30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1

EVROPSKI PARLAMENT

ZASEDANJE 2019–2020

Seje: 15.–18. aprila 2019

Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 69, 26.2.2021.

SPREJETA BESEDILA

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/2

P8_TA(2019)0422

Kitajska, predvsem položaj verskih in etničnih manjšin

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin (2019/2690(RSP))

(2021/C 158/01)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem (1), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang) (2), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (3), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko (4) in z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (5),

—	ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030),

—	ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 24. junija 2013,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

—	ob upoštevanju skupne izjave s 21. srečanja na vrhu EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

—	ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 37. kroga, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,

—	ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, ni pa ga ratificirala,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—	ob upoštevanju sklepnih ugotovitev iz pregleda Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije o Kitajski,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami; ker bi moralo to ostati v središču že dolgotrajnega odnosa med EU in Kitajsko v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bo pri lastnem razvoju spoštovala mednarodno pravo in standarde v zvezi s človekovimi pravicami;

ker je Kitajski uspelo odpraviti revščino 700 milijonov ljudi, se pa razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje slabšajo, odkar je oblast prevzel predsednik Xi Jinping, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države; ker so kitajske oblasti pridržale in sodno preganjale stotine zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev;

ker novi predpisi o verskih zadevah, ki so začeli veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se zato primorane tesneje usklajevati s strankarsko politiko; ker sta svoboda veroizpovedi in vesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker je Kitajska ena od držav z največjim številom verskih zapornikov;

ker sta Sveti sedež/Vatikan in kitajska vlada septembra 2018 dosegla sporazum v zvezi z imenovanjem škofov na Kitajskem, a se tamkajšnje krščanske verske skupnosti soočajo z vedno več zatiranja, kristjani pa so tako v neuradnih cerkvah kot v tistih, ki jih je odobrila vlada, tarča nadlegovanja in pridržanj, rušijo jim cerkvene objekte, zaplenjujejo jim verske simbole in onemogočajo krščanska srečanja; ker kitajske oblasti v nekaterih provincah ne dovolijo osebam, mlajšim od 18 let, da bi se udeleževale verskih dejavnosti; ker je Kitajska septembra 2018 prepovedala Zionsko cerkev, največjo cerkveno skupnost na Kitajskem, ki ima več kot 1 500 vernikov;

ker so se razmere v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang, kjer živi 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, potem ko so kitajske oblasti postavile stabilnost in nadzor nad to pokrajino na vrh seznama prednostnih nalog, in sicer zaradi občasnih terorističnih napadov Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno v zvezi z njo ter zaradi njene strateške lokacije za pobudo En pas, ena pot; ker obstajajo informacije, da se taboriščni sistem iz Xinjianga razširja v druge dele Kitajske;

ker je bil uveden program zunajsodnega pridržanja, v okviru katerega se po ocenah Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije za nedoločena obdobja zadržuje in prisilno politično „prevzgaja“ od več deset tisoč do milijon Ujgurov, ne da bi bili uradno obtoženi ali bi jim bilo sojeno, pod pretvezo, da gre za boj proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker je bila v pokrajini Xinjiang uvedena politika strogih omejitev glede verske prakse, ujgurskega jezika in običajev;

G.	ker je bila vzpostavljena izpopolnjena mreža invazivnega digitalnega nadzora, vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov;

H.	ker je kitajska vlada zavrnila številne prošnje delovne skupine OZN za prisilna in neprostovoljna izginotja (WGEID), urada visokega komisarja OZN za človekove pravice ter drugih mandatov OZN za posebne postopke, da bi v Xinjiang poslali neodvisne preiskovalce;

I.	ker so se razmere v Tibetu v zadnjih nekaj letih kljub gospodarski rasti in razvoju infrastrukture poslabšale, saj kitajska vlada pod pretvezo varnosti in stabilnosti krati številne človekove pravice ter nenehno napada tibetansko identiteto in kulturo;

ker se v zadnjih nekaj letih v Tibetu povečuje število nadzornih in kontrolnih ukrepov, samovoljnih pridržanj ter primerov mučenja in grdega ravnanja; ker je kitajska vlada v Tibetu ustvarila okolje, v katerem ni omejitev za državno oblast in v katerem vlada ozračje strahu, saj je vsak vidik javnega in zasebnega življenja strogo nadzorovan in urejen; ker se lahko v Tibetu vsako dejanje miroljubnega nestrinjanja ali kritike državnih politik v zvezi z etničnimi ali verskimi manjšinami šteje za separatistično in je zato kriminalizirano; ker je dostop do avtonomne pokrajine Tibet danes bolj omejen kot kdaj koli prej;

ker naj bi se od leta 2009 zelo veliko Tibetancev, predvsem menihov in nun, zažgalo v znak protesta proti restriktivni kitajski politiki v Tibetu ter v podporo vrnitvi dalajlame ter pravici do svobode veroizpovedi v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan in v drugih delih tibetanske planote; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega napredka;

je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Ujguri in Kazahi, Tibetanci in kristjani, saj se ustavna jamstva za njihove pravice do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobode govora in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja še dodatno omejujejo; zahteva, da oblasti spoštujejo te temeljne svoboščine;

poziva kitajsko vlado, naj takoj opusti prakso samovoljnih pridržanj pripadnikov ujgurske in kazaške manjšine ter Tibetancev brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti;

poziva, naj se takoj izpustijo samovoljno pridržane osebe, ki so zaporniki vesti, tudi osebe, ki prakticirajo falun gong, in naj se prenehajo prisilna izginotja, ter vztraja, da morajo imeti vsi posamezniki možnost izbire pravnega zastopnika, dostopa do svoje družine in zdravniške pomoči ter pravico, da se njihov primer razišče;

poziva kitajsko vlado, naj nemudoma izpusti: Ujgure, vključno z Ilhamom Tohtijem, Tašpolatom Tijipom, Rahile Davut, Elijem Mamutom, Hajlajtejem Nijazijem, Memetjanom Abdulo, Abduhelilom Zununom in Abdukerimom Abduvelijem; posameznike, preganjane zaradi verskega prepričanja, vključno z Zhang Shaojiejem, Hu Shigenom, Wang Yijem in Sun Qian; ter tibetanske aktiviste, pisatelje in verske osebnosti, obtožene kaznivih dejanj ali zaprte zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja, vključno s Taši Vangčukom in Lobsang Dargjejem;

poziva k takojšnji izpustitvi švedskega državljana in založnika Gui Minhaija ter kanadskih državljanov Michaela Spavorja in Michaela Kovriga;

poziva kitajsko vlado, naj družine seznani z vsemi podatki o osebah, ki so izginile v pokrajini Xinjiang;

poziva kitajske oblasti, naj ustavijo kampanje proti krščanskim kongregacijam in organizacijam, nadlegovanje in pridržanja krščanskih pastorjev in duhovnikov ter prisilno rušenje cerkva;

poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter se vzdržijo politik naseljevanja v prid pripadnikov ljudstva Han in v škodo Tibetancev, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;

obsoja kampanje v sklopu domovinske vzgoje, vključno z ukrepi za upravljanje tibetanskih budističnih samostanov; je zaskrbljen, ker se kitajsko kazensko pravo zlorablja za preganjanje Tibetancev in budistov, saj se njihove verske dejavnosti enačijo s separatizmom; obžaluje, da so se pogoji za prakticiranje budizma v Tibetu občutno poslabšali po protestih Tibetancev marca 2008, kitajska vlada pa je začela izvajati vseprisoten nadzor prek domovinske vzgoje;

10.

poziva kitajske oblasti, naj uresničujejo z ustavo zagotovljeno pravico do svobode veroizpovedi za vse kitajske državljane;

11.

želi spomniti, da je pomembno, da EU in države članice na vseh političnih ravneh kitajske oblasti opozarjajo na vprašanje kršitev človekovih pravic v skladu z zavezo EU, da bo v odnosih s to državo nastopala odločno, jasno in enotno, tudi v letnem dialogu o človekovih pravicah, strateškem dialogu, gospodarskem dialogu na visoki ravni, vrhunskem srečanju in na prihajajočem vrhunskem srečanju med Evropo in Azijo;

12.

poudarja, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi, objavljeni po 21. vrhu EU-Kitajska, ponovno potrdili, da so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane, vendar bi EU morala Kitajsko pozvati, naj v skladu s tem tudi ravna; obžaluje, da je na vrhu EU-Kitajska 9. aprila 2019 vprašanje človekovih pravic znova imelo le obrobno vlogo; meni, da morajo Svet, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija, če in kadar so izjave v zvezi s človekovimi pravicami na vrhu EU-Kitajska medle, to zavrniti in o tej temi izdati ločeno sporočilo z resno oceno položaja ter pojasnilom, zakaj ni bilo mogoče doseči dogovora o bolj odločnih izrazih;

13.

poziva države članice EU, naj preprečijo dejavnosti, s katerimi kitajske oblasti na ozemlju EU nadlegujejo pripadnike turških skupnosti, Tibetance in pripadnike drugih verskih ali etničnih skupin, da bi jih prisilile k ovajanju, vrnitvi na Kitajsko ali jih utišale;

14.

poziva kitajske oblasti, naj novinarjem in mednarodnim opazovalcem, tudi uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice ter v primeru posebnih postopkov OZN, omogočijo svoboden, smiseln in neoviran dostop do pokrajine Xinjiang in avtonomne pokrajine Tibet; poziva EU in države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice prevzamejo vodilno vlogo pri resoluciji o misiji za ugotavljanje dejstev v Xinjiangu;

15.

poziva kitajsko vlado, naj zagotovi neomejeno spoštovanje državljanskih pravic iz svoje ustave, kar zadeva 4. člen o varstvu narodnostnih manjšin, 35. člen o varstvu svobode govora, medijev, zbiranja, združevanja, sprevodov in demonstracij, 36. člen o pravici do svobode veroizpovedi in 41. člen, ki zagotavlja pravico kritike in podajanja predlogov v zvezi z vsakim državnim organom ali uradnikom;

16.

poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

17.

poziva Kitajsko, naj diplomatom, novinarjem in državljanom EU omogoči neoviran dostop do Tibeta na enak način, kot kitajski popotniki uživajo prost in odprt dostop do celotnega ozemlja držav članic EU; poziva institucije EU, naj v razpravah o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kitajsko resno obravnavajo vprašanje dostopa do Tibeta;

18.

izraža razočaranje nad dejstvom, da 37. krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ni prinesel bistvenih rezultatov; poleg tega obžaluje, da kitajska delegacija 2. aprila ni sodelovala pri nadaljevanju dialoga, ki je omogočil izmenjavo mnenj z organizacijami civilne družbe;

19.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice, naj intenzivneje spremljajo dogajanje na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno s poostrenim vladnim zatiranjem in nadzorom, ter naj se zasebno in javno opredelijo proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem;

20.

poziva Svet, naj razmisli o sprejetju ciljno usmerjenih sankcij zoper uradnike, ki so odgovorni za zatiranje v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang;

21.

poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj ustavijo izvoz in prenos tehnologije za blago in storitve, ki jih Kitajska uporablja za širitev in izboljšanje svojih sistemov za kibernetski nadzor in napovedovalno profiliranje; je globoko zaskrbljen, ker Kitajska tovrstno tehnologijo že izvaža v avtoritarne države po svetu;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.

(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.

(3) UL C 238, 6.7.2018, str. 108.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0377.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/7

P8_TA(2019)0423

Kamerun

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kamerunu (2019/2691(RSP))

(2021/C 158/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju izjave Antonia Panzerija, predsednika svojega pododbora za človekove pravice, z dne 7. marca 2019 o razmerah v Kamerunu,

—	ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Sveta za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 5. marca 2019 o vse slabših političnih in varnostnih razmerah v Kamerunu,

—	ob upoštevanju različnih izjav uradne govorke podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o razmerah v Kamerunu, zlasti z dne 31. januarja 2019,

—	ob upoštevanju predhodne izjave misije Afriške unije za opazovanje volitev na predsedniških volitvah v Kamerunu leta 2018 z dne 9. oktobra 2018,

—	ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 11. decembra 2018 o zatrtju protestov,

—	ob upoštevanju izjave Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 6. marca 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Kamerunu,

—	ob upoštevanju kamerunskega protiterorističnega zakona iz leta 2014,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP-EU („Sporazum iz Cotonuja“),

—	ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Kamerun ratificiral,

—	ob upoštevanju ustave Republike Kamerun,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker se Kamerun sooča s številnimi hkratnimi političnimi in varnostnimi izzivi, vključno z grožnjami Boke Harama na skrajnem severu države, čezmejnimi grožnjami vzdolž vzhodne meje s Srednjeafriško republiko ter notranjim oboroženim separatističnim uporom v angleško govorečih delih na severozahodu in jugozahodu države;

B.	ker so bile 7. oktobra 2018 v Kamerunu predsedniške volitve; ker so te volitve zaznamovale obtožbe goljufij in poročila o nepravilnostih; ker je predsednik Paul Biya na oblasti od leta 1982; ker je bila kamerunska ustava leta 2008 spremenjena, da bi odpravili omejitev števila mandatov;

C.	ker so podporniki in zavezniki opozicijske stranke Kamerunsko renesančno gibanje (MRC), ki jo vodi Maurice Kamto, organizirali proteste v mestih Douala, Yaoundé, Dshang, Bafoussam in Bafang; ker so varnostne sile proteste zatrle z nesorazmerno silo, ki je vključevala solzivec in gumijaste naboje;

ker je bilo približno 200 ljudi, med njimi Maurice Kamto in drugi opozicijski voditelji, januarja 2019 samovoljno aretiranih in pridržanih brez takojšnjega dostopa do odvetnika; ker so bili ti podporniki opozicije in njihov vodja obtoženi kaznivih dejanj, ki vključujejo nepokorščino, sovražnosti do domovine, upor, uničenje javnih zgradb in dobrin, nespoštovanje predsednika republike ter zbiranja politične narave;

E.	ker je prizivno sodišče v kamerunski osrednji regiji 9. aprila 2019 potrdilo odločitev, sprejeto na prvi stopnji, in zavrnilo izpustitev Mauricea Kamta in šestih drugih; ker so postopki pred prizivnim sodiščem potekali v odsotnosti Kamta in njegovih odvetnikov;

F.	ker so kamerunske oblasti sprejele nesorazmerne ukrepe in začele vojaško sojenje nekaterim članom opozicije, s čimer se je stopnjeval politični nemir v Kamerunu; ker bi lahko obtoženim, če bodo obsojeni, grozila smrtna kazen;

G.	ker so kamerunske oblasti vztrajno omejevale svobodo izražanja s preprečevanjem dostopa do interneta, nadlegovanjem in pridržanjem novinarjev, zavračanjem licenc neodvisnim medijem ter poostritvijo političnih napadov na neodvisni tisk;

H.	ker v Kamerunu še vedno obstajajo napetosti med večinskimi francosko govorečimi skupnostmi in manjšinskimi angleško govorečimi skupnostmi; ker sta severozahodna in jugozahodna regija Kameruna še vedno pretežno angleško govoreči ter imata različen izobraževalni in pravni sistem;

I.	ker je proti koncu leta 2016 zaradi diskriminacije in relativnega zapostavljanja angleško govorečih regij ter uvedbe francoskega pravnega sistema in jezika na njunih sodiščih in v šolah prišlo do miroljubnih stavk učiteljev in odvetnikov, pa tudi do miroljubnih demonstracij;

J.	ker se nasilje stopnjuje od oktobra 2018, obsežne operacije varnostnih sil pa pogosto vključujejo zlorabe in vodijo h kršitvam človekovih pravic, vključno z nezakonitimi uboji, posilstvi, nasiljem nad ženskami in otroki ter uničevanjem lastnine;

ker so oboroženi separatisti izvršili množične ugrabitve, tudi šolarjev in študentov, izvedli načrtne uboje policistov, uradnikov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter uradnikov lokalnih oblasti, bili vpleteni v izsiljevanje, organizirali tedenske splošne stavke ter bojkotirali in požigali izobraževalne ustanove in bolnišnice, s čimer so več tisoč mladim onemogočili izobraževanje, splošnemu prebivalstvu pa zdravstveno nego;

ker se ocenjuje, da je bilo zaradi krize notranje razseljenih 444 000 ljudi, še 32 000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Nigerijo; ker je humanitarna kriza, s katero se sooča Kamerun, zajela več kot 600 000 notranje razseljenih ljudi, približno 35 000 beguncev iz sosednjih držav ter 1,9 milijona ljudi, ki jim grozi neustrezna prehranska varnost;

M.	ker je kamerunska vlada v letih 2018 in 2019 izvedla načrt za nujno humanitarno pomoč za severozahodno in jugozahodno regijo, da bi razseljenim osebam prednostno zagotovila večplastno zaščito in pomoč, ljudem, ki jih je prizadela kriza, pa zdravstveno nego;

ker nasilje na podlagi spola in preganjanje manjšin ostajata resna problema; ker kamerunski kazenski zakonik prepoveduje spolne odnose med osebami istega spola, pri čemer je zagrožena petletna zaporna kazen; ker policaji in žandarji (vojaška policija) še naprej izvajajo aretacije oseb LGTBQI in jih nadlegujejo;

O.	ker Boko Haram še naprej resno krši človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo na skrajnem severu države, kar vključuje plenjenje in uničevanje posesti ter ubijanje in ugrabljanje civilistov;

obžaluje mučenje, prisilna izginotja in zunajsodne poboje, ki so jih zagrešile varnostne službe in oboroženi separatisti; je še posebej zaskrbljen zaradi ravnanja vladnih sil v nasilnih izgredih; varnostne sile poziva, naj med operacijami spoštujejo mednarodno pravo na področju človekovih pravic, vlado pa, naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da bi naredila konec nasilju in nekaznovanosti v državi;

obsoja uporabo nesorazmerne sile zoper protestnike in politične nasprotnike ter kršenje svobode tiska, govora in zbiranja; obžaluje aretacijo in pridržanje Mauricea Kamte in drugih mirnih protestnikov; poziva kamerunske oblasti, naj Kamto in vse druge pripornike, ki so bili aretirani pred predsedniškimi volitvami leta 2018 oziroma po njih in obtoženi iz političnih razlogov, nemudoma izpustijo;

kamerunsko vlado še poziva, naj preneha nadlegovati in ustrahovati politične aktiviste, med drugim znova dovoli mirne politične shode, demonstracije in proteste, ter naj ukrepa zoper sovražni govor;

spominja, da vojaška sodišča v nobenem primeru ne morejo imeti sodne pristojnosti nad civilnim prebivalstvom; Kamerun opominja na njegovo mednarodno obveznost, da spoštuje pravico do poštenega sojenja za vse državljane pred neodvisnimi sodišči;

spominja, da Kamerun od leta 1997 ni izvršil nobene smrtne kazni; ugotavlja, da je to mejnik na poti te države k njeni popolni odpravi; znova poudarja, da Evropska unija smrtni kazni brezpogojno nasprotuje, in poziva kamerunsko vlado, naj potrdi, da ne bo zahtevala, naj se jo izreče političnim aktivistom in protestnikom;

je zaskrbljen, ker kamerunska vlada ni zahtevala odgovornosti svojih varnostnih sil, kar še zaostruje nasilje in napaja kulturo nekaznovanosti; poziva k neodvisni in pregledni preiskavi o uporabi sile s strani policije in varnostnih sil zoper protestnike in politične nasprotnike ter k poštenemu sojenju odgovornim za te kršitve;

poziva kamerunske oblasti, naj v skladu z obveznostmi države glede človekovih pravic sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi ustavile nasilje; vlado zlasti poziva, naj organizira vključujoč politični dialog, ki bo vodil k mirni in trajni rešitvi krize v angleško govorečih regijah; poziva mednarodno skupnost, naj se ponudi za posrednico in tako ta vključujoči mirovni dialog olajša;

obžaluje, da nobena od strani v konfliktu ne kaže volje za mirovna pogajanja; Afriško unijo in Gospodarsko skupnost srednjeafriških držav poziva, naj se zavzameta za organizacijo teh pogajanj, EU pa, naj bo pripravljena, da bo ta proces podprla; meni, da bi moral krizo v Kamerunu obravnavati varnostnih svet OZN, če ne bo napredka; EU še poziva, naj politične vzvode iz razvojne pomoči in drugih programov izkoristi za izboljšanje varstva človekovih pravic v Kamerunu;

poziva kamerunsko vlado, naj ustvari pristno, reprezentativno in živahno demokracijo; poziva jo še, naj v ta namen vse politične deležnike povabi k sporazumni reviziji volilnega sistema, da bi zagotovila svoboden, pregleden in verodostojen volilni proces; poziva, da se ta revizija opravi še pred sklicem novih volitev, da bi spodbudili mir in preprečili povolilno krizo; poziva EU, naj poveča tehnično podporo Kamerunu, da bi mu pomagala v prizadevanjih za boljši in bolj demokratičen volilni proces;

10.

znova poudarja, da je živahna in neodvisna civilna družba bistvenega pomena za spoštovanje človekovih pravic in pravne države; izraža zaskrbljenost, ker so bile dejavnosti Konzorcija kamerunske angleško govoreče civilne družbe prepovedane; poziva vlado, naj prepoved prekliče in poskrbi, da bo civilna družba lahko delovala brez ovir;

11.

je zaskrbljen, ker se protiteroristični zakon iz leta 2014 zlorablja za omejevanje temeljnih svoboščin; podpira zahteve strokovnjakov OZN, da se zakon pregleda in tako zagotovi, da se ne bo uporabljal za omejevanje svobode govora, mirnega zbiranja in združevanja;

12.

je seznanjen z odločitvijo Združenih držav, da bodo zaradi verodostojnih obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic s strani varnostnih sil zmanjšale vojaško pomoč Kamerunu; poziva Kamerun, naj v povezavi s tem oceni podporo EU varnostnim službam in o tem poroča Evropskemu parlamentu; poziva, naj EU in njene države članice poskrbijo, da njihova podpora kamerunskim oblastem ne bo prispevala h kršitvam človekovih pravic ali jih omogočala;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, svetu AKP-EU, institucijam Afriške unije ter vladi in parlamentu Kameruna.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/11

P8_TA(2019)0424

Brunej

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Bruneju (2019/2692(RSP))

(2021/C 158/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 3. aprila 2019 o uvedbi kazenskega zakonika v Bruneju,

—	ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju, o zagovornikih človekovih pravic ter o spodbujanju in zaščiti uživanja vseh človekovih pravic s strani oseb LGBTI,

—	ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 1. aprila 2019, v kateri je Brunej pozvala, naj ne uveljavi novega drakonskega kazenskega zakonika,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Brunej podpisal leta 2015,

—	ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—	ob upoštevanju deklaracije združenja ASEAN o človekovih pravicah iz leta 2012,

—	ob upoštevanju akcijskega načrta ASEAN-EU za obdobje 2018–2022,

—	ob upoštevanju političnega dialoga ASEAN-EU o človekovih pravicah, ki je potekal 29. novembra 2017,

—	ob upoštevanju izjave namestnika tiskovnega predstavnika ministrstva za zunanje zadeve ZDA z dne 2. aprila 2019 o drugi in tretji fazi uveljavljanja šeriatskega kazenskega zakonika v Bruneju,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker je Brunej leta 2014 uvedel šeriatski kazenski zakonik, ki naj bi ga uveljavili v treh fazah; ker se je 3. aprila 2019 začela tretja faza uveljavljanja; ker ta faza uveljavlja določbe, ki vključujejo smrt s kamenjanjem za sporazumna spolna dejanja istospolnih partnerjev, zunajzakonske spolne odnose in splave, pa tudi amputacijo udov za krajo; ker zakonik uvaja tudi smrtno kazen zaradi razžalitve ali sramotitve preroka Mohameda, tako za muslimane kot za nemuslimane; ker šeriatski kazenski zakonik velja za muslimane in nemuslimane, vključno s tujci, pa tudi za kazniva dejanja, ki jih brunejski državljani ali osebe s stalnim prebivališčem v državi storijo zunaj države;

B.	ker so lahko otrokom, ki so že prišli v puberteto in so obsojeni za kazniva dejanja, izrečene enake kazni kot odraslim; ker se nekaterim mlajšim otrokom lahko izreče kazen bičanja;

C.	ker je bila homoseksualnost pred uvedbo šeriatskega kazenskega zakonika v Bruneju protizakonita in se je kaznovala z zaporno kaznijo do 10 let;

D.	ker so bile zadnje volitve v Bruneju leta 1962; ker sultan zavzema vlogo tako vodje države kot predsednika vlade in ima popolno izvršno oblast;

ker je posebni poročevalec OZN o mučenju izjavil, da je vsaka oblika telesnega kaznovanja v nasprotju s prepovedjo mučenja in drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in se po mednarodnem pravu ne more šteti za zakonito sankcijo; ker nekatere kazni iz kazenskega zakonika pomenijo mučenje, kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki je prepovedano s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Brunej podpisal leta 2015;

ker določbe šeriatskega kazenskega zakonikom kršijo obveznosti Bruneja iz mednarodnega prava o človekovih pravicah, vključno s pravico do življenja, prepovedjo mučenja in drugega grdega ravnanja, svobodo izražanja, svobodo vere in pravico do zasebnosti; ker določbe zakonika diskriminirajo na podlagi spolne usmerjenosti, pa tudi ženske in verske manjšine v Bruneju ter bi lahko spodbujale k nasilju;

ker skupni program Združenih narodov za boj proti virusu HIV in aidsu (UNAIDS) in Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) navajata, da določbe brunejskega kazenskega zakonika, ki inkriminirajo homoseksualnost in določajo kaznovanje nekaterih oblik reproduktivnega zdravstva, nesorazmerno negativno vplivajo na ženske in osebe LGBTI, kar pomeni oviro pri dostopu do zdravstvenih informacij in storitev, ovira dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstva in pravic ter negativno vpliva na javno zdravje;

ker se tradicija, vera in kultura v Bruneju uporabljajo za upravičevanje diskriminacije žensk in oseb LGBTI; ker je v poročilu Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o Bruneju z dne 11. marca 2019 navedeno, da so tam globoko zakoreninjena patriarhalna stališča in da se uporabljajo diskriminatorni stereotipi, ki se odražajo v akademskih in poklicnih izbirah žensk, njihovem neenakem položaju na trgu dela ter v zakonskih in družinskih odnosih; ker so ti stereotipi temeljni vzroki za nasilje nad ženskami;

ker je Brunej znan po večetničnem prebivalstvu in zelo različnih verah, vključno z islamom, krščanstvom, budizmom, hinduizmom in različnimi avtohtonimi veroizpovedmi, ki miroljubno sobivajo; ker brunejska ustava priznava versko svobodo in določa, da lahko pripadniki vse te vere prakticirajo v miru in složnosti; ker je vlada ne glede na brunejsko ustavo prepovedala širjenje in poučevanje vseh veroizpovedi razen islama ter je prepovedala vsakršno javno krščansko praznovanje;

J.	ker ima Brunej de facto moratorij za izvrševanje smrtne kazni, zadnja pa je bila izvršena leta 1957; ker bo šeriatski kazenski zakonik, če se bo uveljavil, dejansko znova uvedel smrtno kazen; ker EU obsoja smrtno kazen, povsod in vedno;

ker je sprejetje novih zakonov povzročilo mednarodno ogorčenje in sprožilo pozive k bojkotu hotelov, ki so v lasti brunejske agencije za naložbe; ker je ta agencija del brunejskega ministrstva za finance in gospodarstvo ter ima v lasti številne naložbene projekte po vsem svetu; ker je agencija izjavila, da njene temeljne vrednote vključujejo vzajemno spoštovanje ter pozitivno vrednotenje razlik in raznolikosti;

L.	ker je Brunej ratificiral le dve temeljni mednarodni konvenciji OZN o človekovih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; ker se bo tretji cikel splošnega rednega pregleda Bruneja začel 10. maja 2019;

M.	ker je EU prekinila pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Brunejem;

odločno obsoja, da je začel veljati nazadnjaški šeriatski kazenski zakonik; poziva oblasti Bruneja, naj ga nemudoma razveljavijo in naj zagotovijo, da bodo brunejski zakoni v skladu z mednarodnim pravom in standardi ter z obveznostmi te države, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, tudi glede spolnih manjšin, verskih manjšin in nevernikov;

ponavlja, da obsoja smrtno kazen; poziva Brunej, naj še naprej izvaja moratorij za smrtno kazen, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

odločno obsoja mučenje in kruto, ponižujoče in nečloveško ravnanje v vseh okoliščinah; poudarja, da določbe šeriatskega kazenskega zakonika kršijo obveznosti Bruneja po mednarodnem pravu o človekovih pravicah in da kazni v skladu z njim kršijo običajne prepovedi mučenja in drugega grdega ravnanja v skladu z mednarodno zakonodajo;

je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da je Brunej, medtem ko številne države dekriminalizirajo sporazumne istospolne odnose, žal že sedma država, ki sporazumna homoseksualna dejanja kaznuje s smrtjo; poziva oblasti Bruneja, naj spoštujejo mednarodne človekove pravice in dekriminalizirajo homoseksualnost;

poziva brunejske oblasti, naj vsem državljanom zagotovijo načelo enakosti pred zakonom in spoštovanje temeljnih pravic vseh državljanov brez diskriminacije na kateri koli podlagi, tudi na podlagi spola, spolne usmerjenosti, rase ali veroizpovedi; je močno zaskrbljen zaradi morebitne uporabe kazenskega prava pri otrocih; poziva Brunej, naj pri teh pod nobenim pogojem ne uporabi smrtne kazni, mučenja ali zaporne kazni;

poziva oblasti Bruneja, naj v celoti spoštujejo versko svobodo v sultanatu, kot je določeno v ustavi, in naj dovolijo javno praznovanje vseh verskih praznikov, vključno z božičem; poudarja, da mora zakonodaja v zvezi s tem strogo spoštovati človekove pravice;

spodbuja oblasti Bruneja, naj krepijo politični dialog s ključnimi deležniki civilne družbe, organizacijami za človekove pravice, verskimi ustanovami in poslovnimi organizacijami v Bruneju in zunaj njega, da bi spodbujale in varovale človekove pravice na ozemlju države; poudarja pravico do izražanja kritičnega ali satiričnega mnenja kot legitimno uveljavljanje svobode izražanja iz mednarodnega okvira človekovih pravic;

poziva Brunej k ratifikaciji ostalih ključnih mednarodnih instrumentov OZN o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, poziva oblasti Bruneja, naj v okviru vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice podaljšajo stalno povabilo za obisk;

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v primeru učinkovitega izvajanja šeriatskega kazenskega zakonika razmisli o sprejetju omejevalnih ukrepov na ravni EU v zvezi z resnimi kršitvami človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo izdajanja vizumov;

10.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ponovno začne pogajanja za sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Brunejem, za katerega bi veljal kazenski zakonik v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

11.

poudarja delo zagovornikov človekovih pravic pri spodbujanju in varovanju pravic oseb LGBTI; poziva institucije EU, naj okrepijo podporo organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic v Bruneju;

12.

poziva delegacijo EU v Indoneziji in Bruneju v Džakarti, delegacijo EU pri združenju ASEAN in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremljajo razmere in se v zvezi s tem posvetujejo z brunejskimi oblastmi, veleposlaniki in predstavniki; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razmere v Bruneju obravnava kot točko na dnevnem redu naslednjega političnega dialoga ASEAN-EU o človekovih pravicah;

13.

spodbuja države članice, naj dejavno sodelujejo v prihodnjem splošnem rednem pregledu, ki bo potekal od 6. do 17. maja 2019, v okviru katerega se bo preučilo poročilo o človekovih pravicah v Bruneju;

14.

poudarja, da morajo institucije EU, dokler velja sedanji kazenski zakonik, razmisliti o uvrstitvi hotelov, ki so v lasti brunejske agencije za naložbe, na črni seznam;

15.

poziva EU in njene države članice, naj spoštujejo mednarodni pravni okvir v zvezi z dostopom do azilnih postopkov in humanitarno zaščito žrtev sedanjega brunejskega kazenskega zakonika;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam držav članic, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, Komisiji OZN o položaju žensk, Svetu OZN za človekove pravice, sekretariatu ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, brunejskemu sultanu Hassanalu Bolkiahu in vladi Bruneja.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/15

P8_TA(2019)0440

Pogajanja s Svetom in Komisijo o pravici Evropskega parlamenta do preiskave: zakonodajni predlog

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o pogajanjih s Svetom in Komisijo o zakonodajnem predlogu uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave (2019/2536(RSP))

(2021/C 158/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 14(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju tretjega odstavka člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave in razveljavitvi Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1),

—

ob upoštevanju ustreznih odstavkov svojega priporočila Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (resolucija PANA, odstavki 190–200) (2) in svojega priporočila Svetu in Komisiji z dne 4. aprila 2017 po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (resolucija EMIS, odstavki 76–94) (3),

—	ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 18. septembra 2014 v skladu s členom 229 Poslovnika, da se v novem parlamentarnem mandatu nadaljuje obravnava zgoraj navedenega zakonodajnega predloga uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave,

—	ob upoštevanju treh delovnih dokumentov (4) Odbora za ustavne zadeve o zgoraj navedenem zakonodajnem predlogu,

—

ob upoštevanju pomislekov Sveta in Komisije v zvezi s tem zakonodajnim predlogom, izraženih v dopisu z dne 4. aprila 2014, ki sta ga generalna sekretarja Sveta in Komisije naslovila na generalnega sekretarja Evropskega parlamenta, ter v dopisih, ki so jih na predsednico Odbora za ustavne zadeve naslovili 28. aprila 2015 prvi podpredsednik Komisije, 3. septembra 2015 luksemburško predsedstvo Sveta, 13. oktobra 2016 slovaško predsedstvo Sveta in 25. oktobra 2018 avstrijsko predsedstvo Sveta,

—

ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 13. decembra 2017 in zlasti odgovorov estonskega predsedstva Sveta in Komisije na podlagi vprašanj za ustni odgovor (člen 128 Poslovnika), ki jih je 29. novembra 2017 vložila Danuta Maria Hübner v imenu Odbora za ustavne zadeve ter so naslovljena na Svet in Komisijo, o pravici Evropskega parlamenta do preiskave,

—

ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 17. aprila 2019 o vprašanjih za ustni odgovor (člen 128 Poslovnika), ki so naslovljena na Svet in Komisijo ter jih je 22. januarja 2019 vložila Danuta Maria Hübner v imenu Odbora za ustavne zadeve, o zakonodajnem predlogu uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave (5),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ustavne zadeve (B8-0238/2019),

—	ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

ker je že v prvem delovnem dokumentu, ki ga je 20. januarja 2015 sprejel Odbor za ustavne zadeve (AFCO), navedeno, da „pomisleki“, ki sta jih izrazila Svet in Komisija, „ne bi smeli pomeniti nepremostljive ovire“, pri tem odbor AFCO priznava, da „so mogoče alternativne rešitve in prožnejša besedila, ki bi omogočila odpravo zastoja pogajanj o tej uredbi“, predsedstvu Sveta in Komisiji pa predlaga naslednje korake pri „prvotnih političnih pogajanjih“, ki bi jim nato sledile tehnične seje;

B.	ker je Svet na to ponudbo odgovoril tako, da je pokazal pripravljenost na sodelovanje s Parlamentom in se k temu zavezal, vendar pod pogojem, da Parlament najprej obravnava težavne in temeljne pravne in institucionalne pomisleke;

ker je odbor AFCO sprejel drugi delovni dokument, ki je poročevalcu omogočil, da s Svetom in Komisijo opravi nadaljnje korake pri pogajanjih o tem, kako obravnavati zgoraj navedene pomisleke; ker je bila v skladu s tem sprejeta nova pogajalska strategija ter je bil Svetu in Komisiji 30. junija 2016 poslan dokument v neuradni obliki s političnimi argumenti in mogočimi rešitvami za nadaljnje korake;

ker so se tri institucije 10. oktobra 2016 odločile, da bodo nadaljevale z neformalno izmenjavo mnenj med svojimi pravnimi službami, da bi se dodatno razjasnila vsa pravna in institucionalna vprašanja; ker je tako lahko Evropski parlament predložil novo besedilo uredbe, glavna politična razhajanja pa so ostala nerešena;

ker kljub opravljenemu strokovnemu delu pravni svetovalci v pravnih službah Komisije in Sveta niso uspeli formalno odobriti dokumenta, pripravljenega na podlagi izjemnega dela pravnih služb treh institucij, zaradi česar je dejansko zastalo delo v zvezi s to pomembno zadevo; ker je zato na plenarnem zasedanju 13. decembra 2017 potekala razprava v okviru odbora AFCO v zvezi z dvema vprašanjema za ustni odgovor, nato pa je odbor AFCO 3. maja 2018 posredoval novo besedilo v obliki neuradnega dokumenta, kar je pomenilo uradni nadaljnji ukrep na podlagi dogovora med predsednico odbora AFCO in poročevalcem Ramónom Jáureguijem Atondom ter slovaškim predsedstvom Sveta in Komisijo z dne 10. oktobra 2016, v katerem je navedeno, da je za začetek uradnih pogajanj treba predložiti novo besedilo predloga Parlamenta;

ker je Svet 25. oktobra 2018 podal odgovor v zvezi z novim predlaganim besedilom na podlagi pravnega dela, ki so ga opravile pravne službe, izkušenj dveh preiskovalnih odborov (EMIS in PANA), ustanovljenih v tem 8. mandatu, in na podlagi predloga, ki ga je Parlament sprejel leta 2014; ker je Svet v svoje odgovoru formaliziral nov seznam pomislekov, ki presegajo celo mnenje njegove pravne službe, s čimer je podvomil v delo, ki je bilo do zdaj opravljeno, in navedel glavne institucionalne težave Parlamenta, ki jih je težko odpraviti; meni, da Svet s tem ravnanjem ne omogoča manevrskega prostora za pogajanja, čeprav je dejanski namen neuradnega dokumenta, da se z novim besedilom omogočijo pogajanja in politične razprave;

ker je bistvena značilnost vseh zakonodajnih domov in temeljni pogoj za delitev oblasti v demokraciji, ki je vredna tega imena, da bi moral imeti parlament možnost, da od izvršilne veje oblasti zahteva ustanovitev preiskovalnih odborov z dejanskimi pooblastili, da vabijo priče in pridobivajo dokumente;

H.	ker se vse institucije Evropske unije redno zavežejo k iskrenemu sodelovanju, kar pa je v primeru te uredbe težko ugotoviti;

izraža globoko nestrinjanje z odnosom Sveta (in Komisije), ki po več kot štirih letih neuradnih sej ter izmenjav dopisov in dokumentov še naprej preprečujeta uradno sejo, da bi se na politični ravni razpravljalo o mogočih rešitvah za odpravo ugotovljenih težav, s čimer zavračata odobritev političnega mandata predsedstvu Sveta, ki bi omogočil politične seje, namenjene reševanju najbolj spornih vprašanj in ugotavljanju, ali je dogovor mogoče doseči;

poziva svojega predsednika, naj politične voditelje opozori na pomisleke Parlamenta, da Svet in Komisija ne spoštujeta načela medinstitucionalnega sodelovanja;

predlaga, naj Odbor za pravne zadeve preuči, ali je mogoče začeti postopek pred Sodiščem Evropske unije v zvezi z načelom iskrenega medsebojnega sodelovanja med institucijami (člen 13(2) PEU), glede tega pa bi moral tudi preveriti, ali Svet krši dejanski pravni okvir preiskovalnih odborov, ustanovljenih v tem mandatu (PANA/EMIS), in poročati o tem;

poudarja, da odstavek 3 člena 226 PDEU s sedanjim besedilom, ki določa „posebni zakonodajni postopek“ in s katerim se zahteva odobritev Sveta in Komisije za sprejetje uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave, Sveta in Komisije ne zavezuje k pogajanjem, saj morata zgolj izraziti odobritev predloga Parlamenta ali jo odreči, ni se jima pa treba pogajati o njem, da bi dosegla soglasje;

priporoča, da mora zakonodajni postopek, ki izhaja iz pravice do zakonodajne pobude, ki jo Parlamentu podeljujejo Pogodbe, v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje vključevati zahtevo glede oblikovanja časovnega razporeda sprejemanja zakonodaje za te pobude, podobno kot redni zakonodajni postopek; poudarja tudi, da mora biti ta posebni zakonodajni postopek v skladu z določbami medinstitucionalnega sporazuma v zvezi z institucionalno obveznostjo vseh treh institucij, da se pogajajo;

poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta pogajanja z novoizvoljenim Parlamentom, če predloga ne moreta odobriti, ob tem pa upoštevata napredek, dosežen z novim besedilom predloga, ki je bilo predloženo z neuradnim dokumentom in temelji na vloženih prizadevanjih pravnih služb treh institucij; meni, da je besedilo bolj urejeno in sistematično od besedila, sprejetega leta 2014, ter vključuje enaka preiskovalna pooblastila, ki pa so posodobljena na podlagi izkušenj iz zadnjih let in trenutne institucionalne realnosti;

poziva politične stranke, naj v svojih volilnih programih izrazijo zavezanost predlogu Parlamenta o novi in posodobljeni uredbi o njegovi pravici do preiskave, različne vodilne kandidate pa k zagotovitvi politične podpore v zvezi s tem;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 443, 22.12.2017, str. 39.

(2) UL C 369, 11.10.2018, str. 132.

(3) UL C 298, 23.8.2018, str. 140.

(4) PE544.488v03-00, PE571.670v03-00 in PE630.750v01-00.

(5) O-000003/19 in O-000004/19.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/18

P8_TA(2019)0441

Celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o celovitem okviru Evropske unije o endokrinih motilcih (2019/2683(RSP))

(2021/C 158/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. novembra 2018 (COM(2018)0734) z naslovom Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih (v nadaljnjem besedilu: sporočilo),

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 191(2) Pogodbe,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (3),

—	ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2100 z dne 4. septembra 2017 o določitvi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (6),

—	ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba CLP) (8),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 z naslovom Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta (v nadaljnjem besedilu: sedmi okoljski akcijski program), zlasti točke 54(iv) (9),

—	ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3.9 (10),

—	ob upoštevanju poročila Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o znanstvenih dognanjih o kemičnih snoveh z lastnostmi endokrinih motilcev iz leta 2012 (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o varovanju javnega zdravja pred endokrinimi motilci (12),

—	ob upoštevanju študije z dne 15. januarja 2019 o endokrinih motilcih: od znanstvenih dokazov do varovanja človekovega zdravja, ki jo je naročil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljanske pravice in ustavne zadeve (13),

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.	ker je v poročilu UNEP/WHO iz leta 2012 zapisano, da so endokrini motilci svetovna grožnja, navaja pa tudi, da so vse pogostejše in razširjene motnje endokrinega sistema pri ljudeh, in ugotavlja, da so bili učinki, povezani z endokrinimi motilci, opaženi tudi pri populacijah prostoživečih živalih;

ker po navedbah iz poročila obstajajo dokazi, da izpostavljenost endokrinim motilcem pušča škodljive reproduktivne posledice (neplodnost, oblike raka, deformacije), vedno več pa je tudi dokazov o učinkih teh kemičnih snovi na delovanje ščitnice, možganske funkcije, debelost in presnovo ter na ravnovesje inzulina in glukoze v telesu;

C.	danes ni več sporno dejstvo, da ta skupina kemičnih snovi povzroča škodljive učinke za zdravje ljudi in prostoživečih živali, ker posega v hormonski sistem; ker torej ni utemeljenega razloga, da bo odložili učinkovito ureditev;

ker je v najnovejši študiji inštituta za znanosti ocenjevanja tveganj o zdravstvenih stroških, povezanih z endokrinimi motilci, v kateri je bilo ocenjenih pet učinkov, ki bi jih na zdravje lahko imeli endokrini motilci/potencialnih učinkov endokrinih motilcev na zdravje, zapisano, da naj bi bilo na osnovi razpoložljive strokovne literature družbeno in gospodarsko breme zdravstvenih posledic endokrinih motilcev za EU precejšnje, saj naj bi po ocenah znašalo od 46 do 288 milijard EUR letno (14);

ker naj bi po trditvah poročila Programa Združenih narodov za okolje (UNEP)/Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za skoraj 800 snovi vedeli ali domnevali, da lahko /povzročijo motnje pri hormonskih receptorjih, sintezi ali pretvorbi hormonov. ker je bil le majhen delež teh kemičnih snovi raziskan s preskusi, ki omogočajo ugotavljanje očitnih endokrinih učinkov na neokvarjene organizme;

F.	ker je sporočilu v zvezi z predlaganim okvirom Unije piše, da postajajo znanstveni dokazi, ki povezujejo izpostavljenost endokrinim motilcem z boleznimi ljudi ali negativnim učinkom na prostoživeče živali, že od leta 1999 vse trdnejši;

ker naj bi bil namen sedmega okoljskega akcijskega programa zagotoviti varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganjem za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem, ter do leta 2020 zagotoviti, da bi z ustrezno zakonodajo Unije učinkovito obravnavali varnostna zaskrbljenost glede varnosti, povezano z endokrinimi motilci;

H.	ker bi bilo treba v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom zato predvsem do leta 2018 na podlagi horizontalnih ukrepov, sprejetih do leta 2015, razviti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti endokrinim motilcem;

I.	ker Komisija doslej ni sprejela strategije Unije za nestrupeno okolje, niti ni do leta 2015 sprejela horizontalnih ukrepov, s katerimi bi zagotovila zmanjšanje izpostavljenosti endokrinim motilcem;

J.	ker bi moral biti že zdavnaj opravljen pregled strategije Skupnosti za endokrine motilce iz leta 1999;

K.	ker so države članice, kot so Francija, Švedska, Danska in Belgija zato, ker strategija Unije za endokrine motilce še ni bila pregledana, sprejele ukrepe na nacionalni ravni, da bi s pomočjo različnih nacionalnih ukrepov povečale raven varovanja za svoje državljane;

L.	ker je v interesu vseh, da se vzpostavi učinkovit in celovit evropski pristop k endokrinim motilcem, da bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja;

ker sta trden okvir Unije za endokrine motilce in njegovo učinkovito izvajanje ključna, da bo EU prispevala k izpolnjevanju svoje zaveze k cilju 3.9 ciljev trajnostnega razvoja, ki je znatno zmanjšanje števila smrtnih primerov in bolezni zaradi nevarnih kemičnih snovi ter onesnaženosti in kontaminacije zraka, vode in tal;

N.	ker je potreben tudi trden okvir Unije za endokrine motilce, da se ustvarijo temelji za nestrupeno krožno gospodarstvo, pri čemer bi spodbujali industrijske inovacije z varnejšo zamenjavo snovi;

O.	ker je dobrodošlo, da sporočilo priznava škodljive učinke endokrinih motilcev na zdravje ljudi in okolje, vključno z učinki mešanic, da poudarja cilj čim večjega zmanjšanja skupne izpostavljenosti, in da ugotavlja potrebo po horizontalnem pristopu za opredelitev endokrinih motilcev;

P.	ker sporočilo vseeno ne vsebuje konkretnega akcijskega načrta za zmanjšanje izpostavljenosti endokrinim motilcem in časovnice ukrepov za premik naprej;

Q.	ker ključna zakonodaja Unije na občutljivih področjih še ne vsebuje posebnih določb o endokrinih motilcih (npr. za kozmetične izdelke, igrače ali materiale, namenjene za stik z živili);

ker je Komisija napovedala preverjanje ustreznosti, da bi ocenila, ali zakonodaja EU o endokrinih motilcih uresničuje splošni cilj varovanja zdravja ljudi in okolja z zmanjšanjem izpostavljenosti tem snovem; ker je treba pozdraviti horizontalno naravo preverjanja ustreznosti, pa tudi zavezo Komisije, da bo posebno pozornost namenila varstvu ranljivih skupin; ker naj bi bila ta ocena opravljena že pred leti in je obžalovanja vredno, da se je Komisija šele zdaj odločila, da bo opravila preverjanje ustreznosti; ker preverjanje ustreznosti zato ne bi smelo biti opravičilo za odlašanje z izvajanjem konkretnih zakonodajnih in drugih ukrepov;

ker znanstvena merila, oblikovana za določanje endokrinih motilcev v pesticidih in biocidih, ne vključujejo kategorije snovi, pri katerih obstaja sum, da so endokrini motilci, zato niso primerna za horizontalno uporabo; ker to ni v skladu z razvrstitvijo snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v okviru uredbe CLP in sedmega okoljskega akcijskega programa; ker je zmožnost prepoznavanja snovi, pri katerih obstaja sum, da so endokrini motilci, izjemno pomembna, zlasti zato, ker direktiva o kozmetičnih izdelkih in direktiva o varnosti igrač omejujeta snovi, pri katerih je znano ali se domneva, da so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (kategoriji 1A in 1B), pa tudi snovi, pri katerih obstaja sum, da so rakotvorne, mutagene in strupene za razmnoževanje (kategorija 2);

T.	ker zakonodaja Unije s tega področja ne predpisuje dovolj ustreznih preskusov in zahtev po podatkih za opredelitev endokrinih motilcev;

U.	ker je v sporočilu poudarjeno, da obstaja vse več dokazov o učinkih mešanic endokrinih motilcev (izpostavljenost mešanicam endokrinih motilcev je lahko na primer škodljiva v koncentracijah, za katere posamično ni opaženih učinkov), vendar ne podaja nobenih predlogov za obravnavo tega vprašanja;

V.	ker je bilo pri projektu „EDC-MixRisk“ v okviru programa Obzorje 2020 ugotovljeno, da veljavne uredbe o umetni kemičnih snoveh sistematično podcenjujejo tveganja za zdravje, ki so povezana s skupno izpostavljenostjo endokrinim motilcem ali morebitnim endokrinim motilcem (15);

ker zaradi neuspešnega izvajanja uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (visok odstotek neskladnih dosjejev registracijske dokumentacije, počasno ocenjevanje zaradi manjkajočih podatkov in neukrepanje v zvezi s snovmi, za katere se je pri evalvaciji ugotovilo, da predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi ali okolje) tudi ni bila uspešno zmanjšana izpostavljenost snovem, pri katerih je znano ali se sumi, da so endokrini motilci;

meni, da okvir Unije za endokrine motilce, ki ga je Komisija predlagala v sporočilu, ni ustrezen za obravnavanje nevarnosti, ki jo za zdravje ljudi in okolje prinaša izpostavljenost endokrinim motilcem, in da ne zagotavlja tistega, kar zahteva sedmi okoljski akcijski program;

meni, da so endokrini motilci kemične snovi, ki vzbujajo enako hudo zaskrbljenost kot snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, zato bi jih bilo treba v zakonodaji Unije obravnavati enako;

poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja pred endokrinimi motilci tako, da učinkovito zmanjša skupno izpostavljenost ljudi in okolja tem motilcem;

poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2020 na podlagi opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije v skladu z razvrstitvijo iz uredbe CLP za snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje razvije horizontalno opredelitev snovi, pri katerih se sumi, da so endokrini motilci, ter snovi, pri katerih je znano ali se domneva, da so endokrini motilci;

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo horizontalno opredelitev spremljala spremljale ustrezne smernice;

poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2020 pripravi zakonodajne predloge za vključitev posebnih določb o endokrinih motilcih v Uredbo (ES) št. 1223/2009, ki bodo podobne določbam o snoveh, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje;

poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2020 pripravi zakonodajne predloge za vključitev posebnih določb o endokrinih motilcih v Direktivo 2009/48/ES, ki bodo podobne določbam o snoveh, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, a brez sklicevanja na pragove za razvrščanje, saj se ti ne morejo uporabljati za kemične snovi, kot so endokrini motilci;

poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2020 revidira Uredbo (ES) št. 1935/2004, da bi s posebnimi določbami za nadomestitev uporabe endokrinih motilcih učinkovito zmanjšali vsebnost nevarnih snovi v njih;

meni, da je treba nujno pospešiti razvoj in potrjevanje preskusov, da bi lahko ustrezno opredelili endokrine motilce, vključno z novimi pristopi k metodologijam;

10.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo zahteve glede podatkov stalno posodabljale v vsej ustrezni zakonodaji, da bo upoštevala najnovejši tehnični in znanstveni napredek in da se bodo lahko endokrini motilci ustrezno opredelili;

11.

poziva Komisijo, naj v vsej ustrezni zakonodaji EU upošteva učinke mešanic in skupne izpostavljenosti;

12.

poziva Evropsko agencijo za kemikalije, Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti registracijske dokumentacije z uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) do konca leta 2019 za pospešitev evalvacije snovi in učinkovito izvajanje končnih sklepov o evalvaciji snovi v okviru uredbe REACH kot pomembnega načina za zmanjšanje izpostavljenosti endokrinim motilcem;

13.

poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno biološko spremljanje endokrinih motilcev pri ljudeh in živalskih populacijah, pa tudi spremljanje prisotnosti endokrinih motilcev v okolju, tudi v pitni vodi;

14.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo okvir Unije za endokrine motilce učinkovit prispevek k strategiji Unije za nestrupeno okolje, ki jo je treba čim prej sprejeti;

15.

poziva Komisijo, naj spodbuja raziskave endokrinih motilcev, zlasti v zvezi z njihovimi epigenetskimi in transgeneracijskimi učinki, njihove učinke na mikrobiome, nove oblike endokrinih motilcev in opredelitev funkcij odmerkov in odzivov ter varnejše nadomestne možnosti;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2) UL L 101, 20.4.2018, str. 33.

(3) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(4) UL L 301, 17.11.2017, str. 1.

(5) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.

(6) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(7) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(8) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(9) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(10) https://unstats.un.org/sdgs/METADATA?Text=&Goal=3&Target=3.9

(11) UNEP/WHO, State of the Science of Endocrine Disrupting Chemicals – 2012 (Znanstvena dognanja o kemičnih snoveh z lastnostmi endokrinih motilcev iz leta 2012), Svetovna zdravstvena organizacija, 2013, http://www.who.int/ceh/publications/endocrine/en/.

(12) UL C 36, 29.1.2016, str. 85.

(13) Študija – „Endocrine Disruptors: from Scientific Evidence to Human Health Protection (Endokrini motilci: od znanstvenih dokazov do varovanja človekovega zdravja), Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, 15. januar 2019, na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2019/608866/IPOL_STU(2019)608866_EN.pdf

(14) Rijk, I., van Duursen, M. in van den Berg, M, Health cost that may be associated with Endocrine Disrupting Chemicals – An inventory, evaluation and way forward to assess the potential health impact of EDC-associated health effects in the EU (Zdravstveni stroški, ki utegnejo biti povezani z endokrinimi motilci – popis, ocena in pot naprej za oceno možnega vpliva zdravstvenih učinkov, povezanih z endokrinimi motilci v EU), Inštitut za znanosti ocenjevanja tveganj, Univerza v Utrechtu, 2016, na voljo na: https://www.uu.nl/sites/default/files/rijk_et_al_2016_-_report_iras_-_health_cost_associated_with_edcs_3.pdf

(15) https://edcmixrisk.ki.se/wp-content/uploads/sites/34/2019/03/Policy-Brief-EDC-MixRisk-PRINTED-190322.pdf

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/23

P8_TA(2019)0392

Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga člena 149a(2) Poslovnika)

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o oblikovanju ali spremembi naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga 149a(2) Poslovnika) (2019/2020(REG))

(2021/C 158/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 3. aprila 2019,

—	ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

sklene, da se členu 149a(2) Poslovnika doda sledeča razlaga:

„Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate v skladu s členom 123, 128 ali 135 ne predstavlja spremembe dnevnega reda, če naslov ostane v okviru predmeta razprave.“

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/24

P8_TA(2019)0393

Politična izjava za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika)

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o politični izjavi za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika) (2019/2019(REG))

(2021/C 158/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 3. aprila 2019,

—	ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

sklene, da se drugi alinei prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika doda sledeča razlaga:

„Politična izjava skupine določa vrednote, za katere se skupina zavzema, in glavne politične cilje, za katere si nameravajo skupaj prizadevati njeni člani v okviru svojega mandata. Izjava skupno politično usmeritev skupine opisuje vsebinsko, določno in pristno.“

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/25

P8_TA(2019)0359

Statistika Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (COM(2018)0307 – C8-0182/2018 – 2018/0154(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0307),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0182/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0395/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2018)0154

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se vzpostavlja skupni in primerljivi pravni okvir za evropsko statistiko o selitvah in mednarodni zaščiti.

(2)

Da bi se obravnavale nove potrebe v Uniji po statistiki o azilu selitvah in upravljanih selitvah mednarodni zaščiti in ker se značilnosti selitev selitvenih tokov hitro spreminjajo, je treba vzpostaviti okvir, ki omogoča hiter odziv na spreminjajoče se potrebe glede statistike o azilu selitvah in upravljanih selitvah mednarodni zaščiti . [Sprememba 1]

(2a)

Zaradi stalnih sprememb in raznolikosti sedanjih selitvenih tokov so potrebni celoviti in primerljivi statistični podatki o priseljencih, razčlenjeni po spolu, da bi razumeli dejansko stanje, opredelili ranljivosti in neenakosti ter oblikovalcem politike zagotovili zanesljive podatke in informacije za določitev prihodnjih javnih politik. [Sprememba 2]

(3)

Da bi se Uniji zagotovila podpora pri učinkovitem odzivanju na izzive, ki jih prinašajo selitve, ter pri razvoju politik, ki upoštevajo vidik spola in temeljijo na človekovih pravicah, je treba podatke o azilu selitvah in upravljanih selitvah mednarodni zaščiti zbrati več kot enkrat na leto. [Sprememba 3]

(4)	Statistika o azilu selitvah in upravljanih selitvah mednarodni zaščiti je ključna za proučitev, opredelitev in oceno zelo različnih politik, zlasti v zvezi z odzivi na prihod oseb, ki poskušajo v Evropi pridobiti varstvo , namen pa je doseči najboljše rešitve . [Sprememba 4]

(4a)

Statistika o selitvah in mednarodni zaščiti je bistvena, da se zagotovi pregled nad selitvenimi tokovi v Uniji in državam članicam omogoči pravilna uporaba prava Unije ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. [Sprememba 5]

(4b)	Preganjanje na podlagi spola osebe je razlog, da oseba zaprosi za mednarodno zaščito in da se ji zaščita prizna. Nacionalni in evropski statistični organi bi morali zbirati statistične podatke o vlogah za mednarodno zaščito zaradi spola, vključno z nasiljem na podlagi spola. [Sprememba 6]

(5)	Za zagotovitev kakovosti, zlasti pa primerljivosti podatkov, ki jih zagotovijo države članice, ter za pripravo zanesljivih pregledov na ravni Unije bi morali uporabljeni podatki temeljiti na istih konceptih ter bi se morali nanašati na isti referenčni datum ali referenčno obdobje.

(6)	Zagotovljeni podatki o azilu selitvah in upravljanih selitvah mednarodni zaščiti bi morali biti usklajeni z ustreznimi informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007.

(7)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa referenčni okvir za evropsko statistiko o selitvah in mednarodni zaščiti. Zlasti se z njo zahteva skladnost z načeli strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, objektivnosti, zanesljivosti, statistične zaupnosti in stroškovne učinkovitosti.

(8)

Pri razvoju, pripravi in razširjanju evropske statistike bi morali nacionalni in evropski statistični organi ter po potrebi drugi ustrezni nacionalni in regionalni organi upoštevati načela iz Kodeksa ravnanja evropske statistike, kakor ga je Odbor za evropski statistični sistem pregledal in posodobil 28. septembra 2011.

(9)

Države članice ne morejo same v zadostni meri uresničiti cilja te uredbe, ki je spremeniti in dopolniti obstoječa skupna pravila o zbiranju in urejanju evropske statistike o selitvah in mednarodni zaščiti. Zaradi harmonizacije in primerljivosti se lahko ta cilj bolje uresniči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ustrezne ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(9a)

Da bi dosegli cilje Uredbe (ES) št. 862/2007, bi bilo treba dodeliti dovolj sredstev za zbiranje, analizo in razširjanje zelo kakovostne nacionalne statistike in statistike Unije o selitvah in mednarodni zaščiti, zlasti s podpiranjem ukrepov v zvezi s tem v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) [Sprememba 7]

(10)

S to uredbo se zagotavljata zagotavljajo pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter, pravica do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in enakost spolov, kakor sta določeni je določeno v členih 7 , 8, 21 in 8 23 Listine in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5). [Sprememba 8]

(10a)

Zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, bi moralo omogočati opredelitev in analizo posebnih ranljivosti ter zmožnosti žensk in moških, pri čemer bi se pokazale vrzeli in neenakosti. S podatki o selitvah, ki upoštevajo vidik spola, se lahko spodbudi večja enakost in zagotovijo možnosti za prikrajšane skupine. V statistikah o selitvah bi bilo treba upoštevati tudi spremenljivke, kot sta spolna identiteta in spolna usmerjenost, da bi zbrali podatke o izkušnjah oseb LGBTQI+ ter neenakostih v selitvenem in azilnem postopku. [Sprememba 9]

(11)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje Uredbe (ES) št. 862/2007 , bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razčlenitev pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6). [Sprememba 10]

(11a) Z

a prilagoditev Uredbe (ES) št. 862/2007 tehnološkemu in gospodarskemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 za posodobitev nekaterih opredelitev in o njeni dopolnitvi za določitev združevanja podatkov in dodatnih razčlenitev ter pravil glede standardov natančnosti in kakovosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7) . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 11]

(11b)

Učinkovito spremljanje uporabe Uredbe (ES) št. 862/2007 zahteva njeno ocenjevanje v rednih časovnih presledkih. Komisija bi morala za namene poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu natančno oceniti statistične podatke, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007, njihovo kakovost in pravočasno sporočanje. Tesno bi se bilo treba posvetovati z vsemi akterji, ki sodelujejo pri zbiranju podatkov o azilu, vključno z agencijami Združenih narodov ter drugimi ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami. [Sprememba 12]

(12)	Uredbo (ES) št. 862/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 862/2007 se spremeni:

(-1)

v členu 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	upravnih in sodnih postopkih in procesih v državah članicah, ki se nanašajo na priseljevanje, izdajo dovoljenj za prebivanje, državljanstvo, azil in druge oblike mednarodne zaščite, nedovoljeni vstop in bivanje ter vrnitve.“; [Sprememba 13]

(-1a)

člen 2 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j)	‚vloga za mednarodno zaščito‘ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v točki (h) člena 2 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8) ;“; [Sprememba 14]

(b)

v odstavku 1 se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(k)	‚status begunca‘ pomeni status begunca, kakor je opredeljen v točki (e) člena 2 Direktive 2011/95/EU;“; [Sprememba 15]

(c)

v odstavku 1 se točka (l) nadomesti z naslednjim:

„(l)	‚status subsidiarne zaščite‘ pomeni status subsidiarne zaščite, kakor je opredeljen v točki (g) člena 2 Direktive 2011/95/EU;“; [Sprememba 16]

(d)

v odstavku 1 se točka (m) nadomesti z naslednjim:

„(m)	‚družinski člani‘ pomeni družinske člane, kakor so opredeljeni v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ;“; [Sprememba 17]

(e)

v odstavku 1 se točka (o) nadomesti z naslednjim:

„(o)	‚mladoletnik brez spremstva‘ pomeni mladoletnika brez spremstva, kakor je opredeljen v točki (l) člena 2 Direktive 2011/95/EU;“; [Sprememba 18]

(f)

v odstavku 1 se točka (p) nadomesti z naslednjim:

„(p)	‚zunanje meje‘ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ;“; [Sprememba 19]

(g)

v odstavku 1 se točka (q) nadomesti z naslednjim:

„(q)	‚državljani tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen‘ pomeni državljane tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev vstopa iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399 in ne spadajo v nobeno kategorijo oseb iz člena 6(5) navedene uredbe;“; [Sprememba 20]

(h)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(sa)

‚odstranitev‘ pomeni odstranitev, kakor je opredeljena v točki 5 člena 3 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) ;“; [Sprememba 21]

(i)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(sb)

‚prostovoljni odhod‘ pomeni prostovoljni odhod, kakor je opredeljen v točki 8 člena 3 Direktive 2008/115/ES;“; [Sprememba 22]

(j)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(sc)

‚prostovoljni odhod s pomočjo‘ pomeni prostovoljni odhod, kakor je opredeljen v točki 8 člena 3 Direktive 2008/115/ES, podprt z logistično, finančno in drugo materialno pomočjo;“. [Sprememba 23]

(k)	odstavek 3 se črta; [Sprememba 24]

(-1b)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Statistike o meddržavnih selitvah, prebivalstvu z običajnim prebivališčem in pridobitvi državljanstva

1. Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) statistike o številu:

(a)

priseljencev na območje države članice, razčlenjene po:

(i)	skupinah državljanstev po starosti in spolu;

(ii)	skupinah držav rojstva po starosti in spolu;

(iii)

skupinah držav prejšnjega običajnega prebivališča po starosti in spolu;

(b)

odseljencev z območja države članice, razčlenjene po:

(i)	skupinah državljanstev;

(ii)

starosti;

(iii)

spolu;

(iv)	skupinah držav prihodnjega običajnega prebivališča;

(c)

oseb z običajnim prebivališčem v državi članici ob koncu referenčnega obdobja, razčlenjene po:

(i)	skupinah državljanstev po starosti in spolu;

(ii)	skupinah držav rojstva po starosti in spolu;

(d)

oseb z običajnim prebivališčem na ozemlju države članice, ki so v referenčnem letu pridobile državljanstvo države članice in so prej imele državljanstvo druge države članice ali tretje države ali so bile prej brez državljanstva, pri čemer se podatki razčlenijo po starosti in spolu ter po prejšnjem državljanstvu zadevnih oseb in po tem, ali je bila oseba prej brez državljanstva;

(da)

2. Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v 12 mesecih po koncu referenčnega leta. Prvo referenčno leto je 2020.“; [Sprememba 25]

(1)

člen 4 se spremeni:

(-a)

v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	vlog za mednarodno zaščito, ki so bile v referenčnem obdobju umaknjene, razčlenjenih po vrsti umika.“; [Sprememba 26]

(a)

v odstavku 1 se dodajo naslednje točke:

„(d)	oseb, ki so predložile vloge za mednarodno zaščito ali so bile v referenčnem obdobju vključene v tako vlogo kot družinski član in ki so vloge za mednarodno zaščito predložile prvič;

(da)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in katerih vloga je bila obravnavana v pospešenem postopku iz člena 31(8) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) ; [Sprememba 27]

(db)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in katerih vloga je bila v referenčnem obdobju obravnavana v postopkih na meji iz člena 43 Direktive 2013/32/EU; [Sprememba 28]

(dc)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo v referenčnem obdobju vključene kot družinski član in so v skladu s členoma 24(3) in 25(6) Direktive 2013/32/EU izključene iz pospešenega postopka ali postopka na meji; [Sprememba 29]

(dd)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito brez registracije v sistemu Eurodac iz člena 14 Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ; [Sprememba 30]

(de)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v referenčnem obdobju vključene v tako vlogo kot družinski član in lahko predložijo dokazilo, ki je lahko v pomoč pri ugotavljanju njihove identitete; [Sprememba 31]

(df)	oseb, ki so vložile naknadno prošnjo za mednarodno zaščito iz člena 40 Direktive 2013/32/EU ali so bile v referenčnem obdobju vključene v to prošnjo kot družinski član; [Sprememba 32]

(dg)

oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v referenčnem obdobju v tako vlogo vključene kot družinski član in so bile skladno z Direktivo 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) na koncu referenčnega obdobja v pridržanju, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po mesecu pridržanja teh oseb in razlogih za pridržanje; [Sprememba 33]

(dh)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in za katere je v skladu z Direktivo 2013/33/EU v referenčnem obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja njihovo pridržanje; [Sprememba 34]

(di)

oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in za katere je v skladu z Direktivo 2013/33/EU v referenčnem obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po vrsti alternative, kot sledi:

(i)	javljanje;

(ii)	predložitev finančnega jamstva;

(iii)

obveznost zadrževanja na določenem mestu;

(iv)	druga vrsta alternative pridržanju; [Sprememba 35]

(dj)

oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo v referenčnem obdobju vključene kot družinski član in za katere je v skladu z Direktivo 2013/33/EU na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, pri čemer so podatki razčlenjeni po mesecu, ko je bila za to osebo izdana upravna ali sodna odločba, in nadalje razčlenjeni po vrsti alternative, kot sledi:

(i)	javljanje;

(ii)	predložitev finančnega jamstva;

(iii)

obveznost zadrževanja na določenem mestu;

(iv)	druga vrsta alternative pridržanju; [Sprememba 36]

(dk)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito in za katere je bila v referenčnem obdobju opravljena ocena starosti; [Sprememba 37]

(dl)

odločb o oceni starosti prosilcev, razčlenjenih na:

(i)	ocene, iz katerih izhaja, da je prosilec mladoletna oseba;

(ii)	ocene, iz katerih izhaja, da je prosilec polnoletna oseba;

(iii)

nedokončne ali opuščene ocene; [Sprememba 38]

(dm)

oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in za katere se je v referenčnem obdobju ugotovilo, da potrebujejo posebna postopkovna jamstva v skladu s členom 24 Direktive 2013/32/EU ali so prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema v smislu člena 2(k) Direktive 2013/33/EU; [Sprememba 39]

(dn)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in so v referenčnem obdobju koristile brezplačno pravno pomoč iz člena 20 Direktive 2013/32/EU, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po postopkih na prvi in drugi stopnji; [Sprememba 40]

(do)

oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in ki so na koncu referenčnega obdobja imele koristi od materialnih pogojev za sprejem v skladu s členom 17 Direktive 2013/33/EU, ki prosilcem zagotavljajo ustrezen življenjski standard; [Sprememba 41]

(dp)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito kot mladoletniki brez spremstva in ki jim je bil v referenčnem obdobju dodeljen zastopnik v skladu s členom 25 Direktive 2013/32/EU; [Sprememba 42]

(dq)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ter so bile priznane kot mladoletniki brez spremstva in so v referenčnem obdobju imele dostop do izobraževalnega sistema v skladu s členom 14 Direktive 2013/33/EU; [Sprememba 43]

(dr)	oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ter so bile priznane kot mladoletniki brez spremstva in so bile v referenčnem obdobju dodeljene v skladu s členom 31(3) Direktive 2011/95/EU, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po razlogih dodelitve; [Sprememba 44]

(ds)	povprečnem številu mladoletnikov brez spremstva na skrbnika v referenčnem obdobju.“; [Sprememba 45]

(b)

zadnji pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Te statistike so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in po mladoletnikih brez spremstva. Statistike se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega meseca. Prvi referenčni mesec je januar 2020.“

(ba)

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito in ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjene na:

(i)	odločbe, ki štejejo vloge za nedopustne, nadalje razčlenjene po razlogu za nedopustnost;

(ii)	odločbe, ki vloge zavračajo kot neutemeljene;

(iii)

odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v rednem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za zavrnitev;

(iv)	odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za pospešitev in razlogih za zavrnitev;

(v)	odločbe, ki vloge zavračajo, ker je prosilec upravičen do notranje zaščite v državi izvora v skladu s členom 8 Direktive 2011/95/EU;“; [Sprememba 47]

(bb)

v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo ali odpravljajo status begunca ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“; [Sprememba 48]

(bc)

v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo, ali odpravljajo status subsidiarne zaščite ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“; [Sprememba 49]

(bd)

v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(ea)

oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, s katerimi se zmanjšajo ali odvzamejo materialni pogoji za sprejem, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjene po vrsti odločbe, trajanju zmanjšanja ali odvzema in razlogu.“; [Sprememba 50]

(c)

V odstavku 2 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Te statistike so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in po mladoletnikih brez spremstva. Zajemajo referenčna obdobja treh koledarskih mesecev in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca 2020.

Te statistike se dodatno razčlenijo po odločbah, ki so sprejete po osebnem razgovoru, in odločbah, ki so sprejete brez osebnega razgovora. Statistike o odločbah, sprejetih po osebnem razgovoru, se dodatno razčlenijo po osebnih razgovorih, na katerih je prosilec koristil storitve tolmača, in osebnih razgovorih, na katerih prosilec ni koristil storitev tolmača.“ ; [Sprememba 51]

(d)	v odstavku 3 se točka (a) črta;

(da)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito in ki jih v referenčnem obdobju v postopku pritožbe ali revizije sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjeno na:

(i)	odločbe, ki štejejo vloge za nedopustne, nadalje razčlenjene po razlogu za nedopustnost;

(ii)	odločbe, ki vloge zavračajo kot neutemeljene;

(iii)

odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v rednem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za zavrnitev;

(iv)	odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za pospešitev in razlogih za zavrnitev;

(v)	odločbe, ki vloge zavračajo, ker je prosilec upravičen do zaščite v državi izvora v skladu s členom 8 Direktive 2011/95/EU;“; [Sprememba 52]

(db)

v odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo ali odpravljajo status begunca ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“; [Sprememba 53]

(dc)

v odstavku 3 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo ali odpravljajo status subsidiarne zaščite ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“; [Sprememba 54]

(dd)

v odstavku 3 se doda naslednja točka:

„(ga)

oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, s katerimi se zmanjšajo ali odvzamejo materialni pogoji za sprejem, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjene po vrsti odločbe, trajanju zmanjšanja ali odvzema in razlogu.“; [Sprememba 55]

(e)

v odstavku 3 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Statistike iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikih brez spremstva. Poleg tega je statistika iz točke (g) razčlenjena po državi prebivališča in vrsti odločbe o azilu. Nanašajo se na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.“;

(ea)	vstavi se naslednji odstavek: „3a. Države članice Komisiji (Eurostat) zagotovijo statistične podatke o trajanju pritožb v koledarskih dnevih, in sicer od vložitve pritožbe do prvostopenjske odločbe o pritožbi.“; [Sprememba 57]

(f)

v odstavku 4 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	število predaj, do katerih so privedle odločbe iz točk (c) in (h);“;

(g)

v odstavku 4 se dodajo naslednje točke:

„(f)	število prošenj za ponovno proučitev ponovnega sprejema in sprejema prosilcev za azil;

(g)	določbe, na katerih temeljijo prošnje iz točke (f);

(h)	odločbe, sprejete kot odgovor na prošnje iz točke (f).“;

(h)

v odstavku 4 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ Te statistike se razčlenijo po starosti in spolu ter državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikov brez spremstva. Te statistike zajemajo referenčna obdobja enega koledarskega leta meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto obdobje je januar 2020.“; [Sprememba 58]

(ha)	doda se naslednji odstavek: „4a. Statistike iz odstavka 1 do 4 se razčlenijo po mesecu predložitve vloge.“; [Sprememba 59]

(1a)

člen 5 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim:

(b)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na območje države članice na zunanji meji, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po starosti, spolu in državljanstvu;“; [Sprememba 61]

(c)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili nedovoljeno na ozemlju države članice v skladu z nacionalno zakonodajo glede priseljevanja.“; [Sprememba 62]

(d)	tretji pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: „Statistike na podlagi točke (b) so razčlenjene po starosti in spolu, državljanstvu zadevnih oseb, razlogih za prijetje in kraju prijetja.“; [Sprememba 63]

(2)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) statistike o:

(-a)	številu vlog za dovoljenje za prebivanje, ki jih prvič predložijo državljani tretjih držav, razčlenjene po državljanstvu, razlogu za predložitev vloge, starosti in spolu; [Sprememba 64]

(-aa)

številu zavrnjenih vlog za dovoljenje za prebivanje, ki jih prvič predložijo državljani tretjih držav, razčlenjene po državljanstvu, razlogu za predložitev vloge, starosti in spolu; [Sprememba 65]

(-ab)

številu vlog za dovoljenje za prebivanje, s katerimi se spremeni status priseljenca ali razlog za prebivanje, ki so bile zavrnjene v referenčnem obdobju, razčlenjene po državljanstvu, razlogu za zavrnitev dovoljenja, starosti in spolu; [Sprememba 66]

(a)

številu dovoljenj za prebivanje, izdanih osebam, ki so državljani tretjih držav, razčlenjene na:

(i)	dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer se je dovoljenje za prebivanje dodelilo osebi prvič, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;

(ii)	dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer je oseba spremenila status priseljenca ali razlog za prebivanje, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;

(iii)

dovoljenja, veljavna na koncu referenčnega obdobja (število dovoljenj, ki so bila izdana in niso prenehala veljati zaradi umika ali poteka veljavnosti), podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;

(b)	številu rezidentov za daljši čas na koncu referenčnega obdobja, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, vrsti statusa rezidenta za daljši čas ter starosti in spolu.

Za statistike iz točk (-a), (-aa) in (a) se dovoljenja, izdana iz družinskih razlogov, nadalje razčlenijo po razlogu in statusu združevalca družine, ki je državljan tretje države; “; [Sprememba 71]

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v šestih mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.“;

(3)

člen 7 se spremeni:

(-a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

številom državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so nedovoljeno na ozemlju države članice, in za katere velja upravna ali sodna odločba ali akt, ki določa ali navaja, da je njihovo bivanje nedovoljeno, in jim predpisuje obveznost, da zapustijo ozemlje države članice, razčlenjenih po državljanstvu zadevnih oseb in razlogih za to odločitev;“; [Sprememba 72]

(-aa)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(aa)

številom državljanov tretjih držav iz točke (a) tega odstavka, za katere je na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt o prepovedi vstopa v skladu s členom 11 Direktive 2008/115/ES, razčlenjene po državljanstvu teh oseb;“; [Sprememba 73]

(-ab)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(ab)

številom državljanov tretjih držav, za katere je v skladu z Direktivo 2008/115/ES v referenčnem obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki določa njihovo pridržanje;“; [Sprememba 74]

(-ac)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(ac)

številom državljanov tretjih držav, za katere je v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja njihovo pridržanje, razčlenjene po mesecu pridržanja teh državljanov tretjih držav;“; [Sprememba 75]

(-ad)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(ad)

številom državljanov tretjih držav, za katere je v referenčnem obdobju v skladu z Direktivo 2008/115/ES veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, razčlenjene po vrsti alternative;

(i)	javljanje;

(ii)	predložitev finančnega jamstva;

(iii)

obveznost zadrževanja na določenem mestu;

(iv)	druga vrsta alternative pridržanju;“; [Sprememba 76]

(-ae)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(ae)

številom državljanov tretjih držav, za katere je v skladu z Direktivo 2008/115/ES na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, razčlenjene po mesecu izdaje upravne ali sodne odločbe ali akta proti tem osebam in nadalje razčlenjene po vrsti alternative, kot sledi:

(i)	javljanje;

(ii)	predložitev finančnega jamstva;

(iii)

obveznost zadrževanja na določenem mestu;

(iv)	druga vrsta alternative pridržanju;“; [Sprememba 77]

(-af)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(af)

številom državljanov tretjih držav, za katere je v referenčnem obdobju veljala odločba o odlogu odstranitve v skladu s členom 9 Direktive 2008/115/ES, razčlenjene po razlogu za odložitev in državljanstvu zadevnih oseb;“; [Sprememba 78]

(-ag)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(ag)

številom državljanov tretjih držav, za katere je v referenčne obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja njihovo pridržanje, in ki so sprožili postopek sodnega pregleda v skladu s členom 15(2) Direktive 2008/115/ES;“; [Sprememba 79]

(a)

točka (b) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(b)

številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta iz točke (a), razčlenjenih po državljanstvu vrnjenih oseb, vrsti vračanja in prejete pomoči ter namembni državi , razčlenjene po vrnitvah državljanov tretjih držav v države izvora ;“; [Sprememba 80]

(aa)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(ba)

številom državljanov tretjih držav, ki so zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta, razčlenjene po vrsti odločbe ali akta, kot sledi:

(i)	v skladu s formalnim sporazumom Unije o ponovnem sprejemu;

(ii)	v skladu z neformalnim sporazumom Unije o ponovnem sprejemu;

(iii)

v skladu z nacionalnim sporazumom o ponovnem sprejemu.

Te statistike se nadalje razčlenijo po namembni državi in državljanstvu zadevne osebe.“; [Sprememba 81]

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Statistike iz odstavka 1 se razčlenijo po starosti in spolu zadevne osebe ter po mladoletnikih brez spremstva. Nanašajo se na referenčna obdobja treh koledarskih mesecev enega koledarskega meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih tednih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca januar 2020.“; [Sprememba 82]

(4)	člen 8 se črta.

(4a)

v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice Komisiji (Eurostatu) poročajo o uporabljenih virih podatkov, razlogih za izbiro teh virov in vplivih izbranih virov podatkov na kakovost statistik, mehanizmih, ki so bili uporabljeni za zagotovitev varstva osebnih podatkov, in uporabljenih metodah ocenjevanja ter Komisijo (Eurostat) obveščajo o spremembah v zvezi z njimi.“; [Sprememba 83]

(4b)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo opredelitev iz člena 2(1).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo te uredbe z:

(a)	opredelitvijo kategorij skupin držav rojstva, skupin držav prejšnjega in prihodnjega običajnega prebivališča in skupin državljanstev, kakor je določeno v členu 3(1);

(b)	opredelitvijo kategorij razlogov za izdajo dovoljenj o prebivanju, kakor je določeno v členu 6(1)(a);

(c)	opredelitvijo dodatnega razčlenjevanja;

(d)	določitvijo pravil o standardih natančnosti in kakovosti.“; [Sprememba 84]

(5)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisiji se dodelijo pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev razčlenitev v skladu s členi 4, 5, 6 in 7 ter določitev pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov iz člena 9 Komisija sprejme izvedbene akte za določitev pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov iz člena 9. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) .“; [Sprememba 85]

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“

(b)	V odstavku odstavek 2 se točka (d) črta. [Sprememba 86]

(5a)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

3. Pooblastilo iz člena 9a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 87]

(5b)

člen 11 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Postopek v odboru“; [Sprememba 88]

(b)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.“; [Sprememba 89]

(c)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 10 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 11 Uredbe.“; [Sprememba 90]

(d)	odstavek 3 se črta. [Sprememba 91]

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Odstavka (1) in (2) člena 4 ter točka (b) odstavka (1) člena 7 in odstavek (2) člena 7 Uredbe (ES) št. 862/2007 se uporabljajo od 1. marca 2020.

Odstavka (3) in (4) člena 4 ter odstavka (1) in (3) člena 6 Uredbe (ES) št. 862/2007 se uporabljajo od 1. julija 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.

(2) Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(4) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(5) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(9) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(10) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(11) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(12) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(13) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(14) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/42

P8_TA(2019)0360

Pristop Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (06929/2019 – C8-0133/2019 – 2018/0214(NLE))

(Odobritev)

(2021/C 158/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06929/2019),

—	ob upoštevanju Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ki je bil podpisan v Ženevi 20. maja 2015 (11510/2018),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0133/2019),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A8-0187/2019),

odobri pristop Evropske unije k aktu;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/43

P8_TA(2019)0361

Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0365),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0036/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja s tremi izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji, od katerih bosta prva in druga objavljeni v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 55.

P8_TC1-COD(2018)0189

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1753.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode

Komisija je seznanjena z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode.

Komisija je novembra 2018 začela študijo, ki bi dopolnila študijo iz leta 2013, da bi pridobila dodatne gospodarske in pravne dokaze o zaščiti nekmetijskih geografskih označb na enotnem trgu ter dodatne podatke o vprašanjih, kot so konkurenčnost, nelojalna konkurenca, ponarejanje, dojemanje potrošnikov, stroški in koristi ter učinkovitost modelov zaščite nekmetijskih geografskih označb ob upoštevanju načela sorazmernosti.

V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in zavezami iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bo Komisija preučila študijo in poročilo o sodelovanju Unije v Ženevskem aktu, kot je navedeno v členu o spremljanju in pregledu uredbe o delovanju Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ter preučila morebitne naslednje korake.

Izjava Komisije o postopku iz člena 9a(3) Uredbe

Komisija ugotavlja, da čeprav je postopek iz člena 9a(3) Uredbe nujen s pravnega vidika zaradi izključne pristojnosti Unije, lahko vseeno navede, da bi bilo v okviru sedanjega pravnega reda EU vsako tako posredovanje Komisije izjemno in ustrezno utemeljeno. Med posvetovanji z državo članico si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala, da skupaj z državo članico razreši vsakršne pomisleke, da se prepreči izdaja negativnega mnenja. Komisija ugotavlja, da bi bila zadevna država članica o morebitnem negativnem mnenju pisno obveščena in v skladu s členom 296 PDEU tudi o razlogih zanj. Komisija nadalje ugotavlja, da negativno mnenje ne bi preprečilo vložitve nadaljnje vloge za isto oznako porekla, če so bili razlogi za negativno mnenje ustrezno obravnavani ali ne veljajo več.

Izjava Komisije o predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Komisija ugotavlja, da ima Unija izključno zunanjo pristojnost za geografske označbe in k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma pristopa kot samostojna pogodbenica. To sledi iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. oktobra 2017 (zadeva C-389/15 – Komisija proti Svetu). Glede na izključno zunanjo pristojnost EU države članice same ne morejo postati pogodbenice Ženevskega akta in ne bi smele več same zaščititi geografskih označb, ki jih na novo registrirajo tretje države, vključene v lizbonski sistem. Ker se Komisija zaveda izjemnih okoliščin, da je sedem držav članic že dolgo pogodbenic Lizbonskega sporazuma, da imajo po njem registrirane veliko intelektualne lastnine in da je potreben gladek prehod, bi se bila izjemoma pripravljena strinjati, da se v tem posebnem primeru Bolgariji, Češki, Slovaški, Franciji, Madžarski, Italiji in Portugalski dovoli, da v interesu EU pristopijo k Ženevskemu aktu.

Komisija odločno nasprotuje vztrajanju Sveta, da bi se vsem državam članicam EU, ki to želijo, dovolila ratifikacija Ženevskega akta ali pristop k njemu skupaj z Unijo, za kar kot razlog navaja ureditev glasovalnih pravic Unije iz točke (b)(ii) člena 22(4) Ženevskega akta in ne navedenih izjemnih okoliščin.

Poleg tega želi Komisija opozoriti, da ker Unija izvaja notranjo pristojnost pri geografskih označbah za kmetijstvo, države članice EU ne morejo imeti lastnih nacionalnih sistemov za zaščito kmetijskih geografskih označb.

Zato si Komisija med drugimi pravicami pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev proti sklepu Sveta in v vsakem primeru meni, da ta zadeva ne more predstavljati precedensa za katere koli druge obstoječe ali prihodnje mednarodne sporazume / sporazume Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, zlasti, vendar ne samo, če je EU sama na podlagi svoje izključne pristojnosti že ratificirala mednarodne sporazume.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/47

P8_TA(2019)0362

Sporazum med EU in Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa (15056/2018 – C8-0051/2019 – 2016/0156(NLE))

(Odobritev)

(2021/C 158/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15056/2018),

—	ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa (1),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0051/2019),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0191/2019),

odobri sklenitev sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Filipini.

(1) UL L 322, 18.12.2018, str. 3.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/48

P8_TA(2019)0363

Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (06781/2019 – C8-0134/2019 –2017/0107(NLE))

(Odobritev)

(2021/C 158/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06781/2019),

—	ob upoštevanju osnutka Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (11178/2016),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0134/2019),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0186/2019),

odobri sklenitev sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/49

P8_TA(2019)0364

Imenovanje člana Računskega sodišča – Viorel Ștefan

Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o imenovanju Viorela Ştefana za člana Računskega sodišča (C8-0049/2019 – 2019/0802(NLE))

(Posvetovanje)

(2021/C 158/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0049/2019),

—	ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0194/2019),

A.	ker se je Svet s pismom z dne 14. februarja 2019 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Viorela Ștefana za člana Računskega sodišča;

B.	ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C.	ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 8. aprila 2019 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

ne odobri predloga Sveta, da se Viorela Ştefana imenuje za člana Računskega sodišča;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/50

P8_TA(2019)0365

Imenovanje članice Računskega sodišča – Ivana Maletić

Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o imenovanju Ivane Maletić za članico Računskega sodišča (C8-0116/2019 – 2019/0803(NLE))

(Posvetovanje)

(2021/C 158/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0116/2019),

—	ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0195/2019),

A.	ker se je Svet s pismom z dne 5. marca 2019 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Ivane Maletić za članico Računskega sodišča;

B.	ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C.	ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 8. aprila 2019 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

odobri predlog Sveta, da se Ivano Maletić imenuje za članico Računskega sodišča;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/51

P8_TA(2019)0366

Zaščita oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0218),

—

ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0159/2018),

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(3) ter členov 16, 43(2), 50, 53(1), 91, 100, 114, 168(4), 169, 192(1) in 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 26. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018 (2),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za ustavne zadeve (A8-0398/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 405, 9.11.2018, str. 1.

(2) UL C 62, 15.2.2019, str. 155.

P8_TC1-COD(2018)0106

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1937.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o direktivi o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

Pri pregledu, ki se izvaja v skladu s členom 27 Direktive, bo Komisija preučila možnost, da predlaga razširitev njene uporabe na nekatere akte na podlagi člena 153 PDEU in člena 157 PDEU po posvetovanju s socialnimi partnerji, kjer je to primerno, v skladu s členom 154 PDEU.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/54

P8_TA(2019)0367

Čezmejna distribucija kolektivnih naložbenih podjemov (direktiva) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov (COM(2018)0092 – C8-0111/2018 – 2018/0041(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0092),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0111/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0430/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 50.

P8_TC1-COD(2018)0041

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1160.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/55

P8_TA(2019)0368

Čezmejna distribucija kolektivnih naložbenih podjemov (uredba) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013 (COM(2018)0110 – C8-0110/2018 – 2018/0045(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0110),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0110/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0431/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 50.

P8_TC1-COD(2018)0045

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1156.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/56

P8_TA(2019)0369

Kapitalske zahteve (uredba) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (COM(2016)0850 – C8-0480/2016 – 2016/0360A(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/18)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0850),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0480/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017 (2),

—	ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 18. maja 2017, s katerim je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pooblastila, da predlog Komisije razdeli in pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0242/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 31.1.2018, str. 5.

(2) UL C 209, 30.6.2017, str. 36.

P8_TC1-COD(2016)0360A

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/876.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/58

P8_TA(2019)0370

Kapitalske zahteve (direktiva) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (COM(2016)0854 – C8-0474/2016 – 2016/0364(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/19)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0854),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0474/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0243/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 31.1.2018, str. 5.

(2) UL C 209, 30.6.2017, str. 36.

P8_TC1-COD(2016)0364

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/878.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/60

P8_TA(2019)0371

Sposobnost kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (uredba) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (COM(2016)0851 – C8-0478/2016 – 2016/0361(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/20)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0851),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0478/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0216/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 31.1.2018, str. 17.

(2) UL C 209, 30.6.2017, str. 36.

P8_TC1-COD(2016)0361

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/877.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/62

P8_TA(2019)0372

Sposobnost kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (direktiva) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi s sposobnostjo kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter o spremembi Direktive 98/26/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2012/30/EU, Direktive 2011/35/EU, Direktive 2005/56/ES, Direktive 2004/25/ES in Direktive 2007/36/ES (COM(2016)0852 – C8-0481/2016 – 2016/0362(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/21)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0852),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0481/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0218/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 34, 31.1.2018, str. 17.

(2) UL C 209, 30.6.2017, str. 36.

P8_TC1-COD(2016)0362

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter Direktive 98/26/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/879.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/64

P8_TA(2019)0373

Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami (COM(2018)0339 – C8-0206/2018 – 2018/0171(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/22)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0339),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0206/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	po posvetovanju z Evropsko centralno banko,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0180/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 113.

P8_TC1-COD(2018)0171

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z vrednostnimi papirji, kritimi z državnimi obveznicami (Sovereign Bond-Backed Securities, v nadaljnjem besedilu: SBBS), bi lahko odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene ali so posledica finančne krize v letih 2007–2008. Natančneje, s SBBS bi morda lahko bankam in drugim finančnim institucijam pomagali bolje razpršiti njihove izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev, nadalje zmanjšati negativne povratne učinke med državami in bankami ter razširiti ponudbo sredstev z nizkim tveganjem, denominiranih v eurih , s čimer bi olajšali izvajanje monetarne politike . SBBS bi lahko poleg tega povzročili, da bi bile obveznice, izdane na malih in manj likvidnih nacionalnih trgih, bolj privlačne za mednarodne vlagatelje, kar lahko spodbudi delitev in zmanjšanje tveganj v zasebnem sektorju ter podpira učinkovitejšo razporeditev tveganj med finančnimi subjekti.

(2)

V obstoječem pravnem okviru bi se SBBS obravnavali kot listinjenja in bi zato zanje veljale dodatne kapitalske zahteve in diskonti v primerjavi s kapitalskimi zahtevami in diskonti za državne obveznice euroobmočja v osnovnem portfelju. Te dodatne kapitalske zahteve in diskonti bi ovirali sestavo in uporabo SBBS s strani zasebnega sektorja kljub dejstvu, da SBBS ▌nosijo manjša tveganja od tistih, povezanih z drugimi vrstami listinjenj ▌. Vendar pa nekatera tveganja, kot so „skladiščna tveganja“ (warehouse risks) ali goljufivo ravnanje zaposlenih SPN, ostajajo. Zaradi tega bi bilo treba določiti regulativni okvir za SBBS, ki bolje upošteva posebnosti in lastnosti SBBS, da bi se lahko ta produkt dal na trg.

(2a)

SBBS so kot listinjenja izpostavljeni posebnim tveganjem, povezanim s SPE, ki je pravno ločen, samostojen subjekt, ki je bil ustanovljen za namen izdaje SBBS. Tranša prve izgube, ki bo zunaj bančnega sistema, bo ključna za zmanjšanje negativnih povratnih učinkov med državami in bankami. Zato bi bilo treba prednostno regulativno obravnavo, ki velja za sredstva, ki so osnova SBBS, razširiti na deleže bank v nadrejeni tranši SBBS.

(3)

Omogočanje tržno usmerjenega razvoja SBBS je del prizadevanj Komisije za zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost in dokončanje bančne unije. SBBS bi lahko podprli nadaljnjo razpršenost portfeljev v bančnem sektorju, hkrati pa ustvarjali nov vir visokokakovostnega finančnega zavarovanja, še posebej primernega za uporabo pri čezmejnih finančnih transakcijah ter za poslovanje centralnih bank Eurosistema in centralnih nasprotnih strank . Poleg tega bi omogočanje SBBS povečalo nabor instrumentov, na voljo za čezmejno vlaganje in delitev tveganj v zasebnem sektorju , kar bi prispevalo k prizadevanjem Komisije za dokončanje bančne unije ter poglobitev in nadaljnje povezovanje evropskih kapitalskih trgov v okviru unije kapitalskih trgov.

(4)

SBBS ne vključujejo vzajemnega prevzemanja tveganj in izgub med državami članicami, ker države članice ne bodo vzajemno jamčile za svoje zadevne obveznosti v portfelju državnih obveznic, ki so osnova za SBBS. Omogočanje SBBS prav tako ne vključuje spremembe sedanje regulativne obravnave izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev.

(5)

Za doseganje ciljev geografske razpršenosti tveganj v okviru bančne unije in notranjega trga bi moral biti osnovni portfelj SBBS sestavljen iz državnih obveznic držav članic, katerih valuta je euro. Za preprečevanje valutnega tveganja bi moralo biti v osnovni portfelj SBBS dovoljeno vključiti samo državne obveznice, denominirane v eurih, ki so jih izdale države članice, katerih valuta je euro. Za zagotovitev, da državne obveznice vsake države članice euroobmočja prispevajo k sestavi SBBS v skladu z deležem, ki ga posamezna država članica prispeva k stabilnosti celotnega euroobmočja, bi morala biti sorazmerna utež nacionalnih državnih obveznic v osnovnem portfelju SBBS zelo blizu sorazmerni uteži posameznih držav članic v ključu za vpis kapitala evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank držav članic.

(6)

Za zagotovitev visokokakovostnih sredstev z nizkim tveganjem in hkrati zaradi različne ravni nagnjenosti vlagateljev k tveganju bi morala biti izdaja SBBS sestavljena iz nadrejene tranše in ene ali več podrejenih tranš. Nadrejena tranša, ki ustreza sedemdesetim odstotkom nominalne vrednosti izdaje SBBS, bi morala ohraniti stopnjo pričakovanih izgub izdaje SBBS v skladu s stopnjo najvarnejših državnih obveznic euroobmočja ob upoštevanju tveganja in korelacije državnih obveznic v osnovnem portfelju SBBS državnih obveznic. Podrejene tranše bi morale zagotoviti zaščito za nadrejeno tranšo. ▌Da bi se omejilo tveganje tranše prve izgube (tranša, ki krije izgube pred vsemi drugimi tranšami), bi morala biti nominalna vrednost tranše prve izgube najmanj pet odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS. Glede na posebno kompleksnost produkta bi bilo treba zagotoviti, da lahko mali vlagatelji pridobijo le nadrejene tranše, ne pa podrejenih.

(7)

Za zagotovitev integritete izdaje SBBS in čim večjo omejitev morebitnih tveganj v zvezi s posedovanjem in upravljanjem osnovnega portfelja državnih obveznic, bi morale biti zapadlosti osnovnih državnih obveznic tesno usklajene z zapadlostjo SBBS, sestava osnovnega portfelja državnih obveznic pa bi morala ostati nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu SBBS.

(8)

Standardizirana sestava osnovnega portfelja SBBS lahko otežuje ali ovira izdajo SBBS, kadar državne obveznice ene ali več držav članic niso na voljo na trgu. Državne obveznice določene države članice bi moralo biti zato mogoče izključiti iz bodočih izdaj SBBS, če in dokler je izdaja državnih obveznic te države članice precej omejena zaradi zmanjšane potrebe po javnem dolgu ali slabšega dostopa do trgov.

(9)

Za zagotovitev, da so SBBS dovolj homogeni, bi moralo biti državne obveznice določene države članice dovoljeno izključiti iz osnovnega portfelja državnih obveznic in jih vanj ponovno vključiti le na podlagi odločitve Komisije, da se zagotovi, da imajo vsi istočasno izdani SBBS isti osnovni portfelj državnih obveznic. SBBS so nov produkt in da bi v primerih, ko država članica nima več dostopa do trga, zagotovili nadaljnje izdajanje SBBS na trgu, je zagotovljen mehanizem za pravočasno odločanje glede prilagoditve osnovnega portfelja SBBS. Poleg tega so komentatorji in deležniki so opozorili na možnost negativnih učinkov na likvidnost trgov z osnovnimi državnimi obveznicami, ki jo je treba resno obravnavati. Zato je v tej uredbi Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (ESMA), dodeljena dolžnost, da za namene odkrivanja znakov motenj spremlja trge SBBS in osnovnih državnih obveznic.

(9a)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da za namene te uredbe na podlagi ugotovitev in poročil ESMA jasno opredeli „likvidnosti trga“ in določi metodo za njen izračun, pa tudi merila, s katerimi bi moral ESMA oceniti, ali država članica morebiti nima več dostopa do trga. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirani akt. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranega akta zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(10)

Fiksna vrednost nadrejene tranše za vsako izdajo SBBS se lahko zmanjša za prihodnje izdaje SBBS, kadar mora biti zaradi neugodnih gibanj na trgu, ki močno ovirajo delovanje trgov državnih vrednostnih papirjev v državi članici ali Uniji, velikost manjša, da se zagotovita stalna visoka kreditna kakovost in nizko tveganje za nadrejeno tranšo. Ko se takšna neugodna gibanja na trgu končajo, se mora velikost nadrejene tranše za prihodnje izdaje SBBS vrniti na začetno vrednost sedemdesetih odstotkov. ▌

(11)

Vlagatelji bi morali biti kolikor je mogoče zaščiteni pred tveganjem insolventnosti institucije, ki pridobi državne obveznice („prvotni kupec“), da bi sestavila osnovni portfelj SBBS. Zato lahko SBBS izdajajo le subjekti za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: SPN), ki so namenjeni izključno izdajanju in upravljanju SBBS ter ne izvajajo drugih dejavnosti, kot je posojanje. Iz istega razloga bi morale za SPN veljati stroge zahteve za ločevanje sredstev.

(12)

Za upravljanje omejenih neusklajenosti zapadlosti v času med prejemom prihodkov od servisiranja dolga iz osnovnega portfelja in datumi izplačil vlagateljem SBBS, bi moralo biti SPN dovoljeno, da vlagajo prihodke od servisiranja dolga iz osnovnega portfelja državnih obveznic SBBS le v denarna sredstva in visoko likvidne finančne instrumente z nizkim tržnim in kreditnim tveganjem.

(12a)

Države članice bi morale zagotoviti, da bodo državne obveznice v lasti SPN deležne enake obravnave kot enake ali druge državne obveznice, izdane pod istimi pogoji, v kateri koli drugi lasti.

(13)	Regulativno obravnavo, ▌določeno v tej uredbi , bi bilo treba zagotoviti samo produktom, ki izpolnjujejo zahteve o sestavi in zapadlosti osnovnega portfelja ter velikosti nadrejenih in podrejenih tranš iz te uredbe in katerih izdaja izpolnjuje zahteve nadzorne ureditve .

(14)

Sistem za certificiranje ESMA bi moral zagotavljati, da izdaja SBBS izpolnjuje zahteve iz te uredbe. ESMA bi moral zato pripraviti seznam certificiranih SBBS in s tem vlagateljem omogočiti, da preverijo, ali je produkt, ki se prodaja kot SBBS, dejansko SBBS. Iz istega razloga bi moral ESMA na tem seznamu navesti, ali je bila naložena kakršna koli sankcija v zvezi s SBBS, in s seznama odstraniti vse produkte, za katere se ugotovi, da kršijo to uredbo.

(15)

Vlagatelji bi morali imeti možnost, da se zanesejo na certifikacijo SBBS, ki ga izda ESMA, in na informacije, ki jih zagotovi SPN. Informacije o SBBS in državnih obveznicah iz osnovnega portfelja SBBS bi morale vlagatelje omogočiti, da razumejo, ocenjujejo in primerjajo transakcije s SBBS ter se ne zanašajo samo na tretje osebe, vključno z bonitetnimi agencijami. Ta možnost bi morala vlagateljem omogočiti, da ravnajo preudarno in opravijo učinkovit skrbni pregled. Informacije o SBBS bi morale biti zato vlagateljem prosto na voljo, in sicer prek standardiziranih obrazcev na spletnem mestu, ki zagotavlja stalno dostopnost.

(16)	Da bi preprečili zlorabe in zagotovili ohranjanje zaupanja v SBBS, bi moral ESMA v primerih malomarnosti ali namernih kršitev v zvezi z obvestilom ali zahtevami za produkte SBBS zagotoviti ustrezne upravne sankcije in popravne ukrepe.

(17)

Vlagatelji v različnih finančnih sektorjih bi morali imeti možnost vlagati v SBBS pod enakimi pogoji, kot veljajo za vlaganje v državne obveznice euroobmočja, ki so njihova osnova , razen v primeru naložb v bančne deleže v podrejenih tranšah SBBS . Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi bilo zato treba spremeniti, da se za SBBS zagotovi enaka regulativna obravnava kot za sredstva, ki so njihova osnova, v različnih reguliranih finančnih sektorjih.

(18)

Za ohranjanje finančne stabilnosti, zagotavljanje zaupanja vlagateljev in spodbujanje likvidnosti je bistvenega pomena ustrezen in učinkovit nadzor trgov SBBS. V ta namen bi moral biti ESMA obveščen o izdaji SBBS in od SPN prejeti vse ustrezne informacije, potrebne za opravljanje njegovih nadzornih nalog. Zlasti bi bilo treba nadzirati skladnost s to uredbo, da se zagotovi zaščita vlagateljev in, kadar je to primerno, vidike, ki so lahko povezani z izdajo in posedovanjem SBBS s strani reguliranih finančnih subjektov.

(19)	Nacionalni pristojni organi subjektov, ki sestavijo SBBS ali ki so prisotni na trgu SBBS, in ESMA bi morali tesno usklajevati svoje nadzorne dejavnosti in zagotoviti, da so njihove odločitve dosledne. ▌

(20)

Glede na to, da so SBBS nov produkt in ni znano, kako bo učinkoval na trge z osnovnimi državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji , je ustrezno, da Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter nacionalni pristojni in imenovani organi za makrobonitetne instrumente nadzorujejo trg SBBS. Zato bi moral odbor ESRB uporabiti pristojnosti, ki so mu podeljene z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) , ter po potrebi pristojnim organom izdati opozorila in priporočila za popravne ukrepe.

(21)

Primerno bi bilo, da se ESMA kot visoko specializiranemu organu na področju trgov vrednostnih papirjev zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki se nanašajo na vrste naložb, ki jih SPN lahko izvaja s prihodki od plačil glavnice ali obresti iz osnovnega portfelja SBBS, informacije, ki jih mora SPN predložiti, da ESMA obvesti o izdajah SBBS za namene certificiranja , informacije, ki jih je treba navesti pred prenosom SBBS, in obveznosti sodelovanja ter izmenjave informacij med pristojnimi organi. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje teh standardov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(22)	Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi z zahtevami glede obveščanja za SPN pred izdajo SBBS.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odločanje o tem, ali bi bilo treba državne obveznice države članice odstraniti iz osnovnega portfelja SBBS ali jih vanj vključiti in ali bi bilo treba spremeniti velikost nadrejene tranše prihodnjih izdaj SBBS. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(24)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, to je določitve okvira za SBBS, ker je nastanek trga SBBS odvisen od odprave ovir, nastalih na podlagi izvajanja zakonodaje Unije, in ker je enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu za vse institucionalne vlagatelje in osebe, ki se ukvarjajo s SBBS, mogoče doseči le na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošni okvir za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami (v nadaljnjem besedilu: SBBS).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za prvotne kupce, subjekte za posebne namene, vlagatelje in vse druge subjekte, vključene v izdajo ali posedovanje SBBS.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„pristojni organ“ pomeni javni organ ali telo, ki je uradno priznan v skladu z nacionalno zakonodajo in v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije pooblaščen za izvajanje nalog, določenih v tej uredbi;

(2)	„državna obveznica“ pomeni dolžniški instrument, ki ga izda enota centralne ravni države članice, je denominiran in financiran v domači valuti te države članice in ima originalno zapadlost eno leto ali več;

(3)	„vrednostni papir, krit z državnimi obveznicami“ ali „SBBS“ pomeni finančni instrument, denominiran v eurih, katerega kreditno tveganje je povezano z izpostavljenostmi do portfelja državnih obveznic in ki izpolnjuje zahteve iz te uredbe;

(4)	„subjekt za posebne namene“ ali „SPN“ pomeni pravno osebo, ki ni prvotni kupec, ki izdaja SBBS in izvaja dejavnosti v zvezi z osnovnim portfeljem državnih obveznic v skladu s členoma 7 in 8 te uredbe;

(5)	„prvotni kupec“ pomeni pravno osebo, ki kupi državne obveznice za svoj račun in nato te državne obveznice prenese na SPN za namen izdaje SBBS;

(6)	„vlagatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki poseduje SBBS;

(7)	„tranša“ pomeni pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan z osnovnim portfeljem državnih obveznic SBBS, ki nosi tveganje kreditne izgube, ki je večja ali manjša kot pri poziciji v istem znesku v drugem segmentu tega kreditnega tveganja;

(8)	„nadrejena tranša“ pomeni tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube po tem, ko so to storile vse podrejene tranše tega SBBS;

(9)	„podrejena tranša“ pomeni vsako tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube pred nadrejeno tranšo;

(10)	„tranša prve izgube“ pomeni tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube pred vsako drugo tranšo.

Poglavje 2

Sestava, zapadlost in struktura SBBS

Člen 4

Sestava osnovnega portfelja

1. Osnovni portfelj izdaje SBBS vsebuje samo naslednje:

(a)	državne obveznice držav članic, katerih valuta je euro;

(b)	prihodke od odkupa teh državnih obveznic.

2. Utež državnih obveznic vsake države članice v osnovnem portfelju SBBS („izhodiščna utež“) je enaka sorazmerni uteži prispevka v Evropsko centralno banko (ECB) te države članice v skladu s ključem za vpis vplačanega kapitala ECB s strani nacionalnih centralnih bank držav članic v skladu s členom 29 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

SPN lahko odstopajo od nominalne vrednosti državnih obveznic vsake države članice, določene z uporabo izhodiščne uteži, in sicer za največ deset odstotkov.

3. ESMA po certificiranju prvega SBBS začne brez nepotrebnega odlašanja stalno spremljati in ocenjevati, ali obstajajo katere od naslednjih okoliščin:

(a)	v predhodnih dvanajstih mesecih („referenčno obdobje“) je država članica izdala manj kot polovico zneska državnih obveznic, ki izhaja iz njene relativne uteži, določene v skladu z odstavkom 2 , pomnožene s skupnim zneskom SBBS, izdanih v dvanajstih mesecih pred referenčnim obdobjem;

(aa)	izdaja SBBS ima znaten negativni učinek na likvidnost trga z obveznicami države članice, vključenimi v osnovni portfelj;

(b)

v predhodnih dvanajstih mesecih je država članica financirala vsaj polovico svojih letnih potreb po financiranju prek uradne finančne pomoči v podporo izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev, kot je določeno v členu 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) , ali pa država članica iz katerega koli razloga nima več dostopa na trg .

Za namene točke (aa) prvega pododstavka se pri ugotavljanju „likvidnosti trga“ kot minimalna merila upoštevajo dokazi zadnjih treh mesecev o obsegu in razvitosti trga, kot ju dokazujejo majhni razmiki med nakupno in prodajno ceno, velik obseg trgovanja ter veliko število udeležencev na trgu.

Za namene točke (aa) prvega pododstavka Komisija … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 24a, da bi za namene te uredbe jasno opredelila „likvidnost trga“ in določila metodo za njen izračun.

Za namene točke (b) prvega pododstavka Komisija … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril, s katerimi naj bi ESMA ocenil, ali država članica nima več dostopa do trga.

3a. ESMA stalno spremlja in ocenjuje, ali država članica, katere obveznice so vključene v osnovni portfelj zadevnega SBBS, morebiti nima več dostopa do trga izdaja SBBS, ali je začela program makroekonomskega prilagajanja, ali ima izdaja SBBS znaten negativni učinek na likvidnost trga in ali izhodiščne uteži držav članic z omejeno razpoložljivostjo državnih obveznic onemogočajo izdaj novih SBBS ter ali so katere od teh okoliščin prenehale obstajati.

Kadar ESMA po posvetovanju z ESRB ugotovi okoliščine iz točke (a) ali (aa) prvega pododstavka odstavka 3, lahko od Komisije zahteva, da prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

Če ESMA po posvetovanju z ESRB ugotovi okoliščine iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 3, lahko od Komisije zahteva, da bodisi zadevno državo članico izključi iz osnovnega portfelja SBBS bodisi prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

Kadar ESMA po posvetovanju z ESRB ugotovi, do so katere od okoliščin iz točk (a) do (b) prvega pododstavka odstavka 3 prenehale obstajati, lahko od Komisije zahteva, da obveznice zadevne države članice ponovno vključi v osnovni portfelj SBBS in prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

Komisija v 48 urah od zahteve iz drugega, tretjega ali četrtega pododstavka ter na podlagi obrazložitve in dokazov, ki jih predloži ESMA, stori eno od naslednjega:

(a)	sprejme izvedbeni akt, s katerim iz osnovnega portfelja SBBS izključi obveznice države članice ali prilagodi izhodiščne uteži zadevnih držav članic;

(b)	sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne zahtevano izključitev ali prilagoditev izhodiščnih uteži ustreznih držav članic, ali

(c)	sprejme izvedbeni akt, s katerim obveznice zadevne države članice ponovno vključi v osnovni portfelj SBBS in ustrezno prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

3b. Vsi izvedbeni akti, sprejeti na podlagi odstavka 3a tega člena, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Kadar je država članica izključena iz osnovnega portfelja SBBS v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 3a, se izhodiščne uteži obveznic preostalih držav članic določijo tako, da se izključijo obveznice države članice iz odstavka 3a in se uporabi metoda izračuna iz odstavka 2. Kadar se uporabi izvedbeni akt iz odstavka 3a in se v njem prilagodijo izhodiščne uteži, se uporabijo izhodiščne uteži v skladu z izvedbenim aktom.

Izključitev ali prilagoditev velja za začetno obdobje enega meseca. Komisija lahko po posvetovanju z ESMA z izvedbenim aktom podaljša izključitev ali prilagoditev izhodiščnih uteži iz tega člena za dodatna enomesečna obdobja. Kadar se izključitev ali prilagoditev do izteka začetnega obdobja ali naknadnega obnovitvenega obdobja ne podaljša, samodejno preneha veljati.

3c. ECB se pravočasno obvesti o vsaki odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkoma 3a in 3b.

Člen 5

Zapadlost sredstev, ki so osnova

1. Tranše SBBS, ki spadajo v isto izdajo, imajo enoten prvotni datum zapadlosti. Ta datum zapadlosti je enak ali največ en dan daljši od preostale zapadlosti državne obveznice z najdaljšo preostalo zapadlostjo v osnovnem portfelju.

2. Preostala zapadlost vsake državne obveznice v osnovnem portfelju SBBS ne sme biti za več kot šest mesecev krajša od preostale zapadlosti državne obveznice z najdaljšo preostalo zapadlostjo v tem portfelju.

Člen 6

Struktura tranš, plačil in izgub

1. Izdaja SBBS je sestavljena iz ene nadrejene tranše in ene ali več podrejenih tranš. Neporavnana nominalna vrednost nadrejene tranše znaša sedemdeset odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS. Število in neporavnane nominalne vrednosti podrejenih tranš določi SPN ob upoštevanju omejitve, da nominalna vrednost tranše prve izgube znaša najmanj pet odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS.

2. Kadar neugodne razmere močno ovirajo delovanje trgov državnih dolgov v državi članici ali Uniji in kadar Komisija te motnje potrdi v skladu z odstavkom 4, SPN zniža neporavnano nominalno vrednost nadrejene tranše na šestdeset odstotkov za vsako izdajo SBBS, izdano po tej potrditvi.

Če Komisija v skladu z odstavkom 4 potrdi, da je motnja prenehala obstajati, se odstavek 1 uporablja za vse izdaje SBBS, izdane po tej potrditvi.

3. ESMA spremlja in ocenjuje, ali obstajajo ali so prenehale obstajati okoliščine iz odstavka 2, in o tem obvesti Komisijo.

4. Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim ugotovi, ali motnja iz odstavka 2 obstaja ali je prenehala obstajati. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

5. Plačila v okviru SBBS so odvisna od plačil osnovnega portfelja državnih obveznic.

6. Porazdelitev izgub in vrstni red plačil se določita glede na tranšo izdaje SBBS in ostaneta nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu izdaje SBBS.

Izgube se pripoznajo in se razporedijo, ko nastanejo.

Člen 7

Izdaja SBBS in obveznosti SPN

1. SPN izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	imajo sedež v Uniji;

(b)	njihove dejavnosti so omejene na izdajanje in servisiranje izdaj SBBS ter upravljanje osnovnega portfelja teh izdaj SBBS v skladu s členi 4, 5, 6 in 8;

(c)	odgovorni so izključno za opravljanje storitev in dejavnosti iz točke (b).

2. SPN ima v lasti celoten osnovni portfelj izdaje SBBS.

Osnovni portfelj izdaje SBBS predstavlja dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 2(c) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki zavaruje finančne obveznosti SPN do vlagateljev v izdajo SBBS.

Posedovanje SBBS določene izdaje SBBS ne zagotavlja nobenih pravic ali terjatev do sredstev tega SPN, ki izda to izdajo SBBS, ki presegajo osnovni portfelj te izdaje in prihodke od posedovanja tega SBBS.

V primeru zmanjšanja vrednosti ali prihodkov iz osnovnega portfelja državnih obveznic vlagatelji niso upravičeni do odškodninskih zahtevkov.

3. SPN vodi evidence in račune tako, da:

(a)	svoja sredstva in finančne vire loči od sredstev in finančnih virov osnovnega portfelja izdaje SBBS in s tem povezanih prihodkov;

(b)	loči osnovne portfelje in prihodke od različnih izdaj SBBS;

(c)	loči pozicije, ki jih imajo različni vlagatelji ali posredniki;

(d)	preveri, da je ob vsakem času število SBBS ene izdaje enako vsoti SBBS, ki jih posedujejo vsi vlagatelji ali posredniki v tej izdaji;

(e)	preveri, da je neporavnana nominalna vrednost SBBS ene izdaje enaka neporavnani nominalni vrednosti osnovnega portfelja državnih obveznic te izdaje.

4. SPN hrani državne obveznice iz člena 4(1)(a), kot je to dovoljeno v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) in točko (2) oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (14), samo v centralnih bankah, centralnih depotnih družbah, kreditnih institucijah z dovoljenjem ali investicijskih podjetjih z dovoljenjem.

4a. Države članice zagotovijo, da so državne obveznice v lasti SPN deležne enake obravnave kot enake ali druge državne obveznice, izdane pod istimi pogoji, v kateri koli drugi lasti.

Člen 8

Naložbena politika

1. SPN vlaga plačila glavnice ali obresti za državne obveznice iz člena 4(1)(a), ki zapadejo v plačilo pred plačilom glavnice ali obresti za SBBS, samo v denarna sredstva ali njihove ustreznike , denominirane v eurih, ki se lahko unovčijo v enem dnevu z minimalnim negativnim učinkom na ceno.

SPN hrani plačila iz prvega pododstavka, kot je to dovoljeno v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in točko (2) oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, samo v centralnih bankah, centralnih depotnih družbah, kreditnih institucijah z dovoljenjem ali investicijskih podjetjih z dovoljenjem.

2. SPN ne spremenijo osnovnega portfelja SBBS do zapadlosti tega SBBS.

3. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo finančne instrumente, ki se lahko štejejo za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, iz odstavka 1. ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 3

Uporaba oznake SBBS in zahteve glede obveščanja, preglednosti in informacij

Člen 9

Uporaba oznake „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“

Oznaka „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“ ali „SBBS“ se uporablja le za finančne produkte, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)	finančni produkt stalno izpolnjuje zahteve iz členov 4, 5 in 6;

(aa)	SPN stalno izpolnjuje zahteve iz členov 7 in 8;

(b)	ESMA je certificiral ta finančni produkt v skladu s členom 10(1) in finančni produkt je bil vključen na seznam iz člena 10(2).

Člen 10

Zahteve za obvestilo o SBBS

1. SPN odda vlogo za certifikacijo izdaje SBBS, tako da vsaj en teden pred izdajo SBBS s predlogo iz odstavka 5 tega člena obvesti ESMA, da izdaja SBBS izpolnjuje zahteve iz členov 4, 5 in 6. ESMA o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ SPN.

1a. SPE v obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključi pojasnilo, kako izpolnjuje vsako od zahtev iz členov 4, 5, 6, 7 in 8.

1b. ESMA certificira izdajo SBBS le, kadar meni, da SPE, ki je oddal vlogo, in izdaja SBBS izpolnjujeta vse zahteve iz te uredbe. ESMA brez nepotrebnega odlašanja obvesti SPN, ki je oddal vlogo, ali je certifikacija podeljena ali zavrnjena.

2. ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vzdržuje seznam vseh SBBS, ki jih je certificiral . ESMA ta seznam takoj posodobi in odstrani vse izdaje SBBS, ki se na podlagi odločitve ESMA v skladu s členom 15 ne štejejo več za izdaje SBBS.

3. Vsakič ko ESMA v zvezi z zadevnimi SBBS naloži upravne sankcije iz člena 16 , na katere se ni več mogoče pritožiti, to nemudoma navede na seznamu iz odstavka 2 tega člena.

3a. ESMA prekliče certifikacijo za izdajo SBBS, kadar je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(a)	SPN se je izrecno odpovedal certifikaciji ali je v šestih mesecih po pridobitvi ni uporabil;

(b)	SPN je pridobil certifikacijo na podlagi navajanja neresnic ali na drug nedovoljen način;

(c)	izdaja SBBS ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila certificirana.

Odvzem certifikacije začne veljati takoj po vsej Uniji.

4. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so podrobneje določene informacije iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka.

5. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo predloge, ki se uporabijo za posredovanje informacij iz odstavka 1.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Zahteve glede preglednosti

1. SPN vlagateljem in ESMA brez nepotrebnega odlašanja posreduje naslednje informacije:

(a)	informacije o osnovnem portfelju, ki so bistvene za oceno, ali je finančni produkt v skladu s členi 4, 5 in 6;

(b)	podroben opis vrstnega reda plačil tranš izdaje SBBS;

(c)	kadar se prospekt v primerih iz členov 1(4), 1(5) ali 3(2) Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ne pripravi, pregled glavnih značilnosti SBBS, po potrebi vključno s podatki v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi in kaskadno ureditvijo za izgube;

(d)	obvestilo in certifikacijo iz člena 10(1) oziroma člena 10(1b) .

Informacije iz točke (a) tega odstavka se dajo na voljo najpozneje en mesec po datumu zapadlosti plačila obresti za SBBS.

2. SPN da informacije iz odstavka 1 na voljo na spletnem mestu, ki:

(a)	ima dobro delujoč sistem za nadzor kakovosti podatkov;

(b)	je v skladu z ustreznimi standardi upravljanja ter se vzdržuje in deluje v skladu z organizacijsko strukturo, ki zagotavlja neprekinjeno in urejeno delovanje spletnega mesta;

(c)	je predmet sistemov, kontrol in postopkov, ki zagotavljajo identifikacijo vseh zadevnih virov operativnega tveganja;

(d)	vključuje sisteme, ki zagotavljajo zaščito in celovitost prejetih informacij ter sprotno beleženje teh informacij;

(e)	omogoča hranjenje informacij najmanj pet let po datumu zapadlosti vsake izdaje SBBS.

SPN navede informacije iz odstavka 1 in mesto, kjer so informacije na voljo, v dokumentaciji v zvezi s SBBS, ki se zagotovi vlagateljem.

Člen 12

Zahteve glede informacij

1. Pred prenosom SBBS prenosnik prevzemniku zagotovi vse naslednje informacije:

(a)	postopek za dodelitev prihodkov iz osnovnega portfelja državnih obveznic različnim tranšam izdaje SBBS, vključno po ali v pričakovanju neplačila v zvezi s sredstvi, ki so osnova;

(b)	kako se vlagateljem dodelijo volilne pravice za ponudbo za zamenjavo po ali v pričakovanju neplačila v zvezi s katero koli državno obveznico v osnovnem portfelju in kako se morebitne izgube zaradi neplačila dolga razporedijo na različne tranše izdaje SBBS.

2. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so podrobneje določene informacije iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 4

Nadzor nad produktom

Člen 13

Nadzor s strani ESMA

1. Pristojni organ za nadzor skladnosti SPN z zahtevami te uredbe je ESMA .

2. ESMA ima vsa nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila za opravljanje nalog na podlagi te uredbe.

ESMA je pooblaščen vsaj, da:

(a)	zahteva dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki v obsegu, v katerem se nanašajo na SBBS, in da prejme ali si priskrbi njihov izvod;

(b)	zahteva , da SPN brez odlašanja zagotovijo informacije;

(c)	zahteva informacije od vsake osebe, ki je povezana z dejavnostmi SPN;

(d)	izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e)	izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev, da SPN še naprej ravna v skladu z zahtevami te uredbe;

(f)	izda odredbo za zagotovitev, da SPN ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim krši to uredbo.

▌

Člen 14

Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA

1. Pristojni organi , odgovorni za nadzor subjektov, ki sestavljajo SBBS ali ki so drugače prisotni na trgu SBBS, in ESMA tesno sodelujejo med seboj in izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti. Zlasti tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvijajo in spodbujajo najboljše prakse, lajšajo sodelovanje, spodbujajo doslednost razlage ter v primeru morebitnih nesoglasij pripravljajo ocene, ki zajemajo več jurisdikcij.

Zaradi lažje uporabe pooblastil za pristojne organe ter zagotavljanja doslednega izvajanja in izvrševanja obveznosti iz te uredbe ESMA deluje v okviru pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2. Pristojni organ, ki na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov meni, da SPN krši to uredbo, o tem nemudoma podrobno obvesti ESMA. ESMA izvede ustrezne ukrepe, vključno z odločitvijo iz člena 15.

3. Če SPN še naprej deluje na način, ki je jasno v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih sprejme ▌ESMA, lahko ESMA sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev, med drugim lahko SPN prepove kakršno koli nadaljnje trženje SBBS na njegovem ozemlju in sprejme odločitev iz člena 15.

Člen 15

Zloraba oznake SBBS

1. Če obstajajo razlogi za domnevo, da SPN krši člen 9 in je oznako „SBBS“ uporabil za trženje produkta, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega člena, ESMA uporabi postopek iz odstavka 2.

2. ESMA se v 15 dneh po tem, ko izve za morebitne kršitve iz odstavka 1, odloči, ali je bil kršen člen 9, ter o tem obvesti ▌druge ustrezne pristojne organe, vključno s pristojnimi organi vlagateljev, kadar so znani. ▌

▌

Če ESMA ugotovi , da je kršitev s strani SPN povezana z neskladnostjo s členom 9 v dobri veri, se lahko odloči SPN odobriti obdobje največ enega meseca za odpravo ugotovljene kršitve, ki začne teči na dan, ko ESMA SPN obvesti o kršitvi. V tem obdobju se SBBS s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 10(2), še naprej obravnava kot SBBS in ostane na tem seznamu.

3. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi obveznosti glede sodelovanja in informacije, ki se izmenjajo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 16

Popravni ukrepi in upravne sankcije

1. Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo kazenske sankcije v skladu s členom 17, ESMA odredi SPN ali fizični osebi, ki upravlja SPN, ustrezne popravne ukrepe, vključno z odločitvijo iz člena 15, in ustrezne upravne kazni iz odstavka 3, kadar SPN:

(a)	ne izpolnjujejo obveznosti iz členov 7 in 8;

(b)	ne izpolnjujejo zahtev iz člena 9, tudi kadar ESMA ne obvestijo v skladu s členom 10(1) ali posredujejo zavajajoče obvestilo;

(c)	ne izpolnjujejo zahtev glede preglednosti iz člena 11.

2. Upravne sankcije iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)	javno izjavo, v kateri je navedena identiteta fizične ali pravne osebe, ki je storila kršitev, in narava kršitve;

(b)	odredbo, ki od fizične ali pravne osebe, ki je storila kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)	začasno prepoved, ki vsakemu članu organa upravljanja SPN ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje upravljavske funkcije v SPN;

(d)	v primeru kršitve iz točke (b) odstavka 1 začasno prepoved za SPN, da posreduje obvestilo iz člena 10(1);

(e)

upravno denarno kazen v višini največ 5 000 000 EUR ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na … [datum začetka veljavnosti te uredbe], ali največ 10 % celotnega letnega neto prometa SPN, ugotovljenega v zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih odobri organ upravljanja SPN;

(f)	upravno denarno kazen v višini največ dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je slednjo mogoče opredeliti, tudi če ta korist presega najvišja zneska iz točke (e).

3. ESMA pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij upošteva , v kolikšnem obsegu je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti, in vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)	pomembnost, resnost in trajanje kršitve;

(b)	stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)	finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe;

(d)	pomembnost dobičkov, ki jih je odgovorna fizična ali pravna oseba pridobila, ali izgub, ki jih je preprečila, če jih je mogoče določiti;

(e)	izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe;

(f)	stopnjo sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(g)	prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

4. ESMA zagotovi , da je vsaka odločitev o naložitvi popravnih ukrepov ali upravnih sankcij ustrezno utemeljena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe.

Člen 17

Medsebojno učinkovanje s kazenskimi sankcijami

Države članice, ki so določile kazenske sankcije za kršitev iz člena 16(1), omogočijo , da ESMA sodeluje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji ter da od ustreznih pristojnih organov prejema in jim zagotavlja specifične informacije v zvezi s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, ki se začnejo v zvezi s kršitvami iz člena 16(1).

Člen 18

Objava upravnih sankcij

1. ESMA na svoji spletni strani objavi vse odločitve, s katerimi naloži upravno sankcijo, na katero se ni več mogoče pritožiti in ki je naložena zaradi kršitve iz člena 16(1), brez nepotrebnega odlašanja in po tem, ko je bila zadevna oseba o tem obveščena.

Objava iz pododstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, kateri je bila naložena upravna sankcija.

2. ESMA upravno sankcijo objavi na anonimni podlagi ▌v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	kadar se upravna sankcija naloži fizični osebi in se po predhodni oceni izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;

(b)	kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

(c)	kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo SPN ali udeleženim fizičnim osebam.

Alternativno se lahko, kadar je verjetno, da bodo okoliščine iz prvega pododstavka prenehale obstajati v razumnem obdobju, objava v skladu z odstavkom 1 preloži za to obdobje.

3. ESMA zagotovi , da informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 ali 2, ostanejo na njegovi uradni spletni strani pet let. Osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu ESMA le toliko časa, kot je potrebno.

Člen 18a

Pristojbine za nadzor

1. ESMA SPN zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega SPN in v celoti pokrivajo nujne stroške ESMA v zvezi s certificiranjem SBBS in nadzorom SPN.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 24a, s katerim to uredbo dopolni s podrobnejšo določitvijo vrst pristojbin, zadev, za katere jih je treba plačati, višine pristojbin in načina njihovega plačila.

Člen 19

Makrobonitetni nadzor trga SBBS

ESRB je v mejah svojih pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 26 odgovoren za makrobonitetni nadzor trga SBBS v Uniji in deluje v skladu s pooblastili, določenimi v navedeni uredbi. Če ugotovi, da trgi s SBBS predstavljajo resno tveganje za pravilno delovanje trgov z dolžniškimi vrednostnimi papirji držav članic, katerih valuta je euro, ESRB po potrebi uporabi pristojnosti, ki so mu dodeljene s členi 16, 17 in 18 Uredbe (EU) št. 1092/2010.

▌

Poglavje 4

Izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 21

Sprememba Direktive 2009/65/ES

V Direktivi 2009/65/ES se vstavi naslednji člen 54a:

„Člen 54a

1. V primerih, ko države članice uporabijo odstopanje iz člena 54 ali odobrijo opustitev iz člena 56(3), pristojni organi matične države članice KNPVP:

(a)

uporabijo isto odstopanje ali odobrijo isto opustitev za KNPVP, da vloži do 100 % svojih sredstev v SBBS, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], v skladu z načelom razpršitve tveganj, če ti pristojni organi menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 52;

(b)	opustijo uporabo odstavkov 1 in 2 člena 56.

2. Države članice do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.“

Člen 22

Sprememba Direktive 2009/138/ES

V členu 104 Direktive 2009/138/ES se doda naslednji odstavek 8:

„8. Pri izračunu osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala se izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank držav članic, ki so denominirane in financirane v njihovih domačih valutah.

Države članice do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz prvega pododstavka.“

Člen 23

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)	v členu 268 se doda naslednji odstavek 5: „5. Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko nadrejena tranša vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], vedno obravnava v skladu s prvim odstavkom tega člena.“;

(2)

v členu 325 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Za namene tega naslova institucije obravnavajo izpostavljenosti v obliki nadrejene tranše vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države članice.“;

(3)	v členu 390(7) se doda naslednji pododstavek: „Prvi pododstavek se uporablja za izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS].“

Člen 24

Spremembe Direktive (EU) 2016/2341

V Direktivi (EU) 2016/2341 se vstavi naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami

1. Države članice v svojih nacionalnih pravilih v zvezi z vrednotenjem sredstev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, izračunavanjem lastnih virov sredstev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in izračunavanjem minimalnega kapitala za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje obravnavajo vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], na enak način kot državne dolžniške vrednostne papirje v euroobmočju.

2. Države članice do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.“

Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega in četrtega pododstavka člena 4(3) in člena 18a(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz tretjega in četrtega pododstavka člena 4(3) in člena 18a(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi tretjega ali četrtega pododstavka člena 4(3) ali člena 18a(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

Člen 25

Klavzula o oceni

Komisija po ne prej kot petih letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe in potem, ko je na voljo dovolj podatkov, oceni, ali je ta uredba dosegla svoje cilje za odpravo nepotrebnih regulativnih ovir, ki preprečujejo razvoj SBBS.

Člen 26

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (16). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C, , str. .

(2) UL C 62, 15.2.2019, str. 113.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.

(4) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(5) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(6) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(8) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(9) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(10) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(12) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

(13) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(14) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(15) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(16) Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/83

P8_TA(2019)0374

Evropski nadzorni organi in finančni trgi ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (COM(2018)0646 – C8-0409/2018 – 2017/0230(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/23)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0646),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0409/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenj Evropske centralne banke z dne 11. aprila 2018 (1) in z dne 7. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018 (3) in z dne 12. decembra 2018 (4),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0013/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 255, 20.7.2018, str. 2.

(2) UL C 37, 30.1.2019, str. 1.

(3) UL C 227, 28.6.2018, str. 63.

(4) UL C 110, 22.3.2019, str. 58.

P8_TC1-COD(2017)0230

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2175.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/85

P8_TA(2019)0375

Makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (COM(2017)0538 – C8-0317/2017 – 2017/0232(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/24)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0538),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0317/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 2. marca 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A8-0011/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 120, 6.4.2018, str. 2.

(2) UL C 227, 28.6.2018, str. 63.

P8_TC1-COD(2017)0232

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2176.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/87

P8_TA(2019)0376

Trgi finančnih instrumentov in začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (COM(2017)0537 – C8-0318/2017 – 2017/0231(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/25)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0537),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 53(1) in člena 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0318/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 11. maja 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0012/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 251, 18.7.2018, str. 2.

(2) UL C 227, 28.6.2018, str. 63.

P8_TC1-COD(2017)0231

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/2177.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/89

P8_TA(2019)0377

Bonitetni nadzor investicijskih podjetij (direktiva) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU (COM(2017)0791 – C8-0452/2017 – 2017/0358(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/26)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0791),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0452/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0295/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 378, 19.10.2018, str. 5.

(2) UL C 262, 25.7.2018, str. 35.

P8_TC1-COD(2017)0358

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/2034.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/91

P8_TA(2019)0378

Bonitetne zahteve za investicijska podjetja (uredba) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010 (COM(2017)0790 – C8-0453/2017 – 2017/0359(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/27)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0790),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0453/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0296/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 378, 19.10.2018, str. 5.

(2) UL C 262, 25.7.2018, str. 35.

P8_TC1-COD(2017)0359

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2033.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/93

P8_TA(2019)0379

Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v Evropski uniji ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (COM(2017)0797 – C8-0006/2018 – 2017/0355(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/28)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0797),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 153(1)(b) in (2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0006/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. julija 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0355/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 39.

(2) UL C 387, 25.10.2018, str. 53.

P8_TC1-COD(2017)0355

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1152.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

V skladu s členom 23 Direktive bo Komisija pregledala uporabo te direktive osem let po začetku njene veljavnosti, da bi po potrebi predlagala potrebne spremembe. Komisija se bo v svojem poročilu posebej osredotočila na uporabo členov 1 in 14 s strani držav članic. Komisija bo skladnost s členom 14 preverila tudi pri ocenjevanju, ali so države članice Direktivo v celoti in pravilno prenesle v svoje nacionalne pravne sisteme.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/96

P8_TA(2019)0380

Evropski organ za delo ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo (COM(2018)0131 – C8-0118/2018 – 2018/0064(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/29)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0131),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 46, 48, 53(1), 62 in 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0118/2018),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(3) ter členov 46 in 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za promet in turizem, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0391/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije v izdaji, ki sledi izdaji, v kateri bo objavljen končni zakonodajni akt;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 128.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 16.

P8_TC1-COD(2018)0064

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo, spremembi uredb (ES) št. 883/2004, (EU) št. 492/2011 in (EU) 2016/589 ter razveljavitvi Odločbe (EU) 2016/344

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1149.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Evropski parlament, Svet in Komisija ugotavljajo, da postopek izbire lokacije sedeža Evropskega organa za delo v času sprejemanja uredbe o njegovi ustanovitvi še ni bil zaključen.

Tri institucije opozarjajo na zavezo iskrenega in preglednega sodelovanja ter na Pogodbi in priznavajo pomen izmenjave informacij od začetnih faz postopka za izbiro sedeža Evropskega organa za delo.

Ob takšni zgodnji izmenjavi informacij bi tri institucije lažje uveljavljale svoje pravice v skladu s Pogodbama v okviru povezanih postopkov.

Evropski parlament in Svet se seznanita z namero Komisijo, da sprejme vse ustrezne ukrepe, da bo uredba o ustanovitvi vsebovala določbo o lokaciji sedeža Evropskega organa za delo in zagotovi, da bo organ deloval avtonomno v skladu z navedeno uredbo.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/99

P8_TA(2019)0381

Ohranjanje ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (COM(2016)0134 – C8-0117/2016 – 2016/0074(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/30)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0134),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0117/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2016 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0381/2017),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 389, 21.10.2016, str. 67.

(2) UL C 185, 9.6.2017, str. 82.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 16. januarja 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0003).

P8_TC1-COD(2016)0074

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1241.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/101

P8_TA(2019)0382

Uredba o evropski statistiki podjetij ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki podjetij ter o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju statistike podjetij (COM(2017)0114 – C8-0099/2017 – 2017/0048(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/31)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0114),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0099/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 2. januarja 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0094/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 77, 1.3.2018, str. 2.

P8_TC1-COD(2017)0048

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2152.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/102

P8_TA(2019)0383

Preiskave urada OLAF in sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF (COM(2018)0338 – C8-0214/2018 – 2018/0170(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/32)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0338),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 106a, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0214/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 8/2018 (1),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0179/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Mnenje Evropskega računskega sodišča št. 8/2018.

P8_TC1-COD(2018)0170

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 325 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je s sprejetjem Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (4) bistveno okrepila sredstva določbe harmoniziranega pravnega okvira o sredstvih , ki so na voljo za zaščito finančnih interesov Unije z uporabo kazenskega prava. Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) bo imelo je osrednja prednostna naloga na področju kazenskega prava in politike za boj proti goljufijam ter ima v sodelujočih državah članicah pristojnost za izvajanje kazenskih preiskav in vložitev obtožnic v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo proračunu Unije, kakor je opredeljeno v Direktivi (EU) 2017/1371. [Sprememba 1]

(2)

Da bi zaščitil finančne interese Unije, Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) izvaja upravne preiskave upravnih nepravilnosti in kaznivih dejanj. Ob koncu svojih preiskav lahko nacionalnim organom pregona poda sodna priporočila, katerih namen je omogočiti obtožbe in pregon v državah članicah. V prihodnosti bo v državah članicah, ki sodelujejo v EJT, o sumih kaznivih dejanj poročal zadevnemu tožilstvu in z njim sodeloval v okviru njegovih preiskav. [Sprememba 2]

(3)

Zato bi bilo treba po sprejetju Uredbe (EU) 2017/1939 spremeniti in ustrezno prilagoditi Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Določbe, ki urejajo odnos med EJT in Uradom v Uredbi (EU) 2017/1939, bi bilo treba zajeti in dopolniti s pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi se s sinergijami med obema organoma zagotovila najvišja raven zaščite finančnih interesov Unije , za kar je treba izvajati načela tesnega sodelovanja, izmenjave informacij, dopolnjevanja in preprečevanja podvajanja . [Sprememba 3]

(4)

Zaradi skupnega cilja ohranjanja integritete proračuna Unije bi morala Urad in EJT vzpostaviti in vzdrževati tesen odnos, ki temelji na iskrenem sodelovanju in je namenjen zagotavljanju dopolnjevanja njunih mandatov in usklajevanju njunih dejavnosti, zlasti v zvezi z obsegom okrepljenega sodelovanja za ustanovitev EJT. Odnos bi moral nazadnje prispevati k zagotavljanju, da se za zaščito finančnih interesov Unije uporabijo vsa sredstva in prepreči nepotrebno podvajanje prizadevanj.

(5)

Urad, pa tudi vse institucije, organi, uradi in agencije Unije ter pristojni nacionalni organi morajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 EJT brez nepotrebnega odlašanja poročati o vsakem domnevnem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost. Ker je Urad pristojen za izvajanje upravnih preiskav goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, je v najboljšem položaju in najbolje opremljen, da deluje kot naravni partner in prednostni vir informacij za EJT. [Sprememba 4]

(6)

Elementi, ki kažejo na morebitno kaznivo ravnanje, za katero je pristojno EJT, so lahko v praksi prisotni v prvotnih obtožbah, ki jih je prejel Urad, ali pa se lahko pojavijo šele med upravno preiskavo, ki jo Urad začne na podlagi sumov o upravni nepravilnosti. Da bi Urad izpolnil svojo obveznost poročanja EJT, bi moral odvisno od primera o kaznivem ravnanju poročati na kateri koli stopnji pred preiskavo ali med njo.

(7)

Uredba (EU) 2017/1939 določa minimalne elemente, ki bi jih morala praviloma vsebovati poročila. Da bi Urad ugotovil te elemente in zbral potrebne informacije, bo morda moral opraviti predhodno oceno obtožb. Urad bi moral izvesti to oceno hitro in s sredstvi, ki ne ogrožajo morebitne prihodnje kazenske preiskave. Po zaključku ocenjevanja bi moral v primeru ugotovljenega suma kršitve, ki je v pristojnosti EJT, poročati zadevnemu tožilstvu.

(8)	Glede na strokovno znanje Urada bi morale imeti institucije, organi, uradi in agencije Unije možnost, da Urad izkoristijo za izvedbo take predhodne ocene prijav domnevnih kaznivih dejanj.

(9)

Urad v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 načeloma ne bi smel začeti upravne preiskave, ki je vzporedna preiskavi, ki jo EJT izvaja na podlagi istih dejstev. Vendar bo Urad v nekaterih primerih zaradi zaščite finančnih interesov Unije pred koncem kazenskega postopka, ki ga je začelo EJT, morda moral izvesti dopolnilno upravno preiskavo, da bi se ugotovilo, ali so potrebni previdnostni ukrepi ali pa je treba sprejeti finančne, disciplinske ali upravne ukrepe. Te dopolnilne preiskave so lahko med drugim primerne, kadar je treba izterjati zneske v proračun Unije na podlagi posebnih pravil o zastaranju, kadar so tvegani zneski zelo visoki ali kadar se je treba izogniti nadaljnjim izdatkom v tveganih okoliščinah z upravnimi ukrepi.

(10)

Uredba (EU) 2017/1939 določa, da lahko EJT od Urada zahteva take dopolnilne preiskave. Kadar je EJT ne zahteva, bi morala biti taka dopolnilna preiskava pod določenimi posebnimi pogoji in po posvetovanju z EJT mogoča tudi na pobudo Urada. EJT bi zlasti moralo imeti možnost, da nasprotuje začetku ali nadaljevanju preiskave Urada ali izvajanju posebnih ukrepov v zvezi s preiskavo. Razlogi za to nasprotovanje bi morali temeljiti na potrebi po zaščiti učinkovitosti preiskave EJT in bi morali biti sorazmerni s tem ciljem. Urad ne bi smel izvajati ukrepa, ki mu je nasprotovalo EJT. Če EJT ne nasprotuje zahtevi ugodi , bi moral Urad preiskavo izvesti ob tesnem posvetovanju z EJT. [Sprememba 6]

(11)

Urad bi moral EJT dejavno podpirati pri izvajanju preiskav. V zvezi s tem lahko EJT od Urada zahteva, naj podpre ali dopolni njegovo kazensko preiskavo z izvajanjem pooblastil na podlagi te uredbe. Urad bi moral v teh primerih te dejavnosti izvajati v mejah svojih pristojnosti in v okviru, predvidenem v tej uredbi.

(12)

Da bi se zagotovilo učinkovito usklajevanje , sodelovanje in preglednost med Uradom in EJT, bi si morala redno izmenjevati informacije. Izmenjava informacij v fazah pred začetkom preiskav s strani Urada in EJT je zlasti pomembna zaradi zagotavljanja ustreznega usklajevanja med ustreznimi ukrepi , da bi se zagotovilo dopolnjevanje in preprečevanja podvajanja preprečilo podvajanje. Zato bi morala Urad in EJT v okviru svojih sistemov za vodenje zadev uporabljati sistem javljanja zadetkov . Urad in EJT bi morala načine te izmenjave informacij in pogoje zanjo določiti v svojih delovnih dogovorih. [Sprememba 7]

(13)

V poročilu Komisije o evalvaciji uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 (6), ki je bilo sprejeto 2. oktobra 2017, je bilo ugotovljeno, da so spremembe pravnega okvira iz leta 2013 prinesle jasne izboljšave glede vodenja preiskav, sodelovanja s partnerji in pravic zadevnih oseb. Hkrati je evalvacija pokazala nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost preiskav.

(14)

Najbolj nedvoumne ugotovitve iz evalvacije Komisije je treba obravnavati s spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. To so bistvene spremembe, ki so kratkoročno potrebne, da se okrepi okvir za preiskave Urada, s čimer bi se ohranil trden in dobro delujoč Urad, ki bi dopolnjeval uporabo kazenskega prava s strani EJT z uporabo upravnih preiskav, vendar ne spreminjajo vključujejo pa spremembe njegovega mandata ali pooblastil. Zlasti se nanašajo na področja, na katerih danes pomanjkanje jasnosti Uredbe ovira učinkovito izvajanje preiskav Urada, kot so izvajanje pregledov na kraju samem, možnost dostopa do informacij o bančnih računih ali dopustnost poročil o zadevah, ki jih pripravi Urad, kot dokazov. Komisija bi morala najpozneje dve leti po evalvaciji EJT in Urada ter njunega sodelovanja predložiti nov, celovit predlog. [Sprememba 8]

(15)

Te spremembe ne vplivajo na procesna jamstva, ki se uporabljajo v okviru preiskav. Urad mora uporabljati procesna jamstva Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (7) ter tista iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Urad v skladu s tem okvirom preiskave izvaja objektivno, nepristransko in zaupno, poskuša pridobiti dokaze v korist preiskovanca in zoper njega ter izvaja preiskovalna dejanja na podlagi pisnega pooblastila in po preskusu zakonitosti. Urad mora zagotoviti spoštovanje pravic zadevnih oseb, ki so predmet njegovih preiskav, vključno z domnevo nedolžnosti in pravico, da se izogne izpovedovanju zoper sebe. Preiskovanci imajo med zaslišanjem med drugim pravico do pomoči osebe po lastni izbiri, pravico, da potrdijo zapisnik zaslišanja, in pravico, da uporabljajo kateri koli uradni jezik Unije. Preiskovanci imajo tudi pravico, da pred pripravo sklepnih ugotovitev podajo pripombe v zvezi z dejstvi v zadevi.

(16)

Urad izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem, ki mu omogočajo dostop do prostorov in dokumentacije gospodarskih subjektov v okviru njegovih preiskav domnevnih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ti se izvajajo v skladu s to uredbo in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, ki v nekaterih primerih določata, da je uporaba teh pooblastil odvisna od pogojev, ki jih določa nacionalno pravo. Komisija je pri evalvaciji ugotovila, da obseg, v katerem bi se moralo uporabljati nacionalno pravo, ni vedno določen, zaradi česar ovira učinkovitost preiskovalnih dejavnosti Urada.

(17)

Zato je treba pojasniti primere, v katerih bi se moralo med preiskavami Urada uporabljati nacionalno pravo, ne da bi se spremenila pooblastila, ki jih ima Urad, ali način delovanja Uredbe v zvezi z državami članicami. To pojasnilo odraža nedavno sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-48/16, Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji.

(18)

Za preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih izvaja Urad, bi se moralo v primerih, kadar se zadevni gospodarski subjekt strinja s pregledom, uporabljati le pravo Unije. To bi moralo Uradu omogočiti učinkovito in dosledno izvajanje preiskovalnih pooblastil v vseh državah članicah, s čimer bi se prispevalo k visoki ravni zaščite finančnih interesov Unije v vsej Uniji v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(19)	Kadar Urad potrebuje pomoč pristojnih nacionalnih organov, zlasti kadar gospodarski subjekt nasprotuje pregledu in inšpekciji na kraju samem, bi morale države članice zagotoviti učinkovito delovanje Urada ter mu zagotoviti potrebno pomoč v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega procesnega prava.

(20)

V Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 bi bilo treba uvesti dolžnost gospodarskih subjektov, da sodelujejo z Uradom. To je v skladu z njihovo obveznostjo na podlagi Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem zagotovijo dostop do prostorov, zemljišč, prevoznih sredstev ali drugih prostorov in površin, ki jih uporabljajo v poslovne namene, in obveznostjo iz člena 129 (8) finančne uredbe, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije, tudi v okviru preiskav, ki jih izvaja Urad.

(21)

Urad bi moral imeti možnost, da v okviru te dolžnosti sodelovanja od gospodarskih subjektov, ki bi lahko bili vpleteni v zadevo v preiskavi ali bi lahko imeli ustrezne informacije, zahteva predložitev ustreznih informacij. Pri izpolnjevanju takih zahtev gospodarskim subjektom ni treba priznati, da so storili nezakonito dejanje, vendar morajo odgovoriti na konkretna vprašanja in zagotoviti dokumente, tudi ko je mogoče tako informacijo uporabiti proti njim ali proti drugemu subjektu kot dokazno gradivo za ugotavljanje nezakonitega dejanja.

(22)

Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da med pregledi in inšpekcijami na kraju samem uporabljajo kateri koli uradni jezik države članice, v kateri poteka pregled, in pravico do pomoči osebe po lastni izbiri, vključno z zunanjim pravnim svetovalcem. Vendar prisotnost pravnega svetovalca ne bi smela biti pravni pogoj za veljavnost pregledov in inšpekcij na kraju samem. Da bi se zagotovila učinkovitost pregledov in inšpekcij na kraju samem, zlasti kar zadeva tveganje za izginotje dokazov, bi moral Urad imeti možnost dostopa do prostorov, zemljišč, prevoznih sredstev ali drugih prostorov in površin, ki se uporabljajo za poslovne namene, ne da bi moral čakati, da se gospodarski subjekt posvetuje s svojim pravnim svetovalcem. Pred začetkom izvajanja pregleda bi se lahko strinjal le s kratko razumno zamudo zaradi posvetovanja s pravnim svetovalcem. Vsaka taka zamuda mora biti čim manjša.

(23)

Da bi se zagotovila preglednost, bi moral Urad pri izvajanju pregledov in inšpekcij na kraju samem gospodarskim subjektom zagotoviti ustrezne informacije o njihovi dolžnosti sodelovanja in posledicah v primeru zavrnitve sodelovanja, pa tudi postopku, ki se uporablja za pregled, vključno z veljavnimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi.

(24)

Urad ima pri notranjih in po potrebi zunanjih preiskavah dostop do vseh pomembnih informacij, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije. Kot je bilo predlagano v evalvaciji Komisije, je treba pojasniti, da bi moral biti tak dostop mogoč ne glede na nosilec vrsto nosilca , na katerem so shranjene te informacije ali podatki, da se upošteva razvoj tehnološkega napredka. [Sprememba 9]

(25)

Za bolj usklajen okvir za preiskave Urada bi bilo treba pravila, ki se uporabljajo za notranje in zunanje preiskave, dodatno uskladiti, da se odpravijo nekatere neskladnosti, ugotovljene v evalvaciji Komisije, kadar različna pravila niso utemeljena. Zagotoviti bi bilo na primer treba, da bi se lahko poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, tako kot pri notranjih preiskavah poslala zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, da sprejme ustrezne ukrepe. Kadar je to mogoče v skladu z njegovimi pooblastili, bi moral Urad zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo podpreti pri ukrepanju na podlagi njegovih priporočil. Da bi se dodatno zagotovilo sodelovanje med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami, bi moral Urad zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije po potrebi obvestiti, kadar se odloči, da ne bo začel zunanje preiskave, na primer, kadar je bila institucija, organ, urad ali agencija Unije vir prvotnih informacij.

(26)

Urad bi moral razpolagati z ustreznimi sredstvi za sledenje toku denarja, da bi odkril način delovanja, značilen za številna goljufiva ravnanja. Danes lahko s sodelovanjem in pomočjo nacionalnih organov v več državah članicah pridobi bančne informacije, ki so pomembne za njegovo preiskovalno dejavnost in shranjene pri kreditnih institucijah. Da bi se zagotovil učinkovit pristop v vsej Uniji, bi bilo treba v Uredbi določiti dolžnost pristojnih nacionalnih organov, da Uradu zagotovijo informacije o bančnih in plačilnih računih v okviru svoje splošne dolžnosti, da mu zagotovijo pomoč. To sodelovanje bi praviloma moralo potekati prek finančnoobveščevalnih enot v državah članicah. Pri zagotavljanju te pomoči Uradu bi morali nacionalni organi ravnati v skladu z ustreznimi določbami procesnega prava, predvidenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice.

(26a)

Za zagotovitev varstva in spoštovanja procesnih pravic in jamstev bi moral Urad interno vzpostaviti funkcijo nadzornika za procesna jamstva in mu dati na voljo ustrezna sredstva. Nadzornik za procesna jamstva bi moral imeti dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. [Sprememba 10]

(26b)

S to uredbo bi moral biti vzpostavljen pritožbeni mehanizem Urada, ki bi deloval v sodelovanju z nadzornikom za procesna jamstva, da se zagotovi, da bodo pri vseh dejavnostih Urada spoštovani procesne pravice in procesna jamstva. Pritožbeni mehanizem bi moral biti zasnovan kot upravni mehanizem, v okviru katerega bi bil nadzornik za procesna jamstva odgovoren za to, da se pritožbe, ki jih prejme Urad, obravnavajo v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Navedeni mehanizem bi moral biti učinkovit in zagotavljati ustrezno ukrepanje na podlagi pritožb. Urad bi moral zaradi večje preglednosti in odgovornosti o pritožbenem mehanizmu poročati v svojem letnem poročilu. To poročilo bi moralo vsebovati zlasti število pritožb, ki jih je Urad prejel, vrsto zadevnih kršitev procesnih pravic in jamstev, dejavnosti, na katere se nanašajo pritožbe, in po možnosti nadaljnje ukrepe, ki jih je sprejel Urad. [Sprememba 11]

(27)

Hitro posredovanje informacij s strani Urada zaradi sprejetja previdnostnih ukrepov je bistveno orodje za zaščito finančnih interesov Unije. Da bi v zvezi s tem zagotovili tesno sodelovanje med Uradom ter institucijami, uradi, organi in agencijami Unije, bi bilo treba slednjim omogočiti, da se kadar koli posvetujejo z Uradom, da bi odločali o ustreznih previdnostnih ukrepih, vključno z ukrepi za zaščito dokazov.

(28)

Poročila, ki jih pripravi Urad, so danes dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. Pri evalvaciji Komisije je bilo ugotovljeno, da to pravilo v nekaterih državah članicah ne zagotavlja zadostne učinkovitosti dejavnosti Urada. Da bi se povečali učinkovitost in dosledna raba poročil Urada, bi bilo treba z Uredbo zagotoviti dopustnost takih poročil v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči ter v upravnih postopkih v državah članicah. Pravilo, ki zagotavlja enakovrednost s poročili nacionalnih upravnih inšpektorjev, bi moralo še naprej veljati v primeru nacionalnih kazenskih sodnih postopkov. Uredba bi morala zagotoviti tudi dopustnost poročil, ki jih pripravi Urad, v upravnih in sodnih postopkih na ravni Unije.

(29)

Mandat Urada vključuje zaščito prihodkov v proračun Unije, ki izhajajo iz lastnih sredstev iz naslova DDV. Na tem področju bi moral biti Urad sposoben podpreti in dopolniti dejavnosti držav članic s preiskavami, izvedenimi v skladu z njegovimi pooblastili, usklajevanjem pristojnih nacionalnih organov v zapletenih, nadnacionalnih zadevah, ter podporo in pomočjo državam članicam in EJT. V ta namen bi moral imeti Urad možnost izmenjave informacij prek mreže Eurofisc, ustanovljene z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 (9), da bi spodbudil in olajšal sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV , pri čemer bi morale biti upoštevane določbe Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10). [Sprememba 12]

(30)

Službe držav članic za usklajevanje boja proti goljufijam so bile uvedene z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi olajšale učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij, vključno z operativnimi informacijami, med Uradom in državami članicami. Pri evalvaciji je bilo ugotovljeno, da so pozitivno prispevale k delu Urada. Opredeljeno je bilo tudi, da bi bilo treba dodatno pojasniti njihovo vlogo in s tem zagotoviti, da ima Urad na voljo pomoč, ki jo potrebuje za zagotavljanje učinkovitosti svojih preiskav, ob tem pa organizacijo in pooblastila služb za usklajevanje boja proti goljufijam prepustiti vsaki posamezni državi članici. V zvezi s tem bi morale imeti službe za usklajevanje boja proti goljufijam možnost, da zagotovijo, pridobijo ali usklajujejo pomoč, ki jo Urad potrebuje za učinkovito izvajanje svojih nalog, in sicer pred zunanjo ali notranjo preiskavo, med njo ali po njej.

(31)

Dolžnost Urada, da državam članicam zagotovi pomoč pri usklajevanju njihovih ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, je ključni element njegovega mandata za podporo čezmejnemu sodelovanju med državami članicami. Določiti bi bilo treba podrobnejša pravila, da bi se olajšale usklajevalne dejavnosti Urada in njegovo sodelovanje v tem okviru z organi držav članic, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Ta pravila ne bi smela posegati v pooblastila, ki jih izvaja Urad in so bila Komisiji dodeljena v posebnih določbah, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med temi organi in Komisijo, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (11).

(32)	Poleg tega bi moral imeti Urad možnost, da v okviru usklajevalnih dejavnosti zahteva pomoč služb za usklajevanje boja proti goljufijam, navedene službe pa bi morale imeti možnost medsebojnega sodelovanja, da bi se dodatno okrepili razpoložljivi mehanizmi za sodelovanje v boju proti goljufijam.

(32a)

Pristojni organi držav članic bi morali zagotavljati vso pomoč, ki jo Urad potrebuje za opravljanje svojih nalog. Če Urad nacionalnim organom pregona države članice poda sodna priporočila in se na njihovi podlagi ne sprejmejo nadaljnji ukrepi, bi morala država članica svojo odločitev utemeljiti Uradu. Urad bi moral enkrat na leto pripraviti poročilo o tem, kako mu države članice pomagajo, in o nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi sodnih priporočil. [Sprememba 13]

(32b)

Urad bi moral za dopolnitev procesnih pravil o izvajanju preiskav, določenih v tej uredbi, pripraviti postopkovni kodeks za preiskave, po katerem se bi moralo ravnati osebje Urada. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo takega postopkovnega kodeksa, ne da bi se s tem posegalo v neodvisnost Urada pri izvajanju njegovih pooblastil. Ti delegirani akti bi morali zajemati zlasti prakse, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju mandata in poslovnika Urada, podrobna pravila, ki veljajo za preiskovalne postopke, in dovoljena preiskovalna dejanja, legitimne pravice preiskovancev, procesna jamstva, določbe v zvezi z varstvom podatkov in politikami o komuniciranju in dostopu do dokumentov, določbe o preizkusu zakonitosti in pravnih sredstvih, ki so na voljo preiskovancem, ter odnose z EJT. Zlasti je pomembno, da se Urad pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala zagotoviti, da ustrezne dokumente sočasno, pravočasno in ustrezno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 14]

(32c)

Komisija najpozneje pet let po datumu, določenem v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939, oceni uporabo te uredbe, zlasti pa učinkovitost sodelovanja med Uradom in EJT. [Sprememba 15]

(33)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepitve zaščite finančnih interesov Unije s prilagoditvijo delovanja Urada ustanovitvi EJT in okrepitvijo učinkovitosti preiskav, ki jih izvaja Urad, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta lažje doseže na ravni Unije s prilagoditvijo pravil, ki urejajo odnos med dvema uradoma Unije, in povečanjem učinkovitosti izvajanja preiskav Urada v vsej Uniji, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(34)	S to uredbo se ne spreminjajo pristojnosti in odgovornosti držav članic za sprejemanje ukrepov za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(35)	V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal … (13).

(36)	Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 se spremeni:

(–1)

v členu 1 se uvodni del odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem ali nepravilnostim, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu, odvisno od vsebine, skupaj imenovani: Unija), Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (v nadaljnjem besedilu: Urad), uresničuje preiskovalna pooblastila, dodeljena Komisiji z:“; [Sprememba 16]

(–1a)

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med njihovimi pristojnimi organi zaradi usklajevanja njihovih ukrepov, usmerjenih v zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami. Urad prispeva k zasnovi in razvoju metod preprečevanja in zatiranja goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Urad spodbuja in usklajuje, z državami članicami in med njimi, izmenjavo operativnih izkušenj in najboljših postopkovnih praks na področju zaščite finančnih interesov Unije ter podpira skupne ukrepe za boj proti goljufijam, ki jih prostovoljno izvajajo države članice.“; [Sprememba 17]

(–1b)

v členu 1 se točka (d) odstavka 3 nadomesti z naslednjim:

„(d)	Uredbo (EU) 2018/1725;“; [Sprememba 18]

(–1c)

v členu 1(3) se doda naslednja točka (da):

„(da)

Uredbo (EU) 2016/679.“; [Sprememba 19]

(–1d)

v členu 1 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Urad v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb (v nadaljnjem besedilu: institucije, organi, uradi in agencije), brez poseganja v člen 12d izvaja upravne preiskave za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem ali nepravilnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen preiskuje zaskrbljujoče pojave v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki lahko pomenijo zanemarjanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije, kar bi lahko imelo za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, oziroma enako hude napake pri opravljanju dolžnosti članov institucij in organov, vodij uradov in agencij ali članov osebja institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja).“; [Sprememba 20]

(1)

v členu 1 se vstavi naslednji odstavek:

„4a. Urad vzpostavi in ohranja tesen odnos z Evropskim javnim tožilstvom (v nadaljnjem besedilu: EJT), ustanovljenim v okrepljenem sodelovanju z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (14). Ta odnos temelji na medsebojnem sodelovanju , dopolnjevanju, preprečevanju podvajanja in izmenjavi informacij. Njegov namen je zlasti zagotoviti, da se z dopolnjevanjem njunih ustreznih mandatov in podporo, ki jo Urad zagotavlja EJT, za zaščito finančnih interesov Unije uporabijo vsa razpoložljiva sredstva. [Sprememba 21]

Sodelovanje med Uradom in EJT urejajo členi od 12c do 12f.“;

(1a)

v členu 1 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Za namene uporabe te uredbe lahko pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi ali agencije z Uradom sklenejo upravni dogovor. S takšnim dogovorom se lahko uredijo zlasti posredovanje informacij ter potek in nadaljnje ukrepanje na podlagi preiskave.“; [Sprememba 22]

(1b)	v členu 2 se točka 2 nadomesti z naslednjim: „(2) ‚nepravilnost‘ pomeni ‚nepravilnost‘, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vključno s kršitvami, ki vplivajo na prihodke od davka na dodano vrednost;“; [Sprememba 23]

(1c)	v členu 2 se točka 3 nadomesti z naslednjim: „(3) ‚goljufije, korupcija in vsa druga nezakonita dejanja ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije‘ ima pomen, kakor se uporablja v ustreznih aktih Unije;“; [Sprememba 24]

(2)

v členu 2 se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„(4) ‚upravne preiskave‘ (‚preiskave‘) pomenijo vse inšpekcije, preglede ali druge ukrepe, ki jih izvaja Urad v skladu s členoma 3 in 4, da bi dosegel cilje iz člena 1 in da bi po potrebi ugotovil nepravilnosti v preiskovanih dejavnostih; te preiskave ne posegajo v pooblastila EJT ali pristojnih organov držav članic za uvedbo kazenskega postopka;“;

(2a)	v členu 2 se točka 5 nadomesti z naslednjim: „(5) ‚preiskovanec‘ pomeni osebo ali gospodarski subjekt, osumljen storitve dejanja goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja ali nepravilnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, in ga Urad zato preiskuje;“; [Sprememba 25]

(2b)

v členu 2 se vstavi naslednja točka:

„7a. ‚član institucije‘ pomeni poslanca Evropskega parlamenta, člana Evropskega sveta, predstavnika države članice na ministrski ravni v Svetu, člana Evropske komisije, člana Sodišča Evropske unije, člana Sveta Evropske centralne banke ali člana Računskega sodišča, kot je ustrezno.“; [Sprememba 26]

(2c)

v členu 2 se vstavi naslednja točka:

„7b. ‚ista dejstva‘ pomeni, da je dejansko stanje enako, pri čemer se dejansko stanje razume v smislu, da obstaja niz konkretnih okoliščin, ki so med seboj neločljivo povezane in lahko v svoji celoti predstavljajo elemente preiskave delikta, ki je v pristojnosti Urada ali EJT.“; [Sprememba 27]

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Zunanje preiskave Pregledi in inšpekcije na kraju samem v državah članicah in v tretjih državah [Sprememba 28]

1. Urad v obsegu, opredeljenem v členu 1 ter točkah (1) in (3) člena 2, izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij. [Sprememba 29]

2. Pregledi in inšpekcije na kraju samem se izvedejo v skladu s to uredbo in, če zadeva ne spada na področje uporabe te uredbe, z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96.

3. Gospodarski subjekti sodelujejo z Uradom med njegovimi preiskavami. Urad lahko v skladu s členom 4(2)(b) od gospodarskih subjektov zahteva ustne informacije, med drugim z intervjuji, in pisne informacije. [Sprememba 30]

4. Urad preglede in inšpekcije na kraju samem izvaja ob predložitvi pisnega pooblastila v skladu s členom 7(2) te uredbe in členom 6(1) Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/1996. Zadevni gospodarski subjekt obvesti o postopku, ki se uporablja za pregled, vključno z veljavnimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, in njegovi dolžnosti glede sodelovanja.

5. Urad pri izvajanju teh pooblastil deluje skladno s procesnimi jamstvi iz te uredbe in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96. Zadevni gospodarski subjekt ima med pregledom in inšpekcijo na kraju samem pravico, da se izogne izpovedovanju zoper sebe, in pravico do pomoči osebe po lastni izbiri. Pri podajanju izjav med pregledi na kraju samem se gospodarskemu subjektu omogoči, da uporabi kateri koli uradni jezik države članice, v kateri je. Pravica do pomoči osebe po lastni izbiri Uradu ne preprečuje dostopa do prostorov gospodarskega subjekta in ne sme neupravičeno odložiti začetka pregleda.

6. Na zahtevo Urada pristojni organ zadevne države članice osebju Urada brez nepotrebnega odlašanja zagotovi pomoč, potrebno za učinkovito izvedbo njegovih nalog, kakor je podrobno določeno v pisnem pooblastilu iz člena 7(2). [Sprememba 31]

Zadevna država članica v skladu z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 zagotovi, da je osebju Urada dovoljen dostop do vseh informacij in, dokumentov in podatkov , ki se nanašajo na zadevo, ki je predmet preiskave, in za katere se izkaže, da so potrebni za uspešno in učinkovito izvedbo pregledov in inšpekcij na kraju samem, in da lahko osebje z zavarovanjem teh dokumentov ali podatkov izključi nevarnost njihovega izginotja. Kadar se za opravljanje dela uporabljajo naprave v zasebni lasti, Urad te naprave preišče samo, kadar upravičeno domneva, da bi njihova vsebina lahko bila relevantna za preiskavo. [Sprememba 32]

7. Kadar se zadevni gospodarski subjekt strinja s pregledom in inšpekcijo na kraju samem, odobreno v skladu s to uredbo, se člen 2(4) Uredbe (Euratom, ES) št. 2988/95 ter tretji pododstavek člena 6(1) in člen 7(1) Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 ne uporabljajo, če te določbe zahtevajo skladnost z nacionalno zakonodajo ter lahko Uradu omejijo dostop do informacij in dokumentacije pod pogoji, ki veljajo za nacionalne upravne inšpektorje.

Kadar osebje Urada ugotovi, da gospodarski subjekt nasprotuje pregledu ali inšpekciji na kraju samem, odobreni v skladu s to uredbo, mu zadevna država članica zagotovi potrebno pomoč organov kazenskega pregona, da lahko Urad učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja izvede pregled ali inšpekcijo na kraju samem.

Pristojni nacionalni organi pri zagotavljanju pomoči v skladu s tem odstavkom ali odstavkom 6 ravnajo v skladu z nacionalnimi procesnimi pravili, ki se uporabljajo za zadevni pristojni nacionalni organ. Če je v skladu z nacionalnim pravom za takšno pomoč potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi.

7a. Če se izkaže, da država članica ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sodelovanja v skladu z odstavkoma 6 in 7, ima Unija pravico zahtevati povrnitev zneska, povezanega z zadevnim pregledom ali inšpekcijo na kraju samem. [Sprememba 33]

8. Urad v sklopu svoje preiskovalne funkcije izvaja preglede in inšpekcije, ki jih določajo člen 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in sektorski predpisi iz člena 9(2) navedene uredbe v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij.

9. Urad lahko med zunanjo preiskavo dostopa do vseh pomembnih informacij in podatkov, ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije ter so povezani z zadevo, ki je predmet preiskave, kadar je to potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. V ta namen se uporabi člen 4(2) in (4). [Sprememba 34]

10. Brez poseganja v člen 12c(1), kadar ima Urad pred odločitvijo o tem, ali se bo zunanja preiskava začela ali ne, informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom Unije, lahko o tem obvesti pristojne organe zadevne države članice in po potrebi zadevne institucije, organe, urade in agencije.

Pristojni organi zadevne države članice brez poseganja v sektorske predpise iz člena 9(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo ustrezno ukrepanje, pri katerem lahko sodeluje tudi Urad. Pristojni organi zadevnih držav članic Urad na zahtevo obvestijo o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi informacij, opredeljenih v prvem pododstavku tega odstavka.“; [Sprememba 35]

(4)

člen 4 se spremeni:

(-a)	v členu 4 se naslov nadomesti z naslednjim: „Dodatne določbe o preiskavah“; [Sprememba 36]

(–aa)

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah na področjih iz člena 1 se izvedejo v skladu s pogoji iz te uredbe ter iz sklepov posamezne institucije, organa, urada ali agencije.“; [Sprememba 37]

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Med notranjimi preiskavami: [Sprememba 38]

(a)

ima Urad pravico do takojšnega in nenapovedanega dostopa do vseh pomembnih informacij in podatkov, ki se nanašajo na zadevo, ki je predmet preiskave, ne glede na nosilec vrsto nosilca , na katerem so shranjeni, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, in do njihovih prostorov , kadar je to potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Kadar se za opravljanje dela uporabljajo naprave v zasebni lasti, Urad te naprave preišče samo, kadar upravičeno domneva, da bi njihova vsebina lahko bila relevantna za preiskavo . Urad ima pooblastila za pregled poslovnih knjig institucij, organov, uradov in agencij. Urad lahko pridobi kopijo in izvlečke vsakega dokumenta ali vsebine vsakega nosilca podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, in po potrebi z zavarovanjem teh dokumentov ali podatkov izključi nevarnost njihovega izginotja; [Sprememba 39]

(b)

lahko Urad od gospodarskih subjektov, uradnikov, drugih uslužbencev, članov institucij ali organov, vodij uradov ali agencij ali članov osebja zahteva ustne informacije, med drugim z intervjuji, in pisne informacije , ki se natančno dokumentirajo v skladu s predpisi o zaupnosti in predpisi Unije o varstvu podatkov. Gospodarski subjekti sodelujejo z Uradom .“; [Sprememba 40]

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: črta; „3. V skladu s členom 3 lahko Urad v prostorih gospodarskih subjektov izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem ter si tako zagotovi dostop do informacij, pomembnih za zadevo, ki je predmet notranje preiskave.“; [Sprememba 41]

(ba)

v členu 4 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Institucije, organi, uradi in agencije so vedno obveščeni o tem, da osebje Urada izvaja preiskavo v njihovih prostorih oziroma pregleduje dokumente ali podatke oziroma zahteva informacije, s katerimi ti razpolagajo. Brez poseganja v člena 10 in 11 lahko Urad zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji kadar koli posreduje podatke, ki jih je pridobil med preiskavami.“; [Sprememba 42]

(bb)	v členu 4 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Institucije, organi, uradi in agencije z določitvijo ustreznih postopkov in sprejetjem potrebnih ukrepov poskrbijo za zaupnost preiskav v vseh fazah.“; [Sprememba 43]

(bc)

v členu 4 se prvi pododstavek odstavka 6 nadomesti z naslednjim:

„Če se pri preiskavah izkaže, da bi preiskovanec lahko bil uradnik, drugi uslužbenec, član institucije ali organa, vodja urada ali agencije ali član osebja, je o tem obveščena institucija, organ, urad ali agencija, ki ji navedena oseba pripada.“; [Sprememba 44]

(bd)	v členu 4 se drugi pododstavek odstavka 6 nadomesti z naslednjim: „V primerih, ko uporaba običajnih komunikacijskih poti ne zagotavlja zaupnosti preiskave, Urad informacije posreduje po ustreznih alternativnih poteh.“; [Sprememba 45]

(be)

v členu 4 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7. Odločitev, ki jo namerava sprejeti posamezna institucija, organ, urad ali agencija v skladu z odstavkom 1, vključuje zlasti pravilo v zvezi z dolžnostjo, da morajo uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja sodelovati z Uradom in mu zagotavljati informacije ob hkratni skrbi za zaupnost preiskave.“; [Sprememba 46]

(c)

v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 12c(1), kadar ima Urad pred odločitvijo o tem, ali se bo notranja preiskava začela ali ne, informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju ali nepravilnosti , ki škodi finančnim interesom Unije, lahko o tem po potrebi obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo pristojne organe zadevne države članice ter zadevne institucije, organe, urade ali agencije .

