Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2021/C 163/01)

Zadnja objava

UL C 148, 26.4.2021

Prejšnje objave

UL C 138, 19.4.2021

UL C 128, 12.4.2021

UL C 110, 29.3.2021

UL C 98, 22.3.2021

UL C 88, 15.3.2021

UL C 79, 8.3.2021

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 4. marca 2021 – Evropska komisija/Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-664/18) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva 2008/50/ES - Kakovost zunanjega zraka - Člen 13(1) in Priloga XI - Sistematično in dolgotrajno preseganje mejnih vrednosti za dušikov dioksid (NO2) na nekaterih območjih Združenega kraljestva - Člen 23(1) - Priloga XV - „Čim krajše“ obdobje preseganja - Ustrezni ukrepi)

(2021/C 163/02)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva J. Norris in K. Petersen, nato E. Manhaeve in J. Norris, agenti)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: F. Shibli, agent, skupaj z J. Morrisonom, Barrister)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: sprva T. Henze in S. Eisenberg, nato J. Möller in S. Eisenberg, agenti, skupaj z U. Karpensteinom, F. Fellenbergom in K. Dingemann, Rechtsanwälte)

Izrek

1.

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da je od 1. januarja 2010 do vključno leta 2017 sistematično in dolgotrajno presegalo letno mejno vrednost za dušikov dioksid (NO2) v šestnajstih območjih Združenega kraljestva, in sicer v območjih UK0001 (urbano območje Greater London); UK0002 (urbano območje West Midlands); UK0003 (urbano območje Greater Manchester); UK0004 (urbano območje West Yorkshire); UK0013 (urbano območje Teesside); UK0014 (The Potteries); UK0018 (Kingston upon Hull); UK0019 (urbano območje Southampton); UK0024 (urbano območje Glasgow); UK0029 (Eastern); UK0031 (South East); UK0032 (East Midlands); UK0033 (North West & Merseyside); UK0034 (Yorkshire & Humberside); UK0035 (West Midlands), in UK0036 (North East), in urno mejno vrednost NO2 v območju UK0001 (urbano območje Greater London), ni izpolnilo svojih obveznosti iz povezanih določb člena 13(1) in Priloge XI k Direktivi 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, in s tem, da od 11. junija 2010 ni sprejelo ustreznih ukrepov za zagotovitev spoštovanja mejnih vrednosti za NO2 v vseh teh območjih, ni izpolnilo svojih obveznosti iz povezanih določb člena 23(1) samega in v povezavi s Prilogo XV k Direktivi 2008/50, in zlasti obveznosti iz člena 23(1), drugi pododstavek, te direktive, da poskrbi, da je obdobje preseganja čim krajše.

2.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.

3.	Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 445, 10.12.2018.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 4. marca 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Förvaltningsrätten i Malmö – Švedska) – A/Migrationsverket

(Zadeva C-193/19) (1)

(Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Mejni nadzor, azil in priseljevanje - Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma - Poizvedba v schengenskemu informacijskemu sistemu (SIS) pri obravnavanju prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje, ki jo je vložil državljan tretje države, za katerega je bil v tem sistemu razpisan ukrep zavrnitve vstopa - Člen 25(1) - Zakonik o schengenskih mejah - Pogoji za vstop državljanov tretjih držav - Člen 6(1) in (5) - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 7 in člen 24(2) - Zavrnitev podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine z obrazložitvijo, da istovetnosti prosilca ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti)

(2021/C 163/03)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Förvaltningsrätten i Malmö

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: A

Tožena stranka: Migrationsverket

Izrek

Člen 25(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v Schengenu (Luksemburg) 19. junija 1990 in je začela veljati 26. marca 1995, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 265/210 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, v skladu s katero lahko država članica dovoljenje za prebivanje, za katero je na ozemlju te države članice zaprosil državljan tretje države, za katerega je v schengenskemu informacijskemu sistemu razpisan ukrep zavrnitve vstopa na schengensko območje in katerega istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti z veljavno potno listino, izda, podaljša ali obnovi zaradi združitve družine, če so bili pri tem po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki je ukrep razpisala, upoštevani njeni interesi, in je dovoljenje za prebivanje izdano, podaljšano ali obnovljeno zgolj iz „tehtnih razlogov“ v smislu te določbe.

Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) in zlasti člen 6(1)(a) tega zakonika je treba razlagati tako, da se ne uporablja za državljana tretje države, ki se znajde v takem položaju.

---

(1)  UL C 155, 6.5.2019.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 3. marca 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana – Španija) – Promociones Oliva Park SL/Tribunal Económico Administrativo Regional (TEAR) de la Comunidad Valenciana

(Zadeva C-220/19) (1)

(Predhodno odločanje - Direktiva 2008/118/ES - Splošni režim za trošarino - Člen 1(2) - Drugi posredni davki na trošarinsko blago - Direktiva 2009/28/ES - Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov - Člen 1 ter člen 3(1), (2) in (3)(a), zadnja točka ob upoštevanju člena 2(k) - Direktiva 2009/72/ES - Skupna pravila notranjega trga z električno energijo - Davek na vrednost proizvodnje električne energije - Narava in struktura davka - Davek, ki enako bremeni električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, in električno energijo, proizvedeno iz neobnovljivih virov)

(2021/C 163/04)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Promociones Oliva Park SL

Tožena stranka: Tribunal Económico Administrativo Regional (TEAR) de la Comunidad Valenciana

Izrek

1.

Člen 1(2) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v kateri je določen davek, ki bremeni proizvodnjo električne energije in njen vnos v elektroenergetski sistem na nacionalnem ozemlju ter katerega davčna osnova je skupni znesek dohodkov davčnega zavezanca, ki izhajajo iz opravljanja teh dejavnosti, ne da bi se upoštevala količina električne energije, ki je bila dejansko proizvedena in vnesena v ta sistem.

2.

Člen 1 ter člen 3(1), (2) in (3)(a) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, pri čemer se zadnjenavedena točka upošteva v povezavi s členom 2, drugi odstavek, točka (k), te direktive, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, v kateri je določen davek, ki z uporabo enotne stopnje bremeni proizvodnjo električne energije in njen vnos v elektroenergetski sistem, tudi če je bila ta električna energija proizvedena iz obnovljivih virov, in katerega cilj ni varstvo okolja, ampak povečati obseg proračunskih prihodkov.

3.

Člen 107(1) PDEU in člene od 32 do 34 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, v kateri je določen nacionalni davek, ki bremeni proizvodnjo električne energije in njen vnos v elektroenergetski sistem na ozemlju države članice, kadar se ta davek za vnos električne energije, proizvedene v drugih državah članicah, v ta sistem ne uporablja.

---

(1)  UL C 213, 24.6.2019.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 4. marca 2021 – Evropska komisija/Fútbol Club Barcelona, Kraljevina Španija

(Zadeva C-362/19 P) (1)

(Pritožba - Državne pomoči - Pomoč, dodeljena nekaterim profesionalnim nogometnim klubom - Člen 107(1) PDEU - Pojem „prednost“ - Shema pomoči - Uredba (EU) 2015/1589 - Člen 1(d) - Nižja davčna stopnja - Nepridobitne organizacije - Manj ugoden davčni odbitek - Vpliv - Nasprotna pritožba - Člena 169 in 178 Poslovnika Sodišča)

(2021/C 163/05)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: P. Němečková, B. Stromsky in G. Luengo, agenti)

Drugi stranki v postopku: Fútbol Club Barcelona (zastopniki: R. Vallina Hoset, J. Roca Sagarra, J. del Saz Cordero, A. Sellés Marco in R. Salas Lúcia, abogados), Kraljevina Španija (zastopniki: S. Centeno Huerta, J. Ruiz Sánchez in A. Rubio González, agenti)

Izrek

1.

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. februarja 2019, Fútbol Club Barcelona/Komisija (T-865/16, EU:T:2019:113), se razveljavi v delu, v katerem je z njo ugodeno drugemu tožbenemu razlogu na prvi stopnji in je razglašen za ničen Sklep Komisije (EU) 2016/2391 z dne 4. julija 2016 o državni pomoči SA.29769 (2013/C) (ex 2013/NN), ki jo je Španija odobrila nekaterim nogometnim klubom.

2.	Tožba za razglasitev ničnosti Sklepa 2016/2391, ki jo je v zadevi T-865/16 vložil Fútbol Club Barcelona, se zavrne.

3.	Fútbol Club Barcelona nosi svoje stroške in stroške, ki so Evropski komisiji nastali v okviru postopka pred Splošnim sodiščem Evropske unije.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške, nastale v okviru te pritožbe.

5.	Kraljevina Španija nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 238, 15.7.2019.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 3. marca 2021 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Poste Italiane SpA (C-434/19), Agenzia delle entrate – Riscossione (C-435/19)/Riscossione Sicilia SpA agente riscossione per la provincia di Palermo e delle altre provincie siciliane (C-434/19), Poste Italiane SpA (C-435/19)

(Združeni zadevi C-434/19 in C-435/19) (1)

(Predhodno odločanje - Državne pomoči - Konkurenca - Člen 107(1) PDEU - Pogoji uporabe - Člen 106(2) PDEU - Storitve splošnega gospodarskega pomena - Upravljanje storitve poštnega tekočega računa za pobiranje občinskega davka na nepremičnine - Podjetja, ki so jim države članice odobrile posebne ali izključne pravice - Provizije, ki jih enostransko določi upravičeno podjetje - Zloraba prevladujočega položaja - Člen 102 PDEU - Nedopustnost)

(2021/C 163/06)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Poste Italiane SpA (C-434/19), Agenzia delle entrate – Riscossione (C-435/19)

Toženi stranki: Riscossione Sicilia SpA agente riscossione per la provincia di Palermo e delle altre provincie siciliane (C-434/19), Poste Italiane SpA (C-435/20)

Ob udeležbi: Poste italiane SpA – Bancoposta (C-435/19)

Izrek

Člen 107 PDEU je treba razlagati tako, da nacionalni ukrep, v skladu s katerim morajo koncesionarji za pobiranje imposta comunale sugli immobili (občinski davek na nepremičnine) pri družbi Poste Italiane SpA imeti tekoči račun, odprt na njihovo ime, da se davčnim zavezancem omogoči plačilo tega davka, in plačevati provizijo za vodenje tega tekočega računa, pomeni „državno pomoč“ v smislu te določbe, če je ta ukrep mogoče pripisati državi, če družbi Poste Italiane dodeljuje selektivno prednost prek državnih sredstev ter če lahko izkrivlja konkurenco in trgovino med državami članicami, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

---

(1)  UL C 328, 30.9.2019.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. marca 2021 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen – Švedska) – Föreningen Skydda Skogen (C-473/19), Naturskyddsföreningen i Härryda, Göteborgs Ornitologiska Förening (C-474/19)/Länsstyrelsen i Västra Götalands län, B.A.B. (C-473/19), U.T.B. (C-474/19)

(Združeni zadevi C-473/19 in C-474/19) (1)

(Predhodno odločanje - Okolje - Direktiva 92/43/EGS - Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst - Člen 12(1) - Direktiva 2009/147/ES - Ohranjanje prostoživečih ptic - Člen 5 - Gozdarstvo - Prepovedi, katerih namen je zagotovitev ohranitve zaščitenih vrst - Načrt končnega poseka - Območje, na katerem so zaščitene vrste)

(2021/C 163/07)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Föreningen Skydda Skogen (C-473/19), Naturskyddsföreningen i Härryda, Göteborgs Ornitologiska Förening (C-474/19)

Tožene stranke: Länsstyrelsen i Västra Götalands län, B.A.B. (C-473/19), U.T.B. (C-474/19)

Izrek

1.

