22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/2

P9_TA(2020)0211

Učinkoviti ukrepi za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (2019/2195(INI))

(2021/C 385/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 11, 165, 166, 167, 191 in 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (1),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (3),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 5. junija 2019 o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi – strategija Evropske unije za mlade 2019–2027,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 22. maja 2018 z naslovom Za močnejšo Evropo: vloga mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik (COM(2018)0268),

—	ob upoštevanju zakonodajne resolucije z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (4),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (COM(2018)0367),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (5),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 31. januarja 2018 o vmesni oceni programa Erasmus+ (2014–2020) (COM(2018)0050),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (6),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote (7),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. junija 2018 o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote (COM(2018)0440),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote (8),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (9),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (COM(2018)0366),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (10),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 30. aprila 2018 o vmesni oceni programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (COM(2018)0248),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (11),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (12),

—	ob upoštevanju zavez, ki jih je sprejela kandidatka za komisarko za inovacije, raziskave, izobraževanje, kulturo in mlade na predstavitvi pred Evropskim parlamentom 30. septembra 2019,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0141/2020),

ker je cilj evropskega zelenega dogovora do leta 2050 doseči podnebno nevtralno Evropsko unijo, s čimer je podnebna kriza postavljena v središče vseh programov in politik Unije; ker je namen tega dogovora tudi oblikovati celovito agendo ter torej ozaveščati javnost in vključiti državljane v podnebne ukrepe; ker bi moral ta pristop temeljiti na ponovnem razmisleku o programih za izobraževanje in usposabljanje, kulturo in mlade; ker bi bilo treba varstvo okolja, trajnost in boj proti podnebnim spremembam vključiti v vse programe ter znanja s tega področja spodbujati kot prečna znanja;

ker je treba v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 13 sprejeti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ter ker ta cilj vključuje izboljšanje izobraževanja, ozaveščanja in institucionalne zmogljivosti za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in zmanjšanje njihovih posledic;

ker koronavirusna kriza močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi, zlasti kar zadeva mobilnost, izobraževanje ter fizični dostop do kulture, umetnosti in športa; ker je ta kriza možno prizadela tudi vse tri programe; ker je pomembno, da se po pandemiji ohranijo kulturne vrednote Unije in obnovi evropska podoba za prihodnje generacije; ker bosta kulturna izmenjava in sodelovanje, ki ju spodbujajo ti trije programi, Evropi pomagali premagati to krizo, ki je več kot zgolj zdravstvena kriza;

ker imajo izobraževanje, šport, prostovoljstvo in kultura ključno vlogo pri zelenem prehodu na področju ozaveščanja, učenja, komunikacije in izmenjave znanja in dobre prakse ter ker se lahko potencial teh sektorjev v naslednjem programskem obdobju izkoristi za razvoj inovativnih rešitev za okoljske izzive;

E.	ker programi Erasmus+, evropske solidarnostne enote in Ustvarjalna Evropa vplivajo na vsakdanje življenje več milijonov Evropejcev ter z udeležbo tretjih držav podpirajo boljšo povezanost in kulturno razumevanje v Uniji, državah kandidatkah in državah pristopnicah, sosednjih državah ter po svetu;

F.	ker glavni poudarek teh programov sicer ni okolje, vseeno pa svojo vsebino in obsegom prispevajo k zelenemu prehodu, saj oblikujejo miselnost, spoštljivo do okolja in podnebja, in družbo, ki temelji na vzajemnem razumevanju in spoštovanju; ker bi bilo treba bistvo teh programov ohraniti;

G.	ker je treba upoštevati povezovalno naravo množičnih športnih in kulturnih prireditev;

H.	ker je treba upoštevati potencial programa Erasmus+ v smislu trajnostnega razvoja; ker program spodbuja vseživljenjsko učenje;

I.	ker je treba upoštevati cilje in bistvo evropske solidarnostne enote, ki mladim omogoča, da si izmenjujejo znanje in se konkretno zavzemajo za varstvo okolja;

J.	ker lahko izkušnje z mobilnostjo, ki jih ponujajo ti programi, udeležencem spremenijo življenje in vplivajo na njihovo vsakodnevno vedenje in ker bi bilo treba to mobilnost spodbujati;

ker ima program Ustvarjalna Evropa ključno vlogo pri promoviranju umetnosti, kulture in avdiovizualnih vsebin ter podpiranju visokokakovostnih medijev; ker so to ključni stebri trajnostnega razvoja, ki omogočajo oblikovanje odpornejše družbe; ker se lahko pri sodelovanju na tem področju razvijejo instrumenti za ozaveščanje ljudi o vprašanjih glede okolja, podnebja in trajnosti, kar pomeni, da je lahko to sodelovanje edinstven vir ustvarjalnih rešitev v Evropi, prek sodelujočih tretjih držav pa tudi po svetu;

L.	ker je treba uskladiti skupno pobudo za razvoj trajnostnih praks v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; ker se lahko na osnovi te pobude stroški, povezani z dejavnostmi ekologizacije, krijejo iz naslova projektne podpore;

ker je svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja neodtujljiv element programa Ustvarjalna Evropa ter jo je treba pri prizadevanjih za ekologizacijo tega programa spoštovati; ker je mogoče z upoštevanjem okoljskih vidikov pri ocenjevanju projektov spodbuditi zeleno miselnost pri izvajanju projektov;

N.	ker se je v obdobju 2014–2020 izvajal znaten delež okoljskih projektov;

O.	ker morajo biti ti programi dostopni in nediskriminatorni; ker je bistveno, da se sprejmejo konkretni ukrepi za to, da bodo programi bolj vključujoči za ljudi z manj možnostmi, zlasti za invalide;

ker je Evropski parlament pozval, naj se v naslednjem programskem obdobju vsem trem programom zagotovi ambiciozen proračun, da bi postali bolj vključujoči in dostopni, saj z nizkim proračunom tega ni mogoče doseči, pa tudi ne uvesti učinkovitih okoljskih, podnebnih in trajnostnih ukrepov, ne da bi posegali v druge temeljne elemente programov;

Q.	ker cilja sedanjega večletnega finančnega okvira, da se 20 % izdatkov nameni podnebnim ukrepom, ne moremo doseči, če nimamo na voljo podatkov in instrumentov, potrebnih za merjenje prispevka programov, zato jih je nujno treba vzpostaviti;

R.	ker fizična mobilnost omogoča doživetje drugih kultur in najboljšo možno interakcijo z njimi; ker virtualna izmenjava in učenje sicer dobro dopolnjujeta fizično mobilnost, ne zagotavljata pa enake izkušnje;

S.	ker imajo tudi digitalne tehnologije okoljski odtis;

T.	ker je trenutno zelo malo spodbujevalnih ukrepov, zlasti finančnih, ki bi udeležence teh treh programov usmerjali k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza in okolju prijaznejšemu vedenju; ker so okolju prijaznejši načini prevoza običajno manj dostopni in manj cenovno sprejemljivi;

Skupni cilji vseh treh programov

ugotavlja, da pojem podnebja in okolja ter celo mobilnosti zajema le del ciljev evropskega zelenega dogovora; meni, da je njegov cilj preseči zgolj okoljska vprašanja in oblikovati pravičnejšo družbo za vse, in sicer na podlagi razumne in komplementarne rabe virov, odgovorne potrošnje, sobivanja ob spoštovanju razlik in upoštevanjem dopolnjevanja med regijami in državami; poudarja, da so za doseganje te družbene spremembe ključni tudi pedagogi, umetniki in ustvarjalci ter da imajo programi Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropske solidarnostne enote pomembno vlogo pri doseganju širših ciljev evropskega zelenega dogovora;

v zvezi s tem pozdravlja, da so mladi odločni in želijo prispevati k prizadevanjem EU za trajnost ter so za enega od svojih evropskih ciljev izbrali trajnostno zeleno Evropo;

poudarja, da so ti trije programi pomembni pri spodbujanju sodelovanja in inovacij v evropskem izobraževanju, kulturi in mladinski politiki ter da mobilnost dobro vpliva na družbo in gospodarstvo; poudarja, da lahko programi pripomorejo k razvoju ustvarjalnih in inovativnih rešitev, ki bodo v primeru krize, kot je pandemija covida-19, omogočale dejansko nadaljevanje izobraževalnih in kulturnih dejavnosti; poziva Komisijo in nacionalne agencije in urade, naj pokažejo največjo možno prožnost in udeležencem in razvijalcem projektov zagotovijo podporo, da bodo lahko po pandemiji nadaljevali svoje dejavnosti na trajnosten način;

poudarja, da je treba opraviti izhodiščno oceno prispevka programov k okoljskim in podnebnim ciljem, ki bo podlaga za zasnovo prihodnjega izvajanja; obžaluje, da Komisija za nove programe ni predlagala okoljskih in podnebnih kazalnikov ter kazalnikov trajnosti; zato jo poziva, naj sozakonodajalcema predlaga posebne kazalnike, ki jih je treba vključiti v predpise, ki urejajo novo generacijo programov; meni, da je treba te kazalnike skrbno določiti na podlagi zanesljivih raziskav in skupne metodologije ter podrobno analizirati prispevek programa k okoljskim in podnebnim ciljem (na primer na podlagi njihovih ciljev in razpisov projektov) ter njegov vpliv na okolje (na primer na podlagi podprtih načinov potovanja); poudarja, da je treba pri teh kazalnikih upoštevati značilnosti upravičencev posameznega programa, da se ne ustvarijo prekomerna bremena; poziva, naj se poročilo z zbranimi podatki enkrat letno predloži Parlamentu in objavi;

poziva Komisijo, naj sistematično evidentira in izračuna ogljični odtis, povezan s prevozom, na udeleženca; meni, da je pri tem primerno uporabiti orodje za spremljanje mobilnosti (Mobility Tool) ter ga razširiti na vse dele programov Erasmus+ in evropske solidarnostne enote; poziva Komisijo, naj analizira možnost vzpostavitve podobnega orodja za potovanja v okviru programa Ustvarjalna Evropa; poziva jo tudi, naj javnosti omogoči enostaven dostop do ustreznih podatkov, pa tudi do svojih poročil o programih, da se izpostavijo primeri dobre prakse; želi spomniti, da morajo biti morebitna orodja in aplikacije vedno skladne z zakonodajo o varstvu podatkov;

poudarja, da imajo izvajalski organi pozitivno in dejavno vlogo, tako da predlagajo, kako bi lahko prihodnji programi najbolje obravnavali okoljska vprašanja in kako bi upravičence spodbudili, da bi postali pozornejši do okolja; meni, da je treba evidentirati, uskladiti in oceniti dobro prakso, ki jo že uporabljajo nacionalne agencije in službe ter nosilci projektov; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki pripravi in razširja seznam priporočil na osnovi analize dobre prakse; priporoča oblikovanje znaka, ki bi v posameznih programih potrjeval okoljsko prakso in odgovorno ravnanje ter povečal njuno prepoznavnost ter nagrajeval okoljsko inovativne in obetavne projekte;

opozarja na pomanjkanje informacij o finančnih sredstvih, ki so v treh programih na voljo za financiranje projektov na področju okolja, podnebja in trajnosti; poziva Komisijo, nacionalne agencije in urade, naj izboljšajo komunikacijo glede tega in pri določanju projektov ter med organizacijami prejemnicami in udeleženci bolj poudarijo okoljska vprašanja;

poziva glavne deležnike v programih, naj udeležence obveščajo o dobri praksi glede okolja in potrošnje, ki jo lahko vsakodnevno izvajajo, medtem ko sodelujejo v programu, ter naj to prakso dejavno promovirajo, poleg tega naj udeležence obveščajo o vplivu njihovih dejanj na okolje; meni, da je lahko vrsta digitalnih orodij učinkovita, med drugim spletni tečaji pred udeležbo v programu mobilnosti in morebiti digitalna aplikacija;

poudarja ključno vlogo organizacij, ki sprejmejo udeležence, vključno s t. i. zelenimi pisarnami in obstoječimi mrežami v namembnih mestih, ter pomen obstoječih mrež, kot je zveza nekdanjih študentov Erasmus+, ki s širjenjem praktičnih priporočil in uporabnih nasvetov na lokalni ravni v mestu, regiji ali državi gostiteljici spodbujajo trajnostni način življenja;

10.

poziva Komisijo, naj nacionalne agencije, urade in nosilce projektov spodbuja, da se prijavijo v sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), da bi ocenili okoljsko učinkovitost in trajnost svojih dejavnosti, o njej poročali in jo izboljšali; poziva Komisijo, naj spodbuja in usklajuje pobude nacionalnih agencij in uradov za zmanjšanje njihovega okoljskega odtisa, zlasti z uporabo trajnostnega promocijskega gradiva in s preudarnim upravljanjem službenih potovanj, pogostejšo rabo orodij za videokonference in zmanjševanjem količine odpadkov; meni, da bo trajnostna praksa v nacionalnih agencijah in uradih udeležence spodbudila k bolj trajnostnim potrošniškim navadam;

11.

poziva Komisijo in nacionalne agencije in urade, naj uvedejo merila, da se bodo lahko pri oceni projektov upoštevali njihovi okoljski vidiki in s tem spodbujale bolj ekološke prakse, obenem pa se bo dosledno spoštovalo načelo ustvarjalne svobode, vsak projekt pa se bo ocenjeval v skladu s cilji programa;

12.

poudarja potencial in vrednost virtualnega učenja in izmenjave, da se lahko programi mobilnosti nadaljujejo v izjemnih okoliščinah, v katerih smo se znašli zaradi pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj spodbuja, da se fizična mobilnost po potrebi dopolni z uporabo virtualnih oblik, da bo manj nepotrebnega potovanja in da bodo lahko udeleženci imeli koristi od programov tudi, kadar ne bodo mogli potovati;

13.

poziva Komisijo, naj spodbuja udeležence in jim omogoči, da izberejo načine prevoza, ki najmanj onesnažujejo, na primer železnico, ne da bi stigmatizirali, diskriminirali ali izključili udeležence, ki nimajo druge izbire, kot da uporabijo zračni prevoz; poziva, naj se pri tem posebna pozornost nameni najbolj oddaljenim regijam ter podeželskim in oddaljenim območjem;

14.

poziva Komisijo, naj prilagodi veljavna finančna pravila, da se bodo dodatni stroški in čas potovanja, povezani z okolju prijaznejšim načinom prevoza, v celoti povrnili in da se bo dodatni čas tega potovanja upošteval pri dodeljevanju nepovratnih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovite sheme finančne pomoči in zagotovijo, da bodo imeli ljudje dostop do programov, ki jih potrebujejo;

15.

poziva Komisijo, naj zlasti v okviru načrtovanega projekta evropskega leta železnic 2021 vzpostavi partnerstva z evropskimi železniškimi prevozniki in udeležencem zagotovi ugodnejše cene vozovnic; poudarja, da se lahko razvijejo tudi podobne pobude z avtobusnimi prevozniki, zlasti za oddaljene in podeželske regije ali regije brez železniškega prometa;

16.

ugotavlja, da udeleženci programov potujejo v državi gostiteljici in zunaj nje, da bi raziskali lokalno kulturo; poziva nacionalne agencije, urade in projektno osebje, naj spodbujajo „počasna potovanja“, ekoturizem in uporabo okoljsko trajnostnih možnosti za potovanja na dolge razdalje in lokalna potovanja;

17.

ugotavlja, da se lahko s pametno uporabo digitalnih tehnologij, umetne inteligence in robotike poveča socialna vključenost in zmanjša ogljični odtis programov; poudarja, da je treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti dostop do digitalne infrastrukture in opreme ter omogočiti pridobivanje digitalnih spretnosti, ki so osnovni pogoj za pametni digitalni prehod; poudarja, da zato potrebujemo ambicioznejši akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki ga zlasti podpira program Erasmus+;

18.

obenem opozarja, da lahko širjenje digitalizacije vpliva na okolje; opozarja, da je za vse tri programe, zlasti za program Ustvarjalna Evropa, značilna uporaba digitalnih orodij, in poziva Komisijo, naj upošteva vpliv njihove uporabe orodij na okolje; spodbuja Komisijo, naj prouči načine za zmanjšanje okoljskega odtisa digitalnih orodij, vključno s spletnimi mesti in programsko opremo, ki se uporablja v okviru teh programov; poziva glavne deležnike v programih, naj spodbujajo uporabo okolju prijaznejših digitalnih orodij; poudarja, da je treba skupaj oblikovati politike na vseh področjih prihodnje digitalne agende in evropskega zelenega dogovora in digitalno preobrazbo združiti z okoljsko politiko;

19.

poudarja, da bodo imeli učinkoviti ukrepi za ekologizacijo programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropske solidarnostne enote svojo ceno, in vztraja, da novi ukrepi ne smejo še bolj zmanjšati že tako omejene proračune programov; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja učinkovite sinergije in dopolnjevanja z ustreznimi drugimi programi, kot so strukturni skladi, Sklad za pravični prehod, LIFE, InvestEU, Obzorje Evropa, predvsem v okviru drugega stebra v sklopu Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba, sedanjo skupnostjo znanja in inovacij na področju podnebja in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, zlasti predloga o skupnosti znanja in inovacij pod okriljem tega inštituta, namenjeni kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

20.

opozarja, da so številni upravičenci teh treh programov mali upravičenci, ki imajo pogosto težave z zapletenimi upravnimi zahtevami; zato poziva Komisijo, naj pripravi navodila za nacionalne agencije in urade ter naj podpre in spodbudi dialog z deležniki, da bi zagotovila, dejansko doseganje sinergije v praksi;

Erasmus+

21.

poziva Komisijo, naj skrb za okolje, dobro okoljsko prakso in varstvo okolja vključi med načela listine programa Erasmus+ za terciarno izobraževanje; poziva jo tudi, naj ta pristop uporabi za vse sektorje, ki jih zajema program, in naj z ukrepi zagotovi, da se bodo ta načela spoštovala; poziva, naj nacionalne agencije, partnerske univerze in združenja študentov sodelujejo med seboj in v okvir dejavnosti za dobrodošlico in vključevanje vključijo obveščanje in svetovanje o trajnosti in dobri okoljski praksi;

22.

poudarja potencial, ki ga imajo evropske univerze in centri odličnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj bi lahko ob zadostnem proračunu vzpostavili programe odličnosti na področju poučevanja in usposabljanja o okoljskih in podnebnih vprašanjih in vprašanjih v zvezi s trajnostjo za širok razpon deležnikov in učencev ter podpirali raziskovalne projekte na tem področju; poudarja, da bo mogoče v okviru novih pobud to doseči le z zadostnim financiranjem programa Erasmus + v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

23.

ugotavlja, da je lahko prihodnja uveljavitev evropske študentske izkaznice pomemben korak k okolju prijaznejši udeležbi v programu Erasmus+, saj gre za prehod s postopka, ki temelji na papirnih dokumentih, na racionaliziran digitalni postopek, ki mora biti zelo kakovosten, vključujoč in dostopen, kar pomeni, da se bo poenostavilo tudi upravljanje cikla mobilnosti; dodaja, da se lahko evropska študentska izkaznica še razvije, da se omogoči dostop do storitev, ki spodbujajo okolju prijaznejši način življenja; poziva Komisijo, naj si nadvse prizadeva za hitro uvedbo evropske študentske izkaznice;

24.

opozarja, da so spletne platforme za podporo in možnosti za napredno učenje in usposabljanje (SALTO) v okviru programa odličen vir informacij in nasvetov za nosilce projektov; poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo SALTO, namenjeno ekologizaciji;

25.

poudarja pomen mreže e-Twinning, ki je namenjena učiteljem ter omogoča razvoj in izmenjavo programov usposabljanja, zlasti o temah za leto 2020, tj. trajnosti in podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj čim bolj razširja letno poročilo o tej prednostni nalogi in sklop orodij za učitelje; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je, da se razvijejo evropske platforme za e-učenje, ki bodo v primeru krize, kot je kriza zaradi covida-19, omogočale, da se učenje nadaljuje;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo in podprejo razvoj učnih programov o podnebnih spremembah in trajnosti v osnovnih in srednjih šolah; meni, da je mogoče ta prizadevanja podpreti s ključnima ukrepoma 2 in 3 v programu Erasmus+, in sicer s ciljno usmerjenimi razpisi za zbiranje predlogov za okoljsko izobraževanje in izmenjavo dobre prakse med šolami in učitelji;

27.

poziva Komisijo, naj v pobude, namenjene usklajevanju evropskega visokošolskega prostora in evropskega izobraževalnega prostora, za regionalne in nacionalne oblasti vključi seznam ekoloških meril, ki bodo zadevala infrastrukturo, ki je na voljo za področje izobraževanja, in vključevanje ustanov v omrežja javnega prevoza ter zagotavljala spoštovanje okolja in energetskih virov;

28.

poudarja, da je program Erasmus+ zaradi podpore za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje ter aktivnosti udejstvovanja mladih bistvenega pomena za ozaveščanje Evropejcev, zlasti mlajše generacije, in spodbujanje, da si dejavno in na podlagi informacij oblikujejo stališče o trajnosti in relevantnih politikah ter postanejo angažirani in zavedni državljani; v zvezi s tem poudarja pomembno veliko vlogo, ki jo imajo mladinske organizacije in organizacije civilne družbe pri izmenjavi dobre prakse in izvajanju projektov, pri katerih mlajše generacije ozaveščajo o trajnosti; meni, da bi moral program Erasmus+ prispevati tudi k širjenju znanja o podnebnih spremembah in okolju med mladimi delavci;

29.

poziva, naj se v sklopu programa, namenjenemu športu, spodbujajo projekti sodelovanja športnih društev na področju okolja in varovanja narave, zdravega in trajnostnega življenjskega sloga, inovacij za spodbujanje bolj ekološke prakse v športu in organizacije trajnostnih športnih prireditev; poudarja, da morajo biti športne prireditve okolju prijaznejše, in meni, da lahko program Erasmus+ pripomore k razvoju in spodbujanju najboljše prakse na tem področju; meni, da bi lahko prostovoljci evropske solidarnostne enote pomagali pri organizaciji trajnostnih prireditev množičnega športa;

30.

meni, da bi lahko z dolgoročnimi programi, ki bi se izvajali lokalno, in s spodbujanjem mobilnosti osebja lokalnih športnih organizacij pripomogli k njihovemu ozaveščanju o okolju prijaznejšem organiziranju športnih prireditev; poziva, naj se v okviru evropskega tedna športa posebej poudarjajo okoljska in podnebna vprašanja ter vprašanja trajnosti;

31.

poudarja pomen trajnostnega vključevanja udeležencev v lokalno skupnost, da bi dosegli aktivno državljanstvo in kulturno izmenjavo kot ključni element programa Erasmus+; poziva Komisijo, naj preuči, katere programske ukrepe je mogoče razviti na manj poseljenih podeželskih območjih, kjer bi dejavna udeležba skupnosti na primer pomagala pri spodbujanju ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine;

32.

opozarja na možnost vzpostavitve povezave s programom šola ambasadorka Evropskega parlamenta, da bi obogatili oba programa za podporo vključevanju udeležencev v lokalno skupnost in krepitev znanja o evropskem državljanstvu med lokalnimi študenti;

Evropska solidarnostna enota

33.

opozarja, da varstvo okolja velja za pomembno solidarnostno dejavnost v okviru programa evropske solidarnostne enote, tako v veljavni pravni podlagi kot v predlogu Komisije za novi program po letu 2020 in stališču Parlamenta v prvi obravnavi;

34.

meni, da bi moral znak kakovosti, ki ga mora pridobiti vsaka organizacija, ki prostovoljca pošilja ali gosti, preden začne sodelovati v dejavnostih evropske solidarnostne enote, sčasoma zajemati tudi dobro okoljsko prakso; opozarja, da gre pri organizacijah, ki sodelujejo v evropski solidarnosti enoti, pogosto za mala združenja; zato vztraja, da potrebujejo namensko podporo, da bodo lahko sprejele bolj trajnostno prakso;

35.

želi spomniti, da lahko Komisija objavi razpise za tematske projekte; poziva jo, naj še naprej spodbuja ekološko, podnebno in trajnostno razsežnost evropske solidarnostne enote s povečanjem prepoznavnosti teh projektov na platformi sistema za upravljanje in podporo pri posredovanju (PASS);

36.

poziva nacionalne agencije, pristojne za evropsko solidarnostno enoto, naj aktivno podpirajo organizacije pošiljateljice in gostiteljice ter jim svetujejo; poudarja, da lahko te agencije tudi opredelijo področje okoljskih ukrepov in pomagajo pri njihovi uvedbi na kraju samem ter zagotovijo ozaveščanje prostovoljcev o dobri okoljski praksi pri njihovem delu in v vsakdanjem življenju; spodbuja razvoj digitalnega orodja, ki bo omogočalo razširjanje in izmenjavo dobre prakse in izkušenj med udeleženci;

37.

poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj spodbujajo projekte na manj priljubljenih destinacijah, da bi podprli razvoj lokalnega gospodarstva in trajnost, hkrati pa spodbudili raziskovanje novih destinacij;

Ustvarjalna Evropa

38.

poudarja ogromen potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja pri spodbujanju državljanov k bolj trajnostnemu ravnanju; ugotavlja, da bi lahko muzeji, kulturni in skupnostni centri, uprizoritvene umetnosti, literatura, vizualna umetnost in navzkrižne umetniške pobude spodbujali trajnost in prispevali k obrnitvi podnebnega trenda, če bo na voljo dovolj sredstev; poudarja pomen trajnosti in dobre okoljske prakse za ohranitev snovne in nesnovne kulturne dediščine;

39.

poziva Komisijo in nacionalne urade, naj se posvetujejo z deležniki iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zberejo informacije o obstoječih listinah na različnih področjih umetniškega delovanja, da bi pripravili listino z nizom okoljskih načel, ki jih bo moral upoštevati vsak udeleženec programa; meni, da bi moral postopek določanja ustreznih načel potekati na sektorski ravni, omogočati vzajemno učenje in zajemati širok pogled na vprašanja, ki jih je treba obravnavati, vključno s krožnim gospodarstvom in spremembo vedenjskih vzorcev med kulturnimi ustvarjalci in potrošniki;

40.

poziva Komisijo, naj opravi celovito raziskavo in se posvetuje z deležniki, da bo oblikovala sektorsko strategijo in objavila priročnik dobre okoljske prakse na področju avdiovizualne produkcije, kulturnega ustvarjanja, razširjanja in organizacije prireditev, in sicer s posebnim poudarkom na prometu, energiji, učinkoviti rabi virov in ravnanju z odpadki, da bi se oblikovale standardne prakse za projekte, financirane iz programa; opozarja, da se zaradi standardnih prakse ne sme zmanjšati kakovost kulturnih in avdiovizualnih projektov in prireditev;

41.

poudarja, kako pomembna so zelena javna naročila, da se lahko za kulturne prireditve zagotovijo trajnostne in okolju prijazne storitve in blago; poziva Komisijo, naj določi skupna merila za zelena javna naročila v kulturnem sektorju ter naj razvije orodje za oceno vpliva kulturnih prireditev na okolje; poleg tega opozarja na vpliv produkcije avdiovizualnih vsebin na okolje in poziva Komisijo, naj sklop MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa uporabi za spodbujanje najboljše prakse v avdiovizualnem sektorju ob upoštevanju trajnosti, energetske učinkovitosti in varstva okolja;

42.

poziva Komisijo, naj trajnost in skrb za okolje vključi v sklop meril za izbor in oceno evropskih prestolnic kulture; vztraja, da morajo tudi evropske prestolnice kulture upoštevati listino, ki določa navedena okoljska načela;

43.

poziva Komisijo, naj v medsektorskem sklopu omogoči uvedbo evropske mreže svetovalcev na področju okolja, podnebja in trajnosti, ki bi svetovali nosilcem projektov in centrom Ustvarjalne Evrope; meni, da bi si bilo treba izmenjati najboljšo prakso in jo objaviti;

o o

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter nacionalnim agencijam in organom, pristojnim za izvajanje teh treh programov.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0324

(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 5.

(6) UL C 252, 18.7.2018, str. 31.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0150.

(8) UL L 250, 4.10.2018, str. 1.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0323.

(10) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(11) UL C 263, 25.7.2018, str. 19.

(12) UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/10

P9_TA(2020)0212

Vloga EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov (2019/2156(INI))

(2021/C 385/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 11, 191(1) in 208(1)(a) Pogodbe,

—	ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 17. aprila 2018 (1),

—	ob upoštevanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

—	ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, globalnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija;

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, zunanje politike EU v zvezi z domorodnimi ljudstvi iz leta 2016, sklepov Sveta o domorodnih ljudstvih z dne 15. maja 2017 in evropskega soglasja o razvoju iz leta 2017,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2013 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013)0659),

—	ob upoštevanju končnega poročila iz leta 2013 o študiji Komisije z naslovom Vpliv porabe EU na krčenje gozdov: celovita analiza učinka porabe EU na krčenje gozdov,

—	ob upoštevanju študije izvedljivosti o možnostih za poostritev ukrepov EU proti krčenju gozdov iz leta 2018, ki jo je naročil generalni direktorat Evropske komisije za okolje,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz leta 2003, sporazumov o prostovoljnem partnerstvu FLEGT na področju gozdov s tretjimi državami in delovnega načrta FLEGT za obdobje 2018–2022,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice OZN z dne 21. marca 2019 o priznavanju prispevka zagovornikov okoljskih človekovih pravic k uveljavljanju človekovih pravic, varstvu okolja in trajnostnemu razvoju,

—	ob upoštevanju poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo „Stanje svetovnih gozdov 2020“,

—	ob upoštevanju strateškega načrta OZN za gozdove za obdobje 2017–2030,

—

ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem upravljanju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih ter njegovem petem ocenjevalnem poročilu o podnebnih spremembah iz leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost,

—	ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah z dne 31. maja 2019, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov (6),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0143/2020),

ker je bilo med letoma 1990 in 2016 izgubljenih 1,3 milijona kvadratnih kilometrov svetovnih gozdov, kar ima uničujoče posledice za biotsko raznovrstnost, podnebje, ljudi in gospodarstvo; ker se številne mednarodne zaveze na področju gozdov, kot sta cilj 15,2 ciljev trajnostnega razvoja OZN (7) in cilj 5 konvencije iz Aičija o biotski raznovrstnosti (8), kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še vedno ne izpolnjujejo ustrezno s trenutnimi politikami; ker Evropska agencija za okolje v poročilu z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 ugotavlja, da so gozdne površine v Evropi v zadnjih dveh desetletjih pretežno stabilne, vendar tudi opozarja, da se stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst od leta 2013 ni bistveno izboljšalo ter da evropske gozdove ogrožajo naravne motnje in take, ki jih povzroča človek;

B.	ker je 17 ciljev trajnostnega razvoja povezanih in nedeljivih; ker bi bilo treba napredek v smeri trajnostnega kmetijstva, prehranske varnosti in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so glavni elementi ciljev trajnostnega razvoja, doseči sočasno;

ker gozdovi bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje in ker krčenje gozdov, zlasti krčenje tropskega gozda, prav nasprotno pomembno prispeva k podnebnim spremembam; ker so emisije zaradi rabe zemljišč ali spremembe rabe zemljišč, ki so večinoma posledica krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv in obsegajo skoraj 12 % vseh emisij toplogrednih plinov; ker gozdovi gostijo tudi 80 % svetovne biotske raznovrstnosti, prispevajo k ukrepom za zmanjšanje tveganja nesreč po naravni poti in podpirajo možnosti za preživetje približno 25 % svetovnega prebivalstva, hkrati pa predstavljajo velik del zemljišč, ki jih tradicionalno naseljujejo domorodna ljudstva in prispevajo k zdravju ljudi ter utelešajo nenadomestljive kulturne, družbene in duhovne vrednote;

ker bo po ugotovitvah Medvladnega panela za podnebne spremembe zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti pogosteje prihajalo do večjih naravnih motenj, kot so suše, poplave, viharji, napadi škodljivcev, erozija in požari, kar bo povzročilo tudi čedalje večjo škodo svetovnim gozdovom; ker je povečanje naložb v naravne rešitve eden od stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odpravljanje emisij in varstvo ključnih ekosistemov ob hkratnem izboljševanju virov preživetja, odpornosti in prehranske varnosti;

E.	ker je potrebno daljnosežno, ambiciozno in usklajeno ukrepanje ob podpori politične in družbene volje za varstvo in obnovo svetovnih gozdov;

ker morajo biti intenzivnejša prizadevanja za varstvo in obnovo gozdov ter za povečanje obsega in kakovosti gozdnih ekosistemov v središču politik EU in držav članic pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora; ker je za omejitev globalnega segrevanja in pomoč pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti bistvenega pomena varovati, obnavljati in upravljati gozdove tako, da bi čim bolj povečali njihovo zmogljivost skladiščenja ogljika in varovanja biotske raznovrstnosti; ker primarni gozdovi omogočajo več skladiščenja ogljikovega dioksida in osnovnega habitata kot mladi, na novo zasajeni gozdovi;

ker je širjenje kmetijstva v skladu s poročilom Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo o gozdovih po svetu za leto 2020 ob širjenju mest, infrastrukturnem razvoju in rudarjenju še vedno glavni povzročitelj krčenja gozdov; ker je za izgradnjo trajnostnih kmetijskih sistemov in boljšo prehransko varnost potrebno pri iskanju inovativnih in pozitivnih medsebojnih vplivov med trajnostnim kmetijstvom in gozdarstvom tesno sodelovanje s partnerskimi državami EU ter različnimi deležniki; ker je EU z uvozom in potrošnjo blaga, povezanega s krčenjem gozdov, kot so soja, palmovo olje, guma, koruza, govedina, usnje in kakav, posredno vključena tudi v krčenje in propadanje svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov; ker poraba EU predstavlja približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov, zajetega v skupni končni porabi;

ker je nedavna preiskava, ki jo je izvedla organizacija Global Witness, razkrila, da so bile finančne institucije s sedežem v EU med letoma 2013 in 2019 glaven mednarodni vir sredstev za šest agroživilskih podjetij, povezanih z uničenjem v Amazoniji, na porečju Konga in v Papui Novi Gvineji, ki so jim zagotovile podporo v višini 7 milijard EUR (9);

I.	ker podjetja in banke s sedanjimi prostovoljnimi zavezami, da bodo preprečevale krčenje gozdov, niso dosegli sprememb v ravnanju, ki so potrebne za zaustavitev katastrofalnega uničevanja narave;

J.	ker je bilo treba direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zaradi njenega negativnega vpliva na svetovne gozdove in gozdove EU prenoviti (10); ker pa se s sprejetimi spremembami težave ne bodo rešile;

K.	ker bi bilo treba subvencije za energijo iz lesne biomase preusmeriti v energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov;

L.	ker veljavna pravila direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov temeljijo na pojmovanju, da so pridelki, namenjeni za pridobivanje energije, trajnostni in podnebno nevtralni ter da omogočajo obnovitev vira v ustreznem časovnem okviru; ker je to pojmovanje napačno;

ker bodo za učinkovitejše varstvo svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov potrebni ukrepi na vseh ravneh, tudi regulativni ukrepi in strožje izvajanje sedanje zakonodaje, ter velike javne in zasebne naložbe; ker je to mogoče doseči samo z zagotavljanjem skladnosti politike v vseh sektorjih ter med notranjo in zunanjo politiko EU in z uporabo načela „ne škoduj“;

ker sta okrepljeno varstvo in obnova gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembna za preživetje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ustvarjanje priložnosti za družbeni in gospodarski razvoj ter ustvarjanje delovnih mest, omogočata razvoj trajnostnih biogospodarstev, hkrati pa povečujeta ekosistemske storitve in ohranjata biotsko raznovrstnost; ker lahko gozdovi kot zelen gospodarski sektor ustvarijo od 10 do 16 milijonov delovnih mest po vsem svetu;

ker gozdovi mangrov zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, saj hranijo ogromne količine ogljika, so pomembno drstišče za številne vrste koralnih rib in ščitijo koralne grebene pred obremenitvami s hranili in usedlinami, obalna območja pa pred poplavami; ker so gozdovi mangrov do nedavnega zajemali več kot tri četrtine tropskih obalnih območij in ker je več kot polovica gozdov izgubljenih zaradi razvoja obalnih območij, ribogojstva, onesnaževanja in netrajnostne rabe;

P.	ker spreminjanje gozdov mangrov povzroča 10 % emisij ogljika zaradi krčenja gozdov, čeprav mangrove predstavljajo samo 0,7 % tropskih gozdov (11);

ker glede na razsežnost te problematike ne zadoščajo finančna sredstva EU za varstvo in obnovo gozdov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi v partnerskih državah; ker je treba varstvo in obnovo naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi ekosistemi, pa tudi s tem povezane postranske koristi in vidike človekovih pravic bolje vključiti v mehanizme financiranja EU;

R.	ker imajo EU in njene države članice dolgo tradicijo in strokovno znanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ju lahko uporabijo, ko nudijo pomoč pri gradnji zmogljivosti na tem področju v drugih državah;

S.	ker so domorodna ljudstva, lokalne skupnosti in zagovorniki okolja čedalje bolj ogroženi in ustrahovani, medtem ko se v prizadevanjih za varstvo gozdov, zemljišč in okolja spopadajo s kršitvami človekovih pravic;

T.	ker se lahko z uničevanjem in spreminjanjem naravnih ekosistemov povečajo možnosti za prenos patogenov, kot so virusi, z divjih in domačih živali na ljudi (zoonoze);

U.	ker so za trajnostno in učinkovito gozdarsko politiko potrebne zanesljive informacije o gozdnih virih, njihovem stanju in načinu gospodarjenja z njimi ter spremembi namenske rabe zemljišč;

V.	ker so gozdovi in vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih ter blažitev podnebnih sprememb in zdravstvene koristi;

pozdravlja sporočilo Komisije „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ in meni, da je to dobra podlaga za odločilne ukrepe; soglaša s petimi prednostnimi nalogami, ki so predstavljene v sporočilu; poudarja, da so vse potrebne za zaustavitev in preokrenitev krčenja gozdov in degradacije naravnih ekosistemov, zlasti gozdov, ter izgube biotske raznovrstnosti in s tem povezanih kršitev človekovih pravic, zato jih je treba izvajati hitro in usklajeno; vseeno meni, da bi morale biti EU in njene države članice ambicioznejše pri svojem ukrepanju, da bi izpolnile svoje zaveze in nujno obravnavale krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu; poudarja, da je potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud, tudi novih zakonodajnih ukrepov, ki bodo učinkoviti, dopolnilni in izvršljivi ter bodo vključevali spremljanje;

poudarja, da je treba v okviru okoljske politike EU priznati pristojnosti, odgovornost in finančna sredstva na področju varstva gozdov, ki kot del svetovnih gozdov vključujejo tudi evropske gozdove; znova poudarja, da je uspeh našega zunanjega delovanja in odzivanja partnerjev na varstvo njihovih gozdov odvisen od tega, kako učinkoviti in ambiciozni bomo v odnosu do svoje naravne dediščine; zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z evropskim zelenim dogovorom in strategijo o biotski raznovrstnosti do leta 2030 poskrbijo, da se bodo v EU in pri njenem zunanjem delovanju uporabljali najvišji možni okoljevarstveni standardi ter boljša usklajenost pri nalogi varstva in obnove gozdov;

želi spomniti, da se od EU in njenih držav članic pričakuje, da bodo za izpolnitev obveznosti iz ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, svetovnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in strateškega načrta OZN za gozdove ter njegovih svetovnih ciljev na področju gozdov sprejele nujne ukrepe za varstvo in obnovo gozdov;

poudarja vlogo gozdov za povečanje odpornosti proti negativnim vplivom podnebnih sprememb; poudarja, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo vključevali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje;

poudarja pozitivni prispevek gozdov k zdravju ljudi in kakovosti življenja prebivalcev ter veliko okoljsko vrednost v smislu sekvestracije ogljika, shranjevanja vode, nadzora erozije in zaščite pred zemeljskimi plazovi;

poudarja, da vzroki krčenja gozdov presegajo gozdarski sektor in so povezani z vrsto vprašanj, kot so zemljiška posest, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike, podnebne spremembe, demokracija, človekove pravice in politična svoboda;

poudarja, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov in bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

poziva Komisijo, naj si močneje prizadeva za celovito obravnavo krčenja gozdov na podlagi skladnega okvira politike, ob tem pa zagotovi ohranjanje ekosistemov; opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

se strinja s sklicevanjem na nenadomestljivi značaj primarnih gozdov v sporočilu Komisije ter jo skupaj z državami članicami poziva, naj priznajo, da je varstvo avtohtonih gozdov izjemno koristno za blaženje podnebnih sprememb zaradi velikosti in dolgoživosti zalog ogljika v njihovem ekosistemu; poudarja, da lahko ogozditev, ki je združljiva z varstvom in izboljševanjem lokalnih ekosistemov, prispeva k temu, da bo podnebna nevtralnost do leta 2050 dosežena, hkrati pa ugotavlja, da novozasajeni gozdovi ne morejo nadomestiti prvotnih; poudarja, da bi moralo biti varstvo gozdov politična prednostna naloga EU; poudarja, da bi morala biti EU zgled ter zagotavljati izvajanje mednarodnih družbenih in okoljskih zavez nje same in njenih držav članic, tudi na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj skrbijo za učinkovito izvajanje obstoječih prednostnih področij ter vanje vključijo zavezujoče cilje glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, zlasti primarnih gozdov, kot del prihodnje strategije EU za gozdove, ki bi morala biti docela skladna s predlogom iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 o zavezujočih ciljih glede obnove in varstvenih območij; poudarja, da je treba za te ukrepe nameniti ustrezno podporo in financiranje;

11.

poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mangrovam in gozdovom na obalnih območjih, ki so še posebej izpostavljeni podnebnim spremembam in so odlična priložnost za politike ohranjanja, prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic; obžaluje, da Komisija ne omenja gozdov mangrov; poudarja, da je 80 % biotske raznovrstnosti na Zemlji najti v gozdovih ter da so gozdovi mangrov pomembni tako z vidika podnebja in biotske raznovrstnosti kot tudi za preživetje tamkajšnjih lokalnih skupnosti;

12.

poudarja, da ima pri varstvu okolja in trajnostni potrošnji pomembno vlogo civilna družba, ter poziva Komisijo in države članice, naj pri ukrepih za gozdove in rabo tal zagotovijo polno preglednost in soudeležbo javnosti, da bi preprečile krčenje gozdov in njihovo degradacijo, spodbujale k trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi ter podprle varstvo in obnovo naravnih gozdov na regionalni in svetovni ravni; poudarja, da je pomembno vzpostaviti platformo za dialog z več deležniki in državami članicami o krčenju in degradaciji gozdov ter načinih za trajnostno povečanje svetovnih gozdnih površin z namenom sklepanja zavezništev, prevzemanja skupnih zavez k zaustavitvi krčenja gozdov ter izmenjave izkušenj in informacij;

13.

poudarja, da imajo pri varstvu svetovnih gozdov in v postopku odločanju o teh gozdovih poglavitno vlogo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, vključno z ženskami, njihove pravice in potreba po podpori; nadalje potrjuje, da so izpostavljeni grožnjam in kršitvam človekovih pravic; zato poziva Komisijo, naj upošteva njihovo vlogo in jih vključi v oblikovanje, sprejemanje, izvajanje in izvrševanje ukrepov za varstvo gozdov na ravni EU, na nacionalni ali na podnacionalni ravni;

14.

opozarja, da se številni kmetje zavedajo, da so gozdovi zaradi svoje ekološke, gospodarske in družbene funkcije nepogrešljivi sestavni del krajine ter jih že od nekdaj varujejo, koristijo in pomlajujejo; ugotavlja, da so nekatere lokalne skupnosti in domorodna ljudstva stoletja uporabljali tradicionalne načine kmetovanja, da bi ohranili gozdove, pri čemer so na svoj način razumeli, kaj je trajnostna raba zemljišč;

15.

opozarja, da imajo domorodni prebivalci, lokalne skupnosti, mali kmetje in ženske nepogrešljivo znanje o gozdovih, od katerega so zelo odvisni; poziva EU, naj v skladu s prostovoljnimi smernicami FAO OZN za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 zagotovi priznavanje njihovih pravic do zemljiške posesti in človekovih pravic kot vprašanja socialne pravičnosti in njihovo dejansko udeležbo pri oblikovanju in izvajanju razvojnih programov EU, ki vplivajo nanje, ter pri izvrševanju ukrepov za varstvo gozdov, pri tem pa naj se opre na izkušnje iz programa FLEGT;

16.

opozarja na pomen ustreznega dostopa do pravosodja, pravne pomoči in učinkovite zaščite žvižgačev v državah izvoznicah naravnih virov, da se zagotovi učinkovitost vseh zakonodaj ali pobud; poziva Komisijo in države članice, naj bolje podprejo zagovornike okolja in gozdov v EU in po svetu;

17.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo povečala trajnost in preglednost dobavne verige in naložb, da omogoči porabo proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov; ponavlja, da je v ta namen potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud;

18.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju takšnih ukrepov in pobud razmisli tudi, kako bi lahko te najbolje prispevale k varstvu drugih pomembnih naravnih ekosistemov, ki jim grozita resna degradacija ali sprememba uporabe;

19.

meni, da bi bilo treba za rešitev problematike blaga, ki prispeva h krčenju gozdov, nujno enotno opredeliti koncept dobavne verige, ki tega ne povzroča, in poziva Komisijo, naj izdela ambiciozno opredelitev; pri tem poudarja tesno povezavo med vrednostnimi verigami gozdov in cilji trajnostnega razvoja;

20.

ugotavlja, da je spodbujanje preglednih shem certificiranja proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, eno od številnih primernih orodij; poudarja pa, da morajo biti te sheme namenjene predvsem boju proti krčenju gozdov;

21.

poziva Komisijo, naj nemudoma izvede študije o certifikacijskih sistemih in sistemih preverjanja v gozdarskem sektorju in za lesne proizvode ter o sistemih certificiranja blaga, ki ne povzroča krčenja gozdov; poziva Komisijo, naj te študije predloži Parlamentu v nadaljnjo obravnavo, skupaj z nadaljnjimi ukrepi, da bi spodbudila strožje standarde ter zagotovila preglednost sistemov certificiranja in preverjanja tretjih strani;

22.

pozdravlja napoved Komisije, da bo vidike krčenja gozdov nadalje upoštevala pri znaku EU za okolje, zelenih javnih naročilih in drugih pobudah v okviru krožnega gospodarstva kot del vrste ukrepov in pobud, s katerimi skrbi, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov;

23.

ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka nemudoma pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na potrebni skrbnosti, da se zagotovi, da proizvodi in blago, ki so dani na trg EU, prihajajo iz trajnostnih dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer je poseben poudarek na tem, da se odpravijo glavni vzroki za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz; meni, da bi moral biti ta okvir izvršljiv in v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi, da bi se moral uporabljati za celotno dobavno verigo, potem ko bi skrbna ocena pokazala, da je funkcionalen in uporaben za vse akterje na trgu, tudi MSP, in bi ga moral spremljati zanesljiv mehanizem izvrševanja, vključevati pa bi moral učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poudarja, da ukrepi EU v tem smislu ne bi smeli povzročiti izgube prihodka ljudi v državah v razvoju, temveč bi moralo priti do novih gospodarskih priložnosti in celovitega preoblikovanja v bolj trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v ustreznih mednarodnih forumih za trgovino izrazi podporo vprašanju trajnosti dobavnih verig, vključno s krčenjem in degradacijo gozdov;

24.

poziva Komisijo naj pripravi zahteve glede potrebne skrbnosti za finančne institucije pri opredelitvi, preprečevanju in blaženju vplivov krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, na okoljske, socialne in človekove pravice, da bi se zagotovilo, da noben finančni in bančni subjekt EU ne bo neposredno ali posredno povezan s krčenjem in degradacijo gozdov, spreminjanjem ali degradacijo naravnih ekosistemov ali kršitvami človekovih pravic;

25.

poudarja vlogo lastnikov in upravljavcev gozdov pri zagotavljanju njihovega trajnostnega razvoja; poudarja, da lahko evropska gozdarska industrija prispeva k razvoju svetovnih standardov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi; meni, da bi morali imeti tudi evropska industrija, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja v gozdarskem sektorju pomembno vlogo v dialogu s partnerskimi državami o načinih nadaljnjega spodbujanja trajnosti v celotni vrednostni verigi;

26.

poziva zasebni sektor, naj bo dejavnejši v boju proti krčenju gozdov v dobavnih verigah in naložbah, tako da izpolnjuje zaveze v zvezi z odpravo krčenja gozdov in zagotovi polno preglednost nad izpolnjevanjem svojih zavez; poudarja, da je treba pritegniti zasebne naložbe, da bi se lahko spopadli z vzroki za krčenje gozdov in izpolnili cilje trajnostnega razvoja in zaveze iz Pariškega sporazuma; poleg tega poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z zasebnim sektorjem in izdela primerne instrumente, s katerimi bo na podlagi načela deljene odgovornosti spodbujala tiste na vodilnih položajih; pozdravlja trenutni pregled direktive o nefinančnem poročanju (12) in poziva Komisijo, naj poveča kakovost in obseg nefinančnih razkritij, zlasti o okoljskih vidikih, ter naj spodbuja vključevanje vidikov, ki so pomembni za gozdove, v družbeno odgovornost gospodarskih družb; nadalje opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja ter poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

27.

poziva Komisijo, naj skupaj z zasebnim sektorjem in drugimi razvojnimi akterji oceni nove rešitve na področju financiranja ukrepov za obvladovanje tveganj nesreč in zavarovanja pred katastrofami, ki prizadenejo veliko hektarov gozda;

28.

poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja inovacije in pobude industrije za povečanje trajnosti v vrednostnih verigah;

29.

meni, da je treba zasebne in javne finančne tokove v ustreznih panogah nujno preusmeriti v dejavnosti, ki ne bodo povzročale krčenja gozdov; opozarja, da bi morala Komisija do 31. decembra 2021 oceniti določbe, ki so potrebne za razširitev področja uporabe uredbe o taksonomiji (13) gospodarskih dejavnosti, ki bistveno škodujejo okoljski trajnosti;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito uporabljajo kombinirane mehanizme financiranja, da bi k financiranju obnove gozdov privabili zasebni sektor;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za okrepitev političnega in regulativnega okvira za podpiranje varstva in obnove gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni ter zagotovijo smernice in posebne ukrepe za trajnostno načrtovanje rabe tal; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in s tretjimi državami; nadalje poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje procesov zakonodajnih reform v državah proizvajalkah z učinkovitim in smiselnim sodelovanjem vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, pri čemer se posebna pozornost nameni učinkovitemu sodelovanju žensk;

32.

poudarja pomen spodbujanja vzdržnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostnega biogospodarstva; priznava, da lahko modeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostna raba tal globalno prispevajo k preprečevanju krčenja in degradacije gozdov ter bi morali temeljiti na najvišjih možnih standardih trajnosti, ki bi gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnost združevali z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dragocenih ponorov ogljika kot osrednjih elementov, hkrati pa ohranjali notranjo vrednost, produktivnost in ekosistemske storitve; poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo ter razvije mehanizme spodbujanja za male kmete in lokalne skupnosti, da se ohranijo in izboljšajo ekosistemske storitve in proizvodi, pridobljeni s trajnostnim gozdarstvom in kmetijstvom; poudarja pomen kmetijsko-gozdarskih sistemov za kmetijsko proizvodnjo, diverzifikacijo, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter preprečevanje dezertifikacije; poudarja, da je za te sisteme značilna večja učinkovitost rabe tal kot pri drugih kmetijskih sistemih; poziva k spremembam, s katerimi bi dosledno spodbujali obstoječe kmetijsko-gozdarske sisteme z visoko naravno vrednostjo, lajšali njihovo obnovo in zagotavljali gradnjo zmogljivosti za racionalizacijo tega načina proizvodnje;

33.

poudarja, da so se s programom Obzorje 2020 že financirale pomembne raziskave in inovacije pri prehodu na bolj trajnostno prakso pri rabi zemljišč in dobavne verige, da bi se zaustavila krčenje in degradacija gozdov; poziva k finančni okrepitvi programa Obzorje Evropa, da bi še naprej zagotavljal podporo na teh področjih;

34.

opozarja na Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja (UNFCC) in ministrsko deklaracijo o gozdovih za podnebje, ki jo je mednarodna skupnost sprejela 12. decembra 2018 v Katovicah in v njej poudarila, kako pomembni za varstvo podnebja so gozdovi in uporaba lesa, poleg tega pa je te vidike umestila v okvir drugih mednarodnih ciljev in sklepov, povezanih z gozdom; opozarja – kot je poudarjeno tudi v deklaraciji –, da so ti cilji dosegljivi le z večnamenskim in dejavnim gospodarjenjem z gozdovi, kar pomeni, da se pri tem upoštevajo vsi cilji v zvezi z gozdom, kot so shranjevanje ogljika, varstvo vrst in tal, pridobivanje surovin, rekreacija in proizvodnja hrane, in da se najde ravnovesje med temi cilji;

35.

opozarja, da ima gozdarstvo poleg kmetijstva pomembno vlogo pri gospodarjenju z naravnimi viri in pri rabi tal na podeželskih območjih v EU in po vsem svetu; ob tem priznava, da med državami članicami obstajajo razlike, kar zadeva gospodarjenje z gozdovi, lastništvo gozdov, kmetijsko-gozdarski sistem in možnosti;

36.

poudarja, da metode za uresničevanje ciljev iz svežnja za čisto energijo za vse Evropejce ne smejo povzročati krčenja in degradacije gozdov v drugih delih sveta; zato poziva Komisijo, naj do leta 2021 pregleda ustrezne vidike poročila, priloženega Uredbi Komisije (EU) 2019/807 (14) ter uredbo po potrebi nemudoma, najkasneje pa do leta 2023 spremeni na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj in previdnostnega načela; poziva Komisijo, naj ponovno oceni podatke o soji in začne čim prej, najkasneje pa do leta 2030 postopoma opuščati uporabo biogoriv z visokim tveganjem;

37.

poudarja potrebo po zmanjšanju porabe lesa in lesnih izdelkov v EU s spodbujanjem bolj krožnega gospodarstva in zmanjševanjem nastajanja odpadkov ter spodbujanjem ozaveščenosti potrošnikov o ekoloških posledicah blaga na osnovi lesa;

38.

opozarja na pismo več kot 700 znanstvenikov, v katerem pozivajo k znanstveno utemeljenem pregledu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v skladu s katero bi se zlasti izključile nekatere vrste lesne biomase pri izpolnjevanju cilja in upravičenosti do podpore;

39.

obsoja, da se zaradi vse večjega povpraševanja po energiji iz obnovljivih virov, veča uporaba lesa za biogoriva in bioenergijo, kar ustvarja pritisk na evropske in svetovne gozdove;

40.

ugotavlja, da so številne države, bogate s pragozdovi in biotsko zelo raznovrstnimi gozdovi in v katerih živi polovica svetovnega prebivalstva, na konferenci COP23 izrazile željo, da bi povečale uporabo lesa in drugih rastlinskih snovi za pridobivanje energije (15); znova poudarja, da EU ne bi smela dajati napačnega zgleda in mora zagotoviti, da pravila politike na področju energije iz obnovljivih virov ne bodo povzročala uničevanja in degradacije ekosistemov;

41.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv, ki ga ima večja uporaba biogoriv na krčenje gozdov; zato poziva Komisijo, naj temeljito prenovi politike EU na področju bioenergije, in sicer tako, da pregleda direktivo o energiji iz obnovljivih virov;

42.

poziva Komisijo, naj uvede učinkovite ukrepe za trajnostno proizvodnjo in uporabo lesnega goriva, tudi zaradi visoke stopnje uvoza lesnih peletov v EU in s tem povezana potencialna tveganja za gozdove v tretjih državah; meni, da bi bilo treba kaskadno načelo spodbujati in se lahko koristno uporablja za izboljšanje učinkovite rabe virov;

43.

želi spomniti, da okoli 2,6 milijarde ljudi po vsem svetu za kuhanje uporablja tradicionalno biomaso, v glavnem les in oglje, skoraj tri četrtine pa jih nima dostopa do učinkovitih kuhalnikov; poziva EU, naj poveča pomoč tretjim državam pri prehodu na trajnostne in obnovljive vire energije in naj zmanjša pritisk krčenja gozdov zaradi lesa za kurjavo; poudarja, da bi bolj decentralizirani energetski sistemi tretjih držav omogočili enostaven prehod na trajnostne vire energije;

44.

ugotavlja, da ima kmetijstvo vse večji družbeni in gospodarski pomen, saj svetovno prebivalstvo narašča in je zato potrebna večja proizvodnja živilskih in kmetijskih proizvodov, pri čemer pa je treba tudi blažiti podnebne spremembe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se po ocenah 14 % svetovne hrane izgubi pri spravilu, zakolu in predelavi (16), ter poudarja, da je treba sprejeti usklajene ukrepe, s katerimi bi preprečevali izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov v prehranski verigi ter se hitro odzvali na krize, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane;

45.

poudarja, kako pomembno je spodbujati trajnosten način prehranjevanja, tako da se potrošniki ozaveščajo o vplivu vzorcev potrošnje in se jim zagotavljajo informacije o bolj zdravih načinih prehranjevanja, ki imajo tudi manjši okoljski odtis;

46.

poudarja, da je treba pri razvoju in izvajanju strategije EU za beljakovinske rastline in zagotavljanju odporne proizvodnje beljakovinskih rastlin v EU doseči nadaljnji večji napredek, da bi omejili nevarnost krčenja gozdov zaradi pridelave teh rastlin na drugih območjih sveta ter zmanjšali odvisnost od uvoza in pritisk na gozdove zaradi spremembe rabe zemljišč; poudarja, da bi ga morali med drugim doseči s širšo uporabo kolobarjenja, pa tudi s podpiranjem in usmerjanjem kmetov na območjih, ki so primerna za pridelavo beljakovinskih rastlin, in opozarja, da bi s temi ukrepi zmanjšali odvisnost od uvoza, hkrati pa omejili krčenje in propadanje gozdov ter pritisk na gozdove zaradi spremenjene rabe zemljišč; zato poziva, naj se za uvoz rastlinskih beljakovin uvedejo trajnostna merila;

47.

meni, da bi bilo treba dejavnike, ki povzročajo krčenje gozdov, obravnavati v okviru politike EU, s čimer bi zagotovili skladnost politik, povezanih z gozdovi, in zmanjšali pritisk na gozdove; meni, da bi s tem okvirom spodbujali vse bolj inovativno, trajnostno in učinkovito kmetijstvo, z novimi tehnologijami pa bi zmanjšali izgube hrane v celotni prehranski verigi; poudarja, da bi lahko cilje, določene v tem okviru, dosegli tako, da bi kmetom omogočili enostaven dostop do finančnih sredstev za nakup najsodobnejše tehnologije za precizno kmetovanje;

48.

poudarja, da imajo kmetov glavno vlogo v kmetijstvu in pri zadovoljevanju naših potreb po hrani, njihovo delo pa je odvisno od naravnih virov, kot so tla, voda in gozdovi; ugotavlja, da je za ustrezno upravljanje naše svetovne gozdne dediščine bistvenega pomena, da prepoznamo večnamenskost gozdov; poudarja, da so njihovi gospodarski, družbeni in okoljski vidiki – od tradicionalne proizvodnje lesa in drugih izdelkov do ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih koristi, kot sta absorpcija in shranjevanje ogljika, preprečevanje erozije tal ter izboljšanje kakovosti zraka in vode – povezani in medsebojno odvisni; poudarja, da je zaradi vseh omenjenih vidikov potreben za varstvo in obnovo gozdov, gospodarjenje z njimi in reševanje problema njihovega krčenja celosten in usklajen pristop;

49.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za uskladitev podatkov in boljšo razpoložljivost informacij in podatkov, pridobljenih z obstoječimi in novimi orodji za spremljanje in ocenjevanje gozdov v EU in po svetu, in naj zagotovijo, da se bodo te informacije razširjale v taki obliki, da bodo dostopne, uporabniku prijazne in razumljive tako za regulativne in izvršilne organe, javnost in potrošnike kot tudi zasebni sektor ter jih bodo lahko oblikovalci politik uporabili; poziva države članice, naj izboljšajo zbirke podatke o količini lesa, ki ga kupijo, ter vključijo navedbo, koliko trajnostnega in zakonitega materiala oziroma materiala z dovoljenjem v okviru FLEGT bi bilo mogoče vključiti v njihovo javno naročanje;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj si bolje prizadevajo za večjo razpoložljivost, kakovost in usklajevanje zanesljivih informacij o gozdnih virih in spremembah rabe zemljišč, s tem pa prispevajo, da bo pri oblikovanju politik sodeloval širok krog deležnikov, tudi v partnerskih državah;

51.

poudarja, da sta verodostojno in zanesljivo spremljanje in deljenje informacij na področju gozdov izredno pomembna za boljše gospodarjenje z njimi in spoštovanje zavez o odpravi krčenja gozdov v partnerskih državah; poziva EU, naj okrepi finančno in tehnično podporo za partnerske države, da bodo lahko te cilje uresničile, in naj jim pomaga pridobiti potrebno strokovno znanje za izboljšanje lokalnih struktur za upravljanje gozdov in povečanje odgovornosti pri tem;

52.

poudarja, da je nezakonita sečnja stalna praksa ne samo v tretjih državah, temveč tudi v EU; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje in boj proti njej; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem za nadzor in ohranjanje gozdov na podlagi sistema spremljanja, ki uporablja GNSS (Galileo in Copernicus) ter omrežja na tleh, ki bi omogočil spremljanje dejavnosti sečnje od točke poseka do vhodnih in izhodnih točk za podjetja za predelavo lesa; poudarja, da bi se morala Komisija osredotočiti na preprečevanje nezakonite sečnje, tako da razširi izvajanje uredbe o lesu (17) in FLEGT; poudarja, da je treba javnost ozaveščati o družbenih in gospodarskih posledicah, ki jih imajo nezakonita sečnja in kazniva dejanja, povezana z gozdovi;

53.

ponovno opozarja, da se bo tveganje požarov v naravi povečalo zaradi podnebnih sprememb; zato poudarja, da si je treba v veliko večji meri prizadevati za preprečevanje in pripravljenost z mednarodnim sodelovanjem v zvezi z orodji za zgodnje opozarjanje, odpornostjo na nesreče in ukrepi za zmanjšanje tveganja; priporoča Komisiji, naj še naprej podpira razvoj informacijskih sistemov za spremljanje vpliva gozdnih požarov na svetovni ravni (kot je Svetovni informacijski sistem za požare v naravi), pa tudi na regionalni ravni (kot je Evropski informacijski sistem za gozdne požare); poziva Komisijo, naj na podlagi svojega strokovnega znanja in v sodelovanju s tretjimi državami razširi uporabo satelitskega sistema REDD+ programa Copernicus, da bi z njim podprla globalno spremljanje tveganja na področju gozdov in krčenja gozdov;

54.

ponavlja, da bi morala trgovinska in naložbena politika vključevati zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, ki bi bila docela v skladu z mednarodnimi obveznostmi, zlasti Pariškim sporazumom, ter pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO); pozdravlja namero Komisije, da bo Pariški sporazum vključila v vse prihodnje trgovinske in naložbene sporazume kot njihov bistveni sestavni del; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi prihodnji trgovinski in naložbeni sporazumi in ustrezni področni sporazumi vsebovali zavezujoče in izvršljive določbe, tudi z nezakonito sečnjo povezane protikorupcijske določbe, da se preprečita krčenje in degradacija gozdov;

55.

pozdravlja načelo neškodovanja iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru; priporoča, naj Komisija pri tem bolje oceni učinek obstoječih trgovinskih sporazumov na krčenje gozdov ter zagotovi, da bodo v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih vključene ambicioznejše določbe o varstvu gozdov, biotski raznovrstnosti in trajnostnem gozdarstvu;

56.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo vpliv trgovinskih sporazumov na stanje gozdov, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic ob posvetovanju z ustreznimi deležniki dosledno meril z oceno vpliva na trajnost in drugimi ustreznimi metodami ter da bodo ugotovitve teh ocen v celoti upoštevane pri pogajanjih o teh sporazumih in njihovi sklenitvi;

57.

poudarja, da je treba še izboljšati izvajanje in izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi bolje preprečevali trgovino z uvoženim in doma nezakonito posekanim lesom in lesnimi proizvodi; ugotavlja tudi, da bi bilo treba uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverjati na mejah EU in s tem zagotoviti, da bodo uvoženi proizvodi dejansko izpolnjevali merila, potrebna za umestitev na trg EU; želi spomniti, da je les s konfliktnih območij že eno od področij ukrepanja v okviru akcijskega načrta za FLEGT, da pa za rešitev tega problema ni bilo dovolj storjeno; poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo razširila obveznosti za potrebno skrbnost iz uredbe o lesu in vključila les s konfliktnih območij v prihodnji pregled; poudarja, da mora biti krepitev obstoječih politik tesno povezana z večjo skladnostjo politike, s čimer se bo zagotovilo, da politike EU, vključno s trgovinsko, ne bodo povzročile negativnih posledic za okolje in ljudi;

58.

z obžalovanjem ugotavlja, da je sedanja raven spremljanja uvoza lesa in lesnih proizvodov v EU nezadostna, zlasti ko gre za preverjanje, ali ustrezajo merilom, potrebnim za vnos v EU;

59.

opozarja, da je cilj sporazumov o prostovoljnem partnerstvu v okviru FLEGT oblikovati pravni okvir, katerega cilj bo zagotoviti zakonito proizvodnjo vsega lesa in lesnih proizvodov, uvoženih iz partnerskih držav v EU, ki jih zajemajo sporazumi o prostovoljnem partnerstvu; poudarja, da so sporazumi o prostovoljnem partnerstvu na splošno namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in v podporo svetovnim prizadevanjem za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov; poudarja, da so ti sporazumi pomemben pravni okvir za EU in njene partnerske države, ki so ga omogočili dobro sodelovanje in prizadevanja teh držav;

60.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), pa tudi okrepljeni dialog med vladami, gospodarstvom in civilno družbo v več državah, do katerega je prišlo na podlagi procesa sporazumov o prostovoljnem partnerstvu; ugotavlja, da je sporazume o prostovoljnem partnerstvu z EU doslej ratificiralo sedem držav (Kamerun, Srednjeafriška republika, Gana, Indonezija, Liberija, Republika Kongo in Vietnam), med katerimi je Indonezija prva in doslej edina s sistemom izdajanja dovoljenj v okviru FLEGT, ki deluje od leta 2016, ter da je EU zaključila pogajanja in parafirala sporazume o prostovoljnem partnerstvu s Hondurasom in Gvajano, medtem ko pogajanja potekajo še s šestimi drugimi državami (Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gabon, Laos, Tajska in Malezija); poudarja, da so ti sporazumi zelo učinkovit okvir za vzpostavljanje dobrega partnerstva z državami ter da bi bilo treba spodbujati nove sporazume o prostovoljnem partnerstvu tudi z drugimi partnerji; je prepričan, da bi morala EU še naprej sodelovati z državami, s katerimi ima sklenjen ta sporazum, da bo ostala tudi v prihodnje privlačna alternativa za izvozne trge z manj strogimi okoljevarstvenimi standardi; priznava pomen uredbe FLEGT (18) in uredbe o lesu pri preprečevanju vstopa nezakonito pridobljenega lesa na trg EU; poziva EU, naj poveča financiranje za FLEGT; pozdravlja, da bo Komisija v bližnji prihodnosti preverila primernost uredbe FLEGT in uredbe o lesu, kar bo tudi priložnost za izboljšanje njunega izvrševanja in razširitev njunega področja uporabe;

61.

poziva Komisijo, naj pri krepitvi obstoječih politik zagotovi skladnost sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov z vsemi svojimi politikami, tudi na področjih razvoja, okolja, kmetijstva in trgovine; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

62.

meni, da sistem izdajanja dovoljenj FLEGT dopolnjuje prostovoljno certificiranje tretjih izdajateljev in da prinaša koristi zlasti manjšim gospodarskim subjektom, ki v okviru programov zasebnega sektorja pogosto le stežka pridobijo dovoljenje;

63.

poziva EU, naj izboljša mednarodno sodelovanje tako, da poveča prizadevanja v ključnih mednarodnih forumih, vključno s STO in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večstransko ali dvostransko sodelovanje, vključno s pospešitvijo pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah v okviru Svetovne trgovinske organizacije, s trgovinskimi partnerji in drugimi državami uvoznicami v boju proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam, ki so posledica uvoza, pri tem pa zaščiti možnosti za zakonito trgovino in okrepi trajnostno upravljanje zemljišč in kmetijstvo, pa tudi lastništvo zemljišč in dobro upravljanje v tretjih državah;

64.

poudarja, da so jasne zaveze o boju proti krčenju gozdov vključene v vse nove trgovinske sporazume, vključno z Mercosurjem in drugimi;

65.

poziva Komisijo, naj uporabi nove določbe protidampinške uredbe (19) v zvezi z okoljsko in podnebno politiko;

66.

poziva EU, naj okrepi povezavo med trgovinsko in razvojno politiko, med drugim z boljšim izvajanjem pravil v okviru splošnega sistema preferencialov plus (GSP +) v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj sodeluje z upravičenci v tem sistemu pri pripravi akcijskih načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovila učinkovito izvajanje njihovih okoljskih zavez;

67.

poudarja, da podnebna kriza in obsežna izguba biotske raznovrstnosti pomenita veliko grožnjo za človekove pravice; poziva EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podrobno ocenita, kako lahko njuno zunanje delovanje najbolje prispeva k celostnemu pristopu na podlagi človekovih pravic, usmerjenemu v zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, krčenja in degradacije gozdov; poziva EU, naj še naprej spodbuja biotsko raznovrstnost kot človekovo pravico v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

68.

poudarja pomen omogočanja vključujočega partnerstva s tretjimi državami na vseh ravneh, da bi se nadalje odpravljali krčenje in degradacija gozdov, okrepili trajnostno upravljanje zemljišč in trajnostno kmetijstvo, pa tudi posest zemljišč in dobro upravljanje, obenem pa spoštovale človekove pravice ter pravice domorodnih ljudstev, malih kmetov in lokalnih skupnosti; poziva Komisijo, naj s tehnično pomočjo, izmenjavo informacij in primeri dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in sonaravne rabe gozdov, krožnega gospodarstva, trajnostnega biogospodarstva, obnovljivih virov energije, trajnostnega pametnega kmetijstva, agroekologije in kmetijskega gozdarstva poglobi sodelovanje s tretjimi državami, pri tem pa naj prizna trajnostne pobude zasebnega sektorja, kot so sheme pravične trgovine; vztraja, da bi bilo treba zunanjo razsežnost evropskega zelenega dogovora dodatno okrepiti z zvezami in partnerstvi, usmerjenimi v reševanje svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe in biotska raznovrstnost, pri tem pa omogočati socialno-ekonomski razvoj partnerskih držav;

69.

pozdravlja namero Komisije, da bi temo krčenja gozdov vključili v politični dialog z partnerskimi državami na ravni držav in regij, in jo spodbuja, naj oblikuje sporazume o partnerstvu, ki vključujejo varstvo gozdov in ekosistemov, podporo človekovim pravicam, zlasti pravicam domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, tudi žensk, ter podporo za učinkovito udeležbo akterjev civilne družbe in zagovornikov varstva okolja; poudarja, da bi morali ti dialogi potekati z vsemi državami proizvajalkami, vključno z državami v razvoju;

70.

pozdravlja načrt Komisije, da bo partnerske države podprla pri oblikovanju in izvajanju okvirov, ki lahko spodbujajo boljše varstvo gozdov in gospodarjenje z njimi ter upravljanje zemljišč, po potrebi tudi s priznavanjem pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti do posesti zemlje ter s tem povezanimi ukrepi upravljanja, kot so strategije za blažitev in prilagajanje, in priporoča Komisiji, naj ta vidik vključi v svoja razmišljanja in ukrepe; poudarja, da bi morali ti okviri prispevati ne le k domačim potrebam ampak tudi k nacionalno določenim prispevkom partnerskih držav v okviru Pariškega sporazuma ter njihovim nacionalnim strategijam in akcijskim načrtom za biotsko raznovrstnost v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti;

71.

poziva EU, naj partnerske države podpre pri izvajanju ukrepov, ki jim bodo pomagali izpolniti vse ukrepe, ki bi jih EU uvedla za boj proti krčenju gozdov, in poziva k bolšjemu sodelovanju in sprejetju potrebnih in učinkovitih ukrepov, s katerimi bi preprečili, da se trgovina z blagom, ki izvira iz krčenja in degradacije gozdov, preusmeri v druge regije sveta; poziva Komisijo, naj zagotovi, da podpora, ki jo EU namenja kmetijski, infrastrukturni, rudarski, mestni, predmestni in podeželski politiki v partnerskih državah, ne bo prispevala h krčenju in degradaciji gozdov; poziva Komisijo in države članice naj podprejo tehnični in finančni mehanizem EU, ki bi pospešil financiranje za podporo prizadevanjem partnerk za trajnostno uporabo, varstvo in obnovo gozdov, bolj trajnostno kmetijsko proizvodnjo brez krčenja gozdov in obravnavno rudarskih dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na gozdove, v okviru prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje;

72.

poziva, naj ima gozdarski sektor pomembno vlogo v prihodnjem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in naj se v celoti izkoristi potencial načrta za zunanje naložbe in regionalnih mehanizmov kombiniranega financiranja, s katerimi je treba spodbujati zasebno financiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (od naravne obnove do pogozdovanja in ogozditve), trajnostnega turizma in kmetijskega gozdarstva, ter pobude podjetij, da iz svojih dobavnih verig izključijo proizvode, ki povzročajo krčenje gozdov, z namenom doseganja ciljev trajnostnega razvoja;

73.

priporoča Komisiji in državam članicam, naj opredelijo učinkovite načine za izmenjavo inovativnih in trajnostnih vrst prakse in strokovnega znanja EU o krožnem gospodarstvu, trajnostnem biogospodarstvu, energiji iz obnovljivih virov, trajnostnem pametnem kmetijstvu in drugih pomembnih področjih z drugimi državami;

74.

od Komisije zahteva, da redno pripravlja poročila o trendih krčenja gozdov in izkoriščanja območij z visoko zalogo ogljika, kot so šotišča, v tretjih državah;

75.

spodbuja izvajanje podpornih ukrepov za povečanje kmetijske produktivnosti v ciljnih državah, da bi zmanjšali socialni in gospodarski pritisk, povezan s krčenjem gozdov in izkoriščanjem šotišč;

76.

podpira namero Komisije, da bi v ključnih mednarodnih forumih v imenu EU spodbujala sprejetje in izvajanje strogih zavez in predpisov za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter spodbujanje njihove obnove; meni, da mora biti EU drugim za zgled; poudarja, da je treba pri uporabi ukrepov za varstvo gozdov upoštevati nacionalno, regionalno in lokalno strokovno znanje in prakso; pozdravlja sklep Generalne skupščine OZN, da obdobje 2021–2030 razglasi za desetletje obnove ekosistemov; poudarja, da obnova ekosistemov v okviru desetletja OZN šteje za pomembno naravno rešitev pri doseganju številnih ciljev trajnostnega razvoja;

77.

poziva Komisijo in države članice, naj nadalje podpirajo ohranjanje gozdov z vzpostavitvijo, utrditvijo in učinkovitim upravljanjem mrež varstvenih območij, vključno z gozdnimi območji, kot je NaturAfrica 2030, zlasti v državah, ki so večje proizvajalke lesa; priznava, da to prispeva tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in se bo tako okrepil položaj EU na naslednji konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

78.

pozdravlja načrt Komisije za intenzivnejše mednarodno sodelovanje na področju politik in ukrepov za varstvo, obnovo in trajnostno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi in preprečevanje krčenja gozdov po svetu v najpomembnejših mednarodnih forumih; ugotavlja, da so obstoječa opredelitev gozdov in njihova kategorizacija ter drugi ustrezni pojmi in načela, povezani s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, ki jih uporabljajo ustrezne institucije, kot je FAO, strogo tehnični in ne odražajo v celoti raznolikosti gozdnih ekosistemov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za sodelovanje s temi mednarodnimi forumi, da bi med drugim poenotili uporabljene izraze, pojme in statistične podatke (na primer nedotaknjeni in stari gozdovi, plantaže, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje ali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov), in uskladili sprejete politike in ukrepe;

79.

poziva Komisijo, naj ponovno začne pogajanja za mednarodno pravno zavezujočo konvencijo o gozdovih, ki bo prispevala h gospodarjenju z gozdovi, njihovemu ohranjanju in trajnostnemu razvoju ter upoštevala njihove večkratne in dopolnilne funkcije in načine uporabe, vključno z ukrepi za pogozdovanje, ogozditev in ohranjanje gozdov; poudarja, da bi morali v tej konvenciji upoštevati družbene, gospodarske, ekološke, kulturne in duhovne potrebe sedanjih in prihodnjih generacij ter priznavati ključno vlogo vseh vrst gozdov pri ohranjanju ekoloških procesov in ravnotežja ter podpiranju identitete, kulture in pravic domorodnih ljudstev, njihovih skupnosti ter drugih skupnosti in prebivalcev gozdov;

80.

poziva Komisijo in države članice, naj v razvojne politike ter v vse naložbene in podporne programe za države proizvajalke dosledno vključujejo določbe o krčenju in degradaciji gozdov ter degradaciji drugih naravnih ekosistemov, izgubi biotske raznovrstnosti in kršitvah človekovih pravic ter naj razmislijo to tem, da bi naložbe in podporo pogojevali s spoštovanjem teh elementov;

81.

priznava pomen mednarodnih okvirov, kot so prostovoljne smernice Organizacije za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov (VGGT), pri zagotavljanju pravne jasnosti in mednarodno sprejetih standardov dobre prakse za odgovorno upravljanje zemljiških posesti; poziva Komisijo, naj podpre širjenje in uporabo smernic VGGT na svetovni, regionalni in državni ravni; poudarja, da je za zagotovitev skladnosti s temi smernicami potrebno učinkovito neodvisno spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznimi mehanizmi za reševanje sporov in pritožbenimi mehanizmi;

82.

poziva, naj se okrepi sodelovanje med EU in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), da bi lažje reševali vse večji problem krčenja gozdov in širjenja puščav v teh državah, in sicer z oblikovanjem akcijskih načrtov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja z upoštevanjem vzrokov za krčenje gozdov, ki imajo izvor v sektorju in zunaj njega, in se zaveda, da je tropski les pomemben za gospodarstvo držav AKP, ki imajo gozdove za proizvodnjo lesa;

83.

poziva EU in njene države članice, naj v skladu z načelom o skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije poskrbijo za enovitost politik;

84.

priznava in podpira sklepe FAO, po katerih je je trajnostna raba tal na svetovni ravni pomembna v boju proti revščini;

85.

poudarja, da gozdovi pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti, možnostim preživljanja in prehrani v državah v razvoju in so pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti; želi spomniti, da bi moralo biti napredovanje proti trajnostnemu kmetijstvu, prehranski varnosti in trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi hkrati v osrčju Agende 2030;

86.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sodba Sodišča z dne 17. aprila 2018, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-441/17, ECLI:EU:C:2018:255.

(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.

(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

(5) UL C 433, 23.12.2019, str. 50.

(6) UL C 298, 23.8.2018, str. 2.

(7) Cilj 15.2: Do leta 2020 spodbujati trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter bistveno povečati ogozditev in pogozdovanje po svetu.

(8) Cilj 5: Do leta 2020 vsaj za polovico upočasniti stopnjo izgube vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje.

(9) https://www.globalwitness.org/en/campaigns/forests/why-eu-action-tackle-deforestation-should-not-let-finance-hook/

(10) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(11) Donato, D. et al., „Mangroves among the most carbon-rich forests in the tropics“ (Mangrove med tropskimi gozdovi, ki so najbogatejši z ogljikom), Nature Geoscience, April 2011.

(12) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(13) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(14) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (UL L 133, 21.5.2019, str. 1).

(15) Doyle, A. in Roche, A. Nineteen nations say they’ll use more bioenergy to slow climate change (Devetnajst držav pravi, da bodo uporabile več bioenergije za upočasnitev podnebnih sprememb). Reuters,16 November 2017, http://www.reuters.com/article/us-climatechange-accord-biofuels/nineteen-nations-say-theyll-use-more-bioenergy-to-slow-climate-change-idUSKBN1DG2DO.

(16) http://www.fao.org/food-loss-and-food-waste/en/

(17) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (UL L 347, 30.12.2005, str. 1).

(19) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/24

P9_TA(2020)0213

Varnostno sodelovanje med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu (2020/2002(INI))

(2021/C 385/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 41, 42, 43, 44, 45 in 46,

—	ob upoštevanju poročila OECD ter Kluba držav Sahela in zahodne Afrike z naslovom The Geography of Conflict in North and West Africa (Geografija konflikta v severni in zahodni Afriki) z dne 14. februarja 2020,

—	ob upoštevanju poročila Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu z naslovom Trends in World Military Expenditure, 2019 (Gibanje svetovnih vojaških izdatkov v letu 2019) iz aprila 2020,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

—	ob upoštevanju skupne deklaracije članov Evropskega sveta in držav članic skupine G5 Sahel z dne 28. aprila 2020,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/253 z dne 25. februarja 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2018/906 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sahel (1),

—	ob upoštevanju skupne deklaracije voditeljev držav članic skupine držav G5 Sahel in predsednika Francoske republike, sprejete na vrhu 13. januarja 2020 v Pauu v Franciji (deklaracija iz Paua),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o regionalnem akcijskem načrtu za Sahel za obdobje 2015–2020, z dne 16. marca 2015 o akcijskem načrtu EU za Gvinejski zaliv za obdobje 2015–2020 in z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu/Rdečem morju,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325/1820 in resolucij, ki so ji sledile,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o strategiji EU za Afriški rog (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o Somaliji (4),

—	ob upoštevanju strategije za razvoj in varnost skupine držav G5 Sahel iz septembra 2016, okvira za celostne prednostne ukrepe iz februarja 2020, zavezništva za Sahel in partnerstva za stabilnost in varnost v Sahelu,

—

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom Koncept EU za podporo EVOP na področju reforme varnostnega sektorja z dne 13. oktobra 2005, sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom Koncept za podporo Evropske skupnosti na področju reforme varnostnega sektorja (COM(2006)0253), skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 5. julija 2016 z naslovom Elementi strateškega okvira na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja (JOIN(2016)0031) ter sklepov Sveta o strateškem okviru na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja z dne 14. novembra 2016,

—	ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja, zlasti cilja št. 16, ki spodbuja miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: uredba o konfliktnih mineralih) (5),

—	ob upoštevanju strateškega okvira za Afriški rog z dne 14. novembra 2011 in regionalnega akcijskega načrta EU za Afriški rog za obdobje 2015–2020 z dne 26. oktobra 2015,

—	ob upoštevanju poziva generalnega sekretarja OZN k svetovnemu premirju zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19),

—	ob upoštevanju strategije EU za Gvinejski zaliv z dne 17. marca 2014,

—	ob upoštevanju strategije EU za varnost in razvoj Sahela z dne 21. marca 2011, ki sta jo na poziv Sveta predstavili visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija,

—	ob upoštevanju letnih skupnih posvetovalnih sestankov mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije ter Političnega in varnostnega odbora Evropske unije,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta za okrepitev podpore EU s skupno varnostno in obrambno politiko za delovanje mirovnih sil OZN z dne 14. junija 2012 in dokumenta z naslovom Krepitev strateškega partnerstva OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje: prednostna področja za obdobje 2015–2018 z dne 27. marca 2015,

—	ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, sprejete na 2. vrhu EU-Afrika 8. in 9. decembra 2007 v Lizboni in časovnega načrta te strategije za obdobje 2014–2017, sprejetega na 4. vrhu EU-Afrika 2. in 3. aprila 2014 v Bruslju,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3 z dne 25. maja 2011 z naslovom Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah, ki so bile prizadete v konfliktih,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti (6),

—	ob upoštevanju strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018 ter njegovega akcijskega načrta za obdobje 2019–2024 z dne 5. julija 2019,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o vlogi skupne varnostne in obrambne politike v primeru podnebno pogojenih kriz in naravnih nesreč (7),

—	ob upoštevanju poročil Programa Združenih narodov za okolje iz let 2011 in 2012 z naslovom Livelihood security: Climate Change, Migration and Conflict in the Sahel (Varnost sredstev za preživljanje: podnebne spremembe, konflikti in migracije v Sahelu),

—	ob upoštevanju koncepta Sveta o okrepitvi zmogljivosti EU za mediacijo in dialog z dne 10. novembra 2009,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o gradnji zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo (8),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (9) in o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (10),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (COM(2016)0447),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0129/2020),

ker bosta razvoj in trajnostni mir dosežena samo z odpravljanjem temeljnih vzrokov revščine in lakote; ker je varnost eden temeljnih pogojev za razvoj; ker je človekova varnost eden temeljnih pogojev za trajen mir in stabilnost; ker je trdna povezanost varnostnega, razvojnega in humanitarnega posredovanja bistvena za trajnostni razvoj območij Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga; ker brez razvoja in izkoreninjenja revščine ne bo trajnostnega miru; ker se varnost na območjih Sahela in Sahare ter Afriškega roga postopoma poslabšuje, Evropska unija pa se ne zmore ustrezno odzvati na krize, kar je zlasti posledica omejenih pooblastil in delovanja;

ker je južno strateško okolje EU nestabilno; ker se sooča s številnimi izzivi, zlasti z oboroženimi spopadi na južni meji evropske celine in džihadističnim terorizmom; ker nestabilnost v tej regiji neposredno vpliva na varnost Evrope in njenih državljanov ter na stabilnost na zunanjih evropskih mejah;

C.	ker morata biti varnost in stabilnost Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga strateška cilja sodelovanja EU z vladami južnega sosedstva;

D.	ker so mandati misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) celoviti in med drugim namenjeni spodbujanju reforme varnostnega sektorja, napredku pri reformi pravosodja, okrepitvi vojaškega in policijskega usposabljanja ter napredku pri nadzoru;

E.	ker je Evropska unija kot vodilna partnerica zavezana varnosti in razvoju območja Sahela s celostnim pristopom, osredotočenim na politični in diplomatski dialog ter razvojno in humanitarno podporo;

F.	ker je treba upoštevati pobudo za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki je v letu 2017 privedla do revizije instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, kar je omogočilo financiranje usposabljanj in oskrbo oboroženih sil tretjih držav z nesmrtonosno opremo;

G.	ker morajo države članice zagotoviti osebje, ki je potrebno za misije, primanjkljaj, ki je zaradi pandemije COVID-19 še večji, pa pomeni, da se število osebja EU na teh misijah zmanjšuje iz zdravstvenih razlogov;

ker se številne države v Afriki, vse od Atlantskega oceana na zahodu pa do Rdečega morja in Indijskega oceana na vzhodu, spopadajo z izzivi, kot je destabilizacija tradicionalnega kmetijsko-pašnega gospodarstva zaradi podnebnih sprememb, izkoriščanje naravnih virov s strani zunanjih akterjev, neustrezna prehranska varnost, pomanjkanje osnovnih socialnih storitev, neustrezni kmetijski modeli, rast prebivalstva in pritisk na naravne in okoljske vire, kot je krčenje gozdov; ker je pojavljanje novih oblik mafijskega gospodarstva, vključno s trgovino z ljudmi in migranti ter nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, tihotapljenjem kulturnih artefaktov in prostoživečih živali ter nenadzorovanim izvozom zlata in mineralov še en velik izziv, ki skupaj z institucionalno šibkostjo in pomanjkljivo preglednostjo, slabim upravljanjem, vedno večjimi neenakostmi, pomanjkanjem zaupanja v vlade in korupcijo uprave ustvarja hibridizacijo med oboroženimi skupinami, tihotapci in tradicionalnimi konflikti znotraj skupnosti in regij, pri čemer se pojavlja nesprejemljiv džihadistični verski ekstremizem kot lažen odgovor za zadevne družbe, z njim pa širjenje radikalizacije;

ker se varnostni izzivi, nasilni konflikti in politično nasilje v različnih afriških regijah, državah in pokrajinah razlikujejo; ker na območjih Sahela in Afriškega roga oborožene islamistične skupine in teroristi, v manjši meri pa tudi varnostne sile, različne kriminalne združbe in milice, povzročajo številne žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom; ker je stanje v večini od 19 držav zahodne Afrike zelo drugačno, saj v nekaterih državah vladata trajna stabilnost in varnost, druge pa se soočajo s političnim nasiljem ali etničnimi konflikti;

J.	ker je bilo lani s temi skupinami povezanih 3 471 prijavljenih nasilnih dogodkov; ker se je tudi število prijavljenih smrtnih žrtev zaradi dejavnosti afriških militantnih islamističnih skupin lani povečalo za 7 % in po ocenah znašalo 10 460 smrtnih primerov;

ker so teroristične dejavnosti večinoma zgoščene na petih glavnih območjih, ki vključujejo Somalijo, Čadsko kotlino in Sahel, z manjšimi, vendar stalnimi grožnjami pa tudi severno Afriko in zahodno obalo Indijskega oceana; ker se je število nasilnih ekstremističnih dejavnosti v Sahelu leta 2019 povečalo hitreje kot v drugih regijah; ker ima vsako območje svojo dinamiko in je zanj potreben edinstven regionalni pristop;

ker so voditelji EU in skupine držav G5 Sahel izrazili globoko zaskrbljenost zaradi rasti terorizma ter slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer na območju Sahela; ker se zaradi terorizma povečuje pritisk na skupino držav G5 Sahel in njihovo sosedstvo; ker terorizem zaostruje lokalne politične, etične in verske napetosti, podžigajo pa ga kriminalne in fundamentalistične združbe, socialno-ekonomske stiske, slabo upravljanje ter v nekaterih primerih tudi varnostne in obrambne sile;

M.	ker teroristični napadi, usmerjeni proti civilnemu prebivalstvu, institucijam in predstavnikom držav, varnostnim in obrambnim silam ter na infrastrukturo, ogrožajo socialno kohezijo in ker teroristične skupine v ta namen izrabljajo tudi obstoječe lokalne konflikte;

N.	ker vsi ti izzivi zelo vplivajo na stabilnost in mir lokalnih skupnosti in tradicionalne ureditve, ki temelji na kompromisih in moralni avtoriteti starešin in tradicionalnih voditeljev, ki jih nadomešča prevlada oboroženih skupin tihotapcev in teroristov;

O.	ker je bistveno ustvariti varnostne pogoje, potrebne za ponovno vzpostavitev osnovnih državnih struktur, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, v katerih se prebivalci verjetno počutijo najbolj spregledane;

P.	ker so tarče terorističnih in zločinskih napadov običajno civilno prebivalstvo, predstavniki države, varnostne in obrambne sile ter socialno-ekonomska infrastruktura, kar ogroža kohezijo in vključenost družbe in skupnosti;

ker je Sahel ena od najbolj prizadetih regij zaradi širjenja nedovoljenega osebnega orožja in ker to neevidentirano in pretežno nezakonito posedovano orožje ogroža varnost skupnosti, poleg tega pa ga uporabljajo nevarne čezmejne kriminalne mreže, ki so vpletene v različne oblike trgovine z orožjem in ljudmi ter nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami;

ker iz novih podatkov Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu izhaja naslednje:

(a)	skupni vojaški odhodki držav v Afriki so se v letu 2019 povečali za 1,5 % na približno 41,2 milijarde USD, kar je prvo povečanje porabe v tej regiji v zadnjih petih letih;

(b)	Afrika je 49 % svoje vojaške opreme uvozila iz Rusije, 14 % iz ZDA in 13 % s Kitajske; ker je Kitajska 20 % svojega orožja, prodanega na svetovni ravni, izvozila v Afriko;

S.	ker vojaški vpliv Rusije v Afriki sestavljajo prodaja orožja, napotitve najemniških vojakov in političnih svetovalcev, varnostni sporazumi in programi usposabljanja za nestabilne države;

ker se iz zahodnoafriških držav prek Združenih arabskih emiratov (ZAE) na Bližnjem vzhodu vsako leto pretihotapi zlato, vredno več milijard dolarjev; ker po navedbah OZN somalijska ekstremistična skupina Al Šabab ustvarja prihodke v vrednosti več milijonov dolarjev z izvozom oglja v Iran in nato v ZAE, s čimer krši sankcije OZN;

ker revščina, neizobraženost, brezposelnost, konflikti, krize in negotovost skupaj z drugimi dejavniki, kot so propadle države, slabo upravljanje in korupcija, zlasti vplivajo na mlade in na priložnosti, ki so jih deležni, zaradi česar jih mnogo pobegne in zapusti svoje domove in družine ter se napotijo v varnejše regije ali na druge celine, s čimer tvegajo svoja življenja;

V.	ker se bodo zgoraj omenjeni izzivi še poslabšali zaradi pandemije COVID-19 in vse hujših učinkov podnebnih sprememb; ker je Komisija napovedala dodatnih 194 milijonov EUR za podporo varnosti, stabilnosti in odpornosti v Sahelu;

W.	ker grožnja militantnih islamističnih skupin v Afriki ni enotna, ampak jo sestavljajo dejavnosti nenehno spreminjajočih se kombinacij več kot dvajsetih skupin, ki so aktivne v štirinajstih državah;

ker je Evropska unija izvedla tri vojaške misije in operacije SVOP za usposabljanje in svetovanje oboroženim silam Somalije (misija EU za usposabljanje (EUTM) Somalia – 2010), Malija (EUTM Mali – 2013) in Srednjeafriške republike (EUTM CAR – 2016), eno pomorsko vojaško operacijo (operacija pomorske sile EU (NAVFOR) ATALANTA – 2009) in tri civilne misije za usposabljanje in svetovanje notranjim varnostnim silam Malija (misija EU za krepitev zmogljivosti (EUCAP) Sahel Mali – 2012), Nigra (EUCAP Sahel Niger – 2014) in Somalije (EUCAP Somalija – 2014), projekt GAR-SI Sahel ter pripravila svetovalno misijo (EUAM) v Srednjeafriški republiki, ki jo bo kmalu začela izvajati;

ker številna vojaška oporišča posameznih držav, kot so Francija in Združene države Amerike, lokalnim partnerjem nudijo pomoč pri varnosti, izvajajo protiteroristične naloge in druge operacije; ker so ta, poleg političnih rešitev, prizadevanj za konsolidacijo države in razvojnih pobud, bistvena za to, da se porazijo teroristične skupine in se prispeva k izgradnji regionalne stabilnosti;

Z.	ker je treba stalno pritiskati na teroriste, da se prepreči širitev te grožnje v druge regije in na druge celine, vključno z Evropo;

AA.	ker so afriške varnostne institucije v preteklem desetletju na mirovne operacije v Afriki poslale več deset tisoč ljudi, s čimer so izkazale resnično voljo, da bi prispevale k upravljanju varnosti na svoji celini;

AB.	ker EU podpira tudi operacionalizacijo skupnih sil držav G5 Sahel, ključnega protiterorističnega instrumenta, ki je bistven za boj proti terorizmu, džihadističnim dejavnostim in varnostnim grožnjam ter za izboljšanje varnosti v regiji;

AC.

ker se nadaljnja operacionalizacija ključnih varnostnih akterjev v regiji, kot so Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), vzhodnoafriške sile v pripravljenosti (EASF) in afriške sile v pripravljenosti Afriške unije, prekriva z interesom EU za pomoč državam v težavah, da bi njihovim državljanom zagotovili mir in blaginjo;

AD.	ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med državami na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu nepogrešljivi za ohranjanje in krepitev stabilnosti v teh regijah;

AE.	ker Afriška unija ostaja ključna partnerica za prizadevanja EU za mir in stabilnost;

AF.	ker je Afriška unija na svojem letnem vrhu februarja 2020 napovedala načrt, da bo v Sahel poslala 3 000 vojakov za podporo državam G5 Sahel v boju proti oboroženim skupinam;

AG.	ker EU od leta 2017 izvaja proces regionalizacije svojih misij SVOP, ki je poleg okrepitve sodelovanja z državami G5 Sahel namenjen boljšemu prepoznavanju in zapiranju vrzeli v čezmejnem sodelovanju v regijah;

AH.

ker sta bili po letih posebnega usposabljanja trajnost in učinkovitost zgoraj navedenih misij EU in OZN ogroženi zaradi omejitev njihovega mandata, programov usposabljanja, načrtov trajnosti in lokalne odgovornosti ter dejstva, da ne morejo zagotoviti potrebne opreme enotam, ki se usposabljajo, ali lokalnim obrambnim silam, kar vključuje orožje, strelivo in vozila; ker je treba pregledati mandate in namen misij EU, da se pripravi analiza pridobljenih izkušenj, ki bi se morala uporabiti za prilagoditev obstoječih in prihodnjih misij;

AI.

ker bi moralo vsakršno usposabljanje, financiranje ali opremljanje varnostnih sil v tretjih državah spoštovati evropske temeljne vrednote in prispevati k vzpostavitvi zanesljivega varnostnega sektorja, katerega cilj je predvsem zagotavljanje varnostnih koristi vsem lokalnim prebivalcem ob spoštovanju pravne države in zlasti mednarodnega prava človekovih pravic;

AJ.

ker te omejitve in odsotnost celostne in strateške prisotnosti Evropske unije vplivajo na verodostojnost zunanjega delovanja Unije, medtem ko drugi globalni akterji krepijo svoje ukrepe, pošiljajo najemniške vojake in gradijo lastne vojaške objekte ter so povečali dobavo orožja in streliva državam v regiji, ne glede na upravljanje, to pa počnejo predvsem v korist popolnoma dvostranskih interesov;

AK.

ker je kitajska komunistična partija leta 2017 na nacionalnem partijskem kongresu formalno sprejela pobudo En pas, ena pot z napovedano naložbo do 8 bilijonov USD v obsežno mrežo prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki bo povezala Evropo, Afriko in Azijo; ker je Kitajska pomemben deležnik v afriškem gospodarstvu z znatnim vplivom na številne zadeve na tej celini;

AL.	ker je ZAE v zadnjem desetletju postopoma povečal svojo prisotnost v Afriškem rogu, tako da je z razvojnimi in humanitarnimi projekti okrepil svoj geostrateški pomen, zlasti v Adenskem zalivu; ker je Somalija pozvala Varnostni svet OZN, naj ukrepa proti gradnji vojaškega oporišča ZAE v Somalilandu;

AM.	ker Turčija več let vzpostavlja zaupanje v Afriškem rogu, ker želi povečati svoj vpliv, zlasti v regiji Rdečega morja; ker turške družbe še vedno upravljajo glavno pristanišče in letališče v Mogadišu in celo zagotavljajo vojaško usposabljanje za vojake somalijske vlade;

AN.

ker je mornarica kitajske ljudske osvobodilne vojske v Džibutiju vzpostavila svoje prvo čezmorsko vojaško oporišče, džibutski dolg Kitajski pa znaša več kot 70 % bruto domačega proizvoda; ker posojila v okviru pobude En pas, ena pot ranljive države v razvoju ujamejo v dolžniško past, tako da izčrpavajo vladne rezerve, več rodovom davkoplačevalcev pa naložijo velikanske dolgove;