Ta institucija, organ, urad ali agencija Urad na njegovo zahtevo obvesti o ukrepanju in ugotovitvah na podlagi teh informacij.“; [Sprememba 47]

(ca)

v odstavku 8 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar Urad o preiskavah v institucijah, organih, uradih in agencijah obvesti pristojne organe zadevnih držav članic, veljajo postopkovne zahteve iz drugega in tretjega pododstavka člena 9(4). Če pristojni organi sklenejo ukrepati na podlagi prejetih informacij v skladu z nacionalnim pravom, o tem na zahtevo obvestijo tudi Urad.“; [Sprememba 48]

(cb)

v odstavku 8 se doda naslednji pododstavek:

„Kar zadeva preglede in inšpekcije na kraju samem v skladu s členom 3, pristojni organi zadevne države članice brez poseganja v sektorske predpise iz člena 9(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo ustrezno ukrepanje, pri katerem lahko sodeluje tudi Urad. Pristojni organi zadevnih držav članic Urad na zahtevo obvestijo o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi informacij, opredeljenih v prvem pododstavku tega odstavka.“; [Sprememba 49]

(5)

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 12d lahko generalni direktor začne preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum, ki lahko temelji tudi na informacijah tretje ali anonimne osebe, o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.“; [Sprememba 50]

(aa)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v člen 12d lahko generalni direktor začne preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum, ki lahko temelji tudi na informacijah tretje ali anonimne osebe, o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Obdobje evalvacije pred sprejetjem odločitve ne sme biti daljše od dveh mesecev. Če je informator, ki je informacije predložil, znan, se, kadar je to ustrezno, obvesti.“; [Sprememba 51]

(ab)	v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Odločitev o začetku preiskave sprejme generalni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije Unije ali države članice.“; [Sprememba 52]

(ac)	v odstavku 2 se drugi pododstavek črta; [Sprememba 53]

(ad)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Medtem ko se generalni direktor na podlagi zahteve iz odstavka 2 odloča o morebitnem začetku preiskave in/ali medtem ko Urad to preiskavo izvaja, zadevne institucije, organi, uradi ali agencije ne smejo začeti vzporedne preiskave istih dejstev, razen če se z Uradom dogovorijo drugače. Ta odstavek se ne uporablja za preiskave EJT v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.“; [Sprememba 54]

(b)	v odstavku 3 se doda naslednji stavek: „Ta odstavek se ne uporablja za preiskave EJT v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.“; [Sprememba 55]

(ba)

v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Če generalni direktor sklene, da v institucijah, organih, uradih in agencijah kljub dovolj utemeljenemu sumu o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ne bo začel preiskave, nemudoma pošlje vse ustrezne informacije zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, ki sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pravili, ki se uporabljajo za to institucijo, organ, urad oziroma agencijo. Urad se z navedeno institucijo, organom, uradom ali agencijo, če je primerno, dogovori o smotrnih ukrepih za zaščito zaupnosti vira teh informacij in po potrebi zaprosi, da se ga obvesti o sprejetih ukrepih.“; [Sprememba 56]

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Če generalni direktor sklene, da kljub dovolj utemeljenemu sumu o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ne bo izvedel pregleda ali inšpekcije na kraju samem v skladu s členom 3 začel zunanje preiskave, lahko vse pomembne informacije nemudoma pošlje pristojnim organom zadevne države članice, ki po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Urad po potrebi obvesti tudi zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo.“; [Sprememba 57]

(ca)	doda se odstavek 6a: „6a. Generalni direktor v skladu s členom 17(5) redno obvešča nadzorni odbor o primerih, v katerih se je odločil, da ne bo začel preiskave, in navede razloge za tako odločitev.“; [Sprememba 58]

(6)

člen 7 se spremeni:

(-a)	v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Preiskave vodi generalni direktor, po potrebi s pisnimi navodili. Preiskave pod njegovim vodstvom izvaja osebje Urada, ki ga je imenoval. Generalni direktor sam preiskav ne izvaja.“; [Sprememba 59]

(a)	v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Pristojni organi držav članic zagotavljajo vso pomoč, ki jo osebje Urada potrebuje, da svoje naloge v skladu s to uredbo opravlja učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja.“;

(b)

v odstavku 3 se vstavi naslednji drugi pododstavek:

„Finančnoobveščevalne enote, ustanovljene v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (15), in drugi pristojni organi držav članic Uradu v zvezi z zadevami, ki se preiskujejo, na zahtevo predložijo naslednje:

(a)	informacije iz [člena 32a(3)] Direktive (EU) 2015/849 (16);

(b)	kadar je to nujno potrebno za namene preiskave, evidenco transakcij.“;

(c)	v odstavku 3 se doda naslednji tretji pododstavek: „Pristojni nacionalni organi pri zagotavljanju pomoči v skladu s prejšnjima pododstavkoma ravnajo v skladu z vsemi nacionalnimi procesnimi pravili, ki se uporabljajo za zadevni pristojni nacionalni organ.“;

(ca)

drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„Institucije, organi, uradi in agencije poskrbijo, da njihovi uradniki, drugi uslužbenci, člani, vodje in člani osebja zagotovijo vso pomoč, da bi osebje Urada lahko učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja opravilo svoje naloge v skladu s to uredbo.“; [Sprememba 60]

(cb)	odstavek 4 se črta; [Sprememba 61]

(cc)

v odstavku 6 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„6. Kadar se med preiskavo pokaže potreba po morebitnih varnostnih upravnih ukrepih za zaščito finančnih interesov Unije, Urad o potekajoči preiskavi takoj obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo ter predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti. To obvestilo vključuje:“; [Sprememba 62]

(cd)

v prvem pododstavku odstavka 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	vse informacije, ki bi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji lahko pomagale pri odločanju o ustreznih varnostnih upravnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zaščito finančnih interesov Unije;“; [Sprememba 63]

(ce)

v prvem pododstavku odstavka 6 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

navedbo morebitnih posebnih ukrepov za zagotovitev spoštovanja zaupnosti, priporočenih zlasti v primerih, ki vključujejo uporabo preiskovalnih ukrepov, za katere je pristojen nacionalni sodni organ ali drug nacionalni organ, v skladu z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za preiskave.“; [Sprememba 64]

(d)

v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poleg prvega pododstavka se lahko zadevna institucija, organ, urad ali agencija kadar koli posvetuje z Uradom, da bi sprejela vse ustrezne previdnostne ukrepe v tesnem sodelovanju z Uradom, vključno z ukrepi za zaščito dokaznega gradiva, pri čemer o taki odločitvi nemudoma obvesti Urad nemudoma obvesti o kakršnem koli odstopanju od predlaganih previdnostnih ukrepov in o razlogih za odstopanje .“; [Sprememba 65]

(e)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Če preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od njenega začetka, generalni direktor po poteku teh 12 mesecev ter nato vsakih šest mesecev poroča nadzornemu odboru, pri čemer navede podrobne razloge in po potrebi predvidene za zamudo in popravne ukrepe , sprejete za pospešitev preiskave.“; [Sprememba 66]

(ea)

doda se naslednji odstavek:

„8a. Poročilo vsebuje vsaj kratek opis dejstev, njihovo pravno kvalifikacijo, oceno škode, ki je bila ali bi lahko bila povzročena, datum izteka zakonskega zastaralnega roka, razloge, zakaj dvanajstmesečnega roka ni bilo mogoče spoštovati, in, kadar je to ustrezno, popravne ukrepe, predvidene za pospešitev preiskave.“; [Sprememba 67]

(7)

člen 8 se spremeni:

(-a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Institucije, organi, uradi in agencije Uradu nemudoma posredujejo vse informacije o morebitnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ta obveznost velja za EJT, kadar zadevni primeri ne spadajo v njegovo pristojnost v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939.“; [Sprememba 68]

(a)	v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek: „Kadar institucije, organi, uradi in agencije poročajo EJT v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/1939, lahko namesto tega izpolnijo obveznost iz prvega pododstavka tako, da Uradu posredujejo kopijo poročila, poslanega EJT.“; [Sprememba 69]

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Institucije, organi, uradi in agencije ter, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, pristojni organi držav članic na zahtevo Urada ali na lastno pobudo nemudoma posredujejo Uradu vse razpoložljive dokumente ali informacije, ki se nanašajo na preiskavo Urada, ki se izvaja. [Sprememba 70]

Pred začetkom preiskave Uradu na zahtevo posredujejo vse razpoložljive dokumente ali informacije, ki so potrebne za oceno obtožb ali uporabo meril za začetek preiskave v skladu s členom 5(1).“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Institucije, organi, uradi in agencije ter, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, pristojni organi držav članic Uradu na zahtevo ali na lastno pobudo nemudoma posredujejo vse druge pomembne razpoložljive dokumente ali informacije, ki se nanašajo na boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem ali nepravilnostim , ki škodijo finančnim interesom Unije.“; [Sprememba 71]

(d)

doda se naslednji odstavek 4:

„4. Ta člen se ne uporablja za EJT glede kaznivih dejanj, za katera bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s členoma 22 in 25 poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939. [Sprememba 72]

To ne posega v možnost EJT, da Uradu zagotovi ustrezne informacije o zadevah v skladu s členom 34(8), členom 36(6), členom 39(4) ter členom 101(3) in (4) Uredbe (EU) 2017/1939.“;

(8)

člen 9 se spremeni:

(-a)

v odstavku 2 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zahteve iz drugega in tretjega pododstavka ne veljajo za pridobivanje izjav v okviru inšpekcij in pregledov na kraju samem. Vendar se preiskovanec o pravicah, ki jih ima, zlasti o pravici do pomoči osebe po njegovi lastni izbiri, obvesti, preden se izjava pridobi.“; [Sprememba 73]

(-aa)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Urad v ta namen preiskovancu pošlje vabilo, v katerem ga pozove, naj poda svoje pripombe pisno ali v razgovoru s članom osebja, ki ga imenuje Urad. Vabilo vsebuje povzetek dejstev, ki se nanašajo na preiskovanca, informacije iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 ter rok za predložitev pripomb, ki ni krajši od 10 delovnih dni po prejemu vabila k predložitvi pripomb. Ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem preiskovanca ali iz nujnosti, ki mora biti ustrezno utemeljena. Vse morebitne pripombe se navedejo v končnem poročilu o preiskavi.“; [Sprememba 74]

(a)

v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ustrezno utemeljenih primerih, ko je treba ohraniti zaupnost preiskave in/ali uporabiti preiskovalne postopke, ki spadajo v pristojnost EJT ali nacionalnega sodnega organa, lahko generalni direktor sklene odložiti izpolnitev obveznosti glede poziva preiskovancu k predložitvi pripomb.“

(aa)

doda se odstavek 5a:

„5a. Za primere, ko Urad priporoči nadaljnje pravosodno ukrepanje, in brez poseganja v pravice žvižgačev in informatorjev do zaupnosti se preiskovancu omogoči dostop do poročila, ki ga Urad pripravi v skladu s členom 11 po tem, ko je izvedel preiskavo, pa tudi do vseh ustreznih dokumentov, če so povezani s to osebo in če temu, kjer je to primerno, niti EJT niti nacionalni sodni organi ne ugovarjajo v roku šestih mesecev. Dovoljenje pristojnega sodnega organa se lahko izda tudi pred iztekom tega roka.“; [Sprememba 75]

(8a)

vstavi se člen 9a:

„Člen 9a

Nadzornik za procesna jamstva

1. Nadzornika za procesna jamstva (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 za petletni mandat brez možnosti podaljšanja. Ob izteku mandata ostane na položaju do zamenjave.

2. Po objavil razpisa v Uradnem listu Evropske unije Komisija oblikuje seznam ustrezno kvalificiranih kandidatov za položaj nadzornika. Komisija imenuje nadzornika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.

3. Nadzornik ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju procesnih pravic in jamstev.

4. Nadzornik je pri opravljanju svoje funkcije povsem neodvisen ter za opravljanje svojih nalog niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil.

5. Nadzornik spremlja, ali Urad spoštuje procesne pravice in jamstva. Odgovoren je za obravnavo pritožb, ki jih prejme Urad.

6. Nadzornik o opravljanju svoje funkcije letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, nadzornemu odboru in Uradu. Pri tem ne navaja posameznih primerov, o katerih so tekle preiskave, in zagotovi zaupnost preiskav tudi po njihovem zaključku.“; [Sprememba 76]

(8b)

vstavi se člen 9b:

„Člen 9b

Pritožbeni mehanizem

1. Urad v sodelovanju z nadzornikom sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev pritožbenega mehanizma za spremljanje in zagotavljanje spoštovanja procesnih jamstev pri vseh dejavnostih Urada.

2. Vsakdo, ki ga zadeva preiskava Urada, ima pravico vložiti pritožbo pri nadzorniku v zvezi s tem, kako Urad spoštuje procesna jamstva iz člena 9. Vložitev pritožbe ne odloži izvajanja tekoče preiskave.

3. Pritožba se lahko vloži najpozneje en mesec po tem, ko se je pritožnik seznanil z relevantnimi dejstvi, ki pomenijo domnevno kršitev njegovih procesnih jamstev. Pritožbe ni mogoče vložiti pozneje kot en mesec po zaključku preiskave. Pritožbe v zvezi z rokom za pošiljanje vabila iz člena 9(2) in (4) se vložijo pred iztekom roka za pošiljanje vabila iz teh določb.

4. Ko nadzornik prejme pritožbo, o tem nemudoma obvesti generalnega direktorja Urada in da Uradu možnost, da v 15 delovnih dneh odpravi kršitev, na katero je opozoril pritožnik.

5. Brez poseganja v člen 10 te uredbe Urad nadzorniku posreduje vse informacije, ki bi jih nadzornik lahko potreboval za izdajo priporočila.

6. Nadzornik izda priporočilo glede pritožbe takoj oziroma najpozneje dva meseca po tem, ko mu Urad sporoči, katere ukrepe je sprejel za odpravo kršitve, ali po izteku roka iz odstavka 3. Priporočilo se predloži Uradu in pošlje pritožniku. V izjemnih primerih se lahko nadzornik odloči, da bo obdobje za izdajo priporočila podaljšal za nadaljnjih 15 dni. Nadzornik generalnega direktorja o razlogih za podaljšanje obvesti pisno. Če nadzornik ne izda priporočila v roku, določenem v tem odstavku, se šteje, da je nadzornik pritožbo zavrnil brez priporočila.

7. Nadzornik obravnava pritožbo v kontradiktornem postopku, in sicer brez poseganja v izvajanje tekoče preiskave. Če priče s tem soglašajo, jih lahko nadzornik pozove, naj podajo pisna ali ustna pojasnila, ki so po njegovem mnenju relevantna pri ugotavljanju dejstev.

8. Generalni direktor v zvezi z zadevnim vprašanjem ravna v skladu s priporočilom nadzornika, razen v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih lahko od njega odstopa. Če generalni direktor odstopa od priporočila nadzornika, pritožnika in nadzornika obvesti o bistvenih razlogih za takšno odločitev, če to ne vpliva na tekočo preiskavo. V uradnem zaznamku, ki se priloži končnemu poročilu o preiskavi, navede razloge, zakaj ni upošteval priporočila nadzornika.

9. Generalni direktor lahko zaprosi, da nadzornik izda mnenje o vsaki zadevi v zvezi s spoštovanjem procesnih jamstev, ki je v pristojnosti nadzornika, tudi o odločitvi, da se odloži posredovanje informacij preiskovancu iz člena 9(3). Generalni direktor v vsaki taki prošnji navede rok, v katerem mora nadzornik odgovoriti.

10. Brez poseganja v roke iz člena 90a Kadrovskih predpisov generalni direktor počaka na priporočilo nadzornika, preden odgovori pritožniku, če je uradnik ali drug uslužbenec Unije vložil pritožbo v zvezi z istim vprašanjem tako pri generalnem direktorju v skladu s členom 90a Kadrovskih predpisov, kot pri nadzorniku.“; [Sprememba 77]

(9)

člen 10 se spremeni:

(-a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Informacije, ki so v kakršni koli obliki posredovane ali pridobljene med preiskavami zunaj institucij, organov, uradov in agencij, se varujejo v skladu z ustreznimi določbami v okviru nacionalnega prava in prava Unije.“; [Sprememba 78]

(-aa)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Informacije, ki so v kakršni koli obliki posredovane ali pridobljene med preiskavami v institucijah, organih, uradih in agencijah, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in se varujejo v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za institucije Unije.“; [Sprememba 79]

(-ab)

doda se naslednji odstavek:

„3a. Urad razkrije svoja poročila in priporočila, ko vsi odgovorni organi sklenejo vse povezane postopke na ravni držav in Unije, razkritje pa ne vpliva več na preiskave. Razkritje mora biti skladno s pravili in načeli o varstvu podatkov iz tega člena in člena 1.“; [Sprememba 80]

(a)	v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Urad imenuje uradno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 43 Uredbe (EU) 2018/1725 .“; [Sprememba 81]

(aa)	doda se odstavek 5a: „5a. Osebe, ki Uradu prijavijo kazniva dejanja in kršitve v zvezi s finančnimi interesi Unije, so v celoti zaščitene, zlasti z zakonodajo Unije o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.“; [Sprememba 82]

(10)

člen 11 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poročilu se lahko priložijo priporočila generalnega direktorja glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti. V teh priporočilih so po potrebi navedeni vsi disciplinski, upravni, finančni in/ali sodni ukrepi zadevnih institucij, organov, uradov in agencij ter pristojnih organov držav članic, zlasti pa ocena zneskov, ki jih je treba izterjati, in predhodna pravna opredelitev ugotovljenih dejstev.“; [Sprememba 83]

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pri pripravi takih poročil in priporočil se upoštevajo ustrezne določbe prava Unije in, če je to primerno, nacionalnega prava zadevne države članice.

Urad sprejme ustrezne notranje ukrepe za zagotovitev dosledne kakovosti končnih poročil in priporočil ter razmisli, ali je treba pregledati smernice za preiskovalne postopke, da bi se odpravile morebitne nedoslednosti. [Sprememba 84]

Tako pripravljena poročila , ki vključujejo vse dokaze, ki poročila podpirajo in so poročilom priloženi, so po enostavnem preverjanju njihove verodostojnosti dopustni dokazi v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči in v upravnih postopkih v državah članicah. Ta uredba ne vpliva na pristojnost nacionalnih sodišč, da svobodno presojajo dokaze. [Sprememba 85]

Poročila, ki jih pripravi Urad, so dopustni dokazi v kazenskih postopkih države članice, v katerih se njihova uporaba izkaže za potrebno, na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. Zanje veljajo enaka pravila ocenjevanja kot za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in imajo enako dokazno vrednost kot zadevna poročila. [Sprememba 86]

Države članice Uradu sporočijo vsa pravila nacionalnega prava, pomembna za namene tretjega prvega pododstavka. [Sprememba 87]

Nacionalna sodišča obvestijo Urad o vsaki zavrnitvi dokazov v skladu s tem odstavkom. Obvestilo vključuje pravno podlago in podrobno utemeljitev zavrnitve. Generalni direktor v svojih letnih poročilih v skladu s členom 17(4) oceni dopustnost dokazov v državah članicah. [Sprememba 88]

Poročila, ki jih pripravi Urad, so dopustni dokazi v sodnih postopkih pred sodišči Unije in v upravnih postopkih v Uniji.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo , kot je ustrezno, se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, po potrebi pa tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Navedena institucija, organ, urad ali agencija začne ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne, ki jih narekujejo rezultati zunanje preiskave, in o tem poroča Uradu v roku iz priporočil, ki spremljajo poročilo, poleg tega pa tudi na zahtevo Urada. Pristojni organi držav članic v roku devetih mesecev poročajo Uradu o ukrepih, sprejetih v odziv na poročilo o zadevi. “; [Sprememba 89]

(ca)	odstavek 4 se črta; [Sprememba 90]

(cb)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Če poročilo, pripravljeno po opravljeni preiskavi, razkrije dejstva, ki bi lahko utemeljevala začetek kazenskega postopka, se navedene informacije nemudoma posredujejo sodnim organom zadevne države članice, brez poseganja v člena 12c in 12d.“; [Sprememba 91]

(cc)

vstavi se odstavek 6a:

„6a. Pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi in agencije zagotovijo, da se v zvezi z disciplinskimi, upravnimi, finančnimi in sodnimi priporočili generalnega direktorja v skladu z odstavkoma 1 in 3 sprejmejo ukrepi, ter Uradu vsako leto do 31. marca posredujejo podrobno poročilo o sprejetih ukrepih, ki vključuje razloge za neizvajanje priporočil Urada, kjer je to primerno.“; [Sprememba 92]

(cd)

odstavek 8 se spremeni:

„8. Kadar informator Uradu zagotovi informacije, na podlagi katerih je bila sprožena preiskava, Urad tega informatorja obvesti o zaključku preiskave. Urad lahko vsako takšno zahtevo zavrne, če meni, da bi utegnila škoditi legitimnim interesom preiskovanca, učinkovitosti preiskave in nadaljnjim ukrepom ali zaupnosti.“; [Sprememba 93]

(10a)

za členom 11 se vstavi nov člen:

„Člen 11a

Tožba na Splošnem sodišču

Vsaka zadevna oseba lahko vloži tožbo proti Komisiji zaradi razveljavitve poročila o preiskavi, posredovanega nacionalnim organom ali institucijam v skladu s členom 11(3), na podlagi nepristojnosti, kršenja bistvene postopkovne zahteve, kršenja Pogodb, vključno s kršitvijo Listine, ali zlorabe pristojnosti.“; [Sprememba 94]

(11)

člen 12 se spremeni:

(-a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v člena 10 in 11 te uredbe ter v določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 lahko Urad pristojnim organom zadevnih držav članic posreduje informacije, ki jih je pridobil med pregledi in inšpekcijami na kraju samem v skladu s členom 3, in sicer do časa, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom. Informacije po potrebi posreduje tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji.“; [Sprememba 95]

(a)	v odstavku 1 se doda naslednji stavek: „Informacije po potrebi posreduje tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji.“; [Sprememba 96]

(aa)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člena 10 in 11 generalni direktor posreduje sodnim organom zadevne države članice informacije, ki jih je Urad pridobil med preiskavo v institucijah, organih, uradih in agencijah v zvezi z dejstvi, ki so v pristojnosti nacionalnih sodnih organov.“; [Sprememba 97]

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pristojni organi zadevne države članice, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, Urad na lastno pobudo ali na njegovo zahtevo pravočasno v roku enega meseca obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi informacij, ki so jim bile posredovane v skladu s tem členom.“; [Sprememba 98]

(c)	doda se odstavek 5: „5. Urad lahko na lastno pobudo ali na zahtevo izmenja ustrezne informacije z mrežo Eurofisc, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 (17).“;

(12)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 12a

Službe držav članic za usklajevanje boja proti goljufijam

1. Države članice za namene te uredbe določijo organ (v nadaljnjem besedilu: služba za usklajevanje boja proti goljufijam), ki skrbi za lažji potek učinkovitega sodelovanja in izmenjave informacij z Uradom, vključno z operativnimi informacijami. Kadar je to primerno, se lahko v skladu z nacionalnim pravom služba za usklajevanje boja proti goljufijam šteje za pristojni organ za namene te uredbe.

2. Službe za usklajevanje boja proti goljufijam na zahtevo Urada pred sprejetjem odločitve, ali začeti preiskavo ali ne, pa tudi med preiskavo ali po njej zagotovijo, pridobijo ali usklajujejo pomoč, ki jo Urad potrebuje za učinkovito izvajanje svojih nalog. Navedena pomoč vključuje zlasti pomoč pristojnih nacionalnih organov v skladu s členom 3(6) in (7), členom 7(3) ter členom 8(2) in (3).

3. Urad lahko zahteva pomoč služb za usklajevanje boja proti goljufijam pri izvajanju usklajevalnih dejavnosti v skladu s členom 12b, po potrebi vključno s horizontalnim sodelovanjem in izmenjavo informacij med službami za usklajevanje boja proti goljufijam.

Člen 12b

Usklajevalne dejavnosti

1. Urad lahko v skladu s členom 1(2) organizira in olajša sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, institucijami, organi, uradi in agencijami, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi med organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami. V ta namen lahko sodelujoči organi in Urad zbirajo, analizirajo in izmenjujejo informacije, vključno z operativnimi informacijami. Osebje Urada lahko spremlja pristojne organe, ki izvajajo preiskovalne dejavnosti, na zahtevo navedenih organov. Uporabijo se člen 6, člen 7(6) in (7), člen 8(3) in člen 10.

2. Urad lahko pripravi poročilo o izvedenih usklajevalnih dejavnostih in ga po potrebi posreduje pristojnim nacionalnim organom ter zadevnim institucijam, organom, uradom in agencijam.

3. Ta člen ne posega v pooblastila, ki jih izvaja Urad in so bila Komisiji dodeljena v posebnih določbah, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med temi organi in Komisijo.

3a. Obveznosti medsebojne upravne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (18) in Uredbo (EU) št. 608/2013 (19) se v skladu s tem členom uporabljajo tudi za dejavnosti usklajevanja, povezane z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. [Sprememba 99]

4. Urad lahko sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu z veljavnim pravom Unije, in v tem okviru izmenjuje operativne informacije, pridobljene v skladu s to uredbo.

Člen 12c

Poročanje EJT o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost

1. Urad EJT brez nepotrebnega odlašanja poroča o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939. Poročilo se pošlje kadar koli čim prej pred preiskavo Urada ali med njo. [Sprememba 100]

2. Poročilo vsebuje vsaj opis dejstev in informacije, znane Uradu , vključno z oceno škode, ki je bila ali bi lahko bila povzročena, če ima Urad take informacije, morebitno pravno kvalifikacijo in vse razpoložljive informacije o morebitnih žrtvah, osumljencih in drugih vpletenih osebah. Urad EJT skupaj s poročilom posreduje vse druge pomembne informacije o zadevi, s katerimi razpolaga. [Sprememba 101]

3. Uradu ni treba EJT poročati o očitno neutemeljenih obtožbah.

Kadar informacije, ki jih prejme Urad, ne vključujejo elementov iz odstavka 2 in Urad ne izvaja nobene preiskave, lahko Urad izvede predhodno oceno obtožb. Ta ocena se izvede hitro brez odlašanja in vsekakor v dveh mesecih od prejema informacij. Med to oceno se uporabljata člen 6 in člen 8(2). Urad ne izvaja nobenih ukrepov, ki bi lahko ogrozili morebitne prihodnje preiskave EJT. [Sprememba 102]

Urad po tej predhodni oceni poroča EJT, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

4. Kadar se ravnanje iz odstavka 1 odkrije med preiskavo Urada in EJT po poročilu začne preiskavo, Urad ne nadaljuje preiskave istih dejstev, razen v skladu s členoma 12e ali 12f.

5. Institucije, organi, uradi in agencije lahko od Urada zahtevajo, naj izvede predhodno oceno prijav domnevnih kaznivih dejanj. Za namene navedenih zahtev se uporablja odstavek 3. smiselno uporabljajo odstavki 1 do 4 . Urad obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo o rezultatih predhodne ocene, razen če bi posredovanje teh informacij ogrozilo preiskavo, ki jo izvajata Urad ali EJT. [Sprememba 103]

6. Kadar Urad po posredovanju poročila EJT v skladu s tem členom zaključi svojo preiskavo, se člen 9(4) in člen 11 ne uporabljata.

Člen 12d

Nepodvajanje preiskav

1. Generalni direktor ne začne preiskave v skladu z odstavkom 5 in opusti tekočo preiskavo , če EJT izvaja preiskavo istih dejstev, razen v skladu s členom 12e ali 12f. Generalni direktor obvesti EJT o vsaki odločitvi, da ne začne preiskave ali da preiskavo opusti, ki se sprejme na tej podlagi. [Sprememba 104]

Za namene uporabe prvega pododstavka Urad v skladu s členom 12 g(2) prek sistema EJT za vodenje zadev preveri, ali EJT izvaja preiskavo. Urad lahko od EJT zahteva dodatne informacije. EJT na tako zahtevo odgovori v desetih delovnih dneh. Ta rok se lahko podaljša v izjemnih primerih na način, ki se določi v ureditvi dela iz člena 12 g(1). [Sprememba 105]

Kadar Urad zaključi svojo preiskavo v skladu s prvim pododstavkom, se člena 9(4) in 11 ne uporabljata. [Sprememba 106]

1a. Urad na zahtevo EJT ne izvede nekaterih dejanj ali ukrepov, ki bi lahko ogrozili preiskavo ali pregon, ki ga izvaja EJT. Ko prenehajo veljati razlogi za takšno zahtevo, EJT o tem nemudoma obvesti Urad. [Sprememba 107]

1b. Če EJT zaključi ali opusti preiskavo, za katero je od generalnega direktorja v skladu z odstavkom 1 prejelo informacije ter je pomembna za izvajanje mandata Urada, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Urad in lahko poda priporočila glede nadaljnjih upravnih preiskav. [Sprememba 108]

Člen 12e

Podpora, ki jo Urad zagotavlja EJT

1. Urad med preiskavo, ki jo izvaja EJT, in na zahtevo EJT v skladu s členom 101(3) Uredbe (EU) 2017/1939 skladno s svojimi pooblastili podpre ali dopolni dejavnost EJT zlasti z:

(a)	zagotavljanjem informacij, analiz (vključno s forenzičnimi analizami), strokovnega znanja in operativne podpore;

(b)	olajševanjem usklajevanja posebnih ukrepov pristojnih nacionalnih upravnih organov in organov Unije;

(c)	izvajanjem upravnih preiskav.

2. V Zahteva v skladu z odstavkom 1 se zahteva posreduje pisno, v njej pa so navedeni vsaj:

(a)	informacije o preiskavi EJT, če je to pomembno za namene zahteve;

(b)	ukrep ali ukrepi, za katere EJT od Urada zahteva, naj jih izvede, ter,;

(c)	kjer je primerno, predvideno časovno obdobje za njihovo izvedbo;

(d)	morebitna navodila v skladu z odstavkom 2a .

Vsebuje informacije o preiskavi EJT, če je to pomembno za namene zahteve. Urad lahko po potrebi zahteva dodatne informacije. [Sprememba 109]

2a. Kadar Urad izvaja podporne ali dopolnilne ukrepe na zahtevo EJT v skladu s tem členom, lahko EJT za zaščito dopustnosti dokazov ter temeljnih pravic in procesnih jamstev naroči Uradu, da uporabi višje standarde temeljnih pravic, procesnih jamstev in varstva podatkov, kot so določeni s to uredbo. Pri tem podrobno navede formalne zahteve in postopke, ki jih je treba uporabiti.

Če EJT ne izda posebnih navodil, se poglavje VI (procesna jamstva) in VIII (varstvo podatkov) Uredbe (EU) 2017/1939 smiselno uporabljata za ukrepe, ki jih Urad izvaja v skladu s tem členom. [Sprememba 110]

Člen 12f

Dopolnilne preiskave

1. Če generalni direktor v ustrezno utemeljenih primerih, kjer EJT izvaja preiskavo, meni, da bi bilo treba začeti ali nadaljevati preiskavo v skladu s pooblastili Urada, da se olajša sprejetje previdnostnih ukrepov ali finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov, Urad o tem pisno obvesti EJT, pri čemer navede naravo in namen preiskave in zaprosi za pisno odobritev EJT glede začetka dopolnilne preiskave . [Sprememba 111]

EJT lahko v 30 20 delovnih dneh po prejemu teh informacij bodisi poda soglasje ali ugovarja začetku ali nadaljevanju preiskave ali izvedbi nekaterih katerih koli dejanj, povezanih s preiskavo, kadar je to potrebno, da ne bi bila ogrožena njegova lastna preiskava ali pregon, in dokler so ti razlogi prisotni. V ustrezno utemeljenih primerih lahko EJT podaljša rok za dodatnih 10 delovnih dni. O tem obvesti Urad.

Ko prenehajo veljati razlogi za ugovor, Če EJT ugovarja, Urad ne začne dopolnilne preiskave. V tem primeru EJT o tem nemudoma obvesti Urad , ko prenehajo veljati razlogi za ugovor . [Sprememba 112]

Če EJT ne ugovarja v roku iz prejšnjega pododstavka da soglasje , lahko Urad začne ali nadaljuje preiskavo in jo izvede ob tesnem posvetovanju z EJT. [Sprememba 113]

Če EJT ne odgovori v roku iz drugega pododstavka, lahko Urad začne posvetovanja z EJT, da bi sprejel odločitev v 10 dneh. [Sprememba 114]

Urad začasno prekine ali preneha s preiskavo ali ne izvede določenih dejanj, povezanih s preiskavo, če EJT pozneje preiskavi ugovarja iz istih razlogov, kot je navedeno v drugem pododstavku.

2. Kadar EJT Urad obvesti, da ne vodi preiskave v odgovor na zahtevo po informacijah, predloženih v skladu s členom 12d, in nato začne preiskavo istih dejstev, o tem nemudoma obvesti Urad. Če generalni direktor po prejemu teh informacij meni, da bi bilo treba preiskavo, ki jo je začel Urad, nadaljevati, da se olajša sprejetje previdnostnih ukrepov ali finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov, se uporablja odstavek 1.

Člen 12 g

Delovni dogovori in izmenjava informacij z EJT

1. Kadar je treba olajšati sodelovanje z EJT v skladu s členom 1(4a), Urad z EJT sklene upravne dogovore. Takšni delovni dogovori lahko določajo praktične podrobnosti za izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, operativnimi, strateškimi ali tehničnimi informacijami in zaupnimi informacijami , pa tudi vzpostavitev platform informacijske tehnologije, vključno s skupnim pristopom k nadgradnjam in združljivostjo programske opreme . Vključujejo podrobne dogovore o stalni izmenjavi informacij med prejemom in preverjanjem obtožb za namene določanja pristojnosti za preiskave, ki se izvajajo v obeh uradih. Vključujejo tudi dogovore glede prenosa dokazov med Uradom in EJT, pa tudi dogovore o delitvi stroškov.

Generalni direktor pred sprejetjem delovnih dogovorov z EJT posreduje osnutek v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, nadzornemu odboru in Evropskemu parlamentu. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni odbor nemudoma podata svoji mnenji. [Sprememba 115]

2. Urad ima posreden dostop do informacij v sistemu EJT za vodenje zadev na podlagi sistema javljanja zadetkov. Kadar se ugotovi ujemanje med podatki, ki jih je v sistem za vodenje zadev vnesel Urad, in podatki, ki jih hrani EJT, se dejstvo, da obstaja ujemanje, sporoči EJT in Uradu. Urad sprejme ustrezne ukrepe, da EJT omogoči dostop do informacij v njegovem sistemu za vodenje zadev na podlagi sistema javljanja zadetkov.

Vsak posredni dostop do informacij v sistemu EJT za vodenje zadev, ki ga opravi Urad, se opravi zgolj v obsegu, ki je potreben za izvajanje nalog Urada, kot so opredeljene v tej uredbi, ter je ustrezno utemeljen in potrjen prek notranjega postopka, ki ga vzpostavi Urad. Urad vodi evidenco vseh dostopov do sistema EJT za vodenje zadev. [Sprememba 116]

2a. Generalni direktor Urada in evropski glavni javni tožilec se sestaneta vsaj enkrat na leto, da razpravljata o zadevah skupnega interesa. “; [Sprememba 117]

(12a)

člen 15 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Nadzorni odbor spremlja zlasti napredek v zvezi z uporabo procesnih jamstev in trajanjem preiskav.“; [Sprememba 118]

(b)

v odstavku 1 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Nadzorni odbor ima dostop do vseh informacij in dokumentov, za katere meni, da so potrebni za izvajanje njegovih nalog, kar vključuje poročila in priporočila v zvezi z zaključenimi preiskavami in opuščenimi primeri, vendar brez poseganja v izvajanje potekajočih preiskav in z ustreznim upoštevanjem zahtev glede zaupnosti in varstva podatkov.“; [Sprememba 119]

(c)

v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika. Sprejme tudi svoj poslovnik, ki ga pred tem posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Sestanki nadzornega odbora se sklicujejo na pobudo njegovega predsednika ali generalnega direktorja. Nadzorni odbor se sestane najmanj desetkrat na leto. Svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Njegov sekretariat zagotavlja Komisija, in sicer v tesnem sodelovanju z nadzornim odborom. Pred imenovanjem osebja sekretariata se opravi posvetovanje z nadzornim odborom, njegovo mnenje pa upošteva pri imenovanju. Sekretariat deluje po navodilih nadzornega odbora in neodvisno od Komisije. Ne glede na to, da ima Komisija nadzor nad proračunom nadzornega odbora in njegovega sekretariata, ne posega v naloge spremljanja nadzornega odbora.“; [Sprememba 120]

(13)

člen 16 se spremeni:

(-a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Evropski parlament, Svet in Komisija se enkrat na leto sestanejo z generalnim direktorjem in na politični ravni izmenjajo mnenja o politiki Urada glede postopkov za preprečevanje goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj ali nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim. Nadzorni odbor sodeluje v izmenjavi mnenj. Evropskega glavnega javnega tožilca se povabi k sodelovanju pri izmenjavi mnenj. Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, generalnega direktorja ali nadzornega odbora so lahko na posamezno sejo povabljeni predstavniki Računskega sodišča, Eurojusta in/ali Europola.“; [Sprememba 121]

(a)	v odstavku 1 se tretji stavek nadomesti z naslednjim: „Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, generalnega direktorja ali nadzornega odbora so lahko na posamezno sejo povabljeni predstavniki Računskega sodišča, EJT, Eurojusta in/ali Europola.“; [Sprememba 122]

(aa)	v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim: „2. Izmenjava mnenj se lahko navezuje na katero koli vprašanje, o katerem se dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. Izmenjava mnenj se lahko zlasti navezuje na:“; [Sprememba 123]

(b)

v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	okvir za odnose med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami, zlasti EJT , in ukrepe, sprejete na podlagi končnih poročil o preiskavah Urada in drugih informacij, ki jih je posredoval urad;“ ; [Sprememba 124]

(ba)

v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	okvir za odnose med Uradom in pristojnimi organi držav članic ter ukrepe, ki so jih pristojni organi v državah članicah sprejeli na podlagi končnih poročil o preiskavah Urada in drugih informacij, ki jih je posredoval urad;“; [Sprememba 125]

(bb)	doda se nov odstavek: „4a. Predsedovanje izmenjavi mnenj se izmenjuje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo po načelu rotacije.“; [Sprememba 126]“;

(14)

člen 17 se spremeni:

(-a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Urad vodi generalni direktor. Generalnega direktorja imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2. Mandat generalnega direktorja traja sedem let in ga ni mogoče obnoviti. Generalni direktor se v skladu s Kadrovskimi predpisi zaposli kot začasni uslužbenec.“; [Sprememba 127]

(-aa)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za imenovanje novega generalnega direktorja objavi Komisija razpis prostega delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije. Ta razpis se objavi najpozneje šest mesecev pred iztekom vsakokratnega mandata. Komisija na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega odbora o opravljenem izbirnem postopku pripravi seznam kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami. Generalnega direktorja sporazumno predlagajo Evropski parlament, Svet in Komisija, slednja pa ga nato imenuje.“; [Sprememba 128]

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Generalni direktor pri izvajanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvedbo zunanjih in notranjih preiskav ali usklajevalnih dejavnosti ali pripravo poročil po zaključku takih preiskav ali usklajevalnih dejavnosti ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali institucije, organa, urada ali agencije. Če generalni direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, posega v njegovo neodvisnost, o tem nemudoma obvesti nadzorni odbor ter se odloči, ali bo zoper Komisijo vložil tožbo pri Sodišču.“; [Sprememba 129]

(aa)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Generalni direktor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču redno in vsaj letno poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja Urad, sprejetih ukrepih, težavah, s katerimi se srečuje, in nadaljnjih ukrepih Urada v zvezi s priporočili nadzornega odbora v skladu s členom 15, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, legitimne pravice preiskovancev in informatorjev ter po potrebi nacionalno pravo, ki se uporablja za sodne postopke.

Letno poročilo vključuje tudi oceno stopnje sodelovanja s pristojnimi organi držav članic ter institucijami, organi, uradi in agencijami, s posebnim poudarkom na izvajanju člena 11(2) in (6a).“; [Sprememba 130]

(ab)

doda se odstavek 4a:

„4a. Na zahtevo Evropskega parlamenta v okviru njegovih pravic proračunskega nadzora lahko generalni direktor zagotovi informacije o dejavnostih Urada, pri čemer upošteva zaupnost preiskav in nadaljnjih postopkov. Evropski parlament zagotovi zaupnost informacij, ki se zagotovijo v skladu s tem odstavkom.“; [Sprememba 131]

(ac)	v odstavku 5 se črta prvi pododstavek; [Sprememba 132]

(b)

v odstavku 5 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	primerih, ko so bile informacije posredovane sodnim organom držav članic in ali EJT;“; [Sprememba 133]

(ba)

v tretjem pododstavku odstavka 5 se vstavi naslednja točka:

„(ba)

opuščenih primerih;“; [Sprememba 134]

(bb)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Generalni direktor določi notranji svetovalni in nadzorni postopek, vključno s preskusom zakonitosti, ki med drugim zadeva spoštovanje procesnih jamstev in temeljnih pravic preiskovancev in prič ter nacionalnega prava zadevnih držav članic, zlasti v povezavi s členom 11(2). Preizkus zakonitosti izvajajo pravni izvedenci Urada in njegovi strokovnjaki na področju preiskovalnih postopkov, ki so usposobljeni za opravljanje sodne funkcije v državi članici. Njihovo mnenje se priloži končnemu poročilu o preiskavi.“; [Sprememba 135]

(bc)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a v zvezi z določitvijo postopkovnih pravil za preiskave, po katerih se mora ravnati osebje Urada. Ti delegirani akti zlasti zajemajo:

(a)	prakse, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju mandata in statuta Urada;

(b)	podrobna pravila, ki urejajo preiskovalne postopke in dovoljena preiskovalna dejanja;

(c)	legitimne pravice preiskovancev;

(d)	procesna jamstva;

(da)	določbe v zvezi z varstvom podatkov in politikami o komuniciranju in dostopu do dokumentov;

(db)	določbe o preizkusu zakonitosti in pravnih sredstvih, ki so na voljo preiskovancem;

(dc)	odnose z EJT.

Komisija se med pripravljalnim delom posvetuje z nadzornim odborom in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Vsak delegiran akt, sprejet v skladu s tem odstavkom, se v informativne namene objavi na spletnem mestu Urada v vseh uradnih jezikih Unije.“; [Sprememba 136]

(c)

v prvem pododstavku odstavka 8 se doda naslednja točka (e):

„(e)	odnose z EJT.“ [Sprememba 137]

(ca)	v odstavku 9 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija se pred izrekom disciplinskih ukrepov ali odvzemom imunitete generalnemu direktorju posvetuje z nadzornim odborom.“; [Sprememba 138]

(14a)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Evalvacijsko poročilo in revizija

Komisija najpozneje pet let po datumu, določenem v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži evalvacijsko poročilo o uporabi in učinku te uredbe, zlasti kar zadeva uspešnost in učinkovitost sodelovanja med Uradom in EJT. Poročilu priloži mnenje nadzornega odbora.

Komisija najpozneje dve leti po predložitvi ocenjevalnega poročila v skladu s prvim pododstavkom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za posodobitev okvira Urada, vključno z dodatnimi ali podrobnejšimi pravili o ustanovitvi Urada, njegovih funkcijah ali postopkih, ki se uporabljajo za njegove dejavnosti, s posebnim poudarkom na sodelovanju Urada z EJT, čezmejnih preiskavah in preiskavah v državah članicah, ki ne sodelujejo v EJT.“; [Sprememba 139]

(14b)

vstavi se novi člen 19a:

„Člen 19a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(8) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od … (datum začetka veljavnosti te uredbe). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 17(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“ [Sprememba 140]

Člen 2

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Členi od 12c do 12f iz točke 12 člena 1 se uporabljajo od datuma, določenega v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 42, 1.2.2019, str. 1.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.

(3) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(4) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(5) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(6) COM(2017)0589. Poročilu sta bila priložena evalvacijski delovni dokument služb Komisije, SWD(2017)0332, in mnenje nadzornega odbora Urada št. 2/2017.

(7) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(8) Člen 129 bo dodan Uredbi (EU) 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta (nova finančna uredba), glede katere se je doseglo politično soglasje in ki naj bi bila sprejeta v naslednjih mesecih.

(9) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(10) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(12) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(13) UL C ….

(14) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(15) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(16) Člen 32a(3) bo dodan Direktivi (EU) 2015/849 z Direktivo (EU) 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849, glede katere se je 19. decembra 2017 doseglo politično soglasje in ki naj bi bila sprejeta v naslednjih mesecih.

(17) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 082, 22.3.1997, str. 1).

(19) Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/133

P8_TA(2019)0384

Vzpostavitev instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (COM(2018)0474 – C8-0273/2018 – 2018/0258(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/33)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0474),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 33, člena 114 in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0273/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0460/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 67.

(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 15. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0001).

P8_TC1-COD(2018)0258

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 33, 114 ter 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na zunanjih mejah Evropske unije prisotnih 2 140 carinskih uradov (3) mora biti ustrezno opremljenih za zagotovitev učinkovitega in uspešnega delovanja carinske unije. Potreba po zadostnih in enakovrednih carinskih kontrolah je še nujnejša ne samo zaradi tradicionalne vloge carinskih organov pri pobiranju prihodkov, temveč vedno pogosteje tudi zaradi potrebe po znatni okrepitvi nadzora blaga, ki vstopa in izstopa na zunanjih mejah Unije, da se zagotovita varnost in zaščita. Vendar hkrati te kontrole pretoka blaga prek zunanjih meja ne bi smele ovirati zakonite trgovine s tretjimi državami, temveč jo poenostavljati v skladu s pogoji varnosti in zaščite . [Sprememba 1]

(1a)

Carinska unija je temelj Evropske unije, ki je eden največjih trgovinskih sistemov na svetu, in je bistvenega pomena za pravilno delovanje enotnega trga v korist podjetij in državljanov. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018 (4) izrazil močno zaskrbljenost zaradi carinskih goljufij, zaradi katerih se izgublja veliko prihodkov proračuna Unije. Poudaril je, da je močnejšo in ambicioznejšo Evropo mogoče doseči le, če bodo zagotovljena večja finančna sredstva, in zato pozval, naj se zagotovi stalna podpora obstoječim politikam in povečajo sredstva za vodilne programe Unije, za dodatne odgovornosti pa naj se zagotovijo dodatna finančna sredstva. [Sprememba 2]

(2)

Trenutno obstaja neravnovesje pri opravljanju carinskih kontrol v državah članicah. To neravnovesje je posledica geografskih razlik med državami članicami in njihovih zmogljivosti ter virov , pa tudi pomanjkanja standardiziranih carinskih kontrol . Sposobnost držav članic za odzivanje na izzive, ki jih ustvarjajo nenehno spreminjajoči se svetovni poslovni modeli in dobavne verige, ni odvisna le od človeškega dejavnika, ampak tudi od razpoložljivosti in ustreznega delovanja sodobne in zanesljive opreme za carinske kontrole. Drugi izzivi, kot so porast e-trgovine, digitalizacija kontrol in evidenc inšpekcijskih pregledov, odpornost na kibernetske napade, sabotaže, industrijsko vohunjenje in zloraba podatkov, bodo prav tako prispevali k zahtevi po boljšem delovanju carinskih postopkov. Zagotavljanje enakovredne opreme za carinske kontrole je zato pomemben element pri odpravljanju obstoječih neravnovesij. Povečalo bo enakovrednost carinskih kontrol v državah članicah in s tem preprečilo preusmerjanje tokov blaga proti najšibkejšim točkam. Ob vstopu na carinsko območje Unije bi se za vse blago morale izvajati temeljite kontrole, s čimer bi carinskim goljufom preprečili, da bi izbrali želeno pristanišče. Da bi zagotovili večjo splošno moč in konvergenco pri opravljanju carinskih kontrol držav članic, je potrebna jasna strategija v zvezi z najšibkejšimi točkami. [Sprememba 3]

(3)

Države članice so Več držav članic je večkrat izrazile izrazilo potrebo po finančni podpori in zahtevale zahtevalo poglobljeno analizo potrebne opreme. V svojih sklepih (5) o financiranju carine z dne 23. marca 2017 je Svet Komisijo pozval, naj „oceni možnost financiranja potreb po tehnični opremi v okviru prihodnjih finančnih programov Komisije in izboljša usklajevanje ter […] sodelovanje med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona za namene financiranja.“[Sprememba 4]

(4)

V skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) carinske kontrole ne pomenijo samo nadzora carinske zakonodaje, ampak tudi druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj njega, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije. Taka druga zakonodaja, ki carinske organe pooblašča za posebne naloge nadzora, vključuje določbe o obdavčitvi, zlasti kar zadeva trošarine in davek na dodano vrednost, o zunanjih vidikih notranjega trga, o skupni trgovinski politiki in drugih skupnih politikah Unije, ki vplivajo na trgovino, o splošni varnosti dobavne verige in o zaščiti finančnih ter gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic.

(5)

Podpora pri vzpostavitvi zadostne in enakovredne ravni carinskih kontrol na zunanjih mejah Unije omogoča večje koristi carinske unije. Posebno posredovanje Unije na področju opreme za carinske kontrole, ki bi odpravilo sedanja neravnovesja, bi poleg tega prispevalo k splošni koheziji med državami članicami. Zaradi izzivov, s katerimi se sooča svet, zlasti stalne potrebe po zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije ter njenih držav članic in hkratnem olajšanju zakonitih trgovinskih tokov, je razpoložljivost moderne in zanesljive opreme za kontrole na zunanjih mejah nujna.

(6)	Zato je primerno ustanoviti nov instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole , s katerim bi zagotovili odkrivanje praks, kot so ponarejanje blaga in druge nezakonite poslovne prakse. Upoštevati bi bilo treba že obstoječe formule finančne podpore . [Sprememba 5]

(7)

Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki pogosto segajo tudi na področje varnosti in se izvajajo na zunanji meji, zato je treba z ustrezno finančno podporo Unije državam članicam zagotoviti enakovrednost pri izvajanju nadzora meja in carinskih kontrol na zunanjih mejah. Enako pomembno je tudi ob upoštevanju kibernetske varnosti spodbujati medagencijsko sodelovanje na mejah Unije v zvezi z nadzorom blaga in oseb med nacionalnimi organi v vsaki državi članici, odgovornimi za nadzor meja ali druge naloge, ki se izvajajo na meji. [Sprememba 6]

(8)	Zato je treba vzpostaviti Sklad za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(9)	Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V PDEU, in zaradi različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinskega nadzora, vzpostavitev Sklada kot enega samega instrumenta pravno ni mogoča.

(10)

Sklad bi bilo torej treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja, ki zajema instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (v nadaljnjem besedilu: instrument), vzpostavljen s to uredbo, in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(11)

Ta uredba določa finančna sredstva za instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (8). Da bi zagotovili proračunsko disciplino, bi morali biti pogoji za način, na katerega se nepovratna sredstva prednostno obravnavajo, jasni in določeni, temeljiti pa bi morali na potrebah, ki so bile opredeljene za naloge, ki jih izvajajo carinske točke. [Sprememba 7]

(12)	Za ta instrument velja Uredba (EU, Euratom) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih.

(13)

Uredba (EU) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta (10) vzpostavlja program Carina za sodelovanje na področju carine za podporo carinski uniji in carinskim organom. Za ohranitev povezanosti in horizontalnega usklajevanja ukrepov sodelovanja je primerno, da se vsi izvajajo v okviru enega samega pravnega akta in sklopa pravil. Zato se bo s tem instrumentom podpiral samo nakup, vzdrževanje in posodabljanje upravičene opreme za carinske kontrole, medtem ko se bodo s programom Carina za sodelovanje na področju carine podpirali vsi povezani ukrepi, kot so ukrepi sodelovanja za oceno potreb po opremi ali usposabljanju v zvezi z zadevno opremo.

(13a)

Oprema za carinske kontrole, financirana v okviru tega instrumenta, bi morala dosegati optimalne standarde na področju varnosti, vključno s kibernetsko varnostjo, zaščite, okolja in zdravja. [Sprememba 8]

(13b)

Do podatkov, pridobljenih z opremo za carinske kontrole, financirano v okviru tega instrumenta, bi smelo dostopati in jih obdelovati le ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov, ti podatki pa bi morali biti ustrezno zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom ali njihovim sporočanjem. Države članice bi morale imeti popoln nadzor nad temi podatki. [Sprememba 9]

(13c)

Oprema za carinske kontrole, financirana v okviru tega instrumenta, bi morala prispevati k zagotavljanju optimalnega carinskega sistema za obvladovanje tveganja. [Sprememba 10]

13d)	Države članice bi morale biti pri menjavi stare opreme za carinske kontrole v okviru tega instrumenta odgovorne za okolju prijazno odlaganje take opreme. [Sprememba 11]

(14)

Poleg tega bi moral instrument po potrebi podpirati tudi nakup ali posodobitev opreme za carinske kontrole za preskušanje novih naprav ali novih funkcij v delovnih pogojih, preden začnejo države članice izvajati obsežne nakupe take nove opreme. Preskušanje v delovnih pogojih bi moralo zlasti upoštevati rezultate raziskav opreme za carinske kontrole v okviru Uredbe (EU) [2018/XXX] (11).

(15)

Večina opreme za carinske kontrole je lahko enako primerna, včasih tudi zgolj slučajno, za nadzor skladnosti z drugo zakonodajo, kot so določbe o upravljanju meja, vizumih ali sodelovanju policije. Sklad za integrirano upravljanje meja je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov z ločenima, vendar povezanima področjema uporabe za nakup opreme. Na eni strani bo instrument za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo [2018/XXX] (12), izključeval opremo, ki se lahko uporablja tako za upravljanje meja kot za carinske kontrole. Na drugi strani pa instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen s to uredbo, ne bo samo finančno podpiral opreme, katere glavni namen so carinske kontrole, ampak bo dopuščal njeno uporabo tudi za dodatne povezane namene, kot sta so nadzor meja , zaščita in varnost. Ta razdelitev vlog bo spodbujala medagencijsko sodelovanje v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, kot je navedeno v členu 4(e) Uredbe (EU) 2016/1624 (13), s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije z deljenjem in interoperabilnostjo opreme za kontrole. Da bi zagotovili, da so vsi instrumenti ali oprema, financirana v okviru Sklada, v trajnem lastništvu določene carinske točke, ki ima opremo v lasti, bi morala biti deljenje in interoperabilnost carinskih in mejnih organov opredeljena kot nesistematična in neredna. [Sprememba 12]

(16)

Z odstopanjem od finančne uredbe bi moralo biti možno financiranje ukrepa s strani več programov ali instrumentov Unije, da se omogoči in podpre, kjer je primerno, sodelovanje in interoperabilnost med področji. Vendar pa v takih primerih prispevki v skladu z načelom prepovedi dvojnega financiranja iz finančne uredbe ne smejo kriti istih stroškov. Če so bili državi članici že dodeljeni prispevki iz drugega programa Unije ali podpora iz sklada Unije za nakup enake opreme ali jih je že prejela, bi bilo treba ta prispevek ali podporo navesti v vlogi. [Sprememba 13]

(16a)

Komisija bi morala spodbujati skupna javna naročila in preskušanje opreme za carinske kontrole med državami članicami. [Sprememba 14]

(17)

Glede na hiter razvoj prioritet, groženj in tehnologije na področju carine programi dela ne bi smeli zajemati daljših časovnih obdobij. Hkrati potreba po pripravi letnih programov dela povečuje upravno breme za Komisijo in države članice, pri čemer to ni potrebno za izvajanje instrumenta. Glede na navedeno bi morali programi dela načeloma zajemati več kot eno proračunsko leto. Poleg tega se, da bi zagotovili ohranitev integritete strateških interesov Unije, države članice pri naročanju nove opreme za carinske kontrole spodbujajo k skrbnemu razmisleku o kibernetski varnosti in tveganjih za morebitno izpostavljenost občutljivih podatkov zunaj Unije. [Sprememba 15]

(18)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja programa dela v okviru te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14). [Sprememba 16]

(19)

Čeprav je centralno izvajanje nujno za doseganje specifičnega cilja zagotavljanja enakovrednih carinskih kontrol, so zaradi tehnične narave tega instrumenta potrebna pripravljalna dela na tehnični ravni. Zato bi bilo treba izvajanje podpirati z s posameznimi ocenami potreb, ki so odvisne od lokalnega strokovnega znanja in izkušenj držav članic, prek sodelovanja njihovih carinskih uprav. Te ocene potreb bi morale temeljiti na jasni metodologiji, vključno z minimalnim številom korakov za zbiranje potrebnih relevantnih informacij. [Sprememba 17]

(20)

Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja bi bilo treba vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih dosegajo instrument in njegovi ukrepi. Tako spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih, s katerimi se merijo učinki ukrepov iz instrumenta. Države članice bi morale zagotoviti pregleden in jasen postopek javnega naročanja. Zahteve glede poročanja bi morale vključevati nekatere podrobne informacije o opremi za carinske kontrole in postopkih javnega naročanja nad določenim cenovnim pragom ter utemeljitev stroškov . [Sprememba 18]

(21)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (15) je treba oceniti ta instrument na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

(22)

Za ustrezen odziv na razvijajoče se prioritete, grožnje in tehnologije na tem področju politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembami te uredbe, da se določijo programi dela, ter spremembami namenov opreme za carinske kontrole za dejavnosti, upravičene v okviru instrumenta, in seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in povsem pregledno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 19]

(23)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (19) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(24)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. Pri financiranju iz tega instrumenta bi bilo treba upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije. [Sprememba 20]

(25)

Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov nadzora, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. Vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov bi morala biti boljše izvajanje in večja kakovost porabe. [Sprememba 21]

(26)

Ker cilja te uredbe, namreč vzpostavitve instrumenta, ki podpira carinsko unijo in carinske organe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same zaradi objektivnih neravnovesij, ki obstajajo med njimi na geografski ravni, temveč se lahko zaradi zagotavljanja enakovredne ravni in kakovosti carinskih kontrol, ki ju bosta pomagala doseči usklajen pristop in centralizirano financiranje, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavi instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (v nadaljnjem besedilu: instrument) v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za zagotavljanje finančne podpore za nakup, vzdrževanje in posodabljanje opreme za carinske kontrole.

2. S to uredbo se skupaj z Uredbo [2018/XXX], ki v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumov (21), vzpostavi Sklad.

3. V Uredbi so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„carinski organi“ pomenijo organe, opredeljene v točki (1) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(2)	„carinske kontrole“ pomenijo določena dejanja, opredeljena v točki (3) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(3)	„oprema za carinske kontrole“ pomeni opremo, namenjeno predvsem opravljanju carinskih kontrol;

(4)	„mobilna oprema za carinske kontrole“ pomeni vsako prevozno sredstvo, ki poleg tega, da je premično, predstavlja kos opreme za carinske kontrole ali je popolnoma opremljeno z opremo za carinske kontrole;

(5)

„vzdrževanje“ pomeni izvajanje preventivnih, korektivnih in napovednih posegov, vključno z operativnimi in funkcijskimi pregledi, servisiranjem, popravili in remontom, vendar izključuje posodobitve, potrebne za ohranjanje ali povrnitev kosa opreme za carinske kontrole v specificirano stanje, v katerem je primerna za uporabo, da doseže najdaljšo možno življenjsko dobo;

(6)	„posodobitev“ pomeni razvojne posege, ki so potrebni, da se obstoječi kos opreme za carinske kontrole iz zastarelega stanja spravi v najsodobnejše specificirano stanje, v katerem je primeren za uporabo.

Člen 3

Cilji instrumenta

1. V okviru Sklada za integrirano upravljanje meja in ob upoštevanju dolgoročnega cilja, da bodo vse carinske kontrole v Uniji standardizirane, je splošni cilj instrumenta podpirati carinsko unijo in carinske organe pri varovanju finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic , spodbujati medagencijsko sodelovanje na mejah Unije pri nadzoru blaga in oseb , zagotoviti zaščito in varstvo v Uniji ter zaščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino ob hkratnem omogočanju zakonite poslovne dejavnosti. [Sprememba 22]

2. Specifični cilj programa je prispevati k ustreznim in enakovrednim carinskim kontrolam s povsem pregledno z nabavo, vzdrževanjem in posodabljanjem ustrezne, najnovejše , zaščitene, kibernetsko odporne, varne, okolju prijazne in zanesljive opreme za carinske kontrole. Dodatni cilj je izboljšati kakovost carinskih kontrol v državah članicah, da bi preprečili preusmerjanje tokov blaga proti šibkejšim točkam v Uniji. [Sprememba 23]

2a. Instrument prispeva k izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja, tako da podpira sodelovanje med agencijami ter deljenje in interoperabilnost nove opreme, pridobljene prek instrumenta. [Sprememba 24]

Člen 4

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 1 149 175 000 EUR v cenah iz leta 2018 ( 1 300 000 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 25]

2. Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi zakonite in preverjene odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje instrumenta ter ocenjevanje smotrnosti in doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije zakonite in preverjene odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov, ukrepi informiranja in komuniciranja ter izmenjavo podatkov med vključenimi državami članicami , kolikor so povezane s posebnimi cilji instrumenta , ki podpirajo splošni cilj , ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v zvezi z upravljanjem instrumenta. [Sprememba 26]

Člen 5

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Instrument se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

1a. Kadar podprt ukrep vključuje nakup ali posodobitev opreme, Komisija vzpostavi ustrezna varovala in ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih, s katerimi se zagotovi, da ustrezni carinski organi v vseh ustreznih primerih uporabijo vso opremo, kupljeno s podporo programov in instrumentov Unije. [Sprememba 27]

2. Z instrumentom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev.

3. Kadar podprt ukrep vključuje nakup ali posodobitev opreme, Komisija vzpostavi mehanizem usklajevanja, ki zagotavlja učinkovitost in interoperabilnost vse opreme, kupljene s podporo programov in instrumentov Unije , tako da je omogočeno posvetovanje in sodelovanje ustreznih agencij Unije, zlasti Evropske agencije za mejno in obalno stražo . Mehanizem usklajevanja vključuje sodelovanje in posvetovanje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da bi se kar najbolj povečala dodana vrednost Unije na področju upravljanja meja . [Sprememba 28]

3a. Kadar podprt ukrep vključuje nakup ali posodobitev opreme, Komisija vzpostavi ustrezna varovala in ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih, ki zagotavljajo, da vsa oprema, kupljena s podporo programov in instrumentov Unije, izpolnjuje dogovorjene standarde glede rednega vzdrževanja. [Sprememba 29]

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 6

Upravičeni ukrepi

1. Da bi bili ukrepi upravičeni do financiranja v okviru tega instrumenta, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	izvajajo cilje iz člena 3;

(b)

podpirajo nakup, vzdrževanje in posodobitev opreme za carinske kontrole, ki je namenjena za enega ali več naslednjih namenov carinskih kontrol:

(1)	neinvazivni pregledi;

(2)	odkrivanje skritih predmetov na ljudeh;

(3)	zaznavanje sevanja in odkrivanje nuklidov;

(4)	analiza vzorcev v laboratorijih;

(5)	vzorčenje in analiza vzorcev na terenu;

(6)	pregledi z ročno opremo.

V Prilogi 1 je določen okvirni seznam opreme za carinske kontrole, ki se lahko uporablja za doseganje namenov carinskih kontrol iz točk (1) do (6).

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ukrepi v ustrezno utemeljenih primerih krijejo tudi povsem pregleden nakup, vzdrževanje in posodobitev opreme za carinske kontrole za preskušanje novih naprav ali novih funkcij v delovnih pogojih. [Sprememba 30]

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo namenov carinskih kontrol iz točke (b) odstavka 1 ter Priloge 1, kadar se smatra, da je takšen pregled potreben , in da bi upoštevali tehnološki razvoj, spreminjajoče se vzorce pri tihotapljenju blaga ter nove, pametne in inovativne rešitve za namene carinskih kontrol . [Sprememba 31]

4. Oprema za carinske kontrole, ki se financira v okviru tega instrumenta, bi se lahko poleg carinskih kontrol morala uporabljati zlasti za carinske kontrole, vendar se lahko uporabi tudi za druge namene, vključno z nadzorom oseb v podporo nacionalnim organom za upravljanje meja in preiskavami , da se zagotovi skladnost s splošnimi in posebnimi cilji instrumenta, določenimi v členu 3 . [Sprememba 32]

4a. Komisija spodbuja skupna javna naročila in preskušanje opreme za carinske kontrole med državami članicami. [Sprememba 33]

Člen 7

Upravičeni subjekti

Z odstopanjem od člena 197 finančne uredbe so upravičeni subjekti carinski organi držav članic, kadar predložijo informacije, potrebne za oceno potreb, kot je določeno v členu 11(3).

Člen 8

Stopnje sofinanciranja

1. Z instrumentom se lahko financira do 80 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa.

2. Finančna sredstva, ki presegajo to zgornjo mejo, se odobrijo samo v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah.

2a. Financiranje, ki presega to zgornjo mejo, se lahko dodeli za skupno javno naročanje in testiranje opreme za carinske kontrole med državami članicami. [Sprememba 34]

2b. Izredne okoliščine iz odstavka 2 lahko vključujejo nakup nove carinske kontrolne opreme in njeno predložitev v nabor tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Dopustnost vključitve carinske kontrolne opreme v nabor tehnične opreme se ugotovi v skladu s členom 5(3). [Sprememba 35]

Člen 9

Upravičeni stroški

Naslednji Vsi stroški niso , povezani z ukrepi iz člena 6, so upravičeni do financiranja v okviru instrumenta , razen : [Sprememba 36]

(a)	stroški, povezani z nakupom zemljišč;

(aa)	stroški, povezani z usposabljanjem ali nadgrajevanjem potrebnih spretnosti in znanj za uporabo opreme; [Sprememba 37]

(b)	stroški v zvezi z infrastrukturo, kot so stavbe ali zunanji objekti ter pohištvo;

(c)

stroški, povezani z elektronskimi sistemi, razen programske opreme in posodobitev programske opreme , ki je neposredno potrebna za uporabo opreme za carinske kontrole, ter razen elektronske programske opreme in programiranja, potrebnih za medsebojno povezovanje obstoječe programske opreme z opremo za carinske kontrole; [Sprememba 38]

(d)	stroški omrežij, kot so zavarovani ali nezavarovani komunikacijski kanali ali naročnine , razen omrežij ali naročnin, ki so neposredno potrebne za uporabo opreme za carinske kontrole ; [Sprememba 39]

(e)	stroški prevoznih sredstev, kot so vozila, letala ali ladje, razen mobilne opreme za carinske kontrole;

(f)	stroški potrošnega materiala, vključno z referenčnim materialom ali materialom za kalibracijo opreme za carinske kontrole;

(g)	stroški v zvezi z osebno zaščitno opremo.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 10

Dodelitev, dopolnjevanje in kombinirano financiranje

1. Nepovratna sredstva v okviru instrumenta se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

2. V skladu s členom 195(f) finančne uredbe se nepovratna sredstva upravičenim subjektom iz člena 7 dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov.

3. Z odstopanjem od člena 191 finančne uredbe lahko ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa Carina za sodelovanje na področju carin, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) [2018/XXX] (22), ali katerega koli drugega programa Unije, prejme tudi prispevek v okviru instrumenta pod pogojem, da prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, iz katerega se prispeva, se uporabljajo za njegov prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 11

Program dela

1. Instrument se izvaja s programi dela iz člena 110(2) finančne uredbe.

2. Komisija sprejme programe dela z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom pregleda iz člena 15 členom 14, s katerimi se spremeni Priloga 2a, da se določijo programi dela . [Sprememba 40]

3. Pri pripravo pripravi programov dela iz odstavka 1 se uporabi posamezna ocena potreb, ki zajema najmanj naslednje: [Sprememba 41]

(a)	skupno kategorizacijo mejnih prehodov;

(b)	izčrpen seznam razpoložljive in funkcionalne opreme za carinske kontrole; [Sprememba 42]

(c)	skupno opredelitev minimalnega in optimalnega tehničnega standarda opreme za carinske kontrole glede na kategorijo mejnih prehodov in ; [Sprememba 43]

(ca)	oceno optimalne ravni opreme za carinske kontrole glede na kategorijo mejnih prehodov; [Sprememba 44]

(d)	podrobno oceno finančnih potreb glede na obseg carinskih operacij in s tem sorazmerno delovno obremenitev . [Sprememba 45]

Ocena potreb temelji na ukrepih, ki se izvajajo v okviru programa Carina 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23), ali v okviru programa Carina za sodelovanje na področju carin, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [2018/XXX] (24), in se redno posodablja, in sicer najmanj vsaka tri leta.

Člen 12

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku instrumenta pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2. Komisija za izpolnitev zahteve glede poročanja iz točke (e)(i) člena (38)(3) finančne uredbe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o smotrnosti programa. Pri poročanju o smotrnosti zajame informacije o napredku in pomanjkljivostih. [Sprememba 46]

2. Kazalniki za poročanje o napredku instrumenta pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2. Za zagotovitev učinkovite ocena napredka instrumenta pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Priloge 2, pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar je to potrebno, ter dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje , tako da bodo Evropskemu parlamentu in Svetu posredovane ažurne kvalitativne in kvantitativne informacije o smotrnosti programa . [Sprememba 47]

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov instrumenta primerljivi in popolni ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje zanesljive informacije o kakovosti uporabljenih podatkov o smotrnosti. [Sprememba 48]

4. Zahteve glede poročanja iz odstavka 3 vključujejo vsaj letno sporočanje naslednjih informacij Komisiji, kadar stroški kosa opreme za carinske kontrole presegajo 10 000 EUR brez davkov:

(a)	datuma začetka in prenehanja uporabe opreme za carinske kontrole;

(b)	statističnih podatkov o uporabi opreme za carinske kontrole;

(c)	informacij o rezultatih uporabe opreme za carinske kontrole;

(ca)	prisotnosti in stanja pet let po nabavi opreme, ki se financira iz proračuna Unije; [Sprememba 49]

(cb)	informacij o vzdrževalnih posegih na opremi za carinske kontrole; [Sprememba 50]

(cc)	informacij o postopku javnega naročanja; [Sprememba 51]

(cd)	utemeljitve stroškov. [Sprememba 52].

Člen 13

Ocenjevanje

1. Z ocenami ukrepov iz člena 6, financiranih z instrumentom, se ocenijo rezultati, učinek in učinkovitost instrumenta. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k se zagotovi njihova učinkovita uporaba v postopku odločanja. [Sprememba 53]

2. Vmesna ocena instrumenta se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju instrumenta, vendar najpozneje v štirih treh letih od začetka izvajanja instrumenta. [Sprememba 54]

Vmesna ocena vključuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljevanju programa po letu 2027 in o njegovih ciljih. [Sprememba 55]

3. Na koncu izvajanja instrumenta, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno instrumenta. [Sprememba 56]

4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami in pridobljenimi izkušnjami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 57]

4a. Komisija v poročilo z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam“ vključi letne delne ocene. [Sprememba 58]

POGLAVJE V

IZVAJANJE PRENOSA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(3) , 11(2) in 12(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. [Sprememba 59]

3. Prenos pooblastila iz členov 6(3) , 11(2) in 12(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 60]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6(3) , 11(2) in 12(2), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 61]

Člen 15

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za program Carina iz člena 18 Uredbe (EU) [2018/XXX] (25).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 62]

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo , s čimer pokažejo dodano vrednost Unije in pripomorejo k prizadevanjem Komisije, da zbira podatke zaradi večje preglednosti proračuna . [Sprememba 63]

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja Da bi zagotovila preglednost, Komisija javnosti redno zagotavlja informacije v zvezi s z instrumentom ter njegovimi ukrepi in rezultati,. Finančna sredstva, dodeljena instrumentu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji pri čemer se med drugim sklicuje na programe dela iz člena 3 11 . [Sprememba 64]

Člen 17

Prehodne določbe

Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 67.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.

(3) Priloga k letnemu poročilu o uspešnosti carinske unije za leto 2016 je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/publications/annual-activity-report-2016-taxation-and-customs-union_sl.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075: Naslednji večletni finančni okvir: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020.

(5) https://www.consilium.europa.eu/media/22301/st09581en17-vf.pdf in http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7586-2017-INIT/sl/pdf.

(6) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(7) COM(2018)0473.

(8) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(9) COM(2016)0605.

(10) COM(2018)0442.

(11) COM(2018)0435.

(12) COM(2018)0473.

(13) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(14) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(16) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(17) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(18) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(19) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(20) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(21) COM(2018)0473.

(22) COM(2018)0442.

(23) Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

(24) COM(2018)0442.

(25) COM(2018)0442.

PRILOGA 1

Okvirni seznam opreme za carinske kontrole glede na namen carinske kontrole iz člena 6(1)(b)

NAMEN CARINSKE KONTROLE	OPREMA ZA CARINSKE KONTROLE
	KATEGORIJA	UPORABA
Neinvazivni pregledi	visokoenergijski rentgenski skener	zabojniki, tovornjaki, železniški vagoni
	palete, škatle in paketi	nizkoenergijski rentgenski skener
		potniška prtljaga
		vozila
	rentgenski žarki s povratnim sipanjem	zabojniki
		tovornjaki
		vozila
	drugo	sistem za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic/zabojnikov
		tehtnice za tehtanje vozil
		viličarji in podobna mobilna oprema za carinski nadzor
Odkrivanje skritih predmetov na ljudeh (1)	rentgenski portal portal na osnovi rentgenskih žarkov , ki zazna povratno sipanje	uporabljajo se predvsem na letališčih za zaznavanje skritih predmetov na ljudeh (drog, razstreliva, denarja)
	telesni skener
	varnostni skener na osnovi milimetrskih valov
Zaznavanje sevanja in identifikacija nuklidov	odkrivanje sevanja in jedrskih snovi	osebni detektor sevanja
		ročni detektor sevanja
		naprava za identifikacijo izotopov (RIID)
		portal za zaznavanje sevanja (RPM)
		spektometrična vrata za identifikacijo izotopov (SPM)
Analiza vzorcev v laboratorijih	identifikacija, kvantifikacija in preverjanje različnega blaga	plinska in tekočinska kromatografija (GC, LC, HPLC …)
		spektrometrija in tehnike v kombinaciji s spektrometrijo (IR, ramanska, UV-VIS, fluorescenca, GC-MS …)
		rentgenska oprema (XRF …)
		spektroskopija z jedrsko magnetno resonanco in analize stabilnih izotopov
		druga laboratorijska oprema (atomska absorpcijska spektrometrija, analizator destilacije, diferenčna dinamična kalorimetrija, elektroforeza, mikroskop, tekočinski scintilacijski števec, cigaretni dimni stroj …)

[Spremembe 65, 66, 67 in 68]

NAMEN CARINSKE KONTROLE	OPREMA ZA CARINSKI NADZOR
NAMEN CARINSKE KONTROLE	KATEGORIJA	UPORABA
Vzorčenje in analiza vzorcev na terenu	odkrivanje sledi na podlagi spektrometrije mobilnosti ionov	prenosna oprema za pregledovanje sledi določenih nevarnih snovi
	odkrivanje sledi s psi	uporablja se za različna tveganja pri malih in večjih objektih
	vzorčenje	orodja za jemanje vzorcev, komora za odsesavanje dima, škatla z rokavicami
	mobilni laboratoriji	vozilo s popolno opremo za analizo vzorcev na terenu
	[analiza organskih materialov, kovin in zlitin] ročni detektorji	kemični kolorimetrični testi
		ramanska spektroskopija
		infrardeča spektroskopija
		rentgenska fluorescenca
		detektorji plina za zabojnike
Pregledi z ročnimi napravami	osebno ročno orodje	žepna orodja
		avtomehanično orodje
		teleskopsko ogledalo
	naprave	endoskop
		stacionarni ali ročni detektor kovin
		kamere za pregledovanje podvozja vozil
		ultrasonična naprava
		merilnik gostote
	drugo	podvodna preiskava

(1) Predmet veljavnih zakonskih določb in drugih priporočil glede varovanja zdravja in spoštovanja zasebnosti.

PRILOGA 2

Kazalniki

Specifični cilj: prispevati k ustreznim in enakovrednim carinskim kontrolam z nabavo, vzdrževanjem in posodabljanjem ustrezne, najnovejše in zanesljive opreme za carinski nadzor

1. Razpoložljiva oprema

(a)	razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na kopenskih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(b)	razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na morskih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(c)	razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na zračnih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(d)	razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na poštnih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(e)	razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na železniških mejnih prehodih (po vrstah opreme).

1a. Varnost in zaščita

(a)	stopnja skladnosti z varnostnimi standardi za opremo za carinsko kontrolo na vseh mejnih prehodih, vključno s standardi za kibernetsko varnost;

(b)	stopnja skladnosti z zaščitnimi standardi za opremo za carinsko kontrolo na vseh mejnih prehodih. [Sprememba 69]

1b. Zdravje in okolje

(a)	stopnja skladnosti z zdravstvenimi standardi za opremo za carinsko kontrolo na vseh mejnih prehodih;

(b)	stopnja skladnosti z okoljskimi standardi za opremo za carinsko kontrolo na vseh mejnih prehodih. [Sprememba 70]

PRILOGA 2a

Programi dela [Sprememba 71]

PRILOGA 2b

Izjemne okoliščine za presežna finančna sredstva [Sprememba 72]

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/153

P8_TA(2019)0385

Vzpostavitev programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine (COM(2018)0442 – C8-0261/2018 – 2018/0232(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/34)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0442),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0261/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A8-0464/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 45.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 15. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0008).

P8_TC1-COD(2018)0232

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33, 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Program Carina 2020, vzpostavljen na podlagi Uredbe uveden z Uredbo (EU) št. 1294/2013 (3), in njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in krepitvi sodelovanja na področju carine. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice posamezna država članica ne morejo more sama učinkovito in uspešno izvajati. Carinski program na ravni Unije za vso Unijo , ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lasten svoj okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi ravni . Carinski program ima tudi bistveno vlogo pri zaščiti finančnih interesov Unije in držav članic, saj zagotavlja učinkovito pobiranje carinskih dajatev in tako predstavlja pomemben vir prihodkov za Unijo in nacionalne proračune, tudi z osredotočanjem na krepitev zmogljivosti na področju IT in okrepljeno sodelovanje na področju carine. Poleg tega so za sledenje nezakonitim čezmejnim tokovom blaga in boj proti goljufijam potrebne harmonizirane in standardizirane kontrole. Zato je ustrezno in v interesu učinkovitosti , da se zagotovi nadaljevanje financiranja dejavnosti na področju carinskega sodelovanja s strani Unije z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer programa Carina (v nadaljnjem besedilu: program) . [Sprememba 1]

(1a)

Carinska unija, ki jo izvajajo nacionalni carinski organi, je že 50 let temelj Unije, ki je eden največjih trgovinskih blokov na svetu. Gre za pomemben primer uspešnega povezovanja Unije in je bistvenega pomena za pravilno delovanje enotnega trga v korist podjetij in državljanov. Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 izrazil zaskrbljenost glede goljufij na carinskem področju. Trdnejša in ambicioznejša Unija se lahko doseže le, če se ji zagotovi več finančnih sredstev, stalna podpora za obstoječe politike in več virov. [Sprememba 2]

(2)

Carinska unija se je v zadnjih petdesetih 50 letih zelo razvila, carinske uprave pa zdaj na mejah uspešno izvajajo najrazličnejše naloge izpolnjujejo širok nabor nalog . S skupnim delovanjem olajšujejo si prizadevajo olajšati etično in pravično trgovino in zmanjšujejo zmanjšati birokracijo, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter varujejo javnost pomagajo varovati prebivalstvo pred terorističnimi, zdravstvenimi, in okoljskimi , pa tudi in drugimi nevarnostmi. Zlasti z uvedbo skupnega okvira EU za upravljanje tveganja (4) ter carinskega nadzora pretokov večjih količin denarja na področju carine na ravni Unije in z nadzorom nad velikimi količinami denarnih tokov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma se carina v prvih vrstah bojuje carinski organi zavzemajo vodilno vlogo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu nepošteni konkurenci . Glede na ta široki obširni mandat je carina so carinski organi zdaj dejansko vodilni organ v praksi glavni organi za nadzor blaga na zunanjih mejah Unije. Ob upoštevanju tega V tem okviru bi moral program Carina kriti ne le sodelovanje na področju carine, temveč bi moral tudi zagotoviti podporo razširiti na splošne naloge carinskih organov širšemu poslanstvu carine , kot so opredeljene je določeno v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, tj. in sicer nadzoru mednarodne trgovine Unije, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti in splošno varnost dobavne verige. Pravna podlaga bo za to uredbo bi zato zajemala morala zajemati carinsko sodelovanje (člen 33 PDEU), notranji trg (člen 114 PDEU) in trgovinsko politiko (člen 207 PDEU). [Sprememba 3]

(3)

Z Splošni cilj programa bi moral biti, da državam članicam in Komisiji pomaga z zagotavljanjem okvira za ukrepe, katerih cilj je podpora namenjenega podpori carinske unije in carinskih organov carinski uniji in carinskim organom z dolgoročnim ciljem , bi moral program prispevati k da vse carinske uprave v Uniji čim tesneje sodelujejo; prispeva k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic; zaščiti Unije ščiti Unijo pred nepravično nepoštenimi in nezakonito trgovino ob podpori zakonitih poslovnih nezakonitimi poslovnimi praksami, obenem pa spodbuja zakonite poslovne dejavnosti; zagotavljanju varnosti , zagotavlja varnost in zaščite zaščito Unije in njenih prebivalcev ter s tem povečuje varstvo potrošnikov ; ter olajšanju zakonite trgovine olajša zakonito trgovino , da lahko podjetja in državljani izkoristijo celoten potencial notranjega trga in svetovne trgovine. [Sprememba 4]

(3a)

Ker se je izkazalo, da se nekateri sistemi iz člena 278 Carinskega zakonika Unije lahko le delno izvajajo do 31. decembra 2020, kar pomeni, da se bodo neelektronski sistemi še naprej uporabljali po tem datumu, in ker ni zakonodajnih predlogov sprememb o podaljšanju tega roka, podjetja in carinski organi ne bodo mogli opravljati svojih nalog in pravnih obveznosti v zvezi s carinskimi operacijami, bi moral biti eden od glavnih specifičnih ciljev programa, da državam članicam in Komisiji pomaga pri vzpostavitvi takšnih elektronskih sistemov. [Sprememba 5]

(3b)

Upravljanje in nadzor carine sta dinamični področji politike, ki se soočata z novimi izzivi zaradi nenehno spreminjajočih se svetovnih poslovnih modelov in dobavnih verig ter spreminjajočih se vzorcev potrošnje in digitalizacije, kot je e-trgovanje, vključno z internetom stvari, podatkovno analitiko, umetno inteligenco in tehnologijo blokovnih verig. Program bi moral podpirati upravljanje carin v takih situacijah in omogočiti uporabo inovativnih rešitev. Zaradi teh izzivov je še bolj očitno, da je treba izvrševati sodelovanje med carinskimi organi in enotno razlagati in izvajati carinsko zakonodajo. Ko so javne finance pod pritiskom, se poveča obseg svetovne trgovine, goljufije in tihotapljenje pa so vse bolj zaskrbljujoči; Program bi moral prispevati k reševanju teh izzivov. [Sprememba 6]

(3c)

Da bi Komisija zagotovila kar največjo učinkovitost programa in preprečila prekrivanje, bi morala usklajevati izvajanje programa s povezanimi programi in skladi Unije. To obsega zlasti program Fiscalis, program EU za boj proti goljufijam in program za enotni trg, pa tudi Sklad za notranjo varnost in Sklad za integrirano upravljanje meja, program za podporo strukturnim reformam, program za digitalno Evropo, Instrument za povezovanje Evrope, Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije ter izvedbene uredbe in ukrepe. [Sprememba 7]

(3d)

Glede na morebitni izstop Združenega kraljestva iz Unije se pri finančnih sredstvih tega programa ne upoštevajo stroški, ki nastanejo zaradi sklenitve sporazuma o izstopu in potencialnega prihodnjega odnosa med Združenim kraljestvom in Unijo. Sklenitev tega sporazuma in umik Združenega kraljestva iz vseh obstoječih carinskih sistemov in sodelovanja ter prenehanje njegovih pravnih obveznosti na tem področju bi lahko povzročili dodatne stroške, ki jih v času oblikovanja tega programa ni mogoče natančno oceniti. Komisija bi zato morala razmisliti o tem, da za pripravo na te morebitne stroške nameni dovolj sredstev. Vendar ti stroški ne bi smeli biti kriti iz sredstev za program, saj bo proračun v programu zadostoval zgolj za kritje stroškov, ki jih je bilo realistično mogoče predvideti v času oblikovanja programa. [Sprememba 8]

(4)

Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(5)

V podporo procesu pristopa in pridruževanja tretjih držav bi moralo biti sodelovanje v programu omogočeno tudi za pristopne države in države kandidatke kot tudi za potencialne države kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če so izpolnjeni nekateri vsi pogoji. V programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer v skladu s pod pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami, ki obravnavajo njihovo sodelovanje o sodelovanju v katerem koli programu Unije , če je sodelovanje v interesu Unije in če ima pozitiven učinek na notranji trg, ne da bi vplivalo na varstvo potrošnikov . [Sprememba 9]

(6)

Uredba Za program bi morala veljati Uredba (EU, Euratom) [2018/XXX] 1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ( v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) se uporablja za ta program. Določa Finančna uredba določa pravila o izvrševanju proračuna Unije, vključno s predpisi o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnem naročanju in povračilu stroškov zunanjih strokovnjakov. [Sprememba 10]

(7)

Ukrepi Ukrepe , ki so se uporabljali v okviru programa Carina 2020, in so se izkazali za ustrezne in, bi jih bilo zato treba ohraniti , tiste, ki so se izkazali za neustrezne, pa opustiti . Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Program Carina bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet carinjenja. [Sprememba 11]

(8)

Z Uredbo [2018/XXX] se kot del Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument opreme za carinske kontrole (7). Da bi se ohranili skladnost in horizontalna usklajenost vseh ukrepov sodelovanja v zvezi s carino ter opremo za carinske kontrole, je primerno izvesti vse ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta in sklopa pravil, in sicer namreč te uredbe. Zato bi bilo treba z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podpreti nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme, medtem ko bi se morali s tem programom podpirati vsi ostali sorodni ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali kjer je to primerno, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo. [Sprememba 12]

(9)

Izmenjava carinskih in sorodnih informacij je ključnega pomena za ustrezno delovanje carine, pri čemer ta izmenjava bistveno presega izmenjavo v okviru carinske unije. Prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov na tretje države, ki niso pridružene programu, in mednarodne organizacije bi dejansko lahko bile v interesu Unije ali držav članic. Zato bi morale prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno utemeljeno s takšnim interesom, spadati med upravičene stroške v okviru programa.

(10)

Glede na pomembnost globalizacije bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, akademiki ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe. [Sprememba 13]

(11)

V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določeno v Sporočilu dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU“ (8), bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri tem pa upoštevati, da se pri izračunu zneska, dodeljenega temu programu, ne upoštevajo morebitni nepredvideni izdatki, pri čemer je izključeno dvojno financiranje. Ukrepi v okviru programa bi prav tako morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo carinska unija in carinski organi. [Sprememba 14]

(11a)

Nakup programske opreme, ki je potrebna za izvajanje strogih mejnih kontrol, bi moral biti upravičen do financiranja iz programa. Poleg tega bi bilo treba spodbujati uporabo programske opreme, ki jo je mogoče uporabiti v vseh državah članicah, da se olajša izmenjava podatkov. [Sprememba 15]

(12)

Največ Večji del sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic. Za zagotovitev povezanosti in usklajevanja ukrepov za izgradnjo zmogljivosti IT bi moral program določati, da Komisija pripravi in posodablja večletni strateški načrt za carino („VSN-C“), katerega cilj je oblikovati elektronsko okolje, ki bo zagotavljalo skladnost in interoperabilnost carinskih organov Unije. [Sprememba 16]

(13)

V Odločbi št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) je Komisija pozvana, naj pripravi večletni strateški načrt za carine za oblikovanje celovitega in interoperabilnega okolja za elektronsko carinjenje za Unijo. Razvoj in delovanje elektronskih sistemov, vključenih v večletni strateški načrt, se večinoma financirata s programom. Za zagotovitev skladnosti in usklajevanja med programom in večletnim strateškim načrtom bi morale biti zadevne določbe Odločbe vključene v to uredbo. Ker so bile vse zadevne določbe Odločbe št. 70/2008/ES prevzete z Uredbo (EU) št. 952/2013 ali to uredbo, bi bilo treba Odločbo št. 70/2008/ES razveljaviti.

(14)

To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Komisija bi morala sprejeti programe dela za namene te uredbe . Programi dela bi morali biti sposobni zajeti obdobje več let zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in da bi se lahko upoštevale izkušnje, pridobljene skozi čas. Prehod z letnih na večletne programe dela bo zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice. [Sprememba 62]

(14a)

V skladu z ugotovitvami iz dveh posebnih poročil, ki jih je na področju carine Evropsko računsko sodišče sprejelo pred nedavnim, in sicer posebnega poročila št. 19/2017 z dne 5. decembra 2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter posebnega poročila št. 26/2018 z dne 10. oktobra 2018 z naslovom Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT – kakšni so bili problemi?, bi moral biti cilj ukrepov, sprejetih v programu „Carina“ za sodelovanje na področju carine, usmerjen v odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti. [Sprememba 17]

(14b)

Evropski parlament je 4. oktobra 2018 sprejel resolucijo o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev Unije. Ugotovitve iz te resolucije bi bilo treba upoštevati pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru programa. [Sprememba 18]

(15)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10). [Sprememba 63]

(16)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11) je treba ta program vrednotiti na podlagi informacij, zbranih v okviru posebnih zahtev glede spremljanja ter se hkrati izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

(17)

Za ustrezen odziv na spremembe v prioritetah politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev programa , določitvijo in posodobitvijo večletnega strateškega načrta za področje carine ter pripravo večletnih delovnih programov . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 64]

(18)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (16) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(19)

(20)

Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje najboljših rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 19]

(21)

Ker države članice posamezno cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, ampak je ta cilj zaradi obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)	Ta uredba nadomešča Uredbo (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba zato razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavi program „Carina“ za sodelovanje na področju carine (v nadaljnjem besedilu: program).

2. V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„carinski organi“ pomeni organe, kot so opredeljeni v točki 1 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(2)	„evropski elektronski sistemi“ pomenijo elektronske sisteme, ki so potrebni za carinsko unijo in izvajanje nalog carinskih organov;

(3)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa

1. Splošni cilj programa je podpirati carinsko unijo in carinske organe pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljati varnost in zaščito znotraj Unije ter ščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino, hkrati pa olajševati zakonito poslovno dejavnost. Z namenom doseganja dolgoročnega cilja, da bi vse carinske uprave v Uniji čim tesneje sodelovale in da bi zagotovili varnost in zaščito držav članic, zaščitili Unijo pred goljufijami, nepoštenimi in nezakonitimi poslovnimi praksami ter hkrati spodbujali zakonite poslovne dejavnosti in visoko raven varstva potrošnikov, je splošni cilj programa podpirati carinsko unijo in carinske organe pri varovanju finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic. [Sprememba 20]

2. Posebni cilj programa je podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike ter carinsko sodelovanje in krepitev upravnih zmogljivosti, vključno z usposabljanjem ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov. Program ima naslednje posebne cilje:

(1)	podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike ter carinsko sodelovanje;

(2)	pomagati pri krepitvi zmogljivosti informacijske tehnologije, kar obsega razvoj, vzdrževanje in delovanje elektronskih sistemov, kot je navedeno v členu 278 Carinskega zakonika Unije, ter omogočiti nemoten prehod na okolje in trgovino brez papirja v skladu s členom 12 te uredbe;

(3)	financirati skupne ukrepe, ki jih sestavljajo mehanizmi sodelovanja, ki uradnikom omogočajo izvajanje skupnih operativnih dejavnosti v okviru njihovih glavnih pristojnosti, izmenjevati izkušnje na področju carine in združevati prizadevanja za uresničitev carinske politike;

(4)	izboljšati kompetence ljudi, podpirati strokovne veščine carinskih uradnikov in jim omogočati, da izpolnjujejo svojo vlogo na enotni osnovi;

(5)	podpreti inovacije na področju carinske politike. [Sprememba 21]

2a. Program je skladen z drugimi akcijskimi programi in skladi Unije, ki imajo podobne cilje na povezanih področjih, in izkorišča sinergije z njimi. [Sprememba 22]

2b. Pri izvajanju tega programa se upoštevajo načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije. [Sprememba 23]

2c. Program podpira tudi stalno ocenjevanje in spremljanje sodelovanja med carinskimi organi z namenom ugotavljanja slabosti in morebitnih izboljšav. [Sprememba 24]

Člen 4

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 842 844 000 EUR v cenah iz leta 2018 ( 950 000 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 25]

2. Znesek Po potrebi in ustrezno utemeljeno lahko znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje njegove uspešnosti in doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja Komisije, namenjenimi državam članicam in gospodarskim subjektom , če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa , če so te dejavnosti potrebne za doseganje ciljev programa . [Sprememba 26]

2a. Program se ne uporablja za kritje stroškov v zvezi z morebitnim izstopom Združenega kraljestva iz Unije. Komisija po lastni presoji rezervira sredstva za kritje stroškov, povezanih z umikom Združenega kraljestva iz vseh carinskih sistemov Unije in sodelovanja z njo ter prenehanjem njegovih pravnih obveznosti na tem področju.

Komisija pred rezervacijo teh sredstev oceni morebitne stroške in obvesti Evropski parlament, ko so na voljo podatki, pomembni za to oceno. [Sprememba 27]

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(b)

države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami, če so te dosegle zadostno raven približevanja ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim na ravni Unije;

(c)

druge tretje države v skladu s pod pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo o udeležbi tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: [Sprememba 28]

—	zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije,

—	določa pogoje udeležbe za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] Uredbe [2018/XXX] [nove finančne uredbe]; [Sprememba 29]

—	na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

—	Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

2. Program lahko zagotavlja financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti pa z nepovratnimi sredstvi, nagradami, javnim naročanjem in povračilom potnih stroškov in plačilom dnevnic zunanjim strokovnjakom.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2. Ukrepi, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 Uredbe (EU) [2018/XXX] [instrument opreme za carinski nadzor], in/ali dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 2 Uredbe (EU) [2018/XXX] [program za boj proti goljufijam], so prav tako upravičeni do financiranja v okviru tega programa. [Sprememba 30]

3. Ukrepi iz odstavka 1 in 2 vključujejo naslednje:

(a)	srečanja in podobne priložnostne dogodke;

(b)	strukturirano sodelovanje na podlagi projektov , ko na primer skupina držav članic skupaj razvije informacijsko tehnologijo ; [Sprememba 31]

(c)	ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije, zlasti razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov;

(d)	ukrepe za izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti ljudi , vključno z usposabljanji in izmenjavo zgledov najboljše prakse ; [Sprememba 32]

(e)

podporne in druge ukrepe, vključno s:

(1)	študijami;

(2)	dejavnostmi na področju inovacij, zlasti pobudami v zvezi s potrditvijo konceptov, pilotnimi projekti in prototipi;

(3)	skupno razvitimi ukrepi na področju komuniciranja;

(3a)	dejavnostmi spremljanja; [Sprememba 33]

(4)	katerimi koli drugimi ukrepi, ki so določeni v programih dela iz člena 13 ter so potrebni za doseganje ciljev iz člena 3 ali njihovo podporo.

Možne oblike ukrepov iz točk (a), (b) in (d) so naštete v neizčrpnem seznamu v Prilogi 1.

4. Ukrepi, povezani z razvojem , uvajanjem, vzdrževanjem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo. [Sprememba 34]

5. Kadar ukrep za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije iz točke (c) odstavka 3 zadeva razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, so do financiranja v okviru programa upravičeni le stroški, povezani z odgovornostmi, zaupanimi Komisiji v skladu s členom 11(2). Države članice krijejo stroške, povezane z odgovornostmi, ki so jim zaupane v skladu s členom 11(3).

Člen 8

Zunanji strokovnjaki

1. Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, akademiki in predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3. [Sprememba 35]

2. Stroški, ki jih imajo zunanji strokovnjaki iz odstavka 1, so upravičeni do povračila v okviru programa v skladu z določbami člena 238 finančne uredbe.

3. Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti njihove strokovne usposobljenosti , izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifične dejavnosti na področju uporabe te uredbe in njihovega ustreznega poznavanja sprejetih specifičnih ukrepov , pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov. Pri izbiri mora najti ravnotežje med predstavniki poslovnega sveta in drugimi strokovnjaki civilne družbe ter upoštevati načelo enakosti spolov. Seznam zunanjih strokovnjakov se redno posodablja in je dostopen javnosti. [Sprememba 36]

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 9

Dodelitev, dopolnjevanje in kombinirano financiranje

1. Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe , zlasti z načeli dobrega finančnega poslovanja, preglednosti, sorazmernosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja . [Sprememba 37]

2. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek v okviru programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, iz katerega se prispeva, se uporabljajo za njegov prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

3. V skladu s členom 198(f) finančne uredbe se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov, kadar so upravičeni subjekti carinski organi držav članic in tretjih držav, pridruženih programu v skladu s členom 5 te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

Člen 10

Stopnje sofinanciranja

1. Program lahko z odstopanjem od člena 190 finančne uredbe financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa glede na pomembnost ukrepa in ocenjeni učinek . [Sprememba 38]

2. Kadar so za ukrepe potrebna nepovratna sredstva, se delež sofinanciranja, ki se uporabi, določi v večletnih programih dela iz člena 13.

POGLAVJE IV

POSEBNE DOLOČBE ZA UKREPE ZA KREPITEV ZMOGLJIVOSTI NA PODROČJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Člen 11

Odgovornosti

1. Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12 , vključno z njihovim oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, posodobitvijo, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti, evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12. [Sprememba 39]

2. Komisija zagotovi zlasti naslednje:

(a)	razvoj in delovanje skupnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12;

(b)	splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, kibernetske odpornosti, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja; [Sprememba 40]

(c)	usklajevanje evropskih elektronskih sistemov na ravni Unije za njihovo spodbujanje in izvajanje na nacionalni ravni;

(d)	usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov, kar zadeva njihove interakcije s tretjimi strankami, razen ukrepov, oblikovanih za izpolnjevanje nacionalnih zahtev;

(e)	usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo na ravni Unije;

(ea)	učinkovito in hitro komunikacijo z državami članicami in med njimi, da se racionalizira upravljanje elektronskih sistemov Unije; [Sprememba 41]

(eb)	pravočasno in pregledno komunikacijo z deležniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem informacijskih sistemov na ravni Unije in držav članic, zlasti v zvezi z zamudami pri izvajanju in porabi v zvezi s komponentami na ravni Unije ter nacionalni ravni. [Sprememba 42]

3. Države članice zagotovijo zlasti naslednje:

(a)	razvoj in delovanje nacionalnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12;

(b)	usklajevanje razvoja in delovanja nacionalnih komponent evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni;

(c)	usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo, na nacionalni ravni;

(d)	redno obveščanje zagotavljanje informacij Komisije o ukrepih, s katerimi svojim zadevnim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno in učinkovito uporabo evropskih elektronskih sistemov; [Sprememba 43]

(e)	izvajanje evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni.

Člen 12

Večletni strateški načrt za carino (VSN-C)

1. Komisija pripravi sprejme delegirane akte v skladu s členom 17 o dopolnitvi te uredbe z določitvijo in posodablja večletni strateški načrt posodobitvijo večletnega strateškega načrta za carino področje carine , v katerem so naštete vse naloge v zvezi z razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov ali njihovih delov, poleg in je vsak sistem ali njegov del tudi sistema razvrščen kot: [Sprememba 65]

(a)	skupna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali ki jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi njene učinkovitosti, varnosti in poenostavitve in zanesljivosti ; [Sprememba 45]

(b)

nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni, ki je in na voljo v državi članici, ki jo je razvila to komponento ali je prispevala k njenemu nastanku , na primer v skupnem razvojnem projektu informacijske tehnologije skupine držav članic ; [Sprememba 46]

(c)	ali kombinacija obeh.

2. Večletni strateški načrt za carino vključuje tudi ukrepe na področju inovacij in pilotnih projektov ter podporne metodologije in orodja, povezana z evropskimi elektronskimi sistemi.

3. Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog in, če je ustrezno, o predvidenih zamudah pri njihovem izvajanju . [Sprememba 47]

4. Države članice najpozneje do 31. marca vsako leto Komisiji predložijo letno poročilo o napredku pri izvajanju večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1, ki zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta. Ta letna poročila se pripravijo po vnaprej določeni predlogi.

5. Komisija na podlagi letnih poročil iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1 , vključno z informacijami o potrebnih prilagoditvah ali zamudah pri načrtu, ter poročilo javno objavi. [Sprememba 48]

POGLAVJE V

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 13

Program dela

1. Program se izvaja z večletnimi Za namen programa se sprejmejo večletni programi dela iz člena 108 , navedeni v členu 110 finančne uredbe. V njih se zlasti navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. Programi vsebujejo tudi podroben opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih posameznim ukrepom, in okvirni časovni načrt izvajanja. [Sprememba 66]

2. Komisija sprejme večletne programe dela z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2) v skladu s členom 17 sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe z določitvijo večletnih programov dela . [Sprememba 67]

2a. Večletni delovni programi nadgrajujejo izkušnje iz predhodnih programov. [Sprememba 51]

Člen 14

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2. Komisija za izpolnitev zahtev glede poročanja iz točke (h) člena 41(3) finančne uredbe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o smotrnosti programa. Pri poročanju o smotrnosti so zajete informacije o napredku in pomanjkljivostih. [Sprememba 52]

2. Kazalniki za poročanje o smotrnosti programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar se ji presodi, da je to zdi potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje , tako da bodo Evropskemu parlamentu in Svetu posredovane ažurne kvalitativne in kvantitativne informacije o smotrnosti programa . [Sprememba 53]

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerljivi in popolni ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne in ustrezne zahteve glede poročanja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje zanesljive informacije o kakovosti podatkov o smotrnosti. [Sprememba 54]

Člen 15

Ocenjevanje

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2. Vmesna ocena programa se opravi takoj , ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka tri leta po začetku izvajanja programa. [Sprememba 55]

2a. Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljevanju programa tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih. [Sprememba 56]

3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. [Sprememba 57]

4. Komisija zaključke sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami in pridobljenim izkušnjami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 58]

Člen 16

Revizije in preiskave

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi kakršnega koli drugega pravnega instrumenta, sodeluje tretja država, dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF) in, Evropskemu računskemu sodišču in Evropskemu javnemu tožilstvu , da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice vključujejo zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Uredbe Sveta ( EU ) 2017/1939 (18). [Sprememba 59]

POGLAVJE VI

IZVAJANJE PRENOSA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena členov 12(1), 13(2) in 14(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. [Sprememba 68]

3. Prenos pooblastila iz člena členov 12(1), 13(2) in 14(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 69]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena členov 12(1), 13(2) in 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 70]

Člen 18

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „odbor programa Carina“. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 71]

POGLAVJE VII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo kar največjo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi , z ukrepi, ki se financirajo iz programa, in rezultati , ki se s temi financiranimi ukrepi dosežejo . Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju obveščanju o političnih prioritetah prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 61]

Člen 20

Razveljavitev

1. Uredba (EU) št. 1294/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

2. Sklep št. 70/2008/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 21

Prehodne določbe

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1294/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodne Uredbe (EU) št. 1294/2013.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 45.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.

(3) Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

(4) https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/customs-risk-management/measures-customs-risk-management-framework-crmf_en

(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(6) COM(2016)0605 final. Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, ( EU) št. 223/2014, (EU ) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1) .

(7) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost.

(8) COM(2010)0700.

(9) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

(11) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(13) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(14) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(15) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(16) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(17) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(18) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

PRILOGA 1

Neizčrpen seznam možnih oblik in ukrepov iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(3)

Ukrepi iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(3) so lahko med drugim v obliki:

(a)

Kar zadeva sestanke in podobne ad hoc dogodke:

—	seminar in delavnica, na katerih navadno prisostvujejo vse države in kjer potekajo predstavitve, udeleženci pa o vsebini razpravljajo in sodelujejo v dejavnostih, povezanih z zadevnim področjem;

—	delovni obisk, organiziran tako, da uradnikom omogoča pridobivanje ali izpopolnjevanje izkušenj in strokovnega znanja na področju carinskih zadev;

(b)

Kar zadeva strukturirano sodelovanje na podlagi projektov:

—	projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem obdobju, da bi uresničevale predhodno določen cilj z natančno opredeljenim rezultatom, vključno z usklajevanjem ali primerjalno analizo;

—	projektne skupine, ki so strukturirane oblike stalnega ali nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za opravljanje nalog na posebnih področjih ali operativnih dejavnosti, po možnosti s podporo spletnega sodelovanja, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

—

dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo skupne ekipe, ki jih sestavljajo uradniki Komisije in uradniki upravičenih organov, da bi analizirale carinske prakse, opredelile morebitne težave pri izvajanju pravil ter, kadar je ustrezno, oblikovale predloge za prilagoditev predpisov in delovnih metod Unije,

(c)

Kar zadeva usposobljenost ljudi in ukrepe za izboljšanje sposobnosti:

—	skupno usposabljanje ali razvoj e-učenja za podporo krepitve potrebnih strokovnih znanj in spretnosti na področju carine;

—	tehnična podpora, namenjena izboljšanju upravnih postopkov, upravne zmogljivosti ter delovanja in dejavnosti carinskih organov z uvajanjem in izmenjavo dobrih praks.

PRILOGA 2

Kazalniki

Specifični cilj: Podpora pripravi in enotnemu izvajanju carinske zakonodaje in politike ter carinskega sodelovanja in izboljšanja upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov za carino.

1. Krepitev zmogljivosti (upravnih in človeških ter zmogljivosti na področju informacijske tehnologije):

1.	Indeks uporabe in izvajanja zakonodaje in politike Unije (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju, ter priporočila, izdana po teh ukrepih)

2.	Indeks znanja (uporabljeni učni moduli; število usposobljenih uradnikov; točke za kakovost po udeležencih)

3.	Razpoložljivost evropskih elektronskih sistemov (v odstotku časa)

4.	Razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja (v odstotku časa)

5.	Uporaba ključnih evropskih elektronskih sistemov, katerih namen je povečanje medsebojne povezanosti in prehoda na brezpapirno carinsko unijo (število izmenjanih sporočil in opravljenih posvetovanj)

6.	Stopnja uvajanja carinskega zakonika Unije (odstotek doseženih mejnikov pri uvajanju sistemov carinskega zakonika Unije)

2. Izmenjava znanja in mreženje:

1.	Indeks trdnosti sodelovanja (stopnja ustvarjenega mreženja, število srečanj v živo, število spletnih skupin za sodelovanje)

2.	Indeks najboljših praks in smernic (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju; odstotek udeležencev, ki so izkoristili delovno prakso oziroma uporabljali smernice, razvite s podporo iz programa)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/170

P8_TA(2019)0386

Trženje in uporaba predhodnih sestavin za eksplozive ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (COM(2018)0209 – C8-0151/2018 – 2018/0103(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/35)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0209),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0151/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0473/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 35.

P8_TC1-COD(2018)0103

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1148.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/171

P8_TA(2019)0387

Skupni okvir za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci (COM(2016)0551 – C8-0345/2016 – 2016/0264(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/36)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0551),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0345/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0247/2017),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2016)0264

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1700.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije v zvezi s členom 14(2) glede sodelovanja z agencijami Unije

Za zagotovitev skladnosti in primerljivosti evropskih socialnih statistik bo Komisija okrepila sodelovanje z agencijami Unije v skladu s členom 14(2) in povezanima uvodnima izjavama (12 in 33). To bo vključevalo okrepljeno sodelovanje na področju statističnih tehnik, metodologije, kakovosti, novih instrumentov in virov podatkov.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/174

P8_TA(2019)0388

Interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) ter spremembi Odločbe Sveta 2004/512/ES, Uredbe (ES) št. 767/2008, Sklepa Sveta 2008/633/PNZ, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2018/XX [uredba o sistemu ETIAS], Uredbe (EU) 2018/XX [uredba o SIS na področju mejnih kontrol] in Uredbe (EU) 2018/XX [uredba o agenciji eu-LISA] (COM(2018)0478 – C8-0294/2018 – 2017/0351(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/37)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2017)0793) in spremenjenega predloga (COM(2018)0478),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 16(2), člena 74 in člena 77(2) (a), (b), (d) in (e) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0294/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0347/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 48.

P8_TC1-COD(2017)0351

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/817.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/176

P8_TA(2019)0389

Interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila in migracij ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (policijsko in pravosodno sodelovanje, azil ter migracije) in spremembi [Uredbe (EU) 2018/XX [uredba Eurodac],] Uredbe (EU) 2018/XX [uredba o SIS na področju kazenskega pregona], Uredbe (EU) 2018/XX [uredba o sistemu ECRIS-TCN] ter Uredbe (EU) 2018/XX [uredba o agenciji eu-LISA] (COM(2018)0480 – C8-0293/2018 – 2017/0352(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/38)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2017)0794) in spremenjenega predloga (COM(2018)0480),

—	ob upoštevanju členov 294(2) ter člena 16(2), člena 74, člena 78(2)(e), člena 79(2)(c), člena 82(1)(d), člena 85(1), člena 87(2)(a) in člena 88(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0293/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0348/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 48.

P8_TC1-COD(2017)0352

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/818.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/178

P8_TA(2019)0390

Evropska mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (prenovitev) (COM(2018)0303 – C8-0184/2018 – 2018/0153(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

(2021/C 158/39)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0303),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 74 in 79(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0184/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (1),

—	ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 28. novembra 2018, naslovljenega na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0040/2019),

ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

P8_TC1-COD(2018)0153

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1240.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/180

P8_TA(2019)0391

Zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi s splošno varnostjo ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/… ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 (COM(2018)0286 – C8-0194/2018 – 2018/0145(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/40)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0286),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0194/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za promet in turizem (A8-0151/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja z izjavo Komisije, ki je priložena tej resoluciji in bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 90.

P8_TC1-COD(2018)0145

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2144.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o izrabljenih pnevmatikah

Komisija meni, da je zaradi varnosti v cestnem prometu, varstva potrošnikov, zmanjševanja nastajanja odpadkov in krožnega gospodarstva pomembno, da se pnevmatike ne preskušajo samo, kadar so nove, temveč tudi, kadar so izrabljene. V ta namen bo Komisija podprla pripravo ustreznih protokolov preizkušanja v okviru Svetovnega foruma Združenih narodov za usklajevanje predpisov o vozilih. Če pa ta postopek do julija 2023 ne bo zaključen, namerava Komisija predlagati zakonodajo EU, ki bo posebej zajemala preizkušanje izrabljenih pnevmatik.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/183

P8_TA(2019)0394

Protokol k Sporazumu med ES in Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, in o Eurodacu ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (15822/2018 – C8-0151/2019 – 2018/0423(NLE))

(Odobritev)

(2021/C 158/41)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15822/2018),

—

ob upoštevanju osnutka Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (15823/2018),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 87(2)(a), točko (a) prvega pododstavka člena 88(2) ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0151/2019),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0196/2019),

odobri sklenitev protokola;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom Kraljevine Danske in drugih držav članic.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/184

P8_TA(2019)0395

Vzpostavitev programa Obzorje Evropa – določitev pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018)0435 – C8-0252/2018 – 2018/0224(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/42)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0435),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 173(3), 182(1), 183 in 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0252/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0401/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (1);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0509).

P8_TC1-COD(2018)0224

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3), 182(1), 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno odličnost in tehnološko bazo , v kateri lahko raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, okrepiti evropski raziskovalni prostor, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog in zavez strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov.

(2)

Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra ter povečala dodano vrednost naložb Unije v raziskave, razvoj in inovacije , bi morala vlagati v raziskave in inovacije prek programa Obzorje Evropa – okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) ter tako podpirati ustvarjanje, širjenje in prenos visokokakovostnega znanja in tehnologij v Uniji , krepiti vpliv raziskav in inovacij na reševanje globalnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja in podnebnimi spremembami, ter na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih in trajnostnih rešitev v industriji in družbi Unije za ustvarjanje delovnih mest in za spodbujanje gospodarske rasti in industrijske konkurenčnosti. Program bi moral spodbujati ▌vse oblike inovacij, ▌krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke naložb .

(2a)

Program bi moral prispevati k povečanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v državah članicah, s čimer bi pripomogel k splošnemu vlaganju vsaj 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v raziskave in razvoj. Da se ta cilj doseže, bodo morale države članice in zasebni sektor program dopolniti s svojimi lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij.

(2b)	Ob upoštevanju ciljev tega programa in ob upoštevanju načela odličnosti bi si moral program med drugim prizadevati za krepitev sodelovanja v Evropi, s čimer bi pripomogel k zmanjšanju razkoraka na področju raziskav in inovacij.

(3)	Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba ▌inovacijsko načelo obravnavati kot ključno gonilo za hitrejše in intenzivnejše pretvarjanje velike količine znanja v Uniji v inovacije .

(4)

Z nadaljnjim usmerjanjem v odprto znanost, odprte inovacije in odprtost v svet ter hkratno zaščito znanstvenih in družbenoekonomskih interesov Unije bi morali zagotoviti odličnost in učinek naložb Unije v raziskave in inovacije ter krepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije v vseh državah članicah . To naj bi vodilo k uravnoteženemu izvajanju Programa ▌.

(5)

Odprta znanost ▌lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Oblikovati bi bilo treba določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Načelo glede raziskovalnih podatkov bi moralo biti „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, s čimer bi se omogočile izjeme ob upoštevanju socialno-ekonomskih interesov Unije, pravic intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in zaupnosti, varnostnih pomislekov ter drugih legitimnih interesov. Večji poudarek bi bilo treba nameniti ▌odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponujata evropski oblak odprte znanosti in evropska podatkovna infrastruktura , in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti. V mednarodnih sporazumih o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije in v ustreznih pridružitvenih sporazumih bi bilo treba spodbujati vzajemni odprti dostop.

(5a)

Upravičence MSP se spodbuja k uporabi obstoječih instrumentov, kot je služba za pomoč MSP v zvezi z intelektualno lastnino (IPR SME Helpdesk), ki podpira mala in srednja podjetja v Evropski uniji, da bi zaščitila in okrepila njihove pravice intelektualne lastnine z zagotavljanjem brezplačnih informacij in storitev v obliki zaupnih nasvetov glede intelektualne lastnine in povezanih vprašanj ter usposabljanja, gradiva in spletnih virov.

(6)

Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru ▌mednarodnega sodelovanja ter spodbujati sodelovanje vseh držav članic v programu v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je postavila OZN , in Pariškim sporazumom . Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja.

(7)	Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev, prednostnih nalog in zavez Unije in programa , spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje, prednostne naloge in zaveze ter oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog.

(7a)	Prizadevati bi si bilo treba za uskladitev Programa z obstoječimi evropskimi raziskovalnimi in inovacijskimi načrti in strategijami.

(8)

Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti po vsej Uniji, stopnje uspešnosti na področju ukrepanja , vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale , načelo subsidiarnosti in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti, kateri pristop bo uporabljen za posamezne dele Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa.

(8-a)

Skupni proračun za sklop „širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ programa Obzorje Evropa bi moral znašati najmanj 3,3 % skupnega proračuna programa. Ta proračun bi moral biti namenjen predvsem pravnim subjektom v širitvenih državah.

(8-b)

Pobude odličnosti bi morale biti namenjene krepitvi odličnosti v raziskavah in inovacijah v upravičenih državah, na primer s podpiranjem usposabljanja za izboljšanje spretnosti in znanja na področju raziskav in inovacij, nagradami, krepitvijo inovacijskih ekosistemov ter oblikovanjem mrež za raziskave in inovacije, tudi na podlagi raziskovalne infrastrukture, ki jo financira EU. Če želijo vlagatelji pobud zaprositi za financiranje v okviru sklopa „širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ v delu „širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ programa Obzorje Evropa, morajo jasno pokazati, da so projekti povezani z nacionalnimi in/ali regionalnimi strategijami na področju raziskav in inovacij.

(8 a )

Pri nekaterih raziskovalnih in inovacijskih ukrepih bi morali uporabiti logiko hitre poti do raziskav in inovacij, kjer čas za dodelitev nepovratnih sredstev ne bi smel presegati šestih mesecev. Tako bi omogočili hitrejši dostop do sredstev od spodaj navzgor za male sodelovalne konzorcije, ki pokrivajo ukrepe od temeljnih raziskav do tržne uporabe.

(8b)

Program bi moral podpirati vse faze raziskav in inovacij, zlasti v okviru skupnih projektov. Temeljne raziskave so bistveno sredstvo in pomemben pogoj za povečanje sposobnosti Unije, da pritegne najboljše znanstvenike in s tem postane svetovno središče odličnosti. Zagotoviti je treba ravnovesje med temeljnimi in uporabnimi raziskavami. To bo skupaj z inovacijami podpiralo gospodarsko konkurenčnost, rast in delovna mesta v Uniji.

(8c)	Da bi povečali učinek programa Obzorje Evropa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnemu, interdisciplinarnemu in transdisciplinarnemu pristopu, ki so potrebni dejavniki za večji znanstveni napredek.

(8d)

Povezanost z družbo je treba spodbujati s pomočjo odgovornih raziskav in inovacij kot medsektorskega elementa za vzpostavitev učinkovitega sodelovanja med znanostjo in družbo. To bi vsem družbenim akterjem (raziskovalcem, državljanom, oblikovalcem politik, podjetjem, organizacijam tretjega sektorja itd.) omogočilo sodelovanje v celotnem procesu raziskav in inovacij, da bi proces in njegove rezultate bolje uskladili z vrednotami, potrebami in pričakovanji evropske družbe.

(9)

Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „ Odlična in odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo in dati poudarek privabljanju novih talentov na področju raziskav in inovacij ter mladih raziskovalcev, hkrati pa okrepiti evropski raziskovalni prostor in preprečiti beg možganov . Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost.

(10)

Steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva na Unijo glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in zavez Unije v skladu s Pariškim sporazumom in po potrebi za obravnavanje družbenih sprememb in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih. Dejavnosti v okviru tega stebra bi morale zajemati celoten nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kar vključuje raziskave in razvoj, poskusno izvajanje, predstavitev in podpora javnim naročilom, prednormativne raziskave in določanje standardov ter prevzemanje inovacij na trgu, s čimer bi zagotovili, da bo Evropa ostala v samem vrhu na področju raziskav, ki so zanjo strateško pomembne.

(11)	Polna in pravočasna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi morala biti usmerjena zlasti v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti. ▌

(12)

Pomembno je podpreti industrijo Unije , da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ključne omogočitvene tehnologije naj bi imele osrednjo vlogo v drugem stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in bi morale biti še bolj povezane z vodilnimi pobudami na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET), da bi lahko raziskovalni projekti zajemali celotno inovacijsko verigo. Ukrepi Programa bi morali odsevati industrijsko strategijo Unije za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, spodbujanje naložb na sorazmeren in pregleden način , brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter z jasno evropsko dodano vrednostjo in javno donosnostjo naložb . Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov Programa in pravil EU o državni pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, ki bi jih bilo treba pregledati, da bi spodbudili inovacije .

(13)

Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije , oblikovanje in ustvarjalnost . Enako kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020 bi bilo treba upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti . Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.

(14)

V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018)0002) in v poročilu Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa (2016/2147(INI)) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek; da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, obsežnim, dobro obveščenim in pravočasnim sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, da bi v celoti izkoristili potencial vseh držav članic na področju raziskav in inovacij, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba v projekte v okviru Programa bolje vključiti raziskovalno infrastrukturo, ki jo financira Unija, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav , obenem pa zaščititi interese Unije in povečati udeležbo vseh držav članic v programu ; ter da je treba nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020.

(15)

Kohezijska politika bi morala še naprej prispevati k raziskavam in inovacijam. Zato je treba posebno pozornost namenjati usklajevanju in dopolnjevanju teh dveh politik Unije. Program bi si moral prizadevati za uskladitev pravil in sinergije z drugimi programi Unije, kot je navedeno v Prilogi IV k tej uredbi, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije in zmanjšali upravno breme za vložnike in upravičence, bi morale vse vrste sinergij upoštevati načelo, da se pri „enem ukrepu upošteva en sklop pravil“:

—

možni so prostovoljni prenosi iz drugih programov Unije , vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa , vendar se bodo porabili le v korist države članice ali organa upravljanja, ki se odloči za prenos;

—	predvidi se lahko tudi sofinanciranje ukrepa iz programa Obzorje Evropa in drugega programa Unije, ki ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V takih primerih bi se uporabljala samo pravila programa Obzorje Evropa in preprečiti bi bilo treba dvojne revizije;

—	vsi predlogi, ki so uspešno presegli prag odličnosti v programu Obzorje Evropa, vendar jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati, bi morali prejeti pečat odličnosti. V takih primerih bi se morala uporabljati pravila sklada, ki zagotavlja podporo, z izjemo pravil o državni pomoči.

(16)

Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike in zavezam Unije , lahko program Obzorje Evropa vstopa v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja na podlagi rezultatov strateškega načrtovanja . Med takimi partnerji so javni in zasebni deležniki na področju raziskav in inovacij, kompetenčni centri, poslovni inkubatorji, znanstveni in tehnološki parki, organi, ki opravljajo javne storitve▌, ustanove in organizacije civilne družbe in po potrebi regionalni inovacijski ekosistemi , ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive učinkoviteje doseči v partnerstvu, kot bi jih dosegla Unija sama.

(17)

Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese ▌.

(17a)

Vodilne pobude FET so se izkazale za uspešen in učinkovit instrument za zagotavljanje koristi družbi v okviru skupnih, usklajenih prizadevanj Unije in njenih držav članic. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vodilnih pobud FET o grafenu, projektu o človeških možganih in kvantnih tehnologijah in so podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru programa Obzorje Evropa z razpisi za zbiranje predlogov, zajetimi v programu dela. Pripravljalni ukrepi, ki so podprti v okviru vodilnih pobud FET programa Obzorje 2020, bodo prispevali k procesu strateškega načrtovanja iz programa Obzorje Evropa ter k delu za uresničevanje nalog, sofinanciranim/sonačrtovanim partnerstvom in rednim razpisom za zbiranje predlogov.

(18)

Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC , proračunske omejitve in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moral še naprej zagotavljati dodatne vire.

(19)

Steber „ Inovativna Evropa “ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in v raziskave usmerjenega podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga ter spodbujanje tehnološke neodvisnosti Unije na strateških področjih . Pritegniti bi moral inovativna podjetja , vključno z malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, s potencialom za razširitev na mednarodni ravni in na ravni Unije ter ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) , regionalno inovacijsko shemo EIT in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, po vsej Uniji, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij , tako javnih kot zasebnih .

(20)

Za obravnavanje potrebe po podpori naložb v bolj tvegane in nelinearne dejavnosti, kot so raziskave in inovacije, je ključno, da program Obzorje Evropa, zlasti EIC, pa tudi EIT in njegove skupnosti znanja in inovacij (SZI), delujejo v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru programa InvestEU. V zvezi s tem bi morale izkušnje iz finančnih instrumentov , ki se uporabljajo v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila malim in srednjim podjetjem, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore, EIC pa bi moral razviti strateško presojo in dejavnosti vrednotenja v realnem času, da bi pravočasno upravljal in usklajeval svoje različne ukrepe .

(21)

EIC bi moral skupaj z drugimi deli programa Obzorje Evropa spodbujati vse oblike inovacij, od postopnih do prodornih in prelomnih inovacij, s poudarkom na inovacijah, ki ustvarjajo trg. EIC bi si moral s svoja instrumentoma – Iskalec (Pathfinder) in Pospeševalec (Accelerator) – prizadevati za opredelitev, razvoj in uvedbo raznovrstnih inovacij z visokim tveganjem, vključno s postopnimi inovacijami, z največjim poudarkom na prodornih, prelomnih in visokotehnoloških inovacijah, ki imajo potencial za ustvarjanje trga . Z dosledno in racionalizirano podporo ▌bi moral zapolniti sedanjo praznino v javni podpori in zasebnih naložbah v prodorne inovacije. Za instrumenta EIC je treba določiti namenske pravne in upravljavske značilnosti, da bi odražala cilje EIC, zlasti dejavnosti uvajanja na trg.

(21a)

V smislu te uredbe in zlasti za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru EIC, zagonsko podjetje pomeni MSP v zgodnji fazi življenjskega cikla (vključno z odcepljenimi podjetji univerz) s prilagodljivim poslovnim modelom, katerega cilj je iskanje inovativnih rešitev in ki je samostojno v smislu člena 3 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (4) ; „družba s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pa pomeni družbo, ki ni mikro, malo ali srednje podjetje („MSP“), kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, in ima od 250 do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu; mala družba s srednje veliko tržno kapitalizacijo je družba s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki ima do 499 zaposlenih.

(22)

S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec EIC premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnih vzvodov za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo … (5).

(22a)

MSP so pomemben vir inovacij in rasti v Evropi. Zato je v programu Obzorje Evropa potrebna močna udeležba MSP, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. Na podlagi dobre prakse iz programa Obzorje 2020 bi moral program Obzorje Evropa še naprej na celosten način spodbujati sodelovanje MSP v okvirnem programu.

(22b)

Glavnino proračuna Pospeševalca EIC bi bilo sicer treba porabiti za kombinirano financiranje, vendar bi bilo treba za namene člena 43 zagotoviti, da je podpora iz Pospeševalca EIC izključno v obliki nepovratnih sredstev za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, skladna s podporo iz proračuna instrumenta za MSP v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(22c)

V tesni povezavi z InvestEU bi moral Pospeševalec EIC v obliki kombiniranega financiranja in v obliki podpore lastniškega kapitala financirati MSP, vključno z zagonskimi podjetji, v izjemnih primerih pa tudi projekte malih družb s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki še ne morejo ustvarjati prihodkov ali še niso dobičkonosne ali pa še niso sposobne pritegniti zadostnih naložb, da bi v celoti izvedle poslovni načrt svojih projektov. Ti upravičeni subjekti se bodo šteli za nedobičkonosne, medtem ko bi lahko ali bo del njihovih potreb po naložbah prevzel eden ali več vlagateljev, kot so zasebna ali javna banka, družinsko podjetje, sklad tveganega kapitala, poslovni angel itd. Na ta način bo Pospeševalec EIC omogočil financiranje obetavnih, vendar še ne dobičkonosnih subjektov, ki izvajajo prodorne inovacijske projekte in z njimi ustvarjajo trg. Ko bodo ti projekti postali dobičkonosni, se lahko v poznejši fazi njihovega razvoja financirajo iz programa InvestEU.

(23)

EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) in Regionalnega inovacijskega programa EIT usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov za razvoj skupne inovacijske zmogljivosti Unije , ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral v skladu z ustanovitvenim aktom – Uredbo o EIT (7) – in strateškim inovacijskim programom EIT (8) spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega zunajdisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti hiter dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „ Inovativna Evropa “ , po potrebi pa bi moral podpirati tudi vse druge stebre , načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“. Preprečiti je treba podvajanje SZI in drugih instrumentov na istem področju, predvsem drugih partnerstev.

(24)

Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež. Podobno lahko določena stopnja odprtosti glede inovativnosti financiranih ukrepov, ki so naslovljeni na veliko mrežo upravičencev, znatno prispeva h krepitvi zmogljivosti MSP, saj jim zagotavlja potrebna sredstva za privabljanje naložb in razcvet.

(25)

Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi ▌interesa Unije ter obojestranskih koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Uniji, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za odličnost pri mednarodni udeležbi in ciljno usmerjenem mednarodnem sodelovanju , glede na različne zmogljivosti na področju raziskav in inovacij pa je treba za subjekte s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki uporabiti ustrezna merila za upravičenost financiranja . Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav programu , če je predvidena vzajemnost, je zagotovljen interes Unije in se spodbuja večja udeležba vseh držav članic v Programu .

(26)

Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, ki bodo upoštevali pomisleke, potrebe in pričakovanja državljanov in civilne družbe, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. Ukrepe, sprejete za večjo udeležbo državljanov in civilne družbe, bi bilo treba spremljati.

(26a)

Program Obzorje Evropa bi moral podpirati nove tehnologije, s pomočjo katerih je mogoče premagovati ovire, ki preprečujejo dostop in polno udeležbo invalidov in posledično otežujejo nastanek resnično vključujoče družbe.

(27)

V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017)0623), ki ga je Svet potrdil 12. aprila 2018 , in po možnosti spodbujati njihovo udeležbo v Programu .

(28)

Cilj dejavnosti, razvitih v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma , preprečevanje pristranskosti na podlagi spola, ustrezno vključevanje vidika enakosti spolov v vsebino raziskav in inovacij za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi , vključno z načeli enakega plačila iz člena 141(3) PDEU in Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu ter zagotavljanje dostopnosti raziskovalcev invalidov na področju raziskav in inovacij. ▌

(29)

Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi … o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (9), ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Čeprav bi bilo mogoče spodbujati sinergije med programom Obzorje Evropa in Evropskim obrambnim skladom, pri čemer bi se bilo treba izogibati podvajanju, bi morali biti ukrepi v okviru programa Obzorje Evropa usmerjeni izključno v civilne namene.

(30)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program. Znesek, naveden za posebni program iz člena 1(3)(a), pomeni prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (10)] za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku].

(31)

Če ni določeno drugače, se za ta program uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba) (11) . Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili za nepovratna sredstva, nagrade, javno naročanje, posredno izvrševanje, finančno pomoč, finančne instrumente in proračunska jamstva.

(31a)

V času izvajanja Programa si je treba nenehno prizadevati za upravno poenostavitev, predvsem zmanjšanje upravnega bremena za upravičence. Komisija bi morala dodatno poenostaviti svoja orodja in smernice, tako da bo breme za upravičence minimalno. Komisija bi morala zlasti razmisliti o izdaji skrajšane različice smernic.

(31b)

Da bi zagotovili, da Evrope ohrani vodilno vlogo v svetovnih raziskavah in inovacijah na digitalnem področju, in upoštevali, da je treba okrepiti naložbe zaradi izkoriščanja vse večjih možnosti digitalnih tehnologij, bi bilo treba osrednjim prednostnim nalogam dodeliti dovolj proračunskih sredstev.

(32)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (13), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (14) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (15) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, popravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Predvsem lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, z namenom ugotavljanja, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnih interesov Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (16). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu računskemu sodišču (ECA) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enake pravice.

(33)

V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (17)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. V Programu bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti teh ozemelj, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo ter podpirali sodelovanje in sinergije, zlasti v najbolj oddaljenih regijah ter s tretjimi državami v njihovi soseščini.

(34)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, ter se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice in upravičence v okviru programa . Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(35)

Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije nanjo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enake udeležbe pri pripravi delegiranih aktov zlasti Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(36)

Skladnost in sinergije med programom Obzorje Evropa in vesoljskim programom EU bodo spodbujale evropski vesoljski sektor, ki bo konkurenčen v svetovnem merilu in inovativen, okrepile avtonomnost Evrope pri dostopu do vesolja in izkoriščanju vesolja v zaščitenem in varnem okolju ter okrepile vodilno vlogo Evrope na svetovni ravni. Podatki in storitve, ki jih zagotavlja evropski vesoljski program, bodo pripomogle k pripravi prodornih rešitev.

(36a)

Za odobritev financiranja določenega projekta bi bilo treba v programu dela upoštevati rezultate posameznih prejšnjih projektov, stanje v znanosti ter na področju tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter pomembne politične, tržne in družbene spremembe.

(37)	Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov bi morala ustrezno odsevati potrebe programa ob upoštevanju pomislekov in priporočil različnih deležnikov.

(38)

Skupna pravila in zahteve bi morale zagotoviti poenostavljena in skupna izvedbena orodja, tudi za spremljanje in poročanje, ter skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. ▌Sprejetje posebnih pravil bi moralo biti mogoče, vendar morajo biti izjeme omejene na primere, ko je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno .

(39)

Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013 (18), ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Upoštevati bi bilo treba mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti.

(40)

V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba v znanstvenem, družbenem, gospodarskem in tehnološkem interesu Unije spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih Programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.

(41)

Ob upoštevanju, da so podnebne spremembe eden največjih svetovnih in družbenih izzivov, ter glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podnebne cilje ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 % . V vsebino raziskav in inovacij bi bilo treba ustrezno vključiti podnebna vprašanja ter jih upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla.

(41a)

Komisija bo v okviru poti do učinkov, povezanih s podnebjem, poročala o rezultatih, inovacijah in skupnih ocenjenih učinkih projektov, ki so povezani s podnebjem, tudi ločeno po delih Programa in načinih izvajanja. Komisija bi morala v svoji analizi upoštevati dolgoročne gospodarske, družbene in okoljske stroške in koristi za evropske državljane, ki izhajajo iz dejavnosti v okviru programa, vključno z uvedbo inovativnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ocenjenimi učinki na delovna mesta in ustanavljanje podjetij, gospodarsko rast in konkurenčnost, čisto energijo, zdravje in dobro počutje (vključno s kakovostjo zraka, tal in vode). Rezultate te analize učinka bi bilo treba objaviti in oceniti ob upoštevanju evropskih podnebnih in energetskih ciljev, povratne informacije pa upoštevati v prihodnjem procesu strateškega načrtovanja in prihodnjih delovnih programih

(42)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zadevajo tudi zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(43)

Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov in raziskovalnih podatkov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (19), ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

▌

(45)

Nujno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Glavna vrsta financiranja v Programu bodo nepovratna sredstva . Druge vrste financiranja bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi bilo treba upoštevati možnost pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve. Preden bi nove sisteme za povračilo stroškov ocenili kot dejansko poenostavitev za upravičence, bi jih bilo treba izčrpno ovrednotiti in morali bi biti pozitivno ocenjeni.

▌

(47)

Program bi moral v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba) (20) dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve (tudi za veliko raziskovalno infrastrukturo, kakor se jo pojmuje v programu Obzorje 2020) . Vsi upravičenci bi morali imeti tudi možnost uporabiti stroške na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo v skladu z običajno računovodsko prakso upravičencev, kjer bi bili združeni dejanski neposredni in posredni stroški. Pri tem bi upravičenci lahko vključili dejanske posredne stroške, izračunane na podlagi razdelitvenih ključev v takšnih stroških na enoto za notranje zaračunano blago in storitve.

(48)	Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020 ter dodatno usklajenim s finančno uredbo , s čimer bi zmanjšali razliko med raziskovalci EU, ki sodelujejo v Programu .

(49)

Jamstveni sklad za udeležence, ki je bil ustanovljen v okviru programa Obzorje 2020 in ga upravlja Komisija, se je izkazal za pomemben zaščitni mehanizem za zmanjševanje tveganj, povezanih z zneski, ki jih udeleženci dolgujejo in jih niso povrnili. Zato bi bilo treba jamstveni sklad za upravičence (preimenovani mehanizem vzajemnega zavarovanja, v nadaljnjem besedilu: mehanizem) ohraniti in dodatno razširiti na druge organe financiranja, zlasti na pobude iz člena 185 PDEU. Mehanizem bi moral biti odprt za upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem.

(50)

Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo, razširjajo in zagotavljajo dostop do teh rezultatov, če je to primerno. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, Komisija pa bi morala opredeliti in pomagati čim bolj povečati priložnosti za upravičence, da izkoristijo rezultate, zlasti v Uniji. Izkoriščanje bi moralo biti skladno z načeli tega programa, vključno s spodbujanjem inovacij v Uniji in krepitvijo evropskega raziskovalnega prostora.

(51)

Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na merilih odličnosti , učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja . Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov iz čim večjega števila držav članic . Komisija bi morala po potrebi izvesti anonimno oceno in razčleniti njene rezultate, da bi preprečila pristranskost pri izbiri. Kjer je primerno, bi morali neodvisni strokovnjaki upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov.

(52)

Za vse dele programa bi bilo treba v skladu s členom 127 finančne uredbe izvajati sistematično navzkrižno opiranje na revizije in ocene ▌z drugimi programi EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov.

(53)

Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, kadar je primerno, ki jih organizira Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami. Nagrade bi bilo treba podeliti predvsem za projekte, ki privabljajo znanstvenike v širitvene države, ter uspešne projekte za njihovo večjo prepoznavnost ter za boljšo promocijo ukrepov, ki jih financira Unija.

(54)

Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove zmožnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri tem bi bilo treba razmisliti tudi o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri njegovih posrednih ukrepih , opredeljen pa je tudi okvir, ki ureja podporo Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti .

2. Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

3. Program se bo izvajal:

(a)	s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU (21) ▌;

(aa)	s finančnim prispevkom za EIT, ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 294/2008;

(b)	s posebnim programom o raziskavah na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada .

4. Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej Uredbi nanašajo na vsebino, ki je pomembna samo za posebni program iz odstavka 3(a).

EIT izvaja Program v skladu s svojimi strateškimi cilji za obdobje 2021–2027, kot so določeni v strateškem inovacijskem programu EIT, pri tem pa upošteva strateško načrtovanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Ta opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“;

(2)	„strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22) in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah];

(3)

„Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, oblikovano ob zgodnjem sodelovanju držav članic in/ali pridruženih držav, s katero se Unija ter zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami in nevladnimi organizacijami ) zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;

(4)	„odprt dostop“ pomeni prakso, da se končnemu uporabniku v skladu s členoma 10 in 35(3) te uredbe zagotavlja brezplačen spletni dostop do izsledkov raziskav, ki izhajajo iz ukrepov, financiranih v okviru Programa▌;

(4a)	„odprta znanost“ pomeni pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na odprtem sodelovanju, orodjih in razširjanju znanja, vključno z elementi iz člena 10;

(5)

„naloga“ pomeni portfelj ukrepov na področju raziskav in inovacij, ki temeljijo na odličnosti in so usmerjeni k učinkom, v različnih disciplinah in sektorjih , katerih namen je:

—	dosegati merljiv cilj v danem časovnem okviru ▌, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi,

—	vplivati na družbo in oblikovanje politik prek znanosti in tehnologije ter

—	biti pomemben za velik del evropskega prebivalstva in širok krog evropskih državljanov;

(6)	„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;

(7)	„javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;

(8)	„pravice dostopa“ pomenijo pravice do uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo ;

(9)

„obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu in (ii) jih upravičenci določijo v pisnem sporazumu , kot je potrebno za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov;

(10)	„razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v katerem koli mediju;

(11)

„izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu in vključujejo tudi komercialno izkoriščanje, na primer za razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve ali za dejavnosti standardizacije;

(12)

„pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, tudi morebitne finančne pogoje in pogoje za brezplačnost, pri katerih se upoštevajo posebne okoliščine zahteve za dostop, denimo dejanska ali potencialna vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;

(13)	„organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa;

(14)	„mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;

(15)

„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(15a)

„širitvene države“/„države z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij“ pomenijo države, v katerih je treba ustanoviti pravne subjekte, ki bi lahko nastopili kot koordinatorji v okviru sklopa o „širitvi sodelovanja in razširjanju odličnosti“ iz dela „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ programa Obzorje Evropa. Med državami članicami EU so to Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija za celotno trajanje Programa. Za pridružene države bo seznam upravičenk opredeljen na podlagi kazalnika in objavljen v programu dela. Na podlagi člena 349 PDEU bodo lahko pravni subjekti iz najbolj oddaljenih regij tudi nastopili v vlogi koordinatorjev v okviru tega sklopa;

(16)	„nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je nepridobiten po svoji pravni obliki ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;

(16a)

„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(17)

„ malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro, malo ali srednje podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, in ima do 499 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu;

(18)	„rezultati“ pomenijo vse materialne in nematerialne učinke dejavnosti, na primer podatke, znanje ali informacije, ne glede na njihovo obliko ali vrsto in ne glede na to, ali se lahko zaščitijo ali ne, ter vse njim pripadajoče pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(18a)

„izsledki raziskav“ pomenijo rezultate ukrepov, do katerih se lahko zagotovi dostop v obliki znanstvenih publikacij, podatkov ali drugih obdelanih izidov in postopkov, kot so programska oprema, algoritmi, protokoli in elektronske beležnice;

(19)

„pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, poslan na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti ocenjevanja , določene v programu dela, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v programu dela , lahko pa bi ga podprli z drugimi viri Unije ali nacionalnimi viri financiranja ;

(19a)

„strateški načrt za raziskave in inovacije“ pomeni izvedbeni akt, ki določa strategijo izvajanja vsebine programa dela za obdobje največ štirih let in je bil sprejet po obsežnem in obveznem postopku posvetovanja z več deležniki. V njem so opredeljene prednostne naloge, ustrezne vrste ukrepov in oblike izvajanja, ki jih je treba uporabiti;

(20)	„program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa (23) v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga je sprejel organ financiranja.

(21)

„vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi;

(22)	„pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC;

(23)

„tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti;

(24)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(25)

„kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa“ pomeni ▌finančno podporo za program, ki podpira dejavnosti na področju inovacij in tržne uporabe, sestavljeno iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital ali katero koli drugo povratno obliko podpore ;

(25-a)

„kombinirano financiranje iz EIC“ pomeni neposredno finančno podporo v okviru EIC za ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital ali katero koli drugo povratno obliko podpore;

( 25a)

„ukrep na področju raziskav in inovacij“ pomeni ukrep, ki je sestavljen zlasti iz dejavnosti, katerih namen je odkrivanje novega znanja in/ali preučevanje izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje, prikaz in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratoriju ali simuliranem okolju;

(25b)

„ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki obsega zlasti dejavnosti, katerih osnovni namen je izdelati načrte in ureditev ali zasnove za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, na primer izdelavo prototipov, preskušanje, predstavljanje, poskusno izvajanje, obsežno preverjanje izdelkov in tržno replikacijo;

(25c)

„pionirske raziskave Evropskega raziskovalnega sveta (vključno s potrditvijo koncepta ERC)“ pomenijo raziskovalne ukrepe, ki jih vodi glavni raziskovalec in v okviru ERC izvaja en ali več upravičencev;

(25d)

„ukrep na področju usposabljanja in mobilnosti“ pomeni ukrep, usmerjen v izboljšanje spretnosti, znanja in poklicnih možnosti raziskovalcev na podlagi mobilnosti med državami ter po potrebi med sektorji ali disciplinami;

(25e)

„ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep za večletno skupno financiranje programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij ter ne spadajo med organe financiranja Unije. Ta program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa ali kombinacija navedenega. Ukrep sofinanciranja programa lahko izvajajo ti subjekti neposredno ali tretje osebe v njihovem imenu;

(25f)

„ukrep predkomercialnega naročanja“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je, da upravičenci, to so javni organi ali drugi naročniki, izvedejo predkomercialno naročilo;

(25 g)

„ukrep javnega naročanja inovativnih rešitev“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je, da upravičenci, to so javni organi ali drugi naročniki, oddajajo skupna ali usklajena javna naročila za inovativne rešitve;

(25h)

„usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki prispeva k ciljem Programa, iz česar so izvzete dejavnosti raziskav in inovacij, razen kadar se opravljajo v okviru sklopa „širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“ dela „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, in usklajevanje od spodaj navzgor, ki zaradi krepitve evropskega raziskovalnega prostora omogoča sodelovanje med pravnimi subjekti iz držav članic in pridruženih držav, ne da bi raziskovalne dejavnosti sofinancirala EU;

(25i)

„nagrada za spodbujanje“ pomeni nagrado, ki z določitvijo cilja pred izvedbo dela spodbuja usmerjanje naložb v določeno smer;

( 25j)

„nagrada za priznanje“ pomeni nagrado kot priznanje za pretekle dosežke in izjemno delo, potem ko je bilo opravljeno;

(25k)

„ukrepi na področju inovacij in uvajanja na trg“ pomeni ukrepanje, ki vključuje inovacije in druge dejavnosti, potrebne za širjenje inovacij na trgu, tudi za širitev podjetij, in sicer s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa (kombinacijo financiranja z nepovratnimi sredstvi in zasebnega financiranja);

( 25l)

„posredni ukrepi“ pomenijo dejavnosti raziskav in inovacij, za katere Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci;

( 25m)

„neposredni ukrepi“ pomenijo dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvaja Komisija s svojim Skupnim raziskovalnim središčem;

(27)	„javno naročanje“ pomeni javno naročanje, kot je opredeljeno v členu 2(49) finančne uredbe;

(28)	„subjekt, povezan z upravičencem“ pomeni vsak pravni subjekt, kot je opredeljen v členu 187(1) finančne uredbe;

(30)

„inovacijski ekosistem“ pomeni ekosistem, ki na ravni EU združuje akterje ali subjekte, katerih funkcionalni cilj je omogočanje tehnološkega razvoja in inovacij. Sem spadajo razmerja med materialnimi viri (kot so finančna sredstva, oprema in prostori), institucionalnimi subjekti (kot so visokošolske institucije in podporne službe, raziskovalne in tehnološke organizacije, podjetja, vlagatelji tveganega kapitala in finančni posredniki) ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi subjekti, ki so organi odločanja in organi financiranja.

▌

Člen 3

Cilji Programa

1. Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, gospodarskega in družbenega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti v vseh državah članicah , tudi v industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog Unije, prispevek k izpolnjevanju ciljev in politik EU, prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja na podlagi načel Agende 2030 in Pariškega sporazuma, ter okrepitev evropskega raziskovalnega prostora . Program tako v največji možni meri povečuje dodano vrednost Unije, saj se osredotoča na cilje in dejavnosti, ki jih države članice učinkoviteje kot same uresničujejo s sodelovanjem.

2. Specifični cilji Programa so:

(a)

razvijanje, spodbujanje in skrb za napredovanje znanstvene odličnosti, podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega temeljnega in uporabnega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev , usposabljanje in mobilnost raziskovalcev, pritegnitev talentov na vseh ravneh in prispevanje k izrabi celotnega potenciala talentov Unije za sodelovanje v ukrepih, podprtih v okviru tega programa ;

(b)

ustvarjanje znanja, krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije ter podpora pri dostopu do inovativnih rešitev in njihovem uvajanju v evropski industriji , zlasti MSP, in družbi za obravnavanje svetovnih izzivov , med drugim podnebnih sprememb in ciljev trajnostnega razvoja;

(c)	spodbujanje vseh oblik inovacij, omogočanje tehnološkega razvoja, predstavljanja ter prenosa znanja in tehnologije, krepitev uvajanja in izkoriščanje inovativnih rešitev;

(d)

čim boljše doseganje rezultatov Programa za krepitev in večanje učinka in privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora, spodbujanje na odličnosti temelječe udeležbe iz vseh držav članic, tudi tistih z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij, pri programu Obzorje Evropa in boljše povezovanje na področju evropskih raziskav in inovacij .

Člen 4

Struktura Programa

1. Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:

(1)

Steber I „ Odlična znanost“, ki ga sestavljajo:

(a)	Evropski raziskovalni svet (ERC);

(b)	ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA);

(c)	raziskovalna infrastruktura.

(2)

Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ , ki ga ob upoštevanju, da imajo družbene vede in humanistika pomembno vlogo v vseh sklopih, sestavljajo ▌:

(a)	sklop „Zdravje“;

(b)	sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“ ;

(ba)	sklop „Civilna varnost za družbo“;

(c)	sklop „Digitalno, industrija in vesolje “;

(d)	sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;

(f)	sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri , kmetijstvo in okolje “:

(g)	nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

(3)

Steber III „ Inovativna Evropa “ , ki ga sestavljajo ▌:

(a)	Evropski svet za inovacije (EIC);

(b)	evropski inovacijski ekosistemi;

(c)	Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) , ustanovljen z Uredbo (ES) št. 294/2008 .

(4)

Del ▌„ Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ , ki ga sestavljata:

(a)	širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti;

(b)	reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.

2. Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I.

Člen 5 (24)

Raziskave in razvoj na področju obrambe

1. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v uredbi o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so ▌usmerjene izključno v raziskave in razvoj na področju obrambe, cilj in splošni opis teh dejavnosti pa je :

—	dejavnosti, s katerimi se spodbujajo konkurenčnost, učinkovitost in inovacijska zmogljivost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe.

2. Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b) z izjemo tega člena, člena 1 ▌in člena 9(1).

Člen 6 (25)

Strateško načrtovanje in izvajanje ter oblike financiranja EU

1. Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2. V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti z nepovratnimi sredstvi , ki so glavna oblika podpore v okviru Programa . Odobri se lahko tudi financiranje z nagradami, javnimi naročili in finančnimi instrumenti v operacijah mešanega financiranja ter podpora za lastniški kapital v okviru Pospeševalca EIC .

3. Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe.

4. Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljali po Programu, so navedene in opredeljene v členu 2 . ▌Oblike financiranja iz odstavka 2 se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.

5. Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.

6. Izvajanje posebnega programa in skupnosti znanja in inovacij EIT podpira pregledno in strateško načrtovanje dejavnosti raziskav in inovacij, kot je določeno v posebnem programu, zlasti za steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ , ter pokriva tudi ustrezne dejavnosti v drugih stebrih in v delu Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora .

Komisija poskrbi za zgodnjo vključenost držav članic in obsežna posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki jih dopolnjujejo posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo.

S strateškim načrtovanjem se zagotovi usklajenost z ustreznimi drugimi programi Unije ter prednostnimi nalogami in obveznostmi EU, povečajo pa se tudi dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi programi za financiranje razvoja in inovacij, s tem pa krepi evropski raziskovalni prostor. Možna področja nalog in institucionaliziranih evropskih partnerstev se določijo v Prilogi Va.

6a. Po potrebi se majhnim sodelovalnim konzorcijem zaradi hitrejšega dostopa do sredstev v nekaterih razpisih za zbiranje predlogov, namenjenih izboru ukrepov na področju raziskav in inovacij v okviru delov „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in „Iskalec Evropskega sveta za inovacije“ okvirnega programa, predlaga postopek hitre poti do raziskav in inovacij.

Za razpis po tem postopku veljajo vse te lastnosti:

—	zbiranje predlogov od spodaj navzgor,

—	krajši čas za dodelitev sredstev, ki ne presega 6 mesecev,

—	podpora se dodeli le majhnim sodelovalnim konzorcijem, ki jih sestavlja največ 6 različnih in neodvisnih primernih pravnih subjektov,

—	najvišji znesek finančne podpore na konzorcij ne presega 2,5 milijona EUR.

V programu dela so opredeljeni razpisi, za katere se uporablja postopek hitre poti do raziskav in inovacij.

7. Dejavnosti programa Obzorje Evropa se izvajajo ▌ prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, tudi v okviru nalog in evropskih partnerstev , razen dejavnosti iz člena 39 o nagradah .

▌

Člen 6a

Načela Programa

1. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(a) in EIT, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Prenos proračunskih sredstev med zneskom, dodeljenim za posebni program iz člena 1(3)(a) in EIT, ter zneskom, dodeljenim za posebni program iz člena 1(3)(b), ni dovoljen in nepotrebno podvajanje med obema programoma se preprečuje.

2. Program Obzorje Evropa zagotavlja multidisciplinarni pristop in po potrebi vključi družboslovje in humanistiko v vse sklope in dejavnosti, ki se razvijajo v okviru Programa, vključno s posebnimi razpisi za teme, povezane s tema področjema.

3. Skupni deli Programa zagotavljajo ravnovesje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter tako zajemajo vso vrednostno verigo.

3a. Program zagotavlja učinkovito spodbujanje in vključevanje sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi vzajemnih koristi, interesov EU, mednarodnih obveznosti in po potrebi vzajemnosti.

4. Program pomaga širitvenim državam povečati udeležbo v programu Obzorje Evropa in spodbujati široko geografsko pokritost v skupnih projektih, tudi s širjenjem znanstvene odličnosti, spodbujanjem novih oblik sodelovanja in kroženja možganov ter z izvajanjem člena 20(3) in člena 45(4). Države članice skušajo ta prizadevanja sorazmerno dopolnjevati, tudi s privlačnimi plačami za raziskovalce, podporo Unije ter nacionalnimi in regionalnimi skladi. Posebna pozornost se nameni geografski uravnoteženosti glede na razmere na posameznem področju raziskav in inovacij, v ocenjevalnih odborih in organih, kot so odbori in strokovne skupine, ne da bi spodkopali merila odličnosti.

5. S Programom se učinkovito spodbujajo enake možnosti za vse ter vključevanje vidika spolov in razsežnosti spolov v vsebino raziskav in inovacij, njegov namen pa je obravnavati vzroke neuravnotežene zastopanosti spolov. Posebna pozornost se nameni čim bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so odbori in strokovne skupine.

5a. Izvajanje programa Obzorje Evropa poteka v sinergiji z drugimi programi Unije za financiranje in je usmerjeno v čim večjo upravno poenostavitev. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi Unije za financiranje je vključen v Prilogo IV.

5b. Program prispeva k povečanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v državah članicah, s čimer prispeva k splošnemu vlaganju vsaj 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v raziskave in razvoj.

6. Komisija si pri izvajanju programa prizadeva za trajno upravno poenostavljanje in zmanjševanje bremena za vlagatelje in upravičence.

7. Kot del splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov v sektorske politike in sklade EU, ukrepi v okviru Programa po potrebi prispevajo k podnebnim ciljem z vsaj 35 % izdatkov. V vsebino raziskav in inovacij se ustrezno vključijo podnebna vprašanja.

8. Program spodbuja soustvarjanje in sooblikovanje z vključevanjem državljanov in civilne družbe.

9. Program pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov zagotovi zadostno preglednost in odgovornost ter s tem varuje javni interes.

10. Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti vzorci sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki se uporabljajo.

Člen 7

Naloge

1. Naloge se načrtujejo v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vendar se lahko zanje uporabijo tudi ukrepi, izvedeni v okviru drugih delov Programa , ter dopolnilni ukrepi, izvedeni v okviru drugih programov Unije za financiranje . Naloge omogočajo konkurenčne rešitve, ki imajo vseevropsko dodano vrednost in učinek.

2. Naloge se opredelijo in izvajajo v skladu z uredbo in posebnim programom, pri čemer se zagotovijo aktivna in zgodnja vključitev držav članic ter obsežne izmenjave z Evropskim parlamentom . Naloge, njihovi cilji, proračun, namen, področje uporabe, kazalniki in mejniki se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije ali delovnih programih, če je to primerneje. Ocenjevanje predlogov v okviru nalog se opravi v skladu s členom 26.

2a. V prvih treh letih Programa se največ 10 % letnega proračuna stebra II načrtuje s posebnimi razpisi za izvajanje nalog. V preostalem obdobju njegovega trajanja in samo, če je bil postopek za izbiro in upravljanje nalog pozitivno ocenjen, se lahko ta delež poveča. Komisija sporoči skupni proračunski delež posameznega programa dela, namenjen nalogam.

3. Naloge:

(a)	s cilji trajnostnega razvoja kot viri za oblikovanje in izvajanje imajo jasno raziskovalno in inovacijsko vsebino ter dodano vrednost EU, prispevajo pa k uresničevanju prednostnih nalog Unije ter obveznostim in ciljem programa Obzorje Evropa, določenim v členu 3 ;

(aa)

pokrivajo področja skupnega evropskega pomena, so vključujoče, spodbujajo široko vključenost in aktivno udeležbo različnih deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja, vključno z državljani in končnimi uporabniki, ter prinašajo rezultate na področju raziskav in inovacij, ki so lahko v korist vsem državam članicam;

(b)	so drzne in navdihujoče, zato imajo velik znanstveni, tehnološki, družbeni , okoljski ali politični pomen in učinek ;

(c)	navajajo jasno usmeritev in cilje ter so osredotočene, merljive, časovno omejene in imajo jasen proračunski okvir ;

(d)	so izbrane na pregleden način in osredotočene na ambiciozne, na odličnosti temelječe in k učinkom usmerjene, vendar realistične cilje ter raziskovalne , razvojne in inovacijske dejavnosti;

(da)	imajo potrebno področje uporabe in obseg ter se zanje uporabljajo ustrezni viri in vzvod dodatnih javnih in zasebnih sredstev, ki so potrebna za doseganje rezultatov naloge;

(e)	spodbujajo dejavnosti med disciplinami (tudi družboslovja in humanistike) ter obsegajo dejavnosti z različnih, tudi nižjih ravni tehnološke pripravljenosti ;

(f)	so odprte za več pristopov in rešitev od spodaj navzgor , upoštevajo človekove in družbene potrebe in koristi ter priznavajo pomen različnih prispevkov za dosego teh nalog;

(fa)	pregledno izkoriščajo sinergije z drugimi programi Unije ter nacionalnimi in po potrebi regionalnimi inovacijskimi ekosistemi.

4. Komisija spremlja in oceni vsako nalogo v skladu s členoma 45 in 47 ter Prilogo V k tej uredbi, vključno z napredkom pri uresničevanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, ki zajemajo izvajanje, spremljanje in postopno prenehanje izvajanja nalog. Prve naloge, določene v okviru programa Obzorje Evropa, bodo ocenjene najpozneje leta 2023 in pred sprejetjem kakršne koli odločitve o oblikovanju novih nalog ali o nadaljevanju, prenehanju ali preusmeritvi trenutnih nalog. Rezultati te ocene se objavijo in vključujejo vsaj analizo izbirnega postopka, njihovega upravljanja, proračuna, usmeritve in doseženega napredka.

Člen 7a

Evropski svet za inovacije

1. Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) kot centralno upravljano enotno točko za izvajanje ukrepov iz stebra III „Inovativna Evropa“, ki se nanašajo na EIC. EIC se osredotoča predvsem na prodorne in prelomne inovacije, pri čemer je usmerjen zlasti v tiste, ki ustvarjajo trg, obenem pa podpira vse vrste inovacij, tudi postopne. Deluje v skladu z naslednjimi načeli: jasna dodana vrednost EU, avtonomnost, zmožnost prevzemanja tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost.

2. EIC je odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij (MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter izjemoma malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo) ter od posameznih upravičencev do multidisciplinarnih konzorcijev. Vsaj 70 % proračuna EIC se nameni za MSP, vključno z zagonskimi podjetji.

3. Odbor EIC in funkcije upravljanja EIC so opredeljeni v Sklepu (EU) … [posebni program] in njegovih prilogah.

Člen 8

Evropska partnerstva

1. Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih lahko poteka v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)

sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane obveznosti vseh udeleženih strani glede finančnih prispevkov partnerjev ali njihovih prispevkov v naravi, ključni kazalniki uspešnosti in vpliva, rezultati, ki jih je treba doseči, in načini poročanja . Vključujejo opredelitev dopolnilnih dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in ki se izvajajo v okviru Programa (skupaj načrtovana evropska partnerstva);

(b)

udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, pri čemer so določeni cilji, ključni kazalniki uspešnosti in učinka ter rezultati, ki jih je treba doseči, in ki izhaja iz obveznosti partnerjev do finančnih prispevkov in /ali prispevkov v naravi ter združitve njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva);

(c)

udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij EIT v skladu z uredbo o EIT (institucionalizirana evropska partnerstva) . Ta partnerstva se izvedejo samo, če ciljev ne bi dosegli z drugimi deli programa Obzorje Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ali če ti cilji ne bi imeli potrebnega pričakovanega učinka in če so partnerstva upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti. Partnerstva v skladu s členom 185 PDEU ali na podlagi člena 187 PDEU centralno upravljajo vse finančne prispevke, razen v ustrezno utemeljenih primerih. V primeru centralnega finančnega upravljanja se prispevki na projektni ravni sodelujoče države pripravijo na podlagi finančnih sredstev, ki se zahtevajo v predlogih subjektov s sedežem v tej sodelujoči državi, razen če se vse sodelujoče države dogovorijo drugače.

S pravili za ta partnerstva se med drugim določijo cilji, ključni kazalniki uspešnosti in učinka ter rezultati, ki jih je treba doseči, pa tudi s tem povezane obveznosti partnerjev glede finančnih prispevkov in/ali prispevkov v naravi.

2. Evropska partnerstva:

(a)

se vzpostavijo za obravnavanje evropskih ali globalnih izzivov samo v primerih, ko bo z njimi učinkoviteje doseči cilje programa Obzorje Evropa kot bi jih Unija sama ali v primerjavi z drugimi oblikami podpore okvirnega programa . Tem delom se nameni ustrezen delež proračuna programa Obzorje Evropa. Večji del proračuna v okviru stebra II se dodeli za ukrepe zunaj evropskih partnerstev;

(b)

izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva v Evropi in za Evropo , močnega učinka finančnega vzvoda na zadostni ravni , dolgoročnih obveznosti vseh udeleženih strani, prožnosti pri izvajanju , skladnosti , usklajenosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in po potrebi mednarodnimi pobudami ali drugimi partnerstvi in nalogami ;

(c)	imajo pristop, ki jasno upošteva življenjski ciklus, so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz Programa.

2a. Evropska partnerstva v skladu s členom 8(1)(a) in (b) te uredbe se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, preden se začnejo izvajati v programih dela.

Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III.

Člen 8a

Pregled področij nalog in partnerstev

Komisija najpozneje leta 2023 na podlagi člena 185 PDEU ali člena 187 PDEU pregleda Prilogo Va v okviru splošnega spremljanja programa, vključno z nalogami in institucionaliziranimi evropskimi partnerstvi, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.

Člen 9

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada.

2. Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je:

(a)

27,42 % za steber I „ Odlična in odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)	17,64 % za Evropski raziskovalni svet;

(2)	7,23 % za ukrepe Marie Skłodowska-Curie;

(3)	2,55 % za raziskovalno infrastrukturo;

(b)

55,48 % za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)	8,16 % za sklop „Zdravje“;

(2)	2,50 % za sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“;

(2a)	2,00 % za sklop „Varne družbe“;

(3)	15,94 % za sklop „Digitalno, industrija in vesolje “;

(4)	15,84 % za sklop „ Podnebje, energija in mobilnost“;

(5)	9,00 % za sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo “;

(6)	2,04 % za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC);

(c)

12,71 % za steber III „Inovativna Evropa“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)	8,71 % za Evropski svet za inovacije (EIC) , vključno z največ 0,53 % za evropske inovacijske ekosisteme;

(2)	4 % za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).

(d)

4,39 % za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:

(1)	4,00 % za „ razširjanje odličnosti“ in krepitev sodelovanja po vsej Uniji ;

(2)	0,39 % za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“.

3. Komisija lahko v odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %, vključno z dodelitvijo prispevkov pridruženih držav .

3c. 45 % proračunskih sredstev sklopa „Vključujoča in ustvarjalna družba“ se nameni podpori za raziskave o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s kulturno dediščino Unije, kar vključuje 300 milijonov EUR, ki se namenijo za oblikovanje oblaka za evropsko kulturno dediščino, kot je določeno v Prilogi I k posebnemu programu, in sicer po oceni učinka, ki jo je treba predstaviti Evropskemu parlamentu.

3d. Vsaj ena milijarda EUR se nameni za kvantne raziskave v sklopu „Digitalno, industrija in vesolje“ v okviru stebra II.

4. Znesek iz odstavka 1 za posebni program iz člena 1(3)(a) in za EIT lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje Programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Upravni izdatki za posredne ukrepe ne presegajo 5 % celotnega zneska v okviru Programa. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezani s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa.

5. Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027.

6. Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let.

7. Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

▌

Člen 10

Odprta znanost

1. Program spodbuja odprto znanost kot pristop k znanstvenemu procesu na podlagi sodelovanja in širjenja znanja, zlasti v skladu z naslednjimi elementi:

—	odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa;

—	odprt dostop do raziskovalnih podatkov , tudi tistih, ki so podlaga za znanstvene publikacije.

Ti elementi se zagotovijo v skladu s členom 35(3) te uredbe. Skladni so tudi z načelom, da morajo biti odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je potrebno.

1a. Načelo vzajemnosti v odprti znanosti se podpira in spodbuja v vseh pridružitvenih sporazumih in sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami, tudi v sporazumih, ki jih sklenejo organi financiranja, odgovorni za posredno upravljanje programa.

2. Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli, da je podatke možno najti, da so dostopni, interoperabilni in jih je mogoče ponovno uporabiti (FAIR). Pozornost se nameni tudi dolgoročni hrambi podatkov.

3. Podpirajo in spodbujajo se druge prakse odprte znanosti , tudi v korist MSP .

Člen 11

Dopolnilno, kombinirano in kumulativno financiranje

1. Izvajanje programa Obzorje Evropa poteka v sinergiji z drugimi programi Unije za financiranje in je usmerjeno v čim večjo upravno poenostavitev. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV. Za sofinancirane ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij se uporablja enoten sklop pravil programa Obzorje Evropa.

2. Za vse dele Programa se podeli pečat odličnosti. Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)	bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;

lahko prejmejo podporo iz nacionalnih ali regionalnih skladov, med drugim tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], ne da bi bila za to potrebna dodatna vloga in ocenjevanje, če so ti ukrepi skladni s cilji ustreznega programa. Z izjemo pravil o državni pomoči se uporabljajo pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

2a. V skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX [… uredba o skupnih določbah] lahko organ upravljanja prostovoljno zaprosi za prerazporeditev delov svojih dodeljenih sredstev na program Obzorje Evropa. Prerazporejena sredstva se uporabljajo v skladu s pravili programa Obzorje Evropa. Poleg tega Komisija zagotovi, da se ta prerazporejena sredstva v celoti namenijo programom in/ali projektom, ki se bodo izvajali v državi članici ali regiji, iz katere izvirajo.

2b. Komisija na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja vsa dodeljena sredstva iz tega člena vključi v informacijski sistem o izbranih projektih, da bi omogočila hitro izmenjavo informacij in organom financiranja zagotavljanje finančnih sredstev za izbrane ukrepe.

Za ukrep, za katerega se nameni prispevek iz drugega programa Unije, se lahko nameni prispevek tudi v okviru Programa, če ti prispevki ne pokrivajo istih stroškov.

Člen 12

Tretje države, ki se pridružijo Programu

1. Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)	države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;

(c)

države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;

(d)

tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

i.	dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

ii.	zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine in spoštovanjem človekovih pravic, in ki jih podpirajo demokratične institucije;

iii.	dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov.

Polna ali delna pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu temelji na oceni koristi za Unijo . Zlasti je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

—	zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije;

—	zagotavlja pravico do usklajevanja ukrepa v okviru Programa, pod pogojem, da ukrep koristi Uniji in da so zaščiteni finančni interesi Unije;

—	določa pogoje za sodelovanje v Programu , vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne (pod-) programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

—	ne prenaša pooblastil za odločanje o programu na tretjo državo;

—	Uniji jamči pravice do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in zaščite njenih finančnih interesov.

2. Pri določanju področja pridružitve katere koli tretje države Programu se upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij in se preprečuje beg možganov iz Unije . V skladu s tem se lahko deli Programa , namenjeni samo enemu upravičencu, zlasti tisti, ki so namenjeni zasebnim subjektom, izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

3. V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno in podprto vzajemno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov.

4. Pogoji pridružitvenega sporazuma , ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo , da se vsaki dve leti izvede samodejen popravek ▌neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa.

4a. Prispevki vseh pridruženih držav se vključijo v ustrezne dele Programa, pri čemer se mora upoštevati razčlenitev proračuna teh delov, kot je določena v členu 9(2). Komisija v okviru letnega proračunskega postopka Svetu in Parlamentu poroča o skupnem proračunu vsakega dela Programa, v katerem navede vse pridružene države, prispevke posameznih držav in njihovo finančno bilanco.

NASLOV II

PRAVILA ZA SODELOVANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 13

Organi financiranja in neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča

1. Organi financiranja lahko odstopajo od pravil iz tega naslova , razen od členov 14, 15 in 16, v upravičenih primerih in samo, če je to določeno v temeljnem aktu o ustanovitvi organa financiranja ali o prenosu nalog izvajanja proračuna nanje ali, za organe financiranja iz člena 62(1)(c)(ii), (iii) ali (v) finančne uredbe, če je to predvideno v sporazumu o prispevku in to zahtevajo njihove posebne operativne potrebe ali narava ukrepov.

2. Pravila iz tega naslova se ne uporabljajo za neposredne ukrepe, ki jih izvede Skupno raziskovalno središče.

Člen 14

Upravičeni ukrepi in etična načela

1. Brez poseganja v odstavek 2 ▌tega člena so do financiranja upravičeni le ukrepi za izvajanje ciljev iz člena 3.

Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

(a)	dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

(b)	dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne (26);

(c)	dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

2. Raziskave človeških matičnih celic odraslih in zarodkov se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih vključenih držav članic. Finančna sredstva se ne dodelijo ne znotraj ne zunaj EU za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah. Dejavnosti se ne dodelijo finančna sredstva v državi članici, v kateri je taka dejavnost prepovedana.

▌

Člen 15

Etika (27)

1. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli.

Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju varstva okolja in visoke stopnje varovanja zdravja ljudi.

2. Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo:

(a)	etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno;

(b)	potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja;

(c)	v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici ter

(d)	za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti.

3. Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo čim večjo preglednost postopkov v zvezi z etiko brez poseganja v zaupnost vsebine postopka .

4. Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja.

5. Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja.

Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko.

6. Ukrepi, ki ne izpolnjujejo etičnih zahtev iz odstavkov 1 do 4, etično torej niso sprejemljivi in se zato zavrnejo ali ▌prekinejo , ko se ugotovi njihova etična nesprejemljivost .

Člen 16

Varnost

1. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja.

2. Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije.

3. Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.

4. Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.

5. Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.

6. Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem.

7. Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje.

Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov iz tega člena , se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo.

POGLAVJE II

Nepovratna sredstva

Člen 17

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru Programa se dodelijo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

Člen 18

Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja

1. V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, vključno s pravnimi subjekti iz nepridruženih tretjih držav, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu.

2. Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah ali pridruženi državi, vsaj eden od njih pa ima sedež v državi članici, razen če:

(a)	program dela določa drugače, če je to ustrezno utemeljeno;

3. Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali pridruženi državi na podlagi sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 12 .

4. Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici, pridruženi državi ali v drugi tretji državi.

5. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.

6. Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, se lahko v programu dela poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.

7. Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11 , se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela.

8. Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje JRC .

9. Za JRC , mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež v drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo v ukrepu.

10. Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav, ukrepih usposabljanja in mobilnosti ter če je določeno v delovnem programu , se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi.

Pri drugih delih programa se za mednarodne organizacije, ki niso mednarodne evropske raziskovalne organizacije, šteje, da imajo sedež v nepridruženi tretji državi.

Člen 19

Subjekti, upravičeni do financiranja

1. Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi iz člena 12 .

Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11(3) , so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje.

1b. Subjekti iz držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma iz drugih nepridruženih tretjih držav so lahko upravičeni do financiranja, če:

(a)	je tretja država navedena v programu dela ter

(b)	Komisija ali organ financiranja meni, da je njeno sodelovanje ključnega pomena za izvedbo ukrepa.

2. Subjekti s sedežem v drugi nepridruženi tretji državi bi ▌morali nositi stroške svojega sodelovanja. Unija in te nepridružene tretje države lahko sklenejo sporazum na področju raziskav in razvoja, če menijo, da je to koristno, in lahko se vzpostavi mehanizem sofinanciranja, podoben tistim, ki so bili dogovorjeni v okviru programa Obzorje 2020. Te države za pravne subjekte Unije zagotovijo vzajemen dostop do svojih programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij ter vzajemen odprti dostop do znanstvenih rezultatov in podatkov ter poštene in pravične pogoje za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

▌

3. Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi ▌.

3a. Komisija Parlamentu in Svetu poroča o znesku finančnih prispevkov, ki jih je Unija dodelila sodelujočim subjektom v vsaki posamezni nepridruženi tretji državi, in o znesku finančnih prispevkov, ki jih je ista država dodelila subjektom Unije, ki sodelujejo v njenih dejavnostih.

Člen 20

Razpisi za zbiranje predlogov

1. ▌Vsebina razpisov za zbiranje predlogov za vse ukrepe je zajeta v programu dela.

▌

3. Če je to potrebno za doseganje ciljev, se lahko v izrednih primerih razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe. V programu dela je lahko poleg tega predvidena možnost, da se pravni subjekti iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij pridružijo že izbranim skupnim ukrepom raziskav in razvoja, če se s tem strinja zadevni konzorcij in če pravni subjekti iz zadevnih držav članic v njih še ne sodelujejo.

4. Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki:

(a)	naj bi jih izvajali JRC ali pravni subjekti, določeni v programu dela, ter

(b)	ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 195(e) finančne uredbe .

5. S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.

Člen 21

Skupni razpisi

Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s:

(a)	tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;

(b)	mednarodnimi organizacijami;

(c)	nepridobitnimi pravnimi subjekti.

