5.7.2021

Uradni list Evropske unije

C 262/1

SPOROČILO KOMISIJE

Smernice EU za varen ponovni zagon dejavnosti v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih – COVID-19

(2021/C 262/01)

I. KULTURNI SEKTORJI EU IN PANDEMIJA COVID-19

Kulturni in ustvarjalni sektorji in gospodarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: CCSI), ki tvorijo enega od industrijskih ekosistemov, so v izjemnih okoliščinah, nastalih zaradi pandemije COVID-19, odigrali ključno vlogo. Kriza je poudarila pomen kulture za dobro počutje in duševno zdravje ljudi (1). Kultura je ljudem pomagala lažje prenašati učinke omejitev gibanja in omejevanja socialnih stikov, saj so CCSI s svojo angažiranostjo in ustvarjalnostjo lahko občinstvo dosegli v inovativnih virtualnih okoljih. Obsežne omejitve, ki so bile uvedene od izbruha pandemije, so še posebej močno prizadele CCSI: številne dejavnosti so se ustavile, prizorišča in prostori so se zaprli, odpovedane so bile prireditve, festivali in turneje, mobilnost kulturnih delavcev in kroženje kulturnih del pa sta se znatno zmanjšala.

V letnem poročilu o enotnem trgu 2021 (2) je bilo potrjeno, da je bil ta ekosistem med najbolj prizadetimi industrijskimi ekosistemi v EU. V poročilu je pojasnjeno, da „to velja zlasti za dejavnosti, ki so odvisne od prizorišč in obiskov: uprizoritvene umetnosti in področja kulturne dediščine (npr. glasba v živo, gledališča, cirkusi, festivali, kinematografi, muzeji in objekti kulturne dediščine). Kinematografski operaterji v EU na primer poročajo o 70-odstotnem upadu prodaje vstopnic leta 2020, glasbena prizorišča o 76-odstotnem upadu obiska (64 % prihodkov), muzeji pa so izgubili do 75–80 % prihodkov (v priljubljenih turističnih regijah).“ Ta učinek se dodatno kaže v približno 35-odstotnem upadu licenčnin, ki jih organizacije za kolektivno upravljanje pravic pobirajo za avtorje in izvajalce, katerih prihodki naj bi se v letih 2021 in 2022 še naprej zmanjševali (3).

Na splošni sektorski ravni podatki Eurostata o dodani vrednosti kažejo, da so v primerjavi z letom 2019 kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti leta 2020 doživele največji upad deleža (glej sliko 1). Učinek je bil zlasti močan v drugem in četrtem četrtletju, v času najhujših valov pandemije (4). Velik del teh dejavnosti je del ekosistema.

Sprememba v odstotkih glede na isto obdobje predhodnega leta.

Vir: Eurostat.

Kultura in CCSI so s svojim doprinosom pomembni za trajnostno okrevanje EU, večjo odpornost naših družb in na splošno za naš evropski način življenja. V državah članicah so potrebna bolj usklajena in prilagojena prizadevanja, ki bi sektorju omogočila varno in postopno nadaljevanje dejavnosti ter okrepila njegovo odpornost in pripravljenost na prihodnje krize. Hkrati pa CCSI potrebujejo jasen pogled naprej.

Komisija je za obravnavanje posledic pandemije za ta sektor sprejela več ukrepov, ki dopolnjujejo in podpirajo ukrepe držav članic. CCSI so prejeli pomoč v obliki takojšnjih medsektorskih ukrepov EU za odzivanje in ciljno usmerjene podpore iz instrumentov financiranja EU. Prav tako bodo prejeli podporo za vključujoče in trajnostno okrevanje in odpornost v okviru novega večletnega finančnega okvira (2021–2027) in instrumenta NextGenerationEU (5) (6).

Ob vse večji stopnji precepljenosti, ki navdaja z optimizmom, da se bo s pomočjo cepljenja širjenje COVID-19 znatno upočasnilo, so države članice postopoma začele razmišljati o odpravi omejitev in jih nekaj tudi že odpravile. To velja tudi za kulturo, saj so se spet odprla kulturna prizorišča ter kulturne dejavnosti in dogodki. Glede na dinamičen razvoj pandemije ti ukrepi temeljijo na težkih odločitvah. Poleg tega obstajajo velike razlike med različnimi ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni.

Za pomoč državam članicam pri odločanju so v sporočilu „Koronavirus: skupna pot do varnega in trajnega ponovnega odprtja“ (7) napovedane smernice EU za varno ponovno odprtje kulturnega sektorja, in sicer na področju glasbe, avdiovizualnem področju, področju uprizoritvenih umetnosti ter za razstavne prostore, kot so muzeji in galerije, knjižnice in objekte kulturne dediščine. Cilj teh smernic je državam članicam olajšati izbiro in usklajevanje njihovih ukrepov na ravni EU. Zajemajo dve ključni razsežnosti: varno ponovno odprtje kulturnega sektorja in njegovo trajnostno okrevanje.

Smernice so predstavljene v kontekstu postopnega izboljševanja razmer na področju javnega zdravja v EU (8) – nedavne povečane dobave cepiva in večje precepljenosti v kombinaciji z manj novimi primeri in smrtmi, več skupinami zaščitenega prebivalstva in obstoječimi blažilnimi ukrepi v zunajbolnišničnem okolju v vseh državah članicah (9). Čeprav brez dvoma obstajajo možnosti za optimizem, pa je SARS-CoV-2 še vedno zelo razširjen v velikem delu EU/EGP, dodatno nevarnost pa predstavljajo skrb vzbujajoče različice virusa. Zato je treba razmere ves čas spremljati ter še naprej ohraniti previdnost in skrbno oceniti tveganja.

II. SMERNICE EU ZA VARNO PONOVNO ODPRTJE KULTURNIH IN USTVARJALNIH SEKTORJEV

Pomembno je, da so poskusni dogodki, organizirani na različnih prizoriščih CCSI po vsej EU, pokazali, da je bilo le malo primerov COVID-19 povezanih s prenosom na kulturnih prireditvah ali v povezavi z njimi. Posebne zahteve za udeležbo in spremljanje podatkov po teh poskusnih dogodkih so bile ključnega pomena za varno organizacijo.

Te smernice EU določajo skupni pristop na ravni EU za usklajen in varen ponovni zagon dejavnosti v CCSI. Njihov namen je omogočiti potrebno prožnost, da se upoštevajo različne epidemiološke razmere v državah članicah, ukrepe prilagoditi napredku pri blaženju pandemije ter zagotoviti interoperabilnosti z drugimi evropskimi in mednarodnimi orodji in standardi. Temeljijo na prispevkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in izmenjavah mnenj z Odborom za zdravstveno varnost (HSC) maja 2021.

Smernice EU so v nadaljevanju predstavljene v obliki:

—	splošnih načel in kazalnikov ter

—	priporočil.

Države članice se spodbuja k uporabi teh smernic, ki pa ob popolnem spoštovanju načela subsidiarnosti ostajajo prostovoljne.

1. Splošna načela in kazalniki za varno ponovno odprtje kulturnega sektorja

a) Precepljenost

Zadostna precepljenost prebivalstva je bistvena za obsežno varno ponovno odprtje družbe, vključno s kulturnimi ustanovami. Postopoma se približujemo cilju vsaj 70-odstotne precepljenosti odrasle populacije do poletja (10), vendar veliko število ljudi še ni bilo cepljenih. Zato je bistveno, da se ponoven začetek družbenih dejavnosti načrtuje z večfaznim pristopom ob upoštevanju spoznanj iz vsake faze, kako učinkovito zmanjšati tveganje okužbe, in osnovnih epidemioloških razmer.

b) Prizorišča in okoliščine

Kulturne ustanove zajemajo raznolika prizorišča (lahko gre za notranje ali zunanje prostore, obiskovalci se lahko gibajo naokrog ali pa sedijo na dodeljenih ali prostih sedežih), ljudje pa se na njih družijo bolj ali manj intenzivno. Pomembno se je zavedati, v kolikšni meri je mogoče nadzorovati pretoke gibanja in kakšne so možne ravni interakcije. Ukrepi, kot so blažilni ukrepi v zunajbolnišničnem okolju, zmanjšujejo tveganje prenosa, vendar ga ne morejo v celoti odpraviti. Odločitev, da se določena vrsta dogodka dovoli, bi bilo zato treba sprejeti na podlagi skrbne ocene tveganja (11). Pri ponovnem začetku kulturnih dejavnosti, ki so bile prej ustavljene, bi morale države članice upoštevati kazalnike iz preglednic 1 (raven populacije) (12), 2 (raven posameznikov) in 3 (raven kulturnih ustanov) (13).

Preglednica 1

Kazalniki na ravni populacije

Kazalnik	Podatki
Epidemiološke razmere	Kroženje virusa v skupnosti neposredno vpliva na tveganje morebitnega prenosa v katerem koli okolju, vključno s kulturnimi ustanovami.
Precepljenost na ravni populacije	Zagotavljanje visoke stopnje precepljenosti na ravni prebivalstva, začenši s tistimi prebivalci, ki so izpostavljeni povečanemu tveganju za hud potek bolezni, velja za edini trajnostni pristop k odpravi ukrepov in ponovnemu odprtju družbe, vključno s kulturnimi ustanovami.
Kroženje skrb vzbujajočih imunoubežnih različic	Tveganje, da virus prenašajo cepljeni ali predhodno okuženi posamezniki, je lahko večje na območjih, kjer se v skupnosti prenašajo imunoubežne različice.

Preglednica 2

Kazalniki na ravni posameznikov

Kazalnik	Podatki
Starostna sestava in obstoječe zdravstvene težave	Starost nad 60 let in obstoječe zdravstvene težave sta dejavnika tveganja za hud potek COVID-19. Primeri slednjih vključujejo hipertenzijo, sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, kronične bolezni dihal, kronično ledvično bolezen, oslabljen imunski status, raka in debelost.
Testiranje, status cepljenja in predhodno okuženi posamezniki	Negativen hitri antigenski test za zaznavanje (RADT) pri vhodu na prizorišče lahko zmanjša tveganje za vstop okuženih ljudi. Osebe, ki so bile cepljene, predstavljajo omejeno tveganje za prenos COVID-19 na druge obiskovalce in udeležence. Tudi osebe z dokazano predhodno okužbo predstavljajo manjše tveganje za prenos. Trajanje tega zaščitnega učinka od trenutka okužbe ni z gotovostjo potrjeno. Pozitivni testi na protitelesa se ne štejejo za zadosten dokaz o neokuženosti in se zato ne bi smeli uporabljati kot merilo za vstop in udeležbo v kulturnih dejavnostih (14).
Izvajanje blažilnih ukrepov v zunajbolnišničnem okolju	Preprečevanje fizičnih stikov in ohranjanje fizične razdalje 1–2 m se štejeta za ključna preventivna ukrepa. V Evropi in po svetu se močno spodbuja omejevanje socialnih stikov. Uporaba obraznih mask je povezana z majhnim do zmernim zmanjšanjem prenosa in se lahko uporabi kot dopolnilni ukrep za zmanjšanje prenosa v zaprtih prostorih in zunanjih prostorih, kjer je veliko ljudi. Upoštevanje ukrepov za higieno dihal je zelo priporočljivo ves čas pandemije in je dobra praksa za preprečevanje vseh bolezni, ki se prenašajo z neposrednim stikom zaradi dihalnih izločkov. V času pandemije je zelo priporočljivo tudi upoštevanje ustreznih ukrepov za higieno rok, kar je dobra praksa za preprečevanje vseh bolezni, ki se prenašajo z neposrednim stikom prek dihalnih izločkov ali po fekalni/oralni poti.

