Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10059 — SK hynix/Intel’s NAND and SSD business)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 380/01)

Komisija se je 20. maj 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10059. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

17. september 2021

(2021/C 380/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1780
JPY	japonski jen	129,61
DKK	danska krona	7,4360
GBP	funt šterling	0,85363
SEK	švedska krona	10,1553
CHF	švicarski frank	1,0931
ISK	islandska krona	151,40
NOK	norveška krona	10,1208
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,296
HUF	madžarski forint	351,49
PLN	poljski zlot	4,5804
RON	romunski leu	4,9488
TRY	turška lira	10,1323
AUD	avstralski dolar	1,6111
CAD	kanadski dolar	1,4913
HKD	hongkonški dolar	9,1691
NZD	novozelandski dolar	1,6658
SGD	singapurski dolar	1,5851
KRW	južnokorejski won	1 386,26
ZAR	južnoafriški rand	17,1891
CNY	kitajski juan	7,6044
HRK	hrvaška kuna	7,5092
IDR	indonezijska rupija	16 762,90
MYR	malezijski ringit	4,9140
PHP	filipinski peso	58,819
RUB	ruski rubelj	85,4338
THB	tajski bat	39,145
BRL	brazilski real	6,2039
MXN	mehiški peso	23,4722
INR	indijska rupija	86,5335

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Posodobitev seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1)

(2021/C 380/03)

Objava seznama mejnih prehodov iz člena 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (2), temelji na informacijah, ki jih Komisiji sporočijo države članice v skladu s členom 39 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu je na voljo posodobitev na spletišču Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve.

SEZNAM MEJNIH PREHODOV

NEMČIJA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 290, 20.7.2021, str. 10.

Pristanišča Severnega Morja

(1)

Baltrum

(2)

Bensersiel

(3)

Borkum

(4)

Brake

(5)

Brunsbüttel

(6)

Büsum

(7)

Bützflether Sand

(8)

Buxtehude

(9)

Bremen

(10)

Bremerhaven

(11)

Carolinensiel (Harlesiel)

(12)

Cuxhaven

(13)

Eckwarderhörne

(14)

Elsfleth

(15)

Emden

(16)

Fedderwardersiel

(17)

Glückstadt

(18)

Greetsiel

(19)

Großensiel

(20)

Hamburg

(21)

Hamburg-Neuenfelde

(22)

Herbrum

(23)

Helgoland

(24)

Hooksiel

(25)

Horumersiel

(26)

Husum

(27)

Juist

(28)

Langeoog

(29)

Leer

(30)

Lemwerder

(31)

List/Sylt

(32)

Neuharlingersiel

(33)

Norddeich

(34)

Nordenham

(35)

Norderney

(36)

Otterndorf

(37)

Papenburg

(38)

Spiekeroog

(39)

Stade

(40)

Stadersand

(41)

Varel

(42)

Wangerooge

(43)

Wedel

(44)

Weener

(45)

Westeraccumersiel

(46)

Wewelsfleth

(47)

Wilhelmshaven

Baltiška pristanišča

(1)

Eckernförde (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(2)

Flensburg-pristanišča

(3)

Greifswald-Ladebow pristanišča

(4)

Jägersberg (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(5)

Kiel

(6)

Kiel (Pristaniški objekti nemške zvezne mornarice)

(7)

Kiel-Holtenau

(8)

Lubmin

(9)

Lübeck

(10)

Lübeck-Travemünde

(11)

Mukran

(12)

Neustadt

(13)

Puttgarden

(14)

Rendsburg

(15)

pristanišče Rostock (združitev pristanišč Warnemünde in Rostock-Überseehafen)

(16)

Sassnitz

(17)

Stralsund

(18)

Surendorf

(19)

Vierow

(20)

Wismar

(21)

Wolgast

ODERHAFF

(1)

Ueckermünde

Letališča, aerodromi, zračna območja

V ZVEZNI DEŽELI BADEN-WÜRTTEMBERG

(1)

Aalen-Heidenheim-Elchingen

(2)

Baden Airport Karlsruhe Baden-Baden

(3)

Donaueschingen-Villingen

(4)

Freiburg/Brg.