V primeru skupnega razpisa prijavitelji izpolnjujejo zahteve iz člena 18 te uredbe in določijo se postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka.

Člen 22

Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev

1. Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU (28), 2014/25/EU (29) in 2009/81/ES (30).

2. Pri postopkih naročanja:

(a)	se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci;

(b)	se lahko za predkomercialna naročila , kadar je primerno in brez poseganja v načela iz točke (a), uporabljajo poenostavljeni in/ali pospešeni postopki ter določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav ;

(c)	se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov) ter

(d)	se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov.

3. Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo vsaj pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali od sodelujočega izvajalca zahtevajo, da podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do podlicence. Če izvajalec v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, komercialno ne izkoristi rezultatov, lahko javni naročniki , po posvetovanju z izvajalcem o razlogih za neizkoriščanje, od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.

▌

Člen 24

Finančna sposobnost vložnikov

1. Poleg izjem, navedenih v členu 198 (5) finančne uredbe, se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in le, če zahtevana finančna sredstva Unije za ukrep znašajo 500 000 EUR ali več.

2. Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti ali če obstaja večje tveganje zaradi sodelovanja v več tekočih dejavnostih, ki se financirajo iz programov Unije za raziskave in inovacije, Komisija ali organ financiranja preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki so pod mejno vrednostjo iz odstavka 1.

3. Kadar za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, se preveri finančna sposobnost slednjega.

4. V primeru šibke finančne sposobnosti lahko Komisija ali organ financiranja vložnikovo sodelovanje pogoji s predložitvijo izjave o solidarni odgovornosti pridruženega subjekta.

5. Prispevek v mehanizem vzajemnega zavarovanja iz člena 33 se šteje za zadostno jamstvo v skladu s členom 152 finančne uredbe. Od upravičencev se ne sme zahtevati ali jim naložiti nobenega dodatnega jamstva ali poroštva.

Člen 25

Merila za dodelitev in izbiro

1. Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)	odličnost;

(b)

vpliv;

(c)	kakovost in učinkovitost izvajanja.

2. Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1.

3. V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1 , vključno z morebitnimi utežmi, mejnimi vrednostmi in, kadar je ustrezno, pravili za obravnavo enako uvrščenih predlogov, pri čemer se upoštevajo cilji razpisa za zbiranje predlogov. Pogoji za obravnavanje enako uvrščenih predlogov lahko med drugim vključujejo naslednja merila: MSP, spol, geografsko raznolikost.

3a. Komisija in drugi organi za financiranje upoštevajo možnost dvostopenjskega postopka predložitve, kadar je ustrezno, pa se lahko na prvi stopnji ocenjevanja anonimizirani predlogi ocenijo na podlagi enega ali več meril za dodelitev iz odstavka 1.

Člen 26

Ocenjevanje

1. Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki ga sestavljajo zunanji neodvisni strokovnjaki.

Za dejavnosti EIC, naloge in v utemeljenih primerih, določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, je lahko odbor za ocenjevanje sestavljen delno, ali v primeru usklajevanja in podpornih ukrepov, delno ali v celoti iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe.

▌

Postopek ocenjevanja lahko spremljajo neodvisni opazovalci .

2. Kadar je ustrezno , odbor za ocenjevanje določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z:

(a)	rezultati ocenjevanja;

(b)	njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov , in sicer za dejavnosti instrumenta Iskalec EIC, naloge in v drugih utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija.

Za dejavnosti EIC, naloge in v utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, lahko ocenjevalni odbor predlaga tudi ▌spremembe predloga, če je to potrebno za skladnost pristopa s portfeljem. Spremembe so skladne s pogoji za sodelovanje in spoštujejo načelo enakega obravnave. Programski odbor bo obveščen o takih primerih.

2a. Postopek ocenjevanja je zasnovan tako, da se preprečujeta nasprotje interesov in pristranskost. Zagotovi se preglednost glede meril za ocenjevanje in glede metode ocenjevanja predlogov.

3. V skladu s členom 200(7) finančne uredbe vložniki prejmejo povratne informacije v vseh fazah ocenjevanja in po potrebi razloge za zavrnitev.

4. Pravni subjekti s sedežem v državah članicah z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki so uspešno sodelovali v komponenti „Širitev sodelovanja in izmenjava odličnosti“, na prošnjo prejmejo potrdilo o tem sodelovanju, ki ga lahko priložijo predlogom k skupnim delom programa, v katerih sodelujejo v vlogi koordinatorja.

Člen 27

Postopek pregleda ocenjevanja , poizvedbe in pritožbe

1. Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja (31).

2. Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga.

2a. Zahtevek za pregled se nanaša na določen predlog in se vloži v 30 dneh od sporočitve rezultatov ocenjevanja.

Mnenje o postopkovnih vidikih zagotovi odbor za pregled ocenjevanja, v katerem sodeluje in ga tudi vodi osebje Komisije ali ustreznega organa financiranja, ki ni bilo vključeno v ocenjevanje predlogov. Odbor lahko predlaga eno od naslednjega:

(a)	ponovno oceno predloga, ki jo opravijo predvsem ocenjevalci, ki niso sodelovali pri prejšnjem ocenjevanju;

(b)	potrditev prvotnega ocenjevanja.

▌

3. Ocena pregleda ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda.

3a. Komisija zagotovi, da se vzpostavi postopek, ki ga udeleženci programa Obzorje Evropa lahko uporabijo za neposredno poizvedovanje ali vlaganje pritožb v zvezi s svojim sodelovanjem v programu. Informacije o tem, kako vložiti poizvedbe ali pritožbe, se objavijo na spletu.

Člen 28

Čas do dodelitve

1. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki:

(a)	vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov;

(b)	sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov.

▌

2. V programu dela ▌se lahko določijo tudi krajši roki.

3. Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno.

Člen 29

Izvrševanje nepovratnih sredstev

1. Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja.

2. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep v ustrezno utemeljenih primerih začasno ustavi, spremeni ali prekine.

3. Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati za Unijo niso več pomembni iz znanstvenih ali tehnoloških razlogov ali, v primeru Pospeševalca EIC, tudi gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi na podlagi njihove pomembnosti kot del portfelja ukrepov. Preden se Komisija odloči za prekinitev ukrepa, opravi postopek, v katerega vključi koordinatorja ukrepa in po potrebi zunanje strokovnjake, v skladu s členom 133 finančne uredbe.

Člen 29a

Vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih

1. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s to uredbo sestavi vzorčne sporazume o nepovratnih sredstvih med Komisijo ali ustreznim organom financiranja in upravičenci. Če je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih, med drugim zaradi dodatne poenostavitve za upravičence, ga Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami ustrezno spremeni.

2. V sporazumu o nepovratnih sredstvih so določene pravice in obveznosti upravičencev ter Komisije ali ustreznega organa financiranja v skladu s to uredbo. Določene so tudi pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo upravičenci med izvajanjem ukrepa, ter vloga in naloge koordinatorja konzorcija.

Člen 30

Stopnje financiranja

1. Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja financiranja za posamezni ukrep se določi v programu dela.

2. Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za:

(a)	ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;

(b)	ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.

3. Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.

Člen 31

Posredni stroški

1. Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.

Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca.

2. Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.

Člen 32

Upravičeni stroški

1. Poleg meril iz člena 186 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki bi jih oseba prejela za delo v projektih na področju razvoja in inovacij , financiranih iz nacionalnih programov , vključno s prispevki za socialno varnost in drugimi stroški, povezanimi s prejemki osebja, dodeljenega ukrepu, v skladu z nacionalno zakonodajo ali pogodbo o zaposlitvi .

Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno.

2. Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.

3. Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa.

3a. Upravičenci lahko uporabljajo svoje običajne računovodske prakse za opredelitev in prijavo stroškov, ki nastanejo v zvezi z ukrepom v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstev in v skladu s to uredbo in členom 186 finančne uredbe.

4. Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.

Potrdilo o računovodskih izkazih lahko izda pooblaščeni zunanji revizor, v primeru javnih organov pa pristojni in neodvisen javni uslužbenec v skladu s členom 203 (4) finančne uredbe .

4a. Kadar je ustrezno, za ukrepe usposabljanja in mobilnosti v okviru ukrepov MSCA se pri prispevku EU ustrezno upoštevajo morebitni dodatni stroški upravičenca, povezani z materinskim ali starševskim dopustom, bolniškim dopustom, posebnim dopustom ali spremembo organizacije gostiteljice ali družinskega statusa raziskovalca v času trajanja sporazuma nepovratnih sredstvih.

4b. Stroški, povezani z odprtim dostopom, vključno z načrti za upravljanje podatkov, so upravičeni do povračila, kot je dodatno določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Člen 33

Mehanizem vzajemnega zavarovanja

1. S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:

(a)	Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES,

(b)	Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“,

(c)	Komisiji in organom financiranja v okviru Programa. Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.

2. Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje mehanizma .

3. Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi rednih in preglednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v mehanizem v imenu upravičencev ter v nobenem primeru ne presega zneska začetnega predhodnega financiranja .

4. Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.

5. Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.

6. Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21( 5 ) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa.

7. Mehanizem se lahko razširi na upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov.

Člen 34

Lastništvo in zaščita

1. Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če:

(a)	so jih ustvarili skupaj ter

(b)

ni mogoče:

(i)	določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca ali

(ii)	ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite.

Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če v konzorcijskem sporazumu in/ali v sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.

2. Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje in morebitnimi drugimi legitimnimi interesi . Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.

Člen 35

Izkoriščanje in razširjanje rezultatov

1. Vsak udeleženec, ki je prejel finančna sredstva Unije, stori vse potrebno za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, ali poskrbi, da jih izkorišča drug pravni subjekt. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.

Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da poišče osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti.

2. Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej in v javno razpoložljivem formatu, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov ▌.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov , pri čemer se zaščitijo gospodarski in znanstveni interesi Unije .

3. Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve glede prostega dostopa.

Prost dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, kar zagotavlja možnost izjem na podlagi načela „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“ , ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev , vključno s komercialnim izkoriščanjem , in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, zaupnosti, poslovne skrivnosti, konkurenčni interesi Unije, varnostni predpisi ali pravice intelektualne lastnine.

V programu dela se lahko določijo dodatne spodbude ali obveznosti za upoštevanje praks odprte znanosti.

4. Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke , ustvarjene v okviru ukrepa programa Obzorje Evropa, v skladu z načeli FAIR in pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov.

V programu dela so lahko , kadar je upravičeno, določene dodatne obveznosti za uporabo evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih.

5. Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.

6. Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti razložijo , zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije.

Upravičenci načrt med trajanjem in po koncu ukrepa posodabljajo še naprej v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih .

7. Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih . Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo.

Člen 36

Prenos in podelitev licenc

1. Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.

2. Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe , vključno s pridruženimi subjekti, ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa.

Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe , vključno s pridruženimi subjekti, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3. Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov , tudi izključno , če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti. Izključne licence za rezultate se lahko podelijo, če vsi ostali zadevni upravičenci potrdijo, da se odpovedujejo pravicam o dostopu do njih.

4. Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica Komisije ali organa financiranja do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če:

(a)	so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije;

(b)	gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v nepridruženi tretji državi ter

(c)	prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije.

Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.

Člen 37

Pravice do dostopa

1. Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa:

(a)	zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno;

(b)	če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence;

(c)	upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja;

(d)	če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop;

(e)	če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa.

2. Upravičenci dovolijo dostop do:

(a)	svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog;

(b)	svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače;

(c)	svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

3. Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:

(a)	ima sedež v državi članici ali pridruženi državi;

(b)	je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca ter

(c)	potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca , v skladu z obveznostmi izkoriščanja upravičenca .

Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

4. Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa.

5. Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

Takšne pravice dostopa pa ne veljajo za obstoječe znanje upravičencev.

Pri ukrepih v okviru sklopa „ Civilna varnost za družbo “ upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice.

6. V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa , kadar je to ustrezno .

Člen 38

Posebne določbe ▌

Posebna pravila v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe.

Ta posebna pravila se določijo v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev in ne spreminjajo načel in obveznosti glede prostega dostopa.

▌

Člen 39

Nagrade

1. Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2. Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače.

3. Komisija ali organ financiranja lahko organizira , kadar je to ustrezno, nagradne natečaje skupaj z:

(a)	drugimi organi Unije;

(b)	tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;

(c)	mednarodnimi organizacijami ali

(d)	nepridobitnimi pravnimi subjekti.

4. Program dela ali pravila natečaja ▌vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo in, kadar je ustrezno, izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, lastništvom ter pravicami dostopa, vključno z določbami o podeljevanju licence .

POGLAVJE IV

Javno naročanje

Člen 40

Javno naročanje

1. Javna naročila v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VII finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2. Javna naročila se lahko dodelijo tudi v obliki predkomercialnega naročanja ali naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi organi naročniki iz držav članic in pridruženih držav. V tem primeru se uporabljajo pravila iz člena 22.

POGLAVJE V

Operacije mešanega financiranja in kombinirano financiranje

Člen 41

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu s programom sklada InvestEU in naslovom X finančne uredbe.

Člen 42

Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC

1. Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33.

2. Kombinirano financiranje EIC se izvaja v skladu s členom 43. Podpora v okviru kombiniranega financiranja EIC se dodeli, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo EU v okviru InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se ob dodelitvi kombiniranega financiranja EIC ne uporabljajo pogoji iz odstavka 2 in zlasti odstavkov (a) in (d).

3. Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 11, 19, 20, 24, 25 in 26 . Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi ter utemeljenimi pogoji, opredeljenimi v programu dela.

4. Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe.

5. Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki spodbuja konkurenčnost Unije in ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.

Člen 42a

Iskalec

1. Iskalec zagotavlja nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki jih izvajajo konzorciji ali posamezni upravičenci in katerih namen je razvoj prebojnih inovativnih tehnologij in novih tržnih priložnosti. Iskalec podpira najzgodnejše faze znanstvenih, tehnoloških ali visokotehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo.

Iskalec se izvaja predvsem z razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor z rednimi letnimi presečnimi datumi in zagotavlja tudi konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev, ki zahtevajo visokotehnološke rešitve in prebojno razmišljanje.

2. Prehodne dejavnosti Iskalca pomagajo vsem vrstam raziskovalcev in inovatorjev pri razvoju poti komercialnega razvoja v Uniji, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti za oceno morebitnih poslovnih modelov, in z namenom pomoči pri ustvarjanju odcepljenih ali zagonskih podjetij.

(a)	začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov;

(b)

dodatna nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko dodelijo vsakemu predlogu, ki je že z razpisom izbran v okviru instrumenta Iskalec, za izvedbo dopolnilnih dejavnosti, tudi nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov, za krepitev skupnosti upravičencev portfelja, na primer za oceno možnih odcepljenih podjetij, potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg, ali za razvoj poslovnega načrta. O takšnih primerih se obvesti programski odbor, ustanovljen na podlagi specifičnega programa.

3. Za Iskalca EIC veljajo merila za dodelitev, kot so opredeljena v členu 25.

Člen 43

Pospeševalec

1. Pospeševalec EIC si prizadeva podpirati zlasti inovacije, ki ustvarjajo nove trge. Podpira samo posamezne upravičence in v glavnem zagotavlja kombinirano financiranje. Pod določenimi pogoji lahko zagotavlja tudi podporo samo v obliki nepovratnih sredstev ali samo v obliki lastniškega kapitala.

Pospeševalec EIC predlaga dve vrsti podpore:

—	Podpora v obliki kombiniranega financiranja za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter, v izjemnih primerih, za mala podjetja s srednjo kapitalizacijo, ki izvajajo prebojne in prelomne inovacije, ki niso zanimive za banke.

—	Podpora izključno v obliki nepovratnih sredstev za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki izvajajo vse vrste inovacij, segajoč od postopnih inovacij do prebojnih in prelomnih, ki naj bi jih nato razširili.

Zagotovi se lahko tudi podpora samo v obliki lastniškega kapitala za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki niso zanimiva za banke in ki so že prejela podporo v obliki nepovratnih sredstev.

Podpora samo v obliki nepovratnih sredstev, ki jo zagotavlja Pospeševalec EIC, se zagotovi le pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)	projekt vsebuje informacije o zmogljivostih in pripravljenosti prosilca za širitev;

(b)	upravičenec je lahko le zagonsko podjetje ali MSP;

(c)	podpora samo v obliki nepovratnih sredstev v okviru Pospeševalca EIC se lahko upravičencu zagotovi le enkrat med trajanjem programa Obzorje Evropa v znesku največ 2,5 milijona EUR.

1a. Upravičenec Pospeševalca EIC je pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali v izjemnih primerih mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo , ki se želijo širiti, s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ob predhodnem soglasju upravičenca ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. V slednjem primeru bo sporazum o financiranju podpisan samo z upravičencem.

2. En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC.

3. Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti zunanji neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru stalno odprtega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih od 24 do 26, ob upoštevanju odstavka 4.

4. Merila za dodelitev so:

(a)	odličnost;

(b)

vpliv;

(c)	stopnja tveganosti ukrepa , ki bi preprečila naložbe, kakovost in učinkovitost izvajanja, ter potreba po podpori Unije.

5. Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa (vključno s skupnostmi znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo) , lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom za dodelitev predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

predlog izvira iz katerega koli drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, iz tega programa; ali , pod pogojem, da je bil v okviru prvega delovnega programa Obzorje Evropa izveden pilotni projekt, iz nacionalnih in/ali regionalnih programov, začenši z ugotavljanjem potrebe po takem programu . Podrobne določbe se opredelijo v posebnem programu.

(b)	temelji na prejšnjem pregledu projekta, ki je bil opravljen pred ne več kot dvema letoma in v katerem sta bila ocenjena odličnost in učinek predloga ob upoštevanju pogojev in postopkov, podrobneje navedenih v programu dela.

6. Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)	upravičenec je zagonsko podjetje, MSP ali malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo ,

(b)	predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4,

(c)	za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij.

7. Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, zunanji neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno podporo Pospeševalca EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg.

Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali zunanji neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno z neskladnostjo s cilji politik Unije. Programski odbor je obveščen o razlogih za tako zavrnitev.

8. Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini podpore Pospeševalca EIC ne presegajo 70 % skupnih upravičenih stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.

9. Načini izvedbe lastniškega kapitala in vračljive podpore kot sestavin podpore Pospeševalca EIC se podrobneje določijo v sklepu [posebni program].

10. S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni merljivi mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za podporo Pospeševalca EIC.

V primeru kombiniranega financiranja EIC se lahko začnejo izvajati dejavnosti , ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.

11. V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali , če je ustrezno utemeljeno, prekine, če merljivi mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe , zlasti v Uniji .

V izjemnih primerih se Komisija lahko na podlagi nasveta odbora EIC odloči za povečanje podpore Pospeševalca EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki. Programski odbor se obvesti o takih primerih.

Poglavje VI

Strokovnjaki

Člen 44

Imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov

1. Neodvisni zunanji strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za prijave posameznikov in razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so raziskovalne agencije, raziskovalne institucije, univerze, organizacije za standardizacijo, organizacije civilne družbe ali podjetja, da se vzpostavi podatkovna zbirka kandidatov.

Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih pregledno izbere katerega koli posameznega strokovnjaka z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki ni vključen v podatkovno zbirko, če se z razpisom za prijavo interesa ni zagotovilo ustreznih neodvisnih zunanjih strokovnjakov .

Ti strokovnjaki izjavijo, da so neodvisni in sposobni podpreti cilje programa Obzorje Evropa.

2. V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so neodvisni zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno in v izjemnih primerih , se lahko dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na zadevnih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni.

3. Dodatno k odstavkoma (2) in (3) členu 38 finančne uredbe se imena neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov.

3a. Komisija ali ustrezni organ financiranja sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov v zvezi s sodelovanjem neodvisnih zunanjih strokovnjakov v skladu s členoma 61 in 150(5) finančne uredbe.

Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se znajde v nasprotju interesov pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, te zadeve ne ocenjuje ter pri njej ne svetuje ali pomaga.

3-b. Komisija ali ustrezni organ financiranja pri imenovanju neodvisnih zunanjih strokovnjakov sprejme ustrezne ukrepe, da bi ob upoštevanju razmer na področju ukrepa v skupinah strokovnjakov in ocenjevalnih odborih dosegli uravnoteženo sestavo z vidika spretnosti, izkušenj, znanja, vključno v smislu specializiranega znanja, zlasti na področju družbenih ved in humanistike, geografske raznolikosti in spola, ob upoštevanju razmer na področju ukrepa.

3b. Kadar je ustrezno, je treba za vsak predlog zagotoviti ustrezno število neodvisnih strokovnjakov, da se zagotovi kakovost ocenjevanja.

3c. O višini plačila vseh neodvisnih in zunanjih strokovnjakov se obvesti Evropski parlament in Svet. Pokriva se iz stroškov programa.

NASLOV III

SPREMLJANJE, KOMUNICIRANJE, OCENJEVANJE IN NADZOR PROGRAMA

Člen 45

Spremljanje in poročanje

1. Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje programa Obzorje Evropa, njegovega posebnega programa in dejavnosti EIT. Da se poveča preglednost, so posodobljeni podatki tudi objavljeni in preprosto dostopni na spletni strani Komisije.

Zlasti podatki o projektih, ki se financirajo v okviru ERC, evropskih partnerstev, misij, EIC in EIT, se vključijo v isto podatkovno zbirko.

To vključuje:

(i)	„ časovno opredeljene kazalnike za letno poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev, določenih v členu 3 in v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov;“

(ii)

informacije o ravni vključevanja družbenih in humanističnih ved, razmerju med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti v skupnih raziskavah, napredku pri širitvi udeležbe držav, geografski sestavi konzorcijev v sodelovalnih projektih, razvoju plač raziskovalcev, uporabi dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, ukrepih za spodbujanje sodelovanja na področju evropskih raziskav in inovacij, uporabi pregleda ocenjevanja in ravni pritožb, ravni vključevanj podnebnih ukrepov in povezanih odhodkih, udeležbi MSP, udeležbi zasebnega sektorja, udeležbi po spolu v financiranjih ukrepih, ocenjevalnih skupinah, odborih in svetovalnih skupinah, pečatih odličnosti, evropskih partnerstvih in stopnji sofinanciranja, dopolnilnem in kumulativnem financiranju iz drugih skladov Unije, raziskovalni infrastrukturi, času do dodelitve sredstev, ravni mednarodnega sodelovanja, sodelovanju državljanov in udeležbi civilne družbe.

(iii)

ravni odhodkov, razčlenjene na ravni projektov, da se omogočijo specifične analize, tudi glede na področje ukrepanja.

(iv)	raven prevelikega števila prijav, zlasti število predlogov na razpis, njihovo povprečno oceno in delež predlogov nad in pod mejnimi vrednostmi kakovosti.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti.

3. Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno , pri čemer se ne poveča upravno breme za upravičence . V ta namen se sorazmerne zahteve glede poročanja naložijo prejemnikom sredstev Unije , tudi na ravni raziskovalcev, udeleženih v ukrepe, da bi lahko sledili njihovi poklicni poti in mobilnosti, in (če je ustrezno) državam članicam (32).

3a. Kvalitativna analiza Komisije in organov financiranja Unije ali nacionalnih organov financiranja v največji možni meri dopolnjuje kvantitativne podatke.

4. Ukrepi za spodbujanje sodelovanja na področju evropskih raziskav in inovacij se spremljajo in pregledujejo v okviru delovnih programov.

Člen 46

Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov

1. Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov , tudi za nagrade ), z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Zagotavlja tudi pravočasne in izčrpne informacije državam članicam in upravičencem. Zainteresiranim subjektom se zagotovijo z dokazi podprte storitve povezovanja, ki temeljijo na podatkovni analizi in omrežni afiniteti, da bi se oblikovali konzorciji za skupne projekte, s posebnim poudarkom na prepoznavanju priložnosti za mreženje za pravne osebe iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij. Na podlagi take analize se lahko organizirajo ciljne prireditve za povezovanje za namen konkretnih razpisov za zbiranje predlogov. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

3. Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 47

Ocenjevanje programa

1. Ocenjevanje programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.

2. Vmesna ocena Programa se opravi s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, izbranih s preglednim postopkom, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Programa, vendar najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja. Vsebuje analizo portfelja in oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa in/ali pregled programa , če je to primerno. Z njo se oceni učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodana evropska vrednost Programa.

3. Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje štiri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov.

4. Komisija objavi in sporoči rezultate in zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami in jih predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 48

Revizije

1. Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Pravila za revizijo so jasna, dosledna in skladna v celotnem programu.

2. Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila.

3. Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES (33). Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.

4. Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge neodvisne in kvalificirane osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.

5. Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po plačilu preostalega zneska.

5a. Komisija objavi smernice za revizijo, da bi zagotovila zanesljivo in enotno uporabo ter razlago revizijskih postopkov in pravil med celotnim trajanjem programa.

Člen 49

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

2. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja upravne preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

3. Tudi od pristojnih organov tretjih držav in mednarodnih organizacij se lahko zahteva, da sodelujejo z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) v skladu s sporazumi o vzajemni pravni pomoči, kadar EJT preiskuje kazniva dejanja s svojega področja pristojnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.

4. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami pogodbe, sporazumi o nepovratnih sredstvih, druge pravne zaveze in sporazumi o vzpostavitvi proračunskega jamstva, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in Urad OLAF, da v skladu s svojimi pristojnostmi opravljajo take revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem. Med njimi so tudi določbe, ki zagotavljajo, da enakovredne pravice podelijo tudi tretje osebe, ki sodelujejo pri izvajanju financiranja Unije ali operaciji financiranja, ki se v celoti ali deloma podpira s proračunskim jamstvom.

Člen 50

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 45(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz člena 45(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 45(2), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

NASLOV IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1291/2013 in Uredba (EU) št. 1290/2013 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 52

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in Uredbo (EU) št. 1290/2013, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. Za delovne načrte in ukrepe, predvidene v delovnih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 1290/2013 in v okviru ustreznih temeljnih aktov organov financiranja, se še naprej uporabljajo Uredba (EU) št. 1290/2013 in navedeni temeljni akti, dokler niso dokončani.

2. Iz finančnih sredstev za Program se lahko krijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi njegove predhodne Uredbe (EU) št. 1291/2013.

Člen 53

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C […], […], str. […].

(2) UL C […], […], str. […].

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(5)

(6) Po sprejetju končnega besedila te uredbe naj bi bila v seriji C Uradnega lista objavljena naslednja izjava Komisije:

„Komisija namerava izvrševati proračun Pospeševalca EIC na način, ki bo malim in srednjim podjetjem, vključno z zagonskimi podjetji, zagotavljal podporo v obliki nepovratnih sredstev, ki bo skladna s podporo iz proračuna instrumenta za MSP v okviru programa Obzorje 2020, v skladu s pogoji iz člena 43(1) in uvodne izjave X uredbe o programu Obzorje Evropa.“

(7) Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 174).

(8) Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta.

(9)

(10) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(11) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(12) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1.)

(13) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(14) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(15) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(16) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(17) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(18) UL C 205, 19.7.2013, str. 9.

(19) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(20) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(21)

(22) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.

(23) UL …

(24) Po sprejetju končnega besedila te uredbe naj bi bila v seriji C Uradnega lista objavljena naslednja izjava Komisije:

„Komisija je seznanjena s sporazumom, ki sta ga sozakonodajalca dosegla v zvezi z besedilom člena 5. Kolikor razume Komisija, je posebni program za raziskave na področju obrambe iz člena 1(3)(b) omejen le na raziskovalne ukrepe v okviru prihodnjega evropskega obrambnega sklada, medtem ko razvojni ukrepi ne spadajo na področje uporabe te uredbe“.

(25) Po sprejetju končnega besedila te uredbe naj bi bila v seriji C Uradnega lista objavljena naslednja izjava Komisije: „Komisija bo na zahtevo izmenjala mnenje s pristojnim odborom v Evropskem parlamentu o: (i) seznamu potencialnih kandidatov za partnerstvo na podlagi členov 185 in 187 PDEU, ki bodo zajeti v (začetne) ocene učinka“; (ii) seznamu začasnih nalog, ki jih bodo opredelili odbori za naloge; (iii) rezultatih strateškega načrta pred uradnim sprejetjem, (iv) predstavila in delila pa bo tudi dokumente, povezane s programi dela.“

(26) Financirajo se lahko raziskave v zvezi z zdravljenjem rakastih obolenj na spolnih žlezah

(27) Komisija bo po dokončnem sprejetju zakonodajnega akta podala izjavo o raziskavi izvornih celic človeških zarodkov, tako kot za program Obzorje 2020 (Izjava 2013 / C 373/02).

(28) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(29) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(30) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(31) Ta postopek bo pojasnjen v dokumentu, objavljenem pred začetkom procesa ocenjevanja.

(32) Določbe za spremljanje evropskih partnerstev so navedene v Prilogi III uredbe.

(33) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

PRILOGA I

SPLOŠNE SMERNICE ZA DEJAVNOSTI

Splošni in posebni cilji iz člena 3 se bodo uresničevali v celotnem programu preko področij ukrepanja in splošnih smernice dejavnosti, opisanih v tej prilogi ter v Prilogi I k posebnemu programu.

(1) Steber I „ Odlična znanost“

Ta steber ▌z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbuja znanstveno odličnost, privablja najbolj nadarjene v Evropo, zagotavlja ustrezno podporo za raziskovalce na začetku poklicne poti in podpira ustvarjanje in širjenje znanstvene odličnosti, visokokakovostnega znanja, metodologij in spretnosti, tehnologij in rešitev za svetovne družbene, okoljske in gospodarske izzive. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

(a)

Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi natečaja na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem , s poudarkom na raziskovalcih na začetku poklicne poti, in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najobetavnejše poti na novih področjih znanosti , ne glede na njihovo državljanstvo in državo izvora in izključno na merilu odličnosti .

Področje ukrepanja: pionirska znanost

(b)

Ukrepi Marie Skłodowska-Curie: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, krepijo sisteme usposabljanja in razvoja poklicne poti, pa tudi strukturiranje in izboljšanje institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, ob upoštevanju Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje po vsej Evropi , prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov.

Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti.

(c)

Raziskovalne infrastrukture: opremljanje Evrope s trajnostno raziskovalno infrastrukturo svetovnega formata, ki je prosto dostopna najboljšim raziskovalce iz Evrope in zunaj nje. spodbujanje uporabe obstoječih raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Pri tem se bodo izboljšale možnosti raziskovalne infrastrukture za podpiranje znanstvenega napredka in inovacij ter omogočanje odprte in odlične znanosti, ki temelji na načelih FAIR, skupaj z dejavnostmi, povezanimi s politiko in mednarodnim sodelovanjem Unije.

Področja ukrepanja: utrjevanje in razvijanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur; odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur; inovacijski potencial evropskih raziskovalnih infrastruktur ter dejavnosti za inovacije in usposabljanje; krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

(2) Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“

Ta steber ▌z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 podpira ustvarjanje in boljše širjenje visokokakovostnega novega znanja, tehnologij in trajnostnih rešitev, krepi konkurenčnost evropske industrije, krepi vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, ter podpira uvajanje inovativnih rešitev v industriji , predvsem v MSP in zagonskih podjetjih, ter družbi za reševanje globalnih izzivov. Prispeva tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

Družbene vede in humanistika se v celoti vključijo v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi.

Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij so raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v šestih sklopih, ki so medsebojno povezani z vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami in bodo posamezno in skupaj dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik. V tem stebru programa Obzorje Evropa bodo zajete dejavnosti iz širokega spektra tehnološke pripravljenosti, vključno z nižjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti.

Vsak sklop prispeva k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, številne cilje trajnostnega razvoja pa podpira več kot en sklop.

Dejavnosti raziskav in inovacij se izvajajo v sklopih, navedenih v nadaljevanju, in v povezavi med njimi:

(a)

Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov vseh starosti z ustvarjanjem novega znanja, razvojem inovativnih rešitev in po potrebi vključevanjem vidika spola v preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni ter razvojem zdravstvenih tehnologij ; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva ter spodbujanje dobrega zdravja in dobrega počutja, tudi na delovnem mestu ; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; preprečevanje in odpravljanje bolezni, povezanih z revščino; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje.

Področja ukrepanja: zdravje v celotnem življenjskem obdobju; dejavniki okoljskega in družbenega zdravja; nenalezljive in redke bolezni; nalezljive bolezni , tudi bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni ; orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo , vključno s personalizirano medicino ; sistemi zdravstvenega varstva.

(b)

Sklop „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“: krepitev ▌demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine , raziskovanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, ▌vključno z upravljanjem migracij in vključevanjem migrantov .

Področja ukrepanja: demokracija in upravljanje ; kultura, kulturna dediščina in ustvarjalnost , družbeno-ekonomske spremembe. ▌

(c)	Sklop „Civilna varnost za družbo“: odzivanje na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek. Področja ukrepanja: družbe, odporne proti nesrečam; zaščita in varnost; kibernetska varnost;

(d)

Sklop „Digitalno področje, industrija in vesolje “; krepitev zmogljivosti in zagotavljanje suverenosti Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij za digitalizacijo in proizvodnjo ter na področju vesoljske tehnologije vzdolž celotne vrednostne verige za nastanek konkurenčne, digitalne, nizkoogljične in krožne industrije; zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s surovinami; razvoj sodobnih materialov in zagotovitev podlage za napredek in inovacije na področju ▌svetovnih družbenih izzivov.

Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; ključne digitalne tehnologije , tudi kvantne tehnologije ; nastajajoče omogočitvene tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; napredno računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljične in čiste industrije ; vesolje , tudi opazovanje Zemlje ;

(e)

Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, izboljšanje odpornosti Unije na zunanje pretrese in prilagoditev družbenega ravnanja glede na cilje trajnostnega razvoja .

Področja ukrepanja: znanost o podnebju in podnebne rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost v prometu; čist , varen in dostopen promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije.

(f)

sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje “: varovanje okolja , obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega, iz celinskih voda in morja za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti, za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane za vse ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo ter trajnostno biogospodarstvo .

Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni viri ; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morja, oceani in celinske vode ; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij v biogospodarstvu EU ; krožni sistemi.

(g)

Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča: ustvarjanje visokokakovostnih znanstvenih izsledkov za učinkovite in cenovno dostopne dobre javne politike. Za nove pobude in predloge za zakonodajo EU so potrebni pametno zasnovani pregledni, izčrpni in uravnoteženi izsledki, za izvajanje politik pa je potrebno, da se izsledki merijo in spremljajo . Skupno raziskovalno središče bo politikam Unije zagotovilo neodvisne znanstvene izsledke in tehnično podporo skozi celoten ciklus politike. Skupno raziskovalno središče bo svoje raziskave osredotočilo na prednostne naloge politik EU.

Področja ukrepanja: zdravje; kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba; civilna varnost za družbo; digitalno področje, industrija in vesolje ; podnebje, energija in mobilnost; hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje ; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike.

(3) Steber III „ Inovativna Evropa “

Ta steber ▌z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbuja vse oblike inovacij, vključno z netehnološkimi inovacijami, zlasti v MSP in zagonskih podjetjih, in sicer z omogočanjem tehnološkega razvoja, prikazom in prenosom znanja, ter krepi uvajanje inovativnih rešitev. Prispeva ▌tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3. EIC se bo izvajal predvsem s pomočjo dveh vrst instrumentov: z Iskalcem (Pathfinder), ki se izvaja predvsem prek skupnih raziskav, in Pospeševalcem (Accelerator).

(a)

Evropski svet za inovacije: je osredotočen predvsem na prodorne in prelomne inovacije, usmerjene zlasti na inovacije, ki ustvarjajo trg, hkrati pa podpira vse vrste inovacij, tudi postopne.

Področja ukrepanja: Iskalec za napredne raziskave (Pathfinder), ki podpira prihodnje in nastajajoče prebojne tehnologije , tehnologije, ki ustvarjajo trg, in/ali visokotehnološke „deep-tech“ tehnologije ; Pospeševalec (Accelerator), ki premošča vrzel v financiranju med poznimi fazami raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti in uvajanjem na trg, da se učinkovito uvedejo prodorne inovacije, ki oblikujejo trg, in zagotovi širitev podjetij, kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja; ▌dodatne dejavnosti, kot so nagrade in štipendije ter poslovne storitve z dodano vrednostjo.

(b)

Evropski inovacijski ekosistemi

Področja ukrepanja: dejavnosti bodo vključevale predvsem povezovanje , kadar je ustrezno v sodelovanju z EIT, z ▌nacionalnimi in regionalnimi akterji na področju inovacij ter podporo izvajanju skupnih čezmejnih inovacijskih programov držav članic , regij in pridruženih držav, od izmenjave praks in znanja o urejanju inovacij do izboljšanja mehkih veščin za inovacije do ukrepov na področju raziskav in inovacij, vključno z odprtimi inovacijami ali inovacijami, ki jih usmerjajo uporabniki, da se poveča učinkovitost evropskega inovacijskega sistema. To bi se moralo izvajati v sinergiji med drugim s podporo ESRR za inovacijske ekosisteme in medregionalna partnerstva, povezana s tematiko pametne specializacije.

(c)

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

Področja ukrepanja: trajnostni inovacijski ekosistemi po vsej Evropi; inovacije in podjetniška znanja in spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja , vključno s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih zavodov po vsej Evropi; nove rešitve za trg za obravnavanje svetovnih izzivov ; sinergije in dodana vrednost znotraj programa Obzorje Evropa.

(4) Del „ Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“

Ta steber si z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, prizadeva za uresničevanje posebnih ciljev iz člena 3(2) (d). Prispeva tudi k drugim posebnim ciljem programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k privabljanju talentov, spodbujanju kroženja možganov in preprečevanju bega možganov, k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence , spodbujala nadnacionalno sodelovanje ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila prosto krožita na uravnotežen način , kadar se rezultati raziskav in inovacij razširjajo ter jih obveščeni državljani razumejo ▌in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU, zlasti politika na področju raziskav in inovacij, temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih.

Prav tako podpira dejavnosti, katerih cilj je izboljšanje kakovosti predlogov pravnih subjektov iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, kot so strokovni preliminarni pregledi predlogov in svetovanje, ter spodbujanje dejavnosti nacionalnih kontaktnih točk za podporo mednarodnemu povezovanju, ter dejavnosti, namenjenih podpiranju pravnih oseb iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki se pridružujejo že izbranim skupnim projektom, v katerih pravni subjekti iz teh držav članic ne sodelujejo.

Področja ukrepanja: širitev sodelovanja in širjenje odličnosti , tudi prek povezovanja, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, pobud kateder evropskega raziskovalnega prostora, evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji COST ter dejavnosti za spodbujanje kroženja možganov : reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij , tudi na primer s podpiranjem reforme nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih politik, zagotavljanjem privlačnih poklicnih okolij in podpiranjem enakosti spolov in znanosti za državljane .

PRILOGA Ia

EVROPSKI INŠTITUT ZA INOVACIJE IN TEHNOLOGIJO (EIT)

Navedeno se uporablja pri izvajanju dejavnosti programa EIT:

1. Utemeljitev

Kot je jasno navedeno v poročilu skupine na visoki ravni o vplivu raziskav in inovacij v EU (Lamyjeva skupina na visoki ravni), je pot naprej izobraziti se za prihodnost in vlagati v ljudi, ki bodo pomenili spremembo. Zlasti se pozivajo evropske visokošolske ustanove , naj spodbujajo podjetništvo, odstranijo meje disciplin in institucionalizirajo močno interdisciplinarno sodelovanje med akademskim svetom in industrijo ▌. Najnovejše raziskave kažejo, da je dostop do nadarjenih ljudi daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro lokacije pri evropskih ustanoviteljih zagonskih podjetij. Priložnosti za podjetniško izobraževanje in usposabljanje ter razvoj ustvarjalnih veščin imajo ključno vlogo pri kultiviranju bodočih inovatorjev in pri razvoju sposobnosti obstoječih inovatorjev za širitev poslovanja na višje ravni uspešnosti. Dostop do podjetniškega talenta, skupaj z dostopom do strokovnih storitev, kapitala in trgov na ravni EU, ter povezovanje ključnih inovacijskih akterjev okrog skupnega cilja so ključni elementi za spodbujanje inovacijskega ekosistema. Zato je treba usklajevati prizadevanja po vsej EU, da se ustvari kritična masa medsebojno povezanih podjetniških grozdov in ekosistemov po vsej EU.

Danes je EIT največji integrirani ekosistem za inovacije v Evropi, ki združuje partnerje iz poslovnega, raziskovalnega in izobraževalnega sveta ter drugih področij. Še naprej bo podpiral svoje skupnosti znanja in inovacij, ki so obsežna evropska partnerstva za reševanje posebnih svetovnih izzivov in krepijo inovacijske ekosisteme okrog njih. To bo dosegel s spodbujanjem vključevanja izobraževanja, raziskav in inovacij na najvišji ravni, s čimer bo ustvaril okolja, ugodna za inovacije, s spodbujanjem in podpiranjem nove generacije podjetnikov ter s spodbujanjem ustanavljanja inovativnih podjetij v tesni sinergiji in dopolnjevanju z EIC.

Po Evropi so še vedno potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja in vlade sodelujejo na enostaven način. Inovacijski ekosistemi dejansko še vedno ne delujejo optimalno zaradi različnih razlogov, kot so:

—	interakcijo med inovacijskimi akterji še vedno ovirajo organizacijske, regulativne in kulturne ovire med njimi;

—	prizadevanja za krepitev inovacijskih ekosistemov imajo korist od usklajevanja in jasnega osredotočanja na specifične cilje in učinek.

Za reševanje prihodnjih družbenih izzivov, sprejemanje priložnosti novih tehnologij ter prispevanje k okolju prijazni in trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in blaginji evropskih državljanov je treba nadalje okrepiti zmogljivost Evrope za inovacije, in sicer s: krepitvijo obstoječih in spodbujanjem ustvarjanja novih okolij, ki bodo ugodna za sodelovanje in inovacije; krepitvijo inovacijskih zmogljivosti v akademskem in raziskovalnem sektorju; podpiranjem nove generacije podjetnikov; spodbujanjem ustanavljanja in razvoja inovativnih podjetij ter krepitvijo prepoznavnosti in priznavanja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih financira EU, zlasti financiranja EIT, v širši javnosti .

Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja. Obstaja potreba po odpravljanju izoliranosti disciplin in elementov v vrednostnih verigah ter spodbujanju vzpostavitve ugodnega okolja za učinkovito izmenjavo znanja in strokovnega znanja ter za razvoj in privabljanje podjetniških talentov. Strateški inovacijski program EIT zagotavlja skladnost z izzivi programa Obzorje Evropa ter dopolnjuje EIC.

2. Področja ukrepanja

2.1. Trajnostni inovacijski ekosistemi po vsej Evropi

V skladu z uredbo o EIT in strateškim inovacijskim programom bo imel EIT okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov , ki temeljijo na izzivih, po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. Še naprej si bo prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, in sicer z njihovim odpiranjem in spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT okrepil inovacijske ekosisteme po Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in predvidenega učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije.

—

okrepitev učinkovitosti obstoječih skupnosti znanj in inovacij ter njihovo odprtost za nove partnerje, kar dolgoročno omogoča prehod na samozadostnost, in analiza potrebe po ustanavljanju novih tovrstnih skupnosti za reševanje svetovnih izzivov . Posebna tematska področja bodo opredeljena v strateškem inovacijskem programu ob upoštevanju strateškega načrtovanja;

—	pospeševanje odličnosti regij v državah, ki so opredeljene v strateškem inovacijskem programu v tesnem sodelovanju s strukturnimi skladi in drugimi ustreznimi programi financiranja EU, kadar je to primerno .

2.2. Inovacije in podjetniška znanja in spretnosti v okviru vseživljenjskega učenja , vključno s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih ustanov po vsej Evropi

Izobraževalne dejavnosti EIT bodo okrepljene, da se z namenskim izobraževanjem in usposabljanjem spodbudijo inovacije in podjetništvo. Večja osredotočenost na razvoj človeškega kapitala bo temeljila na razširitvi obstoječih izobraževalnih programov skupnosti znanja in inovacij EIT, da bi še naprej študentom in strokovnjakom zagotavljali visokokakovostne učne načrte, ki temeljijo na inovacijah , ustvarjalnosti in podjetništvu, v skladu z industrijsko strategijo EU in strategijo EU za znanja in spretnosti. To lahko vključuje raziskovalce in inovatorje, ki jih podpirajo drugi deli programa Obzorje Evropa, zlasti ukrepi MSCA. EIT bo podpiral tudi modernizacijo visokošolskih ustanov po Evropi in njihovo vključevanje v inovacijske ekosisteme, in sicer s spodbujanjem in povečevanjem njihovega podjetniškega potenciala in zmogljivosti ter s spodbujanjem, da bolje predvidijo nove zahteve po znanjih in spretnostih.

—

Razvoj inovativnih učnih načrtov, ob upoštevanju prihodnjih potreb družbe in industrije, in medsektorskih programov, ki bodo ponujeni študentom, podjetnikom in strokovnjakom po vsej Evropi in zunaj nje in v katerih se strokovna in panožna znanja kombinirajo z v inovacije usmerjenim in podjetniškim znanjem in spretnostmi, kot so ▌visokotehnološka znanja in spretnosti, povezana z digitalnimi in trajnostnimi ključnimi omogočitvenimi tehnologijami ;

—

krepitev in širitev znaka EIT, da bi se izboljšala vidnost in priznavanje EIT izobraževalnih programov na podlagi partnerstev med različnimi visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi središči in podjetji ter hkrati povečala njegova splošna kakovost, in sicer s ponujanjem učnih načrtov, ki vključujejo učenje ob delu, in namenskega podjetniškega izobraževanja ter mednarodne, medorganizacijske in medsektorske mobilnosti;

—	razvoj zmogljivosti za inovacije in podjetništvo v sektorju visokošolskega izobraževanja z nadgrajevanjem in spodbujanjem strokovnega znanja skupnosti EIT pri povezovanju izobraževanja, raziskav in podjetja;

—	krepitev vloge skupnosti nekdanjih diplomantov EIT kot zgled za nove študente in močan instrument za komuniciranje vpliva EIT.

2.3. Nove rešitve za trg za obravnavanje svetovnih izzivov

EIT bo ob zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov spodbudila, okrepila in nagradila vlogo podjetnikov, inovatorjev, raziskovalcev, učiteljev, študentov in drugih inovacijskih akterjev za sodelovanje v interdisciplinarnih skupinah, da se oblikujejo ideje in preoblikujejo v postopne in prelomne inovacije. Dejavnosti bodo označevale odprte inovacije in čezmejni pristop, s poudarkom na vključevanju dejavnosti iz trikotnika znanja, ki vplivajo na uspeh (npr. promotorji projektov lahko izboljšajo njihov dostop do: posebej usposobljenih diplomantov, vodilnih uporabnikov, zagonskih podjetij z inovativnimi zamislimi, tujih podjetij z ustreznimi dopolnilnimi sredstvi itd.).

—	Podpora za razvoj novih izdelkov, storitev in tržnih priložnosti, v kateri bodo sodelovali akterji iz trikotnika znanja, da bi našli rešitve za svetovne izzive ;

—	popolno povezovanje celotne inovacijske vrednostne verige: od študenta do podjetnika, od zamisli do proizvoda, od laboratorija do stranke. To vključuje podporo za zagonska in podjetja v razširitveni fazi;

—	izvajanje storitev na visoki ravni in podpora inovativnim podjetjem, vključno s tehnično pomočjo za izboljšanje izdelkov ali storitev, vsebinskim mentorstvom, podporo za pridobivanje ciljnih strank in zbiranje kapitala, da bi inovacije hitro dosegle trg in se pospeši proces rasti.

2.4. Sinergije in dodana vrednost programa Obzorje Evropa

EIT bo povečal svoja prizadevanja za izkoriščanje sinergij in komplementarnosti med obstoječimi skupnostmi znanja in inovacij ter z različnimi akterji in pobudami na ravni EU in svetovni ravni, razširil bo obstoječo mrežo sodelujočih organizacij na strateški in operativni ravni , hkrati pa se mora izogniti podvajanju .

—

Tesno sodelovanje z EIC in skladom InvestEU pri racionalizaciji podpore (tj. financiranja in storitev), ki se zagotavlja ▌inovativnim podjetjem v zagonski in fazi širitve, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij;

načrtovanje in izvajanje dejavnosti EIT za doseganje največjih možnih sinergij in njihovo dopolnjevanje z drugimi deli programa ;

—

sodelovanje z državami članicami EU na nacionalni in regionalni ravni z vzpostavljanjem strukturiranega dialoga in usklajevanjem prizadevanj za omogočanje sinergij z nacionalnimi in regionalnimi pobudami, vključno s strategijami pametne specializacije, tudi z izvajanjem „evropskih inovacijskih ekosistemov“ , da se opredelijo, izmenjujejo in razširjajo primeri najboljše prakse in spoznanja;

—	posredovanje in razširjanje inovativnih praks in spoznanj po Evropi in onkraj njenih meja, da bi prispevali k inovacijski politiki v Evropi ob usklajevanju z drugimi deli programa Obzorje Evropa;

—

zagotavljanje prispevka k razpravi o inovacijski politiki in prispevka k zasnovi in izvajanju prednostnih nalog politik EU s stalnim sodelovanjem z vsemi ustreznimi službami Evropske komisije, drugimi programi EU in njihovimi deležniki, ter nadaljnje preučevanje priložnosti v pobudah za izvajanje politik;

—	izkoriščanje sinergij z drugimi programi EU, vključno s tistimi, ki podpirajo razvoj človeškega kapitala in inovacij (npr. COST, ESS+, ESRR, Erasmus +, Ustvarjalna Evropa in COSME Plus/enotni trg, sklad InvestEU );

—

razvoj strateških zavezništev s ključnimi akterji na področju inovacij na ravni EU in na mednarodni ravni, ter podpora skupnostim znanja in inovacij za razvoj sodelovanja in povezav s ključnimi partnerji iz trikotnika znanja iz tretjih držav s ciljem odpiranja novih trgov za rešitve, ki jih podpirajo skupnosti znanja in inovacij, in privabljanja financiranja in nadarjenih ljudi iz tujine. V zvezi z načeli vzajemnosti in obojestranskih koristi je treba spodbujati sodelovanje tretjih držav.

▌

PRILOGA III

PARTNERSTVA

Evropska partnerstva se izbirajo, izvajajo, spremljajo, ocenjujejo, postopoma ukinjajo ali podaljšajo na podlagi naslednjih meril:

Izbor

(a)

prikaz , da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa prek vključevanja in sodelovanja partnerjev , predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti , trajnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter po potrebi mednarodnih zavez;

v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev, vzpostavljenih v skladu s členom 185 PDEU, je obvezna udeležba držav članic Unije v višini najmanj 40 % ;

(b)	skladnost in sinergije evropskega partnerstva na področju raziskav in inovacij EU , v največji možni meri po pravilih programa Obzorje Evropa ;

(c)

preglednost in odprtost evropskega partnerstva v zvezi z opredelitvijo prednostnih nalog in ciljev v smislu pričakovanih rezultatov in učinkov ter v zvezi s sodelovanjem partnerjev in deležnikov iz celotne vrednostne verige, iz različnih sektorjev ozadij in disciplin, tudi mednarodnih, kadar je to primerno in ne posega v evropsko konkurenčnost ; jasni načini za spodbujanje sodelovanja MSP ter za razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti v MSP, tudi prek posredniških organizacij;

(d)

predhodna dokazana dodana vrednost in usmeritev evropskega partnerstva, vključno s skupno strateško vizijo namena evropskega partnerstva. Ta vizija bo zajemala zlasti:

—	opredelitev merljivih pričakovanih konkretnih dosežkov , rezultatov in učinkov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko in/ali družbeno vrednostjo za Unijo ;

—	dokazane pričakovane kvalitativne in pomembne kvantitativne učinke vzvoda , vključno z metodo za merjenje ključnih kazalnikov uspešnosti ;

—	pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik, družbe in/ali trga ali znanstvenega napredka , da se izboljša usklajenost politik na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU ;

—	izhodno strategijo in ukrepe za postopno ukinitvijo programa ;

(e)

Predhodno dokazana dolgoročna zavezanost partnerjev, vključno z najmanjšim možnim deležem javnih in/ali zasebnih naložb;

v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev , ustanovljenih v skladu s členom 185 ali 187 PDEU, mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, z izjemo Unije, najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva. Za vsako tako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora biti delež prispevkov partnerjev, razen Unije, v obliki finančnih prispevkov . Za partnerje, razen Unije in sodelujočih držav, bi morali biti finančni prispevki namenjeni predvsem kritju upravnih stroškov ter dejavnosti usklajevanja in podpore ter drugih nekonkurenčnih dejavnosti.

(ea)	Po dogovoru z regionalnimi organi se Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) sprejme kot delni nacionalni prispevek za sofinanciranje ukrepov, ki vključujejo države članice, v okviru Programa.

Izvajanje:

(a)

sistemski pristop, ki zagotavlja dejavno in zgodnje sodelovanje držav članic in doseganje pričakovanih vplivov evropskega partnerstva s prožnim izvajanjem skupnih ukrepov z visoko evropsko dodano vrednostjo , ki tudi presegajo skupne razpise za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na tržno ali regulativno uvedbo ali uvedbo politike;

(b)

ustrezni ukrepi za zagotavljaje stalne odprtosti in preglednosti pobude pri izvajanju, zlasti za določanje prednostnih nalog in sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov, informacije o delovanju upravljanja, prepoznavnosti Unije, ukrepi za komuniciranje in ozaveščanje javnosti, razširjanje in izkoriščanje rezultatov, vključno z jasnim prostim dostopom / strategijo za uporabnike vzdolž celotne verige vrednosti; ustrezni ukrepi za obveščanje MSP in spodbujanje njihove udeležbe;

(c)	usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven medsebojne povezanosti in učinkovite sinergije , med drugim da se premostijo morebitne ovire pri izvajanju na nacionalni ravni in poveča stroškovna učinkovitost ;

(d)	▌obveznosti ▌za finančne prispevke in/ali prispevke v naravi, v skladu z nacionalnimi določbami v celotnem življenjskem ciklu pobude;

(e)	v primeru institucionaliziranega evropskega partnerstva dostop do rezultatov in drugih podatkov, povezanih z ukrepom, za Evropsko komisijo za namene razvijanja, izvajanja in spremljanja politik ali programov Unije.

Spremljanje:

(a)	sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju posebnih ciljev politike, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih;

(b)

redno namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih finančnega vzvoda, vključno o odobrenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru, vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja;

(c)	podrobne informacije o postopku ocenjevanja in rezultatih vseh razpisov za zbiranje predlogov v okviru partnerstev, ki so na voljo pravočasno in so dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov.

Ocena, postopna ukinitev in obnova:

(a)

ocenjevanje vplivov, doseženih na ravni Unije v zvezi z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi in ključnimi kazalniki uspešnosti, ki se upošteva pri oceni Programa iz člena 47, vključno z oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep; umestitev morebitne obnove evropskega partnerstva v skupno področje evropskih partnerstev in njegove prednostne naloge politik;

(b)

če se partnerstvo ne obnovi, ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja financiranja okvirnega programa v skladu s ▌pogoji in časovnim načrtom, predhodno dogovorjenimi s pravno zavezanimi partnerji, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije in brez poseganja v zasebne naložbe in tekoče projekte .

PRILOGA IV

SINERGIJE Z DRUGIMI PROGRAMI

Sinergije z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (skupna kmetijska politika – SKP), bodo zagotovile, da:

(a)	se raziskovalne in inovacijske potrebe kmetijskega sektorja in podeželskih območij v EU ugotovijo zlasti v okviru evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ (1) in se upoštevajo v procesu načrtovanja strateških raziskav in inovacij in delovnih programih Programa;

(b)

skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, ter evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ in iz ustreznih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ;

(c)	EKSRP podpira uvajanje in širjenje znanja in rešitev, ki izvirajo iz rezultatov Programa in omogočajo nastanek bolj dinamičnega kmetijskega sektorja in novih priložnosti za razvoj kmetijskih območij.

Sinergije z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) bodo zagotovile, da:

(a)	bosta Program in ESPR v veliki meri medsebojno povezana, saj se bodo potrebe po raziskavah in inovacijah EU na tem področju prenašale v okviru procesa strateškega načrtovanja raziskav in inovacij v programu Obzorje Evropa.

(b)

bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike, pomorske politike EU ter mednarodnemu upravljanju oceanov in mednarodnim obveznostim .

Sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) bodo zagotovile, da:

(a)

se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR ▌in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo regionalne operativne programe, strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora;

(aa)	sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se lahko prostovoljno prenašajo v podporo dejavnostim v okviru Programa, zlasti tistim z oznako „pečat odličnosti“;

(b)

se bo ESRR med drugim osredotočal na razvoj in krepitev regionalnih in lokalnih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov ter industrijskega preoblikovanja, vključno s podporo za uporabo rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev iz okvirnih programov za raziskave in inovacije v okviru ESRR;

(ba)	krepili se bodo obstoječi regionalni ekosistemi, mreže platform in regionalne strategije;

Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:

(a)	bo ESS+ lahko vključeval in širil inovativne izobraževalne programe, ki jih podpira Program, tudi preko nacionalnih ali regionalnih programov, da bi ljudi opremili z znanji, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za delovna mesta prihodnosti.

(b)	se bodo lahko ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ prostovoljno uporabljale za podporo dejavnosti Programa , ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor;

(c)

bo področje „Zdravje“ Evropskega socialnega sklada+ vključevalo inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, zlasti tiste, ki izhajajo iz Programov, ter tako prispevalo k inovativnim, učinkovitim in trajnostnim zdravstvenim sistemom držav članic in lažjemu dostopu do boljšega in varnejšega zdravstva za evropske državljane.

Sinergije z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) bodo zagotovile, da:

(a)	se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah na področju prometa, energetike in digitalnega sektorja v EU;

(b)	bo IPE podpiral obsežno uvedbo in uporabo inovativnih novih tehnologij in rešitev na področju prometa, energije in digitalnih fizičnih infrastruktur, zlasti tistih, ki izhajajo iz okvirnih programov za raziskave in razvoj.

(c)	bo izmenjava informacij in podatkov med projekti okvirnega programa in projekti IPE poenostavljena, na primer s poudarjanjem tehnologij iz okvirnega programa z visoko stopnjo pripravljenosti za trg, da bi se lahko nadalje uvajale preko IPE.

Sinergije s Programom digitalna Evropa (DEP) bodo zagotovile, da:

(a)	bodo vrsta ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani neposredni učinki in intervencijska logika različni in se bodo dopolnjevali, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata Program in DEP, prekriva;

(b)

bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij razpršene evidence in kvantnih tehnologij, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam;

(c)

se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij razpršene evidence, kvantnih tehnologij ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;

(d)	bodo zmogljivosti in infrastrukture DEP na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, tudi za dejavnosti, ki se podpirajo v Programu, vključno s preizkušanjem, eksperimentiranjem in predstavljanjem v vseh sektorjih in disciplinah.

(e)	bo DEP vse bolj prevzemal in uvajal nove digitalne tehnologije, razvite v Programu;

(f)

se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa;

(g)	bodo močni usklajevalni mehanizmi za strateško načrtovanje in postopki delovanja usklajeni med programoma, njune strukture upravljanja pa bodo vključevale ustrezne službe Komisije ter druge službe, ki jih zadevajo različni deli teh programov.

Sinergije s programom za enotni trg bodo zagotovile, da:

(a)

bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg ▌in ukrepi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter prihodnjega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;

(b)

se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije , vozlišča za digitalne inovacije, strokovni centri, certificirani inkubatorji ), uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru ▌programa Obzorje Evropa , vključno s Svetom za inovacije.

Sinergije s programom LIFE – program za okoljske in podnebne ukrepe, bodo zagotovile, da:

se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Tako Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo kot prihodnji Evropski svet za inovacije iz Programa lahko podpreta širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE.

Sinergije s programom Erasmus+ bodo zagotovile, da:

(a)

se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast. izobraževalne dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo bi bile lahko povezane s pobudo evropskih univerz in ji služile kot spodbuda.

(b)

bosta Program in program Erasmus spodbujala povezovanje izobraževanja in raziskovanja s spodbujanjem visokošolskih ustanov k oblikovanju in vzpostavljanju skupnih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, k zagotavljanju najnovejših raziskovalnih spoznanj in praks za poučevanje, da bi omogočila pridobivanje izkušenj na področju dejavnega raziskovanja vsem študentom in osebju v visokošolskem izobraževanju, zlasti pa raziskovalcem, ter podprla druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije.

10.

Sinergije z Evropskim vesoljskim programom bodo zagotovile, da:

(a)

se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah v nabavnih in prodajnih sektorjih vesoljskega programa v EU; se bodo ukrepi na področju vesoljskih raziskav, ki se bodo izvajali preko programa Obzorje Evropa, izvajali z ozirom na naročanje in upravičenost subjektov v skladu z določbami vesoljskega programa, kjer je primerno;

(b)

se bodo podatki, pridobljeni iz vesolja, in storitve, ki jih Evropski vesoljski program zagotavlja kot javno dobrino, uporabljali v raziskavah in inovacijah za razvoj prodornih rešitev, vključno z okvirnim programom, zlasti za trajnostno hrano in naravne vire, spremljanje podnebja, pametna mesta, avtomatizirana vozila, varnost in obvladovanje nesreč.

(c)

bodo storitve dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus prispevale k evropskemu oblaku odprte znanosti in s tem olajšale dostop do podatkov programa Copernicus raziskovalcem in znanstvenikom; raziskovalne infrastrukture, zlasti omrežja za opazovanje na kraju samem, bodo bistveni elementi infrastrukture za opazovanje na kraju samem, ki omogočajo storitve programa Copernicus, same pa tudi izkoriščajo podatke, ki nastajajo pri storitvah programa Copernicus.

11.

Sinergije z Instrumentom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: zunanji instrument) bodo zagotovile, da bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Programu s sodelovanjem tretjih držav in ciljnimi ukrepi mednarodnega sodelovanja skušale doseči usklajenost in povezavo s programi sočasnih ukrepov za uvajanje na trg in krepitev zmogljivosti v okviru zunanjega instrumenta, in sicer na podlagi skupne opredelitve potreb in področij posegov, ki se na splošno opredelijo v postopku načrtovanja strateških raziskav in inovacij programa Obzorje Evropa.

12.

Sinergije s Skladom za notranjo varnost in instrumentom za upravljanje meja v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja bodo zagotovile, da:

(a)	se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe na področjih varnosti in integriranega upravljanja meja;

(b)	bosta Sklad za notranjo varnost in Sklad za integrirano upravljanje meja podpirala uvajanje inovativnih novih tehnologij in rešitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz okvirnih programov za raziskave in inovacije na področju varnostnih raziskav.

13.

Sinergije s skladom InvestEU bodo zagotovile, da:

(a)

bo Program iz lastnega proračuna zagotovil kombinirano financiranje za inovatorje, za katere je značilna visoka stopnja tveganja in za katere trg, kjer to pride v poštev, ne zagotavlja uspešnega in trajnostnega financiranja, obenem pa bo zagotovil primerno usklajevanje v podporo učinkovitemu izvajanju in upravljanju zasebnega financiranja kot dela kombiniranega financiranja preko sredstev in posrednikov, ki jih podpira sklad InvestEU;

(b)

bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa. Vzpostavljene bodo močne dopolnjujoče se povezave med skladom InvestEU in programom Obzorje Evropa.

14.

Sinergije s Skladom za inovacije v sistemu trgovanja z emisijami (v nadaljnjem besedilu: inovacijski sklad) bodo zagotovile, da:

(a)

bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; vzpostavljen bo ustrezni okvir, ki bo omogočal in spodbujal okolju prijaznejše izdelke s trajnostno dodano vrednostjo za potrošnike/končne uporabnike.

(b)

bo Program financiral razvoj, predstavitev in uvajanje tehnologij, tudi prebojnih rešitev, ki lahko prispevajo k doseganju nizkoogljičnega gospodarstva in uresničevanju ciljev Unije na področju razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2 , ter prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ;

(c)

bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov ▌ . Projekti, ki prejemajo podporo iz inovacijskega sklada, so lahko upravičeni do podpore iz okvirnih programov za raziskave in inovacije in obratno . Zaradi dopolnjevanja programa Obzorje Evropa bo lahko inovacijski sklad osredotočen na inovacije, ki so blizu trgu in prispevajo k znatnemu in hitremu zmanjševanju emisij CO2. Med inovacijskim skladom in programom Obzorje Evropa bo vzpostavljena močna dopolnilna povezava.

15.

Sinergije s programom Euratoma za raziskave in usposabljanje bodo zagotovile, da:

(a)	bosta Program in program Euratoma za raziskave in usposabljanje oblikovala celovite ukrepe, ki podpirajo izobraževanje in usposabljanje (vključno z ukrepi Marie Skłodowska-Curie) za ohranjanje in razvijanje ustreznih znanj in spretnosti v Evropi;

(b)

bosta Program in program Euratoma za raziskave in usposabljanje oblikovala skupne ukrepe na področju raziskav, ki se osredotočajo na medsektorske vidike varne in zanesljive uporabe neenergetskih aplikacij ionizirajočega sevanja v sektorjih, kot so medicina, industrija, kmetijstvo, vesolje, podnebne spremembe, varnost in pripravljenost na izredne dogodke ter prispevek jedrske znanosti.

16.	Morebitne sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo prispevale k preprečevanju podvajanja.

16a.	Sinergije s programom Ustvarjalna Evropa bodo podpirale konkurenčnost in inovacije, prispevale h gospodarski in družbeni rasti ter spodbujale učinkovito uporabo javnih sredstev.

16b.	Možno je predvideti sinergije s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa.

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Evropskem partnerstvu za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ (COM(2012)0079).

PRILOGA V

KLJUČNI KAZALNIKI ZA POT DO UČINKA

V skladu s členom 3 poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju napredka okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene in odražajo tri kategorije učinkov, ki se med seboj dopolnjujejo, kar odraža nelinearni značaj naložb v raziskave in inovacije: znanstveni, družbeni in tehnološki/gospodarski. Za vsako od teh kategorij učinkov se bodo uporabljali približni kazalniki za sledenje napredku, z razlikovanjem med kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnejšim obdobjem, tudi po izteku programa, z možnostmi razčlenitve, vključno po državah članicah in pridruženih državah . Ti kazalniki se zberejo z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metodologij. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki.

Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence.

Poleg tega in presegajoč ključne kazalnike poti do učinka se bodo kot del podatkov o izvajanju in upravljanju iz člena 45 zbirali in sporočali podatki v skoraj realnem času o optimiziranem izvajanju programa za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora, s čimer se bo spodbujalo udeležbo v programu na podlagi odličnosti iz vseh držav članic, pa tudi spodbujalo sodelovanje v evropskih raziskavah in inovacijah. To bo vključevalo tudi spremljanje sodelovanja, omrežne analitike ter podatkov o predlogih, vlogah, sodelovanju in projektih; prosilci in udeleženci (vključno z vrsto organizacije (kot so organizacije civilne družbe, MSP in zasebni sektor), države (kot je posebna razvrstitev za skupine držav, kot so države članice, pridružene države in tretje države), spolom, vlogo v projektu, znanstveno disciplino/sektorjem, vključno z družbenimi in humanističnimi vedami) ter raven vključevanja podnebnih ukrepov in s tem povezanih odhodkov.

Kazalniki za pot do znanstvenega učinka

Pričakuje se, da bo imel program znanstveni vpliv z ustvarjanjem visoko kakovostnega novega znanja, krepitvijo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij ter s spodbujanjem širjenja znanja in odprte znanosti. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Kazalniki za pot do družbenega učinka

Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU in svetovnih izzivov, tudi ciljev trajnostnega razvoja OZN, po načelih Agende 2030 in ciljih Pariškega sporazuma, prek raziskav in inovacij in evropskih partnerstev ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi , kar nazadnje prispeva k blaginji ljudi . Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Kazalniki poti do tehnološkega /gospodarskega ▌učinka

Pričakuje se, da bo imel program tehnološki/ gospodarski učinek zlasti v Uniji z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest zlasti v Uniji ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Priloga VI, tabela 1

V smeri znanstvenega

učinka

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

Ustvarjanje visoko kakovostnega novega znanja

Publikacije –

število strokovno pregledanih znanstvenih objav v OP

Citiranost –

indeksi citiranosti s faktorjem področja strokovno pregledanih

objav v OP

Vrhunska znanost –

število in delež strokovno pregledanih objav iz

projektov OP, ki so ključni prispevek k znanstvenim področjem

Krepitev človeškega kapitala v R&I

Znanja in spretnosti –

število raziskovalcev, ki so vključeni v izpopolnjevalne dejavnosti projektov iz OP ( usposabljanje, mentorstvo/inštruiranje, mobilnost in dostop do infrastruktur za raziskave in inovacije)

Poklicne poti –

število in delež

dodatno usposobljenih raziskovalcev v OP s povečanim individualnim učinkom na svojem področju R&I

Delovni pogoji –

število in delež v naslednjem obdobju okvirnega programa za raziskovalce z boljšimi pogoji dela , vključno s plačami raziskovalcev

Spodbujanje širjenja znanja in odprta znanost

Izmenjava znanja –

delež raziskovalnih rezultatov v OP (odprti podatki/objava/programska oprema itd.), ki se izmenjuje

v odprtih infrastrukturah znanja

Širjenje znanja –

delež rezultatov raziskav s prostim dostopom v OP, ki se dejavno uporabljajo/citirajo

Novo sodelovanje –

delež upravičencev OP, ki so razvili nova naddisciplinarna/nadsektorska sodelovanja z uporabniki svojih odprtih neposrednih učinkov R&I v OP

Priloga V – tabela 2

Na poti do družbenih

učinkov

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

Obravnavanje prednostnih nalog politik EU in svetovnih izzivov prek raziskav in inovacij (R&I)

Neposredni učinki –

število in delež neposrednih učinkov, ki so namenjeni obravnavanju opredeljenih prednostnih nalog politik EU in svetovnih izzivov (vključno s cilji trajnostnega razvoja) (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo)

vključno s: številom in deležem neposrednih učinkov, povezanih s podnebjem, namenjenih izpolnjevanju zavez EU iz Pariškega sporazuma

Rešitve –

število in delež inovacij in znanstvenih rezultatov, ki so namenjeni obravnavanju opredeljenih prednostnih nalog politik EU in svetovnih izzivov (vključno s cilji trajnostnega razvoja) (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo)

vključno s: številom in deležem inovacij in znanstvenih rezultatov, povezanih s podnebjem, namenjenih izpolnjevanju zavez EU iz Pariškega sporazuma

Koristi –

zbirni ocenjeni učinki uporabe /izkoriščanja rezultatov, financiranih iz OP, pri obravnavi opredeljenih prednostnih nalog politik EU in svetovnih izzivov (vključno s cilji trajnostnega razvoja) , vključno s prispevkom k ciklusu oblikovanja politik in priprave zakonodaje (kot so norme in standardi) (večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo)

vključno z: zbirnimi ocenjenimi učinki uporabe/izkoriščanja rezultatov, povezanih s podnebjem in financiranih iz OP, glede izpolnjevanja zavez EU iz Pariškega sporazuma, vključno s prispevkom k ciklusu oblikovanja politik in priprave zakonodaje (kot so norme in standardi)

Zagotavljanje koristi in vpliva prek nalog raziskav in inovacij

Neposredni učinki nalog R&I –

neposredni učinki v

posebnih nalogah R&I

(večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo)

Rezultati nalog R&I –

rezultati v

posebnih nalogah R&I

(večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo)

Dosežene ciljne vrednosti nalog R&I –

Dosežene ciljne vrednosti posebnih nalog R&I

(večdimenzionalno: za vsako opredeljeno prednostno nalogo)

Krepitev sprejemanja raziskav in inovacij v družbi

Soustvarjanje –

število in delež projektov OP, pri katerih državljani EU in končni uporabniki prispevajo k soustvarjanju vsebine R&I

Sodelovanje –

Število in delež upravičenih subjektov v OP z

mehanizmi sodelovanja državljanov in končnih uporabnikov po končanem projektu OP

Sprejemanje R&I v družbi –

sprejetje soustvarjenih znanstvenih rezultatov in inovativnih rešitev v OP ter ozaveščenost o njih

Priloga V – tabela 3

Na poti k tehnološkemu/gospodarskemu učinku	Kratkoročni	Srednjeročni	Dolgoročnejši
Ustvarjanje rasti, ki temelji na inovacijah	Inovativni neposredni učinki – število inovativnih izdelkov, procesov ali metod iz OP (po vrsti inovacij) in vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (IPR)	Inovacije – število inovacij iz projektov OP (po vrsti inovacij), vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine	Gospodarska rast – ustvarjanje, rast in tržni delež podjetij, ki so razvila inovacije v OP
Odpiranje več in boljših delovnih mest	Podprte zaposlitve – število ustvarjenih delovnih mest v EPDČ in ohranjenih delovnih mest pri upravičenih subjektih za projekt OP (po vrsti delovnih mest)	Ohranjene zaposlitve – povečanje števila delovnih mest v EPDČ pri upravičenih subjektih po projektu OP (po vrsti delovnih mest)	Skupaj število zaposlitev število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta ali ohranjena zaradi razširjanja rezultatov OP (po vrsti delovnih mest)
Spodbujanje naložb v raziskave in razvoj	Sovlaganje – znesek javnih in zasebnih naložb, ki jih je pritegnila začetna naložba OP	Širitev – znesek javnih in zasebnih naložb, pritegnjenih zaradi izkoriščanja ali širitve rezultatov OP (vključno z neposrednimi tujimi naložbami)	Prispevek k ciljni vrednosti „3 %“ – napredek EU proti ciljni vrednosti 3 % BDP zaradi OP

PRILOGA Va

Področja morebitnih nalog in morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev, ki se ustanovijo na podlagi člena 185 ali 187 PDEU

V skladu s členoma 7 in 8 te uredbe so v tej prilogi določena področja morebitnih nalog in evropskih partnerstev, ki se ustanovijo na podlagi člena 185 ali 187 PDEU.

I. Možna področja nalog

Področje nalog 1: prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo

Področje nalog 2: rak

Področje nalog 3: zdravi oceani, morja ter obalne in celinske vode

Področje nalog 4: podnebno nevtralna in pametna mesta

Področje nalog 5: Zdravje tal in živila

Vsaka naloga bo temeljila na načelih iz člena 7(3) te uredbe.

II. Področja morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev na podlagi člena 185 ali 187 PDEU

Področje partnerstev 1: hitrejši razvoj in varnejša uporaba inovacij na področju zdravja za evropske bolnike in svetovno zdravje

Področje partnerstev 2: spodbujanje ključnih digitalnih in omogočitvenih tehnologij ter njihove uporabe, med drugim tudi z novimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, fotonika in kvantne tehnologije

Področje partnerstev 3: vodilna vloga Evrope na področju meroslovja, vključno s celostnim meroslovnim sistemom

Področje partnerstev 4: pospeševanje konkurenčnosti, varnosti in okoljske učinkovitosti zračnega, letalskega in železniškega prometa v EU

Področje partnerstev 5: trajnostne, vključujoče in krožne biološke rešitve

Področje partnerstev 6: tehnologije vodika in tehnologije za trajnostno shranjevanje energije z nižjim okoljskim odtisom in energetsko manj intenzivno proizvodnjo

Področje partnerstev 7: čiste, povezane, kooperativne, avtonomne in avtomatizirane rešitve za prihodnje zahteve po mobilnosti ljudi in blaga

Področje partnerstev 8: inovativna mala in srednja podjetja z intenzivnimi naložbami v raziskave in razvoj

Postopek ocenjevanja potrebe po institucionaliziranem evropskem partnerstvu na enem od zgoraj navedenih področij partnerstev lahko ima za rezultat predlog na podlagi člena 185 ali 187 PDEU, v skladu s pravico Evropske komisije do pobude. V drugačnem primeru je lahko zadevno področje partnerstev tudi del partnerstva, ki temelji na členu 8(1)(a) ali členu 8(1)(b) okvirnega programa, ali pa se izvaja na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa.

Morebitna področja institucionaliziranih evropskih partnerstev zajemajo široka tematska polja, zato se lahko na podlagi ocenjenih potreb izvajajo v okviru več kot enega partnerstva.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/253

P8_TA(2019)0396

Program za izvajanje programa Obzorje Evropa ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018)0436 – C8-0253/2018 – 2018/0225(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/43)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0436),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 173(3) in 182(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0253/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0410/2018),

ker je bil glede posebnega programa za izvajanje okvirnega programa Obzorje Evropa dosežen delni politični dogovor; ker ta dogovor temelji na besedilu, ki je v primerjavi s predlogom Komisije precej spremenjeno; ker to vpliva na pravno podlago; ker so si v institucijah glede tega izmenjali mnenje v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (1); ker bi bilo zato treba vprašanje pravne podlage v poznejši fazi postopka za ta dosje prilagoditi;

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0510).

P8_TC1-COD(2018)0225

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173(3) in 182(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa;

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 182(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se okvirni program za raziskave in inovacije („Obzorje Evropa“), vzpostavljen z Uredbo FP/RfP (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (4), izvaja s posebnimi programi, v katerih so določena podrobna pravila za njihovo izvajanje, opredeljeno njihovo trajanje ter predvidena potrebna sredstva.

(2)

Uredba FP/RfP (EU) št. … določa splošne in specifične cilje programa Obzorje Evropa, strukturo in splošne smernice dejavnosti, medtem ko bi bilo treba v tem posebnem programu za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: posebni program) opredeliti operativne cilje in dejavnosti, ki so značilni za posamezne dele programe Obzorje Evropa. Določbe o izvajanju, opredeljene v Uredbi FP/RfP (EU) št. …, vključno s tistimi o etičnih načelih, se v celoti uporabljajo za posebni program.

(3)	Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje posebnega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje programov dela za izvajanje posebnega programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)	S Svetom guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: JRC), ustanovljenim s Sklepom Komisije 96/282/Euratom (6), je bilo opravljeno posvetovanje o znanstveni in tehnološki vsebini posebnega programa glede nejedrskih neposrednih ukrepov JRC.

(5)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta posebni program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 podnebnim ciljem namenjenih najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 %. Ukrepi iz tega posebnega programa bodo k podnebnim ciljem prispevali vsaj 35 % celotnih finančnih sredstev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem posebnega programa, v okviru ustreznih ocen in postopka pregleda pa ponovno ocenjeni. Pozornost bo namenjena premogovno in ogljično intenzivnim območjem v Uniji, kjer poteka prestrukturiranje.

(6)	Ukrepe posebnega programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost.

(7)

Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa podprti v namenskem sklopu„Hrana, biogospodarstvo , naravni viri, kmetijstvo in okolje “ v obdobju 2021–2027 ▌.

(8)

Dokončanje enotnega digitalnega trga in vse večje možnosti zbliževanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo pospešitev naložb. Program Obzorje Evropa bo prispeval k tem prizadevanjem z ▌ (7) namenskim sklopom, da bi zagotovil, da bo Evropa ohranila vodilno mesto pri digitalnih raziskavah in inovacijah.

(9)

Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s tem sklepom se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

(10)	Države članice bi morale biti vključene v zgodnje faze opredeljevanja nalog –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta sklep določa posebni program za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: posebni program), kot je določeno v členu 1(3)(a) Uredbe …/…/EU FP/RfP.

Določa operativne cilje posebnega programa, proračuna za obdobje 2021–2027, pravila za izvajanje posebnega programa in dejavnosti, ki se izvedejo v okviru posebnega programa.

Člen 2

Operativni cilji

1. Posebni program prispeva k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3 Uredbe … FP/RfP.

2. Operativni cilji posebnega programa so:

(a)	krepiti odlične temeljne in pionirske raziskave; krepiti in razširjati odličnost, vključno s spodbujanjem širše udeležbe po vsej Uniji;

(b)	krepiti povezavo med raziskavami, inovacijami ter po potrebi izobraževanjem in drugimi politikami, vključno z dopolnjevanjem z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami in dejavnostmi, ki se izvajajo na nacionalni in regionalni ravni, pa tudi na ravni EU;

(ba)	podpreti izvajanje prednostnih nalog politike Unije, zlasti ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma;

(c)	spodbujati odgovorne raziskave in inovacije, ob upoštevanju previdnostnega načela;

(ca)	krepiti vidik spolov v vseh delih programa;

(cb)	povečati sodelovanje na področju evropskih raziskav in inovacij ter med sektorji in disciplinami , vključno z družboslovnimi in humanističnimi vedami;

(d)	krepiti mednarodno sodelovanje;

(da)	povezovati in razvijati raziskovalne infrastrukture v evropskem raziskovalnem prostoru in zagotavljati nadnacionalni dostop do njih ;

(e)	pritegniti nadarjene , usposobiti in zadržati raziskovalce in inovatorje v evropskem raziskovalnem prostoru, tudi z mobilnostjo ▌;

(f)	spodbujati odprto znanost in zagotavljati prepoznavnost v javnosti ter neoviran dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, vključno z ustreznimi izjemami;

(g)	spodbujati uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter aktivno razširjati in izkoriščati rezultate, zlasti za pritegnitev zasebnih naložb in razvoj politik;

▌

(j)	uresničevati ambiciozne cilje prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;

(k)	izboljšati odnos med znanostjo in družbo ter njuno medsebojno povezanost, vključno s prepoznavnostjo znanosti v družbi in znanstveno komunikacijo, ter spodbujati vključevanje državljanov in končnih uporabnikov v proces sooblikovanja in soustvarjanja;

▌

(m)	pospešiti industrijsko preobrazbo, vključno z boljšimi znanji in spretnostmi za inovacije ;

▌

(o)	spodbujati raziskovalne in inovacijske dejavnosti v MSP , pa tudi ustanavljanje in rast inovativnih podjetij, zlasti zagonskih podjetij, MSP ,v izrednih primerih pa podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(p)	izboljšati dostop do tveganega financiranja, tudi prek sinergij z InvestEU, zlasti kadar trg ne zagotavlja zadostnega financiranja.

3. V okviru ciljev iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo v obdobju izvajanja posebnega programa. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nove priložnosti, krize in nevarnosti, pa tudi odzive na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.

Člen 3

Struktura

1. V skladu s členom 4(1) Uredbe … FP/RfP posebni program sestavljajo naslednji deli:

(1)

steber I „ Odlična znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:

(a)	Evropski raziskovalni svet (ERC), kot je opisan v oddelku 1 stebra I v Prilogi I;

(b)	ukrepi Marie Skłodowske-Curie, kot so opisani v oddelku 2 stebra I v Prilogi I;

(c)	raziskovalne infrastrukture, kot so opisane v oddelku 3 stebra I v Prilogi I;

(2)

steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:

(a)	sklop „Zdravje“, kot je opisan v oddelku 1 stebra II v Prilogi I;

(b)	sklop „ Kultura, ustvarjalnost in vključujoča ▌družba“, kot je opisan v oddelku 2 stebra II v Prilogi I;

(c)	sklop „Civilna varnost za družbo“, kot je opisan v oddelku 3 stebra II v Prilogi I;

(d)	sklop „Digitalno, industrija in vesolje “, kot je opisan v oddelku 4 stebra II v Prilogi I;

(e)	sklop „Podnebje, energija in mobilnost“, kot je opisan v oddelku 5 stebra II v Prilogi I;

(f)	sklop „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje “, kot je opisan v oddelku 6 stebra II v Prilogi I;

(g)	nejedrski neposredni ukrepi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kot so opisani v oddelku 7 stebra II v Prilogi I;

(3)

steber III „ Inovativna Evropa “, ki ga sestavljajo naslednje komponente:

(a)	Evropski svet za inovacije (EIC), kot je opisan v oddelku 1 stebra III v Prilogi I;

(b)	evropski inovacijski ekosistemi, kot so opisani v oddelku 2 stebra III v Prilogi I;

▌

(4)

del „ Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:

(a)	širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti, kot sta opisana v oddelku 1 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I;

(b)	reforma in krepitev evropskega sistema raziskav in inovacij, kot sta opisani v oddelku 2 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I.

2. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru delov iz odstavka 1, so opisane v Prilogi I.

Člen 4

Proračun

1. V skladu s členom 9(1) Uredbe … FP/RfP finančna sredstva za izvajanje posebnega programa v obdobju 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 .

2. Znesek iz odstavka 1 tega člena se razdeli med komponente iz člena 3(1) tega sklepa v skladu s členom 9(2) Uredbe … FP/RfP. Uporabljajo se ureditve iz člena 9(3) do (8) Uredbe … FP/RfP.

POGLAVJE II

IZVAJANJE IN NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Člen 4a

Strateški načrt

1. V skladu s členom 6(6) [uredbe o okvirnem programu] se za lažje izvajanje posebnega programa pripravi večletni strateški načrt raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki spodbuja tudi doslednost med programi dela ter prednostnimi nalogami, zastavljenimi na ravni EU in nacionalnih ravneh. Rezultat procesa strateškega načrtovanja se določi v večletnem strateškem načrtu in služi za pripravo vsebine programov dela (iz člena 11), ki zajemajo obdobje največ štirih let, hkrati pa se ohrani dovolj prožnosti za hiter odziv na nove in porajajoče se izzive, nepričakovane priložnosti in krize.

2. Proces strateškega načrtovanja zajema predvsem steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ ter tudi zadevne dejavnosti iz drugih stebrov in del „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“.

Komisija poskrbi za zgodnjo vključenost držav članic in obsežna posvetovanja z njimi, pa tudi z Evropskim parlamentom, ter za posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo. To bo prispevalo k večji vključenosti državljanov in civilne družbe.

Države članice lahko zagotovijo pregled nacionalnih posvetovanj/prispevkov državljanov za strateški načrt in tudi s tem podprejo proces strateškega načrtovanja.

3. Komisija sprejme strateški program z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Strateški načrt je skladen s cilji in dejavnostmi iz Priloge I. Ta izvedbeni akt vsebuje naslednje elemente, ki se nanašajo na zajeto obdobje:

a.	ključne strateške smernice za podporo raziskavam in inovacijam, vključno z opisom pričakovanih učinkov, vprašanji, ki zadevajo različne sklope, in zajetimi področij ukrepanja;

b.	opredelitev evropskih partnerstev v skladu s členom 8(1)(a) in (b) [uredbe o okvirnem programu];

ba.	opredelitev misij v skladu s členom 5 posebnega programa in členom 7 ter Prilogo Va k uredbi o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

c.	področja za mednarodno sodelovanje, dejavnosti, ki morajo biti usklajene z raziskavami in inovacijami velikega obsega drugih držav in regij po svetu, ali ukrepe, ki jih je treba izvesti v sodelovanju z organizacijami v tretjih državah;

posebna vprašanja, kot so ravnovesje med raziskavami in inovacijami; vključevanje družboslovnih in humanističnih ved; vlogo ključnih omogočitvenih tehnologij in strateških vrednostnih verig; enakost spolov, vključno z vključevanjem vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij (R&I); delovanje v skladu z najvišjimi standardi etike in integritete; prednostne naloge za razširjanje in uporabo.

4. V strateškem načrtu se upošteva analiza vsaj naslednjih elementov:

a)	političnih, družbeno-ekonomskih in okoljskih dejavnikov, ki so pomembni za prednostne naloge politik EU in držav članic;

b)	prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju ciljev politike EU, ob upoštevanju študij, drugih znanstvenih dokazov in relevantnih pobud na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z institucionaliziranimi partnerstvi v skladu s členom 8(1)(c) [uredbe o okvirnem programu];

izsledkov, pridobljenih s predvidenimi dejavnostmi, znanstvenih in tehnoloških ter inovacijskih kazalnikov, razvoja na mednarodni ravni, kot je izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in poročanje o izvajanju, vključno s spremljanjem izvajanja posebnih ukrepov, da bi dosegli širitev sodelovanja, razširjanje odličnosti in udeležbo MSP;

d)	prednostnih nalog, ki bi se lahko izvajale v sinergiji z drugimi programi EU;

e)	opisa različnih pristopov za posvetovanje z deležniki in udeležbo državljanov pri pripravi programov dela;

f)	dopolnjevanja in sinergij z načrtovanjem skupnosti znanja in inovacij EIT v skladu z Uredbo št. 294/2008/ES.

5. Proces strateškega načrtovanja dopolnjuje proces strateškega usklajevanja za evropska partnerstva, pri čemer države članice in Komisija sodelujejo kot enakovredni partnerji. Proces strateškega usklajevanja ima vlogo vstopne točke za analizo napovedi, analizo in svetovanje o razvoju portfeljev, morebitni vzpostavitvi, izvajanju, spremljanju in postopnem ukinjanju partnerstev na področju R&I; zanj se uporablja celovit okvir meril, temelječ na Prilogi III uredbe o Obzorju Evropa.

Člen 5

Službena potovanja

1. Na področjih nalog, opredeljenih v Prilogi Va k uredbi o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, se lahko vzpostavijo raziskovalne in inovacijske naloge.

2. Za vsako nalogo se ▌ustanovi odbor za naloge, razen če je mogoče uporabiti obstoječe svetovalne strukture – v tem primeru se odbor programa o tem obvesti vnaprej . Odbor za naloge sestavlja največ 15 neodvisnih oseb na visoki ravni z obsežnim strokovnim znanjem , vključno s strokovnjaki s področja družboslovnih in humanističnih ved, iz vse Evrope in drugod, vključno z zadevnimi predstavniki končnih uporabnikov. Člane odborov za naloge imenuje Komisija po preglednem postopku za imenovanje, ki vključuje javni razpis za prijavo interesa. Z odborom programa se pravočasno opravi posvetovanje o postopku za imenovanje in postopku izbora, vključno z uporabljenimi merili. Člani odbora za naloge so imenovani za največ pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

3. Odbor za naloge nima pristojnosti odločanja, vseeno pa Komisiji svetuje o naslednjem:

(a)	opredelitvi in zasnovi ene ali več nalog na zadevnem področju nalog v skladu z določbami in merili iz člena 7 [uredbe o okvirnem programu];

(b)	vsebini programov dela in njihovih spremembah, potrebnih za uresničevanje ciljev nalog, ▌upoštevajoč prispevek deležnikov in po potrebi javnosti;

(c)	značilnostih portfeljev projektov za naloge;

(d)	prilagoditvenih ukrepih ali prekinitvah, če je to primerno, na podlagi ocen izvajanja v skladu z opredeljenimi cilji naloge;

(e)	izbiri neodvisnih strokovnih ocenjevalcev na podlagi določb člena 44 [uredbe o okvirnem programu], napotkih za strokovne ocenjevalce ter merilih za ocenjevanje in njihovi uteži;

(f)	okvirnih pogojev, ki pomagajo izpolniti cilje naloge;

(g)	sporočanju , vključno s sporočanjem učinkovitosti in dosežkov naloge ;

(h)	usklajevanju politike med zadevnimi akterji na različnih ravneh, zlasti v zvezi s sinergijami z drugimi politikami Unije;

(i)	ključnih kazalnikih uspešnosti.

Svetovanje odborov za naloge je dostopno širši javnosti.

▌

4. Za vsako področje nalog odbor programa sodeluje pri pripravi in življenjskem ciklu nalog, ob upoštevanju zadevnih vprašanj iz nacionalnega konteksta in priložnosti za večjo uskladitev z dejavnostmi na nacionalni ravni. Interakcija z odbori za naloge je pravočasna in celovita.

5. Program dela iz člena 11 za vsako nalogo, opredeljeno v strateškem načrtu, vsebuje informacije o zasnovi, značilnostih portfeljev projektov za naloge in posebnih določbah, ki omogočajo učinkovit pristop s portfelji.

Člen 6

Evropski raziskovalni svet

1. Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC) za izvajanje ukrepov iz stebra I „ Odlična znanost“, ki se nanašajo na ERC. ERC nasledi ERC, ki je bil ustanovljen s Sklepom C(2013)1895 (8).

2. ERC sestavljata neodvisen Znanstveni svet iz člena 7 in namenska izvedbena struktura iz člena 8.

3. ERC ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.

Predsednika imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljen neodvisni odbor za iskanje, in sicer za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri Znanstveni svet.

Predsednik predseduje Znanstvenemu svetu, ga vodi in zagotavlja povezanost z namensko izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.

4. ERC deluje v skladu s svojimi temeljnimi načeli znanstvene odličnosti, odprte znanosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti, odgovornosti in raziskovalne integritete . Zagotavlja nadaljnje izvajanje ukrepov ERC, ki so se izvajali v skladu s Sklepom …/ES.

5. Dejavnosti ERC podpirajo pionirske raziskave po načelu „od spodaj navzgor“, ki potekajo na vseh področjih in ki jih izvajajo glavni raziskovalci in njihove skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni, vključno z raziskovalci, ki so na začetku svoje poklicne poti .

6. Komisija zagotavlja samostojnost in integriteto ERC ter pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.

Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov ERC v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in s splošno strategijo za ERC iz točke (a) člena 7(2), ki jo izdela Znanstveni svet.

Člen 7

Znanstveni svet ERC

1. Znanstveni svet sestavljajo neodvisni znanstveniki, inženirji in učenjaki obeh spolov iz različnih starostnih skupin, ki imajo največji ugled in ustrezna strokovna znanja, kar zagotavlja raznolikost raziskovalnih področij in geografske zastopanosti, ter delujejo v svojem imenu in neodvisno od zunanjih interesov.

Člane Znanstvenega sveta imenuje Komisija na podlagi neodvisnega in preglednega postopka za imenovanje, ki ga odobri Znanstveni svet in ki vključuje odprto posvetovanje z znanstveno skupnostjo ter poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člani Znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela Znanstvenega sveta.

2. Znanstveni svet pripravi:

(a)	splošno strategijo ERC;

(b)	program dela za izvajanje dejavnosti ERC;

(c)	metode in postopke za medsebojni strokovni pregled in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih se izberejo predlogi, ki se financirajo;

(d)	svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika izboljšala dosežke in učinek ERC ter kakovost izvedenih raziskav;

(e)	kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje nasprotja interesov.

Komisija odstopi od stališč Znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c), (d) in (e) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile spoštovane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju njegovih ciljev ter določi točke, v katerih odstopa od stališč Znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.

3. Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz oddelka 1 stebra I v Prilogi I.

4. Znanstveni svet deluje izključno v interesu ▌ERC v skladu z načeli, navedenimi v členu 6. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno.

Člen 8

Namenska izvedbena struktura ERC

1. Namenska izvedbena struktura je odgovorna za upravno izvajanje in izvedbo programa v skladu z oddelkom 1.3.2 stebra I v Prilogi I. Znanstvenemu svetu pomaga pri opravljanju vseh njegovih nalog.

2. Komisija zagotovi, da namenska izvedbena struktura dosledno, učinkovito in s potrebno prožnostjo sledi izključno ciljem in zahtevam ERC.

Člen 9

Evropski svet za inovacije

1. EIC, ustanovljen v skladu s členom 7a [uredbe o okvirnem programu], vključuje odbor na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: odbor EIC), določen v členu 10.

2. Komisija zagotavlja, da je izvajanje EIC:

(a)	v skladu z načeli, določenimi v odstavku 1 tega člena, pri čemer se upošteva tudi mnenje odbora EIC o splošni strategiji za EIC iz člena 10(1)(a); in

(b)	ne povzroča izkrivljanja konkurence v nasprotju s skupnim interesom.

3. Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija uporabi neposredno upravljanje ali, kadar to ni mogoče, lahko oblikuje subjekt za posebne namene, ki se upravlja v skladu z veljavnimi pravili glede odgovornosti . Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.

4. Komisija zagotovi učinkovito dopolnjevanje med EIC, EIT in InvestEU.

Člen 10

Odbor EIC

1. Odbor EIC svetuje Komisiji glede:

(a)	splošne strategije za komponento EIC iz stebra III „ Inovativna Evropa “;

(b)	programa dela za izvajanje ukrepov EIC;

(c)	meril za oceno inovativnosti in profila tveganja predlogov ter ustreznega ravnovesja nepovratnih sredstev, lastniškega in drugih oblik financiranja za Pospeševalec EIC;

(d)	opredelitve strateškega portfelja projektov;

(e)	profila vodij programov.

2. Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o:

(a)	kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;

(b)	identifikaciji – v sodelovanju z ustreznim službami Komisije ter po potrebi nacionalnimi in regionalnimi organi in drugimi zadevnimi subjekti, kot je upravni odbor EIT – morebitnih regulativnih ovir, s katerimi se srečujejo podjetniki, zlasti tisti, ki so prejeli pomoč v okviru komponente EIC;

(c)	nastajajočih tehnoloških trendih iz portfelja EIC, da prispeva informacije za načrtovanje v drugih delih posebnega programa;

(d)	identifikaciji posebnih vprašanj, pri katerih je potreben nasvet odbora EIC.

Odbor EIC ravna v interesu uresničevanja ciljev komponente EIC. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in pregledno.

Odbor EIC deluje v skladu s svojim mandatom iz oddelka 1 stebra III v Prilogi I.

3. Odbor EIC sestavlja 15 do 20 neodvisnih oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema Evrope, vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji , strokovnjaki iz javne uprave in raziskovalci , pa tudi strokovnjaki za inovacije iz akademskih krogov . Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.

Člane odbora EIC imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar Komisija meni, da je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve.

Imenovani bodo za obdobje dveh let z možnostjo dvakratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (člane se imenuje vsaki dve leti).

4. Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij in z dobrim poznavanjem področja raziskav in razvoja .

Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Zastopa EIC v svetu inovacij, promovira EIC ter deluje kot sogovornik Komisije, prek zadevnih odborov programa pa tudi držav članic . Komisija ▌zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.

5. Komisija določi kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov in kršitve zaupnosti . Člani odbora EIC ob prevzemu funkcije sprejmejo kodeks ravnanja.

Člen 11

Programi dela

1. Program se izvaja s programi dela iz odstavka 2 v skladu s členom 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (9). Programi dela določajo pričakovani učinek in se pripravijo na podlagi procesa strateškega načrtovanja, opisanega v Prilogi I k temu sklepu. Komisija redno in od začetnih faz obvešča odbor iz člena 12 o splošnem napredku izvajanja posrednih ukrepov iz posebnega programa, vključno z nalogami, tudi zato, da odbor med procesom strateškega načrtovanja lahko dovolj zgodaj ustrezno prispeva k pripravi programov dela, zlasti k nalogam.

V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije kombiniranega financiranja.

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ločene programe dela za izvajanje ukrepov iz naslednjih komponent, kot je določeno v členu 3(1) tega sklepa:

(a)

ERC, pri katerem program dela določi Znanstveni svet na podlagi točke (b) člena 7(2) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 12(3). Komisija lahko od programa dela, ki ga določi Znanstveni svet, odstopi samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji;

(b)

vseh sklopov v okviru stebra „Globalni izzivi in ▌konkurenčnost evropske industrije “, ukrepi MSCA, raziskovalne infrastrukture, podpora inovacijskim ekosistemom, širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti ter reforma in krepitev evropskega sistema za raziskave in inovacije, v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);

(c)	EIC, pri katerem se program dela pripravi na podlagi svetovanja odbora EIC na podlagi točke (b) člena 10(1) v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);

(d)	JRC, pri katerem se v večletnem programu dela upošteva mnenje Sveta guvernerjev JRC iz Sklepa 96/282/Euratom.

3. Poleg zahteve iz člena 110 finančne uredbe programi dela iz odstavka 2 tega člena po potrebi vsebujejo:

(a)	navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu in nalogi, in okvirni časovni razpored izvajanja;

(b)	za nepovratna sredstva prioritete, merila za izbor in dodelitev sredstev ter sorazmerno utež različnih meril za dodelitev sredstev in najvišjo stopnjo financiranja skupnih upravičenih stroškov;

(c)	znesek, dodeljen kombiniranemu financiranju v skladu s členi 41 do 43 Uredbe … FP/RfP;

(d)	morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 Uredbe … FP/RfP.

4. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4) sprejme naslednje ukrepe:

(a)

sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov, kadar je ocenjeni znesek prispevka Unije v okviru posebnega programa enak ali večji od 2,5 milijona EUR, z izjemo ukrepov v okviru posebnega cilja „Evropski raziskovalni svet (ERC)“; kar zadeva financiranje posrednih ukrepov iz sklopa 2, sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov, kadar je ocenjeni znesek prispevka Unije v okviru posebnega programa enak ali večji od 1 milijona EUR;

(b)	sklep o odobritvi financiranja ukrepov v zvezi z uporabo človeških zarodkov in človeških izvornih celic ter ukrepov iz sklopa „Civilna varnost za družbo“ iz člena 3(1)(2)(c).

Člen 12

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor (10). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Odbor se sestaja v različnih sestavah, kot je določeno v Prilogi II, glede na zadevo, ki jo obravnava.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

5. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

6. Kadar odbor v primeru izvedbenih aktov, ki se sprejmejo na podlagi člena 4a(3), ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

7 . Komisija redno obvešča odbor o splošnem napredku pri izvajanju posebnega programa in pravočasno sporoča informacije o vseh ukrepih in elementih , ki so bili predlagani ali se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in njegovih zunanjih delih , kot je določeno v Prilogi III , vključno s podrobnimi informacijami/analizo statističnih podatkov posameznih razpisov za zbiranje predlogov .

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Razveljavitev

Sklep 2013/743/EU se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 14

Prehodne določbe

1. Ta sklep ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov do njihovega zaključka v skladu s Sklepom 2013/743/EU, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

Po potrebi vse preostale naloge odbora, ustanovljenega s Sklepom 2013/743/EU, prevzame odbor iz člena 12 tega sklepa.

2. Finančna sredstva za posebni program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med posebnim programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa, ustanovljenega s Sklepom 2013/743/EU.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C […], […], str. […].

(2) UL C […], […], str. […].

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) UL C […], […], str. […].

(5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6) Sklep Komisije 96/282/Euratom z dne 10. aprila 1996 o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča (UL L 107, 30.4.1996, str. 12).

(7) ▌

(8) UL C 373, 20.12.2013, str. 23.

(9) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(10) Komisija bo zaradi lažjega izvajanja programa v skladu z veljavnimi smernicami povrnila stroške za enega predstavnika posamezne države članice, ki se udeleži sestanka programskega odbora, določenega v dnevnem redu; prav tako povrne stroške enemu strokovnjaku/svetovalcu iz posamezne države članice za tiste točke dnevnega reda, za katere država članica zahteva posebno strokovno mnenje.

PRILOGA I

STRATEŠKO NAČRTOVANJE IN DEJAVNOSTI PROGRAMA

Pri izvajanju programa se uporablja naslednje.

STRATEŠKO NAČRTOVANJE

Člen 4a določa, da se za lažje izvajanje posebnega programa pripravi večletni strateški načrt raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti . Proces strateškega načrtovanja se osredotoča predvsem na steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vključno z zadevnimi dejavnostmi iz drugih stebrov in delom „Širitev sodelovanja in krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, tudi ob tesnem usklajevanju in v sinergiji z načrtovanjem skupnosti znanja in inovacij EIT, ustanovljenih z Uredbo št. 294/2008/ES.

Rezultat procesa strateškega načrtovanja se navede v strateškem načrtu za uresničevanje vsebin programa dela.

▌

Namen procesa strateškega načrtovanja je:

—	celostno izvajanje ciljev programa Obzorje Evropa in osredotočanje na vpliv na program v celoti in skladnost med različnimi stebri;

—	▌ spodbujanje sinergij med programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije, vključno s [kohezijskimi skladi in] programom Euratom, da postane referenčna točka za raziskave in inovacije v vseh z njim povezanih programih v okviru proračuna EU in nefinančnih instrumentov; ▌

—	pomoč pri razvoju in uresničevanju politike EU za zadevna zajeta področja ter dopolnjevanje razvoja in izvajanja politike v državah članicah;

—	zmanjšanje razdrobljenosti prizadevanj ter preprečevanje podvajanja in prekrivanja med možnostmi financiranja;

—	zagotavljanje okvira za povezovanje neposrednih raziskovalnih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča in drugih ukrepov, ki so podprti v okviru programa, vključno z uporabo rezultatov in podatkov za podporo politike;

—

zagotavljanje uravnoteženega in širokega pristopa do raziskav in inovacij na vseh stopnjah razvoja, ki ni omejen zgolj na spodbujanje pionirskih raziskav, razvoj novih proizvodov in storitev, ki temeljijo na znanstvenih in tehnoloških znanjih ter prebojih, ampak vključuje tudi uporabo obstoječih tehnologij v novih aplikacijah, nenehno izboljševanje ter netehnološke in družbene inovacije;

—

zagotavljanje sistemskega, meddisciplinarnega, medsektorskega pristopa do raziskav in inovacij, ki zajema več politik, da se omogoči obravnava izzivov in nastanek novih konkurenčnih podjetij in panog, spodbudijo konkurenčnost in zasebne naložbe ter ohranijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu.

▌

DRUGE DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA

V okviru stebrov „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ ter „ Inovativna Evropa “ so raziskave in inovacije dopolnjene z dejavnostmi, ki potekajo blizu končnih uporabnikov in trga, kot so predstavitve, pilotni projekti ali dokaz izvedljivosti, pri čemer je seveda treba izključiti dejavnosti komercializacije, ki presegajo fazo raziskav in inovacij. To vključuje podporo dejavnostim na strani povpraševanja, da bi prispevali k pospeševanju uvajanja in širjenja najrazličnejših inovacij. Poudarek je na neobvezujočih razpisih za zbiranje predlogov.

V okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki gradi na izkušnjah iz programa Obzorje 2020, so družboslovne in humanistične vede v celoti vključene v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi. Podobno so na strateški in povezovalni način vključene tudi dejavnosti, ki zajemajo morske in pomorske raziskave in inovacije, v skladu s celostno pomorsko politiko EU, skupno ribiško politiko in mednarodnimi zavezami.

Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vodilnih pobud FET o grafenu, projektu o človeških možganih in kvantnih tehnologijah, ki so podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru programa Obzorje Evropa z razpisi za zbiranje predlogov, zajetimi v programu dela. Pripravljalni ukrepi, ki so podprti v okviru vodilnih pobud FET programa Obzorje 2020, bodo prispevali k procesu strateškega načrtovanja iz programa Obzorje Evropa ter k delu za uresničevanje nalog, sofinanciranim/sonačrtovanim partnerstvom in rednim razpisom za zbiranje predlogov.

Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami pomembno prispevajo k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpira določanje prioritet. Svetovalna struktura v povezavi z ERP bo tudi v prihodnje zaprošena za svetovanje že v zgodnjih fazah.

▌

RAZŠIRJANJE REZULTATOV IN KOMUNICIRANJE

Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in orodja umetne inteligence.

Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.

Komisija bo izvajala tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, povezane s programom Obzorje Evropa, za promocijo dejstva, da so bili rezultati pridobljeni s finančno podporo EU. Prizadevala si bo povečati tudi ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij ter širšega učinka in pomena raziskav in inovacij, ki jih financira EU, na primer s publikacijami, odnosi z mediji, dogodki, repozitoriji znanja, zbirkami podatkov, večkanalnimi platformami, spletnimi mesti ali ciljno uporabo družbenih medijev. Program Obzorje Evropa bo zagotavljal tudi podporo upravičencem pri poročanju o njihovem delu in njihovem vplivu na širšo družbo.

IZKORIŠČANJE IN UVAJANJE REZULTATOV NA TRG

Komisija bo oblikovala celovite ukrepe za izkoriščanje rezultatov programa Obzorje Evropa in razvitega znanja. To bo pospešilo izkoriščanje znanja za vsesplošno uvajanje na trg in povečalo učinek programa.

Komisija bo sistematično ugotavljala in evidentirala rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru programa ter te rezultate in razvito znanje prenašala ali razširjala na nediskriminatorni način na industrijo in podjetja vseh velikosti, javne organe, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik, da bi čim bolj povečala evropsko dodano vrednost programa.

MEDNARODNO SODELOVANJE

Večji učinek bo zagotovljen z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v prizadevanjih za okrepljeno mednarodno sodelovanje ▌. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavni del pobud za podporo ukrepanju EU za trajnost, okrepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti ter konkurenčnosti.

Skupno mednarodno ukrepanje bo zagotovilo učinkovito obravnavo svetovnih družbenih izzivov in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, dostop do najbolj nadarjenih ljudi na svetu, strokovnega znanja in virov ter večjo ponudbo in povpraševanje po inovativnih rešitvah.

DELOVNE METODOLOGIJE ZA OCENJEVANJE

Uporaba visokokakovostnega neodvisnega strokovnega znanja v procesu ocenjevanja podpira vključevanje vseh deležnikov, skupnosti in interesov v program in je predpogoj za ohranjanje odličnosti in ustreznosti financiranih dejavnosti.

Komisija ali organ financiranja bo zagotovil nepristranskost postopka in preprečeval navzkrižje interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe. Poskušal bo doseči tudi geografsko raznolikost sestave odborov za ocenjevanje ter strokovnih in svetovalnih skupin.

Izjemoma, če to upravičuje zahteva po imenovanju najboljših razpoložljivih strokovnjakov in/ali omejene velikosti skupine kvalificiranih strokovnjakov, lahko neodvisni strokovnjaki, ki pomagajo odboru za ocenjevanje ali so njegovi člani, ocenjujejo določene predloge, za katere prijavijo potencialni interes. V tem primeru Komisija ali organ financiranja sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi integriteto postopka ocenjevanja. Postopek ocenjevanja se upravlja ustrezno s tem in zajema tudi fazo, ki vključuje sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Odbor za ocenjevanje bo pri določanju predlogov za financiranje upošteval posebne okoliščine.

STEBER I

ODLIČNA ZNANOST

Vsakršen znanstveni, ekonomski, družbeni in kulturni napredek je odvisen od ustrezne ponudbe odličnih raziskovalcev; prizadevanj za preboj pri razumevanju in pridobivanja znanja na vseh ravneh; vrhunskih zmogljivosti, potrebnih za uresničevanje tega cilja, vključno s fizičnimi infrastrukturami in infrastrukturami znanja za raziskave in inovacije, pa tudi sredstvi za javno razširjanje in izmenjavo znanja (odprta znanost), metodologijami ter znanji in spretnostmi.

Dosežki vodilnih inovacij na svetovni ravni so povezani z napredovanjem odprte in odlične znanosti ▌. Spremembe znanstvenih in tehnoloških paradigm so lahko ključni dejavniki za rast produktivnosti, konkurenčnost, bogastvo, trajnostni razvoj in družbeni napredek. Takšne spremembe paradigm so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlage za popolnoma nove industrijske dejavnosti in panoge ter celovit družbeni napredek.

Javne naložbe v raziskave, zlasti v univerzah in javnih raziskovalnih institucijah (JRI) ter raziskovalnih zmogljivostih, so pogosto namenjene dolgoročnejšim, bolj tveganim raziskavam in dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja. Poleg tega ustvarjajo visoko usposobljene človeške vire, znanja in izkušnje, nove znanstvene instrumente in metodologije ter vzpostavljajo mreže, ki prenašajo najnovejše znanje.

Evropska znanost in raziskovalci v Evropi so bili in bodo tudi v prihodnje vodilni na številnih področjih. Vendar tega položaja ni mogoče šteti za samoumevnega. ▌Tradicionalnemu izzivu, ki so ga predstavljale države, kot so Združene države Amerike, se zdaj pridružujejo gospodarski velikani, kot sta Kitajska in Indija, zlasti iz nedavno industrializiranih predelov sveta in iz vseh držav, kjer vlade priznavajo številne in obsežne donose, ki izhajajo iz naložb v raziskave.

1. EVROPSKI RAZISKOVALNI SVET (ERC)

1.1 Utemeljitev

Čeprav EU še vedno objavi največ znanstvenih člankov na svetu, ima ▌glede na svojo velikost relativno majhno število centrov odličnosti, izstopajočih na svetovni ravni, ter obsežna področja povprečne in slabe učinkovitosti. V primerjavi z ZDA in zdaj do neke mere tudi s Kitajsko EU ▌sledi „modelu decentralizirane odličnosti“, v katerem so sredstva razpršena na večje število raziskovalcev in raziskovalnih institucij. Če bo Evropa ustvarila privlačne pogoje za najboljše raziskovalce, ▌bo med svetovno konkurenco postala bolj privlačna za nadarjene znanstvenike.

Svetovno raziskovalno prizorišče se dramatično spreminja in postaja vse bolj večpolarno zaradi vse večjega števila držav v gospodarskem vzponu, zlasti Kitajske, ki širijo svojo znanstveno produkcijo. Medtem kot sta EU in ZDA leta 2000 predstavljali skoraj dve tretjini svetovnih odhodkov za raziskave in razvoj, se je ta delež do leta 2013 zmanjšal na manj kot polovico.

Evropski raziskovalni svet podpira najboljše raziskovalce, vključno z nadarjenimi raziskovalci, ki so na začetku svoje poklicne poti, s prožnim dolgoročnim financiranjem za opravljanje prelomnih raziskav zlasti v Evropi, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja. Deluje samostojno pod vodstvom neodvisnega Znanstvenega sveta, ki ga sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom ter ustreznimi izkušnjami in raznolikostjo. Evropski raziskovalni svet lahko črpa iz širše skupine nadarjenih ljudi in zamisli kot kateri koli nacionalni program ter krepi odličnost na tak način, da najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim.

Izkazalo se je, da imajo raziskave na pionirskih področjih, ki jih financira ERC, znaten neposredni vpliv v obliki napredka na pionirskih področjih znanja, s čimer odpirajo pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim in tehnološkim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. To ustvarja povsem nove zamisli, ki spodbujajo inovacije in podjetniško iznajdljivost ter obravnavajo družbene izzive. ERC ima tudi pomemben strukturni vpliv, saj povečuje kakovost evropskega raziskovalnega sistema, ki presega neposredno financirane raziskovalce in ukrepe. Ukrepi in raziskovalci, ki jih financira ERC, zastavljajo navdihujoč cilj za pionirska raziskovalna področja v Evropi, ki povečujejo njen ugled in privlačnost za najboljše raziskovalce na svetu kot kraj za delo in sodelovanje. Prestiž gostovanja dobitnikov nepovratnih sredstev ERC ustvarja konkurenco med evropskimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki tekmujejo v ponujanju najprivlačnejših pogojev za vrhunske raziskovalce, ter jim lahko posredno pomaga oceniti prednosti in slabosti ter poskrbeti za reforme.

▌ERC financira sorazmerno majhen odstotek vseh evropskih raziskav, vendar z njimi dosega ▌velik znanstveni učinek. Povprečni faktor vpliva na podlagi citatov je za raziskave, ki jih podpira ERC, primerljiv s položajem vrhunskih elitnih raziskovalnih univerz. Učinkovitost raziskav v ERC je izjemno visoka v primerjavi z največjimi svetovnimi vlagatelji v raziskave. ERC financira veliko raziskav na številnih pionirskih raziskovalnih področjih, ki so prejela najvišje število citatov, vključno s področji, ki so v naglem vzponu. Čeprav je financiranje ERC osredotočeno na raziskave na pionirskih področjih, je privedlo do precejšnjega števila patentov.

Tako obstajajo jasni dokazi, da ERC na podlagi svojih razpisov privablja in financira odlične raziskovalce ter da ukrepi ERC proizvajajo številne najpomembnejše in najbolj vplivne rezultate raziskav v svetovnem merilu na novih področjih, ki zagotavljajo preboje in velik napredek. Delo prejemnikov nepovratnih sredstev ERC je tudi zelo interdisciplinarno in ti prejemniki sodelujejo na mednarodni ravni in javno objavljajo svoje rezultate na vseh raziskovalnih področjih, vključno z družboslovnimi vedami, raziskavami, povezanimi z umetnostjo in humanističnimi vedami.

Obstajajo tudi že dokazi o dolgoročnejših učinkih nepovratnih sredstev ERC na poklicne poti, usposabljanje visoko usposobljenih priznanih raziskovalcev in oseb z doktorsko diplomo na povečanje svetovne prepoznavnosti in ugleda evropskih raziskav ter na nacionalne raziskovalne sisteme, kar izhaja iz močnega primerjalnega učinka. Ta učinek je zlasti pomemben v modelu decentralizirane odličnosti EU, saj lahko položaj prejemnika sredstev ERC nadomesti kazalnik kakovosti raziskav in se uporablja kot natančnejši kazalnik od prepoznavnosti na podlagi položaja institucij. To omogoča ambicioznim posameznikom, institucijam, regijam in državam, da prevzamejo pobudo ter izboljšajo raziskovalne profile, pri katerih so še posebno močne.

1.2. Področja ukrepanja

1.2.1. Pionirska področja znanosti

Raziskave, ki jih financira ERC, naj bi prinesle napredek na pionirskih področjih znanja, z znanstvenimi publikacijami najvišje kakovosti, da bi dobili raziskovalne rezultate z velikim potencialnim družbenim in ekonomskim vplivom, pri čemer ERC določa jasen in navdihujoč cilj za raziskave na pionirskih področjih v celotni EU in na mednarodni ravni. ERC si bo s ciljem, da EU postane privlačnejše okolje za najboljše znanstvenike na svetu, prizadeval za merljivo povečanje deleža EU v 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu in ▌povečanje števila odličnih raziskovalcev, ki jih financira ERC, tudi tistih, ki ne prihajajo iz Evrope.

Sredstva ERC se dodelijo v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Edino merilo, na podlagi katerega se dodeljujejo nepovratna sredstva ERC, je znanstvena odličnost. ERC deluje po načelu „od spodaj navzgor“, brez vnaprej določenih prioritet.

Splošne smernice

—	dolgoročno financiranje za podporo odličnih zamisli raziskovalcev vseh starosti, obeh spolov in vseh narodnosti sveta ter njihovih raziskovalnih skupin pri izvajanju prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja;

—	ustrezna pomoč raziskovalcem z odličnimi zamislimi, ki so na začetku svoje poklicne poti, da bi jim v kritični fazi, ko ustanavljajo ali krepijo svojo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotovili ustrezno podporo za prehod v samostojno delo vodij raziskav;

—	novi načini dela v znanstvenem svetu, vključno s pristopom odprte znanosti, pri katerih obstaja možnost za ustvarjanje prelomnih rezultatov, ter spodbujanje potenciala za komercialne in družbene inovacije financiranih raziskav;

—	izmenjava izkušenj in dobrih praks z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav ter vzpostavljanje povezav z drugimi deli okvirnega programa, zlasti MSCA, za spodbujanje podpore odličnim raziskovalcem;

—	večji pomen pionirskih raziskav v Evropi in prepoznavnosti programov ERC z a raziskovalce v Evropi in po svetu.

1.3. Izvajanje

1.3.1. Znanstveni svet

Znanstveni svet je porok za kakovost dejavnosti z vidika znanosti in je v celoti odgovoren za odločanje o vrsti raziskav, ki bodo financirane.

V okviru izvajanja okvirnega programa in za izvajanje svojih nalog, ki so opredeljene v členu 7, bo Znanstveni svet:

(1)

glede znanstvene strategije:

—	oblikoval splošno znanstveno strategijo ERC glede na znanstvene možnosti in evropske znanstvene potrebe;

—	oblikoval program dela in razvil sveženj podpornih ukrepov ERC v skladu s svojo znanstveno strategijo;

—	vzpostavil potrebne pobude za mednarodno sodelovanje, vključno z dejavnostmi obveščanja javnosti, da se poveča prepoznavnost ERC za najboljše raziskovalce iz drugih delov sveta, v skladu s svojo znanstveno strategijo;

(2)

glede znanstvenega upravljanja, spremljanja in nadzora kakovosti:

—

zagotovil vrhunski sistem medsebojnih strokovnih pregledov, ki temelji na znanstveni odličnosti in popolnoma pregledni, pošteni in nepristranski obravnavi predlogov, ter v ta namen oblikoval stališča o izvajanju in upravljanju razpisov za zbiranje predlogov, merila za ocenjevanje, postopke medsebojnega strokovnega pregleda, vključno z izbiro strokovnjakov, metode za medsebojno strokovno pregledovanje in ocenjevanje predlogov ter potrebna izvedbena pravila in smernice, na podlagi katerih bodo pod nadzorom Znanstvenega sveta izbrani predlogi, ki bodo financirani;

—	pri ukrepih ERC za raziskave na pionirskih področjih se strokovnjaki imenujejo na podlagi predloga Znanstvenega sveta ERC;

—	zagotovil izvajanje nepovratnih sredstev ERC po enostavnih in preglednih postopkih, ki se osredotočajo na odličnost, spodbujajo iniciativnost ter združujejo prožnost z odgovornostjo, ob nenehnem spremljanju kakovosti dejavnosti in izvajanja;

—	pregledal in ocenil dosežke ERC, kakovost in vpliv raziskav, ki jih financira ERC, ter skladno s tem pripravil priporočila in smernice za popravke ukrepov ali prihodnje ukrepe;

—	pripravil stališča o vseh drugih zadevah, ki vplivajo na dosežke in učinek dejavnosti ERC ter kakovost raziskav, ki se izvajajo;

(3)

glede komuniciranja in razširjanja rezultatov:

—	povečal svetovni ugled in prepoznavnost ERC z izvajanjem dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja javnosti, vključno z znanstvenimi konferencami o dejavnostih in dosežkih ERC ter rezultatih projektov, ki jih financira ERC, skupaj z znanstveno skupnostjo, ključnimi deležniki in javnostjo;

—	po potrebi se posvetoval z znanstveniki, inženirji in akademsko skupnostjo, regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav in drugimi deležniki;

—	redno poročal Komisiji o svojih dejavnostih.

Člani Znanstvenega sveta prejmejo za opravljene naloge nadomestilo v obliki honorarja in, kadar je ustrezno, povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja.

Predsednik ERC bo v času svojega imenovanja bival v Bruslju in večino svojega delovnega časa (1) posvetil delovanju ERC. Njegova plača bo na ravni plače višjega vodstva Komisije, na voljo mu bo namenska izvedbena struktura, ki mu bo zagotavljala podporo, potrebno za opravljanje njegovih nalog.

Znanstveni svet izmed svojih članov izvoli tri podpredsednike, ki predsedniku pomagajo pri zastopanju in organizaciji dela. Podpredsedniki imajo lahko tudi naziv podpredsednik ERC.

Trem podpredsednikom bo na voljo podpora, da se zagotovi primerna lokalna upravna pomoč na njihovih matičnih inštitutih.

1.3.2. Namenska izvedbena struktura

Namenska izvedbena struktura bo odgovorna za vse vidike upravnega izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v programu dela ERC. Izvajala bo zlasti postopke ocenjevanja, medsebojno strokovno pregledovanje in postopke izbora v skladu s strategijo Znanstvenega sveta ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje nepovratnih sredstev. Namenska izvedbena struktura bo podpirala Znanstveni svet pri izvajanju vseh navedenih nalog, vključno s pripravo znanstvene strategije, spremljanjem poslovanja ter pregledovanjem in ocenjevanjem dosežkov ERC ter njegovih dejavnosti ozaveščanja in komunikacijskih dejavnosti, zagotavljala bo dostop do potrebnih dokumentov in podatkov, ki jih ima, ter Znanstveni svet redno obveščala o svojih dejavnostih.

Za zagotovitev učinkovite povezave z namensko izvedbeno strukturo na področju strategije in operativnih zadev imata vodstvo Znanstvenega sveta in direktor namenske izvedbene strukture redne usklajevalne sestanke.

Upravljanje ERC bo izvajalo v ta namen zaposleno osebje, ki bo po potrebi vključevalo tudi uradnike iz institucij EU, ukvarjalo pa se bo izključno z dejanskimi upravnimi potrebami, da se zagotovita stabilnost in kontinuiteta, ki sta potrebni za učinkovito upravljanje.

1.3.3. Vloga Komisije

Komisija bo za izpolnjevanje svojih obveznosti iz členov 6, 7 in 8 in v okviru svojih odgovornosti za izvrševanje proračuna:

—	zagotovila neprekinjeno delovanje in obnovo Znanstvenega sveta ter podpirala stalni odbor za imenovanje prihodnjih članov Znanstvenega sveta;

—	zagotovila neprekinjeno delovanje namenske izvedbene strukture ter prenos nalog in pristojnosti nanjo, pri čemer bo upoštevala mnenje Znanstvenega sveta;

—	zagotovila, da bo namenska izvedbena struktura izvajala vse naloge in pristojnosti;

—	imenovala direktorja in člane vodstva namenske izvedbene strukture, pri čemer bo upoštevala mnenje Znanstvenega sveta;

—	zagotovila pravočasni sprejem programa dela, stališč o metodologiji za izvajanje in potrebnih izvedbenih pravil, vključno s pravili ERC za oddajo ter vzorcem sporazuma o nepovratnih sredstvih ERC, pri čemer bo upoštevala stališča Znanstvenega sveta;

—	redno in pravočasno obveščala odbor programa o izvajanju dejavnosti ERC in se z njim posvetovala o tem;

—	kot odgovorna za celotno izvajanje okvirnega programa za raziskave bo spremljala namensko izvedbeno strukturo in ocenjevala uspešnost njenega delovanja .

2. UKREPI MARIE SKŁODOWSKE-CURIE (MSCA)

2.1. Utemeljitev

Evropa potrebuje visoko usposobljeno in prožno bazo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, ki se lahko brez težav prilagodi in najde trajnostne rešitve za zdajšnje in prihodnje izzive, kot so velike demografske spremembe v Evropi. Da bi raziskovalci zagotavljali odličnost, morajo biti mobilni, sodelovati in širiti znanje med državami, sektorji in disciplinami, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti za obravnavo družbenih izzivov in podpiranje inovacij.

Evropa je vir znanosti s približno 1,8 milijona raziskovalcev, ki delajo v več tisoč univerzah, raziskovalnih centrih in ▌podjetjih ▌. Vendar se ocenjuje, da bo morala EU do leta 2027 usposobiti in zaposliti najmanj en milijon novih raziskovalcev, da bi uresničila cilje, določene za večje naložbe v raziskave in inovacije. To je še posebej pereč problem v neakademskih krogih (v industriji in podjetjih, vključno z MSP, vladah, organizacijah civilne družbe, kulturnih ustanovah, bolnišnicah itd.), zato je potrebno sodelovanje med različnimi sektorji, da bi pridobili ustrezno usposobljene nove raziskovalce. EU mora okrepiti prizadevanja za privabljanje več mladih žensk in moških na poklicno pot na področju raziskav, storiti več za vključenost in spodbujanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, privabljati raziskovalce iz tretjih držav, ohraniti lastne raziskovalce in evropske raziskovalce, ki delajo drugje, znova vključiti v delo v Evropi. Poleg tega bi bilo treba za obsežnejše razširjanje odličnosti dodatno izboljšati pogoje dela raziskovalcev v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERP). V zvezi s tem so potrebne tesnejše povezave zlasti z Evropskim izobraževalnim prostorom (EEdA), Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom plus (ESS+).

Zaradi sistemske narave teh izzivov in čezmejnih prizadevanj, potrebnih za njihovo reševanje, je te izzive najbolje obravnavati na ravni EU.

Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) se osredotočajo na odlične raziskave, ki v celoti temeljijo na načelu „od spodaj navzgor“, so odprte za vsa področja raziskav in inovacij, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in storitev na področju inovacij. To vključuje raziskovalna področja, ki jih zajemata Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Če se pojavijo posebne potrebe in so na voljo dodatni viri financiranja, bi se ukrepi MSCA lahko navezali na nekatere dejavnosti v okviru posebnih izzivov (npr. opredeljene naloge), vrste raziskovalnih in inovacijskih institucij ali geografske lokacije, da bi se odzvali na razvoj zahtev Evrope na področju znanja in spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja.

Ukrepi MSCA so najpomembnejši instrument na ravni EU za privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav v Evropo, s čimer pomembno prispevajo k sodelovanju na svetovni ravni na področju raziskav in inovacij. Dokazi kažejo, da ukrepi MSCA nimajo le pozitivnega učinka na posameznike, organizacije in na ravni sistema, temveč zagotavljajo tudi velik vpliv in prebojne rezultate raziskav ter hkrati pomembno prispevajo k družbenim in strateškim izzivom. Dolgoročne naložbe v ljudi se obrestujejo, kar kažejo številne Nobelove nagrade, ki so jih prejeli nekdanji štipendisti ali nadzorniki ukrepov MSCA.

S svetovno konkurenco na področju raziskav med znanstveniki ter med gostiteljskimi organizacijami iz akademskega in neakademskega sektorja, z ustvarjanjem in izmenjavo visokokakovostnega znanja med državami, sektorji in disciplinami, ukrepi MSCA prispevajo zlasti k ciljem agende„Delovna mesta, rast in naložbe“, globalni strategiji EU in ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj.

Ukrepi MSCA prispevajo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in privlačnosti evropskega raziskovalnega prostora v svetovnem merilu. To se dosega z osredotočanjem na novo generacijo visokokvalificiranih raziskovalcev ter zagotavljanjem podpore mladim nadarjenim iz celotne EU in širše , vključno s spodbujanjem njihovega prehoda na druge sestavne dele programa, kot sta ERC in EIT ; s spodbujanjem širjenja in uporabe novega znanja in zamisli v evropskih politikah, gospodarstvu in družbi, med drugim tudi z izboljšanjem znanstvene komunikacije in ukrepov za obveščanje javnosti; s spodbujanjem sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami , in z objavljanjem na podlagi načel odprte znanosti in podatkov FAIR ; ter z doseganjem znatnega strukturnega vpliva na ERP, z zavzemanjem za odprt trg dela in postavljanjem standardov za kakovostno usposabljanje, privlačnimi pogoji zaposlovanja ter odprtim in preglednim zaposlovanjem za vse raziskovalce, temelječim na zaslugah, skladno z Evropsko listino za raziskovalce ter kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

2.2. Področja ukrepanja

2.2.1. Spodbujanje odličnosti z mobilnostjo raziskovalcev prek meja, sektorjev in disciplin

EU mora ostati referenčna točka za odlične raziskave in s tem privlačna za najbolj obetavne evropske in neevropske raziskovalce na vseh stopnjah njihove poklicne poti. To se lahko doseže tako, da se raziskovalcem in osebju, povezanemu z raziskavami, omogoči gibanje in sodelovanje med državami, sektorji in disciplinami, s čimer pridobijo visokokakovostno usposabljanje in poklicne priložnosti. To bo olajšalo poklicni prehod med akademskim in drugimi sektorji ter spodbudilo podjetniško dejavnost.

Splošne smernice

—

Mobilnost v Evropi ali zunaj nje za najboljše ali najbolj obetavne raziskovalce ne glede na državljanstvo za izvajanje odličnih raziskav in razvoj njihovih znanj in spretnosti, pa tudi poklicnih poti, ter za širitev njihovih omrežij v akademskem in drugih sektorjih (vključno z raziskovalnimi infrastrukturami) .

2.2.2. Spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev

EU potrebuje trdno, prožno in ustvarjalno bazo človeških virov, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga dela, omogočale ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist gospodarstva in družbe. To se lahko doseže z usposabljanjem raziskovalcev za nadaljnji razvoj njihovih ključnih raziskovalnih kompetenc ter izboljšanje prenosljivih znanj spretnosti, kot so ustvarjalna, odgovorna, do družbe odprta in podjetniška miselnost t er zavedanje o trajnostnem razvoju . To jim bo omogočilo, da soočijo s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi ter izboljšajo svoje poklicne možnosti in potencial za inovacije.

Splošne smernice

—	Programi usposabljanja, ki raziskovalcem zagotavljajo različna znanja in spretnosti, ki ustrezajo sedanjim in prihodnjim svetovnim izzivom.

2.2.3. Krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru

Za spodbujanje odličnosti, sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter zagotavljanje pozitivnega strukturnega učinka morajo biti standardi za visokokakovostno usposabljanje in mentorstvo , dobri delovni pogoji in uspešen poklicni razvoj raziskovalcev uvedeni po celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru, kjer je primerno in upravičeno s študijo, z zagotovitvijo podpore – v okviru obstoječih splošnih smernic – raziskovalcem pri vrnitvi v njihovo državo izvora znotraj Unije in v Unijo. To bo prispevalo k posodobitvi ali izboljšanju programov in sistemov usposabljanja za raziskave ter povečalo privlačnosti institucij v svetovnem merilu.

Splošne smernice

—	Programi usposabljanja za spodbujanje odličnosti in širjenje dobrih praks med institucijami, raziskovalnimi infrastrukturami ter raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi;

—	med- in naddisciplinarno sodelovanje, razvoj in razširjanje znanja v EU in tretjih državah.

2.2.4. Izboljšanje in spodbujanje sinergij

Sinergije med raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi in programi na ravni EU ter na regionalni in nacionalni ravni je treba nadalje razvijati . To se lahko doseže zlasti s sinergijami ▌, dopolnjevanji z drugimi deli programa Obzorje Evropa, kot je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), in drugimi programi EU, zlasti Erasmus in ESS +, tudi s pomočjo pečata odličnosti.

Splošne smernice

—	Programi usposabljanja in podobne pobude za razvoj raziskovalne poklicne poti, podprte z dopolnilnimi javnimi ali zasebnimi viri financiranja na regionalni, nacionalni ali evropski ravni.

2.2.5. Spodbujanje obveščanja javnosti

V vsej EU in izven nje je treba okrepiti prepoznavnost dejavnosti programa in prepoznavnost raziskovalcev v javnosti, da se izboljša globalno poznavanje ukrepov MSCA in zagotovi boljše razumevanje vpliva dela raziskovalcev na vsakdanje življenje državljanov, in spodbudi mlade k odločitvi za poklic raziskovalca. To se lahko doseže z delovanjem v skladu z načelom odprte znanosti, kar lahko privede do boljšega razširjanja, izkoriščanja in večje razširjenosti znanja in praks. K temu bi lahko koristno prispevala tudi ljubiteljska znanost.

Splošne smernice

—	Pobude za obveščanje javnosti za spodbujanje zanimanja za raziskovalne poklice, zlasti med mladimi iz različnih okolij ;

—	promocijske dejavnosti za izboljšanje globalnega poznavanja, prepoznavnosti in ozaveščenosti o ukrepih MSCA;

—	širjenje in povezovanje znanja s sodelovanjem med projekti, projekti nacionalnih kontaktnih točk ter druge dejavnosti mreženja, kot so storitve za diplomante.

3. RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE

3.1. Utemeljitev

Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture zagotavljajo ključne storitve raziskovalnim in inovacijskim skupnostim, imajo pomembno vlogo pri širitvi meja znanja ter zagotavljajo temelje za raziskovalne in inovacijske prispevke za odzivanje na globalne izzive in industrijsko konkurenčnost . Podpiranje raziskovalnih infrastruktur na ravni EU pomaga v številnih primerih omiliti razpršenost nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur in žepov znanstvene odličnosti, s čimer se krepi ERP in izboljšuje ▌kroženje znanja prek izoliranih sistemov. Znanstveni napredek je čedalje bolj odvisen od sodelovanja raziskovalnih infrastruktur in industrije, ki razvijajo potrebne instrumente, temelječe na novih ključnih omogočitvenih tehnologijah in drugih novih tehnologijah.

Splošni cilj je Evropo oskrbeti z vrhunskimi raziskovalnimi infrastrukturami v svetovnem merilu, ki bodo prosto dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, kar bo v celoti izkoristilo njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije. Ključni cilji so zmanjšati razdrobljenost raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov, s čimer bi preprečili podvajanje prizadevanj in bolje uskladili zasnovo , razvoj, dostopnost in uporabo raziskovalnih infrastruktur , vključno s tistimi, ki se financirajo iz ESRR . Ključnega pomena je podpreti prosti dostop vseh evropskih raziskovalcev do raziskovalne infrastrukture ter tudi prek evropskega oblaka odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: EOSC) povečati dostop do digitalnih raziskovalnih virov, s čimer bi zlasti spodbujali prakso uporabe odprte znanosti in prosto dostopnih podatkov.

Pomembno je tudi izboljšati dolgoročno vzdržnost raziskovalnih infrastruktur, ki običajno delujejo več desetletij, zato bi morali pripraviti načrte za zagotovitev neprekinjene in stabilne podpore.

EU mora obravnavati tudi hitro povečevanje svetovne tekme za nadarjene ljudi s privabljanjem raziskovalcev iz tretjih držav k delu z vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Glavni cilj je tudi povečanje konkurenčnosti in zmogljivosti evropske industrije za inovacije , podpiranje ključnih tehnologij in storitev, pomembnih za raziskovalne infrastrukture in njihove uporabnike, s čimer bi se izboljšali pogoji za zagotavljanje inovativnih rešitev.

Prejšnji okvirni programi so znatno prispevali k uspešnejši in učinkovitejši uporabi nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) pa so razvili tudi usklajen pristop na strateški podlagi k oblikovanju politik o vseevropskih raziskovalnih infrastrukturah. Ta strateški pristop je prinesel jasne koristi, tudi zmanjšanje podvajanja prizadevanj z učinkovitejšo uporabo virov in standardizacijo procesov in postopkov. Raziskovalna mobilnost ima pomembno vlogo pri lažji uporabi raziskovalnih infrastruktur, zato je treba upoštevati sinergije med nacionalnimi in evropskimi shemami mobilnosti.

Dejavnost, ki jo podpira EU, bo zagotovila dodano vrednost, in sicer z: utrditvijo in optimizacijo obstoječe krajine raziskovalne infrastrukture v Evropi , skupaj s prizadevanji za razvoj novih raziskovalnih infrastruktur, ki bodo imele vseevropski pomen in učinek ; zagotavljanjem, da podobne vrste raziskovalnih infrastruktur skupaj obravnavajo strateška vprašanja, ki zadevajo uporabniške skupnosti ; vzpostavitvijo evropskega oblaka odprte znanosti kot učinkovitega, nadgradljivega in trajnostnega okolja za raziskave, ki temeljijo na podatkih; medsebojno povezavo med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, ki povečuje in zagotavlja infrastrukturo omrežja visoke zmogljivosti za velike količine podatkov in dostop do digitalnih virov prek meja in področij; spodbujanjem vseevropske pokritosti porazdeljenih raziskovalnih infrastruktur, da se omogoči tudi meddržavna primerjava raziskovalnih podatkov, npr. na področjih družboslovnih in humanističnih ved ter okolja; spodbujanjem interoperabilnosti raziskovalnih infrastruktur; večjim obsegom in krepitvijo prenosa znanja ter usposabljanja visokokvalificiranih človeških virov; spodbujanjem uporabe in po potrebi nadgrajevanjem obstoječih vseevropskih vrhunskih raziskovalnih infrastruktur v okviru programa Obzorje Evropa; premagovanjem ovir, ki najboljšim raziskovalnim skupinam preprečujejo dostop do storitev najboljših raziskovalnih infrastruktur v Evropi ; spodbujanjem inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur, ki so osredotočene na razvoj tehnologij in skupno ustvarjanje inovacij, pa tudi povečanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije.

Okrepiti je treba tudi mednarodno razsežnost raziskovalnih infrastruktur EU, ki spodbuja tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter mednarodno sodelovanje v evropskih raziskovalnih infrastrukturah v medsebojno korist.

Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.

3.2. Področja ukrepanja

3.2.1. Utrjevanje in razvijanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur

Vzpostavitev, delovanje in dolgoročna trajnostna naravnanost raziskovalnih infrastruktur, ki jih je opredelil ESFRI, in drugih vrhunskih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena , je bistvena, da si EU zagotovi vodilno vlogo pri pionirskih raziskavah , usposabljanju in dodatnem izobraževanju raziskovalcev , ustvarjanju in uporabi znanja ter konkurenčnosti svoje industrije.

Evropski oblak odprte znanosti bi moral postati učinkovit in celovit distribucijski kanal za storitve raziskovalnih infrastruktur in evropskim raziskovalnim skupnostim zagotoviti naslednjo generacijo podatkovnih storitev za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo (npr. analitika, simulacija, vizualizacija storitev) in izmenjavo znanstvenih velepodatkov , skladno z načeli FAIR . Evropski oblak odprte znanosti bi moral raziskovalcem v Evropi zagotoviti dostop do večine podatkov, ki so jih ustvarile in zbrale raziskovalne infrastrukture, ter do visokozmogljivostnega računalništva in virov na eksaravni , vključno s tistimi , ki se uporabljajo v okviru Evropske podatkovne infrastrukture (EDI) (2).

Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža bo povezala in omogočila oddaljeni dostop do raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih virov, z zagotavljanjem medsebojne povezljivosti med univerzami, raziskovalnimi inštituti ter raziskovalnimi in inovacijskimi skupnostmi na ravni EU, pa tudi mednarodne povezave z drugimi partnerskimi mrežami po vsem svetu.

Splošne smernice

—

Življenjski cikel vseevropskih raziskovalnih infrastruktur z oblikovanjem novih raziskovalnih infrastruktur; njihova pripravljalna in izvedbena faza, zgodnja faza delovanja, ki se dopolnjuje z drugimi viri financiranja , v primeru raziskovalnih infrastruktur s sredstvi iz strukturnih skladov, utrditev in optimizacija ekosistema raziskovalne infrastrukture z racionalizacijo prakse spremljanja mejnikov ESFRI in drugih vseevropskih raziskovalnih infrastruktur ter s spodbujanjem sporazumov o opravljanju storitev, pa tudi razvoj, združitve, vseevropska pokritost ali razgradnja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur;

—

Evropski oblak odprte znanosti, vključno z: nadgradljivostjo in trajnostno naravnanostjo kanala za dostop; v sodelovanju z državami članicami in pridruženimi državami učinkovito zvezo evropskih, nacionalnih, regionalnih in institucionalnih virov; njegovim tehničnim razvojem in razvojem njegove politike, da lahko obvladujejo nove raziskovalne potrebe in zahteve (npr. uporaba sklopov občutljivih podatkov, vgrajena zasebnost); interoperabilnost podatkov in skladnost z načeli FAIR (podatke je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo); ter široka baza uporabnikov;

—

Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža, ki podpira Evropski oblak za odprto znanost in Evropsko podatkovno infrastrukturo ter omogoča zagotavljanje visokozmogljivostnega računalništva/podatkovnih storitev v okolju, ki temelji na oblaku, in bo sposobna obvladovati izjemno velike podatkovne sklope in računalniške procese.

3.2.2. Odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur

Raziskovalno področje se bo izboljšalo z zagotavljanjem odprtosti ključnih mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za vse evropske raziskovalce ter po potrebi povezovanjem njihovih storitev, da se uskladijo pogoji dostopa, izboljša in razširi zagotavljanje storitev ter spodbudijo skupne strategije razvoja visokotehnoloških komponent in naprednih storitev prek ukrepov na področju inovacij.

Splošne smernice

—	Omrežja, ki združujejo nacionalne in regionalne financerje raziskovalnih infrastruktur za skupno financiranje nadnacionalnega dostopa raziskovalcev;

—	omrežja vseevropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za obravnavanje svetovnih izzivov glede zagotavljanja dostopa raziskovalcem in tudi za uskladitev in izboljšanje storitev raziskovalnih infrastruktur.

3.2.2a Inovacijski potencial evropskih raziskovalnih infrastruktur ter dejavnosti za inovacije in usposabljanje

Da bo več inovacij tako na ravni samih ▌raziskovalnih infrastruktur kot v industriji, se bo podpiralo sodelovanje na področju raziskav in razvoja z industrijo, da se bodo razvile zmogljivosti Unije in povpraševanje po industrijski ponudbi na visokotehnoloških ▌področjih, kot so znanstveni instrumenti. Spodbujala se bo tudi uporaba raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri ali na znanju temelječimi centri . Zaradi razvoja in izkoriščanja raziskovalnih infrastruktur bodo morali tudi njihovi upravljavci, raziskovalci, inženirji in tehniki pridobiti ustrezne spretnosti. Zato se bodo s finančnimi sredstvi Unije podpirali usposabljanje osebja, ki je pristojno za upravljanje in delovanje raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa, izmenjava osebja in najboljših praks med ustanovami ter primerna razpoložljivost človeških virov na ključnih področjih, vključno z učnimi načrti za posebne izobraževalne programe. Spodbujala se bo sinergija z ukrepi Marie Skłodowske-Curie.

Splošne smernice

—	Povezana omrežja raziskovalnih infrastruktur za pripravo in izvajanje skupne strategije/načrta za tehnološki razvoj in instrumentarij;

—	usposabljanje osebja, ki je pristojno za upravljanje in delovanje raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa.

3.2.2b Krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

Podpora je potrebna, da se oblikovalci politik, organi financiranja ali svetovalne skupine, kot je ESFRI, uskladijo glede razvoja in izvajanja skladne in trajnostne dolgoročne evropske strategije za raziskovalne infrastrukture.

Tudi omogočanje strateškega mednarodnega sodelovanja bo okrepilo položaj evropskih raziskovalnih infrastruktur na mednarodni ravni, da se zagotovijo svetovno mrežno povezovanje, ▌interoperabilnost ter doseg.

Splošne smernice

—	Pregled, spremljanje in ocenjevanje raziskovalnih infrastruktur na ravni EU ter študije politik, ukrepi za obveščanje in usposabljanje, ukrepi za strateško mednarodno sodelovanje raziskovalnih infrastruktur ter posebne dejavnosti ustreznih organov politik in svetovalnih organov.

STEBER II

GLOBALNI IZZIVI IN EVROPSKA INDUSTRIJSKA KONKURENČNOST

▌ Nekateri od številnih izzivov, s katerimi se sooča EU, so tudi svetovni izzivi. Problemi so obsežni in zapleteni, za njihovo obvladovanje so potrebni skupno delovanje, zadostni ter ustrezno usposobljeni in kvalificirani človeški viri, pa tudi ustrezna količina finančnih sredstev ▌in sorazmerna prizadevanja, da se najdejo rešitve. To pa so natančno tista področja, na katerih mora EU sodelovati; pametno, prilagodljivo in združeno v korist in blaginjo vseh naših državljanov.

Večji učinek se lahko zagotovi z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v okviru mednarodnega sodelovanja▌, kot je navedeno v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ciljih trajnostnega razvoja in pariškem podnebnem sporazumu. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavnemu delu raziskav in inovacij za trajnostni razvoj .

Raziskave in inovacije so ključni dejavniki trajnostne in vključujoče rasti ter tehnološke in industrijske konkurenčnosti ▌. Pripomogle bodo k iskanju rešitev za današnje in prihodnje probleme, da se čim hitreje obrne negativni in nevaren trend, ki trenutno povezuje gospodarski razvoj▌ z rastočo porabo naravnih virov in vse številnejšimi socialnimi izzivi . To bo izzive pretvorilo v nove poslovne priložnosti in hitre koristi za družbo .

EU bo kot uporabnik in generator znanja , tehnologij in industrijskih dejavnosti imela koristi od tega ter bo pokazala, kako lahko delujeta in se razvijata sodobna industrializirana, trajnostna, vključujoča, ustvarjalna, odporna, odprta in demokratična družba in gospodarstvo. Razvijajoči se gospodarsko – okoljski in socialni primeri trajnostnega ▌gospodarstva prihodnosti se bodo spodbudili in okrepili, naj gre za: zdravje in dobro počutje za vse; ali prožne , ustvarjalne in vključujoče ▌družbe; ali družbe, okrepljene zaradi civilne varnosti; ali razpoložljivo čisto energijo in mobilnost; ali digitalizirano gospodarstvo in družbo; ali naddisciplinarno in ustvarjalno industrijo; ali rešitve , povezane z vesoljem, morske ali kopenske rešitve; ali dobro delujoče biogospodarstvo, vključno z rešitvami na področju hrane in prehrane; trajnostno rabo naravnih virov, varstvo ▌okolja, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje , saj vse to ustvarja blaginjo v Evropi in nudi bolj kakovostna delovna mesta. Preoblikovanje industrije bo ključno , pa tudi razvoj inovativnih industrijskih vrednostnih verig v EU .

Nove tehnologije vplivajo praktično na vsa področja politik. Vsaka posamezna tehnologija pogosto prinaša kombinacijo številnih družbenih in gospodarskih priložnosti, priložnosti za učinkovitost in kakovost ter izboljšanje upravljanja, posledice za zaposlovanje in izobraževanje, pa tudi možna tveganja za varnost, zasebnost in etiko. Zato je treba v okviru politike na področju tehnologije celostno pretehtati interese ter medsektorsko sodelovati in pripravljati strategije.

Raziskave in inovacije v okviru tega stebra programa Obzorje Evropa so združene v celovite, neizolirane široke sklope dejavnosti. Naložbe so namesto obravnave sektorjev namenjene sistemskim spremembam naše družbe in gospodarstva, skupaj z nosilcem trajnostnega razvoja. Ti cilji bodo doseženi le, če se bodo v sooblikovanje in soustvarjanje raziskav in inovacij vključili vsi akterji, zasebni in javni; ki bodo združili končne uporabnike, znanstvenike, tehnologe, proizvajalce, inovatorje, podjetja, učitelje, snovalce politik, državljane in organizacije civilne družbe. Zato noben ▌sklop ni namenjen le enemu nizu akterjev in se bodo vse dejavnosti v prvi vrsti izvajale s projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij, izbranimi na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov .

Poleg obravnave globalnih izzivov bodo dejavnosti v sklopih tudi razvijale in uporabljale ▌ključne omogočitvene in nastajajoče tehnologije (digitalne ali nedigitalne) kot del skupne strategije za spodbujanje vodilnosti EU na industrijskem in socialnem področju . Po potrebi se bodo za to uporabljali podatki in storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija EU. Vse ravni tehnološke pripravljenosti do stopnje 8 bodo brez poseganja v konkurenčno pravo Unije zajete v tem stebru programa Obzorje Evropa.

Ukrepi bodo vodili v novo znanje, razvoj tehnoloških in netehnoloških rešitev ter prenos laboratorijskih rešitev na trg, pa tudi v razvoj aplikacij, vključno s pilotskimi linijami in demonstratorji, ter bodo vključevali ukrepe za spodbujanje uporabe na trgu in zavezanosti zasebnega sektorja , z njimi pa bodo povezane tudi spodbude za standardizacijo v Uniji . Za tehnologije je potrebna kritična masa evropskih raziskovalcev in industrije, da se vzpostavijo vodilni svetovni ekosistemi, ki bodo vključujevali najsodobnejše tehnološke infrastrukture, npr. za preskušanje. Sinergije z drugimi deli programa Obzorje Evropa, EIT in drugimi programi bodo čim bolj okrepljene.

Sklopi bodo spodbudili hitro uvajanje izvirnih inovacij v EU z različnimi vrstami vgrajenih dejavnosti, vključno s komuniciranjem, razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, standardizacijo, pa tudi s podporo netehnološkim inovacijam ter inovativnim izvedbenim mehanizmom, s čimer bodo prispevali k ustvarjanju inovacijam prijaznih družbenih, regulativnih in tržnih pogojev, kot so dogovori o inovacijah. Skupine inovativnih rešitev, ki izvirajo iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, se bodo določile in ciljno usmerjale k javnim in zasebnim vlagateljem ter v druge ustrezne programe EU in nacionalne ali regionalne programe. V ta namen bodo razvite sinergije s tretjim stebrom programa Obzorje Evropa.

Enakost spolov je ključni dejavnik za doseganje trajnostne gospodarske rasti. Zato je vidik spola pomembno vključiti v vse globalne izzive.

1. SKLOP „ZDRAVJE“

1.1. Utemeljitev

V okviru stebra socialnih pravic EU je zapisano, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega , varnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva. S tem je poudarjena zaveza EU k ciljem ZN za trajnostni razvoj, v okviru katere se zavzema za splošno zdravstveno varstvo za vse in ne glede na starost do leta 2030, da ne bo nihče zapostavljen in ne bo več smrti, ki jih je mogoče preprečiti.

Zdravo prebivalstvo je bistvenega pomena za stabilno, trajnostno in vključujočo družbo, izboljšanje zdravja pa je ključnega pomena za zmanjševanje revščine, reševanje problema staranja evropske družbe, spodbujanje družbenega napredka in blaginje ter večjo gospodarsko rast. Po podatkih OECD je 10-odstotno izboljšanje pričakovane življenjske dobe povezano ▌s povečanjem gospodarske rasti za 0,3–0,4 % letno. Pričakovana življenjska doba se je v EU, odkar se meri, podaljšala za 12 let zaradi izjemnih izboljšav kakovosti življenja, okolja, izobrazbe, zdravja in oskrbe ljudi. V letu 2015 je skupna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80,6 leta v EU v primerjavi z 71,4 leta v svetovnem merilu. V zadnjih letih se je v EU povečala v povprečju za 3 mesece na leto. Poleg teh izboljšav pa so opazne razlike v pričakovani življenjski dobi glede na družbeni položaj in spol med posebnimi skupinami in različnimi evropskimi državami.

Raziskave in inovacije v zdravstvu so imele pomembno vlogo pri tem dosežku, pa tudi pri izboljšanju produktivnosti in kakovosti v sektorju zdravstvenega varstva in oskrbe. Vendar se EU še naprej sooča z novimi, na novo nastalimi ali vztrajnimi izzivi, ki ogrožajo državljane in javno zdravje, vzdržnost sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter konkurenčnost v dejavnosti zdravstvenega varstva in oskrbe. Glavni izzivi na področju zdravja v EU so: dostopnost in cenovna dostopnost zdravstvenega varstva in oskrbe; pomanjkanje učinkovitega spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; porast nenalezljivih bolezni; povečano število primerov raka; več primerov duševnih motenj; širjenje antimikrobične odpornosti in pojav epidemij nalezljivih bolezni; večje onesnaževanje okolja; vztrajna neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih, ki nesorazmerno vpliva na ljudi, ki so prikrajšani ali v občutljivih obdobjih življenja; zaznavanje, razumevanje, obvladovanje, preprečevanje in blažitev tveganj za zdravje, vključno z vidiki, povezanimi z revščino, v hitro spreminjajočem se družbenem, mestnem , podeželskem in naravnem okolju; demografske spremembe, vključno z vprašanji, povezanimi s staranjem, povečevanje stroškov v evropskih sistemih zdravstvenega varstva ▌ ter vse večji pritisk na evropski sektor zdravstvenega varstva in oskrbe, da ostane konkurenčen na področju razvoja inovacij in s pomočjo inovacij v zdravstvu v primerjavi z ▌nastajajočimi svetovnimi akterji. Poleg tega se lahko zaradi nezaupanja v cepljenje zmanjša stopnja imunizacije pri nekaterih skupinah prebivalstva.

Ti izzivi v zdravstvu so zapleteni, medsebojno povezani, imajo svetovni značaj ter zahtevajo multidisciplinarno, tehnično in netehnično, medsektorsko in nadnacionalno sodelovanje. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij bodo ustvarjale tesne povezave med odkrivanjem, kliničnimi, translacijskimi, epidemiološkimi, etičnimi, okoljskimi in družbeno-ekonomskimi raziskavami ter z regulativnimi vedami. Obravnavale bodo področja neizpolnjenih kliničnih potreb, kot so na primer redke ali težko ozdravljive bolezni (oblike raka, na primer rak pri otrocih in rak na pljučih). Izkoriščale bodo združeno znanje in spretnosti akademskih krogov, strokovnih delavcev, regulativnih organov in industrije ter pospeševale njihovo sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi storitvami, pacienti, oblikovalci politik in državljani, da bi se okrepil učinek javnega financiranja ter zagotovilo uvajanje rezultatov v klinično prakso in sisteme zdravstvenega varstva , pri čemer se bodo upoštevale pristojnosti držav članic za organizacijo in financiranje njihovih zdravstvenih sistemov . V celoti bodo izkoriščene pionirske raziskave na področju genomike in drugih multiomik, poleg tega se bodo postopno uvedli prilagojeni medicinski pristopi, ki so pomembni za obravnavanje različnih nenalezljivih bolezni, ter digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe.

Z raziskavami in inovacijami se bo spodbujalo strateško sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi združili strokovno znanje, zmogljivosti in vire, ki so potrebni za povečanje dosega, hitrosti in ekonomije obsega ▌ter za izkoriščanje sinergij, preprečevanje podvajanja prizadevanj in delitev pričakovanih koristi in vključenih finančnih tveganj. Spodbujajo se sinergije pri zdravstvenih raziskavah in inovacijah v okviru programa Obzorje Evropa, predvsem s sklopom „Zdravje“ v okviru Evropskega socialnega sklada plus.

Digitalne zdravstvene rešitve ustvarjajo mnoge priložnosti za reševanje težav pri storitvah oskrbe in drugih porajajočih se vprašanj v zvezi s staranjem družbe. Izkoristiti bi bilo treba vse priložnosti, ki jih lahko ponudi digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe, brez ogrožanja pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Razvite so bile digitalne naprave in programska oprema za diagnosticiranje, zdravljenje in lažji samonadzor bolezni, vključno s kroničnimi boleznimi. Digitalne tehnologije se vse pogosteje uporabljajo tudi pri medicinskem usposabljanju in izobraževanju, pacientom ter drugim uporabnikom zdravstvene oskrbe pa omogočajo dostop do zdravstvenih informacij, njihovo izmenjavo in ustvarjanje.

Z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij pri tem svetovnem izzivu se bo razvijala baza znanja ter se bodo izkoriščali obstoječe znanje in tehnologije, krepile in ustvarjale raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijale rešitve, ki so potrebne za učinkovitejšo promocijo zdravja ter celovito preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni, pa tudi rehabilitacijo ter (dolgoročno in paliativno) oskrbo . Na podlagi rezultatov raziskav bodo oblikovana priporočila za ukrepanje, rezultati pa bodo posredovani tudi ustreznim deležnikom. Izboljšanje rezultatov na področju zdravja se bo odrazilo v boljšem počutju in podaljšanju pričakovane življenjske dobe, zdravem aktivnem življenju in produktivnosti▌, povečanju števila let zdravega življenja ter vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe. Posebna pozornost bo v skladu s členoma 14 in 15 Uredbe ter Listino EU o temeljnih pravicah namenjena etiki, zaščiti človekovega dostojanstva, vidikom spola in etničnim vidikom ter potrebam prikrajšanih in ranljivih oseb.

Z obravnavo glavnih zdravstvenih izzivov bo podprta zaveza EU agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zaveze v okviru drugih organizacij OZN in mednarodnih pobud, vključno z globalnimi strategijami in načrti ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) . Obravnava ▌bo prispevala k ciljem in strategijam politik EU, zlasti k stebru socialnih pravic EU, enotnemu digitalnemu trgu EU, direktivi EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter evropskemu akcijskemu načrtu Eno zdravje za boj proti antimikrobični odpornosti ter k izvajanju ustreznih regulativnih okvirov EU.▌

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.

1.2. Področja ukrepanja

1.2.1. Zdravje v celotnem življenjskem obdobju

Ljudje v občutljivih obdobjih življenja ( perinatalno obdobje, rojstvo, zgodnje otroštvo, otroštvo, puberteta, nosečnost, dozorelost in pozna leta odraslosti), vključno z invalidi ali ljudmi s poškodbami, imajo posebne zdravstvene potrebe, ki jih je treba bolje razumeti in zanje poiskati prilagojene rešitve , pri tem pa upoštevati vidike spola in etične vidike . To bo omogočilo zmanjšanje povezanih neenakosti na področju zdravja in izboljšanje zdravstvenega stanja v korist aktivnega in zdravega staranja v celotnem življenjskem obdobju, k čemur bodo prispevali tudi zdrav začetek življenja in zdrava prehrana , ki zmanjšujejo tveganje za duševne in telesne bolezni pozneje v življenju. Pri preprečevanju in obveščanju bodo upoštevane značilnosti posebnih skupin.

Splošne smernice

—	Razumevanje zgodnje faze razvoja in procesa staranja v celotnem življenjskem obdobju;

—	zdravje pred porodom ter zdravje novorojenčka , matere, očeta, dojenčka in otroka ter vloga staršev , družine in učiteljev ;

—	zdravstvene potrebe mladostnikov , vključno z dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje ;

—	zdravstvene posledice invalidnosti in poškodb;

—	raziskave v zvezi z ukrepi načrtovanja, izvajanja in spremljanja rehabilitacije v celotnem življenjskem obdobju, zlasti zgodnji individualni programi rehabilitacije za otroke s patologijami, ki povzročajo invalidnost;

—	zdravo staranje, neodvisno in aktivno življenje, vključno z družbenim udejstvovanjem starejših in/ali invalidov;

—	zdravstveno izobraževanje in ▌zdravstvena pismenost, tudi digitalna .

1.2.2. Okoljski in družbeni zdravstveni dejavniki

Boljše razumevanje dejavnikov zdravja in dejavnikov tveganja, ki jih določajo socialno, kulturno, gospodarsko in fizično okolje v vsakdanjem življenju ljudi in na delovnem mestu, vključno z učinkom digitalizacije, mobilnosti ljudi (kot so migracije in potovanja), onesnaževanja, prehrane, podnebnih sprememb in drugih okoljskih vprašanj na zdravje, bo prispevalo k odkrivanju , preprečevanju in zmanjševanju tveganj in nevarnosti za zdravje; k zmanjšanju smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in onesnaženju okolja; k podpiranju varnega, okolju prijaznega, zdravega, odpornega in trajnostnega življenjskega in delovnega okolja; k spodbujanju zdravega načina življenja in vzorcev potrošnje; in k razvoju pravične, vključujoče in zanesljive družbe. Podlaga za to bodo tudi kohortne raziskave, biološki monitoring in epidemiološke študije.

Splošne smernice

—

Tehnologije in metodologije za ocenjevanje nevarnosti, izpostavljenosti in vpliva kemikalij, onesnaževal v zaprtih prostorih in na prostem ter drugih obremenilnih dejavnikov, povezanih s podnebnimi spremembami , delovnim mestom, načinom življenja ali okoljem, na zdravje, ter skupnega učinka več obremenilnih dejavnikov;

—

okoljski, zaposlitveni, družbeno-gospodarski, kulturni, genetski in vedenjski dejavniki, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter njihov medsebojni vpliv, s posebnim poudarkom na ranljivih in prikrajšanih ljudeh, ter vprašanja, povezana s starostjo in spolom, kjer je to ustrezno, vključno z vplivom zasnove stavb, proizvodov in storitev na zdravje ;

—	ocena tveganja, obvladovanje in komuniciranje, ki jih podpirajo naddisciplinarni pristopi, kjer je to ustrezno, in izboljšana orodja za odločanje na podlagi dokazov, vključno z nadomestnimi preskusi in alternativami za preskuse na živalih;

—

zmogljivosti in infrastrukture za varno zbiranje, izmenjavo , uporabo, ponovno uporabo ter združevanje podatkov o vseh dejavnikih zdravja, vključno z izpostavljenostjo ljudi, in zagotavljanje njihove povezave s podatkovnimi bazami o okoljskih parametrih, življenjskem slogu, zdravstvenem stanju in bolezni na ravni EU in mednarodni ravni;

—	promocija zdravja in primarni preventivni ukrepi , vključno s poklicnimi vidiki .

1.2.3. Nenalezljive in redke bolezni

Nenalezljive bolezni, vključno z rakom in redkimi boleznimi, pomenijo velik zdravstveni in družbeni izziv ter zahtevajo boljše razumevanje in taksonomijo, pa tudi učinkovitejše pristope ▌, vključno s pristopi personalizirane medicine (imenovane tudi „precizna medicina“), pri preprečevanju, diagnosticiranju, spremljanju, zdravljenju in rehabilitaciji ter razumevanju multimorbidnosti .

Splošne smernice

—	Razumevanje mehanizmov, po katerih se razvijejo nenalezljive bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja;

—	longitudinalne študije prebivalstva, ki bi prispevale k razumevanju parametrov zdravja in bolezni ter pomagale pri stratifikaciji prebivalstva v podporo razvoju preventivne medicine;

—	diagnostična orodja in tehnike za zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter pravočasno zdravljenje, prilagojeno pacientu, s katerim bi omogočili upočasnitev slabšanja in/ali nazadovanje bolezni ;

—	preventivni in presejalni programi v skladu s smernicami SZO, OZN in EU, ali ki te smernice presegajo ;

—	celostne rešitve za samoopazovanje, promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter obvladovanje kroničnih stanj in multimorbidnosti , vključno z nevrodegenerativni boleznimi ter boleznimi srca in ožilja ;

—	zdravljenja ali drugi terapevtski posegi , vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi zdravljenji;

—	paliativna oskrba;

—	področja visoke stopnje neizpolnjenih kliničnih potreb, kot so redke bolezni, vključno z oblikami raka pri otrocih;

—	ocena primerjalne učinkovitosti posegov in rešitev , tudi na podlagi podatkov iz prakse ;

—	izvajanje raziskav za nadgradnjo zdravstvenih ukrepov in podpora njihovi uporabi v zdravstvenih politikah in sistemih;

—	razvoj raziskav ter izboljšanje informacij, oskrbe in zdravljenja, vključno s personalizirano medicino, za redke bolezni.

1.2.4. Nalezljive bolezni, tudi bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni

Zaščita ljudi pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje je velik izziv za javno in globalno zdravje, ki zahteva učinkovito mednarodno sodelovanje na ravni EU in na svetovni ravni. To bo vključevalo razumevanje in preprečevanje, pripravljenost, zgodnje odkrivanje in raziskavo odzivov na izbruhe , zdravljenje nalezljivih bolezni, tudi bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni, ter tudi obravnavo antimikrobične odpornosti na podlagi pristopa „Eno zdravje“.

Splošne smernice

—	Razumevanje mehanizmov, povezanih z okužbami;

—	dejavniki za pojav ali ponovni pojav nalezljivih bolezni in njihovega širjenja, vključno s prenosom z živali na ljudi (zoonoza) ali drugih delov okolja (voda, tla, rastline, živila) na ljudi , ter vpliv podnebnih sprememb in evolucije ekosistemov na dinamiko nalezljivih bolezni ;

—	napovedovanje, zgodnje in hitro odkrivanje , nadziranje in spremljanje nalezljivih bolezni, ▌ okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in okoljskih dejavnikov;

—	boj zoper antimikrobično odpornost, vključno z epidemiologijo, preprečevanjem, diagnosticiranjem ter razvojem novih antimikrobikov in cepiv;

—	cepiva, vključno s platformnimi tehnologijami za cepiva, diagnosticiranje, zdravljenja in zdravila za nalezljive bolezni, vključno s pridruženimi motnjami in hkratnimi okužbami;

—	reševanje problema nizke precepljenosti, razumevanje nezaupanja v cepljenje in povečevanje zaupanja v cepiva;

—	učinkovita pripravljenost na izredne zdravstvene dogodke, odzivanje ter ukrepi in strategije za okrevanje, ki vključujejo skupnosti , ter njihovo usklajevaje na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU ;

—	ovire za izvajanje in uvajanje zdravstvenih ukrepov v klinično prakso in sistem zdravstvenega varstva ;

—	čezmejni vidiki nalezljivih bolezni in posebni izzivi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kot so AIDS, tuberkuloza in tropske bolezni, vključno z malarijo, tudi v povezavi z migracijskimi tokovi in na splošno s povečano mobilnostjo ljudi .

1.2.5. Orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo , vključno s personalizirano medicino

Zdravstvene tehnologije in orodja so bistvenega pomena za javno zdravje in so v veliki meri prispevali k pomembnim dosežkom na področju kakovosti življenja, zdravja in oskrbe ljudi v EU. Zato je ključen strateški izziv oblikovati, razviti, zagotoviti ▌, izvesti in oceniti primerna, zanesljiva, varna , uporabniku prijazna in stroškovno učinkovita orodja in tehnologije za zdravje in oskrbo, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe invalidov in starajoče se družbe. To vključuje ključne omogočitvene tehnologije, od novih biomaterialov do biotehnologije, pa tudi metode posamičnih celic, multiomiko in sistemskomedicinske pristope, umetno inteligenco in druge digitalne tehnologije, ki zagotavljajo pomembne izboljšave obstoječih sistemov, kot tudi spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega zdravstvenega sektorja, ki ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Evropski zdravstveni sektor je eden od ključnih gospodarskih sektorjev v EU, saj predstavlja 3 % BDP in 1,5 milijona zaposlenih. Čim prej je treba vključiti zadevne deležnike, upoštevana pa bo tudi netehnološka razsežnost, da se zagotovi sprejemljivost novih tehnologij, metodologij in orodij. To vključuje državljane, izvajalce zdravstvene dejavnosti in zdravstvene delavce.

Splošne smernice

—	Orodja in tehnologije za uporabo v celotnem zdravstvenem spektru in za vse ustrezne medicinske indikacije, vključno s funkcionalno okvaro;

—

integrirana orodja, tehnologije , medicinski pripomočki, medicinsko slikanje, biotehnologija, nanomedicina in napredno zdravljenje (vključno s celično in gensko terapijo) ter digitalne rešitve za človekovo zdravje in oskrbo , vključno z umetno inteligenco, mobilnimi rešitvami in zdravstvenimi storitvami na daljavo , pri čemer se po potrebi obravnavajo vidiki stroškovno učinkovite proizvodnje v zgodnji fazi (za optimizacijo faze industrializacije in potenciala inovacije, da postane cenovno dostopen medicinski proizvod) ;

—	poskusno izvajanje, obsežno uvajanje, optimizacija in javno naročanje inovativnih tehnologij in orodij na področju zdravstva in oskrbe v dejanskih okoliščinah, vključno s kliničnimi poskusi, in izvajanje raziskav , vključno z diagnosticiranjem na podlagi personalizirane medicine ;

—	inovativni procesi in storitve za razvoj, proizvodnjo in hitro zagotavljanje orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo;

—	varnost, uspešnost, stroškovna učinkovitost, interoperabilnost in kakovost orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo ter njihov etični, pravni in družbeni vpliv, vključno z vprašanji družbene sprejemljivosti ;

—	regulativne vede in standardi za tehnologije in orodja na področju zdravstva in oskrbe;

—

upravljanje zdravstvenih podatkov, vključno z interoperabilnostjo, integracijo, analitičnimi metodami in metodami za vizualizacijo ter procesi odločanja, ki temelji na umetni inteligenci, podatkovnem rudarjenju, tehnologiji velepodatkov, bioinformatiki in tehnologijah visokozmogljivega računalništva, da se spodbudi personalizirana medicina, vključno s preprečevanjem, in omogoči čim učinkovitejše zdravljenje.

1.2.6. Sistemi zdravstvenega varstva

Zdravstveni sistemi so glavno sredstvo socialnih sistemov EU, ki v letu 2017 vključujejo 24 milijonov zaposlenih v sektorju zdravstva in socialnega varstva. Glavna prednostna nalog držav članic je zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so varni in stabilni, dostopni za vse, povezani , stroškovno učinkoviti, odporni, trajnostni in zanesljivi ter zagotavljajo pravočasne in ustrezne storitve , poleg tega pa zmanjšati neenakosti, tudi s sprostitvijo potenciala inovacij na podlagi podatkov in digitalnih inovacij, za boljše zdravje in na osebo osredotočeno nego na podlagi prosto dostopnih in varnih evropskih podatkovnih infrastruktur. Nove priložnosti, kot so uvedba tehnologij 5G, koncept „digitalnih dvojčkov“ in internet stvari, bodo pospešile digitalno preobrazbo na področju zdravstva in oskrbe.

Splošne smernice

—	Podpora bazi znanja za reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj nje;

—	novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo , vključno s prilagojenimi medicinskimi pristopi, vodstvenimi in organizacijskimi vidiki , ter njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;

—	izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;

—	razvoj na področju neenakosti na področju zdravja in učinkovit odziv politike;

—	prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe , vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi ;

—

izboljšanje pravočasnih , zanesljivih, varnih in zaupanja vrednih informacij o zdravju in uporabe /ponovne uporabe zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi, pri čemer se ustrezna pozornost nameni varstvu podatkov – vključno z zlorabo osebnih informacij o življenjskem slogu in zdravju –, varnosti, dostopnosti, interoperabilnosti, standardom, primerljivosti in celovitosti;

—	prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;

—	rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika , ob upoštevanju enakega dostopa ;

—	podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni na podlagi obstoječega znanja in podatkovnih zbirk .

2. SKLOP „KULTURA, USTVARJALNOST IN VKLJUČUJOČA ▌DRUŽBA“

2.1. Utemeljitev

EU se zavzema za edinstveno kombiniranje gospodarske rasti s cilji trajnostnega razvoja in socialnimi politikami, z visokimi stopnjami socialne vključenosti, skupnimi vrednotami, ki sprejemajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in bogastvo raznolikosti. Ta model se stalno razvija in se mora med drugim spoprijemati tudi z izzivi globalizacije in tehnoloških sprememb ter vse večjih neenakosti . ▌

EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, spodbujati izobraževanje, se boriti proti neenakosti, brezposelnosti, marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družboslovnih in humanističnih ved ter umetnosti in v kulturnem in ustvarjalnem sektorju je za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU ključnega pomena. V vsa področja ukrepanja iz tega sklopa so vključeni zlasti vidiki družboslovnih in humanističnih ved.