Preglednica 3

Kazalniki na ravni kulturnih ustanov

Kazalnik	Podatki
Vrsta dogodka	Tveganje pri dogodkih na prostem je manjše kot pri dogodkih v zaprtih prostorih, zato bi morali imeti dogodki na prostem prednost, kadar je to mogoče. V zaprtih prostorih bi bilo treba zagotoviti optimalno prezračevanje v skladu z veljavnimi gradbenimi predpisi, ob upoštevanju velikosti prizorišča in števila obiskovalcev/udeležencev.
Porazdelitev ljudi	SARS-CoV-2 se zlasti prenaša v množicah. Poleg tega je v primerih, ko se udeleženci gibljejo (v primerjavi z dogodki, kjer sedijo), težje zagotoviti ustrezno omejevanje socialnih stikov. Dodelitev mest pomeni dodano vrednost, če obstaja potreba po sledenju stikom.
Velikost dogodka	Velikost dogodka je neposredno povezana s težavnostjo morebitnega sledenja stikom, če se pozneje odkrijejo pozitivni primeri. Sledenje stikom je težje po dogodkih z veliko udeleženci.

c) Ukrepi za usklajevanje in komuniciranje

Bistveno je, da so vzpostavljeni mehanizmi za zagotovitev usklajevanja in komuniciranja med organi in izvajalci v kulturnem sektorju ter med lokalnimi in nacionalnimi/regionalnimi vladami. Komuniciranje o tveganju, tudi z digitalnimi sredstvi, je prav tako ključnega pomena za zagotavljanje, da je javnost dobro obveščena o lokalnih razmerah, ukrepih, ki jih je treba upoštevati v primeru suma okužbe s COVID-19, dostopu do zdravstvenega varstva itd., zlasti ker lahko občinstvo na večjih dogodkih ali v večjih ustanovah prihaja iz drugih regij ali držav. Jasne smernice in časovni okvir ukrepov, ki začnejo veljati ali se rahljajo, so ključnega pomena za podporo sektorju.

d) Zanesljiv nadzor in stalno spremljanje

Na dogodkih, organiziranih po vsej EU, so bile preizkušene zahteve za udeležbo in spremljanje udeležencev za namene sledenja stikom, da bi preučili, ali je take dogodke mogoče organizirati na varen način (15). Ti dogodki kažejo, da bi morale države članice v kombinaciji z zgoraj navedeno oceno tveganj nadalje razmisliti o možnosti dovoljevanja prisotnosti občinstva na kulturnih prireditvah in prizoriščih pod določenimi pogoji. Zanesljiv nadzor in spremljanje bi morala ostati sestavni del vseh množičnih zbiranj, da se prepreči možnost, da bi takšni dogodki postali „superprenašalski“.

2. Priporočila o zdravstvenih protokolih za kulturne ustanove

Poleg ocen tveganja ECDC in priporočil ustreznih zdravstvenih organov, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije, bi morala naslednja priporočila v državah članicah usmerjati oblikovanje in izvajanje ukrepov in protokolov za ponoven zagon kulturnih storitev in dogodkov. Njihov cilj je podpreti usklajen pristop v skladu s posebnimi nacionalnimi/regionalnimi/lokalnimi razmerami in zagotoviti varnejše pogoje za občinstvo, kulturne in druge delavce z upoštevanjem zdravstvenih protokolov v CCSI.

Pri pripravi ukrepov in protokolov za kulturne ustanove se države članice spodbujajo, da:

—	tesno sodelujejo z deležniki in zagotavljajo, da so ukrepi prilagojeni in sorazmerni glede na obseg in naravo storitve. Države članice bi morale razmisliti o podpori njihovemu izvajanju;

—	redno ocenjujejo in prilagajajo ukrepe za varovanje zdravja občinstva in delavcev ob upoštevanju celote ustreznega strokovnega znanja in premislekov glede na trenutne potrebe na področju javnega zdravja;

—	vzpostavijo tesno medsektorsko usklajevanje med lokalnimi in/ali nacionalnimi javnozdravstvenimi organi ter kulturnimi ustanovami za zagotovitev izmenjave in uporabe najnovejših pravil in predpisov na določenem geografskem območju ter spremljanja njihovega izvajanja; in

—	enako uporabljajo predlagane ukrepe in protokole za kulturne ustanove/institucije, ne glede na to, ali so državne, zasebne, samoupravne ali katere koli druge narave.

Priporočajo se naslednji ukrepi (16):

Države članice bi morale še naprej uporabljati strateški postopen pristop, po katerem se odpiranje začne postopoma in z omejenim številom udeležencev. Število se lahko poveča, če se epidemiološke razmere ne poslabšajo (vključno s povečanim kroženjem skrb vzbujajočih različic) in precepljenost napreduje zadosti hitro.

Kulturne ustanove bi morale imeti načrt pripravljenosti, ki določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje prenosa virusa SARS-CoV-2 med dogodkom/v ustanovi. Poseben akcijski načrt s podrobno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi osebja bi moral biti ves čas na voljo vsem zaposlenim. Vključevati bi moral protokole ukrepov v primeru odkritja primerov COVID-19.

Delodajalci v kulturnih ustanovah bi morali tudi zagotoviti, da lahko osebje upošteva toliko priporočenih blažilnih ukrepov v zunajbolnišničnem okolju, kot je izvedljivo. To lahko vključuje ustrezne določbe o ustrezni zaščiti, zmanjšanje števila osebja na prizorišču, čim večje zmanjšanje števila in trajanja fizičnih stikov z drugimi osebami, omogočanje dela na daljavo in odmorov v fazah, čim večjo uporabo elektronske komunikacije in zagotavljanje ustreznega usposabljanja za celotno osebje (17).

4)	Delodajalci bi morali svoje zaposlene spodbujati k cepljenju proti COVID-19 in jim olajšati dostop do cepljenja v skladu z nacionalnimi načrti, saj je osebje kulturnih ustanov v stiku z javnostjo in drugim osebjem.

5)	Javnost bi morala pred prihodom in na prizorišču samem na dostopen način, tudi z digitalnimi sredstvi, prejeti vse potrebne informacije o vseh trenutnih smernicah lokalnih organov za javno zdravje in posebnih ukrepih na prizorišču dogodka.

Dostop do kulturnih ustanov se lahko pogoji z dokazilom o negativnem testu na COVID-19 (test RT-PCR ali hitri antigenski test) in/ali cepljenju in/ali diagnozi COVID-19 v določenih časovnih okvirih, tj. podobno kot pri digitalnem COVID potrdilu EU. Ustanove lahko razmislijo tudi o zagotovitvi hitrih antigenskih testov ob vstopu, če je to izvedljivo. Glede na lokalne epidemiološke razmere (npr. kroženje imunoubežnih različic) se lahko ta zahteva razširi na polno cepljene posameznike.

Ustanove bi morale zagotoviti, da so kontaktni podatki občinstva na voljo, če so potrebni za sledenje stikom. Ukrepi za sledenje stikom bi morali biti strogo omejeni na namene obvladovanja izbruha COVID-19. Ustanove bi morale udeležence seznaniti z možnostjo uporabe mobilnih aplikacij za sledenje stikom, saj so koristne za obveščanje o tesnih stikih z osebami, ki po dogodkih zbolijo. Številne države članice ponujajo takšne aplikacije, vzpostavljene v skladu s skupnim naborom orodij EU mreže e-zdravje za mobilne aplikacije v podporo sledenju stikom za boj EU proti COVID-19, nekatere pa si prizadevajo za njihovo izboljšanje z dodatnimi funkcijami, npr. z digitalnim sledenjem prisotnosti za množično obveščanje o žariščnih točkah COVID-19.

8)	Udeležence velikih dogodkov bi bilo treba spremljati ter odkrivati in preiskovati izbruhe, da se izboljša razumevanje pristopov k organizaciji varnega ponovnega zagona kulturnih dejavnosti.

Ustanove bi morale uvesti ciljno usmerjene ukrepe za zagotovitev, da se socialni stiki omejujejo na skupnih območjih, kjer se bodo gostje verjetno zbirali dlje časa (tj. dlje kot 15 minut), kot je na primer omejitev dovoljenega števila ljudi v vsakem skupnem objektu (tj. v restavracijah, kavarnah, barih, avli, čakalnih vrstah znotraj in zunaj prizorišč). Če ni mogoče v celoti upoštevati omejevanja socialnih stikov, bi bilo zelo koristno razmisliti o uporabi obraznih mask s strani udeležencev, tudi če je prizorišče odprt prostor.

10)	Poleg omejevanja socialnih stikov bi se morali izvajati tudi posebni osebni zaščitni ukrepi (npr. higiena rok in dihal) ter protokoli za čiščenje in razkuževanje (18).

11)

Higiena rok je eden od najpomembnejših blažilnih ukrepov v zunajbolnišničnem okolju, zato je treba njen pomen jasno sporočiti. Ustanove bi morale zagotoviti enostaven dostop do umivalnikov za umivanje rok s tekočim milom, papirnatih brisač za enkratno uporabo ali avtomatskih sušilcev rok ter razkužil za roke na osnovi alkohola.

12)

Uporabo obraznih mask s strani osebja in občinstva bi bilo treba obravnavati kot dopolnilni ukrep (če razdalje 1–2 m ni mogoče zagotoviti), ne pa kot osnovni preventivni ukrep. Ustrezna uporaba obraznih mask je pomembna in bi jo bilo treba pojasniti izvajalcem in občinstvu, zlasti kjer/kadar ni mogoče vzdrževati omejevanja socialnih stikov (19).

13)	Priporočeno je povečanje pogostosti izmenjave zraka in čim večji vnos zunanjega zraka v notranje prostore bodisi z naravnim ali mehanskim prezračevanjem, odvisno od ustanove (20).

14)	Ključnega pomena je čim pogostejše čiščenje površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (vsaj enkrat dnevno in po možnosti pogosteje) (21).

15)	Pozorno bi bilo treba spremljati in nadzorovati izvajanje zahtev.

