Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2021/C 310/01)

Zadnja objava

UL C 297, 26.7.2021

Prejšnje objave

UL C 289, 19.7.2021

UL C 278, 12.7.2021

UL C 263, 5.7.2021

UL C 252, 28.6.2021

UL C 242, 21.6.2021

UL C 228, 14.6.2021

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 17. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Ondernemingsrechtbank Antwerpen – Belgija) – Mircom International Content Management & Consulting (M.I.C.M.) Limited/Telenet BVBA

(Zadeva C-597/19) (1)

(Predhodno odločanje - Intelektualna lastnina - Avtorska in sorodne pravice - Direktiva 2001/29/ES - Člen 3(1) in (2) - Pojem „dajanje na voljo javnosti“ - Prenos datoteke, ki vsebuje varovano delo, prek omrežja enakovrednih partnerjev (peer-to-peer) in hkratno dajanje njenih delov na voljo za nalaganje - Direktiva 2004/48/ES - Člen 3(2) - Zloraba ukrepov, postopkov in pravnih sredstev - Člen 4 - Osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo teh ukrepov, postopkov in pravnih sredstev - Člen 8 - Pravica do informacij - Člen 13 - Pojem „škoda“ - Uredba (EU) 2016/679 - Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f) - Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov - Zakonitost obdelave - Direktiva 2002/58/ES - Člen 15(1) - Zakonski ukrepi za omejitev obsega pravic in obveznosti - Temeljne pravice - Člena 7 in 8, člen 17(2) ter člen 47, prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)

(2021/C 310/02)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Ondernemingsrechtbank Antwerpen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Mircom International Content Management & Consulting (M.I.C.M.) Limited

Tožena stranka: Telenet BVBA

ob udeležbi: Proximus NV, Scarlet Belgium NV

Izrek

1.

Člen 3(1) in (2) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da nalaganje – s terminalsko opremo uporabnika omrežja enakovrednih partnerjev (peer-to-peer) na tako opremo preostalih uporabnikov tega omrežja – delov podatkovne datoteke, v kateri je varovano delo, ki jih je prej prenesel navedeni uporabnik, čeprav so ti deli sami zase uporabni šele po določeni stopnji prenosa, pomeni dajanje na voljo javnosti v smislu te določbe. To, da se to nalaganje zaradi nastavitev programske opreme za izmenjavo odjemalec BitTorrent s to opremo zažene samodejno, ni upoštevno, če je uporabnik prek terminalske opreme, s katero se izvede navedeno nalaganje, privolil k uporabi te programske opreme s tem, da je po tem, ko je bil ustrezno obveščen o značilnostih te opreme, dal svoje soglasje k njeni uporabi.

2.

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da je oseba, ki je na podlagi pogodbe imetnica nekaterih pravic intelektualne lastnine, vendar teh pravic ne uporablja sama, ampak se omejuje na to, da zahteva odškodnino od domnevnih kršiteljev, načeloma lahko upravičena do ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, določenih v poglavju II te direktive, razen če se na podlagi splošne obveznosti, določene v členu 3(2) te direktive, ter na podlagi celostnega in podrobnega preizkusa ugotovi, da njena zahteva pomeni zlorabo. Natančneje, zahtevo za posredovanje informacij, ki temelji na členu 8 navedene direktive, je treba prav tako zavrniti, če ni utemeljena ali sorazmerna, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

3.

Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) v povezavi s členom 15(1) Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje niti temu, da imetnik pravic intelektualne lastnine in tretja oseba za njegov račun sistematično beležita IP naslove uporabnikov omrežij enakovrednih partnerjev (peer-to-peer), ki naj bi internetne priključke uporabljali pri dejanjih, ki pomenijo kršitev, niti temu, da se temu imetniku ali tej tretji osebi posredujejo imena in poštni naslovi teh uporabnikov, da bi lahko ta imetnik ali ta tretja oseba vložil oziroma vložila odškodninsko tožbo pred civilnim sodiščem za povračilo škode, ki naj bi jo povzročili ti uporabniki, vendar le če so pobude in zahteve navedenega imetnika ali tretje osebe utemeljene in sorazmerne ter ne pomenijo zlorabe, pravna podlaga zanje pa je nacionalni zakonski ukrep v smislu člena 15(1) Direktive 2002/58, kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, s katerim se omejuje obseg pravil iz členov 5 in 6 te direktive, kot je bila spremenjena.

---

(1)  UL C 383, 11.11.2019.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van beroep te Brussel – Belgija) – Facebook Ireland Limited, Facebook Inc., Facebook Belgium BVBA/Gegevensbeschermingsautoriteit

(Zadeva C-645/19) (1)

(Predhodno odločanje - Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Členi 7, 8 in 47 - Uredba (EU) 2016/679 - Čezmejna obdelava osebnih podatkov - Mehanizem „vse na enem mestu“ - Lojalno in učinkovito sodelovanje nadzornih organov - Pristojnosti in pooblastila - Pooblastilo za začetek sodnega postopka in sodelovanje v njem)

(2021/C 310/03)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van beroep te Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Facebook Ireland Limited, Facebook Inc., Facebook Belgium BVBA

Tožena stranka: Gegevensbeschermingsautoriteit

Izrek

1.

Člene 55(1), od 56 do 58 in od 60 do 66 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) v povezavi s členi 7, 8 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da lahko nadzorni organ države članice – ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo, sprejeto na podlagi člena 58(5) te uredbe, pooblastilo za to, da sodišče te države članice opozori na vsakršno domnevno kršitev navedene uredbe in po potrebi začne sodni postopek – to pooblastilo izvršuje v zvezi s čezmejno obdelavo podatkov, čeprav glede take obdelave podatkov ni „vodilni nadzorni organ“ v smislu člena 56(1) te uredbe, če gre za enega od primerov, v katerih je z Uredbo 2016/679 temu nadzornemu organu podeljena pristojnost za sprejemanje odločb o ugotovitvi, da so z navedeno obdelavo kršena pravila, ki jih ta uredba vsebuje, ter ob spoštovanju postopka sodelovanja in postopka za skladnost iz te uredbe.

2.

Člen 58(5) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da izvrševanje pooblastila nadzornega organa države članice, ki ni vodilni nadzorni organ, da začne sodni postopek v smislu te določbe, v primeru čezmejne obdelave podatkov ne zahteva, da ima upravljavec ali obdelovalec čezmejne obdelave osebnih podatkov, proti kateremu je ta postopek začet, glavno poslovno enoto ali drugo poslovno enoto na ozemlju te države članice.

3.

Člen 58(5) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da je pooblastilo nadzornega organa države članice, ki ni vodilni nadzorni organ, da sodišče te države članice opozori na vsakršno domnevno kršitev te uredbe in po potrebi začne sodni postopek v smislu te določbe, mogoče izvrševati tako glede glavne poslovne enote upravljavca, ki je v državi članici tega organa, kot glede druge poslovne enote tega upravljavca, če se sodni postopek nanaša na obdelavo podatkov, ki se izvaja v okviru dejavnosti teh poslovnih enot, in če je navedeni organ pristojen za izvrševanje tega pooblastila v skladu s tem, kar je navedeno v odgovoru na prvo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje.

4.

Člen 58(5) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da kadar je nadzorni organ države članice, ki ni „vodilni nadzorni organ“ v smislu člena 56(1) te uredbe, sodni postopek v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov začel pred 25. majem 2018, to je pred datumom, ko se je ta uredba začela uporabljati, je ta postopek z vidika prava Unije mogoče nadaljevati na podlagi določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ki se še naprej uporablja za kršitve pravil iz te direktive, ki so bile storjene do datuma njene razveljavitve. Poleg tega lahko ta organ na podlagi člena 58(5) Uredbe 2016/679 navedeni postopek začne zaradi kršitev, ki so bile storjene po tem datumu, če gre za enega od primerov, v katerih je s to uredbo nadzornemu organu države članice, ki ni „vodilni nadzorni organ“, izjemoma podeljena pristojnost za sprejetje odločbe o ugotovitvi, da so z zadevno obdelavo podatkov kršena pravila, ki jih navedena uredba vsebuje v zvezi z varstvom pravic posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ob spoštovanju postopka sodelovanja in postopka za skladnost, določenih v tej uredbi, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

5.	Člen 58(5) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da ima ta določba neposredni učinek, tako da se nacionalni nadzorni organ na navedeno določbo lahko sklicuje, da bi začel ali nadaljeval postopek proti posameznikom, tudi če ta določba ni bila posebej prenesena v zakonodajo zadevne države članice.

---

(1)  UL C 406, 2.12.2019.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Apelacyjny w Warszawie – Poljska) – Mittelbayerischer Verlag KG/SM

(Zadeva C-800/19) (1)

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (EU) št. 1215/2012 - Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Člen 7, točka 2 - Posebna pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti - Kraj, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka - Oseba, ki zatrjuje kršitev svojih osebnostnih pravic zaradi objave članka na spletu - Kraj nastanka škode - Središče interesov te osebe)

(2021/C 310/04)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Apelacyjny w Warszawie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Mittelbayerischer Verlag KG

Tožena stranka: SM

Izrek

Člen 7, točka 2, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da je sodišče kraja, v katerem je središče interesov osebe, ki trdi, da so bile njene osebnostne pravice kršene z vsebino, objavljeno na spletnem mestu, za odločanje o tožbi za ugotovitev odgovornosti za povrnitev celotne zatrjevane škode, ki jo je vložila ta oseba, pristojno le, če ta vsebina vključuje objektivne in preverljive elemente, na podlagi katerih je mogoče navedeno osebo neposredno ali posredno individualno identificirati.