▌

Obsežnost, zapletenost ter medgeneracijski in nadnacionalni značaj izzivov zahtevajo večplastne ukrepe EU. Obravnava takšnih ključnih družbenih, političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj ▌ samo na nacionalni ravni bi pomenila nevarnost neučinkovite rabe virov, razdrobljenih pristopov in različnih standardov znanja in zmogljivosti.

▌

Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami EU na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. ▌ Izkoriščene bodo sinergije s programom za pravosodje ter programom za pravice in vrednote, ki podpirata dejavnosti na področju dostopa do sodnega varstva, pravic žrtev, enakosti spolov, nediskriminacije, varstva podatkov in promocije evropskega državljanstva , pa tudi s programom Ustvarjalna Evropa, programom za digitalno Evropo, programoma Erasmus in Erasmus+ ter Evropskim socialnim skladom plus .

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – odprava revščine; cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDB 5 – enakost spolov; cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.

2.2. Področja ukrepanja

2.2.1. Demokracija in upravljanje

Zdi se, da se zaupanje v demokracijo in vzpostavljene politične institucije zmanjšuje. Nekonformistične in populistične stranke ter nativizem, ki je ponovno v vzponu, vse bolj izražajo razočaranje nad politiko. Ti problemi se med drugim zaostrujejo zaradi družbeno-ekonomskih neenakosti, obsežnih migracijskih tokov in varnostnih vprašanj. Odzivanje na sedanje in prihodnje izzive zahteva nov način razmišljanja o tem, kako se morajo demokratične institucije na vseh ravneh prilagoditi v okvirih večje raznolikosti, svetovne gospodarske konkurence, hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije, pri čemer so mnenja državljanov o demokratičnih razpravah , praksah in institucijah bistvenega pomena.

Splošne smernice

—	Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah; ▌ vloga izobraževanja , kulturne in mladinske politike kot temeljev demokratičnega državljanstva;

—	vloga socialnega kapitala in dostopa do kulture pri krepitvi demokratičnega dialoga in državljanske udeležbe, odprte in zaupljive družbe;

—	inovativni in odgovorni pristopi, ki podpirajo preglednost, dostopnost , odzivnost, odgovornost, zanesljivost , odpornost, učinkovitost in legitimnost demokratičnega upravljanja, ob polnem spoštovanju temeljnih in človekovih pravic ter pravne države;

—	strategije za obravnavo populizma , rasizma, polarizacije, korupcije , ekstremizma, radikalizacije, terorizma ter za vključevanje, ozaveščanje in sodelovanje ▌ državljanov;

—	analiza in razvoj družbenega, gospodarskega in političnega vključevanja ter medkulturne dinamike v Evropi in zunaj nje;

—	boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;

—	▌ vloga večkulturnih in tudi duhovnih identitet v povezavi z demokracijo, državljanstvom in političnim udejstvovanjem , pa tudi temeljnih vrednot EU, kot so spoštovanje, strpnost, enakost spolov, sodelovanje in dialog ;

—	podpora raziskavam za razumevanje identitete in občutka pripadnosti skupnosti, regiji ali narodu;

—	vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki, spletnimi družbenimi omrežji in umetno inteligenco, na demokracijo , zasebnost in svobodo govora ;

—	posvetovalna , ▌ participativna in neposredna demokracija in upravljanje ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;

—	vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokratično upravljanje ter preučitev, v kolikšni meri lahko ta vpliv prispeva k odpravi neenakosti in boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, ter k odpornejši demokraciji;

—	človeška, družbena in politična razsežnost kriminalitete, dogmatizma in radikalizacije v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi;

—	boj proti dezinformacijam, lažnim novicam in sovražnemu govoru ter njihov vpliv na oblikovanje javne sfere;

—	EU kot mednarodni in regionalni akter pri večstranskem upravljanju, vključno z novimi pristopi k znanstveni diplomaciji;

—	učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi neodvisnosti sodstva, načel pravosodja in človekovih pravic s pravičnimi, učinkovitimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah.

2.2.2. Kulturna dediščina

Evropski kulturni in ustvarjalni sektor gradi mostove med umetnostjo, kulturo, duhovnimi prepričanji in izkušnjami ter kulturno dediščino, poslovnim svetom in tehnologijo. Kulturni in ustvarjalni sektor ima tudi ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbuja rast in ima strateški položaj za sprožanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, trgovina na drobno, medijske in digitalne tehnologije ter inženirstvo. Kulturna dediščina je sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter prežema naša življenja in je pomembna za skupnosti, skupine in družbe, saj krepi občutek pripadnosti. Je most med preteklostjo in prihodnostjo naših družb. Boljše razumevanje naše kulturne dediščine ter njeno dojemanje in tolmačenje so ključnega pomena za izgradnjo vključujoče družbe v Evropi in po vsem svetu. Je tudi gonilna sila evropskega, nacionalnega, regionalnega in lokalnega gospodarstva ter močan vir navdiha za ustvarjalne in kulturne dejavnosti. Zagotavljanje, ohranjanje, varovanje, obnova, tolmačenje in izkoriščanje celotnega potenciala kulturne dediščine so ključni izzivi za sedanje in prihodnje generacije. Kulturna dediščina , materialna in nematerialna, je pomemben prispevek in navdih za umetnost, tradicionalne obrti ter kulturne, ustvarjalne in podjetniške ▌ sektorje, ki so gonilna sila za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in zunanjo trgovino. V tem smislu je treba tako inovacije kot odpornost kulturne dediščine obravnavati v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in zadevnimi deležniki. Lahko je tudi akter kulturne diplomacije in dejavnik pri oblikovanju identitete ter kulturni in socialni koheziji.

Splošne smernice

—	Študije in vede o dediščini, z vrhunskimi tehnologijami in inovativnimi metodologijami , vključno z digitalnimi;

—	dostop do kulturne dediščine in njena souporaba, z inovativnimi vzorci in uporabo ter modeli participativnega upravljanja;

—	raziskave za dostopnost kulturne dediščine z uporabo novih tehnologij, kot so storitve v oblaku, med drugim tudi sodelovalno okolje za evropsko kulturno dediščino, ter spodbujanje in omogočanje prenosa znanja in spretnosti. Pred tem bo opravljena ocena učinka;

—	trajnostni poslovni modeli za okrepitev finančnih temeljev sektorja dediščine;

—	povezovanje kulturne dediščine z nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji , vključno z interaktivnimi mediji, in socialnimi inovacijami ;

—	prispevek kulturne dediščine k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem, varovanjem , razvojem in obnovo kulturne krajine, pri čemer EU deluje kot laboratorij za inovacije in trajnostni kulturni turizem, ki temeljijo na dediščini;

—	varovanje, ohranjanje, krepitev , ▌ obnova in trajnostno upravljanje kulturne dediščine in jezikov , tudi z uporabo tradicionalnih veščin in obrti ali vrhunskih tehnologij, vključno z digitalnimi;

—	vpliv kulturnega spomina, običajev, vedenjskih vzorcev, predstav ,▌ prepričanj , ▌ vrednot, občutka pripadnosti in identitet. vloga kulture in kulturne dediščine v večkulturnih družbah ter vzorci kulturne vključenosti in izključenosti.

2.2.3. Družbenoekonomske spremembe

Evropske družbe doživljajo globoke družbeno-ekonomske in kulturne spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost (3). Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti , enakosti spolov in blaginje ter odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti), odpravo družbeno-prostorskih neenakosti in večanje človeškega kapitala, razumevanje izzivov migracij in integracije ter odziv nanje in za podporo medgeneracijski solidarnosti , medkulturnemu dialogu in socialni mobilnosti. Potrebni so dostopni, vključujoči in visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.

Splošne smernice

—

Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest; vloga izobraževanja in usposabljanja za odpravljanje neenakosti in spodbujanje vključevanja, vključno s preprečevanjem učnega neuspeha ;

—	kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli ter nove finančne tehnologije;

—	statistična in druga gospodarska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti in/ali strukturnih gospodarskih sprememb ;

—	novi modeli upravljanja na novih gospodarskih področjih in v novih tržnih institucijah;

—	nove oblike dela, vloga dela, izpopolnjevanje, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delovno okolje, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;

—	boljše razumevanje družbenih sprememb v Evropi in njihovega učinka;

—	vpliv socialnih, tehnoloških in gospodarskih sprememb na dostop do varnih, zdravih, cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj in hiš;

—	davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb, s ciljem odprave neenakosti na pravičen in trajnosten način ter obravnave ▌ učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;

—	vključujoči in trajnostni modeli razvoja in rasti za mestna, polmestna in podeželska okolja;

—

razumevanje mobilnosti ljudi in njenih posledic v smislu družbeno-ekonomskih sprememb, obravnavanih v svetovnem in lokalnem obsegu za boljše upravljanje migracij, spoštovanje razlik, dolgotrajno integracijo migrantov, vključno z begunci, in posledic povezanih ukrepov politike ; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic ter zadev s področja razvojne pomoči in sodelovanja ; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, trga dela, kulture, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine, vključno z migranti ;

—	reševanje glavnih izzivov v zvezi z evropskimi modeli za socialno kohezijo, priseljevanje, vključevanje, demografske spremembe, staranje, invalidnost, izobraževanje, revščino in socialno izključenost;

—	napredne strategije in inovativne metode za enakost spolov na vseh družbenih, gospodarskih in kulturnih področjih ter za odpravljanje spolne pristranskosti in nasilja na podlagi spola;

—

sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;

—	posodobitev sistemov vodenja in upravljanja javnih organov, da bodo sodelovali z državljani in izpolnjevali njihova pričakovanja glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopnosti, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika.

▌

3. SKLOP „CIVILNA VARNOST ZA DRUŽBO“

3.1. Utemeljitev

Evropsko sodelovanje je pomagalo ustvariti obdobje miru, stabilnosti in blaginje na evropski celini, ki mu ni primere. Vendar se mora Evropa odzivati na izzive, ki izvirajo iz neprestanih groženj za varnost naše vse bolj kompleksne in digitalizirane družbe. Teroristični napadi in radikalizacija ter kibernetski napadi in hibridne grožnje vzbujajo pomembne varnostne pomisleke in obremenjujejo družbe. Pozornost je treba nameniti tudi novim varnostnim grožnjam zaradi novih tehnologij v bližnji prihodnosti. Prihodnja varnost in blaginja sta odvisni od izboljšanja naših sposobnosti za zaščito Evrope pred temi grožnjami, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s tehnološkimi sredstvi, pač pa je potrebno znanje o ljudeh, njihovi zgodovini, kulturi in vedenju, upoštevati pa je treba tudi etične vidike glede ravnovesja med varnostjo in svobodo. Poleg tega mora Evropa poskrbeti, da ne bo odvisna od tehnologij, ki so kritične za varnost, in podpreti razvoj prebojnih varnostnih tehnologij.

Evropske državljane, državne institucije, organe EU in gospodarstvo je treba zaščititi pred nenehnimi grožnjami terorizma in organiziranega kriminala, ki vključujejo tudi nezakonito trgovino z orožjem, mamili, ljudmi in kulturnimi dobrinami. Bolje je treba razumeti človeške in družbene razsežnosti kriminalitete in nasilne radikalizacije, da bomo izboljšali javne politike z vidika varnosti. Ključnega pomena je tudi krepitev zaščite in varnosti z boljšim upravljanjem meja, vključno z morskimi in kopenskimi mejami. Z digitalizacijo gospodarstva in družbe se povečuje kibernetska kriminaliteta, z njo povezana tveganja pa postajajo vse bolj raznolika. Evropa mora nadaljevati prizadevanja za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter boj proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila demokratično, družbeno in gospodarsko stabilnost. Bolj si je treba prizadevati za omejitev posledic, ki jim imajo za življenje in preživetje skrajni vremenskih pojavi, kot so poplave, nevihte, vročinski valovi ali suše, ki so zaradi podnebnih sprememb vse hujši in povzročajo gozdne požare in degradacijo tal, ter druge naravne nesreče, npr. potresi. Nesreče, bodisi naravne bodisi take, ki jih povzroči človek, lahko ogrozijo pomembne družbene funkcije in kritične infrastrukture, kot so komunikacije, zdravje, hrana, pitna voda, oskrba z energijo, promet, varnost in vlada.

V ta namen je treba izvajati tako tehnične raziskave kot raziskave človeških dejavnikov, s katerimi bi lahko izboljšali prožnost ob naravnih nesrečah; to med drugim po potrebi zajema testiranje aplikacij, usposabljanje ter kibernetsko higieno in izobraževanje. Potrebna bodo dodatna prizadevanja za oceno rezultatov varnostnih raziskav in spodbujanje njihove uporabe.

V okviru tega sklopa bodo potrebne sinergije zlasti z naslednjimi programi: Skladom za notranjo varnost, Skladom za integrirano upravljanje meja in programom za digitalno Evropo, pa tudi boljše sodelovanje medvladnih agencij in organizacij pri raziskavah in inovacijah, tudi z mehanizmi za izmenjavo in posvetovanje, na primer na področju ukrepanja „Zaščita in varnost“.

Raziskave na področju varnosti so del širšega celovitega odziva EU na varnostne grožnje. Prispevajo k procesu razvoja zmogljivosti, saj omogočajo razpoložljivost tehnologij, tehnik in aplikacij v prihodnosti za zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih, ki so jih ugotovili oblikovalci politik in strokovni delavci ter organizacije civilne družbe. Financiranje raziskav prek okvirnega programa EU je že predstavljalo okoli 50 % celotnega javnega financiranja za raziskave na področju varnosti v EU. V celoti se bodo izkoristili razpoložljivi instrumenti, vključno z evropskim vesoljskim program (Galileo, EGNOS, Copernicus, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije). Čeprav bodo raziskave in inovacije v okviru tega programa usmerjene izključno na uporabo v civilne namene, pa si bo treba prizadevati za usklajevanje z obrambnimi raziskavami, ki jih financira EU, da se bo okrepila sinergija, saj se na nekaterih področjih uporablja tehnologija z dvojno rabo. Izogibati se je treba podvajanju financiranja. Čezmejno sodelovanje prispeva k razvoju enotnega evropskega varnostnega trga in izboljšanju uspešnosti industrije ter podpira samostojnost EU. Ustrezna pozornost bo namenjena človeškemu razumevanju in dojemanju varnosti.

Raziskave na področju varnosti so odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende za „varno Evropo“, ki prispeva k vzpostavitvi prave in učinkovite varnostne unije.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.

3.1.1. Na nesreče odporne družbe

Nesreče lahko izhajajo iz več virov, bodisi naravnih bodisi takih, ki jih povzroči človek, vključno s terorističnimi napadi, vremenskimi in drugimi skrajnimi pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb (vključno z dviganjem morske gladine), gozdnimi požari, vročinskimi valovi, poplavami, sušami, dezertifikacijo, potresi, cunamiji, vulkanskimi pojavi, krizami zaradi vod, vesoljskimi vremenskimi pojavi, industrijskimi in prometnimi nesrečami, dogodki v zvezi s KBRJ in tistimi, ki so posledica kaskadnih učinkov. Cilj je preprečiti in zmanjšati število smrtnih žrtev, škodo za zdravje in okolje, travme ter gospodarsko in materialno škode zaradi nesreč, zagotoviti prehransko varnost, zanesljivo oskrbo z zdravili in zdravstvene storitve ter zanesljivo oskrbo z vodo, pa tudi izboljšati razumevanje in zmanjšati tveganja za nesreče ter pospešiti obnovo po nesrečah. To pomeni, da je treba zajeti celoten spekter kriznega upravljanja: od preprečevanja in usposabljanja do kriznega upravljanja ter upravljanja in zagotavljanja odpornosti po krizah.

Splošne smernice

—	Tehnologije, zmogljivosti in upravljanje za službe, ki se prve odzovejo na izredne razmere, za delovanje v kriznih razmerah, ob in po naravnih nesrečah ter v začetni fazi obnove ;

—

zmogljivosti družbe za boljše preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje nevarnosti nesreč, vključno z naravnimi rešitvami, s krepitvijo zmogljivosti napovedovanja, preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na obstoječe in nove nevarnosti ter verižne učinke, za oceno učinka in boljše razumevanje človeškega dejavnika pri strategijah za obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju ;

—	učinkovitejša podpora filozofiji boljše obnove iz Sendajskega okvira z boljšim razumevanjem obnove po nesrečah in preučevanjem, kako učinkoviteje oceniti tveganje po nesreči.

—	interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno operativno sodelovanje in integriran trg EU.

3.1.2. Zaščita in varnost

Treba je zaščititi državljane pred varnostnimi grožnjami, ki izhajajo iz kaznivih dejanj vključno s terorističnimi dejavnostmi in hibridnimi grožnjami, ter se odzvati nanje; za zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred fizičnimi napadi (vključno s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi, jedrskimi in eksplozivnimi – KBRJ-E) in kibernetskimi napadi; za boj proti terorizmu in nasilni radikalizaciji, vključno z razumevanjem in obravnavanjem terorističnih zamisli in prepričanj; za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, vključno s kibernetsko kriminaliteto, in organiziranega kriminala (kot sta piratstvo in ponarejanje proizvodov) ter boj proti njim; za podporo žrtvam; za sledenje nezakonitih finančnih tokov; za razvoj novih forenzičnih zmogljivosti; za podporo uporabi podatkov pri kazenskem pregonu za zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona; za izboljšanje zmogljivosti pri varovanju meja, za podporo upravljanju zračnih, kopenskih in morskih meja EU, pretoka ljudi in blaga ter za razumevanje človeškega dejavnika pri vseh teh varnostnih grožnjah in njihovem preprečevanju in zmanjševanju . Bistvenega pomena je ohraniti prilagodljivost, da se lahko hitro obravnavajo novi in nepredvideni varnostni izzivi, ki se lahko pojavijo.

Splošne smernice

—

Inovativni pristopi in tehnologije za varnostne strokovnjake (kot so policija , gasilci, zdravstvene službe, mejna in obalna straža, carinski uradi), zlasti v smislu digitalne preobrazbe in interoperabilnosti varnostnih sil, upravljavcev infrastrukture , organizacij civilne družbe in upravljavcev odprtih prostorov;

—	analiza pojava čezmejnega kriminala, napredne metode za hitro, zanesljivo in standardizirano izmenjavo in zbiranje podatkov ob spoštovanju zasebnosti ter najboljše prakse;

—

človeška in družbeno-ekonomska razsežnost kriminalitete in nasilne radikalizacije, v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi , vključno z razumevanjem in obravnavanjem terorističnih zamisli in prepričanj ter kaznivih dejanj na podlagi spola, spolne usmerjenosti ali rasne diskriminacije ;

—

analiza varnostnih vidikov novih tehnologij, kot so sekvenciranje DNK, spreminjanje genoma, nanomateriali in funkcionalni materiali, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, droni, robotika, kvantno računalništvo, kriptovalute, 3D-tiskanje, nosljive naprave in blokovne verige, pa tudi osveščanje državljanov, javnih organov in industrije, da se prepreči nastanek novih varnostnih groženj in zmanjša obseg obstoječih, tudi groženj zaradi teh novih tehnologij ▌ ;

—	izboljšanje zmogljivosti za predvidevanje in analizo pri oblikovanju politike ter na strateški ravni v zvezi z varnostnimi grožnjami;

—	varovanje kritičnih infrastruktur ter odprtih in javnih prostorov pred fizičnimi, digitalnimi in hibridnimi grožnjami, vključno s posledicami podnebnih sprememb;

—	spremljanje dezinformacij in lažnih novic, ki vplivajo na varnost, in boj proti njim , tudi z razvojem zmogljivosti za odkrivanje virov manipulacij ;

—	tehnološki razvoj za uporabo v civilne namene, da bi po potrebi povečali interoperabilnost med civilno zaščito in vojaškimi silami;

—	interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno in medvladno sodelovanje ter operativno sodelovanje med agencijami ter razvije integriran trg EU;

—	razvoj orodij in metod za učinkovito in uspešno integrirano upravljanje meja, zlasti za povečanje zmogljivosti odzivanja in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gibanja prek zunanjih meja, da se izboljša zaznavanje tveganja, odzivanje na incidente in preprečevanje kriminala;

—	odkrivanje goljufivih dejavnosti na mejnih prehodih in vzdolž celotne dobavne verige, vključno s prepoznavanjem ponarejenih in drugače manipuliranih dokumentov ter odkrivanjem trgovine z ljudmi in prepovedanim blagom;

—	zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja , vključno z zaupnostjo in celovitostjo informacij ter sledljivostjo in obdelavo vseh transakcij ;

—	razvoj tehnik za prepoznavanje ponarejenih proizvodov, okrepitev zaščite originalnih delov in blaga ter kontrole proizvodov med prevozom.

3.1.3. Kibernetska varnost

Zlonamerne kibernetske dejavnosti ne ogrožajo le naših gospodarstev, temveč tudi samo delovanje naših demokracij, naše svoboščine in vrednote. Kibernetske grožnje so pogosto kriminalne, ki jih spodbuja ustvarjanje dobička, vendar so lahko tudi politične in strateške. Naša prihodnja varnost , svoboda, demokracija in blaginja so odvisne od izboljšanja naših sposobnosti za zaščito EU pred kibernetskimi grožnjami. Digitalna preobrazba zahteva znatno izboljšanje kibernetske varnosti, da se zaščiti veliko število naprav interneta stvari, ki bodo predvidoma priključene na internet , in zagotovi varno delovanje omrežij in informacijskih sistemov, tudi za električna omrežja, oskrbo s pitno vodo in njeno distribucijo, vozila in prometne sisteme , bolnišnice, finance, javne ustanove, tovarne in domove , hkrati pa zagotovita izboljšanje varstva podatkov in svobode državljanov . V interesu Unije je, da razvije in ohrani ključne strateške zmogljivosti kibernetske varnosti za zavarovanje enotnega digitalnega trga ter zlasti za zaščito kritičnih omrežij in informacijskih sistemov ter zagotavljanje ključnih storitev kibernetske varnosti. Unija mora biti sposobna samostojno zavarovati svoja digitalna sredstva in konkurirati na svetovnem trgu kibernetske varnosti.

Splošne smernice

—	Tehnologije v celotni digitalni vrednostni verigi (od varnih komponent in post-kvantne kriptografije do samovzdržujoče programske opreme in mrež);

—

tehnologije, metode, standardi in dobre prakse za obvladovanje ▌ groženj kibernetski varnosti, predvidevanje prihodnjih potreb in ohranjanje konkurenčne evropske industrije, vključno z orodji za elektronsko identifikacijo, odkrivanje groženj, kibernetsko higieno ter viri za usposabljanje in izobraževanje ;

—	odprto sodelovanje za evropsko strokovno mrežo in strokovni center za kibernetsko varnost.

4. SKLOP „DIGITALNO, INDUSTRIJA IN VESOLJE“

4.1. Utemeljitev

Da bi zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za obravnavo svetovnih izzivov v prihodnosti, mora EU povečati svojo tehnološko suverenost ter svoje znanstvene , tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, zaradi česar se bodo lahko preoblikovali naše gospodarstvo, delovna mesta in družba.

Industrija EU zagotavlja enega od petih delovnih mest in dve tretjini naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter ustvari 80 % izvoza EU. Novi val inovacij, ki se vključujejo združevanje fizičnih in digitalnih tehnologij, bo spodbudil velike priložnosti za industrijo EU in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU.

Glavno gonilo je digitalizacija. Ker se ta nadaljuje s hitrim tempom v vseh sektorjih, postajajo naložbe v prednostna področja, ki segajo od zanesljive umetne inteligence do interneta naslednje generacije, visokozmogljivostnega računalništva, fotonike , kvantnih tehnologij, robotike ter mikro- in nanoelektronike, ključnega pomena za moč našega gospodarstva in trajnost naše družbe. Naložbe v digitalne tehnologije ter njihova proizvodnja in uporaba ▌ zagotavljajo močno spodbudo za gospodarsko rast v EU, ki je samo med letoma 2001 in 2011 zagotovila 30-odstotno povečanje. V tem smislu imajo MSP v EU še vedno nadvse pomembno vlogo, tako za rast kot delovna mesta. Uvajanje digitalnih tehnologij v MSP spodbuja konkurenčnost in vzdržnost.

Ključne omogočitvene tehnologije (4) podpirajo združevanje digitalnega in fizičnega sveta, ki je osrednji del tega novega svetovnega vala inovacij. Naložbe v raziskave, razvoj, predstavitev in uvajanje ključnih omogočitvenih tehnologij ter zagotavljanje varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami in sodobnimi materiali bodo zagotavljali strateško avtonomijo EU in pomagali industriji EU, da znatno zmanjša svoj ogljični in okoljski odtis.

Po potrebi bodo vključene tudi prihodnje in nastajajoče tehnologije.

Vesolje je strateškega pomena; približno 10 % BDP EU je odvisnih od uporabe vesoljskih storitev. EU ima vrhunski vesoljski sektor z močno industrijo proizvodnje satelitov ter dinamični sektor storitev za uporabnike. Vesolje zagotavlja pomembna orodja za spremljanje, komunikacijo, navigacijo in nadzor ter odpira številne poslovne priložnosti, zlasti v kombinaciji z digitalnimi tehnologijami in drugimi viri podatkov. EU mora čim bolj izkoristiti te priložnosti, in sicer s polnim izkoriščanjem potenciala vesoljskih programov Copernicus, EGNOS in Galileo ter zaščito vesoljskih in zemeljskih infrastruktur pred nevarnostmi iz vesolja.

EU ima edinstveno priložnost za vodilni položaj v svetu in povečanje svojega deleža na svetovnih trgih, s prikazom primera, kako se lahko digitalna preobrazba, vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in vesoljskih tehnologij, prehod na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in konkurenčnost medsebojno krepijo na podlagi znanstvene in tehnološke odličnosti.

Da bi uresničili digitalizirano, krožno, nizkoogljično in nizkoemisijsko gospodarstvo, je treba ukrepati na ravni EU zaradi zapletenosti vrednostne verige, sistemskih in večdisciplinarnih značilnosti tehnologij in visokih stroškov njihovega razvoja, ter medsektorsko naravo problemov, ki jih je treba obravnavati. EU mora zagotoviti, da so koristi od naprednih in čistih tehnologij ter digitalizacije lahko na voljo vsem industrijskim akterjem in širši družbi. Samo razvoj tehnologij ne bo zadostoval. Družbeno razumevanje teh tehnologij in razvoja je ključnega pomena za sodelovanje s končnimi uporabniki in spremembo vedenja.

Industrijsko usmerjene infrastrukture, vključno s pilotnimi linijami, bodo pomagale podjetjem EU, zlasti MSP, pri uporabi teh tehnologij in izboljšanju uspešnosti podjetij na področju inovacij, omogočijo pa jih lahko tudi drugi programi EU.

Močna vključenost industrije in civilne družbe je odločilnega pomena za opredeljevanje prioritet ter razvoj programov raziskav in inovacij, povečevanje finančnega vzvoda javnega financiranja z zasebnimi in javnimi naložbami ter zagotavljanje boljše uporabe rezultatov. Družbeno razumevanje in sprejemanje , vključno z upoštevanjem zasnove proizvodov, blaga in storitev , sta ključna elementa za uspeh, pa tudi novi program znanja in spretnosti, ki jih potrebuje industrija, ter standardizacijo.

Povezovanje dejavnosti na področju digitalnih, ključnih omogočitvenih in vesoljskih tehnologij ter trajnostne oskrbe s surovinami bo omogočilo bolj sistemski pristop ter hitrejšo in globljo digitalno preobrazbo in preoblikovanje industrije. Zagotovilo bo, da bodo raziskave in inovacije na teh področjih oskrbovale politike EU za industrijo, digitalizacijo, okolje, energijo in podnebje, krožno gospodarstvo, surovine in sodobne materiale ter vesolje in prispevale k njihovemu izvajanju.

Za dopolnjevanje bo poskrbljeno z dejavnostmi zlasti v okviru programa za digitalno Evropo in vesoljskega programa, pri čemer bo spoštovana razmejitev med programoma in preprečeno ▌ prekrivanje.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.

4.2. Področja ukrepanja

4.2.1. Proizvodne tehnologije

Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je, da ostane konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi proizvodi z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije in materialnih virov ter z manjšim ogljičnim in okoljskim odtisom . K ustvarjanju dodane vrednosti bodo bistveno pripomogli ustvarjalni in kulturni prispevki ter perspektive družboslovnih in humanističnih ved o odnosu med tehnologijo in ljudmi pri proizvodnji . Preučen bo tudi učinek na delovno življenje in zaposlovanje.

Splošne smernice

—

Prodorne proizvodne tehnologije, kakršne so biotehnološka proizvodnja, aditivna proizvodnja, industrijska , sodelovalna, prilagodljiva in inteligentna robotika, proizvodni sistemi človek-stroj, ki se spodbujajo tudi prek mreže EU za industrijsko usmerjene infrastrukture , ki zagotavljajo storitve za pospešitev tehnološke preobrazbe in sprejetja s strani industrije EU ;

—

prodorne inovacije z uporabo različnih omogočitvenih tehnologij v celotni vrednostni verigi. To so na primer: konvergenčne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, podatkovna analitika, tehnologija nadzora, senzorska tehnologija, industrijska, sodelovalna in inteligentna robotika, sistemi, usmerjeni v človeka, biotehnološka proizvodnja, napredne baterije ter vodik, vključno z vodikom iz obnovljivih virov, in tehnologije gorivnih celic, napredne plazemske in laserske tehnologije ;

—	znanja in spretnosti, delovni prostor in podjetja , v celoti prilagojena novim tehnologijam, v skladu z evropskimi družbenimi vrednotami;

—

prožni in zelo natančni proizvodni obrati s sposobnostjo prepoznavanja, pri katerih ni okvar in ki malo onesnažujejo , proizvedejo malo odpadkov, so trajnostni in podnebno nevtralni ter skladni s pristopom krožnega gospodarstva , ter pametni in energijsko učinkoviti proizvodni sistemi, ki izpolnjujejo potrebe uporabnikov;

—	prodorne inovacije v tehnikah za preiskovanje gradbišč, za popolno avtomatizacijo montaže na kraju samem in montažni sestavni deli.

4.2.2. Ključne digitalne tehnologije

Za konkurenčno , v državljane usmerjeno in socialno EU bodo ključnega pomena ohranjanje in samostojni razvoj močnih projektivnih in proizvodnih zmogljivosti na področju bistvenih digitalnih tehnologij, kot so mikro- in nanoelektronika, mikrosistemi, fotonika, programska oprema in kibernetsko-fizični sistemi ter njihovo povezovanje, pa tudi sodobni materiali za te aplikacije.

Splošne smernice

—	Mikro- in nanoelektronika, vključno s koncepti načrtovanja in obdelave , komponentami in proizvodno opremo, ki se odzivajo na posebne zahteve digitalne preobrazbe in svetovne izzive v smislu zmogljivosti , funkcionalnosti, porabe energije in materialov ter povezovanja;

—	učinkovite in varne senzorske in aktivacijske tehnologije in njihovo vzajemno povezovanje z računalniškimi enotami kot dejavnik industrije in interneta stvari, vključno z inovativnimi rešitvami na področju prožnih in podobnih materialov za človeku prijazne vzajemno delujoče predmete;

—	tehnologije, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo nanoelektroniko, kot so ▌ integrirano kvantno računalništvo , prenos in zaznavanje ter nevromorfne računalniške komponente in spintronika ;

—

računalniške arhitekture ter pospeševalniki in nizkomočnostni procesorji za široko območje uporabe, vključno z nevromorfnimi računalniškimi aplikacijami z umetno inteligenco , računalništvom na robu omrežja, digitalizacijo industrije, velepodatki in računalništvom v oblaku, pametna energija ter povezana in avtomatizirana mobilnost ;

—	tako zasnovana računalniška strojna oprema, da bo trdno zagotavljala zanesljivo izvedbo, z vgrajenimi ukrepi za varovanje zasebnosti in varnosti za vhodne/izhodne podatke, kvantno računalništvo, pa tudi navodila za obdelavo in ustrezni vmesniki človek-stroj ;

—	fotonske tehnologije, ki omogočajo aplikacije s prebojnimi prednostmi v funkcionalnosti , povezovanju in učinkovitosti delovanja;

—	sistemske in kontrolne inženirske tehnologije za podporo prilagodljivim, razvijajočim in popolnoma avtonomnim sistemom za zanesljive aplikacije, ki vzajemno delujejo s fizičnim svetom in ljudmi , vključno s kritičnimi industrijskimi in varnostnimi področji;

—	tehnologije za programsko opremo, ki izboljšujejo kakovost , kibernetsko varnost in zanesljivost programske opreme z izboljšano življenjsko dobo, povečujejo produktivnost razvoja ter uvajajo v programsko opremo in njeno arhitekturo vgrajeno umetno inteligenco in prožnost;

—	tehnologije v vzponu, ki širijo digitalne tehnologije ▌ .

4.2.3. Omogočitvene tehnologije v vzponu

Ključne omogočitvene tehnologije so dokazale, da imajo potencial za spodbujanje inovacij v mnogih sektorjih in med njimi (5) . Da bi omogočili razvoj novih omogočitvenih tehnologij in povečali število inovacij, je treba opredeliti preobrazbene raziskovalne teme in jih podpirati od začetne raziskovalne faze do predstavitev v pilotnih aplikacijah. Poleg tega je treba pomagati nastajajočim skupnostim, ki so pogosto interdisciplinarne, doseči kritično maso, da bi lahko sistematično razvijale in izpopolnile obetavne tehnologije. Cilj je, da se omogočitvene tehnologije v vzponu izpopolnijo do te mere, da bi jih lahko vključili v industrijske raziskave in inovacijske načrte.

Splošne smernice

—	Podpreti prihodnje in nastajajoče trende v ključnih omogočitvenih tehnologijah;

—	podpreti nastajajoče skupnosti, pri čemer se od vsega začetka uporablja pristop, usmerjen v ljudi;

—	oceniti disruptiven potencial novih nastajajočih industrijskih tehnologij ter njihov vpliv na ljudi, industrijo, družbo in okolje, pri čemer se ustvarijo povezave z industrijskimi načrti;

—	okrepiti industrijsko bazo za sprejemanje tehnologij in inovacij s potencialom preboja, vključno z razvojem človeških virov in v svetovnem merilu.

4.2.4. Sodobni materiali

EU ima v svetu vodilni položaj na področju sodobnih materialov in povezanih postopkov, ki predstavljajo 20 % industrijske baze EU in zagotavljajo podlago za skoraj vse vrednostne verige s predelavo surovin. Da bi EU ohranila konkurenčnost in izpolnjevala potrebe državljanov po trajnostnih, varnih in sodobnih materialih, mora investirati v raziskave novih materialov, vključno z biološkimi in inovativnimi gradbenimi materiali, gospodarnimi z viri, ter izboljšati trajnost in možnost recikliranja materialov, zmanjšati ogljični in okoljski odtis ter spodbujati medsektorske industrijske inovacije s podpiranjem novih aplikacij v vseh industrijskih sektorjih. Poleg tega imajo sodobni materiali ogromen vpliv, kar zadeva potrebe državljanov.

Splošne smernice

—

Materiali (vključno s polimeri , biomateriali, nanomateriali, dvodimenzionalnimi, pametnimi in večplastnimi materiali (vključno z lesno celulozo), sestavljenimi materiali, kovinami in zlitinami) ter sodobni materiali (npr. kvantni, odzivni, fotonski in superprevodni materiali), ki so zasnovani z novimi lastnostmi in funkcionalizacijo ter ustrezajo regulativnim zahtevam (pri čemer ne povzročajo večjih okoljskih obremenitev v celotnem življenjskem ciklu, od proizvodnje do uporabe ali konca življenjske dobe);

—

procesi in proizvodnja integriranih materialov na podlagi usmeritve k uporabnikom in etičnega pristopa, vključno s prednormativnimi dejavnostmi in oceno v življenjskem ciklu, nabava in upravljanje surovin, trajnost, ponovna uporaba in možnost recikliranja, varnost, ocena tveganja za zdravje ljudi in okolje ter obvladovanje tveganja ;

—	spodbujevalni dejavniki za sodobne materiale, kot so karakterizacija (npr. za zagotavljanje kakovosti), modeliranje in simulacija , poskusno izvajanje in nadaljnji razvoj;

—

inovacijski ekosistem EU za tehnološke infrastrukture (6), ki so med seboj povezane v mrežo in dostopne vsem zadevnim deležnikom, opredeljene in prednostno razvrščene v soglasju z državami članicami, ki zagotavljajo storitve za pospešitev tehnološke preobrazbe in sprejetja s strani industrije EU, zlasti MSP; to bo zajemalo vse ključne tehnologije, ki so potrebne za spodbujanje inovacij na področju materialov;

—	rešitve za kulturno dediščino , oblikovanje, arhitekturo in splošno ustvarjalnost, ki temeljijo na sodobnih materialih in so izrazito usmerjene k uporabniku, da bodo imele dodano vrednost v industrijskih sektorjih in kreativnih industrijah.

4.2.5. Umetna inteligenca in robotika

Zagotovitev inteligentnosti in povezljivosti vsake naprave je eden od množičnih trendov. Raziskovalci in inovatorji, ki razvijajo umetno inteligenco in ponujajo aplikacije na področju robotike in na drugih področjih, bodo ključni dejavniki prihodnje gospodarske rasti in rasti produktivnosti. Te ključne omogočitvene tehnologije bodo v drugih delih okvirnega programa uporabljali in nadalje razvijali številni sektorji, vključno z zdravstvom, proizvodnjo, ladjedelništvom, gradbeništvom, storitvenim sektorjem in kmetijstvom. Razvoj umetne inteligence mora potekati odprto po vsej EU, zagotoviti je treba varnost , družbeno in okoljsko ustreznost aplikacij, ki temeljijo na umetni inteligenci, upoštevati etične vidike vse od začetka, oceniti tveganja in zmanjšati možnosti za zlorabo in nenamerno diskriminacijo zaradi spola, rase ali invalidnosti . Zagotoviti je treba tudi, da se umetna inteligenca razvija v dobro usklajenem okviru, ki spoštuje vrednote EU , etična načela in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta program bodo dopolnjevale dejavnosti iz programa za digitalno Evropo.

Splošne smernice

—	Omogočitvene tehnologije umetne inteligence, kot so razumljiva in etična umetna inteligenca ter umetna inteligenca, ki jo upravlja človek , nenadzorovano strojno učenje in učinkovitost podatkov ter napredne interakcije človek-stroj in stroj-stroj ;

—	varna, pametna , sodelovalna in učinkovita robotika ter kompleksni vgrajeni in avtonomni sistemi;

—	tehnologije umetne inteligence , usmerjene v človeka, za rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci;

—	razvoj in mreženje raziskovalnih kompetenc na področju umetne inteligence po vsej Evropi v okviru odprtega sodelovanja, pri čemer se obenem razvijajo zmogljivosti zaprtega testiranja ;

—	uporaba umetne inteligence in robotike za pomoč ljudem, ki jih prizadene invalidnost, in vključevanje marginaliziranih posameznikov;

—	tehnologije za odprte platforme z umetno inteligenco, vključno z algoritmi programske opreme, repozitoriji podatkov, agentnimi sistemi, robotiko in platformami samostojnih sistemov.

4.2.6. Internet naslednje generacije

Internet je postal ključen dejavnik, ki omogoča digitalno preobrazbo vseh sektorjev našega gospodarstva in družbe. EU mora prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju interneta naslednje generacije proti k človeku usmerjenemu ekosistemu v skladu z našimi družbenimi in etičnimi vrednotami. Naložbe v tehnologije in programsko opremo za internet naslednje generacije bodo izboljšale konkurenčnost industrije EU v svetovnem gospodarstvu. Optimizacija uvedbe na ravni EU bo zahtevala širše sodelovanje vseh deležnikov. Upoštevati bi bilo treba tudi etične norme, ki naj bi urejale internet naslednje generacije.

Splošne smernice

—

Tehnologije in sistemi za zanesljivo in energetsko učinkovito pametno omrežje in infrastrukture za storitve (povezljivost nad 5G, infrastrukture, ki jih opredeljuje programska oprema, internet stvari, sistemi sistemov, infrastrukture oblaka, optična omrežja naslednje generacije, kvantne tehnologije, oblaki s sposobnostjo prepoznavanja in kvantni internet, vključevanje satelitskih komunikacij ), ki omogočajo zmogljivosti v realnem času, virtualizacijo in decentralizirano upravljanje (ultrahiter in prožen radio, računalništvo na robu, skupni okviri in znanja) , da se zagotovi nadgradljivo, učinkovito in zanesljivo delovanje omrežja, ki ustreza obsežnemu zagotavljanju storitev ;

—

aplikacije in storitve interneta naslednje generacije za potrošnike, industrijo in družbo, ki temeljijo na zaupanju, pravičnosti, interoperabilnosti, boljšem nadzoru podatkov s strani uporabnikov, preglednem jezikovnem dostopu, novih večmodalnih konceptih interakcije, vključujočem in močno prilagojenem dostopu do predmetov, informacij in vsebin, vključno s poglobljenimi in zanesljivimi mediji, družbenimi mediji in družbenim mreženjem , pa tudi poslovnimi modeli za transakcije in storitve prek skupne infrastrukture ;

—

vmesna programska oprema, vključno s tehnologijo razpršene evidence , kot so blokovne verige, ki delajo v izjemno razpršenih okoljih za lažje kartiranje in prenos podatkov prek hibridnih infrastruktur z lastnim varovanjem podatkov in vključuje umetno inteligenco, podatkovno analitiko, varnost in nadzor internetnih aplikacij in storitev, ki temeljijo na prostem pretoku podatkov in znanja.

4.2.7. Napredno računalništvo in velepodatki

Visokozmogljivostno računalništvo in velepodatki so postali nepogrešljivi v novem svetovnem podatkovnem gospodarstvu, kjer povečati obseg visoko zmogljivega računalništva pomeni prehiteti konkurenco. Visokozmogljivostno računalništvo in analitiko velepodatkov , ki sta bistvenega pomena za podporo oblikovanju politik, vodilno vlogo na področju znanosti, inovativnosti in konkurenčnosti industrije ter za ohranjanje nacionalne suverenosti , je treba spodbujati po vsej EU, pri tem pa upoštevati etična vprašanja . Te dejavnosti bodo dopolnjevale dejavnosti iz programa za digitalno Evropo.

Splošne smernice

—

Visokozmogljivostno računalništvo (HPC): naslednja generacija ključnih tehnologij in sistemov na eksaravni in posteksaravni (nizkomočnostni mikroprocesorji, programska oprema, integracija sistemov); algoritmi, oznake in aplikacije ter analitična orodja in preskusne naprave; industrijske pilotne preskusne naprave in storitve; podpiranje raziskav in inovacij , po možnosti z udeležbo vseh držav članic, za vrhunsko infrastrukturo HPC v svetovnem merilu, vključno s prvo hibridno računalniško infrastrukturo HPC/Quantum , in za skupne storitve v EU ;

—

velepodatki: podatkovna analitika izjemne učinkovitosti; „vgrajena zasebnost“ v analizi osebnih in zaupnih velepodatkov; tehnologije za celovite podatkovne platforme za ponovno uporabo industrijskih, osebnih in prosto dostopnih podatkov; orodja za upravljanje podatkov, interoperabilnost in povezovalna orodja; podatkovne aplikacije za svetovne izzive; metode za podatkovno znanost;

—	zmanjšati ogljični odtis procesov IKT, vključno z ogljičnim odtisom strojne opreme , arhitekture, komunikacijskih protokolov , programske opreme, senzorjev, omrežij, centrov za skladiščenje in podatkovnih centrov in vključno s standardiziranimi ocenami.

4.2.8. Krožne industrije

Evropa je na čelu svetovnega prehoda na krožno gospodarstvo. Evropska industrija bi morala postati krožna industrija: vrednost virov, materialov in izdelkov bi bilo treba ohraniti veliko dlje kot danes, tudi z odpiranjem novih vrednostnih verig. Sodelovanje državljanov je ključnega pomena.

Primarne surovine bodo še naprej imele pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in upoštevati je treba njihovo trajnostno pridobivanje, rabo in proizvodnjo. Zagotoviti je treba varne in trajnostne cikle materialov. Poleg tega bi bilo treba za kroženje zasnovati popolnoma nove materiale , vključno z biološkimi materiali, izdelke in postopke. Razvoj krožne industrije bo Evropi zagotavljal več prednosti: privedel bo do varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami, kar bo obvarovalo industrijo pred redkostjo virov in nestanovitnimi cenami. Ustvarjal bo tudi nove poslovne priložnosti in inovativne , z viri gospodarnejše in energijsko učinkovitejše načine proizvodnje. Spodbujale in podpirale se bodo raziskave in razvoj manj nevarnih snovi.

Cilj je razviti cenovno dostopne prodorne inovacije in uporabiti kombinacijo naprednih tehnologij in procesov, da se iz vseh virov izvleče največja vrednost.

Splošne smernice

—	Industrijska simbioza s pretokom virov med proizvodnimi obrati iz raznih sektorjev in mestnih skupnosti; procesi in materiali za prevoz, preoblikovanje, ponovno uporabo in shranjevanje virov na podlagi kombinacije valorizacije stranskih proizvodov, odpadkov , odpadne vode in zajemanja CO2;

—	valorizacija in vseživljenjska ocena materialov in tokov izdelkov z uporabo novih alternativnih surovin, nadzorom virov, spremljanjem in razvrščanjem materialov (vključno s potrjenimi metodami testiranja in orodji za ocenjevanje tveganja za zdravje ljudi in okolje) ;

—	okoljsko primerno zasnovani proizvodi, storitve in novi poslovni modeli za izboljšano učinkovitost v življenjskem ciklu, trajnost in nadgradljivost, enostavno popravilo, razgradijo, ponovno uporabo in reciklažo;

—	industrija učinkovitega recikliranja, ki čim bolj izkorišča potencial in varnost sekundarnih materialov ter zmanjšuje onesnaževanje (cikel nestrupenih materialov) , poslabšanje kakovosti in zmanjšanje količine po obdelavi;

—	odprava snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ali, če to ni možno, varno ravnanje z njimi v fazah proizvodnje in na koncu življenjske dobe; varni nadomestki ter varne in stroškovno učinkovite proizvodne tehnologije;

—	trajnostna oskrba s surovinami in nadomeščanje surovin, vključno s kritičnimi surovinami, ki zadevajo celotno vrednostno verigo.

4.2.9. Nizkoogljične in čiste industrije

Industrijski sektorji, vključno z energetsko intenzivnimi panogami , kot je jeklarstvo, prispevajo na milijone delovnih mest in njihova konkurenčnost je ključnega pomena za blaginjo naših družb. Vendar pa so odgovorni za 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in imajo velik vpliv na okolje (zlasti z onesnaževali zraka, vode in tal).

Prodorne tehnologije za znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal ter povpraševanja po energiji v EU , pogosto skupaj s tehnologijami za krožne industrije, navedenimi zgoraj, bodo privedle do močnih industrijskih vrednostnih verig, korenitih sprememb proizvodnih zmogljivosti in izboljšanja svetovne konkurenčnosti industrije; hkrati bodo pomembno prispevale k uresničevanju naših ciljev za podnebne ukrepe in kakovost okolja.

Splošne smernice

—

Procesne tehnologije, vključno s tehnologijami ogrevanja in hlajenja, digitalna orodja , avtomatizacija in obsežne predstavitve za zmogljivost ▌postopkov ter učinkovito rabo virov in energije ; znatno zmanjšanje ali preprečevanje industrijskih emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, vključno z delci;

—	valorizacija ▌izločanja CO2 iz industrije in drugih sektorjev ;

—	tehnologije pretvorbe za trajnostno rabo virov ogljika za učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanje emisij, vključno s hibridnimi energetskimi sistemi za industrijo in energetski sektor s potencialom za razogličenje;

—	elektrifikacija in uporaba nekonvencionalnih virov energije v industrijskih obratih ter izmenjava energije in virov med industrijskimi obrati (na primer prek industrijske simbioze);

—	industrijski izdelki, ki med življenjskim ciklom zahtevajo proizvodne procese z nizkimi ali ničnimi emisijami ogljika.

4.2.10. Vesolje , vključno z opazovanjem Zemlje

Vesoljski sistemi in storitve EU zmanjšujejo stroške, izboljšujejo učinkovitost, ponujajo rešitve za družbene izzive, povečujejo odpornost družbe , pomagajo pri spremljanju podnebnih sprememb in boju proti njim ter spodbujajo konkurenčno in trajnostno gospodarstvo. Za pomoč pri uresničevanju teh koristi in učinkov je bila podpora EU ključnega pomena. Z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij bi morali podpreti tudi razvoj vesoljskega programa Unije, ki mora ohraniti vodilno vlogo .

EU bo podpirala sinergije med vesoljskimi tehnologijami in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami (▌napredna proizvodnja , internet stvari, velepodatki, fotonika, kvantne tehnologije, robotika in umetna inteligenca); spodbujala uspešen, podjetniški in konkurenčen vesoljski sektor , tako v proizvodnem kot v prodajnem segmentu, vključno z industrijo in MSP ; spodbujala uporabo vesoljskih tehnologij, podatkov in storitev v drugih sektorjih ter pomagala zagotoviti tehnološko neodvisnost pri dostopu do vesolja ter strateško, varno in zanesljivo uporabo vesolja ; ter spodbujala ukrepe za krepitev zmogljivosti . Dejavnosti bodo na splošno temeljile na načrtih, ob upoštevanju postopka usklajevanja ESA in ustreznih pobud držav članic, in se bodo izvajale z ESA in Agencijo EU za vesoljski program v skladu z uredbo o vzpostavitvi vesoljskega programa Evropske unije . Vendar bodo v okviru dela o vesolju podprti tudi razpisi, ki temeljijo na pristopu „od spodaj navzgor“, da se omogoči razvoj prihodnjih vesoljskih tehnologij.

Nove tehnologije je treba obsežneje uvajati, izkoriščati in jih posodabljati ter nadalje raziskovati in zagotavljati inovacije za premostitev vrzeli v opazovanju Zemlje na kopnem in morju ter v zraku (npr. zdravi oceani in morja, zaščita ekosistemov), pri čemer je treba izkoristiti program Copernicus in druge ustrezne evropske programe kot glavne vire ter usklajevanje v okviru globalnega sistema za opazovanje sistemov zemlje (GEOSS) in njegovega evropskega dela EuroGEOSS.

Splošne smernice

—

Evropski globalni satelitski navigacijski sistemi (Galileo in EGNOS): inovativne aplikacije, uvajanje na svetovni ravni, vključno z mednarodnimi partnerji, rešitve za stroškovno učinkovito in cenovno ugodno izboljšanje zanesljivosti, avtentifikacije, integritete storitev, razvoja bistvenih elementov, kot so sklopi čipov, sprejemniki in antene, vzdržnosti dobavnih verig, nove tehnologije (npr. kvantne tehnologije, optične povezave, koristne vsebine, ki jih je mogoče reprogramirati), v smeri trajnostnega izkoriščanja storitev za vpliv na družbene izzive. Razvoj sistemov naslednje generacije za nove izzive, kot sta varnost ali avtonomna vožnja;

—

Evropski sistem za opazovanje Zemlje ( Copernicus ): izkoriščanje politike popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov, razvoj inovativnih aplikacij , uvajanje v evropskem in svetovnem merilu, vključno z akterji zunaj področja vesolja in mednarodnimi partnerstvi, raziskave, potrebne za vzdrževanje, izboljšanje in razširitev osnovnih storitev, in raziskave za asimilacijo in izkoriščanje vesoljskih podatkov, zanesljivost in razvoj storitev, vzdržnost dobavnih verig, senzorji, sistemi in koncepti nalog (npr. ploščadna postaja na veliki višini, droni, lahki sateliti); kalibracija in potrjevanje; trajnostno izkoriščanje storitev in vpliva na družbene izzive; tehnike za obdelavo podatkov iz opazovanja Zemlje , vključno z velepodatki, računalniškimi viri in algoritemskimi orodji . Razvoj sistemov naslednje generacije za ▌izzive, kot so podnebne spremembe , polarna območja in varnost; razširitev portfelja izdelkov in storitev programa Copernicus;

—

seznanjenost z razmerami v vesolju: razvoj, ki podpira zanesljive zmogljivosti EU za spremljanje in napovedovanje razmer v vesolju, npr. vesoljskega vremena , vključno z nevarnostmi sevanja, vesoljskih razbitin in predmetov v bližini Zemlje . Razvoj senzorskih tehnologij in novih konceptov storitev , kot so aplikacije in storitve za upravljanje prometa v vesolju, aplikacije in storitve za zaščito kritične infrastrukture v vesolju in na Zemlji;

—	varna satelitska komunikacija za vladne akterje EU: rešitve , ki podpirajo avtonomijo EU, za vladne uporabnike, vključno s povezano uporabniško opremo in arhitekturnimi, tehnološkimi in sistemskimi rešitvami za vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ▌;

—

satelitske komunikacije ▌za državljane in podjetja: vključevanje stroškovno učinkovitih, naprednih satelitskih komunikacij v prizemna omrežja za povezovanje sredstev in ljudi na manj pokritih območjih v okviru povsod pristne povezljivosti na podlagi 5G, internet stvari ter prispevanje k infrastrukturi interneta naslednje generacije. Izboljšanje zemeljskega segmenta in uporabniške opreme , standardizacija in interoperabilnost ter priprava kvantnih ključnih komunikacij prek satelita za zagotovitev vodilne vloge industrije EU;

—

neodvisnost in trajnost v dobavni verigi: povečane ravni tehnološke pripravljenosti na področju satelitov in nosilnih raket; povezani vesoljski in zemeljski segmenti ter proizvodni in preskuševalni objekti ob dopolnjevanju z ESA . Za zagotovitev vodilnega položaja in avtonomije EU na področju tehnologije, stroškovno učinkovito in cenovno ugodno izboljšanje vzdržnosti dobavnih verig, zmanjšanje odvisnosti od kritičnih vesoljskih tehnologij tretjih držav ter izboljšanje znanja o tem, kako lahko vesoljske tehnologije ponudijo rešitve za druge industrijske sektorje in obratno ;

—

vesoljski sistemi : storitve validacije in predstavitev v orbiti, vključno s storitvami skupnih voženj za lahke satelite; vesoljski demonstratorji na področjih, kot so hibridni ali pametni sateliti ali pametni sateliti z možnostjo preoblikovanja , servisiranje, proizvodnja in montaža v orbiti , oskrba z energijo iz različnih virov; novi industrijski postopki in proizvodna orodja; zemeljski sistemi ; prodorne inovacije in prenos tehnologije na področjih, kot so recikliranje, zeleni prostor , trajnostna in miroljubna uporaba vesoljskih virov , umetna inteligenca, robotika, digitalizacija, stroškovna učinkovitost, miniaturizacija;

—

Dostop do vesolja: inovativne tehnologije za izboljšanje tehnične združljivosti in gospodarske učinkovitosti evropskih vesoljskih izstrelitvenih sistemov za izstrelitev satelitov Unije: cenovno ugodni proizvodni procesi, tehnologije za ponovno uporabo nosilnih raket in koncepti za znižanje stroškov; koncepti za prihodnje zemeljske segmente nosilnih raket in prilagoditve obstoječih zemeljskih infrastruktur (npr. digitalizacija, napredno upravljanje podatkov); inovativne storitve/koncepti vesoljskega prevoza, vključno z izstrelitvenimi sistemi za lahke satelite (npr. mikro nosilne rakete), ob dopolnjevanju z ESA.

—	znanost o vesolju: znanost o vesolju: izkoriščanje znanstvenih podatkov, ki jih posredujejo znanstvene in raziskovalne misije v povezavi z razvojem inovativnih instrumentov v mednarodnem in interdisciplinarnem okolju; prispevek k predhodnim znanstvenim misijam za razvoj vesoljskega programa.

5. SKLOP „PODNEBJE, ENERGIJA IN MOBILNOST“

5.1. Utemeljitev

Presečišče raziskav in inovacij na področju podnebja, energije in mobilnosti bo na močno integriran in učinkovit način obravnavalo enega od najpomembnejših svetovnih izzivov za trajnostni razvoj in prihodnost našega okolja , gospodarstva in načina življenja.

Za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma bo EU morala opraviti prehod na podnebno nevtralna, z viri gospodarna in odporna gospodarstva in družbe. To bo vključevalo temeljite spremembe tehnologije , postopkov, proizvodov in storitev ter tudi načinov obnašanja podjetij in potrošnikov. Energetski trg se bo preoblikoval z medsebojnim delovanjem tehnologije, infrastrukture, trga ter političnih in regulativnih okvirov, vključno z novimi oblikami upravljanja. Da bi povečanje temperature omejili na 1,5 oC, je potreben hiter napredek pri dekarbonizaciji sektorjev energije, prometa, stavb, industrije in kmetijstva . Potrebne so nove spodbude za pospeševanje razvoja naslednje generacije prebojev ter dokazovanje in uporabo stroškovno učinkovitih inovativnih tehnologij in rešitev, ob izkoriščanju priložnosti, ki jih zagotavljajo digitalne tehnologije , biotehnologije in vesoljske tehnologije , pa tudi ključne omogočitvene tehnologije in sodobni materiali . Ta cilj bo dosežen s celostnim pristopom, ki bo zajemal dekarbonizacijo, gospodarno rabo virov, boljšo predelavo, ponovno uporabo in recikliranje, zmanjšanje onesnaženosti zraka, dostop do surovin in krožno gospodarstvo v okviru programa Obzorje Evropa .

Za napredek v teh sektorjih – pa tudi v celotnem spektru industrije EU, vključno z energetsko infrastrukturo, prometom, kmetijstvom in gozdarstvom, turizmom, stavbami, industrijskimi procesi in uporabo izdelkov, ravnanjem z odpadki in recikliranjem (7) – si bo treba nenehno prizadevati za boljše razumevanje mehanizmov in dinamike podnebnih sprememb in s tem povezanih vplivov na celotno gospodarstvo in družbo, ob izkoriščanju sinergij z regionalnimi in nacionalnimi dejavnostmi, drugimi vrstami ukrepov EU in mednarodnim sodelovanjem , tudi v okviru pobude Misija: inovativnost .

V zadnjih desetletjih so bili v znanosti o podnebju doseženi pomembni napredki, zlasti na področju opazovanj, asimilacije podatkov in podnebnega modeliranja. Vendar pa zapletenost podnebnega sistema in potreba po podpori izvajanju Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja in politik EU zahtevata okrepljena prizadevanja za premostitev preostalih vrzeli v znanju ter dodatno okrepitev prostorske in časovne granularnosti znanosti o podnebju, pri čemer se zagotovi ustrezno sodelovanje z državljani in drugimi deležniki.

EU je vzpostavila celovit okvir politike v okviru strategije za energetsko unijo, z zavezujočimi cilji, zakonodajnimi akti ter dejavnostmi na področju raziskav in inovacij, katerih cilj je doseči vodilni položaj na področju razvoja in uvajanja učinkovitih sistemov za proizvodnjo energije, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih in alternativnih virov (8).

Promet , skupaj z vozili, zagotavlja mobilnost ljudi in blaga, ki je potrebna za povezan evropski enotni trg, teritorialno kohezijo ter odprto in vključujočo družbo. Hkrati pa lahko promet zelo ▌vpliva na zdravje ljudi, zastoje, tla, vodo, podnebje, kakovost zraka in hrup, pa tudi na varnost, in povzroči številne prezgodnje smrti in večje družbeno-ekonomske stroške. Povpraševanje po dobrinah in mobilnosti bo še naprej raslo. Kar bo treba torej premostiti z inovacijami, ki bodo pripomogle k čistejšim in učinkovitejšim sistemom mobilnosti in prometnim sistemom, ki morajo biti tudi varni, pametni, tihi, zanesljivi, dostopni, vključujoči in cenovno dostopni ter omogočajo nemotene integrirane storitve od vrat do vrat za vse.

Oba sektorja sta pomembna dejavnika konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva. Promet je temeljni sektor gospodarstva in za gospodarstvo, saj je EU na vodilnem položaju v svetu na področjih projektiranja in proizvodnje vozil, vlakov, zrakoplovov in plovil. Vključuje zapleteno omrežje približno 1,2 milijona zasebnih in javnih podjetij v EU, ki zaposlujejo približno 10,5 milijona ljudi. Sektor je pomemben tudi za mednarodno trgovino EU: leta 2016 je bilo 17,2 % skupnega izvoza storitev EU povezanih s prometom. Obenem v EU več kot 2 milijona ljudi dela na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, medtem ko je EU druga na svetu po številu patentov s področja inovativnih tehnologij čiste energije.

Problemi, s katerimi se soočata energetski in prometni ▌sektor, tako presegajo zgolj potrebo po zmanjšanju emisij. Na spremembe vedenja uporabnikov in njihovih vzorcev mobilnosti, ▌globalizacijo, povečanje mednarodne konkurence ter starejše, bolj mestno in čedalje bolj raznoliko prebivalstvo se je treba odzvati z učinkovitimi rešitvami . Obenem pa vse obsežnejše prodiranje digitalne in vesoljske tehnologije, avtomatizirana vozila, umetna inteligenca, robotika, novi udeleženci na trgu, prelomni poslovni modeli in potreba po večji odpornosti sistema proti raznovrstnim nevarnostim (vključno s kibernetskimi grožnjami) prinašajo korenite spremembe ter ustvarjajo izzive in priložnosti za konkurenčnost evropskega prometnega in energetskega sektorja.

▌

Zmožnost delovanja mest bo odvisna od tehnologije, življenjske razmere v mestih pa se bodo spreminjale glede na mobilnost, energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, prostorsko načrtovanje in konkurenčnost pri uporabi prostora. Z razvojem se bodo pojavili tudi izzivi glede vzdržnosti sedanjih družbenih modelov in družbenega udejstvovanja, vidikov vključevanja in dostopnosti ter cenovne dostopnosti.

Iskanje novih načinov za pospešitev uvajanja ▌tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in so energetsko učinkovite (vključno z vmesnimi nosilci, kot sta postopek iz elektrike v plin in vodik), in drugih netehnoloških rešitev za dekarbonizacijo evropskega gospodarstva zahteva tudi vse večje povpraševanje po inovacijah. To se lahko spodbudi s krepitvijo vloge državljanov , okolju prijaznejšim javnim naročanjem ter družbeno-ekonomskimi inovacijami in inovacijami v javnem sektorju ter bo vodilo k pristopom, ki so širši od pristopa k inovacijam, ki temeljijo na tehnologiji. Družbeno-ekonomske raziskave, ki vključujejo med drugim potrebe in vzorce uporabnikov, predvidene dejavnosti, okoljske, regulativne, gospodarske, družbene, kulturne in vedenjske vidike, poslovne primere in modele ter prednormativne raziskave za določanje standardov in uvajanje inovacij na trg , bodo olajšale tudi ukrepe za spodbujanje regulativnih, finančnih in družbenih inovacij, znanj in spretnosti, pa tudi vključevanje in krepitev vloge akterjev na trgu, potrošnikov in državljanov . Boljše usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije nacionalnih in evropskih prizadevanj na področju raziskav in inovacij s spodbujanjem izmenjave informacij in sodelovanja med državami, industrijami in raziskovalnimi institucijami EU bo temeljilo na dosežkih na primer v okviru načrta SET in strateške agende za raziskave in inovacije na področju prometa. Zagotovljeno bo dopolnjevanje med tem sklopom in inovacijskim skladom sistema EU za trgovanje z emisijami.

Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k uresničevanju ciljev energetske unije in zavez iz Pariškega sporazuma , pa tudi ciljev enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, h krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU na področju industrijske politike , strategiji EU o biogospodarstvu , akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo, pobudi evropskega zavezništva za baterije , pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilja SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilja SDG7 – cenovno dostopna in čista energija; cilja SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilja SGD 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilja SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilja SGD 13 – podnebni ukrepi.

5.2. Področja ukrepanja

5.2.1. Znanost o podnebju in rešitve

Učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma mora temeljiti na znanosti, kar zahteva stalno izpopolnjevanje znanja o sistemu podnebje – zemlja ter razpoložljive možnosti za blažitev in prilagoditev, ki omogočajo sistematično in celovito sliko izzivov in podnebno odgovornih priložnosti za gospodarstvo in družbo EU . Na tej podlagi se bodo razvile znanstveno utemeljene rešitve za stroškovno učinkovit prehod na podnebno nevtralno družbo, odporno proti podnebnim spremembam in gospodarno z viri , pri čemer je treba upoštevati vedenjske, regulativne, družbeno-ekonomske in upravljavske vidike .

Splošne smernice

—	Baza znanja o trenutnem delovanju in prihodnjem razvoju sistema podnebje – zemlja in živega sistema ter s tem povezanih učinkov, tveganj in podnebno odgovornih priložnosti; učinkovitost različnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

—	celoviti načini za podnebno nevtralnost , blažilni ukrepi in politike, ki zajemajo vse sektorje gospodarstva, združljivi z analizami zemeljskega sistema, Pariškim sporazumom in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj;

—	podnebni modeli, napovedi ▌in tehnike za izboljšanje zmogljivosti napovedovanja ter podnebne storitve za podjetja, javne organe in državljane , vključno z medsektorskimi vidiki glede izboljšanja kakovosti zraka ;

—

prilagoditev poti in podpornih politik za občutljive ekosisteme, mestna območja, kritične gospodarske sektorje in infrastrukture v EU (lokalne/regionalne/nacionalne), vključno z izboljšanjem orodij za oceno tveganja; vodni krog in prilagajanje podnebnim spremembam, na primer zaradi poplav in pomanjkanja vode.

5.2.2. Oskrba z energijo

Cilj EU je zagotoviti si vodilni položaj v svetu na področju tehnologij za cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo, izboljšanje konkurenčnosti v svetovnih vrednostnih verigah in položaja na hitro rastočih trgih. Raznolike podnebne, geografske, okoljske in družbeno-ekonomske razmere v EU ter potreba po zagotavljanju odpornosti proti podnebnim spremembam, energetske varnosti in dostopa do surovin narekujejo obsežni portfelj energetskih rešitev, vključno s tistimi, ki niso tehnične narave. Na področju tehnologij za obnovljive vire energije je treba dodatno zmanjšati stroške, izboljšati učinkovitost in vključevanje v energetski sistem, razviti napredne tehnologije , pri čemer je treba izkoristiti tudi napredek v fotoniki, ter preučiti hibridne rešitve (npr. za razsoljevanje). Na področju fosilnih goriv je za uresničevanje podnebnih ciljev ključnega pomena dekarbonizacija porabe fosilnih goriv.

Splošne smernice

—

Tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in ohranjanje energije ter rešitve za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, trajnostna goriva za promet in vmesni nosilci v različnih obsegih in razvojnih fazah, prilagojeni geografskim in družbeno-ekonomskim pogojem in trgom, tako v EU kot na svetovni ravni;

—	prelomne tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za obstoječe in nove aplikacije ter prodorne rešitve , vključno z njihovim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo ;

—

tehnologije in rešitve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pristopov proizvodnje električne energije , ogrevanja, hlajenja ali biogoriv, ki temeljijo na uporabi fosilnih goriv ter pridobivanju energije iz bioloških materialov in odpadkov, vključno z zajemanjem, uporabo in skladiščenjem ogljika, ter študije družbeno-ekonomske in ekološke izvedljivosti .

5.2.3. Energetski sistemi in omrežja

Pričakovano povečanje različnih oblik proizvodnje električne energije in prehod na večjo uporabo električne energije za ogrevanje, hlajenje in promet narekujejo potrebo po novih pristopih k upravljanju energetskih omrežij. Poleg dekarbonizacije je cilj zagotoviti cenovno dostopnost energije, energetsko varnost, odpornost proti podnebnim spremembam in stabilnost dobave, ki bodo dosežene z naložbami v inovativne tehnologije za omrežne infrastrukture , bolj prožno priklopljivo proizvodnjo energije, zlasti iz obnovljivih virov, in inovativnimimi sistemi upravljanja, pa tudi z olajševalnimi ukrepi za spodbujanje regulativnih in socialnih inovacij ter znanj in spretnosti, pa tudi za vključevanje in krepitev vloge udeležencev na trgu, potrošnikov in skupnosti . Skladiščenje energije v različnih oblikah bo imelo ključno vlogo pri zagotavljanju storitev za omrežje, izboljšalo in okrepilo pa bo tudi zmogljivosti omrežja in prožnost sistema . Izkoriščanje sinergij med različnimi omrežji (npr. električna omrežja, omrežja za ogrevanje in hlajenje, plinska omrežja, infrastruktura za polnjenje in dovod goriva v prometu, vodik, vključno z vodikovo infrastrukturo, in telekomunikacijska omrežja) in akterji (npr. industrijska območja, omrežni operaterji, podatkovni centri, proizvajalci za lastne potrebe , potrošniki, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ) , pa tudi prilagajanje odjema ter razvoj in vključevanje evropskih in mednarodnih standardov bodo ključnega pomena za to, da se omogoči pametno, povezano delovanje ustrezne infrastrukture.

Splošne smernice

—	Tehnologije in orodja za ▌omrežja zaradi vključevanja obnovljivih virov energije , rešitev za skladiščenje in novih obremenitev, kot so električna mobilnost, toplotne črpalke in elektrifikacija industrijskih postopkov ;

—	multidisciplinarni pristopi k učinkom, povezanim z regionalno pogojenimi podnebnimi spremembami, na energetsko varnost, vključno s prilagoditvijo obstoječih tehnologij, pa tudi prehod na nove modele oskrbe z energijo;

—	pristopi vseevropskega energetskega omrežja k zanesljivi oskrbi z energijo, prenosu in distribuciji energije ;

—	integrirani pristopi za zagotovitev ujemanja med proizvodnjo in porabo energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni, tudi na otokih ali v oddaljenih regijah , na podlagi novih storitev in pobud skupnosti;

—	prilagodljivost proizvodnje energije in omrežja , interoperabilnost in sinergije med različnimi viri energije, omrežji, infrastrukturami in akterji , tudi uporaba posebnih tehnologij ;

—	tehnologije, storitve in rešitve, ki krepijo dejavno vlogo potrošnika na trgu.

5.2.4. Stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu

Stavbe in industrijski obrati imajo vse aktivnejšo vlogo pri interakciji z energetskim sistemom. Zato so ključni elementi pri prehodu na ogljično nevtralno družbo, ki temelji na energiji iz obnovljivih virov in večji energijski učinkovitosti .

Stavbe so pomemben dejavnik za kakovost življenja državljanov. Z vključevanjem različnih tehnologij, naprav in sistemov ter povezovanjem različnih vrst rabe energije zgradbe ter njihovi prebivalci in uporabniki predstavljajo zelo velik potencial za blaženje podnebnih sprememb, proizvodnjo , prihranke in skladiščenje energije, prožnost sistema ter izboljšanje učinkovitosti.

Industrijske panoge, zlasti energetsko intenzivne, bi lahko še dodatno izboljšale energetsko učinkovitost , zmanjšale porabo energije in dale prednost vključevanju obnovljivih virov energije. Vloga industrijskih objektov v energetskem sistemu se spreminja, saj je treba emisije zmanjšati na podlagi neposredne ali posredne elektrifikacije, ki je tudi vir materialov za proizvodne postopke (npr. vodik). V industrijskih in proizvodnih kompleksih, v katerih hkrati poteka več različnih postopkov, je mogoče optimizirati izmenjavo tokov energije in drugih virov (surovin) med njimi.

Splošne smernice

—	Izboljšati povezovanje sektorjev: postopki, sistemi in poslovni modeli, ki podpirajo prožnost in učinkovitost pretokov električne energije in toplote med industrijskim obratom ali industrijskimi grozdi ter energetskim in prometnim sistemom;

—	orodja in infrastruktura za nadzor postopkov proizvodnih obratov za optimizacijo pretokov energije in materialov v interakciji z energetskim sistemom;

—	ustrezni postopki, zasnova in materiali , vključno z nizkoemisijskimi in brezemisijskimi industrijskimi postopki ;

—	prožnost in učinkovitost pri porabi električne energije, surovin in toplote v industrijskih obratih in energetskem sistemu;

—	izboljšani ali novi postopki, oblika in materiali za učinkovito rabo, proizvodnjo ali shranjevanje energije (vključno z ogrevanjem in hlajenjem) v sektorjih, ki niso zajeti v sklopu „Digitalno, industrija in vesolje“;

—	strategije in nizkoemisijske tehnologije za oživljanje premogovno in ogljično intenzivnih območij v prehodu;

—	pametne stavbe in velika vozliča mobilnosti (pristanišča, letališča, logistični centri) kot aktivni elementi širših energetskih omrežij in inovativnih rešitev za mobilnosti;

—

življenjski cikel stavb, gradnja, delovanje , vključno z ogrevanjem in hlajenjem, in razgradnja, ob upoštevanju krožnega modela , energijske in okoljske učinkovitosti ter kakovosti zaprtih prostorov , za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, dobro počutje in vpliv na zdravje prebivalcev, odpornost proti podnebnim spremembam , ogljični odtis in recikliranje; razvoj in optimizacija novih sodobnih materialov za večjo energijsko, ogljično in okoljsko učinkovitost stavb v celotnem življenjskem ciklu;

—	novi poslovni modeli, pristopi in storitve za financiranje prenove, gradbene spretnosti, vključevanje uporabnikov stavb in drugih udeležencev na trgu , pri čemer se obravnavajo energijska revščina in prednormativne dejavnosti ;

—	spremljanje energijske učinkovitosti stavb in nadzorne tehnologije za optimizacijo porabe in proizvodnje energije v stavbah ter njihove interakcije s celotnim energetskim sistemom ;

—	orodja in pametna naprave za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb;

—	postopki prenove obstoječih stavb v smeri „stavb s skoraj ničelno porabo energije“ in inovativnih tehnologij, vključno z družbenimi vidiki, kot so večja vloga državljanov ter ozaveščenost in sodelovanje potrošnikov.

5.2.5. Skupnosti in mesta

Ocenjuje se, da bo leta 2050 več kot 80 % prebivalstva EU živelo na mestnih območjih in porabilo levji delež razpoložljivih virov, vključno z energijo, na področjih, ki so še posebno občutljiva na negativne vplive sprememb vremena, pa se razmere zaradi podnebnih sprememb in naravnih nesreč poslabšujejo že zdaj in se bodo čedalje bolj v prihodnosti. Ključni izziv je znatno povečanje celotne energijske učinkovitosti in gospodarne rabe virov ter odpornosti evropskih skupnosti in mest proti podnebnim spremembam s sistematičnim celostnim pristopom , z usmeritvijo na stavbni fond, energijske sisteme, mobilnost, podnebne spremembe , migracije , pa tudi na kakovost vode, tal in zraka ter odpadke in hrup, pri čemer se upoštevajo evropska kulturna dediščina, trajnostno upravljanje turizma, vidiki družboslovnih in humanističnih ved in umetnosti ter način življenja . Preučiti in izkoristiti bi bilo treba sinergije z mestno politiko in ukrepi, ki se financirajo iz ESRR.

Splošne smernice

—	Energijski sistemi in sistemi mobilnosti v mestih/četrtih v smeri uvedbe ogljično nevtralnih četrti z viškom energije ter mobilnosti in logistike brez emisij do leta 2050 po vsej EU, kar bo okrepilo svetovno konkurenčnost celostnih rešitev EU;

—

sistematično urbanistično načrtovanje, infrastrukturni sistemi in storitve , vključno z vzajemnimi vmesniki in interoperabilnostjo, standardizacijo, naravnimi rešitvami ter uporabo digitalnih tehnologij ter storitev in podatkov, pridobljenih iz vesolja, pri čemer se upoštevajo vplivi predvidenih podnebnih sprememb in odpornost proti podnebnim spremembam ter vpliv na kakovost zraka in vode ;

—	kakovost življenja za državljane, varna , prožna, dostopna in cenovno ugodna energija ter večmodalna mobilnost, mestne družbene inovacije in udeležba državljanov , krožne in regenerativne zmogljivosti mest, urbani metabolizem ter zmanjšan okoljski odtis in onesnaževanje;

—	globalna agenda za raziskave mest ; razvoj strategij za blažitev, prilagajanje in odpornost, prostorsko načrtovanje in drugi ustrezni postopki načrtovanja.

5.2.6. Konkurenčnost industrije in prometa

Prehod na čiste tehnologije, povezljivost in avtomatizacijo bo odvisen od pravočasnega načrtovanja in izdelave zrakoplovov, vozil in plovil in razvoja novih naprednih tehnologij in konceptov, vključevanja in pospeševanja uvedbe različnih tehnologij in njihove tržljivosti . Cilji ključnega pomena bodo še naprej povečanje udobja, učinkovitosti, cenovne dostopnosti ob čim večjem zmanjšanju vpliva na okolje in zdravje ljudi v življenjskem ciklu ter na porabo energije. Inovativna, visokozmogljiva prometna infrastruktura je bistvenega pomena za pravilno delovanje vseh načinov prevoza zaradi vse večjega povpraševanja po mobilnosti in hitro spreminjajočih se tehnoloških ureditev. Posebno pozornost je treba nameniti celovitemu pristopu k razvoju infrastrukture in vozil/plovil/zrakoplovov, tudi za zagotovitev visokokakovostnih storitev mobilnosti in čim večje zmanjšanje energetskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva .

Splošne smernice

—	Združevanje fizičnega in digitalnega oblikovanja vozil/plovil/letal, njihov razvoj in predstavitev , proizvodnja, delovanje, standardizacija, certificiranje in predpisi ter povezovanje (vključno s povezovanjem digitalnega projektiranja in digitalne proizvodnje);

—

koncepti in zasnove vozil/plovil/zrakoplovov, vključno z njihovimi nadomestnimi deli, ter posodobitve programske opreme in tehnologije, rešitve v zvezi s programsko opremo ; uporaba izboljšanih materialov in konstrukcij, recikliranje/ponovna uporaba materialov ; učinkovitost, shranjevanje energije in energijska predelava, elementi varnosti in zanesljivosti ob upoštevanju potreb uporabnikov z manjšim vplivom na podnebje, okolje in zdravje , vključno s hrupom in kakovostjo zraka ;

—

tehnologije in podsistemi za vgradnjo v vozila, vključno z avtomatiziranimi funkcijami za vse načine prevoza, ob upoštevanju ustreznih potreb in preučitev infrastrukturnega vmesnika; tehnološke sinergije med različnimi načini prevoza; večmodalni prometni sistemi; sistemi varnosti/sistemi za preprečevanje nesreč in izboljšanje kibernetske varnosti; izkoriščanje napredka na področju informacijskih tehnologij in umetne inteligence; razvoj vmesnika človek-stroj;

—	novi materiali, tehnike in metode gradnje, delovanja in vzdrževanja infrastruktur, zagotovitev zanesljive razpoložljivosti omrežja , intermodalni vmesniki in večmodalna interoperabilnost, varnost delavcev ter pristop na osnovi celotnega življenjskega ciklusa;

—

obravnava vprašanj združevanja fizičnega in digitalnega oblikovanja in razvoja infrastrukture, vzdrževanja infrastrukture, obnove in posodobitve prometne povezanosti, interoperabilnosti in intermodalnosti , odpornosti proti skrajnim vremenskim pojavom, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam .

5.2.7. Čist , varen in dostopen promet in mobilnost

Da bi EU uresničila svoje cilje glede kakovosti zraka, podnebnih in energijskih ciljev, vključno z doseganjem ničelne stopnje neto emisij do leta 2050, ter zmanjšanja hrupa, bo treba ponovno preučiti celoten sistem mobilnosti, vključno s potrebami in vedenjem uporabnikov , vozili, gorivi, infrastrukturo in novimi rešitvami za mobilnost . Uvesti bo treba tudi alternativne oblike energije z nizkimi emisijami in na trgu uveljaviti brezemisijska vozila/plovila/zrakoplove. Promet poleg ▌učinkov emisij toplogrednih plinov precej prispeva tudi k slabi kakovosti zraka in hrupu v Evropi, kar ima negativne posledice za zdravje državljanov in ekosistemov . Na podlagi napredka, doseženega z elektrifikacijo in uporabo baterij in gorivnih celic za avtomobile, avtobuse in lahka tovorna vozila ob upoštevanju ustreznih standardov , je ključnega pomena pospešiti nizkoemisijske rešitve s področja raziskav in inovacij za druge vrste cestne uporabe (avtobusi za prevoze na daljše razdalje, težka tovorna vozila in tovornjaki) ter druge prometne sektorje, kot so letalstvo, železniški in pomorski promet ter celinska plovba ▌. Namen raziskav varnosti v prometu je zmanjšati število nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih pri vseh načinih prevoza in v celotnem prometnem sistemu z izboljšanjem znanja in ozaveščenosti ter razvojem tehnologij, proizvodov, storitev in rešitev, ki bodo prinesli ravnovesje glede varnosti, učinkovitosti, prijaznosti do uporabnika in podnebnih sprememb.

Splošne smernice

—

Elektrifikacija vseh načinov prevoza▌, vključno z novimi baterijami, gorivnimi celicami in hibridnimi tehnologijami za pogonske in pomožne sisteme za vozila/plovila/zrakoplove, hitrim polnjenjem/oskrbo z gorivom, zbiranjem energije ter uporabniku prijaznimi in lahko dostopnimi vmesniki do ▌infrastrukture za polnjenje/oskrbo z gorivom , zagotovitev interoperabilnosti in nemoteno zagotavljanje storitev; razvoj in uvedba konkurenčnih, varnih, visokozmogljivih in trajnostnih baterij za nizkoemisijska in brezemisijska vozila, ob upoštevanju vseh pogojev pri uporabi in v različnih fazah življenjskega cikla ; razvoj in uvedba konkurenčnih, varnih, visokozmogljivih in trajnostnih baterij za nizkoemisijska in brezemisijska vozila;

—

uporaba novih in alternativnih trajnostnih goriv, vključno z naprednimi biogorivi, ter novih, varnih in pametnih vozil/plovil/zrakoplovov za obstoječe in prihodnje vzorce mobilnosti in podporno infrastrukturo z manjšim vplivom na okolje in javno zdravje; nišne komponente in sistemi za okolju prijazne rešitve (npr. napredni sistemi za zbiranje podatkov itn.), tehnologije in uporabnikom prijazne rešitve za interoperabilnost in nemoteno zagotavljanje storitev;

—

varna, dostopna, vključujoča in cenovno dostopna mobilnost, pri čemer se zmanjšuje škodljivi in hkrati povečujejo pozitivni učinki mobilnosti na socialno kohezijo, okolje in zdravje ljudi , vključno s prehodom na načine prevoza, ki manj onesnažujejo okolje, in sheme souporabe ; kakovost življenja za državljane, mestne družbene inovacije; interes za zmanjšanje ali odpravo nesreč in poškodb v cestnem prometu .

—	sistemi mobilnosti, odporni proti podnebnim spremembam, vključno z infrastrukturo in logistiko, da se zagotovi boljša povezljivost oseb in blaga na kratke in dolge razdalje;

—	sistemska analiza novih vzorcev mobilnosti in njihovega vpliva na promet in državljane.

5.2.8. Pametna mobilnost

Pametna mobilnost bo pomagala zagotoviti učinkovitost, varnost in prilagodljivost mobilnosti od vrat do vrat in vseh njenih sestavnih delov, zlasti z uporabo digitalnih tehnologij, napredne satelitske navigacije (EGNOS/Galileo) in umetne inteligence. Nove tehnologije bodo prispevale k optimizaciji uporabe in učinkovitosti prometne infrastrukture in omrežij, izboljšanju večmodalnosti in povezljivosti ter razvoju učinkovitejšega tovornega prometa in logistične dobavne verige, kar bo okrepilo konkurenčnost EU. Nove tehnologije bodo poleg tega prispevale k večji zanesljivosti, optimizaciji upravljanja prometa ter omogočanju inovativnih rešitev in storitev v prometu, kar bo zmanjšalo zastoje in negativne vplive na okolje, zagotovilo boljše mobilnostne in logistične storitve za državljane in podjetja ter izboljšalo dostopnost in socialno vključenost . Povezana in avtomatizirana mobilnost bo skupaj z omogočitveno infrastrukturo izboljšala učinkovitost in varnost vseh načinov prevoza.

Splošne smernice

—

Digitalno upravljanje omrežij in prometa: napredni sistemi za podporo pri odločanju; naslednja generacija upravljanja prometa (vključno z upravljanjem večmodalnih omrežij in prometa); prispevek k nemoteni, večmodalni in medsebojno povezani mobilnosti za potnike in tovor; uporaba in omejitve velepodatkov; uporaba inovativnega satelitskega določanja položaja/navigacije (EGNOS/Galileo);

—	Enotno evropsko nebo: rešitve na krovu in na zemlji za sočasno zvišanje stopenj avtomatizacije , povezljivost, varnost, interoperabilnost, učinkovitost, zmanjšanje emisij in storitve;

—	železniške tehnologije in postopki za visokozmogljiv, tih, interoperabilen in avtomatiziran železniški sistem;

—	pametne rešitve na področju ladijskega prometa za varnejši in učinkovitejši prevoz po vodi;

—	velika vozlišča mobilnosti (npr. železniške postaje, pristanišča, letališča, logistični centri) kot aktivni elementi inovativnih rešitev za mobilnost;

—	vodnoprometne tehnologije in postopki za varne in avtomatizirane prometne sisteme za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja vodni promet;

—	povezani, kooperativni , interoperabilni in avtomatizirani sistemi in storitve mobilnosti, vključno s tehnološkimi rešitvami in netehnološkimi vprašanji , kot so spremembe vedenja uporabnikov in vzorcev mobilnosti .

5.2.9. Shranjevanje energije

Rešitve za masovno, pametno, koncentrirano in decentralizirano skladiščenje (ki zajema kemično, elektrokemično, električno, mehansko in toplotno skladiščenje ter nove prelomne tehnologije ) za energetski sistem bodo povečale učinkovitost, prilagodljivost, tehnološko neodvisnost in zanesljivost oskrbe. Dekarbonizirani promet z nizkimi emisijami bo zahteval naraščajoč delež električnih vozil in/ali vozil na druga alternativna goriva z bolje delujočimi in cenejšimi , lažjimi baterijami z majhnim vplivom na okolje , ki se lahko v veliki meri reciklirajo in ponovno uporabijo, ter lokalno zagotavljanje alternativnih goriv /goriv iz obnovljivih virov, kot je vodik , vključno z vodikom iz obnovljivih virov, in inovativnih rešitev za skladiščenje na kraju samem. Možnosti za trajnostne in stroškovno učinkovite rešitve za skladiščenje energije v velikem obsegu so bistvene za optimizacijo in uravnoteženje energetskih sistemov v vseh sektorjih, od proizvodnje in infrastrukture do uporabe pri končnih uporabnikih. Pozornost je treba nameniti nevarnostim shranjevanja energije in drugim neželenim stranskim učinkom.

Splošne smernice

—	Tehnologije, vključno s tistimi za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov ter z njimi povezane vrednostne verige , pa tudi prelomne tehnologije, za dnevne do sezonske potrebe po skladiščenju energije , vključno z njihovim vplivom na okolje in podnebje ;

—

pametne, trajnostne in trajne baterije in vrednostna veriga EU, vključno z uporabo rešitev sodobnih materialov, zasnovo , energetsko učinkovitimi tehnologijami obsežne proizvodnje baterijskih celic, metodami za ponovno uporabo in recikliranje , pa tudi učinkovito delovanje pri nizkih temperaturah, in potrebami standardizacije ;

—	vodik, zlasti vodik z nizkimi emisijami ogljika in vodik iz obnovljivih virov , vključno z gorivnimi celicami, ter vrednostna veriga EU od zasnove do končne uporabe za različne namene.

6. SKLOP „HRANA, BIOGOSPODARSTVO, NARAVNI VIRI, KMETIJSTVO IN OKOLJE“

6.1. Utemeljitev

Človekove dejavnosti čedalje bolj obremenjujejo tla, morja in oceane, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in druge naravne vire. Prehranjevanje naraščajočega števila prebivalcev planeta je neposredno odvisno od zdravja naravnih sistemov in virov. Delujoč in bogat ekosistem je dragocen že sam po sebi, obenem pa je sama osnova za vsakršno uporabo virov. Vendar pa skupaj s podnebnimi spremembami naraščajoče povpraševanje človeštva po naravnih virih ustvarja pritiske na okolje, ki znatno presegajo trajnostne ravni, kar vpliva na ekosisteme in njihovo zmogljivost zagotavljanja storitev za blaginjo ljudi. Koncepti krožnega gospodarstva, trajnostnega biogospodarstva (9) in modrega gospodarstva (10) ponujajo priložnost za uravnoteženje okoljskih, socialnih in gospodarskih ciljev ter za postavitev človekovih dejavnosti na pot k zdržnosti.

Za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, zagotavljanje proizvodnje in porabe varne in zdrave hrane, spodbujanje trajnostnih praks v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu, zagotavljanje dostopa do čiste vode, tal in zraka za vse, čiščenje morij, oceanov in celinskih voda , ohranjanje in ponovno vzpostavitev ključnih naravnih sistemov planeta in okolja je treba izkoristiti potencial raziskav in inovacij. Vendar so poti prehoda na trajnost in načini, kako odpraviti trdovratne ovire, slabo razumljeni. Prehod na trajnostno porabo in proizvodnjo ter ponovna vzpostavitev zdravja planeta zahtevajo naložbe v raziskave in tehnologije, nove visokokakovostne produkte in storitve, nove poslovne modele ter družbene , teritorialne in okoljske inovacije. To ustvarja nove priložnosti za trajnostno, odporno, inovativno in odgovorno evropsko biogospodarstvo , ki povečuje učinkovitost virov, produktivnost in konkurenčnost, ustvarja nova in zelena delovna mesta in rast ter izboljšuje socialno vključenost .

Za Evropo je bistvenega pomena, da svoje naravne vire uporablja učinkoviteje in bolj trajnostno.

Dejavnosti bodo vzpostavile bazo znanja in zagotavljale rešitve za: varstvo, trajnostno upravljanje in uporabo naravnih virov s kopnega in iz morja (11) – in okrepile vlogo kopenskih in vodnih sistemov kot ponorov ogljika; zaščito biotske raznovrstnosti, zagotavljanje ekosistemskih storitev ter prehranske in hranilne varnosti z zagotavljanjem varne, zdrave in hranljive prehrane; pospešitev prehoda z linearnega gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, na z viri gospodarno in odporno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, nizkoogljično krožno gospodarstvo, za podpiranje razvoja trajnostnega biogospodarstva in modrega gospodarstva; ter za razvoj odpornih in dinamičnih podeželskih, gorskih in obalnih in mestnih območij.

Te dejavnosti bodo prispevale k ohranjanju in izboljšanju ▌biotske raznovrstnosti ter zagotovile dolgotrajno ponudbo ekosistemskih storitev, kot so prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ter sekvestracija ogljika (na kopnem in na morju). Prispevale bodo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih emisij, količine odpadkov in onesnaženja iz primarne proizvodnje (kopenske in vodne) , uporabe nevarnih snovi , predelave, potrošnje in drugih človekovih dejavnosti. Spodbudile bodo naložbe, ki podpirajo prehod na krožno gospodarstvo, trajnostno biogospodarstvo in modro gospodarstvo, hkrati pa varovale zdravje in neokrnjenost okolja.

Dejavnosti bodo tudi spodbujale participativne pristope v raziskavah in inovacijah, vključno s sodelovanjem več akterjev ter razvojem sistemov znanja in inovacij na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Družbene inovacije z vključevanjem državljanov in zaupanje v inovacije bo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje, potrošnje ter znanja in spretnosti .

Ker so ti izzivi zapleteni, medsebojno povezani in imajo globalni značaj, bodo dejavnosti temeljile na sistemskem pristopu, sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji, drugih virih financiranja ter pobudah drugih politik. To bo vključevalo izkoriščanje virov okoljskih velepodatkov, ki temelji na potrebah uporabnikov, kot so tisti iz programov Copernicus, EGNOS/Galileo, INSPIRE, EOSC, GEOSS, CEOS, EMODnet.

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti iz tega sklopa bodo zlasti prispevale k izvajanju ciljev: okoljskega akcijskega programa, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike, živilske zakonodaje, pomorske politike, akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, strategije EU za biogospodarstvo, strategije za biotsko raznovrstnost, okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 , evropske dolgoročne vizije za ogljično nevtralnost do leta 2050 (12) , politike EU za Arktiko ter pravnih določb EU za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Stalni odbor za raziskave v kmetijstvu (SCAR) bo poleg običajnega zunanjega svetovanja zaprošen tudi za specifična posvetovanja.

Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilja SDG 2 – odprava lakote; cilja SDG 3 – zdravje in dobro počutje; cilja SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilja SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilja SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilja SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilja SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilja SDG 13 – podnebni ukrepi; cilja SDG 14 – življenje v vodi; cilja SDG 15 – življenje na kopnem.

6.2. Področja ukrepanja

6.2.1. Sistemi za opazovanje okolja

Zmogljivost za opazovanje okolja (13) , kamor med drugim spada tudi opazovanje iz vesolja, opazovanje na kraju samem (zrak, morje, kopno) in opazovanje državljanov, podpira raziskave in inovacije▌ za trajnostno rabo in spremljanje hrane in naravnih virov, biološko spremljanje in spremljanje stanja okolja . Boljše prostorsko in časovno zajetje ter razmiki vzorčenja po znižani ceni, pa tudi dostop do velepodatkov in vključevanje podatkov iz različnih virov zagotavljajo nove načine za spremljanje, razumevanje in napovedovanje zemeljskega sistema. Za razvoj metod in tehnologij, s katerimi bi izboljšali kakovost podatkov ter olajšali dostop do njih in njihovo uporabo, so potrebne raziskave in inovacije.

Splošne smernice

—	Sistemski pristopi do okoljskih podatkov in informacij, vključno s prostodostopnimi podatki, za sisteme kompleksnega modeliranja in napovedovanja , poslovne priložnosti pri izkoriščanju in vrednotenju obstoječih in novih podatkov ;

—	nadaljnji razvoj portfelja izdelkov in storitev za opazovanje okolja ;

—

stanje biotske raznovrstnosti, zaščita ekosistemov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehranska varnost, kmetijstvo in gozdarstvo, raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč, mestni in primestni razvoj, upravljanje naravnih virov, izkoriščanje in ohranjanje virov v morjih in oceanih , pomorska varnost, dolgoročni okoljski trendi, spremembe sezonske variabilnosti, spremembe zunanjega zraka in ozračja ter druga ustrezna področja;

—	uporabniško naravnane aplikacije , ki se bodo zagotavljale prek pobude EuroGEOSS, vključno z nadgradnjo, da se prispeva k ohranjanju in upravljanju evropskih naravnih virov (vključno z raziskovanjem surovin) ter ekosistemskih storitev in z njimi povezanih vrednostnih verig;;

—	izvajanje globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje v okviru pobude GEO (Skupina za opazovanje Zemlje).

6.2.2. Biotska raznovrstnost in naravni viri

Da bomo lahko premostili družbene izzive, izboljšali trajnost in do leta 2050 izpolnili cilj EU „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ iz sedmega okoljskega akcijskega programa EU, moramo bolje razumeti biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter raznolike storitve, ki jih ti zagotavljajo (v kontekstu boja proti podnebnim spremembam in blažitve njihovih posledic), jih ohranjati in upravljati ter se zavedati „meja“ zmogljivosti planeta, poleg tega moramo poiskati rešitve za izkoriščanje moči in kompleksnosti narave. V celotni vrednostni verigi je treba upoštevati možne vplive na začetku dobavne verige. Mednarodno sodelovanje in prispevek k mednarodnim prizadevanjem in pobudam, kot je Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) , so bistvenega pomena za uresničevanje ciljev na tem področju. Na vseh ravneh, od lokalne do svetovne, je treba bolje razumeti upravljanje prehoda na trajnost v gospodarskem, socialnem in naravnem sistemu.

Splošne smernice

—	Stanje in vrednost biotske raznovrstnosti, kopenskih , sladkovodnih in morskih ekosistemov, naravnega kapitala ter ekosistemskih storitev , vključno s kmetijskimi ekosistemi in mikrobiomom ;

—

celoviti in sistemski pristopi v družbenookoljskem okviru za povezave med biotsko raznovrstnostjo, ekosistemi in ekosistemskimi storitvami ter njihovimi vzročnimi povezavami s sprožilci sprememb v različnih obsegih in gospodarskih dejavnostih, vključno s socialno-ekonomskimi vidiki in z upravljanjem postopkov prehoda na trajnost;

—

modeliranje trendov in integriranih scenarijev za biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve in kakovostno življenje v različnih obsegih in časovnih vidikih; potencialni prispevek biotopov in ekosistemov kot ponorov ogljika v okviru različnih scenarijev podnebnih sprememb; možna nasprotja interesov pri izkoriščanju naravnih virov in storitev;

—	ekotoksikologija spojin in novih onesnaževal, njihovo medsebojno delovanje , vključno s kombiniranimi učinki, in njihovo obnašanje v okolju ter spremenjene biokemijske zanke v okviru podnebnih sprememb in sanacija degradiranih območij ;

—	vključevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v okvire sprejemanja odločitev in računovodske sisteme vlad in podjetij ter količinsko določanje ekoloških, gospodarskih in družbenih koristi;

—

prilagodljive in večnamenske rešitve, ki temeljijo na naravi, za obravnavo izzivov v mestnih in primestnih območjih ter podeželskih, obalnih in gorskih območjih, povezanih s podnebnimi spremembami, naravnimi nesrečami, izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo ekosistemov, onesnaževanjem, socialno kohezijo ter zdravjem in dobrim počutjem državljanov;

—

pristopi živih laboratorijev več akterjev s sodelovanjem organov, deležnikov, podjetij in civilne družbe pri sooblikovanju in soustvarjanju sistemskih rešitev za ohranjanje, obnavljanje in trajnostno rabo naravnega kapitala ter upravljanje prehoda na trajnost in trajnostne možnosti upravljanja v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni zanki v različnih okoljskih, gospodarskih in socialnih razmerah .

6.2.3. Kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja

Prilagodljivo in trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo zagotavljata gospodarske, okoljske in družbene koristi ter sta predpogoj za neprekinjeno prehransko varnost . Prispevata tudi k dinamičnim vrednostnim verigam, upravljanju zemlje in naravnih virov ter zagotavljata celo vrsto pomembnih javnih dobrin, vključno s sekvestracijo ogljika, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, opraševanjem in javnim zdravjem. Za spodbujanje več funkcij kmetijskih in gozdnih (eko)sistemov so potrebni celostni in lokalni pristopi, ob upoštevanju spreminjajočega se okvira za primarno proizvodnjo, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami in okoljem, razpoložljivostjo sredstev, demografijo in vzorci potrošnje. Zagotoviti je treba kakovost in varnost kmetijskih proizvodov, da bodo potrošniki bolj zaupali vanje. Prav tako je treba zagotoviti zdravje rastlin ter dobrobit in zdravje živali. Obravnavati je treba tudi prostorske, družbeno-ekonomske in kulturne razsežnosti kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ter mobilizacijo potenciala podeželskih in obalnih območij.

Splošne smernice

—	Metode, tehnologije in orodja za trajnostno, prilagodljivo in produktivno kmetijstvo in gozdarstvo, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam ;

—

trajnostno upravljanje in učinkovita raba naravnih virov (npr. tal, vode, hranil in biotske raznovrstnosti, vključno z genetskimi viri) v kmetijstvu in gozdarstvu; alternative za neobnovljive vire in sprejetje načel krožnega gospodarstva , vključno s ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov in stranskih proizvodov ;

—	vpliv dejavnosti v primarnem sektorju na podnebje in okolje; potencial kmetijstva in gozdarstva kot ponora ogljika in za omejevanje emisij toplogrednih plinov, vključno z negativnimi pristopi k emisijam; povečanje prilagodljivosti primarne proizvodnje podnebnim spremembam;

—

celostni pristopi k boju proti škodljivim organizmom in boleznim rastlin; obvladovanje nalezljivih bolezni živali in zoonoz ter dobrobit živali; preventivne strategije, kontrola in diagnosticiranje ter alternative za uporabo spornih pesticidov, antibiotikov in drugih snovi , tudi zaradi boja zoper odpornost proti njim ;

—	antimikrobična odpornost in grožnje zaradi bioloških in agrokemičnih nevarnosti , vključno s pesticidi, ter kemična onesnaževala, ob obravnavanju povezav med rastlinami, živalmi, ekosistemi in javnim zdravjem iz perspektiv Eno zdravje in Svetovno zdravje;

—	uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v kmetijskih in gozdarskih sistemih z uporabo ekoloških pristopov in testiranja rešitev na podlagi narave od kmetije do krajine za okolju prijazno kmetijstvo; podpora ekološkemu kmetovanju;

—	kmetijski in gozdarski sistemi od kmetije do krajine; uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v primarni proizvodnji , na primer prek agroekologije ali prek krepitve vloge gozdov pri preprečevanju poplav in erozije tal ;

—	inovacije v kmetijstvu na vmesnikih med kmetijstvom, akvakulturo in gozdarstvom ter na mestnih in primestnih območjih;

—	nove metode, tehnologije in orodja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trajnostno rabo gozdne biomase;

—	podpora proizvodnji rastlinskih beljakovin v EU za hrano, krmila in okoljske storitve;

—	trajnostna raba zemljišč, razvoj podeželja in teritorialne povezave; izkoriščanje družbenih, kulturnih, gospodarskih in okoljskih prednosti podeželskih območij za nove storitve, poslovne modele, vrednostne verige in javne dobrine;

—	digitalne inovacije v kmetijstvu, gozdarstvu ter v vrednostnih verigah in na podeželskih območjih z uporabo podatkov, razvojem infrastruktur, tehnologij (kot so umetna inteligenca, robotika, precizno kmetovanje in daljinsko zaznavanje) in modelov upravljanja;

—	znanje na področju kmetijstva in gozdarstva ter inovacijski sistemi in njihova medsebojna povezanost na različnih ravneh; svetovanje, krepitev znanja in spretnosti , participativni pristopi ter izmenjava informacij;

—	spodbujanje mednarodnih partnerstev za trajnostno kmetijstvo zaradi prehranske in hranilne varnosti.

6.2.4. Morja, oceani in celinske vode

Naravni kapital ▌in ekosistemske storitve morij, zlasti polzaprtih evropskih morij, oceanov, celinskih voda in širših obalnih področij, ponujajo pomembne družbeno-ekonomske ugodnosti in koristi za blaginjo. Ta potencial ogrožajo človeški in naravni dejavniki, kot so onesnaževanje, čezmerni ribolov, podnebne spremembe, dvigovanje morske gladine , drugi načini rabe vode in ekstremni vremenski pojavi. Da bi preprečili možnost, da se morja in oceani znajdejo na točki, od koder ni več vrnitve, in da bi obnovili dobro stanje celinskih voda , moramo v povezavi z okvirom izboljšanega in odgovornega upravljanja ▌bolje poznati in razumeti morske, celinske in obalne ekosisteme, da jih bomo lahko varovali, obnovili in trajnostno upravljali ▌ter preprečevali onesnaževanje▌. To bo vključevalo tudi raziskave za trajnostno izkoriščanje ogromnega in neizkoriščenega gospodarskega potenciala morij, oceanov in celinskih voda , da bomo proizvedli več varne hrane, sestavin in surovin na biološki osnovi brez povečanja pritiska nanje , pa tudi potenciala akvakulture v vseh oblikah , da bomo razbremenili kopenske, sladkovodne in oceanske vire. Obstaja potreba po partnerskih pristopih, vključno s pripravo strategij za morske bazene in makroregije, ki segajo prek meja EU (npr. v Atlantskem oceanu, Sredozemlju, Baltskem morju , Severnem morju , Črnem morju, Karibskem morju in Indijskem oceanu), in po prispevanju k zavezam za mednarodno upravljanje oceanov, pobudam, kot je pobuda Združenih narodov za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, in obveznostim, ki so povezane z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije.

Splošne smernice

—	Trajnostno ▌ribištvo in akvakultura v vseh oblikah, vključno z alternativnimi viri beljakovin z večjo prehransko varnostjo in suverenostjo ter odpornostjo na podnebne spremembe; orodja za spremljanje in upravljanje;

—

okrepljena odpornost morskih in celinskih vodnih ekosistemov , vključno s koralnimi grebeni, s čimer se zagotovi zdravje morij , oceanov in rek ter preprečijo in blažijo posledice naravnih in antropogenih pritiskov, kot so onesnaževala in morski odpadki (tudi plastika), evtrofikacija , invazivne vrste, fizične poškodbe morskega dna, prekomerno izkoriščanje, vključno s čezmernim ribolovom, podvodni hrup, zakisljevanje, segrevanje morij, oceanov in rek , naraščanje gladine morja, ob upoštevanju stika med kopnim in morjem , kumulativni učinek teh problemov ter pospeševanje krožnega pristopa in boljše razumevanje interakcij med oceani in človekom ;

—	upravljanje ▌na mednarodni in regionalni ravni, da bi zagotovili ohranjanje in trajnostno rabo virov iz morij, oceanov in celinskih voda ;

—	tehnologije za digitalni ocean (morsko dno, vodni stolp in vodna površina), ki povezujejo storitve in skupnosti pri dejavnostih na kopnem, v zraku , pri podnebju, vesolju in vremenskih razmerah ter se spodbujajo v modrem oblaku v okviru evropskega oblaka za odprto znanost;

—	zmogljivosti za spremljanje , ocenjevanje tveganj in napovedovanje, vključno z zmogljivostmi za napovedovanje dviga gladine morja in drugih naravnih nevarnosti, npr. neviht, cunamijev, pa tudi kumulativnega učinka človekovih dejavnosti ;

—

boljše razumevanje hidrološkega ciklusa in režimov ter hidromorfologije v različnih obsegih in razvoj zmogljivosti za spremljanje in napovedovanje razpoložljivosti vode in povpraševanja po njej, poplav in suš, onesnaževanja ter drugih pritiskov na vodne vire in vodno okolje. izkoriščanje digitalnih tehnologij za izboljšanje spremljanja in upravljanja vodnih virov;

—

razvoj inovativnih rešitev, vključno z družbenim upravljanjem, ekonomskimi instrumenti in modeli financiranja, za pametno dodeljevanje vode, da se odpravijo konflikti pri rabi vode, vključno z izkoriščanjem vrednosti vode, za nadzor nad onesnaževali voda, vključno s plastiko in mikroplastiko ter drugimi nastajajočimi onesnaževali po možnosti pri viru, in za obravnavo drugih pritiskov na vodne vire, pa tudi ponovna uporaba vode ter varovanje in obnova vodnih ekosistemov, da bodo v dobrem ekološkem stanju;

—	trajnostne modre vrednostne verige , vključno s trajnostno uporabo sladkovodnih virov , večkratna uporaba morskega prostora in rast sektorja obnovljivih virov energije iz morij in oceanov, vključno s trajnostno rabo mikroalg in makroalg ;

—	integrirani pristopi k trajnostnemu upravljanju celinskih in obalnih voda, ki bodo prispevali k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam;

—

naravne rešitve, ki temeljijo na dinamiki morskih in obalnih ekosistemov in ekosistemov celinskih voda , biotski raznovrstnosti in več ekosistemskih storitvah, ki bodo omogočile sistemske pristope k trajnostni rabi virov iz morij , zlasti polzaprtih evropskih morij, ter oceanov in celinskih voda ter prispevale k varstvu in obnovi okolja, upravljanju obalnih območij in prilagajanju podnebnim spremembam;

—	modre inovacije, vključno z inovacijami v modrih in digitalnih gospodarstvih, v celotnem obalnem območju, obalnih mestih in pristaniščih za povečanje odpornosti obalnih območjih in tudi koristi državljanov;

—	boljše razumevanje vloge morij in oceanov pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

6.2.5. Prehranski sistemi

Skupni učinki naraščanja števila prebivalcev, razvoja prehranskih navad, pomanjkanja in prekomernega izkoriščanja virov, degradacije okolja, podnebnih sprememb in migracij ustvarjajo izzive, kakršnih doslej še ni bilo in ki zahtevajo preoblikovanje prehranskega sistema (RAZVOJ PREHRANE DO LETA 2030) (14). Sedanja proizvodnja in poraba hrane sta v veliki meri netrajnostni, medtem ko se soočamo z dvojnim bremenom neustrezne prehranjenosti, za katerega sta značilna hkratni obstoj podhranjenosti, debelosti ter drugih prehranskih neravnovesij in metaboličnih motenj . Prihodnji prehranski sistemi morajo nuditi prehransko varnost in zagotoviti dovolj varne, zdrave in kakovostne hrane za vse, ki bo temeljila na gospodarni rabi virov, trajnosti (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja, porabe vode in energije ter količine odpadkov) , preglednosti , povezovanju kopnega in morja, zmanjšanju količine živilskih odpadkov, izboljšanju proizvodnje hrane iz celinskih voda, morij in oceanov ter bo zajemala celotno „prehransko vrednostno verigo“ od proizvajalcev do potrošnikov in nazaj ter zagotavljala odpornost . To mora potekati hkrati z razvojem prihodnjih sistemov za varnost ter zasnovo, razvojem in zagotavljanjem orodij, tehnologij in digitalnih rešitev, ki zagotavljajo znatne koristi za potrošnike ter povečujejo konkurenčnost in trajnost prehranske vrednostne verige. Poleg tega je treba spodbuditi spremembe v vzorcih porabe in proizvodnje hrane ob upoštevanju kulturnih in družbenih vidikov ter vključiti primarne proizvajalce, industrijo (vključno z MSP), trgovce na drobno, storitvene sektorje na področju prehrane, potrošnike in javne službe.

▌

Splošne smernice

—	Z dokazi podprta trajnostna in zdrava prehrana za dobro počutje ljudi v celotni življenjski dobi , vključno s prehranskimi vzorci, izboljšano hranilno vrednostjo hrane ter boljšim razumevanjem učinka prehrane na zdravje in dobro počutje ;

—	posamezniku prilagojena prehrana, zlasti za ranljive skupine, za zmanjšanje dejavnikov tveganja za bolezni, povezane s prehrano, in nenalezljive bolezni;

—	vedenje potrošnikov, način življenja in motivacije , vključno z družbenimi in kulturnimi vidiki hrane, spodbujanje družbenih inovacij in sodelovanja družbe za boljše zdravje in okoljsko trajnost v celotni prehranski vrednostni verigi , vključno z značilnostmi trgovine na drobno ;

—	sodobni sistemi za varnost in avtentičnost hrane , vključno s sledljivostjo, boljša kakovost hrane in krepitev zaupanja potrošnikov v prehranski sistem;

—	blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na področju prehranskega sistema, vključno z raziskovanjem možnosti in uporabe mikrobioma, raznovrstnosti prehrambenih poljščin in alternativ živalskim beljakovinam ;

—

okoljsko vzdržni, krožni, z viri gospodarni in odporni prehranski sistemi – s kopnega in iz morja – za varno pitno vodo in rešitev pomorskih vprašanj , odpravo odpadkov v celotnem prehranskem sistemu, in sicer s ponovno uporabo hrane in biomaso, recikliranjem odpadkov hrane, novo embalažo za živila, povpraševanjem po prilagojenih in lokalnih živilih;

—

novi pristopi, vključno z digitalnimi orodji ter prehranskimi sistemi za lokalne inovacije in krepitev vloge skupnosti, spodbujanje pravične trgovine in oblikovanja cen vzdolž vrednostne verige , vključenosti in trajnosti prek partnerstev med industrijo (vključno z MSP in malimi gospodarskimi subjekti) , lokalnimi organi, raziskovalci in družbo.

6.2.6. Sistemi biotehnoloških inovacij v biogospodarstvu EU

Inovacije v biogospodarstvu postavljajo temelje za odmik od gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih . Biotehnološke inovacije so pomemben segment in spodbujevalec celotnega biogospodarstva ter zajemajo trajnostno pridobivanje, industrijsko predelavo in pretvorbo biomase s kopnega in iz morja v biološke materiale in izdelke. Trajnost se razume v vseh njenih razsežnostih: okoljski, socialni, ekonomski in kulturni. Izkoriščajo tudi potencial živih virov, znanosti o življenju , digitalizacijo in biotehnologije za nova odkritja, proizvode , storitve in procese. Biotehnološke inovacije, vključno z (bio)procesi in tehnologijami, lahko regijam in mestom zagotovijo nove gospodarske dejavnosti in zaposlovanje, prispevajo k oživljanju podeželskih in obalnih gospodarstev in skupnosti ter h krepitvi krožnega modela biogospodarstva.

Splošne smernice

—	Sistemi za trajnostno pridobivanje , logistiko in proizvodnjo biomase, osredotočeni na aplikacije in uporabe višje vrednosti, družbeno in okoljsko trajnostna naravnanost, vplivi na podnebje in biotsko raznovrstnost, krožnost in splošno učinkovita raba virov , vključno z vodo ;

—	znanstvene vede o življenju in njihovo približevanje z digitalnimi tehnologijami za ▌razumevanje, raziskovanje in trajnostno rabo bioloških virov;

—

vrednostne verige na področju biomase , materiali na biološki osnovi , vključno z materiali, ki so nastali po vzoru bioloških materialov , kemikalije , proizvodi , storitve in procesi z novimi lastnostmi in funkcijami ter bolj trajnostno naravnanostjo (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov), spodbujanje razvoja (malih in velikih) naprednih biorafinerij z uporabo več vrst biomase; nadomestitev sedanje proizvodnje netrajnostnih proizvodov z boljšimi rešitvami na biološki osnovi za inovativno tržno uporabo;

—	biotehnologija, vključno z vrhunsko medsektorsko biotehnologijo, za uporabo v konkurenčnih, trajnostnih in novih industrijskih procesih, okoljskih storitvah in potrošniških izdelkih (15);

—

krožni model biosektorja v okviru biogospodarstva s pomočjo tehnoloških, sistemskih, družbenih inovacij in inovativnega poslovnega modela, da se radikalno poveča ustvarjena vrednost na enoto bioloških virov, ohranitev vrednosti teh virov v gospodarstvu za dalj časa , ohranjanje in spodbujanje naravnega kapitala, načrtno preprečevanje nastajanja odpadkov in onesnaževanja , podpiranje načela kaskadne uporabe trajnostne biomase z raziskavami in inovacijami ter upoštevanje hierarhije ravnanja z odpadki ;

—	vzorci vključujočega biogospodarstva z različnimi akterji, ki sodelujejo pri ustvarjanju vrednosti ter zagotavljajo čim večji družbeni vpliv in udeležbo javnosti ;

—	boljše razumevanje omejitev , metrike in kazalnikov biogospodarstva ter njegovih sinergij in kompromisov z zdravim okoljem ter kompromisov med hrano in drugimi nameni .

6.2.7. Krožni sistemi

Krožni sistemi proizvodnje in porabe bodo zagotovili koristi evropskemu gospodarstvu i n globalnem okolju z zmanjšanjem rabe virov in odvisnosti od njih , zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in drugih negativnih vplivov na okolje ter povečanjem konkurenčnosti podjetij, evropskim državljanom pa bodo koristili z ustvarjanjem novih delovnih mest in zmanjšanjem pritiska na okolje in podnebje. Poleg industrijske preobrazbe bo treba za prehod na nizkoemisijsko, z viri gospodarno , na rabi biomase temelječe in krožno gospodarstvo , v katerem se izogibajo uporabi nevarnih snovi , širše spremeniti sistem, kar zahteva sistemske ekološko inovativne rešitve, nove poslovne modele, trge in naložbe, omogočitveno infrastrukturo, družbene inovacije, spremembe v vedenju potrošnikov in modele upravljanja, ki v celotni vrednostni verigi spodbujajo sodelovanje med različnimi deležniki, da se zagotovi, da se bodo s predvidenimi spremembami sistema dosegli boljši gospodarski, okoljski in socialni rezultati (16). Odpiranje mednarodnemu sodelovanju bo pomembno za primerjavo, ustvarjanje in izmenjavo znanja ter preprečevanje podvajanja prizadevanj, npr. prek mednarodnih pobud, kot so mednarodni forum za vire. Pozornost bo namenjena tudi socialnemu kontekstu novega znanja in tehnologije na tem področju ter njunemu dojemanju in sprejetju v družbi.

Splošne smernice

—

Sistemski prehod na z viri gospodarno , na rabi biomase temelječe in krožno gospodarstvo, z novimi paradigmami v potrošniški interakciji, novimi poslovnimi modeli za učinkovito rabo virov in okoljsko učinkovitost; proizvodi in storitve, ki spodbujajo učinkovito rabo virov in odstranitev ali nadomestitev nevarnih snovi v celotnem življenjskem ciklu; sistemi za souporabo, ponovno uporabo, popravilo, predelavo, recikliranje in kompostiranje; ekonomski, socialni, vedenjski, regulativni in finančni pogoji in spodbude za te prehode ;

—

na sistemskem pristopu temelječi metrika in kazalniki za merjenje krožnega gospodarstva in uspešnosti v življenjskem ciklusu ter krepitev socialne odgovornosti ; sistemi upravljanja, ki pospešujejo širitev krožnega gospodarstva , biogospodarstva in učinkovite rabe virov ob hkratnem ustvarjanju trgov za sekundarne materiale; sodelovanje različnih deležnikov in sodelovanje med vrednostnimi verigami; instrumenti za naložbe v krožno gospodarstvo in biogospodarstvo ;

—	rešitve za trajnostni in regenerativni razvoj mest, primestnih območij in regij, z vključevanjem preobrazbe v krožno gospodarstvo z rešitvami, ki temeljijo na naravi, tehnološkimi, digitalnimi, družbenimi in kulturnimi inovacijami ter inovacijami na področju teritorialnega upravljanja;

—

ekološke inovacije za preprečevanje in sanacijo okoljskega onesnaževanja z nevarnimi snovmi in kemikalijami, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost , in z izpostavljenostjo tem snovem in kemikalijam ; tudi preučitev vmesnika med kemikalijami, proizvodi in odpadki ter trajnostnih rešitev za proizvodnjo primarnih in sekundarnih surovin ;

—

krožna uporaba vodnih virov, vključno z zmanjšanjem porabe vode, preprečevanjem izgub, ponovno uporabo vode, recikliranjem in valorizacijo odpadne vode . Inovativne rešitve za izzive glede soodvisnosti vode, hrane in energije, ki obravnavajo posledice uporabe vode v kmetijstvu in energetiki ter omogočajo sinergijske rešitve;

—

trajnostno podpovršinsko upravljanje, tako da se geološki viri (energija, voda, surovine) in okoljski pogoji (naravne nesreče, antropogeni učinki) vključijo v vse ustrezne sklope, kar bo utrdilo pozitivni prispevek h krožnemu gospodarstvu zahvaljujoč vseevropskemu geografskemu znanju ter prispevalo k usklajenemu, znanstveno podprtemu odzivu na Pariški sporazum in nekatere cilje OZN za trajnostni razvoj.

—	razvoj in izboljšanje rešitev in infrastrukture za lažji dostop do pitne, namakalne in sanitarne vode, med drugim z razsoljevanjem, da se omogoči učinkovitejša, energijsko manj potratna in nizkoogljična ter krožna raba vode.

7. NEJEDRSKI NEPOSREDNI UKREPI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA

7.1. Utemeljitev

Visokokakovostni in zanesljivi znanstveni dokazi so ključnega pomena za dobre javne politike. Nove pobude in predlogi za zakonodajo EU zahtevajo pregledne, celovite in uravnotežene dokaze, izvajanje politik pa potrebuje dokaze za merjenje in spremljanje vpliva in napredka politik.

Skupno raziskovalno središče zagotavlja dodano vrednost politikam EU, ker je njegova znanost odlična, multidisciplinarna in neodvisna od nacionalnih, zasebnih in drugih zunanjih interesov. Skupno raziskovalno središče pokriva vsa področja politike EU, zagotavlja medsektorsko podporo, ki jo oblikovalci politik potrebujejo za reševanje vedno bolj zapletenih družbenih izzivov. Neodvisnost Skupnega raziskovalnega središča od posebnih interesov mu skupaj z njegovo znanstveno-tehnično vlogo omogoča, da spodbuja doseganje soglasja med deležniki in drugimi akterji, na primer državljani, ter oblikovalci politike ▌. S svojo zmogljivostjo za hitro odzivanje na potrebe politike dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča dopolnjujejo posredne ukrepe, namenjene podpori dolgoročnejših ciljev politike.

Skupno raziskovalno središče izvaja lastne raziskave in je strateški upravljavec znanja, informacij, podatkov in kompetenc za zagotavljanje visokokakovostnih in ustreznih dokazov za boljše politične usmeritve. Za uresničevanje tega cilja Skupno raziskovalno središče sodeluje z najboljšimi organizacijami po vsem svetu ter z mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi strokovnjaki in deležniki. Njegove raziskave prispevajo k splošnim ciljem in prioritetam programa Obzorje Evropa, zagotavljajo neodvisna znanstvena dognanja, nasvete in tehnično podporo za politike EU v njihovem celotnem ciklu, osredotoča pa se na prioritete evropskih politik, ki podpirajo Evropo, ki je varna in stabilna, uspešna in trajnostno naravnana, socialna in močnejša na svetovnem prizorišču.

7.2. Področja ukrepanja

7.2.1. Izboljšanje baze znanja za oblikovanje politik

Znanje in podatki skokovito naraščajo. Če naj oblikovalci politike zagotovijo njihovo razumevanje in uporabo ▌, jih je treba pregledati in prečistiti. Obstaja tudi potreba po medsektorskih znanstvenih metodah in analitičnih orodjih, ki jih uporabljajo vse službe Komisije, zlasti za predvidevanje prihodnjih družbenih izzivov in podpiranje boljše pravno urejanje. To vključuje inovativne procese za vključevanje deležnikov in državljanov v vprašanja oblikovanja politik ter različna orodja za oceno učinka in izvajanja .

Splošne smernice

—

modeliranje, mikroekonomsko ocenjevanje, metodologije za ocenjevanje tveganja, orodja za zagotavljanje kakovosti meritev, načrtovanje sistemov spremljanja, kazalnikov in statistik, analize občutljivosti in revizije, ocenjevanje življenjskega cikla, rudarjenje podatkov in besedil, analitika (vele)podatkov in aplikacij, ustvarjalno razmišljanje, analiza perspektiv, predvidevanje in prognostične študije, vedenjske raziskave ter vključevanje deležnikov in državljanov;

—	centri znanja in strokovni centri;

—	delovne skupnosti in platforme za izmenjavo znanja;

—	upravljanje podatkov, izmenjava podatkov in skladnost;

—	analiza politik EU in nacionalnih politik na področju raziskav in inovacij, vključno z evropskim raziskovalnim prostorom.

7.2.2. Globalni izzivi

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k posameznim politikam in obveznostim EU, ki jih obravnava sedem sklopov stebra Globalni izzivi, zlasti zavezanost EU k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

Splošne smernice

Zdravje

—	podpora znanstvenim in tehničnim politikam za boljše javno zdravje in zdravstvene sisteme, vključno z medicinskimi pripomočki in vrednotenjem zdravstvenih tehnologij, podatkovnimi zbirkami in digitalizacijo , med drugim tudi za pospešitev interoperabilnosti ;

—	metode za ocenjevanje varnosti morebitnih zdravstvenih in okoljskih tveganj kemikalij zaradi kemijskih snovi in onesnaževal;

—	referenčni laboratorij EU za alternativne metode testiranju na živalih;

—	orodja za zagotavljanje kakovosti, kot so certificirani referenčni materiali za zdravstvene biološke označevalce;

—	raziskave na področju novih zdravstvenih problemov in nevarnosti za zdravje.

2. Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba

—	raziskave na področju neenakosti, revščine in izključenosti, družbene mobilnosti, kulturne raznolikosti ter znanj in spretnosti; migracije ter ocena družbenih, demografskih in tehnoloških sprememb na področju gospodarstva in družbe;

—	raziskave v zvezi z dobrim upravljanjem in demokracijo;

—	podpora za zaščito in ohranjanje kulturne dediščine in njeno upravljanje ;

—	center znanja za migracije in demografijo.

3. Civilna varnost družbe

—	center znanja za obvladovanje tveganja nesreč;

—	podpora varnostnim politikam na področju varovanja kritičnih infrastruktur in javnih površin, KBRJ-E (kemični, biološki, radiološki, jedrski in eksplozivni materiali), hibridne grožnje, varovanje meja in varnost dokumentov in informacij ter obveščevalni podatki za boj proti terorizmu;

—	tehnologije za odkrivanje materialov KBRJ-E, biometrični sistemi in tehnike zbiranja obveščevalnih podatkov;

—	podpora varnostnemu položaju EU v svetu; ocena konkurenčnosti in inovativnosti industrije Unije na področju varnosti ; izkoriščanje sinergij varnost – obramba;

—	raziskave za okrepljene zmogljivosti za kibernetsko varnost, kibernetsko odpornost in kibernetsko odvračanje.

4. Digitalno področje, industrija in vesolje

—	posledice digitalizacije, s poudarkom na novih nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT), kot so strojno učenje in računalništvo na podlagi umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij, internet stvari, visokozmogljivostno računalništvo;

—	digitalizacija v posameznih sektorjih, kot so energija, promet, gradbeništvo, storitveni sektor, zdravstvo in zdravstveno varstvo ter vlada;

—	orodja za industrijsko meroslovje in zagotavljanje kakovosti za pametno proizvodnjo;

—	raziskave na področju ▌ključnih omogočitvenih tehnologij;

—

raziskave na področju najboljših razpoložljivih tehnologij in praks okoljskega ravnanja, tehnično-gospodarske analize in ocene industrijskih procesov v življenjski dobi, ravnanje s kemikalijami, ravnanje z odpadki, ponovna uporabe vode, surovine, kritične surovine in merila kakovosti za predelane materiale, vse podpira krožno gospodarstvo;

—	analiza varnosti dobave surovin, med drugim tudi kritičnih surovin, v zvezi s posodobitvami informacij in podatkov o primarnih in sekundarnih virih v informacijskem sistemu za surovine;

—	izvajanje programa Copernicus;

—	tehnična in znanstvena podpora za aplikacije za programe Globalnega satelitskega navigacijskega sistema EU.

5. Podnebje, energija in mobilnost

—

podpora izvajanju podnebne, energetske in prometne politike EU, prehod na nizkoogljično gospodarstvo in strategije za dekarbonizacijo do leta 2050; analiza celostnih nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov; ocena poti k dekarbonizaciji v vseh sektorjih, vključno s kmetijstvom in rabo zemljišč, spremembo namembnosti zemljišč in gozdarstvom;

—	ocena tveganj pri občutljivih ekosistemih in ključnih gospodarskih panogah in infrastrukturi s poudarkom na strategijah prilagajanja;

—	analiza raziskovalne in inovacijske razsežnosti energetske unije; ocena konkurenčnosti EU na svetovnem trgu čiste energije;

—	ocena možnosti za uvedbo pametnih tehnologij na področju energije in rešitve povezovanja sektorjev, da bi omogočili nemoten in stroškovno učinkovit energetski prehod;

—	ocena tehnologij za uvedbo obnovljivih virov in tehnologij za proizvodnjo čiste energije;

—	analiza energetske porabe v stavbah, pametnih in trajnostnih mestih in industrijskih panogah;

—	tehnična in družbeno-ekonomska analiza shranjevanja energije, zlasti povezovanja sektorjev in baterij;

—	analiza zanesljivosti oskrbe EU z energijo, vključno z energetsko infrastrukturo in trgi energije;

—	podpora za energetski prehod, vključno s konvencijo županov, čisto energijo za otoke EU, občutljive regije in Afriko;

—	integrirana analiza za uvedbo Kooperativne, povezane in avtomatizirane mobilnosti;

—	integrirana analiza za razvoj in uvedbo vozil na električni pogon, vključno s tehnologijami za baterije naslednje generacije;

—	harmonizirani preskusni postopki in nadzor trga za emisije CO2 in onesnaževal zraka iz vozil, vrednotenje inovativnih tehnologij;

—	ocena pametnih sistemov prevoza, upravljanja prometa in kazalnikov prometnih zastojev;

—	analize alternativnih goriv in s tem povezane potrebe infrastruktur.

6. Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje

—	raziskave tal, zemlje, gozdov, zraka, vode, morskih virov, surovin in biotske raznovrstnosti v podporo učinkovitemu ohranjanju, obnovi in trajnostni rabi naravnega kapitala, vključno s trajnostnim upravljanjem virov v Afriki;

—	center znanja za globalno prehransko in hranilno varnost;

—	ocenjevanje podnebnih sprememb in možnih ukrepov za ublažitev in prilagajanje politik na področju kmetijstva in ribištva, vključno z zagotavljanjem prehranske varnosti;

—	spremljanje in napovedovanje kmetijskih virov v EU , državah, ki se pripravljajo na pristop, in v sosednjih državah;

—	raziskave za razvoj trajnostne in ekonomsko uspešne akvakulture in ribištva ter modre rasti in modrega gospodarstva;

—	potrjene metode, laboratorijski preskusi usposobljenosti in nova analitična orodja za izvajanje politik na področju varnosti hrane;

—	referenčni laboratoriji EU za krmne dodatke, gensko spremenjene organizme in materiale in materiale, namenjene stik z živili;

—	center znanja za goljufije s hrano in kakovost hrane;

—	center znanja za biogospodarstvo.

7.2.3. Inovacije, gospodarski razvoj in konkurenčnost

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k prenosu inovacij in tehnologije , ki temeljijo na znanju . Podpiralo bo delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije. Prispevalo bo k razvoju in spremljanju politik, ki so namenjene bolj socialni in trajnostni Evropi. Podpiralo bo zunanje razsežnosti EU in mednarodne cilje in pomagalo pri spodbujanju dobrega upravljanja. Dobro delujoč notranji trg z močnim gospodarskim upravljanjem in pravičnim družbenim sistemom bo spodbudil inovacije , ki temeljijo na znanju, in konkurenčnost.

Splošne smernice

▌

—	ekonomska , trgovinska , finančna in fiskalna analiza;

—	prednormativne raziskave in preskušanja za harmonizacijo in standardizacijo;

—	proizvodnja certificiranih referenčnih materialov;

—	dejavnosti tržnega nadzora;

—	upravljanje pravic intelektualne lastnine;

—	spodbujanje sodelovanja pri prenosu tehnologije.

7.2.4. Znanstvena odličnost

Skupno raziskovalno središče si prizadeva za odličnost in integriteto v raziskavah in obsežno sodelovanje z vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami po vsem svetu. Izvajalo bo raziskave na nastajajočih področjih znanosti in tehnologije ter spodbujalo odprto znanost in prost dostop do podatkov ter prenos znanja.

Splošne smernice

—	programi predhodnih raziskav;

—	namenski programi sodelovanja in izmenjav z raziskovalnimi institucijami in znanstveniki;

—	dostop do raziskovalnih infrastruktur Skupnega raziskovalnega središča;

—	usposabljanje znanstvenikov in nacionalnih strokovnjakov;

—	odprta znanost in prost dostop do podatkov.

7.2.5. Teritorialni razvoj in podpora državam članicam in regijam

Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k regionalnim in mestnim politikam s poudarkom na teritorialnemu razvoju, ki ga bodo vodile inovacije, in za zmanjšanje neenakosti med regijami. Prav tako bo ponudilo tehnično pomoč državam članicam in tretjim državam ter podprlo izvajanje evropske zakonodaje in ukrepov.

Splošne smernice

—	izvajanje regionalnih in mestnih politik, strategij pametne specializacije, strategij za gospodarsko preobrazbo regij v tranziciji, celovitih strategij in podatkov in razvoj mest;

—	krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih akterjev za izvajanje makroregionalnih strategij;

—	center znanja za teritorialne politike;

—	svetovanje in prilagojena podpora „na zahtevo“ za države članice, regije ali mesta, tudi prek virtualne mreže Science4Policy Platforms.

STEBER III

INOVATIVNA EVROPA

Vse vrste inovacij so ključnega pomena za to, da lahko EU še naprej zagotavlja blaginjo svojim državljanom ter se sooča z izzivi prihodnosti. Izvajanje ekosistemov zahteva sistemski, medsektorski in večstranski pristop. Gospodarski napredek, socialna blaginja in kakovost življenja Evrope se opirajo na zmožnost povečanja produktivnosti in rasti, kar je močno odvisno od njene sposobnosti za inovacije. Inovacije so tudi ključnega pomena za reševanje glavnih izzivov, ki so pred EU, in morajo biti odgovorne, etične in trajnostne.

Podobno kot v predhodnem programu so inovacije v središču programa Obzorje Evropa. Iskanje načinov, kako pospešiti prenos znanja, in novih zamisli, proizvodov in procesov je gonilo za uresničevanje ciljev in načinov izvajanja programa Obzorje Evropa, od strateškega načrtovanja do razpisov, in je prisotno od začetka do konca vsakega podprtega projekta, od pionirskih raziskav do industrijskih ali tehnoloških časovnih načrtov in misij.

Vendar si inovacije zaslužijo posebne ukrepe, saj EU mora odločno izboljšati pogoje in okolje, v katerih lahko evropske inovacije cvetijo, da bi se zamisli hitro izmenjevale med akterji v inovacijskem ekosistemu, nove zamisli in tehnologije pa hitro preoblikovale v izdelke in storitve, potrebne za uspeh EU.

V zadnjih desetletjih so se pojavili veliki novi in svetovni trgi na področju zdravstvenega varstva, medijev, razvedrilnih dejavnosti, komunikacij in trgovine na drobno, ki temeljijo na prodornih inovacijah na področju IKT, biotehnologije , okoljske tehnologije , interneta in gospodarstva spletnih platform. V poznejši fazi inovacijskega procesa so te inovacije, ki oblikujejo trg in vplivajo na celotno gospodarstvo EU, uvedene s strani hitro rastočih in pogosto novih podjetij , ki pa redko izvirajo iz EU in se širijo v njej .

Prihaja nov svetovni val prodornih inovacij, ki bo temeljil na bolj visokotehnoloških tehnologijah, kot so blokovne verige, umetna inteligenca, genomika /multiomika in robotika, in drugih tehnologijah, ki lahko izvirajo tudi od posameznih inovatorjev in skupnosti državljanov. Skupno jim je to, da se oblikujejo na stičišču različnih ▌znanstvenih disciplin , tehnoloških rešitev in gospodarskih sektorjev , ponujajo povsem nove kombinacije proizvodov, postopkov, storitev in poslovnih modelov ter imajo potencial za odpiranje novih trgov po vsem svetu. Vplivale bodo tudi na dodatne ključne sektorje, kot so proizvodnja, finančne storitve, promet ali energija.

Evropa mora zajahati ta val, za kar je v dobrem položaju, saj novi val prihaja na visokotehnoloških področjih , v katera je že veliko vložila, zlasti v ključne omogočitvene tehnologije; to ji daje nekaj konkurenčnih prednosti v zvezi z znanostjo in znanjem , tudi v smislu človeških virov, in se lahko opre na tesno javno-zasebno sodelovanje (npr. v zdravstvu ali na področju energije).

Da bi Evropa lahko vodila naveden novi val prodornih inovacij, se je treba spoprijeti z naslednjimi izzivi:

▌

—

povečati tvegano financiranje za premostitev finančne vrzeli: evropski inovatorji imajo težave zaradi majhne ponudbe tveganega financiranja. Zasebni tvegani kapital je ključnega pomena za preoblikovanje prodornih inovacij v podjetja z vodilnim položajem na svetu, vendar Evropa zbere manj kot četrtino sredstev, kot jih zberejo ZDA in Azija. Evropa mora premostiti imenovani „inovacijski prepad“, kjer zamisli in inovacije ne dosežejo trga zaradi vrzeli med javno podporo in zasebnimi naložbami, zlasti v zvezi z zelo tveganimi prodornimi inovacijami , ki morajo biti podprte z dolgoročnimi naložbami;

—	olajšati dostop do rezultatov raziskav, izboljšati prenos znanosti v inovacije in pospešiti prenos zamisli, tehnologij in talentov iz raziskovalne baze v zagonska podjetja in industrijo;

—	nadalje podpirati razvoj vseh oblik inovacij, tudi inovacij, ki temeljijo na potrebah uporabnikov, inovacij, temelječih na storitvah, ki temeljijo na potrebah potrošnikov, in vključujočih družbenih inovacij;

—	pospešiti preoblikovanje poslovanja: evropsko gospodarstvo zaostaja pri sprejemanju novih tehnologij in širitvi: 77 % mladih in velikih družb na področju raziskav in inovacij je ustanovljenih v ZDA ali Aziji in le 16 % v Evropi;

—

izboljšanje in poenostavitev evropskega področja financiranja in podpore raziskavam in inovacijam: veliko število virov financiranja zagotavlja zapleteno okolje za inovatorje. EU mora pri ukrepanju sodelovati in se usklajevati z drugimi pobudami na evropski, nacionalni in regionalni ravni, tako javnimi kot zasebnimi, da bi bolj pospešili in bolje uskladili podporne zmogljivosti , se izognili podvajanju dejavnosti ter ponudili okolje, v katerem se bodo evropski inovatorji lažje znašli;

—

odpraviti razdrobljenost inovacijskega ekosistema. Medtem ko je v Evropi vedno več žariščnih točk, pa te niso dobro povezane. Podjetja z mednarodnim potencialom rasti se morajo ubadati z razdrobljenostjo nacionalnih trgov z različnimi jeziki, poslovnimi kulturami in predpisi. EU ima pomembno vlogo pri podpiranju učinkovitega sodelovanja med nacionalnimi in regionalnimi ekosistemi, ki podjetjem, zlasti MSP, omogoča dostop do najboljšega védenja, strokovnega znanja, infrastruktur in storitev po vsej Evropi. Sodelovanje med ekosistemi, tudi z zakonskim urejanjem, podpira tudi zato, da se izboljša interoperabilnost med različnimi tehnologijami in praktičnimi rešitvami.

Za soočenje s tem novim valom prodornih inovacij zahteva evropska podpora ▌inovatorjem hitro odziven, preprost, tekoč in prilagojen pristop. Politike za razvoj in uvajanje prodornih inovacij in podjetij v fazi širitve morajo biti pogumne in prevzeti tveganja ter morajo upoštevati navedene izzive in dodati vrednost zadevnim inovacijskim dejavnostim, ki jih izvajajo posamezne države članice ali regije .

Steber programa Obzorje Evropa „Inovativna Evropa“ v sodelovanju z drugimi politikami EU in zlasti s programom InvestEU je zasnovan za doseganje otipljivih rezultatov. Opira se na pridobljene izkušnje in izkušnje, pridobljene v okviru prejšnjih okvirnih programov, zlasti dejavnosti ▌, kot so Prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET), Hitra pot do inovacij (FTI) in ▌instrument za MSP ▌, pa tudi zasebnega in podjetniškega financiranja (na primer 7. OP, RSFF, Obzorje 2020 InnovFin), ki so zbrane in racionalizirane v dejavnostih pilotnega projekta EIC za obdobje 2018–2020.

Na podlagi teh izkušenj ta steber predvideva uvedbo Evropskega sveta za inovacije (EIC), ki bo spodbujal predvsem prodorne in prelomne tehnologije in inovacije , pri čemer je poseben poudarek na inovacijah, ki oblikujejo trg, podpora pa je namenjena vsem vrstam inovacij, tudi postopnim inovacijam, zlasti v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, izjemoma pa tudi v malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo s potencialom za hitro širitev na evropski in svetovni ravni ter z namenskimi ukrepi in dejavnostmi:

—	podpora razvoju prihodnjih in nastajajočih prodornih inovacij , vključno z visokotehnološkimi inovacijami, pa tudi netehnoloških inovacij ;

—	premostitev finančnih vrzeli pri razvoju, uvajanju in širjenju inovacij, ki oblikujejo trg;

—	pritegnitev zasebnega kapitala in naložb;

—	povečanje vpliva in prepoznavnosti podpore EU inovacijam.

V tem stebru so predvidene tudi dejavnosti, oblikovane v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), zlasti v njegovih skupnostih znanja in inovacij. Poleg tega se zagotovijo sistematične sinergije med EIC in EIT: inovativna podjetja, ki izvirajo iz skupnosti znanja in inovacij v okviru EIT bi lahko imela dostop do EIC, da se ustvari skupina inovacij, ki še niso dobičkonosne, inovativnim podjetjem z velikim potencialom, financiranim s strani EIC, ki še ne delujejo v eni od skupnosti znanja in inovacij v okviru EIT, pa bi lahko bil omogočen dostop do te dodatne podpore.

EIC in skupnosti znanja in inovacij v okviru EIT bodo sicer lahko neposredno podpirali ▌inovacije po vsej EU , a je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: dognanja na področju temeljnih raziskav so podlaga za inovacije, ki ustvarjajo trg. To mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU ter nacionalnimi in regionalnimi politikami (tudi z učinkovitimi sinergijami z ESRR in strategijami pametne specializacije) ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi:

—	obnovljene in okrepljene mehanizme usklajevanja in sodelovanja z državami članicami in pridruženimi državami, tudi z zasebnimi pobudami, za podporo vsem akterjem evropskih inovacijskih ekosistemov , med drugim tudi na regionalni in lokalni ravni ;

—

▌

—

poleg tega se bo ta steber v smislu stalnega prizadevanja za krepitev zmogljivosti financiranja za raziskave in inovacije v Evropi tesno povezal s programom InvestEU. Program InvestEU, ki se bo opiral na dosežke in izkušnje iz programa InnovFin iz programa Obzorje 2020 ter iz EFSI, bo izboljšal dostop do tveganega financiranja za dobičkonosne subjekte ▌, pa tudi za vlagatelje.

1. EVROPSKI SVET ZA INOVACIJE (EIC)

1.1. Področja ukrepanja

Deluje v skladu z naslednjimi načeli: jasna dodana vrednost EU, avtonomnost, zmožnost prevzemanja tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost. EIC bo tudi sistem „vse na enem mestu“ za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij (MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter izjemoma mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo). Glede na svoje sheme bo zagotavljal podporo posameznim upravičencem in multidisciplinarnim konzorcijem.

Cilji EIC so :

—	opredeliti, razviti in uvesti raznovrstne inovacije z visokim tveganjem, vključno s postopnimi inovacijami, z močnim poudarkom na prodornih, prelomnih in visokotehnoloških inovacijah, ki imajo potencial, da postanejo inovacije, ki oblikujejo trg, ter

—	na ravni EU in na mednarodni ravni podpreti hitro širitev inovativnih podjetij , predvsem MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter izjemoma malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na njihovi poti od zamisli do trga.

EIC po potrebi prispeva k dejavnostim, ki jih podpirajo drugi deli programa Obzorje Evropa, zlasti steber II.

EIC se bo izvajal predvsem z dvema dopolnjujočima se ukrepoma, in sicer z Iskalcem (Pathfinder) za napredne raziskave v zgodnjih fazah razvoja tehnologije ter Pospeševalcem (Accelerator) za inovacije in ukrepe uvajanja na trg, vključno z ukrepi za komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in rast podjetij. Z idejo, da se za inovacije z visokim tveganjem, ki jih izvajajo zagonska podjetja, MSP in izjemoma mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zagotovi enotni sistem „vse na enem mestu“ in en postopek za podporo, bo Pospeševalec dodeljeval predvsem dve vrsti podpore : predvsem kombinirano financiranje (združevanje nepovratnih sredstev in naložb v lastniški kapital) in nepovratna sredstva, ki jim lahko sledi podpora lastniškega kapitala . Poleg tega bo tudi omogočal dostop do posojil in jamstev, zlasti tistih iz programa InvestEU.

Ta komplementarna ukrepa bosta imela skupne značilnosti. Namreč:

—	podpirala bosta inovacije z visokim tveganjem, pri katerih tveganj, naj bodo finančna, tehnološka/znanstvena, tržna in/ali regulativna, ne more prevzeti zgolj trg oziroma jih ni mogoče podpreti s finančnimi instrumenti v okviru programa InvestEU;

—	osredotočala se bosta zlasti na prodorne ▌inovacije z visokim tveganjem in/ali na visokotehnološke inovacije, podpirala pa bosta tudi druge oblike inovacij, kot so postopne inovacije, ki imajo potencial za ustvarjanje novih trgov ali prispevajo k reševanju svetovnih izzivov ;

—

večinoma bosta delovala po načelu „od spodaj navzgor“, odprta bosta za inovacije z vseh področij znanosti, tehnologije in aplikacij iz vseh sektorjev, obenem pa bosta omogočala ciljno podporo nastajajočim prodornim tehnologijam, tehnologijam, ki oblikujejo trg, in/ ali visokotehnološkim tehnologijam, ki bi lahko imele strateški pomen v smislu gospodarskega in/ali družbenega učinka . Službe Komisije bodo ocenile ta potencialni strateški učinek na podlagi priporočil neodvisnih strokovnjakov, vodij programov EIC ter po potrebi Svetovalnega odbora EIC;

—	spodbujala bosta inovacije, ki zajemajo različna znanstvena in tehnološka področja in sektorje (npr. kombinacija fizičnih in digitalnih) ▌;

—	osredotočala se bosta na inovatorje, poenostavljanje postopkov in upravnih zahtev, pri čemer se bodo pri ocenjevanju prijav uporabljali tudi razgovori, in zagotavljanje hitrega sprejemanja odločitev;

▌

—	izvajala se bosta z namenom, da bi se znatno okrepil evropski inovacijski ekosistem;

—	vodena bosta proaktivno, z mejniki ali drugimi predhodno dogovorjenimi merili za merjenje napredka in možnostjo, da se projekti po temeljiti oceni, pri kateri po možnosti sodelujejo neodvisni strokovnjaki, po potrebi preusmerijo , prestavijo ali prekinejo .

Poleg finančne podpore bodo inovatorji imeli dostop tudi do poslovnih svetovalnih storitev EIC, ki bodo projektom zagotavljale usmerjanje, mentorstvo in tehnično pomoč ter inovatorje povezovale z vrstniki, industrijskimi partnerji in vlagatelji. Inovatorji bodo imeli tudi lažji dostop do strokovnega znanja, zmogljivosti (vključno z inovacijskimi vozlišči (17) in testnimi okolji za odprte inovacije ) in partnerjev iz vseh dejavnosti, ki jih podpira EU, vključno s tistimi iz EIT, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij. Komisija bo zagotavljala nemoteno kontinuiteto med EIT, EIC in programom InvestEU, s tem pa komplementarnost in sinergije.

Da se omogoči krepitev evropskega inovacijskega ekosistema, bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic ali takimi medregionalnimi pobudami, tudi v obliki evropskega partnerstva.

1.1.1. Iskalec za napredne raziskave

Iskalec bo zagotavljal nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki raziskujejo nova in visokotehnološka področja , s ciljem, da se razvijejo v potencialno prebojne inovativne tehnologije prihodnosti in nove tržne priložnosti. Sheme prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET) bo združil v en sam model z enotnim naborom meril ter gradil na izkušnjah, pridobljenih v teh shemah, ki jih podpirata 7. OP in Obzorje 2020, vključno s programom FET-Innovation Launchpad Obzorja 2020 in s fazo 1 instrumenta za MSP v okviru programa Obzorje 2020.

Splošni cilj Iskalca bo negovati inovacije, ki bi lahko oblikovale trg, iz prodornih ▌zamisli in jih voditi do predstavitvene faze ali razvoja poslovnih modelov ali strategij, kjer jih bo prevzel Pospeševalec ali kateri koli drugi instrument za uvedbo na trg. V ta namen bo Iskalec ▌podpiral najzgodnejše faze znanstvenih in tehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo.

Da bi bil v celoti odprt za široka raziskovanja, priložnosti naključij in nepričakovane zamisli, koncepte in odkritja, se bo Iskalec večinoma izvajal s stalnim in konkurenčnim odprtim razpisom s presečnimi datumi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor. Iskalec bo ohranjal svojo naravo „od spodaj navzgor“, a bo tudi zagotavljal konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev (18), ki zahtevajo visokotehnološko in prebojno razmišljanje. Teme za te izzive bodo določene v delovnih programih. Združevanje izbranih projektov v tematsko ali ciljno naravnane portfelje bo omogočilo vzpostavitev kritične mase prizadevanj in strukturiranje novih multidisciplinarnih raziskovalnih skupnosti.

Ti portfelji izbranih projektov▌ bodo nadalje razviti in okrepljeni, vsak v skladu z vizijo, ki bo razvita v sodelovanju z njegovimi inovatorji, vendar jo bo delila tudi širša raziskovalna in inovacijska skupnost. Prehodne dejavnosti Iskalca se bodo izvajale z namenom pomoči raziskovalcem in inovatorjem pri razvoju poti komercialnega razvoja, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti za oceno morebitnih poslovnih modelov, in z namenom pomoči pri ustvarjanju odcepljenih ali zagonskih podjetij. Te prehodne dejavnosti Iskalca lahko vključujejo tudi dopolnilna nepovratna sredstva za nadgradnjo ali širitev področja prejšnjih in tekočih ukrepov, da se vključijo novi partnerji, omogoči sodelovanje znotraj portfelja in razvije njegova multidisciplinarna skupnost.

Iskalec bo odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, in se bo osredotočal na multidisciplinarne konzorcije. V primeru projektov posameznega upravičenca se podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in večja podjetja ne bodo upoštevala. Iskalec se bo izvajal predvsem na podlagi skupnih raziskav in tesnega usklajevanja z drugimi deli programa Obzorje Evropa, zlasti z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC), ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) , evropskim ekosistemom stebra III ter dejavnostmi skupnosti znanja in inovacij EIT , da bi identificirali radikalne nove ideje in koncepte s prodornim potencialom .

1.1.2. Pospeševalec

Zasebno in podjetniško financiranje med pozno fazo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti in uvajanjem na trg ostajata skromna za inovacije z visokim tveganjem (19) (zaradi česar niso dobičkonosne ali zanimive za vlagatelje) , ki so prodorne in oblikujejo trg. Zaradi premostitve inovacijskega prepada za katero koli vrsto inovacij z visokim tveganjem, vključno zlasti s prodornimi in visokotehnološkimi inovacijami, ki so ključne za prihodnjo rast Evrope, mora javna podpora oblikovati popolnoma nov pristop. Kadar trg ne zagotavlja uspešnih finančnih rešitev, bi morala javna podpora zagotoviti posebni mehanizem za porazdelitev tveganja in prevzeti več ali celo celotno začetno tveganje pri potencialno prodornih inovacijah, ki oblikujejo trg, da bi privabila nadomestne zasebne vlagatelje v poznejših fazah, ko se delovanje razvije in se tveganje zmanjša , dokler podjetje, ki izvaja inovativni projekt, ne postane dobičkonosno .

Zato bo Pospeševalec zagotavljal finančno podporo MSP, vključno z zagonskimi podjetji, in izjemoma malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo , ki imajo ambicije za razvoj svojih prodornih inovacij in njihovo uvedbo na trg EU in mednarodne trge ter za hitro širjenje. V ta namen bo gradil na izkušnjah iz faze 2 in faze 3 instrumenta MSP programa Obzorje 2020 in programa InnovFin programa Obzorje 2020, tudi z dodatkom sestavin, ki ne vključujejo nepovratnih sredstev, in sposobnosti podpore večjim in dolgotrajnejšim naložbam.

Pospeševalec zagotavlja predvsem podporo v obliki kombiniranega financiranja EIC , pa tudi nepovratnih sredstev in lastniškega kapitala . Kombinirano financiranje EIC sestavljajo :

—	nepovratna sredstva ali vračljivi predujmi (20) za pokrivanje inovacijskih dejavnosti;

—

podpora naložbam v obliki lastniškega kapitala (21) ali drugih povratnih oblik podpore (posojila, jamstva itd.) za premostitev inovacijskih dejavnosti z učinkovito uvedbo na trg, vključno s širitvijo, na način, ki ne izriva zasebnih naložb ali izkrivlja konkurence na notranjem trgu. Če se šteje, da je projekt dobičkonosen že pri začetni izbiri (potrebna skrbnost), ali v primeru, da je stopnja tveganja dovolj znižana, bo izbranemu/podprtemu podjetju omogočil dostop do dolžniškega financiranja (npr. s posojili ali jamstvi ) in/ali lastniškega financiranja iz programa InvestEU.

Pomoč v obliki kombiniranega financiranja se dodeli v okviru enega samega postopka in z enim samim sklepom, ki podprtemu inovatorju zagotavlja eno samo obveznost glede finančnih virov za pokrivanje različnih faz inovacij do uvedbe na trg, vključno s komercializacijo pred serijsko proizvodnjo. Celotna izvedba dodeljene podpore bo temeljila na mejnikih in pregledu. Kombinacija in obseg financiranja bodo prilagojeni potrebam podjetja, velikosti podjetja in fazi, naravi tehnologije/inovacije in dolžini inovacijskega cikla. Instrument bo kril potrebe po financiranju do zamenjave z nadomestnimi viri naložb.

Pospeševalec EIC bo zagotavljal tudi podporo v obliki nepovratnih sredstev za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, za izvajanje številnih inovativnih vrst inovacij, od postopnih do prodornih in prelomnih inovacij, ki se nameravajo širiti.

Podpora bo zagotovljena prek stalno odprtega razpisa za zbiranje predlogov po načelu „od spodaj navzgor“, kakršen se uporablja za podporo v obliki kombiniranega financiranja. EIC lahko zagonskemu podjetju ali MSP med trajanjem programa Obzorje Evropa le enkrat zagotovi podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev, ki ne bo višja od 2,5 milijona EUR. Predlogi vsebujejo podrobne informacije o zmogljivostih vlagatelja za razširitev dejavnosti.

Projektom, ki jim je bila zagotovljena podpora samo v obliki nepovratnih sredstev, lahko Pospeševalec upravičencem na njihovo zahtevo naknadno zagotovi finančno podporo (npr. podpora samo v obliki lastniškega kapitala), in sicer prek njegovega subjekta za posebne namene, odvisno od rezultatov njegove ocene v okviru potrebne skrbnosti.

Kadar izbrani projekti za svoje dejavnosti na področju raziskav in inovacij prejmejo podporo, ki vključuje nepovratna sredstva, se lahko te dejavnosti izvajajo v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi raziskovalnimi organizacijami, na primer prek oddajanja naročil podizvajalcem, da se upravičencu zagotovi možnost optimalnega dostopa do tehničnega in poslovnega strokovnega znanja. Upravičenec se bo lahko tako razvijal ob trdni opori na obstoječem védenju, strokovnem znanju in ekosistemih, razširjenih po vsej Evropi.

Če se različna tveganja ( finančna, znanstvena/ tehnološka, tržna, upravljavska, regulativna itd.) zmanjšajo, se pričakuje, da se relativna pomembnost komponente povračljivega predujma poveča.

Čeprav lahko EU sama prevzame začetno tveganje pri izbranih inovacijah in ukrepih uvedbe na trg, pa bo cilj, da se odpravi tveganje teh dejavnosti in spodbudi sovlaganje iz drugih virov in celo nadomestnih vlagateljev od začetka in med razvojem ukrepa. V takem primeru bodo cilji in časovni razpored sovlaganja dogovorjeni s sovlagateljem oziroma sovlagatelji ter upravičenci/podjetji, ki prejemajo podporo .

Pospeševalec bo deloval predvsem s stalno odprtim razpisom za zbiranje predlogov s presečnimi datumi po načelu „od spodaj navzgor“ in bo usmerjen na MSP, vključno z zagonskimi podjetji, in izjemoma na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pa tudi na mlade inovatorje in inovatorke , ki upravljajo ta podjetja ali so v njih osebe s ključnimi znanji in spretnostmi . Ta odprti razpis za zbiranje predlogov po načelu „od spodaj navzgor“ lahko dopolnjuje ciljna podpora nastajajočim prodornim in/ali visokotehnološkim inovacijam, ki ustvarjajo trg in bi lahko imele strateški pomen v smislu gospodarskega in/ali družbenega vpliva, ob ohranjanju prevladujoče narave Pospeševalca v smislu načela „od spodaj navzgor“ . Teme za to ciljno podporo bodo opisane v programih dela. Predloge lahko predložijo tudi vlagatelji, vključno z javnimi agencijami za inovacije, vendar pomoč dodelijo neposredno podjetju , ki izvaja inovativni projekt, za katerega se zanimajo .

Pospeševalec bo omogočal tudi uporabo inovacij iz projektov, ki jih podpira Iskalec ▌, in drugih stebrov okvirnih programov EU (22), da se jih podpre za doseganje trga. Identifikacija projektov, podprtih pri drugih stebrih programa Obzorje Evropa in tudi prejšnjih okvirnih programih, bo temeljilo na relevantnih metodologijah, kot je inovacijski radar.

Poleg tega bi za namene širjenja in v skladu s členom 43.5(a) Uredbe [okvirni program] uspešni predlogi iz upravičenih nacionalnih ali regionalnih programov po opravljenem začetnem kartiranju lahko imeli tudi dostop do ocenjevalne faze Pospeševalca pod naslednjimi kumulativnimi in rezultirajočimi pogoji:

(a)	Komisija bo v tesnem sodelovanju z državami članicami opravila poglobljeno kartiranje upravičenih nacionalnih ali regionalnih programov z namenom ugotavljanja povpraševanja po taki shemi. Rezultati kartiranja bodo objavljeni na portalu udeležencev in bodo redno posodobljeni;

(b)

v prvem programu dela programa Obzorje Evropa bo začet pilotni projekt, ki bo temeljil na tem kartiranju. V okviru tega projekta morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

—	nacionalne ali regionalne postopke ocenjevanja potrdi Komisija glede na merila iz programa dela programa Obzorje Evropa;

—

Komisija pri ocenjevanju predlogov zagotovi enako obravnavo z drugimi predlogi, predloženimi v okviru Pospeševalca EIC. Zlasti bodo vsi upravičeni predlogi morali iti skozi izbirni postopek, v katerem bodo obravnavani popolnoma enakovredno; ta postopek bo potekal v obliki razgovora v živo z žirijo, sestavljeno iz zunanjih neodvisnih strokovnjakov.

1.1.3. Dodatne dejavnosti EIC

EIC bo izvajal tudi:

—

poslovne pospeševalne storitve EIC v podporo dejavnostim in ukrepom programov Iskalec in Pospeševalec ; te so močno priporočene vsem izbranim zagonskim podjetjem in MSP, izjemoma pa tudi malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, niso pa obvezne . Cilj bo povezati Skupnost financiranih inovatorjev EIC, skupaj s financiranimi podjetji v okviru pečata odličnosti, z vlagatelji, partnerji in javnimi pridobitelji. Ukrepom EIC bo zagotovil vrsto storitev usmerjanja in mentorstva. Inovatorjem bo zagotovil dostop do mednarodnih mrež potencialnih partnerjev, vključno z industrijskimi, za dopolnitev vrednostne verige ali razvoj tržnih priložnosti ter iskanje vlagateljev in drugih virov zasebnega ali podjetniškega financiranja. Dejavnosti bodo vključevale dogodke v živo (npr. posredniške prireditve, predstavitvene dogodke), pa tudi razvoj ali uporabo obstoječih platform za iskanje partnerjev, v tesni povezavi s finančnimi posredniki, ki jih podpira InvestEU, in s skupino EIB. Te dejavnosti bodo prav tako spodbujale izmenjave z vrstniki kot vir učenja v okviru inovacijskega ekosistema, in pri tem posebej dobro uporabo članov ▌odbora EIC ▌ in EIC Fellows;

—	EIC Fellowship za podelitev priznanja vodilnim inovatorjem EU. Komisija jim bo podelila priznanja na podlagi nasveta Svetovalnega odbora na visoki ravni, da jih prizna kot ambasadorje za inovacije;

—

EIC Challenges, to so motivacijske nagrade, kot pomoč pri razvoju novih rešitev za svetovne izzive, privabljanju novih akterjev in razvoju novih skupnosti. Druga priznanja EIC bodo vključevala nagrado iCapital, nagrado za podnebne inovacije, nagrado za družbene inovacije in nagrado za inovatorke (23). Zasnova njegovih priznanj bo povezana z EIC in z drugimi deli okvirnega programa EU , vključno z nalogami in drugimi ustreznimi organi financiranja. Preučiti bo treba možnosti za sodelovanje z organizacijami , ki so sposobne zagotoviti dopolnilno podporo (na primer podjetja, univerze, raziskovalne organizacije, podjetniški pospeševalci, dobrodelne organizacije in ustanove).

—	inovativna javna naročila EIC, za javno naročanje prototipov ali za razvoj programa prvega nakupa za lažje financiranje in odkup inovativnih tehnologij pred vstopom na trg s strani nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih subjektov , kadar je le mogoče skupaj .

1.2. Izvajanje

Izvajanje EIC zahteva uvedbo posebnih funkcij upravljanja, da se odrazijo pristop EIC, usmerjen na inovatorje, in nove značilnosti njegovih instrumentov.

1.2.1. Odbor EIC

Svetovalni odbor EIC na visoki ravni (odbor EIC) pomaga Komisiji pri izvajanju dejavnosti EIC. Poleg svetovanja glede programov dela EIC odbor EIC prevzema dejavno vlogo pri svetovanju glede poteka izbora projektov ter upravljanja in spremljanja ukrepov. Opravljal bo funkcijo obveščanja, in sicer s člani, ki imajo vlogo ambasadorjev in prispevajo k spodbujanju inovacij v EU. Komunikacijski kanali vključujejo udeležbo na ključnih dogodkih s področja inovacij, družbene medije, ustanovitev skupnosti inovatorjev EIC, sodelovanje s ključnimi mediji s poudarkom na inovacijah, skupne dogodke z inkubatorji in pospeševalnimi vozlišči.

Odbor EIC zagotavlja svetovanje Komisiji glede inovacijskih trendov ali pobud, ki so potrebne za krepitev in spodbujanje inovacijskega ekosistema EU, tudi glede morebitnih regulativnih ovir. Odbor EIC tudi opredeljuje nova področja inovacij, ki bodo najverjetneje upoštevana pri dejavnostih v okviru stebra in nalog Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost. Na ta način in v skladu z ustrezno sestavo odbora programa bo odbor EIC predvidoma prispeval k splošni skladnosti programa Obzorje Evropa.

Na podlagi svetovanja odbora EIC bo Komisija:

—

potencialnim prosilcem zagotovila podrobne informacije pred razpisi za zbiranje predlogov, ki vključujejo:

—	zahteve različnih podpornih shem;

—	informacije o tem, kako bodo zagotovljene in izvršene predlagane oblike finančne podpore (kombinirano financiranje, nepovratna sredstva, lastniški kapital, posojila in jamstva);

—	jasno razlikovanje med ciljnimi skupinami in njihovimi specifičnimi potrebami, skladno s shemami EIC;

—	opredelitev inovacijskih ciljev z vidika proizvoda, postopka, trženja in storitev;

—	vzpostavila zanesljivo spremljanje izvajanja shem EIC, da se zagotovi hitro razumevanje politike in oblikujejo inovacijski vzorci. V ta namen bodo izbrani in izvedeni kazalniki za merjenje pričakovanih in doseženih inovacij z vidika proizvoda, postopka, trženja in storitev;

—	zagotavljala dopolnjevanje in sodelovanje med EIC in EIT, da se prepreči podvajanje;

—	razširjala podrobne informacije o obstoječih orodjih, da se pri visokotveganih projektih privabijo vlagatelji tveganega kapitala.

1.2.2. Vodje programov EIC

Komisija bo imela proaktiven pristop k upravljanju zelo tveganih projektov, na podlagi dostopa do potrebnega strokovnega znanja in izkušenj.

Komisija bo imenovala več začasnih vodij programov EIC, ki ji bodo pomagali pri oblikovanju vizije na podlagi podjetij in tehnologij ter operativnih navodil. Odbor programa bo obveščen o imenovanjih.

Vodje programov bodo prihajali z različnih področij, vključno s podjetji, univerzami, nacionalnimi laboratoriji in raziskovalnimi središči. Imeli bodo strokovno poglobljeno znanje na podlagi osebnih izkušenj in števila let na ustreznem področju. To bodo priznani vodje, ki so že vodili multidisciplinarne raziskovalne skupine in velike institucionalne programe ter se zavedajo pomena neutrudnega, ustvarjalnega in širokega komuniciranja svojih vizij. Poleg tega bodo imeli izkušnje na področju nadzora pomembnih proračunov, kar zahteva občutek odgovornosti.

Od vodij programov se pričakuje, da bodo povečali vpliv financiranja EIC s spodbujanjem kulture „aktivnega upravljanja“ , ki povezuje zanesljivo tehnološko znanje s praktičnim pristopom, ki vključuje razvoj proračunov z vizijo na ravni portfeljev in projektov, časovne razporede in mejnike, ki jih morajo dosegati projekti EIC, da dobijo nadaljnje financiranje.

Vodje programov na podlagi jasnih in poštenih meril ter glede na skladne strateške portfelje projektov, ki naj bi bistveno prispevali k nastanku potencialnih družbenih ali gospodarskih inovacij, ki oblikujejo trg, predvsem nadzorujejo izvajanje razpisov Iskalca in Pospeševalca in svetujejo ocenjevalnim strokovnim odborom .

Vodje programov bodo zadolženi za razvoj portfeljev Iskalca tako, da bodo skupaj z upravičenci razvili skupno vizijo in skupen strateški pristop za vzpostavitev kritične mase prizadevanj. To bo vključevalo okrepitev novih, nedavno razvitih raziskovalnih področij ter vzpostavitev in strukturiranje novih skupnosti z namenom, da se prebojne prodorne ideje preoblikujejo v dejanske in zrele inovacije, ki oblikujejo trg. Vodje programov bodo izvajali prehodne dejavnosti z nadaljnjim razvojem portfelja z ustreznimi dodatnimi dejavnostmi in partnerji ter pozorno spremljali vsa morebitna odcepljena podjetja in zagonska podjetja.

Da bi omogočili večjo prožnost, bodo vodje programov za vsak mejnik ali predhodno dogovorjeno merilo v ustreznih časovnih presledkih , odvisno od razvoja projekta, ocenili projekte iz Iskalca in Pospeševalca, da bi ocenili, ali bi jih bilo treba nadaljevati, preusmeriti ali prekiniti v skladu z opredeljenimi metodami in postopki za vodenje projektov. Pri takih ocenah lahko po potrebi sodelujejo neodvisni zunanji strokovnjaki. Komisija bo v skladu s kadrovskimi predpisi zagotovila, da vodje programov pri opravljanju svojih nalog niso v navzkrižju interesov in ne kršijo zaupnosti.

Glede na visoka tveganja ukrepov se pričakuje, da precejšnje število projektov ne bo končano. Sredstva, ki se prerazporedijo iz takšnih prekinitev, se bodo uporabila za podporo drugim ukrepom EIC, odbor programa pa bo o tem pravočasno obveščen .

1.2.3. Izvajanje kombiniranega financiranja EIC

Komisija bo upravljala vse operativne elemente projektov iz Pospeševalca, vključno z nepovratnimi sredstvi ali drugimi nepovratnimi oblikami podpore.

Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija ▌oblikuje subjekt za posebne namene (EIC SPV).

Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.

Investicijsko strategijo za EIC SPV bo potrdila Komisija . EIC SPV določi in izvaja strategijo umika za svoje kapitalske udeležbe ter vanjo vključi možnost, da izvedbenim partnerjem, podprtih v okviru programa InvestEU, predlaga prenos (dela) naložbe , kadar je primerno in za dejavnosti, katerih tveganja so bila ustrezno znižana, da izpolnjujejo merila iz člena 209(2) finančne uredbe. Odbor programa bo ustrezno obveščen.

EIC SPV bo izvajal potrebno skrbnost in se pogajal za tehnične pogoje vsake naložbe v skladu z načeli dodatnosti in preprečevanjem nasprotja interesov z drugimi dejavnostmi vlagateljev in drugih partnerjev. EIC SPV bo proaktivni vzvod za javne in/ali zasebne naložbe v posamezne dejavnosti Pospeševalca.

2. EVROPSKI INOVACIJSKI EKOSISTEMI

2.1. Utemeljitev

Da bi v celoti izkoristila ves potencial inovacije, ki vključuje raziskovalce, podjetnike, industrijo in širšo družbo, mora EU skupaj z državami članicami izboljšati okolje, v katerem lahko inovacije uspevajo na vseh ravneh. To bo prispevalo k razvoju učinkovitega inovacijskega ekosistema na ravni EU ter spodbujanju sodelovanja, mreženja in izmenjave idej in znanja, razvoju odprtih inovacijskih procesov in organizacij, finančnih sredstev in znanj med nacionalnimi , regionalnimi in lokalnimi inovacijskimi ekosistemi , da bi podprli vse vrste inovacij ter dosegli vse inovatorje v EU in jim zagotovili ustrezno podporo .

EU in države članice si morajo prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije in inovacije v javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Vladni sektor mora inovirati tudi sam in se obnoviti, da bi lahko podprl spremembe predpisov in upravljanja, ki so potrebne za podpiranje obsežnega uvajanja inovacij, vključno z novimi tehnologijami , in naraščajočih zahtev javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb.

Da bi uresničili te cilje, se bodo izvajale dejavnosti za dopolnjevanje in zagotovitev sinergij z vrstami ukrepov EIC, pa tudi z dejavnostmi EIT, z dejavnostmi, ki potekajo v okviru drugih stebrov programa Obzorje Evropa, in z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice in pridružene države, pa tudi dejavnostmi, ki se izvajajo v zasebnih pobudah.

2.2. Področja ukrepanja

Kot prvi korak bo Komisija v okviru EIC organizirala forum javnih organov in organov držav članic in pridruženih držav, ki so odgovorni za ▌politike in programe na področju inovacij, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. Pridružila se bosta tudi odbora EIC in EIT. V tem forumu EIC bo Komisija:

—

razpravljala o razvoju inovacijam naklonjene pravne ureditve z nadaljnjo uporabo inovacijskega načela (24) in razvojem inovativnih pristopov na področju javnega naročanja, vključno z razvojem in krepitvijo instrumenta za javno naročanje inovacij (PPI) za spodbujanje inovacij. Observatorij za inovacije v javnem sektorju bo tudi še naprej podpiral notranja vladna prizadevanja za inovacije poleg prenovljenega mehanizma za pomoč politikam;

—	spodbujala usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih programov, ob prizadevanju EU za utrditev odprtega trga za pretok kapitala in naložb, kot so razvoj ključnih okvirnih pogojev za inovacije v okviru unije kapitalskih trgov;

—

okrepila usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi inovacij ter inovacijskimi dejavnostmi iz programa Obzorje Evropa, pri čemer sodelujeta zlasti EIC in EIT , da bi tako spodbudili sinergije in se izognili prekrivanju, z izmenjavo podatkov o programih in njihovem izvajanju, virov in strokovnega znanja, analize in spremljanja trendov na področju tehnologije in inovacij ter povezovanjem zadevnih skupnosti inovatorjev;

—

določila skupno komunikacijsko strategijo na področju inovacij v EU. Njen cilj bo spodbujanje najbolj nadarjenih inovatorjev, podjetnikov, zlasti mladih, MSP in zagonskih podjetij iz celotne EU. Poudarila bo dodano vrednost EU, da tehnični, netehnični in družbeni inovatorji lahko prispevajo državljanom EU z razvijanjem svojih zamisli/vizije v uspešno podjetje (družbena vrednost/vpliv, delovna mesta in rast, družbeni napredek).

▌

▌EU bo v sinergiji z drugimi dejavnostmi programa Obzorje Evropa, vključno z dejavnostmi EIC in EIT, ter z regionalnimi strategijami pametne specializacije tudi :

—

spodbujala in skupno financirala skupne inovacijske programe, ki jih upravljajo organi, pristojni za javne nacionalne, regionalne ali lokalne politike in programe na področju inovacij, katerim se lahko pridružijo zasebni subjekti, ki podpirajo inovacije, in inovatorji. Takšni skupni programi, ki temeljijo na povpraševanju, lahko med drugim obravnavajo zgodnje faze in podpiranje študij izvedljivosti, sodelovanje med akademskimi krogi in podjetji, podporo visokotehnološkim MSP za skupne raziskave, prenos tehnologije in znanja, internacionalizacijo MSP, analizo in razvoj trga, pa tudi digitalizacijo nizkotehnoloških MSP, ter lahko podpirajo razvoj in medsebojno povezovanje infrastruktur odprtih inovacij (kot so pilotni projekti, demonstratorji, „izdelovalniški laboratoriji“ (makerspaces) in testna okolja), finančne instrumente za dejavnosti blizu trga ali uvajanje inovacij na trg, družbene inovacije. Vključujejo lahko tudi pobude za skupno javno naročanje, ki inovacijam omogočajo komercializacijo v javnem sektorju, zlasti za podporo razvoju nove politike. To je lahko zlasti učinkovito za spodbujanje inovacij na področju javnih storitev in ustvarjanje tržnih priložnosti za evropske inovatorje;

—

podpirala tudi skupne programe za mentorstvo, usmerjanje, tehnično pomoč in druge storitve, ki se izvajajo blizu inovatorjev, z mrežami, kot so nacionalne kontaktne točke , Evropska podjetniška mreža (EEN) in grozdi, z vseevropskimi platformami, kot je Startup Europe, z regionalnimi ali lokalnimi inovacijskimi akterji, javnimi in zasebnimi, zlasti inkubatorji ter inovacijskimi vozlišči, ki bi se lahko tudi medsebojno povezala, da bi podprla partnerstva med inovatorji. Podpora se lahko dodeli tudi za spodbujanje mehkih veščin za inovacije, vključno z omrežjem poklicnih ustanov, ter v tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo ter njegovimi skupnostmi znanja in inovacij ;

—	izboljšala podatke in znanje o podpori inovacijam, vključno s kartiranjem podpornih programov, vzpostavljanjem platform za izmenjavo podatkov, primerjalnimi analizami in ocenjevanjem programov podpore.

