15.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 229/1

Menjalni tečaji eura (1)

14. junij 2021

(2021/C 229/01)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2112
JPY	japonski jen	132,95
DKK	danska krona	7,4361
GBP	funt šterling	0,85898
SEK	švedska krona	10,0944
CHF	švicarski frank	1,0889
ISK	islandska krona	147,20
NOK	norveška krona	10,0828
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,422
HUF	madžarski forint	351,14
PLN	poljski zlot	4,5152
RON	romunski leu	4,9203
TRY	turška lira	10,1380
AUD	avstralski dolar	1,5696
CAD	kanadski dolar	1,4737
HKD	hongkonški dolar	9,4008
NZD	novozelandski dolar	1,6959
SGD	singapurski dolar	1,6070
KRW	južnokorejski won	1 355,07
ZAR	južnoafriški rand	16,7159
CNY	kitajski juan	7,7501
HRK	hrvaška kuna	7,4890
IDR	indonezijska rupija	17 267,62
MYR	malezijski ringit	4,9841
PHP	filipinski peso	57,969
RUB	ruski rubelj	87,5040
THB	tajski bat	37,717
BRL	brazilski real	6,1846
MXN	mehiški peso	24,1179
INR	indijska rupija	88,7015

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

15.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 229/2

Vmesna posodobitev korekcijskih koeficientov, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Evropske unije, ki delajo v tretjih državah (1)

(2021/C 229/02)

AVGUST 2020

Kraj zaposlitve	Ekonomska pariteta avgust 2020	Devizni tečaj avgust 2020 (*1)	Korekcijski koeficient avgust 2020 (*2)
Iran	58 043	49 320,6	117,7
Kirgizistan	55,29	89,9777	61,4
Libanon	4 516	1 770,26	255,1
Severna Makedonija	28,15	61,6950	45,6
Saudova Arabija	3,836	4,40363	87,1
Južni Sudan	385,4	192,660	200,0
Sudan	109,4	64,7072	169,1

SEPTEMBER 2020

Kraj zaposlitve	Ekonomska pariteta september 2020	Devizni tečaj september 2020 (*3)	Korekcijski koeficient september 2020 (*4)
Angola	518,7	693,090	74,8
Argentina	47,96	88,0995	54,4
Čad	652,2	655,957	99,4
Dominikanska republika	37,45	68,7889	54,4
Malezija	3,223	4,96320	64,9
Pakistan	110,2	199,065	55,4
Južni Sudan	406,3	196,223	207,1
Sudan	125,1	65,1395	192,0
Surinam	8,801	8,88621	99,0

OKTOBER 2020

Kraj zaposlitve	Ekonomska pariteta oktober 2020	Devizni tečaj oktober 2020 (*5)	Korekcijski koeficient oktober 2020 (*6)
Argentina	50,76	88,6778	57,2
Kostarika	557,9	703,495	79,3
Vzhodni Kongo	2 889	2 312,82	124,9
Gambija	45,28	60,4300	74,9
Haiti	105,0	83,8978	125,2
Iran	63 731	49 148,4	129,7
Kosovo	0,6469	1,00000	64,7
Libanon	5 003	1 764,08	283,6
Liberija	381,2	232,649	163,9
Malavi	578,6	877,297	66,0
Južna Afrika	10,83	19,8685	54,5
Južni Sudan	431,9	196,423	219,9
Sudan	152,5	64,1145	237,9
Surinam	9,477	16,5630	57,2
Turčija	4,002	9,16490	43,7
Uzbekistan	7 488	12 071,3	62,0

NOVEMBER 2020

Kraj zaposlitve	Ekonomska pariteta november 2020	Devizni tečaj november 2020 (*7)	Korekcijski koeficient november 2020 (*8)
Argentina	53,72	91,5955	58,6
Džibuti	200,2	208,376	96,1
Eritreja	18,67	18,0646	103,4
Etiopija	33,80	44,7994	75,4
Kazahstan	322,0	507,300	63,5
Libanon	5 334	1 764,38	302,3
Mavricij	34,23	46,9488	72,9
Mjanmar/Burma	1 249	1 548,44	80,7
Nepal	98,93	139,695	70,8
Pakistan	116,5	190,565	61,1
Papua Nova Gvineja	3,881	4,09231	94,8
Južni Sudan	458,1	203,182	225,5
Sudan	166,9	65,1979	256,0
Surinam	10,28	16,5658	62,1
Tadžikistan	8,102	12,1015	67,0

