10.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 221/3

Sklepi Sveta o pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju za spodbujanje učnega uspeha za vse

(2021/C 221/02)

SVET EVROPSKE UNIJE –

GLEDE NA:

evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija skupaj razglasili na socialnem vrhu v Göteborgu leta 2017, zlasti njegovo prvo, tretje in enajsto načelo;

Resolucijo Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), v kateri je kot prva strateška prednostna naloga opredeljeno izboljšanje kakovosti, pravičnosti, vključenosti in vsesplošnega uspeha pri izobraževanju in usposabljanju;

OB OPOZARJANJU na politično ozadje, opisano v prilogi;

OB UPOŠTEVANJU:

ugotovitev iz pregleda izobraževanja in usposabljanja za leto 2020, ki med drugim kažejo:

(a)	da je udeležba v vzgoji in varstvu predšolskih otrok od četrtega leta dalje – zahvaljujoč stalnim prizadevanjem držav članic – visoka in tik pod ciljem iz okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), vendar neenak dostop in kakovost ostajata izziv;

(b)

da je bil leta 2019 delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, 10,2 %, pri čemer je bil cilj ET 2020 skoraj dosežen. Vendar je ta delež pri invalidih 20,3 %, za učence, rojene v tujini, pa je bolj verjetno, da bodo prezgodaj opustili izobraževanje kot za njihove vrstnike, rojene v državi, v kateri se izobražujejo (22,2 % v primerjavi z 8,9 %). Izobraževanje zgodaj opusti več mladih moških kot mladih žensk (11,9 % v primerjavi z 8,4 %), pri čemer se ta razlika v zadnjem desetletju na splošno ni spremenila;

(c)

dejstva, da so rezultati študije PISA iz leta 2018 pokazali, da EU ni izpolnila svojega cilja iz ET 2020 glede stopnje podpovprečnih dosežkov pri osnovnih znanjih in spretnostih, ki bi morala biti manjša od 15 %. Podpovprečni dosežki so se v EU kot celoti dejansko povečali pri naravoslovju in branju ter v zadnjem desetletju ostali stabilni pri matematiki (22,5 % pri branju, 22,9 % pri matematiki in 22,3 % pri naravoslovju v EU-27). Izrazite razlike med spoloma pri stopnjah podpovprečnih dosežkov so prisotne le še pri branju – večji delež podpovprečnih dosežkov je pri dečkih. Poleg tega rezultati kažejo na pomen vzdušja v šoli za dobro počutje in uspešnost učencev;

(d)

dejstva, da so EU in večina držav članic dosegle cilj ET 2020, v skladu s katerim naj bi 40 % prebivalcev doseglo terciarno izobrazbo. Vendar razlike med spoloma še vedno obstajajo po vsej EU, študenti z manj priložnostmi pa imajo nižja pričakovanja, da bodo zaključili terciarno izobraževanje (43,4 %), kot njihovi vrstniki (82,3 %);

(e)

da je bil napredek pri povečevanju udeležbe odraslih v izobraževanju v zadnjem desetletju počasen, udeležba v državah članicah pa je še vedno zelo neenaka. Leta 2019 je bila stopnja udeležbe odraslih v izobraževanju v EU-27 10,8 %, kar predstavlja majhno povečanje v primerjavi s 7,8 % v letu 2010 in je še vedno daleč od cilja 15 %;

(f)	da je socialno-ekonomsko okolje še vedno najpomembnejši dejavnik rezultatov izobraževanja v EU, saj velik delež mladih ovira pri pridobivanju ustrezne ravni osnovnih znanj in spretnosti ter preprečuje navzgor usmerjeno družbeno mobilnost;

raziskave Skupnosti o uporabi IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) v gospodinjstvih in pri posameznikih, ki je pokazala, da leta 2019 petina mladih (starih od 16 do 24 let) v EU še vedno ni imela osnovnih digitalnih veščin;

poročila Eurydice za leto 2020 z naslovom Pravičnost v šolski izobrazbi v Evropi: strukture, politike in uspešnost učencev (Equity in school education in Europe: Structures, policies and student performance), v katerem so opredeljene politike in strukture, povezane z višjimi ravnmi pravičnosti pri uspešnosti učencev, in je prikazano, da se pravičnost v šolah tako v smislu vključenosti kot pravičnosti v Evropi zelo razlikuje;

pandemije COVID-19, ki je skupaj z obsežnim prehodom na digitalno poučevanje in učenje močno obremenila sisteme izobraževanja in usposabljanja po vsej EU ter bo najverjetneje vplivala na napredek pri doseganju več ciljev in kazalnikov na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU;

MENI, DA:

je pri novem strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) in glede na njegov splošni politični cilj vzpostavitve evropskega izobraževalnega prostora zdaj čas za oceno dosedanjega napredka pri izboljšanju pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju, da bi pospešili doseganje učnega uspeha za vse ter dali nov zagon sodelovanju na ravni EU in delu na nacionalni ravni na tem področju;

bo moral Svet – čeprav se je že spoprijel z vprašanji pravičnosti, vključujočega izobraževanja ter učnega uspeha v izobraževanju in usposabljanju – ta vprašanja v prihodnje obravnavati kot celoto ter kot presečne in medsebojno odvisne točke, ki lahko pomagajo določiti sposobnost sistemov izobraževanja in usposabljanja za zagotavljanje resnično družbeno vključujočega ter kohezivnega, pravičnega in uspešnega visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vse, vključno z vseživljenjskim učenjem;

so ministri in ministrice EU za izobraževanje, zlasti po svetovni pandemiji COVID-19, ki je prizadela vse sisteme izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom predšolskih otrok, v več razpravah, ki so potekale od leta 2020, poudarili pomen izboljšanja pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju, da bi zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen;

10.

bi morali evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja izkoristiti dejstvo, da je vključevanje ena od glavnih prednostnih nalog v vseh politikah EU, programih financiranja in instrumentih, kot so novi program Erasmus+, v katerem so predvideni namenski ukrepi za vključevanje, Evropski socialni sklad plus, ki podpira spodbujanje enakega dostopa do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja na vseh stopnjah, zlasti za prikrajšane skupine, ter mehanizem EU za okrevanje in odpornost, ki bi ga bilo treba v celoti uporabiti za zmanjšanje neenakosti v izobraževanju, ki so se zaradi sedanje krize še poslabšale;

11.

je potencial izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje vključenosti splošno priznan v skupaj razglašenem evropskem stebru socialnih pravic, pa tudi v njegovem akcijskem načrtu (1), ki ga je nedavno sprejela Komisija in v katerem je poudarjeno, da sta izobraževanje in usposabljanje bistvena za ustvarjanje novih priložnosti za vse;

PRIZNAVA, DA:

12.

je pravičnost pri dostopu, vključenosti in uspehu za vse v izobraževanju in usposabljanju temeljno načelo izobraževanja in usposabljanja, vendar je doseganje tega še vedno izziv za sisteme izobraževanja in usposabljanja v EU, pri čemer so med državami članicami in znotraj njih velike razlike;

13.

imata izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti, zlasti tistih, ki so povezane s socialno-ekonomskim statusom, migrantskim ozadjem, rasno ali etnično pripadnostjo (2), spolom, spolno usmerjenostjo in invalidnostjo, in obstajajo dokazi, da so najuspešnejši sistemi izobraževanja in usposabljanja tisti, ki poudarjajo pravičnost in vključenost;

14.

ima sodelovanje med ustanovami za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje še posebej pozitiven učinek na socialno vključenost, kar se je izkazalo med pandemijo COVID-19;

15.

ima politika izobraževanja in usposabljanja glede na to, da se raznolikost in razkorak v današnji družbi še naprej povečujeta, glavno vlogo pri preprečevanju diskriminacije ter spodbujanju vključenosti, vključevanja in spoštovanja raznolikosti v Evropski uniji. Zato je treba sisteme izobraževanja in usposabljanja oblikovati na način, da se vsem skupinam in posameznikom zagotovi dejansko enak dostop do kakovostnih priložnosti za učenje in da so zmožni uspešno zaključiti svoje izobraževanje ali usposabljanje;

16.

si je treba še naprej prizadevati, da bo več učencev lahko uspešno zaključilo višje sekundarno (ali enakovredno) izobraževanje in usposabljanje ter nadaljevalo svojo pot z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem ali terciarnim izobraževanjem, kar jim bo omogočilo, da pridobijo dragoceno znanje, spretnosti in kompetence za življenje ter v celoti uresničijo svoj potencial;

17.

je v zadnjih letih nacionalnim in regionalnim sistemom izobraževanja in usposabljanja uspelo izboljšati uspešnost pri zagotavljanju večje pravičnosti pri dostopu in vključenosti, kar lahko izboljša učni uspeh, vendar so še vedno potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi, da bi hkrati izboljšali pravičnost, vključenost in učni uspeh. Zato je med drugim treba zagotavljati dostopnejše in bolj kakovostno vseživljenjsko usmerjanje na vseh stopnjah in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja (3);

18.

ima novi program Erasmus+ zdaj na voljo več sredstev za učinkovitejše spodbujanje socialne vključenosti in pravičnosti ter izboljšanje doseganja ljudi s posebnimi potrebami in/ali manj priložnostmi, vključno z omogočanjem večje dostopnosti do dejavnosti mobilnosti širšemu krogu učencev, učiteljev, mentorjev, izobraževalcev, ki usposabljajo učitelje, in drugemu osebju;

POUDARJA, DA:

19.

bi morali imeti vsi posamezniki možnost, da v vsakem življenjskem obdobju razvijejo širok nabor ključnih kompetenc (4), da bi poklicno in osebno uspevali v svetu ter bili sposobni soočati se s sedanjimi in prihodnjimi spremembami v družbi in gospodarstvu, tudi v okviru zelenega in digitalnega prehoda; to vprašanje zadeva tako socialno pravičnost kot tudi konkurenčnost EU;

20.