---

(1)  UL C 27, 27.1.2020.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 17. junija 2021 – Češka republika/Evropska komisija, Republika Poljska

(Zadeva C-862/19 P) (1)

(Pritožba - Evropski socialni sklad (ESS) - Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) - Delna razglasitev ničnosti pomoči za operativne programe v Češki republiki - Direktiva 2004/18/ES - Člen 16(b) - Posebna izključitev - Javna naročila storitev v zvezi s programskim materialom, namenjenim za oddajanje)

(2021/C 310/05)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Pritožnica: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, O. Serdula, J. Vláčil in I. Gavrilová, agenti)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija (zastopnika: P. Ondrůšek in P. Arenas, agenta), Republika Poljska

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Češka republika poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

---

(1)  UL C 27, 27.1.2020.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Klagenævnet for Udbud – Danska) – Simonsen & Weel A/S/Region Nordjylland og Region Syddanmark

(Zadeva C-23/20) (1)

(Predhodno odločanje - Javna naročila - Okvirni sporazum - Direktiva 2014/24/EU - Člen 5(5) - Člen 18(1) - Člena 33 in 49 - Priloga V, del C, točke 7, 8 in 10 - Izvedbena uredba (EU) 2015/1986 - Priloga II, rubriki II.1.5 in II.2.6 - Postopki oddaje naročil - Obveznost v obvestilu o javnem naročilu in specifikacijah navesti, na eni strani, ocenjeno količino ali ocenjeno vrednost in, na drugi strani, maksimalno količino ali maksimalno vrednost blaga, ki se dobavi na podlagi okvirnega sporazuma - Načeli transparentnosti in enakega obravnavanja - Direktiva 89/665/EGS - Člen 2d(1) - Revizijski postopki oddaje javnih naročil - Neveljavnost pogodbe - Izključitev)

(2021/C 310/06)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Klagenævnet for Udbud

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Simonsen & Weel A/S

Tožena stranka: Region Nordjylland og Region Syddanmark

ob udeležbi: Nutricia A/S

Izrek

1.

Člen 49 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, točki 7 in 8 ter točko 10(a) dela C Priloge V k tej direktivi v povezavi s členom 33 navedene direktive ter načeloma enakega obravnavanja in transparentnosti, določenima v členu 18(1) te direktive, je treba razlagati tako, da mora biti v obvestilu o javnem naročilu navedena ocenjena količina in/ali vrednost ter maksimalna količina in/ali vrednost blaga, ki se dobavi na podlagi okvirnega sporazuma, in da navedeni okvirni sporazum, ko je ta zgornja meja dosežena, preneha veljati.

2.

Člen 49 Direktive 2014/24 ter točki 7 in 10(a) dela C Priloge V k tej direktivi v povezavi s členom 33 navedene direktive ter načeloma enakega obravnavanja in transparentnosti, določenima v členu 18(1) te direktive, je treba razlagati tako, da je treba v obvestilu o javnem naročilu ocenjeno količino in/ali vrednost blaga ter maksimalno količino in/ali vrednost blaga, ki se dobavi na podlagi okvirnega sporazuma, navesti celovito in da je v tem obvestilu mogoče določiti dodatne zahteve, za katere se javni naročnik odloči, da jih bo tam dodal.

3.

Člen 2d(1)(a) Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (89/665/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014, je treba razlagati tako, da se ne uporabi za primer, v katerem je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, tudi kadar, na eni strani, ocenjena količina in/ali ocenjena vrednost blaga, ki se dobavi na podlagi predvidenega okvirnega sporazuma, ne izhaja iz tega obvestila o javnem naročilu, temveč iz specifikacij, ter tudi kadar, na drugi strani, maksimalna količina in/ali maksimalna vrednost blaga, ki se dobavi na podlagi navedenega okvirnega sporazuma, ni navedena niti v navedenem obvestilu o javnem naročilu niti v teh specifikacijah.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzgericht – Avstrija) – K (C-58/20), DBKAG (C-59/20)/Finanzamt Österreich, nekdanja Finanzamt Linz

(Združeni zadevi C-58/20 in C-59/20) (1)

(Predhodno odločanje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 135(1) - Oprostitve - Upravljanje posebnih investicijskih skladov - Prenos v zunanje izvajanje - Storitve, ki jih opravi tretja oseba)

(2021/C 310/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: K (C-58/20), DBKAG (C-59/20)

Tožena stranka: Finanzamt Österreich, nekdanja Finanzamt Linz

Izrek

Člen 135(1)(g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da za storitve, ki jih tretje osebe opravljajo za družbe za upravljanje posebnih investicijskih skladov, kot sta opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo, ter podelitev pravice do uporabe programske opreme, ki je namenjena izključno opravljanju izračunov, ki so bistveni za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti, velja oprostitev iz te določbe, če so te storitve tesno povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov in če se opravljajo izključno z namenom upravljanja takih skladov, tudi če te storitve niso v celoti prenesene v zunanje izvajanje.

---

(1)  UL C 191, 8.6.2020.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 17. junija 2021 – Republika Litva/Evropska komisija, Češka republika

(Zadeva C-153/20 P) (1)

(Pritožba - Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) - Odhodki, izključeni iz financiranja Evropske unije - Odhodki Republike Litve - Uredba (EU) št. 65/2011 - Administrativni pregled - Pregled na kraju samem - Kakovost pregledov - Status vlagatelja - Umetno ustvarjeni pogoji - Odhodki v okviru projektov)

(2021/C 310/08)

Jezik postopka: litovščina

Stranki

Pritožnica: Republika Litva (zastopnika: R. Dzikovič in K. Dieninio, agenta)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija (zastopnika: A. Sauka in A. Steiblytė, agenta), Češka republika (zastopniki: M. Smolek, J. Pavliš in J. Vláčil, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Republika Litva nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

3.	Češka republika nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 215, 29.6.2020.

Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 5. maja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal du travail de Liège – Belgija) – VT/Centre public d'action sociale de Líège (CPAS)

(Zadeva C-641/20) (1)

(Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Direktiva 2008/115/ES - Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav - Odločba o vrnitvi - Pravno sredstvo - Začasna pravica do prebivanja in pravica do socialne pomoči v času odločanja o pravnem sredstvu)

(2021/C 310/09)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal du travail de Liège

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: VT

Tožena stranka: Centre public d'action sociale de Liège (CPAS)

Izrek

Člena 7 in 13 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v povezavi s členom 19(2) in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člen 14(1)(b) navedene direktive je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki ne določa odložilnega učinka po samem zakonu za pravno sredstvo, ki ga je vložil državljan tretje države zoper odločbo o vrnitvi v smislu člen 3, točka 4, navedene direktive, ki je bila izdana po tem, ko mu je pristojni organ odvzel status begunca na podlagi člena 11 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, in posledično ne podeljuje začasne pravice do prebivanja in do zagotavljanja osnovnih pogojev za bivanje do odločitve o tem pravnem sredstvu v izjemnem primeru, ko je lahko ta državljan, ki ima hudo bolezen, zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen resnemu tveganju za hudo in nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja. V tem okviru mora nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, katerega izid je povezan z morebitno odložitvijo učinkov odločbe o vrnitvi, šteti, da ima pravno sredstvo zoper to odločbo odložilni učinek po samem zakonu, če vsebuje trditve, ki niso očitno neutemeljene in s katerimi se želi dokazati, da bi bil državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen resnemu tveganju za hudo in nepopravljivo poslabšanje svojega zdravstvenega stanja.

---

(1)  UL C 44, 8.2.2021.

Pritožba, ki jo je Eleanor Sharpston vložila 16. decembra 2020 zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 6. oktobra 2020 v zadevi T-180/20, Sharpston/Svet in Konferenca predstavnikov vlad držav članic

(Zadeva C-684/20 P)

(2021/C 310/10)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Eleanor Sharpston (zastopniki: N. Forwood, Barrister-at-Law, J. Robb, Barrister, J. Flynn, QC, in H. Mercer, QC)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, Konferenca predstavnikov vlad držav članic

Sodišče (prvi senat) je s sklepom z dne 16. junija 2021 pritožbo deloma zavrglo kot očitno nedopustno in deloma zavrnilo kot očitno neutemeljeno ter odločilo, da pritožnica nosi svoje stroške.

