(1)

Na zunanjih mejah Unije je 2 140 carinskih uradov, ki morajo biti ustrezno opremljeni za zagotovitev učinkovitega in uspešnega delovanja carinske unije. Potreba po ustreznih carinskih kontrolah z enakovrednimi rezultati je še nujnejša ne samo zaradi tradicionalne vloge carinskih organov, ki je pobiranje prihodkov, temveč vedno pogosteje tudi zaradi potrebe po znatni okrepitvi kontrole blaga, ki vstopa in izstopa na zunanjih mejah Unije, da se zagotovita varnost in zaščita. Vendar pa take kontrole pretoka blaga prek zunanjih meja obenem ne bi smele ovirati zakonite trgovine s tretjimi državami, temveč jo olajševati.

(2)

Carinska unija je eden od temeljev Unije, ki je eden največjih trgovinskih blokov na svetu. Ker je carinska unija bistvenega pomena za ustrezno delovanje notranjega trga in da bi podjetja in državljani imeli od nje koristi, so potrebni nenehni ukrepi za njeno krepitev.

(3)

Trenutno obstaja neravnovesje pri izvajanju carinskih kontrol v državah članicah. To neravnovesje je posledica razlik med državami članicami, in sicer v njihovih geografskih značilnostih ter njihovih zmogljivostih in virih. Sposobnost držav članic za odzivanje na izzive, ki jih ustvarjajo nenehno spreminjajoči se svetovni poslovni modeli in dobavne verige, ni odvisna le od človeškega dejavnika, ampak tudi od razpoložljivosti in ustreznega delovanja sodobne in zanesljive opreme za carinske kontrole. Tudi izzivi, kot so porast e-trgovanja, vse večja digitalizacija in potreba po večji odpornosti na kibernetske napade, bodo povečali povpraševanje po učinkovitih carinskih kontrolah. Zagotavljanje enakovredne opreme za carinske kontrole je zato pomemben element pri odpravljanju trenutnih neravnovesij. Povečalo bo enakovrednost izvajanja carinskih kontrol v državah članicah in s tem prispevalo k preprečevanju preusmerjanja tokov blaga proti najšibkejšim točkam v sistemu carinskih kontrol, pogosto imenovanega „iskanje najugodnejšega carinskega območja“. Zato bi bilo treba za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, izvajati kontrole na podlagi tveganja v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije).

(4)

Države članice so večkrat izrazile potrebo po finančni podpori in zahtevale poglobljeno analizo potrebne opreme. V sklepih o financiranju na področju carine z dne 23. marca 2017 je Svet Komisijo pozval, naj oceni možnost financiranja potreb po tehnični opremi v okviru prihodnjih finančnih programov Komisije in izboljša usklajevanje ter sodelovanje med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona za namene financiranja.

(5)

V skladu s carinskim zakonikom Unije carinske kontrole ne pomenijo samo izvajanja carinske zakonodaje, ampak tudi druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije. Ta druga zakonodaja carinske organe pooblašča za izvajanje posebnih nalog nadzora in vsebuje določbe o obdavčitvi, zlasti kar zadeva trošarine in davek na dodano vrednost, o zunanjih vidikih notranjega trga, o skupni trgovinski politiki in drugih skupnih politikah Unije, ki vplivajo na trgovino, na splošno varnost dobavne verige ter na zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic.

(6)

Podpora pri doseganju ustrezne in enakovredne ravni rezultatov carinskih kontrol na zunanjih mejah Unije omogoča čim večje koristi carinske unije in s tem zagotavljanje dodatne podpore carinskim organom, da delujejo enotno za zaščito interesov Unije. Posebni sklad Unije za opremo za carinske kontrole, ki bi popravil sedanja neravnovesja, bi prispeval k splošni koheziji med državami članicami. Tak poseben sklad bi upošteval različne potrebe, zaznane na različnih vrstah meja, in sicer na mejah na morskih in drugih plovnih poteh, zračnih in kopenskih mejah, vključno z železniškimi in cestnimi mejami, ter poštnih vozliščih. Zaradi izzivov, s katerimi se sooča svet, zlasti stalne potrebe po zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije ter njenih držav članic, obenem pa olajšanju zakonitih trgovinskih tokov, je razpoložljivost moderne in zanesljive opreme za kontrole na zunanjih mejah nujna.