AO.

ker niti somalijska ali malijska vojska niti vojski Burkina Fasa ali Srednjeafriške republike nimajo učinkovitega odziva in se s težavo borijo proti džihadistom in oboroženim skupinam ter zadržanjem in zavarovanjem ozemlja s pomočjo prijateljskih mednarodnih sil, kar pomeni, da se lokalno prebivalstvo počuti zapuščeno in se boji, da bi jih džihadisti ali oborožene skupine obtožili sodelovanja z vlado, ko se bodo vrnili in ponovno zasedli območje, s katerega so bili izgnani;

AP.	ker se je piratstvo ob obalah vzhodne in zahodne Afrike močno zmanjšalo zaradi prizadevanj EU in zveze NATO za mednarodno pomorsko varnost, ki so precedens za evropsko, afriško in čezatlantsko varnostno sodelovanje;

AQ.

ker se po več letih sodelovanja v zgoraj omenjenih civilnih in vojaških misijah splošno stanje ni znatno izboljšalo in se zdaj zdi, da se kljub prizadevanjem še poslabšuje; ker so zaradi tega še vedno prisotni številni stari in novi izzivi in je zato treba uvesti celovito strategijo s posebno osredotočenostjo na regije, v katerih so ranljivosti in napetosti največje, da bi dosegli končni cilj regionalne stabilnosti in prenosa odgovornosti za varnost v roke Afričanov; ker se bo ta strategija odzvala na nujne potrebe ter velika pričakovanja tako akterjev na terenu kot lokalnega prebivalstva in bi morala obravnavati temeljne vzroke krize;

AR.

ker je vprašanje financiranja misij in operacij v okviru SVOP ključnega pomena za trajnost te politike in ker Evropski razvojni sklad prek mirovne pomoči za Afriko, v prihodnje pa tudi prek evropskega mirovnega instrumenta, zagotavlja podporo Afriški uniji in med drugim financira operativne stroške vojaških mirovnih operacij v Afriki, zlasti misije AMISOM v Somaliji; ker bo evropski mirovni instrument nadomestil mehanizem Athena za financiranje skupnih stroškov vojaških operacij SVOP, mirovna pomoč za Afriko pa bo novo orodje EU za prožnejše vzpostavljanje vojaških operacij in znatno okrepila možnosti za varnostno pomoč partnerjem; ker bo končni učinek evropskega mirovnega instrumenta kot instrumenta za trajnostno obravnavo nasilnih konfliktov in neustrezne varnosti odvisen od obsega, v katerem ga bodo dopolnjevali potrebni zaščitni ukrepi in sistemi spremljanja, da se preprečijo morebitne zlorabe zagotovljene pomoči ter zagotovi ustrezno upoštevanje vprašanj odgovornosti, človekovih pravic in spoštovanja humanitarnega prava; ker bi bilo treba področje uporabe prihodnjega evropskega mirovnega instrumenta, ki naj bi leta 2021 nadomestil mirovno pomoč za Afriko, razširiti na partnerske države in omogočiti dobavo vojaške opreme;

AS.

ker je nujno, da EU podpira svoje partnerje na območjih Sahela in Sahare ter Afriškega roga, ki se soočajo s večjimi izzivi v svojem boju proti oboroženim terorističnim skupinam, vključno z džihadisti; ker se lahko Evropska unija ustrezno odzove, tako da zadevnim državam v regiji zagotovi potrebno pomoč, vključno z orožjem in strelivom, prek evropskega mirovnega instrumenta; ker bi bilo treba ta instrument nemudoma potrditi, da bi omogočili potrebno vojaško pomoč;

AT.

ker temperature v Sahelu naraščajo 1,5-krat hitreje kot v drugih delih sveta in ker je po podatkih Organizacije združenih narodov približno 80 % kmetijskih zemljišč v Sahelu degradiranih, obenem pa je približno 50 milijonov ljudi, ki so odvisni od živinoreje, v sporu zaradi zemljišč; ker po mnenju Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) zaradi takšnega stanja prebivalstvo nima zagotovljene ustrezne prehranske varnosti in se sooča s težkimi odločitvami;

AU.	ker so učinki podnebnih sprememb dejavnik tveganja za destabilizacijo, nasilje in konflikte;

AV.	ker je po podatkih Unicefa porast nasilnih napadov na šole, umorov, ugrabitev, pretepanj in groženj s smrtjo, usmerjenih proti učiteljem in učencem, privedel do zaprtja več kot 9 000 šol v srednji in zahodni Afriki, zato je skoraj dva milijona otrok ostalo brez ustrezne izobrazbe;

AW.	ker je EU še vedno resno zaskrbljena zaradi povečanega števila otrok, ki jih ekstremistične skupine novačijo kot otroke vojake;

AX.

ker je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) poročal o zaskrbljujočih novih trendih glede nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami v regiji, ki negativno vplivajo na upravljanje, varnost, gospodarsko rast in javno zdravje; ker je po navedbah urada 87 % vseh farmacevtskih opiatov zaseženih po svetu izhaja iz zahodne, srednje in severne Afrike in ker UNODC izpostavlja tesno povezavo med nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in financiranjem oboroženih skupin;

AY.	ker je v strateškem pristopu EU k vprašanju žensk, miru in varnosti poudarjena potreba po vključevanju vidika spola v vsa področja in dejavnosti v zvezi z mirom in varnostjo, da se zagotovi učinkovitost politik EU;

AZ.	ker napadi ekstremističnih skupin in zaostrovanje nasilja med skupnostmi zaradi virov vplivajo na dostop do izobraževanja in zdravstva, najbolj izpostavljene različnim vrstam telesne in spolne zlorabe pa so številne deklice;

BA.	ker bi morala Evropska unija zaradi vedno večje prisotnosti tujih sil še bolj strateško povečati svojo gospodarsko prisotnost;

BB.	ker je komisar za sosedsko politiko in širitev predlagal, naj se iz obstoječih programov prerazporedi, pospeši in prednostno obravnava 3,25 milijarde EUR za odziv na potrebe v Afriki, povezane s koronavirusom, vključno z 2,06 milijarde EUR za podsaharsko Afriko;

BC.	ker morala EU poglobiti sodelovanje z državnimi parlamenti, med drugim odbori za varnost in obrambo, da bi izboljšala ključne funkcije nadzora nad državnimi in zunanjimi varnostnimi operacijami;

Ukrepi Evropske unije in držav članic

meni, da morajo Komisija, Svet in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko usklajevati razvojne, humanitarne in varnostne strategije, pri katerih sodelujejo v sklopu celovite strategije, ki vodi do samostojne odgovornosti Afrike za varnostne in obrambne zadeve; meni, da so Afriška unija in afriške države iz regije ključne partnerice, s katerimi EU pomembno sodeluje, da bi skupaj dosegle trajnostni razvoj in človekovo varnost; podpira načrt Afriške unije glede napotitve 3 000 vojakov v podporo skupine G5 Sahel; je prepričan, da morajo EU in njene države članice okrepiti zmogljivosti partnerjev ter pregledati varnostno in obrambno sodelovanje na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga, tudi z zagotavljanjem vojaške opreme ob spoštovanju načela neškodovanja;

opozarja, da je boj proti terorizmu odvisen zlasti od sposobnosti zadevnih držav, da vzdržujejo trdne in zanesljive institucije, dobro vzpostavljene osnovne storitve, vključno z notranjimi varnostnimi zmogljivostmi, in pravosodni sistem, v katerega lahko državljani zaupajo, zlasti na področju kazenskih zadev; meni, da se morajo z varnostno strategijo za območja Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga obravnavajo predvsem temeljni vzroki konfliktov v tej regiji, saj je izkoreninjenje revščine ključno za trajnostni mir;

poziva k spodbujanju obnovljenih odnosov med EU in afriško celino, temelječih na solidarnosti, vzajemnem spoštovanju in vzajemni koristi, vedno v skladu z načeli spoštovanja mednarodnega prava, nacionalne suverenosti in enakosti med stranmi;

meni, da bi moral podpredsednik/visoki predstavnik pod okriljem Sveta v skladu s členom 43(2) PEU usklajevati vse misije, operacije in projekte EU s področja SZVP, skupna podporna koordinacijska celica pa bi morala zagotavljati več svetovanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku ter imeti poudarjeno usklajevalno vlogo in predlagati centralizirano središče za civilno-vojaško doktrino, ki bi okrepilo zmogljivosti za vojaško načrtovanje in izvajanje operacij ter misije in projekte za zmogljivosti za civilno načrtovanje in izvajanje operacij;

je prepričan, da bi morala EU v največji možni meri vlagati v procese, namenjene preprečevanju konfliktov z uvedbo številnih zelo konkretnih procesov in projektov mediacije, dialoga in sprave vzporedno z drugimi varnostnimi ukrepi; poudarja, da je treba ubrati tudi pristope, ki niso osredotočeni na državo in so namenjeni spodbujanju stabilnosti in varnosti, zlasti kar zadeva napetosti med skupnostmi; je trdno prepričan, da bo srednje- in dolgoročno učinkovita le varnostna pomoč, ki v ospredje postavlja človekovo varnost;

poudarja, da je nujno treba okrepiti misije in operacije SVOP ter splošno strateško načrtovanje in komunikacijsko politiko EU, da bi povečali prepoznavnost ukrepov EU;

pozdravlja vsestransko delovanje EU v Sahelu, zahodni Afriki in Afriškem rogu ter ceni prispevek misij in operacij SVOP k miru, varnosti in mednarodni stabilnosti; vendar poudarja, da je treba finančna in upravna pravila ter procese sprejemanja političnih odločitev prilagoditi za hitrejše in učinkovitejše odzivanje na krize;

ponovno poziva k beli knjigi o evropski obrambi, v kateri bodo zasnovani in začrtani zelo natančni scenariji za morebitna vojaška posredovanja EU in njihove temeljne doktrine v skladu z vojaškimi nalogami iz člena 43(1) PEU;

izraža pohvalo osebju misij EU, ki se je kljub zelo zahtevnim pogojem izredno izkazalo ter pokazalo predanost in strokovnost;

10.

poudarja, da je treba zaradi hudega in obsežnega poslabšanja varnostnih razmer v regiji ter za zapolnitev vrzeli v misijah in projektih EU okrepiti gradnjo zmogljivosti partnerjev v varnostnem sektorju, da bi se ustrezneje odzvali na velike izzive in resne varnostne razmere v regiji, tudi s podpiranjem tretjih držav v boju proti terorizmu na njihovih ozemljih;

11.

podpira skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. aprila 2015 z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz (11);

12.

pozdravlja predlog Komisije in potekajoča medinstitucionalna pogajanja, namenjena sprejetju uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki bo obsegal vse naloge sedanjega instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru;

13.

pozdravlja predlog podpredsednika/visokega predstavnika, ob podpori Komisije, naj se v okviru SVOP Unije vzpostavi evropski mirovni instrument za financiranje vojaškega in obrambnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno z opremo s skupnega seznama vojaškega blaga EU, ki bo zapolnil veliko vrzel v podpori EU in skupaj z NDICI omogočil, da se EU hitreje in učinkoviteje odziva na varnostne izzive, ter poziva k njihovemu hitremu sprejetju; želi spomniti, da je cilj evropskega mirovnega instrumenta vključiti mirovno pomoč za Afriko in uvesti element gradnje zmogljivosti, ki bi omogočal zagotavljanje vojaške opreme, tudi orožja in streliva, partnerskim državam, ob polnem spoštovanju skupnega stališča, človekovih pravic in humanitarnega prava in z učinkovitimi določbami glede preglednosti, kot je navedeno v njegovem priporočilu z dne 28. marca 2019 o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, da se zagotovi, da nobena vojaška oprema ne bo prišla v roke prejemnikom, ki so krivi zlorab, grozodejstev in drugega škodovanja civilnemu prebivalstvu; ugotavlja, da države članice od junija 2018 pripravljajo sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, ki naj bi bil uveden najpozneje do januarja 2021; v zvezi s tem in ob upoštevanju trenutnih razmer v Afriki poziva Svet, naj ta predlog brez odlašanja odobri in sprejme potrebni sklep o vzpostavitvi tega novega instrumenta za podporo vojaškim zmogljivostim afriških oboroženih sil, ter:

(a)	naj bo proračun tega instrumenta dovolj obsežen, da bo mogoče z njim učinkovito obravnavati aktualne izzive v zvezi z usposabljanjem, operacijami, misijami, projekti in vojaško opremo, vključno z orožjem, strelivom in prevozom;

(b)	naj se zagotovi, da bo evropski mirovni instrument presegel trenutne omejitve v okviru mirovne pomoči za Afriko in proračuna Unije pri nabavi orožja in streliva;

(c)	poziva, naj se za upravne odhodke, ki izhajajo iz tega sklepa Sveta, tudi za osebje, zagotovi financiranje iz proračuna EU;

(d)	poziva Svet, naj za operativne stroške izvajanja sklepa, vključno z opremo in usposabljanjem, bremeni države članice;

(e)	je seznanjen, da bi se lahko države članice, ki ne sodelujejo pri financiranju specifičnega ukrepa ali njegovega dela, vzdržale glasovanja v Svetu;

(f)	poziva, naj se v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) ustanovi nov namenski oddelek za upravljanje tega novega instrumenta, ki bo nadziral dobavo in uporabo opreme in usposabljanja, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in ukrepi za zmanjšanje tveganja;

(g)	meni, da bi morali dobavo in uporabo takšne opreme in usposabljanja spremljati strokovnjaki, ki jih v ta oddelek napotijo države članice, za obveščanje podpredsednika/visokega predstavnika, ter nadzirati Parlament in revidirati Evropsko računsko sodišče;

14.

meni, da je trajnost, učinkovitost in prepoznavnost civilnih in vojaških misij EU v Afriki kljub visoki ravni predanosti in strokovnosti njihovega osebja posebej oviralo pomanjkanje lokalne odgovornosti, načrtov trajnosti in osnovne opreme v prizadetih državah, pa tudi njihova zmožnost okrepiti zmogljivosti partnerjev;

15.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bo preučila uporaba vseh instrumentov financiranja, da bi obravnavali temeljne vzroke konfliktov ter podprli razvoj varnostnih zmogljivosti v prizadetih afriških državah, kakor je določeno v členih 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in kakor terjajo zelo resne varnostne krize na območju Sahela in Sahare ter vzhodne Afrike;

16.

pozdravlja predlog o okrepitvi načela partnerstva v odnosih med Afriko in EU v skupnem sporočilu z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004); poziva Komisijo, zlasti podpredsednika/visokega predstavnika, naj uvede posebej prilagojena dvostranska partnerstva za preobrazbo na različnih področjih, s poudarkom na varnosti in obrambi; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj državam, ki so na področju utrjevanja demokracije in človekove varnosti napredovale, izkaže spoštovanje in jih povabi, naj se pridružijo dvostranskim partnerstvom po načelu „več za več“; poleg dvostranskih partnerstev ga poziva, naj prispeva k utrjevanju varnostnih funkcij podregionalnih organizacij, kot so ECOWAS, Vzhodnoafriška skupnost (EAC) in Južnoafriška razvojna skupnost (SADC);

17.

priporoča, naj EU razmisli o tem, da bi v okviru mirovnih operacij na območju Sahela in Sahare prispevala k operativnim in logističnim stroškom operacij proti terorizmu, ki jih izvajajo nacionalne oborožene sile Mavretanije, Malija, Burkina Fasa, Nigra in Čada, pri čemer naj k financiranju pristopi podobno kot k financiranju skupnih sil držav G5 Sahel in misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM), in ugotavlja, da bi bil evropski mirovni instrument primeren instrument za to;

18.

spodbuja razpravo o tem, ali je primerno – ko gre za veljavne programe usposabljanja – za nabavo vojaške opreme, tudi orožja, uporabiti ista sredstva kot za napotitev in usposabljanje skupnih sil držav G5 Sahel, vključno s finančno podporo, če je potrebna;

19.

priporoča, naj bo vsakršno financiranje vzpostavljanja zmogljivosti v afriških državah pogojeno s tem, da država prejemnica predloži skupno dogovorjen načrt podpore, ki vključuje usposabljanje o reformi varnostnega sektorja, človekovih pravicah, mednarodnem humanitarnem pravu in pravni državi, z razumnimi roki in uresničevanjem ob spremljanju EU ter možnostjo naknadnih prilagoditev glede na razvoj dogodkov;

20.

je globoko zaskrbljen zaradi številnih primerov hudih kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile malijske varnostne sile ter jih je raziskala in prijavila večdimenzionalna integrirana stabilizacijska misija OZN v Maliju (MINUSMA);

21.

se zaveda pomembne vloge Malija za stabilnost Sahela in se pridružuje resnim pomislekom ECOWAS v zvezi z državnim udarom v Maliju dne 18. avgusta 2020; poudarja, da sta nadaljnje sodelovanje z mednarodno skupnostjo, zlasti EU in OZN, ter podpora te skupnosti lahko učinkovita le, če se sprejmejo številni pomembni ukrepi, in sicer vzpostavitev dobro pripravljenega, izvedljivega, preglednega in trajnega volilnega sistema, ki bo zagotavljal verodostojne, svobodne in pravične volitve ter resnično enake tekmovalne pogoje za politične stranke; se strinja, da je potrebna vključujoča prehodna vlada, ki mora vključevati vse politične in družbene skupine ter si prizadevati za varovanje ustavnih pravic in svoboščin vseh državljanov, pri tem pa ne sme pozabiti na aktualne pereče družbene, varnostne in gospodarske izzive, ki zahtevajo nujno ukrepanje v odziv na legitimne zahteve ljudi za vključujoč in konstruktiven dialog o prihodnji poti njihove države; podpira prizadevanja ESZD, da bi dosegli miroljubno in demokratično rešitev, ki bo na koncu obnovila trajno stabilnost in zaupanje malijskih državljanov v njihove institucije in javno upravo, ki bi morale biti resnično vključujoče, brez korupcije ter služiti vsem državljanom pri njihovih prizadevanjih za blaginjo, mir, razvoj, stabilnost in varnost;

22.

je seznanjen s poročili OZN o oceni izvrševanja in pomoči za izboljšanje položaja v zvezi s spolnim izkoriščanjem ter zlorabo s strani osebja Organizacije združenih narodov in povezanega osebja v operacijah za ohranjanje miru; je globoko pretresen zaradi zaskrbljujoče razsežnosti teh zločinov in zaradi tega, ker storilcem ni bilo sojeno; je prav tako pretresen zaradi obtožb o spolnih zlorabah otrok proti evropskim enotam in enotam OZN, zlasti v Srednjeafriški republiki leta 2016, in poziva k pravici; poziva OZN, države članice EU in organe EU, pristojne za SVOP, naj brez odlašanja in najstrožje preiščejo, izvedejo pregon in obsodijo vse osebje OZN, EU in nacionalno osebje, ki je zagrešilo dejanja spolnega nasilja; poudarja, da je nujno treba opraviti reformo ustreznih struktur, tako da bi končali nekaznovanje osebja OZN in EU, tudi z vzpostavitvijo delujočih in preglednih mehanizmov nadzora in odgovornosti; meni, da je nesprejemljivo, da so trenutno pravni ukrepi glede domnevnih zlorab zgolj izključno prostovoljni in odvisni od države, ki je zagotovila enote; je prepričan, da se lahko tako huda kazniva dejanja zmanjšajo in preprečijo tudi z usposabljanjem in izobraževanjem; odločno opozarja, da je treba taka kazniva dejanja v prihodnosti nujno preprečiti tudi zato, da se med lokalnim prebivalstvom ponovno vzpostavi zaupanje v mednarodne mirovne operacije;

23.

poziva, naj se na novo opredeli oblika misij za usposabljanje EUTM Mali, EUTM CAR in EUTM Somalia, da bi jih bolje prilagodili dejanskim potrebam oboroženih sil in prebivalcev v državah upravičenkah, in sicer tako:

(a)	da se uskladijo metode za usposabljanje ter pravila za postopke in ukrepanje, in poskrbi, da so edinstveni in prilagojeni ugotovljenim potrebam države, ter da se vključi usposabljanje o enakosti spolov in pravicah žensk, vključno z agendo o ženskah, miru in varnosti;

(b)	da se oblikuje in uporablja krovna politika reforme varnostnega sektorja, ki v ospredje postavlja človekovo varnost, vsi njeni sestavni deli pa temeljijo na varnostnih potrebah celotnega prebivalstva;

(c)

da se zagotovi, da so inštruktorji EU pooblaščeni, da v sodelovanju z lokalnimi vojaškimi organi izberejo vojake izmed tistih, ki jih predlagajo lokalne vlade, da bi jih usposobili in okrepili njihove sposobnosti, tudi s poznavanjem mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic, ter jih po končanem usposabljanju nadzirali in spremljali na terenu, da bi jih ocenili ter preprečili, da bi se enote razpustile, vojaki pa razkropili;

(d)

da se centrom za usposabljanje dobavi vojaška oprema za skupno in individualno rabo, vključno z orožjem (če ga ne zagotovi zadevna država), da bi zagotovili izvedbo ustreznega usposabljanja, potem ko EU sprejme zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da je prenos orožja v tretje države skladen z osmimi merili skupnega stališča 944, in se zagotovi nadzor po opravljeni dostavi in nadzor končne uporabe ter tako prepreči preusmerjanje k oboroženim skupinam, vključno s teroristi;

(e)	da se poveča stopnja zasedenosti delovnih mest v misijah, da se ublažijo ponavljajoče se težave;

(f)	da se zagotovi, da bo usposabljanje ustrezalo operativni realnosti, kar pomeni, da bi moralo zajemati tudi mobilnost ter zmogljivosti poveljevanja in kontrole;

(g)	da se izkoristi napotitev zahtevanih vojaških strokovnjakov, zlasti na področju strateškega svetovanja;

(h)	da se vzpostavi mehanizem za spremljanje in varstvo človekovih pravic, da se preprečijo njihove kršitve;

24.

meni, da bi krepitev svetovalne sestavine nekaterih misij (EUTM Somalia) v strukturah poveljevanja lokalnih sil omogočala pomembno vplivanje na izvajanje operacij in tudi v okviru večstranskega sistema vojaške pomoči;

25.

meni, da bi morala EU uvesti ustrezen nadzor in še naprej opravljati učinkovite redne ocene in strateške preglede civilnih misij EUCAP Sahel Mali, EUCAP Sahel Niger, EUCAP Somalia in EUAM CAR, v okviru katerih bi pregledala njihov mandat, proračun in človeške vire, ter še naprej uporabljati sisteme spremljanja v okviru načrta za izvajanje misij ter primerjalne analize kot celovito usmerjevalno orodje; je prepričan, da bi bile misije bolje prilagojene na razvijajoče se varnostne in politične razmere, če bi bile prilagojene lokalnim potrebam in če bi se sodelovanje z lokalnimi partnerji okrepilo, s čimer bi postale bolj operativne in učinkovite in bi se vključile v širša prizadevanja za reformo varnostnega sektorja, ki bi koristila varnosti lokalnega prebivalstva; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in ESZD, naj se Parlamentu odzoveta v zvezi z letnim poročilom SVOP za leto 2019 (12) ter oceno misij v Afriki, ki jo je pripravil Parlament; ponovno izraža kritiko, da ni „ustreznih kazalnikov za spremljanje rezultatov misij EUCAP Niger in EUCAP Mali ter da sta bila spremljanje in ocenjevanje dejavnosti v okviru misij neustrezna in nista bila osredotočena na upoštevanje njihovih posledic“; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in ESZD, naj se odzoveta na oceno sestave sil misije EUTM Somalia, ki jo je pripravil Parlament;

26.

ugotavlja, da so varnostne razmere v Somaliji zelo zaskrbljujoče in da so gonilna sila za destabilizacijo v celotnem Afriškem rogu in zunaj njega; meni, da somalijska zvezna vlada ne zmore opravljati vseh svojih nalog in da se somalijska narodna vojska kljub nedavnemu napredku še vedno ni zmožna sama zoperstaviti terorističnim dejavnostim Al Šababa; opozarja, da bi morala somalijska vojska te dejavnosti od misije AMISOM prevzeti decembra 2021; poudarja, da je mogoče ta cilj uresničiti le z novim in celovitim programom pomoči, ter poziva EU, naj z Afriško unijo in somalijsko vlado doseže dogovor o mehanizmu, ki naj se uvede, ko bo misija AMISOM končana;

27.

meni, da ima zalivska kriza resne posledice v Somaliji, kjer ZAE še naprej podpira neprikrite ukrepe, ki neposredno ogrožajo varnost in politični napredek, ki ju je doslej dosegla Somalija, in povzročajo nacionalno neenotnost med zvezno vlado Somalije in zveznimi državami članicami glede varnosti, državnih volitev in razvojnih vprašanj, ter poziva, naj se taki ukrepi takoj ukinejo;

28.

zahteva, da malijske podpisnice upoštevajo sporazum za mir in spravo v Maliju, ki izhaja iz alžirskega procesa, ter ga začnejo brez nadaljnjega odlašanja izvajati;

29.

meni, da bi morala Evropska unija prek mirovne pomoči za Afriko še naprej zagotavljati finančno podporo misiji AMISOM, ohraniti, vendar revidirati tri vojaške ali civilne misije in operacije EU (ATALANTA, EUTM Somalia in EUCAP Somalia), podpirati demokratične institucije ter nadaljevati usposabljanje narodne vojske in vzpostavitev preglednih, odgovornih in demokratično nadzorovanih varnostnih sektorjev;

30.

poziva države članice in EU, naj s finančno pomočjo ter zagotavljanjem vojaške opreme in usposabljanja pomaga skupnim silam držav G5 Sahel, da bodo lahko začele delovati, pri tem pa vključi ustrezne zaščitne in blažilne ukrepe ter nasvete na področju doktrine, načrtovanih zmogljivosti in upravljanja; poudarja, da je v zvezi s tem potrebna trdna in verodostojna policijska komponenta; poziva partnerje, naj začnejo hitro uresničevati zaveze, sprejete na konferenci donatorjev v Bruslju 22. februarja 2018;

31.

meni, da morajo afriške države prevzeti odgovornost za izpolnjevanje svojih suverenih dolžnosti glede stabilizacije vseh območij, osvobojenih od džihadističnih teroristov, tihotapcev in razbojnikov, zaščite državljanov in zagotovitve temeljnih storitev (uprava, oskrba z vodo in električno energijo, zdravstvo, sodstvo, izobraževanje); ker bi morala vojska ali varnostne sile začasno zagotoviti ustrezno varnostno okolje in osnovne storitve, dokler nadzora ne prevzame civilna uprava, poziva, naj Evropska unija okrepi svoja prizadevanja pri podpiranju afriških držav pri zagotavljanju osnovnih storitev;

32.

podpira prošnjo Afriške unije v OZN, naj dobi dostop do odmerjenih prispevkov OZN za misije pod afriškim vodstvom po pooblastilu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov;

33.

poudarja, da je potrebno usklajevanje z državami severne Afrike, pa tudi učinkovito prispevanje k miru in spravi v Libiji, s čimer bi preprečili, da bi ta država postala žarišče širjenja džihadizma, terorističnih, kriminalnih in oboroženih skupin ter trgovine z orožjem in ljudmi; zato spodbuja mirovne pogovore 5+5 in poziva vse države, naj spoštujejo duh berlinske konference; upa, da se bodo uresničili nedavni znaki glede premirja in miru v Libiji; v zvezi s tem pozdravlja nedavne pobude ESZD in podpredsednika/visokega predstavnika, zlasti njegov obisk Libije 1. septembra 2020, ter poudarja, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v procesu mediacije;

34.

poziva, naj EU obravnava stalne in vse pogostejše grožnje varstvu in ohranjanju kulturne dediščine ter ukrepa proti tihotapljenju kulturnih artefaktov, zlasti na konfliktnih območjih;

35.

meni, da bi bilo treba sodelovanje z državami severne Afrike predvideti predvsem v obliki izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, vojaškega usposabljanja in boja proti radikalizaciji ter pri tem upoštevati dokazane izkušnje nekaterih od njih;

36.

meni, da bi se morala celovita in srednje- do dolgoročna varnostna politika za te regije osredotočati tudi na spodbujanje odpornosti;

37.

pozdravlja in podpira celoviti in globalni pristop Mavretanije k vojaškemu in varnostnemu odzivu, ki vključuje strategijo, ki temelji na socialnih in razvojnih vidikih; izraža solidarnost z Nigrom, Malijem in Burkino Faso, državami, ki so močno prizadete zaradi terorizma; želi pohvaliti prizadevanja in požrtvovalnost mednarodne skupnosti, večdimenzionalne integrirane stabilizacijske misije OZN v Maliju, mednarodnih združenih namenskih sil, G5 in francoskih oboroženih sil (operacija Barkhane), regionalne svetovalno-usklajevalne enote EU, EUCAP Sahel Mali in Niger, EUTM Mali, GAR-SI Sahel in čadske vojske, ki je bistvena sila v osrednjih in vzhodnih sektorjih, kjer je potrebna posebna podpora za bataljone G5; poziva države G5 Sahel, naj si prizadevajo za domače reforme ter v celoti uveljavljajo človekove pravice, dobro upravljanje in demokratično odgovornost, pri tem pa spoštujejo človekove pravice in demokratične standarde;

38.

pozdravlja skupno deklaracijo Charlesa Michela, predsednika Evropskega sveta, in Mohameda Cheikha el Ghazouanija, predsednika Islamske republike Mavretanije in predsedujočega skupini G5 Sahel, z dne 28. aprila 2020, v kateri sta se ponovno in še trdneje zavezala varnosti, stabilnosti in razvoju Sahela v tesnem sodelovanju z generalnim sekretarjem OZN, predsednikom komisije Afriške unije in trenutnim predsednikom ECOWAS;

39.

spodbuja države članice, naj podprejo operaciji Barkhane in Takuba ter sodelujejo pri njiju, pa tudi misiji Gazelle in New Nero; poudarja pomembne naložbe človeških in vojaških virov tistih držav članic, ki že sodelujejo v teh operacijah; vztraja, da je potrebna odločnejša evropska udeležba, da pa to ne more nadomestiti obveznosti držav, da izvajajo potrebne domače reforme, namenjene zagotavljanju trajnostnega razvoja in varnostnih sektorjev;

40.

poziva, naj EU posebno pozornost nameni širjenju oboroženih terorističnih skupin, zlasti islamističnega terorizma in nasilnega vahabitskega ekstremizma, na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga ter naj vztraja v svojih svetovnih prizadevanjih v boju proti džihadizmu; glede na strateški vpliv teh regij na stabilnost in varnost držav južnega sosedstva, na pomorsko varnost in glede na nedvomen pritisk na zunanje evropske meje poziva k nadgradnji sodelovanja na področju varnosti in programov pomoči z zadevnimi državami;

41.

poziva EU, naj opravi celovito oceno skupne strategije EU-Afrika in skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom Za celovito strategijo z Afriko z dne 9. marca 2020 ter naj spodbuja izvajanje sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o regionalnem akcijskem načrtu za Sahel za obdobje 2015–2020, z dne 16. marca 2015 o akcijskem načrtu EU za Gvinejski zaliv za obdobje 2015–2020, z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu/Rdečem morju in Sahelu/Maliju ter deklaracije iz Paua;

42.

zahteva dodatno zaščito in podporo za izobraževalne organe, skupnosti in organizacije, ki delujejo na terenu ter iščejo možnosti za alternativno učenje v centrih lokalnih skupnosti, s katerim več tisoč zahodnoafriških in sahelskih otrok vključujejo v programe izobraževanja in pridobivanja spretnosti;

Dobro upravljanje in trajnostni razvoj

43.

meni, da varnostna strategija ni mogoča brez skupnega trajnostnega razvoja in humanitarnih ukrepov; opozarja na različne temeljne vzroke terorizma in oboroženih konfliktov; poziva k podpiranju človeškega kapitala in človekovega razvoja, zadovoljevanju potreb najranljivejših skupnosti in krepitvi odpornosti ljudi;

44.

meni, da bi morala Evropska unija zagotoviti, da bodo trajnostni razvojni načrti upoštevali okoliščine in vključevali več sektorjev ter omogočali globalno rešitev za izzive v zadevni regiji; poudarja, da je za integrirani pristop k miru, varnosti in trajnostnemu razvoju potrebna vsebinska udeležba akterjev lokalne civilne družbe, zlasti žensk in mladih, pri tem pa želi spomniti na vlogo starešin in tradicionalnih voditeljev v družbah Sahela in Sahare; meni, da morajo biti ti načrti v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, ki so bila potrjena v evropskem soglasju za razvoj, ter jih mora uprava sprejeti v dogovoru z lokalnimi upravičenimi skupnostmi in jih izvajati v sodelovanju z lokalno civilno družbo in humanitarnimi organizacijami, da se zagotovijo učinkovito usklajevanje, preglednost in lastna odgovornost;

45.

poudarja pomen partnerstva z OZN, sodelovanja z drugimi mednarodnimi institucijami, zlasti Afriško unijo, in dialoga z drugimi regionalnimi in podregionalnimi organizacijami;

46.

meni, da mora tvorno varnostno sodelovanje med EU in Afriko temeljiti na trajnostnem razvoju in se osredotočiti zlasti na:

(a)	utrjevanje demokracije z zagotovitvijo odgovornih demokratičnih sistemov upravljanja z učinkovitim parlamentarnim nadzorom, pa tudi demokratičnih institucij in pravne države, ki bi omogočali vse svoboščine civilne družbe;

(b)	odpravljanje konfliktov in preprečevanje njihovega ponavljanja, hkrati pa obravnavanje njihovih temeljnih vzrokov, da bi dosegli trajen mir in varnost;

(c)	razvoj politik, s katerimi se spodbujata gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest, osredotočena na mlade; poudarja, da je treba mlade vključiti v politične, gospodarske in mirovne procese;

(d)	podpiranje akcijskih načrtov za preventivno stabilizacijo;

(e)

krepitev vloge žensk, tako da se jih prizna kot nosilke sprememb v afriških skupnostih, povečanje njihovih izobraževalnih in ekonomskih priložnosti, spodbujanje njihove udeležbe v lokalnih in nacionalnih institucijah ter pri odločanju kot tudi spodbujanje njihove vloge pri vzpostavljanju miru, preprečevanju konfliktov in mediaciji ter boju proti spolnemu nasilju nad ženskami in dekleti;

(f)	ponujanje osnovnih storitev, kot so zdravstvo, prehranska varnost, voda, sanitarna oskrba in higiena, socialno varstvo, bivališča in varnostne mreže, podpora in zaščita duševnega zdravja, izobraževanje in podpora razseljenemu prebivalstvu, da bi povečali zaupanje ljudi v državo;

(g)	zagotavljanje varnosti ter upravne in pravne stabilnosti;

(h)	izkoreninjenje revščine, nekaznovanosti in korupcije;

(i)	obvladovanje posledic podnebnih sprememb z upoštevanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi zagotovili, da življenjske razmere postanejo trajno odporne na okoljske grožnje;

(j)	spoštovanje pravne države in spodbujanje trajnostnega razvoja in človekovih pravic brez kakršne koli diskriminacije, svobode izražanja, svobode medijev, svobode združevanja ter krepitev strukturne podpore za civilno družbo in neodvisne medije;

(k)

spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks, kot je agroekologija, podpiranje malih proizvajalcev in kmetov, izvajanje prehrambne povezave za obravnavanje vseh oblik slabe prehranjenosti v vseh kontekstih in nadaljnje financiranje dejavnosti, s katerimi se premoščajo humanitarna in razvojna posredovanja za odpravo temeljnih vzrokov;

47.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi dejstva, da bi utegnili sedanji varnostni izzivi v Afriki ob stalnih neenakostih, pomanjkanju priložnosti za mlade in slabem upravljanju, spodbuditi migracije ter voditi k znatnemu razseljevanju prebivalstva, pri tem pa ogroziti severnoafriške države in prizadeti Evropo ter povzročiti razširjeno humanitarno krizo; se zaveda, da konflikti, revščina, neenakosti in podnebne spremembe prispevajo k prisilnemu razseljevanju, in poziva Evropsko unijo, naj omogoči urejene, varne in dostojanstvene migracije; zato poudarja pomembnost okrepitve sodelovanja, zlasti med EU in območjem Sahela, da bi obravnavali to pomembno vprašanje, pri tem pa opozarja na sprejeto prakso neuporabe pogojevanja za humanitarno pomoč, povezano z ukrepi na področju migracij v tej regiji;

48.

pozdravlja strategijo EU za Afriški rog, ki ne zajema samo varnostne in humanitarne politike, temveč tudi dolgoročno razvojno politiko in razvojne cilje tisočletja; poudarja pomen te dolgoročne vizije razvojne politike in poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo svoje politike v zvezi s tem in začnejo čim prej skupaj načrtovati programe za posamezne države in celotno regijo;

49.

poziva k izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN o mladih, miru in varnosti v varnostnem sodelovanju med EU in Afriko;

50.

poziva EU, naj se zavzame za učinkovito izvajanje programa OZN za ženske, mir in varnost na vseh področjih zunanjega delovanja EU, vključno z vidikom spola na ključnih političnih področjih strateškega partnerstva EU in Afriške unije za varnost;

51.

meni, da bi morala EU okrepiti sodelovanje z državnimi parlamenti, tudi z odbori za varnost in obrambo, da bi izboljšala ključne funkcije nadzora nad državnimi in zunanjimi varnostnimi operacijami;

52.

vse vojaške akterje v Sahelu poziva, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in se odzivajo vsestransko, pri tem pa se osredotočijo na lajšanje trpljenja najbolj ranljivih delov prebivalstva, zlasti z varnostjo civilistov, ki je ključni kazalnik uspeha vsake celovite varnostne strategije; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da izvajanje varnostnih operacij ne bo poslabšalo humanitarnih razmer; poziva vse varnostne akterje, naj spremljajo posledice svojih vojaških operacij in varnostnih ukrepov za razpoložljivost storitev – vključno z živili in prehrano – in za prisilno razseljevanje, da bi zmanjšali njihove negativne učinke na humanitarne potrebe;

53.

meni, da je treba nujno ponuditi izredno in celostno pomoč regijam, ki se spoprijemajo z izrednimi izzivi zaradi pandemije COVID-19, ohraniti neprekinjenost delovanja misij in operacij SVOP, tako da se lokalne oborožene sile podprejo z nasveti o tem, kako se spoprijeti s to epidemijo, okrepiti razvojne ukrepe EU v teh regijah, saj lahko odigrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju posledic zdravstvene krize, ter zagotoviti nujno humanitarno pomoč, ob tem pa izkazati prožnost in prilagodljivost glede na razmere; pozdravlja odločitev, ki jo je soglasno sprejela skupina G20, da se začasno ustavijo stroški servisiranja dolga za najrevnejše države;

54.

priporoča, naj EU skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Afriško razvojno banko posreduje na finančni ravni, da bi pomagala pri nadzoru nad dolgom in plačevanjem obresti; poziva, naj se zaradi pandemije COVID-19 in njenih finančnih posledic preučijo vse možnosti za odpis, odlog in vzdržnost dolgov afriških držav;

55.

priporoča, naj ustrezne države v celoti prevzamejo svojo mednarodno pravno odgovornost in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bodo zahtevale odgovornost v okviru mednarodnega humanitarnega prava, in sicer od vseh strani in za vse kršitve, naj ljudem v stiski, tudi tistim, ki živijo na ozemljih, ki niso pod vladnim nadzorom, omogočijo prost dostop do humanitarne pomoči in osnovnih storitev, naj preprečijo vsakršno tveganje preusmeritve humanitarne pomoči in naj vsem stranem v konfliktu omogočijo pogajanja o humanitarnem dostopu, ter poudarja, kako pomembno je, da se humanitarna pomoč obravnava kot nevtralna in nepristranska ter da se zagotovi varnost humanitarnih delavcev;

56.

pozdravlja predlog o okrepitvi načela multilateralizma v odnosih med Afriko in EU v skupnem sporočilu z naslovom Za celovito strategijo z Afriko; meni, da imata komunistična Kitajska in avtoritarna Rusija drugačne pristope v odnosih z afriškimi državami in v nasprotovanju prizadevanjem EU; poziva Komisijo, naj izboljša javno diplomacijo in dialog z Afriško unijo, vladami, parlamenti in civilnimi družbami, da bi učinkoviteje pojasnila varnostno podporo EU v Afriki kot prispevek k strategiji afriškega razvoja do leta 2063;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 54I, 26.2.2020, str. 9.

(2) UL C 440, 30.12.2015, str. 38.

(3) UL C 86, 6.3.2018, str. 33.

(4) UL C 118, 8.4.2020, str. 113.

(5) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 56.

(7) UL C 419, 16.12.2015, str. 153.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0158.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009.

(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0008.

(11) JOIN(2015)0017.

(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/40

P9_TA(2020)0221

Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo (2019/2200(INI))

(2021/C 385/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 2016,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo (1), z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji (2), z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (3), z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino (4), z dne 18. decembra 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije (5),

—	ob upoštevanju rezultatov pete seje pridružitvenega sveta med EU in Gruzijo z dne 5. marca 2019,

—	ob upoštevanju sklepne izjave in priporočil z osme seje pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Gruzija, ki je potekala 27. in 28. marca 2019,

—	ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, nazadnje tiste z vrha, ki je potekal 24. novembra 2017 v Bruslju,

—	ob upoštevanju sklepne izjave s šeste seje platforme civilne družbe EU-Gruzija, ki je potekala 20. februarja 2020,

—	ob upoštevanju izida tretjega strateškega dialoga na visoki ravni o varnosti med EU in Gruzijo z dne 25. oktobra 2019,

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. februarja 2020 o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 (SDW(2020)0030),

—	ob upoštevanju memoranduma o soglasju in skupne izjave v zvezi s parlamentarnimi volitvami leta 2020, ki so ju 8. marca 2020 podpisale vladajoča in opozicijske stranke,

—	ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 19. junija 2017 o osnutku sprememb gruzijske ustave,

—	ob upoštevanju končnega mnenja Beneške komisije z dne 19. marca 2018 o gruzijski ustavni reformi,

—	ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) z dne 28. februarja 2019 o predsedniških volitvah v Gruziji,

—	ob upoštevanju nujnega mnenja Beneške komisije z dne 16. aprila 2019 o izboru in imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča Gruzije ter drugega poročila ODIHR z dne 9. januarja 2020 o kandidaturah in imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča v Gruziji,

—	ob upoštevanju člena 54 poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0136/2020),

ker sta Gruzija in EU kot pridruženi partnerici zavezani spodbujanju političnega združevanja in gospodarskega povezovanja, ki temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so demokracija, človekove pravice in temeljne svoboščine, pravna država in dobro upravljanje; ker gruzijska družba še naprej odločno podpira evropske težnje te države in njeno približevanje EU;

B.	ker lahko v skladu s členom 49 PEU in Rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 vsaka evropska država zaprosi za članstvo v EU, če izpolnjuje københavnska merila;

C.	ker se je z začetkom veljavnosti revidirane ustave decembra 2018 končal prehod Gruzije v povsem parlamentarni sistem; ker je bil dosežen napredek pri izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, vključno s prehodom na povsem proporcionalni volilni sistem z letom 2024;

D.	ker je Gruzija še naprej zavezana izvajanju pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine in se še naprej usklajuje s pravnim redom EU, pa tudi s standardi EU, kar prinaša vse večje koristi;

ker se nadaljujejo poskusi destabilizacije Gruzije, tudi z izvajanjem tako imenovanih sporazumov med Rusko federacijo in gruzijskima regijama Abhazijo in Chinvalijem/Južno Osetijo, zaprtjem mejnih prehodov blizu upravne razmejitvene črte v Chinvaliju/Južni Osetiji od avgusta 2019, utrjevanjem meje vzdolž upravne razmejitvene črte in izvedbo tako imenovanih „predsedniških volitev“ v Abhaziji marca 2020;

ker je nedavni dialog med strankami vlade in opozicije, ki so ga spodbudile EU in ZDA, privedel do memoranduma o soglasju in skupne izjave z dne 8. marca 2020, ki so jo podpisale vse večje stranke, kar je ključni korak k zmanjšanju polariziranosti in normalizaciji političnega okolja v Gruziji pred parlamentarnimi volitvami oktobra 2020;

ker reforme pravosodja ostajajo skromne in ker nedavno imenovanje 14 sodnikov vrhovnega sodišča za dosmrtni mandat ni bilo dovolj pregledno in je odstopalo od meril objektivnosti in zaslužnosti ter pokazalo na vpliv strankarske politike; ker je bilo glasovanje plenarnega zasedanja o imenovanju sodnikov izvedeno med politično krizo ter kljub bojkotu opozicije, pozivom k preložitvi glasovanja in resnim motnjam postopka v odboru in na plenarnem zasedanju;

pozdravlja stalno poglabljanje odnosov med EU in Gruzijo ter trdno podporo, ki jo v celotnem političnem spektru in družbi uživa izbrana pot Gruzije v smeri evropske in evro-atlantske integracije; priznava napredek, ki ga je Gruzija dosegla pri izvajanju obsežnih reform, saj je tako postala eden ključnih partnerjev EU v regiji; ponovno poudarja, da je treba še naprej izvajati reforme v okviru pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; opozarja, da tesnejše sodelovanje in pomoč EU temeljita na načelu „več za več“ in da se pogojujeta z napredkom pri reformah, zlasti na področju demokracije in pravne države, vključno s sistemom nadzora in ravnotežja v institucijah, neodvisnosti sodstva in volilnega sistema;

ponovno izraža polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter zavezo, da bo še naprej prispeval k mirnemu reševanju konflikta med Rusijo in Gruzijo, tudi prek posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, sopredsedovanja mednarodnim razpravam v Ženevi, ukrepov nadzorne misije Evropske unije (EUMM) ter politike nepriznavanja in angažiranja; odločno obsoja nezakonito zasedbo gruzijskih regij Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije s strani Ruske federacije ter nezakonito postavljanje žičnih ograj in drugih umetnih ovir („zamejevanje“) vzdolž upravne razmejitvene črte, ki jo izvajajo ruski in de facto južnoosetski varnostni akterji, in poudarja, da je treba te kršitve mednarodnega prava ustaviti; poziva de facto oblasti v Abhaziji in Chinvaliju/Južni Osetiji, naj nemudoma ponovno odprejo zaprte prehode ter naj prenehajo preprečevati delo in omejevati mandat EUMM in prosto gibanje v teh regijah; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj to ravnanje obsodijo; poudarja, da pridružitveni sporazum zajema celotno ozemlje Gruzije, vključno z njenimi zasedenimi regijami, njegov cilj pa je koristiti vsem prebivalcem; poziva Rusko federacijo, naj izpolni svoje obveznosti iz sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki ga je dosegla EU, zlasti naj umakne vse svoje vojaške sile z zasedenih ozemelj Gruzije in nadzorni misiji Evropske unije omogoči neoviran dostop do celotnega ozemlja Gruzije; v zvezi s tem poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj posreduje jasne informacije o tem, katerih določb Ruska federacija še vedno ni izpolnila; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si bolj prizadevata za mirno rešitev konflikta, tudi prek nadzorne misije EU in posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, in naj še naprej podpirata sveženj gruzijskega parlamenta z naslovom „Korak za boljšo prihodnost“ ter medosebne stike in ukrepe za poglabljanje zaupanja; pozdravlja prizadevanja gruzijskih oblasti za dobre sosedske odnose in konstruktivno sodelovanje med državami Južnega Kavkaza;

pozdravlja mednarodno priznan odziv ljudi in javnih organov v Gruziji na pandemijo COVID-19 in opozarja na učinkovite preventivne ukrepe, ki so jih sprejeli zdravstveni delavci in vladni organi, s čimer se je zmanjšala obremenitev gruzijskega zdravstvenega sistema in ublažil negativni učinek na gospodarstvo; čestita gruzijskim državljanom, ker so te ukrepe upoštevali kljub gospodarski in socialni stiski; se zavzema za spodbujanje naložb, ki bodo izboljšale kakovost zdravstvenega varstva in njegovo dostopnost za vse; pozdravlja dejstvo, da je EU namenila 183 milijonov EUR nepovratnih sredstev za odzivanje Gruzije na pandemijo COVID-19 in 150 milijonov EUR za posojila, ki naj bi prispevala k makroekonomski stabilnosti in preusmerjanju virov k zaščiti državljanov, omilitvi zelo hudih družbenih in gospodarskih posledic pandemije in poglabljanju sodelovanja z EU na področju odpornosti javnega zdravja, med drugim k izmenjavi najboljše prakse in pritegnitvi civilne družbe k oblikovanju epidemioloških strategij, osredotočenih na najbolj ranljive skupine;

pozdravlja, da so gruzijski državljani od marca 2017 opravili 900 000 potovanj brez vizumov v schengenske in pridružene schengenske države; je seznanjen z naraščajočim številom neupravičenih prošenj gruzijskih državljanov za azil in poziva vse države članice, naj Gruzijo uvrstijo na seznam varnih izvornih držav, da bi pospešile obdelavo takšnih prošenj in vračanje; poudarja, kako pomembno je, da Gruzija še naprej uresničuje merila za liberalizacijo vizumskega režima, njeni sodni organi in organi pregona pa pospešeno sodelujejo z državami članicami EU, da bi zmanjšali čezmejni kriminal, zlasti tihotapljenje ljudi in prepovedanih drog; pozdravlja poglobljeno sodelovanje med Gruzijo in Europolom pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj;

poudarja, da je Gruzija zanesljiva partnerica EU in da pomembno prispeva k misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike in zveze NATO; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej sodelujeta z Gruzijo na področju skupne varnostne in obrambne politike, zlasti glede na to, da se ta država zanima za sodelovanje pri projektih PESCO ter za vzpostavitev sodelovanja z ustreznimi agencijami EU, kadar je to v skupnem interesu obeh strani;

Politični dialog in parlamentarne volitve

izreka pohvalo vsem glavnim političnim strankam za podpis skupne izjave in memoranduma o soglasju z dne 8. marca 2020, v katerem so bile določene ključne značilnosti volilnega sistema s 120 proporcionalnimi in 30 večinskimi sedeži ter pravična porazdelitev po volilnih okrožjih v skladu s priporočili Beneške komisije, saj bo tako mogoče ta sistem uporabiti že za parlamentarne volitve oktobra 2020; pozdravlja izid medstrankarskega dialoga kot jasen znak pripravljenosti za iskanje skupne rešitve in poudarja, da je treba med pripravami na parlamentarne volitve oktobra 2020 še naprej poglabljati zaupanje med političnimi strankami in nadaljevati medstrankarski dialog, saj je to temelj za politično stabilnost; pozdravlja izvajanje sporazuma z dne 8. marca 2020 in odločitev predsednice Zurabašvilijeve z dne 15. maja 2020, da bo oprostila dva zaprta opozicijska voditelja, saj je to pomemben korak k rahljanju napetosti; v zvezi s tem poziva vse strani, naj spoštujejo črko in duh tega sporazuma in v celoti izvajajo vse njegove vidike ter s tem zagotovijo, da bodo vsi elementi volilne reforme preneseni v ustavo in zakonodajo in v celoti uresničeni, prav tako pa poziva k takojšnjemu razpletu vseh potekajočih političnih sodnih procesov;

pozdravlja dejstvo, da je gruzijski parlament začel obravnavati reformo volilnega sistema, potem ko so bile izredne razmere preklicane, in da je uspešno sprejel spremembe ustave in volilnega zakonika; čestita Gruziji za korak k bolj reprezentativnemu parlamentu in manjši polarizaciji političnega prostora; poziva vse politične stranke in parlamentarce, naj si v dobri veri prizadevajo za napredek gruzijske demokracije;

ugotavlja, da bodo bližnje parlamentarne volitve odločilne za potrditev demokratičnega ugleda Gruzije, zato upa, da bo predvolilna kampanja potekala v duhu poštene konkurence; poziva gruzijske oblasti, naj hitro in v celoti izvedejo priporočila OVSE/ODIHR in pregledajo ustrezno zakonodajo, da bi odpravile ugotovljene pomanjkljivosti, vključno z zlorabo javnih sredstev za politične kampanje in drugimi nepravilnimi načini financiranja kampanj, nekaznovanostjo za nasilje, širjenjem sovražnega govora in ksenofobije, kupovanjem glasov, zastopanostjo opozicije v volilni komisiji ter možnostjo volivcev, predvsem javnih uradnikov, da volijo brez pritiskov in strahu pred maščevanjem (6); poziva oblasti, naj zavarujejo organizacije civilne družbe in opazovalce volitev pri delu, da bodo lahko svoje dejavnosti izvajali brez ustrahovanja in vmešavanja;

spodbuja gruzijske oblasti in državno volilno komisijo, naj na parlamentarnih volitvah oktobra 2020 poskrbijo za varnost, in sicer razdelijo zaščitno opremo članom volilnih odborov, uredijo volišča tako, da bosta zagotovljena varnost in zdravje udeleženih državljanov, opazovalcem volitev pa omogočijo nemoteno delo;

10.

znova izraža podporo živahni gruzijski civilni družbi in poudarja, da igra ključno vlogo pri demokratičnem nadzoru nad pridružitvenim sporazumom in poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem ter spremlja njuno izvajanje; poziva gruzijsko vlado in parlament, naj vzpostavita formalne mehanizme, ki bodo urejali sodelovanje civilne družbe v političnem procesu; poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo politično, tehnično in finančno pomoč za dejavnosti civilne družbe; poziva gruzijske oblasti, naj uvedejo državne programe podpore za civilno družbo, poleg tistih, ki jih zagotavljata EU in mednarodna skupnost donatorjev;

Pravna država, dobro upravljanje in svoboda medijev

11.

priznava napredek Gruzije pri izvajanju reform za utrditev demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti ustavne reforme v letu 2018; spodbuja gruzijsko vlado, naj utrdi pravno državo in nadaljuje reformo pravosodja, boj proti korupciji in ujetju države, reformo javne uprave, decentralizacijo, dobro upravljanje, izvajanje zakonodaje proti diskriminaciji in zagotavljanje pravic iz dela, da bo lahko pospešila povezovanje med Gruzijo in EU;

12.

je zaskrbljen zaradi nedavnih sodnih postopkov proti opozicijskim politikom, ki so spodkopali zaupanje med vladajočo stranko in opozicijo in bi lahko upočasnili reforme v zvezi s pridružitvenim sporazumom ter poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, prav tako pa bi bili lahko v nasprotju s črko in duhom pridružitvenega sporazuma; pozdravlja predsedničino pomilostitev obsojenih opozicijskih politikov, s čimer se utira pot zmanjšanju polarizacije politike in družbe; gruzijske oblasti poziva, naj se vzdržijo politično motiviranih sodnih postopkov, delegacijo EU pa, naj vsa takšna sojenja spremlja; poziva Gruzijo, naj spoštuje najvišje standarde pravne države, zlasti neodvisnost sodstva in pravico do poštenega sojenja, pa tudi človekove pravice v skladu z obveznostmi iz pridružitvenega sporazuma;

13.

poziva k reviziji izbirnih postopkov za sodnike, s katerimi bi zagotovili, da bodo pred vsakim novim imenovanjem v celoti uresničena priporočila Beneške komisije; obžaluje, da nedavni izbirni postopek vrhovnih sodnikov ni bil povsem v skladu s temi priporočili in da so ga zaznamovale hude pomanjkljivosti; poudarja pomen depolitiziranega sodstva brez političnega vmešavanja, pa tudi pomen spoštovanja preglednosti, zaslužnosti in odgovornosti pri imenovanju sodnikov gruzijskega vrhovnega sodišča in drugih pravosodnih institucij; zato spodbuja gruzijsko vlado, naj nadaljuje in poglablja reforme pravosodnega sistema, vključno z državnim tožilstvom, hkrati pa spodbuja odprt dialog z vsemi političnimi akterji in civilno družbo ter zagotavlja spoštovanje mednarodnih standardov;

14.

poudarja, kako pomembno je brezpogojno in nepretrgano sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, da se zagotovi polna odgovornost v zvezi z zadevami, ki jih obravnava;

15.

poziva k preiskavi vseh primerov, v katerih so gruzijski organi pregona uporabili pretirano silo zoper miroljubne protestnike in novinarje, med drugim med protesti junija 2019; poudarja, da storilci teh dejanj ne smejo ostati nekaznovani; poziva gruzijsko vlado, naj spoštuje pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja v skladu z obveznostmi iz pridružitvenega sporazuma, med drugim omili nesorazmerne sankcije za protestnike;

16.

priznava, da je gruzijski medijski prostor dinamičen in pluralen, vendar tudi razcepljen; poudarja pomen svobode medijev, ki bi morala vključevati enak dostop vseh političnih strank do medijev, neodvisno uredniško politiko ter pluralistično, nepristransko in nediskriminatorsko poročanje o političnih stališčih v programih javnih in zasebnih radiotelevizijskih hiš med bližnjo predvolilno kampanjo; poudarja, da so potrebne jasne določbe, ki bodo urejale brezplačne in plačane oglase, pa tudi večja preglednost z okrepljenim spremljanjem medijev; poziva oblasti, naj ne posegajo v medijsko svobodo in naj se vodijo politično motiviranih sodnih procesov proti lastnikom in predstavnikom medijev; poziva gruzijsko vlado, naj prepreči dezinformacijske kampanje domačih in tujih akterjev zoper politične stranke ali državo; poziva družbene medije, naj poskrbijo, da ne bodo zlorabljeni za spodkopavanje integritete volilnega procesa;

17.

odločno obsoja kibernetske napade na gruzijske institucije in medijske hiše, ki se pogosto pripisujejo ruskim akterjem; poudarja, da je treba učinkovito preiskati tuje dezinformacije in propagando ter se boriti proti njim, saj spodkopavajo gruzijske institucije in polarizirajo družbo; zato poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poglobita sodelovanje v zvezi s kibernetsko varnostjo, da bo postala Gruzija odpornejša na tem področju; Komisijo poziva, naj podpre reforme na področju medijske in informacijske pismenosti, gruzijsko vlado pa, naj sodeluje z institucijami EU v zvezi z dobro prakso v boju proti dezinformacijam; poziva tudi vse politične akterje v Gruziji, naj se vzdržijo uporabe družbenih medijev za napade na ljudi, organizacije in institucije ter namerno širjenje lažnih informacij; je seznanjen z nedavnimi ukrepi družbenih medijev zoper račune in strani, ki so sodelovali v usklajenem neavtentičnem vedenju in napadih na opozicijo, medije in civilno družbo;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

18.

obžaluje, da Ruska federacija, ki dejansko nadzira gruzijsko regijo Abhazijo in Chinvali/Južno Osetijo, stalno krši temeljne pravice ljudi na teh zasedenih ozemljih, saj jim je odvzeta pravica do svobode gibanja in prebivanja, lastninska pravica in pravica do izobraževanja v maternem jeziku, ter ponovno poudarja, da v celoti podpira pravico do varne in dostojanstvene vrnitve notranje razseljenih oseb in beguncev; je zaskrbljen zaradi nadaljnjega nezakonitega „zamejevanja“, ki ima še posebej škodljive posledice v boju proti pandemiji COVID-19, saj tamkajšnji prebivalci zaradi omejevanja svobodnega gibanja ne morejo priti do potrebne zdravstvene oskrbe, njihova življenja pa so zato ogrožena; pozdravlja ponovni začetek sodelovanja v mehanizmih za preprečevanje incidentov in odzivanje nanje v Ergnetiju 30. julija 2020 in poziva vse strani, naj znova vzpostavijo dialog v tej obliki, da bi izboljšale varnost in humanitarne razmere prebivalstva, ki ga je prizadel konflikt;

19.

poudarja, da je enakost spolov eden ključnih pogojev za trajnosten in vključujoč razvoj; pozdravlja delo sveta za enakost spolov pri gruzijskem parlamentu in njegova prizadevanja za opredelitev spolnega nadlegovanja kot oblike diskriminacije in ozaveščanja o njem; poziva gruzijsko vlado in oblasti, naj še naprej izboljšujejo zastopanost žensk in njihovo enako obravnavo na vseh ravneh političnega in družbenega življenja; poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v vse svoje politike, programe in dejavnosti v zvezi z Gruzijo; poziva, naj se Istanbulska konvencija izvaja v celoti;

20.

pozdravlja delo oddelka za človekove pravice na gruzijskem ministrstvu za notranje zadeve in vztraja, da je treba temeljito in učinkovito izvajati veljavno zakonodajo na področju človekovih pravic in boja proti diskriminaciji; poziva k nadaljnjim prizadevanjem zoper diskriminacijo žensk, oseb LGBT, Romov in verskih manjšin na socialnem, gospodarskem, delovnem in zdravstvenem področju ter k pospešitvi preiskav in sodnega pregona sovražnega govora in nasilja nad manjšinami in ranljivimi skupinami; poziva vse verske skupnosti, med drugim gruzijsko pravoslavno cerkev, in civilno družbo, naj sodelujejo in tako ustvarijo strpno ozračje;

21.

poudarja pomen nadaljnjih izboljšav sistema za zaščito otrok, tudi s preprečevanjem nasilja nad mladoletniki in njihovega spolnega izkoriščanja; poziva k ozaveščanju o digitalnih nevarnostih in k možnostim izobraževanja za vse, tudi za invalidne otroke; poudarja, da je za spremljanje razmer otrok v sirotišnicah odgovorna gruzijska vlada;

Institucionalne določbe

22.

poudarja, da je treba zmanjšati nasprotja in polarizacijo politike ter konstruktivno sodelovati v demokratičnih institucijah države, zlasti v gruzijskem parlamentu; zato poudarja, da je treba izboljšati politično ozračje in zgraditi zaupanje med vsemi političnimi in institucionalnimi akterji, pa tudi med njimi in gruzijskim ljudstvom;

23.

poziva gruzijski parlament, naj v celoti izkoristi priložnosti, ki jih ima na voljo Gruzija kot prednostna država za dejavnosti Evropskega parlamenta v podporo demokraciji, in naj vzpostavi dialog za opredelitev svojih potreb;

24.

poziva gruzijski parlament, naj okrepi svojo sposobnost za uporabo mehanizmov parlamentarnega nadzora, zlasti nadzora nad varnostnim sistemom; spodbuja k večji vloge opozicije pri parlamentarnem nadzoru, preprostejšim postopkom za pozivanje članov vlade in drugih odgovornih uradnikov ter vzpostavitvi centralnega registra za posredovanje pravočasnih in popolnih informacij o parlamentarnem nadzoru vsem zainteresiranim deležnikom;

Gospodarski in trgovinski odnosi

25.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je EU največja trgovinska partnerica Gruzije in ustvari 27 % njene skupne trgovine; pozdravlja stalno usklajevanje gruzijske zakonodaje na področjih, povezanih s trgovino; poudarja, da je treba povečati in diverzificirati gruzijski izvoz v EU, da ne bo omejen le na kmetijske proizvode in surovine, ter privabiti naložbe iz EU v Gruzijo, da bi zagotovili več delovnih mest in izboljšali trgovinsko bilanco Gruzije z EU ter njeno makrofinančno stabilnost, predvsem z okrepitvijo pravne države, bojem proti korupciji, pranju denarja in davčnim utajam ter približevanjem standardom EU; poudarja, da je treba podpreti ugodno poslovno okolje za regionalna ter mala in srednja podjetja, da bi povečali sposobnost Gruzije za inovacije v novih gospodarskih sektorjih; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večje sektorsko sodelovanje na področjih digitalnega gospodarstva, izobraževanja, raziskav in inovacij, okrepi sektor IKT, digitalizacijo in zelene tehnologije ter izmenja strokovno znanje in najboljšo prakso; poudarja pomen usmerjenih programov za mlade, da bi ustvarili pravične možnosti za delo;

26.

spominja, da je namen pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Gruzijo postopna vključitev Gruzije na enotni trg; poziva Komisijo, naj se glasneje zavzame za dostop Gruzije do enotnega trga in pospeši pobude za tesnejše sektorsko povezovanje, da bi ta država svoje politike bolj približala EU in da bi bili sadovi dvostranskega sodelovanja na obeh straneh bolj prepoznavni in otipljivi;

27.

poudarja, kako pomembna je transparentnost, in gruzijske oblasti spodbuja, naj lokalne podjetnike in množične medije še izčrpneje obveščajo o izvajanju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini;

28.

poziva Komisijo, naj z usklajeno pomočjo podpre polno izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ter se pri tem osredotoči na trajnostni gospodarski razvoj v skladu z evropskim zelenim dogovorom in na podporo za mala in srednja podjetja ter strukturne reforme v sodelovanju s podjetji in civilno družbo, vključno z obsežno reformo bančnega in finančnega sektorja, namenjeno boju proti pranju denarja in davčnim utajam;

29.

poudarja pomen strukturnih reform za nadaljnje izboljšave naložbenega ozračja v Gruziji, da bi med drugim pritegnili tuje naložbe in zagotovili njihovo preglednost; spodbuja gruzijske oblasti, naj povečajo zmogljivosti odgovornih institucij ter politično enotnost in podporo za infrastrukturne projekte strateškega pomena;

Sektorsko sodelovanje

30.

spodbuja vlado Gruzije, naj nadaljuje obsežno reformo delovne zakonodaje, da bi zagotovila boljše urejanje delovnih razmer, vključno s stalnimi izboljšavami delovnih inšpekcij in socialnega dialoga; poudarja zlasti, da je treba spremeniti zakon o varnosti pri delu, da bi vzpostavili polno delujoč sistem inšpekcij in ustrezen protidiskriminacijski mehanizem za izrecno spremljanje spoštovanja pravic delavcev in sistematično preverjanje morebitnih nevarnosti na delovnem mestu, ter vključiti sodoben protikorupcijski mehanizem in ratificirati vse ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela; spodbuja k vključitvi organizacij civilne družbe in sindikatov v te reforme, saj so pomembni za pravice delavcev in socialne pravice v Gruziji;

31.

želi spomniti, da morajo poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini vedno vsebovati trdna, zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, v katerih se v celoti upoštevajo mednarodne obveze, zlasti Pariški sporazum, ter biti skladni s pravili STO; spodbuja hitrejše izvajanje tretjega nacionalnega akcijskega programa za okolje in približevanje gruzijske zakonodaje pravnemu redu EU, ki se nanaša na okolje, v skladu z zahtevami iz pridružitvenega sporazuma glede varstva okolja; poziva Gruzijo, naj bolj sodeluje v boju proti podnebnim spremembam, ter Komisijo, naj olajša udeležbo Gruzije v evropskem zelenem dogovoru in poskrbi, da poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini ne bo v nasprotju z okoljskimi cilji in pobudami iz tega dogovora;

32.

pozdravlja dosežke znotraj enotnega okvira podpore ter spodbuja hitro in učinkovito izvajanje novih programov pomoči, osredotočenih na energetsko učinkovitost, ravnanje s trdnimi odpadki, oskrbo z vodo in kanalizacijo;

33.

pozdravlja, da je Komisija dodelila 3,4 milijarde EUR za 18 prednostnih projektov v Gruziji v sklopu okvirnega akcijskega načrta za naložbe v vseevropska prometna omrežja (TEN-T); poziva Gruzijo, naj izboljša svoj energetski sektor in povezljivost, ob tem pa zagotovi okoljsko trajnost, zlasti ohranitev biotske raznovrstnosti in zaščitenih območij, pri izvajanju pa upošteva tudi potrebe lokalne skupnosti;

34.

pozdravlja novi gruzijski izobraževalni sistem, revizijo strategije za izobraževanje in znanost v obdobju 2017–2021, novi zakon o poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter doseženi napredek pri usklajevanju mehanizma za zagotavljanje kakovosti izobraževanja z zahtevami iz pridružitvenega sporazuma; pozdravlja uspešno sodelovanje Gruzije v programu Erasmus+, saj je v izmenjavah z EU sodelovalo skoraj 7 500 študentov in akademskega osebja, pa tudi evropsko šolo vzhodnega partnerstva in prvo evropsko šolo, ki sta jo ustanovili EU in gruzijska vlada;

35.

priporoča, naj si Komisija še naprej prizadeva omogočiti sodelovanje Gruzije v programih in agencijah, ki jih podpira EU in so na voljo državam, ki niso članice EU, v skladu s primernim pravnim statusom;

o o

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Gruzije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0457.

(2) UL C 28, 27.1.2020, str. 97.

(3) UL C 162, 10.5.2019, str. 138.

(4) UL C 11, 12.1.2018, str. 82.

(5) UL C 294, 12.8.2016, str. 111.

(6) Končno poročilo misije za opazovanje volitev ODIHR z dne 28. februarja 2019 o predsedniških volitvah v Gruziji, str. 30.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/47

P9_TA(2020)0224

Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2020/2003(INI))

(2021/C 385/06)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju načel, določenih v členu 346(1)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o proizvodnji orožja ali trgovini z njim, členu 42(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o „določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja“ in členu 21 PEU, zlasti spodbujanja demokracije in pravne države ter ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1560 z dne 16. septembra 2019 o spremembi Skupnega stališča 2008/944/CFSP (v nadaljnjem besedilu: skupno stališče), ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (1), in sklepov Sveta z dne 16. septembra 2019 o pregledu skupnega stališča, ki ga opravi Svet,

—	ob upoštevanju dvajsetega letnega poročila, pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča (2),

—	ob upoštevanju enaindvajsetega letnega poročila, pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča (3),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/101 z dne 22. januarja 2018 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja (4) in Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915 z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem (5),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/2191 z dne 19. decembra 2019 v podporo globalnemu mehanizmu za poročanje o nedovoljenem konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu zaradi zmanjšanja tveganja preusmerjanja ali nedovoljenega prenosa (iTrace IV) (6),

—	ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 17. februarja 2020 (7),

—	ob upoštevanju navodil za uporabnike, priloženih skupnemu stališču,

—	ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih decembra 2019,

—	ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. aprila 2013 (8), veljati pa je začela 24. decembra 2014,

—

ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (9) in Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (10),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (11), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1969 z dne 12. septembra 2016 (12), in seznama blaga in tehnologije z dvojno rabo iz njene Priloge I (v nadaljnjem besedilu: uredba o blagu z dvojno rabo),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (13),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2018 o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476),

—	ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (EPF) (HR(2018)94),

—	ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2216 (2015) o embargu na orožje proti Jemnu in poročila Urada visokega komisarja za človekove pravice A/HRC/39/43 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami od septembra 2014,

—	ob upoštevanju sklepa Sveta (SZVP) 2020/472 z dne 31. marca 2020 o vojaški operaciji Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI) (14),

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2473 (2019), sprejete 10. junija 2019, s katero so bili podaljšani ukrepi za uveljavljanje embarga na orožje proti Libiji, in izjave podporne misije Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) z dne 25. januarja 2020 o nadaljnjih kršitvah embarga na orožje proti Libiji,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1970 (2011) o uvedbi embarga na orožje proti Libiji in vseh nadaljnjih resolucij Varnostnega sveta v zvezi s tem, pa tudi resolucij št. 2292 (2016), 2357 (2017), 2420 (2018) in 2473 (2019) o doslednem uveljavljanju embarga na orožje,

—	ob upoštevanju, da je OZN leta 2018 objavila „Agendo za razorožitev: Varovanje naše skupne prihodnosti“ (Securing our Common Future: An Agenda for Disarmament),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (15),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 16. oktobra 2019 o Turčiji, ki podpirajo sklepe Sveta za zunanje zadeve z dne 14. oktobra 2019 o njenih nezakonitih operacijah na severu Sirije in v vzhodnem Sredozemlju,

—	ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja OZN št. 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj (16),

—	ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice Svetu za človekove pravice o vplivu prenosa orožja na uveljavljanje človekovih pravic (17),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izvozu orožja in izvajanju Skupnega stališča, zlasti tistih z dne 14. novembra 2018 (18), 13. septembra 2017 (19) in 17. decembra 2015 (20),

—

ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. marca 2019 glede predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije o humanitarnih razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016 (22), 15. junija 2017 (23) in 30. novembra 2017 (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal (25),

—	ob upoštevanju delavnice z naslovom „Izvajanje sistema nadzora EU nad izvozom orožja“, ki je potekala na seji Pododbora za varnost in obrambo 12. aprila 2017,

—	ob upoštevanju študije z naslovom „Priporočila za pregleden in podroben sistem poročanja o izvozu orožja v EU in v tretje države“, ki jo je naročil Pododbor za varnost in obrambo,

—	ob upoštevanju pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko o francosko-nemškem sodelovanju in povezovanju z dne 22. januarja 2019 (pogodba iz Aachna),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 o Egiptu,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0137/2020),

ker najnovejši podatki SIPRI (26) kažejo, da je izvoz orožja iz EU-28 v obdobju od 2015 do 2019 znašal približno 26 % skupnega svetovnega izvoza orožja, zaradi česar je EU-28 skupno drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA (36 %) in pred Rusijo (21 %); ker v skladu s členom 346 PEU proizvodnja orožja in trgovina z njim ostaja v rokah držav članic;

ker najnovejši podatki SIPRI kažejo, da so države EU28 drugi največji izvoznik orožja tako v Saudovo Arabijo kot v Združene arabske emirate; ker so po mnenju skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov, ki deluje v okviru OZN, strani, vpletene v oboroženi konflikt v Jemnu, v preteklosti izvajale kazniva dejanja in kršitve po mednarodnem pravu in jih izvajajo še naprej;

C.	ker se z izvozom orožja in opreme povečuje zmogljivost obrambne industrije za učinkovite raziskave in razvoj obrambne tehnologije, posledično pa tudi sposobnost držav članic EU, da se branijo in varujejo svoje državljane;

D.	ker se po svetu zaostruje nova oboroževalna tekma in se večje vojaške sile ne opirajo več na nadzor nad orožjem in razoroževanje za zmanjševanje mednarodnih napetosti in izboljševanje svetovnega varnostnega okolja;

E.	ker je skupno stališče Sveta z dne 8. decembra 2008 ključni instrument za krepitev sodelovanja in spodbujanje konvergence izvoznih politik držav članic;

F.	ker se države članice zavedajo posebne odgovornosti v zvezi s stopnjevanjem obstoječe napetosti in zaostrovanjem konfliktov, ki utegne izhajati iz izvoza vojaške tehnologije in opreme v tretje države;

G.	ker bi utegnila imeti svetovna kriza zaradi pandemije COVID-19 občutne geostrateške posledice in še toliko bolj izpostavlja potrebo po vzpostavitvi resnične evropske strateške avtonomije;

ker je v sklepih Sveta EU za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 zapisano, da so se države članice poleg tega dogovorile, da bodo začasno preklicale dovoljenja za izvoz vse opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Egipt, in ponovno preučile izvozna dovoljenja za opremo, zajeto v Skupnem stališču 2008/944/SZVP, preučile pa bodo tudi pomoč, ki jo Egiptu namenjajo na področju varnosti; ker so podjetja iz več držav članic EU v Egipt še naprej izvažala orožje, tehnologijo za nadzor in drugo varnostno opremo, ki omogoča vdore v računalniške sisteme in uporabo zlonamerne programske opreme ter druge oblike napadov na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe, fizično in na spletu; ker zaradi tega prihaja do zatiranja svobode govora na spletu;

ker je v vse bolj nestabilnem večpolarnem svetu, kjer so v vzponu nacionalistične, ksenofobne in protidemokratične sile, izjemno pomembno, da Evropska unija postane vplivni akter na svetovnem prizorišču in ohrani svojo vodilno vlogo sile z „mehko močjo“, ki pred vojaškimi možnostmi namenja prednost jedrskemu in konvencionalnemu razoroževanju ter vlaganju v preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje in mediacijo;

J.	ker je izvoz orožja bistven za krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in ker obrambna industrija zagotavlja predvsem obrambo in varnost držav članic EU, hkrati pa prispeva k izvajanju skupne zunanje in varnostne politike;

K.	ker EU zaradi razlik pri izvozu orožja med državami članicami včasih težje doseže svoje zunanjepolitične cilje, omajana pa je tudi njena verodostojnost akterja, ki bi lahko na mednarodnem prizorišču nastopil enotno;

L.	ker sta se svetovno in regionalno varnostno okolje močno spremenila, zlasti ko gre za južno in vzhodno sosedstvo Unije;

M.	ker ukrepi za vojaško preglednost, kot je poročanje o izvozu orožja, prispevajo k vzpostavljanju čezmejnega zaupanja;

20. in 21. letno poročilo EU o izvozu orožja

poudarja, da je ohranitev obrambne industrije del samoobrambe Unije in sestavina njene strateške samostojnosti; ugotavlja, da je to mogoče le, če države članice v svojih programih nabave opreme prednost dajejo evropskim proizvodom; poudarja, da bi se z evropskim trgom, ki bi bil zmožen preživetja, zmanjšala odvisnost od izvoza orožja v tretje države;

opozarja, da je v skupnem stališču predviden postopek za zagotovitev preglednosti, ki omogoča objavo letnih poročil EU o izvozu orožja; pozdravlja, da sta bili sicer z zamudo objavljeni 20. in 21. letno poročilo v skladu s členom 8(2) Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP, ki ju je pripravila Delovna skupina Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), objavljeni pa sta bili v Uradnem listu; meni, da njuna objava pomeni korak naprej na poti do skupnega stališča EU na področju izvoza orožja, in sicer v mednarodnem okolju, ki je čedalje bolj prepleteno z izzivi in zaznamovano z vse večjim izvozom in vse manjšo preglednostjo; meni, da poročili pomembno dopolnjujeta poročila OZN o preglednosti svetovnega in regionalnega izvoza orožja;

je seznanjen s prizadevanji držav članic, da bi ravnale v skladu s členom 346(1)(b) PDEU o proizvodnji orožja ali trgovini z njim;

ugotavlja, da je celovite predložitve za 20. letno poročilo posredovalo 19 držav članic in ravno toliko za 21. poročilo; poziva vse države članice, naj v času, ko se zmanjšuje svetovna preglednost trgovine z orožjem, zlasti na strani več držav, ki so velike izvoznice orožja, v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti, določene v skupnem stališču; poudarja, da popolna predložitev pomeni posredovanje podatkov o skupni količini in vrednosti podeljenih licenc in dejanskega izvoza, razčlenjenih po državah uvoznicah in kategorijah s seznama vojaškega blaga; ugotavlja, da je za 20. letno poročilo vsaj delne podatke predložilo 27 držav članic z izjemo Grčije, za 21. letno poročilo pa je podatke predložilo vseh 28 držav članic, čeravno približno tretjina predložitev ni bila popolna; vseeno pozdravlja dodatne informacije, ki so jih vlade posredovale z nacionalnimi poročili; znova zahteva, naj vse države članice, ki niso posredovale vseh podatkov, pred pripravo naslednjega letnega poročila posredujejo manjkajoče podatke v zvezi z izvozom v preteklosti;

je zaskrbljen, ker države članice uporabljajo zelo različne informacije za pripravo podatkov o vrednosti dovoljenj, kar ovira možnost učinkovite uporabe doslednih in primerljivih podatkov; poudarja pomen poročanja o dejanskem izvozu orožja, tudi o skupni vrednosti in količini tega izvoza, v skladu z globalnimi in splošnimi dovoljenji, razčlenjenimi po kategorijah vojaškega blaga in državi namembnosti;

poziva države članice, naj se bolj usklajujejo in opredelijo skupne najboljše prakse za zbiranje in obdelavo informacij in podatkov, da bi pripravile bolj usklajena letna poročila ter tako izboljšale preglednost in uporabnost teh poročil;

ugotavlja, da so države Bližnjega vzhoda in severne Afrike – v teh regijah poteka več oboroženih spopadov – v skladu z ugotovitvami zadnjih dveh letnih poročil še vedno regiji, v kateri gre največ izvoza; ugotavlja, da se ti regiji soočata z velikimi in nenehnimi varnostnimi izzivi ter da je treba oceniti vsak izvoz posebej glede na osem meril iz skupnega stališča;

podpira zavezo Sveta o okrepitvi nadzora nad izvozom vojaške tehnologije in opreme; opaža pripravljenost držav članic, da okrepijo sodelovanje in spodbujajo približevanje na tem področju v okviru SZVP; pozdravlja ta prizadevanja, saj so skladna s splošnimi cilji skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), določenimi v členu 21 PEU, ter regionalnimi prednostnimi nalogami, določenimi v globalni strategiji EU (2016); v zvezi s tem poziva države članice, naj razvijejo, izvajajo in uveljavljajo skupne standarde upravljanja za prenose vojaške tehnologije in opreme;

opozarja, da EU v skladu s cilji SZVP izvaja več embargov na izvoz orožja, vključno z vsemi embargi OZN, in sicer za države, kot so Belorusija, Srednjeafriška republika, Kitajska, Iran, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Ruska federacija, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Sirija, Venezuela, Jemen in Zimbabve; ugotavlja, da ti embargi v nekaterih primerih prispevajo k regionalnemu miru in stabilnosti, saj nekaterim državam onemogočajo dostop do vojaških virov; ugotavlja, da ti embargi zagotavljajo, da EU ne prispeva k humanitarnim krizam, kršenju človekovih pravic in grozodejstvom; poziva EU, naj pomaga okrepiti zmogljivosti držav članic za izvajanje trdnih postopkov za spremljanje, da vse države članice spoštujejo embarge EU na izvoz orožja, ter naj objavi ustrezne ugotovitve (27);

10.

opozarja na svojo resolucijo o razmerah v Jemnu z dne 4. oktobra 2018; v zvezi s tem poziva vse države članice EU, naj se vzdržijo prodaje orožja in vojaške opreme Saudovi Arabiji, Združenim arabskim emiratom in vsem članicam mednarodne koalicije, pa tudi jemenski vladi in drugim v konflikt vpletenim stranem;

11.

pozdravlja odločitve vlad Belgije, Danske, Finske, Nemčije, Grčije, Italije in Nizozemske, da sprejmejo omejitve izvoza orožja v države, ki sodelujejo v koaliciji pod vodstvom Saudove Arabije, vpleteni v vojno v Jemnu; je seznanjen s poročili nevladnih organizacij, da se je orožje, izvoženo v te države, v nekaterih primerih uporabilo v Jemnu, kjer 22 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč in zaščito; opozarja, da je takšen izvoz v očitnem nasprotju s skupnim stališčem; ugotavlja, da je Nemčija podaljšala moratorij na izvoz orožja v Saudovo Arabijo do konca leta 2020, pa tudi, da se je več držav članic odločilo za uveljavitev celovitih omejitev; opozarja, da je Parlament med 25. februarjem 2016 in 14. februarjem 2019 z resolucijami plenarnega zasedanja vsaj desetkrat pozval visoko predstavnico/podpredsednico, naj začne postopek, ki bi vodil v uvedbo embarga EU na izvoz orožja v Saudovo Arabijo, v letu 2018 pa tudi glede drugih članic koalicije pod vodstvom Saudove Arabije v vojni v Jemnu; še enkrat več ponavlja ta poziv;

12.

poziva države članice, naj sledijo zgledu Nemčije, Finske in Danske, ki so po umoru novinarja Džamala Hašodžija sprejele omejitve za svoj izvoz orožja v Saudovo Arabijo;

13.

znova poziva države članice, naj upoštevajo sklepe Sveta o Egiptu z dne 21. avgusta 2013 in napovejo zamrznitev izvoznih dovoljenj za vsakršno opremo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za notranjo represijo, v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP, in obsoja, da države članice vztrajno kršijo te zaveze; zato poziva države članice, naj ustavijo izvoz orožja, tehnologije za nadzor in druge varnostne opreme v Egipt, ki bi lahko omogočila napade na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe, tudi na družbene medije, ter tudi druge oblike notranje represije; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj poroča o stanju vojaškega in varnostnega sodelovanja držav članic z Egiptom; poziva EU, naj začne izvajati popoln nadzor, kadar se v Egipt izvaža blago, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za represijo, mučenje ali izvrševanje smrtne kazni;

14.

ponavlja svoje nedavne pozive k zaustavitvi izvoza tehnologij za nadzor in druge opreme, ki lahko pripomore k notranjemu zatiranju, v več držav, vključno z Egiptom, Bahrajnom, Saudovo Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Vietnamom;

15.

ugotavlja, da EU izvaja misije v okviru SVOP, tudi misijo za zagotavljanje spoštovanja embarga na izvoz orožja v Libijo, da bi okrepila regionalni mir in stabilnost; globoko obžaluje stalno očitno kršenje embarga na izvoz orožja v Libijo, tudi po zavezah, ki so jih v zvezi s tem sprejele zadevne države na mednarodni konferenci o Libiji v Berlinu 19. januarja 2020; poziva države članice, naj zaustavijo vse prenose orožja, nadzorne in obveščevalne opreme in materiala vsem stranem, vpletenim v konflikt v Libiji;

16.

pozdravlja cilj operacije IRINI, kar zadeva strogo izvajanje embarga OZN za orožje prek uporabe zračnih, satelitskih in pomorskih sredstev z opravljanjem pregledov plovil na odprtem morju pred obalo Libije, za katere se sumi, da prevažajo orožje ali sorodno opremo v Libijo ali iz nje, v skladu z resolucijami Varnostnega sveta OZN 2292 (2016), 2357 (2017), 2420 (2018) in 2473 (2019);

17.

odločno obsoja podpis dveh memorandumov o soglasju med Turčijo in Libijo o razmejitvi pomorskih con in o obsežnem varnostnem in vojaškem sodelovanju, ki sta medsebojno povezana ter jasno kršita mednarodno pravo in resolucijo Varnostnega sveta OZN o uvedbi embarga na izvoz orožja v Libijo; želi opozoriti, da so se države članice odločile, da bodo Turčiji prenehale izdajati izvozna dovoljenja za orožje; opozarja tudi, da so se države članice zavezale, bodo zavzele trdna nacionalna stališča glede svoje politike izvoza orožja v Turčijo na podlagi določbe iz Skupnega stališča 2008/944/CFSP glede nadzora izvoza orožja, vključno z dosledno uporabo četrtega merila o regionalni stabilnosti; poziva podpredsednika in visokega predstavnika, naj – dokler bo Turčija še naprej izvajala nezakonite enostranske ukrepe v vzhodnem Sredozemlju, s katerimi krši suverenost posameznih držav članic EU (zlasti Grčije in Cipra) in mednarodno pravo, in ne bo sodelovala v dialogu na podlagi mednarodnega prava – v Svetu uvede pobudo za vse države članice EU, da v skladu s skupnim stališčem ne bodo več izdajale dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo; poziva ustrezne forume v okviru Nata, zlasti delovno skupino na visoki ravni za nadzor nad konvencionalnim orožjem, naj nemudoma razpravljajo o izvajanju nadzora nad orožjem v vzhodnem Sredozemlju;

18.

poziva države članice, naj pri nadzoru izvoza več pozornosti namenijo blagu, ki ga je mogoče uporabljati tako za civilne kot za vojaške namene;

19.

ugotavlja, da ni mehanizma za sankcioniranje države članice, če bi ta omogočala izvoz, ki očitno ni v skladu z osmimi načeli;

Pregled skupnega stališča v Svetu

20.

pozdravlja, da namerava Svet povečati konvergenco in preglednost – glavna cilja njegovega zadnjega pregleda skupnega stališča; pozdravlja tudi sklepe Sveta o reviziji skupnega stališča in njegovo izjavo, da bi „bilo treba krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe pospremiti s tesnejšim sodelovanjem in konvergenco na področju nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme“ (28);

21.

pozdravlja obnovljeno zavezo držav članic pravno zavezujočemu skupnemu stališču, kot je bilo spremenjeno s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1560, in poudarja pomen temeljitega ocenjevanja vlog za izvozna dovoljenja za vojaško tehnologijo in opremo v skladu z merili, določenimi v tem stališču; poudarja, da Sklep Sveta (SZVP) 2019/1560 in ustrezni sklepi z dne 16. septembra 2019 odražajo rastoče zavedanje držav članic, da sta na področju izvoza orožja potrebna večja preglednost in zbliževanje na nacionalni ravni in na ravni EU ter da je treba okrepiti nadzor javnosti na tem občutljivem področju nacionalne varnosti; poudarja, da lahko ti sklepi nacionalnim nadzornim organom, parlamentom in državljanom EU zagotovijo boljše informacije o strateških odločitvah, ki jih sprejmejo njihove vlade na področju, ki neposredno vpliva na njihovo varnost in spoštovanje vrednot in norm s strani njihovih držav;

22.

je zaskrbljen zaradi vse ostrejše oboroževalne tekme po svetu; spominja na ambicijo EU, da postane globalni akter za mir; zato poziva EU, naj odigra dejavno vlogo na področjih neširjenja orožja in svetovne razorožitve; pozdravlja, da posodobitev skupnega stališča upošteva pomembnejše spremembe na tem področju, kot je sprejetje pogodbe o trgovini z orožjem, h kateri so pristopile vse države članice; pozdravlja dejavnosti EU, namenjene podpori za univerzalizacijo pogodbe o trgovini z orožjem, zlasti pomoč tretjim državam pri izboljševanju in izvajanju učinkovitih sistemov nadzora orožja v skladu s skupnim stališčem; poziva glavne države izvoznice orožja, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, naj podpišejo in ratificirajo to pogodbo;

23.

podpira, da je Svet ponovno potrdil, da bi bilo treba z vojaško opremo in tehnologijo trgovati premišljeno in odgovorno; podpira obnovljeno zavezo Sveta, da bo še naprej spodbujal sodelovanje in zbliževanje politik držav članic za preprečevanje izvoza vojaške tehnologije in opreme, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za notranje zatiranje ali mednarodno agresijo ali bi prispevala k regionalni nestabilnosti;

24.

z zaskrbljenostjo opaža, da razhajanja med politikami in praksami držav članic na področju izvoza orožja upočasnjujejo zbliževanje predpisov EU na tem področju; ugotavlja, da je treba v zvezi s tem uvesti nove instrumente; ugotavlja, da bodo ukrepi, financirani iz prihodnjega Evropskega obrambnega sklada, prispevali k razvoju novih vojaških tehnologij in opreme;

25.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Svet priznava pomen dosledne politike nadzora izvoza obrambnih materialov in blaga z dvojno rabo; meni, da bi morala EU oblikovati jasna merila in smernice za izvoz takšnega blaga;

26.

pozdravlja uvedbo konkretnih ukrepov za spodbujanje pravilnega, skladnega in pravočasnega poročanja držav članic o izvozu orožja; podpira zlasti odločitev Sveta, da uvede jasen rok za poročanje za nacionalne predložitve, jasne standarde za obliko poročila in dodatne smernice o vsebini in postopku poročanja; spodbuja države članice, naj čim prej predložijo svoje podatke, najpozneje pa v mesecu maju po letu, za katero poročajo, da bi omogočile pravočasno javno razpravo; pozdravlja ukrepe, sprejete v smeri spletnega pristopa, in spodbuja njegov nadaljnji razvoj; pozdravlja tudi podporo Sveta jasnim smernicam za deljenje in izmenjavo informacij med državami članicami o njihovih politikah izvoza orožja; pozdravlja korake v smeri digitalnega pristopa s spletnim sistemom COARM in spodbuja njegovo nadaljnje širjenje;

Vse tesnejše sodelovanje med državami članicami na področju proizvodnje orožja

27.

ugotavlja, da so vse od sprejetja pravno zavezujočega skupnega stališča v letu 2008 države članice okrepile okvir svojega izvoza orožja; ugotavlja tudi, da je vse več orožnih sistemov, proizvedenih v Evropi, izdelanih iz sestavnih delov iz več držav članic EU in vključuje dvostransko ali večstransko sodelovanje na tehnološki, industrijski in politični podlagi; poudarja pozitivno vlogo tovrstnega sodelovanja pri spodbujanju krepitve zaupanja med državami članicami in tretjimi državami;

28.

poudarja, da težnje za povečanje konkurenčnosti sektorja evropske obrambe ne smejo ogroziti spoštovanja osmih meril skupnega stališča, saj imajo prednost pred vsemi ekonomsko-socialnimi, komercialnimi ali industrijskimi interesi držav članic;

29.

ugotavlja povečan prenos znanja in tehnologije, ki omogoča tretjim državam, da začnejo licenčno proizvodnjo evropske vojaške tehnologije; meni, da ta proces ne bi smel omejevati zmogljivosti EU za nadzor nad proizvodnjo orožja in vojaške opreme, temveč bi moral spodbujati usklajevanje standardov javnega nadzora in preglednosti pri obrambni proizvodnji ter pospešiti oblikovanje mednarodno priznanih in spoštovanih pravil o proizvodnji in izvozu orožja;

30.

ugotavlja, da je v orožnih sistemih vse več elementov civilnega porekla ali dvojne narave; zato meni, da je treba vzpostaviti usklajen sistem nadzora prenosa teh elementov med vsemi državami članicami;

31.

ugotavlja, da države članice niso opredelile skupne politike, ki bi urejala prenos sestavnih delov orožja v drugo državo članico, kar bi zagotovilo, da je vsak izvoz v tretje države iz države članice zbiranja v skladu z izvozno politiko države članice, ki zagotavlja sestavne dele; ugotavlja, da nekatere države članice še vedno obravnavajo prenose orožja in proizvodov, povezanih z obrambo, znotraj EU kot operacije izvoza v tretje države; meni, da to predstavlja izziv zlasti zaradi vse večjih razhajanj med praksami licenciranja po vsej EU; ugotavlja, da Direktiva 2009/43/ES o prenosih znotraj Skupnosti v sedanji obliki ni zasnovana za doseganje najvišjih skupnih standardov za nadzor izvoza orožja v tretje države ob hkratnem spodbujanju prenosov na evropskem trgu orožja;

32.

ugotavlja, da je bil prvi poskus urejanja prenosov po Evropi sporazum Schmidt–Debré o usklajevanju med Francijo in Nemčijo, ki je vključeval pravilo „de minimis“; je v zvezi s tem seznanjen s francosko-nemškim sporazumom o nadzoru nad izvozom obrambnih proizvodov;

33.

opaža, da lahko nacionalna politika izvoza orožja v vsaki državi članici zavira projekte sodelovanja; ugotavlja, da bi lahko taka razhajanja privedla do dvostranskih in posebnih sporazumov o orožnih sistemih, ki v nekaterih primerih omogočajo izvoz v tretje države na podlagi najmanj omejujočih standardov, ne pa do skupnega pristopa na ravni EU; opozarja, da bil in je še vedno namen skupnega stališča Sveta o izvozu orožja preprečevanje teh razlik in vzpostavitev skladne skupne izvozne politike orožja; ugotavlja povezavo med razlikami v izvoznih politikah ter težavami pri sodelovanju znotraj EU, trajno razdrobljenostjo notranjega trga proizvodov v zvezi z obrambo in industrijskimi podvajanji; zato poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo ustrezno raven financiranja, ki bo omogočila zmanjšanje razdrobljenosti trga in industrijsko konsolidacijo, hkrati pa zagotovila, da bodo imele EU in njene države članice vojaške zmogljivosti, ki jih potrebujejo; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje Direktive 2009/81/ES in Direktive 2009/43/ES, vključno z ukrepi izvrševanja, kar zadeva javna naročila;

34.

ugotavlja, da dvostransko sodelovanje med državami članicami pri projektih, povezanih z industrijsko obrambo, vodi do sporazumov o nadzoru izvoza, ki so lahko osnova za EU kot celoto;

35.

poudarja, da bi morali dvostranski in večstranski sporazumi tlakovati pot za boljšo konvergenco in harmonizacijo izvoznih politik na ravni EU, saj lahko pomanjkanje konvergence in preglednosti pri odločitvah o izvozu v tretje države negativno vpliva na zmožnost EU, da nastopa enotno in vplivno na mednarodnem prizorišču, kar zadeva spodbujanje človekovih pravic, mednarodnega prava ter regionalnega miru in stabilnosti; je seznanjen s pomisleki, da lahko ta razhajanja povzročijo izkrivljanje trga in ovirajo strateško industrijsko načrtovanje, ekonomijo obsega in enake konkurenčne pogoje;

Vedno večji pomen ravni EU pri proizvodnji orožja

36.

poudarja, da je razvoj ustrezne opreme pomembno orodje za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev evropskega obrambnega sektorja; ugotavlja, da pobude EU, kot so Pripravljalni ukrep za obrambne raziskave, Evropski program za razvoj obrambne industrije in Evropski obrambni sklad, pa tudi Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled na področju obrambe in Evropski mirovni instrument, ter zakonodaja, kot so prenosi znotraj Unije in direktive o javnih naročilih na področju obrambe iz leta 2009 ter oblikovanje upravnih zmogljivosti, kot je Generalni direktorat Komisije za obrambno industrijo in vesolje (GD DEFIS), sodelujejo pri krepitvi evropskega sodelovanja pri proizvodnji orožja in razvoju zmogljivosti; meni, da bi morala tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe spremljati tesnejše sodelovanje in konvergenca pri nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme, da bi se izboljšala učinkovitost SZVP in zlasti SVOP;

37.

poziva držav članice, naj presežejo sedanje pomanjkanje učinkovitosti pri porabi za obrambo, ki je posledica podvajanja, razdrobljenosti in premajhne interoperabilnosti, ter naj stremijo k temu, da bi EU tudi z boljšim nadzorom izvoza orožja postala ponudnik varnosti;

38.

ugotavlja, da je več držav članic izrazilo namero o skupnem razvoju glavnih oborožitvenih sistemov, kot so bojni tanki, bojna letala in oboroženi brezpilotni zrakoplovi;

39.

poudarja, da je v začasnem medinstitucionalnem sporazumu o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada Komisija pooblaščena, da oceni, ali je prenos lastništva oziroma podelitev izključne licence za vojaško tehnologijo, ki se sofinancira iz Evropskega obrambnega sklada, v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi EU in njenih držav članic in s cilji sklada, kot določa člen 3 predlagane uredbe; ugotavlja, da ta nova zakonodaja med drugim predpisuje civilno nadzorno nalogo Komisije v zvezi s posebno kategorijo izvoza vojaške tehnologije v tretje države, s čimer se dodatno poveča preglednost in zmanjša tveganje zlorabe sredstev EU, vendar brez poseganja v pristojnosti organov držav članic za nadzor nad izvozom, da odobrijo izvozna dovoljenja;

40.

poudarja, da evropske partnerice v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami posredujejo informacije o nacionalnih nadzornih ukrepih ter podatke o prenosu orožja; ugotavlja, da imajo države članice in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) v okviru evropskega mirovnega instrumenta možnost, da vojaško opremijo tretje države, za kar bo potrebno spremljanje na ravni EU; v zvezi z evropskim mirovnim instrumentom poudarja, da bi z novim instrumentom na ravni EU potencialno zagotavljali skupne ocene tveganja pred vsako odločitvijo o prenosu orožja in streliva v tretje države v okviru stebra evropskega mirovnega instrumenta o krepitvi zmogljivosti, ocenjevali posamezne ukrepe glede na osem meril skupnega stališča ter določili zaščitne ukrepe in morebitne sankcije za končnega uporabnika;

41.

poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi sredstev EU za vse projekte raziskav in razvoja, povezane z izdelavo brezpilotnih zrakoplovov; poziva visokega predstavnika/podpredsednika Komisije, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo povsem avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez posredovanja človeka;

42.

poudarja, da so raziskave in razvoj oborožitve, orožja in obrambne opreme pomembni za zagotavljanje sredstev, s katerimi se države članice branijo, in za tehnološki napredek obrambnih industrij;

Izvajanje skupnega stališča z vidika rastočega pomena ravni EU pri proizvodnji orožja

43.

je seznanjen z odsotnostjo konvergence nacionalnih politik in odločanja na področju izvoza orožja v kontekstu rastočega pomena ravni EU pri proizvodnji orožja ter izraženih ambicij in načrtov za njen nadaljnji razvoj; ugotavlja, da se z odsotnostjo konvergence nacionalnih izvozov orožja tvega, da se bodo porodila dodatna izkrivljanja trga in z njimi povezane ovire pri strateškem načrtovanju zadevnih podjetij in oboroženih sil, zaradi česar bo potrebno postopno zbliževanje nacionalnih politik in odločanja na področju izvoza orožja; opozarja, da je pomembno sodelovanje držav članic v tem procesu; obžaluje sedanja razhajanja med nacionalnimi politikami izvoza orožja in postopki odločanja držav članic; poziva Svet, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji v korist zbliževanja politik in odločanja o izvozu orožja;

44.

predlaga, da se izvoz izdelkov, ki se financirajo v okviru evropskega programa za razvoj industrije in/ali iz Evropskega obrambnega sklada, ločeno navaja v podatkih, predloženih skupini COARM, da se zagotovi pozorno spremljanje teh izdelkov, ki so bili financirani iz evropskega proračuna, ter dosledno uporabo meril iz skupnega stališča za proizvode, ki se financirajo v okviru evropskega programa za razvoj industrije in iz Evropskega obrambnega sklada;

45.

pozdravlja krepitev obrambnega sodelovanja EU v okviru SVOP; meni, da je treba rastoč pomen ravni EU pri proizvodnji orožja pospremiti z večjo preglednostjo; meni, da so na tem področju še vedno možne izboljšave, zlasti glede kakovosti in enotnosti podatkov, ki so jih predložile države članice; meni, da mora biti opredelitev „evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja“, kot je predvidena v členu 42(3) PEU, v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP; meni, da večje zbliževanje skupnih pravil in standardov preglednosti za izvoz orožja in tehnologije spodbuja poglabljanje zaupanja med državami članicami in partnerskimi tretjimi državami; pozdravlja prizadevanja skupine COARM, zlasti navodila za izvajanja skupnega stališča s strani držav člani, kar zadeva sodelovanje, usklajevanje in konvergenco; ugotavlja, da so sistem za izmenjavo informacij skupine COARM in njena navodila za izvajanje skupnega stališča koristna vsakodnevna orodja za nadzorne organe; poudarja prizadevanja držav članic pri podpiranju dela skupine COARM na področju izmenjave dobre prakse; skupini COARM priporoča:

(a)

naj vključi naslednje dodatne kategorije v spremenjeni obrazec za poročanje, v skladu z mednarodno priznanimi standardi, z namenom izvajanja sklepov Sveta iz septembra 2019: natančna vrsta orožja in izvožena količina, poimenovanje streliva, velikost serije in specifični končni uporabnik, preklicana dovoljenja ter vrednost in trajanje pogodb v zvezi s storitvami po dobavi, kot sta usposabljanje in vzdrževanje; naj uskladi opredelitev osebnega orožja EU s širšo opredelitvijo OZN;

(b)	naj razvije opredelitve, ki bodo priznane v EU in mednarodno, kot sta dovoljena vrednost in dejanski izvoz, da se olajša primerljivost podatkov med državami članicami;

46.

pozdravlja odločitev, da se letno poročilo preoblikuje v zanesljivo interaktivno spletno podatkovno zbirko, ki bo omogočala iskanje, in pričakuje, da bo ta zbirka delujoča pred objavo podatkov o izvozu za leto 2019; poziva ESZD, naj Parlament obvesti o točnem datumu, ko bo ta podatkovna zbirka dostopna prek spleta; poziva skupino COARM, naj uporabi rešitev, ki bo uporabnikom prijazna in lahko dostopna za evropske državljane in civilno družbo ter bo omogočila izvoz podatkov v varni in strukturirani obliki;

47.

poziva skupino COARM, naj si še naprej prizadeva, da bi državam članicam omogočila medsebojno komunikacijo in izmenjavo informacij o njihovih politikah izvoza v tretje države in o odločitvah, da zavrnejo zahteve za izdajo dovoljenja za izvoz v tretje države; skupino COARM poziva tudi, naj si v skladu s členom 7 skupnega stališča prizadeva za boljšo izmenjavo „ustreznih informacij, vključno z informacijami o obvestilih o zavrnitvi in politikah za izvoz orožja“ ter drugimi „ukrepi za nadaljnje povečanje konvergence“; predlaga, da se v ta namen izmenjajo nacionalne ocene in da se prizadevanja usmerijo v skupno oceno na ravni EU, kar zadeva razmere v posameznih državah ali potencialne prejemnike izvoza, glede na načela in merila iz skupnega stališča v okviru SZVP ter po posvetovanju z zunanjimi deležniki, tudi s Parlamentom; poziva k rednemu posodabljanju seznama tretjih držav, ki upoštevajo merila, določena v skupnem stališču;

48.

meni, da bi morale institucije EU predlagati medsebojne preglede, da bi nacionalne organe spodbudile k izmenjavi najboljših praks zbiranja in obdelave podatkov, s čimer bi se spodbudilo boljše razumevanje različnih nacionalnih pristopov, ugotovile razlike pri razlagi osmih meril ter opravila razprava o načinih in sredstvih za izboljšanje harmonizacije, doslednosti in konvergence med državami članicami;

49.

trdno verjame, da je doslednejše izvajanje skupnega stališča EU bistveno za verodostojnost EU kot globalnega akterja na podlagi vrednot in da bo višja raven konvergence, kar zadeva celovito uporabo meril, učinkoviteje zagotavljala, da vse strani, vključene v trgovino z orožjem, spoštujejo človekove pravice in mednarodno pravo, prispevala k spodbujanju miru in stabilnosti ter okrepila strateške varnostne interese EU in njeno strateško avtonomijo; meni, da bo to okrepilo izvajanje SZVP;

50.

meni, da se dovoljenj za proizvodnjo v tretjih državah ne bi smelo več dodeljevati, če bi to omogočilo izogibanje osmim merilom iz skupnega stališča ali drugim direktivam EU o izvozu orožja;

51.

poudarja, da učinkovit nadzor nad končno uporabo zagotavlja odgovornejšo izvozno politiko in bi lahko zlasti zmanjšal tveganje preusmeritve; v zvezi s tem pozdravlja projekt iTrace, ki ga financira EU, in podpira njegovo nadaljevanje ter priporoča uporabo podobnega orodja za sledenje zakonitemu izvozu orožja iz držav članic EU v tretje države; poziva Svet, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oblikujejo celovit program usposabljanja in vzpostavljanja zmogljivosti za nacionalne uradnike in uradnike EU na področju nadzora nad izvozom orožja, ki bo osredotočen zlasti na vzpostavitev vzajemnega razumevanja glede osmih meril, skupno ocenjevanje tveganj, uvedbo zaščitnih ukrepov, ter preverjanje pred izdajanjem licenc in po njem; spodbuja vlade držav članic, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev večjega upoštevanja njihovih predpisov o končni uporabi, vključno z izvajanjem kontrol po dobavi; poudarja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev EU, da bodo na voljo potrebni kadrovski viri na nacionalni ravni in ravni EU ter v delegacijah in veleposlaništvih v državah uvoznicah za izvajanje učinkovitega ocenjevanja tveganja, nadzora nad končno uporabo ter preverjanja po dobavi; poziva ESZD in skupino COARM, naj v okviru mehanizma iTrace poročata o vsaki ugotovljeni preusmeritvi blaga, ki izvira iz EU, ter naj bo to del letnega poročila;

52.

meni, da bi bilo treba vse večji pomen ravni EU pri proizvodnji orožja, nedavne sklepe Sveta o konvergenci pri izvozu orožja in vzpostavitev evropskega mirovnega instrumenta dopolniti z mehanizmom spremljanja in nadzora na ravni EU, ki bo temeljil na celovitem spoštovanju osmih meril; opozarja na opredelitev „evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja“, kot je predvidena v členu 42(3) PEU; meni, da sta „združevanje in izmenjava“ ter večje sodelovanje pri politiki glede orožja in politiki javnih naročil možna le, če so vzpostavljeni strog nadzor nad izvozom, ureditev medsebojnega obveščanja in reden parlamentarni nadzor ter če je mogoče izvrševati stroge mehanizme sankcij v primeru nespoštovanja skupnih pravil, kar zadeva projekte, ki jih financira EU; zahteva tudi, da mora biti Evropski parlament – skupaj z nacionalnimi parlamenti – zmožen zagotoviti parlamentarni nadzor nad skupno varnostno in obrambno politiko EU in njenim proračunom;

53.

poziva skupino COARM, naj preuči vprašanje preglednosti izvoza orožja skupaj z vprašanjem preglednosti izdajanja licenc za izvoz blaga z dvojno rabo ter razmisli o uporabi skupnih pristopov k preglednosti za oba instrumenta; meni, da bi bilo treba povečanje nadzora Komisije nad trgovino z blagom z dvojno rabo v okviru uporabe revidirane uredbe EU o blagu z dvojno rabo uravnotežiti z večjo udeležbo in povečanjem nadzora Parlamenta, da se zagotovi odgovornost;

54.

poudarja škodljiv učinek, ki ga lahko ima nenadzorovan izvoz tehnologije za kibernetski nadzor, ki ga opravljajo podjetja EU, na varnost digitalne infrastrukture EU in na človekove pravice; izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo uporabo določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor zoper politike, aktiviste in novinarje; odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, oddaljenim nadzorom in uhajanjem podatkov; v zvezi s tem poudarja pomen hitre, učinkovite in celovite posodobitve uredbe EU glede blaga z dvojno rabo; ponavlja stališče Parlamenta o prenovitvi uredbe o blagu z dvojno rabo, ki je namenjena preprečevanju izvoza, prodaje, posodabljanja in vzdrževanja opreme za kibernetsko varnost, ki jo je mogoče uporabiti za notranje zatiranje, vključno z nadzorom interneta; v zvezi s tem pozdravlja sedanja prizadevanja institucij EU v povezavi s tekočimi medinstitucionalnimi pogajanji, ki so namenjena posodobitvi uredbe EU o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo;

55.

meni, da redna posvetovanja z Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti, organi za nadzor nad izvozom orožja, industrijskimi združenji in civilno družbo, pripomorejo k smiselni preglednosti; poziva nacionalne parlamente, naj izmenjajo najboljše prakse glede poročanja in nadzora, da bi okrepili nadzorno vlogo vseh nacionalnih parlamentov pri odločitvah o nadzoru nad izvozom orožja; poziva skupino COARM, naj nadaljuje svoj dialog s civilno družbo in ustreznimi sektorji, pa tudi svoja posvetovanja s Parlamentom ter organi za nadzor nad izvozom orožja; spodbuja civilno družbo in akademski svet, naj okrepita svoje sodelovanje in dialog s skupino COARM ter izvajata neodvisni nadzor izvoza obrambne tehnologije in opreme; poziva države članice in ESZD, naj podprejo tovrstne dejavnosti, tudi z večjimi finančnimi sredstvi;

56.

poudarja, da je v duhu sklepov Sveta z dne 16. septembra 2019 potreben smiseln parlamentarni nadzor in da se je treba vsako leto odzvati na letno poročilo skupine COARM s poročilom Evropskega parlamenta, da se zagotovi vsaj minimalen parlamentarni nadzor;

57.

spodbuja države članice, naj v skladu s skupnim stališčem tretjim državam pomagajo pri vzpostavitvi, izboljšanju in uporabi sistemov preverjanja orožja;

o o

58.