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2020 vložila Eleanor Sharpston zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 6. oktobra 2020 v zadevi T-550/20, Sharpston/Svet in predstavniki vlad držav članic

(Zadeva C-685/20 P)

(2021/C 310/11)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Eleanor Sharpston (zastopniki: N. Forwood, Barrister-at-Law, J. Robb, Barrister, J. Flynn QC in H. Mercer QC)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, predstavniki vlad držav članic

Sodišče (prvi senat) je s sklepom z dne 16. junija 2021 sklenilo, da se pritožba zavrže kot delno nedopustna in zavrne kot delno neutemeljena ter pritožnici naložilo, da nosi svoje stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy w Nysie (Poljska) 21. decembra 2020 – Centraal Justitieel Incassobureau, Ministerie van Veiligheid en Justitie (CJIB)/AP

(Zadeva C-699/20)

(2021/C 310/12)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy w Nysie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Centraal Justitieel Incassobureau, Ministerie van Veiligheid en Justitie (CJIB)

Tožena stranka: AP

Sodišče (šesti senat) je s sklepom z dne 8. junija 2021 predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy w Nysie, II Wydział Karny (občinsko sodišče v Nysi, 2. kazenski oddelek, Poljska), razglasilo za očitno nedopusten.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landessozialgericht Nordrhein-Westfalen (Nemčija) 4. maja 2021 – VA/Deutsche Rentenversicherung Bund

(Zadeva C-283/21)

(2021/C 310/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landessozialgericht Nordrhein-Westfalen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: VA

Tožena stranka: Deutsche Rentenversicherung Bund

Intervenient: RB

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali se na podlagi določb Nizozemske – kot na podlagi zakonodaje v skladu z naslovom II Osnovne uredbe [Uredba (ES) št. 883/2004] (1) pristojne države članice – doba za vzgojo otrok v smislu člena 44(2) Uredbe (ES) 987/2009 (2) upošteva tako, da je doba vzgoje otrok na Nizozemskem kot čista doba prebivanja podlaga za pravico do pokojnine? Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

2.

Ali je treba [člen] 44(2) Uredbe (ES) 987/2009 – ob nadaljnjem razvoju sodb Sodišča z dne 23. novembra 2000 (zadeva C-135/99 (3)) in z dne 19. julija 2012 (zadeva C-522/10 (4)) – razlagati široko, tako da mora pristojna država članica dobo za vzgojo otrok upoštevati tudi tedaj, če ima oseba, ki vzgaja, pred in po vzgoji otrok sicer le v sistemu te države pokojninske pravice zaradi izobraževanja ali opravljanja dejavnosti zaposlene osebe, vendar neposredno pred ali po vzgoji otrok ni plačevala prispevkov v ta sistem?

---

(1)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).

(2)  Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2009, L 284, str. 1).

(3)  EU:C:2000:647, Elsen.

(4)  EU:C:2012:475, Reichel-Albert.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Kleve (Nemčija) 14. maja 2021 – AB in drugi/Ryanair DAC

(Zadeva C-307/21)

(2021/C 310/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Kleve

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: AB in drugi

Tožena stranka: Ryanair DAC

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 5(1)(c) in 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) razlagati tako, da mora dejanski letalski prevoznik v primeru odpovedi leta, o kateri potnik ni bil obveščen najmanj dva tedna pred odhodom po voznem redu, plačati odškodnino tudi tedaj, če je letalski prevoznik to informacijo pravočasno pred iztekom roka dveh tednov posredoval na edini e-poštni naslov, ki mu je bil sporočen v okviru rezervacije, ne da bi pri tem vedel, da je bila rezervacija opravljena prek posrednika oziroma njegove internetne platforme in da je bilo prek e-poštnega naslova, sporočenega s strani rezervacijske platforme, mogoče doseči kvečjemu posrednika in ne neposredno potnika?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL 2004, L 46, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Venezia (Italija) 21. maja 2021 – Agecontrol SpA/ZR, Lidl Italia Srl

(Zadeva C-319/21)

(2021/C 310/15)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte d'appello di Venezia

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Agecontrol SpA

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: ZR, Lidl Italia Srl

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5(4) Uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (1) v povezavi s členom 5(1) in členom 8 iste uredbe ter s členoma 113 in 113a Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 (2) razlagati tako, da nalaga izdajo spremnega dokumenta, v katerem sta navedena ime in država porekla svežega sadja in zelenjave, ki se prevažata predpakirana ali v originalni proizvajalčevi embalaži iz distribucijskega središča družbe za trženje na prodajno mesto iste družbe, ne glede na okoliščino, da so na eni strani embalaže neizbrisljivo, neposredno na embalažo ali na etiketo, ki je sestavni del embalaže ali pa je nanjo pritrjena, natisnjeni podatki na označbah iz poglavja I Uredbe EU št. 543/2011 (med drugim ime in država porekla izdelkov), ki so vidne od zunaj, in da so ti podatki navedeni tudi na računih, ki jih je izdal dobavitelj, od katerega jih je kupila družba, ki trži izdelek, in ki jih ta družba hrani v svojem računovodstvu ter na obvestilu, nameščenem na vidnem mestu v prevoznem sredstvu, s katerim se prevaža izdelek?

---

(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Rieti (Italija) 26. maja 2021 – Kazenski postopek zoper G.B., R.H.

(Zadeva C-334/21)

(2021/C 310/16)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Rieti

Obtoženca

G.B., R.H.

Vprašanja za predhodno odločanje

1)

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58 (1) v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine iz Nice, ob upoštevanju načel, ki jih je [Sodišče Evropske unije] določilo v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi C-746/18, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi iz člena 132(3) zakonske uredbe št. 196/2003, v skladu s katero je državno tožilstvo, ki ima na podlagi določb iz Naslova IV italijanske ustave polna jamstva neodvisnosti in avtonomije, pristojno, da z obrazloženo odločbo odredi zbiranje podatkov o prometu in lokaciji za namene kazenske preiskave?

2)

Ali je v primeru, da je odgovor na prvo vprašanje nikalen, mogoče podati dodatna pojasnila v zvezi z morebitno neretroaktivno uporabo načel, določenih v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi C-746/18, ob upoštevanju prevladujočih zahtev po pravni varnosti v okviru preprečevanja, odkrivanja in pregona hudih oblik kriminala ali groženj varnosti?

3)

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58 v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine iz Nice, ob upoštevanju načel, ki jih je [Sodišče Evropske unije] določilo v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi C-746/18, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi iz člena 132(3) zakonske uredbe št. 196/2003 v povezavi s členom 267(2) zakonika o kazenskem postopku, ki državnemu tožilstvu omogoča, da v nujnih primerih takoj pridobi podatke o telefonskem prometu, ki jih nato preveri in pregleda sodišče, ki obravnava zadevo?

---

(1)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL 2002, L 201, str. 37).

Pritožba, ki jo je 2. junija 2021 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. marca 2021 v zadevi T-374/20, KM/Evropska komisija

(Zadeva C-341/21 P)

(2021/C 310/17)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: T. S. Bohr in B. Mongin, agenta)

Druge stranke v postopku: KM, Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlog

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. marca 2021‚ KM/Komisija‚v zadevi T-374/20 razveljavi;

—	tožbo zavrne;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka s pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev svoje pritožbe navaja tri razloge.

Komisija s prvim pritožbenim razlogom uveljavlja napačno uporabo prava v zvezi z merili za presojo zakonitosti odločitev, ki jih sprejme zakonodajalec, in kršitev obveznosti obrazložitve. Navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo načela, v skladu s katerim presoja zakonitosti akta Unije glede na temeljne pravice ne bi smela temeljiti na zatrjevanjih, ki izhajajo iz posledic akta v konkretnem primeru; po njenem mnenju nezakonitost določbe Kadrovskih predpisov ne bo smela temeljiti na „neprimernosti“ odločitve zakonodajalca; meni, da Splošno sodišče v ni upoštevalo vseh elementov obeh položajev, ki ju je treba primerjati, kar naj bi bilo v nasprotju z merili, določenimi v sodbi z dne 19. decembra 2019 v zadevi C-460/18 P (1).

Komisija z drugim pritožbenim razlogom uveljavlja napačno uporabo prava pri razlagi načela prepovedi diskriminacije, na podlagi katere naj bi položaja iz členov 18 in 20 Priloge VIII k Statutu bila primerljiva. Po njenem mnenju dan sklenitve zakonske zveze ni edino merilo, na podlagi katerega se člena 18 in 20 Priloge VIII razlikujeta. Komisija meni, da to razlikovanje temelji na več dejavnikih, ki jih Splošno sodišče ni upoštevalo; meni, da bi bilo Splošno sodišče moralo upoštevati namen pogoja minimalnega trajanja zakonske zveze, določenega v členih 18 in 20 Priloge VIII, ki naj bi jasno izhajal iz razlike med tema členoma; po njenem mnenju naj bi enako veljalo za diskriminacijo na podlagi starosti.

Nazadnje, s tretjim pritožbenim razlogom Komisija uveljavlja napačno uporabo prava pri razlagi člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah (2) in več kršitev obveznosti obrazložitve. Prvič, Komisija se sklicuje na napačno uporabo prava pri razlagi člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah, na podlagi katere naj posledice smrti uradnika za preživelega zakonca ne bi smele biti odvisne od tega, ali je bila zakonska zveza sklenjena pred ali po tem, ko je ta uradnik nehal delati; drugič, Komisija meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi cilja preprečevanja zlorab in je kršilo obveznost obrazložitve.

---

(1)  Sodba z dne 19. decembra 2019, HK/Komisija, ECLI:EU:C:2019:1119.

(2)  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012, C 326, str. 391).

Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 7. junija 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. marca 2021 v zadevi T-374/20, KM/Evropska komisija

(Zadeva C-357/21 P)

(2021/C 310/18)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in M. Alver, agenta)

Druge stranke v postopku: KM, Evropska komisija, Evropski parlament

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj

—	ugotovi, da je pritožba dopustna, in razveljavi sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. marca 2021 v zadevi T-374/20, KM/Komisija;

—	odloči o zadevi in tožbo na prvi stopnji zavrne kot neutemeljeno;

—	tožeči stranki na prvi stopnji naloži plačilo stroškov, ki so Svetu nastali v okviru tega postopka in v okviru postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri razloge.

