Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2021/C 263/01)

Zadnja objava

UL C 252, 28.6.2021

Prejšnje objave

UL C 242, 21.6.2021

UL C 228, 14.6.2021

UL C 217, 7.6.2021

UL C 206, 31.5.2021

UL C 189, 17.5.2021

UL C 182, 10.5.2021

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 29. aprila 2021 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Constanţa – Romunija) – Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură – Centrul Judeţean Tulcea/SC Piscicola Tulcea SA (C-294/19), Ira Invest SRL/Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură – Centrul Judeţean Tulcea (C-304/19)

(Združeni zadevi C-294/19 in C-304/19) (1)

(Predhodno odločanje - Kmetijstvo - Skupna kmetijska politika (SKP) - Sheme neposrednih podpor - Upravičeni hektar - Ribogojstvo - Katastrska namembnost - Dejanska uporaba za kmetijske dejavnosti - Raba v skladu z vpisi v zemljiško knjigo)

(2021/C 263/02)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Constanţa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură – Centrul Judeţean Tulcea (C-294/19), Ira Invest SRL (C-304/19)

Toženi stranki: SC Piscicola Tulcea SA (C-294/19), Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură – Centrul Judeţean Tulcea (C-304/19)

Izrek

Člen 2(h) in člen 34(2) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter člen 4(1)(e) in člen 32(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 je treba razlagati tako, da so površine, ki so v nacionalnem pravu uvrščene kot površine, namenjene za ribogojstvo, vendar se dejansko uporabljajo za kmetijske dejavnosti, kmetijske površine.

---

(1)  UL C 288, 26.08.2019.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 29. aprila 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Rejonowy w Ostrowie Wielkopolskim – Poljska) – Powiat Ostrowski/Ubezpieczeniowy Fundusz Gwarancyjny

(Zadeva C-383/19) (1)

(Predhodno odločanje - Obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil - Direktiva 2009/103/ES - Člen 3, prvi odstavek - Obveznost sklenitve pogodbe o zavarovanju - Obseg - Lokalna skupnost, ki je pridobila vozilo po sodni poti - Registrirano vozilo, ki je na zasebnem zemljišču in ki bo uničeno)

(2021/C 263/03)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy w Ostrowie Wielkopolskim

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Powiat Ostrowski

Tožena stranka: Ubezpieczeniowy Fundusz Gwarancyjny

Izrek

Člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti je treba razlagati tako, da je, kadar je motorno vozilo registrirano v državi članici, sklenitev pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil obvezna, dokler to vozilo ni pravilno umaknjeno iz prometa v skladu z veljavno nacionalno ureditvijo.

---

(1)  UL C 280, 19.8.2019.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. aprila 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – postopek, ki ga je sprožil E

(Zadeva C-480/19) (1)

(Predhodno odločanje - Člen 63 PDEU - Prosti pretok kapitala - Davek na dohodek - Dohodki iz kapitala - Dohodki, ki jih razdeli rezidenčni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ustanovljen po pogodbenem pravu - Dohodki, ki jih razdeli KNPVP, ki ima sedež v drugi državi članici in ki je ustanovljen po statutu - Različno obravnavanje - Člen 65 PDEU - Objektivno primerljiva položaja)

(2021/C 263/04)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

E

Ob udeležbi: Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö

Izrek

Člena 63 in 65 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujeta davčni praksi države članice, v skladu s katero pri obdavčitvi dohodka fizične osebe, ki prebiva v tej državi članici, dohodek, ki ga izplača kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki je ustanovljen po statutu in ima sedež v drugi državi članici, ni izenačen z dohodkom, ki ga izplačajo KNPVP s sedežem v prvi državi članici, ker zadnjenavedeni podjemi nimajo enake pravne oblike.

---

(1)  UL C 295, 2.9.2019.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 29. aprila 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio – Italija) – Granarolo SpA/Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare, Ministero dello Sviluppo Economico, Comitato nazionale per la gestione della Direttiva 2003/87/CE e per il supporto nella gestione delle attività di progetto del protocollo di Kyoto

(Zadeva C-617/19) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Člen 3(e) - Pojem „naprava“ - Člen 3(f) - Pojem „upravljavec“ - Priloga I, točki 2 in 3 - Pravilo o seštevanju - Skupna zmogljivost dejavnosti naprave - Prenos naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote s strani lastnika industrijskega obrata - Pogodba o dobavi energije med podjetjem odsvojiteljem in podjetjem pridobiteljem - Posodobitev dovoljenja za emisije toplogrednih plinov)

(2021/C 263/05)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Granarolo SpA

Tožena stranka: Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare, Ministero dello Sviluppo Economico, Comitato nazionale per la gestione della Direttiva 2003/87/CE e per il supporto nella gestione delle attività di progetto del protocollo di Kyoto

Ob udeležbi: E.ON Business Solutions Srl, nekdanja E.ON Connecting Energies Italia Srl

Izrek

Člen 3(e) in (f) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009, v povezavi s Prilogo I, točki 2 in 3, k prvonavedeni direktivi je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko lastnik proizvodnega obrata s termoelektrarno, katere dejavnost spada na področje uporabe te priloge I, pridobi posodobitev svojega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov v smislu člena 7 te direktive, če je napravo za soproizvodnjo, ki je na istem industrijskem območju kot ta obrat in v kateri se opravlja dejavnost, katere zmogljivost je nižja od praga, določenega v navedeni prilogi I, odsvojil podjetju, specializiranem v energetskem sektorju, pri čemer je s tem podjetjem sklenil pogodbo, ki med drugim določa, da bo energija, proizvedena s to napravo za soproizvodnjo, dobavljena temu obratu, v primeru, da termoelektrarna in naprava za soproizvodnjo ne sestavljata iste naprave v smislu člena 3(e) navedene direktive, in če lastnik proizvodnega obrata nikakor ni več upravljavec naprave za soproizvodnjo v smislu člena 3(f) iste direktive.

---

(1)  UL C 399, 25.11.2019.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 29. aprila 2021 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-704/19) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Državne pomoči - Pomoč za uvedbo digitalne prizemne televizije na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Comunidad Autónoma de Castilla-La Mancha (avtonomna skupnost Kastilja-Manča, Španija) - Sklep (EU) 2016/1385 - Pomoč, ki je nezakonita in ni združljiva z notranjim trgom - Neizvršitev v predpisanem roku)

(2021/C 263/06)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: B. Stromsky, P. Arenas in P. Němečková, agenti)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: S. Jiménez García, agent)

Izrek

1.

Kraljevina Španija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vsej ukrepov, potrebnih za to, da bi od družbe Telecom Castilla-La Mancha SA prejela vračilo pomoči, ki je bila s členom 1 Sklepa Komisije (EU) 2016/1385 z dne 1. oktobra 2014 o državni pomoči SA.27408 (C 24/10) (ex NN 37/10, ex CP 19/09), ki so jo izvedli organi Kastilje in Manče za uvedbo digitalne prizemne televizije na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Kastilji in Manči, razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, s tem, da ni dokazala, da so bila vsa še neizvedena plačila razveljavljena, in s tem, da Evropski komisiji v predpisanem roku ni sporočila ukrepov, ki jih je sprejela za uskladitev s tem sklepom, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 288, četrti odstavek, PDEU ter členov 3 in 4 tega sklepa.

2.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 413, 9.12.2019.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (Španija) 26. marca 2021 – Clemente/Comunidad de Castilla y León (Dirección General de la Función Pública)

(Zadeva C-192/21)

(2021/C 263/07)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Clemente

Nasprotna stranka: Comunidad de Castilla y León (Dirección General de la Función Pública)

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pojem „primerljiv delavec, zaposlen za nedoločen čas“, uporabljen v določbi 4(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki so ga 18. marca 1999 sklenile tri splošne medpanožne organizacije (UNICE, CEEP in ETUC) in ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES (1) z dne 28. junija 1999, razlagati tako, da je treba v okviru dopolnitve obdobja zaposlitve v svojem razredu zaposlitev nadomestnega uradnika, ki jo je imel karierni uradnik, preden je to postal, enačiti z zaposlitvijo, ki jo ima drugi karierni uradnik?

2.

Ali je treba določbo 4(1) okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki so ga 18. marca 1999 sklenile tri splošne medpanožne organizacije (UNICE, CEEP in ETUC) in ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999, razlagati tako, da sta tako to, da je bilo to obdobje že ocenjeno in upoštevano za napredovanje v kariernega uradnika, kot tudi zasnova vertikalne poklicne poti uradnikov v nacionalni zakonodaji objektivna razloga, s katerima je mogoče utemeljiti, da se zaposlitev nadomestnega uradnika, ki jo je imel karierni uradnik, preden je to postal, ne upošteva za dopolnitev obdobja zaposlitve v svojem razredu?