III. UKREPI ZA PODPORO TRAJNOSTNEMU OKREVANJU KULTURNIH SEKTORJEV

Ponovno odprtje kulturnih prizorišč bi morala spremljati vrsta ukrepov za zagotovitev trajnostnega okrevanja in odpornosti celotnega sektorja v skladu z nedavno posodobitvijo industrijske strategije EU (22) in pravili o državni pomoči. Države članice bi lahko te ukrepe izkoristile v tesnem sodelovanju s kulturnimi sektorji in podsektorji, da bi podprle njihovo okrevanje in izboljšale njihovo odpornost.

a) Orodja EU za olajšanje ponovnega odprtja

Evropski odbor za standardizacijo (CEN) je na zahtevo Komisije pripravil zdravstvene in varnostne protokole za preprečevanje širjenja COVID-19 v turističnem ekosistemu; ti se posebej nanašajo na nekatere kulturne sektorje. Pobuda vključuje tudi posebno oznako, evropski znak za covid-19 varnost v turizmu, ki ga lahko dajo na voljo države članice. Države članice lahko kulturnim organizacijam, ki želijo uporabiti znak za varnost, pomagajo izkoristiti različne možnosti financiranja EU za turizem in kulturo, da bi pokrile morebitne stroške, povezane z izvajanjem (23).

Države članice se lahko v okviru svojih nacionalnih rešitev odločijo uporabiti digitalno COVID potrdilo EU (24), k uporabi katerega se jih tudi spodbuja, da bi zagotovile varen dostop do kulturnih dejavnosti in udeležbo v njih (25). Z uporabo digitalnega COVID potrdila EU se bodo poenostavile formalnosti za državljane, ki potujejo v druge države članice in se udeležujejo kulturnih dogodkov.

Države članice bi morale izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja spletna platforma „Re-open EU“ (26), ki daje bistvene informacije, vključno z odpiranjem kulturnih prizorišč, da bodo Evropejke in Evropejci z gotovostjo načrtovali svoja potovanja. Države članice bi morale za to platformo še naprej zagotavljati pravočasne in potrjene informacije o kulturnih prizoriščih.

Lokalne uprave držav članic se spodbuja k uporabi platforme„Cultural gems“ (27), tj. odprte platforme za iskanje kulturnih in ustvarjalnih prizorišč v Evropi, da bi obiskovalcem zagotovili informacije o kulturnih dogodkih v različnih krajih ter tako podprli kulturni turizem. Lokalne uprave lahko v proces evidentiranja vključijo lokalne prebivalce.

b) Ponovna vzpostavitev zaupanja z nagovarjanjem izgubljenega občinstva

Države članice bi morale pomagati pri oblikovanju in spodbujanju novih poslovnih modelov in inovativnih shem, ter tako obravnavati potrebo po večji zmogljivosti sektorjev za izhod iz krize.

Sektorji so eksperimentirali tudi z novimi oblikami nagovarjanja občinstva prek digitalnih tehnologij, na primer na avdiovizualnem področju, kjer so kinematografi sodelovali s spletnimi platformami, ali na področju uprizoritvene umetnosti in glasbe. V različnih sektorjih so se festivali prav tako posluževali inovativnih spletnih modelov, da bi lažje dosegli občinstvo.

V okviru programa Ustvarjalna Evropa je bilo vzpostavljeno novo orodje „Perform Europe“, ki podpira inovativno, vključujoče in trajnostne distribucijske modele ter modele turnej v sektorju uprizoritvenih umetnosti (28). Leta 2021 bo na voljo tudi inovativna shema za podporo trajnostnemu okrevanju evropskega glasbenega sektorja (29).

c) Eksperimentiranje z novimi načini promoviranja kulturnih vsebin in odzivanje na spremembe v vedenju občinstva

Države članice bi morale kulturnemu sektorju po pandemiji pomagati pri prilagajanju novim družbenim potrebam, in sicer z združevanjem ukrepov, usmerjenih v digitalno in fizično okolje. Spodbujati bi bilo treba ukrepe za lažje vključevanje in razumevanje digitalnega občinstva.

Komisija bo v drugi polovici leta 2021 vzpostavila strokovno skupino za razumevanje digitalnega občinstva, da bi se osredotočili na izkušnje, pridobljene s praksami in inovacijami, povezanimi s COVID, ter ohranili občinstvo in ustvarili novo spletno občinstvo. Države članice se spodbuja, naj tej skupini zagotovijo strokovno znanje in izvajajo ustrezne dobre prakse, ki izhajajo iz njenega dela.

d) Prilagoditev kulturne ponudbe posebnim ciljem in različnim okvirom ter okrepitev povezave med kulturo in dobrobitjo

Države članice se spodbuja, naj si prizadevajo za močnejšo povezavo med kulturo, izobraževanjem in dobrobitjo. Kulturni sektor bi morale podpirati pri prizadevanjih, da zadovolji potrebe skupin, ki jih je pandemija še posebej prizadela, in zagotovi, da dostop ranljivih skupin do kulture ostane prednostna naloga. Komisija je objavila razpis za podporo razvoju politike od spodaj navzgor na področju kulture in dobrobiti (30).

e) Podpiranje naložb v strategije, ki spodbujajo trajnostnost in odpornost sektorja

Bistveno je, da države članice v celoti izkoristijo mehanizem za okrevanje in odpornost (31), da bi omogočile okrevanje po negativnih posledicah pandemije in povečale odpornost CCSI na prihodnje krize z obravnavanjem strukturnih izzivov, s katerimi se soočajo.

Poleg tega bi morale države članice tesno sodelovati tudi z regijami in lokalnimi organi, da bi kar najbolje izkoristile priložnosti za kulturo, povezane s kohezijsko politiko za programsko obdobje 2021–2027 (32).

Države članice bi morale še naprej preučevati možnosti za dopolnilno financiranje kulturne dediščine. Skupaj s kulturnimi ustanovami bi morale preučiti načine za promoviranje in izvajanje rezultatov najboljših praks po vsej EU, kot jih je nedavno opredelila Komisija (33).

Države članice bi morale preučiti tudi ukrepe za uporabo mešanih virov za zmanjšanje dodatnega finančnega bremena, povezanega s ponovnim odpiranjem (npr. stroški uporabe zdravstvenih protokolov in izvedbe ukrepov, kot sta usposabljanje osebja in obveščanje občinstva).

f) Naložbe v spretnosti, digitalno usposabljanje in krepitev digitalnih zmogljivosti

Države članice in CCSI se spodbuja, naj spodbujajo nove modele usposabljanja, vzajemno učenje in izpopolnjevanje, da bi kulturnim delavcem in izvajalcem zagotovili nove spretnosti, ki so potrebne za digitalno okrevanje.

Na ravni EU bo „pakt za znanja in spretnosti“ (34) deležnikom olajšal dostop do informacij. Program znanj in spretnosti za Evropo (35) podpira digitalne spretnosti, med drugim s hitrimi tečaji digitalnih spretnosti za MSP in programom „digitalni prostovoljci“ za izpopolnjevanje sedanje delovne sile MSP na digitalnih področjih.

Program Ustvarjalna Evropa bo še naprej podpiral izvajalce pri pridobivanju potrebnih znanj in spretnosti, da bodo lahko v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije, za ustvarjalne in poslovne namene. Leta 2021 je bila v okviru sklopa Kultura podpora razvoju digitalnih orodij za spodbujanje preobrazbe in povečanje konkurenčnosti opredeljena kot možna prednostna naloga za vse sektorje in del krepitve ustreznih zmogljivosti posebej za delavce na področju glasbe in kulturne dediščine. Ukrep za razvoj znanj in spretnosti ter talentov v okviru programa Ustvarjalna Evropa MEDIA bo še naprej podpiral avdiovizualne delavce.

Novi program za digitalno Evropo (36) bo bistven vir, ki bo državam članicam in CCSI omogočil ustvarjanje sinergij med ustvarjalci na digitalnem področju in krepitev digitalne zmogljivosti.

Države članice se spodbuja, naj spremljajo razvoj in ugotovitve projekta CHARTER, tekoče koalicije sektorskih spretnosti Erasmus+ na področju kulturne dediščine (37).

g) Razširjanje podatkov in nadaljnje ukrepanje na podlagi poskusnih dogodkov

Države članice se spodbuja, naj zbirajo in razširjajo podatke o rezultatih in varnosti poskusnih kulturnih dogodkov, da se omogoči izmenjava informacij med CCSI in po potrebi z znanstveno skupnostjo.

h) Povečanje sredstev v okviru novih programov EU

Države članice bi morale CCSI posredovati informacije o novih možnostih financiranja v okviru nove generacije programov EU (2021–2027). Organe in organizacije na področju kulture bi bilo treba spodbujati, naj izkoristijo programe, kot sta Ustvarjalna Evropa in Obzorje Evropa, ki znaten del svojega povečanega proračuna namenjata CCSI. Da bi obravnavali najbolj pereče potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, bo dopolnjeni program Ustvarjalna Evropa pospešil svojo podporo in v letih 2021 in 2022 zagotovil 728 milijonov evrov.

Jeseni 2021 bo Komisija na podlagi spletnega interaktivnega orodja, razvitega spomladi 2021 za avdiovizualni in medijski sektor, objavila namenski spletni vodnik po financiranju EU za kulturo, ki bo zajemal več kot 15 skladov EU, ki bodo na voljo državam članicam in deležnikom.

i) Stopnje DDV in drugi ukrepi

Države članice se spodbuja, naj upoštevajo poseben položaj delavcev v kulturnem sektorju, zlasti umetnikov in tistih delavcev, katerih zaposlitev je izredno prekarna. Da bi države članice spodbudile prehod na bolj digitalen in trajnosten kulturni ekosistem, bodo morda želele uporabiti različne ukrepe, od naložb do subvencij, v skladu s pravili o državni pomoči, da bi pomagale ohraniti delovna mesta in pravice delavcev v CCSI. Države članice že lahko izkoristijo nižje stopnje DDV za storitve, ki jih zagotavlja zlasti kulturni sektor. Uporabijo lahko take stopnje DDV, ki so po njihovem mnenju najprimernejše za podporo temu sektorju.

Kar zadeva državno pomoč, začasni okvir za podporo gospodarstvu v odziv na krizo zaradi COVID-19 (38) zajema vse sektorje, vključno s CCSI. Večina priglašenih shem zajema vrsto sektorjev, zato ni mogoče navesti natančnega zneska pomoči, dodeljene CCSI v tem okviru. Vendar so do konca maja 2021 priglašene posebne sheme državne pomoči za podporo CCSI znašale približno 268 milijonov EUR (39).

j) Delovni pogoji umetnikov

Status umetnikov in njihovi delovni pogoji bodo pomembna tema sodelovanja EU na področju kulture. Komisija je aprila 2021 sklicala dialog Glasovi kulture, ki se ga je udeležilo 47 organizacij iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (40), jeseni 2021 pa bo z delom začela nova skupina strokovnjakov iz držav članic. Komisija prek odbora za predstave v živo še naprej vodi sektorski socialni dialog z organizacijami uprizoritvenih umetnosti (41). Komisija je začela tudi študijo EU o zdravju in dobrem počutju ustvarjalcev glasbe (42).

