MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 4. junija 2021

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor

(CON/2021/20)

(2021/C 343/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 22., 23. in 29. decembra 2020 prejela zahteve Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba) ter predlogu direktive o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva o spremembi; skupaj s predlagano uredbo: predlagana akta).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana akta vsebujeta določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti opredelitev in izvajanje denarne politike, podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov, prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema ter naloge ECB, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, v skladu s prvo in četrto alineo člena 127(2), členom 127(5) in členom 127(6) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja predlagano uredbo, katere cilj je okrepiti kibernetsko varnost in operativno odpornost finančnega sektorja. ECB zlasti pozdravlja cilj predlagane uredbe, da se odpravijo ovire za vzpostavitev in delovanje notranjega trga za finančne storitve ter da se ju okrepi s harmonizacijo pravil, ki se uporabljajo pri upravljanju tveganj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), poročanju, testiranju in tveganjih tretjih oseb na področju IKT. ECB poleg tega pozdravlja cilj predlagane uredbe, da se poenostavijo in harmonizirajo prekrivajoče se regulativne zahteve ali pričakovanja glede nadzora, ki trenutno veljajo za finančne subjekte v skladu s pravom Unije.

1.2

ECB razume, da je predlagana uredba v zvezi s finančnimi subjekti, ki so opredeljeni kot izvajalci bistvenih storitev (3), sektorski pravni akt (lex specialis) v smislu člena 1(7) Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: direktiva NIS); to pomeni, da bi zahteve iz predlagane uredbe načeloma prevladale nad direktivo NIS. V praksi bi finančni subjekti, ki so opredeljeni kot izvajalci bistvenih storitev (5), med drugim poročali o incidentih v skladu s predlagano uredbo in ne direktivo NIS. Čeprav ECB pozdravlja zmanjšanje možnih prekrivajočih se zahtev za finančne subjekte na področju poročanja o incidentih, bi bilo treba medsebojno vplivanje predlagane uredbe in direktive NIS dodatno proučiti. V skladu s predlagano uredbo bi lahko na primer za tretjega ponudnika storitev IKT (6) veljala priporočila, ki jih izda glavni nadzornik (7). Hkrati pa je lahko prav ta tretji ponudnik storitev IKT v skladu z direktivo NIS opredeljen kot izvajalec bistvenih storitev in zanj veljajo zavezujoča navodila, ki jih izda pristojni organ (8). V takem primeru bi lahko za tretjega ponudnika storitev IKT veljala nasprotujoča si priporočila, izdana v skladu s predlagano uredbo, in zavezujoča navodila, izdana v skladu z direktivo NIS. ECB zakonodajnima organoma Unije predlaga dodatno proučitev možnih neskladij med predlagano uredbo in direktivo NIS, ki bi lahko ovirala harmonizacijo in zmanjšanje prekrivajočih se in nasprotujočih si zahtev za finančne subjekte.

1.3

ECB tudi razume, da bodo v skladu s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (9) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva NIS2) za „skorajšnje dogodke“ (10) veljale obveznosti poročanja (11). Čeprav je v uvodni izjavi 39 predlagane direktive NIS2 omenjen pomen pojma „skorajšnji dogodek“, pa ni jasno, ali je namen zahtevati, da finančni subjekti iz člena 2 predlagane uredbe poročajo o skorajšnjih dogodkih. V zvezi s tem in ker je mogoče skorajšnje dogodke prepoznati kot take šele po tem, ko se zgodijo, bi ECB želela pravočasno prejemati obvestila o pomembnih skorajšnjih dogodkih, kakor to zdaj velja za kibernetske incidente. ECB predlaga večjo usklajenost med predlagano uredbo in predlagano direktivo NIS2, da se razjasni natančen obseg poročanja, ki bi veljal za vsak posamezen finančni subjekt v skladu s tema ločenima, a povezanima zakonodajnima aktoma Unije. Obenem bi bilo treba „skorajšnje dogodke“ opredeliti in oblikovati določbe za razjasnitev njihove pomembnosti.

1.4

ECB pozdravlja spodbujanje finančnih subjektov k prostovoljni izmenjavi obveščevalnih podatkov o kibernetskih grožnjah, da bi izboljšali in okrepili svoj položaj glede kibernetske odpornosti. ECB je sama pomagala pri tržno vodeni pobudi za izmenjavo obveščevalnih podatkov o kibernetskih incidentih (CIISI-EU) in dala na voljo načrte, na podlagi katerih lahko vsakdo razvija in spodbuja tako pobudo (12).

1.5

ECB podpira sodelovanje med pristojnimi organi za namene predlagane uredbe, evropskimi nadzornimi organi in skupinami za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) (13). Izmenjava informacij je bistvena za zagotovitev operativne odpornosti Unije, saj lahko izmenjava informacij in sodelovanje med organi prispevata k preprečevanju kibernetskih napadov in pomagata zmanjšati širjenje groženj na področju IKT. Treba bi bilo spodbujati skupno razumevanje tveganj, povezanih z IKT, in zagotoviti dosledno ocenjevanje takih tveganj po vsej Uniji. Izredno pomembno je, da informacije z enotno kontaktno točko (14) in nacionalnimi sistemi CSIRT izmenjujejo pristojni organi (15) samo takrat, kadar obstajajo jasno vzpostavljeni mehanizmi za razvrščanje in izmenjavo informacij v povezavi z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za zagotovitev zaupnosti.

1.6

Nazadnje, ECB bi v okviru predlagane uredbe pozdravila uvedbo pravil o osebnih podatkih in hrambi podatkov. Pri dolžini obdobja hrambe bi bilo treba upoštevati morebitne preiskave, inšpekcijske preglede, zahteve po predložitvi informacij, sporočanje, objavo, vrednotenje, preverjanje, ocenjevanje in pripravo načrtov pregleda ali nadzora, ki bi jih pristojni organi morali izvesti v okviru svojih obveznosti in dolžnosti v skladu s predlagano uredbo. V zvezi s tem bi bilo ustrezno 15-letno obdobje hrambe. Navedeno obdobje hrambe podatkov bi se lahko skrajšalo ali podaljšalo glede na potrebe v posebnih primerih. ECB v zvezi s tem predlaga, naj zakonodajna organa Unije pri oblikovanju ustrezne določbe o osebnih podatkih in hrambi podatkov upoštevajo tudi načelo najmanjšega obsega podatkov in nadaljnjo obdelavo za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene (16).

2.   Posebne pripombe o pregledu ter kliringu in poravnavi vrednostnih papirjev

2.1   Pristojnosti ESCB in Eurosistema na področju pregleda

2.1.1

Pogodba ter Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določata, da Eurosistem izvaja pregled nad klirinškimi in plačilnimi sistemi, kar je tesno povezano z njegovimi temeljnimi nalogami na področju denarne politike. V skladu s četrto alineo člena 127(2) Pogodbe, ki se ponovi v členu 3.1 Statuta ESCB, je ena od temeljnih nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) podpirati nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Pri izvajanju te temeljne naloge lahko ECB in nacionalne centralne banke ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami (17). ECB je v skladu s svojo pregledniško vlogo sprejela Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SPPS) (18). Z uredbo o SPPS se v normativni obliki izvajajo načela za infrastrukture finančnega trga iz aprila 2012, ki sta jih izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (19), ki so pravno zavezujoča ter zajemajo sistemsko pomembne sisteme za plačila velikih vrednosti in za plačila malih vrednosti, ki jih upravlja centralna banka Eurosistema ali zasebni subjekt. V okviru politike pregleda Eurosistema (20) so plačilni instrumenti opredeljeni kot „sestavni del plačilnih sistemov“ in zato vključeni v okvir pregleda. Okvir za pregled plačilnih instrumentov se trenutno pregleduje (21). V tem okviru je plačilni instrument (npr. kartica, kreditno plačilo, direktna obremenitev, prenos elektronskega denarja in digitalni plačilni žeton (22)) opredeljen kot osebna naprava (ali več naprav) in/ali niz postopkov, ki so dogovorjeni med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, ki se uporabljajo za odreditev prenosa vrednosti (23).

2.1.2

Zato ECB pozdravlja to, da so upravljavci sistemov, kakor so opredeljeni v točki (p) člena 2 Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), plačilni sistemi (vključno s tistimi, ki jih upravljajo centralne banke), plačilne sheme in plačilne ureditve izvzeti iz člena o področju uporabe predlagane uredbe, in sicer glede na uporabo zgoraj navedenih okvirov pregleda. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v uvodnih izjavah predlagane uredbe jasno izraziti pristojnosti ESCB v skladu s Pogodbo in pristojnosti Eurosistema v skladu z uredbo o SPPS.

2.1.3

ECB prav tako pozdravlja to, da se iz uporabe okvira pregleda, določenega v predlagani uredbi, izvzamejo tretji ponudniki storitev IKT, za katere veljajo okviri pregleda, vzpostavljeni za podpiranje nalog iz člena 127(2) Pogodbe (25). V zvezi s tem želi ECB poudariti, da za centralne banke ESCB, ki delujejo kot monetarni organi (26), in Eurosistem pri opravljanju storitev prek sistema TARGET2, TARGET2-Securites (T2S) (27) in poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS) (28) člen predlagane uredbe o področju uporabe ne velja, niti se ti ne obravnavajo kot tretji ponudniki storitev IKT, ki bi lahko bili uvrščeni med ključne tretje ponudnike storitev IKT za namene predlagane uredbe. Eurosistem pregleduje T2S v povezavi s svojim mandatom za zagotavljanje učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov. Poleg tega je organ ESMA pojasnil, da T2S ni izvajalec ključnih storitev (29) v smislu Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (30) (v nadaljnjem besedilu: uredba o CDD). Zato se organizacijska in operativna varnost, učinkovitost in odpornost T2S zagotavljajo z veljavnim pravnim, regulativnim in operativnim okvirom in dogovorjenimi ureditvami upravljanja T2S in ne z uredbo o CDD.

2.1.4

Okvir politike pregleda Eurosistema (31) poleg tega zajema ponudnike kritičnih storitev, kot je Združenje za svetovne finančne telekomunikacije med bankami (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication – SWIFT). SWIFT je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Belgiji, ki zagotavlja storitve varnega sporočanja na mednarodni ravni. Glavni preglednik SWIFT je centralna banka Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, ki na podlagi ureditve skupnega pregleda izvaja preglede SWIFT v sodelovanju z drugimi centralnimi bankami iz skupine G10, vključno z ECB. Pregledniki iz skupine G10 potrjujejo, da se pri pregledovanju osredotočajo zlasti na operativno tveganje SWIFT, saj se šteje za primarno kategorijo tveganja, zaradi katerega bi lahko SWIFT pomenil sistemsko tveganje za finančni sistem Unije. V zvezi s tem je skupina za skupno pregledovanje SWIFT (SWIFT Cooperative Oversight Group) razvila poseben sklop načel in pričakovanj na visoki ravni, ki veljajo za SWIFT, na primer prepoznavanje in upravljanje tveganj, informacijska varnost, zanesljivost in odpornost, tehnološko načrtovanje in komunikacija z uporabniki. Pregledniki iz skupine G10 pričakujejo, da bo SWIFT upošteval smernice Odbora za plačila in tržne infrastrukture (CPMI) in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) za kibernetsko odpornost (Guidance on cyber resilience) (32) ter druge mednarodne standarde na področju varnosti IKT, ki kot celota presegajo zahteve iz predlagane uredbe.

2.1.5

Ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi predlagana uredba za SWIFT in morda druge ponudnike storitev, za katere velja okvir politike pregleda Eurosistema, lahko veljala kot za tretje ponudnike storitev IKT, če bi zagotavljali storitve, ki niso zajete v členu 127(2) Pogodbe. ECB zato močno pozdravlja dejstvo, da so ponudniki storitev, za katere že velja okvir politike pregleda Eurosistema, med drugim tudi SWIFT, izključeni iz področja uporabe okvira za pregled, določenega v predlagani uredbi.

2.2   Pristojnosti ESCB na področju poravnave vrednostnih papirjev

2.2.1

Centralne depotne družbe (CDD) so infrastrukture finančnega trga, ki so strogo regulirane in jih različni organi strogo nadzirajo v skladu z uredbo o CDD, v kateri so določene zahteve v zvezi s poravnavo finančnih instrumentov ter pravila o organizaciji in vodenju CDD. CDD bi morale poleg tega upoštevati tudi Smernice CPMI-IOSCO za kibernetsko odpornost, ki so operacionalizirane s pregledniškimi pričakovanji glede kibernetske odpornosti infrastruktur finančnega trga (Cyber resilience oversight expectations for financial market infrastructures) (december 2018) (33). Poleg nadzornih pristojnosti, ki so v skladu z uredbo o CDD zaupane pristojnim nacionalnim organom, delujejo članice ESCB kot „zadevni organi“ v vlogi preglednikov sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, centralnih bank, ki izdajajo najpomembnejše valute, v katerih se opravlja poravnava, in centralnih bank, v poslovnih knjigah katerih se poravna denarni del poslov (34). V zvezi s tem je v uvodni izjavi 8 uredbe o CDD navedeno, da bi se morala navedena uredba uporabljati brez poseganja v pristojnosti ECB in nacionalnih centralnih bank za zagotavljanje učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov v Uniji in v drugih državah. V uvodni izjavi 8 je navedeno tudi, da uredba o CDD članicam ESCB ne bi smela preprečevati dostopa do informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti (35), vključno s pregledom CDD in drugih infrastruktur finančnega trga (36).

