina intenzivne barve s posebnimi aromami rdečega jagodičja in z bogatim volumnom, medtem ko sorta vinske trte xinomavro daje vina z intenzivno barvo zaradi idealnega zorenja sorte vinske trte v regiji, z ustreznim deležem alkohola in lastnostmi rdečega jagodičja.

8.5   Vzročna medsebojna povezava za kategorijo „vino iz prezrelega grozdja“

Sorta malagousia je polidinamična sorta vinske trte, ki lahko glede na gojenje in način vinifikacije daje preprosta vina z aromami muškata in limone, pa tudi vina s kompleksnejšim telesom, z aromami agrumov (citrona, limona), zrelega sadja, zelišč in belega popra. Položaj, lega, relief ter mehanska in kemična sestava vinograda igrajo pomembno vlogo.

Sorta vinske trte malagousia ima dobro sposobnost prilagajanja, vendar je občutljiva na vlago. Zato je posajena na najvišjih ravneh območja, kjer je delež vlage manjši, in sicer na območjih, ki so ugodna za zorenje grozdja. Tako proizvaja kompleksna vina ne le z izrazitimi aromami agrumov in tropskega sadja, temveč tudi z ustrezno vsebnostjo kislin zaradi vetrov s severa, ki odstranijo vlago z rastlinja, in morskih vetričev, ki znižujejo temperaturo grozdja v poletnih mesecih.

Tla so pretežno peščena, z malo hranili in majhnim naklonom, kar omogoča hitro in enostavno odvajanje vode ter ustvarja zelo ugodne pogoje za sorto vinske trte, zlasti v obdobju zorenja. V nasprotnem primeru absorpcija velike količine vode povzroči, da se pretrga tanka kožica sorte vinske trte malagousia in pojavi plesen.

Obenem izbor najstarejših rastlin (30 let in več) skupaj z revnimi tlemi regije daje manjši pridelek in je ugoden za prezorenje sorte vinske trte. V nekaterih letih proizvodnje pa se za spodbujanje zorenja sorte vinske trte uporabi zelena trgatev.

Neposredna izpostavljenost soncu zmanjšuje intenzivnost terpenskih arom sorte vinske trte, ki dajejo značilnosti muškata. Zato mora zasaditev na tem območju potekati v smeri zahod-vzhod, da se zagotovi harmonično zorenje ter zaščiti grozdje pred neposredno izpostavljenostjo sončnim žarkom in tako izgone opeklinam. Hkrati posebno upravljanje listne površine (več kot 2 metra) zagotavlja boljšo senco in boljšo zaščito grozdja.

Klonska selekcija je prav tako prednost. Zasaditev z redčenim klonom sorte vinske trte izboljša zračenje grozdja in zmanjša tveganje plesni.

Nazadnje, ugotovljeno je bilo, da je sorta vinske trte zelo dobro prilagojena na podnebne spremembe. Odsotnost padavin v regiji avgusta in septembra v zadnjih letih omogoča boljše zorenje sorte vinske trte, kar je ugodno za proizvodnjo vina iz prezrelega grozdja skoraj vsako leto.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis navedbe:

člen 53(1), (2) in (6) ter zlasti priloga V k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

Na etiketi ekoloških vin z ZGO Epanomi, so navedbi „ekološko“ ali „eko“ ob imenu proizvoda obvezno dodani:

—	številka oznake izvajalca nadzora,

—	logotip EU,

—	navedba „kmetijstvo EU ali/in kmetijstvo Grčija“.

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis navedbe:

navedbe v zvezi z nekaterimi metodami proizvodnje.