DECEMBER 2020

Kraj zaposlitve	Ekonomska pariteta december 2020	Devizni tečaj december 2020 (*9)	Korekcijski koeficient december 2020 (*10)
Angola	551,8	769,336	71,7
Argentina	56,93	96,3178	59,1
Bangladeš	84,34	101,099	83,4
Barbados	2,321	2,39717	96,8
Dominikanska republika	40,08	69,2507	57,9
Indija	64,70	88,3015	73,3
Iran	67 245	50 072,4	134,3
Kuvajt	0,3110	0,363860	85,5
Nigerija	377,5	459,932	82,1
Sudan	183,5	65,6313	279,6
Uzbekistan	7 885	12 416,6	63,5

JANUAR 2021

Kraj zaposlitve	Ekonomska pariteta januar 2021	Devizni tečaj januar 2021 (*11)	Korekcijski koeficient januar 2021 (*12)
Argentina	60,13	102,374	58,7
Vzhodni Kongo	3 040	2 404,81	126,4
Etiopija	35,94	47,6928	75,4
Kosovo	0,6033	1,00000	60,3
Libanon	6 017	1 851,36	325,0
Liberija	355,1	200,573	177,0
Malavi	612,2	938,495	65,2
Malezija	3,414	4,95780	68,9
Južni Sudan	414,6	217,658	190,5
Sudan	200,0	67,3306	297,0
Tadžikistan	8,532	13,8775	61,5
Zambija	11,09	25,8171	43,0

(1) V skladu s poročilom Eurostata z dne 5. maja 2021 o vmesni posodobitvi ponderjev (korekcijskih koeficientov), ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Evropske unije, ki delajo na delegacijah zunaj EU, v skladu s členom 64 kadrovskih predpisov ter Prilogo X in Prilogo XI h kadrovskim predpisom, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije.

Nadaljnje informacije so na voljo na spletišču Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat > „Data“ > „Database“ > „Economy and finance“ > „Prices“ > „Correction coefficients“).

(*1) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti.

(*2) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*3) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti.

(*4) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*5) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti.

(*6) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*7) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti.

(*8) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*9) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti.

(*10) Bruselj in Luxembourg = 100.

(*11) 1 EUR = x enot v nacionalni valuti, razen USD za Liberijo.

(*12) Bruselj in Luxembourg = 100.

15.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 229/6

SKLEP KOMISIJE

z dne 4. junija 2021

o licenciranju logotipa Natura 2000

(2021/C 229/03)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1) ter zlasti člena 17(3) Direktive,

ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 19. septembra 2001 (PV1536), s katerim so generalni direktorji in vodje služb pooblaščeni za odločanje o potrebi po vložitvi zahtevka za varstvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti ali programov, za katere so odgovorni, podeljevanje zadevnih licenc ter pridobitev, prenos, predajo ali opustitev pravic, generalni direktorji pa pooblaščeni za upravno izvajanje v zvezi s tem,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Kot je določeno v členu 191 Pogodbe, mora okoljska politika Unije prispevati k uresničevanju cilja ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja, kar vključuje ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

(2)	Cilj Direktive 92/43/EGS je spodbujati ohranjanje biotske raznovrstnosti s sprejetjem ukrepov na ravni Unije za ohranitev in obnovitev ogroženih habitatov in vrst. Cilj Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) je zagotoviti daljnosežno varstvo prostoživečih ptic in habitatov.

(3)	Direktivi 92/43/EGS in 2009/147/ES sta temelj ekološkega omrežja določenih območij varstva narave, imenovanega Natura 2000.

(4)	Za spodbujanje tega ekološkega omrežja je odbor za habitate 15. januarja 1996 oblikoval in potrdil logotip NATURA 2000. Imetnica avtorskih pravic za logotip NATURA 2000 je Evropska unija.

(5)	Komisija in države članice uporabljajo logotip NATURA 2000 za opredeljevanje območij Natura 2000 in ozaveščanje o omrežju.

(6)

Primerno je spodbujati uporabo logotipa NATURA 2000 za obveščanje o koristih, ki jih lahko omrežje Natura 2000 prinese lokalnim gospodarstvom, ter za vzpostavitev novih partnerstev med upravljavci območij, lastniki in uporabniki zemljišč ter lokalnimi podjetji, pa tudi za izboljšanje dojemanja omrežja Natura 2000 in večjo podporo temu omrežju. Zato je primerno podeljevati brezplačno licenco za uporabo logotipa NATURA 2000.

