Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Intermodalni prevoz in multimodalna logistika – dopolnjevanje načinov prevoza pri prehodu na okolju prijaznejši promet

(mnenje na lastno pobudo)

(2021/C 374/01)

Poročevalec: Stefan BACK

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	24. 6. 2021
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Št. plenarnega zasedanja	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	230/0/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Dolgoročne izvedljive rešitve za razvoj učinkovitega in trajnostnega multimodalnega prevoza in logistike ni mogoče doseči s finančnimi spodbudami ali regulativno podporo, temveč le z odpravljanjem težav, zaradi katerih je multimodalni prevoz dražji, počasnejši in manj zanesljiv od zlasti unimodalnega cestnega prevoza.

1.2

Takšen pristop bi bil gospodaren z viri tudi z regulativnega vidika, saj zanj ne bi bil potreben namenski regulativni okvir.

1.3

Za izboljšanje multimodalnega prometa EESO poleg tehničnih inovacij in rešitev težav s konkurenčnostjo priporoča tudi popolno internalizacijo zunanjih stroškov za vse načine prevoza, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje. Poziva k sprejetju resnih ukrepov za zaščito in/ali ponovno vzpostavitev evropskega sistema mešanih vlakov (s posamičnimi vagoni), povezavi strateške infrastrukture (npr. pristanišč) z železniškimi rešitvami, naložbam v industrijske stranske tire in vključitvi velikih logističnih podjetij v modalno preusmeritev njihovih tokov.

1.4

Za pošteno konkurenco med različnimi načini prevoza EESO priporoča družbeno vzorno ravnanje pri vseh načinih prevoza, s katerim bi zagotovili visokokakovostne prometne storitve, visokokakovostna delovna mesta in dobre socialne pogoje ter posledično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu.

1.5

Sedanje slabosti, povezane z multimodalnim prevozom, so poleg dodatnih stroškov zaradi pretovarjanja in dodatnih transakcijskih stroškov dolg dostavni čas, zapletenost, večje tveganje in manjša zanesljivost, zaradi česar je multimodalnost težje uspešno uvajati.

1.6

Potrebni so ukrepi, s katerimi bi multimodalni tovorni promet postal konkurenčen sam po sebi in ki bi zagotovili učinkovite in nemotene multimodalne tokove tovornega prometa, katerega stroški bodo enaki unimodalnemu prevozu.

1.7

Prav tako se morajo železnice bolje prilagoditi razmeram odprtega trga in odpraviti težave zaradi premajhne točnosti, zanesljivosti, predvidljivosti in prožnosti, saj te negativno vplivajo na multimodalne rešitve, ki vključujejo železnice.

1.8

Glede prevoza po celinskih plovnih poteh se zdi, da so potrebne izboljšave v zvezi s čezmejnimi prevoznimi zmogljivostmi.

1.9

Za uspešno intermodalnost je ključna ustrezna terminalska infrastruktura. Za učinkovito rabo virov bi bilo koristno tudi, če bi se države članice dogovorile o sodelovanju pri načrtovanju terminalske infrastrukture v obmejnih regijah. Razdalja med terminali bi morala biti prilagojena povpraševanju, gostoti omrežja in drugim lokalnim razmeram.

1.10

V zvezi z javnim dolgom EESO priporoča, naj bodo javne naložbe v intermodalno infrastrukturo izvzete iz določb Pakta za stabilnost in rast tudi po krizi zaradi COVID-19.

1.11

Za učinkovito multimodalnost so pomembni dosledni predpisi, na primer o ravnanju z nevarnim blagom ob različnih načinih prevoza, ter reševanje drugih regulativnih in praktičnih vprašanj, ki lahko povzročijo težave pri menjavi načinov prevoza ali pri prevozu med državami članicami.

1.12

Številne težave, ki ovirajo intermodalni prevoz, je mogoče odpraviti s pametnimi digitalnimi rešitvami, kot so zmogljivosti spremljanja in sledenja, ter druge digitalne rešitve, ki omogočajo učinkovito upravljanje multimodalnih prometnih tokov.

1.13

Z uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o elektronskih informacijah o prevozu blaga bo od avgusta 2024 olajšana izmenjava zakonsko predpisanih informacij med gospodarskimi subjekti in organi prek digitalnih platform ter bodo izboljšani intermodalni prometni tokovi.

1.14

EESO poziva Evropsko komisijo, naj pri pripravi prihodnjega pregleda regulativnega okvira za intermodalni prevoz upošteva zgornje predloge in omogoči, da bo multimodalni prevoz v celoti odigral svojo vlogo v prometnem sistemu brez posebnih podpornih ukrepov.

2.   Ozadje mnenja

2.1

V sporočilu Evropske komisije o strategiji za trajnostno in pametno mobilnost (COM(2020) 789) je poudarjeno, da je treba za spodbujanje okolju prijaznejših dejavnosti tovornega prometa v Evropi temeljito prenoviti obstoječi okvir za intermodalni promet in ga spremeniti v učinkovito orodje. Poudarjena sta potreba po pregledu regulativnega okvira, vključno z Direktivo Sveta 92/106/EGS (2) o kombiniranem prevozu (v nadaljnjem besedilu: direktiva), in možnost uvedbe gospodarskih spodbud za dejavnosti in infrastrukturo. Spodbude bi morale temeljiti na spremljanju emisij.

2.2

Jedro strategije za trajnostno in pametno mobilnost je 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Multimodalni prevoz ima pomembno vlogo v strategiji, katere cilj je zagotoviti okoljsko optimalno interakcijo med načini prevoza, vključno z zmanjšanjem prevlade cestnega tovornega prometa.

2.3

Strategija za trajnostno in pametno mobilnost prav tako poudarja pomen multimodalne logistike, tudi na mestnih območjih, in potrebo po učinkovitem načrtovanju, da bi se izognili praznim vožnjam, ter opozarja, da je treba tovorni promet vključiti v načrtovanje mobilnosti v mestih.

2.4

V strategiji za trajnostno in pametno mobilnost sta izpostavljena še problem pomanjkljive infrastrukture za pretovarjanje, vključno z notranjimi multimodalnimi terminali, in potreba po izboljšanju tehnologij pretovarjanja, med katerimi so multimodalna izmenjava podatkov in pametni sistemi upravljanja prometa za vse načine prevoza. Za reševanje teh vprašanj namerava Komisija dati na voljo finančna sredstva in usmerjati politike, med drugim na področju raziskav in inovacij. V zvezi s tem so lahko uporabna tudi pravila o državni pomoči za železniški promet.

2.5

Komisija v akcijskem načrtu, ki spremlja strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, za leto 2022 načrtuje pregled regulativnega okvira za intermodalni prevoz, vključno z direktivo.

2.6

Komisija je v dokumentu iz leta 2017 (COM(2017) 648) predlagala spremembe direktive, pri čemer je poudarila, da so potrebni boljše usklajevanje med državami članicami pri gradnji intermodalnih terminalov in različne upravne poenostavitve, hkrati pa je še vedno nujen tudi promocijski pristop, vključno s posebnimi pravili o dostopu na trg, zlasti v zvezi s cestnim delom prevoza. Predlog je bil med zakonodajnim postopkom precej spremenjen, zato se je Komisija odločila, da ga umakne.

2.7

Vendar so lahko države članice v skladu z Uredbo (EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta (3), s katero je bila spremenjena Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4), odstopale od posebnih pravil o dostopu na trg za cestni del prevoza in uporabljale običajne predpise o kabotaži.

3.   Splošna priporočila

3.1

Dolgoročne izvedljive rešitve za razvoj učinkovitega in trajnostnega multimodalnega prevoza in logistike ni mogoče doseči s finančnimi spodbudami ali regulativno podporo, temveč le z reševanjem težav, zaradi katerih je multimodalni prevoz dražji, počasnejši in manj zanesljiv od zlasti unimodalnega cestnega prevoza.

3.2

Tovrstni pristop bi omogočil tudi opustitev zapletenih pravil, ki opredeljujejo kombinirani ali multimodalni prevoz in zagotavljajo, da so upravljavci upravičeni do finančne podpore ali zanje veljajo posebna pravila o dostopu na trg. Tako bi bil tudi z regulativnega vidika gospodaren z viri.

3.3

Za izboljšanje multimodalnega prometa EESO poleg tehničnih inovacij in rešitev težav s konkurenčnostjo priporoča popolno internalizacijo zunanjih stroškov za vse načine prevoza, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje. Poziva k sprejetju resnih ukrepov za zaščito in/ali ponovno vzpostavitev evropskega sistema mešanih vlakov (s posamičnimi vagoni), povezavi strateške infrastrukture (npr. pristanišč) z železniškimi rešitvami, naložbam v industrijske stranske tire in vključitvi velikih logističnih podjetij v modalno preusmeritev njihovih tokov.

3.4

Za pošteno konkurenco med različnimi načini prevoza EESO priporoča družbeno vzorno ravnanje pri vseh načinih prevoza, s katerim bi zagotovili visokokakovostne prometne storitve, visokokakovostna delovna mesta in dobre socialne pogoje ter posledično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu.

3.5

EESO poudarja, da so usposobljeni in motivirani delavci ter dobri delovni pogoji pomemben predpogoj za uspešen razvoj multimodalnega prevoza. Poziva k pregledu pravil o napotitvi, da bi upoštevali položaj zelo mobilnega železniškega osebja. Poleg tega priporoča enostavne, jasne in preverljive predpise ter ustrezen sistem za spremljanje skladnosti, da bi vsem delavcem v prometu zagotovili poštene delovne pogoje (usposabljanje, delovni čas in počitek, ustrezno raven znanja jezika, plačilo, zdravje in varnost pri delu, sodobne sanitarne prostore, ustrezna prenočišča itd.) ter da se zagotovita zdravje in poštena konkurenca.

3.6

Slabosti, povezane z multimodalnim prevozom, so poleg dodatnih stroškov zaradi pretovarjanja in dodatnih transakcijskih stroškov dolg dostavni čas, zapletenost, večje tveganje in manjša zanesljivost, zaradi česar je multimodalnost težje uspešno uvajati.

3.7

Nedavna študija (5) kaže na precejšnje razlike v stroških med unimodalnimi (samo cestnimi) in intermodalnimi rešitvami. Dodatni stroški izhajajo iz dodatnega dela pri organizaciji multimodalnega prevoza (50–100 EUR na pošiljko), daljših tranzitnih časov (od 4 do 120 ur) s povprečjem 25 ur, kar povzroči dodatne stroške v višini 75–100 EUR na pošiljko, in pomanjkanja usklajenih postopkov dokumentiranja, kar povzroči izgubo v višini 5–150 EUR na pošiljko.

3.8

Kljub temu študija ugotavlja, da je finančna rentabilnost pri dolgih razdaljah mogoča, pri čemer – če niso všteti podporni ukrepi – kot prage navaja 595 km za železniški/cestni prevoz, 266 km za celinske plovne poti/cestni prevoz in 736 km za prevoz po morju na kratkih razdaljah/cestni prevoz.

3.9

Študija zlasti obžaluje pogosto pomanjkanje sistemov spremljanja in sledenja ter dejstvo, da je težko uporabljati dokumente v elektronski obliki ali pa to sploh ni možno.

3.10

Ocena učinka zakonodajnega predloga iz leta 2017 v zvezi z direktivo kaže, da skupni dodatni stroški za intermodalne prometne rešitve dosegajo skoraj 60 %, pri čemer je večji del posledica izvajanja, zamud, transakcijskih stroškov itd. (6).

3.11

Zato so očitno potrebni ukrepi, s katerimi bi multimodalni tovorni promet postal konkurenčen sam po sebi in bi rešili zgoraj navedene težave ter vzpostavili učinkovite in nemotene multimodalne tokove tovornega prometa, katerega stroški bodo enaki unimodalnemu prevozu.

3.12

Pri tem je treba tudi poudariti, da se morajo železnice bolje prilagoditi razmeram odprtega trga in odpraviti težave zaradi premajhne točnosti, zanesljivosti, predvidljivosti in prožnosti, saj te očitno negativno vplivajo na multimodalne rešitve, ki vključujejo železnico.

3.13

Glede prevoza po celinskih plovnih poteh se zdi, da so potrebne izboljšave v zvezi s čezmejnimi prevoznimi zmogljivostmi.

3.14

Dodatne probleme povzročajo ozka grla, ki so posledica premajhnih zmogljivosti multimodalnih terminalov in logističnih vozlišč. V delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2020) 331, ki je priložen strategiji za trajnostno in pametno mobilnost (7), je ocenjeno, da so razdalje med terminali nad 300 kilometri, ki jih je na primer mogoče najti na Finskem in v delih Švedske, predolge, saj omejujejo možnosti za kratke cestne dele, dolge približno 150 km. Ob priznavanju bistvenega pomena ustreznih terminalskih zmogljivosti, zlasti vzdolž koridorjev jedrnega omrežja TEN-T, je treba kljub temu upoštevati, da mora biti razdalja med terminali povezana tudi z obsegom prometa v regiji in razlikami v gostoti omrežja v različnih delih Evrope.

3.15

Usklajevanje med sosednjimi državami članicami pri načrtovanju terminalov v obmejnih regijah je po drugi strani bistvenega pomena za učinkovito rabo virov.

3.16

V zvezi s tem gre opozoriti na ugotovitev iz nedavne študije (8), v kateri so bili preučeni učinki omejitev kabotaže na cestni del kombiniranega prevoza, in sicer, da je uporaba t. i. kombinirane kabotaže dokaj pogosta zaradi težav v zvezi z razpoložljivostjo in prožnostjo voznikov ter razlikami v stroških ter da bi omejitve tovrstne kabotaže lahko povzročile nekatere takojšnje negativne učinke za deležnike, med drugim vrnitev na unimodalni cestni prevoz in krčenje storitev železniškega tovornega prometa. Upravljavci terminalov medtem menijo, da bi z izboljšanjem produktivnosti terminalov in storitev dolgoročno izravnali morebitno zvišanje stroškov prevoza.

3.17

Prav tako je pomembno poskrbeti za doslednost predpisov, na primer o ravnanju z nevarnim blagom ob različnih načinih prevoza, ter razrešiti druga regulativna in praktična vprašanja, ki lahko povzročijo težave pri menjavi načinov prevoza ali pri prevozu med državami članicami.

3.18

Številne navedene težave se lahko odpravijo s pametnimi digitalnimi rešitvami. Primeri tega so zmogljivosti spremljanja in sledenja ter druge digitalne rešitve, ki olajšujejo učinkovito upravljanje multimodalnih prometnih tokov.

3.19

Z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga bo od avgusta 2024 olajšana izmenjava zakonsko predpisanih informacij med gospodarskimi subjekti in organi prek digitalnih platform ter bo razrešen vsaj del prej navedenega vprašanja standardne dokumentacije in elektronske izmenjave dokumentov.

3.20

Zato se zdi, da obstajajo možnosti za rešitev večine naštetih težav, ki otežujejo razcvet multimodalnega tovornega prevoza.

3.21

Za to pa je potrebna ustrezna terminalska infrastruktura. Za učinkovito rabo virov bi bilo koristno tudi, če bi se države članice dogovorile o sodelovanju pri načrtovanju terminalske infrastrukture v obmejnih regijah.

3.22

EESO v zvezi z javnim dolgom priporoča, da naj bodo javne naložbe v multimodalno infrastrukturo izvzete iz določb Pakta za stabilnost in rast tudi po krizi zaradi COVID-19.

3.23

Kot je bilo že poudarjeno, morajo zlasti železnice in terminali ob celinskih plovnih poteh delovati bolj tržno usmerjeno.

3.24

Če bodo zgoraj navedeni problemi ustrezno rešeni, bo lahko multimodalni prevoz v celoti odigral svojo vlogo v prometnem sistemu brez posebnih podpornih ukrepov.

---

(1)  Uredba (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (UL L 249, 31.7.2020, str. 33).

(2)  Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o ustanovitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).

(3)  Uredba (EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi uredb (ES) št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009 in (EU) št. 1024/2012 za njihovo prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza (UL L 249, 31.7.2020, str. 17).

(4)  Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).

(5)  TRT (2017) – Gathering additional data on EU combined transport – Final report (Zbiranje dodatnih podatkov o kombiniranemu prevozu v EU – Končno poročilo).

(6)  Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka SWD(2017) 362.

(7)  SWD(2020) 331.

(8)  Mobility Package 1 – Data gathering an analysis of the impacts of cabotage restrictions on combined transport road legs (Sveženj za mobilnost I – Podatki o analizi učinkov omejitev kabotaže na cestne dele kombiniranega prevoza), TRT Transporti e Territorio SRL.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Izkoriščanje gospodarskih in družbenih priložnosti digitalizacije ter izboljšanje digitalne preobrazbe gospodarstva, zlasti MSP, s poudarkom na umetni inteligenci, osredotočeni na človeka, in podatkih

(raziskovalno mnenje)

(2021/C 374/02)

Poročevalka:

Antje GERSTEIN

Zaprosilo	slovensko predsedstvo, 19. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	217/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

S sedanjo pandemijo smo spoznali, da bodo delo na daljavo, delo od doma in prožna ureditev dela vsaj do neke mere ostali nova normalnost, vendar se moramo zavedati, da bodo na naš način dela vplivali tudi digitalni poslovni modeli. Ti modeli morajo biti zasnovati tako, da bodo osredotočeni na ljudi in vrednote. V širšem družbenem smislu je izziv zagotoviti digitalno vključevanje skupin, ki so še posebej ranljive.

1.2

Dokončno vzpostavljen digitalni enotni trg EU naj bi po napovedih h gospodarskim rezultatom EU prispeval 415 milijard EUR na leto. Čeprav digitalna preobrazba prinaša podjetjem v EU veliko priložnosti, se številna pri čezmejni dejavnosti ne le soočajo s precejšnjo pravno negotovostjo, ampak so tudi izpostavljena velikemu tveganju, da bodo zaradi slabe dostopnosti ali pomanjkanja naložbenih virov, pa tudi nezadostnih znanj in spretnosti, zaostala za drugimi. To na splošno velja za številna MSP in vpliva zlasti na mikropodjetja.

1.3

Odprtost za tehnologijo pri urejanju novih digitalnih poslovnih modelov in aplikacij, kot je umetna inteligenca, in dostop do finančnih sredstev za inovacije, da bodo lahko MSP izkoristila prednosti tovrstnih novih digitalnih aplikacij, bosta med ključnimi dejavniki za uspeh evropskega digitalnega enotnega trga. EESO je izvedel študijo o umetni inteligenci in MSP, ki lahko prispeva koristna spoznanja (1).

1.4

EESO je od leta 2017, ko je pripravil svoje prvo mnenje o umetni inteligenci, v ospredju razprave na tem področju in je v tem času na to temo objavil že več mnenj. Trenutno pripravlja mnenje o predlogu Evropske komisije za akt o umetni inteligenci, ki bo predstavljeno na septembrskem plenarnem zasedanju EESO, v njem pa bo med drugim pozornost namenjena zlasti opredelitvi umetne inteligence, saj je to pomemben element tega predloga.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Prihodnje slovensko predsedstvo Sveta EU je v skladu s svojimi predvidenimi prednostnimi nalogami predsedovanja pripravilo predloge, za katere je bil Odbor v pismu z dne 18. marca 2021 zaprošen za pripravo raziskovalnih mnenj. Ta politična področja EU so za predsedstvo še posebej pomembna.

2.2

Obravnavano mnenje je torej odgovor na zaprosilo slovenskega predsedstva Sveta EU za pripravo raziskovalnega mnenja o gospodarskih in družbenih priložnostih digitalizacije.

2.3

V raziskovalnem mnenju je povzetih več tem, povezanih z digitalizacijo, ki so obravnavane v nedavno sprejetih mnenjih EESO ali v mnenjih, ki so še v pripravi. Mnenje ponuja odgovore na štiri vprašanja predsedstva v zvezi z aktom o upravljanju podatkov, aktom o digitalnih storitvah in aktom o umetni inteligenci. Vse druge pomembne informacije o teh temah so na voljo v ustreznih mnenjih (2) EESO.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Kriza zaradi COVID-19 je pokazala na zaostanek EU na digitalnem področju in tudi njegov ogromen potencial. Zdaj se moramo bolj kot kdaj koli prej zavedati, da EU potrebuje močan digitalni enotni trg. To pomeni, da je treba okrepiti njene zmogljivosti na področjih, kot so računalništvo v oblaku, 5G in varna uporaba podatkov. Potrebne so naložbe v močno digitalno Evropo, da bo mogoče slediti globalnima akterjema ZDA in Kitajski.

3.2

Dokončno vzpostavljen digitalni enotni trg EU naj bi po napovedih h gospodarskim rezultatom EU prispeval 415 milijard EUR na leto. Napovedno vzdrževanje, digitalne platforme in kvantno računalništvo so le trije primeri, kako bodo digitalne tehnologije pomembno vplivale na digitalizacijo evropskega gospodarstva. Čeprav digitalna preobrazba prinaša podjetjem v EU veliko priložnosti, se številna pri čezmejni dejavnosti ne le soočajo s precejšnjo pravno negotovostjo, ampak so tudi izpostavljena velikemu tveganju, da bodo zaradi slabe dostopnosti ali pomanjkanja naložbenih virov, pa tudi nezadostnih znanj in spretnosti, zaostala za drugimi. To na splošno velja za številna MSP in vpliva zlasti na mikropodjetja.

3.3

S sedanjo pandemijo smo spoznali, da bodo delo na daljavo, delo od doma in prožna ureditev dela vsaj do neke mere ostali nova normalnost, vendar se moramo zavedati, da bodo na naš način dela vplivali tudi digitalni poslovni modeli. Ti modeli morajo biti zasnovati tako, da bodo osredotočeni na ljudi in vrednote.

3.4

Po pandemiji moramo v gospodarstvu poskrbeti, da mala in srednja podjetja v nekaterih najbolj prizadetih sektorjih (storitveni sektorji, kot sta maloprodaja in turizem) ne bodo v slabšem položaju zaradi previsokih potreb po naložbah (in porabe prihrankov po več kot enem letu pandemičnih razmer). Ta podjetja potrebujejo posebno podporo pri digitalni preobrazbi in nadaljnjem razvoju poslovnih modelov, kar se mora odražati v nacionalnih programih okrevanja, povezanih s skladom EU za okrevanje. Evropska komisija mora prevzeti usklajevalno vlogo, da ne bi prihajalo do razdrobljenosti med različnimi evropskimi skladi in da bi bili dejavnosti in projekti na tem področju (digitalna preobrazba MSP) racionalni.

3.5

Potreben je ustrezen politični okvir, ki bo MSP omogočil, da izkoristijo priložnosti, povezane z digitalizacijo. O urejanju bi morali razmisliti le takrat, ko je mogoče jasno predvideti nezaželen potek dogodkov. Inovacije in novi poslovni modeli potrebujejo nekaj prostora za svoj razvoj. Evropska podjetja, zlasti MSP, so zaradi prehitro sprejetih ali prestrogih evropskih predpisov v slabšem položaju glede na mednarodno dejavne gospodarske družbe drugod po svetu.

3.6

Kljub temu je v nekaterih panogah, zlasti v storitveni (npr. maloprodaja, turizem, gostinstvo), nujno potreben regulativni okvir za lažji boj proti dezinformacijam v digitalnem prostoru in ukrepanje denimo proti lažnim ocenam, ki so lahko za podjetja izredno škodljive. EESO je ta vprašanja, ki se še zlasti nanašajo na digitalne platforme, obravnaval v svojem nedavnem mnenju o aktu o digitalnih storitvah (3).

3.7

Vse hitrejši tehnični razvoj in digitalna preobrazba gospodarstva prinašata tudi nekatera tveganja, ki jih je treba upoštevati, če želimo v celoti izkoristili njun potencial. Zato je treba poskrbeti, da bodo poleg tehnološkega napredka in digitalizacije zagotovljeni tudi mehanizmi za boj proti digitalni izključenosti še posebej ranljivih skupin.

3.8

EESO je od leta 2017, ko je pripravil svoje prvo mnenje (4) o umetni inteligenci, v ospredju razprave na tem področju in je v tem času na to temo objavil že več mnenj (5). EESO se zavzema za takšen pristop k umetni inteligenci, kjer je nadzor v rokah človeka, tj. da človek ohrani nadzor nad umetno inteligenco v tehničnem smislu, prav tako pa ohrani zmožnost odločanja o tem, ali jo uporabiti v širši družbi ter kdaj in kako jo uporabiti. EESO je pozdravil evropsko strategijo za umetno inteligenco, ki je bila objavljena leta 2018, sporočilo Komisije o etičnih smernicah za zaupanja vredno umetno inteligenco in Komisijino potrditev sedmih zahtev za zaupanja vredno umetno inteligenco. EESO je tudi opozoril na vpliv umetne inteligence na delovna mesta, pomen pravega ravnovesja med urejanjem, samourejanjem in etičnimi smernicami ter vpliv umetne inteligence na potrošnike ipd.

3.9

EESO trenutno pripravlja mnenje o predlogu Evropske komisije za akt o umetni inteligenci (6). To mnenje bo predstavljeno na septembrskem plenarnem zasedanju Odbora. EESO zaenkrat še ne more podati uradnega stališča o aktu o umetni inteligenci, lahko pa poda nekaj razmišljanj o konkretnem vprašanju slovenskega predsedstva, ki se nanaša na opredelitev umetne inteligence v predlogu za omenjeni akt.

3.10

Kar zadeva vprašanje delovnega mesta, je treba kot temeljno načelo v času digitalizacije zagotoviti dostojno delo vsem zaposlenim. V podjetjih morajo biti zaposleni in njihovi predstavniki že na samem začetku vključeni v uvajanje umetne inteligence z neposrednim vplivom na zaposlene ter v odločanje o njeni uporabi. Zaposlene je treba vnaprej in pravočasno izobraziti za nova delovna mesta v digitalnem svetu dela.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Slovensko predsedstvo meni, da je umetna inteligenca najpomembnejši vidik digitalizacije. Med drugimi zelo pomembnimi vprašanji sta vpeljevanje naprednih tehnologij v družbo in prehod na gigabitno družbo. EU si lahko z novimi tehnologijami, kot sta umetna inteligenca in podatkovno gospodarstvo, hitro opomore po krizi in postane vodilna svetovna digitalna družba.

4.2

Slovensko predsedstvo je EESO zaprosilo, da odgovori na štiri konkretna vprašanja: — Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo novi poslovni modeli, kot je ponudnik storitev souporabe podatkov, ki bodo spodbudili uporabo podatkov. Kakšno je stališče EESO glede gospodarskih učinkov takih storitev? — Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo organizacije za podatkovni altruizem, kar bo olajšalo ponovno uporabo podatkov, ki jih dajo na voljo fizične in pravne osebe. S tem bo omogočeno tudi zagotavljanje novih storitev, kot je zbiranje podatkov, ki jih ustvarijo fizične osebe, za namene v splošnem interesu. Kakšno je stališče EESO v zvezi s tem? — Kakšno je stališče EESO o predlogu za ustrezno opredelitev umetne inteligence (vključeno v akt o umetni inteligenci, sprejet aprila 2021)? — Kakšno je stališče EESO o aktu o digitalnih storitvah?

4.3

Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo novi poslovni modeli, kot je ponudnik storitev souporabe podatkov, ki bodo spodbudili uporabo podatkov. Kakšno je stališče EESO glede gospodarskih učinkov takih storitev (7)?

4.3.1

EESO meni, da je akt o upravljanju podatkov koristen in potreben, saj so obdelava, shranjevanje in souporaba digitalnih podatkov gospodarsko, družbeno in civilno vse pomembnejši ter zajemajo posameznike, uprave in podjetja v zapletenem in razčlenjenem regulativnem okviru.

4.3.2

EESO priznava koristnost zadružnega modela za upravljanje in izmenjavo podatkov in meni, da je zelo koristno orodje za nevtralno in skupno upravljanje podatkov. EESO v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj podpirajo mala in srednja podjetja pri pobudah za razvoj vzajemnih organizacij za upravljanje in izmenjavo podatkov.

4.3.3

Zadruge in oblike sodelovanja so posebej primerne za upravljanje dejavnosti posredovanja, izmenjave ali souporabe podatkov med državljani (delavci, potrošniki in podjetniki) in podjetji, saj omogočajo uskladitev interesov glede upravljanja podatkov med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in zadružnimi imetniki podatkov – v tem primeru v lasti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki – in bi lahko zagotovile skupno participativno upravljanje med državljani, podjetji in podjetniki, ki bi lahko imeli dvojno vlogo, in sicer bi delovali tako kot posredniki kot tudi uporabniki in prejemniki podatkov. Ta mehanizem bi lahko podprl vzdušje zaupanja in odprtosti, ki je pogoj za dobro upravljanje podatkov na evropskem enotnem digitalnem trgu.

4.4

Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo organizacije za podatkovni altruizem, kar bo olajšalo ponovno uporabo podatkov, ki jih dajo na voljo fizične in pravne osebe. S tem bo omogočeno tudi zagotavljanje novih storitev, kot je zbiranje podatkov, ki jih ustvarijo fizične osebe, za namene v splošnem interesu. Kakšno je stališče EESO v zvezi s tem (8)?

4.4.1

EESO pozdravlja predlog za ureditev organizacij, ki se ukvarjajo z „altruističnim upravljanjem“ podatkov. Strinja se z določbo predloga, da morajo imeti take organizacije pravno naravo neprofitnih organizacij, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu, in morajo biti predvsem avtonomne in neodvisne, zlasti od drugih organizacij, ki upravljajo podatke v komercialne ali profitne namene.

4.4.2

Te značilnosti v povezavi z vzpostavitvijo ustreznega javnega registra teh subjektov ustrezno odgovarjajo na potrebo po preglednosti, varstvu pravic ter interesov državljanov in podjetij, ki so povezani z altruistično izmenjavo podatkov. Tako se okrepi stopnja zaupanja vseh zadevnih subjektov.

4.5

Kakšno je stališče EESO o predlogu za ustrezno opredelitev umetne inteligence (vključeno v akt o umetni inteligenci, sprejet aprila 2021)?

4.5.1

EESO pozdravlja jasno sporočilo Evropske komisije v njenem nedavnem zakonodajnem predlogu o umetni inteligenci, da so temeljne pravice in evropske vrednote v središču evropskega pristopa k umetni inteligenci. V tem predlogu so upoštevana številna priporočila EESO iz preteklih let.

4.5.2

Kot odgovor na omenjeni predlog EESO trenutno pripravlja posebno mnenje, v katerem bo obravnavana zlasti opredelitev umetne inteligence, kakor je navedena v predlogu, saj je to pomemben element akta o umetni inteligenci.

4.5.3

EESO najprej poudarja, da je umetna inteligenca pravzaprav še vedno sporen pojem, saj nima splošno sprejete opredelitve. Ena od težav je, da se pravne opredelitve razlikujejo od povsem znanstvenih opredelitev, in sicer v tem, da mora biti izpolnjenih več različnih zahtev, kot so inkluzivnost, natančnost, celovitost, izvedljivost in stalnost, pri čemer so nekatere od njih pravno zavezujoče, nekatere pa veljajo za dobro regulativno prakso.

4.5.4

Akt o umetni inteligenci po eni strani ne obravnava zgolj tehnologije, ampak tudi, za kaj se tehnologija uporablja in kako. Po drugi strani pa vsebuje posebno opredelitev umetne inteligence, vključno s seznamom tehnik umetne inteligence, ki spadajo na področje uporabe uredbe. Zdi se, da je akt o umetni inteligenci vezan na dva načina razmišljanja. Vprašanje, ali je ta nekoliko ambivalenten pristop primeren za ustrezno obravnavo posebnih izzivov umetne inteligence in spodbujanje priložnosti, ki jih prinaša, bo podrobneje proučeno v prihodnjem mnenju EESO o predlogu za akt o umetni inteligenci.

4.6

Kakšno je stališče EESO o aktu o digitalnih storitvah? (9)

4.6.1

EESO pozdravlja predlog o enotnem trgu digitalnih storitev, predstavljen v času novih in inovativnih digitalnih storitev informacijske družbe, ki spreminjajo vsakdanje življenje državljanov EU ter vplivajo na njihove načine komuniciranja, povezovanja, potrošnje in poslovanja ter jih preobražajo.

4.6.2

EESO podpira prizadevanja Komisije, ki želi preprečiti, da bi prišlo do razdrobljenosti trga zaradi porasta nacionalnih pravil in predpisov, in poziva, naj se jasno poudari izčrpnost akta o digitalnih storitvah. To je priložnost za določitev svetovnih standardov za digitalne trge, ki lahko Evropo usmerjajo na poti v to novo obdobje, ter zagotovitev visoke ravni varstva in zaščite potrošnikov na spletu.

4.6.3

EESO poziva Komisijo in države članice, naj določijo razumen časovni razpored za organizacijo razprave in vključujočega javnega posvetovanja ter izvajanje uredbe in strategije. V ta proces je treba nujno vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe, da bi vsem deležnikom zagotovili enake konkurenčne pogoje.

4.6.4

EESO pozdravlja ukrepe za izboljšanje preglednosti priporočilnih sistemov in oglaševanja, ki bi morali zagotoviti, da se potrošnikom prikažejo le oglasi, ki jih želijo.

4.6.5

EESO ugotavlja številne pomanjkljivosti v zvezi z načelom države izvora in poziva k skrbni proučitvi alternativnih metod, kot je načelo namembne države, zlasti pri vprašanjih s področij obdavčenja, dela in potrošnikov, razen če na ravni EU obstajajo strožji predpisi. S tem bi poskrbeli za pošteno konkurenco in najvišjo možno raven zaščite potrošnikov.

4.6.6

EESO se zavzema za razvoj primernega okvira, ki bo podjetjem omogočil, da jamčijo poštenost, zanesljivost in varnost svojih sistemov umetne inteligence, ob upoštevanju najvišje možne ravni varstva potrošnikov in delavcev.

4.6.7

Izjema od odgovornosti za storitve gostovanja bi se morala prenehati uporabljati le v primeru vsebine, ki je nedvomno nezakonita ali je bila kot nezakonita opredeljena v odločbi sodišča. EESO priporoča vzpostavitev pozitivne ureditve odgovornosti za spletne tržnice, ki bi se uporabljala v določenih okoliščinah.

4.6.8

EESO opozarja na zelo obsežno nalogo ustrezne uskladitve z vsemi pomembnimi instrumenti in pobudami v okviru širšega regulativnega pristopa k platformnemu gospodarstvu. Potreben je ustrezen pregled tega, kako bi bilo mogoče vključiti navedene različne vidike, ki vplivajo na akt o digitalnih storitvah.

4.6.9

Za EESO so obdavčenje, upravljanje podatkov, zaposlitveni status, delovni pogoji in varstvo potrošnikov pomembni dejavniki sedanje, včasih nepoštene konkurence v digitalnem gospodarstvu, ki si zaslužijo posebno pozornost (10).

---

(1)  Boosting the use of Artificial Intelligence in Europe’s micro, small and medium-sized enterprises (Spodbujanje uporabe umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih v Evropi).

(2)  Akt o upravljanju podatkov (UL C 286, 16.7.2021, str. 38), akt o digitalnih storitvah (UL C 286, 16.7.2021, str. 70), akt o umetni inteligenci.