(1) UL L 239, 17.9.2019, str. 16.

(2) UL C 453, 14.12.2018, str. 1.

(3) UL C 437, 30.12.2019, str. 1.

(4) UL L 17, 23.1.2018, str. 40.

(5) UL L 139, 30.5.2017, str. 38.

(6) UL L 330, 20.12.2019, str. 53.

(7) UL C 85, 13.3.2020, str. 1.

(8) Pogodba o trgovini z orožjem, OZN, 13-27217.

(9) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.

(10) UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

(11) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

(12) UL L 307, 15.11.2016, str. 1.

(13) UL L 200, 7.8.2018, str. 30.

(14) UL L 101, 1.4.2020, str. 4.

(15) UL L 30, 31.1.2019, str. 1.

(16) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg16

(17) A/HRC/35/8.

(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0451.

(19) UL C 337, 20.9.2018, str. 63.

(20) UL C 399, 24.11.2017, str. 178.

(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0330.

(22) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.

(23) UL C 331, 18.9.2018, str. 146.

(24) UL C 356, 4.10.2018, str. 104.

(25) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.

(26) Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v Stockholmu (SIPRI), informativni list iz marca 2020 z naslovom „Trendi v mednarodnih prenosih orožja, 2019“.

(27) https://www.sanctionsmap.eu/#/main?checked=

(28) Sklep 11 sklepov Sveta o reviziji Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, kot ga je sprejel Svet (za splošne zadeve); Svet Evropske unije, 12195/19, COARM 154, Bruselj, 16. september 2019.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/59

P9_TA(2020)0226

Strateški pristop k farmacevtskim izdelkom v okolju

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o strateškem pristopu k farmacevtskim izdelkom v okolju (2019/2816(RSP))

(2021/C 385/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 11, 168 in 191(2) Pogodbe,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (4),

—	ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (5),

—	ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (6),

—	ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH) (8),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ („7. okoljski akcijski program“) (9),

—	ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753),

—	ob upoštevanju predloga uredbe o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, ki ga je podala Komisija (COM(2018)0337),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2019 o naslednjih korakih pri prizadevanju za to, da EU postane regija najboljše prakse pri boju proti protimikrobni odpornosti,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. junija 2019 z naslovom Snovanje strategije Unije za trajnostno politiko na področju kemikalij,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2019 z naslovom Strateški pristop Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju (COM(2019)0128),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. novembra 2018 z naslovom Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih (COM(2018)0734),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017)0339),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 o akcijskem načrtu proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011)0748),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. decembra 2008 z naslovom Varna, inovativna in dostopna zdravila: nova vizija za farmacevtski sektor (COM(2008)0666),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (11),

—	ob upoštevanju programov več držav članic za zmanjšanje farmacevtskih ostankov v vodi,

—

ob upoštevanju skupnega znanstvenega mnenja Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 1. decembra 2016 o ukrepih za zmanjšanje potrebe po uporabi protimikrobnih sredstev pri vzreji živali v Evropski uniji in posledičnih vplivih na varnost hrane (mnenje RONAFA),

—	ob upoštevanju zaporednih letnih poročil v okviru evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini (ESVAC) (od leta 2011),

—	ob upoštevanju publikacije Komisije v okviru politike Znanost za okolje iz maja 2015 (št. 11) o trajnostni akvakulturi,

—	ob upoštevanju dokumenta Komisije za razpravo z dne 30. januarja 2019 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (COM(2019)0022),

—	ob upoštevanju študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s 13. novembra 2019 z naslovom Pharmaceutical Residues in Freshwater – Hazards and Policy Responses (Farmacevtski ostanki v sladki vodi – nevarnosti in politični odzivi),

—	ob upoštevanju politične izjave z zasedanja generalne skupščine OZN na visoki ravni z dne 22. septembra 2016 o odpornosti proti antimikrobikom,

—	ob upoštevanju projekta OZN na področju sodelovanja v zvezi s parametri pitne vode,

—	ob upoštevanju poročila Svetovne banke iz marca 2017 z naslovom Drug-Resistant Infections: A Threat to Our Economic Future (Okužbe, odporne proti zdravilom: grožnja naši gospodarski prihodnosti),

—	ob upoštevanju poročila Komisije iz julija 2018 o možnostih za strateški pristop k farmacevtskim izdelkom v okolju,

—	ob upoštevanju poročila Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike z dne 12. decembra 2013 o okoljskih tveganjih zdravil,

—	ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o strateškem pristopu k farmacevtskim izdelkom v okolju (O-000040/2020 – B9-0015/2020 in O-000041/2020 – B9-0016/2020),

—	ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.	ker so farmacevtski izdelki bistveni za zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi in živali; ker je trenutno na evropskem trgu več kot 3 000 aktivnih farmacevtskih sestavin;

ker se je v zadnjih 20 letih zaradi splošne uporabe farmacevtskih izdelkov v humani in veterinarski medicini, vključno s protimikrobnimi sredstvi, povečala njihova koncentracija v okolju, na primer v prsti, usedlinah in vodnih telesih; ker se bo njihova koncentracija v okolju zaradi naraščanja in staranja prebivalstva verjetno še povečala, ker bodo podnebne spremembe poleg tega vplivale na količino in kakovost vodnih virov, saj bodo v času suše koncentracije višje, kar bo posredno vplivalo tudi na čiščenje vode; ker je treba obsežno zbirati podatke, da bi lahko obseg te težave izmerili povsod po svetu; ker ti izdelki v okolje najpogosteje pridejo prek uporabe in odlaganja;

ker farmacevtski izdelki v okolje pridejo z odplakami iz komunalnih čistilnih naprav, raztresanjem gnoja in akvakulturo, odplakami iz proizvodnih obratov, raztresanjem blata iz čistilnih naprav, rejo pašne živine, zdravljenjem hišnih živali ter zaradi neprimernih odlagališč neporabljenih farmacevtskih izdelkov in kontaminiranih odpadkov;

D.	ker so prekomerna in neustrezna uporaba antibiotikov, zlasti v živinoreji, ter splošneje slabe prakse v humani in veterinarski medicini postopoma privedle do tega, da je začela protimikrobna odpornost na veliko ogrožati zdravje ljudi in živali;

ker je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem najnovejšem poročilu o farmacevtskih ostankih v sladki vodi ugotovila, da sedanji pristopi politike za ravnanje s temi ostanki niso ustrezni za varovanje vodnih in sladkovodnih ekosistemov, ki jih potrebujemo za zdravo življenje;

F.	ker kemijska in/ali presnovna stabilnost nekaterih farmacevtskih izdelkov pomeni, da se do 90 % njihovih aktivnih snovi po uporabi izloči v okolje v izvirni obliki;

G.	ker pred letom 2006 v postopku odobritve farmacevtskih izdelkov za uporabo v humani medicini pred njihovim dajanjem v promet ni bilo treba opraviti ocene njihovega tveganja za okolje in zato za nekatere izdelke še vedno nimamo ustrezne ocene tveganja;

H.	ker se ocena tveganja za okolje upošteva pri oceni tveganja in koristi zdravil v veterinarski medicini, kar pa ne velja za zdravila v humani medicini;

I.	ker celo Komisija v svojem sporočilu z dne 11. marca 2019 priznava, da obstajajo vrzeli pri védenju o koncentracijah nekaterih farmacevtskih izdelkov v okolju in o tem, kolikšno tveganje je s tem povezano;

J.	ker imamo dovolj dokazov, da bi bilo treba ukrepati in zmanjšati vpliv farmacevtskih izdelkov na okolje, ki utegne predstavljati tveganje, zlasti da bi zaščitili vodne vire, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode;

ker številne mednarodne organizacije, tretje države, evropske institucije, industrijska združenja in nevladne organizacije priznavajo, da je vpliv farmacevtskih izdelkov na okolje problematičen; ker so nekatere države članice EU, kot so Nizozemska, Nemčija in Švedska, zaradi vse večje prisotnosti farmacevtskih izdelkov v okolju že začele ukrepati;

L.	ker se je Komisija leta 2008 zavezala, da bo predlagala ukrepe za zmanjšanje morebitnih škodljivih učinkov farmacevtskih izdelkov na okolje (12);

M.	ker je morala Komisija v skladu s členom 8c Direktive 2013/39/EU do 13. septembra 2015 oblikovati strateški pristop k onesnaževanju vode s farmacevtskimi izdelki, do 14. septembra 2017 pa predlagati ukrepe;

ker je Svet v svojih sklepih iz junija 2019 Komisijo pozval, naj oceni in opredeli najučinkovitejše ukrepe, tudi zakonodajne, s katerimi bi omilili učinke farmacevtskih izdelkov v okolju, preprečili odpornost proti antimikrobikom ter okrepili povezavo z zdravstvenim sektorjem na tem področju; ker je Svet priznal, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli sedanji obseg vpliva farmacevtskih izdelkov in njihovih ostankov na zdravje ljudi in okolje;

ker je zveza podjetij za boj zoper protimikrobno odpornost (AMR Industry Alliance) oblikovala načela skupnega okvira za izdelovanje antibiotikov in določila cilje za koncentracijo antibiotikov, izpuščenih v okolje, da bi zaščitili ekološke vire in zmanjšali potencialno tveganje razvoja antimikrobne odpornosti v okolju;

P.	ker imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju vpliva farmacevtskih izdelkov v okolju vsi deležniki, torej strokovnjaki za zdravje ljudi in živali, pacienti, industrija, obrati za ravnanje z odpadki in čiščenje vode ter tudi drugi;

Q.	ker OECD zagovarja štiri proaktivne strategije, ki se osredotočajo na preventivne možnosti v zgodnji fazi življenjskega cikla farmacevtskih izdelkov, da bi s temi izdelki v okolju ravnali stroškovno učinkovito ter da bi zagotovili čim bolj dolgoročne in obsežne koristi za okolje;

R.	ker je več deležnikov v okviru pobude #MedsDisposal začelo kampanjo za ozaveščanje, kako v Evropi ustrezno odlagamo neporabljena zdravila ali zdravila s pretečenim rokom uporabnosti;

S.	ker je treba pri vsakem ukrepu v zvezi z vplivom zdravil na okolje kot prevladujoče načelo upoštevati pravico pacientov, da hitro pridejo do zdravila, ki po najnovejših merilih za oceno tveganja in koristi velja za varno in učinkovito;

Splošni vidiki

pozdravlja, da je Komisija končno sprejela svoje sporočilo z dne 11. marca 2019; obžaluje, da je tako pozno predstavila strateški pristop in predlagane ukrepe;

se strinja s štirimi glavnimi cilji strateškega pristopa, ki jih je predstavila Komisija;

z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da gre pri ukrepih iz sporočila za „mehke“ ukrepe; meni, da je treba za ublažitev negativnega vpliva farmacevtskih izdelkov v okolju sprejeti učinkovite ukrepe;

opozarja, da morajo vse prihodnje pobude na področju vpliva farmacevtskih izdelkov na okolje temeljiti na znanosti in biti ciljno usmerjene, poleg tega morajo biti tehnološko nevtralne, pri čemer je treba zagotoviti, da bosta varnost in učinkovitost še vedno ključna prednostna elementa pri dostopu pacientov do zdravljenja s farmacevtskimi izdelki;

meni, da se je treba onesnaženosti s farmacevtskimi izdelki lotiti celostno in upoštevati celotni življenjski cikel zdravil ter vključiti vse ustrezne deležnike; poudarja, da je za zagotovitev učinkovitosti regulativnih ukrepov bistveno, da se ti sprejmejo v skladu s previdnostnim načelom in načelom, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru; poudarja, da bi bilo treba načelo „onesnaževalec plača“ v prvi vrsti uporabljati za proizvodne postopke, pa tudi za to, da bi spodbudili boljšo prakso predpisovanja zdravil in odgovorno ravnanje potrošnikov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da farmacevtska sredstva prispevajo k protimikrobni odpornosti, kadar se z odplakami gnoja ali onesnaženo vodo ali pa zaradi neustreznega odstranjevanja sproščajo v okolje; poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi načela razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi zmanjšali škodljiv vpliv farmacevtskih izdelkov na okolje;

meni, da je treba v sodelovanju z državami članicami organizirati kampanje za obveščanje in izobraževanje javnosti o nevarnostih prekomerne uporabe zdravil brez recepta; opozarja, da se v veletrgovinah in na internetu prodaja vse več zdravil brez zdravniškega priporočila, ter na nevarnost, da se v medijih oglašujejo tovrstna prodajna mesta zunaj lekarn ali drugih struktur, pooblaščenih za prodajo zdravil;

poudarja, da odlaganje farmacevtskih izdelkov v okolje škoduje ekosistemom in prostoživečim vrstam, obenem pa lahko prav zaradi tega ti izdelki postanejo manj učinkoviti, zlasti v primeru antibiotikov, saj lahko pride do pojava odpornosti na antibiotike;

želi spomniti, da farmacevtski izdelki različno vplivajo na vodne in morske ekosisteme, pa tudi na prostoživeče vrste, tako da med drugim povzročajo spremembo vedenja, zmanjšano plodnost, spremembo velikosti ali nastajanje spolnih in reproduktivnih nepravilnosti; zato poziva Komisijo, naj vključi konkretne ukrepe in pri tem upošteva kumulativne učinke onesnaženja vodnih živali s farmacevtskimi izdelki;

opozarja, da so študije pokazale, da so farmacevtski izdelki in ostanki zlasti prisotni v vodnih telesih in da jih konvencionalne čistilne naprave ne morejo povsem odstraniti, saj zaenkrat ne morejo učinkovito filtrirati vseh farmacevtskih izdelkov; poudarja, da onesnaženje sladke vode in porečij vodi v onesnaženje oceanov;

10.

ugotavlja, da je njihova koncentracija na splošno nizka, zato je tveganje za zdravje ljudi bolj povezano s kumulativnimi učinki dolgotrajne izpostavljenosti nizkim odmerkom kot pa z akutnimi ali takojšnjimi zdravstvenimi posledicami; je še posebej zaskrbljen, ker nekateri farmacevtski izdelki, ki se znajdejo v okolju, povzročajo endokrine motnje;

11.

poudarja, da je treba raven farmacevtskih ostankov urejati na podlagi zakonodaje o vodi;

12.

poziva, naj se posebna pozornost nameni žariščnim točkam odlaganja, kot so farmacevtski proizvodni obrati, bolnišnice in naprave za čiščenje odpadne vode;

13.

poziva Komisijo, naj učinek farmacevtskih izdelkov oceni tudi v okviru akcijskega načrta za popolno odpravo onesnaževanja zraka, vode in tal, ki ga je Komisija napovedala za leto 2021;

14.

poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo obstoječe dobre prakse med državami članicami in deležniki, da bi se zmanjšal vpliv proizvodnje, uporabe in odlaganja farmacevtskih izdelkov na okolje;

15.

meni, da bi bilo treba obstoječe in samoregulirane pobude preučiti in po potrebi uporabiti za prihodnje pobude EU o farmacevtskih izdelkih v okolju;

Ozaveščanje in spodbujanje preventivnih ukrepov in preudarne rabe farmacevtskih izdelkov

16.

poziva države članice, naj si izmenjajo dobro prakso glede preventivne uporabe antibiotikov ter v celoti izvajajo in po potrebi okrepijo Akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom; potrjuje svoje stališče iz resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom;

17.

poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo usposabljanje zdravstvenih delavcev, vključno z veterinarji, zdravniki in farmacevti, ter kampanje ozaveščanja pacientov o preudarni rabi farmacevtskih izdelkov, kot so antimikrobiki, antidepresivi ali kontrastne tekočine; poziva akterje v farmacevtski dobavni verigi, naj pripomorejo k temu, da bodo pacienti in živinorejci dobili dovolj informacij o tem, kako lahko nepravilno odlaganje zdravil negativno vpliva na okolje; poziva, naj se embalaža označi z ustreznim piktogramom, da se potrošnike seznani, kako ustrezno odlagati neporabljena zdravila;

18.

poudarja, da je treba zdravstvene delavce stalno seznanjati z novostmi v raziskavah in z dobro prakso pri preprečevanju širjenja odpornosti proti antimikrobikom;

19.

poziva države članice, naj vprašanje farmacevtskih izdelkov v okolju vključijo v čezmejno sodelovanje na področju povodij in naj usklajujejo ukrepe, ki se jim zdijo koristni;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo cepljenje kot ukrep za preprečevanje bolezni, da bi zmanjšali potrebo po farmacevtskih izdelkih;

Podpiranje razvoja farmacevtskih izdelkov, ki so sami po sebi manj škodljivi za okolje, in spodbujanje okolju prijaznejše proizvodnje

21.

poudarja pomen hitrejših, ambicioznejših in usmerjenih ukrepov za zmanjšanje okoljskih tveganj farmacevtskih izdelkov, hkrati pa je treba priznati, da so potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje, v kakšni meri trenutno farmacevtski izdelki vplivajo na zdravje ljudi in okolje, zaradi tega pa se cene farmacevtskih izdelkov ne bi smele dvigniti;

22.

ugotavlja, da bodo zdravstveni delavci lahko ustrezno predpisovali antibiotike le pod pogojem, da se v zdravstvu reši problem prekomerne obremenjenosti zdravnikov; ugotavlja tudi, da bi zdravstvenim delavcem lahko dodatno pomagali z jasnimi smernicami za predpisovanje, ki bi temeljile na dejstvih in bi dajale jasna navodila za različne klinične indikacije;

23.

poziva države članice in Komisijo, naj podprejo raziskave, razvoj in inovacije na področju farmacevtskih izdelkov, ki bodo enako učinkoviti za paciente in manj škodljivi za okolje, glede na to, da „okolju prijaznejši farmacevtski izdelki“ niso strupeni za okolje, se ne kopičijo v organizmih, se lažje razgradijo v neškodljive snovi v čistilnih napravah in v okolju, pri tem pa naj upoštevajo, da bi večja biorazgradljivost lahko zmanjšala njihovo učinkovitost;

24.

poziva države članice in vse deležnike, naj uporabijo programe EU za naložbe v tehnologijo za večjo učinkovitost pri odstranjevanju farmacevtskih izdelkov in genov za protimikrobno odpornost, hkrati pa naj zagotovijo, da bodo farmacevtski izdelki enako učinkovito ustrezali potrebam pacientov;

25.

meni, da bi bilo treba vplive farmacevtskih izdelkov na okolje vključiti v oceno tveganj in koristi zdravil v humani medicini, kot to že velja za zdravila v veterinarski medicini, pod pogojem, da ne pride do odložitve ali zavrnitve dovoljenja za promet zgolj na podlagi škodljivega vpliva na okolje;

26.

meni, da bi morala presoja vpliva farmacevtskih izdelkov na okolje vključevati njihove produkte razgradnje in metabolite;

27.

poziva Komisijo, naj po potrebi upošteva sedanja prizadevanja deležnikov, da bi razvili prihodnje pobude za zmanjšanje okoljskih tveganj, in naj spodbuja okoljsko odgovorne prakse ter ustrezno uporabo in vračanje farmacevtskih izdelkov;

28.

poziva, naj se podatki spremljanja na podlagi okvirne direktive o vodah uporabijo za vrednotenje po dajanju v promet;

29.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo odlaganje farmacevtskih izdelkov v vodo obravnavalo kot morebitno ključno okoljsko vprašanje pri pregledu referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah v okviru direktive o industrijskih izpustih za zadevne sektorje;

30.

poudarja, kako pomembno vlogo imajo politike javnih naročil pri spodbujanju okolju prijaznejših farmacevtskih izdelkov; poziva Komisijo, naj pripravi jasne smernice v zvezi s tem;

31.

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da bo proizvodnja uvoženih zdravil izpolnjevala enako visoke okoljske standarde, kot so tisti, ki se uporabljajo za zdravila, proizvedena v Uniji;

32.

poziva Evropsko agencijo za zdravila (EMA), naj spodbuja skupne inšpekcijske preglede izpustov v čezmorskih farmacevtskih tovarnah, ki oskrbujejo EU;

Izboljšanje ocene tveganja za okolje in njen pregled

33.

meni, da je potreben jasen časovni načrt za dokončanje ocen tveganj za okolje, če te še niso na voljo;

34.

poziva države članice in Evropsko agencijo za zdravila, naj zagotovijo, da bodo vložniki do roka za odobritev dajanja zdravila za uporabo v humani medicini v promet predložili zaključeno oceno, da se lahko uvedejo in objavijo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja;

35.

meni, da bi morale farmacevtske družbe predložiti skupno oceno tveganja za posamezno aktivno snov, da bodo podatki dosledni, da se delo ne bo podvajalo in da bo manj testiranja na živalih;

36.

poudarja, da je treba v celoti izvajati uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in o medicirani krmi, da se zmanjša uporaba antibiotikov, kar pomeni, da je treba tudi oceniti, ali bi lahko do 28. januarja 2022 na ravni EU vzpostavili sistem pregleda na podlagi aktivnih snovi, ali preučiti morebitne druge možnosti za oceno tveganja za okolje;

37.

poziva Komisijo, naj podpre raziskave o oceni učinkov zmesi, kronične izpostavljenosti nizkim odmerkom in razvoja odpornosti proti antimikrobikom, zlasti pri ranljivih skupinah;

Zmanjšanje količine zavrženih farmacevtskih izdelkov in izboljšanje ravnanja z odpadki

38.

poudarja, da morajo ukrepi temeljiti na znanstvenih dokazih, in poziva vse ustrezne deležnike, naj zagotovijo, da zaradi sprejetih ukrepov ne bo ogrožen dostop do varnega in učinkovitega zdravljenja s farmacevtskimi izdelki za ljudi in živali; v zvezi s tem podpira namero Komisije o zmanjšanju količine odpadkov, tako da bi se lahko zdravila izdajala v taki količini, ki bi bolje ustrezala potrebam, kar vključuje optimizacijo velikosti embalaže, a bi bila obenem zagotovljena skladnost z veljavno zakonodajo o sledljivosti, podpira pa tudi njeno namero o preučitvi možnosti podaljšanja roka uporabnosti zdravil, da se zdravilo, ki se še vedno lahko varno uporabi, ne bi po nepotrebnem zavrglo;

39.

poziva, naj se posodobijo zahteve glede ocene tveganja za okolje, da se zagotovi ustrezna ocena obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi ter učinkov zmesi in da se upošteva tveganje, da se v okolju pojavi odpornosti proti antimikrobikom;

40.

meni, da bi bilo treba zmanjšati skupno porabo zdravil na prebivalca, ne da bi obenem povzročili težave pri dostopu do zdravil in ne da bi se zmanjšala učinkovitost različnih oblik zdravljenja; meni, da bi bilo treba zmanjšati tudi skupno porabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini na žival, ne da bi bila ogrožena zdravje in dobrobit živali, in da bi bilo treba poiskati boljše alternative;

41.

meni, da bi bilo treba že zdavnaj opraviti pregled Direktive 86/278/EGS o blatu iz čistilnih naprav; poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2021 predstavi zakonodajni predlog o pregledu in posodobitvi Direktive 86/278/EGS, da bi posodobili standarde kakovosti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in spodbudili krožno gospodarstvo, ki ne bo škodovalo zdravju ljudi in okolju;

42.

meni, da bi morali farmacevtski proizvodni obrati svojo odpadno vodo predhodno očistiti z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik;

43.

poziva države članice, naj vzpostavijo in široko oglašujejo sisteme vračanja neporabljenih zdravil ter v celoti izvršujejo predpise v zvezi s temi sistemi;

44.

poziva Komisijo, naj koordinira sodelovanje v sistemih, ki so namenjeni preprečevanju nepravilnega odlaganja farmacevtskih izdelkov;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo raziskave in inovacije ter razvoj naprednejših tehnologij za čiščenje odpadne vode, s katerimi bi lahko zaznavali in iz vode bolje odstranjevali ostanke farmacevtskih izdelkov;

Širše okoljsko spremljanje

46.

je zaskrbljen, ker je spremljanje farmacevtskih izdelkov v okolju še vedno zelo omejeno, tudi v prsti; poudarja, da je treba okrepiti nadzorne mehanizme, potem ko se farmacevtski izdelki dajo v promet, na primer za spremljanje okoljskih vplivov, da bi ustrezno in sistematično odpravili problem pomanjkanja podatkov o okolju;

47.

poziva Komisijo, naj obravnava morebiten vpliv farmacevtskih izdelkov na seznam za spremljanje iz okvirne direktive o vodah in oceni, ali bi ga bilo treba posodobiti;

48.

poziva Komisijo, naj farmacevtske izdelke, ki predstavljajo znatno tveganje za okolje, doda na seznam prednostnih snovi v skladu z okvirno direktivo o vodah ter določi okoljske standarde kakovosti in mejne koncentracije v skladu z direktivo o okoljskih standardih kakovosti;

49.

poudarja, da je v kmetijstvu izoblikovano celovito spremljanje antibiotikov; poziva Komisijo, naj oblikuje sistem spremljanja tudi za antibiotike v humani medicini;

Zapolnitev drugih vrzeli v znanju

50.

poudarja, da je treba, zlasti v naslednjem večletnem finančnem okviru, podpreti nadaljnje raziskave o tem, kako neposredna izpostavljenost farmacevtskim izdelkom in njihovim ostankom v okolju vpliva na zdravje ljudi in varstvo okolja ter kako ti izdelki pridejo v okolje in tam ostanejo, vključno z vodnimi in morskimi ekosistemi;

51.

meni, da bi bilo treba izboljšati metode za analizo, s katero se ugotavlja količina farmacevtskih izdelkov, ki so prisotni v okolju, ter razvoj teh metod in da bi morale biti analitične metode za odkrivanje javno dostopne;

Povečanje preglednosti

52.

želi spomniti, da so informacije o farmacevtskih izdelkih v okolju, kot so vpliv na vodo, obnašanje v okolju, razgradljivost in morebitni učinki koktajla, ključnega pomena za obvladovanje tveganja in da bi morale biti te informacije pregledna in na voljo ustreznim deležnikom; zato poziva Komisijo in pristojne organe, naj oblikujejo centralizirano in varno podatkovno zbirko, ki bo vsem deležnikom omogočila dostop do rezultatov ocen okoljskega tveganja za posamezne izdelke;

53.

meni, da bi bilo treba vzpostaviti trden zakonodajni okvir za večjo preglednost v celotni dobavni verigi, saj bi to omogočilo ustrezen nadzor in zagotovilo, da bi družbe odgovarjale za izpust farmacevtskih izdelkov v okolje;

54.

poziva farmacevtsko industrijo, naj poskrbi za večjo preglednost v dobavnih verigah z razkritjem izvora zdravil in aktivnih farmacevtskih učinkovin v fazi proizvodnje surovin, da se zagotovi popolna sledljivost vseh farmacevtskih izdelkov;

o o

55.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 4, 7.1.2019, str. 43.

(2) UL L 4, 7.1.2019, str. 1.

(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(4) UL L 226, 24.8.2013, str. 1.

(5) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(6) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(7) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(8) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(9) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(10) UL C 433, 23.12.2019, str. 153.

(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(12) Sporočilo Komisije z dne 10. decembra 2008 z naslovom Varna, inovativna in dostopna zdravila: nova vizija za farmacevtski sektor (COM(2008)0666).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/68

P9_TA(2020)0227

Čim večje izkoriščanje potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o čim večjem izkoriščanju potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost (2020/2070(INI))

(2021/C 385/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 194,

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija predstavili na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast 17. novembra 2017 v Göteborgu,

—	ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ (COM(2020)0102),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom „Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“ (COM(2020)0098),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571) in v njem napovedanega okoljskega odtisa izdelkov,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 11/2020 z dne 28. aprila 2020 z naslovom Energijska učinkovitost stavb: še vedno je potreben večji poudarek na stroškovni učinkovitosti,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2019 o prihodnosti energetskih sistemov v energetski uniji, s katerimi naj bi zagotovili energetski prehod ter doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 in pozneje,

—	ob upoštevanju Amsterdamskega pakta, s katerim je bila vzpostavljena agenda EU za mesta, sprejetega 30. maja 2016 na neformalnem srečanju ministrov EU, pristojnih za mestno politiko,

—	ob upoštevanju Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih, sprejete na neformalnem srečanju ministrov EU, pristojnih za urbani razvoj, 24. in 25. maja 2007,

—	ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (2),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (7),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (8),

—	ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (9),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o poročilu Na poti k novi zasnovi energetskega trga (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (17),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0134/2020),

A.	ker so stavbe odgovorne za približno 40 % porabe energije in 36 % emisij CO2 v EU, zato je njihova temeljita prenova, tudi če je postopna, ključna za dosego cilja EU, da bodo emisije toplogrednih plinov do leta 2050 ničelne;

ker je stavbni sektor največji samostojni porabnik energije v EU in ker 97 % stavb v EU ni energijsko učinkovitih, samo 0,2 % stanovanjskih objektov v EU pa se vsako leto prenovi ali postopno prenavlja, in ker bo več kot 94 % današnjih stavb stalo tudi še leta 2050, večina hiš, šol in uradov, v katerih bomo takrat bivali, pa je že zgrajenih;

ker ogrevanje prostorov in vode predstavlja približno 80 % porabe energije gospodinjstev, saj ima polovica stavb v EU individualne kotle, ki so bili nameščeni pred letom 1992, njihova učinkovitost pa je največ 60-odstotna, in ker je 22 % samostojnih plinskih kotlov, 34 % električnih kotlov, 47 % oljnih kotlov in 58 % kotlov na premog starejših od svoje tehnične življenjske dobe;

ker bi lahko z zvišanjem stopenj prenove na skoraj 3 % in obnovo 210 milijonov obstoječih stavb ustvarili do 2 milijona delovnih mest (18) v gradbenem sektorju, v katerem se ustvari približno 9 % BDP Unije in je pomemben del strategije prenove po krizi zaradi COVID-19 ter bi lahko prispeval k čistemu gospodarstvu v okviru evropskega zelenega dogovora;

E.	ker ima baza podatkov EU o energijski učinkovitosti stavb ključno vlogo pri spremljanju in izboljšanju splošne energijske učinkovitosti stavb v EU, saj zagotavlja zanesljive, skladne in zlahka primerljive podatke;

ker bi lahko z ukrepi za boljšo energijsko učinkovitost stavbnega fonda EU izboljšali kakovost življenja vseh prebivalcev, zaradi česar je glavni izziv zmanjšati breme gospodinjstev v Evropski uniji, ki se spopadajo z energijsko revščino in jih je po ocenah 50 milijonov, znižati račune za porabljeno energijo ter ustvariti udobna, cenovno dostopna in energijsko učinkovita stanovanja za vse;

ker Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da ljudje približno 90 % časa preživijo v stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah ter da zaradi slabe kakovosti zraka v zaprtih prostorih (19) vsako leto prezgodaj umre več kot pol milijona Evropejcev, in ker se s pravilnim prezračevanjem z odpiranjem oken in naravno dnevno svetlobo izboljšuje kakovost zraka v domovih ljudi, kar prispeva k boljšemu zdravju in je postalo še zlasti pomembno med sedanjo krizo zaradi COVID-19;

H.	ker je pozval k „reviziji direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb v skladu z ambicioznejšimi podnebnimi cilji EU ter k okrepitvi njihovega izvajanja s pomočjo zavezujočih nacionalnih ciljev (20);

ker so za dosego energijsko učinkovitega stavbnega fonda ter uresničitev cilja Unije o energetski učinkovitosti za leto 2030 potrebne naložbe v višini najmanj 282 milijard EUR v prenovo evropskega stavbnega fonda ter pametna kombinacija doslednega izvajanja obstoječih politik, novih pobud politike za postopno opuščanje uporabe stavb, ki so najmanj energijsko učinkovite, nadaljnjih ustreznih mehanizmov financiranja ter naložb v inovativne rešitve;

ker naj bi bili programi celovite prenove celostni, postavljali energijsko učinkovitost na prvo mesto ter bili osredotočeni na širše ekosisteme sosesk, pri čemer bi morali obsegati zahtevne cilje glede zmanjšanja porabe energije za posamezne stavbe; ker ti programi temeljijo na dobri praksi in se šteje, da so sestavljeni iz treh glavnih stebrov:

(a)

tipologije gradnje in gradbenih materialov, za kar sta potrebna poglobljeno znanje o starosti, uporabi in načinu gradnje stavb ter njihovem potencialu za energijske prihranke, pa tudi opis vrst materialov, ki jih je treba uporabljati v celotnem postopku prenove, vključno z učinkom, ki ga imajo v celotnem življenjskem ciklu;

(b)

zagotavljanja trajnostnih virov energije in dostopa do njih, in sicer energije iz obnovljivih virov na kraju samem in v bližini, vključno s sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja ali uporabo hranilnikov toplote stavb, storitev komunikacije med vozili in okolico (V2X) ter drugimi možnostmi za prilagoditev, ki omogočajo sektorsko povezovanje;

(c)	koristi za skupnost/družbene koristi, in sicer vključevanje lokalnih skupnosti v vse projekte in programe energetske prenove, da bi obravnavali težave, kot so energijska revščina, pomanjkanje tehničnih in/ali finančnih virov ter informacijske vrzeli;

ker se z izvajanjem tega tristebrnega pristopa zagotavlja, da je pri zasnovi programov celovite prenove in njihovem izvajanju poudarek na širših koristih, ki jih ljudem in skupnostim prinaša energijska prenova, kot so energijska učinkovitost, odpornost na podnebne spremembe, industrijska konkurenčnost, trajnost, socialna vključenost in dostopnost;

Soseske in skupnosti

poudarja vlogo sosesk in skupnosti ter drugih akterjev, kot so lokalni in regionalni organi ter mala in srednja podjetja, v programih celovite prenove v okviru „celostnega“ pristopa k prenovi, da bi v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb do leta 2050 nastal energetsko zelo učinkovit in podnebno nevtralen stavbni sektor;

poziva, naj bodo stavbne in prenovitvene politike celovite in vključujoče, naj prispevajo k podnebnim ciljem EU, naj zajemajo programe celovite prenove, ki združujejo lokalne vrednostne verige, socialne storitve in cenovno dostopnost, pripravljenost na pametne sisteme, primerne, zdrave notranje bivanjske in okoljske pogoje, mobilnost ter tehnično, industrijsko in energijsko učinkovite funkcije stavb, ter naj omogočajo proizvajanje in izmenjavo energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini ter prožnost pri prilagajanju odjema, omogočajo pa naj tudi uporabo presežne toplote in hlada iz bližnjih industrijskih obratov, lokalnih prevoznih sistemov ali plovnih poti, če je to trajnostna rešitev;

poudarja, da imajo državljani pomembno vlogo pri prenovi stanovanjskega fonda, da je treba oblikovati učinkovita orodja in primere dobre prakse ter da je treba zagotoviti razpoložljivost vseh možnih informacij in znanja na lokalni ravni, tudi tehničnih možnosti (npr. pametni števci); poleg tega priznava spodbude, ki jih dajejo energetske skupnosti, s tem ko povezujejo državljane, jih obveščajo in spodbujajo, naj začnejo sami prenavljati stavbo in/ali proizvajati energijo iz obnovljivih virov, in poziva k pripravi celovitega svežnja ukrepov politike za širitev teh pristopov;

poziva Komisijo, naj oceni vpliv gentrifikacije in izrinjanja stanovalcev iz sosesk ter razlike v spolih in položaj ranljivih prebivalcev; meni, da bi lahko s pristopom na ravni skupnosti, ki bi spremljal zaščitne ukrepe na regulativni ravni, ohranili obstoječe skupnosti in ustvarili pobude, ki so bistvene za čim večjo energijsko učinkovitost ter spodbujanje potrebnih zasebnih in javnih naložb; poudarja, da je treba podpirati najranljivejše prebivalce ter jim omogočiti dostojne življenjske pogoje, udobje in zdravje, ter poudarja, kako pomembno vlogo imajo socialna stanovanja;

poudarja, da se lastništvo stavb, predpisi o stanovanjskih najemnih razmerjih, število lastnikov stanovanj in najemnikov ter možnosti za naložbe, programi stanovanjske podpore, vremenski pogoji in energijski sistemi med državami razlikujejo; meni, da mora strategija o valu prenove upoštevati različne okoliščine v posameznih državah članicah tudi v skladu s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti; zlasti poudarja, da prenove ne bi smele povzročiti nevzdržnih najemnin za najemnike;

poudarja obseg energijske revščine v Uniji, ki po ocenah vpliva na vse do 50 milijonov gospodinjstev (21); meni, da bi moral biti eden osrednjih cilje vala prenov in s tem povezanih prihodnjih pobud odpraviti energijsko revščino in zagotoviti zdrave in varne življenjske pogoje za vse; pozdravlja namen Komisije, da se posebej posveti prenovi energijsko revnih gospodinjstev, in poudarja pomen sprejetja ukrepov za energijske prihranke ter spodbujanja energijsko učinkovitih potrošniških navad in sprememb v vedenju; poudarja, da mora biti javni sektor vodilni na tem področju;

poudarja, da so stranke takoj sprejele točke „vse na enem mestu“ za energijsko prenovo stavb kot pregledno in dostopno svetovalno orodje, ki podpira združevanje projektov in ponovljivih modelov, obveščanje o finančnih sredstvih tretjih oseb, usklajevanje in spremljanje prenov, hkrati pa zagotavlja krepitev zmogljivosti občin ter dejavno sodelovanje lokalnih akterjev, kot so energetske skupnosti, organizacije potrošnikov, lokalna združenja podjetnikov, tudi iz gradbenega sektorja, in stanovanjske zadruge, v celotnem postopku;

opozarja, da so za doseganje konkretnih rezultatov na področju energetske učinkovitosti obstoječega stavbnega fonda potrebna javna in zasebna prizadevanja; poudarja, da je treba storitve svetovanja na enem mestu ne le oblikovati, temveč jih tudi podpirati in trg stalno oskrbovati z dinamičnim seznamom projektov, vključno z manjšimi projekti; meni, da bo oblikovanje točke „vse na enem mestu“ na regionalni ali lokalni ravni zagotovilo boljši dostop do mehanizmov financiranja;

pozdravlja predlog o odprtih platformah v okviru evropskega zelenega dogovora; poudarja, da morajo biti pregledne, večstopenjske in vključujoče, da morajo obsegati širok krog zainteresiranih strani in premoščati razdrobljenost stavbnega sektorja; opozarja, da morajo biti namen platform doseči do leta 2050 energetsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond, ter meni, da bi morali z njimi odpravljati ovire za prenovo in vključevati državljane v doseganje soglasja na podlagi potreb skupnosti;

10.

poudarja, da bi morali z regionalnimi platformami določati merljive cilje, si prizadevati za oblikovanje časovnih načrtov in organizirati redne izmenjave z obstoječimi platformami za usklajeno ukrepanje na podlagi direktive o energetski učinkovitosti, direktive o energetski učinkovitosti stavb in direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (22), pa tudi z obstoječimi agencijami in organi v državah članicah, da bi čim bolj povečale svoj vpliv; je prepričan, da so platforme pomembno orodje za izvajanje celovitih programov prenove stavb in podpirajo države članice pri izvajanju njihovih dolgoročnih strategij prenove;

11.

je seznanjen z novo Leipziško listino, ki bo sprejeta med nemškim predsedovanjem, in se strinja, da imajo mesta ključno vlogo pri korenitem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju energijske učinkovitosti; meni, da bo prenova stavb precej pripomogla k izpolnjevanju teh ciljev, hkrati pa bo prek odpornih sosesk spodbujala pravična, zelena in produktivna mesta; poziva nemško predsedstvo Sveta EU, Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imela mesta zlasti zaradi potrebe po gospodarskem okrevanju na voljo potrebne in neposredno dostopne vire financiranja prenovitvenih ukrepov;

12.

poziva Komisijo, naj sprejme politiko, ki bi spodbujala programe celovite prenove na ravni skupnosti in regionalni ravni v državah članicah, kjer bi se izvajala temeljita prenova, tudi če bi bila postopna, potrebe stavb pa upoštevale vključujoče in vzajemno; poudarja, da so programi celovite prenove priložnost, da se ustvari več rešitev za energijo iz obnovljivih virov „na kraju samem“ in „v bližini“ ali za vzpostavitev mehanizmov odziva na povpraševanje; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja v zvezi s Konvencijo županov za podnebje in energijo ter instrumentom za evropska mesta; nadalje tudi poudarja velik pomen agende za mesta in partnerstva med mesti;

13.

poziva države članice, naj pooblastijo lokalne uprave za uvajanje programov celovite prenove na ravni sosesk in skupnosti, pri katerih bodo državljani v središču pozornosti, ter naj prenove ustrezno umestijo v ohranjanje otipljive evropske zgodovinske dediščine (spomenikov in stavb), od lokalnih organov pa zahtevajo, da jim predložijo povratne informacije o doseženih rezultatih in primerih dobre prakse, ki bodo upoštevani pri prihodnjem oblikovanju politik na nacionalni ravni;

14.

poziva države članice, naj oblikujejo okvir za odpravljanje ločenih spodbud, na primer z zagotavljanjem točnih informacij, primernih spodbud in učinkovitega izvrševanja (23), ter naj za preprečitev nepravilnosti v regulativnem okviru ustrezno upoštevajo družine in skupnosti, ki živijo v energijski revščini, na primer z zahtevo, da se zanje rezervira primeren delež temeljito prenovljene tlorisne površine stavb ali s prednostno obravnavo stavb z večjo porabo ali potrato energije pri oblikovanju programov celovite prenove ter z omejevanjem višine najemnin, če to ne omejuje zmogljivosti za prenove, s katerimi se povečuje energijska učinkovitost;

15.

poziva Komisijo, naj vzpostavi podporno službo za projekte prenove državljanov in izda izvedbene smernice za države članice v zvezi z zasnovo ugodnih okvirnih pogojev in enakih konkurenčnih pogojev za energetske skupnosti, ki so bile uvedene z direktivo o trgu električne energije (24) in direktivo o energiji iz obnovljivih virov, da bi zagotovili uspešno izvajanje in v celoti priznali koristi energetskih projektov državljanov;

16.

poziva Komisijo, naj nemudoma uvede platforme, kot je navedeno v njenem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, in jih kot ključno prednostno nalogo vključi v programe celovite prenove; poudarja, da bi morale programe celovite prenove v skladu z zavezami iz direktive o energetski učinkovitosti stavb spremljati pobude EU za razširjanje dobre prakse za ponovljivost programov, deljenje zmogljivosti, povezovanje sektorjev in zaščitne ukrepe za skupnosti, ki se spopadajo z energijsko revščino;

Financiranje

17.

poudarja, da so precejšnja ovira za naložbe tako začetni stroški naložb, kompleksne sheme financiranja, ločene spodbude (dilema med najemnikom in lastnikom), srednjeročna in dolgoročna obdobja za povračilo naložb, regulativne in upravne ovire, tudi za stavbe z več lastniki, kot tudi oblikovanje obstoječe podpore in neobstoj predvidljivega dolgoročnega okvira politike;

18.

poudarja, da bi bilo treba v shemah financiranja v okviru okrevanja po COVID-19 in njegovega učinka na javne in zasebne finance spodbujati in prednostno obravnavati temeljite prenove, tudi če so postopne, če je njihov namen doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 s primernimi spodbudami in cilji, s tem pa ustvariti energetsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond; meni, da je to pogoj, da se prenove stavb štejejo za trajnostne dolgoročne naložbe; poudarja vlogo kazalnikov stroškovne učinkovitosti, vključno s stranskimi koristmi;

19.

poudarja, da bi morale države članice zasnovati jasne smernice in začrtati merljive, ciljne ukrepe ter spodbujati enak dostop do financiranja, tudi v najmanj učinkovitih segmentih nacionalnega stavbnega fonda, energijsko revnih potrošnikov, socialnih stanovanj in gospodinjstev, ki so odvisna od dilem ločenih spodbud, pri tem pa upoštevati cenovno dostopnost;

20.

poudarja, da bi bilo treba lastnike nepremičnin – zlasti tiste, ki imajo nizke dohodke in živijo v energijski revščini –, stanovanjska združenja in zadruge, ponudnike javnih stanovanj ter lokalne organe podpreti pri tem, da bi njihov stavbni fond in grajeno okolje postala odporno na podnebje, na primer z nepovratnimi sredstvi ali finančnimi instrumenti, ki bodo temeljili na dodatnosti financiranja iz naslova večletnega finančnega okvira, nacionalnih proračunov in virov zasebnega sektorja;

21.

meni, da je treba v vseh ustreznih evropskih skladih prednostno nameniti sredstva za prenove zaradi energijske učinkovitosti, da se je treba dobro usklajevati, da bi našli sinergije, olajšati kombiniranje, združevati projekte in jih načrtovati, da se zagotovi pravočasno črpanje sredstev; poziva finančne institucije, naj namenijo znatna sredstva za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč; poudarja da bo poleg rednega in stalnega financiranja na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter zasebnih naložb potrebnih vsaj 75 milijard EUR na leto v obliki spodbud EU, da bi omogočili temeljite prenove za dosego energijsko zelo učinkovitega stavbnega fonda do leta 2050; poziva sozakonodajalca, naj potrebna sredstva zagotovita v okviru evropskega načrta za okrevanje gospodarstva, nenazadnje zaradi pomoči tistim v družbi, ki bodo imeli od prenov največ koristi;

22.

pozdravlja, da ugotovitve kažejo na cenovno premijo pri energijsko zelo učinkovitih stavbah (25), kar lastnikom stavb zagotavlja donosnost naložbe, vendar priznava, da je treba znižati ceno stanovanj, gradnje in prenove na splošno;

23.

poudarja, da je treba zagotoviti ustrezen in enostaven dostop do posojil in finančnih sredstev, da bi malim in srednjim podjetjem, skupnostim in družinam pomagali pri nujnih prenovah obstoječega stavbnega fonda;

24.

pozdravlja razpoložljive možnosti financiranja prenove stavb, kot so zelene subvencije ter davčne spodbude in spodbude za posojila; priznava vlogo, ki jo imajo evropski strukturni in investicijski skladi pri financiranju projektov na področju energijske učinkovitosti, pa tudi pri opredelitvi energijske učinkovitosti kot posebnega cilja za regionalni razvoj v obdobju 2021–2027; poudarja vlogo, ki jo ima skupina Evropske investicijske banke pri zagotavljanju posojil, jamstev in finančnih instrumentov, kot so instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost (PF4EE), pobuda Pametno financiranje pametnih stavb, pa tudi sklad InvestEU, ki omogočajo tudi financiranje projektov za prenovo socialnih stanovanj;

25.

opozarja na dobro prakso držav članic, kot so uporaba prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami, kombiniranje, priznavanje potreb gospodinjstev z nizkimi dohodki in uporaba regionalnih skladov EU kot jamstev in obnovljivih skladov; poudarja, da v okviru sklada za pravični prehod obstaja možnost financiranja usposabljanja na področju energije iz obnovljivih virov ter v zvezi z energijsko učinkovitostjo in učinkovito rabo virov;

26.

poudarja, da je treba stopnjo črpanja sredstev povečati z odpravo ovir, zlasti s tehnično pomočjo, manj zapletenimi merili in poenostavitvijo kombiniranja z drugimi skladi; obžaluje, da so projekti v okviru instrumenta evropske pomoči, namenjene področju energije na lokalni ravni (ELENA), še vedno veliki ter da sta pri manjših projektih in projektih v zvezi s skupnostmi potrebna dodatna podpora in združevanje; meni, da bi lahko bil program EU City učinkovit podporni mehanizem za mesta, da bi ta oblikovala programe celovite prenove, ter da bi bilo treba izvajanje tega programa nadaljevati in v njegovem okviru zagotavljati podporo tudi manjšim projektom;

27.

priznava pomembno vlogo, ki jo imajo nepovratna sredstva za raziskave in inovacije; meni, da je potrebno stalno in stabilno financiranje programov celovite prenove iz evropskih in nacionalnih virov brez prekinitev, ki nastanejo zaradi različnih ukrepov proračunskega načrtovanja;

28.

meni, da bi morale države članice poskrbeti, da vsi programi celovite prenove namenjajo sredstva za odpravo energijske revščine, omogočanje dostopa in odpravo tehničnih in infrastrukturnih ovir za ranljiva gospodinjstva in tista z nizkimi dohodki, da lahko živijo v primernih, zdravih in energijsko učinkovitih stanovanjih ter da so vključena v programe za prenovo sosesk; poziva k razvoju in izmenjavi primerov dobre prakse z inovativnimi finančnimi instrumenti, kot so financiranje prek gradenj in sheme za gradnje, vključno z energijsko učinkovitimi hipotekami, posojili v okviru projekta EuroPACE in posojili REnOnBill;

29.

opozarja na vlogo regionalnih organov in Evropske investicijske banke pri zagotavljanju finančne podpore prek posojil v javnem sektorju, ki bodo komercialne banke, pokojninske sklade in zasebni sektor, zlasti mala in srednja podjetja, spodbudila k nadaljnjim naložbam v prenovo stavb, na primer z javnimi posojilnimi jamstvi in inovativnimi načini financiranja;

30.

se zaveda vloge, ki jo lahko imajo pri prenovi novi poslovni modeli, kot so pogodbe o energijski učinkovitosti, prenove, ki jih vodijo posamezniki, energetske skupnosti ter podjetja za energetske storitve, zlasti pa zunajbilančno financiranje za socialna stanovanja, stanovanjska podjetja in poslovne parke; poudarja, da je treba intenzivnost financiranja povezati z ravnjo dosežene energijske učinkovitosti, kot je določeno v direktivi o energijski učinkovitosti stavb, in predlaga, naj se doda premija za stavbe, ki presegajo osnovna merila energijske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj izda izvedbene smernice o vseh ustreznih določbah iz svežnja Čista energija za vse Evropejce, da bi ustvarili ugodne okvirne pogoje z določitvijo rednega posvetovanja o vsebini tržnih potreb, ter spodbuja kombiniranje zasebnih in javnih sredstev, uporabo jasnih predlog za pogodbe in posebnih postopkov javnih naročil z dodatnimi pojasnili o pravilnem obračunavanju javnih naložb, povezanih z učinkovitostjo stavb;

31.

poziva Komisijo, naj zvišuje cilje glede energetske učinkovitosti, pri čemer naj najprej zviša krovni cilj za leto 2030 na podlagi ustrezne ocene učinka in na predvidljiv način ter predlaga minimalne letne stopnje za prenovo stavb in ukrepe politike, ki bodo zagotavljali temeljito prenovo z ustvarjanjem finančnih spodbud in naložbene stabilnosti;

32.

poziva evropske institucije, naj zagotovijo, da se v okviru zadevnih skladov novega večletnega finančnega okvira prednostno določijo posebna sredstva za energijsko učinkovitost in prenovo stavb z jasnimi pogoji in časovnimi okviri, vključno s tehnično pomočjo za zagotavljanje ustrezne stopnje črpanja sredstev; poudarja, kako pomembna za naložbe so jamstva EU, kombiniranje virov financiranja in nepovratna sredstva za sprožitev prenove stanovanj za izboljšanje energijske učinkovitosti; priznava vlogo in uspešen model Evropskega sklada za strateške naložbe (ki ga bo zamenjal sklad InvestEU); poziva k prednostni določitvi sredstev za energijsko učinkovitost stavb v okviru za trajnostno infrastrukturo InvestEU in za rezervacijo namenskih zneskov za energijsko učinkovitost kot posebnega cilja regionalnega razvoja, ki se mora odražati v ustreznih sporazumih o partnerstvu držav članic, podpisanih s Komisijo;

33.

poziva Komisijo, naj odstrani finančne in nefinančne ovire za višjo stopnjo črpanja sredstev iz regionalnih skladov, namenjenih za celovito prenovo stavb do leta 2021;

34.

poziva k okrepitvi zmogljivosti programa evropske pomoči za področje energije na lokalni ravni (ELENA) in Evropske investicijske banke za zagotavljanje prilagojene in neposredne finančne in tehnične pomoči lokalnim organom, ter posebnih smernic za države članice v okviru načrtov za okrevanje gospodarstva po pandemiji COVID-19;

35.

poziva Komisijo, naj prouči, ali je mogoče prihodke iz evropskega sistema trgovanja z emisijami uporabiti za ukrepe za energijsko učinkovitost, kot je prenova stavb, vključno z varovalnimi mehanizmi pred nihanji, pa tudi, ali je mogoče rezervirati del prihodkov z dražbe na ravni EU; poziva Evropsko investicijsko banko in nacionalne finančne ustanove, naj ves čas trajanja projekta zagotavljajo podporo razvijalcem projektov ter naj določijo fiksni delež nepovratnih sredstev, s čimer bi postala prenova privlačna in cenovno dostopna za državljane;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo prilagodljive modele za sinergije različnih finančnih modelov in instrumentov za financiranje energijske učinkovitosti stavb; poleg tega v skladu s poročilom Evropskega računskega sodišča (26) zahteva sprejetje stroškovno učinkovitega pristopa k energijski prenovi stavb; spodbuja temeljito spremljanje stroškovne učinkovitosti operativnih programov na podlagi stroškov na prihranjeno enoto emisij CO2; poleg tega meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da nacionalne uprave pri dodeljevanju sredstev EU spoštujejo načela stroškovne učinkovitosti in učinkovitosti za namene energijskih prihrankov;

37.

poziva Komisijo, naj se nadalje zavzema za uporabo javno zasebnih partnerstev, kot je PF4EE v zvezi s pametnim in trajnostnim financiranjem, pri čemer naj opredeli možne koncepte lokalnega financiranja;

38.

poziva Komisijo, naj pregleda pravila EU glede državne pomoči, vključno z naložbami malih in srednjih podjetij, da bi ustvarila okvir, ki bi omogočal ukrepe za energijsko učinkovitost in spodbujal programe celovite prenove, vključno z namestitvijo ali prenovo daljinskih ogrevalnih sistemov po poenostavljenih postopkih in z ustreznimi pragovi, ter sheme razgradnje za ogrevalne naprave na fosilna goriva, kadar se zamenjajo z individualnimi ali skupnimi napravami, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov, ali ogrevanje s presežno toploto; vendar poudarja, da mora vsaka revizija pravil EU glede državne pomoči prispevati predvsem k enaki obravnavi in povečanju konkurence;

Gradbene tehnologije in materiali

39.

poudarja, da je treba zmanjšati stroške, skrajšati trajanje prenove ter okrepiti uspešnost, zanesljivost in vključevanje, da bi okrepili programe celovite prenove z ustvarjanjem odprtih in konkurenčnih trgov za prenovo ter industrijsko proizvedenimi montažnimi elementi, ter priznavanjem potenciala obstoječe tehnologije za vključevanje energije iz obnovljivih virov v običajne gradbene materiale, ki jih je mogoče uporabiti kot obloge za prenovo obstoječega stavbnega fonda, ter da je treba izvajati serijske in območne prenove; poudarja vlogo, ki jo imajo vnaprejšnja izdelava sestavnih delov zunaj objekta prenove za pospeševanje, obseg in stroškovno učinkovitost; ugotavlja, da v državah članicah obstajajo primeri dobre prakse v zvezi s prenovo stavb v različnih segmentih stavb, ki jih je zdaj treba posnemati in jih preslikati v večje merilo, da bi dosegli rezultate; poudarja, da bi bilo koristno povečati raziskovalna prizadevanja na tem področju;

40.

poudarja, kako pomembna je prilagodljivost pri izbiri tehnologij, ki se uporabljajo za prenovo in gradnjo; meni, da bi bilo treba vse razpoložljive tehnologije uporabiti v ciljno usmerjenem pristopu, s katerim bi pospešili razogljičenje stavbnega fonda; poudarja, da ima uporaba energije iz obnovljivih virov ključno vlogo pri tem razogljičenju; poudarja, kako pomembno je razogljičeno daljinsko ogrevanje in hlajenje z vključenim shranjevanjem za bolj povezane in vključene energetske skupnosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj dejavno promovirajo in spodbujajo popolno vključitev energije iz obnovljivih virov v stavbni sektor;

41.

poziva Komisijo, naj podpira programe raziskav in razvoja v zvezi z učinkovitimi gradbenimi materiali, in ob upoštevanju socialnih razmer poziva, naj se na podeželskih in oddaljenih območjih začne izvajati poceni sistem ogrevanja, ki bi temeljil na energiji iz obnovljivih virov; opozarja na danski primer dobre prakse pri razogljičenju toplote z omrežji daljinskega ogrevanja v lasti skupnosti, ki jih poganjajo sončna toplota, toplotne črpalke in biomasa;

42.

poudarja, da je treba odjemalce obveščati in jih spodbuditi, naj stare neučinkovite tehnologije ogrevanja in hlajenja zamenjajo s sodobnimi in zelo učinkovitimi rešitvami na podlagi energije iz obnovljivih virov, zlasti pri sprejemanju odločitev o zamenjavah, hkrati pa priznava, da se fosilna goriva, zlasti zemeljski plin, trenutno uporabljajo v ogrevalnih sistemih stavb; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo sheme razgradnje v skladu s krožnim gospodarstvom ter naj med rutinskimi pregledi uporabijo označevanje učinkovitosti in svetujejo, da pospešijo nadomeščanje; poziva države članice, naj v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov postopoma opustijo uporabo tehnologij ogrevanja, ki temeljijo na fosilnih gorivih;

43.

poudarja, da je Evropa vodilna na področju vgradnje fotovoltaike v stavbe; predlaga, da bi tehnologije, ki uporabljajo obnovljive vire energije, v splošnem priznali kot ključno strateško vrednostno verigo, in tudi, da bi v prihodnjem valu prenove uvedli evropski program za strešno sončno energijo;

44.

poudarja, da je treba načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ vključiti v vse politike in ukrepe, tudi zmanjševanje potreb po energiji za ogrevanje, hlajenje in vročo vodo ter za osvetljevanje in prezračevanje, preostalo povpraševanje pa elektrificirati z energijo iz obnovljivih virov v kombinaciji s toplotnimi črpalkami ali učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, ter pri uravnavanju obremenitev in prožnosti;

45.

poudarja, da je treba odstraniti ovire, izboljšati dostop do omrežja, med drugim tudi z uskladitvijo in poenostavitvijo dovoljenj za mala in srednja podjetja, ter poudarja, da je treba načrtovati programe celovite prenove, da bi dosegli sinergije, na primer v zvezi z dostopnostjo stavb, potresno in požarno varnostjo, električno mobilnostjo (vključno s predhodno napeljavo kabelskih vodov za polnjenje električnih vozil), izboljšanjem odpornosti stavb na podnebne razmere, med drugim z oblikovanjem zelenih prostorov, streh in zidov, ki izboljšujejo gospodarjenje z vodo in prispevajo k izboljšanju biotske raznovrstnosti v mestih;

46.

opozarja, da bi bilo treba vidike požarne varnosti upoštevati pri projektiranju, izbiri materialov, gradnji, prenovi in upravljanju stavb za namene izboljšanja preprečevanja, odkrivanja, zgodnje zadušitve, evakuacije, delitve zgradbe na požarne sektorje, strukturne odpornosti in gašenja požarov ter ustreznega znanja strokovnjakov pri oblikovanju, izgradnji in prenovi;

47.

meni, da bi morale biti energijsko učinkovite stavbe zdrave, cenovno dostopne, varne in vzdržne; poudarja pomen tako imenovane sive energije, trajnosti stavb, učinkovite rabe virov, toplotnega ugodja, izboljšane kakovosti zraka, zdravega ozračja v notranjosti stavb ter pristopov na podlagi življenjskega cikla, ki so v skladu s krožnim gospodarstvom, pa tudi potrebo po tem, da se v zvezi s strategijo za trajnostno grajeno okolje sprejme celosten in enoten pristop; pri tem poudarja pomen vključevanja pasivnih in naravnih elementov v zasnovo stavb in velik potencial izkoriščanja stavbnih fasad pri preoblikovanju grajenega okolja v decentraliziranega proizvajalca energije iz obnovljivih virov, saj se z njim ohranjajo zemljišča in krajinska območja;

48.

poudarja, da je treba ustrezno ravnati z gradbenimi odpadki in odpadki po rušenju ter jih zmanjšati; ugotavlja, da bi bilo treba za ustrezno in varno ravnanje z vsemi gradbenimi odpadki ter za reciklažo in ponovno uporabo gradbenih materialov, varno ravnanje, odstranjevanje in nadomeščanje nevarnih snovi v tokovih odpadkov uvesti sisteme zbiranja in vračanja ter objekte za ločevanje, s katerimi bi zaščitili zdravje stanovalcev in delavcev ter okolja; meni, da bi bilo treba vzpostaviti sistem označevanja krožnega gospodarstva, ki bi temeljil na okoljskih standardih in merilih za materiale, povezanih z njihovim potencialom za preprosto in nizkoenergijsko ponovno vključitev v vrednostno verigo, pri čemer bi bilo treba zlasti upoštevati vlogo sekundarnih surovin; ugotavlja, da je treba sedanji pristop, ki temelji na okoljski deklaraciji proizvodov, razširiti in uporabiti tudi kot podlago za oceno stavb, podobno kot se uporablja okvir Level(s); poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in strategije za trajnostno grajeno okolje predlaga konkretne ukrepe v zvezi s temi vprašanji;

49.

poudarja, da bo temperatura zaradi podnebnih sprememb v poletnih mesecih v mestih vse višja; poleg tega poudarja številne prednosti zelenih infrastrukturnih rešitev za boljšo kakovost zraka, večje udobje in odpornost proti podnebnim spremembam, saj znatno zmanjšujejo potrebe po energiji, pomagajo obnoviti vodni cikel in podpirajo mestno biotsko raznovrstnost, hkrati pa prispevajo k načelom kroženja; poziva Komisijo in države članice, naj pri obsežni prenovi in gradnji novih stavb spodbujajo uporabo naravnih in nizkoogljičnih gradbenih materialov, uvedbo zelenih streh in zidov, hladnih površin in drugih pasivnih tehnik; poziva Komisijo, naj upošteva te premisleke in v pobudi za prenovo spodbuja zelene infrastrukturne rešitve in elemente v zvezi z biotsko raznovrstnostjo;

50.

opozarja, da so trajnostni gradbeni materiali, kot je les, bistveni za dosego nizkoogljičnega in dolgotrajnega stavbnega fonda ter da je gradnja priložnost, da se ogljik shrani v gradbene proizvode na biološki osnovi v mejah trajnostne razpoložljivosti;

51.

poudarja pomen pregleda obstoječih usklajenih standardov, da bi pokrivali učinkovitost gradbenih proizvodov z vidika trajnosti, saj bi morali biti skladni s skupnim evropskim pristopom za izračun življenjskega cikla stavb in obstoječimi evropskimi standardi, tj. EN 15978 za stavbe in EN 15804 za gradbene proizvode; poudarja, da bi bilo treba v okviru zasnove prenove v skladu s cilji krožnega gospodarstva optimizirati energetski in podnebni učinek celotnega življenjskega cikla stavbe, pri tem upoštevati učinke proizvodnje, uporabe in projektiranja za recikliranje, recikliranje gradbenih proizvodov in odpadkov ter opremo, potrebno za popravilo; poziva Komisijo, naj to obravnava v strategiji o krožnem gospodarstvu in do leta 2021 pregleda Uredbo (EU) št. 305/2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (27), da bi omogočili dobro delovanje notranjega trga s temi proizvodi, ter naj nagrajuje tehnološke raziskave in inovacije, da bi podpirali prenovo in gradnjo energijsko zelo učinkovitih stavb;

52.

poziva Komisijo, naj poleg tega opredeli dobro prakso za programe celovite prenove, da bi vključili tudi zgodovinske spomenike in objekte kulturne dediščine; priznava specifičnost in krhkost objektov kulturne dediščine ter meni, da je mogoče v večini primerov združiti varstvo stavb in večjo energijska učinkovitost, hkrati pa poudarja, da bi morala prenova objektov kulturne dediščine vedno potekati v skladu z nacionalnimi pravili za ohranjanje dediščine, Beneško listino o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij iz leta 1964 ter izvirno arhitekturo;

53.

poudarja, da je treba zagotoviti prave energijske prihranke na podlagi preverjanja, ki ga opravijo certificirani strokovnjaki, in spremljanja energijske učinkovitosti po prenovi, saj bo to zagotavljalo zelo kakovostno prenovo, boljše naložbene možnosti in večjo stroškovno učinkovitost (28);

54.

poziva države članice, naj med drugim v svojih strategijah javnega naročanja in javno financiranih projektov obnove in gradnje v največji možni meri upoštevajo in spodbujajo ponovno uporabo, recikliranje in rekuperacijo materialov, na primer s pregledom zelenih javnih naročil (29), pa tudi z racionalizacijo energijske učinkovitosti ter okoljskih in socialnih meril za prenovo stavb, hkrati pa naj v javnih razpisih zagotavljajo enake konkurenčne pogoje; opozarja na pomen lokalno pridobljenih gradbenih materialov za ohranjanje gradbenih tradicij, zagotavljanje najprimernejših materialov glede na podnebne pogoje posamezne regije ter zmanjšanje emisij in stroškov prevoza;

Standardi, znanja in zdrave stavbe

55.

poudarja pomen stranskih koristi ob zahtevah glede prenove na sprožilnih točkah, saj se z njimi ne ustvarijo le energijski prihranki, temveč se z njimi tudi poveča vrednost nepremičnine in zagotavlja podpora za premostitev ovir, kot so ločene spodbude; meni, da bi bilo treba dati prednost temeljiti prenovi najmanj učinkovitih stavb, tudi če je prenova postopna, zlasti z določitvijo minimalnih standardov energijske učinkovitosti, ki so bistveni za naložbe v prenovo in bi jih bilo treba uporabljati horizontalno, temeljili pa bi na obstoječih nacionalnih energijskih nalepkah; meni, da bi morali ti ukrepi koristiti stanovalcem in bi lahko pomagali odpraviti energijsko revščino (30); ugotavlja, da je stopnja temeljite prenove ob pričakovani 0,2-odstotni stopnji zelo nizka; predlaga pregled in uvedbo minimalnih ciljev glede prenove, da bi izpolnili cilje glede dosege podnebne nevtralnosti do leta 2050;

56.

poudarja, da postopno strožji minimalni standardi energijske učinkovitosti pripomorejo k operacionalizaciji dolgoročnih strategij prenove, če so pravilno načrtovani in se postopno uvedejo, in ustvarjajo naložbeno varnost za trg, zlasti če jih spremljajo krepitev zmogljivosti, prilagojeni nasveti, tehnična pomoč in finančna podpora;

57.

poziva k odločnejšemu pristopu, ki temelji na dokazih ter bo z uporabo zanesljivih in okrepljenih podatkov omogočal natančno oceno energijske učinkovitosti v stavbah in stroškovne učinkovitosti ukrepov, pri čemer bo spodbujal enake konkurenčne pogoje za „dobro prakso“ v zvezi s stroškovno učinkovitimi rešitvami v EU;

58.

je prepričan, da bo uvedba načrtov za prenovo stavb, s katerimi bi spodbujali, usklajevali in spremljali stalne izboljšave ter nadzorovali temeljitost prenove in energijsko učinkovitost, koristila lastnikom in upraviteljem stavb ter najemnikom, ki bi morali imeti vpogled vanje; poudarja, da bi morali biti ti načrti za prenovo stavb skupno orodje EU, prilagojeni nacionalnim in regionalnim posebnostim, da bi lahko z njimi obravnavali izzive, ki jih prinaša raznovrstnost stavbnega fonda, in bi jih morali uskladiti z obstoječimi izkaznicami energijske učinkovitosti stavb;

59.

poudarja pomen strnitve informacij o stavbah v enem samem digitalnem orodju; meni, da bi to moralo vključevati tudi potencial materialov za krožnost, oceno dejavnikov za kakovost zraka v notranjih prostorih, tudi z vidika zdravja in varnosti, in zanesljive kazalnike, ki bi temeljili na obstoječih okoljskih instrumentih in standardih;

60.

poudarja pomen in potencial, ki ga ima Sklad za pravični prehod v okviru načrta za okrevanje gospodarstva po krizi zaradi COVID-19 za usposabljanje in kvalifikacijo delavcev v gradbenem sektorju in sektorju prenove pa tudi za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev v prizadetih regijah, vključno z digitalizacijo podjetij za prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo;

61.

poudarja, da bi morale biti rezultat projektov prenove stavb vedno zdrave stavbe brez plesni, pri čemer je treba upoštevati kakovost zraka v zaprtih prostorih; poudarja, da lahko pregled standardov glede kakovosti zraka, toplotnih pogojev in drugih zdravstvenih in bivanjskih vidikov, povezanih z zaprtimi prostori, vključno z zadostno dnevno svetlobo in mehansko ventilacijo, prispeva k zdravju in produktivnosti uporabnikov stavb ter povečajo njihovo delovno ali učno učinkovitost ter zagotovi velike prihranke glede socialnega varstva, s tem pa zmanjša javne izdatke držav članic, od česar imajo korist gospodarstvo EU in njeni državljani kot celota;

62.

poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno raven znanja in spretnosti o vzdrževanju stavb ter poklicni in zasebni uporabi, vključno s spremembo vedenjskih vzorcev, da bi v celoti izkoristili prednosti, povezane z večjo energijsko učinkovitostjo;

63.

poziva Komisijo, naj sproži pobudo za znanja in spretnosti ter informacije v sektorju prenove in gradnje, ki bi vključevala tudi razsežnost spola, da bi z deležniki sodelovali pri prekvalifikaciji, izpopolnjevanju in krepitvi zmogljivosti, s poudarkom na zaposlovanju, da bi k delu v sektorju prenove privabili zlasti mlade; poudarja, da zagotavljanje kakovosti, skladnosti in varnosti zahteva, da imajo strokovnjaki, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji/prenovi, ustrezna znanja in spretnosti ter da so v to vključeni posredniki, kot so inštalaterji, arhitekti ali pogodbeniki; poziva države članice, naj oblikujejo nacionalno strategijo za izboljšanje znanj in spretnosti v gradbenem sektorju, s poudarkom na energijski učinkovitosti, trajnosti in krožnosti materialov, pasivnih tehnikah in vključevanju energije iz obnovljivih virov, vključno z lastno porabo in digitalnimi rešitvami, ter zagotovijo posebno podporo delavcem v mikro, malih in srednjih podjetjih;

64.

poziva Komisijo, naj podpira znanja in spretnosti ter inovacije za programe celovite prenove s Skladom za pravični prehod, ciljno usmerjenimi ukrepi Marie Skłodowske-Curie in programom Erasmus+ ter vzpostavi misijo v okviru programa Obzorje Evropa o prenovi skupnosti in sosesk ter izvajalsko agencijo EACE za spodbujanje in izvajanje koalicije strateških spretnosti za gradbeni sektor, namenjene oblikovanju in zagotavljanju splošnih vsebin za usposabljanje, s katerimi bi odpravili obstoječe vrzeli v znanjih in spretnostih; poziva tudi posameznike, podjetja in organizacije, naj uporabljajo pilotni program jamstva za znanja in spretnosti ter izobraževanje in podobne programe za usposabljanje, strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje v sektorjih prenove;

65.

poziva Komisijo, naj do leta 2022 pripravi poglobljeno oceno učinka za tipologije stavb, stanovalcev in lastnikov ter oblikuje zakonodajni okvir za uvedbo minimalnih standardov energijske učinkovitosti, ki se bodo postopno poostrovali v skladu s ciljem za leto 2050; poudarja, da bi ti standardi pripomogli k operacionalizaciji poti za energijsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond najpozneje do leta 2050 ter da bi bilo z njimi mogoče zagotavljati preglednost in varnost trga, kar zadeva preobrazbo obstoječega stavbnega fonda; poudarja, da bi moral minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti na nacionalni ravni dopolnjevati celovit sveženj ukrepov politike, ki vključujejo vsaj obveščanje ter zagotavljanje prilagojenih nasvetov državljanom in ustrezne finančne podpore;

66.

poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2025 pospešeno uvedejo digitalne načrte o prenovi stavb, ki bodo vsebovali razdelek z informacijami o izboljšani kakovosti zraka v zaprtih prostorih in zdravih stavbah;

67.

poziva Komisijo, naj v okviru vala prenove razvije podnebni kalkulator EU, ki bo zagotavljal točno in zlahka razumljivo označevanje gradbenih materialov, proizvodov in storitev, povezanih s prenovo stavbnega fonda EU pred letom 2050; poudarja, da bi moral podnebni kalkulator EU zagotavljati enake konkurenčne pogoje za ključne akterje, ki prispevajo k odtisu emisij toplogrednih plinov v okviru programov celovite prenove, ki se nanašajo na stavbni fond EU, ali so z njim povezani, in da bi ta „celostni pristop“ tlakoval pot pozitivnim vedenjskim učinkom prebivalcev, panog ter malih in srednjih podjetij EU; poudarja, da mora ta koncept temeljiti na načelih krožnega gospodarstva in gospodarstva življenjskega cikla, da bi spodbujal povpraševanje po podnebju prijaznemu blagu, izdelanem v Evropi, in krepil konkurenčnost stavbnega sektorja EU; predlaga Komisiji, naj pri ocenjevanju emisij toplogrednih plinov uporablja že znane znanstvene metode in naj se pri tem opira na okoljski odtis izdelkov;

68.

poziva, naj se v prihodnjo revizijo direktive o energetski učinkovitosti v člene 3, 5 in 18 vključi povečana ambicioznost ter naj se v okviru revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb oblikuje nov pristop k opredelitvi standardov za stavbe, ki bodo skladni z energetskimi in podnebnimi cilji EU;

69.

poziva Komisijo, naj pregleda učinek energijskih izkaznic v državah članicah in uvede strožje določbe zanje; ugotavlja, da bi bilo treba izboljšati zanesljivost, skladnost in primerljivost energijskih izkaznic v EU, da bi postale zanesljivo tržno orodje za ocenjevanje učinkovitosti stavb in njihove kakovosti, zlasti za finančni sektor;

Digitalizacija in zanesljivi podatki

70.

meni, da digitalizacija omogoča dejavno udeležbo prebivalcev v energetskem sistemu prek razpršene proizvodnje, shranjevanja, prožnosti ter združevanja in povezovanja sektorjev; poudarja vlogo, ki jo imajo digitalizacija in podatki pri pospeševanju načrtovanja, izvajanja, nadzora in spremljanja rezultatov načrtov prenov ter za učinkovitejše načrtovanje in upravljanje energije;

71.

poziva Komisijo, naj prouči zanesljivost in pomanjkanje podatkov o stavbah in upošteva, kako bi lahko nadaljnja uporaba digitalizacije pozitivno prispevala k zagotavljanju odločnega pristopa, ki temelji na dokazih, pri sprejemanju politik, povezanih z energijsko učinkovitostjo ter prenovami; priznava, da je treba digitalizirati nacionalne podatkovne zbirke energijskih izkaznic, podatke o stavbah in druge gradbene informacije, da bodo ti na voljo za namene uporabe digitalnih načrtov za prenovo stavb in drugih aplikacij pametnih stavb;

72.

meni, da je internet stvari sredstvo za merjenje dejanskega učinka prenove na energijsko učinkovitost stavb in da omogoča obsežne stroškovno učinkovite strategije prenove; poudarja potencialno vlogo integrirane umetne inteligence za analizo podatkov ter spremljanje, upravljanje in prilagajanje porabe energije v stavbah;

73.

meni, da so digitalizacija stavb in gradbene tehnologije ključna gonila večje energijske učinkovitosti; poziva vse udeležene lokalne, regionalne, nacionalne in evropske akterje, naj proaktivno sodelujejo pri spodbujanju digitalizacije;

74.

poudarja koristi visokozmogljivih omrežij za komunikacijsko infrastrukturo pri spodbujanju pametnih domov, v zvezi s katerimi se šteje, da so vključeni v širši digitalni energetski ekosistem, ki stavbam omogoča uporabo in izvajanje pametnih funkcij ter povezovanje energije in prihranke v različnih sektorjih gospodarstva, tudi z odzivom na povpraševanje in optimizacijo porabe energije v stavbah s pametnimi napravami, gospodinjskimi aparati s samodejnim upravljanjem, električnimi toplotnimi črpalkami, baterijskim shranjevanjem energije, polnilnicami za električna vozila in pametnimi števci ter drugimi digitalnimi tehnologijami; pozdravlja cilj revidirane direktive o energetski učinkovitosti stavb glede nadaljnjega spodbujanja pametnih gradbenih tehnologij prek kazalnika pripravljenosti na pametne sisteme kot podpornega orodja pri ocenjevanju pripravljenosti stavb na pametne sisteme in krepitve ozaveščenosti med lastniki stavb in stanovalci o pomenu sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb za splošno učinkovitost stavb, katerih uporabo iz členov 14 in 15 bi bilo treba razširiti;

75.

poudarja pomen pametnih omrežij, saj omogočajo učinkovito vključevanje energije iz obnovljivih virov v elektroenergetska omrežja, in spodbuja k iskanju novih možnosti za vmesnike s sistemskimi operaterji prenosnih omrežij in sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij za boljšo energijsko učinkovitost in elektroenergetske storitve; poudarja, da lahko pametne stavbe, priključene na nano ali mikro omrežja, zagotavljajo boljšo stabilnost oskrbe z električno energijo in razpoložljivost sistemov za ogrevanje in hlajenje;

76.

poudarja, da so zaradi stanovanjskih in potrošniških pravic potrebni socialni zaščitni ukrepi, varstvo podatkov, spoštovanje zasebnosti in privolitev, ki bodo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov; poudarja, da bi morale biti digitalne rešitve, zagotovljene med prenovo, intuitivne, preproste in interoperabilne, ob njihovi namestitvi pa je treba stanovalcem zagotoviti potrebno usposabljanje, informacije in podporo; pri tem poudarja potencial nevsiljivih digitalnih tehnologij;

77.

poziva Komisijo, naj oceni potrebo po pregledu zahtev glede polnilne infrastrukture v direktivi o energetski učinkovitosti stavb; poudarja, da je pametna polnilna infrastruktura pogoj za povečanje čiste električne mobilnosti;

Val prenove

78.

meni, da je val prenove priložnost, da bi v skladu z evropskim zelenim dogovorom, pa tudi ciljem ničelne stopnje emisij do leta 2050, do leta 2050 dosegli energijsko učinkovit in podnebno nevtralen stavbni fond, in sicer z akcijskim načrtom za programe celovite prenove, pri čemer bo poudarek na skupnostih, zlasti tistih, ki se spopadajo z energijsko revščino, in zagotavljanju zdravih, dostojnih, cenovno dostopnih in energijsko učinkovitih stavb, v katerih bodo lahko ljudje dosegli ves svoj potencial, kar je mogoče izvajati v popolni sinergiji z novo industrijsko strategijo za Evropo, strategijo za mala in srednja podjetja za trajnostno in digitalno Evropo, strategijo za krožno gospodarstvo, mehanizmom za pravičen prehod in instrumenti za okrevanje ter strategijami, ki bodo Evropo usposobile za digitalno dobo;

79.

je prepričan, da lahko val prenove omili vpliv krize zaradi COVID-19 s spodbujanjem nacionalnega in lokalnega gospodarstva, na primer s podpiranjem visokokakovostnih in osnovnih delovnih mest v gradbeništvu in sektorju energije iz obnovljivih virov ter podpiranjem delavcev v mikro, malih in srednjih podjetjih, ki predstavljajo 97 % sektorja, ter navsezadnje z aktiviranjem različnih priložnosti in prednosti, ki bi jih pridobili z boljšo energijsko učinkovitostjo evropskega stavbnega fonda, med njimi tudi številnih socialnih in okoljskih stranskih koristi; poudarja, da ima lahko val prenove pomembno vlogo pri trajnostnem okrevanju in je lahko osrednjega pomena za načrte prenove po COVID-19; zato poudarja, da Komisija ne bi smela odlašati s tem predlogom in bi morala zagotoviti vse razpoložljive možnosti financiranja;

80.

poziva k ambicioznemu izvajanju svežnja o čisti energiji; poudarja, da so nacionalni energetski in podnebni načrti pomembni za omogočanje čim več priložnosti v stavbnem sektorju; potrjuje svojo zavezo, da bo tesno spremljal izvajanje te in vseh drugih določb, ter poziva Komisijo, naj zagotovi izvrševanje ukrepov iz pregledane direktive o energetski učinkovitosti stavb;

81.

poziva Komisijo, naj v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ postavi v središče procesa prenove stavbnega fonda EU;

82.

pozdravlja dolgoročne strategije za prenovo, ki so jih oblikovale države članice in s katerimi postavljajo mejnike za leti 2030 in 2040 pri doseganju podnebne nevtralnosti; je zaskrbljen, ker mnoge države članice precej zamujajo s predložitvijo dolgoročne strategije za prenovo; poziva te države članice, naj izkoristijo priložnost za izpolnitev svojih pravnih obveznosti iz direktive o energetski učinkovitosti stavb in predložijo zapoznele dolgoročne strategije za prenovo; spodbuja vlade, naj izvajajo inovativne politike za dejavno vključevanje državljanov v programe za energijsko učinkovitost; meni, da bi bilo treba dolgoročne strategije za prenovo priznati kot ključen instrument za načrtovanje, merjenje napredka in izpolnitev ciljev glede energetske učinkovitosti;

83.

poudarja, da bi bilo treba energijsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond doseči z znatnim zmanjšanjem porabe energije na podlagi izvajanja močnih politik, ki omogočajo energijsko učinkovitost, s hkratnim pokrivanjem preostalih potreb z energijo iz obnovljivih virov; poudarja, da bi bilo treba prenovo stavb povezati s širšimi prizadevanji za razogljičenje energetskega sistema ter da bi ta morala potekati skupaj z naložbami v na primer učinkovita omrežja daljinskega ogrevanja in toplotne črpalke, in sicer na podlagi sistemskega/območnega pristopa, ki vključuje vse možne ukrepe za učinkovitost, kot je rekuperacija presežne toplote; poudarja, da je treba določiti konkretne ukrepe za uresničitev opredeljenega potenciala za zelo učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije ter daljinsko ogrevanje; poudarja, da je ta dosleden pristop potreben, da bi dosegli prehod na energijsko zelo učinkovito gospodarstvo, ki v celoti temelji na energiji iz obnovljivih virov, in zagotovili uskladitev s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 C;

84.

pozdravlja napoved Komisije, da bo spodbujala prenovo šol, bolnišnic in stanovanj za socialno ogrožene, zlasti v fondu javnih stavb, ki so pogosto v najslabšem stanju; vseeno pa poudarja, da je prenova velikega fonda stanovanjskih stavb znaten izziv, saj predstavlja 75 % grajenih površin v EU;

85.

se strinja z analizo, da prenova stavb za izboljšanje energijske učinkovitosti prinaša številne prednosti, kot so boljše učenje, hitrejše okrevanje in odprava energijske revščine za tiste, ki se z njo spopadajo; opozarja na boljšo kakovost zraka v zaprtih prostorih in na prostem, zmanjšanje emisij, povečanje energijske učinkovitosti, večje toplotno ugodje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poziva k doslednemu vključevanju teh prednosti v programe celovite prenove;

86.

poziva države članice, naj začnejo izvajati medsektorske, lokalne in prilagojene komunikacijske kampanje o številnih priložnostih in različnih prednostih, ki bi jih prineslo izboljšanje energijske učinkovitosti stavbnega fonda ter naj zagotovijo informacije o točkah „vse na enem mestu“ ter razpoložljivih možnostih financiranja, tudi na ravni EU;

87.

poziva Komisijo, naj ukrepe za val prenove vključi v novo in pregledano zakonodajo EU in pregleda podnebne in energetske cilje do leta 2030, pri tem pa v celoti spoštuje načelo subsidiarnosti in stroškovne učinkovitosti, da bi omogočila sinergije med različnimi deli zakonodaje in da bi jih usmerila v dosego podnebne nevtralnosti, pri tem pa zagotovila, da bodo ukrepi energijske učinkovitosti, vključno s prenovo stavb, del ključne politike za zapolnitev vrzeli v ciljih za leto 2030; poudarja pomen finančne podpore za cenovno dostopnost stanovanj za lastnike in najemnike;

88.

poziva Komisijo, naj oceni dolgoročne strategije za prenovo in izda priporočila za države članice, v katerih bodo poudarjene obstoječe vrzeli in primeri dobre prakse; poziva države članice, naj spremljajo izvajanje svojih dolgoročnih strategij za prenovo in jih vsakih pet let pregledajo v skladu s ciklom pregleda stanja na podlagi konvencije UNFCCC in njene zaskočne arhitekture ter tako zagotovijo, da bo izpolnjen cilj energijsko zelo učinkovitega in podnebno nevtralnega stavbnega fonda; poziva države članice, naj dolgoročne strategije za prenovo sprejmejo kot orodje za določitev načrta gospodarskih spodbud in okrevanja gospodarstva, in od njih zahteva, naj jih nujno dokončno oblikujejo tako, da bodo ambiciozne in podrobne; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej predložijo svoje dolgoročne strategije za prenovo;

89.

poziva, naj se stavbni sektor in sektor prenove, zlasti pa mikro, mala in srednja podjetja, vključijo v svežnje ukrepov za okrevanje gospodarstva; poziva, naj se v načrtu gospodarskih spodbud daje prednost naložbam v prenovo stavb za vzpostavitev energijsko zelo učinkovitega stavbnega sektorja, ki bo temeljil na energiji iz obnovljivih virov;

o o

90.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vsem institucijam EU in državam članicam.

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 210.

(2) UL L 156, 19.6.2018, str. 75.

(3) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

(4) UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

(5) UL L 158, 14.6.2019, str. 125.

(6) UL L 158, 14.6.2019, str. 54.

(7) UL L 88, 4.4.2011, str. 5.

(8) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(9) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(10) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217.

(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0438.

(15) UL C 463, 21.12.2018, str. 10.

(16) UL C 204, 13.6.2018, str. 23.

(17) UL C 204, 13.6.2018, str. 35.

(18) Ürge-Vorsatz, Diana, Tirado-Herrero, Sergio, Fegyverneky, Sándor, Arena, Daniele, Butcher, Andrew in Telegdy, Almos, Employment Impacts of a Large-Scale Deep Building Energy Retrofit Programme in Hungary(Vplivi programa temeljite energetske nadgradnje stavb na zaposlovanje na Madžarskem), 2010; Janssen, Rod in Staniaszek, Dan, How Many Jobs? A Survey of the Employment Effects of Investment in Energy Efficiency of Buildings(Koliko delovnih mest? Anketa o vplivih naložb v energijsko učinkovitost stavb na zaposlovanje), The Energy Efficiency Industrial Forum, 2012.

(19) Svetovna zdravstvena organizacija: Over half a million premature deaths annually in the European Region attributable to household and ambient air pollution (Več kot pol milijona prezgodnjih smrti na leto v evropski regiji je mogoče pripisati onesnaženosti zraka v gospodinjstvih in zunanjega zraka).

(20) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru, Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(21) Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640).

(22) Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210); Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75); Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(23) Castellazzi, L., Bertoldi, P., Economidou, M., Overcoming the split incentive barrier in the building sectors: unlocking the energy efficiency potential in the rental & multifamily sectors (Odpravljanje ovire ločenih spodbud v stavbnih sektorjih: izkoriščanje potenciala energetske učinkovitosti v sektorjih najema in večdružinskih hiš), Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2017, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC101251/ldna28058enn.pdf

(24) Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(25) Hyland, Marie, Lyons, Ronan, Lyons, Sean, The value of domestic building energy efficiency – evidence from Ireland (Vrednost energijske učinkovitost stanovanjskih zgradb – dokazi z Irske), Energy Economics, Zvezek 40, 2012; Mangold, Mikael, Österbring, Magnus, Wallbaum, Holger, Thuvander, Liane, Femenias, Paula, Socio-economic impact of renovation and retrofitting of the Gothenburg building stock (Družbenoekonomski učinek prenove in naknadnega opremljanja stavbnega fonda v Göteborgu), Energy and Buildings, Zvezek 123, 2016.