---

(1)  Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL 1999, L 175, str. 43).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Ilfov (Romunija) 26. marca 2021 – SR/EW

(Zadeva C-196/21)

(2021/C 263/08)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Ilfov

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica in tožeča stranka: SR

Pritožnik in tožena stranka: EW

Intervenienti: FB, CX, IK

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali se v primeru, da sodišče odloči in naloži, da se v civilni postopek povabi interveniente, šteje, da je „prosilec“ iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1393/2007 (1) sodišče države članice, ki je odločilo, da se v postopek povabi interveniente, ali stranka v postopku pred tem sodiščem?

---

(1)  Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL 2007 L 324, str. 79).

Pritožba, ki jo je Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi vložila 30. marca 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 20. januarja 2021 v zadevi T-328/17 RENV, Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/EUIPO – M. J. Dairies (BBQLOUMI)

(Zadeva C-201/21 P)

(2021/C 263/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi (zastopniki: S. Malynicz QC, S. Baran, Barrister, V. Marsland, Solicitor)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), M. J. Dairies EOOD

Podpredsednica sodišča je s sklepom z dne 21. maja 2021 odločila, da se pritožba zavrže kot nedopustna in da Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi nosi svoje stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (Belgija) 9. aprila 2021 – X, ki deluje v svojem imenu in kot zakonita zastopnica svojih mladoletnih otrok Y in Z/Belgische Staat

(Zadeva C-230/21)

(2021/C 263/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (Rat für Ausländerstreitsachen, Belgien)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X, ki deluje v svojem imenu in kot zakonita zastopnica svojih mladoletnih otrok Y in Z

Tožena stranka: Belgische Staat

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 2(f), v povezavi s členom 10(3)(a) Direktive Sveta 2003/86/ES (1) z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine razlagati tako, da mora biti „mladoletnik brez spremstva“, ki je begunec in prebiva v državi članici, na podlagi svoje nacionalne zakonodaje „neporočen“, da bi pridobil pravico do združitve družine, na podlagi katerega bi se lahko združil s sorodniki v ravni navzgornji črti v prvem kolenu?

2.	Če je odgovor pritrdilen, ali je mogoče mladoletnega begunca, čigar zakonska zveza, sklenjena v tujini, ni priznana iz razlogov javnega reda, šteti za „mladoletnika brez spremstva“ v smislu členov 2(f) in 10(3) Direktive 2003/86/ES?

---

(1)  UL 2003, L 251, str. 12.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Ravensburg (Nemčija) 14. aprila 2021 – SA in drugi/Daimler AG

(Zadeva C-240/21)

(2021/C 263/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Ravensburg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: SA, FT, LH, IL, TN

Tožena stranka: Daimler AG

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je cilj člena 18(1), člena 26(1) in člena 46 Direktive 2007/46/ES (1) v povezavi s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 (2) tudi varstvo interesov posameznih pridobiteljev motornih vozil? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen:

2.

Ali k tem interesom spada tudi interes posameznega pridobitelja vozila, da ne pridobi vozila, ki ni v skladu z zahtevami prava Unije, zlasti ne vozila, ki ima vgrajeno odklopno napravo, ki je na podlagi člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 prepovedana? Ne glede na odgovor na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje:

3.

Ali ni združljivo s pravom Unije, če lahko pridobitelj, ki je nehote kupil vozilo, ki ga je proizvajalec dal na trg s prepovedano odklopno napravo na podlagi člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007, le izjemoma, če je proizvajalec vozila ravnal naklepno in v nasprotju z dobrimi običaji, uveljavlja civilnopravne deliktne zahtevke zoper proizvajalca vozila za povrnitev svoje škode, zlasti tudi zahtevek za vračilo plačane kupnine za vozilo v zameno za sočasno vrnitev vozila in prenos lastninske pravice na njem? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen:

4.

Ali pravo Unije nalaga, da lahko pridobitelj vozila zoper proizvajalca vozila uveljavlja civilnopravni deliktni odškodninski zahtevek zaradi vsakega krivdnega ravnanja proizvajalca vozila (iz malomarnosti ali naklepnega) v zvezi z dajanjem vozila na trg, ki ima vgrajeno prepovedano odklopno napravo na podlagi člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007? Ne glede na odgovor na prvo, drugo, tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje:

5.

Ali ni združljivo s pravom Unije, če mora v skladu z nacionalnim pravom pridobitelj vozila, ki od proizvajalca v obliki deliktnega odškodninskega zahtevka v zameno za sočasno izročitev vozila in prenos lastninske pravice na njem zahteva vračilo kupnine za vozilo, dano na trg z vgrajeno prepovedano odklopno napravo iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007, pri izračunu odškodnine upoštevati korist iz dejanske rabe vozila? Če je odgovor nikalen:

6.

Ali ni združljivo s pravom Unije, če se ta korist iz rabe odmeri na podlagi celotne kupnine, ne da bi se upoštevalo odbitek zaradi zmanjšanja vrednosti vozila, ki je posledica vgradnje prepovedane odklopne naprave, in/ali zaradi pridobiteljeve nehotene uporabe vozila, ki ni v skladu s pravom Unije? Ne glede na odgovor na prvo, drugo, tretje, četrto, peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje:

7.

Ali je člen 348(3), točka 2, ZPO (zakon o civilnem postopku) v delu, v katerem se ta določba nanaša tudi na vlaganje predlogov za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267, drugi odstavek, PDEU, nezdružljiv s pooblastilom nacionalnih sodišč za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267, drugi odstavek, PDEU in se zato pri izdaji predložitvenih sklepov ne uporablja?

---

(1)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL 2007, L 263, str. 1).

(2)  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL 2007, L 171, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 20. aprila 2021 – Luxury Trust Automobil GmbH

(Zadeva C-247/21)

(2021/C 263/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Revidentka: Luxury Trust Automobil GmbH

Nasprotna stranka: Finanzamt Österreich, Dienststelle Baden Mödling

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 42(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) v povezavi s členom 197(1)(c) te direktive (v različici, ki izhaja iz Direktive Sveta 2010/45/EU (2) z dne 13. julija 2010) razlagati tako, da je prejemnik dobave določen kot oseba, ki je dolžna plačati davek, tudi če je na računu, na katerem ni izkazan znesek davka na dodano vrednost, navedeno: „davka oproščen tristranski posel znotraj Skupnosti“?

2.

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje: (a) Ali je mogoče tovrstno navedbo na računu naknadno veljavno popraviti (z navedbo: tristranski posel znotraj Skupnosti v skladu s členom 25 UstG. Obrnjena davčna obveznost“)? (a) Ali je treba, da bi bil popravek veljaven, naslovniku računa poslati popravljen račun? (c) Ali popravek velja retroaktivno od datuma prvotne izdaje računa?

3.

Ali je treba člen 219a Direktive 2006/112/ES (kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 in s popravkom (3) UL L 299/46 z dne 17. novembra 2010) razlagati tako, da je treba uporabiti pravila o izdajanju računov tiste države članice, katere določbe bi bilo treba uporabiti, če na računu (še) ne bi bil določen noben „pridobitelj“ kot oseba, ki je dolžna plačati davek; ali pa bi bilo treba uporabiti določbe tiste države članice, katere določbe bi bilo treba uporabiti, če bi se domnevalo, da je določitev „pridobitelja“ kot osebe, ki je dolžna plačati davek, veljavna?

---

(1)  UL 2006, L 347, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta z dne 13. julija 2020 o spremembi Direktive 2006/112 glede pravil o izdajanju računov (UL 2010, L 189, str. 1).

(3)  Popravek Direktive 2010/45 o spremembi Direktive 2006/112 (UL 2010, L 299, str. 46).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 21. aprila 2021 – F. Hoffmann-La Roche Ltd in drugi/Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato

(Zadeva C-261/21)

(2021/C 263/13)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: F. Hoffmann-La Roche Ltd, Novartis AG, Novartis Farma SpA, Roche SpA

Nasprotna stranka: Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali nacionalno sodišče, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, v postopku, v katerem se stranka neposredno sklicuje na kršitev načel, ki jih je izreklo Sodišče Evropske unije v istem postopku, da bi dosegla razveljavitev izpodbijane sodbe, lahko v konkretnem primeru presoja pravilno uporabo načel, ki jih je Sodišče Evropske unije izrazilo v istem postopku, ali mora to presojo izvesti Sodišče Evropske unije?

2.

Ali so s sodbo Consiglio di Stato (državni svet) št. 4990/2019, kot navajajo stranke, kršena načela, ki jih je Sodišče Evropske unije izrazilo v sodbi z dne 23. januarja 2018 v zvezi z (a) vključevanjem dveh zdravil na isti upoštevni trg, ne da bi se upoštevala stališča organov, ki naj bi ugotovili nezakonitost povpraševanja in ponudbe za nenamensko uporabo zdravila Avastin; (b) odsotnostjo preverjanja domnevno zavajajočih informacij, ki so jih razširjale družbe?

3.