IV. NASLEDNJI KORAKI

Komisija spodbuja države članice, naj upoštevajo smernice iz tega sporočila. Smernice bodo olajšale pravočasno izmenjavo informacij o izvajanju ukrepov za varno ponovno odprtje kulturnih sektorjev v Evropi med ECDC in predstavniki držav članic. Na ravni EU bo organizirana usmerjena razprava s CCSI o uporabi teh priporočil ter rezultatih poskusnih dogodkov in njihovem pomenu za varno in trajnostno ponovno odprtje zadevnih sektorjev. Rezultati teh razprav bi morali biti tudi podlaga za prihodnje sodelovanje EU na področju kulturne politike.

(1) Duševnozdravstveni vidik pandemije COVID-19 je bil obravnavan na konferenci 10. maja 2021; https://ec.europa.eu/health/non_communicable_diseases/events/ev_20210510_en

(2) Delovni dokument služb Komisije „Letno poročilo o enotnem trgu 2021“, priložen sporočilu „Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“ (SWD (2021) 351, 5. maj 2021).

(3) Rebuilding Europe: The cultural and creative economy before and after the COVID-19 crisis (Obnova Evrope: kulturno in ustvarjalno gospodarstvo pred krizo zaradi COVID-19 in po njej), Ernst & Young, januar 2021.

(4) Letno poročilo o enotnem trgu 2021.

(5) https://ec.europa.eu/culture/resources/coronavirus-response

https://ec.europa.eu/info/strategy/recovery-plan-europe_sl

(6) Da bi okrepila izmenjavo dobrih praks v sektorjih in med državami članicami EU, je Komisija spomladi 2020 vzpostavila dve novi platformi: Creatives Unite, platformo, ki jo ustvarjajo CCSI in je namenjena zanje, ter platformo za države članice EU, ki predstavnikom ministrstev za kulturo omogoča izmenjavo dobrih praks.

(7) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52021DC0129&from=SL

(8) ECDC, Tedenski pregled razmer glede COVID-19 po državah: https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/country-overviews

(9) Hitra ocena tveganja ECDC: ocena kroženja SARS-CoV-2, skrb vzbujajočih različic, blažilnih ukrepov v zunajbolnišničnem okolju in uvajanja cepiv v EU/EGP, 15. posodobitev, 10. junij 2021, https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-sars-cov-2-circulation-variants-concern

(10) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0035

(11) Za organizatorje množičnih prireditev je bilo razvito orodje za oceno tveganja: https://www.who.int/publications/i/item/10665-333185; Evropsko napovedovalno vozlišče za COVID-19 lahko z napovedovanjem izbruhov pomaga pri načrtovanju večjih dogodkov

(12) Podatki o epidemioloških razmerah so na voljo v tedenskem pregledu razmer glede COVID-19 po državah, ki ga pripravlja ECDC, podatke o precepljenosti zagotavlja sledilnik napredovanja cepljenja proti COVID-19 ECDC, podatke o kroženju različic pa preglednica različic SARS-CoV-2 ECDC.

(13) Druge informacije in kazalniki, ki bi lahko podprli oceno tveganja, vključujejo: a) podatke o prenosu virusa SARS-CoV-2 na poskusnih kulturnih dogodkih; b) podatke o tveganju prenosa virusa SARS-CoV-2 za polno cepljene posameznike na srednje velikih do velikih zbiranjih posameznikov z mešanim ali neznanim cepilnim statusom, v popolni skladnosti s pravili EU o zasebnosti in varstvu podatkov; in c) podatke o tveganju okužbe z virusom SARS-CoV-2 za necepljene in predhodno okužene posameznike na srednje velikih do velikih zbiranjih posameznikov z mešanim ali neznanim statusom cepljenja, v popolni skladnosti s pravili EU o zasebnosti in varstvu podatkov.

(14) https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/use-antibody-tests-sars-cov-2-context-digital-green-certificates

(15) Ugotovitve študij, kot je študija Tehnične univerze v Berlinu o okužbah prek aerosolnih delcev na kulturnih prizoriščih (GCF 2/2021 – uradna povezava: http://dx.doi.org/10.14279/depositonce-11401), dajejo znanstveno podlago za spodbujanje ponovnega začetka kulturnih dejavnosti. Raziskava, ki jo je decembra 2020 objavil inštitut Pasteur, je pokazala, da so imeli kulturni dogodki minimalno vlogo pri širjenju virusa, saj se le za 2,2 % pozitivnih primerov sumi (ni dokazano), da je do okužbe prišlo na kulturnih prireditvah. Glej navedbo na strani 7, predzadnji odstavek tega dokumenta, na voljo samo v francoščini. Dva ključna primera varnega poskusnega kulturnega dogodka: pilotni dogodek 27. marca v Barceloni: (https://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(21)00268-1/fulltext); koncert v Accor Areni v Parizu 29. maja (https://www.culturematin.com/publics/securite-accueil/live-le-concert-test-de-l-accor-hotel-arena-s-est-il-bien-passe.html?nl=103306&utm_source=email&utm_id=219248&utm_campaign=newsletter-2021-06-03).

Nadaljnji primeri so na voljo na: https://creativesunite.eu

(16) Glede na epidemiološke razmere, glej najnovejšo hitro oceno tveganja ECDC (10. junij 2021): https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-sars-cov-2-circulation-variants-concern

(17) https://osha.europa.eu/sl/themes/covid-19-resources-workplace

(18) Smernice za izvajanje blažilnih ukrepov v zunajbolnišničnem okolju proti COVID-19 https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/covid-19-guidelines-non-pharmaceutical-interventions

(19) Uporaba obraznih mask v skupnosti: prva posodobitev – Učinkovitost pri zmanjševanju prenosa COVID-19, ECDC: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/using-face-masks-community-reducing-covid-19-transmission

(20) Ogrevalni, prezračevalni in klimatski sistemi v okviru COVID-19: prva posodobitev, ECDC: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/heating-ventilation-air-conditioning-systems-covid-19

(21) https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/disinfection-environments-covid-19

(22) https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/european-industrial-strategy_sl Industrijska strategija EU je sektor opredelila kot enega od 14 industrijskih ekosistemov za vključujoče in trajnostno okrevanje ter dvojni (zeleni in digitalni) prehod gospodarstva EU.

(23) https://ec.europa.eu/growth/content/new-european-tourism-covid-19-safety-seal-available_sl Novi dogovor delavnice CEN za turistično industrijo določa tudi protokole za muzeje, objekte kulturne dediščine, nočno gospodarstvo, uprizoritvene umetnosti in razstave.

(24) Digitalno COVID potrdilo EU – Consilium (europa.eu)

(25) Z zagotavljanjem potrebne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v nacionalnem pravu, ki mora biti v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov.

(26) Re-open EU (europa.eu)

(27) https://culturalgems.jrc.ec.europa.eu

(28) Perform Europe.

(29) Pripravljalni ukrep 2020 Glasba premika Evropo:Inovativna shema podpore za trajnostni glasbeni ekosistem.

(30) Pripravljali ukrep – Razvoj politike od spodaj navzgor na področju kulture in dobrobiti v Uniji | Kultura in ustvarjalnost (europa.eu).

(31) Mehanizem za okrevanje in odpornost | Evropska komisija (europa.eu).

(32) Kohezijska politika 2021–2027 – Regionalna politika – Evropska komisija (europa.eu)

(33) Komisija je na delavnici o dopolnilnem financiranju kulturne dediščine januarja 2021 pomagala opredeliti načine za povečanje financiranja kulture in kulturne dediščine onkraj javnih subvencij. Opredeljenih in objavljenih je bilo več kot 100 dobrih praks. Dodatna spoznanja zagotavljata dva projekta, ki ju financira EU: krožni modeli, ki spodbujajo naložbe v prilagodljivo ponovno uporabo kulturne dediščine (CLIC) – financirano v okviru programa Obzorje 2020; vpliv financiranja na regionalni razvoj vrednotenja kulturne dediščine (FINCH) – financirano v okviru programa Interreg Europe. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/culture/cultural-heritage/funding-opportunities-cultural-heritage

(34) Pakt za znanja in spretnosti – zaposlovanje , socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu).

(35) EUR-Lex - 52016DC0381 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(36) DIGITALEUROPE – glas evropskih industrijskih sektorjev v digitalni preobrazbi.

(37) Domov – CHARTER (charter-alliance.eu).

(38) EUR-Lex - 52020XC0320(03) – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(39) Seznam sprejetih sklepov v skladu z začasnim okvirom je na voljo na: Konkurenca – Državna pomoč – Pravila o državni pomoči in koronavirus – Evropska komisija (europa.eu).

(40) Status in delovni pogoji umetnikov ter delavcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju – Voices of culture.

(41) Sektorski socialni dialog – Zaposlovanje , socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu).

(42) https://ec.europa.eu/culture/sectors/music/music-moves-europe

5.7.2021

Uradni list Evropske unije

C 262/24

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 262/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Bordeaux“

PDO-FR-A0821-AM06

Datum obvestila: 7. maj 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Sklic na uradni geografski kodeks

Seznam občin je bil posodobljen ob upoštevanju uradnega geografskega kodeksa iz leta 2020.

Gre za izključno redakcijsko spremembo, geografsko območje ni bilo spremenjeno.

Enotni dokument je bil v skladu s to spremembo spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Uvedba sort vinske trte zaradi prilagoditve

Pri trsnem izboru rdečih vin so zaradi prilagoditve dodane sorte vinske trte arinarnoa, castets, marselan in touriga nacional. To so pozno zoreče sorte, kar je lahko prednost z vidika globalnega segrevanja. Poleg tega te sorte vinske trte niso preveč občutljive za gnilobo, oidij in peronosporo. Iz teh štirih sort se pridobivajo obarvana, kompleksna, krepka in strukturirana vina, skladna s posebnostmi rdečih vin z označbo Bordeaux.

Pri trsnem izboru belih vin sta zaradi prilagoditve dodani sorti vinske trte alvarinho in liliorila. Tudi to sta pozno zoreči sorti, ki imata dobro odpornost proti gnilobi in organoleptične značilnosti v skladu z značilnostmi označbe Bordeaux.

Pri trsnem izboru vin rosé so zaradi prilagoditve dodane sorte vinske trte arinarnoa, castets, marselan, touriga nacional, alvarinho in liliorila.