2.2.2

Poleg tega članice ESCB pogosto delujejo kot posredniki za poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji, Eurosistem pa CDD ponuja storitve poravnave prek T2S. Pregled Eurosistema nad T2S je povezan z njegovo nalogo zagotavljanja učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov, medtem ko si pristojni in zadevni organi CDD prizadevajo zagotoviti njihovo nemoteno delovanje, varnost in učinkovitost poravnave ter pravilno delovanje finančnih trgov v svojih jurisdikcijah.

2.2.3

Centralne banke ESCB v skladu s predlagano uredbo (37) ne sodelujejo pri pripravi tehničnih standardov v zvezi s specifikacijo tveganj na področju IKT. Podobno zadevni organi v skladu s predlagano uredbo (38) niso obveščeni o incidentih, povezanih z IKT. Centralna banka ESCB bi morala ohraniti enako raven sodelovanja, kot je trenutno določena v uredbi o CDD, zadevne organe pa bi bilo treba obveščati o incidentih, povezanih z IKT. Eurosistem je zadevni organ za vse CDD euroobmočja in za več drugih CDD v EU. Centralne banke ESCB bi morale biti obveščene o incidentih, povezanih z IKT, ki so pomembni za opravljanje njihovih nalog, vključno s pregledom CDD in drugih infrastruktur finančnega trga. Tveganja, ki so jim izpostavljene CDD, vključno s tveganji na področju IKT, lahko ogrozijo ustrezno delovanje CDD. Zato so tveganja na področju IKT pomembna za zadevne organe, ki bi jim bilo treba zagotoviti celovit in podroben pregled teh tveganj, da bi jih ocenili in vplivali na pristop CDD k upravljanju tveganj. Predlagana uredba ne bi smela določati manj omejevalnih zahtev v zvezi s tveganji na področju IKT v primerjavi s tistimi iz uredbe o CDD in povezanih veljavnih regulativnih tehničnih standardov.

2.2.4

Poleg tega bi morala zakonodajna organa Unije pojasniti medsebojni vpliv predlagane uredbe (39) in regulativnih tehničnih standardov, ki dopolnjujejo uredbo o CDD. Še posebej ni jasno, ali naj bi bila CDD izvzeta iz obveznosti zagotavljanja lastne sekundarne lokacije, če tako lokacijo zagotavlja njen tretji ponudnik storitev IKT (40). Če bi bila CDD izvzeta iz te obveznosti zagotavljanja sekundarne lokacije, pa ni jasno, kakšna bi bila pravna veljavnost te zahteve. Prav tako se predlagana uredba (41) sklicuje na cilj glede časa za obnovitev oziroma ponovno vzpostavitev delovanja in cilje glede točke obnovitve za vsako funkcijo (42), medtem ko zadevni regulativni tehnični standard v zvezi s časom do ponovne vzpostavitve delovanja, določenim za kritične dejavnosti CDD, razlikuje med kritičnimi dejavnostmi (43) in kritičnimi operacijami (44). Zakonodajna organa Unije morata zaradi preprečitve tveganja nasprotujočih si zahtev dodatno pojasniti in razmisliti o medsebojnem vplivu predlagane uredbe in regulativnih tehničnih standardov, ki dopolnjujejo uredbo o CDD. Nazadnje bi bilo treba pojasniti, da se izjeme, ki v skladu z uredbo o CDD (45) veljajo za CDD, ki jih upravljajo nekateri javni subjekti, s predlagano uredbo razširjajo.

2.3   Pristojnosti ESCB na področju kliringa vrednostnih papirjev

2.3.1

Centralnim bankam ESCB so zaupane pristojnosti na področju pregleda centralnih nasprotnih strank (CNS). V zvezi s tem nacionalne centralne banke Eurosistema pogosto sodelujejo z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi pri pregledniških in nadzornih funkcijah glede CNS ter sodelujejo v kolegiju CNS, ustanovljenem na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (46) (v nadaljnjem besedilu: uredba EMIR). Ustrezne članice Eurosistema (47) kot pregledniki oziroma nadzorniki sodelujejo v kolegijih EMIR ter zastopajo Eurosistem kot centralno banko izdajateljico za CNS, pri katerih je euro ena najpomembnejših valut za finančne instrumente, pri katerih se opravi kliring (in za eksteritorialne CNS, ki kliring znatnega dela finančnih instrumentov opravljajo v eurih). ECB je centralna banka izdajateljica za CNS zunaj euroobmočja.

2.3.2

Centralne banke ESCB v skladu s predlagano uredbo (48) ne sodelujejo pri pripravi tehničnih standardov v zvezi s specifikacijo tveganj na področju IKT. Poleg tega v predlagani uredbi (49) nikjer niso omenjene zahteve v zvezi s ciljem glede časa do ponovne vzpostavitve delovanja niti v zvezi s ciljem glede točke ponovne vzpostavitve delovanja v skladu z uredbo EMIR (50). Predlagana regulativna ureditev ne bi smela določati manj omejevalnih zahtev v zvezi s tveganji na področju IKT, kot že obstajajo. Zato je bistveno, da se določijo jasni cilji glede časa do ponovne vzpostavitve delovanja in točke ponovne vzpostavitve delovanja, da se vzpostavi trden okvir za upravljanje neprekinjenega poslovanja. Ohranjanje konkretnih ciljev glede časa do ponovne vzpostavitve delovanja in točke ponovne vzpostavitve delovanja je tudi del načel CPMI-IOSCO za infrastrukture finančnega trga (51). Sedanjo določbo iz uredbe EMIR bi bilo treba ohraniti, predlagano uredbo pa bi bilo treba ustrezno prilagoditi. Centralne banke ESCB bi morale sodelovati pri pripravi zakonodaje na sekundarni ravni ter nadaljnji razjasnitvi medsebojnega vpliva predlagane uredbe in dopolnilnih regulativnih tehničnih standardov in razmisleku o tem s strani zakonodajnih organov Unije, da se prepreči tveganje nasprotujočih si ali prekrivajočih se zahtev.

3.   Posebne pripombe o vidikih bonitetnega nadzora

3.1

Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 (52) (v nadaljnjem besedilu: uredba o EMN) na ECB prenaša posebne naloge v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij v euroobmočju in določa, da je ECB odgovorna za učinkovito in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN), v okviru katerega se med ECB in sodelujočimi pristojnimi nacionalnimi organi razdelijo posebne nadzorne pristojnosti. ECB ima zlasti nalogo, da izdaja in odvzema dovoljenja vsem kreditnim institucijam. ECB je med drugim zadolžena tudi za zagotavljanje skladnosti z upoštevnimi predpisi Unije, ki kreditnim institucijam nalagajo bonitetne zahteve, vključno z zahtevo, da morajo vzpostaviti stabilno ureditev upravljanja, na primer zanesljive postopke obvladovanja tveganj in mehanizme notranjih kontrol (53). ECB ima zato vsa pooblastila za nadzor, ki omogočajo poseganje v dejavnost kreditnih institucij in so potrebna za opravljanje njenih funkcij. ECB in ustrezni pristojni nacionalni organi so torej tisti pristojni organi, ki izvajajo določena pooblastila bonitetnega nadzora v skladu z Uredbo 2013/575/EU Evropskega parlamenta in Sveta (54) (v nadaljnjem besedilu: uredba o kapitalskih zahtevah) in Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (55) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kapitalskih zahtevah).

3.2

V predlagani uredbi je navedeno, da bi bilo treba enotna pravila in sistem nadzora dodatno oblikovati tako, da bi vključevala digitalno operativno odpornost in varnost IKT, in sicer z razširitvijo pooblastil finančnih nadzornikov, ki so odgovorni za spremljanje in varstvo finančne stabilnosti in celovitosti trga (56). Cilj je spodbuditi vzpostavitev celovitega okvira za IKT ali operativno tveganje s harmonizacijo ključnih zahtev glede digitalne operativne odpornosti za vse finančne subjekte (57). Cilj predlagane uredbe je zlasti utrditi in nadgraditi zahteve glede tveganj na področju IKT, ki so bile doslej obravnavane ločeno v različnih zakonodajnih aktih (58).

3.3

Zahteve za finančni sektor v zvezi s tveganji na področju IKT so trenutno določene v številnih aktih prava Unije, med drugim v direktivi o kapitalskih zahtevah, in instrumentih mehkega prava (na primer smernicah EBA), ter so raznolike in občasno nepopolne. V nekaterih primerih so bila tveganja na področju IKT obravnavana le implicitno kot del operativnega tveganja, v drugih pa sploh niso bila obravnavana. To bi bilo treba odpraviti z uskladitvijo predlagane uredbe in navedenih aktov. V ta namen predlagana direktiva o spremembi vsebuje sklop sprememb, ki se zdijo potrebne za zagotovitev pravne jasnosti in doslednosti v zvezi z uporabo različnih zahtev glede digitalne operativne odpornosti. Vendar se trenutno predlagane spremembe direktive o kapitalskih zahtevah v predlagani direktivi o spremembi (59) nanašajo le na določbe o kriznih načrtih in načrtih neprekinjenega poslovanja (60), saj naj bi bile implicitno podlaga za obravnavanje obvladovanja tveganj na področju IKT.

3.4

Predlagana uredba (61) določa tudi, da finančni subjekti, vključno s kreditnimi institucijami, vzpostavijo okvire notranjega upravljanja in nadzora, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno upravljanje vseh tveganj na področju IKT. Predlagana uredba (62) določa, da se v njej določene zahteve uporabljajo na posamični in konsolidirani ravni, vendar brez zadostne usklajenosti z navedenimi sektorskimi pravnimi akti. Nazadnje, v predlagani uredbi (63) je določeno, da brez poseganja v določbe o okviru nadzora za ključne tretje ponudnike storitev IKT iz predlagane uredbe (64) izpolnjevanje obveznosti iz predlagane uredbe za kreditne institucije zagotavlja pristojni organ, imenovan v skladu s členom 4 direktive o kapitalskih zahtevah, brez poseganja v posebne naloge, prenesene na ECB z uredbo o EMN.

3.5

Glede na navedeno ECB razume, da je v zvezi s kreditnimi institucijami – z izjemo določb predlagane uredbe, ki se nanašajo na okvir nadzora nad ključnimi tretjimi ponudniki storitev IKT (65), – namen predlagane uredbe, da se določi bonitetni okvir notranjega upravljanja za upravljanje tveganj na področju IKT, ki bo vključen v splošni okvir notranjega upravljanja v skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah. Poleg tega bodo zaradi bonitetne narave predlaganega okvira organi, pristojni za nadzor izpolnjevanja obveznosti iz predlaganega okvira, vključno z ECB, tisti organi, ki so odgovorni za bančni nadzor v skladu z uredbo o EMN.

3.6

Zakonodajna organa Unije bi zato morda lahko upoštevala naslednje predloge za večjo jasnost in usklajenost med predlagano uredbo in direktivo o kapitalskih zahtevah. Prvič, zahteve iz predlagane uredbe lahko izrecno opredelili kot bonitetne, podobno kot med drugim v uredbi o CDD (66). Drugič, besedilo uvodnih izjav predlagane direktive o spremembi (67) bi lahko razširili, glede na to, da zahteve iz predlagane uredbe presegajo zgolj fazo kriznih načrtov in načrtov neprekinjenega poslovanja. Ukrepi za obvladovanje tveganj na področju IKT na splošno spadajo v splošnejši okvir stabilne ureditve upravljanja v skladu s členom 74 direktive o kapitalskih zahtevah (68). Tretjič, predlagano uredbo (69) bi bilo treba spremeniti, da se uvodnih izjavah opozorit na pristojnost ECB za bonitetni nadzor kreditnih institucij v skladu s Pogodbo in uredbo o EMN. Četrtič, sklicevanje na uporabo zahtev iz predlagane uredbe na posamični in konsolidirani ravni (70) bi bilo treba revidirati, saj subkonsolidirana in konsolidirana raven v predlagani uredbi nista opredeljeni, za nekatere vrste posrednikov pa v skladu z ustrezno zakonodajo ne velja konsolidirani nadzor (npr. plačilne institucije). Poleg tega bi morala raven uporabe zahtev iz predlagane uredbe izhajati izključno iz zakonodaje, ki se uporablja za posamezno vrsto finančnega subjekta. Pri kreditnih institucijah je določena jasna povezava med direktivo o kapitalskih zahtevah in predlagano uredbo, zato bi se zahteve iz predlagane uredbe samodejno uporabljale na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani ravni (71), odvisno od primera. Nazadnje, zakonodajna organa Unije bi lahko razmislila o uvedbi prehodne ureditve za obdobje med začetkom veljavnosti predlagane uredbe in začetkom veljavnosti regulativnih tehničnih standardov, predvidenih v predlagani uredbi, saj za nekatere posrednike, vključno s kreditnimi institucijami, že veljajo pravila o tveganjih na področju IKT, ki se uporabljajo za posamezne sektorje in so podrobnejša od splošnih določb predlagane uredbe.