(7)

Zato je primerno vzpostaviti nov instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, namenjeno za uporabo na vseh vrstah meja. Instrument bi moral podpirati carinsko unijo in delo carinskih organov, še zlasti bi jim moral biti v pomoč pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije, zagotavljanju varnosti in zaščite v Uniji ter zaščiti Unije pred nepošteno in nezakonito trgovino, kot je ponarejanje blaga, obenem pa olajšati zakonito poslovno dejavnost. Prispevati bi moral k ustreznim in enakovrednim rezultatom carinskih kontrol. Poleg tega bi morala oprema za carinske kontrole, ki se financira v okviru tega instrumenta, podpirati izvajanje skupnega okvira za obvladovanje tveganja iz carinskega zakonika Unije. Ta cilj bi bilo treba doseči prek preglednega nakupa, vzdrževanja in posodobitve ustrezne, najnaprednejše in zanesljive opreme za carinske kontrole, ob ustreznem upoštevanju varstva podatkov, kibernetske odpornosti ter varnostnih in okoljskih vidikov, vključno z okolju prijaznim odstranjevanjem zamenjane opreme.

(8)

Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki se izvajajo na zunanji meji in se pogosto širijo tudi na področje varnosti. Zato je pomembno zagotoviti ustrezno finančno podporo Unije državam članicam, s katero se jim omogoči zagotovitev enakovrednosti pri izvajanju nadzora meje in carinskih kontrol na zunanjih mejah Unije. Enako pomembno je tudi spodbujati medagencijsko sodelovanje na mejah Unije v zvezi s kontrolami blaga in kontrolami oseb med nacionalnimi organi v vsaki državi članici, odgovornimi za nadzor meje ali druge naloge, ki se izvajajo na meji, da bi karseda povečali dodano vrednost Unije na področju upravljanja meja in carinskih kontrol.

(9)

Zato je treba vzpostaviti Sklad za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(10)

Zaradi pravnih posebnosti naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinske kontrole, Sklada pravno ni mogoče vzpostaviti v obliki enega samega instrumenta.

(11)

Sklad bi bilo zato treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja, ki bi zajemal Instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (v nadaljnjem besedilu: Instrument), vzpostavljen s to uredbo, in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, vzpostavljen z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (4) (1).

(12)

Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5), in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete 25. septembra 2015, bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju cilja Unije, da se za podporo podnebnim ciljem porabi vsaj 30 % skupnega zneska proračuna Unije, in ambicije Unije, da se leta 2024 za biotsko raznovrstnost porabi 7,5 % letnega proračuna Unije, leta 2026 in 2027 pa po 10 %, pri čemer se upoštevajo obstoječa prekrivanja podnebnih ciljev in ciljev na področju biotske raznovrstnosti.

(13)

Ta uredba za celotno trajanje Instrumenta določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (6). S temi finančnimi sredstvi bi moralo biti mogoče kriti potrebne in ustrezno upravičene stroške za dejavnosti upravljanja Instrumenta in ocenjevanja njegove smotrnosti, kolikor so te dejavnosti povezane s splošnim in specifičnim ciljem Instrumenta.

(14)

Za ta instrument se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(15)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, ter zagotavljajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije. Za financiranje v okviru tega instrumenta bi morala veljati načela iz finančne uredbe, pri doseganju njegovih ciljev pa bi bilo treba zagotoviti optimalno uporabo finančnih sredstev.