Ministrski odlok št. 280557 z dne 9. junija 2005, „Opredelitev trajanja zorenja, staranja in dajanja na trg vin z označbo porekla visoke kakovosti in domačih vin ter navedb, ki jih je treba uporabiti za njihovo označevanje v zvezi z načinom ali metodo proizvodnje“ (ULHR št. 818, zvezek 2, z dne 15. junija 2005), v členih 3 in 4 določa predpogoje za uporabo naslednjih navedb:

—	„ΝΕΟΣ ΟΙΝΟΣ“ ali „ΝΕΑΡΟΣ ΟΙΝΟΣ“ (mlado vino)

—	„ΩΡΙΜΑΝΣΗ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ ali „ΩΡΙΜΑΣΕ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ (zorenje v sodih ali zoreno v sodih)

—	„ΠΑΛΑΙΩΜΕΝΟΣ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ ali „ΠΑΛΑΙΩΣΗ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ (starano v sodih ali staranje v sodih)

—	„ΟΙΝΟΠΟΙΗΘΗΚΕ ΚΑΙ ΩΡΙΜΑΣΕ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ ali „ΟΙΝΟΠΟΙΗΣΗ ΚΑΙ ΩΡΙΜΑΝΣΗ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ (fermentirano in zoreno v sodih ali vrenje in zorenje v sodih)

—	„ΟΙΝΟΠΟΙΗΣΗ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ ali „ΟΙΝΟΠΟΙΗΘΗΚΕ ΣΕ ΒΑΡΕΛΙ“ (vrenje v sodih ali fermentirano v sodih)

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis navedbe:

navedba leta trgatve na etiketi.

Če je na etiketi vin navedba „ΝΕΟΣ ΟΙΝΟΣ“ ali „NEAΡΟΣ ΟΙΝΟΣ“ (mlado vino), je obvezno navesti leto trgatve grozdja, kot določa člen 1(2) ministrskega odloka št. 280557 z dne 9. junija 2005, „Opredelitev trajanja zorenja, staranja in dajanja na trg vin z označbo porekla visoke kakovosti in domačih vin ter navedb, ki jih je treba uporabiti za njihovo označevanje v zvezi z načinom ali metodo proizvodnje“ (ULHR št. 818, zvezek 2, z dne 15. junija 2005).

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem vina

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis navedbe:

navedbe pri označevanju v skladu z nacionalno zakonodajo.

V skladu z ministrskim odlokom št. 235309 z dne 7. februarja 2002 se na etiketah vin z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) Epanomi lahko uporabljajo naslednje tradicionalne navedbe:

ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΛΕΥΚΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ (belo vino iz belega grozdja), ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΕΡΥΘΡΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ (belo vino iz rdečega grozdja), ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΕΡΥΘΡΩΠΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ Η ΛΕΥΚΟΣ ΑΠΟ ΓΚΡΙΖΑ ΣΤΑΦΥΛΙΑ (belo vino iz sivega grozdja), ΚΟΚΚΙΝΕΛΙ (Kokkineli), ΟΙΝΟΣ ΛΟΦΩΝ (vino z gričev), ΟΙΝΟΣ ΠΛΑΓΙΩΝ (vino s pobočij).

Odstopanja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

Opis navedbe:

člen 5(1)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

Odstopanja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

Opis navedbe:

Skupni ministrski odlok št. 392169 z dne 20. oktobra 1999, „Splošna pravila za uporabo izraza ‚Τοπικός Οίνος‘ (domače vino) v opisu namiznega vina“ (ULHR št. 1985, zvezek 2, z dne 8. novembra 1999), kot je bil spremenjen s skupnim ministrskim odlokom št. 321813 z dne 29. avgusta 2007, v členu 4(c), določa:

„Namizna vina, za katera se lahko uporablja izraz ‚domače vino‘ z geografsko označbo regije, prefekture ali vinorodnega območja, ki je manjše od prefekture, se pridelujejo v vinskih kleteh, ki delujejo v tej ali sosednji prefekturi.“

Natančneje, vina z ZGO Epanomi se lahko pridelujejo v vinogradniških subjektih, ki so v prefekturi Solun ali v sosednjih prefekturah Halkidika, Émathie, Pela, Kilkis in Seres.

Sklic na objavo specifikacije

http://www.minagric.gr/images/stories/docs/agrotis/POP-PGE/OINOS/PGE_prodiagrafes_epanomh050517.pdf

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.