(26) posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 11/2020 z dne 28. aprila 2020 z naslovom Energijska učinkovitost stavb: še vedno je potreben večji poudarek na stroškovni učinkovitosti, https://www.eca.europa.eu/en/Pages/DocItem.aspx?did=53483

(27) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(28) Evropsko računsko sodišče, op. cit.

(29) Sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 z naslovom Javna naročila za boljše okolje (COM(2008)0400).

(30) Delovni dokument služb Komisije – ocena učinka, priložena predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, str. 95–97 (SWD (2016)0414).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/83

P9_TA(2020)0228

Pomanjkanje zdravil – kako rešiti vse večji problem

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pomanjkanju zdravil – kako rešiti vse večji problem (2020/2071(INI))

(2021/C 385/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju člena 6(1) PEU in člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici vseh evropskih državljanov do zdravstvenega varstva,

—	ob upoštevanju člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju členov 101 in 102 PDEU in protokola št. 27 o notranjem trgu in konkurenci,

—	ob upoštevanju določb iz členov 107 in 108 PDEU o državni pomoči,

—	ob upoštevanju člena 168 PDEU, ki določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije na vseh področjih zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi,

—

ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1), njenega člena 81 o ohranjanju ustrezne in neprekinjene dobave zdravil ter njenega člena 23a o uradnem obvestilu pristojnega organa, če se proizvod začasno ali stalno ne daje več v promet,

—	ob upoštevanju poročila Komisije o oceni Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 59(4) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (COM(2017)0135),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2010 z naslovom Enakost in zdravje v vseh politikah: solidarnost na področju zdravja,

—	ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (3),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU (4),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/161 z dne 2. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za zaščitne elemente na ovojnini zdravil za uporabo v humani medicini (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/561 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih glede datumov začetka uporabe nekaterih njenih določb (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/5 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (8),

—	ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU (COM(2018)0051) ter stališča Parlamenta v prvi obravnavi z dne 14. februarja 2019 o navedenem predlogu,

—	ob upoštevanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in Deklaracije iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2020 z naslovom Smernice o optimalni in racionalni oskrbi z zdravili za preprečevanje pomanjkanja med izbruhom COVID-19 (C(2020)2272),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 o proračunu EU kot gonilu načrta okrevanja za Evropo (COM(2020)0442),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo (COM(2020)0102),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020)0380),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni COVID-19 in njenimi posledicami (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu: krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe (10),

—	ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil (11),

—

ob upoštevanju smernic projektne skupine o razpoložljivosti odobrenih zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, v kateri so sodelovali Evropska agencija za zdravila (EMA) in direktorji agencij za zdravila (HMA), zlasti tiste z dne 1. julija 2019 z naslovom „Guidance on detection and notification of shortages of medicinal products for Marketing Authorisation Holders (MAHs) in the Union (EEA)“ (Smernice za imetnike dovoljenja za promet z zdravili v zvezi z ugotavljanjem pomanjkanja zdravil in obveščanjem o njem v Uniji (EGP)) (EMA/674304/2018) ter smernice z dne 4. julija 2019 z naslovom „Good practice guidance for communication to the public on medicines’ availability issues“ (Dobra praksa za obveščanje javnosti o razpoložljivosti zdravil) (EMA/632473/2018),

—

ob upoštevanju platform, ki so se bile nedavno ustanovljene v sedanji krizi zaradi COVID-19, kot je sistem panožnih enotnih kontaktnih točk Evropske agencije za zdravila (EMA), s katerim se racionalizira postopek poročanja o morebitnem pomanjkanju zdravil, da bi pomanjkanje preprečili oziroma nanj čim prej opozorili; ob upoštevanju, da te platforme omogočajo in lajšajo dialog o pomanjkanju med deležniki v farmacevtski dobavni verigi in regulativnimi organi,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o izboru esencialnih zdravil. Poročilo strokovnega odbora SZO, ki se je sestal od 17. do 21. oktobra 1977 v Ženevi (poročilo št. 615 svežnja tehničnih poročil SZO), poročilo sekretariata SZO z dne 7. decembra 2001 z naslovom „WHO medicines strategy – Revised procedure for updating WHO’s Model List of Essential Drugs“ (Farmacevtska strategija SZO – Revidirani postopek za posodobitev vzorčnega seznama esencialnih zdravil SZO) (EB109/8), poročilo SZO iz marca 2015 z naslovom „Access to New Medicines in Europe“ (Dostop do novih zdravil v Evropi) in poročilo SZO z dne 9. julija 2013 z naslovom „Priority Medicines for Europe and the World“ (Prednostna zdravila za Evropo in svet),

—	ob upoštevanju pristopa SZO „en svet, eno zdravje“,

—	ob upoštevanju cilja OZN za trajnostni razvoj št. 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati dobro počutje za vse ljudi v vseh življenjskih obdobjih“,

—

ob upoštevanju informativnega poročila francoskega senata št. 737 z dne 27. septembra 2018 o pomanjkanju zdravil in cepiv: okrepitev etičnega ravnanja v javnem zdravstvu v dobavni verigi zdravil, ki ga je v imenu misije senata za ugotavljanje dejstev glede pomanjkanja zdravil in cepiv pripravil Jean-Pierre Decol,

—

ob upoštevanju smernic Komisije o neposrednih tujih naložbah in prostem pretoku kapitala iz tretjih držav ter zaščiti evropskih strateških sredstev v okviru izrednih razmer zaradi COVID-19 pred začetkom uporabe Uredbe (EU) 2019/452 (uredba o pregledu neposrednih tujih naložb), ki se bo v celoti uporabljala od 11. oktobra 2020,

—	ob upoštevanju sklepov seje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z 9. in 10. decembra 2019,

—	ob upoštevanju poročila o dostopu do zdravil z naslovom Promoting innovation and access to health technologies (Spodbujanje inovacij in dostopa do zdravstvene tehnologije), ki ga je leta 2016 objavila skupina na visoki ravni generalnega sekretarja OZN,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (12),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za promet in turizem ter Odbora za pravne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0142/2020),

ker se je problem pomanjkanja zdravil, ki je v EU prisoten že dolgo, v zadnjih letih izrazito zaostril; ker zaradi povečanja svetovnega povpraševanja in pandemije COVID-19 zdravil primanjkuje še bolj, to pa slabi zdravstveni sistem v državah članicah ter prinaša resna tveganja za zdravje in oskrbo pacientov – med drugim zaradi napredovanja bolezni in/ali poslabšanja simptomov, večjih zakasnitev ali prekinitve oskrbe ali zdravljenja, daljše hospitalizacije, večje izpostavljenosti ponarejenim zdravilom, napak pri uporabi zdravil ali neželenih dogodkov, kadar se manjkajoče zdravilo nadomesti z drugim, prenosa nalezljivih bolezni, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, in znatno psihično stisko – poleg tega pa povečuje odhodke za zdravstveni sistem; ker je dolžnost držav članic, da tudi v okviru skupnega evropskega usklajevanja in ukrepanja poiščejo hitre in konkretne rešitve;

ker je v primarnih pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah navedeno, da ima vsakdo pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji; ker bi morala ta pravica veljati za vse državljane, tudi tiste, ki živijo v manjših državah članicah in na najbolj obrobnih območjih Unije; ker pomanjkanje zdravil vse bolj ogroža javno zdravje ter zelo negativno vpliva na zdravstvene sisteme in pravice vseh pacientov v EU do ustreznega zdravljenja;

C.	ker je zagotavljanje dostopa pacientov do esencialnih zdravil eden izmed osrednjih ciljev EU in Svetovne zdravstvene organizacije ter cilj trajnostnega razvoja št. 3; ker so zdravila splošno dostopna, če so pravočasno razpoložljiva in cenovno dosegljiva za vse, brez geografske diskriminacije;

D.	ker bi moralo biti pacientom omogočeno, da bi se sami odločali in izbirali med različnimi možnostmi zdravstvenega varstva in zdravljenja;

E.	ker je dostop do primernih in cenovno dostopnih diagnostičnih orodij in cepiv enako pomemben kot dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dosegljivih zdravil;

F.	ker do pomanjkanja zdravil pride zaradi več dejavnikov in kompleksnih globljih vzrokov; ker ga pogosto povzročijo tudi odločitve v farmacevtski industriji, na primer o prekinitvi proizvodnje zdravil in njihovem umiku z manj dobičkonosnih trgov držav članic;

G.	ker je izjemno pomembno preprečiti pomanjkanje zdravil, če pa do njega pride, ublažiti njegove učinke;

H.	ker bi morala učinkovita strategija zajemati ukrepe, s katerimi bi blažili pomanjkanje zdravil in ga tudi preprečevali, in sicer z upoštevanjem številnih temeljnih vzrokov zanj;

I.	ker države članice ne uporabljajo harmoniziranih opredelitev pojmov „pomanjkanje“, „težave“, „motnje v oskrbi“, „pomanjkanje zalog“ in „prekomerno kopičenje zalog“; ker bi bilo treba razlikovati med „zdravili večjega terapevtskega pomena“ in „zdravili zdravstvenega in strateškega pomena“;

J.	ker pomanjkanje zdravil povzroča znatne stroške za javne in zasebne deležnike v zdravstvu;

K.	ker so zdravila eden od zdravstvenih stebrov ter ker nezadosten dostop do esencialnih zdravil in visoke cene inovativnih zdravil resno ogrožajo zdravje prebivalstva in vzdržnost nacionalnih zdravstvenih sistemov;

L.	ker so se nova zdravila, zlasti za rakava obolenja, v zadnjih desetletjih v številnih primerih tako podražila, da si jih mnogi državljani EU ne morejo privoščiti;

M.	ker pacientom v EU večino zdravil zagotavlja industrija generičnih in podobnih bioloških zdravil (skoraj 70 % izdanih zdravil);

N.	ker je vstopanje generičnih in podobnih bioloških zdravil na trg pomemben mehanizem za krepitev konkurence, zniževanje cen in zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenih sistemov; ker se z njihovim vstopom na trg ne bi smelo zavlačevati;

O.	ker imajo proizvajalci generičnih zdravil s sedežem v EU pomembno vlogo pri zadovoljevanju naraščajočega povpraševanja po cenovno dostopnih zdravilih v državah članicah;

ker gre pri zdravilih, ki jih primanjkuje, v več kot polovici primerov za zdravila za rakava obolenja in diabetes, za preprečevanje okužb in za bolezni živčnega sistema; ker se zdi, da lahko do pomanjkanja najhitreje pride pri posebnih zdravilih za injiciranje, in sicer zaradi zapletenosti postopka njihove proizvodnje;

Q.	ker lahko pomanjkanje zdravil ogrozi uspeh zdravstvenih pobud Unije in držav članic, kot je evropski načrt za boj proti raku;

R.	ker zdravila za zdravljenje redkih bolezni v državah članicah z majhnim trgom pogosto niso na voljo ali pa so na voljo po bistveno višjih cenah kot na večjih trgih;

S.	ker se je med pandemijo COVID-19 pokazalo, kako pomembni so dobro delujoč notranji trg ter zanesljive dobavne verige zdravil in medicinske opreme; ker je potreben evropski dialog o tem, kako to zagotoviti;

T.	ker neusklajene pobude na nacionalni ravni, kot sta prekomerno kopičenje zalog in nalaganje kazni, niso prava rešitev in bi lahko tveganje pomanjkanja zdravil le še povečale;

ker Evropa tudi zaradi selitve proizvodnje na področju zdravstva ni več neodvisna, saj 40 % končnih medicinskih izdelkov, ki se tržijo v EU, prihaja iz tretjih držav; ker je sicer odtis evropske proizvodnje velik, kljub temu pa proizvajalci večino surovin dobavljajo pri podizvajalcih v Aziji, kjer so stroški dela in okoljski standardi pogosto nižji, tako da se 60 do 80 % zdravilnih učinkovin proizvaja zunaj EU, predvsem na Kitajskem in v Indiji; ker je ta delež pred 30 leti znašal 20 %; ker naj bi ti dve državi proizvedli 60 % paracetamola, 90 % penicilina in 50 % ibuprofena na svetu; ker doslej ni bilo obvezno, da bi imela zdravila in zdravilne učinkovine oznako, vidno pacientom in kupcem, na kateri bi bila navedena njihovo poreklo in država proizvodnje; ker je še posebej problematično, če je omejen dostop do zdravilnih učinkovin, ki so potrebne za proizvodnjo generičnih zdravil; ker se je ob motnjah v svetovni dobavni verigi, do katerih je prišlo zaradi pandemije COVID-19, še bolj pokazalo, kako močno je zdravstvo EU odvisno od tretjih držav; ker je ta pandemija razkrila tudi pomanjkanje medicinskih pripomočkov, zdravil in zaščitne opreme;

ker je farmacevtski proizvodni sektor EU še vedno močan, zlasti na področju inovacij, EU pa je v svetovni trgovini z zdravili največja izvoznica farmacevtskih izdelkov na svetu; ker so lahko generična zdravila, proizvedena zunaj EU, zaradi dobave po nižjih cenah cenovno dostopnejša, to pa vpliva na zdravstvene izdatke držav članic in na dostop pacientov do teh zdravil;

W.	ker bo v EU zdravstveni krizi zaradi COVID-19 sledila gospodarska kriza, ki bo prispevala k pomanjkanju zdravil in oslabila konkurenčnost farmacevtske industrije EU;

X.	ker je enako pomembno zaščititi in spodbujati obstoječe proizvodne obrate v EU ter okrepiti evropsko raziskovalno okolje;

Y.	ker povečano povpraševanje in cenovni pritisk vodita v koncentracijo ponudbe zdravilnih učinkovin in je njihovih proizvajalcev manj, zato pa v primeru težav primanjkuje alternativnih rešitev, kot se je pokazalo v sedanji krizi zaradi COVID-19;

ker so zaloge zdravil večjega terapevtskega pomena ter zdravil zdravstvenega in strateškega pomena nezadostne, zdravilne učinkovine so poceni in njihova proizvodnja enostavna, še posebej pa primanjkuje zdravil, ki so že dolgo na trgu in so bistvena za javno zdravje; ker farmacevtska podjetja delujejo na podlagi načela proizvodnje ob pravem času, zaradi česar so lahko proizvajalci ob pretresih v oskrbi – če so proizvodnja in dobavne verige nepričakovano prekinjene ali če pride do nihanj povpraševanja na trgu – ranljivi;

AA.

ker se z oblikovanjem različnih cen v državah članicah spodbuja „vzporedni izvoz“ v države, v katerih se zdravilo prodaja po višji ceni; ker lahko „vzporedni izvoz“ v nekaterih primerih nenamerno povzroči motnje oskrbe v državah članicah in s tem dodatno neravnovesje na trgu; ker je Parlament v resoluciji z dne 2. marca 2017 Komisijo in Svet pozval, naj ocenita učinek vzporedne trgovine in dobavnih kvot;

AB.	ker zaradi pomanjkanja usklajevanja na ravni EU nekatere države članice neustrezno in prekomerno kopičijo zaloge, kar povzroča neravnovesje na trgu in še hujše pomanjkanje zdravil, pacienti po vsej EU pa imajo manj možnosti za zdravljenje;

AC.	ker so se neusklajeni ukrepi na državni ravni izkazali za neučinkovite v boju proti krizi zaradi COVID-19, zato sta potrebna vseevropsko usklajevanje in dialog;

AD.

ker se je ob pandemiji COVID-19 jasno pokazalo, da je za odziv na zdravstvene krize in motnje v oskrbi, kot je pomanjkanje zdravil, bistvenega pomena, da se institucije EU, regulatorji in strokovnjaki v farmacevtski dobavni verigi usklajujejo; ker se je ob pandemiji pokazalo tudi, kako pomembna je usklajenost politik in služb EU za hiter in učinkovit odziv v izrednih razmerah, preprečevanje pomanjkanja zdravil ter njegovo ublažitev, če do njega pride;

AE.

ker si želi vse več držav članic zagotoviti svoje zaloge zdravil in ker bi posledično naraščanje povpraševanja po njih preseglo trenutne napovedi glede povpraševanja na podlagi epidemioloških potreb; ker lahko nenadno močno povečano povpraševanje znatno obremeni dobavitelje, povpraševanje v drugih državah pa je zaradi tega težje zadovoljiti;

AF.	ker je finančna kriza leta 2009 evropske države prisilila, da so uvedle nevzdržne ukrepe za zajezitev stroškov, npr. vračanje sredstev in neučinkovite mehanizme javnega naročanja, da bi zmanjšale porabo za zdravila, zaradi česar je prišlo do umikanja proizvodov in podjetij s trga;

AG.	ker pretok zdravil na enotnem trgu ovirajo tudi neharmonizirani predpisi držav članic;

AH.	ker se je v izrednih razmerah zaradi COVID-19 pokazalo, da so poskusi pridobitve zdravstvenih zmogljivosti prek neposrednih tujih naložb povezani z večjim tveganjem in da je treba ohraniti ter okrepiti izmenjavo teh dragocenih zmogljivosti znotraj enotnega trga;

AI.	ker je močna, inovativna in konkurenčna farmacevtska industrija v Evropi izjemno pomembna za EU in njene države članice;

AJ.	ker farmacevtska industrija potrebuje ustrezen pravni okvir za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil v EU;

AK.	ker je s patentnim varstvom vzpostavljen pravni okvir, ki je pomemben za farmacevtske inovacije, saj daje podjetjem finančne spodbude za kritje stroškov raziskav in razvoja novih zdravil;

AL.	ker lahko države članice določijo dodatne razloge za podelitev prisilne licence in opredelijo, kaj so izredne razmere v državi;

AM.	ker so mehanizmi za obveščanje o pomanjkanju zdravil, ki so namenjeni zlasti izvajalcem v dobavni verigi in farmacevtom, v državah članicah trenutno zelo razdrobljeni; ker bi lahko to onemogočilo ustrezno spremljanje in komuniciranje med organi držav članic v zvezi s pomanjkanjem zdravil;

AN.

ker se v členu 81 Direktive 2001/83/ES poziva k ukrepom za preprečevanje pomanjkanja zdravil ali težav pri njihovi distribuciji v državah članicah; ker je Komisija izdala smernice o optimalni in racionalni oskrbi z zdravili za preprečevanje pomanjkanja med pandemijo COVID-19; ker Komisija v teh smernicah priznava, da nobena država ni samozadostna pri oskrbi s surovinami, zdravilnimi učinkovinami, vmesnimi izdelki ali končnimi zdravili, ki so potrebni za pravilno delovanje zdravstvenega sistema;

AO.

ker je po navedbah Komisije odziv držav članic na pandemijo COVID-19 vodil v znatno povečanje proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil v EU, zaradi česar je bilo treba preurediti dobavne verige in proizvodne linije; ker je komisarka Stela Kiriakides v izjavah na srečanju, ki je potekalo 22. aprila 2020 s člani Odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), poudarila, da je treba povečati proizvodnjo zdravil in raven inovacij v EU; ker so vsi majhni in srednje veliki farmacevtski laboratoriji dragoceni in jih je treba ohraniti, saj so plodna podlaga za raziskave in odkritja ter lahko prispevajo k preprečevanju pomanjkanja zdravil, zato jih je treba podpirati;

AP.

ker sta Evropski parlament v resoluciji z dne 8. marca 2011 (13) in Svet v sklepih z dne 13. septembra 2010 poudarila, da je treba uvesti enotni postopek za skupno javno naročanje za zagotavljanje zdravstvenih protiukrepov, zlasti cepiv proti pandemijam; ker so države članice v Sklepu št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) spodbujene k temu, da uporabljajo postopke skupnega javnega naročanja, če sodelujoče države članice pred tem sklenejo predhodni dogovor o skupnem javnem naročilu;

AQ.	ker je Komisija napovedala, da namerava do konca leta 2020 objaviti priporočila za prihodnjo farmacevtsko strategijo EU;

AR.

ker sta upravljanje prevoza in logistika bistvenega pomena za oskrbo z zdravili, farmacevtskimi izdelki, medicinsko opremo, osebno zaščitno opremo ter drugim medicinskim blagom in surovinami, med drugim tudi zaradi vse bolj kompleksne prevozne verige; ker so na mejnih prehodih potrebni učinkoviti „zeleni koridorji“ s prednostnimi pasovi, s katerimi bi zagotovili neoviran pretok zdravil, poleg tega pa je treba tudi zmanjšati upravne ovire in olajšati dostop do prevoznih storitev;

AS.	ker bi bilo treba zagotoviti visoke varnostne standarde in ohraniti dostojne delovne pogoje za delavce; ker bi morali farmacevtski predpisi zagotavljati kakovost, varnost in učinkovitost oskrbe z zdravili med državami članicami;

AT.	ker so pacienti odvisni od pravičnega in učinkovitega dostopa do zdravil, ki temelji na vzdržnem, konkurenčnem in dobro delujočem enotnem trgu, del katerega je enotni evropski prometni prostor;

AU.	ker je ob izbruhu COVID-19 postalo očitno, da je pretok zdravil znotraj EU in zunaj nje ključnega pomena, če želimo odpraviti sedanje omejitve in dati prednost pretoku najnujnejšega blaga;

AV.	ker je treba preprečiti, da bi se zaradi izbruha COVID-19 poslabšale družbeno-gospodarske razmere in življenjske razmere ranljivih državljanov;

AW.

ker so številnejše epidemije ter njihovo geografsko širjenje in vpliv deloma posledica podnebnih sprememb ter globalizacije, urbanizacije in povečanega obsega potovanj; ker se je v Evropi okrepil nadzor nad vektorskimi nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo virusi malarije, denge, čikungunje in zike ter virus Zahodnega Nila;

AX.

ker je širjenje zoonoz – tj. prenos patogenov živalskega izvora na človeka in njihovo hitro širjenje – vse pogosteje povezano z uničevanjem biotske raznovrstnosti, nedovoljeno trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, širjenjem umetnih habitatov in degradacijo naravnih območij zaradi goste naseljenosti ter netrajnostnimi načini proizvodnje hrane; ker je biotska raznovrstnost pomemben vir za proizvodnjo obstoječih zdravil in potencialni razvoj novih v prihodnosti;

poudarja, da je za Unijo geostrateškega pomena, da na področju zdravstva spet postane neodvisna, da zagotovi hitro in učinkovito oskrbo s cenovno dostopnimi zdravili, medicinsko opremo, medicinskimi pripomočki, zdravilnimi učinkovinami, diagnostičnimi orodji in cepivi ter da prepreči njihovo pomanjkanje, pri čemer mora dati prednost interesom in varnosti pacientov; poudarja, da je treba pošten dostop do dobavne verige zagotoviti vsem državam članicam; v zvezi s tem poudarja, da mora farmacevtska industrija v Uniji vzpostaviti diverzificirano dobavno verigo in oblikovati načrt, s katerim bo zmanjšala tveganje pomanjkanja zdravil ter tako ukrepala glede morebitnih ranljivosti in tveganj v zvezi z dobavno verigo;

poudarja, da so za oblikovanje in organizacijo zdravstvene politike sicer odgovorne države članice, kljub temu pa je Unija odgovorna za zakonodajo na področju farmacije in različne politike javnega zdravja, zato je njena naloga usklajevati in dopolnjevati nacionalne ukrepe, da bi bile cenovno dostopne in visokokakovostne zdravstvene storitve na voljo vsem državljanom in prebivalcem EU;

poudarja, da mora biti interes in varnost pacientov v središču zdravstvenih politik ter da je treba preprečiti diskriminacijo pri dostopu do zdravil in zdravljenja, države članice morajo na tem področju tesneje sodelovati in se usklajevati, omogočiti pa je treba tudi lažjo izmenjavo primerov dobre prakse; poudarja, da bi lahko pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov škodilo pacientom; poziva Komisijo in države članice, naj se tesno usklajujejo, da bi zaščitile odpornost in vzdržnost zdravstvene dobavne verige ter zagotovile stalno razpoložljivost zdravil;

poudarja, da pomanjkanje zdravil resno ogroža pravico pacientov v EU do osnovnega zdravljenja, povzroča neenakost med pacienti, ki prebivajo v različnih državah, in lahko ustvarja motnje na enotnem trgu;

poudarja, da je treba na ravni EU zagotoviti harmonizirano opredelitev pojmov „pomanjkanje“, „težave“, „motnje v oskrbi“, „pomanjkanje zalog“ in „prekomerno kopičenje zalog“; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki, tudi z organizacijami pacientov, oblikuje harmonizirane opredelitve teh pojmov; poziva zlasti Komisijo, naj „pomanjkanje“ opredeli natančneje, kot ga je leta 2019 v svojem predlogu opredelila projektna skupina, v kateri so sodelovali Evropska agencija za zdravila in vodje agencij za zdravila; poziva Komisijo, naj poskrbi za razlikovanje med „zdravili večjega terapevtskega pomena“ – tj. tistimi, pri katerih je verjetno, da bo prekinitev zdravljenja kratkoročno ali srednjeročno ogrozila pacientovo življenjsko prognozo ali zmanjšala njegove možnosti za ozdravitev zaradi morebitnega napredovanja bolezni, ali za katere ni na voljo ustreznih nadomestnih zdravil v zadostnih količinah – ter „zdravili zdravstvenega in strateškega pomena“, pri katerih bi prekinitev zdravljenja neposredno ogrozila pacientovo življenje;

meni, da je nujno treba oceniti in obravnavati kompleksne izvorne vzroke pomanjkanja zdravil; v zvezi s tem pozdravlja javni razpis Komisije za izvedbo študije o vzrokih pomanjkanja zdravil v Uniji in poziva, naj se študija objavi do konca leta; poziva pa tudi k izvedbi študije o učinkih pomanjkanja zdravil na oskrbo, zdravljenje in zdravje pacientov;

poziva Komisijo, naj v načrtovani farmacevtski strategiji predlaga ambiciozne in konkretne ukrepe za reševanje teh težav; poziva jo tudi, naj v zakonodajni predlog o primerni skrbnosti za podjetja, ki naj bi ga objavila leta 2021, vključi ukrepe za farmacevtski sektor;

pozdravlja predlog Komisije za novi evropski zdravstveni program „EU za zdravje“ (EU4Health) in to, da je med zastavljenimi cilji programa povečati razpoložljivost in dostopnost zdravil ter medicinske opreme; poziva, naj se za preprečevanje pomanjkanja zdravil sprejmejo skupni ukrepi, ki naj se financirajo iz prihodnjega programa;

opozarja, da je pomanjkanje zdravil svetovni problem; poudarja, da so zaradi njihovega pomanjkanja najbolj prizadete države v razvoju, na primer številne afriške države; poziva, naj se dostop do zdravil v državah v razvoju obravnava širše v okviru Svetovne zdravstvene organizacije; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pomoč državam v razvoju, zlasti prek strateških rezerv mehanizma rescEU;

10.

poudarja, da ima vsakdo temeljno pravico do življenjskega standarda, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, kot je določeno v 25. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah; v zvezi s tem opozarja, da je EU v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije in načelom skladnosti politik za razvoj zavezana zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi v vseh svojih politikah in dejavnostih, pri čemer mora tudi v celoti spoštovati mednarodne obveznosti, zlasti Agendo 2030 za trajnostni razvoj in cilj trajnostnega razvoja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“;

Zagotavljanje oskrbe v interesu pacientov, zagotavljanje dostopa do zdravljenja vsem pacientov in ponovna neodvisnost EU v zdravstvu

11.

opozarja, da pomanjkanje zdravil neposredno ogroža zdravje in varnost pacientov ter neprekinjenost njihovega zdravljenja; poudarja, da posledice pomanjkanja zdravil za paciente vključujejo: napredovanje bolezni in/ali poslabšanje simptomov zaradi poznega zdravljenja, prenos nalezljivih bolezni, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, večje tveganje za izpostavljenost ponarejenim zdravilom ter večjo psihično stisko pacientov in njihovih svojcev; opozarja, da nobena država članica ni samozadostna na področju surovin, vmesnih izdelkov, zdravilnih učinkovin in končnih zdravil, ki pa so vsi potrebni za ustrezno delovanje njenega zdravstvenega sistema;

12.

ugotavlja, da so tveganja posebno velika pri ranljivih osebah, kot so otroci, starejši, nosečnice, invalidi, osebe s kroničnimi boleznimi ali rakavimi obolenji ter osebe v oddelkih za intenzivno nego;

13.

opozarja na pomanjkanje hormonskih zdravil za ženske, ki se uporabljajo za kontracepcijo in hormonsko nadomestno terapijo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da to ogroža spolno in reproduktivno zdravje ter pravice žensk in deklet; poudarja, da je treba okrepiti nadzor in upravljanje proizvodnje, ustvarjanja zalog in trženja teh zdravil ter s tem zagotoviti neprekinjenost dobavnih verig, pravično oblikovanje cen in razpoložljivost teh zdravil za ženske;

14.

poudarja, da v več državah članicah višja cena nadomestnih zdravil, predlaganih pacientu, in nižja stopnja povračila ali nepovračilo pomembno ovirajo dostop do zdravil za osebe z nižjimi dohodki in kronične bolnike; poziva države članice, naj v primeru pomanjkanja oskrbe z zdravili zagotovijo dostop do nadomestnih zdravil po enaki ceni ali s podobnim povračilom;

15.

poziva Komisijo, naj v statistiko EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) vključi samoprijavljene podatke o neizpolnjenih potrebah po zdravilih, saj dostop do zdravil trenutno v tej statistiki ni zajet;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo in nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile zanesljivo oskrbo z medicinskimi proizvodi, zmanjšale odvisnost EU od tretjih držav in podprle lokalno farmacevtsko proizvodnjo zdravil velikega terapevtskega pomena, pri čemer naj dajo prednost zdravilom zdravstvenega in strateškega pomena; prav tako jih poziva, naj s pomočjo ustreznih deležnikov pripravijo pregled proizvodnih obratov v tretjih državah, poleg tega pa tudi delovni referenčni pregled obstoječih in potencialnih proizvodnih obratov v EU, da bi lahko ohranili, posodobili in okrepili njihove zmogljivosti, kjer je to potrebno, mogoče in izvedljivo; poudarja, da mora imeti farmacevtska industrija zmogljivosti, s katerimi se lahko odzove na nenadno povečanje povpraševanja v kritičnih razmerah;

17.

poziva Komisijo, naj v prihodnjih farmacevtskih in industrijskih strategijah obravnava vprašanja glede razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dosegljivosti zdravil, sodelovanja nacionalnih regulativnih organov ter odvisnosti EU od tretjih držav, kar zadeva proizvodne zmogljivosti ter dobavo zdravilnih učinkovin in vhodnih snovi; meni, da je treba v te strategije vključiti regulativne ukrepe in spodbujati proizvodnjo esencialnih zdravilnih učinkovin in zdravil v Evropi, da bi bila zdravila na voljo in cenovno dostopna ter da bi do njih vedno lahko prišli vsi;

18.

poziva Komisijo, naj v prihodnji farmacevtski strategiji pomanjkanje zdravil obravnava kot prednostno vprašanje in ustanovi farmacevtski forum, ki naj ga nadzira Evropska agencija za zdravila, v njem pa bi morali sodelovati oblikovalci politik, regulatorji, plačniki, organizacije pacientov in potrošnikov, predstavniki industrije in drugi ustrezni deležniki v zdravstveni dobavni verigi, ki bi si prizadevali preprečiti pomanjkanje zdravil, reševati težave v zvezi z vzdržnostjo evropskega farmacevtskega sektorja in zagotavljati njegovo konkurenčnost; zlasti Komisijo poziva, naj poglobi dialog z ustreznimi deležniki, mednarodnimi akterji, ki ocenjujejo nove načine zdravljenja in cepiva, ter Evropsko agencijo za zdravila o tem, kako naj nacionalne agencije med seboj hitreje uskladijo znanstvene ocene, in sicer lahko to dosežejo tudi s sodelovanjem pri predhodni oceni pred razpoložljivostjo ključnih kliničnih podatkov, usklajenim pridobivanjem podatkov po odobritvi ter s prožnim pristopom k širitvi proizvodnje zdravil in cepiv;

19.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo njena farmacevtska strategija zagotovo usmerjena proti nesprejemljivim poslovnim praksam kjer koli v dobavni verigi zdravil, zaradi katerih bi se lahko poslabšali preglednost in uravnoteženi odnosi med različnimi javnimi in zasebnimi subjekti, ki neposredno ali posredno opravljajo ključno javno storitev zagotavljanja dostopa do zdravil;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj – če je to v javnem interesu – razmislijo o uvedbi ukrepov in finančnih spodbud v skladu s pravili o državni pomoči in trajnostnimi politikami, in sicer v zameno za obveznosti upravičencev, da bi zaščitili močno evropsko farmacevtsko industrijsko bazo in ta sektor spodbudili, da bi svoje dejavnosti – od proizvodnje zdravilnih učinkovin do izdelave, pakiranja in distribucije zdravil – izvajala v EU; poziva države članice, naj zaščitijo obstoječe dejavnosti v tem sektorju, na primer z nagrajevanjem naložb v kakovost zdravil in zanesljivost oskrbe; želi spomniti, da je ta sektor strateškega pomena in da so potrebne naložbe v evropska podjetja, da bi diverzificirali vire in spodbudili razvoj inovativnih proizvodnih tehnologij, s katerimi bi lahko izboljšali odzivnost celotnih proizvodnih linij; opozarja, da mora biti pridobitev javnih sredstev pogojena s tem, da so naložbe popolnoma pregledne in sledljive, da je obvezna oskrba evropskega trga ter da naložbe prispevajo k čim bolj ugodnim razmeram za paciente, vključno z dostopnostjo in cenovno dosegljivostjo proizvedenih zdravil;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo ustrezen gospodarski okvir, da bi ohranili in posodobili obstoječe tehnologije ter zmogljivosti za proizvodnjo zdravil in zdravilnih učinkovin v Evropi, na primer z nagrajevanjem naložb v kakovost zdravil in zanesljivost oskrbe;

22.

poudarja, da je farmacevtski sektor še naprej pomemben industrijski steber, pa tudi gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest;

23.

meni, da je evropski zeleni dogovor velika priložnost, da se proizvajalce farmacevtskih proizvodov spodbudi k sodelovanju pri načrtu za zeleno okrevanje, tako da bi proizvajali v skladu z okoljskimi in ekološkimi standardi;

24.

poudarja, da popolna selitev zdravstvenih dobavnih verig nazaj v EU v svetovnem gospodarstvu verjetno ni izvedljiva; poziva Komisijo, države članice in večstranske partnerice EU, zlasti Svetovno zdravstveno organizacijo in Svetovno trgovinsko organizacijo, naj vzpostavijo mednarodni okvir za zagotavljanje kakovosti in celovitosti svetovnih dobavnih verig, da bi se škodljivi zaščitni ukrepi čim manj uporabljali, hkrati pa bi se v proizvodnji po vsem svetu ohranili najvišji delovni in okoljski standardi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v novo farmacevtsko strategijo vključi tudi ukrepe za obvladovanje morebitnih motenj v globalnih dobavnih verigah; poziva jo, naj vprašanja, povezana z dobavo zdravil, obravnava tudi v okviru prihodnjega pregleda trgovinske politike;

25.

v zvezi z nekaterimi biološkimi zdravili, kot so tista, pridobljena iz krvi in plazme, ugotavlja, da bo Evropa manj odvisna od uvoza plazme iz tretjih držav, predvsem če se bodo povečale zmogljivosti za zbiranje krvi in plazme; poziva Komisijo, naj pospeši revizijo zakonodaje o krvi, tkivih in celicah (Direktiva 2002/98/ES (15) in Direktiva 2004/23/ES (16)), da bi zmanjšali tveganje pomanjkanja teh esencialnih življenjsko pomembnih zdravil;

26.

želi spomniti, da člena 81 in 23a Direktive 2001/83/ES določata splošne obveznosti za dobavo zdravil, ki jih morajo izpolnjevati imetniki dovoljenja za promet z zdravilom in distributerji, ter obveznost obveščanja imetnikov dovoljenja za promet z zdravilom v primeru začasne ali trajne prekinitve dobave; obžaluje pa, da je Komisija ugotovila razlike pri prenosu teh obveznosti v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imetniki dovoljenja za promet in distributerji na debelo izpolnjevali obveznosti iz Direktive 2001/83/ES, da bi zagotovili ustrezno in neprekinjeno dobavo zdravil; poziva Komisijo, naj dodatno pojasni obveznosti imetnikov dovoljenja za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES, in poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo prijavili vsako pomanjkanje zdravil v predpisanih rokih; poudarja, da je treba v primeru neizpolnjevanja teh pravnih obveznosti v skladu z obstoječim zakonodajnim okvirom uporabiti odvračalne in sorazmerne sankcije;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost uvedbe harmoniziranih načrtov za preprečevanje in obvladovanje pomanjkanja zdravil, na podlagi katerih bi morali v farmacevtski industriji ugotoviti, za katera zdravila večjega terapevtskega pomena bi bilo treba uvesti preventivne in korektivne ukrepe za preprečevanje ali blaženje motenj v oskrbi; poudarja, da bi morali ti načrti vključevati rešitve za strateško skladiščenje zdravil, da bi za razumno obdobje zagotovili oskrbo z njimi, ter mehanizme za pregledno in stalno komuniciranje, prek katerih bi lahko pacienti in zdravstveni delavci poročali o pomanjkanju zdravil in ga predvideli; Komisijo tudi poziva, naj pripravi smernice in tako poskrbi, da bodo nacionalne pobude glede ustvarjanja zalog sorazmerne s potrebami in da ne bodo povzročile neželenih posledic v drugih državah članicah;

28.

meni, da je zanesljiva oskrba bistven dejavnik v boju proti pomanjkanju zdravil in da mora biti kvalitativno merilo v okviru dodeljevanja javnih farmacevtskih naročil in javnih razpisov za dobavo zdravil, kot je priporočeno v členu 67 Direktive 2014/24/EU; poudarja, kako pomembno je diverzificirati dobavo in javno naročanje farmacevtskih izdelkov; poziva Komisijo, naj v okviru Direktive 2014/24/EU čim prej predlaga smernice za države članice, zlasti v zvezi s tem, kako naj najbolje uporabijo merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, da ne bi upoštevale zgolj merilo najnižje cene; predlaga, da bi morala ta merila še naprej vključevati tudi naložbe v proizvodnjo zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v EU, pa tudi število in lokacijo proizvodnih obratov ter izpolnjevanje socialnih, okoljskih in etičnih standardov ter standardov kakovosti;

29.

meni, da lahko oddaja javnega naročila enemu samemu izvajalcu in/ali enemu samemu proizvodnemu obratu, kjer se proizvaja osnovna snov, v primeru motenj v oskrbi še poglobi težave; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o možnosti oddaje javnih naročil več izvajalcem, vključno s skupnimi ponudniki, pri čemer bi bilo treba dati prednost proizvodnji v EU in zagotoviti vsaj dva različna vira osnovne snovi, da bi ohranili konkurenčnost na trgu in zmanjšali tveganje pomanjkanja ter obenem pacientom zagotovili visokokakovostno in cenovno dostopno zdravljenje; poziva Komisijo, naj v ta namen preuči možnost oblikovanja zakonodajnega okvira, ki bi spodbujal in omogočal, da bi v zdravstvenih sistemih javna naročila oddajali farmacevtskim družbam, ki bi zagotovile oskrbo s farmacevtskimi izdelki v težkih razmerah;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o možnosti ustanovitve enega ali več nepridobitnih evropskih farmacevtskih obratov javnega interesa, ki bi v primeru zastoja obstoječe proizvodne industrije proizvajali zdravila, ki so zdravstvenega in strateškega pomena za zdravstveno varstvo, da bi lahko dopolnili oskrbo, zagotovili, da bo ta zanesljiva, in preprečili pomanjkanje zdravil v izrednih razmerah; opozarja, da imajo lahko nove tehnologije, digitalizacija in umetna inteligenca ključno vlogo, saj raziskovalcem v evropskih laboratorijih omogočajo sodelovanje v mrežah ter izmenjavo ciljev in rezultatov, pri čemer pa je treba v celoti spoštovati evropski okvir za varstvo podatkov;

31.

poziva Komisijo, naj skrbno oceni, kako bi lahko umetna inteligenca prispevala k hitri in zanesljivi dobavi medicinskih izdelkov;

32.

poudarja, da so v okviru programov za raziskave in inovacije zelo pomembna javno-zasebna partnerstva, kot je pobuda za inovativna zdravila; meni, da bi morala Komisija razmisliti tudi o ustanovitvi evropskega ustreznika za ameriški organ za napredne biomedicinske raziskave in razvoj;

33.

poudarja, da četudi so zdravila in medicinska oprema nujno potrebni, to ne sme voditi v slabšo kakovost, varnost, učinkovitost in stroškovno učinkovitost zdravil za uporabo v humani medicini in drugih zdravstvenih izdelkov;

34.

poziva Komisijo, naj ukrepa proti zaskrbljujočemu širjenju ponarejenih zdravil prek nepooblaščenih spletnih strani in prodajalcev; meni, da lahko ta praksa povzroči resno škodo in resne zdravstvene težave ali poslabša zdravstveno stanje državljanov EU; poudarja, da je pri odkrivanju ponarejanja zdravil in boju proti njemu usklajevanje na ravni EU bistvenega pomena;

35.

poziva, naj se okrepi dialog med farmacevtsko industrijo in drugimi sektorji, kot so kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo, da bi razvili proizvodnjo zdravilnih učinkovin v Uniji; poziva, naj se prepreči prevelika specializacija v nekaterih sektorjih ter naj se okrepijo naložbe v raziskave, biogospodarstvo in biotehnologijo, da bi vire diverzificirali; meni, da je treba pri obnovi evropske industrije na prvo mesto postaviti dvojno, namreč digitalno in ekološko preobrazbo naše družbe ter poskrbeti za odpornost industrije proti zunanjim pretresom;

36.

poudarja pomen visokokakovostnih medicinskih raziskav in inovacij – tudi tistih brez patentne zaščite; poziva k vzpostavitvi pravega evropskega omrežja, s katerim bi podprli terapevtske in medicinske raziskave, in poudarja, da se zaradi stroškov selitve nazaj v EU ne sme poslabšati kakovost medicinskih raziskav; poudarja, da lahko stabilen sistem za raziskave in razvoj pozitivno vpliva na proizvodne zmogljivosti in stabilnost ponudbe;

37.

priznava, da je farmacevtska industrija, ki temelji na raziskavah, eden od ključnih sektorjev in da prispeva h kakovostni proizvodnji in dobavi zdravil, k razvoju inovacij, da bi se v prihodnosti lahko odzvali na nepredvidene oziroma nezadovoljene potrebe, ter k večji odpornosti, odzivnosti in pripravljenosti zdravstvenih sistemov pri spopadanju s prihodnjimi izzivi, tudi s pandemijami;

38.

poziva Komisijo, naj ustvari okolje, ki bo raziskovalno zasnovano farmacevtsko industrijo spodbujalo k iskanju cenovno dostopnih rešitev za nezadovoljene zdravstvene potrebe, na primer za boj proti antimikrobični odpornosti; poziva Komisijo, naj v prihodnji farmacevtski strategiji ohrani trden evropski sistem glede intelektualne lastnine, da bi spodbudili raziskave in razvoj ter proizvodnjo v Evropi, zagotovili, da bo Evropa še naprej med prvimi, kar zadeva inovacije, in vodilna v svetu, ter da bi zaščitili in okrepili njeno strateško avtonomijo na področju javnega zdravja;

39.

da bi se bolje odzvali na nepričakovane pretrese, Komisijo poziva, naj predlaga tudi ukrepe, s katerimi bi mala in srednja podjetja v EU spodbudili, da bi se bolj vključila v verigo oskrbe z zdravili, saj imajo ključno vlogo v raziskavah in inovacijah ter so zmožna proizvodnjo hitro prilagoditi;

40.

glede na to, da je EU v svetu izrazito vodilna regija, kar zadeva proizvodnjo zdravilnih učinkovin za patentirana zdravila, poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno okolje, da bo Evropa še naprej privlačna za naložbe v raziskave in razvoj, da bi ohranili dejavno in konkurenčno farmacevtsko industrijo, ki bo temeljila na raziskavah in bo podprta z več naložbami v zmogljivosti in infrastrukturo na področju raziskav in razvoja, vključno z univerzami; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov EU zagotovi ustrezna finančna sredstva, s katerimi bi v Uniji na področju raziskav in inovacij okrepili dejavnosti v podporo proizvodnji v ključnih industrijskih sektorjih, vključno s farmacevtsko industrijo, obenem pa naj v skupnih projektih in programih EU zagotovi geografsko uravnoteženost in udeležbo držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, pri čemer naj upošteva načelo odličnosti;

41.

poudarja, da so se v okviru programa Obzorje 2020 že financirale številne raziskave in inovacijske dejavnosti na področju zdravja; poudarja, da financiranje raziskav, povezanih s koronavirusom, ne bi smelo vplivati na druge zdravstvene prednostne naloge v programu Obzorje 2020; poziva, naj se prek programa Obzorje Evropa zagotovi več sredstev za vzpostavitev in podporo okolja, osredotočenega na raziskave in inovacije v zvezi z medicino, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi in podporo javnim raziskavam v inovativnih sektorjih z visoko dodano vrednostjo; poudarja, da so za vodilno raziskovalno okolje na področju medicine potrebni dobra znanja in veščine ter mreže in akademske povezave, infrastruktura za zdravstvene podatke, delujoč regulativni okvir in politike intelektualne lastnine, ki spodbujajo inovacije; poziva, naj se preveri uspešnost pobud za spodbujanje raziskav o zdravilih sirotah, in se zavzema za nove pobude, če se te izkažejo za neuspešne; poudarja, da morajo program Obzorje Evropa in drugi programi EU podpirati raziskave redkih bolezni ter da morajo biti raziskave, dobra praksa, klinični preskusi in zdravila za redke bolezni dostopni državljanom vseh držav članic; opozarja, da so lahko neizključne licence pomembne pri blaženju pomanjkanja in stabilizaciji cen zdravil, zlasti v izrednih zdravstvenih razmerah;

42.

poziva Komisijo, naj oceni učinek pandemije COVID-19 na industrijo ter mala in srednja podjetja ter predstavi prenovljeno industrijsko strategijo EU, v kateri bo prednostno obravnavala dvojno, namreč digitalno in ekološko preobrazbo evropske družbe ter krepitev odpornosti na zunanje pretrese; poziva Komisijo in države članice, naj skušajo zagotoviti, da bodo lahko mala in srednja farmacevtska podjetja nadaljevala ali ponovno začela raziskovalno delo, ter naj pomagajo ohraniti raznolikost evropske proizvodnje in delovna mesta v njej, hkrati pa poudarja, da je trajnostna, etična in kakovostna proizvodnja pomembna za delovna mesta, rast in konkurenčnost;

43.

poudarja, da bi morala biti združenja pacientov bolj vključena v oblikovanje raziskovalnih strategij za javne in zasebne klinične preskuse, da bi zagotovili, da se bodo pri preskusih upoštevale nezadovoljene potrebe evropskih pacientov;

44.

poziva Komisijo, naj se zavzame za preglednost javnih naložb v zvezi s stroški raziskav in razvoja zdravil, da bi se te naložbe odražale v razpoložljivosti zdravil in določanju njihove cene za širšo javnost; želi spomniti na svoje stališče glede Direktive 89/105/ES (17) in Komisijo poziva, naj v prihodnjo farmacevtsko strategijo vključi ustrezne ukrepe v zvezi s tem, pri čemer naj razmisli tudi o reviziji direktive;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj naredijo seznam neposrednih tujih naložb v obrate za proizvodnjo zdravil, ki so del ključne zdravstvene infrastrukture Evrope;

46.

poudarja, da je treba spremljati in zakonsko urediti, da se morajo pri odobritvah in izvajanju kliničnih preskusov spoštovati dobra klinična praksa in najvišji standardi varovanja zdravja, ter tako zdravstvenim delavcem in splošni javnosti zagotoviti dostop do varnih, učinkovitih in kakovostnih zdravil in zdravstvenih proizvodov;

47.

poziva k okrepitvi evropskega trga zdravil, da bi pacienti hitreje prišli do zdravil, da bi pocenili zdravstveno oskrbo in zmanjšali nacionalne zdravstvene izdatke ter da bi bilo upravno breme za farmacevtske družbe čim manjše;

48.

poudarja, da generična in biološkim podobna zdravila omogočajo večjo konkurenco, nižje cene in prihranke za zdravstvene sisteme, s tem pa pacienti lažje pridejo do zdravil;

49.

poudarja, da bi bilo treba preučiti dodano vrednost in ekonomski učinek biološkim podobnih zdravil na vzdržnost zdravstvenih sistemov, da ne bi smeli odlašati z njihovim dajanjem na trg in da bi morali po potrebi pregledati ukrepe, s katerimi se njihovo dajanje na trg podpira;

50.

obžaluje, da prihaja do pravdnih sporov, s katerimi se skuša odložiti dajanje generičnih zdravil na trg; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo spoštoval konec inovacijskega obdobja tržne ekskluzivnosti;

51.

je zaskrbljen, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU morda negativno vplival na oskrbo z zdravili, zlasti na Irskem; poziva, naj se v prihodnji sporazum o odnosih z Združenim kraljestvom vključijo ciljno usmerjene določbe, kot so sporazumi o vzajemnem priznavanju, na podlagi katerih se bosta obe strani lahko odzivali na nastale zdravstvene grožnje ter zagotovili, da bodo pacienti lahko vedno in hitro prišli do varnih zdravil in medicinskih pripomočkov, če pa takega sporazuma ne bo, poziva k oblikovanju načrtov za izredne razmere;

Odločnejše ukrepanje na evropski ravni za boljše usklajevanje in dopolnjevanje zdravstvenih politik v državah članicah

52.

priporoča, naj si Komisija, države članice in industrija pod vodstvom Evropske agencije za zdravila skupaj prizadevajo za večjo preglednost v verigi proizvodnje in distribucije zdravil ter za ustanovitev evropske enote za preprečevanje in obvladovanje njihovega pomanjkanja;

53.

poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo in drugimi deležniki sočasno preučijo še druge možnosti za zagotovitev ustreznih zalog, kot je učinkovito uveljavljanje obstoječih regulativnih zahtev za vse akterje v dobavni verigi na nacionalni ravni, pa tudi izvajanje ukrepov za večjo preglednosti v tej verigi;

54.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju različnih kliničnih pristopov v državah članicah razvije evropske zdravstvene strategije na podlagi skupne košarice zdravil za zdravljenje rakavih obolenj, preprečevanje okužb, za zdravljenje redkih bolezni ter drugih zdravil, ki jih še zlasti primanjkuje, da bi pacientom zagotovili dostop do zdravljenja; poziva Komisijo, naj s ciljem, da prepreči pogosto pomanjkanje zdravil, preuči tudi možnost oblikovanja harmoniziranih meril za oblikovanje cen, da bi ta zdravila postala cenovno dostopna, pri tem pa naj upošteva sorazmerno kupno moč v vsaki državi članici;

55.

poziva Komisijo, naj se v prihodnjem evropskem načrtu za boj proti raku pri obravnavi zdravljenja velika pozornost nameni vprašanju pomanjkanja zdravil za rakava obolenja;

56.

poziva k uvedbi posebnega statuta za nekatera zdravila, ki so že dolgo na trgu, ki naj ga spremljajo spodbude za proizvajalce, da bi ohranili njihovo trženje na evropskem trgu in zagotovili diverzifikacijo evropske proizvodnje;

57.

poziva Komisijo, naj po vzoru mehanizma rescEU oblikuje evropsko strateško rezervo za zdravila zdravstvenega in strateškega pomena, za katere je tveganje pomanjkanja visoko, da bi ublažili njihovo pogosto pomanjkanje in ustvarili evropsko lekarno za izredne razmere; vztraja, da mora biti ta rezerva zasnovana sorazmerno s svojim ciljem in da bi jo bilo treba uporabljati pregledno in odgovorno ter na način, ki bo pravičen do vseh držav članic; poudarja, da bi bilo treba ta mehanizem skrbno upravljati, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti roku uporabnosti, da bi preprečili nastajanje odpadkov;

58.

poziva k imenovanju evropski regulativni organ, ki mu bo zaupana naloga, da skupaj s Komisijo vzpostavi mehanizem za pravično porazdelitev zdravil iz omenjene rezerve med države članice, ki se spopadajo z motnjami ali prekinitvijo dobave; poziva, naj ta evropski regulativni organ predvidi neodvisne in pregledne preglede, da bi zagotovili enako obravnavo vseh držav članic;

59.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo inovativne in usklajene strategije ter okrepijo izmenjavo dobre prakse na področju upravljanja zalog; meni, da bi bilo za regulativni organ, katerega naloga bi bila na ravni EU preprečevati pomanjkanje zdravil v izrednih razmerah in tudi sicer, najprimerneje imenovati Evropsko agencijo za zdravila, ki bi ji morali v ta namen podeliti širši mandat in ji zagotoviti več sredstev; zato poziva Komisijo, naj spremeni veljavno zakonodajo, da bi okrepila zmogljivosti te agencije; poudarja, da bi morali Evropski agenciji za zdravila dolgoročno omogočiti, da bo kot pogoj za dajanje dovoljenj za promet proizvajalcem postavila zahteve glede dobave in dostopnosti zdravil, ne da bi te zahteve privedle do njihovega pomanjkanja; upa, da bo Evropska agencija za zdravila s povečanjem virov lahko ohranila sedanji sistem inšpekcijskih pregledov v proizvodnih obratih v tretjih državah, ki jih izvaja prek koordinacije nacionalnih inšpektorjev;

60.

poziva k reviziji Uredbe (ES) št. 141/2000 o zdravilih sirotah (18), da bi obrnili dokazno breme za desetletno klavzulo tržne ekskluzivnosti in bi moral imetnik dovoljenja za promet dokazati, da izdelek ni dovolj dobičkonosen, da bi z njim kril stroške raziskav in razvoja;

61.

poziva Komisijo, naj preuči in oblikuje sklad za zdravila sirote, ki bi ga financirale države članice, z njim pa bi bilo mogoče v imenu držav članic kolektivno naročati zdravila sirote za celotno EU;

62.

poziva, naj se še naprej organizirajo skupna javna naročila na evropski ravni, s katerimi se želi odpraviti pomanjkanje zdravil, še zlasti med zdravstvenimi krizami, kot v primeru COVID-19, za večjo odzivnost pa je treba poenostaviti postopke in povečati njihovo preglednost; zlasti poziva, naj se na evropski ravni vzpostavi skupno javno naročanje zdravil za zdravljenje redkih bolezni, da bi zagotovili, da bodo ta zdravila na voljo v vseh državah članicah in po enaki ceni; poziva Komisijo, naj nemudoma oceni in po možnosti revidira uredbo št. 1082/2013/EU o čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki v skladu s Pogodbama vzpostavlja mehanizem za skupna javna naročila;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj ponovno razmislijo o preglednosti neto oblikovanja cen in povračila stroškov za različne vrste zdravljenja, tako da bi imele države članice enakovredno izhodišče pri pogajanju s farmacevtskimi podjetji o tistih oblikah zdravljenja, ki se ne naročajo skupaj;

64.

poziva Komisijo, naj bolje sodeluje pri podpori zaščite kritične zdravstvene infrastrukture v državah članicah in začne v sektorju zdravstvene infrastrukture izvajati evropski program za njeno zaščito;

65.

poziva, naj se začne čim prej v celoti uporabljati Uredba (EU) št. 536/2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini; meni, da bi ta uredba olajšala začetek obsežnih kliničnih preskušanj, ki bi se usklajeno in harmonizirano izvajala na ravni EU;

66.

poziva Komisijo in agencijo EMA, naj sodelujeta z industrijo za zagotovitev, da bodo zdravila, ki so na voljo v eni državi članici, razpoložljiva tudi v drugih, predvsem manjših državah članicah;

67.

poziva Komisijo, naj oceni učinek vzporedne trgovine na pomanjkanje zdravil v državah članicah ter se ustrezno loti težav in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi pacienti v EU pravočasno prejeli zdravila; v zvezi s tem poudarja, da je treba upoštevati izkušnje pacientov, skupin potrošnikov in zdravstvene stroke;

68.

poudarja, da je pomembno krepiti vlogo pacientov in ubrati pristop, ki upošteva bolnike; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zastopanost pacientov in povečajo njihov prispevek k procesu odločanja o morebitnih vprašanjih oskrbe, ki zadevajo njihova zdravila;

69.

poziva države članice, naj zavzamejo skupno stališče in se začnejo pogajati o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU;

Tesnejše sodelovanje med državami članicami

70.

poziva Komisijo, naj vzpostavi inovativno, uporabnikom prijazno, pregledno in centralizirano digitalno platformo za poročanje in posredovanje informacij o razpoložljivih zalogah ter pomanjkanju zdravil in medicinske opreme, ki bi jih posredovale nacionalne agencije in vsi akterji, vključno s proizvajalci, trgovci na debelo in farmacevti, da bi na ta način preprečili podvajanja; pozdravlja delo skupne projektne skupine agencije EMA in vodij agencij za zdravila, ki se ukvarja s problematiko razpoložljivosti zdravil, in da je agencija EMA vzpostavila sisteme enotnih kontaktnih točk in i-enotnih kontaktnih točk; poziva, naj se uveljavljeni informacijski sistemi ovrednotijo in izboljšajo, da se ugotovi, kje točno so težave, pomanjkanje in potrebe v posameznih državah članicah, da bi preprečili prekomerno kopičenje zalog; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj na vseevropski ravni uporablja in uveljavlja digitalna in telematska orodja, razmisli pa naj tudi o spremembi uredbe o spremembah (19) in smernic za razvrščanje sprememb; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja na nacionalni in evropski ravni, da bi okrepile obveznost doslednega poročanja farmacevtskih podjetij glede izpada ali težav pri oskrbi z zdravili;

71.

meni, da je nujno treba izboljšati zgodnje obveščanje zdravstvenih delavcev in pacientov o razpoložljivosti zdravil, in sicer z uporabo inovativnih digitalnih orodij, ki omogočajo, da se v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov pridobijo najnovejši podatki v realnem času o lokaciji, količini in ceni določenega zdravila; opozarja, da morajo imeti zdravstveni delavci dostop do najnovejših informacij, da se lahko ustrezno odzovejo na nastajajoče ali obstoječe pomanjkanje; poudarja, da se lahko z zgodnjim obveščanjem o težavi z oskrbo in hitro opredelitvijo morebitnih terapevtskih alternativ izboljša varnost pacientov; zato priporoča, da se za zdravstvene delavce vključijo informacije o alternativah, ki so na voljo;

72.

meni, da bi si morale države članice z vsemi sodelujočimi akterji izmenjevati informacije, kot so epidemiološke napovedi, da bi lahko bolje usklajevale svoje dejavnosti glede na naraščajoče povpraševanje in se bolje odzivale na potrebe med pomanjkanjem;

73.

opozarja, da lahko dezinformacije privedejo do neustrezne uporabe zdravil in ustvarijo nepotrebno kopičenje zalog;

74.

v zvezi s tem ugotavlja, da si ljudje ustvarjajo zaloge zdravil, saj se bojijo, da bi zaloge pošle; poziva vlade, naj to bojazen preženejo z izobraževanjem in zagotovili, da bi odpravili pretirano potrošnjo virov;

75.

poziva, naj se za vse države, v katerih se zdravilo trži, navodilu na papirju doda elektronsko navodilo za uporabo v vseh jezikih, da bi s tem olajšali premikanje in prodajo zdravil po enotnem trgu ter tako ublažili pomanjkanje; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi proizvajalcem omogočili, da – na prostovoljni osnovi in ne da bi to zanje prineslo dodatno breme – uvedejo sistem označevanja porekla in kraja proizvodnje zdravil in zdravilnih učinkovin, ki bi bil viden in prepoznaven za paciente in kupce;

76.

poudarja, da je treba zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga, da bi odpravili ovire pri dostopu do zdravil, medicinskih naprav in zaščitne opreme za vse državljane, predvsem za tiste, ki živijo v državah članicah, ki so zaradi svoje majhnosti ali geografske oddaljenosti močno odvisne od uvoza in nimajo dostopa do dobavne verige;

77.

priporoča, naj se zasnuje evidenca primanjkljajev v vseh državah članicah, tako da bo lahko agencija EMA zlahka posodabljala svojo javno evidenco primanjkljajev, ki jo oceni njen Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) oziroma Odbor za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance (PRAC);

78.

poudarja, da mora Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe za boj proti špekulacijam, goljufijam in zlorabam cen pri trgovanju z esencialnimi zdravili;

79.

obsoja izkoriščanje pomanjkanja za kazniva dejanja; opozarja, da se zaradi ponarejanja zdravil in zdravstvenih proizvodov motnje v dobavi le še poostrujejo; poziva, naj se izboljšajo ukrepi za boj proti temu, in sicer z nadzorovanjem spletnih platform za prodajo zdravil, večjim sodelovanjem med ustreznimi agencijami EU in nacionalnimi agencijami ter zagotavljanjem spoštovanja pravic žrtev;

Preprečevanje pomanjkanja med zdravstvenimi krizami in odzivanje nanj

80.

z zaskrbljenostjo opozarja na pomanjkanje nekaterih zdravil, do katerega je prišlo med krizo zaradi COVID-19, vključno s pomanjkanjem zdravil, ki se uporabljajo pri intenzivni negi; poudarja, da je pomembno ohraniti proizvodnjo, dobavo, distribucijo, razvoj in enak dostop do kakovostnih zdravil, kar usklajuje Evropska agencija za zdravila; je zaskrbljen zaradi prepovedi izvoza nekaterih zdravil po svetu in pozdravlja zavezo Komisije, da bo zagotovila oskrbo s temi zdravili; poudarja, da poskusna uporaba zdravil za zdravljenje COVID-19 ne sme privesti do pomanjkanja teh zdravil za bolnike z drugimi boleznimi, ki ta zdravila nujno potrebujejo;

81.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme evropski načrt za pripravljenost na pandemije in tako zagotovi usklajeno in učinkovito odzivanje; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija ustanovila posredovalnico za medicinsko opremo, potrebno za odziv na COVID-19; v skladu s svojo resolucijo z dne 17. aprila 2020 o oblikovanju evropskega mehanizma za odzivanje na področju zdravja ponovno poziva, da se je treba odzvati na vse vrste zdravstvenih kriz;

82.

poudarja, da bi moral evropski načrt pripravljenosti na pandemijo zajemati usklajevanje informacij o distribuciji in porabi medicinskih proizvodov v državah članicah ter ustrezno opredelitev regulativne prožnosti za obravnavo motenj v oskrbi; vključevati bi moral tudi vsesplošno uporabo kriznih mehanizmov za sodelovanje na ravni EU, ki bi bili usmerjeni v resne čezmejne nevarnosti za zdravje, na primer rescEU in sporazum o skupnem javnem naročanju, da bi učinkovito podpirali zmogljivosti držav članic za odzivanje;

83.

poudarja, da je treba zagotoviti odprt, prost, pravičen in pregleden večstranski trgovinski sistem, ki bo temeljil na izvršljivih pravilih, če želimo, da bodo v izrednih razmerah v prihodnosti medicinski izdelki splošno razpoložljivi in da bomo manj ranljivi;

84.

pozdravlja, da so bila z nastankom krize zaradi COVID-19 sprejeta prožnejša pravila, s katerimi se želi odpraviti pomanjkanje in spodbuditi pretok zdravil med državami članicami, denimo sprejetje različnih oblik pakiranja, postopek ponovne uporabe, ki imetnikom dovoljenja za promet z zdravilom omogoča pridobitev dovoljenja v drugi državi članici, podaljšanje veljavnosti dobre proizvodne prakse, daljša obdobja veljavnosti, uporaba zdravil za uporabo v veterinarski medicini itd.; poziva Komisijo, naj strogo spremlja uporabo teh rešitev, da ne bi bila ogrožena varnost pacientov, ter jih uporabljajo v primeru težav ali pomanjkanja; v zvezi s tem pozdravlja začasno podaljšanje datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih; zato poziva, naj se za zdravila sirote sprejme poseben pristop;

85.

ugotavlja, da lahko patentno varstvo podjetja v veliki meri spodbudi k naložbam v inovacije in proizvodnji novih zdravil; hkrati ugotavlja, da lahko pride zaradi izključevalnega učinka patentov do omejitev ponudbe na trgu ali dostopa do zdravil in farmacevtskih izdelkov; poudarja, da je treba doseči ravnotežje med spodbujanjem inovacij z izključevalnim učinkom patentov in zagotavljanjem dostopa do zdravil ter varovanjem javnega zdravja; opozarja, da lahko podjetje, ki trži zdravila, uživa podatkovno ekskluzivnost za obdobje osmih let od izdaje prvega dovoljenja za promet v skladu s členom 14(11) Uredbe (ES) št. 726/2004; poziva Komisijo, naj predlaga revizijo omenjene uredbe, da bi omogočili začasno odobritev podelitve obveznih licenc v primeru zdravstvene krize ter s tem proizvodnjo življenjsko pomembnih generičnih zdravil; opozarja, da gre pri tem za eno od možnosti za prožnost javnega zdravstva na področju patentnega varstva, ki je bila vključena že v Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), nato pa znova potrjena leta 2001 v deklaraciji iz Dohe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da izvajanje sporazumov EU o prosti trgovini ne bo oviralo možnosti sklicevanja na prožnost, ki jo zagotavlja sporazum TRIPS, in naj zagotovi smernice za države članice, da bi spodbudila prostovoljno izdajanje licenc namesto takojšnjega prisilnega izdajanja;

86.

opozarja, da Uredba (ES) št. 816/2006 (20) harmonizira postopek za podelitev prisilnih licenc v zvezi s patenti in dodatnimi varstvenimi certifikati za proizvodnjo in prodajo farmacevtskih izdelkov, kadar so ti izdelki namenjeni izvozu v upravičene države uvoznice, ki jih potrebujejo za reševanje javnozdravstvenih težav; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje farmacevtske strategije razmisli o možnosti harmoniziranih pravil o podeljevanju prisilnih licenc za zdravila, kot so cepiva, kar bi državam članicam omogočilo, da se hitreje in učinkoviteje odzovejo na prihodnje javnozdravstvene krize v Evropi;

87.

poudarja, da morajo biti sistemi podelitve prisilnih licenc del širšega ukrepanja EU pri reševanju vprašanja dostopa do zdravil; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezen evropski akcijski načrt;

88.

poudarja, da bi bilo treba pri patentnem varstvu in izvajanju patentov ustrezno upoštevati interese družbe, in sicer varstvo človekovih pravic in prednostnih nalog javnega zdravja; v tem smislu opozarja, da patentno varstvo ne bi smelo ovirati pravice do zdravja niti poglobiti vrzeli med premožnejšimi in revnejšimi državljani pri dostopu do zdravil; meni, da bi morala Unija s svojim pristopom k temu vprašanju zagotoviti harmonizacijo in skladnost med različnimi ukrepi, ki jih imajo na voljo države članice;

89.

poudarja, da bi za več razpoložljivih virov proizvodnje za najnujnejša zdravila, pa tudi za zbliževanje regulativnih standardov na svetovni ravni, najlažje poskrbeli tako, da bi zagotovili široko pokritost s pravičnimi sporazumi o prosti trgovini – ki bi se ustrezno izvajali in v katerih bi bile uravnoteženo zasnovane določbe o pravicah intelektualne lastnine in regulativnem sodelovanju –, pa tudi popolnoma delujoč večstranski trgovinski sistem, v središču katerega bi bila Svetovna trgovinska organizacija in delujoč pritožbeni organ, saj bi tako zagotovili trden svetovni okvir za inovacije, ki bi dopolnjeval evropsko proizvodnjo; poudarja, da je pomembno imeti več možnih rešitev, zato da bi zagotovili ustrezno razpoložljivost potrebnih farmacevtskih izdelkov, med drugim tako, da bi bili pripravljeni po potrebi odobriti uvoz zdravil, ki se na podlagi prisilnih licenc proizvedejo v tujini; opozarja, da lahko razlike v regulativnih okvirih in standardih za medicinske izdelke po nepotrebnem ovirajo trgovino; poudarja, kako pomembni so evropski standardi kakovosti in varnosti; se zavzema za sprejetje mednarodnih standardov in Komisijo poziva, naj zagotovi, da bodo vsi medicinski izdelki in vmesni izdelki, namenjeni za evropski trg, izpolnjevali veljavne evropske standarde kakovosti in varnosti ter da ne bo prišlo do ponarejanja; ugotavlja, da bi lahko strateško avtonomijo EU na zdravstvenem področju dosegli tudi tako, da bi v program pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI) vključili proizvodnjo nekaterih farmacevtskih izdelkov;

90.

močno spodbuja vse države, naj se pridružijo sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o odpravi carin na zdravila; odločno tudi poziva, naj se njegovo področje uporabe razširi na vse farmacevtske in medicinske izdelke, pri tem pa naj se upoštevajo politične pristojnosti vseh držav in tako zagotovi, da bodo njihovi državljani lahko prišli do zdravil; poudarja, da bi morali biti medicinski izdelki in zdravila, vključno z vmesnimi izdelki, vedno izvzeti iz povračilnih ukrepov v trgovinskih sporih in da bi morali biti zlahka dostopni; poleg tega poziva k takojšnji, enostranski in začasni odpravi carin za medicinske in farmacevtske izdelke, da bi olajšali njihov uvoz; poudarja, da mora biti razvoj medicinskih izdelkov v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in v skladu s Pariškim sporazumom, pravice delavcev pa morajo biti skladne s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela; je seznanjen z delom Komisije v zvezi z zakonodajo o potrebni skrbnosti;

91.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo hitro in celovito izvajanje, po potrebi pa tudi revizijo uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, v katero bi bilo treba kot strateški sektor vključiti tudi zdravstvo;

92.

opozarja, da je odpornost sistemov javnega zdravstva v tej krizi na preizkušnji; meni, da bi lahko z uvedbo obremenitvenih testov (stresnih testov) za ocenjevanje odpornosti javnih zdravstvenih sistemov v primeru krize pripomogli k opredelitvi dejavnikov strukturnih tveganj in zagotovili učinkovita sredstva za boj proti pomanjkanju v primeru pandemije; poziva Komisijo in Svet, naj na podlagi rezultatov teh testov pripravita priporočila za države članice, da bi okrepili njihove zdravstvene sisteme in zajeli vse bistvene potrebe, ki bi se lahko pojavile v izrednih zdravstvenih razmerah;

93.

meni, da sistemi zdravstvenega varstva v EU potrebujejo več skupnih standardov in boljšo interoperabilnost, da bi preprečili pomanjkanje zdravil in zagotovili kakovostno zdravstveno varstvo za celotno družbo; zato poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev iz stresnih testov predlaga direktivo o minimalnih standardih za kakovostne sisteme zdravstvenega varstva;

94.

meni, da v primeru zdravstvene krize zaprtje meja in carinske kontrole ne smejo ovirati čezmejnega pretoka zdravil, ki je izjemnega pomena za celotno Unijo; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo varne in hitre postopke za pregledovanje proizvodov na mejah med zdravstvenimi krizami, ki bodo v skladu s pravom EU;

95.

ugotavlja, da se je ob izbruhu COVID-19 pokazalo, kako pomembni so sodelovanje in solidarnost med državami članicami ter pravočasno zagotavljanje zdravil v nujnih in izjemnih okoliščinah, ki bi se lahko v prihodnosti ponovile; poleg tega poudarja, da so nova industrijska in prevozna politika ter naložbe v raziskave in razvoj ključnega pomena, da bi se farmacevtska industrija lahko odzvala na prihodnje potrebe;

96.

poudarja, da so potrebni učinkovitejše in bolj trajnostno prometno in logistično omrežje ter krajše prometnih poti, saj bi tako zmanjšali emisije, ublažili vpliv na okolje in podnebje, izboljšali delovanje notranjega trga in zmanjšali upravne ovire;

97.

poziva države članice, naj uvedejo zelene koridorje, ki jih je predlagala Komisija v svojih smernicah glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev, da bi omogočile nemoteno potekanje prevoza ne le zdravil, temveč tudi surovin, vmesnih izdelkov in z njimi povezanih materialov, vključno z embalažo; poudarja, da morajo meje, skozi katere potekajo zeleni koridorji, ostati odprte, tako da se bodo lahko v primeru nepričakovanih dogodkov uporabljali tudi v prihodnje;

98.

meni, da je treba odpraviti ozka grla in obstoječe ovire, ki preprečujejo popolno povezanost in dobro delovanje enotnega evropskega prometnega prostora za vse vrste prevoza; poudarja, da je treba spodbuditi intermodalnost, pri čemer je treba dati prednost prehodu na železniški prevoz, financirati glavna vozlišča ter izboljšati dostavo različnih vrst blaga, tudi nevarnega blaga, ki je bistvenega pomena za proizvodnjo v kemični in farmacevtski industriji; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo pri pripravah na povečanje obsega prometa zaradi odprave omejitev povečale zdravstvene zmogljivosti in okrepilo zdravstveno osebje;

99.

poudarja, da so sistemi informacijske tehnologije pomembni, ker omogočajo lažjo sledljivost, nadzor in pravočasno dostavo zdravil ter izmenjavo informacij med različnimi akterji, vključenimi v prevozno logistično verigo, med katere spadajo tudi carinski organi;

100.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami razvije mehanizme za zagotovitev hitrega in varnega prevoza ter boljšega nadzora nad prevozom in ustvarjanjem zalog zdravil, in sicer uvedbo strateškega načrta, s katerimi bi ob motnjah prevoza zagotovili nemoten prevoz zdravil, in nekonvencionalne načrte distribucije, npr. za dostavo zdravil s časovno omejitvijo s kombiniranim prevozom na podlagi urnika;

101.

ugotavlja, da je pomembno zagotavljati visoke in nediskriminatorne varnostne standarde za prevozno infrastrukturo in delavce, tako da bo mogoče nemoteno upravljati znatne količine v dobavni verigi, pristojnim organom pa je treba omogočiti, da sprejemajo sorazmerne in prilagojene ukrepe za zmanjšanje tveganj za zdravje; poudarja, da je treba ohraniti dobre delovne pogoje za voznike;

102.

poziva Komisijo in države članice, naj obmejnim zdravstvenim delavcem omogočijo prečkanje notranjih meja;

103.

ugotavlja, kako pomembno je skrbno upravljanje zmogljivosti skladiščenja v običajnih temperaturnih pogojih in v hladni verigi v prihodni in odhodni prevozni infrastrukturi;

104.

poudarja, da je treba odpraviti ovire pri dostopu do zdravil, medicinskih naprav in zaščitne opreme za vse državljane, predvsem za tiste, ki živijo v državah članicah, ki so zaradi svoje majhnosti ali geografske oddaljenosti močno odvisne od uvoza in nimajo dostopa do dobavne verige;

105.

poudarja, da je pomembno upoštevati posebne potrebe po prevozu na lokalni in regionalni ravni, zlasti na obrobnih, podeželskih, gorskih, redko poseljenih in otoških območjih ter v najbolj oddaljenih regijah, ki so težje dosegljiva in kjer je strošek dostave višji; meni, da bi morali strateški načrti za nadgradnjo infrastrukture v državah članicah vključevati konkretne ukrepe za te regije; ugotavlja, da je pomembno zagotoviti, da bo digitalni prehod dosegel ta območja, in da je treba pospešiti uvajanje novih rešitev, ki bodo prilagojene njihovim potrebam, ter poskrbeti za večjo povezljivost, dostopnost in cenovno sprejemljivost; poudarja, da dostop do zdravil na teh območjih nikakor ne sme biti oviran;

106.

poziva Komisijo, naj državam članicam in prevoznikom med izrednimi dogodki, kot so pandemije, zagotovi organizacijsko in finančno podporo (tudi z delovnimi programi, sprejetimi v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027), pri čemer naj v vseh tovornih pošiljkah da prednost najnujnejšemu blagu, kot so zdravila, zdravilne učinkovine in medicinska oprema, in zagotovi zanj rezervirani prostor;

107.

se zavzema za izvedbo hitrih in inovativnih rešitev, s katerimi bi pravočasno ublažili pomanjkanje zdravil in omogočili varen prevoz temperaturno občutljivih zdravil, tako da bi izdelkom sledili s stalnim spremljanjem na daljavo; poziva Komisijo, naj razširi pristojnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področju javnega zdravja ter spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse;

108.

poziva Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, naj objavi modelirane podatke o verjetnem poteku pandemije COVID-19 v vsaki državi članici ter podatke o potrebah pacientov in zmogljivostih bolnišnic po državah članicah, da bi bolje predvidevali povpraševanje in zagotovili ponudbo, kjer je potrebna; meni, da bi morala agencija EMA sodelovati z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi v prihodnje bolje preprečila pomanjkanje zdravil in zdravil, ki so v splošni uporabi, v primeru epidemij in pandemij;

109.

poziva Komisijo, agencijo EMA in nacionalne regulativne organe, naj izkoristijo vsa pragmatična prizadevanja v času krize zaradi COVID-19 in še naprej dopuščajo regulativno prožnost za imetnike dovoljenj za promet, tako da na primer vključijo postopke za spremembe dobaviteljev zdravilnih učinkovin, določijo nove proizvodne obrate in pospešijo podelitev uvoznih dovoljenj, da bi bolje ublažili pomanjkanje zdravil;

110.

priznava, da so dobavne kvote, ki jih imetniki dovoljenja za promet z zdravilom uporabljajo za distribucijo zdravstvenih proizvodov, določene na podlagi več parametrov, vključno z ocenami nacionalnih potreb pacientov; poziva Komisijo, naj skupaj z deležniki iz farmacevtske industrije razmisli o obsegu zalog zdravil; v zvezi s tem opozarja, da so kvote za obseg zalog, ki jih določijo distributerji, pogosto nizke in povzročajo upočasnitev dobave ali pomanjkanje in da je bila v nekaterih delih dobavne verige opažena nepreglednost glede zalog;

111.

poudarja, da politike določanja cen za farmacevtske izdelke, ki vsebujejo zgolj izdatke, ne omogočajo prilagajanja cen, ki bi odražalo spremembe v cenah dobrin, proizvodnje, regulativnih postopkov in distribucije, in negativno vplivajo na zanesljivost oskrbe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se lahko zaradi večjega povpraševanja po zdravilih v času njihovega pomanjkanja povečalo tveganje, da bi na območjih, na katerih vlada pomanjkanje, prišlo do nepoštenih praks pri oblikovanju cen, pa tudi v primerih, ko bi lahko alternativna zdravila nadomestila tista, ki jih primanjkuje;

112.

opozarja na primere pomanjkanja, povezane s časom, ki je potreben za izpolnitev zakonskih zahtev, vključno z regulativnim časovnim zamikom in nacionalnimi zahtevami, hkrati pa poudarja, da četudi so zdravila in medicinska oprema nujno potrebni, to ne sme vplivati na kakovost, varnost, učinkovitost in stroškovno učinkovitost zdravil za uporabo v humani medicini in zdravstvenih proizvodov, vključno z medicinskimi pripomočki; želi spomniti, da je treba spoštovanje veljavnih pravil pri odobritvah kliničnega preskušanja zdravil in nadzor nad upoštevanjem dobre klinične prakse pri preskušanju še naprej urejati in nadzorovati po najvišjih standardih varovanja javnega zdravja; opozarja tudi, da bi bilo treba prednost nameniti optimiziranju regulativnih postopkov, a pri tem ohraniti visoke znanstvene standarde, da bi omogočili poenostavitev upravnih opravil za ohranjanje zdravil na trgu, tako da bi spremenili obstoječo uredbo o spremembah, pacientom in zdravstvenim delavcem zagotovili boljši dostop do informacij ter poenostavili pretok zdravil med državami članicami v primeru pomanjkanja posameznih zdravil; spodbuja Komisijo, naj čim bolje uporabi informacijsko tehnologijo za regulativne postopke, vključno z digitalnimi in telematskimi orodji, da bi se izboljšala regulativna učinkovitost v vsej EU, hkrati pa naj spoštuje standarde zasebnosti podatkov, kot so določeni v Uredbi (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) (21);

113.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju evropske strategije za podatke in digitalne preobrazbe v zdravstvu ter velikega potenciala, ki ga imajo zdravstveni podatki za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in rezultatov zdravljenja pacientov, spodbuja uvajanje interoperabilnih tehnologij v zdravstveni sektor držav članic, s čimer bo mogoče pacientom zagotavljati inovativne zdravstvene rešitve; spodbuja oblikovanje popolnoma kooperativnega in delujočega evropskega podatkovnega prostora za zdravje z upravnim okvirom, ki bo omogočal nastanek inovativnega podatkovnega okolja, ki bo temeljilo na zavarovani in nadzorovani izmenjavi informacij in kritičnih podatkov med državami članicami; poziva Komisijo, naj promovira standarde, orodja in infrastrukturo naslednje generacije, da bomo lahko hranili in obdelovali podatke, primerne za raziskave in razvoj inovativnih proizvodov in storitev; poudarja, da se osebni zdravstveni podatki lahko zbirajo in obdelujejo le iz pravnih razlogov iz člena 6(1) splošne uredbe o varstvu podatkov v povezavi s pogoji iz člena 9 te uredbe; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem prepovedati nadaljnjo obdelavo osebnih zdravstvenih podatkov; opozarja upravljavce podatkov na načelo preglednosti v zvezi z varstvom podatkov in na obveznosti, ki jih na podlagi tega imajo do pacientov in drugih posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo;

114.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti splošni dostop do cepiv in zdravljenja, še zlasti v izrednih razmerah in pri novih boleznih, za katere zdravljenja še ni, kot je COVID-19; odločno poziva k tesnemu sodelovanju med Svetovno zdravstveno organizacijo in Svetovno trgovinsko organizacijo, da bi zagotovili oskrbo s cepivom, takoj ko bo iznajdeno; hkrati poziva Komisijo, naj okrepi svoje mehanizme za skupno javno naročanje zdravil, da bi zagotovila splošni dostop do zdravljenja za vse državljane, ne glede na kraj prebivališča;

115.

vztraja, da je treba v času pred razvojem varnega in učinkovitega cepiva ali zdravljenja za COVID-19 ter podelitvijo dovoljenja zanj sprejeti vse ukrepe za zagotovitev hitre proizvodnje in distribucije v Evropi in po svetu ter s tem omogočiti pravičen in enakopraven dostop do cepiva ali zdravljenja;

116.

priznava, da se zaradi epidemije COVID-19 še stopnjuje problem pomanjkanja zdravil in zaščitne opreme v EU, hkrati pa poudarja, da je dostop do zdravil in zaščitne opreme svetovni problem, ki ima tudi resne posledice v državah v razvoju, kjer se širijo z revščino povezane bolezni, razpoložljivost zdravil pa je slaba; poudarja, da mora EU zagotoviti skladnost svojih politik, zlasti na področjih razvoja, trgovine, zdravja, raziskav in inovacij, da bi tako pomagala ohraniti stalen dostop do esencialnih zdravil v najrevnejših državah, zlasti v najmanj razvitih državah;

117.

ugotavlja, da je pomanjkanje dostopa do zdravil resno prizadelo najbolj ranljive in marginalizirane skupine, vključno z ženskami in otroki, ljudmi, ki živijo z virusom HIV in drugimi kroničnimi boleznimi, migranti, begunci in notranje razseljenimi osebami, starejšimi in invalidi;

118.

poziva Komisijo, naj prevzame svetovno vodilno vlogo in zagotovi, da bodo imele države v razvoju zagotovljen dostop do esencialnih zdravil in oskrbo z njimi, zlasti v izrednih razmerah;

119.

poudarja, da epidemija COVID-19 kaže, da je treba čim bolj skrajšati obstoječe dobavne verige, zlasti da bi se izognili zanašanju na dolge in nestabilne svetovne dobavne verige za kritično medicinsko opremo in zdravila; poziva EU, naj pomaga državam v razvoju pri gradnji lokalnih proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti tako, da jim nudi tehnično podporo, pomembno znanje in informacije ter spodbuja prenos tehnologije in skladnost regulativnih smernic, nadzornih sistemov in usposabljanja zdravstvenih delavcev; poudarja, da je treba vzpostaviti trdnejše zdravstvene sisteme in dobro delujoče dobavne verige; poudarja, da so države v razvoju, zlasti najmanj razvite države, močno odvisne od mednarodnih dobavnih verig, ki lahko povzročijo resno pomanjkanje zdravil, ko svetovno povpraševanje narašča, ponudba pa je omejena;

120.

poziva h globalnemu kolektivnemu odzivu in pozdravlja izid donatorskega srečanja za globalni odziv na koronavirus 4. maja 2020, kjer so donatorji iz vsega sveta obljubili 7,4 milijarde EUR za pospešitev dela na področju diagnostike, zdravljenja in razvoja cepiv; poudarja, da bi morala biti medicinska oprema za boj proti COVID-19 cenovno dostopna, varna, učinkovita, enostavna za uporabo in univerzalno dostopna vsem in povsod ter bi morala veljati za svetovno javno dobrino; zato meni, da bi morala biti dostopnost, tudi cenovna, sestavni del celotnega procesa raziskav in razvoja ter proizvodnje; zato meni, da bi morali za javna sredstva veljati strogi pogoji, zlasti v smislu kolektivnega upravljanja, preglednosti, izmenjave tehnologije, tehničnega znanja, kliničnih rezultatov itd.; poudarja, da je treba te pogoje javno objaviti, saj se javnih sredstev ne sme upravljati brez nadzora;

121.

poudarja, da je izmenjava vzorcev patogena in podatkov o zaporedju bistvenega pomena za hiter razvoj diagnostike, zdravljenja in cepiv; opozarja na zavezujoče mednarodne obveznosti v zvezi s pošteno in pravično delitvijo koristi iz Konvencije o biološki raznovrstnosti in Nagojskega protokola v zvezi z genskim materialom;

o o

122.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(2) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(3) UL L 158, 27.5.2014, str. 1.

(4) UL L 248, 24.9.2015, str. 9.

(5) UL L 32, 9.2.2016, str. 1.

(6) UL L 117, 5.5.2017, str. 1.

(7) UL L 130, 24.4.2020, str. 18.

(8) UL L 4, 7.1.2019, str. 24.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054

(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0105.

(11) UL C 263, 25.7.2018, str. 4.

(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(13) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2011 o oceni ukrepov za obvladovanje gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU (UL C 199 E, 7.7.2012, str. 7).

(14) Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(15) Direktiva 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (UL L 33, 8.2.2003, str. 30).

(16) Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (UL L 102, 7.4.2004, str. 48).

(17) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. februarja 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil za uporabo v humani medicini in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0039).

(18) Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1).

(19) Uredba Komisije (ES) št. 1234/2008 z dne 24. novembra 2008 o pregledu sprememb pogojev dovoljenj za promet z zdravili za uporabo v humani medicini in zdravili za uporabo v veterinarski medicini (UL L 334, 12.12.2008, str. 7).

(20) Uredba (ES) št. 816/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju (UL L 157, 9.6.2006, str. 1).