(3)  Akt o digitalnih storitvah.

(4)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(5)  UL C 440, 6.12.2018, str. 1, UL C 440, 6.12.2018, str. 51, UL C 240, 16.7.2019, str. 51, UL C 47, 11.2.2020, str. 64, UL C 364, 28.10.2020, str. 87.

(6)  Akt o umetni inteligenci.

(7)  Akt o upravljanju podatkov.

(8)  Akt o upravljanju podatkov.

(9)  Akt o digitalnih storitvah.

(10)  UL C 367, 10.10.2018, str. 73.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Nadgrajevanje vključujoče, varne in zaupanja vredne digitalizacije za vse

(raziskovalno mnenje)

(2021/C 374/03)

Poročevalec:	Philip VON BROCKDORFF
Soporočevalka:	Violeta JELIĆ

Zaprosilo	slovensko predsedstvo, 19. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 6. 2021
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	221/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priporoča hitro sprejetje vključujoče politike EU za digitalno upravo na temelju evropskega akcijskega načrta za e-upravo za obdobje 2016–2020, Talinske deklaracije o e-upravi ter Berlinske izjave o digitalni družbi in digitalni upravi, temelječi na vrednotah (1). Svet v sklepih priznava, da imajo javne uprave še dodatno odgovornost za enako obravnavo državljanov, ki jim morajo jamčiti enake pravice dostopa do digitalne uprave.

1.2

EESO priporoča, naj vlade v prizadevanjih za vključenost pripravijo obsežne strategije, podporne ukrepe in zakonodajo, ki bo primerna in sorazmerna. Tako bodo dosegle interoperabilnost, kakovost, osredotočenost na človeka, preglednost, varnost, zaščito in dostopnost javnih digitalnih storitev in proizvodov, pa tudi optimalen dostop do zdravja, izobraževanja ter gospodarskih in kulturnih priložnosti. Nacionalni, regionalni in lokalni organi se morajo čim hitreje digitalizirati in pospešiti uvajanje nove digitalne infrastrukture, vključno z omrežjem 5G.

1.3

EESO ugotavlja, da morajo vlade izvajati obsežne naložbe, če želijo doseči vključenost. Poleg tega se predpostavlja, da bo vključenost v načrtih držav članic za okrevanje in odpornost izredno pomembna za načrtovano digitalno preobrazbo. Pri tem se bodo uporabila sicer omejena sredstva iz Sklada za pravični prehod, ki je del instrumenta Next Generation EU, kot tudi sredstva iz programa za digitalno Evropo ter evropski strukturni in investicijski skladi (zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad plus).

1.4

EESO se zaveda, da digitalizacija podjetjem prinaša prednosti, vendar skriva tudi nevarnosti. Zato morajo vlade poskrbeti za primerno finančno podporo, tudi v okviru skladov EU, za podjetja vseh velikosti, predvsem pa za MSP. To jim bom pomagalo, da se bodo lahko uspešno prilagajala prehodu.

1.5

EESO hkrati priporoča, naj se pri uvajanju metod dela, kot je delo na daljavo, dosledno upošteva ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Za nemoten prehod so odločilnega pomena socialni dialog ter podpora MSP in podjetjem socialne ekonomije, pa tudi spoštovanje pravic delavcev, vključno s kolektivnimi pogajanji.

1.6

EESO priporoča državam članicam, naj tesneje sodelujejo pri razvoju in potrjevanju digitalnih rešitev. Tako bo nastala mreža za izmenjavo primerov dobre prakse.

1.7

EESO priporoča tudi pregled vladnih politik in ukrepov v vsej EU, da se pomembni akterji vključijo v pripravo učinkovitih ukrepov, ki temeljijo na socialni pravičnosti. Pregled naj bi zajel tudi politike in finančne vire za spodbujanje digitalne preobrazbe. Nadalje EESO opozarja na nujnost, da se v prihodnjih letih bistveno poveča stopnja vpisa na izobraževalnih področjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko.

1.8

EESO priporoča okrepitev akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih, kar je pogoj za digitalno preobrazbo, ki potrošnikom vzbuja zaupanje in jim omogoča, da sprejemajo odločitve na resnično odprtem in konkurenčnem trgu. V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba jasneje opredeliti odgovornosti in jamstva platform, ki morajo biti bolje izvršljiva kot v sedanjem predlogu. V aktu o digitalnih trgih pa bi bilo treba prepovedati „temne vzorce“ in druge strukture izbiranja, ki niso nevtralne in prikrito vplivajo na vedenje potrošnikov.

1.9

Nenazadnje se EESO zaveda, da so digitalizacija, ekologizacija gospodarstev EU in predvsem cilji EU o ogljični nevtralnosti tesno povezani. Čeprav sta digitalna preobrazba in zeleni prehod ključnega pomena, EESO znova poudarja, da bi moralo uvajanje digitalnih in zelenih tehnologij vedno slediti načelom enakosti in socialnega dialoga.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Evropska družba se seli na splet. Zaradi pandemije COVID-19 je digitalizacija družbe še nujnejša, saj so državljani in podjetja med ukrepi zapore pogosto imeli na voljo le digitalne kanale.

2.2

Mnogi lastniki podjetij ugotavljajo, da se morajo bolj usmeriti v digitalni svet, če želijo dolgoročno uspešno poslovati. Ravno tako morajo delavci in javnost razumeti, kaj digitalizacija pravzaprav pomeni in kako vpliva na njihovo poklicno in vsakdanje življenje v podjetju ali javnem sektorju ali pa tudi enostavno v skupnosti. Kot je navedeno v Novi agendi za potrošnike, bi morali biti evropski potrošniki v jedru digitalne preobrazbe in v tem procesu sprememb ustrezno zaščiteni. Poleg tega jim je treba dati večjo odgovornost.

2.3

Za vlade v EU je nagla digitalizacija neizogibna in izvedljiva le z javnimi naložbami v digitalno infrastrukturo. Javni organi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni se morajo razviti v prožne, odporne in inovativne organizacije, ki izkoriščajo prednosti digitalne preobrazbe, nastajajočih tehnologij in naprednih zmogljivosti, da lahko državljanom in podjetjem zagotavljajo vključujoče, nemotene, primerne, pregledne, varne in zaupanja vredne digitalne storitve, pri katerih je v središču človek.

2.4

Javne uprave, podjetja, delavci in splošna javnost se morajo prilagoditi tehnično osredotočenem svetu, v katerem živimo, pri čemer jim je treba pomagati in, če je potrebno, kot alternativo ponuditi analogne rešitve. Pomembno je razumeti, kakšna je razlika med digitizacijo, digitalizacijo in digitalno preobrazbo.

2.5

Digitizacija pomeni pretvorbo fizičnih ali analognih informacij v digitalno obliko in je pomembna za delovanje podjetij in uprav ter število ur dela. Proces digitizacije sproži verigo dogodkov, ki lahko korenito optimizirajo delovne postopke katerega koli podjetja in javnega organa, rezultat pa so avtomatizirani poslovni in upravni procesi. To je tako za delavce kot javne uslužbence izziv.

2.6

Večina podjetij in javnih organov pri vsakodnevnih procesih uporablja osnovne metode digitizacije, vendar je mogoče storiti še veliko več za njeno učinkovito uporabo. Če naj bi se delavci, javni uslužbenci in splošna javnost uspešno prilagodili novim digitiziranim delovnim postopkom in procesom, je treba najprej pridobiti njihovo zaupanje. Na delovnem mestu ta prehod zahteva socialni dialog ter spoštovanje kolektivnih pogajanj. Prehod lahko močno vpliva na življenje delavcev, zato je treba že v zgodnji fazi procesa obveščati in organizirati posvetovanja. Ravno tako je treba tudi javnost ozaveščati o nenamernih posledicah preobrazbe.

2.7

Čeprav digitizacija na prvi pogled poveča učinkovitost podjetij in uprav (potencialne koristi so bile vedno precenjene), pa je treba zanjo vedno plačati ceno, na primer takrat, ko delavci ali javni uslužbenci postanejo odvečna delovna sila ali ko se ji javnost, predvsem starejši in invalidi, ne morejo dovolj hitro, ali pa sploh ne, prilagoditi. Zato je pomembno, da je digitalizacija dostopna vsem, ne glede na starost, spol, družbeno-gospodarski položaj in invalidnost. Podobno se lahko MSP znajdejo v slabšem konkurenčnem položaju, če ne morejo v korak z digitizacijo v svoji panogi, predvsem če tovrstni procesi zahtevajo visoke začetne stroške.

2.8

Drugi pojem, ki ga morajo podjetja, delavci in splošna javnost razumeti, je digitalizacija. Ta zajema širok nabor elementov in z uporabo digitalnih tehnologij pomaga spremeniti način dela podjetij. To vpliva na poslovne modele, komuniciranje v podjetju in z drugimi podjetji ter dejansko na celotno vrednostno verigo.

2.9

Digitalizacija ustvarja popolnoma nove tokove prihodkov, ki temeljijo na digitalni tehnologiji, in s tem odpira nove priložnosti za podjetja. Uvajanje po meri zasnovanih poslovnih aplikacij – od uporabe družbenih medijev do ponudbe naročniških podatkovnih storitev za stranke – je lahko za podjetja v prihodnje ključ do inovacij, rasti in širitve. Nove digitalne tehnologije, zlasti t. i. tehnologije SMACIT (socialne, mobilne, analitične, oblakovne in internet stvari), so velika priložnost za MSP, saj za velike in stare organizacije hkrati pomenijo priložnost in eksistenčno grožnjo.

2.10

Večletne raziskave rezultatov digitalnih preobrazb so pokazale, da je stopnja uspešnosti teh prizadevanj konstantno nizka in znaša manj kot 30 % načrtovane. V pred kratkim opravljeni študiji McKinsey z 263 sodelujočimi jih je samo 16 % navedlo, da je bila digitalna preobrazba njihove organizacije uspešna in je izboljšala rezultate. S tovrstnimi izzivi se soočajo tudi „pametne panoge“, kot so visoka tehnologija, mediji in telekomunikacije, pri katerih stopnja uspešnosti ne presega 26 %. Po drugi strani pa sodelujoči iz organizacij z manj kot 100 zaposlenimi 2,7-krat pogosteje poročajo o uspešni digitalni preobrazbi kot sodelujoči iz velikih organizacij z več kot 50 000 zaposlenimi.

2.11

Ne glede na velikost pa podjetja, v katerih so še vedno zakoreninjeni bolj tradicionalni procesi, tvegajo, da bodo manj konkurenčna in napačno je že vnaprej domnevati, da lahko vsa podjetja uspešno izvedejo digitalizacijo. Enako velja za delavce, zlasti v tradicionalnih dejavnostih.

2.12

Digitalizacija lahko pripomore k večji učinkovitosti podjetij, lahko jim prinese nove priložnosti za ustvarjanje prihodka ter jim pomaga zmanjšati ogljični odtis. Spodbudi lahko večjo mobilnost na trgu dela, poveča produktivnost in prožnost na delovnem mestu ter omogoči združljivost poklicnega in zasebnega življenja v primeru dela na daljavo kot med pandemijo COVID-19.

2.13

Toda stvarnost je lahko precej drugačna in vprašati se je treba, ali sta digitalizacija in zlasti delo na daljavo resnično izboljšala usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Čeprav se mnogi delavci zavzemajo za delo na daljavo, je bilo to pogosto uvedeno neorganizirano in je negativno vplivalo na delovne pogoje, predvsem zaposlenih mater in delavcev z nezadostnimi digitalnimi kompetencami. Zato se je treba upravičeno vprašati, ali digitalizacija briše meje med zasebnim in poklicnim življenjem. Čeprav lahko poveča uspešnost zaposlenih in podjetij, pa so njene posledice za družinsko življenje in morebiti za zdravje čisto druga zgodba. Orodja pametne inteligence, ki so se v naglici uvajala med pandemijo, so običajno povečala stres ter tveganja za zdravje in varnost delavcev.

2.14

Poleg tega se posamezniki vse bolj nagibajo k temu, da se ne „odklopijo“ od digitalnih delovnih postopkov. Ker delo na daljavo postaja pravilo v podjetjih in javnih službah, je izredno nujno, da poteka v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Pravico do odklopa je treba priznati z instrumentom na ravni EU.

2.15

Končni vidik digitalizacije vpliva ne le na lastnike podjetij, temveč tudi na družbo na splošno. V zadnjih treh desetletjih, najbolj opazno pa v zadnjih desetih letih, je prišlo do dramatičnega premika k uvajanju digitalnih tehnologij v vseh socialnih okoljih in pri vseh človekovih dejavnostih. To je v veliki meri pripomoglo k nastanku t. i. „digitalnih potrošnikov“ in vse več ljudi se pri praktično vseh vidikih vsakodnevnega življenja zanaša na digitalizacijo. Digitalizacija počasi postaja podlaga za povezovanje organizacij vseh oblik in velikosti s strankami, vendar bi bilo napačno domnevati, da so vsi, ne glede na starost, zmožni slediti novemu digitalnemu razvoju.

2.16

To nas privede do razlikovanja med digitalizacijo in digitalno preobrazbo. Pri zadnji gre za preoblikovanje podjetij in družbenih dejavnosti v elemente digitalnega sveta, kot smo vsi na nešteto načinov izkusili med pandemijo, na primer s povečanim obsegom dela na daljavo.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

Sedanja digitalizacija naše družbe in gospodarstva se bo samo še nadaljevala in poglabljala. Čeprav obljublja dodatne družbene in gospodarske koristi, pa vzbuja tudi zaskrbljenost zaradi ločevalnega učinka na družbo in vprašanja, ali je vse več ljudi sploh digitalno izobraženih. Prelomne tehnologije na papirju spodbujajo socialno vključevanje in ne povečujejo vrzeli med digitalno izobraženimi in prikrajšanimi skupinami, toda kot že rečeno, stvarnost na licu mesta je lahko precej drugačna. Mnogi ljudje se enostavno ne zmorejo prilagajati hitremu tempu digitalne preobrazbe. To zlasti velja za starejše, invalide in ljudi, ki živijo na podeželju ter na odročnih območjih.

3.2

Čeprav je digitalizacija za vse nujna za povečanje učinkovitosti in produktivnosti ter za pospešitev družbeno-gospodarskega razvoja v svetu po pandemiji, pa mora biti digitalna preobrazba izvedena na pravilen način. To pomeni, da mora biti politika digitalne preobrazbe, tako za javni kot zasebni sektor, vključujoča, in da je treba za vsako ceno preprečiti izključenost posameznih družbenih skupin, kot so starejši, družbeno-gospodarsko prikrajšani, invalidi in osebe s podeželja.

3.3

Za vključenost morajo vlade pripraviti obsežne strategije in podporne ukrepe, da bi zagotovile interoperabilnost, kakovost, osredotočenost na človeka, preglednost, varnost, zaščito in dostopnost javnih digitalnih storitev in produktov, pa tudi optimalen dostop do zdravja, izobraževanja ter gospodarskih in kulturnih priložnosti. Javne uprave lahko pri tem uporabljajo digitalna orodja, da bi državljane vključile v oblikovanje digitalnih javnih storitev in poskrbele za to, da takšne storitve izpolnjujejo potrebe in želje državljanov, ki jih uporabljajo.

3.4

Vključenost predvsem zahteva ogromne vladne naložbe in predpostavlja se, da bo v načrtih držav članic za okrevanje in odpornost izredno pomembna za načrtovano digitalno preobrazbo. Pri tem se bodo uporabila sredstva iz Sklada za pravični prehod, ki je del instrumenta Next Generation EU, kot tudi sredstva iz programa za digitalno Evropo ter evropski strukturni in investicijski skladi (zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad plus). Sicer so bili v primeru Sklada za pravični prehod izraženi pomisleki glede njegove ustreznosti za obvladovanje izzivov, ki jih prinašajo digitalna preobrazba in podnebne spremembe (2). Tudi nacionalni, regionalni in lokalni organi se morajo digitalizirati in pospešiti uvajanje nove digitalne infrastrukture, vključno z omrežjem 5G.

3.5

Hitrost, razpon in obseg digitalne preobrazbe so takšni, kakršnih doslej še ni bilo. Nerealno je pričakovati, da bi se lahko vsa podjetja, MSP in podjetja socialne ekonomije hitro in uspešno prilagodila temu neprimerljivemu valu sprememb. Če podjetja ne bodo imela dovolj časa za prilagajanje in se jih ne bo podprlo z ustreznimi ukrepi, lahko preobrazba prinese ravno toliko žrtev kot zgodb o uspehu.

3.6

Ukrepi za pomoč podjetjem bi morali zajemati vzpostavljanje infrastrukture za podporo digitalne preobrazbe ter spremljajoč zakonodajni okvir, ki je sorazmeren in primeren za svoj namen. Poleg tega je pomembno, da države članice tesneje sodelujejo pri razvoju in potrjevanju digitalnih rešitev, kar bo privedlo do nastanka mreže za izmenjavo primerov dobre prakse. Drugi ukrepi bi lahko vključevali davčne olajšave za dodatno podporo naložb, ki jih morajo podjetja izvesti pri digitalni preobrazbi svojih dejavnosti in delovnih procesov.

3.7

Osnovni pogoj za zaupanja vredno digitalizacijo so trgi, ki potrošnikom vzbujajo zaupanje, ne manipulirajo z njimi in jim omogočajo sprejemanje odločitev v resnično odprtem in konkurenčnem okolju. To pa ni vedno stvarnost, če pomislimo na tržno koncentracijo na nekaterih področjih (družbeni mediji, aplikacije za komuniciranje, iskalniki, operativni sistemi ipd.) in na to, kako pogosto se kršijo pravice potrošnikov. EESO je v svojem mnenju o novi agendi za potrošnike (INT/922 (3)) opozoril, da je treba tudi pravila o varstvu potrošnikov prilagoditi digitaliziranemu svetu. Izzivi, ki jih prinašajo nastajajoče digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari in robotika, zahtevajo okrepitev sedanje zaščite.

3.8

Še en osnoven pogoj za to, da bo digitalna preobrazba prinesla želene rezultate, je, da se podjetja vseh velikosti, tudi podjetja socialne ekonomije, pripravijo nanjo. Sem med drugim sodijo podpora iz ustreznih finančnih virov in programi usposabljanja za lastnike malih podjetij in njihove zaposlene, da se seznanijo z najnovejšimi tehnologijami in priložnostmi, ki jih prinašajo. Poleg tega je treba na delovnem mestu na vseh ravneh obveščati o vseh vidikih uvajanja teh korenitih sprememb, nenazadnje pa tudi ozaveščati o nujnosti uvajanja novih načinov dela, obnašanja in komuniciranja v skladu z neprimerljivimi spremembami v organizacijski kulturi.

3.9

Digitalna preobrazba je povzročila precejšnje povečanje povpraševanja po digitalnih spretnostih v praktično vseh panogah, od proizvodnje do finančnih storitev in drugih. V bližnji prihodnosti bo to povpraševanje samo še naraščalo. Zato je nujno, da vlade in podjetja še naprej vlagajo v izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno s poklicnim usposabljanjem, in poskrbijo za nemoteno digitalno preobrazbo s pravimi ljudmi na pravih mestih, da bi posamezniki in podjetja lahko izkoristili prednosti te preobrazbe. To bi moralo zajemati tudi izobraževanje o uporabi digitalnih platform.

3.10

Vse hitrejšo digitalno preobrazbo mora spremljati tudi bistveno povečanje stopnje vpisa na izobraževalnih področjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, v prihodnjih letih. Pridobivanje teh znanj je potrebno za podporo preobrazbe, premostitev razlik med spoloma in za oblikovanje prihodnje generacije inovatorjev. Izobraževanje na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike bo poleg tega pomagalo spodbuditi gospodarstvo in ustvarjati delovna mesta.

3.11

Digitalna preobrazba je privedla do večje intenzivnosti dela in negotovosti zaposlitev, s tem pa resno ogroža zaščito, zastopanje in pravično obravnavo delavcev. V deklaraciji o prihodnosti dela, sprejeti leta 2019 ob stoti obletnici Mednarodne organizacije dela, se predlaga pristop k novi tehnologiji v svetu dela, ki je osredotočen na človeka. Vprašanje pa je, kako to preoblikovati v učinkovite politike, zakonodajo in ukrepe, ki ščitijo delavce in omogočajo ustrezno zastopanje. Zato bi bilo treba na ravni EU pregledati politike (in po možnosti tudi zakonodajo z vidika sorazmernosti in primernosti za namen) in ukrepe, ne le zaradi njihove skladnosti, temveč tudi zato, da se zainteresirane strani vključijo v pripravo politik, ki temeljijo na osnovnem cilju, tj. socialni pravičnosti.

3.12

Nenazadnje v nobeni razpravi o digitalizaciji za vse ni mogoče prezreti njene povezave z ekologizacijo gospodarstev EU in cilji EU glede ogljične nevtralnosti ter dejstva, da se v načrtih za okrevanje in odpornost daje poudarek pobudam, ki te cilje podpirajo.

3.13

Digitalna preobrazba in zeleni prehod bi morala potekati hkrati in sta nujna za spodbujanje inovacij po vsej EU. Med primeri je mogoče omeniti tehnologijo veriženja blokov, ki pomaga optimizirati dobavne verige, povečati učinkovitost in s tem zmanjšati rabo virov, hkrati pa slediti komponentam, proizvodom in materialom, kar spodbuja krožno gospodarstvo. Poleg tega lahko digitalne tehnologije pomagajo nevtralizirati ali nadomestiti emisije, katerih zmanjšanje je tehnično težavno ali drago. Čeprav sta digitalna preobrazba in zeleni prehod ključnega pomena, pa bi morala njuna izvedba, kot je poudarjeno v tem mnenju, vedno slediti temeljnemu načelu pravičnosti v družbi. Povedano drugače, vsi bi morali imeti možnost, da izkoristijo prednosti digitalne preobrazbe, na primer pri uporabi najnovejših tehnologij za pametne, nemotene in nevsiljive storitve na področjih energije, varnosti, mobilnosti, dobrega počutja in skupnosti, ki pomagajo dosegati ogljično nevtralnost.

3.14

Zavedamo se, da je to težko doseči, toda ravno zato bi morali načrti za digitalizacijo, povezani z ekologizacijo gospodarstev EU, temeljiti na posvetovanju z več stranmi in analizi na podlagi socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, pri katerih so v središču srednje- in dolgoročni cilji, ki lahko spremenijo življenja Evropejcev.

---

(1)  To je v skladu s sklepi Sveta o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope (z dne 9. junija 2020), v katerih Svet „poziva Komisijo, naj pripravi predlog o okrepitvi politike EU za digitalno upravo, ob upoštevanju e-vključevanja vseh državljanov in zasebnih akterjev, da bi zagotovi usklajevanje in podporo za digitalno preobrazbo javnih uprav v vseh državah članicah EU, vključno z interoperabilnostjo in skupnimi standardi za varen in čezmejen pretok podatkov in storitve javnega sektorja“.

(2)  https://www.epsu.org/article/proposed-transition-fund-really-just

(3)  UL C 286, 16.7.2021, str. 45.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Izobraževanje odraslih

(raziskovalno mnenje na zaprosilo slovenskega predsedstva)

(2021/C 374/04)

Poročevalka:

Tatjana BABRAUSKIENĖ

Zaprosilo	dopis slovenskega predsedstva Sveta, 19. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	23. 3. 2021
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	233/3/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO ceni, da se Evropska komisija v nedavnih pobudah, v glavnem v novem programu znanj in spretnosti za Evropo, bolj osredotoča na izobraževanje odraslih, usposabljanje ter pridobivanje znanj in spretnosti. Poziva k takojšnjemu oblikovanju in izvajanju dobro usmerjenih političnih ukrepov, ki jih morajo spremljati spodbude za podporo državam članicam, na kar je opozoril že v mnenju Ustrezni izobraževalni sistemi za odpravo neskladja v znanju in spretnostih – kakšen prehod je potreben (1)?

1.2

EESO poudarja, da morata hitro izumljanje in razširjanje novih tehnologij spremljati učinkovito izpopolnjevanje in preusposabljanje. Meni, da je učinek, ki ga ima kriza zaradi COVID-19 na evropsko družbo in gospodarstvo, še bolj izpostavil pomen učinkovitih ukrepov izobraževanja in usposabljanja ter visokokakovostnih delovnih mest za spodbujanje trajnostnega in pravičnega okrevanja in odpornosti družbe in gospodarstva, kar je ključno, da bo Evropa premagala posledice pandemije. Naložbe v izobraževanje odraslih ter razvijanje znanj in spretnosti so lahko odločilne za gospodarsko okrevanje in socialno Evropo.

1.3

EESO priporoča, naj Evropska komisija in države članice okrepijo politike na področju izobraževanja odraslih s celostnim pristopom ter izboljšajo dostopnost in kakovost izobraževanja in vključenost vanj, pri tem pa upoštevajo nacionalne pristojnosti in načelo subsidiarnosti. Politike naj izboljšajo v širšem smislu, pri čemer morajo razmisliti o učinkovitih strategijah za izpolnjevanje novih zahtev po znanjih in spretnostih, prilagojenih lokalnim potrebam. EESO poudarja, da je treba izboljšati pedagogiko in andragogiko na področju izobraževanja odraslih s kakovostnim osnovnim izobraževanjem, stalnim poklicnim razvojem ter boljšimi in pravičnimi delovnimi pogoji, pa tudi spodbudnim delovnim okoljem za pedagoge v izobraževanju odraslih.

1.4

EESO poudarja, da izobraževanje odraslim bistveno pomaga pri izboljševanju in pridobivanju državljanskih veščin ter prevzemanju aktivne vloge v družbi. Vseživljenjsko učenje bi moralo za vse postati način življenja, saj bi tako premagali razlike in neenakosti v družbi. Tudi na delovnem mestu bi moralo postati stalnica. V zvezi s tem je več kot pomembno pojma znanja in spretnosti uporabljati in razumeti v širšem smislu, kadar govorimo o delovnem mestu, pri čemer je treba družbeno in zasebno življenje dojemati kot del celovitega procesa razvoja znanj in spretnosti.

1.5

EESO poudarja pomen izobraževanja odraslih ter obžaluje, da ga institucije EU in številne države članice ne uvrščajo med politične prednostne naloge, čeprav je bistveno za izkoriščanje celotnega potenciala zaposlovanja in socialnega vključevanja ter za omogočanje odraslim, da so aktivni udeleženci na trgu dela in demokratični državljani. EESO priporoča, naj države članice okrepijo politiko, upravljanje in financiranje na področju izobraževanja odraslih v skladu z načeli Unescovih štirih stebrov izobraževanja (2), in sicer „učiti se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti skupaj, in učiti se biti“. Da bo mogoče uresničiti cilj trajnostnega razvoja 4, je treba učinkovito podpreti civilno družbo, da se vzpostavi partnerstvo za ponujanje izobraževanja odraslih v priložnostnih in neformalnih oblikah ter se dejansko dosežejo ljudje.

1.6

EESO predlaga, naj Evropska komisija in države članice določijo dosegljive dolgoročne cilje in, ob upoštevanju regionalnih razlik, za vsako državo članico vzpostavijo sistem stalnega spremljanja udeležbe v izobraževanju odraslih ter visokokakovostnega in dostopnega vseživljenjskega učenja, vključno z usposabljanjem zaposlenih. Ta sistem bi moral zagotoviti, da bo imel vsakdo znanja, spretnosti, kompetence in odnos, ki jih Evropa potrebuje za pravično, povezano, trajnostno, digitalno in premožno družbo. Pomembno je tudi izboljšati raziskave in zbiranje podatkov na sektorski in nacionalni ravni o potrebah po znanjih in spretnostih ter o napovedovanju le-teh, da se posodobi izobraževanje odraslih, ki se soočajo s spremembami, izboljšajo podatki o naložbah držav članic v izobraževanje odraslih ter zagotovi pogosto spremljanje in zbiranje podatkov o učenju in usposabljanju zaposlenih. Socialni partnerji in civilna družba bi morali biti dejavno vključeni v izboljšanje nacionalnega zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih, vključno z analizo, napovedovanjem in predvidevanjem potreb po njih.

1.7

Države članice morajo pospešiti izvajanje Priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (3), da se vsem nizko usposobljenim in nizkokvalificiranim odraslim omogoči razvoj osnovnih znanj in spretnosti ter usmerjanje in motivacija, da se udeležijo usposabljanja za izboljšanje življenja in zaposljivosti. EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo 80 odstotkov odraslih imelo osnovna digitalna znanja in spretnosti, in sicer tako, da jih podprejo, da brezplačno pridobijo tovrstna znanja in spretnosti, ter jih tako spodbudijo k pridobivanju kompetenc za delo in vsakdanje življenje.

1.8

EESO poudarja, da vsi odrasli, ne glede na kvalifikacije in socialno-ekonomsko okolje, potrebujejo podporo za dostop do kakovostnega in vključujočega vseživljenjskega učenja ter za potrjevanje svojih znanj in spretnosti ter kompetenc. Javni zavodi za zaposlovanje bi morali omogočiti lažji in boljši dostop do pravičnega in brezplačnega usmerjanja in svetovanja ter poskrbeti za to, da bodo vsi odrasli obveščeni o možnostih vseživljenjskega učenja ter da se bodo delavci zavedali, kako se bodo spreminjala delovna mesta ter katera znanja in spretnosti bodo potrebni za nova delovna mesta in naloge.

1.9

EESO poziva Komisijo in države članice, naj s socialnimi partnerji izvajajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje odraslih in delavcev, na katere bo vplival zeleni in digitalnih prehod, da bo delovna sila pridobila potrebna znanja in spretnosti. Komisija bi morala organizirati letne dogodke po zgledu evropskega tedna poklicnih znanj in spretnost, s pomočjo katerih bi odrasle ozaveščala o izobraževanju odraslih in nadaljnjem izobraževanju in jih motivirala k temu ter podprla nacionalne politike.

1.10

EESO opozarja na pomen subsidiarnosti v zvezi s politikami izobraževanja odraslih, ki morajo upoštevati vlogo nacionalnih in sektorskih socialnih partnerjev pri opredeljevanju potreb po znanjih in spretnostih ter upravljanju nacionalnih sistemov za financiranje in dostop do izobraževanja odraslih ter usposabljanja zaposlenih. EESO meni, da bi bilo treba z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic zagotoviti, da imajo vsa podjetja pravico in zmožnost oblikovati strategije za znanja in spretnosti za svoje potrebe po inovacijah ter v okviru zelenega in digitalnega prehoda podpirati pravičen prehod delavcev in kakovostno vajeništvo za mlade in odrasle. Smernice Sveta za zaposlovanje (2020) (4) jasno razlikujejo med zagotavljanjem pravice do usposabljanja in zagotavljanjem individualnih izobraževalnih računov kot enega od možnih orodij, ki državam omogoča, da se odločijo, kako bodo takšne pravice uresničevale. Individualni izobraževalni računi so orodja, ki bi lahko zagotovila pravico do usposabljanja. Vsi odrasli in delavci bi morali imeti – v skladu s kolektivnimi pogodbami in nacionalno zakonodajo – pravico do kakovostnega usposabljanja, plačanega študijskega dopusta, kvalifikacij, vrednotenja priložnostnega in neformalnega učenja ter kakovostnega in prožnega usmerjanja in svetovanja. Države članice EU morajo v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostaviti finančne mehanizme in orodja za lažji dostop odraslih, zlasti delavcev, do učenja in usposabljanja.

1.11

EESO opozarja države članice, naj odraslim, zlasti tistim iz prikrajšanega socialno-ekonomskega okolja, dajo enak dostop do vseživljenjskega učenja, ki bo ustrezalo njihovemu interesu za osebni ali poklicni razvoj. Mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), migrante in begunce ter prikrajšane in ranljive skupine je treba ciljno podpreti; enako velja za starejše, da se zagotovi aktivno in zdravo staranje. Odbor poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo vidik izobraževanja nove strategije EU o pravicah invalidov zajemal učeče se vseh starosti, da bo izobraževanje odraslih fizično dostopno in brezplačno za vse invalide in osebe z učnimi težavami ter da bodo imeli učitelji na voljo usposabljanje o tem, kako prilagoditi svoje poučevanje in omogočiti tudi dostopnost spletnega pouka.

1.12

EESO poudarja, da je demokratično upravljanje ključnega pomena za sisteme izobraževanja in usposabljanja, vključno z učinkovitim socialnim dialogom in smiselnim posvetovanjem z organizacijami civilne družbe, da se podpre razvoj znanj in spretnosti pri vseh odraslih, zlasti delavcih in brezposelnih, hkrati pa izpolnijo cilji EU glede udeležbe v izobraževanju odraslih, kot so opredeljeni v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) ter izjavi iz Osnabrücka, in da se prispeva k prihodnji resoluciji Sveta o evropskem programu za izobraževanje odraslih. Odbor opozarja, da sta socialni dialog in interakcija med sindikati in delodajalci ključna za okrepitev dostopa do izobraževanja odraslih za vse, spodbujanje prožnosti in usmerjanja, usklajevanje usposabljanja s potrebami na trgu dela, zagotavljanje kakovosti usposabljanja in financiranje usposabljanja.

1.13

EESO poudarja, da morajo imeti vsi odrasli, zlasti delavci, boljši dostop do posodobljenih informacij o postopkih priznavanja in vrednotenja. To se lahko doseže z učinkovitim izvajanjem Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (5) ter zagotavljanjem, da so za sisteme vrednotenja v vseh državah EU na voljo zadostna javna sredstva. Delodajalci in sindikati lahko s priznavanjem usposabljanja pripomorejo k višanju ravni kvalifikacij delavcev ter prispevajo k njihovemu poklicnemu razvoju in pravičnemu prehodu na trgu dela. Vključevanje socialnih partnerjev v upravljanje izobraževanja odraslih, usposabljanje zaposlenih in sisteme plačanega študijskega dopusta je ključno, pri čemer je treba med socialnimi partnerji tudi spodbujati skupne ukrepe.

1.14

EESO poudarja, da sta izpopolnjevanje in preusposabljanje izjemnega pomena za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu gospodarskih panog ter ju je treba obravnavati kot družbeno in gospodarsko odgovornost, da se zagotovi vključujoče usposabljanje za kakovostna delovna mesta ter pravičen prehod za vse. V podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delovne sile so potrebne v prihodnost usmerjene industrijske strategije, ki vključujejo učinkovite politike na področju znanj in spretnosti. Te strategije lahko pripomorejo k pravičnemu in socialno poštenemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo prek uravnoteženja trga dela, ki prispeva k vključujoči digitalizaciji in visokokakovostnim delovnim mestom. Podjetja potrebujejo učinkovito podporo za krepitev in financiranje svojih strategij za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, da bi spodbudila inovacije. Hkrati je treba upoštevati splošne gospodarske in socialne interese. V kolektivnih pogodbah bi bilo treba določiti dostop do različnih oblik plačanega študijskega dopusta za osebne in poklicne potrebe delavcev. EESO opozarja države članice, naj z nacionalnimi ukrepi in kolektivnimi pogodbami čim prej uskladijo dostop delavcev do plačanega študijskega dopusta v okviru konvencije Mednarodne organizacije dela št. 140 o plačanem študijskem dopustu in naj s podporo socialnih partnerjev poskrbijo za to, da bo njeno izvajanje učinkovito.