imata izobraževanje in usposabljanje ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evrope ter omogočanju osebne izpopolnitve in dobrega počutja državljanov, da bi bili pripravljeni prilagoditi se spreminjajočemu se trgu dela in biti uspešni na njem, pa tudi, da bi bili odgovorni in aktivni državljani;

21.

je pandemija COVID-19 še močneje poudarila potrebo po obravnavanju dolgotrajnih strukturnih izzivov, ki presegajo neposredne učinke pandemije, tudi v zvezi z dobrim počutjem in duševnim zdravjem otrok v šolah in učiteljev. Zaradi teh razmer je še bolj nujno zagotoviti vključujoče visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, vključno z vzgojo in varstvom predšolskih otrok, ter omogočiti njuno razpoložljivost in dostopnost vsem učencem, ne glede na njihov spol, specifično socialno-ekonomsko, etnično, versko ali kulturno okolje, posebne učne potrebe ali druge osebne okoliščine;

22.

so enake možnosti za vse pri dostopu do izobraževanja in usposabljanja ključnega pomena, vendar ne zadostujejo; posebno pozornost je treba nameniti presečni naravi vprašanj, tj. učencev, ki se soočajo z dodatnimi ali prekrivajočimi se izzivi, kot so učenci s posebnimi učnimi potrebami ali invalidi, učenci, ki preživljajo težke osebne okoliščine, učenci iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, učenci z migrantskim ozadjem in pripadniki manjšin, učenci z gospodarsko prikrajšanih območij ali izoliranih, otoških ali oddaljenih območij, kot so najbolj oddaljene regije EU. V skladu s to logiko je treba upoštevati potrebe posebej nadarjenih učencev, da bi jih podpirali in jim pomagali uresničiti njihov celotni potencial;

23.

je za izboljšanje pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju treba razviti tudi upoštevanje vidika spola v procesih poučevanja in učenja ter v izobraževalnih ustanovah in ustanovah za usposabljanje, hkrati pa se spopasti s spolnimi stereotipi in predsodki ter jih odpraviti, pa tudi preprečevati diskriminacijo na podlagi spola ali spolne usmerjenosti;

24.

bi morali sistemi izobraževanja in usposabljanja upoštevati različne individualne potrebe, sposobnosti in zmogljivosti vseh učencev ter vsem zagotavljati priložnosti za učenje, tudi povezave z neformalnim in priložnostnim učnim okoljem, kot je med drugim sodelovanje s centri za izobraževanje odraslih, ustanovami ali centri za mladinsko delo in kulturnimi ustanovami;

25.

si je še vedno treba prizadevati, da se vsem učencem zagotovijo socialne, emocionalne, državljanske in medkulturne kompetence, potrebne za potrjevanje, krepitev in spodbujanje demokratičnih vrednot, temeljnih pravic, enakih možnosti, socialne vključenosti in nediskriminacije v EU ter za spodbujanje zavestnega in dejavnega državljanstva. Pri tem ima lahko ključno vlogo državljanska vzgoja, saj vsi učenci pridobijo razumevanje in spoštovanje vseh oblik raznolikosti ter tako razvijajo strpnost, demokratični odnos, kritično razmišljanje ter pridobivanje medkulturnih in aktivnih državljanskih kompetenc;

26.

udeležba v vzgoji in varstvu predšolskih otrok zagotavlja pomembno podlago za prihodnji osebni, učni in poklicni uspeh, kar je zlasti pomembno za otroke iz prikrajšanih ali ranljivih okolij. Vendar je treba še dodatno izboljšati kakovost, vključenost, dostopnost in cenovno sprejemljivost sistemov vzgoje in varstva predšolskih otrok, da se zagotovijo dejanske enake možnosti za udeležbo vseh otrok (5);

27.

imajo mladi zaradi zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja ter učnega neuspeha manjše socialno-ekonomske možnosti, zlasti tisti, ki so ogroženi, in tisti, ki so najbolj izpostavljeni izključenosti. Nadaljevati je treba prizadevanja, da bi zagotovili resnično vključujoče sisteme, v katerih bo vsem učencem zagotovljena kakovostna izobrazba, ter spodbujali in varovali njihovo dobro počutje in duševno zdravje. To je skupaj s preventivnimi in podpornimi ukrepi, ki temeljijo na individualnih potrebah učencev in izboljšani kakovosti vseživljenjskega usmerjanja, ključnega pomena za zmanjšanje stopnje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja ter usmerjanje učencev k uspešnemu zaključku višjega sekundarnega (ali enakovrednega) izobraževanja in nadaljevanju njihove poti z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem ali terciarnim izobraževanjem;

28.

je bistveno spodbujati boljše učne dosežke in podpirati nemoten prehod na trg dela, tudi s spodbujanjem nenehnega osebnega, akademskega in poklicnega razvoja ter aktivnega državljanstva v okviru vseživljenjskega usmerjanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih ter, po potrebi, procesov „izpopolnjevanja“ in „preusposabljanja“.

29.

je delež učencev s podpovprečnimi dosežki še vedno previsok in da so v Evropi učenci iz prikrajšanih okolij, iz gospodarsko prikrajšanih območij ali iz izoliranih, otoških ali oddaljenih območij, kot so najbolj oddaljene regije EU, prekomerno zastopani med učenci s podpovprečnimi dosežki in tistimi, ki zgodaj opustijo šolanje. Zato je treba še naprej iskati ukrepe politike s področja izobraževanja in usposabljanja, ki lahko bolje spodbudijo učni uspeh za vse učence, vključno z inovativnimi pedagoškimi pristopi;

30.

poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključno z vajeništvom in drugimi oblikami učenja na delovnem mestu, prispevata k pravičnosti z zagotavljanjem visokokakovostnih in vključujočih poklicnih programov, ki so dostopni za vse, tudi ranljive skupine (6);

31.

izobraževanje odraslih prav tako zagotavlja prožne možnosti za vse, tudi ranljive skupine, da dostopajo do izobraževanja, in ponuja drugo priložnost ali alternativno pot do znanj in spretnosti ter kvalifikacij;

32.

bi sodelovanje in pravočasna izmenjava informacij med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, mladinskim delom in socialnim sektorjem omogočila zgodnje odkrivanje učencev, pri katerih obstaja tveganje zgodnjega opuščanja šolanja, in zagotovila ustreznejše podporne ukrepe za ranljive mlade, kot so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, tudi prek okrepljenega jamstva za mlade;

33.

lahko terciarno izobraževanje spodbuja pravičnost in vključenost s spodbujanjem in podpiranjem študentov pri nemotenem prehodu iz višjega sekundarnega izobraževanja v terciarno izobraževanje, s podpiranjem dostopa do visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja za vse kategorije učencev ter s spodbujanjem udeležbe slabo zastopanih skupin, vključno z netradicionalnimi učenci. Poleg tega lahko še bolj vključuje odrasle, spodbuja izpopolnjevanje in preusposabljanje ter ima pomembno vlogo v vseživljenjskem učenju s prilagodljivimi alternativami celotnim programom, in sicer s preučevanjem koncepta in uporabe evropskega pristopa k mikrokvalifikacijam;

34.

je delo, opravljeno v okviru bolonjskega procesa, pomembno za nadaljnji razvoj socialne razsežnosti v terciarnem izobraževanju;

35.

ima digitalna tehnologija pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so učna okolja, digitalni načini poučevanja, orodja in naloge prilagodljivi, personalizirani in primerni za različne skupine učencev. Spodbuja lahko resnično vključevanje, pod pogojem, da se hkrati obravnavajo vprašanja digitalne vrzeli v zvezi z digitalno infrastrukturo, povezljivostjo in dostopom do digitalnih naprav, opreme, virov in digitalnih veščin ter njihovo dostopnostjo za invalide. Čeprav je digitalna tehnologija med pandemijo COVID-19 omogočila izobraževanje na daljavo, so te razmere izpostavile tudi temeljne razlike v dostopu do digitalnih naprav in povezljivosti ter druge oblike digitalnega razkoraka, kot so digitalne kompetence učencev, učiteljev in skrbnikov ter razpoložljivost podpore, ki so jo imeli na voljo;

36.

tudi etična, odgovorna in vključujoča uporaba nastajajočih tehnologij, kot je umetna inteligenca, bi lahko prispevala k premostitvi digitalnega razkoraka ter spodbujanju bolj vključujočega poučevanja in učenja;

37.

vse širši dostop do virtualnih učnih okolij ponuja številne nove priložnosti. Vendar so učenci zaradi pogostejšega in vse širšega dostopa do virtualnih učnih okolij in njihove uporabe izpostavljeni tudi večjemu tveganju, da bodo žrtve kibernetskega ustrahovanja in drugih oblik spletnega nadlegovanja ali postali tarče dezinformacij, zlasti prek družbenih omrežij. Prizadevati si je treba za izobraženost učencev in usposobljenost izobraževalcev na področju spletne varnosti ter za to, da se zavedajo morebitnih tveganj nekaterih platform ali spletnih orodij, da bi resnično spodbujali varno virtualno učno okolje. Hkrati bi morale imeti ustanove za izobraževanje in usposabljanje vzpostavljene jasne smernice in postopke za odzivanje na tovrstno problematiko;

38.

so učitelji, mentorji, strokovnjaki za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter drugo pedagoško osebje, pa tudi vodje ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter svetovalci za usmerjanje na vseh ravneh, bistveni za spodbujanje pravičnosti, vključenosti in uspeha v izobraževanju in usposabljanju za vse. Da bi lahko opravljali to nalogo, morajo biti visoko usposobljeni ter imeti spretnosti, kompetence in osnovno znanje, ki so potrebni za razumevanje in odpravljanje prikrajšanosti v izobraževanju ter poučevanje in izobraževanje v vse bolj raznolikih, večjezičnih in večkulturnih okoljih;

39.