(16)

Uredba (EU) 2021/444 Evropskega parlamenta in Sveta (8) vzpostavlja program Carina za sodelovanje na področju carine (v nadaljnjem besedilu: program Carina) za podporo carinski uniji in carinskim organom. Za ohranitev povezanosti in horizontalnega usklajevanja ukrepov sodelovanja v zvezi s carino in opremo za carinske kontrole je primerno izvesti takšne ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta, in sicer programa Carina, ki vsebuje enoten sklop pravil. Zato bi bilo treba s tem instrumentom podpirati samo nakup, vzdrževanje in posodobitev upravičene opreme za carinske kontrole, s programom Carina pa vse druge povezane ukrepe, kot so ukrepi sodelovanja za oceno potreb po opremi ali usposabljanje v zvezi z zadevno opremo.

(17)

Poleg tega bi moral Instrument po potrebi podpirati tudi nakup ali posodobitev opreme za carinske kontrole za preskušanje novih kosov opreme ali novih funkcij obstoječih kosov opreme v delovnih pogojih, preden začnejo države članice izvajati obsežne nakupe take nove opreme. Preskušanje v delovnih pogojih bi moralo zlasti upoštevati rezultate raziskav opreme za carinske kontrole v okviru Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (9) (2). Komisija bi morala spodbujati skupna javna naročila in skupno preskušanje opreme za carinske kontrole s strani dveh ali več držav članic ob uporabi orodij za sodelovanje v okviru programa Carina.

(18)

Večina opreme za carinske kontrole je lahko enako ali slučajno primerna za preverjanje skladnosti z drugim področjem prava Unije, kot je pravo o upravljanju meja, vizumih ali policijskem sodelovanju. Sklad je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov za nakup opreme, od katerih ima vsak ločeno, a dopolnjujoče področje uporabe. Po eni strani bo Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko finančno podpiral samo stroške za opremo, katere glavni namen ali učinek je integrirano upravljanje meja, hkrati pa dopuščal, da se ta oprema uporabi tudi za dodatne namene, kot so carinske kontrole. Na drugi strani bo Instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen s to uredbo, finančno podpiral samo stroške za opremo, katere glavni namen ali učinek so carinske kontrole, obenem pa dopuščal, da se ta oprema uporabi tudi za dodatne namene, kot sta nadzor in varnost meje. Ta razdelitev vlog med dvema instrumentoma bo spodbujala medagencijsko sodelovanje iz točke (e) člena 3(1) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (10) v okviru pristopa evropskega integriranega upravljanja meja, s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije s souporabo in interoperabilnostjo opreme za kontrole. Souporaba opreme med carinskimi organi in drugimi mejnimi organi ne bi smela biti sistematična.

(19)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Čeprav v takšnih primerih stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, načeloma niso upravičeni, bi moralo biti to izjemoma mogoče zaradi zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe v primerjavi z začetkom večletnega finančnega okvira 2021–2027. Da se omogoči izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira 2021–2027 in v izogib kakršnemu koli odlogu podpore Unije, ki bi lahko škodoval interesu Unije biti ustrezno opremljena za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega delovanja carinske unije, bi bilo treba omogočiti, da se v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 določi, da se stroški, nastali v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe in so se 1. januarja 2021 že začeli izvrševati, štejejo za upravičene, tudi če so bili ti ukrepi izvedeni in so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(20)

Z odstopanjem od finančne uredbe bi moralo biti možno financiranje ukrepa s strani več programov ali instrumentov Unije, da se omogoči in podpre, kadar je primerno, sodelovanje in interoperabilnost med področji. Vendar pa v skladu z načelom prepovedi dvojnega financiranja iz finančne uredbe v takih primerih prispevki ne smejo kriti istih stroškov. Če so bili državi članici že dodeljeni prispevki iz drugega programa Unije ali podpora iz sklada Unije za nakup enake opreme ali jih je že prejela, bi bilo treba o tem prispevku ali podpori obvestiti Komisijo v skladu s členom 191 finančne uredbe.

(21)

Vsako financiranje, ki presega zgornjo mejo stopnje sofinanciranja, bi bilo treba odobriti le v ustrezno utemeljenih primerih, ki bi lahko vključevali primere skupnega javnega naročanja in skupnega preskušanja opreme za carinske kontrole s strani dveh ali več držav članic.