1.15

EESO se zavzema za trajnostno nacionalno financiranje izobraževanja odraslih, dopolnjeno z učinkovito uporabo sredstev EU, tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, da se v okviru digitalnega in zelenega prehoda gospodarstva podpreta gospodarska rast in odporna družba. To je mogoče doseči z zagotavljanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja vseh odraslih, vključno z brezposelnimi in drugimi osebami zunaj trga dela, pri čemer bi bilo treba poskrbeti, da bo usposabljanje na voljo in dostopno vsem delavcem. To zahteva jasno zavezo na evropski in nacionalni ravni, da se ustrezen delež razpoložljivih sredstev nameni spodbujanju razvoja sistematičnih in usklajenih sistemov izobraževanja odraslih, kar mora biti ključni del nacionalnih načrtov.

1.16

EESO poudarja, da je treba zagotoviti, da bosta izobraževanje odraslih in usposabljanje kakovostna, ustrezna, učinkovita in vključujoča. Države članice bi bilo treba spodbujati k temu, da poskrbijo za jasno opredelitev učnih rezultatov in ključnih kompetenc v vseh programih in učnih načrtih izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, Evropska komisija pa bi si morala še naprej prizadevati za izvajanje Priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (6) in spodbujanje skupnih ukrepov socialnih partnerjev. Pomembno je izboljšati sisteme zagotavljanja kakovosti za izobraževanje odraslih in razširiti evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) Evropske komisije, da bo veljal za izobraževanje odraslih, nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, vajeništva in usposabljanje zaposlenih. Pri tem je treba misliti na to, da se potrebe gospodarstva, delodajalcev in delavcev prenesejo v programe in učne načrte izobraževanja odraslih.

1.17

EESO poziva države članice, naj podjetja in sindikate v največji možni meri vključijo v oblikovanje strategij za razvoj znanj in spretnosti za digitalni in zeleni prehod gospodarskih panog. Predlaga, da se okoljske politike povežejo z izobraževalnimi in sprejmejo nacionalne strategije za zelene spretnosti in kompetence, da bi se vsi odrasli v okviru vseživljenjskega učenja seznanili s podnebnimi spremembami, okoljsko odgovornostjo in trajnostnim razvojem; v ta namen naj bodo imenovani nacionalni koordinatorji.

1.18

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo politike na področju izobraževanja odraslih, da bo kakovostno in vključujoče izobraževanje za življenjske veščine pravica vseh odraslih ter da se z odpravo neskladja v znanju in spretnostih ter z izboljšanjem upravljanja in financiranja izobraževanja odraslih, vključno z usposabljanjem zaposlenih, doseže in poveča cilj 60-odstotne letne udeležbe v izobraževanju odraslih. Evropsko komisijo poziva, naj v okviru delovne skupine ponovno vzpostavi odprte metode koordinacije med ministrstvi držav članic EU, ki so pristojna za izobraževanje odraslih, socialnimi partnerji in civilno družbo, ter zagotovi, da se bo plodno delo prejšnjih delovnih skupin o izobraževanju odraslih nadaljevalo. Poziva tudi k vzpostavitvi platforme za nacionalne koordinatorje za izobraževanje odraslih, socialne partnerje in deležnike, ki bi bila ločena od elektronske platforme za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE) (7), ter k rednemu srečevanju teh akterjev v okviru mreže.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Zaradi koronavirusne krize, demografskih sprememb, digitalizacije trga dela in razogljičenja gospodarstva se delovna mesta in naloge močno spreminjajo. Že pred pandemijo se je napovedovalo, da se bodo na dveh od petih delovnih mest nekatere naloge spremenile in da se bo zaradi digitalizacije spremenilo 14 % delovnih mest (podatki Cedefopa). Do leta 2030 bi se lahko zaradi zelenega prehoda gospodarskih panog po vsem svetu ustvarilo do 20 milijonov delovnih mest (podatki OECD). Približno 128 milijonov odraslih (8) – to je 46,1 % odraslega prebivalstva Evrope – potrebuje izpopolnjevanje in preusposabljanje. Digitalizacija, robotizacija, novi gospodarski modeli, kot je industrija 4.0, ter krožno gospodarstvo in ekonomija delitve vplivajo na nove zahteve po znanjih in spretnostih, zato bodo potrebni usklajeni ukrepi za dodatno spodbujanje izobraževanja odraslih v Evropi.

2.2

Voditelji držav EU so se 7. maja 2021 sestali na socialnem vrhu v Portu, da bi okrepili evropski steber socialnih pravic. Cilj ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, je ustvariti „številnejša in boljša delovna mesta“, spodbujati „znanja in spretnosti ter enakost“ ter izboljšati socialno zaščito in vključevanje. Voditelji so si zastavili cilje za leto 2030, npr. vsako leto bi se moralo vsaj 60 % odraslih izobraževati in vsaj 80 % odraslih bi moralo imeti vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti. Ti cilji se nanašajo na prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic, ki določa, da ima vsakdo „pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela,“ ter na pravice, navedene v četrtem načelu, vključno s podporo usposabljanju in prekvalifikaciji, zlasti dostopu mladih do nadaljnjega izobraževanja, vajeništva in pripravništva.

2.3

Izvajanje nedavnih političnih pobud Evropske komisije (9) v zvezi z vseživljenjskim učenjem, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem mora prispevati k doseganju ciljev evropskega stebra socialnih pravic glede izobraževanja odraslih, in sicer z učinkovitim socialnim dialogom s socialnimi partnerji in s posvetovanjem s civilno družbo. V skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2021/402 (10) je treba sisteme izobraževanja odraslih dopolniti z učinkovitimi sistemi vseživljenjskega usmerjanja ter svetovalnimi dejavnostmi in dejavnostmi ozaveščanja, vključevanjem ranljivih skupin in uvedbo učinkovitih sistemov vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja za vse.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Okrepljeno demokratično upravljanje na evropski in nacionalni ravni ter izkoriščanje potenciala socialnih partnerjev za prepoznavanje potreb po znanju in spretnostih ter izboljševanje vključevanja na trg dela sta bistvena za oblikovanje in izvajanje dostopnejših in kakovostnejših sistemov izobraževanja odraslih za izboljšanje življenjskih in socialnih veščin vseh, vključno z ozaveščanjem o trajnostnem razvoju, okoljski odgovornosti, demokratičnem državljanstvu, strpnosti in evropskih vrednotah. Pomembno je okrepiti politike na področju izobraževanja odraslih v širšem smislu in razmisliti o učinkovitih strategijah za izpolnjevanje novih potreb po znanjih in spretnostih.

3.2

Učinkovit socialni dialog s socialnimi partnerji in posvetovanje s civilno družbo sta bistvenega pomena za uspešno oblikovanje in izvajanje politik na področju izobraževanja odraslih. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri opredeljevanju potreb po znanjih in spretnostih ter posodabljanju profilov kvalifikacij, saj podjetja in delavci vsakodnevno doživljajo spremembe delovnih mest in nalog. Podjetja in delavci morajo biti v celoti vključeni v oblikovanje strategij za razvoj znanj in spretnosti za digitalni in zeleni prehod gospodarskih panog.

3.3

Da bi bili sistemi izobraževanja odraslih vsem bolj dostopni, so potrebne močne nacionalne strategije in nadaljnje politično sodelovanje med državami EU, zlasti med ministrstvi, socialnimi partnerji na področju izobraževanja in ustreznimi deležniki v civilni družbi. Za učinkovit dostop do izobraževanja odraslih in usposabljanja zaposlenih je pomembno povezati politike EU ter nacionalne, regionalne in lokalne politike. Poleg tega je treba povezati različna politična področja, da bi lahko izobraževanje odraslih izboljšali s socialno in okoljsko politiko, politiko za digitalizacijo in finančno politiko.

3.4

Ambiciozen cilj glede udeležbe v izobraževanju odraslih, določen v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, je mogoče doseči, če bo EU s pobudo, podprto s priporočilom Sveta, spodbudila vlade, da zagotovijo boljši dostop ter zadostno financiranje izobraževanja odraslih in usposabljanje zaposlenih z različnimi finančnimi orodji. EESO opozarja na svoje mnenje Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile (11) in poudarja, da so trajnostne javne naložbe v izobraževanje odraslih ter učinkovite zasebne naložbe v usposabljanje zaposlenih osnovni pogoj za uspešnost ukrepov politike za socialno in ekonomsko vključevanje učečih se vseh starosti ter podporo podjetjem. Zato se morajo načrt okrevanja, instrument Next Generation EU in drugi skladi EU (npr. ESS+, Sklad za pravični prehod) uporabljati učinkovito in dosledno za podporo politikam izobraževanja in usposabljanja v okviru evropskega semestra.

3.5

EESO opozarja (12), da je treba izboljšati znanja in spretnosti ter kompetence in odnos vseh Evropejcev do okolja ter da je treba obravnavati potrebe po znanju in spretnostih. Države članice EU morajo okoljske politike povezati z izobraževalnimi ter sprejeti nacionalne strategije za zelene spretnosti in kompetence, da bi vse odrasle v okviru vseživljenjskega učenja seznanile s podnebnimi spremembami, okoljsko odgovornostjo in trajnostnim razvojem ter zagotovile, da imajo tudi delavci zelene spretnosti in kompetence, potrebne za pravičen prehod gospodarskih panog.

3.6

Podpora za usposabljanje mora biti na voljo tistim, ki jo najbolj potrebujejo, kot so nizkokvalificirani delavci in delavci z netipičnimi oblikami zaposlitve. Usposabljanje zaposlenih in usposabljanje zunaj podjetja, ki pa ga financira podjetje, morata podpirati razvoj znanj in spretnosti, ki izpolnjujejo potrebe podjetij in delavcev. Za dostop vseh delavcev, ne glede na njihovo raven usposobljenosti in pogodbeni status, do izpopolnjevanja in preusposabljanja je treba skleniti sektorske in nacionalne sporazume ter sporazume na ravni podjetij, da se opredelijo potrebe po usposabljanju in določbe o njem. Skleniti je treba kolektivne pogodbe, da se delavcem prek različnih pobud zagotovi dostop do izobraževanja odraslih in plačanega študijskega dopusta.

3.7

EESO opozarja na resolucijo Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (13) in poudarja, da si morajo države članice bolj prizadevati za izboljšanje kakovosti poučevanja na področju izobraževanja odraslih, in sicer s krepitvijo osnovnega izobraževanja in stalnega poklicnega razvoja s sodelovanjem učiteljev, z omogočanjem mobilnosti učiteljev, vodij usposabljanja in drugega osebja v izobraževanju odraslih ter z zagotavljanjem dobrih delovnih pogojev in podpornega delovnega okolja za pedagoge v izobraževanju odraslih. Potreben je učinkovit socialni dialog s sindikati, da bi se lahko dogovorili o ukrepih za večjo privlačnost poklica ter za boljše zaposlovanje in zadržanje zaposlenih na delovnih mestih.

3.8

Vzpostavitev evropske platforme za izmenjavo digitalnega gradiva in tečajev v okviru akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027 ter evropski standardi za mikrokvalifikacije so lahko koristni za izboljšanje dostopa do izobraževanja odraslih in zaupanja vanj. Učeči se potrebujejo celovite informacije o tem, ali bodo na tečajih pridobili polne ali delne kvalifikacije ali mikrokvalifikacije, kdo potrjuje in zagotavlja kakovost tečajev, ali in kako so priznani ter kako bi jih bilo mogoče pretvoriti v polne kvalifikacije.

---

(1)  UL C 228, 5.7.2019, str. 16.

(2)  https://en.unesco.org/themes/education/research-foresight/revisiting-learning

(3)  UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(4)  Smernice za politike zaposlovanja.

(5)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(6)  UL C 189, 4.6.2018, str. 1, https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/council-recommendation-on-key-competences-for-lifelong-learning_sl.

(7)  https://epale.ec.europa.eu/sl

(8)  Cedefop: Empowering adults through upskilling and reskilling pathways. Volume 1: adult population with potential for upskilling and reskilling, februar 2020.

(9)  Te pobude so sporočilo o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1), sporočilo Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo, predlog priporočila Sveta Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027.

(10)  Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1).

(11)  UL C 232, 14.7.2020, str. 8.

(12)  UL C 56, 16.2.2021, str. 1.

(13)  UL C 372, 20.12.2011, str. 1.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje

(COM(2021) 118 final)

(2021/C 374/05)

Poročevalec:

Gonçalo LOBO XAVIER

Zaprosilo	Evropska komisija, 21. 4. 2021
Pravna podlaga	člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	207/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Načrt Evropske komisije za digitalni kompas do leta 2030 je nastal v kritičnem trenutku za EU in ves svet. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja to pobudo in cilj uporabe digitalnih tehnologij za izboljšanje življenja državljanov, ustvarjanje več delovnih mest, spodbujanje napredka in povečanje evropske konkurenčnosti. Pandemija je poudarila pomen in možnosti digitalnega razvoja ter potrebo po spremembah in spremenila naš način druženja in dela. EU mora te izzive ustrezno obravnavati. Strategija, načrt s konkretnimi cilji in sistem za merjenje napredka so nujni, da bi uresničili to, kar smo si zadali.

1.2

EESO meni, da morajo digitalne inovacije vedno varovati temeljne pravice ter zagotavljati zdravje, varnost in zasebnost (varstvo osebnih podatkov) vseh. Ključnega pomena je, da državljani razvoj in rast doživljajo kot nekaj pozitivnega za kakovost njihovega življenja. Učinki novih tehnologij, ki so nam v pomoč v našem vsakdanjem življenju, morajo biti pozitivni in pravično porazdeljeni, da bi resnično koristili družbi, pri čemer mora biti pravica do zdravja vedno najpomembnejša in na seznamu temeljnih pravic digitalnega državljanstva.

1.3

EESO poziva, da je treba povrniti zaupanje javnosti in izboljšati kibernetsko varnost in kibernetsko odpornost z „vgrajeno varnostjo“ vzdolž celotne digitalne vrednostne verige, ljudem zagotoviti boljšo izbiro in nadzor nad njihovimi podatki („podatkovna etika“) ter določiti odgovornost posrednikov v boju proti nezakonitim in škodljivim vsebinam.

1.4

Dostop do vseh ključnih evropskih in nacionalnih javnih storitev prek spleta je smotrn cilj. Kljub temu EESO opozarja, da nihče ne sme biti zapostavljen in da je treba podpirati tiste, ki ne morejo imeti takojšnje koristi od digitalizacije. Še vedno obstaja veliko državljanov, ki nimajo znanja in spretnosti niti potrebne strojne in programske opreme, da bi imeli korist od teh možnosti. EESO poziva Komisijo, naj podpre tiste, ki so v procesu prehoda.

1.5

EESO opozarja na potencialno ogromen primanjkljaj pri učenju, ki je lahko posledica neuravnoteženih naložb. Upoštevati je treba učinke digitalne revščine tako otrok kot starejših in posebno pozornost je treba nameniti resničnim tveganjem. Naložbe v infrastrukturo morajo spremljati naložbe v usposabljanje, da se zmanjšajo vrzeli.

1.6

EESO poudarja, da je treba ljudem pomagati pri poklicnem izpopolnjevanju in preusposabljanju. To bi bilo treba doseči z ustvarjanjem enakih možnosti s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev za poklicno izpopolnjevanje in preusposabljanje (sedanje delovne sile in učečih se odraslih) ter s spodbujanjem vseživljenjskega učenja za vse.

1.7

Po mnenju EESO je treba posodobiti izobraževanje za digitalno družbo. Bistveno je, da se digitalizacija izobraževalnih sistemov spodbudi s prilagoditvijo izobraževalnih vsebin digitalni dobi in da se ustvarijo javno-zasebni ekosistemi za izvajanje novih metod izobraževanja, ki so odprte in dostopne, da se vsem zagotovijo enake možnosti.

1.8

Digitalni razvoj s seboj prinaša tveganja goljufij, kršitev zasebnosti in pomanjkanja transparentnosti, kar bi lahko ogrozilo cilje, določene v obravnavanem dokumentu. EESO meni, da je treba ustvariti pogoje za preprečevanje takšnih tveganj in urediti odgovornost na ravni EU.

1.9

EESO poudarja, da je treba razmisliti o strategijah za obravnavo morebitnih izgub delovnih mest zaradi tehnologije. Že v svojih prejšnjih mnenjih je opozoril, da bosta umetna inteligenca in robotika nadomestili in spremenili delovna mesta – nekatera ukinili in ustvarili druga. Vsekakor mora EU zagotoviti, da imajo vsi delavci, ne glede na to, ali so zaposleni, samozaposleni ali navidezno samozaposleni, dostop do socialne zaščite v skladu z evropskimi socialnimi pravicami. Na vseh ravneh je treba spodbujati socialni dialog o teh vprašanjih, prednostna naloga pa mora biti uskladitev obveznosti in pravic s sedanjim digitalnim in platformnim gospodarstvom.

1.10

EESO meni, da mora biti za vključujoč in družbeno odgovoren digitalni prehod ter spopadanje z izgubo delovnih mest, zlasti v obdobju po pandemiji COVID-19, ena od prednostnih nalog evropski sklad, ki bo podprt predvsem z obdavčitvijo največjih tehnoloških podjetij, da bi z ustreznim usposabljanjem, poklicnim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem pomagali delavcem, ki zaradi digitalizacije gospodarstva izgubljajo zaposlitev in svoja podjetja.

1.11

EESO poziva k usklajeni politiki, ki učinkovito obravnava izhodišče Evrope in se ujema s tehnološkimi in družbenimi premiki, ki smo jih opazili v zadnjih nekaj letih in ki so se zaradi pandemije še pospešili. Industrijska strategija, vključno s politiko konkurence in posebno sektorsko ureditvijo za varno povezljivost, je bistvenega pomena.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO podpira načrt Evropske komisije za digitalni kompas do leta 2030 in evropsko pot v digitalno desetletje kot del širšega akcijskega načrta za spodbujanje evropskega gospodarstva in okrevanja družbe.

2.2

Kriza zaradi COVID-19 je pokazala visoko stopnjo odvisnosti od zunanje tehnologije in podatkovnih procesov, na kar je treba učinkovito in hitro odgovoriti. Prednosti Evrope na teh področjih je treba bolje izkoristiti in evropske državljane bolj vključiti v to.

2.3

EESO poudarja, da pri tem nikogar ne smemo zapostaviti. Digitalna nepismenost v Evropi je še vedno visoka – po podatkih Komisije znaša 35 %, zato je treba odgovoriti na pomanjkanje dostopa do digitalnih virov. Zagotoviti je treba možnost stika z ljudmi v gospodarskih in upravnih odnosih. Ravno tako je treba zagotoviti, da prednosti digitalizacije ne bodo na voljo le nekaterim. Od digitalnega desetletja morajo imeti korist vsi.

2.4

Evropska podjetja, zlasti mala in srednja, je treba podpreti pri njihovih prizadevanjih za digitalizacijo in jim omogočiti, da konkurirajo na svetovni ravni. Kadar ima EU v lasti računalniške vire, kot so računalniki s kvantnim pospeševanjem, ali jih financira, mora biti dostop do njih pravično porazdeljen na podlagi objektivnih meril.

2.5

Kljub temu ambicije in javna sredstva sama po sebi ne bodo prinesla želenih rezultatov. Potrebujemo tudi usklajeno politiko, ki učinkovito obravnava izhodišče Evrope in se ujema s tehnološkimi in družbenimi premiki, ki smo jih opazili v zadnjih nekaj letih in ki so se zaradi pandemije še pospešili. Industrijska strategija, vključno s politiko konkurence in posebno sektorsko ureditvijo za varno povezljivost, je bistvenega pomena.

2.6

EESO pozdravlja vizijo razvoja digitalnega izobraževalnega in inovacijskega ekosistema ter poudarja, da se je treba za dosego tega cilja opreti na vrhunske evropske znanstvene in akademske ustanove.

2.7

Treba je okrepiti obstoječe javno in zasebno sodelovanje in ustvariti več sinergij za zagotovitev novega digitalnega dogovora, ki temelji na modelu upravljanja, v katerem so združeni socialni, okoljski in gospodarski vidiki, da bi dosegli dolgoročno trajnosten, pravičen in vključujoč digitalni prehod.

2.8

EESO poudarja, da je treba razmisliti o strategijah za obravnavo morebitnih izgub delovnih mest zaradi tehnologije. Že v svojih prejšnjih mnenjih (1) je opozoril, da bosta umetna inteligenca in robotika nadomestili in spremenili delovna mesta – nekatera ukinili in ustvarili druga. Vsekakor mora EU zagotoviti, da imajo vsi delavci, ne glede na to, ali so zaposleni, samozaposleni ali navidezno samozaposleni, dostop do socialne zaščite v skladu z evropskimi socialnimi pravicami. Na vseh ravneh je treba spodbujati socialni dialog o teh vprašanjih. Sprejeti in usklajevati bi bilo treba ukrepe za podporo osebam, ki so postale tehnološki višek, po možnosti s sredstvi iz davka EU na podjetja, ki imajo največji dobiček v digitalnem gospodarstvu.

2.9

Ne smemo zanemariti vloge tveganega kapitala, borz in zasebnih naložb na splošno. Tehnološki razvoj v Evropi bodo usmerjala zasebna podjetja, EU pa bo lahko tekmovala na svetovni ravni le, če bo še naprej omogočala tovrstne naložbe. Pri vsem tem pa je treba ustrezno upoštevati socialne standarde.

2.10

Ambiciozni cilji glede povezljivosti bi morali iti z roko v roki z zavezo k bolj ugodnemu regulativnemu okviru, ki bi podpiral zasebne naložbe v omrežno infrastrukturo. Ključnega pomena bo uskladitev industrijske strategije EU in vizije vodilne vloge Evrope na področju digitalne povezljivosti s politiko konkurence in regulativno prakso za telekomunikacijski sektor.

2.11

Načrt za digitalno desetletje določa načrte za razvoj evropske lastne infrastrukture in zmogljivosti v oblaku, da bi preprečili prenos podatkov, ustvarjenih v Evropi, v tujino, kjer je trenutno shranjenih več kot 90 % evropskih podatkov. Evropa ne sme biti naivna in se mora še naprej boriti za večjo neodvisnost in za hranjenje podatkov svojih državljanov, zlasti občutljivih, znotraj svojih meja. V zvezi s tem je cilj načrta za digitalno desetletje, tj. 10 000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč in vozlišč v oblaku, korak v pravo smer. Projekt GAIA X je treba pospešiti, da bo čim prej operativen.

2.12

EESO podpira zamisel o spodbujanju evropskega tehnološkega sektorja, da bi zmanjšali odvisnost od ameriških in kitajskih tehnoloških velikanov in nadoknadili zaostanek na področjih, kot so uvajanje 5G, izdelava čipov in ravnanje s podatki, vendar svari pred pristopom protekcionističnega podatkovnega gospodarstva v Evropi. Spodbujati bi bilo treba mednarodna partnerstva in sodelovanje.

2.13

Da bi dosegli te cilje, bi bilo treba do leta 2030 na zadevnih področjih zaposliti 20 milijonov tehnoloških strokovnjakov (trenutno jih je 7,8 milijona). Leta 2019 je bilo od 7,8 milijona delavcev na področju IKT le 18 % žensk. Raznolikost v digitalnih sektorjih je bistvena in bo pripomogla k oblikovanju vizije sveta in njegovih izzivov, med drugim k zmanjšanju tveganj pristranskosti. Pozorno je treba spremljati cilj doseganja bolj uravnotežene zastopanosti spolov in spodbujati dostop žensk do naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Socialni dialog je treba spodbujati na vseh ravneh (znotraj podjetja in industrije ter na nacionalni ravni), saj lahko prispeva k temu cilju. V državah članicah bi bilo treba spodbujati učinkovite kampanje, začenši z osnovnimi šolami, da bi dekleta spodbudili k izbiri znanstvenih in tehnoloških ved. Digitalni razkorak je velik izziv. Na številnih podeželskih območjih ni na voljo še niti 3G. Evropa in države članice bi morale zagotoviti spodbude za naložbe v podeželska območja, da nihče ne bo zapostavljen.

2.14

Te naložbe bi lahko spodbujale teritorialno kohezijo in regionalni razvoj ter ljudem, če tako želijo, omogočile, da živijo bolj izpolnjujoče življenje zunaj velikih mestnih središč (v t. i. pametnih vaseh, navedenih v sporočilu, ki je predmet tega mnenja). Delo na daljavo je treba razvijati s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji na vseh ravneh, da se zaščitita zdravje in dobrobit delavcev.

2.15

EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj oblikuje spodbude, da bi se ljudje preselili ven iz velikih mest, s čimer bi se spodbudil gospodarski in socialni razvoj podeželskih območij. To je mogoče doseči le, če se vzpostavi ustrezna infrastruktura, zlasti na področju telekomunikacij in prometa.

2.16

V naslednjem desetletju se je treba soočiti z velikimi okoljskimi izzivi in pri vseh ukrepih, sprejetih v zvezi s tem, bi bilo treba upoštevati tudi okoljski vidik. Poleg tega bi bilo treba digitalni kompas uporabiti kot dodatno orodje za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in zmanjšanje vplivov na okolje.

2.17

Poleg tega morajo biti digitalne tehnologije transparentne, vključujoče, nediskriminatorne, poštene in nepristranske. Javne storitve postajajo vse bolj digitalne, zato je to še toliko bolj pomembno. Po podatkih Komisije ima 65 % evropskih državljanov osnovna digitalna znanja in spretnosti. Cilj je doseči 80 % do leta 2030. Vključevanje in podpiranje preostalih 20 % oseb (približno 90 milijonov državljanov v EU) je ključnega pomena za zmanjšanje revščine in izključenosti. Te osebe so običajno najrevnejše, najstarejše ali pa živijo na podeželju. Njihova ranljivost pri uporabi javnih in zasebnih storitev, ki postajajo vse bolj digitalizirane, pa bi se lahko še bolj povečala. EESO poudarja, da je treba zagotoviti možnost stika z ljudmi v gospodarskih in upravnih odnosih.

2.18

EESO v celoti podpira cilj, da bi bile vse ključne evropske javne storitve na voljo na spletu, zdravstvene kartoteke evropskih državljanov pa bi morale biti popolnoma digitalne, saj se pričakuje, da bo digitalno identiteto uporabljalo 80 % državljanov. Za to pa bodo potrebna tudi usklajena prizadevanja in politična volja vseh držav članic. EESO poziva k vključitvi organizacij civilne družbe, da bi dosegli ta cilj. Osnovne digitalne javne storitve bi morale biti načeloma brezplačne. Digitalizacija javnih storitev pa nikakor ne sme povzročiti večjih finančnih ovir za uporabnike.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

Zaradi vse večje digitalizacije življenja je treba posebno pozornost nameniti kibernetski varnosti in dovzetnosti za goljufije, državljane pa je treba v zvezi s tem nujno izobraževati. Regulacija nosljive tehnologije je še posebej zaskrbljujoča in bi ji bilo treba nameniti posebno pozornost.

3.2

Evropska zakonodaja v zvezi z digitalnim gospodarstvom se hitro razvija. Državljane in podjetja je treba seznanjati z njihovimi pravicami in dolžnostmi na digitalnem področju. Nenehno si je treba prizadevati za konsolidacijo zakonodajnih pobud ter za lažje razumevanje in spoštovanje zakonodaje pri državljanih in podjetjih.

3.3

EESO pozdravlja redno spremljanje ciljev in sistem upravljanja, ki je predstavljen v tem sporočilu; večdržavni projekti so bistvenega pomena za uresničitev začrtane vizije.

3.4

EESO predlaga pripravo študij primerov v nekaterih sektorjih v državah članicah in tretjih državah za sprejetje in spodbujanje najboljših praks na evropski ravni. Spodbujati bi bilo treba regulativne peskovnike, ki zagotavljajo varen prostor za preskušanje novih poslovnih modelov in idej. Ambiciozno digitalno gospodarstvo mora vzpostaviti prilagodljiva in testna področja brez strogih mej.

4.   Digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko kvalificirani strokovnjaki na digitalnem področju

4.1

EESO podpira cilj 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov za IKT in konvergence med ženskami in moškimi (2) (izhodišče za leto 2019: 7,8 milijona). Za to bodo seveda potrebne naložbe v ustrezne izobraževalne sisteme, ki lahko podprejo ta cilj.

4.2

Digitalizacija storitev svobodnih poklicev, ki so tesno povezane z javnim interesom, kot so zdravje, varnost, zakonodaja in življenjski standard, močno vpliva na družbo in zahteva nove poklicne in etične pristope (3). Uspeh digitalizacije pa je odvisen tako od visoko usposobljenih strokovnjakov kot od digitalnih spretnosti in razumevanja uporabnikov, pacientov, strank in potrošnikov.

4.3

EESO poudarja vse večjo potrebo po poklicnem izpopolnjevanju in preusposabljanju ljudi ter spodbujanju vseživljenjskega učenja za vse.

4.4

Pandemija je spodbudila učenje na daljavo. Hkrati pa je postalo jasno, da je to povezano z velikim tveganjem primanjkljaja v pridobivanju znanja za otroke iz nižjih družbenih razredov. Pri uresničevanju akcijskega načrta za digitalne cilje do leta 2030 je treba posebno pozornost nameniti digitalni revščini.

5.   Globalna vloga EU v digitalnem desetletju in enaki konkurenčni pogoji za MSP

5.1

Malim in srednjim podjetjem je treba nujno pomagati pri digitalizaciji z različnimi pristopi, poudariti pa je treba tudi, da so vir inovacij na področju digitalnih tehnologij.

5.2

Razvoj programske opreme je hitro rastoč podsektor v digitalnem procesu. Posebno pozornost je treba nameniti podpori inovativnim MSP. EESO podpira finančne mehanizme, ki lahko zagotovijo ustrezno podporo MSP, da se zagotovi nemoten prehod. Hkrati je treba zagotoviti kontinuiteto, tj. posodobitve na novejše različice, da uporabnikom ni treba nenehno vlagati v nove programe.

5.3

Kapital potrebujejo vsa podjetja, ne glede na to, ali so MSP, zagonska podjetja ali podjetja v razširitveni fazi. Cilji, določeni v dokumentu, poudarjajo nujnost vzpostavitve unije kapitalskih trgov, ki upošteva tržne rešitve in zmanjšuje odvisnost od bančnega financiranja in vnaprejšnje podpore, kar daje prednost prenosu prihrankov med različnimi državami članicami v iskanju najboljšega donosa, ter potrebo po odpravi davčnih olajšav za financiranje dolga. Inovativna podjetja potrebujejo lastniški kapital in obdavčitev, ki podjetnikov ne kaznuje preveč z mejnimi davčnimi stopnjami za njihove kapitalske dobičke.

6.   Tveganja in zaščitni ukrepi

6.1

Prednostna naloga tega načrta mora biti tudi potreba po varnosti, predvidljivosti ter fizičnem in duševnem zdravju. Povečati je treba ozaveščenost ljudi o varnosti, pa tudi o tehnologiji, da bo mogoče izboljšati kakovost življenja in delovnih mest. V skladu s tem načelom EESO meni, da bi morala Evropska komisija izkoristiti priložnost, ki jo ponuja načrtovano letno spremljanje, da preveri, kaj evropski državljani menijo o spoštovanju svojih pravic in vrednot, s tem pa poskrbi za ustrezno varstvo pravice do zdravja.

6.2

EESO podobno priporoča, naj EU oblikuje posebno strategijo za spremljanje vsega elektromagnetnega onesnaževanja, ki ga povzročajo različne trenutno razpoložljive tehnologije, in z njo pospremi to novo industrijsko revolucijo. Elektromagnetne učinke bi nato lahko spremljali po vsej Evropi in na tej podlagi pripravili strokovno literaturo o tem vprašanju, da bo mogoče poskrbeti za zdravstveno stanje ljudi, ko bo končno na voljo evropski elektronski zdravstveni zapis in bo podatke možno navzkrižno primerjati. Tovrstno spremljanje bi moralo potekati v vseh državah članicah, ugotovitve pa bi se morale stekati v enotno evropsko bazo podatkov. Za izboljšanje zaupanja ljudi bi bila potrebna evropska politika na tem področju.

6.3

Digitalne tehnologije bi morale služiti evropskim državljanom, ki nikoli ne bi smeli biti obravnavani kot predmet ali zgolj vir podatkov. Upoštevati bi bilo treba obstoječe etične in tehnične smernice, kot so etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki jih je pripravila strokovna skupina na visoki ravni za umetno inteligenco.

6.4

EESO priporoča, da se glede na tveganja, ki jih predstavlja obdelava podatkov, sprejmejo ukrepi za zagotovitev, da se hranijo samo podatki, ki jih podjetje dejansko potrebuje, in da se ti podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno. Hkrati so inovacije, ki temeljijo na podatkih, ključni dejavnik konkurenčnosti v digitalnem okolju, zato bi si morali javni organi prizadevati za medsektorski regulativni okvir za izmenjavo podatkov, da bi omogočili izmenjavo podatkov, osredotočeno na uporabnika. Veljavni okvir mora spodbujati dostop do podatkov in biti osredotočen na interoperabilnost.

6.5

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) je 20 % namenjenih digitalni povezljivosti, 37 % pa zelenemu prehodu. Za to sta potrebna ambiciozna in usklajena vizija za evropsko telekomunikacijsko industrijo, zavezanost ugodnejšemu regulativnemu okviru, ki podpira zasebne naložbe v omrežno infrastrukturo, ter razvoj suverenih integriranih telekomunikacijskih storitev s tehnologijami v oblaku, na robu, za podatke in umetno inteligenco.

6.6

EESO meni, da je treba digitalni prehod uskladiti s prehodom na okolju prijaznejše gospodarstvo in upoštevati vpliv na okolje. Uporaba virov (vključno z redkimi viri) in s tem povezana poraba energije morata biti razumni. Na evropski ravni bi bilo treba zahtevati transparentnost ogljičnega odtisa storitev v oblaku, da bi lahko vse organizacije izračunale svoj digitalni ogljični odtis in pripravile načrte za njegovo zmanjšanje.

6.7

EESO poudarja, da je treba slediti hitremu razvoju tehnologije in poslovnih modelov ter si prizadevati za odpravo regulativnih vrzeli, zlasti tistih, ki bi lahko škodile potrošnikom in najbolj ranljivim državljanom.

---

(1)  UL C 440, 6.12.2018, str. 1.

(2)  Kazalnik DESI 2b1. Delež žensk med zaposlenimi strokovnjaki za IKT znaša trenutno samo 18 %.

(3)  UL C 286, 16.7.2021, str. 8.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (prenovitev)

(COM(2021) 85 final – 2021/0045(COD))

(2021/C 374/06)

Poročevalec:

Christophe LEFÈVRE

Zaprosilo	Evropski parlament, 24. 3. 2021 Svet Evropske unije, 11. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	204/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da predlog Komisije prispeva k naslednjim ciljem: — vzpostavitvi infrastrukture, povezane z odstranitvijo belih lis in širokopasovno povezljivostjo, ter uvajanju tehnologij naslednje generacije (5G), — zagotavljanju visoke stopnje varstva potrošnikov in konkurence med operaterji mobilnih omrežij, — oblikovanju „Evrope, pripravljene na digitalno dobo“, da se ovire za enotni trg ne bodo ponovno vzpostavile.