(21) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/104

P9_TA(2020)0229

Izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi (2020/2011(INI))

(2021/C 385/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin ter poročil in priporočil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) ter drugih mehanizmov Sveta Evrope;

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in mednarodnih pogodb Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencijo o otrokovih pravicah;

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (1);

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2);

—	ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (3);

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (4);

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (5) ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

—	ob upoštevanju poročil Evropskega parlamenta iz leta 2010 o strategiji EU za vključevanje Romov in poročila o vidikih enakosti spolov v evropskem okviru za nacionalne strategije za vključevanje Romov iz leta 2013;

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017 (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o minimalnih standardih za manjšine v Evropski uniji (13),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. septembra 2019 z naslovom Poročilo o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov –2019 (COM(2019)0406) (14),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. decembra 2018 z naslovom Poročilo o oceni okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018)0785) (15),

—	ob upoštevanju postopka za ugotavljanje kršitev o neskladnosti z Direktivo 2000/43/ES o rasni enakosti in diskriminaciji romskih otrok v izobraževanju (številke kršitev 20142174, 20152025 in 20152206),

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o položaju romskih žensk (SOC/585-EESC-2018),

—	ob upoštevanju izjave partneric z Zahodnega Balkana o vključevanju Romov v okviru procesa širitve EU iz Poznana,

—	ob upoštevanju druge raziskave Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji (EU-MIDIS II), ki jo je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice,

—	ob upoštevanju splošnega političnega priporočila Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti št. 13,

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030,

—	ob upoštevanju zemljevida revščine Svetovne banke iz leta 2016, na katerem so jasno opredeljene evropske regije, ki najbolj zaostajajo,

—	ob upoštevanju ustreznih poročil in priporočil raziskovalnih ustanov ter romskih in proromskih organizacij civilne družbe ter lokalnih romskih nevladnih organizacij;

—	ob upoštevanju evropske državljanske pobude o zaščiti manjšin in pobude o kohezijski politiki za enakost regij in ohranitev regionalnih kultur,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0147/2020),

A.	ker so Romi največja evropska narodnostna manjšina;

ker je v sedanjem okviru izpostavljena raznolikost pod širokim pojmom „Romi“; ker se ne pokaže raznolikost med romskega prebivalstva; ker se je izraz Romi oziroma dvojnica Sinti in Romi uporabljal v času, ko so nosilci odločanja o romskih politikah odločali brez dejanskega sodelovanja z romskimi skupnostmi, zato so se te skupnosti čutile izključene, in ker ta opredelitev, ki se uporablja v politikah in razpravah EU, ne odraža raznolikosti romske skupnosti in jo zato pogosto kritizirajo;

ker bo raznolikost med Romi precej bolje izražena v zakonodajnem predlogu za obdobje po letu 2020 za enakost, vključevanje in udeležbo Romov; ker izraz „ljudje romskega porekla“ vključuje ljudi, ki so po poreklu Romi, Kaléji, Manuši, Lovari, Rissende, Bojaši, Domi, Kalderaši, Romaničali in Sinti; ker nova opredelitev precej bolje zaobjame vse, ki so stigmatizirani kot Cigani, a niso tega etničnega porekla, kot so Egipčani, Aškali ali potujoče skupine;

D.	ker precejšen del Romov v Evropi živi v izjemno negotovih razmerah tako v mestih kot na podeželju ter v zelo slabih socialno-ekonomskih okoliščinah (16); ker so večini Romov kršene temeljne človekove pravice na vseh področjih življenja;

ker po podatkih raziskave o manjšinah in diskriminaciji v EU 61 % državljanov EU meni, da je v njihovi državi razširjena diskriminacija zoper Rome; ker na vseh ravneh evropske družbe še vedno obstaja globoko zakoreninjen, trdovraten in strukturni ter pogosto institucionalni in vladni anticiganizem, ki se kaže vsak dan ter ostaja velika ovira za uresničevanje polnega potenciala Romov kot državljanov EU, ki v celoti uživajo temeljne pravice, socialno vključevanje in enakost na vseh področjih življenja, tudi pri stanovanjih, izobraževanju, zdravstvenem varstvu in zaposlovanju;

ker so Romi še vedno vse bolj izpostavljeni sovražnemu govoru, zlasti v javnosti in družbenih medijih ter sovražnemu govoru javnih osebnosti, politikov in uradnikov; ker so Romi tudi žrtve policijskega nasilja in kolektivnega kaznovanja, rasnega profiliranja ter stanovanjske segregacije in segregacije v šolah; ker so za boj proti temu pojavu potrebni posebni ukrepi; ker zaradi pomanjkljivosti pri delovanju pravne države na področju kazenskega pravosodja žrtvam policijskega nasilja nista zagotovljena zaščita in dostop do pravnega varstva, državni organi pa pogosto preganjajo žrtve;

ker boj proti anticiganizmu s pomočjo obstoječe protidiskriminacijske zakonodaje ne zadostuje; ker bi morale države članice EU pokazati odločenost, da prekinejo začarani krog anticiganizma, zlasti pri stiku Romov z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi upravnimi organi, zaščitijo enakost in nediskriminacijo za romske državljane ter jim zagotovijo popolno uživanje temeljnih človekovih pravic;

H.	ker je rasizem do Romov vzrok za nasilje in uboje; ker so nadlegovanje in kazniva dejanja iz sovraštva zoper Rome še vedno zelo razširjeni in ker večina incidentov iz sovraštva ni prijavljenih;

ker po podatkih raziskave o manjšinah in diskriminaciji v EU iz leta 2016 približno 80 % Romov v devetih državah članicah EU z največjim romskim prebivalstvom živi pod pragom revščine v državi; ker je revščina tako rezultat kot gonilo anticiganizma in izključenosti na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj; ker je ključni cilj strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast odpraviti tveganje revščine za 20 milijonov ljudi, tudi Romov; ker se je število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, med letoma 2008 in 2017 zmanjšalo za 3,1 milijona, EU pa je še vedno daleč od cilja strategije Evropa 2020, da to število do leta 2020 zmanjša za 20 milijonov;

ker vsaka tretja oseba romskega porekla živi v bivališču brez tekoče vode in vsaka deseta brez elektrike; ker ima le nekaj več kot polovica Romov notranje stranišče na splakovanje ali tuš, 78 % Romov pa živi v prenaseljenih stanovanjih; ker številni Romi še vedno živijo v neformalnih, nehigienskih in neurejenih naseljih v izjemno slabih življenjskih razmerah; ker mnogi nimajo identifikacijskih dokumentov in zdravstvenega zavarovanja (17);

ker je 43 % Romov diskriminiranih, ko poskušajo kupiti ali najeti stanovanje in ne poznajo dovolj svojih pravic na področju enakosti; ker je treba v čim večji meri izboljšati urejanje premoženjskih pravic, zlasti v neurejenih razmerah; ker bi morali odpravo neurejenih razmer (izselitve) združiti z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi, tudi zagotavljanjem druge nastanitve; ker proti državam članicam niso bili sprejeti nobeni pravni ali politični ukrepi, da bi odpravile stanovanjsko segregacijo in prisilne izselitve ter zagotovile kakovostna stanovanja; ker slab dostop do stanovanj in javnih storitev, kot so čista voda in sanitarne storitve, negativno vpliva na rezultate na področju izobraževanja, zaposlovanja in zdravja ter na socialno vključevanje na splošno;

ker sta pričakovana življenjska doba in zdravstveno stanje Romov še vedno precej slabša kot pri neromskem prebivalstvu v vseh evropskih državah; ker je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU 76 let za moške in 82 let za ženske, za Rome pa naj bi bila po ocenah 10 let nižja; ker je stopnja umrljivosti novorojenčkov v EU 4,3 na tisoč živorojenih otrok, po razpoložljivih podatkih pa je v romskih skupnostih precej višja;

ker je med Romi izredno visoka stopnja nepismenosti in zgodnjega opuščanja šolanja; ker samo vsak drugi romski otrok obiskuje predšolsko izobraževanje ali vrtec in le zelo majhen delež nadaljuje šolanje po obveznem šolanju; ker 50 % romskih otrok in mladih med 6. in 24. letom ni vključenih v izobraževanje; ker je samo 21 % romskih žensk in 25 % romskih moških, starih od 16 do 24 let, zaključilo srednjo šolo (ISCED3) ali višjo stopnjo; ker je leta 2019 68 % romskih otrok zgodaj opustilo izobraževanje kljub 10-odstotnemu cilju iz prejšnjega okvira za Rome in strategije EU 2020; poleg tega le 18 % romskih otrok nadaljuje šolanje na višji stopnji, stopnja odsotnosti od pouka in zgodnjega opuščanja šolanja pa je pri romskih učencih še vedno precej višja kot pri ostalih skupinah; ker diskriminatorna napačna diagnoza pri mnogih romskih otrocih kot otrocih s posebnimi učnimi potrebami vodi v nesorazmerno število romskih otrok, ki obiskujejo šole za otroke s posebnimi potrebami, so ločeni od splošnega šolskega sistema in so pogosto vključeni v manj kakovostno izobraževanje; ker se v državah članicah še vedno izjava neposredna in posredna segregacija romskih otrok;

ker se Romi soočajo z diskriminacijo pri pobudah za zaposlovanje, kot je jamstvo za mlade in ker javni zavodi za zaposlovanje pogosto nimajo zmogljivosti, da bi stopili v stik z njimi ali izvajajo prakse s posredno diskriminacijo; ker je stopnja plačanega dela za Rome, stare od 20 do 64 let, 43 %, kar je precej pod povprečjem EU, ki je leta 2015 znašalo 70 %, ker je situacija pri mladih še bistveno slabša, saj 63 % Romov, starih od 16 do 24 let, ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja, povprečje EU pa je 12 %, ker rezultati kažejo na veliko razliko med spoloma, saj ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja 72 % mladih žensk romskega porekla v primerjavi s 55 % mladih romskih moških; ker 43 % Romov in 22 % Rominj opravlja kako obliko plačanega dela; ker je sprejetje evropskega stebra socialnih pravic v ospredje postavilo temeljno pravico vsakogar do dela in krepitev socialnih pravic, kar bo pozitivno vplivalo na življenje ljudi, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, kot so Romi; ker številni Romi živijo na robu skrajne revščine, zaradi česar morajo sprejemati dela, ki so plačana precej manj od minimalne plače, drugi pa so prisiljeni v preživljanje z neformalnimi dejavnostmi, kot je zbiranje odpadnih kovin ali plastenk, kar znatno povečuje možnosti izkoriščanja teh ljudi;

ker strokovnjaki in Evropska komisija v svojem poročilu iz leta 2019 o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov priznavajo, da dejavniki uspeha zajemajo presečne, medsektorske in integrirane pristope k odpravi diskriminacije in večrazsežnostnega izključevanja, ter da so romske ženske, osebe LGBTI in invalidi žrtve presečne diskriminacije; ker je v poročilih med prednostnimi nalogami navedeno tudi podpiranje dostopa Romov do pravnega varstva s poudarkom na žrtvah presečne diskriminacije in krepitvi zmogljivosti organov za enakost pri obravnavanju diskriminacije Romov;

ker so Rominje še posebej prikrajšane na področju pravic žensk in se pogosto soočajo s hujšimi oblikami besednega, telesnega, psihičnega in rasnega nadlegovanja ter etnične segregacije v porodnišnicah; ker so Rominje nameščene v ločene sobe z ločenimi kopalnicami in jedilnicami; ker so v nekaterih državah članicah Rominje sistematično prisilno sterilizirali ter niso mogle dobiti ustrezne odškodnine in nadomestila zaradi kršenja človekovih pravic;

ker okoljske krivice za Rome redno pomenijo zdravstvena tveganja in negativne posledice in ker jih okoljska bremena nesorazmerno prizadenejo, imajo slabši dostop do okoljskih virov in storitev ter so diskriminirani pri svoji pravici do obveščenosti, sodelovanja pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

ker se je zaradi vzpostavitve prvega evropskega okvira za nacionalne strategije vključevanja Romov izboljšanje njihovega položaja uvrstilo na evropsko politično agendo, oblikovale so se nujne institucionalne strukture in omrežja, hkrati pa je to pomenilo pritisk na države članice, da pripravijo nacionalne strategije za odpravo pomanjkljivosti; ker je poleg rezultatov ocene za sedanji okvir EU bistvenega pomena, da se nacionalne strategije vključevanja Romov v okviru predloga za obdobje po letu 2020 nadaljujejo in izboljšujejo, pri čemer je treba od držav članic zahtevati večje spoštovanje predpisov in spodbujati bolj zavezujoče cilje, da bi povečali zavezanost in odgovornost; ker je treba nacionalne strategije zaradi boljšega izvajanja vključiti v nacionalne, regionalne in lokalne sektorske politike ter učinkoviteje porabljati finančna sredstva EU, zlasti za dolgoročne projekte vključevanja;

S.	ker je potreben zakonodajni predlog za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov ter boj proti anticiganizmu, podlaga zanj pa morajo biti bolj realni kvantitativni in kvalitativni razčlenjeni podatki, ki se zbirajo s pomočjo romskih organizacij civilne družbe, tudi na lokalni ravni;

T.	ker je romska kultura sestavni del evropske kulture in vrednot, Romi pa prispevajo h kulturnemu bogastvu, raznolikosti, gospodarstvu in skupni zgodovini EU; ker ima varstvo in krepitev kulturne dediščine v zvezi z narodnimi manjšinami v državah članicah bistveno vlogo pri socialni koheziji;

ker so v skladu z načelom subsidiarnosti za pripravo in učinkovito izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov pristojne države članice; ker je treba za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja ljudi romskega porekla po letu 2020 nameniti ustrezna finančna sredstva v lokalnih, regionalnih in nacionalnih proračunih držav članic ter jih dopolniti s sredstvi EU; ker je treba vzpostaviti učinkovite in okrepljene mehanizme spremljanja in nadzora; ker morajo Unija in držav članice poskrbeti, da se dodelijo sredstva za cilje in projekte, ki imajo največji možni dolgoročni učinek na položaj Romov ter da se sredstva ustrezno porabijo in ne zapravijo;

V.	ker približno polovica Romov v Evropi živi zunaj Evropske unije; ker so njihove razmere še vedno zlasti problematične v večini držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk in sosedskih držav; ker lahko Evropska unija prek pristopnih pogajanj in finančne pomoči močno vpliva na njihov položaj;

ker je treba izboljšati enakopravno sodelovanje in krepitev vloge Romov v sprejemanju odločitev na vseh ravneh: lokalni, regionalni, nacionalni in evropski deležniki (nevladne organizacije, aktivisti, strokovnjaki, člani skupnosti itd.) bi morali v večji meri sodelovati pri pripravi, izvajanju in spremljanju javne politike za ljudi romskega porekla po letu 2020;

ker je večina prikrajšanih skupnosti Romov pogosto zapostavljena in ne uživa koristi nacionalnih programov vključevanja zaradi omejitev pri metodologijah kartiranja, ki se uporabljajo za določanje najbolj pomoči potrebnih skupnosti; ker bi morale biti analize pri pripravi programskih ukrepov usmerjene na točno določeno geografsko območje in število družin in oseb, ki se soočajo s socialno-ekonomsko izključenostjo;

ker bi morali biti cilji vključevanja Romov usklajeni s horizontalnimi cilji Evropske unije, zlasti z načrtom za oživitev gospodarstva, novim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, evropskim zelenim dogovorom, evropskim stebrom socialnih pravic, evropskim semestrom, cilji OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, novo skupno kmetijsko politiko, skladom za pravični prehod, novim programom znanj in spretnosti za Evropo, evropsko digitalno strategijo in strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo; ker je politična podpora bistvenega pomena za vključevanje Romov; ker je treba pritegniti najpomembnejše deležnike na vseh ravneh, tudi v Svetu, da bi lahko zagotovili politične zaveze in odgovornost držav članic;

ker je anticiganizem v naših družbah prisoten že stoletja, v najbolj kruti obliki pa je izbruhnil med holokavstom, ko je bilo po ocenah umorjenih 500 000 Romov; ker je za Rome na ozemlju današnje Romunije anticiganizem pomenil skoraj 500 let suženjstva; ker Romi zaradi stoletij diskriminacije in socialne izključenosti niso mogli učinkovito in uspešno izkoristiti stalnega družbenega in gospodarskega razvoja naših družb; ker so bili zapostavljeni, zaradi česar so se razlike med Romi in ostalim prebivalstvom le povečevale;

AA.

ker se je v pandemiji COVID-19 položaj marginaliziranih romskih skupnosti v prenatrpanih stanovanjskih kompleksih in naseljih poslabšal, okrepili so se rasizem, diskriminacija, izključevanje, policijsko nasilje nad Romi in anticiganizem do Romov, ki naj bi širili virus, zaradi slabše dostopnosti ustrezne zdravstvene oskrbe, pitne vode, sanitarne oskrbe in hrane pa je pri Romih večje tveganje za okužbo s koronavirusom; ker se je v kriznih razmerah zaradi COVID-19 še jasneje pokazalo, da morajo Evropska unija in države članice nujno obravnavati vključevanje Romov; ker bi morale države članice zagotoviti nujno pomoč in zdravstveno oskrbo, da bi omejile širjenje virusa in ker bo zaradi gospodarskih in družbenih posledic pandemije COVID-19 najbolj prizadeto romsko prebivalstvo in se bodo neenakosti na vseh prednostnih področjih vključevanja Romov še poglobile;

Zakonodajni predlog EU za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov ter boj proti anticiganizmu; strateški predlog, prednostne naloge in primerno financiranje EU po letu 2020

ugotavlja, da so Romi žrtve vztrajnega anticiganizma, posebne oblike rasizma, ki vodi v najvišje možne stopnje revščine in socialne izključenosti; z obžalovanjem ugotavlja, da se splošni položaj Romov v Uniji kljub stalnemu socialno-ekonomskemu razvoju v EU in prizadevanjem, da bi zagotavljali njihovo vključevanje na ravni EU in na nacionalni ravni, ni izboljšal, kar je pogosto mogoče pripisati vztrajnemu anticiganizmu in pomanjkanju politične volje; zato poziva Komisijo, naj bo za zgled in naj uvede politiko vključevanja vidika Romov, da bi vidik ljudi romskega porekla vključili v vse ravni in vse faze glavnih politik, programov in projektov, ne da bi izključili ciljno usmerjeni pristop, in da bi preprečili diskriminacijo v politiki EU na splošno in olajšali pozitivne ukrepe in dejavno sodelovanje z Romi; poziva tudi države članice, naj sledijo temu zgledu in oblikujejo politike, ki bodo pomagale pri dejavnem vključevanju Romov v naše družbe;

poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov ter boj proti anticiganizmu na podlagi temeljite ocene učinka in sistematičnih posvetovanj z Romi, strokovnjaki za Rome in nevladnimi organizacijami z nacionalne, regionalne in lokalne ravni ter drugimi zainteresiranimi deležniki, kot sta Svet Evrope in Agencija Evropske unije za temeljne pravice; meni, da bi lahko ta predlog temeljil na členu 19(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije kot ustrezen ukrep za boj proti diskriminaciji Romov na podlagi njihove narodnostne pripadnosti; meni, da prej uporabljeno priporočilo Sveta ni ustrezna oblika akta, saj ni bilo pravno zavezujoče in ni imelo znatnega pozitivnega učinka na Rome; poziva Komisijo, naj na prednostnih področjih v predlogu za obdobje po letu 2020 upošteva notranjo heterogenost skupnosti, poskrbi, da nihče ne bo zapostavljen, v politiki in razpravah EU za obdobje po letu 2020 pa naj za romske skupine uporablja izraz Romi; ugotavlja, da bi bilo treba v predlogu EU za Rome po letu 2020 izrecno omeniti enakopravno sodelovanje na vseh področjih javnega življenja, politično udeležbo ter jezik, umetnost, kulturo in zgodovino Romov kot dodatne ukrepe poleg štirih glavnih prednostnih področij izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in zdravstvenega varstva;

meni, da bi morala biti v predlogu glavna točka doseganje znatnega pozitivnega učinka; v njem bi morali združiti socialno-ekonomske vidike in pristop na podlagi pravic, vključno z načrtom za odpravo stanovanjskih, zdravstvenih, zaposlovalnih in izobraževalnih neenakosti; vsebovati bi moral konkretne, primerljive, dosegljive, zavezujoče in časovno opredeljene cilje za zaščito in izboljšanje vključevanja Romov, tudi pripadnikov skupin, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, kot so mladi, ženske in deklice, osebe LGBTI in invalidi, za spodbujanje vključujočega izobraževanja ter razvoja v zgodnjem otroštvu in za boj proti diskriminaciji in segregaciji; prednost bi moral dati pristopu na osnovi pravičnosti, saj so Romi žrtve kolektivne in strukturne diskriminacije; poudarja, da bi se morala Evropska komisija v predlogu za obdobje po letu 2020 osredotočiti na boj proti revščini in anticiganizmu, izboljšanje življenjskih in zdravstvenih razmer ter združevanje ciljno usmerjenega in splošnega dostopa;

ugotavlja, da bo treba za uspešen in verodostojen proces vključevanja Romov v prihodnosti korenito spremeniti pristop pri oblikovanju politik in ukrepov za Rome, in sicer opustiti pokroviteljski pristop; poudarja, da bi bilo treba nacionalna prizadevanja za vključevanje Romov pospešiti v vseh državah članicah EU; vendar poudarja tudi, da bi bilo treba pozornost usmeriti predvsem na države z znatnim deležem romskega prebivalstva, kjer neučinkovito vključevanje Romov povzroča makroekonomske izzive, poglablja regionalne razlike in s tem ovira socialno kohezijo EU; poudarja, da bi bilo treba podporo EU tem državam prilagoditi izzivom in da bi bilo treba večjo pozornost posvetiti učinkovitosti politik in ukrepov v teh državah, saj meni, da bi moral predlog za obdobje po letu 2020 vključevati tudi zunanjo komponento, ki zadeva države kandidatke in potencialne države kandidatke, pa tudi sosednje države, prek katerih bi EU lahko podprla te države pri razvijanju celovitih dolgoročnih strategij za vključevanje Romov ter nudila finančno pomoč na področjih, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, stanovanjska politika in zaposlovanje;

poziva Komisijo, naj okrepi povezavo med glavnimi finančnimi in političnimi instrumenti in cilji EU, povezanimi s socialno-ekonomskim razvojem in vključevanjem Romov, ki so določeni v pravno zavezujočem predlogu Komisije; poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in v načrtu EU za okrevanje aktivira sredstva za enakost, vključevanje in udeležbo Romov; v zvezi s tem vztraja, da subjekti, ki izvajajo diskriminatorne dejavnosti proti Romom oziroma sprejemajo odločitve ali izvajajo ukrepe v ta namen, ne bi smeli biti upravičeni do financiranja iz proračuna Unije; poziva Komisijo, države članice in države, ki se pripravljajo na pristop, naj prilagodijo obstoječe splošne finančne mehanizme in poskrbijo, da bodo prilagodljivi za kombinirano uporabo sredstev v romskih skupnostih, tako da omogočijo dostop do informacij, obveščanje, krepitev zmogljivosti, zagotavljanje tehnične pomoči in jamstev med postopkom prijave financiranja; meni, da sredstva pogosto najučinkoviteje porabijo lokalne oblasti in NVO na lokalni ravni, zato poziva Komisijo, naj poveča sredstva, ki so jim neposredno namenjena, v izvajanje pa vključi tudi lokalne predstavnike Romov; meni, da bi bilo treba za podporo romskim in proromskim organizacijam civilne družbe upoštevati prožnejše zahteve po sofinanciranju, saj si številne NVO, zlasti na lokalni ravni, ne morejo privoščiti lastnih finančnih prispevkov, kar je za lokalne nevladne organizacije ovira pri dostopu do sredstev EU; poziva Komisijo, naj se učinkovito odzove na skrbi zaradi vse večjega krčenja prostora za neodvisno civilno družbo v nekaterih državah članicah; je zaskrbljen, da se utegnejo zaradi zdajšnje pandemije zmanjšati sredstva za programe na področju pravic in vrednot v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, kar bi negativno vplivalo na organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za romske skupnosti, in s tem na doseganje teh skupnosti; poziva Komisijo in države članice, naj se učinkovito posvetijo temu tveganju;

poziva države članice, naj dopolnijo finančno podporo EU za izboljšanje položaja Romov; poziva države članice, naj navedejo obseg sredstev, potrebnih za izvajanje predlaganih ukrepov za vključevanje Romov, ter znesek v državnem proračunu in proračunu EU, ki ga imajo na voljo za te ukrepe;

poziva države članice, naj v svoje regionalne in lokalne razvojne strukture uvedejo boljše metode prepoznavanja za marginalizirane romske skupnosti in okrepljene mehanizme financiranja, ki omogočajo bolj ciljno usmerjene naložbe v marginalizirane romske skupnosti in boljše vključevanje romskih skupnosti v razdeljevanje sredstev, da bi zagotovili, da bodo namenska sredstva dosegla Rome in bodo ustrezno porabljena in ne zapravljena;

Zbiranje razčlenjenih podatkov

poudarja, da je treba v ta namen sistematično zbirati zanesljive podatke, razčlenjene po narodnosti in spolu, za analizo potreb in okoliščin, ki bo v pomoč pri določanju ciljev in kazalnikov učinka, da bi zagotovili najboljše rezultate z vidika usklajevanja potreb z načrtovanjem in pripravo proračuna na nacionalni in evropski ravni; poudarja pomen metod ocenjevanja učinka na podlagi nasprotnih dejstev, da bi zmanjšali vrzel med političnimi okviri in dejanskim izvajanjem na terenu; opozarja, da je kritična omejitev za nekatere intervencije vrzel med ambicijami in zmogljivostjo vzpostavljene strukture za doseganje rezultatov, in to zaradi pomanjkljivega načrtovanja na podlagi podatkov, nezadostnih sredstev in pojava novih nepredvidenih potreb;

spominja, da je Evropsko računsko sodišče leta 2016 ugotovilo, da je bilo spremljanje in ocenjevanje napredka nacionalnih strategij vključevanja Romov velik izziv za vse obiskane države članice; poziva Komisijo, naj oblikuje inovativne, v učinek usmerjene pristope, ki temeljijo na podatkih, kot neposreden prispevek k naslednji generaciji programov;

10.

poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri skupni metodologiji za zbiranje in objavljanje podatkov o enakosti, razčlenjenih po narodnosti, kot je opredeljeno v direktivi EU o rasni enakosti, ki je prostovoljna, anonimna in zagotavlja varstvo osebnih podatkov, samoidentifikacijo in posvetovanje z ustreznimi skupnostmi, da bi pridobili zanesljive in primerljive podatke v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi okviri in zakonodajo EU o varstvu podatkov, ki bi podpirali na dokazih temelječe ukrepe, prispevali k večji učinkovitosti sprejetih strategij in ukrepov ter k opredelitvi strukturnih problemov;

11.

poziva države članice, naj uporabijo vse razpoložljive podatke za oblikovanje meril in usmerjajo razvoj političnega programa; poudarja, da je pomembno razviti natančnejši profil romskega prebivalstva in njegovih potreb, tudi v državah kandidatkah; opozarja, da bi bile smernice Agencije za temeljne pravice v zvezi s tem ključnega pomena;

Enakopravna udeležba Romov v postopkih odločanja, nacionalne strategije vključevanja

12.

poziva Komisijo, naj vzpostavi vključujoč mehanizem, s katerim bo poskrbela za enakopravno udeležbo romskih in proromskih organizacij civilne družbe, strokovnjakov in članov skupnosti z vseh ravni, tudi tistih, ki so dejavni na lokalni in regionalni ravni, pri čemer naj opusti pokroviteljski pristop, v politični razpravi in pri odločanju pa naj upošteva razsežnost spola; poziva države članice, naj spodbujajo izobraževanje romskih volivcev in njihovo udeležbo na volitvah;

13.

poziva Komisijo, naj na ravni EU oblikuje projektno skupino za Rome, ki bo olajšala vključevanje Romov v različna politična področja in krepitev njihove vloge s konkretnim, dostojanstvenim, nepristranskim, vključujočim in preglednim podpiranjem krepitve zmogljivosti vseh udeležencev pri upravljanju in izvajanju nacionalnih in evropskih romskih politik; poziva države članice, naj enako storijo pri oblikovanju svojih nacionalnih strategij vključevanja Romov za obdobje po letu 2020; poudarja, da morajo pri razvoju, izvajanju in spremljanju nacionalnih strategij vključevanja in drugih javnih politik za Rome dejansko sodelovati tudi lokalni in regionalni deležniki (nevladne organizacije, aktivisti, lokalni in regionalni strokovnjaki, člani skupnosti, ljudje, ki se srečujejo z anticiganizmom itd.), tako da bo njihova udeležba zavezujoč skupni standard kakovosti za prihodnji okvir in nacionalne strategije vključevanja;

14.

poziva države članice, naj pripravijo nacionalne strategije za vključevanje Romov za obdobje po letu 2020, ki jih bo spremljal celovit skupni ocenjevalni okvir in ustrezen, vnaprej določen proračun, vključen v nacionalne, regionalne in lokalne proračune, ki se jih redno pregleduje in oceni, ki bo odražal obseg potreb pri socialnem vključevanju Romov; poudarja, da mora biti med prednostnimi nalogami pri pripravi lokalnih, regionalnih in nacionalnih proračunov tudi vključevanje Romov; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah vključevanja v horizontalni pristop vključijo tudi boj proti anticiganizmu na vseh področjih javnega življenja; poziva Komisijo, naj v priporočila za posamezne države vključi oceno napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strategij;

Anticiganizem in presečna diskriminacija

15.

ponavlja svoje stališče in priporočila, ki jih je predstavil v resoluciji z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu; ker je bilo doslej sprejetih le malo ukrepov, poziva Komisijo, naj ta priporočila vključi v svoj predlog EU za enakost, vključevanje Romov in boj proti anticiganizmu po letu 2020, zlasti priporočila v zvezi z anticiganizmom ter resnico in spravo, saj je to osrednjega pomena za gradnjo močne in vključujoče družbe; odločno zavrača politični diskurz in populizem za oblikovanje vladne politike, s katero se spodbuja anticiganizem, vali krivda na Rome in spodbuja njihova neposredna ali posredna diskriminacija ali segregacija; meni, da so ti politični ukrepi v nasprotju z nacionalnimi ustavami in temeljnimi pravicami in vrednotami iz Pogodb EU; zato poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in začne postopke za ugotavljanje kršitev, kjer obstaja tveganje kršitve prava EU;

16.

poziva države članice, naj uradno priznajo anticiganizem kot posebno obliko rasizma proti Romom;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti anticiganizmu na vseh ključnih področjih predloga za Rome po letu 2020 in zahteva učinkovite evropske in nacionalne zakonodajne in politične ukrepe za boj proti temu pojavu v državah članicah in državah, ki se pripravljajo na pristop; meni, da je boj proti anticiganizmu horizontalno vprašanje in bi ga bilo treba upoštevati na vseh področjih politike Unije, tudi na področju novih tehnologij; poziva države članice, naj zagotovijo, da nove tehnologije, ki jih oblikujejo in uporabljajo organi kazenskega pregona, ne povzročajo tveganja diskriminacije rasnih in narodnostnih manjšin; poziva Komisijo, naj delo nacionalnih organov za enakost še bolj vključi v razvoj in izvajanje prihodnjega političnega okvira; nadalje poziva Komisijo, naj razvije močnejšo sinergijo med nacionalnimi organi za enakost in nacionalnimi romskimi kontaktnimi točkami za boj proti anticiganizmu; poziva države članice, naj organom za enakost zagotovijo dejansko neodvisnost, pooblastila in potrebna sredstva, da bodo lahko opravljali svoje naloge pri spodbujanju in varstvu temeljnih pravic Romov; meni, da so organi za enakost prava institucija za zbiranje podatkov in ugotavljanje trendov v anticiganizmu ter za usmerjanje teh podatkov na evropsko raven;

18.

poziva države članice, naj Romom zagotovijo enakopraven dostop do pravnega varstva in enakost pred zakonom; poziva države članice, naj Rome zaščitijo pred grožnjami skrajnodesničarskih skupin, preiščejo primere policijske zlorabe in zagotovijo sodelovanje Romov v organih pregona in varnostnih silah;

19.

spodbuja države članice, naj sprejmejo smernice in razvijejo usposabljanja za policijske sile proti nesorazmerni kriminalizaciji Romov, narodnostnemu profiliranju, pretirani uporabi postopkov ustavljanja in preiskovanja, nepotrebnim racijam v romskih naseljih, samovoljnim zasegom in uničenju lastnine, prekomerni uporabi sile pri aretacijah, napadom, grožnjam, ponižujočemu ravnanju, fizični zlorabi ter odrekanju pravic med policijskim zasliševanjem in pridržanjem ter proti nezadostni policijski obravnavi kaznivih dejanj zoper Rome, zagotavljanju malo ali nič pomoči, zaščite (na primer v primerih trgovine z ljudmi in za žrtve nasilja v družini) ali preiskave kaznivih dejanj, ki jih prijavijo Romi (zlasti kazniva dejanja iz sovraštva); poziva države članice, naj zagotovijo, da pristojni organi opravijo celovito preiskavo teh primerov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezna pravna sredstva;

20.

pozdravlja izjave Sveta Evrope, da je treba sovražni govor na internetu dodatno preučiti in uvesti ukrepe za ureditev in nove načine boja proti sovražnemu govoru, kot so alternativne tehnologije za preverjanje zgodb in dejstev;

21.

poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito dejansko uvedbo in izvrševanje direktive o rasni enakosti in okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji za boj proti zakoreninjenemu anticiganizmu; ponovno poziva Svet, naj spet začne prekinjena pogajanja o horizontalni direktivi proti diskriminaciji, saj je to osnovni pogoj za doseganje enakosti v EU;

22.

nadalje poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva v nacionalni zakonodaji in zakonodaji EU na področju boja proti diskriminaciji, zlasti kar zadeva spremljanje Romov, ki so žrtve teh dejanj, in nudenje pravosodne pomoči;

23.

opozarja na obveznost držav članic iz direktive o rasni enakosti, da imenujejo specializiran organ za spodbujanje enake obravnave vseh oseb brez diskriminacije na podlagi rase in narodnosti;

24.

meni, da bi morale EU in države članice ukrepati glede položaja in pravic posameznikov, ki so izpostavljeni presečni diskriminaciji, kot so ženske, migranti, osebe LGBTI in invalidi;

25.

opozarja na ključno vlogo medijev, ki lahko z nediskriminatorno obravnavo manjšin pripomorejo k zmanjšanju anticiganskih čustev;

Zdravje

26.

poziva države članice, naj razvijejo ukrepe za izboljšanje dostopa do kakovostnega in cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva za Rome, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom, zlasti za ženske, otroke, starejše in invalide; poudarja, da je ključni element v zvezi s tem izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, in sicer tako izboljšanje fizičnega dostopa kot odprava neotipljivih ovir, kot so predsodki in rasizem;

27.

poziva države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja romskih skupnosti z zdravstvenim in spolnim izobraževanjem, mobilnimi zdravstvenimi pregledi na segregiranih območjih, izobraževalnimi zdravstvenimi kampanjami na področju preventive ter z usposabljanjem zdravstvenih in socialnih delavcev o raznolikosti, kar prispeva k prilagoditvi zdravstvenih sistemov EU na raznolikost;

28.

močno obsoja narodnostno segregacijo Rominj v porodnišnicah; poziva države članice, naj nemudoma prepovejo vse oblike narodnostne segregacije v zdravstvenih ustanovah, tudi porodnišnicah;

29.

poziva države članice, naj zagotovijo učinkovite in pravočasne pravne instrumente za vse, ki so jih prisilno sterilizirali, vključno z ustanovitvijo učinkovitih odškodninskih shem;

Enak in enakopraven dostop do izobraževanja, romske umetnosti, jezika in kulture

30.

poziva Komisijo, naj oblikuje nova orodja ali podprograme financiranja, ki bi morali dopolnjevati ukrepe držav članic za ciljno usmerjeno in prilagojeno podporo za kakovostno izobraževanje romskih učencev od treh let naprej, ki se soočajo s hudo revščino in nimajo dostopa do obstoječih in prihodnjih pobud EU za financiranje izobraževanja in socialnega vključevanja, kot so Erasmus Plus, jamstvo za otroke ali Evropski socialni sklad plus;

31.

ugotavlja, da je bilo v nekaterih državah članicah preteklih letih doseženega le malo napredka pri izobraževanju socialno ogroženih romskih otrok, zato še vedno obstaja velik razkorak med romskimi in neromskimi učenci in dijaki pri učnem uspehu, zlasti zaradi pomanjkanja politične volje in anticiganizma; opominja, da je bistveno, da se romskim otrokom omogoči enako življenjsko izhodišče, saj je to nujno za prekinitev začaranega kroga medgeneracijskega prenosa revščine; poziva države članice, naj sprejmejo celosten pristop na vseh področjih politike, izobraževanje romskih otrok pa naj ima pomembno mesto v vladnih delovnih načrtih;

32.

priporoča, naj se izobraževanje ranljivih romskih učencev začne čim bolj zgodaj ob upoštevanju razmer v posameznih državah članicah, tako da se vključijo v enakopravno, cenovno ugodno, dostopno in vključujočo predšolsko vzgojo in varstvo; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo strategije in programe za lajšanje dostopa Romov do otroškega varstva, šol in univerz, kar je pogoj za osebni in poklicni razvoj, ter opozarja, da so zunajšolske dejavnosti, kot so športne ali umetniške dejavnosti, odlično sredstvo za vključevanje;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje nevladnih organizacij, ki omogočajo tovrstne dejavnosti, saj so te bistvenega pomena pri vzpostavljanju okolja in pogojev, kjer imajo otroci iz vseh okolij enake možnosti; meni, da je na tem področju bistvena tudi izmenjava dobre prakse med državami članicami;

34.

je še posebej zaskrbljen zaradi precejšnje segregacije romskih otrok v šolah in diskriminatorne prakse v nekaterih državah članicah, kjer te otroke še vedno vpisujejo v šole za otroke z motnjami v duševnem razvoju; poziva te države članice, naj v skladu z veljavno zakonodajo proti diskriminaciji končajo to prakso; poziva države članice, naj dajo prednost ukrepom za odpravo vseh oblik segregacije romskih učencev v šolah ali razredih, v skladu s priporočilom Sveta iz leta 2013, z izvajanjem številnih ukrepov, ki vključujejo lokalne deležnike, zlasti romske starše in otroke ter organizacije v skupnosti, ter z razvojem ukrepov za ozaveščanje;

35.

poziva države članice, naj zagotovijo, da vse šole in inšpektorati dejansko izpolnjujejo svojo pravno obveznost za desegregacijo šol, in se zavežejo, da bodo vsako leto zbrale in objavile podatke o segregaciji v šolah na vseh ravneh in sankcionirale tiste, ki ne spoštujejo pravil; poziva države članice, naj izmenjajo dobro prakso, kot je vzpostavitev, omogočanje dela in financiranje ministrskih komisij za desegregacijo, da bi podprli šole, ki želijo doseči desegregacijo, in sankcionirali tiste, ki tega ne spoštujejo; opozarja, da je Komisija glede segregacije romskih otrok sprožila tri postopke za ugotavljanje kršitev; meni, da v zadnjih letih kljub prizadevanjem Komisije ni vidnega napredka; zato poziva Komisijo, naj nadalje ukrepa in te primere po potrebi vloži na Sodišče Evropske unije;

36.

opozarja, da morajo romski starši sodelovati na vseh stopnjah šolanja svojih otrok; poziva države članice, naj oblikujejo programe za vključevanje romskih staršev v šolanje njihovih otrok ter njihov izobraževalni in osebni razvoj; poudarja, da je sposobnost držav članic, da zagotovijo udeležbo romskih staršev, zelo odvisna od več dejavnikov, ki so tako družbeni kot ekonomski, in prosi za posebno podporo v obliki zdravstvene oskrbe, šolske prehrane in oblačil za romske družine, ki se soočajo z ekonomskimi, socialnimi, zdravstvenimi ali stanovanjskimi težavami; meni, da bi bilo treba otrokom, ki so opustili šolanje in/ali so nepismeni ter nimajo osnovnih znanj in spretnosti, nuditi nove priložnosti za nadaljevanje šolanja; poziva države članice, naj topogledno v celoti izkoristijo Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

37.

poziva države članice EU, naj zagotovijo enakopraven dostop romskih otrok do kakovostnega izobraževanja, tudi priložnosti za učenje prek dela v korist skupnosti in za vseživljenjsko učenje; poziva države članice, naj v okviru rednih šolskih programov in medijev strukturno obravnavajo spoštovanje raznolikosti, medkulturnega razumevanja in človekovih pravic; v svoje šolske programe naj vključijo obravnavanje človekovih pravic, vodenja in demokratičnega državljanstva, ter širijo in izpopolnijo romske univerzitetne programe na evropski ravni;

38.

poziva države članice, naj oblikujejo zakone in politične ukrepe, da se zagotovi pomoč za vse romske otroke, ki jim je bila postavljena napačna diagnoza in so bili poslani v posebne šole ali v razrede in šole samo za romske otroke ter so jim bile tako odvzete temeljne pravice in priložnost za kakovostno izobraževanje in dobra delovna mesta;

39.

meni, da je zaradi epidemije COVID-19 dejavna uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij in metod postala nujna; poudarja pa, da je pandemija razkrila nezadostno pripravljenost na digitalno preobrazbo, saj številne družine romskega porekla in njihove šole nimajo ustreznih orodij in znanj na področju IKT ter si pogosto ne morejo privoščiti povezav v električno in digitalno omrežje; meni, da je posedovanje naprave IKT točka prehoda v digitalno izobraževanje, zato poziva Komisijo, naj oblikuje nabor orodij IKT in jih razdeli med najranljivejše družine in otroke, da bi jim zagotovili osnovna orodja za učenje na daljavo in jih pripravili na digitalno dobo; meni, da so dostop do interneta in spretnosti IKT temelj prihajajoče digitalne dobe za vse državljane in da je zato pomembno krepiti vlogo Romov; zato poziva Komisijo, naj v predlog za obdobje po letu 2020 vključi določbe v zvezi z dostopom do interneta; poziva države članice, naj v šolske programe od zgodnjega otroštva dodajajo znanja in spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter vlagajo v programe digitalnega opismenjevanja, ki lahko podpirajo romske otroke;

40.

poziva države članice, naj spodbujajo vključitev romskega jezika, kulture in zgodovine v šolske programe, muzeje in druge oblike kulturnega in zgodovinskega izražanja ter naj priznajo prispevek romske kulture kot del evropske dediščine; poziva države članice, naj razvijejo usklajene in dosledne ukrepe z ustreznimi proračuni za spodbujanje in podpiranje romske umetnosti in kulture, naj raziskujejo in ohranjajo materialno in nematerialno dediščino tradicionalne romske kulture ter oživijo in spodbujajo romske tradicionalne obrti;

Kakovost in cenovno dostopa stanovanja, okoljska pravičnost

41.

poudarja, da stanovanje ni dobrina, temveč nuja, brez katere prebivalstvo ne more polno sodelovati v družbi in uveljavljati temeljnih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj v svojo politiko vključijo priporočila iz poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z naslovom „ECSR The Right to affordable housing, Europe's neglected duty (Evropski odbor za socialne pravice: pravica do cenovno dostopnih stanovanj, zanemarjena dolžnost Evrope)“, s posebnim poudarkom na zagotavljanju, da vse države članice takoj sprejmejo zavezo iz člena 31 spremenjene Evropske socialne listine, ki obravnava pravico do stanovanja, in povečajo naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja, da bi odpravili preveliko breme stanovanjskih stroškov, zlasti med marginaliziranimi skupinami;

42.

odločno spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so Romi ustrezno registrirani in opremljeni z osebnimi dokumenti in rojstnimi listi ter da so registrirane tudi njihove nepremičnine (zemljišča in hiše), ter v prihodnosti zagotovijo bolj prilagodljive pravne in upravne postopke;

43.

poziva države članice, naj čim bolj zmanjšajo učinke pandemije COVID-19 na prenatrpana bivališča in nečloveške stanovanjske razmere Romov tako, da legalizirajo neuradna romska naselja ter vlagajo v izboljšanje infrastrukture in stanovanjskih razmer v novo legaliziranih neuradnih naseljih;

44.

poziva države članice, naj sprejmejo celovit mehanizem za preprečevanje in sankcioniranje diskriminacije in zlorab Romov na stanovanjskem področju, za reševanje vprašanja brezdomcev in za zagotovitev primernih počivališč za Rome, ki ne prebivajo na enem mestu; poziva države članice, naj preprečijo nadaljnje prisilne izselitve Romov tako, da zagotovijo, da te dejavnosti vedno potekajo popolnoma v skladu z mednarodnim, evropskim in nacionalnim pravom; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo te osebe prejele razumen odpovedni rok in zadostne informacije, ter poudarja, da izselitve ne bi smele potekati brez zagotovitve nadomestne standardne, cenovno dostopne in kakovostne nastanitve v nesegregiranem okolju z dostopom do javnih storitev; poudarja, da so nujno potrebne javne naložbe v odpravo segregacije; poziva države članice, naj spodbujajo odpravo prostorske segregacije; poudarja, da je zaradi geografske izolacije in stanovanjske segregacije pripadnikom narodnostnih manjšin onemogočen dostop do dostojnih delovnih mest, ne glede na njihove kvalifikacije; ugotavlja, da je bistvenega pomena iskanje rešitev za izselitve s povezovanjem z različnimi institucijami, pri čemer bi bilo treba ukrepe za obravnavanje stanovanjskega vprašanja Romov vključiti v širše nacionalne dejavnosti in zakonodajne pobude s poudarkom na socialnih stanovanjih ali programih pomoči;

45.

opozarja, da posledice pandemije COVID-19 najbolj občutijo najbolj prikrajšani v EU, vključno z romskimi skupnostmi, in obsoja dejstvo, da so romske skupnosti zaradi te pandemije še bolj diskriminirane in marginalizirane; poziva države članice, naj v zvezi s krizo zaradi COVID-19 sprejmejo nujne ukrepe za obravnavanje pomanjkanja dostopa do vode, ustreznih sanitarij, električne energije in potrebne infrastrukture v revnih romskih skupnostih; poziva države članice, naj v ukrepe za razkuževanje v celoti vključijo romska naselja, prepovejo ukinitev osnovnih storitev zagotavljanja javnih dobrin med pandemijo, razmislijo o subvencioniranju stroškov porabe za najbolj ranljive in tiste, ki so izgubili prihodke, ali zamrznitvi plačil do konca obdobja okrevanja, zagotovijo finančno podporo staršem samohranilcem/materam samohranilkam za varstvo otrok, najemnine in druge gospodinjske stroške, da bi zmanjšali finančno stisko, zlasti glede na izgubo delovnih mest;

46.

poziva celotno EU, naj izvaja Aarhuško konvencijo, ki povezuje okoljske pravice in človekove pravice; priporoča, da se v predlog za obdobje po letu 2020 vključijo okoljske krivice, in poziva Komisijo, naj obravnava različne oblike okoljske diskriminacije;

Rominje

47.

poudarja, da je treba dati prednost vidiku spola, politikam, ki upoštevajo različnost spolov, ter boju proti nasilju (vključno s trgovino z ljudmi); poziva države članice, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj to nemudoma storijo; ugotavlja, da je treba v prihodnjih politikah priznati te razlike in jih obravnavati ter zagotoviti posebne ukrepe in oblike podpore za Rominje; poudarja, da je treba predvideti posebne ukrepe za krepitev vloge romskih žensk in deklic, saj so pogosto izpostavljene večplastni diskriminaciji;

48.

poziva vlade držav članic, lokalne organe in, kjer je to ustrezno, institucije EU, naj v pripravo, izvajanje, ocenjevanje in spremljanje nacionalnih strategij vključevanja Romov vključijo Rominje, in sicer prek ženskih organizacij in ustreznih deležnikov, ter naj ustvarijo povezave med organi za enakost spolov, organizacijami za pravice žensk in strategijami socialnega vključevanja, da bi v skupnostih pridobili zaupanje in poskrbeli za upoštevanje lokalnih razmer;

49.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo v njihove nacionalne strategije vključevanja vključeno posebno poglavje o pravicah žensk in enakosti spolov ter da bo vsak oddelek teh strategij vseboval ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov z namenom spodbujati pravice žensk in enakost spolov, zlasti pri dodeljevanju sredstev, v skladu s sklepi Sveta o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, kjer je poudarjeno, da je treba vidik spolov upoštevati v vseh politikah in ukrepih za izboljšanje vključevanja Romov; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali politike dosegajo želene izboljšave za Rominje, in naj ukrepajo, če ni napredka;

50.

poziva države članice, naj oblikujejo ukrepe za podporo Rominj, da bodo lahko v celoti izkoristile svoj potencial in možnosti, da delujejo kot neodvisne, samozavestne in emancipirane aktivne državljanke; poziva države članice, naj razširijo obvezne romske zdravstvene sisteme in sisteme za šolsko mediacijo na vse romske skupnosti, naj zagotovijo mediatorja na vsakih 500 ljudi in ustrezno financirajo ter podprejo te sisteme, pri čemer bodo imeli mediatorji pomembnejšo vlogo v procesu vključevanja;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj dekleta in ženske romskega porekla bolj izrecno obravnavajo v aktivnih politikah trga dela, tudi v jamstvu za mlade;

52.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic romskih žensk in otrok ter naj tudi s kampanjami ozaveščanja poskrbijo, da se bodo romske ženske in deklice zavedale svojih pravic iz veljavne nacionalne zakonodaje o enakosti spolov in diskriminaciji ter naj se še bolj borijo proti patriarhalnim in seksističnim običajem;

Kakovostne zaposlitvene storitve

53.

poziva države članice, naj zagotovijo kakovostne zaposlitvene storitve za mlade Rome, tudi za tiste, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in ki se spopadajo s skrajno revščino;

54.

poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o smernicah in standardih za politike zaposlovanja brez diskriminacije za države članice in delodajalce, vključno s priporočili za sprejetje načrtov za enakost na ravni podjetij in v sektorskih kolektivnih pogodbah ter za uvedbo delovnih skupin za raznolikost na delovnih mestih, vključno z odpravljanjem stereotipov, predsodkov in negativnega odnosa ter preprečevanjem diskriminacije v zaposlovanju, napredovanju, plačilih in dostopu do usposabljanja; poudarja, da bi se ti akcijski načrti za enakost morali uporabljati tudi za spodbujanje narodnostne in kulturne raznolikosti na delovnem mestu, pripravo notranjih predpisov proti rasizmu, s tem povezani diskriminaciji in nadlegovanju na delovnem mestu ter spremljanje in pregledovanje zaposlovanja, napredovanja in zadrževanja delovne sile po načelu enakosti, da bi odkrili prakse neposredne ali posredne diskriminacije in sprejeli korektivne ukrepe za zmanjšanje neenakosti na vseh teh področjih, in v ta namen zbrati podatke o enakosti ob spoštovanju standardov zasebnosti ter temeljnih pravic;

55.

poudarja, da so najpomembnejše točke za obravnavo na področju zaposlovanja Romov učinkovit prehod iz izobraževanja na odprti trg dela; poudarja pomen boja proti različnim oblikam neprijavljenega zaposlovanja in diskriminaciji s strani delodajalcev ter pomen usklajevanja povpraševanja po delovni sili s ponudbo;

56.

poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo sprejela akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, in vključevanje Romov uvrsti med kazalnike v pregledu socialnih kazalnikov; poziva Komisijo in države članice, naj romskemu prebivalstvu zagotovijo dostop do kakovostne zaposlitve, pravičnih plač in delovnih pogojev ter zagotovijo, da so sistemi socialnega varstva ter socialne storitve ustrezni in dostopni ter da jih potencialni upravičenci uporabljajo, vključno s splošnim zdravstvenim varstvom brez diskriminacije, sistemi minimalnega dohodka in pokojninskimi pravicami;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, podnacionalnim parlamentom in svetom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropskemu odboru regij, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(4) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

(5) UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(6) UL C 328, 6.9.2016, str. 4.

(7) UL C 346, 27.9.2018, str. 171.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0075.

(10) UL C 463, 21.12.2018, str. 21.

(11) UL C 162, 10.5.2019, str. 24.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0428.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0447.

(14) Evropska komisija, poročilo o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov – 2019.

(15) European Commission, Mid-term evaluation of the EU framework for NRIS. Evropska komisija, vmesna ocena okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov.

(16) Agencija EU za temeljne pravice, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji, Romi – izbrani rezultati 2016.

(17) Agencija EU za temeljne pravice, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji, Romi – izbrani rezultati, 2016.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/122

P9_TA(2020)0231

Razmere v Belorusiji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Belorusiji (2020/2779(RSP))

(2021/C 385/12)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97 (1), z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji (2), z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji (3), z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji (4) in z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni v Belorusiji (5),

—	ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih šestih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine,

—	ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi in leta 2017 v Bruslju,

—	ob upoštevanju predsedniških volitev, ki so potekale v Belorusiji 9. avgusta 2020,

—	ob upoštevanju izjav o predsedniških volitvah, ki jih je v imenu Evropske unije podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti pa tistih z dne 11. in 17. avgusta 2020,

—

ob upoštevanju izjav visokega predstavnika/podpredsednika, zlasti z dne 7. avgusta 2020 pred predsedniškimi volitvami in z dne 14. julija 2020 o neregistraciji predsedniških kandidatov, skupne izjave visokega predstavnika/podpredsednika in kanadskega zunanjega ministra z dne 26. avgusta 2020 ter skupne izjave visokega predstavnika/podpredsednika in komisarja za sosedstvo in širitev z dne 10. avgusta 2020 o predsedniških volitvah,

—	ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 13. avgusta 2020 in izjave voditeljev petih političnih skupin z dne 17. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po tako imenovanih predsedniških volitvah 9. avgusta 2020,

—	ob upoštevanju najpomembnejših rezultatov izredne seje Odbora za zunanje zadeve 14. avgusta 2020 in sklepov predsednika Evropskega sveta 19. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah, ki so potekale 9. avgusta 2020,

—	ob upoštevanju izjav podpredsednika/visokega predstavnika z dne 7. septembra 2020 o samovoljnih in nepojasnjenih aretacijah in priprtjih iz političnih razlogov in z dne 11. septembra 2020 o stopnjevanju nasilja in ustrahovanju članov in članic koordinacijskega sveta,

—	ob upoštevanju globalne strategije EU in prenovljene evropske sosedske politike,

—	ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje, zlasti izjav z dne 19. junija 2020 o najnovejših dogodkih pred predsedniškimi volitvami in z dne 18. novembra 2019 o parlamentarnih volitvah v Belorusiji,

—	ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 17. februarja 2020 o podaljšanju embarga na orožje in opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ki ga je leta 2004 proti Belorusiji uvedla EU (6),

—	ob upoštevanju izjave Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) z dne 15. julija 2020, da v Belorusijo ni napotil misije za opazovanje volitev, ker ni prejel povabila,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

—	ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 10. julija 2020,

—	ob upoštevanju izjave urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) z dne 17. julija 2020 in prejšnjih poročil OVSE/ODIHR o volitvah v Belorusiji,

—	ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja OZN z dne 10. in 14. avgusta 2020 o najnovejših dogodkih po volitvah v Belorusiji,

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

ker v Belorusiji kljub večkratnim poskusom od leta 2000 ni bila registrirana nobena nova politična stranka; ker osrednja beloruska volilna komisija politikom, ki so kritični do režima in ki naj bi zbrali več kot 100 000 podpisov, kot predpisuje nacionalna zakonodaja, ni dovolila, da se registrirajo kot kandidati na predsedniških volitvah 2020, kar kaže na nesorazmerne in nerazumne ovire za kandidaturo in je v nasprotju z zavezami OVSE in drugimi mednarodnimi standardi;

ker je predsedniška kampanja že od začetka maja 2020 potekala v znamenju zatiranja miroljubnih protestnikov, aktivistov civilne družbe, blogerjev in novinarjev po vsej državi, pa tudi hudega ustrahovanja političnih aktivistov, njihovih družin in podpornikov; ker je bilo zaradi protestiranja proti režimu po vsej državi priprtih več kot 650 miroljubnih protestnikov, novinarjev in aktivistov civilne družbe;

C.	ker pri beloruskem volilnem procesu niso bile upoštevane smernice OVSE, v skladu s katerimi je treba spoštovati temeljne svoboščine, enakost, načelo univerzalnosti, politični pluralizem, zaupanje, preglednost in odgovornost, in to čeprav je Belorusija država članica OVSE;

D.	ker misija OVSE/ODIHR za opazovanje volitev volilnega procesa ni mogla opazovati, ker beloruske oblasti namerno niso pravočasno poslale vabila;

ker se je v času volitev poročalo o sistematičnih nepravilnostih in kršitvah mednarodnih volilnih standardov, vključno z ustrahovanjem volivcev, odrekanjem njihove volilne pravice in množičnim ponarejanjem zapisnikov z volišč; ker je bila po vsej državi neodvisnim nacionalnim opazovalcem, potem ko so zabeležili številne kršitve volilne zakonodaje, odvzeta prostost, tudi tistim, ki so spremljali predčasno glasovanje na beloruskih predsedniških volitvah;

F.	ker je osrednja volilna komisija Belorusije sedanjega predsednika Aleksandra Lukašenka razglasila za zmagovalca tako imenovanih volitev;

G.	ker verodostojna poročila po vsej državi in lokalne pobude v družbenih medijih kažejo na obsežne volilne goljufije v korist sedanjega Aleksandra Lukašenka in ker številni beloruski državljani menijo, da je Svetlana Tihanovska zmagovalka volitev;

ker so se mirni protesti zgodovinskih razsežnosti, na katerih je bila izražena želja po demokratičnih spremembah ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic, začeli takoj po razglasitvi izida tako imenovanih volitev in se nadaljujejo vse do danes, ko se na ulicah Belorusije zbira več sto tisoč ljudi, največ pa se jih zbere ob koncih tedna na tako imenovanih pohodih za enotnost, kar kaže na nezadovoljstvo in mobilizacijo beloruske družbe;

I.	ker so proteste spremljale splošne stavke v industrijskih obratih, tudi v največjih podjetjih v državni lasti v različnih gospodarskih panogah, podjetjih, šolah, univerzah, mestih in vaseh po vsej državi;

J.	ker Evropska unija in njene države članice izida predsedniških volitev zaradi utemeljenih dvomov o poštenosti volitev in številnih poročil o ponarejanju glasovnic niso priznale; ker se sedanjemu predsedniku Lukašenku 5. novembra 2020 izteče mandat;

K.	ker beloruski protesti dosegajo rekordne razsežnosti, potekajo po vsej državi, vključujejo ljudi vseh generacij in vidno potekajo pod vodstvom žensk;

ker so se beloruske oblasti na legitimne in miroljubne proteste odzvale z nesorazmernim nasiljem; ker so se varnostne sile na miroljubne proteste zelo ostro odzvale in so pri tem pogosto pretirano, po nepotrebnem in neselektivno uporabile silo, tako so na primer pretirano uporabljale solzivec, pendreke, šok granate in vodne topove; ker je bilo po poročanju Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice v zadnjih tednih pridržanih skoraj 6 700 ljudi, ki so uveljavljali svojo pravico do mirnega zbiranja; ker so strokovnjaki prejeli poročila o vsaj 450 primerih mučenja, spolnega nasilja, posilstev in grdega ravnanja z ljudmi, ki jim je bila odvzeta prostost, več ljudi pa je od 9. avgusta 2020 tudi pogrešanih in bilo najdenih mrtvih, med njimi Aleksander Tarajkovski, Konstantin Šišmakov, Aleksander Vikor in Genadij Šutov;

ker je bil koordinacijski svet ustanovljen, da bi bil začasni institucionalni partner za nacionalni dialog, v okviru katerega bi organizirali nove volitve, ki bodo potekale po mednarodnih standardih in jih bo spremljal ODIHR; ker je več tisoč ljudi izrazilo podporo pozivom sveta k novim volitvam in ker so bili vsi vodilni člani tega sveta (Lila Vlasova, Maksim Znak, Sergej Dilevski in Marija Kolesnikova) tarča nadlegovanj in zasliševanj ali pa so jih aretirali; ker so vodilni člani opozicije Svetlana Tihanovska, Veronika Cepkalo, Pavel Letuško in Olga Kovalkova zaradi nenehnega nadlegovanja in groženj poiskali zatočišče v Evropski uniji; ker so opozicijsko voditeljico Marijo Kolesnikovo 7. septembra 2020 sredi belega dne na eni od ulic v Minsku ugrabili zamaskirani moški v neregistriranem vozilu; ker je dobitnica Nobelove nagrade Svetlana Aleksijevič edina članica predsedstva koordinacijskega sveta, ki je ostala v Belorusiji in na svobodi; ker kljub izjemni podpori, ki ji jo nudijo evropski diplomati, obstajajo resni pomisleki glede njene varnosti;

N.	ker je Evropski svet 19. avgusta 2020 sklenil uvesti sankcije zoper večje število posameznikov, odgovornih za nasilje, represijo in ponarejanje volilnih rezultatov v Belorusiji, in sicer jim je preprečil vstop v EU in zamrznil njihovo premoženje v EU;

ker so volilna kampanja in predsedniške volitve potekale med pandemijo COVID-19, katere posledice sta belorusko politično vodstvo in oblast ves čas zanikala, zato so novinarji, zdravstveni delavci in običajni ljudje širili ključne informacije o pandemiji in potrebnih previdnostnih ukrepih, kar kaže, kako družbeno angažirani so ljudje in kako trdoživa je beloruska civilna družba;

ker je predsednik Ruske federacije 27. avgusta 2020 izrazil podporo beloruskim oblastem pri zatiranju legitimnega državljanskega nezadovoljstva in ponudil napotitev posebnih policijskih enot; ker je Aleksander Lukašenko 21. avgusta 2020 napovedal, da bo novinarje v državnih medijskih hišah, ki stavkajo ali ki so dali odpoved, zamenjal s tako imenovanimi ruskimi medijskimi strokovnjaki; ker so bile Rusija, Kitajska in Turčija med prvimi državami, ki so Aleksandru Lukašenku čestitale za lažno zmago na volitvah;

ker beloruske oblasti nadaljujejo nasilno zatiranje neodvisnih beloruskih poročevalcev in državljanov, ki poročajo o dogodkih, ter poskušajo ovirati objektivno poročanje, da bi utišale domačo in mednarodno zaskrbljenost in obsojanje, med drugim so 29. avgusta 2020 več kot desetim mednarodnim novinarjem odvzele novinarsko akreditacijo;

ker so se razmere na področju človekovih pravic v Belorusiji v času volilne kampanje in po volitvah še poslabšale; ker se razmere, v katerih delujejo zagovorniki človekovih pravic, nenehno slabšajo, saj so žrtve sistematičnega ustrahovanja, nadlegovanja in omejevanja temeljnih svoboščin; ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen;

poudarja, da Evropski parlament v skladu s stališčem Evropskega sveta ne priznava rezultatov tako imenovanih predsedniških volitev, ki so bile v Belorusiji organizirane 9. avgusta 2020, saj so jih zaznamovale očitne kršitve vseh mednarodno priznanih standardov ne bo priznal Aleksandra Lukašenka kot predsednika Belorusije, potem ko se bo iztekel njegov trenutni mandat;

najostreje obsoja beloruske oblasti zaradi nasilnega zatiranja miroljubnih protestov za pravico, svobodo in demokracijo, ki so sledili goljufivim predsedniškim volitvam 9. avgusta 2020; poziva k takojšnjemu prenehanju nasilja ter takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, ki so bili iz političnih razlogov pridržani pred tako imenovanimi volitvami 9. avgusta 2020 in po njih, med drugim vseh oseb, pridržanih zaradi udeležbe v protestih proti volilnemu izidu ali nasilju oblasti ali zaradi izražanja podpore tem protestom;

obsoja ustrahovanje, pregon in pretirano uporabo sile zoper protestnike, člane koordinacijskega sveta in druge člane opozicije, aktiviste civilne družbe ter neodvisne novinarje in blogerje; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh oseb, ki so bile samovoljno pridržane pred lažnimi volitvami 9. avgusta 2020 in po njih, vključno s Pavlom Sevjarincem, Mikolajem Statkijevičem, Marijo Kolesnikovo, Andrejem Jahorovom, Antonom Radnjankovim in Ivanom Kravcovom; zahteva, da se ustavi pregon iz političnih razlogov;

pozdravlja koordinacijski svet kot začasno predstavništvo ljudstva, ki zahteva demokratične spremembe v Belorusiji, ter njegovo odprtost za vse politične in družbene deležnike;

podpira mirno in demokratično predajo oblasti, ki bo rezultat vključujočega vsedržavnega dialoga ob polnem spoštovanju demokratičnih in temeljnih pravic beloruskega ljudstva; v zvezi s tem opozarja na pozive beloruskega ljudstva k čimprejšnji organizaciji novih, svobodnih in poštenih volitev, ki bodo potekale pod mednarodnim nadzorom pod vodstvom OVSE/ODIHR in v skladu z mednarodno priznanimi standardi;

odločno podpira belorusko prebivalstvo, ki legitimno zahteva in si prizadeva za izvedbo svobodnih in poštenih volitev, temeljne svoboščine in človekove pravice, demokratično zastopanje, politično udeležbo, dostojanstvo in pravico, da si sami izberejo svojo usodo; ugotavlja, da sedanje protestno gibanje v Belorusiji temelji na splošni in obsežni zahtevi po demokratizaciji Belorusije, katere državljani morajo uživati enake temeljne pravice demokracije in svobode, kot jih imajo vsi drugi državljani na evropski celini;

poziva Komisijo, njenega podpredsednika in visokega predstavnika ter Svet, naj zagotovijo pomoč beloruski demokratični opoziciji, vključno z usklajevalnim svetom pod vodstvom Svetlane Tihanovske;

pozdravlja pomembno vlogo pogumnih beloruskih žensk pod vodstvom Svetlane Tihanovske, Veronike Cepkalo in Marije Kolesnikove ter njihovih podpornikov, ki izražajo in zastopajo legitimne zahteve beloruskega prebivalstva; ugotavlja, da je po mnenju številnih Belorusov zmagovalka predsedniških volitev Svetlana Tihanovska;

zahteva takojšnjo izpustitev aretiranih članov koordinacijskega sveta Lile Vlasove, Maksima Znaka, Sergeja Dilevskega in Marije Kolesnikove; vztraja, da mora koordinacijski svet na vseh ravneh in neovirano sodelovati v vseh nacionalnih dialogih; pozdravlja zaščito, ki so jo predstavniki držav članic EU in podobno mislečih držav zagotovili Svetlani Aleksijevič;

10.

najodločneje obsoja grozljiva nasilna dejanja in kruto zatiranje ter mučenje miroljubnih protestnikov in pridržanih oseb; poziva k neodvisni in učinkoviti preiskavi smrti Aleksandra Tarajkovskega, Aleksandra Vikorja, Artema Parukova, Genadija Šutova in Konstantina Šišmakova, ki so umrli med protesti;

11.

poziva k odpravi slabega ravnanja in mučenja, k uvedbi posebne opredelitve mučenja v beloruski kazenski zakonik v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ter k zakonodajnim spremembam za kriminalizacijo prisilnega izginotja;

12.

vztraja, da je treba državljanom zagotoviti pravico do svobode zbiranja, združevanja, izražanja in mnenja ter svobodo medijev in s tem odpraviti vse zakonske in dejanske omejitve, ki te svoboščine ovirajo; močno obsoja izvajanje smrtne kazni in poziva k njeni takojšnji in trajni odpravi, do takrat pa k dejanski pravici do pritožbe zoper obsodbe na smrtno kazen;

13.

v celoti podpira beloruske delavce in neodvisne sindikate, beloruske oblasti in delodajalce pa poziva k spoštovanju temeljnih pravic beloruskih delavcev do stavke iz konvencij Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98, ne da bi tvegali odpustitev, aretacijo ali druge povračilne ukrepe; podpira poziv Mednarodne konfederacije sindikatov Mednarodni organizaciji dela, da je treba nujno ukrepati proti aretacijam in obsodbam vodij stavkovnih odborov in neodvisnih sindikalnih aktivistov, da bi zaščitili njihovo svobodo zbiranja in združevanja; podpira usklajevalno vlogo beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov;

14.

odločno podpira sankcije EU zoper posameznike, odgovorne za ponarejanje volilnih rezultatov in represijo v Belorusiji, med drugim zoper Aleksandra Lukašenka; poziva Svet, naj nemudoma v tesnem usklajevanju z mednarodnimi partnerji uvede obsežne in učinkovite sankcije zoper vse beloruske storilce volilnih goljufij, nasilja in represije v Belorusiji; poziva Svet, naj sledi zgledu baltskih držav, ki so Lukašenka že dodale na seznam sankcij, ter naj razširi prvotno predlagano skupino oseb na seznamu sankcij in nanj doda številne visoke in srednje uradnike ter podjetnike, za katere je znano, da podpirajo režim ali odpuščajo delavce, ki se udeležujejo stavk; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj preučita, ali bi bilo mogoče na ta seznam vključiti tudi ruske državljane, ki neposredno podpirajo Lukašenkov režim v Belorusiji;

15.

toplo pozdravlja predlog predsedujočega OVSE v dogovoru z njegovim naslednikom, da bi Belorusiji pomagali organizirati dialog; vztraja, naj beloruske oblasti ponudbo sedanjega in prihodnjega predsedujočega OVSE sprejmejo;

16.

poziva ESZD in Komisijo, naj pripravita obsežen pregled politike EU do Belorusije, da bi podprli tamkajšnje prebivalce in njihove demokratične težnje, pa tudi civilno družbo, zagovornike človekovih pravic, neodvisne sindikate in neodvisne medije; poziva k povečanju finančne pomoči EU za belorusko civilno družbo in sočasni zamrznitvi nakazil EU sedanji beloruski vladi in državnih projektom, pa tudi k opustitvi posojil Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in drugih posojilodajalcev sedanjemu režimu; poziva EU, naj organizira konferenco donatorjev za demokratično Belorusijo, ki bo privabila mednarodne finančne institucije, države G7, države članice in institucije EU ter druge, ki so se pripravljeni zavezati, da bodo prispevali k finančni pomoči v višini več milijard evrov za prihodnje reforme in prestrukturiranje gospodarstva;

17.

poziva ESZD, naj začasno ustavi pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo, dokler ne bodo izvedene svobodne in poštene predsedniške volitve;

18.

poziva vlado, naj nemudoma okrepi zdravstveni sistem in naj beloruskim državljanom na pregleden in vključujoč način posreduje vse ustrezne in življenjsko pomembne informacije o pandemiji; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost, razpoložljivost in kakovost zdravstvene oskrbe v priporih, predvsem zaradi pandemije COVID-19, ter delovne pogoje medicinskega osebja, glede na poročila, da policija preprečuje nudenje pomoči ranjenim protestnikom in izvaja aretacije zdravstvenih delavcev;

19.

spodbuja države članice EU, naj olajšajo in pospešijo vzpostavitev humanitarnega koridorja in postopke za pridobitev vizumov za tiste, ki iz političnih razlogov bežijo iz Belorusije, ali tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ker so bili žrtve nasilja, da bi njim in njihovim družinam ponudili vso potrebno pomoč in podporo; poziva Komisijo, naj čim prej začne učinkovito nuditi finančno pomoč EU za civilno družbo in žrtve represije ter naj nameni dodatna sredstva za njihovo fizično, psihološko in materialno podporo;

20.

poziva EU, naj nadalje poglablja medosebne stike in v ta namen podpre neodvisne beloruske nevladne organizacije, organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, predstavnike medijev in neodvisne novinarje, mladim Belorusom olajša študij v EU in še naprej podpira Evropsko univerzo za humanistične študije (European Humanities University); poziva Komisijo, naj nujno vzpostavi program štipendiranja študentov in znanstvenikov, ki so bili izključeni iz beloruskih univerz zaradi svojih prodemokratičnih stališč;

21.

poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov režima zoper belorusko ljudstvo, in je trdno odločen prispevati k njej;

22.

obsoja zatiranje medijev in interneta, pa tudi ustrahovanje novinarjev in blogerjev, katerega namen je ustaviti pretok informacij o razmerah v državi; poudarja, da imajo prebivalci Belorusije pravico do nemotenega dostopa do informacij; poziva EU, naj prek Evropske ustanove za demokracijo in drugih instrumentov podpre medijske hiše in novinarje, ki so žrtve zatiranja režima;

23.

poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti podprejo Svet OZN za človekove pravice in moskovski mehanizem OVSE, ki si prizadevata zagotoviti dokumentacijo in poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic ter posledično odgovornost in pravico za žrtve;

24.

poudarja, da je treba v Belorusiji upreti širjenju dezinformacij o EU, njenih državah članicah in institucijah, prav tako pa se je treba boriti proti širjenju dezinformacij o razmerah v Belorusiji znotraj EU ter proti vsem drugim hibridnim grožnjam, ki jih povzročajo tretje strani; svari režim, naj ne poskuša uporabiti nacionalnih, verskih, etničnih in drugih manjšin kot nadomestno tarčo, da bi pozornost družbe odvrnil od volilne goljufije ter množičnih protestov in zatiranja, ki so sledili; obsoja, da se vodji beloruske katoliške cerkve nadškofu Tadeuszu Kondrusiewiczu ne dovoli, da bi se vrnil v državo;

25.

obsoja hibridno vmešavanje Ruske federacije v Belorusijo, zlasti z imenovanjem „medijskih strokovnjakov“ v beloruske državne medije ter svetovalcev v vojsko in organe kazenskega pregona, ter poziva vlado Ruske federacije, naj se preneha odkrito oziroma prikrito vmešavati v beloruske notranje procese; poziva Rusko federacijo, naj spoštuje mednarodno pravo in suverenost Belorusije; opozarja, da Aleksander Lukašenko nima niti političnega niti moralnega mandata za sklepanje pogodbenih razmerij v imenu Belorusije, med drugim z ruskimi organi, saj bi to lahko ogrozilo suverenost in ozemeljsko celovitost Belorusije;

26.

poudarja, kako pomembno je, da EU prednostno spremlja dogajanje v Belorusiji; opominja, da mora EU ostati enotna in trdna v odzivanju na razmere v tej državi;

27.

obžaluje, da je Belorusija že napolnila prvi reaktor jedrske elektrarne Ostrovec z jedrskim gorivom in da namerava začeti proizvajati energijo novembra 2020, ne da bi v celoti upoštevala priporočila glede obremenitvenih testov, kar je v trenutnih časih politične nestabilnosti dodaten vzrok za skrb;

28.

poziva državne hokejske federacije držav članic EU in vseh drugih demokratičnih držav, naj od Mednarodne hokejske federacije (IIHF) zahtevajo, naj umakne svojo odločitev, da bo svetovno prvenstvo v hokeju deloma potekalo v Belorusiji, dokler se razmere v državi in predvsem stanje na področju človekovih pravic ne izboljšajo;

29.

znova poziva Svet EU, naj vzpostavi mehanizem za celovite, učinkovite in pravočasne omejevalne ukrepe na ravni EU (tako imenovani seznam Magnickega), ki bo omogočil ugotavljanje, kateri posamezniki, državni in nedržavni akterji ter drugi subjekti so odgovorni za oziroma vpleteni v hude kršitve človekovih pravic;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, oblastem Republike Belorusije in Ruski federaciji.

(1) UL C 11, 13.1.2020, str. 18.

(2) UL C 390, 18.11.2019, str. 100.

(3) UL C 298, 23.8.2018, str. 60.

(4) UL C 224, 27.6.2018, str. 135.

(5) UL C 349, 17.10.2017, str. 41.

(6) UL L 45, 18.2.2020, str. 3.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/133

P9_TA(2020)0233

Razmere na Filipinih in primer Marie Ressa

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o razmerah na Filipinih in primeru Marie Ressa (2020/2782(RSP))

(2021/C 385/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucij z dne 15. septembra 2016 (1), 16. marca 2017 (2) in 19. aprila 2018 (3),

—	ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (tedaj Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964,

—	ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,

—	ob upoštevanju statusa Filipinov kot ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta o oceni Filipinov za obdobje 2018–2019 v okviru posebnega spodbujevalnega režima EU za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) z dne 10. februarja 2020 (SWD(2020)0024),

—	ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice ESZD z dne 16. junija 2020 o obsodbi Marie Ressa in Reynalda Santosa,

—	ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 11. julija 2019 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic na Filipinih,

—	ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 30. junija 2020 o razmerah na področju človekovih pravic na Filipinih,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	ob upoštevanju zakona Filipinske republike št. 11479 z dne 3. julija 2020, znanega tudi kot protiteroristični zakon,

—	ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi; ker so Evropska unija in Filipini z ratifikacijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ponovno potrdili skupno zavezanost načelom dobrega upravljanja, demokracije, pravne države, človekovih pravic, spodbujanja družbenega in gospodarskega razvoja, pa tudi zavezanost miru in varnosti v tej regiji;

ker visoka komisarka OZN za človekove pravice v poročilu o razmerah na področju človekovih pravic na Filipinih z dne 30. junija 2020 ugotavlja, da so bili uboji, povezani z vladno kampanjo proti drogam, „razširjeni in sistematični“ in da je bilo po vladnih podatkih ubitih vsaj 8 663 ljudi; ker je po ocenah to število do trikrat višje; ker je predsednik Duterte izrecno spodbujal policijo, naj izvaja zunajsodne poboje in ji obljubljal imuniteto, medtem ko so bili policijski uradniki, vpleteni v ta dejanja, deležni napredovanja; ker je predsednik obljubil, da bo kampanjo proti drogam nadaljeval do konca svojega sedanjega predsedniškega mandata leta 2022; ker je večina žrtev iz revnih in marginaliziranih skupnosti;

ker je za civilno družbo vse manj prostora; ker zagovorniki človekovih pravic, novinarji in aktivisti redno doživljajo grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje in nasilje, ker si prizadevajo razkriti domnevne zunajsodne poboje in druge kršitve človekovih pravic v tej državi; ker se po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) „zagovarjanje človekovih pravic sistematično enači z uporom“; ker je bilo po navedbah OHCHR med januarjem 2015 in decembrom 2019 ubitih vsaj 208 zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in sindikalistov, vključno s 30 ženskami;

ker je Maria Ressa, filipinska novinarka ter soustanoviteljica in izvršna direktorica novičarskega spletnega mesta Rappler, že dolgo preganjana zaradi kritike vladne „vojne proti drogam“ in kritičnega poročanja spletnega mesta Rappler o zunajsodnih pobojih; ker sta bila Maria Ressa in raziskovalec spletnega mesta Rappler Reynaldo Santos Jr. obtožena „kibernetskega obrekovanja“, 15. junija 2020 pa ju je regionalno prvostopenjsko sodišče v Manili obsodilo na nedoločeno kazen z možnostjo do šestih let zapora; ker je proti Marii Ressa in spletnemu mestu Rappler vloženih še vsaj šest drugih obtožnic;

ker je filipinski kongres v začetku julija 2020 izglasoval zavrnitev podaljšanja radiodifuzijske licence za največjo televizijsko in radijsko mrežo v državi, ABS-CBN; ker se dejstvo, da je predsednik Duterte zavrnil podaljšanje licence, obravnava kot povračilo za medijsko poročanje o kampanji proti drogam in hudih kršitvah človekovih pravic;

ker je bila senatorka Leila de Lima, ena glavnih nasprotnic kampanje predsednika Duterteja proti drogam, 19. septembra 2016 odstavljena s položaja predsednice odbora senata za pravosodje in človekove pravice, od aretacije 24. februarja 2017 pa je v priporu in čaka na sojenje; ker obstajajo resni pomisleki, da so kazniva dejanja, ki jih je obtožena senatorka de Lima, izmišljena, obtožbe pa politično motivirane;

G.	ker je bilo po navedbah organizacije Global Witness leta 2019 ubitih vsaj 43 zagovornikov zemljiškoposestnih pravic; ker je bila večina od njih voditeljev lokalnih skupnosti in dejavnih udeležencev kampanj proti večjim rudarskim in kmetijskim projektom;

ker domorodna ljudstva na Filipinih predstavljajo 10–20 % vsega prebivalstva; ker je posebna poročevalka OZN za pravice domorodnih ljudstev leta 2018 Filipine opredelila kot eno izmed držav, ki imajo največjo stopnjo inkriminacije domorodnih zagovornikov človekovih pravic in napadov nanje na svetu; ker OZN opozarja, da se povečujejo militarizacija domorodnih ozemelj in omejitve svobode zbiranja in izražanja ter da je ta razvoj dogodkov tesno povezan s poslovnimi interesi; ker so stalno pomanjkanje varnosti in gospodarskega razvoja na otoku Mindanao ter sporočene kršitve mednarodnega humanitarnega prava in pomanjkanje napredka pri tranzicijski pravičnosti in spravi trajno zelo zaskrbljujoči;

ker je bila 17. avgusta 2020 ustreljena Zara Alvarez, pravnica skupine za človekove pravice Karapatan; ker je bila vedno znova deležna groženj in nadlegovanja zaradi svojega dela na področju človekovih pravic in je bila 13. članica te organizacije, ubita od sredine leta 2016; ker je bil Randall „Randy“ Echanis, mirovnik, aktivist za zemljiške pravice in član skupine Karapatan, 10. avgusta 2020 mučen in ubit; ker sta bila po navedbah OHCHR Randall Echanis in Zara Alvarez vedno znova „označena z rdečo“ (torej kot terorista ali komunista), njuni imeni pa sta bili na seznamu vsaj 600 oseb, za katere je filipinsko pravosodno ministrstvo leta 2018 pozvalo sodišče, naj jih označi za teroriste;

ker so OHCHR in posebni poročevalci OZN izrazili pomisleke glede domnevnega „vzorca ustrahovanja“ neodvisnih virov novic; ker so bili Filipini v letu 2020 na 136. mestu med 180 državami na seznamu svobode tiska, ki ga vsako leto objavi organizacija Novinarji brez meja; ker je bilo od prihoda Rodriga Duterteja na oblast umorjenih 16 novinarjev;

K.	ker so Filipini marca 2018 izstopili iz Mednarodnega kazenskega sodišča, potem ko je začelo predhodno preiskavo v zvezi s pritožbo zoper Rodriga Duterteja v povezavi z velikim številom ubojev v okviru kampanje proti drogam;

ker je predstavniški dom Filipinov leta 2017 sprejel osnutek zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni; ker je za ta osnutek potrebna predhodna odobritev senata, preden ga lahko predsednik Duterte – ki si dejavno prizadeva za njegovo ponovno uvedbo – potrdi kot zakon; ker bi ponovna uvedba smrtne kazni pomenila nedvoumno kršitev drugega izbirnega protokola Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega država podpisnica so Filipini;

ker so filipinske oblasti 3. julija 2020 sprejele nov protiteroristični zakon; ker ta zakon po navedbah lokalnih civilnodružbenih skupin zaskrbljujoče slabi varovala za človekove pravice, razširja opredelitev terorizma in podaljšuje obdobje pridržanja brez naloga s 3 na 14 dni, s čimer briše pomembno razlikovanje med kritiko, kriminaliteto in terorizmom, kar odpira vprašanja glede zakonitosti in še povečuje tveganje kršitev človekovih pravic;

ker predsednik Duterte vedno znova uporablja seksističen in do žensk sovražen govor ter se tako tudi obnaša; ker se je po navedbah lokalnih nevladnih organizacij število primerov nasilja in spolnih zlorab žensk, tudi zagovornic človekovih pravic, med vladavino Duterteja povečalo; ker se zagovornice človekovih pravic soočajo s poniževalnimi opazkami in opazkami s seksualnim nabojem, grožnjami s posilstvom in napadi;

ker so v poročilu Mednarodne konfederacije sindikatov za leto 2020 Filipini vključeni na seznam 10 najnevarnejših držav na svetu za delavce; ker se zveza filipinskih sindikatov pritožuje zaradi zatiranja pravic delavcev, tudi z „označevanjem z rdečo“, izginotji in uboji delavskih voditeljev in sindikalistov;

ker skupnosti LGBTQI grozi nenehno nadlegovanje; ker se predsednik Duterte vedno znova sklicuje na spolno usmerjenost političnih nasprotnikov, da bi jih očrnil, in je maja 2019 dajal javne izjave in namige, češ da je homoseksualnost bolezen; ker je policija junija 2020 razgnala parado ponosa LGBTQI in domnevno aretirala 20 oseb;

Q.	ker je po ocenah od 60 000 do 100 000 otrok na Filipinih udeleženih v prostituciji; ker je nedoločeno število otrok prisiljeno delati v izkoriščevalskih delovnih razmerah; ker je UNICEF izrazil resno zaskrbljenost zaradi znižanja starosti za kazenskopravno odgovornost;

R.	ker so bili Filipini v letu 2019 na 113. mestu med 180 državami na seznamu korupcije, ki ga vsako leto objavi organizacija Transparency International;

ker za Filipine od 25. decembra 2014 veljajo okrepljeni trgovinski preferenciali v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP+); ker je ta status odvisen od tega, da Filipini ratificirajo in izvajajo 27 mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, delavskih pravicah, varstvu okolja in dobrem upravljanju; ker je bilo leta 2019 prednostne obravnave v okviru tega sistema deležnih 25 % skupnega filipinskega izvoza v EU (skoraj 2 milijardi EUR); ker EU kljub temu, da se zaveda nazadovanja države na področju človekovih pravic, doslej še ni sprožila mehanizma, ki bi lahko vodil k ustavitvi teh trgovinskih ugodnosti;

je izredno zaskrbljen zaradi vse slabših razmer na področju človekovih pravic na Filipinih pod vodstvom predsednika Duterteja; je seznanjen z objavo poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice iz junija 2020 in poziva filipinsko vlado, naj sprejme in izvaja vsa v njem navedena priporočila;

ostro obsoja tisoče izvensodnih ubojev in drugih hudih kršitev človekovih pravic, povezanih s tako imenovano vojno proti drogam; poziva filipinsko vlado, naj nemudoma ustavi nasilje, uperjeno proti domnevnim storilcem kaznivih dejanj, povezanih z drogami, ter naj razpusti paravojaške skupine, tako zasebne kot tiste, ki jih podpira država; vztraja, da je treba boj proti prepovedanim drogam izvajati popolnoma v skladu z ustreznimi pravnimi postopki, v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom ter s poudarkom na javnem zdravju;

obsoja grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje, posilstva in nasilje zoper ljudi, ki razkrivajo domnevne zunajsodne uboje in druge kršitve človekovih pravic na Filipinih, tudi zoper zagovornike človekovih pravic, podnebne aktiviste, sindikaliste in novinarje; obsoja zlorabo prava in pravosodnega sistema za utišanje kritičnih glasov;

poziva filipinske javne organe, naj nemudoma izvedejo nepristranske, pregledne, neodvisne in smiselne preiskave vseh zunajsodnih pobojev, vključno z usmrtitvami Joryja Porquie, Randalla „Randyja“ Echanisa in Zare Alvarez, ter drugih domnevnih kršitev;

je zaskrbljen zaradi vse manjše svobode tiska na Filipinih; obsoja vse grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje, nepravičen pregon in nasilje nad novinarji, vključno s primerom Marie Ressa; poziva, naj se umaknejo vse politično motivirane obtožbe zoper njo in njene kolege; opozarja, da sta svoboda tiska in svoboda izražanja temeljna elementa demokracije; poziva filipinske organe, naj glavni radiotelevizijski skupini ABS-CBN podaljšajo licenco za oddajanje; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic EU v Manili, naj pozorno spremljajo primer proti Marii Ressa in Reynaldu Santosu Jr. ter zagotovijo vso potrebno pomoč;

ponovno poziva filipinske oblasti, naj umaknejo vse politično motivirane obtožbe zoper senatorko Leilo de Lima, jo med čakanjem na sojenje izpustijo, ji omogočijo svobodno uveljavljanje senatorskih pravic in dolžnosti ter ji med pridržanjem zagotovijo ustrezne varnostne in sanitarne razmere; poziva EU, naj še naprej pozorno spremlja njen primer;

želi spomniti, da odločno podpira vse zagovornike človekovih pravic in okolja na Filipinih ter njihovo delo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj okrepijo podporo civilni družbi pri stikih s filipinskimi oblastmi in naj z vsemi razpoložljivimi instrumenti še bolj podprejo delo zagovornikov človekovih pravic in okolja ter po potrebi olajšajo izdajo nujnih vizumov in jim zagotovijo začasno zatočišče v državah članicah EU;

poziva filipinske oblasti, naj priznajo, da imajo zagovorniki človekovih pravic legitimno vlogo pri zagotavljanju miru, pravičnosti in demokracije; poziva filipinske organe, naj v vseh okoliščinah zagotovijo telesno in duševno celovitost vseh zagovornikov človekovih pravic in novinarjev na Filipinih ter jim zagotovijo, da bodo lahko svoje delo opravljali v ugodnem okolju in brez strahu pred povračilnimi ukrepi; pozdravlja, da je filipinska poslanska zbornica soglasno sprejela zakon o zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ter poziva senat in predsednika, naj ga čim prej uveljavita;

je resno zaskrbljen zaradi nedavnega sprejetja protiterorističnega zakona in opozarja, da se zagovarjanje, protesti, nasprotovanje, stavke in drugo podobno uveljavljanje državljanskih in političnih pravic v nobenem primeru ne morejo šteti za teroristična dejanja;

10.

poziva EU in njene države članice, naj podprejo sprejetje resolucije na 45. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, ki pravkar poteka, da se uvede neodvisna mednarodna preiskava kršitev človekovih pravic, zagrešenih na Filipinih od leta 2016;

11.

močno obžaluje odločitev filipinske vlade, da bo odstopila od Rimskega statuta; poziva vlado, naj to odločitev prekliče; spodbuja Mednarodno kazensko sodišče, da še naprej raziskuje primere domnevnih zločinov proti človečnosti, ki naj bi bili zagrešeni v okviru boja proti drogam; poziva filipinsko vlado, naj v polni meri sodeluje s tožilstvom Mednarodnega kazenskega sodišča pri predhodni preiskavi razmer na Filipinih;

12.

ponovno poziva filipinske oblasti, naj nemudoma ustavijo postopek za ponovno uvedbo smrtne kazni; opozarja, da EU šteje smrtno kazen za kruto in nečloveško kaznovanje, ki ne odvrača od kaznivih dejanj;

13.

poziva filipinske oblasti, naj spoštujejo obveznosti, ki jim jih mednarodno pravo narekuje glede zaščite človekovih pravic avtohtonega prebivalstva, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi; poziva vlado, naj spoštuje njihove pravice, krepi njihovo vlogo in sprejme učinkovito politiko za izboljšanje njihovih življenjskih razmer;

14.

obsoja vse vrste nasilja nad ženskami in opozarja, da to nasilje pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet; ostro obsoja ponavljajoče se sovražne izjave predsednika Duterteja o ženskah; poziva predsednika, naj ženske obravnava spoštljivo in naj se vzdrži podžiganja nasilja nad njimi;

15.

obsoja vse vrste nasilja nad osebami LGBTQI in opozarja, da to nasilje pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva; ostro obsoja ponižujoče in seksistične izjave predsednika Duterteja o ljudeh, ki se opredeljujejo kot pripadniki skupnosti LGBTQI;

16.

je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večje korupcije v času sedanje filipinske administracije; poziva filipinske oblasti, naj si bolj prizadevajo za učinkovit boj proti korupciji; v zvezi s tem opozarja na pomen spoštovanja temeljnih načel demokracije in pravne države;

17.

poudarja, da bi morali ukrepi, ki jih vlade sprejmejo v odziv na pandemijo, ščititi človekove pravice državljanov, ne pa jih spodkopavati; poudarja, da bi morali biti ti ukrepi nujni, sorazmerni in nediskriminatorni, da bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic in nacionalno zakonodajo ter da bi morali veljati le, dokler so nujno potrebni, in ne bi smeli biti izgovor za omejevanje demokratičnega in državljanskega prostora, temeljnih svoboščin in spoštovanja pravne države;

18.

je zgrožen zaradi trgovine z ljudmi, vojaškega novačenja in vpletenosti otrok v konflikte v državi ter poziva filipinsko vlado, naj te prakse ustavi; spodbuja vlado, naj si še bolj prizadeva za zaščito vseh otrok pred zlorabami in za spoštovanje njihovih pravic, vključno s pravico otrok iz domorodnih skupnosti do izobraževanja; odločno nasprotuje vsakršnemu predlogu za nadaljnje znižanje starosti za kazenskopravno odgovornost;

19.

obsoja grožnje, ustrahovanje in osebne napade na nosilce mandatov za posebne postopke OZN; poziva filipinske organe, naj sodelujejo z visokim komisariatom OZN za človekove pravice in vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, tudi tako, da jim omogočijo obisk države, in naj jih ne ustrahujejo ali se jim maščujejo;

20.

glede na resnost kršitev človekovih pravic v državi poziva Evropsko komisijo, naj, če se razmere ne bi izboljšale in če filipinski organi ne bi bili pripravljeni sodelovati, nemudoma začne postopek, ki bi lahko privedel do začasnega preklica preferencialov GSP+;

21.

poziva filipinske oblasti, naj podprejo izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zagotovijo učinkovite postopke skrbnega pregleda na področju človekovih pravic za naložbene, razvojne in poslovne projekte, zlasti v zvezi z obsežnimi prevzemi agroživilskih podjetij, ekstraktivnimi panogami, infrastrukturnimi projekti in sodelovanjem, ki vključuje varnostni sektor; poziva podjetja s sedežem v EU ali podjetja, ki tam poslujejo, naj strogo spoštujejo vodilna načela OZN ter mednarodno in nacionalno pravo o človekovih pravicah ter naj izvajajo temeljit in celovit postopek skrbnega pregleda v zvezi z vsemi svojimi poslovnimi dejavnostmi in odnosi v državi;

22.

poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pozorno spremlja razmere na Filipinih in redno poroča Evropskemu parlamentu;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam držav članic, predsedniku, vladi in kongresu Filipinov, vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov in generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

(1) UL C 204, 13.6.2018, str. 123.

(2) UL C 263, 25.7.2018, str. 113.

(3) UL C 390, 18.11.2019, str. 104.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/142

P9_TA(2020)0235

Humanitarne razmere v Mozambiku

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o humanitarnih razmerah v Mozambiku (2020/2784(RSP))

(2021/C 385/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—	ob upoštevanju mednarodnih konvencij in protokolov proti terorizmu,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

—	ob upoštevanju poročila o razmerah v Mozambiku, ki ga je 10. septembra 2020 pripravil Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (1),

—	ob upoštevanju poročila o Mozambiku Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti z dne 29. junija 2020,

—	ob upoštevanju mnenja o Mozambiku, sprejetega na 87. zasedanju delovne skupine OZN za samovoljna pridržanja, ki je potekalo 1. maja 2020,

—	ob upoštevanju poročil o Mozambiku Urada visoke komisarke OZN za človekove pravice,

—	ob upoštevanju poročila delovne skupine OZN v splošnem rednem pregledu z dne 12. aprila 2016,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1984, in njenega izbirnega protokola, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 18. decembra 2002,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o Mozambiku z dne 22. aprila 2020,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

—	ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2019: Mozambik,

—	ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa EU za Mozambik in 11. evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020,

—	ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev o volitvah v generalno in pokrajinske skupščine v Mozambiku 15. oktobra 2019,

—	ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

—	ob upoštevanju 28. političnega dialoga med EU in Mozambikom z dne 5. junija 2020,

—	ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Južnoafriško razvojno skupnostjo in Evropsko unijo,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mozambiku in območju Južnoafriške razvojne skupnosti,

—	ob upoštevanju izjave sopredsednika skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 29. junija 2020,

—	ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—	ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

—	ob upoštevanju Konvencije Organizacije afriške enotnosti o preprečevanju terorizma in boju proti njemu,

—	ob upoštevanju ustanovnih načel Južnoafriške razvojne skupnosti,

—	ob upoštevanju sklepov Južnoafriške razvojne skupnosti z dne 17. avgusta 2020 o Mozambiku,

—	ob upoštevanju sporazuma o miru in narodni spravi iz leta 2019,

—	ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

ker je od oktobra 2017 tako imenovana teroristična skupina Al Šabab, domnevno povezana z oboroženo skupino, ki se je samopoimenovala Islamska država srednjeafriške province, izvedla več kot 500 nasilnih napadov v severni provinci Cabo Delgado, ustrahovala lokalno prebivalstvo, povzročila več kot 500 smrtnih žrtev in razselitev več kot 250 000 ljudi, več kot 700 000 pa jih potrebuje pomoč;

B.	ker teroristični napadi postajajo vse nasilnejši, napadene so bile številne vasi, požganih ali uničenih pa je bilo več kot 1 000 domov; ker prihajajo poročila, da so pripadniki skupine začeli ugrabljati ženske in dekleta;

C.	ker so džihadistične skupine avgusta zasedle strateško pristaniško mesto Mocimboa da Praia, ki je ključno za izkoriščanje nafte in utekočinjenega zemeljskega plina; ker skupina Al Šabab še vedno drži mesto, kar kaže, da postaja vse močnejša in njeno delovanje vse bolj prefinjeno;

D.	ker se islamski uporniki vse pogosteje zatekajo k nezakoniti trgovini z drogami kot viru financiranja;

E.	ker Mozambik v preteklosti ni poznal militantne islamistične skrajnosti; ker je približno 30-odstotkov od 31 milijonov prebivalcev Mozambika rimokatoliške vere, 18-odstotkov je muslimanov in samo v dveh provincah, Cabo Delgado in Niassa, so muslimani v večini;

F.	ker vojaške operacije mozambiških oblasti doslej niso mogle ustaviti napadov in omogočiti reševanja humanitarne krize, ki se zaskrbljujoče hitro slabša;

ker so se vladne varnostne sile Mozambika odzvale z nesorazmernim nasiljem, včasih v nasprotju z mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic; ker je mozambiški predsednik Filipe Nyusi priznal „nenamerne kršitve“ človekovih pravic oblasti v Cabo Delgadu; ker so prišla poročila o incidentih zaradi zatiranja svobode izražanja in o nadlegovanju novinarjev;

H.	ker je mozambiška vojska preslabo opremljena, da bi lahko zaustavila naraščanje terorizma v regiji; ker še vedno obstaja utemeljen strah, da se bodo upori razširili na sosednje države in destabilizirali vso regijo;

ker je več kot polovica ljudi, ki jih je prizadelo nasilje v Cabo Delgadu, otrok; ker prihajajo pritožbe o novačenju otrok v oborožene skupine, ter ugrabitvah in spolnem nasilju nad ženskami in dekleti; ker so prebivalci pogosto talci v spopadih med oboroženimi skupinami in državnimi vojaškimi silami;

J.	ker mora Mozambik na podlagi mednarodnih konvencij, ki jih je ratificiral, spoštovati človekove pravice, zlasti v svojih centrih za pridržanje; ker barbarskim dejanjem, pripisanim skupini Al Šabab, ne bi smele slediti nadaljnje kršitve človekovih pravic s strani mozambiških varnostnih sil;

K.	ker je bila marca 2020 ustanovljena agencija za celostni razvoj severa (Agencia de desenvolvimento integrado do norte – ADIN), ki naj bi reševala socialno-ekonomske probleme na severu države;

L.	ker je bil avgusta 2019 podpisan sporazum o miru in nacionalni spravi, ki je bil podpisan z namenom, da bi v državi dosegli mir, končali nasilje, dosegli demokratično vključenost ter izboljšali razmere na področju človekovih in državljanskih pravic;

ker so razmere v Mozambiku še vedno zelo nestabilne, saj se država spoprijema s številnimi varnostnimi, gospodarskimi in socialnimi izzivi; ker je Mozambik med najrevnejšimi in najmanj razvitimi državami, saj je na indeksu človekovega razvoja med 189 državami na 180. mestu in je pričakovana življenjska doba ob rojstvu le 58 let; ker več kot 10 milijonov Mozambičanov živi v skrajni revščini in nima ustrezne prehranske varnosti; ker so v teh razmerah še posebej prizadete ženske in ranljive skupine, ki doživljajo največje težave;

ker so se pomanjkljivosti regionalnega gospodarstva še bolj izrazito pokazale ob epidemiji COVID-19, saj se je zaradi pomanjkanja ustrezne socialne zaščite več milijonov ljudi zaposlilo v neformalnem gospodarstvu, tisti, ki so izgubili delovna mesta, pa izkušajo lakoto, obubožanost in ranljivost ter so jim v nekaterih primerih tudi kršene temeljne človekove pravice; ker je bilo v 11 mozambiških provincah 9. septembra 2020 več kot 4 500 potrjenih primerov okužbe s COVID-19 in 27 smrtnih žrtev;

ker so državo v zadnjih letih doletele uničujoče podnebno pogojene naravne nesreče, vključno z dvema močnima ciklonoma v letu 2019, zaradi česar sta se že tako huda revščina in negotovost še poglobili; ker je zaradi teh nesreč prišlo do vsesplošne neustrezne prehranske varnosti in v nekaterih delih države do kronične podhranjenosti, saj več kot 43 odstotkov otrok, mlajših od pet let, zaostaja v razvoju; ker naj bi v letu 2020 kar 7,9 milijona prebivalcev potrebovalo nujno humanitarno pomoč;

ker se je zaradi trpljenja ljudi v Cabo Delgadu, ki je bil deležen posebne pozornosti, okrepila solidarnost znotraj Mozambika, saj so zlasti mladi v državi pod oznako #CaboDelgadoTambénÉMocambique (Tudi Cabo Delgado je Mozambik) začeli nacionalno solidarnostno kampanjo za to provinco, da bi ozaveščali o tamkajšnjih tragičnih razmerah;

ker so v letih 2010 in 2013 v Mozambiku odkrili velike zaloge plina, ker te zaloge dosegajo približno 5 000 milijard kubičnih metrov in gre torej za devete največje zaloge plina na svetu; ker bi zato lahko ta država postala ena od štirih največjih proizvajalk utekočinjenega zemeljskega plina na svetu; ker se pričakuje, da bo v naslednjih nekaj letih za izkoriščanje teh zalog vloženih vsaj 60 milijard USD, kar bo v podsaharski Afriki največja naložba doslej;

ker bi morali evropski in vsi drugi tuji industrijski in gospodarski interesi v Mozambiku temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ker Komisija preučuje možnosti za uvedbo obveznih zavez glede potrebne skrbnosti, s katerimi bi zagotovili, da bodo vlagatelji iz EU in akterji v ekstraktivni industriji ravnali odgovorno in v državah, kot je Mozambik, prispevali k lokalnemu razvoju;

ker sta Mozambik in zlasti provinca Cabo Delgado – čeprav dosega najvišjo stopnjo nepismenosti, neenakosti in podhranjenosti otrok v Mozambiku – bogata z naravnimi viri in surovinami ter sta zato pritegnila naložbe številnih mednarodnih podjetij in podjetij EU, ki tekmujejo za dostop do trga naravnih virov; ker so po nekaterih poročilih prihodki iz naravnih virov v Mozambiku neenakomerno porazdeljeni;

ker je Mednarodni denarni sklad 13. aprila 2020 v okviru sklada za obvladovanje katastrof in pomoč (Catastrophe Containment and Relief Trust) odobril takojšnjo oprostitev odplačevanja dolga 25 državam članicam, med drugim tudi Mozambiku, pri katerem gre za znesek okoli 309 milijonov USD, da bi pomagal pri obvladovanju posledic pandemije COVID-19;

U.	ker je 4. junija 2020 koordinatorica Združenih narodov za humanitarno pomoč Mozambiku Myrta Kaulard mednarodno skupnost pozvala, naj poveča svojo podporo Mozambiku;

V.	ker se je Evropska unija po ciklonih leta 2019 zavezala, da bo Mozambiku namenila 200 milijonov EUR pomoči za okrevanje, v zvezi z epidemijo COVID-19 pa mu je namenila še 110 milijonov EUR pomoči;

ker regionalna strategija Južnoafriške razvojne skupnosti za boj proti terorizmu iz leta 2015, ki je bila zasnovana v skladu z globalno strategijo Združenih narodov za boj proti terorizmu, zagotavlja podporo pri preprečevanju radikalizacije mladih, varnosti na mejah, humanitarni pomoči in odpravljanju temeljnih vzrokov terorizma;

ker Mozambik ravno predseduje Južnoafriški razvojni skupnosti; ker je ta regionalna organizacija na svojem 40. vrhunskem srečanju 17. avgusta 2020 Mozambiku izrekla pohvalo za neprekinjena prizadevanja v boju proti terorizmu in nasilnim napadom, izrazila solidarnost in zavezo, da ga bo podprla v ukrepanju proti terorizmu in nasilnim napadom, ter obsodila vse teroristične in oborožene napade;

Y.	ker sta delegacija EU v Mozambiku in Svet aprila 2020 izrazila resno zaskrbljenost zaradi napadov v Cabo Delgadu in vse večjega nasilja nad civilisti;

Z.	ker razmere v Cabo Delgadu kljub nevzdržnemu stanju in grozljivi izgubi življenj niso pritegnile mednarodne pozornosti, zaradi česar je bil izgubljen dragocen čas za učinkovito ukrepanje v zgodnejši fazi;

je močno zaskrbljen zaradi vse slabših varnostnih razmer na severu Mozambika, zlasti v provinci Cabo Delgado, ter izraža sožalje žrtvam nasilja, ki jih je že več kot 1 500; izraža solidarnost in podporo mozambiškemu ljudstvu, zlasti več kot 250 000 ljudem, ki so morali zapustiti domove;

poudarja, da trenutni varnostni problemi dodatno zaostrujejo že tako nestabilne humanitarne razmere, ki so posledica visoke nerazvitosti, podnebnih pretresov in konfliktov;

poziva mozambiške oblasti, naj učinkovito in odločno ukrepajo proti islamistični vstaji in zaščitijo vse državljane province Cabo Delgado; je resno zaskrbljen, ker vstaja dobiva vse večjo podporo regionalnih in mednarodnih terorističnih organizacij; obenem opozarja, da so te razmere žal podobne razmeram v drugih regijah, kot sta Sahel in Afriški rog;

poudarja, da bi se lahko vstaja, če ne bo ustavljena, dodatno okrepila, razširila v sosednje države ter ogrozila regionalno stabilnost; v zvezi s tem poudarja, da morajo nacionalna vlada ter regionalni in mednarodni akterji izvajati učinkovito in trajnostno politiko;

opozarja mozambiško vlado na njeno odgovornost, da osumljence terorističnih dejanj privede pred sodišče in jim zagotovi pošteno sojenje; jo poziva, naj sproži neodvisno in nepristransko preiskavo mučenj in drugih grobih kršitev, ki naj bi jih varnostne sile domnevno storile v Cabo Delgadu; želi spomniti, da je Mozambik država podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter Konvencije OZN proti mučenju, ki prepovedujejo mučenje in drugo grdo ravnanje ter samovoljne usmrtitve;

poudarja, da je pomembno varovati pravice novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in vseh tistih, ki zgolj uveljavljajo svoje človekove pravice in izražajo svoje mnenje o javnih vprašanjih; poziva mozambiške oblasti, naj opravijo neodvisno preiskavo domnevnega vandalizma nad medijskimi hišami in zatiranja svobode govora ter obtožb o nadlegovanju in ustrahovanju novinarjev;

poziva mozambiške oblasti, naj zagotavljajo demokracijo, človekove pravice, učinkovito lokalno upravljanje in uspešno ponovno vzpostavitev pravne države na severu Mozambika; želi spomniti, da sta upoštevanje mednarodnega humanitarnega prava in spoštovanje demokratičnih svoboščin bistvena tudi za uspešnost dokončnega mirovnega sporazuma, podpisanega med mozambiško osvobodilno fronto (Frelimo) in mozambiškim odporniškim gibanjem (Renamo) leta 2019;

poudarja, da si je treba prizadevati za nujne reforme, s katerimi bi se ustrezno odzvali na potrebe Mozambičanov in jih zaščitili pred radikalizacijo; zlasti poudarja, da je treba za prebivalce province Cabo Delgado, zlasti za mlade, nujno ustvariti delovna mesta in priložnosti; poudarja tudi, da si je treba prizadevati za odpravo nekaterih temeljnih vzrokov terorizma, kot so negotovost, revščina, kršitve človekovih pravic, neenakost, izključenost, brezposelnost, propadanje okolja, korupcija in zlorabe javnih sredstev ter nekaznovanost, s čimer bi močno prispevali k izkoreninjenju terorističnih organizacij;

poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi vojaški posegi v regiji ščitili, spoštovali in promovirali človekove pravice, spodbuja mozambiške oblasti, naj podpirajo regionalne in mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe in skupine na ravni skupnosti ter sodelujejo z njimi, da bi vzpostavili platforme za izgradnjo miru, ki bodo spodbujale miroljubno delovanje, dialog, spravo in soobstoj med vsemi deležniki; obžaluje, da se v konfliktu uporabljajo zasebne varnostne sile, ki dodatno finančno bremenijo državo in delujejo zunaj mednarodnega nadzora;

10.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je položaj notranje razseljenih oseb v Mozambiku vse slabši; poziva EU in države članice, naj tesno sodelujejo Južnoafriško razvojno skupnostjo in njenimi državami članicami, da bi rešili vse hujšo mednarodno krizo v regiji in oblikovali uspešen akcijski načrt;

11.

poziva mozambiško vlado, naj odprto sodeluje z mednarodnimi institucijami, kot so posebni poročevalci OZN, in naj neodvisnim preiskovalcem in spremljevalcem razmer na področju človekovih pravic omogoči pravilno analizo humanitarnih potreb prebivalcev province Cabo Delgado, da bi jim zagotovili potrebno pomoč; meni tudi, da je treba žrtve nasilja zaščititi z načrtom pomoči, da bodo lahko normalno živele naprej;

12.

meni, da so potrebna bolj usklajena regionalna in mednarodna prizadevanja za odziv na neposredno varnostno in humanitarno krizo v provinci Cabo Delgado, in da je treba obravnavati čezmejne grožnje, kot so teroristična vstaja, prehranska varnost, notranje razseljene osebe in tihotapstvo; zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dodatno podpre Južnoafriško razvojno skupnost in Afriško unijo pri iskanju dolgotrajne in miroljubne rešitve;

13.

opozarja, da bi moral biti organ Južnoafriške razvojne skupnosti za politično, obrambno in varnostno sodelovanje z mednarodno bojno enoto za resno protiuporniško delovanje pomemben dejavni akter za reševanje tega konflikta in bi ga moral kratkoročno obsoditi, dolgoročno pa spodbujati in podpirati mozambiške oblasti pri izvajanju nadaljnjih reform za spodbujanje demokracije, človekovih pravic in načela pravne države, saj je vse to temeljni pogoj za stabilnost, mir in razvoj;

14.