3.7

V skladu z uredbo o EMN je naloga ECB zagotoviti, da kreditne institucije izpolnjujejo zahteve prava Unije, ki od kreditnih institucij zahtevajo, da imajo vzpostavljene stabilne postopke obvladovanja tveganj in mehanizme notranjih kontrol (72). To pomeni, da mora ECB zagotoviti, da kreditne institucije izvajajo politike in procese za ovrednotenje in upravljanje svoje izpostavljenosti operativnemu tveganju, vključno z modelskim tveganjem, in za dogodke vrste „majhna pogostost – velik vpliv“. Kreditne institucije morajo določiti, kaj je operativno tveganje za namene teh politik in postopkov (73).

3.8

Svet Evropske centralne banke (ECB) je julija 2017 sprejel okvir za poročanje o kibernetskih incidentih v EMN na podlagi osnutka, ki ga je predlagal Nadzorni odbor v skladu s členoma 26(8) in 6(2) uredbe o EMN ter členom 21(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (74). Navedeni okvir vsebuje zavezujočo zahtevo (posamične odločitve, naslovljene na kreditne institucije) za informacije in/ali poročanje na podlagi člena 10 uredbe o EMN (75). Nekatere države že imajo vzpostavljen postopek poročanja o incidentih, po katerem morajo kreditne institucije svojim pristojnim nacionalnim organom poročati o vseh pomembnih kibernetskih incidentih. V teh državah bodo pomembne kreditne institucije še vedno poročale o incidentih pristojnim nacionalnim organom, ti pa bodo nato v imenu nadzorovanih subjektov poročila brez nepotrebnega odlašanja posredovali ECB. Zato se zgoraj navedene odločitve naslovijo tudi na navedene pristojne nacionalne organe, da te informacije na podlagi okvira za poročanje o kibernetskih incidentih v EMN posredujejo ECB. ECB podpira prizadevanja zakonodajnih organov Unije za spodbujanje harmonizacije in poenostavitve, med drugim v zvezi s sklopom pravil in obveznosti, ki veljajo za kreditne institucije v zvezi s poročanjem o incidentih. V zvezi s tem je ECB pripravljena okvir za poročanje o kibernetskih incidentih v EMN po potrebi spremeniti (in morebiti razveljaviti) glede na morebitno sprejetje predlagane uredbe.

4.   Posebne pripombe o upravljanju tveganj na področju IKT, poročanju o incidentih, testiranju operativne odpornosti in tveganju tretjih oseb na področju IKT

4.1   Upravljanje tveganj na področju IKT

4.1.1

ECB pozdravlja dejstvo, da je bil s predlagano uredbo uveden stabilen in celovit okvir za upravljanje tveganj na področju IKT, ki vključuje smernice CPMI-IOSCO o kibernetski odpornosti in je dosledno usklajen z dobrimi praksami, vključno s pregledniškimi pričakovanji Eurosistema glede kibernetske odpornosti infrastruktur finančnega trga.

4.1.2

ECB podpira zamisel, da bi morali finančni subjekti izvajati ocene tveganja ob vsaki „večji spremembi“ infrastrukture omrežja in infrastrukture informacijskega sistema (76). Vendar predlagana uredba ne vsebuje opredelitve pojma „večja sprememba“, kar ustvarja neželene možnosti za različne razlage finančnih subjektov, ki bi lahko na koncu ovirale harmonizacijske cilje predlagane uredbe. Zaradi pravne varnosti bi zakonodajna organa Unije morda lahko razmislila o vključitvi opredelitve pojma „večja sprememba“ v predlagano uredbo.

4.1.3

ECB na splošno podpira zamisel, da morajo finančni subjekti, ki niso mikro podjetja, pristojnim organom poročati o stroških in izgubah, ki nastanejo zaradi motenj na področju IKT in incidentov, povezanih z IKT (77). Da pa bi zagotovili splošno učinkovitost sistema in preprečili možnost preobremenitve pristojnih organov in finančnih subjektov s prevelikim številom poročil, bi bilo morda koristno, če bi zakonodajna organa Unije proučila možnost uvedbe ustreznih pragov, po možnosti kvantitativnih.

4.1.4

ECB priznava možnost, da finančni subjekti naloge preverjanja skladnosti z zahtevami glede upravljanja tveganj na področju IKT po odobritvi pristojnih organov prenesejo znotraj skupine ali na zunanja podjetja (78). Hkrati pa je pomembno, da zakonodajna organa Unije pojasnita, kako bodo pristojni organi to odobrili, kadar je za finančni subjekt pristojnih več pristojnih organov. To se lahko zgodi, kadar je finančni subjekt kreditna institucija, ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji in/ali ponudnik plačilnih storitev. V zvezi z opredelitvijo in razvrstitvijo, ki jo morajo finančni subjekti opraviti v skladu s predlagano uredbo (79), ECB meni, da bi bilo preudarno, če bi predlagana uredba za namene razvrščanja sredstev od finančnih subjektov zahtevala tudi upoštevanje kritičnosti takih sredstev (tj. ali podpirajo kritične funkcije).

4.2   Poročanje o incidentih

4.2.1

ECB pozdravlja prizadevanja, ki izhajajo iz predlagane uredbe, za harmonizacijo poročanja o incidentih na področju IKT v Uniji in za centralizirano poročanje o večjih incidentih, povezanih z IKT (80). Uvedba harmoniziranega okvira za poročanje o večjih incidentih, povezanih z IKT (81), ustreznim pristojnim organom bi načeloma poenostavila in harmonizirala breme poročanja finančnih subjektov, vključno s kreditnimi institucijami. To bi bilo za pristojne organe koristno zaradi širšega obsega zajetih incidentov, ki bi obsegali več kot samo kibernetske incidente, ki so trenutno zajeti v obstoječih okvirih (82). Zaradi prihodnjega sprejetja predlagane uredbe bi bilo treba pregledati in morebiti razveljaviti obstoječe okvire, vključno z okvirom za poročanje o kibernetskih incidentih v EMN. Da bi dosegli resnično poenostavitev in popolno usklajenost vseh okvirov, pa je ključno zagotoviti, da bo obseg določb o poročanju o incidentih iz predlagane uredbe, vključno z vsemi ustreznimi opredelitvami, pragovi in parametri poročanja, v celoti usklajen z ustreznimi okviri. Izjemno pomembno je zagotoviti zlasti usklajenost med predlagano uredbo na eni strani ter Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (83) (v nadaljnjem besedilu: direktiva PSD2) in Smernicami EBA o poročanju o večjih incidentih (v nadaljnjem besedilu: smernice EBA) na drugi strani. Predlagana direktiva o spremembi (84) vsebuje spremembe direktive PSD2 v zvezi z razmejitvijo poročanja o incidentih med predlagano uredbo in direktivo PSD2, kar bi vplivalo predvsem na ponudnike plačilnih storitev, ki bi lahko pridobili dovoljenje tudi kot kreditne institucije, pa tudi pristojne organe. Postopek obveščanja o incidentih ni dovolj jasen, obstaja pa tudi možnost prekrivanja pri nekaterih incidentih, o katerih je treba poročati tako v skladu s predlagano uredbo kot smernicami EBA.

4.2.2

Postopki za obveščanje o večjih incidentih v skladu s predlagano uredbo (85), direktivo PSD2 oziroma ustreznimi smernicami EBA bi od ponudnikov plačilnih storitev zahtevali, da po razvrstitvi incidenta predložijo poročilo o incidentu ustreznemu pristojnemu organu. Začetna poročila dejansko ne vsebujejo bistva, vzroka ali delovnega področja, na katerega vpliva incident, ponudniki plačilnih storitev pa lahko to opredelijo šele pozneje, ko so na voljo podrobnejše informacije o incidentu. Zato bi se lahko začetna poročila o incidentih predložila tako v skladu s predlagano uredbo kot smernicami EBA ali pa bi se ponudniki plačilnih storitev lahko odločili za enoten okvir poročanja in pozneje popravili predloženo. Enaka negotovost (na primer glede temeljnega vzroka za incident) se lahko odraža tudi v vmesnih in končnih poročilih. To bi spet povečalo možnost vzporednega poročanja pristojnim organom v skladu s predlagano uredbo in direktivo PSD2.

4.2.3

Nekateri incidenti, ki jih je mogoče opredeliti kot incidente, povezane z IKT, lahko vplivajo tudi na druga področja in bi bilo zato treba o njih obveščati v skladu s smernicami EBA. To je lahko takrat, kadar ima incident vpliv z vidika IKT, obenem pa neposredno vpliva na opravljanje plačilnih storitev in/ali na druga delovna področja ali kanale, ki niso povezani z IKT. Prav tako bi se lahko zgodilo, da ne bi bilo mogoče razlikovati med operativnimi incidenti in incidenti, povezanimi z IKT. Poleg tega bi moral v primeru, kadar je isti finančni subjekt pomembna kreditna institucija in ponudnik plačilnih storitev, isti subjekt v skladu s predlagano uredbo dvakrat poročati o incidentu, povezanem z IKT, ker sta zanj pristojna dva organa. Glede na navedeno bi bilo treba v predlagani uredbi jasneje opredeliti, kako naj bi medsebojno vplivanje direktive PSD2 in smernic organa EBA delovalo v praksi. Še bolj pa bi bilo zaradi harmonizacije in poenostavitve obveznosti poročanja pomembno, da bi zakonodajna organa Unije razmislila tudi o preostalih vprašanjih v zvezi z dvojnim poročanjem in pojasnili, ali naj bi predlagana uredba na eni strani ter direktiva PSD2 in smernice EBA na drugi strani soobstajale ali pa bi moral obstajati enoten sklop zahtev za poročanje o incidentih.

4.2.4.

Predlagana uredba uvaja zahtevo, da pristojni organi (86) po prejemu poročila potrdijo prejem uradnega obvestila in finančnemu subjektu čim prej zagotovijo vse potrebne povratne informacije ali smernice, zlasti za razpravo o popravnih ukrepih na ravni subjekta ali načinih za zmanjšanje škodljivih učinkov med sektorji. To bi pomenilo, da bi morali pristojni organi dejavno prispevati k obvladovanju incidentov in popravnim ukrepom v zvezi z njimi ter hkrati oceniti odziv nadzorovanega subjekta na kritične incidente. ECB poudarja, da bi moral biti za popravne ukrepe in posledice incidenta izključno in jasno odgovoren zadevni finančni subjekt. ECB zato predlaga, da se povratne informacije in smernice omejijo le na bonitetne povratne informacije in smernice na visoki ravni. Če bi bile povratne informacije obsežnejše, bi bili za to potrebni specializirani strokovnjaki s obsežnim tehničnim znanjem, s katerim zaposleni v bonitetnih organih običajno ne razpolagajo.

4.3   Testiranje digitalne operativne odpornosti

4.3.1

ECB pozdravlja zahteve iz predlagane uredbe (87) glede testiranja digitalne operativne odpornosti v vseh finančnih subjektih, in tega, da mora imeti vsaka institucija svoj program za testiranje. Predlagana uredba (88) opisuje različne vrste testov kot napotilo za finančne subjekte. Vrste testov niso preveč jasne in nekatere teste, na primer teste združljivosti, vprašalnike ali teste na podlagi scenarijev, bi si evropski nadzorni organi, pristojni organi ali finančni subjekti lahko različno razlagali. Ne obstajajo niti smernice o pogostosti posameznega testiranja. Predlagana uredba bi lahko na primer določila splošne zahteve za testiranje, natančnejši opis vrst testov pa bi vsebovali regulativni in izvedbeni tehnični standardi.

4.3.2

Penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj je učinkovito orodje za testiranje varnostnih obrambnih mehanizmov in pripravljenosti. ECB zato spodbuja penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj pri finančnih subjektih. S tem orodjem se ne testirajo samo tehnični ukrepi, ampak tudi osebje in postopki. Rezultati teh testov lahko znatno izboljšajo ozaveščenost višjega vodstva o varnosti v testiranih subjektih. Evropski okvir za etično vdiranje v računalniške sisteme na podlagi obveščevalnih podatkov o grožnjah (TIBER-EU) (89) in druga orodja za penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj, ki so že na voljo zunaj Unije, so primarni instrumenti, s katerimi lahko subjekti sami ocenijo, testirajo, vadijo in izboljšujejo svoje ravnanje in obrambne mehanizme na področju kibernetske odpornosti.