EU bo uvedla tudi ukrepe, ki so potrebni za nadaljnje spremljanje in splošno spodbujanje področja inovacij in zmogljivosti za upravljanje inovacij v Evropi.

Podporne dejavnosti za ekosistem bo izvajala Komisija s podporo izvajalske agencije za postopek ocenjevanja.

▌

DEL – ŠIRITEV SODELOVANJA IN KREPITEV EVROPSKEGA RAZISKOVALNEGA PROSTORA

V tem delu programa se izvajajo konkretni ukrepi, ki podpirajo širjenje sodelovanja in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora. Njegov namen je okrepiti povezovanje po vsej Evropi in odpreti evropska omrežja raziskav in inovacij, prispevati k izboljšanju upravljavskih zmogljivosti na področju raziskav v državah, ki so upravičene do ukrepov za širitev sodelovanja, podpirati nacionalne reforme ter s ciljnimi ukrepi izkoristiti potencial množice nadarjenih oseb v Uniji.

EU je v preteklosti dosegla vrhunske znanstvene in tehnološke dosežke, vendar njen raziskovalni in inovacijski potencial ni v celoti izkoriščen. Kljub velikemu napredku pri razvoju Evropskega raziskovalnega prostora (ERP) , vključno z načrtom za ERP in nacionalnimi akcijskimi načrti za ERP, ima Evropa še vedno razdrobljeno raziskovalno in inovacijsko okolje, vse države članice pa se srečujejo z ozkimi grli v svojih raziskovalnih in inovacijskih sistemih, ki zahtevajo reforme politik. Na nekaterih področjih je napredek prepočasen, da bi ujel vedno bolj dinamičen raziskovalni in inovacijski ekosistem (25).

Raven naložb v raziskave in inovacije v Evropi je še vedno daleč pod ciljem politike, tj. 3 % BDP, in še naprej raste počasneje kot pri naših glavnih konkurentih, kot so ZDA, Japonska, Kitajska in Južna Koreja.

Hkrati pa v Evropi naraščajo razlike med državami in regijami, ki so vodilne na področju raziskav in inovacij, ter državami in regijami, ki na tem področju zaostajajo. Če želi Evropa kot celota je izkoristiti odličnost na celotnem kontinentu, so potrebne spremembe – na primer z bolj razvejanimi in boljšimi povezavami med akterji na področju raziskav in inovacij po vsej Evropi – , da bi čim bolj povečala vrednost javnih in zasebnih naložb ter njihove učinke na produktivnost, gospodarsko rast, odpiranje delovnih mest in blaginjo. Potrebne so tudi strukturne reforme politike na področju raziskav in inovacij ter boljše nacionalno, regionalno in institucionalno sodelovanje pri ustvarjanju in širjenju visokokakovostnega znanja.

Poleg tega so raziskave in inovacije po mnenju nekaterih oddaljene in elitistične, brez jasne koristi za državljane, ter vključujejo stališča, ki ovirajo ustvarjanje in uvajanje inovativnih rešitev, in dvome o javnih politikah, podprtih z dokazi. To zahteva boljše povezave med znanstveniki, raziskovalci, inovatorji, podjetniki, državljani in snovalci politike ter bolj dorečene pristope tudi k združevanju znanstvenih dokazov v spreminjajoči se družbi .

EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen ERP (26) v celotni Evropski uniji in v pridruženih državah , bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije ter nacionalnimi in regionalnimi programi . Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU (27), skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni ravni (h katerim lahko prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj , in instrument za podporo politikam ), ter učinkovite institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami , ter vodijo k ustvarjanju vrhunskega znanja . Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije po vsej Evropi in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih politik in se doseže večji vpliv.

Dejavnosti, ki se podpirajo v tem delu, obravnavajo zlasti prioritete politik ERP, na splošno pa so podlaga za vse dele programa Obzorje Evropa. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje mobilnosti raziskovalcev v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru prek mobilnosti raziskovalcev in inovatorjev , pri čemer se v celoti upoštevajo trenutna neravnovesja, ter za oblikovanje in razvoj mrež učenjakov, znanstvenikov, raziskovalcev in inovatorjev, da se da vsa njihova (nematerialna) vrednost na voljo ERP s podporo razvoju načrtov na posameznih znanstvenih področjih .

Cilj je Evropska unija, v kateri znanje in visoko usposobljena delovna sila prosto krožita, se rezultati raziskav izmenjujejo hitro in učinkovito, imajo raziskovalci koristi od privlačnih poklicnih poti in je zagotovljena enakost spolov, države članice in pridružene države razvijajo skupne strateške raziskovalne programe, usklajujejo nacionalne načrte, opredeljujejo in izvajajo skupne programe ter obveščeni državljani razumejo rezultate raziskav in inovacij in te prinašajo koristi za družbo kot celoto.

Ta del bo dejansko prispeval k vsem ciljem trajnostnega razvoja (SDG), vendar neposredno naslednjim ciljem: cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDB 5 – enakost spolov; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDB 17 – partnerstvo za cilje.

1. ŠIRITEV SODELOVANJA IN ODLIČNOSTI ▌

Zmanjševanje razlik in obstoječega razkoraka v uspešnosti raziskav in inovacij z izmenjavo znanja in strokovnega znanja po vsej EU bo pomagalo državam, ki so upravičene do ukrepov za širitev sodelovanja , in najbolj oddaljenim regijam EU doseči konkurenčni položaj v svetovnih vrednostnih verigah , Uniji pa v celoti izkoristiti raziskovalni in inovacijski potencial vseh držav članic .

Zato so potrebni dodatni ukrepi – na primer spodbujanje odprtosti in raznovrstnosti v konzorcijih za projekte – , da bi se uprli pojavu zaprtih sodelovanj, ki lahko izključujejo številne obetavne institucije in posameznike, tudi novodošle osebe, ter izkoristili potencial množice nadarjenih oseb v EU s povečanjem in širjenjem koristi raziskav in inovacij po vsej EU.

Na širokih področjih dejavnosti bo financiranje olajšalo posamezne raziskovalne vidike, prilagojene posebnim potrebam ukrepov.

Splošne smernice

—	Povezovanje v skupine za ustvarjanje novih ali nadgradnjo obstoječih centrov odličnosti v državah upravičenkah, in sicer na podlagi partnerstva med vodilnimi znanstvenimi institucijami in partnerskimi institucijami;

—

tesno medinstitucionalno sodelovanje, da se občutno okrepijo univerze ali raziskovalne organizacije iz držav upravičenk na določenem področju, tako da se to področje poveže z raziskovalnimi institucijami, ki imajo vodilni položaj v mednarodnem merilu in so iz drugih držav članic ali pridruženih držav;

—

predsedniki ERP, da se podprejo univerze ali raziskovalne organizacije iz držav upravičenk pri privabljanju in zadrževanju visokokakovostnih človeških virov pod vodstvom izjemnega raziskovalca in vodje raziskav („vodja katedre ERP“), in izvedejo strukturne spremembe, da se doseže odličnost na trajnostni podlagi;

—

evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji (COST), ki vključuje ambiciozne pogoje v zvezi z vključitvijo držav upravičenk ter druge ukrepe za zagotavljanje znanstvenega mreženja, razvoja zmogljivosti ter podpore mladim in naprednim raziskovalcem iz teh ciljnih držav pri razvoju poklicne poti , in sicer prek visokokakovostnih in pomembnih znanstvenih ukrepov . 80 % celotnega proračuna COST bo namenjenih za ukrepe, ki so popolnoma usklajeni s cilji tega področja ukrepanja , vključno s financiranjem za nove dejavnosti in storitve ;

▌

—

dejavnosti za izboljšanje kakovosti predlogov pravnih subjektov iz držav članic z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, kot je strokovno preverjanje in svetovanje v fazi priprave predlogov, in za spodbujanje dejavnosti nacionalnih kontaktnih točk, da se podpre mednarodno mreženje, pa tudi dejavnosti na podlagi člena 20(3) [Uredbe] ter z dokazi podprte storitve povezovanja na podlagi člena 46(2) [Uredbe];

—

lahko se določijo dejavnosti za spodbujanje kroženja znanja med raziskovalci vseh starosti in na vseh ravneh v celotnem ERP (na primer nepovratna sredstva, namenjena raziskovalcem vseh narodnosti, da pridobijo in prenesejo novo znanje ter da sodelujejo v raziskavah in pri inovacijah v državah, ki so upravičene do ukrepov za širitev sodelovanja) ter za spodbujanje boljšega izkoriščanja obstoječih raziskovalnih infrastruktur (ki se po možnosti upravljajo skupaj) v ciljnih državah prek mobilnosti raziskovalcev in inovatorjev. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje pobud za odličnost.

To področje ukrepanja bo podprlo specifične cilje programa Obzorje Evropa: omogočanje, da množica nadarjenih oseb v Evropi v polni meri sodeluje v podprtih ukrepih; širjenje in povezovanje odličnosti po vsej EU; okrepitev ustvarjanja visokokakovostnega znanja; povečanje medsektorskega, interdisciplinarnega čezmejnega sodelovanja.

2. REFORMA IN KREPITEV SISTEMA EU ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE

Reforme politik na nacionalni ravni se bodo vzajemno krepile in dopolnjevale z oblikovanjem političnih pobud na ravni EU, raziskavami, mreženjem, partnerstvi, usklajevanjem, zbiranjem podatkov ter spremljanjem in ocenjevanjem.

Splošne smernice

—	Okrepitev baze dokazov za politike na področju raziskav in inovacij za boljše razumevanje različnih razsežnosti in komponent nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov , vključno z nosilci, učinki, povezanimi politikami;

—

predvidene dejavnosti za predvidevanje prihodnjih potreb in trendov , z usklajevanjem in skupnim oblikovanjem v sodelovanju z nacionalnimi agencijami ter v prihodnost usmerjenimi deležniki in državljani , na participativni način, na podlagi napredka metodologije za napovedovanje, s čimer bodo rezultati ustreznejši za politike, hkrati pa se bodo izkoriščale sinergije v celotnem programu in zunaj programa;

—

podpora oblikovalcem politik, organom financiranja, organizacijam, ki izvajajo raziskave, (tudi univerzam) ali svetovalnim skupinam, ki se ukvarjajo z ERP ali s politikami, povezanimi z ERP, ali ki izvajajo ukrepe usklajevanja in podpore v podporo ERP, da zagotovijo, da bodo ti ukrepi ustrezni za razvoj in izvajanje skladnega in dolgoročno vzdržnega ERP. Ta podpora se lahko nudi v obliki ukrepov za usklajevanje in podporo na podlagi konkurenčnega pristopa „od spodaj navzgor“ za podporo programskemu sodelovanju med programi za raziskave in inovacije držav članic, pridruženih držav in organizacij civilne družbe, kot so fundacije, pri prednostnih nalogah po lastni izbiri in z jasnim poudarkom na izvajanju mednarodnih skupnih dejavnosti, vključno z razpisi. Temeljila bo na jasnih zavezah akterjev v sodelujočih programih glede združevanja sredstev ter zagotavljanja dopolnjevanja dejavnosti in politik s tistimi iz okvirnega programa in ustreznimi pobudami evropskih partnerstev;

—	pospeševanje prehoda v odprto znanost, s spremljanjem, analiziranjem in podpiranjem razvoja ter uporabe politik in praks odprte znanosti (28) , vključno z načeli FAIR, na ravni držav članic, regij, institucij in raziskovalcev, tako da se zagotovijo čim večje sinergije in usklajenost na ravni EU;

—

podpora za reformo nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih politik, vključno z okrepljenim programom storitev instrumenta za podporo politikam (29) (tj. medsebojni strokovni pregledi, posebne podporne dejavnosti, dejavnosti vzajemnega učenja in center znanja) za države članice in pridružene države, ki delujejo v sinergiji z Evropskim skladom za regionalni razvoj, podporno službo za strukturne reforme (SRSS) ter Orodjem za izvajanje reform;

—

zagotavljanje privlačnih poklicnih okolij, znanja in spretnosti ter kompetenc, ki so potrebne v modernem gospodarstvu znanja, za raziskovalce (30). Povezovanje ERP in evropskega visokošolskega prostora s podpiranjem posodobitev univerz in drugih raziskovalnih in inovacijskih organizacij, z mehanizmi za priznavanje in nagrajevanje, da se spodbudijo ukrepi na nacionalni ravni, ter s spodbudami za sprejetje praks odprte znanosti, odgovornih raziskav in inovacij, podjetništva (in povezav do inovacijskih ekosistemov), transdisciplinarnosti, vključevanja državljanov, mednarodne in medsektorske mobilnosti, načrtov za enakost spolov , strategij za raznolikost in vključevanje ter celovitih pristopov za institucionalne spremembe. V zvezi s tem bo program Obzorje Evropa v okviru nadgradnje pilotnih ukrepov, uvedenih v okviru Erasmus+ za obdobje 2014–2020, po potrebi sinergijsko dopolnjeval podporo, ki jo evropskim univerzam zagotavlja program Erasmus za njihovo raziskovalno in inovacijsko razsežnost. To bo prispevalo k razvoju novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili trajnostno gospodarsko rast , pri tem pa se je treba izogniti prekrivanju s skupnostmi znanja in inovacij v okviru EIT ;

—

znanost za državljane, ki podpira vse vrste formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja o znanosti ter tako ne glede na starost, ozadje ali sposobnosti državljanov zagotavlja njihovo učinkovitejšo in odgovornejšo udeležbo ▌pri sooblikovanju okvira programa ter politike na področju raziskav in inovacij, pri soustvarjanju znanstvenih vsebin in inovacij prek meddisciplinarnih dejavnosti;

—	spodbujanje in spremljanje enakosti spolov ter drugih oblik raznolikosti v znanstvenih poklicih in pri odločanju , med drugim tudi v svetovalnih organih, ter vključevanje vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij;

—

etika in integriteta za nadaljnji razvoj usklajenega okvira EU ob upoštevanju najvišjih standardov poklicne etike ter Evropskega kodeksa ravnanja za raziskovalno integriteto , Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, in vzpostavljaje možnosti za usposabljanje na teh področjih ;

—	podpiranje mednarodnega sodelovanja, z dvostranskimi, večstranskimi in medregijskimi političnimi dialogi s tretjimi državami, regijami in mednarodnimi forumi, ki bo olajšalo vzajemno učenje in določanje prioritet spodbujalo vzajemni dostop in spremljalo učinek sodelovanja;

—	znanstveni prispevek k drugim politikam, s pomočjo oblikovanja in vzdrževanja svetovalnih in nadzornih struktur in postopkov, da se tako zagotovi oblikovanje politike EU na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov in znanstvenega svetovanja na visoki ravni;

—	izvajanje programa EU za raziskave in inovacije, vključno z zbiranjem in analizo dokazov za nadzor, ocenjevanje, načrtovanje in oceno učinka okvirnih programov;

—

Komisija bo zagotavljala podporo nacionalnim kontaktnim točkam, med drugim z rednimi sestanki pred razpisi, usposabljanjem, usmerjanjem, krepitvijo namenskih podpornih struktur ter spodbujanjem nadnacionalnega sodelovanja med njimi (npr. na podlagi dejavnosti nacionalnih kontaktnih točk v prejšnjih okvirnih programih); Komisija bo v dogovoru s predstavniki držav članic oblikovala minimalne standarde za delovanje teh podpornih struktur, med drugim tudi v zvezi z njihovo vlogo, sestavo, modalitetami, svojim dajanjem informacij pred razpisi za zbiranje predlogov ter preprečevanjem nasprotja interesov;

—

razširjanje in izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij, podatkov in znanja, tudi s pomočjo namenske podpore upravičencem; spodbujanje sinergij z drugimi programi EU; ciljno usmerjene dejavnosti obveščanja za povečanje ozaveščenosti o širšem vplivu in pomenu inovacij in raziskav, ki jih financira EU , pa tudi komunikacija na področju znanosti .

(1) Načeloma najmanj 80 %.

(2) Evropska podatkovna infrastruktura bo podpirala Evropski oblak odprte znanosti z zagotavljanjem vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, povezljivosti visoke hitrosti in najsodobnejših podatkovnih storitev in storitev programske opreme.

(3) OECD: Understanding The Socio-Economic Divide in Europe (Razumevanje družbeno-ekonomskega razkoraka v Evropi), 26. januar 2017.

(4) Ključne omogočitvene tehnologije prihodnosti vključujejo sodobne materiale in nanotehnologijo, fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, tehnologije s področja bioznanosti, napredno proizvodnjo in predelavo, umetno inteligenco ter digitalno varnost in povezljivost.

(5) Re-finding industry – defining innovation (Ponovna oživitev industrije – opredelitev inovacij), poročilo strateške skupine na visoki ravni za industrijske tehnologije, Bruselj, april 2018.

(6) To so javne ali zasebne ustanove, ki zagotavljajo vire in storitve, zlasti za evropsko industrijo, za testiranje in potrjevanje ključnih omogočitvenih tehnologij in proizvodov. Take infrastrukture so lahko na enem mestu, virtualne ali razpršene in morajo biti registrirane v državi članici ali v tretji državi, pridruženi programu.

(7) Znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih je obravnavano v drugih delih stebra II in programu Obzorje Evropa na splošno.

(8) Pojem „energija iz alternativnih virov“ ne zajema energije, pridobljene iz jedrskih virov.

(9) Biogospodarstvo zajema vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na bioloških virih (živalih, rastlinah, mikroorganizmih in biomasi iz teh virov, vključno z organskimi odpadki), pa tudi njihovo delovanje in načela. Vključuje in povezuje: kopenske in morske ekosisteme ter storitve, ki jih zagotavljajo; vse sektorje primarne proizvodnje, ki uporabljajo in proizvajajo biološke vire (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in akvakultura), ter vse gospodarske in industrijske sektorje, ki uporabljajo biološke vire in postopke za proizvodnjo hrane, krme, proizvodov na biološki osnovi, energije in storitev. Biomedicina in medicinska biotehnologija sta izključeni.

(10) „Trajnostno modro gospodarstvo“ pomeni vse sektorske in medsektorske gospodarske dejavnosti po vsem enotnem trgu, tudi v najbolj oddaljenih regijah Unije in neobalnih državah, povezane z oceani, morji, obalami in celinskimi vodami, ki vključujejo nastajajoče sektorje in netržno blago in storitve ter so skladne z okoljsko zakonodajo Unije.

(11) Izraz „kopno in morje“ v celotnem poglavju 6 zajema tudi celinske vode.

(12) COM(2018)0773: Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo

(13) Opazovanje okolja, ki je mogoče denimo v okviru komponente Copernicus vesoljskega programa Unije in drugih ustreznih evropskih programov, pa tudi v okviru pobude GEO bo v podporo raziskavam in inovacijam na drugih področij ukrepanja glede tega svetovnega izziva ter v drugih ustreznih delih programa Obzorje Evropa.

(14) SWD(2016)0319: European Research and Innovation for Food and Nutrition Security (Evropske raziskave in inovacije za prehransko in hranilno varnost).

(15) Zdravstvene biotehnološke aplikacije bodo obravnavane v sklopu Zdravje v okviru tega stebra.

(16) Dejavnosti na področju ukrepanja v okviru krožnih sistemov dopolnjujejo ukrepe na področju nizkoogljične in čiste industrije v sklopu Digitalno in industrija.

(17) Inovacijsko vozlišče je krovni termin za širok nabor znanja in spretnosti. Lahko služi kot dejaven partner, skupnost, center znanja, facilitator ali povezovalni člen, ki ponuja dostop do najnovejšega znanja in izkušenj na področju digitalnih in povezanih omogočitvenih tehnologij, da podjetja lahko postanejo bolj konkurenčna v zvezi s proizvodnjo, storitvami in poslovnimi procesi.

(18) Relevantne teme se lahko identificirajo v okviru strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa.

(19) Običajno gre za kombinacijo znanstvenih/tehnoloških tveganj, upravljavskih/finančnih tveganj, tržnih/gospodarskih tveganj in regulativnih tveganj. Upoštevajo se lahko tudi nepredvidena dodatna tveganja.

(20) Kot alternativa za nepovratna sredstva, kadar se ocenjuje, da je tveganje nižje kot v povprečju, se vračljiv predujem vrne EU v skladu z dogovorjenim časovnim razporedom, nato pa postane brezobrestno posojilo. Če ga upravičenec ne more povrniti, lahko pa nadaljuje svojo dejavnost, se vračljiv predujem pretvori v lastniški kapital. V primeru bankrota vračljiv predujem preprosto postane nepovratno sredstvo.

(21) Od EU se načeloma ne pričakuje, da ima v podprtih podjetjih več kot manjšino glasovalnih pravic. V izjemnih primerih si lahko EU zagotovi pridobitev manjšinskega deleža z možnostjo veta, da bi zavarovala evropske interese na ključnih področjih, npr. na področju kibernetske varnosti.

(22) Kot je potrditev koncepta ERC, od projektov, podprtih v okviru stebra Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost, zagonskih podjetij, ki nastanejo iz skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Vloge bodo izhajale tudi iz dejavnosti iz programa Obzorje 2020, zlasti projektov, ki so bili izbrani v okviru faze 2 instrumenta za MSP programa Obzorje 2020, in povezanega pečata odličnosti, ki ga financirajo države članice, ali iz (obstoječih in prihodnjih) evropskih partnerstev.

(23) Da bi zagotovili nemoteno kontinuiteto, bodo priznanja EIC prevzela upravljanje nagrad, ki je bilo uvedeno v okviru programa Obzorje 2020. Poleg tega bo odbor EIC poskrbel za oblikovanje in izvajanje novih motivacijskih nagrad in priznanj;

(24) Sporočilo Komisije z dne 15. maja 2018„Obnovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost za Evropo, da oblikuje svojo prihodnost“ (COM(2018)0306, sklep Sveta z dne 27. maja 2016 (8675/16 RECH 127 COMPET 212 MI 300 POGEN 34).

(25) Poročilo ERP o napredku za leto 2018.

(26) Sklepi Sveta o načrtu za ERP z dne 19. maja 2015[Posodobiti po potrebi.].

(27) Člen 181.2 PDEU

(28) Politike in prakse, ki jih je treba obravnavati, segajo od čim prejšnje in čim širše izmenjave rezultatov raziskav v skupno dogovorjenih oblikah ter skupne infrastrukture (npr. evropski oblak za odprto znanost), znanosti za državljane, razvoja in uporabe novih, širših pristopov in kazalnikov za ocenjevanje raziskav in nagrajevanje raziskovalcev.

(29) Instrument za podporo politikam (PSF), uveden v okviru programa Obzorje 2020. PSF deluje na podlagi zahtev in na prostovoljni osnovi ponuja strokovno znanje in izkušnje na visoki ravni ter nasvete za nacionalne javne organe, pripravljene po naročilu. S svojimi storitvami je že dokazal svoj pomen v državah, kot so Poljska, Bolgarija, Moldavija ali Ukrajina, kjer je izzval spremembe politik in predložil spremembe politik na podlagi izmenjave dobre prakse na področjih, kot so davčne spodbude za raziskave in razvoj, odprta znanost, financiranje javnih raziskovalnih organizacij na podlagi učinkov in interoperabilnost nacionalnih programov za raziskave in inovacije.

(30) Vključno zlasti z Evropsko listino za raziskovalce ter kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, EURAXESS in pokojninskim skladom RESAVER.

PRILOGA II

Sestave odbora programa

Seznam sestav odbora programa v skladu s členom 12(2):

Strateška sestava: Strateška sestava: strateški pregled izvajanja celotnega programa, skladnost med različnimi deli programa, naloge in krepitev Evropskega raziskovalnega prostorastrateški pregled izvajanja celotnega programa, skladnost med posameznimi programi dela v različnih delih programa, vključno z nalogami

2.	Evropski raziskovalni svet (ERC) ▌

2a.	Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA)

3.	Raziskovalne infrastrukture

Zdravje

5.	Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba

5a.	Civilna varnost družbe

6.	Digitalno področje, industrija in vesolje

7.	Podnebje, energija in mobilnost

8.	Hrana , biogospodarstvo , naravni viri , kmetijstvo in okolje

9.	Evropski svet za inovacije (EIC) in evropski inovacijski ekosistemi

9a.	Širitev sodelovanja in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora

V okviru sklopov in/ali z odborom programa v različnih sestavah in/ali z odbori, ustanovljenimi z drugimi akti, se lahko organizirajo ad hoc srečanja o horizontalnih vprašanjih in/ali vprašanjih, ki zadevajo več sklopov, kot sta vesolje in mobilnost.

PRILOGA III

Informacije, ki jih Komisija zagotovi v skladu s členom 12(6)

Informacije o posameznih projektih, s katerimi se omogoči spremljanje vsakega predloga od začetka do konca, kar zajema predvsem:

—	predložene predloge,

—	rezultate ocenjevanja posameznih predlogov,

—	sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev,

—	prekinjene projekte v skladu s členom 29(2) in (3) ter členom 43(11) Uredbe (Obzorje Evropa)

—	zaključene projekte.

Informacije o izidu posameznih razpisov in izvajanju projektov, kar zajema predvsem:

—	rezultate posameznih razpisov,

—	rezultate ocenjevanja predlogov in odstopanja od njih na njihovem prednostnem seznamu, in sicer na podlagi njihovega prispevka k doseganju specifičnih ciljev politike, vključno s sestavo usklajenega portfelja projektov v skladu s členom 26(2) Uredbe (Obzorje Evropa),

—	zahtevane spremembe predlogov v skladu s členom 26(2) Uredbe (Obzorje Evropa),

—	izid pogajanj o sporazumih o nepovratnih sredstvih,

—	izvajanje projektov, vključno s podatki o plačilih in rezultati projektov,

—	predloge, ki jih neodvisni strokovnjaki odobrijo, Komisija pa v skladu s členom 43(7) Uredbe (Obzorje Evropa) zavrne.

Informacije o izvajanju programa, vključno z ustreznimi informacijami na ravni okvirnega programa, specifičnega programa, vsakega specifičnega cilja in s ciljem povezanih tem ter Skupnega raziskovalnega središča, kot del letnega spremljanja po poteh k učinkom iz Priloge V k Uredbi, pa tudi o sinergijah z drugimi ustreznimi programi Unije.

Informacije o izvrševanju proračuna programa Obzorje Evropa, vključno z informacijami o evropskem sodelovanju v znanosti in tehnologiji , o obveznostih in plačilih v zvezi z vsemi evropskimi partnerstvi, vključno s skupnostmi znanja in inovacij, ter o finančni uravnoteženosti med EU in vsemi pridruženimi državami .

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/339

P8_TA(2019)0397

Nadzor trga in skladnost proizvodov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje ter spremembi uredb (EU) št. 305/2011, (EU) št. 528/2012, (EU) 2016/424, (EU) 2016/425, (EU) 2016/426 in (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv 2004/42/ES, 2009/48/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2013/53/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU, 2014/68/EU in 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2017)0795 – C8-0004/2018 – 2017/0353(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/44)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0795),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0004/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0277/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 19.

P8_TC1-COD(2017)0353

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1020.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/341

P8_TA(2019)0398

Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/45)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0238),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0165/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za pravne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A8-0444/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 177.

P8_TC1-COD(2018)0112

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1150.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/343

P8_TA(2019)0399

Boljše izvrševanje in posodobitev pravil EU o varstvu potrošnikov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov (COM(2018)0185 – C8-0143/2018 – 2018/0090(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/46)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0185),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0143/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0029/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 66.

P8_TC1-COD(2018)0090

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/2161.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/345

P8_TA(2019)0400

Preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih] (COM(2018)0179 – C8-0144/2018 – 2018/0088(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/47)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0179),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43, 114 in 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0144/2018),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za ribištvo in Odbora za pravne zadeve (A8-0417/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 158.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 225.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 11. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0489).

P8_TC1-COD(2018)0088

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1381.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/347

P8_TA(2019)0401

Dodatni varstveni certifikat za zdravila ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (COM(2018)0317 – C8-0217/2018 – 2018/0161(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/48)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0317),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0217/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0039/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 100.

P8_TC1-COD(2018)0161

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/933.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/348

P8_TA(2019)0402

Vesoljski program Unije in Agencija Evropske unije za vesoljski program ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU (COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/49)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0447),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 189(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0258/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0405/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 51.

(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 365.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 13. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0520).

P8_TC1-COD(2018)0236

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 189(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilna mednarodna akterka z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij.

(2)

Možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic, bi bilo treba izkoristiti, kot je navedeno zlasti v globalni strategiji Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016, pri tem pa ohraniti civilno naravo programa in upoštevati morebitno nevtralnost ali neusklajenost z določbami ustavnega prava držav članic. Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih imajo oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju , pa tudi vesoljski podatki in storitve, dvojno rabo. Vendar se v skladu z naslovom V PEU varnostna in obrambna politika Unije določa v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(3)

Unija že od konca 90. let 20. stoletja razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba za kontinuiteto teh pobud in izboljšati storitve, ki jih zagotavljajo , tako da bi izpolnile nove potrebe uporabnikov, ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij ▌in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na polarnem območju , pa tudi promet, varnost in obramba.

(3a)

Izkoristiti je treba sinergije med potrebami prometnega, vesoljskega in digitalnega sektorja, da bi spodbudili širšo rabo novih tehnologij (kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja, vozila brez voznika, brezpilotni zrakoplovi) in pomagali izpolniti potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, realnem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti, s tem pa povečali konkurenčnost prometnih storitev in industrije.

(3b)

Da bi v vseh državah članicah in vsi njihovi državljani dodobra izkoristili prednosti vesoljskega programa, je tudi bistveno, da se spodbuja uporaba podatkov, informacij in storitev in poseganje po njih ter podpre razvoj aplikacij za uporabnike, ki bodo temeljile na teh podatkih, informacijah in storitvah. V ta namen bi lahko države članice, Komisija in pristojni subjekti zlasti redno izvajali informacijske kampanje o koristih vesoljskega programa.

(4)

Osnovni pogoj za dosego ciljev svobode delovanja , samostojnosti in varnosti je, da ima Unija koristi od avtonomnega dostopa do vesolja in ga je sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da Unija podpre avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Da bi Unija ostala konkurenčna na hitro razvijajočem se trgu, je bistveno tudi, da ima ▌še naprej dostop do sodobnih, učinkovitih in prilagodljivih izstrelitvenih infrastrukturnih zmogljivosti in da bo lahko uporabljala ustrezne izstrelitvene sisteme . Zato bi lahko v okviru vesoljskega programa brez poseganja v ukrepe , ki jih bodo sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, podprli prilagoditve v zemeljski infrastrukturi za dostop do vesolja, tudi nove spremembe in tehnološki razvoj, potrebne za izvajanje vesoljskega programa in prilagoditev vesoljskim izstrelitvenim sistemom, ki so potrebni za izstrelitev satelitov, vključno z alternativnimi tehnologijami in inovativnimi sistemi, za izvajanje komponent vesoljskega programa . Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa. Glede na to, da za ukrepe v podporo dostopu do vesolja ni namenskega proračuna, ne bi smeli vplivati na izvajanje komponent vesoljskega programa.

(5)

Za večjo konkurenčnost vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj vse vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s spodbudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski in digitalni sektor ter druge sektorje, pa tudi uporabnike . Namen vozlišč vesoljskih dejavnosti bi moralo biti spodbujanje podjetništva in spretnosti ter prizadevanje za sinergije z vozlišči za digitalne inovacije. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji ter jim pomagati uspeti, tudi s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in s spodbujanjem povpraševanja (pristop prve pogodbe).

(5xx)

Vesoljska vrednostna veriga je na splošno segmentirana: i) v zgornji del vrednostne verige, kar obsega dejavnosti, ki vodijo v operativni vesoljski sistem, vključno z dejavnostmi razvoja, proizvodnje in izstrelitvenimi dejavnostmi, ter delovanje sistema, ter ii) spodnji del vrednostne verige, kar obsega zagotavljanje storitev, povezanih z vesoljem, in proizvode za uporabnike. Pomemben element za podporo razvoja vesoljskega sektorja in omogočanje dostopa do podatkov in proizvodov, pa tudi do zbirk orodij, shranjevanja in računalniških zmogljivosti so digitalne platforme.

(5x)	Na področju vesolja Unija izvaja svoje pristojnosti v skladu s členom 4(3) PDEU. Komisija bi morala zagotoviti skladnost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vesoljskega programa.

(5a)

Glede na to, da ima več držav članic tradicijo dejavnih industrij, povezanih z vesoljem, bi se bilo treba zavedati, da je v državah članicah z novimi zmogljivostmi potreben razvoj in izpopolnitev vesoljskih industrij in da se je treba ustrezno odzvati na izzive, ki jih tradicionalnim vesoljskim panogam prinaša sodobna komercialna uporaba vesolja („New Space“). Po vsej Uniji bi bilo treba spodbujati ukrepe za razvoj zmogljivosti vesoljske industrije in za omogočanje sodelovanja v vesoljski industriji, ki bo dejavna v vseh državah članicah.

(5b)	Ukrepi v okviru vesoljskega programa bi morali temeljiti na obstoječih nacionalnih in evropskih zmogljivostih (tj. zmogljivostih, ki obstajajo v trenutku, ko se ukrep izvaja), in jih čim bolje izkoristiti.

(6)

Vesoljske dejavnosti imajo zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Ustrezni organi vesoljskega programa EU lahko v zadevah, ki se nanašajo na vesoljski program, v tesnem sodelovanju z državami članicami in z njihovim soglasjem vstopajo v mednarodno sodelovanje in delujejo v ustreznih sektorskih organih OZN. V primeru zadev, povezanih z vesoljskim programom Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program), lahko Komisija v imenu Unije in na svojem področju pristojnosti usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zastopanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc v zvezi z vesoljskim programom, pri čemer ne posega v pristojnosti držav članic na tem področju . Zlasti pomembno je, da Unija, ki jo zastopa Komisija, sodeluje v organih programa Cospas-Sarsat.

(6a)

Mednarodno sodelovanje je bistveno za spodbujanje vloge Unije kot globalne akterke v vesoljskem sektorju ter v tehnologiji in industriji Unije, saj spodbuja pošteno konkurenco na mednarodni ravni, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti vzajemnost glede pravic in obveznosti strank ter spodbujati sodelovanje na področju usposabljanja. Mednarodno sodelovanje je ključni element vesoljske strategije za Evropo. Komisija bo uporabila vesoljski program EU za to, da bo prispevala in izkoristila mednarodna prizadevanja prek pobud, spodbujala evropsko tehnologijo in industrijo na mednarodni ravni (na primer z dvostranskimi dialogi, industrijskimi delavnicami, podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij) ter olajšala dostop do mednarodnih trgov in spodbujala pošteno konkurenco, s čimer bo podprla tudi pobude gospodarske diplomacije. Pobude evropske vesoljske diplomacije bi morale biti popolnoma usklajene in bi morale dopolnjevati obstoječe politike, prednostne naloge in instrumente EU, Unija in njene države članice pa imajo ključno vlogo pri ohranjanju vodilnega položaja na mednarodnem prizorišču.

(7)

Komisija bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic skupaj z ▌visokim predstavnikom in v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju pri izvajanju vesoljskega programa, vključno z zmanjšanjem širjenja vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost, da bi Evropska unija pristopila k ustreznim pogodbam in konvencijam OZN ter po potrebi predložiti ustrezne predloge .

(8)

Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da bi šlo za iste stroške , in sicer zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja – bodisi zaporedno, izmenično ali pa s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija bi morala zato med izvajanjem vesoljskega programa spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije in finančnimi instrumenti , kar bi, kjer je mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja. Poskrbeti bi morala tudi za sinergije in skladnost med rešitvami, razvitimi v okviru teh programov, zlasti v okviru programa Obzorje Evropa, in rešitvami, razvitimi v okviru vesoljskega programa.

(8a)	V skladu s členom 191(3) finančne uredbe se iz proračuna Unije v nobenem primeru ne krijejo dvakrat isti stroški, na primer iz programa Obzorje Evropa in hkrati z vesoljskim programom.

(9)

Cilji politike v vesoljskem programu bodo obravnavani tudi kot upravičena področja za financiranje in naložbene operacije prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva sklada InvestEU, zlasti v okviru političnih področij trajnostna infrastruktura in raziskave, inovacije ter digitalizacija. Finančna podpora bi se morala uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(10)

Skladnost in sinergije med programom Obzorje Evropa in vesoljskim programom bodo spodbujale konkurenčnost in inovativnost evropskega vesoljskega sektorja, okrepile avtonomnost Evrope pri dostopanju do vesolja in izkoriščanju vesolja v zaščitenem in varnem okolju ter okrepile vodilno vlogo Evrope na svetovni ravni. Podatki in storitve, ki jih bo raziskovalni in inovacijski skupnosti zagotavljal vesoljski program, bodo podprli tudi prebojne rešitve v okviru programa Obzorje Evropa.

(10a)

Da bi se čim bolj povečal socialno-ekonomski donos iz vesoljskega programa, je nujno ohraniti vrhunske sisteme, jih nadgrajevati, da bodo lahko izpolnjevali nove potrebe uporabnikov ter da bo sektor aplikacij za uporabnike, ki ga bo omogočala vesoljska tehnologija, ponujal novosti. Unija bi morala podpirati dejavnosti, povezane z raziskavami in tehnološkim razvojem, ali začetne faze razvoja glede infrastruktur, vzpostavljenih v okviru vesoljskega programa, ter podpirati raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z aplikacijami in storitvami, ki temeljijo na sistemih, vzpostavljenih v okviru vesoljskega programa, in tako spodbujati gospodarske dejavnosti, ki so višje in nižje v ekonomski vrednostni verigi. Ustrezen instrument na ravni Unije za financiranje teh dejavnosti na področju raziskav in inovacij je program Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. XXX/XXXX. Zelo specifičen del razvojnih dejavnosti pa bi se moral financirati iz proračunskih sredstev, ki se komponentama Galileo in EGNOS dodeljujejo po tej uredbi, zlasti kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira sistem Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Tovrstno financiranje ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru programov.

(10x)

Vesoljski program bi moral za zagotovitev konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na področjih, povezanih z vesoljem, in podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo treba spodbujati enake priložnosti, vključno z enakostjo spolov, da bi čim bolje izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.

(10b)

V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi utegnile biti potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi jih lahko podprli v okviru programa Obzorje Evropa, da bi zagotovili usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale omogočiti, da se bodo v postopku strateškega načrtovanja raziskav in inovacij ugotovile in opredelile raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju. Vesoljski podatki in storitve, ki bodo brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo z raziskavami in inovacijami uporabili za razvoj prebojnih rešitev, na primer v programu Obzorje Evropa, kar bo podprlo politične prednostne naloge Unije. V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura, ki je v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.

(11)

Pomembno je, da se vsa opredmetena in neopredmetena sredstva Unije ustvarijo ali razvijejo prek javnih naročil, ki jih Unija financira v okviru svojega vesoljskega programa. Da bi se v celoti spoštovale vse temeljne pravice, izhajajoče iz lastništva, bi bilo treba z vsemi lastniki skleniti potrebne dogovore. Lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in kadar je primerno, na podlagi ocene vsakega posameznega primera ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše.

(11a)

Da bi se spodbudila čim širša uporaba storitev, ki jih ponuja vesoljski program, bi bilo smiselno poudariti, da se podatki, informacije in storitve zagotavljajo brez jamstva in brez poseganja v obveznosti, ki jih nalagajo pravno zavezujoče določbe.

(11b)

Komisija se po potrebi lahko za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave za tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Tudi drugi subjekti, udeleženi pri javnem upravljanju vesoljskega programa, lahko zaprosijo za tako tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(12)

Ta uredba določa finančna sredstva za vesoljski program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

(13)

(14)

▌Prihodke, ustvarjene s komponentami vesoljskega programa , bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in ti prihodki bi se morali uporabiti za podporo uresničevanja ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.

(15)

Ker program načeloma financira Unija, bi morala biti javna naročila za dejavnosti, financirane iz vesoljskega programa , ki so oddana v okviru vesoljskega programa, v skladu s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil. Opozoriti je treba, da finančna uredba določa, da se lahko Komisija na podlagi rezultatov predhodne ocene opre na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki uporabijo finančna sredstva Unije. Konkretne prilagoditve teh sistemov in postopkov ter ureditve za podaljšanje obstoječih pogodb bi bilo treba opredeliti v ustreznem sporazumu o okvirnem finančnem partnerstvu ali sporazumu o prispevku.

(16)

Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če ta javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem , zlasti zato, da se omogoči sodelovanje malim, srednjim in zagonskim podjetjem . Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.

(16a)

Za povečanje javnega povpraševanja in inovacij v javnem sektorju bi moral vesoljski program spodbujati uporabo podatkov, informacij in storitev vesoljskega programa, da se na lokalni in regionalni ravni odpre razvoj prilagojenih rešitev v industriji ter malih in srednjih podjetjih, in sicer prek partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, kot je navedeno v točki 7 Priloge 1 k finančni uredbi, kar bi omogočilo zajetje vseh faz, od razvoja do uvedbe in naročanja prilagojenih interoperabilnih vesoljskih rešitev za javne storitve.

(17)

Za dosego ciljev vesoljskega programa je pomembno, da se je mogoče, kadar je to primerno, opreti na zmogljivosti, ki jih nudijo javni in zasebni subjekti Unije, dejavni na področju vesolja, ter da je mogoče sodelovati na mednarodni ravni s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Zato je treba predvideti možnost, da se uporabijo vsa ustrezna orodja in metode upravljanja , določeni v Pogodbi in finančni uredbi ▌, ter skupni postopki javnega naročanja.

(18)

Zlasti v primeru nepovratnih sredstev izkušnje kažejo, da je tržno uveljavljanje, povečanje stopnje uporabe med uporabniki in splošno ozaveščanje bolje izvajati decentralizirano, kot pa da jih hierarhično izvaja Komisija. Med ukrepi z najvišjo stopnjo uspešnosti za nove udeležence ter mala in srednja podjetja spadajo kuponi, ki so oblika finančne podpore upravičenca nepovratnih sredstev za tretje osebe. Žal pa jih ovira zgornja meja finančne podpore, ki je določena v finančni uredbi. Zato bi bilo treba za vesoljski program EU to zgornjo mejo zvišati, da bi se ohranil korak z vedno večjim potencialom za komercialno uporabo v vesoljskem sektorju.

(19)

Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove zmožnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v [členu 125(1)] finančne uredbe.

(20)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova FU] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(21)

V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: člen 88 Sklepa Sveta …/…/EU] bi morale biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji vesoljskega programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(22)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, določajo pa zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(23)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) , Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (3) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (4) ▌bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih protipravnih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, popolnoma sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so udeležene pri izvrševanju sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(24)

Tretje države, ki so članice ▌EGP ▌, lahko v programih Unije sodelujejo v okviru, vzpostavljenem v skladu s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, ▌uradu ▌OLAF ▌in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko celovito izvajali svoje pristojnosti.

(25)

Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna jasna porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju ter zmanjšali prekoračitve stroškov in zamude. Vsi akterji upravljanja bi morali v okviru svojih pristojnosti in v skladu z njimi podpirati doseganje ciljev vesoljskega programa.

(26)

Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Na ta način lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju ▌. Lahko bi sodelovale z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi lahko imela možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, jih zaprosi za pomoč ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa pod skupno določenimi pogoji zaupa državam članicam ▌. Te države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da bodo frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in zaščitene na ustrezni ravni , kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (6).

(26a)

V nekaterih ustrezno utemeljenih okoliščinah bi lahko Agencija državam članicam ali skupini držav članic zaupala posebne naloge. To bi moralo biti omejeno na dejavnosti, ki jih Agencija ne more izvesti sama, in ne bi smele vplivati na upravljanje vesoljskega programa in razdelitev nalog, kot je opredeljeno v tej uredbi.

(27)

Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za nadzor nad izvajanjem vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih deležnikov bi morala Komisija imeti možnost, da prenese pooblastilo za izvajanje nekaterih nalog. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne zahteve , potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.

(28)

Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti , akreditacije ter razvoja trga in aplikacij za uporabnike . Zato bi ji bilo treba podeliti nekatere naloge, povezane s temi področji . V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih izkušenj pri spodbujanju uporabe sistemov Galileo in EGNOS ter njunega uvajanja na trg bi bilo treba Agenciji zaupati tudi dejavnosti za povečanje stopnje uporabe med uporabniki, ki se nanašajo na komponente vesoljskega programa, pri čemer se izvzameta komponenti Galileo in EGNOS, ter dejavnosti razvoja aplikacij za uporabnike za vse komponente vesoljskega programa. To bi omogočilo, da se izkoristi ekonomija obsega in zagotovijo priložnosti za razvoj aplikacij, ki bi temeljile na več komponentah vesoljskega programa (integrirane aplikacije). Te dejavnosti pa ne bi smele posegati v storitvene dejavnosti in dejavnosti za povečanje stopnje uporabe med uporabniki, ki jih Komisija zaupa pooblaščenim subjektom v okviru programa Copernicus. Pooblastitev Agencije za razvoj aplikacij za uporabnike ne preprečuje drugim pooblaščenim subjektom, da razvijajo aplikacije za uporabnike. Poleg tega bi morala Agencija opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih v okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu , ki zajemajo ▌druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom. Pri prenosu nalog na Agencijo bi ji bilo treba zagotoviti ustrezne človeške, upravne in finančne vire.

(28a)

Galileo in EGNOS sta zapletena sistema, ki zahtevata intenzivno usklajevanje. Glede na to, da sta oba komponenti Unije, bi morala usklajevanje izvajati institucija Unije ali organ Unije. Zaradi strokovnega znanja, ki je bilo razvito v preteklih letih, je Agencija najprimernejši organ za usklajevanje vseh operativnih nalog, povezanih z izkoriščanjem teh sistemov, razen za mednarodno sodelovanje. Agenciji bi zato bilo treba zaupati upravljanje izkoriščanja sistemov EGNOS in Galileo. Kljub temu pa to ne pomeni, da bi morala Agencija sama opravljati vse naloge v zvezi s tem. Lahko bi se oprla na strokovno znanje drugih subjektov, zlasti Evropske vesoljske agencije. To bi moralo zajemati tudi dejavnosti v zvezi z razvojem sistemov, oblikovanjem in razvojem delov zemeljskega segmenta in satelitov, kar bi bilo treba zaupati Evropski vesoljski agenciji. Dodeljevanje nalog drugim subjektom bi moralo temeljiti na pristojnostih takih subjektov, s tem pa bi preprečili podvajanje dela.

(29)

Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa in bi bilo treba z njo vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo bi Komisija morala skleniti sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo in Agencijo , ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom , sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 2 in členom 5 navedenega sporazuma. Ker pa Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanjo ne uporablja pravo Unije, je za zagotovitev zaščite interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da Evropska vesoljska agencija sprejme ustrezne ukrepe, in da so, kar zadeva izvrševanje proračuna, naloge, ki so ji zaupane, skladne z odločitvami Komisije . Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.

(30)	Delovanje centra SATCEN kot evropske avtonomne zmogljivosti za zagotavljanje dostopa do informacij in storitev, ki so rezultat uporabe ustreznih vesoljskih sredstev in dodatnih podatkov, je že bilo priznano z izvajanjem Sklepa št. 541/2014/EU .

(31)

Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilno-vojaških razmejitev lahko relevantni subjekti Unije, ki so v tesnih stikih z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, opravljajo usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morali Agencija in Evropska obrambna agencija za skupnosti civilnih ▌uporabnikov usklajevati uporabniške vidike ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.

(32)

Zaradi velikega pomena dejavnosti, povezanih z vesoljem, za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morali biti ključni prednostni nalogi vesoljskega programa zagotavljanje dvojne (tj. civilno-vojaške) narave sistemov in aplikacij, ki temeljijo na teh sistemih, ter doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in njenih držav članic, tudi v zvezi s tajnimi in drugimi občutljivimi netajnimi podatki.

(33)	Komisija in visoki predstavnik bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti v okviru svojih pristojnosti zagotoviti varnost vesoljskega programa v skladu s to uredbo in, kjer je ustrezno, s Sklepom Sveta 201xx/xxx/CFSP (7).

(33a)

ESZD lahko glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU pomaga Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo vesoljskega programa na področju zunanjih odnosov.

(34)

Brez poseganja v izključno pristojnost držav članic na področju nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in na pravico držav članic, da v skladu s členom 346 PDEU zaščitijo svoje bistvene varnostne interese, bi bilo treba poskrbeti za posebno upravljanje varnosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje vesoljskega programa. To upravljanje ▌bi moralo temeljiti na treh ključnih načelih. Prvo načelo je, da je treba bogate in edinstvene izkušnje držav članic na področju varnostnih zadev nujno upoštevati v največji možni meri. Drugo načelo je, da morajo biti zaradi preprečevanja nasprotij interesov in morebitnih pomanjkljivosti pri izvajanju varnostnih predpisov operativne funkcije ločene od funkcij v zvezi z varnostno akreditacijo. In tretje načelo je, da je subjekt, ki je odgovoren za upravljanje vseh ali nekaterih komponent vesoljskega programa, hkrati tudi najprimernejši za upravljanje varnosti nalog, ki so mu zaupane. Varnost vesoljskega programa bo temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju programov Galileo, EGNOS in Copernicus v zadnjih letih. Dobro upravljanje varnosti zahteva tudi, da morajo biti vloge ustrezno porazdeljene med različne akterje. Ker je za vesoljski program odgovorna Komisija, bi morala prav ona brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju državne varnosti določiti splošne varnostne zahteve, ki veljajo za vsako posamezno komponento programa.

(34x)

Kibernetska varnost evropske vesoljske infrastrukture, tako na Zemlji kot v vesolju, je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in storitev. Pri določanju varnostnih zahtev bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti sistemov in njihovih storitev pred kibernetskimi napadi, vključno z uporabo novih tehnologij.

(34a)

Komisija bi morala po potrebi po analizi tveganja in nevarnosti določiti strukturo za spremljanje varnosti. Ta organ za spremljanje varnosti bi moral biti subjekt, ki ustreza navodilom, pripravljenim v okviru Sklepa 201x/xxx/SZVP. V primeru programa Galileo bi ta organ moral biti Center za nadzor varnosti Galileo. Kar zadeva izvajanje Sklepa 20xx/xxx/SZVP, bo vloga sveta za varnostno akreditacijo omejena na zagotavljanje informacij o varnostni akreditaciji sistema Svetu in/ali visokemu predstavniku.

(35)

Zaradi edinstvenosti in kompleksnosti vesoljskega programa in njegove povezave z varnostjo bi bilo treba pri varnostni akreditaciji upoštevati priznana in uveljavljena načela. Zato je nujno, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo strokovnjakom, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(35x)

Tajne podatke EU je treba obravnavati v skladu z varnostnimi predpisi, določenimi v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in Sklepu Sveta 2013/488/EU. V skladu s Sklepom Sveta morajo države članice spoštovati načela in minimalne standarde, določene v njem, da se zagotovi enakovredna raven zaščite tajnih podatkov EU.

(36)	Za zagotovitev varne izmenjave informacij bi bilo treba sprejeti ustrezne sporazume , da se zagotovi zaščita tajnih podatkov EU, posredovanih tretjim državam in mednarodnim organizacijam v okviru vesoljskega programa .

(37)

Eden glavnih ciljev vesoljskega programa je zagotavljanje njegove varnosti in strateške avtonomije, krepitev njegove zmožnosti za delovanje v številnih sektorjih, zlasti na področju varnosti, ter izkoriščanje možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic. Ta cilj zahteva stroga pravila o upravičenosti subjektov, ki lahko sodelujejo v dejavnostih, ki se financirajo v okviru vesoljskega programa in zahtevajo dostop do tajnih podatkov ali občutljivih netajnih podatkov EU.

(37a)

V okviru vesoljskega programa se nekateri podatki, ki sicer niso tajni, obravnavajo v skladu z že veljavnimi akti ali nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi, vključno z omejitvami glede razširjanja.

(38)

Satelitske navigacijske sisteme in sisteme za opazovanje Zemlje uporablja vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika. Vesoljski program bi moral izkoristiti sinergije med temi sektorji in pri tem upoštevati koristi, ki jim jih prinašajo vesoljske tehnologije, podpirati razvoj združljive opreme ter spodbujati razvoj ustreznih standardov in certifikatov. Vse več ▌je tudi sinergij med vesoljskimi dejavnostmi in dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.

(39)

Cilj sistema Galileo je vzpostavitev in upravljanje prve globalne infrastrukture za satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Galileo deluje neodvisno od drugih obstoječih ali načrtovanih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije. Druga generacija sistema bi morala biti postopno uvedena pred letom 2030, sprva zgolj z zmanjšano operativno zmogljivostjo.

(40)

Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale do konca leta 2026 predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Ciper, Azore, Kanarske otoke in Madeiro ▌. Na področju letalstva bi morala imeti ta ozemlja možnost, da bi storitev EGNOS uporabila za navigacijske službe zračnega prometa na vseh ravneh učinkovitosti, ki jih podpira storitev EGNOS. Kolikor je tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1139 in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da čeprav se lahko signali, ki jih oddaja Galileo, uporabljajo tudi za lažje določanje položaja zrakoplovov v vseh fazah leta prek nujnega sistema za povečevanje (lokalnega, regionalnega, elektronskega sistema na krovu) , so lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za povečevanje, kot je EGNOS v Evropi. Storitev EGNOS za varovanje življenj bi morala biti zagotovljena v skladu z veljavnimi standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(41)

Nujno je treba zagotoviti ▌vzdržnost sistemov Galileo in EGNOS ter kontinuiteto, razpoložljivost, natančnost, zanesljivost in varnost njunih storitev . V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi poskrbeti za njun nadaljnji razvoj ter zasnovati nove generacije teh sistemov , vključno z razvojem vesoljskega in zemeljskega segmenta .

▌

(43)

Izraz „komercialna storitev“ iz Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8) zaradi razvoja te storitve ni več primeren. Namesto tega sta bili opredeljeni dve ločeni storitvi, in sicer zelo natančna storitev in storitev za avtentikacijo (9).

(44)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morale biti storitve, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, združljive in interoperabilne tako med seboj , tudi na ravni uporabnikov, kakor tudi, kolikor je mogoče, z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta tovrstna združljivost in kompatibilnost določeni v mednarodnih sporazumih, in sicer brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti Unije.

(45)

Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura teh sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku , pri čemer lahko sodeluje Agencija, kjer je to ustrezno glede na njene pristojnosti .

(46)

Da bi kar najbolj povečali socialno-ekonomske koristi sistemov Galileo in EGNOS in prispevali k strateški avtonomnosti Unije , zlasti v občutljivih sektorjih in na področju varnosti in zaščite , bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije , tudi z regulativnimi sredstvi , kadar je to upravičeno in koristno. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomemben del procesa.

(47)

Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Unijo podprli pri prizadevanju za neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področju okolja, podnebnih sprememb , morja in pomorske politike, kmetijstva in razvoja podeželja, ohranjanja kulturne dediščine, civilne zaščite, spremljanja kopnega in infrastrukture, civilne zaščite , varnosti in digitalnega gospodarstva.

(47b)

Komponente vesoljskega programa bi morale spodbujati uporabo digitalne tehnologije v vesoljskih sistemih, distribucijo podatkov in storitev ter razvoj nižje v vrednostni verigi. V tem kontekstu je treba posebno pozornost nameniti pobudam in ukrepom, ki jih je Komisija predlagala v svojem sporočilu z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ in sporočilu z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Akcijski načrt za 5G v Evropi“

(48)

Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto in krepitev dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (11), ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije (12). Za razvoj novih sredstev bi Komisija morala tesno sodelovati z državami članicami, Evropsko vesoljsko agencijo, organizacijo EUMETSAT in po potrebi z drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska sredstva ter sredstva in situ. V največji možni meri bi moral izkoristiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT (13) in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES zagotovijo predvsem države članice (14). Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.

(49)

Program Copernicus bi se moral izvajati v skladu s cilji Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (15), zlasti v skladu s cilji glede preglednosti, ustvarjanja pogojev, ki omogočajo razvoj storitev, ter prispevanja h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Dostop do podatkov in informacij programa Copernicus bi moral biti prost in neomejen.

(49a)

Ves potencial, ki ga ima program Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba popolnoma sprostiti celo širše od neposrednih upravičencev, in sicer tako, da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi lahko te podatke uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja.

(50)

Copernicus je uporabniško usmerjen program. Njegov razvoj bi zato moral temeljiti na razvijajočih se zahtevah glavnih uporabnikov programa Copernicus, hkrati pa bi moral upoštevati tudi nastajanje novih javnih ali zasebnih skupnosti uporabnikov. Program Copernicus bi se moral opreti na analizo možnosti za izpolnitev razvijajočih se potreb uporabnikov, vključno s tistimi, ki so povezane z izvajanjem in spremljanjem politik Unije, za katere je potrebna nepretrgana in dejanska soudeleženost uporabnikov, zlasti v zvezi z opredelitvijo in potrjevanjem zahtev.

(51)

Program Copernicus se že izvaja. Zato je pomembno zagotoviti kontinuiteto že obstoječe infrastrukture in storitev, hkrati pa jih prilagoditi spreminjajočim se potrebam uporabnikov, spreminjajočemu se tržnemu okolju, zlasti pojavu zasebnih akterjev v vesolju (komercialna uporaba vesolja („New Space“)) in družbeno-političnemu razvoju, za kar je potrebna zmožnost hitrega odzivanja. To zahteva razvoj funkcionalne strukture programa Copernicus, da bi bolje odražal premik od prve faze operativnih storitev k zagotavljanju naprednih in bolj ciljno usmerjenih storitev v nove skupnosti uporabnikov ter k spodbujanju trgov z dodano vrednostjo nižje v vrednostni verigi. V ta namen bi bilo treba pri njegovem nadaljnjem izvajanju sprejeti pristop, ki bi temeljil na podatkovni vrednostni verigi, tj. pridobivanju, obdelavi, razširjanju in uporabi podatkov in informacij, ter dejavnostih za povečanje stopnje uporabe med uporabniki ▌na trgu in dejavnostih krepitve zmogljivosti , medtem ko bodo v procesu strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki bi morale temeljiti na programu Copernicus.

(52)

V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo na dolgoročno zamenjavo satelitov ob koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale predvsem nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije v kmetijstvu, upravljanju z gozdnimi, vodnimi in morskimi viri ter kulturni dediščini (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), tudi naložbe držav članic, Evropske vesoljske agencije in EUMETSAT, ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi lahko temeljil na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.

(53)

V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih ▌storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o sestavi ozračja in kakovosti zraka ; informacije o stanju in dinamiki oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega in ledu , ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi podpirale vzdržnost zagotavljanja storitev.

(54)

Pri izvajanju storitev programa Copernicus bi se ▌Komisija morala zanašati na pristojne subjekte, ustrezne agencije Unije, skupine ali konzorcije nacionalnih organov ali ustrezen drug organ, ki bi lahko bil upravičen do sporazuma o prispevkih. Pri izbiri teh subjektov bi morala Komisija zagotoviti, da ne bo motenj v delovanju in zagotavljanju storitev ter da bodo imeli ti subjekti v zvezi z varnostno občutljivimi podatki ustrezne zmogljivosti za zgodnje opozarjanje in spremljanje kriznih razmer v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter zlasti skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). V skladu s členom 154 finančne uredbe morajo osebe in subjekti, ki so pooblaščeni za izvrševanje sredstev Unije, spoštovati načelo nediskriminacije do vseh držav članic; to načelo bi bilo treba zagotoviti z ustreznimi sporazumi o prispevkih v zvezi z zagotavljanjem storitev programa Copernicus.

(55)

Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi glavnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.

(55a)

Politika brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov programa Copernicus je bila ocenjena kot eden najuspešnejših elementov izvajanja programa Copernicus in je bila ključnega pomena pri spodbujanju velikega povpraševanja po njegovih podatkih in informacijah, s čimer je ta program postal eden največjih svetovnih ponudnikov podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Nedvomno je treba zagotoviti dolgoročno in varno kontinuiteto v zagotavljanju brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov, dostop do teh podatkov pa bi bilo treba zavarovati, da bi uresničili ambiciozne cilje, določene v vesoljski strategiji za Evropo (2016). Podatki programa Copernicus so ustvarjeni predvsem zato, da bi koristili evropskim državljanom, medtem ko se z zagotavljanjem, da so ti podatki prosto dostopni po vsem svetu, povečujejo priložnosti sodelovanja za podjetja in akademike iz EU ter se prispeva k učinkovitemu evropskemu vesoljskemu ekosistemu. Če bi dostop do podatkov in informacij programa Copernicus kakor koli omejili, je to treba storiti v skladu s politiko glede podatkov programa Copernicus, kot je določeno v tej uredbi in Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1159/2013.

(56)

Pod primernimi pogoji in omejitvami bi bilo treba omogočiti popoln, odprt in brezplačen dostop do podatkov in informacij, pridobljenih v okviru programa Copernicus, da bi se spodbudila njihova uporaba in izmenjava ter okrepili evropski trgi za opazovanje Zemlje, zlasti v sektorju nižje v vrednostni verigi, s čimer bi se omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji. S tem bi se morali še naprej zagotavljati podatki in informacije z visoko stopnjo doslednosti, stalnosti, zanesljivosti in kakovosti. To zahteva obsežen in uporabnikom prijazen dostop do podatkov in informacij ter obdelavo in uporabo podatkov in informacij programa Copernicus z različnimi stopnjami pravočasnosti, za kar bi morala Komisija še naprej uporabljati celostni pristop tako na ravni EU kot tudi držav članic, kar bi omogočilo tudi združevanje z drugimi viri podatkov in informacij. Zato bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo podatki in informacije programa Copernicus zlahka in dejansko dostopni in jih bo mogoče enostavno in učinkovito uporabiti, zlasti s spodbujanjem storitev dostopa do podatkov in informacij v državah članicah ter , kadar je mogoče, s spodbujanjem interoperabilnosti med obstoječimi evropskimi infrastrukturami za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, da se vzpostavijo sinergije z njihovimi sredstvi, da bi se čim bolj povečala in okrepila uporaba podatkov in informacij programa Copernicus na trgu.

(57)

Komisija bi morala v skladu s to uredbo in veljavnimi pravicami tretjih strani pri določanju pogojev za izdajo licenc za podatke tretjih strani sodelovati s ponudniki podatkov, da se olajša njihova uporaba v programu Copernicus. Nekateri podatki in informacije programa Copernicus, tudi slike visoke ločljivosti, lahko vplivajo na varnost Unije ali njenih držav članic, zato bi moralo biti omogočeno, da bi v ustrezno utemeljenih primerih sprejeli ukrepe za odziv na tveganja in grožnje za varnost Unije in njenih držav članic.

(58)

Določbe pravnih aktov, sprejetih na podlagi prejšnjih uredb, bi morale ostati še naprej veljavne, razen če niso v nasprotju z novo uredbo. To zlasti velja za Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1159/2013 o opredelitvi pogojev za registracijo in izdajo licenc uporabnikom GMES in opredelitvi meril za omejitev dostopa do namenskih podatkov GMES in informacij storitev GMES (16).

(59)

Da se lokalne , regionalne ali nacionalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za opazovanje, ter se jim olajša uporaba teh podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi , kot sta Releji Copernicus in Akademija Copernicus . V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.

(60)

Na mednarodnem področju bi moral program Copernicus zagotavljati točne in zanesljive informacije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter v podporo zunanji politiki in politiki razvojnega sodelovanja Unije. Program Copernicus bi bilo treba obravnavati kot evropski prispevek h Globalnemu sistemu sistemov za opazovanje zemlje (GEOSS), Odboru za satelite za opazovanje Zemlje (CEOS), Konferenci pogodbenic (COP) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) iz leta 1992 , doseganju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja in Sendajskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč. Vzpostaviti ali ohraniti bi moral tudi ustrezno sodelovanje z ustreznimi sektorskimi organi OZN in Svetovno meteorološko organizacijo.

(61)

Kadar je ustrezno, bi se morala Komisija pri izvajanju programa Copernicus, kar zadeva razvoj , usklajevanje, izvajanje in razvoj vesoljskih komponent, dostop do podatkov tretjih strani, ko je to ustrezno in kadar tega ne počne kakšen drug subjekt , dostop do podatkov in izvajanje namenskih misij, opreti na evropske mednarodne organizacije, s katerimi je že sklenila partnerstva, zlasti na Evropsko vesoljsko agencijo. Opreti pa bi se morala tudi na EUMETSAT, kar zadeva izvajanje namenskih misij ali njihovih delov in, kjer je to ustrezno, dostop do podatkov o sodelujočih misijah v skladu s strokovnim znanjem in pooblastili te organizacije.

(61a)

Na področju storitev bi morala Komisija izkoristiti posebne zmogljivosti agencij Unije, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost in Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Satelitski center Evropske unije (SATCEN), pa tudi že izvedene evropske naložbe prek podjetja Mercator Ocean v storitve spremljanja morskega okolja. Kar zadeva varnost, se bo z visokim predstavnikom skušal doseči celovit pristop na ravni Unije. Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je dejavno sodelovalo že na začetku pobude GMES in je podpiralo razvoj v zvezi s sistemom Galileo in vesoljskim vremenom. V skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 JRC upravlja storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah in globalno komponento storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega; prispeva k pregledu kakovosti in ustreznosti podatkov in informacij ter k prihodnjemu razvoju. Komisija bi se morala pri izvajanju vesoljskega programa tudi v prihodnje opirati na znanstveno in tehnično svetovanje JRC.

(62)

Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, kar je globalni skupni cilj , in njegove uporabe. V tem kontekstu bi to lahko podprlo pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite.

(63)

SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. Unija bi lahko po potrebi razmislila o tem, da bi nekatere svoje podatke dala na voljo za komercialne, nekomercialne in raziskovalne namene. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker so storitve SST uporabniško usmerjene , bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in od javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema in spoštovale nacionalna varnost in varnostne politike .

(64)

Zagotavljanje storitev SST bi moralo temeljiti na sodelovanju med Unijo in državami članicami ter na uporabi obstoječih in prihodnjih nacionalnih strokovnih znanj in sredstev, vključno s tistimi, ki so bila razvita prek Evropske vesoljske agencije ali Unije. Obstajati bi morala možnost zagotavljanja finančne podpore razvoju novih senzorjev SST. Ob upoštevanju občutljivosti SST bi morale sodelujoče države članice ohraniti nadzor nad nacionalnimi senzorji in njihovim delovanjem, vzdrževanjem in obnovo ter nad obdelavo podatkov za zagotavljanje storitev SST.

(65)

Države članice z ustreznim lastništvom ali dostopom do zmogljivosti SST bi morale imeti možnost sodelovati pri zagotavljanju storitev SST. Za sodelujoče države članice v konzorciju SST, ustanovljenem s Sklepom št. 541/2014/EU, bi moralo veljati, da izpolnjujejo ta merila. Te države članice bi morale predložiti enotno skupno vlogo in dokazati skladnost z dodatnimi elementi v zvezi z operativno ureditvijo. ▌Določiti bi bilo treba ustrezna pravila za izbor in organizacijo udeležencev iz držav članic.

(65a)

Komisiji je treba podeliti izvedbena pooblastila za opredelitev podrobnih postopkov in elementov za ugotavljanje udeležbe držav članic. Če ni vložena nobena skupna vloga ali Komisija meni, da vložena vloga ne izpolnjuje določenih meril, lahko Komisija začne drugi korak za sodelovanje držav članic. V postopkih in elementih za drugi korak bi morale biti opredeljene orbite, ki jih je treba zajeti, in bi se moralo upoštevati, da je treba čim bolj povečati sodelovanje držav članic pri zagotavljanju storitev SST. Kadar ti postopki in elementi predvidevajo možnost, da Komisija izbere več predlogov, da se zajamejo vse orbite, bi bilo prav tako treba zagotoviti ustrezne mehanizme za usklajevanje med skupinami držav članic in učinkovito rešitev, da se zajamejo vse storitve SST.

(66)

Ko se SST vzpostavi, bi moral upoštevati načela dopolnjevanja dejavnosti in kontinuitete visokokakovostnih uporabniško usmerjenih storitev SST, temeljiti pa bi moral na najboljšem strokovnem znanju. Zato bi se bilo treba pri SST izogibati nepotrebnemu podvajanju. ▌Odvečne zmogljivosti bi morale zagotavljati kontinuiteto, kakovost in odpornost storitev SST. Dejavnosti skupin strokovnjakov bi morale prispevati k temu, da se prepreči nepotrebno podvajanje.

(67)

Poleg tega bi moral SST spodbujati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov odbora OZN COPUOS ▌, in osnutek smernic za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

(68)

Pri SST, vesoljskem vremenu in dejavnostih na področju blizuzemeljskih predmetov bi morali upoštevati sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti Združenimi državami Amerike, mednarodnimi organizacijami in ostalimi tretjimi stranmi, zlasti za preprečevanje trkov v vesolju, preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov in povečanje pripravljenosti na učinke ekstremnih vesoljskih vremenskih dogodkov in blizuzemeljskih predmetov.

(69)

Varnostni odbor Sveta je priporočil vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganja, da bi bila pri izvajanju Sklepa št. 541/2014/EU ustrezno upoštevana vprašanja glede varnosti podatkov. V ta namen in ob upoštevanju že opravljenega dela bi morale sodelujoče države članice določiti ustrezne strukture in postopke za obvladovanje tveganja.

(70)

Varnost državljanov lahko ogrozijo ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki, ki motijo tudi delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti podkomponento za vesoljsko vreme, da bi ocenjevali tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, ozaveščali o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbeli za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljševali zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala dati prednost tistim sektorjem, ki se jim bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko upoštevale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic , evropskih in mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.

(71)

Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope (17), Rimska izjava voditeljev držav in vlad 27 držav članic EU (18) in več resolucij Evropskega parlamenta opozarjajo, da ima EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varne, varovane in odporne Evrope, ki bo sposobna obravnavati izzive, kot so regionalni konflikti, terorizem, kibernetske grožnje in naraščajoči migracijski pritiski. Varen in zagotovljen dostop do satelitskih komunikacij je nepogrešljivo orodje za varnostne akterje, združevanje in souporaba tega ključnega varnostnega vira na ravni Unije pa krepita Unijo, ki ščiti svoje državljane.

(72)

Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanja 19. in 20. decembra 2013 (19) z odobravanjem sprejel priprave na področju satelitskih komunikacij za naslednjo generacijo vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM) v tesnem sodelovanju med državami članicami, Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo. GOVSATCOM je bil opredeljen tudi kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016. GOVSATCOM bi moral prispevati k odzivu EU na hibridne grožnje, podpirati pomorsko strategijo EU in politiko EU za Arktiko.

(73)

GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Ustrezni akterji lahko analizirajo tri glavne sklope primerov uporabe: i) krizno upravljanje, ki lahko zajema civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; ii) nadzor, ki lahko zajema varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter iii) osrednja infrastruktura, ki lahko zajema diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo (npr. podatkovne centre, strežnike), ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade , kot so jezi ) in vesoljsko infrastrukturo.

(73a)

Akterji Unije in držav članic bodo zmogljivost in storitve GOVSATCOM uporabljali v nujnih misijah in operacijah, pri katerih sta ključni zaščita in varnost. Zato je potrebna ustrezna neodvisnost od tretjih strani (tretjih držav in subjektov iz tretjih držav), in sicer pri vseh elementih GOVSATCOM, kot so vesoljske in zemeljske tehnologije na ravni komponent, podsistemov in sistemov, proizvodne industrije, lastniki in upravljavci vesoljskih sistemov, fizična lokacija komponent zemeljskih sistemov.

(74)

Satelitske komunikacije niso neizčrpen vir, temveč so omejene s satelitsko zmogljivostjo, frekvenco in geografsko pokritostjo. Da bi bil GOVSATCOM stroškovno učinkovit in da bi lahko izkoriščal ekonomijo obsega, mora optimizirati usklajevanje med povpraševanjem pooblaščenih uporabnikov GOVSATCOM in ponudbo satelitskih zmogljivosti in storitev v okviru pogodb GOVSATCOM. Ker se povpraševanje in potencialna ponudba skozi čas spreminjata, sta potrebna stalno spremljanje in prožnost za prilagoditev storitev GOVSATCOM. ▌

(75)

Operativne zahteve bodo določene na podlagi analiziranih primerov uporabe. Iz operativnih zahtev in glede na varnostne zahteve bi bilo treba razviti portfelj storitev. Ta pa bi moral določiti osnovo za storitve, ki se bodo zagotavljale prek GOVSATCOM. Da bi se ohranila najboljša možna usklajenost med povpraševanjem in zagotovljenimi storitvami, bo morda treba portfelj storitev GOVSATCOM redno posodabljati.

(76)

V prvi fazi GOVSATCOM (približno do leta 2025) se bodo uporabljale obstoječe zmogljivosti ▌. V tem kontekstu bi si morala Komisija zmogljivosti GOVSATCOM EU priskrbeti od držav članic z nacionalnimi sistemi in vesoljskimi zmogljivostmi ter od komercialnih satelitskih komunikacijskih ali storitvenih ponudnikov, pri čemer bi morala upoštevati bistvene varnostne interese Unije. V tej prvi fazi se bodo storitve uvajale postopoma . Če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ta pristop ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, se lahko sprejme odločitev o prehodu na drugo fazo in razvoju dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek enega ali več javno-zasebnih partnerstev, npr. s satelitskimi operaterji v Uniji.

(77)

Da bi optimizirali razpoložljive satelitske komunikacijske vire, zagotovili dostop v nepredvidljivih razmerah, kot so naravne nesreče, ter zagotovili operativno učinkovitost in kratek čas obdelave zahtev, je potreben zemeljski segment ( vozlišča in morebitni drugi zemeljski elementi) . Slednji bi moral biti zasnovan na podlagi operativnih in varnostnih zahtev. Da bi se zmanjšala tveganja, lahko vozlišče vključuje več fizičnih lokacij. Za zemeljski segment bodo morda potrebni drugi zemeljski elementi, kot so sidrne postaje.

(78)	Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU bi moral omogočati , da bo lahko večina uporabnikov za storitve GOVSATCOM še naprej uporabljala svojo obstoječo uporabniško opremo ▌.

(79)	Uporabniki v interesu operativne učinkovitosti navajajo, da si je pomembno prizadevati za interoperabilnost uporabniške opreme in za uporabniško opremo, ki omogoča uporabo različnih satelitskih sistemov. Na tem področju bi utegnili biti potrebni raziskave in razvoj.

(80)

Na ravni izvajanja bi bilo treba naloge in odgovornosti porazdeliti med specializirane subjekte, kot so Evropska obrambna agencija, ESZD, Evropska vesoljska agencija, Agencija in druge agencije Unije, in sicer tako, da se zagotovi uskladitev z njihovo glavno vlogo, zlasti pri vidikih, povezanih z uporabniki.

(81)

Pristojni organ za GOVSATCOM ima pomembno vlogo pri nadzoru nad tem, da uporabniki in drugi nacionalni subjekti, ki so udeleženi pri GOVSATCOM, upoštevajo pravila o izmenjavi in prednostni razvrstitvi ter varnostne postopke, kot je določeno v varnostnih zahtevah. Država članica, ki ne določi pristojnega organa za GOVSATCOM, bi morala v vsakem primeru določiti kontaktno točko za obravnavanje vseh odkritih poskusov motenja, ki bi negativno vplivalo na GOVSATCOM.

(81a)

Udeleženci GOVSATCOM lahko postanejo države članice, Svet, Komisija in ESZD, če se odločijo izdajati odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljati zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte. Glede na to, da se država članica sama odloči, da bo izdajala odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljala zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte, države članice ne morejo biti obvezane, da postanejo udeleženke GOVSATCOM ali gostijo infrastrukturo GOVSATCOM. GOVSATCOM kot komponenta vesoljskega programa torej ne posega v pravico držav članic, da ne sodelujejo v GOVSATCOM, vključno v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali ustavnimi zahtevami v zvezi s politikami glede neusklajevanja in nesodelovanja v vojaških zavezništvih.

(82)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za operativne zahteve glede storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM. Tako bo imela Komisija možnost opredeliti tehnične specifikacije za primere uporabe, povezane s kriznim upravljanjem, nadzorom in upravljanjem ključne infrastrukture, vključno z diplomatskimi komunikacijskimi omrežji. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(83)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM. Tako bo imela Komisija možnost opredeliti značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(84)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi za uporabo združenih satelitskih komunikacijskih zmogljivosti GOVSATCOM. Pri opredelitvi pravil o izmenjavi in prednosti bi Komisija morala upoštevati operativne in varnostne zahteve ter analizo tveganj in pričakovanega povpraševanja udeležencev GOVSATCOM. Čeprav bi bilo treba storitve GOVSATCOM za uporabnike GOVSATCOM načeloma zagotavljati brezplačno, se lahko politika oblikovanja cen razvije kot del teh podrobnih pravil o izmenjavi in prednosti, če analiza pokaže, da ni dovolj zmogljivosti, in če je namen to, da se prepreči izkrivljanje trga. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(85)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede lokacije infrastrukture zemeljskega segmenta za GOVSATCOM. Tako bo imela Komisija možnost, da upošteva operativne in varnostne zahteve , pa tudi obstoječo infrastrukturo za izbiro teh lokacij. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

▌

(87)

Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti za varnostno akreditacijo. Zato je treba ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS ustrezno prilagoditi.

(87a)

V skladu s Sklepom 2010/803/EU je sedež Agencije v Pragi. Uslužbenci Agencije so za izvajanje nalog Agencije lahko zaposleni v katerem od zemeljskih centrov Galileo ali EGNOS iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/413 z namenom izvajanja dejavnosti vesoljskega programa, navedenih v ustreznem sporazumu. Poleg tega bi lahko za to, da bi Agencija delovala na najbolj učinkovit in uspešen način, omejeno število osebja dodelili lokalnim pisarnam v eni ali več državah članicah. Namestitev osebja zunaj sedeža Agencije ali lokacij, kjer se nahajata Galileo in EGNOS, ne bi smela voditi v prenos bistvenih dejavnosti Agencije na te lokalne pisarne.

(88)

Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba ime Agencije za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, tudi glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

(89)	Glede na pooblastila Agencije in vlogo Komisije pri izvajanju vesoljskega programa je primerno določiti, da se nekatere odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, ne bi smele sprejeti brez pozitivnega glasovanja predstavnikov Komisije.

(90)	Brez poseganja v pristojnosti Komisije so upravni odbor, svet za varnostno akreditacijo in izvršni direktor pri opravljanju svojih nalog neodvisni in delujejo v javnem interesu.

(91)

Možno in celo verjetno je, da bodo nekatere komponente vesoljskega programa temeljile na uporabi občutljive ali varnostne nacionalne infrastrukture. V tem primeru je treba zaradi nacionalne varnosti določiti, da se smejo sestankov upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo udeležiti ▌predstavniki držav članic in predstavniki Komisije, in sicer na podlagi potrebe po seznanitvi s podatki . V upravnem odboru se glasovanja udeležujejo le predstavniki držav članic , ki imajo to infrastrukturo , in predstavnik Komisije . V poslovniku upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo bi moralo biti določeno, kdaj se ta postopek uporabi.

▌

(94)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba vesoljski program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi kot osnovo za ocenjevanje učinkov programa vključujejo merljive kazalnike.

(94a)

Uporaba storitev, ki temeljijo na programih Copernicus in Galileo, naj bi imela na splošno velik učinek na evropsko gospodarstvo. Vendar se zdi, da zaenkrat prevladujejo ad hoc meritve in študije primerov. Komisija bi morala prek Eurostata opredeliti ustrezne statistične meritve in kazalnike, ki bi bili podlaga za sistematično in verodostojno spremljanje učinka vesoljskih dejavnosti EU.

(95)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Komisiji bi moral pomagati odbor, ki bi se sestajal v posebni sestavi.

(95a)

Komponente vesoljskega programa so uporabniško naravnane, zato je za njegovo izvajanje in razvoj potrebna nepretrgana in dejanska udeležba uporabnikov, zlasti pri opredeljevanju in potrjevanju zahtev v zvezi s storitvami. Da bi imel program večjo vrednost za uporabnike, bi bilo treba njihovo sodelovanje aktivno podpirati prek rednih posvetovanj s končnimi uporabniki iz javnega in zasebnega sektorja držav članic Unije in iz mednarodnih organizacij, kjer je to primerno. V ta namen bi bilo treba ustanoviti delovno skupino (v nadaljnjem besedilu: forum uporabnikov) za pomoč programskemu odboru pri opredelitvi zahtev uporabnikov in potrjevanju skladnosti storitev, pa tudi pri odkrivanju vrzeli v storitvah, ki se zagotavljajo. V poslovniku odbora bi morala biti določena organizacija te delovne skupine, da bi se upoštevale posebnosti vsake komponente in vsake storitve v okviru komponent. Kadar je mogoče, bi morale države članice prispevati k forumu uporabnikov na podlagi sistematičnega in usklajenega posvetovanja z uporabniki na nacionalni ravni.

(96)

Ker so za dobro javno upravljanje potrebni enotno vodenje vesoljskega programa, hitrejše sprejemanje odločitev in enakopraven dostop do informacij, je predstavnikom subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s tem programom, lahko omogočeno, da kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega v okviru uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011. Iz istih razlogov bi morali imeti predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo , ki je povezan z vesoljskim programom ali njegovimi komponentami oziroma podkomponentami , možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji sporazuma. Predstavniki subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane z vesoljskim programom, tretjih držav in mednarodnih organizacij, nimajo pravice sodelovati pri glasovanju odbora. Pogoji za udeležbo opazovalcev in ad hoc udeležencev bi morali biti določeni v poslovniku odborov.

(97)

Za zagotovitev učinkovite ocene napredka vesoljskega programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s spremembo Priloge X, da po potrebi pregleda ali dopolni kazalnike in da to uredbo dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(98)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmogljivosti vsake posamezne države članice, in ker se ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(99)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja varnostnih zahtev vesoljskega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Države članice bi morale imeti možnost, da v največji možni meri nadzirajo varnostne zahteve programa. Pri sprejemanju izvedbenih aktov na področju varnosti vesoljskega programa bi moral Komisiji pomagati odbor predstavnikov držav članic v posebni sestavi za varnost. Ti izvedbeni akti bi morali biti sprejeti v skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011. Glede na občutljivost varnostnih zadev bi si predsednik moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. Komisija ne bi smela sprejemati izvedbenih aktov, ki bi določali splošne varnostne zahteve programa, če odbor ne bi podal mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavi vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program). V njej so določeni cilji vesoljskega programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja ter pravila za izvajanje vesoljskega programa.

2. S to uredbo se ustanovi Agencija Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, ter določijo pravila o delovanju Agencije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(0)

Sistem za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) pomeni omrežje zemeljskih in vesoljskih senzorjev, ki so zmožni nadzorovati in spremljati vesoljske predmete in imajo zmogljivosti za obdelavo, s katerimi se zagotavljajo podatki, informacije in storitve o vesoljskih predmetih, ki krožijo okoli Zemlje;

(1)

„vesoljsko plovilo“ pomeni vsak vesoljski predmet, ki kroži okrog Zemlje in ki je zasnovan za opravljanje posebnih funkcij ali misij (npr. komunikacije, navigacija ali opazovanje Zemlje) , vključno s sateliti, zadnjimi stopnjami nosilnih raket in vozili za ponovni vstop v Zemljino atmosfero ; Vesoljsko plovilo, ki ne more več izpolnjevati načrtovane naloge, se šteje za nedelujoče. Vesoljska vozila, ki so v rezervi ali v stanju pripravljenosti in čakajo na morebitno reaktivacijo, se štejejo za delujoča ;

(2)

„vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju na Soncu in okoli Zemlje. Vplivi vesoljskega vremena zajemajo Sončeve energetske delce, spremembe v Sončevem vetru, izbruhe koronalne mase, ▌geomagnetne viharje in dinamiko , ▌ radiacijske nevihte in ionosferske motnje ▌, ki bi lahko vplivale na Zemljo in vesoljsko infrastrukturo ;

(3)	„blizuzemeljski predmeti“ (NEO) pomenijo naravne predmete v sončnem sistemu, ki se približujejo Zemlji ;

(4)	„vesoljski predmet“ pomeni vsak umetni predmet v vesolju;

(5)

„spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovit pristop , vključno s celovitim znanjem in razumevanjem, h glavnim nevarnostim v vesolju, med katere spadajo trki med vesoljskimi predmeti, razbitje in ponovni vstop vesoljskih predmetov v atmosfero , vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;

(6)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente in/ali proračunska jamstva iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(7)

„pravni subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(8)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije;

(9)	„informacije SST“ pomenijo obdelane podatke SST v obliki, primerni za takojšnjo uporabo s strani prejemnika;

(10)	„podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov , vključno z vesoljskimi odpadki , pridobljene s senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);

(11)	„povratna povezava“ pomeni storitev, ki prispeva h globalni storitvi spremljanja za zrakoplove, kakor jo je opredelila Mednarodna organizacija civilnega letalstva;

(12)	„Sentineli programa Copernicus“ pomenijo namenske satelite, vesoljska plovila ali koristni tovor vesoljskega plovila za opazovanje Zemlje iz vesolja za program Copernicus;

(13)	„podatki programa Copernicus“ pomenijo podatke, ki jih posredujejo Sentineli, vključno z njihovimi metapodatki;

(14)	„podatki in informacije tretjih strani programa Copernicus“ pomenijo vesoljske podatke in informacije , ki so licencirani ali dostopni za uporabo v programu Copernicus in so bili pridobljeni drugače kot s Sentineli;

(14a)

„storitve programa Copernicus“ pomenijo storitve splošnega in skupnega interesa Unije in držav članic z dodano vrednostjo, ki se financirajo iz vesoljskega programa in ki podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, podatke in situ in druge pomožne podatke spreminjajo v obdelane, združene in interpretirane informacije, prilagojene potrebam uporabnikov programa Copernicus;

(15)	„podatki in situ programa Copernicus“ pomenijo podatke na podlagi opazovanj s senzorji, nameščenimi na tleh, morju ali v zraku, ter referenčne in pomožne podatke, licencirane ali zagotovljene za uporabo v programu Copernicus;

(16)	„informacije programa Copernicus“ pomenijo informacije iz storitev programa Copernicus po obdelavi ali modeliranju, vključno z njihovimi metapodatki;

(17)	„fiduciarni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je neodvisen od Komisije ali tretje strani in ki od Komisije ali te tretje strani prejme podatke v varno hrambo in obdelavo;

(18)

„vesoljski odpadki“ pomenijo vse vesoljske predmete, vključno z vesoljskimi plovili ali njihovimi deli in elementi, ki krožijo v Zemljini orbiti ali ponovno vstopajo v Zemljino atmosfero, ki ne delujejo ali se ne uporabljajo več za noben namen, vključno z deli raket ali umetnih satelitov ali neaktivnimi umetnimi sateliti;

(19)	„senzor SST“ pomeni napravo ali kombinacijo naprav, kot so zemeljski ali vesoljski radarji, laserji in teleskopi, ki lahko opravlja nadzor ali spremljanje v vesolju in ki lahko meri fizikalne parametre, povezane z vesoljskimi predmeti, kot so velikost, lokacija in hitrost;

(19a)

„udeleženec GOVSATCOM“ pomeni države članice, Svet, Komisijo, ESZD ter agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije, če so te agencije, tretje države in organizacije ustrezno pooblaščene;

(20)

„uporabnik GOVSATCOM“ pomeni javni organ Unije ali države članice, urad, ki mu je zaupano izvajanje javnega pooblastila, ali fizično ali pravno osebo, ustrezno pooblaščeno in odgovorno za opravljanje nalog v zvezi z nadzorom in upravljanjem misij, operacij in infrastrukture, pri katerih je varnost ključnega pomena;

(20a)

„vozlišče GOVSATCOM“ pomeni operativni center, katerega glavna naloga je, da varno poveže uporabnike GOVSATCOM s ponudniki zmogljivosti in storitev GOVSATCOM ter s tem v vsakem danem trenutku optimizira ponudbo in povpraševanje.

(21)	„primer uporabe GOVSATCOM“ pomeni operativni scenarij v posebnem okolju, v katerem so potrebne storitve GOVSATCOM;

(21a)

„tajni podatki EU“ pomeni vsak podatek ali gradivo z oznako stopnje tajnosti EU, katerega nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali eni ali več državam članicam;

(22)	„občutljivi netajni podatki“ pomenijo netajne podatke v smislu člena 9 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/443, ki uvaja obveznost zaščite občutljivih netajnih podatkov, ki velja samo za Evropsko komisijo ter agencije in organe Unije, za katere po zakonu veljajo varnostna pravila Komisije ;

(23)

„uporabniki programa Copernicus“ so:

—

„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, so institucije in organi Unije ter evropski nacionalni ali regionalni javni organi v Uniji ali državah, ki sodelujejo v programu Copernicus , ki so pooblaščeni za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje javnih civilnih politik, med drugim okoljskih ali varnostnih politik , vključno z varnostjo infrastrukture, ali politik civilne zaščite;

—	„drugi uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus ter vključujejo zlasti raziskovalne in izobraževalne organizacije, poslovne in zasebne subjekte, dobrodelne ustanove ter nevladne in mednarodne organizacije;

(24)	„države, ki sodelujejo v programu Copernicus“ so tretje države, ki finančno prispevajo in sodelujejo v programu Copernicus v skladu s pogoji mednarodnega sporazuma, sklenjenega z Unijo .

Člen 3

Komponente vesoljskega programa

Vesoljski program ima naslednje komponente:

(a)

avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter vključuje ▌potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);

(b)

civilni regionalni satelitski navigacijski sistem pod civilnim nadzorom , ki obsega zemeljske centre in postaje ter več transponderjev, nameščenih na geosinhronih satelitih, in ki krepi ter popravlja odprte signale, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS, med drugim za upravljanje zračnega prometa, navigacijske službe zračnega prometa in drugih prometnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev ali EGNOS);

(c)

operativen , avtonomen, uporabniško usmerjen, civilni sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki temelji na obstoječih nacionalnih in evropskih zmogljivostih in ki ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov , ki temelji na politiki popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov, ter , kjer je to ustrezno, vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);

(d)

sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem vesoljskih predmetov v Zemljini orbiti (podkomponenta SST) , ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki (podkomponenta SWE) in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti (podkomponenta NEO) , ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: spremljanje razmer v vesolju (SSA) );

(e)	▌satelitska komunikacijska storitev pod civilnim in vladnim nadzorom , ki omogoča opravljanje satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev za organe Unije in držav članic, ki upravljajo misije in infrastrukturo, pri katerih je varnost ključnega pomena (v nadaljnjem besedilu: GOVSATCOM).

Vesoljski program vključuje dodatne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega in avtonomnega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa, za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega evropskega vesoljskega sektorja , tako višje kot nižje v vrednostni verigi, ter za krepitev vesoljskega ekosistema Unije in Unije kot svetovne akterke .

Člen 4

Cilji

1. Splošni cilji vesoljskega programa so:

(a)

brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo aktualne in prihodnje potrebe ter lahko podprejo politične prednostne naloge Unije in s tem povezano na dokazih temelječe in neodvisno odločanje , med drugim v zvezi s podnebnimi spremembami, prometom in varnostjo ▌;

(b)

čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, zlasti s spodbujanjem razvoja inovativnih in konkurenčnih evropskih sektorjev višje in nižje v vrednostni verigi, vključno z malimi in srednjimi ter zagonskimi podjetji, s čimer se bo omogočila rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji, in s spodbujanem kar najširšega uveljavljanja in uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa tako znotraj kot zunaj Unije, vse to ob zagotavljanju sinergij in dopolnjevanja z dejavnostmi Unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki se izvajajo v okviru uredbe o programu Obzorje Evropa ;

(c)	povečati varnost in zaščito Unije in njenih držav članic ter krepiti njeno ▌ neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije ▌;

(d)

spodbujati vlogo Unije ▌kot globalne akterke v vesoljskem sektorju, spodbujati mednarodno sodelovanje, krepiti evropsko vesoljsko diplomacijo, tudi s spodbujanjem načel vzajemnosti in poštene konkurence, krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov, podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem , in ozaveščanju o vesolju kot skupni dediščini vsega človeštva;

(e)

izboljšati varnost, zaščito in trajnost vseh vesoljskih dejavnosti, ki se nanašajo na vesoljske predmete, širjenje odpadkov in vesoljsko okolje, z izvajanjem ustreznih ukrepov, vključno z razvojem in uporabo tehnologij za odstranitev vesoljskih plovil ob koncu njihove operativne življenjske dobe in za odstranitev vesoljskih odpadkov .

(6a) Mednarodno sodelovanje je ključnega pomena in je bistveni element vesoljske strategije za Evropo in za spodbujanje vloge Unije kot globalne akterke v vesoljskem sektorju. Komisija bo uporabila vesoljski program za to, da bo prispevala in izkoristila mednarodna prizadevanja prek pobud vesoljske diplomacije, spodbujala evropsko tehnologijo in industrijo na mednarodni ravni (na primer z dvostranskimi dialogi, industrijskimi delavnicami, podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij) ter olajšala dostop do mednarodnih trgov in spodbujala pošteno konkurenco, s čimer bo podprla tudi pobude gospodarske diplomacije. Pobude evropske vesoljske diplomacije bi morale biti popolnoma usklajene in dopolnjevati obstoječe politike, prednostne naloge in instrumente EU, Unija in njene države članice pa imajo ključno vlogo pri ohranjanju vodilnega položaja na mednarodnem prizorišču.

2. Posebni cilji vesoljskega programa so:

(a)	za Galileo in EGNOS: zagotavljati dolgoročne, vrhunske in ▌varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter zagotavljati kontinuiteto in odpornost storitev ;

(b)

za Copernicus: dolgoročno in trajno zagotavljati točne in zanesljive podatke, informacije in storitve, ki vključujejo druge vire podatkov in ki so pridobljeni z opazovanjem Zemlje, v podporo oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik in ukrepov Unije in njenih držav članic na podlagi zahtev uporabnikov ;

(c)

za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov, z namenom nadaljnjega povečanja učinkovitosti in neodvisnosti SST na ravni Unije, da se zagotovijo storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;

(d)	za GOVSATCOM: zagotoviti dolgoročno razpoložljivost zanesljivih, varnih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za uporabnike GOVSATCOM ;

(e)	podpirati avtonomne, varne in stroškovno učinkovite zmogljivosti dostopa do vesolja , pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije ;

(f)

spodbujati razvoj močnega vesoljskega gospodarstva Unije, vključno s podpiranjem vesoljskega ekosistema in krepitvijo konkurenčnosti, inovacij, podjetništva, znanja in spretnosti ter razvoja zmogljivosti v vseh državah članicah in regijah Unije, s posebnim poudarkom na malih in srednjih ter zagonskih podjetjih ali pravnih in fizičnih osebah v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju ▌.

Člen 5

Dostop do vesolja

1. Vesoljski program podpira naročanje in združevanje izstrelitvenih storitev za potrebe vesoljskega programa ter združevanje za države članice in mednarodne organizacije na njihovo zahtevo.

2. V sinergiji z drugimi programi in shemami financiranja Unije ter brez poseganja v dejavnosti Evropske vesoljske agencije na področju dostopa do vesolja lahko vesoljski program podpre:

(a)	prilagoditve za izvajanje komponent vesoljskega programa, tudi z razvojem tehnologije, vesoljskim izstrelitvenim sistemom, ki so potrebni za izstrelitev satelitov, vključno z alternativnimi tehnologijami in inovativnimi sistemi za dostop do vesolja;

(b)	prilagoditve zemeljske infrastrukture , vključno z novimi spremembami, potrebnimi za izvajanje vesoljskega programa.

Člen 6

Ukrepi v podporo inovativnemu in konkurenčnemu vesoljskemu sektorju Unije

1. Vesoljski program spodbuja krepitev zmogljivosti po vsej Uniji in tako podpira:

(a)

inovativne dejavnosti za kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev , ukrepe za spodbujanje uvajanja inovativnih rešitev, ki izhajajo iz dejavnosti raziskav in inovacij, in razvoj v sektorju nižje v vrednostni verigi, zlasti prek sinergij z drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije, tudi s pomočjo programa InvestEU;

(b)	dejavnosti za spodbujanje javnega povpraševanja in inovacij v javnem sektorju, da bi čim bolj izkoristili potencial javnih storitev za državljane in podjetja;

(c)	podjetništvo, med drugim od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in ob opiranju na druge določbe v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III ter ob uporabi pristopa prve pogodbe ;

(d)

vzpostavitev podjetjem prijaznega vesoljskega ekosistema prek sodelovanja med podjetji v obliki mreže vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki bodo na regionalni in nacionalni ravni združevala akterje in uporabnike iz vesoljskega, digitalnega in drugih sektorjev, in to, da bo mreža vozlišč nudila podporo , infrastrukturo in storitve državljanom in podjetjem, da bi se spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti, krepile sinergije v sektorju nižje v vrednostni verigi in povečalo sodelovanje z vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa za digitalno Evropo ;

(e)	zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja za razvoj naprednih znanj in spretnosti, na primer za strokovnjake, podjetnike, diplomante in študente, zlasti prek sinergij z nacionalnimi in regionalnimi pobudami ;

(f)	dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje za strokovnjake iz javnega in zasebnega sektorja, študente in podjetnike ;

(g)	dejavnosti certificiranja in standardizacije;

(h)	okrepitev evropskih dobavnih verig po vsej Uniji s široko udeležbo podjetij, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, v vseh komponentah vesoljskega programa, predvsem na podlagi določb člena 14, ter ukrepi za podporo konkurenčnosti teh podjetij na svetovni ravni.

2. Pri izvajanju dejavnosti iz odstavka 1 se podpira potreba po razvoju zmogljivosti v državah članicah z nastajajočo vesoljsko industrijo, da se vsem državam članicam zagotovijo enake možnosti sodelovanja v vesoljskem programu.

Člen 7

Tretje države in mednarodne organizacije, pridružene vesoljskemu programu

1. Pri komponentah vesoljskega programa, razen SST in GOVSATCOM, lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)	države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pod pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za njihovo udeležbo v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)

države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami.

2. Pri komponentah vesoljskega programa, razen pri SST, lahko sodelujejo vse tretje države ali mednarodne organizacije v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki ureja sodelovanje tretje države ali mednarodne organizacije v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:

(a)	zagotavlja pravično ravnovesje med prispevki in prejemki tretje države ali mednarodne organizacije, ki sodeluje v programih Unije;

(b)	določa pogoje za sodelovanje v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

(c)	pravice odločanja o programu ali, kadar je to ustrezno, dostopa do občutljivih ali tajnih informacij ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;

(d)	jamči pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;

(da)	kadar je to ustrezno, varuje strateške in suverene interese Unije na vseh ustreznih področjih, vključno s strateško neodvisnostjo Evrope na področju tehnologije ali industrije.

3. Pri komponentah vesoljskega programa lahko sodelujejo tretje države in mednarodne organizacije iz odstavkov 1 in 2, če so ohranjeni bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic.

Člen 8

Dostop tretjih držav ali mednarodnih organizacij do SST, GOVSATCOM in PRS

1. Tretje države ali mednarodne organizacije lahko postanejo udeleženke GOVSATCOM na podlagi člena 67 ali pridobijo dostop do storitev, ki jih zagotavlja SST, samo, če v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije sklenejo sporazum, v katerem so določeni pogoji podrobnih pravil za dostop do teh podatkov, informacij, zmogljivosti in storitev ter okvir za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov.

2. Dostop tretjih držav ali mednarodnih organizacij do regulirane javne storitve (PRS), ki jo zagotavlja Galileo, ureja člen 3(5) Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20).

Člen 9

Lastništvo in uporaba sredstev

1. Unija je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru komponent vesoljskega programa. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da ustrezne pogodbe, sporazumi in drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi, s katerimi so bila morda ustvarjena ali razvita taka sredstva, vključujejo določbe, ki zagotavljajo lastniško ureditev glede teh sredstev.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za opredmetena in neopredmetena sredstva, ustvarjena ali razvita v okviru komponent vesoljskega programa, kadar za dejavnosti, s katerimi so bila morda ustvarjena ali razvita, velja naslednje:

(a)	izvedena so z nepovratnimi sredstvi ali nagradami, ki jih v celoti financira Unija,

(b)	Unija jih ne financira v celoti ali

(c)	se nanašajo na razvoj, proizvodnjo ali uporabo sprejemnikov PRS, ki vključujejo tajne podatke EU, ali komponente teh sprejemnikov.

3. Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz drugega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški in uporabniški ureditvi za navedena sredstva, ter v zvezi s točko c), da lahko Unija prosto uporablja in dovoljuje uporabo sprejemnikov PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.

4. Komisija si prizadeva skleniti pogodbe ali druge dogovore s tretjimi stranmi v zvezi s:

(a)	predhodno obstoječimi lastninskimi pravicami za opredmetena in neopredmetena sredstva, ustvarjena ali razvita v okviru komponent vesoljskega programa;

(b)	pridobitvijo lastništva ali licenčnih pravic v zvezi z drugimi opredmetenimi ali neopredmetenimi sredstvi, ki so potrebna za izvajanje vesoljskega programa.

5. Komisija z ustreznim okvirom poskrbi za optimalno uporabo opredmetenih in neopredmetenih sredstev iz odstavkov 1 in 2, ki so v lasti Unije.

6. Komisija, zlasti kadar ta sredstva obsegajo pravice intelektualne lastnine, te pravice čim bolj učinkovito upravlja, pri čemer upošteva, da jih je treba zaščititi in ovrednotiti, pa tudi legitimne interese vseh zadevnih zainteresiranih strani in potrebo po usklajenem razvoju trgov in novih tehnologij ter kontinuiteti storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa. V ta namen zlasti zagotovi, da ustrezne pogodbe, sporazumi in drugi dogovori vključujejo možnost prenosa teh pravic na tretje strani ali podelitev licenc tretjim stranem za te pravice, vključno z ustvarjalcem posamezne pravice intelektualne lastnine, in da lahko Agencija prosto uživa te pravice, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog v skladu s to uredbo. Okvirni sporazumi o finančnem partnerstvu iz člena 29(3a) ali sporazumi o prispevkih iz člena 32(1) vsebujejo ustrezne določbe, s katerimi bo lahko te pravice uporabljala Evropska vesoljska agencija in drugi pooblaščeni subjekti, če jih bodo potrebovale pri opravljanju nalog, ki jih imajo po tej uredbi, v sporazumih pa so določeni tudi pogoji za tovrstno uporabo.

Člen 10

Jamstvo

Brez poseganja v obveznosti, ki jih nalagajo pravno obvezujoče določbe, se storitve, podatki in informacije ▌v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen. ▌Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki teh storitev, podatkov in informacij o tem ustrezno obveščeni ▌.

NASLOV II

PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI

Člen 11

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 , vključno z vštetimi tveganji, znašajo 16,9 milijarde EUR v tekočih cenah.

Znesek iz prvega pododstavka se razporedi v naslednje kategorije odhodkov :

(a)	za Galileo in EGNOS: 9,7 milijarde EUR;

(b)	za Copernicus: 6 milijard EUR;

(c)	za SSA/GOVSATCOM: 1,2 milijarde EUR.

2. Dodatni ukrepi iz člena 3 , torej dejavnosti iz členov 5 in 6, se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.

3. Proračunska sredstva Unije, dodeljena vesoljskemu programu, zajemajo vse dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev iz člena 4. Ti odhodki lahko zajemajo:

(a)	študije in sestanke strokovnjakov, zlasti za oceno upoštevanja stroškovnih in časovnih omejitev;

(b)	dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede prednostnih političnih nalog Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe, zlasti z namenom ustvarjanja sinergij z drugimi politikami Unije;

(c)	omrežja informacijske tehnologije, katerih naloga je obdelava ali izmenjava informacij, in administrativne ukrepe za upravljanje, tudi na področju varnosti, ki jih izvaja Komisija;

(d)	tehnično in upravno pomoč za izvajanje vesoljskega programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

4. Ukrepi, ki so upravičeni do združevanja financiranja iz različnih programov Unije, se revidirajo samo enkrat, in sicer zajemajo vse vključene programe in ustrezna pravila, ki se zanje uporabljajo.

5. Proračunske obveznosti, ki so povezane z vesoljskim programom in zajemajo dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo v letne obroke na več let.

6. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v vesoljski program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 12

Namenski prejemki

1. Prejemki, ki jih ustvarijo komponente vesoljskega programa, se vplačajo v proračun Unije in porabijo za financiranje komponente, ki je prihodek ustvarila.

2. Države članice lahko komponenti vesoljskega programa dodelijo dodaten finančni prispevek za kritje dodatnih elementov, če tej komponenti ne povzročajo finančnih ali tehničnih obremenitev ali zamud. Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3) odloči, ali sta pogoja izpolnjena.

3. Dodatno financiranje iz tega člena se obravnava kot zunanji namenski prejemki v skladu s [členom 21(2)] finančne uredbe.

Člen 13

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Vesoljski program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz [člena 62(1)(c)] finančne uredbe.

2. Z vesoljskim programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru mehanizmov mešanega financiranja.

3. Kadar se proračun programa Copernicus izvršuje posredno, se smejo pravila glede javnih naročil subjektov, pooblaščenih za naloge izvrševanja proračuna, uporabljati do take mere, kot je to dovoljeno v skladu s členoma 62 in 154 finančne uredbe. Potrebne prilagoditve teh pravil pa se opredelijo v ustreznih sporazumih o prispevkih.

NASLOV III

FINANČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Javna naročila

Člen 14

Načela javnega naročanja

1. Javni naročnik v postopkih javnega naročanja za namene vesoljskega programa ravna v skladu z naslednjimi načeli:

(a)	v vseh državah članicah , po vsej Uniji in v vsej dobavni verigi spodbuja čim večjo in čim bolj odprto udeležbo vseh gospodarskih subjektov, predvsem zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij ▌, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;

(b)	zagotavlja pošteno konkurenco in se po možnosti izogiba prekomernemu zanašanju na enega samega ponudnika, zlasti za ključno opremo in storitve, ob upoštevanju dveh ciljev – tehnološke neodvisnosti in kontinuitete storitev;

(c)	z odstopanjem od člena 167 finančne uredbe uporabi več dobavnih virov, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad vsemi komponentami vesoljskega programa, njihovimi stroški in časovnim razporedom;

(cc)

spoštuje načeli prostega dostopa in poštene konkurence v vsej industrijski dobavni verigi, izvaja javno naročanje na podlagi preglednih in pravočasnih informacij, jasnega obveščanja o veljavnih pravilih in postopkih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji vsem potencialnim ponudnikom, tudi malim in srednjim ter zagonskim podjetjem;

(d)	krepi avtonomnost Unije, zlasti v tehnološkem smislu;

(e)	izpolnjuje zahteve za varnost komponent vesoljskega programa in prispeva k zaščiti bistvenih varnostnih interesov Unije in njenih držav članic;

(ee)	skrbi za neprekinjenost in zanesljivost storitev;

(f)	izpolnjuje ustrezna družbena in okoljska merila.

2. Odbor za javna naročila v okviru Komisije nadzoruje postopek za oddajo javnega naročila za vse dele programa in spremlja, kako pooblaščeni subjekti po pogodbi izvršujejo proračun EU. Po potrebi povabi tudi predstavnika pooblaščenih subjektov.

Člen 15

Javna naročila s pogojnimi deli

1. V zvezi z operativnimi in na infrastrukturo vezanimi dejavnostmi lahko javni naročnik ▌javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli.

2. Naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del in posledično trdno zavezo, da se izvedejo dela ali zagotovijo blago ali storitve, dogovorjeni za ta del naročila, ter enega ali več delov, ki so pogojni tako v proračunskem kot izvedbenem smislu. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo posebni elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet naročila, cena ali podrobna pravila o njenem določanju ter podrobna pravila o izvedbi gradenj, zagotavljanju blaga in opravljanju storitev iz vsakega dela naročila.

3. Obveznosti iz fiksnega dela so skladna celota; enako velja za obveznosti iz vsakega pogojnega dela ob upoštevanju obveznosti iz vseh prejšnjih delov.

4. O izvajanju vsakega pogojnega dela odloči javni naročnik, izvajalec pa je o tem obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila.

Člen 16

Javna naročila s povračilom stroškov

1. Javni naročnik se lahko pod pogoji iz odstavka 3 odloči za naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov.

Cena, ki jo je treba plačati, je sestavljena iz povračila vseh neposrednih stroškov, ki jih je dejansko imel izvajalec pri izvajanju naročila, kot so stroški dela, materiala, potrošnega materiala ter uporabe opreme in infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo naročila, posrednih stroškov , fiksnega dobička in ustrezne premije glede na izpolnitev zastavljenih ciljev glede rezultatov in časovnega razporeda.

2. V javnih naročilih s povračilom stroškov je določena najvišja cena.

3. Javni naročnik se lahko odloči za naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov v primerih, ko je zaradi negotovosti, ki so neločljivo povezane z izvajanjem naročila, težko ali neprimerno določiti fiksno ceno, ker:

(a)	javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali pri katerih je potrebna uporaba nove tehnologije, zato vključuje znatna tehnična tveganja ali

(b)	se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, iz operativnih razlogov začeti izvajati takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje naročila deloma odvisno od izvedbe drugih naročil.

4. Zgornja cenovna meja pri naročilu s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Pogodbena cena se lahko spremeni v skladu s [členom 172] finančne uredbe.

Člen 17

Oddaja naročil podizvajalcem

1. Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, malih, srednjih in zagonskih podjetij , za njihovo čezmejno udejstvovanje ter za zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti ▌avtonomnosti Unije ▌javni naročnik od ponudnika zahteva, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.

▌

3. Ponudnik vsako odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1 ustrezno utemelji.

4. Za naročila v vrednosti nad deset milijonov EUR si naročnik prizadeva zagotoviti, da se vsaj 30 % vrednosti naročila s konkurenčnim razpisnim postopkom na različnih ravneh odda v podizvajanje podjetjem, ki ne spadajo v skupino glavnega pogodbenika, to pa zato, da se omogoči čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij. Komisija obvesti odbor iz člena 107(1) o izpolnjevanju tega cilja za pogodbe, podpisane po začetku veljavnosti te uredbe.

POGLAVJE II

Nepovratna sredstva, nagrade in operacije mešanega financiranja

Člen 18

Nepovratna sredstva in nagrade

1. Unija lahko brez poseganja v načelo sofinanciranja pokrije do 100 % upravičenih stroškov.

2. Z odstopanjem od člena [181(6)] finančne uredbe lahko odgovorni odredbodajalec pri uporabi pavšalnih stopenj dovoli ali naloži, da se upravičencu financirajo posredni stroški do največ 25 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov ukrepa .

3. Ne glede na odstavek 2 se lahko posredni stroški prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto, če je tako določeno v delovnem programu iz člena 100.

4. Z odstopanjem od [člena 204] finančne uredbe najvišji znesek finančne podpore, ki se lahko izplača tretji strani, ne sme presegati 200 000 EUR.

Člen 19

Skupni razpisi za nepovratna sredstva

Komisija ali pooblaščeni subjekt v okviru vesoljskega programa lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s subjekti, organi ali osebami iz člena 62(1)(c) finančne uredbe .

▌

V primeru skupnega razpisa se uporabijo pravila iz naslova VIII finančne uredbe . Pri postopkih ocenjevanja sodeluje uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka. Ocenjevalni odbori ravnajo v skladu s členom 150 finančne uredbe.

V sporazumu o dodelitvi sredstev se navede ureditev, ki se uporablja za pravice intelektualne lastnine.

Člen 20

Nepovratna sredstva za predkomercialno naročanje in javno naročanje inovativnih rešitev

1. Ukrepi lahko vključujejo oziroma je njihov glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, ki ga izvajajo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvami iz direktiv 2014/24/EU, 2014/25/EU in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

2. V postopkih za oddajo javnega naročila:

(a)	se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila konkurence;

(b)	se za predkomercialno naročanje lahko določijo posebni pogoji, na primer omejitev kraja izvajanja naročenih dejavnosti na ozemlje držav članic in pridruženih držav;

(c)	se lahko odobri oddaja več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri) ter

(d)	se zagotovi, da se naročila oddajo ponudniku oziroma ponudnikom, ki ponujajo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, hkrati pa poskrbi, da ne pride do navzkrižja interesov.

3. Izvajalec, ki v predkomercialnem naročanju doseže rezultate, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo vsaj pravice brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji podelijo tretjim osebam, a brez pravice do podeljevanja podlicenc, oziroma pravico, da podeljevanje neizključnih licenc zahtevajo od sodelujočih izvajalcev. Če izvajalec komercialno ne izkoristi rezultatov v določenem obdobju po predkomercialnem naročanju, kot je določeno v pogodbi, lahko javni naročniki od njega zahtevajo, da lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.

Člen 21

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega vesoljskega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o skladu InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

POGLAVJE IV

Druge finančne določbe

Člen 22

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1. Ukrep, ki prejme prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek v okviru vesoljskega programa, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. Ukrepi, ki jim je podeljen pečat odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne pogoje:

(a)	ocenjeni so v razpisu za zbiranje predlogov v okviru vesoljskega programa;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	zaradi proračunskih omejitev se ne smejo financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;

lahko prejemajo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] ali Uredbo (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], če so ti ukrepi skladni s cilji posameznega programa. Uporabljajo se pravila iz sklada, ki zagotavlja podporo.

▌

Člen 24

Skupna javna naročila

1. Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija in/ali Agencija izvedeta postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.

2. Smiselno se uporabljajo pravila o javnem naročanju iz [člena 165] finančne uredbe, pod pogojem, da se v vsakem primeru uporabljajo postopkovne določbe, ki se uporabljajo za institucije Unije .

Člen 25

Zaščita bistvenih varnostnih interesov

Kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov Unije in njenih držav članic, zlasti za ohranitev celovitosti in odpornosti sistemov Unije ter avtonomnosti industrije, na kateri ti sistemi temeljijo, Komisija določi ustrezne pogoje za upravičenost, ki se uporabljajo za javna naročila, nepovratna sredstva ali nagrade, ki so zajeti v tem naslovu. V ta namen se zlasti upošteva, da morajo imeti upravičena podjetja sedež v državi članici, da se zavežejo izvajati vse ustrezne dejavnosti v Uniji ▌. Ti pogoji so vključeni v dokumente o javnih naročilih, nepovratnih sredstvih ali nagradah, kot je ustrezno. V primeru javnega naročila se pogoji uporabljajo za celotno trajanje pogodbe.

Člen 26

Zaščita finančnih interesov Unije

Če v vesoljskem programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega drugega pravnega instrumenta sodeluje tretja država, ta odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop, ki jih potrebujejo za celovito izvrševanje svojih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam to zajema pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam ▌.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE PROGRAMA

Člen 27

Načela upravljanja

Upravljanje vesoljskega programa temelji na naslednjih načelih:

(a)

jasni razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vsake komponente in ukrepa vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov, in sicer na podlagi pristojnosti vsakega od subjektov ter ob onemogočenem prekrivanju nalog in pristojnosti ;

(aa)	strukturi upravljanja, ki ustreza specifičnim potrebam vsake komponente in ukrepa vesoljskega programa;

(b)	strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svoje vloge in nalog na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroške, časovni načrt in uspešnost ;

(c)	preglednem in stroškovno učinkovitem upravljanju;

(cc)	kontinuiteti storitev in potrebni stalnosti infrastrukture, vključno z zaščito pred relevantnimi grožnjami;

(d)	sistematičnem in strukturiranem upoštevanju potreb uporabnikov podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter s tem povezanega znanstvenega in tehnološkega razvoja ▌;

(e)	stalnih prizadevanjih za obvladovanje in zmanjšanje tveganj.

Člen 28

Vloga držav članic

1. Države članice lahko sodelujejo v vesoljskem programu . Države članice, ki sodelujejo v vesoljskem programu, prispevajo svojo tehnično usposobljenost, strokovno znanje in pomoč, zlasti na področju varnosti in zaščite, in/ali po potrebi in po možnosti dajo Uniji na voljo podatke, informacije , storitve in infrastrukturo, ki jo imajo v lasti ali ki se nahaja na njihovem ozemlju, vključno z zagotavljanjem učinkovitega in neoviranega dostopa do podatkov in situ in njihove uporabe, ter da sodelujejo s Komisijo z namenom izboljšanja razpoložljivosti podatkov in situ, ki so potrebni za vesoljski program , pri tem pa upoštevajo ustrezne licence in obveznosti .

2. Komisija lahko organizacijam držav članic s sporazumi o prispevkih zaupa posebne naloge, če so države članice te organizacije določile za to. Komisija sklepe o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih sprejme z izvedbenim aktom v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2).

2a. V nekaterih ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko Agencija , kadar gre za posebne naloge iz člena 30, s sporazumi o prispevkih zaupa posebne naloge organizacijam držav članic, če so države članice te organizacije določile za to .

2aa. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa ▌, tudi tako, da na ustrezni ravni prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.

2b. Države članice in Komisija lahko sodelujejo pri razširitvi uporabe podatkov, informacij in storitev vesoljskega programa.

2c. Kadar je mogoče, se prispevek držav članic za forum uporabnikov iz člena 107 opira na sistematično in koordinirano posvetovanje s skupnostmi končnih uporabnikov na nacionalni ravni, zlasti glede sistema Galileo, storitve EGNOS in programa Copernicus.

3. Države članice in Komisija sodelujejo, da bi razvile komponento in situ in storitve zemeljske kalibracije , kar je potrebno za povečanje stopnje uporabe vesoljskih sistemov, ter olajšale uporabo celotnega potenciala sklopov podatkov in situ in referenčnih podatkov, pri tem pa bi se morale zanašati na že obstoječe zmogljivosti .

4. Na področju varnosti države članice opravljajo naloge iz člena 34(4).

Člen 29

Vloga Komisije

1. Za izvajanje vesoljskega programa, tudi na področju varnosti, je splošno odgovorna Komisija , a brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti . Komisija v skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa glede na zahteve uporabnikov ter nadzoruje njegovo izvajanje brez poseganja v druge politike Unije.

2. Komisija upravlja vse komponente ali podkomponente vesoljskega programa, ki niso zaupane drugim subjektom , predvsem GOVSATCOM, NEO, vesoljsko vreme in dejavnosti iz člena 54(d) .

3. Komisija poskrbi za jasno razdelitev nalog in odgovornosti med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov. Komisija tudi zagotovi, da pooblaščeni subjekti, ki sodelujejo pri izvajanju programa, varujejo interese Unije, skrbijo za dobro poslovodenje v zvezi s sredstvi Unije ter ravnajo v skladu s finančno uredbo in to uredbo.

3a. Komisija z Agencijo in glede na okvirni sporazum iz leta 2004 tudi z Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določeno v [členu 130] finančne uredbe in v členu 31a.

4. Kadar je to potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi deležniki z delegiranimi akti določi zahteve na visoki ravni za izvajanje in razvoj teh komponent in storitev, ki jih zagotavljajo , in sicer tudi nižje v vrednostni verigi . Komisija se pri določanju zahtev na visoki ravni izogiba zmanjševanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.

Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s členom 21 .

5. Komisija brez poseganja v naloge Agencije ali drugih pooblaščenih subjektov poskrbi, da se spodbuja in čim bolje izkoristi uveljavljanje in uporaba podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, v javnem in zasebnem sektorju, tudi s podporo primernemu razvoju teh storitev in uporabnikom prijaznih vmesnikov ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija ustrezne sinergije med aplikacijami različnih komponent vesoljskega programa; Poskrbi tudi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije.

6. Po potrebi Komisija zagotovi usklajenost dejavnosti, ki se izvajajo v okviru vesoljskega programa, z dejavnostmi, ki se izvajajo na področju vesolja na ravni Unije ter na nacionalni ali mednarodni ravni ▌. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter si prizadeva za zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja , če je to potrebno za potrebe vesoljskega programa . Komisija v ta namen po potrebi in na področju svojih pristojnosti sodeluje z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo.

7. Komisija obvesti odbor iz člena 107 o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja vseh javnih razpisov in vseh pogodbah z zasebnimi in javnimi subjekti, vključno s podizvajalskimi pogodbami.

Člen 30

Vloga Agencije

1. Agencija ima naslednje lastne naloge:

(a)	prek svojega sveta za varnostno akreditacijo zagotovi varnostno akreditacijo vseh komponent vesoljskega programa v skladu s poglavjem II naslova V;

(b)	opravlja druge naloge iz člena 34(2) in (3);

(c)	izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti razvoja trga v zvezi s storitvami , jih ponujata Galileo in EGNOS , predvsem dejavnosti za uveljavljanje na trgu in usklajevanje potreb uporabnikov ;

(ca)	izvaja dejavnosti na področju komuniciranja, promocije in razvoja trga za podatke, informacije in storitve, ki jih ponuja program Copernicus, a brez poseganja v dejavnosti, ki jih izvajajo drugi pooblaščeni subjekti in Komisija;

(d)	Komisiji zagotavlja ▌strokovno znanje , na primer za pripravo raziskovalnih prednostnih nalog v zvezi z vesoljem nižje v vrednostni verigi .

2. Komisija Agenciji zaupa naslednje naloge:

(a)	upravljanje uporabe storitve EGNOS in sistema Galileo , pri čemer so zajeti ukrepi iz člena 43;

(b)	splošno usklajevanje uporabniških vidikov GOVSATCOM v tesnem sodelovanju z državami članicami, drugimi subjekti, ustreznimi agencijami Unije in ESZD za misije in operacije kriznega upravljanja;

(c)

izvajanje dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij in storitev za uporabnike na podlagi komponent vesoljskega programa , vključno s temeljnimi elementi in integriranimi aplikacijami na podlagi podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo Galileo, EGNOS in Copernicus, tudi če financiranje za te dejavnosti prihaja iz programa Obzorje Evropa, ustanovljenega z Uredbo xx ali če je to potrebno za izpolnitev ciljev iz člena 4(1)(b);

(d)	izvajanje dejavnosti, povezanih s prevzemanjem podatkov, informacij in storitev, ki jih ponujajo druge komponente, ne samo Galileo in EGNOS, in to brez poseganja v dejavnosti programa Copernicus in storitve, zaupane drugim subjektom;

(e)	posebne ukrepe iz člena 6 .

3. Komisija lahko na podlagi ocene iz člena 102(6) Agenciji zaupa druge naloge , a pod pogojem, da se z njimi ne podvajajo dejavnosti, ki jih v okviru vesoljskega programa izvajajo drugi pooblaščeni subjekti, in da je smoter teh nalog izboljšati učinkovitost pri izvajanju dejavnosti programa .

3a. Kadar se Agenciji v izvajanje zaupajo dejavnosti, se ji zagotovijo ustrezni finančni, kadrovski in administrativni viri.

▌

5. Z odstopanjem od člena 62(1) finančne uredbe in glede na oceno Komisije o varovanju finančnih interesov Unije lahko Agencija s sporazumi o prispevkih pooblaščenim subjektom na področju njihovih pristojnosti zaupa posebne naloge, za Komisijo pa se v tem primeru uporabljajo pogoji posrednega upravljanja.

Člen 31

Vloga Evropske vesoljske agencije

1. Pod pogojem, da se varujejo interesi Unije, se Evropski vesoljski agenciji ▌zaupajo naslednje naloge:

(a)

v zvezi s programom Copernicus: koordiniranje vesoljske komponente ter izvajanje in nadaljnji razvoj vesoljske komponente programa Copernicus, zasnova, razvoj ▌in gradnja vesoljske infrastrukture za Copernicus, vključno z njenim obratovanjem in ustreznim javnim naročanjem, razen kadar to izvajajo drugi subjekti, ter morebitnim dostopom do podatkov tretjih strani, če je potrebno ;

(b)	v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: nadaljnji razvoj sistemov, zasnova in razvoj delov zemeljskega segmenta ▌in ▌satelitov , vključno s preskušanjem in potrjevanjem ;

(c)	v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi višje v vrednostni verigi na njenih strokovnih področjih.

1a. Komisija lahko na podlagi ocene iz člena zaupa Evropski vesoljski agenciji druge naloge, potrebne za vesoljski program, a pod pogojem, da se z njimi ne ne podvajajo dejavnosti, ki jih v okviru vesoljskega programa izvajajo drugi pooblaščeni subjekti, in da je smoter teh nalog izboljšati učinkovitost pri izvajanju dejavnosti vesoljskega programa.

▌

4. Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31a lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, in sicer po vzajemno dogovorjenih pogojih.

Člen 31a

Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu

1. Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 29(3a):

a)	jasno opredeljuje vloge, odgovornosti in obveznosti Komisije, Agencije in Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom ter določa potrebne mehanizme usklajevanja in nadzora;

b)	določa, da Evropska vesoljska agencija uporablja varnostna pravila Unije, ki so določena v sporazumih o varnosti, sklenjenih med Unijo, njenimi institucijami in agencijami ter Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;

določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, predvsem v zvezi z javnim naročanjem, vključno z uporabo pravil Unije o javnem naročanju, kadar se naročilo opravlja v imenu Unije ali ta pravila v skladu s členom 154 finančne uredbe uporablja pooblaščeni organ, v zvezi s postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter tudi v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so skladni z naslovoma III in V te uredbe in s finančno uredbo;

kadar Agencija ali Evropska vesoljska agencija za javno naročilo, ki se izvede v okviru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, oblikuje odbor za ocenjevanje ponudb, zahteva , da v njem kot člani sodelujejo tudi strokovnjaki Komisije ali drugega pooblaščenega subjekta, če je ustrezno; njihovo sodelovanje ne posega v tehnično neodvisnost odbora ▌za ocenjevanje ponudb ▌;

določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja ▌nalog v okviru dodeljenih sredstev ▌;

določa načela za plačila Evropski vesoljski agenciji za vsako komponento vesoljskega programa, in sicer glede na razmere, v katerih se izvajajo ukrepi, in ustrezno upoštevaje krizne ali ranljive razmere, po možnosti pa se določijo na podlagi uspešnosti ; plačila zajemajo samo splošne stroške , ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih Unija zaupa Evropski vesoljski agenciji;

(g)	določa, da Evropska vesoljska agencija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi varstvo interesov Unije, in da je treba upoštevati vse odločitve, ki jih Komisija pri uporabi te uredbe sprejme za vsako komponento ;

2. Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31a lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo. Pogoji za te zahteve in njihovo izvajanje se določijo vzajemno.

Člen 32

Vloga EUMETSAT in drugih subjektov

1. Komisija lahko subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje naslednjih nalog :

(a)	nadgradnja, priprava operacij in obratovanje vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov , po potrebi tudi upravljanje dostopa do podatkov o sodelujočih misijah, se lahko zaupa organizaciji EUMETSAT;

(b)	zaupanje izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam ter upravljanje pridobivanja informacij ustreznih tretjih strani .

2. Merila za izbor pooblaščenih subjektov se morajo zlasti nanašati na njihovo zmožnost zagotavljanja kontinuitete in po potrebi varnosti delovanja brez motenj ali z minimalnimi motnjami v dejavnostih programa Copernicus.

2a. Če je le mogoče, so pogoji sporazuma o prispevkih iz prvega odstavka skladni s pogoji sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31a(1).

3. S programskim odborom se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2). Programski odbor se vnaprej obvesti o sporazumih o prispevkih, ki jih nameravajo skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in subjekti iz odstavka 1.

NASLOV V

VARNOST VESOLJSKEGA PROGRAMA

POGLAVJE I

Varnost vesoljskega programa

Člen 33

Načela varnosti

1. Varnost vesoljskega programa temelji na naslednjih načelih:

(a)	upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks;

(b)	uporaba ▌varnostnih pravil Sveta in Komisije , ki med drugim ločujejo med operativnimi nalogami in nalogami, povezanimi z akreditacijo.

2. Ta uredba ne vpliva na izključno pristojnost držav članic za nacionalno varnost, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in na pravico držav članic do zaščite svojih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

Člen 34

Upravljanje varnosti

1. Komisija v okviru svojih pristojnosti in s podporo Agencije zagotovi visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:

(a)	zaščito zemeljske in vesoljske infrastrukture ter zagotavljanjem storitev, zlasti proti fizičnim ali kibernetskim napadom , kar zajema tudi poseganje v tokove podatkov ;

(b)	nadzorom in upravljanjem prenosov tehnologije;

(c)	razvojem in ohranjanjem pridobljenih kompetenc in znanja v Uniji;

(d)	varovanjem občutljivih netajnih in tajnih podatkov.

V ta namen Komisija zagotovi, da se za vsako komponento vesoljskega programa izvede analiza tveganja in nevarnosti. Na podlagi te analize tveganja in nevarnosti z izvedbenimi akti do konca leta 2023 za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti , in upošteva tveganja za kibernetsko varnost . Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Komisija po začetku veljavnosti te uredbe pošlje programskemu odboru okviren seznam izvedbenih aktov, ki naj bi ga preučila njegova sestava za varnost. Seznamu je priložen okviren urnik za posredovanje dokumenta.

2. Subjekt, odgovoren za upravljanje komponente vesoljskega programa, je odgovoren tudi za operativno varnost komponente in v ta namen opravi analizo tveganja in nevarnosti ter vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti te komponente, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremlja njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz odstavka 1. V skladu s členom 30 je ta subjekt za Galileo in EGNOS Agencija.

2a. Na podlagi analize tveganj in nevarnosti Komisija po potrebi opredeli strukturo za spremljanje varnosti in upoštevanje navodil, zasnovanih v okviru področja uporabe Sklepa 201x/xxx/SZVP (21) . Ta struktura deluje v skladu z varnostnimi zahtevami iz odstavka 1. Za Galileo je ta struktura Center za nadzor varnosti Galileo.

3. Agencija:

(a)	zagotovi varnostno akreditacijo vseh komponent vesoljskega programa v skladu s poglavjem II tega naslova in brez poseganja v pristojnosti držav članic;

(b)	zagotovi delovanje Centra za nadzor varnosti Galileo v skladu z zahtevami iz odstavka 2 in navodili, pripravljenimi v okviru Sklepa Sveta 2014/496/SZVP;

(c)	izvaja naloge, ki so ji dodeljene na podlagi Sklepa št. 1104/2011/EU;

(d)	Komisiji da na voljo svoje tehnično strokovno znanje in vse informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog na podlagi te uredbe.

4. Države članice:

(a)

sprejmejo ukrepe, ki so vsaj enakovredni tistim, ki so potrebni za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe po izboljšanju njene zaščite (22), in tistim, ki so potrebni za zaščito njihove ključne nacionalne infrastrukture, da se zaščiti zemeljska infrastruktura, ki je sestavni del vesoljskega programa in je postavljena na njihovem ozemlju;

(b)	opravljajo naloge varnostne akreditacije iz člena 41.

5 . Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa , pri tem pa upoštevajo tudi vprašanja, opredeljena v analizi tveganja .

Člen 34a

Varnost sistemov in uporabljenih storitev

Kadar lahko obratovanje sistemov vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Sklepa Sveta XXXX/XX/SZVP.

POGLAVJE II

Varnostna akreditacija

Člen 35

Organ za varnostno akreditacijo

Svet za varnostno akreditacijo, vzpostavljen v okviru Agencije, je organ za varnostno akreditacijo vseh komponent vesoljskega programa.

Člen 36

Splošna načela varnostne akreditacije

Dejavnosti varnostne akreditacije vseh komponent vesoljskega programa se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)	dejavnosti varnostne akreditacije in odločitve o varnostni akreditaciji potekajo oziroma se sprejemajo v duhu kolektivne odgovornosti za varnost Unije in držav članic;

(b)	prizadeva se za soglasno sprejemanje odločitev v svetu za varnostno akreditacijo;

(c)	pri izvajanju dejavnosti varnostne akreditacije se uporablja pristop ocene in obvladovanja tveganja, ob upoštevanju tveganj za varnost komponente in vpliva na stroške ali časovni razpored posameznih ukrepov za zmanjšanje tveganj ter cilja ohranitve splošne ravni varnosti te komponente;

(d)	odločitve o varnostni akreditaciji, ki jih sprejme svet za varnostno akreditacijo, pripravljajo in sprejemajo strokovnjaki, ki so primerno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov, imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje in delujejo nepristransko;

(e)	prizadevati si je treba za posvetovanja z vsemi deležniki, zainteresiranimi za varnostna vprašanja v zvezi s to komponento;

(f)	dejavnosti varnostne akreditacije brez poseganja v vlogo Komisije izvajajo vsi deležniki, udeleženi pri komponenti, v skladu s strategijo za varnostno akreditiranje;

(g)

odločitve o varnostni akreditaciji, ki jih sprejme svet za varnostno akreditacijo, v skladu s postopkom, opredeljenim v ustrezni strategiji za varnostno akreditiranje, ki jo določi ta svet, temeljijo na lokalnih odločitvah o varnostni akreditaciji, ki jih sprejmejo ustrezni nacionalni organi držav članic za varnostno akreditacijo;

(h)

s stalnim, preglednim in popolnoma razumljivim postopkom spremljanja se zagotovi, da so varnostna tveganja za komponento znana, da so opredeljeni varnostni ukrepi za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo raven glede na varnostne potrebe Unije in njenih držav članic ter za zagotovitev nemotenega delovanja komponente, pa tudi, da se ti ukrepi izvajajo v skladu s konceptom obrambe v globino. Učinkovitost teh ukrepov se nenehno ocenjuje. Postopek v zvezi z oceno in obvladovanjem varnostnega tveganja kot ponavljajoč se postopek skupaj izvajajo deležniki, udeleženi pri posamezni komponenti;

(i)	odločitve o varnostni akreditaciji sprejme svet za varnostjo akreditacijo popolnoma samostojno, tudi neodvisno od Komisije in drugih organov, pristojnih za izvajanje komponente in zagotavljanje povezanih storitev, ter neodvisno od izvršnega direktorja in upravnega odbora Agencije;

(j)	dejavnosti varnostne akreditacije se izvajajo ob ustreznem upoštevanju potrebe po zadostni usklajenosti med Komisijo in organi, pristojnimi za izvajanje varnostnih določb;

(k)	varnostna akreditacija storitve EGNOS, ki jo opravi svet za varnostno akreditacijo, ne posega v dejavnosti akreditacije, ki jih za letalstvo opravlja Evropska agencija za varnost v letalstvu.

Člen 37

Naloge sveta za varnostno akreditacijo

1. Svet za varnostno akreditacijo opravlja svoje naloge brez poseganja v pristojnosti Komisije ali pristojnosti, zaupane drugim organom Agencije, zlasti glede zadev, povezanih z varnostjo, in brez poseganja v pristojnosti držav članic v zvezi z varnostno akreditacijo.

2. Svet za varnostno akreditacijo opravlja naslednje naloge:

(a)

opredeli in odobri strategijo za varnostno akreditiranje, v kateri je določeno naslednje:

i)	obseg dejavnosti, potrebnih za izvedbo in ohranitev akreditacije komponent vesoljskega programa ali delov teh komponent in morebitnih povezav med njimi in drugimi sistemi ali komponentami;

ii)	postopek varnostne akreditacije komponent vesoljskega programa ali delov teh komponent s stopnjo natančnosti, ki ustreza zahtevani stopnji jamstva, jasno pa so določeni tudi pogoji za akreditacijo;

iii)	časovni razpored za akreditacijo, skladen s fazami komponent vesoljskega programa, zlasti kar zadeva namestitev infrastrukture ter zagotavljanje in nadaljnji razvoj storitev;

iv)	načela varnostne akreditacije za omrežja, povezana s sistemi, vzpostavljenimi v okviru komponent vesoljskega programa, ali za dele teh komponent in za opremo, povezano s sistemi, vzpostavljenimi v okviru teh komponent, ki jih izvajajo nacionalni subjekti držav članic, pristojni za varnostne zadeve;

(b)

sprejemanje odločitev o varnostni akreditaciji, zlasti v zvezi z odobritvijo izstrelitev satelitov, dovoljenji za upravljanje sistemov, vzpostavljenih v okviru komponent vesoljskega programa ali elementov teh komponent, v različnih konfiguracijah in za različne storitve, ki jih zagotavljajo, do vključno signala v vesolju ter dovoljenji za upravljanje zemeljskih postaj. Kar zadeva omrežja in opremo, ki so povezani z regulirano javno storitvijo (PRS) iz člena 44 ali s katero drugo varno storitvijo, ki izhaja iz komponent vesoljskega programa, svet za varnostno akreditacijo sprejema odločitve samo o izdajanju dovoljenj organom za razvoj ali proizvodnjo občutljive tehnologije PRS ali sprejemnikov ali varnostnih modulov PRS ali druge tehnologije ali opreme, ki jo je treba preveriti v skladu s splošnimi zahtevami glede varnosti iz člena 34(1), ob upoštevanju mnenj nacionalnih subjektov, pristojnih za varnostne zadeve, in splošnih varnostnih tveganj;

(c)	preučitev in odobritev vse dokumentacije v zvezi z varnostno akreditacijo, razen dokumentov, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 34(1) te uredbe in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU;

(d)	svetovanje Komisiji – v okviru svojih pristojnosti – pri pripravi osnutkov besedil aktov iz člena 34(1) te uredbe in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU, tudi glede vzpostavitve varnostno-operativnih postopkov, in predložitev izjave s svojim končnim stališčem;

(e)

preučitev in odobritev ocene varnostnega tveganja, pripravljene v skladu s postopkom spremljanja iz člena 36(h), ob upoštevanju skladnosti z dokumenti iz točke (c) tega odstavka in dokumenti, pripravljenimi v skladu s členom 34(1) te uredbe in členom 8 Sklepa št. 1104/2011/EU, ter sodelovanje s Komisijo pri opredelitvi ukrepov za zmanjšanje tveganj;

(f)	preverjanje izvajanja varnostnih ukrepov v zvezi z varnostno akreditacijo komponent vesoljskega programa z izvedbo ali naročilom varnostnih ocen, inšpekcijskih pregledov, presoj ali pregledov v skladu s členom 41(b) te uredbe;

(g)	potrditev izbora odobrenih izdelkov in ukrepov za zaščito pred elektronskim prisluškovanjem (TEMPEST) ter odobrenih kriptografskih proizvodov, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti komponent vesoljskega programa;

(h)	odobritev medsebojne povezave sistemov, vzpostavljenih v okviru komponent vesoljskega programa ali delov teh komponent, z drugimi sistemi ali po potrebi sodelovanje z ustreznimi subjekti, pristojnimi za varnostne zadeve, pri skupni odobritvi;

(i)	dogovor z zadevno državo članico o predlogi za nadzor dostopa iz člena 41(c);

(j)	priprava poročil o tveganju ter obveščanje Komisije, upravnega odbora in izvršnega direktorja o svojih ocenah tveganja in svetovanje glede možnosti za obvladovanje preostalih tveganj v zvezi s posamezno odločitvijo o varnostni akreditaciji;

(k)	na izrecno zahtevo Sveta in/ali visokega predstavnika in v tesnem sodelovanju s Komisijo, zagotavljanje podpore Svetu in visokemu predstavniku pri izvajanju Sklepa 2014/496/SZVP;

(l)	izvedba posvetovanj, potrebnih za opravljanje njegovih nalog;

(m)	sprejetje in objava poslovnika.

3. Brez poseganja v pristojnosti in odgovornosti držav članic se pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo vzpostavi poseben podrejeni organ, ki zastopa države članice, in sicer za opravljanje naslednjih nalog ▌:

(a)	upravljanje ključev za polete in drugih ključev, potrebnih za delovanje sistema Galileo;

(b)	preverjanje vzpostavitve in izvrševanja postopkov za obračunavanje, varno shranjevanje in razpošiljanje ključev PRS sistema Galileo ter varno ravnanje z njimi.

Člen 38

Sestava sveta za varnostno akreditacijo

1. Svet za varnostno akreditacijo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, predstavnik Komisije in en predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik). Mandat članov sveta za varnostno akreditacijo traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša.

2. Udeležba na sestankih sveta za varnostno akreditacijo temelji na potrebi po seznanitvi. Po potrebi so na sestanke sveta kot opazovalci lahko povabljeni predstavniki Evropske vesoljske agencije in njeni predstavniki, ki ne sodelujejo pri varnostni akreditaciji . Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, če se obravnavajo vprašanja, ki neposredno zadevajo te tretje države ali mednarodne organizacije, zlasti vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali stoji na njihovem ozemlju. Ureditve za udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v ustreznih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.

Člen 39

Pravila glasovanja v svetu za varnostno akreditacijo

Če ni mogoče doseči soglasja v skladu s splošnimi načeli iz člena 36, svet za varnostno akreditacijo sprejme odločitve s kvalificirano večino, kot je določena v členu 16 Pogodbe o Evropski uniji. Predstavnik Komisije in predstavnik visokega predstavnika ne glasujeta. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo v imenu tega sveta podpiše odločitve, ki jih svet sprejme.

Člen 40

Komunikacija in vpliv sklepov sveta za varnostno akreditacijo

1. Odločitve sveta za varnostno akreditacijo se naslovijo na Komisijo.

2. Komisija stalno obvešča svet za varnostno akreditacijo o vplivu vseh njegovih predvidenih sklepov na pravilno izvajanje komponent vesoljskega programa in o izvajanju načrtov za obvladovanje preostalih tveganj. Svet za varnostno akreditacijo se seznani z vsemi temi informacijami Komisije.

3. Komisija brez odlašanja obvešča Evropski parlament in Svet o vplivu sprejetja sklepov o varnostni akreditaciji na pravilno izvajanje komponent vesoljskega programa. Če Komisija meni, da bi sklep, ki ga sprejme svet za varnostno akreditacijo, lahko bistveno vplival na pravilno izvajanje teh komponent, na primer kar zadeva stroške, časovni razpored ali uspešnost, o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Upravni odbor se redno obvešča o poteku dela v svetu za varnostno akreditacijo.

5. Časovni razpored dela sveta za varnostno akreditacijo ne ovira časovnega razporeda dejavnosti iz delovnega programa iz člena 100.

Člen 41

Vloga držav članic pri varnostni akreditaciji

Države članice:

(a)	posredujejo svetu za varnostno akreditacijo vse informacije, za katere menijo, da so pomembne za varnostno akreditacijo;

(b)

ustrezno pooblaščenim osebam, ki jih imenuje svet za varnostno akreditacijo, v soglasju z nacionalnimi subjekti, pristojnimi za varnostne zadeve, in pod njihovim nadzorom dovolijo dostop do vseh informacij in vseh območij in/ali lokacij, povezanih z varnostjo sistemov, ki spadajo v njihovo pristojnost, v skladu z njihovimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter brez vsakršne diskriminacije na podlagi nacionalnosti državljanov držav članic, vključno zaradi varnostnih pregledov, presoj in preizkusov, kot odloči svet za varnostno akreditacijo, in postopka spremljanja varnostnih tveganj iz člena 36(h). Ti pregledi in preizkusi se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:

i)	poudari se pomen varnosti in učinkovitega obvladovanja tveganja v subjektih, kjer poteka inšpekcijski pregled;

ii)	priporočijo se protiukrepi za blažitev specifičnih posledic izgube zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti tajnih podatkov;

(c)

so vsaka zase pristojne za oblikovanje vzorca nadzora dostopa, in sicer osnutka ali seznama področij/območij, ki jih je treba akreditirati in o katerih se države članice in svet za varnostno akreditacijo vnaprej dogovorijo, in tako zagotovijo, da vse države članice zagotavljajo enako stopnjo nadzora dostopa;

(d)	so na lokalni ravni odgovorne za varnostno akreditacijo lokacij, ki so na njihovem ozemlju in so del območja varnostne akreditacije za komponente vesoljskega programa, ter o tem poročajo svetu za varnostno akreditacijo.

POGLAVJE III

Varovanje tajnih podatkov

Člen 42

Varovanje tajnih podatkov

V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)

za izmenjavo tajnih podatkov , povezanih z vesoljskim programom, se uporabljajo morebitni mednarodni sporazumi med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo o izmenjavi tajnih podatkov ali pa se o tem po potrebi sklene ureditev med pristojno institucijo Unije in ustreznim organom tretje države ali mednarodne organizacije, poleg tega veljajo pogoji iz sklenjenega sporazuma ali ureditve ;

▌

(c)

se fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi ravnanje s tajnimi podatki Evropske unije v zvezi z vesoljskim programom dovoli samo, če se zanje v teh državah uporabljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo najmanj enakovredno raven varstva kot varnostni predpisi Komisije iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in varnostni predpisi Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varovanju tajnosti podatkov, ki po potrebi vključuje vprašanja industrijske varnosti, sklenjenim med Unijo in ustrezno tretjo državo oziroma mednarodno organizacijo, v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)

se lahko brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in pravila na področju industrijske varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 fizični osebi ali pravni osebi, tretji državi ali mednarodni organizaciji dovoli dostop do tajnih podatkov Evropske unije, če se presodi, da je to v posameznem primeru nujno glede na naravo in vsebino teh podatkov, potrebo prejemnika po seznanitvi z njimi ter koristi, ki jih bo od tega imela Unija.

NASLOV VI

Galileo in EGNOS

Člen 43

Upravičeni ukrepi

Uporaba sistema Galieo in storitve EGNOS zajema naslednje upravičene ukrepe :

(a)	upravljanje, delovanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;

(b)	upravljanje, delovanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito talne infrastrukture, zlasti zemeljskih centrov in postaj iz Sklepa (EU) 2016/413 ali (EU) 2017/1406 ter omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;

(c)	razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije , pri čemer se upoštevajo tudi potrebe ustreznih deležnikov ;

(ca)	podpora za razvoj aplikacij za uporabnike sistema Galileo in storitve EGNOS ter za zasnovo in razvoj temeljnih tehnoloških elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo sistem Galileo;

(d)	podpora dejavnostim certificiranja in standardizacije , ki so povezane s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, zlasti v prometnem sektorju ;

(e)	neprekinjeno zagotavljanje ▌storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS , z dopolnjevanjem pobud držav članic in zasebnega sektorja, pa tudi tržni razvoj teh storitev, predvsem zato, da se čim bolj povečajo socialno-ekonomske koristi iz člena 4(1) ;

(f)	sodelovanje z drugimi regionalnimi ali globalnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi , med drugim za večjo združljivost in interoperabilnost ;

(g)	elemente za spremljanje zanesljivosti sistemov in njihova uporaba ter uspešnost storitev ;

(h)	▌dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem storitev in koordiniranim širjenjem njihove pokritosti.

Člen 44

Storitve, ki jih zagotavlja Galileo

1. Storitve, ki jih zagotavlja Galileo, zajemajo:

(a)	odprto storitev sistema Galileo, ki je brezplačna za uporabnika in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti množičnim satelitskim navigacijskim aplikacijam za potrošniško uporabo;

(b)	zelo natančno storitev, ki je brezplačna za uporabnike in z razširjanjem dodatnih podatkov v dodatnem frekvenčnem pasu zagotavlja zelo natančne informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene;

(c)	storitev za avtentikacijo signala, ki temelji na šifriranih kodah, vključenih v signale, namenjena pa je zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poslovne ali komercialne namene;

(d)

regulirano javno storitev (PRS), namenjena izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, ▌za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven kontinuitete storitev, tudi na področju varnosti in obrambe, in ki uporablja močne, šifrirane signale; za države članice, Svet, Komisijo, ESZD in potrebi za ustrezno pooblaščene agencije Unije je brezplačna; vprašanje, ali se regulirana javna storitev zaračunava drugim primarnim uporabnikom iz člena 2 Sklepa št. 1104/2011/EU, se oceni za vsak primer posebej, ustrezne določbe pa se opredelijo v sporazumu, sklenjenem v skladu s členom 3(5) navedenega sklepa; dostop do regulirane javne storitve se ureja v skladu s Sklepom 1104/2011/EU, ki se uporablja za države članice, Svet, Komisijo, ESZD in agencije Unije;

(e)

storitev za ravnanje v izrednih razmerah, ki je za uporabnike brezplačna in ki z oddajanjem signalov pošilja opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami ali drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih; po možnosti se zagotavlja v sodelovanju z nacionalnimi organi civilne zaščite v državah članicah;

(f)	storitev določanja točnega časa, ki je brezplačna za uporabnike in zagotavlja določanje točnega in zanesljivega referenčnega časa ter uresničevanje koordiniranega univerzalnega časa, kar omogoča razvoj časovnih aplikacij, ki temeljijo na sistemu Galileo, in uporabo v ključnih aplikacijah.

2. Galileo prispeva tudi k:

(a)	storitvi iskanja in reševanja (SAR) sistema COSPAS-SARSAT, in sicer z zaznavanjem signalov v sili, ki jih oddajajo javljalniki, in vračanjem sporočil tem javljalnikom s povratno povezavo;

(b)	storitvam za nadzor popolnosti delovanja, standardiziranimi na ravni Unije ali mednarodni ravni, ki jih uporabljajo storitve za varovanje življenj na podlagi signalov odprte storitve sistema Galileo in v kombinaciji s storitvijo EGNOS ter drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi;

(c)

informacijam o vesoljskem vremenu prek storitvenega centra GNSS (23) in storitvam zgodnjega opozarjanja, ki se zagotavljajo prek zemeljske infrastrukture sistema Galileo in s katerimi naj bi se zmanjšala morebitna tveganja v zvezi z vesoljem za uporabnike storitev, ki jih zagotavljajo Galileo in drugi sistemi GNSS.

Člen 45

Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS

1. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, zajemajo:

(a)	odprto storitev EGNOS, ki je za uporabnike brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti množičnim satelitskim navigacijskim aplikacijam za potrošniško uporabo;

(b)

storitev EGNOS za dostop do podatkov, ki je za uporabnike brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo, namenjene zlasti satelitskim navigacijskim aplikacijam za poklicne ali komercialne namene, ter ponuja večjo učinkovitost in podatke z večjo dodano vrednostjo od podatkov, pridobljenih z odprto storitvijo EGNOS;

(c)

storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in časovno sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti in natančnosti, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) ali za druge prometne sektorje .

2. Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic, ki leži v Evropi , v te namene pa so do konca leta 2026 zajeti tudi Ciper, Azori, Kanarski otoki in Madeira .

Geografska pokritost storitve EGNOS se lahko razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in tretjih držav v evropski sosedski politiki, če je to tehnično izvedljivo in skladno z varnostnimi zahtevami iz člena 34, kadar gre za storitev varovanja življenj, pa tudi na podlagi mednarodnih sporazumov.

3. Stroški te širitve in s tem povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11. Komisija preuči, ali bi se lahko te dejavnosti financirale iz drugih programov ali instrumentov. Zaradi te širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na vsem ozemlju držav članic, ki leži v Evropi.

Člen 46

Izvedbeni ukrepi za Galileo in EGNOS

Za nemoteno delovanje sistema Galileo in storitve EGNOS in njuno sprejetje na trgu Komisija po potrebi določi ukrepe, ki so potrebni za:

(a)	obvladovanje in zmanjševanje tveganj, ki so neločljivo povezana z delovanjem sistema Galileo in storitve EGNOS , predvsem za zagotavljanje neprekinjenih storitev ;

(b)	opredelitev ključnih faz odločitev za spremljanje in ocenjevanje izvajanja sistema Galileo in storitve EGNOS;

(c)	določitev lokacije centrov, ki spadajo k zemeljski infrastrukturi sistema Galileo in storitve EGNOS, v skladu z varnostnimi zahtevami v odprtem in preglednem postopku ter zagotovitev njihovega delovanja;

(d)	določitev tehničnih in operativnih specifikacij za storitve iz člena 44(1)(c), (e), (f) in točke (2)(c).

Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Člen 47

Združljivost, interoperabilnost in standardizacija

1. Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so s tehničnega vidika popolnoma združljivi in interoperabilni , in sicer tudi na uporabniški ravni .

2. Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni kot pogoj v mednarodnih sporazumih.

NASLOV VII

Copernicus

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 48

Obseg programa Copernicus

1. Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb ▌, tudi naložb Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT in drugih deležnikov, in se po potrebi in če je to stroškovno učinkovito, opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga , obenem pa bi si bilo treba prizadevati za čim več priložnosti za evropske uporabnike .

2. Copernicus zagotavlja podatke in informacije na podlagi potreb uporabnikov programa Copernicus, izhaja pa iz politike popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.

2a. Copernicus podpira oblikovanje, izvajanje in spremljanje politik Unije in njenih držav članic, predvsem na področju okolja, podnebnih sprememb, morja in pomorske politike, ozračja, kmetijstva in razvoja podeželja, ohranjanja kulturne dediščine, civilne zaščite, spremljanja infrastrukture, varnosti in zaščite ter tudi digitalnega gospodarstva, zato da bi čim bolj oklestili upravno breme.

3. Copernicus zajema štiri elemente , in sicer:

(a)

▌pridobivanje podatkov, ki zajema:

—	razvoj in delovanje Sentinelov programa Copernicus;

—	dostop do podatkov tretjih strani o opazovanju Zemlje iz vesolja ;

—	dostop do podatkov in situ in drugih pomožnih podatkov;

(b)	obdelavo podatkov in informacij s storitvami Copernicus , ki vključuje dejavnosti za ustvarjanje informacij z dodano vrednostjo v podporo storitvam za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, civilno zaščito in varnostne storitve ▌;

(c)	dostop do podatkov in njihovo razširjanje , kar vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dolgoročnega arhiviranja, dostopa do, razširjanja in uporabe , pa tudi dolgoročne hrambe podatkov in informacij programa Copernicus na uporabnikom prijazen način ;

(d)

povečanje stopnje uporabe pri uporabnikih , razvoj trga in vzpostavljanje zmogljivosti v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev ter promocijo in razvoj sorodnih aplikacij za uporabnike na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale socialno-ekonomske koristi iz člena 4(1) , pa tudi zbiranje in analizo podatkov o potrebah uporabnikov .

4. Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju ▌mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.

POGLAVJE II

Upravičeni ukrepi

Člen 49

Upravičeni ukrepi za pridobivanje podatkov

Upravičeni ukrepi v okviru programa Copernicus zajemajo:

(a)

ukrepe za zagotavljanje čim bolj neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer bodo imele prednost predvsem opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo spremljanje polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, ▌gozdarstvu, gospodarjenju s sladkovodnimi in morskimi viri ter v kulturni dediščini ;

(b)	ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo v institucijah, agencijah in decentraliziranih službah Unije , in če je to ustrezno in stroškovno učinkovito, tudi v nacionalnih in regionalnih javnih organih ;

(c)

ukrepe za zagotovitev in usklajevanje dostopa do podatkov in situ in drugih pomožnih podatkov, ki so potrebni za ustvarjanje, umerjanje in potrjevanje podatkov in informacij programa Copernicus , in če je to ustrezno in stroškovno učinkovito, tudi za uporabo nacionalnih zmogljivosti in za preprečevanje podvajanja .

Člen 50

Upravičeni ukrepi za storitve programa Copernicus

1. Program Copernicus zajema ukrepe v podporo naslednjim storitvam:

(a)

storitvam za spremljanje okolja, poročanje in zagotavljanje skladnosti, ki zajemajo:

—	spremljanje ozračja za zagotavljanje informacij o kakovosti zraka po vsem svetu, s posebnim poudarkom na evropski ravni, in o sestavi ozračja;

—	spremljanje morskega okolja za zagotavljanje informacij o stanju in dinamiki morskih in obalnih ekosistemov ter njihovih virov in uporabi ;

—

spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, območjih kulturne dediščine, premikih tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;

—

spremljanje podnebnih sprememb za zagotavljanje informacij o antropogenih emisijah CO2 ter emisijah in absorpciji drugih toplogrednih plinov, ključnih podnebnih spremenljivkah, ponovnih analizah podnebja, sezonskih napovedih, napovedih stanja podnebja in vzrokov za to , o spremembah na polarnem/arktičnem območju ter kazalnikov v ustreznih časovnih in prostorskih merilih;

(b)

storitvi za ravnanje v izrednih razmerah za zagotavljanje informacij v podporo javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite ▌, ter za usklajevanje z njimi, operacijam civilne zaščite in operacijam za odziv na izredne razmere (izboljšanje dejavnosti zgodnjega opozarjanja in zmogljivosti za odzivanje na krize) ter dejavnostim preprečevanja in pripravljenosti (analize tveganj in vzpostavitve normalnega stanja) v zvezi z različnimi vrstami nesreč;

(c)	varnostni storitvi v podporo nadzoru Unije in njenih zunanjih mej ▌, pomorskemu nadzoru, zunanjemu delovanju Unije v odziv na varnostne izzive, s katerimi se spoprijema Unija, ter ciljem in ukrepom v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

2. Komisija, po potrebi s podporo neodvisnega zunanjega strokovnega znanja, ustreznost teh služb zagotavlja:

(a)	s preverjanjem, ali so tehnične zahteve, ki jih postavijo skupnosti uporabnikov, tehnično izvedljive in ali ustrezajo svojemu namenu;

(b)	z oceno, ali predlagana in izvedena sredstva in rešitve izpolnjujejo zahteve skupnosti uporabnikov in cilje vesoljskega programa.

Člen 51

Upravičeni ukrepi za dostop do podatkov in informacij ter za njihovo razširjanje ▌

1. Program Copernicus vsebuje ukrepe za zagotovitev večjega dostopa do vseh podatkov in informacij programa Copernicus ter po potrebi zagotovi dodatno infrastrukturo in storitve za spodbujanje razširjanja ter podatkov in informacij, dostopa do njih in njihove uporabe.

2. Če so podatki ali informacije programa Copernicus varnostno občutljive , kot je opisano v členih 12 do 16 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1159/2013 (24), lahko Komisija njihovo nabavo, nadzor nad pridobivanjem takih podatkov, dostop do njih in njihovo razširjanje zaupa enemu ali več fiduciarnim subjektom. Ti subjekti vzpostavijo in vodijo register pooblaščenih uporabnikov, dostop do tajnih podatkov pa omogočajo v ločenem delovnem postopku.

POGLAVJE III

Politika glede podatkov programa Copernicus

Člen 52

Politika glede podatkov in informacij programa Copernicus

1. Podatki in informacije programa Copernicus se uporabnikom zagotovijo v skladu s politiko brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov, kot je opisana spodaj:

(a)	uporabniki programa Copernicus lahko vse podatke in informacije programa Copernicus brezplačno in kjerkoli na svetu reproducirajo, razširjajo, sporočajo javnosti, prilagajajo in spreminjajo ter jih združujejo z drugimi podatki in informacijami;

(b)

politika brezplačnih, popolnih in odprtih podatkov ima naslednje omejitve:

(i)	oblika, pravočasnost in načini razširjanja podatkov in informacij programa Copernicus so določeni vnaprej;

(ii)	spoštujejo se morebitni licenčni pogoji v zvezi s podatki in informacijami tretjih strani, ki se uporabljajo za pripravo informacij v okviru storitev Copernicus;

(iii)

varnostne omejitve na podlagi splošnih varnostnih zahtev iz člena 34(1);

(iv)	– zagotovljena je zaščita pred tveganjem motenj v sistemu, v okviru katerega se pripravljajo ali dajejo na voljo podatki in informacije programa Copernicus , pa tudi pred tveganjem motenj v samih podatkih ;

(v)	zagotovljena je zaščita zanesljivega dostopa evropskih uporabnikov do podatkov in informacij programa Copernicus.

2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 105 glede posebnih določb za dopolnitev tistih iz odstavka 1 v zvezi s specifikacijami ter pogoji in postopki za pridobitev dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus ter njihovo uporabo.

3. Komisija v skladu s politiko glede podatkov programa Copernicus, kot je določena v tej uredbi, in veljavnimi delegiranimi akti na podlagi iz odstavka 2 izdaja licence in obvestila glede dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus ter njihove uporabe, vključno z atribucijskimi klavzulami.

NASLOV VIII

DRUGE KOMPONENTE PROGRAMA

POGLAVJE I

Spremljanje razmer v vesolju (SSA)

ODDELEK I

Nadzor in spremljanje v vesolju (SST)

Člen 53

Obseg dejavnosti SST

1. Podkomponente SST podpirajo naslednje dejavnosti:

(a)

vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev SST držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije ali zasebnega sektorja Unije , in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje ter pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov ▌;

(b)	obdelavo in analizo podatkov SST na nacionalni ravni, da se pripravijo informacije SST in storitve iz člena 54;

(c)	zagotavljanje storitev SST iz člena 54 uporabnikom iz člena 55;

(cc)

spremljanje in iskanje sinergij s pobudami, ki spodbujajo razvoj in uporabo tehnologije za odstranjevanje vesoljskih plovil ob koncu njihovega operacijskega cikla ter tehnoloških sistemov za preprečevanje in odstranjevanje vesoljskih odpadkov, pa tudi z mednarodnimi pobudami na področju upravljanja vesoljskega prometa.

2. tehnično in upravno podporo za zagotovitev prehoda med vesoljskim programom EU in okvirom podpore za SST, vzpostavljenim s Sklepom št. 541/2014/EU.

Člen 54

Storitve SST

1. Storitve SST zajemajo:

(a)	oceno tveganja trka med vesoljskimi plovili ali med vesoljskim plovilom in vesoljskimi odpadki ter pripravo morebitnih opozoril za preprečevanje trkov med fazami izstrelitve, vstopa v orbito, zvišanja orbite, obratovanja v orbiti in prenehanja misije vesoljskih plovil;

(b)	zaznavanje in opredelitev razpadanja na dele, razbitij ali trkov v orbiti;

(c)	oceno tveganja nenadzorovanega ponovnega vstopa vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov v Zemljino ozračje ter pripravo s tem povezanih informacij, vključno z oceno časa in verjetne lokacije morebitnega trka;

(d)

razvoj dejavnosti za priprave na:

(i)	zmanjševanje količine vesoljskih odpadkov, da bi omejili njihovo nastajanje, ter

(ii)	sanacijo z upravljanjem obstoječih vesoljskih odpadkov.

2. Storitve SST so brezplačne, stalno na voljo ter prilagojene potrebam uporabnikov iz člena 55 .

3. Sodelujoče države članice, Komisija in po potrebi centralna kontaktna točka niso odgovorne za:

(a)	kakršnokoli škodo, ki je posledica pomanjkanja ali prekinitve zagotavljanja storitev SST;

(b)	zamudo pri zagotavljanju storitev SST;

(c)	netočnost informacij, ki se posredujejo prek storitev SST; ali

(d)	ukrepe, sprejete na podlagi zagotovljenih storitev SST.

Člen 55

Uporabniki SST

1. Med uporabnike EU sodijo:

(a)	Glavni uporabniki SST: ▌ države članice EU, ESZD, Komisija, Svet, Agencija ter javni in zasebni lastniki in upravljavci vesoljskih plovil ▌ s sedežem v Uniji;

(b)	Preostali uporabniki SST: drugi javni in zasebni subjekti ▌s sedežem v Uniji ▌.

Glavni uporabniki SST imajo dostop do vseh storitev SST iz člena 54(1).

Preostali uporabniki SST imajo dostop do storitev SST iz točk (b) do (d) člena 54(1).

2. Med mednarodne uporabnike se štejejo tretje države, mednarodne organizacije brez sedeža v Uniji ter zasebni subjekti brez sedeža v Uniji, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)	tretje države in mednarodne organizacije brez sedeža v Uniji lahko dostopajo do storitev SST v skladu s členom 8(1a);

(b)	zasebni subjekti brez sedeža v Uniji lahko dostopajo do storitev SST na podlagi mednarodnega sporazuma, ki se na podlagi člena 8(1a) sklene s tretjo državo, v kateri imajo sedež, in jim zagotavlja dostop.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena mednarodni sporazum ni potreben, če je storitev SST iz člena 54(1) na voljo javnosti.

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe glede dostopa do storitev SST in zadevnih postopkov. Navedene določbe se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Člen 56

Sodelovanje držav članic

1. Države članice, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST iz člena 54 za vse orbite , Komisiji predložijo enotno skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:

(a)	so lastnice ali imajo dostop do bodisi ustreznih senzorjev SST, ki so na voljo za SST EU, in človeških virov za upravljanje z njimi bodisi ustreznih zmogljivosti za operativno analizo in obdelavo podatkov, posebej zasnovanih za SST in razpoložljivih za SST EU;

(b)	zadevna država članica je izvedla in potrdila prvotno oceno varnostnega tveganja vsakega posameznega sredstva SST;

(c)	akcijski načrt za izvajanje dejavnosti iz člena 53 te uredbe, ki upošteva usklajevalni načrt, sprejet v skladu s členom 6 Sklepa št. 541/2014/EU;

(d)	porazdelitev različnih dejavnosti med skupine strokovnjakov, imenovane na podlagi člena 57;

(e)	pravila o izmenjavi podatkov, potrebnih za izpolnitev ciljev iz člena 4.

Skladnost z merili iz točk (a) in (b) mora vsaka država članica, ki želi sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, dokazati posebej.

Vse države članice, ki želijo sodelovati pri zagotavljanju storitev SST, skupaj dokazujejo skladnost z merili iz točk (c) do (e).

2. Šteje se, da države članice, katerih imenovani nacionalni organi so člani konzorcija, ustanovljenega v skladu s členom 7 Sklepa št. 541/2014/EU, izpolnjujejo merila iz točk (a) in (b) odstavka 1, in sicer z datumom začetka veljavnosti te uredbe.

3. Če ni bila vložena nobena skupna vloga v skladu z odstavkom 1 ali če Komisija meni, da tako vložena vloga ne izpolnjuje meril iz odstavka 1, lahko vsaj pet držav članic ▌Komisiji predloži nov skupni predlog, v katerem se dokaže skladnost z merili iz odstavka 1 .

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe glede postopkov in elementov iz odstavkov 1 do 3. Ti izvedbeni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Člen 57

Organizacijski okvir za sodelovanje držav članic

1. Vse države članice, ki so vložile vlogo, za katero je Komisija ugotovila, da je skladna s členom 56(1), ali ki jih je Komisija izbrala v skladu s postopkom iz člena 56(3), na svojem ozemlju imenujejo ustanovni nacionalni subjekt, ki jih bo zastopal. Ustanovni nacionalni subjekt je javni organ države članice ali urad, pristojen za njegovo izvajanje.

2. Ustanovni nacionalni subjekti, imenovani v skladu z odstavkom 1, sklenejo sporazum o ustanovitvi partnerstva za SST ter določitvi pravil in mehanizmov za njihovo sodelovanje pri izvajanju dejavnosti iz člena 53. Ta sporazum zlasti vključuje elemente iz točk (c) do (e) člena 56(1) ter vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganj, da se zagotovi izvajanje določb glede uporabe in varne izmenjave podatkov in informacij SST.

3. Ustanovni nacionalni subjekti na podlagi dejavnosti skupin strokovnjakov iz člena 6 v skladu z večletnim načrtom, ustreznimi ključnimi kazalniki uspešnosti in zahtevami uporabnikov razvijejo visokokakovostne storitve SST Unije. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme večletni načrt in ključne kazalnike uspešnosti v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

4. Ustanovni nacionalni subjekti obstoječe in morebitne prihodnje senzorje povežejo v mrežo, da bodo lahko z njimi usklajeno in optimizirano upravljali, da se vzpostavi in posodablja skupni evropski katalog , ne glede na pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti .

5. Sodelujoče države članice opravljajo varnostno akreditacijo na podlagi splošnih varnostnih zahtev iz člena 34(1).

6. Države članice, ki sodelujejo pri SST, imenujejo skupine strokovnjakov, ki bodo zadolžene za obravnavo posameznih vprašanj v zvezi z različnimi dejavnostmi SST. Skupine strokovnjakov so stalne, za njihovo upravljanje in kadrovanje so odgovorni ustanovni nacionalni subjekti držav članic, ki so jih ustanovile, ter lahko vključujejo strokovnjake iz katerega koli ustanovnega nacionalnega subjekta.

7. Ustanovni nacionalni subjekti in skupine strokovnjakov zagotovijo zaščito podatkov, informacij in storitev SST.

8. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 105 v zvezi s posebnim zagotavljanjem sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

Člen 58

Centralna kontaktna točka za SST

1. Komisija centralno kontaktno točko za SST določi na podlagi najobsežnejšega strokovnega znanja na področju varnosti in zagotavljanja storitev, pri tem pa upošteva priporočilo ustanovnih nacionalnih subjektov; Navedena centralna kontaktna točka:

(a)	zagotovi potrebne varne vmesnike za centralizacijo, hranjenje in dajanje na voljo informacij SST uporabnikom SST, s čimer se zagotovi ustrezno ravnanje z njimi in njihova sledljivost;

(b)	▌poroča o uspešnosti storitev SST partnerstvu SST in Komisiji ;

(c)	za partnerstvo SST zbira potrebne povratne informacije za prilagajanje storitev glede na pričakovanja uporabnikov;

(d)	podpira, promovira in spodbuja uporabo storitev.

2. Ustanovni nacionalni subjekti sklenejo potrebna izvedbena pravila v sodelovanju s centralno kontaktno točko za SST.

ODDELEK II

Vesoljsko vreme in blizuzemeljski predmeti

Člen 59

Dejavnosti v zvezi z vesoljskim vremenom

1. Podkomponente za vesoljsko vreme lahko podpirajo naslednje dejavnosti:

(a)	oceno in opredelitev potreb uporabnikov v sektorjih iz odstavka 2(b), da se določijo storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, ki jih je treba zagotavljati;

(b)	zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom uporabnikom teh storitev v skladu z njihovimi opredeljenimi potrebami in tehničnimi zahtevami.

2. Storitve v zvezi z vesoljskim vremenom so neprekinjeno in stalno na voljo ▌ . Komisija jih izbere z izvedbenimi akti v skladu z naslednjima praviloma:

(a)	Komisija glede na potrebe uporabnikov, tehnološko pripravljenost in rezultate ocene tveganj določi prednostne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, ki jih je treba izvajati na ravni Unije;

(b)	storitve v zvezi z vesoljskim vremenom lahko prispevajo k dejavnostim civilne zaščite in zaščiti široke palete sektorjev , kot so: vesolje, promet, GNSS ter električna in komunikacijska omrežja .

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 107(2).

3. Izbira javnih ali zasebnih subjektov, ki bodo zagotavljali storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, se izvede na podlagi razpisa za zbiranje ponudb.

Člen 60

Dejavnosti na področju blizuzemeljskih predmetov

1. Podkomponente za blizuzemeljske predmete lahko podpirajo naslednje dejavnosti:

(a)	kartiranje zmogljivosti držav članic za odkrivanje in spremljanje blizuzemeljskih predmetov;

(b)	spodbujanje povezovanja zmogljivosti in raziskovalnih središč držav članic v mreže;

(c)	razvoj storitev iz odstavka 2;

(d)	vzpostavitev službe za rutinsko hitro odzivanje, ki bo lahko opredelila novoodkrite blizuzemeljske predmete;

(e)	pripravo evropskega kataloga blizuzemeljskih predmetov.

2. V primeru odkritja, da se blizuzemeljski predmet približuje Zemlji, lahko Komisija na področjih, za katera je pristojna, uvede postopke, s katerimi v sodelovanju z ustreznimi organi OZN usklajuje ukrepe Unije in nacionalnih javnih organov s področja civilne zaščite.

POGLAVJE II

GOVSATCOM

Člen 61

Področje uporabe GOVSATCOM

V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije z ustreznimi varnostnimi zahtevami . Ta komponenta zajema:

(a)	razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta iz člena 66 ter morebitne vesoljske infrastrukture iz člena 69 ;

(b)	nabavo vladnih in komercialnih satelitskih komunikacijskih zmogljivosti, storitev in uporabniške opreme, ki so potrebne za opravljanje storitev GOVSATCOM;

(c)	ukrepe, potrebne za izboljšanje interoperabilnosti in standardizacijo uporabniške opreme GOVSATCOM.

Člen 62

Zmogljivosti in storitve, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM

1. Zmogljivosti in storitve GOVSATCOM, kot so določene v portfelju storitev iz odstavka 3, se zagotavljajo v skladu z operativnimi zahtevami iz odstavka 2, posebnimi varnostnimi zahtevami za GOVSATCOM iz člena 34(1) ter v okviru pravil o izmenjavi in prednostni razvrstitvi iz člena 65. Dostop do zmogljivosti in storitev GOVSATCOM je za institucionalne in vladne uporabnike brezplačen, razen če se Komisija odloči za politiko določanja cen v skladu s členom 65(2).