želi spomniti, da je EU pripravljena vzpostaviti dialog z Mozambikom, da bi poiskali uspešne možnosti za izvajanje pomoči EU, pri tem pa upoštevali kompleksni in regionalni značaj teh razmer, ter poziva mozambiško vlado, naj bo v tem dialogu in pri sodelovanju z EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo bolj odzivna; v zvezi s tem spodbuja sodelovanje med mozambiškimi oblastmi in vsemi ravnmi civilne družbe, da bi poiskali vključujočo rešitev in nemudoma začeli reševati potrebe najbolj ranljivih;

15.

poziva podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in države članice EU, naj še naprej pozorno spremljajo razmere in okrepijo svojo podporo nacionalnim in regionalnim oblastem; zato pozdravlja sklepe Sveta z dne 22. junija 2020, vendar vztraja, da morajo zlasti tiste države, ki imajo zgodovinske in prijateljske povezave z Mozambikom, uvesti dodatne diplomatske ukrepe, da bi poudarili nujno potrebo po ukrepanju v zvezi s tem vprašanjem ob upoštevanju regionalne varnosti in humanitarne razsežnosti ter da bi vlade opozorili na geopolitične posledice, ki bodo nastale brez usklajenega regionalnega in mednarodnega odziva;

16.

upa, da bo nova strategija EU za Afriko, ko bo uspešno vzpostavljena, okrepila sodelovanje med EU in Afriko, da bosta kot enakovredna partnerja sodelovala po vsej celini ter si bosta prizadevali za izboljšanje gospodarskih, socialnih in varnostnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v državah, kot je Mozambik;

17.

meni, da bodo aktualno dogajanje v Mozambiku ter njegove socialne in gospodarske posledice ustrezno obravnavani v politiki EU za Afriko v naslednjem večletnem finančnem okviru za leto 2021; poudarja, da bi morali prebivalci Mozambika, ki so pogosto žrtve poplav in drugih naravnih nesreč, prejeti vso razpoložljivo podporo in humanitarno pomoč;

18.

meni, da je naslednji vrh med EU in Afriko odlična priložnost, da bi bolje obravnavali to humanitarno tragedijo in da EU okrepi svojo podporo regionalnim in celinskim organizacijam;

19.

želi spomniti na zaveze glede mednarodne pomoči, sprejete na donatorski konferenci v Beiri 30. maja in 1. junija 2019, kjer je Evropska unija obljubila 200 milijonov EUR za pomoč pri obnovi; poziva EU in njene države članice, naj te zaveze v celoti izpolnijo; opozarja, da se lahko dolgoročna obnova doseže samo s trajnostnim in vključujočim gospodarskim razvojem; zato poziva EU, naj podpre prizadevanja Mozambika za stabilizacijo gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje konkurenčnosti podeželja, pri tem pa zagotovi vključevanje in ohranitev okolja;

20.

pozdravlja sklad za obvladovanje katastrof in pomoč (Catastrophe Containment and Relief Trust) pri Mednarodnem denarnem skladu kot korak v pravo smer za pomoč Mozambiku pri odpravljanju gospodarskih posledic pandemije COVID-19; poziva EU in države članice, naj Mednarodnemu denarnemu skladu zagotovijo dodatne donacije, sklad pa naj preuči možnosti za dodatno okrepitev sredstev za sklad za obvladovanje katastrof in pomoč, na primer z uporabo lastnih obstoječih rezerv; opozarja, da se prispevki v sklad ne smejo nikakor uporabljati ko nadomestilo za uradno razvojno pomoč;

21.

meni, da je izjemno pomembno, da bi bilo tudi lokalno prebivalstvo, zlasti v najrevnejši provinci države, deležno koristi rabe naravnih virov; poziva vlado, naj pošteno dodeli prihodke iz tovrstnih projektov za lokalni razvoj, pri tem pa spoštuje visoke okoljske in socialne standarde;

22.

želi spomniti, da so Mozambičani, tako kristjani kot muslimani, dolgo in mirno sobivali, in je prepričan, da se bo ta model strpnosti in solidarnosti ohranil kljub napadom islamističnih teroristov;

23.

poudarja, da je treba prednostno obravnavati izobraževanje in spodbujati razvoj podeželja, da bi preprečili radikalizacijo, zlasti med mladimi podeželani;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Mozambika ter članicam in vodstvu Južnoafriške razvojne skupnosti in Afriške unije.

(1) https://reliefweb.int/report/mozambique/mozambique-situation-report-10-september-2020

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/152

P9_TA(2020)0239

Kulturna obnova Evrope

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope (2020/2708(RSP))

(2021/C 385/18)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju preambule ter členov 2, 3 in 4 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju členov 6 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti člena 19,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 22,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Za močnejšo Evropo: vloga mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik (COM(2018)0268),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (4),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17., 18., 19., 20. in 21. julija 2020,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. novembra 2018 o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 (2018/C 460/10),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o prepoznavanju potreb Evrope za okrevanje, ki je priložen sporočilu Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

—	ob upoštevanju poročila iz leta 2015 o pomenu kulturne dediščine za Evropo,

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

ker je kultura strateški sektor za Evropsko unijo, saj ne predstavlja le pomembnega dela našega gospodarstva, temveč poleg tega prispeva tudi k demokratičnim, trajnostnim, svobodnim in vključujočim družbam, pri tem pa odraža našo evropsko raznolikost, vrednote, zgodovino, svoboščine in način življenja;

B.	ker kultura in svoboda umetnosti pomembno prispevata k utripu družbe in vsem delom družbe omogočata, da izrazijo svojo identiteto, s čimer prispevata k socialni koheziji in medkulturnemu dialogu ter tako utirata pot vse bolj povezani Evropski uniji;

C.	ker je kultura sama po sebi dragocen izraz človečnosti, demokracije in državljanske udeležbe, ki lahko ima ključno vlogo pri podpiranju trajnostnega razvoja;

D.	ker kultura krepi družbeni kapital družb, omogoča demokratično državljanstvo, stimulira ustvarjalnost, blaginjo in kritično razmišljanje, podpira povezovanje in kohezijo ter spodbuja raznolikost, enakost in pluralizem;

E.	ker je bilo kulturno udejstvovanje priznano kot eno glavnih gonil družbenih sprememb in oblikovanja vključujoče in odporne družbe;

F.	ker kultura ter kulturni in ustvarjalni sektor in industrija pomembno prispevajo k boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo, poleg tega pa so platforma za svobodo izražanja;

ker je pandemija razkrila resnično družbeno vrednost kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije za evropsko družbo ter njuno gospodarsko težo; ker je gospodarski del kulture za Evropsko unijo in njeno gospodarstvo sektor strateškega pomena, saj več milijonom Evropejcev zagotavlja pomembna delovna mesta in trajnostno financira evropsko raznolikost, hkrati pa odraža naše evropske vrednote, zgodovino in svoboščine;

ker evropski akterji kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije ohranjajo in spodbujajo kulturno in jezikovno raznolikost v Evropi ter pomagajo krepiti evropsko identiteto na vseh ravneh; ker ti akterji neprecenljivo prispevajo k socialni koheziji ter trajnostnemu razvoju in gospodarski rasti v Evropski uniji in njenih državah članicah in so pomemben element globalne konkurenčnosti;

ker evropski kulturni in kreativni sektor in industrija ustvarita približno 4 % evropskega bruto domačega proizvoda, kar je podoben delež kot pri IKT ter pri nastanitvenih in gostinskih storitvah; ker je bilo leta 2019 v EU-27 v kulturi zaposlenih 7,4 milijona ljudi, kar je 3,7 % vseh delovnih mest v EU-27; ker je bil leta 2019 v EU-27 delež samozaposlenih na področju kulture več kot dvakrat višji od povprečja celotnega gospodarstva (5);

J.	ker Komisija ocenjuje, da sta kulturni in ustvarjalni sektor in industrija, ki ustvarita 509 milijard EUR dodane vrednosti BDP, kot posledica pandemije COVID-19 in ukrepov za njeno zajezitev v drugem četrtletju 2020 verjetno izgubila 80 % svojega prometa;

K.	ker je v Evropi več kot 300 000 ljudi zaposlenih v sektorju kulturne dediščine, 7,8 milijona delovnih mest v Evropi pa je posredno povezanih z njim; ker so evropski ustvarjalci v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji trenutno premalo zastopani v statističnih sistemih;

ker sta kulturni in ustvarjalni sektor in industrija tesno prepletena in dokazljivo prinašata koristi tudi drugim sektorjem, na primer turizmu in prometu; ker po podatkih Svetovne turistične organizacije 40 % turistov svojo destinacijo izbere na podlagi njene kulturne ponudbe, dve tretjini Evropejcev pa menita, da prisotnost kulturne dediščine vpliva na njihovo izbiro dopustniške destinacije; ker je Evropa še vedno najbolj priljubljena destinacija kulturnega turizma na svetu;

ker je pandemija COVID-19 raznoliko evropsko kulturno krajino močno prizadela in ker se utegnejo številni akterji kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije brez javnih dodelitev in pomoči znajti na robu preživetja; ker so zaustavitev tega sektorja občutili tudi drugi sektorji, kot so promet, turizem in izobraževanje;

ker sta kulturni in ustvarjalni sektor in industrija netipičen sektor, ki deluje na podlagi specifičnega gospodarskega modela, potreb in velikosti ter v katerem prevladujejo majhne strukture (mala in srednja podjetja, mikroorganizacije in samozaposleni), ki nimajo dostopa do finančnih trgov ali pa je ta dostop le zelo omejen, njihovi dohodki pa so pogosto neredni in mešani, saj prihajajo iz različnih virov, kot so javne subvencije, zasebno sponzorstvo, prihodki, povezani z občinstvom, ali avtorske pravice;

O.	ker je pandemija COVID-19 razkrila tudi že prej obstoječe šibke točke kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije, vključno z negotovimi viri preživljanja umetnikov in kulturnih delavcev, pa tudi omejena proračunska sredstva številnih kulturnih ustanov;

ker se celoten obseg posledic pandemije COVID-19 za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo šele počasi kaže, njen celoten srednje- in dolgoročni učinek pa še vedno ni znan; ker to vpliva na socialne pravice umetnikov in kulturnih delavcev, ki imajo pravico, da za svoje delo prejmejo pošteno plačilo, ter na varstvo raznolikosti kulturnih izrazov;

Q.	ker je pandemija COVID-19 zmanjšala produkcijo in razširjanje kulturnih in ustvarjalnih vsebin in torej tudi dohodke v tem sektorju, kar ima negativne posledice za evropsko kulturno raznolikost, in ker se to stanje še nekaj časa ne bo izboljšalo;

ker so bila gledališča, operne hiše, kinodvorane, koncertne dvorane, muzeji, kraji kulturne dediščine in druga umetniška prizorišča med prvimi, ki so zaprli svoja vrata zaradi ukrepov za zajezitev virusa, in med zadnjimi, ki so jih znova odprli; ker so bile številne kulturne in umetniške prireditve, kot so sejmi, festivali, koncerti in nastopi, odpovedane ali preložene na veliko poznejši termin; ker zaradi zdravstvenih in varnostnih ukrepov za preprečitev novega izbruha tudi v bližnji prihodnosti ne bodo mogli delovati s polno zmogljivostjo;

ker je bila izmenjava kulturnih in ustvarjalnih vsebin številnim državljanom med pandemijo, ko so za veliko Evropejcev veljale omejitve gibanja, v oporo; ker so se priložnosti za dostop do kulturnih vsebin v spletu povečale, kulturne vsebine pa so postale dostopnejše in to pogosto brezplačno, za kar gre zasluga avtorjem, umetnikom, izvajalcem in drugim ustvarjalcem; ker pa to dodatno zmanjšuje prihodke ustvarjalcev; ker se z dostopnostjo kulturnih vsebin prek spleta prihodki imetnikov pravic in izvajalcev niso povečali;

T.	ker so zaradi neenakega dostopa do digitalnih infrastruktur okrnjene temeljne pravice dostopa do kulture, pravica do sodelovanja v kulturi in pravica do umetniškega izražanja;

ker je očitno, da več zaporednih predlogov proračuna za program Ustvarjalna Evropa v sklopu večletnega finančnega okvira že pred pandemijo COVID-19 ni izpolnilo pričakovanj ne zadevnega sektorja ne Parlamenta, ki je pozval, naj se sredstva za ta program v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 nujno podvojijo;

ker revidirani predlog Komisije za večletni finančni okvir v primerjavi z njenim predlogom za večletni finančni okvir iz leta 2018 predvideva 20 % manj sredstev za evropsko solidarnostno enoto, 13 % manj sredstev za program Ustvarjalna Evropa in 7 % manj sredstev za program Erasmus+; ker je Evropski svet v svojem stališču z dne 17. julija 2020 zgolj prevzel predlog Komisije iz leta 2018; ker je Ustvarjalna Evropa edini program EU, s katerim se kulturni in ustvarjalni sektor in industrija neposredno podpirata po vsej Evropi; ker niti pobude, ki bi morale biti vključene v program Ustvarjalna Evropa, niti njegov proračun ne zagotavljajo zadostne podpore, potrebne za program, za katerega že tako prispe preveč prijav in ki je premalo financiran;

W.	ker pandemija predstavlja priložnost za to, da se prihodnost kulture na novo zastavi, in ker vzpostavitev odpornejšega kulturnega ekosistema zahteva širši razmislek o prihodnosti planeta in o tem, da se je nujno treba odzvati na podnebno krizo;

ker sta kulturni in ustvarjalni sektor in industrija bistvenega pomena za dosego okoljske trajnosti; ker ju bo treba še naprej ustrezno financirati in morata še naprej veljati kot varna naložba, da bosta opremljena za prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru in ciljih trajnostnega razvoja;

izraža iskreno solidarnost z odrskimi izvajalci, umetniki, ustvarjalci, avtorji, založniki, njihovimi podjetji ter vsemi drugimi kulturnimi ustvarjalci in delavci, vključno z amaterskimi ustvarjalci, ki jih je vse svetovna pandemija COVID-19 najbolj prizadela, in se želi pokloniti njihovim dejanjem in solidarnosti v tem težkem času za Evropejce;

poudarja, da sta okrevanje po pandemiji in oživitev evropske kulturne politike tesno povezani z drugimi izzivi, s katerimi se soočata Evropska unija in svet, začenši s podnebno krizo; je prepričan, da mora biti prihodnja kulturna politika tesno povezana s socialnimi izzivi ter zelenim in digitalnim prehodom;

meni, da je bistvenega pomena, da se kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji nameni pomemben del ukrepov za oživitev gospodarstva, ki jih načrtujejo evropske institucije, ter da se to združi z obsežnimi in hitrimi ukrepi v korist evropskih kulturnih in ustvarjalnih sil, kar bi jim omogočilo, da nadaljujejo delo v prihodnjih mesecih in preživijo v teh kriznih časih, sektor pa bi postal odpornejši; poziva države članice in Komisijo, naj uskladijo svoje ukrepe v podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji;

pozdravlja prizadevanja Komisije in Evropskega sveta pri pripravi načrta za okrevanje, imenovanega „Next Generation EU“; vendar je zaskrbljen, ker kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji ni bil neposredno dodeljen jasno določen znesek; v zvezi s tem vztraja, da bi se morale države članice pri svojih ukrepih osredotočiti na akterje kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter jim hitro in v velikem obsegu zagotoviti sredstva iz vseh skladov za okrevanje;

poziva Komisijo in države članice, naj za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo glede na njune posebne potrebe namenijo vsaj 2 % sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenih okrevanju; poudarja, da bi moral biti ta delež skladen s pomenom kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije za BDP EU, saj zagotavlja 7,8 milijona delovnih mest in 4 % BDP; znova poudarja, da potrebujemo natančno načrtovanje in da morajo biti finančni načrti oblikovati tako, da bo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji zagotovljeno neprekinjeno poslovanje ter da se bodo lahko ljudje, ki so dejavni na tem področju, pripravili na prihodnost;

pozdravlja pobudo REACT-EU kot neposredni akcijski načrt, katerega cilj je zagotoviti dodatna sredstva za močno prizadete regije in gospodarske sektorje; pozdravlja opredelitev kulture kot pomembnega in prizadetega sektorja; vendar je zaskrbljen, ker pobuda ne vsebuje zagotovil, da bosta kulturni in ustvarjalni sektor in industrija od nje imela koristi; poziva države članice, naj kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo obravnavajo kot strateški sektor in kot prednostno nalogo v okviru načrta EU za okrevanje ter naj opredelijo jasen proračun v povezavi s hitrimi in konkretnimi ukrepi za okrevanje teh akterjev, ki naj koristijo vsem deležnikom, vključno s svobodnimi umetniki, in ki ne bodo namenjeni le njihovemu ekonomskemu okrevanju, temveč tudi izboljšanju delovnih pogojev za delavce v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji;

je nezadovoljen, ker program Ustvarjalna Evropa ni prejel dodatnih sredstev iz instrumenta Next Generation EU, ter poziva, naj se skupni proračun programa Ustvarjalna Evropa poveča na 2,8 milijarde EUR;

poziva države članice, naj poskrbijo, da bo mogoče posebna domača socialna, fiskalna in gospodarska pravila, ki se običajno uporabljajo za akterje v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podaljšati med krizo in po njej; prosi države članice, naj v posebne načrte za okrevanje malih in srednjih podjetij, ki jih že izvajajo, vključijo taka podjetja iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije; prosi države članice, naj razmislijo o finančni podpori kulturnim prizoriščem in prireditvam, saj izvajajo nove zdravstvene in varnostne ukrepe;

poziva k večjemu usklajevanju, da bi opredelili primere najboljše prakse in konkretne rešitve, s katerimi bi lahko podprli kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo v sedanjih razmerah in ob morebitnem ponovnem zagonu v prihodnosti; pozdravlja kampanji #saveEUculture in #double4culture, ki sta nastali v sektorju samem, ter prizadevanja Komisije za promocijo kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije s kampanjo #CreativeEuropeAtHome;

10.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da mreže socialne varnosti pogosto niso bile dostopne ustvarjalcem v nestandardnih oblikah zaposlitve; poziva države članice, naj vsem ustvarjalcem, tudi tistim z nestandardnimi oblikami zaposlitve, zagotovijo dostop do socialnih dajatev;

11.

poziva Komisijo, naj pripravi evropski okvir za delovne pogoje v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji na ravni EU, ki naj zrcali posebnosti tega sektorja ter vsebuje smernice in načela za izboljšanje delovnih pogojev, pri čemer bi posebno pozornost namenili nadnacionalnemu zaposlovanju;

12.

ugotavlja, da omejitve potovanj še naprej otežujejo evropsko kulturno sodelovanje in resno ovirajo mednarodno mobilnost in gostovanja, kar je pomemben vir prihodkov za akterje v kulturi; ugotavlja, da so bila finančna sredstva za mednarodno sodelovanje, turneje in koprodukcijo pogosto znižana in preusmerjena v sklade za težke razmere, povezane s pandemijo; je zaskrbljen zaradi škodljivih učinkov teh ukrepov na evropsko kulturno sodelovanje; poziva države članice, naj omejijo neupravičene omejitve prehajanja schengenskih meja, ter poziva Komisijo, naj pripravi smernice za države članice za varna čezmejna gostovanja, kulturne prireditve z nastopajočimi in kulturne dejavnosti;

13.

poziva Komisijo, naj podpira mobilnost umetnikov, ki jim omogoča izmenjavo prakse in tehnik, ter naj se močno zavzame za to, da bodo vključeni na trg dela; odločno podpira s tem povezano vzajemno priznavanje umetniških kompetenc;

14.

pozdravlja vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), katerega namen je podpreti kratkoročne delovne ukrepe, ki so jih sprejele države članice, zlasti tiste, ki zadevajo mala in srednja podjetja ter samozaposlene; meni, da bi lahko ta instrument, če bi zajel kar največje število akterjev v kulturi, vključno s samostojnimi avtorji, izvajalci, umetniki in drugimi ustvarjalci, omogočil, da akterji kulturnega in ustvarjalnega sektorja ostanejo na svojem področju dejavnosti, hkrati pa jim nadomestil izgubo dohodka in preprečil izgubo strokovnega znanja; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo ustrezna jamstva, da bo lahko instrument SURE hitro operativen in na voljo vsem pravnim subjektom, vključno z neformalnimi subjekti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji;

15.

meni, da sedanje pandemije in njenih posledic za naša gospodarstva ne bi smeli uporabiti kot argument za nadaljnje zniževanje nacionalne ali evropske javne porabe za kulturo; poudarja ključno vlogo programa Ustvarjalna Evropa, njegovega podprograma MEDIA ter njegovih kulturnih in medsektorskih sklopov pri zagotavljanju evropskega sodelovanja in solidne stopnje stabilnosti v tem sektorju, saj dostop do evropskega financiranja projektom omogoča, da oblikujejo dolgoročna partnerstva; poziva Komisijo, naj kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo vključi v vse vidike večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem opozarja na stališče Parlamenta, da je treba podvojiti proračunska sredstva, dodeljena programu Ustvarjalna Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru, in znova izreka odločno podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji ter njunim delavcem; meni, da je izjemno pomembno karseda hitro dokončati in sprejeti programe, da bi zagotovili gladek prehod z njihovih predhodnikov; poudarja, da mora Komisija v primeru zamude pri začetku novega obdobja financiranja zagotoviti prehod za premostitev vrzeli med sedanjim in novim programom Ustvarjalna Evropa;

16.

poziva Komisijo, naj opredeli širok nabor mešanih virov financiranja, ki lahko koristijo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji, ter naj o tem jasno obvešča; zahteva, da vodilno vlogo pri tem prevzame prihodnja skupnost znanja in inovacij v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, namenjena kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji; poziva Komisijo, naj vključi financiranje programa Obzorje Evropa za akterje kulturnega in ustvarjalnega sektorja, dejavne na področju kulturnega eksperimentiranja, inovacij in umetniškega raziskovanja; znova poudarja, da je treba povečati sinergije na evropski ravni, hkrati pa spodbujati nove inovativne in digitalne rešitve, ki lahko sektorju pomagajo tako v tem času kot v prihodnje;

17.

priznava pomen digitalizacije pri ustvarjanju, produkciji, razširjanju in dostopnosti kulturnih in ustvarjalnih del ter poziva Komisijo, naj poišče dodatne rešitve za financiranje digitalizacije evropskih kulturnih del ter naj malim in srednjim podjetjem in organizacijam olajša dostop do digitalnih znanj in spretnosti ter infrastrukture;

18.

opozarja, da so dosedanji podporni ukrepi večinoma temeljili na zadolževanju in da to ni vzdržna rešitev za vse deležnike v kulturnih ekosistemih; poziva, naj se zagotovi zajetna podpora za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo, predvsem z nepovratnimi sredstvi, da bodo lahko lokalne skupnosti preživele;

19.

pozdravlja nove podporne ukrepe v okviru jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, katerih namen je izboljšati dostop do cenovno dostopnega financiranja dolga za mala in srednja podjetja iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije; poudarja, da bi moral biti ta instrument širše dostopen, tako da bi zajel vse države članice in regije ter mala in srednja podjetja vseh velikosti; poziva k okrepljenemu izvajanju instrumenta v okviru programa InvestEU, da bi kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju in industriji zagotovili več prožnosti;

20.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo malim in srednjim podjetjem iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja v prihodnjih jamstvenih instrumentih v okviru programa InvestEU za obdobje 2021–2027 na voljo okrepljena podpora za dolžniško financiranje;

21.

obžaluje, da ni bilo storjenega ničesar, da bi se nevladnim organizacijam in manjšim organizacijam omogočil dostop do finančnih sredstev; zato poziva države članice in Komisijo, naj pregledajo svoja sedanja merila in politike glede jamstev, zlasti za mala in srednja podjetja z višjim profilom tveganja, ki imajo otežen dostop do finančnih trgov ali ga sploh nimajo in ki ustvarjajo neopredmetena sredstva;

22.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo ublažila vse obsežnejše posledice krize v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji, saj zaradi odpovedi festivalov in kulturnih prireditev zlasti glasbi in uprizoritvenim umetnostim ter svobodnim umetnikom grozi finančna katastrofa; meni, da bi bilo treba vzpostaviti evropske digitalne platforme za uprizoritvene umetnosti, prek katerih bi delili karseda veliko evropskih kulturnih vsebin in stvaritev; poziva, naj te platforme zasnovane tako, da bo umetnikom, ustvarjalcem in podjetjem zagotovljeno pošteno plačilo; želi biti bolj tesno vključen v iskanje rešitev skupaj z ustreznimi akterji za podporo dejavnostim, zlasti umetnikov in ustvarjalcev, ki jih je prizadela odpoved večjih festivalov in kulturnih prireditev;

23.

poziva Komisijo, naj ugotovi, ali so nacionalne metode porazdelitve sredstev za financiranje kulture dostopne vsem ustvarjalcem in ali je postopek dodeljevanja neodvisen, svoboden in pravičen; poziva Komisijo, naj oblikuje boljše kvantitativne in kvalitativne kazalnike, ki bodo zagotovili zanesljiv in stalen vir podatkov o kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji;

24.

želi spomniti države članice, da lahko za pomoč kulturnemu in ustvarjalnem sektorju in industriji pri okrevanju po krizi uporabijo tudi druge ukrepe, kot so nižje stopnje DDV za vse kulturne dobrine in storitve, višje vrednotenje neopredmetenih sredstev in davčni dobropisi za kulturno produkcijo;

25.

poudarja, da turizem ustvari 10,3 % BDP v Evropski uniji, od tega je več kot 40 % povezanih s kulturno ponudbo; meni, da je postopno okrevanje turizma priložnost za aktivno promocijo evropske kulture in dediščine, obenem pa bi lahko postavili temelje za trajnostni evropski turizem; v zvezi s tem poziva k uvedbi programa za vsakoletno vrednotenje evropske kulture in dediščine, ki bo odražal evropsko kulturno raznolikost; poziva, naj se pri financiranju projektov iz strukturnih skladov v čim večji meri upošteva ohranjanje kulture in umetniško ustvarjanje; poudarja veliko dodano vrednost zgodovinskega in kulturnega turizma; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo celostno politiko za podporo oživitvi tega sektorja;

26.

meni, da bi morali to priložnost izkoristiti za promocijo evropskih kulturnih vsebin po vsem svetu s spodbujanjem evropske produkcije in razvojem evropskih radiodifuzijskih omrežij. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami poskrbi za karseda nemoten prenos ustrezne zakonodaje, kot so direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (6), direktiva EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (7) in direktiva o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (8); poudarja potencial filmske in video industrije ter poziva k vseevropskemu partnerstvu za podporo evropskim ustvarjalcem na tem področju; poudarja, da je treba pri izvajanju naštetih direktiv in prihodnjih zakonodajnih predlogov ohraniti in spodbujati skupne mehanizme za zagotavljanje ustrezne zaščite posameznih ustvarjalcev;

27.

priznava, da je medijski ekosistem oslabljen ter da so lokalni in regionalni mediji, pa tudi tisti, ki delujejo na manjših trgih, v izjemno slabem stanju; poudarja, da so svobodni, neodvisni in ustrezno financirani mediji tudi učinkovito sredstvo za zatiranje dezinformacij, ter zato meni, da bi morala Komisija v zvezi s tem predstaviti srednje- in dolgoročne strategije, vključno s posebnimi pobudami za podporo lokalnim in regionalnim medijem in tistim, ki delujejo na majhnih trgih; meni, da bi bilo treba razmisliti o ustanovitvi medijskega sklada, ki bi temeljil na neodvisnem tržnem načelu; podpira predloge za novi akt o digitalnih storitvah, ki jih namerava Komisija predstaviti kmalu, zlasti nova in revidirana pravila o spletnih platformah in spletnem oglaševanju; meni, da je treba pozornost nameniti koncentraciji lastništva medijev, ki pogosto zmanjšuje pluralnost in raznolikost novic ter lahko negativno vpliva na informacijski trg; podpira načrtovani akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor ter cilje, ki naj bi jih dosegel, tj. povečanje konkurenčnosti in pomoč pri digitalni preobrazbi sektorja;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo svobodo umetniškega izražanja, ki je bistvena za ohranjanje demokracije in zdravo okrevanje družbe po tej zgodovinski krizi; poudarja pomen evropskega financiranja za spodbujanje in ohranjanje kulturnih in medijskih svoboščin in raznolikosti; meni, da sta kulturni in ustvarjalni sektor in industrija med najbolj dinamičnimi gospodarskimi sektorji, da bi morala spodbujati enakost spolov, poleg tega pa bi lahko delovala kot močan katalizator za trajnostni razvoj in pravičen prehod;

29.

poudarja potencial kulturne raznolikosti za svetovni doseg evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije ter poziva k uravnoteženemu pristopu, ki bo vključeval širok spekter različno velikih akterjev iz različnih regij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ustrezno oceni obstoječe programe in ukrepe EU, kot je znak evropske dediščine, ter naj vključi finančno oceno, da bi omogočila boljše obveščanje o dediščini in kulturnih poteh in da bodo lahko državljani bolje razumeli ukrepe EU; Komisijo poziva tudi, naj predlaga ambiciozno in vključujočo komunikacijsko in promocijsko politiko na področju kulture v Evropi, ki bo evropskim kulturnim vsebinam, prireditvam in prizoriščem dejansko omogočila evropski in svetovni doseg;

30.

meni, da bi morali ukrepi, ki so jih sprejele države članice in Komisija za pomoč akterjem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v Evropi, podpirati akterje in pobude, ki zrcalijo kulturno in jezikovno raznolikost Evrope, vključno z manjšinskimi jeziki in jeziki z majhnim številom govorcev;

31.

poziva Komisijo, naj vodi poglobljen dialog z organizatorji evropskih prestolnic kulture, zlasti v mestih, imenovanih za leto 2020 in 2021, ter naj v sodelovanju z njimi opredeli praktične rešitve in jim pomaga karseda omejiti motnje zaradi pandemije; poudarja, kako pomembno je, da se jim da na voljo več podpornih mehanizmov in finančnih rešitev; znova poudarja, da se je zaradi sedanjih okoliščin spremenil koledar evropskih prestolnic kulture, in poziva nosilce odločanja, naj ocenijo možnost podaljšanja obdobja za mesta, ki v teh razmerah prevzemajo organizacijo;

32.

poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi izkoristili zagon evropskega leta kulturne dediščine ter ga preoblikovali v trajno politiko; odločno poziva Komisijo, naj sprejme celovitejši pristop h kulturni dediščini in naj materialno, nematerialno, naravno in digitalno dediščino šteje za medsebojno povezane in neločljive; poudarja, da je treba vzpostaviti stalno platformo za sodelovanje in usklajevanje na ravni EU glede politik na področju kulturne dediščine, v središču katere naj bo organizirana civilna družba; poziva tudi k pripravi celostnega okvira za digitalno kulturno dediščino s posebnim poudarkom na digitalizaciji obstoječe dediščine in zagotavljanju široke dostopnosti digitaliziranega kulturnega gradiva; v zvezi s tem opozarja na pomen interoperabilnosti in standardov; poziva k temeljiti reviziji priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi (9);

33.

poudarja, da številna območja kulturne dediščine v času omejitve gibanja niso bila nadzorovana in ustrezno vzdrževana, zaradi česar so bila poškodovana, in da so bila že pred tem ogrožena zaradi degradacije okolja, naravnih nesreč in podnebnih sprememb, pa tudi nezakonitih izkopavanj oziroma nezakonite trgovine z najdbami s teh območij; poudarja, da je treba ohraniti delovna mesta na področju kulturne dediščine, podpreti restavratorje in strokovnjake za kulturno dediščino ter jim zagotoviti orodja, potrebna za varstvo evropske dediščine;

34.

meni, da je treba kulturno razsežnost vključiti v dialog z državljani, zlasti na prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 238, 6.7.2018, str. 28.

(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0169.

(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(5) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Culture_statistics_-_cultural_employment#Self-employment

(6) UL L 303, 28.11.2018, str. 69.

(7) UL L 130, 17.5.2019, str. 92.

(8) UL L 248, 6.10.1993, str. 15.

(9) UL L 283, 29.10.2011, str. 39.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/159

P9_TA(2020)0240

Pandemija COVID-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pandemiji COVID-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg (2020/2780(RSP))

(2021/C 385/19)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter njenih členov 4, 6, 9, 21, 67, 114, 153, 169 in 191,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti členov 35 in 45,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (1) (Zakonik o schengenskih mejah),

—	ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (2) (direktiva o prostem gibanju) ter načela nediskriminacije, določenega v njej,

—	ob upoštevanju smernic Komisije glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev (3) in smernic za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19 (4);

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (5),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom „Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19“ (6),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2020 o tretji oceni uporabe začasne omejitve nenujnih potovanj v EU (COM(2020)0399),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (8),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 o kratkoročni zdravstveni pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19 (COM(2020)0318),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. septembra 2020 za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (COM(2020)0499),

—	ob upoštevanju najnovejšega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o tveganjih za prenosljive bolezni ter njegovih smernic za javno zdravje in protokolov poročanja v zvezi s COVID-19,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (9),

—	ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

ker je obvladovanje tveganja v zvezi s pandemijo COVID-19 prešlo iz akutne v dolgotrajno fazo; ker se zdi verjetno, da bo virus ostal aktiven, dokler ne bo razvito učinkovito in varno cepivo, ki bo na voljo v dovolj velikih količinah, da bo mogoče ustrezno zaščititi zelo velik del svetovnega prebivalstva; ker to pomeni, da bomo vsaj še nekaj mesecev živeli v težkih razmerah;

B.	ker se razširjenost, intenzivnost širjenja in trajanje širjenja COVID-19 med državami članicami in med regijami znotraj iste države članice zelo razlikujejo;

C.	ker je več cepiv v naprednih fazah testiranja, vendar še za nobeno cepivo ni bil dokončan postopek izdaje dovoljenja za promet v EU;

D.	ker se bo z redno sezono gripe najverjetneje povečalo število ljudi z blagimi simptomi, ki bi jih bilo treba testirali;

E.	ker nekatere države članice še vedno nimajo zadostne zmogljivosti za testiranje; ker morajo ljudje včasih čakati več dni, da dobijo rezultate testa na COVID-19; ker to močno vpliva na njihovo sposobnost za delo in možnost, da potujejo;

F.	ker nekatere države članice EU nočejo priznati testov na COVID-19, opravljenih v drugi državi članici, to nezaupanje pa močno otežuje življenje ljudi;

G.	ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o COVID-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;

ker še vedno ni usklajene metodologije za zbiranje podatkov in ocenjevanje števila okuženih niti usklajene metodologije v zvezi s „semaforji“ za tveganje okužbe s COVID-19; ker se zaradi te neusklajenosti podatki o okuženih ljudeh v državah članicah pogosto razlagajo zelo različno, kar lahko privede do neupravičene diskriminacije državljanov iz drugih držav članic;

I.	ker je odziv EU na pandemijo COVID-19 doslej zaznamovala neusklajenost med državami članicami samimi ter med državami članicami in institucijami EU v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja ljudi znotraj in prek meja ter začasnim mirovanjem drugih pravic in zakonov;

ker so države članice ob nedavnem porastu števila novih primerov COVID-19 v EU znova sprejele različne in neusklajene ukrepe glede prostega pretoka oseb, ki prihajajo iz drugih držav EU, v nekaterih primerih pa so celo zaprle svoje meje; ker je vsaka država članica uvedla svoje nacionalne ukrepe brez usklajevanja na ravni EU, vključno z obvezno ali priporočeno karanteno (z različnim trajanjem karantene), negativnim testom z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR) ob prihodu z različnimi obdobji veljavnosti testov, uporabo različnih nacionalnih obrazcev za lokalizacijo potnikov, različno uporabo meril za opredelitev območij tveganja in različnimi zahtevami glede uporabe mask;

ker so za številne Evropejce veljala različna pravila, ki niso bila odvisna le od njihovega državljanstva ali kraja prebivanja, temveč tudi od tega, kam so potovali; ker je zaradi te neusklajenosti v poletnem obdobju prišlo do neorganiziranosti pri kontroli in ukrepih na mejah ter znotraj letališč in železniških postaj;

L.	ker je imela kriza zaradi pandemije COVID-19 znatne učinke na zdravje, v mnogih primerih pa tudi zelo pomembne negativne posledice za temeljne pravice ter gospodarsko, znanstveno, socialno, turistično in kulturno izmenjavo;

M.	ker je zagotavljanje zdravstvenega varstva predvsem v nacionalni pristojnosti, za javno zdravje pa so pristojne tako države članice kot Unija;

ker ima Evropska unija še vedno nekaj manevrskega prostora, da bi lahko po merilih iz Pogodb več prispevala k politiki javnega zdravja; ker se določbe o javnem zdravju v Pogodbah še vedno ne uporabljajo dovolj v smislu zavez, za izpolnitev katerih bi se lahko uporabljale; ker velja v zvezi s tem ponoviti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 10. julija 2020 pozval k ustanovitvi Evropske zdravstvene unije;

O.	ker lahko čezmejne grožnje obravnavamo le skupaj, pri tem pa potrebujemo sodelovanje in solidarnost znotraj Unije ter skupen evropski pristop;

ker Parlament že od začetka hitrejšega širjenja COVID-19 v EU redno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo usklajene ukrepe o prostem pretoku oseb, blaga in storitev na notranjem trgu; ker so prosti pretok oseb, blaga in storitev tri od štirih bistvenih svoboščin, na katerih temelji pravilno delujoč notranji trg;

ker ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključno s ponovno uvedbo kontrole na notranjih mejah, vplivajo na pravice in svoboščine ljudi, ki so določene v pravu Unije; ker bi morali ukrepi, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, vedno spoštovati temeljne pravice; ker bi morali biti ti ukrepi potrebni, sorazmerni, začasni in omejeni;

R.	ker solidarnost med državami članicami ni izbirna možnost, temveč obveznost iz Pogodb in del naših evropskih vrednot;

S.	ker neusklajene omejitve svobodnega gibanja oseb v EU povzročajo veliko razdrobljenost notranjega trga;

T.	ker je Komisija že sprejela različne pobude za izboljšanje usklajevanja, kot so smernice, sporočila in upravni dopisi, pa tudi predlog za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19;

U.	ker bi moral Svet podpreti to priporočilo in določiti ukrepe, potrebne za zagotovitev, da države članice usklajujejo svoje odločitve in ukrepe v prizadevanju za zaustavitev ali omejitev širjenja virusa;

V.	ker je ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna za ohranitev svobode gibanja in delovanja notranjega trga kot dveh glavnih dosežkov evropskega povezovanja in je glavni pogoj za gospodarsko okrevanje EU po pandemiji COVID-19;

W.	ker so bili zaradi različnih omejitev potovanj številnim državljanom odpovedani leti, za katere še vedno niso prejeli povračila;

X.	ker mora biti Parlament kot sozakonodajalec in edina institucija, ki jo neposredno izvolijo državljani EU, vključen kot sestavni in bistveni del v vse razprave o usklajevanju EU za reševanje te zdravstvene krize;

Y.	ker se zdi, da se države članice od začetka krize niso ničesar naučile; ker še vedno ni vzpostavljena skupna evropska zdravstvena politika, temveč se izvajajo različne nacionalne politike;

Z.	ker mora imeti EU načrte, kako se bo v prihodnosti spoprijela z morebitnim nadaljevanjem pandemije COVID-19 in/ali z drugo podobno krizo;

je zaskrbljen zaradi učinkov pandemije COVID-19 in njenih dolgoročnih posledic za dobrobit ljudi po svetu, zlasti za najranljivejše skupine in osebe v ranljivem položaju, kot so starejši in osebe, ki že imajo zdravstvene težave;

je zaskrbljen, ker je v nekaterih državah članicah od junija vse več primerov COVID-19, in odločno poudarja, da je za učinkovit boj proti tej pandemiji potrebno skupno in usklajeno zdravstveno upravljanje;

poudarja, kako pomembno je, da državljani verjamejo v doslednost ukrepov, ki jih sprejemajo različne države članice, saj jih tako bolj upoštevajo;

opozarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica državljanov Unije, zapisana v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah;

poudarja, da je mogoče to pravico omejiti samo zaradi posebnih in omejenih razlogov javnega interesa, denimo zaradi varovanja javnega reda in javne varnosti; vztraja, da je treba te omejitve uporabljati v skladu z zakonikom o schengenskih mejah in splošnimi načeli prava EU, zlasti načeli sorazmernosti in nediskriminacije;

poudarja, da je nadzor na notranjih mejah skrajni ukrep, in opozarja, da bi morale države članice preveriti, ali so drugi ukrepi enako ustrezni ali celo ustreznejši za uresničitev istega cilja; poziva države članice, naj upoštevajo, da je lahko uvedba minimalnih zdravstvenih pregledov in/ali sorazmernih policijskih kontrol boljši ukrep kot uvedba nadzora na notranjih mejah, in naj sprejmejo le ukrepe, ki so nujno potrebni, usklajeni in sorazmerni;

meni, da je nadvse pomembno, da notranje meje EU ostanejo odprte za pretok blaga in storitev v EU in Evropskem gospodarskem prostoru, saj bi zaprtje notranjih meja imelo škodljive posledice za notranji trg; poudarja, da je za obnovo prostega pretoka oseb, blaga in storitev na notranjem trgu bistvena zavezanost držav članic k sprejetju skupnih ukrepov, na podlagi katerih se bo ponovno vzpostavilo zaupanje med njimi;

ponovno odločno poziva Komisijo in države članice, naj čim prej vzpostavijo namensko, strukturirano in učinkovito sodelovanje v tem okviru ter opredelijo in predvidijo potrebe za skupne ukrepe;

poudarja, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) še naprej opozarja na razlike v tem, kako države članice zbirajo in sporočajo podatke; obžaluje, da zaradi te neusklajenosti ni mogoče vedno dobiti jasne in popolne slike o širjenju virusa v Evropi;

10.

poudarja, da center ECDC opravlja neprecenljivo delo in bi mu bilo treba takoj zagotoviti več virov, vključno s stalnim osebjem, da bi lahko nadaljeval svoje delo v zvezi s covidom-19, hkrati pa nadaljeval in spet začel svoje delo v zvezi z drugimi boleznimi; poziva Komisijo, naj predlaga spremenjen mandat za ECDC, s katerim bi bistveno povečala njegov dolgoročni proračun, osebje in pristojnosti, da bi lahko ves čas zagotavljal javnozdravstveno zaščito svetovnega formata, tudi med epidemijami;

11.

ugotavlja, da države članice upoštevajo priporočila svojega znanstvenega sveta in se pri tem le malo usklajujejo z drugimi državami članicami ali Komisijo;

12.

meni, da bi moral biti center ECDC sposoben ustrezno in učinkovito oceniti tveganje za širjenje virusa in dnevno ali vsaj tedensko objavljati posodobljen zemljevid tveganja s skupnimi barvnimi oznakami na podlagi informacij, ki jih zberejo in zagotovijo države članice;

13.

podpira barvne oznake, ki jih je Komisija predlagala v zadnjem predlogu priporočila Sveta; meni, da se bo s predlagano razvrstitvijo po kategorijah (zelena, oranžna, rdeča in siva) olajšalo gibanje v EU ter omogočilo bolj pregledno obveščanje državljanov;

14.

zato poziva Svet, naj hitro sprejme in uveljavi predlog priporočila Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19, ki ga je podala Komisija; vztraja, da je skupni okvir ključnega pomena za preprečevanje motenj na notranjem trgu, zlasti z določitvijo jasnih pravil za potnike, ki opravljajo nepogrešljivo delo, kot so delavci v prometu, ponudniki čezmejnih storitev, kot so zdravstvene storitve in oskrba starejših, ter sezonski delavci;

15.

poudarja, da naj bi sprejeta skupna metodologija in merila ter zemljevidi, ki jih je pripravil ECDC, olajšali usklajen pristop v postopkih odločanja držav članic in zagotavljali, da bodo vse odločitve, ki jih države članice sprejmejo, dosledne in dobro usklajene;

16.

priznava, da sta stopnja kumulativne razširjenosti bolezni in stopnja pozitivnih testov pomembni za oceno širjenja virusa, vendar meni, da je treba upoštevati tudi druga merila, kot sta stopnja hospitalizacije in zasedenost oddelkov za intenzivno nego;

17.

poziva Komisijo, naj spodbuja skupno metodologijo za zbiranje zdravstvenih podatkov, štetje smrtnih primerov in poročanje o njih;

18.

poziva države članice, naj sprejmejo enako opredelitev za pozitiven primer COVID-19, smrt zaradi COVID-19 in ozdravitev po okužbi;

19.

poudarja, da bodo skupne opredelitve, zdravstvena merila in metodologije državam članicam in Komisiji omogočili, da pripravijo skupno analizo epidemiološkega tveganja na ravni EU;

20.

pozdravlja regionalni pristop, ki ga je predlagala Komisija; meni, da bi moralo kartiranje tveganja, ki ga izvaja center ECDC, potekati na regionalni ravni in ne le na nacionalni ravni; zato poziva države članice, naj centru ECDC posredujejo podatke, ki jih zbirajo regionalni javni organi;

21.

opozarja, da je center ECDC državam članicam priporočil, naj upoštevajo minimalne izhodiščne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kot so higienski ukrepi, omejevanje fizičnih stikov in omejitve zbiranja, uporaba zaščitnih mask v določenih okoljih, ureditev dela na daljavo, obsežno testiranje, izolacija potrjenih bolnikov, karantena za tiste, ki so bili v neposrednem stiku z obolelim, in zaščita ranljivih skupin prebivalstva;

22.

poziva države članice, naj upoštevajo zgoraj navedena priporočila centra ECDC in določijo skupni okvir zdravstvenih ukrepov, ki bi jih morali sprejeti javni organi na prizadetih območjih, da bi zaustavili širjenje bolezni;

23.

priznava, da bi morali javni organi proučiti možnost dodatnih ukrepov, če se bolezen začne hitreje širiti, kot so omejitev gibanja prebivalstva, zmanjšanje števila stikov na osebo in prepoved množičnih prireditev, zlasti na območjih z velikim tveganjem, ter obveščati o teh ukrepih;

24.

meni, da bi tak okvir povečal vzajemno zaupanje med državami članicami in prizadetimi območji in preprečil omejitvene protiukrepe;

25.

poudarja, da je zaprtje mej negativno vplivalo na gospodarstvo in vsakdanje življenje prebivalcev v čezmejnih regijah in da je več držav članic uvedlo posebne izjeme in prilagodilo predpise za te regije; zato poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo posebnostim čezmejnih regij, kjer je vsakdanji čezmejni prevoz na delo nekaj običajnega, in vztraja, da je treba na teh območjih sodelovati na lokalni in regionalni ravni, skupaj uvesti zdravstvene mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij v realnem času ter uvesti tako imenovane zelene steze za nepogrešljive delavce;

26.

poziva k sprejetju in izvajanju skupne strategije testiranja, na podlagi katere se bodo rezultati testiranj priznali v vseh državah članicah in zagotovile ustrezne zmogljivosti testiranja, da bodo lahko vsi, ki se morajo testirati, to storili brez nesorazmerno dolgih čakalnih dob; meni, da bi bilo bolje, da se testiranje za namene potovanj, kadar je potrebno, opravi v državi izvora; poleg tega meni, da bi morale države članice in Komisija pripraviti seznam organov, ki lahko za te namene izdajo potrdilo o testiranju, da ne bo prihajalo do zlorab;

27.

poziva Komisijo in center ECDC, naj preučita možnost uporabe zanesljivih, a poceni 15-minutnih testov;

28.

opozarja, da je večina držav članic razvila aplikacije za sledenje okuženim s koronavirusom, ki uporabljajo isto decentralizirano arhitekturo; pričakuje, da bomo do oktobra dosegli, da bodo te aplikacije na ravni EU interoperabilne, da bo mogoče sledenje okuženim s tem virusom po vsej EU; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo uporabo teh aplikacij med državljani, pri čemer je treba v celoti upoštevati splošno uredbo o varstvu podatkov;

29.

poziva države članice in Komisijo, naj se ob upoštevanju mnenja centra ECDC dogovorijo o skupnem obdobju karantene, kar zadeva nujna in nenujna potovanja znotraj EU ter nujna in nenujna potovanja iz tretjih držav v EU;

30.

poziva države članice, naj sprejmejo skupni protokol za spremljanje asimptomatskih bolnikov in ukrepe v zvezi z izolacijo bolnikov, pri katerih je bil test na COVID-19 pozitiven, in izolacijo ljudi, ki so bili v stiku s temi bolniki;

31.

pozdravlja uporabo obrazcev za lokalizacijo potnika med državljani; meni, da bi bilo treba za poenostavitev obdelave prednostno uporabiti usklajeno digitalno različico obrazca za lokalizacijo potnika, zagotoviti pa bi ga morali tudi v analogni obliki, da bodo imeli do njega dostop vsi Evropejci; poziva Komisijo, naj oblikuje usklajen obrazec za lokalizacijo potnika, da se ustvari zaupanje v sistem spremljanja na ravni EU;

32.

vztraja, da morajo biti vsi ukrepi, ki omejujejo zasebnost in varstvo podatkov, zakoniti, učinkoviti pri obravnavanju tveganja za življenje in javno zdravje, strogo sorazmerni ter uporabljeni le za namene javnega zdravja in ob upoštevanju natančno določenih rokov; poudarja, da nujne pobude ne smejo povzročiti množičnega nadzora po koncu pandemije, in poziva k sprejetju ustreznih jamstev;

33.

vztraja, da morata biti obrazec za lokalizacijo potnika in njegova uporaba povsem skladna s predpisi o varstvu podatkov, zlasti kar zadeva njihovo celovitost in zaupnost; poudarja, da se smejo v skladu z načelom omejitve namena zabeleženi podatki uporabljati izključno za sledenje stikom v zvezi s COVID-19 in za noben drug namen; poziva države članice, naj v skladu s tem posodobijo ustrezno zakonodajo;

34.

ponavlja poziv Komisiji iz resolucije o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19, naj predlaga ustanovitev evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere, da bi se lahko spopadli z vsemi oblikami zdravstvenih kriz, izboljšali operativno usklajevanje na ravni EU, spremljali oblikovanje in uporabo strateške rezerve zdravil in medicinske opreme ter zagotavljali njeno ustrezno delovanje; poudarja, da bi moral ta mehanizem formalizirati delovne metode, uvedene med pandemijo COVID-19, in se opreti na ukrepe iz direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje (10) in mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

35.

poziva k ustanovitvi projektne skupine za COVID-19 pod vodstvom Komisije v okviru evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere; meni, da bi morala biti v tej projektni skupini zastopana vsaka država članica in da bi morali nacionalni izvršni organi določiti kontaktno točko; predlaga, naj bo glavni cilj te projektne skupine redno razširjanje priporočil, podanih na evropski in nacionalni ravni; meni, da bi Parlament moral imeti stalno nalogo, da ocenjuje njeno delo;

36.

opozarja, da so jasne, pravočasne in celovite informacije za javnost ključne za zmanjševanje vpliva vseh sprejetih omejitev prostega gibanja ter zagotavljanje predvidljivosti, pravne varnosti in upoštevanja med državljani;

37.

poudarja, kako pomembne so jasne, dostopne in razumljive informacije o evropskem, nacionalnem, regionalnem in lokalnem številu okužb, zdravstvenih sistemih, veljavnih ukrepih in omejitvah potovanj; poudarja, da morajo biti te ključne informacije na voljo v vseh uradnih jezikih in jezikih, ki jih uporabljajo veliki deleži prebivalstva, da bi vključili tudi ljudi z migrantskim ozadjem;

38.

poudarja, da morajo biti vse informacije lahko razumljive za celotno prebivalstvo, vključno z manj pismenimi osebami, in sicer tako, da se v informacije za javnost vključijo jasne, usklajene barve in razumljivi simboli ter da se vključijo osebe, ki nimajo dostopa do interneta ali je ta omejen, in sicer tako, da se te informacije na ustreznih mestih zagotovijo tudi v analogni obliki;

39.

poziva letalske družbe, naj potnikom, ki so jim bili zaradi pandemije odpovedani leti, čim prej povrnejo stroške in izpolnijo svoje obveznosti iz Uredbe (ES) št. 261/2004; poziva Komisijo, naj razišče kršitve pravic potnikov med to pandemijo;

40.

opozarja, da so med pandemijo COVID-19 več ključnih sektorjev, kot so živilski, farmacevtski in zdravstveni sektor, ter njihove dobavne verige prizadele velike motnje;

41.

poudarja, da je treba zagotoviti učinkovit, odporen in v prihodnost usmerjen notranji trg, ki bo omogočal dostavo bistvenih izdelkov in izvajanje storitev po vsej EU ter njihovo razpoložljivost za vse državljane;

42.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami izvede celovito in medsektorsko analizo gospodarstev v EU, da bi dognala resnost posledic pandemije COVID-19 in ocenila obseg motenj v čezmejnih vrednostnih verigah; meni, da bo to bistvena baza dokazov, na podlagi katere bo Komisija lahko izdala posodobljena priporočila in določila ključne politike, ki bodo okrepile kolektivno dolgoročno okrevanje na enotnem trgu, pri čemer ne bo nihče prezrt;

43.

ponovno poudarja, da je za vsakodnevno življenje ljudi ključno zagotoviti neprekinjeno dostavo osnovnega blaga (kot je hrana, medicinski pripomočki ali zaščitna oprema) po vsej EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za nadgradnjo direktive o kritični infrastrukturi, da bi zagotovili stalni prost pretok osnovnega blaga in storitev znotraj notranjega trga v časih krize, kakršna je pandemija;

44.

meni, da bi bilo treba v zvezi s tem razviti celovito strategijo, da bi zagotovili stalni prosti pretok blaga in se izognili enostranskim omejevalnim ukrepom ob upoštevanju javne varnosti in javnozdravstvenih ukrepov ter spodbudili oživitev gospodarstva, da bi se povečala odpornost notranjega trga in bi se pripravili na novo krizo;

45.

močno podpira poziv Komisije državam članicam, naj ne sprejemajo nacionalnih ukrepov, ki prepovedujejo izvoz osebne zaščitne opreme ali drugih pomembnih medicinskih instrumentov ali zdravil znotraj EU;

46.

poudarja, da je pomembno, da so države članice sposobne združiti vire, vključno s proizvodnimi zmogljivostmi, in zagotoviti, da se lahko povečano povpraševanje po osebni zaščitni opremi, ventilatorjih in drugi medicinski opremi, laboratorijski opremi in sanitetnih izdelkih izpolni znotraj EU, ter pomagati pri krepitvi strateške zaloge rezerv v okviru programa rescEU;

47.

poziva države članice, naj uporabijo veljavni zakonodajni okvir o javnih naročilih, da bi čim bolj povečale potencial obstoječih določb o prožnosti za bolj enostavna, hitrejša in prožnejša javna naročila, in poudarja pomen skupnega naročanja zdravil, medicinske opreme in osebne zaščitne opreme, da se zagotovi njihova razpoložljivost v vseh regijah, vključno s podeželskimi območji ter obrobnimi in najbolj oddaljenimi regijami;

48.

opozarja, da so se s krizo zaradi COVID-19 pokazale pomanjkljivosti pri varstvu potrošnikov, saj so se razširile prevare in nevarni proizvodi, zlasti na spletu; poudarja, da je treba obravnavati te pomanjkljivosti in s prihajajočim aktom o digitalnih storitvah zagotoviti, da bo enotni digitalni trg pravičen in varen za vse, tako da bodo morale spletne platforme ustrezno ukrepati proti tem proizvodom;

49.

poudarja, da morajo biti potrošniki dobro obveščeni o svojih pravicah in možnostih, ki jih imajo ob nakupu blaga ali storitev, zlasti v kriznih časih; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje zanesljivih in ustreznih informacij tako, da bodo dostopne potrošnikom po vsej Uniji;

50.

poziva države članice in Komisijo, naj čim prej v celoti izvedejo ukrepe instrumenta „Next Generation EU“ in poskrbijo, da bodo potrebni nacionalni postopki čim bolj preprosti in nebirokratski, da bo gospodarsko okrevanje EU učinkovito pri spopadanju z najhujšo krizo, s katero se je EU soočala v zadnjem času; poudarja, da se kriza zaradi COVID-19 ne sme uporabljati kot izgovor za odlaganje, oslabitev ali opustitev izvajanja različnih standardov za proizvode in industrijskih standardov, vključno s tistimi, ki so namenjeni spodbujanju trajnosti, ampak bi jo bilo treba prav nasprotno obravnavati kot priložnost za izboljšanje enotnega trga tako, da bo spodbujal trajnostno proizvodnjo in potrošnjo;

51.

meni, da je hitra ponovna vzpostavitev polno delujočega schengenskega območja izredno pomembna, in odločno poziva države članice, naj skupaj s Parlamentom, Svetom in Komisijo čim prej obravnavajo načrt za obnovitev schengenskega območja, med drugim načine in možnosti za njegovo nemoteno delovanje brez nadzora na notranjih mejah in načrte izrednih ukrepov, da začasni mejni nadzor srednjeročno ne bo postal napol stalen;

52.

poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi dokončno povezali vse države članice EU v schengenskem območju in da bi usklajeni in harmonizirani ukrepi veljali enako po vsej Uniji in enako koristili vsem državljanom, ki živijo v njej;

53.

spominja, da je bila uvedena tudi začasna omejitev vseh nebistvenih potovanj iz tretjih držav na schengensko območje; poudarja, da morajo biti vsi sklepi o zavrnitvi vstopa na zunanjih mejah v skladu z določbami zakonika o schengenskih mejah, zlasti kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic, kot določa člen 4 tega zakonika;

54.

poziva Komisijo in nacionalne organe, naj proaktivno spremljajo trg med krizo in po njej, da bi zaščitili potrošnike pred škodo zaradi razmer, povezanih s COVID-19, in jim pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic, ki izhajajo iz prava EU;

55.

poudarja, da bi morali biti vsi omejevalni ukrepi, ki jih nacionalni organi uvedejo zaradi pandemije COVID-19, sami po sebi časovno omejeni, saj so upravičeni le, če se uporabljajo za premagovanje pandemije; pričakuje, da bo Komisija pozorno zagotavljala zaščito pred tem, da bi začasni ukrepi postali neupravičene trajne ovire za prosti pretok blaga, storitev in oseb na notranjem trgu;

56.

poziva Komisijo, naj razvije strategijo za odporno Evropo, ki bo sestavljena iz načrta ocene tveganja in možnosti za obravnavanje dobrega upravljanja in naložb v sisteme zdravstvenega varstva ter odzivanje na pandemije na ravni EU, vključno z odpornimi dobavnimi verigami v EU, kar bo zagotovilo proizvodnjo ključnih proizvodov, kot so farmacevtske sestavine, zdravila in medicinska oprema;

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

(2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(3) UL C 86 I, 16.3.2020, str. 1.

(4) UL C 102 I, 30.3.2020, str. 12.

(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

(6) UL C 169, 15.5.2020, str. 30.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0175.

(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205.

(9) UL L 46, 17.2.2004, str. 1.

(10) UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/167

P9_TA(2020)0241

Pomen mestne in zelene infrastrukture – evropsko leto bolj zelenih mest 2022

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o evropskem letu bolj zelenih mest 2022 (2019/2805(RSP))

(2021/C 385/20)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (1),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (4),

—	ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—	ob upoštevanju strategije EU za zeleno infrastrukturo (5),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 24. maja 2019 o pregledu napredka pri izvajanju strategije EU za zeleno infrastrukturo (COM(2019)0236),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. maja 2013 z naslovom Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013)0249),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (6),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (7),

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 19. septembra 2013 o pripravi politike EU za zeleno infrastrukturo (O-000094/2013 – B7-0525/2013),

—	ob upoštevanju Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah,

—	ob upoštevanju nagrade za zeleno prestolnico Evrope (8),

—	ob upoštevanju Konvencije županov za podnebje in energijo (9),

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pomenu mestne in zelene infrastrukture – Evropsko leto bolj zelenih mest 2022 (O-000039/2020 – B9-0014/2020),

—	ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

ker za zeleno infrastrukturo velja strateško načrtovana mreža naravnih in polnaravnih območij, tudi z okoljskimi lastnostmi, ki se načrtujejo in upravljajo tako, da nudijo širok obseg ekosistemskih storitev in zajemajo zelene površine (ali modre, če gre za vodne ekosisteme) in druge fizične značilnosti na kopenskih (vključno z obalnimi) in morskih območjih v podeželskem in urbanem okolju;

ker 72 % prebivalcev EU živi v velikih in majhnih mestih ter predmestjih in ker delež mestnega prebivalstva narašča in bi lahko leta 2020 dosegel 80 % (10); ker ti podatki kažejo, da so zelena mesta pomembnejša kot kdaj koli prej za spoprijemanje z izzivi, ki čakajo naš planet, in da narašča njihov potencial v vlogi ključnih vozlišč za izvrševanje globalnih agend in udeležbo državljanov pri političnih odločitvah;

ker so mesta postavljena pred številne izzive, ki segajo od vpliva podnebnih sprememb na zdravje prebivalcev do okoljskih vprašanj, in ker ima zelena infrastruktura velik potencial pri zagotavljanju naravnih ekoloških, gospodarskih in socialnih rešitev za mnoge od teh težav, ki so običajno poceni in trajnostne ter ustvarjajo delovna mesta;

ker je pomembno povečati zavest o zeleni infrastrukturi in njenih številnih pozitivnih učinkih na ekosisteme in storitve, ki jih ti zagotavljajo prebivalstvu, da bi se bolj spodbujale naravne rešitve pri upravljanje zemljišč in prostorskem načrtovanju, ustvarjale in obnavljale zelene površine ter tako pospešil prehod od sive do zelene infrastrukture pri mestnem načrtovanju in prostorskem razvoju ter mestom omogočilo boljše prilagajanje negativnim posledicam podnebnih sprememb;

ker zelena infrastruktura zagotavlja ekosistemske storitve, ki so bistvene za naše dobro počutje, proizvodnjo hrane v urbanem okolju, kroženje in zadrževanje vode, ki povečuje pronicanje in zmanjšuje onesnaževanje prek naravnih procesov, uravnavanje temperature, podporo biotski raznovrstnosti, vključno z opraševalci, izboljšuje kroženje hranilnih snovi, izgled stanovanjskih naselij, omogoča lažje športno udejstvovanje prebivalstva in njegovo dobro počutje;

ker zelena infrastruktura prispeva k razvoju omrežja Natura 2000 na mestnih območjih, izboljšuje povezanost ekoloških zelenih in modrih koridorjev, krepi ohranjanje vrst in habitatov, ki so ključni za ekosistem, ter pomaga pri zagotavljanju ekosistemskih storitev na mestnih območjih; ker so letne koristi ekosistemskih storitev v EU, ki jih zagotavlja omrežje Natura 2000, ocenjene na 300 milijard EUR, koristi zelene infrastrukture pa to vrednost močno presegajo;

G.	ker ozelenitev mest pomeni več kot zgolj izvajanje pobud, da bi bila mesta bolj zelena, ker je pomembno imeti čist zrak, vodo in tla, ali da bi mestna krajina spodbujala biotsko raznovrstnost in zagotavljala trajnost zelenih površin;

H.	ker je zelena infrastruktura ključni del strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

ker zelena infrastruktura pripomore k blaženju podnebnih sprememb, saj krepi odpornost ekosistema na podnebne spremembe in pomaga zmanjševati količino CO2 v ozračju z neposrednim zajemanjem ogljika, k čemur prispevajo zlasti šotišča, oceani in gozdovi; ker pripomore tudi k zmanjšanju črpanja vode in obdelave odpadne vode, potreb po energiji, porabi energije v stavbah in emisij iz tako imenovanih pametnih stavb, ki imajo zelene elemente, kot so strehe in zidovi, ter nove materiale, ki povečujejo učinkovitost virov; ker zelena infrastruktura prispeva tudi k zmanjšanju povpraševanja po energiji in onesnaževanja, povezanega s prometom, saj omogoča uporabo alternativnih, čistih načinov prevoza, kot so kolesarjenje, hoja in čisti javni prevoz, vključno z vodnim prometom;

ker zelena infrastruktura prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z zaščito naravnega kapitala, ohranjanjem naravnih habitatov in vrst, izboljšanjem ekološkega stanja, upravljanjem vodnih teles in varnostjo hrane; ker je njen razvoj eden od najučinkovitejših prilagoditvenih ukrepov v mestih, saj blaži negativne vplive podnebnih sprememb in vse pogostejših skrajnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, gozdni požari, izredne padavine, poplave in suše, ter omogoča izravnavanje ekstremnih temperatur, s čimer se izboljša kakovost življenja vseh prebivalcev EU, ki živijo na mestnih območjih;

ker glede na rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) več kot 22 % evropskih vrst grozi izumrtje; ker ozelenitev mest pomaga pri pospeševanju biotske raznovrstnosti in ima lahko pomembno vlogo pri blaženju krize biotske raznovrstnosti; ker lahko spodbujanje biotske raznovrstnosti v mestih prinaša dodatne koristi, saj krepi odpornost ekosistemov in povečuje potencial zajemanja ogljika;

ker se z dobrim urbanističnim načrtovanjem, zasajenimi površinami in prepustnimi pločniki bolj kot z asfaltom in betonom izboljša zadrževanje vode in upravljanje pronicanja ter preprečuje erozija tal in površinski odtok v mestih; ker visokokakovostna zelena infrastruktura zmanjšuje nevarnost poplav;

M.	ker je dobro zasnovana zelena infrastruktura eden od najučinkovitejših sredstev za povečanje števila ekoloških zelenih in modrih koridorjev in zaščito biotske raznovrstnosti;

ker rastline s filtriranjem majhnih delcev in proizvajanjem kisika čistijo zrak; ker je postala kakovost zraka v naših mestih eden od največjih zdravstvenih izzivov, s katerimi se danes sooča EU; ker bi čistejši zrak izboljšal kakovost življenja milijonom ljudi, predvsem tistih, ki bolehajo za astmo in boleznimi dihalnih poti; ker vsako leto v EU zaradi vdihavanja onesnaženega zraka prezgodaj umre 430 000 ljudi; ker mora biti izboljšanje kakovosti zraka prednostna naloga EU, držav članic, regij in občin, da bi se zaščitili ljudje in ekosistemi pred posledicami onesnaženega zraka; ker bi boljša kakovost zraka znatno zmanjšala letno število prezgodnjih smrti;

ker lahko z drevesi in rastlinjem zmanjšamo onesnaževanje s hrupom v urbanih okoljih; ker je hrup drugi največji okoljski razlog za zdravstvene težave, takoj za kakovostjo zraka; ker je bilo v raziskovalnem projektu HOSANNA, ki ga je financirala EU, ugotovljeno, da so naravni rastlinski zvočni ščiti boljše sredstvo za zaščito prebivalstva pred prometnim hrupom kot pa ravne protihrupne ograje, ki se običajno uporabljajo; ker onesnaževanje s hrupom negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in naravo, zato bi morala prizadevanja za ozelenitev mest vključevati pobude za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja;

ker bi bilo treba zeleno infrastrukturo spodbujati tudi v obalnih mestih, ki običajno mejijo na mokrišča, da bi ohranili morsko in obalno biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter okrepili trajnostni razvoj obalnega gospodarstva, turizma in krajine, ki bi imel pozitivne učinke in prispeval k večji odpornosti na podnebne spremembe na teh ranljivih območjih, ki so še posebej prizadeta zaradi dvigovanja morske gladine;

ker bi bilo treba zeleno infrastrukturo spodbujati na pristaniških območjih, saj so pomemben del obalnih mest in običajno zavzemajo velike površine, ki so tudi del omrežja Natura 2000; ker bo to prispevalo k boljšemu soočenju z okoljskimi vprašanji, kot sta onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti, ter pomagalo spodbujati razvoj novih infrastrukturnih projektov, kot je elektrifikacija pristanišč;

R.	ker se z zeleno infrastrukturo omogoča dostop do narave tistim, ki imajo sicer manjši stik z njo, kot so otroci, starejši in invalidi, ter se tako izboljša njihovo znanje in ozaveščenost o naravi in ekoloških izzivih;

S.	ker lahko bolj zelena mesta pozitivno vplivajo na zdravje, saj izboljšujejo kakovost zraka, spodbujajo prebivalce k gibanju in telesni dejavnosti ter tako preprečujejo in zdravijo depresijo, izboljšajo imunski sistem ter nenazadnje prispevajo k sreči in dobremu počutju (11);

ker več mestnih parkov in vrtov, zelenih ulic, zelenih streh, avtobusnih postajališč, preraslih z rastlinjem, in bolj zelenih otroških igrišč skupaj z drugimi ukrepi povečuje privlačnost in udobnost sosesk in mest; ker zelene površine omogočajo tudi boljše socialne stike med prebivalci, spodbujajo pozitivne spremembe v vedenju in ustvarjajo močnejši občutek skupnosti; ker lahko zelene površine v javni lasti prinesejo neprecenljive koristi prebivalcem v mestih;

U.	ker se je že izkazalo, da je ekonomska vrednost nepremičnin v bolj zelenih soseskah večja, saj so pri potencialnih kupcih bolj zaželene, zato je treba nujno sprejeti ukrepe za ublažitev gentrifikacije in zagotoviti enak dostop do bolj zelenih sosesk;

ker lahko ozelenitev mest omogoči trajnostno proizvodnjo hrane v manjšem obsegu, zmanjša ogljični odtis in skrajša poti hrane, kar bi omogočilo nastajanje novih mikropodjetij in spodbudilo prebivalce, da bi postali dejavnejši na tem področju in bolje razumeli prehransko verigo, zlasti pa ekološko in okoljsko trajnostno kmetovanje;

ker 80 % odpadkov, ki se najdejo v morju, prihaja iz mest, vključno z odpadki, ki jih prinesejo reke; ker je pomembno izboljšati sisteme ravnanja z odpadki na mestnih območjih, zlasti upravljanje razpršenega onesnaževanja, smetenja in makroodpadkov, na primer s povečanjem filtriranja odpadnih voda v čistilnih napravah, da bi mesta postala bolj zelen, hkrati pa bi se zmanjšalo onesnaževanje oceanov;

X.	ker je treba državljane pritegniti k sodelovanju pri urbanističnem načrtovanju in oblikovanju zelene infrastrukture ter jih ozaveščati o teh dejavnostih, pri tem pa je treba upoštevati lokalne okoljske, socialne, gospodarske in tehnološke značilnosti;

Y.	ker gre razvoj zelene infrastrukture vzporedno s trajnostnim upravljanjem, zlasti vodnih virov; ker je pomembno, da zeleno in modro infrastrukturo odgovorno povežemo z okoljem, tudi s ponovno uporabo vode in deževnice ter z učinkovitim gospodarjenjem z vodo;

ker postajajo ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo drevesa, veliko pomembnejše z njihovim staranjem; ker je zdravo in integrirano upravljanje in načrtovanje mestnih območij bistveno, da bi čim bolje unovčili njihov razvojni potencial in državljanom pomagali dodobra izkoristiti možnosti in storitve zelene infrastrukture;

priznava prispevek, ki ga lahko imajo bolj zelena mesta pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma ter krepitvi odpornosti EU in njene sposobnosti prilagajanja na podnebne spremembe; poudarja pomembno vlogo bolj zelenih mest pri doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoj in izpolnjevanju zavez nove agende za mesta, zlasti pri boljši uporabi vodnih virov ter izboljšanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju;

poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo EU za bolj zelena mesta in zeleno infrastrukturo, da bodo mesta lahko prispevala svoj delež pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter pri izboljšanju dobrega počutja ljudi v mestih;

poziva Komisijo, naj v okviru evropskega zelenega dogovora pripravi ukrepe, ki bodo posebej usmerjeni v vlogo mest in bodo spodbujali naložbe v zeleno infrastrukturo;

poudarja pomen učinkovitega vključevanja podnebnih in okoljskih vidikov v lokalno, regionalno, nacionalno in globalno oblikovanje mestne politike;

poudarja, da je treba sprejeti strategijo prilagajanja za mesta, izpostavljena posledicam podnebnih sprememb, ki bo temeljila na novem inovativnem ekosistemskem pristopu k preprečevanju in obvladovanju tveganj, zlasti z določitvijo območij, kamor se bo iztekala voda, območij, kjer se bodo absorbirale poplave, območij z naravno zaščito in, kjer je nujno potrebno, območij, ki potrebujejo umetno zaščito;

poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj v sodelovanju z ustreznimi deležniki, tudi s civilno družbo, pripravijo akcijske načrte in dejavno sodelujejo pri spodbujanju nastajanja in vzdrževanju zelenih mestnih območij;

priznava velik pomen zelenih javnih površin za telesno in duševno dobro počutje prebivalcev v mestih, zlasti v času pandemije covida-19; poziva lokalne, regionalne in nacionalne organe, naj varujejo zelene površine v mestih in spodbujajo njihovo nastajanje, izboljšujejo njihovo kakovost in prebivalcem zagotovijo enostaven dostop do njih;

vztraja, da se premalo zavedamo potenciala mest za varstvo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; želi opozoriti, da izboljšanje biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in zelene infrastrukture v mestih in na primestnih območjih izboljšuje zdravje ljudi; opozarja, da imata lahko razvoj in naravne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter nadaljnje vključevanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov v oblikovanje, politiko in načrtovanje mest pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb v mestih in prilagajanju nanje, ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo te prakse;

pozdravlja dejstvo, da se v strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030 kot delu evropskega zelenega dogovora močno poudarja ozelenitev mestnih in primestnih območij ter povečanje biotske raznovrstnosti na mestnih območjih; zlasti pozdravlja nove načrte za ozelenitev mest in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo evropska mesta zelo ambiciozna pri pripravi teh načrtov in da se bodo načrti dejansko izvajali; poziva države članice, naj spodbujajo ozelenitev tudi mestnih območjih z manj kot 20 000 prebivalci;

10.

predlaga, naj se leto 2022 razglasi za evropsko leto bolj zelenih mest;

11.

predlaga, naj bodo cilji evropskega leta bolj zelenih mest leta 2022:

(a)	povečati ozaveščenost o koristi zelenih površin v pozidanem okolju; uvesti pobude za povečanje zelenih površin, tudi v bližini stanovanjskih območij;

(b)

povečati količino in kakovost raziskav in novih inovacij na različnih strokovnih področjih, da se ustvari bolj zelena dodana vrednost in poveča kakovost življenja v mestih; zagotoviti ciljno usmerjeno podporo za trajnostno digitalizacijo v EU, s tem pa za zagonska podjetja in digitalne inovacije; pospešiti širitev projektov zelene infrastrukture;

(c)	spodbujati lokalne organe in prebivalce k dejavnostim za izboljšanje njihovih sosesk in okolja, k druženju skupnosti za povečanje odpornosti in preoblikovanje prihodnosti mest; povečati vključenost prebivalcev v druge dejavnosti in odločanje o okolju ter celotnem življenju mesta;

(d)	ustvariti kulturo, v kateri se bodo cenile zelene površine in modro-zelena infrastruktura; spodbujati razvoj mest, ki upošteva potrebo po zelenih površinah kot pomembnem vidiku kakovosti življenja v mestih;

(e)	spodbujati uporabo podnebju prijaznih materialov in storitev z javnimi naročili;

(f)	povečati število projektov zelene infrastrukture, še naprej izvajati strategijo EU o zeleni infrastrukturi ter povečati sredstva zanjo;

(g)

povezati obstoječe pobude in izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami, kot je predvideno v številnih pobudah in strategijah, med drugim na področju urbanega načrtovanja, trajnostnega urbanizma in infrastrukture, naravnih rešitev, zelene arhitekture, čistejše energije, mobilnosti pešcev in kolesarjev, učinkovitega upravljanja vodnih virov ter trajnostnega in krožnega ravnanja z odpadki na podlagi hierarhije odpadkov, katere cilj je popolna odprava odpadkov oziroma čim večje zmanjšanje odpadkov z najvišjo stopnjo recikliranja;

(h)	oblikovati načrt za ozelenitev mest in vzdrževanje zelenih površin v EU do leta 2030, ki bo izraz načela ekološkega urbanizma kot sredstva za spodbujanje usklajenih povezav med podeželskim in mestnim okoljem in priznavanje njihove medsebojne odvisnosti in potrebe po dvosmernem odnosu;

(i)	izvajati izobraževalne dejavnosti za različne naslovnike, zlasti otroke, ki bi jim bila vsebina ustrezno prilagojena;

(j)	spodbujati zmanjšanje mestnega prometa, javni prevoz ter naložbe vanj;

(k)	postopno odpraviti uporabo pesticidov in herbicidov na mestnih območjih, da bi se zaščitili prebivalci in mestna biotska raznovrstnost;

(l)	zagotoviti čim večje sodelovanje okoljskih nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih in izobraževalnih dejavnostih;

(m)	močno povečati zelene površine na mestnih strehah in fasadah, da bi se izboljšalo mestno podnebje, kakovost zraka ter izolacija;

(n)	podpirati vrtnarjenje v mestih, zaščito in razvoj vrtičkov ter struktur za vrtnarjenje v okviru šol po vsej EU kot pomembnega stebra za okoljsko izobraževanje učencev;

12.

poziva Komisijo, naj hitro ukrepa za izboljšanje kakovosti zraka v mestih, zlasti z zmanjšanjem emisij s pomočjo rešitev za mobilnost v mestih, ki bodo omogočale učinkovitejše in okoljsko bolj trajnostne možnosti javnega prevoza;

13.

poudarja, kako pomembno je pri ozelenitvi urbanih območij in ohranjanju zelenih površin spodbujati in omogočati sodelovanje meščanov tako, da se jih po potrebi vključi v faze trajnostnega prostorskega načrtovanja in izvajanja, da bi se našle trajnostne rešitve za urbano načrtovanje ter vzbudil občutek poistovetenja z zadevnimi dejavnostmi, rezultat pa bi bila socialno vključujoča, odporna mesta z nizkimi emisijami, ki bi bila privlačna za svoje meščane; meni, da je pomembno v javnosti vzbuditi zavest, da lahko prispeva k ozelenitvi mest, ohranjanju zelenih površin in njihovemu preoblikovanju v bolj zdravo okolje; spodbuja občine in regije, naj v čim večjem obsegu podpirajo zelene pobude svojih prebivalcev in razvijajo pokroviteljske projekte za odprte površine; poziva občine in regije, naj sprejmejo in izvajajo ambiciozne pobude za zelena mesta;

14.

poziva Komisijo, naj še naprej podpira ambiciozne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov; poziva Komisijo, naj pomaga zagotoviti ustrezno financiranje za ukrepe, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju mest in zelene infrastrukture, kot so partnerstva za inovacije in skupna javna naročila med mesti v EU; poziva Komisijo, naj pomaga krepiti kolektivno moč mest, da bi se hitro širile učinkovite rešitve; poziva Komisijo, naj podpre udeležbo zasebnega sektorja prek javno-zasebnih partnerstev, ambicioznejši program Evropske investicijske banke in spodbude za mala in srednja podjetja, kar ima lahko ključno vlogo pri razvoju inovativnih trajnostnih rešitev;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(2) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(3) UL L 288, 6.11.2007, str. 27.

(4) UL C 468, 15.12.2016, str. 190.

(5) Kot je bilo poudarjeno v strategiji EU za zeleno infrastrukturo, http://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/strategy/index_en.htm.

(6) UL C 356, 5.12.2013, str. 43.

(7) UL C 67, 6.3.2014, str. 153.

(8) https://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/index_en.htm

(9) http://www.konvencijazupanov.eu/sl/

(10) Evropska agencija za okolje, Analysing and managing urban growth (Analiza in upravljanje rasti mest), Evropska agencija za okolje, København, 2019, https://www.eea.europa.eu/articles/analysing-and-managing-urban-growth.

(11) Evropska komisija, Urban Green Spaces Increase Happiness (Zelene površine v mestih povečujejo srečo), Evropska komisija, Bruselj, http://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/space-increase-happiness/.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/180

P9_TA(2020)0218

Sprememba Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2020)0220 – C9-0160/2020 – 2020/0097(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 385/28)

Sprememba 1

Predlog sklepa

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 196 in člena 322(1)(a) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 196 Pogodbe,

Sprememba 2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)

Podnebne spremembe vodijo v vse pogostejše, vse intenzivnejše in vse bolj kompleksne naravne nesreče po vsem svetu, za vse to pa so še posebej ranljive države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, saj imajo po eni strani premalo razvite zmogljivosti za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb in njihovo blaženje ter odzivanje na podnebne nesreče, po drugi strani pa so ravno zaradi svoje geografske lege bolj izpostavljene poplavam, sušam in gozdnim požarom.

Sprememba 3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)	Mehanizem Unije ob priznavanju primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.

(2)

Čeprav imajo primarno odgovornost za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje države članice, mehanizem Unije, zlasti pa rescEU, spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji , saj dopolnjuje obstoječe zmogljivosti držav članic in jim omogoča učinkovitejše priprave in odzivanje, če zmogljivosti posameznih držav ne zadostujejo .

Sprememba 4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2a)

Gozdni požari ogrožajo življenja, sredstva preživljanja in biotsko raznovrstnost, povzročajo izpust ogromnih količin ogljikovih emisij in zmanjšujejo zmogljivost planeta za absorpcijo ogljika, zaradi česar so podnebne spremembe še hujše. Skrb zbujajo še posebej primeri, ko požari uničijo primarni gozd ali radioaktivno kontaminirana območja. Ker je nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, vse več – med njimi so tudi gozdni požari –, je treba okrepiti delovanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite zunaj Unije, kar zajema tudi dejavnosti preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje;

Sprememba 5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)	Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic.

(3)

Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic. Poleg tega je jasno, da Unija in države članice niso dovolj pripravljene na hujše in bolj kompleksne nesreče z daljnosežnimi in dolgoročnimi globalnimi posledicami, kot je na primer večja pandemija. Zato je treba ukrepe držav članic na področju civilne zaščite bolje uskladiti, rescEU pa okrepiti.

Sprememba 6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)

Izkušnje med krizo zaradi COVID-19 so pokazale, da Unija in države članice niso ustrezno pripravljene, da bi se odzvale na izredne razmere velikega obsega in da obstoječi pravni okvir ne ustreza dovolj svojemu namenu. Ob krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo tudi, da imajo katastrofe lahko izjemno daljnosežne posledice za zdravje ljudi, okolje, družbo in gospodarstvo. Ker je treba povečati pristojnosti in ukrepe Unije na področju zdravstva in civilne zaščite, je treba rescEU okrepiti ter poskrbeti, da bo prožnejši, njegovo delovanje pa hitrejše in bolj usklajeno z nacionalnimi organi civilne zaščite. Bistveno je tudi, da države članice posredujejo dovolj informacij o preprečevalnih ukrepih in pripravljenosti na izredne razmere.

Sprememba 7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3b)	Da bi bila preglednost in odgovornost do državljanov Unije čim večja, bi morala Komisija izdati smernice o tem, kako se meri delež izdatkov v breme mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki bi morali šteti za uradno razvojno pomoč.

Sprememba 8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3c)	Glede na izkušnje ob izbruhu COVID-19 in glede na to, da je treba povečati zmogljivosti Unije za odzivanje v zdravstvu in civilni zaščiti, bi bilo treba rescEU močno okrepiti, da bi bolje deloval v vseh treh stebrih mehanizma Unije – pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.

Sprememba 9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)	Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije.

(5)	Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije. Z okrepljenim mehanizmom Unije bi morali dopolniti njene politike in sklade, ne glede na to pa bi moralo biti vanje vključeno načelo pripravljenosti na nesreče.

Sprememba 88

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Da bi se izboljšalo načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za naložbe v preprečevanje nesreč v vseh sektorjih in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi in ključnimi gospodarskimi subjekti. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske pristope in pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost.

(6)

Da bi se izboljšalo odpornost in načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi morala Unija okrepiti naložbe v čezmejno preprečevanje nesreč in nesreč v vseh sektorjih , tudi tistih, ki jih povzročajo potresne dejavnosti, kot so potresi, ali poplave ali hidrogeološke nestabilnosti, kot so zemeljski plazovi, in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi, ključnimi gospodarskimi subjekti in regionalnimi in lokalnimi organi, ki imajo odločilno vlogo v ciklu obvladovanja nesreč, pa tudi s tretjim sektorjem in prostovoljskimi organizacijami, ki delujejo na tem področju in ki ne smejo ogroziti uveljavljenega usklajevalnega mehanizma Unije . V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske in čezmejne pristope ter pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost sodeluje z državami članicami in Evropskim parlamentom ter pri tem upošteva vse načrte za odzivanje v izrednih razmerah, ki so že pripravljeni na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni .

Sprememba 11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

Za učinkovito preprečevanje nesreč je bistveno zagotoviti postopek za certificiranje odzivnih zmogljivosti in stresne teste. Na regionalni in lokalni ravni so potrebne redne ocene tveganja, da bi lahko nacionalni organi po potrebi sprejemali ustrezne ukrepe, s katerimi bi povečali odpornost, med drugim tudi z uporabo sredstev Unije. Pri ocenah tveganja bi se bilo treba osredotočiti na posebnosti posameznih regij, na primer na potresno dejavnost, pogoste poplave ali gozdne požare. V oceno bi bilo treba vključiti tudi raven čezmejnega sodelovanja, da bi bil mehanizem Unije opremljen z natančnimi informacijami o razpoložljivih lokalnih zmogljivostih in bi bilo posredovanje lahko bolj ciljno usmerjeno.

Sprememba 12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6b)

Pri določanju ciljev Unije za odpornost na nesreče, s katerimi bi podprli ukrepe preprečevanja in pripravljenosti, bi morali med drugim opraviti in upoštevati natančno oceno dolgoročnih socialnih posledic, ki jih v prvi fazi po nujnem ukrepanju urejajo organi civilne zaščite, pri tem pa bi morali posebno pozornost nameniti najranljivejšim ljudem.

Sprememba 89

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6c)

Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preventivi pred nesrečami in njihovem obvladovanju je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odziv ustrezno vključene v vse dejavnosti v zvezi z usklajevanjem in uporabo zmogljivosti, ki se izvajajo na podlagi tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi čim bolj zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Taki organi lahko imajo pomembno vlogo pri preventivi in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zato je za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred uporabo rescEU potrebno stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, pa tudi redne kampanje za obveščanje javnosti o prvih ukrepih za odziv.

Sprememba 13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8a)

Z združitvijo virov bo na enem mestu zbrana vrsta reševalnih ekip, strokovnjakov in opreme, države članice pa bodo poskrbele, da bodo vedno v stanju pripravljenosti za misije Unije na področju civilne zaščite. Da bi te ekipe lahko bile interoperabilne, je bistveno, da izpolnjujejo zahtevna merila kakovosti in zanesljivosti.

Sprememba 14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi morale imeti možnost , da uporabljajo to storitev. Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.

(9)

Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi bilo treba spodbujati , da bi uporabljale to storitev , saj prinaša večje možnosti za reševanje življenj in za lažje usklajevanje pri izrednem ukrepanju . Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.

Sprememba 15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9a)

Mehanizem Unije in rescEU bi bilo treba razvijati na način, da bosta Uniji omogočala učinkovito odzivanje na najrazličnejše izredne razmere. Zaradi podnebnih spremembe so naravne nesreče v Uniji in po svetu pogostejše, intenzivnejše in bolj kompleksne, vse to pa zahteva večjo solidarnost med državami. Vsako leto v številnih državah članicah divjajo gozdni požari, ki uničijo na tisoče hektarov in zahtevajo veliko življenj. Še posebej se je problematičnost razmer pokazala ob gozdnih požarih na Portugalskem leta 2017, po katerih je Komisija novembra istega leta pripravila predlog o rescEU. Zmogljivosti držav članic za preprečevanje in odzivanje, tudi tistih, ki se najpogosteje spopadajo z gozdnimi požari, so pogosto nezadostne. Zato je bistveno okrepiti preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje ter poskrbeti, da bo mehanizem Unije – tudi v prehodnem obdobju rescEU – vključeval zadostne zmogljivosti za ukrepanje v primeru gozdnih požarov in drugih naravnih nesreč.

Sprememba 16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9b)

Med pandemijo COVID-19 je Komisija na podlagi določb Sklepa št. 1313/2013/EU za namene pripravljenosti in odziva na resno čezmejno ogroženost zdravja lahko v rescEU vključila medicinske zaloge, na primer medicinsko opremo za intenzivno nego, osebno zaščitno opremo, laboratorijsko opremo, cepiva in terapevtike. Iz te zaloge je bila osebna zaščitna oprema poslana državam članicam in državam kandidatkam. Ker pa lahko zmogljivosti rescEU kupijo, najamejo ali zakupijo samo države članice, je med sprejetjem izvedbenega akta za omenjeno ustvarjanje zalog ter prvo uporabo medicinske opreme in materiala pretekel več kot en mesec.

Sprememba 17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter odziv na izredne razmere velikega obsega ali na dogodek, za katerega je majhna verjetnost, vendar ima velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite in s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega. Navedene zmogljivosti se predhodno razmestijo v logistična vozlišča znotraj Unije ali iz strateških razlogov prek zaupanja vrednih mrež vozlišč, kot so skladišča za humanitarno delovanje ZN .

(10)

Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter in učinkovit odziv na izredne razmere velikega obsega ali na malo verjetne dogodke, ki pa imajo velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite sama kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega ali čezmejnih razsežnosti . Te zmogljivosti bi se morale predhodno razmestiti v logistična vozlišča znotraj Unije . Pri določanju, upravljanju in porazdelitvi zmogljivosti za odzivanje na izredne zdravstvene razmere bi se bilo treba po potrebi posvetovati z Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Sprememba 18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10a)

Pri izvajanju dejavnosti mehanizma Unije bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti ranljivih ljudi. Da bi v času krize preprečili nasilje na podlagi spola, med drugim tudi nasilje v družini, pa bi morala Komisija skupaj z državami članicami na podlagi primerov dobre prakse tudi oblikovati smernice, na podlagi katerih bi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovili podporo žrtvam nasilja na podlagi spola.

Sprememba 19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10b)

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite bi moral na način, s katerim bi dosegel sinergijo in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, zlasti s programom EU4Health, ustvariti zmogljivosti za boljše preprečevanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih zdravstvenih razmer, pri tem pa bi se moral opirati na načeli solidarnosti in splošnega kritja kakovostnih zdravstvenih storitev ter upoštevati, da je Unija gonilna sila pri reševanju svetovnih zdravstvenih izzivov.

Sprememba 20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)	Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice, bi se lahko uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.

(11)

Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice ali Komisija , bi lahko države članice, ki jih gostijo, uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije , pri čemer bi moralo imeti prednost ukrepanje v zvezi s čezmejnimi izrednimi razmerami .

Sprememba 21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)	Unija ima po potrebi interes za odzivanje na izredne razmere v tretjih državah. Zmogljivosti rescEU so v prvi vrsti vzpostavljene za uporabo kot varnostna mreža v Uniji, vendar se v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju humanitarnih načel lahko uporabljajo zunaj Unije.

(12)

Unija se želi odzvati na izredne razmere v tretjih državah, če je to potrebno. Zmogljivosti rescEU so bile vzpostavljene predvsem zato, da bi jih v Uniji uporabili kot varnostno mrežo , vendar se lahko v ustrezno utemeljenih primerih , ob posvetovanju s humanitarnimi akterji pred posredovanjem in ob upoštevanju humanitarnih načel uporabljajo zunaj Unije.

Sprememba 22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)	Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč, bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti, kadar bi se te uporabljale zunaj Unije.

(13)	Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč tudi zunaj Unije , bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti na enaki ravni , ne glede na to, ali bi se uporabljale znotraj ali zunaj Unije.

Sprememba 23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14a)

Da bi okrepili sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov iz zraka in pri odzivanju na druge nesreče, bi bilo treba v mejah možnosti racionalizirati upravne postopke in tako zagotoviti takojšnje posredovanje.

Sprememba 24

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)	Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da se poveča ugled Unije.

(16)

Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da bi državljani Unije in mediji o tem prejeli informacije ter da bi se tudi povečal ugled Unije. Nacionalni organi bi morali za vsako posredovanje od Komisije prejeti komunikacijske smernice, da bi bila vloga Unije ustrezno javno predstavljena.

Sprememba 25

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)	Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvrševanje proračuna, bi bilo treba kot način izvrševanja proračuna vključiti posredno upravljanje.

(17)	Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvajanje proračuna, bi bilo treba s tem sklepom kot način izvrševanja proračuna določiti posredno upravljanje , če je to upravičeno glede na naravo in vsebino posameznega ukrepa .

Sprememba 26

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17a)

V skladu s členom 155 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (1a) (finančna uredba) bi morali subjekti iz člena 62(1)(c) navedene uredbe in člena 25(2) tega sklepa svoje obveznosti poročanja izpolnjevati vsako leto. Obveznosti teh subjektov v zvezi s poročanjem so določene v sporazumu o preverjanju iz člena 130(3) finančne uredbe.

Sprememba 27

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Zaradi spodbujanja predvidljivosti in dolgoročne uspešnosti bi morala Komisija pri izvajanju Sklepa št. 1313/2013/EU sprejeti letne ali večletne delovne programe, v katerih bi navedla načrtovane dodelitve. To bi moralo Uniji omogočiti večjo prožnost pri izvrševanju proračuna in s tem okrepiti ukrepe za preprečevanje in pripravljenost.

črtano

Sprememba 28

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18a)

Delegirani akti bi morali opredeliti povečane pristojnosti vodilnih agencij Unije za upravljanje zmogljivosti rescEU, vodenje postopkov javnega naročanja in podajanje priporočil glede specifičnih količin in izdelkov v geografsko razpršenih logističnih vozliščih.

Sprememba 29

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18b)

Rezerve rescEU bi morali v okviru Programa EU za zdravje dopolniti z oblikovanjem, upravljanjem in distribucijo strateških rezerv Unije in njenih zalog zmogljivosti za odzivanje na zdravstvene krize.

Sprememba 30

Predlog sklepa

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22a)

Mehanizem Unije bi moral tudi dopuščati možnost dodatnih, prostovoljnih prispevkov držav članic.

Sprememba 31

Predlog sklepa

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)

Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene izključno ukrepom za odzivanje.

(23)

Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli tudi prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene ukrepom za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.

Sprememba 32

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25)

Priloga I k Sklepu št. 1313/2013/EU ni dovolj prožna, da bi Uniji omogočila ustrezno prilagajanje naložb v preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, zato se črta. Naložbene ravni, ki bodo dodeljene različnim fazam cikla obvladovanja tveganja nesreč, je treba določiti vnaprej. To pomanjkanje prožnosti Uniji preprečuje, da bi se lahko odzvala na nepredvidljivo naravo nesreč.

črtano

Sprememba 33

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25a)

Da bi zmogljivosti rescEU dobro delovale in da bi se mehanizem Unije učinkovito odzival na potrebe državljanov Unije, so bila med pandemijo COVID-19 dana na voljo dodatna finančna sredstva za ukrepe v okviru tega mehanizma. Uniji je treba dati potrebno prožnost, da se bo lahko učinkovito odzivala na nepredvidljive naravne nesreče, hkrati pa zagotoviti določeno predvidljivost pri uresničevanju ciljev iz tega sklepa. Pri uresničevanju teh ciljev je treba doseči ustrezno ravnovesje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko glede na prednostne naloge reformiranega mehanizma Unije spreminjala odstotke, določene v Prilogi I.

Sprememba 34

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka - 1 (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 1 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Sprememba

(-1)	v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2. Mehanizem Unije zagotavlja predvsem zaščito ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, ob vseh vrstah naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tudi posledicah terorizma, ter ob tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih zdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. V primeru posledic terorističnih dejanj ali radioloških nesreč, lahko mehanizem Unije zadeva le dejavnosti na področju pripravljenosti in odziva.

„2. Mehanizem Unije zagotavlja predvsem zaščito ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, ob vseh vrstah naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tudi posledicah terorizma, ter ob tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja , hidrogeološki nestabilnosti in izrednih zdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. V primeru posledic terorističnih dejanj ali radioloških nesreč, lahko mehanizem Unije zadeva le dejavnosti na področju pripravljenosti in odziva.“

Sprememba 35

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka - 1 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 1 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Sprememba

(-1a)

v členu 1 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3. Mehanizem Unije spodbuja praktično sodelovanje in usklajevanje ter s tem tudi solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti lastnih sistemov za obvladovanje nesreč, da lahko ustrezno in dosledno ukrepajo ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.

„3. Mehanizem Unije spodbuja praktično sodelovanje in usklajevanje ter s tem tudi solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje , zemljišča in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti lastnih sistemov za preprečevanje in obvladovanje nesreč, da lahko ustrezno in dosledno ukrepajo ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.“

Sprememba 36

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka - 1 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Veljavno besedilo

Sprememba

(-1b)

v členu 3(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)	lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi s sprejetjem ukrepov za blažitev neposrednih posledic nesreč;

„(c)	lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi z odpravo morebitnih birokratskih ovir.“

Sprememba 37

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)	v členu 4 se vstavi naslednja točka:

„4a. „cilji Unije za odpornost na nesreče“ so cilji, opredeljeni za podporo ukrepom za preprečevanje in pripravljenost, katerih namen je izboljšati sposobnost Unije in njenih držav članic, da prenesejo posledice nesreče, ki ima ali bi lahko imela čezmejne učinke, za oblikovanje skupnega izhodišča glede ohranitve ključnih družbenih funkcij kljub posledicam nesreče ter za ustrezno delovanje notranjega trga v takšnih okoliščinah;

Sprememba 38

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Veljavno besedilo

Sprememba

(1b)	v členu 5(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)

pripravi in redno posodablja medsektorski pregled ter prikaz tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se lahko soočila Unija, pri čemer uporabi usklajen pristop na področjih različnih politik, na katerih je mogoče obravnavati preventivo pred nesrečami ali vplivati nanjo, ter ustrezno upošteva verjetne posledice podnebnih sprememb;

„(c)

pripravi in redno posodablja medsektorski pregled ter prikaz tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se lahko soočila Unija, vključno z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke, pri čemer uporabi usklajen pristop na področjih različnih politik, na katerih je mogoče obravnavati preventivo pred nesrečami ali vplivati nanjo, ter ustrezno upošteva verjetne posledice podnebnih sprememb;“

Sprememba 39

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 5 – odstavek 1 – točka h

Veljavno besedilo

Sprememba

(1c)	V členu 5(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:

(h)	spodbuja uporabo različnih skladov Unije, ki jih je mogoče nameniti za trajnostno preventivo pred nesrečami , države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;

„(h)	spodbuja uporabo skladov Unije, ki lahko prispevajo k trajnostnemu preprečevanju nesreč, tudi tistih, ki nastanejo zaradi hidrogeološke nestabilnosti , države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;“

Sprememba 40

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

Veljavno besedilo

Sprememba

(-a)	v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)	nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;

„(c)

nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni , tudi v smislu čezmejnega sodelovanja, pri čemer upoštevajo cilje Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in tveganja, povezana z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke ;“

Sprememba 41

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

Veljavno besedilo

Sprememba

(-aa)

v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

(d)

Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami, po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;

„(d)

Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami in tveganjih, povezanih z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke , po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;“

Sprememba 42

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1).;

(f)	izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1) , zlasti kar zadeva ugotavljanje vrzeli pri čezmejnih zmogljivostih za odzivanje na nesreče .