4.3.3

V večini držav članic, v katerih se izvaja okvir TIBER-EU, pregledniki in nadzorniki nimajo dejavne vloge pri izvajanju lokaliziranega programa TIBER-XX, skupina TIBER za kibernetsko varnost pa je v skoraj vseh primerih neodvisna od teh funkcij. Zato bi bilo treba napredno testiranje v skladu s predlagano uredbo (90) s pomočjo penetracijskega testiranja na podlagi analize groženj uporabljati kot orodje za krepitev finančnega ekosistema in povečanje finančne stabilnosti, ne pa izključno kot nadzorno orodje. Poleg tega ni potrebe po razvoju novega naprednega okvira za testiranje kibernetske odpornosti, saj so države članice v glavnem že sprejele okvir TIBER-EU, ki je trenutno edini tak okvir v EU.

4.3.4

Zahteve za preizkuševalce ne bi smele biti v normativnem delu predlagane uredbe, saj se sektor, povezan s penetracijskim testiranjem na podlagi analize groženj, še razvija, zato bi lahko predpisovanje posebnih zahtev oviralo inovacije. Ne glede na to pa ECB meni, da finančni subjekti zaradi zagotavljanja visoke stopnje neodvisnosti pri testiranju ne bi smeli uporabljati preizkuševalcev ali pogodbeno sodelovati s preizkuševalci, ki jih finančni subjekti uporabljajo ali z njimi pogodbeno sodelujejo v svoji skupini, ali ki so sicer v lasti in/ali pod nadzorom finančnih subjektov, ki naj bi jih testirali.

4.3.5

Zaradi zmanjšanja tveganja razdrobljenosti in zagotovitve harmonizacije bi bilo treba s predlagano uredbo predpisati en okvir penetracijskega testiranja na podlagi analize groženj, ki bi se uporabljal za finančni sektor po vsej Uniji. Zaradi razdrobljenosti se lahko povečajo stroški ter zahteve po tehničnih, operativnih in finančnih virih tako za pristojne organe kot finančne institucije. Ti večji stroški in zahteve lahko nazadnje negativno vplivajo na vzajemno priznavanje testov. To pomanjkanje harmonizacije in posledične težave z vzajemnim priznavanjem so zlasti ključnega pomena za finančne subjekte, ki imajo lahko več dovoljenj in/ali poslujejo v več jurisdikcijah po vsej Uniji. Regulativni in izvedbeni tehnični standardi za penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj, ki bodo pripravljeni v skladu s predlagano uredbo, bi morali biti v skladu z okvirom TIBER-EU. ECB pozdravlja tudi možnost sodelovanja pri pripravi teh regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi.

4.3.6

Dejavno sodelovanje pristojnih organov pri testih bi lahko povzročilo nasprotje interesov z njihovo drugo funkcijo, tj. oceno okvira testiranja finančnega subjekta. Zato ECB predlaga, da se iz predlagane uredbe črtajo vse obveznosti pristojnih organov v zvezi s potrditvijo dokumentov in izdajo potrdila za penetracijski test na podlagi analize groženj.

4.4   Tveganje tretjih oseb na področju IKT

4.4.1

ECB pozdravlja uvedbo celovitega sklopa ključnih načel in stabilnega nadzornega okvira nadzora za opredelitev in upravljanje tveganj na področju IKT, ki izhajajo iz tretjih ponudnikov storitev IKT, ne glede na to, ali ti spadajo v isto skupino finančnih subjektov. Za učinkovito prepoznavanje in obvladovanje tveganj na področju IKT pa je treba med drugim pravilno opredeliti in razvrstiti ključne tretje ponudnike storitev IKT. V zvezi s tem je dobrodošla uvedba delegiranih aktov (91), ki bodo dopolnjevali merila za razvrščanje (92), vendar bi se bilo treba pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov posvetovati z ECB.

4.4.2

V zvezi s strukturo nadzornega okvira (93) bi bilo treba dodatno pojasniti vlogo Skupnega odbora. ECB hkrati pozdravlja to, da je kot opazovalka vključena v nadzorniški forum, saj bo ta vloga ECB omogočila enak dostop do dokumentacije in informacij kot članom z glasovalno pravico (94). ECB želi zakonodajna organa Unije opozoriti na to, da bi ECB kot opazovalka prispevala k delu nadzorniškega foruma tako kot centralna banka izdajateljica, odgovorna za pregled nad tržnimi infrastrukturami, kot tudi kot bonitetni nadzornik kreditnih institucij. ECB ugotavlja tudi, da bi bila sama – poleg tega, da bi bila opazovalka v nadzorniškem forumu – kot pristojni organ tudi članica skupne pregledniške ekipe. V zvezi s tem bi lahko zakonodajna organa Unije dodatno razmislila o sestavi skupnih pregledniških ekip (95), da bi zagotovili ustrezno intenzivno sodelovanje ustreznih pristojnih organov. ECB prav tako meni, da bi bilo treba povečati največje možno število članov skupnih pregledniških ekip, pri tem pa upoštevati kritičnost, zapletenost in obseg storitev tretjih oseb na področju IKT.

4.4.3

ECB ugotavlja, da lahko glavni nadzornik v skladu s predlagano uredbo prepreči, da bi ključni tretji ponudniki storitev IKT sklepali nadaljnje dogovore o podizvajanju, če (i) je predvideni podizvajalec tretji ponudnik storitev IKT ali podizvajalec storitev IKT s sedežem v tretji državi in (ii) se oddaja v podizvajanje nanaša na kritično ali pomembno funkcijo finančnega subjekta. ECB želi poudariti, da lahko glavni nadzornik ta pooblastila izvaja le v okviru podizvajalskih dogovorov, kadar ključni tretji ponudnik storitev IKT kritično ali pomembno funkcijo odda v podizvajanje ločenemu pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi. ECB razume, da glavni nadzornik takih pooblastil ne more uporabljati za to, da bi ključnemu tretjemu ponudniku storitev IKT preprečil, da za kritične ali pomembne funkcije finančnega subjekta uporablja zmogljivosti tega ponudnika storitev, ki se nahajajo v tretji državi. Z operativnega vidika bi se lahko na primer kritični podatki in/ali informacije hranili ali obdelovali v zmogljivostih zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP). V takem primeru glavni nadzornik morda pristojnim organom ne bo mogel ustrezno omogočiti dostopa do vseh informacij, prostorov, infrastruktur in osebja, ki so pomembni za izvajanje vseh kritičnih ali pomembnih funkcij finančnega subjekta. ECB zaradi zagotovitve neoviranega opravljanja nalog pristojnih organov predlaga, da se glavnega nadzornika pooblasti za to, da ključnim tretjim ponudnikom storitev IKT omeji tudi uporabo zmogljivosti zunaj EGP. To pooblastilo bi se lahko uporabilo v tistih posebnih primerih, kadar z ustreznimi organi tretjih držav niso sklenjeni upravni dogovori, kot je določeno v predlagani uredbi (96), ali če predstavniki ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT v skladu z okvirom zadevne tretje države ne dajo zadostnih zagotovil glede dostopa do informacij, prostorov, infrastrukture in osebja, potrebnega za izvajanje pregledniških ali nadzornih nalog.

4.4.4

Nazadnje, zahteva glede nadaljnjega ukrepanja pristojnih organov na podlagi priporočil glavnega nadzornika (97) bi se lahko izkazala za neučinkovito, saj pristojni organi morda nimajo celostnega pregleda nad tveganji, ki jih povzroča posamezni ključni tretji ponudnik storitev IKT. Poleg tega bi pristojni organi morda morali ukrepati proti svojim nadzorovanim finančnim subjektom, kadar ključni tretji ponudniki storitev IKT priporočil ne bi upoštevali. Pristojni organi lahko v skladu s predlagano uredbo (98) od svojih nadzorovanih finančnih subjektov zahtevajo, da začasno ustavijo storitev ključnega tretjega ponudnika ali prekinejo odprte pogodbe s ključnimi tretjimi ponudniki storitev. Predvideni postopek nadaljnjega ukrepanja je težko prenesti v konkretne ukrepe. Natančneje, ni jasno, ali bo nadzorovani finančni subjekt lahko začasno ustavil izvajanje pogodbe ali prekinil pogodbo s ključnim tretjim ponudnikom storitev. To je zato, ker bi lahko bil ključni tretji ponudnik storitev IKT pomemben ponudnik za ta finančni subjekt, ali zaradi pogodbenih ali drugih stroškov in odškodnin, ki bi jih finančni subjekt lahko utrpel zaradi take začasne ustavitve ali prekinitve. Poleg tega ta pristop ne podpira konvergence pregleda, saj lahko pristojni organi isto priporočilo razlagajo različno. To bi lahko nazadnje oviralo predvideno harmonizacijo in dosleden pristop pri spremljanju tveganja ključnih tretjih oseb na področju IKT na ravni Unije. Zato bi lahko zakonodajna organa Unije razmislila o tem, da bi zakonitim preglednikom podelila posebna izvršilna pooblastila v zvezi s ključnimi tretjimi ponudniki storitev IKT, ob upoštevanju omejitev na podlagi doktrine Meroni, ki jih je Sodišče delno omililo v sodbi v zadevi ESMA (99).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  COM (2020) 595 final.

(2)  COM (2020) 596 final.

(3)  Glej člen 1(2) predlagane uredbe.

(4)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(5)  Glej člen 5 direktive NIS.

(6)  Glej člen 3(15) predlagane uredbe.

(7)  Glej člen 31(1)(d) predlagane uredbe.

(8)  Glej člen 15(3) direktive NIS.

(9)  COM (2020) 823 final.

(10)  Dogodki, ki bi lahko povzročili škodo, vendar se je uspešno preprečilo, da bi se v celoti uresničili; glej uvodno izjavo 39 direktive NIS2.

(11)  Glej člen 11 direktive NIS2.

(12)  Cyber threat Intelligence Information Sharing Initiative (CIISI-EU), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(13)  Glej člen 42 predlagane uredbe.

(14)  Glej člen 8(3) direktive NIS.

(15)  Glej tudi člene 11, 26 in 27 direktive NIS2.

(16)  Glej člena 4(b) in 13 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(17)  Glej člen 22 Statuta ESCB.

(18)  Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23.7.2014, str. 16).

(19)  Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

(20)  Eurosystem oversight policy framework, Revised version (julij 2016), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(21)  Glej revidirani in konsolidirani okvir Eurosystem oversight framework for electronic payment instruments, schemes and arrangements iz oktobra 2020 (okvir PISA), ki je dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(22)  Digitalni plačilni žeton je digitalna oblika vrednosti, zavarovana s terjatvami ali sredstvi, knjiženimi drugje, ki omogoča prenos vrednosti med končnimi uporabniki. Digitalni plačilni žetoni lahko, odvisno od temeljne zasnove, predvidevajo prenos vrednosti, ki ne vključuje nujno osrednje tretje osebe in/ali uporabe plačilnih računov.

(23)  „Prenos vrednosti“: „Dejanje, ki ga odredi plačnik ali se odredi v imenu plačnika ali ga odredi prejemnik plačila, za prenos sredstev ali digitalnih plačilnih žetonov ali polog ali dvig gotovine na račun uporabnika ali z njega neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila. Prenos lahko vključuje enega ali več ponudnikov plačilnih storitev.“ Navedena opredelitev „prenosa vrednosti“ v okviru PISA odstopa od opredelitve prenosa „denarnih sredstev“ v Direktivi (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35). „Prenos vrednosti“ v kontekstu „plačilnega instrumenta“, kakor je opredeljen v navedeni direktivi, se lahko nanaša samo na prenos „denarnih sredstev“. V skladu z navedeno direktivo „denarna sredstva“ ne vključujejo digitalnih plačilnih žetonov, razen če se žetoni lahko razvrstijo kot elektronski denar (ali bolj hipotetično kot knjižni denar).

(24)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(25)  Glej člen 28(5) predlagane uredbe.

(26)  Glej odstavek 1.3 mnenja Evropske centralne banke z dne 19. februarja 2021 o predlogu uredbe o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (CON/2021/4). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani EUR-Lex.

(27)  Glej Prilogo IIa k Smernici ECB/2012/27 Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1). Smernica ECB/2012/13 Evropske centralne banke z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (UL L 215, 11.8.2012, str. 19), Sklep Evropske centralne banke ECB/2011/20 z dne 16. novembra 2011 o določitvi podrobnih pravil in postopkov za izvajanje meril primernosti centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities (UL L 319, 2.12.2011, str. 117). Glej tudi okvirni sporazum o T2S in kolektivni sporazum.

(28)  Glej Prilogo IIb k Smernici ECB/2012/27.

(29)  Glej člen 30(5) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257 28.8.2014, str. 1) in člen 68 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede izdaje dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L 65, 10.3.2017, str. 48).

(30)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(31)  Eurosystem oversight policy framework, Revised version (julij 2016), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(32)  Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

(33)  Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(34)  Glej člen 12 Uredbe (EU) št. 909/2014.