Člen 5 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero se prepovedi iz te določbe nanašajo le na vrste, naštete v Prilogi I k tej direktivi, vrste, ki so do določene mere ogrožene, ali vrste, katerih populacija dolgoročno upada.

2.

Člen 12(1), od (a) do (c), Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je treba razlagati tako, da, prvič, nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero se, kadar je cilj človekove dejavnosti, kot sta dejavnost izkoriščanja gozda ali prostorskega razvoja, očitno drug kot ubitje ali vznemirjanje živalskih vrst, prepovedi iz te določbe uporabljajo le v primeru tveganja negativnega vpliva na stanje ohranjenosti zadevnih vrst in, drugič, se varstvo iz te določbe ne preneha uporabljati za vrste, ki so dosegle ugodno stanje ohranjenosti.

3.

Člen 12(1)(d) Direktive 92/43 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero v primeru, v katerem se trajna ekološka funkcionalnost naravnega habitata zadevne vrste na specifičnem območju kljub previdnostnim ukrepom izgubi bodisi zaradi škode, uničenja ali poslabšanja, ki je lahko neposredno ali posredno, zaradi zadevne dejavnosti, obravnavane posamično ali kumulativno z drugimi, prepoved iz te določbe velja le od takrat, ko je podano tveganje poslabšanja stanja ohranjenosti zadevne vrste.

---

(1)  UL C 288, 26.8.2019.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 4 marca 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) – Portugalska) – Frenetikexito – Unipessoal Lda/Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-581/19) (1)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 2(1)(c) - Storitve, ki so predmet DDV - Oprostitve - Člen 132(1)(c) - Zdravstvena oskrba v okviru medicinske in paramedicinske poklicne dejavnosti - Spremljanje prehranjevanja in prehransko svetovanje - Športne dejavnosti, dejavnosti za dobro počutje in dejavnosti telesne vadbe - Pojmi „enotna kompleksna storitev“, „pomožna storitev glavne storitve“ in „neodvisnost storitev“ - Merila)

(2021/C 163/08)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Frenetikexito – Unipessoal Lda

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Izrek

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da je ob pridržku preverjanj, ki jih opravi predložitveno sodišče, storitev spremljanja prehranjevanja, ki jo v športnih ustanovah – eventualno v okviru programov, ki vključujejo tudi storitve za dobro počutje in storitve telesne vadbe – opravlja za to usposobljen in certificiran strokovnjak, ločena in neodvisna storitev ter zanjo ne more veljati oprostitev iz člena 132(1)(c) te direktive.

---

(1)  UL C 383, 11.11.2019.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 4. marca 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Agrimotion S.A./ADAMA Deutschland GmbH

(Zadeva C-912/19) (1)

(Predhodno odločanje - Približevanje zakonodaj - Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet - Uredba (ES) št. 1107/2009 - Člen 52(1) - Dovoljenje za vzporedno trgovanje - Vezanost tega dovoljenja na osebo)

(2021/C 163/09)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Agrimotion S.A.

Tožena stranka: ADAMA Deutschland GmbH

Izrek

Člen 52(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS je treba razlagati tako, da lahko le imetnik dovoljenja za vzporedno trgovanje da fitofarmacevtsko sredstvo v promet v državi članici, ki je izdala to dovoljenje.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 4. marca 2021 – Carmen Liaño Reig/Enotni odbor za reševanje (EOR)

(Zadeva C-947/19 P) (1)

(Pritožba - Ekonomska in monetarna unija - Bančna unija - Sanacija ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij - Enotni mehanizem za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij (EMR) - Postopek reševanja - Sprejetje sheme za reševanje družbe Banco Popular Español SA - Uredba (EU) št. 806/2014 - Člen 24 - Instrument prodaje poslovanja - Člen 21 - Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov - Instrumenti dodatnega kapitala - Ničnostna tožba - Razglasitev delne ničnosti - Neločljivost - Nedopustnost)

(2021/C 163/10)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Carmen Liaño Reig (zastopnik: F. López Antón, abogado)

Druga stranka v postopku: Enotni odbor za reševanje (EOR) (zastopniki: A. Valavanidou, S. Branca in J. King, agenti, skupaj z B. Meyring in T. Klupsch, Rechtsanwälte, F. B. Fernández de Trocóniz Robles, abogado)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Carmen Liaño Reig se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 87, 16.3.2020.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 3. marca 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Düsseldorf – Nemčija) – VS/Hauptzollamt Münster

(Zadeva C-7/20) (1)

(Predhodno odločanje - Carinska unija - Carinski zakonik Unije - Uredba (EU) št. 952/2013 - Člen 87(4) - Nastanek carinskega dolga - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 2(1) - Člena 70 in 71 - Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna uvoznega DDV - Kraj nastanka davčnega dolga - Ugotovitev neizpolnitve obveznosti, naložene s carinsko zakonodajo Unije - Blago, ki je bilo na carinsko območje Unije fizično vneseno v eni državi članici, vendar je v gospodarski krogotok Unije vstopilo v državi članici, v kateri je bila opravljena ugotovitev)

(2021/C 163/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: VS

Tožena stranka: Hauptzollamt Münster

Izrek

Člen 71(1), drugi pododstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da uvozni davek na dodano vrednost za blago, ki je zavezano carini, nastane v državi članici, v kateri je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, naložene s carinsko zakonodajo Unije, če je zadevno blago, tudi če je bilo na carinsko območje Unije fizično vneseno v drugi državi članici, v gospodarski krogotok Unije vstopilo v državi članici, v kateri je bila opravljena navedena ugotovitev.

---

(1)  UL C 137, 27.4.2020.

Pritožba, ki so jo 26. avgusta 2020 vložili CF, TB, LO S.A. in UM S.L. zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 25. junija 2020 v zadevi T-22/19, Noguer Enríquez in drugi/Komisija

(Zadeva C-403/20 P)

(2021/C 163/12)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožniki: CF, TB, LO S.A. in UM S.L. (zastopnika: J. Álvarez González in S. San Felipe Menéndez, abogados)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Sodišče (sedmi senat) je s sklepom z dne 3. marca 2021 pritožbo zavrnilo kot delno nedopustno in delno očitno neutemeljeno in odločilo, da CF, TB, LO S.A. in UM S.L. nosijo svoje stroške.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal correctionnel de Limoges (Francija) 23. oktobra 2020 – Kazenski postopek proti DS

(Zadeva C-557/20)

(2021/C 163/13)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal correctionnel de Limoges

Stranke v postopku v glavni stvari

DS

Ob udeležbi: Union française des maréchaux-ferrants

Sodišče (šesti senat) je s sklepom z dne 16. marca 2021 predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal correctionnel de Limoges (Francija) z odločbo z dne 11. septembra 2020, razglasilo za očitno nedopusten.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (Nemčija) 16. oktobra 2020 – AR/St. Vincenz-Krankenhaus GmbH

(Zadeva C-727/20)

(2021/C 163/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesarbeitsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagateljica revizije: AR

Nasprotna stranka v revizijskem postopku: St. Vincenz-Krankenhaus GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali člen 7 Direktive 2003/88 (1) in člen 31(2) Listine nasprotujeta razlagi nacionalne določbe, kot je člen 7(3) BUrlG (zvezni zakon o letnem dopustu), v skladu s katero neizkoriščena pravica do plačanega letnega dopusta delavca, ki je med letom, v katerem je pridobil pravico do letnega dopusta, zaradi bolezni postal nezmožen za delo, ki pa bi dopust v tem letu, vsaj deloma, lahko izrabil še pred začetkom svoje bolezni, ugasne v primeru nezmožnosti za delo, ki še vedno traja neprekinjeno 15 mesecev po izteku leta, v katerem je pridobil pravico do letnega dopusta, tudi če delodajalec delavcu z ustreznim pozivom in opozorili dejansko ni omogočil izrabe te pravice?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali pravica do plačanega letnega dopusta pod temi pogoji v primeru nezmožnosti za delo, ki še vedno traja, tudi pozneje ne more ugasniti?

---

(1)  Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Hamburg (Nemčija) 22. januarja 2021 – flightright GmbH/Ryanair DAC, prej Ryanair Ltd

(Zadeva C-37/21)

(2021/C 163/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: flightright GmbH

Tožena stranka: Ryanair DAC, prej Ryanair Ltd

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali zakasnelo dovoljenje za vzlet s strani službe za upravljanje zračnega prometa že per se pomeni izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) ali pa je treba to zanikati, ker zakasnitve pri izdaji dovoljenj za vzlet s strani služb za upravljanje zračnega prometa, tako imenovane prestavitve slotov, niso dogodek, ki bi bil v zračnem prometu „zunaj običajnega“, temveč so dogodek, ki spada k običajnim in pričakovanim potekom in okvirnim pogojem mednarodnega zračnega prometa, saj gre za dogodek, ki je neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskih prevoznikov?

2.

Ali je mogoče izhajati iz seznanjenosti sodišč s tem, da pri tako imenovanih prestavitvah slotov s strani služb za upravljanje zračnega prometa v mednarodnem zračnem prometu ne gre za razmere, ki bi bile zunaj običajnega v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije, temveč za običajne, pogoste in pričakovane spremljevalne okoliščine zračnega prometa, ali pa je treba glede tega v sporu predložiti dokaz v obliki izvedenskega mnenja, kateremu bi bilo zadoščeno le, če do prestavitev slotov v mednarodnem zračnem prometu pride izredno redko in ne redno?

3.

Ali je treba prestavitve slotov s strani služb za upravljanje zračnega prometa le tedaj šteti za izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004, če same temeljijo na razmerah, ki se jih lahko opredeli kot izredne v smislu člena 5(3), torej na primer na dogajanju ob nesreči ali na teroristični grožnji, ne pa na vremenskih razmerah, ki so v okviru poslovanja glede na čas in kraj dogajanja običajne in začasno vplivajo na zračni promet?

4.

Ali neugodno vreme kot razlog za prestavitev slota zlasti le tedaj pomeni izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004, če samo neugodno vreme pomeni izredne razmere, če je torej neugodno vreme na zadevnem kraju in ob zadevnem času samo „zunaj običajnega“ in če samo ne spada med „običajne in pričakovane vremenske razmere“ na zadevnem kraju in ob zadevnem času, temveč „iz tega izstopa“?

5.

Ali so neugodne vremenske razmere, ki na zadevnem kraju in ob zadevnem času niso zunaj običajnega in ki na zadevnem kraju in ob zadevnem času ne izstopajo iz običajnih in pričakovanih vremenskih razmer, dogodki, ki so neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskih družb in običajnimi okvirnimi pogoji zračnega prometa v smislu razlage člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004, kakor jo je podalo Sodišče Evropske unije?

---

(1)  Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL 2004, L 46, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Wien (Avstrija) 1. februarja 2021 – FK

(Zadeva C-58/21)

(2021/C 163/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Wien

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: FK

Nasprotna stranka: Rechtsanwaltskammer Wien

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Kako je treba razlagati člen 13(2)(b) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1), če je središče interesa dejavnosti osebe s količinskega vidika v državi, ki ni članica Evropske unije, v kateri ima oseba tudi svoje stalno prebivališče, in ta oseba poleg tega dejavnost opravlja v dveh državah članicah (Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji), pri čemer je dejavnost v obeh državah članicah porazdeljena tako, da občutno večji del poteka v eni državi članici (v konkretnem primeru v Zvezni republiki Nemčiji)? V primeru, da iz razlage te določbe izhaja, da se uporablja avstrijska zakonodaja, se [predloži to vprašanje]:

2.