(5)

Friedrichshafen-Löwental

(6)

Heubach (Krs. Schwäb. Gmünd)

(7)

Lahr

(8)

Laupheim

(9)

Leutkirch-Unterzeil

(10)

Mannheim-City

(11)

Mengen

(12)

Niederstetten

(13)

Schwäbisch Hall

(14)

Stuttgart

V ZVEZNI DEŽELI BAVARSKA

(1)

Aschaffenburg

(2)

Augsburg-Mühlhausen

(3)

Bayreuth – Bindlacher Berg

(4)

Coburg-Brandebsteinsebene

(5)

Giebelstadt

(6)

Hassfurth-Mainwiesen

(7)

Hof-Plauen

(8)

Ingolstadt

(9)

Landshut-Ellermühle

(10)

Lechfeld

(11)

Memmingerberg

(12)

München „Franz Joseph Strauß“

(13)

Neuburg

(14)

Nürnberg

(15)

Oberpfaffenhofen

(16)

Roth

(17)

Straubing-Wallmühle

V ZVEZNI DEŽELI BERLIN

(1)

Berlin-Tegel

V ZVEZNI DEŽELI BRANDENBURG

(1)

Berlin Brandenburg „Willy Brandt“

(2)

Schönhagen

V ZVEZNI DEŽELI BREMEN

(1)

Bremen

V ZVEZNI DEŽELI HAMBURG

(1)

Hamburg

V ZVEZNI DEŽELI HESSEN

(1)

Allendorf/Eder

(2)

Egelsbach

(3)

Frankfurt/Main

(4)

Fritzlar

(5)

Kassel-Calden

(6)

Reichelsheim

V ZVEZNI DEŽELI MECKLENBURG-VORPOMMERN

(1)

Neubrandenburg-Trollenhagen

(2)

Rostock-Laage

V ZVEZNI DEŽELI SPODNJA SAŠKA

(1)

Borkum

(2)

Braunschweig-Waggum

(3)

Bückeburg-Achum

(4)

Celle

(5)

Damme/Dümmer-See

(6)

Diepholz

(7)

Emden

(8)

Fassberg

(9)

Ganderkesee

(10)

Hannover

(11)

Leer-Nüttermoor

(12)

Norderney

(13)

Nordholz

(14)

Nordhorn-Lingen

(15)

Osnabrück-Atterheide

(16)

Wangerooge

(17)

Wilhelmshaven-Mariensiel

(18)

Wittmundhafen

(19)

Wunstorf

V ZVEZNI DEŽELI SEVERNO PORENJE-VESTFALIJA

(1)

Aachen-Merzbrück

(2)

Arnsberg

(3)

Bielefeld-Windelsbleiche

(4)

Bonn-Hardthöhe

(5)

Dortmund-Wickede

(6)

Düsseldorf

(7)

Essen-Mülheim

(8)

Bonn Hangelar

(9)

Köln/Bonn

(10)

Marl/Loemühle

(11)

Mönchengladbach

(12)

Münster-Osnabrück

(13)

Nörvenich

(14)

Paderborn-Lippstadt

(15)

Porta Westfalica

(16)

Rheine-Bentlage

(17)

Siegerland

(18)

Stadtlohn-Wenningfeld

(19)

Weeze-Lahrbruch

V ZVEZNI DEŽELI PORENJE-PFALZ

(1)

Büchel

(2)

Föhren

(3)

Hahn

(4)

Koblenz-Winningen

(5)

Mainz-Finthen

(6)

Pirmasens-Pottschütthöhe

(7)

Ramstein (zračno oporišče ZDA)

(8)

Speyer

(9)

Spangdahlem (zračno oporišče ZDA)

(10)

Zweibrücken

V ZVEZNI DEŽELI POSARJE

(1)

Saarbrücken-Ensheim

(2)

Saarlouis/Düren

V ZVEZNI DEŽELI SAŠKA

(1)

Dresden

(2)

Leipzig-Halle

(3)

Rothenburg/Oberlausitz

V ZVEZNI DEŽELI SAŠKA-ANHALT

(1)

Cochstedt

(2)

Magdeburg

V ZVEZNI DEŽELI SCHLESWIG-HOLSTEIN

(1)

Helgoland-Düne

(2)

Hohn

(3)

Kiel-Holtenau

(4)

Lübeck-Blankensee

(5)

Schleswig/Jagel

(6)

Westerland/Sylt

V ZVEZNI DEŽELI TURINGIJA

(1)

Altenburg-Nobitz

(2)

Erfurt-Weimar

NIZOZEMSKA

Sprememba informacij, objavljenih v UL C 316, 28.12.2007, str. 1.