1.2

Odbor ugotavlja, da bo predlog prispeval k večji preglednosti na maloprodajni ravni z zagotavljanjem informacij, zlasti v pogodbenih pogojih, glede: — kakovosti storitev gostovanja v EU, — komunikacij o storitvah z dodano vrednostjo, vrsti storitev, za katere se lahko zaračunajo višje cene, in podobnih informacijah v „sporočilu SMS o povezavi v omrežje“, poslanem ob vstopu v novo državo, — različnih načinov dostopa do služb za pomoč v sili med gostovanjem. S predlogom se bo splošneje gledano povečala raven varstva potrošnikov.

1.3

Ker je študija pokazala, da je razpoložljivost lokalnega omrežja med gostovanjem običajno slabša, je cilj predloga zagotoviti, da se storitve gostovanja (gostovanje kot doma) zagotavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi se uporabljale doma, z neomejenim dostopom do zadnjih generacij in omrežnih tehnologij, ki so na voljo za gostovanje. Če je razlog za to slaba kakovost lokalne infrastrukture, EESO priporoča povečanje naložb vanjo, zlasti v smislu izboljšanja pokritosti belih lis, pa tudi uvedbo minimalnih meril, ki jih morajo operaterji postopoma doseči, da bodo potrošniki lahko v celoti izkoristili te storitve.

1.4

Dobrodošlo je tudi znižanje najvišjih cen (pricecaps), ki jih obiskana omrežja lahko zaračunajo gostujočim operaterjem, vendar je obseg znižanja nezadosten glede na razliko med zaračunanimi cenami in dejanskimi stroški gostovanja v obiskanem omrežju. To povečuje stroške osnovnih naročnin za potrošnike in slabi konkurenčnost operaterjev virtualnih mobilnih omrežij (mobile virtual network operator – MVNO), ki morajo kupiti storitve gostovanja pri glavnih mobilnih operaterjih. Močno se povečuje zlasti poraba podatkov. Da bi preprečili negativne učinke povečanja za operaterje virtualnih mobilnih omrežij in male operaterje mobilnih omrežij, se morajo veleprodajne zgornje meje zniževati sorazmerno s povečevanjem porabe.

1.5

EESO bi moral podpreti prednostno možnost v predlogu, tj. „možnost 3 – vzdržni in resnični RLAH (gostovanje kot doma)“, ter zagotoviti večje znižanje najvišjih cen od tistega v predlogu.

1.6

Čeprav se s predlogom uredbe povečuje preglednost tarif za dodano vrednost z ustvarjanjem številskih območij storitev z dodano vrednostjo, tako da se vzpostavi centralizirana podatkovna zbirka EU, ki bi bila dostopna operaterjem za ta številska območja, Odbor priporoča, da se vanj vključi možnost prekinitve storitve, kadar je ta vzpostavljena na goljufiv način (s kratkim klicem z enkratnim zvonjenjem oziroma ping-call), na podlagi opozorila pravosodnih ali policijskih organov, obenem pa se zagotovijo pravna sredstva za izvajalce teh storitev.

1.7

Čeprav se uredba pri opisu uporabe gostovanja sklicuje na „pošteno uporabo“, Odbor obžaluje, da ne določa nobenih omejitev ter ne obravnava pravil politike poštene uporabe za neomejene tarifne sheme niti cen mednarodnih klicev, ne glede na to, ali uporabnik gostuje ali ne. Odbor predlaga, da se črta besedilo „ob upoštevanju poštene uporabe“ zaradi nejasnosti njegovega področja uporabe, saj operaterji ta argument trenutno uporabljajo za močno omejevanje uporabe pavšalnih cen gostovanja.

1.8

Kar zadeva opozorila o porabi ob približevanju mejni vrednosti, ki jo določi potrošnik ali operater, Odbor priporoča, da se od operaterja zahteva, da potrošnika ponovno opozori vsakič, ko je meja porabe, določena za prvo opozorilo, znova prekoračena, zlasti med istim klicem ali uporabo podatkov.

1.9

Odbor opozarja zlasti na situacije, ko se mobilne naprave uporabljajo na čezmejnih območjih z državami, ki niso članice EU, pri čemer priporoča, da: — se od operaterjev, ki delujejo na območjih Evropske unije, zahteva ločena navedba cene za gostovanje EU RLAH, razširjena na te države ali sosednje geografsko območje, — se s temi državami, ki mejijo na države EU, sklenejo mednarodni sporazumi o razširitvi gostovanja EU RLAH.

1.10

Odbor ugotavlja, da je bil del študije in posvetovanj za revizijo uredbe EU opravljen pred krizo zaradi COVID-19. Zaradi te krize so se drastično omejila potovanja znotraj Evrope, razširila pa se je uporaba orodij za delo na daljavo in udeležbo na univerzitetnih predavanjih na daljavo, zlasti za študente programa Erasmus+.

1.11

Odbor ugotavlja, da je v Evropski uniji še vedno mnogo območij, ki nimajo dostopa do širokopasovne povezave prek krajevne zanke, in zlasti opozarja na prenizko zmogljivost, da bi zadostili povpraševanju, ki ga ustvarjajo te videokonference zaradi visoke porabe podatkov, ne glede na to, ali gre za gostovanje ali ne.

1.12

Odbor priporoča znatno okrepitev strategije za pokritost ozemelj s širokopasovnimi optičnimi povezavami in zmožnost zagotavljanja širokopasovnih povezav, pa naj gre za krajevno zanko ali mobilno omrežje.

1.13

EESO priporoča izvajanje uredbe EU s ciljem, da Evropska unija postane enotno območje zaračunavanja na enotnem trgu, kar bo potrošnikom, ki imajo sklenjeno naročniško razmerje v Evropi, omogočalo klice in porabo podatkov po „lokalni“ tarifi na vse mobilne in stacionarne telefonske številke z enako hitrostjo in dostopom do infrastrukture, ne glede na odhodno ali dohodno državo klica.

1.14

Odbor je zaskrbljen zaradi predlagane spremembe metodologije za revizijo najvišjih veleprodajnih cen z delegiranim aktom in priporoča celovit zakonodajni pregled, ki bi upošteval družbene vidike razvoja gostovanja.

2.   Kratka vsebina predloga Komisije

2.1

Cilj predloga je podaljšati uporabo Uredbe (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki preneha veljati 30. junija 2022. Predlog predvideva prilagoditev najvišjih veleprodajnih cen, da se zagotovi vzdržnost zagotavljanja maloprodajnih storitev gostovanja po domačih cenah. Uvaja tudi nove ukrepe za večjo preglednost in zagotavljanje pristne izkušnje „gostovanja kot doma“ v smislu kakovosti storitve in dostopa do služb za pomoč v sili med gostovanjem. Ker je bila Uredba (EU) št. 531/2012 večkrat spremenjena, je namen tega predloga njena prenova, da se izboljša jasnost in nadomesti več aktov o spremembi, ki jih zajema.

2.2

Namen glavnih predlaganih sprememb je omogočiti operaterjem, da ponujajo gostovanje kot doma in si vzdržno pokrijejo stroške na veleprodajni ravni. S predlogom se najvišje veleprodajne cene gostovanja na ravni EU za odhodne klice, sporočila SMS in podatke določijo na nižjih ravneh od tistih, ki veljajo do 30. junija 2022.

2.3

Predlog poleg znižanja najvišjih veljavnih veleprodajnih cen vključuje spremembe, katerih cilj je zagotoviti resnično „gostovanje kot doma“ za končne uporabnike ter olajšati inovacije in dostop do omrežij, hkrati pa vzpostaviti regulativni okvir za potrošnike in operaterje, ki bo kos izzivom prihodnosti.

2.4

Predlog predvsem prispeva k oblikovanju „Evrope, pripravljene na digitalno dobo“ in k prizadevanju, da bi čim bolje izkoristili digitalni prehod, da bi ljudem omogočili več priložnosti za povezovanje in komuniciranje ter olajšali izvajanje poklicnih in poslovnih dejavnosti na enotnem trgu. Njegov cilj je zagotoviti, da se ovire za enotni trg, ki so bile odstranjene po odpravi maloprodajnih pribitkov za gostovanje, ne bodo ponovno vzpostavile.

3.   Pravna podlaga

3.1

Pravna podlaga predloga je člen 114, ki je podlaga za ukrepe po rednem zakonodajnem postopku, katerih cilj je vzpostavitev ali izboljšanje delovanja notranjega trga (člen 26 PDEU).

4.   Splošne ugotovitve

4.1

Odbor pozdravlja ta osnutek uredbe EU in meni, da mora biti končni cilj predloga zagotoviti potrošnikom enako raven storitev v tujini kot doma in enako raven varstva potrošnikov. Vendar bi morali imeti operaterji možnost, da svoje dogovore o veleprodajnem gostovanju sklenejo v skladu s svojimi komercialnimi potrebami. Uredba ne bi smela omejevati možnosti sklepanja dogovorov o veleprodajnem dostopu zgolj na operaterje, ki imajo najnaprednejša omrežja.

4.2

Odbor ugotavlja, da predlog Komisije prispeva k naslednjim ciljem: — vzpostavitvi infrastrukture, povezane z odstranitvijo belih lis in širokopasovno povezljivostjo, ter uvajanju tehnologij naslednje generacije (5G), — zagotavljanju visoke stopnje varstva potrošnikov in konkurence med operaterji mobilnih omrežij, — oblikovanju „Evrope, pripravljene na digitalno dobo“, da se ovire za enotni trg ne bodo ponovno vzpostavile.

4.3

EESO je seznanjen, da Komisija od leta 2018 izvaja ocene učinka, vključno z 12-tedenskim javnim posvetovanjem leta 2020 o 1) maloprodajnih storitvah gostovanja (pojasnila in ukrepi o kakovosti storitev, storitvah z dodano vrednostjo in komunikacijah za pomoč v sili v primeru gostovanja); 2) zagotavljanju veleprodajnih storitev gostovanja; 3) upravnem bremenu, povezanem z Uredbo (EU) št. 531/2012, in učinku morebitnih ukrepov za poenostavitev.

4.4

EESO ugotavlja, da bo predlog prispeval k večji preglednosti na maloprodajni ravni z zagotavljanjem informacij, zlasti v pogodbenih pogojih, glede: — kakovosti storitev gostovanja v EU, — komunikacij o storitvah z dodano vrednostjo, vrsti storitev, za katere se lahko zaračunajo višje cene, in podobnih informacijah v „sporočilu SMS o povezavi v omrežje“, poslanem ob vstopu v novo državo, — različnih načinov dostopa do služb za pomoč v sili med gostovanjem, zlasti v „sporočilu SMS o povezavi v omrežje“.

4.5

Študija Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) iz leta 2019 je pokazala, da je razpoložljivost storitev med gostovanjem slabša, po vsem ozemlju pa se izvaja strategija za tehnične izboljšave. Cilj predloga je zagotoviti, da se storitve gostovanja zagotavljajo pod enakimi pogoji in z enako kakovostjo storitev, kot če bi se uporabljale doma, ter da lahko operaterji mobilnih omrežij zagotovijo dostop do vseh razpoložljivih generacij in omrežnih tehnologij.

4.6

Predlagani ukrepi so zato potrebni, saj bi se z njimi izpolnjevala legitimna pričakovanja potrošnikov in prvotne ambicije iz uredbe o gostovanju. Če je kakovost lokalne infrastrukture slaba, EESO priporoča povečanje naložb vanjo, zlasti v smislu izboljšanja pokritosti belih lis, pa tudi uvedbo minimalnih meril, ki jih morajo operaterji postopoma doseči, da bodo potrošniki lahko v celoti izkoristili te storitve.

4.7

Dobrodošlo je tudi znižanje najvišjih dovoljenih cen (pricecaps), ki jih obiskana omrežja lahko zaračunajo gostujočim operaterjem, vendar je obseg znižanja nezadosten glede na razliko med zaračunanimi cenami in dejanskimi stroški gostovanja v obiskanem omrežju. To povečuje stroške osnovnih naročnin za potrošnike in slabi konkurenčnost operaterjev virtualnih mobilnih omrežij, ki morajo kupiti storitve gostovanja pri glavnih mobilnih operaterjih.

4.8

EESO bi moral podpreti prednostno možnost v predlogu, tj. „možnost 3 – vzdržni in resnični RLAH (prednostna možnost)“, ter zagotoviti večje znižanje najvišjih cen od tistega v predlogu.

4.9

S predlogom se povečuje preglednost na veleprodajni ravni v zvezi s številskimi območji storitev z dodano vrednostjo z vzpostavitvijo centralizirane podatkovne zbirke EU za ta območja, ki je dostopna operaterjem.

4.10

Odbor priporoča, da se v predlog vključi možnost prekinitve storitve, kadar je ta vzpostavljena na goljufiv način (s kratkim klicem z enkratnim zvonjenjem oziroma ping-call), na podlagi opozorila pravosodnih ali policijskih organov, obenem pa se zagotovijo pravna sredstva za izvajalce teh storitev.

4.11

Predlog zagotavlja brezplačni dostop uporabnikom do služb za pomoč v sili med gostovanjem s sprejetjem posebnih ukrepov na veleprodajni ravni, ki vključuje brezplačni klic in geografsko lokacijo kličočega.

4.12

Čeprav je namen predloga uredbe odpraviti nepravilnosti, ugotovljene v zvezi z dostopom do omrežja gostovanja (nemotena povezava, omejen dostop do omrežja 3G ali 4G itd.) v primerjavi s potrošnikom, ki ima sklenjeno naročniško razmerje v državi gostovanja, EESO poudarja, da ne ureja praks, ki so po njegovem mnenju neobičajne, kot so: — omejitev količine megabajtov, vključenih v naročnino, v času gostovanja v tujini in — prakse določanja cen, ki so še vedno previsoke za potrošnike, ki ne gostujejo, ko vzpostavijo stik z uporabnikom, ki ima naročniško razmerje za mobilne storitve v drugi državi.

4.13

Čeprav se uredba pri opisu uporabe gostovanja sklicuje na „pošteno uporabo“, Odbor obžaluje, da ne določa nobenih omejitev ter ne obravnava pravil politike poštene uporabe za neomejene tarifne sheme niti cen mednarodnih klicev, ne glede na to, ali uporabnik gostuje ali ne. Odbor predlaga, da se črta besedilo „ob upoštevanju poštene uporabe“ zaradi nejasnosti njegovega področja uporabe, saj operaterji ta argument trenutno uporabljajo za močno omejevanje uporabe pavšalnih cen gostovanja.

4.14

Odbor opozarja zlasti na situacije, ko se mobilne naprave uporabljajo na čezmejnih območjih z državami, ki niso članice EU, pri čemer priporoča, da: — se od operaterjev, ki delujejo na območjih Evropske unije, zahteva ločeno navedbo cene za gostovanje EU RLAH, razširjeno na te države ali sosednje geografsko območje, — se s temi državami, ki mejijo na države EU, sklenejo mednarodni sporazumi o razširitvi gostovanja EU RLAH.

4.15

Odbor ugotavlja, da je bil del študije in posvetovanj za revizijo uredbe EU opravljen pred krizo zaradi COVID-19. Zaradi te krize so se drastično omejila potovanja znotraj Evrope, razširila pa se je uporaba orodij za delo na daljavo in udeležbo univerzitetnih predavanj na daljavo, zlasti za študente programa Erasmus+.

4.16

Odbor ugotavlja, da je v Evropski uniji še vedno mnogo območij, ki nimajo dostopa do širokopasovne povezave prek krajevne zanke, in zlasti opozarja na prenizko zmogljivost, da bi zadostili povpraševanju, ki ga ustvarjajo te videokonference zaradi visoke porabe podatkov, ne glede na to, ali gre za gostovanje ali ne.

4.17

Odbor priporoča znatno kakovostno okrepitev strategije za pokritost ozemelj s širokopasovnimi optičnimi povezavami in zmožnost zagotavljanja širokopasovnih povezav, pa naj gre za krajevno zanko ali mobilno omrežje.

4.18

Kar zadeva opozorila o porabi ob približevanju mejni vrednosti, ki jo določi potrošnik ali operater, Odbor priporoča, da se od operaterja zahteva, da potrošnika ponovno opozori vsakič, ko je meja porabe, določena za prvo opozorilo, znova prekoračena, zlasti med istim klicem ali uporabo podatkov. Če navedena opozorila niso prejeta ali niso poslana, bi bilo treba zagotoviti mehanizme za povračilo neprimernih stroškov.

4.19

V zvezi s centralizirano podatkovno zbirko za številke storitev z dodano vrednostjo Odbor priporoča, naj vključuje možnost prekinitve storitve, kadar je ta vzpostavljena na goljufiv način (s kratkim klicem z enkratnim zvonjenjem oziroma ping-call), na podlagi opozorila pravosodnih ali policijskih organov, obenem pa naj se zagotovijo pravna sredstva za izvajalce teh storitev.

4.20

EESO priporoča izvajanje uredbe EU s končnim ciljem, da Evropska unija oblikuje resničen enotni trg, kar bo potrošnikom, ki imajo sklenjeno naročniško razmerje v Evropi, omogočalo klice in porabo podatkov po „lokalni“ tarifi na vse mobilne in stacionarne telefonske številke z enako hitrostjo in dostopom do infrastrukture, ne glede na odhodno ali dohodno državo klica.

4.21

Odbor je zaskrbljen zaradi predlagane spremembe metodologije za revizijo najvišjih veleprodajnih cen z delegiranim aktom. Izbrati bi bilo treba celovit zakonodajni pregled, da bi se upoštevali vsi družbeni vidiki razvoja gostovanja. Pri tem je pomembno mnenje Evropskega parlamenta in organizirane civilne družbe.

---

(1)  Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o novi strategiji financiranja za financiranje NextGenerationEU

(COM(2021) 250 final)

(2021/C 374/07)

Poročevalka:

Judith VORBACH

Zaprosilo	Evropska komisija, 31. 5. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	22. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	186/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja, da so vse države članice ratificirale Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (1) (sklep o virih lastnih sredstev) in je zato 1. junija 2021 začel veljati nov sklep o virih lastnih sredstev, na podlagi katerega Komisija lahko začne z najemanjem posojil za instrument okrevanja. EESO vse deležnike poziva k hitri izvedbi naslednjih korakov, da se omogoči dotok sredstev.

1.2

Učinek krepitve zaupanja, ki ga ima instrument NextGenerationEU, je že pripomogel k stabilizaciji gospodarstev Unije in držav članic ter njihovih stroškov zadolževanja. S financiranjem instrumenta NextGenerationEU se bo povečal obseg varnih vrednostnih papirjev EU, okrepila pa se bo tudi mednarodna vloga eura. EESO ugotavlja, da se strategija financiranja instrumenta NextGenerationEU opira na zadolževanje na kapitalskem trgu in zasebne naložbe.

1.3

V nasprotju z obširno razpravo o porabi v okviru instrumenta NextGenerationEU je financiranje obravnavano kot tehnično vprašanje, vendar je dobro delujoča strategija financiranja ključna za nemoteno izvajanje instrumenta NextGenerationEU. Preudarno financiranje, dobro obvladovanje tveganja, nizki stroški zadolževanja in trajnostno financiranje so v interesu civilne družbe, ki na koncu nosi tržna tveganja. Upravljanje zadolževanja in dolga mora temeljiti na demokratičnem nadzoru, legitimnosti in preglednosti.

1.4

Za financiranje instrumenta NextGenerationEU je potrebna izpopolnjena strategija, ki bo zagotovila, da bo lahko EU plačilne zaveze izpolnjevala pravočasno in pod ugodnimi tržnimi pogoji. EESO poudarja, da je pomembno, da Komisija strategijo financiranja upravlja neposredno, in pozdravlja povečanje človeških virov Komisije na tem področju. Vendar pri tem opozarja na uravnoteženo zastopanost spolov. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti svetovalni odbor, v katerem bi bili zastopani Komisija, Evropski parlament, Svet, socialni partnerji in organizirana civilna družba.

1.5

EESO poudarja, da je treba ohraniti visoko boniteto EU in nizke stroške zadolževanja, da bi preprečili učinke prerazdelitve s posojilojemalcev na posojilodajalce. Poleg tega bo to skupaj z vse večjimi stopnjami gospodarske rasti olajšalo odplačevanje. Boniteta EU, ki bo odvisna predvsem od njene gospodarske, politične in socialne moči, se bo okrepila s poglabljanjem ekonomske in monetarne unije. Vsekakor se je treba pripraviti na krize, med drugim tudi tako, da ECB nastopi v vlogi kupca v skrajni sili.

1.6

Na splošno se velik del nove strategije financiranja nanaša na odnose z vlagatelji. EESO pozdravlja sklep o zadolževanju in načrte financiranja, ki so predvsem sredstvo za zagotavljanje preglednosti za finančne trge. Vendar komunikacija z javnostjo in njenimi predstavniki ne sme nikoli biti drugotnega pomena. Pohvalno je, da je osnovni pogoj za sodelovanje v mreži primarnih trgovcev med drugim nadzor, ki ga izvaja pristojni organ Unije. Ker je spoštovanje ustreznih pravil nujno, EESO podpira morebitno vključitev urada OLAF v ta nadzor in pozdravlja dejstvo, da so lahko imenovani tudi drugi javni organi, ki bodo preverjali, ali člani mreže primarnih trgovcev spoštujejo pravila iz sklepa.

1.7

Obsežno udejstvovanje na kapitalskih trgih bo spremljal širok nabor tveganj. EESO podpira vzpostavitev trdnih sistemov za obvladovanje tveganja in vodenje računa NextGenerationEU pri ECB. Zaradi javnega interesa za preudarno obvladovanje tveganja bi se moral vodja za obvladovanje tveganja pri pripravi politike visokega tveganja in skladnosti posvetovati z Evropskim parlamentom in Svetom. EESO poziva Komisijo, naj že od samega začetka zadolževanja v okviru instrumenta NextGenerationEU zagotavlja odgovornost, preglednost in dobro finančno poslovodenje, ter svari pred čezmernim zadolževanjem pri vlagateljih zunaj EU, obenem pa se zavzema za uvedbo novih virov lastnih sredstev.

1.8

EESO na splošno pozdravlja okrepljeno delitev tveganja v okviru instrumenta NextGenerationEU, vendar poudarja tudi, kako pomembno je zmanjšanje tveganja za zagotavljanje stabilnosti finančnega trga in ustrezno zaščito finančnih interesov Unije. V zvezi z ustreznim upoštevanjem interesov civilne družbe EESO pozdravlja načrtovani okvir za zelene obveznice NextGenerationEU in predlaga, naj se prouči možnost izdaje socialnih obveznic NextGenerationEU.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Instrument NextGenerationEU bo v obliki nepovratnih sredstev in posojil v gospodarstvo EU vložil do 806 milijard EUR, kar predstavlja 5 % BDP EU. Komisija si bo v imenu EU izposodila te zneske prek operacij financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih. NextGenerationEU je zasnovan kot začasen instrument. Zadolževanje bo potekalo od sredine leta 2021 do konca leta 2026. Komisija bo v tem obdobju izvedla operacije financiranja v višini 150–200 milijard EUR na leto. Sredstva, ki jih bo zbrala EU, bodo države članice povrnile neposredno (za posojila) ali iz proračuna EU (za nepovratno podporo) najpozneje do decembra 2058.

2.2

Sporočilo o novi strategiji financiranja za financiranje NextGenerationEU (2) je sprejeto na podlagi člena 5(3) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053, v skladu s katerim mora Komisija s sprejetjem ustreznih ukrepov urediti upravljanje izposojanja ter redno obveščati Evropski parlament in Svet o vseh vidikih svoje strategije upravljanja dolga. Po ratifikaciji sklepa o virih lastnih sredstev v vseh državah članicah bo Komisija izvajala strategijo financiranja, kot je opisano v sporočilu in opredeljeno v treh sklepih (3). Instrumenti financiranja vključujejo obveznice in menice EU, tehnike financiranja pa zajemajo sindiciranje in dražbe. Sprejeti bodo letni sklep o določitvi najvišjih zneskov zadolževanja in polletni načrti financiranja. Komisija bo okrepila svoje strukture in vzpostavila vseevropsko mrežo primarnih trgovcev.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO že od vsega začetka podpira instrument NextGenerationEU, kar je že večkrat poudaril (4). V mnenju o letni strategiji za trajnostno rast 2021 (5) je potrdil, da „je bila pobuda Next Generation EU pripravljena in sprejeta v pravi obliki in ob pravem času“. Instrument NextGenerationEU zaradi svojega učinka krepitve zaupanja že pozitivno vpliva na gospodarstvo EU in je v nekaterih državah zmanjšal verjetnost globoke krize. Dolgoročno se pričakuje, da bo znatno povečal proizvodnjo EU, kar pomeni, da bodo na koncu vse države članice verjetno postale neto prejemnice (6). EESO pozdravlja dejstvo, da so vse države članice ratificirale sklep o lastnih sredstvih, kar omogoča začetek najemanja posojil, in poziva vse deležnike, naj hitro izvedejo naslednje korake, da se omogoči dotok sredstev.

3.2

Upravičeno poteka obširna razprava o uporabi sredstev NextGenerationEU in – v manjšem obsegu – o novih virih lastnih sredstev. V nasprotju s tem se le malo pozornosti namenja financiranju instrumenta NextGenerationEU, saj se šteje za bolj tehnično kot pa politično vprašanje. Vendar se bodo z zadolževanjem v okviru instrumenta NextGenerationEU bistveno povečale finančne obveznosti Unije, zato ga je treba izvajati z demokratičnim nadzorom ter legitimno in pregledno. EESO poudarja, da so preudarno in trajnostno financiranje, dobro obvladovanje tveganja in nizki stroški zadolževanja v javnem interesu. Za nastale dolgove bo na koncu odgovorna civilna družba, pri čemer bi zaradi višjih stroškov zadolževanja nastali učinki prerazdelitve s posojilojemalcev na posojilodajalce. Tudi dobro delujoča strategija financiranja je ključna za nemoteno izvajanje instrumenta NextGenerationEU.

3.3

EESO ugotavlja, da predlagana strategija temelji na financiranju prek mednarodnih kapitalskih trgov. Ne uvajajo se kapitalski blažilniki, kot so vključeni v evropski mehanizem za stabilnost (EMS), poleg tega pa se ne načrtuje prenos dolga v obdobje po letu 2058. Vendar se je javno razpravljalo tudi o drugih pristopih, kot so obveznice brez dospetja, za katere bi skupno jamčila in jih izdajala ECB (7). Dolgoročno in zlasti v primeru trajne skupne izdaje dolžniških instrumentov bi bilo treba razmisliti o možnosti, da se ECB nameni vloga posojilodajalca v skrajni sili.

3.4

Ker ima instrument NextGenerationEU velike potrebe po financiranju, zapleten in potencialno negotov razpored izplačil ter proračunska sredstva, ki niso natančno znana, je za zadolževanje na trgih potrebna izpopolnjena strategija financiranja. Predvideti je treba gibanja na finančnih trgih, da se zagotovi, da lahko Unija pravočasno izpolni plačilne zaveze in da ni prisiljena zbirati kapitala v neugodnih tržnih razmerah. Za to sta potrebna poznavanje trga in prožnost pri odločanju, kdaj izvesti operacije financiranja in katere tehnike financiranja uporabiti, da bi zagotovili čim manjše tveganje izvrševanja in čim nižje stroške financiranja. EESO poudarja, da je pomembno, da Komisija strategijo financiranja upravlja neposredno, in te naloge ne oddaja v zunanje izvajanje. Treba je vzpostaviti nove operativne zmogljivosti, zato Komisija povsem upravičeno povečuje svoje zadevne človeške vire in pristojnosti. EESO poziva Komisijo, naj pri tem izvaja pristop uravnotežene zastopanosti spolov.

3.5

EESO tudi ugotavlja, da strategijo financiranja instrumenta NextGenerationEU spremlja razširitev odgovornosti na Komisijo, in pozdravlja obveznost, da Komisija Evropski parlament in Svet v skladu z določbami medinstitucionalnega sporazuma (8) redno obvešča o vseh vidikih strategije upravljanja dolga. Predložitev letnih novosti se bo začela s tretjim četrtletjem leta 2021. Zaradi velikega javnega interesa za preudarno financiranje instrumenta NextGenerationEU se zdi, da je to minimalna raven sodelovanja. EESO predlaga, naj se vzpostavi svetovalni odbor za financiranje instrumenta NextGenerationEU. Člani odbora instrumenta NextGenerationEU za tveganje in skladnost bi se morali dvakrat letno sestati z izbranimi predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta, socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe, ki so pristojni za vprašanja finančnega trga.

3.6

Komisija se bo lahko zaradi visoke bonitetne ocene EU in stabilnih obetov zadolževala pod ugodnimi finančnimi pogoji ter koristi prenesla na države članice. EESO poudarja, kako pomembno je, da se v celotnem obdobju financiranja ohranjajo nizki stroški zadolževanja. Skupaj s predvidenimi povečanimi stopnjami gospodarske rasti bo to znatno olajšalo odplačevanje. Boniteta EU, ki bo odvisna predvsem od njene gospodarske, politične in socialne moči, se bo okrepila s poglabljanjem ekonomske in monetarne unije. Po drugi strani se bo verjetno oslabila zaradi centrifugalnih sil in trdovratnih sporov med državami članicami, medtem ko bi lahko začetek učinkovanja jamstev (9) na račun nekaterih držav članic povzročil resna politična trenja (10). Poleg tega je treba predvideti gospodarske krize ali krize, povezane s finančnim trgom, zdravjem ali drugimi dejavniki. Zato je bistveno, da se strategija financiranja vzpostavi na najbolj odpornih in vzdržnih temeljih, kar lahko vključuje tudi možnost, da ECB nastopi v vlogi kupca v skrajni sili.

3.7

Medtem ko se je zadolževanje v okviru NGEU že začelo, je časovni načrt uvedbe novih virov lastnih sredstev precej manj konkreten. Komisija bo sredi leta 2021 podala predloge za nove vire lastnih sredstev na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, sistema trgovanja z emisijami in digitalne dajatve. Nadaljnji predlogi v letu 2024 bi lahko vključevali obdavčitev finančnih transakcij ali finančni prispevek, povezan s podjetniškim sektorjem. Če bodo novi viri lastnih sredstev na voljo pred januarjem 2028, se bodo uporabili za zgodnejši začetek vračil. EESO poziva Komisijo, naj prej predstavi predloge, predvidene za leto 2024, in se zavzema za hitro uvedbo novih virov lastnih sredstev. Ob ustreznem izvajanju bi se ti uporabljali kot nadomestilo, kadar davkov na nacionalni ravni zaradi davčne konkurence ne bi bilo mogoče učinkovito izvrševati, poleg tega pa bi prispevali tudi k pravičnemu sistemu odplačevanja in bi pomagali v boju proti podnebnim spremembam. Tako bi se tudi lažje izognili potrebi po povečanju nacionalnih prispevkov ali zmanjšanju izdatkov iz proračuna EU.

3.8

Z zadolževanjem v okviru NextGenerationEU v vrednosti približno 800 milijard EUR se bo obseg varnih vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih, povečal na približno 2 bilijona EUR, vključno s SURE (11) in dodatnimi 800 milijardami EUR v vrednostnih papirjih, izdanih prek EMS/ESFS in EIB pred pandemijo (12). S spodbujanjem evropskih varnih vrednostnih papirjev, ki bodo pokrivali vse zapadlosti do 30 let, bodo zagotovljeni novi varni instrumenti za naložbe, banke bodo lažje diverzificirale svoja imetja državnih obveznic, povečala se bo privlačnost euroobmočja in okrepila mednarodna vloga eura. Poleg tega se bodo z učinkom instrumenta NextGenerationEU na krepitev zaupanja verjetno zmanjšali tudi stroški zadolževanja za državo in zasebni sektor, zlasti v državah euroobmočja z velikimi razmiki glede na Nemčijo. Dajanje posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU bo za države članice pomenilo tudi možnost v primeru pretresov na trgu, ki bodo vplivali na izdajo državnih obveznic. EESO pozdravlja krepitev komponente delitve tveganja, hkrati pa poudarja pomen zmanjšanja tveganja z zagotavljanjem dobre regulacije finančnega trga in konvergence nadzora.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO pozdravlja dejstvo, da bodo v letnem okvirnem sklepu o zadolževanju določene najvišje omejitve, na primer za dolgoročno in kratkoročno financiranje, ter da bo zadolževanje organizirano na podlagi šestmesečnih načrtov financiranja, ki bodo temeljili na informacijah o prihodnjih plačilih. Očitno naj bi ti zagotovili preglednost trgov z omogočanjem predvidljivosti izdaj za vlagatelje in olajšanjem usklajevanja z drugimi izdajatelji, hkrati pa bi bili osnova za obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta. EESO se popolnoma zaveda pomena odnosa med vlagatelji in izdajatelji, vendar poudarja, da komunikacija z javnostjo in njenimi predstavniki nikoli ne sme biti drugotnega pomena in da je treba finančne interese Unije skrbno zaščititi.

4.2

S stalnim načrtovanjem likvidnosti se bo zagotovilo, da bodo denarna imetja zadostovala za preprečevanje likvidnostnih primanjkljajev, hkrati pa se bo preprečilo nepotrebno visoko stanje denarnih sredstev. Ker je absorpcijska sposobnost kapitalskih trgov omejena in bi likvidnostni primanjkljaji ovirali izvajanje instrumenta NextGenerationEU, se EESO zavzema za dajanje prednosti trdnim blažilnikom tveganja pred čezmernim zmanjševanjem stroškov in izrecno podpira hranjenje bonitetnih denarnih imetij na posebnem računu pri ECB, s čimer bi preprečili, da bi ta imetja postala izpostavljena tveganju nasprotne stranke.

4.3

Članstvo v mreži primarnih trgovcev daje finančnim institucijam pravico do udeležbe na dražbah ter vključuje spodbujanje likvidnosti trga in zagotavljanje poštenega svetovanja in tržnih informacij Komisiji, hkrati pa je povezana z obveznostjo nakupa in poročanja. EESO pozdravlja dejstvo, da morajo biti prosilci že aktivni člani mreže primarnih trgovcev v EU in pod nadzorom pristojnega organa Unije. Primarni trgovci bodo imeli ključno vlogo pri financiranju NextGenerationEU in vsaka malomarnost ali hujša kršitev bi lahko povzročila višje stroške zadolževanja. Poleg tega je treba upoštevati tveganja nasprotne stranke ter tržno moč in sistemsko pomembnost primarnih trgovcev.

4.3.1

Zaradi pomembnih odgovornosti članov mreže primarnih trgovcev je spoštovanje ustreznih pravil nujno. Nadzor nad spoštovanjem pravil, določenih v sklepu (13), je močno odvisen od obveznosti poročanja samih primarnih trgovcev. Poleg tega EESO podpira morebitno vključitev urada OLAF v nadzor in pozdravlja, da so poleg Komisije lahko kot tretje osebe imenovani tudi drugi javni organi, ki bodo preverjali, ali člani mreže primarnih trgovcev spoštujejo sklep.