[Ali sta] določba člena 50(2), točka 2(c)(aa), Rechtsanwaltsordnung (2) (avstrijski zakon o odvetništvu) in na tem temelječa določba člena 26, prvi odstavek, točka 8, Statuta k Delu A iz leta 2018 z vidika prava Unije dopustni ali pa sta v nasprotju s pravom Unije ter pravicami, ki jih zagotavlja pravo Unije, ker je kot pogoj za priznanje starostne pokojnine določena odpoved pravici do opravljanja odvetniškega poklica v državi in tujini (člen 50(2), [točka 2](c)(aa)) oziroma povsod (člen 26, prvi odstavek, točka 8, Statuta k Delu A iz leta 2018)?

---

(1)  UL 2004, L 166, str. 1.

(2)  RGBl. Nr. 96/1868 idF BGBl I Nr. 10/2017.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Den Haag, Sitzungsort Zwolle (Nizozemska) 29. januarja 2021 – O. T. E./Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

(Zadeva C-66/21)

(2021/C 163/17)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Den Haag, Sitzungsort Zwolle

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: O. T. E.

Tožena stranka: Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

a) Ali je treba, ker Nizozemska v nacionalnem pravu ni določila začetka teka roka za premislek, zagotovljenega s členom 6(1) Direktive 2004/81/ES (1), to določbo razlagati tako, da začne rok za premislek teči po samem zakonu, ko državljan tretje države obvesti (uradno obvesti) nizozemske organe o trgovini z ljudmi? b) Vprašanje 1b: Ali je treba, ker Nizozemska v nacionalnem pravu ni določila trajanja roka za premislek, zagotovljenega s členom 6(1) Direktive 2004/81/ES, to določbo razlagati tako, da se rok za premislek po samem zakonu izteče, potem ko je bila podana prijava o trgovini z ljudmi ali ko zadevni državljan tretje države navede, da se odpoveduje vložitvi prijave?

2.	Ali je treba kot ukrepe za odstranitev v smislu člena 6(2) Direktive 2004/81/ES razumeti tudi ukrepe za odstranitev državljana tretje države z ozemlja države članice na ozemlje druge države članice?

3.

a) Ali člen 6(2) Direktive 2004/81/ES nasprotuje temu, da se izda odločba o predaji med tekom roka za premislek, zagotovljenega z odstavkom 1 tega člena? b) Ali člen 6(2) Direktive 2004/81/ES nasprotuje temu, da se med tekom roka za premislek, zagotovljenega z odstavkom 1 tega člena, izvrši že izdana odločba o predaji ali da se pripravi njena izvršitev?

---

(1)  Direktiva 2004/81/ES o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL 2004, L 261, str. 19).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Den Haag, zittingsplaats ’s-Hertogenbosch (Nizozemska) 4. februarja 2021 – X/Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

(Zadeva C-69/21)

(2021/C 163/18)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Den Haag, zittingsplaats ’s-Hertogenbosch

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X

Tožena stranka: Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali lahko znatno povečanje intenzivnosti bolečin zaradi neobstoja zdravstvene obravnave ob nespremenjeni klinični sliki bolezni pomeni položaj, ki je v nasprotju s členom 19(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) v povezavi s členoma 1 in 4 Listine, če se ne odobri odlog obveznosti zapustitve države, ki izhaja iz Direktive 2008/115/ES (1) (v nadaljevanju: Direktiva 2008/115)?

2.

Ali je določitev fiksnega roka, v katerem se morajo pojaviti posledice neobstoja zdravstvene obravnave, zato da bi bilo treba upoštevati zdravstvene ovire pri obveznosti vrnitve, ki izhaja iz Direktive 2008/115, združljiva s členom 4 Listine, v povezavi s členom 1 Listine? Če določitev fiksnega roka ni v nasprotju s pravom Unije, ali je državi članici dovoljeno določiti splošni rok za vse možne bolezni in vse možne posledice za zdravje?

3.	Ali je ureditev, v skladu s katero je treba posledice dejanske odstranitve presojati izključno v okviru vprašanja, ali – in pod katerimi pogoji – sme tujec potovati, združljiva s členom 19(2) Listine v povezavi s členoma 1 in 4 Listine ter Direktivo 2008/115?

4.

Ali je s členom 7 Listine, v povezavi s členoma 1 in 4 Listine ter Direktivo 2008/115 zahtevano, da se zdravstveno stanje tujca in zdravstvena obravnava, ki jo je zaradi tega stanja deležen v državi članici, upoštevata pri vprašanju, ali je treba zaradi zasebnega življenja dovoliti prebivanje? Ali je s členom 19(2) Listine, v povezavi s členoma 1 in 4 Listine ter Direktivo 2008/115, zahtevano, da je treba v presojo, ali lahko zdravstvene težave vodijo do ovir za odstranitev, upoštevati zasebno in družinsko življenje v smislu člena 7 Listine?

---

(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, str. 98).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (Litva) 12. februarja 2021 – Lietuvos Respublikos vidaus reikalų ministerija

(Zadeva C-88/21)

(2021/C 163/19)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

Stranka v postopku v glavni stvari

Lietuvos Respublikos vidaus reikalų ministerija

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 39 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), zlasti odstavek 3 tega člena, razlagati tako, da je z njim naložena obveznost, da se prepove registracija stvari, za katere je bil izdan razpis ukrepa v schengenskem informacijskem sistemu, čeprav razpis ukrepa ni več upošteven (vozilo je bilo izsledeno; kazenski postopek v državi članici, v kateri je bilo vozilo izsledeno, je bil ustavljen, ker v tej državi članici ni bilo storjeno kaznivo dejanje; država, ki je vnesla razpis ukrepa, je bila obveščena, vendar ne stori ničesar za izbris razpisa ukrepa iz sistema)?

2.

Ali je treba člen 39 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), zlasti odstavek 3 tega člena, razlagati tako, da državi članici, ki je izsledila stvar, za katero je bil izdan razpis ukrepa v skladu s členom 38(1) tega sklepa, nalaga, da v nacionalnem pravu določi pravila, s katerimi bi bila prepovedana kakršna koli dejanja v zvezi z izsledeno stvarjo, razen dejanj, s katerimi bi bil dosežen cilj iz člena 38 (zaseg ali zagotovitev dokazov v kazenskem postopku)?

3.

Ali je treba člen 39 Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), zlasti odstavek 3 tega člena, razlagati tako, da državi članici omogoča, da sprejme pravna pravila, s katerimi bi se določile izjeme od prepovedi registracije vozil, za katera je bil v SIS vnesen razpis ukrepa v skladu s členom 38 tega sklepa, potem ko so pristojni organi države članice sprejeli ustrezne ukrepe za obvestitev države, ki je vnesla razpis ukrepa, o najdeni stvari?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (Litva) 12. februarja 2021 – „Romega“ UAB/Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba

(Zadeva C-89/21)

(2021/C 163/20)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

Stranki v postopku v glavni stvar

Tožeča stranka:„Romega“ UAB

Tožena stranka: Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 (1) z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila in člen 14(8) Uredbe (ES) št. 178/2002 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, razlagati tako, da je z njima pristojnim nadzornim organom države članice podeljena diskrecijska pravica, da ugotovijo, da sveže perutninsko meso, ki je v skladu z merili iz Priloge I, poglavje 1, vrstica 1.28, k Uredbi št. 2073/2005, ni v skladu z merili iz člena 14(1) in (2) Uredbe št. 178/2002, kadar so živila, ki spadajo v to kategorijo, kontaminirana s serotipi Salmonella, ki niso navedeni v Prilogi I, poglavje 1, vrstica 1.28, k Uredbi št. 2073/2005, kot je bilo ugotovljeno v obravnavani zadevi?

---

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL 2005, L 338, str. 1).

(2)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Blagoevgrad (Bolgarija) 16. februarja 2021 – МV – 98/Nachalnik na otdel „Operativni deynosti“ – grad Sofia v glavna direktsia „Fiskalen kontrol“ pri Tsentralno upravlenie na Natsionalna agentsia za prihodite

(Zadeva C-97/21)

(2021/C 163/21)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Blagoevgrad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: МV – 98

Tožena stranka: Nachalnik na otdel „Operativni deynosti“ – grad Sofia v glavna direktsia „Fiskalen kontrol“ pri Tsentralno upravlenie na Natsionalna agentsia za prihodite

1.

Ali je treba člen 273 Direktive Sveta 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki dovoljuje kumulacijo upravnega postopka za odreditev prisilnega upravnega ukrepa in upravnega postopka za naložitev premoženjske sankcije proti isti osebi zaradi dejanja, ki je v tem, da se prodaja blaga ni registrirala in ni bila evidentirana z izdajo potrdila o prodaji?

1.1.

Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in člen 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da se upravni postopek za odreditev prisilnega upravnega ukrepa in upravni postopek za naložitev premoženjske sankcije proti isti osebi zaradi dejanja, ki je v tem, da se prodaja blaga ni registrirala in ni bila evidentirana z izdajo potrdila o prodaji, lahko kumulirata, če se upošteva, da ta ureditev organom, ki so pristojni za izvedbo obeh postopkov, in sodiščem ne nalaga hkrati obveznosti, da zagotovijo učinkovito uporabo načela sorazmernosti z vidika skupne teže vseh kumuliranih ukrepov glede na težo konkretnega prekrška?

2.

Ali je treba, če se ne pritrdi uporabi členov 50 in 52(1) Listine v obravnavanem primeru, člen 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in člen 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah potem razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnemu predpisu, kot je člen 186(1) ZDDS (Zakon za danak varhu dobavenata stoynost (zakon o davku na dodano vrednost)), ki določa, da se proti isti osebi zaradi dejanja, ki je v tem, da se prodaja blaga ni registrirala in ni bila evidentirana z izdajo potrdila o prodaji, poleg naložitve premoženjske sankcije v skladu s členom 185(2) ZDDS odredi še prisilni upravni ukrep „zapečatenja poslovnih prostorov“ za največ 30 dni?

3.

Ali je treba člen 47(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da ne nasprotuje ukrepom, ki jih je nacionalni zakonodajalec sprejel za zagotavljanje interesa iz člena 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kot je začasna izvršitev prisilnega upravnega ukrepa „zapečatenja poslovnih prostorov“ za največ 30 dni, da bi se zaščitil domneven javni interes, če je sodno varstvo v nasprotju s tem omejeno na presojo primerljivega zasebnega interesa?

---

(1)  UL 2006, L 347, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (Bolgarija) 22. februarja 2021 – Kazenski postopek zoper IR

(Zadeva C-105/21)

(2021/C 163/22)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad (Bulgarien)

Obtoženec

IR

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je v skladu s členom 6 Listine v povezavi s členom 5(4) in (2) ter (1)(c) EKČP, členom 47 Listine, pravico do prostega gibanja, načelom enakosti ter načelom vzajemnega zaupanja, če si odreditveni pravosodni organ iz člena 6(1) Okvirnega sklepa 2002/584 ne prizadeva za to, da bi zahtevano osebo obvestil o dejanskih in pravnih podlagah za njeno prijetje in pravici do vložitve pravnega sredstva zoper nalog za prijetje, medtem ko je ta oseba na ozemlju izvršitvene države članice?

2.