bi morali biti začetno izobraževanje, uvajanje in stalni strokovni razvoj učiteljev, mentorjev in drugih izobraževalcev po potrebi usklajeni z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi standardi ter razvojnimi procesi ustanov za izobraževanje in usposabljanje. To je bistveno za oblikovanje novih pristopov za boljše odzivanje na nove in zahtevne razmere, kot so tiste, povezane z digitalnim in zelenim prehodom. Prizadevati si je treba za podporo učiteljem, mentorjem, vodjem ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter svetovalcem za usmerjanje pri spodbujanju pravičnosti, kakovosti poučevanja in vseživljenjskega usmerjanja. Poleg tega si je treba prizadevati, da bi privabili najboljše kandidate za ta poklic in odpravili pomanjkanje učiteljev, po potrebi z boljšimi in prožnejšimi strategijami zaposlovanja. Obenem bo to prispevalo k izboljšanju kakovosti in vključenosti ustanov za izobraževanje in usposabljanje, s čimer se bo izboljšalo upravljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI IN NAČELOM SUBSIDIARNOSTI:

40.

izvajajo ukrepe izobraževalne politike in po potrebi nadaljujejo reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja ter pri tem upoštevajo celoten spekter izobraževanja in usposabljanja v okviru celovitega institucionalnega pristopa, da bi okrepili enake možnosti in vključenost ter spodbujali učni uspeh na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, in sicer tako, da:

(a)

upoštevajo vse večje raznolikosti učencev ter izboljšanje dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja za vse učence, vključno s tistimi iz prikrajšanih in ranljivih skupin, kot so učenci, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, in učenci s posebnimi učnimi potrebami, invalidi, nizkokvalificiranimi/nizkousposobljenimi osebami, osebami z migrantskim ozadjem, pripadniki manjšin in učenci, ki imajo manj priložnosti zaradi svoje geografske lokacije, spola in/ali slabšega socialno-ekonomsko položaja;

(b)

spodbujajo celovite strategije za učni uspeh na nacionalni in regionalni ravni, ki temeljijo na močnem medsektorskem sodelovanju na vseh ravneh, da bi spodbujali uspešno dokončanje višjega sekundarnega (ali enakovrednega) izobraževanja in usposabljanja ter zmanjšali zgodnje opuščanje izobraževanja in usposabljanja ter podpovprečne dosežke, tudi s podpiranjem celovitega institucionalnega pristopa in večdisciplinarnega sodelovanja v šolah in v njihovi okolici, s splošno vključujočo vizijo izobraževanja in usposabljanja, osredotočeno na učenca, spodbujanjem zgodnjega odkrivanja znakov demotiviranosti, krepitvijo individualiziranega usmerjanja in okvirov za podporo ogroženim učencem ter spodbujanjem in vključevanjem staršev, skrbnikov, družin in skupnosti;

(c)

si prizadevajo zagotoviti, da vsi učenci dosežejo temeljne ravni obvladovanja osnovnih znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi veščinami, s posebnim poudarkom na skupinah, pri katerih obstaja tveganje glede podpovprečnih dosežkov in zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, ter hkrati tudi z opredelitvijo učinkovite reforme politik, da bi podprli boljše dosežke pri osnovnih znanjih in spretnostih, zlasti v zvezi z učnimi načrti, in/ali ocenjevanjem in vseživljenjskim usmerjanjem, pa tudi sposobnosti institucij in osebja za inovativnost ter razvoj pristopov in okolij, osredotočenih na učence;

(d)	si prizadevajo zagotoviti, da bodo imeli vsi učenci, tudi izredno nadarjeni, ustrezno podporo in intelektualno stimulacijo, v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi, in hkrati zaščititi njihovo fizično, čustveno in psihološko dobro počutje;

(e)	zagotovijo, da bodo ustanove za izobraževanje in usposabljanje varna okolja brez nasilja, rasizma, ustrahovanja, kibernetskega ustrahovanja, spolnega nadlegovanja, seksizma, škodljivega govora, dezinformacij, napačnih informacij in vseh oblik diskriminacije;

(f)

spodbujajo varno, privlačno in podporno učno okolje, tudi spletno, v katerem lahko vsi učenci rastejo in se razvijajo kot posamezniki in člani skupnosti ter se počutijo spoštovane in cenjene, pri čemer so prepoznani njihovi posebni talenti in potrebe, hkrati pa naj določijo ustrezno visoka pričakovanja za vse učence in skrbijo za njihovo dobro počutje;

(g)	zagotovijo, da so v notranjih in zunanjih postopkih za zagotavljanje kakovosti v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje upoštevana vprašanja pravičnosti pri dostopu, vključenosti in učnega uspeha za vse učence;

(h)

predvidijo, v skladu z nacionalnimi in regionalnimi okoliščinami, izvajanje učinkovitih politik za vseživljenjsko usmerjanje, zagotovijo poklicno usmerjanje in priložnosti za razvoj poklicnega znanja in spretnosti na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, med drugim tudi zato, da bi podpirali poklicne preusmeritve državljanov in državljank skozi vse življenje;

(i)	spodbujajo večjezičnost v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje z vrednotenjem in uporabo jezikovnih okolij učencev, s čimer se izboljšuje znanje učnega jezika in podpira pridobivanje dodatnih jezikovnih kompetenc;

(j)	zagotavljajo dostopnost do priložnosti za učenje in vključujočega okolja ter individualizirane podporne ukrepe v učnih okoljih, ki invalidom omogočajo čim večji akademski in družbeni razvoj, da bi olajšali njihovo izobraževanje (7);

(k)	si prizadevajo preprečevati psihološke težave učencev in zagotavljati podporo učencem s psihološkimi težavami, po potrebi tudi z dostopom do strokovne podpore;

41.

spodbujajo širok dialog, sodelovanje in inovativne pristope med javnimi organi, ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ter ključnimi deležniki, kot so lokalne skupnosti, lokalne in regionalne uprave, starši in skrbniki, širša družina, akterji na področju mladine, socialni in kulturni posredniki, prostovoljci, socialni partnerji, delodajalci in civilna družba, da se zagotovi oblikovanje vključujočih strategij izobraževanja in usposabljanja, ki spodbujajo pravičnost in vključenost ter izpolnjujejo potrebe širše skupnosti;

42.

spodbujajo zagotavljanje priložnosti za učenje, ki bodo vsem učencem omogočale vseživljenjsko vključevanje v prilagodljive načine izobraževanja in usposabljanja, to pa vključuje vrednotenje predhodnega učenja, tudi v neformalnem in priložnostnem okolju ter v okviru prožnih pristopov, med drugim tudi s preučitvijo koncepta in uporabe evropskega pristopa k mikrokvalifikacijam, pri čemer se je treba izogniti spodkopavanju temeljnega načela celovitega študijskega programa v okviru začetnega izobraževanja in usposabljanja;

43.

spodbujajo in lajšajo dostop do visokokakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok za vse otroke, ne glede na njihove individualne, družinske ali socialne okoliščine, ter si prizadevajo za nadaljnje izvajanje evropskega okvira kakovosti za visokokakovostne sisteme vzgoje in varstva predšolskih otrok, vključno z nadaljnjim vlaganjem v vzgojo in varstvo predšolskih otrok, da bi zagotovili dostop več otrokom in izboljšali standarde kakovosti;

44.

odraslim, ki so opustili začetno izobraževanje in usposabljanje brez kvalifikacij ali z nizkimi kvalifikacijami, zagotovijo ponovne priložnosti, vključno s prilagodljivimi načini izpopolnjevanja in preusposabljanja;

45.

preučijo možnosti za razvoj in izboljšanje nacionalnih sistemov za zbiranje, spremljanje in vrednotenje podatkov, razčlenjenih glede na spol in druge ustrezne parametre, kar bi državam članicam omogočilo, da ocenijo učinek posameznih političnih pobud, to pa bo prispevalo k merjenju napredka pri spodbujanju pravičnosti, vključenosti in uspešnosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja;

46.

po potrebi še naprej uporabljajo storitve Evropske agencije za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami pri izvajanju, spremljanju, dokumentiranju in razširjanju uspešnih vključujočih pristopov v svojih sistemih izobraževanja in usposabljanja;

47.

v celoti izkoristijo evropska orodja za sodelovanje, namenjena ustanovam za izobraževanje in usposabljanje, kot so platforma eTwinning, School Education Gateway in EPALE (elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi), da bi izboljšali sodelovanje in izmenjavo informacij, najboljših praks in virov v zvezi s spodbujanjem pravičnosti, vključenosti in učnega uspeha v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje;

48.

izboljšajo razpoložljivost, dostop, dostopnost in kakovost digitalne opreme in infrastrukture, povezljivost, odprte in digitalne izobraževalne vire in pedagoške metode na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja, s ciljno usmerjeno podporo, da bi zagotovili učinkovit dostop za prikrajšane učence in učence invalide vseh starosti, hkrati pa obravnavali potrebo po razvoju osnovnih in naprednih digitalnih veščin ter kompetenc na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja ter v celoti izkoristili potencial digitalnega izobraževanja za oblikovanje bolj vključujočega okolja poučevanja in učenja, ki spodbuja učni uspeh;

49.

zagotovijo, da imajo učitelji, mentorji, strokovnjaki za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, pedagoško osebje in drugi izobraževalci ter vodje ustanov za izobraževanje in usposabljanje na vseh stopnjah vso potrebno podporo, vključno s potrebnim začetnim izobraževanjem, uvajanjem v poklic in stalnim poklicnim razvojem, da bi lahko razumeli in obravnavali prikrajšanost v izobraževanju ter obravnavali pristranskost in predsodke, spodbujali resnično vključenost in uspeh, sprejemali raznolikost, spodbujali ustrezno motivacijo za učenje in zagotavljali visokokakovostne učne rezultate za raznoliko ciljno skupino, v sodelovanju z drugimi deležniki. To vključuje podpiranje razvoja osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc in inovativnih pedagoških pristopov ter razvoj socialnih spretnosti in čustvene zrelosti, hkrati pa spodbujanje dobrega počutja in duševnega zdravja pedagogov;

50.

rešijo problem pomanjkanja učiteljev, če obstaja, zlasti v izobraževanju učencev s posebnimi potrebami in v večkulturnih in večjezičnih okoljih;

51.