4.3.2

Komisija bo opredelila tudi metodo za določanje, kateri primarni trgovci bodo obravnavani za sodelovanje v sindiciranih transakcijah, pri čemer bodo imenovani za vsako transakcijo zadolževanja. Posebno aktivni člani bi morali biti upravičeni, da v sindiciranih transakcijah delujejo kot vodilni in sovodilni upravljavci, ter biti plačani. Ta skupina bi se morala ukvarjati z dejavnostmi vzdrževanja trga, spodbujati izdaje pri vlagateljih ter Komisiji zagotavljati dodatno pošteno svetovanje in tržne informacije. EESO je seznanjen s ključno vlogo finančnih institucij pri financiranju dejavnosti in opozarja na morebitno nasprotje interesov, zlasti v zvezi s svetovalno vlogo. V vsakem primeru je zelo zaželeno, da imajo javni organi zagotovljeno visoko zmogljivost in informacije za področje finančnega trga.

4.4

Obsežno sodelovanje na kapitalskih trgih bo spremljal širok nabor tveganj, ki jih bo na koncu nosila evropska civilna družba. EESO se povsem strinja z izjavo Komisije, da je „[g]lede na obseg operacij brez primere in potrebno izpopolnjenost strategije financiranja […] nadvse pomembno, da za dejavnosti NextGenerationEU velja zanesljiv in neodvisen okvir za obvladovanje tveganj in skladnosti“. Dejansko je treba zagotoviti, da se bodo dejavnosti instrumenta NextGenerationEU izvajale na način, ki bo ustrezal najvišjim standardom integritete, poštenosti in dobrega finančnega poslovodenja. EESO podpira vzpostavitev trdnih sistemov upravljanja in obvladovanja tveganja, vključno z določitvijo načel in struktur za zagotovitev zanesljivega in neodvisnega nadzora nad vsemi finančnimi operacijami NextGenerationEU.

4.4.1

Osrednji steber tega sistema bo vodja za obvladovanje tveganja, ki bo pri izvajanju svojih nalog popolnoma samostojen ter bo med drugim poročal generalnemu direktorju generalnega direktorata za proračun in članu kolegija, pristojnemu za proračun. Odgovoren bo za oblikovanje politike visokega tveganja in skladnosti ter bo zagotavljal, da bodo vse dejavnosti instrumenta NextGenerationEU skladne z njo. Pri tem ga bosta podpirala odgovorna oseba za skladnost ter odbor za tveganje in skladnost. Zaradi pomembnosti trdnega sistema za obvladovanje tveganja in povezanega interesa javnosti bi bilo treba razmisliti o tem, da bi se moral vodja za obvladovanje tveganja pri pripravi politike visokega tveganja in skladnosti posvetovati z Evropskim parlamentom in Svetom.

4.4.2

Odprta ostajajo vprašanja o obvladovanju tveganja na začetku dejavnosti zadolževanja, zlasti v obdobju pred imenovanjem vodje za obvladovanje tveganja in trimesečnem obdobju, načrtovanem za pripravo politike visokega tveganja in skladnosti. Da bi izravnali neusklajenosti zapadlosti med posojili in osnovnimi instrumenti financiranja, zlasti leta 2021, bo Komisija uporabila sklop instrumentov finančnega trga, vključno z zamenjavami in morebitnimi komercialnimi zapisi, ki so še posebej tvegani. EESO poziva Komisijo, naj že od samega začetka zadolževanja v okviru instrumenta NextGenerationEU zagotavlja odgovornost, preglednost in dobro finančno poslovodenje.

4.5

Očitno je za pravilno izvajanje diverzificirane strategije financiranja potreben izpopolnjen in celovit računovodski sistem. EESO pozdravlja okrepitev zalednih služb in računovodskih funkcij Komisije. Uporaba preizkušene programske opreme bi seveda morala biti standard. EESO je seznanjen s pomembno vlogo računovodje Komisije, ki je odgovoren za zagotavljanje ustreznega računovodstva za vse dejavnosti instrumenta NextGenerationEU in za odprtje računa NextGenerationEU pri ECB.

4.6

EESO priznava, da je pomemben del nove strategije financiranja razvoj strategije odnosov z vlagatelji in spremljajočih orodij. Eden od elementov bo bilten o financiranju EU, ki bo Komisiji omogočal redno in pregledno obveščanje skupnosti vlagateljev. Komisija bo tudi dejavno navezala stike z „vlagatelji po vsem svetu“, in sicer s sistematičnim programom strukturiranih obiskov. Vendar EESO svari pred čezmernim zadolževanjem pri vlagateljih zunaj EU, ki bi lahko, zlasti v kriznih časih, bilo povezano z večjimi tveganji, kot je na primer nenadna ustavitev posojilnih dejavnosti.

4.7

Komisija si bo prizadevala zbrati 30 % sredstev NextGenerationEU z izdajo zelenih obveznic, kar bi lahko pomenilo izdajo zelenih obveznic v vrednosti 250 milijard EUR, s čimer bi EU postala ena največjih izdajateljic zelenih obveznic na svetu ter okrepila svojo politiko in vodilni položaj na trgu na področju trajnostnega financiranja. EESO pozdravlja načrtovani okvir za zelene obveznice NextGenerationEU, ki bo temeljil na obveznosti držav članic, da zagotovijo, da je 37 % odhodkov, financiranih iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, namenjenih za obravnavanje podnebnih sprememb. Poleg tega bi bilo treba v okviru NextGenerationEU okrepiti tudi izdajo socialnih obveznic, ki bi morala dopolniti sredstva v vrednosti 100 milijard EUR, namenjena programu SURE. Za prejemanje podpore v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so države EU tudi pozvane, naj med drugim pripravijo projekte na področjih vključujoče rasti in socialne kohezije, kar je podlaga za razvoj okvira za izdajo socialnih obveznic. Na ta način bi se lahko v strategiji financiranja v celoti upoštevali interesi civilne družbe.

---

(1)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(2)  COM(2021) 250 final.

(3)  C(2021) 2500 final (UL L 131, 16.4.2021, str. 170), C(2021) 2501 final, C(2021) 2502 final.

(4)  UL C 364, 28.10.2020, str. 124.

(5)  UL C 155, 30.4.2021, str. 45.

(6)  The nonsense of Next Generation EU net balance calculations (Nesmisel izračunov neto salda instrumenta NextGenerationEU) (Bruegel).

(7)  Covid Perpetual Eurobonds: Jointly guaranteed and supported by the ECB (Koronavirusne euroobveznice brez dospetja, za katere bi skupno jamčila in jih podpirala ECB).

(8)  Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

(9)  Zaradi sprejetja sklepa o virih lastnih sredstev.

(10)  Glej člen 9(5) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053.

(11)  Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah.

(12)  Klaus Regling, spletni seminar – Deepening EMU and the role of ESM (Poglobitev EMU in vloga EMS), 5. 5. 2021.

(13)  C(2021) 2500 final.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic

(COM(2021) 102 final)

(2021/C 374/08)

Poročevalca:

Cristian PIRVULESCU in Carlos Manuel TRINDADE

Zaprosilo	Evropska komisija, 26. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 7. 2021
Št. plenarnega zasedanja	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	160/79/19

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: načrt) in njegovo izvajanje na ravni EU in nacionalni ravni, pri čemer je treba ustrezno upoštevati delitev pristojnosti, in meni, da prihaja pravočasno, zlasti zaradi pandemije COVID-19, ki je grobo posegla v življenje ljudi, poglobila že obstoječe socialne težave ter ustvarila izjemen pritisk na državne institucije, skupnosti, organizacije in podjetja. EESO opozarja, da pandemije še zdaleč ni konec; EU in države članice morajo zato uporabljati in razvijati ustrezno infrastrukturo za srednje- in dolgoročno spopadanje z njenimi izzivi v okviru načrta, hkrati pa upoštevati, da imata pri tem ključno vlogo delujoč civilni in socialni dialog ter dejavno vključevanje socialnih partnerjev kot pomembnega dela konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva.

1.2

EESO pozdravlja politično soglasje o načrtu, doseženo na socialnem vrhu v Portu z zavezo iz Porta. Pozdravlja tudi deklaracijo Sveta iz Porta in v celoti podpira izjavo iz točke 4: „Njegovo izvajanje bo okrepilo prizadevanja Unije za digitalni, zeleni in pravični prehod ter prispevalo k doseganju socialnega in ekonomskega zbliževanja v smeri navzgor ter k reševanju demografskih izzivov. Socialna razsežnost, socialni dialog in dejavno vključevanje socialnih partnerjev so od nekdaj jedro visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Naša zavezanost enotnosti in solidarnosti pomeni tudi zagotavljanje, da imajo vsi enake možnosti in da nihče ni prezrt“.

1.3

EESO podpira vizijo in cilje, določene v načrtu, ter pozdravlja koncept, na katerem temelji načrt, in sicer da bo sprejetje ustreznih in soglasnih socialnih ciljev pomagalo politična prizadevanja osredotočiti na doseganje rezultatov ter bo precej spodbudilo reforme in naložbe v državah članicah. EESO tudi poudarja, da bi moral akcijski načrt temeljiti na konkretnih in oprijemljivih ukrepih, ki bodo merljivi in jih bo mogoče spremljati z nadzornimi okviri, o katerih se bodo dogovorili deležniki in ki bodo zajemali socialna, okoljska in ekonomska merila (1).

1.4

EESO priznava raznolikost in skupno osnovo socialnih modelov po vsej EU. So del naše skupne zgodovine in gradniki za skupno zavezanost evropskemu socialnemu modelu, ki je sestavni del skupnega trga in vseh politik EU. Države z manj trdnimi socialnimi modeli bi bilo treba močno podpreti s spodbujanjem naložb, učenja in primerjalnih analiz. Blaginjo in temeljne pravice državljanov bi bilo treba graditi na temelju skupnega in skladnega socialnega modela, ki bi bil dovolj prožen za različne nacionalne tradicije in izkušnje ter v skladu z vrednotami, načeli in cilji Pogodbe, stebra ter prenovljenega in v prihodnost usmerjenega soglasja o njem.

1.5

EESO meni, da je zagotavljanje minimalnih socialnih standardov za vse, ki živijo v EU, izjemno pomembno za izgradnjo poštene in vključujoče družbe. Pri izvajanju socialnega stebra si je treba prizadevati za uravnoteženo mešanico zakonodaje in mehkega prava. Zakonodaja mora biti v celoti skladna z Listino EU o temeljnih pravicah ter z načeli boljšega pravnega urejanja in predmet temeljitega posvetovanja s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe na ravni EU in nacionalni ravni.

1.6

Kot je EESO že navedel, sta konkurenčnost in večja produktivnost na podlagi spretnosti in znanja dober recept za ohranjanje blaginje evropskih družb. Okrepiti moramo prednosti evropskega sistema socialnega tržnega gospodarstva, hkrati pa odpraviti njegove slabosti in ga tako prilagoditi prihodnjim izzivom (2).

1.7

EESO meni, da bi bilo treba določiti specifične in splošne cilje za vseh 20 načel stebra. Države članice poziva, naj si prostovoljno določijo ambiciozne cilje, da bodo lahko skupaj s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe prispevale k doseganju evropskih ciljev. Evropska komisija bi morala spremljati in podpirati kakovost in rezultate dialoga v zvezi s stebrom in načrtom ter o njih poročati. Cilji bi morali biti vključeni v mehanizem poročanja, ki ga zagotavlja evropski semester, in v nacionalne načrte reform.

1.8

Da bi bil načrtovani vmesni pregled učinkovitejši, EESO predlaga, da lahko države članice v konstruktivnem dialogu s socialnimi partnerji določijo vmesne cilje za ta načrt za leto 2025, da se lahko oceni napredek v prvi polovici njegovega izvajanja. Smernice za uporabo obstoječih mehanizmov usklajevanja bi morale biti prednostna naloga Komisije v odnosu do držav članic.

1.9

EESO predlaga, da se okvir evropskega semestra uporabi kot evropski mehanizem za usklajevanje izvajanja načrta. Ta usklajevalni mehanizem bi lahko imel obliko medinstitucionalnega foruma EU o socialnem stebru, ki bi se redno sestajal, da bi ocenili napredek in dali nov zagon načrtu.

1.10

EESO podpira namero, da se pregled socialnih kazalnikov dopolni, kadar koli je to potrebno, ter se ga uskladi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja.

1.11

EESO meni, da je evropski semester ustrezen okvir za spremljanje načrta, vendar je treba enako pozornost nameniti socialnim in okoljskim ciljem skupaj z makroekonomsko stabilnostjo in produktivnostjo. Pozdravlja trditev iz načrta, da nacionalni načrti za okrevanje in odpornost predstavljajo edinstveno priložnost za načrtovanje in financiranje naložb in reform, ki bodo podpirale socialno okrevanje, osredotočeno na delovna mesta, in obenem spodbujajo zeleni in digitalni prehod ter omogočajo izvajanje ustreznih priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra. Države članice so v načrtu upravičeno pozvane, naj kar najbolje izkoristijo evropski semester in edinstveno priložnost, ki jo ponuja mehanizem za okrevanje in odpornost.

1.12

EESO ugotavlja, da v načrtu ni jasno navedeno, da je treba sedanjo nujno podporo podaljšati, dokler je gospodarstvo ne bo več potrebovalo, zato ni v zadostni meri ovrednotena potreba po zaščiti delovnih mest in podjetij med krizo. EESO tudi ugotavlja, da je Next Generation EU sicer nujno orodje, ki temelji na členu 122 PDEU, in se bo še naprej obravnavalo kot enkratni ukrep, vendar je tudi pomemben precedens drznih in konstruktivnih ukrepov.

1.13

EESO ugotavlja, da načrt priznava, da so bili močni odzivi politike na pandemijo COVID-19 na nacionalni ravni in na ravni EU, ki so podpirali podjetja in delavce, uspešni pri omejevanju njenih posledic za zaposlovanje in družbo. Ugotavlja tudi, da je pandemija dodatno izpostavila obstoječe neenakosti (zlasti v zvezi z delavci z nižjo izobrazbo, ženskami, mladimi, migranti in drugimi ranljivimi skupinami), ki se bodo – tako kot brezposelnost – zaradi tega verjetno še povečale, če družbeni napredek ne bo povezan s trajnostno gospodarsko rastjo. EESO upa, da bo načrt prispeval k preusmeritvi tega trenda, in poudarja potrebo po spodbujanju trajnostnih in konkurenčnih gospodarstev, ki temeljijo na kakovostnih delovnih mestih in enakih možnostih za vse.

1.14

EESO meni, da bi si lahko EU in države članice bolj prizadevale za boj proti revščini v skladu s prvim ciljem trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Zlasti meni, da bi si morala EU zastaviti cilj zmanjšati delež otrok, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, z 22,8 % leta 2019 na 10 % leta 2030, s podobnimi prostovoljnimi zavezami v vseh državah članicah.

1.15

Glede na to, da je socialna kohezija, bistveni del evropskega socialnega modela, natančno opredeljena kot prednostna naloga, EESO predlaga, naj se v načrt vključijo ukrepi za spopadanje z dohodkovno neenakostjo.

1.16

Meni, da bi moral načrt spodbujati ne le ustvarjanje novih delovnih mest – upravičen cilj –, temveč tudi kakovost zaposlitve, vključno s preprečevanjem prekarnih zaposlitev. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne pravne in upravne preglede na nacionalni ravni, ki bi delavcem zagotavljali varne delovne pogoje, ustrezno in predvidljivo plačilo in možnost, da na delovnem mestu organizirano izrazijo svoje mnenje. EESO je še posebej zaskrbljen zaradi delovnih pogojev številnih sezonskih delavcev, tako državljanov EU kot tretjih držav, ki delajo v kmetijstvu, storitvah in gradbeništvu, ter poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, katere cilj je izboljšanje delovnih pogojev s spodbujanjem preglednejše in predvidljivejše zaposlitve ob hkratnem zagotavljanju prilagodljivosti trga dela. Poleg tega meni, da je treba bistveno zmanjšati stopnjo tveganja revščine zaposlenih. Cilj izkoreninjenja revščine zaposlenih bi bilo treba doseči z določitvijo minimalnih skupnih evropskih standardov na ravni EU.

1.17

EESO pozdravlja namero, da se v enem desetletju zmanjšajo razlike med zaposlenimi moškimi in ženskami ter njihovimi plačami, in namero, da se poveča ponudba predšolske vzgoje in varstva, čeprav to povečanje še ni bilo količinsko opredeljeno. EESO zato podpira evropsko jamstvo za otroke. Za enakost spolov si je treba prizadevati v vseh pogledih gospodarskega in družbenega življenja.

1.18

EESO ugotavlja, da načrt ne vključuje predloga direktive o minimalni dohodkovni varnosti, ki je po njegovem mnenju potrebna za preprečevanje najresnejših oblik revščine.

1.19

EESO podpira spodbudo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, naj zaključita pogajanja o reviziji pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti, da se izboljša mobilnost delavcev in zagotovi ustrezna socialna zaščita v EU, ne da bi to preveč obremenilo zaposlene in podjetja.

1.20

EESO se strinja s stališčem, ki ga je izrazila Komisija, da je treba spodbujati večjo uporabo kolektivnih pogajanj in članstvo v organizacijah socialnih partnerjev ter njihovo organizacijsko gostoto. Zato predlaga, naj se preuči možnost določitve in spremljanja ustreznih kazalnikov na nacionalni ravni in ravni EU, s tem povezani cilji pa naj se podprejo z namenskimi skladi za krepitev zmogljivosti in skupnimi ukrepi za doseganje ciljev načrta ter hkrati ohrani avtonomija socialnih partnerjev. EESO podpira predlog iz načrta, naj se izvedejo pogajanja o nadaljnjih sporazumih na ravni EU, ki bodo prispevali k uspešni preobrazbi evropskih trgov dela, ter poziv državam članicam, naj spodbujajo in ustvarjajo pogoje za boljša in učinkovitejša kolektivna pogajanja in socialni dialog na vseh ravneh.

1.21

EESO se strinja z zaključki posvetovanja, ki je bilo organizirano v podporo načrtu in na katerem je bil poudarjen pomen boljšega izvajanja, uporabe in izvrševanja veljavnega delovnega in socialnega prava EU. Komisija bi morala dejavneje sodelovati z državami članicami za olajšanje pravočasnega in kakovostnega prenosa pravnih instrumentov EU in spodbujanje skladnosti. EESO pričakuje, da se bo Komisija odločila za uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice ne bodo izpolnile svojih obveznosti v skladu z zakonodajo EU.

1.22

EESO poudarja, da je treba financiranje nacionalnih politik uskladiti s cilji in ukrepi iz načrta ter zagotoviti, da se pravila Pakta za stabilnost in rast ne povrnejo v prvotni obliki, v morebitni revidirani različici pa morajo v celoti prispevati k izvajanju načrta.

1.23

EESO poziva k večjemu poudarjanju potencialnega prispevka javnih naročil kot instrumenta za uresničevanje ciljev načrta.

2.   Splošne ugotovitve

2.1   Zasnova načrta

2.1.1

Od razglasitve stebra leta 2017 je EESO pozival k jasnemu časovnemu načrtu za njegovo izvajanje (4), zato ta načrt pozdravlja. Odbor podpira poziv vsem deležnikom, naj si skupaj prizadevajo za izvajanje stebra v okviru svojih pristojnosti. EESO poudarja, da bo uspeh načrta poleg prispevka institucij EU močno odvisen tudi od zavezanosti držav članic in njihovih socialnih partnerjev izvajanju vseh njegovih načel.

2.1.2

Na socialnem vrhu v Portu 7. in 8. maja je bila na najvišji politični ravni v okviru socialne zaveze sprejeta tudi zaveza za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. V zavezi sta bila izražena podpora akcijskemu načrtu Evropske komisije za evropski steber socialnih pravic in poziv vsem ustreznim akterjem, naj se učijo iz izkušenj s pandemijo in združijo moči.

2.1.3

EESO priznava, da načrt povezuje zakonodajne in nezakonodajne ukrepe s skupnimi cilji, ki jih je treba doseči s skupnimi ukrepi deležnikov, zlasti socialnih partnerjev in civilne družbe, organiziranih na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Pričakuje, da bo zakonodaja, navedena v časovnem okviru načrta, v celoti skladna z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in da se bo ocenjeval njen učinek, ter poudarja, da so potrebna obsežna posvetovanja s socialnimi partnerji in civilno družbo. Vsaka zakonodajna odločitev bi morala temeljiti na dokazih in upoštevati stališča ustreznih zainteresiranih strani.

2.1.4

EESO podpira cilje, določene v načrtu, in stališče, da bodo ti pomagali usmeriti politična prizadevanja k doseganju rezultatov ter bodo pomembna spodbuda za reforme in naložbe v državah članicah, da bi dosegli navzgor usmerjeno konvergenco in blaginjo. EESO tudi poudarja, da bi moral načrt temeljiti na konkretnih in oprijemljivih ukrepih, ki bodo merljivi in jih bo mogoče spremljati z nadzornimi okviri, o katerih se bodo dogovorili deležniki in ki bodo zajemali socialna, okoljska in ekonomska merila.

2.1.5

EESO sicer podpira krovne cilje EU, vendar se obenem strinja s pozivom Komisije, naj države članice prostovoljno določijo lastne nacionalne cilje. Slednje poziva, naj bodo pri tem ambiciozne, da bodo skupaj s svojimi socialnimi in državljanskimi partnerji prispevale k doseganju evropskih ciljev, in poudarja, da jih brez večjih usklajenih naporov ne bo mogoče doseči. Z določitvijo treh glavnih prednostnih nalog, tj. ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje kvalifikacij in socialna vključenost, bo zagotovljen skupni okvir ukrepov, tudi pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

2.1.6

EESO je zadovoljen, da cilj glede zaposlenosti dopolnjujejo zaveze k spodbujanju vključujočega zaposlovanja in zmanjšanju vrzeli na tem področju, zlasti s sprostitvijo potenciala trga dela, prepolovitvijo razlik v stopnjah zaposlenosti med spoloma, zmanjšanjem deleža mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), in zagotavljanjem, da bodo na trgu dela v največji možni meri sodelovale tudi druge nezadostno zastopane skupine. Komisijo spodbuja, naj količinsko opredeli vse te zaveze v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji.

2.1.7

EESO pozdravlja tudi poudarek načrta na izobraževanju, znanju in spretnostih ter vseživljenjskem učenju, vključno s stalnim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, da bi izboljšali zaposljivost, spodbudili inovacije, zagotovili socialno pravičnost in premostili vrzel v digitalnih znanjih in spretnostih, ter ugotavlja, da mora biti, kot je že navedel, dostop do nenehnega in vseživljenjskega učenja individualna pravica vseh, da bi tako lahko sledili razvoju digitalizacije in umetne inteligence ter sooblikovali napredek in ohranili nadzor v rokah človeka (5).

2.1.8

Da bi bil načrtovani vmesni pregled učinkovitejši, EESO predlaga, naj države članice vzpostavijo konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in razmislijo o določitvi vmesnih ciljev za leto 2025, da se omogoči ocena napredka v prvi polovici izvajanja načrta.

2.2   Ustvarjanje delovnih mest in prihodnost dela

2.2.1

EESO pozdravlja navedbo v načrtu, da so delovni pogoji v EU med najboljšimi na svetu, hkrati pa priznava, da nove oblike dela prinašajo nove priložnosti in izzive. Socialni partnerji – tako na evropski kot na nacionalni ravni – so vabljeni, da se pridružijo prizadevanjem za skupno izpolnjevanje potreb, povezanih s prihodnostjo dela, doseganje navzgor usmerjene konvergence ter zagotavljanje zaščite in varnosti delavcev ne glede na sektor, v katerem delajo, in državo, v kateri živijo. Socialni partnerji, tako na evropski kot na nacionalni ravni, so ključnega pomena za skupna prizadevanja v tej smeri. V načrtu je upravičeno navedeno, da sta ohranjanje in ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest prednostni nalogi EU. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da je delovanje naše družbe odvisno od delavcev v različnih ključnih sektorjih, kot so promet, storitve, zdravstvo in kmetijstvo. Ustvariti moramo nova delovna mesta prihodnosti, tako da nadgradimo ključna delovna mesta današnjega časa.

2.2.2

EESO se strinja s strateškim pristopom postopnega prehoda z nujnih ukrepov na ukrepe, ki lahko prispevajo k doseganju cilja glede zaposlenosti, določenega v načrtu.

2.2.3

EESO se strinja s pomisleki, izraženimi v načrtu za skupine, ki jih je pandemija najbolj prizadela, vključno z ženskami, mladimi, nizko usposobljenimi in slabo plačanimi delavci ter začasnimi delavci in delavci migranti.

2.2.4

EESO meni, da bi bilo treba spremljati dodeljevanje sredstev EU za prednostne naloge, tako sredstev, ki jih da na voljo Komisija, kot sredstev, ki jih dodeljujejo države članice in socialni partnerji.

2.2.5

EESO se strinja s pozivom Komisije, naj države članice uporabijo razpoložljiva sredstva EU za spodbujanje aktivne in učinkovite podpore zaposlovanju.

2.2.6

EESO podpira pristop Komisije k učinkom digitalnega prehoda na področju dela. Prav tako podpira avtonomni okvirni sporazum o digitalizaciji in je pripravljen sodelovati s socialnimi partnerji pri nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njim.

2.2.7

EESO je seznanjen z nedavnim poročilom OECD Employment Outlook 2020 z naslovom „Worker security and the COVID-19 crisis“ (Varnost delavcev in kriza zaradi COVID-19) (6). EESO priznava, da dobro počutje delavcev na delovnem mestu pozitivno prispeva k splošni uspešnosti podjetij, organizacij in institucij, v katerih delajo. EESO poleg spodbujanja zdravja in varnosti zaposlenih pričakuje, da bodo na ustrezni ravni sprejeti ukrepi, ki bodo v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti in s katerimi bo mogoče delovanje trgov dela izboljšati tako, da bodo prispevali h gospodarski rasti in mednarodni konkurenci ter spodbujali dostojne delovne pogoje. Treba je podpirati razvoj trgov dela ter ga ne ovirati, da bodo delavci zaščiteni in varni ter da bodo prispevali k splošni uspešnosti podjetij, organizacij in institucij, v katerih delajo.

2.2.8

EESO pričakuje, da bodo, v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, na ustrezni ravni sprejeti ukrepi za spodbujanje navzgor usmerjene konvergence za izboljšanje delovanja trgov dela, ki bi prispevali h gospodarski rasti in mednarodni konkurenci ter spodbujali dostojne delovne pogoje in blaginjo.

2.2.9

EESO poudarja, da mora EU ostati popolnoma zvesta načelu, da ne smejo obstajati delovna razmerja, ne glede na njihovo naravo, ki nimajo socialne zaščite. Meni, da so vse oblike dela na črno nesprejemljive in države članice spodbuja k boju proti njim.

2.2.10

EESO poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za to, da digitalizacija ne bo ustvarila negotovosti glede zaposlitve in ranljivosti, obenem pa naj zagotovijo, da se v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja.

2.2.11

EESO si želi močnejše povezave med ambicioznim ciljem v zvezi z znanji in spretnostmi, izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem ter finančnimi sredstvi, ki so na voljo za njegovo uresničitev. Opozarja na dejstvo, da so se javni izdatki za izobraževanje v EU zmanjšali s 5 % v letu 2010 na 4,7 % v letu 2019, in poudarja, da ciljev socialnega stebra ni mogoče doseči brez večjih javnih naložb v izobraževanje. Poudarja tudi potrebo po javnih in zasebnih naložbah za podporo usposabljanju in vseživljenjskemu učenju ter spodbuja delodajalce, naj povečajo možnosti za zaposlene, da se učijo in usposabljajo na delovnem mestu.

2.2.12

EESO se zaveda zaskrbljenosti Komisije glede zelenega in demografskega prehoda ter njunih vplivov na zaposlovanje ter znanja in spretnosti. Vendar bi za načrt lahko bile dodatno koristne posebne dogovorjene zaveze in pobude v zvezi s tem, zato je treba to področje natančneje obravnavati v načrtu in nacionalnih dokumentih.

2.2.13

Pandemija je posebej močno prizadela mlade. Statistični podatki kažejo, da je polovica vseh mladih v EU zaposlena začasno. V zvezi s tveganji, povezanimi z neprostovoljno začasno zaposlitvijo, je v načrtu nekaj jasnih možnosti za izboljšanje kakovosti zaposlovanja mladih, zlasti z revizijo priporočila o pripravništvih, osredotočanjem na kakovost ponudb v okviru jamstva za mlade in številnimi načrtovanimi pobudami o delovnih pogojih, na primer za platformne delavce.

2.2.14

Načrt sicer vsebuje jasne določbe za krepitev vloge socialnih partnerjev (sindikatov in delodajalcev) v pobudah, vendar pa je v njem zelo malo govora o vlogi organizacij civilne družbe, kot so mladinske organizacije, ki imajo ključno vlogo pri zastopanju državljanov EU.

2.3   Znanja in spretnosti ter enakost

2.3.1

EESO se strinja s stališčem Komisije, da je usposobljena delovna sila gonilo uspešnega zelenega in digitalnega gospodarstva, ki ga poganjajo inovativne zamisli in izdelki ter tehnološke spremembe. Kot je navedeno v načrtu, imajo sistemi izobraževanja in usposabljanja ključno vlogo pri postavljanju temeljev za vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter lahko pomagajo pri odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti, vendar pa morajo biti prilagojeni potrebam trga dela. Izobraževanje ter znanja in spretnosti bi morali biti v središču političnih ukrepov v podporo ustvarjanju delovnih mest.

2.3.2

EESO podpira cilj izboljšanja vseživljenjskega izobraževanja in izraža zaskrbljenost glede dostopa do osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, ki so po njegovem mnenju in mnenju Komisije predpogoj za vključevanje in udeležbo v digitalno preoblikovani Evropi.

2.3.3

EESO obžaluje, da dostop do vseživljenjskega učenja ne vključuje cilja enakosti spolov, in spodbuja Komisijo, naj ga opredeli. Poleg tega opozarja, da je potreben pristop upoštevanja vidika spola v vseh politikah in strategijah EU.

2.3.4

EESO trenutno pripravlja ločeno mnenje o predlagani direktivi, katere namen je okrepiti uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

2.4   Socialna zaščita in vključevanje

2.4.1

EESO meni, da si je treba prizadevati za dodatne predloge o socialni zaščiti in socialni vključenosti. Strinja se s stališčem iz načrta, da ima Evropa najenakopravnejše družbe na svetu in najvišje standarde na področju delovnih pogojev ter zagotavlja široko socialno zaščito. Kljub temu so stopnje revščine v EU še vedno nesprejemljivo visoke in še naprej si je treba znatno prizadevati za ustvarjanje podobnih razmer v vseh državah.

2.4.2

Otroci predstavljajo 20 % ljudi, ki jim grozi revščina v EU, kar je posebni poročevalec OZN za skrajno revščino in človekove pravice označil za izjemno veliko število glede na standarde razvitih držav (7). EESO pozdravlja predlog Komisije za strategijo EU o otrokovih pravicah in priporočilo o jamstvu za otroke ter cilj rešiti 5 milijonov otrok iz revščine do leta 2030. Ponavlja svoj poziv k „dogovoru o oskrbi za Evropo, s katerim bi izboljšali kakovost storitev za vse v vseh življenjskih obdobjih,“ (8) in poziv, naj države članice vlagajo v visokokakovostne, cenovno ugodne, dostopne in raznolike storitve oskrbe. Meni, da bi izkoreninjenje revščine otrok zelo pozitivno vplivalo na zmanjšanje revščine mladih odraslih in brezposelnih.

2.4.3

EESO meni, da mora EU določiti minimalne socialne standarde, ki bodo v celoti skladni z Listino EU o temeljnih pravicah in ta proces mora biti predmet temeljitega posvetovanja s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe na ravni EU in nacionalni ravni.

2.4.4

EESO ugotavlja, da načrt ne vključuje predloga direktive o minimalni dohodkovni varnosti, ki je po njegovem mnenju potrebna za preprečevanje najresnejših oblik revščine, ampak priporočilo (9).

2.4.5

EESO meni, da je treba ob upoštevanju nacionalne pristojnosti v zvezi z dostopom do socialne zaščite sprejeti obsežne ukrepe za okrepitev odpornosti sistemov socialne varnosti in njihovo usklajevanje na ravni EU, da se delavcem zagotovi splošen dostop.

2.4.6

Odbor se strinja s Komisijo, da so potrebne reforme in naložbe v zdravstvene sisteme, da bi med drugim izboljšali dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva za vse in zmanjšali socialne, teritorialne in ekonomske neenakosti na področju zdravja. Toda če bo Komisija podpirala države članice le z nudenjem informacij, ki temeljijo na dokazih, in izmenjavo dobre prakse, to ne bo dovolj in bo treba ob spoštovanju delitve pristojnosti narediti še veliko več: oblikovati cilje, podpirati naložbe v infrastrukturo, usposobiti delovno silo v zdravstvenem sistemu, oblikovati skupne standarde kakovosti in financirati zdravstvene raziskave.

2.4.7

EESO pozdravlja načrt za strokovno skupino na visoki ravni, ki bo preučila prihodnost države blaginje. Kot predstavnik evropske organizirane civilne družbe in forum za socialni in državljanski dialog je edinstveno pripravljen za obravnavanje izzivov države blaginje v državah članicah. Odbor se zlasti zavzema za sprejetje fiskalnih modelov, ki upoštevajo značilnosti nacionalnega gospodarstva in spodbujajo trajnostno rast ter omogočajo ohranitev razumnih in ustreznih socialnih prejemkov, podpirajo javne in socialne storitve ter pravično razporejajo davčno obremenitev, hkrati pa spodbujajo aktivno vključevanje na trg dela ter digitalni in demografski prehod.

2.5   Izvajanje načrta

2.5.1

EESO se strinja z odločnostjo voditeljev držav in vlad, izraženo v socialni zavezi iz Porta, da bodo še naprej poglabljali izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni, ob upoštevanju ustreznih pristojnosti ter načel subsidiarnosti in sorazmernosti. EESO poudarja tudi dopolnjevanje med socialno razsežnostjo, socialnim dialogom in dejavnim vključevanjem socialnih partnerjev ter visoko konkurenčnim socialnim tržnim gospodarstvom.

2.5.2

EESO poudarja, da je treba financiranje nacionalnih politik uskladiti s cilji in ukrepi načrta. Tudi zato ne smemo obnoviti pravil Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega morajo vsa revidirana pravila v celoti prispevati k izvajanju načrta.

2.5.3

EESO pričakuje, da bodo prakse družbeno odgovornega javnega naročanja, ki jih je opredelila in jih spodbuja Evropska komisija, poenostavljene v okviru izvajanja načrta. Znesek, ki je več kot sedemkrat večji od skupnega zneska večletnega finančnega okvira in mehanizma za okrevanje in odpornost (približno 2 bilijona EUR, tj. 14 % BDP na leto), ponuja velik tržni potencial za spodbujanje organiziranja in zastopanja delavcev, kolektivnih pogajanj ter trajnostnega kakovostnega zaposlovanja in okoljskih praks.