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativne zahteve za storitve, zagotovljene v okviru GOVSATCOM, v obliki tehničnih specifikacij za primere uporabe, povezane predvsem s kriznim upravljanjem, nadzorom in upravljanjem ključne infrastrukture, vključno z diplomatskimi komunikacijskimi omrežji. Te operativne zahteve temeljijo na podrobni analizi zahtev uporabnikov, pri čemer se upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz obstoječe uporabniške opreme in omrežij. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi se redno posodabljajo in temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1 ter prednostno razvrščajo storitve za uporabnike glede na njihovo relevantnost in kritičnost . Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

3a. V portfelju storitev iz odstavka 3 se upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

4. Uporabniki GOVSATCOM imajo dostop do zmogljivosti in storitev, navedenih v portfelju storitev . Dostop je omogočen prek vozlišč GOVSATCOM iz člena 66.

Člen 63

Ponudniki satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev

Satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve v okviru te komponente lahko zagotavljajo naslednji subjekti:

(a)	udeleženci GOVSATCOM , kakor so opredeljeni v členu 67, in

(b)	pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36 , ki temelji na splošnih varnostnih zahtevah iz člena 34(1) , opredeljenih za komponento GOVSATCOM .

Člen 64

Uporabniki GOVSATCOM

1. Uporabniki GOVSATCOM so lahko naslednji subjekti, pod pogojem, da jim je bilo zaupano opravljanje nalog v zvezi z nadzorom in upravljanjem misij, operacij in infrastrukture, ki so nujne in pri katerih je varnost ključnega pomena:

(a)	javni organ Unije ali države članice ali urad, odgovoren za izvajanje takega javnega pooblastila,

(b)	fizična ali pravna oseba , ki ravna v imenu ali pod nadzorom subjekta iz točke (a).

2. Udeleženec iz člena 67 uporabnike GOVSATCOM , ki izpolnjujejo splošne varnostne zahteve iz člena 34(1), opredeljene za komponento GOVSATCOM, ustrezno pooblasti za uporabo zmogljivosti in storitev GOVSATCOM.

Člen 65

Izmenjava in prednostna razvrstitev

1. Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema se med uporabniki GOVSATCOM izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj za uporabnike . Pri analizi se upoštevajo uveljavljena komunikacijska infrastruktura in razpoložljivost obstoječih zmogljivosti ter geografska pokritost na ravni Unije in na ravni držav članic. Ta izmenjava in prednostna razvrstitev da prednost uporabnikom glede na relevantnost in kritičnost .

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o izmenjavi in prednostni razvrstitvi zmogljivosti, storitev in uporabniške opreme, pri čemer upošteva pričakovano povpraševanje za različne primere uporabe, analizo varnostnih tveganj za te primere uporabe, po potrebi pa tudi stroškovno učinkovitost .

Komisija z določitvijo politike oblikovanja cen v teh pravilih poskrbi, da zagotavljanje zmogljivosti in storitev GOVSATCOM ne povzroča izkrivljanja trga in da bo na voljo dovolj zmogljivosti GOVSATCOM.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).

3. Izmenjavo in prednostno razvrstitev satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev med uporabniki GOVSATCOM, ki jih je odobril isti udeleženec, določi in izvaja ta udeleženec.

Člen 66

Infrastruktura in operativne dejavnosti zemeljskega segmenta

1. Zemeljski segment vključuje infrastrukturo, ki omogoča zagotavljanje storitev uporabnikom v skladu s členom 65, zlasti vozlišča GOVSATCOM, ki se nabavijo v okviru te komponente in povezujejo uporabnike GOVSATCOM s ponudniki satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev. Zemeljski segment in z njim povezane dejavnosti izpolnjujejo splošne varnostne zahteve iz člena 34(1), opredeljene za komponento GOVSATCOM.

2. Komisija z izvedbenimi akti določi lokacijo infrastrukture zemeljskega segmenta. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3) in ne posegajo v pravico držav članic, da zavrnejo namestitev infrastrukture na svojem ozemlju .

Člen 67

Udeleženci in pristojni organi GOVSATCOM

1. Udeleženci GOVSATCOM so države članice, Svet, Komisija in ESZD, kolikor izdajajo odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljajo satelitske komunikacijske zmogljivosti ali lokacije zemeljskega segmenta ali del zmogljivosti zemeljskega segmenta.

Če Svet, Komisija ali ESZD izdajajo odobritve uporabnikom GOVSATCOM ali zagotavljajo zmogljivosti satelitske komunikacije ali lokacije zemeljskega segmenta oziroma del zmogljivosti zemeljskega segmenta na ozemlju države članice, to ne sme biti v nasprotju z določbami o nevtralnosti ali neusklajevanju v ustavnem pravu te države članice.

2. Agencije Unije lahko postanejo udeleženke GOVSATCOM le, če je to potrebno za izpolnjevanje njihovih nalog in v skladu s podrobnimi pravili iz upravnega dogovora, sklenjenega med zadevno agencijo in nadzornim organom.

3. Vsak udeleženec imenuje en pristojni organ za GOVSATCOM.

4. Pristojni organ za GOVSATCOM zagotavlja, da:

(a)	se storitve uporabljajo v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami;

(b)	se določijo in upravljajo pravice dostopa za uporabnike GOVSATCOM;

(c)	se uporabniška oprema ter z njo povezane povezave in informacije za elektronsko komunikacijo uporabljajo in se z njimi upravlja v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami;

(d)	se vzpostavi centralna kontaktna točka za morebitno pomoč pri poročanju o varnostnih tveganjih in grožnjah, zlasti pri odkrivanju potencialno škodljivih elektromagnetnih motenj, ki bi lahko vplivale na storitve v okviru te komponente.

Člen 68

Spremljanje ponudbe in povpraševanja po GOVSATCOM

Komisija stalno spremlja gibanje ponudbe , vključno z obstoječimi zmogljivostmi GOVSATCOM v orbiti za združevanje in souporabo, in povpraševanja po zmogljivostih in storitvah GOVSATCOM, pri čemer upošteva nova tveganja in grožnje ter tehnološki razvoj, da lahko ponudbo in povpraševanje po storitvah GOVSATCOM optimalno uravnoteži.

▌

NASLOV IX

AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA VESOLJSKI PROGRAM

POGLAVJE I

Splošne določbe v zvezi z Agencijo

Člen 70

Pravni status Agencije

1. Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2. Agencija ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v pravnih postopkih.

3. Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

Člen 71

Sedež in lokalne pisarne Agencije

1. Agencija ima sedež v Pragi (Češka).

2. Uslužbenci Agencije so lahko zaposleni v katerem od zemeljskih centrov Galileo ali EGNOS iz izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/413 ali (EU) 2017/1406 ter izvajajo dejavnosti vesoljskega programa, navedene v ustreznem sporazumu.

3. Glede na potrebe vesoljskega programa se lahko v skladu s postopkom iz člena 79(2) v državah članicah odprejo lokalne pisarne.

POGLAVJE II

Organizacija Agencije

Člen 72

Upravna in vodstvena struktura

1. Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:

(a)	upravni odbor;

(b)	izvršni direktor;

(c)	svet za varnostno akreditacijo.

2. Upravni odbor, izvršni direktor ter svet za varnostno akreditacijo ▌sodelujejo, da bi zagotovili delovanje Agencije in usklajevanje v skladu s postopki, določenimi z notranjimi predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega odbora, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, izvedbene določbe kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov.

Člen 73

Upravni odbor

1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in trije predstavniki Komisije, od katerih imajo vsi glasovalno pravico. Upravni odbor ima tudi enega člana, ki ga imenuje Evropski parlament in nima glasovalne pravice.

2. Predsednik ali namestnik predsednika sveta za varnostno akreditacijo, predstavnik Sveta, predstavnik visokega predstavnika in predstavnik Evropske vesoljske agencije so povabljeni, da se sestankov upravnega odbora udeležijo kot opazovalci pri zadevah, ki se neposredno nanašajo nanje, v skladu s pogoji iz poslovnika upravnega odbora.

3. Vsak član upravnega odbora ima svojega nadomestnega člana. Nadomestni član zastopa člana v primeru odsotnosti slednjega.

4. Vsaka država članica imenuje člana in nadomestnega člana upravnega odbora, pri čemer upošteva njihovo znanje s področja nalog Agencije ter relevantne vodstvene, upravne in proračunske spretnosti in znanja . Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

5. Mandat članov upravnega odbora in njihovih nadomestnih članov traja štiri leta in se lahko ▌podaljša.

6. Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij ter pogoji zanjo določijo v sporazumih iz člena 98 ter so skladni s poslovnikom upravnega odbora. Ti predstavniki nimajo pravice glasovanja.

Člen 74

Predsednik upravnega odbora

1. Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Konča se s koncem članstva predsednika oziroma njegovega namestnika v upravnem odboru.

3. Upravni odbor je pristojen za razrešitev predsednika, njegovega namestnika ali obeh.

Člen 75

Sestanki upravnega odbora

1. Sestanke upravnega odbora skliče predsednik.

2. Izvršni direktor se udeležuje posvetovanj, razen če predsednik odloči drugače. Nima pravice glasovanja.

3. Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

4. Upravni odbor lahko osebe, katerih mnenje bi utegnilo biti koristno, povabi, da se njegovih sestankov udeležijo kot opazovalci. Članom upravnega odbora lahko v skladu s poslovnikom pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

5. Če se razprava nanaša na uporabo občutljive nacionalne infrastrukture , se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora na podlagi potrebe po seznanitvi udeležijo predstavniki držav članic in Komisije , pri glasovanju pa lahko sodelujejo le predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, in predstavnik Komisije . Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo. Poslovnik upravnega odbora določa razmere, v katerih se lahko ta postopek uporabi.

6. Agencija poskrbi za sekretariat upravnega odbora.

Člen 76

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1. Če s to uredbo ni določeno drugače, upravni odbor svoje odločitve sprejme z večino vseh članov z glasovalno pravico.

Za izvolitev in razrešitev predsednika upravnega odbora in njegovega namestnika je potrebna dvotretjinska večina vseh članov z glasovalno pravico; ta je potrebna tudi za sprejetje proračuna, delovnih programov , odobritev ureditve iz člena 98(2) ter varnostnih pravil Agencije, sprejetje poslovnika, vzpostavitev lokalnih pisarn in odobritev sporazumov o gostovanju iz člena 92.

2. Vsak predstavnik držav članic in Komisije ima en glas. Ob odsotnosti člana z glasovalno pravico je do glasovanja upravičen njegov nadomestni član. Odločitve na podlagi točke (a) ▌člena 77(2) ▌, razen v zvezi z zadevami iz poglavja II naslova V, ali na podlagi člena 77(5) se sprejmejo samo ob pozitivnem glasovanju predstavnikov Komisije.

3. V poslovniku upravnega odbora se določijo podrobnejša pravila o glasovanju, zlasti pogoji, pod katerimi lahko člani delujejo v imenu drugih članov , in, kadar je to primerno, vse zahteve za sklepčnost.

Člen 77

Naloge upravnega odbora

1. Upravni odbor zagotavlja, da Agencija opravlja naloge, ki so ji zaupane, pod pogoji iz te uredbe, in v ta namen sprejme vse potrebne odločitve, brez poseganja v pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi iz poglavja II naslova V.

2. Poleg tega upravni odbor opravlja naslednje naloge:

(a)	do 15. novembra vsakega leta sprejme delovni program Agencije za naslednje leto, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (b) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije;

(x)

najpozneje do 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program Agencije za obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (a) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije. Glede tega večletnega delovnega programa se posvetuje z Evropskim parlamentom, če je namen tega posvetovanja izmenjava stališč, izid pa za Agencijo ni zavezujoč.

(b)	opravlja naloge v zvezi s proračunom iz člena 84(5), (6), (10) in (11);

(c)	nadzoruje obratovanje Centra za nadzor varnosti Galileo iz točke (b) člena 34(3);

(d)	sprejme ureditev za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (25) v skladu s členom 94;

(e)	odobri dogovore iz člena 98, potem ko se s svetom za varnostno akreditacijo posvetuje o določbah dogovorov v zvezi z varnostno akreditacijo;

(f)	sprejme tehnične postopke, potrebne za opravljanje svojih nalog;

(g)	sprejme letno poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (c) člena 80, ter ga do 1. julija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču;

(h)

poskrbi za ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, navedenih v ocenah in preverjanjih iz člena 102, ugotovitev in priporočil iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter vseh poročil notranjih ali zunanjih preverjanj ter proračunskemu organu posreduje vse pomembne informacije v zvezi z rezultati ocenjevalnih postopkov;

(i)	izvršni direktor se z njim pred podpisom posvetuje o sporazumih o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31(2) ter sporazumih o prispevkih iz členov 28(2a) in 30(5) ;

(j)	sprejme varnostna pravila Agencije iz člena 96;

(k)	na predlog izvršnega direktorja odobri strategijo za boj proti goljufijam;

(l)	po potrebi in na predlog izvršnega direktorja odobri organizacijske strukture iz točke (n) člena 77(1);

▌

(n)	imenuje računovodjo, ki je lahko računovodja Komisije, za katerega veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;

(o)	sprejme in objavi svoj poslovnik.

3. V zvezi z osebjem Agencije upravni odbor izvaja pooblastila organa za imenovanje in organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ki so mu dodeljena na podlagi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanje).

Upravni odbor v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor o izvajanju prenesenih pooblastil poroča upravnemu odboru. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Ob uporabi drugega pododstavka tega odstavka lahko upravni odbor, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem sklepa začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Z odstopanjem od drugega pododstavka mora upravni odbor na predsednika sveta za varnostno akreditacijo prenesti pooblastila iz prvega pododstavka, ki se nanašajo na zaposlovanje, ocenjevanje in prerazporejanje osebja, udeleženega pri dejavnostih iz poglavja II naslova V, ter disciplinske ukrepe, ki jih je treba sprejeti glede takega osebja.

Upravni odbor sprejme izvedbene določbe kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov. V zvezi z zaposlovanjem, ocenjevanjem in prerazporejanjem osebja, udeleženega pri dejavnostih iz poglavja II naslova V, ter zadevnimi disciplinskimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti glede tega osebja, se predhodno posvetuje s svetom za varnostno akreditacijo in ustrezno upošteva njegova stališča.

Sprejme tudi sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo. Pred sprejetjem tega sklepa se s svetom za varnostno akreditacijo posvetuje o napotitvi nacionalnih strokovnjakov, udeleženih pri dejavnostih varnostne akreditacije iz poglavja II naslova V, in ustrezno upošteva njegova stališča.

4. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ter lahko podaljša ali predčasno konča njegov mandat v skladu s členom 89.

5. Upravni odbor nad izvršnim direktorjem opravlja disciplinski nadzor v zvezi z njegovo uspešnostjo, zlasti glede varnostnih zadev, za katere je pristojna Agencija, razen v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu s poglavjem II naslova V.

Člen 78

Izvršni direktor

1. Agencijo vodi njen izvršni direktor. Izvršni direktor odgovarja upravnemu odboru.

Ta odstavek ne posega v samostojnost in neodvisnost sveta za varnostno akreditacijo in osebja Agencije, ki je v skladu s členom 82 pod njegovim nadzorom, pa tudi ne v pooblastila, ki so bila svetu za varnostno akreditacijo in njegovemu predsedniku dodeljena v skladu s členoma 37 in 81.

2. Ne glede na pristojnosti Komisije in upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju dolžnosti in niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

Člen 79

Naloge izvršnega direktorja

1. Izvršni direktor opravlja naslednje naloge:

(a)	zastopa agencijo in podpiše sporazum iz členov 31(2) , 28(2a) in 30(5) ;

(b)	pripravi delo upravnega odbora in sodeluje pri njegovem delu v skladu z drugim pododstavkom člena 76, vendar brez pravice glasovanja;

(c)	izvaja sklepe upravnega odbora;

(d)	pripravi večletne in letne delovne programe Agencije ter jih predloži upravnemu odboru v odobritev, razen delov, ki jih pripravi in sprejme svet za varnostno akreditacijo v skladu s točkama (a) in (b) člena 80;

(e)	izvaja večletne in letne delovne programe, razen delov, ki jih izvaja predsednik sveta za varnostno akreditacijo;

(f)	za vsak sestanek upravnega odbora pripravi poročilo o napredku pri izvajanju letnega delovnega programa, po potrebi pa tudi večletnega delovnega programa, v katerega je brez kakršnih koli sprememb vključen del, ki ga pripravi predsednik sveta za varnostno akreditacijo;

(g)	pripravi letno poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, razen dela v zvezi z dejavnostmi iz naslova V, ki ga pripravi in odobri svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (c) člena 80, in ga predloži upravnemu odboru v odobritev;

(h)	izvaja tekoče upravljanje Agencije in sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da bi zagotovil delovanje Agencije v skladu s to uredbo;

(i)	sestavi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 84 ter izvršuje proračun v skladu s členom 85;

(j)	skrbi za to, da se je Agencija kot operater Centra za nadzor varnosti Galileo zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi Sklepa 2014/496/SZVP, in opravljati svojo vlogo iz člena 6 Sklepa št. 1104/2011/EU;

(k)	skrbi za širjenje vseh ustreznih informacij, zlasti v zvezi z varnostjo, znotraj strukture Agencije iz člena 72(1);

(l)

za vprašanja, povezana z dejavnostmi varnostne akreditacije iz poglavja II naslova V, v tesnem sodelovanju s predsednikom sveta za varnostno akreditacijo določi organizacijske strukture Agencije in jih predloži upravnemu odboru v odobritev. Navedene strukture odražajo posebnosti različnih komponent vesoljskega programa;

(m)	v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila iz prvega pododstavka člena 37(3), kolikor so mu ta pooblastila dodeljena v skladu z drugim pododstavkom navedenega člena;

(n)	skrbi, da so svetu za varnostno akreditacijo, organom iz člena 37(3) in predsedniku sveta za varnostno akreditacijo na voljo storitve sekretariata in vsi viri, potrebni za njihovo nemoteno delovanje;

(o)

pripravi akcijski načrt za zagotovitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi ugotovitev in priporočil ocen iz člena 102, razen dela akcijskega načrta v zvezi z dejavnostmi iz poglavja II naslova V, ter Komisiji predloži polletno poročilo o doseženem napredku, potem ko je vanj brez kakršnih koli sprememb vključen del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo; to poročilo se predloži tudi v vednost upravnemu odboru;

(p)

sprejme naslednje ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije:

i)	preventivni ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter uporaba učinkovitih nadzornih ukrepov;

ii)	ob odkritju nepravilnosti izterjava neupravičeno izplačanih zneskov, pri čemer se, kjer je ustrezno, uporabi učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne in finančne kazni;

(q)

pripravi strategijo za boj proti goljufijam za Agencijo, ki je ob upoštevanju analize stroškov in koristi v zvezi z ukrepi, ki se bodo izvajali, sorazmerna s tveganjem goljufij ter v kateri so upoštevani ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz preiskav urada OLAF, in jo predloži upravnemu odboru v odobritev;

(r)	Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži poročila o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

2. Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o gostovanju z zadevnimi državami članicami. Če je mogoče, se učinek dodeljenih kadrovskih in proračunskih virov vključi v osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 84(6).

Člen 80

Vodstvene naloge sveta za varnostno akreditacijo

Svet za varnostno akreditacijo kot del vodstvene strukture Agencije poleg nalog iz člena 37:

(a)	pripravi in odobri tisti del večletnega delovnega programa, ki se nanaša na operativne dejavnosti iz poglavja II naslova V ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev navedenih dejavnosti, in ga pravočasno predloži upravnemu odboru, da se lahko vključi v večletni delovni program;

(b)	pripravi in odobri tisti del letnega delovnega programa, ki se nanaša na operativne dejavnosti iz poglavja II naslova V ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev navedenih dejavnosti, in ga pravočasno predloži upravnemu odboru, da se lahko vključi v letni delovni program;

(c)

pripravi in odobri tisti del letnega poročila, ki se nanaša na dejavnosti in prihodnje možnosti Agencije, ki so vključene v poglavje II naslova V, ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev navedenih dejavnosti in prihodnjih možnosti, in ga pravočasno predloži upravnemu odboru, da se lahko vključi v letno poročilo.

Člen 81

Predsednik sveta za varnostno akreditacijo

1. Svet za varnostno akreditacijo izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico. Če po dveh sestankih sveta za varnostno akreditacijo dvotretjinska večina ni bila dosežena, za izvolitev zadostuje navadna večina.

2. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar slednji ne more opravljati svojih dolžnosti.

3. Svet za varnostno akreditacijo je pristojen za razrešitev predsednika, njegovega namestnika ali obeh. Odločitev o razrešitvi sprejme z dvotretjinsko večino.

4. Mandat predsednika in namestnika predsednika sveta za varnostno akreditacijo traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Vsak mandat se konča s koncem članstva predsednika oziroma njegovega namestnika v svetu za varnostno akreditacijo.

Člen 82

Organizacijski vidiki sveta za varnostno akreditacijo

1. Svet za varnostno akreditacijo ima dostop do vseh človeških in materialnih virov, potrebnih za neodvisno opravljanje njegovih nalog. Ima dostop do vseh informacij v lasti drugih organov Agencije, ki bi mu lahko koristile pri izvajanju njegovih nalog, brez poseganja v načeli samostojnosti in neodvisnosti iz člena 36(i).

2. Svet za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljata na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na ostale dejavnosti Agencije, zlasti operativne dejavnosti, povezane z uporabo sistemov, v skladu s cilji različnih komponent vesoljskega programa. Noben član osebja Agencije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo ne more biti hkrati zadolžen za druge naloge znotraj Agencije.

V ta namen se znotraj Agencije vzpostavi učinkovita organizacijska razmejitev med osebjem, udeleženim pri dejavnostih iz poglavja II naslova V, in ostalim osebjem Agencije. Svet za varnostno akreditacijo nemudoma obvesti izvršilnega direktorja, upravni svet in Komisijo o kakršnih koli okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njegovo samostojnost ali neodvisnost. Če se v Agenciji ne najdejo sredstva za odpravo takšne okoliščine, Komisija preuči razmere ob posvetovanju z zadevnimi stranmi. Na podlagi izida te preučitve Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih mora izvesti Agencija, ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Svet za varnostno akreditacijo ustanovi posebne podorgane, ki delujejo po njegovih navodilih in obravnavajo specifična vprašanja. Ob zagotavljanju potrebne kontinuitete dela ustanovi zlasti komisijo, ki opravlja preglede varnostnih analiz in preizkuse ter pripravi ustrezna poročila o tveganju in s tem svetu pomaga pri sprejemanju odločitev. Svet za varnostno akreditacijo lahko ustanovi in razpusti skupine strokovnjakov, ki prispevajo k delu te komisije.

Člen 83

Naloge predsednika sveta za varnostno akreditacijo

1. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo zagotovi, da svet svoje dejavnosti varnostne akreditacije izvaja povsem neodvisno, ter opravlja naslednje naloge:

(a)	vodi dejavnosti varnostne akreditacije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo;

(b)	izvaja tisti del večletnega in letnega delovnega programa Agencije iz poglavja II naslova V, ki je pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo;

(c)	sodeluje z izvršnim direktorjem pri izdelavi osnutka kadrovskega načrta iz člena 84(4) in pripravi organizacijskih struktur Agencije;

(d)	pripravi tisti del poročila o napredku, ki se nanaša na operativne dejavnosti iz poglavja II naslova V, ter ga pravočasno predloži svetu za varnostno akreditacijo in izvršnemu direktorju, da se lahko vključi v poročilo o napredku;

(e)	pripravi tisti del letnega poročila in akcijskega načrta, ki se nanaša na operativne dejavnosti iz poglavja II naslova V, ter ga pravočasno predloži izvršnemu direktorju;

(f)	zastopa Agencijo v zvezi z dejavnostmi in odločitvami iz poglavja II naslova V;

(g)	v zvezi z osebjem Agencije, udeleženim pri dejavnostih iz poglavja II naslova V, izvaja pooblastila iz prvega pododstavka člena 77(3), ki so mu dodeljena v skladu s četrtim pododstavkom člena 77(3).

2. Kar zadeva dejavnosti iz poglavja II naslova V, lahko Evropski parlament in Svet predsednika sveta za varnostno akreditacijo pozoveta na izmenjavo stališč pred obema institucijama o delu in prihodnjih možnostih Agencije, tudi v zvezi z večletnim in letnim delovnim programom.

POGLAVJE III

Finančne določbe v zvezi z Agencijo

Člen 84

Proračun Agencije

1. Brez poseganja v druge vire in dajatve ▌prihodki Agencije vključujejo prispevek Unije, predviden v proračunu Unije, za zagotovitev uravnoteženosti prihodkov in odhodkov. Agencija lahko prejme ad hoc nepovratna sredstva iz proračuna Unije.

2. Odhodki Agencije zajemajo odhodke za zaposlene, poslovanje in infrastrukturo, operativne stroške ter odhodke, povezane z delovanjem sveta za varnostno akreditacijo, vključno z organi iz členov 37(3) in 82(3) , ter s pogodbami in sporazumi, ki jih Agencija sklene za opravljanje nalog, ki so ji zaupane.

3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4. Izvršni direktor v tesnem sodelovanju s predsednikom sveta za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja II naslova V pripravi osnutek načrta odhodkov in prihodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, pri čemer jasno razlikuje med elementi osnutka načrta, ki se nanašajo na dejavnosti varnostne akreditacije, in tistimi, ki se nanašajo na ostale dejavnosti Agencije. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo lahko napiše izjavo o tem osnutku, izvršni direktor pa osnutek načrta in to izjavo, skupaj z osnutkom kadrovskega načrta, posreduje upravnemu odboru in svetu za varnostno akreditacijo.

5. Upravni odbor na podlagi osnutka načrta odhodkov in prihodkov ter v tesnem sodelovanju s svetom za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja II naslova V vsako leto pripravi načrt odhodkov in prihodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

6. Upravni odbor osnutek enotnega programskega dokumenta, vključno z, med drugim, načrtom prihodkov in odhodkov, osnutkom kadrovskega načrta in začasnim letnim delovnim programom, do 31. januarja posreduje Komisiji in tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, s katerimi je Agencija sklenila dogovore v skladu s členom 98.

7. Komisija osnutek načrta odhodkov in prihodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

8. Komisija na podlagi osnutka načrta v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi sredstva, ki so po njenem mnenju potrebna za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna, nato pa predlog splošnega proračuna predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

9. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji in sprejme kadrovski načrt Agencije.

10. Proračun sprejema upravni odbor. Ta postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Kadar je potrebno, se ustrezno prilagodi.

11. Upravni odbor proračunski organ v najkrajšem možnem času uradno obvesti o svoji nameri glede izvajanja projektov, ki bodo imeli znatne finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti morebitnih projektov v zvezi z nepremičninami, npr. najetjem ali nakupom objektov. O tem obvesti Komisijo.

12. Če oddelek proračunskega organa izda uradno obvestilo o svoji nameri za izdajo mnenja, svoje mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od datuma uradne priglasitve projekta.

Člen 85

Izvrševanje proračuna Agencije

1. Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2. Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto sporoči vse informacije, potrebne za izvedbo njihovih nalog v zvezi z ocenjevanjem.

Člen 86

Predstavitev računovodskih izkazov Agencije in razrešnica

Pri predstavitvi začasnih in končnih računovodskih izkazov Agencije ter razrešnici se upoštevajo pravila in časovni razpored finančne uredbe in okvirne finančne uredbe za organe iz [člena 70] finančne uredbe.

Člen 87

Finančne določbe v zvezi z Agencijo

Finančna pravila, ki veljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila lahko od okvirne finančne uredbe za organe iz [člena 70] finančne uredbe odstopajo samo, če to terjajo posebnosti delovanja Agencije in če je Komisija k temu dala predhodno soglasje.

POGLAVJE V

Človeški viri Agencije

Člen 88

Osebje Agencije

1. Za osebje, zaposleno pri Agenciji, se uporabljajo kadrovski predpisi, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Unije za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2. Osebje Agencije sestavljajo uslužbenci, ki jih po potrebi zaposli Agencija za opravljanje njenih nalog. Imajo varnostna dovoljenja, ki ustrezajo stopnji tajnosti podatkov, ki jih obdelujejo.

3. Notranji predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega odbora, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov, zagotavljajo samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja ostale dejavnosti Agencije, skladno s členom 36(i).

Člen 89

Imenovanje in mandat izvršnega direktorja

1. Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Izvršnega direktorja izmed vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.

Kandidat za položaj izvršnega direktorja, ki ga izbere upravni odbor, je lahko povabljen, da ob prvi priložnosti poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja poslancev.

Za sklenitev pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

Upravni odbor sprejme odločitev o imenovanju izvršnega direktorja z dvotretjinsko večino svojih članov.

2. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob zaključku tega mandata Komisija opravi oceno uspešnosti izvršnega direktorja ob upoštevanju prihodnjih nalog in izzivov, s katerimi se bo soočala Agencija.

Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do petih let.

Odločitev o podaljšanju mandata izvršnega direktorja se sprejme z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.

Izvršni direktor, čigar mandat je bil podaljšan, po izteku podaljšanja ne more sodelovati v izbirnem postopku za isto mesto.

Upravni odbor o tem, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja, obvesti Evropski parlament. Pred podaljšanjem mandata je lahko izvršni direktor povabljen, da poda izjavo pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja poslancev.

3. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ali tretjine svojih članov izvršnega direktorja razreši z odločitvijo, sprejeto z dvotretjinsko večino svojih članov.

4. Evropski parlament in Svet lahko pozoveta izvršnega direktorja na izmenjavo stališč pred obema institucijama o delu in prihodnjih možnostih Agencije, tudi v zvezi z večletnim in letnim delovnim programom. Ta izmenjava stališč ne zadeva vprašanj, povezanih z dejavnostmi varnostne akreditacije iz poglavja II naslova V.

Člen 90

Napotitev nacionalnih strokovnjakov v Agencijo

Agencija lahko zaposli nacionalne strokovnjake iz držav članic, v skladu s členom 98(2) pa tudi nacionalne strokovnjake iz sodelujočih tretjih držav in mednarodnih organizacij. Ti strokovnjaki imajo varnostno dovoljenje, ki ustreza stopnji tajnosti podatkov, ki jih obdelujejo v skladu s členom 42(c) . Zanje ne veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

POGLAVJE VI

Druge določbe

Člen 91

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Člen 92

Sporazum o sedežu in sporazumi o gostovanju za lokalne pisarne

1. Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici in objektov, ki jih da na voljo zadevna država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in zadevno državo članico, v kateri se nahaja sedež, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora. Če je to potrebno za delovanje lokalne pisarne, Agencija in zadevna država članica, v kateri je pisarna, po pridobitvi soglasja upravnega odbora skleneta sporazum o gostovanju.

2. Države članice gostiteljice Agenciji zagotovijo najboljše možne pogoje za njeno nemoteno in uspešno delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 93

Jezikovna ureditev v Agenciji

1. Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (26).

2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske Unije.

Člen 94

Politika dostopa do dokumentov Agencije

1. Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor sprejme ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Proti odločitvam, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je mogoče pritožiti pri varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije v skladu s členom 228 oziroma 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 95

Preprečevanje goljufij s strani Agencije

1. Za olajšanje boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta Agencija v šestih mesecih od začetka svojega delovanja pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (27), in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene v Agenciji, pri čemer uporabi vzorec iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2. Evropsko računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije.

3. Urad OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Unije.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 96

Varovanje tajnih ali občutljivih netajnih podatkov s strani Agencije

Agencija na podlagi predhodnega posvetovanja s Komisijo sprejme varnostne predpise, enakovredne varnostnim predpisom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, vključno s pravili o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov, kakor je določeno v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (28) in Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (29).

Člen 97

Odgovornost Agencije

1. Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2. Sodišče je pristojno za odločanje na podlagi arbitražne klavzule v vseh pogodbah, ki jih sklene Agencija.

3. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene enote ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih nalog.

4. V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče.

5. Osebno odgovornost uslužbencev do Agencije urejajo določbe kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 98

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

1. Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so z Unijo sklenile mednarodni sporazum v ta namen.

2. Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz odstavka 1 in člena 42 se dosežejo dogovori, v katerih je naveden zlasti značaj, obseg in način udeležbe zadevnih tretjih držav pri delu Agencije, vključno z določbami glede udeležbe pri pobudah Agencije, finančnih prispevkov in osebja. Kar zadeva kadrovska vprašanja, so ti dogovori v vseh pogledih skladni s kadrovskimi predpisi. Po potrebi zajemajo tudi določbe o izmenjavi in varovanju tajnih podatkov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Določbe mora predhodno odobriti Komisija.

3. Upravni odbor sprejme strategijo o odnosih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami , v okviru mednarodnih sporazumov iz odstavka 1, v zvezi z vprašanji, za katera je pristojna Agencija.

4. Komisija s sklenitvijo ustreznega delovnega dogovora z izvršnim direktorjem zagotovi, da Agencija v svojih odnosih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami deluje v skladu s svojimi pristojnostmi in obstoječim institucionalnim okvirom.

Člen 99

Nasprotja interesov

1. Člani upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in opazovalci podajo izjavo o zavezah in izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave so točne in popolne. Zadevne osebe jih podajo pisno ob začetku opravljanja nalog in se vsako leto obnovijo. Po potrebi, zlasti v primeru pomembnih sprememb osebnih okoliščin zadevnih oseb, se posodobijo.

2. Člani upravnega odbora in sveta za varnostno akreditacijo, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki, opazovalci in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, podajo točno in popolno izjavo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede katere koli točke na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja v razpravi in glasovanja o takšnih točkah.

3. Upravni odbor in svet za varnostno akreditacijo v svojem poslovniku določita praktično ureditev glede pravil o izjavi o interesih iz odstavkov 1 in 2 ter glede preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov.

NASLOV X

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN NADZOR

Člen 100

Delovni program

Vesoljski program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe, ki so lahko namenjeni posebej za vsako komponento programa. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Člen 101

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku vesoljskega programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 4 so določeni v Prilogi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105 v zvezi s spremembami Priloge za pregled in/ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno.

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4. Za namene odstavka 1 morajo prejemniki finančnih sredstev Unije zagotoviti ustrezne informacije. Podatki, potrebni za potrjevanje smotrnosti, se zbirajo na racionalen, učinkovit in pravočasen način.

Člen 102

Ocenjevanje

1. Komisija ocenjevanja vesoljskega programa opravi pravočasno, da se lahko vključijo v postopek odločanja.

2. Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka štiri leta oceni izvajanje programa .

V ocenjevanje vključi vse komponente in ukrepe vesoljskega programa. Pri ocenjevanju izvajanja kompontent SSA in Govsatcom oceni tudi uspešnost storitev, ki se izvajajo, ter razvoj potreb uporabnikov in razpoložljivih zmogljivosti za souporabo in združevanje, pri ocenjevanju izvajanja komponent Galileo, Copernicus in EGNOS pa tudi podatke in storitve, ki jih ponuja konkurenca. Za vsako komponento se na podlagi analize stroškov in koristi ocenijo tudi posledice tega razvoja, vključno s potrebo po spremembi cenovne politike ali po dodatni vesoljski ali zemeljski infrastrukturi.

Po potrebi se oceni priloži ustrezen predlog.

▌

4. Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5. Subjekti, udeleženi pri izvajanju te uredbe, Komisiji sporočijo podatke in informacije, potrebne za pripravo ocene iz prvega odstavka.

6. Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka štiri leta v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti in nalog ▌. Ocena zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe , temelji pa na analizi stroškov in koristi . Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo. Komisija lahko oceni tudi uspešnost Agencije ter tako preuči možnost, da bi ji zaupala dodatne naloge v skladu s členom 30(3). Po potrebi se oceni priloži ustrezen predlog.

Kadar Komisija meni, da ni več razlogov, da bi Agencija v skladu s svojimi cilji, mandatom in nalogami še naprej izvajala svoje dejavnosti, lahko predlaga, da se ta uredba ustrezno spremeni.

Komisija poročilo o oceni Agencije in svoje sklepe predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter upravnemu odboru in svetu za varnostno akreditacijo Agencije. Ugotovitve ocene se objavijo.

Člen 103

Revizije

Člen 104

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti

Vsakršna obdelava osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe, vključno takšna, ki jo izvede Agencija Evropske unije za vesoljski program, se izvaja v skladu z veljavnim pravom na področju varstva osebnih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Upravni odbor določi ukrepe, v skladu s katerimi Agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov pri Agenciji. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

NASLOV XI

PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI

Člen 105

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo ▌do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz členov 52 in 101 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 52 in 101, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 106

Nujni postopek

1. Delegirani akti , sprejeti na podlagi tega člena , začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo , dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 105(6) . V takem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 107

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Sestaja se v naslednjih posebnih sestavah:

(a)	Galileo in EGNOS;

(b)	Copernicus;

(c)

SSA;

(d)	Govsatcom;

(e)	Sestava za varnost: vsi varnostni vidiki vesoljskega programa brez poseganja v vlogo sveta za varnostno akreditacijo. Predstavnike ESA in Agencije se lahko povabi kot opazovalce. Za pomoč se zaprosi tudi Evropsko službo za zunanje delovanje (30);

(f)	Horizontalna sestava: strateški pregled izvajanja programa, skladnost med različnimi komponentami programa, medsektorski ukrepi in prerazporejanje proračuna, kakor je navedeno v členu 11.

1a. Programski odbor v skladu s svojim poslovnikom ustanovi forum uporabnikov kot delovno skupino, ki programskemu odboru svetuje glede vidikov, povezanih z uporabniškimi zahtevami, razvojem storitev in stopnjo uporabe. Forum uporabnikov si prizadeva za nenehno in učinkovito sodelovanje uporabnikov ter se sestaja v različnih sestavah, odvisnih od komponente programa.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. V skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija, se lahko na seje odbora kot opazovalci povabijo predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij, in sicer pod pogoji, določenimi v poslovniku odbora, pri čemer se upošteva varnost Unije.

NASLOV XII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 108

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena vesoljskemu programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 4.

3. Agencija lahko izvaja dejavnosti komuniciranja na lastno pobudo v okviru svojih pristojnosti. Dodelitev sredstev za dejavnosti komuniciranja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog iz člena 30. Take dejavnosti se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti za sporočanje in razširjanje informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

Člen 109

Razveljavitve

1. Uredbe (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 ter Sklep št. 541/2014/EU se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.

2. Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 110

Prehodne določbe in kontinuiteta storitev po letu 2027

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembe v skladu z uredbami (EU) št. 377/2014, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 912/2010 ter Sklepom št. 541/2014/EU, ki se za zadevne ukrepe še naprej uporabljajo do njihovega zaključka. Zlasti konzorcij, ustanovljen na podlagi odstavka 3 člena 7 Sklepa št. 541/2014/EU, zagotavlja storitve SST do 3 mesece po tem, ko ustanovni nacionalni organi podpišejo sporazum o vzpostavitvi partnerstva za SST, kot je določeno v členu 57.

2. Finančna sredstva za vesoljski program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med vesoljskim programom in ukrepi, sprejetimi v okviru uredb (EU) št. 377/2014 in (EU) št. 1285/2013 ter Sklepa št. 541/2014/EU.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov , potrebnih za uresničevanje ciljev iz člena 4 ▌, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 111

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

[Uporablja se od 1. januarja 2021.]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(2) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(3) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(4) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(5) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(6) Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(7) Navedeni sklep Sveta bo temeljil na predlogu visokega predstavnika in bo razširil področje uporabe Sklepa Sveta 2014/496/SZVP z dne 22. julija 2014, o katerem ravno potekajo pogajanja.

(8) UL L 347, 20.12.2013, str. 1.

(9) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/224 z dne 8. februarja 2017 o določitvi tehničnih in operativnih specifikacij, ki komercialni storitvi, ki jo nudi sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, omogočajo, da izpolni funkcijo iz člena 2(4)(c) Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 34, 9.2.2017, str. 36.

(10) Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

(11) Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).

(12) Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018)0237), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232), Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008).

(13) Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.

(14) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

(15) UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

(16) UL L 309, 19.11.2013, str. 1.

(17) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf

(18) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/146072.pdf

(19) EUCO 217/13.

(20) UL L 287, 4.11.2011, str. 1.

(21) Navedeni sklep Sveta bo temeljil na predlogu visokega predstavnika in bo razširil področje uporabe Sklepa Sveta 2014/496/SZVP z dne 22. julija 2014, o katerem ravno potekajo pogajanja.

(22) UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

(23) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/413 z dne 18. marca 2016 o določitvi lokacije talne infrastrukture sistema, ki izhaja iz programa Galileo, in potrebnih ukrepov za zagotovitev njenega obratovanja ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2012/117/EU (UL L 74, 19.3.2016, str. 45).

(24) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1159/2013 z dne 12. julija 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) z opredelitvijo pogojev za registracijo in izdajo licenc uporabnikom GMES in opredelitvijo meril za omejitev dostopa do namenskih podatkov GMES in informacij storitev GMES (UL L 309, 19.11.2013, str. 1).

(25) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(26) UL 17, 6.10.1958, str. 385.

(27) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(28) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(29) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(30) Uredbi se se morala priložiti izjava Sveta in Komisije o izvajanju člena 107 v zvezi z varnostnimi vidiki vesoljskega programa, ki bi se lahko glasila takole: „Svet in Komisija poudarjata, da je zaradi občutljivosti varnostnih vidikov vesoljskega programa ter v skladu s členoma 3(4) in 6(2) Uredbe (EU) št. 182/2011 posebej pomembno, da predsednik programskega odbora, ki se sestaja v sestavi za varnost, pri sprejemanju osnutkov izvedbenih aktov v zvezi z varnostnimi vidiki vesoljskega programa stori vse, kar je v njegovi moči, da bi poiskal rešitve s kar najširšo podporo v zadevnem odboru ali odboru za pritožbe.“

KLJUČNI KAZALNIKI

Ključni kazalniki vnašajo strukturo v spremljanje uspešnosti programa glede na cilje iz člena 4. Z njimi se skušajo zmanjšati upravno breme in stroški.

Podatki v zvezi s tem se za namene letnega poročanja zbirajo za naslednje nize ključnih kazalnikov, za katere se podrobnosti o izvajanju, kot so metrika, zneski ter s tem povezane nominalne vrednosti in zgornje meje (vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi primeri) v skladu z veljavnimi zahtevami za misije in pričakovano uspešnostjo, opredelijo v sporazumih, sklenjenih z ustreznimi subjekti:

Specifični cilj iz člena 4(2)(a)

Kazalnik 1: Natančnost navigacijskih storitev in storitev določanja časa, ki jih ločeno zagotavljata Galileo in EGNOS

Kazalnik 2: Razpoložljivost in neprekinjenost delovanja storitev, ki jih ločeno zagotavljata Galileo in EGNOS

Kazalnik 3: Geografska pokritost storitev EGNOS in število objavljenih postopkov EGNOS (tako APV-I kot LPV-200)

Kazalnik 4: Zadovoljstvo uporabnikov iz EU s storitvami Galileo in EGNOS

Kazalnik 5: Delež sprejemnikov, ki podpirajo sistema Galileo in EGNOS, na svetovnem trgu in trgu sprejemnikov GNSS/SBAS (globalni satelitski navigacijski sistem/satelitski sistem za povečevanje) v EU

Specifični cilj iz člena 4(2)(b)

Kazalnik 1: Število uporabnikov storitev in podatkov Copernicus ter sistemov za dostop do informacij in podatkov (DIAS) v EU, po možnosti s podatki, kot so tip uporabnika, geografska porazdelitev in sektor dejavnosti

Kazalnik 1a: Po potrebi število zahtevanih in/ali opravljenih aktivacij storitev Copernicus

Kazalnik 1b: Zadovoljstvo uporabnikov iz EU s storitvami Copernicus in DIAS

Kazalnik 1c: Zanesljivost, razpoložljivost in neprekinjenost delovanja storitev in podatkovnega toka Copernicus

Kazalnik 2: Število novih informacijskih proizvodov v portfeljih posameznih storitev Copernicus

Kazalnik 3: Količina podatkov, ki jih ustvarijo Sentineli

Specifični cilj iz člena 4(2)(c)

Kazalnik 1: Število uporabnikov komponent SSA, po možnosti s podatki, kot so tip uporabnika, geografska porazdelitev in sektor dejavnosti

Kazalnik 2: Razpoložljivost storitev

Specifični cilj iz člena 4(2)(d)

Kazalnik 1: Število uporabnikov storitve GOVSATCOM iz EU, po možnosti s podatki, kot so tip uporabnika, geografska porazdelitev in sektor dejavnosti

Kazalnik 2: Razpoložljivost storitev

Specifični cilj iz člena 4(2)(e)

Kazalnik 1: Število izstrelitev za vesoljski program (tudi podatki, razvrščeni po tipu nosilnih raket)

Specifični cilj iz člena 4(2)(f)

Kazalnik 1: Število in lokacija vozlišč vesoljskih dejavnosti v Uniji

Kazalnik 2: Odstotek MSP s sedežem v EU kot delež skupne vrednosti sklenjenih pogodb za program

Pri ocenjevanju iz člena 102 se upoštevajo dodatni elementi, kot so:

a)	Uspešnost konkurentov na področjih navigacije in opazovanja Zemlje

b)	Sprejemanje storitev Galileo in EGNOS med uporabniki

c)	Celovitost storitev EGNOS

d)	Sprejemanje storitev Copernicus med glavnimi uporabniki

e)	Število politik Unije ali držav članic, ki izkoriščajo program Copernicus ali imajo koristi od njega

f)	Analiza samostojnosti komponente SST in stopnje neodvisnosti EU na tem področju

g)	Pregled stanja na področju mreženja za dejavnosti NEO

h)	Ocena zmogljivosti Govsatcom na področju potreb uporabnikov, navedenih v členih 68 in 69

i)	Zadovoljstvo uporabnikov storitev SSA in Govsatcom

j)	Delež izstrelitev raket Ariane in Vega na skupnem trgu po javno dostopnih podatkih

Razvoj sektorja nižje v vrednostni verigi, ki se, kadar so podatki na voljo, meri s številom novih podjetij, ki uporabljajo vesoljske podatke, informacije in storitve EU, številom ustvarjenih delovnih mest in prihodkom, pri čemer so podatki razvrščeni po državah članicah, pri njihovem pridobivanju pa se uporabljajo ankete Eurostata, če so na voljo

l)	Razvoj vesoljskega sektorja EU višje v vrednostni verigi, ki se, kadar so podatki na voljo, meri s številom ustvarjenih delovnih mest in prihodki po državah članicah, pa tudi z deležem evropske vesoljske industrije na svetovnem trgu, pri čemer se uporabljajo ankete Eurostata, če so na voljo

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/424

P8_TA(2019)0403

Program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/50)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0434),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 172 in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C8-0256/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0408/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 292.

(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 272.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 13. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0521).

P8_TC1-COD(2018)0227

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 172 in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ta uredba določa finančna sredstva za program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, ki predstavljajo prednostni referenčni znesek v smislu {sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4)} za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku.

(2)

Za ta program se uporabi Uredba (EU, Euratom) 2018/ 1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ▌(v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(3)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (8) in Uredbo (EU) 2017/1939 (9) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z določbami in postopki, določenim v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (10). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(4)

V skladu s [sklicevanje se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU (11)], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane. Evropska komisija bi morala spremljati in redno ocenjevati njihovo dejansko sodelovanje v Programu.

(5)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 (12) o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, ki so povezane z obstoječimi potrebami in so v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (13), pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam, ter upoštevati obstoječe okvire za merjenje in primerjalno analizo na digitalnem področju. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov programa na terenu.

(5a)	Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost in odgovornost za inovativne finančne instrumente in mehanizme, v katere je vključen proračun Unije, zlasti kar zadeva njihov prispevek k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov.

(6)

Digitalni vrh v Talinu (14), ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta (15) z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v ▌svoje gospodarstvo in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti in inovacij , kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z ▌izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo.

(6a)	Vzpostavitev trdnega evropskega digitalnega gospodarstva in družbe bo koristila dobremu izvajanju instrumenta za povezovanje Evrope, Wifi4EU in Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.

(7)

Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot je umetna inteligenca, ▌obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje varstva podatkov, ki je popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 , digitalne pravice, temeljne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije.

(7c)

Evropa mora odločno vlagati v svojo prihodnost in razviti strateške digitalne zmogljivosti, da bi izkoristila digitalno revolucijo. V ta namen je treba na ravni EU zagotoviti znatna proračunska sredstva (vsaj 9,2 milijarde EUR), ki jih je treba dopolniti z obsežnimi naložbami na nacionalni in regionalni ravni, in sicer s skladnim in dopolnilnim odnosom s strukturnimi in kohezijskimi skladi.

(8)

Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“ (16) med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na premostitev in zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji, tako da imajo evropski državljani potrebne spretnosti in znanja za digitalno preobrazbo.

(9)	Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (17) naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj in inovativnost novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.

(10)

Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji , tudi v najbolj oddaljenih in gospodarsko prikrajšanih regijah . Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo ▌, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. Poleg tega bi moral program povečati konkurenčnost Unije in odpornost njenega gospodarstva.

(10a)

Vseh pet specifičnih ciljev je med seboj ločenih, vendar so soodvisni. Tako na primer umetna inteligenca potrebuje zaupanja vredno kibernetsko varnost, kapacitete vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva bodo ključne pri podpiranju učenja v okviru umetne inteligence, vse tri zmogljivosti pa zahtevajo napredna digitalna znanja in spretnosti. Čeprav se posamezni ukrepi v okviru tega programa lahko nanašajo na en sam specifični cilj, se cilji ne smejo obravnavati ločeno, temveč kot jedro usklajenega svežnja.

(10b)

Podpirati je treba MSP, ki želijo izkoristiti digitalno preobrazbo v svojih proizvodnih procesih. To bo MSP omogočilo, da z učinkovito uporabo virov prispevajo k rasti evropskega gospodarstva.

(11)

Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki naj bi spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, zlasti v MSP in pri subjektih, ki imajo največ 3 000 zaposlenih in ki niso MSP (podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo) , pri javnih organizacijah in na univerzah. Da bi pojasnili razliko med vozlišči za digitalne inovacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost na podlagi tega programa, in vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi na podlagi sporočila o digitalizaciji evropske industrije (COM(2016)0180) in financiranimi z drugimi viri, bi bilo treba vozlišča za digitalne inovacije, financirana na podlagi tega programa, imenovati evropska vozlišča za digitalne inovacije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije bi morala delovati skupaj kot decentralizirana mreža. Služijo kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij ter spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti (npr. z usklajevanjem z izvajalci izobraževanja za zagotavljanje kratkoročnega usposabljanja za delavce in pripravništev za študente). Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati široko geografsko pokritost po vsej Evropi (18) in prispevati tudi k udeležbi najbolj oddaljenih regij na enotnem digitalnem trgu.

(11a)

V prvem letu programa bi bilo treba vzpostaviti začetno mrežo evropskih vozlišč za digitalne inovacije z odprtim in konkurenčnim postopkom subjektov, ki jih imenujejo države članice. Države članice bi zato morale imeti možnost, da predlagajo kandidate v skladu s svojimi nacionalnimi postopki ter upravnimi in institucionalnimi strukturami, Komisija pa bi morala pred izborom evropskega vozlišča za digitalne inovacije na ozemlju posamezne države članice v čim večji meri upoštevati njeno mnenje. Države članice lahko na osnovi konkurenčnega in odprtega procesa kot kandidatke imenujejo subjekte, ki že opravljajo funkcije kot vozlišča za digitalne inovacije v okviru pobude za digitalizacijo evropske industrije. Komisija lahko v postopek izbora vključi neodvisne zunanje strokovnjake. Komisija in države članice bi se morale izogibati nepotrebnemu podvajanju pristojnosti in funkcij na nacionalni ravni in ravni EU. Pri imenovanju vozlišč ter določanju njihovih dejavnosti in sestave bi bila zato potrebna ustrezna prožnost. Da bi zagotovili široko geografsko pokritost po vsej Evropi ter ravnovesje med tehnologijami in sektorji, bi lahko omrežje nadalje razširili z odprtim in konkurenčnim postopkom.

(11b)

Evropska vozlišča za digitalne inovacije bi morala razviti ustrezne sinergije z vozlišči za digitalne inovacije, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa ali drugih programov za raziskave in inovacije, z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, zlasti programom EIT Digital in uveljavljenimi mrežami, kot sta evropska podjetniška mreža ali vozlišča EU Invest.

(11c)

Evropska vozlišča za digitalne inovacije bi morala delovati kot posredniki, prek katerih bi se industrija, podjetja in uprave, ki potrebujejo nove tehnološke rešitve, povezali zlasti z zagonskimi podjetji in MSP, ki že imajo tržno izvedljive rešitve.

(11d)

Konzorcij pravnih subjektov se lahko izbere za evropska vozlišča za digitalne inovacije na podlagi določbe iz člena 197.2(c) finančne uredbe, ki subjektom, ki niso pravne osebe po veljavnem nacionalnem pravu, omogoča sodelovanje v razpisih za zbiranje predlogov, pod pogojem, da so njihovi predstavniki pooblaščeni, da v imenu subjektov prevzamejo pravne obveznosti, in da subjekti nudijo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe.

(11e)

Evropska vozlišča za digitalne inovacije bi morala imeti možnost prejemati prispevke držav članic, sodelujočih tretjih držav ali njihovih javnih organov, prispevke mednarodnih organizacij ali institucij, prispevke iz zasebnega sektorja, zlasti prispevke članov, delničarjev ali partnerjev evropskih vozlišč za digitalne inovacije, prihodke, ustvarjene iz lastnih sredstev in dejavnosti teh vozlišč, ter volila, donacije in prispevke posameznikov, omogočiti pa bi jim bilo treba tudi financiranje, med drugim v obliki nepovratnih sredstev iz tega programa in drugih programov Unije.

(12)

Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bi moralo vključevati sofinanciranje z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Stopnjo sofinanciranja bi bilo treba določiti v programu dela. Sredstva Unije lahko samo v izjemnih primerih krijejo do 100 % upravičenih stroškov. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka.

(13)	Cilji politik tega programa se bodo uresničevali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru ▌sklada InvestEU.

(14)	Ukrepi programa bi se morali uporabiti za nadaljnje izboljšanje digitalnih zmogljivosti Unije in za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno dodano vrednostjo EU.

(15)

Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. Poleg tega lahko Komisija, da bi se odzvala zlasti na nove spremembe in potrebe, npr. nove tehnologije, v okviru letnega proračunskega postopka in v skladu s finančno uredbo predlaga, da se odstopi od okvirnih zneskov, določenih v tej uredbi.

(15a)

Da bi zagotovili učinkovito dodelitev sredstev iz splošnega proračuna Unije, je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, izvedenih v okviru programa, njihovo komplementarnost z dejavnostmi držav članic, obenem pa bi si bilo treba prizadevati za doslednost, komplementarnost in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politik s tesnimi medsebojnimi povezavami. Medtem ko za neposredno in posredno upravljane ukrepe zadevni programi dela omogočajo orodje za zagotavljanje doslednosti, bi bilo treba za zagotovitev doslednosti in komplementarnosti tudi med neposredno ali posredno upravljanimi sredstvi in sredstvi v okviru deljenega upravljanja vzpostaviti sodelovanje med Komisijo in zadevnimi organi držav članic.

(16)

Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija mora pridobiti vrhunske superračunalnike in tako zagotoviti svoj sistem oskrbe ter uvesti storitve za simulacijo, vizualizacijo in izdelavo prototipov, hkrati pa zagotoviti, da bo sistem visokozmogljivostnega računalništva v skladu z vrednotami in načeli Unije.

(17)

Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet (19) in Evropski parlament (20). Poleg tega je v letih 2017 –2018 devetnajst držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC (21), večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje.

(18)

Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije (22). Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo, kot so opredeljeni v členu 2(4) Uredbe Sveta (EU) 2018/1488 , v državah članicah zagotavljali storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji in zagonskimi podjetji, univerze in javne uprave.

(19)

Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije, storitev in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. Evropa mora nujno na vseh ravneh združiti moči, če želi biti konkurenčna v mednarodnem merilu. Države članice se tega zavedajo, zato so se konkretno zavezale, da bodo sodelovale pri usklajenem akcijskem načrtu.

(19a)

Knjižnice algoritmov lahko zajemajo širok sklop algoritmov, vključno s preprostimi rešitvami, kot so razvrstitveni algoritmi, algoritmi nevronskih mrež oziroma algoritmi načrtovanja ali utemeljevanja, ali kompleksnejšimi rešitvami, kot so algoritmi prepoznavanja govora, algoritmi za navigacijo, vgrajeni v avtonomnih napravah, kot so brezpilotni zrakoplovi ali avtonomni avtomobili, ter algoritmi umetne inteligence, vgrajeni v robotih, ki jim omogočajo, da komunicirajo s svojim okoljem in se mu prilagajajo. Knjižnice algoritmov bi morale biti splošno dostopne na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminatornih pogojev.

(19b)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije poudaril vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo. V zvezi s tem je razvoj obsežnih jezikovnih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so samodejno prevajanje, prepoznavanje govora, besedilna analiza velepodatkov, sistemi za dialog in odgovarjanje na vprašanja, bistveni za ohranjanje jezikovne raznolikosti, zagotavljanje vključenosti ter omogočanje komunikacije med ljudmi ter med ljudmi in stroji.

(19c)

Proizvodi in storitve na podlagi umetne inteligence bi morali biti uporabnikom prijazni in privzeto zakoniti ter bi morali potrošnikom zagotoviti večjo izbiro in več informacij, zlasti o kakovosti proizvodov oziroma storitev.

(20)	Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse, vključno z jezikovnimi tehnologijami.

(21)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije (23) poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni, ter pomen izvajanja privzete in vgrajene varnosti in zasebnosti.

(22)

Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo ▌obravnavati zgolj z ▌ nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov, javnih uprav in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.

(23)

Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud (24), ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju. To vključuje uredbo o Agenciji EU za kibernetsko varnost (ENISA) ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti).

(24)

Osnovni pogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot so digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja.

(25)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov.

(26)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 14. decembra 2017 pozval države članice, Svet in Komisijo, naj posredujejo dnevni red socialnega vrha iz Göteborga iz novembra 2017, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic ter izobraževanjem in usposabljanjem ter izvajanjem novega evropskega programa znanj in spretnosti. Evropski svet je Komisijo, Svet in države članice pozval tudi k preučitvi možnih ukrepov, s katerimi bi se naslovili izzivi s področja digitalnih znanj in spretnosti, kibernetske varnosti, medijske pismenosti in umetne inteligence, ter potrebe po vključujočem pristopu k izobraževanju in usposabljanju, ki temelji na vseživljenjskem učenju ter inovacijah. V odgovor na to je Komisija 17. januarja 2018 predstavila prvi sveženj ukrepov, ki obravnava ključne kompetence, digitalna znanja in spretnosti (25), skupne vrednote in vključujoče izobraževanje. Maja 2018 se je začel izvajati drugi sveženj ukrepov za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki prav tako poudarja osrednjo vlogo digitalnih znanj in spretnosti.

(26a)

Medijska pismenost pomeni bistvene kompetence (znanje, veščine in odnosi), ki državljanom omogočajo, da učinkovito sodelujejo z mediji in drugimi ponudniki informacij ter razvijajo sposobnosti kritičnega mišljenja in vseživljenjskega učenja, da se socializirajo in postanejo dejavni državljani;

(26b)

Glede na to, da je potreben celostni pristop, bi moral program upoštevati tudi področja vključenosti, kvalifikacij, usposabljanja in specializacije, ki so poleg naprednih digitalnih kompetenc odločilna za ustvarjanje dodane vrednosti v družbi znanja.

(27)

V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije (26) Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. Poleg tega zahteva, da se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, pri čemer je poudaril potrebo po odpravi vrzeli med spoloma v sektorju IKT, saj je to nujno za dolgoročno rast in blaginjo Evrope.

(28)

Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, vključno s kompetencami s področja varstva podatkov, ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR, ERASMUS+ in Obzorje Evropa. Usmerjeni bodo v delovno silo v zasebnem in javnem sektorju, zlasti v strokovnjake s področja IKT in drugih povezanih področij, pa tudi v študente. Mednje spadajo tudi izvajalci in udeleženci usposabljanj. Izraz delovna sila pomeni delovno aktivno prebivalstvo ter vključuje tako zaposlene (uslužbence in samozaposlene) kot nezaposlene osebe.

(29)

Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi je ključna za ▌zmanjšanje upravnega bremena za ▌državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bodo učinkovitost, preglednost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večje, hkrati pa bo večja tudi učinkovitost javne porabe . Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo državljani in podjetja lahko imeli koristi od dostopa do visokokakovostnih večjezičnih digitalnih storitev po vsej Evropi. Poleg tega se pričakuje, da bo podpora Unije na tem področju spodbudila ponovno uporabo informacij javnega sektorja.

(29a)

Digitalizacija lahko omogoči in izboljša neoviran dostop za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo ali invalide ter tiste iz oddaljenih ali podeželskih območij.

(30)

Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo (27), mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, varnost, zmanjšanje emisij ogljika, energetska infrastruktura, izobraževanje, usposabljanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij.

(30a)

Uvedba potrebnih digitalnih tehnologij, zlasti tistih v okviru specifičnih ciljev visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence ter kibernetske varnosti in zaupanja, je ključnega pomena za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe ter bi jo lahko dopolnjevale druge vrhunske in prihodnje tehnologije, kot so distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov).

(30b)

Digitalna preobrazba bi morala državljanom EU omogočiti, da varno čezmejno dostopajo do svojih osebnih podatkov ter jih uporabljajo in upravljajo, ne glede na to, kje se nahajajo sami ali njihovi podatki.

(31)

Svet EU je v svoji izjavi v Talinu dne 6. oktobra 2017 ugotovil, da digitalni napredek bistveno spreminja naše družbe in gospodarstva ter pri tem pomeni izziv za učinkovitost že razvitih politik na številnih področjih ter vlogo in funkcijo javne uprave na splošno. Naša dolžnost je predvideti in obvladati te izzive, da se izpolnijo potrebe in pričakovanja državljanov in podjetij.

(32)

Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in celovit dostop do javnih storitev.

(33)

Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 2017 (28), kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, trajnostne rasti, zaposlovanja in visokokakovostnih delovnih mest . Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve.

(34)

Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg pa interoperabilnost lajša čezmejno sodelovanje, spodbujanje evropskih standardov, uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih, ki se šele razvijajo. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širšem smislu, ki zajema vse od tehnične do pravne ravni in elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi ukrepov, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. Program bi moral tudi olajšati medsebojno bogatenje med različnimi nacionalnimi pobudami, ki vodijo k razvoju digitalne družbe.

(34a)

Zato bi moral program spodbujati odprtokodne rešitve, da bi se omogočila ponovna uporaba, povečalo zaupanje in zagotovila preglednost. To bo pozitivno vplivalo na vzdržnost financiranih projektov.

(35)	Proračun, namenjen specifičnim dejavnostim za izvajanje interoperabilnostnega okvira in interoperabilnosti razvitih rešitev, znaša 194 milijonov EUR.

(36)	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije (29) poudarja pomen sprostitve zadostnega javnega in zasebnega financiranja za digitalizacijo evropske industrije.

(37)

Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

(38)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je pozdravil sporočilo o digitalizaciji evropske industrije in menil, da je skupaj s spremnimi dokumenti „prvi korak v obsežnem evropskem delovnem programu, ki ga je treba opraviti v tesnem medsebojnem sodelovanju vseh zainteresiranih javnih in zasebnih strank“ (30).

(39)

Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije (31), ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvene sestavine digitalizacije industrije.

(40)

▌Uredba (EU) 2016/679 z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotavlja prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in krepi zaupanje ter varnost posameznikov, ki sta nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato podpirati uporabo Uredbe (EU) 2016/679 , na primer na področju umetne inteligence in tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Podpirati bi morali razvoj digitalnih tehnologij, ki izpolnjujejo obveznosti glede vgrajenega varstva podatkov.

(41)	Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa.

(42)

Organi, ki bodo izvajali ta program, morajo spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU. Kar zadeva specifični cilj 3, je iz varnostnih razlogov morebiti potrebno, da so subjekti, ki so pod nadzorom tretjih držav, izključeni iz razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov na podlagi tega programa. V izjemnih primerih se takšna izključitev lahko zahteva tudi v zvezi s specifičnima ciljema 1 in 2. Varnostni razlogi za takšno izključitev bi morali biti sorazmerni in ustrezno utemeljeni, pri čemer bi bilo treba navesti tveganja, ki bi nastala z vključitvijo teh subjektov.

(43)

Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodil k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje (32). Ustrezni ukrepi bi morali biti opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov.

▌

(45)

Sprejeti bi bilo treba delovne programe, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Delovne programe bi bilo načeloma treba sprejeti vsaki dve leti ali, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa , vsako leto. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(46)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami prilog I in II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih 8, 11, 16, 21, 35, 38 in 47 o varstvu osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Države članice morajo to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

▌

(49)

Horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se uporabljajo za to uredbo. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za določitev in izvrševanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvajanjem ter določajo preverjanja odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti glede vladavine prava v državah članicah, saj je spoštovanje vladavine prava bistveni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Evropske unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

(b)

„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki nima pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(c)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(d)	„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica k sporazumu z Unijo, kar omogoča njeno sodelovanje v programu v skladu s členom [10];

(da)	„mednarodna organizacija evropskega interesa“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članic so države članice ali katere sedež je v državi članici;

(e)

„ evropsko vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, ▌ izbran v skladu s členom 16 , da izpolnjuje naloge iz programa, zlasti da neposredno omogoča dostop do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, ali da zagotavlja takšen dostop , da se omogoči digitalna preobrazba industrije, ter spodbuja dostop do financiranja . Evropsko vozlišče za digitalne inovacije je odprto za podjetja vseh oblik in velikosti, zlasti MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podjetja v razširitveni fazi in javne uprave po vsej Uniji;

(f)

„napredna digitalna znanja in spretnosti“ pomenijo tista znanja in spretnosti ter poklicne kompetence, ki zahtevajo znanje , in izkušnje , potrebne za razumevanje , oblikovanje, razvoj, upravljanje, preskušanje , uvedbo, uporabo in vzdrževanje tehnologij, izdelkov in storitev , ki jih podpira ta uredba, kot so navedeni v členu 3(2)(a), (b), (c) in (e) ;

(fa)	„evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, kot je opredeljena v [vstavite sklic na uredbo o okvirnem programu Obzorje Evropa];

(fb)	„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mikro, mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(g)	„kibernetska varnost“ pomeni vse dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežij in informacijskih sistemov, njihovih uporabnikov in prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami;

(h)	„infrastrukture za digitalne storitve“ pomeni infrastrukture, ki omogočajo omrežne storitve, ki se zagotavljajo v elektronski obliki, navadno prek interneta;

(i)	„pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, kot je opredeljena v [vstavite sklic na uredbo o okvirnem programu Obzorje Evropa];

Člen 3

Cilji programa

1. Splošni cilj programa je: podpreti in pospešiti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva , industrije in družbe, da bi njene koristi prinesli evropskim državljanom , javnim upravam in podjetjem po vsej Uniji ter izboljšati konkurenčnost Evrope v svetovnem digitalnem gospodarstvu, hkrati pa prispevati k premoščanju digitalnega razkoraka po vsej Uniji in krepitvi strateške avtonomije Unije. Za to sta potrebna celostna medsektorska in čezmejna podpora ter večji prispevek Unije. Program, ki se izvaja ob tesnem usklajevanju z drugimi programi Unije za financiranje, kot je ustrezno, bo:

(a)	okrepil in spodbujal evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu;

(b)	širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje v zasebnem sektorju ter na področjih javnega interesa , s čimer bo podprl njihovo digitalno preobrazbo in dostop do digitalnih tehnologij .

2. Program ima pet medsebojno povezanih specifičnih ciljev, ki so:

(a)	specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo

(b)	specifični cilj 2: umetna inteligenca

(c)	specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje

(d)	specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti

(e)	specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.

Člen 4

Visokozmogljivostno računalništvo

1. Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 1, visokozmogljivostnem računalništvu, izpolnjuje naslednje operativne cilje:

(a)

uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega, v povpraševanje in uporabo usmerjenega, vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni ▌ v Uniji, ki bosta lahko dostopna zasebnim in javnim uporabnikom , zlasti MSP, ne glede na to, v kateri državi članici so, ter za raziskave , v skladu z {uredbo o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivostno računalništvo };

(b)

uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva različne vidike segmentov znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi , ter zagotavlja visoko raven varnosti in varstva podatkov ;

(c)	uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture ▌ , vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in ▌ raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost ; spodbujanje razvoja strojne in programske opreme v Uniji, potrebne za tako uvedbo.

2. Ukrepi v okviru specifičnega cilja 1 se izvajajo predvsem prek skupnega podjetja, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (33).

Člen 5

Umetna inteligenca

1. Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 2, umetni inteligenci, ima naslednje operativne cilje:

(a)

graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti in znanja na področju umetne inteligence v Uniji, vključno s kakovostnimi podatkovnimi viri ter ustreznimi mehanizmi za izmenjavo in knjižnicami algoritmov , obenem pa zagotovitev v človeške potrebe usmerjenega in vključujočega pristopa, ki spoštuje evropske vrednote.

Ob polnem spoštovanju zakonodaje o zaščiti podatkov, rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in zagotovljeni podatki spoštujejo načelo zasebnosti in vgrajene varnosti.

(b)	omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem, zlasti MSP in zagonskim podjetjem, civilni družbi, neprofitnim organizacijam, raziskovalnim ustanovam, univerzam in javnim upravam, da bi čim bolj koristile evropski družbi in gospodarstvu ;

(c)	okrepitev in mreženje ▌obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.

(ca)

za razvoj in krepitev komercialne uporabe in proizvodnih sistemov za olajšanje vključevanja tehnologij v vrednostne verige, razvoj inovativnih poslovnih modelov in skrajšanje obdobja od nastanka inovacij do industrializacije; ter spodbujanje uporabe rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, na področjih javnega interesa in družbe;

1b. Komisija v skladu z ustreznim mednarodnim pravom in pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, pri čemer med drugim upošteva priporočila strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco, določi pogoje, povezane z etičnimi vprašanji, v programih dela v okviru specifičnega cilja 2. Razpisi za zbiranje predlogov ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vključujejo ustrezne pogoje, kot so določeni v programih dela.

Komisija po potrebi opravi etične presoje. Financiranje ukrepov, ki ne izpolnjujejo pogojev o etičnih vprašanjih, se lahko kadar koli začasno prekine, ukine ali zmanjša v skladu s finančno uredbo.

1c. Ukrepi v okviru tega specifičnega cilja se izvajajo predvsem v sklopu neposrednega upravljanja.

Etične in pravne zahteve iz tega člena veljajo za vse ukrepe posebnega cilja 2, ne glede na način izvajanja.

Člen 6

Kibernetska varnost in zaupanje

1. Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 3, kibernetski varnosti in zaupanju, ima naslednje operativne cilje:

(a)

podpora vzpostavljanju in javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami, da bi zagotovili skupno visoko stopnjo kibernetske varnosti na evropski ravni, in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov in temeljnimi pravicami ob hkratnem zagotavljanju strateške avtonomije EU ;

(b)	podpora vzpostavljanju in najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti ter znanj in spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo; ter izmenjava in vključevanje primerov dobre prakse;

(c)	zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu; s posebno pozornostjo, namenjeno javnim službam in bistvenim gospodarskim subjektom, kot so MSP;

(d)

krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79, tudi z ukrepi, s katerimi naj bi razvili kulturo kibernetske varnosti v okviru organizacij;

(da)

izboljšanje odpornosti na kibernetske napade, pri čemer se poveča zavedanje o tveganjih in izboljša seznanjenost uporabnikov, zlasti javnih služb, MSP in zagonskih podjetij, z osnovnimi varnostnimi postopki, zagotovijo osnovne ravni varnosti v podjetjih, na primer šifriranje podatkov in komunikacij od konca do konca in posodabljanje programske opreme, ter spodbuja uporaba vgrajene in privzete varnosti, znanje o osnovnih varnostnih procesih ter kibernetska higiena.

1a. Ukrepi v okviru specifičnega cilja 3 kibernetske varnosti in zaupanja se izvajajo predvsem prek Evropskega raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost ter kompetenčne mreže za kibernetsko varnost v skladu z [Uredbo … Evropskega parlamenta in Sveta (34)].

Člen 7

Napredna digitalna znanja in spretnosti

1. Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov, zmanjšuje digitalni razkorak in ob uravnoteženi zastopanosti spolov spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva in računalništva v oblaku , analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij (npr. blokovna veriga), kvantne tehnologije, robotike in umetne inteligence. Za odpravljanje neskladij v znanjih in spretnostih in spodbujanje specializacije na področju digitalnih tehnologij in aplikacij, ima finančna pomoč naslednje operativne cilje:

(a)	podpora zasnovi in izvajanju kakovostnih dolgotrajnih usposabljanj in tečajev, tudi kombiniranega učenja za študente ▌in delovno silo;

(b)	podpora zasnovi in izvajanju kakovostnih kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za ▌delovno silo , zlasti v MSP in javnem sektorju ;

(c)	podpora kakovostnemu usposabljanju na delovnem mestu in delovnim praksam, vključno s pripravništvi za študente in delovno silo, zlasti v MSP in javnem sektorju.

2. Ukrepi v okviru tega specifičnega cilja naprednih digitalnih znanj in spretnosti se v prvi vrsti izvajajo z neposrednim upravljanjem.

Člen 8

Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost

1. Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje in zmanjšuje digitalni razkorak :

(a)

podpora javnemu sektorju in področjem javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, carina, promet, mobilnost, energija, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji, vključno z ustreznimi podjetij, ki so ustanovljena v Uniji, da učinkovito uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, kot so visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih;

(b)	uvedba, delovanje in vzdrževanje najsodobnejših vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve po vsej Uniji (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov;

(ba)	podpora povezovanju in uporabi vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve in dogovorjenih evropskih digitalnih standardov v javnem sektorju in na področjih javnega interesa, da se olajšata stroškovno učinkovito izvajanje in interoperabilnost;

(c)	olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno z odprto kodo ter ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti;

(d)	nudenje enostavnega dostopa javnemu sektorju in industriji Unije, zlasti MSP , do preizkušanja in pilotnega izvajanja digitalnih tehnologij ter povečanje njihove uporabe , vključno z njihovo čezmejno uporabo;

(e)

podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, predvsem visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter drugih vrhunskih in prihodnjih ▌tehnologij , kot so distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), s strani javnega sektorja in industrije Unije, zlasti MSP in zagonskih podjetij;

(f)

podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju ter uvedbi in vzdrževanju interoperabilnih digitalnih rešitev, vključno z rešitvami digitalne uprave, za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja;

(g)	zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za usmerjanje digitalnega razvoja, poleg tega pa tudi za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter izmenjava in vključevanje dobrih praks;

(h)

sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljive souporabe podatkov in digitalnih infrastruktur, ki med drugim uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij na podlagi vgrajene varnosti in zasebnosti, ki bosta spoštovali zakonodajo o varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov ;

(i)	graditev in krepitev evropskih vozlišč za digitalne inovacije in njihove mreže .

2. Ukrepi v okviru tega specifičnega cilja se izvajajo predvsem v sklopu neposrednega upravljanja.

Člen 9

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 8 192 391 000 EUR v cenah iz leta 2018 (9 194 000 000 EUR v tekočih cenah).

2. Okvirna razdelitev omenjenega zneska je naslednja:

(a)	do 2 404 289 438 EUR v cenah iz leta 2018 (2 698 240 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;

(b)	do 2 226 192 703 EUR v cenah iz leta 2018 (2 498 369 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 2: umetna inteligenca;

(c)	do 1 780 954 875 EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;

(d)	do 623 333 672 EUR v cenah iz leta 2018 ( 699 543 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;

(e)	do 1 157 620 312 EUR v cenah iz leta 2018 ( 1 299 152 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.

3. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi tudi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

4. Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

5. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program, tudi za dopolnitev nepovratnih sredstev, dodeljenih ukrepu, v višini do 100 % skupnih upravičenih stroškov, kjer je to mogoče, brez poseganja v načelo sofinanciranja iz člena 190 finančne uredbe in v pravila o državni pomoči. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. ▌Ti viri se uporabijo zgolj v korist zadevne države članice.

6. Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

Člen 10

Tretje države, pridružene programu

▌

1.	Program je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;

polna ali delna pridružitev programu za tretje države, ki niso navedene v odstavku 1, temelji na oceni vsakega specifičnega cilja posebej v skladu s ▌pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretjih držav v katerem koli programu Unije, če so v tem posebnem sporazumu v celoti upoštevana naslednja merila:

—	udeležba tretje države je v interesu Unije;

—	udeležba prispeva k doseganju ciljev iz člena 3;

—	udeležba ne odpira varnostnih vprašanj in v celoti izpolnjuje ustrezne varnostne zahteve iz člena 12;

—	sporazum zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

—	sporazum določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

—	sporazum na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

—	sporazum zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2a.	Pri pripravi programov dela Evropska komisija ali drugi ustrezni izvajalski organi za vsak primer posebej ocenijo, ali so pogoji, določeni v sporazumu iz odstavka 2, izpolnjeni za ukrepe, vključene v programe dela.

▌

Člen 11

Mednarodno sodelovanje

1. Unija lahko sodeluje s tretjimi državami iz člena 10, drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, ustanovljenimi v navedenih državah, zlasti v okviru evro-sredozemskega partnerstva in vzhodnega partnerstva, ter s sosednjimi državami, zlasti državami Zahodnega Balkana in državami črnomorske regije. Brez poseganja v člen 18 se povezani stroški ne krijejo iz programa.

2. Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 1 . Visokozmogljivostno računalništvo, specifični cilj 2. Umetna inteligenca in specifični cilj 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen 12.

Člen 12

Varnost

1. Ukrepi, izvedeni v programu, so skladni z veljavnimi varnostnimi pravili in zlasti s pravili zaščite tajnih informacij pred neupravičenim razkritjem, kar vključuje skladnost z vso relevantno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se ukrepi izvajajo zunaj Unije, pri čemer se uporabljajo in/ali nastajajo tajni podatki, je treba poleg upoštevanja skladnosti z navedenimi zahtevami skleniti varnostni sporazum med Unijo in tretjo državo, v kateri poteka dejavnost.

2. Kadar je primerno, predlogi in javni razpisi vključujejo samooceno varnosti, v kateri so navedene vse varnostne težave in podrobnosti o tem, kako bodo te naslovljene, da se zagotovi skladnost z relevantno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije.

3. Kadar je primerno, Komisija ali organ financiranja opravi podroben varnostni pregled predlogov, ki porajajo vprašanja glede varnosti.

4. Kadar je primerno, so ukrepi skladni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (35) in njegovimi izvedbenimi pravili.

5. Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ustrezno utemeljenih varnostnih ukrepih specifičnega cilja 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic.

Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostnih razlogov, je v programu dela lahko določeno, da so pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravne osebe, ustanovljene v EU, ki pa so nadzorovane iz tretjih držav, lahko upravičeni do sodelovanja v vseh ali nekaterih ukrepih v okviru posebnih ciljev 1 in 2 samo, če izpolnjujejo pogoje v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ti pravni subjekti izpolnjevati za zagotovitev varstva bistvenih varnostnih interesov Unije in njenih držav članic, ter za zagotavljanje varstva informacij v tajnih dokumentih. Ti pogoji se določijo v programih dela.

5a. Komisija po potrebi opravi varnostne preglede. Financiranje ukrepov, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z varnostnimi vprašanji, se lahko kadarkoli začasno prekine, ustavi ali zmanjša v skladu s finančno uredbo.

Člen 13

Sinergije z drugimi programi Unije

1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija zagotovi, da pri povečevanju dopolnjevalne narave programa z drugimi evropskimi programi financiranja ni ovirano doseganje specifičnih ciljev iz členov 1 do 5.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotavlja splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi Unije. V ta namen omogoči vzpostavitev ustreznih mehanizmov za usklajevanje pristojnih organov ter med njimi in Evropsko komisijo ter uvede ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi ustreznimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov.

Člen 14

Izvajanje in oblike financiranja

1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) ▌ finančne uredbe v skladu s členi 4 do 8 . Organi financiranja lahko odstopajo od pravil za sodelovanje in razširjanje, določenih v tej uredbi, le če to določa temeljni akt o ustanovitvi organa financiranja in/ali dodelitvi nalog izvrševanja proračuna organu ali če za organe financiranja v skladu s členom 62(1)(c) (ii), (iii) ali (v) finančne uredbe to določa sporazum o prispevkih in to zahtevajo njihove posebne operativne potrebe ali narava ukrepa.

2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil kot prednostne oblike ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad.

Če so za doseganje cilja ukrepa potrebna javna naročila inovativnega blaga ali storitev, se lahko nepovratna sredstva dodelijo le upravičencem, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvami iz direktiv 2014/24/EU (36) , 2014/25/EU (37) in 2009/81/ES (38).

Če je za doseganje ciljev ukrepa treba nabaviti inovativno blago ali storitev, ki še ni na voljo v serijski tržni obliki, se lahko v postopku javnega naročanja odobri oddaja več naročil v okviru istega postopka.

Če je to ustrezno utemeljeno z razlogi javne varnosti, lahko javni naročnik določi pogoj, da mora biti kraj izvajanja pogodbe znotraj ozemlja Unije.

S programom se lahko zagotovi tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3. Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X▌ Uredbe XXX ▌naslednica uredbe o Jamstvenem skladu].

Člen 15

Evropska partnerstva

Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev, vzpostavljenih v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa in v okviru procesa Evropske komisije in držav članic za strateško načrtovanje . To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco].

Člen 16

Vozlišče za digitalne inovacije

1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije , ki jih tvori najmanj eno vozlišče na državo članico, brez poseganja v odstavka 2 in 3 .

2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, upravnimi in institucionalnimi strukturami določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:

(a)	ustrezne kompetence, povezane s funkcijami evropskih vozlišč za digitalne inovacije , kot so določene v členu 16(5), in kompetence na enem ali več področjih, opredeljenih v členu 3(2) ;

(b)	ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastruktura , ki so potrebni za opravljanje funkcij iz člena 16(5) ;

(c)	operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)	ustrezna finančna vzdržnost, ki ustreza ravni sredstev Unije, ki jih bo subjekt moral upravljati, in se po potrebi dokaže prek jamstev, ki jih je po možnosti izdal javni organ. ▌

3. Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo, v skladu s postopkom iz člena 27a(2), pri čemer pred izborom evropskega vozlišča za digitalne inovacije na ozemlju posamezne države članice v čim večji meri upošteva njeno mnenje. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:

(a)	proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje prvotne mreže;

(b)	potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost, ter izboljša konvergenca med kohezijskimi državami in drugimi državami članicami npr. s premoščanjem digitalnega razkoraka v geografskem smislu .

4. Komisija z uporabo odprtega in konkurenčnega postopka in tako, da pred izborom evropskega vozlišča za digitalne inovacije na ozemlju posamezne države članice v čim večji meri upošteva njeno mnenje, po potrebi izbere dodatna evropska vozlišča za digitalne inovacije v skladu s postopkom iz člena 27a(2), tako da se zagotovi široka geografska pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži ustreza povpraševanju po storitvah vozlišča posameznih držav članic. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.

4a. Evropska vozlišča za digitalne inovacije imajo precejšnjo splošno avtonomijo pri določanju svoje organizacije, sestave in delovnih metod.

5 . Evropska vozlišča za digitalne inovacije ▌se vključijo v izvajanje programa, tako da izvajajo naslednje naloge v korist industrije v Uniji, zlasti MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pa tudi javnega sektorja:

(a)	ozaveščajo in zagotavljajo strokovna in praktična znanja ter storitve s področja digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ali pa ponujajo dostop do tega ;

(aa)	podpirajo podjetja, zlasti mala, srednja in zagonska, ter organizacije, da bi z uporabo novih tehnologij iz programa postali konkurenčnejši in da bi z uporabo novih tehnologij, nastalih v okviru programa, izboljšali svoj poslovni model;

(b)

omogočajo prenos strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem malih, srednjih in zagonskih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo iz ene regije z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; s spodbujanjem izmenjave znanj in spretnosti, skupnih pobud in dobre prakse;

(c)

zagotavljajo tematske storitve, zlasti storitve s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva ter kibernetske varnosti in zaupanja, za uprave, organizacije javnega sektorja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo , ali pa ponujajo dostop do tega . Evropska vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev , niti teh storitev zagotavljati vsem vrstam subjektov iz tega odstavka;

(d)	s finančno podporo tretjim stranem pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih.

6. V okviru tega programa evropska vozlišča za digitalne inovacije prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 17

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena ▌3▌ in členov od ▌4▌ do ▌8▌.

2. Merila upravičenosti za ukrepe se določijo v programih dela.

Člen 18

Upravičeni subjekti

▌

Upravičeni so naslednji pravni subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)	tretjih državah, pridruženih programu v skladu s členoma 10 in 12 ;

(b)	vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu z zakonodajo Unije, in vse mednarodne organizacije.

2.	Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa. Takšni subjekti nosijo stroške svojega sodelovanja, razen če je v programih dela določeno drugače.

3.	Fizične osebe niso upravičenci, razen za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4. Napredna digitalna znanja in spretnosti.

Program dela iz člena 23 lahko določa, da je sodelovanje iz varnostnih razlogov ali zaradi ukrepov, neposredno povezanih s strateško avtonomijo EU, omejeno samo na upravičence s sedežem v državah članicah ali na upravičence s sedežem v državah članicah in določenih pridruženih ali tretjih državah. Vsakršno omejevanje sodelovanja pravnih subjektov, ustanovljenih v pridruženih državah, je v skladu s to uredbo in pogoji iz ustreznega sporazuma.

▌

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 19

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe ter lahko pokrivajo do 100 % upravičenih stroškov na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov brez poseganja v načelo sofinanciranja, kot je določeno v členu 190 finančne uredbe ter v skladu s specifikacijami v okviru posameznega cilja.

Člen 20

Merila za dodelitev

1. Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente:

(a)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(b)	trdnost predlaganega izvedbenega načrta;

▌

(c)	potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga.

2. Po potrebi se upoštevajo naslednji elementi:

(a)	stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;

(b)	pričakovani vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje;

(c)	▌dostopnost i n enostaven dostop do zadevnih storitev ;

(d)	▌vseevropska razsežnost;

(e)	▌uravnotežena geografska porazdelitev po Uniji, vključno s premostitvijo geografske vrzeli in vključitvijo najbolj oddaljenih regij ;

(f)	▌prisotnost dolgoročnega načrta trajnostnosti;

(g)	prosta ponovna uporaba in prilagajanje rezultatov projektov;

(h)	sinergije in dopolnjevanja z drugimi programi Unije.

Člen 20a

Ocenjevanje

Vloge za nepovratna sredstva v skladu s členom 150 finančne uredbe oceni odbor za ocenjevanje, ki ga lahko v celoti ali deloma sestavljajo zunanji neodvisni strokovnjaki.

POGLAVJE IV

OPERACIJE MEŠANEGA FINANCIRANJA IN DRUGE MOŽNOSTI KOMBINIRANEGA FINANCIRANJA

Člen 21

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z uredbo o InvestEU in naslovom X finančne uredbe.

Člen 22

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, vključno s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, lahko prejme tudi prispevek na podlagi tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za prispevek Unije se uporabljajo pravila vsakokratnega programa Unije, ki prispeva k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. Ukrepi, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerljive pogoje:

(a)	bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi programa;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve po kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	zaradi proračunskih omejitev se ne morejo financirati iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

Prejemajo lahko podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada + ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] ali Uredbo (EU) XX [Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, iz katerega prejmejo podporo.

2a. Če ima ukrep že dodeljene prispevke iz drugega programa Unije ali podporo iz sklada EU ali jih je že prejel, se ta prispevek ali podpora navede v vlogi za prispevek v okviru programa.

POGLAVJE V

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 23

Programi dela

1 . Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

2. Programi dela se sprejmejo kot večletni programi za celoten program. Če je upravičeno zaradi posebnih potreb pri izvajanju, se lahko sprejmejo tudi kot letni programi, ki zajemajo enega ali več specifičnih ciljev.

3. Programi dela se osredotočajo na dejavnosti iz Priloge I in zagotavljajo, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja.

3a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27, z namenom spremembe Priloge I, da bi se pregledale ali dopolnile v njej navedene dejavnosti v skladu s cilji te uredbe, kot so določeni v členih ▌4 do 8▌.

4. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Člen 24

Spremljanje in poročanje

1. Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.

1a. Komisija določi metodologijo za oblikovanje kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1).

2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev merljivih kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje.

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja ▌ programa ▌ zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno , zato da so rezultati primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in nastalih težav . V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4. Čim bolj se kot kazalniki ozadja uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi.

Člen 25

Ocenjevanje programa

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. Vsebujejo kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev programa.

2. Komisija poleg rednega spremljanja programa opravi njegovo vmesno oceno, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Na podlagi vmesne ocene se po potrebi prilagodi izvajanje programa, tudi ob upoštevanju novih pomembnih tehnoloških dosežkov.

Vmesna ocena se posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena ▌1▌, Komisija opravi končno oceno programa.

V končni oceni se ovrednotijo dolgoročnejši vplivi programa in njegova trajnost.

4. Sistem poročanja o oceni zagotovi, da prejemniki finančnih sredstev Unije podatke za oceno programa zbirajo učinkovito, uspešno, pravočasno in z ustrezno stopnjo razčlenjenosti.

4a. Komisija predloži končno ocenjevalno poročilo iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

▌

Člen 26

Revizije

1. Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

2. Nadzorni sistem zagotovi ustrezno ravnotežje med zaupanjem in nadzorom ob upoštevanju upravnih stroškov in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh.

3. Revizije odhodkov se izvajajo dosledno ter v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

4. Kot del nadzornega sistema lahko strategija revizije temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.

5. Pri ukrepih, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in pravila, ki zanje veljajo.

Člen 27

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23 in 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz členov 23 in 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23 in 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27a

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor za usklajevanje programa za digitalno Evropo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Informiranje, komuniciranje, oglaševanje, podpora politikam in razširjanje

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Zagotovi tudi celovite informacije in doseže potencialne prosilce za financiranje Unije v digitalnem sektorju. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena ▌3▌.

3. Program namenja podporo za razvoj politik, ozaveščanje in razširjanje ukrepov ter spodbujanje sodelovanje in izmenjave izkušenj na področjih iz členov 4 do 8.

Člen 30

Razveljavitev

▌Sklep (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 31

Prehodne določbe

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (39) ter Sklepom (EU) 2015/2240 (40), ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014 in Sklepa (ES) 2015/2240.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena [9(4)], da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 32

Začetek veljavnosti

▌Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 292.

(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 272.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) Posodobiti sklic: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Dokument je na voljo na spletnem mestu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2013.373.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AC%3A2013%3A373%3ATOC

(5) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(6) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013R0883&rid=1

(7) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31995R2988&rid=1

(8) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31996R2185&rid=1

(9) UL L 283, 31.10.2017, str. 1. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32017R1939&rid=1

(10) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(11) Sklep Sveta / /EU.

(12) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(13) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(14) https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit

(15) https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf

(16) COM(2018)0098.

(17) COM(2018)0125.

(18) Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180).

(19)

(20)

(21)

(22) Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment)

(23) Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P8-TA-2017-0240

(24) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity

(25) V tem svežnju akcijski načrt za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022) določa vrsto ukrepov za podporo državam članicam pri razvoju digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc v formalnem izobraževanju.

(26) Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P8-TA-2017-0240

(27) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0233&rid=1

(28) COM(2016)0725.

(29)

(30)

(31) COM(2016)0180. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga

(32) COM(2018)0321, str. 1.

(33) Uredba o ustanovitvi evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. 10594/18. Bruselj, 18. september 2018 (OR. en). http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10594-2018-INIT/sl/pdf

(34) Uredba… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov.

(35) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(36) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Besedilo velja za EGP )

(37) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (Besedilo velja za EGP)

(38) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (Besedilo velja za EGP)

(39) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(40) Sklep (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja.

PRILOGA 1

DEJAVNOSTI

Tehnični opis programa: začetni obseg dejavnosti

Začetne dejavnosti programa se izvedejo v skladu z naslednjim tehničnim opisom:

Specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo

Program izvaja Evropsko strategijo za visokozmogljivostno računalništvo s podporo celotnemu ekosistemu na ravni EU, ki prinaša potrebne zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu in podatkovne zmogljivosti, s katerimi lahko Evropa konkurira na svetovnem trgu. Namen strategije je uvedba vrhunske infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture eksaravenske zmogljivosti do leta 2022/2023 in poeksaravenske zmogljivosti do leta 2026/27, kar bo Uniji omogočilo lastno neodvisno in konkurenčno tehnološko oskrbo z visokozmogljivostnim računalništvom, odličnost aplikacij visokozmogljivostnega računalništva ter razširitev dostopnosti in uporabe visokozmogljivostnega računalništva.

Začetne dejavnosti vključujejo:

skupen okvir javnih naročil , ki omogočajo sooblikovalski pristop za pridobitev integrirane mreže vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko (tj. ki lahko izvaja 1018 operacij na sekundo) superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Do tega okvira bo enostaven dostop za javne in zasebne uporabnike, zlasti MSP, ne glede na državo članico, v kateri se nahajajo, ter za namene ▌financiranja raziskav ▌ , v skladu z {Uredbo o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivostno računalništvo} ;

2.	skupen okvir javnih naročil za poeksaravensko (tj. ki lahko izvaja 1021 operacij na sekundo) infrastrukturo superračunalnikov, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva;

3.	koordinacijo in ustrezna finančna sredstva na ravni EU v podporo razvoju, javnemu naročanju in delovanju takšne infrastrukture;

4.	mreženje zmogljivosti v visokozmogljivostnih računalnikih in podatkovnih zmogljivosti držav članic ter podporo državam članicam, ki želijo posodobiti ali pridobiti nove zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu;

5.	mreženje kompetenčnih centrov visokozmogljivostnega računalništva, ki bodo vsaj po eden v vsaki državi članici in povezani z nacionalnimi centri za superračunalništvo, za izvajanje visokozmogljivostnih računalniških storitev za industrijo (zlasti MSP), univerze in javne uprave;

uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti).

Specifični cilj 2: umetna inteligenca

Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih in novo vzpostavljenih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.

Začetne dejavnosti vključujejo:

vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora, v katerem se zbirajo javne informacije iz celotne Evrope, tudi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja, in ki postane vir vhodnih podatkov za rešitve na področju umetne inteligence. Ta prostor bo odprt ▌za javni in zasebni sektor. Za povečanje uporabe bodo podatki v tem prostoru čim bolj interoperabilni, zlasti na podlagi podatkovnih formatov, ki bodo odprti, strojno berljivi, standardizirani in dokumentirani, tako pri interakcijah med javnim in zasebnim sektorjem kot znotraj sektorjev in med sektorji (semantična interoperabilnost);

2.	razvoj skupnih evropskih knjižnic ali vmesnikov do knjižnic algoritmov, ki bodo enostavno in splošno dostopne na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminatornih pogojev . Podjetja in javni sektor bodo v njej lahko našli in dobili rešitev, ki najbolje ustreza njihovim potrebam;

sovlaganje držav članic v prvovrstne referenčne lokacije za poskuse in preizkušanje v realnih okoliščinah, osredotočene na uporabo umetne inteligence na ključnih področjih, kot so zdravstvo, spremljanje Zemlje/okolja, promet in mobilnost, varnost, proizvodnja ali finance, ter na drugih področjih javnega interesa. Lokacije bi morale biti odprte za vse akterje po vsej Evropi in povezane z mrežo vozlišč za digitalne inovacije. Opremljene ali povezane bi morale biti z velikimi računalniškimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za podatkovno obdelavo ter najnovejšimi tehnologijami umetne inteligence, vključno z razvijajočimi se področji, kot so med drugim nevromorfni računalniški sistemi, globoko učenje in robotika.

Specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje

Program spodbuja krepitev, razvoj in pridobivanje osnovnih zmogljivosti za utrditev evropskega digitalnega gospodarstva, družbe in demokracije s krepitvijo evropskih potencialov in konkurenčnosti na področju kibernetske varnosti ter izboljšanjem zmogljivosti zasebnega in javnega sektorja za zaščito evropskih državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami, vključno s podporo pri izvajanju direktive o varnosti omrežij in informacij.

Začetne dejavnosti pri tem cilju vključujejo:

sovlaganje držav članic v napredno opremo, infrastrukturo ter tehnično znanje in izkušnje za kibernetsko varnost, ki so ključnega pomena za zaščito kritičnih infrastruktur in enotnega digitalnega trga na splošno. To lahko vključuje naložbe v obrate za razvoj kvantnih tehnologij in podatkovne vire za kibernetsko varnost, situacijsko zavedanje v kibernetskem prostoru ter druga orodja, ki bodo dana na voljo javnemu in zasebnemu sektorju celotne Evrope;

2.	okrepljen razvoj obstoječih tehnoloških zmogljivosti in mreženje v kompetenčnih centrih držav članic ter zagotavljanje, da se te zmogljivosti odzivajo na potrebe javnega sektorja in industrije, vključno z izdelki in storitvami, ki krepijo kibernetsko varnost znotraj enotnega digitalnega trga;

3.	zagotavljanje široke uvedbe učinkovitih najsodobnejših rešitev za kibernetsko varnost in zaupanje v vseh državah članicah. To vključuje krepitev zanesljivosti in varnosti izdelkov, od njihovega oblikovanja do trženja ;

4.	podpora zapolnjevanju vrzeli v znanjih in spretnostih za kibernetsko varnost, npr. z usklajevanjem programov za njihov razvoj, njihovo prilagajanje specifičnim sektorskim potrebam in olajšanje dostopa do specializiranih, ciljno usmerjenih usposabljanj.

Specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti

Program podpira priložnosti za usposabljanje o naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, analitike velepodatkov, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. blokovna veriga) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, med drugim s tem da študentom, diplomantom ali državljanom vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje , in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo.

Začetne dejavnosti vključujejo:

1.	dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih, podjetjih in drugih organizacijah , ki uporabljajo napredne digitalne tehnologije;

dostop do usposabljanj za napredne digitalne tehnologije, ki jih ponujajo visokošolske institucije, raziskovalne ustanove in strokovni certifikacijski organi v industriji v sodelovanju z organi, udeleženimi v programu (teme naj bi zajemale umetno inteligenco, kibernetsko varnost, distribuirano knjigo transakcij (npr. blokovna veriga), visokozmogljivostno in kvantno računalništvo);

3.	udeležbo na kratkotrajnih specializiranih strokovnih usposabljanjih, ki so predhodno certificirana, na primer na področju kibernetske varnosti.

Ukrepi so usmerjeni v napredna digitalna znanja in spretnosti, ki so povezani s posebnimi tehnologijami.

Evropska vozlišča za digitalne inovacije iz člena 16 olajšujejo možnosti usposabljanja ob povezovanju s ponudniki izobraževanja in usposabljanja .

Specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost

I. Začetne dejavnosti, povezane z digitalno preobrazbo področij javnega interesa, vključujejo:

Projekti v korist uvedbi, čim boljši uporabi digitalnih zmogljivosti ali interoperabilnosti so projekti v skupnem interesu.

1. posodobitev javnih uprav:

1.1.	podpora državam članicam pri izvajanju načel Talinske deklaracije o e-upravi na vseh področjih politik ter po potrebi vzpostavitev registrov in njihovo medsebojno povezovanje ob popolnem upoštevanju splošne uredbe o varnosti podatkov;

1.2.

podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju , razvoju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi;

1.3.

podpora ocenjevanju, posodabljanju in spodbujanju obstoječih skupnih specifikacij in standardov ter razvijanju, sprejemanju in spodbujanju novih skupnih specifikacij, odprtih specifikacij in standardov prek platform Unije za standardizacijo in v sodelovanju z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, kakor je primerno;

1.4.

sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zaupanja vrednih infrastruktur, po možnosti takih, ki uporabljajo storitve in aplikacije z distribuirano knjigo transakcij (npr. blokovna veriga), vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih aplikacij EU;

2. zdravje (1):

2.1.

omogočanje vsakemu državljanu EU, da ima nadzor nad lastnimi osebnimi podatki in da lahko čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov ter jih na način, ki mu zagotavlja zasebnost, varno izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki , v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov . Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, povezanimi s preprečevanjem bolezni, zdravstveno oskrbo in zdravljenjem , ter podpora za njihovo uvedbo , osnovano na široki podpori na podlagi dejavnosti EU in držav članic, zlasti v okviru mreže e-zdravje v skladu s členom 14 Direktive 2011/24/EU;

2.2.

omogočanje dostopnosti boljših podatkov za raziskave, preprečevanje bolezni in posamezniku prilagojeno zdravstveno varstvo in oskrbo. Omogočanje, da imajo evropski zdravstveni raziskovalci in klinični zdravniki dostop do potrebnega obsega virov (souporabljenih podatkovnih prostorov, vključno s hrambo podatkov in računalniškimi sistemi , strokovnega znanja in analitičnih zmogljivosti) za dosego preboja pri glavnih ali redkih boleznih. Cilj je ustvariti prebivalstveno kohorto z vsaj 10 milijoni državljanov; ▌

2.3.

omogočanje dostopnosti digitalnih orodij za krepitev vloge državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika, s podporo izmenjavi inovativnih in dobrih praks na področju digitalnega zdravja, graditvi zmogljivosti in tehnični pomoči, zlasti za kibernetsko varnost, umetno inteligenco in visokozmogljivostno računalništvo;

sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami do ▌podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodno stroko , med drugim na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije);

promet, mobilnost, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so povezana avtomatizirana vožnja, brezpilotni zrakoplovi, koncepti pametne mobilnosti, pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije , ki podpirajo prometno, energetsko in okoljsko politiko , v usklajevanju z ukrepi za digitalizacijo prometnega in energetskega sektorja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope ;

Izobraževanje, kultura in mediji : omogočanje dostopa ustvarjalcem, ustvarjalni industriji in kulturnim sektorjem v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine, tudi Europeane, za podporo izobraževanju in raziskavam ter spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropske družbe . Podpora uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju ter zasebnih in javno financiranih kulturnih ustanovah ;

▌

druge dejavnosti, ki podpirajo enotni digitalni trg , na primer pospešujejo digitalno in medijsko pismenost ter ozaveščanje mladoletnikov, staršev in učiteljev o tveganjih, s katerimi se lahko mladoletniki srečujejo na spletu, in načinih, kako jih zaščititi , ter ki so namenjene boju proti spletnemu nadlegovanju in spletnemu širjenju posnetkov spolnih zlorab otrok , in sicer s podpiranjem vseevropske mreže centrov za varnejši internet ; spodbujanje ukrepov za odkrivanje namernega širjenja dezinformacij in boj proti njemu , s čimer se krepi splošna odpornost Unije ; podpora opazovalnice EU za gospodarstva digitalnih platform ter študij in dejavnosti ozaveščanja.

Dejavnosti iz točk od 1 do 6 se lahko delno podprejo z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije prek istih zmogljivosti, razvitih v pomoč industriji pri njeni digitalni preobrazbi (glej točko II).

II. Začetne dejavnosti, povezane z digitalizacijo industrije:

prispevek k razvoju ▌mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije, s katerimi bo dostop do digitalnih zmogljivosti zagotovljen vsem podjetjem, zlasti MSP, v vseh regijah EU. To vključuje zlasti:

1.1.	dostop do skupnega evropskega podatkovnega prostora, platform umetne inteligence in evropskih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu za analizo podatkov in računalniško intenzivne aplikacije;

1.2.	dostop do zmogljivosti za preizkušanje umetne inteligence v velikem obsegu in do naprednih orodij za kibernetsko varnost;

1.3.	dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti;

dostop do naprednih znanj in spretnosti; dejavnosti bodo usklajene in bodo dopolnjevale inovativne dejavnosti v digitalnih tehnologijah, podprte zlasti s programom Obzorje Evropa, in naložbe v evropska vozlišča za digitalne inovacije, podprte z Evropskim skladom za regionalni razvoj. Nepovratna sredstva za replikacijo trga se lahko zajemajo tudi iz programa za digitalno Evropo po pravilih o državni pomoči. Podpora dostopu do financiranja nadaljnjih korakov digitalne preobrazbe bo dosežena s finančnimi instrumenti, ki bodo uporabili shemo InvestEU.

(1) COM(2018)0233, o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe.

PRILOGA 2

Kazalniki smotrnosti

Specifični cilj 1 – visokozmogljivostno računalništvo

1.1

Število skupno naročenih infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva

1.2

Uporaba eksaravenskih in poeksaravenskih računalnikov skupaj in po različnih skupinah deležnikov (univerze, MSP itn.)

Specifični cilj 2 – umetna inteligenca

2.1

Skupni znesek sovlaganja v lokacije za poskuse in preizkušanje

2.2

Uporaba skupnih evropskih knjižnic ali vmesnikov do knjižnic algoritmov, uporaba skupnega evropskega podatkovnega prostora in uporaba lokacij za poskuse in preizkušanje v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe

2.2a

Število primerov, v katerih se organizacije zaradi programa odločijo, da bodo vključile umetno inteligenco v svoje izdelke, postopke ali storitve

Specifični cilj 3 – kibernetska varnost in zaupanje

3.1

Število skupno naročenih infrastruktur in/ali orodij za kibernetsko varnost

3.2

Število uporabnikov in uporabniških skupnosti, ki imajo dostop do evropskih zmogljivosti za kibernetsko varnost

Specifični cilj 4 – napredna digitalna znanja in spretnosti

4.1

Število oseb, ki so bile v okviru tega programa usposobljene za pridobitev naprednih digitalnih znanj in spretnosti

4.2

Število podjetij, zlasti MSP, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT

4.2b

Število ljudi, ki poročajo o boljšem stanju na področju zaposlovanja po koncu usposabljanja, ki ga podpira program

Specifični cilj 5 – uvedba in najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost

5.1

Uporaba digitalnih javnih storitev

5.2

Zelo digitalno intenzivna podjetja

5.3

Obseg uskladitve nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti

5.4

Število podjetij in subjektov javnega sektorja, ki uporabljajo storitve evropskih vozlišč za digitalne inovacije

PRILOGA 3

Sinergije z drugimi programi Unije

1 .

Sinergije s programom Obzorje Evropa zagotavljajo, da:

(a)	se vrste ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani rezultati in njihova logika posega razlikujejo in dopolnjujejo, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata digitalna Evropa in program Obzorje Evropa, zbližuje;

(b)

bodo s programom Obzorje Evropa obsežno podprte raziskave, tehnološki razvoj, predstavitve, pilotno izvajanje, potrditev koncepta, preizkušanje in inovacije, vključno s predkomercialno uvedbo inovativnih digitalnih tehnologij, zlasti z i) namenskim proračunom iz stebra globalnih izzivov za „digitalnost in industrijo“ za razvoj omogočitvenih tehnologij (umetno inteligenco in robotiko, novo generacijo interneta, visokozmogljivostno računalništvo in velepodatke, ključne digitalne tehnologije, ki združujejo digitalne tehnologije z drugimi tehnologijami); ii) podporo e-infrastrukturam v stebru odprte znanosti; iii) povezovanjem digitalnega z vsemi globalnimi izzivi (zdravje, varnost, energija in mobilnost ter podnebje itd.) ter iv) podporo prodornim širitvenim inovacijam v stebru odprtih inovacij (od katerih bodo mnoge združevale digitalne in fizične tehnologije);

(c)

bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, tehnologiji distribuirane knjige transakcij, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanjih in spretnostih ter ii) nacionalno, regionalno in lokalno uvajanje z okvirom EU digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);

(d)	so zmogljivosti in infrastrukture za digitalno Evropo na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, vključno z dejavnostmi, podprtimi s programom Obzorje Evropa, kot so preizkušanje, poskusi in predstavitve v vseh sektorjih in disciplinah;

(e)	bo z dozorevanjem razvoja novih digitalnih tehnologij v programu Obzorje Evropa te postopoma prevzel in uvajal program za digitalno Evropo;

(f)

se bodo pobude iz programa Obzorje Evropa za razvoj učnih načrtov za spretnosti in kompetence, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih digitalne skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnile z graditvijo zmogljivosti v naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podprto s programom za digitalno Evropo;

(g)	se vzpostavijo močni koordinacijski mehanizmi načrtovanja in izvajanja, pri čemer se kolikor mogoče uskladijo vsi postopki za oba programa. Njune strukture upravljanja bodo vključevale vse zadevne službe Komisije.

2 .

Sinergije s programi Unije v okviru deljenega upravljanja, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom Plus (ESS+), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), zagotavljajo, da:

(a)	se ukrepi za dodatno financiranje iz programov Unije v okviru deljenega upravljanja in programa za digitalno Evropo uporabljajo za podporo dejavnostim, ki povezujejo pametne specializacije in podporo digitalni preobrazbi evropskega gospodarstva in družbe ;

(b)

ESRR prispeva k razvoju in krepitvi regionalnih in lokalnih inovacijskih ekosistemov, industrijski preobrazbi ter digitalni preobrazbi družbe in javne uprave, s tem pa spodbuja tudi izvajanje Talinske deklaracije o e-upravi. To vključuje podporo digitalizaciji industrije in prevzemanju rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev. Program za digitalno Evropo bo dopolnil in podpiral nadnacionalno mreženje in kartiranje digitalnih zmogljivosti, da bodo dostopne za MSP in bodo interoperabilne rešitve informacijske tehnologije dostopne za vse regije EU.

3 .

Sinergije z Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) zagotavljajo, da:

(a)

se prihodnji program za digitalno Evropo osredotoča na graditev digitalnih zmogljivosti in infrastrukture velikega obsega za visokozmogljivostno računalništvo, umetno inteligenco, kibernetsko varnost in napredna digitalna znanja in spretnosti, ki so namenjeni za široko prevzemanje in uvajanje v Evropi ključnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev v okviru EU na področjih javnega interesa ali nedelovanja trga. Program za digitalno Evropo se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti s skupnimi javnimi naročili, v digitalne zmogljivosti za souporabo po vsej Evropi in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;

(b)	se zmogljivosti in infrastrukture programa za digitalno Evropo dajo na voljo za uvedbo novih inovativnih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa. IPE podpira uvajanje in uveljavitev novih inovativnih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa;

(c)	se bodo vzpostavili koordinacijski mehanizmi, zlasti prek ustreznih struktur upravljanja.

4 .

Sinergije z InvestEU zagotavljajo, da:

(a)	se podpora priskrbi s tržnim financiranjem, vključno z izpolnjevanjem ciljev politik iz tega programa, v skladu z uredbo o skladu InvestEU. Takšno tržno financiranje se lahko združi z nepovratnimi sredstvi;

(b)	se podjetjem olajša dostop do finančnih instrumentov s podporo iz vozlišč za digitalne inovacije.

Sinergije s programom Erasmus + zagotavljajo, da:

(a)	bo program podpiral razvoj in pridobivanje naprednih digitalnih znanj in spretnosti, potrebnih za uvedbo vrhunskih tehnologij, kot sta umetna inteligenca ali visokozmogljivostno računalništvo v sodelovanju z ustreznimi panogami;

(b)	bo del programa Erasmus+ o naprednih znanjih in spretnostih z izkušnjami mobilnosti dopolnjeval ukrepe iz programa za digitalno Evropo za pridobivanje spretnosti na vseh področjih in na vseh ravneh.

5a.

Sinergije s programom za ustvarjalno Evropo zagotavljajo, da:

(a)	podprogram MEDIA v okviru programa za ustvarjalno Evropo podpira pobude, ki imajo lahko dejanski učinek na kulturne in ustvarjalne sektorje v Evropi in pripomorejo, da se ti prilagodijo digitalni preobrazbi;

(b)	program za digitalno Evropo med drugim omogoča ustvarjalcem, ustvarjalni industriji in ustvarjalnemu sektorju v Evropi dostop do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva.

Zagotovijo se sinergije z drugimi programi in pobudami EU na področju kompetenc/znanj in spretnosti.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/459

P8_TA(2019)0404

Program Fiscalis za sodelovanje na področju obdavčitve ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (COM(2018)0443 – C8-0260/2018 – 2018/0233(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/51)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0443),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 197 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0260/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0421/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 118.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 17. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0039).

P8_TC1-COD(2018)0233

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 114 in 197 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Program Fiscalis 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter ga izvaja Komisija v sodelovanju z državami članicami in povezanimi državami, ter njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in izboljšanju sodelovanja med davčnimi organi znotraj Unije. Davčni organi sodelujočih držav so priznali dodano vrednost teh programov, vključno za zaščito finančnih in gospodarskih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev. Ugotovljenih izzivov za naslednje desetletje ni mogoče reševati, če so države članice usmerjene le na svoja upravna ozemlja in ne sodelujejo intenzivno z ostalimi državami članicami.

(2)

Program Fiscalis 2020 ponuja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lastne okvire sodelovanja na dvo- ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje navedenega programa, in sicer z uvedbo novega programa na istem področju, tj. programa Fiscalis (v nadaljnjem besedilu: program).

(3)

Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, ki podpirajo enotni trg, spodbujajo konkurenčnost Unije ter ščitijo finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic, bi moral program prispevati k : podpiranju davčne politike in izvajanju prava Unije s področja obdavčitve; preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj , agresivnega davčnega načrtovanja in dvojne neobdavčitve ; preprečevanju in zmanjševanju nepotrebnega upravnega bremena za državljane in podjetja pri čezmejnih transakcijah; podpiranju pravičnejših in učinkovitejših davčnih sistemov; uresničevanju celotnega potenciala enotnega trga in spodbujanju pravične konkurence v Uniji; ▌podpiranju skupnega pristopa Unije v mednarodnih forumih in izboljšanja upravnih zmogljivosti davčnih organov, vključno s posodobitvijo tehnik poročanja in revizije , pa tudi podpiranju usposabljanja njihovega osebja v zvezi s tem.

(4)

(5)

V podporo procesu pristopa in pridruževanja tretjih držav bi moralo biti sodelovanje v programu omogočeno tudi za pristopne države in države kandidatke kot tudi za potencialne države kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če so izpolnjeni nekateri pogoji. V programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami, ki obravnavajo njihovo sodelovanje v katerem koli programu Unije.

(6)	Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (finančna uredba) se uporablja za ta program. Določa pravila o izvrševanju proračuna Unije, pa tudi pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnem naročanju in povračilih stroškov zunanjih strokovnjakov.

(7)

Ukrepi, ki so se uporabljali v okviru programa Fiscalis 2020, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti , kot so sestanki in podobni priložnostni dogodki, po potrebi tudi s prisotnostjo v upravnih uradih in sodelovanjem v upravnih preiskavah, strukturirano sodelovanje na podlagi projektov, po potrebi tudi s skupnimi revizijami, in krepitev zmogljivosti na področju IT, po potrebi tudi z dostopom davčnih organov do medsebojno povezanih registrov. Kadar je ustrezno, bi bilo treba z ukrepi obravnavati tudi prednostne teme, da se izpolnijo cilji programa. Program Fiscalis bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet obdavčevanja.

(8)

Zaradi vse večje mobilnosti davkoplačevalcev, vse več čezmejnih transakcij, internacionalizacije finančnih instrumentov in zato tudi večjih možnosti za davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje , ki močno presegajo meje Unije, bi bile lahko prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov na tretje države, ki niso pridružene programu, in mednarodne organizacije v interesu Unije ali držav članic. Zlasti bi z njimi preprečili upravno breme in stroške, ki nastanejo zaradi razvoja in delovanja dveh podobnih elektronskih sistemov za izmenjavo informacij v Uniji oziroma mednarodno izmenjavo informacij. Zato bi morale prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno utemeljeno s takšnim interesom, spadati med upravičene stroške v okviru programa.

(9)

Glede na pomembnost globalizacije ter boja proti davčnim goljufijam, davčnih utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, tudi iz najmanj razvitih, ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov, davkoplačevalcev in civilne družbe. Izraz najmanj razvita država bi bilo treba razumeti kot državo nečlanico EU ali ozemlje, ki sta upravičena do uradne razvojne pomoči v skladu z zadevnim seznamom, ki ga javno objavi Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ki temelji na opredelitvi Organizacije združenih narodov. Izbor strokovnjakov v strokovnih skupinah bi moral temeljiti na sklepu Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije. Pri strokovnjakih, imenovanih za delovanje v svojem imenu, neodvisno in v javnem interesu, bi bilo treba zagotoviti, da so nepristranski, da ni morebitnega nasprotja interesov z njihovo poklicno vlogo ter da so informacije o njihovem izboru javno dostopne.

(10)

V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določeno v Sporočilu dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU“ (6), bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer je izključeno dvojno financiranje. Ukrepi v okviru programa bi prav tako morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo davčna politika in davčni organi.

(10a)

Pri programu Fiscalis bi bilo treba zaradi stroškovne učinkovitosti poiskati morebitne sinergije z drugimi ukrepi Unije na sorodnih področjih, kot so program Carina, program EU za boj proti goljufijam, program za enotni trg in program za podporo reformam.

(11)

Največ sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Zato bi posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic. Kolikor je to mogoče, bi morale biti skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov interoperabilne ter zmožne sinergije z drugimi elektronskimi sistemi ustreznih programov Unije.

(12)

Trenutno ni nobene zahteve po pripravi večletnega strateškega načrta za obdavčitev (v nadaljnjem besedilu: VSN-O) za oblikovanje skladnega in interoperabilnega elektronskega okolja za obdavčevanje v Uniji. V programu bi morala biti določena vzpostavitev takega načrtovalnega orodja VSN-O, ki bi bilo skladno z obveznostmi iz zadevnih zavezujočih pravnih aktov Unije in jih ne bi presegalo, da se zagotovita skladnost in usklajevanje ukrepov za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije.

(13)

To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Programi dela bi morali biti sposobni zajeti obdobje več let zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in da bi se lahko upoštevale izkušnje, pridobljene skozi čas. Prehod z letnih na večletne programe dela , od katerih noben ne bi smel pokrivati več kot tri leta, bo zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice.

(14)	Za dopolnitev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila , da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s sprejetjem delovnih programov.

(15)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu. Vmesne in končne ocene, ki bi jih bilo treba izvesti najpozneje štiri leta po začetku izvajanja ali dokončanju programa, bi morale prispevati k postopku odločanja v okviru naslednjih večletnih finančnih okvirov. V navedenih ocenah bi bilo treba obravnavati tudi preostale ovire za doseganje ciljev programa in predlagati priporočila za najboljšo prakso. Poleg vmesnih in končnih ocen bi bilo treba za spremljanje doseženega napredka v okviru sistema za poročanje o smotrnosti izdajati tudi letna poročila o napredku. V teh poročilih bi bilo treba povzeti pridobljene izkušnje in po potrebi ugotovljene ovire v okviru dejavnosti programa, ki so potekale v zadevnem letu.

(15a)

Komisija bi morala prirejati redne seminarje davčnih organov s predstavniki držav članic upravičenk, na katerih bi obravnavali težave in predlagali potencialne izboljšave ciljev programa, med drugim tudi v zvezi z izmenjavo informacij med davčnimi organi.

(16)

Za ustrezen odziv na spremembe v prioritetah davčne politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev programa. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (9), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (11) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti , tudi goljufij, izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki nasprotujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (12). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti ustrezne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 – in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(17a)

Tretje države, ki so članice EGP, lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo na podlagi sklepa v okviru navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(18)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU . Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(19)

Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. Upravičeni stroški se določijo glede na naravo upravičenih ukrepov. Izredno pomembno bi moralo biti kritje potnih stroškov, stroškov nastanitve in dnevnic za sodelujoče na sestankih in podobnih dejavnostih ali stroškov, povezanih z organizacijo prireditev, da se zagotovi sodelovanje nacionalnih strokovnjakov pri skupnih ukrepih.

(20)

(21)	Ta uredba nadomešča Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba zato razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. S to uredbo se vzpostavi program „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (v nadaljnjem besedilu: program).

2. V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„obdavčitev“ pomeni dejavnosti, vključno z oblikovanjem, izvrševanjem in izpolnjevanjem obveznosti, povezane z naslednjimi davki in dajatvami:

(a)	davek na dodano vrednost iz Direktive Sveta 2006/112/ES (13);

(b)	trošarine za alkohol iz Direktive Sveta 92/83/EGS (14);

(c)	trošarine za tobačne izdelke iz Direktive Sveta 2011/64/EU (15);

(d)	davki na energente in električno energijo iz Direktive Sveta 2003/96/ES (16);

(e)	drugi davki in dajatve iz člena 2(1)(a) Direktive Sveta 2010/24/EU (17), če so pomembni za enotni trg in upravno sodelovanje med državami članicami;

(2)	„davčni organi“ pomenijo javne in druge organe, ki so pristojni za obdavčitev in druge z davki povezane dejavnosti;

(3)	„evropski elektronski sistemi“ pomenijo elektronske sisteme, ki so potrebni za obdavčitev in izvajanje nalog davčnih organov;

(4)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

Člen 3

Cilji programa

1. Splošni cilji programa so podpirati davčne organe in obdavčevanje za izboljšanje delovanja enotnega trga, spodbujati konkurenčnost in pravično konkurenco v Uniji, zaščititi finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic, tudi pred davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in izogibanjem davkom, ter izboljšati pobiranje davkov.

2. Specifičen cilj programa je podpirati davčno politiko in izvajati pravo Unije s področja obdavčitve; spodbujati sodelovanje na davčnem področju, vključno z izmenjavo davčnih informacij; in podpirati izboljšanje upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

Člen 4

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 300 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 oziroma 339 milijonov EUR v tekočih cenah .

2. Znesek iz odstavka 1 lahko med drugim krije odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami in drugim ustreznim pisnim gradivom , srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa.

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)

(b)

(c)

druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

—	zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije,

—	določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) ▌finančne uredbe;

—	na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

—	Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2. Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo naslednje:

(a)	srečanja in podobne priložnostne dogodke;

(b)	strukturirano sodelovanje na podlagi projektov;

(c)	ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije, zlasti razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov;

(d)	ukrepe za izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti ljudi;

(e)

podporne in druge ukrepe, vključno s:

(1)	študijami in drugim ustreznim pisnim gradivom ;

(2)	dejavnostmi na področju inovacij, zlasti pobudami v zvezi s potrditvijo konceptov, pilotnimi projekti in prototipi;

(3)	skupno razvitimi ukrepi na področju komuniciranja;

(4)	katerimi koli drugimi ustreznimi ukrepi, ki so določeni v programih dela iz člena 13 ter so potrebni za doseganje ciljev iz člena 3 ali njihovo podporo.

Možne oblike ustreznih ukrepov iz točk (a), (b) in (d) so naštete v neizčrpnem seznamu v Prilogi I .

Prednostne teme za ukrepe se predstavijo v neizčrpnem seznamu v Prilogi III.

3. Ukrepi, povezani z razvojem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

4. Kadar ukrep za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije iz točke (c) odstavka 2 zadeva razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, so do financiranja v okviru programa upravičeni le stroški, povezani z odgovornostmi, zaupanimi Komisiji v skladu s členom 11(2). Države članice krijejo stroške, povezane z odgovornostmi, ki so jim zaupane v skladu s členom 11(3).

Člen 8

Sodelovanje zunanjih strokovnjakov

1. Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, vključno z najmanj razvitimi državami, po potrebi pa tudi predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3.

2. Stroški, ki jih imajo zunanji strokovnjaki iz odstavka 1, so upravičeni do povračila v okviru programa v skladu z določbami člena 238 finančne uredbe.

3. Komisija priložnostno in na podlagi potreb izbere zunanje strokovnjake, tudi med strokovnjaki, ki jih predlagajo države članice, na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifične dejavnosti.

Komisija med drugim oceni nepristranskost teh zunanjih strokovnjakov in morebitno nasprotje interesov z njihovimi poklicnimi obveznostmi.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 9

Dodelitev, dopolnjevanje in kombinirano financiranje

1. Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

3. V skladu s členom 198(f) finančne uredbe se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov, kadar so upravičeni subjekti davčni organi držav članic in tretjih držav, pridruženih programu v skladu s členom 5 te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

Člen 10

Stopnje sofinanciranja

1. Program lahko z odstopanjem od člena 190 finančne uredbe financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa.

2. Kadar so za ukrepe potrebna nepovratna sredstva, se delež sofinanciranja, ki se uporabi, določi v večletnih programih dela iz člena 13.

POGLAVJE IV

POSEBNE DOLOČBE ZA UKREPE ZA KREPITEV ZMOGLJIVOSTI NA PODROČJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Člen 11

Odgovornosti

1. Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje, vključno z oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti, evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za obdavčitev iz člena 12.

2. Komisija zagotovi zlasti naslednje:

(a)	razvoj in delovanje skupnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za obdavčitev iz člena 12;

(b)	splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

(c)	usklajevanje evropskih elektronskih sistemov na ravni Unije za njihovo spodbujanje in izvajanje na nacionalni ravni;

(d)	usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov, kar zadeva njihove interakcije s tretjimi strankami, razen ukrepov, oblikovanih za izpolnjevanje nacionalnih zahtev;

(e)	usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo na ravni Unije;

3. Države članice zagotovijo zlasti naslednje:

(a)	razvoj in delovanje nacionalnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za obdavčitev iz člena 12;

(b)	usklajevanje razvoja in delovanja nacionalnih komponent evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni;

(c)	usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo, na nacionalni ravni;

(d)	redno obveščanje Komisije o ukrepih, s katerimi svojim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno uporabo evropskih elektronskih sistemov;

(e)	izvajanje evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni.

Člen 12

Večletni strateški načrt za obdavčitev (VSN-O)

1. Komisija in države članice pripravijo in posodabljajo večletni strateški načrt za obdavčitev, usklajen z zadevnimi pravno zavezujočimi akti Unije, v katerem so naštete vse naloge v zvezi z razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov ali njihovih delov, poleg je vsak sistem ali njegov del tudi razvrščen kot:

(a)	skupna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali ki jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi njene učinkovitosti, varnosti in poenostavitve;

(b)	nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki je razvila to komponento ali je prispevala k njenemu nastanku;

(c)	ali kombinacija obeh.

2. Večletni strateški načrt za obdavčitev vključuje tudi ukrepe na področju inovacij in pilotnih projektov ter podporne metodologije in orodja, povezana z evropskimi elektronskimi sistemi.

3. Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za obdavčitev iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog.

4. Države članice najpozneje do 31. marca vsako leto Komisiji predložijo letno poročilo o napredku pri izvajanju večletnega strateškega načrta za obdavčitev iz odstavka 1, ki zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta. Ta letna poročila se pripravijo po vnaprej določeni predlogi.

POGLAVJE V

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 13

Program dela

1. Program se izvaja z večletnimi programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

2. Komisija sprejme večletne programe dela z delegiranimi akti. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 .

Člen 14

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II .

2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar se ji to zdi potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

Člen 15

Ocenjevanje

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. Komisija ocene objavi.

2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 16

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi kakršnega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

IZVAJANJE PRENOSA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13(2) in 14(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz členov 13(2) in 14(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13(2) in 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „odbor programa Fiscalis“. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 20

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1286/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 21

Prehodne določbe

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C […], […], str. […].

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(3) Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 25).

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(6) COM(2010)0700.

(7) Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(8) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(9) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(10) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(11) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(12) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(13) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(14) Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(15) Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).

(16) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(17) Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

PRILOGA I

Neizčrpen seznam možnih oblik ukrepov iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(2)

Ukrepi iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(2) so lahko med drugim v obliki:

(a)

Kar zadeva sestanke in podobne ad hoc dogodke:

—	seminar in delavnica, na katerih navadno prisostvujejo vse države in kjer potekajo predstavitve, udeleženci pa o vsebini razpravljajo in sodelujejo v dejavnostih, povezanih z zadevnim področjem;

—	delovni obisk, organiziran tako, da uradnikom omogoča pridobivanje ali izpopolnjevanje izkušenj in strokovnega znanja na področju davčne politike;

—	prisotnost v upravnih uradih in udeležba v uradnih preiskavah.

(b)

Kar zadeva strukturirano sodelovanje:

—	projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem obdobju, da bi uresničevale predhodno določen cilj z natančno opredeljenim rezultatom, vključno z usklajevanjem ali primerjalno analizo;

—	projektne skupine, ki so strukturirane oblike stalnega ali nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za opravljanje nalog na posebnih področjih ali operativnih dejavnosti, po možnosti s podporo spletnega sodelovanja, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

—	večstranske ali istočasne kontrole, ki vključujejo usklajeno preverjanje davčnega položaja enega ali več povezanih davčnih zavezancev, ki jih organizirata dve ali več držav, vključno z vsaj dvema državama članicama, s skupnimi interesi ali interesi, ki se dopolnjujejo;

—	skupne revizije, ki vključujejo skupno preverjanje davčnega položaja enega ali več povezanih davčnih zavezancev, ki jih opravi ena revizijska ekipa, v kateri sta zastopani dve ali več držav, vključno z vsaj dvema državama članicama, s skupnimi interesi ali interesi, ki se dopolnjujejo;

—	vsaka druga oblika upravnega sodelovanja, določena z Direktivo 2011/16/EU, Uredbo (EU) št. 904/2010, Uredbo (EU) št. 389/2012 ali Direktivo 2010/24/EU.

(d)

Kar zadeva usposobljenost ljudi in ukrepe za izboljšanje sposobnosti:

—	skupno usposabljanje ali razvoj e-učenja za podporo potrebnim strokovnim znanjem in spretnostim na področju davkov;

—	tehnična podpora, namenjena izboljšanju upravnih postopkov, upravne zmogljivosti ter delovanja in dejavnosti davčne uprave z uvajanjem in izmenjavo dobrih praks.

PRILOGA II

Kazalniki

Specifični cilj: podpirati davčno politiko, davčno sodelovanje in izboljšanje upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

1. Krepitev zmogljivosti (upravnih in človeških ter zmogljivosti na področju informacijske tehnologije):

1.	Indeks uporabe in izvajanja zakonodaje in politike Unije (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju, ter priporočila, izdana po teh ukrepih)

2.	Indeks znanja (uporabljeni učni moduli; število usposobljenih uradnikov; točke za kakovost po udeležencih)

3.	Razpoložljivost evropskih elektronskih sistemov (v odstotku časa)

4.	Razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja (v odstotku časa)

5.	Poenostavljeni informacijski postopki za nacionalne uprave in gospodarske subjekte (število registriranih gospodarskih subjektov, število zahtevkov in število poizvedb v različnih elektronskih sistemih, ki se financirajo iz programa)

2. Izmenjava znanja in mreženje:

6.	Indeks trdnosti sodelovanja (stopnja ustvarjenega mreženja, število srečanj v živo, število spletnih skupin za sodelovanje)

7.	Indeks najboljših praks in smernic (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju; odstotek davčnih uprav, ki so izkoristile delovno prakso oziroma uporabljale smernice, razvite s podporo iz programa)

PRILOGA III

V skladu s specifičnimi in splošnimi cilji programa so lahko ukrepi iz člena 7 med drugim osredotočeni na naslednje prednostne teme:

(a)	podpiranje izvajanja prava Unije na področju obdavčitve, vključno z usposabljanjem osebja v zvezi s tem, in pomoč pri opredelitvi možnih načinov izboljšanja upravnega sodelovanja med davčnimi organi, vključno s pomočjo pri izterjavi;

(b)	podpiranje učinkovite izmenjave informacij, vključno s skupinskimi zahtevki, razvoja standardnih formatov IT, dostopa davčnih organov do informacij o dejanskem lastništvu in boljše uporabe prejetih informacij;

(c)	podpiranje učinkovitega delovanja mehanizmov upravnega sodelovanja in izmenjave najboljše prakse med davčnimi organi, vključno z najboljšo prakso na področju izterjave davkov;

(d)	podpiranje digitalizacije in posodobitev metodologij v davčnih upravah;

(e)	podpiranje izmenjave najboljše prakse za boj proti goljufijam na področju DDV.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/475

P8_TA(2019)0405

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (COM(2018)0385 – C8-0249/2018 – 2018/0209(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/52)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0385),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0249/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2018 (2),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0397/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 226.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 156.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 11. decembra 2018 (Sprejeta besedila P8_TA(2018)0487).

P8_TC1-COD(2018)0209

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192 (1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okoljska in podnebna politika ter ustrezna energetska politika ▌in zakonodaja Unije so precej prispevale k izboljšanju stanja okolja. Kljub temu so še vedno veliki okoljski in podnebni izzivi, ki bodo imeli precejšnje negativne posledice za Unijo in dobrobit njenih državljanov, če ne bodo obravnavani.

(2)

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za obdobje 2014–2020, je zadnji v nizu programov EU v zadnjih 25 letih, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politik. V nedavni vmesni oceni je bil pozitivno ocenjen (5) kot program, ki je na dobri poti, da bo učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenah. V skladu s tem bi bilo treba pripraviti program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program LIFE ) za obdobje od leta 2021.

(3)

V prizadevanju za doseganje ciljev Unije, določenih v zakonodaji, politiki, načrtih in mednarodnih obveznostih na področju okolja, podnebja in v ustrezni energetski zakonodaji , bi moral program LIFE v skladu s pravičnim prehodom prispevati k prehodu na trajnostno , krožno, energijsko učinkovito ▌gospodarstvo , zasnovano na obnovljivih virih energije , podnebno nevtralno in odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju , obnovi in izboljševanju kakovosti okolja , vključno z zrakom, vodo in tal in zdravja ter k zaustavitvi in spremembi ▌izgubljanja biotske raznovrstnosti , tudi s podporo izvajanju in upravljanju omrežja Natura 2000 ter bojem proti propadanju ekosistemov , in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja teh ciljev v druge politike. Program LIFE bi moral podpirati tudi izvajanje splošnih akcijskih programov, sprejetih v skladu s členom 192(3) PDEU, kot je 7. okoljski akcijski program (6).

(4)

Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti, ekosistemskih storitev, njihove povezave z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program LIFE odražati načela solidarnosti in hkrati precej prispevati h gospodarskemu razvoju in socialni koheziji.

(4a)

Za spodbujanje trajnostnega razvoja bi bilo treba v opredelitev in izvajanje vseh politik in dejavnosti Unije vključiti zahteve za varovanje okolja in podnebja. Zato bi bilo treba spodbujati sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi financiranja Unije, vključno z olajšanjem financiranja dejavnosti, ki dopolnjujejo strateške integrirane projekte in strateške projekte za naravo ter podpirajo uporabo in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa LIFE. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje. Komisija in države članice bi morale ukrepati, da bi preprečile upravno prekrivanje in breme za upravičence projektov zaradi obveznosti poročanja iz različnih finančnih instrumentov.

(5)

Program LIFE bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in ▌energije, zlasti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (7), Konvencije o biološki raznovrstnosti (8), Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (9) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah), in med drugim Konvencije UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), Konvencije UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Baselske konvencije OZN o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, Rotterdamske konvencije OZN o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Stockholmske konvencije OZN o obstojnih organskih onesnaževalih.

▌

(6a)	Unija pripisuje velik pomen dolgoročni trajnosti rezultatov, ki jih imajo projekti LIFE, in zmožnosti, da se ti rezultati zavarujejo in ohranijo po izvedbi projekta, med drugim z nadaljevanjem, ponovitvijo in/ali prenosom projekta.

(7)

Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v trajnostno, krožno, energijsko učinkovito družbo , temelječo na obnovljivih virih energije, podnebno nevtralno in odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju, ki bodo spodbujali energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pa tudi prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter k izvajanju strategije Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno v skladu z dolgoročnimi cilji iz Pariškega sporazuma . Program LIFE bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.

(7a)

Projekti na podlagi novega podprograma programa LIFE za prehod na čisto energijo bi se morali osredotočati na gradnjo zmogljivosti ter razširjanje znanja, spretnosti, inovativnih tehnik, načinov in rešitev za doseganje ciljev zakonodaje in politik Unije v zvezi s prehodom na energijo iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitostjo. To so običajno usklajevalni in podporni ukrepi z visoko dodano vrednostjo EU, katerih namen je odpraviti tržne ovire, ki ovirajo družbeno-gospodarski prehod na trajnostno energijo, običajno z vključevanjem malih in srednjih deležnikov, več akterjev, tudi lokalnih in regionalnih javnih organov ter neprofitnih organizacij. Ti ukrepi prinašajo številne dodatne koristi, kot so boj proti energetski revščini, izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih, zmanjšanje lokalnih onesnaževal zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti in razširjenih obnovljivih virov energije ter prispevanje k pozitivnim lokalnim gospodarskim učinkom in bolj družbeno vključujoči rasti.

(8)

Da bi prispevali k blaženju podnebnih sprememb in k mednarodnim zavezam Unije za razogljičenje, je treba pospešiti preoblikovanje energetskega sektorja . Ukrepe za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo izboljšanje energetske učinkovitosti in energijo iz obnovljivih virov in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020 (10), bi bilo treba vključiti v novi podprogram programa LIFE za prehod na čisto energijo , saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost , ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Program LIFE bi moral vključevati vse deležnike in sektorje, ki jih zadeva prehod na čisto energijo. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program LIFE ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov.

(9)

Glede na oceno učinka za spremembo direktive o energetski učinkovitosti (11) bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo , ki zajema hitro uvedbo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost, je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje takšnih projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU.

(9a)	Program LIFE je edini program, ki je izrecno namenjen okolju in podnebnim ukrepom in ima zato izjemno pomembno vlogo pri izvajanju zakonodaje in politik Unije na teh področjih.

(10)

Sinergija z Obzorjem Evropa bi morala omogočiti , da se med procesom načrtovanja strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa ugotovijo in določijo potrebe po raziskavah in inovacijah za reševanje okoljskih, podnebnih in energetskih izzivov v EU. Program LIFE bi moral biti še naprej katalizator za izvajanje politike in zakonodaje EU na področju okolja, podnebja in ustrezne energetske politike in zakonodaje , vključno s prevzemanjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz programa Obzorje Evropa, ter olajšati njihovo uporabo v širšem obsegu, kjer je lahko v pomoč pri reševanju vprašanj s področja okolja, podnebja ali prehoda na ▌energijo. Evropski svet za inovacije Obzorja Evropa lahko zagotovi podporo za širšo uporabo in trženje novih prodornih zamisli, ki se lahko pojavijo med izvajanjem projektov LIFE. Podobno bi bilo treba upoštevati tudi sinergije s skladom za inovacije v okviru sistema za trgovanje z emisijami.

(11)

Ukrep, ki prejme prispevek iz programa LIFE , lahko prejme tudi prispevek iz katerega drugega programa Unije, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, bi se morali revidirati samo enkrat, revizija pa bi morala zajeti vse vključene programe in njihova pravila, ki se uporabljajo.

(12)

Najnovejše sporočilo Komisije o pregledu izvajanja okoljske politike (12) kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati premagovanje horizontalnih, sistemskih izzivov in temeljnih vzrokov za pomanjkljivosti pri izvajanju, kot je opredeljeno v okviru pregleda izvajanja okoljske politike ter spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; z izboljšanjem upravljanja na področju okolja, podnebnih sprememb in povezanega energetskega prehoda, vključno s krepitvijo vključevanja deležnikov na vseh ravneh, gradnjo zmogljivosti, obveščanjem in ozaveščanjem ; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.

(13)

Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, propadanja ekosistemov, tudi v morskih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (13), Direktivo Sveta 92/43/EGS (14), Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (16), zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preskušanjem, prikazom in uporabo dobrih praks in najboljših rešitev , kot je učinkovito upravljanje, v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno z integriranimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Unija in države članice bi morale spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnile svoje obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije. Poraba sredstev Unije za biotsko raznovrstnost se bo spremljala s posebnim sklopom označevalcev (17).

(14)

Najnovejša vrednotenja in ocenjevanja, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja. Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z [Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo], lahko na dopolnilni osnovi veliko prispevajo k zadovoljevanju navedenih potreb. Program LIFE lahko še izboljša učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi pospeševanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov v državah članicah za vključevanje ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se bodo za izvajanje teh politik zbrala ustrezna sredstva. Države članice bi se lahko v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločile, da bodo delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabile za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi.

(15)

Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Na podlagi pripravljalnega ukrepa BEST, sprejetega leta 2011, kasnejšega programa BEST 2.0 in projekta BEST RUP shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj ter o njihovi bistveni vlogi za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Komisija ocenjuje, da bi za projekte na terenu na teh ozemljih potrebovali finančno podporo v višini 8 milijonov EUR na leto. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Zato je primerno, da se s programom LIFE še naprej financirajo majhna nepovratna sredstva za biotsko raznovrstnost , vključno z gradnjo zmogljivosti in spodbujevalnimi ukrepi, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih.

(16)

Spodbujanje krožnega gospodarstva in učinkovitejše rabe virov zahteva spremembo načina oblikovanja, proizvodnje, potrošnje, popravljanja, ponovne uporabe, recikliranja in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko , pri čemer se je treba osredotočiti na celoten življenjski cikel izdelkov . Program LIFE bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva tako, da bi bila finančna pomoč namenjena več subjektom (podjetjem, javnim organom in potrošnikom), zlasti z uporabo, razvojem in ponovno uporabo najboljše tehnologije, dobrih praks in najboljših rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in izvajanje načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu se lahko sprejmejo zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov.

(16a)

Visoka raven varstva okolja je temeljnega pomena za zdravje in dobrobit državljanov Unije. Program bi moral podpirati cilj Unije, da je treba kemikalije proizvajati in uporabljati tako, da se zmanjšajo veliki škodljivi učinki za zdravje ljudi in okolje, ter da je treba doseči cilj glede nestrupenega okolja v EU. Program bi moral tudi podpirati dejavnosti za boljše izvajanje Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) , da se dosežejo ravni hrupa, ki ne bodo povzročale večjih negativnih posledic in tveganj za zdravje ljudi.

(17)

Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne bodo povzročale pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje niti ga ne bodo ogrožale , hkrati pa bodo krepile sinergije med izboljšanjem kakovosti zraka in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje , zlasti na področjih, kjer so prebivalstvo in ekosistemi izpostavljeni visokim ravnem onesnaževal zraka . Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (19) poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program LIFE podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.

(18)

Direktiva 2000/60/ES (20) je določila okvir za varstvo površinskih voda, obalnega morja, somornic in podzemne vode v Uniji. Cilje navedene direktive podpira ▌boljše izvajanje in večje vključevanje ciljev vodne politike v druge politike. Zato bi moral program LIFE podpirati projekte, ki prispevajo k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/60/ES in druge ustrezne zakonodaje Unije o vodi, ki prispeva k doseganju dobrega stanja vodnih teles Unije z uporabo, razvojem in ponavljanjem dobrih praks ter z uporabo dopolnilnih ukrepov v okviru drugih programov ali finančnih sredstev Unije.

(19)

Varstvo in obnova morskega okolja je eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program LIFE bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, pripravljenimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21); spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje sporočila Komisije o strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu, zlasti za reševanje problematike izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov, in spodbujanje sodelovanja Unije v mednarodnem upravljanju oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje rodove. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa LIFE bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo morskega okolja.

(20)

Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi z energetskim prehodom ▌je treba tudi s pomočjo komunikacijske strategije, v kateri bodo upoštevani novi mediji in družbena omrežja, v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga deležnikov na vseh ravneh , vključno z nevladnimi organizacijami. Zato je primerno, da program podpira obsežen niz nevladnih organizacij, pa tudi omrežij za nepridobitne subjekte, ki zasledujejo cilje v splošnem interesu Unije in so dejavni predvsem na področju okoljskih ali podnebnih ukrepov, in da se nepovratna sredstva dodeljujejo na konkurenčen in pregleden način, da bi tem nevladnim organizacijam, omrežjem in subjektom pomagali pri učinkovitem prispevanju k politiki Unije in pri povečevanju njihove zmogljivosti, da postanejo učinkovitejši partnerji.

(21)

Izboljšanje upravljanja na vseh ravneh bi moral biti medsektorski cilj za vse podprograme programa LIFE , hkrati pa bi moral program LIFE podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje okoljskega in podnebnega pravnega reda ter usklajevanje z njim, zlasti horizontalne zakonodaje o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo o izvajanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (22).

(22)

Program LIFE bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na trajnostno , krožno, energijsko učinkovito, na obnovljivih virih energije temelječe, podnebno nevtralno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.

(22a)

Program je zasnovan za podporo predstavljanju tehnik, pristopov in primerov najboljše prakse, ki se lahko znova uporabijo in nadgradijo. Inovativne rešitve bi prispevale k izboljšanju okoljske učinkovitosti in trajnosti, zlasti pri razvoju trajnostnih kmetijskih praks na območjih, ki so dejavna na področjih podnebja, vode, tal, biotske raznovrstnosti in odpadkov. Pri tem je treba poudariti sinergije z drugimi programi in politikami, kot sta evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo.

(23)

Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo zlasti večji programi financiranja Unije (vključevanje). Zato je nujno okrepiti prizadevanja za vključevanje, da se zagotovi preverjanje drugih programov financiranja Unije glede trajnosti, biotske raznovrstnosti in podnebja ter da se v vse instrumente Unije vključijo zaščitni ukrepi glede trajnosti. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa LIFE , bi morali glede na svojo katalitično vlogo spodbujati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergijo.

(23a)

Uspeh strateških projektov na področju narave in integriranih strateških projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in nedržavnimi akterji, na katere vplivajo programski cilji. Načela preglednosti in razkrivanja glede odločitev v zvezi z razvojem, izvajanjem, ocenjevanjem in spremljanjem projektov bi se zato morala uporabljati zlasti v primeru vključevanja ali v primeru, ko je vključenih več virov financiranja.

(24)

Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb na usklajen in ambiciozen način ter v skladu z zavezami glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ▌ program LIFE prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju splošnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podpiranju podnebnih ciljev in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027 . Pričakuje se, da bodo ukrepi iz ▌programa LIFE 61 % skupnih finančnih sredstev programa LIFE prispevali za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa LIFE ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(25)

Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij (23) bi bilo treba pri izvajanju programa LIFE ustrezno upoštevati strategijo za te regije. Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.

(26)

Komisija bi morala za pomoč pri izvajanju programa LIFE sodelovati z mrežo nacionalnih kontaktnih točk programa LIFE za spodbujanje sodelovanja s ciljem, da bi bile storitve nacionalnih kontaktnih točk po vsej EU boljše in učinkovitejše, pa tudi da bi povečali splošno kakovost predloženih predlogov, organizirali seminarje in delavnice, objavljali sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa LIFE , ali izvajali druge dejavnosti , kot so medijske kampanje za boljše obveščanje o rezultatih projektov in omogočanje izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks ter ponavljanja rezultatov projektov v celotni Uniji , s čimer bi spodbujali sodelovanje in sporočanje . Te dejavnosti bi morale biti usmerjene predvsem na države članice, ki črpajo le malo sredstev, ter omogočiti komunikacijo in sodelovanje med upravičenci projektov, prosilci ali deležniki v okviru dokončanih ali tekočih projektov na istem področju. Pomembno je, da so v dejavnosti obveščanja in sodelovanja vključeni tudi regionalni in lokalni organi ter deležniki.

(26a)

Glavno merilo pri ocenjevanju projektov in dodeljevanju sredstev v programu LIFE je kakovost. Za učinkovito sodelovanje v programu LIFE bi moralo biti na razpolago financiranje za projekte tehnične pomoči, s čimer bi zagotovili izvajanje ciljev programa LIFE po vsej Uniji in spodbujali visoko kakovost predlogov projektov. Komisija bi si morala prizadevati za učinkovito geografsko pokritost vse Unije, ki bo temeljila na kakovosti, vključno s podporo državam članicam, da povečajo kakovost projektov s krepitvijo zmogljivosti. Specifikacije glede nizke stopnje uspešnega sodelovanja in upravičenih dejavnosti ter merila za dodelitev sredstev programa LIFE bodo opredeljena v večletnem delovnem programu na podlagi sodelovanja in stopnje uspešnosti vlagateljev iz posameznih držav članic, pri čemer bodo med drugim upoštevani število in gostota prebivalstva ter skupna površina območij Natura 2000 za vsako državo članico, izražena kot delež skupne površine Natura 2000 in delež ozemlja države članice, pokrit z območji Natura 2000. Upravičene dejavnosti bi morale biti takšne narave, da bo njihov cilj izboljšana kakovost vlog za projekte.

(27)

Za lažje sodelovanje med državami članicami so bili ustanovljeni Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE) in Forum sodnikov Evropske unije za okolje (EUFJE (24)), ki imajo edinstveno vlogo pri izvrševanju okoljske zakonodaje Unije. Veliko prispevajo k doslednejšemu izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje Unije po vsej Uniji, preprečujejo izkrivljanje konkurence, prispevajo k izboljšanju kakovosti okoljskih inšpekcijskih pregledov in mehanizmov za izvrševanje zakonodaje prek omrežij na ravni Unije in na ravni držav članic ter omogočajo izmenjavo informacij in izkušenj na različnih upravnih ravneh ter z usposabljanjem in poglobljenimi razpravami o okoljskih vprašanjih ter vidikih izvrševanja, vključno s postopki spremljanja in izdaje dovoljenj. Glede na prispevek teh združenj k ciljem programa LIFE je primerno, da se jim odobri dodelitev nepovratnih sredstev brez razpisa za zbiranje predlogov, da se zagotovi nadaljnja podpora njihovim dejavnostim. Razpis morda ne bo potreben niti v drugih primerih v skladu s splošnimi zahtevami finančne uredbe, npr. za organe, ki jih imenujejo države članice, ki so tudi odgovorne za njihovo delovanje, če so te države članice z zakonodajnim aktom Unije določene kot upravičenke do nepovratnih sredstev.

(28)

Primerno je, da se za program LIFE določijo finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (25).

(28a)

Določiti bi morali najvišje stopnje sofinanciranja, ki so potrebne za ohranitev učinkovite ravni pomoči programa. Da bi se upoštevala prilagodljivost, ki je potrebna za odziv na obstoječe vrste ukrepov in subjektov, bodo posebne stopnje sofinanciranja omogočile gotovost in hkrati ohranile določeno prožnost, ki jo bodo zagotovile glede na posebne potrebe ali zahteve. Za posebne stopnje sofinanciranja bi morale vedno veljati dogovorjene ustrezne najvišje stopnje sofinanciranja.

(29)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Predpisana so v finančni uredbi, določajo pa zlasti postopek za določitev in izvajanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvajanjem ter preglede odgovornosti finančnih subjektov. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje pravne države nujen predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(30)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (26) (finančna uredba), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (27), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (28), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (29) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (30) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti, tudi goljufij, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko kazniva dejanja zoper finančne interese Unije preiskuje in preganja Evropsko javno tožilstvo ( v nadaljnjem besedilu: EJT), kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (31). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, ter Komisiji, OLAF, EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 – in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(31)

Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto. Komisija bi morala zagotoviti, da je izvajanje zlahka razumljivo, in spodbujati dejansko poenostavitev za nosilce projektov.

(32)	Kjer je ustrezno, bi morali politične cilje programa LIFE obravnavati tudi finančni instrumenti in proračunska jamstva v okviru ▌sklada InvestEU , vključno z dodeljenimi sredstvi iz programa LIFE, kot je določeno v večletnih programih dela v okviru programa LIFE .

(33)

V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (32) so subjekti s sedežem v čezmorski državi in na čezmorskem ozemlju upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa LIFE ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je posamezna čezmorska država ali ozemlje povezano. Sodelovanje teh subjektov v tem programu LIFE bi moralo biti osredotočeno predvsem na projekte v okviru podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost.

(34)	Program bi moral biti odprt za tretje države v skladu s sporazumi med Unijo in temi državami, ki določajo specifične pogoje za njihovo sodelovanje.

(35)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, določenega s sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom v okviru navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vstaviti posebno določbo o podelitvi potrebnih pravic pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču ter dostopu do njih, da bodo lahko izčrpno izvajali svoje pristojnosti.

(36)

V skladu s točkama 22 in 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ▌program LIFE oceniti na podlagi informacij, zbranih glede na posebne zahteve za spremljanje, pri tem pa se izogibati čezmerni regulaciji in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Po potrebi lahko te zahteve vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa LIFE na terenu. Polni učinek programa LIFE je dosežen s posrednimi, dolgoročnimi in težko merljivimi prispevki k doseganju vseh okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Za spremljanje programa LIFE bi bilo treba neposredne kazalnike učinka in zahteve za spremljanje iz te uredbe dopolniti z združevanjem specifičnih kazalnikov na ravni projekta, ki bodo opisani v večletnih delovnih programih ali razpisih za zbiranje predlogov, med drugim glede mreže Natura 2000 in emisij nekaterih onesnaževal zraka.

(36a)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, ki je povezano s sprejetjem večletnih delovnih programov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (33) . Če odbor za program LIFE ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta, Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011 osnutka izvedbenega akta ne sme sprejeti.

(37)

Da se zagotovi, da bosta pomoč iz programa in njegovo izvajanje skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije , bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo kazalnikov ali dopolni to uredbo glede kazalnikov ter oblikuje okvir za spremljanje in ocenjevanje . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(38)

Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k visoki ravni varstva okolja in ambicioznim podnebnim ukrepom z dobrim upravljanjem in pristopom z več deležniki ter k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, biotske raznovrstnosti, podnebja, krožnega gospodarstva ter ustreznih obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(39)	Uredbo (EU) št. 1293/2013 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program LIFE ).

V uredbi so določeni cilji programa LIFE , proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tovrstnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„strateški projekti za naravo“ pomeni projekte, ki podpirajo doseganje ciljev Unije na področju narave in biotske raznovrstnosti z izvajanjem usklajenih programov ukrepov v državah članicah za vključevanje teh ciljev in prednostnih nalog v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS;

(2)

„strateški integrirani projekti“ pomeni projekte, pri katerih se na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni izvajajo okoljske ali podnebne strategije ali akcijski načrti, ki so jih razvili organi držav članic in ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo ali politiko Unije ali ustrezno zakonodajo ali politiko Unije za ▌energijo, pri čemer se zagotovi udeležba zainteresiranih strani in spodbuja uporaba vsaj še enega ustreznega vira financiranja Unije ali nacionalnega ali zasebnega vira financiranja ter usklajevanje z njim;

(3)

„projekti tehnične pomoči“ pomenijo projekte, ki podpirajo razvoj zmogljivosti za sodelovanje v standardnih projektih ukrepov, pripravo strateških projektov za naravo in strateških integriranih projektov, pripravo za dostop do drugih finančnih instrumentov Unije ali drugih ukrepov, potrebnih za pripravo izboljšanja ali ponovitve rezultatov iz drugih projektov, ki se financirajo v okviru programa LIFE , predhodnih programov ali drugih programov Unije za doseganje ciljev iz člena 3. Takšni projekti lahko vključujejo tudi gradnjo zmogljivosti za dejavnosti organov držav članic za učinkovito sodelovanje v programu LIFE ;

(4)	„standardni projekti ukrepov“ pomeni projekte razen strateških integriranih projektov, strateških projektov za naravo ali projektov tehnične pomoči, namenjene doseganju specifičnih ciljev programa iz člena 3(2);

(5)

„operacije mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in vlagateljev;

(6)

Člen 3

Cilji programa

1. Splošni cilj programa LIFE je prispevati k prehodu na trajnostno , krožno, energijsko učinkovito in brezemisijsko gospodarstvo , ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov in bo podnebno nevtralno ter odporno proti podnebnim spremembam, varovati, obnoviti in izboljšati kakovost okolja , vključno z zrakom, vodo in tlemi, zaustaviti in preokreniti trend izgube biotske raznovrstnosti ter obravnavati propadanje ekosistemov, tudi s podporo izvajanju in upravljanju omrežja Natura 2000 , s čimer program prispeva k trajnostnemu razvoju. Program LIFE podpira tudi izvajanje splošnih akcijskih programov, sprejetih v skladu s členom 192(3) PDEU.

2. Program LIFE ima naslednje specifične cilje:

(a)

razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike , metode in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju , vključno z naravo in biotsko raznovrstnostjo, in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na energijo iz obnovljivih virov in z izboljšanjem energetske učinkovitosti , ter prispevati k bazi znanja in uporabi primerov dobre prakse , zlasti v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo , tudi prek podpore omrežju Natura 2000 ;

(b)

prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije na področju okolja, vključno z naravo in biotsko raznovrstnostjo, ter na področju podnebnih ukrepov in prehoda na obnovljive vire energije ali večjo energetsko učinkovitost , med drugim z izboljševanjem upravljanja na vseh ravneh, zlasti s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe;

(c)

spodbuditi široko uporabo uspešnih tehničnih in političnih rešitev za izvajanje zadevne zakonodaje in politik Unije na področju okolja, vključno z naravo in biotsko raznovrstnostjo, ter na področju podnebnih ukrepov in prehoda na obnovljive vire energije ali večjo energetsko učinkovitost , s ponavljanjem rezultatov, vključevanjem zadevnih ciljev v druge politike ter v prakse javnega in zasebnega sektorja, vključevanjem naložb in izboljšanjem dostopa do financiranja.

Člen 4

Sestava ▌

Program LIFE je strukturiran tako:

(1)

področje okolja, ki zajema:

(a)	podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost;

(b)	podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;

(2)

področje podnebnih ukrepov, ki zajema:

(a)	podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

(b)	podprogram za prehod na čisto energijo.

Člen 5

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 6 442 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (7 272 000 000 EUR v tekočih cenah).

2. Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)

4 715 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (5 322 000 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 73,2 % skupnih finančnih sredstev programa) za področje okolja, od tega

(1)	2 829 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (3 261 420 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 44,9 % skupnih finančnih sredstev programa) za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in

(2)	1 886 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (2 060 580 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 28,3 % skupnih finančnih sredstev programa) za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;

(b)

1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega

(1)	950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

(2)	1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo.

3. Zneski iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v določbe o prožnosti iz Uredbe (EU) … Evropskega parlamenta in Sveta (34) [uredba o novem večletnem finančnem okviru] in finančne uredbe.

3a. Ne glede na odstavek 2 se najmanj 60 % proračunskih sredstev, dodeljenih projektom, ki so podprti z nepovratnimi sredstvi za dejavnosti na področju okolja iz točke (a) odstavka 2, v obliki nepovratnih sredstev nameni za projekte, ki podpirajo podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost iz točke (a)(i) odstavka 2.

4. S programom LIFE je mogoče financirati dejavnosti Komisije za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa LIFE , npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter omrežne dejavnosti v podporo nacionalnim kontaktnim točkam programa LIFE, vključno z usposabljanjem, dejavnostmi vzajemnega učenja in prireditvami za izmenjavo izkušenj .

5. S programom je mogoče financirati dejavnosti, ki jih Komisija izvede kot podporo pri pripravi, izvajanju in vključevanju okoljske, podnebne ali ustrezne energetske zakonodaje in politik Unije ▌za uresničevanje ciljev iz člena 3. Te dejavnosti lahko vključujejo:

(a)

informacije in obveščanje, vključno z akcijami ozaveščanja. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, krijejo tudi korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije ter o izvajanju in stanju prenosa okoljske, podnebne ali ustrezne energetske zakonodaje Unije ▌;

(b)	študije, pregledne študije, izdelavo modelov in pripravo scenarijev;

(c)	pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje ▌politik, programov in zakonodaje ter ocenjevanje in analizo projektov, ki se ne financirajo iz programa LIFE, če služijo ciljem iz člena 3 ;

(d)	delavnice, konference in sestanke;

(e)	platforme za mreženje in dobre prakse;

(f)	druge dejavnosti , na primer nagrade .

Člen 6

Tretje države, pridružene programu

1. Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države , če v celoti spoštujejo vsa pravila in vse predpise :

(a)	članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)

(d)

druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem od programov Unije, če sporazum:

—	zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki tretje države, udeležene v programih Unije, in koristmi, ki jih bo imela;

—	določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe;

—	na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

—	Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2. Če tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa, sprejetega v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega drugega pravnega instrumenta, zagotovi potrebne pravice in dostop, ki jih potrebujejo pristojni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče, da bodo lahko izčrpno izvajali svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij te pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 6a

Mednarodno sodelovanje

Med izvajanjem projekta LIFE je sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, njihovimi institucijami in organi mogoče, če je to potrebno za uresničevanje splošnih ciljev, navedenih v členu 3.

Člen 7

Sinergija z drugimi programi Unije

Komisija lajša skladno izvajanje programa LIFE, skupaj z državami članicami pa lajša doslednost in usklajevanje z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom plus, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom Obzorje Evropa, instrumentom za povezovanje Evrope in skladom InvestEU, da se zagotovi sinergija, predvsem v sklopu strateških integriranih projektov in strateških projektov za naravo, ter se podpreta uporaba in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa LIFE . Komisija in države članice si prizadevajo to dopolnjevanje zagotoviti na vseh ravneh.

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1. Komisija izvaja program LIFE z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.

2. S programom LIFE se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

2a. Vsaj 85 % proračuna za program LIFE se dodeli za nepovratna sredstva iz členov 10(2) in 10(5) za projekte, financirane z drugimi oblikami financiranja, v obsegu, ki je določen v večletnem delovnem programu, ali, kadar je to primerno in v obsegu, ki je določen v večletnem delovnem programu iz člena 17, za finančne instrumente v obliki operacij mešanega financiranja iz člena 8(2). Komisija zagotovi, da so projekti, financirani z drugimi oblikami financiranja, v celoti skladni s cilji iz člena 3 te uredbe. Za nepovratna sredstva iz člena 10(3b) se lahko dodeli največ 15 milijonov EUR.

2b. Najvišja stopnja sofinanciranja za upravičene ukrepe iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 10(2) je največ 60 % upravičenih stroškov in največ 75 % za projekte, ki se financirajo iz podprograma narava in biotska raznovrstnost, zlasti tiste, namenjene prednostnim habitatom ali vrstam v okviru izvajanja Direktive 92/43/EGS oziroma vrstam ptic, ki jih kot prednostne za financiranje šteje odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku, ustanovljen v skladu s členom 16 Direktive 2009/147/ES, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja. Najvišja stopnja sofinanciranja za ukrepe iz člena 10(5) je največ 70 % upravičenih stroškov. Brez poseganja v ustrezne in določene najvišje stopnje sofinanciranja se specifične stopnje dodatno določijo v večletnem delovnem programu iz člena 17. Te stopnje je mogoče prilagoditi v skladu z zahtevami posameznega podprograma, vrste projekta ali vrste nepovratnih sredstev.

Za projekte, kot so opisani v členu 10(3b), najvišja stopnja sofinanciranja ne sme presegati 95 % upravičenih stroškov za projekte v času prvega večletnega delovnega programa; za drugi večletni delovni program in če bo v njem to potrjeno, stopnja sofinanciranja znaša 75 % upravičenih stroškov.

2c. Kakovost je glavno merilo pri ocenjevanju projektov in dodeljevanju sredstev v programu LIFE. Komisija si prizadeva za učinkovito in na kakovosti temelječo geografsko pokritost po vsej Uniji, tudi s podpiranjem držav članic pri dvigu kakovosti projektov s krepitvijo zmogljivosti.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 9

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa LIFE se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člen 10

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2. Z nepovratnimi sredstvi je mogoče financirati naslednje vrste ukrepov:

(a)	strateške projekte za naravo iz podprograma iz točke (1)(a) člena 4;

(b)	strateške integrirane projekte iz podprograma iz točk (1)(b), (2)(a) in (2)(b) člena 4;

(c)	projekte tehnične pomoči;

(d)	standardne projekte ukrepov;

(e)	druge ukrepe, potrebne za uresničevanje splošnega cilja iz člena 3(1) , vključno z usklajevanjem in podpornimi ukrepi za krepitev zmogljivosti, širjenje informacij in znanja ter ozaveščanje, da bi podprli prehod na obnovljive vire energije in večjo energijsko učinkovitost .

3. Pri projektih iz podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost v zvezi z upravljanjem, obnovo in spremljanjem območij Natura 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES se upoštevajo prednostne naloge iz nacionalnih in regionalnih načrtov, strategije in politike o naravi in ohranjanju biotske raznovrstnosti, tudi v prednostnih okvirih ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS.

3a. Projekti tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti, povezani z dejavnostmi organov držav članic za izboljšanje uspešnega sodelovanja v programu LIFE podpirajo dejavnosti tistih držav članic z nizko stopnjo udeležbe s ciljem izboljšati storitve nacionalnih kontaktnih točk po vsej EU ter povečati splošno kakovost predloženih predlogov.

4. Z nepovratnimi sredstvi se lahko financirajo dejavnosti zunaj države članice ali z njo povezane čezmorske države ali ozemlja , če je projekt namenjen za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, dejavnosti zunaj Unije pa so potrebne za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic ali z njimi povezanih čezmorskih držav ali ozemelj, ali za podporo mednarodnim sporazumom, katerih pogodbenica je Unija .

5. Z nepovratnimi sredstvi za poslovanje se podpre delovanje nepridobitnih subjektov, ki sodelujejo pri razvoju, izvajanju in izvrševanju zakonodaje in politike Unije ter so dejavni predvsem na področju okolja ali podnebnih ukrepov, vključno z energetskim prehodom , v skladu s cilji programa LIFE iz člena 3 .

Člen 11

Upravičeni subjekti

1. Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 3.

2. Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav ali ozemelj:

(1)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(2)	tretji državi, ki sodeluje v programu LIFE ;

(3)	drugih tretjih državah, navedenih v večletnem programu dela iz člena 17 , pod pogoji iz odstavkov 4 do 6 tega člena ;

(b)	vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3. Fizične osebe niso upravičene.

4. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa, da se zagotovi učinkovitost ukrepov, ki se izvajajo v Uniji.

5. Pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorcijih vsaj treh neodvisnih subjektov s sedežem v različnih državah članicah ali čezmorskih državah ali ozemljih, povezanih s temi državami, ali tretjih državah, pridruženih programu, ali drugih tretjih državah, so upravičeni.

6. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali načeloma nositi stroške svoje udeležbe.

6a. Da bi zagotovili učinkovito uporabo sredstev programa in učinkovito sodelovanje pravnih subjektov iz odstavka 4, je Komisija v skladu s členom 21 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da se dopolni ta člen in določi, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se smatra, da ti pravni subjekti dovolj prispevajo k okoljski in podnebni politiki Unije, da se jih lahko šteje kot upravičene do programa .

Člen 12

Neposredna dodelitev

Brez poseganja v člen [188] finančne uredbe se lahko organom, naštetim v Prilogi I, dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Člen 13

Določitev meril za dodelitev

Komisija določi merila za dodelitev v večletnem delovnem programu iz člena 17 in v razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se upoštevajo naslednja načela :

(a)	projekti, financirani s programom LIFE so v interesu Unije, ker pomembno prispevajo k uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev programa LIFE iz člena 3 in jih ne ogrožajo, kjer je možno pa tudi spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil;

(aa)	projekti zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni;

(ab)	prednost imajo projekti z največjim potencialnim prispevkom k doseganju ciljev, določenih v členu 3;

(b)	projekti, ki zagotavljajo dodatne koristi in spodbujajo sinergijo med podprogrami iz člena 4 , dobijo pri vrednotenju dodatne točke ;

(c)	projekti, ki imajo največ možnosti, da bodo ponovljeni in da jih bo prevzel javni ali zasebni sektor ali da bodo pritegnili največ naložb ali finančnih sredstev (katalitični potencial), pri vrednotenju dobijo dodatne točke ;

(d)	zagotovljena je ponovljivost rezultatov standardnih projektov ukrepov;

(e)	projekti, ki izhajajo iz rezultatov drugih projektov, financiranih iz programa LIFE , predhodnih programov ali z drugimi sredstvi Unije, ali jih nadgradijo, so upravičeni do bonusa pri ocenjevanju;

(f)	po potrebi se poseben poudarek nameni projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja, območja z visoko naravno vrednostjo ali najbolj oddaljene regije.

Člen 14

Upravičeni stroški, povezani z nakupom zemljišč

Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se stroški, povezani z nakupom zemljišč, štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	z nakupom se bo izboljšala, ohranila in obnovila celovitost omrežja Natura 2000, vzpostavljenega v skladu s členom 3 Direktive 92/43/EGS, vključno z boljšo povezljivostjo z ustvarjanjem neprekinjenih koridorjev, prekinjenih povezav ali drugih delov zelene infrastrukture;

(b)	nakup zemljišča je edini ali stroškovno najučinkovitejši način za uresničitev želenega cilja ohranjanja;

(c)	pridobljeno zemljišče je dolgoročno namenjeno uporabi v skladu s specifičnimi cilji iz programa LIFE ;

(d)	zadevna država članica s prenosom ali kako drugače zagotovi dolgoročno dodelitev takega zemljišča za namene ohranjanja narave.

Člen 15

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru programa LIFE , če prispevki ne krijejo istih stroškov , in če je ukrep namenjen doseganju okoljskih ali podnebnih ciljev, določenih v členu 3, ter ne ogroža nobenega od njih . Pravila vsakega programa Unije, ki prispeva, se uporabljajo za njegov ustrezen prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega celotnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora različnih programov Unije pa se lahko izračuna na podlagi sorazmernega plačila v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. Ukrepi, ki so prejeli certifikat „Pečat odličnosti“, ali izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerjalne pogoje:

(a)	ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje ponudb v okviru programa LIFE ,

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa,

(c)	zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa,

so lahko deležni podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], pod pogojem, da so ti ukrepi skladni s cilji in merili za upravičenost posameznega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

POGLAVJE III

OPERACIJE MEŠANEGA FINANCIRANJA

Člen 16

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz ▌programa LIFE se izvajajo v skladu z uredbo EU o naložbah in naslovom X finančne uredbe , pri čemer je treba ustrezno upoštevati zahteve glede trajnosti in preglednosti .

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, POROČANJE IN OCENJEVANJE

Člen 17

Večletni delovni program

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme večletne delovne programe za program LIFE . Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20a(2) .

2. Vsak večletni delovni program v skladu s cilji iz člena 3 določa:

(a)	razporeditev sredstev znotraj vsakega podprograma med potrebami in med vrstami financiranja ter največji skupni znesek, ki se dodeli za nepovratna sredstva iz člena 10(2)(a) in 10(2)(b) ;

(aa)	po potrebi največji skupni znesek za finančne instrumente v okviru operacij mešanega financiranja iz programa LIFE;

(ab)	največji skupni znesek za nepovratna sredstva, ki se dodeli organom iz Priloge I v skladu s členom 12;

(b)	projektne teme ali posebne potrebe, za katere so predhodno dodeljena sredstva za projekte iz točk (c) in (d) člena 10(2);

(c)	strategije in načrte , v katere so usmerjeni strateški integrirani projekti , za katere se lahko zahteva financiranje za projekte iz točke (b) člena 10(2);

(d)	najdaljše obdobje upravičenosti za izvajanje projekta;

(da)	okvirne časovne razporede za javne razpise v obdobju večletnega delovnega programa ;

(db)	tehnično metodologijo za postopek predložitve in izbire projektov ter merila za dodelitev v skladu z elementi iz člena 13;

(dc)	specifikacije glede stopenj sofinanciranja iz člena 8(2b);

(dd)	najvišjo stopnja sofinanciranja upravičenih ukrepov iz člena 10(2)e;

(de)	kjer je ustrezno, podrobna pravila za uporabo kumulativnega, dopolnilnega in kombiniranega financiranja;

(df)	specifikacije glede nizke stopnje uspešnega sodelovanja in upravičenih dejavnosti ter merila za dodelitev za projekte tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti, povezane z dejavnostmi organov držav članic za učinkovito sodelovanje v programu LIFE.

2a. Prvi večletni delovni program traja štiri leta, drugi pa tri leta.

2b. Komisija v sklopu večletnih delovnih programov objavi razpise za programsko obdobje. Komisija zagotovi, da se neporabljena sredstva v posameznem javnem razpisu prerazporedijo med različne vrste ukrepov iz člena 10(2) na istem področju.

2c. Komisija pri pripravi večletnih delovnih programov zagotovi posvetovanje z deležniki.

Člen 18

Spremljanje in poročanje

1. Komisija poroča o napredku pri doseganju ciljev programa LIFE iz člena 3 na podlagi kazalnikov iz Priloge II.

2. Da se zagotovi učinkovito ocenjevanje napredovanja programa LIFE v smeri doseganja ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar je to potrebno, tudi ob upoštevanju njihove uskladitve s kazalniki iz drugih programov Unije, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

2a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21, da na podlagi Priloge II opredeli specifične kazalnike za vsak podprogram in vrsto projekta.

3. Komisija zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se v skladu z ustreznimi metodologijami prejemnikom sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja, da se omogoči zbiranje združljivih podatkov na ravni projektov in kazalnikov učinka za vse zadevne specifične okoljske in podnebne cilje, vključno v zvezi z omrežjem Natura 2000 in emisijami nekaterih onesnaževal zraka, vključno s CO2, v ozračje.