Meje na kopnem

(1)

Amsterdam Centraal Station

(2)

Rotterdam Centraal Station

Zračne meje:

(1)

Amsterdam Schiphol

(2)

Breda

(3)

De Kooy

(4)

Eindhoven

(5)

Enschede Twente

(6)

Groningen Eelde

(7)

Kempen

(8)

Lelystad

(9)

Maastricht-Aachen

(10)

Midden Zeeland

(11)

Rotterdam

Meje na morju

(1)

Amsterdam Ijmond

(2)

Den Helder

(3)

Dordrecht

(4)

Eemshaven

(5)

Gent-Terneuzen

(6)

Harlingen

(7)

Hoek van Holland/Europoort

(8)

Moerdijk

(9)

Rotterdam-Havens

(10)

Scheveningen

(11)

Vlissingen

(12)

Ijmuiden

Seznam prejšnjih objav

UL C 247 z dne 13.10.2006, str. 25

UL C 77 z dne 5.4.2007, str. 11

UL C 153 z dne 6.7.2007, str. 22

UL C 164 z dne 18.7.2008, str. 45

UL C 316 z dne 28.12.2007, str. 1

UL C 134 z dne 31.5.2008, str. 16

UL C 177 z dne 12.7.2008, str. 9

UL C 200 z dne 6.8.2008, str. 10

UL C 331 z dne 31.12.2008, str. 13

UL C 3 z dne 8.1.2009, str. 10

UL C 37 z dne 14.2.2009, str. 10

UL C 64 z dne 19.3.2009, str. 20

UL C 99 z dne 30.4.2009, str. 7

UL C 229 z dne 23.9.2009, str. 28

UL C 263 z dne 5.11.2009, str. 22

UL C 298 z dne 8.12.2009, str. 17

UL C 74 z dne 24.3.2010, str. 13

UL C 326 z dne 3.12.2010, str. 17

UL C 355 z dne 29.12.2010, str. 34

UL C 22 z dne 22.1.2011, str. 22

UL C 37 z dne 5.2.2011, str. 12

UL C 149 z dne 20.5.2011, str. 8

UL C 190 z dne 30.6.2011, str. 17

UL C 203 z dne 9.7.2011, str. 14

UL C 210 z dne 16.7.2011, str. 30

UL C 271 z dne 14.9.2011, str. 18

UL C 356 z dne 6.12.2011, str. 12

UL C 111 z dne 18.4.2012, str. 3

UL C 183 z dne 23.6.2012, str. 7

UL C 313 z dne 17.10.2012, str. 11

UL C 394 z dne 20.12.2012, str. 22

UL C 51 z dne 22.2.2013, str. 9

UL C 167 z dne 13.6.2013, str. 9

UL C 242 z dne 23.8.2013, str. 2

UL C 275 z dne 24.9.2013, str. 7

UL C 314 z dne 29.10.2013, str. 5

UL C 324 z dne 9.11.2013, str. 6

UL C 57 z dne 28.2.2014, str. 4

UL C 167 z dne 4.6.2014, str. 9

UL C 244 z dne 26.7.2014, str. 22

UL C 332 z dne 24.9.2014, str. 12

UL C 420 z dne 22.11.2014, str. 9

UL C 72 z dne 28.2.2015, str. 17

UL C 126 z dne 18.4.2015, str. 10

UL C 229 z dne 14.7.2015, str. 5

UL C 341 z dne 16.10.2015, str. 19

UL C 84 z dne 4.3.2016, str. 2

UL C 236 z dne 30.6.2016, str. 6

UL C 278 z dne 30.7.2016, str. 47

UL C 331 z dne 9.9.2016, str. 2

UL C 401 z dne 29.10.2016, str. 4

UL C 484 z dne 24.12.2016, str. 30

UL C 32 z dne 1.2.2017, str. 4

UL C 74 z dne 10.3.2017, str. 9

UL C 120 z dne 13.4.2017, str. 17

UL C 152 z dne 16.5.2017, str. 5

UL C 411 z dne 2.12.2017, str. 10

UL C 31 z dne 27.1.2018, str. 12

UL C 261 z dne 25.7.2018, str. 6

UL C 264 z dne 26.7.2018, str. 8

UL C 368 z dne 11.10.2018, str. 4

UL C 459 z dne 20.12.2018, str. 40

UL C 43 z dne 4.2.2019, str. 2

UL C 64 z dne 27.2.2020, str. 17

UL C 231 z dne 14.7.2020, str. 2

UL C 58 z dne 18.2.2021, str. 35

UL C 81 z dne 10.3.2021, str. 27

UL C 184 z dne 12.5.2021, str. 8

UL C 219 z dne 9.6.2021, str. 9

UL C 279 z dne 13.7.2021, str. 4

UL C 290 z dne 20.7.2021, str. 10

---

(1)  Glej seznam prejšnjih objav na koncu dokumenta.

(2)  UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

Razpis za zbiranje predlogov

Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje

(2021/C 380/04)

Program za znanje Inštituta Evropske investicijske banke usmerja nepovratna sredstva za raziskave prek različnih shem. Ena od njih je:

—	EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB U niversity R esearch S ponsorship Programme).

EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah in se v svojih raziskavah ukvarjajo s temami, ki so za EIB še posebej zanimive. Finančna pomoč EIBURS – znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta – se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami na izbranem področju. Izbrani predlogi bodo morali zagotoviti različne izide, ki bodo predmet pogodbenega razmerja z EIB.

V študijskem letu 2021/2022 je bilo za program EIBURS izbrano novo raziskovalno področje:

„Prihodnost šolanja: izkoriščanje potenciala digitalnih izobraževalnih tehnologij“

Če izobraževalci digitalno tehnologijo uporabljajo spretno, enakopravno in učinkovito, lahko ta v celoti podpira agendo visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja za vse učence. Olajša lahko bolj prilagojeno in prožno izobraževanje, osredotočeno na učence, in sicer v vseh fazah in na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja. Tehnologija je lahko močno orodje, ki spodbuja sodelovalno in ustvarjalno učenje. Učencem in izobraževalcem lahko pomaga pri dostopu do digitalnih vsebin ter ustvarjanju in deljenju takih vsebin. S pomočjo tehnologije lahko učenje poteka zunaj predavalnic, učilnic ali delovnih mest, kar zagotavlja precejšnjo svobodo v primerjavi z omejitvami zaradi fizičnih lokacij in urnikov. Učenje je mogoče organizirati izključno na spletu ali kombinirano, pri čemer so čas, kraj in hitrost prilagojeni potrebam posameznega učenca. (1)

Kljub velikemu potencialu, ki ga ima digitalna tehnologija za izboljšanje učenja, je izobraževalni sektor v primerjavi z drugimi sektorji bistveno manj digitaliziran, saj globalno gledano manj kot 4 % vseh izdatkov namenjena strojni in programski opremi ter tehnološko podprtim storitvam (2). Pandemija covida-19 ter neizogibni nenadni prehod na učenje in poučevanje na daljavo sta bistveno pospešila uporabo digitalnih orodij v izobraževanju in povečala njihovo pomembnost. Med šolanjem na daljavo, ko so bile zaradi pandemije covida-19 šole zaprte, pa so prišle na dan tudi velike pomanjkljivosti v zvezi z digitalno pripravljenostjo izobraževalnih sistemov. V večini držav se je med pandemijo pokazalo, da celo tam, kjer je bil osnovni pogoj učenja na daljavo, tj. razpoložljivost hitrega interneta in digitalnih naprav, izpolnjen, uporaba digitalne tehnologije ni okrepila klasičnega učenja. Med najpogostejšimi ovirami za učinkovito učenje na daljavo, o katerih so poročali med zaprtjem šol spomladi 2020, sta bila omejena razpoložljivost digitalnih izobraževalnih virov in pomanjkanje digitalnih spretnosti. Slednje je bilo zaznano tako pri učiteljih, ki bi morali v poučevanje in učenje vključiti digitalne pristope, kot pri učencih, ki bi morali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) uporabiti kot sredstvo za pridobivanje znanja in organizacijo učenja. (3)