(7)	Za zagotovitev, da se logotip NATURA 2000 uporablja tako, da učinkovito prispeva k ciljem ohranjanja območij Natura 2000, in da se ne zlorablja, je treba določiti pogoje uporabe logotipa „NATURA 2000“ –

SKLENILA:

Edini člen

Komisija lahko na prošnjo države članice podeli licenco za uporabo logotipa NATURA 2000 v skladu z licenčno pogodbo iz Priloge.

V Bruslju, 4. junija 2021.

Za Komisijo

Florika FINK-HOOIJER

generalna direktorica za okolje

(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(2) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

PRILOGA

k Sklepu Komisije o licenciranju logotipa Natura 2000

LICENČNA POGODBA

med:

Evropsko unijo, ki jo zastopa Evropska komisija – s sedežem na 200, Rue de la Loi, 1000 Bruselj, Belgija – ki jo za namene te pogodbe zastopa Florika FINK-HOOIJER, generalna direktorica za okolje (v nadaljnjem besedilu: dajatelj licence),

[XXXXXXX] (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj licence).

„Dajatelj licence“ in „pridobitelj licence“ se posamično imenujeta „pogodbenica“, skupaj pa „pogodbenici“.

V zvezi z delom (v nadaljnjem besedilu: licenčno gradivo):

logotip NATURA 2000, kot je prikazan v Prilogi

ob upoštevanju naslednjega:

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) šteje ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja, vključno z ohranjanjem naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, za temeljni cilj splošnega interesa, ki si ga je zastavila EU, kot je navedeno v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

EU je sprejela Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o habitatih), katere cilj je spodbujati ohranjanje biotske raznovrstnosti s sprejetjem ukrepov na ravni EU za ohranitev in obnovitev ogroženih habitatov in vrst.

EU je sprejela Direktivo 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic (2) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pticah), katere cilj je zagotoviti daljnosežno varstvo prostoživečih ptic in njihovih habitatov.

Direktivi o habitatih in pticah sta temelj ekološkega omrežja določenih območij varstva narave, imenovanega Natura 2000.

Za spodbujanje tega ekološkega omrežja je bil v skladu s členom 17(3) direktive o habitatih oblikovan logotip „NATURA 2000“. Logotip je reproduciran v Prilogi.

Evropska komisija in države članice uporabljajo ta logotip za opredeljevanje območij Natura 2000.

Evropska komisija in države članice, zastopane v odboru za habitate, ustanovljenem na podlagi člena 20 direktive o habitatih, so se odločile, da logotip „NATURA 2000“ uporabljajo za obveščanje o koristih, ki jih lahko omrežje Natura 2000 prinese lokalnim gospodarstvom. Taka uporaba logotipa bo pripomogla tudi k vzpostavitvi novih partnerstev med upravljavci območij, lastniki in uporabniki zemljišč ter lokalnimi podjetji, hkrati pa bo izboljšala dojemanje omrežja Natura 2000 in povečala podporo temu omrežju.

EU izjavlja, da je lastnica pravic intelektualne lastnine, vključno z avtorskimi pravicami ali pravico iz modela brez omejitev, za logotip „NATURA 2000“ in je pripravljena državam članicam podeliti licenco za njegovo uporabo pod pogoji iz te pogodbe.

Pogodbenici sta se dogovorili o naslednjem:

I. PODELITEV LICENCE

Dajatelj licence pod pogoji iz te pogodbe pridobitelju licence podeljuje neizključno, brezplačno in pogojno pravico, za katero je mogoče podeliti podlicenco, do uporabe, tiskanja, objavljanja, reproduciranja, prikazovanja in vključevanja licenčnega gradiva v kontekstu omrežja Natura 2000 za namene iz klavzule II. Pridobitelj licence lahko daje licenčno gradivo na voljo na katerem koli mediju, vključno s tiskano, digitalno in elektronsko obliko, brez poseganja v avtorske pravice dajatelja licence.

Pogodba je omejena na krajevno pristojnost pridobitelja licence.

Ta pogodba začne veljati s podpisom obeh pogodbenic in se odobri za nedoločen čas.