Sprememba 43

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 6 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Komisija opredeli cilje Unije za odpornost na nesreče , da bi podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh.	5. Komisija do … [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega spremenjenega sklepa] v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte, da bi ta sklep dopolnila z določitvijo ciljev Unije za odpornost na nesreče in tako podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Ti cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka ter oceni dolgoročnega socialnega učinka na prizadete regije , s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh. Pri pripravi ciljev za odpornost na nesreče se Komisija izrecno osredotoči na ponavljajoče se nesreče v posameznih regijah držav članic in nacionalnim organom predlaga konkretne ukrepe za večjo odpornost zoper krize, tudi ukrepe z uporabo sredstev Unije.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po potrebi sprejema delegirane akte v skladu s členom 30 za opredelitev ciljev Unije za odpornost na nesreče.

Sprememba 44

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite in ustreznimi organi Unije.	ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite , prostovoljnimi skupinami v skupnostih in ustreznimi organi Unije.

Sprememba 45

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 8 – točka c – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

—	da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in opozarjanje, ki so v interesu Unije;

—	da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in zgodnje opozarjanje, ki so v interesu Unije , za ublažitev neposrednih učinkov nesreč ali pandemij na življenje ljudi ;

Sprememba 46

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 8 – točka c – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

—	da bi lokalnim skupnostim zagotovila tehnično pomoč pri usposabljanju, zato da bi se povečale njihove zmogljivosti za prvi odziv na krizo, preden pride pomoč;

Sprememba 47

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 9 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)	v členu 9 se doda naslednji odstavek: „10a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno opremljenost in pripravljenost za odzivanje na vsakršne nesreče iz člena 1.“

Sprememba 48

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).

1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb in vse pogostejših čezmejnih požarov v naravi . Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).

Sprememba 49

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.	2. Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije ob posvetovanju s humanitarnimi akterji, po možnosti tudi lokalnimi akterji in organi, opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.

Sprememba 50

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1) ter celotnih zmogljivosti in vrzeli z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti).

2. Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, celotnih zmogljivosti, vrzeli, morebitnih ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz člena 10(1) z izvedbenimi akti opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Sprememba 51

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2), opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, na podlagi ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči.

2. Komisija v logističnih vozliščih vzpostavi evropske rezerve medicinske in druge opreme, vključno z medicinsko opremo za odzivanje na malo verjetne dogodke s hudimi posledicami. Komisija z izvedbenimi akti opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, med drugim na podlagi morebitnih ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, reševanja v primeru potresov in poplav, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). Komisija redno posodablja informacije o številu in razvrstitvi zmogljivosti rescEU in jih da neposredno na voljo drugim institucijam Unije.

Sprememba 52

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Komisija poskrbi, da bodo zmogljivosti, namenjene odzivanju na izredne zdravstvene razmere, na primer strateške zaloge, ekipe za nujno medicinsko pomoč in druge ustrezne zmogljivosti, dobro usklajene in v sinergiji z drugimi programi Unije, zlasti programom EU za zdravje (1a) , ter z ustreznimi akterji v Uniji in mednarodnimi akterji.

Sprememba 53

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani Komisije ali držav članic . Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Komisija ali države članice kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU . Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo visokokakovostnih zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam . Kadar Komisija zmogljivosti rescEU kupi, ohrani lastništvo nad njimi, tudi če se distribuirajo državam članicam. Kadar te zmogljivosti najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi, ohrani popoln nadzor nad njimi. Če Komisija kupi zmogljivosti, ki jih ni mogoče znova uporabiti, lahko lastništvo nad njimi prenese na državo članico, ki zanje zaprosi. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Sprememba 54

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije. V posvetovanju z državami članicami bi se lahko zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, nahajale tudi v tretjih državah prek zaupanja vrednih mrež, ki jih upravljajo ustrezne mednarodne organizacije.

Sprememba 55

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Sprememba

(aa)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

5. Država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU, poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.

„5. Komisija ali država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU oziroma jih je kako drugače pogodbeno zagotovila , poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.

Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo za nacionalne namene iz člena 23(4a) le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.

Zmogljivosti rescEU se uporabljajo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1) ter operativnimi pogodbami med Komisijo in državo članico, ki ima take zmogljivosti v lasti, najemu ali zakupu, ter v katerih so podrobneje določeni pogoji uporabe zmogljivosti rescEU, tudi glede sodelujočega osebja.

Pogoji, določeni v operativnih pogodbah, prav tako zagotavljajo, da se zmogljivosti rescEU uporabljajo v skladu s tem sklepom, zlasti z zahtevo, da se zmogljivosti rescEU dajo na voljo, kot je določeno v odstavku 6 tega člena, in s splošnimi cilji iz člena 1. Z navedenimi pogoji se določijo tudi ukrepi, ki se sprejmejo v primeru nespoštovanja pogojev, da se zajamči ustrezna uporaba sredstev Unije.“

Sprememba 56

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 12 – odstavek 10 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
„Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije.“	„Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije. Komisija uvede posebne določbe, s katerimi poskrbi za odgovornost in pravilno rabo zmogljivosti rescEU v tretjih državah, kar zajema tudi zagotovitev dostopa nadzornim uradnikom Unije. Prepoznavnost mehanizma Unije v tretjih državah se zagotavlja v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 20a tega sklepa.“

Sprememba 57

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8a)

v drugem pododstavku člena 13(1) se doda naslednja točka:

„(fa)

vzpostavi zmogljivosti posebnega strokovnega znanja na področju odziva, ki ga je mogoče uporabiti v primeru nesreč, ki prizadenejo kulturno dediščino.“

Sprememba 58

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 15 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno situacijsko zavedanje , in jih razpošlje državam članicam;

(b)	skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno zavedanje o razmerah in zagotovi skupen odziv nanje , in jih razpošlje neposredno državam članicam;

Sprememba 59

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 16 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Sprememba

(9a)	v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2. Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.

„2. Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija se v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po možnosti posvetuje s humanitarnimi akterji, tudi lokalnimi, ter zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.“

Sprememba 60

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 17 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2);

(a)	na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2) , zlasti v primeru pandemije ;

Sprememba 61

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 17 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3);

(b)	na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3) , zlasti v primeru pandemije ;

Sprememba 62

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 18 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)	razvije kartografski material za hitro razporeditev in uporabo virov, zlasti ob upoštevanju posebnosti čezmejnih regij, za spoprijemanje s čezmejnimi tveganji, kot so požari v naravi;

Sprememba 63

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Sprememba

(ba)	v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Finančna sredstva iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in evalvacijo, ki so potrebni za vodenje mehanizma Unije in za izpolnitev njegovih ciljev.

„Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1 a tega člena in iz člena 19a se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in evalvacijo, ki so potrebni za vodenje mehanizma Unije in za izpolnitev njegovih ciljev.“

Sprememba 64

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)	vstavi se naslednji odstavek: „3a. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a tega člena ter člena 19a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“

Sprememba 65

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

črtano

„4. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“

Sprememba 66

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Sprememba

(ca)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

4. Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži in načeli iz Priloge I .

„4. Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži iz točke 1 Priloge I in načeli iz točke 3 navedene priloge .“

Sprememba 67

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(cb)	vstavi se naslednji odstavek: „4a. Finančna sredstva iz odstavka 1a tega člena in člena 19a se v obdobju 2021–2027 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži iz točke 2 Priloge I in načeli iz točke 3 navedene priloge.“

Sprememba 68

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavka 5 in 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	odstavka 5 in 6 se črtata;

črtano

Sprememba 69

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Sprememba

(da)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

5. Komisija razčlenitev iz Priloge I pregleda na podlagi rezultatov vmesne evalvacije iz točke (a) člena 34( 2 ). Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte , s katerimi za več kot 8 odstotnih točk , a ne več kot 16 odstotnih točk prilagodi posamezne vrednosti iz Priloge I, če se pri tej evalvaciji ugotovi, da je to potrebno. Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. junija 2017.

„5. Komisija razčlenitev iz Priloge I pregleda na podlagi rezultatov evalvacije iz člena 34( 3 ). Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v primeru nepričakovanih dogodkov, ki vplivajo na izvrševanje proračuna, ali zaradi vzpostavitve zmogljivosti rescEU sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo I in s tem vrednosti iz točk 1 in 2 Priloge I prilagodi za več kot 10 odstotnih točk.“

Sprememba 70

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d b (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Sprememba

(db)	odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za nujni odziv, sprejme delegirane akte, s katerimi posamezne vrednosti iz Priloge I prilagodi za več kot 8 odstotnih točk , a ne več kot 16 odstotnih točk v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 31.

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za nujni odziv, sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo I in s tem posamezne vrednosti iz točk 1 in 2 Priloge I prilagodi za več kot 10 odstotnih točk v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 31.“

Sprememba 71

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d c (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(dc)

v členu 19 se doda naslednji odstavek:

„6a. Evropski parlament in Svet odobrita razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. …/…, ki opredeljuje večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, in medinstitucionalnega sporazuma z dne … 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.“

Sprememba 72

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 19a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru tega sklepa prek zneskov iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.	Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se v okviru tega sklepa izvajajo z zneskom 2 187 620 000 EUR v tekočih cenah iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.

Sprememba 73

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 14

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 20a – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, zagotavlja ustrezno prepoznavnost. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:	Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, mora imeti ustrezno prepoznavnost , kar je skladno s smernicami, ki jih Komisija izda za posamezne intervencije . Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:

Sprememba 74

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 14

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 20a – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo za nacionalne namene iz člena 12(5), države članice na način, določen v prvem pododstavku tega odstavka, potrdijo izvor teh zmogljivosti in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, uporabljenega za njihov nakup.

Sprememba 75

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 21 – odstavek 1 – točka h

Veljavno besedilo

Sprememba

(aa)	V členu 21(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:

(h)	podpiranje dejavnosti za izboljšanje pripravljenosti iz člena 13;

„(h)	podpiranje dejavnosti za izboljšanje pripravljenosti iz člena 13 , zlasti s krepitvijo obstoječih mrež usposabljanja, sinergij med njimi in spodbujanjem vzpostavljanja novih mrež, pri čemer se je treba osredotočiti na inovativne rešitve ter nova tveganja in izzive ;“

Sprememba 76

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.	črtano

Sprememba 77

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 25 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2. Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ali s posrednim upravljanjem organov iz točke (c) člena 62(1) navedene uredbe. Pri izbiri načina izvajanja finančne pomoči ima prednost neposredno upravljanje. Kadar je to upravičeno zaradi narave in vsebine ukrepa, lahko Komisija uporabi tudi posredno upravljanje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da ta sklep dopolni z opredelitvijo ukrepov, ki jih je mogoče v mehanizmu Unije izvajati s posrednim upravljanjem.

Sprememba 78

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne ali večletne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih ali večletnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni in večletni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.

Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.

Sprememba 79

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni ali večletni delovni programi niso potrebni.	Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni delovni programi niso potrebni.

Sprememba 80

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 25 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5. Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.

5. Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.

Sprememba 81

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka a

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 30 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) , člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3 ) in člena 25(2 ) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

Sprememba 82

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka a a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 30 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)	odstavek 3 se črta;

Sprememba 83

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka b

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 30 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4. Prenos pooblastila iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Prenos pooblastila iz člena 6(5) , člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3 ) in člena 25(2 ) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 84

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka c

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 30 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) ali drugega pododstavka člena 21(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

7. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) , člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2 ), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 85

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Člen 34 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22a)

v členu 34(2) se doda naslednji pododstavek:

„Komisija do … [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega spremenjenega sklepa] oceni delovanje mehanizma Unije ter usklajevanje in sinergije, dosežene s programom za zdravje in drugo zakonodajo Unije na področju zdravja, da bi predstavila zakonodajni predlog, ki bo vključeval uvedbo posebnega evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere.“

Sprememba 86

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 23

Sklep št. 1313/2013/EU

Priloga I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)	Priloga I se črta;

črtano

Sprememba 87

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)

Sklep št. 1313/2013/EU

Priloga I

Veljavno besedilo

Sprememba

(23a)

Priloga I se spremeni:

Priloga I

„Priloga I

Odstotni deleži in načela za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1) in (1a) ter člena 19a.

Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1)

1.	Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1) za obdobje od 2014 do 2020

Preventiva: 20 % +/– 8 odstotnih točk

Preventiva: 10 % +/– 10 odstotnih točk

Pripravljenost: 50 % +/– 8 odstotnih točk

Pripravljenost: 65 % +/– 10 odstotnih točk

Odziv: 30 % +/– 8 odstotnih točk

Odziv: 25 % +/– 10 odstotnih točk

2.	Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1a) in člena 19a za obdobje od 2021 do 2027

Preventiva: 8 % +/– 10 odstotnih točk

Pripravljenost: 80 % +/– 10 odstotnih točk

Odziv: 12 % +/– 10 odstotnih točk

Načela

Komisija pri izvajanju tega sklepa da prednost dejavnostim, za katere so v tem sklepu določeni roki v obdobju pred iztekom tega roka, z namenom izpolnitve zadevnega roka.

Komisija pri izvajanju tega sklepa da prednost dejavnostim, za katere so v tem sklepu določeni roki v obdobju pred iztekom tega roka, z namenom izpolnitve zadevnega roka.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0148/2020).

(1a) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(1a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“) (COM(2020)0405).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/217

P9_TA(2020)0219

Svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da bi se ustrezno upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (COM(2019)0038 – C8-0043/2019 – 2019/0017(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 385/29)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava - 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-1)

Zaradi doslej največje grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je treba okrepiti ambicije in določene podnebne ukrepe v Uniji in po svetu. Unija se je zavezala, da bo okrepila prizadevanja za obvladovanje podnebnih sprememb in izvajanje Pariškega sporazuma (1a) v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji. Medvladni panel OZN za podnebne spremembe (IPCC) v posebnem poročilu iz leta 2018 o globalnem segrevanju za 1,5 oC je potrdil, da je znatno zmanjšanje emisij v vseh sektorjih bistvenega pomena za omejitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5 oC. V posebnem poročilu iz leta 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju pa je IPCC opozoril, da so podnebni mehanizmi odvisni od zdravja oceanov in morskih ekosistemov, ki so zdaj izpostavljeni globalnemu segrevanju, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju morske biotske raznovrstnosti, zakisljevanju, deoksigeniranju in obalni eroziji. IPCC opozarja, da so oceani del rešitve v okviru prilagajanja vplivom podnebnih sprememb in njihovega blaženja, ter poudarja, da je treba nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in onesnaževanja ekosistemov, pa tudi okrepiti naravne ponore ogljika.

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Pomorski prevoz zaradi emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) iz ladijskega prevoza vpliva na svetovno podnebje . Leta 2015 je predstavljal 13 % skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Uniji (15). Mednarodni pomorski ladijski prevoz ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(1)

Pomorski prevoz zaradi emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) in drugih emisij, ki jih proizvaja, denimo metana, dušikovih oksidov, žveplovih oksidov, trdnih delcev in črnega ogljika, vpliva na spremembo podnebja, morsko biotsko raznovrstnost, kakovost zraka in javno zdravje . Leta 2015 je predstavljal 13 % skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Uniji (15). Po pričakovanjih se bodo emisije iz pomorskega prometa na svetovni ravni do leta 2050 povečale za 50 % do 250 % (15a) . Če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, naj bi se emisije iz pomorskega prevoza do leta 2050 povečale za 86 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kljub temu, da je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) sprejela minimalne standarde za učinkovitost ladij. Mednarodni pomorski ladijski prevoz ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. IMO je 13. aprila 2018 sprejel začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij. Nujno je treba sprejeti ukrepe za izvajanje te strategije, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije, da bi se nemudoma sprejeli ukrepi za zmanjšanje emisij v pomorskem prometu, prispevali k izvajanju Pariškega sporazuma in dosegli cilj glede podnebne nevtralnosti Unije, ne da bi ovirali prizadevanja na področju podnebne politike v drugih sektorjih.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)	Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu z zavezami sozakonodajalcev, kot so izražene v Uredbi (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Direktivi (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(2)

Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k skupnim prizadevanjem za dokončanje prehoda na ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov čim prej in najpozneje do leta 2050 v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma in sklepi Evropskega sveta o podnebnih spremembah z dne 12. decembra 2019 .

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Evropski parlament je v resoluciji iz februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030 pozval Komisijo in države članice, naj določijo zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Evropski parlament opozoril, da bodo morali za ustrezen prispevek Unije v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov k zmanjšanju navedenih emisij prispevati vsi gospodarski sektorji .

(3)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah z veliko večino podprl cilj, da bi čim prej in najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Komisijo in države članice je tudi večkrat pozval , naj povečajo zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo na 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Evropski parlament opozoril, da morajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov prispevati vsi gospodarski sektorji, tudi mednarodni letalski in pomorski prevoz, če naj bi Unija ustrezno prispevala k prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni ter uresničila svoje podnebne cilje. Hitra prizadevanja za razogljičenje pomorskega sektorja so še toliko bolj pomembna ob upoštevanju izjave Parlamenta z dne 28. novembra 2019 o podnebnih in okoljskih izrednih razmerah.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki je leta 2019 potekala v Madridu v Španiji (COP25), poudaril, da so zaradi počasnega in nezadostnega napredka v IMO potrebni dodatni ukrepi Unije za obravnavanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja. Evropski parlament je zlasti podprl vključitev pomorskega sektorja v sistem Unije za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov („sistem EU za trgovanje z emisijami“) in uvedbo standardov za učinkovitost ladij na ravni Unije. Tržno zasnovane politike za zmanjšanje emisij same po sebi ne zadostujejo za dosego ciljev Unije za zmanjšanje emisij in jih je treba podpreti z zavezujočimi regulativnimi zahtevami za zmanjšanje emisij, ki bodo ustrezno izvršene.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 24 . oktobra 2014 potrdil zavezujoč cilj Unije , da se do leta 2030 doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 . Evropski svet je tudi poudaril , da je pomembno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in tveganja, povezana z odvisnostjo od fosilnih goriv , v prometnem sektorju, ter pozval Komisijo, naj nadalje preuči instrumente in ukrepe za celovit in tehnološko nevtralen pristop, med drugim glede spodbujanja zmanjševanja emisij, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti v prevozu .

(4)

Evropski svet je v sklepih z dne 12 . decembra 2019 (1a) potrdil cilj, v skladu s katerim bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralno EU . Poudaril je tudi, da morajo biti vsa ustrezna zakonodaja in politike EU usklajene s tem ciljem glede podnebne nevtralnosti , h kateremu morajo ob upoštevanju enakih konkurenčnih pogojev tudi prispevati .

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Trenutno je sektor pomorskega prevoza edini, za katerega na ravni Unije ni nikakršnega cilja zmanjšanja emisij in nobenih posebnih ukrepov za zmanjšanje. Komisija je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru z 11. decembra 2019 navedla, da namerava sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, še zlasti pa sistem EU za trgovanje z emisijami razširiti na pomorski sektor, zakonsko urediti dostop ladij, ki najbolj onesnažujejo, do pristanišč v Uniji in zasidranim ladjam naložiti obveznost uporabe električne energije z obale. Komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (1a) potrdila, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in da bodo morali prispevati vsi sektorji, saj se pričakuje, da bodo sedanje politike do leta 2050 zagotovile le 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4b)

Z odpravo tržnih ovir v pomorskem sektorju, vključno z uporabo preglednega in zanesljivega sistema SPP, se želi prispevati k uporabi energetsko učinkovite tehnologije, s tem pa tudi k zmanjšanju emisij v pomorskem sektorju do leta 2030 za približno 2 %. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev, da bo pomorski sektor v celoti prispeval h prizadevanjem vseh gospodarskih panog k doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti ter zastavljenih in drugih morebitnih vmesnih ciljev za leto 2030. Uredba EU o SPP je kot glavni instrument Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka iz pomorskega prevoza podlaga za nadaljnje ukrepanje. Področje uporabe navedene uredbe bi bilo zato treba razširiti tako, da bo vključevalo zavezujoče zahteve za podjetja, v skladu s katerimi bodo morala zmanjšati emisije toplogrednih plinov na prevozno delo, prav tako pa bi bilo treba razširiti sistem EU ETS na sektor pomorskega prevoza.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Evropski parlament in Svet sta aprila 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/757 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza (20), poročanju o njih in njihovem preverjanju (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o SPP), ki je bila leta 2016 dopolnjena z dvema delegiranima (21) in dvema izvedbenima uredbama (22). Cilj uredbe EU o SPP je zbirati podatke o emisijah iz ladijskega prevoza za nadaljnje oblikovanje politik in spodbujati zmanjšanje emisij z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ladij zadevnim trgom. Uredba EU o SPP je bila sprejeta kot prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij iz pomorskega sektorja v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za naknadno oblikovanje cen teh emisij v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. Ko je bila sprejeta uredba EU o SPP, se je Komisija zavezala, da bo v okviru prihodnjih zakonodajnih predlogov o emisijah v pomorskem prometu preučila, s katerimi naslednjimi koraki bi lahko zagotovili, da bo sektor pravično prispeval k ciljem Unije glede zmanjšanja emisij, zlasti glede možnosti razširitve sistema EU za trgovanje z emisijami na pomorski sektor. V skladu z uredbo EU o SPP morajo družbe od leta 2018 letno spremljati porabo goriva, emisije CO2 ter energijsko učinkovitost svojih ladij na plovbah v pristanišča Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in iz njih, o njih poročati in jih preverjati. Ta obveza se uporablja tudi za emisije CO2 v pristaniščih EGP. Prva poročila o emisijah naj bi se predložila do 30. aprila 2019 , Komisija pa jih je objavila 30. junija 2019.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

Emisij pomorskega prometa in njihovega vpliva na globalno segrevanje in onesnaževanje zraka ne bi smeli zmanjševati tako, da bi škodovali morski biotski raznovrstnosti, pripraviti pa bi morali tudi namenske ukrepe za obnovo morskih in obalnih ekosistemov, ki jih prizadene pomorski promet, na primer zaradi izpustov škodljivih snovi (kot so balastna voda, ogljikovodiki, težke kovine in kemikalije), na morju izgubljenih zabojnikov in trkov s kiti in delfini.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6b)

V pomorskem sektorju lastnik ladje ni vedno tudi oseba ali subjekt, ki ladjo upravlja. Zato bi moral podatke, ki se zahtevajo po uredbi EU o SPP, zbirati subjekt, ki je odgovoren za komercialno upravljanje ladje, na primer upravljavec, časovni zakupnik ali zakupnik ladje brez posadke, in bi mu morali biti ti podatki tudi pripisani.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6c)

Podatke, zbrane v okviru uredbe EU o SPP, bi morali uporabiti za spodbujanje prehoda na brezemisijske ladje, in sicer z uvedbo ladijskega certifikata o energijski učinkovitosti z lestvico ocen, s čimer bi omogočili pregledno primerjavo ladij, zlasti pri prodaji ali najemu, in spodbudili države članice, da bi spodbujale dobro prakso in podpirale najučinkovitejše ladje.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6d)

Evropsko ladijsko oznako bi morala Komisija zasnovati v sodelovanju z ladjarji, drugimi deležniki in neodvisnimi strokovnjaki, zato da bi potrošnike ob nakupu proizvodov seznanili s tem, kako prek pomorskega prometa vplivajo na okolje. Oznaka bi podpirala okoljski in energetski prehod ladijskega sektorja, saj bi dajala zanesljive in pregledne informacije o prostovoljnih pobudah. Potrošnike bi tako spodbujala k nakupu proizvodov, ki jih prevažajo ladjarji, ki so zmanjšali svoj vpliv na okolje, na primer glede emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, obremenitve s hrupom ter ravnanja z odpadki in vodo.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6e)

Direktiva Sveta 92/106/EGS (1a) pomaga zmanjševati emisije iz prometa s spodbujanjem prehoda s cestnega tovornega prometa na prevoz z nižjimi emisijami, na primer na brezemisijske rečne koridorje. Navedeno direktivo je treba revidirati, da bi okrepili prizadevanja za spodbujanje multimodalnega prevoza ter povečali učinkovitost in nabor nizkoemisijskih alternativ. Brezemisijski prevoz po plovnih poteh je poglavitnega pomena za trajnostni prehod s cestnih na vodne poti, zato je treba podpreti naložbe v polnilno infrastrukturo celinskih pristanišč.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6f)

Pristanišča Unije so zaradi svojega geografskega položaja in gospodarskih dejavnosti strateška vozlišča za energetski prehod. Med drugim so glavna vstopna točka za energente (uvoz, skladiščenje ali distribucijo), vse bolj razvijajo tudi obrate za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, nove oblike energetskega upravljanja in strategije krožnega gospodarstva. Glede na cilje evropskega zelenega dogovora mora Unija razogljičenje pomorskega sektorja pospremiti s strateškim pristopom za svoja pristanišča in tako podpreti njihovo pomembno vlogo pri energetskem prehodu. Države članice bi bilo treba spodbujati k pospešenemu razvoju brezemisijskih pristanišč in k vlaganju v polnilno infrastrukturo. To bi prineslo takojšnje zdravstvene koristi za vse državljane, ki živijo ob pristaniščih in na obalnih območjih, ter zmanjšalo negativni vpliv na tamkajšnjo pomorsko in obalno biotsko raznovrstnost, gre namreč za ogromna kopenska območja, nekatera sodijo celo v omrežje Natura 2000.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)	V členu 22 uredbe EU o SPP je navedeno, da bo Komisija v primeru mednarodnega sporazuma o svetovnem sistemu za spremljanje, poročanje in preverjanje pregledala uredbo EU o SPP in po potrebi predlagala spremembe, da se zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom.

(7)

V členu 22 uredbe EU o SPP je navedeno, da bo Komisija v primeru mednarodnega sporazuma o svetovnem sistemu za spremljanje, poročanje in preverjanje ali o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prevoza pregledala uredbo EU o SPP in po potrebi predlagala spremembe, da se zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom. Pomembno je, da Unija ne glede na globalne ukrepe ostane enako ambiciozna in svojo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam izkaže z ohranitvijo oziroma s sprejetjem strožjih ukrepov v Uniji.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (23) decembra 2015, so Unija in njene države članice sprejele cilj zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu. V okviru Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prevozu, kar bi bilo treba spodbujati. IMO je oktobra 2016 sprejela (24) sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (v nadaljnjem besedilu: svetovni sistem zbiranja podatkov IMO). IMO je 13. aprila 2018 sprejela tudi začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij (začetno strategijo IMO), s katero želi čim prej omejiti povečanje teh emisij in jih do leta 2050 zmanjšati za vsaj 50 % v primerjavi z letom 2008 ter si prizadevati za njihovo postopno odpravo. Hkrati so se države članice in pridružene članice IMO, tudi vse države članice Unije, zavezale, da bodo zmanjšale emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, kot povprečje v mednarodnem ladijskem prometu, za najmanj 40 % do leta 2030 in si prizadevale za zmanjšanje za 70 % do leta 2050. Zato je ustrezno glavne elemente začetne strategije IMO vključiti v zakonodajo Unije, obenem pa je treba še naprej konstruktivno sodelovati z državami članicami IMO, da bi dosegli svetovni dogovor o ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Družbe bi morali zavezati, da do leta 2030 vsaj za 40 % linearno zmanjšajo emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, kot povprečje vseh ladij, za katere so odgovorne, v primerjavi s povprečnimi emisijami na kategorijo ladij iste velikosti in vrste, sporočenimi v skladu z uredbo SPP. Izhodišče za ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi bilo treba določiti z uporabo podatkov iz sistema THETIS-SPP in IMO DCS, pri tem pa v celoti upoštevati zmanjšanje emisij, ki so ga zagotovile družbe, ki so prve začele z razogljičevanjem. Komisija bi morala sprejeti delegirane akte za opredelitev podrobnih pravil za določanje izhodišča, letnega faktorja za zmanjšanje za vsako kategorijo ladij, pravil in načinov za izračun in pobiranje kazni za presežne emisije ter kakršnega koli drugega pravila, ki je potrebno za izpolnjevanje te obveznosti in preverjanje skladnosti s to obveznostjo.

Sprememba 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)	Ob upoštevanju sočasnega obstoja navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja je Komisija na podlagi člena 22 uredbe EU o SPP ocenila, kako ju uskladiti, da bi se zmanjšalo upravno breme za ladje, hkrati pa ohranili cilji uredbe EU o SPP.

(9)

Ob upoštevanju sočasnega obstoja navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja je Komisija na podlagi člena 22 uredbe EU o SPP ocenila, kako ju uskladiti, da bi se zmanjšalo upravno breme za ladje, zlasti za tiste v lasti malih in srednjih podjetij, hkrati pa ohranili cilji uredbe EU o SPP.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi delna uskladitev navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena ladijskih družb in hkrati ohranila ključne cilje uredbe EU o SPP. Vendar takšna delna uskladitev ne bi smela spreminjati uredbe EU o SPP, kar zadeva upravljanje , področje uporabe ter zahteve glede preverjanja, preglednosti in poročanja o emisijah CO2, saj bi s tem resno ogrozila cilje navedene uredbe in vplivala na njeno zmožnost prispevanja k prihodnjim odločitvam glede oblikovanja politik ter spodbujanja energijsko učinkovitejših ukrepov in ravnanja v ladijskem prevozu. Zato bi bilo treba kakršne koli spremembe uredbe EU o SPP z namenom usklajevanja s svetovnim sistemom zbiranja podatkov IMO omejiti na opredelitve pojmov, parametre spremljanja ter načrte in predloge za spremljanje.

(10)

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi delna uskladitev navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena ladijskih družb in hkrati ohranila ključne cilje uredbe EU o SPP. Vendar takšna delna uskladitev ne bi smela spreminjati uredbe EU o SPP, kar zadeva upravljanje ter zahteve glede preverjanja, preglednosti in poročanja o emisijah CO2, saj bi s tem resno ogrozila cilje navedene uredbe in vplivala na njeno zmožnost prispevanja k prihodnjim odločitvam glede oblikovanja politik ter spodbujanja energijsko učinkovitejših ukrepov in ravnanja v ladijskem prevozu. Zato bi bilo treba kakršne koli spremembe uredbe EU o SPP z namenom usklajevanja s svetovnim sistemom zbiranja podatkov IMO omejiti na ladje, ki jih ureja uredba EU o SPP, opredelitve pojmov, parametre spremljanja ter načrte in predloge za spremljanje.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Treba bi bilo upoštevati določbe svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO o podatkih, ki jih je treba spremljati in o njih letno poročati, da bi se zagotovilo zbiranje racionaliziranih podatkov za dejavnosti ladij, ki zadevajo oba sistema. V ta namen bi bilo treba obvezno poročati o parametru „nosilnost“ , poročanje o „prepeljanem tovoru“ pa bi moralo ostati prostovoljno . „Čas, preživet na morju“ bi bilo treba nadomestiti z opredelitvijo pojma svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO „ure plovbe“. Poleg tega bi moral izračun „preplute razdalje“ temeljiti na svetovnem sistemu zbiranja podatkov IMO (25), da bi se zmanjšalo upravno breme.

(12)

Treba bi bilo upoštevati določbe svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO o podatkih, ki jih je treba spremljati in o njih letno poročati, da bi se zagotovilo zbiranje racionaliziranih podatkov za dejavnosti ladij, ki zadevajo oba sistema. V ta namen bi bilo treba obvezno poročati o parametru „nosilnost“ in o parametru „prepeljani tovor“ . „Čas, preživet na morju“ bi bilo treba nadomestiti z opredelitvijo pojma svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO „ure plovbe“. Poleg tega bi moral izračun „preplute razdalje“ temeljiti na svetovnem sistemu zbiranja podatkov IMO (25), da bi se zmanjšalo upravno breme.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Vsebina načrtov za spremljanje bi se morala racionalizirati, tako da bi se upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov IMO, razen za tiste dele načrtov, ki so potrebni za zagotavljanje, da se v okviru uredbe EU o SPP spremljanje in poročanje izvajata samo za tiste podatke, ki so povezani z Unijo. Zato bi morale kakršne koli določbe „po posameznih plovbah“ ostati del načrta za spremljanje. Poleg tega bi morala Komisija državam članicam pomagati z deljenjem strokovnega znanja in dobre prakse ter z uvajanjem nove tehnologije, zato da bi zmanjšali upravne ovire in omogočili učinkovito in varno pridobivanje podatkov.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13a)

Ocena učinka, ki jo je Komisija izvedla leta 2013 in ki je priložena predlogu uredbe EU o SPP, je potrdila, da je sistem EU za trgovanje z emisijami v pomorskem prometu učinkovit in da bi lahko s tovrstnim sistemom ali namensko zastavljenim izravnalnim skladom dosegli potrebno zmanjšanje emisij v tem sektorju. Da bi pomorski promet vključili v prizadevanja Unije za zmanjšanje emisij, bi morali Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1aspremeniti, da bi zajemala tudi emisije v pomorskem prometu. Komisija bi morala sprejeti delegirane akte, da bi določila skupno količino pravic za pomorski promet v skladu z drugimi sektorji in metodo dodeljevanja vseh pravic za pomorski promet z dražbo. Komisija bi morala pri pripravi navedenih delegiranih aktov posodobiti oceno učinka iz leta 2013, zlasti ob upoštevanju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in cilja „podnebne nevtralnosti“, kot je opredeljen v Uredbi (EU)…/… [evropska podnebna pravila], in gospodarskega učinka, tudi v smislu možnih tveganj nenamernih modalnih premikov in selitve virov emisij CO2. Rezultate te ocene bi morala objaviti. Pomembno je, da EU in njene države članice na mednarodni ravni podprejo ukrepe za zmanjšanje vpliva pomorskega prometa na podnebje. Komisija bi morala spremljati napredek v zvezi s sprejetjem tržnega ukrepa v okviru IMO in v primeru sprejetja takšnega ukrepa na svetovni ravni razmisliti, kako uskladiti ukrepe Unije in globalne ukrepe, tako da bi ohranili okoljsko celovitost in učinkovitost podnebnega ukrepanja Unije.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13b)

Uspešen prehod na brezemisijski ladijski promet zahteva celostni pristop in ustrezno ugodno okolje za spodbujanje inovacij na ladjah in v pristaniščih. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, tehnološke in operativne ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ladij ter uporabo trajnostnih alternativnih goriv, kot sta vodik in amonijak, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, in brezemisijskih pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih. S prihodki, ustvarjenimi s prodajo pomorskih pravic na dražbi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, bi morali ustanoviti sklad za oceane, da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe za pomoč pri razogljičenju pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratkih razdaljah in pristanišči. Komisija bi morala pripraviti tudi ukrepe za ureditev dostopa najbolj onesnažujočih ladij v pristanišča Unije in zahtevati, da se ladje na fosilna goriva med privezom oskrbujejo z električno energijo z obale ali alternativnimi brezemisijskimi viri. Komisija bi morala tudi oceniti možnost, da bi od pristanišč zahtevali, naj takse za podaljšani postanek v pristaniščih temeljijo na emisijah.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13c)

Za uspešen prehod na brezemisijske in okolju prijazne ladje je potreben celovit pristop, s katerim bi spodbujali inovativne ukrepe za okolju prijaznejše ladje (npr. v zvezi s projektiranjem ladijskega trupa, novimi motorji in trajnostnimi alternativnimi gorivi ter pogonom na veter) ter operativne srednjeročne ukrepe za zmanjšanje porabe goriva in s tem emisij, denimo zmanjšanje hitrosti ali boljše načrtovanje poti. Zmanjšanje hitrosti (počasna vožnja) je bilo zaradi velikega povečanja cen goriva v velikem obsegu testirano med letoma 2006 in 2012: z 10-odstotnim zmanjšanjem hitrosti se je poraba zmanjšala za približno 19 % (1a) , ustrezno temu pa so se zmanjšale tudi emisije. Tržni ukrepi, kot je sistem EU trgovanja z emisijami, bodo spodbudili zmanjšanje emisij ter naložbe v raziskave in inovacije, s tem pa se bo izboljšala tudi energijska učinkovitost ladij ter uporaba trajnostnih alternativnih goriv in pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih in celinskih pristaniščih.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14a)

Da bi ohranili visoko kakovost podatkov, sporočenih v register sistema THETIS-SPP, bi bilo treba Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) dati potrebna pooblastila in vire za preverjanje poročil o emisijah, ki so jih kot ustrezne ocenili preveritelji.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14b)

Komisija bi morala pregledati delovanje Uredbe (EU) 2015/757 ter pri tem upoštevati izkušnje, pridobljene pri izvajanju te uredbe in svetovnega sistema IMO za zbiranje podatkov o gorivu, ter druge pomembne spremembe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v pomorskem prevozu.

Sprememba 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14c)

Pomorski prevoz je tudi vir onesnaževal zraka, kot so žveplov oksid (SOx), dušikov oksid (NOx), delci, ozonu škodljive snovi ali hlapne organske spojine1a. Onesnaževala zraka negativno vplivajo na okolje in na zdravje državljanov, predvsem tistih, ki živijo ali delajo na obalnih ali pristaniških območjih. Komisija bi morala pregledati ustrezno zakonodajo do junija 2021 in pripraviti konkretne predloge za rešitev težave emisij onesnaževal zraka iz pomorskega prometa. Komisija bi si morala prizadevati tudi za razširitev območij nadzora nad emisijami žvepla (SECA) in območij nadzora nad emisijami NOx (NECA) v vseh evropskih morjih, tudi v Sredozemskem morju, in dodatno obravnavati problem odvajanja odpadnih vod iz pralnikov plinov in odvajanja drugih snovi, kot so balastna voda, ogljikovodiki, težke kovine in kemikalije, v odprte vode ter problem vpliva teh snovi na morsko biotsko raznovrstnost.

Sprememba 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Cilj Uredbe (EU) 2015/757 je spremljati emisije CO2 ladij, ki opravljajo postanke v pristaniščih EGP, poročati o njih in jih preverjati, kar je prvi korak v okviru večfaznega pristopa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije. Svetovni sistem zbiranja podatkov IMO bi bilo treba upoštevati in ta uredba zagotavlja, da bodo podatki, zbrani na podlagi enotnih zahtev, še naprej primerljivi in zanesljivi. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(15)

Cilj Uredbe (EU) 2015/757 je spremljati emisije toplogrednih plinov z ladij, ki opravljajo postanke v pristaniščih EGP, poročati o njih in jih preverjati, da bi se zmanjšala njihova povprečna intenzivnost ogljika na opravljeno prevozno dejavnost, med drugim z bistvenim zmanjšanjem emisij med privezom, in da bi tem emisijam določili ceno in tako zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja . Tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije. Svetovni sistem zbiranja podatkov IMO bi bilo treba upoštevati in ta uredba zagotavlja, da bodo podatki, zbrani na podlagi enotnih zahtev, še naprej primerljivi in zanesljivi. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Sprememba 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15a)

Prehod na podnebno nevtralen ladijski promet še ni uresničen, doslej sprejeti regulativni ukrepi v zvezi s tem pa niso bili ustrezni. Pristanišča imajo lahko pomembno vlogo pri razogljičenju pomorskega prometa. Upravljavci ladij bi morali v pristaniščih Unije, denimo s priključitvijo na električno energijo z obale, zagotoviti, da njihove zasidrane ladje ne oddajajo emisij toplogrednih plinov ali emisij onesnaževal v zraku. To bi bilo še posebej pomembno pri privezih v bližini mestnih območij, da bi zmanjšali posledice onesnaževanja zraka za zdravje ljudi. Glede na to, da ladje povzročajo različne količine emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, bi bilo treba to v prvi vrsti zahtevati od ladij, ki najbolj onesnažujejo okolje, vključno z velikimi potniškimi ladjami.

Sprememba 30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15b)

Upravljavci ladij bi morali zagotoviti, da plovila upravljajo na najbolj energijsko učinkovit način in da emisije ostanejo na najnižji možni ravni. Ladjedelnice bi morale zagotoviti, da ima pri gradnji novih ladij prednost zmanjševanje emisij.

Sprememba 31

Predlog uredbe

Člen 1 – naslov (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Spremembe Uredbe (EU) 2015/757

Sprememba 32

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek - 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Uredba (EU) 2015/757 se spremeni:

Sprememba 33

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek - 1 a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Uvodna izjava 23

Veljavno besedilo

Sprememba

(-1a) uvodna izjava 23 se nadomesti z naslednjim:

(23)

Drugi toplogredni plini , povzročitelji sprememb podnebnega ravnovesja ali onesnaževala zraka na tej stopnji ne bi smeli biti zajeti s sistemom SPP Unije , sicer bi bilo treba namestiti merilno opremo , ki ni dovolj zanesljiva ali komercialno razpoložljiva, kar bi lahko oviralo izvajanje sistema SPP Unije .

„(23)

Sistem Unije za spremljanje , poročanje in preverjanje bi bilo treba razširiti, da bo zajemal tudi druge toplogredne pline , povzročitelje sprememb podnebnega ravnovesja in onesnaževala zraka , če obstaja dovolj zanesljiva ali komercialno razpoložljiva merilna oprema , da bi bolje zaščitili podnebje, okolje in zdravje ljudi .“

Sprememba 34

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek - 1 b (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 1

Veljavno besedilo	Sprememba
	(-1b) člen 1 se nadomesti z naslednjim:
Člen 1	Člen 1
Predmet urejanja	Predmet urejanja
Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) in drugih relevantnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in zadevnih informacijah ter njihovo preverjanje zaradi spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij CO 2 iz pomorskega prevoza .	Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih relevantnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem zasidrane ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in zadevnih informacijah ter njihovo preverjanje . Da bi prispevali k doseganju cilja podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva Unije, kot je opredeljen v Uredbi (EU) …/… [evropska podnebna pravila] ter obenem upoštevali začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, ki jo je IMO sprejela 13. aprila 2018, ta uredba določa, da morajo družbe v skladu s členom 12a zmanjšati svoje povprečne letne emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost .“

Sprememba 35

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek - 1 c (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 2 – odstavek 1

Veljavno besedilo	Sprememba
	(-1c) v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1. Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 5 000 ali več v zvezi z emisijami CO2 , ki jih spustijo med njihovimi plovbami iz njihovega zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v njihovo naslednje pristanišče postanka, kot tudi v samih pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.	„1. Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 5 000 ali več v zvezi z emisijami toplogrednih plinov , ki jih spustijo med njihovimi plovbami iz njihovega zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v njihovo naslednje pristanišče postanka, kot tudi v samih pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.“

Sprememba 36

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 3 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-a)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

‚emisije toplogrednih plinov‘ pomeni izpust toplogrednih plinov iz ladij, kot je navedena v Prilogi II k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ;

Sprememba 37

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka -a a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Veljavno besedilo

Sprememba

(-aa)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(b)

„pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike; posledično so izvzeti postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke, postankom v suhem doku ali popravilom ladje in/ali njene opreme, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč ter postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja;

„(b)

‚pristanišče postanka‘ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori velik del tovora ali da vkrca ali izkrca potnike; posledično so izvzeti postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke, postankom v suhem doku ali popravilom ladje in/ali njene opreme, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč ter postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja;“

Sprememba 38

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

Uredba (EU) 2015/757

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

„družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in privolila, da prevzame vse dolžnosti in odgovornosti , ki jih nalaga Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št . 336/2006; “;

„(d)	‚družba‘ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec , časovni zakupnik ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za komercialno upravljanje ladje in je odgovoren za plačilo goriva , ki ga porabi ladja .“

Sprememba 39

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 3 – odstavek 1 – točka i

Veljavno besedilo

Sprememba

(aa)	točka (i) se nadomesti z naslednjim:

(i)	„druge pomembne informacije“ pomenijo informacije v zvezi z emisijami CO2 iz porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo in energetsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij;

„(i)	‚druge pomembne informacije‘ pomenijo informacije v zvezi z emisijami CO2 iz porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo , dobavo energije s kopnega na ladjo, medtem ko je plovilo zasidrano, in energijsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij;“

Sprememba 40

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 4 – odstavek 1

Veljavno besedilo	Sprememba
	(1a) v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1. Družbe v skladu s členi 8 do 12 za vsako od svojih ladij med poročevalnim obdobjem spremljajo ustrezne parametre in poročajo o njih. To spremljanje in poročanje izvajajo v vseh pristaniščih pod jurisdikcijo države članice in za vse plovbe v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali iz njega.	„1. Družbe v skladu s členi 8 do 12 za vsako ladjo pod njihovim komercialnim operativnim nadzorom med poročevalnim obdobjem spremljajo ustrezne parametre in poročajo o njih. To spremljanje in poročanje izvajajo v vseh pristaniščih pod jurisdikcijo države članice in za vse plovbe v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali iz njega.“

Sprememba 41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 b (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(1b) v členu 5 se doda naslednji odstavek:
	„2a. Komisija do 31. decembra 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo metod za ugotavljanje emisij metana (CH4). Poleg sprejetja delegiranih aktov iz prvega pododstavka Komisija do 31. decembra 2021 oceni vpliv toplogrednih plinov, ki niso CO2 in CH4, z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem zasidrane ali odplujejo iz njega, na svetovno podnebje in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog za obravnavo teh emisij.“

Sprememba 72

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a – točka i a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 6 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ia)

vstavi se naslednja točka:

„(ca)

faktorji emisije za alternativna goriva, tudi za utekočinjeni zemeljski plin, biogoriva in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki vsebujejo ogljik, so izraženi v ekvivalentu CO2 in vključujejo vse toplogredne pline ter temeljijo na analizi življenjskega kroga. Te faktorje emisije določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2);“

Sprememba 42

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 – točka a

Uredba (EU) 2015/757

Člen 9 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	prepeljani tovor (prostovoljno);

črtano

Sprememba 43

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Veljavno besedilo

Sprememba

(3a) v členu 9(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a)	se vse plovbe ladje v poročevalnem obdobju začnejo ali končajo v pristanišču pod jurisdikcijo države članice in

„(a)	se vsaj 90 % plovbe ladje v poročevalnem obdobju začnejo ali končajo v pristanišču pod jurisdikcijo države članice in“

Sprememba 44

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4 – točka a a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 10 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(aa)

doda se naslednja točka:

„(ja)

prepeljani tovor.“

Sprememba 45

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka a

Uredba (EU) 2015/757

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. V primeru zamenjave družbe prejšnja družba čim prej po dokončanju postopka zamenjave in največ tri mesece po njem Komisiji in organom zadevne države zastave predloži poročilo, ki zajema iste elemente kot poročilo o emisijah, vendar samo za obdobje, ko je bila sama odgovorna za izvajanje dejavnosti.“;

„2. V primeru zamenjave družbe prejšnja družba na dan dokončanja postopka zamenjave oziroma čim prej in največ en mesec po njem Komisiji in organom zadevne države zastave predloži poročilo, ki zajema iste elemente kot poročilo o emisijah, vendar samo za obdobje, ko je bila sama odgovorna za izvajanje dejavnosti. Nova družba zagotovi, da vsaka ladja v njeni pristojnosti v preostalem poročevalnem obdobju po zamenjavi izpolnjuje zahteve iz te uredbe. “

Sprememba 46

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka b a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 11 – odstavek 3 – točka xi a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)

v točki (a) odstavka 3 se doda naslednja točka:

„(xia)

prepeljani tovor;“

Sprememba 47

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 – točka b b (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 11 – odstavek 3 – točka xi b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(bb)

v točki (a) odstavka 3 se doda naslednja točka:

„(xib)

velikost ladje;“

Sprememba 48

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Poglavje II a (novo) – člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a) vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIa

ZMANJŠANJE EMISIJ

Člen 12a

Zmanjšanje emisij

1. Družbe linearno znižujejo letne emisije CO2 na prevozno delo za vsaj 40 % do leta 2030 kot povprečje za vse ladje, za katere so odgovorne, v primerjavi s povprečnimi emisijami na kategorijo ladij enake velikosti in vrste, sporočenimi v skladu z uredbo SPP.

2. Če družba v danem letu ne doseže letnega zmanjšanja iz odstavka 1, Komisija naloži denarno kazen, ki je učinkovita, sorazmerna, odvračilna in združljiva s tržnim sistemom za trgovanje z emisijami, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami. Če družba plača kazen za presežne emisije, to ne pomeni, da je oproščena obveznosti, ki jo ima v skladu z odstavkom 1 za obdobje do leta 2030. Za družbe, ki prekoračijo mejne vrednosti emisij iz tega člena, se uporabljajo določbe iz člena 20(3) in 20(4).

3. Komisija do … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo kategorij ladij iz odstavka 1, z določitvijo izhodišča in letnega faktorja za zmanjšanje za vsako kategorijo ladij z uporabo podatkov iz sistema THETIS-SPP, vključno z obveznim parametrom ‚prepeljani tovor‘, in IMO DCS, pri čemer upošteva zmanjšanje emisij, ki so ga zagotovile družbe, ki so prve začele z razogljičevanjem, da bi dosegli cilj iz odstavka 1, z določitvijo pravil in načinov za izračun in pobiranje kazni za presežne emisije iz odstavka 2 ter kakršnega koli drugega pravila, ki je potrebno za skladnost in preverjanje skladnosti z zahtevami iz tega člena.

4. Komisija v 12 mesecih po tem, ko IMO sprejme ukrepe za izvajanje začetne strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, ki jo je sprejela 13. aprila 2018, in preden se ti ukrepi začnejo izvajati, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči ambicije in splošno okoljsko celovitost ukrepov IMO, vključno z njihovo splošno ambicioznostjo glede na cilje iz Pariškega sporazuma, cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in cilj podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU)…/… [evropska podnebna pravila].

5. Komisija poročilu iz odstavka 4 lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo te uredbe, in sicer na način, ki je skladen s ciljem ohranjanja okoljske celovitosti in učinkovitosti podnebnih ukrepov Unije, predvsem s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU)…/… [evropska podnebna pravila].“

Sprememba 49

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 b (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(5b) vstavi se naslednji člen: „Člen 12b Emisije z ladij med privezom Družbe zagotovijo, da do leta 2030 nobena ladja v njihovi pristojnosti med privezom ne oddaja emisij toplogrednih plinov.“

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 c (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 1

Veljavno besedilo	Sprememba
	(5c) v členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1. Komisija vsako leto do 30. junija objavi informacije o emisijah CO2 , sporočenih v skladu s členom 11, in informacije iz odstavka 2 tega člena.	„1. Komisija vsako leto do 30. junija objavi informacije, sporočene v skladu s členom 11, in informacije iz odstavka 2 tega člena.“

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5 d (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka a

Veljavno besedilo

Sprememba

(5d) v členu 21 se točka (a) odstavka 2 nadomesti z naslednjim:

(a)	identiteto ladje (ime, identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);

„(a)	identiteto ladje (ime , družbo , identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);“

Sprememba 74

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 a (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka d

Veljavno besedilo

Sprememba

(6a) v členu 21(2) se točka (d) spremeni:

(d)	skupno letno porabo goriva za plovbe;

„ (d)

skupno letno porabo goriva , po vrsti goriva, za plovbe;“

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 b (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka k a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6b) v členu 21 se v odstavku 2 doda naslednja točka:

„(ka)

velikost ladje;“

Sprememba 76

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 c (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka k b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6c) v členu 21(2) se doda naslednja točka:

„(kb)

skupna razdalja;“

Sprememba 77

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 d (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka k c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6d) v členu 21(2) se doda naslednja točka:

„(kc)

nosilnost;“

Sprememba 78

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 e (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka k d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6e) v členu 21(2) se doda naslednja točka:

„(kd)

prevozna dejavnost;“

Sprememba 79

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 f (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka k e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6f) v členu 21(2) se doda naslednja točka:

„(ke)

ime lastnika ladje;“

Sprememba 80

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 g (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 2 – točka k f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6 g) v členu 21(2) se doda naslednja točka:

„(kf)

prepeljani tovor.“

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 h (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(6h) v členu 21 se doda naslednji odstavek: „6a. Evropska agencija za pomorsko varnost v skladu s svojim delovnim programom za obdobje 2020–2022 izvede dodatna statistična preverjanja posredovanih podatkov iz člena 11(1), da bi zagotovila njihovo pravilnost.“

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 i (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6i) vstavi se naslednji člen:

„Člen 21a

Označevanje okoljske učinkovitosti ladij

1. Komisija vzpostavi celostni sistem Unije za označevanje okoljske učinkovitosti ladij, ki se uporablja za ladje, ki jih zajema ta uredba, da bi tako spodbudili zmanjšanje emisij in povečali preglednost informacij.

2. Komisija do 1. julija 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z določitvijo natančnejših določb o delovanju sistema Unije za označevanje okoljske učinkovitosti ladij ter tehničnih standardov, na katerih temelji.“

Sprememba 55

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 j (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	(6j) v členu 22 se črta odstavek 3;

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 k (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6k) vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Pregled

1. Komisija do 31. decembra 2022 pregleda delovanje te uredbe, pri čemer upošteva izkušnje, pridobljene pri njenem izvajanju, in druge pomembne spremembe, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prevoza in izpolnjevanju zavez Unije iz Pariškega sporazuma. Komisija v okviru pregleda predlaga dodatne zahteve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki niso emisije CO2, ter za zmanjšanje onesnaževal zraka in odvajanje odpadne vode, tudi iz pralnikov plinov, v odprte vode z ladij. V pregledu se obravnava tudi razširitev področja uporabe te uredbe na ladje z bruto tonažo med 400 in 5 000 ton. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

2. Komisija v okviru naslednjega pregleda Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*2) in Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) pripravi tudi predlog za določitev zavezujočih ciljev za države članice, da se v pomorskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih plovnih poteh zagotovi zadostna oskrba z električno energijo z obale.

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 l (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 23 – odstavek 2

Veljavno besedilo	Sprememba
	(6l) v členu 23 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. julija 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.	„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(2), 5(2a), 12a(3), 15(5) in 16(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. julija 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 m (novo)

Uredba (EU) 2015/757

Člen 23 – odstavek 3

Veljavno besedilo	Sprememba
	(6m) v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3. Prenos pooblastila iz člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	„3. Prenos pooblastila iz členov 5(2), 5(2a), 12a(3), 15(5) in 16(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 6 n

Uredba (EU) 2015/757

Člen 23 – odstavek 5

Veljavno besedilo	Sprememba
	(6n) v členu 23 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	„5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 5(2), 5(2a), 12a(3), 15(5) in 16(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Direktiva 2003/87/ES

Poglavje II a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 1a

Spremembe Direktive 2003/87/ES

Direktiva 2003/87/ES se spremeni:

(1)

vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIa

POMORSKI PROMET

Člen 3ga

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se od 1. januarja 2022 uporabljajo za izdajo in dodelitev pravic v zvezi z emisijami toplogrednih plinov z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem zasidrane ali odplujejo iz njega in so zajete v področje uporabe Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (*4) . Če se spremeni družba v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2015/757, se od nove družbe zahteva le, da pridobi pravice v zvezi z emisijami toplogrednih plinov za obdobje, v katerem so bile dejavnosti ladje v njeni pristojnosti.

Člen 3gb

Skupna količina in metoda dodelitve pravic za pomorski promet

1. Komisija do 31. decembra 2020 posodobi oceno učinka iz leta 2013, ki je bila priložena predlogu Komisije o Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*5) , ter sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive, tako da določi skupno količino pravic za pomorski prevoz v skladu z drugimi sektorji in metodo dodeljevanja vseh pravic za pomorski prevoz z dražbo ter predpiše posebne določbe v zvezi z državo članico upravljavko. Podlaga za delegirane akte so najboljši razpoložljivi podatki ter ocena učinka za različne možnosti, tudi učinka na emisije in ekonomskih učinkov.

2. Člena 12 in 16 se za pravice za pomorski prevoz uporabljata na enak način kot za pravice, povezane z drugimi dejavnostmi.

3. Najmanj 50 % prihodkov, ustvarjenih s prodajo pravic iz odstavka 1 tega člena na dražbi, se uporabi prek sklada, ustanovljenega v skladu s členom 3gc.

4. Prihodki, ustvarjeni s prodajo pravic na dražbi, ki se ne uporabljajo prek sklada iz člena 3gc in se dodelijo državam članicam, se uporabijo na način, ki je skladen s cilji te direktive, zlasti za boj proti podnebnim spremembam v Uniji in tretjih državah, za zaščito in obnovo morskih ekosistemov, na katere vpliva globalno segrevanje, ter za podporo pravičnemu prehodu v državah članicah, podporo pri prerazporejanju, preusposabljanju in izpopolnjevanju delavcev, izobraževanju, pobudam za iskanje zaposlitve in zagonskih podjetjih, v dialogu s socialnimi partnerji. Vse informacije o uporabi teh prihodkov so na voljo javnosti.

5. Komisija spremlja izvajanje tega poglavja in možne trende v zvezi z družbami, ki se skušajo izogniti izpolnjevanju obveznosti iz te direktive. Komisija po potrebi predlaga ukrepe, da se izogibanje prepreči.

Člen 3gc

Sklad za oceane

1. Za obdobje od leta 2022 do 2030 bo vzpostavljen Sklad za oceane (v nadaljevanju: sklad), da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe v inovativne tehnologije in infrastrukturo za razogljičenje pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratkih razdaljah in pristanišči, ter uvedli trajnostna alternativna goriva, kot sta vodik in amonijak, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, in brezemisijske pogonske tehnologije, tudi vetrne. 20 % prihodkov iz sklada se uporabi za prispevanje k zaščiti in obnovi morskih ekosistemov, ki jih je prizadelo globalno segrevanje, kot so zaščitena morska območja, in boljšemu upravljanju z njimi ter spodbujanju medsektorskega trajnostnega modrega gospodarstva, kot je obnovljiva oceanska energija. Vse naložbe, ki jih podpira sklad, se objavijo in so skladne s cilji te direktive.

2. Z odstopanjem od člena 12 te direktive lahko družbe za pomorski prevoz v sklad vplačajo letno članarino v skladu s svojimi skupnimi emisijami, ki jih sporočijo za predhodno koledarsko leto v skladu z Uredbo (EU) 2015/757, s čimer bi zmanjšali upravno breme za pomorske družbe, tudi male in srednje družbe in družbe, ki niso pogosto dejavne na področju uporabe te direktive. Sklad izvaja kolektivno predajo pravic v imenu družb za pomorski prevoz, ki so članice sklada. Sklad vsako leto do 28. februarja določi članarino za tono emisij, ki je najmanj enaka najvišji zabeleženi ceni poravnave za pravice na primarnih ali sekundarnih trgih v predhodnem letu.

3. Sklad pridobi pravice, enake skupni količini prispevkov iz odstavka 2 tega člena v predhodnem koledarskem letu in jih preda v registru, vzpostavljenem v skladu s členom 19 te direktive do 30. aprila vsakega leta za poznejšo ukinitev. Vse informacije o prispevkih so na voljo javnosti.

4. Sklad centralno upravlja organ Unije, čigar upravljavska struktura je podobna upravljanju sklada iz člena 10a(8) te direktive. Struktura upravljanja in odločanja je pregledna in vključujoča, predvsem pri določanju prednostnih področij, meril in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev. Ustrezni deležniki imajo primerno posvetovalno vlogo. Vse informacije o naložbah in druge ustrezne informacije o delovanju sklada so na voljo javnosti.

5. Komisija s tretjimi državami išče načine, kako bi lahko tudi one postale koristnice sklada.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive v zvezi z izvajanjem tega člena.

Člen 3gd

Poročanje Komisije o izvajanju ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v Mednarodni pomorski organizaciji in pregled izvajanja

1. Komisija v 12 mesecih po tem, ko IMO sprejme globalne tržne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, in preden se ti ukrepi začnejo izvajati, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči ambicije in splošno okoljsko celovitost teh ukrepov, vključno z njihovo splošno ambicioznostjo glede na cilje iz Pariškega sporazuma in cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU)…/… [evropska podnebna pravila]. V tem poročilu zlasti upošteva stopnjo sodelovanja pri teh globalnih ukrepih, njihovo izvršljivost, preglednost, kazni za kršitve, postopke za udeležbo javnosti, uporabo izravnalnih dobropisov, spremljanj, poročanje in preverjanje emisij, registre, odgovornost ter pravila o uporabi biogoriv.

2. Komisija poročilu iz odstavka 1 po potrebi priloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo te direktive, in sicer na način, ki je skladen s ciljem ohranjanja okoljske celovitosti in učinkovitosti podnebnih ukrepov Unije, predvsem s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU)…/… [evropska podnebna pravila].

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0144/2020).

(1a) Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

(15) https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/transport-emissions-of-greenhouse-gases/transport-emissions-of-greenhouse-gases-12.

(15a) https://gmn.imo.org/wp-content/uploads/2017/05/GHG3-Executive-Summary-and-Report_web.pdf.

(16) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(17) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(1a) https://www.consilium.europa.eu/media/41768/12-euco-final-conclusions-en.pdf

(1a) https://ec.europa.eu/info/files/commission-proposal-regulation-european-climate-law_en

(20) Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).

(21) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2072 z dne 22. septembra 2016 o dejavnostih preverjanja in akreditaciji preveriteljev na podlagi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 320, 26.11.2016, str. 5); Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2071 z dne 22. septembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta glede metod za spremljanje emisij ogljikovega dioksida ter pravil za spremljanje drugih pomembnih informacij (UL L 320, 26.11.2016, str. 1).

(22) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1927 z dne 4. novembra 2016 o predlogah načrtov za spremljanje, poročil o emisijah in listin o skladnosti v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 299, 5.11.2016, str. 1); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1928 z dne 4. novembra 2016 o določitvi prepeljanega tovora za kategorije ladij, ki niso potniške ladje, ladje ro-ro ali kontejnerske ladje, na podlagi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 299, 5.11.2016, str. 22).

(1a) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).

(23) Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

(24) Resolucija IMO MEPC.278(70) o spremembi Priloge VI h konvenciji MARPOL.

(23) Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).

(24) Resolucija IMO MEPC.278(70) o spremembi Priloge VI h konvenciji MARPOL.

(25) Resolucija IMO MEPC.282(70).

(1a) „The impact of international shipping on European air quality and climate forcing“ (Vpliv mednarodnega pomorskega prometa na evropsko kakovost zraka in nasilno spreminjanje podnebja), Evropska agencija za okolje, tehnično poročilo št. 4/2013.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/256

P9_TA(2020)0220

Osnutek sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (10025/2020 – C9-0215/2020 – 2018/0135(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2021/C 385/30)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (10025/2020),

—	ob upoštevanju člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0215/2020),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (1) in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih (3),

—	ob upoštevanju svojega vmesnega poročila z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov (5),

—	ob upoštevanju izjav Komisije in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje (6),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo“ (COM(2020)0442),

—	ob upoštevanju končnega poročila in priporočil skupine na visoki ravni za vire lastnih sredstev, ki so bila objavljena decembra 2016 ter predstavljena Evropskemu parlamentu in Svetu januarja 2017,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020 (7),

—	ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0146/2020),

odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti svoj osnutek;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(1a)

Ta sklep zagotavlja pravno podlago za to, da si Komisija na kapitalskih trgih izposodi sredstva za financiranje odhodkov v okviru svežnja ukrepov za okrevanje Next Generation EU. Stroške, povezane z vračanjem glavnice in obresti, je treba ponovno financirati iz proračuna Unije po vnaprej določenem časovnem okviru, ki je odvisen od zapadlosti izdanih obveznic in strategije za odplačilo dolgov. Ti stroški ne bi smeli povzročiti neupravičenega zmanjšanja odhodkov za programe ali naložbene instrumente v večletnem finančnem okviru ter ne bi smeli voditi v skokovito povečanje nacionalnih prispevkov. Zato, pa tudi za povečanje verodostojnosti in vzdržnosti načrta odplačevanja Next Generation EU, bi bilo treba takšne stroške v celoti kriti iz prihodkov iz resničnih novih virov lastnih sredstev. S tem povezane odobritve za odhodke bi bilo treba šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, kar se določi v novi uredbi o večletnem finančnem okviru.

Sprememba 2

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 1 b (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(1b)

Vsi zneski iz teh novih virov lastnih sredstev, ki presegajo raven, potrebno za kritje obveznosti vračanja v danem letu, bi morali ostati v proračunu Unije kot splošni prihodki. Po izteku načrta odplačevanja bi morala ta lastna sredstva kot splošni prihodek še naprej financirati proračun Unije. Uvedba košarice novih virov lastnih sredstev bi morala zagotoviti ustrezno raven financiranja porabe Unije v večletnem finančnem okviru, hkrati pa ublažiti prevlado nacionalnih prispevkov na podlagi BND pri financiranju letnega proračuna Unije in s tem omejiti oblikovanje proračuna Unije na podlagi pristopa „igre z ničelno vsoto“, ki ga zaznamujejo prakse „pravičnega donosa“. To bi potem lahko spodbudilo boljšo osredotočenost odhodkov na ravni Unije v prednostna področja in skupne javne dobrine z večjo učinkovitostjo v primerjavi z nacionalno porabo.

Sprememba 3

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 1 c (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(1c)

Nove kategorije virov lastnih sredstev bi bilo treba uvesti z letom 2021, da bi bili prihodki iz njih na voljo, ko nastanejo obveznosti obresti in odplačevanja. Novi viri lastnih sredstev bi morali biti usklajeni s cilji politik Unije ter podpirati evropski zeleni dogovor in delovanje enotnega trga, pa tudi prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb in okrepitev boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Evropski parlament je v svojem vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru in virih lastnih sredstev iz novembra 2018 že podprl morebitno košarico novih virov lastnih sredstev in drugih prihodkov s takšnimi značilnostmi; to košarico bi bilo mogoče razširiti, da bi vključevala dodatne možnosti.

Sprememba 4

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 5

Osnutek Sveta

Sprememba

(5)

Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Evropski svet je zato na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da je primerno, da se izračunavanje tega vira lastnih sredstev poenostavi .

(5)

Vir lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost je uveljavljen vir prihodkov za proračun Unije in bi moral še naprej odražati povezavo med potrošniki na enotnem trgu in javnimi financami Unije. Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice pa so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Zato je izračunavanje tega vira lastnih sredstev primerno poenostaviti .

Sprememba 5

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 6

Osnutek Sveta

Sprememba

(6)

Da bi bili instrumenti Unije za financiranje bolj usklajeni s prioritetami njenih politik, da bi se vloga proračuna Unije bolje odražala pri delovanju enotnega trga, da bi bolje podpirali cilje politik Unije in zmanjšali prispevke držav članic iz naslova bruto nacionalnega dohodka ( BND) v letni proračun Unije, je Evropski svet na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da si bo Unija v prihodnjih letih prizadevala reformirati sistem virov lastnih sredstev in da bo uvedla nove vire lastnih sredstev .

(6)

Vsaj za financiranje stroškov odplačevanja glavnice in obresti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje, za boljšo uskladitev instrumentov Unije za financiranje s prioritetami njenih politik, za večje odražanje vloge proračuna Unije pri delovanju enotnega trga, za večjo podporo ciljem politik Unije , kot sta evropski zeleni dogovor in digitalna preobrazba, ob hkratnem omejevanju prevladujočega položaja prispevkov držav članic iz naslova BND v letnem proračunu Unije, je treba uvesti nove kategorije virov lastnih sredstev iz naslova skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, nacionalnih prihodkov, ki izhajajo iz sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, in iz naslova nacionalnega prispevka, izračunanega na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže, s čimer se spodbudi krožno gospodarstvo . Poleg tega bi bilo treba v ta namen takoj, ko bodo vzpostavljeni temeljni pravni pogoji, uvesti nove vire lastnih sredstev na osnovi mehanizma za ogljično prilagajanje na mejah, ki je povsem skladen s pravili STO, davka na digitalne storitve in davka na finančne transakcije, ki se bo po možnosti izvajal v skladu s shemo, o kateri bodo dogovor dosegle vse države članice. Komisija bi morala čim prej pripraviti potrebne zakonodajne predloge za te nove vire lastnih sredstev in morebitne druge nove vire lastnih sredstev, ki bodo podpirali evropski zeleni dogovor in delovanje enotnega trga ter prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Morebitne nove vire lastnih sredstev, ki jih je Komisija že sporočila, kot je dajatev za enotni trg, bi bilo treba dodatno oceniti, preden bodo predstavljeni Evropskemu parlamentu in Svetu.

Sprememba 6

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 7

Osnutek Sveta

Sprememba

(7)

Najprej bi bilo treba uvesti novo kategorijo virov lastnih sredstev, ki bi temeljila na nacionalnem prispevku, izračunanem na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže. V skladu z evropsko strategijo za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo. Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Da bi preprečili pretirano regresiven vpliv na nacionalne prispevke, bi bilo treba pri prispevkih držav članic, katerih BND na prebivalca je bil leta 2017 nižji od povprečja EU, uporabiti mehanizem prilagajanja v obliki letnega pavšalnega znižanja. To znižanje bi moralo ustrezati 3,8 kg, pomnoženim s številom prebivalstva zadevne države članice v letu 2017.

(7)

V skladu s strategijo Unije za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo in doseže cilje recikliranja odpadne embalaže . Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Komisija bi morala določiti enostavno metodo izračunavanja ter učinkovite mehanizme registracije in nadzora. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Glede na to, da naj bi šlo pri tem prispevku za lastna sredstva, ki temeljijo na načelu „onesnaževalec plača“, se zanj ne bi smel uporabljati noben korekcijski mehanizem.

Sprememba 7

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(7a)

Unija za prednostno nalogo šteje doseganje cilja zmanjšanja svojih emisij za vsaj 40 % med letoma 1990 in 2030 v skladu s svojimi zavezami iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami je eden od glavnih instrumentov, ki so bili vzpostavljeni za doseganje tega cilja, in ustvarja prihodke s prodajo pravic na dražbah. Ob upoštevanju harmonizirane narave sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami ter sredstev, ki jih Unija zagotavlja za spodbujanje prizadevanj v državah članicah za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je primerno v tem okviru uvesti nov vir lastnih sredstev za proračun Unije. Ta vir lastnih sredstev bi moral temeljiti na pravicah, ki jih bodo države članice prodajale na dražbah, vključno s prehodno brezplačno dodeljenimi pravicami sektorju električne energije. Da bi se upoštevale posebne določbe za nekatere države članice iz Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1a) , se pravice, ki se prerazporedijo za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav, ter pravice, namenjene skladu za inovacije in skladu za modernizacijo, ne bi smele upoštevati pri določanju prispevka lastnih sredstev. Vir lastnih sredstev iz naslova sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami bi bilo treba opredeliti tudi tako, da bo vključeval morebitne dodatne prihodke iz prihodnje razširitve področja uporabe direktive o sistemu za trgovanje z emisijami na nove sektorje ali geografske regije in obenem zagotavljal konkurenčnost Unije.

Sprememba 8

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 8

Osnutek Sveta

Sprememba

(8)

Evropski svet je bil na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanjen, da bo Komisija v prvi polovici leta 2021 kot podlago za dodatna lastna sredstva predložila predlog o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah in predlog o digitalni dajatvi, da bi bila lahko vpeljana najpozneje do 1. januarja 2023. Evropski svet je pozval Komisijo, naj predloži revidiran predlog o sistemu trgovanja z emisijami ter ga po možnosti razširi na letalski in pomorski sektor. Sklenil je, da si bo Unija med večletnim finančnim okvirom (v nadaljnjem besedilu: MFF) za obdobje 2021–2027 prizadevala uvesti še druge vire lastnih sredstev, med katerimi bi lahko bil tudi davek na finančne transakcije.

(8)

Potrebne dodatne vire lastnih sredstev bi bilo treba uvesti najpozneje do leta 2018 v skladu s pravno zavezujočim časovnim razporedom, določenim v tem sklepu, ki bi moral zagotoviti, da bo lahko temeljna zakonodaja pravočasno sprejeta in se začela uporabljati, da bodo prihodki na voljo, ko bodo nastali stroški. Komisija bi morala v zvezi s tem pripraviti zakonodajne predloge. Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo bi moral določati podrobnejšo ureditev in druge določbe v zvezi s tem pravno zavezujočim časovnim razporedom, denimo datume začetka veljavnosti ali morebitno retroaktivno uporabo nekaterih novih virov lastnih sredstev.

Sprememba 9

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 8 a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(8a)

Kot prvi korak bo prispevek, ki temelji na nereciklirani odpadni plastični embalaži, od januarja 2021 dopolnjeval obstoječa lastna sredstva. Poleg tega bo 30 % prihodkov z dražb v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami od leta 2021 predstavljalo splošni prihodek proračuna Unije. Kot drugi korak bo Komisija pripravila potrebne predloge, s katerimi bo davek na finančne transakcije z letom 2024 postal podlaga za vir lastnih sredstev. Komisija bo v prvi polovici leta 2021 predstavila tudi zakonodajne predloge za uvedbo novih virov lastnih sredstev na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in digitalnega davka. Prihodki bodo na voljo od leta 2023. Če bo imel mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah obliko dodatnih carin na uvoz, ga bo urejala zakonodaja o tradicionalnih virih lastnih sredstev in zanj ne bo potreben ločen sklep o virih lastnih sredstev. Če pa bo imel mehanizem zasnovan kot razširitev področja uporabe sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, bo moral biti v celoti vključen v vire lastnih sredstev na podlagi tega sistema. Kot tretji korak in kot del vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira v prvi polovici leta 2024 bo Komisija pripravila dodatne nove ali prenovljene stare predloge, s katerimi se skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) spremeni v osnovo za vir lastnih sredstev. Zakonodaja bi morala začeti veljati pravočasno, da bodo prihodki iz teh novih virov lastnih sredstev na voljo od leta 2026. Lastnih sredstev na osnovi davkov ne bo treba izvajati retroaktivno.

Sprememba 10

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 9

Osnutek Sveta

Sprememba

(9)

Evropski svet je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da bi morali ureditev virov lastnih sredstev usmerjati splošni cilji enostavnosti, preglednosti in pravičnosti, vključno s pravično delitvijo bremena. Sklenil je tudi, da bodo Danska, Nizozemska, Avstrija in Švedska, v okviru podpore okrevanju in odpornosti pa tudi Nemčija, upravičene do pavšalnih popravkov njihovih letnih prispevkov iz naslova DDV za obdobje 2021–2027.

(9)	Ukiniti bi bilo treba rabate in druge popravne mehanizme.

Sprememba 11

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(9a)	Unija si bo prizadevala, da se v prihodnjih letih in pred letom 2028 uvedejo potencialni drugi dodatni viri lastnih sredstev. Če Evropski parlament ali Svet predlaga nov vir lastnih sredstev, ga bo Komisija ocenila.

Sprememba 12

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 9 b (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(9b)

Glede na prihodnja odločanja o spremembah pogodb in z uporabo zagona, ki ga bo nudila konferenca o prihodnosti Evrope, bi bilo treba demokratično legitimnost, odgovornost, odpornost in usklajenost z glavnimi političnimi cilji na strani prihodkov proračuna Unije dodatno okrepiti tako, da se Evropskemu parlamentu podelijo večje pristojnosti pri zakonodajnem odločanju in dejavnejša vloga pri spremljanju izvajanja sistema virov lastnih sredstev, pa tudi temeljne sektorske zakonodaje.

Sprememba 13

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 10

Osnutek Sveta

Sprememba

(10)	Države članice bi morale kot stroške pobiranja zadržati 25 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih poberejo.

(10)

To, da države članice kot stroške pobiranja zadržijo 20 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, pomeni, da velik delež lastnih sredstev ni dan na razpolago proračunu Unije. Delež, ki ga zadržijo države članice za stroške pobiranja tradicionalnih lastnih sredstev, bi bilo treba z 20 % ponovno vrniti na prvotno raven 10 % zaradi boljše uskladitve finančne podpore za carinsko opremo, osebje in informacije z dejanskimi stroški in potrebami. Ta delež bi moral biti enak za vse države članice.

Sprememba 14

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 11

Osnutek Sveta

Sprememba

(11)

V skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije bodo z uredbo Sveta določeni izvedbeni ukrepi v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije. Takšni ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse kategorije virov lastnih sredstev. Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za izračun in vnos razlike v proračun ter določbe in ureditve, potrebne za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev.

(11)

V skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet določi izvedbene ukrepe za sistem virov lastnih sredstev Unije. Takšni ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse vrste virov lastnih sredstev in pri katerih je še posebej pomemben ustrezen parlamentarni nadzor . Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za določitev zneskov lastnih sredstev iz člena 2(1), ki se dajo na razpolago, vključno z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami za lastna sredstva iz točk (b) do (e) člena 2(1), tehničnimi vprašanji, povezanimi z bruto nacionalnim dohodkom, določbami in ureditvami, potrebnimi za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev , vključno s pravili o inšpekcijskih pregledih ter pooblastilih uradnikov in drugih uslužbencev, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov, ter vsemi ustreznimi zahtevami glede poročanja . Ti ukrepi bi morali vključevati tudi praktične določbe za redno obveščanje držav članic in Evropskega parlamenta kot veje proračunskega organa o stanju zadolževanja, upravljanju dolgov in s tem povezanih strategijah za obvladovanje tveganja ter načrtu za odplačilo dolgov.

Sprememba 15

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 13

Osnutek Sveta

Sprememba

(13)

V okviru zgornjih mej lastnih sredstev bi bilo treba ohraniti zadostno razliko , ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu . Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih v proračun Unije za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne bil smel presegati 1,40 % skupne vsote BND vseh držav članic . Skupni znesek letnih odobritev za prevzem obveznosti ne bi smel presegati 1,46 % skupne vsote BND vseh držav članic .

(13)

Da se ohrani zadostna razlika do zgornje meje iz virov lastnih sredstev, ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu , bi bilo treba zgornjo mejo iz virov lastnih sredstev povečati na raven 1,50 % skupne vsote bruto nacionalnega dohodka držav članic po tržnih cenah za odobritve plačil .

Sprememba 16

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 16 a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(16a)

Zgornjo mejo za odobritve plačil bi bilo treba povečati za 0,6 odstotne točke izključno za kritje dodatnih finančnih in pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev in zagotavljanje finančne vzdržnosti tudi v času upada gospodarske rasti.

Sprememba 17

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 19

Osnutek Sveta

Sprememba

(19)

Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, in pripadajočih obresti bi bilo treba financirati iz proračuna Unije. Izposojena sredstva, ki se odobrijo kot posojila državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje, v skladu s členom 310(4) PDEU in členom 323 PDEU.

(19)

Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva in pripadajočih obresti, bi se moralo financirati s prihodki iz novih virov lasnih sredstev, uvedenih v proračunu Unije. Izposojena sredstva, ki se odobrijo kot posojila državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje, v skladu s členom 310(4) PDEU in členom 323 PDEU.

Sprememba 18

Osnutek sklepa

Uvodna izjava 25

Osnutek Sveta

Sprememba

(25)

Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav. Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti. Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.

(25)

Svet sprejme ta sklep po posvetovanju z Evropskim parlamentom, da se omogoči začetek postopka ratifikacije. Evropski parlament je izrazil namero, da hitro pripravi svoje mnenje v okviru postopka posvetovanja, ki je s pravnega vidika potrebno za pospešitev postopka, s katerim se Komisijo pooblasti, da začne najemati posojila za financiranje evropskega instrumenta za okrevanje. Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav , tudi kar zadeva nove kategorije virov lastnih sredstev . Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti. Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.

Sprememba 19

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Osnutek Sveta

Sprememba

(c)	uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže , nastale v posamezni državi članici. Vpoklicna stopnja je 0,80 EUR na kilogram . Za določene države članice se uporabi letno pavšalno znižanje, kot je določeno v četrtem pododstavku ;

(c)	uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže od 1. januarja 2021; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 2,00 EUR na kilogram;

Sprememba 20

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(ca)

uporabe, od 1. januarja 2021, enotne vpoklicne stopnje za znesek, ki predstavlja prihodke iz pravic, ki bodo prodane na dražbi, iz točke (a) člena 10(2) Direktive 2003/87/ES, in tržno vrednost prehodnih brezplačnih pravic za posodobitev energetskega sektorja, kot je določeno v členu 10c(3) navedene direktive; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 50 %; celotnih dodatnih prihodkov, ustvarjenih z morebitno prihodnjo širitvijo področja uporabe sistema za trgovanje z emisijami po 1. januarju 2021 na dodatne sektorje in regije;

Sprememba 21

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c b (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(cb)	prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagajanje na mejah na podlagi predloga Komisije […/…] do 1. januarja 2023;

Sprememba 22

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c c (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(cc)	prihodkov iz davka na digitalne storitve do sprejetja in izvajanja Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) 1. januarja 2023; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 100 %;

Sprememba 23

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c d (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(cd)	uporabe, od 1. januarja 2026, enotne vpoklicne stopnje za delež obdavčljivih dobičkov, pripisanih vsaki državi članici v skladu s pravili Unije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 6 %;

Sprememba 24

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c e (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(ce)

uporabe, od 1. januarja 2024, davka na finančne transakcije, ki se pobira v skladu z Direktivo Sveta (EU) št. […/…], z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami v znesku deleža, ki ne presega minimalnih stopenj iz te direktive; če se direktiva o davku na finančne transakcije izvaja začasno v okviru okrepljenega sodelovanja, ta vir lastnih sredstev ne vpliva na države članice, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju;

Sprememba 25

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 2

Osnutek Sveta

Sprememba

2. Avstriji se za obdobje 2021–2027 odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 565 milijonov EUR, Danski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 377 milijonov EUR, Nemčiji se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 3 671 milijonov EUR, Nizozemski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 1 921 milijonov EUR in Švedski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 1 069 milijonov EUR. Ti zneski se merijo v cenah iz leta 2020 in prilagodijo tekočim cenam z uporabo zadnjega deflatorja bruto domačega proizvoda za Unijo, izraženega v eurih, ki ga določi Komisija in je na voljo, ko se pripravlja predlog proračuna. Ta bruto znižanja financirajo vse države članice.

2. Nobena država članica ni upravičena do morebitnih popustov ali popravkov.

Sprememba 26

Osnutek sklepa

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

2a. Evropski parlament in Svet v tesnem sodelovanju s Komisijo do 1. januarja 2021 določita podrobno ureditev in druge potrebne določbe za uporabo pravno zavezujočega časovnega razporeda za uvedbo novih virov lastnih sredstev v medinstitucionalnem sporazumu. Prihodki iz teh novih virov lastnih sredstev zadostujejo vsaj za kritje odplačila stroškov izposojanja, ki nastanejo v okviru instrumenta za izposojanje, vzpostavljenega v skladu s členom 3b. Novi viri lastnih sredstev bi morali zagotavljati tudi ustrezno raven financiranja porabe Unije v večletnem finančnem okviru, hkrati pa omejiti prevlado prispevkov na podlagi BND.

Komisija v ta namen pripravi ustrezne zakonodajne predloge.

Vmesni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se med drugim uporabi za prilagoditev in po potrebi za sprejetje nove zakonodaje, da se dosežejo cilji iz tega odstavka.

Sprememba 27

Osnutek sklepa

Člen 3 – odstavek 1

Osnutek Sveta	Sprememba
1. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne presega 1,40 % vsote BND vseh držav članic.	1. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne presega 1,50 % vsote bruto nacionalnih dohodkov vseh držav članic.

Sprememba 28

Osnutek sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Osnutek Sveta	Sprememba
2. Skupni letni znesek odobritev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne sme presegati 1,46 % skupne vsote BND vseh držav članic.	črtano

Sprememba 29

Osnutek sklepa

Člen 3 – odstavek 3

Osnutek Sveta	Sprememba
3. Med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil se ohranja pravilno razmerje, da se v naslednjih letih zagotovi njihova združljivost in omogoči upoštevanje zgornje meje iz odstavka 1.	črtano

Sprememba 30

Osnutek sklepa

Člen 3 – odstavek 4

Osnutek Sveta	Sprememba
4. Kadar spremembe Uredbe (EU) št. 549/2013 privedejo do znatnih sprememb pri stopnji BND, Komisija preračuna zgornje meje iz odstavkov 1 in 2 tako, da se začasno povečajo v skladu s členom 3c na podlagi naslednje formule:	črtano
BNDt–2 + BNDt–1 + BNDt obstoječi ESR x% (y %) *_________________ BNDt–2 + BNDt–1 + BNDt spremenjeni ESR
V tej formuli je „t“ zadnje celo leto, za katero so na razpolago podatki, določeni v Uredbi (EU) št. 2019/516 (5) , „x“ se nanaša na zgornjo mejo lastnih sredstev za odobritve plačil, „y“ pa na zgornjo mejo lastnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti.
V tej formuli je „ESR“ Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Uniji.

Sprememba 31

Osnutek sklepa

Člen 3b – odstavek 2 – pododstavek 1

Osnutek Sveta	Sprememba
Odplačevanje glavnice sredstev, ki se uporabljajo za odhodke iz točke (b) odstavka 1, in pripadajočih obresti se krije iz splošnega proračuna Unije. Proračunske obveznosti se lahko porazdelijo v letne obroke čez več let v skladu s členom 112(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6).	Odplačevanje glavnice sredstev, ki se uporabljajo za odhodke iz točke (b) odstavka 1, in pripadajočih obresti se krije s prihodki iz novih virov lastnih sredstev, uvedenih v splošnem proračunu Unije. Proračunske obveznosti se lahko porazdelijo v letne obroke čez več let v skladu s členom 112(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Sprememba 32

Osnutek sklepa

Člen 5

Osnutek Sveta	Sprememba
Člen 5	črtano
Prenos presežka
Vsi presežki prihodkov Unije nad skupnimi dejanskimi odhodki v proračunskem letu se prenesejo v naslednje proračunsko leto.

Sprememba 33

Osnutek sklepa

Člen 6 – odstavek 2

Osnutek Sveta	Sprememba
2. Države članice kot stroške pobiranja zadržijo 25 % zneskov iz člena 2(1)(a).	2. Države članice kot nadomestilo za kritje stroškov pobiranja zadržijo 10 % zneskov iz člena 2(1)(a).

Sprememba 34

Osnutek sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(ba)	proračunsko obravnavo prihodkov iz glob za kršitve pravil konkurence in postopkov za ugotavljanje kršitev;

Sprememba 35

Osnutek sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(bb)

pravili za določitev zneskov lastnih sredstev iz točk (a) do (ce) člena 2(1), ki se dajo na razpolago, vključno z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami za ta lastna sredstva, v okviru omejitev, določenih v navedenih točkah, ter izračunom veljavne stopnje lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka;

Sprememba 36

Osnutek sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – točka b c (novo)

Osnutek Sveta

Sprememba

(bc)	referenčnim bruto nacionalnim dohodkom, določbami za prilagoditev bruto nacionalnega dohodka in določbami za preračun zgornjih meja za plačila in obveznosti v primeru znatnih sprememb bruto nacionalnega dohodka za namene uporabe člena 2(1);

(1) UL C 162, 10.5.2019, str. 51.

(2) UL C 162, 10.5.2019, str. 71.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.

(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.

(1a) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(5) Uredba (EU) 2019/516 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah in razveljavitvi Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (Uredba BND) (UL L 91, 29.3.2019, str. 19).

(6) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/275

P9_TA(2020)0222

Homologacija motornih vozil (dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo) ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (COM(2019)0208 – C9-0009/2019 – 2019/0101(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 385/31)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Uredba (ES) št. 715/2007 določa zahtevo, da so nova lahka vozila skladna z nekaterimi mejnimi vrednostmi emisij (standarda Euro 5 in Euro 6), ter dodatne zahteve za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. Posebne tehnične določbe, potrebne za izvajanje navedene uredbe , so bile opredeljene v Uredbi Komisije ( EU ) št. 692/2008 (4) in pozneje v Uredbi Komisije (EU) 2017/1151 (5).

(2)

Uredba (ES) št. 715/2007 , kot je bila spremenjena in njeno besedilo dodatno prečiščeno z Uredbo (EU) 2018/858 (3a) , ki velja od 1. septembra 2020, določa zahtevo, da so nova lahka vozila skladna z nekaterimi mejnimi vrednostmi emisij (standarda Euro 5 in Euro 6), ter dodatne zahteve za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. Posebne tehnične določbe, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2007 , so bile opredeljene v Uredbi Komisije ( ES ) št. 692/2008 (4) in pozneje v Uredbi Komisije (EU) 2017/1151 (5).

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Z uvedbo in poznejšo revizijo standardov Euro so bile homologacijske zahteve glede emisij iz motornih vozil postopoma znatno poostrene. Medtem ko so se emisije s predpisi urejenih onesnaževal iz vozil na splošno znatno zmanjšale, to ne drži za emisije NOx iz dizelskih motorjev ali delcev iz motorjev z neposrednim vbrizgom bencina, vgrajenih zlasti v lahka vozila. Zato je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje tega stanja.

(Ne zadeva slovenske različice)

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)

Po ocenah iz poročila o kakovosti zraka za leto 2019 (1a) , ki ga je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), je dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku v EU-28 leta 2016 v več kot 506 000 primerih povzročila prezgodnjo smrt. Poročilo tudi potrjuje, da je bil cestni promet v EU-28 tudi še leta 2017 glavni vir emisij NOx, ki je povzročil približno 40 % skupnih emisij NOx v EU, ter da približno 80 % skupnih emisij NOx iz cestnega prometa povzročijo vozila na dizelski pogon;

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3b)	Dostop neodvisnih gospodarskih subjektov do informacij o popravilu in vzdrževanju je bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev zaupanja potrošnikov.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3c)

Ob nedavnih kršitvah obstoječega zakonodajnega okvira, ki so jih zakrivili proizvajalci, vključno s kršitvami pravnih obveznosti iz Uredbe (ES) št. 715/2007, se je pokazala šibkost mehanizmov nadzora in izvrševanja. Potrošniki niso prejeli ustreznih nadomestil in tudi če so bila odobrena, pogosto ni bila zagotovljena skladnost vozil s standardoma Euro 5 in 6. Ker vse pogostejše prepovedi vozil na dizelsko gorivo v evropskih mestih vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev, bi bil ustrezen nadomestni ukrep, da se na neskladna vozila namesti prilagojena tehnologija za obdelavo izpušnih plinov (menjava strojne opreme) ali ponudi premija potrošnikom, ki želijo kupljeno vozilo zamenjati za čistejši model.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Komisija je zato razvila novo metodologijo za preizkušanje emisij iz vozil med dejansko vožnjo, tj. preizkusni postopek za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo. Preizkusni postopek za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, je bil uveden z uredbama Komisije (EU) 2016/427 (6) in (EU) 2016/646 (7), nato je bil prenesen v Uredbo (EU) 2017/1151 in dodatno izboljšan z Uredbo Komisije (EU) 2017/1154 (8).

(5)

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Z Uredbo (EU) 2016/646 (9) so bili uvedeni datumi začetka uporabe preizkusnega postopka za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, ter merila skladnosti za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo. V ta namen so bili uporabljeni faktorji skladnosti za posamezna onesnaževala, da bi se upoštevale statistične in tehnične negotovosti meritev, opravljenih s prenosnimi sistemi za merjenje emisij (PEMS).

(6)

Z Uredbo (EU) 2016/646 (9) so bili uvedeni datumi začetka uporabe preizkusnega postopka za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, ter merila skladnosti za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo. Za potniška in lahka vozila velja za začetek uporabe časovno sosledje nekaj let, da bi lahko proizvajalci posamezno skupino vozil pravočasno načrtovali. V ta namen so bili uvedeni faktorji skladnosti za posamezna onesnaževala, da bi se upoštevale statistične in tehnične negotovosti meritev, opravljenih s prenosnimi sistemi za merjenje emisij (PEMS).

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

Glede na poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2016 gre razliko med dejanskimi in laboratorijskimi vrednostmi emisij pripisati trem dejavnikom: zastarelemu preizkusnemu postopku, prožnosti sedanjega postopka in dejavnikom uporabe, ki so odvisni od voznika. Pribitek zaradi načina vožnje in zunanje temperature je mogoče določiti le na podlagi študije. Jasno je treba razločevati med faktorjem skladnosti, odstopanjem zaradi same naprave ter dejavnikom uporabe, ki je odvisen od voznika in temperature.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Splošno sodišče je 13. decembra 2018 izdalo sodbo v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/1622 v zvezi s tožbo za razglasitev ničnosti Uredbe (EU) 2016/646. Splošno sodišče je Uredbo (EU) 2016/646 razglasilo za nično v delu, v katerem določa faktorje skladnosti, ki se uporabljajo za oceno skladnosti rezultatov preizkušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Uredbi (ES) št. 715/2007. Ugotovilo je, da lahko le zakonodajalec uvede te faktorje skladnosti, saj zadevajo bistven element Uredbe (ES) št. 715/2007.

(7)

Splošno sodišče je 13. decembra 2018 izdalo sodbo v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/1622 v zvezi s tožbo za razglasitev ničnosti Uredbe (EU) 2016/646. Splošno sodišče je Uredbo (EU) 2016/646 razglasilo za nično v delu, v katerem je določala faktorje skladnosti, ki se uporabljajo za oceno skladnosti rezultatov preizkušanja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Uredbi (ES) št. 715/2007. Ugotovilo je, da lahko le zakonodajalec uvede te faktorje skladnosti, saj spreminjajo bistven element Uredbe (ES) št. 715/2007 , „s tem ko dejansko spreminjajo mejne vrednosti emisij dušikovih oksidov, določene za standard Euro 6, tudi če se morajo uporabljati za te preskuse“ .

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Splošno sodišče ni dvomilo o tehnični upravičenosti faktorjev skladnosti . Zato in ker je na trenutni stopnji tehnološkega razvoja še vedno prisotno neskladje med emisijami, izmerjenimi med dejansko vožnjo, in tistimi, izmerjenimi v laboratoriju, je primerno uvesti faktorje skladnosti v Uredbo (ES) št. 715/2007.

(8)

Splošno sodišče je podvomilo „o utemeljenosti tega, da se je Komisija sklicevala na morebitne statistične napake“, zlasti glede začasnega faktorja skladnosti 2,1 , in navedlo, da je „statistične negotovosti mogoče popraviti s prizadevanji za reprezentativnost vzorca ali poskusov ali s številom izvedenih poskusov“. V zvezi z uvedenim odstopanjem zaradi tehnične negotovosti pa je Sodišče tudi potrdilo, „da po preskusu RDE ni mogoče ugotoviti, ali je vozilo, ki se preskuša, skladno s temi mejnimi vrednostmi ali ne, niti tega, ali se jim približa“. Pri vsej merilni opremi se upošteva odstopanje zaradi tehnične negotovosti, ki je nekoliko večje pri opremi PEMS kot pri nemobilni laboratorijski opremi, kar pa lahko pomeni, da so vrednosti emisij precenjene ali podcenjene. Ker je na trenutni stopnji tehnološkega razvoja še vedno prisotno neskladje med emisijami, izmerjenimi med dejansko vožnjo, in tistimi, izmerjenimi v laboratoriju, je primerno začasno uvesti faktorje skladnosti v Uredbo (ES) št. 715/2007.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8a)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o nedavnem razvoju dogodkov v škandalu Dieselgate podpira odločitev Splošnega sodišča in izrecno poziva Komisijo, naj ne uvaja novih faktorjev skladnosti, da ne bi še bolj razvodenili standarda Euro 6 in bi ta veljal za normalne pogoje uporabe, kot je bilo sprva določeno v Uredbi (ES) št. 715/2007.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Da bi proizvajalcem omogočili skladnost z mejnimi vrednostmi emisij standarda Euro 6 v okviru preizkusnega postopka za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, bi bilo treba merila skladnosti za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, uvesti v dveh fazah. V prvi fazi bi se moral na zahtevo proizvajalca uporabljati začasni faktor skladnosti, v drugi fazi pa bi bilo treba uporabljati samo dokončni faktor skladnosti. Dokončni faktor skladnosti bi se moral uporabljati v prehodnem obdobju in bi moral vključevati odstopanje, ki bi odražalo dodatno merilno negotovost, povezano z uvedbo opreme PEMS. Komisija bi morala ta faktor skladnosti stalno ocenjevati glede na tehnični napredek in ga na podlagi znanstvenih dejstev, večje natančnosti merilnega postopka in tehničnega napredka PEMS vsako leto znižati. Faktor skladnosti bi bilo treba postopno zniževati in bi se moral do 30. septembra 2022 nehati uporabljati .

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9a)

Komisija bi morala najkasneje do junija 2021 uvesti strožje zahteve za merilno opremo PEMS, ki bi jo lahko uporabljali za preizkusni postopek za dejanske emisije. Vzpostavljeni standardi bi morali po možnosti upoštevati vse ustrezne elemente standardizacije, ki jih Evropski odbor za standardizacijo razvije na podlagi najboljše razpoložljive opreme PEMS.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9b)

Poudariti je treba, da je v tem predlogu sicer obravnavan faktor skladnosti, vendar je treba izdajo standardov za mejne vrednosti emisij urediti v predlogu za standard, ki bo nasledil Euro 6. Če želimo doseči hiter napredek pri sprejemanju prihodnjih emisijskih vrednosti (ki bodo nasledile sedanji standard Euro 6) in izboljšanju kakovosti zraka za državljane Unije, mora Komisija po potrebi čim prej pripraviti ustrezen zakonodajni predlog, in sicer najkasneje do junija 2021, kakor je napovedala v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru, kjer je poudarjena potreba po prehodu na trajnostno in pametno mobilnost in tlakovanju poti brezemisijski mobilnosti. Pri izvajanju standardov, ki bodo nasledili Euro 6, ne bi bilo treba uporabljati faktorjev skladnosti.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9c)	Da bi proizvajalce spodbudili k proaktivnemu in okolju prijaznemu ravnanju, bi bilo treba nove tehnološke inovacije, katerih namen je absorbirati NOx preizkusiti, kvantificirati in obravnavati pri prihodnjem pregledu standardov Euro.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Z Lizbonsko pogodbo je bila uvedena možnost, da zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta. Ukrepi, ki jih je mogoče zajeti v prenose pooblastil iz člena 290(1) PDEU, načeloma ustrezajo tistim, zajetim z regulativnim postopkom s pregledom, določenim s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES (11). Zato je treba določbe Uredbe (ES) št. 715/2007, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, prilagoditi členu 290 PDEU.