Če je odgovor pritrdilen: ali načelo primarnosti prava Unije nalaga odreditvenemu pravosodnemu organu, da ne opravi te obvestitve, in ali mu poleg tega – če zahtevana oseba, kljub temu da ni obveščena o tem, zahteva razveljavitev nacionalnega naloga za prijetje – nalaga, da to zahtevo vsebinsko preuči šele po njeni predaji?

3.	Kateri pravni ukrepi prava Unije so primerni za tako obvestitev?

Pritožba, ki jo je 25. februarja 2021 vložil Oriol Junqueras i Vies zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2020 v zadevi T-24/20, Junqueras i Vies/Parlament

(Zadeva C-115/21 P)

(2021/C 163/23)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnik: Oriol Junqueras i Vies (zastopnik: A. Van den Eynde Adroer, abogado)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlog

—	Sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2020 v zadevi T-24/20 naj se razveljavi.

—	Ugotovi naj se, da je tožba, ki jo je vložil pritožnik, v celoti dopustna.

—	Odredi naj se ponoven začetek postopka, da lahko šesti senat Splošnega sodišča Evropske unije po ugotovitvi dopustnosti tožbe začne obravnavati zadevo.

—	Evropskemu parlamentu naj se naloži plačilo stroškov postopka z ugovorom nedopustnosti in tega pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: Napačna uporaba prava pri razlagi in uporabi členov 13.3 in 7.3 Akta o volitvah (1976) v tej zadevi (1). Ne gre za prenehanje mandata, temveč za uporabo nastalega razloga nezdružljivosti, ki ni bil dokazan v skladu s členom 7.3 Akta o volitvah (1976). Evropski parlament se ni mogel seznaniti niti s prenehanjem mandata O. Junquerasa niti z nastankom razloga nezdružljivosti, dokazanega v skladu s členom 7.3 Akta o volitvah (1976), kajti nič od navedenega ni bilo podano. Evropski parlament je s „seznanitvijo“ podelil pravne učinke odločbi, ki takih učinkov ne bi mogla imeti, s čimer je postala izpodbojni akt v skladu s členom 263 PDEU, ker so bile kršene pravice O. Junquerasa (zlasti člen 39 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije).

Drugi pritožbeni razlog: Napačna uporaba prava pri razlagi in uporabi člena 4.7 Poslovnika Evropskega parlamenta. V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker se je štelo, da Evropski parlament ni pristojen za to, da zavrne priznavanje razlogov nezdružljivosti v skladu z navedenim členom. Zaradi neuporabe člena 4.7 Poslovnika odločba Evropskega parlamenta spreminja pravni položaj O. Junquerasa in posega v njegove pravice (zlasti v skladu s členom 39 Listine in členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije), zato je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo s tem, da je bilo ugotovljeno, da ni mogoče vložiti tožbe v skladu s členom 263 PDEU.

Tretji pritožbeni razlog: Napačna razlaga členov 8 in 12 Akta o volitvah (1976) in člena 3.3 Poslovnika, ker razlog nezdružljivosti, ki je bil uporabljen za O. Junquerasa, ne spada v volilni postopek. Ni mogoče sklepati, da lahko država določi naveden razlog nezdružljivosti v skladu s predpisi o volilnem postopku iz Akta o volitvah (1976). V sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker ni bilo ugotovljeno, da sta člen 13.3 Akta o volitvah (1976) in člen 4.7 Poslovnika v nasprotju s členom 39 Listine (oba odstavka) in členom 21(2) Listine, ker določata omejitve pravic v nasprotju s členom 52(1) in (2) Listine. Sklep je napačen, ker v njem ni bilo upoštevano dejstvo, da se je Listina v normativni hierarhiji povzpela na raven primarnega prava Evropske unije. Zaradi uporabe predpisov, ki so v nasprotju z Listino, je sporni akt očitno odločba, ki učinkuje na pravni položaj O. Junquerasa in ki jo je mogoče izpodbijati v skladu s členom 263 PDEU, zato je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo. Podredno, v sklepu bi morala biti za člen 13.3 Akta o volitvah (1976) in za člen 4.7 Poslovnika podana razlaga, ki je v skladu s pravicami, varovanimi z Listino, in s sodno prakso Sodišča Evropske unije, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi izredne okoliščine v konkretni zadevi in informacije, ki jih je Evropski parlament že imel na voljo. V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker ni bilo sprejeto, da je bilo v obravnavani zadevi mogoče ugotoviti, da je prišlo do netočnosti v skladu s členom 4.7 Poslovnika, na podlagi katerega bi Evropski parlament lahko zavrnil razglasitev, da je poslanski sedež prost, oziroma priznal uporabljen razlog nezdružljivosti. Zato je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo, ker je sporni akt odločba s pravnimi učinki na položaj O. Junquerasa, tako da je zoper ta akt mogoče vložiti tožbo v skladu s členom 263 PDEU.

Četrti pritožbeni razlog: V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker se je štelo, da pobuda predsednika Evropskega parlamenta v skladu s členom 8 Poslovnika ni obvezna na podlagi prava Unije. Pravni red je treba razlagati kot celoto in na podlagi člena 39 Listine (katerega uporaba je za države članice v skladu s členom 51(1) Listine zavezujoča), dolžnosti lojalnega sodelovanja, člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije in člena 6 Poslovnika je spoštovanje pravic O. Junquerasa obvezno, če Evropski parlament državo članico obvesti o stanju v skladu s členom 8 Poslovnika. V izpodbijanem sklepu je bila podana napačna obrazložitev, da v obravnavani zadevi ne gre za posebne okoliščine, v katerih se neukrepanje Evropskega parlamenta šteje za akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo (več predhodnih zahtev za varstvo imunitete O. Junquerasa, ki niso bile obravnavane, zlasti pa sodba Sodišča Evropske unije, s katero je bil priznan njegov status izvoljenega [člana Evropskega parlamenta] in na podlagi katere je mogoče ugotoviti kršitev njegovih pravic zaradi neobstoja zahteve za odvzem njegove imunitete). V izpodbijanem sklepu je bila podana napačna razlaga v zvezi s tem, da v teh posebnih okoliščinah primera zavrnitev obravnavanja zahteve za nujno varstvo iz člena 8 Poslovnika pomeni odločitev, ki nima pravnih učinkov na položaj O. Junquerasa pri varstvu njegove imunitete, zato je zoper njo mogoče vložiti tožbo v skladu s členom 263 PDEU.

---

(1)  UL L 278, 8.10.1976, str. 5.

Pritožba, ki jo je PlasticsEurope vložila 25. februarja 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-207/18, PlasticsEurope/ECHA

(Zadeva C-119/21 P)

(2021/C 163/24)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: PlasticsEurope (zastopnika: R. Cana, avocat, E. Mullier, avocate)

Druge stranke v postopku: Evropska agencija za kemikalije, Zvezna republika Nemčija, Francoska republika, ClientEarth

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-207/18;

—	sporni akt razglasi za ničen;

—	alternativno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da bo odločilo o predlogu pritožnice za razglasitev ničnosti;

—	toženi stranki na prvi stopnji naloži plačilo tega postopka, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem, vključno s stroški intervenientov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Diskrecijske pravice, ki jo ima Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pri ocenjevanju snovi za identifikacijo snovi, ki so vzrok za veliko zaskrbljenost na podlagi člena 57(f) Uredbe (ES) 1907/2006 (1) (Uredba REACH) ni mogoče razlagati tako, da ima ECHA popolne in neizpodbojne proste možnosti, da napravi očitne napake pri izbiri in presoji „znanstvene dokazanosti“ iz člena 57(f). Splošno sodišče pa je to sprejelo s tem, da je presodilo, da je mogoče očitno napako pri presoji ugotoviti le, kadar ECHA povsem in napačno ni upoštevala zanesljive znanstvene raziskave in bi vključitev te raziskave celovito presojo dokazov spremenila tako, da končna odločitev ne bi bila smiselna. Splošno sodišče je sprejelo tudi, da se ECHA lahko opre na rezultate nezanesljivih znanstvenih raziskav in da njihova šibka zanesljivost ne onemogoča, da se jih upošteva. Splošno sodišče je šlo še dlje in je sprejelo upoštevanje nezanesljivih in neopredeljivih znanstvenih raziskav, kadar njihovi rezultati podpirajo ciljno hipotezo ECHA o domnevni nevarni lastnosti snovi. S tem je splošno sodišče napačno uporabilo pravo in kršilo načelo znanstvene odličnosti.

2.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, napačno razlagalo člen 57(f) Uredbe REACH in kršilo pravico pritožnice do izjave, ker je napačno razlagalo navedbe pritožnice v zvezi s tem, da je treba dokazati, da je snov vzrok za enako raven zaskrbljenost kot so učinki snovi, opredeljenih na podlagi člena 57, od (a) do (e), Uredbe REACH.

3.	Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri presoji dokazov v zvezi z navedbami pritožnice glede zanesljivosti znanstvenih raziskav in je izkrivilo predložene mu dokaze.

4.	Splošno sodišče je s tem, da je ugotovilo, da je ocena znanstvenih dokazov, ki jo je napravila ECHA, v skladu s previdnostnim načelom, napačno razlagalo to načelo in torej napačno uporabilo pravo.

5.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da posredniki niso izvzeti iz postopka identifikacije na podlagi členov 57 in 59 uredbe REACH, ker se ti določbi nanašata zgolj na notranje lastnosti snovi, ne pa na njeno uporabo (ki bi vključevala, ali je snov intermediat), in ni bilo nesorazmerno, da je ECHA opravila tako identifikacijo.

---

(1)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL 2006, L 396, str. 1).

Pritožba, ki jo je 26. februarja 2021 vložila International Skating Union zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-93/18, International Skating Union/Evropska komisija

(Zadeva C-124/21 P)

(2021/C 163/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: International Skating Union (zastopnik: J.-F. Bellis, avocat)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Mark Jan Hendrik Tuitert, Niels Kerstholt, European Elite Athletes Association

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije International Skating Union/ Komisija (zadeva T-93/18) v delu, v katerem je tožba, ki jo je vložila pritožnica, zavrnjena;

—	razglasi ničnost Sklepa Komisije z dne 8. decembra 2017 v zadevi AT. 40208 – Pravila Mednarodne drsalne zveze o upravičenosti, ter

—	Komisiji in intervenientom na prvi stopnji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je presodilo, da pravila Mednarodne drsalne zveze (ISU) o upravičenosti omejujejo konkurenco zaradi cilja, kršilo člen 263 PDEU in sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 101 PDEU

Prvi del: Splošno sodišče ni preučilo nobene od trditev pritožnice, s katerimi izpodbija presojo Komisije glede dejstev, ki je utemeljevala ugotovitev, da gre za omejevanje konkurence zaradi cilja, kot je določeno v Sklepu Komisije z dne 8. decembra 2017 v zadevi AT. 40208 – Pravila Mednarodne drsalne zveze o upravičenosti (v nadaljevanju: izpodbijani sklep)

Vse trditve, s katerimi pritožnica izpodbija presojo Komisije glede dejstev, ki utemeljuje ugotovitev iz člena 1 izpodbijanega sklepa, da je ISU s tem, da je „sprejela in izvajala“ pravila o upravičenosti, kršila člen 101 PDEU, so bile bodisi napačno štete za neutemeljene ali brezpredmetne bodisi so bile preprosto spregledane.