Ali člen 4(3) in člen 19(1) PEU ter člen 2(1) in (2) in člen 267 PDEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nasprotujejo sistemu, kakršen je ta v zvezi s členom 106 zakonika o upravnem sporu ter členoma 395 in 396 zakonika o civilnem postopku, ker ne omogoča uporabe pravnega sredstva obnove postopka zoper sodbe Consiglio di Stato (državni svet), ki so v navzkrižju s sodbami Sodišča Evropske unije in zlasti s pravnimi načeli, ki jih je izrazilo Sodišče Evropske unije v postopkih predhodnega odločanja?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d’appel de Bruxelles (Belgija) 26. aprila 2021 – AB, AB-CD/Z EF

(Zadeva C-265/21)

(2021/C 263/14)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour d’appel de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: AB, AB-CD

Tožena stranka: Z EF

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pojem „zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu člena 5(1) Uredbe št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) (v nadaljevanju: uredba Bruselj I): a. razlagati tako, da je treba ugotoviti pravno obveznost, ki jo je ena oseba prostovoljno sprejela v razmerju do druge in na kateri temelji tožba tožeče stranke, tudi če tožena stranka te obveznost ni sprejela prostovoljno in/ali le-ta ni bila tako sprejeta v razmerju do tožeče stranke? b. Če je odgovor pritrdilen, kakšna mora biti povezanost med prostovoljno sprejeto pravno obveznostjo ter tožečo stranko in/ali toženo stranko?

2.

Ali „temelj“„tožbe“ tožeče stranke pomeni, da je treba – tako kot pri merilu za razlikovanje, ali tožba spada med zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 5(1) Uredbe Bruselj I ali zadeve v zvezi z „delikti ali kvazidelikti“ v smislu člena 5(3) iste uredbe (C-59/19, točka 32) – preveriti, ali je razlaga prostovoljno sprejete pravne obveznosti nujna za presojo temelja tožbe?

3.

Ali tožba, s katero tožeča stranka predlaga ugotovitev, da je lastnica stvari v njeni posesti na podlagi dveh prodajnih pogodb, in sicer prve, ki jo je prvotni lastnik te stvari (zakonec tožene stranke, prav tako prvotni solastnik) sklenil s prodajalcem tožeče stranke, in druge pogodbe med zadnjenavedenima, spada med zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 5(1) Uredbe Bruselj I? a. Ali je odgovor drugačen, če tožena stranka zatrjuje, da prva pogodba ni bila prodajna pogodba, ampak pogodba o depozitu? b. Če eden od navedenih primerov spada med zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji, katero pogodbo je treba upoštevati pri določitvi kraja obveznosti, na kateri temelji zahtevek?

4.	Ali je treba člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 593/2008 z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (2) (Rim I) razlagati tako, da se uporablja za primer, na katerega se nanaša tretje vprašanje za predhodno odločanje, in katero pogodbo je treba upoštevati?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42.

(2)  UL, L 177, str. 6.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (Bolgarija) 26. aprila 2021 – Kazenski postopek zoper HV

(Zadeva C-266/21)

(2021/C 263/15)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad

Obtoženec v prvostopenjskem postopku

HV

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali spadajo sodne odločbe v kazenskem postopku, s katerimi se pri kaznivih dejanjih zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov in povzročitve srednje hudih telesnih poškodb iz malomarnosti storilcu za določeno dobo izreče upravnopravna sankcija mirovanja pravice vožnje motornega vozila, na področje uporabe člena 2, točka 4, in člena 4(1)(d) Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami?

2.

Ali pomenijo določbe iz člena 11(2) in (4), od prvega do tretjega pododstavka, Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih za državo članico, v kateri običajno biva imetnik vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala ta država, podlago za zavrnitev priznanja in izvršitve upravnopravne sankcije, ki je bila v drugi državi članici izrečena zaradi kaznivega dejanja kršitve cestnoprometnih predpisov in povzročitve srednje hude telesne poškodbe druge osebe iz malomarnosti, v obliki začasnega odvzema pravice vožnje motornega vozila, za dejanje, ki je bilo storjeno v času, ko je imel storilec vozniško dovoljenje, ki mu ga je država rezidentstva izstavila po zamenjavi vozniškega dovoljenja, ki ga je prvotno izstavila država, ki ga je obsodila?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 27. aprila 2021 – A

(Zadeva C-270/21)

(2021/C 263/16)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: A

Udeleženec: Opetushallitus

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 3(1)(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljevanju: Direktiva o poklicnih kvalifikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013, razlagati tako, da je treba za reguliran poklic šteti poklic, pri katerem so zahteve glede poklicne usposobljenosti po eni strani določene v uredbi, ki jo izda minister za izobraževanje države članice, je vsebina pedagoških sposobnosti, ki se zahtevajo od vzgojitelja predšolskih otrok, določena v poklicnem standardu in je zadevna država članica poklic vzgojitelja predšolskih otrok dala vpisati v podatkovno zbirko reguliranih poklicev, ki jo vodi Komisija, pri katerem pa se po drugi strani na podlagi besedila uredbe o zahtevah glede poklicne usposobljenosti za ta poklic delodajalcu priznava prosti preudarek pri presoji izpolnjevanja zahtev glede poklicne usposobljenosti, zlasti zahteve glede pedagoških sposobnosti, način dokazovanja obstoja pedagoških sposobnosti pa ni določen niti v zadevni uredbi niti v drugih zakonih, uredbah ali drugih predpisih?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je mogoče spričevalo o poklicni kvalifikaciji, ki ga izda pristojni organ države članice izvora, za pridobitev katerega se zahtevajo delovne izkušnje v zadevnem poklicu, šteti za potrdilo o kompetenci ali drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah v smislu člena 13(1) Direktive o poklicnih kvalifikacijah, če so bile poklicne izkušnje, na podlagi katerih je bilo izdano to spričevalo, pridobljene v državi članici izvora v času, v katerem je bila ta sovjetska socialistična republika, in v državi članici gostiteljici, ne pa v državi članici izvora v času po njeni ponovni samostojnosti?

3.

Ali je treba člen 3(3) Direktive o poklicnih kvalifikacijah razlagati tako, da je treba poklicno kvalifikacijo, ki temelji na kvalifikaciji, ki je bila na izobraževalni ustanovi, ki je na geografskem območju države članice, pridobljena v času, v katerem ta država članica ni obstajala kot samostojna država, ampak kot sovjetska socialistična republika, in poklicnih izkušnjah, ki so bile na podlagi te kvalifikacije v zadevni sovjetski socialistični republiki pridobljene pred ponovno samostojnostjo te države članice, šteti za poklicno kvalifikacijo, pridobljeno v tretji državi, tako da so za uveljavljanje te poklicne kvalifikacije dodatno potrebna tri leta poklicnih izkušenj v državi članici izvora v obdobju po njeni ponovni samostojnosti?

---

(1)  Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL 2013, L 354, str. 132).

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – Alba Aguilera in drugi/ESZD

(Zadeva T-119/17 RENV) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Začasni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Osebni prejemki - Zaposleni ESZD, ki delajo v tretji državi - Člen 10 Priloge X h Kadrovskim predpisom - Letna ocena dodatka za življenjske razmere - Sklep, s katerim se dodatek za življenjske razmere zaposlenim, ki delajo v Etiopiji, zmanjša s 30 % na 25 % - Regionalna povezanost - Očitne napake pri presoji)

(2021/C 263/17)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Ruben Alba Aguilera (Addis-Abeba, Etiopija) in 27 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) (zastopniki: S. Marquardt in R. Spáč, agenta, skupaj z M. Troncosom Ferrerom, C. Garcío Fernándezom in F.-M. Hislairjem, odvetniki)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa ESZD ADMIN(2016) 7 z dne 19. aprila 2016 o določitvi DŽR iz člena 10 Priloge X h Kadrovskim predpisom – Proračunsko leto 2016 v delu, v katerem se nanaša na znižanje dodatka za življenjske razmere, ki se izplačuje zaposlenim Evropske unije, ki delajo v Etiopiji, s 1. januarjem 2016.

Izrek

1.

Sklep generalnega direktorja za proračun in upravo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) ADMIN(2016) 7 z dne 19. aprila 2016 o določitvi dodatka za življenjske razmere iz člena 10 Priloge X h Kadrovskim predpisom – Proračunsko leto 2016 se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na znižanje dodatka za življenjske razmere, ki se izplačuje zaposlenim Evropske unije, ki delajo v Etiopiji, s 1. januarjem 2016.