S prvim pritožbenim razlogom Svet očita Splošnemu sodišču, da je napačno uporabilo pravo v zvezi s tem, ali, kar zadeva dodelitev družinske pokojnine na podlagi člena 18 ali člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, gre za različno obravnavanje na eni strani, preživelega zakonca bivšega uradnika, ki je zakonsko zvezo z njim sklenil, preden je ta uradnik prenehal delati, in na drugi strani, preživelega zakonca bivšega uradnika, ki je zakonsko zvezo z njim sklenil, po tem ko je ta uradnik prenehal delati. Po mnenju Sveta pa Splošno sodišče ni presodilo primerljivosti zadevnih položajev glede na vse elemente, značilne za ta položaja, vključno med drugim z obema pravnima položajema, ob upoštevanju cilja in namena zadevnega akra Unije. Svet tako meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je dan sklenitve zakonske zveze edini odločilni element za to, ali se uporabi člen 18 ali člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, čeprav je to, kar upravičuje različno obravnavanje – dejansko in pravno – bistvena razlika med pravnim položajem uradnika, ki je v enem od položajev iz člena 35 Kadrovskih predpisov, in med pravnim položajem prejšnjega uradnika.

Svet drugi in tretji pritožbeni razlog navaja podredno.

Z drugim pritožbenim razlogom Svet trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri presoji obsega, v katerem Sodno sodišče lahko nadzira izbire, ki jih je napravil zakonodajalec Unije. Po mnenju Sveta je Splošno sodišče navedlo, da ima zakonodajalec Unije „preprosto“ polje proste presoje, kar pomeni, da je treba preveriti, ali ni bilo nerazumno, da je zakonodajalec Unije menil, da je bilo določeno različno obravnavanje primerno in potrebno za dosego želenega cilja. Svet meni, da Splošno sodišče s tem ni upoštevalo tega, da je Sodišče priznalo, da ima zakonodajalec Unije pri izvajanju pristojnosti, ki so mu podeljene, široko polje proste presoje na področjih, na katerih njegovo ravnanje pomeni izbiro, ki je tako politična kot tudi ekonomska ali socialna, in na katerih mora napraviti kompleksne presoje in ocene, kar naj bi veljalo v zvezi z vzpostavitvijo sistema socialne varnosti. Tako po mnenju Sveta vprašanje ni, ali je ukrep, sprejet na takem področju, edini in najboljši mogoč. Svet namreč meni, da bi bil ukrep lahko nezakonit le, če bi bil očitno neprimeren glede na cilj, ki ga pristojne institucije poskušajo doseči. Svet trdi, da je Splošno sodišče, ker je opravilo nadzor prek očitne neprimernosti spornega ukrepa, presojo zakonodajalca nadomestilo s svojo presojo in s tem prekoračilo meje svojega nadzora nad nezakonitostjo.

Svet s tretjim pritožbenim razlogom uveljavlja pravne napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri presoji upravičitve različnega obravnavanja. Svet meni, da je Splošno sodišče pri tej presoji najprej napačno uporabilo pravo pri tem, ko je opredelilo obseg svojega nadzora nad izbirami zakonodajalca. Po mnenju Sveta Splošno sodišče nato tudi ni upoštevalo sodne prakse, v skladu s katero bi morala tožena stranka predložiti dokaz nezdružljivosti zakonske določbe s primarnim pravom, ne pa, da mora institucija, ki je avtor akta, dokazati njegovo zakonitost. Svet polega tega meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je upravičenost različnega obravnavanja preučilo v okviru sodne prakse, v skladu s katero splošna domneva zlorabe ne zadošča za upravičitev ukrepa, ki posega v cilje Pogodbe DEU, iz česar je sklepalo, da člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom uvaja splošno in neovrgljivo domnevo zlorabe v zvezi z zakonskimi zvezami, ki so trajale manj kot pet let. Svet nazadnje meni, da iz tega izhaja, da glede na to, da člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v zvezi z zakonsko zvezo ne uvaja nikakršne domneve zlorabe ali domneve, da ni bilo prišlo do zlorabe, možnost, navedena v izpodbijani sodbi, da se predložijo objektivni dokazi, na podlagi katerih je mogoče ovreči domnevo zlorabe, v obravnavani zadevi ni upoštevna.

Svet s četrtim pritožbenim razlogom uveljavlja napačno uporabo prava in kršitev obveznosti obrazložitve, kar zadeva ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi s kršitvijo načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Po mnenju Sveta je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi v nekaterih delih izhajalo iz starosti preživelega zakonca, v drugih pa iz starosti uradnika ali bivšega uradnika, s čimer je kršilo svojo obveznost obrazložitve. Svet nato meni, da bi bilo za ugotovitev, da obstaja posebna ugodnost za osebe določene starosti ali v točno določenem starostnem razponu, treba predložiti dokaz, da zadevna ureditev negativno prizadeva bistveno večji delež oseb določene starosti v primerjavi z osebami druge starosti, tak dokaz pa naj v obravnavani zadevi ne bi bil predložen. Svet meni, da tudi če bi se lahko ugotovilo, kot je storilo Splošno sodišče, da obstaja tako različno obravnavanje primerljivih položajev, ki posredno temelji na starosti bivšega uradnika na dan, ko je sklenil zakonsko zvezo, bi Splošno sodišče moralo preučiti, ali je tako različno obravnavanje vseeno v skladu s členom 21(1) Listine o temeljih pravicah in ali ustreza merilom, določenih v členu 52(1) te listine, v skladu s katerim mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava navedena listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin, kar v bistvu ustreza sodni praksi, navedeni v zgornjih točkah. Svet meni, da če obstajala različno obravnavanje, ki posredno temelji na starosti bivšega uradnika na dan, ko je sklenil zakonsko zvezo, je Splošno sodišče opustilo preučitev, ali je to različno obravnavanje vseeno v skladu s členom 21(1) Listine o temeljnih pravicah (1) in ali ustreza merilom, navedenim v členu 52(1) te listine.

---

(1)  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, str. 391).

Pritožba, ki jo je 14. junija 2021 vložila SGI Studio Galli Ingegneria Srl zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 14. aprila 2021 v zadevi T-285/19, SGI Studio Galli Ingegneria/Komisija

(Zadeva C-371/21 P)

(2021/C 310/19)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: SGI Studio Galli Ingegneria Srl (zastopniki: F.S. Marini, V. Catenacci, R. Viglietta, avvocati)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi izpodbijano sodbo Splošnega sodišča (deveti senat), objavljeno 14. aprila 2021 in vročeno istega dne, izdano v zadevi T-285/19, SGI Studio Galli Ingegneria/Evropska komisija, in posledično ugodi predlogom družbe SGI pred Splošnim sodiščem, kakor so bili tam navedeni, in naj tako:

—

ugotovi, da pritožnica Evropski komisiji ni dolžna plačati zneskov iz opomina št. 3241902288, prejetega 22. februarja 2019 in nazadnje iz opomina, prejetega 29. aprila 2019 – Ref. Ares(2019)2858540, ki se zahtevajo iz naslova vračila pomoči in pavšalne odškodnine, ker naj družba Studio Galli Ingegneria ne bi izpolnila obveznosti iz Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 619120 glede financiranja projekta, imenovanega „MARSOL“.

—	ugotovi, da neizpolnitev obveznosti, ki jo zatrjuje Komisija, ne obstaja.

—

ugotovi nezakonitost, neveljavnost in vsekakor neutemeljenost predhodnega informativnega obvestila z dne 19. decembra 2018, poročila preiskave OLAF, obvestila o dolgovanem znesku z dne 22. februarja 2019, nadaljnjega opomina z dne 2. aprila 2019 in končnega opomina z dne 29. aprila 2019 (Ref. Ares(2019)2858540), v katerem je ponovno določen zahtevani znesek, ter dejstva, da so bile nadaljnje zahteve družbe SGI zavrnjene.

—	ugotovi, da terjatev Komisije ne obstaja.

—	ugotovi, da je pritožnica upravičena do pomoči, ki jo je Komisija v skladu s Sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 619120 izplačala za projekt „MARSOL“.

—	podredno, ugotovi, da znesek, ki je predmet izterjave s strani Komisije, ne sme presegati 100 044,99 EUR, tako kot je navedeno v tretjem tožbenem razlogu.

—	še bolj podredno, Komisiji naloži, naj družbi SGI iz naslova neupravičene obogatitve plača stroške, nastale za izvajanje projekta MARSOL.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Prvi pritožbeni razlog: nezakonitost sodbe v delu, v katerem je zavrnjen prvi tožbeni razlog. Kršitev/napačna uporaba členov 41, 42 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kršitev načela dobre vere v zvezi s pogodbo tudi v smislu člena 1134 belgijskega civilnega zakonika. Pritožnica izpodbija sodbo Splošnega sodišča, ker je v njej ugotovljeno, da Komisija s tem, da ni upoštevala zahteve za ustavitev postopka in dostop do spisa preiskave OLAF, ki jo je vložila pritožnica, ni kršila pravic iz členov 41, 42 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načela dobre vere v zvezi s pogodbo. Nasprotno, učinkovitost teh pravic naj bi bila ogrožena, tako med upravnim postopkom in posledično pred Splošnim sodiščem, ker se družba ni imela možnosti izreči o končnem poročilu OLAF zaradi ponavljajočih se notranjih problemov.