V prihodnje bi pandemija lahko pospešila uvajanje digitalne tehnologije v izobraževanje. Mnogi strokovnjaki menijo, da je učinkovita uporaba digitalnih tehnologij v razredu med ključnimi elementi prizadevanj za obnovo izobraževalnih sistemov, ki morajo postati boljši kot pred krizo, če želimo nadoknaditi izgubo pri učenju. (4) Vendar so za dosego tega cilja potrebne znatne naložbe. Stroški opremljanja šol po vsej Evropski uniji z osnovno digitalno tehnologijo ter zagotavljanja vzdrževanja in delovanja omrežij in naprav v petletnem obdobju so ocenjeni na 29,7 milijarde EUR. (5) Poleg tega je treba upoštevati, da vrsta in zasnova tehnoloških orodij in platform ter uporabljena digitalna pedagogika neposredno vplivajo na to, ali so posamezniki vključeni v učenje ali iz njega izključeni. Za učinkovito dodeljevanje virov v sektorju je pomembno graditi na izkušnjah, pridobljenih med nedavnim močno razširjenim, po vsem svetu prisotnim učenjem na daljavo, ter razumeti, kaj učinkovito izboljšuje učenje.

Namen raziskovalnih dejavnosti, predlaganih v tem dokumentu, je zlasti preučitev potenciala, ki ga imajo digitalne izobraževalne tehnologije za izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje učenja, začenši z oceno trenutnega stanja v evropskih državah.

Ta predlog je v celoti usklajen s ciljem javne politike EIB „Inovacije, digitalni in človeški kapital“ ter akcijskim načrtom Evropske komisije za digitalno izobraževanje 2021–2027. Glede na ključno vlogo, ki jo ima izobraževanje pri spodbujanju socialne kohezije, gospodarske rasti in inovacij, lahko ugotovitve te raziskave spodbudijo pokrizno okrevanje Evropske unije in okrepijo njeno odpornost na prihodnje krize.

Raziskovalni predlogi naj vsebujejo strategijo obravnavanja naslednjih elementov:

1.   Analize prodiranja digitalnih tehnologij v izobraževalni sektor

a.	Celovita analiza trendov vlaganja v digitalne izobraževalne tehnologije v zadnjih petih letih in sprememb vzorcev vlaganja od začetka pandemije, po možnosti pa tudi napoved naložbenih trendov za naslednjih pet let.

b.	Če podatki to omogočajo, spodbujamo razčlenitev po državah, ravneh izobraževanja in vrstah tehnologij za vse države EU, kot tudi primerjalno analizo z drugimi svetovnimi regijami.

2.   Popisa digitalnih izobraževalnih tehnologij v izobraževalnih sistemih EU

a.

Ocena uporabe digitalnih izobraževalnih tehnologij v izobraževalnih sistemih EU. V kolikšni meri so javne šole / ministrstva za izobraževanje sprejeli digitalne rešitve kot del svojih pedagoških izbir? Katere od teh so bile sprejete kot odziv na pandemijo? Kateri ukrepi se izvajajo, da se učiteljem omogoči osvojitev teh tehnologij? Kakšne so ovire v primeru počasnega prodiranja?

b.

Vse zgoraj navedene digitalne izobraževalne tehnologije se razvrstijo po ravneh izobraževanja (primarna, sekundarna in terciarna) in v vsaj štiri kategorije (ki jih bo pregledala raziskovalna skupina): i. Digitalne tehnologije, ki dopolnjujejo učenje na podlagi osebnega stika (kombinirano učenje) ii. Digitalne tehnologije za zagotavljanje neprekinjenosti učenja iii. Digitalne tehnologije za odpravo vrzeli v učenju iv. Digitalne tehnologije za ocenjevanje študentov

c.	Vsaka rešitev bo ocenjena na podlagi različnih meril, ki vključujejo: i. Predpogoje za uporabo ii. Stroškovno učinkovitost iii. Potencial za nadgradnjo iv. Potencial za vpliv na učenje v. Zadovoljstvo uporabnikov

3.   Razvoja orodja za izračun stroškov

a.	Na podlagi rezultatov ocene iz točke 2 bosta raziskovalna skupina in EIB skupaj izbrali eno digitalno izobraževalno tehnologijo glede na učni cilj (prilagojeno učenje, učenje na daljavo / kombinirano učenje in formativno ocenjevanje) ter raven izobraževanja.

b.	Raziskovalna skupina bo za vsako izbrano digitalno izobraževalno tehnologijo razvila uporabniku prijazno orodje za izračun stroškov, ki ga bodo nosilci projektov pozneje lahko uporabili za določitev vlaganj, potrebnih za vpeljavo izbranih tehnologij.