še naprej izvajajo zaveze iz pariške deklaracije iz leta 2015, in sicer v okviru državljanske vzgoje, da bi spodbujali aktivno državljanstvo ter strpnost in demokratični odnos, medkulturne kompetence, digitalno in medijsko pismenost ter kritično razmišljanje;

52.

v skladu z nacionalnimi ali regionalnimi potrebami v celoti izkoristijo vse razpoložljive mehanizme in programe financiranja na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, kot so Erasmus+, Evropski socialni sklad plus, skupaj z drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom InvestEU ter novimi priložnostmi v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, da bi spodbujali trajnostne naložbe v pravično in vključujoče izobraževanje in usposabljanje ter s tem učni uspeh za vse;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU SUBSIDIARNOSTI:

53.

čim bolj izkoristijo priložnosti, ki so na voljo v okviru novega strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), z odprto metodo usklajevanja, da bi spodbujali izmenjave dobrih praks in inovativnih pristopov pri uresničevanju pravičnejšega in bolj vključujočega izobraževanja in usposabljanja, s katerima se spodbuja uspeh, in sicer s krepitvijo vzajemnega in vrstniškega učenja, ter po potrebi z izvajanjem raziskav in študij za spodbujanje oblikovanja politik na podlagi dokazov ter za razvoj in razširjanje uspešnih političnih praks na področju pravičnosti, vključenosti in uspeha za vse na področju izobraževanja in usposabljanja;

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S POGODBAMA IN OB POPOLNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

54.

skupaj z državami članicami sodeluje pri pobudah, ki jih je napovedala Komisija v okviru evropskega programa znanj in spretnosti, evropskega izobraževalnega prostora in akcijskega načrta za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027, ki bodo izboljšali pravičnost, vključenost in uspeh v izobraževanju in usposabljanju, ter v okviru strategije o otrokovih pravicah, strategije za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 in akcijskega načrta za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno z jamstvom za otroke;

55.

si prizadeva za uresničevanje pobude, katere cilj je v sodelovanju z državami članicami oblikovati politične smernice za zmanjšanje deleža slabih rezultatov in povečanje pridobivanja višje sekundarne (ali enakovredne) stopnje izobrazbe in usposabljanja, prispevati k zvišanju ravni usposobljenosti, zagotoviti, da dosežena izobrazba ne bo odvisna od socialno-ekonomskega okolja in preprečevati brezposelnosti mladih;

56.

izvaja strateški dialog z državami članicami s poudarkom na razvoju uspešnega digitalnega ekosistema ter krepitvi digitalnih veščin in kompetenc, da bi omogočili digitalno preobrazbo izobraževanja in usposabljanja;

57.

pripravi smernice za politike držav članic v zvezi s spletnim učenjem in učenjem na daljavo v primarnem in sekundarnem izobraževanju, da bi izboljšali vključevalno naravo in prilagodljivost šolskega izobraževanja ter razvoj širokih kompetenc vseh učencev;

58.

podpirajo sodelovanje med ustreznimi organizacijami deležnikov na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter organi držav članic, pristojnimi za izobraževanje in usposabljanje, da bodo lahko skupaj prispevali k političnim priporočilom o inovativnih in multidisciplinarnih pristopih k poučevanju in učenju osnovnih znanj in spretnosti;

59.

izboljša sodelovanje na področju pravičnosti pri dostopu, vključenosti in uspehu za vse v izobraževanju in usposabljanju z ustreznimi evropskimi institucijami in agencijami, kot je Evropska agencija za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, ter z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope, OECD, Združeni narodi in UNESCO, v sodelovanju z državami članicami;

60.

na podlagi in ob uporabi strokovnega mnenja stalne skupine za kazalnike in merila pripravi predloge možnih kazalnikov ali ciljev na ravni EU na področju pravičnosti in vključenosti;

61.

preuči možnosti za razvoj in izboljšanje evropskega zbiranja podatkov, zlasti v okviru Eurostata, da bi olajšali oceno političnih pobud in ukrepov, ki spodbujajo pravičnost, vključenost in uspeh v sistemih izobraževanja in usposabljanja po vsej EU, hkrati pa se izognili dodatnim obremenitvam za države članice;

62.

se v tesnem sodelovanju z državami članicami posvetuje s strokovno skupino za kakovostne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, da bi preučili, kako bi lahko učinkovite in uspešne naložbe v kompetence ljudi in infrastrukturo prispevale k spodbujanju pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju;

63.

skliče strokovno skupino za pripravo predlogov o strategijah za oblikovanje podpornega učnega okolja za skupine, pri katerih obstaja tveganje podpovprečnih dosežkov, in za podpiranje dobrega počutja v šoli;

64.

skliče strokovno skupino, ki se bo osredotočila na spodbujanje digitalne pismenosti in boj proti dezinformacijam, kar je ključnega pomena za ustvarjanje varne, avtonomne in vključujoče spletne izkušnje za vse.

(1) Dok. COM(2021) 102 final.

(2) Sklicevanje na Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost.

(3) V skladu z Resolucijo Sveta z dne 21. novembra 2008 o boljšem vključevanju vseživljenjske orientacije v strategije vseživljenjskega učenja.

(4) Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).

(5) V skladu s Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok.

(6) V skladu s Priporočilom Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost.

(7) V skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov in strategijo za pravice invalidov za obdobje 2021–2030.

PRILOGA

Politično ozadje

Sklepi Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (12. maj 2009)

Priporočilo Sveta o politikah za zmanjševanje osipa (28. junij 2011)

Resolucija Sveta o prenovljenem programu za izobraževanje odraslih (20. december 2011)

Priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (20. december 2012)

Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariz, 17. marec 2015)

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (23. in 24. november 2015).

Sklepi Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha (15. december 2015)

Priporočilo Sveta o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (19. december 2016)

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vključujoči različnosti, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse (17. februar 2017)

10.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (30. maj 2017)

11.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture: Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu (17. november 2017)

12.

Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (22. maj 2018)

13.

Sklepi Sveta o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora (22. maj 2018)

14.

Priporočilo Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (26. november 2018)

15.

Priporočilo Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov (22. maj 2019)

16.

Priporočilo Sveta o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (22. maj 2019)

17.

Resolucija Sveta o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja (8. november 2019)

18.

Sklepi Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost (9. junij 2020)

19.

Sklepi Sveta o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju (16. junij 2020)

20.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost“ (1. julij 2020)

21.

Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (18. september 2020)

22.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (30. september 2020)

23.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (30. september 2020)

24.

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (24. november 2020)

25.

Sklepi Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja (24. november 2020)

26.

Izjava iz Osnabrücka o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo (30. november 2020)

27.

Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (18. februar 2021)

28.

Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (3. marec 2021)

29.

Strategija EU o otrokovih pravicah (24. marec 2021)

10.6.2021

Uradni list Evropske unije

C 221/14

Sklepi Sveta o

pobudi o evropskih univerzah – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju

(2021/C 221/03)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB SKLICEVANJU NA politično ozadje tega vprašanja, kot je navedeno v Prilogi k tem sklepom;

OB POUDARJANJU NASLEDNJEGA:

Evropski svet je v sklepih z dne 14. decembra 2017 pozval države članice, Svet in Evropsko komisijo, naj nadaljujejo delo za krepitev strateških partnerstev med visokošolskimi ustanovami po vsej EU, in jih spodbudil, naj do leta 2024 pripomorejo k nastanku približno dvajsetih „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale visokošolske ustanove po vsej EU, ki bodo študentom omogočale pridobitev diplome s kombiniranjem študija v več državah EU in ki bodo prispevale k mednarodni konkurenčnosti evropskih univerz.

Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2018 pozval k spodbujanju sodelovanja med sektorji raziskav, inovacij in izobraževanja, tudi v okviru pobude o evropskih univerzah.

Svet je v sklepih z dne 22. maja 2018 o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora nadalje priznal, da bi „evropske univerze“ lahko imele vodilno vlogo pri vzpostavljanju celotnega evropskega izobraževalnega prostora (EIP).

Svet je v resoluciji z dne 8. novembra 2019 o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja potrdil nadaljnji razvoj pobude o evropskih univerzah, pri čemer je menil, da bi to lahko bil prelomni korak naprej v medinstitucionalnem sodelovanju, saj ponuja različne navdihujoče vizije, modele in teme za interakcijo v korist prihodnjega razvoja EIP v skladu s spreminjajočimi se potrebami družbe.

Ministri in ministrice za finance in izobraževanje so v prvi skupni orientacijski razpravi 8. novembra 2019 poudarili, da je treba pospešiti uspešno in učinkovito vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, znanja in spretnosti ter kompetence z vidika kakovosti, količine, inkluzivnosti in pravičnosti (1).

Svet je v resoluciji z dne 27. februarja 2020 o izobraževanju in usposabljanju v evropskem semestru nadalje priznal, da so naložbe v izobraževanje in usposabljanje najučinkovitejše naložbe v ljudi in prihodnost, obenem pa je priznal tudi njihove socialne in ekonomske koristi za posameznike, delodajalce in celotno družbo.

Glede na program znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je Komisija sprejela 30. junija 2020, naj bi „evropske univerze“ določale standarde za preoblikovanje visokošolskih ustanov v EIP in evropskem raziskovalnem prostoru (ERP) ter udejanjile vseživljenjsko učenje in kroženje talentov. To bo doseženo zlasti s popolno uvedbo pobude o evropskih univerzah v okviru programov Erasmus+ (2021–2027) in Obzorje Evropa ter z razvojem evropskega okvira kompetenc za raziskovalce.

Svet je v sklepih z dne 1. decembra 2020 o novem evropskem raziskovalnem prostoru poudaril, da je treba razviti močnejše sinergije in povezave med ERP in elementi EIP, ki so povezani z visokošolskim izobraževanjem, ter ugotovil, da so institucionalne spremembe, raziskovalne poklicne poti, znanstveno izobraževanje in usposabljanje, mednarodno sodelovanje in kroženje znanja področja, na katerih je možno odločnejše sodelovanje, podprl pa je tudi nadaljnji razvoj „evropskih univerzitetnih zavezništev“ kot zgled za sodobne in vključujoče visokošolske ustanove prihodnosti v Evropi.