Delež teh sort je omejen na 5 % trsnega izbora kmetijskega gospodarstva in 10 % zvrščanja za zadevno barvo.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

3. Sprememba intenzivnosti barve vin „clairet“

Spremenjena intenzivnost barve je bila za vina „clairet“ popravljena, in sicer z največ 2,5 na največ 3 (to ustreza vsoti meritev optične gostote vina pri 420 nm, 520 nm in 620 nm), da se bolje upošteva dejanski položaj vin, proizvedenih z označbo Bordeaux.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

4. Razmejeno območje parcel

Datum 11. februar 2021 je bil dodan v prilogo, v kateri so našteta zasedanja pristojnega nacionalnega odbora, ki je odobril razmejitve območja parcel.

Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava z geografskim območjem je bila spremenjena zaradi združitve občin, zaradi katere se je spremenilo število občin.

Enotni dokument je spremenjen v točki 8.

6. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo. Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Bordeaux

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

Suha mirna bela vina

KRATEK OPIS

Suha mirna bela vina imajo:

—	najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3 g/l. Ta vsebnost se poveča na 5 g/l, če je vsebnost skupnih kislin ≥ 2,7 g/l H2SO4.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 180 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Suha bela vina, pridobljena iz sorte sauvignon B, so zelo aromatična, sveža in sadna s cvetličnimi notami in notami agrumov. Sorta sémillon B daje volumen in sočnost, zvrščanje s sorto muscadelle B prispeva cvetlične arome. Zvrščanje dodatnih sort prispeva kisline in note agrumov. Ta vina, s katerimi se je mogoče dobro odžejati, so zelo primerna za uživanje mlada (eno- ali dvoletna).

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Mirna bela vina s preostalim sladkorjem

KRATEK OPIS

Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem imajo:

—	najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja > 5 g/l in ≤ 60 g/l.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13,5 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 250 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Bela vina s fermentirnim sladkorjem so strukturno oprta na sorti sémillon B, ki daje zaokrožena, bogato polna vina zlate barve z aromo kandiranega sadja; ta sorta se lahko zvršča s sorto sauvignon B, kar prinaša svežino. Čeprav so primerna za nekaj let staranja, se lahko uživajo tudi mlada.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

Mirna vina rosé

KRATEK OPIS

Mirna vina rosé imajo:

—	najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3 g/l. Ta vsebnost se poveča na 5 g/l, če je vsebnost skupnih kislin ≥ 2,7 g/l H2SO4,

—	spremenjeno intenzivnost barve (DO420 + DO520 + DO620) ≤ 1,1.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 180 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Vina rosé so bledo rožnate do izrazitejše rožnate barve, ki je odvisna od uporabljene tehnike (direktno stiskanje, kratka maceracija ali iztok obarvanega samotoka (saignée)), ter imajo sadno ali cvetlično paleto arom, poudarjeno z uravnoteženo strukturo med zaokroženostjo in živahnostjo. V ustih dajejo občutek polnosti. Ta vina so zelo primerna za uživanje mlada (eno- ali dvoletna).

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Mirna rdeča vina

KRATEK OPIS

Mirna rdeča vina imajo:

—	najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3 g/l,

—	vsebnost jabolčne kisline ≤ 0,3 g/l.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13,5 %.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 140 mg/l.

Drugi analitski standardi ustrezajo evropskim predpisom.

Rdeča vina, med katerimi pogosto prevladuje sorta merlot N, so voljna, sadežna in z malo kisline; v letih polne zrelosti se lahko osvežijo s kislinami sort petit verdot N in cot N. Vendar je najpomembnejše zvrščanje sorte merlot N s sorto cabernet-sauvignon N, v manjši meri pa s sorto cabernet franc N, pri čemer ta zadnja daje vinom aromatično kompleksnost in obilico taninov, zaradi česar lahko ohranijo in razvijejo svojo cvetico.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve – razmik

Pridelovalna praksa

Na parcelah, zasajenih od 1. avgusta 2008, je najmanjša gostota zasaditve vinske trte 4 000 trsov na hektar. Razmik med vrstami ne sme biti večji od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,85 metra. Ta gostota se lahko zmanjša na 3 300 trsov na hektar. V tem primeru razmik med vrstami ne sme biti večji od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa mora biti manjši od 0,85 metra.

2. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Dovoljeni sta samo kratka (kratki rezniki) ali dolga (šparoni) rez. Pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B število očes po obrezovanju ne sme preseči 45 000 očes na hektar in 18 očes na trs. Pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, število očes po obrezovanju ne sme preseči 50 000 očes na hektar in 20 očes na trs. Po pletju mladik število rodovitnih mladik na trs ne sme preseči: – pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B 12 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 000 trsov na hektar, ter 15 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 000 trsov na hektar; – pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, 14 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 000 trsov na hektar, ter 17 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 000 trsov na hektar. Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu). Pletje mladik se opravi pred brstenjem.

3. Posebni enološki postopek

Pri proizvodnji vin rosé, ki niso vina, za katera se lahko uporablja izraz „clairet“, je dovoljena uporaba oglja za enološko uporabo za mošt, pri čemer je zgornja meja 20 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi.

4. Obogatitev

Posebni enološki postopek

Dovoljena je obogatitev z delno koncentracijo rdečih vin, pri čemer je koncentracija omejena na 15 % tako obogatene količine. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega: – pri rdečih in belih vinih s fermentirnim sladkorjem volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi ne presega 13,5 %; – pri vinih rosé in suhih belih vinih volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi ne presega 13 %.

5.2. Največji donosi

Mirna bela vina (suha in s fermentirnim sladkorjem)

77 hektolitrov na hektar

Mirna vina rosé

72 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 4 000 trsov na hektar

68 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve < 4 000 trsov na hektar

64 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in zorenje vina na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde:

Abzac, Aillas, Ambarès-et-Lagrave, Ambès, Anglade, Arbanats, Arcins, Arsac, Artigues-près-Bordeaux, Arveyres, Asques, Aubiac, Auriolles, Auros, Avensan, Ayguemorte-les-Graves, Bagas, Baigneaux, Barie, Baron, Barsac, Bassanne, Bassens, Baurech, Bayas, Bayon-sur-Gironde, Bazas, Beautiran, Bégadan, Bègles, Béguey, Bellebat, Bellefond, Belvès-de-Castillon, Bernos-Beaulac, Berson, Berthez, Beychac-et-Caillau, Bieujac, Birac, Blaignac, Blaignan-Prignac, Blanquefort, Blasimon, Blaye, Blésignac, Bommes, Bonnetan, Bonzac, Bordeaux, Bossugan, Bouliac, Bourdelles, Bourg, Branne, Brannens, Braud-et-Saint-Louis, Brouqueyran, Bruges, Budos, Cabanac-et-Villagrains, Cabara, Cadarsac, Cadaujac, Cadillac, Cadillac-en-Fronsadais, Camarsac, Cambes, Camblanes-et-Meynac, Camiac-et-Saint-Denis, Camiran, Camps-sur-l’Isle, Campugnan, Canéjan, Capian, Caplong, Carbon-Blanc, Cardan, Carignan-de-Bordeaux, Cars, Cartelègue, Casseuil, Castelmoron-d’Albret, Castelnau-de-Médoc, Castelviel, Castets et Castillon, Castillon-la-Bataille, Castres-Gironde, Caudrot, Caumont, Cauvignac, Cavignac, Cazats, Cazaugitat, Cénac, Cenon, Cérons, Cessac, Cestas, Cézac, Chamadelle, Cissac-Médoc, Civrac-de-Blaye, Civrac-sur-Dordogne, Civrac-en-Médoc, Cleyrac, Coimères, Coirac, Comps, Coubeyrac, Couquèques, Courpiac, Cours-de-Monségur, Cours-les-Bains, Coutras, Coutures, Créon, Croignon, Cubnezais, Cubzac-les-Ponts, Cudos, Cursan, Cussac-Fort-Médoc, Daignac, Dardenac, Daubèze, Dieulivol, Donnezac, Donzac, Doulezon, Escoussans, Espiet, Etauliers, Eynesse, Eyrans, Eysines, Faleyras, Fargues, Fargues-Saint-Hilaire, Flaujagues, Floirac, Floudès, Fontet, Fossés-et-Baleyssac, Fours, Francs, Fronsac, Frontenac, Gabarnac, Gaillan-en-Médoc, Gajac, Galgon, Gans, Gardegan-et-Tourtirac, Gauriac, Gauriaguet, Générac, Génissac, Gensac, Gironde-sur-Dropt, Gornac, Gours, Gradignan, Grayan-et-l’Hôpital, Grézillac, Grignols, Guillac, Guillos, Guîtres, Haux, Hure, Illats, Isle-Saint-Georges, Izon, Jau-Dignac-et-Loirac, Jugazan, Juillac, La Brède, La Lande-de-Fronsac, La Réole, La Rivière, La Roquille, La Sauve, Labarde, Labescau, Ladaux, Lados, Lagorce, Lalande-de-Pomerol, Lamarque, Lamothe-Landerron, Landerrouat, Landerrouet-sur-Ségur, Landiras, Langoiran, Langon, Lansac, Lapouyade, Laroque, Laruscade, Latresne, Lavazan, Le Bouscat, Le Fieu, Le Haillan, Le Nizan, Le Pian-Médoc, Le Pian-sur-Garonne, Le Pout, Le Puy, Le Taillan-Médoc, Le Tourne, Le Verdon-sur-Mer, Léogeats, Léognan, Les Artigues-de-Lussac, Les Billaux, Les Eglisottes-et-Chalaures, Les Esseintes, Les Lèves-et-Thoumeyragues, Les Peintures, Les Salles, Lesparre-Médoc, Lestiac-sur-Garonne, Libourne, Lignan-de-Bazas, Lignan-de-Bordeaux, Ligueux, Listrac-de-Durèze, Listrac-Médoc, Lormont, Loubens, Loupes, Loupiac, Loupiac-de-la-Réole, Ludon-Médoc, Lugaignac, Lugasson, Lugon-et-l’Ile-du-Carnay, Lussac, Macau, Madirac, Maransin, Marcenais, Margaux-Cantenac, Margueron, Marimbault, Marions, Marsas, Martignas-sur-Jalle, Martillac, Martres, Masseilles, Massugas, Mauriac, Mazères, Mazion, Mérignac, Mérignas, Mesterrieux, Mombrier, Mongauzy, Monprimblanc, Monségur, Montagne, Montagoudin, Montignac, Montussan, Morizès, Mouillac, Mouliets-et-Villemartin, Moulis-en-Médoc, Moulon, Mourens, Naujac-sur-Mer, Naujan-et-Postiac, Néac, Nérigean, Neuffons, Noaillac, Noaillan, Omet, Ordonnac, Paillet, Parempuyre, Pauillac, Pellegrue, Périssac, Pessac, Pessac-sur-Dordogne, Petit-Palais-et-Cornemps, Peujard, Pineuilh, Plassac, Pleine-Selve, Podensac, Pomerol, Pompéjac, Pompignac, Pondaurat, Porchères, Porte-de-Benauge, Portets, Préchac, Preignac, Prignac-et-Marcamps, Pugnac, Puisseguin, Pujols, Pujols-sur-Ciron, Puybarban, Puynormand, Queyrac, Quinsac, Rauzan, Reignac, Rimons, Riocaud, Rions, Roaillan, Romagne, Roquebrune, Ruch, Sablons, Sadirac, Saillans, Saint-Aignan, Saint-André-de-Cubzac, Saint-André-du-Bois, Saint-André-et-Appelles, Saint-Androny, Saint-Antoine-du-Queyret, Saint-Antoine-sur-l’Isle, Saint-Aubin-de-Blaye, Saint-Aubin-de-Branne, Saint-Aubin-de-Médoc, Saint-Avit-de-Soulège, Saint-Avit-Saint-Nazaire, Saint-Brice, Saint-Caprais-de-Bordeaux, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Christoly-Médoc, Saint-Christophe-de-Double, Saint-Christophe-des-Bardes, Saint-Cibard, Saint-Ciers-d’Abzac, Saint-Ciers-de-Canesse, Saint-Ciers-sur-Gironde, Sainte-Colombe, Saint-Côme, Sainte-Croix-du-Mont, Saint-Denis-de-Pile, Saint-Emilion, Saint-Estèphe, Saint-Etienne-de-Lisse, Sainte-Eulalie, Saint-Exupéry, Saint-Félix-de-Foncaude, Saint-Ferme, Sainte-Florence, Sainte-Foy-la-Grande, Sainte-Foy-la-Longue, Sainte-Gemme, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Genès-de-Fronsac, Saint-Genès-de-Lombaud, Saint-Genis-du-Bois, Saint-Germain-de-Grave, Saint-Germain-de-la-Rivière, Saint-Germain-d’Esteuil, Saint-Germain-du-Puch, Saint-Gervais, Saint-Girons-d’Aiguevives, Sainte-Hélène, Saint-Hilaire-de-la-Noaille, Saint-Hilaire-du-Bois, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-de-Blaignac, Saint-Jean-d’Illac, Saint-Julien-Beychevelle, Saint-Laurent-d’Arce, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Laurent-du-Bois, Saint-Laurent-du-Plan, Saint-Laurent-Médoc, Saint-Léon, Saint-Loubert, Saint-Loubès, Saint-Louis-de-Montferrand, Saint-Macaire, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Maixant, Saint-Mariens, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Laye, Saint-Martin-de-Lerm, Saint-Martin-de-Sescas, Saint-Martin-du-Bois, Saint-Martin-du-Puy, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Médard-de-Guizières, Saint-Médard-d’Eyrans, Saint-Médard-en-Jalles, Saint-Michel-de-Fronsac, Saint-Michel-de-Lapujade, Saint-Michel-de-Rieufret, Saint-Morillon, Saint-Palais, Saint-Pardon-de-Conques, Saint-Paul, Saint-Pey-d’Armens, Saint-Pey-de-Castets, Saint-Philippe-d’Aiguille, Saint-Philippe-du-Seignal, Saint-Pierre-d’Aurillac, Saint-Pierre-de-Bat, Saint-Pierre-de-Mons, Saint-Quentin-de-Baron, Saint-Quentin-de-Caplong, Sainte-Radegonde, Saint-Romain-la-Virvée, Saint-Sauveur, Saint-Sauveur-de-Puynormand, Saint-Savin, Saint-Selve, Saint-Seurin-de-Bourg, Saint-Seurin-de-Cadourne, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Seurin-sur-l’Isle, Saint-Sève, Saint-Sulpice-de-Faleyrens, Saint-Sulpice-de-Guilleragues, Saint-Sulpice-de-Pommiers, Saint-Sulpice-et-Cameyrac, Sainte-Terre, Saint-Trojan, Saint-Vincent-de-Paul, Saint-Vincent-de-Pertignas, Saint-Vivien-de-Blaye, Saint-Vivien-de-Médoc, Saint-Vivien-de-Monségur, Saint-Yzan-de-Soudiac, Saint-Yzans-de-Médoc, Salaunes, Salleboeuf, Samonac, Saucats, Saugon, Sauternes, Sauveterre-de-Guyenne, Sauviac, Savignac, Savignac-de-l’Isle, Semens, Sendets, Sigalens, Sillas, Soulac-sur-Mer, Soulignac, Soussac, Soussans, Tabanac, Taillecavat, Talais, Talence, Targon, Tarnès, Tauriac, Tayac, Teuillac, Tizac-de-Curton, Tizac-de-Lapouyade, Toulenne, Tresses, Uzeste, Val-de-Livenne, Val de Virvée, Valeyrac, Vayres, Vendays-Montalivet, Vensac, Vérac, Verdelais, Vertheuil, Vignonet, Villandraut, Villegouge, Villenave-de-Rions, Villenave-d’Ornon, Villeneuve, Virelade, Virsac in Yvrac.