(22)

Glede na hiter razvoj tehnologije, groženj in prednostnih nalog na področju carine programi dela ne bi smeli zajemati daljših obdobij. Hkrati pa letni programi dela ne bi bili potrebni za izvajanje Instrumenta ter bi povečali upravno breme za Komisijo in države članice. Glede na navedeno bi morali programi dela načeloma zajemati več kot eno in največ tri proračunska leta.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja programov dela na podlagi te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(24)

Čeprav je centralno izvajanje nujno za doseganje specifičnega cilja zagotavljanja enakovrednih rezultatov carinskih kontrol, so zaradi tehnične narave tega instrumenta potrebna pripravljalna dela na tehnični ravni. Zato bi bilo treba izvajanje podpirati z ocenami potreb. Te ocene potreb so odvisne od nacionalnega strokovnega znanja in izkušenj na podlagi sodelovanja carinskih organov. Morale bi temeljiti na jasni metodologiji, ki vključuje minimalno število korakov za zbiranje relevantnih informacij. Komisija bi morala te informacije uporabiti za določitev dodelitve sredstev državam članicam, pri čemer bi morala upoštevati zlasti obseg trgovine, ustrezna tveganja in upravno zmogljivost carinskih organov za uporabo in vzdrževanje opreme, da bi dosegli najbolj učinkovito uporabo opreme za carinske kontrole, ki se financira v okviru Instrumenta. Da bi prispevali k proračunski disciplini, bi morali biti pogoji za prednostno dodelitev nepovratnih sredstev jasno opredeljeni in temeljiti na takšni oceni potreb.

(25)

Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja bi bilo treba vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih dosegajo Instrument in njegovi ukrepi. Tako spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih za merjenje učinkov ukrepov v okviru Instrumenta. Zahteve glede poročanja bi morale vključevati zahtevo, da se Komisiji predložijo informacije o opremi za carinske kontrole, kadar stroški kosa opreme za carinske kontrole presegajo 10 000 EUR brez davkov. Te informacije bi bilo treba razlikovati od informacij, ki jih je treba zagotoviti širši javnosti in medijem z namenom spodbujanja ukrepov in rezultatov Instrumenta.

(26)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12) bi bilo treba Instrument oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za primerljivo in celovito ocenjevanje dejanskih rezultatov Instrumenta. Vmesna in končna ocena, ki bi ju bilo treba opraviti najpozneje štiri leta po začetku izvajanja oziroma izteku Instrumenta, bi morali prispevati k učinkovitemu postopku odločanja glede finančne podpore za opremo za carinske kontrole v okviru naslednjih večletnih finančnih okvirov. Zato je izredno pomembno, da vmesna in končna ocena vključujeta zadovoljive in zadostne informacije ter da se ti oceni pravočasno izvedeta. Komisija bi morala v vmesno in končno oceno vključiti podrobnosti o souporabi opreme, financirane v okviru Instrumenta, med carinskimi in drugimi mejnimi organi, kolikor države članice zagotovijo zadevne informacije. Poleg vmesne in končne ocene Instrumenta bi bilo treba za spremljanje izvajanja Instrumenta v okviru sistema za poročanje o smotrnosti izdajati tudi letna poročila o napredku,. V teh poročilih bi bilo treba povzeti pridobljene izkušnje in, kadar je ustrezno, ugotovljene ovire in pomanjkljivosti v okviru dejavnosti Instrumenta, ki so potekale v zadevnem letu. Ta letna poročila o napredku bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

(27)

Da bi se ustrezno odzvali na razvijajoče se prednostne naloge politike, grožnje in tehnologije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo okvirnega seznama opreme za carinske kontrole, ki se lahko uporablja za doseganje namenov carinskih kontrol, in seznamom kazalnikov za merjenje doseganja specifičnega cilja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in popolnoma transparentno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(28)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (14), (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in (EU) 2017/1939 (16) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(29)