(10)

Z Lizbonsko pogodbo je bila uvedena možnost, da zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta. Ukrepi, ki jih je mogoče zajeti v prenose pooblastil iz člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ( PDEU), načeloma ustrezajo tistim, ki jih zajema regulativni postopek s pregledom, določenim s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES (11). Zato je treba določbe Uredbe (ES) št. 715/2007, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, prilagoditi členu 290 PDEU.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Da bi prispevali k doseganju ciljev Unije glede kakovosti zraka in zmanjšali emisije iz vozil, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( PDEU) na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s podrobnimi pravili o posebnih postopkih, preizkusih in zahtevah za homologacijo. Navedeni prenos pooblastil bi moral vključevati dopolnitev Uredbe (ES) št. 715/2007 s takimi revidiranimi pravili in preizkusnih ciklov, ki se uporabljajo za merjenje emisij; zahteve za izvajanje prepovedi uporabe odklopnih naprav, ki zmanjšujejo učinkovitost sistemov za uravnavanje emisij ; potrebne ukrepe za izvajanje obveznosti proizvajalca, da zagotovi neomejen in standardiziran dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil; sprejetje revidiranega postopka merjenja za delce. Hkrati bi moral prenos pooblastil vključevati spremembo Uredbe (ES) št. 715/2007 za namene znižanja dokončnih faktorjev skladnosti, da se upošteva tehnični napredek pri PEMS, in ponovne določitve mejnih vrednosti mas delcev ter uvedbe mejne vrednosti števila delcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi morala biti sistematično omogočena udeležba na sestankih strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(11)

Da bi prispevali k doseganju ciljev Unije glede kakovosti zraka in zmanjšali emisije iz vozil, bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s podrobnimi pravili o posebnih postopkih, preizkusih in zahtevah za homologacijo. Navedeni prenos pooblastil bi moral vključevati dopolnitev Uredbe (ES) št. 715/2007 s takimi revidiranimi pravili in preizkusnih ciklov, ki se uporabljajo za merjenje emisij; zahteve za izvajanje prepovedi uporabe odklopnih naprav, ki zmanjšujejo učinkovitost sistemov za uravnavanje emisij , in sprejetje revidiranega postopka merjenja za delce. Ne glede na kratek časovni razmik med začetkom veljavnosti te uredbe in razveljavitvijo določb o informacijah o popravilu in vzdrževanju z Uredbo (EU) 2018/858, bi moral prenos zajemati tudi ukrepe, ki so potrebni za izvajanje obveznosti proizvajalca, da zagotovi neomejen in standardiziran dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, da bi zagotovili pravno varnost in da bodo zakonodajalcu na voljo vse možnosti. Hkrati bi moral prenos pooblastil vključevati spremembo Uredbe (ES) št. 715/2007 za namene znižanja faktorjev skladnosti, da se upošteva boljša kakovost merilnega postopka ali tehnični napredek pri PEMS, in ponovne določitve mejnih vrednosti mas delcev ter uvedbe številčno izražene mejne vrednosti števila delcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (1a). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi morala biti sistematično omogočena udeležba na sestankih strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Sprememba 18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Te obveznosti vključujejo skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Prilogi I. Za namene določitve skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij Euro 6 iz preglednice 2 Priloge I se vrednosti emisij, določene med katerim koli veljavnim preskusom merjenja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, delijo z ustreznim faktorjem skladnosti iz preglednice 2a Priloge I. Rezultat mora ostati nižji od mejnih vrednosti emisij Euro 6 iz preglednice 2 navedene priloge.“;

Te obveznosti vključujejo spoštovanje mejnih vrednosti emisij, določenih v Prilogi I.; Za namene določitve skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij Euro 6 iz preglednice 2 Priloge I se vrednosti emisij, določene med katerim koli veljavnim preskusom merjenja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, delijo z ustreznim faktorjem skladnosti iz preglednice 2a Priloge I. Rezultat mora ostati nižji od mejnih vrednosti emisij Euro 6 iz preglednice 2 navedene priloge. Faktor skladnosti se postopno znižuje z letnimi popravki navzdol na podlagi ocen Skupnega raziskovalnega središča. Do 30. septembra 2022 se preneha uporabljati.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Proizvajalec vozilo opremi tako, da so sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da med normalno uporabo omogočijo skladnost vozila s to uredbo.;	1. Proizvajalec vozilo opremi tako, da so sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da med normalno uporabo omogočijo skladnost vozila s to uredbo. Zagotovi tudi zanesljivost naprav za uravnavanje onesnaževanja in si prizadeva zmanjšati tveganje za krajo teh naprav ali nedovoljen poseg vanje.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za dopolnitev členov 6 in 7. To vključuje opredelitev in posodobitev tehničnih specifikacij, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o diagnostičnih sistemih v vozilih ter o popravilu in vzdrževanju vozil, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam MSP.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Skladnost z mejnimi vrednostmi Euro 6 se med katerim koli veljavnim preskusom merjenja dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, določi z upoštevanjem faktorjev skladnosti za posamezna onesnaževala iz preglednice 2a Priloge I v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1). Faktor skladnosti se postopno znižuje z letnimi popravki navzdol na podlagi ocen Skupnega raziskovalnega središča. Do 30. septembra 2022 se preneha uporabljati.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 10 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sprememba 23

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10

Uredba (ES) št. 715/2007

Člen 14 – odstavek 3 in odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za:

3. Komisija najpozneje do 1. junija 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 14a za dopolnitev te uredbe, da bi se postopki, preskusi in zahteve ter preskusni cikli za merjenje emisij prilagodili in bi ustrezno odražali dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo v vseh normalnih pogojih uporabe, med drugim tudi s temperaturnimi in omejitvenimi pogoji, zniževanjem premika ničlišča in obravnavo nevarnih dodatkov v delcih, ki izvirajo iz čiščenja filtra, pri čemer je treba upoštevati ustrezne elemente standardizacije, ki jih razvije Evropski odbor za standardizacijo, in uporabljati najboljšo razpoložljivo opremo.

(a)	dopolnitev te uredbe, da bi se postopki, preskusi in zahteve ter preskusni cikli za merjenje emisij prilagodili in ustrezno odražali dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo;

(b)	spremembo te uredbe, da bi se dokončni faktorji skladnosti za posamezna onesnaževala iz preglednice 2a Priloge I prilagodili tehničnemu napredku.

3a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za spremembo te uredbe, da bi se faktorji skladnosti za posamezna onesnaževala iz preglednice 2a Priloge I prilagodili tehničnemu napredku in znižali.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Priloga – odstavek 1

Uredba (ES) št. 715/2007

Priloga I – preglednica 2a – vrstica 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

CFonesnaževalo-dokončni (2)

1,43

1,5

—

Sprememba

CFonesnaževalo-dokončni (2)

1 + dopustno odstopanje (odstopanje =[0,32 ] (*1))

1 + dopustno odstopanje (odstopanje =[0,5 ] (*1))

—

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0139/2020).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

(3a) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

(1a) Air quality in Europe – 2019 report (Čistejši zrak za Evropo – poročilo za leto 2019, Evropska agencija za okolje).

(6) Uredba Komisije (EU) 2016/427 z dne 10. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6), UL L 82, 31.3.2016, str. 1.

(7) Uredba Komisije (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 109, 26.4.2016, str. 1).

(8) Uredba Komisije (EU) 2017/1154 z dne 7. junija 2017 o spremembi Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 692/2008 in o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dejanskimi emisijami iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6), ki nastajajo med vožnjo, UL L 175, 7.7.2017, str. 708.

(6) Uredba Komisije (EU) 2016/427 z dne 10. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 82, 31.3.2016, str. 1).

(7) Uredba Komisije (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 109, 26.4.2016, str. 1).

(8a) Uredba Komisije (EU) 2018/1832 z dne 5. novembra 2018 o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 zaradi izboljšanja preskusov in postopkov za homologacijo emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil, vključno s tistimi za skladnost v prometu in dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, ter zaradi uvedbe naprav za spremljanje porabe goriva in električne energije (UL L 301, 27.11.2018, str. 1).

(9) Uredba Komisije (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 109, 26.4.2016, str. 1).

(11) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

(1a) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2) CFonesnaževalo-dokončni je faktor skladnosti, ki se uporablja za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij Euro 6 ob upoštevanju tehničnih negotovosti, povezanih z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij (PEMS).

(*1) se zniža vsaj enkrat na leto na podlagi redne ocene Skupnega raziskovalnega središča

(2) CFonesnaževalo-dokončni je faktor skladnosti, ki se v prehodnem obdobju uporablja za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij Euro 6 ob upoštevanju dodatnih tehničnih meritev negotovosti, povezanih z uvedbo prenosnih sistemov za merjenje emisij (PEMS). Izrazi se kot 1 + dopustno odstopanje zaradi merilne negotovosti. Do 30. septembra 2022 je odstopanje ničelno in faktor skladnosti se preneha uporabljati.

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/289

P9_TA(2020)0223

Sklad za pravični prehod ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 385/32)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor) (11), je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo (12), ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski in socialni stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo.

(1)

Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma , da se dvig temperature na svetovni ravni omeji na manj kot 1,5 oC, pa tudi ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskega stebra socialnih pravic z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor) (11), je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo (12), ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski , socialni in okoljski stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo , pri čemer je treba upoštevati vpliv pandemije COVID-19 .

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne in gospodarske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

(2)

Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne , gospodarske in okoljske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote kot virov energije in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale , zlasti za najbolj oddaljene regije, oddaljena, otoška in geografsko prikrajšana območja, pa tudi za območja, ki se soočajo s problemom odseljevanja prebivalstva , kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)	Da bi bil uspešen, mora biti prehod pravičen in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija in države članice že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske in socialne posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo.

(3)

Da bi bil prehod uspešen, mora biti pravičen , vključujoč in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija, države članice in njihove regije že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske , socialne in okoljske posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo , saj zagotavlja, da nihče ne bo zapostavljen .

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Prispevati bi moral k obravnavi socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni .

(4)

Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni ter s spodbujanjem trajnostnega gospodarstva, zelenih delovnih mest in javnega zdravja bi moral prispevati k obravnavi socialnih , gospodarskih in okoljskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije do leta 2050, zlasti za delavce, ki jih bo ta prehod prizadel .

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev. V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].

(5)

S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti in izravnati negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev ter spodbujati uravnotežen socialno-ekonomski prehod, da se preprečita socialna prekarnost in nestabilno poslovno okolje . V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva z regeneracijo naravnih virov ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje in življenjski standard . To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, bodo polno prispevala k doseganju tega cilja.

(6)

Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih in okoljskih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prostovoljno prenesena iz ESRR in ESS+, bi lahko polno prispevala k doseganju tega cilja.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)	Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike.

(7)	Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Zaradi vzpostavitve SPP ne bi smelo priti do zmanjševanja ali obveznega prerazporejanja sredstev, ki so bila dodeljena drugim kohezijskim skladom.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost.

(8)

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven pa bo za tiste države članice, ki so ali so bile do pred kratkim močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala biti osredotočena na najbolj prizadeta območja in odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost , s posebno pozornostjo na najmanj razvitih regijah, najbolj oddaljenih regijah, gorskih območjih, otokih, redko poseljenih, podeželskih, oddaljenih in geografsko prikrajšanih območjih, na katerih je energetski prehod na podnebno nevtralnost zaradi majhnega števila prebivalcev težje izvedljiv, upoštevati pa je treba tudi izhodiščni položaj vsake države članice .

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)	Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi morala Komisija na podlagi objektivnih meril določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

(9)

Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi morala Komisija na podlagi objektivnih meril določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Države članice bi morale poskrbeti za to, da bodo imeli občine in mesta neposreden dostop do sredstev SPP, ki jim bodo dane na razpolago v skladu z njihovimi objektivnimi potrebami.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo lokalna gospodarstva in so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev zelenega dogovora. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 (13) ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije in povezljivosti , če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo.

(10)

V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih , okoljskih in socialnih zavez in prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo ljudi, skupnosti in lokalna gospodarstva ter so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev evropskega zelenega dogovora in evropskega stebra socialnih pravic . Financirani projekti bi morali prispevati k postopnemu in polnemu prehodu na trajnostno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo brez onesnaževanja . Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 (13) ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja kvalificirane delovne sile ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije , povezljivosti ter pametne in trajnostne mobilnosti , če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo , pri čemer bi bilo treba upoštevati gospodarske, socialne in energetske značilnosti vsake države članice. Pomen kulture, izobraževanja in gradnje skupnostnih struktur v procesu prehoda bi bilo prav tako treba izpolniti prek podpore dejavnostim, povezanim z rudarsko dediščino.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje zadevnih delavcev, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela.

(11)

Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje , prekvalifikacijo in usposabljanje zadevnih delavcev in iskalcev zaposlitve, zlasti žensk , da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim in pridobivanju novih kvalifikacij, ustreznih za zeleno gospodarstvo, ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela. Podpora v okviru SPP bi se morala zagotavljati predvsem za spodbujanje socialne kohezije.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), in če zaščitijo znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti podpora za produktivne naložbe podjetij, ki niso MSP, pa bi morala biti omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč, za namene točk (a) in (c) člena 107(3) PDEU.

(12)

Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), in če se z njimi ustvari in ohrani znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Poleg tega pa bi morala biti trajnostna in, kadar je to ustrezno, v skladu z načeloma „onesnaževalec plača“ in „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12a)

Prek SPP bi se morale podpirati samo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP in se nahajajo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, kakor so navedene v členu 102(2) Uredbe (EU) …/… [uredba o skupnih določbah].

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] bi bilo treba sredstva SPP okrepiti z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

(13)

Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] se lahko sredstva SPP prostovoljno okrepijo z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.

(14)

Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim in merljivim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v okviru socialnega dialoga in v sodelovanju z deležniki po načelu partnerstva iz člena 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti oziroma po možnosti v skladu s cilji, ki so še ambicioznejši kot tisti, ki so določeni v teh načrtih . V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive in potrebe navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.

(15)

Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo SPP , in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uresničitev podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in dosego podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050 , zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z velikimi emisijami toplogrednih plinov , pri tem pa je treba hkrati ohraniti in razširiti možnosti zaposlovanja na prizadetih območjih in tako preprečiti socialno izključenost. Upoštevati bi bilo treba oteževalne dejavnike, kot sta stopnja brezposelnosti in trend depopulacije. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive , potrebe in priložnosti navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji evropskega zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Ciljev te uredbe, in sicer podpore območjem , ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Glavni razlogi za to so razlike med stopnjami razvitosti različnih območij in zaostalost območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejeni finančni viri držav članic in območij na eni strani ter potreba po usklajenem izvedbenem okviru , ki zajema več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, na drugi strani . Ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(19)

Ciljev te uredbe, in sicer podpore ljudi, gospodarstva in okolja na območjih , ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Glavni razlogi za to so razlike med stopnjami razvitosti različnih območij in zaostalost območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejeni finančni viri držav članic in območij na eni strani , na drugi strani pa to, da je potreben usklajen izvedbeni okvir , ki bo zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, ter da je treba zagotavljati spoštovanje visokih socialnih in okoljskih standardov in spodbujati udeležbo delavcev . Ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

Sprememba 18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore območjem , ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda Unije na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.	1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih , ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda k uresničitvi podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in dosegi podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam in ljudem , da obravnavajo socialne gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo“.

V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam , ljudem, podjetjem in drugim deležnikom , da obravnavajo socialne , zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo“ do leta 2050 in vmesne cilje do leta 2030 v skladu s cilji Pariškega sporazuma .

Sprememba 20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Sredstva Sklada za pravični prehod v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 11 270 459 000 EUR v tekočih cenah ter se lahko v določenih primerih povečajo z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.

2. Sredstva za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 25 358 532 750 EUR v cenah iz leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: glavni znesek) in niso posledica prenosa sredstev iz drugih skladov Unije, ki jih zajema Uredba (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah]. Glavni znesek se lahko v določenih primerih poveča z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Člen 3a – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Letna razčlenitev zneska iz odstavka 1 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I se vključi v sklep Komisije iz člena 3(3).	3. Na zahtevo države članice se znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena sprosti tudi za obdobje 2025–2027. Za vsako obdobje se ustrezne letne razčlenitve zneska po državah članicah iz odstavka 1 tega člena v skladu z metodologijo iz Priloge I vključijo v sklep Komisije iz člena 3(3).

Sprememba 22

Predlog uredbe

Člen 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 3b Mehanizem ekološkega nagrajevanja 18 % vsega zneska iz prvega pododstavka člena 3(2) in prvega pododstavka člena 3a(1) se dodeli v skladu s hitrostjo, s katero države članice zmanjšujejo svoje emisije toplogrednih plinov, deljeno z njihovim najnovejšim povprečnim BND.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Člen 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 3c Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije in otoke 1 % vsega zneska iz prvega pododstavka člena 3(2) in prvega pododstavka člena 3a(1) se v obliki posebne dodelitve nameni otokom, 1 % pa v obliki posebne dodelitve najbolj oddaljenim regijam, kakor so opredeljene v členu 349 PDEU, pri čemer se sredstva nakažejo zadevni državi članici.

Sprememba 66

Predlog uredbe

Člen 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 3d Dostop do Sklada za pravični prehod Dostop do Sklada za pravični prehod se pogojuje s sprejetjem nacionalnega cilja za podnebno nevtralnost do leta 2050. Za države članice, ki se še niso zavezale nacionalnemu cilju podnebne nevtralnosti, se sprosti le 50 % sredstev njihovih nacionalnih dodelitev, preostalih 50 % pa bo na voljo, ko sprejmejo ta cilj.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	produktivne naložbe v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki vodijo h gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;

(a)	produktivne in trajnostne naložbe v mikropodjetja in MSP, vključno z zagonskimi podjetji in trajnostnim turizmom , ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest, posodobitvi, gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;

Sprememba 25

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	naložbe v ustanavljanje novih podjetij, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;

(b)	naložbe v ustanavljanje novih podjetij in razvoj obstoječih , tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja , ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest ;

Sprememba 26

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ba)	naložbe v socialno infrastrukturo, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski diverzifikaciji;

Sprememba 27

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v spodbujanje prenosa naprednih tehnologij;

(c)	naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti , tudi na univerzah in v javnih raziskovalnih ustanovah, ter v spodbujanje prenosa naprednih , za trg pripravljenih tehnologij;

Sprememba 28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

(d)

naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo in njenih sistemov , zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost, tehnologije za skladiščenje energije in trajnostne obnovljive vire energije , če te naložbe vodijo k ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju trajnostne zaposlitve v večjem obsegu ;

Sprememba 29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(da)	naložbe v pametno in trajnostno mobilnost ter okolju prijazno prometno infrastrukturo;

Sprememba 30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(db)	naložbe v projekte za boj proti energijski revščini, zlasti v socialnih stanovanjih, in spodbujanje energijske učinkovitost, podnebno nevtralen pristop in daljinsko ogrevanje z nizkimi emisijami v najbolj prizadetih regijah;

Sprememba 31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)	naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost;

(e)	naložbe v digitalizacijo , digitalne inovacije in digitalno povezljivost , vključno z digitaliziranim in preciznim kmetijstvom ;

Sprememba 32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)	naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena;

(f)	naložbe v zeleno infrastrukturo, pa tudi v obnovo in dekontaminacijo območij ter opuščenih industrijskih območij in projekte za spremembo namena, če ni mogoče uveljaviti načela „onesnaževalec plača“;

Sprememba 104

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(g)	naložbe za krepitev krožnega gospodarstva , tudi s preprečevanjem odpadkov, zmanjšanjem obsega, učinkovito rabo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem;

(g)	naložbe za krepitev krožnega gospodarstva s preprečevanjem odpadkov, zmanjšanjem obsega, učinkovito rabo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem;

Sprememba 33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ga)	vzpostavitev in razvoj socialnih in javnih storitev splošnega pomena;

Sprememba 34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(gb)	naložbe v kulturo, izobraževanje in oblikovanje skupnosti, vključno z vrednotenjem snovne in nesnovne rudarske dediščine in vozlišč skupnosti;

Sprememba 35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(h)	izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev;

(h)	izpopolnjevanje, prekvalificiranje in usposabljanje delavcev ter iskalcev zaposlitve ;

Sprememba 36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)	pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;

(i)	pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve , podpora za aktivno staranje in dohodkovna podpora delavcem ob menjavi službe;

Sprememba 37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(j)	dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve;

(j)	dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve , zlasti žensk, invalidov in ranljivih skupin;

Sprememba 38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Poleg tega lahko SPP na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s točkama (a) in (c) člena 107(3) PDEU, podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

Poleg tega lahko SPP v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, kakor je določeno v členu 102(2) Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah], podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod , za ustvarjanje delovnih mest in kadar izpolnjujejo socialne cilje za ustvarjanje delovnih mest, enakost spolov ter enako plačilo in okoljske cilje, pa tudi kadar omogočajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo brez podpore premestitvi, v skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah].

Sprememba 39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

SPP lahko podpira tudi naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (i) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

SPP lahko podpira tudi naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (i) člena 7(2) te uredbe, in če izpolnjujejo druge pogoje iz drugega pododstavka tega odstavka. Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

Sprememba 40

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (16);

(c)	podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (16) , razen če težave izhajajo iz procesa energetskega prehoda ali so se začele po 15. februarju 2020 in so posledica krize zaradi COVID-19 ;

Sprememba 41

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv;

(d)	naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv;

Sprememba 42

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)	naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije.

(e)	naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih so strankam na trgu pod konkurenčnimi pogoji na voljo enakovredne rešitve;

Sprememba 43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ea)	naložb v podjetja, ki niso MSP, zaradi katerih pride do prenosa delovnih mest in proizvodnih procesov iz ene v drugo državo članico ali v tretjo državo;

Sprememba 44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(eb)	operacij v regiji NUTS 2, kjer je v času trajanja programa načrtovano odprtje novega rudnika premoga ali lignita oziroma nahajališča naftnega skrilavca ali šote, ali pa ponovno odprtje začasno ustavljenega rudnika premoga ali lignita oziroma nahajališča naftnega skrilavca ali šote.

Sprememba 45

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Z odstopanjem od točke (d) člena 5(1) te uredbe lahko Komisija za regije, ki so močno odvisne od pridobivanja in zgorevanja premoga, lignita, naftnega skrilavca ali šote, odobri območne načrte za pravični prehod, ki vključujejo naložbe v dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom, pod pogojem, da se te dejavnosti štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852 (16a) in izpolnjujejo naslednje kumulativne pogoje:

(a)	uporabljajo se kot premostitvena tehnologija za nadomestitev premoga, lignita, šote ali naftnega skrilavca;

(b)	so v mejah trajnostne razpoložljivosti ali so združljive z uporabo čistega vodika, bioplina in biometana;

(c)	prispevajo k okoljskim ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, in sicer s pospeševanjem postopne popolne odprave uporabe premoga, lignita, šote ali naftnega skrilavca;

(d)	občutno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka ter povečujejo energijsko učinkovitost;

(e)	prispevajo k boju proti energijski revščini;

(f)	ne ovirajo razvoja obnovljivih virov energije na teh območjih in so skladni ter v sinergiji s prihodnjo rabo obnovljivih virov energije.

Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobri tudi naložbe v nekvalificirane dejavnosti v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjujejo vse druge pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, država članica pa lahko v območnem načrtu za pravični prehod utemelji potrebo po podpori tem dejavnostim in dokaže, da so dejavnosti skladne s cilji in zakonodajo Unije na področju energije in podnebja ter njenim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

Sprememba 46

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.	Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja ali gospodarske dejavnosti, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.

Sprememba 47

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija program odobri le , če je opredelitev območij, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno utemeljena , zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice.

Razen če navede utemeljene razloge, zaradi katerih programa ne bo odobrila, Komisija program odobri, če so območja , ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno opredeljena , zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice, ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, vmesnimi cilji do leta 2030 in evropskim stebrom socialnih pravic.

Sprememba 48

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice in sredstev, prenesenih v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prenesen na prednostno nalogo SPP, je najmanj enak enainpolkratniku zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo , vendar ne presega trikratnika navedenega zneska .

2. Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice . Ta sredstva je mogoče dopolniti s sredstvi, prostovoljno prenesenimi v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, ki se prenese na prednostno nalogo SPP, ne presega enainpolkratnika zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, ohranijo svoje prvotne cilje in se vključijo v ravni tematske osredotočenosti ESRR in ESS+.

Sprememba 49

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. SPP je namenjen najranljivejšim skupnostim v posamezni regiji, zato se upravičeni projekti, ki se financirajo v okviru SPP in prispevajo k specifičnemu cilju iz člena 2, sofinancirajo v višini do 85 % ustreznih stroškov.

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice skupaj z ustreznimi organi zadevnih območij pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/2014 (17), ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti to območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.

1. Države članice skupaj z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi zadevnih območij v skladu z načelom partnerstva iz člena 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] in po potrebi s pomočjo EIB in Evropskega investicijskega sklada pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta , kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2066 (17), ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	opis procesa prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni, vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;

(a)	opis procesa prehoda na dosego podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni do leta 2050 , vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda iz točke (a) najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP, v skladu z odstavkom 1;

(b)	utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda iz točke (a) najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP, v skladu z odstavkom 1 , vključno s kazalniki, kot sta stopnja brezposelnosti in stopnja depopulacije ;

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

ocena izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, razvojne potrebe ter cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov na teh območjih;

(c)

ocena vpliva izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, morebitne posledice za državne prihodke , razvojne potrebe ter cilji, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z velikimi emisijami toplogrednih plinov na teh območjih, in izzivi na področju energijske revščine;

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;

(d)	opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, demografskih, gospodarskih, zdravstvenih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;

Sprememba 55

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)	ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti;

(e)	ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti, kadar je to ustrezno;

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(h)	v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, izčrpen seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;

(h)	v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, okvirni seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].	3. V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], po potrebi pa tudi EIB in Evropski investicijski sklad .

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni. Cilji se ne spreminjajo, potem ko Komisija odobri zahtevek za spremembe programa, predložen v skladu s členom [14(2)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].	2. Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Če Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o smotrnosti programa ugotovi, da pri enem ali več kazalnikih izložkov ali rezultatov za sredstva SPP ni bilo doseženih vsaj 65 % določenega cilja, lahko izvede finančne popravke v skladu s členom [98] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] , tako da sorazmerno z dosežki zmanjša podporo iz SPP za zadevno prednostno nalogo.	Komisija lahko na podlagi končnega poročila o smotrnosti programa izvede finančne popravke v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 10a

Prehodne določbe

Države članice imajo za pripravo in sprejetje območnih načrtov za pravični prehod na voljo prehodno obdobje do … [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe]. V prehodnem obdobju, ki ga Komisija ne upošteva pri sprejemanju odločitev o prenehanju obveznosti ali izgubi sredstev, so vse države članice v celoti upravičene do finančnih sredstev v skladu s to uredbo.

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 10b

Pregled

Komisija najpozneje do konca vmesnega pregleda naslednjega večletnega finančnega okvira pregleda izvajanje SPP in oceni, ali bi bilo primerno spremeniti njegovo področje uporabe v skladu z morebitnimi spremembami Uredbe (EU) 2020/852, s podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2020/… [evropska podnebna pravila] in z razvojem izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Na tej podlagi predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga lahko spremljajo zakonodajni predlogi.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0135/2020).

(11) COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

(12) COM(2020)0021 z dne 14. januarja 2020.

(11) COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

(12) COM(2020)0021 z dne 14. januarja 2020.

(13) Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773).

(14) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(16) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(16a) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(17) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

22.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 385/317

P9_TA(2020)0225

Ugotovitev očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835 – 2017/0360R(NLE))

(2021/C 385/33)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2017)0835),

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 2 in člena 7(1) Pogodbe,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priloženih protokolov,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—	ob upoštevanju mednarodnih pogodb Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah, kot je Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Unije (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji z naslovom Spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Unije (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o najnovejših dogodkih na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem (6),

—	ob upoštevanju, da je Komisija januarja 2016 začela strukturiran dialog na podlagi okvira za pravno državo,

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2016/1374 z dne 27. julija 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem (7),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2017/146 z dne 21. decembra 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi Priporočila (EU) 2016/1374 (8),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2017/1520 z dne 26. julija 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374 in (EU) 2017/146 (9),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520 (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“ (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017 (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (18),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU (19),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola (20),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (21),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (22),

—

ob upoštevanju štirih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela Komisija proti Poljski v zvezi z reformo poljskega pravosodnega sistema, od katerih sta se prva dva končala s sodbo Sodišča (23), s katero je bila ugotovljena kršitev drugega pododstavka člena 19(1) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa načelo učinkovitega pravnega varstva, medtem ko druga dva postopka še vedno tečeta,

—	ob upoštevanju treh zaslišanj Poljske, ki jih je leta 2018 opravil Svet za splošne zadeve v okviru postopka iz člena 7(1) PEU,

—	ob upoštevanju poročila o misiji z dne 3. decembra 2018 po obisku Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Varšavi od 19. do 21. septembra 2018 ter predstavitev o stanju pravne države na Poljskem, ki sta v navedenem odboru potekali 20. novembra 2018 in 23. aprila 2020,

—	ob upoštevanju letnih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega urada za boj proti goljufijam,

—	ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018 o spolnem in reproduktivnem zdravju mladostnikov ter njihovih pravicah na tem področju,

—	ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 24. julija 2014, Al Nashiri proti Poljski (pritožba št. 28761/11),

—	ob upoštevanju členov 89 in 105(5) Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

—	ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0138/2020),

ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in se odražajo v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zapisane pa so tudi v mednarodnih pogodbah na področju človekovih pravic;

ker v nasprotju s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije področje uporabe člena 7 Pogodbe o Evropski uniji ni omejeno na obveznosti iz Pogodb, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 15. oktobra 2003, in ker lahko Unija torej oceni, ali obstaja očitno tveganje hude kršitve skupnih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji ne le v primeru kršitve na tem omejenem področju, temveč tudi v primeru kršitve na področju, na katerem države članice samostojno delujejo;

C.	ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč negativno vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi in samo naravo Unije;

D.	ker so se države članice Evropske unije v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji svobodno in prostovoljno zavezale k skupnim vrednotam iz člena 2 te pogodbe;

navaja, da se pomisleki Parlamenta nanašajo na naslednja vprašanja:

—	delovanje zakonodajnega in volilnega sistema,

—	neodvisnost sodstva in pravice sodnikov,

—	varstvo temeljnih pravic;

ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v več resolucijah o stanju pravne države in demokracije na Poljskem, in sicer da dejstva in trendi, omenjeni v teh resolucijah, sistemsko ogrožajo vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter pomenijo očitno tveganje hude kršitve teh vrednot;

izraža globoko zaskrbljenost, ker se kljub trem zaslišanjem Poljske, ki so potekala v Svetu, večkratnim izmenjavam mnenj v Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v navzočnosti poljskih oblasti, skrb vzbujajočim poročilom Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope ter štirim postopkom za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija, stanje pravne države na Poljskem ni izboljšalo, temveč se je od začetka uporabe člena 7(1) PEU celo precej poslabšalo; meni, da razprave v Svetu v okviru postopka iz člena 7(1) PEU niso bile niti redne niti strukturirane, da se v teh razpravah niso ustrezno obravnavala bistvena vprašanja, na podlagi katerih je bil sprožen postopek, in da ni bilo ustrezno opredeljeno, kako ukrepi poljske vlade vplivajo na načela iz člena 2 PEU;

ugotavlja, da ima obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017 v skladu s členom 7(1) PEU v zvezi s pravno državo na Poljskem: predlog sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (24) omejeno področje uporabe, in sicer stanje pravne države na Poljskem v strogem smislu neodvisnosti sodstva; meni, da je nujno treba razširiti področje uporabe obrazloženega predloga z vključitvijo očitnih tveganj hujših kršitev drugih temeljnih vrednot Unije, zlasti demokracije in spoštovanja človekovih pravic;

meni, da tudi zadnji dogodki v okviru tekočih zaslišanj v skladu s členom 7(1) PEU potrjujejo, da je nujno treba uvesti dopolnilen in preventiven mehanizem Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki ga je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016;

ponovno izraža stališče o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi načelom pravne države v državah članicah, vključno s potrebo po varstvu pravic upravičencev, in poziva Svet, naj čim prej začne medinstitucionalna pogajanja;

ponavlja svoje stališče v zvezi s proračunskimi sredstvi za novi program za državljane, enakost, pravice in vrednote v naslednjem večletnem finančnem okviru ter poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita ustrezno financiranje nacionalnih in lokalnih organizacij civilne družbe, da bi okrepili lokalno podporo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v državah članicah, tudi na Poljskem;

Delovanje zakonodajnega in volilnega sistema na Poljskem

Uporaba pooblastil za ustavno revizijo s strani poljskega parlamenta

obsoja, da si je poljski parlament s sprejetjem zakona z dne 22. decembra 2015 o spremembi zakona o ustavnem sodišču (25) in zakona z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču (26) prilastil pooblastila za ustavno revizijo, ki jih kot redno zakonodajno telo pred tem ni imel, kot je ugotovilo ustavno sodišče v sodbah z dne 9. marca (27), 11. avgusta (28) in 7. novembra 2016 (29) (30);

poleg tega obžaluje, da je poljski parlament v času, ko dejansko ni mogoče zagotoviti neodvisne ustavne presoje zakonov, sprejel več zelo občutljivih zakonodajnih aktov, kot so zakon z dne 30. decembra 2015 o spremembi zakona o javni upravi in nekaterih drugih zakonov (31), zakon z dne 15. januarja 2016 o spremembi zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov (32), zakon z dne 28. januarja 2016 o javnem tožilstvu (33) in zakon z dne 28. januarja 2016 o izvedbenih predpisih zakona o javnem tožilstvu (34), zakon z dne 18. marca 2016 o spremembi zakona o varuhu človekovih pravic in nekaterih drugih zakonov (35), zakon z dne 22. junija 2016 o nacionalnem medijskem svetu (36), zakon z dne 10. junija 2016 o protiterorističnih dejavnostih (37) in več drugih zakonov, s katerimi je bil pravosodni sistem bistveno reorganiziran (38);

Uporaba hitrih zakonodajnih postopkov

10.

obžaluje, da poljski parlament pogosto uporablja hitre zakonodajne postopke za sprejemanje ključne zakonodaje, s katero preoblikuje organizacijo sodstva in njegovo delovanje, ne da bi se temeljito posvetoval z deležniki, vključno s pravosodno skupnostjo (39);

Volilna zakonodaja in organizacija volitev

11.

je zaskrbljen zaradi ugotovitve organizacije OVSE, da sta bila pristranskost medijev in retorika nestrpnosti med volilno kampanjo za parlamentarne volitve oktobra 2019 zelo zaskrbljujoča (40) ter da so lahko v volilnem boju sicer svobodno sodelovali vsi kandidati, a so višji državni uradniki dogodke, financirane z javnimi sredstvi, izkoriščali za širjenje sporočil volilne kampanje; ugotavlja tudi, da je bila vladajoča stranka v privilegiranem položaju zaradi prevladujočega položaja v javnih medijih (41); obžaluje, da so sovražnost, grožnje medijem, retorika nestrpnosti in primeri zlorabe državnih sredstev zasenčili potek poljskih predsedniških volitev junija in julija 2020 (42);

12.

je zaskrbljen, ker je za preverjanje veljavnosti volitev ter proučitev volilnih sporov pristojen nov senat za izredni nadzor in javne zadeve pri vrhovnem sodišču (v nadaljnjem besedilu: izredni senat), katerega člani so večinoma posamezniki, ki jih je imenoval novi nacionalni sodni svet, in pri katerem po oceni Sodišča Evropske unije obstaja možnost, da ne izpolnjuje pogojev za neodvisno sodišče; dodaja, da to vzbuja resne pomisleke glede delitve oblasti in delovanja demokracije na Poljskem, saj je zaradi tega sodna presoja volilnih sporov še posebej izpostavljena političnemu vplivu, poleg tega lahko to privede do pravne negotovosti, kar zadeva veljavnost te presoje (43);

13.

ugotavlja, da Beneška komisija v kodeksu dobre volilne prakse iz leta 2002 (44) zagotavlja jasne smernice za izvajanje splošnih volitev ob splošni nevarnosti, tudi med epidemijami; ugotavlja tudi, da kodeks sicer dopušča možnost izrednih načinov glasovanja, a se lahko morebitne spremembe za njihovo uvedbo štejejo za skladne z dobrimi evropskimi praksami le, če je zagotovljeno načelo svobodnih volitev; meni, da to ne velja za spremembe volilnega okvira za predsedniške volitve, ki naj bi bile 10. maja 2020, saj lahko onemogočijo izvedbo poštnih, tajnih in enakopravnih volitev, pri katerih se povsem spoštuje pravica do zasebnosti (45) in ki so skladne z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (46); ugotavlja tudi, da so te spremembe v nasprotju s sodno prakso poljskega ustavnega sodišča, ki se je izoblikovala, ko je bila ustavna presoja še vedno učinkovita, in na podlagi katere volilne zakonodaje ne bi smeli spreminjati šest mesecev pred volitvami; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile predsedniške volitve le štiri dni pred načrtovanim datumom preložene;

Neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov na Poljskem

Reforma pravosodnega sistema – splošni vidik

14.

priznava, da so države članice sicer pristojne za organizacijo svojega pravosodnega sistema, vseeno pa morajo pri izvajanju te pristojnosti izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s pravom Unije, kot je večkrat poudarilo Sodišče Evropske unije; ponavlja, da so nacionalni sodniki tudi evropski sodniki, saj uporabljajo pravo Unije, kar pomeni, da je njihova neodvisnost v skupnem interesu Unije, vključno s Sodiščem Evropske unije, ki pri uporabi prava Unije zagotavlja spoštovanje načel pravne države, kot je določeno v členu 19 PEU in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva poljske organe, naj podpirajo in ohranjajo neodvisnost poljskih sodišč;

Sestava in delovanje ustavnega sodišča

15.

opozarja, da sta bili z zakonoma o ustavnem sodišču, sprejetima 22. decembra 2015 in 22. julija 2016, in svežnjem treh zakonov, sprejetih konec leta 2016 (47), močno ogroženi neodvisnost in legitimnost ustavnega sodišča ter da je zato ustavno sodišče 9. marca 2016 oziroma 11. avgusta 2016 zakona z dne 22. decembra 2015 in z dne 22. julija 2016 razglasilo za neustavna; opozarja, da sodbi takrat nista bili objavljeni niti ju poljski organi niso izvršili; globoko obžaluje, da na Poljskem po uvedbi omenjenih zakonodajnih sprememb (48) dejansko ni več mogoče zagotoviti ustavnosti poljskih zakonov; poziva Komisijo, naj v zvezi z zakonodajo o ustavnem sodišču, njegovo sedanjo nezakonito sestavo in njegovo aktivno vlogo pri preprečevanju spoštovanja predhodne odločbe Sodišča z dne 19. novembra 2019 (49) preuči možnost, da začne postopek za ugotavljanje kršitev;

Upokojitev, imenovanje in disciplinska ureditev za sodnike vrhovnega sodišča

16.

opozarja, da je bila leta 2017 s spremembo načina imenovanja kandidatov za položaj prvega predsednika vrhovnega sodišča sodnikom vrhovnega sodišča dejansko odvzeta možnost sodelovanja v izbirnem postopku; obsoja, da je z zakonom z dne 20. decembra 2019 o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč, zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih zakonov (50) zakona z dne 20. decembra 2019 sodelovanje sodnikov v postopku izbora prvega predsednika vrhovnega sodišča še bolj omejeno, saj je z njimi uveden položaj vršilca dolžnosti prvega predsednika vrhovnega sodišča, ki ga imenuje predsednik republike, poleg tega pa se je število sodnikov, potrebnih za dosego sklepčnosti v tretjem krogu, zmanjšalo le na 32 od 125 sodnikov, s čimer je bil dejansko opuščen model delitve oblasti med predsednikom republike in pravosodno skupnostjo iz člena 183(3) poljske ustave (51);

17.

je zaskrbljen zaradi nepravilnosti, povezanih z imenovanjem vršilca dolžnosti prvega predsednika, in njegovih nadaljnjih ukrepov; je zelo zaskrbljen, ker postopek izvolitve kandidatov za položaj prvega predsednika ni bil v skladu s 183. členom poljske ustave ali poslovnikom vrhovnega sodišča ter so bili v tem postopku kršeni osnovni standardi posvetovanja med člani generalne skupščine sodnikov vrhovnega sodišča; obžaluje, da bi lahko dvomi glede veljavnosti postopka izvolitve v generalni skupščini ter nepristranskosti in neodvisnosti vršilcev dolžnosti predsednika med postopkom ogrozili nadaljnjo delitev oblasti in legitimnost novega prvega predsednika vrhovnega sodišča, ki ga je poljski predsednik imenoval 25. maja 2020, ter posledično postavili pod vprašaj neodvisnost vrhovnega sodišča; poudarja, da je predsednik Poljske podobno kršil zakon, ko je imenoval predsednika ustavnega sodišča;

18.

soglaša s pomisleki Komisije, da je dejstvo, da lahko predsednik Republike Poljske (in v nekaterih primerih tudi minister za pravosodje) vpliva na disciplinski postopek proti sodnikom vrhovnega sodišča, tako da imenuje vodjo disciplinskega postopka, ki bo zadevo preiskoval, pri čemer je iz postopka v teku izključen vodja disciplinskega postopka vrhovnega sodišča, problematično, kar zadeva načelo delitve oblasti, in utegne vplivati na neodvisnost sodstva (52);

19.

opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 24. junija 2019 (53) ugotovilo, da je znižanje upokojitvene starosti sedanjih sodnikov vrhovnega sodišča v nasprotju s pravom Unije ter načelom neodstavljivosti sodnikov in posledično z načelom neodvisnosti sodstva, po tem ko je predhodno s sklepom z dne 17. decembra 2018 ugodilo predlogu Komisije za izdajo začasnih odredb v zvezi s to zadevo (54); ugotavlja, da so poljski organi sprejeli zakon z dne 21. novembra 2018 o spremembi zakona o vrhovnem sodišču (55), da bi ravnali v skladu s sklepom Sodišča Evropske unije, kar je doslej edini primer, ko so zaradi odločitve Sodišča Evropske unije razveljavili spremembe zakonodajnega okvira, ki ureja pravosodni sistem;

Sestava in delovanje disciplinskega in izrednega senata vrhovnega sodišča

20.

opozarja, da sta bila leta 2018 oblikovana nova senata v okviru vrhovnega sodišča, disciplinski in izredni senat, sestavljena iz novo imenovanih sodnikov, ki jih je izbral novi nacionalni sodni svet, in s posebnima pooblastiloma, in sicer pooblastilo izrednega senata, da z izredno presojo razveljavi končne sodbe nižjih sodišč ali samega vrhovnega sodišča, ter pooblastilo disciplinskega senata, da disciplinira druge sodnike vrhovnega sodišča in drugih splošnih sodišč, s čimer je bilo dejansko vzpostavljeno „vrhovno sodišče znotraj vrhovnega sodišča“ (56);

21.

opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 19. novembra 2019 (57), s katero je odgovorilo na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je v zvezi z disciplinskim senatom vložilo vrhovno sodišče (senat za delovno pravo in pravo socialne varnosti, v nadaljnjem besedilu: delovni senat), razsodilo, da morajo nacionalna sodišča zavrniti uporabo določb nacionalnega prava, s katerimi se pristojnost za odločanje o sporu, v zvezi s katerim se lahko uporablja pravo Unije, pridržuje organu, ki ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti ali nepristranskosti;

22.

ugotavlja, da je predložitveno vrhovno sodišče (delovni senat) v sodbi z dne 5. decembra 2019 (58) naknadno ugotovilo, da disciplinski senat ne izpolnjuje zahtev, ki jih mora izpolnjevati neodvisno in nepristransko sodišče v smislu poljskega prava in prava Unije, in da je vrhovno sodišče (civilni, kazenski in delovni senat) 23. januarja 2020 sprejelo resolucijo (59), v kateri je ponovilo, da disciplinski senat ni sodišče, saj ni neodvisen, ter da se zato njegove sodbe ne morejo šteti za sodbe, ki jih je izreklo ustrezno imenovano sodišče; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so poljski organi razglasili, da ta sklepa nimata pravnega pomena, kar zadeva nadaljnje delovanje disciplinskega senata in novega nacionalnega sodnega sveta, in da je ustavno sodišče 20. aprila 2020 resolucijo vrhovnega sodišča razglasilo za neustavno (60), kar je povzročilo nevarno sodno dvojnost na Poljskem ter pomeni odkrito kršitev primarnosti prava Unije in zlasti člena 19(1) PEU, kot je razlagalo Sodišče EU, saj preprečuje učinkovitost sodbe Sodišča EU z dne 19. novembra 2019 (61) in njeno uporabo s strani poljskih sodišč (62);

23.

je seznanjen s sklepom Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2020 (63), s katerim se je od Poljske zahtevalo, naj takoj zadrži uporabo nacionalnih določb o pooblastilih disciplinskega senata, in poljske organe poziva, naj takoj izvršijo sodbo; poziva poljske organe, naj ravnajo povsem v skladu s tem sklepom, Komisijo pa poziva, naj Sodišču predlaga, da naloži plačilo denarne kazni v primeru stalne neskladnosti; poziva Komisijo, naj nujno začne postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z nacionalnimi določbami o pooblastilih izrednega senata, saj so pri njegovi sestavi enake pomanjkljivosti kot pri sestavi disciplinskega senata;

Sestava in delovanje novega nacionalnega sodnega sveta

24.

opozarja, da so za vzpostavitev sodnega sveta pristojne države članice, vendar je treba v primeru njegove vzpostavitve zagotoviti njegovo neodvisnost v skladu z evropskimi standardi in ustavo držav članic; opozarja, da je pravosodna skupnost na Poljskem po reformi nacionalnega sodnega sveta, tj. organa, ki je v skladu s členom 186(1) poljske ustave odgovoren za varovanje neodvisnosti sodišč in sodnikov, z zakonom z dne 8. decembra 2017 o spremembi zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov (64) izgubila pristojnost za imenovanje zastopnikov v nacionalni sodni svet ter torej nima več vpliva na zaposlovanje sodnikov in njihovo napredovanje; opozarja, da je bilo pred reformo leta 2017 15 od 25 članov nacionalnega sodnega sveta sodnikov, ki so jih izvolili kolegi na sorodnih položajih, medtem ko te sodnike po reformi izvoli poljski sejm; močno obžaluje, da je ta ukrep, skupaj s predčasnim prenehanjem mandatov vseh članov, imenovanih v skladu s starimi pravili, na začetku leta 2018, privedel do daljnosežne politizacije nacionalnega sodnega sveta (65);

25.

opozarja, da je vrhovno sodišče v okviru izvajanja meril, ki jih je v sodbi z dne 19. novembra 2019 določilo Sodišče Evropske unije, v sodbi z dne 5. decembra 2019, v sklepih z dne 15. januarja 2020 (66) in v resoluciji z dne 23. januarja 2020 ugotovilo, da sta zaradi odločilne vloge, ki jo ima novi nacionalni sodni svet pri izbiri sodnikov novo oblikovanega disciplinskega senata, neodvisnost in nepristranskost tega senata ogroženi (67); je zaskrbljen zaradi pravnega statusa sodnikov, ki jih je imenoval ali povišal nacionalni sodni svet v sedanji sestavi, in zaradi učinka, ki bi ga lahko imela njihova udeležba pri odločanju na veljavnost in zakonitost postopkov;

26.

opozarja, da je Evropska mreža sodnih svetov 17. septembra 2018 zamrznila članstvo novemu nacionalnemu sodnemu svetu, ker ni več izpolnjeval zahtev glede neodvisnosti od izvršne in zakonodajne oblasti, in da je aprila 2020 začela postopek za njegovo popolno izključitev (68);

27.

poziva Komisijo, naj v zvezi z zakonom z dne 12. maja 2011 o nacionalnem sodnem svetu (69), kakor je bil spremenjen 8. decembra 2017, sproži postopek za ugotavljanje kršitev in Sodišču Evropske unije predlaga, naj z začasnimi odredbami začasno ustavi dejavnosti novega nacionalnega sodnega sveta;

Predpisi, ki urejajo organizacijo splošnih sodišč, imenovanje predsednikov sodišč in upokojevanje sodnikov splošnih sodišč

28.

obžaluje, da je minister za pravosodje, ki je v poljskem sistemu tudi generalni državni tožilec, dobil pooblastila, da v prehodnem šestmesečnem obdobju po lastni presoji imenuje in razrešuje predsednike nižjih sodišč, ter da je v obdobju 2017–2018 zamenjal več kot sto predsednikov in podpredsednikov sodišč; ugotavlja, da je tudi po koncu tega obdobja za odstavitev predsednikov sodišč še naprej pristojen minister za pravosodje, pri čemer v zvezi s tem pooblastilom ni praktično nobenih učinkovitih preverjanj; poleg tega ugotavlja, da je minister za pravosodje dobil tudi druga „disciplinska“ pooblastila v razmerju do predsednikov sodišč in predsednikov višjih sodišč, ki imajo zdaj obsežna upravna pooblastila v razmerju do predsednikov nižjih sodišč (70); obžaluje to veliko oviro za pravno državo in neodvisnost sodstva na Poljskem (71);

29.

obžaluje, da je bila z zakonom z dne 20. decembra 2019 o spremembi zakona o splošnih sodiščih in nekaterih drugih zakonov, ki je začel veljati 14. februarja 2020, spremenjena sestava skupščin sodnikov in da so bila nekatera pooblastila teh organov sodnega samoupravljanja prenesena na kolegije predsednikov sodišč, ki jih je imenoval minister za pravosodje (72);

30.

poudarja, da je Sodišče EU v sodbi z dne 5. novembra 2019 (73) ugotovilo, da so določbe zakona z dne 12. julija 2017 o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč in nekaterih drugih zakonov (74), v skladu s katerimi se je znižala upokojitvena starost za sodnike splošnih sodišč, o podaljšanju njihovega aktivnega službovanja pa odloča minister za pravosodje, in uvedla različna upokojitvena starost glede na spol, v nasprotju s pravom Unije;

Pravice sodnikov in njihova neodvisnost, vključno z novo disciplinsko ureditvijo za sodnike

31.

obsoja nove določbe, s katerimi so bile uvedene dodatne disciplinske kršitve in kazni za sodnike in predsednike sodišč, saj pomenijo resno grožnjo za neodvisnost sodstva (75); obsoja nove določbe, ki prepovedujejo vsakršno politično dejavnost sodnikov, uvajajo obveznost za sodnike, da javno razkrijejo svoje članstvo v združenjih, in bistveno omejujejo posvetovanja organov sodnega samoupravljanja ter z omejevanjem svobode izražanja sodnikov presegajo načela pravne varnosti, nujnosti in sorazmernosti (76);

32.

je zelo zaskrbljen zaradi disciplinskih postopkov, ki so bili na Poljskem uvedeni proti sodnikom in tožilcem zaradi njihovih sodnih odločitev pri uporabi prava Unije ali njihovih javnih izjav v bran neodvisnosti in pravne države na Poljskem; zlasti obsoja, da se je z disciplinskimi postopki (77) zagrozilo več kot 10 % sodnikov, ki so podpisali pismo OVSE o pravilnem poteku predsedniških volitev in podprli zatirane sodnike; obsoja umazano kampanjo proti poljskim sodnikom in udeležbo javnih uradnikov v njej; poziva poljske organe, naj ne zlorabljajo disciplinskih postopkov ali kako drugače spodkopavajo avtoritete sodstva;

33.

poziva poljske organe, naj umaknejo nove določbe (o disciplinskih kršitvah in drugem), ki sodiščem onemogočajo, da proučujejo vprašanja neodvisnosti in nepristranskosti drugih sodnikov z vidika prava Unije ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), s čimer se sodnikom onemogoča opravljanje dolžnosti po pravu Unije in neupoštevanje nacionalnih določb, ki so v nasprotju s pravom Unije (78);

34.

pozdravlja, da je Komisija v zvezi z zgoraj navedenimi novimi določbami začela postopek za ugotavljanje kršitev; obžaluje, da od 29. aprila 2020 ni bilo napredka; poziva Komisijo, naj zadevo obravnava prednostno in naj Sodišče Evropske unije, ko mu bo zadevo predložila, zaprosi, da zadevo obravnava po hitrem postopku in odobri začasne odredbe;

Položaj generalnega državnega tožilca in organizacija državnega tožilstva

35.

obsoja združitev urada ministra za pravosodje z uradom generalnega državnega tožilca, večja pooblastila generalnega državnega tožilca v razmerju do sistema pregona in večja pooblastila ministra za pravosodje v zvezi s sodstvom (zakon z dne 27. julija 2001 o organizaciji splošnih sodišč, kakor je bil spremenjen (79)) in šibek položaj sistema nadzora za ta pooblastila (nacionalni svet državnih tožilcev), kar pomeni preveč pooblastil za eno osebo in neposredne negativne posledice za neodvisnost tožilskega sistema od politike, kot je navedla Beneška komisija (80);

36.

poudarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 5. novembra 2019 ugotovilo, da je znižanje upokojitvene starosti državnih tožilcev na Poljskem v nasprotju s pravom Unije, saj je bila uvedena različna upokojitvena starost glede na spol;

Razmere na področju pravne države na Poljskem

37.

se strinja s Komisijo, parlamentarno skupščino Sveta Evrope, skupino držav proti korupciji in posebnim poročevalcem Združenih narodov za neodvisnost sodnikov in odvetnikov, da omenjene posamezne spremembe zakonodajnega okvira, ki ureja pravosodni sistem, ob upoštevanju njihovega vzajemnega delovanja in splošnega učinka, pomenijo hudo, trajno in sistemsko kršitev načela pravne države ter zakonodajni in izvršni oblasti omogočajo vmešavanje v celotno strukturo in delovanje pravosodnega sistema na način, ki ni združljiv z načeli delitve oblasti in pravne države, kar precej slabi neodvisnost sodstva na Poljskem (81); obsoja destabilizacijski učinek sprejetih ukrepov in imenovanj od leta 2016 na poljski pravni red;

Varstvo temeljnih pravic na Poljskem

Poljski komisar za človekove pravice

38.

je zaskrbljen zaradi političnih napadov na neodvisnost komisariata za človekove pravice (82); poudarja, da je komisar za človekove pravice v okviru področja svojih pristojnosti javno kritiziral več ukrepov, ki jih je sprejela sedanja vlada; želi spomniti, da je statut komisarja za človekove pravice določen v poljski ustavi in da naj bi se sedanjemu komisarju za človekove pravice konec septembra 2020 iztekel mandat; opozarja, da bi moral v skladu s poljsko ustavo komisarja izvoliti sejm s soglasjem senata;

Pravica do poštenega sojenja

39.

je zaskrbljen zaradi poročil o domnevnih neupravičenih zamudah v sodnih postopkih, težavah z dostopom do pravne pomoči med prijetjem ter primeri nezadostnega spoštovanja zaupnosti komunikacije med odvetnikom in stranko (83); poziva Komisijo, naj podrobno spremlja položaj odvetnikov na Poljskem; želi opozoriti, da imajo vsi državljani v skladu s členoma 47 in 48 Listine pravico, da jim svetuje, jih zagovarja in zastopa neodvisen odvetnik;

40.

je zaskrbljen, ker lahko od začetka veljavnosti zakona z dne 20. decembra 2019, tj. 14. februarja 2020, le izredni senat, katerega neodvisnost in nepristranskost sta že sami po sebi vprašljivi, odloča, ali je sodnik oziroma sodišče neodvisno in nepristransko, s čimer so državljani prikrajšani za pomemben element sodne presoje na vseh preostalih stopnjah (84); poudarja, da pravica do poštenega sojenja v skladu s sodno prakso Sodišča pomeni, da mora vsako sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali izpolnjuje merila neodvisnosti in nepristranskosti (85);

Pravica do obveščenosti in svoboda izražanja, vključno s svobodo in pluralnostjo medijev

41.

poudarja, da sta svoboda in pluralnost medijev neločljivo povezani z demokracijo in pravno državo ter da sta pravica do obveščanja in pravica do obveščenosti del osnovnih demokratičnih vrednot, na katerih temelji Unija; želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 pozval Svet, naj na zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU obravnava nove dogodke na področju svobode izražanja, vključno s svobodo medijev;

42.

opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 14. septembra 2016 izrazil pomisleke glede sprejetega poljskega zakona o medijih ter na novo predlaganih sprememb zakona; ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali je sprejeta zakonodaja združljiva s pravom Unije, zlasti s členom 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zakonodajo Unije o javnih medijih;

43.

je zelo zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih v zadnjih letih izvajajo poljski organi v zvezi z javno radiotelevizijo, vključno z njenim preoblikovanjem v provladno radiotelevizijo, s katerimi javnim medijem in njihovim upravnim telesom onemogočajo neodvisno izražanje ali oporekanje ter izvrševanje nadzora nad predvajanimi vsebinami (86); poudarja, da 54. člen poljske ustave zagotavlja svobodo izražanja in prepoveduje cenzuro;

44.

je zelo zaskrbljen, ker nekateri politiki čezmerno vlagajo tožbe proti novinarjem zaradi obrekovanja, pa tudi, ker se novinarjem izrekajo denarne kazni in začasna prepoved opravljanja novinarskega poklica; se boji, da bo to slabo vplivalo na ta poklic ter neodvisnost novinarjev in medijev (87); poziva poljske organe, naj novinarjem in njihovim družinam, proti katerim so bili sproženi pravni postopki z namenom utišanja ali ustrahovanja neodvisnih medijev, zagotovijo dostop do ustreznih pravnih sredstev; poziva poljske organe, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta Evrope z dne 13. aprila 2016 o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev (88); obžaluje, da Komisija še ni predlagala zakonodaje zoper strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki bi tudi poljske novinarje in medije ščitila pred neutemeljenimi tožbami, namenjenimi nadlegovanju;

45.

je zaskrbljen zaradi prijavljenih primerov pridržanja novinarjev, ki so s poročanjem o protestih proti omejitvi gibanja med epidemijo koronavirusne bolezni 2019 opravljali svoje delo (89);

Akademska svoboda

46.

je zaskrbljen, ker se proti akademikom vlagajo tožbe zaradi obrekovanja in se jim grozi s temi tožbami; poziva poljske organe, naj v skladu z mednarodnimi standardi spoštujejo svobodo govora in akademsko svobodo; (90)

47.

poziva poljski parlament, naj razveljavi poglavje 6c zakona z dne 18. decembra 1998 o inštitutu nacionalnega spomina – komisiji za pregon zločinov zoper poljski narod (91), ki ogroža svobodo govora in neodvisne raziskave, saj je v skladu z njim škodovanje ugledu Poljske in njenega naroda, na primer z obtožbami o sodelovanju Poljske ali Poljakov v holokavstu, obravnavano kot civilni prekršek, v zvezi s katerim je mogoče vložiti tožbo pred civilnim sodiščem (92);

Svoboda zbiranja

48.

ponovno poziva poljsko vlado, naj spoštuje pravico do svobode zbiranja in iz veljavnega zakona z dne 24. julija 2015 o javnih zborovanjih (93), kakor je bil spremenjen 13. decembra 2016 (94), črta določbe, s katerimi se daje prednost „cikličnim“ zborovanjem, ki jih odobri vlada (95); poziva poljske organe, naj ne uvajajo kazenskih sankcij proti ljudem, ki se udeležujejo mirnih zborovanj ali protidemonstracij, ter naj umaknejo kazenske obtožbe proti miroljubnim protestnikom; poziva jih tudi, naj ustrezno zaščitijo mirna zborovanja in sodijo tistim, ki nasilno napadajo udeležence mirnih zborovanj;

49.

je zaskrbljen zaradi zelo stroge prepovedi javnih zborovanj (96), ki je veljala med pandemijo COVID-19 brez uvedbe stanja naravne nesreče, kot določa 232. člen poljske ustave, in vztraja, da je treba pri omejevanju pravice do združevanja med krizo zaradi pandemije COVID-19 uporabiti načelo sorazmernosti;

Svoboda združevanja

50.

poziva poljske organe, naj spremenijo zakon z dne 15. septembra 2017 o nacionalnem inštitutu svobode – centru za razvoj civilne družbe (97), (98), da bi ključnim skupinam civilne družbe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni zagotovili dostop do javnih sredstev ter pravično, nepristransko in pregledno razdeljevanje javnih sredstev civilni družbi, s čimer bi zagotovili pluralistično zastopanost (99); ponovno poziva, naj z različnimi instrumenti financiranja na ravni Unije, kot so sklop za pravice Unije v okviru novega programa za državljane, enakost, pravice in vrednote ter pilotni projekti Unije; je zelo zaskrbljen, ker se poljski člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora zaradi ukrepov, sprejetih v okviru njihovega mandata, soočajo s političnim pritiskom (100);

51.

izraža zaskrbljenost zaradi izjave za javnost ministra za pravosodje in ministra za okolje v zvezi z nekaterimi nevladnimi organizacijami, v kateri sta jih namerno ožigosala kot organizacije, ki delujejo v interesu tujih akterjev; je resno zaskrbljen zaradi načrtovanega osnutka zakona o vzpostavitvi javnega registra o financiranju nevladnih organizacij, ki bi jih obvezoval, da prijavijo vse tuje vire financiranja (101);

Zasebnost in varstvo podatkov

52.

ponovno poudarja sklepe iz svoje resolucije z dne 14. septembra 2016, da postopkovna jamstva in materialni pogoji za izvajanje tajnega nadzorovanja, določeni v zakonu z dne 10. junija 2016 o protiterorističnih dejavnostih in zakonu z dne 6. aprila 1990 o policiji (102), kakor je bil spremenjen, ne zadostujejo za preprečevanje prekomernega nadzorovanja ali neupravičenega poseganja v zasebnost in varstvo podatkov posameznikov, med drugim voditeljev opozicije in civilne družbe (103); ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali je sprejeta zakonodaja združljiva s pravom Unije, poljske organe pa poziva, naj v celoti spoštujejo zasebnost vseh državljanov;

53.

je zelo zaskrbljen, ker je poljsko ministrstvo za digitalne zadeve 22. aprila 2020 operaterju poštnih storitev posredovalo osebne podatke iz univerzalnega elektronskega sistema za registracijo prebivalstva (seznam PESEL), da bi olajšalo organizacijo predsedniških volitev 10. maja 2020 z glasovanjem po pošti, čeprav za to ni imelo pravne podlage, saj je poljski parlament predlog zakona, ki dovoljuje vsesplošno glasovanje po pošti, sprejel šele 7. maja 2020; poleg tega ugotavlja, da se seznam PESEL razlikuje od volilnega imenika, saj vsebuje tudi osebne podatke državljanov drugih držav članic EU, zato se je morda s posredovanjem teh podatkov kršila Uredba (EU) 2016/679; opozarja, da je Evropski odbor za varstvo podatkov poudaril, da lahko javni organi informacije o posameznikih na volilnih seznamih razkrijejo le, če to izrecno dovoljuje nacionalno pravo (104); ugotavlja, da je poljski komisar za človekove pravice pri upravnem sodišču v Varšavi vložil pritožbo zoper poljsko ministrstvo za digitalne zadeve zaradi morebitne kršitve 7. in 15. člena poljske ustave;

Celovita spolna vzgoja

54.

ponavlja globoko zaskrbljenost, izraženo v resoluciji z dne 14. novembra 2019, ki jo je izrazila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice (105), zaradi osnutka zakona o spremembi člena 200b poljskega kazenskega zakonika, ki jo je poljskemu parlamentu predložila iniciativa „Stop pedofiliji“, saj vsebuje izredno nejasne, široke in nesorazmerne določbe, katerih namen je dejansko inkriminirati spolno vzgojo mladoletnikov, njihovo področje uporabe pa lahko zajema vse osebe, na primer starše, učitelje in pedagoge, usposobljene za spolno vzgojo, pri čemer je za poučevanje o spolnosti, zdravju in intimnih odnosih zagrožena zaporna kazen do treh let;

55.

poudarja, da je spolna vzgoja, ki je prilagojena starosti in temelji na dokazih, bistvena za to, da bodo mladi sposobni sklepati zdrave, enakopravne, ljubeče in varne odnose brez diskriminacije, prisile in nasilja; meni, da celovita spolna vzgoja prinaša pozitivne rezultate na področju enakosti spolov, vključno s preoblikovanjem škodljivih norm glede spola in odnosa do nasilja na podlagi spola, ter pomaga preprečevati nasilje intimnih partnerjev in spolno prisilo, homofobijo in transfobijo, prekiniti molk v zvezi s spolnim nasiljem in spolnim izkoriščanjem ali zlorabo in mlade spodbuditi, da poiščejo pomoč; poziva poljsko vlado, naj ne sprejme predlaganega osnutka zakona o spremembi člena 200b poljskega kazenskega zakonika, poljske organe pa poziva, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi šolarji dostop do znanstveno utemeljene in celovite spolne vzgoje v skladu z mednarodnimi standardi ter da bodo tisti, ki zagotavljajo to vzgojo in informacije, deležni dejanske in objektivne podpore;

Spolno in reproduktivno zdravje ter pravice

56.

opominja, da je v skladu z Listino o temeljih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice spolno in reproduktivno zdravje žensk sestavni del človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in dostojanstva, varovanja pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem, pravico do zdravstvenega varstva, zasebnosti in izobraževanja ter prepovedjo diskriminacije, kar se odraža tudi v poljski ustavi; želi spomniti, da je Parlament v resoluciji z dne 15. novembra 2017 ostro kritiziral vsak zakonodajni predlog, ki bi prepovedal splav v primeru hude ali smrtne prizadetosti ploda, kar bi na Poljskem v praksi pomenilo drastično omejitev in skoraj prepoved dostopa do oskrbe, povezane s splavom, saj se večina zakonitih splavov opravi prav iz tega razloga (106), pri čemer je poudaril, da je univerzalni dostop do zdravstvenega varstva, tudi do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter s tem povezanih pravic, temeljna človekova pravica (107); obžaluje predlagane spremembe (108) zakona z dne 5. decembra 1996 o zdravnikih in zobozdravnikih (109), na podlagi katerih zdravniki v primeru, da zavrnejo zdravstveno storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ne bodo več pravno zavezani, da predlagajo drugo ustanovo ali zdravnika; je zaskrbljen zaradi uveljavljanja ugovora vesti, pa tudi ker za ženske, ki jim je zavrnjen dostop do splava, ni zanesljivih mehanizmov za napotitev ali pravočasno pritožbo; poziva poljski parlament, naj ne poskuša več omejevati spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk; je prepričan, da je odrekanje storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic oblika nasilja nad ženskami in dekleti; poziva poljske organe, naj sprejmejo ukrepe in v celoti izvršijo sodbe, ki jih je v zadevah proti Poljski izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je večkrat odločilo, da restriktivni zakoni o splavu in neizvajanje pomenijo kršenje pravic žensk (110);

57.

opozarja, da so bili prejšnji poskusi nadaljnje omejitve pravice do splava, ki je na Poljskem že tako med najbolj omejenimi v Uniji, v letih 2016 in 2018 ustavljeni zaradi množičnega nasprotovanja poljskih državljanov na pohodih na t. i. črni petek; odločno poziva poljske organe, naj razmislijo o razveljavitvi zakona, ki ženskam in dekletom omejuje dostop do nujne kontracepcijske tabletke;

Sovražni govor, javno diskriminiranje, nasilje nad ženskami in nasilje v družini ter nestrpno vedenje do manjšin in drugih ranljivih skupin, vključno z osebami LGBTI

58.

poziva poljske organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za odločen boj proti rasističnemu sovražnemu govoru in spodbujanju nasilja na spletu ter javno obsodijo rasistični sovražni govor javnih osebnosti, tudi politikov in medijskih uradnikov (111), in se od njega oddaljijo, obravnavajo predsodke in negativna čustva zoper nacionalne in etnične manjšine (vključno z Romi), migrante, begunce in prosilce za azil ter zagotovijo učinkovito izvajanje zakonov tako, da stranke ali organizacije, ki spodbujajo rasno diskriminacijo ali hujskajo k njej, razglasijo za nezakonite (112); poziva poljske organe, naj upoštevajo priporočila odbora OZN o odpravi rasne diskriminacije iz leta 2019 (113);

59.

je zelo zaskrbljen zaradi nedavne odločitve (114) poljskega ministra za pravosodje, da uradno sproži postopek odstopa Poljske od Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija); spodbuja poljske organe k dejanskemu izvajanju te konvencije v praksi, vključno z zagotavljanjem uporabe veljavne zakonodaje po vsej državi ter zadostnega števila kakovostnih zavetišč za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke; se boji, da bi ta korak lahko pomenil resno nazadovanje na področju enakosti spolov in pravic žensk;

60.

ugotavlja, da rezultati ankete o osebah LGBTI, ki jo je izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice, kažejo na porast tako nestrpnosti do oseb LGBTI ali oseb, za katere se meni, da so osebe LGBTI, kot nasilja nad njimi ter popolno nezaupanje poljskih anketirancev LGBTI v boj vlade proti predsodkom in nestrpnosti, saj vanj verjame le 4 % anketiranih, kar je najnižji odstotek v Uniji, najvišji odstotek anketirancev pa se zaradi strahu, da bi jih napadli, nadlegovali ali jim grozili, izogiba nekaterim krajem (79 %);

61.

tudi zaradi predsedniške kampanje 2020 ponavlja stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019, da odločno obsoja vsakršno diskriminacijo oseb LGBTI in kršitev njihovih temeljnih pravic s strani javnih organov, vključno s sovražnim govorom javnih organov in izvoljenih funkcionarjev, prepovedjo parad ponosa ter programov in kampanj ozaveščanja in neustrezno zaščito pred napadi nanje, razglasitvijo območij brez tako imenovane ideologije LGBT na Poljskem in sprejetjem regionalne listine o družinskih pravicah, s katero se diskriminirajo predvsem starši samohranilci in družine LGBTI; ugotavlja, da se od sprejetja te resolucije položaj oseb LGBTI na Poljskem ni niti malo izboljšal in da sta njihovo duševno zdravje in fizična varnost še posebej ogroženi; želi spomniti, da poleg Komisije in mednarodnih organizacij ta dejanja obsoja tudi poljski komisar za človekove pravice, ki je pri upravnih sodiščih vložil devet pritožb, v katerih je navajal, da se z razglasitvijo območij brez LGBTI krši pravo EU; opozarja, da se pri porabi kohezijskih sredstev ne sme diskriminirati na podlagi spolne usmerjenosti in da morajo občine, ki delujejo kot delodajalci, ravnati v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES (115), ki prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje na podlagi spolne usmerjenosti pri zaposlovanju (116); glede na zgoraj omenjeno izraža resno zaskrbljenost zaradi dejstva, da je minister za pravosodje dodelil finančno podporo občinam, ki so bile izključene iz evropskega programa pobratenja mest zaradi sprejetja izjav o „območju brez LGBTI“; nadalje je globoko zaskrbljen, da bo ta finančna podpora prišla iz sklada ministrstva za pravosodje, ki je bil ustanovljen za podporo žrtvam kaznivih dejanj; poziva Komisijo, naj še naprej zavrača prošnje za financiranje s strani organov, ki so sprejeli te sklepe; poziva poljske organe, naj izvajajo ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice in naj na podlagi tega obravnavajo položaj istospolnih partnerjev in staršev, da bodo v pravnem in dejanskem smislu uživali pravico do nediskriminacije (117); obsoja tožbe zoper aktiviste civilne družbe, ki so objavili t. i. atlas sovraštva, v katerem so dokumentirani primeri homofobije na Poljskem odločno poziva poljsko vlado, naj zagotovi pravno zaščito oseb LGBTI pred vsemi oblikami kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora;

62.

zelo obžaluje množično aretacijo 48 aktivistov LGBTI 7. avgusta 2020 (poimenovano „poljski Stonewall“), ki je zaskrbljujoč znak za raven svobode govora in zbiranja na Poljskem; obžaluje način ravnanja s priporniki, kot je poročal nacionalni preventivni mehanizem za preprečevanje mučenja (118); poziva vse evropske institucije, naj nemudoma obsodijo policijsko nasilje nad osebami LGBTI na Poljskem;

63.

močno obžaluje, da poljska škofovska konferenca v uradnem stališču (119) poziva k „reparativni terapiji“ oseb LGBTI; ponavlja stališče Parlamenta (120), ki spodbuja države članice, naj takšne prakse opredelijo kot kaznivo dejanje, in opozarja na poročilo neodvisnega strokovnjaka OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete iz maja 2020, v katerem poziva države članice, naj sprejmejo prepoved prakse „reparativnih terapij“ (121)

64.

ugotavlja, da je dejstvo, da sodstvo na Poljskem ni neodvisno, že načelo vzajemno zaupanje med Poljsko in drugimi državami članicami, zlasti na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj nacionalna sodišča zaradi velikih dvomov glede neodvisnosti poljskega pravosodja niso želela predati poljskih osumljencev v skladu s postopkom v okviru evropskega naloga za prijetje ali pa so imela pri tem zadržke; meni, da razpad pravne države na Poljskem zelo resno ogroža enotnost pravnega reda Unije; poudarja, da se lahko vzajemno zaupanje med državami članicami obnovi šele, ko bo zagotovljeno spoštovanje vrednot iz člena 2 PEU;

65.

poziva poljsko vlado, naj spoštuje vse določbe o načelu pravne države in temeljnih pravicah, kot jih določajo Pogodbi, Listina o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in mednarodni standardi o človekovih pravicah, ter naj s Komisijo vzpostavi iskren dialog; poudarja, da mora torej ta dialog voditi nepristransko, na podlagi dokazov in v duhu sodelovanja; poziva jo tudi, naj sodeluje s Komisijo v skladu z načelom iskrenega sodelovanja, kot je zapisano v PEU, ter naj hitro in v celoti izvrši sodbe Sodišča Evropske unije in spoštuje primarnost prava Unije; poziva poljsko vlado, naj pri organizaciji pravosodnega sistema v celoti upošteva priporočila Beneške komisije, tudi pri izvajanju nadaljnjih reform vrhovnega sodišča;

66.

poziva Svet in Komisijo, naj načela pravne države ne razlagata ozko ter naj karseda izkoristita postopek iz člena 7(1) PEU in obravnavata posledice delovanja poljske vlade za vsa načela iz člena 2 PEU, vključno z demokracijo in temeljnimi pravicami, kot je poudarjeno v tem poročilu;

67.

poziva Svet, naj čim prej nadaljuje formalna zaslišanja – zadnje je potekalo decembra 2018 – ter naj v teh zaslišanjih upošteva ves najnovejši in najpomembnejši negativen razvoj dogodkov na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic; poziva Svet, naj končno ukrepa v skladu s postopkom iz člena 7(1) PEU in glede na prepričljive dokaze, kot so navedeni v tej resoluciji ter številnih poročilih mednarodnih in evropskih organizacij, sodni praksi Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter poročilih organizacij civilne družbe, ugotovi, da v Republiki Poljski obstaja očitno tveganje hujše kršitve vrednot iz člena 2 PEU; toplo priporoča Svetu, naj kot nadaljnji korak po zaslišanjih obravnava priporočila Poljski, kot je določeno v členu 7(1) PEU, in naj navede roke za izvedbo teh priporočil; poleg tega poziva Svet, naj poskuša pravočasno oceniti izvajanje teh priporočil; poziva Svet, naj redno obvešča Parlament in tesno sodeluje z njim ter naj deluje pregledno, da bodo lahko vse evropske institucije in organi ter organizacije civilne družbe smiselno sodelovale v teh zadevah in jih nadzirale;

68.

poziva Komisijo, naj pri obravnavi očitnega tveganja, da bi Poljska lahko huje kršila vrednote, na katerih temelji Unija, izkoristi vse instrumente, ki so ji na voljo, zlasti hitri postopek za ugotavljanje kršitev in predlog Sodišču Evropske unije za sprejetje začasnih ukrepov, pa tudi proračunska orodja; poziva Komisijo, naj o tem redno obvešča Parlament in sodeluje z njim;

o o

69.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Poljske, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408.

(2) COM(2003)0606.

(3) COM(2014)0158.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0123.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0344.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0442.

(7) UL L 217, 12.8.2016, str. 53.

(8) UL L 22, 27.1.2017, str. 65.

(9) UL L 228, 2.9.2017, str. 19.

(10) UL L 17, 23.1.2018, str. 50.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0055.

(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0058.

(13) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101.

(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.

(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0204.

(16) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014.

(17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111.

(20) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080.

(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0349.

(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0407.

(23) Sodba Sodišča z dne 24. junija 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531; Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-192/18, ECLI:EU:C:2019:924.

(24) COM(2017)0835.

(25) Ustawa z dnia 22 grudnia 2015 r. o zmianie ustawy o Trybunale Konstytucyjnym (Dz.U. 2015 poz. 2217).

(26) Ustawa z dnia 22 lipca 2016 r. o Trybunale Konstytucyjnym (Dz.U. 2016 poz. 1157).

(27) Sodba ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016, K 47/15.

(28) Sodba ustavnega sodišča z dne 11. avgusta 2016, K 39/16.

(29) Sodba ustavnega sodišča z dne 7. novembra 2016, K 44/16.

(30) Gl. Mnenje Beneške komisije z dne 14. oktobra 2016 o zakonu z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču, Mnenje št. 860/2016, 127. točka; Obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017, točka 91 in sledeče.

(31) Ustawa z dnia 30 grudnia 2015 r. o zmianie ustawy o służbie cywilnej oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2016 poz. 34).

(32) Ustawa z dnia 15 stycznia 2016 r. o zmianie ustawy o Policji oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2016 poz. 147).

(33) Ustawa z dnia 28 stycznia 2016 r. Prawo o prokuraturze (Dz.U. 2016 poz. 177).

(34) Ustawa z dnia 28 stycznia 2016 r. Przepisy wprowadzające ustawę – Prawo o prokuraturze (Dz.U. 2016 poz. 178).

(35) Ustawa z dnia 18 marca 2016 r. o zmianie ustawy o Rzeczniku Praw Obywatelskich oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2016 poz. 677).

(36) Ustawa z dnia 22 czerwca 2016 r. o Radzie Mediów Narodowych (Dz.U. 2016 poz. 929).

(37) Ustawa z dnia 10 czerwca 2016 r. o działaniach antyterrorystycznych (Dz.U. 2016 poz. 904).

(38) Gl. Obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017, točki 112 in 113.

(39) ENCJ, Varšavska deklaracija z dne 3. junija 2016.

(40) OVSE/ODIHR, Statement of Preliminary Findings and Conclusions after its Limited Election Observation Mission (Izjava o predhodnih in sklepnih ugotovitvah misije omejenega obsega za opazovanje volitev), 14. oktober 2019.

(41) OVSE/ODIHR, Limited Election Observation Mission Final Report on the parliamentary elections of 13 October 2019 (Končno poročilo misije omejenega obsega za opazovanje volitev o parlamentarnih volitvah 13. oktobra 2019), Varšava, 14. februar 2020.

(42) OVSE/ODIHR, Special Election Assessment Mission, Statement of preliminary findings and conclusions on the second round of presidential elections of 12 July 2020 (Izjava o predhodnih ugotovitvah in sklepih posebne misije za oceno volitev o drugem krogu predsedniških volitev 12. julija 2020), Varšava, 13. julij 2020.

(43) Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017, CDL-AD(2017)031, točka 43; Priporočilo Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520 (UL L 17, 23.1.2018, str. 50), točka 25.

(44) Beneška komisija, CDL-AD (2002) 23, Mnenje št. 190/2002, Kodeks dobre volilne prakse. Smernice in obrazložitveno poročilo, 30. oktober 2002; Gl. tudi, Beneška komisija, CDL-PI(2020)005rev-e Report on Respect for Democracy Human Rights and Rule of Law during States of Emergency – Reflections (Poročilo o spoštovanju človekovih pravic in pravne države v izrednih razmerah – razmislek), str. 23.

(45) Gl. tudi OVSE/ODIHR, Opinion on the draft act on special rules for conducting the general election of the President of the Republic of Poland ordered in 2020 (Senate Paper No. 99) (Mnenje o osnutku zakona o posebnih pravilih za izvedbo splošnih volitev predsednika Republike Poljske, odrejenih leta 2020 – dokument Senata št. 99), 27. april 2020.

(46) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(47) Ustawa z dnia 30 listopada 2016 r. o organizacji i trybie postępowania przed Trybunałem Konstytucyjnym (Dz.U. 2016 poz. 2072); ustawa z dnia 30 listopada 2016 r. o statusie sędziów Trybunału Konstytucyjnego (Dz.U. 2016 poz. 2073); Ustawa z dnia 13 grudnia 2016 r. – Przepisy wprowadzające ustawę o organizacji i trybie postępowania przed Trybunałem Konstytucyjnym oraz ustawę o statusie sędziów Trybunału Konstytucyjnego (Dz.U. 2016 poz. 2074).

(48) Mnenje Beneške komisije z dne14. in 15. oktobra 2016, točka 128; Odbor OZN za človekove pravice, Concluding observations on the seventh periodic report of Poland (Sklepne ugotovitve o sedmem rednem poročilu Poljske), 31. oktober 2016, točki 7 in 8; Priporočilo Komisije (EU) 2017/1520.

(49) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi proti Sąd Najwyższy, C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982.

(50) Ustawa z dnia 20 grudnia 2019 r. o zmianie ustawy – Prawo o ustroju sądów powszechnych, ustawy o Sądzie Najwyższym oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2020 poz. 190).

(51) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, CDL-PI(2020)002, točki 51 in 55.

(52) Gl. Obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017, (COM(2017)0835), točka 113. Gl. tudi Mnenje OVSE/ODIHR z dne 13. novembra 2017 o nekaterih določbah osnutka zakona o poljskem vrhovnem sodišču (od 26. septembra 2017), str. 33.

(53) Sodba Sodišča z dne 24. junija 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531.

(54) Sklep Sodišča Evropske unije z dne 17. decembra 2018, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-619/18 R, ECLI:EU:C:2018:1021.

(55) Ustawa z dnia 21 listopada 2018 r. o zmianie ustawy o Sądzie Najwyższym (Dz.U. 2018 poz. 2507).

(56) Mnenje OVSE/ODIHR z dne 13. novembra 2017, str. 7-20; Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017, točka 43; Priporočilo Komisije (EU) 2018/103, točka 25. GRECO, Dodatek k poročilu o četrtem krogu ocenjevanja v zvezi s Poljsko (člen 34) z dne 18. do 22. junija 2018, točka 31; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 8.

(57) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi proti Sąd Najwyższy, C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982.

(58) Sodba vrhovnega sodišča z dne 5. decembra 2019, III PO 7/19.

(59) Resolucija skupnega civilnega, kazenskega in delovnega senata vrhovnega sodišča z dne 23. januarja 2020, BSA I-4110-1/2020.

(60) Sodba ustavnega sodišča z dne 20. aprila 2020, U 2/20.

(61) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 38.

(62) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 38.

(63) Sklep Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2020, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-791/19 R, ECLI:EU:C:2020:277.

(64) Ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o zmianie ustawy o Krajowej Radzie Sądownictwa oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2018 poz. 3).

(65) Mnenji predsedstva Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov z dne 7. aprila 2017 in 12. oktobra 2017; Končno mnenje OVCE/ODIHR z dne 5. maja 2017 o osnutkih sprememb nacionalnega sodnega sveta; Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017, str. 5–7; Ad hoc poročilo GRECO o Poljski (člen 34) z dne 19.–23. marca 2018 in Dodatek z dne 18.–22. junija 2018; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točki 42 in 61.

(66) Sklep vrhovnega sodišča z dne 15. januarja 2020, III PO 8/18. Sklep vrhovnega sodišča z dne 15. januarja 2020, III PO 9/18.

(67) V zvezi s tem gl. tudi naslednje zadeve, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice: Reczkowicz in drugi proti Poljski (št. pritožb. 43447/19, 49868/19 in 57511/19), Grzęda proti Poljski (št. 43572/18), Xero Flor w Polsce sp. z o.o. proti Poljski (št. 4907/18), Broda proti Poljski in Bojara proti Poljski (št. 26691/18 in 27367/18), Żurek proti Poljski (št. 39650/18) ter Sobczyńska in drugi proti Poljski (št. 62765/14, 62769/14, 62772/14 in 11708/18).

(68) Pismo izvršnega odbora Evropske mreže sodnih svetov z dne 21. februarja 2020. Gl. tudi pismo evropskega združenja sodnikov z dne 4. maja 2020 v podporo Evropski mreži sodnih svetov.

(69) Ustawa z dnia 12 maja 2011 r. o Krajowej Radzie Sądownictwa (Dz.U. 2011 nr 126 poz. 714).

(70) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 45.

(71) Gl. tudi izjavo predsedstva Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope CCJE-BU(2018)6REV z dne 18. junija 2018.

(72) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točke 46 do 50.

(73) Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-192/18, ECLI:EU:C:2019:924.

(74) Ustawa z dnia 12 lipca 2017 r. o zmianie ustawy – Prawo o ustroju sądów powszechnych oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2017 poz. 1452).

(75) Nujno vmesno mnenje OVSE/ODIHR z dne 14. januarja 2020 o osnutku zakona o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč, zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih poljskih zakonov (z dne 20. decembra 2019), str. 23–26; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točki 44 in 45.

(76) Nujno vmesno mnenje OVSE/ODIHR z dne 14. januarja 2020, str. 18–21; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točke 24 do 30.

(77) Sporočilo namestnika disciplinskega tožilca sodnikov splošnih sodišč, julij 2020, http://rzecznik.gov.pl/wp-content/uploads/2020/07/KomunikatFWS.pdf.

(78) Nujno vmesno mnenje OVSE/ODIHR z dne 14. januarja 2020, str. 13–17; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točke 31 do 43.

(79) Ustawa z dnia 27 lipca 2001 r. Prawo o ustroju sądów powszechnych (Dz.U. 2001 nr 98 poz. 1070).

(80) Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017 o zakonu o javnem tožilstvu, kakor je bil spremenjen, CDL-AD(2017)028, točka 115.

(81) Priporočilo Komisije (EU) 2018/103. Izjava posebnega poročevalca OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov z dne 25. junija 2018; Evropska komisija, Evropski semester 2019: Poročilo o Poljski, 27. februar 2019, SWD(2019)1020, str. 42; pismo predsednikov Evropske mreže sodnih svetov, Mreže predsednikov vrhovnih sodišč EU in Evropskega združenja sodnikov z dne 20. septembra 2019; GRECO, Follow-up to the Addendum to the Fourth Round Evaluation Report (Spremljanje ukrepanja na podlagi dodatka k poročilu o četrtem krogu ocenjevanja v zvezi s Poljsko) (člen 34) z dne 6. decembra 2019, točka 65; Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2316 (2020) z dne 28. januarja 2020 o delovanju demokratičnih institucij na Poljskem, točka 4.

(82) Glej tudi pismo komisarja Sveta Evrope za človekove pravice poljskemu predsedniku vlade z dne 19. januarja 2018; skupno izjavo v podporo poljskemu komisarju za človekove pravice iz junija 2019, ki so jo podpisali Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice, Evropska mreža nacionalnih organov za enakost, Svetovna zveza nacionalnih institucij za človekove pravice, Mednarodnega inštituta varuhov človekovih pravic, Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice za Evropo.

(83) Sklepne ugotovitve odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu Poljske, točka 33.

(84) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 59.

(85) Sodba sodišča z dne 26. marca 2020, Simpson proti Svetu in HG proti Komisiji, združeni zadevi C-542/18 RX-II in C-543/18 RX-II, ECLI:EU:C:2020:232, točka 57.

(86) Gl. tudi svetovni indeks svobode tiska, na podlagi katerega je Poljska od leta 2015 zdrsnila z 18. na 62. mesto.

(87) Platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev, letno poročilo 2020, marec 2020, str. 42.

(88) Svet Evrope, priporočilo odbora ministrov državam članicam CM/Rec (2016)4 z dne 13. aprila 2016 o zaščiti novinarstva ter varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev.

(89) International Press Institute (IPI) Tracker on Press Freedom Violations Linked to COVID-19 Coverage, https://ipi.media/covid19-media-freedom-monitoring/.

(90) Izjava Sveta Evrope, Organizacije ameriških držav in drugih s svetovnega foruma za akademsko svobodo, institucionalno avtonomijo in prihodnost demokracije z dne 21. junija 2019.

(91) Ustawa z dnia 18 grudnia 1998 r. o Instytucie Pamięci Narodowej – Komisji Ścigania Zbrodni przeciwko Narodowi Polskiemu (Dz.U. 1998 nr 155 poz. 1016).

(92) Glej tudi izjavo predstavnika OVSE za svobodo medijev z dne 28. junija 2018.

(93) Ustawa z dnia 24 lipca 2015 r. – Prawo o zgromadzeniach (Dz.U. 2015 poz. 1485).

(94) Ustawa z dnia 13 grudnia 2016 r. o zmianie ustawy – Prawo o zgromadzeniach (Dz.U. 2017 poz. 579).

(95) Glej tudi sporočilo strokovnjakov OZN z dne 23. aprila 2018, v katerem Poljsko pozivajo, naj zagotovi svobodno in polno udeležbo v podnebnih pogajanjih.

(96) Pismo poljskega komisarja za človekove pravice ministrstvu za notranje zadeve in upravo z dne 6. maja 2020.

(97) Ustawa z dnia 15 września 2017 r. o Narodowym Instytucie Wolności – Centrum Rozwoju Społeczeństwa Obywatelskiego (Dz.U. 2017 poz. 1909).

(98) Mnenje OVSE/ODIHR o osnutku poljskega zakona o nacionalnem inštitutu svobode – centru za razvoj civilne družbe, Varšava, 22. avgust 2017.

(99) Poročilo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz junija 2020 o temeljnih pravicah in pravni državi: razvoj dogodkov na nacionalni ravni z vidika civilne družbe v obdobju 2018–2019, str. 41 in 42.

(100) Izjava Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za javnost z dne 23. junija 2020 o zaskrbljujočem pritisku na civilno družbo: poljski člani odbora so tarča vladnih povračilnih ukrepov, nevladne organizacije pa ne morejo več izbirati svojih kandidatov.

(101) Sporočilo za javnost ministra za okolje v sodelovanju z ministrom za pravosodje, 7. avgust 2020, https://www.gov.pl/web/srodowisko/nowe-prawo-wzmocni--przejrzystosc-finansowania-organizacji-pozarzadowych.

(102) Ustawa z dnia 6 kwietnia 1990 r. o Policji (Dz.U. 1990 nr 30 poz. 179).

(103) Sklepne ugotovitve odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu Poljske, točki 39 in 40. Gl. tudi sporočilo strokovnjakov OZN z dne 23. aprila 2018, v katerem Poljsko pozivajo, naj zagotovi svobodno in polno udeležbo v podnebnih pogajanjih.

(104) Pismo Evropskega odbora za varstvo podatkov z dne 5. maja 2020 o razkritju podatkov v okviru poljskih predsedniških volitvah.

(105) Izjava komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 14. aprila 2020.

(106) Leta 2017 je bilo 97,9 % vseh splavov opravljenih zaradi nepravilnosti pri plodu: Center za zdravstvene informacijske sisteme, poročila statističnega raziskovalnega programa MZ-29, objavljena na spletnem mestu poljskega parlamenta. Sprawozdanie Rady Ministrów z wykonywania oraz o skutkach stosowania w 2016 r. ustawy z dnia 7 stycznia 1993 r. o planowaniu rodziny, ochronie płodu ludzkiego i warunkach dopuszczalności przerywania ciąży (Dz. U. poz. 78, z późnn. zm.).

(107) Glej tudi dokument komisarja Sveta Evrope za človekove pravice iz decembra 2017 o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah žensk v Evropi; izjavo strokovnjakov OZN z dne 22. marca 2018, ki svetuje delovni skupini OZN o diskriminaciji žensk, in izjavo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 14. aprila 2020.

(108) Ustawa z dnia 16 lipca 2020 r. o zmianie ustawy o zawodach lekarza i lekarza dentysty oraz niektórych innych ustaw (še ni objavljeno v uradnem listu).

(109) Ustawa z dnia 5 grudnia 1996 r. o zawodach lekarza i lekarza dentysty (Dz.U. 1997 nr 28 poz. 152).

(110) Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. marca 2007, Tysiąc proti Poljski (pritožba št. 5410/03); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. marca 2007, R. R. proti Poljski (pritožba št. 27617/04); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. oktobra 2012, P. in S. proti Poljski (pritožba št. 57375/08).

(111) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017, točka 18; Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2316 (2020) z dne 28. januarja 2020 o delovanju demokratičnih institucij na Poljskem, točka 14. Sklepne ugotovitve odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu Poljske, CCPR/C/POL/CO/7, točke 15–18.

(112) Sklepne ugotovitve odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije iz avgusta 2019 o združenem 22., 23. in 24. rednem poročilu Poljske.

(113) Prav tam.

(114) Sporočilo za javnost poljskega ministrstva za pravosodje z naslovom „Predlog za razveljavitev Istanbulske konvencije“, 25. julij 2020, https://www.gov.pl/web/sprawiedliwosc/ministerstwo-sprawiedliwosci-konwencja-stambulska-powinna-zostac-wypowiedziana-poniewaz-jest-sprzeczna-z-prawami-konstytucyjnymi.

(115) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

(116) Pismo GD REGIO Evropske komisije z dne 27. maja 2020 organom Lublinskega, Loškega, Malopoljskega, Podkarpatskega in Svetokriškega vojvodstva. Gl. tudi sodbo Sodišča z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI, C-507/18, ECLI:EU:C:2020:289.

(117) Sodba Sodišča z dne 5. junija 2018, Coman, C-673/16, ECLI:EU:C:2018:385; Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 2. marca 2010, Kozak proti Poljski (pritožba št. 13102/02); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 22. januarja 2008, E. B. proti Franciji (pritožba št. 43546/02); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 19. februarja 2013, X. in drugi proti Avstriji (pritožba št. 19010/07); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. junija 2016, Taddeucci in McCall proti Italiji (pritožba št. 51362/09); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 21. julija 2015, Oliari in drugi proti Italiji (pritožbi št. 18766/11 in 36030/11); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 14. decembra 2017, Orlandi in drugi proti Italiji (pritožbe št. 26431/12, 26742/12, 44057/12 in 60088/12); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 14. januarja 2020, Beizaras in Levickas proti Litvi (pritožba št. 41288/15).

(118) Sporočilo za javnost poljskega komisarja za človekove pravice z naslovom „Nacionalni preventivni mehanizem za preprečevanje mučenja (KMPT) je obiskal policijski pripor po množičnem priprtju v Varšavi“, 11. avgust 2020, https://www.rpo.gov.pl/en/content/national-preventive-mechanism-prevention-torture-kmpt-visits-police-places-detention-after-overnight.

(119) Stališče poljske škofovske konference o vprašanjih LGBT +, avgust 2020, https://episkopat.pl/wp-content/uploads/2020/08/Stanowisko-Konferencji-Episkopatu-Polski-w-kwestii-LGBT.pdf.

(120) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.

(121) Neodvisni strokovnjak OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, Poročilo o reparativni terapiji, maj 2020, https://undocs.org/A/HRC/44/53.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 385

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 22. september 2021

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2020–2021 Seje: 14.–17. septembra 2020 SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	torek, 15. september 2020
2021/C 385/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj zelena programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (2019/2195(INI))	2
	sreda, 16. september 2020
2021/C 385/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov (2019/2156(INI))	10
2021/C 385/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu (2020/2002(INI))	24
2021/C 385/04	Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 16 (D067917/01 – 2020/2712(RPS))	39
2021/C 385/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo (2019/2200(INI))	40
	četrtek, 17. september 2020
2021/C 385/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2020/2003(INI))	47
2021/C 385/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o strateškem pristopu k farmacevtskim izdelkom v okolju (2019/2816(RSP))	59
2021/C 385/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o čim večjem izkoriščanju potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost (2020/2070(INI))	68
2021/C 385/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pomanjkanju zdravil – kako rešiti vse večji problem (2020/2071(INI))	83
2021/C 385/10	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi (2020/2011(INI))	104
2021/C 385/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju (2020/2774(RSP))	117
2021/C 385/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Belorusiji (2020/2779(RSP))	122
2021/C 385/13	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Rusiji: zastrupitev Alekseja Navalnega (2020/2777(RSP))	128
2021/C 385/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o razmerah na Filipinih in primeru Marie Ressa (2020/2782(RSP))	133
2021/C 385/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o primeru dr. Denisa Mukwegeja v Demokratični republiki Kongo (2020/2783(RSP))	138
2021/C 385/16	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o humanitarnih razmerah v Mozambiku (2020/2784(RSP))	142
2021/C 385/17	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o osnutku uredbe Komisije o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za cikloksidim, flonikamid, haloksifop, mandestrobin, mepikvat, Metschnikowia fructicola sev NRRL Y-27328 in proheksadion v ali na nekaterih proizvodih (D063880/06 – 2020/2734(RPS))	148
2021/C 385/18	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope (2020/2708(RSP))	152
2021/C 385/19	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pandemiji COVID-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg (2020/2780(RSP))	159
2021/C 385/20	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o evropskem letu bolj zelenih mest 2022 (2019/2805(RSP))	167

	III Pripravljalni akti
	Evropski parlament
	torek, 15. september 2020
2021/C 385/21	Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o predlogu za imenovanje predsednika nadzornega odbora za centralne nasprotne stranke pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (N9-0041/2020 – C9-0276/2020 – 2020/0906(NLE))	173
2021/C 385/22	Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o predlogu za imenovanje neodvisnega člana nadzornega odbora za centralne nasprotne stranke pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (N9-0042/2020 – C9-0277/2020 – 2020/0907(NLE))	174
2021/C 385/23	Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o predlogu za imenovanje neodvisnega člana nadzornega odbora za centralne nasprotne stranke pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (N9-0042/2020 – C9-0278/2020 – 2020/0908(NLE))	175
2021/C 385/24	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o dovoljenju Portugalski, da uporablja nižje trošarinske stopnje za nekatere alkoholne proizvode, proizvedene v avtonomnih regijah Madeira in Azori (COM(2020)0240 – C9-0190/2020 – 2020/0118(CNS))	176
	sreda, 16. september 2020
2021/C 385/25	Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pristojbinami, ki jih Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaračuna centralnim nasprotnim strankam s sedežem v tretjih državah (C(2020)4891 – 2020/2720(DEA))	177
2021/C 385/26	Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z merili, ki bi jih moral organ ESMA upoštevati pri ugotavljanju, ali je centralna nasprotna stranka s sedežem v tretji državi sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala (C(2020)4892 – 2020/2726(DEA))	178
2021/C 385/27	Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi elementi, ki jih organ ESMA oceni pri ocenjevanju zahtev CNS iz tretjih držav za primerljivo skladnost, ter načini in pogoji za navedeno oceno (C(2020)4895 – 2020/2729(DEA))	179
2021/C 385/28	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2020)0220 – C9-0160/2020 – 2020/0097(COD))	180
2021/C 385/29	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da bi se ustrezno upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (COM(2019)0038 – C8-0043/2019 – 2019/0017(COD))	217
2021/C 385/30	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (10025/2020 – C9-0215/2020 – 2018/0135(CNS))	256
	četrtek, 17. september 2020
2021/C 385/31	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (COM(2019)0208 – C9-0009/2019 – 2019/0101(COD))	275
2021/C 385/32	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD))	289
2021/C 385/33	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835 – 2017/0360R(NLE))	317
2021/C 385/34	P9_TA(2020)0236 Trajnostni trg storitev v železniškem prometu zaradi pandemije COVID-19 ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za trajnostni trg storitev v železniškem prometu zaradi pandemije COVID-19 (COM(2020)0260 – C9-0186/2020 – 2020/0127(COD)) P9_TC1-COD(2020)0127 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. septembra 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za trajnostni trg storitev v železniškem prometu zaradi izbruha COVID-19	334
2021/C 385/35	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 8/2020 Evropskega parlamenta in Sveta za proračunsko leto 2020 – Povečanje odobritev plačil za instrument za nujno pomoč zaradi financiranja strategije za cepiva proti COVID-19 in za učinek naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (10696/2020 – C9-0290/2020 – 2020/1997(BUD))	335