(35)  Glej tudi člen 13 ter člena 17(4) in 22(6) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(36)  Glej odstavek 7.3 Mnenja Evropske centralne banke z dne 6. aprila 2017 o identifikaciji kritične infrastrukture zaradi varnosti informacijske tehnologije (CON/2017/10); odstavek 7.2 Mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2018 o določitvi bistvenih storitev in izvajalcev bistvenih storitev za potrebe varnosti omrežij in informacijskih sistemov (CON/2018/47); odstavek 3.5.2 Mnenja Evropske centralne banke z dne 2. maja 2019 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (CON/2019/17) ter odstavek 3.5.2 Mnenja Evropske centralne banke z dne 11. novembra 2019 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (CON/2019/38).

(37)  Glej člen 54(5) predlagane uredbe in člen 45(7) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(38)  Glej člen 54(4) predlagane uredbe in člen 45(6) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(39)  Glej člen 11(5) predlagane uredbe.

(40)  Glej člen 78(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L 65, 10.3.2017, str. 48).

(41)  Glej člen 11(6) predlagane uredbe.

(42)  Glej člen 3(17) predlagane uredbe.

(43)  Glej člen 76(2)(d) in (e) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392.

(44)  Glej člen 78(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392.

(45)  Glej člen 1(4) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(46)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(47)  Glej člen 18(2)(g) in (h) uredbe EMIR.

(48)  Glej člen 53(2)(b) in (3) predlagane uredbe ter člen 34(3) uredbe EMIR.

(49)  Glej člen 53(2)(a) predlagane uredbe.

(50)  Glej člen 34 uredbe EMIR.

(51)  Glej dokument CPMI-IOSCO Principles for Financial Market Infrastructures, ki je dostopen na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

(52)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(53)  Glej člena 4(1)(e) in 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

(54)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(55)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(56)  Glej uvodno izjavo 8 predlagane uredbe.

(57)  Glej uvodno izjavo 11 predlagane uredbe.

(58)  Glej uvodno izjavo 12 predlagane uredbe.

(59)  Glej uvodni izjavi 4 in 5 predlagane direktive o spremembi.

(60)  Glej člen 85 direktive o kapitalskih zahtevah.

(61)  Glej člen 4(1) predlagane uredbe.

(62)  Glej člen 25(3) in (4) predlagane uredbe.

(63)  Glej člen 41 predlagane uredbe.

(64)  Glej oddelek II poglavja V predlagane uredbe.

(65)  Glej oddelek II poglavja V predlagane uredbe.

(66)  Glej naslov oddelka 4 poglavja II uredbe o CDD, „Bonitetne zahteve“.

(67)  Glej uvodno izjavo 4 predlagane direktive o spremembi.

(68)  Člen 85 Direktive 2013/36/EU je zgolj podrobnejša določba. V zvezi s tem glej tudi strani 4, 11 in 37 Smernic Evropskega bančnega organa o upravljanju tveganj, povezanih z IKT in varnostjo, z dne 29. novembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: smernice EBA), v katerih je kot splošna pravna podlaga izrecno naveden člen 74 Direktive 2013/36/EU.

(69)  Glej člen 41(1) predlagane uredbe.

(70)  Glej člen 25(3) in (4) predlagane uredbe.

(71)  Glej tudi člen 109 direktive o kapitalskih zahtevah.

(72)  Glej člen 4(1)(e) uredbe o EMN.

(73)  Glej člen 85 direktive o kapitalskih zahtevah.

(74)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

(75)  Kibernetski incident (ugotovljeno možno zlonamerno ali naključno kršitev informacijske varnosti) je treba sporočiti ECB, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (1) možne finančne posledice znašajo 5 milijonov EUR ali 0,1 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala; (2) o incidentu je obveščena javnost ali je prizadet ugled institucije; (3) incident je zunaj rednega poročanja prenesen na višjo raven do direktorja informatike; (4) banka je o incidentu obvestila skupino za urgentno odzivanje na računalniške incidente, skupino za odzivanje na kršitve varnosti računalniških sistemov, varnostno službo ali policijo, (5) sproženi so bili postopki za okrevanje po katastrofi ali za neprekinjeno poslovanje ali pa je bil vložen odškodninski zahtevek za kibernetsko zavarovanje; (6) kršene so bile pravne ali regulativne zahteve; (7) banka na podlagi internih meril ali strokovne presoje (vključno z možnostjo sistemskega učinka) sklene, da bo obvestila ECB.

(76)  Glej člen 7(3) predlagane uredbe.

(77)  Glej člen 10(9) predlagane uredbe.

(78)  Glej člen 5(10) predlagane uredbe.

(79)  Glej člen 7 predlagane uredbe.

(80)  Glej člen 19 predlagane uredbe.

(81)  Glej člene 3(7), 17 in 18 predlagane uredbe.

(82)  Glej na primer okvir za poročanje o kibernetskih incidentih v EMN.

(83)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(84)  Glej člen 7(9) predlagane direktive o spremembi.

(85)  Glej člen 17(3) predlagane uredbe.

(86)  Glej člen 20 predlagane uredbe.

(87)  Glej člena 21 in 22 predlagane uredbe.

(88)  Glej člen 22(1) predlagane uredbe.

(89)  Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(90)  Člena 23 in 24 predlagane uredbe.

(91)  Glej člen 28(3) predlagane uredbe.

(92)  Glej člen 28(2) predlagane uredbe.

(93)  Glej člen 29 predlagane uredbe.

(94)  Glej člen 29(3) predlagane uredbe.

(95)  Glej člen 35 predlagane uredbe.

(96)  Glej člen 39(1) predlagane uredbe.

(97)  Glej člen 29(4) in člen 37 predlagane uredbe.

(98)  Glej člen 37(3) predlagane uredbe.

(99)  Glej sodbo Sodišča (veliki senat) z dne 22. januarja 2014, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, Uredba (EU) št. 236/2012 – zadeva C-270/12.

Menjalni tečaji eura (1)

25. avgust 2021

(2021/C 343/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1736
JPY	japonski jen	129,00
DKK	danska krona	7,4366
GBP	funt šterling	0,85590
SEK	švedska krona	10,2248
CHF	švicarski frank	1,0739
ISK	islandska krona	148,60
NOK	norveška krona	10,3863
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,531
HUF	madžarski forint	348,76
PLN	poljski zlot	4,5779
RON	romunski leu	4,9290
TRY	turška lira	9,8787
AUD	avstralski dolar	1,6191
CAD	kanadski dolar	1,4827
HKD	hongkonški dolar	9,1357
NZD	novozelandski dolar	1,6900
SGD	singapurski dolar	1,5901
KRW	južnokorejski won	1 370,17
ZAR	južnoafriški rand	17,5801
CNY	kitajski juan	7,6031
HRK	hrvaška kuna	7,4925
IDR	indonezijska rupija	16 943,59
MYR	malezijski ringit	4,9350
PHP	filipinski peso	58,495
RUB	ruski rubelj	86,6276
THB	tajski bat	38,465
BRL	brazilski real	6,1707
MXN	mehiški peso	23,7798
INR	indijska rupija	87,1520

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

SKLEP KOMISIJE

z dne 4. avgusta 2021

o ustanovitvi skupine strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (EGTOP)

(2021/C 343/03)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Uredbi (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (1) so opredeljeni cilji in načela, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo, določene pa so tudi temeljne zahteve glede pridelave, označevanja in nadzora ekoloških proizvodov.

(2)

Komisija potrebuje strokovno svetovanje za sprejemanje odločitev o odobritvi proizvodov, snovi in postopkov za uporabo pri ekološkem kmetovanju in predelavi v skladu z Uredbo (EU) 2018/848. Komisija potrebuje tudi strokovno svetovanje pri razmisleku o razvoju ali izboljšanju drugih pravil ekološke pridelave in splošneje za vse druge tehnične vidike ekološke pridelave. Za takšno svetovanje mora Komisija uporabiti strokovno znanje strokovnjakov v okviru svetovalnega organa.

(3)	Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov na področju ekološke pridelave ter opredeliti njene naloge in sestavo v skladu s Sklepom Komisije C(2016) 3301 final (2).

(4)	Skupino bi morali sestavljati znanstveniki s strokovnim znanjem o zadevnih proizvodih, snoveh in postopkih ter strokovnjaki s pristojnostmi, povezanimi z ekološko pridelavo, ki so Komisiji sposobni zagotavljati neodvisno, visokokakovostno in pregledno strokovno svetovanje.

(5)

S Sklepom Komisije 2009/427/ES (3) je bila ustanovljena skupina strokovnjakov za namene Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (4). Navedena skupina je podajala mnenja o nekaterih kategorijah snovi in proizvodov, ki se uporabljajo pri ekološki pridelavi. Odločitve o odobritvi teh snovi so bile večkrat odložene zaradi pomanjkanja razpoložljivih strokovnjakov. V skladu z novim pravnim okvirom Uredbe (EU) 2018/848 bo treba oceniti več kategorij snovi, kot so snovi za čiščenje in razkuževanje ter specializirani in inovativni postopki in metode v predelavi hrane. Zato se je število zahtevanih mnenj močno povečalo, medtem ko se je zmanjšalo število razpoložljivih strokovnjakov, ki so pripravljeni brez plačila sodelovati v skupini strokovnjakov za pomoč Komisiji.

(6)

Nova skupina strokovnjakov bi morala Komisiji zagotavljati mnenja o tehnični dokumentaciji v zvezi z odobritvijo proizvodov, snovi in postopkov za uporabo v ekološkem kmetovanju in predelavi ter v zvezi z drugimi pravili ekološke pridelave in drugimi tehničnimi vprašanji glede ekološke pridelave. Ta mnenja so bistvena za razvoj in spremljanje politike in zakonodaje Unije o ekološki pridelavi, zlasti za sprejetje izvedbenih aktov Komisije, kot so akti iz členov 16(3), 17(3) in 24(9) Uredbe (EU) 2018/848. Brez neodvisnega svetovanja neodvisnih strokovnjakov zadevna politika Unije ne bi mogla doseči svojih ciljev. Zato bi morali člani skupine poleg povračila stroškov prejemati posebna nadomestila, kar je sorazmerno s posebnimi nalogami, ki so jim dodeljene, in v skladu z mednarodnimi standardi.

(7)	Člen 6, točka (a), Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa financiranje ukrepov v zvezi s tehnično in upravno pomočjo.

(8)	Za člane skupine bi bilo treba določiti pravila o razkrivanju informacij.

(9)	Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)	Sklep 2009/427/ES bi bilo treba razveljaviti –

SKLENILA:

---

(1)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(2)  Sklep Komisije C(2016) 3301 final z dne 30. maja 2016 o določitvi horizontalnih pravil o ustanovitvi in delovanju strokovnih skupin Komisije.

(3)  Sklep Komisije 2009/427/ES z dne 3. junija 2009 o ustanovitvi skupine strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (UL L 139, 5.6.2009, str. 29).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(7)  Glej člen 11 horizontalnih pravil in Prilogo 4.

(8)  Glej člen 17 horizontalnih pravil

(9)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(10)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(11)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Te izjeme so namenjene zaščiti javne varnosti, vojaških zadev, mednarodnih odnosov, finančne, denarne ali gospodarske politike, zasebnosti in celovitosti posameznika, poslovnih interesov, sodnih postopkov in pravnih nasvetov, inšpekcij/preiskav/revizij in postopka odločanja institucije.