Ministri in ministrice za visoko šolstvo so v rimskem sporočilu (2020), ki je bilo sprejeto 19. novembra 2020 na ministrski konferenci evropskega visokošolskega prostora (EHEA), navedli, da so zavezništva, vzpostavljena v okviru pobude o evropskih univerzah, pomembna pri preučevanju poglobljenega in obsežnejšega sistemskega sodelovanja, ki se lahko izkaže za koristno pri odkrivanju in premagovanju ovir za tesnejše nadnacionalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami v prihodnosti.

10.

Svet je v resoluciji o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) kot svojo četrto strateško prednostno nalogo določil krepitev evropskega visokega šolstva, pri čemer je navedel, da naj bi v naslednjem desetletju visokošolske ustanove poiskale nove oblike tesnejšega sodelovanja z oblikovanjem nadnacionalnih zavezništev, tudi z dejansko uvedbo pobude o evropskih univerzah.

11.

V sklepih z dne 28. maja 2021 o Evropskem raziskovalnem prostoru: poglabljanje ERP, da bi raziskovalcem zagotovili privlačno in trajnostno raziskovalno poklicno pot in delovne pogoje;

OB ZAVEDANJU NASLEDNJEGA:

12.

V skladu z načelom subsidiarnosti o visokošolskih politikah odločajo posamezne države članice na nacionalni ali regionalni ravni.

13.

Visokošolske ustanove so neodvisne. Akademska in znanstvena svoboda je osrednje načelo njihovega poslanstva in dejavnosti (2).

14.

Evropske visokošolske ustanove imajo zelo raznoliko zgodovino, organizacijske strukture in študijske smeri, hkrati pa se nahajajo v zelo raznolikih regijah, s katerimi so povezane.

15.

„Evropske univerze“ so še vedno v zgodnji fazi in v zvezi z izbranimi 41 pilotnimi projekti in njihovimi rezultati je potrebnih več ocen in informacij, ki temeljijo na dokazih, da bi podprli skladne in v prihodnost usmerjene politike.

16.

„Evropske univerze“ so odprte za partnerje iz vseh vrst visokošolskih ustanov, ki povezujejo akademske in neakademske partnerje ter trg dela, obenem pa na splošno pokrivajo raznoliko sodelovanje s širokim geografskim obsegom po vsej Evropi.

17.

„Evropske univerze“ bodo odločilno prispevale k uresničevanju ambiciozne vizije inovativnih, globalno konkurenčnih in privlačnih EIP in ERP v popolni sinergiji z EHEA, saj bodo pripomogle h krepitvi razsežnosti odličnosti visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij, obenem pa bodo spodbujale enakost spolov, inkluzivnost in enakost, omogočale nemoteno in ambiciozno nadnacionalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami v Evropi ter navdihovale preoblikovanje visokošolskega izobraževanja.

18.

„Evropske univerze“ imajo lahko z razvojem evropskih meduniverzitetnih kampusov pomembno vlogo pri prilagajanju izobraževanja, usposabljanja in raziskav digitalni dobi v skladu z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje (2021–2027) ter EIP in ERP. S to pobudo se bodo z izvajanjem inovativnih modelov digitalnega učenja in poučevanja okrepile sinergije med visokošolskim izobraževanjem in raziskavami s praksami v okviru odprte znanosti, odprtega izobraževanja in odprtih podatkov (3) –

UGOTAVLJA NASLEDNJE:

19.

Po dveh razpisih za zbiranje predlogov v okviru programa Erasmus+, dopolnjenih s podporo iz programa Obzorje 2020, si sedaj 41 pilotnih zavezništev „evropskih univerz“, v katera je vključenih več kot 280 visokošolskih ustanov, kar je 5 % vseh visokošolskih ustanov po vsej Evropi, ki imajo možnost vključiti 20 % evropskih študentov in študentk, prizadeva uresničiti svojo skupno vizijo in institucionalne spremembe, katerih cilj je strukturni, sistemski in trajnostni učinek na izobraževanje in usposabljanje, raziskave in inovacije ter storitve za družbo.

20.

S prvima razpisoma naj bi po eni strani dosegli pravo ravnotežje med kakovostjo in odličnostjo, po drugi strani pa vključujočo in pravično geografsko pokritost, ob podpori inovativnemu izobraževanju, prenosu znanja, raziskavam in inovacijam, da bi uresničili cilje pobude, kot sta evropska kohezija in konkurenčnost, hkrati pa spodbujali evropske vrednote in krepitev evropske identitete.

21.

Visokošolske ustanove so se izkazale za odporne pri obvladovanju posledic pandemije COVID-19, vendar pa je ta razkrila tudi slabosti, kar zadeva pravičen dostop in podporo za študente, osebje in raziskovalce, zlasti tiste z manj priložnostmi in manjšimi digitalnimi kompetencami, ter za mobilne raziskovalce na začetku poklicne poti. Rezultati ankete (4) so pokazali, da člani prvih 17 „evropskih univerz“ menijo, da jim je zavezništvo pomagalo med krizo ter da jim bo združevanje virov in prednosti verjetno omogočilo, da si hitreje opomorejo.

22.

Evropski trgi dela se hitro spreminjajo, in sicer zaradi tehnološkega razvoja, digitalnega in zelenega prehoda ter prestrukturiranja gospodarstva, pa tudi zaradi pandemije COVID-19. V vseh življenjskih obdobjih ter v vseh disciplinah in sektorjih so potrebne prožne učne možnosti in oblike učenja. To je priložnost za visokošolske ustanove, da razvijejo inovativne učne načrte, študijske programe ter prožne možnosti učenja in alternativne učne poti, da bi izboljšali kakovost, inkluzivnost in enakost spolov v visokošolskem izobraževanju, pa tudi, da razvijejo izobraževalne in raziskovalne programe, ki se bodo odzivali na digitalni in zeleni prehod ter ključne socialno-ekonomske izzive, hkrati pa bili še naprej zavezani odličnosti.

23.

„Evropske univerze“ so zmožne s pretokom ustvarjalnih talentov spodbujati podjetništvo, prečna znanja in spretnosti ter inovacije, da se podpreta ustanavljanje in širitev zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij v Evropi, zlasti z vzpostavljanjem in krepitvijo prenosa tehnologije ali z izmenjavo znanja in zmogljivosti za prenos tehnologije, s čimer bi lahko podprli razvoj novih konceptov, ki bi lahko privedli do prodornih novih odkritij ali inovacij, ki oblikujejo trg.

24.

„Evropske univerze“ razvijajo na izzivih temelječe pristope za skupno izobraževanje, raziskave in inovacije, da bi povečali interdisciplinarno kritično maso; delijo si zmogljivosti in združujejo vire, krepijo privlačnost akademskih in raziskovalnih poklicev, podpirajo institucionalne spremembe, na primer z vključujočimi načrti za enakost spolov, in krepijo sodelovanje z akterji v okoliškem ekosistemu; prizadevajo si za odprto znanost in odprto izobraževanje, sodelujejo z državljani pri reševanju družbenih izzivov ter krepijo odličnost v izobraževanju in raziskavah za globalno konkurenčnost.

POZDRAVLJA:

25.

dejstvo, da so se številni člani evropske visokošolske skupnosti in mnogi njeni deležniki pozitivno odzvali na pobudo in tako omogočili dosedanji napredek;

26.

popolno uvedbo pobude o evropskih univerzah v okviru programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 in programa Obzorje Evropa ter predvidene sinergije z drugimi programi v okviru razvoja novih skupnih in celostnih dolgoročnih trajnostnih strategij za izobraževanje in usposabljanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo, s čimer se krepi „kvadrat znanja“ (5);

27.

dejstvo, da si pobuda o evropskih univerzah prizadeva za večjo kakovost in ambiciozno raven razširjenega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami po vsej Evropi, obenem pa izkorišča sinergije, kot so tiste s skupnimi magistrskimi programi Erasmus Mundus, s partnerstvi za sodelovanje in zavezništvi za inovacije v okviru programa Erasmus+, s skupnostmi znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, z Evropskim svetom za inovacije, z dejavnostmi Marie Skłodowske-Curie v okviru programa Obzorje Evropa ali s strateškimi partnerstvi v okviru nacionalnih, regionalnih in evropskih programov ter z drugimi obstoječimi uspešnimi modeli sodelovanja;

PRIZNAVA NASLEDNJE:

28.

S pobudo o evropskih univerzah naj bi prispevali k bolj združeni, inovativni, digitalni, povezani in zeleni Evropi, odprti za širši svet, s povečanjem odpornosti, odličnosti, geografske in socialne vključenosti, enakosti spolov, privlačnosti in mednarodne konkurenčnosti evropskih visokošolskih ustanov.

29.

Cilj „evropskih univerz“ je z medinstitucionalnimi strategijami, ki združujejo učenje in poučevanje, raziskave, inovacije in prenos znanja v gospodarstvo in družbo, prispevati h kakovosti nadnacionalnega sodelovanja ter k političnim in družbenim spremembam.

30.

„Evropske univerze“ lahko pomembno pospešujejo preoblikovanje metod učenja in poučevanja ter vpeljavo inovacij vanje. So tudi pomembne platforme za nadaljnji razvoj razsežnosti raziskav in inovacij v visokošolskih ustanovah, ki si morajo prizadevati za učenje na podlagi raziskav, pa tudi za dolgoročno prožne in privlačne poklicne poti na področju raziskav in poučevanja.

31.