2.

Drugi pritožbeni razlog: nezakonitost sodbe v delu, v katerem je zavrnjen drugi tožbeni razlog. Kršitev/napačna uporaba člena 317 PDEU, člena 172o(1) Uredbe št. 2342/2002 (1) , člena 31(3)(a) in (c) Uredbe št. 1906/2006 (2) , členov ii.5 in ii.14(1) splošnih pogojev Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Kršitev načel domneve nedolžnosti, dokaznega bremena in poštenosti, kot jih določa Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013. Napaka pri presoji dokaza ob kršitvi člena 1315 belgijskega civilnega zakonika. Pritožnica izpodbija sodbo Splošnega sodišča v delu, v katerem je Splošno sodišče z zavrnitvijo drugega tožbenega razloga ugotovilo, da pritožnica ni dokazala upravičenosti do neposrednih in posrednih stroškov za osebje, niti pred uradom OLAF niti pred Komisijo, pa tudi pred Splošnim sodiščem ne. Nasprotno, Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo dejstva, da trditve OLAF niso bile povezane z zadevnim projektom, temveč z drugimi financiranimi projekti, ter naj bi tako napačno uporabilo načeli domneve nedolžnosti in dokaznega bremena. Poleg tega naj bi bilo treba časovne preglednice (timesheets), predložene Splošnemu sodišču, šteti za zadosten dokaz, glede na neobstoj drugih trditev in ugotovljeni konec projekta, za ugotovitev upravičenosti do nastalih stroškov, ki jih zahteva Komisija.

3.

Tretji pritožbeni razlog: Nezakonitost izpodbijane sodbe v delu, v katerem je zavrnjen tretji tožbeni razlog. Kršitev načela sorazmernosti, poštenosti in dobre vere v zvezi s pogodbo. Kršitev člena 5(4) PDEU. Kršitev člena II.22 Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Pritožnica izpodbija sodbo v delu, v katerem je Splošno sodišče, z zavrnitvijo tretjega tožbenega razloga, ugotovilo, da Komisija ni kršila načela sorazmernosti s tem, da je zahtevala vse neposredne in neposredne stroške za osebje. Nasprotno, od trenutka, ko so se v postopku preiskave ugotovile nepravilnosti le v zvezi z dvema osebama, dodeljenima k projektu, naj bi se moralo zahtevati le vračilo stroškov teh dveh oseb in to med drugim ob upoštevanju ugotovljenega konca projekta in preveritve stroškov s strani zunanjega strokovnjaka, ki jo je Komisija sprejela. Podredno, naj bi moralo Splošno sodišče, prav tako v skladu z načelom sorazmernosti, ugoditi predlogu, ki se je podredno nanašal na določitev zneska izterjave.

4.

Četrti pritožbeni razlog: nezakonitost sodbe v delu, v katerem je zavrnjen četrti tožbeni razlog. Kršitev/napačna uporaba člena 2(b) Uredbe Sveta št. 58/2003 (4) z dne 19. decembra 2002 in Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Kršitev obveznosti obrazložitve in kontradiktornost sodbe v delu, v katerem je v nasprotju s prejšnjo sodno prakso Splošnega sodišča in Sodišča glede neupravičene obogatitve. Pritožnica izpodbija sodbo v delu, v katerem je Splošno sodišče z zavrnitvijo četrtega tožbenega razloga, pritožnici odrekel pravico, da zadrži pomoč, dodeljeno glede neposrednih in posrednih stroškov za osebje, kar je privedlo do neupravičene obogatitve Komisije. Ker so pogoji za vložitev tožbe v tem primeru izpolnjeni, in sicer obogatitev ene od strank pogodbe in oškodovanje druge ter vzročna zveza med obogatitvijo in oškodovanjem, naj bi bila ugotovitev Splošnega sodišča nezakonita.

---

(1)  Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL 2002, L 357, str. 1).

(2)  Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL 2006, L 391, str. 1).

(3)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL 2013, L 248, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL 2003, L 11, str. 1).

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Italija in Španija/Komisija

(Zadevi T-695/17 in T-704/17) (1)

(„Jezikovna ureditev - Razpis javnega natečaja za zaposlitev prevajalcev za nemški, francoski, italijanski in nizozemski jezik - Omejitev izbire drugega in tretjega jezika natečaja na nemščino, angleščino in francoščino - Uredba št. 1 - Člen 1d(1) in (6), člen 27 in člen 28(f) Kadrovskih predpisov - Diskriminacija na podlagi jezika - Interes službe - Sorazmernost - Obveznost obrazložitve“)

(2021/C 310/20)

Jezika postopka: italijanščina in španščina

Stranki

Tožeča stranka v zadevi T-695/17: Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato)

Tožeča stranka v zadevi T-704/17: Kraljevina Španija (zastopnik: L. Aguilera Ruiz, agent)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. Gattinara, D. Milanowska, N. Ruiz García in L. Vernier, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti razpisa javnih natečajev, organiziranih za sestavo rezervnega seznama za zaposlitev prevajalcev (AD 5) za nemški jezik (EPSO/AD/343/17), za francoski jezik (EPSO/AD/344/17), za italijanski jezik (EPSO/AD/345/17) in za nizozemski jezik (EPSO/AD/346/17) (UL 2017, C 224 A, str. 1).

Izrek

1.	Zadevi T-695/17 in T-704/17 se združita za izdajo sodbe.

2.	Razpis javnih natečajev, organiziranih za sestavo rezervnega seznama za zaposlitev prevajalcev (AD 5) za nemški jezik (EPSO/AD/343/17), za francoski jezik (EPSO/AD/344/17), za italijanski jezik (EPSO/AD/345/17) in za nizozemski jezik (EPSO/AD/346/17), se razglasi za ničen.

3.	Evropska komisija poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je v zadevi T-695/17 priglasila Italijanska republika, in stroške, ki jih je v zadevi T-704/17 priglasila Kraljevina Španija.

---

(1)  UL C 424, 11.12.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Krajowa Izba Gospodarcza Chłodnictwa i Klimatyzacji/Komisija

(Zadeva T-126/19) (1)

(Okolje - Uredba (EU) št. 517/2014 - Fluorirani toplogredni plini - Dodelitev kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg - Ugovor nezakonitosti - Člen 16 ter prilogi V in VI k Uredbi št. 517/2014 - Načelo prepovedi diskriminacije - Obveznost obrazložitve)

(2021/C 310/21)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Krajowa Izba Gospodarcza Chłodnictwa i Klimatyzacji (Varšava, Poljska) (zastopnik: A. Galos, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J.-F. Brakeland, A. Becker, K. Herrmann in M. Jáuregui Gómez, agenti)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: L. Visaggio, A. Tamás in W. Kuzmienko, agenti), Svet Evropske unije (zastopnika: K. Michoel in I. Tchórzewska, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 11. decembra 2018, s katerim je bila tožeči stranki za leto 2019 dodeljena kvota 4 096 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Krajowa Izba Gospodarcza Chłodnictwa i Klimatyzacji nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

3.	Svet Evropske unije in Evropski parlament nosita svoje stroške.

---

(1)  UL C 148, 29.4.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Ciper/EUIPO – Filotas Bellas & Yios (Halloumi Vermion)

(Združeni zadevi T-281/19 in T-351/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije Halloumi χαλλούμι Vermion grill cheese M BELAS PREMIUM GREEK DAIRY SINCE 1927 - Prejšnje nacionalne certifikacijske znamke ΧΑΛΛΟΥΜΙ HALLOUMI - Slaba vera - Člen 52(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 59(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Relativni razlog za ničnost - Člen 53(1)(a) ter člen 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 60(1)(a) ter člen 8(1)(b) in (5) Uredbe 2017/1001))

(2021/C 310/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Ciper (zastopniki: S. Malynicz, QC, S. Baran, barrister, in V. Marsland, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Gája, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Filotas Bellas & Yios AE (Alexandreia Imathias, Grčija)

Predmet

Tožbi, vloženi zoper odločbi četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. februarja 2019 (zadeva R 2298/2017-4) in z dne 9. aprila 2019 (zadeva R 2297/2017-4) v zvezi s postopkoma za ugotovitev ničnosti med Republiko Ciper in družbo Filotas Bellas & Yios.