2.	ESZD se naloži plačilo stroškov, priglašenih v zadevah T-119/17, C-427/18 P in T-119/17 RENV.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – Luksemburg in Amazon/Komisija

(Združeni zadevi T-816/17 in T-318/18) (1)

(Državne pomoči - Pomoč, ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon - Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in nezakonita ter je bilo odrejeno njeno vračilo - Vnaprejšnje davčno stališče (tax ruling) - Transferne cene - Selektivna davčna ugodnost - Način določitve transfernih cen - Funkcionalna analiza)

(2021/C 263/18)

Jezika postopka: angleščina in francoščina

Stranke

Tožeča stranka v zadevi T-816/17: Veliko vojvodstvo Luksemburg (zastopniki: T. Uri, agent, skupaj z D. Waelbroeckom, A. Steichenom in J. Bracker, odvetniki)

Tožeči stranki v zadevi T-318/18: Amazon EU Sàrl (Luxembourg, Luksemburg), Amazon.com, Inc. (Seattle, Washington, Združene države) (zastopniki: D. Paemen, M. Petite in A. Tombiński, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki v zadevi T-816/17: P. Stancanelli, P.-J. Loewenthal in F. Tomat, agenti, skupaj z M. Chammas, odvetnico, in v zadevi T-318/18: P.-J. Loewenthal in F. Tomat, agenta)

Intervenientka v podporo tožeče stranke v zadevi T-816/17: Irska (zastopniki: J. Quaney in A. Joyce, agenta, skupaj s P. Gallagherjem, SC, B. Dohertyjem, barrister, in S. Kingstonom, SC)

Predmet

Predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2018/859 z dne 4. oktobra 2017 o državni pomoči SA.38944 (2014/C) (ex 2014/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon (UL 2018, L 153, str. 1).

Izrek

1.	Zadevi T-816/17 in T-318/18 se združita za izrek te sodbe.

2.	Sklep Komisije (EU) 2018/859 z dne 4. oktobra 2017 o državni pomoči SA.38944 (2014/C) (ex 2014/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon se razglasi za ničen.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške, stroške Velikega vojvodstva Luksemburg, ter stroške družb Amazon.com, Inc. in Amazon EU Sàrl.

4.	Irska nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 72, 26.2.2018.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Deutsche Lufthansa/Komisija

(Zadeva T-218/18) (1)

(Državne pomoči - Letalski sektor - Pomoč za tekoče poslovanje, ki jo je Nemčija dodelila letališču Frankfurt-Hahn - Sklep o nenasprotovanju - Ničnostna tožba - Status zainteresirane stranke - Varstvo procesnih pravic - Dopustnost - Smernice o državnih pomočeh za letalski sektor - Dvomi o združljivosti pomoči s skupnim trgom - Člen 4(4) Uredbe (EU) 2015/1589 - Resne težave)

(2021/C 263/19)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Deutsche Lufthansa AG (Köln, Nemčija) (zastopnik: A. Martin-Ehlers, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: K. Herrmann, T. Maxian Rusche in S. Noë, agenta)

Intervenientki v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, R. Kanitz, S. Heimerl in S. Costanzo, agenti), Land Rheinland-Pfalz (Nemčija) (zastopniki: R. van der Hout in C. Wagner, odvetnika)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2017) 5289 final z dne 31. julija 2017 v zvezi z državno pomočjo SA.47969 (2017/N), ki jo je Nemčija izvedla v obliki pomoči za tekoče poslovanje, dodeljene letališču Frankfurt-Hahn.

Izrek

1.	Sklep Komisije C(2017) 5289 final z dne 31. julija 2017 v zvezi z državno pomočjo SA.47969 (2017/N), ki jo je Nemčija izvedla v obliki pomoči za tekoče poslovanje, dodeljene letališču Frankfurt-Hahn, se razglasi za ničen.

2.	Evropska komisija poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki so nastali družbi Deutsche Lufthansa AG.

3.	Zvezna republika Nemčija in Land Rheinland-Pfalz (dežela Porenje-Pfalz, Namčija) nosita svoje stroške.

---

(1)  UL C 190, 4.6.2018.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – China Chamber of Commerce for Import and Export of Machinery and Electronic Products in drugi/Komisija

(Zadeva T-254/18) (1)

(Damping - Uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom s Kitajske - Dokončna protidampinška dajatev - Ničnostna tožba - Dopustnost - Združenje - Procesno upravičenje - Pravni interes - Določitev škode - Izračun obsega uvoza - Makroekonomski in mikroekonomski kazalniki - Vzorčenje - Izračun stroškov proizvodnje proizvajalcev Unije - Cene, zaračunane znotraj skupine - Vzročna zveza - Analiza pripisovanja in nepripisovanja - Neizvedba analize škode po posameznih segmentih - Ocena obsega nelojalnega nižanja prodajnih cen - Zaupna obravnava informacij - Pravica do obrambe - Metoda ujemanja KŠI - Primerljivost izdelkov - Izračun normalne vrednosti - Primerljiva država - Prilagoditev DDV - Določitev prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobičkov)

(2021/C 263/20)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: China Chamber of Commerce for Import and Export of Machinery and Electronic Products (Peking, Kitajska) in 9 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi k sodbi (zastopniki: R. Antonini, E. Monard in B. Maniatis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: T. Maxian Rusche in P. Němečková, agenta)

Intervenienti v podporo tožene stranke: EJ Picardie (Saint-Crépin-Ibouvillers, Francija) in 7 drugih intervenientov katerih imena so v prilogi k sodbi (zastopniki: U. O’Dwyer, B. O’Connor, solicitors, in M. Hommé, odvetnik)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/00 z dne 29. januarja 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter zaključku preiskave o uvozu nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Indije (UL 2018, L 25, str. 6), v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	China Chamber of Commerce for Import and Export of Machinery and Electronic Products in druge tožeče stranke, katerih imena so v prilogi, nosijo stroške.

---

(1)  UL C 211, 18.6.2018.

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – Luksemburg in drugi/Komisija

(Zadevi T-516/18 in T-525/18) (1)

(Državne pomoči - Pomoč, ki jo je Luksemburg odobril skupini Engie - Sklep o razglasitvi pomoči za nezdružljivo z notranjim trgom in za nezakonito ter o odreditvi njene izterjave - Vnaprejšnja davčna stališča (tax rulings) - Državna sredstva - Prednost - Skupni učinek dveh davčnih ukrepov - Oprostitev dohodkov od deležev - Obdavčitev izplačil dobička - Zloraba pravice - Selektivnost - Referenčni okvir - Ugotovitev odstopanja - Primerljivost položajev - Ureditev med matično in odvisno družbo - Skupina družb - Izterjava - Posredna harmonizacija - Postopkovne pravice - Obveznost obrazložitve)

(2021/C 263/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka v zadevi T-516/18: Veliko vojvodstvo Luksemburg (zastopnika: T. Uri, agent, skupaj z D. Waelbroeckom, odvetnikom)

Tožeče stranke v zadevi T-525/18: Engie Global LNG Holding Sàrl (Luxembourg, Luksemburg), Engie Invest International SA (Luxembourg), Engie, (Courbevoie, Francija) (zastopniki: B. Le Bret, M. Struys in C. Rydzynski, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in S. Noë, agenta)

Intervenientka v podporo tožeče stranke v zadevi T-516/18: Irska (zastopniki: J. Quaney, M. Browne in A. Joyce, agenti, skupaj s P. Gallagherjem, S. Kingstonom, SC, in B. Dohertyjem, barrister)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2019/421 z dne 20. junija 2018 o državni pomoči SA.44888 (2016/C) (ex 2016/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Engie (JO 2019, L 78, p. 1).

Izrek

1.	Zadevi T-516/18 in T-525/18 se združita za izdajo sodbe.

2.	Tožbi se zavrneta.

3.	Veliko vojvodstvo Luksemburg poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije v zadevi T-516/18.

4.	Družbe Engie Global LNG Holding Sàrl, Engie Invest International SA in Engie poleg svojih stroškov nosijo tudi stroške Komisije v zadevi T-525/18.

5.	Irska nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 399, 5.11.2018.

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – DF in DG/EIB

(Zadeva T-387/19) (1)

(Javni uslužbenci - Osebje EIB - Plača - Odločba o zavrnitvi upravičenosti do nadomestila za nastanitev ob vrnitvi na sedež službe - Odgovornost)

(2021/C 263/22)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: DF in DG (zastopnika: L. Levi in A. Blot, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka (zastopniki: M. Loizou in K. Carr, agenta, skupaj z J. Currallom in B. Wägenbaurjem, odvetnikoma)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU in člena 50a Statuta Sodišča Evropske unije za razglasitev ničnosti, prvič, odločb EIB z dne 6. marca 2018 in 28. februarja 2019, da se tožečima strankama ne odobri nadomestilo za nastanitev, drugič, odločb EIB z dne 19. in 27. marca 2019 o potrditvi odločb o neodobritvi nadomestila za nastanitev in zavrnitvi njunega predloga za uvedbo spravnega postopka, tretjič, odločb EIB z dne 14. junija 2019 o potrditvi odloče o neodobritvi nadomestila za nastanitev na eni strani, in za povračilo škode, ki naj bi nastala tožečima strankama zaradi teh odločb na drugi strani.

Izrek

1.	Odločbi Evropske investicijske banke (EIB) z dne 6. marca 2018 in 19. marca 2019, da se osebi DF ne odobri plačilo nadomestila za nastanitev, določeno v členu 5 Priloge VII k upravnim določbam, ki se uporabljajo za osebje EIB, se razglasita za nični.