2.5.4

EESO ponovno poudarja pomen povezovanja različnih političnih področij za doseganje družbenega napredka, ki je tesno povezan z gospodarskim okrevanjem in blaginjo. Vzpostaviti je treba sinergije med obstoječimi in prihodnjimi pobudami in strategijami, ki spadajo pod različna načela socialnega stebra. Njegove cilje je treba vključiti v evropski strateški okvir za okrevanje po letu 2020.

2.5.5

EESO poziva države članice, naj prepoznajo ter okrepijo socialni in civilni dialog, tako tristranski kot dvostranski, pri čemer ima vsak svojo posebno vlogo pri izvajanju načrta.

2.6   Razmerje med socialnim stebrom in evropskim semestrom

2.6.1

EESO meni, da je evropski semester ustrezen okvir za spremljanje načrta, vendar je treba enako pozornost nameniti socialnim in okoljskim ciljem skupaj z makroekonomsko stabilnostjo in produktivnostjo. Pozdravlja trditev iz načrta, da nacionalni načrti za okrevanje in odpornost predstavljajo edinstveno priložnost za načrtovanje in financiranje naložb in reform, ki bodo podpirale socialno okrevanje, osredotočeno na delovna mesta, in obenem spodbujajo zeleni in digitalni prehod ter omogočajo izvajanje ustreznih priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra. Države članice so v načrtu upravičeno pozvane, naj kar najbolje izkoristijo evropski semester in edinstveno priložnost, ki jo ponuja mehanizem za okrevanje in odpornost.

2.6.2

EESO priporoča, naj se v okviru evropskega semestra napredek pri vsesplošnem upoštevanju načel stebra in ciljev trajnostnega razvoja OZN redno ocenjuje tako na visoki ravni kot tudi na nacionalni ravni, kadar je to primerno, in sicer s pomočjo kazalnikov, oblikovanih v sodelovanju s socialnimi partnerji.

2.6.3

EESO meni, da bi moral biti načrt strukturno orodje za socialne politike v EU. Biti mora osrednji del prenovljenega gospodarskega in socialnega upravljanja, usmerjen k trajnostnemu in vključujočemu gospodarskemu okrevanju in rasti ter opremljen s kazalniki in postopki spremljanja, ki vodijo do priporočil za posamezne države v vseh zadevah, povezanih z njim.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

EESO opozarja, da je treba evropski statistični sistem prilagoditi potrebam spremljanja ciljev in kazalnikov, določenih v sklopu socialnih kazalnikov.

3.2

EESO se strinja z navedbo v načrtu, da bi povezovanje in posodobitev obstoječih kazalnikov prispevala k celovitejšemu spremljanju napredka pri uresničevanju načel stebra in pomagala pri spremljanju izvajanja političnih ukrepov, predlaganih v načrtu.

3.3

EESO se strinja s potrebo po reviziji koncepta delovno sposobnega prebivalstva in spodbuja Komisijo, naj na tem področju sodeluje z državami članicami, hkrati pa upošteva povezovanje politik na področju staranja s pravicami, ki so priznane in zaščitene z Listino o temeljnih pravicah.

3.4

EESO ugotavlja, da je izhodišče za cilj poklicnega usposabljanja leto 2016, saj evropski statistični sistem ta kazalnik pripravi le vsakih pet let. Merjenje tega kazalnika bi se moralo izvajati letno, da bi lahko pravilno spremljali napredek.

3.5

EESO ponavlja svoje stališče glede platformnega dela in „priporoča poenotenje konceptov v EU in državah članicah, da bi delo v platformnem gospodarstvu postalo dostojno“ (10).

3.6

EESO poziva Komisijo, naj v zvezi s socialno varnostjo uveljavi že predhodno navedeno načelo, da je treba obdavčenje preusmeriti z dela na druge vire, ki bolj spodbujajo zaposlovanje in ki so v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji, ter obenem zaščititi prihodke za ustrezno socialno zaščito, pri tem pa upošteva, da je bistveni izziv zagotavljanje ustreznega kritja za vse delavce na spreminjajočem se trgu dela ob popolnem spoštovanju načela, izraženega v točki 3.2.9 zgoraj, da morajo biti vse oblike zaposlitve vključene v socialno zaščito.

3.7

EESO podpira spodbudo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, naj zaključita pogajanja o reviziji pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti, da se izboljša mobilnost delavcev in zagotovi ustrezna socialna zaščita v EU, ne da bi to povzročalo prevelike obremenitve za zaposlene in podjetja.

3.8

EESO poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo rezultati napovedanega dela skupine strokovnjakov za naložbe v izobraževanje in usposabljanje odražali pri sprejemanju ukrepov, ki bistveno krepijo sisteme izobraževanja in usposabljanja, zlasti pri izpolnjevanju ciljev, opredeljenih v načrtu.

3.9

EESO meni, da je področje oskrbe eden največjih izzivov v EU, in podpira, da se v načrt vključi pobuda o dolgotrajni oskrbi, ki ljudem v stiski zagotavlja boljši dostop do kakovostnih storitev.

3.10

Glede vloge EU kot odgovorne svetovne voditeljice EESO ponovno poudarja svoja prejšnja priporočila, da bi morale Evropska komisija, OECD in Mednarodna organizacija dela (MOD) skupaj s socialnimi partnerji na vseh ustreznih ravneh in organizacijami civilne družbe na splošno oblikovati ustrezne določbe o dostojnih delovnih pogojih in potrebni zaščiti (11) ter o spodbujanju postopne, poštene in trajnostne trgovinske politike (12).

3.11

V zvezi s tem želi, da bi skupno delo Komisije, OECD in MOD lahko privedlo do sprejetja konvencije MOD o platformah (13). V istem smislu si je treba prizadevati tudi za ureditev dela na daljavo. EESO poudarja svoje priporočilo, da bi morale Evropska komisija, Mednarodna organizacija dela in OECD začeti skupni postopek za pripravo konvencije MOD o delu na daljavo. Meni tudi, da bi morali biti dostojni pogoji dela na daljavo del agende MOD za dostojno delo in ustreznih nacionalnih programov (14).

3.12

EESO tudi meni, da bi morala EU prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju pomoči za spopadanje s pandemijo COVID-19 na svetovni ravni. V načrtu bi moralo biti upoštevano sodelovanje EU v instrumentu COVAX v skladu z govorom predsednice Komisije Ursule von der Leyen in njeno izjavo, da mora Evropa zagotoviti razpoložljivost varnih cepiv ne samo za tiste, ki si jih lahko privoščijo, ampak za vse, ki jih potrebujejo (15).

---

(1)  Prispevek EESO k socialnemu vrhu v Portu (UL C 286, 16.7.2021, str. 6).

(2)  Prispevek EESO k socialnemu vrhu v Portu (UL C 286, 16.7.2021, str. 6), točka 7.

(3)  Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (UL L 186, 11.7.2019, str. 105).

(4)  UL C 81, 2.3.2018, str. 145, UL C 14, 15.1.2020, str. 1.

(5)  UL C 14, 15.1.2020, str. 46, točka 1.4.

(6)  Poročilo OECD Employment Outlook 2020 z naslovom Worker security and the COVID-19 crisis (Varnost delavcev in kriza zaradi COVID-19).

(7)  Govor profesorja Olivierja De Schutterja.

(8)  UL C 220, 9.6.2021, str. 13.

(9)  Tako kot pred 30 leti: Priporočilo Sveta 92/441/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva (UL L 245, 26.8.1992, str. 46).

(10)  UL C 429, 11.12.2020, str. 173, točka 1.8.

(11)  UL C 125, 21.4.2017, str. 10, točka 3.9.

(12)  UL C 47, 11.2.2020, str. 38, točka 1.4.

(13)  UL C 429, 11.12.2020, str. 173, točka 1.14.

(14)  UL C 220, 9.6.2021, str. 1, točka 1.14.

(15)  Nagovor o stanju v Uniji, 16. september 2020.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030

(COM(2021) 101 final)

(2021/C 374/09)

Poročevalec:

Ioannis VARDAKASTANIS

Zaprosilo	Komisija, 26. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	233/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja novo strategijo EU o pravicah invalidov, v kateri so upoštevani številni predlogi evropskega invalidskega gibanja in civilne družbe. Strategija odraža tudi več predlogov iz mnenja EESO iz leta 2019 (1) in si prizadeva za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU ter je bistven del Unije enakosti. Kljub temu je EESO zaskrbljen zaradi razvodenitve zavezujočih ukrepov in zavezujoče zakonodaje v zvezi z izvajanjem strategije, čeprav priznava, da je nova strategija bistveno ambicioznejša od strategije za obdobje 2010–2020.

1.2

Zavezanost vzpostavitvi platforme za invalidnost veliko obeta, a lahko tudi zelo razočara, če ne bo dobro izvedena. Potrebna je preglednost v zvezi s člani, dnevnimi redi sej (z možnostjo prispevanja k točkam dnevnega reda) in rezultati. Platforma mora tudi zagotoviti, da bodo invalidske organizacije v njej tesno sodelovale, pri čemer ima EESO po našem mnenju pomembno vlogo, zato mora biti vključen.

1.3

Okrepiti bi bilo treba povezavo med strategijo o pravicah invalidov in obsežnimi prihodnjimi naložbami v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Zagotoviti in okrepiti bi bilo treba tudi povezavo z izvajanjem in spremljanjem akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, posebno njegovega načela št. 17. EESO želi, da bi Evropska komisija določila jasnejši in odločnejši program o tem, kako spodbujati uporabo nacionalnega mehanizma za okrevanje in odpornost, s katerim bi invalidom pomagali pri okrevanju po pandemiji. Evropska komisija mora obravnavati tiste države članice, ki niso jasno predstavile svojih načrtov ali ki ne upoštevajo smernic Komisije za zagotavljanje tehtnega posvetovanja s civilno družbo. Poleg tega mora odločno nasprotovati načrtom, ki vsebujejo predloge za naložbe, ki bi bile v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, na primer naložbe v ustanove institucionalne oskrbe.

1.4

EESO pozdravlja predlog za evropsko središče virov AccessibleEU, čeprav na tej stopnji še ne pomeni izpolnitve poziva Odbora, naj se ustanovi odbor EU za dostopnost. Komisija mora jasno in pregledno predstaviti, kako se bo ta agencija financirala in zaposlovala uslužbence ter kako se bo zagotovila zastopanost invalidov, saj morajo biti zastopani tudi znotraj agencije kot zaposleni in strokovnjaki, ne le kot zunanji svetovalci.

1.5

EESO odločno podpira vodilno pobudo o evropski kartici ugodnosti za invalide in meni, da lahko spodbudi velike spremembe. Vendar obžaluje, da še ni zaveze o tem, kako naj se zagotovi priznanje te kartice v vseh državah članicah. Odbor poudarja, da jo je treba uvesti z uredbo, ki bi določala, da je kartica neposredno veljavna in izvršljiva po vsej EU.

1.6

EESO podpira načrt za priročnik o dobri volilni praksi, predviden v letu 2023, v katerem bo obravnavano sodelovanje državljanov invalidov v volilnem procesu. Podpira tudi načrtovano delo z državami članicami, evropsko mrežo za volilno sodelovanje in Evropskim parlamentom, da bi se zagotovile politične pravice invalidov enako kot drugim. Priporoča, da se doseganje tega rezultata pospeši, da bodo imele nacionalne in lokalne oblasti čas, da pred evropskimi volitvami leta 2024 vzpostavijo dostopnejše prakse.

1.7

Premalo je posebnih ukrepov, ki bi se nanašali na potrebe invalidnih žensk in deklet. EESO poziva, naj se to stanje čim bolj popravi in pri tem zagotovi, da bo razsežnost spola vključena v vse ukrepe, ki so že del strategije. To bi bilo treba posebno pazljivo obravnavati pri ukrepih za preprečevanje nasilja. Poudarek na ženskah bi bilo treba razširiti tudi na družinske člane, ki invalidnim sorodnikom zagotavljajo dolgotrajno in neformalno oskrbo, saj je še posebno verjetno, da vlogo oskrbovalcev prevzemajo ženske. EESO želi, da se po vmesnem pregledu v drugi polovici obdobja strategije predlaga posebna vodilna pobuda v zvezi z invalidkami.

1.8

Ukrepi v zvezi z dostopom do sodnega varstva in invalidi kot žrtvami nasilja so izjemno pomembni. EESO meni, da morajo ti ukrepi, zlasti ukrepi v zvezi usposabljanjem strokovnjakov v pravosodnem sistemu in uslužbencev organov kazenskega pregona, vključevati tudi smernice o tem, kako zagotavljati, da se invalidom ne bi onemogočal dostop do sodnega varstva zaradi poslovne nesposobnosti ali da ne bi pri uveljavljanju njihovih pravic prihajalo do zamud zaradi težav z dostopnostjo, nezadostne podpore pri odločanju ali nezadostne pomoči pri sporazumevanju, kot je tolmačenje v znakovnem jeziku.

1.9

Komisija mora predlagane smernice za izboljšanje samostojnega življenja in vključevanja v skupnost obravnavati še posebno skrbno. Temeljiti morajo na zelo jasnih opredelitvah pojmov institucionalne oskrbe, storitev v skupnosti in samostojnega življenja, kot jih razumemo. EESO priporoča, naj Komisija svoje opredelitve zasnuje na opredelitvah, o katerih se je dogovorila in jih določila Evropska strokovna skupina za prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti, in na opredelitvah Konvencije o pravicah invalidov v splošni opombi št. 5 k členu 19.

1.10

Predlagani sveženj za izboljšanje zaposlovanja in zaveza Komisije, da bo izboljšala zaposlovanje in vključevanje invalidov v institucijah EU, sta jasen odziv na pozive civilne družbe. Poudariti je treba, kako zelo pomembno se je osredotočiti na spodbujanje kakovostnega zaposlovanja invalidov v času pandemije COVID-19 (2), in v tem smislu bi lahko bila ta strategija drznejša. EESO močno priporoča, naj se začne delo v zvezi z določanjem kazalnikov za spremljanje izvajanja teh ukrepov in okrepijo prizadevanja, da bi se ti ukrepi uskladili z ukrepi za civilno zaščito ter zdravje in varnost pri delu. Kar zadeva zaposlovanje v državah članicah, bi bilo to mogoče deloma doseči s predlogom Komisije, naj se v novi pregled socialnih kazalnikov v okviru socialnega stebra vključijo kazalniki vrzeli v zaposlenosti invalidov in naj se v nekatere izmed drugih kazalnikov vključi razčlenitev glede na invalidnost. EESO poudarja, da cilj ni le višja stopnja zaposlenosti, temveč tudi kakovostna zaposlitev, ki invalidom omogoča, da z delom izboljšajo svoj socialni položaj. Zato predlaga, naj preglednica kazalnikov vključuje kazalnike o kakovosti zaposlovanja invalidov, kot na primer, ali imajo invalidi pogodbe za polni delovni čas in dolgoročne pogodbe ter ali so zaposleni na odprtem trgu dela. Komisija si bo morala močno prizadevati, da se za države članice opredelijo cilji, ki določajo, v kolikšnem obsegu je treba do leta 2030 zmanjšati vrzel v zaposlenosti invalidov. Želimo si ambicioznih ciljev, katerih namen bi bil čim prej odpraviti vrzel v zaposlenosti, s poudarkom na zaposlovanju na odprtem trgu dela.

1.11

V strategiji je predlagana vrsta ukrepov v zvezi z izobraževanjem. EESO poudarja, da bi se bilo treba pri ukrepu usposabljanja učiteljev na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočiti tudi na usposabljanje učiteljev v rednem izobraževanju, da bi lahko v razredu zagotovili vključujoče učenje. Države članice je treba spodbujati k temu, da bodo učitelje za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zaposlovale v vključujočih izobraževalnih okoljih, saj bodo tako invalidni otroci deležni specializirane podpore, ki jo morda potrebujejo, pri tem pa bodo vključeni v redne šole, ki jih obiskujejo neinvalidni učenci.

1.12

Predlog za posodobitev zbirke orodij za „pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove pravice“, je pozitiven korak. To bi bilo treba narediti ob sodelovanju nacionalnih in lokalnih invalidskih organizacij s sedeži v državah, v katerih se naložbe izvajajo.

1.13

Ukrep podpore državam članicam pri izvajanju Haaške konvencije iz leta 2000 bi bil v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov pri vprašanjih, kot sta prisilno zdravljenje in prisila. To je treba obravnavati v sodelovanju z invalidskimi organizacijami, preden Komisija sprejme nadaljnje ukrepe.

1.14

EESO pozdravlja zavezanost Komisije, da bo dajala zgled. Dosledno je treba uveljaviti predloge glede dostopnosti stavb Komisije in upoštevati časovni okvir izvajanja, določen v strategiji.

1.15

Eden ključnih predlogov je predlagana strategija za zbiranje podatkov. EESO poudarja, da je treba zagotoviti bolj sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov, če je le mogoče z uporabo kratkega sklopa vprašanj washingtonske skupine.

1.16

Okvir za spremljanje ciljev in ukrepov strategije bo predvidoma pripravljen do leta 2021. EESO in zlasti njegova skupina za invalide sta pripravljena pomagati Komisiji pri njegovi pripravi, in sicer poleg invalidskih organizacij, ki bi morale biti celovito in pomembno vključene med celotnim procesom.

1.17

V strategiji je navedeno, da bi morali invalidi polno sodelovati na konferenci o prihodnosti Evrope. EESO želi, da bi Evropska komisija to zavezo izpolnila tako, da bi invalide in njihove predstavniške organizacije vključila na vsa področja konference, ne le tista, ki so posebej povezana z invalidnostjo.

1.18

EESO poziva Evropsko komisijo, naj se začne pripravljati na izbor kandidata EU za Odbor OZN za pravice invalidov, in priporoča, da izbere evropsko invalidko.

1.19

Tudi Svet EU ima pri izvajanju strategije pomembno vlogo. EESO poziva Svet, naj se pridruži platformi za invalidnost in hitro imenuje koordinatorja za invalidnost, kot je predvideno v strategiji. Koordinator za invalidnost v Svetu bi moral delovati kot kontaktna točka za Konvencijo o pravicah invalidov, kot je bilo Evropski uniji predlagano v sklepnih ugotovitvah pregleda Konvencije o pravicah invalidov iz leta 2015.

1.20

EESO tudi poziva invalidsko gibanje, naj si proaktivno prizadeva, da bi se izpolnile obljube prav vseh ukrepov iz strategije, in pokaže solidarnost pri zagotavljanju, da bodo ukrepi koristili tudi invalidnim priseljencem in beguncem. Začetek izvajanja strategije o pravicah invalidov je le izhodišče. Resničnih sprememb za invalide namreč ne bo prinesla strategija, temveč moč vseh njenih sestavnih delov v prihodnjem desetletju. Socialni partnerji in organizacije civilne družbe bi morali izvajanje nove strategije v celoti podpreti.

2.   Splošna priporočila

2.1

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je sprejeta strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 v primerjavi s prejšnjo strategijo jasen korak naprej. Poleg tega odločno pozdravlja postopek posvetovanja Komisije in dejstvo, da so bili številni predlogi, ki jih je navedel v svojem predlogu (3), vključeni v končno strategijo. Torej je očitno, da Odbor lahko vpliva na rezultate novih politik in pobud EU.

2.2

EESO izraža zadovoljstvo, da se je Komisija zavezala pripraviti sedem vodilnih predlogov z jasnimi cilji in roki za njihovo uresničevanje. Zaradi takšne ravni preglednosti bo močno olajšano delo EESO, civilne družbe in socialnih partnerjev pri pripravi njihovega prispevka za te ukrepe.

2.3

EESO meni, da je med vodilnimi predlogi posebno obetaven predlog o središču virov AccessibleEU. Njegova uspešnost bo deloma odvisna od virov, ki jih bo zanj prispevala Komisija, strokovnega znanja zaposlenih, ki ga bodo vodili, in njegove sposobnosti, da poveže strokovnjake, ki lahko resnično dragoceno znanje posredujejo državam članicam.

2.4

EESO pozdravlja predlog za vseevropsko kartico ugodnosti za invalide. Ali se bo življenje invalidov zaradi te kartice izboljšalo, bo odvisno od tega, katere pravice bodo z njeno uvedbo zagotovljene, in od tega, ali bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zagotavljali njeno veljavnost v vseh državah članicah.

2.5

Ena od prednosti strategije je njen način vplivanja na notranje delovanje Komisije ter njene povezave z drugimi institucijami EU. EESO zlasti pozdravlja zavezanost letni izmenjavi mnenj med Komisijo in EESO. Meni tudi, da bi moral poleg invalidskih organizacij tudi EESO imeti mesto v novi platformi za invalidnost.

2.6

Z nekaterih vidikov se strategija zdi zadržan korak naprej. Strategija prevzema številne predloge iz mnenja EESO (4), ne vsebuje pa nobene zavezanosti novi zakonodaji. Med petimi ukrepi v zvezi z zavezujočo zakonodajo so štirje le pregledi obstoječe zakonodaje, ki se že izvajajo, eden pa je predlog za preučitev možnosti zakonodaje „po potrebi“. Nova strategija podpira mehanizme, kot so smernice in nabori orodij, s katerimi se sicer lahko izboljšajo prakse v državah članicah, vendar pomenijo veliko večje tveganje neskladnosti in ne zagotavljajo pravnih sredstev za uvedbo postopka zoper države članice pred Sodiščem EU.

2.7

Komisija je v strategiji obljubila, da bo nekatera vprašanja obravnavala v drugih strategijah in akcijskih načrtih EU, na primer strategiji EU za digitalno upravo in akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo. Vendar ni vedno podrobno pojasnjeno, kako bodo v teh strategijah obravnavana vprašanja o invalidnosti. Zagotoviti bi bilo treba več podrobnosti, kako točno namerava Komisija to storiti.

2.8

EESO ima pomisleke v zvezi z ukrepom podpore državam članicam pri izvajanju Haaške konvencije iz leta 2000, ki bi bil v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov pri vprašanjih, kot sta prisilno zdravljenje in prisila pri zdravstvenih posegih. To je treba obravnavati v sodelovanju z invalidskimi organizacijami, preden Komisija sprejme nadaljnje ukrepe.

2.9

EESO meni, da bi lahko strategija dosegla resnične spremembe, vendar je to povsem odvisno od tega, kako dobro se bo izvajala in kako ambiciozni bodo posamezni ukrepi. Če se Evropska komisija in države članice ne bodo odločno zavzemale za ukrepe, ki bi spremenili sedanje razmere, strategija ne bo izpolnila pričakovanj več kot 100 milijonov invalidov v EU.

2.10

EESO poziva invalidsko gibanje, naj se proaktivno zavzema za izpolnitev obljub iz strategije. Resničnih sprememb za invalide namreč ne bo prinesla strategija, temveč moč vseh njenih sestavnih delov v prihodnjem desetletju.

3.   Dostopnost in uživanje pravic EU

3.1

Drugo in tretje poglavje strategije zajemata ukrepe, povezane z dostopnostjo in uživanjem pravic EU. Med glavnimi ukrepi so naslednji:

3.1.1

vodilna pobuda za vzpostavitev središča virov, imenovanega AccessibleEU. To središče bo združevalo nacionalne organe, pristojne za izvajanje in izvrševanje pravil o dostopnosti, ter strokovnjake in zaposlene z vseh področij dostopnosti, da bi si izmenjevali primere dobre prakse ter razvili orodja in standarde za pospeševanje izvajanja prava EU. V tej pobudi se odraža poziv EESO v zvezi z evropskim odborom za dostopnost. Komisija mora pojasniti, kako se bo to središče financiralo in zaposlovalo osebje ter kako se bo povezovalo s strokovnjaki za dostopnost, osebami z izkušnjami na področju vprašanj dostopnosti in invalidskimi organizacijami;

3.1.2

uvedba evropske kartice ugodnosti za invalide do konca leta 2023, ki bi bila priznana v vseh državah članicah. EESO izraža zadovoljstvo, saj je to neposreden odziv na njegovo mnenje iz leta 2019 (5). Uspešnost te pobude bo odvisna od obsega pravic, ki jih bo kartica zagotavljala, in od tega, ali se bodo vse države članice odločile za njeno celovito uporabo. EESO poziva Komisijo, naj bo v zvezi s kartico ugodnosti za invalide ambiciozna, pri čemer naj upošteva, da bo to eden ključnih rezultatov strategije in merilo, na podlagi katerega bodo mnogi presojali njeno uspešnost;

3.1.3

ocena uporabe direktive o spletni dostopnosti in presoja, ali bi bilo treba direktivo revidirati. Ta ocena je priložnost za analizo, ali ta zakonodaja ustreza svojemu namenu v čedalje bolj digitalnem javnem sektorju, zlasti po pandemiji COVID-19. EESO meni, da mora Komisija opustiti izvzetje iz področja uporabe direktive, ki se uporablja za nekatera spletna mesta (npr. šole, vrtce in jasli), saj so ta morebitna izvzetja morda negativno vplivala na invalide, ki lahko do teh javnih storitev dostopajo le prek digitalnih orodij. Meni tudi, da bi bila potrebna jasnejša razlaga o tem, kako se bo ukrepalo, če katera od držav članic ne bo izpolnjevala zahtev direktive;

3.1.4

pregled vrste obstoječih zakonodajnih aktov, in sicer zakonodajnega okvira v zvezi z energijsko učinkovitostjo stavb, vključno z njegovim vplivom na izboljšanje dostopnosti, ki je rezultat zahtev glede prenove, regulativnega okvira o pravicah potnikov, Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, da bi se okrepila dostopnost, in svežnja o mobilnosti v mestih. Čeprav je EESO razočaran, da Komisija ni pokazala večje ambicioznosti, tako da bi predlagala več ukrepov, ki bi temeljili na zavezujoči zakonodaji, je zadovoljen, ker se v strategiji odraža njegov poziv k ukrepanju v zvezi z dostopnostjo grajenega okolja in prometa. EESO poziva Komisijo, naj bo v predlogih sprememb ambiciozna in naj se zavzema za drzne ukrepe v zvezi z dostopnostjo;

3.1.5

sprejetje priročnika o dobri volilni praksi, v katerem bo obravnavano sodelovanje invalidov v volilnem procesu, ter sodelovanje z državami članicami, evropsko mrežo za volilno sodelovanje in Evropskim parlamentom, da bi se zagotovile politične pravice invalidov enako kot drugim, tudi pravica do kandidiranja na volitvah in prejemanja dostopnih informacij. Komisija bo potrebe invalidov obravnavala tudi v zborniku o e-glasovanju in podprla vključujoče demokratično udejstvovanje. Pomembno bo tesno sodelovanje Komisije z Evropskim parlamentom, da bi se zagotovila dostopnost naslednjih volitev EU, s čimer bi EU postavila zgled.

4.   Dostojno življenje in enakopravna udeležba

4.1

Četrto in peto poglavje strategije zajemata ukrepe v zvezi s kakovostjo življenja in enakopravnostjo. Med glavnimi ukrepi so naslednji:

4.1.1

vodilna pobuda o smernicah za samostojno življenje, da bi države članice izboljšale samostojno življenje in vključevanje v skupnost. EESO meni, da bi lahko bila ta pobuda ključna. Njena moč bo odvisna od jasne in dosledne opredelitve, kaj je institucionalna oskrba, zakaj se ji je treba izogibati ter kaj pomeni vlaganje v storitve v skupnosti in samostojno življenje. Smernice je treba oblikovati v sodelovanju z invalidi in organizacijami, ki jih zastopajo;

4.1.2

okvir za izboljšanje zagotavljanja socialnih storitev za invalide in povečanje privlačnosti delovnih mest na tem področju. EESO meni, da se mora ta okvir ne le osredotočiti na to, kako povečati privlačnost sektorja socialnih storitev z vidika plač in delovnih pogojev, temveč tudi zagotoviti, da bodo ponudniki storitev deležni ustreznega usposabljanja o tem, kako nuditi podporo, ki bo sledila željam uporabnikov storitev ter katere pristop bo osredotočen na posameznika in temeljil na človekovih pravicah;

4.1.3

nov sveženj o zaposlovanju invalidov na trgu dela. V okviru tega svežnja bo Komisija še naprej zagotavljala, da bodo države članice dosledno uveljavljale pravice, zajete v direktivi o enakosti pri zaposlovanju, o uporabi direktive pa bo poročala v letu 2021. Komisija bo tudi nadzirala razvoj akcijskega načrta za socialno gospodarstvo v letu 2021, vključno z možnostmi, povezanimi z invalidi, s poudarkom na vključevanju na odprti trg dela. Invalidi se pri dostopu do dela srečujejo s številnimi ovirami. EESO meni, da bi morala Komisija jasno opredeliti, katere so te ovire in katere od njih je treba nujno obravnavati, pa tudi, kako se je stanje zaradi COVID-19 poslabšalo. Priporoča, da se pred oblikovanjem svežnja opravi raziskava ali anketa, v kateri bi invalidi in invalidske organizacije navedli, kaj je po njihovem mnenju treba narediti. Poleg tega meni, da bi se bilo treba v svežnju ukrepov za zaposlovanje osredotočiti na zmožnost dostopanja do kakovostne zaposlitve na odprtem trgu dela, tudi v socialnem gospodarstvu in zaposlitvenih modelih D-WISE, pri čemer naj se prepreči nadaljnje izključevanje invalidov, zlasti pa naj se vključijo invalidke in mladi invalidi, ki iščejo zaposlitev. Cilj ne bi smelo biti le izboljšanje stopnje zaposlenosti, temveč tudi omogočanje invalidom, da s plačanim delom izboljšajo svoj socialni status in ekonomski položaj;

4.1.4

študija v letu 2022 o socialni zaščiti in storitvah za invalide, ki ji bodo predvidoma sledile smernice za podporo državam članicam pri nadaljnji reformi socialne zaščite s poudarkom na invalidih in okvirih za ocenjevanje invalidnosti. Študija bi se morala osredotočiti na socialne storitve kot podlago za zagotavljanje dostojnega življenja za invalide ter vlogo družin in oskrbovalcev. V smernicah bi moralo biti zato poudarjeno, da morajo storitve izpolnjevati potrebe posameznih invalidov in biti organizirane v skupnosti, ne pa v izoliranem okolju, ter da se mora zagotoviti ustrezen invalidski dodatek. Ključno je, da se v smernicah o reformah socialne zaščite obravnavajo višji življenjski stroški za invalide in da se države članice pozove k večji prožnosti v zvezi s tem, da bi lahko ljudje invalidski dodatek obdržali ne glede na lastni dohodek ali dohodek zakonca oziroma partnerja. Invalidi bi morali imeti možnost, da se zaposlijo ali živijo s partnerjem oziroma se z njim poročijo brez negativnih finančnih posledic;

4.1.5

strategija za usposabljanje delavcev v pravosodju, pri čemer bo poudarek na zakonodaji EU o invalidnosti, vključno s Konvencijo o pravicah invalidov. To bo vključevalo študijo o postopkovnih zaščitnih ukrepih za ranljive odrasle v kazenskih postopkih in oceno potrebe po zakonodajnih predlogih za okrepitev podpore in zaščite ranljivih odraslih v skladu s strategijo o pravicah žrtev. Komisija bo državam članicam tudi zagotovila smernice o dostopu do sodnega varstva za invalide v EU. Države članice bo podpirala pri spodbujanju udeležbe invalidov kot strokovnjakov v pravosodnem sistemu. EESO pozdravlja te predloge, v katerih se odražajo priporočila, ki jih je navedel v mnenju (7). Z zadovoljstvom tudi ugotavlja, da bo Komisija pozvala Agencijo za temeljne pravice, naj preuči položaj invalidov, ki živijo v institucijah, kar zadeva nasilje, zlorabo in mučenje. Ti ukrepi bi morali vključevati tudi smernice o tem, kako zagotoviti, da se invalidom ne bi onemogočil dostop do sodnega varstva ali da v zvezi s tem ne bi prihajalo do zamud zaradi težav z dostopnostjo, poslovne nesposobnosti, nezadostne podpore pri odločanju ali nezadostne pomoči pri sporazumevanju, kot je tolmačenje v znakovnem jeziku. Primere dobre prakse pri podpori pri odločanju bi bilo treba zbirati v skladu s členoma 12 in 13 Konvencije o pravicah invalidov. Koristno bi bilo tudi preučiti, kako so države članice uresničile Priporočila Komisije z dne 27. novembra 2013 o procesnih jamstvih za ranljive osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku (8);

4.1.6

več ukrepov na področju izobraževanja. Ti vključujejo podporo državam članicam pri zagotavljanju podpornih tehnologij ter dostopnega digitalnega okolja in vsebin v okviru Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027. Komisija predlaga tudi zbirko orodij za vključevanje v predšolsko vzgojo in varstvo, s posebnim poglavjem o invalidnih otrocih. Poleg tega bo Komisija države članice podpirala pri nadaljnjem razvoju njihovih sistemov izobraževanja učiteljev, da bi se obravnavali pomanjkanje učiteljev na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter kompetence vseh pedagoških delavcev za obvladovanje različnosti in vključujočega izobraževanja. EESO z veseljem ugotavlja, da Komisija priznava vlogo, ki jo lahko ima EU pri spodbujanju vključujočega izobraževanja, zlasti e-učenja, saj so se invalidni učenci med pandemijo COVID-19 srečevali s številnimi težavami na področju dostopnosti. Vendar želi tudi poudariti, da bi se bilo treba pri ukrepu usposabljanja učiteljev na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočiti tudi na usposabljanje učiteljev v rednem izobraževanju, da bi lahko v razredu zagotovili vključujoče učenje. Komisija bi morala podpirati vključujoče redno izobraževanje in spodbujati države članice, naj učitelje za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zaposlujejo v vključujočih izobraževalnih okoljih. Vlagati je treba tudi v zagotavljanje poklicnega svetovanja invalidom v izobraževalnih sistemih in ga izboljševati;

4.1.7

na področjih vključujočih umetnosti in kulture, športa, prostočasnih in sprostitvenih aktivnosti skupaj s turizmom bo strategija okrepila udeležbo, pri čemer bo delovala na več področjih hkrati, in sicer s sodelovanjem s splošnimi in invalidskimi športnimi organizacijami, spodbujanjem umetniškega ustvarjanja pri invalidih in uporabo sredstev EU za nadaljnje povečevanje dostopnosti lokacij kulturne dediščine in umetnosti invalidom.

4.1.8

EESO obžaluje, da strategija ni dovolj ambiciozna v zvezi s sprejetjem horizontalne direktive o nediskriminaciji, ki je že desetletje blokirana v Svetu. Ni pravih načrtov za odpravo te blokade niti za predlaganje alternativ, če Svet ne bi sklenil dogovora.