4. Komisija redno spremlja vključevanje ciljev s področja podnebja in biotske raznovrstnosti, vključno z višino izdatkov, ter poroča o tem. Prispevek te uredbe k cilju, da se v celotnem proračunu 25 % izdatkov nameni za podnebne cilje, se spremlja s sistemom podnebnih označevalcev Unije. Poraba sredstev za biotsko raznovrstnost se spremlja s posebnim sklopom označevalcev. Navedene metode spremljanja se uporabljajo za količinsko opredelitev odobritev za prevzem obveznosti, ki bodo po pričakovanjih prispevale k ciljem na področjih podnebja in biotske raznovrstnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, na ustrezni ravni razčlenitve. Poraba sredstev proračuna se vsako leto predstavi v poročilu o programih. O prispevku programa k doseganju podnebnih ciljev Unije in ciljev na področju biotske raznovrstnosti se redno poroča v okviru ocenjevanja in v letnem poročilu.

5. Komisija oceni sinergijo med programom LIFE in drugimi dopolnilnimi programi Unije ter med njegovimi podprogrami.

Člen 19

Ocenjevanje

1. Komisija ob ustreznem upoštevanju skladnosti, sinergij, dodane vrednosti Unije in dolgoročne trajnosti opravi ocenjevanje pravočasno, da se lahko upošteva v postopku odločanja , pri čemer uporabi prednostne naloge Unije na področju podnebja in okolja .

2. Komisija opravi vmesno oceno programa LIFE , ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje 42 mesecev po začetku njegovega izvajanja, pri tem pa uporabi kazalnike učinkov in rezultatov, določenih v skladu s Prilogo II .

Ocena zajema vsaj naslednje:

(a)	kvalitativne in kvantitativne vidike izvajanja programa,

(b)	učinkovitost porabe sredstev,

(c)	stopnjo, do katere so bili doseženi cilji vseh ukrepov, ter po možnosti podrobno opredelitev rezultatov in učinkov,

(d)	dejanski ali pričakovani uspeh projektov pri doseganju učinka vzvoda v zvezi z drugimi sredstvi Unije ob upoštevanju zlasti koristi povečane skladnosti z drugimi finančnimi instrumenti Unije,

(e)	obseg, v katerem so dosežene sinergije med cilji in njihovim dopolnjevanjem z drugimi pomembnimi programi Unije,

(f)	dodano vrednost Unije in dolgoročni vpliv programa LIFE za sprejetje odločitve o obnovi, spremembi ali opustitvi ukrepov,

(g)	obseg, v katerem so vključeni deležniki,

(h)	kvantitativno in kvalitativno analizo prispevkov programa LIFE k stanju ohranjenosti habitatov in vrst, navedenih v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(i)	analizo geografske pokritosti v Uniji, kot je navedeno v členu 8(2c), in če takšna pokritost ni dosežena, analizo temeljnih razlogov za to.

3. Ob koncu izvajanja programa LIFE , vendar ne pozneje kot v štirih letih po končanem obdobju iz drugega odstavka člena 1, Komisija opravi končno oceno programa LIFE .

4. Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter rezultate svojih ocen da na voljo javnosti .

POGLAVJE V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. V ta namen prejemniki uporabljajo logotip programa LIFE, kot je prikazan v Prilogi IIa, kadar to ni izvedljivo, pa program LIFE navedejo v vseh komunikacijskih dejavnostih in na oglasnih deskah na strateških mestih, vidnih javnosti. Vse trajno blago, pridobljeno v programu LIFE, nosi logotip programa LIFE, razen če Komisija odloči drugače.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom LIFE ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu LIFE , prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 20a

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor za program LIFE. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Če odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Komisija odboru vsako leto poroča o splošnem napredku pri izvajanju podprogramov in o posameznih dejavnostih, med drugim o operacijah mešanega financiranja, izvedenih s proračunskimi sredstvi, dodeljenimi iz programa LIFE.

Člen 21

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 18(2) in (2a) se na Komisijo prenese za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastil iz členov 18(2) in (2a) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v sklepu. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 18(2) in (2a) , začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1293/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 23

Prehodne določbe

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (35) in Uredbo (EU) št. 1293/2013, ki se še naprej uporabljata za te ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za program LIFE lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom LIFE in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007 in Uredbe (EU) št. 1293/2013.

3. Po potrebi se lahko v proračun po 31. decembru 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 5(4), da se omogoči upravljanje projektov, ki ne bodo končani do navedenega datuma.

4. Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1293/2013, se lahko vložijo v finančne instrumente, vzpostavljene v okviru [sklada InvestEU].

5. Odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno izplačanih zneskov, na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007 ali Uredbe (EU) št. 1293/2013, se v skladu s členom 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (36) porabijo za financiranje programa LIFE .

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C , , str. .

(2) UL C , , str. .

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(5) Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) (SWD(2017)0355).

(6) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(7) Agenda 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.

(8) 93/626/EGS: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).

(9) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(10) Obzorje 2020, del III „Varna, čista in učinkovita energija“ (družbeni izzivi) (Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje Obzorje 2020 – okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

(11) Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).

(12) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063).

(13) COM(2011)0244.

(14) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(15) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(16) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(17) SEC(2017)0250.

(18) Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa – Izjava Komisije v spravnem odboru o direktivi o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

(19) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(20) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(21) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(22) UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(23) Dokument 13715/17 - COM(2017)0623.

(24) Dokument 5485/18 – COM(2018)0010, str. 5.

(25) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(26) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(27) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(28) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(29) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(30) [polni naslov + podatki o UL L].

(31) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(32) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(33) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(34) [Vstavite polni naslov in podatke o UL.]

(35) Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (UL L 149, 9.6.2007, str. 1).

(36) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

PRILOGA I

Organi, katerim se nepovratna sredstva lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov

Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL);

Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE);

Forum sodnikov Evropske unije za okolje (EUFJE).

PRILOGA II

Kazalniki

1. Kazalniki učinkov

1.1.

Število projektov za razvoj, predstavitev in promocijo inovativnih tehnik ter pristopov;

1.2.

Število projektov, v katerih se uporabljajo dobre prakse v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo;

1.3.

Število projektov za razvoj, izvajanje, spremljanje ali izvrševanje ustrezne zakonodaje in politik Unije;

1.4.

Število projektov, ki izboljšujejo upravljanje prek krepitve zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanja civilne družbe;

1.5.

Število projektov, vključno z integriranimi strateškimi projekti in strateškimi projekti za naravo, ki izvajajo

—	ključne načrte ali strategije;

—	programe ukrepov za vključevanje narave in biotske raznovrstnosti.

2. Kazalniki rezultatov

2.1.

Neto spremembe okolja in podnebja na podlagi združevanja kazalnikov na ravni projekta, ki se določijo v razpisih za zbiranje predlogov v okviru podprogramov za:

—	naravo in biotsko raznovrstnost;

—	krožno gospodarstvo in kakovost življenja, ki vključujejo vsaj

—	kakovost zraka;

—

tla;

—

vodo;

—

odpadke;

—	kemikalije;

—

hrup;

—	uporabo virov in učinkovitost;

—	prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

—	prehod na čisto energijo.

2.2.

Skupne naložbe, ki so jih spodbudili projekti ali finančna sredstva, do katerih je bil omogočen dostop (v mio EUR);

2.3.

Število organizacij, ki so vključene v projekt ali prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje;

2.4.

Delež projektov, ki so imeli katalitični učinek po datumu končanja projekta.

PRILOGA IIa

Logotip programa

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/501

P8_TA(2019)0406

Program za pravosodje ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje (COM(2018)0384 – C8-0235/2018 – 2018/0208(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/53)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0384),

—	ob upoštevanju člena 294(2), člena 81(1) in (2) ter člena 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0235/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0068/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

opozarja na svojo resolucijo z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (3); ponovno izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa, demokracije, državljanstva in civilne družbe, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci; znova poudarja, da bo Unija močnejša in ambicioznejša le, če bo imela več finančnih sredstev; zato poziva k stalni podpori obstoječim politikam, povečanju sredstev za vodilne programe Unije in dodatnim finančnim sredstvom za dodatne odgovornosti;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 178.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 13. februarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0097).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.

P8_TC1-COD(2018)0208

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega člena 81(1) in (2) ter člena 82(1),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Te vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(2)

Te pravice in vrednote je treba še naprej dejavno negovati, ščititi, spodbujati in uveljavljati, biti morajo skupne državljanom in narodom ▌ter biti v središču projekta EU, saj lahko slabitev varstva teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto. Zato je treba v proračunu EU vzpostaviti nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki zajema program za državljane, enakost, pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo ter vse manjšim prostorom za neodvisno civilno družbo , je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravosodje bo kot del novega sklada še naprej podpiral nadaljnji razvoj območja pravosodja Unije, ki temelji na pravni državi, neodvisnem in nepristranskem sodstvu, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, dostopu do pravnega varstva ter čezmejnem sodelovanju. Program za državljane, enakost, pravice in vrednote bo ▌združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/2014 (4) (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa ).

(3)

Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni na osebe in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, enakosti, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje ▌enakopravne, odprte, pluralistične, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To kot ključnega deležnika vključuje živahno in močno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ter negovanje bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji ▌na naših skupnih vrednotah, zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji zahteva , da institucije Unije ohranjajo odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.

(4)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. Spoštovanje in spodbujanje pravne države, temeljnih pravic in demokracije v Uniji sta predpogoja za spoštovanje vseh pravic in obveznosti iz Pogodb ter za krepitev zaupanja ljudi v Unijo. Način izvajanja načela pravne države v državah članicah je ključen za zagotavljanje vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ▌. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravosodja bi bilo treba na vseh ravneh zagotoviti in spodbujati spoštovanje temeljnih pravic ter skupnih načel in vrednot, kot so nediskriminacija in enako obravnavanje na podlagi vseh razlogov iz člena 21 Listine, solidarnost , učinkovit dostop do pravnega varstva za vse, pravna država , demokracija in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.

(5)

Financiranje bi moralo ostati eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje ambicioznih ciljev, določenih v Pogodbah. Navedene cilje bi bilo treba med drugim doseči z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje, ki bi moral olajšati njihovo načrtovanje in izvajanje. Program bi bilo treba izvajati na uporabniku prijazen način (tj. z uporabniku prijaznim postopkom prijave in poročanja), njegov cilj pa bi morala biti uravnotežena geografska pokritost. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dostopnosti programa vsem vrstam upravičencev.

(6)

Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice za vse mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, kar je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 temelj pravosodnega sodelovanja v Uniji. Vzajemno priznavanje zahteva visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami. Da se olajša vzajemno priznavanje in spodbudi medsebojno zaupanje, so bili sprejeti ukrepi za približevanje zakonodaje držav članic na več področjih. Dobro delujoče območje pravosodja, s katerega so odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do pravnega varstva v čezmejnih primerih, je ključno tudi za zagotovitev gospodarske rasti in nadaljnjega povezovanja . Hkrati so za uspešen notranji trg in ohranjanje skupnih vrednot Unije nujni dobro delujoče evropsko območje pravosodja, učinkoviti, neodvisni in kakovostni nacionalni pravni sistemi ter večje medsebojno zaupanje .

(6a)	Dostop do pravnega varstva bi moral vključevati zlasti dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter do nosilcev javne funkcije, ki morajo po zakonu strankam zagotoviti neodvisno in nepristransko pravno svetovanje.

(7)

Popolno spoštovanje in spodbujanje načela pravne države je bistvenega pomena za visoko raven medsebojnega zaupanja na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti za učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na vzajemnem priznavanju. Pravna država je ena od skupnih vrednot, zapisanih v členu 2 PEU, načelo učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine pa je konkreten izraz pravne države. Spodbujanje pravne države s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, preglednosti, odgovornosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov krepi medsebojno zaupanje, ki je nepogrešljivo za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah. Neodvisnost in nepristranskost sodstva sta bistveni za pravico do poštenega sojenja in ključnega pomena za zaščito evropskih vrednot. Poleg tega se z učinkovitimi pravosodni sistemi in postopki v razumnih rokih zagotavlja pravna varnost za vse zadevne strani.

(8)

Unija v skladu s členoma 81(2)(h) in 82(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira usposabljanje sodnikov in sodnega osebja kot orodje za izboljšanje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Usposabljanje pravosodnih delavcev je pomembno orodje za oblikovanje skupnega razumevanja o tem, kako najbolje izvajati in ohraniti pravno državo in temeljne pravice . K izgradnji evropskega območja pravosodja prispeva z vzpostavitvijo skupne pravosodne kulture med pravosodnimi delavci iz držav članic. Bistveno je zagotoviti nediskriminatorno, pravilno in skladno uporabo prava v Uniji ter medsebojno zaupanje in razumevanje med pravosodnimi delavci v čezmejnih postopkih. Dejavnosti usposabljanja, ki jih program podpira, bi morale temeljiti na zanesljivih ocenah potreb po usposabljanju, uporabljati najsodobnejšo metodologijo usposabljanja, vključevati čezmejne dogodke, ki združujejo pravosodne delavce iz različnih držav članic, zajemati aktivno učenje in elemente mreženja ter biti trajnostne. Te dejavnosti bi morale vključevati usposabljanje o pravni terminologiji, civilnem in kazenskem pravu, temeljnih pravicah ter vzajemnem priznavanju in procesnih jamstvih. Vključevati bi moralo tečaje usposabljanja za sodnike, odvetnike in tožilce o izzivih in ovirah, s katerimi se srečujejo ljudje, ki se pogosto soočajo z diskriminacijo ali so v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, manjšine, osebe LGBTQI, invalidi, žrtve nasilja na podlagi spola, nasilja v družini ali v intimnih razmerjih in drugih oblik medosebnega nasilja. Ti tečaji usposabljanja bi morali biti organizirani z neposrednim sodelovanjem organizacij, ki zastopajo te osebe ali jim pomagajo, in po možnosti z udeležbo teh oseb. Ker so sodnice premalo zastopane na vodilnih položajih, bi bilo treba sodnice, tožilke in druge pravne strokovnjakinje spodbujati, da se udeležujejo dejavnosti usposabljanja.

(8a)

Za namene te uredbe bi bilo treba izraz „sodniki in sodno osebje“ razlagati široko, tako da vključuje sodnike, tožilce, sodno osebje in osebje tožilstva ter vse druge pravosodne delavce, ki so povezani s sodstvom ali kako drugače sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti, ne glede na njihovo nacionalno opredelitev, pravni status in interno organizacijo, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaporniško osebje in svetovalci za pogojni odpust.

(9)

Usposabljanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske institucije, nacionalni organi, pristojni za usposabljanje v pravosodju, organizacije ali mreže za usposabljanje na evropski ravni ter mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju usposabljanja v pravosodju, kot so Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz ▌delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo.

(10)

Program bi moral podpirati letni delovni program EJTN, ki je ključni akter na področju usposabljanja v pravosodju. EJTN je v izjemnem položaju, saj je edina mreža na ravni Unije, ki združuje organe držav članic za usposabljanje v pravosodju. Je v edinstvenem položaju za organizacijo izmenjav za nove in izkušene sodnike in tožilce med vsemi državami članicami ter za usklajevanje dela nacionalnih organov za usposabljanje v pravosodju v zvezi z organizacijo dejavnosti usposabljanja o pravu Unije in spodbujanjem dobrih praks usposabljanja. EJTN je tudi izvajalec dejavnosti usposabljanja odlične kakovosti, ki se na ravni Unije izvajajo na stroškovno učinkovit način. Poleg tega kot opazovalce vključuje organe za usposabljanje v pravosodju iz držav kandidatk. Letno poročilo EJTN bi moralo vključevati informacije o zagotovljenem usposabljanju, ki so razčlenjene tudi po kategoriji osebja.

(11)

Ukrepi v okviru programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje sodnih odločb in sodb v civilnih in kazenskih zadevah, medsebojno zaupanje med državami članicami ter potrebno približevanje zakonodaje, ki bo olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi , vključno z elektronskimi sredstvi. Podpirati bi morali tudi sodno varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah. Program bi moral prav tako spodbujati ▌večjo konvergenco na področju civilnega prava, kar bo v korist vseh strank v civilnem sporu pripomoglo k odpravi ovir za dobro in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah bi moral program podpirati tudi delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES. V kazenskih zadevah bi moral program prispevati k spodbujanju in izvajanju pravil in postopkov, s katerimi se zagotovi priznavanje sodb in odločb po vsej Uniji. To bi moralo olajšati sodelovanje in prispevati k odpravi ovir za dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje. Program bi moral prav tako prispevati k izboljšanju dostopa do sodnega varstva s podpiranjem pravice žrtev kaznivih dejanj ter postopkovnih pravic osumljencev in obdolžencev v kazenskih postopkih.

(12)

V skladu s členom 3(3) PEU, členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi moral program podpirati varstvo otrokovih pravic, spodbujanje teh pravic pa bi bilo treba vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru programa. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom za varstvo pravic otrok v okviru civilnega in kazenskega pravosodja, vključno z zaščito otrok, ki spremljajo starše, ki so pridržani, otrok staršev, ki so v zaporu, in otrok, ki so osumljenci ali obdolženci v kazenskih postopkih.

(13)

Program za obdobje 2014–2020 je omogočil dejavnosti usposabljanja o pravu Unije, zlasti o področju uporabe in uporabi Listine, ki so namenjene članom sodstva in drugim delavcem v pravni stroki. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2017 o uporabi Listine v letu 2016 opozoril na pomen ozaveščanja o uporabi Listine, tudi med oblikovalci politik, delavci v pravni stroki in samimi imetniki pravic, in sicer tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Za dosledno vključevanje temeljnih pravic je zato treba finančno podporo dejavnostim ozaveščanja razširiti na druge javne organe, ki niso pravosodni organi, in na delavce v pravni stroki.

(14)

Unija bi morala v skladu s členom 67 PDEU ob spoštovanju temeljnih pravic vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, za katero je bistvenega pomena nediskriminatoren dostop do pravnega varstva za vse . Za olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva in za spodbujanje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za dobro delovanje območja svobode, varnosti in pravice, je treba finančno podporo razširiti na dejavnosti drugih organov, ki niso pravosodni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni , in delavce v pravni stroki, pa tudi na dejavnosti organizacij civilne družbe, ki prispevajo k tem ciljem. Podpreti bi bilo treba zlasti dejavnosti, ki omogočajo učinkovit in enak dostop do pravnega varstva osebam, ki so pogosto žrtve diskriminacije ali so v ranljivem položaju. Podpirati je treba dejavnosti zagovorništva organizacij civilne družbe, kot so mreženje, sodni postopki, vodenje kampanj, komuniciranje in druge dejavnosti nadzora. V tem okviru imajo pomembno vlogo tudi pravosodni delavci, ki so povezani s sodstvom in delajo za organizacije civilne družbe.

(15)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral program pri vseh svojih dejavnostih podpirati ▌vključevanje ▌načela enakosti spolov in vključevanje ciljev nediskriminacije. Konvencija OZN o pravicah invalidov potrjuje tudi, da imajo invalidi pravico do popolne pravne in poslovne sposobnosti ter dostopa do pravnega varstva. Pri vmesni in končni oceni programa bi se morali oceniti učinki na enakost spolov za presojo, koliko program prispeva k enakosti spolov, in ugotovitev, da program nima nenamernih negativnih učinkov na enakost spolov. V teh okoliščinah in ob upoštevanju različnosti in obsega dejavnosti v okviru posameznih ciljev programa bo pomembno, da se posamezni podatki, ki se zberejo, razčlenijo glede na spol, če je to mogoče. Prav tako je pomembno, da se prosilcem za nepovratna sredstva zagotovijo informacije o tem, kako upoštevati enakost spolov, vključno z uporabo orodij za vključevanje načela enakosti spolov, kot sta priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola in po potrebi ocene učinka na enakost spolov. Pri posvetovanju s strokovnjaki in deležniki bi bilo treba upoštevati uravnoteženo zastopanost spolov.

(15a)

Pri vseh dejavnostih programa bi bilo treba ustrezno podpirati in varovati pravice žrtev in oškodovancev v civilnih in kazenskih zadevah. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti boljšemu izvajanju in usklajevanju različnih instrumentov Unije za zaščito žrtev ter ukrepom, namenjenim izmenjavi dobre prakse med sodišči in delavci v pravni stroki, ki obravnavajo primere nasilja. Program bi moral podpirati tudi nadgrajevanje znanja in uporabo instrumenta kolektivnih odškodnin.

(16)

Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravosodja s spodbujanjem neodvisnosti in učinkovitosti pravnega sistema, povečanjem čezmejnega sodelovanja in mreženja , krepitvijo medsebojnega zaupanja med sodstvi držav članic ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Financiranje dejavnosti bi moralo prispevati tudi k skupnemu razumevanju vrednot Unije, pravni državi, boljšemu poznavanju prava in politik Unije, izmenjavi znanja in izkušenj ter dobrih praks pri uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja s strani vseh zadevnih deležnikov, pa tudi k širjenju in spodbujanju interoperabilnih digitalnih rešitev, ki podpirajo nemoteno in učinkovito čezmejno sodelovanje, ter zagotoviti trdno analitično podlago za podporo razvoju, izvrševanju in pravilnemu razumevanju in izvajanju prava in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča dosledno izvajanje teh ukrepov po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega Unija enostavneje kot države članice obravnava čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje in izmenjavo dobre prakse .

(16a)

Program bi moral prispevati tudi h krepitvi sodelovanja med državami članicami, kadar ima pravo Unije zunanjo razsežnost, in upoštevanju zunanjih posledic, da se izboljša dostop do pravnega varstva ter olajša reševanje sodnih in postopkovnih izzivov.

(17)

Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, kot so Eurojust, Agencija Evropske unije za temeljne pravice, eu-LISA in Evropsko javno tožilstvo, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zajema.

(18)

Zagotoviti je treba vzdržnost, prepoznavnost, osrednje načelo evropske dodane vrednosti in dobro finančno poslovodenje pri izvajanju vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa za pravosodje , njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in njihovo skladnost z drugimi dejavnostmi Unije. Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije na podlagi uspešnosti bi si bilo treba prizadevati za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote, torej s programom za pravice in vrednote, ter med tem programom in programom za enotni trg, upravljanjem meja in varnostjo, zlasti Skladom za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Skladom za notranjo varnost, strateško infrastrukturo, zlasti programom za digitalno Evropo, Evropskim socialnim skladom plus, programom Erasmus+, okvirnim programom za raziskave in inovacije, instrumentom za predpristopno pomoč ter uredbo LIFE (5) . Izvajanje programa za pravosodje ne bi smelo posegati v zakonodajo in politike Unije v zvezi z zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti glede pravne države v državah članicah, ki pa bi ga morale dopolnjevati .

(19)

Ta uredba določa finančna sredstva za program za pravosodje, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (6)].

(19a)

Mehanizme, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in vrednotami Unije, bi bilo treba še izpopolniti, tako da bo Komisija Svetu lahko predlagala prerazporeditev sredstev, dodeljenih državi članici v okviru deljenega upravljanja, na program, če zoper to državo članico potekajo postopki v zvezi z vrednotami Unije. Celovit mehanizem Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice bi moral zagotoviti redno in enako pregledovanje vseh držav članic, s katerim bi pridobili potrebne informacije za sprožitev ukrepov, povezanih s splošnimi pomanjkljivostmi glede vrednot Unije v državah članicah. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.

(20)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(21)

Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme , zmogljivost ustreznih deležnikov in ciljnih upravičencev in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(22)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (8), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (9) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (10) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo popolno preglednost financiranja programa in izbirnih postopkov, preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Natančneje, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) bi moral v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvajati upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi moralo v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 preiskovati in preganjati goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (11). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(23)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, organom in mrežam za človekove pravice, vključno z nacionalnimi institucijami, ki so odgovorne za varstvo človekovih pravic v posameznih državah članicah, organom in mrežam, ki so odgovorni za politike nediskriminacije in enakosti, varuhom človekovih pravic, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti ter okrepili sinergije in sodelovanje . Obstajati bi morala možnost, da se vključijo tretje države, zlasti kadar se z njihovo udeležbo spodbujajo cilji programa, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih .

(24)

(24a)

Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah je Uniji omogočiti, da bolje zaščiti svoj proračun, kadar pomanjkljivosti na področju pravne države škodujejo ali utegnejo škodovati dobremu finančnemu poslovodenju glede finančnih interesov Unije. Predlog bi moral dopolnjevati program za pravosodje, ki ima drugačno vlogo, in sicer naj bi podpiral nadaljnji razvoj evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi in medsebojnem zaupanju, ter zagotavljal, da lahko ljudje uveljavljajo svoje pravice.

(25)

V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (12)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. S programom je treba zagotoviti, da so te osebe in subjekti dovolj obveščeni o svoji upravičenosti do financiranja.

(25a)

Glede na njihov pomen in upoštevnost bi moral ta program prispevati k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo uresničile cilje trajnostnega razvoja.

(26)

(27)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(28)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki, kakor so določeni v členih 12 in 14 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(29)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(30)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(31)

[V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska [z dopisom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe. ALI

V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„sodniki in sodno osebje“ pomeni sodnike, tožilce, sodno osebje in osebje tožilstva ter vse druge pravosodne delavce, povezane s sodstvom ▌.

Člen 3

Cilji programa

1. Splošni cilj programa je prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi, vključno z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva, vzajemnem priznavanju, medsebojnem zaupanju in pravosodnem sodelovanju, s čimer se krepijo demokracija, pravna država in temeljne pravice.

2. Program ima naslednje specifične cilje ▌:

(a)	olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbujanje pravne države, neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov in učinkovitega izvrševanja odločb;

(b)	podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju z namenom gojenja skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države , pa tudi dosledno in učinkovito izvajanje pravnih instrumentov Unije, ki so upoštevni v okviru tega programa ;

(c)

olajševanje učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva za vse in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z elektronskimi sredstvi (e-pravosodje) , s spodbujanjem učinkovitih civilnih in kazenskih postopkov ter s spodbujanjem in podpiranjem pravic vseh žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih.

Člen 3a

Vključevanje načel

Pri izvajanju vseh ukrepov programa si je treba prizadevati za spodbujanje enakosti spolov, pravic otrok, med drugim z otrokom prijaznim pravosodjem, zaščito žrtev in učinkovito uporabo načela enakopravnosti in prepovedi diskriminacije iz katerega koli od razlogov iz člena 21 Listine, v skladu z omejitvami iz člena 51 Listine.

Člen 4

Proračun

1. V smislu [sklicevanje se po potrebi posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom] točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 , ki je prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku, znašajo 316 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (356 000 000 EUR v tekočih cenah).

2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

2a. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, povezane s spodbujanjem enakosti spolov, se vsako leto navedejo.

3. Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

4. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo ali na zahtevo Komisije prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe ▌. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)	članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

(c)

države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)

druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema udeležbo tretjih držav v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:

—	zagotavlja pravično ravnovesje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

—	določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

—	tretji državi ne daje pooblastila za odločanje o programu;

—	Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe.

3. [Prispevki za mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se v skladu s finančno uredbo štejejo za zadostno jamstvo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [uredbe, ki bo nasledila uredbo o Jamstvenem skladu].]

Člen 7

Vrsta ukrepov

Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 3. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v Prilogi I.

POGLAVJE II

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 8

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člen 9

Kumulativno[, dopolnilno] in kombinirano financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.]

2. Če program ter skladi z deljenim upravljanjem iz člena 1 Uredbe (EU) [XX] [uredba o SD] zagotavljajo skupno finančno podporo enemu ukrepu, se navedeni ukrep izvaja v skladu s pravili iz te uredbe, vključno s pravili o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov.

3. Ukrepi, ki so upravičeni v okviru programa in izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka, lahko pridejo v poštev za financiranje s strani skladov z deljenim upravljanjem. V tem primeru se uporabljajo stopnje sofinanciranja in pravila o upravičenosti iz te uredbe.

Ukrepi iz prvega pododstavka morajo izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)	bili so ocenjeni v okviru razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	ne smejo biti financirani v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

Ukrepe izvaja organ upravljanja iz člena [65] Uredbe (EU) [XX] [uredba o skupnih določbah ] v skladu s pravili iz navedene uredbe in uredb za posamezne sklade, vključno s pravili o finančnih popravkih.

Člen 10

Upravičeni subjekti

1. Poleg meril iz [člena 197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 in 3.

2. Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

—	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

—	tretji državi, pridruženi programu;

(b)	vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3. S programom se podpirajo odhodki Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju, ki so povezani z njenim stalnim delovnim programom, vsa nepovratna sredstva v ta namen pa se v skladu s finančno uredbo dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov .

POGLAVJE III

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 11

Program dela

1. Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

2. Komisija sprejme program dela z delegiranim aktom. Ta delegirani akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 14 .

Člen 12

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.

2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa glede doseganja njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14, da oblikuje določbe za okvir spremljanja in ocenjevanja, vključno s spremembami Priloge II, z namenom pregleda in dopolnitve kazalnikov, kjer je to potrebno.

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 13

Ocenjevanje

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Unije

Če tretja država v programu sodeluje na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 17

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Pomagajo mu ustrezne organizacije civilne družbe in organizacije za človekove pravice . V odboru se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, manjšin in drugih izključenih skupin .

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1382/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 19

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1382/2013, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 178.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(3) Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).

(4) Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).

(5) Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(6) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(7) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(8) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(9) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(10) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(11) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(12) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA I

Dejavnosti v okviru programa

Splošni in specifični cilji programa iz člena 3 se bodo uresničevali zlasti s podpiranjem naslednjih dejavnosti :

ozaveščanje in razširjanje informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, vključno z materialnim in procesnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, primerjalnega prava ter evropskih in mednarodnih standardov , vključno z razumevanjem interakcije med različnimi področji prava ;

2.	vzajemno učenje z izmenjavo dobrih praks med deležniki z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja civilnega in kazenskega prava ter pravnih in pravosodnih sistemov držav članic, tudi glede pravne države in dostopa do pravnega varstva , ter s krepitvijo medsebojnega zaupanja;

3.	analitične dejavnosti in dejavnosti spremljanja (1) z namenom izboljšanja poznavanja in razumevanja morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravosodja ter izboljšanja izvajanja prava in politik Unije v državah članicah;

usposabljanje zadevnih deležnikov z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, med drugim na področjih materialnega in procesnega prava, temeljnih pravic, uporabe instrumentov pravosodnega sodelovanja Unije , upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, pravnega jezika in primerjalnega prava;

razvijanje in vzdrževanje orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter orodij e-pravosodja ob upoštevanju zasebnosti in varstva podatkov z namenom izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov in njihovega sodelovanja s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij;

razvijanje zmogljivosti ključnih mrež na evropski ravni in evropskih pravosodnih mrež, vključno z mrežami, vzpostavljenimi s pravom Unije, z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe in izvrševanja prava Unije ter spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava Unije, političnih ciljev in strategij na področjih programa ▌;

6a.

podpiranje organizacij civilne družbe in neprofitnih deležnikov, dejavnih na področjih programa, da bi se povečala njihova zmogljivost za odzivanje in zagovorništvo ter vsem državljanom zagotovil ustrezen dostop do njihovih storitev, svetovanja in podpornih dejavnosti, s čimer bi se prav tako okrepile demokracija, pravna država in temeljne pravice;

7.	izboljšanje znanja o programu ter širjenje, prenosljivosti in preglednosti njegovih rezultatov ter spodbujanje vzpostavljanja stikov z državljani, vključno z organiziranjem forumov za razprave za deležnike.

(1) Te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študije, raziskave, analize in ankete; ocenjevanja; ocene učinka ter pripravo in objavo navodil, poročil in izobraževalnega gradiva.

PRILOGA II

Kazalniki

Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo ob spoštovanju pravic v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:

Število članov sodstva in sodnega osebja, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja (vključno z izmenjavami osebja, študijskimi obiski, delavnicami in seminarji), financiranih iz programa, vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje EJTN

Število organizacij civilne družbe, ki jih program podpira

Število izmenjav informacij v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS)

Število zadetkov na portalu/straneh e-pravosodje z informacijami o čezmejnih civilnih in kazenskih zadevah

Število ljudi na specifični cilj , ki so jih dosegle:

(i)	dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;

(ii)	dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij

Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu, če je to mogoče; vmesne in končne ocene programa se osredotočajo na posamezen specifični cilj ter vključujejo vidik enakosti spolov in oceno učinkov na enakost spolov.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/517

P8_TA(2019)0407

Program za pravice in vrednote ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383 – C8-0234/2018 – 2018/0207(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/54)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2018)0383),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 16(2), 19(2), 21(2), 24, 167 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0234/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018 (2),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A8-0468/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 178.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 196.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 17. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0040).

P8_TC1-COD(2018)0207

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za državljane, enakost, pravice in vrednote

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti njenega člena 16(2), člena 19(2), člena 21(2), člena 24, člena 167 in člena 168,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

Še naprej je treba dejavno negovati, ščititi, spodbujati in izvrševati navedene pravice in vrednote, ki jih morajo državljani in narodi deliti in morajo biti v središču projekta EU , saj lahko slabitev zaščite teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto . Zato bo v proračunu EU ustanovljen nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga bosta sestavljala program za državljane, enakost, pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo ter vse manjšim prostorom za neodvisno civilno družbo , je bolj kot kadar koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravosodje bo kot del novega sklada še naprej podpiral nadaljnji razvoj območja pravosodja Unije , ki temelji na pravni državi, neodvisnem in nepristranskem sodstvu, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, dostopu do pravnega varstva ter čezmejnem sodelovanju . Program za državljane, enakost, pravice in vrednote bo združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/2014 (5) (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa).

(3)

Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni ▌na osebe in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic , enakosti in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje enakopravne, odprte, pluralistične, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To vključuje živahno in močno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi ter negovanje bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji na naših skupnih vrednotah, zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji zahteva , da institucije Unije skrbijo za odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.

(3a)

Z ustanovitvijo skupine za civilni dialog bi bilo treba vzpostaviti reden, odprt in pregleden dialog z upravičenci programa in drugimi ustreznimi deležniki. Skupina za civilni dialog bi morala biti odprt in neformalen forum za razprave ter bi morala prispevati k izmenjavi izkušenj in dobre prakse ter k razpravi o razvoju politik v okviru področij in ciljev programa in povezanih področij. Ne bi smela imeti odgovornosti v zvezi z upravljanjem programa.

(4)

Program ▌bi moral omogočiti razvoj sinergij za obravnavo izzivov, ki so skupni spodbujanju in zaščiti vrednot Unije , ter doseganje kritične razsežnosti za doseganje konkretnih rezultatov na terenu. To bi bilo treba doseči z nadgrajevanjem in nadaljnjim razvijanjem pozitivnih izkušenj iz predhodnih programov. S tem se bo omogočilo polno izkoriščanje morebitnih sinergij za učinkovitejšo podporo zajetih področij politik in povečanje njihove zmožnosti za doseganje oseb in civilne družbe, cilj pa je uravnotežena geografska porazdelitev . Da bi bil program učinkovit, bi moral s prilagojenimi in usmerjenimi pristopi upoštevati posebnosti različnih politik, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.

(4a)

Popolno spoštovanje in spodbujanje pravne države in demokracije sta temeljnega pomena za krepitev zaupanja državljanov v Unijo in zagotavljanje medsebojnega zaupanja med državami članicami. Program bo s spodbujanjem pravic in vrednot prispeval k oblikovanju bolj demokratične Unije, spoštovanju pravne države in demokratičnega dialoga, preglednosti ter dobremu upravljanju, tudi v primerih krčenja prostora za civilno družbo.

(5)

Za približanje Evropske unije njenim državljanom in spodbujanje demokratične udeležbe so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja. Evropsko državljanstvo in evropsko identiteto bi bilo treba razviti in nadgraditi s spodbujanjem državljanov k razumevanju procesa oblikovanja politik in k njihovi udeležbi pri ukrepih Unije. Zbliževanje državljanov prek projektov partnerstev med mesti ali mrež mest in podpiranje organizacij civilne družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni na področjih, ki jih zajema program, bosta tudi prispevala k povečanju udeležbe državljanov v družbi, posledično pa tudi k njihovemu dejavnemu sodelovanju v demokratičnem življenju Unije. Hkrati podporne dejavnosti za spodbujanje medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga, kulturne in jezikovne raznolikosti, ▌ socialnega vključevanja in spoštovanja drugih vzbujajo občutek pripadnosti Uniji in skupnega državljanstva v okviru evropske identitete, ki temelji na skupnem razumevanju naših deljenih evropskih vrednot, kulture, zgodovine in dediščine. Spodbujanje večjega občutka pripadnosti Uniji in vrednot Unije je zaradi odmaknjenosti in oddaljenosti od evropske celine še posebej pomembno pri državljanih EU iz najbolj oddaljenih regij.

(6)

Dejavnosti spominjanja in kritični razmislek glede evropskega zgodovinskega spomina so potrebni za ozaveščanje državljanov , zlasti mladih, o njihovi skupni zgodovini in vrednotah kot temelju za skupno prihodnost ▌ . Z dejavnostmi spominjanja bi se morali preučevati vzroki za totalitarne režime v sodobni zgodovini – zlasti za nacizem, ki je povzročil holokavst, fašizem, stalinizem in totalitarne komunistične režime – ter ohranjati spomin na žrtve njihovih zločinov. Zajemati bi morale tudi dejavnosti, ki se nanašajo na druge mejnike in oporne točke v novejši evropski zgodovini . Upoštevati bi bilo treba tudi pomen zgodovinskih, socialnih, kulturnih in medkulturnih vidikov , da bi se oblikovala evropska identiteta na podlagi skupnih vrednot in občutka skupne pripadnosti.

(7)

Državljani bi se morali bolj zavedati svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, in bi se morali počutiti, da lahko sproščeno živijo, potujejo, študirajo, delajo in sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah, pri čemer bi morali imeti občutek, da lahko uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice, zaupajo v enakopravnost dostopa do njihovih pravic ter v njihovo nediskriminatorno polno uveljavljanje in zaščito, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. Civilno družbo je treba podpreti pri spodbujanju in varovanju ▌vrednot Unije v skladu s členom 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic na podlagi prava Unije.

(8)

Enakost spolov je temeljna vrednota in cilj Evropske unije. Kljub temu pa splošen napredek na področju enakosti spolov stagnira. Diskriminacija žensk in deklet ter njihovo neenako obravnavanje , pa tudi različne oblike nasilja nad ženskami in dekleti, pomenijo kršitev njihovih temeljnih pravic in onemogočajo njihovo polno politično, družbeno in gospodarsko udeležbo v družbi. Poleg tega obstajajo politične, strukturne in kulturne ovire za doseganje resnične enakosti spolov. Pri spodbujanju enakosti spolov in vključevanju vidika enakosti v vse dejavnosti Unije gre tako za osrednjo nalogo Unije in gonilno silo gospodarske rasti in socialnega razvoja , ki bi jo moral program podpirati. Posebnega pomena sta odpravljanje stereotipov ter obravnavanje tihe in presečne diskriminacije. Enak dostop do dela, enaka udeležba na trgu dela in odprava ovir za poklicno napredovanje v vseh sektorjih, na primer v sektorjih, povezanih s pravosodjem ter naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, so stebri enakosti spolov. Osredotočiti bi se bilo treba tudi na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter na enako delitev neplačanega gospodinjskega in nege otrok, starejših in drugih vzdrževanih oseb med moškimi in ženskami, saj gre za stebra enake ekonomske neodvisnosti in udeležbe, ki sta neločljivo povezana z doseganjem enakosti spolov .

(9)

Nasilje na podlagi spola in nasilje nad ogroženimi skupinami (otroci, mladi in druge ogrožene skupine, kot so osebe LGBTQI in invalidi) je resna kršitev temeljnih pravic ter je še naprej prisotno po vsej Uniji in v vseh družbenih in ekonomskih okoliščinah , pri čemer resno negativno vpliva na fizično , duševno in psihično zdravje žrtev ter na družbo v celoti. Ženske so najbolj prizadete zaradi nasilja na podlagi spola in nadlegovanja doma in v javnosti, zato je bolj proti temu nasilju ključni ukrep za spodbujanje enakosti spolov. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) nasilje nad ženskami opredeljuje kot „vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju“. Za boj proti nasilju na podlagi spola je potreben večrazsežnostni pristop, ki zajema njegove pravne, gospodarske, izobraževalne in zdravstvene vidike. Prav tako je treba dejavno odpravljati spolne stereotipe že od zgodnjega otroštva, pa tudi vse oblike sovražnega govora in spletnega nasilja. V teh okoliščinah ostaja bistveno, da se podpirajo organizacije za pravice žensk in drugi akterji, ki delujejo na tem področju. Otroci, mladi in druge ogrožene skupine, kot so osebe LGBTQI in invalidi, so bolj izpostavljeni tveganju, da bodo žrtve nasilja, zlasti v družinskih in intimnih razmerjih. Z ukrepi bi bilo treba spodbujati pravice ogroženih oseb – zlasti pravic otrok (vključno z otroki za otroke, sirot domačih zločinov in drugih posebej ranljivih skupin otrok) – in prispevati k njihovi zaščiti ter zagotoviti njihove pravice do razvoja ▌in dostojanstva. Boj proti vsem oblikam nasilja, zlasti nasilja na podlagi spola, spodbujanje njegovega preprečevanja ter zaščita žrtev in podpora zanje so prednostne naloge Unije, ki posameznikom omogočajo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic in prispevajo k enakosti spolov . Program bi moral podpirati te prednostne naloge.

(10)

Za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim ter za zaščito žrtev sta potrebna močna politična volja in usklajeno ukrepanje, ki temelji na metodah in rezultatih predhodnih programov Daphne, programu za pravice, enakost in državljanstvo ter programu za pravosodje. Zlasti financiranje Daphne, ki je namenjeno podpori za žrtve nasilja in boju proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi, je bilo od samega začetka leta 1997 resnično uspešno, tako v smislu priljubljenosti pri deležnikih (javni organi, akademske institucije in nevladne organizacije) kot v smislu uspešnosti financiranih projektov. Zagotavljalo je financiranje projektov za ozaveščanje, zagotavljanje podpornih storitev za žrtve ter podporo dejavnosti ▌organizacij civilne družbe , ki delujejo na terenu. Obravnavalo je vse oblike nasilja, kot so nasilje v družini, spolno nasilje, trgovina z ljudmi , zalezovanje in tradicionalne škodljive prakse, kot je pohabljanje ženskih spolovil, ter nove oblike nasilja, kot sta kibernetsko ustrahovanje in spletno nadlegovanje .

Zato je pomembno, da se vsi ti ukrepi izvajajo še naprej z neodvisnimi dodeljenimi proračunskimi sredstvi za Daphne in da se navedeni rezultati in pridobljene izkušnje ustrezno upoštevajo pri izvajanju programa.

(11)

Nediskriminacija je temeljno načelo Unije. Člen 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Načelo nediskriminacije je zapisano tudi v členu 21 Listine. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije , vključno z neposredno, posredno in strukturno diskriminacijo, in vzporedno pripraviti ustrezne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej na eni ali več osnovah. Program bi moral podpirati ukrepe za preprečevanje vseh oblik diskriminacije, rasizma, ksenofobije, afrofobije, antisemitizma, anticiganizma, sovraštva do muslimanov ▌in drugih oblik nestrpnosti , vključno s homofobijo, bifobijo, transfobijo in interfobijo ter drugimi oblikami nestrpnosti, ki temeljijo na spolni identiteti, na spletu in drugje, proti pripadnikom manjšin, ob upoštevanju večkratne diskriminacije . V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja, sovraštva, segregacije in stigmatizacije, pa tudi boju proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. Program bi bilo treba izvajati tako, da bi se vzajemno dopolnjeval z drugimi dejavnostmi Unije, ki imajo enake cilje, zlasti tistimi iz sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 202010 in iz priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (6).

(12)

Socialne ovire ▌in ovire v okolju ter slaba dostopnost preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidi se pogosto srečujejo z ovirami pri, med drugim, dostopu do trga dela, izkoriščanju prednosti vključujočega in kakovostnega izobraževanja, izogibanju revščini in socialni izključenosti, uživanju dostopa do pobud na področju kulture in medijev ter uveljavljanju svojih političnih pravic. Kot podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se je Unija skupaj z vsemi svojimi državami članicami zavezala, da bo spodbujala, varovala in zagotavljala polno in enakopravno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide. Določbe Konvencije o pravicah invalidov so postale sestavni del pravnega reda Unije.

(13)

Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij (pravica do zasebnosti) je temeljna pravica, zapisana v členu 7 Listine o temeljnih pravicah. Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, zapisana v členu 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladnost s pravili o varstvu osebnih podatkov nadzirajo neodvisni nadzorni organi. Pravni okvir Unije, zlasti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (8), določa določbe za zagotavljanje učinkovite zaščite pravice do varstva osebnih podatkov. Ta pravna instrumenta nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov nalagata, da morajo spodbujati ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Glede na pomen pravice do varstva osebnih podatkov v času hitrih tehnoloških sprememb bi morala biti Unija zmožna izvajati dejavnosti ozaveščanja , tudi s podporo organizacij civilne družbe, ki zagovarjajo varstvo osebnih podatkov v skladu s standardi Unije, ter opravljati študije in druge ustrezne dejavnosti.

(14)

Člen 24 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 11 Pogodbe o Evropski uniji. To sta storila s sprejetjem Uredbe [(EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9)]. Program bi moral podpirati financiranje tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer bi podpiral uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude.

(15)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije. Pri vmesni in končni oceni programa bi se morali oceniti učinki na enakost spolov za presojo, koliko program prispeva k enakosti spolov, in ugotovitev, da program nima nenamernih negativnih učinkov na enakost spolov. V teh okoliščinah in ob upoštevanju različnosti in obsega dejavnosti različnih sklopov programa bo pomembno, da se posamezni podatki, ki jih zberejo nosilci projektov, razčlenijo glede na spol, če je to mogoče. Prav tako je pomembno, da se prosilcem zagotovijo informacije o tem, kako upoštevati enakost spolov, vključno z uporabo orodij za vključevanje načela enakosti spolov, kot sta priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola in po potrebi ocene učinka na enakost spolov. Pri posvetovanju s strokovnjaki in deležniki bi bilo treba upoštevati uravnoteženo zastopanost spolov.

(16)	Člen 3(3) PEU Unijo obvezuje, da spodbuja varstvo pravic otrok v skladu s členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah.

(17)

Države članice v skladu s pravnimi akti Unije o enakem obravnavanju ustanovijo neodvisne organe za spodbujanje enakega obravnavanja, znane kot „organi za enakost“, z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola. Vendar so številne države članice te zahteve presegle in so zagotovile, da lahko organi za enakost obravnavajo tudi diskriminacijo na drugih podlagah, kot so jezik, starost, spolne značilnosti, spolna identiteta in spolna raznolikost , spolna usmerjenost, vera in prepričanje, invalidnost ▌. Organi za enakost imajo ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in zagotavljanju učinkovite uporabe zakonodaje o enakem obravnavanju, zlasti z zagotavljanjem neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, opravljanjem neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanjem neodvisnih poročil in dajanjem priporočil o vseh vprašanjih, povezanih z diskriminacijo v njihovi državi. Bistveno je, da je glede tega delo organov za enakost usklajeno na ravni Unije. Leta 2007 je bila ustanovljena mreža EQUINET. Člani mreže so nacionalni organi za spodbujanje enakega obravnavanja, kot je določeno z direktivama Sveta 2000/43/ES (10) in 2004/113/ES (11) ter direktivama 2006/54/ES (12) in 2010/41/EU (13) Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija je 22. junija 2018 sprejela priporočilo o standardih za organe za enakost, ki zajema pristojnosti, neodvisnost, učinkovitost ter usklajevanje in sodelovanje organov za enakost. Položaj mreže EQUINET je edinstven, saj gre za edini subjekt, ki zagotavlja usklajevanje dejavnosti med organi za enakost. Ta dejavnost usklajevanja, ki jo opravlja mreža EQUINET, je ključnega pomena za dobro izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje Unije v državah članicah in bi jo bilo treba podpirati v okviru programa.

(17a)

Da bi povečali uporabniku prijazno dostopnost ter zagotovili nepristranske smernice in praktične informacije v zvezi z vsemi vidiki programa, se lahko vzpostavijo kontaktne točke v državah članicah, da bi se zagotovila pomoč upravičencem in prosilcem. Kontaktnim točkam programa bi moralo biti omogočeno, da neodvisno izvajajo svoje naloge in da javni organi ne posegajo v njihovo sprejemanje odločitev. Države članice bi morale imeti možnost izbrati najustreznejše upravljanje kontaktnih točk programa, med drugim tudi prek javnih organov, organizacij civilne družbe ali njihovih konzorcijev. Kontaktne točke programa nikakor ne smejo biti odgovorne za upravljanje programa.

(18)

Neodvisni organi za človekove pravice in organizacije civilne družbe imajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu skupnih vrednot Unije iz člena 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic v skladu s pravom Unije, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah. Kot je razvidno iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018, sta povečanje financiranja in ustrezna finančna podpora ključnega pomena za razvoj spodbudnega in trajnostnega okolja za organizacije civilne družbe, da se okrepi njihova vloga in da lahko svoje naloge izvajajo neodvisno in učinkovito. Financiranje EU dopolnjuje prizadevanja na nacionalni ravni, zato bi moralo prispevati k podpiranju, opolnomočenju in izgradnji zmogljivosti neodvisnih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri spodbujanju vrednot in ▌pravic in katerih dejavnosti pomagajo pri strateškem uveljavljanju pravic v skladu s pravom EU in Listino EU o temeljnih pravicah, tudi prek dejavnosti zastopanja interesov , kot so strateški sodni postopki, vodenje kampanj, komuniciranje in druge dejavnosti nadzora, ter k spodbujanju in zaščiti ▌vrednot Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni in ozaveščanju o tem. Program bi bilo treba izvajati na uporabniku prijazen način, na primer z uporabniku prijaznim postopkom prijave in poročanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti njegovi dostopnosti organizacijam civilne družbe na nadnacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z lokalnimi organizacijami civilne družbe, ter zmogljivosti upravičencev. Pri tem bi bilo treba upoštevati uporabo finančne podpore za tretje osebe, če je to primerno.

(19)

Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zadeva.

(20)

Program bi moral biti pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), držav članic Efte, ki niso članice EGP, in drugih evropskih držav. Tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, bi morale imeti možnost sodelovati v programu.

(21)

Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo, ter njihovo dopolnjevanje z ukrepi držav članic, medtem ko bi bilo treba stremeti k skladnosti, dopolnjevanju in sinergijam s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote in s tem s programom za pravosodje, ter s programoma Ustvarjalna Evropa in Erasmus+, da bi uresničili potencial kulturnih povezav na področju kulture, medijev, umetnosti, izobraževanja in ustvarjalnosti. Ustvariti je treba sinergije z drugimi evropskimi programi financiranja, zlasti na področjih zaposlovanja in boja proti socialni izključenosti, še posebej z Evropskim socialnim skladom plus, notranjega trga, podjetništva, mladine, zdravja, državljanstva, pravosodja, migracij, varnosti, raziskav, inovacij, tehnologije, industrije, kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov, trgovine in trajnostnega razvoja.

(22)

Ta uredba določa finančna sredstva za program za državljane, enakost, pravice in vrednote, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (14)].

(23)

Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(24)

Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme , zmogljivost ustreznih deležnikov in ciljnih upravičencev ter pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. ▌

(24a)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (16) , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (17) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (18) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (19) . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(25)

V zvezi z izvajanjem specifičnih ciljev spodbujanja enakosti spolov, pravic, udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter boja proti nasilju lahko tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ▌v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(26)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi in opredeljujejo zlasti postopek za določitev in izvrševanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvrševanjem ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(26a)

Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah je omogočiti Uniji, da bolje zaščiti svoj proračun, kadar pomanjkljivosti na področju pravne države škodujejo ali utegnejo škodovati dobremu finančnemu poslovodenju ali finančnim interesom Unije. Dopolnjevati bi moral program za pravice in vrednote, katerega vloga je drugačna, in sicer financira politike, ki so v skladu s temeljnimi pravicami in evropskimi vrednotami, v njihovem središču pa sta življenje in sodelovanje ljudi.

(27)

V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (20)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh ČDO je treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo dejansko udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.

(28)

(29)

(30)

Za dopolnitev te uredbe , da bi se program izvajal in bi se zagotovila učinkovita ocena napredka pri uresničevanju njegovih ciljev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z delovnimi programi v skladu s členom 13 in kazalniki, kot so navedeni v členih 14 in 16 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.

▌

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja program za državljane, enakost, pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Cilji programa

1. Splošni cilj programa je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kakor so zapisane v Pogodbah ▌, Listini in veljavnih mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah, zlasti s podpiranjem organizacij civilne družbe in drugih deležnikov, ki delujejo na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, ter s spodbujanjem državljanske in demokratične udeležbe , da se ohranijo in dalje razvijajo odprte, na pravicah temelječe, demokratične , enakovredne in vključujoče družbe na podlagi pravne države .

2. V okviru splošnega cilja iz odstavka 1 ima program naslednje specifične cilje, ki ustrezajo sklopom programa:

(-a)	zaščita in spodbujanje vrednot Unije (sklop vrednot Unije),

(a)	spodbujanje pravic, nediskriminacije, enakosti ▌ , vključno z enakostjo spolov, ter napredka pri vključevanju načel enakosti spolov in nediskriminacije (sklop enakost, pravice in enakost spolov ),

(b)	spodbujanje delovanja in udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije ter izmenjav med državljani različnih držav članic in ozaveščanje o skupni evropski zgodovini (sklop delovanje in udeležba državljanov),

(c)	boj proti nasilju , tudi nasilju na podlagi spola (sklop Daphne).

Člen 2a

Sklop vrednote Unije

Program se v okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru posebnega cilja iz točke (-a) člena 2(2) osredotoča na zaščito in spodbujanje pravic ter ozaveščanje o njih z zagotavljanjem finančne podpore organizacijam civilne družbe, ki s svojimi dejavnostmi na lokalni, regionalni in nadnacionalni ravni spodbujajo in negujejo te pravice, s čimer se krepijo tudi zaščita in spodbujanje vrednot Unije, spoštovanje pravne države ter se prispeva k oblikovanju bolj demokratične Unije, demokratičnemu dialogu, preglednosti in dobremu upravljanju.

Člen 3

Sklop enakost, pravice in enakost spolov

V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) se program osredotoča na:

(a)	spodbujanje enakosti ter preprečevanje neenakosti in diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in boj proti njim ter spoštovanje načela prepovedi diskriminacije na podlagi okoliščin iz člena 21 Listine;

(b)

podpiranje, pospeševanje in izvajanje celovitih politik:

(i)	spodbujanje polnega uživanja pravic žensk, enakosti spolov, vključno z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, krepitvijo vloge žensk in vključevanjem načela enakosti spolov;

(ii)	spodbujanje nediskriminacije in njenega vključevanja;

(iii)

boj proti rasizmu, ksenofobiji in vsem oblikam nestrpnosti, vključno s homofobijo, bifobijo, transfobijo in interfobijo, ter nestrpnosti na podlagi spolne identitete na spletu in drugje;

(iv)	zaščito in spodbujanje pravic otroka;

(v)	zaščito in spodbujanje pravic invalidov;

(ba)	zaščita in spodbujanje pravic iz državljanstva Unije ter pravice do varstva osebnih podatkov.

Člen 4

Sklop delovanje in udeležba državljanov

V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 2(2) se program osredotoča na:

(a)

podpiranje projektov, namenjenih spominu na odločilne dogodke v sodobni evropski zgodovini, vključno z vzroki in posledicami avtoritarnih in totalitarnih režimov, ter ozaveščanju evropskih državljanov o njihovi skupni zgodovini, kulturi, kulturni dediščini in vrednotah, s čimer se krepi njihovo razumevanje Unije, njenega izvora, namena, raznolikosti in dosežkov ter pomena medsebojnega razumevanja in strpnosti ;

(b)	spodbujanje ▌sodelovanja in prispevanja državljanov in predstavniških združenj k demokratičnemu in državljanskemu življenju v Uniji z izražanjem in javno izmenjavo mnenj glede vseh področij delovanja Unije;

(ba)	spodbujanje izmenjav med državljani različnih držav, zlasti prek partnerstev med mesti in mrež mest, da bi se jim omogočilo, da v praksi izkusijo bogastvo in raznolikost skupne dediščine Unije in spoznajo, da sta podlaga za skupno prihodnost.

Člen 5

Sklop Daphne

V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 2(2) se program osredotoča na:

(-a)

preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola nad ženskami in dekleti ter nasilja v družini na vseh ravneh in boj proti njima, tudi s spodbujanjem standardov, ki so določeni v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija); in

(a)	preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi ▌ter nasilja nad drugimi ogroženimi skupinami , kot so osebe LGBTQI in invalidi, ter boj proti tovrstnemu nasilju ;

(b)

podporo in zaščito za vse neposredne in posredne žrtve tovrstnega nasilja , kot je nasilje v družini ali nasilje v intimnih razmerjih, vključno z otroki, ki so zaradi kaznivih dejanj v družini osiroteli, ter podporo in zagotavljanje enake ravni zaščite v vsej Uniji za žrtve nasilja na podlagi spola .

Člen 6

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [1 627 000 000] EUR v cenah iz leta 2018 [1 834 000 000 EUR v tekočih cenah].

2. V okviru zneska iz odstavka 1 se za naslednje cilje dodelita naslednja okvirna zneska:

(-a)	754 062 000 EUR v cenah iz leta 2018 [850 000 000 EUR v tekočih cenah] (tj. 46,34 % skupnih finančnih sredstev) za specifične cilje iz točke (-a) člena 2(2);

(a)	429 372 000 EUR v cenah iz leta 2018 [484 000 000 EUR] (tj. 26,39 % skupnih finančnih sredstev) za specifična cilja iz točk (a) in (c) člena 2(2);

(b)	443 566 000 EUR v cenah iz leta 2018 [500 000 000 EUR] (tj. 27,26 % skupnih finančnih sredstev) za specifične cilje iz točke (b) člena 2(2).

Komisija nameni vsaj 50 % zneskov iz točk (-a) in (a) prvega pododstavka tega odstavka za podporo dejavnostim organizacij civilne družbe, od česar se vsaj 65 % dodeli lokalnim in regionalnim organizacijam civilne družbe.

Komisija ne odstopa od dodeljenih odstotnih deležev finančnih sredstev, določenih v Prilogi -I, za več kot 5 odstotnih točk. Če bi se prekoračitev te omejitve izkazala za nujno, se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo Priloge -I, tako da se dodeljeni odstotni deleži sredstev programa spremenijo za 5 do 10 odstotnih točk.

3. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, študije, srečanja strokovnjakov ter komuniciranje o prednostnih nalogah in področjih, povezanih s splošnimi cilji programa.

4. Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

5. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo ali na zahtevo Komisije prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe ▌. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist ▌države članice.

Člen 7

Tretje države, pridružene programu

1. V programu lahko ob izpolnjevanju pogojev sodelujejo naslednje države:

(a)	članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

(c)

(d)

druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema udeležbo tretjih držav v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:

—	zagotavlja pravično ravnovesje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

—	določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

—	tretji državi ne daje pooblastila za odločanje o programu;

—	Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe.

2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe.

Člen 9

Vrsta ukrepov

Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 2. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v Prilogi I.

Člen 9a

Skupina za civilni dialog

Komisija ustanovi „skupino za civilni dialog“, ki si prizadeva zagotoviti reden, odprt in pregleden dialog z upravičenci programa in drugimi ustreznimi deležniki za izmenjavo izkušenj in dobre prakse ter za razpravo o razvoju politik v okviru področij in ciljev programa in povezanih področij.

POGLAVJE II

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 10

Nepovratna sredstva

1. Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

2. Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.

Člen 11

Kumulativno [, dopolnilno] in kombinirano financiranje

2. Če program ter skladi z deljenim upravljanjem iz člena 1 Uredbe (EU) [XX] [uredba o skupnih določbah] zagotavljajo skupno finančno podporo enemu ukrepu, se navedeni ukrep izvaja v skladu s pravili iz te uredbe, vključno s pravili o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov.

Ukrepi iz prvega pododstavka morajo izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

a)	bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa;

b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

c)	ne smejo biti financirani v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

Ukrepe izvaja organ upravljanja iz člena [65] Uredbe (EU) [XX] [uredba o skupnih določbah] v skladu s pravili iz navedene uredbe in uredb za posamezne sklade, vključno s pravili o finančnih popravkih.

Člen 12

Upravičeni subjekti

1. Poleg meril iz [člena 197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 in 3.

2. Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

—	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

—	tretji državi, pridruženi programu , razen specifičnega cilja iz točke (-a) člena 2(2) ;

(b)	vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3. Evropski mreži organov za enakost (EQUINET) se lahko na podlagi točke (a) člena 6(2) brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.

POGLAVJE III

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 13

Program dela in večletne prednostne naloge

1. Program se uresničuje s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

2. Komisija ▌se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustreznega programa dela .

Člen 14

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 2 so določeni v Prilogi II.

2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa glede doseganja njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, da oblikuje določbe za okvir spremljanja in ocenjevanja, vključno s spremembami Priloge II, z namenom pregleda in dopolnitve kazalnikov, kjer je to potrebno.

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 15

Ocenjevanje

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Pri vmesni oceni se upoštevajo rezultati ocen dolgoročnega učinka predhodnih programov (program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane).

3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13 in 14 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz členov 13 in 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. Državljani in drugi deležniki lahko v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje v obdobju štirih tednov izrazijo svoje mnenje o osnutku besedila delegiranega akta. Na podlagi izkušenj nevladnih organizacij ter lokalnih in regionalnih organov v zvezi z izvajanjem programa se opravi posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij o osnutku besedila.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13 ali 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Zaščita finančnih interesov Unije

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 2.

Člen 18a

Kontaktne točke programa

Vsaka država članica lahko vzpostavi kontaktne točke programa. Pristojne so za zagotavljanje nepristranskih navodil, praktičnih informacij in pomoči prosilcem, deležnikom in upravičencem programa v zvezi z vsemi vidiki programa, tudi v zvezi s postopkom prijave, razširjanjem uporabniku prijaznih informacij in rezultatov programa, iskanjem partnerjev, usposabljanjem in drugimi formalnostmi. Kontaktne točke programa opravljajo svoje naloge neodvisno.

▌

Člen 20

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1381/2013 in Uredba (EU) št. 390/2014 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 21

Prehodne določbe

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z uredbama (EU) št. 1381/2013 in (EU) št. 390/2014, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 6(3), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 178.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 196.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).

(5) Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).

(6) UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(7) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(8) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.

(9) Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).

(10) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).

(11) Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).

(12) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

(13) Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

(14) [UL C 373, 20.12.2013, str. 1. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01)].

(15) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(16) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(17) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(18) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(19) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(20) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

PRILOGA -I

Razpoložljiva sredstva programa iz člena 6(1) se dodelijo tako:

(a)

v okviru zneska iz točke (a) člena 6(2):

—	vsaj 15 % za dejavnosti, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz točke (b)(i) člena 3;

—	vsaj 40 % za dejavnosti, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz točke (-a) člena 5; in

—	vsaj 45 % za dejavnosti, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz točk (a), (b)(ii) do (v) in (c) člena 3 ter točk (a) in (b) člena 5;

(b)

v okviru zneska iz točke (b) člena 6(2):

—	15 % za dejavnosti spominjanja;

—	65 % za demokratično udeležbo;

—	10 % za promocijske dejavnosti; in

—	10 % za upravo.

PRILOGA I

Dejavnosti , ki jih program podpira

Splošni in specifični cilji programa iz člena 2 se bodo uresničevali zlasti s podporo naslednjim dejavnostim:

(a)	ozaveščanju , spodbujanju ter razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja pravic, vrednot in politik v okviru področij in ciljev , ki jih zajema program;

(b)	vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med deležniki z namenom izboljšanja poznavanja in medsebojnega razumevanja;

(c)

analitičnim ▌dejavnostim spremljanja z namenom boljšega razumevanja stanja v državah članicah in na ravni Unije na področjih, ki jih zajema program, ter izboljšanja izvajanja zakonodaje in politik EU ter vrednot Unije v državah članicah, kot so dejavnosti, ki vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik ; razvijanju skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študijam, raziskavam, analizam in anketam; ocenjevanju; ocenam učinka; pripravi in objavi navodil, poročil in izobraževalnega gradiva ;

(d)	usposabljanju zadevnih deležnikov z namenom izboljšanja njihovega poznavanja politik in pravic na ▌področjih , ki jih zajema program ;

(e)	razvijanju in vzdrževanju orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);

(ea)	podpiranju organizacij civilne družbe in neprofitnih deležnikov, dejavnih na področjih programa, da bi se povečala njihova zmogljivost za odzivanje in vsem državljanom zagotovil ustrezen dostop do njihovih storitev, svetovanja in podpornih dejavnosti;

(eb)

podpiranju organizacij civilne družbe in neprofitnih deležnikov, dejavnih na področju programa, da bi se opravljale dejavnosti zagovorništva za spodbujanje pravic, s čimer se krepita zaščita in spodbujanje vrednot Unije in spoštovanje pravne države ter se prispeva k demokratičnemu dialogu, preglednosti in dobremu upravljanju, tudi v primerih oženja prostora za civilno družbo;

(f)

krepitvi ozaveščenosti državljanov, zlasti mladih, glede evropske kulture , kulturne dediščine, identitete in zgodovine , tudi v zvezi s totalitarnimi in avtoritarnimi režimi , ter drugih odločilnih trenutkov v novejši evropski zgodovini, da bi se okrepil spomin in zavezanost evropskih državljanov Uniji ter spodbujala strpnost, medsebojno razumevanje, medkulturni dialog in spoštovanje raznolikosti ;

(g)	združevanju državljanov različnih narodnosti in kultur z omogočanjem njihovega sodelovanja pri dejavnostih partnerstva med mesti in projektih civilne družbe, s katerimi se krepi pristop od spodaj navzgor ter spodbuja državljanska in demokratična udeležba ;

(h)	spodbujanju in olajševanju aktivne in vključujoče udeležbe pri izgradnji bolj demokratične Unije ter ozaveščanju o pravicah in vrednotah s podporo organizacijam civilne družbe;

(i)	razvijanju zmogljivosti evropskih mrež z namenom spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava, vrednot, ciljev politik in strategij Unije ▌;

(j)	financiranju tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer se podpira uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude;

(k)	izboljšanju znanja o programu ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem ▌kontaktnih točk programa.

PRILOGA II

Kazalniki

Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:

Število ljudi, ki so jih dosegle:

(i)	dejavnosti usposabljanja;

(ii)	dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;

(iii)

dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij

Število organizacij civilne družbe, ki so jih dosegle dejavnosti za podporo in izgradnjo zmogljivosti

Število nadnacionalnih mrež in pobud, ki se zaradi posredovanja programa osredotočajo na evropski spomin in dediščino

Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu, če je to mogoče; vmesne in končne ocene programa se osredotočajo na posamezen sklop in posamezno dejavnost ter vključujejo vidik enakosti spolov in oceno učinkov na enakost spolov.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/536

P8_TA(2019)0408

Število medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih ter delegacij pri odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o številu medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih ter delegacij pri odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah (2019/2698(RSO))

(2021/C 158/55)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga sklepa konference predsednikov,

—	ob upoštevanju sporazumov o pridružitvi in sodelovanju ter drugih sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami,

—	ob upoštevanju členov 212 in 214 Poslovnika,

A.	v želji, da bi se s prizadevanji za stalni medparlamentarni dialog okrepila parlamentarna demokracija;

sklene določiti število medparlamentarnih delegacij in njihovo regionalno razporeditev:

(a)	Evropa, Zahodni Balkan in Turčija

Delegacije pri:

—	skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija

—	skupnem parlamentarnem odboru EU-Turčija

Delegacija za severno sodelovanje in odnose s Švico in Norveško ter delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Islandija in v skupnem parlamentarnem odboru Evropskega gospodarskega prostora (EGP)

Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Delegacija v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Albanija

Delegacija v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora

Delegacija za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom

(b)	Rusija in države vzhodnega partnerstva

Delegacija v odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Delegacija pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Ukrajina

Delegacija pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Moldavija

Delegacija za odnose z Belorusijo

Delegacija pri parlamentarnem partnerskem odboru EU-Armenija, pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Azerbajdžan ter pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Gruzija

(c)	Magreb, Mašrek, Izrael in Palestina

Delegacije za odnose z:

—

Izraelom

—

Palestino

—	državami Magreba in Unijo arabskega Magreba, vključno s skupnimi parlamentarnimi odbori EU-Maroko, EU-Tunizija in EU-Alžirija

—	državami Mašreka

(d)	Arabski polotok, Irak in Iran

Delegacije za odnose z:

—	Arabskim polotokom

—

Irakom

—

Iranom

(e)

Amerike

Delegacije za odnose z:

—	Združenimi državami

—

Kanado

—	Federativno republiko Brazilijo

—	državami Srednje Amerike

—	državami Andske skupnosti

—	Mercosurjem

Delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Mehika

Delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Čile

Delegacija pri parlamentarnem odboru Cariforum-EU

(f)	Azija, Pacifik

Delegacije za odnose z:

—

Japonsko

—	Ljudsko republiko Kitajsko

—

Indijo

—	Afganistanom

—	državami južne Azije

—	državami jugovzhodne Azije in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN)

—	Korejskim polotokom

—	Avstralijo in Novo Zelandijo

Delegacija pri odborih za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, EU in Kirgizistanom, EU in Uzbekistanom ter EU in Tadžikistanom in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo

(g)

Afrika

Delegacije za odnose z:

—	Južno Afriko

—	vseafriškim parlamentom

(h)	Večstranske skupščine

Delegacija v skupni parlamentarni skupščini AKP-EU

Delegacija v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje

Delegacija v Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini

Delegacija v parlamentarni skupščini Euronest

Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO

sklene, da bodo parlamentarni odbori, ustanovljeni na podlagi sporazuma o gospodarskem partnerstvu, sestavljeni izključno iz članov Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za razvoj – pri čemer mora imeti vodilno vlogo Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor –, svoje delo pa bi morali dejavno usklajevati s skupno parlamentarno skupščino AKP-EU;

sklene, da bodo parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje, Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina in parlamentarna skupščina Euronest sestavljene izključno iz članov dvostranskih ali podregionalnih delegacij, ki so vključene v vse navedene skupščine;

sklene, da bo delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO sestavljena izključno iz članov Pododbora za varnost in obrambo;

sklene, da bi morala konferenca predsednikov delegacij po posvetovanju z Odborom za zunanje zadeve, Odborom za razvoj in Odborom za mednarodno trgovino pripraviti osnutek šestmesečnega koledarja dejavnosti. Pri njegovi pripravi bi bilo treba skrbno upoštevati šestmesečni koledar dejavnosti delegacij odborov, ki ga določi konferenca predsednikov odborov, pa tudi letni delovni program skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev, da bi se zagotovil dosleden pristop. Ta skupni osnutek šestmesečnega koledarja dejavnosti se nato predloži konferenci predsednikov za sprejetje. Konferenca predsednikov lahko spremeni predlagani osnutek koledarja, da bi se odzvala na politične dogodke in zagotovila usklajenost vseh zunanjih dejavnosti Parlamenta;

želi spomniti, da samo uradne delegacije, ki jih odobri konferenca predsednikov, lahko izvajajo dejavnosti v imenu Evropskega parlamenta in zastopajo njegovo stališče;

sklene, naj politične skupine in neodvisni poslanci za vse vrste delegacij imenujejo stalne namestnike, katerih število ne sme biti večje od števila polnopravnih članov, ki zastopajo skupine ali neodvisne poslance;

odloči, da so polnopravni člani stalnih medparlamentarnih delegacij upravičeni do udeležbe na medparlamentarnih srečanjih zunaj krajev dela Parlamenta. Če polnopravni član ne more potovati, ga lahko zamenja eden od stalnih namestnikov ali, če nadomestnega člana ni na voljo, član medparlamentarne skupščine, ki pokriva to delegacijo, imenuje pa ga politična skupina polnopravnega člana. Če ni na voljo člana medparlamentarne skupščine, ki pokriva to delegacijo, bi lahko bili do udeležbe upravičeni člani Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino;

meni, da bi bilo treba pred medparlamentarnim srečanjem z ustreznimi sogovorniki (stabilizacijsko-pridružitveni odbor, skupni parlamentarni odbor, pridružitveni parlamentarni odbor, odbor za parlamentarno sodelovanje, medparlamentarne seje itd.) ali preden se organizira delegacija opraviti tesno posvetovanje z ustreznimi odbori o morebitnih političnih temah ali vprašanjih v zvezi z zakonodajnim nadzorom, ki bi jih morala delegacija obravnavati na srečanjih s sogovorniki iz zadevne države;

10.

si bo prizadeval v praksi zagotoviti, da bo lahko v postopkih delegacij, skupnih medparlamentarnih odborov, odborov za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščin sodeloval tudi eden ali več poročevalcev ali predsednikov odborov, in sklene, da predsednik na skupno zahtevo predsednika zadevne delegacije in predsednika zadevnega odbora odobri tovrstne misije;

11.

sklene, da bo ta sklep začel veljati na prvem delnem zasedanju devetega parlamentarnega obdobja;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj sklep Parlamenta predloži v vednost Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/540

P8_TA(2019)0409

Prilagoditev številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 PDEU – del II ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (COM(2016)0799 – C8-0148/2019 – 2016/0400B(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/56)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0799),

—

ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 33, členov 43(2) in 53(1), člena 62, člena 64(2), člena 91, člena 100(2), člena 114, členov 153(2)(b), 168(4)(a) in 168(4)(b), člena 172, člena 192(1), člena 207 in členov 214(3) in 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0148/2019),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(3) in člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4)(a), člena 168(4)(b), člena 192(1) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 1. junija 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. decembra 2017 (2),

—	ob upoštevanju pisem Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—	ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 7. marca 2019, s katerim je Odbor za pravne zadeve pooblastila, da predlog Komisije razdeli in pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0020/2018),

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj in stališč v obliki predlogov sprememb Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0190/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 29.

(2) UL C 164, 8.5.2018, str. 82.

P8_TC1-COD(2016)0400B

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 33, člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 64(2), člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4)(a), člena 168(4)(b), člena 172, člena 192(1), člena 207, člena 214(3) ter člena 338(1) Pogodbe, [Sprememba 1]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Lizbonsko pogodbo se je bistveno spremenil pravni okvir, s katerim se urejajo pooblastila, ki jih na Komisijo prenese zakonodajalec, in je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti). [Sprememba 2]

(2)	Ukrepi, ki jih lahko zajema prenos pooblastil iz člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), načeloma ustrezajo tistim, ki jih zajema regulativni postopek s pregledom, uveden s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES (4).

(3)	Predhodni predlogi v zvezi z uskladitvijo zakonodaje, ki se sklicuje na regulativni postopek s pregledom, s pravnim okvirom, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba (5), so bili umaknjeni (6) zaradi stagnacije medinstitucionalnih pogajanj.

(4)

Evropski parlament, Svet in Komisija so se pozneje v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (7) dogovorili o novem okviru za delegirane akte ter priznali potrebo po uskladitvi vse obstoječe zakonodaje pravnemu okviru, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba. Zlasti so soglašali, da je treba dati večjo prednost takojšnji uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom. Komisija se je zavezala, da bo pripravila predlog za takšno uskladitev do konca leta 2016.

(5)	Večina pooblastil v temeljnih aktih, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjuje merila iz člena 290(1) PDEU in bi jih bilo zato treba prilagoditi navedeni določbi.

(6)	Druga pooblastila v temeljnih aktih, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjujejo merila iz člena 291(2) PDEU in bi jih bilo zato treba prilagoditi navedeni določbi.

(7)	Če so izvedbena pooblastila prenesena na Komisijo, bi se morala navedena pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(8)	V nekaterih temeljnih aktih, ki trenutno določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, so nekatera pooblastila zastarala in bi jih bilo zato treba črtati.

(8a)

Združitev več pooblastil, ki med seboj niso tesno povezana, in njihova predložitev v enem samem delegiranem aktu Komisije Evropskemu parlamentu onemogoča, da bi izvajal pravico do nadzora, saj je prisiljen preprosto sprejeti ali zavrniti celotni delegirani akt, s tem pa nima možnosti izraziti mnenja o vsakem posameznem pooblastilu. [Sprememba 3]

(9)	Ta uredba ne bi smela vplivati na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal svoje mnenje v skladu s členom 5a Sklepa 1999/468/ES pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(10)	Ker predlagane prilagoditve in spremembe zadevajo le postopke na ravni Unije, jih državam članicam v primeru direktiv ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

(11)	Zadevne akte je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Akti s seznama v Prilogi se spremenijo, kot je določeno v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba ne vpliva na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal mnenje v skladu s členom 5a Sklepa 1999/468/ES.

Člen 3

Ta Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C , , str. .

(2) UL C , , str. .

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.

(4) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

(5) COM(2013)0451, COM(2013)0452 in COM(2013)0751.

(6) (UL C 80, 7.2.2015, str. 17.

(7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA

I. PODNEBNA POLITIKA

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (1)

Za zagotovitev hitre tehnične prilagoditve Direktive 2009/31/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s potrebnimi spremembami, da se prilagodijo priloge k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/31/ES spremeni:

(1)	člen 29 se nadomesti z naslednjim: „Člen 29 Spremembe prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi s spremembo prilog k tej direktivi, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku .“; [Sprememba 4]

(2)

vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 29 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 5]

3. Prenos pooblastila iz člena 29 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 29, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)

člen 30 se črta. nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 26 Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) .

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*2) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13). "

(*3) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“; [Sprememba 6]"

Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (2)

Za zagotovitev točnega obračunavanja transakcij v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene odločbe z zahtevami, ki se uporabljajo za registre držav članic in centralnega administratorja, kar zadeva izvajanje transakcij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Odločbe št. 406/2009/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določanje dodeljenih letnih emisij. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Glede na izkušnje pooblastilo glede načinov nekaterih prenosov ni potrebno.

Zato se Odločba št. 406/2009/ES spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se četrti in peti pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Ko so dostopni ustrezno pregledani in preverjeni podatki o emisijah, Komisija z izvedbenim aktom določi dodeljene letne emisije v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida za obdobje 2013–2020. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(2).“;

(b)	odstavek 6 se črta;

(2)	v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi z uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 11(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*4) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*5) .“

(*5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“ [Sprememba 7]"

Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (3)

Za zagotovitev upoštevanja obveznosti Unije kot pogodbenice Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in za zagotovitev pravilnega delovanja trgovine v Uniji in izven nje s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter s proizvodi in opremo, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za:

—	spremembo Uredbe (ES) št. 1005/2009, da se nekatere snovi vključijo v del A in del B Priloge II;

—	spremembo navedene uredbe, da se potrebno tehnično prilagodijo Priloga III in največje količine nadzorovanih snovi;

—	spremembo Priloge V k navedeni uredbi, da se izpolnijo zaveze iz Montrealskega protokola;

—	spremembo Priloge VI k navedeni uredbi;

—	spremembo seznama podatkov v zvezi z uvoznimi in izvoznimi dovoljenji;

—	spremembo Priloge VII k navedeni uredbi, da se upoštevajo novi tehnološki dosežki;

—	spremembo obveznosti poročanja;

—	dopolnitev navedene uredbe s seznamom izdelkov in opreme, za katere se zajetje nadzorovanih snovi ali uničenje izdelkov in opreme brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi štejeta za tehnično in gospodarsko izvedljiva;

—	dopolnitev navedene uredbe z mehanizmom za dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom;

—	dopolnitev navedene uredbe s pravili glede oblike in vsebine oznak posod za nekatere nadzorovane snovi;

—	dopolnitev navedene uredbe glede spremljanja nezakonite trgovine;

—	dopolnitev navedene uredbe glede sprostitve v prosti pretok v Uniji za nekatere izdelke in opremo, ki so uvoženi iz držav, ki niso pogodbenice Protokola;

—	dopolnitev navedene uredbe z minimalnimi standardi usposobljenosti;

—	dopolnitev navedene uredbe s seznamom tehnologij ali praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1005/2009 spremeni:

(1)	v členu 7(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“; [Sprememba 8]

(2)

člen 8 se spremeni:

(a)	v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“; [Sprememba 9]

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi naslednjim, in sicer ob upoštevanju novih informacij ali tehničnih dosežkov ali odločitev pogodbenic:

(a)	Prilogo III;

(b)	največjo količino nadzorovanih snovi, ki se lahko uporabijo kot predelovalna sredstva ali izločijo iz uporab, kjer služijo kot predelovalna sredstva, kakor je navedeno v drugem in tretjem pododstavku odstavka 4.“;

(3)

člen 10 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi. [Sprememba 10]

Nadzorovane snovi iz prvega pododstavka se dajo na trg in razdelijo le pod pogoji iz Priloge V.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo Priloge V, da se izpolnijo zaveze iz Protokola.“;

(b)	v odstavku 6 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z mehanizmom za dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom.“; [Sprememba 11]

(4)

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo Priloge VI, kar zadeva spremembe in časovne okvire za postopno opuščanje nujnih uporab z določitvijo končnih datumov za nove ukrepe in opravila ter končnih rokov za obstoječe ukrepe in opravila, če v časovnem okviru iz navedene priloge ni na razpolago tehnično in ekonomsko izvedljivih nadomestnih snovi ali tehnologij, ki so sprejemljive glede na okolje in zdravje, ali da se po potrebi zagotovi upoštevanje mednarodnih obveznosti.“;

(5)	v členu 18 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim: „9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo seznama podatkov iz odstavka 3 tega člena in Priloge IV, da se izpolnijo zaveze iz Protokola ali da se olajša njihova uporaba.“;

(6)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Ukrepi za spremljanje nezakonite trgovine

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z dodatnimi ukrepi za spremljanje nadzorovanih snovi ali novih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, v začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali postopku proste cone oziroma v tranzitu na carinskem območju Unije in so nato ponovno izvoženi na podlagi ocene morebitnega tveganja za nezakonito trgovino, povezano s takimi gibanji, z upoštevanjem koristi za okolje in socialno-gospodarskih vplivov takih ukrepov.“; [Sprememba 12]

(7)

v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s pravili za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v skladu z odločitvami pogodbenic, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Uniji izdelkov in opreme, ki so uvoženi iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi, vendar ne vsebujejo snovi, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot nadzorovane snovi. Opredelitev teh izdelkov in opreme je v skladu s strokovnimi nasveti, ki jih pogodbenice redno dobivajo.“; [Sprememba 13]

(8)

člen 22 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a, da se upoštevajo novi tehnološki dosežki.“;

(b)

v odstavku 4 se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi s seznamom izdelkov in opreme v skladu z odločitvami pogodbenic, za katere sta zajetje nadzorovanih snovi ali uničenje izdelkov in opreme brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi tehnično in gospodarsko izvedljiva, pri čemer po potrebi podrobno določi tehnologije, ki se uporabijo. [Sprememba 14]

Vsakemu osnutku delegiranega akta za pripravo takšnega seznama je priložena celovita ekonomska ocena stroškov in koristi, na kateri mora ta temeljiti, ob upoštevanju okoliščin v posameznih državah članicah.“;

(c)

v odstavku 5 se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Komisija ovrednoti ukrepe, ki so jih države članice sprejele, in je v skladu s členom 24a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z navedenimi minimalnimi standardi usposobljenosti ob upoštevanju tega ovrednotenja ter tehničnih in drugih ustreznih informacij.“; [Sprememba 15]

(9)

člen 23 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Glede na ovrednotenje navedenih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, ter glede na tehnične in druge ustrezne informacije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z uskladitvijo navedenih minimalnih standardov usposobljenosti.“; [Sprememba 16]

(ii)	drugi pododstavek se črta;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi , da se ta uredba dopolni z določitvijo seznama tehnologij ali praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi.“; [Sprememba 17]

(10)

v členu 24 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo dela A Priloge II, da vključi snovi, ki so vključene v delu B navedene priloge, za katere se ugotovi, da so izvožene, uvožene, proizvedene ali dane na trg v velikih količinah, znanstveni odbor za presojo v skladu s Protokolom pa zanje ugotovi, da imajo znaten dejavnik škodljivosti za ozon, in določi možne izjeme od odstavka 1, če je to primerno.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo dela B Priloge II, da vključi vse snovi, ki niso nadzorovane snovi, vendar znanstveni odbor za presojo v skladu s Protokolom ali drug priznan organ enakega formata zanje ugotovi, da imajo znaten dejavnik škodljivosti za ozon, ob upoštevanju zadevnih znanstvenih podatkov.“;

(11)

za naslovom poglavja VII se vstavi naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2), člena 8(3) in (5), člena 10(3) in (6), člena 13(2), člena 18(9), člena 19, člena 20(2), člena 22(3), (4) in (5), člena 23(4) in (7), člena 24(2) in (3), člena 26(3) ter člena 27(10) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 18]

3. Prenos pooblastila iz člena 7(2), člena 8(3) in (5), člena 10(3) in (6), člena 13(2), člena 18(9), člena 19, člena 20(2), člena 22(3), (4) in (5), člena 23(4) in (7), člena 24(2) in (3), člena 26(3) ter člena 27(10) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2), členom 8(3) in (5), členom 10(3) in (6), členom 13(2), členom 18(9), členom 19, členom 20(2), členom 22(3), (4) in (5), členom 23(4) in (7), členom 24(2) in (3), členom 26(3) ter členom 27(10), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*6) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(12)	odstavek 3 člena 25 se črta;

(13)	v členu 26 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo obveznosti poročanja iz odstavka 1 tega člena, da se izpolnijo zaveze iz Protokola ali da se olajša njihova uporaba.“;

(14)

v členu 27 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembami za spremembo obveznosti poročanja iz odstavkov 1 do 7 tega člena, da se izpolnijo zaveze iz Protokola ali da se olajša njihova uporaba.“[Sprememba 19]

II. KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA, VSEBINE IN TEHNOLOGIJA

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (4)

Za zagotovitev enakovredne ravni varstva temeljnih pravic in svoboščin v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij in za zagotovitev prostega pretoka takih podatkov ter elektronske komunikacijske opreme in storitev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo Direktive 2002/58/ES, kar zadeva okoliščine, obliko in postopke, ki se uporabljajo za zahteve glede informiranja in obveščanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2002/58/ES spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b za dopolnitev te direktive v zvezi z okoliščinami, obliko in postopki, ki se uporabljajo za zahteve glede informiranja in obveščanja iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA), delovno skupino o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.“; [Sprememba 20]

(2)	člen 14a se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 14b:

„Člen 14b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 21]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

Uredba (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni (5) (*8)

Za vzpostavitev pogojev za izvajanje domene .eu najvišje ravni z državno kodo (ccTLD), oblikovane z Uredbo (ES) št. 733/2002, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z merili in postopki za imenovanje Registra ter s pravili javnega reda glede izvajanja in delovanja domene .eu najvišje ravni (TLD) in načel javnega reda glede registracije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 733/2002 spremeni:

(1)

v členu 3(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a)	sprejme delegirane akte v skladu s členom 5a, v katerih določi merila in postopke za imenovanje Registra. „Kadar v primeru določitve meril in postopkov za imenovanje Registra tako zahtevajo razlogi nujnosti, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 5b;“;

(2)

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Po posvetovanju z Registrom se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi z določitvijo pravil javnega reda glede izvajanja in delovanja domene .eu najvišje ravni ter načel javnega reda glede registracije.“;

(b)	v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Če država članica ali Komisija v 30 dneh po objavi nasprotuje postavki v priglašenem seznamu, je Komisija v skladu s členom 5a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za odpravo nastalega položaja.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 5a in 5b:

„Člen 5a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) ter člena 5(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) ter člena 5(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(1) ter členom 5(1) in (2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 5b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 5a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavka 3 in 4 člena 6 se črtata.

Odločba št. 626/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2008 o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (odločba o MSS) (6) (*10)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Odločbe št. 626/2008/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s primernimi načini usklajene uporabe predpisov o izvrševanju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Odločba št. 626/2008/ES spremeni:

(1)

v členu 9 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki opredeljujejo primerne načine za usklajeno uporabo predpisov o izvrševanju iz odstavka 2 tega člena, vključno s predpisi za usklajeno prekinitev ali odvzem odobritve zaradi kršitev splošnih pogojev iz člena 7(2). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(3).“;

(2)	odstavek 4 člena 10 se črta.

III. HUMANITARNA POMOČ IN CIVILNA ZAŠČITA (*11)

Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (7)

Komisiji od sprejetja Uredbe (ES) št. 1257/96 leta 1996 še ni bilo treba sprejeti nobenih ukrepov v skladu z regulativnim postopkom s pregledom za spremembo njenih nebistvenih določb.. Ne zdi se niti, da bi do takšne potrebe predvidoma lahko prišlo v prihodnje. Možnost sprejetja izvedbenih ukrepov v skladu z regulativnim postopkom s pregledom bi bilo zato treba odstraniti iz Uredbe (ES) št. 1257/96, ne da bi bilo pri tem treba pooblastiti Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.

Zato se Uredba (ES) št. 1257/96 spremeni:

(1)	odstavek 1 člena 15 se črta;

(2)	odstavek 4 člena 17 se črta.

IV. ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE IN VKLJUČEVANJE

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (8)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge k Direktivi 89/391/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 89/391/EGS spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17b za tehnično spremembo Priloge, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija, tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja.“;

(2)	člen 17 se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 17b:

„Člen 17b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16a 6 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 22]

3. Prenos pooblastila iz člena 16a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (9) (*13)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije načrtovanja, proizvodnje ali konstrukcije delov delovnih mest, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja o delovnih mestih bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehničnimi spremembami prilog k Direktivi 89/654/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 89/654/EGS spremeni:

(1)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija načrtovanja, proizvodnje ali konstrukcije delov delovnih mest, tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje o delovnih mestih.

Kadar je v primeru možne neposredne nevarnosti za zdravje in varnost delavcev to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 9b.“;

(2)

vstavita se naslednja člena 9a in 9b:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 9 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 9b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 9a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

10.

Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (10) (*15)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja v zvezi z osebno varovalno opremo bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 89/656/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 89/656/EGS spremeni:

(1)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z osebno varovalno opremo, tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju osebne varovalne opreme.

(2)

vstavita se naslednja člena 9a in 9b:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 9b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*16) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

11.

Direktiva Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (11) (*17)

Za upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja o ročnem premeščanju bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 90/269/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 90/269/EGS spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju ročnega premeščanja bremen.

(2)

vstavita se naslednja člena 8a in 8b:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 8b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 8a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*18) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

12.

Direktiva Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (12) (*19)

Za upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja v zvezi s slikovnimi zasloni bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge k Direktivi 90/270/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 90/270/EGS spremeni:

(1)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za tehnično spremembo Priloge, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju slikovnih zaslonov.

(2)

vstavita se naslednja člena 10a in 10b:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 10a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*20) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

13.

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah (13) (*21)

Za upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij v zvezi z medicinsko oskrbo na ladjah bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 92/29/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 92/29/EGS spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnični napredek ali spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja v zvezi z medicinsko oskrbo na ladjah.

(2)

vstavita se naslednja člena 8a in 8b:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 8b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*22) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

14.

Direktiva Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (14) (*23)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja v zvezi z začasnimi ali premičnimi gradbišči bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge IV k Direktivi 92/57/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 92/57/EGS spremeni:

(1)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Spremembe Priloge IV

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za tehnično spremembo Priloge IV, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z začasnimi ali premičnimi gradbišči ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju začasnih ali premičnih gradbišč.

Kadar je v primeru neposredne nevarnosti za zdravje in varnost delavcev to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 13b.“;

(2)

vstavita se naslednja člena 13a in 13b:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 13a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*24) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

15.

Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (15) (*25)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja v zvezi z varnostnimi in/ali zdravstvenimi znaki pri delu bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 92/58/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 92/58/EGS spremeni:

(1)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi s projektiranjem in izdelavo varnostnih in/ali zdravstvenih znakov ali naprav pri delu ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu.

(2)

vstavita se naslednja člena 9a in 9b:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 9b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*26) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

16.

Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (16)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanja v zvezi z dejavnostmi pridobivanja rudnin z vrtanjem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge k Direktivi 92/91/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 92/91/EGS spremeni:

(1)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za tehnično spremembo Priloge, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z dejavnostmi pridobivanja rudnin z vrtanjem, tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje v zvezi z dejavnostmi pridobivanja rudnin z vrtanjem.

(2)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 23]

3. Prenos pooblastila iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 11a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*27) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

17.

Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (17)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij v zvezi z dejavnostmi površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge k Direktivi 92/104/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 92/104/EGS spremeni:

(1)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za tehnično spremembo Priloge, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z dejavnostmi površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja v zvezi z dejavnostmi površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin.

(2)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 24]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 11b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*28) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

18.

Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (18)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij na področju varnosti in zdravja na ribiških ladjah bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 93/103/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 93/103/ES spremeni:

(1)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z nekaterimi vidiki varnosti in zdravja na ribiških ladjah ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja na področju varnosti in zdravja na ribiških ladjah.

(2)

vstavita se naslednja člena 12a in 12b:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 25]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 12b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 12a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*29) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

19.

Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (19) (*30)

Za zagotovitev primernega varstva mladih ljudi pri delu in upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge k Direktivi 94/33/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 94/33/ES spremeni:

(1)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za tehnično spremembo Priloge, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje v zvezi z varstvom mladih ljudi pri delu.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*31) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

20.

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (20) (*32)

Za zagotovitev primernega varstva delavcev pred nevarnostjo za njihovo zdravje in varnost in upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij v zvezi s kemičnimi dejavniki bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 98/24/ES in dopolnitvijo navedene direktive z določitvijo ali revizijo indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 98/24/ES spremeni:

(1)

v členu 3(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi z določitvijo ali revizijo indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost, ob upoštevanju razpoložljivosti merilnih tehnik.

Države članice obveščajo organizacije delavcev in delodajalcev o indikativnih mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost, ki je določena na ravni Unije.

Kadar je v primeru izjemne možne neposredne nevarnosti za zdravje in varnost delavcev to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 12b.“;

(2)

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi s kemičnimi dejavniki ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja v zvezi s kemičnimi dejavniki.

(3)

vstavita se naslednja člena 12a in 12b:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2) in člena 12(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 3(2) in člena 12(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2) in členom 12(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*33) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

21.

Direktiva 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (21)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije na področju protieksplozijske zaščite, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij glede preprečevanja eksplozij in varovanja pred njimi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 1999/92/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 1999/92/ES spremeni:

(1)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija na področju protieksplozijske zaščite, tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja v zvezi s preprečevanjem eksplozij in varovanjem pred njimi.

(2)

vstavita se naslednja člena 10a in 10b:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 26]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 10b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*34) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

22.

Direktiva 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (22)

Za upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij v zvezi z izpostavljenostjo biološkim dejavnikom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 2000/54/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2000/54/ES spremeni:

(1)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a za tehnično spremembo prilog, da se prilagodijo tehničnemu napredku, spremembam mednarodnih predpisov ali specifikacij in novim odkritjem na področju izpostavljenosti biološkim dejavnikom.

(2)

vstavita se naslednja člena 19a in 19b:

„Člen 19a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 27]

3. Prenos pooblastila iz člena 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 19a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*35) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

23.

Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (23) (*36)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, proizvodnjo ali izdelavo delovne opreme in delovnih mest, tehničnega napredka, sprememb usklajenih evropskih standardov ali specifikacij in najnovejših dognanj o mehanskih vibracijah bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge k Direktivi 2002/44/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2002/44/ES spremeni:

(1)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za tehnično spremembo Priloge, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, proizvodnjo ali izdelavo delovne opreme in delovnih mest, tehnični napredek, spremembe usklajenih evropskih standardov ali specifikacij in najnovejša dognanja o mehanskih vibracijah.

(2)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 11b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*37) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 12 se črta.

24.

Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (Sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (24) (*38)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, izdelavo ali konstrukcijo delovne opreme in delovnih mest, tehničnega napredka, sprememb usklajenih evropskih standardov ali specifikacij in novih spoznanj v zvezi s hrupom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Direktive 2003/10/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2003/10/ES spremeni:

(1)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Spremembe Direktive

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za tehnično spremembo te direktive, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, izdelavo ali konstrukcijo delovne opreme in delovnih mest, tehnični napredek, spremembe usklajenih evropskih standardov ali specifikacij in nova spoznanja v zvezi s hrupom.

(2)

vstavita se naslednja člena 12a in 12b:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 12b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*39) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 13 se črta.

25.

Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (25) (*40)

Za upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih spoznanj v zvezi z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge II k Direktivi 2004/37/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2004/37/ES spremeni:

(1)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Sprememba Priloge II

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a za tehnično spremembo Priloge II, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja v zvezi z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi.

(2)

vstavita se naslednja člena 17a in 17b:

„Člen 17a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 17a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*41) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

26.

Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (26) (*42)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, proizvodnjo ali izdelavo delovne opreme in delovnih mest, tehničnega napredka, sprememb usklajenih evropskih standardov ali mednarodnih specifikacij in novih znanstvenih dognanj v zvezi s poklicno izpostavljenostjo optičnim sevanjem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog k Direktivi 2006/25/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2006/25/ES spremeni:

(1)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Sprememba prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za tehnično spremembo prilog, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, proizvodnjo ali izdelavo delovne opreme ali delovnih mest, tehnični napredek, spremembe usklajenih evropskih standardov ali mednarodnih specifikacij in nova znanstvena dognanja v zvezi s poklicno izpostavljenostjo optičnim sevanjem.

(2)

vstavita se naslednja člena 10a in 10b:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 10b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*43) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 11 se črta.

27.

Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (27)

Za upoštevanje tehnične harmonizacije in standardizacije, tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij ali znanja na področju delovne opreme bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo prilog I in II k Direktivi 2009/104/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/104/ES spremeni:

(1)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Sprememba prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za tehnično spremembo prilog I in II, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija delovne opreme ter tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij ali znanje na področju delovne opreme.

(2)

vstavita se člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 11b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*44) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

28.

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (28) (*45)

Za upoštevanje tehničnega napredka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge I k Direktivi 2009/148/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/148/ES spremeni:

(1)	člen 9 se črta;

(2)

v členu 18 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pred začetkom izpostavljenosti na delovnem mestu azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, je treba oceniti zdravstveno stanje vsakega delavca.

Ta ocena vključuje poseben pregled prsnega koša. V Prilogi I so podana praktična priporočila, na katera se lahko države članice oprejo pri kliničnem nadzoru delavcev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s tehnično spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu napredku.

Kadar je v primeru možne neposredne nevarnosti za zdravje in varnost delavcev, ki nastane zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 18b.

Dokler traja izpostavljenost, je vsaj enkrat na vsaka tri leta treba pripraviti novo oceno.

V skladu z državnimi zakoni in/ali prakso se za vsakega delavca, na katerega se nanaša prvi pododstavek, uvede zdravstveno spričevalo.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 18a in 18b:

„Člen 18a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18b

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*46) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

V. ENERGIJA

29.

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (29)

Za zagotovitev notranjega trga z zemeljskim plinom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo Direktive 2009/73/ES s potrebnimi smernicami, v katerih določi podrobnosti več postopkov v zvezi s pravili za trg plina. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/73/ES spremeni:

(1)	v členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic za regionalno sodelovanje v duhu solidarnosti.“; [Sprememba 29]

(2)	v členu 11 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim: „10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo tega člena.“; [Sprememba 30]

(3)

v členu 15 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, ki naj bi zagotovile, da lastnik prenosnega sistema in operater skladiščnega sistema dosledno in učinkovito izpolnjujeta odstavek 2 tega člena.“; [Sprememba 31]

(4)

v členu 36 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic za uporabo pogojev, določenih v odstavku 1 tega člena, in določitev postopka za uporabo odstavkov 3, 6, 8 in 9 tega člena.“; [Sprememba 32]

(5)

v členu 42 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic glede obsega obveznosti regulativnih organov, da sodelujejo med seboj in z Agencijo.“; [Sprememba 33]

(6)

v členu 43 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:

„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek, ki ga uporabljajo regulativni organi, Agencija in Komisija zaradi skladnosti odločitev regulativnih organov s smernicami iz tega člena.“; [Sprememba 34]

(7)

v členu 44 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih se določijo metode in podrobnosti hranjenja evidenc ter oblika in vsebina podatkov, ki jih je treba hraniti.“; [Sprememba 35]

(8)

vstavi se naslednji člen 50a:

„Člen 50a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(4), člena 11(10), člena 15(3), člena 36(10), člena 42(5), člena 43(9) in člena 44(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 36]

3. Prenos pooblastila iz člena 6(4), člena 11(10), člena 15(3), člena 36(10), člena 42(5), člena 43(9) in člena 44(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(4), členom 11(10), členom 15(3), členom 36(10), členom 42(5), členom 43(9) in členom 44(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*47) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(9)	odstavek 3 člena 51 se črta.

30.

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (30)

Za zagotovitev pogojev za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (ES) št. 715/2009 s potrebnimi smernicami, ki določajo postopkovne podrobnosti, ukrepe, ki zajemajo zelo kompleksne tehnične ureditve, in ukrepe, ki določajo podrobnosti nekaterih določb navedene uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 715/2009 spremeni:

(1)	v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za določitev dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena.“; [Sprememba 37]

(2)

v členu 6(11) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če Komisija predlaga sprejetje kodeksa omrežja na lastno pobudo, se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku kodeksa omrežja posvetuje z Agencijo, ENTSO za plin in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi za dopolnitev te uredbe s prilagoditvijo takšnih kodeksov omrežja.“; [Sprememba 38]

(3)	v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za oblikovanje sprememb katerega koli kodeksa omrežja, sprejetega na podlagi člena 6, ob upoštevanju predlogov Agencije.“;

(4)

v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Za namene doseganja ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a, s katerimi določi za dopolnitev te uredbe z določitvijo geografsko območje, na katero se nanaša posamezna struktura regionalnega sodelovanja, ob upoštevanju obstoječih struktur regionalnega sodelovanja. Komisija se v ta namen posvetuje z Agencijo in ENTSO za plin. [Sprememba 39]

Vsaka država članica lahko spodbuja sodelovanje na več kot enem gospodarskem območju.“;

(5)

v členu 23(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za določitev dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic o zadevah iz odstavka 1 tega člena in spremembo smernic iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena.“. [Sprememba 40]

(6)

vstavi se naslednji člen 27a:

„Člen 27a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(5), člena 6(11), člena 7(3), člena 12(3) in člena 23(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 41]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(5), člena 6(11), člena 7(3), člena 12(3) in člena 23(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(5), členom 6(11), členom 7(3), členom 12(3) in členom 23(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*48) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	člen 28 se črta.

31.

Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (31) (*49)

Za potrebne tehnične prilagoditve Uredbe (ES) št. 1222/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi, da se prilagodijo tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1222/2009 spremeni:

(1)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Spremembe in prilagoditve tehničnemu napredku

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi s spremembo te uredbe glede naslednjega:

(a)	uvedbe zahtev po informacijah za razvrščanje pnevmatik C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi pod pogojem, da so na voljo ustrezne usklajene testne metode;

(b)	po potrebi prilagoditve razvrščanja glede na oprijem tehničnim specifikacijam pnevmatik, oblikovanih predvsem za večjo učinkovitost v primeru ledu in/ali snega od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno zmogljivost zagona, ohranjanja vozila v gibanju ali njegove zaustavitve;

(c)	prilagoditve prilog I do IV tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*50) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 13 se črta.

VI. OKOLJE

32.

Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (32)

Za prilagoditev Direktive 91/271/EGS tehničnemu in znanstvenemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge I k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 91/271/EGS spremeni:

(1)	v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Kanalizacijski sistemi iz odstavka 1 morajo zadostiti zahtevam oddelka A Priloge I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo navedenih zahtev.“;

(2)

v členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz odstavkov 1 in 2 morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz oddelka B Priloge I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo navedenih zahtev.“;

(3)	v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz odstavka 2 morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz oddelka B Priloge I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo navedenih zahtev.“;

(4)	v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Ureditve in posebna dovoljenja morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka C Priloge I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo navedenih zahtev.“;

(5)

v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Predhodne ureditve in posebna dovoljenja, ki se nanašajo na odvajanje iz komunalnih čistilnih naprav, izdelana v skladu z odstavkom 2 znotraj aglomeracij s PE med 2 000 in 10 000 v primeru odvajanja v sladke vode in estuarije ter znotraj aglomeracij s PE večjim od 10 000 v primeru vsakršnega drugačnega odvajanja, morajo vsebovati pogoje za izpolnitev ustreznih zahtev iz oddelka B Priloge I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo navedenih zahtev.“;

(6)

vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 4(3), člena 5(3), člena 11(2) in člena 12(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 42]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(2), člena 4(3), člena 5(3), člena 11(2) in člena 12(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2), členom 4(3), členom 5(3), členom 11(2) in členom 12(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*51) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

(7)	odstavek 3 člena 18 se črta.

33.

Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (33)

Za prilagoditev Direktive 91/676/EGS znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 91/676/EGS spremeni:

(1)	člen 8 se nadomesti z naslednjim: „Člen 8 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 43]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*52) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 9 se črta.

34.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (34) (*53)

Za zagotovitev revizije tehničnih zahtev za opremo za spodnje polnjenje, določenih v Direktivi 94/63/ES, kadar je potrebno, in za prilagoditev prilog tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 94/63/ES spremeni:

(1)

v členu 4(1) se šesti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsi terminali z napravami za polnjenje avtocistern se opremijo z vsaj enim polnilnim otokom, ki ustreza tehničnim zahtevam za opremo za spodnje polnjenje, določenim v Prilogi IV. Komisija te tehnične zahteve preverja v rednih časovnih presledkih in je v skladu s členom 7a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembo Priloge IV na podlagi rezultatov tega preverjanja.“;

(2)	člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Prilagoditev tehničnemu napredku Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo tehničnemu napredku, razen mejnih vrednosti iz točke 2 Priloge II.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(1) in člena 7 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 4(1) in člena 7 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(1) in členom 7, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*54) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	člen 8 se črta.

35.

Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (35)

Za določitev dodatnih tehničnih pravil, ki so potrebna za odstranjevanje PCB-ja in PCT-ja v skladu z Direktivo 96/59/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z:

—	določitvijo referenčnih merilnih metod za določanje vsebnosti PCB-ja;

—	določitvijo drugih manj nevarnih nadomestkov za PCB-je za nekatere namene;

—	določitvijo tehničnih standardov za druge metode odstranjevanja PCB-jev za nekatere namene.

Zato se Direktiva 96/59/ES spremeni:

(1)

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10b za dopolnitev te direktive za naslednje namene : [Sprememba 44]

(a)	za določitev referenčnih merilnih metod za določanje vsebnosti PCB-ja v kontaminiranih snoveh;

(b)	po potrebi za določitev samo za namene točk (b) in (c) člena 9(1) drugih, manj nevarnih nadomestkov za PCB-je;

(c)	za določitev tehničnih standardov za druge metode odstranjevanja PCB-jev, navedene v drugem stavku člena 8(2).

Za namene točke (a) prvega pododstavka ostanejo meritve, izvedene pred določitvijo referenčnih metod, veljavne.“;

(2)	odstavek 3 člena 10a se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 10b:

„Člen 10b

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 45]

3. Prenos pooblastila iz člena 10(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*55) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

36.

Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (36)

Za prilagoditev Direktive 98/83/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog II in III k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I glede določitve pogostnosti spremljanja stanja in metod spremljanja stanja za radioaktivne snovi je zastarelo zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom (37).

Kar zadeva pooblastilo iz drugega odstavka dela A Priloge III, je možnost spremembe Priloge III z delegiranimi akti že določena v členu 11(2) Direktive 98/83/ES.

Zato se Direktiva 98/83/ES spremeni:

(1)	v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo prilog II in III, da se po potrebi prilagodita znanstvenemu in tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 46]

3. Prenos pooblastila iz člena 11(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*56) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 12 se črta;

(4)

del C Priloge I se spremeni:

(a)	del tabele z naslovom „Radioaktivnost“ se črta;

(b)	opombe 8, 9 in 10 se črtajo;

(5)	drugi odstavek dela A Priloge III se črta.

37.

Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (38)

Za zagotovitev posodobljenosti Direktive 2000/53/ES in določitev dodatnih tehničnih ukrepov v zvezi z izrabljenimi vozili bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s:

—	spremembo prilog k navedeni direktivi;

—	dopolnitvijo navedene direktive z minimalnimi zahtevami za potrdilo o uničenju;

—	dopolnitvijo navedene direktive s potrebnimi pravili za nadzorovanje izpolnjevanja ciljev in standardov za kodiranje sestavnih delov in surovin v državah članicah.

Zato se Direktiva 2000/53/ES spremeni:

(1)

v členu 4(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z rednimi spremembami Priloge II za njeno prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, da se:

(i)	po potrebi določi najvišje dopustne vrednosti koncentracije snovi iz točke (a) v določenih surovinah in sestavnih delih vozil;

(ii)	izvzame določene surovine in sestavne dele vozil iz točke (a), če se uporabi teh snovi ni mogoče izogniti;

(iii)

črta surovine in sestavne dele vozil iz Priloge II, če se je mogoče izogniti uporabi teh snovi;

(iv)	na podlagi točk (i) in (ii) določi tiste surovine in sestavne dele vozil, ki jih je mogoče odstraniti pred nadaljnjo obdelavo, ter zanje zahteva, da; se označijo ali kako drugače napravijo za spoznavne.“;

(2)

v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Države članice storijo vse potrebno za zagotovitev, da njihovi pristojni organi vzajemno priznajo in sprejmejo potrdila o uničenju, ki jih izdajo druge države članice skladno z odstavkom 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z minimalnimi zahtevami za dopolnitev te uredbe z določitvijo minimalnih zahtev za potrdilo o uničenju.“; [Sprememba 47]

(3)	v členu 6 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku.“;

(4)

v členu 7(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s podrobnimi pravili, potrebnimi za dopolnitev direktive z določitvijo podrobnih pravil , potrebnih za nadzorovanje izpolnjevanja ciljev iz prvega pododstavka v državah članicah. Pri pripravi teh pravil Komisija upošteva vse ustrezne dejavnike, med drugim razpoložljivost podatkov ter vprašanje izvoza in uvoza izrabljenih vozil.“; [Sprememba 48]

(5)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s standardi za dopolnitev te direktive z določitvijo standardov iz odstavka 1. Pri pripravi teh standardov Komisija upošteva delo, ki poteka na tem področju v ustreznih mednarodnih forumih, in po potrebi sodeluje pri tem delu.“; [Sprememba 49]

(6)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2)(b), člena 5(5), člena 6(6), člena 7(2) in člena 8(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 50]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(2)(b), člena 5(5), člena 6(6), člena 7(2) in člena 8(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2)(b), členom 5(5), členom 6(6), členom 7(2) in členom 8(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*57) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavek 3 člena 11 se črta.

38.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (39)

Za prilagoditev Direktive 2000/60/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku ter določitev dodatnih tehničnih pravil, potrebnih za ukrepanje Unije na področju vodne politike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z naslednjim:

—	spremembo prilog I in III ter oddelka 1.3.6 Priloge V k navedeni direktivi;

—	dopolnitvijo navedene direktive s strokovnimi zahtevami in standardiziranimi metodami za analiziranje in spremljanje stanja voda;

—	dopolnitvijo navedene direktive z objavo rezultatov interkalibracije in določitvijo vrednosti za razvrščanje po sistemih spremljanja stanja v državah članicah.

Zato se Direktiva 2000/60/ES spremeni:

(1)	v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analiziranje in spremljanje stanja voda.“; [Sprememba 51]

(2)

v členu 20(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi s spremembo prilog I in III ter oddelka 1.3.6 Priloge V, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, ob upoštevanju obdobij, predvidenih za pregledovanje in posodobitev načrtov upravljanja povodij, kot so navedeni v členu 13.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(3), prvega pododstavka člena 20(1) in točke (ix) odstavka 1.4.1 Priloge V se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 52]

3. Prenos pooblastila iz člena 8(3), prvega pododstavka člena 20(1) in točke (ix) odstavka 1.4.1 Priloge V lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(3), prvim pododstavkom člena 20(1) in točko (ix) odstavka 1.4.1 Priloge V, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*58) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 21 se črta;

(5)

v točki 1.4.1 Priloge V se točka (ix) nadomesti z naslednjim:

„(ix)

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi za dopolnitev te direktive z objavo rezultatov interkalibracije in določitvijo vrednosti za razvrščanje po sistemih spremljanja stanja v državah članicah v skladu s točkami (i) do (viii). Rezultati se objavijo v šestih mesecih po končani interkalibraciji.“[Sprememba 53]

39.

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (40) (*59)

Za prilagoditev Direktive 2002/49/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2002/49/ES spremeni:

(1)

člen 6 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi s spremembo Priloge II, da se oblikujejo skupne metode ocenjevanja za določanje Lden in Lnight.“;

(b)	v odstavku 3 se doda naslednji drugi pododstavek: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi s spremembo Priloge III, da se oblikujejo skupne metode ocenjevanja za določanje škodljivih učinkov.“;

(2)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi s spremembo točke 3 Priloge I ter prilog II in III, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2) in (3) ter člena 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 6(2) in (3) ter člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2) in (3) ali členom 12, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*60) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 13 se črta;

(5)	v Prilogi III se prvi stavek uvodnega besedila nadomesti z naslednjim: „Razmerja odmerek-učinek, ki jih bodo uvedli prihodnji popravki te priloge, bodo še posebej zadevala:“.

40.

Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ter o spremembi Direktive 1999/13/ES (41) (*61)

Za zagotovitev uporabe sodobnih analitskih metod za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi vsebnosti hlapnih organskih spojin bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge III k Direktivi 2004/42/ES, da se prilagodi tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2004/42/ES spremeni:

(1)	člen 11 se nadomesti z naslednjim: „Člen 11 Prilagoditev tehničnemu napredku Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo Priloge III, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*62) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 12 se črta.

41.

Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (42)

Za upoštevanje znanstvenega in tehničnega razvoja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Direktive 2004/107/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2004/107/ES spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 15 nadomesti z naslednjim:

„15. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi s spremembo tega člena, oddelka II prilog II, III oziroma IV ter oddelka V Priloge V, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Vendar spremembe ne smejo niti neposredno niti posredno spremeniti ciljnih vrednosti.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(15) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 54]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(15) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(15), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*63) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 6 se črta;

(4)	oddelek V Priloge V se nadomesti z naslednjim: „V tem trenutku ni mogoče določiti referenčnega modeliranja kakovosti zraka.“

42.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (43)

Za prilagoditev Direktive 2006/7/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo Priloge I k navedeni direktivi v zvezi z metodami analize za parametre, določene v navedeni prilogi;

—	za spremembo Priloge V k navedeni direktivi;

—	za dopolnitev navedene direktive z določitvijo standarda EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod.

Zato se Direktiva 2006/7/ES spremeni:

(1)

v členu 15 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a:

(a)	za določitev da to direktivo dopolni z določitvijo standarda EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod iz člena 3(9); [Sprememba 55]

(b)	po potrebi za spremembo Priloge da po potrebi spremeni Prilogo I glede na znanstveni in tehnični napredek v zvezi z metodami analize za parametre, določene v navedeni prilogi; [Sprememba 56]

(c)	po potrebi za prilagoditev Priloge da po potrebi spremeni Prilogo V glede na znanstveni in tehnični napredek.“; [Sprememba 57]

(2)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 58]

3. Prenos pooblastila iz člena 15(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 15(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*64) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 16 se črta.

43.

Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (44)

Za dodatni razvoj tehničnih določb Direktive 2006/21/ES in njeno prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo prilog k navedeni direktivi, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku;

—	za dopolnitev navedene direktive s tehničnimi zahtevami za namene člena 13(6);

—	za dopolnitev navedene direktive, da se dopolnijo tehnične zahteve za opredelitev odpadkov iz Priloge II, in za dopolnitev navedene direktive z razlago opredelitve iz točke 3 člena 3;

—	za dopolnitev navedene direktive z merili za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III;

—	za dopolnitev navedene direktive z usklajenimi standardi za metode vzorčenja in analiziranja.

Zato se Direktiva 2006/21/ES spremeni:

(1)

v členu 22 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22a, potrebnih za dopolnitev te direktive za naslednje namene : [Sprememba 59]

(a)	pripravo tehničnih zahtev da pripravi tehnične zahteve za namene člena 13(6), vključno s tehničnimi zahtevami glede opredelitve lahko sprostljivega cianida in metode njegovega merjenja; [Sprememba 60]

(b)	dopolnitev tehničnih zahtev da dopolni tehnične zahteve za opredelitev odpadkov, podano v Prilogi II; [Sprememba 61]

(c)	da zagotovi razlago opredelitve iz točke 3 člena 3; [Sprememba 62]

(d)	določitev meril da določi merila za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III; [Sprememba 63]

(e)	določitev usklajenih standardov da določi harmonizirane standarde za metode vzorčenja in analiziranja, ki so potrebne za tehnično izvajanje te direktive. [Sprememba 64]

Pri izvajanju prenosa pooblastila iz prvega pododstavka daje Komisija prednost dejavnostim iz točk (b), (c) in (d).

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. Te spremembe se sprejmejo z namenom doseganja visoke stopnje varstva okolja.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 22a:

„Člen 22a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 22(2) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 65]

3. Prenos pooblastila iz člena 22(2) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 22(2) in (3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*65) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 23 se črta.

44.

Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (45)

Za prilagoditev Direktive 2006/118/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog II, III in IV k navedeni direktivi ter z dodajanjem novih onesnaževal ali kazalcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2006/118/ES spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Tehnične prilagoditve

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo delov A in C Priloge II ter prilog III in IV, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, ob upoštevanju obdobja pregledovanja in posodabljanja načrtov upravljanja povodij, kot je navedeno v členu 13(7) Direktive 2000/60/ES.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo dela B Priloge II, da se dodajo nova onesneževala ali kazalci.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*66) UL L 123,12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 9 se črta.

45.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (46) (*67)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 166/2006 tehničnemu napredku in razvoju mednarodnega prava ter za zagotovitev boljšega poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog II in III navedene uredbe, da se prilagodita znanstvenemu ali tehničnemu napredku ali kot rezultat sprejetja kakršnih koli sprememb prilog k Protokolu OZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal na srečanju pogodbenic Protokola ter da se navedena uredba dopolni z začetkom poročanja o izpustih ustreznih onesnaževal iz enega ali več razpršenih virov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 166/2006 spremeni:

(1)

v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar Komisija ugotovi, da podatkov o izpustih iz razpršenih virov ni, se nanjo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za začetek poročanja o izpustih ustreznih onesnaževal iz enega ali več razpršenih virov ob uporabi mednarodno potrjenih metodologij, kadar je to primerno.“;

(2)

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo prilog II in III za naslednje namene:

(a)	prilagoditev prilog znanstvenemu ali tehničnemu napredku;

(b)	prilagoditev prilog kot rezultat sprejetja kakršnih koli sprememb prilog k Protokolu na srečanju pogodbenic Protokola.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(3) in člena 18 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 8(3) in člena 18 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(3) in členom 18, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*68) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 19 se črta.

46.

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (47)

Za posodobitev in nadaljnji razvoj tehničnih pravil, ki se uporabljajo za infrastrukturo za prostorske informacije v Uniji, kot so določena v Direktivi 2007/2/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo opisa obstoječih tem podatkov iz prilog I, II in III navedene direktive;

—	za dopolnitev navedene direktive s tehničnimi ureditvami za medopravilnost in, kadar je to izvedljivo, uskladitev zbirk podatkov in storitev;

—	za dopolnitev navedene direktive s tehničnimi podrobnostmi za nekatere storitve in minimalnimi merili za opravljanje storitev v zvezi s prostorskimi podatki;

—	za dopolnitev navedene direktive z nekaterimi obveznostmi;

—	za dopolnitev navedene direktive z usklajenimi pogoji glede dostopa do zbirk prostorskih podatkov in storitev.

Zato se Direktiva 2007/2/ES spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo opisa obstoječih tem podatkov iz prilog I, II in III, da se upoštevajo razvijajoče se potrebe po prostorskih podatkih v podporo politikam Unije, ki zadevajo okolje.“;

(2)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo tehničnih ureditev za medopravilnost in, kadar je to izvedljivo, uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev. Pri pripravi navedenih ureditev se upoštevajo ustrezne uporabniške zahteve, obstoječe pobude in mednarodni standardi za uskladitev zbirk prostorskih podatkov, pa tudi analiza izvedljivosti ter stroškov in koristi. [Sprememba 67]

Relevantni standardi, ki jih za zagotavljanje medopravilnosti ali uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki sprejmejo organizacije, ustanovljene po mednarodnem pravu, se vključijo v delegirane akte iz prvega pododstavka, po potrebi pa se v njih navedejo tudi obstoječa tehnična sredstva.“;

(3)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi pravili, ki zlasti določajo naslednje za dopolnitev tega poglavja za dopolnitev te direktive z določitvijo naslednjega : [Sprememba 68]

(a)	tehnične podrobnosti za storitve iz členov 11 in 12 ter minimalna merila za opravljanje teh storitev, ob upoštevanju obstoječih zahtev o poročanju ter priporočil, sprejetih v okviru okoljske zakonodaje Unije, obstoječih storitev e-trgovine in tehnološkega napredka;

(b)	obveznosti iz člena 12.“;

(4)

v členu 17 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8. Države članice institucijam in organom Unije zagotovijo dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki v skladu z usklajenimi pogoji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo pravil, ki urejajo navedene pogoje. Ta pravila v celoti upoštevajo načela, določena v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena.“; [Sprememba 69]

(5)

vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(7), člena 7(1), člena 16 in člena 17(8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 70]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(7), člena 7(1), člena 16 in člena 17(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(7), členom 7(1), členom 16 in členom 17(8), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*69) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 22 se črta.

47.

Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (48)

Za upoštevanje znanstvenega in tehničnega napredka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k Direktivi 2007/60/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2007/60/ES spremeni:

(1)

v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo Priloge, da se prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku, ob upoštevanju obdobja pregledovanja in posodabljanja, določenega v členu 14.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*70) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 12 se črta.

48.

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (49)

Za upoštevanje tehničnih dosežkov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I do VI, VIII, IX, X in XV k Direktivi 2008/50/ES, da se prilagodijo tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2008/50/ES spremeni:

(1)

člen 28 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Spremembe in izvedbeni ukrepi“;

(b)	v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28a v zvezi s spremembo prilog I do VI, VIII, IX, X in XV, da se prilagodijo tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 28a:

„Člen 28a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 72]

3. Prenos pooblastila iz člena 28(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 28(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*71) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 29 se črta.

49.

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (50)

Za prilagoditev Direktive 2008/56/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku, zagotovitev doslednosti in omogočitev primerjave med morskimi regijami ali podregijami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog III, IV in V k navedeni direktivi in dopolnitvijo navedene direktive z merili in metodološkimi standardi ter specifikacijami in standardiziranimi metodami za spremljanje in presojo za uporabo s strani držav članic. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2008/56/ES spremeni:

(1)

v členu 9 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo meril in metodoloških standardov, ki jih bodo uporabile države članice, na podlagi prilog I in III do 15. julija 2010 na način, da se zagotovi doslednost in da se med morskimi regijami ali podregijami omogoči primerjava, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje. [Sprememba 73]

Komisija se posvetuje z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi konvencijami o regionalnih morjih, preden predlaga takšna merila in standarde.“;

(2)

v členu 11 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo specifikacij in standardiziranih metod za spremljanje ter presojo, ki upoštevajo obstoječe obveznosti in zagotavljajo primerljivost izsledkov spremljanja ter presoje.“; [Sprememba 74]

(3)

v členu 24 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo prilog III, IV in V, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, ob upoštevanju obdobij za pregled in posodabljanje morskih strategij, določenih v členu 17(2).“;

(4)

vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3), člena 11(4) in člena 24(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 75]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3), člena 11(4) in člena 24(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(3), členom 11(4) in členom 24(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*72) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavek 3 člena 25 se črta.

50.

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (51) (*73)

Za zagotovitev rednega posodabljanja Uredbe (ES) št. 1272/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo Priloge VI navedene uredbe, da se uskladi razvrščanje in označevanje snovi;

—	za spremembo navedene uredbe, tako da se ji doda priloga v zvezi z nujno zdravstveno pomočjo;

—	za spremembo nekaterih določb navedene uredbe in prilog I do VIII k navedeni uredbi, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Zato se Uredba (ES) št. 1272/2008 spremeni:

(1)

v členu 37 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Če Komisija meni, da je usklajena razvrstitev in označitev zadevne snovi ustrezna, nemudoma sprejme delegirane akte v skladu s členom 53a v zvezi s spremembo Priloge VI, tako da se ta snov, skupaj z ustreznimi elementi razvrstitve in označitve, vključi v tabelo 3.1 dela 3 Priloge VI, po potrebi pa tudi posebne mejne koncentracije ali M-faktorji.

Ustrezen vnos pod istimi pogoji vključi v tabelo 3.2 dela 3 Priloge VI do 31. maja 2015.

Kadar je v primeru uskladitve razvrstitve in označitve snovi to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 53b.“;

(2)

v členu 45 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija do 20. januarja 2012 na podlagi pregleda oceni možnosti za uskladitev informacij iz odstavka 1, pri čemer tudi določi obliko, v kateri morajo uvozniki in nadaljnji uporabniki imenovanim organom predložiti informacije. Komisija se na podlagi pregleda in po posvetovanju z zadevnimi interesnimi skupinami, npr. Evropskim združenjem centrov za zastrupitve in kliničnih toksikologov (EAPCCT), v skladu s členom 53a pooblasti za sprejetje delegirane uredbe, s katero se ta uredba spremeni, tako da se ji doda Priloga.“;

(3)

v členu 53 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 53a v zvezi s spremembo člena 6(5), člena 11(3), člena 12, člena 14, člena 18(3)(b), člena 23, členov 25 do 29, drugega in tretjega pododstavka člena 35(2) ter prilog I do VII, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku, pri čemer ustrezno upošteva nadaljnji razvoj GHS, zlasti pa vse spremembe na ravni ZN glede uporabe informacij o podobnih zmeseh, obenem pa tudi upošteva razvijanje mednarodno priznanih kemičnih programov in spremembe v zvezi z informacijami iz podatkovnih baz o nesrečah.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 53b.“;

(4)

vstavita se naslednja člena 53a in 53b:

„Člen 53a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 37(5), člena 45(4) in člena 53(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 37(5), člena 45(4) in člena 53(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 37(5), členom 45(4) in členom 53(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 53b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 53 a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*74) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavka 3 in 4 člena 54 se črtata.

51.

Direktiva 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih (52) (*75)

Za zagotovitev skladnosti z ustreznimi standardi, ki jih pripravi Evropski odbor za standardizacijo (CEN), bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo nekaterih določb Direktive 2009/126/ES, da se prilagodijo tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/126/ES spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Tehnične prilagoditve

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo členov 4 in 5, da se ju po potrebi prilagodi tehničnemu napredku zaradi zagotovitve skladnosti s katerim koli relevantnim standardom, ki ga pripravi Evropski odbor za standardizacijo (CEN).

Prenos pooblastila iz prvega odstavka se ne uporablja za učinkovitost zajetja bencinskih hlapov in razmerje hlapi/bencin iz člena 4 ter za obdobja iz člena 5.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*76) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

(3)	člen 9 se črta.

52.

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (53)

Za prilagoditev Direktive 2009/147/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in V k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/147/ES spremeni:

(1)	člen 15 se nadomesti z naslednjim: „Člen 15 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo prilog I in V, da se prilagodita tehničnemu in znanstvenemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 76]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*77) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

(3)	člen 16 se črta.

53.

Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (54)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1221/2009 in vzpostavitev postopkov ocenjevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi in njeno dopolnitvijo s postopki za izvajanje medsebojnega ocenjevanja pristojnih organov za sistem EMAS in zagotavljanjem sektorskih referenčnih dokumentov in navodil, ki se nanašajo na registracijo organizacij in postopke harmonizacije . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 77]

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 1221/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z uskladitvijo nekaterih postopkov in v zvezi s sektorskimi referenčnimi dokumenti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 78]

Zato se Uredba (ES) št. 1221/2009 spremeni:

(1)

v členu 16 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme navodila, ki se nanašajo na postopke usklajevanja Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe z uvedbo navodil za postopke harmonizacije , ki jih odobri forum pristojnih organov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2). [Sprememba 79]

Ti dokumenti so dostopni javnosti.“;

(2)

v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a v zvezi s postopki za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopkov za izvajanje medsebojnega ocenjevanja pristojnih organov za sistem EMAS, vključno z ustreznimi postopki za priziv na odločitve, sprejete na podlagi medsebojne ocene.“; [Sprememba 80]

(3)

v členu 30 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme navodila, ki se nanašajo na Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe z uvedbo navodil za postopke harmonizacije usklajevanja, ki jih odobri forum organov za akreditiranje in licenciranje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2). [Sprememba 81]

Ti dokumenti so dostopni javnosti.“;

(4)

v členu 46 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 49(2) sprejme sektorske referenčne dokumente Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem sektorskih referenčnih dokumentov iz odstavka 1 in navodila iz odstavka 4.“; [Sprememba 82]

(5)

člen 48 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 48

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a v zvezi s spremembo prilog, če je primerno, glede na pridobljene izkušnje z delovanjem sistema EMAS kot odziv na ugotovljene potrebe po oblikovanju navodil o zahtevah sistema EMAS in v skladu s kakršnimi koli spremembami mednarodnih standardov ali novimi standardi, ki pomembno vplivajo na učinkovitost te uredbe.“;

(6)

vstavi se naslednji člen 48a:

„Člen 48a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(4), člena 17(3) , člena 30(6), člena 46(6) in člena 48 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 16(4), člena 17(3) , člena 30(6), člena 46(6 ) in člena 48 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(4), členom 17(3) , členom 30(6), členom 46(6) in členom 48, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*78) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 83]"

(7)	odstavek 3 člena 49 se črta.

54.

Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (55)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 66/2010 in določitev dodatnih tehničnih pravil, ki so potrebna za znak EU za okolje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo prilog k navedeni direktivi;

—	za dopolnitev navedene uredbe z ukrepi, s katerimi se odobrijo nekatera odstopanja;

—	za dopolnitev navedene uredbe z ukrepi za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka EU za okolje.

Kar zadeva oblikovanje meril za znak EU za okolje za hrano in krmo, je Komisija leta 2011 objavila študijo o izvedljivosti določanja meril za oblikovanje znaka EU za okolje za hrano in krmo. Glede na končno poročilo navedene študije o izvedljivosti in mnenje Odbora Evropske unije za znak za okolje, Komisija trenutno ne namerava oblikovati meril za znak EU za okolje za hrano in krmo. Zato na Komisijo ni treba prenesti pooblastila v zvezi z odločitvijo, za katere skupine hrane in krme je oblikovanje meril za znak EU za okolje izvedljivo.

Zato se Uredba (ES) št. 66/2010 spremeni:

(1)

člen 6 se spremeni:

(a)	drugi pododstavek odstavka 5 se črta;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi z odobritvijo za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov za odobritev odstopanj od odstavka 6 tega člena za določene kategorije proizvodov, ki vsebujejo snovi iz odstavka 6, le če njihova nadomestitev kot takih ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnove proizvoda ni tehnično izvedljiva, ali za proizvode, ki imajo bistveno večjo splošno okoljsko uspešnost v primerjavi z drugimi proizvodi iste kategorije. [Sprememba 84]

Snovem, ki ustrezajo merilom iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 in so bile opredeljene v skladu s postopkom iz člena 59(1) navedene uredbe ter so prisotne v zmeseh, v izdelku ali v homogenem delu kompleksnega izdelka v koncentraciji, višji od 0,1 % (mase na maso), se odstopanje ne odobri.“;

(2)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih meril za podeljevanje znaka EU za okolje za vsako skupino proizvodov najpozneje devet mesecev po posvetovanju z EUEB. Ti ukrepi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. [Sprememba 85]

Komisija pri izvajanju prenosa pooblastil iz prvega pododstavka upošteva pripombe EUEB ter jasno izpostavi, dokumentira in utemelji razloge za kakršno koli spremembo končnega predloga v primerjavi s predlogom osnutka meril po posvetovanju z EUEB.“;

(3)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo prilog.

Kar zadeva spremembe največjega zneska pristojbin iz Priloge III, Komisija upošteva dejstva, da morajo pristojbine kriti stroške upravljanja sistema.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(7), člena 8(2) in člena 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 86]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(7), člena 8(2) in člena 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(7), členom 8(2) in členom 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*79) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	člen 16 se črta.

VII. EUROSTAT

55.

Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (56)

Za prilagoditev Uredbe (EGS) št. 3924/91 tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za dopolnitev navedene uredbe:

—	s posodobitvijo seznama Prodcom in dejansko zbranih podatkov za vsako postavko;

—	s sprejetjem podrobnih pravil za uporabo člena 3(3);

—	z odločitvijo, da se za nekatere postavke iz seznama Prodcom izvaja mesečno ali četrtletno opazovanje;

—	z opredelitvijo ureditev v zvezi s vsebino vprašalnikov in podrobnih pravil, v skladu s katerimi države članice obdelujejo izpolnjene vprašalnike ali informacije iz drugih virov.

Zato se Uredba (EGS) št. 3924/91 spremeni:

(1)	v členu 2 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s posodabljanjem za dopolnitev te uredbe s posodobitvijo seznama Prodcom in dejansko zbranih informacij za vsako postavko.“; [Sprememba 87]

(2)

v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s podrobnimi pravili za dopolnitev te uredbe s sprejetjem podrobnih pravil za uporabo odstavka 3 tega člena, tudi za prilagoditev tehničnemu napredku.“; [Sprememba 88]

(3)

v členu 4 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a, s katerimi Komisija predvidi za dopolnitev te uredbe z določitvijo , da se za nekatere postavke seznama Prodcom izvajajo mesečna ali četrtletna opazovanja.“; [Sprememba 89]

(4)

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zbirajo zahtevane informacije z uporabo vprašalnikov, katerih vsebina ustreza postopkom, ki jih določi Komisija. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z navedenimi ureditvami za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo navedenih ureditev .“; [Sprememba 90]

(5)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Obdelava rezultatov

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s podrobnimi pravili za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih pravil , v skladu s katerimi države članice obdelujejo izpolnjene vprašalnike iz člena 5(1) ali informacije iz drugih virov iz člena 5(3).“; [Sprememba 91]

(6)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(6), člena 3(5), člena 4, člena 5(1) in člena 6 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 92]

3. Prenos pooblastila iz člena 2(6), člena 3(5), člena 4, člena 5(1) in člena 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(6), členom 3(5), členom 4, členom 5(1) in členom 6, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*80) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavek 3 člena 10 se črta.

56.

Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (57)

Za prilagoditev Uredbe (EGS) št. 696/93 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo statističnih enot gospodarstva, uporabljenih meril in opredelitev, navedenih v Prilogi k navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (EGS) št. 696/93 spremeni:

(1)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a zlasti v zvezi s spremembo statističnih enot gospodarstva, uporabljenih meril in opredelitev, navedenih v Prilogi, da se jih prilagodi gospodarskemu in tehničnemu razvoju.“; [Sprememba 93]

(2)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 94]

3. Prenos pooblastila iz člena 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*81) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 7 se črta.

57.

Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 z dne 19. maja 1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih (58)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1165/98 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo prilog k navedeni uredbi v zvezi s posodobitvijo seznamov spremenljivk, opredelitev in ustreznih oblik posredovanja spremenljivk;

—	za spremembo seznama dejavnosti;

—	za dopolnitev navedene uredbe, kar zadeva odobritev in uporabo evropskih vzorčnih načrtov;

—	za dopolnitev navedene uredbe z merili za merjenje kakovosti spremenljivk ; [Sprememba 95]

—	za dopolnitev navedene uredbe s pogoji za zagotavljanje potrebne kakovosti podatkov;

—	za dopolnitev navedene uredbe z določitvijo pogojev za uporabo evropskega vzorčnega načrta;

—	za dopolnitev navedene uredbe z uporabo drugih enot opazovanja;

—	za dopolnitev navedene uredbe s seznamom spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni;

—	za dopolnitev navedene uredbe s pogoji za razmestitev v evropskem vzorčnem načrtu.

Več pooblastil, ki so bila potrebna le za prehodne ukrepe, je zastarelih.

Zato se Uredba (ES) št. 1165/98 spremeni:

(1)	v členu 3 se doda naslednji odstavek 3: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo prilog, da se posodobijo seznam spremenljivk, opredelitve in ustrezne oblike posredovanja spremenljivk.“;

(2)

v členu točki (d) prvega pododstavka člena 4(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: [Sprememba 96]

„Podrobnosti načrtov iz prvega pododstavka se opredelijo v prilogah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi njihovo odobritvijo in uporabo za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo njihove odobritve in uporabe .“; [Sprememba 97]

(3)	v členu 10 se doda naslednji odstavek 5: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z merili za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo meril za merjenje kakovosti spremenljivk .“; [Sprememba 98]

(4)	člen 17 se črta;

(4a)	odstavek 3 člena 18 se črta; [Sprememba 99]

(5)

vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), drugega pododstavka točke (d) prvega pododstavka člena 4(2), člena 10 (5) , točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 100]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(3), drugega pododstavka točke (d) prvega pododstavka člena 4(2), člena 10 (5) , točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 101]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom drugim pododstavkom točke (d) prvega pododstavka člena 4(2), členom 10 (5) , točkami (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točkama (b)4 in (d)2 Priloge B, točkami (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točkama (b)2 in (d)2 Priloge D, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 102]

(*82) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

(6)

Priloga A se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Ta priloga se uporablja za vse dejavnosti, naštete v področjih B do E klasifikacije NACE Rev. 2, oziroma za vse proizvode, naštete v področjih B do E klasifikacije CPA. Teh informacij se ne zahteva za 37, 38.1, 38.2 in 39 NACE Rev. 2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo seznama dejavnosti.“;

(ii)

točka (b)3 se nadomesti z naslednjim:

„3.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“; [Sprememba 103]

(iii)

točka (c)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Podatki o prodajnih cenah na tujih trgih (št. 312) in uvoznih cenah (št. 340) se lahko zberejo z uporabo povprečne vrednosti za zunanjetrgovinske proizvode ali drugih virov le v primeru, če pri tem ne pride do znatnega poslabšanja kakovosti v primerjavi s posebnimi podatki o cenah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s pogoji za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo pogojev za zagotavljanje potrebne kakovosti podatkov.“; [Sprememba 104]

(iv)

točka (c)4 se nadomesti z naslednjim:

„4.	Od začetega prvega obdobja opazovanja se lahko podatki o osebah, ki delajo (št. 210), nadomestijo s številom zaposlenih (št. 211). To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti Uredbe.“;

(v)

točka (c)10 se nadomesti z naslednjim:

„10.

Podatki o proizvajalčevih cenah ali uvoznih cenah (št. 310, 311, 312 in 340) se ne zahtevajo za naslednje skupine ali razrede NACE Rev. 2 oziroma CPA: 07.21, 24.46, 25.4, 30.1, 30.3, 30.4 in 38.3. Poleg tega se podatki o uvoznih cenah (št. 340) ne zahtevajo za oddelke 09, 18, 33 in 36 CPA. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo seznama dejavnosti.“;

(vi)

točka (d)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Poleg tega se spremenljivka proizvodnje (št. 110) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujeta v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“; [Sprememba 105]

(vii)

točka (f)8 se nadomesti z naslednjim:

„8.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a, s katerimi v zvezi s spremenljivko uvoznih cen (št. 340) določi pogoje dopolni to uredbo z določitvijo pogojev za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2).“; [Sprememba 106]

(viii)

točka (f)9 se nadomesti z naslednjim:

„9.

Spremenljivki za tuje trge (št. 122 in 312) se pošljeta posebej za euroobmočje območje eura in posebej za območje brez eura. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E NACE Rev. 2, MIGS, področje (ena črka) in dvomestno raven oddelka NACE Rev. 2. Informacije za področji D in E NACE Rev. 2 niso potrebne za spremenljivko 122. Poleg tega se spremenljivka uvozne cene (št. 340) pošlje glede na razdelitev na euroobmočje območje eura in območje brez eura. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E CPA, MIGS, področje (ena črka) in dvomestno raven oddelka CPA. ‚Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a, s katerimi za razlikovanje med euroobmočjem območjem eura in območjem brez eura to uredbo dopolni z določitvijo pogojev določi pogoje za uporabo evropskih vzorčnih načrtov, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2).‘; V evropskem vzorčnem načrtu je obseg spremenljivke uvoznih cen lahko omejen na uvoz proizvodov iz držav, ki niso v euroobmočju območju eura . Tistim državam članicam, ki niso sprejele eura za svojo valuto, pri posredovanju spremenljivk 122, 312 in 340 ni treba razlikovati med euroobmočjem območjem eura in območjem brez eura.“; [Sprememba 107]

(7)

Priloga B se spremeni:

(i)

točka (b)4 se nadomesti z naslednjim:

„4.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“; [Sprememba 108]

(ii)

točka (c)3 se nadomesti z naslednjim:

„3.	Od začetega prvega obdobja opazovanja se lahko podatki o osebah, ki delajo (št. 210), nadomestijo s številom zaposlenih (št. 211). To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe.“;

(iii)

četrti pododstavek točke (c)6 se črta;

(iv)

točka (d)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Poleg tega se spremenljivke proizvodnje (št. 110, 115, 116) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujejo v obliki, popravljeni za število delovnih dni.

Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“; [Sprememba 109]

(9)

Priloga C se spremeni:

(i)

točka (b)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“; [Sprememba 110]

(ii)

točka (c)3 se nadomesti z naslednjim:

„3.	Od začetega prvega obdobja opazovanja se lahko podatki o osebah, ki delajo (št. 210), nadomestijo s številom zaposlenih (št. 211). To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe.“;

(iii)

zadnji odstavek tretji pododstavek točke (c)4 se črta; [Sprememba 111]

(iv)

točka (d)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Tudi spremenljivki prihodki od prodaje (št. 120) in obseg prodaje (št. 123) se posredujeta v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“; [Sprememba 112]

(v)

točka (g)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) se posredujejo v enem mesecu na nivoju razčlenitve, opredeljenem v odstavku 3 pod črko (f) te priloge. Države članice se lahko odločijo za udeležbo pri spremenljivkah prihodkov od prodaje, št. 120, in deflatorja prodaje/obsega prodaje, št. 330/123, in sicer s sodelovanjem skladno z razmestitvijo v evropskem vzorčnem načrtu, kot je opredeljen v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s pogoji za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za razmestitev v evropskem vzorčnem načrtu .“; [Sprememba 113]

(10)

Priloga D se spremeni:

(i)

točka (b)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe uporabo drugih enot opazovanja.“; [Sprememba 114]

(ii)

točka (c)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Od začetega prvega obdobja opazovanja se lahko podatki o osebah, ki delajo (št. 210), nadomestijo s številom zaposlenih (št. 211). To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe.“;

(iii)

tretji pododstavek točke (c)4 se črta;

(iv)

točka (d)2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Spremenljivko prihodki od prodaje (št. 120) je tudi treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“; [Sprememba 115]

(v)	četrti pododstavek točke (e) se črta;

(vi)	točka (f)6 se črta.

58.

Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (59)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 530/1999 zaradi upoštevanja gospodarskih in tehničnih sprememb bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvijo in razčlenitvijo informacij, ki jih je treba zagotoviti, ter merili za oceno kvalitete kakovosti statistike . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 116]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 530/1999 glede tehničnega načina za prenos rezultatov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 530/1999 spremeni:

(1)

v členu 6 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo in razčlenitvijo informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Ti delegirani akti se sprejmejo za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.“; [Sprememba 117]

(2)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Posredovanje rezultatov

Rezultate se odpošlje Komisiji (Eurostat) v roku 18 mesecev po koncu referenčnega leta. Komisija z izvedbenim aktom sprejme primerno tehnično obliko za prenos teh rezultatov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2).“;

(3)

v členu 10 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z merili za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril za oceno kvalitete kakovosti statistike . Navedeni delegirani akti se sprejmejo za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.“; [Sprememba 118]

(4)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3) in člena 10(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 119]

3. Prenos pooblastila iz člena 6(3) in člena 10(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3) in členom 10(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 120]

(*83) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	člen 11 se črta;

(6)	odstavek 3 člena 12 se črta.

59.

Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (60)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 2150/2002 zaradi upoštevanja gospodarskega in tehničnega razvoja pri zbiranju in statistični obdelavi podatkov o odpadkih bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo navedene uredbe, da se prilagodi gospodarskemu in tehničnemu razvoju pri zbiranju in statistični obdelavi podatkov;

—	za spremembo obdelave in prenosa rezultatov ter prilagoditve specifikacij, navedenih v prilogah I, II in III k navedeni uredbi;

—	za dopolnitev navedene uredbe z opredelitvijo minimalnega praga zajema v skladu s točko 1 oddelka 7 prilog I in II;

—	za dopolnitev navedene uredbe z izdelavo tabele primerljivosti med statistično nomenklaturo iz Priloge III k navedeni uredbi in seznamom odpadkov, določenim z Odločbo Komisije 2000/532/ES (61), ter z opredelitvijo pogojev glede kakovosti in natančnosti.

Določbe, ki se nanašajo na prehodne ukrepe, so zastarele.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 2150/2002 glede priprave rezultatov, primernega načina za prenos rezultatov ter strukture in vsebine podrobne ureditve poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 121]

Zato se Uredba (ES) št. 2150/2002 spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi za dopolnitev te uredbe z izdelavo tabele primerljivosti med statistično nomenklaturo iz Priloge III k tej uredbi in seznamom odpadkov, določenim z Odločbo Komisije 2000/532/ES (*84). [Sprememba 122]

(*84) Odločba Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).“;"

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo pogojev glede kakovosti in natančnosti.“; [Sprememba 123]

(b)

v odstavku 4 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Za vsako postavko, navedeno v oddelku 8 (dejavnosti in gospodinjstva) Priloge I ter za značilnosti, navedene v oddelku 3 in za vsako postavko izmed vrst postopkov, navedenih v oddelku 8(2) Priloge II, države članice navedejo, kakšen delež vseh odpadkov navedene postavke predstavlja prikazani statistični podatek. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z opredelitvijo minimalnega praga zajema.“;

(3)	člena 4 in 5 se črtata;

(4)

vstavita se naslednja člena 5a in 5b:

„Člen 5a

Prilagoditev gospodarskemu in tehničnemu razvoju

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi s za spremembo te uredbe z njeno prilagoditvijo gospodarskemu in tehničnemu razvoju pri zbiranju in statistični obdelavi podatkov kot tudi pri obdelavi in prenosu rezultatov ter v zvezi s prilagoditvijo specifikacij, navedenih v prilogah. [Sprememba 124]

Člen 5b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(5), člena 3(1) in (4) ter člena 5a se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 125]

3. Prenos pooblastila iz člena 1(5), člena 3(1) in (4) ter člena 5a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(5), členom 3(1) in (4) ter členom 5a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*85) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za izvajanje te uredbe, zlasti glede:

(a)

priprave rezultatov v skladu s členom 3(2), (3) in (4), upoštevajoč gospodarsko strukturo in tehnične pogoje v državi članici. S takšnimi izvedbenimi akti se lahko posamezni državi članici dovoli, da za posamezne postavke v sistemu razčlenitve ne pošlje podatkov, če je s tem vpliv na kakovost statistike dokazano omejen. V vsakem primeru pa je pri teh izjemah treba navesti skupno količino odpadkov za vsako postavko, navedeno v oddelkih 2(1) in 8(1) Priloge I;

(b)	ustrezne oblike posredovanja rezultatov držav članic v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe;

(c)	vsebine strukture in podrobne ureditve poročil o kakovosti iz oddelka 7 Priloge I in oddelka 7 Priloge II. [Sprememba 126]

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 7(2).“;

(6)	odstavek 3 člena 7 se črta;

(7)	odstavka 2 in 3 člena 8 se črtata;

(8)	točka 1 oddelka 7 Priloge I se črta;

(9)	točka 1 oddelka 7 Priloge II se črta.

60.

Uredba (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte (62)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 437/2003 zaradi upoštevanja gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo značilnosti zbiranja podatkov in specifikacij v prilogah k navedeni uredbi ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z določitvijo drugih standardov točnosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 437/2003 glede datotek za pošiljanje, opisa šifer in medijev, ki se uporabljajo za pošiljanje podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 437/2003 spremeni:

(1)

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica zbere statistične podatke v zvezi z naslednjimi spremenljivkami:

(a)

potniki;

(b)	tovorom in pošto;

(c)	etapami leta;

(d)	razpoložljivostjo potniških sedežev;

(e)	premiki zrakoplovov.

Statistične spremenljivke na vsakem področju, nomenklature za njihovo klasifikacijo, njihova periodičnost opazovanja in opredelitve so določene v prilogah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo značilnosti zbiranja podatkov in specifikacij v prilogah.“;

(2)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Točnost statistik

Zbiranje podatkov mora temeljiti na obsežnih podatkih.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z za dopolnitev te uredbe z določitvijo drugačnih standardov točnosti.“; [Sprememba 127]

(3)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Rezultati se pošljejo v skladu z datotekami, ki so prikazane v Prilogi I, za katere opis določi Komisija z izvedbenim aktom.

Komisija z izvedbenim aktom določi tudi opis šifer in medijev, ki se uporabljajo za pošiljanje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“;

(4)	člen 10 se črta;

(5)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) in člena 5 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 128]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) in člena 5 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(1) in členom 5, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*86) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 11 se črta.

61.

Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o indeksu stroškov dela (63)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 450/2003 zaradi upoštevanja gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo navedene uredbe s ponovno tehnično opredelitvijo indeksa in revizijo strukture ponderiranja, in sicer z vključitvijo nekaterih gospodarskih dejavnosti;

—	za dopolnitev navedene uredbe z identifikacijo gospodarskih dejavnosti, v katerih se razčlenijo podatki, in gospodarskih dejavnosti, v katerih se razčleni indeks;

—	za dopolnitev navedene uredbe z opredelitvijo ločenih meril kakovosti in metodologije za verižni indeks.

—	za dopolnitev te uredbe s sprejetjem ukrepov v zvezi s posredovanjem podatkov na podlagi rezultatov študij izvedljivosti. [Sprememba 129]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 450/2003 glede vsebine v zvezi s strukturo in podrobno ureditvijo poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 130]

Zato se Uredba (ES) št. 450/2003 spremeni:

(1)	v členu 2 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembami za spremembo Priloge za ponovno tehnično opredelitev indeksa in revizijo strukture ponderiranja.“; [Sprememba 131]

(2)

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembami za vključitev za spremembo te uredbe v zvezi z vključitvijo gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v področjih od O do S NACE Rev.2, v področje uporabe te uredbe, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti, opredeljene v členu iz člena 10.“; [Sprememba 132]

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Razčlenitev spremenljivk

1. Ob upoštevanju prispevkov k skupni zaposlenosti in stroškom dela na ravni Unije in na nacionalnih ravneh se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe v zvezi z identifikacijo razčlenitvijo gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v NACE Rev. 2 področjih in z nadaljnjim razdruževanjem, ne preko ravni NACE Rev. 2 oddelkov (dvomestna raven) ali skupin oddelkov, v katerih se podatki razčlenijo ob upoštevanju gospodarskega in družbenega razvoja. [Sprememba 133]

Indeksi stroškov dela se zagotovijo ločeno za naslednje stroškovne kategorije:

(a)	skupni stroški dela;

(b)	plače, opredeljene s sklicem na točko D.11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1726/1999;

(c)	prispevki delodajalcev za socialno varnost, ki se jim prištejejo davki, ki jih plača delodajalec, in odštejejo subvencije, ki jih dobi delodajalec, kakor so opredeljeni z vsoto postavk D.12 in D.4 minus D.5 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

2. Predloži se indeks ocene skupnih stroškov dela, razen bonusov, kadar so bonusi opredeljeni z D.11112 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1726/1999, razčlenjen po gospodarskih dejavnostih, ki jih opredeli Komisija, in temelji na klasifikaciji NACE Rev. 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe v zvezi z opredelitvijo teh gospodarskih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti, opredeljene v členu iz člena 10. [Sprememba 134]

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo metodologije za verižni indeks.“; [Sprememba 135]

(4)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Kakovost

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo ločenih meril kakovosti. Posredovani trenutni in pretekli podatki ustrezajo tem merilom kakovosti. [Sprememba 136]

2. Države članice Komisiji predložijo letna poročila o kakovosti, prvič leta 2003. Komisija z izvedbenim aktom izvedbenimi akti opredeli vsebino strukturo in podrobno ureditev poročil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2).“; [Sprememba 137]

(4a)	člen 9 se črta. [Sprememba 138]

(5)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija z izvedbenim aktom sprejme ukrepe na podlagi rezultatov študij izvedljivosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2). Ti ukrepi upoštevajo Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe v zvezi z zagotavljanjem podatkov iz odstavka 2 tega člena v skladu z rezultati študij izvedljivosti iz tega člena. V teh delegiranih aktih se upošteva načelo stroškovne učinkovitosti, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 223/2009, tudi minimaliziranje bremena enot poročanja.“; [Sprememba 139]

(b)	odstavek 6 se črta;

(6)	člen 11 se črta;

(7)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4), člena 3(2) , člena 4(1), (2) in (3), člena 4 8(1) in člena 10(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 140]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov Prenos pooblastila iz člena 2(4), člena 3(2) , člena 4(1), (2) in (3), člena 4 8(1) in člena 10(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 141]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(4), členom 3(2) , členom 4(1), (2) in (3), členom 4 8(1) in členom 10(5) , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 142]

(*87) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(8)	odstavek 3 člena 12 se črta;

(9)	točka 3 Priloge se črta.

62.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 z dne 21. aprila 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (64)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 808/2004 gospodarskemu in družbenemu razvoju, zlasti kar zadeva vsebino modulov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo modulov navedene uredbe, kar zadeva izbor in opis, prilagoditev in preoblikovanje področij in njihovih spremenljivk, obseg, referenčna obdobja in razčlenitev spremenljivk, pogostnost in časovno razporeditev zbiranja podatkov ter skrajne roke za pošiljanje podatkov.

Zato se Uredba (ES) št. 808/2004 spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Prenos pooblastil

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi z dopolnitvijo modulov iz te uredbe, ki zadevajo izbor in opis, prilagoditev in preoblikovanje področij in njihovih spremenljivk, obseg, referenčna obdobja in razčlenitev spremenljivk, pogostnost in časovno razporeditev zbiranja podatkov ter skrajne roke za pošiljanje podatkov.

Ti delegirani akti upoštevajo ekonomske in tehnične spremembe ter vire držav članic in obremenitev enot poročanja, tehnično in metodološko izvedljivost ter zanesljivost rezultatov.

2. Delegirani akti se sprejmejo vsaj devet mesecev pred začetkom obdobja zbiranja podatkov.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 143]

3. Prenos pooblastila iz člena 8(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*88) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 9 se črta;

(4)

točka 3 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„3.	Trajanje in pogostost zbiranja podatkov

Statistični podatki se zberejo vsako leto za največ 15 referenčnih let od 20. maja 2004. Ni nujno, da se vse spremenljivke zagotovijo vsako leto; pogostost zbiranja se za vsako spremenljivko določi z dogovorom v okviru delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 8(1).“;

(5)

točka 3 Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„3.	Trajanje in pogostost zbiranja podatkov

63.

Uredba (ES) št. 1161/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o sestavljanju četrtletnih nefinančnih računov po institucionalnih sektorjih (65)

Za zagotovitev kakovosti četrtletnih nefinančnih računov za Unijo in euroobmočje, sestavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1161/2005, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo navedene uredbe v zvezi s prilagoditvijo časovnega obdobja za posredovanje nekaterih postavk;

—	za spremembo navedene uredbe v zvezi s prilagoditvijo deleža celotne , da se prilagodi delež skupne vrednosti Unije; [Sprememba 144]

—	za dopolnitev navedene uredbe s časovnim razporedom za posredovanje nekaterih postavk, navedenih v Prilogi, z odločitvami o zahtevi po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje ter s skupnimi standardi kakovosti.

Zato se Uredba (ES) št. 1161/2005 spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s časovnim razporedom za dopolnitev te uredbe z natančno opredelitvijo časovnega razporeda posredovanja postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45, in B.4G ter vsako odločitvijo o zahtevi zahtevo po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje. Vsaka taka odločitev se sprejme šele po poročanju Komisije Vsi ti delegirani akti se sprejmejo šele potem, ko Komisija v skladu s členom 9 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe, v skladu s členom 9.“; [Sprememba 145]

(b)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo odstavka 3, da se za največ pet dni prilagodi čas posredovanja, določen v navedenem odstavku.“;

(ba)	odstavek 5 se črta; [Sprememba 146]

(2)	v členu 3 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo odstavka 1 tega člena, kar zadeva da se prilagodi delež (1 %) celotne vrednosti Unije.“; [Sprememba 147]

(3)

v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s prilagoditvijo za dopolnitev te uredbe z določitvijo skupnih standardov kakovosti. [Sprememba 148]

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sčasoma kakovost posredovanih podatkov izboljša in se tako izpolnijo skupni standardi kakovosti.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2) in (4), člena 3(3) in člena 6(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 149]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2) in (4), člena 3(3) in člena 6(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(2) in (4), členom 3(3) in členom 6(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 150]

(*89) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavek 3 člena 8 se črta.

64.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1552/2005 z dne 7. septembra 2005 o statistiki v zvezi s poklicnim usposabljanjem v podjetjih (66)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1552/2005 zaradi upoštevanja gospodarskega in tehničnega razvoja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe:

—	z razširitvijo opredelitve pojma statistične enote;

—	z določitvijo vzorčenja in natančnosti, velikosti vzorčenja, potrebne za izpolnitev teh zahtev, ter natančne specifikacije NACE Rev. 2 in velikosti kategorij, v katere se rezultati lahko razčlenijo;

—	z opredelitvijo posebnih podatkov, ki jih je treba zbrati v zvezi s podjetji, ki izvajajo usposabljanje, in podjetji, ki usposabljanja ne izvajajo, ter različnimi oblikami poklicnega usposabljanja;

—	z določitvijo zahtev glede kakovosti potrebnih in prenesenih podatkov za evropsko statistiko o poklicnem usposabljanju v podjetjih, ter katerih koli ukrepov, potrebnih za ocenjevanje ali izboljšanje kakovosti podatkov;

—	z določitvijo prvega referenčnega leta in potrebnih ukrepov v zvezi z zbiranjem, prenosom in obdelavo podatkov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1552/2005 glede strukture poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 1552/2005 spremeni:

(1)

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Ob upoštevanju posebne porazdelitve podjetij po velikosti na nacionalni ravni in razvoja potreb politike, lahko države članice razširijo opredelitev pojma statistične enote v svoji državi.

Poleg tega se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z razširitvijo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem razširitve te opredelitve, če bi razširitev bistveno povečala reprezentativnost in kakovost rezultatov raziskav v zadevnih državah članicah.“; [Sprememba 151]

(2)

v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev vzorčenja in natančnosti, velikosti vzorčenja, potrebne za izpolnitev teh zahtev, ter natančne specifikacije NACE Rev. 2 in velikosti kategorij, v katere se rezultati lahko razčlenijo.“; [Sprememba 152]

(3)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s posebnimi podatki za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih podatkov , ki jih je treba zbrati v zvezi s podjetji, ki izvajajo usposabljanje, in podjetja podjetji , ki usposabljanja ne izvajajo, ter različnimi oblikami poklicnega usposabljanja.“; [Sprememba 153]

(4)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z zahtevami za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev glede kakovosti potrebnih in prenesenih podatkov za evropsko statistiko o poklicnem usposabljanju v podjetjih, ter v zvezi s katerimi koli ukrepi, potrebnimi s sprejetjem morebitnih drugih ukrepov, potrebnih za ocenjevanje ali izboljšanje kakovosti podatkov.“; [Sprememba 154]

(b)

doda se naslednji odstavek 5:

„5. Komisija z izvedbenim aktom določi strukturo Pri pripravi poročil o kakovosti iz odstavka 2 države članice ravnajo v skladu z zahtevami glede kakovosti in morebitnimi drugimi ukrepi, določenimi v skladu z odstavkom 4. Da se oceni kakovost posredovanih podatkov, uporabijo format, ki ga določi Komisija z izvedbenimi akti . Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2).“; [Sprememba 155]

(5)	v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega referenčnega leta, za katero je treba zbirati podatke.“; [Sprememba 156]

(6)	v členu 13 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z dopolnitvijo te uredbe, da se upošteva gospodarski in tehnični razvoj pri zbiranju, prenosu in obdelavi podatkov.“;

(7)

vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 7(3), člena 8(2), člena 9(4), člena 10(2) in člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 157]

3. Prenos pooblastila iz člena 5(2), člena 7(3), člena 8(2), člena 9(4), člena 10(2) in 13 kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(2), členom 7(3), členom 8(2), členom 9(4), členom 10(2) in členom 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*90) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(8)	odstavek 3 člena 14 se črta.

65.

Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (67) (*91)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1893/2006 tehnološkemu in gospodarskemu razvoju ter za uskladitev NACE Rev. 2 z drugimi gospodarskimi in socialnimi klasifikacijami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1893/2006 spremeni:

(1)	v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi s spremembo Priloge, da se upošteva tehnološki ali gospodarski razvoj ali da se uskladi z drugimi gospodarskimi in socialnimi klasifikacijami.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 6(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*92) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 7 se črta.

66.

Uredba (ES) št. 458/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. aprila 2007 o Evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS) (68)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 458/2007 tehnološkemu in gospodarskemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene uredbe, in sicer s posodobitvijo pravil za diseminacijo, in njeno dopolnitvijo z določitvijo prvega leta polnega zbiranja podatkov ter s sprejetjem ukrepov v zvezi s podrobno klasifikacijo zajetih podatkov in uporabljenimi opredelitvami. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 458/2007 spremeni:

(1)	odstavek 2 člena 5 se črta;

(2)

v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega leta polnega zbiranja podatkov, in sprejetjem ukrepov v zvezi s podrobno klasifikacijo zajetih podatkov in uporabljenimi opredelitvami. [Sprememba 158]

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo te uredbe, da se posodobijo pravila za diseminacijo.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3) in točke 1.1.2.4 Priloge I se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 159]

3. Prenos pooblastila iz člena 7(3) in točke 1.1.2.4 Priloge I lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(3) in točko 1.1.2.4 Priloge I, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*93) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 8 se črta;

(5)	v Prilogi I se točka „1.1.2.4 Drugi prihodki“ nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi z zagotavljanjem zajetih podatkov (s sklicem na podrobno klasifikacijo).“

67.

Uredba (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij (69)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 716/2007 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo opredelitev iz prilog I in II ter ravni podrobnosti iz Priloge III in v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z ukrepi za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih in skupnimi standardi kakovosti . [Sprememba 160]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 716/2007 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za opredelitev vsebine in periodičnosti poročil o kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 716/2007 spremeni:

(1)

v členu 2 se dodata naslednja odstavka:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s spremembo opredelitev iz prilog I in II ter ravni podrobnosti v Prilogi III.

Posebna pozornost se nameni načelu, da morajo koristi takšnih ukrepov presegati njihove stroške, in načelu, da je treba vsako dodatno finančno obremenitev držav članic ali podjetij ohraniti v razumnih mejah.“;

(2)

v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s potrebnimi izvedbenimi ukrepi za dopolnitev te uredbe z določitvijo potrebnih izvedbenih ukrepov za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih na podlagi zaključkov pilotnih študij. [Sprememba 161]

(3)	v členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s skupnimi standardi za dopolnitev te uredbe z določitvijo skupnih standardov kakovosti iz odstavka 1 .“; [Sprememba 162]

(4)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	med točko (a) in točko (b) se črta beseda „in“;

(ii)

doda se naslednja točka (c):

„(c)	opredelitev vsebine strukture, podrobne ureditve in periodičnosti poročil o kakovosti iz člena 6(2) .“; [Sprememba 163]

(b)	odstavek 2 se črta;

(5)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega odstavka člena 2, člena 5(4) in člena 6(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 164]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena Prenos pooblastila iz drugega odstavka člena 2), člena 5(4) in člena 6(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 165]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom na podlagi drugega odstavka člena 2, členom člena 5(4) in členom člena 6(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 166]

(*94) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 10 se črta.

68.

Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (70)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 862/2007 tehnološkemu in gospodarskemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene uredbe, in sicer za posodobitev nekaterih opredelitev, in v zvezi z njeno dopolnitvijo z določitvijo združevanja podatkov in njihovega dodatnega razčlenjevanja ter določitvijo pravil glede natančnosti in standardov kakovosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 862/2007 spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo opredelitev iz člena 2(1).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem : [Sprememba 167]

(a)	za določitev kategorij skupin držav rojstva, skupin držav prejšnjega in prihodnjega prebivališča in skupin državljanstev, kakor je določeno v členu 3(1);

(b)	za določitev kategorij razlogov za izdajo dovoljenj, kakor je določeno v členu 6(1)(a);

(c)	za določitev dodatnih razčlenitev in stopenj razčlenitev, ki se uporabljajo pri spremenljivkah, kakor je določeno v členu 8;

(d)	za določitev pravil glede standardov natančnosti in kakovosti.“;

(2)	odstavek 2 člena 10 se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9a se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 168]

3. Prenos pooblastila iz člena 9a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*95) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 11 se črta.

69.

Uredba (ES) št. 1445/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o uvedbi skupnih pravil za zagotavljanje osnovnih informacij o paritetah kupne moči ter za njihov izračun in diseminacijo (71)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1445/2007 zaradi upoštevanja gospodarskih in tehničnih sprememb za izračun in diseminacijo paritet kupne moči bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene uredbe, da se prilagodijo opredelitve in spremenijo osnovne postavke v Prilogi II, ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z merili kakovosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1445/2007 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje strukture poročil o kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 1445/2007 spremeni:

(1)

v členu 3 se doda naslednji odstavek:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo opredelitev iz prvega odstavka in seznama osnovnih postavk iz Priloge II, da se upoštevajo gospodarske in tehnične spremembe, v kolikor to ne pomeni nesorazmerno višjih stroškov za države članice.“; [Sprememba 169]

(2)

člen 7 se spremeni:

(a)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s skupnimi merili za dopolnitev te uredbe z določitvijo skupnih meril , ki so podlaga za kontrolo kakovosti iz odstavka 1 .“; [Sprememba 170]

(b)

doda se naslednji odstavek 5:

„5. Komisija z izvedbenim aktom sprejme izvedbenimi akti določi strukturo in podrobno ureditev poročil o kakovosti iz točke odstavka 3, kot so natančneje opredeljena v točki 5.3 Priloge I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“; [Sprememba 171]

(3)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 in člena 7(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 172]

3. Prenos pooblastila iz drugega odstavka člena 3 in člena 7(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 173]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom z drugim odstavkom člena 3 in členom 7(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 174]

(*96) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 11 se črta;

(5)	odstavek 3 člena 12 se črta.

70.

Uredba (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o vzpostavitvi skupnega okvira za poslovne registre v statistične namene in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2186/93 (72)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 177/2008 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo seznama značilnosti registra, njihovih opredelitev in pravil o njihovi kontinuiteti iz Priloge k navedeni uredbi ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s skupnimi standardi kakovosti za kakovost poslovnih registrov in pravili za posodabljanje registrov ter z določitvijo obsega, do katerega naj bi bila v registre vključena nekatera podjetja in skupine podjetij z navedbo enot, skladnih s tistimi za kmetijsko statistiko. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 175]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 177/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vsebino in periodičnostjo poročil o kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 177/2008 spremeni:

(1)

v členu 3 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo obsega, do katerega naj bi bila v registre vključena podjetja z manj kot pol zaposlenega in vse-rezidenčne skupine podjetij brez statističnega pomena za države članice, ter opredelitvijo enot, skladnih s tistimi za kmetijsko statistiko.“; [Sprememba 176]

(2)

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo Priloge, da se posodobijo seznam značilnosti registra, njihove opredelitve in pravila o kontinuiteti, pri čemer se upoštevata načelo, da morajo biti koristi posodabljanja večje od stroškov, in načelo, da morajo potrebna dodatna sredstva, ki jih zagotovijo države članice ali podjetja, ostati v razumnih mejah.“;

(3)

v členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s skupnimi standardi za dopolnitev te uredbe z uvedbo skupnih standardov kakovosti za poslovne registre iz odstavka 1 .“; [Sprememba 177]

Komisija z izvedbenim aktom izvedbenimi akti sprejme odločitve v zvezi z vsebino s strukturo, podrobno ureditvijo in periodičnostjo poročil o kakovosti iz odstavka 2 . Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2). [Sprememba 178]

Komisija pri tem upošteva stroškovni vidik zbiranja podatkov.“;

(4)	v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s pravili za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za posodabljanje registrov.“; [Sprememba 179]

(5)	odstavek 1 člena 15 se črta;

(6)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6), člena 5(2), člena 6(3) in člena 8(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 180]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(6), člena 5(2), člena 6(3) in člena 8(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(6), členom 5(2), členom 6(3) in členom 8(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 181]

(*97) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 16 se črta.

71.

Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (73)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 295/2008 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe:

—	kar zadeva področje uporabe, seznam karakteristik, obdobje opazovanja, zajete dejavnosti in zahteve glede kakovosti prilagodljivega modula;

—	s potrebnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi ovrednotenja pilotnih študij;

—	s sestavinami nacionalnih rezultatov, ki jih pripravijo države članice;

—	kar zadeva obdobje opazovanja za nekatere module;

—	s pregledom pravil v zvezi z oznako CETO in razvrstitve držav članic v posamezne skupine;

—	s posodobitvijo seznamov karakteristik in predhodnimi rezultati;

—	kar zadeva pogostost urejanja statistik;

—	kar zadeva prvo referenčno leto za zbiranje statističnih podatkov;

—	z dopolnitvijo navedene uredbe z oddelkom 66 NACE Rev.2, sporočanjem predhodnih rezultatov ali ocen;

—	kar zadeva razčlenitev rezultatov, zlasti klasifikacij, ki se morajo uporabiti, in kombinacij velikostnih razredov;

—	s posodobitvijo rokov za pošiljanje podatkov;

—	s prilagoditvijo razčlenitve dejavnosti spremembam ali revizijam NACE ter razčlenitve proizvodov spremembam ali revizijam CPA, spremembo spodnje meje referenčne populacije;

—	z merili za ocenjevanje kakovosti.