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Republika Ciper poleg svojih stroškov nosi stroške Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 213, 24.6.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Lucaccioni/Komisija

(Zadeva T-316/19) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Socialna varnost - Člen 73 Kadrovskih predpisov - Skupna pravila o zavarovanju za primer nezgode ali poklicne bolezni - Poklicna bolezen - Člen 9 - Zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja - Člen 23 - Posvetovanje z drugim zdravnikom - Zavrnitev predložitve zadeve zdravniški komisiji na podlagi člena 22 - Neuporaba člena 22(1), drugi pododstavek, po analogiji - Pravilo o skladnosti med tožbo in pritožbo - Časovna uporaba prava)

(2021/C 310/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Arnaldo Lucaccioni (San Benedetto del Tronto, Italija) (zastopnik: E. Bonanni, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki T. Bohr in L. Vernier, agenta, skupaj z A. Dalom Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Zahteva na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 2. avgusta 2018 o zavrnitvi predlogov tožeče stranke z dne 23. marca in 8. junija 2018 za predložitev zadeve zdravniški komisiji v skladu s členom 22 Skupnih pravil o zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti za primer nezgode ali poklicne bolezni in, drugič, povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi te odločbe

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Arnaldu Lucaccioniju se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 238, 15.7.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – CE/Odbor regij

(Zadeva T-355/19) (1)

(Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Člen 2(c) PZDU - Pogodba za nedoločen čas - Predčasna odpoved z odpovednim rokom - Člen 47(c)(i) PZDU - Izguba zaupanja - Pravila glede odpovednega roka - Izkrivljanje postopka - Pravica do izjave - Načelo dobrega upravljanja - Pravica do obrambe - Očitna napaka pri presoji)

(2021/C 310/24)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: CE (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Odbor regij (zastopniki: S. Bachotet in M. Esparrago Arzadun, agenta, skupaj z B. Wägenbaurjem, odvetnikom)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti, primarno, sklepa z dne 16. aprila 2019, s katerim je Odbor regij odpovedal pogodbo o zaposlitvi tožeče stranke, podredno pa dopisa z dne 16. maja 2019, s katerim je ta podaljšal rok, do katerega je lahko tožeča stranka prevzela svoje osebne stvari in dostopala do svojega elektronskega nabiralnika v odpovednem roku, ter drugič, povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi teh sklepov.

Izrek

1.	Sklep Odbora regij z dne 16. aprila 2019 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi CE se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na posebna pravila glede odpovednega roka.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške, vključno s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe.

---

(1)  UL C 255, 29.7.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – PL/Komisija

(Zadeva T-586/19) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Karierno ocenjevalno poročilo - Ocenjevalno obdobje 2017 - Imenovanje ocenjevalca - Člen 22a Kadrovskih predpisov - Splošne določbe za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov - Dolžnost skrbnosti - Razumni rok - Načelo nepristranskosti - Člen 41 Listine o temeljnih pravicah - Obveznost obrazložitve - Člen 26 Kadrovskih predpisov - Pravica do obrambe)

(2021/C 310/25)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: PL (zastopnika: J.-N. Louis in J. Van Rossum, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: I. Melo Sampaio in L. Vernier, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 12. oktobra 2018 o pripravi kariernega ocenjevalnega poročila tožeče stranke za leto 2017.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	PL se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 363, 28.10.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Health Product Group/EUIPO – Bioline Pharmaceutical (Enterosgel)

(Zadeva T-678/19) (1)

(„Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka Enterosgel - Neobstoj slabe vere - Člen 51(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 59(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)“)

(2021/C 310/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Health Product Group sp. z o.o. (Varšava, Poljska) (zastopniki: M. Kondrat, M. Stępień in A. Przytuła, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: E. Markakis in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Bioline Pharmaceutical AG (Baar, Švica) (zastopniki: T. Grucelski, H. Gajek in M. Furmańska, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. avgusta 2019 (zadeva R 482/2018-4) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Health Product Group in Bioline Pharmaceutical.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Health Product Group sp. z o.o. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 399, 25.11.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – RA/Računsko sodišče

(Zadeva T-867/19) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Napredovanje - Napredovalno obdobje 2016 - Odločba, da tožeča stranka ne napreduje v naziv AD 11 - Neobstoj ocenjevalnega poročila - Primerjava uspešnosti - Izvršitev sodbe Splošnega sodišča - Sprejetje nove odločbe o nenapredovanju - Obveznost obrazložitve - Člen 45 Kadrovskih predpisov - Očitna napaka pri presoji)

(2021/C 310/27)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: RA (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropsko računsko sodišče (zastopnika: C. Lesauvage in A.-M. Feipel-Cosciug, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU, prvič, za razglasitev ničnosti odločbe z dne 27. februarja 2019, s katero je Računsko sodišče odločilo, da tožeča stranka ne napreduje v naziv AD 11, in drugič, za povrnitev škode, ki jo je tožeča stranka domnevno utrpela zaradi te odločbe.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	RA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 68, 2.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Davide Groppi/EUIPO – Viabizzuno (Namizna svetilka)

(Zadeva T-187/20) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Registriran model Skupnosti, ki predstavlja namizno svetilko - Prejšnji model Skupnosti - Razlog za ničnost - Neobstoj individualne narave - Člen 6 Uredbe (ES) št. 6/2002)

(2021/C 310/28)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Davide Groppi Srl (Plaisance, Italija) (zastopniki: F. Boscariol de Roberto, D. Capra in V. Malerba, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: L. Rampini, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Viabizzuno Srl (Bentivoglio, Italija)

Predmet

Pritožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 23. januarja 2020 (zadeva R 126/2019-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Viabizzuno in Davide Groppi

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Davide Groppi Srl se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 191, 8.6.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Chanel/EUIPO – Innovative Cosmetic Concepts (INCOCO)

(Zadeva T-196/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Besedna znamka INCOCO - Prejšnje nacionalne besedne znamke COCO - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2021/C 310/29)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Chanel (Neuilly-sur-Seine, Francija) (zastopnik: J. Passa, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: S. Pétrequin, J. Crespo Carrillo in V. Ruzek, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Innovative Cosmetic Concepts LLC (Clifton, New Jersey, Združene države) (zastopniki: I. Temiño Ceniceros, J. Oria Sousa-Montes in P. Revuelta Martos, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. januarja 2020 (zadeva R 194/2019-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Chanel in Innovative Cosmetic Concepts.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 16. januarja 2020 (zadeva R 194/2019-1) se razveljavi.

2.	EUIPO in družbi Innovative Cosmetic Concepts LLC se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 201, 15.6.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Fidia farmaceutici/EUIPO – Ioulia and Irene Tseti Pharmaceutical Laboratories (HYAL)

(Zadeva T-215/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Besedna znamka Evropske unije HYAL - Člen 51(1)(a) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 59(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001) - Absolutni razlog za zavrnitev - Člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe 2017/1001) - Pravica do izjave - Načelo kontradiktornosti - Obveznost obrazložitve - Dobro upravljanje in enako obravnavanje - Člen 165(1) Uredbe 2017/1001)

(2021/C 310/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Fidia farmaceutici SpA (Abano Terme, Italija) (zastopnika: R. Kunz-Hallstein in H. P. Kunz-Hallstein, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: E. Sliwinska, V. Ruzek in H. O’Neill, agenti)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Ioulia and Irene Tseti Pharmaceutical Laboratories SA (Atene, Grčija) (zastopniki: C. Chrysanthis, P.-V. Chardalia in A. Vasilogamvrou, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. januarja 2020 (zadeva R 613/2019-5) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Ioulia and Irene Tseti Pharmaceutical Laboratories in Fidia farmaceutici.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Fidia farmaceutici SpA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 201, 15.6.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Smiley Miley/EUIPO – Cyrus Trademarks (MILEY CYRUS)

(Zadeva T-368/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije MILEY CYRUS - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije CYRUS - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2021/C 310/31)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Smiley Miley, Inc. (Nashville, Tennessee, Združene države) (zastopnik: J.-B. Devaureix, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: V. Ruzek, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Cyrus Trademarks Ltd (Road Town, Britanski deviški otoki)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. aprila 2020 (zadeva R 2520/2018-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Cyrus Trademarks in Smiley Miley.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 2. aprila 2020 (zadeva R 2520/2018-4) se razveljavi.

2.	EUIPO se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 255, 3.8.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – KT/EIB

(Zadeva T-415/20) (1)

(Javni uslužbenci - Osebje EIB - Disciplinski postopek - Odpoved zaradi hude kršitve - Pravica do obrambe - Zaslišanje prič - Prenos pooblastila - Priprava izpodbijane odločbe - Razumen rok - Nepristranskost - Varstvo osebnih podatkov - Sorazmernost)

(2021/C 310/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: KT (zastopnica: L. Levi, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka (zastopniki: K. Carr in M. Loizou, agenta, skupaj z A. Duron, odvetnico)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU in člena 50a Statuta Sodišča Evropske unije za razglasitev ničnosti odločbe EIB z dne 24. marca 2020, s katero je bila tožeči stranki iz disciplinskih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi hude kršitve brez odpovednega roka, vendar z izplačilom odpravnine.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	KT nosi svoje stroške in stroške Evropske investicijske banke (EIB).

---

(1)  UL C 297, 7.9.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Magnetec/EUIPO (CoolTUBE)

(Zadeva T-481/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije CoolTUBE - Absolutni razlog za zavrnitev - Razlikovalni učinek - Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 310/33)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Magnetec – Gesellschaft für Magnettechnologie mbH (Langenselbold, Nemčija) (zastopniki: M. Kloth, R. Briske in D. Habel, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Söder, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. maja 2020 (zadeva R 1755/2019-1), v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka CoolTUBE kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 15 . maja 2020 (zadeva R 1755/2019-1) se razveljavi.

2.	EUIPO nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali Magnetec – Gesellschaft für Magnettechnologie mbH, vključno z nujnimi izdatki, nastalimi v postopku s pritožbo pred odborom za pritožbe.