2.	Odločbi EIB z dne 28. februarja in 27. marca 2019, da se osebi DG ne odobri plačilo nadomestila za nastanitev, določeno v členu 5 Priloge VII k upravnim določbam, ki se uporabljajo za osebje EIB, se razglasita za nični.

3.

EIB se naloži, da osebama DF in DG plača – po izračunu zneskov – nadomestilo za nastanitev, določeno v členih 5 in 17 Priloge VII k upravnim določbam, ki se uporabljajo za osebje EIB, skupaj z zamudnimi obrestmi od datuma razglasitve te sodbe, ki se izračunajo po obrestni meri Evropske centralne banke (ECB), povišani za dve točki, in to do datuma celotnega plačila EIB.

4.	V preostalem se tožba zavrne.

5.	EIB se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 288, 26.8.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Puma/EUIPO – Gemma Group (Prikaz mačke v skoku)

(Zadeva T-510/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije, ki prikazuje mačko v skoku - Prejšnje mednarodne figurativne znamke, ki prikazujejo mačko v skoku - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj škodovanja ugledu - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2021/C 263/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Puma SE (Herzogenaurach, Nemčija) (zastopnik: P. González-Bueno Catalán de Ocón, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Hanf in S. Hanne, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Gemma Group Srl (Cerasolo Ausa, Italija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 30. aprila 2019 (zadeva R 2057/2018-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Puma in Gemma Group.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Puma SE se naloži, da poleg svojih stroškov nosi stroške Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 328, 30.9.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – Moerenhout in drugi/Komisija

(Zadeva T-789/19) (1)

(Pravo institucij - Evropska državljanska pobuda - Trgovina z ozemlji pod vojaško okupacijo - Zavrnitev prijave - Očitna nepristojnost Komisije - Člen 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 211/2011 - Skupna trgovinska politika - Člen 207 PDEU - Skupna zunanja in varnostna politika - Člen 215 PDEU - Obveznost obrazložitve - Člen 4(3) Uredbe št. 211/2011)

(2021/C 263/24)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Tom Moerenhout (Humbeek, Belgija) in 6 drugih tožečih strank, katerih imena so v prilogi k sodbi (zastopnik: G. Devers, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: I. Martínez del Peral in S. Delaude, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2019/1567 z dne 4. septembra 2019 o predlagani državljanski pobudi „Zagotavljanje skladnosti skupne trgovinske politike s Pogodbama EU in mednarodnim pravom“ (UL 2019, L 241, str. 12).

Izrek

1.	Sklep Komisije (EU) 2019/1567 z dne 4. septembra 2019 o predlagani državljanski pobudi „Zagotavljanje skladnosti skupne trgovinske politike s Pogodbama EU in mednarodnim pravom“ se razglasi za ničen.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 45, 10.2.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Steinel/EUIPO (GluePro)

(Zadeva T-256/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije GluePro - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001)

(2021/C 263/25)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Steinel GmbH (Herzebrock-Clarholz, Nemčija) (zastopnika: M. Breuer in K. Freudenstein, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: E. Markakis, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. februarja 2020 (zadeva R 2516/2019-2) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka GluePro kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Steinel GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 215, 29.6.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Yongkang Kugooo Technology/EUIPO – Ford Motor Company (kugoo)

(Zadeva T-324/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije kugoo - Prejšnji besedna znamka Evropske unije in nacionalna besedna znamka KUGA in prejšnja besedna znamka Evropske unije KUGA ENERGI - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2021/C 263/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Yongkang Kugooo Technology Co. Ltd (Yongkang, Kitajska) (zastopnik: P. Pérot, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: L. Rampini in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Ford Motor Company (Dearborn, Michigan, Združene države)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. marca 2020 (zadeva R 65/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Ford Motor Company in Yongkang Kugooo Technology.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Yongkang Kugooo Technology Co. Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 247, 27.7.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Ryanair/Komisija (TAP; Covid-19)

(Zadeva T-465/20) (1)

(Državne pomoči - Portugalski trg zračnega prevoza - Pomoč, ki jo je Portugalska dodelila družbi TAP zaradi pandemije COVID-19 - Državno posojilo - Sklep o nenasprotovanju - Točka 22 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah - Družba, ki je del skupine - Posebne težave, ki niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini - Težave, ki so prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama - Obveznost obrazložitve - Ohranitev učinkov sklepa)

(2021/C 263/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: E. Vahida, F. C. Laprévote, S. Rating, I. G. Metaxas-Maranghidis in V. Blanc, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Flynn, V. Bottka in S. Noë, agenti)

Intervenientke v podporo tožene stranke: Francoska republika (zastopnika: P. Dodeller in E. de Moustier, agenta), Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent), Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, P. Barros da Costa in S. Jaulino, agenti, skupaj z N. Mimosom Ruizom, odvetnikom)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 3989 final z dne 10. junija 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57369 (2020/N) – COVID-19 – Portugalska – Pomoč družbi TAP.

Izrek

1.	Sklep Komisije C(2020) 3989 final z dne 10. junija 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57369 (2020/N) – COVID-19 – Portugalska – Pomoč družbi TAP se razglasi za ničen.

2.

Učinki razglasitve ničnosti navedenega sklepa se zadržijo do sprejetja novega sklepa Evropske komisije na podlagi člena 108 PDEU. Navedeni učinki se zadržijo za obdobje, ki ne sme presegati dveh mesecev od datuma razglasitve te sodbe, če bi se Komisija odločila sprejeti nov sklep na podlagi člena 108(3) PDEU, in za dodatno razumno obdobje, če se Komisija odloči, da uvede postopek na podlagi člena 108(2) PDEU.

3.	Komisija nosi svoje stroške in stroške družbe Ryanair DAC.

4.	Francoska republika, Republika Poljska in Portugalska republika nosijo svoje stroške.

---

(1)  UL C 287, 31.8.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Müller/EUIPO (TIER SHOP)

(Zadeva T-535/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije TIER SHOP - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001 - Pravni interes - Obveznost obrazložitve - Člen 72(4) in člen 94(1), prvi stavek, Uredbe 2017/1001)

(2021/C 263/28)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Müller GmbH & Co. KG (Ulm, Nemčija) (zastopnik: S. Mühlberger, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: E. Markakis, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. junija 2020 (zadeva R 2600/2019-5) v zvezi z zahtevo za registracijo figurativnega znaka TIER SHOP kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Müller GmbH & Co. KG se poleg njenih stroškov naloži plačilo stroškov, nastalih Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 348, 19.10.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Ryanair/Komisija (Španija; Covid-19)

(Zadeva T-628/20) (1)

(Državne pomoči - Španija - Ukrepi dokapitalizacije za pomoč podjetjem, ki so sistemskega in strateškega pomena za špansko gospodarstvo, glede na pandemijo COVID-19 - Sklep o nenasprotovanju - Začasni okvir za državne pomoči - Ukrep za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice - Ukrep, ki se nanaša na celotno gospodarstvo države članice - Načelo prepovedi diskriminacije - Svoboda opravljanja storitev in svoboda ustanavljanja - Sorazmernost - Merilo, da imajo upravičenci do pomoči sedež v Španiji - Neobstoj tehtanja pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence - Člen 107(3)(b) PDEU - Pojem „shema pomoči“ - Obveznost obrazložitve)

(2021/C 263/29)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irlska) (zastopniki: F. C. Laprévote, E. Vahida, V. Blanc, I. G. Metaxas-Maranghidis in S. Rating, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Flynn, S. Noë in F. Tomat, agenti)

Intervenientki v podporo tožene stranke: Kraljevina Španija (zastopnika: L. Aguilera Ruiz in S. Centeno Huerta, agenta), Francoska republika (zastopnika: P. Dodeller in T. Stehelin, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 5414 final z dne 31. julija 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57659 (2020/N) – Španija COVID-19 – Sklad za dokapitalizacijo.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Ryanair DAC se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

3.	Kraljevina Španija in Francoska republika nosita svoje stroške.

---

(1)  UL C 414, 30.11.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. maja 2021 – Ryanair/Komisija (KLM; Covid-19)

(Zadeva T-643/20) (1)

(Državne pomoči - Nizozemska - Državno poroštvo za posojila in podrejeni kredit države družbi KLM v okviru pandemije COVID-19 - Začasni okvir za ukrepe državne pomoči - Sklep o nenasprotovanju - Sklep o razglasitvi pomoči za združljivo z notranjim trgom - Pomoč, ki je bila predhodno dodeljena drugi družbi iz iste skupine podjetij - Obveznost obrazložitve - Ohranitev učinkov sklepa)

(2021/C 263/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: F.-C. Laprévote, V. Blanc, E. Vahida, S. Rating in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Flynn, S. Noë in C. Georgieva, agenti)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Francoska republika (zastopnika: E. de Moustier in P. Dodeller, agenta), Kraljevina Nizozemska (zastopnika: J. Langer, agent, skupaj z I. Rooms, odvetnico), Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV (Amstelveen, Nizozemska) (zastopniki: K. Schillemans, H. Vanderveen in P. Huizing, odvetniki)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 4871 final z dne 13. julija 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57116 (2020/N) – Nizozemska – COVID-19: Državno poroštvo in državno posojilo družbi KLM.