4.   Ocene učinka

a.	Raziskovalna skupina bo natančno ocenila vzročni učinek vsaj ene tehnologije digitalnega izobraževanja na učne rezultate po ravneh izobraževanja.

b.	Kvantitativna analiza bo dopolnjena z oceno procesa, da se dokumentira razvoj njene uporabe in zadovoljstvo deležnikov.

Raziskovalnega partnerja spodbujamo, naj predlaga dopolnilna raziskovalna vprašanja, teme in raziskovalne metodologije, ki bodo okrepile splošno analizo, pri tem pa zagotovi vključenost glavnih štirih elementov.

Rok za oddajo predlogov v angleščini je 15. november 2021 do 24.00 (CET). Predlogi, oddani po tem roku, ne bodo upoštevani. Predloge pošljite na e-poštni naslov:

Events.EIBInstitute@eib.org

Več informacij o izbirnem postopku EIBURS in Inštitutu EIB je objavljenih na: http://institute.eib.org/

---

(1)  Akcijski načrt Evropske unije za digitalno izobraževanje 2021–2027.

(2)  10 grafikonov, ki pojasnjujejo globalni trg izobraževalne tehnologije – HolonIQ

(3)  Glej na primer: „ILO-UNESCO-WBG Joint Survey on Technical and Vocational Education and Training (TVET) and Skills Development during the time of COVID-19“ ter reprezentativno anketo med 1 031 nemškimi učitelji v obdobju od 2. do 8. aprila 2020. https://deutsches-schulportal.de/unterricht/das-deutsche-schulbarometer-spezial-corona-krise/

(4)  Hanushek in Woessmann (2020), „The Economic Impacts of Learning Losses“.

(5)  Če upoštevamo, da je v Evropski uniji 24,5 milijona osnovnošolcev in 36 milijonov srednješolcev ter uporabimo stroške na učenca/dijaka, ocenjene v dokumentu Bertelsmann Foundation (2017): IT equipment in schools. Municipalities need support for multi-billion continuous task

Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Republike Turčije

(2021/C 380/05)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) se je na lastno pobudo odločila, da bo začela delni vmesni pregled v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

1.   Izdelek, ki se pregleduje

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, so šarenke (Oncorhynchus mykiss)

—	žive mase 1,2 kg ali manj posamezno ali

—

sveže, ohlajene, zamrznjene in/ali dimljene: — v obliki cele ribe (z glavo), s škrgami ali brez njih, z drobovjem ali brez njega, mase 1,2 kg ali manj posamezno, ali — brez glave, s škrgami ali brez njih, z drobovjem ali brez njega, mase 1 kg ali manj posamezno, ali — v obliki filetov mase 400 g ali manj posamezno,

s poreklom iz Republike Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) in trenutno uvrščene pod oznake KN ex 0301 91 90, ex 0302 11 80, ex 0303 14 90, ex 0304 42 90, ex 0304 82 90 in ex 0305 43 00 (oznake TARIC 0301919011, 0302118011, 0303149011, 0304429010, 0304829010 in 0305430011) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni.

2.   Obstoječi ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna izravnalna dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/823 (2).

3.   Razlogi za pregled

Obstajajo zadostni dokazi, da so se okoliščine v zvezi s subvencioniranjem, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne narave.

Natančneje, od leta 2016 so se znatno spremenili struktura in pogoji izvajanja subvencij, ki jih je turška vlada dodelila proizvajalcem šarenk. Te spremembe, za katere se zdi, da so trajne, so privedle do zmanjšanja neposrednih subvencij, ki jih prejemajo turški proizvajalci šarenk.