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

(2021/C 343/04)

Nadzorni organ Efte ne nasprotuje naslednjemu ukrepu državne pomoči:

Datum sprejetja odločitve	12. maj 2020
Št. zadeve	86817
Št. odločitve	041/21/COL
Država Efte	Norveška
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Podaljšanje in spremembe sheme nadomestil za velike javne prireditve zaradi COVID-19
Pravna podlaga	Odločitev parlamenta o odobritvi sheme in določitvi njenih glavnih pogojev ter dopis o dodelitvi ministrstva za trgovino, industrijo in ribištvo, naslovljen na Innovation Norway
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Nadomestilo za škodo, ki so jo povzročile izjemne okoliščine
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	260 milijonov NOK
Intenzivnost	60 %
Trajanje	Do 31. decembra 2021
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Inovacije na Norveškem PB. 448 Sentrum Akersgata 13 N-0104 Oslo NORVEŠKA

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa Efte: http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/decisions/

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

(2021/C 343/05)

Nadzorni organ Efte ne nasprotuje naslednjemu ukrepu državne pomoči:

Datum sprejetja odločitve	10. maj 2021
Št. zadeve	86805
Št. odločitve	037/20/COL
Država Efte	Islandija
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Spremembe in podaljšanja shem nepovratnih sredstev za zaprtje in nepovratnih sredstev za odpornost zaradi COVID-19
Pravna podlaga	Zakonodajni akt o spremembi zakona št. 38/2020 in zakona št. 160/2020
Vrsta ukrepa	Sheme
Cilj	Prispevati k nadaljnji gospodarski dejavnosti podjetij, ki so utrpela izgubo dohodka zaradi pandemije COVID-19, in ukrepom za zajezitev, uvedenim za obvladovanje širjenja virusa
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Shema nepovratnih sredstev za odpornost: Ocenjeni proračun v višini 20,5 milijarde Shema nepovratnih sredstev za zaprtje: Ocenjeni proračun v višini 1 milijarde ISK in najvišji proračun v višini 2 milijard ISK
Trajanje	Shema nepovratnih sredstev za odpornost: 31. december 2021 Shema nepovratnih sredstev za zaprtje: 30. september 2021
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Islandska davčna in carinska uprava Tryggvagata 19 101 Reykjavík ISLANDIJA

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa Efte: http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/decisions/

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

(2021/C 343/06)

Nadzorni organ Efte ne nasprotuje naslednjemu ukrepu državne pomoči:

Datum sprejetja odločitve	11. maj 2021
Št. zadeve	86811
Št. odločitve	039/21/COL
Država Efte	Islandija
Naziv	Spremembe sheme digitalnih darilnih bonov v okviru COVID-19
Pravna podlaga	Zakonodajni akt o spremembi zakona št. 54/2020 o digitalnih bonih (v islandščini: lög um ferðagjöf)
Vrsta ukrepa	Shema
Cilj	Povečanje domačega povpraševanja po turističnih storitvah in s tem pomoč sektorju turističnih storitev
Oblika pomoči	Nepovratna sredstva (posredna pomoč)
Proračun	1,4 milijarde ISK
Trajanje	1. junij 2021 do 31. avgust 2021
Gospodarski sektorji	Turizem
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ministrstvo za finance in gospodarstvo Arnarhvoli við Lindargötu 101 Reykjavík ISLANDIJA

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa Efte: http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/decisions/

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

(2021/C 343/07)

Nadzorni organ Efte ne nasprotuje naslednjemu ukrepu državne pomoči:

Datum sprejetja odločitve	12. maj 2021
Št. zadeve	86812
Št. odločitve	040/21/COL
Država Efte	Norveška
Naziv (in/ali ime upravičenca)	COVID-19 – Spremembe in podaljšanje sheme nepovratnih sredstev za podporo likvidnosti podjetij v turističnem sektorju
Pravna podlaga	Odločitev parlamenta o odobritvi sprememb in podaljšanja ter dopis ministrstva za trgovino, industrijo in ribištvo o dodatni dodelitvi, naslovljen na Innovation Norway
Vrsta ukrepa	Shema
Cilj	Zagotavljanje dostopa do likvidnosti za podjetja, ki se soočajo z nenadnim pomanjkanjem likvidnosti zaradi gospodarskih posledic izbruha COVID-19
Oblika pomoči	Nepovratna sredstva
Proračun	1 550 milijonov NOK
Intenzivnost	Do 80 % upravičenih stroškov za mala in srednja podjetja. Do 70 % upravičenih stroškov za velika podjetja. Stroški za opredmetena in neopredmetena sredstva, potrebna za izvedbo projekta, do največ 50 %.
Trajanje	12. 5. 2021–31. 12. 2021
Gospodarski sektorji	NACE 49, 50, 51, 55, 56, 74.903, 77, 79, 82.3, 90, 91 in 93.
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Innovation Norway Akersgata 13 N-0104 Oslo NORVEŠKA Pb. 448 Sentrum

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa Efte: http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/decisions/

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

(2021/C 343/08)

Nadzorni organ Efte ne nasprotuje naslednjemu ukrepu državne pomoči:

Datum sprejetja odločitve	18.5.2021
Št. zadeve	86828
Št. odločitve	042/21/COL
Država Efte	Norveška
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Spremembe sheme pomoči za prostovoljske organizacije zaradi COVID-19
Pravna podlaga	Spremenjena uredba o shemi pomoči prostovoljskim organizacijam (še ni referenčne številke)
Vrsta ukrepa	Shema
Cilj	Zagotoviti likvidnost prostovoljskim organizacijam ter s tem spodbujati dejavnosti in prostovoljskim organizacijam pomagati v sedanji krizi zaradi COVID-19
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	1155 milijonov NOK
Intenzivnost	— Prosilci lahko prejmejo nepovratna sredstva v višini 70 % dodatnih stroškov in/ali stroškov, povezanih z razvojem in/ali prilagoditvijo dejavnosti — Za dogodke in druge specificirane dejavnosti, ki potekajo po načrtih, lahko prosilci prejmejo nepovratna sredstva v višini 70 % upravičenih stroškov — Za dogodke in druge specificirane dejavnosti, ki so odpovedani, lahko prosilci prejmejo nepovratna sredstva v višini 50 % upravičenih stroškov
Trajanje	18.5.2021–31.12.2021
Gospodarski sektorji	Prostovoljski sektor
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Norveški organ za igre in fundacije P.O. Box 800 N-6805 Førde NORVEŠKA

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa Efte: http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/decisions/

Državna pomoč – Odločitev o nevložitvi ugovora

(2021/C 343/09)

Nadzorni organ Efte ne nasprotuje naslednjemu ukrepu državne pomoči:

Datum sprejetja odločitve	20. maj 2020
Št. zadeve	86839
Št. odločitve	051/21/COL
Država Efte	Norveška
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Shema pomoči za izgubljene zaloge zaradi COVID-19
Pravna podlaga	Spremenjena uredba, ki dopolnjuje in izvaja Zakon o shemi začasne pomoči za podjetja, ki so utrpela znatno izgubo prometa po avgustu 2020 (še ni sprejeta).
Vrsta ukrepa	Shema
Cilj	Zagotoviti nadomestilo za izgubo zalog restavracijam, kavarnam, barom in hotelom, ki nudijo hrano drugim strankam, ne le hotelskim gostom, in trgovcem na drobno s cvetjem.
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	25 milijonov NOK
Intenzivnost	100 %
Trajanje	9. junij 2021–31. december 2021
Gospodarski sektorji	Gostinske storitve in trgovci na drobno s cvetjem.
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Brønnøysundregistrene Postboks 900 N-8910 Brønnøysund Norveška

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletnem mestu Nadzornega organa Efte: http://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-register/decisions/

Tožba podjetja SÝN hf. proti Nadzornemu organu Efte, vložena 9. julija 2021

(Zadeva E-4/21)

(2021/C 343/10)

Podjetje SÝN hf., ki ga zastopa odvetnica Dóra Sif Tynes, ADVEL, Kalkofnsvegur 2, 101 Reykjavík, Islandija, je 9. julija 2021 pri Sodišču Efte vložilo tožbo proti Nadzornemu organu Efte.

Podjetje SÝN hf. Sodišču Efte predlaga, naj:

1.	razglasi ničnost Odločbe Nadzornega organa Efte št. 023/21/COL z dne 26. marca 2021 o pomoči podjetju Farice ehf. za naložbe v tretji podmorski kabel;

2.	Nadzornemu organu Efte naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Pravna podlaga in dejansko stanje ter navedeni tožbeni razlogi:

—

Podjetje Sýn (v nadaljnjem besedilu: tožeča stranka) je podjetje za elektronske komunikacije in medije, dejavno na vseh trgih telekomunikacij in radiodifuzije na Islandiji, z registriranim poslovnim naslovom Suðurlandsbraut 8 v Reykjavíku. Podjetje izvira iz ustanovitve podjetij Íslandssími hf. in Tal hf. v poznih 90. letih po liberalizaciji zagotavljanja telekomunikacijskih storitev na Islandiji. Tožeča stranka zagotavlja celovite elektronske komunikacijske storitve, vključno s storitvami podatkovnih centrov, pod znamko Vodafone na podlagi sporazuma o partnerstvu z družbo Vodafone Group plc.

—	Podjetje Farice hf. so leta 2002 ustanovili islandski in ferski akterji z namenom priprave, izgradnje in upravljanja podmorskega kabelskega sistema za elektronsko komunikacijo, ki zagotavlja mednarodno povezljivost med Islandijo, Ferskimi otoki in Združenim kraljestvom.

—	Gre za tožbo za razglasitev ničnosti Odločbe Nadzornega organa Efte št. 023/21/COL (v nadaljnjem besedilu: izpodbijana odločba). Izpodbijana odločba je bila sprejeta 26. marca 2021 po priglasitvi islandskih organov z dne 23. marca 2021.

—

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe z obrazložitvijo, da je Nadzorni organ Efte: — kršil svojo obveznost uvedbe formalnega postopka preiskave v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča, saj bi moral imeti pomisleke glede združljivosti ukrepa s Sporazumom EGP; — kršil svojo obveznost ustrezne obrazložitve iz člena 16 Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju Niz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 343/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Régnié“

PDO-FR-A0912-AM02

Datum obvestila: 7. junij 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I je za besedo „Rhône“ dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2019, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Obseg geografskega območja ostaja popolnoma enak.

Izraz „se zagotavljajo“ je nadomeščen z izrazom „potekajo“.

Enotni dokument je spremenjen v točki 6, da se vstavijo te spremembe.

Zaradi obveščanja je dodan tudi stavek, da so na spletišču inštituta INAO objavljeni kartografski dokumenti v zvezi z geografskim območjem.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I je za besedo „občin“ dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019“.

Vključen je sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2019, seznam občin pa je posodobljen. Dodan je tudi datum, ko je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité) odobril spremenjeno geografsko območje označbe. Te spremembe so redakcijske in nikakor ne spreminjajo obsega geografskega območja označbe. Potrebne so zaradi združitev ali ukinitev občin ali delov občin ali sprememb imena.

Novo besedilo specifikacije proizvoda še naprej omogoča natančno opredelitev občin geografskega območja.

Posledično je spremenjena postavka „Dodatni pogoji“ enotnega dokumenta.

3.   Določbe o zorenju

V točki 2 oddelka IX poglavja I je datum „1. marca“ nadomeščen z datumom „15. januarja“.

Najzgodnejši datum, do katerega vina zorijo, je premaknjen s 1. marca na 15. januar leta, ki sledi letu trgatve, ker je zgodnja trgatev, ki je posledica podnebnih sprememb, vse pogostejša, kar omogoča zgodnejše dokončanje vinifikacije.

Sprememba najzgodnejšega datuma konca zorenja ne vpliva na kakovost vin, pridelanih v tem vinogradu. Prakse na vinski trti in v kleti, ki se uporabljajo za ohranitev aromatičnega potenciala sorte gamay N, pridelovane na teh revnih tleh, omogočajo proizvodnjo vin, ki imajo saden okus že od svoje mladosti.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5. Enološki postopki

4.   Dajanje na potrošniški trg

V točki 5 oddelka IX poglavja I je datum „15. marca“ nadomeščen z datumom „1. februarja“.

Skladno s premikom najzgodnejšega datuma za konec zorenja je tudi datum dajanja vina na potrošniški trg premaknjen s 15. marca na 1. februar.

Ta sprememba ni vplivala na enotni dokument.

5.   Promet med odobrenimi skladišči

Črtana je točka 5(b) oddelka IX poglavja I, ki se nanaša na datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči.

Zaradi skrajšanja minimalnega trajanja zorenja in zgodnejšega datuma za dajanje vin na trg je treba omogočiti hitrejše dajanje vina v promet med gospodarskimi subjekti; določitev zgodnejšega datuma, pred katerim vina ni dovoljeno dati v promet, ni smiselna.

Naslov točke 5 oddelka IX poglavja I je torej spremenjen s črtanjem besed „promet proizvodov in“.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

6.   Prehodni ukrepi

V točki 1(a) oddelka XI poglavja I je pred navedbo „do vključno trgatve leta 2034“ dodana beseda „najpozneje“, da se natančneje določijo pogoji tega ukrepa.

Točka 3 je črtana, ker se je zadevni posebni ukrep iztekel.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

7.   Podrobnosti v zvezi z nadzorom v specifikaciji proizvoda

—	Nadzor nad gospodarskimi subjekti sedaj izvaja certifikacijski organ, v različnih zadevnih odstavkih poglavja II specifikacije proizvoda pa je izraz „načrt inšpekcijskih pregledov“ nadomeščen z izrazom „načrt nadzora“. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

—

Sklici na nadzorni organ V oddelku II poglavja III so bila od odobritve specifikacije proizvoda decembra 2011 spremenjena redakcijska pravila tega dela, tako da se, če nadzore izvaja certifikacijski organ, ne navedejo več popolni kontaktni podatki nadzornega organa. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Régnié

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Kratek opis

To so suha mirna rdeča vina.

Imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

Ob stekleničenju vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Končna vina, pripravljena za dajanje na trg, ustrezajo naslednjim analitskim standardom:

Najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): 3 grami na liter.

Za največji delež skupnega alkohola, najmanjši delež dejanskega alkohola, najnižjo vsebnost skupnih kislin in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo standardi iz predpisov Skupnosti.

Mlada vina so lepe vijolično-rdeče barve, ki se sčasoma razvije v granatno rdečo. Vonj ima pogosto cvetlične note in note rdečega jagodičja, ki z razvojem pridobijo začimbne nianse.