Izrek

1.	Sklep Komisije C(2020) 4871 final z dne 13. julija 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.57116 (2020/N) – Nizozemska – COVID-19: Državno poroštvo in državno posojilo družbi KLM se razglasi za ničen.

2.

Učinki razglasitve ničnosti navedenega sklepa se zadržijo do sprejetja novega sklepa Evropske komisije na podlagi člena 108 PDEU. Navedeni učinki se zadržijo za obdobje, ki ne sme presegati dveh mesecev od datuma razglasitve te sodbe, če bi se Komisija odločila sprejeti nov sklep na podlagi člena 108(3) PDEU, in za dodatno razumno obdobje, če se Komisija odloči, da uvede postopek na podlagi člena 108(2) PDEU.

3.	Komisija nosi svoje stroške in stroške družbe Ryanair DAC.

4.	Kraljevina Nizozemska, Francoska republika in družba Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV nosijo svoje stroške.

---

(1)  UL C 423, 7.12.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. maja 2021 – TrekStor/EUIPO – Yuneec Europe (Breeze)

(Zadeva T-158/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije Breeze - Prejšnja besedna znamka Evropske unije Breeze - Relativni razlog za zavrnitev - Primerjava proizvodov - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2021/C 263/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: TrekStor Ltd (Hong Kong, Kitajska) (zastopniki: O. Spieker, A. Schönfleisch, N. Willich in N. Achilles, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Söder, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Yuneec Europe GmbH (Kaltenkirchen, Nemčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. januarja 2020 (zadeva R 470/2020-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Yuneec Europe in TrekStor.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi TrekStor Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 191, 8.6.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 17. maja 2021 – Kerstens/Komisija

(Zadeva T-672/20) (1)

(Ničnostna tožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Prošnja za pomoč - Zavrnitev pritožbe - Rok za vložitev tožbe - Začetek teka - Trenutek, ko bi se zadevna oseba lahko seznanila z vsebino odločbe - Zamuda - Nedopustnost)

(2021/C 263/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Petrus Kerstens (La Forclaz, Švica) (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: T. Bohr, agent)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločb Komisije z dne 20. in 31. januarja 2020 o zavrnitvi prošnje za pomoč D/517/19 oziroma prošnje za pomoč D/516/19, ki ju je tožeča stranka vložila na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Petrusu Kerstensu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 9, 11.1.2021.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 21. maja 2021 – Inivos in Inivos/Komisija

(Zadeva T-38/21 R)

(Začasna odredba - Javna naročila - Postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

(2021/C 263/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Inivos Ltd (London, Združeno kraljestvo), Inivos BV (Rotterdam, Nizozemska) (zastopnika: R. Martens in L. Hoet, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Araujo Arce in M. Ilkova, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve „okvirnih pogodb o dezinfekcijskih robotih za evropske bolnišnice (COVID-19)“ FW-00103506 in FW-00103507, ki ju je Komisija 19. novembra 2020 sklenila z dvema ponudnikoma.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Tožba, vložena 28. aprila 2021 – Bolgarija/Komisija

(Zadeva T-235/21)

(2021/C 263/34)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Bolgarija (zastopnika: Ts. Mitova in L. Zaharieva)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj,

—

Izvedbeni sklep (EU) 2021/261 Komisije z dne 17. februarja 2021 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (1) razglasi za ničen v delu proračunske postavke 6200, v katerem so odhodki Republike Bolgarije v višini 7 656 848,97 EUR v okviru EKJS izključeni iz financiranja Evropske unije, in

—	Evropski uniji naloži plačilo strokov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba temelji na teh petih razlogih:

1.

Kršitev člena 52 Uredbe 1306/2013 (2) v povezavi s členom 34 Uredbe 908/2014 (3) in Smernicami za izračun finančnih popravkov iz leta 2015 (4), kršitev pravice do obrambe ter načel lojalnega sodelovanja, kontradiktornosti postopka in dobrega upravljanja zaradi spremembe pravne podlage v okviru postopka potrditve skladnosti, na podlagi katerega so bili odhodki, ki so predmet spornega sklepa, izključeni iz financiranja Unije.

2.	Kršitev člena 296 PDEU zaradi nepopolnosti in protislovnosti obrazložitve Sklepa 2021/261.

3.	Kršitev člena 54(5)(a) v povezavi s členom 54(1) Uredbe 1306/2013 zaradi napačne razlage Evropske komisije, zaradi katere je v obravnavanem primeru 18-mesečni rok, določen v členu 54(1) Uredbe 1306/2013, začel teči od takrat, ko je „plačilna agencija … [prejela]“ končna poročila OLAF.

4.

Kršitev člena 54(5)(b) v povezavi s členom 54(1) Uredbe 1306/2013, člena 325 PDEU ter načel subsidiarnosti in procesne avtonomije zaradi neobrazloženega in nepravilnega sklepa Evropske komisije, da plačilna agencija za to, da bi izterjala sporne zneske, ni ravnala s potrebno skrbnostjo in je ravnala malomarno, ker ni uvedla upravnega postopka za izterjavo v veljavnih rokih, navedenih v členu 54(1) Uredbe 1306/2013.

5.	Višina, ki je v spornem sklepu določena za odhodke, izključene iz financiranja Unije, ne upošteva pravil iz člena 54 Uredbe 2013/1306 in krši načelo sorazmernosti.

---

(1)  UL 2021, L 59, str. 10.

(2)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL 2014, L 255, str. 59).

(4)  C(2015) 3675 final.

Tožba, vložena 4. maja 2021 – Pshonka/Svet

(Zadeva T-242/21)

(2021/C 263/35)

Jezik postopka; češčina

Stranki

Tožeča stranka: Artem Viktorovych Pshonka (Kramatorsk, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2021/394 z dne 4. marca 2021 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (1) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/391 z dne 4. marca 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (2) razglasi za nična v delu, v katerem se ta sklep in ta uredba nanašata na tožečo stranko;

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo njegovih stroškov postopka in stroškov postopka, ki jih je imela tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do dobrega upravljanja — Tožeča stranka svojo tožbo med drugim utemeljuje s tem, da Svet Evropske unije pri sprejemanju izpodbijanega sklepa ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni upošteval trditev tožeče stranke in razbremenilnih dokazov, ki jih je ta predložila, temveč se je v glavnem oprl na kratek povzetek generalnega državnega tožilstva Ukrajine in ni zahteval dodatnih informacij o poteku preiskave v Ukrajini.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev lastninske pravice tožeče stranke — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so omejitve, ki so mu bile naložene, nesorazmerne in nepotrebne ter kršijo varovalke, s katerimi se v mednarodnem pravu varuje njegova lastninska pravica.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev temeljnih pravic, ki jih ima tožeča stranka na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da omejitve, ki so mu bile naložene, kršijo njegovo pravico do poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti, pravico do obrambe in tudi do varstva zasebne lastnine.

---

(1)  UL 2021, L 77, str. 29.

(2)  UL 2021, L 77, str. 2.

Tožba, vložena 4. maja 2021 – Pshonka/Svet

(Zadeva T-243/21)

(2021/C 263/36)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Viktor Pavlovych Pshonka (Kijev, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2021/394 z dne 4. marca 2021 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (1) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/391 z dne 4. marca 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (2) razglasi za nična v delu, v katerem se ta sklep in ta uredba nanašata na tožečo stranko;

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo njegovih stroškov postopka in stroškov postopka, ki jih je imela tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do dobrega upravljanja — Tožeča stranka svojo tožbo med drugim utemeljuje s tem, da Svet Evropske unije pri sprejemanju izpodbijanega sklepa ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni upošteval trditev tožeče stranke in razbremenilnih dokazov, ki jih je ta predložila, temveč se je v glavnem oprl na kratek povzetek generalnega državnega tožilstva Ukrajine in ni zahteval dodatnih informacij o poteku preiskave v Ukrajini.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev lastninske pravice tožeče stranke — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so omejitve, ki so mu bile naložene, nesorazmerne in nepotrebne ter kršijo varovalke, s katerimi se v mednarodnem pravu varuje njegova lastninska pravica.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev temeljnih pravic, ki jih ima tožeča stranka na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da omejitve, ki so mu bile naložene, kršijo njegovo pravico do poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti, pravico do obrambe in tudi do varstva zasebne lastnine.

---

(1)  UL 2021, L 77, str. 29.

(2)  UL 2021, L 77, str. 2.