Oblike financiranja in načini izvrševanja na podlagi te uredbe bi morali biti izbrani glede na to, ali je z njimi mogoče doseči specifični cilj ukrepov in rezultate, ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neskladnosti. Te oblike in načini bi morali vključevati tudi razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(30)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve Instrumenta, ki podpira carinsko unijo in carinske organe, z zagotavljanjem finančne podpore za nakup, vzdrževanje in posodabljanje opreme za carinske kontrole, države članice zaradi objektivnih neravnovesij, ki obstajajo med njimi na geografski ravni, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi zagotavljanja enakovredne ravni in kakovosti rezultatov carinskih kontrol, ki ju bosta pomagala doseči usklajen pristop in centralizirano financiranje, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(31)

Prejemniki sredstev Unije bi morali z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navesti izvor teh sredstev in zagotoviti prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Take informacije bi morale izpostaviti dodano vrednost Instrumenta pri podpiranju carinske unije, zlasti to, kako carinskim organom pomaga pri izvajanju njihovega poslanstva, pa tudi prizadevanja Komisije za zagotavljanje proračunske preglednosti. Da bi zagotovila preglednost, bi morala Komisija poleg tega javnosti redno zagotavljati informacije v zvezi z Instrumentom ter njegovimi ukrepi in rezultati, pri čemer bi se med drugim sklicevala na programe dela, sprejete na podlagi te uredbe.

(32)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

(1)

Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES (3) kot tehnološka rešitev za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so bili določeni namen, uporabnost in odgovornosti za VIS ter pogoji in postopki za izmenjavo podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje, da bi se olajšala obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in s tem povezanih odločitev. Z Uredbo (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) so bila določena pravila za registracijo biometričnih identifikatorjev v VIS. Dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) do VIS je bil določen s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ (6). Navedeni sklep bi bilo treba vključiti v Uredbo (ES) št. 767/2008, da bi bila usklajena z veljavnim okvirom iz Pogodb.

(2)

Interoperabilnost med nekaterimi informacijskimi sistemi EU je bila vzpostavljena z uredbama (EU) 2019/817 (7) in (EU) 2019/818 (8) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se ti sistemi in njihovi podatki med seboj dopolnjevali z namenom izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti mejnih kontrol na zunanjih mejah Unije, prispevanja k preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti njemu ter prispevanja k visoki ravni varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, vključno z vzdrževanjem javne varnosti in javnega reda ter zagotavljanjem varnosti na ozemlju držav članic.

(3)

Interoperabilnost informacijskih sistemov EU omogoča, da se ti sistemi med seboj dopolnjujejo, da se olajša pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb, prispeva k boju proti identitetnim prevaram, izboljšajo in harmonizirajo zahteve glede kakovosti podatkov zadevnih informacijskih sistemov EU, državam članicam olajša tehnično in operativno izvajanje obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU, okrepijo in poenostavijo zaščitni ukrepi za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, racionalizira dostop za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do VIS, Sistema vstopa/izstopa (SVI), Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in Eurodac ter podprejo nameni VIS, Schengenskega informacijskega sistema (SIS), SVI, ETIAS, Eurodac, in Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN).

(4)

Sestavni deli interoperabilnosti zajemajo VIS, SIS, SVI, ETIAS, Eurodac in ECRIS-TCN ter podatke Europola, kar omogoča sočasno poizvedovanje v teh informacijskih sistemih EU. Zato je primerno, da se ti sestavni deli interoperabilnosti uporabijo za izvajanje samodejnih poizvedovanj in ob dostopu do VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Evropski iskalni portal (ESP), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/818, bi bilo treba uporabiti, da se omogoči hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop organov držav članic do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in Interpolovih podatkovnih zbirk, potreben za opravljanje nalog v skladu s pravicami dostopa, ter da se podprejo cilji VIS.

(5)

ESP bo omogočil, da se vzporedno poizveduje po podatkih, shranjenih v VIS, in podatkih, shranjenih v drugih zadevnih informacijskih sistemih EU.