II. LICENČNI POGOJI

Pridobitelj licence uporablja licenčno gradivo za namene izvajanja direktiv o habitatih in pticah, in sicer zlasti za:

(i)	opredeljevanje območij, ki so del omrežja Natura 2000, ker so bila določena kot „posebna ohranitvena območja“ ali uvrščena med „območja, pomembna za Skupnost“ v skladu z direktivo o habitatih ali razvrščena kot „posebna območja varstva“ v skladu z direktivo o pticah, ali

(ii)	opredeljevanje ukrepov in dejavnosti, ki neposredno prispevajo k vzpostavitvi, upravljanju ali spodbujanju omrežja Natura 2000.

Pridobitelj licence lahko uporablja licenčno gradivo tudi v zvezi z blagom in storitvami, ki:

(i)	prispevajo k doseganju ciljev ohranjanja posebnih območij Natura 2000, če so bili ti cilji določeni v skladu z direktivama o habitatih in pticah, ali

(ii)	v celoti ali v znatni meri izvirajo s posebnih območij Natura 2000 ali se zagotavljajo na njih in so popolnoma skladni z njihovimi cilji ohranjanja, če so bili ti cilji določeni v skladu z direktivama o habitatih in pticah.

Pridobitelj licence licenčnega gradiva ne sme uporabljati na način, ki bi škodoval namenu zakonodaje in politik EU ali ugledu institucij EU.

Pridobitelj licence licenčnega gradiva ne sme niti v celoti niti delno registrirati kot blagovne znamke niti ga vključiti v lastne blagovne znamke v kateri koli jurisdikciji.

Pridobitelj licence krije vse stroške in izdatke uveljavljanja pravic pridobitelja licence na podlagi te pogodbe.

III. POGOJI PODELITVE PODLICENCE

Pridobitelj licence lahko za pravico do uporabe licenčnega gradiva podeli podlicenco na svojem ozemlju pod enakimi pogoji, kot so navedeni v klavzuli II.

Pridobitelj licence tretjim osebam ne sme dovoliti, da bi licenčno gradivo v celoti ali delno registrirale kot blagovno znamko ali ga vključile v lastne blagovne znamke v kateri koli jurisdikciji.

Pridobitelj licence tretjim osebam ne sme dovoliti, da bi licenčno gradivo uporabljale na način, ki bi škodoval namenu zakonodaje in politik EU ali ugledu institucij EU.

IV. AVTORSKE PRAVICE

Evropska unija ohranja avtorske pravice do licenčnega gradiva.

Za to pogodbo velja pogoj, da pridobitelj licence (in kateri koli pridobitelj podlicence) na licenčno gradivo vključi naslednjo vidno navedbo lastništva dajatelja licence nad avtorskimi pravicami:

Pravice iz te pogodbe se podelijo za celoten čas trajanja avtorskih pravic. Ta pogodba ne zajema evropskega emblema in/ali katere koli druge blagovne znamke, trgovskega imena, logotipa ali grafičnega elementa Evropske unije. Pridobitelju licence se ne podelijo nobene dodatne pravice.

V. ODPOVED LICENCE

Če pridobitelj licence krši to pogodbo, se pogodbenici zavežeta, da bosta o tem razpravljali v dvajsetih (20) delovnih dneh po pisnem obvestilu dajatelja licence. Če se v razumnem roku rešitev ne najde, lahko dajatelj licence to pogodbo odpove s pisnim obvestilom.

VI. KRŠITVE S STRANI TRETJIH OSEB IN IZVRŠILNI UKREPI

Če se pridobitelj licence seznani s kakršno koli uporabo licenčnega gradiva s strani tretje osebe, ki bi škodovala namenu zakonodaje in politik EU ali ugledu institucij EU, pridobitelj licence o taki uporabi nemudoma pisno obvesti dajatelja licence.

Evropska komisija ima pravico, da ustrezno ukrepa proti taki uporabi v tesnem sodelovanju s pridobiteljem licence.

Pridobitelj licence ima pravico in obveznost, da ukrepa proti vsaki domnevni kršitvi pravic intelektualne lastnine dajatelja licence za licenčno gradivo, vključno s pravico do tožbe zaradi kršitve avtorskih pravic, in sicer na lastne stroške in v svojem imenu.

VII. UPRAVNA DOLOČBA

Vsa komunikacija med pogodbenicama v zvezi z izvajanjem te pogodbe, vsa uradna obvestila in vsa zadevna korespondenca se v pisni obliki naslovijo na naslednja naslovnika:

Za Evropsko komisijo je v imenu Evropske unije oseba, odgovorna za izvajanje te pogodbe:

[XXXXXXXXXX]

Za pridobitelja licence je oseba, odgovorna za izvajanje te pogodbe:

[XXXXXXXXXXXXXXX]

VIII. REŠEVANJE SPOROV

Vsak spor, ki nastane med pogodbenicama glede katere koli zadeve v zvezi s to pogodbo, morata najprej poskusiti rešiti odgovorni osebi pogodbenic iz klavzule VII, sprožiti pa ga mora pogodbenica v sporu, ki drugi pogodbenici predloži obvestilo o sporu.