4.1.9

EESO tudi želi, da bi bilo več pozornosti namenjene vprašanjem v zvezi z zdravjem. Strategija se osredotoča na načrt za boj proti raku, kar pozdravljamo, zelo nejasna pa je v zvezi z duševnim zdravjem, dostopnostjo informacij glede zdravja in zagotavljanjem zdravstvenega varstva za invalide, ki še živijo v institucijah.

5.   Spodbujanje pravic invalidov na svetovni ravni

5.1

Šesto poglavje strategije zajema ukrepe v zvezi s spodbujanjem pravic invalidov na svetovni ravni. Med glavnimi ukrepi so naslednji:

5.1.1

krepitev zbiranja podatkov o invalidih na področju humanitarne pomoči, ki jo financira EU, na primer s spodbujanjem uporabe kratkega sklopa vprašanj washingtonske skupine. To je odličen predlog, ki odraža predhodne pozive EESO. Odbor si želi, da bi se zbiranje razčlenjenih podatkov izboljšalo na vseh področjih, zlasti v zvezi z ljudmi, ki živijo v institucijah. EU bi tudi morala podpirati izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in spodbujati ratifikacijo na svetovni ravni;

5.1.2

posodobitev zbirke orodij za „pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove pravice“ v letu 2021. To je treba narediti ne samo v sodelovanju z invalidskimi organizacijami v EU, temveč tudi z nacionalnimi in lokalnimi invalidskimi organizacijami s sedeži v državah, v katerih se naložbe izvajajo;

5.1.3

zagotavljanje sistematične uporabe invalidnostnega označevalca Odbora za razvojno pomoč (DAC) OECD za spremljanje naložb, ki vključujejo vidik invalidnosti, za ciljno usmerjeno spremljanje financiranja EU. EESO izraža zadovoljstvo, da je bil upoštevan ta predlog, ki ga je izrazil v mnenju SOC/616 (9).

6.   Uresničevanje strategije in Komisija kot vzor

6.1

Sedmo in osmo poglavje strategije zajemata ukrepe v zvezi z izvajanjem strategije in v zvezi s tem, kako bo Komisija spremenila svojo strukturo in način delovanja, da bi to dosegla. Med glavnimi ukrepi so naslednji:

6.1.1

letna izmenjava mnenj z EESO. EESO izraža zadovoljstvo, da bo njegova vključenost v izvajanje strategije formalizirana, in se veseli stalnega in strukturiranega sodelovanja. Z veseljem ugotavlja, da bo Komisija organizirala tudi redna srečanja na visoki ravni med Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo in ESZD, ki bodo vključevala invalidske organizacije;

6.1.2

vzpostavitev platforme za invalidnost, ki bo nadomestila skupino na visoki ravni za področje invalidnosti. Platforma bo podpirala izvajanje te strategije in nacionalnih strategij na področju invalidnosti. Združevala bo nacionalne kontaktne točke za Konvencijo o pravicah invalidov, invalidske organizacije in Komisijo. Uporabljala se bo kot forum za razpravo o ocenah Združenih narodov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov v državah članicah. EESO veliko pričakuje od te nove strukture, ki obeta, da bo bolj odprta in pregledna kot skupina na visoki ravni;

6.1.3

prenovljena strategija človeških virov za spodbujanje zaposlovanja in poklicnih možnosti uslužbencev invalidov, skupaj z uradom za raznolikost in vključenost, ki bo nadzoroval oblikovanje in izvajanje ukrepov za spodbujanje raznolikosti in vključevanja znotraj Komisije. EESO meni, da je to eden izmed najobetavnejših ukrepov v strategiji, in upa, da bo ukrep zagotovil resnično rast zaposlovanja invalidov v institucijah EU. Z veseljem tudi ugotavlja, da bo Komisija posodobila ciljno usmerjeno strategijo komuniciranja in ozaveščanja v okviru Evropskega urada za izbor osebja ter okrepila poročanje vodstva vseh služb Komisije o raznolikosti in razumnih prilagoditvah za uslužbence invalide;

6.1.4

izboljšanje dostopnosti vseh avdiovizualnih komunikacij in storitev grafičnega oblikovanja Komisije do leta 2023. EESO pozdravlja ta ukrep in poziva Komisijo, naj sodeluje s strokovnjaki za dostopnost, da bi zagotovila najvišjo možno raven dostopnosti;

6.1.5

zagotavljanje dostopnosti vseh stavb Komisije, ki se uporabljajo na novo. Komisija bo tudi zagotovila, da bodo dostopni prostori, v katerih organizira dogodke, in da bodo do leta 2030 vse stavbe Komisije izpolnjevale evropske standarde dostopnosti. EESO poziva Komisijo, naj to izpolni;

6.1.6

razvoj strategije za zbiranje podatkov, ki bo usmerjala države članice ter zagotovila analizo obstoječih virov podatkov in kazalnikov, vključno z upravnimi podatki. EESO poudarja, da je treba zbrati razčlenjene podatke, če je le mogoče z uporabo kratkega sklopa vprašanj washingtonske skupine, kot je že omenjeno v strategiji;

6.1.7

objava okvira za spremljanje ciljev in ukrepov te strategije, ki ji bosta sledila razvoj novih kazalnikov invalidnosti in v letu 2024 priprava poročila o tej strategiji, v katerem bo ocenjen napredek pri njenem izvajanju, po potrebi pa bodo posodobljeni tudi njeni cilji in ukrepi. EESO, zlasti njegova tematska študijska skupina za pravice invalidov, je pripravljen skupaj z invalidskimi organizacijami pomagati Komisiji pri pripravi tega okvira. Izraža zadovoljstvo, da je bil določen datum za objavo poročila o izvajanju, ki bo Komisiji omogočil, da bo pomanjkljivosti odpravila v obdobju trajanja strategije.

---

(1)  UL C 97, 24.3.2020, str. 41.

(2)  Invalidnost in vključevanje na trg dela: politični trendi in podpora.

(3)  UL C 97, 24.3.2020, str. 41.

(4)  UL C 97, 24.3.2020, str. 41.

(5)  UL C 97, 24.3.2020, str. 41, UL C 56, 16.2.2021, str. 36.

(6)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(7)  UL C 97, 24.3.2020, str. 41.

(8)  UL C 378, 24.12.2013, str. 8.

(9)  UL C 97, 24.3.2020, str. 41.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke

(COM(2021) 137 final)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU o otrokovih pravicah

(COM(2021) 142 final)

(2021/C 374/10)

Poročevalka:	Kinga JOÓ
Soporočevalka:	Maria del Carmen BARRERA CHAMORRO

Zaprosilo	Evropska komisija, 31. 5. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	23. 3. 2021
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	231/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Enemu od štirih otrok v EU med odraščanjem grozita revščina in socialna izključenost. To dejstvo je nesprejemljivo in zahteva usklajen evropski pristop, ki bo temeljil na zanesljivem političnem in pravnem okviru, s katerim bi spremenili ta trend in prekinili medgeneracijski krog prikrajšanosti. Zastaviti si je treba ambiciozen cilj, namenjen odpravi revščine vseh otrok do leta 2030, ne zgolj petih milijonov otrok.

1.2

Dosledno vključevanje otrokovih pravic v oblikovanje politik je bistvenega pomena. Na otroke vplivajo praktično vsa področja politike, zato je treba sprejeti pristop, ki bo zajemal vso družbo in zagotavljal, da različne politike (povezane z družino, izobraževanjem, gospodarstvom, digitalnim svetom, okoljem in stanovanji) spodbudno in dolgoročno pozitivno vplivajo na zdravje in dobro počutje otrok. Na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni je treba nujno sprejeti celosten pristop in horizontalne ukrepe ter z njimi zajeti vsa pomembna področja, ki vplivajo na življenja otrok danes, pa tudi v prihodnje.

1.3

EESO priporoča, da se v nacionalne akcijske načrte o jamstvu za otroke vključi vrsta dvo- in večgeneracijskih ukrepov v podporo tako otrokom kot njihovim staršem, saj ranljivosti otrok ni mogoče obravnavati, ne da bi se upoštevala tudi ranljivost njihovih družin. Starše in oskrbovalce je treba podpreti z različnimi ukrepi: ustreznimi dohodki, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, ustrezno plačanim materinskim, očetovskim in starševskim dopustom, oskrbovalskim dopustom, fleksibilnimi delovnimi pogoji in družinam prijaznimi delovnimi mesti.

1.4

Kot je navedeno v členu 2 PEU, je spoštovanje človekovih, in s tem tudi otrokovih, pravic zavezujoče za vse države članice. Glede otrokovih pravic je potreben trdnejših vseevropski politični okvir, k čemur so že pozvali številni deležniki. Posvetovati se je treba z organizirano civilno družbo, zlasti socialnimi službami, organizacijami za otrokove pravice, družinskimi organizacijami ter ponudniki formalnega in neformalnega izobraževanja in jih ustrezno vključiti v pripravo nacionalnih akcijskih načrtov ter mehanizme spremljanja. Z usmerjenimi ukrepi je mogoče najbolje podpreti učinkovito izvajanje dveh okvirov EU za odpravo revščine ter spodbujanje zdravja in dobrega počutja otrok.

1.5

Posebna sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) je odpravi revščine otrok namenilo le 11 držav, v več drugih državah članicah pa so bili podatki o tveganju revščine med otroki zelo blizu povprečju EU. EESO priporoča vsem državam članicam, naj najmanj 5 % sredstev iz ESS+ namenijo ukrepom za reševanje otrok iz revščine. Izboljšati je treba tudi zbiranje kakovostnih razčlenjenih podatkov, da bi pomagali spremljati napredek pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti otrok.

1.6

EESO priporoča državam članicam, naj omogočijo prost dostop do vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja, šolskih dejavnosti in zdravstvenega varstva oziroma naj bodo te storitve brezplačne. Druga rešitev je, da z ustreznimi denarnimi spodbudami poskrbijo, da so otroci deležni teh ključnih storitev, ne da bi to družinam povzročilo dodatno finančno breme.

1.7

EESO državam članicam tudi priporoča, naj pri pripravi nacionalnih načrtov v zvezi z jamstvom za otroke po potrebi opredelijo ciljne starostne skupine in upoštevajo, da imajo otrokove pravice vse osebe, mlajše od 18 let. To je pomembno zlasti za medsebojno dopolnjevanje okvirov, kot sta jamstvo za otroke in jamstvo za mlade, v najboljšem interesu upravičencev.

1.8

EESO poziva Komisijo, naj strategijo o otrokovih pravicah na horizontalni ravni uskladi z drugimi nedavno odobrenimi evropskimi strategijami, kot so strategije za enakost spolov, enakost LGBTIQ oseb, Rome in pravice invalidov.

2.   Uvod

2.1

Otrokove pravice so človekove pravice vseh oseb, mlajših od 18 let. Varstvo otrokovih pravic je cilj Evropske unije, kakor je navedeno v členu 3(3) PEU in členu 24 Listine EU o temeljnih pravicah. Svet Evrope spodbuja in ščiti človekove pravice otrok na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, strategije o otrokovih pravicah (2016–2021) in drugih ustreznih pravnih standardov. V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP) imajo vse osebe na svetu, mlajše od 18 let, enake državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice, ne glede na svoje etnično poreklo, spol, veroizpoved, jezik, sposobnosti, priseljenski status, spolno usmerjenost ali kateri koli drug status. Zanje se uporabljajo tudi Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj.

2.2

4. junija 2007 je bil vzpostavljen letni forum o otrokovih pravicah, ki omogoča vsakoletni dialog med institucijami EU in drugimi deležniki ter spremljanje ukrepov EU na področju otrokovih pravic. Leta 2010 je EESO sprejel mnenje o revščini in dobrem počutju otrok (1), leta 2011 pa mnenje o Agendi EU za otrokove pravice (2), v katerem je države članice pozval, naj otroke podprejo na vse možne načine.

2.3

Komisija je 20. februarja 2013 sprejela priporočila za krepitev otrokovih pravic, zmanjšanje revščine otrok in izboljšanje njihovega dobrega počutja (3). Evropski parlament je 24. novembra 2015 pozval Komisijo in države članice EU, naj uvedejo jamstvo za otroke ter programe za podporo in omogočanje staršem, da bodo izstopili iz socialne izključenosti in se vključili na trg dela (4). Evropski parlament, Svet in Komisija so 13. decembra 2017 razglasili evropski steber socialnih pravic, ki se osredotoča tudi na otroško varstvo in podporo za otroke (5) (načelo 11). Poleg tega razglaša pravico do varstva pred revščino in do posebnih ukrepov za izboljšanje enakih možnosti. Komisija je julija 2020 kot nadaljnji ukrep naročila študijo izvedljivosti (6), avgusta 2020 pa začela javna posvetovanja o jamstvu za otroke in oblikovanju strategije EU o otrokovih pravicah.

2.4

Komisija je 24. marca 2021 s podporo Evropskega parlamenta (7) sprejela prvo celovito strategijo EU o otrokovih pravicah za obdobje 2021–2024, pa tudi predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke.

3.   Splošne ugotovitve o strategiji EU o otrokovih pravicah in predlogu Komisije o evropskem jamstvu za otroke

3.1

Strategija EU o otrokovih pravicah je politični okvir, ki temelji na pravicah in zagotavlja vključevanje otrokovih pravic kot horizontalnega vprašanja v politike in zakonodajo EU. Predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke je pravno zavezujoč in vključuje vrsto jasnih izvedbenih ukrepov in ciljev, ki naj bi jih EU pozorno spremljala. EESO pozdravlja oba predloga, saj meni, da bo njuno izvajanje podprlo prizadevanja na evropski in nacionalni ravni za spodbujanje dobrega počutja in zmanjšanje revščine otrok.

3.2

Otroci so najranljivejši člani naše družbe, ki se s tveganjem revščine in socialne izključenosti ne morejo spoprijemati sami. Nasilje nad otroki v vseh oblikah je močno razširjeno. Po podatkih policije in drugih splošnih služb, kot so telefonske linije za pomoč otrokom, so se med pandemijo COVID-19 nekatere oblike nasilja povečale v številnih državah članicah, ki se soočajo z naraščajočim številom primerov (8). Po podatkih Eurostata je bilo leta 2019 18 milijonov ali 22,2 % otrok v EU izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti, ta številka pa se bo zaradi socialno-ekonomskih posledic pandemije verjetno še povečala (9). Eden od štirih otrok odrašča v družini v negotovem položaju, ki potrebuje podporo, da bi prekinila krog medgeneracijske revščine.

3.3

Otroci so o svojih pravicah in prihodnosti, ki si jo želijo, govorili v okviru raziskave z naslovom Naša Evropa, naše pravice, naša prihodnost (10). Raziskava je bila upoštevana pri pripravi strategije EU o otrokovih pravicah in predloga o jamstvu za otroke. Pet organizacij za otrokove pravice je skupaj zbralo mnenja več kot 10 000 otrok. Ugotovitve so jasno pokazale, da je treba stališča otrok upoštevati pri oblikovanju gospodarskega, socialnega, pravnega in političnega okvira ter prednostnih nalog EU.

3.4

Strategija EU o otrokovih pravicah temelji na celostnem pristopu, njen splošni cilj pa je otrokom v EU in po svetu omogočiti boljše življenje na šestih pomembnih področjih: (i) udeležba otrok v političnem in demokratičnem življenju EU; (ii) socialno-ekonomsko vključevanje, izobraževanje in zdravje; (iii) preprečevanje vseh oblik nasilja in diskriminacije ter zaščita pred njimi; (iv) otrokom prijazno pravosodje; (v) otroci v digitalni dobi in (vi) globalna razsežnost otrokovih pravic. Predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke se osredotoča na socialno-ekonomsko vključevanje pomoči potrebnih otrok in njihov dostop do več ključnih storitev, ki zajemajo predšolsko vzgojo in varstvo, izobraževanje in šolske dejavnosti, zdravstveno varstvo, zdravo prehrano in ustrezno stanovanje. Predlog prispeva k strategiji EU o otrokovih pravicah, osredotoča pa se na otroke, ki živijo v EU.

3.5

V strategiji je določeno, da je treba povečati vključujočo in sistemsko udeležbo otrok na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU. To bo doseženo z novo platformo EU za udeležbo otrok, ki bo vzpostavljena v partnerstvu z Evropskim parlamentom in organizacijami za otrokove pravice, da se zagotovi boljša vključenost otrok v odločanje.

3.6

V strategiji je navedeno, da morajo otroci odraščati brez nasilja in izkoriščanja. Otroci so lahko žrtve nasilja, priče nasilju ali storilci. Po podatkih iz poročil Mednarodne organizacije dela je veliko otrok žrtev izkoriščanja na trgu dela in prisilnega dela, vključno s spolnim izkoriščanjem in prostitucijo. Strategija vključuje tudi poziv k zagotovitvi otrokom prijaznega pravosodja, pri čemer je poudarjeno, da morajo biti sodni postopki prilagojeni starosti in potrebam otrok ter upoštevati predvsem koristi otroka. Za neomejeno priznavanje in uresničevanje otrokovih pravic mora biti otrokom zagotovljen dostop do sodnega varstva. Hkrati je treba ohranjati učinkovitost sodnih postopkih, tudi s specializiranimi usposabljanji sodnih uradnikov.

3.7

Družinsko okolje je za otrokovo dobro počutje ključnega pomena. V svoji strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 je Komisija izpostavila, da je enaka porazdelitev obveznosti otroškega varstva med staršema ključnega pomena za otrokovo socialno vključenost. Pandemija COVID-19 je ženske nesorazmerno prizadela, starši pa si morajo bolj kot kadar koli prej prizadevati, da bi skupaj delovali v najboljšem interesu otroka. Izvajanje tako jamstva za otroke kot strategije o otrokovih pravicah mora biti povezano s ključnimi pobudami evropskega stebra socialnih pravic, kot je prenos direktive EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

3.8

V EU obstaja širok nabor modelov družin, med njimi tudi mavrične družine z eno ali več LGBTIQ osebami. V skladu s strategijo Komisije za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 je treba otroke iz mavričnih družin zaščititi, zlasti v čezmejnih situacijah, v katerih se lahko zaradi razlik v družinskem pravu držav članic družinske vezi prenehajo priznavati, ko mavrične družine prečkajo notranje meje EU. V skladu s strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 je treba invalidnim otrokom zagotoviti enake pravice glede vključevanja v skupnost in enake možnosti. V strateškem okviru EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 je določeno, da je treba obravnavati družbeni napredek romskih otrok. Preprečevanje diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete oziroma njenega izražanja in spolnih značilnosti, invalidnosti ali etničnega porekla je treba spodbujati že v zgodnjem otroštvu.

3.9

Predlog o jamstvu državam članicam ponuja smernice in sredstva za zagotavljanje podpore otrokom, ki potrebujejo pomoč, ob upoštevanju tesne povezave med socialno izključenostjo otrok in pomanjkanjem dostopa do ključnih storitev. Med ranljive otroke se štejejo (i) brezdomski otroci ali otroci, ki se soočajo z resno stanovanjsko prikrajšanostjo; (ii) invalidni otroci; (iii) otroci z migrantskim ozadjem; (iv) otroci iz rasnih ali etničnih manjšin (zlasti romskih); (v) otroci v alternativni (zlasti institucionalni) oskrbi ter (vi) otroci, ki živijo v negotovih družinskih razmerah.

3.10

Jamstvo je strateški okvir, ki usmerja ukrepe 27 držav članic na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov, namenjenih izvajanju jamstva in osredotočenih na gospodinjstva z otroki, izpostavljenimi tveganju revščine in socialne izključenosti. Priporočilo mora sprejeti Svet EU, nato pa bodo imele vse države članice šest mesecev časa za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov o izvajanju jamstva za otroke. V predlogu o jamstvu je izpostavljeno, da je dostop do storitev sicer pomemben vidik boja proti socialni izključenosti otrok, a da ga je treba umestiti v širši pristop in v podporni okvir socialne in družinske politike.

3.11

Strategija vključuje priporočila glede ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer v okviru različnih politik in programov financiranja s področij, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje otrok, kot so sredstva EU, migracije, zdravstveno varstvo, stanovanja, izobraževanje, gospodarstvo, okolje in digitalni prehod.

3.12

Komisija bo o napredku, doseženem pri izvajanju strategije na nacionalni ravni in ravni EU, poročala na letnem forumu EU o otrokovih pravicah. Ocena strategije bo izvedena konec leta 2024, pri njej pa bodo sodelovali tudi otroci. Komisija bo napredek pri izvajanju jamstva spremljala z več orodji, tudi evropskim semestrom.

3.13

V nacionalne akcijske načrte bi bilo treba vključiti pregledne podatke o uporabi nacionalnih sredstev in sredstev EU ter časovni razpored dejavnosti. Države članice lahko v podporo svojim ukrepom črpajo sredstva EU, zlasti iz sklada ESS+ in instrumenta Next Generation EU. Sklad ESS+ ima poseben namen, povezan s tem področjem, saj namenja sredstva za boj proti revščini otrok. V skladu z novo uredbo bodo morale države članice EU, v katerih povprečni delež otrok, ki živijo v revščini, presega povprečje EU iz obdobja 2017–2019 (23,4 %), vsaj 5 % svojih finančnih sredstev iz sklada ESS+ nameniti odpravljanju revščine otrok.

4.   Posebne ugotovitve o strategiji EU o otrokovih pravicah

4.1

Strategija EU o otrokovih pravicah je nujno potreben okvir Evropske unije za zaščito otrokovih pravic in opolnomočenje otrok. Odrasli lahko volijo in imajo v primeru kršitve pravic dostop do pravnih sredstev ter uradnih pritožbenih postopkov, otroci pa do teh mehanizmov pogosto niso upravičeni. V postopku oblikovanja politik zato nimajo glasu, poleg tega pa lahko vlade njihove interese spregledajo, če se ti interesi zavestno in sistematično ne ščitijo in spodbujajo.

4.2

Za čim učinkovitejšo smiselno udeležbo otrok je treba izvesti obsežne spremembe političnih in institucionalnih struktur, pa tudi pristopov, vrednot in kulturnih praks ter tako zagotoviti, da se otroke obravnava kot državljane in deležnike. Za podporo udeležbe otrok in da bi se slišali njihov glas ter njihove zahteve, je treba krepiti zmogljivosti tako za otroke kot odrasle, kamor sodijo tudi neformalne dejavnosti, ki jih izvajajo akterji socialne družbe v šolah in zunaj njih. Konferenca o prihodnosti Evrope je odlična priložnost za dejansko udeležbo otrok, EESO pa bo proučil tudi možnosti za postopno povečanje njihove udeležbe.

4.3

Otroci so posamezniki, družinski člani in pripadniki skupnosti s pravicami in odgovornostmi, ki ustrezajo njihovi starosti in razvojni stopnji, ter imajo pravico do kakovostnega življenja. Starši in oskrbovalci imajo pri kognitivnem, telesnem in čustvenem razvoju otroka bistveno vlogo. Ljubeči in spodbudni odnosi s (starimi) starši so temeljni element otrokovega dobrega počutja in odpornosti, pomembno vlogo pri otrokovem razvoju pa imajo tudi njegovi odnosi s sorojenci. Ti odnosi so še toliko pomembnejši v primeru otrok v alternativni oskrbi, zato bi morali bratje in sestre ostati skupaj, razen če to ni v njihovo korist. Pri oblikovanju politik je treba dati prednost vlaganju v otroke in njihove družine ter zagotoviti, da se družinam na podlagi sistemskega večgeneracijskega pristopa zagotovi ustrezna in visokokakovostna podpora pri vzgoji otrok v skladu z načeli pozitivnega starševstva.

4.4

Pobudo, ki podpira razvoj in krepitev integriranih sistemov za zaščito otrok ter je predstavljena v strategiji, bi bilo treba dopolniti z ukrepi za preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki. Biti žrtev nasilja ali priča nasilju v otroštvu lahko dolgoročno vpliva na telesni, čustveni in duševni razvoj posameznika. Pripraviti je treba načrt za preprečevanje in obravnavo nasilja nad otroki, ki bo zajemal vse ravni upravljanja, od ravni EU do občinskih ravni, in v okviru katerega se bo obravnavala izpostavljenost vsem oblikam nasilja, zlorab in zanemarjanja, vključno s fizičnim, psihičnim in spolnim nasiljem ter nasiljem na spletu, v družini, institucijah in šolah. Obravnavati bi bilo treba prekrivajoče se oblike ranljivosti, na primer večje tveganje, ki so mu izpostavljene deklice, otroci (zlasti deklice) s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo v težkih razmerah, in otroci iz gospodinjstev, v katerih je prisotno nasilje. V primeru mladoletnih storilcev nasilnih dejanj je – poleg otrokom prijaznih sodnih postopkov – potrebno tudi otrokom prijazno institucionalno ozadje, da se olajša njihova popolna vključitev v družbo. Telefonske linije za klic v sili in druge tovrstne storitve, ki jih izvajajo nevladne organizacije v podporo otrokom in družinam, bi bilo treba strukturno financirati, da bodo lahko vzdržne in učinkovite.

4.5

Otrokove pravice je treba obravnavati tudi na ključnih področjih, ki vplivajo na dobro počutje otrok in njihovih družin. Nosilci odločanja bi morali otrokove pravice sistematično vključevati v politike in ocenjevati, kako lahko posamezne pobude vplivajo na otroke in njihove pravice. S tega vidika je treba v primeru vprašanj otrokovih pravic v odnosih s tretjimi državami po potrebi ukrepati hitro in učinkovito. Gre za splošni pristop, na katerem temelji strategija in ki mora biti v središču postopka izvajanja in ocenjevanja. Poleg tega bi se morale države članice pri izvajanju strategije opreti na nabor dobrih praks, ki se v drugih državah že izvajajo in zagotavljajo dobre rezultate.

4.6

Otroci so najmanj odgovorni za podnebne spremembe, a bodo posledice podnebnih sprememb najbolj obremenile prav njih. V strategiji je omenjen vpliv okoljske in podnebne krize na otroke, a bi bilo treba iti dlje in zagotoviti, da se v okoljskih politikah in zakonodaji upošteva telesno in duševno zdravje otrok, in sicer kot izhodišče za zmanjšanje izpostavljenosti otrok okoljskim tveganjem. Otroci so v zvezi z okoljskimi tveganji občutljivejši in ranljivejši od odraslih.

4.7

V naslednji generaciji se bo meja med življenjem na spletu in zunaj njega najbrž povsem zabrisala. Pristop iz strategije zajema vključevanje otrokovih pravic v digitalni svet, da bi bil ta primeren za prihodnost. Danes digitalne naprave uporablja vse več otrok, ki so vse mlajši. Potrebni so dostopna digitalna okolja s privzetim delovanjem, primernim za vse otroke, in strogi predpisi za varnejši internet s podporo v obliki izobraževanja za digitalno državljanstvo. Otroci imajo pravico dostopati do različnih virov informacij na spletu in ne smejo biti podvrženi algoritmom s sposobnostjo samostojnega učenja ali oglaševalskim poslovnim modelom, ki zagotavljajo nizkokakovostne informacije.

4.8

Otroci lahko že v zgodnjem otroštvu postanejo žrtve ustrahovanja na spletu, ki lahko povzroči resne težave v duševnem zdravju ali je celo usodno. Otroci so tudi žrtve spolnih zlorab na spletu, ki so bile rekordno pogoste v obdobju omejitev gibanja, v katerem se je količina spletnih vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok, močno povečala (11). Preprečevanje vseh oblik spletnega nasilja in boj proti njim sta za varnost otrok na spletu bistvenega pomena.

4.9

Otrokove pravice, zlasti pravice mlajših otrok, bi morali spoštovati vsi mediji in oglaševalci, otroci pa bi morali biti zaščiteni kot potrošniki. To je posebej pomembno v zvezi s cenovno dostopno zdravo hrano, pridelano iz okoljsko trajnostnih virov. V strategiji se predlaga razvoj dobrih praks in prostovoljnega kodeksa ravnanja za zmanjšanje trženja proizvodov z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli otrokom. Zagotoviti je treba skladno oblikovanje politik in strožji zakonodajni nadzor nad informacijami o proizvodih in varnosti hrane ter trženju, da bi po potrebi omejili oglaševanje nezdrave hrane in pijače.

5.   Posebne pripombe o evropskem jamstvu za otroke

5.1

Revščina, prikrajšanost, diskriminacija in izključenost otrok sodijo med glavne ovire pri uveljavljanju otrokovih pravic; EESO zato pozdravlja, da se priporočilo o evropskem jamstvu za otroke osredotoča na ta področja v povezavi s ciljem iz evropskega stebra socialnih pravic, da se do leta 2030 število otrok, ki živijo v revščini, zmanjša za vsaj 5 milijonov. Gre za pomemben korak naprej, vendar EESO kljub temu poziva vse države članice, naj v svoje akcijske načrte o izvajanju jamstva za otroke vključijo kvalitativne in kvantitativne cilje, ki so – ob upoštevanju vpliva pandemije COVID-19 – ambicioznejši od cilja Evropske komisije. Ti akcijski načrti bi morali biti povezani z obstoječimi pravnimi in političnimi dokumenti, sprejetimi v okviru spremljanja izvajanja Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

5.2

V študiji o izvedljivosti jamstva za otroke so obravnavane prednosti dvodelnega pristopa, v skladu s katerim je treba dostop do storitev zagotoviti vsem otrokom, tudi tistim, ki so najbolj potrebni pomoči (12). Otroci, ki se srečujejo z največjimi ovirami pri dostopu, bi morali po potrebi prejeti dodatno in ciljno usmerjeno podporo za dostop prek samodejnih mehanizmov, ki preprečujejo kakršno koli stigmatizacijo. To bi moralo veljati za vsa področja storitev, izpostavljenih v jamstvu za otroke, in sicer na podlagi celostnega in medsektorskega pristopa, da bi se vsem otrokom zagotovili enake možnosti in enako življenjsko izhodišče, ne glede na njihovo družinsko okolje ali ozadje ali potrebe posameznikov, povsem v skladu s prehodom na kakovostno oskrbo v skupnosti ali družini.

5.3

Socialni partnerji so v svoji skupni izjavi o zagotavljanju otroškega varstva v EU iz leta 2020 poudarili, da ima vsak otrok pravico do visokokakovostne in vključujoče predšolske vzgoje in varstva za dober začetek v življenju, ob upoštevanju barcelonskih ciljev in njune prihodnje revizije. To ne pomeni, da bi morale biti te storitve obvezne; starši bi morali imeti možnost svobodnega odločanja o tem, kaj je za njihovega predšolskega otroka najboljše. Zagotoviti pa je treba kontinuiteto med prvimi meseci oziroma leti, ki jih otrok preživi z družino, in profesionalno predšolsko vzgojo in varstvom, ki sta prilagojena potrebam posameznikov, saj takrat otroci vstopijo v izobraževalni sistem, starši pa se vrnejo na trg dela ali se ponovno začnejo izobraževati.

5.4

V primeru otrok iz višje starostne skupine (15 do 18 let) je treba zagotoviti skladnost med jamstvom za mlade in jamstvom za otroke, upoštevati morebitna prekrivanja, zagotoviti jasno dodeljevanje proračunskih sredstev ter v okviru nacionalnih akcijskih načrtov pripraviti starosti primerne in posebne ukrepe, ki bodo otroke in starše podprli pri nemotenem prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. To vključuje nestereotipizirane informacije otrokom o trgu dela, ki bi jih pripravile na zaposlitev, spodbujanje otrok, zlasti deklet, k vpisu na študijske programe s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter spodbujanje dečkov k izbiri poklicev s področja oskrbe in poučevanja.

5.5

Neenakost na področju dostopa do zdravstvenega varstva je moralno in socialno nepravična. Predstavlja kršitev temeljne pravice pacientov do najvišje dosegljive ravni zdravja, vključno z duševnim zdravjem, ter ne vključuje zgolj škode za posameznike, temveč je tudi draga z vidika gospodarske vzdržnosti javne porabe. Poleg zdravstvenih tveganj je ena od posledic pandemije COVID-19 tudi poslabšanje čustvenega in psihičnega počutja otrok. Pri veliko otrocih so se zaradi pomanjkanja informacij in negotovosti glede trenutnih razmer ali zaradi osamljenosti pojavile anksiozne motnje in samomorilska nagnjenja. V teh razmerah sta ključnega pomena hitra in kakovostna zdravstvena pomoč ter psihoterapevtska podpora.

5.6

V povprečju 5,4 % šolskih otrok (starih od 6 do 16 let) v Evropi živi v gospodinjstvu, ki si ne more privoščiti računalnika ali internetne povezave. Odpravljanje revščine v okviru jamstva za otroke pomeni tudi odpravljanje digitalne prikrajšanosti. Kazalnik resne materialne prikrajšanosti EU-SILC (13) bi moral vključevati vsaj eno spremenljivko, povezano z digitalno prikrajšanostjo. Četrtina Evropejcev ne zmore ustrezno osvetljevati, ogrevati ali hladiti svojih domov, kar prispeva k 100 000 primerom smrti vsako leto. Po poročilu Evropske mreže za socialno politiko, objavljenemu jeseni 2020, energetska revščina prizadene ne le gospodinjstva z nizkimi dohodki, temveč tudi velik odstotek gospodinjstev s srednjimi dohodki v precejšnjem število držav članic. Kakovost življenja in življenjske izbire otrok ter njihovo zdravstveno stanje so odvisni od dostopa do energije. Zaradi socialne in hkrati okoljske pravičnosti bi bilo treba energetsko revščino otrok obravnavati v okviru jamstva za otroke, v povezavi z ukrepi v skladu s členom 20 evropskega stebra socialnih pravic.

5.7

Po hitrem sprejetju priporočila Sveta bi bilo treba nacionalne akcijske načrte o izvajanju jamstva za otroke pripraviti v skladu s tridelnim pristopom iz Priporočila Komisije 2013/112/EU (14) o vlaganju v otroke (dostop do ustreznih sredstev, dostop do cenovno dostopnih kakovostnih storitev in pravica otrok do udeležbe) in na podlagi posvetovanja z otroki in njihovimi družinami ter organizacijami civilne družbe, da bi hkrati okrepili civilni dialog na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Med deležnike, ki sodelujejo pri vzpostavljanju jamstva za otroke, bi bilo treba vključiti organizacije, ki nudijo podporne storitve, tako javne kot nepridobitne, pa tudi socialne partnerje, ki delujejo na področjih zadevnih storitev, da bi zagotovili dostojne delovne pogoje in dostop do najkakovostnejših storitev za otroke.

5.8

EESO pozdravlja predlog glede nacionalnih koordinatorjev za jamstvo za otroke, ki bodo prejeli ustrezne vire in pooblastila ter usklajevali in spremljali izvajanje priporočila. Učinkovit sistem bo bistvenega pomena za vzpostavitev medvladnih usklajevalnih ureditev (na nacionalni in podnacionalni ravni) za razvoj, izvajanje in spremljanje dobrobiti otrok ter za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti otrok. Zagotoviti je treba, da se celostni pristopi, sprejeti na nacionalni ravni, prenesejo tudi na regionalno in lokalno raven ter da se med temi pristopi z učinkovitimi ukrepi vzpostavijo sinergije. Vsi ustrezni kazalniki bi morali biti po možnosti razčlenjeni na lokalni ravni, da bi zagotovili jasnejšo predstavo o razlikah med posameznimi območji ter bolje načrtovali in spremljali izvajanje priporočila.