7. Glavne sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Carmenère N

Cot N – malbec

Merlot N

Muscadelle B

Petit verdot N

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Semillon B

8. Opis povezave

Geografsko območje ima razmeroma enotne ugodne podnebne razmere za vinogradništvo: bližina prostranih vodnih površin (Atlantski ocean, ustje reke Gironde, dolini rek Garone in Dordogne) ima pomembno vlogo pri termoregulaciji. Vendar zmerni oceanski vplivi, ki blažijo spomladansko pozebo, slabijo z oddaljevanjem od morja in velikih dolin ter približevanjem gozdnim masivom Landes, Saintonge in Double Périgourdine. Zaradi teh značilnosti so skrajni sever ter jug in jugozahod geografskega območja slabo posajeni s trto. Geografsko območje se razprostira po 494 od 535 občin departmaja Gironde, pri čemer je izključen jugozahod departmaja, kjer se ne ukvarjajo z vinogradništvom, ampak z gozdarstvom.

Bordojske sorte vinske trte, ki se gojijo v oceanskem podnebju, je bilo od 17. in 18. stoletja treba opirati s koli, nato pa so se razširile brajde, ki so omogočile dobro razporeditev trgatve ter zadostne listne površine za pravilno klorofilno sintezo in optimalno zrelost grozdja. Zaradi različnih vrst tal in različne izpostavljenosti je bilo treba izbrati različne sorte in jih prilagoditi značilnostim okolja. Tako je mogoče opredeliti štiri različne vrste tal:

—	glinasto-apnenčasta tla in lapornato-apnenčasta tla, ki so zelo razširjena na pobočjih gričev, kjer zelo dobro uspeva sorta merlot N,

—	silikatna tla, pomešana z glino in apnenčastimi elementi, ki so izredno primerna na primer za sorti merlot N in sauvignon B,

—	vrsta glinasto-peščenih kislih tal, imenovana „boulbène“, z drobnimi silikatnimi elementi, ki sestavljajo rahlejša tla, primerna za proizvodnjo suhih belih vin, ter

—	prodnata tla, sestavljena iz gramoza, zaobljenega kremenjaka ter drobnejšega in debelejšega peska, ki tvorijo dobro osuševane terase, so vroče in izredno primerne za vinsko trto, zlasti sorto cabernet sauvignon N.

Zaradi tesne povezanosti med sortami vinske trte, raznovrstnostjo biofizičnega okolja ter načinom obdelovanja vinograda so vina posebnega značaja in zelo aromatična. Bordojski vinogradniki so bili zaradi svojega pristanišča in tesnih zgodovinskih povezav z drugimi narodi, pri katerih se je zelo zgodaj razvila strukturirana in živahna trgovina, vedno usmerjeni v preostale dele sveta, pri čemer so izkoriščali ali razširjali tehnične inovacije in spodbujali dinamiko kmetijskih gospodarstev, kar jim je omogočilo, da so utrdili, razvili in izvažali svoje znanje, ob tem pa vedno spoštovali prastare običaje.

Angleži so zaradi razvoja trgovine, ki se je razmahnil po poroki med vojvodinjo Eleonoro Akvitansko in Henrikom Plantagenetom, bodočim kraljem Anglije, leta 1152, začeli uvažati bordojska vina, ki so jih zaradi njihove bistre barve imenovali „claret“ (klaret). Ta tradicija se je skozi čas ohranila, danes pa se kaže v izrazih „clairet“ in „claret“.

V 17. stoletju se je s pojavom novih potrošnikov začela nova trgovinska doba. Izvoz ostaja eden od temeljev distribucije bordojskih vin. Tretjina proizvodnje se razpošlje v več kot 150 držav. Proizvodnja vina s kontrolirano označbo porekla, ki je glavni vir departmaja Gironde, je v veliki meri sooblikovala podeželsko in mestno krajino ter lokalno arhitekturo (vinski dvorci, vinske kleti).

Glavna mesta departmaja so rečna pristanišča, ki so se razvijala zaradi trgovine z vinom.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo, obdelavo in zorenje vin, za katera se lahko uporablja kontrolirana označba porekla „Bordeaux“, ki je lahko dopolnjena z izrazoma „clairet“ in „claret“, na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 sestavljajo naslednje občine:

—	departma Dordogne: Le Fleix, Fougueyrolles, Gageac-et-Rouillac, Gardonne, Minzac, Pomport, Port-Sainte-Foy-et-Ponchapt, Razac-de-Saussignac, Saint-Antoine-de-Breuilh, Saint-Seurin-de-Prats, Saussignac, Thénac in Villefranche-de-Lonchat,

—	departma Lot-et-Garonne: Baleyssagues, Beaupuy, Cocumont, Duras, Esclottes, Lagupie, Loubès-Bernac, Sainte-Colombe-de-Duras, Savignac-de-Duras in Villeneuve-de-Duras.

Geografska imena – dodatne navedbe

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Kontrolirana označba porekla „Bordeaux“ je lahko dopolnjena z izrazoma „claret“ pri rdečih vinih in „clairet“ pri vinih rosé temne barve v skladu z določbami za to vrsto vina, zlasti glede analitskih standardov.

Pri belih vinih pa je lahko kontrolirana označba porekla „Bordeaux“ dopolnjena z geografskim imenom „Haut-Benauge“ v skladu z določbami za to dopolnilno geografsko ime, zlasti v zvezi z geografskim območjem, trsnim izborom, donosom in analitskimi standardi.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Geografsko ime „Haut-Benauge“ je navedeno takoj za imenom kontrolirane označbe porekla „Bordeaux“ s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, uporabljenih za navedeno kontrolirano označbo porekla.

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Bela vina z vsebnostjo fermentirnega sladkorja, višjo od 5 gramov na liter in nižjo od 60 g na liter, so predstavljena z izrazom, ki ustreza njihovi vsebnosti v vinu, kot je določena v zakonodaji Unije.

Večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bordeaux“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-f63da9a1-2281-41d3-9e85-431aa741ffa5

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

5.7.2021

Uradni list Evropske unije

C 262/33

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 262/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Bordeaux supérieur“

PDO-FR-A0306-AM05

Datum obvestila: 7. maj 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Sklic na uradni geografski kodeks

Seznam občin je bil posodobljen ob upoštevanju uradnega geografskega kodeksa iz leta 2020.

Gre za izključno redakcijsko spremembo, geografsko območje ni bilo spremenjeno.

Enotni dokument je bil v skladu s to spremembo spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Uvedba sort vinske trte zaradi prilagoditve

Pri trsnem izboru belih vin je zaradi prilagoditve dodana sorta vinske trte liliorila. Tudi to je pozno zoreča sorta, ki ima dobro odpornost proti gnilobi in organoleptične značilnosti v skladu z značilnostmi označbe Bordeaux supérieur.

Delež teh sort je omejen na 5 % trsnega izbora kmetijskega gospodarstva in 10 % zvrščanja za zadevno barvo.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

3. Razmejeno območje parcel

Datum 11. februar 2021 je bil dodan v prilogo, v kateri so našteta zasedanja pristojnega nacionalnega odbora, ki je odobril razmejitve območja parcel.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

4. Povezava z geografskim območjem

Povezava z geografskim območjem je bila spremenjena zaradi združitve občin, zaradi katere se je spremenilo število občin.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5. Sklic na nadzorni organ

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Bordeaux supérieur

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem

KRATEK OPIS

Mirna bela vina imajo:

—	volumenski delež naravnega alkohola ≥ 12 %,

—	vsebnost fermentirnih sladkorjev > 17g/l.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 260 mg/l.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 15 %.

Bela vina s fermentirnim sladkorjem so strukturno oprta na sorti sémillon B, ki daje zaokrožena, bogato polna vina zlate barve z aromo kandiranega sadja; ta sorta se lahko zvršča s sortama sauvignon B in muscadelle B, kar prinaša svežino. Ta starana vina (od 4 do 8 let) pogosto razkrivajo cvetlične arome, arome medu in začimb.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	300

Mirna rdeča vina

KRATEK OPIS

Mirna rdeča vina imajo:

—	volumenski delež naravnega alkohola ≥ 11 %,

—	vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3g/l,

—	vsebnost jabolčne kisline ≤ 0,3 g/l.

Pred pakiranjem je:

—	vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l,

—	vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 140mg/l.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13,5 %.

Rdeča vina, pridobljena pretežno z združevanjem sort merlot N in cabernet-sauvignon N ter v manjši meri cabernet franc N, so zaokrožena, polnega okusa in strukturirana. Kot mlada vina na splošno razvijejo arome svežega in kandiranega rdečega jagodičja, pri staranju pa se spremenijo v začimbne note in note kuhanega sadja.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Gostota zasaditve – razmik

Pridelovalna praksa

Na parcelah, zasajenih od 1. avgusta 2008, je najmanjša gostota zasaditve vinske trte 4 500 trsov na hektar. Razmik med vrstami ne sme biti večji od 2,20 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,85 metra.

Ta gostota se lahko zmanjša na 3 300 trsov na hektar. V tem primeru razmik med vrstami ne sme biti večji od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa mora biti manjši od 1 metra.

2. Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Dovoljeni sta samo kratka (kratki rezniki) ali dolga (šparoni) rez. Pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B število očes po obrezovanju ne sme preseči 40 000 na hektar in 17 na trs. Pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, število očes po obrezovanju ne sme preseči 45 000 očes na hektar in 19 očes na trs. Po pletju mladik število rodovitnih mladik na trs ne sme preseči: – pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B 11 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 500 trsov na hektar, ter 14 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 500 trsov na hektar, – pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, 13 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 500 trsov na hektar, ter 16 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 500 trsov na hektar. Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu).

Pletje mladik se opravi pred brstenjem.

3. Obogatitev

Posebni enološki postopek

Volumenski delež skupnega alkohola pri rdečih vinih po obogatitvi ne presega 13,5 %. Volumenski delež skupnega alkohola pri belih vinih po obogatitvi ne presega 15 %.

Dovoljena je obogatitev z delno koncentracijo rdečih vin, pri čemer je koncentracija omejena na 15 % tako obogatene količine.

5.2. Največji donosi

Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem

60 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 4 500 trsov na hektar

66 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 4 000 trsov na hektar in < 4 500 trsov na hektar

55 hektolitrov na hektar

Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 3 300 trsov na hektar in < 4 000 trsov na hektar

50 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in zorenje vina na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde: Abzac, Aillas, Ambarès-et-Lagrave, Ambès, Anglade, Arbanats, Arcins, Arsac, Artigues-près-Bordeaux, Arveyres, Asques, Aubiac, Auriolles, Auros, Avensan, Ayguemorte-les-Graves, Bagas, Baigneaux, Barie, Baron, Barsac, Bassanne, Bassens, Baurech, Bayas, Bayon-sur-Gironde, Bazas, Beautiran, Bégadan, Bègles, Béguey, Bellebat, Bellefond, Belvès-de-Castillon, Bernos-Beaulac, Berson, Berthez, Beychac-et-Caillau, Bieujac, Birac, Blaignac, Blaignan-Prignac, Blanquefort, Blasimon, Blaye, Blésignac, Bommes, Bonnetan, Bonzac, Bordeaux, Bossugan, Bouliac, Bourdelles, Bourg, Branne, Brannens, Braud-et-Saint-Louis, Brouqueyran, Bruges, Budos, Cabanac-et-Villagrains, Cabara, Cadarsac, Cadaujac, Cadillac, Cadillac-en-Fronsadais, Camarsac, Cambes, Camblanes-et-Meynac, Camiac-et-Saint-Denis, Camiran, Camps-sur-l’Isle, Campugnan, Canéjan, Capian, Caplong, Carbon-Blanc, Cardan, Carignan-de-Bordeaux, Cars, Cartelègue, Casseuil, Castelmoron-d’Albret, Castelnau-de-Médoc, Castelviel, Castets et Castillon, Castillon-la-Bataille, Castres-Gironde, Caudrot, Caumont, Cauvignac, Cavignac, Cazats, Cazaugitat, Cénac, Cenon, Cérons, Cessac, Cestas, Cézac, Chamadelle, Cissac-Médoc, Civrac-de-Blaye, Civrac-sur-Dordogne, Civrac-en-Médoc, Cleyrac, Coimères, Coirac, Comps, Coubeyrac, Couquèques, Courpiac, Cours-de-Monségur, Cours-les-Bains, Coutras, Coutures, Créon, Croignon, Cubnezais, Cubzac-les-Ponts, Cudos, Cursan, Cussac-Fort-Médoc, Daignac, Dardenac, Daubèze, Dieulivol, Donnezac, Donzac, Doulezon, Escoussans, Espiet, Etauliers, Eynesse, Eyrans, Eysines, Faleyras, Fargues, Fargues-Saint-Hilaire, Flaujagues, Floirac, Floudès, Fontet, Fossés-et-Baleyssac, Fours, Francs, Fronsac, Frontenac, Gabarnac, Gaillan-en-Médoc, Gajac, Galgon, Gans, Gardegan-et-Tourtirac, Gauriac, Gauriaguet, Générac, Génissac, Gensac, Gironde-sur-Dropt, Gornac, Gours, Gradignan, Grayan-et-l’Hôpital, Grézillac, Grignols, Guillac, Guillos, Guîtres, Haux, Hure, Illats, Isle-Saint-Georges, Izon, Jau-Dignac-et-Loirac, Jugazan, Juillac, La Brède, La Lande-de-Fronsac, La Réole, La Rivière, La Roquille, La Sauve, Labarde, Labescau, Ladaux, Lados, Lagorce, Lalande-de-Pomerol, Lamarque, Lamothe-Landerron, Landerrouat, Landerrouet-sur-Ségur, Landiras, Langoiran, Langon, Lansac, Lapouyade, Laroque, Laruscade, Latresne, Lavazan, Le Bouscat, Le Fieu, Le Haillan, Le Nizan, Le Pian-Médoc, Le Pian-sur-Garonne, Le Pout, Le Puy, Le Taillan-Médoc, Le Tourne, Le Verdon-sur-Mer, Léogeats, Léognan, Les Artigues-de-Lussac, Les Billaux, Les Eglisottes-et-Chalaures, Les Esseintes, Les Lèves-et-Thoumeyragues, Les Peintures, Les Salles, Lesparre-Médoc, Lestiac-sur-Garonne, Libourne, Lignan-de-Bazas, Lignan-de-Bordeaux, Ligueux, Listrac-de-Durèze, Listrac-Médoc, Lormont, Loubens, Loupes, Loupiac, Loupiac-de-la-Réole, Ludon-Médoc, Lugaignac, Lugasson, Lugon-et-l’Ile-du-Carnay, Lussac, Macau, Madirac, Maransin, Marcenais, Margaux-Cantenac, Margueron, Marimbault, Marions, Marsas, Martignas-sur-Jalle, Martillac, Martres, Masseilles, Massugas, Mauriac, Mazères, Mazion, Mérignac, Mérignas, Mesterrieux, Mombrier, Mongauzy, Monprimblanc, Monségur, Montagne, Montagoudin, Montignac, Montussan, Morizès, Mouillac, Mouliets-et-Villemartin, Moulis-en-Médoc, Moulon, Mourens, Naujac-sur-Mer, Naujan-et-Postiac, Néac, Nérigean, Neuffons, Noaillac, Noaillan, Omet, Ordonnac, Paillet, Parempuyre, Pauillac, Pellegrue, Périssac, Pessac, Pessac-sur-Dordogne, Petit-Palais-et-Cornemps, Peujard, Pineuilh, Plassac, Pleine-Selve, Podensac, Pomerol, Pompéjac, Pompignac, Pondaurat, Porchères, Porte-de-Benauge, Portets, Préchac, Preignac, Prignac-et-Marcamps, Pugnac, Puisseguin, Pujols, Pujols-sur-Ciron, Puybarban, Puynormand, Queyrac, Quinsac, Rauzan, Reignac, Rimons, Riocaud, Rions, Roaillan, Romagne, Roquebrune, Ruch, Sablons, Sadirac, Saillans, Saint-Aignan, Saint-André-de-Cubzac, Saint-André-du-Bois, Saint-André-et-Appelles, Saint-Androny, Saint-Antoine-du-Queyret, Saint-Antoine-sur-l’Isle, Saint-Aubin-de-Blaye, Saint-Aubin-de-Branne, Saint-Aubin-de-Médoc, Saint-Avit-de-Soulège, Saint-Avit-Saint-Nazaire, Saint-Brice, Saint-Caprais-de-Bordeaux, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Christoly-Médoc, Saint-Christophe-de-Double, Saint-Christophe-des-Bardes, Saint-Cibard, Saint-Ciers-d’Abzac, Saint-Ciers-de-Canesse, Saint-Ciers-sur-Gironde, Sainte-Colombe, Saint-Côme, Sainte-Croix-du-Mont, Saint-Denis-de-Pile, Saint-Emilion, Saint-Estèphe, Saint-Etienne-de-Lisse, Sainte-Eulalie, Saint-Exupéry, Saint-Félix-de-Foncaude, Saint-Ferme, Sainte-Florence, Sainte-Foy-la-Grande, Sainte-Foy-la-Longue, Sainte-Gemme, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Genès-de-Fronsac, Saint-Genès-de-Lombaud, Saint-Genis-du-Bois, Saint-Germain-de-Grave, Saint-Germain-de-la-Rivière, Saint-Germain-d’Esteuil, Saint-Germain-du-Puch, Saint-Gervais, Saint-Girons-d’Aiguevives, Sainte-Hélène, Saint-Hilaire-de-la-Noaille, Saint-Hilaire-du-Bois, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-de-Blaignac, Saint-Jean-d’Illac, Saint-Julien-Beychevelle, Saint-Laurent-d’Arce, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Laurent-du-Bois, Saint-Laurent-du-Plan, Saint-Laurent-Médoc, Saint-Léon, Saint-Loubert, Saint-Loubès, Saint-Louis-de-Montferrand, Saint-Macaire, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Maixant, Saint-Mariens, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Laye, Saint-Martin-de-Lerm, Saint-Martin-de-Sescas, Saint-Martin-du-Bois, Saint-Martin-du-Puy, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Médard-de-Guizières, Saint-Médard-d’Eyrans, Saint-Médard-en-Jalles, Saint-Michel-de-Fronsac, Saint-Michel-de-Lapujade, Saint-Michel-de-Rieufret, Saint-Morillon, Saint-Palais, Saint-Pardon-de-Conques, Saint-Paul, Saint-Pey-d’Armens, Saint-Pey-de-Castets, Saint-Philippe-d’Aiguille, Saint-Philippe-du-Seignal, Saint-Pierre-d’Aurillac, Saint-Pierre-de-Bat, Saint-Pierre-de-Mons, Saint-Quentin-de-Baron, Saint-Quentin-de-Caplong, Sainte-Radegonde, Saint-Romain-la-Virvée, Saint-Sauveur, Saint-Sauveur-de-Puynormand, Saint-Savin, Saint-Selve, Saint-Seurin-de-Bourg, Saint-Seurin-de-Cadourne, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Seurin-sur-l’Isle, Saint-Sève, Saint-Sulpice-de-Faleyrens, Saint-Sulpice-de-Guilleragues, Saint-Sulpice-de-Pommiers, Saint-Sulpice-et-Cameyrac, Sainte-Terre, Saint-Trojan, Saint-Vincent-de-Paul, Saint-Vincent-de-Pertignas, Saint-Vivien-de-Blaye, Saint-Vivien-de-Médoc, Saint-Vivien-de-Monségur, Saint-Yzan-de-Soudiac, Saint-Yzans-de-Médoc, Salaunes, Salleboeuf, Samonac, Saucats, Saugon, Sauternes, Sauveterre-de-Guyenne, Sauviac, Savignac, Savignac-de-l’Isle, Semens, Sendets, Sigalens, Sillas, Soulac-sur-Mer, Soulignac, Soussac, Soussans, Tabanac, Taillecavat, Talais, Talence, Targon, Tarnès, Tauriac, Tayac, Teuillac, Tizac-de-Curton, Tizac-de-Lapouyade, Toulenne, Tresses, Uzeste, Val-de-Livenne, Val de Virvée, Valeyrac, Vayres, Vendays-Montalivet, Vensac, Vérac, Verdelais, Vertheuil, Vignonet, Villandraut, Villegouge, Villenave-de-Rions, Villenave-d’Ornon, Villeneuve, Virelade, Virsac in Yvrac.