Drugi del: Splošno sodišče je na novo opredelilo omejevanje konkurence v tej zadevi, s čimer je kršilo svojo obveznost, da ne nadomesti razlogovanja Komisije s svojim, in nepravilno opredelilo elemente, ki jih je Komisija obravnavala v oddelku 8.5 izpodbijanega sklepa, kot upoštevne za ugotovitev, da gre za omejevanje konkurence zaradi cilja, s čimer je kršilo sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 101 PDEU

Splošno sodišče je – namesto, da bi pregledalo ugotovitev kršitve, kot je bila ugotovljena v izpodbijanem sklepu – konstruiralo novo omejevanje konkurence zaradi cilja, izpeljano iz: 1) abstraktne razlage pravil ISU o upravičenosti, ločene od vsakršne preučitve, kako so se uporabljala v praksi, in 2) elementov, ki jih je Komisija obravnavala v oddelku 8.5 izpodbijanega sklepa, ki ni del ugotovitve kršitve zaradi cilja v tem sklepu (oddelek 8.3).

Tretji del: Splošno sodišče je v svoji analizi štirih elementov, na katere se je Komisija oprla pri ugotovitvi, da pravila ISU o upravičenosti omejujejo konkurenco zaradi cilja, napačno uporabilo pravo

Vsebina pravil o upravičenosti: Iz ravni sankcij, s katerimi se zagotavlja izvrševanje pravil, ni mogoče izpeljati nobenega sklepa o domnevnem omejevalnem cilju teh pravil. Do negativnih vplivov sankcij na konkurenco pride le, kadar zavrnitev odobritve dogodka ni utemeljena. Sama raven sankcij ne pove ničesar o vsebini pravil.

Cilji pravil ISU o upravičenosti: Splošno sodišče bi moralo iz priznanja, da ima sistem predhodne odobritve ISU legitimen cilj, sklepati, da pravila ISU o upravičenosti ne morejo omejevati konkurence zaradi cilja.

Pravni in gospodarski okvir pravil ISU o upravičenosti: Splošno sodišče je s tem, da je za brezpredmetno štelo dejstvo, da je ISU odobrila vse dogodke umetnostnega drsanja, ki ga organizirajo tretje osebe, ker ne obstaja „medsebojni vpliv“ med trgom umetnostnega drsanja in upoštevnim trgom hitrostnega drsanja, napačno razlagalo sodbo Cartes Bancaires (C-67/13).

Namen ISU omejevati konkurenco: Dejstvo, da namen ni nujni dejavnik v analizi „zaradi cilja“, Splošnemu sodišču ne dovoljuje, da trditve pritožnice, s katerimi ta izpodbija presojo Komisije glede dejstev v točkah od 175 do 178 izpodbijanega sklepa, na katero se je Komisija oprla pri ugotovitvi, da je ISU s sprejetjem in izvajanjem pravil o upravičenosti kršila člen 101 PDEU, zavrne kot brezpredmetne.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da ni obravnavalo pritožničinega četrtega tožbenega razloga v njeni tožbi, da odločitev ISU o neodobritvi dogodka Dubai Icederby iz leta 2014 ne spada na področje uporabe člena 101 PDEU, ker naj bi se s to odločitvijo uresničeval legitimen cilj v skladu z etičnim kodeksom ISU, ki prepoveduje vse oblike podpiranja stav, napačno uporabilo pravo.

Splošno sodišče je s tem, da je za pritožničin tožbeni razlog napačno štelo, da vključuje abstraktno razpravo o legitimnosti cilja zaščite integritete hitrostnega drsanja, napačno uporabilo pravo. S tem pritožbenim razlogom se je izpodbijala zavrnitev Komisije, da prizna veljavnost etičnih pomislekov ISU glede tega, da bi bil na dogodku v Dubaju predstavljen koncept tekmovanja v hitrostnem drsanju skupaj s stavami na kraju samem. Splošno sodišče ni upoštevalo dokaza, ki ga je predložila pritožnica, zlasti poročila o razpravi v korejskem parlamentu, ki je ta koncept glede na visoko tveganje manipulacij zavrnil, kar potrjuje veljavnost etičnih pomislekov ISU. Dubai Icederby je edini zunanji dogodek v zvezi z drsanjem, ki ni bil odobren po sistemu predhodne odobritve ISU.

Pritožba, ki jo je 26. februarja 2021 vložila American Airlines, Inc. zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-430/18, American Airlines/Komisija

(Zadeva C-127/21 P)

(2021/C 163/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: American Airlines, Inc. (zastopniki: J.-P. Poitras, avocat, J. Ruiz Calzado, abogado, J. Wileur, avocat)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Delta Air Lines, Inc.

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—	Sklep Komisije C(2017) 2788 final z dne 30. aprila 2018 razglasi za ničen;

—	podredno, če je potrebno, vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču, da jo ponovno preuči v skladu s sodbo Sodišča;

—	Komisiji naloži, naj nosi svoje stroške in plača stroške pritožnice v tem postopku in v postopku pred Splošnim sodiščem;

—	sprejme vse druge ukrepe, za katere bi Sodišče presodilo, da so primerni.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja samo en pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je sprejelo pravno napačno razlago Komisije, v skladu s katero preizkus „ustrezne uporabe“ v določbi 1.10 American-US Airways merger commitments (v nadaljevanju: zaveze) pomeni samo „neobstoj zlorabe“ in je bil zato s sodbo nepravilno potrjen Sklep Komisije C(2017) 2788 final z dne 30. aprila 2018 o dodelitvi predhodnih pravic družbi Delta Airlines (Case M.6607 – US Airways/American Airlines).

Pritožbeni razlog je razdeljen na tri dele:

1.	V prvem delu se pritožnica osredotoča na pravni pristop glede razlage preizkusa „ustrezne uporabe“ za dodelitev predhodnih pravic v skladu z določbo 1.10 zavez in trdi, da je Splošno sodišče s svojim razlagalnim pristopom napačno uporabilo pravo.

2.	V drugem delu pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je sprejelo analizo Komisije, v skladu s katero „ustrezna uporaba“ pomeni samo „neobstoj zlorabe“, s čimer je tako napačno sprejelo, da družba Delta ne upravlja 470 korektivnih slotov.

3.	V tretjem delu pritožnica pojasnjuje dodatne pravne napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri razlagi določbe 1.9 zavez, zlasti besedila „v skladu s ponudbo“ na podlagi napačne pravne analize obrazca RM.

Tožba, vložena 5. marca 2021 – Evropski parlament/Evropska komisija

(Zadeva C-144/21)

(2021/C 163/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: L. Visaggio, C. Ionescu Dima, M. Menegatti, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

člene 1(1) in (5), 2, 3, 4, 5, 7, 9 in 10 Izvedbenega sklepa Komisije C(2020) 8797 z dne 18. decembra 2020 o delni avtorizaciji za nekatere uporabe kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (1) Evropskega parlamenta in Sveta (Chemservice GmbH in drugi) razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo na avtorizacije v zvezi z uporabami 2, 4 in 5 (in uporabo 1 v zvezi s formulacijo zmesi za uporabe 2, 4 in 5), ki so oštevilčene od REACH/20/18/0 do REACH/20/18/27;

—	podredno, Izvedbeni sklep Komisije C(2020) 8797 z dne 18. decembra 2020 v celoti razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja samo en tožbeni razlog, in sicer, da je izpodbijani sklep sprejet v nasprotju z zahtevami iz člena 60(4) in (7) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, zato bi ga bilo treba razglasiti za ničnega v delu, v katerem se nanaša na avtorizacije za uporabe 2, 4 in 5 (in uporabo 1 v zvezi s formulacijo zmesi za uporabe 2, 4 in 5), ki so oštevilčene od REACH/20/18/0 do REACH/20/18/27. Podredno, tožeča stranka meni, da je treba, če bi Sodišče ugotovilo, da so te avtorizacije v izpodbijanem sklepu za uporabo 6, ki so oštevilčene od REACH/20/18/28 do REACH/20/18/34, tako neločljivo povezane z avtorizacijami za druge uporabe, da avtorizacij, dodeljenih za uporabo 2, 4 in 5 (in uporabo 1 v zvezi s formulacijo zmesi za uporabo 2, 4 in 5), ni mogoče ločiti od izpodbijanega sklepa, ta sklep v celoti razglasiti za ničen.

---

(1)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL 2006, L 396, str. 1).

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – ViaSat/Komisija

(Zadeva T-245/17) (1)

(Tožba zaradi nedelovanja in ničnostna tožba - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Usklajena uporaba frekvenčnega spektra2 GHz - Vseevropski sistemi, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) - Odločba 2007/98/ES - Usklajeni postopek izbire operaterjev - Dovoljenja, izdana izbranim operaterjem - Odločba št. 626/2008/ES - Poziv k ukrepanju - Neobstoj opomina - Stališče Komisije - Nedopustnost - Zavrnitev ukrepanja - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Nedopustnost - Pristojnost Evropske komisije)

(2021/C 163/28)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: ViaSat, Inc. (Carlsbad, Kalifornija, Združene države) (zastopniki: E. Righini, J. Ruiz Calzado, P. de Bandt, M. Gherghinaru in L. Panepinto, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. Braun, L. Nicolae in V. Di Bucci, agenti)

Intervenientki v podporo tožeče stranke: Kraljevina Nizozemska (zastopnik: M. Bulterman, agent), Eutelsat SA (Pariz, Francija) (zastopnika: L. de la Brosse in C. Barraco-David, odvetnika)

Intervenientki v podporo tožene stranke: EchoStar Mobile Ltd (Dublin, Irska) (zastopnik: A. Robertson, QC), Inmarsat Ventures Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopniki: C. Spontoni, B. Amory, É. Barbier de La Serre, odvetniki, in A. Howard, barrister)

Predmet

Primarno, predlog na podlagi člena 265 PDEU za ugotovitev, da Komisija nezakonito ni sprejela določenih ukrepov v okviru usklajene uporabe pravil glede zagotavljanja mobilnih satelitskih storitev (MSS) v frekvenčnih pasovih 2 GHz in, podredno, predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti dopisov Komisije z dne 14. in 21. februarja 2017, s katerima je ta odgovorila na poziv tožeče stranke k ukrepanju.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba ViaSat, Inc. nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

3.	Družba Eutelsat SA, Kraljevina Nizozemska, družba EchoStar Mobile Ltd in družba Inmarsat Ventures Ltd nosijo svoje stroške.

---

(1)  UL C 213, 3.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Ayuntamiento de Quart de Poblet/Komisija

(Zadeva T-539/18) (1)

(Arbitražna klavzula - Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP) (2007 – 2013) - Pogodbi „Highly scalable Deployment model of Inclusive E-GOvern“ (DIEGO) in „Speeding Every European Digital“ (SEED) - Opomini - Upravičeni stroški - Utemeljitev stroškov - Zanesljivost poročil o nalogah, namenjenih projektom)

(2021/C 163/29)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Ayuntamiento de Quart de Poblet (Quart de Poblet, Španija) (zastopnika: B. Sanchis Piqueras in J. A. Rodríguez Pellitero, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Estrada de Solà in M. Ilkova, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 272 PDEU, naj se, v bistvu, ugotovi neobstoj pogodbenih terjatev, za katere Komisija trdi, da jih ima do tožeče stranke na podlagi sporazumov o nepovratnih sredstvih DIEGO in SEED.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Ayuntamiento de Quart de Poblet nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

---

(1)  UL C 427, 26.11.2018.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Kerry Luxembourg/EUIPO – Ornua (KERRYMAID)

(Zadeva T-693/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije KERRYMAID - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije Kerrygold - Relativni razlog za zavrnitev - Geografsko ime - Prevladujoči element - Miren soobstoj - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Časovna uporaba zakona)

(2021/C 163/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Kerry Luxembourg Sàrl (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnika: F. Traub, odvetnik, in I. Connor, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: H. O’Neill in S. Hanne, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Ornua Co-operative Ltd (Dublin, Irska) (zastopnika: E. Armijo Chávarri in A. Sanz Cerralbo, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 23. julija 2019 (zadeva R 2473/2013-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Kerry Luxembourg in Ornua.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Kerry Luxembourg Sàrl se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in družbe Ornua Co-operative Ltd.