„Evropske univerze“ bi morale v skladu z vizijo EIP in njenim uresničevanjem do leta 2025, v skladu z ERP ter ob upoštevanju rimskega sporočila ministrov in ministric – ob doslednem spoštovanju pristojnosti držav članic ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti, institucionalne avtonomije in regionalnih okoliščin – v tesnem sodelovanju z visokošolskimi organi držav članic:

(a)

spodbujati skupno evropsko vizijo, vključno s temeljnimi akademskimi vrednotami, ki prispevajo h krepitvi evropske identitete za vse učence, učitelje, raziskovalce in osebje, s čimer bi jih opremile s potrebnim znanjem, spretnostmi in kompetencami, da bi spodbudili preobrazbo v smeri bolj trajnostne, odporne in vključujoče Evrope ter sodelovali in soustvarjali znanje v različnih evropskih in svetovnih kulturah, v različnih jezikih, onstran meja, sektorjev in akademskih disciplin;

(b)	vzpostaviti evropske meduniverzitetne kampuse – na podlagi vključevanja, pravičnosti, enakosti spolov in odličnosti pri učenju, poučevanju, raziskavah in inovacijah –, ki bi bili geografsko razširjeni po vsej Evropi;

(c)

prispevati k skupnim, celostnim dolgoročnim strategijam izobraževanja in usposabljanja, raziskav in inovacij ter k storitvam za družbo, da bi povečali kakovost, privlačnost, konkurenčnost in pomen evropskih visokošolskih ustanov ter okrepili kvadrat znanja. Visokošolske ustanove bi morale združevati spletne in fizične vire, študijske programe, strokovno znanje, osebje, podatke in infrastrukturo, da bi povečale svoje prednosti in postale odpornejše;

(d)

preučiti nove in privlačne načine zaposlovanja, nagrajevanja, ocenjevanja in profesionalizacije učiteljev, osebja in raziskovalcev, hkrati pa si prizadevati za boljše priznavanje izobraževalnih, raziskovalnih, vodstvenih in podjetniških dosežkov in ravnovesje med njimi ter tako spodbujati najboljše prakse za zaposlovanje in poklicni razvoj ob spoštovanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter razvijanju ponovne presoje in ovrednotenja rezultatov;

(e)

vzpostavljati vedno trdnejša zavezništva s preučitvijo izvedljivosti skupnega vpisa študentov in skupnega zaposlovanja akademikov in raziskovalcev v okviru različnih nacionalnih sistemov, da bi njihove poklicne poti v izobraževanju in raziskavah v okviru zavezništev postale privlačnejše, trajnejše in prožnejše;

(f)

obravnavati družbene izzive ter potrebe po znanju in spretnostih v Evropi s sodelovanjem v partnerstvih in oblikovanjem evropskih, transdisciplinarnih in nadnacionalnih skupin študentov in akademikov, skupaj z raziskovalci, ter skupin iz poslovne, inovacijske in širše skupnosti. Visokošolske ustanove v sodelovanju z okoliškimi inovacijskimi ekosistemi pripravljajo študente, diplomante in raziskovalce na začetku poklicne poti na to, da čim bolj povečajo svojo zaposljivost ter izkoristijo ponujene priložnosti in postanejo nosilci sprememb za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo; poleg tega širijo in krepijo programe doktorskega in podoktorskega usposabljanja, ki presegajo akademsko usposabljanje, da bi po potrebi vključili prečna znanja in spretnosti, ki koristijo drugim sektorjem;

(g)	prizadevati si za vključevanje izobraževanja za trajnostni razvoj na vseh ravneh in v vseh disciplinah na podlagi Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ob spodbujanju pristopa STEAM (6) in krepitvi privlačnosti področij STEM ter akademskih in raziskovalnih poklicnih poti, tudi za ženske;

(h)

v učne načrte vključiti mešane oblike mobilnosti, tj. fizične (ki mora ostati ključna oblika), kombinirane (7) in/ali virtualne (8), da bi se povečala mobilnost študentov in diplomantov na vseh ravneh ter da bi internacionalizacija domá postala realnost v skladu s standardi kakovosti v Evropi in državah članicah (9);

(i)

uresničevati vseživljenjsko učenje v visokošolskem izobraževanju z zagotavljanjem različnih možnosti za izobraževanje ter z uvajanjem inovativnih in na študente osredotočenih pedagoških pristopov, ki se skupaj izvajajo po evropskih meduniverzi-tetnih kampusih ter prek katerih lahko raznolika študentska populacija oblikuje prožne učne poti na vseh ravneh študija in poklicne poti. Čeprav mikrokvalifikacije (10) ne odstopajo od in ne spodkopavajo temeljnega načela polnega magistrskega študija, bi lahko pripomogle k širitvi možnosti za učenje, tako da bi: bile sprejemljive tudi za netradicionalne učence ter zadovoljile povpraševanje po novih znanjih in spretnostih na trgu dela, naredile učno izkušnjo prožnejšo in modularno, podpirale dostop do visokošolskega izobraževanja ter vključile učence ne glede na njihove predhodne kvalifikacije ali ozadje, s spodbujanjem možnosti za preusposabljanje in izpopolnjevanje ob hkratnem zagotavljanju kakovostnega izobraževanja;

(j)	spodbujati praktične izkušnje in/ali izkušnje na delovnem mestu ob podpori zunanjih mentorjev, da bi spodbudili podjetniško miselnost, in razvijati državljansko udejstvovanje;

(k)	prizadevati si za uravnoteženo mobilnost študentov, mobilnost osebja in kroženje možganov v okviru zavezništev;

(l)	ustvarjati nova, bolj vključujoča in inovativna učna okolja, ki bodo dostopna vsem učencem, tudi prikrajšanim in netradicionalnim učencem, ter prispevala k povečanju kakovosti in socialne razsežnosti evropskih sistemov visokošolskega izobraževanja;

(m)

prispevati h krepitvi razsežnosti raziskav in inovacij visokošolskih ustanov v Evropi z razvojem skupnega programa, skupnih infrastruktur in virov, s spodbujanjem kritične mase, krepitvijo človeškega kapitala ter vključevanjem neakademskih akterjev v poučevanje in raziskave, ob povezovanju z okoliškimi inovacijskimi ekosistemi, državljani in družbo;

(n)

spodbujati „evropske univerze“ kot „preskusne platforme“ za inovativno poučevanje in raziskave, vključno s sistemi za ocenjevanje akademske kariere in sistemi nagrajevanja, ki med drugim upoštevajo prakse odprte znanosti, kakovost poučevanja, prenos znanja in ozaveščanje, izboljšane sisteme pogojne redne zaposlitve ter okrepljeno načrtovanje in diverzifikacijo poklicne poti, pa tudi sprejetje načel in praks odprte znanosti, vključno z evropskim oblakom za odprto znanost in infrastrukturo za objavljanje z odprtim dostopom, izmenjavo znanja in podatkov ter odprtim sodelovanjem;

(o)

spodbujati potrditev „Evropske listine za raziskovalce“ in „kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev“ (11) ter njunih izvedbenih mehanizmov, vključno s strategijo človeških virov za raziskovalce (HRS4R) in EURAXESS, sklepi Sveta o poglabljanju evropskega raziskovalnega prostora oziroma prihodnjo platformo ERP za talente, katerih namen je spodbujati evropske prakse poklicnega razvoja na področju raziskav, ki se uporabljajo za več poklicnih poti;

(p)

spodbujati dosledno uporabo odlične raziskovalne in inovacijske zmogljivosti EU v visokošolskem in raziskovalnem sektorju s podporo visoko usposobljenim in konkurenčnim evropskim raziskovalcem, večji raziskovalni odličnosti ter okrepljenemu prenosu znanja in inovacijske zmogljivosti v Evropi s pomočjo tesnejših povezav s programom Obzorje Evropa ter operabilnosti poklicne poti onstran meja, disciplin in sektorjev;

(q)	pomagati opredeliti ovire za polni izkoristek potenciala pobude o evropskih univerzah in, kolikor je mogoče, predlagati rešitve, ki bi lahko koristile celotnemu sistemu visokošolskega izobraževanja in ki jih je treba pripraviti na pravno odgovorni ravni odločanja;

(r)	služiti kot vzor za preobrazbo evropskega visokošolskega izobraževanja in za nadaljnje izvajanje ključnih bolonjskih zavez, vključno z avtomatičnim priznavanjem kvalifikacij in obdobij mobilnosti v tujini, ter kot most med EIP in ERP v popolni sinergiji z EHEA;

(s)

prispevati k večji odličnosti v raziskovanju in kakovosti v izobraževanju, tudi v mednarodnem okviru, s tem pa h konkurenčnosti evropskega sektorja visokošolskega izobraževanja v svetovni tekmi za talente, tudi z internacionalizacijo visokošolskih ustanov, s sodelovanjem pri reševanju svetovnih izzivov, s uveljavljanjem temeljnih akademskih in skupnih evropskih vrednot, s sodelovanjem pri boju proti tujemu vmešavanju, z reformo sistemov za ocenjevanje raziskav in reformo raziskovalnih poklicnih poti ter z varovanjem izsledkov raziskav in intelektualne lastnine v skladu z načeloma odprtega dostopa in odprtih podatkov na ravni EU;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB DOSLEDNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI, INSTITUCIONALNE AVTONOMIJE, AKADEMSKE SVOBODE IN V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:

32.

v celoti izkoristijo potencial vseh razpoložljivih regionalnih in nacionalnih mehanizmov financiranja ter mehanizmov financiranja EU, vključno z novimi priložnostmi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, programa Obzorje Evropa in programa InvestEU, da bi bolje povezali izobraževanje in usposabljanje, raziskave in inovacije v podporo pobudi o evropskih univerzah;

33.

si, kjer je to mogoče, prizadevajo najti mehanizme za sofinanciranje visokošolskih ustanov, ki sodelujejo v pobudi o evropskih univerzah, na podlagi svojih osnovnih programov financiranja in programov financiranja na podlagi uspešnosti ali posebnih programov financiranja ali strateških skladov;

34.

podpirajo krepitev zmogljivosti za regije z manjšo intenzivnostjo raziskav in inovacij, s tem pa navsezadnje prispevajo k zmanjšanju vrzeli na področju raziskav in inovacij ter regionalnih razlik pri dostopu do visokošolskega izobraževanja, okrepijo odličnost in spodbujajo bolj uravnoteženo udeležbo visokošolskih ustanov tudi v prihodnjih zavezništvih;

35.

prek sodelovanja na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni, pa tudi med vladami in institucijami, opredelijo in po potrebi odpravijo ovire za združljivejše sisteme visokošolskega izobraževanja in tesnejša strateška zavezništva visokošolskih ustanov, pri tem pa se opirajo na obsežno delo, ki je bilo že storjeno v okviru EIP, EHEA in ERP;

36.

z doslednim koriščenjem podpornih ukrepov, kot sta pobuda za evropsko študentsko izkaznico ter avtomatično vzajemno priznavanje (12) kvalifikacij in obdobij mobilnosti v okviru študijskih programov in programov usposabljanja, tudi z digitalnimi sredstvi, odstranijo ovire za mobilnost in poklicni razvoj;

37.

opredelijo in po potrebi odpravijo ovire za evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov, in sicer z okrepitvijo institucionalnih povezav in postopkov med agencijami za ocenjevanje, akreditacijo in zagotavljanje kakovosti, registriranimi v evropskem registru za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), da bi našli načine avtomatičnega vzajemnega priznavanja, pa tudi z olajšanjem izvajanja postopkov zagotavljanja kakovosti ter s spodbujanjem skupnega ocenjevanja in akreditacije študijskih programov;

38.