IX. CELOTNA POGODBA

Pogoji te pogodbe predstavljajo celotno pogodbo med pogodbenicama glede predmeta te pogodbe.

O vsaki spremembi pogodbe se pogodbenici pisno dogovorita in se vključi kot uradni dodatek k tej pogodbi.

Pogodbenici se nadalje strinjata, da se nobena od pogodbenic ne sklicuje na kakršne koli navedbe, sporazume, izjave ali zaveze, podane pred podpisom pogodbe, bodisi ustno bodisi pisno, razen tistih, ki so bili izrecno vključeni v pogodbo.

X. PRAVO, KI SE UPORABLJA

To pogodbo ureja evropsko pravo, ki ga po potrebi dopolnjuje nacionalno materialno pravo Belgije. Vsak spor med pogodbenicama, ki ga ni mogoče rešiti sporazumno, se predloži Sodišču Evropske unije.

Sestavljeno v dveh izvodih v Bruslju, dne ….

Za Evropsko komisijo v imenu Evropske unije podpisal/-a:

Za pridobitelja licence podpisal/-a:

Priloga

LICENČNO GRADIVO: LOGOTIP NATURA 2000

(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(2) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

15.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 229/13

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)

(2021/C 229/04)

Evropska komisija je 24. septembra 2020 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (COM(2020) 594 final). V predlogu so določene usklajene zahteve za nekatere udeležence na trgu, da zaprosijo za izdajo dovoljenja za upravljanje tržnih infrastruktur na podlagi tehnologije digitalne evidence (DLT).

ENVP poudarja, da varstvo osebnih podatkov ne predstavlja ovire za inovacije in zlasti za razvoj novih tehnologij v finančnem sektorju. Hkrati opozarja, da morajo ukrepi, sprejeti na ravni EU v zvezi z inovativnimi tehnologijami, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, ustrezati splošnima načeloma nujnosti in sorazmernosti. Poleg tega, ker nimamo celovitega pregleda nad vplivom teh novih tehnologij na družbo, ENVP meni, da bi bilo treba upoštevati pristop na podlagi previdnostnega načela.

ENVP ugotavlja, da se lahko glede na konfiguracijo DLT metapodatki in transakcijski podatki, ki se shranjujejo v tej evidenci, štejejo za osebne podatke, če se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo. Zato morajo upravljavci skrbno analizirati in dokumentirati konfiguracijo DLT, da bi ugotovili, ali se s tem obdelujejo osebni podatki in je zato treba pri postopkih izpolnjevati obveznosti v zvezi z varstvom podatkov.

ENVP poudarja, da tehnologija, na kateri temeljijo nekatere digitalne evidence, zlasti javne evidence in evidence brez dovoljenj, sproža ključna vprašanja v zvezi z združljivostjo z zahtevami glede varstva podatkov.

ENVP meni, da bi morala biti pred začetkom veljavnosti predloga opravljena razprava o splošni združljivosti sistemov DLT z okvirom varstva podatkov.

ENVP ugotavlja, da je verjetno, da bodo v primeru tehnologije DLT, ki vsebuje osebne podatke v podatkovni verigi (on-chain), postopki, povezani z njihovo obdelavo, izpolnjevali merila za razvrstitev postopka obdelave kot zelo tveganega. Zato mora upravljavec pred postopkom obdelave osebnih podatkov izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov za predvidene postopke obdelave. Poleg tega se lahko zahteva tudi predhodna odobritev pristojnega organa za varstvo podatkov.

ENVP priporoča, naj se v predlogu kot del informacij, povezanih z vlogo za upravljanje tržne infrastrukture na podlagi DLT, kjer je primerno, zahtevajo osnovne informacije v zvezi s predvidenimi postopki obdelave. Priporoča tudi, naj upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT objavijo izjavo o varstvu osebnih podatkov na istem mestu kot informacije o upravljanju, kot se zahteva v predlogu.