---

(1)  UL C 413, 9.12.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – FI/Komisija

(Zadeva T-694/19) (1)

(Fonction publique - Fonctionnaires - Conjoint survivant - Pension de survie - Articles 18, 19 et 20 de l’annexe VIII du statut - Conditions d’éligibilité - Durée du mariage - Exception d’illégalité - Égalité de traitement - Proportionnalité)

(2021/C 163/31)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: FI (zastopnik: F. Moyse, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Mongin in T. Bohr, agenta)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: J. Van Pottelberge in J. Steele, agenta), Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in R. Meyer, agenta)

Predmet

Demande fondée sur l’article 270 TFUE et tendant à l’annulation des décisions de la Commission des 8 mars et 1er avril 2019 rejetant la demande d’octroi d’une pension de survie au requérant.

Izrek

1.	Les décisions de la Commission européenne du 8 mars 2019 et du 1er avril 2019 rejetant la demande d’octroi d’une pension de survie à FI sont annulées.

2.	La Commission supportera, outre ses propres dépens, les dépens de FI.

3.	Le Parlement européen et le Conseil de l’Union européenne supporteront chacun leurs propres dépens.

---

(1)  UL C 399, 25.11.2019.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. februarja 2021 – Liga Nacional de Fútbol Profesional/EUIPO (El Clasico)

(Zadeva T-809/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka El Clasico - Absolutni razlogi za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo - Člen 7(1)(b) in (c) ter (3) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) in (c) ter (3) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2021/C 163/32)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Liga Nacional de Fútbol Profesional (Madrid, Španija) (zastopnika: C. Casas Feu in C. J. Riesco Losa, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: S. Palmero Cabezas in A. Crawcour, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 1. oktobra 2019 (zadeva R 1966/2018-2) v zvezi z mednarodno registracijo, v kateri je imenovana Evropska unija, figurativne znamke El Clasico.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Liga Nacional de Fútbol Profesional se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 27, 27.1.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. februarja 2021 – Bezos Family Foundation/EUIPO – SNCF Mobilités (VROOM)

(Zadeva T-56/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije VROOM - Prejšnja nacionalna besedna znamka POP & VROOM - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 163/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Bezos Family Foundation (Seattle, Washington, Združene države) (zastopniki: A. Klett, M. Schaffner in M. Lambert Maillard, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: A. Folliard-Monguiral in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: SNCF Mobilités, établissement public à caractère industriel et commercial (Saint-Denis, Francija)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 20. novembra 2019 (zadeva R 1288/2019-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med SNCF Mobilités in Bezos Family Foundation.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Bezos Family Foundation se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 87, 16.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. februarja 2021 – Sonova/EUIPO – Digitmarket (B-Direct)

(Zadeva T-61/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Besedna znamka B-Direct - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije bizdirect - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001))

(2021/C 163/34)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Sonova AG (Stäfa, Švica) (zastopnik: A. Sabellek, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: R. Manea in A. Söder, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Digitmarket – Sistemas de lnformação SA (Maia, Portugalska)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. novembra 2019 (zadeva R 88/2019-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Digitmarket – Sistemas de Informação in Sonova.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Sonova AG nosi stroške postopka.

---

(1)  UL C 87, 16.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Hauz 1929/EUIPO – Houzz (HAUZ LONDON)

(Zadeva T-66/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije HAUZ LONDON - Prejšnja besedna znamka Evropske unije HOUZZ - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 163/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hauz 1929 Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: N. Lyberis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: V. Ruzek, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Houzz, Inc. (Palo Alto, Kalifornija, Združene države)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. novembra 2019 (zadeva R 884/2019-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Houzz in Hauz 1929.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Hauz 1929 Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Hauz 1929/EUIPO – Houzz (HAUZ NEW YORK)

(Zadeva T-67/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije HAUZ NEW YORK - Prejšnja besedna znamka Evropske unije HOUZZ - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 163/36)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hauz 1929 Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: N. Lyberis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: V. Ruzek, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Houzz, Inc. (Palo Alto, Kalifornija, Združene države)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. novembra 2019 (zadeva R 886/2019-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Houzz in Hauz 1929.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Hauz 1929 Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Hauz 1929/EUIPO – Houzz (HAUZ EST 1929)

(Zadeva T-68/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije HAUZ EST 1929 - Prejšnja besedna znamka Evropske unije HOUZZ - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 163/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hauz 1929 Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: N. Lyberis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: V. Ruzek, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Houzz, Inc. (Palo Alto, Kalifornija, Združene države)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. novembra 2019 (zadeva R 885/2019-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Houzz in Hauz 1929.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Hauz 1929 Ltd se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 95, 23.3.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Puma/EUIPO – CAMäleon (PUMA-System)

(Zadeva T-71/20) (1)

(„Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije PUMA-System - Prejšnje besedne znamke Evropske unije PUMA - Relativni razlog za zavrnitev - Škodovanje ugledu - Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 2017/1001 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001)“)

(2021/C 163/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Puma SE (Herzogenaurach, Nemčija) (zastopnik: P. González-Bueno Catalán de Ocón, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Gája in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: CAMäleon Produktionsautomatisierung GmbH (Dettenhausen, Nemčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. novembra 2019 (zadeva R 404/2019-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Puma in CAMäleon Produktionsautomatisierung.

Izrek

1.

Odločba prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 27. novembra 2019 (zadeva R 404/2019-1) se razveljavi v delu, v katerem je odbor za pritožbe zavrnil pritožbo družbe Puma SE, kolikor se je nanašala na zahtevo za registracijo besednega znaka PUMA-System kot znamke Evropske unije, ki označuje proizvode in storitve iz razredov 7, 9, 16 in 42 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, ki za vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu: — razred 7: „električni izvijači“; — razred 9: „računalniška strojna oprema“, „računalniki“, „oprema za obdelavo podatkov in računalniki“, „računalniške zunanje enote“, „zunanje enote, prilagojene za uporabo z računalniki“, „optični in magnetni podatkovni mediji“, „tiskalniki za računalnike“, „detektorji toplote“ in „merilni instrumenti“; — razred 16: „katalogi z računalniško programsko opremo“, „priročniki za delovanje računalniške programske opreme“, „navodila za uporabo“, „navodila za uporabo računalnikov, prenosnih telefonov in dlančnikov“ in „knjige“; — razred 42: „posodabljanje in vzdrževanje računalniške programske opreme in programov“, „konfiguracija računalniške strojne opreme s pomočjo programske opreme“, „konfiguracija računalniških omrežij s pomočjo programske opreme“, „konfiguracija računalniške programske opreme“, „svetovanje na področju računalniške programske in strojne opreme“ in „storitve tehnične podpore za računalniško programsko opremo“.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	Družba Puma in EUIPO nosita vsak svoje stroške.

---

(1)  UL C 114, 6.4.2020.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – Golvabia Innovation/EUIPO (MaxWear)

(Zadeva T-99/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije MaxWear - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2021/C 163/39)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Golvabia Innovation AB (Anderstorp, Švedska) (zastopnik: D. Thorbjörnsson, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: T. von Schantz in J. Crespo Carrillo, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. decembra 2019 (zadeva R 888/2019-1) v zavez z zahtevo za registracijo besednega znaka MaxWear kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Golvabia Innovation AB se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 129, 20.4.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 4. marca 2021 – Brand IP Licensing/EUIPO – Facebook (lovebook)

(Zadeva T-728/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik zahtevka za registracijo - Ustavitev postopka)

(2021/C 163/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Brand IP Licensing Ltd (Tortola, Britanski deviški otoki) (zastopnik: J. MacKenzie, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: L. Rampini in V. Ruzek, agenti)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Facebook, Inc. (Menlo Park, Kalifornija, Združene države) (zastopnik: Y. Zhou, solicitor)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. oktobra 2018 (zadeva R 2279/2017-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Facebook in Brand IP Licensing.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Družbi Brand IP Licensing Ltd in Facebook, Inc. nosita svoje stroške in stroške, ki so nastali Evropskemu uradu za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 54, 11.2.2019.

Sklep Splošnega sodišča z dne 23. februarja 2021 – Frutas Tono/EUIPO – Agrocazalla (Marién)

(Zadeva T-587/19) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Intervencija druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe - Prepozen odgovor na tožbo - Nedovolitev intervencije na podlagi člena 173(1) Poslovnika Splošnega sodišča - Razglasitev ničnosti prejšnje besedne znamke, ki je podlaga za izpodbijano odločbo - Ustavitev postopka)

(2021/C 163/41)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Frutas Tono, SL (Benifairó de la Valldigna, Španija) (zastopnik: A. Cañizares Doménech, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Agrocazalla, SL (Lorca, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 25. junija 2019 (zadeva R 171/2018-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Agrocazalla in Frutas Tono.

Izrek

1.	Družbi Agrocazalla, SL ni dovoljeno sodelovati v postopku.

2.	Družba Agrocazalla nosi svoje stroške.

3.	Postopek s tožbo se ustavi.

4.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 363, 28.10.2019.

Sklep Splošnega sodišča z dne 5. marca 2021 – Aquind in drugi/Komisija

(Zadeva T-885/19) (1)

(Ničnostna tožba - Energija - Vseevropska energetska infrastruktura - Uredba (EU) št. 347/2013 - Prenos pooblastila na Komisijo - Člen 290 PDEU - Delegirani akt o spremembi seznama projektov skupnega interesa Unije - Narava akta v obdobju, v katerem mu lahko Parlament in Svet nasprotujeta - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Očitna nedopustnost)

(2021/C 163/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Aquind Ltd (Wallsend, Združeno kraljestvo), Aquind Energy Sàrl, (Luxembourg, Luksemburg), Aquind SAS (Rouen, Francija) (zastopniki: S. Goldberg, C. Davis, J. Bille, solicitors, in E. White, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: O. Beynet, Y. Marinova in B. De Meester, agenti)

Intervenientke v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, D. Klebs, S. Heimerl in S. Costanzo, agenti), Kraljevina Španija (zastopnik: J. Ruiz Sánchez, agent), Francoska republika (zastopniki: A.-L. Desjonquères, C. Mosser in A. Daniel, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/389 z dne 31. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije (UL 2020, L 74, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.	Družbe Aquind Ltd, Aquind Energy Sàrl in Aquind SAS nosijo svoje stroške in stroške Komisije, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

3.	Zvezna republika Nemčija, Kraljevina Španija in Francoska republika nosijo svoje stroške.

---

(1)  UL C 68, 2.3.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 4. marca 2021 – NEC OncoImmunity/EASME

(Zadeva T-132/20) (1)

(Ničnostna tožba - Okvirni program za raziskave in inovacije (2014 – 2020) – Obzorje 2020 - Sporazum o nepovratnih sredstvih - Obvestilo o odstopu - Akt, ki spada v popolnoma pogodbeni okvir, od katerega ni ločljiv - Nedopustnost - Uredba (EU) št. 1290/2013 - Izguba statusa MSP)

(2021/C 163/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: NEC OncoImmunity AS (Oslo, Norveška) (zastopniki: T. Nordby, R. Bråthen in O. Brouwer, odvetniki)

Tožena stranka: Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (zastopniki: G. Niddam in A. Galea, agenta, skupaj z D. Waelbroeckom in A. Duron, odvetnikoma)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti zatrjevane odločbe, vsebovane v dopisu EASME št. Ares (2019) 7905893 z dne 23. decembra 2019, ki se je nanašal na odstop od sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je bil sklenjen v okviru Okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020, in, podredno, predlog na podlagi člena 272 PDEU za ugotovitev kršitve določb tega sporazuma.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družba NEC OncoImmunity AS nosi stroške postopka.