ščitijo in spodbujajo akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo kot osrednje načelo dobro delujočega, na kakovosti temelječega in dinamičnega sistema visokošolskega izobraževanja, v skladu z zavezami ministrov in ministric EHEA, pristojnih za visoko šolstvo, ter ministrov in ministric za raziskave (13);

POZIVA KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB DOSLEDNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

39.

še naprej podpirajo oblikovanje odličnih, prožnih, raznolikih, na splošno geografsko uravnoteženih in trajnostnih modelov zavezništev, ki so povezana z lokalnimi in regionalnimi ekosistemi, spodbujajo izobraževanje, raziskave, inovacije in ustvarjalnost ter razvoj dobrih praks za sodelovanje, hkrati pa so lahko navdih za druge visokošolske ustanove s ciljem nemotene uravnotežene mobilnosti študentov, učiteljev in osebja ter kroženja možganov, pa tudi odprtega zaposlovanja ter privlačnejših pogojev za napredovanje in delovnih pogojev za raziskovalce in osebje;

40.

zagotovijo povečanje obsega, med drugim tako, da „evropskim univerzam“ omogočijo izmenjavo dobrih praks in izkušenj z vsemi visokošolskimi ustanovami po Evropi, pri čemer zagotovijo, da so reforme, rezultati in inovacije, ki jih spodbudijo „evropske univerze“, v celoti dostopne tistim, ki ne sodelujejo v teh zavezništvih, hkrati pa cenijo tudi izkušnje iz drugih skupnih mednarodnih pobud;

41.

skupaj preučijo potrebne ukrepe, s katerimi bi lahko preskusili uporabo mikrokvalifikacij v visokošolskem izobraževanju, s čimer bi pripomogli k širitvi možnosti za učenje in krepitvi vloge visokošolskih ustanov pri vseživljenjskem učenju;

42.

podpirajo „evropske univerze“ ob spoštovanju njihove institucionalne avtonomije, da bi ustvarili zmogljivosti in ustrezno okolje za spodbujanje trajnostnih sodobnih infrastruktur in poklicnih poti ter privlačnih delovnih pogojev, hkrati pa spodbudili kroženje možganov med vsemi partnerji;

43.

ustvarijo močnejše sinergije med visokošolsko razsežnostjo EIP, ERP in EHEA. „Evropske univerze“ so lahko z njihovim raziskovalnim pristopom ter na izzivih temelječima pristopoma k učenju in poučevanju ključnega pomena za razvoj pomembnih povezav;

44.

razmislijo o trajnostnejših instrumentih financiranja „evropskih univerz“, tudi z izkoriščanjem sinergij med regionalnimi in nacionalnimi shemami ter evropskimi shemami, da bodo lahko uresničile svojo ambiciozno strategijo, ki zahteva strukturne in institucionalne spremembe. Da bi dosegli ambiciozne cilje pobude, bo potrebno financiranje po posameznih zavezništvih, ki bo ustrezalo namenu, tudi kar zadeva že izbrana zavezništva, ob hkratnem upoštevanju raznolikosti modelov sodelovanja ter različnih nacionalnih in regionalnih sistemov financiranja;

45.

spodbujajo razvoj in uporabo inovativnih, učinkovitih in vključujočih praks učenja, poučevanja, odprte znanosti in odprtega izobraževanja ter poenostavljenih upravnih postopkov s podpiranjem „evropskih univerz“ pri razvoju in izvajanju strategij za digitalne infrastrukture in orodja IT;

46.

podpirajo „evropske univerze“ pri doseganju ambicioznega cilja 50 % mobilnih študentov (14), pri čemer se osredotočijo na uravnotežene programe fizične, virtualne ali kombinirane mobilnosti in kroženje možganov, ob priznavanju, da je fizična mobilnost prioriteta in je ni mogoče nadomestiti z drugimi oblikami mobilnosti, ki imajo dopolnilno vlogo;

47.

zagotovijo, da pobuda temelji na vključenosti in odličnosti, je odprta za vse vrste visokošolskih ustanov ter za vse študente, učitelje, osebje in raziskovalce, hkrati pa spodbuja uporabo skupnih infrastruktur, opreme in objektov;

48.

redno skupaj (15) spremljajo stanje 41 zavezništev pobude o evropskih univerzah, pa tudi morebitnih drugih zavezništev, v tesnem sodelovanju z „evropskimi univerzami“ in vsemi ustreznimi deležniki, da bi dokumentirali dosežene rezultate ter učinek na izobraževalno in raziskovalno razsežnost in na družbo, hkrati pa opredelili ovire, pomanjkljivosti, izzive in možne rešitve, da bi zagotovili nemoteno delovanje in izvajanje njihovih nadnacionalnih dejavnosti;

49.

organizirajo stalne izmenjave med Evropsko komisijo, državami članicami, „evropskimi univerzami“ in ad hoc strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, ter drugimi ustreznimi deležniki, da bi spremljali napredek, razpravljali o obstoječih ovirah za sodelovanje in jih odpravili ter razvili rešitve in jih udejanjili;

50.

spodbujajo visokošolske ustanove, naj sprejmejo stalno preobrazbo, da bi čim bolj izkoristile svoje poslanstvo, ki zajema izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo v EIP in ERP v popolni sinergiji z EHEA;

51.

podpirajo trajnostno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami na evropski ravni, v okviru katerega se uresničujejo cilji EIP, ERP in EHEA, krepi konkurenčnost „evropskih univerz“ v mednarodnem okviru ter v svetovni tekmi za privabljanje in zadrževanje talentov, hkrati pa se lahko ustanove povežejo z lokalnimi in regionalnimi ekosistemi;

52.

podpirajo in spodbujajo „evropske univerze“ pri krepitvi vključenosti študentov in osebja v zavezništva, ki je bistvenega pomena za uspeh, razvoj in izvajanje pobude, z njihovo vključitvijo v ustrezne strukture upravljanja;

53.

v okviru EIP ter ob doslednem spoštovanju nacionalnih in regionalnih sistemov visokošolskega izobraževanja začnejo leta 2022 skupaj z ustreznimi visokošolskimi nacionalnimi in regionalnimi organi, visokošolskimi ustanovami in deležniki oblikovati jasne predloge za pomoč pri odpravljanju ovir, kjer je to potrebno, za sodelovanje na evropski ravni, na primer s preučitvijo potrebe po skupnih evropskih diplomah v okviru zavezništev „evropskih univerz“ in izvedljivosti le-tega ter s spodbujanjem nadaljnjega evropskega sodelovanja na področju zagotavljanja kakovosti in avtomatičnega vzajemnega priznavanja v visokošolskem izobraževanju;

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB DOSLEDNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

54.

do konca leta 2021 sporoči glavne rezultate vmesnega pregleda prvih zavezništev z namenom nadaljnjega razvoja „evropskih univerz“ ter njihovega polnega in ambicioznega potenciala;

55.

podpira razvoj „evropskih univerz“ kot „preskusnih platform“ za interoperabilnost in spodbujanje sodelovanja med državami članicami glede evropskih praks na področju raziskav ter praks poučevanja in poklicnega razvoja osebja, vključno z izvedljivostjo postopnega pristopa k skupnim sistemom zaposlovanja ob prizadevanju za učinkovito kroženje možganov in prost pretok znanja po Evropi, da bi povečali privlačnost evropskih akademskih in raziskovalnih poklicev ob upoštevanju načela subsidiarnosti in avtonomije visokošolskih ustanov ter ob spoštovanju razlik v nacionalnih in regionalnih sistemih trga dela;

56.

pripravi smernice o tem, kako bi lahko programi, skladi in finančni instrumenti EU v skladu s svojimi cilji z dobrim proračunom in za daljše določeno obdobje poenostavljeno in racionalizirano dopolnili podporo „evropskim univerzam“ in drugim vrstam zavezništev visokošolskih ustanov, ob hkratnem spodbujanju s tem povezanih sinergij;

57.

ohrani uspešne vključujoče, na odličnosti temelječe in geografsko uravnotežene pristope od spodaj navzgor v programu Erasmus+ za obdobje 2021–2027 ob podpori programa Obzorje Evropa, da se vsem vrstam visokošolskih ustanov, vključno s programi čezmejnega sodelovanja in drugimi skupnimi mednarodnimi pobudami, ponudi priložnost za razvoj ambicioznih „evropskih univerz“, ob preskušanju različnih modelov sodelovanja in ob tematski odprtosti;

58.

spodbuja „evropske univerze“, da čim bolje izkoristijo politike in pobude, kot sta denimo HEInnovate in InvestEU, ki jih podpirajo pri tem, da postanejo inovativnejše in podjetnejše, hkrati pa spodbuja sodelovanje s programom Obzorje Evropa, da se zagotovijo sinergije in prepreči podvajanje prizadevanj;

59.

podpira programe aktivne izmenjave med akademskim svetom in industrijo, saj bi neposreden stik med njimi prinesel dodano vrednost in zagotovil boljši odziv na potrebe trga dela;

60.

razmisli o uporabi obstoječih spletnih platform za promoviranje in podporo „evropskih univerz“ ter za omogočanje izmenjave najboljših praks in izkušenj;

61.