---

(1)  UL C 304, 14.9.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Rezon/EUIPO (imot.bg)

(Zadeva T-487/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije imot.bg - Absolutni razlogi za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Opisnost - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001 - Obveznost obrazložitve - Člen 94(1), prvi stavek, Uredbe 2017/1001 - Delno potrditvena odločba)

(2021/C 310/34)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Rezon OOD (Sofija, Bolgarija) (zastopnica: M. Yordanova-Harizanova, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: A. Folliard-Monguiral in P. Angelova Georgieva, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. junija 2020 (zadeva R 2270/2019-1) v zvezi z zahtevo za registracijo figurativnega znaka imot.bg kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Rezon OOD se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 329, 5.10.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2021 – Shindler in drugi/Svet

(Zadeva T-198/20) (1)

(Ničnostna tožba - Območje svobode, varnosti in pravice - Sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz Unije in Euratoma - Sklep Sveta o sklenitvi sporazuma o izstopu - Državljani Združenega kraljestva - Izguba državljanstva Unije - Neobstoj posamičnega nanašanja - Neregulativni akt - Nedopustnost)

(2021/C 310/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Harry Shindler (Porto d’Ascoli, Italija) in 9 drugih tožnikov, katerih imena so navedena v prilogi sklepa (zastopnik: J. Fouchet, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: M. Bauer, R. Meyer in J. Ciantar, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti, v delu ali v celoti, prvič, Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 7) in, drugič, Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Postopek v zvezi s predlogoma Evropske komisije in organizacije British in Europe za intervencijo se ustavi.

3.	Harry Shindler in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi, nosijo svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije, razen stroškov predlogov za intervencijo.

4.	H. Shindler in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi, Svet, Komisija in organizacija British in Europe nosijo vsak svoje stroške v zvezi s predlogi za intervencijo.

---

(1)  UL C 201, 15.6.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2021 – Price/Svet

(Zadeva T-231/20) (1)

(Ničnostna tožba - Območje svobode, varnosti, pravice - Sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz Unije in Euratoma - Sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu - Državljani Združenega kraljestva - Izguba državljanstva Unije - Neobstoj posamičnega nanašanja - Neregulativni akt - Nedopustnost)

(2021/C 310/36)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: David Price (Le Dorat, Francija) (zastopnik: J. Fouchet, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: M. Bauer, R. Meyer in M.-M. Joséphidès, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 7) na eni strani in Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 1) na drugi.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Postopek v zvezi s predlogom za intervencijo Evropske komisije se ustavi.

3.	David Price poleg svojih stroškov nosi stroške, ki so nastali Svetu Evropske unije, vključno s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe, razen stroškov, ki se nanašajo na predlog za intervencijo.

4.	D. Price, Svet in Komisija nosijo svoje stroške v zvezi s predlogom za intervencijo.

---

(1)  UL C 209, 22.6.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2021 – Silver in drugi/Svet

(Zadeva T-252/20) (1)

(Ničnostna tožba - Območje svobode, varnosti in pravice - Sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz Unije in Euratoma - Sklep Sveta o sklenitvi sporazuma o izstopu - Državljani Združenega kraljestva - Izguba državljanstva Unije - Neobstoj posamičnega nanašanja - Neregulativni akt - Nedopustnost)

(2021/C 310/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Joshua Silver (Bicester, Združeno kraljestvo) in 6 drugih tožečih strank, ki so navedene v prilogi sklepa (zastopniki: P. Tridimas, barrister, D. Harrison in A. von Westernhagen, solicitors)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: M. Bauer, R. Meyer in J. Ciantar, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Postopek s predlogi Evropske komisije, British in Europe, Plaid Cymru – The Party of Wales, European Democracy Lab, ECIT in European Alternatives Ltd. za intervencijo se ustavi.

3.	Joshua Silver in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi, nosijo svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije, razen stroškov predlogov za intervencijo.

4.	J. Silver in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi, Svet, Komisija, British in Europe, Plaid Cymru – The Party of Wales, European Democracy Lab, ECIT in European Alternatives Ltd nosijo vsak svoje stroške v zvezi s predlogi za intervencijo.

---

(1)  UL C 215, 29.6.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Huawei Technologies (GT8)

(Zadeva T-420/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GT8 - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije GT - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001) - Upoštevna javnost - Raven pozornosti - Očitno utemeljena tožba)

(2021/C 310/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sony Interactive Entertainment Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, QC, in M. Maier, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: H. O’Neill in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Huawei Technologies Co. Ltd (Shenzhen, Kitajska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1611/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Sony Interactive Entertainment Europe in Huawei Technologies.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1611/2019-4) se razveljavi.

2.	EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Sony Interactive Entertainment Europe Ltd.

---

(1)  UL C 287, 31.8.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Huawei Technologies (GT3)

(Zadeva T-421/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GT3 - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije GT - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001) - Upoštevna javnost - Raven pozornosti - Očitno utemeljena tožba)

(2021/C 310/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sony Interactive Entertainment Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, QC, in M. Maier, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: H. O’Neill in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Huawei Technologies Co. Ltd (Shenzhen, Kitajska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1609/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Sony Interactive Entertainment Europe in Huawei Technologies.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1609/2019-4) se razveljavi.

2.	EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Sony Interactive Entertainment Europe Ltd.

---

(1)  UL C 287, 31.8.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Huawei Technologies (GT5)

(Zadeva T-422/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GT5 - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije GT - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001) - Upoštevna javnost - Raven pozornosti - Očitno utemeljena tožba)

(2021/C 310/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sony Interactive Entertainment Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, QC, in M. Maier, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: H. O’Neill in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Huawei Technologies Co. Ltd (Shenzhen, Kitajska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1600/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Sony Interactive Entertainment Europe in Huawei Technologies.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1600/2019-4) se razveljavi.

2.	EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Sony Interactive Entertainment Europe Ltd.

---

(1)  UL C 287, 31.8.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Huawei Technologies (GT9)

(Zadeva T-423/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GT9 - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije GT - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001) - Upoštevna javnost - Raven pozornosti - Očitno utemeljena tožba)

(2021/C 310/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sony Interactive Entertainment Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, QC, in M. Maier, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: H. O’Neill in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Huawei Technologies Co. Ltd (Shenzhen, Kitajska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1610/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Sony Interactive Entertainment Europe in Huawei Technologies.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 24. aprila 2020 (zadeva R 1610/2019-4) se razveljavi.

2.	EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Sony Interactive Entertainment Europe Ltd.

---

(1)  UL C 287, 31.8.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 14. junija 2021 – TrekStor/EUIPO – Zagg (Ovitki za računalniško strojno opremo)

(Zadeva T-512/20) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Registriran model Skupnosti, ki upodablja ovitek za računalniško strojno opremo - Razlog za ničnost - Nedovoljena uporaba avtorskopravno varovanega dela v državi članici - Člen 25(1)(f) Uredbe (ES) št. 6/2002 - Predlog za zaslišanje prič - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2021/C 310/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: TrekStor GmbH (Bensheim, Nemčija) (zastopniki: O. Spieker, A. Schönfleisch in N. Willich, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Zagg Inc. (Midvale, Utah, Združene države) (zastopnika: T. Schmitz in M. Breuer, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. junija 2020 (zadeva R 294/2019-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama TrekStor in Zagg.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi TrekStor GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 378, 9.11.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 16. junija 2021 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Huawei Technologies (GT10)

(Zadeva T-558/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije GT10 - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije GT - Relativni razlog za zavrnitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001) - Upoštevna javnost - Raven pozornosti - Očitno utemeljena tožba)

(2021/C 310/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sony Interactive Entertainment Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, QC, in M. Maier, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: H. O’Neill in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Huawei Technologies Co. Ltd (Shenzhen, Kitajska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 8. julija 2020 (zadeva R 2554/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Sony Interactive Entertainment Europe in Huawei Technologies.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 8. julija 2020 (zadeva R 2554/2019-4) se razveljavi.

2.	EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Sony Interactive Entertainment Europe Ltd.

---

(1)  UL C 371, 3.11.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 14. junija 2021 – TrekStor/EUIPO – Zagg (Ovitki za računalniško strojno opremo)

(Zadeva T-564/20) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Registriran model Skupnosti, ki upodablja ovitek za računalniško strojno opremo - Razlog za ničnost - Nedovoljena uporaba avtorskopravno varovanega dela v državi članici - Člen 25(1)(f) Uredbe (ES) št. 6/2002 - Predlog za zaslišanje prič - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2021/C 310/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: TrekStor GmbH (Bensheim, Nemčija) (zastopniki: O. Spieker, A. Schönfleisch in N. Willich, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Zagg Inc. (Midvale, Utah, Združene države) (zastopnika: T. Schmitz in M. Breuer, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. junija 2020 (zadeva R 296/2019-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama TrekStor in Zagg.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi TrekStor GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 378, 9.11.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 14. junija 2021 – TrekStor/EUIPO – Zagg (Ovitki za računalniško strojno opremo)

(Zadeva T-565/20) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Registriran model Skupnosti, ki upodablja ovitek za računalniško strojno opremo - Razlog za ničnost - Nedovoljena uporaba avtorskopravno varovanega dela v državi članici - Člen 25(1)(f) Uredbe (ES) št. 6/2002 - Predlog za zaslišanje prič - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2021/C 310/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: TrekStor GmbH (Bensheim, Nemčija) (zastopniki: O. Spieker, A. Schönfleisch in N. Willich, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Zagg Inc. (Midvale, Utah, Združene države) (zastopnika: T. Schmitz in M. Breuer, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. junija 2020 (zadeva R 297/2019-3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama TrekStor in Zagg.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi TrekStor GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 378, 9.11.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2021 – One Voice/ECHA