---

(1)  UL C 161, 11.5.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 26. februarja 2021 – Vulkano Research and Development/EUIPO – Ega (EGA Master)

(Zadeva T-135/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Umik zahteve za ugotovitev ničnosti - Ustavitev postopka)

(2021/C 163/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Vulkano Research and Development, SL (Vitoria-Gasteiz, Španija) (zastopnika: V. Wellens in C. Schellekens, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Walicka in V. Ruzek, agenta)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Ega sp. z o.o. sp.k. (Starogard Gdański, Poljska) (zastopnika: K. Błach Morysińska in K. Dobrowolski, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. decembra 2019 (zadeva R 1038/2018-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Ega in Vulkano Research and Development.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Vulkano Research and Development, SL in Ega sp. z o.o. sp.k. nosita svoje stroške in vsaka od njiju polovico stroškov Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

---

(1)  UL C 161, 11.5.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. marca 2021 – KG/Parlament

(Zadeva T-251/20) (1)

(Ničnostna in odškodninska tožba - Javni uslužbenci - Pokojnina - Upoštevanje korekcijskega količnika pri določitvi pokojninskih pravic - Zavrnitev zavzetja stališča do zahteve tožeče stranke - Neobstoja akta, ki posega v položaj - Nedopustnost)

(2021/C 163/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: KG (zastopnika: S. Rodrigues in A. Champetier, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: T. Lazian in I. Terwinghe, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti dopisa Parlamenta z dne 30. avgusta 2019, s katerim je ta zavrnil sprejetje odločbe glede uporabe korekcijskega količnika v okviru bodoče določitve pokojninskih pravic tožeče stranke in odločbe, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper ta dopis, in, drugič, povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi jo zaradi tega utrpela tožeča stranka.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	KG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 247, 27.7.2020.

Sklep Splošnega sodišča z dne 25. februarja 2021 – Ultrasun/EUIPO (ULTRASUN)

(Zadeva T-437/20) (1)

(Ničnostna tožba - Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije ULTRASUN - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 - Tožba, ki je očitno brez vsakršne pravne podlage)

(2021/C 163/46)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Ultrasun AG (Zürich, Švica) (zastopnika: A. von Mühlendahl in H. Hartwig, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: E. Markakis, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. aprila 2020 (zadeva R 1453/2019-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka ULTRASUN kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Ultrasun AG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 279, 24.8.2020.

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 23. februarja 2021 – Symrise/ECHA

(Zadeva T-655/20 R)

(„Začasna odredba - REACH - Snov 2-etilheksil salicilat - Preverjanje skladnosti registracij - Obveznost zagotovitve nekaterih informacij, za katere je potrebno testiranje na živalih - Predlog za izdajo začasnih odredb - Neobstoj nujnosti“)

(2021/C 163/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Symrise AG (Holzminden, Nemčija) (zastopnice: R. Cana, E. Mullier in H. Widemann, odvetnice)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (zastopniki: W. Broere, N. Knight in M. Heikkilä, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za sprejetje začasnih odredb, naj se, prvič, odloži izvršitev sklepa A-010-2018 komisije za pritožbe pri ECHA z dne 18. avgusta 2020 o registracijski dokumentaciji tožeče stranke za 2-etilheksil salicilat, in drugič, naj se rok, določen za posredovanje rezultatov testiranj, podaljša za čas trajanja odloga.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

Sklep Splošnega sodišča z dne 10. marca 2021 – El Corte Inglés/EUIPO – Kassl (STUDIO KASSL)

(Zadeva T-7/21) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik prijave za registracijo - Ustavitev postopka)

(2021/C 163/48)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija) (zastopnik: J. L. Rivas Zurdo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. F. Crespo Carrillo, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Kassl Holding BV (Amsterdam, Nizozemska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. oktobra 2020 (zadeva R 880/2020-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama El Corte Inglés in Kassl.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 62, 22.2.2021.

Tožba, vložena 7. decembra 2020 – Kirimova/EUIPO

(Zadeva T-727/20)

(2021/C 163/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nigar Kirimova (München, Nemčija) (zastopnica: A. Parassina, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo izvršnega direktorja EUIPO z dne 30. septembra 2020 razglasi za nično;

—	EUIPO naloži, naj tožečo stranko na podlagi člena 120(4)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (1) (v nadaljevanju: UBZEU) izvzame iz uporabe zahteve glede državljanstva;

—	EUIPO naloži, naj tožečo stranko v skladu s členom 120 UBZEU vključi na seznam poklicnih zastopnikov;

—	EUIPO naloži plačilo vseh stroškov in izdatkov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti odločbe izvršnega direktorja EUIPO št. ER 93419-2020 z dne 30. septembra 2020 o zahtevi tožeče stranke za vključitev na seznam poklicnih zastopnikov v skladu s členom 120 UBZEU in za izvzetje v skladu s členom 120(4)(b) UBZEU.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 120(4) UBZEU, ker ni bil razlagan in uporabljen ob upoštevanju temeljnih načel Unije in temeljne prepovedi diskriminacije.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja zaradi zlorabe diskrecijske pravice.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev členov 94 in 97 UBZEU zaradi kršitev pravice do izjave.

5.	Peti tožbeni razlog: napačna presoja dokazov v podporo zadeve.

---

(1)  UL 2017 L 154, str. 1.

Tožba, vložena 22. januarja 2021 – Romunija/Komisija

(Zadeva T-33/21)

(2021/C 163/50)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Romunija (zastopnika: E. Gane in L. Bațagoi, agenta)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1734 z dne 18. novembra 2020 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (1) razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na odhodke v skupnem znesku 18 717 475,08 EUR, ki jih je izplačala akreditirana plačilna agencija v Romuniji in so bili priglašeni v okviru EKSRP, ki pomenijo pavšalni popravek (25 %), uporabljen za izplačila, opravljena v proračunskih letih 2017, 2018, 2019 za ukrep 215, podukrep 1a, Nacionalnega programa za razvoj podeželja (NPRP) 2007-2013;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija naj bi pristojnost, da na podlagi člena 52 Uredbe št. 1306/2013 nekatere zneske izključi iz financiranja Unije, izvajala nezakonito, s kršitvijo členov od 76 do 78 Uredbe št. 1605/2002, člena 40(3) Uredbe št. 1698/2005, člena 12(6) in (7) Uredbe št. 907/2014 ter načel pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj in dobrega upravljanja — Komisija naj bi morala po tem, ko je s sprejetjem Izvedbenega sklepa C(2012)3529 final o odobritvi popravka programa za razvoj podeželja Romunije za programsko obdobje 2007-2013 odobrila metodo za izračun odhodkov v zvezi s podukrepom 1a in njene rezultate, sprejeti odgovornost, ko je bilo glede te metode in teh rezultatov po naknadni reviziji ugotovljeno, da so v nasprotju s členom 40(3) Uredbe št. 1698/2005. — Komisija naj bi obenem po izvedbi revizije napačno ugotovila, da naj bi metoda za izračun, ki je bila uporabljena za odhodke v zvezi s podukrepom 1a, pripeljala do čezmernega nadomestila za upravičence, s čimer naj bi bil kršen člen 40(3) Uredbe št. 1698/2005. — Komisija naj bi pri opredelitvi razloga za uporabo popravkov in narave navedenih popravkov napačno uporabila tako člen 12(6) in (7) Uredbe št. 907/2014 kot lastne Smernice za izračun finančnih popravkov. — Z izpodbijanim sklepom naj bi bilo kršeno načelo varstva legitimnih pričakovanj, saj naj bi Komisija s sprejetjem Izvedbenega sklepa C(2012)3529 final pri romunskih organih in pri upravičencih ustvarila legitimno pričakovanje glede pravilnosti metode za izračun odhodkov v zvezi s podukrepom 1in njenih rezultatov. — Komisija naj bi s svojim ravnanjem, ki se je odrazilo v različnih stališčih in poznem odgovoru, danem romunskim organom glede položaja, ki ga je povzročila ona sama, kršila načeli pravne varnosti in dobrega upravljanja.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije — Komisija naj glede podukrepa 1a ne bi zadostno in primerno obrazložila, zakaj naj bi domnevno nepravilna metoda izračuna spadala med primere iz člena 12(6) in (7) Uredbe št. 907/2014 in torej pomenila nepravilnost v smislu Smernic Komisije za izračun finančnih popravkov, niti svojega spreminjajočega stališča glede pravne opredelitve domnevno nepravilne metode izračuna.

---

(1)  UL 2020, L 390, str. 10.

Tožba, vložena 3. februarja 2021 – Sistem ecologica/Komisija

(Zadeva T-81/21)

(2021/C 163/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka:„Sistem ecologica“ production, trade and services d.o.o. Srbac (Srbac, Bosna in Hercegovina) (zastopniki: D. Diris, D. Rjabynina in C. Kocks, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da je nezakonito, da urad OLAF v zvezi z njo ni sprejel ukrepov, ki so določeni z upoštevnimi pravili, in sicer da je ni obvestil o odločitvi o uvedbi poizvedb ali preiskave, ki se nanašana nanjo, je ni obvestil o poizvedbah ali preiskavah, na podlagi katerih bi bila lahko osebno vpletena, in ji ni omogočil, da izrazi svoja stališča o vseh dejstvih, ki se nanašajo nanjo, pred ugotovitvami, ki se nanašajo nanjo in ki izhajajo iz teh poizvedb ali preiskav.

—	sklep, ki ga je sprejel urad OLAF 25. novembra 2020, da se tožeči stranki zavrne vpogled v spis preiskave, razglasi za ničen;

—	sklep, ki ga je sprejel urad OLAF 25. novembra 2020 in s katerim je pripombe tožeče stranke z dne 16. oktobra 2020 štel za pritožbe, razglasi za ničen;

—	sklep, ki ga je sprejel urad OLAF 27. novembra 2020, o zavrnitvi pritožb tožeče stranke z dne 16. oktobra 2020, razglasi za ničen;

—	sklep, ki ga je sprejel urad OLAF 8. decembra 2020, o zaključku preiskave zoper njo, razglasi za ničen;

—	sklep, ki ga je sprejel urad OLAF 21. decembra 2020, da pritožb tožeče stranke z dne 14. decembra 2020 ne bo štel za pritožbe, razglasi za ničen;

—	ugotovi, da informacije in podatki, ki se nanašajo nanjo, in vsi upoštevni dokazi, ki so bili posredovani nacionalnim organom, pomenijo nedopustne dokaze, vključno s poročilom o misiji OLAF z dne 16. januarja 2020, sporočilom z dne 9. junija 2020 in končnim poročilom z dne 8. decembra 2020;

—	ugotovi, da so vsi preiskovalni postopki, izvedeni med preiskavo na podlagi zgorajnavedenih sklepov, nezakoniti;

—	ugotovi, da so vse ugotovitve na podlagi teh preiskav nezakonite;

—	ugotovi, da so vse informacije, posredovane nacionalnim organom, nezakonite, vključno s sporočilom z dne 9. junija 2020 in končnim poročilom z dne 8. decembra 2020;

—

Komisiji naloži, da tožeči stranki plača zaradi nezakonitega ravnanja urada OLAF in zaradi škode, ki je nastala poklicni dejavnosti in ugledu tožeče stranke, odškodnino v višini 3 026 388,74 EUR, ki je ocenjena začasno, skupaj z obrestmi po 8-odstotni letni obrestni meri od 15. junija 2020 do celotnega plačila;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štirinajst razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev načel preglednosti in neodvisnosti preiskave urada OLAF.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev načela nepristranskosti.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev privilegija zoper samoobtožbo.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do obveščenosti na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU, Euratom) 883/2013 (1).