V ustih so vina odkrito napadalna, prefinjena in zelo voljna. So zelo sadna.

Splošne analitske lastnosti

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	14,17
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

—	Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

—	Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

—	Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene do koncentracije 10 %.

—	Vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve. Poleg zgoraj navedenih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Skupnosti ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.   Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami te vinske trte je največ 2,10 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,80 metra.

Ob upoštevanju najmanjše gostote 6 000 trsov na hektar in zaradi potreb mehanizacije je razdalja med vrstami v vinogradih lahko največ 3 metre.

Pravila rezi

—	Obrezovanje se konča 15. maja.

—	Vina izhajajo s trsov, ki se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali pahljačasta gojitvena oblika, enojna ali dvojna kordonska gojitvena oblika royat ali gojitvena oblika charmet) z največ 10 očesi na trs.

—	Vsak trs ima od 3 do 5 reznikov z največ dvema očesoma; za pomladitev ima vsak trs lahko en reznik z največ dvema očesoma, obrezan na mladiki, ki je zrasla na starem lesu.

—	Pri oblikovanju ali spremembi načina rezi se trsi obrezujejo z največ 12 očesi na trs.

Namakanje ni dovoljeno.

Določbe o mehanski trgatvi

—	Potrgano grozdje se v posode, v katerih se s parcele prepelje v prostore za proizvodnjo vina, naloži do višine največ 0,50 metra.

—	Posode so iz inertnega materiala, primernega za živila.

—	Oprema za trganje in prevoz potrganega grozdja ima prilagojen sistem za odtekanje vode ali zaščito.

5.2.   Največji donosi

1.	61 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Rhône na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019: Régnié-Durette in Lantignié.

7.   Glavne sorte vinske trte

Gamay N

8.   Opis povezave

8.1.   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje se razprostira na vzhodnem robu gričevja Monts du Beaujolais pod hribom Fût d’Avenas, katerega vrh je na 842 metrih nadmorske višine, 50 kilometrov severno od Lyona in 22 kilometrov od mesta Villefranche-Sur-Saône.

Pokrajina je razgibana, v njej pa se nizajo grebeni in hribi, zasajeni s trto. Reka Ardières, pritok reke Saone, predstavlja njegovo južno mejo.

Tako se razprostira na ozemlju občin Régnié-Durette in Lantignié v departmaju Rhône.

Geografsko območje je del obsežnega sklopa metamorfnih formacij iz paleozoika na zahodnem obrobju Centralnega masiva in zlasti v osrednjem delu granitnega masiva, imenovanega „de Fleurie“ (fleurijski). Iz tega debelozrnatega granita z grajzenizacijo nastanejo zelo prepustne peščene formacije.

Razmejene parcele za pridelavo grozdja se raztezajo na gričevju z granitno podlago na nadmorski višini od 250 do 450 metrov in imajo:

—	na površju peščena in zelo prepustna tla, nastala iz granitnega peska, na strmih pobočjih v osrednjem delu in na severu;

—	tla, nastala na koluvialni in globoki peščeno-meljasti podlagi, ki je dokaj bogata z glino, na položnejših pobočjih v južnem delu;

—	aluvialna tla, nastala na starih terasah, ki imajo glinasto teksturo in so na površini pogosto zelo prodnata, ponekod imajo kompaktno strukturo.

Podnebje je oceansko s celinskimi in južnimi vplivi. Padavine so med letom pravilno razporejene (povprečno 750 milimetrov na leto), povprečna letna temperatura je blizu 11 °C. Gričevje Monts du Beaujolais ima bistveno vlogo pri zaščiti pred zahodnimi vetrovi in tako zmanjšuje oceanski vpliv. Učinek fena, ki ga ustvarja, suši vlažen zrak, s čimer se poveča osvetljenost in zmanjša količina padavin.

Tudi široka dolina reke Saone ima prevladujočo vlogo pri razvoju vinske trte, saj prispeva k večji osvetljenosti in prinaša južne vplive, zlasti izrazite poletne vročine.

8.2.   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

François Myard, ki je leta 1907 izdal delo „Le vigneronnage en Beaujolais“, potrjuje obstoj galsko-rimske vile v lasti nekega Réginusa, po katerem naj bi bila poimenovana občina. Tedanja organizacija kaže prve znake „ločenega gojenja sadja, sistema, ki se danes uporablja v vinogradništvu“.

Zdi se, da je imela opatija Cluny v lasti vinske trte blizu vasi Régnié. V listini iz Clunyja iz leta 992 je navedeno, da je nekdo po imenu Umfred opatiji podaril „kapelo Sainte-Marie v vasi Dueri (durette), ki leži v deželi Mâcon, ter vse, kar ima v lasti v tej župniji v zemlji, trti, travnikih in mlinih“. V listini iz leta 1602 je zapisano, da vas Durette šteje 15 „ognjišč“ in da je njeno ozemlje znano kot „dobro le za vino“.

Vina „Régnié“ so že dolgo zelo cenjena. Od leta 1769 kraja Régnié in Durette spadata med 16 župnij regije Beaujolais, ki jim je dovoljeno pošiljati vina v Pariz.

Bonardet je v zvezi z industrijo platna v kraju Rignyé (Régnié) v 17. stoletju v svojem delu „Histoire de Régnié“ (1945) pojasnil: „stari poklici (tkanje) so počasi ugašali, saj so se tla v Beaujolaisu prekrila s trtami“. Po besedah Lamberta d‘Antignyja, policijskega, sodnega in finančnega nadzornika, je četrtina ozemlja zasajena s trto.

V kraju Régnié je posestvo „Grange Charton“. Ta čudoviti primer kmečke arhitekture iz 19. stoletja, vključno s stanovanji za vinogradnike, shrambami in kletmi, je sedež gospodarstva „Hospices de Beaujeu“. Po tem, ko so leta 1809 sestre de Millières posestvo zapustile gospodarstvu Hospices, je to sčasoma raslo z darovi in volili v trtah. Prodaja vin gospodarstva Hospices na dražbah predstavlja najstarejšo znano dobrodelno prodajo.

Vinom, ki so nekoč spadala med najboljša vina s kontrolirano označbo porekla „Beaujolais“ z oznako „Villages“, je bila z odlokom z dne 20. decembra 1988 priznana kontrolirana označba porekla „Régnié“.

Za kontrolirano označbo porekla „Régnié“ je značilna povezava med regionalno tradicijo in sodobnimi tehnikami. Sorta gamay N prevladuje pri proizvodnji rdečih vin. Znana je kot sorta, ki ni trdoživa, je pa rodovitna in zgodaj dozori ter je poleg tega občutljiva na pozno zmrzal in ne prenaša žgočega sonca.

Proizvajalci so se v prizadevanju za kakovostno vino naučili obvladati njeno rast, zlasti z visoko gostoto zasaditve in kratko rezjo.

Proizvajalec za dobro zorenje grozdja zagotovi, da je izpostavljena zadostna listna površina. Tako se trte lahko gojijo v fiksni špalirni obliki, ki prav tako olajša mehanizacijo.

Obenem in v skladu z veljavnimi praksami so proizvajalci izbrali posebno vinifikacijo, pri kateri soobstajata tradicionalno vrenje in semikarbonska maceracija.

Leta 2010 je 222 proizvajalcev pridelalo 17 000 hektolitrov iz vinogradov, ki se raztezajo na 400 hektarih.

8.3.   Vzročna medsebojna povezava

Geografsko območje „Régnié“ se pretežno razprostira na granitni podlagi ali na formacijah, nastalih z njenimi spremembami.

Tla so na splošno peščena, kisla, dokaj prepustna in slabo rodovitna. V tem naravnem okviru sorta gamay N izraža svoj polni potencial in daje možnost pridelave sadnih in elegantnih vin, katerih koncentracija in uravnoteženost zagotavljata dolgo življenjsko dobo.

Razlike v sestavi tal, ki so bolj ali manj glinasta, včasih polna velikih granitnih ali peščenih kosov, se odražajo v niansah vin, ki so lahko bolj strukturirana, če je grozdje zraslo na parcelah z glinastimi tlemi, ali, nasprotno, bolj voljna in sadna, če je grozdje zraslo na parcelah s peščenimi tlemi.

Ugodno podnebje koristi vinogradu sredi razgibane pokrajine, ki ga pred neugodnimi vetrovi varuje gozdnat grič Fût d’Avenas. Odprtost proti širni ravnini reke Saone zagotavlja ugodno osvetljenost, ki spodbuja klorofilno aktivnost trte. Ker so zasajeni na gričih, se najpogosteje izognejo spomladanski zmrzali in jutranji megli na ravnini reke Saone, izkoristijo optimalno osončenost, pobočja pa hitro odvajajo morebitne odvečne padavine.

Zaradi učinka fena, ki nastane zaradi zaščite gričevja Monts du Beaujolais, dolina reke Ardières v smeri vzhod-zahod zagotavlja splošno lego, ki omogoča optimalno in enakomerno zrelost grozdja.

Proizvajalci uporabljajo prakse na trti in v kleti, s katerimi iz teh specifičnih razmer potegnejo najboljše. Prilagoditev rasti in proizvodnje sorti gamay N revnim peščenim tlom s posebno obliko gojenja in kratko rezjo ter metode pridelave vina, s katerimi se ohranja aromatični potencial, omogočajo pridelavo vin, ki imajo saden okus, ko so mlada, in ki so zelo primerna za shranjevanje.

Od leta 1967 proizvajalci v kleti „Caveau des deux clochers“ skupaj ponujajo skrbno izbrano paleto vin „Régnié“. Organizirajo številne prireditve, predstave in športne dogodke, da bi predstavili svojo vas in svoja vina.

Vino „Régnié“, ki je zadnja priznana kontrolirana označba porekla v regiji Beaujolais, predstavljajo kot „Prince du Beaujolais“ (princ Beaujolaisa).

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chamboeuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Clémencey, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L’Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Meursault, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Saint-Philibert, Saint-Romain, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Vannaire, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot;

—

departma Rhône: Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville-en-Beaujolais, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Chasselay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Dardilly, Denicé, Deux Grosnes (samo del, ki ustreza delu nekdanje občine Avenas), Dracé, Emeringes, Fleurie, Fleurieux-sur-l’Arbresle, Frontenas, Gleizé, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Légny, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Le Perréon, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Rivolet, Sain-Bel, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Val d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Villefranche-sur-Saône, Ville-sur-Jarnioux, Villié-Morgon in Vindry-sur-Turdine (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Dareizé, Les Olmes in Saint-Loup);

—

departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-les-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-La-Loyère (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saint-Ythaire, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, La Vineuse sur Fregande (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin de Donzy-le-National, Massy in La Vineuse), Vinzelles in Viré;

—

departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serein, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montigny-la-Resle, Montholon (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Champvallon, Villiers sur Tholon in Volgré), Mouffy, Moulins-en-Tonnerrois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

(a)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za ime kraja, zavedenega v katastru; — je ta naveden na prijavi pridelka. Ime kraja, zavedenega v katastru, je napisano takoj za imenom kontrolirane označbe porekla in natisnjeno s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

(b)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin du Beaujolais“ ali „Grand Vin du Beaujolais“ ali „Cru du Beaujolais“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-cc8d10c6-1898-4714-a513-2186ca061280

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 343/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Fleurie“

PDO-FR-A0930-AM02

Datum obvestila: 7. junij 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I je za besedo „Rhône“ dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2019, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Obseg geografskega območja ostaja popolnoma enak.

Izraz „se zagotavljajo“ je nadomeščen z izrazom „potekajo“.

Enotni dokument je spremenjen v točki 6, da se vstavijo te spremembe.

Zaradi obveščanja je dodan tudi stavek, da so na spletišču inštituta INAO objavljeni kartografski dokumenti v zvezi z geografskim območjem.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I je za besedo „občin“ dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019“.

Vključen je sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2019, seznam občin pa je posodobljen. Dodan je tudi datum, ko je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité) odobril spremenjeno geografsko območje označbe. Te spremembe so redakcijske in nikakor ne spreminjajo obsega geografskega območja označbe. Potrebne so zaradi združitev ali ukinitev občin ali delov občin ali sprememb imena.

Novo besedilo specifikacije proizvoda še naprej omogoča natančno opredelitev občin geografskega območja.

Posledično je spremenjena postavka „Dodatni pogoji“ enotnega dokumenta.

3.   Določbe o zorenju

V točki 2 oddelka IX poglavja I je datum „1. marca“ nadomeščen z datumom „15. januarja“.

Najzgodnejši datum, do katerega vina zorijo, je premaknjen s 1. marca na 15. januar leta, ki sledi letu trgatve, ker je zgodnja trgatev, ki je posledica podnebnih sprememb, vse pogostejša, kar omogoča zgodnejše dokončanje vinifikacije.

Sprememba najzgodnejšega datuma konca zorenja ne vpliva na kakovost vin, saj podnebne in talne razmere območja sorti gamay N dajejo zgodnost, zaradi katere se vina lahko pijejo mlada.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

4.   Dajanje na potrošniški trg

V točki 5 oddelka IX poglavja I je datum „15. marca“ nadomeščen z datumom „1. februarja“.