(Zadeva T-663/20) (1)

(Ničnostna tožba - REACH - Snov homosalat - Izključna uporaba za izdelavo kozmetičnih izdelkov - Preverjanje skladnosti registracij - Člen 41(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 - Rok za vložitev pritožbe - Člen 21(5) Uredbe (ES) št. 771/2008 - Člen 59 Poslovnika - Nedopustnost)

(2021/C 310/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: One Voice (Strasbourg, Francija) (zastopnik: A. Ghersi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (zastopniki: W. Broere in L. Bolzonello, agenta, skupaj z Me S. Raesom, odvetnikom)

Predmet

Predlog, ki temelji na členu 263 PDEU se nanaša na razglasitev ničnosti odločbe A-009-2018 komisije za pritožbe pri ECHA z dne 18. avgusta 2020 o kontroli skladnosti registracijske dokumentacije homosalat.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družbi One Voice se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 9, 11.1.2021.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2021 – One Voice/ECHA

(Zadeva T-664/20) (1)

(Ničnostna tožba - REACH - Snov 2-etilheksil salicilat - Izključna uporaba za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov - Preverjanje skladnosti registracij - Člen 41(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 - Rok za vložitev tožbe - Člen 21(5) Uredbe (ES) št. 771/2008 - Člen 59 Poslovnika - Nedopustnost)

(2021/C 310/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: One Voice (Strasbourg, Francija) (zastopnica: A. Ghersi, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (zastopniki: W. Broere in L. Bolzonello, agenta, skupaj s S. Raesom, odvetnikom)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe komisije za pritožbe pri ECHA št. A-010-2018 z dne 18. avgusta 2020 v zvezi s preverjanjem skladnosti registracijske dokumentacije za 2-etilheksil salicilat.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družba One Voice nosi stroške postopka.

---

(1)  UL C 9, 11.1.2021.

Tožba, vložena 2. junija 2021 – SY/Komisija

(Zadeva T-312/21)

(2021/C 310/48)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: SY (zastopnik: T. Walberer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču na podlagi člena 270 PDEU, člena 91(1) Kadrovskih predpisov ter členov 263 in 265 PDEU predlaga, naj:

—

razglasi za nične rezervni seznam natečaja EPSO/AD/374/19-1, odločbe o zaposlitvi kandidatov, navedenih na rezervnem seznamu, odločbi natečajne komisije z dne 21. aprila 2021 in 14. januarja 2021, da se tožeče stranke ne navede na rezervnem seznamu za področje konkurenčnega prava, „dodatek“ k razpisu natečaja EPSO/AD/374/19-1 z dne 5. novembra 2020 in vabilo tožeče stranke z dne 20. novembra 2020,

—

podredno, razglasi za nične odločbi natečajne komisije z dne 21. aprila 2021 in 14. januarja 2021 v zvezi s tožečo stranko in toženi stranki v sodbi naloži konkretne usmeritve za ponovno postavitev tožene stranke v pravni položaj, v kakršnem je bila pred kršitvijo in ki toženi stranki omogoča, da tožečo stranko takoj oziroma po ponovni presoji njenih rezultatov uvrsti na rezervni seznam, ter „dodatek“ k razpisu natečaja EPSO/AD/374/19-1 z dne 5. novembra 2020 in vabilo tožeče stranke z dne 20. novembra 2020,

—	ugotovi, da je tožena stranka s tem, da tožeči stranki v zvezi z njeno upravno pritožbo z dne 17. januarja 2021 ni poslala nobene odločbe, kršila člen 265 PDEU,

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: naknadne spremembe izbirnega postopka, ki so veljale za nazaj, so zaradi neobstoja pravne podlage in temu nasprotujočih pravic ter zaradi kršitve pravne jasnosti, obveznosti obrazložitve in udeležbenih pravic nezakonite.

2.	Drugi tožbeni razlog: glede na bolezen tožeče stranke je bila kršena prepoved diskriminacije, ker ji tožena stranka ni zagotovila posebnih pogojev za opravljanje preizkusa, ki jih potrebuje.

3.	Tretji tožbeni razlog: tožeča stranka je bila zaradi zakasnitve diskriminirana v primerjavi z drugimi udeleženci v popolnoma elektronskem ocenjevalnem centru.

4.	Četrti tožbeni razlog: tožeča stranka je bila diskriminirana glede na sodelavce tožene stranke.

Tožba, vložena 8. junija 2021 – Castel Frères/EUIPO – Shanghai Panati (Predstavitev kitajskih pismenk)

(Zadeva T-323/21)

(2021/C 310/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Castel Frères (Blanquefort, Francija) (zastopnik: T. de Haan, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Shanghai Panati Co. (Shanghai, Kitajska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije (Predstavitev kitajskih pismenk) – znamka Evropske unije št. 6 785 109

Postopek pred EUIPO: postopek za razveljavitev

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. marca 2021 v zadevi R 753/2020-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in intervenientki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški tožeče stranke pred petim odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 58(1)(a) in 18(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. junija 2021 – Wizz Air Hungary/Komisija

(Zadeva T-332/21)

(2021/C 310/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Wizz Air Hungary Légiközlekedési Zrt. (Wizz Air Hungary Zrt.) (Budimpešta, Madžarska) (zastopniki: E. Vahida, S. Rating in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 2. oktobra 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.56810 (2020/N) – Romunija – COVID-19: Aid to TAROM (1), razglasi za ničen; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: tožena stranka je napačno uporabila člen 107(2)(b) PDEU in pri preverjanju sorazmernosti pomoči glede na škodo, povzročeno s krizo zaradi COVID-19, storila očitno napako pri presoji.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka je kršila posebne določbe PDEU in splošna načela evropskega prava, na katerih temelji liberalizacija zračnega prometa v EU od poznih 80. let prejšnjega stoletja (tj. prepoved diskriminacije, svoboda opravljanja storitev – ki se uporablja za zračni promet v skladu z Uredbo (ES) 1008/2008 (2) – in svoboda ustanavljanja).

3.	Tretji tožbeni razlog: tožena stranka kljub resnim težavam ni začela formalnega postopka preiskave, poleg tega pa je kršila postopkovne pravice tožeče stranke.

4.	Četrti tožbeni razlog: tožena stranka je kršila svojo obveznost obrazložitve.

---

(1)  UL 2021, C 94, str. 1.

(2)  Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL 2008, L 293, str. 3–20).

Tožba, vložena 14. junija 2021 – Ryanair/Komisija

(Zadeva T-333/21)

(2021/C 310/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: F.-C. Laprévote, E. Vahida, V. Blanc, S. Rating in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 29. decembra 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.59188 (2020/NN) – Italija – Alitalia COVID-19 Damage Compensation II (1) razglasi za ničen; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: tožena stranka je zlorabila svoja pooblastila in napačno uporabila člen 107(2)(b) PDEU s tem, da je prednostno obravnavala pomoč in prekinila preiskavo nezakonite pomoči za reševanje, dodeljene družbi Alitalia v letih 2017 in 2019.

2.	Drugi tožbeni razlog: tožena stranka je napačno uporabila člen 107(2)(b) PDEU in pri preverjanju sorazmernosti pomoči glede na škodo, povzročeno s krizo zaradi COVID-19, storila očitno napako pri presoji.

3.

Tretji tožbeni razlog: tožena stranka je kršila posebne določbe PDEU in splošna načela evropskega prava, na katerih temelji liberalizacija zračnega prometa v EU od poznih 80. let prejšnjega stoletja (tj. prepoved diskriminacije, svoboda opravljanja storitev – ki se uporablja za zračni promet v skladu z Uredbo 1008/2008 (2) – in svoboda ustanavljanja).

4.	Četrti tožbeni razlog: tožena stranka kljub resnim težavam ni začela formalnega postopka preiskave, poleg tega pa je kršila postopkovne pravice tožeče stranke.

5.	Peti tožbeni razlog: tožena stranka je kršila svojo obveznost obrazložitve.

---

(1)  UL 2021, C 134, str. 2.

(2)  Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL 2008, L 293, str. 3–20).

Tožba, vložena 15. junija 2021 – PJ/EIT

(Zadeva T-335/21)

(2021/C 310/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: PJ (zastopnica: N. de Montigny, odvetnica)

Tožena stranka: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo izvršnega direktorja z dne 13. oktobra 2020, s katero ji je bila zavrnjena pravica do dela na daljavo iz njenega matičnega kraja, razveljavi;

—	po potrebi razveljavi odločbo izvršnega direktorja z dne 9. marca 2021, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke, vložena 10. novembra 2020;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev dolžnosti nepristranskosti, objektivnosti in nevtralnosti organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi, in sprejem notranjih pravil s strani nepristojnega organa.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave.

3.	Tretji tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev notranjih pravil in njihova samovoljna in nerazumna razlaga ter neobstoj predvidljivosti in pravne varnosti.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, neupoštevanje interesov institucije in tožeče stranke ter nesorazmernost odločitve glede na dejanski interes institucije.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in pravice do usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja iz člena 33 Listine.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev dejanske pravice do zaposlitve in do poštenih delovnih pogojev.

8.	Osmi tožbeni razlog: neupoštevanje višje sile.