7. Glavne sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Carmenère N

Cot N – malbec

Merlot N

Muscadelle B

Petit verdot N

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Semillon B

8. Opis povezave

Bordojske sorte vinske trte, ki se gojijo v oceanskem podnebju, je bilo od 17. in 18. stoletja treba opirati s koli, nato pa so se razširile brajde, ki so omogočile dobro razporeditev trgatve ter zadostne listne površine za pravilno klorofilno sintezo in optimalno zrelost grozdja. Zaradi različnih vrst tal in različne izpostavljenosti je bil potreben izbor različnih sort s prilagoditvijo značilnostim okolja, kar je tudi razlog, da so se v preteklosti usmerili v zvrstna vina. Tako je mogoče opredeliti štiri različne vrste tal:

—	glinasto-apnenčasta tla in lapornato-apnenčasta tla, ki so zelo razširjena na pobočjih gričev, kjer zelo dobro uspeva sorta merlot N,

—	silikatna tla, pomešana z glino in apnenčastimi elementi, ki so izredno primerna na primer za sorti merlot N in sauvignon B,

—	vrsta glinasto-peščenih kislih tal, imenovana „boulbène“, z drobnimi silikatnimi elementi, ki sestavljajo rahlejša tla, primerna za proizvodnjo belih vin, ter

—	prodnata tla, sestavljena iz gramoza, zaobljenega kremenjaka ter drobnejšega in debelejšega peska, ki tvorijo dobro osuševane terase, so vroče in izredno primerne za vinsko trto, zlasti sorto cabernet sauvignon N.

Kontrolirana označba porekla „Bordeaux supérieur“ izpolnjuje zahteve, ki so jih skozi zgodovino morali izpolnjevati proizvajalci glede na kontrolirano označbo porekla „Bordeaux“, kar zadeva gostoto zasaditve vinograda (višja), pravila rezi (manjše število očes), največjo obremenitev na parcelo (manjša). Ti pogoji proizvodnje omogočajo pridelavo bolj skoncentriranih vin, katerih najmanjša vsebnost sladkorja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola sta višja od tistih, ki sta določena za kontrolirano označbo porekla „Bordeaux“. Rdeča in bela vina s kontrolirano označbo porekla „Bordeaux supérieur“ imajo poseben značaj. Odlikujejo jih harmoničnost, posebna eleganca, dobra uravnoteženost in aromatično bogastvo, lastnosti, ki med drugim izhajajo iz raznolikosti biofizičnega okolja, sort vinske trte, pa tudi iz gojitvene oblike vinograda in vinifikacije, zaradi katerih se uvrščajo med starana vina. Bordojski vinogradniki so bili prek svojega pristanišča in tesnih zgodovinskih povezav z drugimi narodi, pri katerih se je zelo zgodaj razvila strukturirana in živahna trgovina, vedno usmerjeni v preostale dele sveta, pri čemer so izkoriščali ali razširjali tehnične inovacije in spodbujali dinamiko kmetijskih gospodarstev, kar jim je omogočilo, da so utrdili, razvili in izvažali svoje znanje, ob tem pa vedno spoštovali prastare običaje. S poroko med vojvodinjo Eleonoro Akvitansko in Henrikom Plantagenetom, prihodnjim kraljem Anglije, leta 1152 so se razvile izredno pomembne trgovinske vezi. Angleži so izvažali živila, tekstil in kovine ter uvažali bordojska vina. V 17. stoletju se je s pojavom novih potrošnikov začela nova trgovinska doba. Izvoz ostaja eden od temeljev distribucije bordojskih vin, s čimer se po vsem svetu širijo znanje in izkušnje, podoba ter sloves kontrolirane označbe porekla „Bordeaux supérieur“; dve tretjini teh vin se danes ustekleniči na posestvu. Ta vina imajo kompleksnejšo strukturo in jih je mogoče starati dlje kot vina s kontrolirano označbo porekla „Bordeaux“, pri čemer se lahko starajo do pet ali šest let.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo, obdelavo in zorenje vina, na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 obsega ozemlje naslednjih občin:

—	departma Dordogne: Le Fleix, Fougueyrolles, Gageac-et-Rouillac, Gardonne, Minzac, Pomport, Port-Sainte-Foy-et-Ponchapt, Razac-de-Saussignac, Saint-Antoine-de-Breuilh, Saint-Seurin-de-Prats, Saussignac, Thénac in Villefranche-de-Lonchat,

—	departma Lot-et-Garonne: Baleyssagues, Cocumont, Duras, Esclottes, Loubès-Bernac, Sainte-Colombe-de-Duras, Savignac-de-Duras in Villeneuve-de-Duras.

Večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota, „Vin de Bordeaux“ ali „Grand Vin de Bordeaux“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-acf2cbea-d0b8-4acf-b65b-40814c3030e0

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 262

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 5. julij 2021

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2021/C 262/01	Sporočilo Komisije – Smernice EU za varen ponovni zagon dejavnosti v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih – COVID-19	1
2021/C 262/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10289 — PSP/Aviva/10 Station Road) ( 1 )	11

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2021/C 262/03	Menjalni tečaji eura — 2. julij 2021	12
	Računsko sodišče
2021/C 262/04	Posebno poročilo št. 14/2021 – Sodelovanje v okviru programa Interreg: potencial čezmejnih regij Evropske unije še ni v celoti izkoriščen	13

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2021/C 262/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10342 – Leonard Green & Partners/Goldman Sachs Group/AEA Investors/Visual Comfort) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14
2021/C 262/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10373 – Primonial/Samsung/Target) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	16
2021/C 262/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10305 – CDPQ/DWS/Ermewa) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	18
2021/C 262/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10232 — Brose/Sitech) ( 1 )	20
2021/C 262/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10255 – Triton/Bergman Clinics) ( 1 )	21
2021/C 262/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10321 – DSV/Agility) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	22
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2021/C 262/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	24
2021/C 262/12	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	33

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1823
JPY	japonski jen	131,74
DKK	danska krona	7,4360
GBP	funt šterling	0,86003
SEK	švedska krona	10,1583
CHF	švicarski frank	1,0945
ISK	islandska krona	147,30
NOK	norveška krona	10,2375
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,606
HUF	madžarski forint	352,10
PLN	poljski zlot	4,5264
RON	romunski leu	4,9283
TRY	turška lira	10,2780
AUD	avstralski dolar	1,5836
CAD	kanadski dolar	1,4677
HKD	hongkonški dolar	9,1838
NZD	novozelandski dolar	1,6988
SGD	singapurski dolar	1,5969
KRW	južnokorejski won	1 343,49
ZAR	južnoafriški rand	17,0787
CNY	kitajski juan	7,6594
HRK	hrvaška kuna	7,4887
IDR	indonezijska rupija	17 191,94
MYR	malezijski ringit	4,9225
PHP	filipinski peso	58,423
RUB	ruski rubelj	87,1200
THB	tajski bat	38,052
BRL	brazilski real	5,9421
MXN	mehiški peso	23,5936
INR	indijska rupija	88,3055