ENVP poudarja, da morajo biti ureditve IT in kibernetske ureditve, ki so v predlogu predvidene za upravljanje tržnih infrastruktur na podlagi DLT, tudi v skladu z obveznostmi iz členov 22 in 32 Splošne uredbe o varstvu podatkov. (1)

Nazadnje, ENVP v okviru poročanja upravljavcev tržnih infrastruktur na podlagi DLT o operativnih zadevah priporoča, naj se v uvodni izjavi opozori, da mora upravljavec v primerih kršitev varstva osebnih podatkov o tem tudi uradno obvestiti pristojni organ za varstvo podatkov v skladu s členom 33 Splošne uredbe o varstvu podatkov in, kjer je to primerno, posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 34 navedene uredbe.

3. OZADJE

Evropska komisija je 24. septembra 2020 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (COM(2020) 594 final) (v nadaljnjem besedilu: predlog). V predlogu so določene usklajene zahteve za posebne udeležence na trgu, in sicer investicijska podjetja, upravljavce trga ali centralne depotne družbe, da zaprosijo za izdajo dovoljenja za upravljanje tržnih infrastruktur na podlagi tehnologije digitalne evidence (v nadaljnjem besedilu: tržna struktura na podlagi DLT) v nadzorovanem okolju z uporabo posebnih izvzetij iz skladnosti s finančnimi predpisi. Predlog ima med drugim štiri cilje: zagotavljanje pravne varnosti za kriptoimetja, zagotavljanje finančne stabilnosti, varstvo potrošnikov in vlagateljev ter omogočanje inovacij za uporabo verige podatkovnih blokov, tehnologije razpršene evidence in kriptoimetij.

Ta predlog je del svežnja, ki vključuje predlog uredbe o oblikovanju trgov kriptoimetij (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba MICA), predlog o digitalni operativni odpornosti (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba DORA) in predlog za pojasnitev ali spremembo nekaterih povezanih pravil EU o finančnih storitvah (4). ENVP pričakuje, da bo z njim opravljeno tudi posvetovanje o drugih uredbah iz svežnja v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725.

Evropska komisija je 26. februarja 2021 Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 zaprosila, naj izda mnenje o predlogu. Te pripombe so omejene le na določbe predloga, ki so pomembne z vidika varstva podatkov.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Glede na navedeno ENVP:

—	opozarja, da varstvo osebnih podatkov ne predstavlja ovire za inovacije in zlasti za razvoj novih tehnologij, predvsem v finančnem sektorju;

—

poudarja, da tehnologija, na kateri temeljijo nekatere digitalne evidence, zlasti javne evidence in evidence brez dovoljenj, sproža ključna konceptualna vprašanja v zvezi z zahtevami glede varstva podatkov, in zato priporoča, da bi morala biti pred začetkom veljavnosti predloga opravljena razprava o možnih načinih zagotavljanja združljivosti sistemov DLT z okvirom varstva podatkov;

—	poudarja, da bi morala biti edina kriptoimetja, s katerimi se trguje v tržnih infrastrukturah na podlagi DLT, zajetih s predlogom, tista kriptoimetja, ki uporabljajo konfiguracijo DLT, ki ustreza okviru varstva podatkov;

—

predlaga, naj se kot del informacij, zahtevanih od upravljavca v okviru njegove vloge za upravljanje tržne infrastrukture na podlagi DLT, kjer je primerno, vključi tudi seznam predvidenih postopkov obdelave, ki vključujejo osebne podatke, dodelitev vlog in odgovornosti posameznega upravljavca v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov znotraj tržne infrastrukture na podlagi DLT ter tudi predvidena glavna tveganja in strategije za blažitev v zvezi z varstvom podatkov;

—	poudarja, da morajo biti ureditve IT in kibernetske ureditve, predvidene v predlogu za upravljanje tržnih infrastruktur na podlagi DLT, tudi v skladu z obveznostmi iz členov 22 in 32 Splošne uredbe o varstvu podatkov;

—

priporoča, naj se v uvodni izjavi opozori, da morajo upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT v okviru poročanja o operativnih zadevah v primerih kršitev varstva osebnih podatkov o tem tudi uradno obvestiti pristojni nadzorni organ za varstvo podatkov v skladu s členom 33 Splošne uredbe o varstvu podatkov in, kjer je to primerno, posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 34 navedene uredbe.

Bruselj, 23. april 2021.

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

(1) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(2) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, COM(2020) 593 final. Na voljo na naslovu: EUR-Lex - 52020PC0593 - SL - EUR-Lex (europa.eu).