še naprej tesno sodeluje z državami članicami ter redno obvešča Svet o napredku pri pobudi v procesu soustvarjanja in nadaljnjem razvoju „evropskih univerz“, in sicer prek odbora za program Erasmus+ in odbora za program Obzorje Evropa, vključno s sestavo za širitev sodelovanja in krepitev ERP, ter prek ad hoc strokovne skupine in foruma ERP za prehod.

(1) Kot je bilo poudarjeno v Resoluciji Sveta o izobraževanju in usposabljanju v evropskem semestru: zagotavljanje informiranih razprav o reformah in naložbah, ki je na voljo na naslednji povezavi:https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32020G0227(01).

(2) Kot je poudarjeno v izjavi o akademski svobodi, priloženi rimskemu sporočilu, ki je bilo sprejeto 19. novembra 2020 na ministrski konferenci evropskega visokošolskega prostora, in v bonski deklaraciji z dne 20. oktobra 2020.

(3) Odprta znanost je sistemska sprememba, ki omogoča boljšo znanost z odprtimi in skupnimi načini ustvarjanja in izmenjave znanja in podatkov v kar najbolj zgodnji fazi raziskovalnega procesa ter sporočanje in izmenjavo rezultatov: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/research_and_innovation/knowledge_publications_tools_and_data/documents/ec_rtd_factsheet-open-science_2019.pdf.

Odprto izobraževanje je način izvajanja izobraževanja, pogosto z uporabo digitalnih tehnologij. Njegov cilj je z odpravo ovir in zagotavljanjem vsem dostopnega, obsežnega in prilagojenega učenja razširiti dostop in sodelovanje na vse. Ponuja različne načine poučevanja in učenja ter pridobivanja in izmenjave znanja. Zagotavlja tudi različne poti dostopa do formalnega in neformalnega izobraževanja ter ju povezuje (Opening up Education: A Support Framework for Higher Education Institutions, 2016) (Odpiranje izobraževanja: okvir podpore za visokošolske ustanove).

Pojem odprti podatki se na splošno nanaša na podatke v odprtem formatu, ki jih lahko vsakdo prosto uporablja, ponovno uporablja in deli za kakršen koli namen. (Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja)

(4) European Universities Initiative Survey on the impact of COVID-19 on European Universities (Anketa v okviru pobude o evropskih univerzah o vplivu COVID-19 na evropske univerze). Na voljo na naslednji povezavi:https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/coronavirus-european-universities-initiative-impact-survey-results_en.

(5) Koncept, ki je predstavljen kot stičišče štirih osrednjih področij, in sicer izobraževanja, raziskav, inovacij in storitve za družbo – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025.

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020DC0625&rid=4.

(6) STEAM: angleška kratica za „Science, Technology, Engineering, Arts and Mathematics“ (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika).

Pristop STEAM za učenje in poučevanje povezuje STEM (naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko) in druga študijska področja. Spodbuja prečna znanja in spretnosti, kot so digitalne kompetence, kritično razmišljanje, reševanje problemov ter upravljavska in podjetniška znanja in spretnosti; spodbuja tudi sodelovanje z neakademskimi partnerji ter se odziva na gospodarske, okoljske, politične in družbene izzive. STEAM spodbuja združevanje znanja, ki je potrebno v resničnem življenju, in naravno vedoželjnost. Opredelitev na podlagi dejavnosti vzajemnega učenja o izobraževanju STEM, Dunaj, marec 2020 (https://ec.europa.eu/education/sites/default/files/document-library-docs/et-2020-newsletter-may-2020.pdf).

(Glej tudi str. 20 delovnega dokumenta služb Evropske komisije in COM(2020) 625.)

(7) Kombinacija fizične mobilnosti in virtualne komponente, ki olajšuje izmenjavo s sodelovalnim spletnim učenjem in timsko delo. Evropska komisija. Erasmus+: Vodnik za prijavitelje (različica 1: 25. 3. 2021), na voljo na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/programme-guide_sl.

(8) Virtualna mobilnost je nabor aktivnosti, podprtih z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, vključno z e-učenjem, ki uresničujejo ali pospešujejo mednarodne izkušnje sodelovanja v okviru poučevanja, usposabljanja ali učenja. Evropska komisija. Erasmus+: Vodnik za prijavitelje (različica 1: 25. 3. 2021), na voljo na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/programme-guide_sl.

(9) Gre za evropske standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti.

(10) Mikrokvalifikacija je dokazilo o učnih izidih, ki ga je učeči se pridobil po kratki učni izkušnji. (Začasna opredelitev iz končnega poročila ad hoc posvetovalne skupine strokovnjakov s področja visokošolskega izobraževanja z naslovom A European approach to micro-credentials - output of the micro-credentials higher education consultation group (Evropski pristop k mikrokvalifikacijam – rezultat svetovalne skupine za mikrokvalifikacije v visokošolskem izobraževanju), ki je na voljo na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/education/sites/default/files/document-library-docs/european-approach-micro-credentials-higher-education-consultation-group-output-final-report.pdf).

(11) Dok. 2005/251/ES.

(12) V skladu s Priporočilom Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1) ter v skladu z načeli Lizbonske konvencije o priznavanju.

(13) Izjava o akademski svobodi, priložena rimskemu sporočilu, ki je bilo sprejeto 19. novembra 2020 na ministrski konferenci o evropskem visokošolskem prostoru, in v bonski deklaraciji z dne 20. oktobra 2020.

(14) Evropska komisija (2020). Erasmus+: Vodnik za prijavitelje (različica 3 (2020): 25. 8. 2020), str. 132, na voljo na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/default/files/erasmus_programme_guide_2020_v3_sl.pdf.

(15) Države članice in Evropska komisija (GD EAC in GD RTD).

PRILOGA

Politično ozadje

Sklepi Sveta o prenovljeni evropski agendi za visoko šolstvo (20. november 2017)

Sklepi Evropskega sveta (14. december 2017)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (17. januar 2018)

Sklepi Sveta o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora (22. maj 2018)

Sklepi Evropskega sveta (28. junij 2018)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o usklajenem načrtu za umetno inteligenco (7. december 2018)

Sklepi Sveta z naslovom „Za vse bolj trajnostno Unijo do leta 2030“ (9. april 2019)

Sklepi Sveta o prihodnosti visoko digitalizirane Evrope po letu 2020: „Krepitev digitalne in gospodarske konkurenčnosti v Uniji ter digitalna kohezija“ (7. junij 2019)

10.

Evropski svet: Nova strateška agenda za obdobje 2019–2024 (20. junij 2019)

11.

Sklepi Sveta o ključni vlogi politik vseživljenjskega učenja pri omogočanju družbam, da bi pri obravnavi tehnološkega in zelenega prehoda podpirale vključujočo in trajnostno rast (8. november 2019)

12.

Resolucija Sveta o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja (8. november 2019)

13.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (11. december 2019)

14.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (14. januar 2020)

15.

Resolucija Sveta o izobraževanju in usposabljanju v evropskem semestru: zagotavljanje informiranih razprav o reformah in naložbah (27. februar 2020)

16.

Sklepi Sveta o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju (16. junij 2020)

17.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (1. julij 2020)

18.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (30. september 2020)

19.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (30. september 2020)

20.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi ERP za raziskave in inovacije (1. oktober 2020)

21.

Rimsko sporočilo, sprejeto na ministrski konferenci evropskega visokošolskega prostora (19. november 2020)

22.

Sklepi Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja (24. november 2020)

23.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (24. november 2020)

24.

Sklepi Sveta o novem evropskem raziskovalnem prostoru (1. december 2020)

25.

Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (18. februar 2021)

26.

Sklepi Sveta o poglabljanju evropskega raziskovalnega prostora: raziskovalcem zagotoviti privlačne in trajne kariere in delovne pogoje ter udejanjiti kroženje možganov (28. maj 2021).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 221

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 10. junij 2021

Vsebina		Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2021/C 221/01	Mnenje Komisije z dne 3. junija 2021 o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz elektrarne Sizewell C (dveh reaktorjev tipa UK-EPR) v Suffolku v Združenem kraljestvu	1

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2021/C 221/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva: M.9971 — P27 NPP/Bankgirot) ( 1 )	26
2021/C 221/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva: M.10328 – CDPQ/ATI/ATI European Communications Infrastructure Business) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	28

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2195
JPY	japonski jen	133,38
DKK	danska krona	7,4366
GBP	funt šterling	0,86053
SEK	švedska krona	10,0595
CHF	švicarski frank	1,0913
ISK	islandska krona	146,90
NOK	norveška krona	10,0518
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,377
HUF	madžarski forint	347,19
PLN	poljski zlot	4,4560
RON	romunski leu	4,9248
TRY	turška lira	10,4651
AUD	avstralski dolar	1,5731
CAD	kanadski dolar	1,4729
HKD	hongkonški dolar	9,4615
NZD	novozelandski dolar	1,6925
SGD	singapurski dolar	1,6133
KRW	južnokorejski won	1 359,90
ZAR	južnoafriški rand	16,5303
CNY	kitajski juan	7,7879
HRK	hrvaška kuna	7,5025
IDR	indonezijska rupija	17 375,74
MYR	malezijski ringit	5,0213
PHP	filipinski peso	58,241
RUB	ruski rubelj	87,9491
THB	tajski bat	38,000
BRL	brazilski real	6,1345
MXN	mehiški peso	23,9390
INR	indijska rupija	88,9600

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2021/C 221/02	Sklepi Sveta o pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju za spodbujanje učnega uspeha za vse	3
2021/C 221/03	Sklepi Sveta o pobudi o evropskih univerzah – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju	14
	Evropska komisija
2021/C 221/04	Menjalni tečaji eura — 9. junij 2021	25


	(1) Besedilo velja za EGP.