Glede na navedeno Komisija meni, da so na voljo zadostni dokazi o tem, da so se okoliščine glede subvencioniranja znatno spremenile in da so te spremembe trajne, zaradi česar bi bilo treba pregledati ukrepe v zvezi z vsemi proizvajalci izvozniki.

Komisija si pridržuje pravico do preiskave vseh zadevnih subvencijskih praks, ki bi jih odkrila med potekom preiskave.

4.   Postopek

Potem ko je obvestila države članice, je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki opravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo stopnje subvencioniranja, zato začenja pregled v skladu s členom 19(1) osnovne uredbe. Obvestilo, ki vsebuje vse relevantne informacije v tej fazi je na vpogled vsem zainteresiranim stranem. S preiskavo se bo preučila stopnja subvencioniranja, da se ugotovi potreba po nadaljnjem izvajanju uvedenih ukrepov po sedanji stopnji.

Vlada zadevne države je bila povabljena na posvetovanja v skladu s členom 10(7) osnovne protisubvencijske uredbe.

Komisija opozarja strani na to, da je bilo objavljeno obvestilo (3) o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave, ki bi se lahko uporabilo v tem postopku.

4.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Preiskava bo zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

4.2   Preiskava proizvajalcev izvoznikov

Postopek za izbor proizvajalcev izvoznikov, ki jih je treba preiskati v zadevni državi

(a)   Vzorčenje

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, naj ji v sedmih dneh od datuma objave tega obvestila sporočijo informacije o svojih družbah. Te informacije je treba sporočiti prek povezave TRON.tdi na naslednjem spletnem naslovu:

https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi/form/R749_SAMPLING_FORM_FOR_EXPORTING_PRODUCER.

Podatki o dostopu do platforme TRON.tdi so na voljo v oddelku 4.3.

Komisija se je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe zadevne države, po potrebi pa se lahko obrne tudi na vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Če je vzorec potreben, so proizvajalci izvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe zadevne države in združenja proizvajalcev izvoznikov, po potrebi po organih zadevne države.

Ko bo Komisija prejela potrebne informacije za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, bo zadevne strani obvestila o svoji odločitvi, ali so vključene v vzorec. Vzorčeni proizvajalci izvozniki bodo morali predložiti izpolnjen vprašalnik v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o njihovi vključitvi v vzorec, če ni določeno drugače.

Izvod vprašalnika za proizvajalce izvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino:

https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2543.

Komisija bo k dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala obvestilo, ki bo odražalo izbor vzorca. Kakršne koli pripombe o izboru vzorca morajo prispeti v treh dneh od datuma uradnega obvestila o odločitvi glede vzorca.

Vprašalnik bo na voljo tudi vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevne države.

Brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe se bodo družbe, ki so se strinjale z možno vključitvijo v vzorec, vendar vanj niso bile izbrane, šteje za sodelujoče (v nadaljnjem besedilu: nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki). Brez poseganja v oddelek (b) izravnalna dajatev, ki se lahko uporablja za uvoz nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ne bo presegla tehtanega povprečnega zneska subvencioniranja, ugotovljenega za proizvajalce izvoznike iz vzorca (4).

(b)   Individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za družbe, ki niso vključene v vzorec

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki lahko v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe zahtevajo, da Komisija zanje določi individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, morajo izpolniti vprašalnik in ga pravilno izpolnjenega predložiti v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. Izvod vprašalnika za proizvajalce izvoznike je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino:

https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2543.

Komisija bo preučila, ali se nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom lahko odobri individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe.

Vendar morajo nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vedeti, da lahko Komisija odloči, da ne bo določila individualnih zneskov subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če je na primer nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov toliko, da bi bila določitev individualnih zneskov preveliko breme in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

4.3   Zainteresirane strani

Strani bodo lahko sodelovale pri preiskavi kot zainteresirana stran od trenutka, ko se javijo, in pod pogojem, da obstaja dejanska povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom, ki se pregleduje. Obravnava v smislu zainteresirane strani ne vpliva na uporabo člena 28 osnovne uredbe.

Dostop do dokumentacije, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, je na voljo prek platforme TRON.tdi na spletnem naslovu: https://webgate.ec.europa.eu/tron/TDI. Za dostop upoštevajte navodila na navedeni spletni strani.