Tožba, vložena 11. maja 2021 – Tigercat International/EUIPO – Caterpillar (Tigercat)

(Zadeva T-251/21)

(2021/C 263/37)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Tigercat International Inc. (Cambridge, Ontario, Kanada) (zastopniki: S. Weidert, M. Pemsel in H. Bug, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Caterpillar Inc. (Peoria, Illinois, Združene države)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije Tigercat – zahteva za registracijo št. 12 124 368

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. februarja 2021 v zadevi R 16/2020-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO in drugi stranki v postopku pred drugim odborom za pritožbe pri EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 60(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) in členom 85(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. maja 2021 – Hrebenyuk/EUIPO (Oblika stoječega ovratnika)

(Zadeva T-252/21)

(2021/C 263/38)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Anna Hrebenyuk (Griesheim, Nemčija) (zastopnik: H.-J. Ruhl, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava tridimenzionalne znamke Evropske unije (oblika stoječega ovratnika) – prijava št. 17 975 716

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. februarja 2021 v zadevi R 1902/2020-5

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo in prvostopenjsko odločbo Urada z dne 3. marca 2020 razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 6 v povezavi s členom 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 12. maja 2021 – E. Breuninger/Komisija

(Zadeva T-260/21)

(2021/C 263/39)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: E. Breuninger GmbH & Co. (Stuttgart, Nemčija) (zastopnik: M. Vetter, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	na podlagi člena 264(1) PDEU razglasi za ničen sklep tožene stranke z dne 20. novembra 2020 (državna pomoč št. SA.59289), kakor je bil spremenjen s sklepom tožene stranke z dne 12. februarja 2021 (državna pomoč št. SA.61744),

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Nemška shema državne pomoči „Bundesregelung Fixkostenhilfe 2020“, ki jo je odobrila tožena stranka, ni združljiva z notranjim trgom, ker izkrivlja konkurenco, ne da bi bilo to v tem primeru izjemoma upravičeno. Tožena stranka je storila očitno napako pri presoji s tem, da je štela, da je shema državne pomoči, s katero je kot pogoj za upravičenost določeno zmanjšanje prometa na ravni podjetja za vsaj 30 %, na podlagi člena 107(3)(b) PDEU združljiva z notranjim trgom. Ker se v okviru sheme pomoči upravičenost do pomoči presoja na ravni podjetja, podjetja, kot je tožeča stranka, ki poslujejo na več področjih, ki so bila v pandemiji COVID-19 različno prizadeta, in pri katerih je pri fizičnem poslovanju zaradi zaprtja prišlo do upada prometa, ki je bistveno večji od 30 %, niso upravičena do pomoči samo zato, ker na nekem drugem poslovnem področju ni bilo upada prometa in zaradi upoštevanja aritmetične sredine prometov različnih poslovnih področij 30-odstotni prag ni bil dosežen. Ta podjetja tako, za razliko od podjetij, ki delujejo zgolj na enem poslovnem področju, odvisno od okoliščin, ne prejmejo nobene pomoči in morajo nepokrite fiksne stroške njihovega ustavljenega poslovanja financirati iz drugih poslovnih področij. To izkrivlja konkurenco tako v razmerju do konkurentov, ki delujejo na področjih, ki so bila prizadeta s COVID-19, kot v razmerju do konkurentov, ki delujejo na področjih, ki s COVID-19 niso bila prizadeta.

2.	Tožena stranka je kršila procesne pravice tožeče stranke iz člena 108(2) PDEU, ker ji ni dala nobene možnosti, da bi v postopku predhodne preučitve izrazila svoje pomisleke v zvezi z združljivostjo sheme pomoči z notranjim trgom.

Tožba, vložena 17. maja 2021 – Établissement Amra/EUIPO – eXpresio (Oblika čevlja za skakanje z besednimi elementi „Aerower Jumper1 M“)

(Zadeva T-264/21)

(2021/C 263/40)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Établissement Amra (Vaduz, Lihtenštajn) (zastopnica: M. Gómez Calvo, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: eXpresio, estudio creativo, SL (La Nucía, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: Tridimenzionalna znamka Evropske unije (Oblika čevlja za skakanje z besednimi elementi „Aerower Jumper1 M“) – Znamka Evropske unije št. 17 417 015

Postopek pred EUIPO: Postopek izbrisa

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. marca 2021 v zadevi R 1083/2020-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi.

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev načel enakega obravnavanja in dobrega upravljanja.

—	Kršitev člena 7(1)(a), (b) in (e)(ii) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 18. maja 2021 – Sunshine Smile/EUIPO (PlusDental+)

(Zadeva T-265/21)

(2021/C 263/41)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Sunshine Smile GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnik: D. Kirschner, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Skupnosti PlusDental+ v modri in rdeči barvi – Prijava št. 18 126 826

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18/3/2021 v zadevi R 1834/2020-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka predlaga, naj se

—	izpodbijana odločba razveljavi;

—	odredi objava prijave znamke Unije št. 18 126 826;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	Kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	Kršitev pravice do izjave v skladu s členom 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 17. maja 2021 – Casanova/EIB

(Zadeva T-266/21)

(2021/C 263/42)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Philiippe Casanova (Fort de France, Francija) (zastopnika: L. Levi et A. Blot, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

posledično

—	razglasi ničnost odločbe z dne 12. junija 2020, s katero je bila tožeča stranka obveščena, da njena pogodba po izteku poskusne dobe ni bila potrjena in se je zato 30. Junija 2020 iztekla;

—	po potrebi razglasi ničnost odločbe EIB z dne 8. februarja 2021 o zavrnitvi predloga za spravni postopek in upravne pritožbe, ki ju je tožeča stranka vložila 11. avgusta 2020, s čimer je bila potrjena odločba z dne 12. junija 2020;

—	naloži povračilo premoženjske in nepremoženjske škode tožeče stranke;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge:

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev, prvič, člena 24 sporazuma o predstavništvu zaposlenih pri Evropski investicijski banki (EIB), in drugič, načela pravne varnosti.

2.	Drugi tožbeni razlog: nepristojnost avtorja akta, kršitev načela nepristranskosti in kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

3.	Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji, storjene med začetno poskusno dobo in med podaljšanjem pripravništva.

4.	Četrti tožbeni razlog: zloraba pooblastil s strani EIB.

Tožba, vložena 19. maja 2021 – Amort in drugi/Komisija

(Zadeva T-267/21)

(2021/C 263/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Heidi Amort (San Genesio Atesino, Italija) in 22 drugih tožečih strank (zastopnica: R. Holzeisen, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeče stranke predlagajo, naj se izpodbijani izvedbeni sklep, kakor je bil spremenjen in dopolnjen, razglasi za ničen.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba zoper Izvedbeni sklep Evropske komisije C(2021) 1763 (final) z dne 11. marca 2021 o izdaji pogojnega dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini „COVID-19 Vaccine Janssen – cepivo proti bolezni COVID-19 (Ad26.COV2-S [rekombinantno cepivo])“ v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta temelji na teh razlogih.

1.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijani Izvedbeni sklep je v nasprotju s členom 2, točki 1 in 2, Uredbe (ES) št. 507/2006 (1). Znanstveno naj bi bilo dokazano, da panika, ki se je razširila po svetu zaradi visoke stopnje smrtnosti, ki naj bi bila domnevno povezana z okužbo s SARS-CoV-2, ni utemeljena. Poleg tega naj WHO in EU ne bi ustrezno priznali krizne situacije v smislu grožnje javnemu zdravju.

2.

Drugi tožbeni razlog: izpodbijani Izvedbeni sklep je v nasprotju s členom 4 Uredbe (ES) št. 507/2006, ker: — ni pozitivnega razmerja med tveganji in koristmi, kot je opredeljeno v členu 1, točka 28a, Direktive 2001/83/ES (2); — ni izpolnjen pogoj iz člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 507/2006, saj ni verjetno, da bo predlagatelj lahko predložil izčrpne klinične podatke; — ni izpolnjen pogoj iz člena 4(1)(c) Uredbe (ES) št. 507/2006, saj ni nezadovoljene zdravstvene potrebe, ki bi bila lahko zapolnjena z dovoljenim zdravilom; — ni izpolnjen pogoj iz člena 4(1)(d) Uredbe (ES) št. 507/2006.

3.	Tretji tožbeni razlog: Kršitev Uredbe (ES) št. 1394/2007 (3), Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (4).

4.	Četrti tožbeni razlog: huda kršitev členov 168 in 169 PDEU ter členov 3, 35 in 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

---

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 507/2006 z dne 29. marca 2006 o pogojnem dovoljenju za promet zdravil za humano uporabo, ki sodijo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2006, L 92, str. 6).

(2)  Direktiva 2001/83/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL 2001, L 311, str. 67).

(3)  Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL 2007, L 324, str. 121).

(4)  Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL 2004, L 136, str. 1).