5.9

Pandemija COVID-19 je razkrila že obstoječe izzive in nujne potrebe številnih družin v negotovem položaju, ki jih bodo dolgoročne posledice pandemije na gospodarstvo, izobraževanje, zdravje in dobrobit najverjetneje najbolj prizadele. Vrzeli in pomanjkljivosti v usklajevanju sistemov so se povečale. Z zaostritvijo gospodarskih in socialnih razmer se je povečalo tveganje zanemarjanja otrok. Zaprtje izobraževalnih ustanov je številnim staršem in oskrbovalcem povzročilo resne težave. Z absentizmom se je povečalo tveganje opuščanja šolanja med otroki iz marginaliziranih skupin ter močno otežilo šolanje otrokom s posebnimi potrebami in učnimi težavami. Bistveno je, da šolsko okolje vsem otrokom ponudi enake možnosti in po potrebi ciljno usmerjeno podporo.

5.10

Službe za podporo družinam lahko tem bistveno pomagajo pri obvladovanju trenutnih razmer (15). Podpora družinam v zvezi z njihovo temeljno vlogo vključuje zapolnjevanje vrzeli na področju izobraževanja, usposabljanja, socialne vključenosti, starševskih veščin, duševnega dobrega počutja, dostopa do storitev, zaposlovanja in dohodkov, pa tudi na področjih, ki presegajo socialno politiko. EESO zato ponovno poziva k „dogovoru o oskrbi za Evropo“, s katerim bi izboljšali kakovost storitev za vse v vseh življenjskih obdobjih (16). Zdravje in dobro počutje otrok sta odvisna od univerzalnih družinskih politik 21. stoletja, ki zagotavljajo enako obravnavo otrok ne glede na njihove družinske razmere.

5.11

Socialni dialog prispeva k razvoju praktičnih orodij za izboljšanje dostopnosti in cenovne ugodnosti otroškega varstva, na primer z vzpostavitvijo skupnih skladov na podlagi kolektivnih pogodb, namenjenih podpori projektom otroškega varstva, ki obravnavajo posebne potrebe zaposlenih staršev v določenih sektorjih, kot sta varstvo otrok, ki so bolni ali imajo posebne potrebe, in varstvo otrok izven običajnega delovnega časa. Zato je zelo pomembno, da se upošteva skupna izjava socialnih partnerjev, v skladu s katero je premajhna ponudba podaljšanega bivanja in počitniškega varstva v šolah v Evropi za starše s šoloobveznimi otroci velika ovira za plačano delo s polnim delovnim časom. Sodelovanje med ponudniki celodnevnega varstva in družbeno-kulturnih dejavnosti, kot so športni klub, glasbene šole in organizatorji kulturnih pobud, je odločilnega pomena. Fizična aktivnost in kulturno izobraževanje bistveno prispevata k fizičnemu, socialnemu, čustvenemu in kulturnemu razvoju otrok.

---

(1)  UL C 44, 11.2.2011 str. 34.

(2)  UL C 43, 15.2. 2012, str. 34.

(3)  UL L 59, 2.3.2013, str. 5.

(4)  Resolucija Evropskega parlamenta o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok (2015) (UL C 366, 27.10.2017, str. 19), točka 46.

(5)  Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic.

(6)  Študija o izvedljivosti jamstva za otroke, končno poročilo.

(7)  Resolucija Evropskega parlamenta o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (2021).

(8)  SZO Evropa: The rise and rise of interpersonal violence – an unintended impact of the COVID-19 response on families (Nenehno naraščanje medosebnega nasilja – neželen učinek ukrepov zoper COVID-19 na družine) (2020).

(9)  UNICEF: Supporting Families and Children Beyond COVID-19 – Social protection in high-income countries (Podpora družinam in otrokom po pandemiji COVID-19 – socialna zaščita v državah z visokimi dohodki) (2021).

(10)  UNICEF: Children speak up about the rights and the future they want (Otroci govorijo o pravicah in prihodnosti, ki jo želijo) (2021).

(11)  UL C 10, 11.1.2021, str. 63.

(12)  Študija o izvedljivosti jamstva za otroke, končno poročilo.

(13)  Ta kazalnik se nadomešča s kazalnikom resne materialne in socialne prikrajšanosti.

(14)  Priporočilo Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (UL L 59, 2.3.2013, str. 5).

(15)  OECD Looking beyond COVID-19: Strengthening family support services across the OECD (Obeti po pandemiji COVID-19: okrepitev storitev podpore za družine v vseh državah članicah OECD).

(16)  UL C 220, 9.6.2021, str. 13.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo

(COM(2021) 70 final)

(2021/C 374/11)

Poročevalec:	Manuel GARCÍA SALGADO
Soporočevalec:	Jan PIE

Zaprosilo	Evropska komisija, 26. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	17. 6. 2021
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	8. 7. 2021
Št. plenarnega zasedanja	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	195/0/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO meni, da lahko pobuda za spodbujanje sinergij med instrumenti, ki jih financira EU, poleg tega, da zagotavlja medsebojno oplajanje civilne, obrambne in vesoljske industrije, okrepi evropsko strateško avtonomijo in tehnološko suverenost, izboljša varnost državljanov, nadalje razvije enotni trg ter spodbudi konkurenčnost, gospodarsko rast in zaposlovanje. Zato v celoti podpira cilje akcijskega načrta in poziva k hitremu, odločnemu in ambicioznemu izvajanju enajstih ukrepov.

1.2

Sprejetje novih digitalnih in drugih nastajajočih tehnologij na področju obrambe in varnosti bi moralo biti ključna prednostna naloga akcijskega načrta. Da bi olajšali njihovo sprejetje, bi bilo treba v ustreznih civilnih pobudah že od samega začetka upoštevati obrambne in varnostne zahteve. To bi pripomoglo tudi k optimizaciji obsega in učinkovitosti posebnih instrumentov financiranja obrambe in varnosti.

1.3

EESO meni, da akcijski načrt ne bi smel biti omejen na opredelitev obstoječih možnosti za sinergije. Pokazati bi tudi moral, kako preiti z ad hoc pristopa na bolj sistematičen pristop, ki ustvarja sinergije že v zasnovi. Zato spodbuja Komisijo, naj v vse ustrezne programe vključi nove oblike celostnega načrtovanja.

1.4

EESO meni, da se lahko s pristopom povezovanja zmogljivosti, tehnologij in vrednostnih verig doseže večja skladnost in bolj strateška uporaba finančnih sredstev EU. Zato poziva Komisijo, naj v skladu s tem pripravi ustrezne programe EU.

1.5

EESO meni, da je načrtovana opazovalnica za kritične tehnologije bistven element tega pristopa. Za spodbujanje medsebojnega oplajanja civilnega, obrambnega, varnostnega in vesoljskega sektorja bi morala opazovalnica zlasti razviti skupno tehnološko taksonomijo, ki bi veljala za vse sektorje.

1.6

EESO meni, da je akcijski načrt eden od stebrov industrijske strategije EU. V zvezi s tem je bistveno, da se tehnološki kažipoti uspešno pretvorijo v resnične vodilne industrijske pobude. Zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo delo opazovalnice prineslo oprijemljive rezultate.

1.7

EESO meni, da je za uspešno izvajanje akcijskega načrta bistveno polno sodelovanje zadevnih deležnikov, zlasti industrije ter raziskovalno-tehnoloških organizacij. V zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da uvede posebne ukrepe za podporo zagonskim podjetjem, malim in srednjim podjetjem (MSP) ter raziskovalno-tehnološkim organizacijam za razširjanje programov in instrumentov EU.

1.8

Prav tako je pomembno ozaveščati javnost o gospodarskih in tehnoloških koristih obrambnega in varnostnega financiranja EU za državljane EU. V ta namen bi morala Komisija začeti posebne informacijske kampanje, v katere bi bili vključeni predstavniki civilne družbe.

1.9

EESO meni, da imajo MSP ključno vlogo pri izvajanju akcijskega načrta. Zato je pomembno, da se jim zagotovi dostop do vseh predvidenih ukrepov.

1.10

V preteklosti so bile inovacije na področju obrambe pozneje uporabljene za civilne proizvode. Danes pa nastajajoče tehnologije poganjajo ogromne naložbe iz komercialnih sektorjev, zato razširjanje tehnologije pogosteje poteka v nasprotni smeri, s civilnega na obrambno področje. V tem okviru je digitalizacija še posebej pomembna. Akcijski načrt je bistvenega pomena za spodbujanje vključevanja novih digitalnih in drugih nastajajočih tehnologij v obrambni, varnostni in vesoljski ekosistem.

1.11

Za spodbujanje socialne vključenosti in enakosti spolov v ekosistemu, v katerem še vedno prevladujejo moški, bi bilo treba dati prednost ciljno usmerjenemu zaposlovanju, ohranjanju in napredovanju žensk v obrambnem in varnostnem sektorju ter zagotavljanju kakovostnih delovnih mest in kvalifikacij za mlade.

1.12

Poleg pravice do enakih možnosti in nediskriminacije je kakovostna zaposlitev del nove socialne pogodbe, ki jo je treba skleniti z evropskimi državljani.

1.13

V naložbe je treba vključiti socialne vidike, kar pomeni, da je treba donosnost naložb obravnavati ne le z gospodarskega vidika, temveč tudi s ključnih vidikov, kot so zaposlovanje, ustvarjanje delovnih mest in kakovost zaposlitve. Vesolje mora postati dostopno MSP, tako da se jim olajša dostop do skladov za odpornost in povečajo sinergije v zvezi z usposabljanjem in kvalifikacijo ter mobilnostjo njihovih delavcev, pri tem pa okrepijo ekosistemi vzdolž vrednostne verige brez podvajanja virov in s sodelovanjem vseh držav EU.

1.14

Podobno bi bilo treba tudi pri naložbah z visoko strateško vrednostjo vključiti zahtevo po ocenjevanju in spremljanju z opredeljenimi standardi družbene odgovornosti podjetij.

1.15

Te zahteve je treba vključiti v naložbe na evropski ravni, saj iz teh določb ne bi smelo biti izključeno nobeno področje javnih naložb.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Vesolje, obramba in varnost skupaj s civilnim letalstvom tvorijo visokotehnološki ekosistem, ki je strateškega pomena za Evropo. Številna podjetja v tem ekosistemu se ukvarjajo tako z obrambnimi kot civilnimi dejavnostmi in so del zapletenih čezmejnih dobavnih verig, ki vključujejo številna podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter MSP. Za ta ekosistem so že dolgo značilne sinergije med sektorji v njem in drugimi visokotehnološkimi industrijskimi sektorji. Pojav novih tehnologij ponuja ogromen potencial za prihodnje sinergije.

2.2

V preteklosti so bile inovacije na področju obrambe pozneje uporabljene za civilne proizvode. Danes pa nastajajoče tehnologije poganjajo ogromne naložbe iz komercialnih sektorjev, zato razširjanje tehnologije pogosteje poteka v nasprotni smeri, s civilnega na obrambno področje. V tem okviru je digitalizacija še posebej pomembna. Akcijski načrt je bistvenega pomena za spodbujanje vključevanja novih digitalnih in drugih nastajajočih tehnologij v obrambni, varnostni in vesoljski ekosistem.

2.3

EESO meni, da EU za okrevanje po krizi zaradi COVID-19 in za uspeh sedanje tehnološke revolucije potrebuje „ponovni zagon“ industrije na podlagi uporabe naprednih digitalnih tehnologij, ki bodo spodbujale gospodarsko rast in ustvarile odpornejši gospodarski model.

2.4

Tehnološki napredek je stalen, dinamičen proces; preboji se stalno pojavljajo, vendar jih je težko napovedati. Zato je izjemno pomembno spodbujati konvergenco nastajajočih tehnologij z dvojno rabo v okviru obsežnih evropskih projektov za spodbujanje inovacij, konkurenčnosti in vodilnega tehnološkega položaja v strateško pomembnih sektorjih.

2.5

Evropski svet je oktobra 2020 ugotovil, da je doseganje strateške avtonomije ob ohranjanju odprtega gospodarstva ključni cilj Unije, in pozval EU, naj postane avtonomna v vesoljski industriji in vzpostavi bolj povezano industrijsko bazo za obrambo. Te cilje podpirajo številne pomembne pobude EU, kot so Evropski obrambni sklad (1), vesoljski program Unije (2), program za digitalno Evropo, program Obzorje Evropa, strategija za varnostno unijo in nova industrijska strategija. Menimo, da akcijski načrt za sinergije povezuje te instrumente in strategije, ter pozivamo Evropsko komisijo, naj si čim bolj prizadeva za ambiciozno in učinkovito izvajanje predlaganih ukrepov.

2.6

Donosnost naložb je treba obravnavati ne le z gospodarskega vidika, temveč tudi s ključnih vidikov, kot so zaposlovanje, ustvarjanje delovnih mest in kakovost zaposlitve. EESO zato poudarja pomen izobraževanja in spretnosti za uspešno izvajanje akcijskega načrta. Brez visoko usposobljene delovne sile ni inovacij in konkurenčnosti, uvajanje novih nastajajočih tehnologij na trg pa bo zahtevalo dodatna prizadevanja za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje. Poleg tega bi morali pobude za spodbujanje tehnoloških sinergij med sektorji spremljati ukrepi za spodbujanje medsektorske mobilnosti zaposlenih.

2.7

EESO meni, da je raznolikost bistveno gonilo inovacij, in poziva Komisijo, naj akcijski načrt uporabi za spodbujanje socialnega vključevanja in enakosti spolov v ekosistemu, v katerem še vedno prevladujejo moški. Raziskave kažejo, da raznolikost vodi k boljšemu odločanju. Prisotnost žensk na vseh ravneh odločanja je zato ključnega pomena in bi jo bilo treba spodbujati s politiko zaposlovanja, ohranjanja na delovnem mestu in napredovanja. Odbor poleg tega poziva k ukrepom za boj proti vertikalni segregaciji in dajanje začetnega zagona dekletom za poklicno pot v teh sektorjih, na primer tako, da se že v zgodnji fazi izobraževanja in usposabljanja navdušijo nad sektorjem naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Akcijski načrt Evropske komisije izrecno omenja in poudarja „sinergije“, ki se obravnavajo „v zahtevnem mednarodnem okolju, v katerem mora EU ohraniti svojo tehnološko prednost in podpreti svojo industrijsko bazo“. V novih geopolitičnih razmerah je zlasti pomembno podpirati sektorje, ki prispevajo k strateški neodvisnosti in tehnološki suverenosti EU.

3.2

Z večletnim finančnim okvirom EU za obdobje 2021–2027 se bodo znatno povečale naložbe v tehnologije za strateške sektorje, kot so obramba, varnost, mobilnost, zdravje, upravljanje informacij, kibernetika in vesolje. Vanj je z Evropskim obrambnim skladom prvič vključen program EU, ki je posebej namenjen skupnim obrambnim projektom. Ustrezni programi večletnega finančnega okvira zajemajo raziskave, razvoj, predstavitve, izdelavo prototipov in uvedbo (javna naročila inovativnih proizvodov in storitev), ki se medsebojno dopolnjujejo. Zato obstaja ogromen potencial za sinergije med programi EU. Polno izkoriščanje teh sinergij bi močno povečalo dodano vrednost evropskih naložb in mora zato biti glavna prednostna naloga Komisije.

3.3

Javna poraba za raziskave in inovacije v Evropi je še vedno daleč pod ravnjo ZDA in Kitajske. Prizadevanja na področju raziskav in inovacij so odločilnega pomena za konkurenčnost industrije in avtonomijo Evrope. Zato morajo sinergije med programi EU optimizirati donosnost naložb, vendar ne smejo nadomestiti financiranja raziskav in inovacij. Tudi države članice morajo okrepiti svoja prizadevanja in evropskih naložb ne smejo uporabiti kot izgovor za zmanjšanje lastne porabe v strateških sektorjih. Prav tako je pomembna usklajenost med programi EU, na primer v okviru evropskega semestra, in nacionalnimi programi za raziskave in inovacije kot način za zagotavljanje optimalne uporabe virov.

3.4

Nove digitalne in druge nastajajoče tehnologije spodbujajo ogromne naložbe iz komercialnih sektorjev. Hkrati pa so nepogrešljivi dejavniki, ki omogočajo obrambne in varnostne zmogljivosti. Zato bi moralo biti uvajanje teh tehnologij na področju obrambe in varnosti prednostna naloga akcijskega načrta, ki bi moral zagotoviti, da civilni programi, kot so evropska pobuda za računalništvo v oblaku, evropsko partnerstvo za čisti vodik in evropska procesorska pobuda, že od samega začetka upoštevajo obrambne in varnostne zahteve.

3.5

Tehnološke sinergije so možne predvsem na nižjih ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL) ter pri komponentah in podsistemih. Na digitalnih področjih, kot so umetna inteligenca, visokozmogljivostno računalništvo in blokovna veriga, so številni osnovni modeli in teorije enaki za različne sektorje. Z delitvijo raziskovalnih prizadevanj na teh ravneh bi pospešili razvoj sektorskih rešitev in sprostili vire za njihovo uporabo. Nov partnerski pristop k upravljanju med industrijo, javnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi deležniki bi moral ekosistemom zagotoviti pravičen prehod pri njihovi digitalni in „zeleni“ preobrazbi. Prednost bo namenjena iskanju sinergij med ekosistemi in sektorji, ki se soočajo z najpomembnejšimi izzivi za doseganje ciljev glede odpornosti in trajnostnosti, v njihovih treh razsežnostih, tj. okoljski, socialni in upravljavski. Spodbujalo se bo vključevanje MSP v čezevropske, interdisciplinarne in medsektorske grozde, pri čemer se bodo kritične vrednostne verige vesoljskih in obrambnih ekosistemov povezovale zlasti z mobilnostjo, avtomobilsko industrijo in prometom ter zdravstvom. Te grozde je treba podpirati pri premagovanju pretresov in šibkih točk ali diverzificirati, tako da se jih poveže z novimi lokalnimi in čezmejnimi partnerji v akcijskih načrtih za trajnostno konkurenčnost.

3.6

Sinergije v raziskovalni fazi ne bodo privedle do odprave razlik med aplikacijami v posameznih sektorjih. Zaradi različnih zahtev potrošnikov 5G za obrambo ne bo enaka komercialni tehnologiji 5G, bojni oblak pa se bo razlikoval od komercialnega oblaka, četudi so osnovni tehnološki gradniki podobni. Obrambna, varnostna in vesoljska industrija so nepogrešljive za prilagajanje in vključevanje nastajajočih tehnologij v sektorske rešitve.

3.7

EESO meni, da je treba pri izvajanju akcijskega načrta upoštevati tudi razlike med obrambnim, varnostnim, vesoljskim in civilnim trgom. Ker poslovni modeli in regulativni okviri niso enaki, je treba najti ravnovesje med odprtostjo rezultatov raziskav, pravicami intelektualne lastnine, jamstvi za naložbe z visokim tveganjem, zagotavljanjem donosnosti itd. V zvezi s tem bodo nastajajoče tehnologije prinašale tudi nove izzive, npr. z vidika standardizacije in varstva podatkov.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da mora akcijski načrt upoštevati ustrezne varnostne in obrambne pobude, ki jih upravljajo države članice, na primer strateški kompas, usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD), stalno strukturno sodelovanje (PESCO) in pakt o civilnih vidikih SVOP.

4.2

Poleg tega meni, da je treba upoštevati sodelovanje med EU in Natom ter zlasti zagotoviti interoperabilnost med sredstvi Nata in EU, tudi za šifrirane in varne komunikacije. Službe Komisije bi morale še naprej tesno sodelovati z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Evropsko obrambno agencijo (EDA), katerih dejavnosti bi morale spodbujati sinergije in medsebojno oplajanje.

4.3

EESO pozdravlja pomen, ki je v akcijskem načrtu namenjen vodilnim projektom. Ti združujejo podjetja vseh velikosti iz različnih sektorjev in iz celotne EU, spodbujajo čezmejno sodelovanje in lahko postanejo učinkoviti okviri za dosledno uporabo orodij industrijske politike. Da bi bilo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic učinkovito pri digitalnem in podnebnem prehodu ter da bi se zagotovil dolgoročni in strukturni učinek na izvajanje mehanizmov trajnostne konkurenčnosti, povezanih s ciklom evropskega semestra, EESO priporoča, da se hkrati s predlaganimi ukrepi vzpostavi sistem upravljanja z več deležniki, da se zagotovi skladnost med različnimi ukrepi in učinkovito vključijo vsi zadevni deležniki.

4.4

EESO spodbuja Komisijo, naj akcijski načrt izvaja na podlagi dolgoročnega in kratkoročnega pristopa: v okviru kratkoročnega pristopa bi morala spodbujati medsebojno oplajanje obstoječih pobud, ki jih financira EU. V akcijskem načrtu je naveden širok nabor pobud na različnih področjih, od vesolja do pomorske varnosti, ki se glede tega zdijo obetavne.

4.5

EESO hkrati meni, da akcijski načrt ne bi smel biti omejen na opredelitev obstoječih možnosti za sinergije. Pokazati bi tudi moral, kako preiti z ad hoc pristopa na bolj sistematičen pristop, ki ustvarja sinergije že v zasnovi. Akcijski načrt vsebuje več elementov, ki lahko prispevajo k uresničitvi tega cilja, in sicer medsektorsko spremljanje tehnologije, načrtovanje zmogljivosti, tesno usklajevanje programov financiranja, tehnološke kažipote, oceno vrednostnih verig itd. Za učinkovitost in dolgoročni strukturni učinek predlaganih ukrepov EESO priporoča, da jih spremljajo nove strukture upravljanja in ustrezni postopki načrtovanja v vseh ustreznih programih, da se zagotovi skladnost med različnimi ukrepi in učinkovito vključijo vsi zadevni deležniki.

4.6

EESO meni, da je preglednost enako pomembna. Izbira tehnologij, kažipotov in vodilnih pobud, ki jih je treba podpreti, bi morala biti razumljiva in temeljiti na objektivnih merilih. Predvideno dvoletno poročilo o napredku bi moralo vsebovati ključne kazalnike uspešnosti za merjenje uspešnosti ter vključevati fazne nadzorne preglede (gate reviews) za izboljšanje procesa in ustavitev ukrepov, če ne prinašajo vrednosti. V postopek ocenjevanja bi bilo treba vključiti tudi pravne in regulativne vidike, da bi ugotovili, ali in kje bi bilo treba spremeniti pravno podlago in določbe programov EU, da bi spodbudili in izkoristili sinergije.

4.7

Kar zadeva posamezne ukrepe, EESO meni:

4.7.1

UKREP 1: Komisija bo pred koncem leta 2021 predstavila predlog za okrepitev v prihodnost usmerjenega in zgodnjega opredeljevanja potreb in rešitev na področju notranje varnosti in kazenskega pregona, in sicer s spodbujanjem pristopov, ki so usmerjeni v zmogljivosti, v vseh varnostnih sektorjih, pri čemer bo upoštevala dobre prakse iz obrambnega in vesoljskega sektorja. Ta ukrep je z vidika EESO zelo dobrodošel, saj je pristop, ki temelji na zmogljivostih, ključnega pomena za odpravo sedanje razdrobljenosti evropskega varnostnega trga in omogočanje, da bodo končni uporabniki na področju varnosti pripravljeni na sedanje in prihodnje varnostne grožnje. Predvideni postopek načrtovanja zmogljivosti za integrirano upravljanje meja je dobrodošel, vendar je treba njegovo vzpostavitev znatno pospešiti, da bi lahko vplival na povezane programe porabe pred koncem sedanjega večletnega finančnega okvira. Da bi obvladali raznolikost končnih uporabnikov na področju varnosti in zagotovili določeno stabilnost postopkov načrtovanja, priporočamo, da se na ravni EU vzpostavijo dovolj obsežne varnostne misije, da bo mogoče zajeti raznolike in spreminjajoče se zahteve glede zmogljivosti. Predvideni pristop bi moral biti strateški in dolgoročen, hkrati pa tudi dovolj prožen, da bi zajel morebitne dogodke z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami (kot je pandemija), in bi omogočil odzivanje na nenaden pojav nepričakovanih groženj.

4.7.2

UKREP 2: Komisija bo pred koncem leta 2021 in glede na delovne programe za leto 2022 dodatno okrepila svoj interni proces za spodbujanje sinergij med vesoljsko, obrambno in z njima povezanimi civilnimi industrijami, in sicer z izboljšanjem usklajevanja programov in instrumentov EU ter z uvedbo ukrepov za lažji dostop do financiranja. EESO meni, da je ta ukrep eden od osrednjih elementov akcijskega načrta. EU bi morala izkoristiti morebitne horizontalne sinergije med programi za raziskave in inovacije (npr. Evropski obrambni sklad in Obzorje Evropa) za spodbujanje medsebojnega oplajanja, pa tudi vertikalne sinergije med programi raziskav in inovacij ter programi uvajanja (npr. raziskave na področju varnosti in Sklad za notranjo varnost), da bi spodbudila uvajanje rezultatov raziskav na trg. Razlike v pravilih in pogojih programov lahko postanejo ovire za sinergije, zato bo treba skrbno preučiti pravna in tehnična vprašanja, kot so pravice intelektualne lastnine. Zlasti pomembno bo, da se znotraj Komisije vzpostavijo nove oblike integrirane priprave in načrtovanja, da sinergije ne bodo nastajale po naključju, temveč bodo načrtovane.

4.7.3

UKREP 3: Komisija bo v drugi polovici leta 2021 napovedala ciljno usmerjene ukrepe za zagonska podjetja, MSP ter raziskovalno-tehnološke organizacije za ozaveščanje o programih in instrumentih EU, ki ponujajo možnosti financiranja, zagotavljajo tehnično podporo in praktično usposabljanje, zagotavljajo storitve za pospeševanje poslovanja, predstavljajo inovativne rešitve ter olajšujejo vstop na trg na obrambnem, varnostnem, vesoljskem ali drugih ustreznih civilnih trgih. EESO se strinja, da so zagonska podjetja ter MSP ključna gonilna sila inovacij in imajo pomembno vlogo pri sinergijah, saj pogosto delujejo v različnih sektorjih ter na ločnici med civilnim in obrambnim področjem. Hkrati pa pogosto nimajo zmogljivosti za izvajanje kompleksnih projektov in finančne moči za neodvisno delovanje na izključno javnih, močno reguliranih trgih z zelo specifičnimi potrebami strank. Zato potrebujejo močne povezave s sistemskimi integratorji, da se lahko spodbudi uvajanje inovacij na trgu. Akcijski načrt bi zato moral podpirati vključevanje zagonskih podjetij in MSP v čezmejne dobavne verige ter spodbujati povezavo med raziskovalno-tehnološkimi organizacijami in industrijo.

4.7.4

UKREP 4: Komisija bo pripravila tehnološke kažipote za spodbujanje inovacij na področju kritičnih tehnologij v obrambnem, vesoljskem in z njima povezanih civilnih sektorjih ter podporo čezmejnemu sodelovanju s sinergijsko uporabo vseh ustreznih instrumentov EU. Ti kažipoti bodo temeljili na oceni, ki jo bo vsaki dve leti pripravila nova opazovalnica za kritične tehnologije v okviru Komisije. Na podlagi kažipotov se bodo lahko začeli izvajati novi vodilni projekti. EESO v celoti podpira ustanovitev opazovalnice in njeno poslanstvo razvoja tehnoloških kažipotov, ki bi združevali obrambno, vesoljsko in z njima povezano civilno industrijo. Pozdravljamo tudi namero, da se v oceno vključijo vrednostne verige, saj to utira pot k skladni in kombinirani uporabi orodij industrijske politike v podporo vodilnemu tehnološkemu položaju v strateških sektorjih. Hkrati je uspeh tega ukrepa odvisen od številnih dejavnikov. Opazovalnica bo morala: — vzpostaviti močne povezave z ustreznimi postopki načrtovanja zmogljivosti, — dejavno spremljati svetovne tehnološke trende in v čim zgodnejši fazi odkrivati tehnološke preboje in prelome, — določiti cilje, pravila in merila za ocenjevanje tehnologij, — razviti skupno taksonomijo, ki bo veljala za vse zadevne sektorje, da bodo vesolje, obramba in varnost govorili isti „tehnološki jezik“. Nazadnje je treba zagotoviti, da kažipoti, ki jih pripravi opazovalnica, ne ostanejo zgolj črka na papirju, temveč se dejansko izvajajo v delovnih programih in vodilnih pobudah. Da bi to dosegli, priporočamo, da opazovalnica gradi tudi na izkušnjah, pridobljenih v podobnih obstoječih procesih, kot je skupna projektna skupina (EDA-ESA-EK) za kritične vesoljske tehnologije.

4.7.5

UKREP 5: Komisija bo pred koncem leta 2022 v tesnem sodelovanju z drugimi ključnimi deležniki predstavila načrt za spodbujanje uporabe obstoječih hibridnih civilnih/obrambnih standardov in razvoj novih. EESO meni, da so standardi zmogljivo orodje za usmerjanje trgov. Uporaba hibridnih standardov je smiselna, kadar je to primerno, in primeri KBRJ ali prostora varnostnih podatkov so dejansko obetavni. Izziv pa je počasnost postopka standardizacije pri tehničnih standardih, za katerega se zdi, da vse težje sledi razvoju novih inovacij. Zahteve standardov bi morale biti tudi del razpisov programa Obzorje Evropa, da bodo nove inovacije dejansko uporabne za končne uporabnike.

4.7.6

UKREP 6: Komisija bo v prvi polovici leta 2022 v sodelovanju z Evropskim svetom za inovacije in drugimi deležniki ustanovila „inovacijski inkubator“, da bi podprla nove tehnologije in oblikovala inovacije z dvojno rabo. Komisija bo podprla tudi čezmejne inovacijske mreže na področju obrambe, ki bodo preskušale ustreznost tehnologij iz civilnega sektorja in podpirale odgovorne inovacije v obrambnih vrednostnih verigah. Ti ukrepi bodo obravnavali tudi trenutno razdrobljenost inovacijskega okolja na področju civilne in obrambne industrije, pomanjkanja znanj in spretnosti ter cilje enakosti in vključevanja. EESO meni, da je zamisel o vzpostavitvi inovacijskega inkubatorja z dvojno rabo in inovacijskih mrež na področju obrambe zanimiva in vredna nadaljnje obravnave. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti hitremu zastarevanju številnih komercialnih tehnologij, kar je pogosto velika ovira za njihovo uporabo v obrambnih aplikacijah. EESO tudi poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja medsektorske prenose tehnologij s spremljevalnimi upravnimi in finančnimi podpornimi ukrepi. Ker to odpira nove možnosti, priporoča dejavno spremljanje in redno ocenjevanje tega ukrepa, da bi izmerili njegov uspeh.

4.7.7

UKREP 7: Komisija bo z junijem 2021 skupaj z državami članicami vzpostavila strokovni center za kibernetsko varnost ter za to dodelila potrebna sredstva iz ustreznih programov in instrumentov EU. Prizadevala si bo za okrepitev sinergij, vnosov in iznosov med delom centra, Evropskega obrambnega sklada in vesoljskega programa EU na področju kibernetske varnosti in kibernetske obrambe, da bi se zmanjšale ranljivosti in izboljšala učinkovitost. EESO meni, da so dejavnosti iz ukrepa 7 bistvene za suverenost Evrope na ključnih tehnoloških področjih. Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta očitni možnosti za sinergije med varnostjo, obrambo in vesoljem, zato bi morali imeti veliko prednost. Pri tem je zlasti pomembno tesno sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem.

4.7.8

UKREP 8: Komisija bo od prve polovice leta 2022, da bi podprla prelomne tehnologije, predstavila inovativne oblike financiranja za spodbujanje sodelovanja netradicionalnih akterjev, privabljanje zagonskih podjetij in spodbujanje medsebojnega bogatenja rešitev, pri čemer bo gradila na priložnostih, ki jih ponujajo programi in instrumenti EU, vključno s programom za digitalno Evropo in Evropskim obrambnim skladom. EESO pozdravlja podporo potencialno prelomnim tehnologijam kot logično dopolnilo bolj tradicionalnega pristopa, ki temelji na zmogljivostih, in predlaga, da se ta pristop tesno poveže s predvideno tehnološko opazovalnico. Podpira tudi uporabo Evropskega obrambnega sklada in programa za digitalno Evropo za takšne dejavnosti ter priporoča, da se na tej podlagi srednjeročno dokončno razvije evropska agencija, podobna agenciji DARPA (3).

4.7.9

UKREP 9: Tehnologije EU v zvezi z droni. Droni (4) ponujajo številne primere tehnologij, ki se uporabljajo na področju komercialnega letalstva ter vesolja, varnosti in obrambe. Medsebojno oplajanje je bistvenega pomena za tehnologijo dronov, vključitev civilnih in vojaških brezpilotnih zrakoplovov v letalsko in vesoljsko industrijo pa prav tako služi dvojnemu namenu. Zato EESO v celoti podpira začetek izvajanja vodilnega projekta v zvezi z droni kot logično odločitev in priporoča, da se ga podpre s posebnim tehnološkim kažipotom, ki daje prednost ustreznim tehnološkim gradnikom glede na njihov pomen za evropsko strateško avtonomijo in tehnološko suverenost.

4.7.10

UKREP 10: Globalni varni vesoljski komunikacijski sistem EU. EESO meni, da je ta vodilni projekt zelo pomemben, saj zajema ključne elemente evropske avtonomije in tehnološke suverenosti. Hkrati še vedno ni jasno, kako bo ta projekt ustvaril sinergije z obrambnim sektorjem ali imel koristi od njih. EESO meni, da bi bila ena od možnosti za dodatne sinergije dodajanje koristnega tovora v konstelaciji satelitov. To bi lahko vključevalo senzorje za nadzor vesolja, kar bi ustvarilo sinergije med vodilnima pobudama, povezanima z vesoljem.

4.7.11

UKREP 11: Upravljanje vesoljskega prometa. Upravljanje vesoljskega prometa je ključnega pomena za varnost vesoljskih sredstev in infrastrukture, ki so vse pomembnejši za delovanje sodobnih družb. EESO zato podpira uvedbo posebne vodilne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Hkrati smo zaskrbljeni, da je ta pobuda omejena na regulativne in standardizacijske vidike, ki so pomembni, vendar niso zadostni. Komisija bi zato morala razmisliti tudi o oblikovanju trga za podatke o nadzoru vesolja (kot je cilj v ZDA). Da bi Evropa razvila verodostojen evropski pristop upravljanja vesoljskega prometa, bi morala znatno izboljšati tudi svoje zmogljivosti za nadzor vesolja (novi senzorji, analitične in računske zmogljivosti itd.).

---

(1)  Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (UL L 170, 12.5.2021, str. 149).

(2)  Sporočilo o industrijski politiki (COM(2021) 208 final, 21.4.2021).

(3)  Agencija za napredne raziskovalne projekte na področju obrambe (DARPA) je agencija za raziskave in razvoj, ki deluje v okviru ameriškega ministrstva za obrambo in je odgovorna za razvoj novih tehnologij.

(4)  UL C 129, 11.4.2018, str. 51.