4.4   Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Da bi Komisija pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za njeno preiskavo, lahko vprašalnike pošlje tudi zainteresiranim stranem, ki so se javile.

4.5   Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj ter predložiti povzetek tega, o čemer želi zainteresirana stran razpravljati na zaslišanju. Zaslišanje bo omejeno na vprašanja, ki so jih zainteresirane strani vnaprej pisno določile.

Načeloma se na zaslišanjih ne bodo predložile informacije o dejstvih, ki jih dokumentacija še ne vsebuje. Kljub temu se lahko v interesu dobrega upravljanja in da bi službe Komisije lahko napredovale pri preiskavi, zainteresiranim stranem omogoči predložitev novih informacij o dejstvih po zaslišanju.

4.6   Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli

(a)	uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in

(b)	predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo s „Sensitive“ (5). Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj obrazložijo svoj zahtevek za zaupno obravnavo.

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Sensitive“, jim morajo v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij.

Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svojega zahtevka za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na osnovi ustreznega vira dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, naj prek platforme TRON.tdi (https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI) pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil. Če zainteresirane strani uporabijo povezavo TRON.tdi ali elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf.

Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj prek platforme TRON.tdi ali po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte.

Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč prek platforme TRON.tdi in po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate G

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

Belgique/België

TRON.tdi: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/tdi

Elektronski naslov: TRADE-R749-TROUT-SUBSIDY@ec.europa.eu

5.   Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 22(1) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Možnost za pripombe na stališča drugih strani

Da se zagotovijo pravice do obrambe, bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe na informacije, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. Pri tem lahko zainteresirane strani obravnavajo le vprašanja v zvezi s stališči drugih zainteresiranih strani in ne smejo sprožiti novih vprašanj.

Ugotovitve na podlagi informacij, ki so jih predložile druge zainteresirane strani po razkritju dokončnih ugotovitev, je treba predložiti v petih dneh po izteku roka za predložitev pripomb o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. Če se izvede dodatno dokončno razkritje, je treba pripombe o informacijah, ki so jih predložile druge zainteresirane strani po tem dodatnem razkritju, predložiti v enem dnevu po izteku roka za predložitev pripomb o tem dodatnem razkritju, če ni določeno drugače.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih od zainteresiranih strani zahteva dodatne informacije.

7.   Podaljšanje rokov iz tega obvestila

Podaljšanje rokov iz tega obvestila se lahko zahteva le v izjemnih okoliščinah in se odobri le, če je ustrezno utemeljeno. Kakršno koli podaljšanje roka za izpolnitev vprašalnikov bo v vsakem primeru običajno omejeno na tri dni in praviloma ne bo presegalo sedmih dni. V zvezi z roki za predložitev drugih informacij iz obvestila o začetku je podaljšanje omejeno na tri dni, razen če so dokazane izjemne okoliščine.

8.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

9.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in vse druge zahtevke v zvezi s pravicami do obrambe zainteresiranih strani ter zahtevke tretjih oseb, ki se lahko vložijo med postopkom.

Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira zaslišanje ter nastopi kot posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, da se v celoti upoštevajo pravice zainteresiranih strani do obrambe. Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevke. Ta zaslišanja bi morala potekati le, če vprašanja še niso bila pravočasno urejena s službami Komisije.

Vsak zahtevek je treba predložiti pravočasno in hitro, da se ne ogrozi pravilno vodenje postopka. V ta namen bi morale zainteresirane strani zaprositi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v najkrajšem možnem času po nastanku dogodka, ki upravičuje tako posredovanje. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevke za posredovanje, vrsto vprašanj in vpliv, ki ga imajo ta vprašanja na pravico do obrambe, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino:

http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

10.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti trgovinske zaščite Komisije, je na voljo na spletišču GD za trgovino:

http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence.

---

(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/823 z dne 20. maja 2021 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 183, 25.5.2021, str. 5)

(3)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020XC0316%2802%29. Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(4)  V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe se nični zneski in zneski subvencij de minimis, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ter zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in so bile določene v okoliščinah iz člena 28 osnovne uredbe, ne upoštevajo.

(5)  Dokument z oznako „Sensitive“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 29 osnovne uredbe in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).