Tožba, vložena 19. maja 2021 – Ortis/Komisija

(Zadeva T-271/21)

(2021/C 263/44)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ortis (Bütgenbach, Belgija) (zastopnik: A. de Brosses, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi in razsodi, da Uredba Komisije (EU) 2021/468 ni v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 8 Uredbe (ES) št. 1925/2006 in da je bilo zato napačno uporabljeno pravo;

—	ugotovi in razsodi, da je Uredba (EU) 2021/468 akt, pri katerem so bila zlorabljena pooblastila;

—	ugotovi in razsodi, da so bile pri Uredbi (EU) 2021/468 in njeni znanstveni podlagi – mnenju EFSA z dne 22. novembra 2017 – storjene očitne napake pri presoji;;

—	ugotovi in razsodi, da Uredba Komisije (EU) 2021/468 ni v skladu z načelom pravne varnosti;

—	ugotovi in razsodi, da Uredba Komisije (EU) 2021/468 ni v skladu z načelom sorazmernosti;

in zato

—	Uredbo Komisije (EU) 2021/468 z dne 18. marca 2021 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede botaničnih vrst, ki vsebujejo hidroksiantracenske derivate, razglasi za nično;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da izpodbijana uredba krši člen 8 Uredbe (ES) št. 1925/2006 (1), v skladu s katerim mora obstajati tveganje, ker zadevne snovi ali pripravke uvršča v del A Priloge III k tej uredbi, čeprav obstaja znanstvena negotovost, in ker druge izdelke, ki niso snovi, uvršča v del C Priloge III, in da krši člen 6 Uredbe (ES) št. 178/2002 (2), ker temelji na nepopolni in neustrezni oceni tveganj.

2.

Drugi tožbeni razlog: zloraba pooblastil, ker več natančnih, verjetnih in usklajenih kazalcev kaže na to, da cilj varovanja zdravja potrošnikov, ki ga zatrjuje Komisija, ne ustreza dejanskemu stanju. Tožeča stranka trdi, da je učinek izpodbujane uredbe zlasti ta, da se uporaba pripravkov ali snovi, ki vsebujejo hidroksiantracenske derivate (v nadaljevanju: HAD), uvrščene v del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, dovoli le za zdravila, čeprav to ni zastavljeni cilj.

3.

Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji. Tožeča stranka meni, da je bilo pri mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 22. novembra 2017, na katerem je utemeljena izpodbijana uredba, storjenih več očitnih napak pri presoji, ker EFSA pri oceni genotoksičnih in rakotvornih tveganj HAD ni spoštovala ne svojih metod za oceno tveganja ne metod za oceno tveganja OECD in je prišla do zaključkov, ki so v nasprotju z ugotovitvami Evropske agencije za zdravila. Pri izpodbijani uredbi so bile zato storjene očitne napake pri presoji, ker, prvič, je Komisija snovi in pripravke uvrstila v del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, čeprav je iz mnenja EFSA z dne 22. novembra 2017 razvidna znanstvena negotovost, in drugič, pri ukrepih za obvladovanje tveganja ni uporabila načela tako nizkih vsebnosti, kot jih je mogoče razumno doseči, in navsezadnje ni upoštevala razvoja znanstvenih spoznanj po sprejetju mnenja EFSA z dne 22. novembra 2017.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti, ker besedilo izpodbijane uredbe ni koherentno, ker, prvič, uporablja izraz „pripravki“, čeprav ta izraz v njej ni nikjer opredeljen, in drugič, so nekatere snovi HAD očitno hkrati prepovedane in dovoljene, vendar pod nadzorom, in je moral navsezadnje Standing Committee on Plants, Animals, Food and Feed (Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo) dodati pojasnila k njenem besedilu.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ker so bile snovi z izpodbijano uredbo uvrščene v del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 brez določitve najnižjega praga, zaradi česar so prepovedane, čeprav ta prepoved ni nujna za dosego zastavljenega cilja varovanja javnega zdravja.

---

(1)  Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL 2006, L 404, str. 26).

(2)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463)

Tožba, vložena 19. maja 2021 – Synadiet in drugi/Komisija

(Zadeva T-274/21)

(2021/C 263/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Syndicat national des compléments alimentaires (Synadiet) (Pariz, Francija) in 21 drugih tožečih strank (zastopnik: A. de Brosses, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	ugotovi in razsodi, da Uredba Komisije (EU) 2021/468 ni v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 8 Uredbe (ES) št. 1925/2006 in da je bilo zato napačno uporabljeno pravo;

—	ugotovi in razsodi, da je Uredba (EU) 2021/468 akt, pri katerem so bila zlorabljena pooblastila;

—	ugotovi in razsodi, da so bile pri Uredbi (EU) 2021/468 in njeni znanstveni podlagi – mnenju EFSA z dne 22. novembra 2017 – storjene očitne napake pri presoji;

—	ugotovi in razsodi, da Uredba Komisije (EU) 2021/468 ni v skladu z načelom pravne varnosti;

—	ugotovi in razsodi, da Uredba Komisije (EU) 2021/468 ni v skladu z načelom sorazmernosti;

in zato

—	Uredbo Komisije (EU) 2021/468 z dne 18. marca 2021 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede botaničnih vrst, ki vsebujejo hidroksiantracenske derivate, razglasi za nično;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava. Tožeče stranke v zvezi s tem trdijo, da izpodbijana uredba krši člen 8 Uredbe (ES) št. 1925/2006 (1), v skladu s katerim mora obstajati tveganje, ker zadevne snovi ali pripravke uvršča v del A Priloge III k tej uredbi, čeprav obstaja znanstvena negotovost, in ker druge izdelke, ki niso snovi, uvršča v del C Priloge III, in da krši člen 6 Uredbe (ES) št. 178/2002 (2), ker temelji na nepopolni in neustrezni oceni tveganj.

2.

Drugi tožbeni razlog: zloraba pooblastil, ker več natančnih, verjetnih in usklajenih kazalcev kaže na to, da cilj varovanja zdravja potrošnikov, ki ga zatrjuje Komisija, ne ustreza dejanskemu stanju. Tožeče stranke trdijo, da je učinek izpodbujane uredbe zlasti ta, da se uporaba pripravkov ali snovi, ki vsebujejo hidroksiantracenske derivate (v nadaljevanju: HAD), uvrščene v del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, dovoli le za zdravila, čeprav to ni zastavljeni cilj.

3.

Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji. Tožeče stranke menijo, da je bilo pri mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 22. novembra 2017, na katerem je utemeljena izpodbijana uredba, storjenih več očitnih napak pri presoji, ker EFSA pri oceni genotoksičnih in rakotvornih tveganj HAD ni spoštovala ne svojih metod za oceno tveganja ne metod za oceno tveganja OECD in je prišla do zaključkov, ki so v nasprotju z ugotovitvami Evropske agencije za zdravila. Pri izpodbijani uredbi so bile zato storjene očitne napake pri presoji, ker, prvič, je Komisija snovi in pripravke uvrstila v del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, čeprav je iz mnenja EFSA z dne 22. novembra 2017 razvidna znanstvena negotovost, in drugič, pri ukrepih za obvladovanje tveganja ni uporabila načela tako nizkih vsebnosti, kot jih je mogoče razumno doseči, in navsezadnje ni upoštevala razvoja znanstvenih spoznanj po sprejetju mnenja EFSA z dne 22. novembra 2017.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti, ker besedilo izpodbijane uredbe ni koherentno, ker, prvič, uporablja izraz „pripravki“, čeprav ta izraz v njej ni nikjer opredeljen, in drugič, so nekatere snovi HAD očitno hkrati prepovedane in dovoljene, vendar pod nadzorom, in je moral navsezadnje Standing Committee on Plants, Animals, Food and Feed (Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo) dodati pojasnila k njenem besedilu.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, ker so bile snovi z izpodbijano uredbo uvrščene v del A Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 brez določitve najnižjega praga, zaradi česar so prepovedane, čeprav ta prepoved ni nujna za dosego zastavljenega cilja varovanja javnega zdravja.

---

(1)  Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL 2006, L 404, str. 26).

(2)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463)

Tožba, vložena 20. maja 2021 – Louis Vuitton Malletier/EUIPO – Wisniewski (Predstavitev vzorca šahovnice)

(Zadeva T-275/21)

(2021/C 263/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Louis Vuitton Malletier (Pariz, Francija) (zastopniki: P. Roncaglia, N. Parrotta in P.-Y. Gautier, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Norbert Wisniewski (Varšava, Poljska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, figurativne znamke, ki predstavlja motiv šahovnice – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 986 207

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. februarja 2021 v zadevi R 1307/2020-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugotovi, da je tožeča stranka dokazala obstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali v tem postopku;

—	Norbertu Wisniewskemu naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali v tem postopku.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 7(3) in 59(2) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Sklep Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – Chrysses Demetriades & Co. in Provident Fund of the Employees of Chrysses Demetriades & Co./Svet in drugi

(Zadeva T-198/18) (1)

(2021/C 263/47)

Jezik postopka: angleščina

Predsednik prvega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 182, 28.5.2018.

Sklep Splošnega sodišča z dne 12. maja 2021 – SCF Terminal (Cyprus) in SHB/Svet in drugi

(Zadeva T-199/18) (1)

(2021/C 263/48)

Jezik postopka: angleščina

Predsednik prvega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 231, 2.7.2018.

Sklep Splošnega sodišča z dne 21. maja 2021 – MP/Komisija

(Zadeva T-588/20) (1)

(2021/C 263/49)

Jezik postopka: francoščina

Predsednik prvega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 414, 30.11.2020.