Skladno s premikom najzgodnejšega datuma za konec zorenja je tudi datum dajanja vina na potrošniški trg premaknjen s 15. marca na 1. februar.

Ta sprememba ni vplivala na enotni dokument.

5.   Promet med odobrenimi skladišči

Črtana je točka 5(b) oddelka IX poglavja I, ki se nanaša na datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči.

Zaradi skrajšanja minimalnega trajanja zorenja in zgodnejšega datuma za dajanje vin na trg je treba omogočiti hitrejše dajanje vina v promet med gospodarskimi subjekti; določitev zgodnejšega datuma, pred katerim vina ni dovoljeno dati v promet, ni smiselna.

Ta sprememba ni vplivala na enotni dokument.

Naslov točke 5 oddelka IX poglavja I je torej spremenjen s črtanjem besed „promet proizvodov in“.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

6.   Prehodni ukrepi

V točki 2(a) oddelka XI poglavja I je pred besedami „do vključno trgatve leta 2034“ dodana beseda „najpozneje“, da se natančneje določijo pogoji tega ukrepa.

Točka 4 je črtana, ker se je zadevni posebni ukrep iztekel.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

7.   Podrobnosti v zvezi z nadzorom v specifikaciji proizvoda

—	Nadzor nad gospodarskimi subjekti sedaj izvaja certifikacijski organ, v različnih zadevnih odstavkih poglavja II specifikacije proizvoda pa je izraz „načrt inšpekcijskih pregledov“ nadomeščen z izrazom „načrt nadzora“. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

—

Sklici na nadzorni organ V oddelku II poglavja III so bila od odobritve specifikacije proizvoda decembra 2011 spremenjena redakcijska pravila tega dela, tako da se, če nadzore izvaja certifikacijski organ, ne navedejo več popolni kontaktni podatki nadzornega organa. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Fleurie

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Kratek opis

To so suha mirna rdeča vina. Imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

Ob stekleničenju vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Končna vina, pripravljena za dajanje na trg, ustrezajo naslednjim analitskim standardom:

Najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): 3 grami na liter.

Za največji delež skupnega alkohola, najmanjši delež dejanskega alkohola, najnižjo vsebnost skupnih kislin in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo standardi iz predpisov Skupnosti.

Vina so lepe vijolično-rdeče barve, ki se sčasoma razvije v granatne odtenke. Vonj ima pogosto cvetlične note in note rdečega jagodičja, ki se s staranjem razvijejo v začimbne note. V ustih so vina odkrito napadalna, a ne agresivna, ter nekoliko kisla. To vino je zaradi svoje lahkosti in prefinjenosti pogosto označeno kot najbolj „ženstveno“ od vin „Crus du Beujolais“.

Splošne analitske lastnosti

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	14,17
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

—	Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

—	Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

—	Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene do koncentracije 10 %.

—	Vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve.

Poleg zgoraj navedenih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Skupnosti ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.   Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami te vinske trte je največ 2,10 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,80 metra.

Ob upoštevanju najmanjše gostote 6 000 trsov na hektar in zaradi potreb mehanizacije je razdalja med vrstami v vinogradih lahko največ 3 metre.

Pravila rezi

—	Obrezovanje se konča 15. maja.

—	Vina izhajajo s trsov, ki se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali pahljačasta gojitvena oblika, enojna ali dvojna kordonska gojitvena oblika royat ali gojitvena oblika charmet) z največ 10 očesi na trs.

—	Vsak trs ima od 3 do 5 reznikov z največ dvema očesoma; za pomladitev ima vsak trs lahko en reznik z največ dvema očesoma, obrezan na mladiki, ki je zrasla na starem lesu.

—	Pri oblikovanju ali spremembi načina rezi se trsi obrezujejo z največ 12 očesi na trs.

Namakanje ni dovoljeno.

– Določbe o mehanski trgatvi

—	Potrgano grozdje se v posode, v katerih se s parcele prepelje v prostore za proizvodnjo vina, naloži do višine največ 0,50 metra.

—	Posode so iz inertnega materiala, primernega za živila.

—	Oprema za trganje in prevoz potrganega grozdja ima prilagojen sistem za odtekanje vode ali zaščito.

5.2.   Največji donosi

1.	61 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednje občine departmaja Rhône na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019: Fleurie.

7.   Glavne sorte vinske trte

Gamay N

8.   Opis povezave

8.1.   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje leži v osrednjem delu vinogradov „Beaujolais“, na vzhodnem robu gričevja Monts du Beaujolais.

Razprostira se le na ozemlju občine Fleurie v departmaju Rhône, severno od Lyona.

V valoviti pokrajini so pogosto strmi hribi skoraj enakomerno prekriti z vinskimi trtami. Višja gorovja v ozadju pokriva gozd.

Razmejene parcele za pridelavo grozdja ležijo na podlagi iz porfirjastega rožnatega granita, ki ima majhne deleže sljude in se imenuje „granite de Fleurie“ (fleurijski granit).

Ločimo dva geo-morfološko različna predela:

—	nad krajem, na nadmorski višini od 300 do 450 metrov, so na strmih gričih, kjer je na površju pogosto matična podlaga, zelo peščena in revna tla;

—	pod krajem se pobočje postopoma spusti do 230 metrov v smeri reke Saone, kamnino pa prekrivajo nanosi z gričev; tla so debelejša, bogatejša z glino, finim peskom in meljem.

„Bief de Roclaine“ (rokav Roclaine) in potok Presle, ki tečeta po gori in se izlijeta v reko Saono, prepredata ta predel in spreminjata izpostavljenosti.

Podnebje je oslabljeno oceansko s povprečno letno temperaturo blizu 11 °C in zmernimi padavinami, ki so dobro razporejene skozi leto (v povprečju 750 milimetrov). Geografsko območje ima celinske (poletna neurja, zimska megla, ki povzroča ivje) in južne vplive (poletna vročina, največja količina padavin jeseni in spomladi). Geografsko območje, ki ga pred zahodnimi vetrovi ščiti gričevje Monts du Beaujolais, se poleg tega opira na majhno sekundarno pogorje s pobočji, ki so večinoma obrnjena na jugovzhod. Gričevje segrejejo in osvetlijo že prvi jutranji sončni žarki. Ker vinogradi ležijo sredi pobočja, se najpogosteje izognejo spomladanski zmrzali in jutranji megli na ravnini reke Saone, izkoristijo največjo osončenost ter hitro odvajajo morebitne odvečne padavine.

8.2.   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Fleurie ja stara vas. Območje, ki vključuje zalogo vode, je bilo že zelo zgodaj poseljeno, pri čemer so se ljudje naselili predvsem v zaselkih v zahodnem delu.

Vinska trta je na območju „Fleurie“ prisotna od leta 987, o čemer priča akt, sestavljen za opatijo Arpayé, ki leži pod vasjo in je neposredno odvisna od opatije Cluny, v katerem je izposlovan „curtil“ (zaplata zemlje) z „vinsko trto“.

Od konca 15. stoletja je lyonsko meščanstvo, ki je obogatelo s svilarstvom in bančništvom, razvilo vinogradništvo.

V 18. stoletju so zelo cenjena vina „Fleurie“ trgovci z burgundskimi vini pošiljali v Pariz, nato so se postopno prodajala na severu Francije in v Angliji. Na začetku 20. stoletja se je vino prodajalo po vsej Franciji in na tujih trgih v Švici, Belgiji in Nemčiji.

Leta 1927 je zahvaljujoč dinamičnim fleurijskim družinam svoja vrata odprla zadružna klet v Fleuriju. Marguerite Chabert, katere družina je odgovorna za ustanovitev zadružne kleti v Fleuriju in ki ji je nekaj časa predsedovala, je s svojo osebnostjo zaznamovala zgodovino vin „cru“.

Kontrolirana označba porekla „Fleurie“ je bila priznana leta 1936. Je vodilna med vini „Crus du Beaujolais“ in zlasti švicarski trg vina kupuje po visoki ceni.

Vas se odpira turizmu. Leta 2007 se je približno 30 posestev združilo in odprlo klet „La maison de Fleurie“.

Prebivalci Fleurija se identificirajo z „Madono“, kipom Device, ki bdi nad vinogradi iz kapele v Fleuriju. Z leti je postala simbol občine in vinogradov, ki se sklicujejo nanjo na večini promocijskih etiket in logotipov.

Vinogradi so namenjeni izključno proizvodnji rdečih vin. Glavna sorta vinske trte je gamay N. Da bi bila rodovitnost te sorte pod nadzorom, so trte obrezane s kratko rezjo z rezniki v kotlasti gojitveni obliki.

Posestva so večinoma družinska. Na njih se vrsti in tudi skupaj dela več generacij. V povprečju je na gospodarstvo približno 9 hektarov obdelovalnih površin. Leta 2010 so vinogradi „Fleurie“ pokrivali površino približno 1 400 hektarov. Vino proizvaja 180 proizvajalcev, zadružna klet in približno deset trgovcev.

8.3.   Vzročna medsebojna povezava

Zgodovinski vinogradi „Fleurie“, ki so starejši od tisočletja, so skozi čas oblikovali posebno pokrajino, v kateri zasedajo pomembno mesto.

Na razgibanem ozemlju na granitni podlagi se vinogradi raztezajo na nadmorski višini od 200 do 450 metrov, na ponekod zelo strmih gričih, na katerih imajo odlično izpostavljenost, ki prispeva k pridelavi vin z lepo kompleksno aromo.

Odprtost proti širni ravnini reke Saone zagotavlja ugodno osvetljenost, ki spodbuja klorofilno aktivnost trte, kar krepita nadmorska višina in večinoma jugovzhodna izpostavljenost, ki zagotavljata optimalno in enakomerno zrelost grozdja.

Tla iz granitnega peska so revna in prepustna, primerna za zmerno pridelavo. Sorta gamay N je občutljiva na pedološke spremembe in posebej prilagojena slabo rodovitnim tlom, iz nje pa se prideluje lahko vino s cvetico finih taninov.

V teh posebnih geografskih razmerah so proizvajalci vin „Fleurie“ skozi generacije razvili tehnike, s katerimi lahko iz sorte gamay N potegnejo najboljše.

Njihovi znanje in spretnosti se v skladu z običaji odražajo s kratko rezjo z rezniki in kotlasto gojitveno obliko vinske trte, visoko gostoto zasaditve, pridelovalnimi praksami, ki omejujejo erozijo tal in prilagojenimi tehnikami pridelave vina, katerih cilj je pridelava surovine bogatih barv, ki hkrati zagotavlja prefinjenost, sadnost in eleganco vin.

Preden je vino „Beuajolais nouveau“ osvojilo planet, so bila vina „Fleurie“ že zelo cenjena in so imela trden sloves. Na začetku 18. stoletja so jih trgovci z burgundskimi vini pošiljali v Pariz. V 19. stoletju so različni avtorji, med katerimi so bili Jullien, Guyot, Danguy, ki so preučevali in opisovali francoska vina, vina „Fleurie“ vedno uvrstili med najboljša.

Potrošniki iz Švice in Anglije, ki jih je privlačilo to, da ime „Fleurie“ zveni podobno kot „Fleur“ in „Flower“ (cvet), so prispevali k njihovemu slovesu po vsej evropski celini. Ta sloves potrjuje tudi prodajna razstava, ki poteka vsako leto v Fleuriju v soboto in nedeljo po dnevu spomina na mrtve ter je dobro obiskana.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chamboeuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Clémencey, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L’Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Meursault, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Saint-Philibert, Saint-Romain, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Vannaire, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot;

—

departma Rhône: Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville-en-Beaujolais, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Chasselay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Dardilly, Denicé, Deux Grosnes (samo del, ki ustreza delu nekdanje občine Avenas), Dracé, Emeringes, Fleurieux-sur-l’Arbresle, Frontenas, Gleizé, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Légny, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Le Perréon, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Sain-Bel, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Val d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Villefranche-sur-Saône, Ville-sur-Jarnioux, Villié-Morgon in Vindry-sur-Turdine (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Dareizé, Les Olmes in Saint-Loup);

—

departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-les-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-La-Loyère (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saint-Ythaire, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, La Vineuse sur Fregande (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin de Donzy-le-National, Massy in La Vineuse), Vinzelles in Viré;

—

departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serein, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montigny-la-Resle, Montholon (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Champvallon, Villiers sur Tholon in Volgré), Mouffy, Moulins-en-Tonnerrois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

(a)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za ime kraja, zavedenega v katastru; — je ta naveden na prijavi pridelka. Ime kraja, zavedenega v katastru, je napisano takoj za imenom kontrolirane označbe porekla in natisnjeno s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

(b)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin du Beaujolais“ ali „Grand Vin du Beaujolais“ ali „Cru du Beaujolais“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-163ce6ee-43f3-40c6-b350-36ff801081a0

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.