(3) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014, COM(2020) 595 final. Na voljo na naslovu: EUR-Lex - 52020PC0595 - SL - EUR-Lex (europa.eu).

(4) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341, COM(2020) 596 final. Na voljo na naslovu EUR-Lex - 52020PC0596 - SLEN - EUR-Lex (europa.eu).

15.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 229/16

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014

(Celotno besedilo mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)

(2021/C 229/05)

Evropska komisija je 24. septembra 2020 sprejela predlog uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 (v nadaljnjem besedilu: predlog). Predlog vzpostavlja celovit okvir za digitalno operativno odpornost finančnih subjektov v EU, ki temelji na petih ključnih področjih, in sicer upravljanju tveganj na področju IKT (poglavje II), upravljanju incidentov, povezanih z IKT, njihovem razvrščanju in poročanju o njih (poglavje III), testiranju digitalne operativne odpornosti (poglavje IV), upravljanju tveganj tretjih oseb na področju IKT in urejanju ključnih ponudnikov storitev IKT (poglavje V) ter izmenjavi informacij (poglavje VI).

ENVP pozdravlja cilje predloga in meni, da je za stabilnost finančnega trga Evropske unije bistveno, da se finančne institucije zanašajo na dober, celovit in dobro dokumentiran okvir za upravljanje tveganj na področju IKT.

ENVP poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da vsa dejanja obdelave v okviru poslovanja finančnih subjektov temeljijo na eni od pravnih podlag, določenih v členu 6 splošne uredbe o varstvu podatkov (1). Poleg tega ENVP poudarja, kako pomembno je za finančne subjekte, da se v okvir za njihovo digitalno operativno odpornost vgradi močen mehanizem za urejanje varstva podatkov, ki jasno opredeljuje vloge in dolžnosti upravljavca ter obdelovalca in dejavnosti obdelave, ki se bodo izvajale.

Glede mednarodnih prenosov tretjim ponudnikom storitev IKT s sedežem v tretji državi ENVP poudarja, da mora biti vsak mednarodni prenos osebnih podatkov skladen z zahtevami iz poglavja V splošne uredbe o varstvu podatkov, kakor se to razlaga v sodni praksi Sodišča Evropske unije, vključno s sodbo v zadevi Schrems II.

Glede dogovorov o izmenjavi obveščevalnih podatkov in informacij o kibernetskih grožnjah med finančnimi subjekti ENVP poudarja, da varstvo osebnih podatkov ne predstavlja ovire za izmenjavo obveščevalnih podatkov v finančnem sektorju. Pravzaprav bi bilo treba na zahteve glede varstva podatkov gledati kot na osnovno zahtevo, ki bi morala biti izpolnjena, da se zagotovi spoštovanje pravic posameznikov. V okviru tega ENVP spodbuja sprejem kodeksov ravnanja v skladu s členom 40 splošne uredbe o varstvu podatkov tudi v finančnem sektorju, zlasti zaradi jasne opredelitve vlog glavnih zainteresiranih strani pri obdelavi osebnih podatkov ter zagotavljanja poštene in pregledne obdelave.

Glede objave upravnih glob ENVP priporoča, naj se med merila, ki jih pristojni organ upošteva, vključijo tveganja za varstvo osebnih podatkov posameznikov. Poleg tega ENVP poudarja, da načelo omejitve shranjevanja določa, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se podatki obdelujejo.

Glede obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov ENVP poudarja, da besedilo uvodne izjave 42 predloga ni združljivo s členom 33 splošne uredbe o varstvu podatkov. Zato priporoča, naj se omemba organov za varstvo podatkov izbriše iz uvodne izjave 42 predloga, njegov člen 17 pa naj se rahlo spremeni v skladu s priporočili iz tega mnenja.

1. OZADJE

Ta predlog je del svežnja, ki vključuje tudi predlog uredbe o oblikovanju trgov kriptoimetij (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba MiCA), predlog o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (3) in predlog za pojasnitev ali spremembo nekaterih povezanih pravil EU o finančnih storitvah (4). Z ENVP je bilo opravljeno posvetovanje o predlogu o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, o katerem je ENVP 23. aprila 2021 podal svoje mnenje (5). Z ENVP je bilo 29. aprila 2021 opravljeno tudi posvetovanje o uredbi MiCA, o kateri bo ENVP podal svoje mnenje v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Evropska komisija je 15. marca 2021 Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 zaprosila, naj izda mnenje o predlogu. Te pripombe so omejene le na določbe predloga, ki so pomembne z vidika varstva podatkov.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Glede na navedeno:

—

ENVP poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da vsa dejanja obdelave v okviru poslovanja finančnih subjektov temeljijo na eni od pravnih podlag iz člena 6 splošne uredbe o varstvu podatkov, in izpostavlja člen 6(1)(c), (e) in (f) splošne uredbe o varstvu podatkov kot pravno podlago, ki bi jo lahko finančni subjekti upoštevali;

—	ENVP poudarja, kako pomembno je za finančne subjekte, da se v okvir za njihovo digitalno operativno odpornost vgradi močen mehanizem za urejanje varstva podatkov, ki jasno opredeljuje vloge in dolžnosti upravljavca ter obdelovalca in dejavnosti obdelave, ki se bodo izvajale;

—

ENVP poudarja, da morajo biti vsi mednarodni prenosi osebnih podatkov tretjim ponudnikom storitev IKT s sedežem v tretji državi, ki jih izvedejo finančni subjekti, skladni z zahtevami iz poglavja V splošne uredbe o varstvu podatkov in da morajo biti za take izvedene prenose uporabljena ustrezna varovala v skladu z okvirom varstva podatkov in sodno prakso Sodišča Evropske unije, zlasti zadevo Schrems II. Taki finančni subjekti se lahko zatečejo k standardnim pogodbenim klavzulam, za katere se zdi, da bi bile najustreznejše orodje za prenos;

—

ENVP poudarja, da varstvo osebnih podatkov ne predstavlja ovire za izmenjavo obveščevalnih podatkov v finančnem sektorju. Pravzaprav bi bilo treba na zahteve glede varstva podatkov gledati kot na osnovno zahtevo, ki mora biti izpolnjena, da se zagotovi spoštovanje pravic posameznikov znotraj okvira za digitalno operativno odpornost finančnih subjektov;

—	ENVP spodbuja sprejem kodeksov ravnanja v skladu s členom 40 splošne uredbe o varstvu podatkov tudi v finančnem sektorju, zlasti zaradi jasne opredelitve vlog glavnih zainteresiranih strani pri obdelavi osebnih podatkov ter zagotavljanja poštene in pregledne obdelave;

—	ENVP glede objave upravnih kazni priporoča, naj se med merila, ki jih pristojni organ upošteva, vključijo tveganja za varstvo osebnih podatkov posameznikov;

—	ENVP v skladu z načelom omejitve shranjevanja finančnim subjektom priporoča, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se informacije o upravnih globah izbrišejo z njihovega spletišča po preteku petih let ali prej, če niso več potrebne;

—

ENVP poudarja, da besedilo uvodne izjave 42 predloga ni združljivo s členom 33 splošne uredbe o varstvu podatkov. Zato priporoča, naj se omemba organov za varstvo podatkov izbriše iz uvodne izjave 42 predloga, njegov člen 17 pa naj se spremeni tako, da se omeni obveznost obveščanja ustreznih organov za varstvo podatkov o kršitvah varstva osebnih podatkov;

—	ENVP priporoča spremembo člena 23(2) predloga, da se zagotovi, da se testiranje sistemov IKT, njihovo raziskovanje ali razvoj njihovih proizvodov ne sme izvajati na aktivnih produkcijskih sistemih, ki vsebujejo osebne podatke o strankah.

V Bruslju, 10. maja 2021.

Wojciech Rafał WIEWIÓROWSKI

(3) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence COM(2020) 594 final, na voljo na naslovu: EUR-Lex - 52020PC0594 - SL - EUR-Lex (europa.eu).

(5) Mnenje št. 6/2021 o predlogu uredbe o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, na voljo na naslovu: 2021-0219_d0912_opinion_6_2021_en_0.pdf (europa.eu).

(6) Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 229

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 15. junij 2021

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2021/C 229/06	Razpisi za zbiranje predlogov in povezane dejavnosti na podlagi programa dela za obdobje 2021–2022 v okviru Obzorja Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije (2021–2027)	19

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2021/C 229/01	Menjalni tečaji eura — 14. junij 2021	1
2021/C 229/02	Vmesna posodobitev korekcijskih koeficientov, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnih uslužbencev in pogodbenih uslužbencev Evropske unije, ki delajo v tretjih državah	2
2021/C 229/03	Sklep Komisije z dne 4. junija 2021 o licenciranju logotipa Natura 2000	6
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2021/C 229/04	Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)	13
2021/C 229/05	Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 (Celotno besedilo mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)	16