(6)

Primerjava podatkov, shranjenih v VIS, s podatki, shranjenimi v drugih informacijskih sistemih in podatkovnih zbirkah, bi morala biti samodejna. Če takšna primerjava pokaže obstoj ujemanja, ki se imenuje „zadetek“, med enim ali več osebnimi podatki iz vloge ter evidenco, dosjejem ali razpisom ukrepa v teh drugih informacijskih sistemih ali podatkovnih zbirkah ali osebnimi podatki z nadzornega seznama ETIAS, bi moral izvajalec pri pristojnem organu vlogo preveriti ročno. Oceno zadetkov, ki jo opravi pristojni organ, bi bilo treba upoštevati pri odločitvi o izdaji vizuma za kratkoročno bivanje, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

(7)

Ta uredba določa način, kako se izvajajo interoperabilnost in pogoji za iskanje po podatkih, shranjenih v SIS, Eurodac in ECRIS-TCN, ter podatkih Europola po avtomatiziranem postopku VIS za namen prepoznavanja zadetkov. Zato je treba spremeniti uredbe (EU) št. 603/2013 (9), (EU) 2016/794 (10), (EU) 2018/1862 (11), (EU) 2019/816 (12) in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se VIS povezal z drugimi informacijskimi sistemi EU in podatki Europola.

(8)

Pogoje, pod katerimi imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, za namene VIS možnost vpogledati v podatke, shranjene v Eurodac, oziroma pod katerimi imajo imenovani organi VIS možnost iskati po Europolovih podatkih, nekaterih podatkih iz SIS in podatkih, shranjenih v ECRIS-TCN, bi bilo treba zaščititi z jasnimi in natančnimi pravili glede dostopa teh organov do teh podatkov, vrst poizvedovanj in kategorij podatkov, vse to pa bi bilo treba omejiti na tisto, kar je nujno potrebno za opravljanje nalog teh organov. Podobno bi morali biti podatki, shranjeni v dosjeju prosilca v VIS, vidni samo tistim državam članicam, ki upravljajo osnovne informacijske sisteme v skladu z ureditvami za njihovo sodelovanje.

(9)

Z Uredbo (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta (13) (1) so bile Europolu dodeljene nove naloge, kot je zagotavljanje mnenj na zaprosilo imenovanih organov VIS in nacionalnih enot ETIAS za posvetovanje. Za izvajanje teh nalog je torej treba ustrezno spremeniti Uredbo (EU) 2016/794.

(10)

Za podporo ciljem VIS, da se oceni, ali bi prosilec za vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje lahko predstavljal grožnjo javnemu redu ali javni varnosti, bi morala v VIS obstajati možnost preverjanja, ali obstaja kakršno koli ujemanje med podatki v dosjejih prosilcev v VIS in podatki v ECRIS-TCN v skupnem odložišču podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2019/818, v zvezi s tem, katere države članice imajo informacije o državljanih tretjih držav in oseb brez državljanstva glede obsodb zaradi terorističnega kaznivega dejanja ali katerega koli drugega kaznivega dejanja, navedenega v Prilogi k Uredbi (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (14), če je zanj po nacionalnem pravu predpisana najvišja kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, najmanj treh let.

(11)

Zadetek v ECRIS-TCN še ne bi smel avtomatično pomeniti, da je bil zadevni državljan tretje države obsojen v navedenih državah članicah. Obstoj predhodnih obsodb bi moral biti potrjen šele na podlagi prejetih informacij iz kazenskih evidenc zadevnih držav članic.

(12)

Ta uredba ne posega v Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(13)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(14)

Kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (16). Poleg tega kolikor zadeva Europol, sistem Eurodac in sistem ECRIS-TCN, Irska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(15)

Ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (17), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (18).

(16)

Ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (19), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (20).

(17)

Ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (21), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (22).

(18)

Za umestitev te uredbe v obstoječ pravni okvir bi bilo treba ustrezno spremeniti uredbe (EU) št. 603/2013, (EU) 2016/794, (EU) 2018/1862, (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 ‒

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.