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave pred sprejetjem negativnih ukrepov.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev pravice do domneve nedolžnosti.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev načel zaupnosti in varstva podatkov v skladu s členom 10 Uredbe (EU, Euratom) 883/2013.

8.	Osmi tožbeni razlog: kršitev člena 41(2)(b) Listine, in sicer kršitev pravice tožeče stranke do vpogleda v spis in načela dobrega upravljanja.

9.	Deveti tožbeni razlog: kršitev Uredbe (ES) 1049/2001 (2).

10.	Deseti tožbeni razlog: kršitev načela skrbnega ravnanja.

11.	Enajsti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve.

12.	Dvanajsti tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do obrambe.

13.	Trinajsti tožbeni razlog: razglasitev sklepov urada OLAF za nične.

14.	Štirinajsti tožbeni razlog: nepogodbena odgovornost urada OLAF za škodo, ki je nastala tožeči stranki.

---

(1)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL 2013 L 248, str. 1).

(2)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

Tožba, vložena 5. februarja 2021 – Primagra/Komisija

(Zadeva T-101/21)

(2021/C 163/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Primagra a.s. (Milín, Češka republika) (zastopnika: S. Sobolová in O. Billard, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično prepoved dodelitve nepovratnih sredstev, ki jo je tožeča stranka določila v dopisu z dne 22. oktobra 2020, ARES (2020) 5759350;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: tožena stranka je neposredno in posredno kršila temeljne pravice tožeče stranke, ker tožeči stranki med preiskavo, na podlagi katere je bil sprejet izpodbijani ukrep, ni bilo v nobenem trenutku omogočeno, da bi uveljavljala svoje pravice do izjave.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka ni pristojna za revizijo posamičnih nepovratnih sredstev in za sprejetje odločitev o posamičnih vlogah za dodelitev nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ker je tožena stranka pristojna zgolj za presojo splošne skladnosti sistemov upravljanja in nadzora držav članic, ne pa za izvedbo natančne revizije in sprejetje odločitve o posamičnih vlogah za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so jih vložila posamična podjetja.

3.

Tretji tožbeni razlog: tožena stranka ni pristojna za razlago in uporabo nacionalnega prava držav članic, saj so njene pristojnosti strogo omejene z načelom prenosa pristojnosti iz členov 5 in 13 Pogodbe o Evropski uniji, pri čemer je treba vsak odstop od tega načela presojati ozko, iz razlage določb Pogodbe v povezavi z načelom prenosa pristojnosti pa jasno izhaja, da tožena stranka ni pristojna za uporabo nacionalnega prava države članice. Določb češkega prava, na katere se sklicuje tožena stranka, nikakor ni mogoče presojati z vidika Uredbe št. 1303/2013, (1) ki je pravna podlaga za postopek revizije, na podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani ukrep.

4.

Četrti tožbeni razlog: tožena stranka ni dokazala vsebine češkega prava ter ga napačno razlagala in uporabila. Tožena stranka je – namesto, da bi dokazala vsebino češkega prava, kot se to zahteva s sodno prakso Sodišča – podala očitno napačno razlago češkega prava, zlasti člena 4c zakona o navzkrižju interesov, s čimer je namenoma prezrla sodno prakso čeških sodišč ter končno, zavezujočo in izvršljivo odločbo čeških organov v zvezi s postopkom revizije, na podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani ukrep.

5.	Peti tožbeni razlog: tožena stranka je napačno razlagala in uporabila pravo Unije, ker je napačno sklenila, da je bila podana kršitev člena 61 Finančne uredbe, (2) in ni upoštevala, da so češka pravila o navzkrižju interesov v nasprotju s temeljnimi načeli prava Unije.

---

(1)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013 L 347, str. 320).

(2)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018 L 193, str. 1).

Tožba, vložena 3. marca 2021 – Malacalza Investimenti in Malacalza/ECB

(Zadeva T-134/21)

(2021/C 163/53)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Malacalza Investimenti Srl (Genova, Italija) in Vittorio Malacalza (Genova) (zastopniki: L. Boggio, S. Carbone in A. D’Angelo, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	Evropski centralni banki naloži plačilo odškodnine:

—	za družbo Malacalza Investimenti s.r.l. v višini 870 525 670 EUR oziroma v večjem ali manjšem znesku, ki se bo v okviru določitve ex aequo et bono štel za pravičen;

—	za Vittoria Malacalzo v višini 4 546 022 EUR oziroma v večjem ali manjšem znesku, ki se bo v okviru določitve ex aequo et bono štel za pravičen;

—	za obe tožeči stranki v višini stroškov, ki so jima nastali v okviru postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je predlog na podlagi členov 268 in 340 PDEU za povračilo škode, ki je tožečima strankama nastala zaradi več dejanj ECB, ki se nanašajo na izvajanje njene funkcije nadzora nad Banca Carige S.p.A. (Carige) in ki se kažejo tako v opustitvah dolžnega ukrepanja kot v škodljivem aktivnem ravnanju.

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata naslednje razloge.

1.

V okviru prvega tožbenega razloga se zatrjuje, da je Evropska centralna banka (ECB) sodelovala pri oblikovanju prikaza stanja in obetov Banca Carige, pri čemer so delničarji, ki so zaupali v ta prikaz, vložili precejšnja sredstva v pridobitev delnic Banca Carige ter v vpis in izplačila povečanj kapitala; nato se je to zaupanje zrahljalo s protislovnimi ravnanji in s sprejemanjem protislovnih ukrepov, z naložitvijo neutemeljenih, nesorazmernih in tudi z drugih vidikov nezakonitih ukrepov, kar kot celota pomeni nezakonito in škodljivo ravnanje. V zvezi s tem se tožeči stranki sklicujeta med drugim in predvsem na: i) zaupanje, ustvarjeno glede stanja Banca Carige, ki je nastalo zaradi izvedbe povečanj kapitala v letih 2014 in 2015; ii) poznejše rahljanje tega zaupanja zaradi ravnanj in ukrepov ECB; iii) nezakonitost takih ukrepov in nezakonitost celotnega ravnanja, ki vključuje navedene ukrepe; iv) zaupanje, ustvarjeno glede stanja Banca Carige, ki je nastalo zaradi izvedbe povečanj kapitala v letu 2017; v) poznejše rahljanje tega zaupanja zaradi ravnanj in ukrepov ECB; vi) nezakonitost takih ukrepov in nezakonitost celotnega ravnanja, ki vključuje navedene ukrepe; vii) nezakonitost ukrepov ECB – zaradi katerih je nastala velika škoda, ki se kaže v izgubi vrednosti deležev delničarjev Banca Carige – ki naj bi povzročili odtujitev slabih posojil, na način in v obsegu, ki je neutemeljen, nesorazmeren ter v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in z drugimi načeli.

2.

V okviru drugega tožbenega razloga se navaja, da je ECB izvajala neprimeren vpliv in vmešavanje v postopek upravljanja Banca Carige, pri čemer je spodbujala avtokratsko upravljanje izvršnih direktorjev, v nasprotju s pravili prava družb in običajnim pristopom kolegijskega upravnega organa, da bi zagotovila delovanje nepravilno naloženih ukrepov, s čimer je bil poleg tega onemogočen odziv na neprimerne in škodljive prakse upravljanja, ki jih je izvajalo vodstvo, in oslabljen položaj Banca Carige.

3.

V okviru tretjega tožbenega razloga se navaja, da je ECB sodelovala pri ustvarjanju zahtev, na podlagi katerih je utemeljila svojo nezakonito odločbo o imenovanju izredne uprave v Banca Carige, in da je s tem in z nadaljnjim ravnanjem sodelovala pri določitvi nezakonitosti povečanja kapitala ob izključitvi delniške opcije, odobrene leta 2019, kar je povzročilo precejšnjo izgubo vrednosti deležev delničarjev.

4.

V okviru četrtega tožbenega razloga se zatrjuje, da razlogi za odgovornost ECB ustrezajo splošni klavzuli iz člena 340, drugi in tretji odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter nezdružljivosti – z več vidikov – ravnanj in ukrepov ECB z dolžnostmi, povezanimi z njenimi funkcijami nadzora, tudi v povezavi z varovanjem zdravega in preudarnega upravljanja bank, in kršitvi načel varstva lastnine, sorazmernosti, dobrega upravljanja, enakosti, nepristranskosti in enakega obravnavanja, preglednosti, dobre vere in varstva zaupanja, zlasti ob upoštevanju členov 17, 20 in 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 16 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63).

5.	V okviru petega tožbenega razloga se posebej glede tožeče stranke Vittoria Malacalze kot nekdanjega upravitelja in podpredsednika Banca Carige navajajo dejstva in razlogi, ki so posebej povezani s tem njegovim položajem.

Tožba, vložena 11. marca 2021 – El Corte Inglés/EUIPO – Rimex Trading (UNK UNIK)

(Zadeva T-144/21)

(2021/C 163/54)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija) (zastopnik: J.L. Rivas Zurdo, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Rimex Trading (Sofíja, Bolgarija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije UNK UNIK – Prijava št. 17 940 710

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 10. decembra 2020 v zadevi R 2889/2019-5

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila z zavrnitvijo pritožbe vlagatelja ugovora potrjena odločba oddelka za ugovore, s katero je bil zavrnjen ugovor B 3 069 013 in je bila podeljena znamka Evropske unije št. 17 940 710 UNK UNIK (figurativna).

—	stranki oziroma strankam, ki nasprotujejo tej tožbi, naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) in (2)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 12. marca 2021 – Gugler France/EUIPO – Gugler (GUGLER)

(Zadeva T-147/21)

(2021/C 163/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Gugler France (Les Auxons, Francija) (zastopnica: A. Grolée, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Alexander Gugler (Maxdorf, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije GUGLER – znamka Evropske unije št. 3 324 902

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 9. decembra 2020 v zadevi R 893/2020-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	znamko Evropske unije št. 3 324 902 na podlagi člena 51(1)(b) Uredbe Sveta (ES) 40/94 izbriše;

—	EUIPO in/ali Alexandru Guglerju naloži plačilo stroškov, ki so družbi Gugler France nastali v postopku pred EUIPO in pred Splošnim sodiščem.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 51(1)(b) Uredbe Sveta (ES) 40/94.

Popravek obvestila v Uradnem listu v zadevi C-518/20

( Uradni list Evropske unije C 19 z dne 18. januarja 2021 )

(2021/C 163/56)

V obvestilu v Uradnem listu v zadevi C-518/20, Fraport, se besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:

---

(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL 2003, L 299, str. 9).