Zato se Uredba (ES) št. 295/2008 spremeni:

(1)

v členu 3(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporaba prilagodljivega modula iz točke (j) odstavka 2 se načrtuje v tesnem sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s področjem za dopolnitev te uredbe z določitvijo področja uporabe, seznamom prilagodljivega modula , njegovega seznama karakteristik, obdobjem opazovanja, zajetimi dejavnostmi in zahtevami glede kakovosti. Delegirani akti se sprejmejo najmanj 12 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja. [Sprememba 182]

Komisija tudi opredeli potrebo po informiranju in vpliv zbiranja podatkov na obremenitev za podjetja ter stroške držav članic.“;

(2)

v členu 4 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s potrebnimi ukrepi, sprejetimi za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo potrebnih ukrepov, sprejetih na podlagi ovrednotenja pilotnih študij.“; [Sprememba 183]

(3)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Da bi lahko zbrali agregate Za namene zbiranja agregatov Unije, države članice pripravijo sestavine nacionalnih rezultatov po ravneh NACE Rev. 2, kot je določeno v prilogah k tej uredbi ali v delegiranih aktih. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev uredbe z opredelitvijo ustreznih ravni NACE Rev. 2 .“; [Sprememba 184]

(4)

Člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Rezultati se pošljejo v ustrezni tehnični obliki v obdobju po koncu obdobja opazovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z obdobjem za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo obdobja opazovanja za module iz člena 3(2)(a) do (h) in (j) in to obdobje ne bo trajalo dlje od , ki ne traja dlje kot 18 mesecev. Za modul iz člena 3(2)(i) obdobje ne bo trajalo dlje od 30 mesecev ali 18 mesecev, kot je določeno v oddelku 9 Priloge IX. Poleg tega se majhno število ocenjenih predhodnih rezultatov pošlje v času od konca obdobja opazovanja, ki se določi v skladu z navedenim postopkom za module, določene v členu . Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo tega obdobja za module iz člena 3(2)(a) do (g), in ni daljše od ki ne traja dlje kot 10 mesecev. [Sprememba 185]

Za modul iz člena 3(2)(i) obdobje za predhodne rezultate ne bo trajalo dlje od 18 mesecev.“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi za dopolnitev te uredbe s pregledom pravil v zvezi z oznako CETO in razvrstitvijo držav v posamezne skupine do 29. aprila 2013 in nato vsakih pet let.“; [Sprememba 186]

(5)	odstavek 2 člena 11 se črta;

(6)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe v zvezi s: [Sprememba 187]

(a)

posodobitvijo seznamov karakteristik in predhodnih rezultatov, če posodabljanje po kvantitativni oceni ne povzroči povečanja števila opazovanih enot niti obremenitve za enote, ki bi bilo nesorazmerno s pričakovanimi rezultati (člena 4 in 8 ter oddelek 6 Priloge I, oddelek 6 Priloge II, oddelek 6 Priloge III in oddelek 6 Priloge IV);

(b)	pogostostjo urejanja statistik (člen 3);

(c)	prvim referenčnim letom za urejanje rezultatov (člen 8 in oddelek 5 Priloge I);

(d)	razčlenitvijo rezultatov, zlasti klasifikacij, ki se uporabljajo, in kombinacij velikostnih razredov (člen 7 ter odstavka 2 in 3 oddelka 4 Priloge VIII, odstavka 2 in 3 oddelka 8 Priloge IX in oddelek 10 Priloge IX);

(e)	posodobitvijo rokov za pošiljanje podatkov (člen 8 ter odstavek 1 oddelka 8 Priloge I in oddelek 7 Priloge VI);

(f)	prilagoditvijo razčlenitve dejavnosti spremembam ali revizijam NACE ter razčlenitve proizvodov spremembam ali revizijam CPA;

(g)	spremembo spodnje meje referenčnih populacij (oddelek 3 Priloge VIII);

(h)	ter kriteriji ocenjevanja kakovosti (člen 6 ter oddelek 6 Priloge I, oddelek 6 Priloge II, oddelek 6 Priloge III in oddelek 6 Priloge IV).“

Člen 11b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(4), člena 4(4), člena 7(2), člena 8(2) in (3), člena 11a, oddelkov 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelka 6 prilog II, III in IV, oddelka 7 Priloge VI, oddelkov 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelkov 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 188]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(4), člena 4(4), člena 7(2), člena 8(2) in (3), člena 11a, oddelkov 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelka 6 prilog II, III in IV, oddelka 7 Priloge VI, oddelkov 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelkov 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(4), členom 4(4), členom 7(2), členom 8(2) in (3), členom 11a, oddelki 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelkom 6 prilog II, III in IV, oddelkom 7 Priloge VI, oddelki 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelki 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 189]

(*98) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavek 3 člena 12 se črta;

(8)

Priloga I se spremeni:

(a)

oddelka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki, je koledarsko leto 2008. Podatki se zberejo v skladu z razčlenitvijo v oddelku 9. Vendar se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s prvim referenčnim letom za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega referenčnega leta , za katerega je treba zbrati statistične podatke o razredih dejavnosti iz obsega skupin 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelka 66 NACE Rev. 2. [Sprememba 190]

ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Za vsako ključno karakteristiko države članice navedejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s ključnimi karakteristikami za dopolnitev te uredbe z določitvijo ključnih karakteristik .“; [Sprememba 191]

(b)

oddelek 8 se spremeni:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja, razen za razreda dejavnosti 64.11 in 64.19 NACE Rev. 2. Za razreda dejavnosti 64.11 in 64.19 NACE Rev. 2 je rok za sporočanje 10 mesecev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z rokom za dopolnitev te uredbe z določitvijo roka za sporočanje rezultatov v zvezi z razredi dejavnosti, zajetimi v skupinah 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelku 66 NACE Rev. 2.“; [Sprememba 192]

(ii)

v odstavku 2 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Te predhodne rezultate ali ocene je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s sporočanjem za dopolnitev te uredbe z določitvijo sporočanja predhodnih rezultatov ali ocen za oddelek 66 NACE Rev.2;.“; [Sprememba 193]

(9)

v Prilogi II se oddelek 6 nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s ključnimi karakteristikami za dopolnitev te uredbe z določitvijo teh ključnih karakteristik .“; [Sprememba 194]

(10)

v Prilogi III se oddelek 6 nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

(11)

v Prilogi VI se oddelek 6 nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

(12)

v Prilogi VI se oddelek 7 nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK 7

Sporočanje rezultatov

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z rokom sporočanja za dopolnitev te uredbe z določitvijo roka za sporočanje rezultatov, ki ni daljši od 10 mesecev od konca referenčnega leta.“; [Sprememba 197]

(13)

Priloga VIII se spremeni:

(a)	v oddelku 3 se peti stavek nadomesti z naslednjim: „Na podlagi takšne raziskave se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi za spremembo te uredbe s spremembo spodnje meje za referenčno populacijo .“; [Sprememba 198]

(b)

v oddelku 4 se v odstavkih 2 in 3 v tabeli „Razčlenitev prihodkov od prodaje po vrsti proizvoda“ stavek v stolpcu „Opomba“ nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo razčlenitve po proizvodu.“; [Sprememba 199]

(14)

Priloga IX se spremeni:

(a)

v oddelku 8 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z nekaterimi rezultati, ki za dopolnitev te uredbe z določitvijo, da se nekateri rezultati se razčlenijo tudi po velikostnih razredih z ravnjo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine. [Sprememba 200]

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z nekaterimi rezultati, ki se za dopolnitev te uredbe z določitvijo, da se nekateri rezultati razčlenijo tudi po pravnoorganizacijski obliki z ravnjo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.“; [Sprememba 201]

(b)

v oddelku 10 se na koncu odstavka 2 pododdelek „Posebni agregati“ nadomesti z naslednjim:

„Posebni agregati

Da se omogoči zbiranje statističnih podatkov Unije o demografiji podjetij za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z nekaterimi posebnimi agregati za dopolnitev te uredbe z določitvijo nekaterih posebnih agregatov NACE Rev. 2, ki jih je treba poslati.“[Sprememba 202]

72.

Uredba (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (74) (*99)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 451/2008 tehnološkemu ali gospodarskemu razvoju ter za njeno uskladitev z drugimi gospodarskimi in socialnimi klasifikacijami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 451/2008 spremeni:

(1)

v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi s spremembo Priloge:

(a)	da se upošteva tehnološki ali gospodarski razvoj;

(b)	da se uskladi z drugimi gospodarskimi in socialnimi klasifikacijami.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*100) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 7 se črta.

73.

Uredba (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju (75)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 452/2008 razvoju politike ali tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z izbiro in opisom področij, zajetih v te statistične podatke, njihovih karakteristik, razčlenitvijo karakteristik, obdobjem opazovanja in roki za prenos rezultatov, zahtevami glede kakovosti, vključno s potrebno natančnostjo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 452/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z okvirom za poročanje o kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 452/2008 spremeni:

(1)

v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a za dopolnitev te uredbe v zvezi z: [Sprememba 203]

(a)	izbiro in opisom vsebin, ki jih področja zajemajo, in njihovih karakteristik glede na potrebe politike ali tehnične potrebe;

(b)	razčlenitvijo značilnosti;

(c)	obdobjem opazovanja in roki za prenos rezultatov;

(d)	zahtevami glede kakovosti, vključno s potrebno natančnostjo.

Če ti delegirani akti zahtevajo bistveno razširitev obstoječe podatkovne zbirke oziroma nove podatkovne zbirke ali raziskave, delegirani akti temeljijo na analizi stroškov in koristi v sklopu celovite analize učinkov in posledic, ob upoštevanju koristi ukrepov, stroškov držav članic in obremenitve pošiljateljev podatkov.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi z okvirom za poročanje o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 7(2).“;

(2)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 204]

3. Prenos pooblastila iz člena 6(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*101) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 7 se črta.

74.

Uredba (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti (76)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 453/2008 zaradi zagotovitve rednih četrtletnih statističnih podatkov o prostih delovnih mestih bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvijo konceptov „dejavni ukrepi pri iskanju ustreznega kandidata“ in „določeno obdobje“, določitvijo nekaterih posebnih referenčnih datumov, vzpostavitvijo okvira za izvajanje študij izvedljivosti in sprejetjem katerih koli primernih aktov na podlagi rezultatov navedenih študij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 453/2008 glede oblike za prenos podatkov in metapodatkov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 453/2008 spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

‚prosto delovno mesto‘ pomeni plačano delovno mesto, ki je na novo ustvarjeno, nezasedeno ali bo postalo prosto:

(a)	za katero delodajalec z dejavnimi ukrepi in z namenom nadaljnjih ukrepov želi najti ustreznega kandidata izven zadevnega podjetja; in

(b)	za katero delodajalec delovno mesto namerava zapolniti takoj ali v določenem obdobju.

Posredovani statistični podatki so po možnosti ločeni na prosta delovna mesta za določen čas in za nedoločen čas.“;

(b)

doda se naslednji drugi odstavek:

„Za namene točke 1 prvega odstavka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo konceptov ‚dejavni ukrepi pri iskanju ustreznega kandidata‘ in ‚določeno obdobje‘.“; [Sprememba 205]

(2)

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zberejo četrtletne podatke s sklicevanjem na posebne referenčne datume. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo teh posebnih referenčnih datumov.“; [Sprememba 206]

(3)

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega referenčnega četrtletja ter rokov za pošiljanje , ki veljajo za države članice . Hkrati se pošljejo vse revizije četrtletnih podatkov za predhodna četrtletja.

Države članice pošljejo podatke in metapodatke Komisiji (Eurostatu) , pri čemer navedejo njihov vir, v tehnični obliki, ki jo z izvedbenim aktom izvedbenimi akti določi Komisija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3).“; [Sprememba 207]

(4)

v členu 7 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi z ustreznim okvirom za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustreznega okvira za uvedbo vrste študij izvedljivosti. [Sprememba 208]

Te študije opravijo tiste države članice, ki imajo težave pri zagotavljanju podatkov za:

(a)	enote z manj kot deset zaposlenimi in/ali

(b)

naslednje dejavnosti:

(i)	javna uprava in obramba; obvezna socialna varnost;

(ii)	izobraževanje;

(iii)

zdravstvo in socialno varstvo;

(iv)	kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

(v)	dejavnosti članskih organizacij, popravil računalnikov in izdelkov za široko rabo ter druge osebne storitvene dejavnosti.

2. Vsaka izmed držav članic, ki opravljajo študije izvedljivosti, predloži poročilo o rezultatih teh študij v roku 12 mesecev po začetku veljave delegiranih aktov iz odstavka 1.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi z dopolnitvijo te uredbe s sprejetjem potrebnih ukrepov v dialogu z državami članicami in v razumnem roku, in sicer čim prej po tem, ko so na voljo rezultati študij izvedljivosti.“;

(5)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2, člena 3(1), člena 5(1) ter člena 7(1) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 209]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2, člena 3(1), člena 5(1) ter člena 7(1) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2, členom 3(1), členom 5(1) ter členom 7(1) in (3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*102) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 2 člena 9 se črta.

75.

Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (77)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 763/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z določitvijo poznejših referenčnih let in sprejetjem programa statističnih podatkov in metapodatkov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 763/2008 spremeni:

(1)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica določi referenčni datum. Referenčni datum je v letu, ki je določeno na podlagi te uredbe (referenčno leto). Prvo referenčno leto je leto 2011.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo poznejših referenčnih let. Referenčna leta so na začetku desetletij.“; [Sprememba 210]

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a za sprejetje dopolnitev te uredbe s sprejetjem programa statističnih podatkov in metapodatkov, ki se morajo poslati za izpolnitev zahtev iz te uredbe.“; [Sprememba 211]

(2)	odstavek 2 člena 7 se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(1) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 212]

3. Prenos pooblastila iz člena 5(1) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(1) in (3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*103) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 8 se črta.

76.

Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (78)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1099/2008 tehničnemu napredku in novim potrebam bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo seznama virov podatkov in veljavnih pojasnil ali opredelitev v navedeni uredbi;

—	za spremembo načinov posredovanja nacionalnih podatkov v navedeni uredbi;

—	za dopolnitev navedene uredbe z letnimi jedrskimi statistikami;

—	za dopolnitev navedene uredbe s statistikami obnovljivih virov energije ter statistike končne porabe energije.

Zato se Uredba (ES) št. 1099/2008 spremeni:

(1)	v členu 3 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo seznama virov podatkov.“;

(2)

v členu 4 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Pojasnila ali opredelitve, ki se uporabljajo za tehnične izraze, so navedeni v posameznih prilogah in tudi v Prilogi A (Terminološka pojasnila).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, da po začetku veljavnosti spremenjene klasifikacije NACE nadalje za spremembo te uredbe pojasni terminologijo in doda ustrezne oznake NACE. [Sprememba 213]

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo podatkov, ki jih je treba sporočiti, ter veljavnih pojasnil ali opredelitev.“;

(3)	v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo načinov predložitve nacionalnih statističnih podatkov.“;

(4)	v členu 8 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z nizom za dopolnitev te uredbe z določitvijo niza letnih jedrskih statistik.“; [Sprememba 214]

(5)

člen 9 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z nizom za dopolnitev te uredbe z določitvijo niza statistik obnovljivih virov energije in statistik končne porabe energije.“; [Sprememba 215]

(b)	odstavek 3 se črta;

(6)	odstavek 1 člena 10 se črta;

(7)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), člena 4(2) in (3), člena 5(3), člena 8 ter člena 9(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 216]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(3), člena 4(2) in (3), člena 5(3), člena 8 ter člena 9(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom 4(2) in (3), členom 5(3), členom 8 in členom 9(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*104) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(8)	odstavek 2 člena 11 se črta;

(9)	točka 2 „Opombe“ v Prilogi A se črta.

77.

Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (79)

Za okrepitev uporabe Uredbe (ES) št. 1338/2008 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z določitvijo spremenljivk, opredelitev in klasifikacije tem iz prilog I do V ter njihove razčlenitve, referenčnih obdobij, časovnih presledkov in rokov za predložitev podatkov ter predložitev metapodatkov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1338/2008 spremeni:

(1)	v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Kadar koli je v skladu s členom 9a predvideno sprejetje delegiranih aktov, se izvede analiza stroškovne učinkovitosti, in sicer ob upoštevanju prednosti razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja podatkov in obremenitve držav članic.“;

(2)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice posredujejo s to uredbo zahtevane podatke in metapodatke v elektronski obliki v skladu s standardom za izmenjavo podatkov, ki je bil dogovorjen med Komisijo (Eurostatom) in državami članicami.

Podatki se zagotovijo v določenih rokih, v predvidenih časovnih presledkih in ob upoštevanju navedenih referenčnih obdobij iz prilog ali delegiranih aktov. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a z dopolnitvijo te uredbe .“; [Sprememba 217]

(3)

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjega : [Sprememba 218]

(a)	značilnostmi, tj. spremenljivkami, opredelitvami in klasifikacijo tem, iz prilog I do V,

(b)	razčlenitvijo navedenih značilnosti;

(c)	referenčnimi obdobji, časovnimi presledki in roki za predložitev podatkov;

(d)	predložitvijo metapodatkov.

Navedeni akti upoštevajo zlasti določbe člena 5, člena 6(2) in (3) ter člena 7(1), kakor tudi razpoložljivost, primernost in pravni okvir obstoječih virov podatkov Unije po pregledu vseh virov, ki se nanašajo na posamezna področja in teme.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2), člena 7(2) in člena 9(1) ter točk (c), (d) in (e) prilog I, II, III, IV in V se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 219]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2), člena 7(2) in člena 9(1) ter točk (c), (d) in (e) prilog I, II, III, IV in V lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2), členom 7(2) in členom 9(1) ter točkami (c), (d) in (e) prilog I, II, III, IV in V, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*105) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavek 2 člena 10 se črta;

(6)

Priloga I se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za predložitev podatkov

Statistični podatki na podlagi EHIS se zagotovijo vsakih pet let; za druga zbiranja podatkov, denimo glede obolevnosti ali nezgod in poškodb, ter za nekatere posebne anketne module se lahko zahteva drugačna pogostost. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na prvo referenčno leto, časovni presledek in rok za predložitev podatkov.“; [Sprememba 220]

(b)

v točki (d) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Ob predložitvi podatkov ni treba vsakič zajeti vseh tem. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na značilnosti, tj. spremenljivke, opredelitve in klasifikacije navedenih tem, ter na razčlenitev značilnosti.“; [Sprememba 221]

(c)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

Metapodatki

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na predložitev metapodatkov, vključno metapodatkov o značilnostih raziskav in drugih uporabljenih virih, zajeti populaciji in informacijah o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.“; [Sprememba 222]

(7)

Priloga II se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za predložitev podatkov

(b)

v točki (d) se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na značilnosti, tj. spremenljivke, opredelitve in klasifikacije navedenih tem, ter na razčlenitev značilnosti.“; [Sprememba 224]

(c)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

Metapodatki

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na predložitev metapodatkov, vključno metapodatkov o značilnostih virov in uporabljenih zbiranjih, zajeti populaciji in informacijah o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.“; [Sprememba 225]

(8)

Priloga III se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za predložitev podatkov

Statistični podatki se zagotovijo vsako leto. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na prvo referenčno leto. Podatki se predložijo najpozneje 24 mesecev po koncu referenčnega leta. Začasni ali ocenjeni podatki se lahko zagotovijo prej. V primeru dogodka, ki predstavlja nevarnost za javno zdravje, je možno vzpostaviti dodatno, posebno zbiranje podatkov, tako za vse smrti kot za določene vzroke smrti.“; [Sprememba 226]

(b)

v točki (d) se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

(c)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

Metapodatki

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na predložitev metapodatkov, vključno metapodatkov o zajeti populaciji in informacijah o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.“; [Sprememba 228]

(9)

Priloga IV se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za predložitev podatkov

(b)

v točki (d) se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

(c)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

Metapodatki

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na predložitev metapodatkov, vključno metapodatkov o zajeti populaciji, številu prijavljenih nezgod pri delu, po potrebi pa tudi podrobnostih vzorčenja ter informacijah o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.“; [Sprememba 231]

(10)

Priloga V se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za predložitev podatkov

Statični podatki za poklicne bolezni se zagotovijo vsako leto, predložijo pa se najpozneje 15 mesecev po koncu referenčnega leta. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na referenčna obdobja, časovne presledke in roke za zagotovitev drugih zbiranj podatkov.“; [Sprememba 232]

(b)

v točki (d) se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

(c)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

Metapodatki

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na predložitev metapodatkov, vključno metapodatkov o zajeti populaciji in informacijah o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.“[Sprememba 234]

78.

Uredba (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (80)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1185/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo zahtev za pripravo poročil o kakovosti iz oddelka 6 prilog I in II ter seznama snovi, ki jih je treba vključiti, ter njihove razvrstitve v kategorije izdelkov in kemijske razrede, kot je navedeno v Prilogi III, ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvijo „tretirane površine“ iz oddelka 2 Priloge II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1185/2009 spremeni:

(1)

Člen 5 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek črta;

(b)	vstavi se naslednji odstavek 1a: „1a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi s spremembo zahtev za pripravo poročil o kakovosti iz oddelka 6 prilog I in II.“;

(c)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi dopolnitvijo oddelka 2 Priloge II v zvezi z opredelitvijo ‚tretirane površine‘.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a, da redno in najmanj vsakih let prilagaja seznam snovi, ki jih je treba vključiti, ter njihove razvrstitve v kategorije izdelkov in kemijske razrede, kot je navedeno v Prilogi III.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(1a), (2) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 235]

3. Prenos pooblastila iz člena 5(1a), (2) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(1a), (2) in (3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*106) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 6 se črta.

VIII. FINANČNA STABILNOST, FINANČNE STORITVE IN UNIJA KAPITALSKIH TRGOV

79.

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (81)

Za odločitev o uporabljanju mednarodnih računovodskih standardov, ki jih je izdelal Odbor za mednarodne računovodske standarde, v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (ES) št. 1606/2002. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1606/2002 spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi z uporabljanjem za dopolnitev te uredbe z določitvijo uporabe mednarodnih računovodskih standardov v Uniji (‚sprejeti mednarodni računovodski standardi‘) . [Sprememba 236]

Kadar je v primeru možne neposredne nevarnosti za stabilnost finančnih trgov to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 5b.“; [Sprememba 237]

(b)	odstavek 3 se črta;

(1a)

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 3(1), če so njihovi vrednostni papirji na datum zaključka bilance sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, kot je določeno v točki (21) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.“ [Sprememba 238]

(1b)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Možnosti glede letnih računovodskih izkazov in nejavnih družb

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da:

(a)	družbe iz člena 4 pripravijo letne računovodske izkaze;

(b)	družbe, razen tistih iz člena 4, pripravijo konsolidirane računovodske izkaze in/ali letne računovodske izkaze, v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 3(1).“ [Sprememba 239]

(2)

vstavita se naslednja člena 5a in 5b:

„Člen 5a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 240]

3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev treh od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 241]

Člen 5b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*107) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člena člen 6 in 7 se črtata črta . [Sprememba 243]

(3a)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Poročanje in usklajevanje

1. Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o stanju tekočih projektov IASB in vseh pripadajočih dokumentov, ki jih IASB izda z namenom uskladitve stališč in omogočanja razprav v zvezi s sprejetjem standardov, ki lahko izhajajo iz teh projektov in dokumentov.

2. Komisija ustrezno in pravočasno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, če ne namerava predlagati sprejetja standarda.“ [Sprememba 244]

80.

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (82)

Za prilagoditev Direktive 2009/110/ES zaradi upoštevanja inflacije ali tehnološkega napredka in razvoja trga ter za zagotovitev usklajene uporabe nekaterih izjem iz navedene direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. Direktiva 2009/110/ES v členu 14 vključuje prenos pooblastila na Komisijo za sprejemanje ukrepov, potrebnih za posodobitev določb te direktive „zaradi upoštevanja inflacije ali tehnološkega napredka in razvoja trga“ v skladu z regulativnim postopkom s pregledom . Če bi bil ta prenos pooblastila prilagojen prenosu pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov brez nadaljnjih sprememb, potem ne bi izpolnjeval zahtev iz člena 290 PDEU v zvezi s potrebno določitvijo ciljev, vsebine in področja uporabe prenosa pooblastila. Ob upoštevanju, da Komisija prenosa pooblastila do zdaj še ni uporabila, bi ga bilo treba črtati. [Sprememba 245]

Zato se Direktiva 2009/110/ES spremeni:

(1)

člen 14 se nadomesti z naslednjim: črta.

„Člen 14

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a:

(a)	za spremembo te direktive zaradi upoštevanja inflacije ali tehnološkega napredka in razvoja trga;

(b)	za spremembo člena 1(4) in (5), da se zagotovi usklajena uporaba izjem iz navedenih določb.“; [Sprememba 246]

(2)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*108) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 247]"

(3)	člen 15 se črta.

IX. Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednje velika podjetja (MSP)

81.

Direktiva Sveta 75/324/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o aerosolnih razpršilnikih (83)

Za upoštevanje novih dognanj v tehnologiji aerosolnih razpršilnikov in za zagotovitev visoke stopnje varnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Direktive 75/324/EGS, da se prilagodi tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 75/324/EGS spremeni:

(1)	člen 5 se nadomesti z naslednjim: „Člen 5 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo Priloge, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

(2)	člena 6 in 7 se črtata;

(3)

v členu 10(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo te direktive, da se zagotovijo potrebne tehnične prilagoditve v zvezi z oceno nevarnosti, tehničnimi značilnostmi aerosolnih razpršilcev, fizičnimi in kemičnimi lastnostmi vsebine, zahtevami glede označevanja in vnetljivosti ter metodami in postopki za testiranje aerosolnih razpršilcev.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5 in člena 10(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 248]

3. Prenos pooblastila iz člena 5 in člena 10(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5 in členom 10(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 249]

(*109) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

82.

Direktiva Sveta 76/211/EGS z dne 20. januarja 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih proizvodov glede na maso ali prostornino (84) (*110)

Za prilagoditev Direktive 76/211/EGS tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 76/211/EGS spremeni:

(1)	člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*111) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

83.

Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi Direktive 71/354/EGS (85)

Za prilagoditev Direktive 80/181/EGS tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni direktivi in dopolnitvijo navedene direktive z dodatnimi navedbami. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 80/181/EGS spremeni:

(1)

člen 6a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6a

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6c v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo dodatnih navedb. [Sprememba 250]

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6c v zvezi s spremembo poglavja I k Prilogi, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 6c:

„Člen 6c

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6a se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 251]

3. Prenos pooblastila iz člena 6a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 252]

(*112) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

84.

Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (86)

Za zagotovitev hitre tehnične prilagoditve standardov kakovosti storitve, zlasti glede časa prenosa in rednosti ter zanesljivosti storitve, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k Direktivi 97/67/ES, da se prilagodijo tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene direktive s standardiziranimi pogoji za nadzor izvajanja storitev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 97/67/ES spremeni:

(1)

v členu 16 se tretji in četrti odstavek nadomestita z naslednjim:

„Te standarde določajo:

(a)	države članice v primeru storitev notranjega prometa,

(b)	Evropski parlament in Svet v primeru čezmejnih storitev znotraj Unije (glej Prilogo II).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo Priloge II, da se standardi kakovosti za čezmejne storitve v Uniji prilagodijo tehničnemu napredku ali razvoju trga.

Neodvisen nadzor izvajanja storitev opravijo vsaj enkrat na leto zunanja telesa, ki nimajo nobenih zvez z izvajalci univerzalne storitve pod standardiziranimi pogoji in so predmet poročil, ki se objavijo vsaj enkrat na leto.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo takšnih standardiziranih pogojev.“; [Sprememba 253]

(2)	naslov poglavja 8 se nadomesti z naslednjim: „Delegirani in izvedbeni akti“;

(3)

za naslovom poglavja 8 se vstavi naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 254]

3. Prenos pooblastila iz člena 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*113) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	drugi odstavek člena 21 se črta.

85.

Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem (87) (*114)

Za prilagoditev Direktive 2000/14/ES tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge III k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2000/14/ES spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 18a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*115) UL L 123, 12. 5. 2016, str. 1.“;"

(2)	odstavek 2 člena 18 se črta;

(3)

člen 18a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18a

Spremembe Priloge III

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo Priloge III, da se prilagodi tehničnemu napredku. Prilagodi se zlasti z vključevanjem sklicevanja na ustrezne evropske standarde in navedeni delegirani akti ne vplivajo neposredno na izmerjeno raven zvočne moči opreme, navedene v členu 12.“;

(4)	točka (b) člena 19 se črta.

86.

Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (88)

Za sprejetje potrebnih tehničnih prilagoditev Uredbe (ES) št. 2003/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I do IV k navedeni uredbi, da se prilagodijo in posodobijo merilne metode, metode vzorčenja in analizne metode ter določijo ukrepi nadzora, ter v zvezi s spremembo Priloge I k navedeni uredbi, da se vključijo nove vrste gnojil. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 2003/2003 spremeni:

(1)

v členu 29 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog I do IV zaradi prilagoditve in posodobitve merilnih metod, metod vzorčenja in analiznih metod, pri čemer, kjer je mogoče, uporabi evropske standarde.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a tudi v zvezi s spremembo prilog I do IV zaradi določitve ukrepov nadzora iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter členov 8, 26 in 27. Navedeni akti zlasti obravnavajo vprašanje pogostosti potrebnega ponavljanja preskusov, kot tudi ukrepe, ki zagotavljajo, da je gnojilo, dano na trg, enako preskušenemu gnojilu.“;

(2)

člen 31 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo Priloge I, da se vključijo nove vrste gnojil.“;

(b)	odstavek 4 se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 31a:

„Člen 31a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 29(4) in člena 31(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 255]

3. Prenos pooblastila iz člena 29(4) in člena 31(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 29(4) in členom 31(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*116) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

87.

Direktiva 2004/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o inšpekcijskih pregledih in preverjanju dobre laboratorijske prakse (DLP) (89) (90)

Za sprejetje potrebnih tehničnih prilagoditev Direktive 2004/9/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo navedene direktive za reševanje sporov v zvezi z skladnostjo z DLP;

—	za spremembo besedila potrditve iz navedene direktive;

—	za spremembo Priloge I k navedeni direktivi zaradi upoštevanja tehničnega napredka.

Zato se Direktiva 2004/9/ES spremeni:

(1)	v členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi s spremembo te direktive za reševanje zadev iz odstavka 1.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3) in člena 8(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 6(3) in člena 8(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3) in členom 8(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*117) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 7 se črta;

(4)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi s spremembo:

(a)	ubeseditve iz člena 2(2)

(b)	Priloge I zaradi upoštevanja tehničnega napredka.“

88.

Direktiva 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi (91)

Za zagotovitev potrebnih tehničnih prilagoditev Direktive 2004/10/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge I k navedeni direktivi, da se prilagodi tehničnemu napredku, kar zadeva načela dobre laboratorijske prakse, in v zvezi s spremembo navedene direktive, da se uvedejo potrebne tehnične prilagoditve. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2004/10/ES spremeni:

(1)	člen 3a se nadomesti z naslednjim: „Člen 3a Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 3b v zvezi s spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu napredku, kar zadeva načela DLP.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 3b:

„Člen 3b

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3a in člena 5(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 256]

3. Prenos pooblastila iz člena 3a in člena 5(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3a in členom 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*118) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 4 se črta;

(4)	v členu 5(2) se tretji in četrti pododstavek nadomestita z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 3b v zvezi s spremembo te direktive, da se uvedejo potrebne tehnične prilagoditve.“.

89.

Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih ter spremembah Direktive 95/16/ES (92) (*119)

Za upoštevanje novih dognanj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo okvirnega seznama varnostnih komponent iz Priloge V k Direktivi 2006/42/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Direktive 2006/42/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s potrebnimi ukrepi za ravnanje s potencialno nevarnimi stroji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Direktiva 2006/42/ES spremeni:

(1)	v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo Priloge V, da se posodobi okvirni seznam varnostnih komponent.“;

(2)	v členu 9(3) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim besedilom: „Ob upoštevanju izida navedenih posvetovanj Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(3).“;

(3)

vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*120) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)

v členu 22 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. (*121)

(*121) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“"

90.

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trg (93)

Za zagotovitev hitre tehnične prilagoditve Direktive 2006/123/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi dopolnitvijo navedene direktive s skupnimi merili in nekaterimi roki. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2006/123/ES spremeni:

(1)

v členu 23 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Za izvajanje odstavka 1 lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 40(2) pripravi seznam storitev, na katere se nanaša odstavek 1 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 39a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo skupnih meril, ki za namene zavarovanj ali jamstev iz odstavka 1 tega člena določijo, kaj je primerno glede na naravo in obseg tveganja.“; [Sprememba 257]

(2)

člen 36 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 36

Delegirani in izvedbeni akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 39a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo rokov iz členov 28 in 35. [Sprememba 258]

Komisija z izvedbenimi akti sprejme tudi praktične rešitve za izmenjavo informacij med državami članicami po elektronski poti ter zlasti določbe o interoperabilnosti informacijskih sistemov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 40(2).“;

(3)

vstavi se naslednji člen 39a:

„Člen 39a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23(4) in člena 36 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 259]

3. Prenos pooblastila iz člena 23(4) in člena 36 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23(4) in členom 36, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 260]

(*122) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 40 se črta.

91.

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (94)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo Uredbe (ES) št. 1907/2006 v zvezi s spremembo odstotka dokumentacije, izbrane za preverjanje skladnosti, in v zvezi s spremembo ali vključitvijo nadaljnjih kriterijev za njen izbor;

—	za spremembo prilog k navedeni direktivi v nekaterih primerih; [Sprememba 261]

—	za dopolnitev navedene uredbe s pravili glede testnih metod.

Zato se Uredba (ES) št. 1907/2006 spremeni:

(1)

v členu 13 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Metode iz odstavka 1 se redno pregledujejo in izboljšujejo, da se zmanjša število testiranj na vretenčarjih in število udeleženih živali. Komisija čim prej in po posvetu z ustreznimi interesnimi skupinami po potrebi spremeni Uredbo Komisije (ES) št. 440/2008 (*123) in po potrebi tudi priloge k tej uredbi, da se nadomesti, zmanjša in izboljša testiranje na živalih. Za ta namen se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo navedene uredbe Komisije in prilog k navedeni uredbi.

3. Če se za pridobitev informacij o intrinzičnih lastnostih snovi zahtevajo testi, se ti izvedejo v skladu s testnimi metodami iz uredbe Komisije ali v skladu z drugimi mednarodnimi testnimi metodami, ki jih Komisija ali Agencija priznava kot enakovredne.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo testnih metod. [Sprememba 262]

Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko pridobijo v skladu z drugimi testnimi metodami, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge XI.

(*123) Uredba Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 142, 31.5.2008, str. 1).“;"

(2)

v členu 41 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a po posvetovanju z Agencijo v zvezi s spremembo te uredbe s spremembo odstotka izbrane dokumentacije ter spremembo s posodobitvijo ali vključitvijo nadaljnjih kriterijev v odstavku 5.“; [Sprememba 263]

(3)

člen 58 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo Priloge XIV, da se vključijo snovi iz člena 57. Ti akti morajo za vsako snov vsebovati naslednje podatke:“;

(b)	odstavek 8 se nadomesti z naslednjim: „8. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo Priloge XIV, da se odstranijo snovi, ki na podlagi novih informacij ne izpolnjujejo več kriterijev iz člena 57.“;

(4)

v členu 68 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo Priloge XVII, da se uvedejo nove omejitve ali prilagodijo veljavne omejitve za proizvodnjo, uporabo ali dajanje v promet snovi kot take, v pripravkih ali izdelkih v skladu s postopkom iz členov 69 do 73, če iz proizvodnje snovi, njene uporabe ali dajanja v promet izhaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ga je treba obravnavati v celi Uniji. Vsak takšen akt upošteva socialno-ekonomski vpliv omejitve, vključno z razpoložljivostjo drugih možnosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja za uporabo snovi kot na mestu izoliranega intermediata.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo Priloge XVII glede omejitev potrošniške uporabe v zvezi s snovmi kot takimi, v pripravku ali v izdelku, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje iz skupine 1A ali 1B in ki bi jih lahko potrošniki uporabili. Členi 69 do 73 se ne uporabljajo.“;

(4a)	v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a za dopolnitev te uredbe s končno odločitvijo o spremembi Priloge XVII.“ [Sprememba 264]

(5)	člen 131 se nadomesti z naslednjim: „Člen 131 Spremembe prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo prilog.“;

(6)

vstavi se naslednji člen 131a:

„Člen 131a

Izvajanje prenosa pooblastila

„1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(2) in (3), člena 41(7), člena 58(1) in (8), člena 68(1) in (2), člena 73(2), člena 131 ter člena 138(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 13(2) in (3), člena 41(7), člena 58(1) in (8), člena 68(1) in (2), člena 73(2), člena 131 ter člena 138(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13(2) in (3), členom 41(7), členom 58(1) in (8), členom 68(1) in (2), členom 73(2), členom 131 ter členom 138(9), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*124) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 265]"

(7)	odstavek 4 člena 133 se črta;

(8)

člen 138 se spremeni:

(a)	odstavek 5 se črta;

(b)	v odstavku 9 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 131a v zvezi s spremembo navedenih zahtev glede testiranja na podlagi takšnega pregleda ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja in okolja.“

92.

Direktiva 2009/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih določbah za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (95) (*125)

Za potrebno tehnično prilagoditev Direktive 2009/34/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi, da se prilagodijo tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Kar zadeva pooblastilo iz člena 5(3), ki določa, da morajo države članice, ki so podelile omejeno odobritev tipa ES, zahtevati prilagoditev prilog I in II tehničnemu napredku, takšne omejene odobritve tipa ES ne obstajajo več. Zato bi bilo treba pooblastilo iz člena 5(3) črtati.

Zato se Direktiva 2009/34/ES spremeni:

(1)	odstavek 3 člena 5 se črta;

(2)	člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*126) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	člen 17 se črta.

93.

Direktiva 2009/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (96) (*127)

Za zagotovitev natančne skladnosti seznama obrambnih proizvodov iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES s skupnim seznamom vojaške opreme Evropske unije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo v zvezi s prejemanjem aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za spremembo navedene priloge in spremembo navedene direktive, kar zadeva okoliščine, v katerih lahko države članice odpravijo potrebo po predhodnem dovoljenju za prenose obrambnih proizvodov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/43/ES spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a na zahtevo države članice ali na lastno pobudo v zvezi s spremembo odstavka 2, da se vključijo primeri, ko:

(a)	prenos poteka v okoliščinah, ki ne vplivajo na javni red ali javno varnost;

(b)	je potreba po predhodnem dovoljenju za prenos postala neskladna z mednarodnimi zavezami držav članic po sprejetju te direktive;

(c)	je to potrebno za medvladno sodelovanje iz člena 1(4).“;

(2)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Sprememba Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo seznama obrambnih proizvodov iz Priloge, tako da se natančno sklada s skupnim seznamom vojaške opreme Evropske unije.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 13b.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 13a in 13b:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3) in člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 4(3) in člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(3) in členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*128) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	člen 14 se črta.

94.

Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (97)

Za uskladitev ravni varnosti igrač v vseh državah članicah ter odstranitev ovir pri trgovanju z igračami med državami članicami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo:

—	Priloge I, točk 11 in 13 dela III Priloge II ter Priloge V k Direktivi 2009/48/ES, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu razvoju;

—	dodatka C k Prilogi II k navedeni direktivi, da se določijo specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene otrokom, mlajšim od 36 mesecev, ali v drugih igračah, ki so namenjene temu, da jih otroci dajejo v usta;

—	dodatka A k Prilogi II k navedeni direktivi, da se določijo dovoljene uporabe v igračah snovi ali zmesi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, iz kategorij 1A, 1B ali 2 iz Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Zato se Direktiva 2009/48/ES spremeni:

(1)

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Spremembe prilog

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46a v zvezi s spremembo Priloge I, točk 11 in 13 dela III Priloge II ter Priloge V, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu razvoju.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46a v zvezi s spremembo dodatka C k Prilogi II, da se določijo specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene za uporabo otrokom, mlajšim od 36 mesecev, ali v drugih igračah, namenjenih temu, da jih otroci dajejo v usta, pri tem pa upošteva zahteve za embalažo živil iz Uredbe (ES) št. 1935/2004 in povezane posebne ukrepe za nekatere materiale ter razlike med igračami in materiali, ki so v stiku z živili.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46a v zvezi s spremembo dodatka A k Prilogi II k navedeni direktivi, da se določijo dovoljene uporabe v igračah snovi ali zmesi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, iz kategorij 1A, 1B ali 2 iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 in ki jih je ocenil ustrezni znanstveni odbor.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 46a:

„Člen 46a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 46 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 266]

3. Prenos pooblastila iz člena 46 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 46, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 267]

(*129) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 47 se črta.

95.

Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (98) (*130)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 79/2009 tehničnemu napredku, kar zadeva varnost vozil s pogonom na vodik, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s tehničnimi zahtevami za takšna vozila ter z upravnimi določbami, predlogami za upravne dokumente in vzorci oznak. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 79/2009 spremeni:

(1)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a glede tehničnega napredka v zvezi s:

(a)	podrobnimi pravili za preskusne postopke iz prilog II do V;

(b)	podrobnimi pravili za vgradnjo sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov iz Priloge VI;

(c)	podrobnimi pravili za varno in zanesljivo delovanje sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov iz člena 5;

(d)

specifikacijami za zahteve, povezane z enim od naslednjega:

(i)	uporabo čistega vodika ali mešanice vodika in naravnega plina/biometana;

(ii)	novimi oblikami shranjevanja ali uporabe vodika;

(iii)

zaščito vozil pred udarci glede na brezhibnost delovanja vodikovih sestavnih delov in sistemov;

(iv)	varnostnimi zahtevami integriranega sistema, ki zajemajo vsaj ugotavljanje puščanja, in zahtev v zvezi s plinom za splakovanje;

(v)	električnimi izolacijami in električno varnostjo;

(e)	upravnimi določbami za ES-homologacijo vozil s pogonom na vodik, sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov;

(f)	pravili o informacijah, ki jih morajo proizvajalci zagotoviti za namene homologacije in pregledov iz člena 4(4) in (5);

(g)	podrobnimi pravili za označevanje ali druge načine jasne in hitre identifikacije vozil na vodikov pogon iz točke 16 Priloge VI ter

(h)	drugimi ukrepi, potrebnimi za uporabo te uredbe.

(2)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 12 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*131) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 13 se črta.

96.

Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (99) (*132)

Za prilagoditev Direktive 2009/81/ES hitremu tehničnemu, gospodarskemu in regulativnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo pragov zneskov za naročila, tako da se ti prilagodijo pragovom iz Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (100) , spremembo sklicev na enotni besednjak javnih naročil (nomenklatura CPV) in spremembo nekaterih referenčnih številk v nomenklaturi CPV ter postopkov za sklicevanja v obvestilih na posebne postavke v nomenklaturi CPV. Ker bi bilo treba tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem redno prilagajati tehnološkemu razvoju, bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi pooblastilo za spremembo tehničnih podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/81/ES spremeni:

(1)

člen 68(1) se spremeni:

(a)	drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66a v zvezi s spremembo pragov iz prvega pododstavka.“;

(b)

vstavi se naslednji tretji pododstavek:

„Kadar je treba spremeniti pragove iz prvega pododstavka in časovne omejitve preprečujejo uporabo postopka iz člena 66a ter je zato to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 66b.“;

(2)

v členu 69 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66a v zvezi s spremembo:

(a)	referenčnih številk nomenklature CPV, navedenih v prilogah I in II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopkov za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke v nomenklaturi CPV v okviru kategorij storitev s seznama v navedenih prilogah;

(b)	tehničnih podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem iz točk (a), (f) in (g) Priloge VIII.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 66a in 66b:

„Člen 66a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 68(1) in člena 69(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 68(1) in člena 69(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 68(1) in členom 69(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 66b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 66a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*133) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavka 3 in 4 člena 67 se črtata.

97.

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (101)

Za izboljšanje vpliva z energijo povezanih izdelkov na okolje in povečanje prihrankov energije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo Direktive 2009/125/ES s posebnimi zahtevami za okoljsko primerno zasnovo za nekatere okoljske vidike, ki imajo znaten vpliv na okolje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/125/ES spremeni:

(1)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Če izdelek izpolnjuje merila iz odstavka 2, zanj velja delegirani akt ali ukrep za samoreguliranje v skladu z odstavkom 3(b).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje takšnih delegiranih aktov v skladu s členom 18a z dopolnitvijo te direktive .“; [Sprememba 268]

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija pri pripravi delegiranega akta upošteva:

(a)	okoljske prioritete Unije, na primer tiste, ki jih navaja Sklep št. 1600/2002/ES ali Evropski program Komisije za podnebne spremembe (ECCP);

(b)	ustrezno zakonodajo Unije in samoreguliranje, na primer prostovoljne sporazume, ki naj bi glede na oceno v skladu s členom 17 prispevali k hitrejšemu doseganju ciljev politke ali nižjim stroškom kot obvezne zahteve.“;

(c)

odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10. Delegirani akt, ki določa zahteve o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, kadar je primerno, vključuje določbe o uravnoteženi obravnavi različnih okoljskih vidikov. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje takšnih delegiranih aktov v skladu s členom 18a z dopolnitvijo te direktive. “; [Sprememba 269]

(2)	v členu 16(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s sprejetjem navedenih ukrepov z dopolnitvijo te direktive .“; [Sprememba 270]

(3)

vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Delegirani akti

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(1) in člena 16(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 271]

3. Prenos pooblastila iz člena 15(1) in člena 16(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(1) in členom 16(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*134) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	tretji odstavek člena 19 se črta.

98.

Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (102)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 661/2009 tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo nekaterih mejnih vrednosti in Priloge IV ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s tehničnimi zahtevami za motorna vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter z upravnimi določbami, predlogami za upravne dokumente in vzorci oznak. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 661/2009 spremeni:

(1)	naslov poglavja IV se nadomesti z naslednjim: „Prenos pooblastil“;

(2)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za spremembo te uredbe zaradi tehničnega napredka v zvezi s z določitvijo :

(a)	ukrepov, ki spreminjajo mejne vrednosti za kotalni upor in kotalni hrup pnevmatik iz delov B in C Priloge II, če je to potrebno zaradi sprememb preskusnih postopkov, ne da bi se znižala obstoječa raven zaščite okolja;

(b)

ukrepov za spremembo Priloge IV, da bo vsebovala pravilnike UN/ECE, ki jih je treba upoštevati v skladu s členom 4(4) Sklepa 97/836/ES.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za dopolnitev te uredbe zaradi tehničnega napredka z določitvijo:

(a)	podrobnimi pravili podrobnih pravil za posebne postopke, preskuse in tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil, njihovih priklopnikov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ob upoštevanju določb členov od 5 do 12;

(b)	podrobnimi pravili podrobnih pravil o varnostnih zahtevah za vozila, namenjena za cestni prevoz nevarnega blaga v državah članicah ali med njimi, ob upoštevanju pravilnika UN/ECE 105;

(c)

natančnejšo opredelitvijo natančnejše opredelitve fizičnih značilnosti in zahtev glede učinkovitosti, ki jih mora imeti pnevmatika, opredeljena kot ‚pnevmatika za posebno uporabo‘, ‚profesionalna terenska pnevmatika‘, ‚ojačana pnevmatika‘, ‚pnevmatika za visoko obremenitev‘, ‚zimska pnevmatika‘, ‚zasilna rezervna pnevmatika tipa T‘ ali ‚pnevmatika za pogonsko os‘, v skladu s točkami 8 do 13 drugega odstavka člena 3;

(d)	ukrepi, ki spreminjajo mejne vrednosti za kotalni upor in kotalni hrup pnevmatik iz delov B in C Priloge II, če je to potrebno zaradi sprememb preskusnih postopkov, ne da bi se znižala obstoječa raven zaščite okolja;

(e)	podrobnimi pravili podrobnih pravil o postopku za ugotavljanje hrupa pnevmatik iz točke 1 dela C Priloge II;

(f)	ukrepi za spremembo Priloge IV, da bo vsebovala pravilnike UN/ECE, ki jih je treba upoštevati v skladu s členom 4(4) Sklepa 97/836/ES.

(g)	upravnimi določbami upravnih določb za posebne postopke, preskuse in tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil, njihovih priklopnikov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ob upoštevanju določb členov od 5 do 12;

(h)

ukrepi ukrepov za izvzetje nekaterih vozil ali razredov vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 iz obveznosti namestitve sistemov za pomoč vozniku iz člena 10, če je bilo po analizi stroškov in koristi ter ob upoštevanju vseh zadevnih varnostnih vidikov dokazano, da ti sistemi niso primerni za omenjena vozila oziroma razrede vozil;

(i)	drugimi ukrepi, potrebnimi drugih ukrepov, potrebnih za uporabo te uredbe.“; [Sprememba 272]

(2)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se Komisiji podeli prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od datuma … [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja . [Sprememba 273]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca tri mesece . [Sprememba 274]

(*135) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 15 se črta.

99.

Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (103)

Za zagotovitev prilagoditve Uredbe (ES) št. 1223/2009 tehničnemu in znanstvenemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo opredelitev nanomaterialov v navedeni uredbi;

—	za spremembo navedene uredbe v zvezi z zahtevami glede priglasitve;

—	za spremembo navedene uredbe, da se razširi obseg Priloge IV na izdelke za barvanje las;

—	za spremembo prilog k navedeni uredbi v zvezi s snovmi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje;

—	za spremembo informacij za priglasitev v navedeni uredbi ter za spremembo prilog II in III v zvezi z nanomateriali;

—	za spremembo prilog II do VI k navedeni uredbi, kadar obstaja morebitno tveganje za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi v kozmetičnih izdelkih, ki ga je treba obravnavati na ravni celotne Unije;

—	za spremembo prilog III do VI in VIII k navedeni uredbi z namenom prilagoditve prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku;

—	za dopolnitev navedene uredbe s seznamom skupnih meril za navedbe;

—	za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanj od prepovedi testiranja na živalih v primeru, da se pojavijo resne težave v zvezi z varnostjo obstoječe kozmetične sestavine. [Sprememba 275]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje relevantnih določb Uredbe (ES) št. 1223/2009 v zvezi z odstopanji pri testiranjih na živalih bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje odločitev o odobritvi odstopanj od prepovedi testiranja na živalih. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 276]

Zato se Uredba (ES) št. 1223/2009 spremeni:

(1)

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Glede na različne opredelitve nanomaterialov, ki so jih objavili različni organi, ter ob upoštevanju stalnega tehničnega in znanstvenega razvoja na področju nanotehnologij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo odstavka 1(k), da se navedena točka popravi in prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku ter opredelitvam, ki so bile naknadno sprejete na mednarodni ravni.“;

(2)

v členu 13 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo odstavkov 1 do 7 tega člena z dodajanjem zahtev, pri čemer se upoštevajo tehnični in znanstveni napredek ter posebne potrebe, ki zadevajo nadzor trga.“;

(3)

v členu 14 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Razen, če se Komisija odloči, da bo razširila obseg Priloge IV na izdelke za barvanje las, takšni izdelki ne smejo vsebovati barvil, namenjenih za barvanje las, razen tistih, naštetih v Prilogi IV, in barvil, namenjenih za barvanje las, ki so tam našteti, vendar se ne uporabljajo v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Za sprejetje odločitve iz prvega pododstavka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo Priloge IV.“;

(4)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V kozmetičnih izdelkih je prepovedano uporabljati snovi, ki so razvrščene kot CMR, kategorije 2, v okviru dela 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

Vendar pa se snov, razvrščena v kategorijo 2 lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če jo je SCCS ocenil in ugotovil, da je varna za uporabo v kozmetičnih izdelkih.

Za namene tega odstavka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 a v zvezi s spremembo prilog k tej uredbi.“;

(b)

v odstavku 2 se četrti in peti pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Za namene tega odstavka Komisija v 15 mesecih po vključitvi zadevnih snovi v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 sprejme delegirane akte v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog k tej uredbi.

Kadar je v primeru tveganja za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi v kozmetičnih izdelkih to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 31b.“;

(5)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog II in III ob upoštevanju mnenja SCCS in ob morebitnem tveganju za zdravje ljudi, vključno kadar je na voljo premalo podatkov.

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka sprejme delegirane akte v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo odstavka 3 z dodajanjem zahtev.“;

(b)	odstavek 8 se črta;

(c)	odstavek 9 se nadomesti z naslednjim: „9. Kadar je v primeru tveganja za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi v kozmetičnih izdelkih to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi odstavkov 6 in 7, uporabi postopek iz člena 31b.“;

(6)

v členu 18(2) se deveti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ukrepi Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanja iz šestega pododstavka se sprejmejo z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 32(2).“; [Sprememba 277]

(7)

v členu 20(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po posvetovanju s SCCS ali drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju določb Direktive 2005/29/ES sprejme delegirane akte v skladu s členom 31a za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo seznama skupnih meril za navedbe, ki se lahko uporabljajo v zvezi s kozmetičnimi izdelki.“; [Sprememba 278]

(8)

člen 31 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 31

Sprememba prilog

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da ob morebitnem tveganju za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi v kozmetičnih izdelkih, ki ga je treba obravnavati na ravni celotne Unije, po posvetovanju s SCCS sprejme delegirane akte v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog II do VI.

Kadar je v primeru morebitnega tveganja za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi v kozmetičnih izdelkih to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 31b.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po posvetovanju s SCCS sprejme delegirane akte v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog III do VI in VIII, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po posvetovanju s SCCS sprejme delegirane akte v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo Priloge I, kadar je to potrebno za zagotavljanje varnosti kozmetičnih izdelkov, ki so dani na trg.“;

(9)

vstavita se naslednja člena 31a in 31b:

„Člen 31a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 13(8), člena 14(2), člena 15(1) in (2), člena 16(8) in (9), člena 18(2), člena 20(2) ter člena 31(1), (2) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 2(3), člena 13(8), člena 14(2), člena 15(1) in (2), člena 16(8) in (9), člena 18(2), člena 20(2) ter člena 31(1), (2) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(3), členom 13(8), členom 14(2), členom 15(1) in (2), členom 16(8) in (9), členom 18(2), členom 20(2) ter členom 31(1), (2) in (3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 279]

Člen 31b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 31a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*136) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(10)	odstavka 3 in 4 člena 32 se črtata.

X. Pravosodje in potrošniki

100.

Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (104) (*137)

Za upoštevanje tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih odkritij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s tehnično spremembo Priloge I k Direktivi 92/85/EGS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 92/85/EGS spremeni:

(1)

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s tehnično spremembo Priloge I, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nova odkritja.

Kadar je v primeru možne neposredne nevarnosti za noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile, ali delavke, ki dojijo, to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 13b.“;

(2)

vstavita se naslednja člena 13a in 13b:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 13(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*138) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

101.

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (105) (*139)

Za posodobitev Direktive 2008/48/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive, da se dodajo dodatne predpostavke, potrebne za izračun efektivne obrestne mere, ali spremenijo obstoječe predpostavke. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2008/48/ES spremeni:

(1)

v členu 19 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Pri izračunu efektivne obrestne mere se lahko po potrebi uporabijo dodatne predpostavke iz Priloge I.

Če predpostavke iz tega člena in dela II Priloge I ne zadostujejo za izračun efektivne obrestne mere na enoten način ali niso več prilagojene ekonomskemu položaju na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo tega člena in Priloge I, da se dodajo dodatne predpostavke, potrebne za izračun efektivne obrestne mere, ali spremenijo obstoječe.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 19(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*140) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 25 se črta.

XI. Mobilnost in promet

102.

Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (106)

Za prilagoditev Uredbe (EGS) št. 3922/91 znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge III k navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (EGS) št. 3922/91 spremeni:

(1)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo Priloge III, da se prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 11b.“;

(2)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 280]

3. Prenos pooblastila iz člena 11(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (*141).

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 12b(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*141) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavka 3 in 4 člena 12 se črtata.

103.

Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga (107) (*142)

Za prilagoditev Direktive 95/50/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi, zlasti da se upoštevajo spremembe Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (108) . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 95/50/ES spremeni:

(1)

člen 9a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9a

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9aa v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku na področjih, zajetih v tej direktivi, zlasti da se upoštevajo spremembe Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*143) .

(*143) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).“;"

(2)

vstavi se naslednji člen 9aa:

„Člen 9aa

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*144) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 9b se črta.

104.

Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (109)

Za prilagoditev Direktive 97/70/ES razvoju mednarodnega prava bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive, da se upoštevajo poznejše spremembe Torremolinoškega protokola , in v zvezi z njeno dopolnitvijo s sprejemanjem določb za harmonizirano razlago tistih določb Priloge k Torremolinoškemu protokolu, ki so bile prepuščene presoji uprav posameznih pogodbenic .

Da bi se zagotovila zaščita standardov Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za spremembo te direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila vse spremembe Torremolinoškega protokola, če bi na podlagi ocene Komisije obstajalo očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen z zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 281]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Direktive 97/70/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje določb za usklajeno razlago tistih določb Priloge k Torremolinoškemu protokolu, ki so bile prepuščene presoji uprav posameznih pogodbenic, če je to potrebno za zagotavljanje njihove enotne uporabe v Uniji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 282]

Zato se Direktiva 97/70/ES spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Delegirani in izvedbeni akti

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter prilog, da bi se za namene te direktive upoštevale poznejše spremembe Torremolinoškega protokola.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za dopolnitev te direktive, da določi harmonizirano usklajeno razlago določb Priloge k Torremolinoškemu protokolu, ki so bile prepuščene presoji uprav posameznih pogodbenic, če je to potrebno za zagotavljanje njihove enotne uporabe v Uniji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(2). [Sprememba 283]

3. Spremembe mednarodnega akta iz člena 2(4) se lahko v skladu s členom 5 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (*145) izvzamejo s področja uporabe te direktive. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo te direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila kakršne koli spremembe mednarodnega akta iz člena 2(4), če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo.

(*145) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).“; [Sprememba 284]"

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastil najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 285]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*146) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 9 se črta.

105.

Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (110)

Za izboljšanje režima, uvedenega z Direktivo 2000/59/ES, in za prilagoditev navedene direktive razvoju drugih instrumentov Unije in mednarodnih instrumentov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo navedene direktive, da se prilagodijo sklici na instrumente Unije in instrumente IMO, da se uskladijo z ukrepi Unije ali IMO, ki so začeli veljati;

—	za spremembo prilog k navedeni direktivi.

Da bi se zagotovila zaščita standardov Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo navedene direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila vse spremembe Konvencije Marpol 73/78, če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo. [Sprememba 288]

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2000/59/ES spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*147) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(2)	člen 14 se črta;

(3)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Spremembe

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo sklicev na instrumente Unije in instrumente IMO v tej direktivi, da se uskladijo z ukrepi Unije ali IMO, ki so začeli veljati, kolikor te spremembe ne razširjajo področja uporabe te direktive.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo prilog, kjer je potrebno, da se izboljša režim, ki ga uvaja ta direktiva, kolikor te spremembe ne razširjajo področja uporabe te direktive.

3. Spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 2 se lahko v skladu s členom 5 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (*148) izvzamejo s področja uporabe te direktive. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo te direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila kakršno koli spremembo mednarodnega instrumenta iz člena 2, če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo.

(*148) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).“; [Sprememba 290]"

106.

Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (111)

Za prilagoditev Direktive 2001/96/ES razvoju pravil Unije in mednarodnih pravil ter za izboljšanje veljavnih postopkov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive glede:

—	nekaterih opredelitev;

—	sklicevanj na mednarodne konvencije in kodekse ter na resolucije in okrožnice IMO, sklicevanj na standarde ISO in sklicevanj na instrumente Unije ter njihove priloge;

—	postopkov med ladjami za prevoz razsutega tovora in terminali;

—	nekaterih obveznosti glede poročanja.

Da bi se zagotovila zaščita standardov Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila vse spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 3 te direktive, če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo. [Sprememba 291]

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2001/96/ES spremeni:

(1)	člen 14 se črta;

(2)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Spremembe

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo opredelitev pojmov iz točk od 1 do 6 in od 15 do 18 člena 3, sklicevanj na mednarodne konvencije in kodekse ter na resolucije in okrožnice IMO, sklicevanj na standarde ISO, sklicevanj na instrumente Unije, da se uskladijo z mednarodnimi instrumenti in instrumenti Unije, ki so bili sprejeti, spremenjeni ali so začeli veljati po sprejetju te direktive, pod pogojem, da se področje uporabe te direktive s tem ne razširi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo člena 8 glede postopkov med ladjami za prevoz razsutega tovora in terminali, obveznosti glede poročanja iz člena 11(2) ter prilog, pod pogojem, da takšni akti ne razširjajo področja uporabe te direktive.

3. Spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 3 se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izvzamejo s področja uporabe te direktive. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo te direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila kakršno koli spremembo mednarodnega instrumenta iz člena 3, če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo. [Sprememba 292]

(*)	UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 293]

(3)

vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*149) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

107.

Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (112) (*150)

Za prilagoditev Direktive 2002/59/ES razvoju prava Unije in mednarodnega prava ter izkušnjam z njenim izvajanjem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo:

—	sklicevanja na instrumente Unije in IMO v navedeni direktivi, da se uskladijo z določbami prava Unije ali mednarodnega prava;

—	nekaterih opredelitev v navedeni direktivi, da se uskladijo z drugimi določbami prava Unije ali mednarodnega prava;

—	prilog I, III in IV k navedeni direktivi glede na tehnični napredek in izkušnje z navedeno direktivo.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2002/59/ES spremeni:

(1)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Spremembe

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s spremembo sklicevanj na instrumente Unije in instrumente IMO v tej direktivi ter opredelitev iz člena 3 in prilog, da se uskladijo z določbami prava Unije ali mednarodnega prava, ki so bile sprejete, spremenjene ali so začele veljati, kolikor te spremembe ne razširjajo področja uporabe te direktive.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s spremembo prilog I, III in IV glede na tehnični napredek in izkušnje s to direktivo, kolikor te spremembe ne razširjajo področja uporabe te direktive.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 27a:

„Člen 27a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 27 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 27, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*151) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 28 se črta.

108.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (113) (*152)

Za posodobitev seznama aktov Unije, ki se sklicujejo na Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) iz Uredbe (ES) št. 2099/2002, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene uredbe, da se vključi sklicevanje na akte Unije, ki prenašajo pooblastila na COSS in ki so začeli veljati. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 2099/2002 spremeni:

(1)	odstavek 3 člena 3 se črta;

(2)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Pooblastila COSS in spremembe

COSS izvaja pooblastila, ki so mu bila dodeljena na podlagi veljavne pomorske zakonodaje Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo člena 2(2), da se vključi sklicevanje na akte Unije o prenosu pooblastil na COSS, ki so začeli veljati po sprejetju te uredbe.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 7 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*153) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

109.

Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (114) (*154)

Za prilagoditev Direktive 2003/25/ES tehničnemu napredku, razvoju na mednarodni ravni ter izkušnjam z njenim izvajanjem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2003/25/ES spremeni:

(1)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo prilog zaradi upoštevanja razvoja na mednarodni ravni, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), ter zaradi izboljšanja učinkovitosti te direktive na podlagi pridobljenih izkušenj in tehničnega napredka.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*155) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 11 se črta.

110.

Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (115) (*156)

Za prilagoditev Direktive 2003/59/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2003/59/ES spremeni:

(1)	člen 11 se nadomesti z naslednjim: „Člen 11 Prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita znanstvenemu in tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*157) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 12 se črta.

111.

Uredba (ES) št. 782/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (116)

Za nadaljnji razvoj nadzora škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo sklicevanj na konvencijo AFS, spričevala AFS, deklaracije AFS in izjave o skladnosti AFS v Uredbi (ES) št. 782/2003;

—	za spremembo prilog k navedeni uredbi, vključno z ustreznimi smernicami IMO v zvezi s členom 11 Konvencije AFS zaradi upoštevanja razvoja na mednarodni ravni, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), ali zaradi izboljšanja učinkovitosti te uredbe na podlagi pridobljenih izkušenj;

—	za dopolnitev navedene uredbe z usklajenim sistemom za pregledovanje in izdajanje spričeval za nekatere ladje.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 782/2003 spremeni:

(1)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	Ladje z dolžino 24 m ali več in bruto tonažo manj kakor 400, razen pritrjene ali plavajoče ploščadi, FCU in FSPO, morajo imeti na krovu deklaracijo AFS, s katero dokažejo skladnost s členoma 4 in 5.“;

(ii)

doda se naslednji drugi pododstavek:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo usklajenega sistema za pregledovanje in izdajanje spričeval za ladje iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka, če je potrebno.“; [Sprememba 295]

(b)	odstavek 3 se črta;

(2)	drugi odstavek člena 7 se črta;

(3)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo sklicevanj na Konvencijo AFS, spričevala AFS, deklaracije AFS in izjave o skladnosti AFS ter prilog k navedeni uredbi, vključno z ustreznimi smernicami IMO v zvezi s členom 11 Konvencije AFS zaradi upoštevanja razvoja na mednarodni ravni, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), ali zaradi izboljšanja učinkovitosti te uredbe na podlagi pridobljenih izkušenj.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(1) in člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 296]

3. Prenos pooblastila iz člena 6(1) in člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(1) in členom 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*158) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	člen 9 se črta.

112.

Direktiva 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (117)

Za prilagoditev in nadaljnji razvoj nekaterih tehničnih specifikacij elektronskih cestninskih sistemov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo Priloge k Direktivi 2004/52/ES, da se prilagodi tehničnemu napredku;

—	za dopolnitev navedene direktive z odločitvami glede opredelitve evropskega elektronskega cestninjenja in tehničnimi odločitvami glede izvedbe navedene storitve.

Zato se Direktiva 2004/52/ES spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 4a v zvezi s spremembo Priloge, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

(b)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 4a v zvezi za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo evropskega elektronskega cestninjenja. Takšni akti se sprejmejo le, če se na podlagi ustreznih študij oceni, da obstajajo razmere, ki omogočajo delovanje interoperabilnosti na vseh ravneh, vključno tehnične, pravne in gospodarske razmere. [Sprememba 297]

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 4a v zvezi z tehničnimi odločitvami za dopolnitev te uredbe s sprejetjem tehničnih odločitev glede izvedbe evropskega elektronskega cestninjenja.“; [Sprememba 298]

(2)

vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2), (4) in (5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 299]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(2), (4) in (5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2), (4) in (5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*159) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 2 člena 5 se črta.

113.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (118)

Za prilagoditev Direktive 2004/54/ES tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2004/54/ES spremeni:

(1)	člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Spremembe prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*160) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 17 se črta.

114.

Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (119)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 725/2004 razvoju mednarodnega prava bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene uredbe, da se vključijo spremembe nekaterih mednarodnih instrumentov in da se uredba dopolni tako, da je mogoče vzpostaviti harmonizirane postopke za uporabo obveznih določb Kodeksa ISPS, ne da bi se razširilo področje uporabe te uredbe . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 301]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 725/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za opredelitev usklajenih postopkov za uporabo obveznih določb Kodeksa ISPS, ne da bi se razširilo področje uporabe navedene uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 302]

Zato se Uredba (ES) št. 725/2004 spremeni:

(1)

v členu 10 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo te uredbe, da se vključijo spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 2 v zvezi z ladjami, ki opravljajo notranje prevoze, in njim namenjenimi pristanišči, za katere velja ta uredba, kolikor predstavljajo tehnično posodobitev določb Konvencije SOLAS in Kodeksa ISPS.

Kadar je v primeru ukrepov iz prejšnjega pododstavka to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 10b. Postopek preverjanja skladnosti, določen v odstavku 5, se v teh primerih ne uporablja.

3. Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe, da bi bilo mogoče vzpostaviti harmonizirane usklajene postopke za uporabo obveznih določb Kodeksa ISPS, ne da bi se razširilo področje uporabe navedene uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“; [Sprememba 303]

(2)

vstavita se naslednja člena 10a in 10b:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 10b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*161) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavka 4 in 5 člena 11 se črtata.

115.

Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (120) (*162)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 785/2004 razvoju mednarodnega prava bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo nekaterih vrednosti v navedeni uredbi zaradi upoštevanja spremembe mednarodnih sporazumov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 785/2004 spremeni:

(1)	v členu 6 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo vrednosti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, če je to potrebno zaradi sprememb relevantnih mednarodnih sporazumov.“;

(2)	v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo vrednosti iz odstavka 1 tega člena, če je to potrebno zaradi sprememb relevantnih mednarodnih sporazumov.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in člena 7(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 6(5) in člena 7(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(5) in členom 7(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*163) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 9 se črta.

116.

Uredba (ES) št. 789/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o prenosu tovornih in potniških ladij iz enega registra v drugega znotraj Skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 613/91 (121) (*164)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 789/2004 razvoju na mednarodni ravni, zlasti znotraj Mednarodne pomorske organizacije, in za izboljšanje učinkovitosti navedene uredbe z vidika izkušenj in tehničnega napredka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo nekaterih opredelitev v navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 789/2004 spremeni:

(1)	odstavek 7 člena 3 se črta;

(2)

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s spremembo opredelitev pojmov v členu 2 zaradi upoštevanja razvoja na mednarodni ravni, zlasti znotraj Mednarodne pomorske organizacije (IMO), in zaradi izboljšanja učinkovitosti te uredbe z vidika izkušenj in tehničnega napredka, kolikor navedene spremembe ne razširjajo področja uporabe te uredbe.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 9(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*165) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

117.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 868/2004 z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav (122)

Za izboljšanje ugotavljanja nepoštenih praks oblikovanja cen bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (ES) št. 868/2004 s podrobno metodologijo za ugotavljanje obstoja nepoštenih praks oblikovanja cen. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 868/2004 spremeni:

(1)

v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s podrobno metodologijo za dopolnitev te uredbe v vzpostavitvijo podrobne metodologije za ugotavljanje obstoja nepoštenih praks oblikovanja cen. Ta metodologija med drugim zajema način za ocenjevanje običajnega konkurenčnega oblikovanja cen, dejanskih stroškov in razumnega odstotka dobička v specifičnem okviru letalskega sektorja.“; [Sprememba 305]

(2)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 306]

3. Prenos pooblastila iz člena 5(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*166) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 4 člena 15 se črta.

118.

Direktiva 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (123) (*167)

Za prilagoditev Direktive 2005/44/ES tehničnemu napredku in za upoštevanje izkušenj z njenim izvajanjem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2005/44/ES spremeni:

(1)	člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 Spremembe prilog I in II Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo prilog I in II glede na izkušnje z uporabo te direktive in za prilagoditev teh prilog tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*168) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 4 člena 11 se črta.

119.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih (124) (*169)

Za posodobitev tehničnih ukrepov, potrebnih za redno zagotavljanje varnosti v pristaniščih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I do IV k Direktivi 2005/65/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2005/65/ES spremeni:

(1)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Spremembe prilog I do IV

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s spremembo prilog I do IV, da se prilagodijo izkušnjam z njihovim izvajanjem, pri čemer se področje uporabe te direktive ne širi.

Kadar je v primeru sprememb, ki so potrebne za prilagoditev prilog I do IV, to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 14b.“;

(2)

vstavita se naslednja člena 14a in 14b:

„Člen 14a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 14b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 14a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*170) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 15 se črta.

120.

Uredba (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (125) (*171)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 2111/2005 znanstvenemu in tehničnemu napredku ter za določitev nadaljnjih veljavnih postopkov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni uredbi in dopolnitvijo navedene uredbe s podrobnimi pravili v zvezi z nekaterimi postopki. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 2111/2005 spremeni:

(1)

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Skupna merila za nalaganje prepovedi opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki temeljijo na ustreznih varnostnih standardih, so določena v Prilogi (v nadaljnjem besedilu: skupna merila).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s spremembo Priloge, da se skupna merila spremenijo ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega napredka.“;

(2)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Podrobna pravila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi z določitvijo podrobnih pravil glede postopkov iz tega poglavja ob ustreznem upoštevanju potrebe po hitrem sprejemanju odločitev v okviru posodabljanja seznama Unije.

Kadar je v primeru ukrepov iz odstavka 1 to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 14b.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 14a in 14b:

„Člen 14a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2) in člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 3(2) in člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2) in členom 8, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

Člen 14b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*172) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 4 člena 15 se črta.

121.

Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (126)

Za okrepitev potrebnih ukrepov, ki zagotavljajo varnost vozniških dovoljenj, za zagotovitev prihodnje interoperabilnosti ter za prilagoditev Direktive 2006/126/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I do VI k navedeni direktivi in dopolnitvijo navedene direktive s specifikacijami za zaščito pred ponarejanjem.

Zato se Direktiva 2006/126/ES spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi z zahtevami za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev za mikročip iz Priloge I. Navedene zahteve določajo homologacijo ES, ki se podeli le, če se dokaže zmožnost preprečevanja poskusov zlorab ali spreminjanja podatkov. [Sprememba 307]

Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov lahko države članice, takoj ko začnejo veljati delegirani akti, v vozniško dovoljenje vključijo nosilec podatkov (mikročip) kot sestavni del tega dovoljenja.“;

(b)	v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo Priloge I, da se zagotovi prihodnja interoperabilnost.“;

(2)

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Material, uporabljen za vozniško dovoljenje, določen v Prilogi I, se zaščiti pred ponarejanjem.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustreznih specifikacij proti ponarejanju. [Sprememba 308]

Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente.“;

(3)	člen 8 se nadomesti z naslednjim: „Člen 8 Spremembe prilog I do VI Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo prilog I do VI, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2) in (3), člena 3(2) in ter člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 309]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2) in (3), člena 3(2) in člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(2) in (3), členom 3(2) in členom 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*173) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	člen 9 se črta.

122.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 (127) (*174)

Za posodobitev določb v zvezi z izvajanjem Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge II k Uredbi (ES) št. 336/2006. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 336/2006 spremeni:

(1)

v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo Priloge II zaradi upoštevanja razvoja na mednarodni ravni, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), ali zaradi izboljšanja učinkovitosti te uredbe na podlagi izkušenj z njenim izvajanjem.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*175) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 12 se črta.

123.

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (128)

Za sprejetje potrebnih tehničnih ukrepov za ustrezno delovanje Direktive 2007/59/ES ter njeno prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, ter dopolnitvijo navedene direktive:

—	z določitvijo vzorca za dovoljenje, spričevalo in overjeno kopijo spričevala ter njihovih zunanjih značilnosti, ob upoštevanju ukrepov proti ponarejanju;

—	s sprejetjem kod Skupnosti za različne tipe vozil kategorij A in B;

—	s prilagoditvijo osnovnih parametrov registrov napredku;

—	s sprejetjem skupnih meril za opredelitev poklicnih kompetenc in ocenjevanje uslužbencev;

—	s sprejetjem meril Unije za izbiro izpraševalcev in preverjanj;

—	s sprejetjem tehničnih in operativnih specifikacij za pametne kartice.

Zato se Direktiva 2007/59/ES spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo na podlagi osnutka, ki ga pripravi Agencija, vzorca dovoljenja Skupnosti, spričevala in overjene kopije spričevala ter določitvijo njihovih zunanjih značilnosti, ob upoštevanju ukrepov proti ponarejanju. [Sprememba 310]

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo na podlagi priporočila, ki ga pripravi Agencija, kod Skupnosti za različne tipe vozil kategorij A in B iz odstavka 3 tega člena.“; [Sprememba 311]

(2)

v členu 22(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo na podlagi osnutka, ki ga je pripravila Agencija, osnovnih parametrov registrov, ki jih je treba vzpostaviti, npr. podatkov, ki se zabeležijo, formata podatkov in protokola za izmenjavo podatkov, pravic dostopa, trajanja hrambe podatkov, postopkov, ki se uporabljajo v primeru stečaja.“; [Sprememba 312]

(3)

člen 23(3) se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	merili, ki jih je predlagala Agencija v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 2016/796.“;

(b)	doda se naslednji drugi pododstavek: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo navedenih meril.“; [Sprememba 313]

(4)

v členu 25 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Izbira ocenjevalcev in preverjanj lahko temelji na merilih Unije. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo takšnih meril Unije na podlagi osnutka, ki ga pripravi Agencija. [Sprememba 314]

Kadar je v primeru določitve meril Unije za izbiro ocenjevalcev in preverjanj to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 31b.

Če merila na ravni Unije niso na voljo, pristojni organi določijo merila na nacionalni ravni.“;

(5)

v členu 31 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Kadar je v primeru prilog, ki jih je treba prilagoditi znanstvenemu in tehničnemu napredku, to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 31b.“;

(6)

vstavita se naslednja člena 31a in 31b:

„Člen 31a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(4), člena 22(4), člena 23(3), člena 25(5), člena 31(1) in člena 34 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 315]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(4), člena 22(4), člena 23(3), člena 25(5), člena 31(1) in 34 kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(4), členom 22(4), členom 23(3), členom 25(5), členom 31(1) in členom 34, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 31b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*176) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavka 3 in 4 člena 32 se črtata;

(8)	v členu 34 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo tehničnih in operativnih specifikacij za takšne pametne kartice.“[Sprememba 316]

124.

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (129)

Za sprejetje potrebnih ukrepov glede prilagoditve Uredbe (ES) št. 1371/2007 tehničnemu napredku in izkušnjam z njenim izvajanjem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo prilog II in III k navedeni uredbi;

—	za spremembo navedene uredbe s prilagoditvijo finančnih zneskov v skladu z inflacijo;

—	za dopolnitev navedene uredbe s sprejetjem ustreznih ukrepov, če se za izjeme, ki jih odobrijo države članice, šteje, da niso skladne z določbami člena 2;

—	za dopolnitev navedene uredbe s sprejetjem tehničnih specifikacij za interoperabilnost telematskih aplikacij za potnike;

—	za dopolnitev navedene uredbe s sprejetjem ukrepov za zagotovitev, da so prevozniki v železniškem prometu ustrezno zavarovani, ali s sprejetjem enakovredne ureditve za kritje njihovih odgovornosti v okviru navedene uredbe.

Zato se Uredba (ES) št. 1371/2007 spremeni:

(1)

člena 33 in 34 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 33

Spremembe prilog II in III

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi s spremembo prilog II in III glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe.

Člen 34

Delegirani akti

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi ukrepi za dopolnitev te uredbe s sprejetjem ukrepov iz členov 2, 10 in 12. [Sprememba 317]

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi s spremembo te uredbe s prilagoditvijo finančnih zneskov iz te uredbe, ki niso navedeni v Prilogi I, glede na inflacijo.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 34a:

„Člen 34a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 33 (2) in člena 34 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 318]

3. Prenos pooblastila iz člena 33 in člena 34 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 33 in členom 34, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*177) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 35 se črta.

125.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (130) (*178)

Za prilagoditev Direktive 2008/68/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2008/68/ES spremeni:

(1)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, vključno z uporabo tehnologij za sledenje in zasledovanje, na področjih, ki jih zajema ta direktiva, zlasti da se upoštevajo spremembe ADR, RID in ADN.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*179) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 9 se črta.

126.

Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (131)

Za prilagoditev Direktive 2008/96/ES tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi in dopolnitvijo navedene direktive z določitvijo skupnih meril za poročanje o resnosti nesreč.

Zato se Direktiva 2008/96/ES spremeni:

(1)

v členu 7 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo skupnih meril, v skladu s katerimi je treba poročati o resnosti nesreč, vključno s številom smrtnih žrtev in poškodovanih.“; [Sprememba 319]

(2)	odstavek 2 člena 11 se črta;

(3)	člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 Spremembe prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12 a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo tehničnemu napredku.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(1a) in člena 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 320]

3. Prenos pooblastila iz člena 7(1a) in člena (12) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(1a) in členom 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*180) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	člen 13 se črta;

(6)

točka 5 Priloge IV se nadomesti z naslednjim:

„5.	resnost nesreče;“.

127.

Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (132)

Za izboljšanje vsebine in delovanja skupnih osnovnih standardov varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za:

—	spremembo Uredbe (ES) št. 300/2008 s sprejetjem dodatne priloge v zvezi s specifikacijami za nacionalni program za nadzor kakovosti;

—	dopolnitev navedene uredbe s splošnimi ukrepi v zvezi z nekaterimi določbami skupnih osnovnih standardov;

—	dopolnitev navedene uredbe z merili, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov.

Zato se Uredba (ES) št. 300/2008 spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo nekaterih določb skupnih osnovnih standardov.“; [Sprememba 321]

(ii)	tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Kadar je v primeru sprejetja splošnih ukrepov v zvezi z nekaterimi skupnimi osnovnimi standardi to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 18b.“;

(b)

v odstavku 4 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 ter sprejmejo druge ukrepe varovanja, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite na podlagi lokalne ocene tveganja. Takšni alternativni ukrepi morajo biti utemeljeni z razlogi, ki se nanašajo na velikost zrakoplova, ali z razlogi, ki se nanašajo na naravo, obseg ali pogostnost letalskih prevozov ali drugih zadevnih dejavnosti. [Sprememba 322]

Kadar je v primeru določitve meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov, to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 18b.“;

(2)

v členu 11(2) se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo te uredbe, tako da se doda priloga v zvezi s specifikacijami za nacionalni program za nadzor kakovosti.

Kadar je v primeru specifikacij za nacionalni program za nadzor kakovosti to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 18b.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 18a in 18b:

„Člen 18a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2) in (4) ter člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 323]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(2) in (4) ter člena 11(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2) in (4) ter členom 11(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*181) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavka 3 in 4 člena 19 se črtata.

128.

Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (133) (*182)

Za prilagoditev Direktive 2009/15/ES razvoju relevantnih mednarodnih instrumentov ter za spremembo najvišjih zneskov odškodnin za oškodovance bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive, da se:

—	vključijo naknadne spremembe mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij, povezanih z navedeno direktivo, ki so začeli veljati;

—	spremenijo nekateri zneski iz navedene direktive.

Zato se Direktiva 2009/15/ES spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 5 a:

„Člen 5a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 7(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*183) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(2)	odstavek 3 člena 6 se črta;

(3)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi s spremembo te direktive brez razširitve področja njene uporabe, da se:

(a)	vključijo naknadne spremembe mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij, povezanih s to direktivo, iz člena 2(d), člena 3(1) in člena 5(2), ki so začeli veljati;

(b)	spremenijo zneski iz točk (ii) in (iii) člena 5(2)(b).“

129.

Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (134)

Za prilagoditev Direktive 2009/18/ES razvoju pravil Unije in mednarodnih pravil bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za:

—	spremembo navedene direktive, da se posodobijo sklici na akte Unije in instrumente IMO, da se uskladijo z ukrepi Unije ali IMO, ki so začeli veljati;

—	spremembo prilog k navedeni direktivi, da se prilagodijo tehničnemu napredku in izkušnjam z njihovim izvajanjem;

—	dopolnitev navedene direktive s skupnimi metodologijami za preiskovanje pomorskih nesreč in nezgod.

Da bi se zagotovilo, da se standardi Unije zaščitijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo navedene direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila vse spremembe Kodeksa IMO o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod, če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da sprememba ni skladna s to zakonodajo. [Sprememba 324]

Zato se Direktiva 2009/18/ES spremeni:

(1)

v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Pri izvajanju preiskav v zvezi z varnostjo preiskovalno telo sledi skupni metodologiji za preiskovanje pomorskih nesreč in nezgod. Preiskovalci lahko odstopajo od metodologije v določenem primeru, v katerem je to po njihovem strokovnem mnenju nujno ter če je to potrebno za dosego ciljev preiskave.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s skupno metodologijo za dopolnitev te direktive z določitvijo skupne metodologije za preiskovanje pomorskih nesreč in nezgod ob upoštevanju vseh relevantnih izkušenj iz preiskav v zvezi z varnostjo.“; [Sprememba 325]

(2)

vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(4) in člena 20 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 326]

3. Prenos pooblastila iz člena 5(4) in člena 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(4) in členom 20, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*184) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 19 se črta;

(4)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Pooblastilo za spremembe

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo opredelitev pojmov iz te direktive in sklicevanj na akte Skupnosti in instrumente IMO, da se uskladijo z ukrepi Unije ali IMO, ki so začeli veljati, ob upoštevanju omejitev te direktive.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo prilog k tej direktivi, da se prilagodijo tehničnemu napredku in izkušnjam z njihovim izvajanjem.

3. Spremembe Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo te direktive, da bi iz njenega področja uporabe izključila kakršne koli spremembe Kodeksa IMO o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izključijo iz področja uporabe te direktive , če na podlagi ocene Komisije obstaja očitno tveganje, da se bo z mednarodno spremembo znižal standard pomorske varnosti, preprečevanja onesnaževanja z ladij ali varstva pogojev za življenje in delo na ladjah, določen s pomorsko zakonodajo Unije, ali da ni skladna s to zakonodajo .“[Sprememba 327]

130.

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (135)

Za prilagoditev Direktive 2009/33/ES inflaciji in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni direktivi, da se prilagodijo podatki za izračun operativnih stroškov, nastalih med življenjsko dobo vozil za cestni prevoz. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/33/ES spremeni:

(1)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Sprememba Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi s spremembo Priloge, da se podatki za izračun operativnih stroškov, nastalih med življenjsko dobo vozila za cestni prevoz prilagodijo inflaciji in tehničnemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 328]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*185) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 9 se črta.

131.

Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (136) (*186)

Za dopolnitev Uredbe (ES) št. 391/2009 in njeno prilagoditev razvoju mednarodnih pravil bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo minimalnih meril, določenih v Prilogi I k navedeni uredbi, zlasti zaradi upoštevanja ustreznih odločitev IMO;

—

za dopolnitev navedene uredbe z merili za merjenje učinkovitosti pravil in postopkov ter izvajanja priznanih organizacij na področju varnosti ladij in preprečevanju onesnaževanja z njihovih klasificiranih ladij, zlasti ob upoštevanju podatkov iz Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ali drugih podobnih shem;

—	za dopolnitev navedene uredbe z merili za ugotavljanje, kdaj tako izvajanje pomeni nesprejemljivo grožnjo za varnost ali okolje, ter pri katerih se lahko upoštevajo posebne okoliščine, ki vplivajo na manjše ali visoko usposobljene organizacije;

—	za dopolnitev navedene uredbe s podrobnimi pravili v zvezi z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi ter preklicem priznanja organizacij za tehnični nadzor in pregled ladij.

Zato se Uredba (ES) št. 391/2009 spremeni:

(1)	odstavek 4 člena 12 se črta;

(2)

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s spremembo Priloge I brez razširitve področja njene uporabe, da se posodobijo minimalna merila, določena v njej, zlasti ob upoštevanju ustreznih odločitev IMO.“;

(3)

v členu 14 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi z:

(a)

merili za ugotavljanje učinkovitosti pravil in postopkov ter izvajanja priznanih organizacij na področju varnosti ladij in preprečevanju onesnaževanja z njihovih klasificiranih ladij, zlasti ob upoštevanju podatkov iz Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ali drugih podobnih shem;

(b)	merili za ugotavljanje, kdaj tako izvajanje pomeni nesprejemljivo grožnjo za varnost in okolje, pri katerih se lahko upoštevajo posebne okoliščine, ki vplivajo na manjše ali visoko usposobljene organizacije.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s podrobnimi pravili glede izrekanja glob in periodičnih denarnih kazni iz člena 6, ter po potrebi glede preklica priznanja organizacij za tehnični nadzor in pregled ladij v skladu s členom 7.“;

(4)

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(1) ter člena 14(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 13(1) ter člena 14(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13(1) ter členom 14(1) in (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*187) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

132.

Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (137) (*188)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 392/2009 drugim pravilom Unije in mednarodnim pravilom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo Priloge I k navedeni uredbi, da se vključijo spremembe določb Atenske konvencije;

—	za spremembo omejitev iz Priloge I k navedeni uredbi za ladje, ki spadajo v razred B v skladu s členom 4 Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (138);

—	za spremembo Priloge II k navedeni uredbi, da se vključijo spremembe določb smernic IMO.

Zato se Uredba (ES) št. 392/2009 spremeni:

(1)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Sprememba prilog

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s spremembo Priloge I k tej uredbi, da se vključijo spremembe omejitev iz člena 3(1), člena 4a(1), člena 7(1) in člena 8 Atenske konvencije zaradi upoštevanja odločitev, sprejetih po členu 23 navedene konvencije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a ter na podlagi ustrezne ocene učinka v zvezi s spremembo omejitev iz Priloge I k navedeni uredbi za ladje, ki spadajo v razred B v skladu s členom 4 Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*189) , ob upoštevanju posledic v obdobju do 31. decembra 2016 za cene vozovnic in zmožnost trga, da pridobi dostopno zavarovalno kritje na zahtevani ravni glede na politiko okrepitve pravic potnikov, kakor tudi sezonske narave dela prometa.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s spremembo Priloge II, da se vključijo spremembe določb smernic IMO.

(*189) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).“;"

(2)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 9(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(1) in (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*190) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 10 se črta.

133.

Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (139)

Za določitev stopnje resnosti nekaterih kršitev veljavnih pravil in za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1071/2009 tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I, II in III k navedeni uredbi ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s pripravo seznama kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev pravil Unije, zaradi katerih se lahko, poleg tistih iz Priloge IV, izgubi dober ugled. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Več pooblastil Komisije iz Uredbe (ES) št. 1071/2009, ki omogočajo sprejemanje ukrepov za podaljšanje rokov, ni več potrebnih.

Zato se Uredba (ES) št. 1071/2009 spremeni:

(1)

v členu 6(2)(b) se prvi in drugi odstavek nadomestita:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev pravil Unije, zaradi katerih se lahko, poleg tistih iz Priloge IV, izgubi dober ugled. Države članice pri določanju prednostnih nalog za preglede po členu 12(1) upoštevajo podatke o teh kršitvah, vključno s podatki, ki so jih poslale druge države članice.“; [Sprememba 329]

(2)	v členu 8 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim: „9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo prilog I, II in III, da se prilagodijo tehničnemu napredku.“;

(3)	tretji pododstavek člena 11(4) se črta;

(4)	drugi pododstavek člena 12(2) se črta;

(5)	odstavek 7 člena 16 se črta;

(6)

vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2) in člena 8(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 330]

3. Prenos pooblastila iz člena 6(2) in člena 8(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2) in členom 8(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*191) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavek 3 člena 25 se črta.

134.

Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (140)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1072/2009 tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I, II in III k navedeni uredbi in spremembo navedene uredbe, kar zadeva obdobje veljavnosti licence Skupnosti.

Zato se Uredba (ES) št. 1072/2009 spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s spremembo te uredbe, da se obdobje veljavnosti licence Skupnosti prilagodi tehničnemu napredku, zlasti glede nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009.“;

(b)	v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.“;

(2)	v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14a v zvezi s spremembo Priloge III, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

(3)

za naslovom poglavja V se vstavi naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2) in (4) ter člena 5(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 331]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(2) in (4) ter člena 5(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2) in (4) ter členom 5(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*192) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	člen 15 se črta.

135.

Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (141)

Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1073/2009 tehničnemu napredku in za določitev potrebnih tehničnih ukrepov za njeno ustrezno delovanje bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni uredbi ter njeno dopolnitvijo z določitvijo:

—	postopkov sporočanja imen prevoznikov za občasne prevoze in krajev z zvezami na poti;

—	oblik potrdil za prevoze za lastni račun;

—	oblik dovoljenj za linijske prevoze;

—	oblik vlog za takšna dovoljenja;

—	oblik potniških spremnic za občasne prevoze, knjig potniških spremnic in načinov njihove uporabe;

—	oblike tabele, ki se uporabi za sporočanje statističnih podatkov o številu izdanih dovoljenj za kabotažo v obliki linijskih prevozov, ki jih izvaja prevoznik nerezident države članice gostiteljice v okviru mednarodnih linijskih prevozov.

Zato se Uredba (ES) št. 1073/2009 spremeni:

(1)	v členu 4(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.“;

(2)

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi s postopki za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopkov sporočanja imen takih prevoznikov in krajev z zvezami na poti pristojnim organom zadevne države članice.“; [Sprememba 332]

(b)	v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi z obliko za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike potrdil.“; [Sprememba 333]

(3)	v členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi z obliko za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike dovoljenj.“; [Sprememba 334]

(4)	v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi z obliko za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike vlog.“; [Sprememba 335]

(5)	v členu 12 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi z obliko za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike potniške spremnice, knjige potniških spremnic ter načinom njihove uporabe.“; [Sprememba 336]

(6)

vstavi se naslednji člen 25a:

„Člen 25a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2), člena 5(3) in (5), člena 6(4), člena 7(2), člena 12(5) ter člena 28(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 337]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(2), člena 5(3) in (5), člena 6(4), člena 7(2), člena 12(5) ter člena 28(3) kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2), členom 5(3) in (5), členom 6(4), členom 7(2), členom 12(5) ter členom 28(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*193) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	člen 26 se črta;

(8)

v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi z obliko za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike tabele, ki se bo uporabljala za sporočanje statističnih podatkov iz odstavka 2.“[Sprememba 338]

XII. Zdravje in varnost hrane

136.

Direktiva Sveta 89/108/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o hitro zamrznjenih živilih za prehrano ljudi (142)

Za doseganje ciljev Direktive 89/108/EGS bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene direktive z merili čistosti, ki jim morajo zadostiti kriogenske snovi, postopki vzorčenja hitro zamrznjenih živil in postopki nadzora njihove temperature ter postopki nadzora temperature v prevoznih sredstvih, med skladiščenjem in pri shranjevanju. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 89/108/EGS spremeni:

(1)	v členu 4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo meril čistosti, ki jim morajo zadostiti navedene kriogenske snovi.“; [Sprememba 339]

(2)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo postopkov vzorčenja hitro zamrznjenih živil in postopkov nadzora njihove temperature ter postopkov nadzora temperature v prevoznih sredstvih, med skladiščenjem in pri shranjevanju.“; [Sprememba 340]

(3)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4 in 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 341]

3. Prenos pooblastila iz členov 4 in 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 4 in 11, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*194) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	člen 12 se črta.

137.

Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (143)

Za doseganje ciljev Direktive 1999/2/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive, kolikor je potrebno za zagotovitev varovanje zdravja ljudi, in v zvezi z dopolnitvijo navedene direktive glede izjem v zvezi z najvišjo dovoljeno ravnjo sevanja za živila ter dodatnimi zahtevami za objekte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 342]

Zato se Direktiva 1999/2/ES spremeni:

(1)

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi z dovoljenimi izjemami za dopolnitev te direktive, da se dovolijo izjeme od določb iz odstavka 1 ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega znanja in relevantnih mednarodnih standardov.“; [Sprememba 343]

(2)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Odobritev se podeli samo, če objekt:

—	izpolnjuje zahteve iz priporočenega Mednarodnega kodeksa ravnanja za obratovanje objektov za obsevanje živil (sklic FAO/WHO/CAC, Vol. XV, 1. izdaja), ki ga je izdala Skupna FAO/WHO Codex Alimentarius komisija, in vse dodatne zahteve, ki jih lahko sprejme Komisija,

—	določi osebo, ki je odgovorna za skladnost z vsemi potrebnimi pogoji za uporabo postopka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te direktive z določitvijo pravil v zvezi z dodatno zahtevo iz prve alinee prvega pododstavka tega člena ob upoštevanju zahtev glede učinkovitosti in varnosti uporabljene obdelave, ki so povezane z dobrimi higienskimi praksami predelave živil.“; [Sprememba 344]

(3)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 7(2) in člena 14(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 345]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 7(2) in člena 14(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(2), členom 7(2) in členom 14(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11b

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*195) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavki 3, 4 in 5 člena 12 se črtajo;

(5)

v členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo te direktive, kolikor je potrebno za zagotovitev varovanja zdravja ljudi, spremembe pa se v vsakem primeru omejijo na prepovedi ali omejitve v primerjavi s predhodnim pravnim položajem.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v zvezi z zdravjem ljudi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka, uporablja postopek iz člena 11b.“

138.

Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (144) (*196)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 141/2000 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe z dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvama pojmov „podobno zdravilo“ in „klinična superiornost“. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 141/2000 spremeni:

(1)	v členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10b v zvezi z dopolnitvijo te uredbe s sprejetjem opredelitev pojmov ‚podobno zdravilo‘ in ‚klinična superiornost‘.“;

(2)	odstavek 3 člena 10a se črta;

(3)

vstavi se naslednji člen 10b:

„Člen 10b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*197) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

139.

Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (145) (*198)

Za doseganje ciljev Direktive 2001/18/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi in dopolnitvijo navedene direktive z:

—	merili za odstopanje in informacijami, ki se zahtevajo za prijavo za dajanje v promet nekaterih vrst GSO;

—	pragovi, pod katerimi proizvodov, kjer ni mogoče izključiti naključnih ali tehnično neizogibnih sledi dovoljenih GSO, ni treba označevati kot GSO;

—	pragovi, nižjimi od 0,9 %, pod katerimi se zahteve glede označevanja iz Direktive ne uporabljajo za sledi GSO v proizvodih, namenjenih neposredni predelavi;

—	posebnimi zahtevami glede označevanja za GSO, ki niso dani v promet v smislu te direktive.

Zato se Direktiva 2001/18/ES spremeni:

(1)

člen 16 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z določitvijo meril in zahtevanih informacij iz odstavka 1, kot tudi ustreznih zahtev za povzetek spisa, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Merila in zahtevane informacije so take, da zagotavljajo visoko raven varnosti za zdravje ljudi in okolje ter temeljijo na znanstvenih dokazih, ki so na voljo za tako varnost, in na izkušnjah, pridobljenih pri sproščanju primerljivih GSO.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija da pred sprejetjem delegiranih aktov na podlagi odstavka 2 predlog na voljo javnosti. Javnost lahko Komisiji poda pripombe v 60 dneh. Komisija te pripombe skupaj z analizo posreduje strokovnjakom iz člena 29a(4).“;

(2)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za proizvode, kjer ni mogoče izključiti naključnih ali tehnično neizogibnih sledov dovoljenih GSO, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z določitvijo vrednosti praga, pod katerim teh proizvodov ni treba označevati v skladu z odstavkom 1 tega člena. Določijo se vrednosti pragov glede na zadevni proizvod.“;

(b)	v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi z določitvijo pragov iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

(3)

v členu 26 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi s spremembo Priloge IV z določitvijo posebnih zahtev glede označevanja iz odstavka 1, ne da bi se podvajale ali ustvarjale nedoslednosti z določbami glede označevanja v obstoječi zakonodaji Unije. Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati določbe glede označevanja, ki so jih države članice določile v skladu z zakonodajo Unije.“;

(4)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Prilagoditve prilog tehničnemu napredku

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi s spremembo oddelkov C in D Priloge II, prilog III do VI ter oddelka C Priloge VII, da se prilagodijo tehničnemu napredku.“;

(5)

vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(2), člena 21(2) in (3), člena 26(2) ter člena 27 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 16(2), člena 21(2) in (3), člena 26(2) ter člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(2), členom 21(2) in (3), členom 26(2) ter členom 27, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*199) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 30 se črta.

140.

Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (146) (*200)

Za doseganje ciljev Direktive 2001/83/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe:

—	za spremembo navedene direktive v zvezi z enim od pogojev, ki jih morajo izpolnjevati homeopatska zdravila, da se zanje uporablja poseben, poenostavljen postopek registracije, če to upravičujejo novi znanstveni dokazi;

—	za spremembo navedene direktive v zvezi z vrstami postopkov, ki se štejejo za del proizvodnje zdravilnih učinkovin, ki se uporabljajo kot vhodne snovi, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek;

—	za spremembo Priloge I k navedeni direktivi zaradi upoštevanja tehničnega in znanstvenega napredka;

—	za dopolnitev navedene direktive z ustreznimi dogovori za pregled sprememb pogojev dovoljenja za promet, izdanega v skladu z navedeno direktivo;

—	za dopolnitev navedene direktive z določitvijo načel in smernic dobrih proizvodnih praks za zdravila.

Zato se Direktiva 2001/83/ES spremeni:

(1)	v členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 121a v zvezi s spremembo tretje alineje prvega pododstavka, če to upravičujejo novi znanstveni dokazi.“;

(2)	v členu 23b se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 121a v zvezi z določitvijo ureditev iz odstavka 1.“;

(3)	v členu 46a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 121a v zvezi s spremembo odstavka 1, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.“;

(4)	v členu 47 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 121a v zvezi z določitvijo načel in smernic dobrih proizvodnih praks za zdravila iz člena 46(f).“;

(5)	člen 120 se nadomesti z naslednjim: „Člen 120 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 121a v zvezi s spremembo Priloge I, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.“;

(6)	odstavek 2a člena 121 se črta;

(7)

člen 121a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 121a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14(1), člena 22b, člena 23b, člena 46a, člena 47, člena 52b, člena 54a in člena 120 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 14(1), člena 22b, člena 23b, člena 46a, člena 47, člena 52b, člena 54a in člena 120 kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 14(1), členom 22b, členom 23b, členom 46a, členom 47, členom 52b, členom 54a in členom 120, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*201) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(8)	člena 121b in 121c se črtata.

141.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (147)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 999/2001 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi in dopolnitvijo navedene uredbe z:

—	odobritvijo posodobitvijo seznama odobrenih hitrih testov;,

—	spremembo starosti živali iz vrste govedi, da bodo zajete v letnih programih spremljanja;,

—	določitvijo posodobitvijo seznama meril za dokazovanje izboljšanja epidemioloških razmer v državi in njihovo navedbo v Prilogi;

—	odločitvijo, da se mlade živali iz vrste prežvekovalcev lahko krmijo z beljakovinami, pridobljenimi iz rib;

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z:

—	določitvijo podrobnih meril za odobritev takšnih odstopanj od prepovedi v zvezi s krmljenjem živali;

—	odločitvijo, da se uvedejo tolerančne stopnje za neznatne količine živalskih beljakovin v krmi zaradi naključne in tehnično neizogibne kontaminacije;

—	odločitvijo glede starosti;

—	določitvijo pravil o izjemah od zahteve glede odstranitve in uničenja snovi s specifičnim tveganjem;

—	odobritvijo proizvodnih postopkov;

—	odločitvijo, da se nekatere določbe razširijo na druge živalske vrste;

—	odločitvijo glede razširitve na druge proizvode živalskega izvora;

—	sprejetjem metode za potrditev BSE pri ovcah in kozah. [Sprememba 346]

Zato se Uredba (ES) št. 999/2001 spremeni:

(1)

v členu 5(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi z odobritvijo hitrih testov iz drugega pododstavka. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi s spremembo točke 4 poglavja C Priloge X, da se posodobi seznam odobrenih hitrih testov iz navedene točke.“; [Sprememba 347]

(2)

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi z odobritvijo hitrih testov za navedeni namen. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi s spremembo Priloge V, da se v njej navedejo ti hitri testi , odobreni za navedeni namen .“; [Sprememba 348]

(b)

v odstavku 1b se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi s spremembo odstavka 1a(a) in (c), da se prilagodi tam določena starost v skladu z znanstvenim napredkom in po posvetovanju z EFSA.

Na zahtevo države članice, ki lahko dokaže izboljšanje epidemioloških razmer v državi, se lahko revidirajo letni programi spremljanja za to državo članico. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b:

(a)	za določitev nekaterih meril za spremembo točke 7 dela I poglavja A Priloge III, da se navedejo merila , po katerih bi bilo treba oceniti izboljšanje epidemioloških razmer v državi za namen revizije programov spremljanja;

(b)	za spremembo točke 7 dela I poglavja A Priloge III, da se navedejo merila iz točke (a).“; [Sprememba 349]

(3)

člen 7 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi s spremembo Priloge IV, da se dovoli krmljenje mladih živali iz vrste prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz rib, ob upoštevanju:

(a)	znanstvene ocene prehranskih potreb mladih prežvekovalcev;

(b)	pravil, sprejetih za izvajanje tega člena, iz odstavka 5 tega člena;

(c)	ocene vidikov nadzora tega odstopanja.“;

(b)

v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na zahtevo države članice ali tretje države se lahko sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 24(2) za priznanje posameznih odstopanj od omejitev iz tega odstavka. Pri vseh odstopanjih je treba upoštevati določbe iz odstavka 3 tega člena. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b o določitvi za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih meril, ki jih je treba upoštevati pri priznanju takšnega odstopanja.“; [Sprememba 350]

(c)

odstavek 4a se nadomesti z naslednjim:

„4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo tolerančnih stopenj za neznatne količine živalskih beljakovin v krmi zaradi naključne in tehnično neizogibne kontaminacije, ki temeljijo na ugodni oceni tveganj, ob upoštevanju vsaj obsega in morebitnega vira kontaminacije ter končnega namembnega kraja pošiljke.“; [Sprememba 351]

(4)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Snovi s specifičnim tveganjem se odstranijo in uničijo v skladu s Prilogo V k tej uredbi in z Uredbo (ES) št. 1069/2009. Ni jih dovoljeno uvažati v Unijo. Seznam snovi s specifičnim tveganjem iz Priloge V zajema vsaj možgane, hrbtenjačo, oči in tonzile goveda, starejšega od 12 mesecev, in hrbtenico zgoraj omenjenih živali nad starostjo, ki jo določi Komisija. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo navedene starosti. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi s spremembo seznama snovi s specifičnim tveganjem iz Priloge V, ob upoštevanju različnih kategorij tveganja iz prvega pododstavka člena 5(1) in zahtev iz člena 6(1a) in člena (1b)(b).“; [Sprememba 352]

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi z odobritvijo alternativnega testa, ki omogoča za spremembo Priloge X, da se posodobi seznam odobrenih alternativnih testov, ki omogočajo odkrivanje BSE pred zakolom, ter spremembo seznama iz navedene priloge X. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za tkiva živali, ki so bile pregledane z alternativnim testom, če se ta test uporablja pod pogoji iz Priloge V in so rezultati testa negativni.“; [Sprememba 353]

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o izjemah od odstavkov 1 do 4 tega člena glede datuma začetka dejanske uveljavitve prepovedi krmljenja iz člena 7(1) ali po potrebi v primeru tretjih držav ali njihovih regij z nadzorovanim tveganjem za BSE glede datuma začetka dejanske uveljavitve prepovedi beljakovin prežvekovalcev v krmi za prežvekovalce z namenom, da se omejijo zahteve za odstranjevanje in uničenje snovi s specifičnim tveganjem za živali, rojene pred omenjenim datumom v zadevnih državah ali regijah.“; [Sprememba 354]

(5)

člen 9 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi za dopolnitev te uredbe z odobritvijo proizvodnih procesov, ki se uporabijo za proizvodnjo proizvodov živalskega izvora iz Priloge VI.“; [Sprememba 355]

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata z vidika meril, podrobno opisanih v točki 5 Priloge V, za prežvekovalce, ki so bili pregledani z alternativnim testom iz člena 8(2) in seznama iz Priloge X, če so bili rezultati testa negativni.“;

(6)	v členu 15 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi z dopolnitvijo za dopolnitev te uredbe, da se določbe z razširitvijo določb odstavkov 1 in 2 razširijo na druge živalske vrste.“; [Sprememba 356]

(7)

v členu 16(7) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi z dopolnitvijo za dopolnitev te uredbe, da se določbe z razširitvijo določb odstavkov 1 do 6 razširijo na druge proizvode živalskega izvora.“; [Sprememba 357]

(8)	v členu 20(2) se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo metode za potrditev BSE pri ovcah in kozah.“; [Sprememba 358]

(9)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Sprememba prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23b v zvezi s spremembo prilog. Namen sprememb je prilagoditev določb iz navedenih prilog razvoju epidemioloških razmer, razpoložljivega znanstvenega znanja, ustreznih mednarodnih standardov, razpoložljivih analitičnih metod za uradni nadzor ali rezultatov nadzorov ali študij glede izvajanja navedenih določb, pri čemer se upoštevajo naslednja merila:

(i)	kjer je ustrezno, sklepi razpoložljivih mnenj EFSA;

(ii)	potrebe po ohranitvi visoke ravni varstva za zdravje človeka in živali v Uniji.“;

(10)	člen 23 a se črta;

(11)

vstavi se naslednji člen 23b:

„Člen 23b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3), člena 6(1) in (1b), člena 7(3), (4) in (4a), člena 8(1), (2) in (5), člena 9(1) in (3), člena 15(3), člena 16(7), člena 20(2) ter člena 23 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 359]

3. Pooblastilo iz člena 5(3), člena 6(1) in (1b), člena 7(3), (4) in (4a), člena 8(1), (2) in (5), člena 9(1) in (3), člena 15(3), člena 16(7), člena 20(2) ter člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(3), členom 6(1) in (1b), členom 7(3), (4) in (4a), členom 8(1), (2) in (5), členom 9(1) in (3), členom 15(3), členom 16(7), členom 20(2) ter členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*202) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(12)	odstavek 3 člena 24 se črta.

142.

Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (148) (*203)

Za doseganje ciljev Direktive 2002/32/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni direktivi, da se prilagodita tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene direktive z merili glede dopustnosti postopkov razstrupljanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2002/32/ES spremeni:

(1)

v členu 7(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Takoj se odloči o tem, ali je treba spremeniti prilogi I in II. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo navedenih prilog.

Kadar je v primeru teh sprememb to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 11a.“;

(2)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se prilagodita znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Kadar je v primeru navedenih sprememb to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 10b.“

(b)

v odstavku 2 se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„—	pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z določitvijo meril glede dopustnosti postopkov razstrupljanja, kot dopolnitev meril o dopustnosti proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ki so bili obdelani s postopki za razstrupljanje.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 10a in 10b:

„Člen 10a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2) ter člena 8(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 7(2) ter člena 8(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2) ter členom 8(1) in (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10b

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*204) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavka 3 in 4 člena 11 se črtata.

143.

Direktiva 2002/46/ES z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (149)

Za doseganje ciljev Direktive 2002/46/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni direktivi, da se navedeni prilogi prilagodita tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene direktive z merili čistosti za snovi iz Priloge II ter najnižjimi in najvišjimi možnimi količinami vitaminov in mineralov, ki morajo biti prisotni v prehranskih dopolnilih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 360]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Direktive 2002/46/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo mejnih količin vitaminov in mineralov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 361]

Zato se Direktiva 2002/46/ES spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi z merili za dopolnitev te direktive z določitvijo meril čistosti za snovi iz Priloge II, razen kadar se takšna merila uporabljajo na podlagi odstavka 3.“; [Sprememba 362]

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi s spremembo seznamov v prilogah I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.

Kadar je v primeru odstranitve vitamina ali minerala s seznamov iz odstavka 1 tega člena to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 12b.“;

(2)

v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi z določitvijo najnižjih količin vitaminov in mineralov iz odstavka 3 tega člena. za dopolnitev te direktive z določitvijo:

(a)	najnižjih količin vitaminov in mineralov iz odstavka 3 tega člena ter

(b)	Komisija z izvedbenimi akti določi mejne količine najvišjih količin vitaminov in mineralov iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(2).“; [Sprememba 363]

(3)

odstavek 3 člena 12 se črta; v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Da bi odpravili težave iz odstavka 1 in zaščitili zdravje ljudi, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a za dopolnitev te direktive.

Država članica, ki je sprejela zaščitne ukrepe, jih v takem primeru lahko ohrani do sprejetja delegiranih aktov.“ [Sprememba 364]

(4)

vstavita se naslednja člena 12a in 12b:

„Člen 12a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2) in (5) ter, člena 5(4) in člena 12(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 4(2) in (5) ter, člena 5(4) in člena 12(3 ) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2) in (5) ter, členom 5(4) in členom 12(3 ), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 365]

Člen 12b

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*205) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavka 3 in 4 člena 13 se črtata.

144.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (150)

Za doseganje ciljev Direktive 2002/98/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I do IV k navedeni direktivi, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku, in v zvezi z dopolnitvijo navedene direktive z nekaterimi tehničnimi zahtevami. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje točke (i) drugega odstavka člena 29 Direktive 2002/98/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo postopka za prijavo hudih neželenih reakcij in pojavov ter obrazca za prijavo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 366]

Zato se Direktiva 2002/98/ES spremeni:

(1)

za naslovom poglavja IX se vstavita naslednja člena 27a in 27b:

„Člen 27a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz prvega in tretjega odstavka člena 29 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 367]

3. Prenos pooblastila iz prvega in tretjega odstavka člena 29 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s prvim in tretjim odstavkom člena 29, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 28a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*206) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(2)	odstavka 3 in 4 člena 28 se črtata;

(3)

člen 29 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s spremembami za spremembo tehničnih zahtev iz prilog I do IV, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Kadar je v primeru tehničnih zahtev iz prilog III in IV to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 27b.“; [Sprememba 368]

(b)	točka (i) v drugem odstavku se črta; [Sprememba 369]

(c)

tretji in četrti odstavek se nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi z dopolnitvijo te direktive glede tehničnih zahtev iz drugega odstavka.

Kadar je v primeru tehničnih zahtev iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) drugega odstavka to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 27b.“;

(d)	doda se naslednji peti odstavek: „Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za prijavo hudih neželenih reakcij in pojavov ter obrazec za prijavo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 28(2).“; [Sprememba 370]

145.

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (151) (*207)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 178/2002 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene uredbe, kar zadeva število in poimenovanja znanstvenih svetov, dopolnitvijo navedene uredbe s postopkom, ki ga mora uporabiti agencija za zahteve za znanstvena mnenja, z merili za vključitev posamezne ustanove na seznam pristojnih organizacij, ki so jih določile države članice, in z ureditvami za določitev usklajenih zahtev o kakovosti ter finančnimi določbami za morebitno finančno podporo.

Zato se Uredba (ES) št. 178/2002 spremeni:

(1)

v členu 28(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57a v zvezi s spremembo prvega pododstavka, kar zadeva število in poimenovanja znanstvenih svetov na zaprosilo agencije z vidika tehničnega in znanstvenega razvoja.“;

(2)

člen 29(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija za namene uporabe tega člena po posvetovanju z agencijo sprejme:

(a)	delegirane akte v skladu s členom 57a v zvezi s postopkom, ki ga mora uporabiti agencija za zahteve za znanstvena mnenja;

(b)

izvedbene akte, v katerih določi smernice za znanstveno vrednotenje snovi, izdelkov in postopkov, za katere se po zakonodaji Skupnosti zahteva predhodna odobritev ali vpis na pozitivni seznam, zlasti kadar zakonodaja Skupnosti predvideva ali dovoljuje, da predlagatelj zato predloži ustrezno dokumentacijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2).“;

(3)

v členu 36(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57a v zvezi z določitvijo meril za vključitev posamezne ustanove na seznam pristojnih organizacij, ki so jih določile države članice, ureditev za določitev usklajenih zahtev o kakovosti ter finančnih določb za morebitno finančno podporo.“;

(4)	v poglavju V se naslov oddelka 1 nadomesti z naslednjim: „ODDELEK 1 PRENOS POOBLASTILA TER POSTOPKI IZVAJANJA IN POSREDOVANJA“;

(5)

za naslovom oddelka 1 se vstavi naslednji člen 57a:

„Člen 57a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28(4), člena 29(6) in člena 36(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28(4), člena 29(6) in člena 36(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 28(4), členom 29(6) in členom 36(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*208) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 58 se črta.

146.

Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (152)

Za doseganje ciljev Direktive 2003/99/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge I k navedeni direktivi, da se posodobijo seznami zoonoz in njihovih povzročiteljev iz navedene priloge, spremembo prilog II, III in IV k navedeni direktivi ter dopolnitvijo navedene direktive z usklajenimi programi spremljanja za eno ali več zoonoz ali njihovih povzročiteljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2003/99/ES spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo Priloge I, da se posodobijo seznami zoonoz ali njihovih povzročiteljev, zlasti ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)	njihovega pojava v živalskih in človeških populacijah, krmi in živilih;

(b)	resnosti njihovega učinkovanja za ljudi;

(c)	gospodarskih posledic za zdravstveno varstvo živali in ljudi ter za poslovanje z živili in krmo;

(d)	epidemioloških trendov v živalskih in človeških populacijah, živilih in krmi.

Kadar je to zaradi varstva zdravja ljudi potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 11b.“;

(2)

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Če podatki, zbrani z rutinskim spremljanjem v skladu s členom 4, ne zadoščajo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo usklajenih programov spremljanja za eno ali več zoonoz ali njihovih povzročiteljev. Ti delegirani akti se sprejmejo zlasti, kadar so ugotovljene posebne potrebe in kadar je treba oceniti tveganja ali ugotoviti temeljne vrednosti v zvezi z zoonozami ali njihovimi povzročitelji na ravni držav članic ali na ravni Unije.“; [Sprememba 371]

(2a)	v členu 11 se naslov nadomesti z naslednjim: „Spremembe prilog in izvedbeni ukrepi“ [Sprememba 372]

(3)

v členu 11 se prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo prilog II, III in IV, zlasti ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)	pojava zoonoz, njihovih povzročiteljev in protimikrobne odpornosti v živalskih in človeških populacijah, krmi, živilih in okolju;

(b)	razpoložljivosti novih orodij za spremljanje in poročanje;

(c)	potreb, ki jih zahteva ocena trendov na nacionalni, evropski ali svetovni ravni.“;

(3a)	v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „Poleg tega se lahko izvedbeni ukrepi sprejmejo v skladu s postopkom v odboru iz člena 12(2).“; [Sprememba 373]

(4)

vstavita se naslednja člena 11a in 11b:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(4), člena 5(1) in člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 374]

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(4), člena 5(1) in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(4), členom 5(1) in členom 11, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*209) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavka 3 in 4 člena 12 se črtata.

147.

Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (153)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1829/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni uredbi, da se prilagodi tehničnemu napredku, in z dopolnitvijo navedene uredbe z določitvijo , katera živila in krma sodijo na področje uporabe različnih delov uredbe, z določitvijo ustreznih nižjih mejnih vrednosti za sledi GSO v živilih in krmi, pod katerimi se zahteve glede označevanja ne uporabljajo, pri čemer je treba upoštevati nekatere pogoje , z določitvijo ukrepov za nosilce dejavnosti, da izpolnijo zahteve pristojnih organov, in ukrepov, ki so potrebni zato, da operaterji izpolnjujejo zahteve glede označevanja , in z določitvijo posebnih določb za informacije, ki jih morajo predložiti obrati javne prehrane, ki z živili oskrbujejo končnega potrošnika. [Sprememba 375]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1829/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da izpolnijo zahteve pristojnih organov, ukrepi, ki so potrebni za to, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve za označevanje, ter pravili za lažjo enotno uporabo nekaterih določb. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 376]

Zato se Uredba (ES) št. 1829/2003 spremeni:

(1)

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi, ali vrsta živila spada na področje uporabe tega oddelka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a za dopolnitev te uredbe z določitvijo, ali vrsta živila spada na področje uporabe tega oddelka. “; [Sprememba 377]

(2)

v členu 12 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustrezne nižje mejne vrednosti zlasti za živila, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljena, ali zaradi upoštevanja napredka v znanosti in tehnologiji.“; [Sprememba 378]

(3)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Delegirana in izvedbena pooblastila

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi s sprejetjem posebnih določb za informacije, ki jih morajo predložiti obrati javne prehrane, ki z živili oskrbujejo končnega potrošnika. Za upoštevanje posebnega položaja obratov javne prehrane lahko take določbe določajo prilagoditev zahtev, določenih v členu 13(1)(e). za dopolnitev te uredbe s sprejetjem:

(a)	ukrepov, ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da v skladu s členom 12(3) izpolnijo zahteve pristojnih organov;

(b)	ukrepov, ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da izpolnjujejo zahteve za označevanje, določene v členu 13; ter

(c)	posebnih pravil glede podatkov, ki jih morajo predložiti obrati javne prehrane, ki z živili oskrbujejo končnega potrošnika. Za upoštevanje posebnega položaja obratov javne prehrane lahko take določbe določajo prilagoditev zahtev, določenih v členu 13(1)(e).

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme: podrobna pravila za lažjo enotno uporabo člena 13.

(a)	ukrepe, ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da v skladu s členom 12(3) izpolnijo zahteve pristojnih organov;

(b)	ukrepe, ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da izpolnjujejo zahteve za označevanje, določene v členu 13;

(c)	podrobna pravila za lažjo enotno uporabo člena 13.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2).“; [Sprememba 379]

(4)

v členu 15 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a za dopolnitev te uredbe z določitvijo , ali vrsta krme spada na področje uporabe tega oddelka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2).“; [Sprememba 380]

(5)

v členu 24 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustrezne nižje mejne vrednosti zlasti za krmo, ki vsebuje GSO ali je iz njih sestavljena, ali zaradi upoštevanja napredka v znanosti in tehnologiji.“; [Sprememba 381]

(6)

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Izvedbena Delegirana in izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme:

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem:

(a)	ukrepe ukrepov , ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da v skladu s členom 24(3) izpolnijo zahteve pristojnih organov;

(b)	ukrepe ukrepov , ki so potrebni za nosilce dejavnosti, da izpolnjujejo zahteve za označevanje, določene v členu 25.

(c)	podrobna pravila za lažjo enotno uporabo člena 25.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila za lažjo enotno uporabo člena 25. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2).“; [Sprememba 382]

(7)	v členu 32 se šesti odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34a v zvezi s spremembo Priloge, da se prilagodi tehničnemu napredku.“;

(8)

vstavi se naslednji člen 34a:

„Člen 34a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 12(4), člena 14(1a), člena 15(2 ), člena 24(4) , člena 26(1 ) in šestega odstavka člena 32 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 3(2), člena 12(4), člena 14(1a), člena 15(2), člena 24(4) in , člena 26(1) ter šestega odstavka člena 32 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2), členom 12(4), členom 14(1a), členom 15(2), členom 24(4), in členom 26(1) ter šestim odstavkom člena 32, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*210) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 383]"

(9)	odstavek 3 člena 35 se črta;

(10)	odstavek 3 člena 47 se črta.

148.

Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (154) (*211)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1830/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe z dopolnitvijo navedene uredbe z določitvijo sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev gensko spremenjenim organizmom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1830/2003 spremeni:

(1)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Posebni identifikatorji

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z določitvijo in prilagoditvijo sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev GSO ob upoštevanju razvoja dogodkov v mednarodnih forumih.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*212) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 2 člena 10 se črta;

(4)	prvi pododstavek odstavka 2 člena 13 se črta.

149.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (155) (*213)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1831/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I, II, III in IV k navedeni uredbi, da se prilagodijo tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene uredbe s pravili, ki dopuščajo poenostavljene postopke za izdajo dovoljenj za dodatke, ki so bili dovoljeni za uporabo v hrani. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1831/2003 spremeni:

(1)	v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo Priloge IV, da se splošni pogoji iz navedene priloge prilagodijo tehničnemu napredku ali znanstvenemu razvoju.“;

(2)	v členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo Priloge I, da se kategorije in funkcionalne skupine krmnih dodatkov prilagodijo tehničnemu napredku ali znanstvenemu razvoju.“;

(3)	v členu 7(5) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi z določitvijo pravil, ki dopuščajo poenostavljene postopke za izdajo dovoljenj za dodatke, ki so bili dovoljeni za uporabo v hrani.“;

(4)	v členu 16 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo Priloge III, da se upoštevata tehnološki napredek in znanstveni razvoj.“;

(5)	v členu 21 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi s spremembo Priloge II.“;

(6)

vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(5), člena 6(3), člena 7(5), člena 16(6) in člena 21 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 3(5), člena 6(3), člena 7(5), člena 16(6) in člena 21 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(5), členom 6(3), členom 7(5), členom 16(6) in členom 21, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*214) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavek 3 člena 22 se črta.

150.

Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (156) (*215)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 2065/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi na zaprosilo Agencije glede znanstvene in/ali tehnične pomoči ter dopolnitvijo navedene uredbe z merili kakovosti za validirane analitske metode. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 2065/2003 spremeni:

(1)

v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z merili kakovosti za validirane analitske metode iz točke 4 Priloge II, vključno s snovmi, ki so predmet meritev. Ti delegirani akti upoštevajo razpoložljive znanstvene dokaze.“;

(2)	v členu 18 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo prilog na zaprosilo Agencije glede znanstvene in/ali tehnične pomoči.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(3) in člena 18(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 17(3) in člena 18(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17(3) in členom 18(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*216) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(4)	odstavek 3 člena 19 se črta.

151.

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (157)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 2160/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I, II in III k navedeni uredbi in dopolnitvijo navedene uredbe, kar zadeva cilje Unije za zmanjševanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, posebne metode nadzora, posebna pravila glede meril za uvoz iz tretjih držav, odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Unije , odobritev metod testiranja ter nekatere odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 384]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 2160/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z odobritvijo metod testiranja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 385]

Zato se Uredba (ES) št. 2160/2003 spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe v zvezi s cilji Unije za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, pri populacijah živali, naštetih v stolpcu 2 Priloge I, zlasti ob upoštevanju: [Sprememba 386]

(a)	izkušenj, pridobljenih ob obstoječih nacionalnih ukrepih, in

(b)	informacij, poslanih Komisiji ali Evropski agenciji za varnost živil po obstoječih zahtevah Unije, zlasti v okviru informacij, predpisanih v Direktivi 2003/99/ES in zlasti členu 5 Direktive.“;

(b)

v odstavku 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo Priloge I za namene iz točke (b), po upoštevanju zlasti meril iz točke (c).“;

(c)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo Priloge III, da se dodajo merila za določanje serotipov salmonele, ki so pomembni za javno zdravje.“;

(2)	v členu 5 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo Priloge II za prilagoditev zahtev in minimalnih pravil o vzorčenju, po upoštevanju zlasti meril iz točke (c) člena 4(6).“;

(3)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s za dopolnitev te uredbe, kar zadeva : [Sprememba 387]

(a)	posebnimi metodami nadzora, ki se lahko ali se uporabijo za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz v fazi primarne vzreje živali in drugih fazah prehranjevalne verige;

(b)	pravili, ki se lahko sprejmejo v zvezi s pogoji za uporabo metod iz točke (a);

(c)	podrobnimi pravili, ki se lahko sprejmejo v zvezi s potrebnimi dokumenti in postopki ter minimalnimi zahtevami glede metod iz točke (a), ter

(d)	nekaterimi posebnimi metodami nadzora, ki se ne uporabljajo kot del programov nadzora.“;

(4)

v členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v člen 5(6) se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil glede določanja meril iz člena 5(5) in odstavka 2 tega člena s strani držav članic.“; [Sprememba 388]

(5)

v členu 10(5) se drugi in tretji stavek nadomestita z naslednjim:

„Dovoljenje se lahko prekliče po istem postopku in brez . Brez poseganja v člen 5(6) se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih pravil v zvezi s temi merili.“; [Sprememba 389]

(6)

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo odgovornosti in nalog referenčnih laboratorijev Unije, zlasti glede usklajevanja njihovih dejavnosti in dejavnosti nacionalnih referenčnih laboratorijev.“; [Sprememba 390]

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo nekaterih odgovornosti in nalog nacionalnih referenčnih laboratorijev, zlasti glede usklajevanja njihovih dejavnosti in dejavnosti zadevnih referenčnih laboratorijev v državah članicah, imenovanih v skladu s členom 12(1)(a).“; [Sprememba 391]

(7)

v členu 12(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko z izvedbenimi akti odobri druge metode testiranja iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe z določitvijo drugih metod testiranja kot tistih iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka. “; [Sprememba 392]

(7a)	v členu 13 se naslov nadomesti z naslednjim: „Delegirana in izvedbena pooblastila“ [Sprememba 393]

(8)	v členu 13 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z ustreznimi zdravstvenimi spričevali.“; [Sprememba 394]

(8a)	v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „Poleg tega se lahko izvedbeni ukrepi sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2).“ [Sprememba 395]

(9)

vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1), (6) in (7), člena 5(6), člena 8(1), člena 9(4), člena 10(5), člena 11(2) in (4) , tretjega pododstavka člena 12(3) ter člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 3(1), (6) in (7), člena 5(6), člena 8(1), člena 9(4), člena 10(5), člena 11(2) in (4) , tretjega pododstavka člena 12(3) ter člena 13 kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(1), (6) in (7), členom 5(6), členom 8(1), členom 9(4), členom 10(5), členom 11(2) in (4) , tretjim pododstavkom člena 12(3) ter členom 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*217) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 396]"

(9)	odstavek 3 člena 14 se črta.

152.

Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (158)

Za doseganje ciljev Direktive 2004/23/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo za dopolnitev navedene direktive z zahtevami določitvijo zahtev za sledljivost tkiv in celic ter izdelkov in materialov, ki prihajajo v stik s temi tkivi in celicami in vplivajo na njihovo kakovost, ter v zvezi z določitvijo postopkov za zagotavljanje sledljivosti in preverjanje enakovrednih standardov kakovosti in varnosti za uvožena tkiva in celice ter z dopolnitvijo navedene direktive v zvezi z nekaterimi tehničnimi zahtevami. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 397]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Direktive 2004/23/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo postopkov za zagotavljanje sledljivosti ter za preverjanje ustreznosti standardov kakovosti in varnosti uvoženih tkiv in celic. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 398]

Zato se Direktiva 2004/23/ES spremeni:

(1)

v členu 8 se odstavka 5 in 6 nadomestita z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28a v zvezi za dopolnitev te direktive z določitvijo zahtev za sledljivost tkiv in celic kakor tudi izdelkov in materialov, ki prihajajo v stik s temi tkivi in celicami in vplivajo na njihovo kakovost in varnost , pa tudi z določitvijo postopkov za zagotavljanje sledljivosti na ravni Unije . [Sprememba 399]

6. Komisija z izvedbenimi akti določi postopke za zagotavljanje sledljivosti na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29(2).“; [Sprememba 400]

(2)

v členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija z izvedbenimi akti določi postopke Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28a za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopkov za preverjanje ustreznosti standardov kakovosti in varnosti v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29(2).“; [Sprememba 401]

(3)

v členu 28 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28a za dopolnitev te direktive v zvezi s tehničnimi zahtevami iz točk (a) do (i) prvega odstavka. [Sprememba 402]

Kadar je v primeru tehničnih zahtev iz točk (d) in (e) prvega odstavka to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 28b.“;

(4)

vstavita se naslednja člena 28a in 28b:

„Člen 28a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(5) , člena 9(4) in drugega odstavka člena 28 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 8(5) in , člena 9(4) ter drugega odstavka člena 28 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(5) , členom 9(4) in drugim odstavkom člena 28, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 403]

Člen 28b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*218) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	odstavka 3 in 4 člena 29 se črtata.

153.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (159)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 852/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni uredbi ter dopolnitvijo navedene uredbe, kar zadeva posebne higienske ukrepe, zahteve za odobritev obratov živilske dejavnosti, posebne določbe za uporabo zahtev Uredbe za določena živila, da se obravnavajo posebna tveganja ali nastajajoča tveganja v zvezi z javnim zdravjem ter ob upoštevanju odstopanj od prilog k navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 852/2004 spremeni:

(1)

v členu 4 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s sprejetjem za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih higienskih ukrepov iz odstavka 3, zlasti glede: [Sprememba 404]

(a)	določitve mikrobioloških meril ter povezanih metod vzorčenja in analiz;

(b)	uvedbe posebnih zahtev glede nadzora temperature in vzdrževanja zmrzovalne verige ter

(c)	določitve posebnih mikrobioloških ciljev.“;

(2)

v členu 6(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	z delegiranim aktom, ki ga lahko Komisija sprejme na podlagi pooblastila v skladu s členom 13a in ki dopolnjuje to uredbo .“; [Sprememba 405]

(3)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s posebnimi določbami za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih določb za uporabo zahtev iz te uredbe za posebna živila, da se obravnavajo posebna tveganja ali nastajajoča tveganja v zvezi z javnim zdravjem.“; [Sprememba 406]

(4)

v členu 13 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo prilog I in II. Namen sprememb je zagotovitev in omogočitev doseganja ciljev Uredbe ob upoštevanju relevantnih dejavnikov tveganja, pri čemer temeljijo na:

(a)	izkušnjah, ki so jih nosilci živilske dejavnosti in/ali pristojni organi pridobili zlasti pri izvajanju sistemov na podlagi HACCP ter pri postopkih, ki temeljijo na načelih HACCP v skladu s členom 5;

(b)	izkušnjah Komisije, zlasti glede rezultatov njenih revizij;

(c)	tehnološkem razvoju in njegovih praktičnih posledicah ter pričakovanjih potrošnikov glede sestave živil;

(d)	novih znanstvenih nasvetih, zlasti novih ocenah tveganja;

(e)	mikrobioloških in temperaturnih merilih za živila.

Spremembe iz prvega pododstavka se nanašajo na:

(a)	določbe o higieni za primarno proizvodnjo in povezane delovne postopke;

(b)	zahteve za prostore in opremo živilskega obrata;

(c)	določbe, ki veljajo za živila, vključno s prevozom, embaliranjem in pakiranjem živil;

(d)	toplotno obdelavo živil;

(e)	ravnanje z ostanki živil;

(f)	zahteve glede oskrbe z vodo;

(g)	osebno higieno in usposabljanje oseb, ki delajo z živili.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanj od prilog I in II , zlasti da bi se omogočila uporaba člena 5 za mala podjetja, ob upoštevanju relevantnih dejavnikov tveganja in pod pogojem, da takšna odstopanja ne vplivajo na doseganje naslednjih ciljev te uredbe, ki sta:.

(a)	omogočanje izvajanja člena 5 za mala podjetja;

(b)	v zvezi z obrati, ki proizvajajo surovine, namenjene proizvodnji visoko rafiniranih živil, ki so bile obdelane tako, da je zagotovljena njihova varnost, obrati, ki ravnajo z njimi ali jih predelujejo.“; [Sprememba 407]

(6)

vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(4), člena 6(3)(c), člena 12 ter člena 13(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 4(4), člena 6(3)(c), člena 12 ter člena 13(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(4), členom 6(3)(c), členom 12 ter členom 13(1) in (2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*219) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 408]"

(5)	odstavek 3 člena 14 se črta.

154.

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (160) (*220)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 853/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog II in III k navedeni uredbi ter dopolnitvijo navedene uredbe, kar zadeva uporabo drugih snovi razen pitne vode za odstranjevanje površinske kontaminacije s proizvodov živalskega izvora ob upoštevanju sprememb posebnih jamstev v zvezi z dajanjem v promet nekaterih živil živalskega izvora na Švedskem ali Finskem in ob upoštevanju odstopanj od prilog II in III Uredbe (ES) št. 853/2004. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 853/2004 spremeni:

(1)

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Nosilci živilske dejavnosti ne uporabljajo drugih snovi razen pitne vode – ali čisto vodo, kadar Uredba (ES) št. 852/2004 ali ta uredba dovoli njeno uporabo – za odstranjevanje površinske kontaminacije s proizvodov živalskega izvora, razen če je uporabo snovi odobrila Komisija. Za ta namen se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a. Nosilci živilske dejavnosti ravnajo tudi v skladu s pogoji za uporabo, ki se lahko sprejmejo na podlagi istega postopka. Uporaba odobrene snovi ne vpliva na dolžnost nosilca živilske dejavnosti, da izpolnjuje zahteve te uredbe.“;

(2)

v členu 8(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s [spremembo odstavkov 1 in 2, da se posodobijo zahteve iz navedenih odstavkov] ob upoštevanju spremenjenih programov nadzora držav članic ali sprejetja mikrobioloških meril v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004.“;

(3)	člen 9 se črta;

(4)

v členu 10 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembo prilog II in III. Namen sprememb je zagotovitev in omogočitev doseganja ciljev Uredbe ob upoštevanju relevantnih dejavnikov tveganja, pri čemer temeljijo na:

(a)	izkušnjah, ki so jih nosilci živilske dejavnosti in/ali pristojni organi pridobili zlasti pri izvajanju sistemov na podlagi HACCP v skladu s členom 5;

(b)	izkušnjah Komisije, zlasti glede rezultatov njenih revizij;

(c)	tehnološkem razvoju in njegovih praktičnih posledicah ter pričakovanjih potrošnikov glede sestave živil;

(d)	znanstvenih nasvetih, zlasti novih ocenah tveganja;

(e)	mikrobioloških in temperaturnih merilih za živila;

(f)	spremembah v prehranskih vzorcih.

Spremembe iz prvega pododstavka se nanašajo na:

(a)	zahteve za identifikacijsko označevanje proizvodov živalskega izvora;

(b)	cilje postopkov na podlagi HACCP;

(c)	zahteve podatkov o prehranjevalni verigi;

(d)	posebne higienske zahteve za prostore, vključno s prevoznimi sredstvi, v katerih se proizvodi živalskega izvora proizvajajo, obdelujejo, shranjujejo ali distribuirajo ali se z njimi ravna;

(e)	posebne higienske zahteve za delovne procese, ki vključujejo proizvodnjo, obdelavo, prevoz ali distribucijo proizvodov živalskega izvora ali ravnanje z njimi;

(f)	pravila za prevoz mesa, ko je meso še toplo;

(g)	zdravstvene standarde ali preglede, kadar obstajajo znanstveni dokazi, da so potrebni za varovanje javnega zdravja;

(h)	razširitev poglavja IX oddelka VII Priloge III na žive školjke razen pektinidov;

(i)

merila za določitev, kdaj epidemiološki podatki pomenijo, da ribolovno območje ne predstavlja zdravstvene nevarnosti glede prisotnosti parazitov, in posledično za določitev, kdaj lahko pristojni organ dovoli nosilcem živilske dejavnosti, da ribiških proizvodov ne zamrznejo v skladu z delom D poglavja III oddelka VIII Priloge III;

(j)

dodatne zdravstvene standarde za žive školjke v sodelovanju z ustreznim referenčnim laboratorijem Unije, vključno z:

(i)	mejnimi vrednostmi in analitskimi metodami za morske biotoksine,

(ii)	preskusnimi postopki za viruse in virološkimi standardi ter

(iii)

načrti vzorčenja in metodami ter merilnimi negotovostmi, ki jih je treba uporabljati za preverjanje skladnosti z zdravstvenimi standardi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi z odobritvijo odstopanj od prilog II in III ob upoštevanju relevantnih dejavnikov tveganja in pod pogojem, da takšna odstopanja ne vplivajo na doseganje naslednjih ciljev te uredbe:

(a)	omogočanje njihovega izvajanja za mala podjetja;

(b)	omogočanje neprekinjene uporabe tradicionalnih metod v vseh fazah proizvodnje, predelave ali distribucije živil;

(c)	zadostitev potrebam nosilcev živilske dejavnosti v regijah, za katere veljajo posebne geografske omejitve;

(d)	v zvezi z obrati, ki proizvajajo surovine, namenjene proizvodnji visoko rafiniranih živil, ki so bile obdelane tako, da je zagotovljena njihova varnost.“;

(5)

člen 11 se spremeni:

(a)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Brez poseganja v splošno uporabo člena 9 in člena 10(1) lahko Komisija z izvedbenim aktom določi naslednje ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2):“;

(b)	odstavki 1, 5, 6, 7 in 8 se črtajo;

(6)

vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 8(3)(a) ter člena 10(1) in (2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 8(3)(a) ter člena 10(1) in (2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2), členom 8(3)(a) ter členom 10(1) in (2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*221) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(7)	odstavek 3 člena 12 se črta.

155.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (161)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 854/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I, II, III, IV, V in VI k navedeni uredbi in dopolnitvijo navedene uredbe z odobritvijo odstopanj od navedenih prilog. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 854/2004 spremeni:

(1)	člen 16 se črta;

(2)

v členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo prilog I, II, III, IV, V in VI. Namen sprememb je zagotovitev in omogočitev doseganja ciljev Uredbe ob upoštevanju relevantnih dejavnikov tveganja, pri čemer temeljijo na:

(a)	izkušnjah, ki so jih nosilci živilske dejavnosti in/ali pristojni organi pridobili zlasti pri izvajanju sistemov na podlagi HACCP v skladu s členom 5;

(b)

tehnološkem razvoju in njegovih praktičnih posledicah ter pričakovanjih potrošnikov glede sestave živil;

(i)	znanstvenih nasvetih, zlasti novih ocenah tveganja;

(ii)	spremembah v prehranskih vzorcih.

Spremembe iz prvega pododstavka se nanašajo na:

(a)	naloge pristojnih organov;

(b)	organizacijo uradnega nadzora, njegovo pogostost in razdelitev odgovornosti;

(c)	vključenost zaposlenih v klavnicah v uradni nadzor;

(d)	ukrepe po nadzoru;

(e)	posebne zahteve za pregled mesa;

(f)	zahteve glede specifičnih nevarnosti;

(g)	posebne zahteve glede uvrstitve na seznam za obrate iz tretjih držav;

(h)	merila za določitev na podlagi analize tveganja, kdaj ni nujno, da je uradni veterinar prisoten v klavnicah in obratih za predelavo divjadi med inšpekcijskimi pregledi ante-mortem in post-mortem;

(i)	okoliščine, v katerih določeni postopki pregleda post mortem, opisani v oddelku IV Priloge I, niso potrebni, ob upoštevanju gospodarstva, regije ali države porekla ter načel analize tveganja;

(j)	predpise v zvezi s testi za uradne veterinarje in uradne preglednike;

(k)	predpise za laboratorijsko testiranje;

(l)	analitične limite za uradni nadzor ribiških proizvodov, zahtevane v Prilogi III, vključno glede parazitov in okoljskih onesnaževalcev.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanj od prilog I, II, III, IV, V in VI ob upoštevanju relevantnih dejavnikov tveganja in pod pogojem, da takšna odstopanja ne vplivajo na doseganje naslednjih ciljev te uredbe , in sicer za : [Sprememba 409]

(i)	omogočanje izvajanja zahtev iz prilog v malih podjetjih;

(ii)	omogočanje neprekinjene uporabe tradicionalnih metod v vseh fazah proizvodnje, predelave ali distribucije živil;

(iii)

zadostitev potrebam nosilcev živilske dejavnosti v regijah, za katere veljajo posebne geografske omejitve.“;

(3)

člen 18 se spremeni:

(a)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v splošno uporabo člena 16 in člena 17(1) lahko Komisija z izvedbenimi akti določi naslednje ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2) se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjih ukrepov :“; [Sprememba 410]

(b)	odstavki 3, 4, 7, 8 in 15 se črtajo;

(4)

vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(1) in (2) ter člena 18 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 17(1) in (2) ter člena 18 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17(1) in (2) ter členom 18 , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*222) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 411]"

(5)	odstavek 3 člena 19 se črta.

156.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (162) (*223)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 183/2005 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I, II in III k navedeni uredbi, da se prilagodijo tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvijo posebnih mikrobioloških meril in ciljev, odobritvijo obratov, ki poslujejo s krmo, in odobritvijo odstopanj od prilog I, II in III k navedeni uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 183/2005 spremeni:

(1)	v členu 5(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30a v zvezi z opredelitvijo meril in ciljev iz točk (a) in (b).“;

(2)

v členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„(3)	je obvezna odobritev z delegirano uredbo, ki jo lahko Komisija sprejme na podlagi pooblastila v skladu s členom 30a.“;

(3)	v členu 27 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30a v zvezi s spremembo prilog I, II in III.“;

(4)	člen 28 se nadomesti z naslednjim: „Člen 28 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30a v zvezi z odobritvijo odstopanj od prilog I, II in III iz posebnih razlogov in pod pogojem, da takšna odstopanja ne vplivajo na doseganje ciljev te uredbe.“;

(5)

vstavi se naslednji člen 30a:

„Člen 30a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3), člena 10(3), člena 27 in člena 28 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 5(3), člena 10(3), člena 27 in člena 28 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(3), členom 10(3), členom 27 in členom 28, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*224) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(6)	odstavek 3 člena 31 se črta.

157.

Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (163)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1901/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s:

—	podrobno opredelitvijo razlogov za odlog izvajanja ali končanja nekaterih ukrepov ter

—	določbami v zvezi z nalaganjem denarnih kazni.

Zato se Uredba (ES) št. 1901/2006 spremeni:

(1)	v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a v zvezi za dopolnitev te uredbe s podrobno opredelitvijo razlogov za odlog na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju odstavka 1.“; [Sprememba 412]

(2)

v členu 49 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko naloži denarne kazni v obliki glob ali periodičnih denarnih kazni za kršitve določb te uredbe ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na zdravila, odobrena po postopku, določenem v Uredbi (ES) št. 726/2004.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo: [Sprememba 413]

(a)	seznama obveznosti v skladu s to uredbo, za kršitve katerih se lahko naložijo denarne kazni;

(b)	postopkov za izvajanje pooblastila glede naložitve glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno s pravili o sprožitvi postopka, ukrepi za preiskavo, pravicami do obrambe, dostopa do dokumentacije, pravnega zastopanja in zaupnosti;

(c)	pravil o trajanju postopka in zastaralnih rokih;

(d)	elementov, ki jih mora Komisija upoštevati pri določanju višine glob in periodičnih denarnih kazni, njihovih najvišjih zneskov ter pogojev in načinov za pobiranje.

Komisija lahko pri preiskavi sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi in uporabi vire, ki jih zagotavlja Agencija.

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je Komisija naložila denarne kazni. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.“;

(3)	naslov oddelka 2 poglavja 1 se nadomesti z naslednjim: „Oddelek 2 Izvajanje prenosa pooblastila“;

(4)

za naslovom oddelka 2 poglavja 1 se vstavi naslednji člen 50a:

„Člen 50a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20(2) in člena 49(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 414]

3. Prenos pooblastila iz člena 20(2) in člena 49(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 20(2) in členom 49(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*225) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(5)	člen 51 se črta.

158.

Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (164)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni uredbi, da se prilagodi tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene uredbe glede:

—	podatkov o hranilni vrednosti nepredpakiranih živil, ki so naprodaj končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, in živil, ki so zapakirana ob prodaji na zahtevo kupca ali predpakirana za takojšnjo prodajo;

—	odstopanj od postopkov odobritve, povezanih z uporabo blagovnih znamk, trgovskih imen ali domišljijskih imen;

—	odstopanj v zvezi s primeri hranil, ki jih ni mogoče zagotoviti v zadostni količini z uravnoteženo in raznoliko prehrano;

—	posebnih profilov hranil, s katerimi morajo biti usklajena živila ali določene kategorije živil, da lahko nosijo prehranske in zdravstvene trditve;

—	ukrepov, ki določajo živila ali kategorije živil, za katere je treba uporabo prehranskih ali zdravstvenih trditev omejiti ali prepovedati.

—

sprejetje seznama Unije dovoljenih zdravstvenih trditev razen teh, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za bolezen ter na razvoj in zdravje otrok, vključno s pogoji njihove uporabe, vsakršnimi spremembami trditev na seznamu ali dodanimi trditvami, ter kar zadeva končne odločitve v zvezi z vlogami za dovoljenja za trditve. [Sprememba 415]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1924/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem seznama Unije dovoljenih zdravstvenih trditev razen teh, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za bolezen ter na razvoj in zdravje otrok, vključno s pogoji njihove uporabe, vsakršnimi spremembami trditev na seznamu ali dodanimi trditvami, ter kar zadeva končne odločitve v zvezi z vlogami za dovoljenja za trditve. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 416]

Zato se Uredba (ES) št. 1924/2006 spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 7 ter člen 10(2)(a) in (b) se ne uporabljata v primeru nepredpakiranih živil (vključno s svežimi izdelki, kot so sadje, zelenjava ali kruh), ki so dana v prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, in živil, zapakiranih ob prodaji na zahtevo kupca ali predpakiranih za takojšnjo prodajo. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi z informacijami glede označevanja za navedena nepredpakirana živila. Nacionalni predpisi se lahko uporabljajo do sprejetja navedenih delegiranih aktov.“; [Sprememba 417]

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. V zvezi z generičnimi deskriptorji (poimenovanja), ki so bili doslej običajno uporabljani za označevanje posebnosti določene vrste hrane ali pijače, ki bi lahko vplivala na človekovo zdravje, lahko zadevni nosilci živilske dejavnosti zaprosijo za odstopanje od odstavka 3. Vloga se pošlje pristojnemu nacionalnemu organu države članice, ki jo nemudoma posreduje Komisiji. Komisija sprejme in objavi pravila (v skladu s katerimi se vlaga te vloge) za nosilce živilske dejavnosti, tako da se zagotovi preglednost vloge in vložitev v razumnem roku. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi z odstopanji od odstavka 3.“; [Sprememba 418]

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

v drugem pododstavku se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	navajati, domnevati ali namigovati, da uravnotežena in raznolika prehrana ne more zagotoviti ustreznih količin hranil;“;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z odstopanjem za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanj od točke (d) drugega pododstavka odstavka tega člena v primeru hranil, ki jih ni mogoče zagotoviti v zadostni količini z uravnoteženo in raznoliko prehrano; delegirani akti vključujejo pogoje za uporabo odstopanj ob upoštevanju posebnih razmer v državah članicah.“; [Sprememba 419]

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo do 19. januarja 2009 posebnih profilov hranil, vključno z izjemami, s katerimi morajo biti usklajena živila ali določene kategorije živil, da lahko nosijo prehranske in zdravstvene trditve ter pogoje za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev za živila ali kategorije živil v zvezi s profili hranil.“; [Sprememba 420]

(ii)

šesti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi za dopolnitev te uredbe s posodobitvijo profilov hranil in pogojev njihove uporabe zaradi upoštevanja ustreznega znanstvenega napredka. V ta namen se posvetuje z interesnimi skupinami, zlasti nosilci živilskih dejavnosti in skupinami potrošnikov.“; [Sprememba 421]

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi za dopolnitev te uredbe z ukrepi za določitev živil ali kategorij živil, razen tistih iz odstavka 3 tega člena, za katere je treba uporabo prehranskih ali zdravstvenih trditev omejiti ali prepovedati glede na znanstvena spoznanja.“; [Sprememba 422]

(4)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembo Priloge, po potrebi po posvetovanju z Agencijo. Kadar je primerno, Komisija pritegne zainteresirane strani, predvsem nosilce živilske dejavnosti in skupine potrošnikov, da bi ovrednotile dojemanje in razumevanje zadevnih trditev.“;

(5)

v členu 13 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3. Komisija z izvedbenim aktom po posvetovanju z Agencijo Po posvetovanju z Agencijo Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama Unije najpozneje do 31. januarja 2010posodobi seznam Unije z dopustnimi trditvami iz odstavka 1 in vse pogoje, potrebne za uporabo teh trditev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2). [Sprememba 423]

4. Komisija z izvedbenim aktom po posvetovanju z Agencijo Po posvetovanju z Agencijo Komisija sprejme delegirane akti v skladu s členom 24a na lastno pobudo Komisije ali na zahtevo države članice sprejme kakršne koli spremembe za dopolnitev te uredbe s sprejetjem sprememb seznama iz odstavka 3 na podlagi splošno sprejetih znanstvenih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).“; [Sprememba 424]

(6)

člen 17(3) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Komisija z izvedbenim aktom sprejme dokončno odločbo o vlogi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2) Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi z dokončno odločbo o vlogi .“; [Sprememba 425]

(b)

v drugem pododstavku se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

pred iztekom petletnega obdobja, če trditev še vedno izpolnjuje pogoje iz te uredbe, Komisija z izvedbenim aktom sprejme ukrepe se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem ukrepov za odobritev trditve brez omejevanja njene uporabe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).“; [Sprememba 426]

(7)

člen 18(5) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ko Agencija izda mnenje, ki ne podpira vključitve trditve na seznam iz odstavka 4, Komisija z izvedbenim aktom sprejme se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi z odločbo o vlogi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).“; [Sprememba 427]

(b)

v drugem pododstavku se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

če trditev še vedno izpolnjuje pogoje iz te uredbe, Komisija pred iztekom petletnega obdobja z izvedbenim aktom sprejme ukrepe za odobritev delegirane akte v skladu s členom 24a v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z odobritvijo trditve brez omejevanja njene uporabe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).“; [Sprememba 428]

(8)

vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2) in (4), člena 3, člena 4(1) in (5) ter, člena 8(2) , člena 13(3) in (4), člena 17(3) in (4), člena 18(5) ter točke (a) člena 28(6) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 1(2) in (4), člena 3, člena 4(1) in (5) ter, člena 8(2) , člena 13(3) in (4), člena 17(3) in (4), člena 18(5) ter točke (a) člena 28(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(2) in (4), členom 3, členom 4(1) in (5) ter, členom 8(2), členom 13(3) in (4), členom 17(3) in (4), členom 18(5) ter točko (a) člena 28(6) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*226) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 429]"

(9)	odstavek 3 člena 25 se črta;

(10)

člen 28 se spremeni:

(a)	točka (b) v odstavku 4 se črta;

(b)

v odstavku 6(a) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

Komisija po posvetovanju z Agencijo z izvedbenim aktom sprejme odločbo o delegirane akte v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo tako odobrenih zdravstvenih trditvah trditev . Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).“[Sprememba 430]

159.

Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (165)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1925/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni uredbi, da se prilagodijo prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku, in spremembo Priloge III k navedeni uredbi, da se dovoli uporaba vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi, prepovedanih, omejenih ali pod nadzorom Unije, in v zvezi z dopolnitvijo za dopolnitev navedene uredbe z določitvijo dodatnih živil ali kategorij živil, ki se jim ne sme dodajati vitaminov in mineralov, z določitvijo meril čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov ter z določitvijo najmanjše količine z odstopanjem od dovolj velike količine vsebnosti vitaminov ali mineralov v živilih pa tudi z določitvijo najvišjih dovoljenih količin za vitamine ali minerale, dodane živilom, ter z določitvijo pogojev, ki omejujejo ali prepovedujejo dodajanje določenega vitamina ali minerala . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 431]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1925/2006 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s količinami vitaminov ali mineralov, dodanih živilom, in kar zadeva pogoje, ki omejujejo ali prepovedujejo dodajanje določenega vitamina ali minerala. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 432]

Zato se Uredba (ES) št. 1925/2006 spremeni:

(1)

v členu 3 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo seznamov v prilogah I in II, da se prilagodita tehničnemu napredku.

Kadar je v primeru odstranitve vitamina ali minerala s seznama iz odstavka 1 tega člena to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 13b.

Preden Komisija naredi te spremembe, se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, zlasti z nosilci živilske dejavnosti in skupinami potrošnikov.“;

(2)

v členu 4 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi za dopolnitev te uredbe z ukrepi za določitev dodatnih živil ali kategorij živil, ki se jim ne sme dodajati določenih vitaminov in mineralov, glede na znanstvene dokaze in ob upoštevanju njihove hranilne vrednosti.“; [Sprememba 433]

(3)

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe v zvezi z ukrepi za določite meril čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov s seznama v Prilogi II, razen kadar se merila čistosti uporabljajo na podlagi odstavka 2 tega člena.“; [Sprememba 434]

(4)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Ko se vitamini in minerali dodajo živilom, skupna količina vitamina ali minerala, ki je ne glede na namen prisotna v živilu ob času nakupa, ne presega največjih količin. Komisija z izvedbenim aktom določi navedene količine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2) sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe v zvezi s temi najvišjimi možnimi količinami . Komisija lahko v ta namen predloži osnutek ukrepov za največje količine do 19. januarja 2009. Za koncentrirane ali dehidrirane izdelke se kot največje količine določijo tiste, ki jih živila vsebujejo takrat, ko so v skladu s proizvajalčevimi navodili pripravljena za uživanje. [Sprememba 435]

2. Komisija z izvedbenim aktom opredeli vse pogoje sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe v zvezi z opredelitvijo vseh pogojev , ki omejujejo ali prepovedujejo dodajanje določenega vitamina ali minerala živilu ali kategoriji živil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2).“; [Sprememba 436]

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Živilu dodan vitamin ali mineral je prisoten v živilu vsaj v taki količini, če je ta določena, v skladu s točko 2 dela A Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 1169/2011. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe v zvezi z ukrepi, ki določajo najmanjše količine vitaminov ali mineralov v živilih, vključno z vsemi nižjimi količinami z odstopanjem od dovolj velike količine, za posebna živila ali kategorije živil.“; [Sprememba 437]

(5)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, ne vsebuje nobene navedbe, ki trdi ali namiguje, da uravnotežena in raznolika prehrana ne more zagotoviti primernih količin hranil. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z odstopanjem za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanj od tega pravila, kar zadeva določeno hranilo.“; [Sprememba 438]

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da lahko na lastno pobudo ali na podlagi informacij s strani držav članic sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo Priloge III, da vključi snov ali sestavino iz odstavka 1 tega člena. Takšen delegiran akt v vsakem primeru sledi oceni razpoložljivih informacij, ki jo opravi Agencija, in izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

če se pokažejo škodljivi učinki na zdravje, se snov in/ali sestavino, ki to snov vsebuje:

(i)	doda v del A Priloge III in prepove dodajanje te snovi živilom ali njeno uporabo v proizvodnji živil; ali

(ii)	doda v del B Priloge III in dovoli dodajanje te snovi živilom ali njeno uporabo v proizvodnji živil le pod tam navedenimi pogoji;

(b)	če se pokažejo možni škodljivi učinki na zdravje, vendar še vedno obstaja znanstvena negotovost, se snov doda na seznam v del C Priloge III.

Kadar je v primeru vključitve snovi ali sestavine v del A ali B Priloge III to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 13b.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. V štirih letih po datumu, ko je bila snov dodana v del C Priloge III in ob upoštevanju mnenja Agencije o spisih, ki so bili v skladu z odstavkom 4 tega člena predloženi v ocenjevanje, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo Priloge III, da se dovoli uporaba snovi, navedenih v delu C Priloge III, ali se jih po potrebi vključi na seznam v del A ali B Priloge III.

(7)

vstavita se naslednja člena 13a in 13b:

„Člen 13a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), člena 4, člena 5(1), člena 6 (1), (2) in (6), člena 7(1) ter člena 8(2) in (5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 3(3), člena 4, člena 5(1), člena 6 (1), (2) in (6), člena 7(1) ter člena 8(2) in (5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom 4, členom 5(1), členom 6 (1), (2) in (6), členom 7(1) ter členom 8(2) in (5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 439]

Člen 13b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*227) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(8)	odstavka 3 in 4 člena 14 se črtata.

160.

Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (166) (*228)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1394/2007 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1394/2007 spremeni:

(1)	člen 24 se nadomesti z naslednjim: „Člen 24 Spremembe prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi s spremembo prilog, po posvetovanju z Agencijo, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 25a:

„Člen 25a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*229) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 3 člena 26 se črta.

161.

Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (167)

Za doseganje ciljev Direktive 2009/32/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge I k navedeni direktivi, da se prilagodi tehničnemu napredku, in dopolnitvijo navedene direktive glede analiznih metod, potrebnih za preverjanje skladnosti s kriteriji čistosti, in postopka vzorčenja in metod za analizo ekstrakcijskih topil, navedenih v Prilogi I k navedeni direktivi, ter dovoljenih mejnih vrednosti živega srebra in kadmija v navedenih topilih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/32/ES spremeni:

(1)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi s spremembo Priloge I ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega napredka na področju uporabe topil, njihovih pogojev uporabe in mejnih vrednosti ostankov.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi s za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjega : [Sprememba 440]

(a)	analiznih metod, potrebnih za preverjanje skladnosti s splošnimi in posebnimi kriteriji čistosti iz člena 3;

(b)	postopkov vzorčenja in metod za kvalitativno in kvantitativno analizo ekstrakcijskih topil, navedenih v Prilogi I, ki se uporabljajo v živilih ali njihovih sestavinah;

(c)	če je potrebno, posebnih kriterijev čistosti za v Prilogi I navedena ekstrakcijska topila, zlasti dovoljenih mejnih vrednosti živega srebra in kadmija v ekstrakcijskih topilih.

3. Kadar je zaradi varstva zdravja ljudi to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi odstavka 1 in točke (c) odstavka 2, uporabi postopek iz člena 5b.“;

(2)

v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5a v zvezi s spremembami te direktive, ki se štejejo za potrebne, da se rešijo težave iz odstavka 1 in zagotovi varovanje zdravja ljudi.

V tem primeru lahko država članica, ki je sprejela zaščitne ukrepe, te ohrani do začetka veljavnosti sprememb na njenem ozemlju.“;

(3)

vstavita se naslednja člena 5a in 5b:

„Člen 5a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4 in člena 5(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 441]

3. Prenos pooblastila iz člena 4 in člena 5(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4 in členom 5(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 5b

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*230) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavka 3 in 4 člena 6 se črtata.

162.

Direktiva 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (168)

Za doseganje ciljev Direktive 2009/41/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni direktivi, da se prilagodijo tehničnemu napredku, in pripravo seznama vrst GSM, za katere se direktiva ne uporablja, če se njihova varnost določi v skladu z merili iz navedene direktive. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/41/ES spremeni:

(1)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19a v zvezi s spremembo:

(a)	prilog II, III, IV in V, da se prilagodijo tehničnemu napredku;

(b)	dela C Priloge II, da se pripravi in posodobi seznam vrst GSM iz točke (b) člena 3(1).“;

(2)

vstavi se naslednji člen 19a:

„Člen 19a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(*231) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	odstavek 2 člena 20 se črta;

(4)

točka (1) dela B Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„1.

Uvod

Vrste GSM, navedene v delu C, so v skladu s členom 19 izključene iz področja uporabe te direktive. GSM se bodo uvrščali na seznam na osnovi posameznega primera, izključevanje pa se bo nanašalo samo na vsak jasno opredeljen GSM. Ta izključitev velja samo, kadar se GSM uporablja v pogojih uporabe v zaprtih sistemih. Ne uporablja se za namerno sproščanje GSM. Da se GSM uvrsti v del C, je treba dokazati, da izpolnjuje merila, navedena v nadaljevanju.“;

(5)	del C Priloge II se nadomesti z naslednjim: „Del C Vrste GSM, ki izpolnjujejo merila, navedena v delu B: … (dopolniti v skladu s členom 19).“

163.

Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (169)

Za doseganje ciljev Direktive 2009/54/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo navedene direktive, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, in dopolnitvijo navedene direktive, kar zadeva naslednje:

—	mejne vrednosti koncentracij sestavin naravnih mineralnih vod;

—	vse potrebne določbe glede navedb o visoki vsebnosti nekaterih sestavin na označbi;

—	pogoje za uporabo zraka, obogatenega z ozonom, navedb o obdelavi naravnih mineralnih vod;

—	analizne metode za zagotovitev odsotnosti nečistoč v naravnih mineralnih vodah;

—	postopke vzorčenja in analizne metode, potrebne za nadzor mikrobioloških lastnosti naravnih mineralnih vod.

Zato se Direktiva 2009/54/ES spremeni:

(1)	v členu 4(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi iz točk (b)(i) in (c)(i) prvega pododstavka.“; [Sprememba 443]

(2)	v členu 9(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi iz točke (d) prvega pododstavka.“; [Sprememba 444]

(3)

v členu 11(4) se prvi in drugi pododstavek nadomestita:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s spremembo te direktive, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 13b.“;

(4)	v členu 12 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi iz točk (a) do (f) prvega odstavka.“; [Sprememba 445]

(5)

vstavita se naslednja člena 13a in 13b:

„Člen 13a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(1), člena 9(4), člena 11(4) in člena 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 446]

3. Prenos pooblastila iz člena 4(1), člena 9(4), člena 11(4) in člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(1), členom 9(4), členom 11(4) in členom 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13b

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

(*232) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

(6)	člen 14 se črta.

164.

Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (170) (*233)

Za določitev okvira za ukrepe Unije za doseganje trajnostne rabe pesticidov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I do IV k Direktivi 2009/128/ES, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Direktiva 2009/128/ES spremeni:

(1)	v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi s spremembo Priloge I, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.“;

(2)	v členu 8 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: „7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi s spremembo Priloge II, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.“;

(3)	v členu 14(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi s spremembo Priloge III, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.“;

(4)	v členu 15(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi s spremembo Priloge IV, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.“;

(5)

vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3), člena 8(7), člena 14(4) in člena 15(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].

3. Prenos pooblastila iz člena 5(3), člena 8(7), člena 14(4) in člena 15(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(3), členom 8(7), členom 14(4) in členom 15(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*234) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“"

165.

Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (171)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 470/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo za dopolnitev navedene uredbe z znanstvenimi metodami za določitev referenčnih vrednosti za ukrepe, referenčnih vrednosti za ukrepe za ostanke farmakološko aktivnih snovi, pravili za ukrepe v primeru potrjene prisotnosti prepovedane nedovoljene snovi ter metodološkimi načeli ocene tveganja in priporočili za obvladovanje tveganja in pravili o uporabi najvišjih mejnih vrednosti ostankov, ugotovljenih za neko farmakološko aktivno snov v posameznem živilu, za drugo živilo iste vrste ali najvišjih mejnih vrednosti ostankov, ugotovljenih za neko farmakološko aktivno snov za eno ali več živalskih vrst za druge vrste. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 447]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje relevantnih določb Uredbe (ES) št. 470/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z referenčnimi vrednostmi za ukrepe za ostanke farmakološko aktivnih snovi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 448]

Zato se Uredba (ES) št. 470/2009 spremeni:

(1)

člen 13(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi s sprejetjem: [Sprememba 449]

(a)	metodoloških načel ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja iz členov 6 in 7, vključno s tehničnimi zahtevami v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi;

(b)

pravil o uporabi najvišjih mejnih vrednosti ostankov, ugotovljenih za neko farmakološko aktivno snov v posameznem živilu, za drugo živilo iste vrste ali najvišje mejne vrednosti ostankov, ugotovljenih za neko farmakološko aktivno snov za eno ali več živalskih vrst za druge vrste, kakor je določeno v členu 5. Ta pravila določajo, kako in v kakšnih okoliščinah se lahko uporabijo znanstveni podatki o ostankih v posameznem živilu ali vrsti ali več vrstah za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov v drugih živilih ali drugih vrstah.“;

(2)

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Referenčne vrednosti za ukrepe

Kadar se zdi potrebno zagotoviti delovanje nadzora živil živalskega izvora, uvoženih ali danih v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, lahko Komisija z izvedbenim aktom vzpostavi referenčne se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo referenčnih vrednosti za ukrepe za ostanke farmakološko aktivnih snovi, ki niso predmet razvrstitve v skladu s členom 14(2)(a), (b) ali (c). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Referenčne vrednosti za ukrepe se ob upoštevanju novih znanstvenih podatkov o varnosti hrane, zaključkov preiskav in analiz iz člena 24 ter tehnološkega napredka redno pregledujejo.

Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, povezanih z varovanjem zdravja ljudi, sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 26(2a), ki začnejo veljati takoj. Kadar je v primeru tveganja za zdravje ljudi to potrebno iz nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 24b. “; [Sprememba 450]

(3)	v členu 19(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi z metodološkimi načeli in znanstvenimi metodami za določitev referenčnih vrednosti za ukrepe.“; [Sprememba 451]

(4)	v členu 24 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe v zvezi z uporabo tega člena.“; [Sprememba 452]

(5)

vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(2), člena 18, člena 19(3) in člena 24(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo Prenos pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(2), člena 18, člena 19(3) in člena 24(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13(2), členom 18, členom 19(3) in členom 24(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*235) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 453]"

(5a)

vstavi se naslednji člen 24b:

„Člen 24b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 24a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.“ [Sprememba 454]

(6)	odstavek 3 člena 25 se črta;

(7)

člen 26 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*236) v povezavi s členom 5 Uredbe.

(*236) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(b)	odstavka 3 in 4 se črtata.

166.

Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (172)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 767/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi, da se prilagodijo tehničnemu napredku, in dopolnitvijo posodobi seznam predvidenih vrst uporabe in se določijo najvišje vsebnosti kemičnih nečistoč iz točke 1 Priloge I, pa tudi za dopolnitev navedene uredbe s seznamom kategorij krmil in pojasnitvijo, ali je nek proizvod krma . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 boljši pripravi zakonodaje . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 455]

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 767/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za pojasnitev, ali je nek proizvod krma, posodobitev seznama predvidenih vrst uporabe in določitev največje vsebnosti kemičnih nečistoč. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. [Sprememba 456]

Zato se Uredba (ES) št. 767/2009 spremeni:

(1)

v členu 6(2) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s spremembo Priloge III.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 27b.“;

(2)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija lahko sprejme izvedbene akte Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za dopolnitev te uredbe , da pojasni, ali je nek proizvod krma za namene te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 28(3).“; [Sprememba 457]

(3)

v členu 10 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. V šestih mesecih po prejetju veljavne vloge ali, kadar je primerno, po prejetju mnenja Agencije, Komisija sprejme izvedbene delegirane akte v skladu s členom 27a za posodobitev dopolnitev te uredbe s posodobitvijo seznama predvidenih vrst uporabe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2. Ti izvedbeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 28(3) 27a .“; [Sprememba 458]

(4)	v členu 17(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi z določitvijo za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo seznama kategorij krmil iz odstavka 2(c).“; [Sprememba 459]

(5)	v členu 20(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „2. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s spremembo Priloge VIII.“;

(6)

v členu 26 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Spremembe Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za spremembe kataloga Skupnosti, ki določajo najvišjo vsebnost kemičnih nečistoč iz točke 1 Priloge I ali ravni botanične čistosti iz točke 2 Priloge I ali ravni vsebnosti vlage iz točke 6 Priloge I ali podatke, ki nadomestijo obvezno navedbo iz člena 16(1)(b), se sprejmejo z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 28(3).“; [Sprememba 460]

(7)	v členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s spremembo prilog, da se prilagodijo znanstvenemu in tehnološkemu razvoju.“;

(8)

vstavita se naslednja člena 27a in 27b:

„Člen 27a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2), člena 7(2), člena 10(5), člena 17(4), člena 20(2) in , člena 26(3 ) ter člena 27(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od … [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 461]

3. Prenos pooblastila iz člena 6(2), člena 17(4), člena 20(2) in člena 27(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2), členom 17(4), členom 20(2) in členom 27(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 27a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*237) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(9)	odstavki 4, 5 in 6 člena 28 se črtajo;

(10)	odstavek 4 člena 32 se črta.

167.

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (173)

Za doseganje ciljev Uredbe (ES) št. 1069/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene za spremembo navedene uredbe, kar zadeva končno točko v proizvodni verigi ter za dopolnitev navedene uredbe glede: [Sprememba 462]

—	končne točke v proizvodni verigi; [Sprememba 463]

—	določitve nevarnih prenosljivih bolezni;

—	pogojev za preprečevanje širjenja prenosljivih bolezni, za katere so dovzetni ljudje ali živali;

—	kategorij tveganja, da se upošteva znanstveni napredek glede ocene ravni tveganja;

—	pregledov in nadzorov uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov ter pogojev za hranjenje;

—	odstopanj za namene raziskav in druge posebne namene;

—	nekaterih ukrepov v zvezi z zbiranjem, prevozom in odstranjevanjem;

—	dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov;

—	nekaterih ukrepov v zvezi z zbiranjem in označevanjem;

—	nekaterih ukrepov v zvezi s kategorijami in prevozom;

—	nekaterih ukrepov v zvezi z zbiranjem, prevozom in sledljivostjo;

—	nekaterih ukrepov v zvezi z registracijo in odobritvijo;

—	dajanja na trg živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, namenjenih za krmljenje rejnih živali;

—	dajanja na trg in uporabe organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

—	nekaterih ukrepov v zvezi z drugimi pridobljenimi proizvodi;

—	nekaterih ukrepov v zvezi z uvozom in tranzitom proizvodov;

—	namenov za izvoz snovi kategorije 1, kategorije 2 in iz njih pridobljenih proizvodov;

—	nadzora odpremljanja v druge države članice.

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1069/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pojasnila glede določene dokumentacije, parametrov proizvodnega procesa in zahtev testiranja, ki veljajo za končni proizvod, modelov zdravstvenih spričeval, komercialnih dokumentov in izjav, ki spremljajo pošiljke in določajo pogoje, pod katerimi je mogoče izjaviti, da so zadevni živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi zbrani ali proizvedeni v skladu z zahtevami te uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Zato se Uredba (ES) št. 1069/2009 spremeni:

(1)

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi s spremembo končne točke v proizvodni verigi za proizvode iz točk (a) in (b) tretjega pododstavka tega odstavka ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega razvoja.

Kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51b v zvezi s spremembo končne točke v proizvodni verigi za proizvode iz točk (a) in (b) tretjega pododstavka tega odstavka ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega razvoja.“;

(b)

v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi s za spremembo te uredbe, kar zadeva končno točko v proizvodni verigi, po kateri za pridobljene proizvode iz tega odstavka ne veljajo več zahteve iz te uredbe.“; [Sprememba 464]

(2)

člen 6 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi iz točke (b)(ii) prvega pododstavka.“; [Sprememba 465]

(b)	v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi iz prvega pododstavka.“; [Sprememba 466]

(3)	v členu 7 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi iz odstavkov 2 in 3.“; [Sprememba 467]

(4)

v členu 11 se odstavek 2 spremeni:

(a)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo ukrepov glede naslednjega:“; [Sprememba 468]

(b)	drugi pododstavek se črta;

(5)

člen 15 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Prenos pooblastil“

(b)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov glede naslednjega:“; [Sprememba 469]

(ii)	drugi pododstavek se črta;

(6)	v členu 17(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov pogojev iz prvega pododstavka.“; [Sprememba 470]

(7)

v členu 18 se odstavek 3 spremeni:

(a)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov glede naslednjega:“; [Sprememba 471]

(b)	drugi pododstavek se črta;

(8)

v členu 19 se odstavek 4 spremeni:

(a)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov glede naslednjega:“; [Sprememba 472]

(b)	drugi pododstavek se črta;

(9)

v členu 20 se odstavek 11 spremeni:

(a)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po prejemu mnenja EGSE sprejeme sprejme delegirane akte v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe , s katerimi sprejme:“; [Sprememba 473]

(b)	drugi pododstavek se črta;

(10)

v členu 21 se odstavek 6 spremeni:

(a)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov glede naslednjega:“; [Sprememba 474]

(b)	drugi pododstavek se črta;

(11)

člen 27 se spremeni:

(a)	naslov člena 27 se nadomesti z naslednjim: „Prenos pooblastil“

(b)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo pravil glede naslednjih ukrepov v zvezi s tem oddelkom in oddelkom 1 tega poglavja:“; [Sprememba 475]

(c)	drugi pododstavek se črta;

(12)

v členu 31 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo pravil v zvezi z ukrepi glede pogojev, pri katerih se upoštevata javno zdravje in zdravje živali, za zbiranje, predelavo in obdelavo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kakor je določeno v odstavku 1.“; [Sprememba 476]

(13)

v členu 32 se odstavek 3 spremeni:

(a)	v prvem pododstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov glede naslednjega:“; [Sprememba 477]

(b)	drugi pododstavek se črta;

(14)

člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40

Delegirana in izvedbena pooblastila

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe v zvezi s pogoji za: [Sprememba 478]

(a)	dajanje na trg uvožene hrane za hišne živali ali hrane za hišne živali, proizvedene iz uvoženih snovi, iz snovi kategorije 1 iz člena 8(c);

(b)	varen izvor in premik snovi, ki jih je treba uporabljati v pogojih, ki izključujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c)	varno uporabo pridobljenih proizvodov, ki povzročajo tveganje za javno zdravje ali zdravje živali.

2. Komisija sprejme izvedbene akte Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za spremembo te uredbe v zvezi z: [Sprememba 479]

(a)	dokumentacijo iz prvega pododstavka člena 37(2);

(b)	parametri proizvodnega procesa iz prvega odstavka člena 38, zlasti glede uporabe fizične ali kemične obdelave uporabljenih snovi;

(c)	zahtevami testiranja, ki veljajo za končni proizvod. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3).“ [Sprememba 480]

(15)

člen 41 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija sprejeme izvedbene akte za določitev pogojev iz točke (b) prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3) Na Komisijo se prenese pooblasti lo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev iz točke ( b ) prvega pododstavka .“[Sprememba 481]

(b)

v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija sprejeme izvedbene akte za določitev zahtev iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3) Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev iz prvega pododstavka .“[Sprememba 482]

(16)

člen 42 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Delegirana in izvedbena pooblastila“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjega: [Sprememba 483]

(a)	pogojev za uvoz in tranzit snovi kategorije 1 in kategorije 2 ter iz njih pridobljenih proizvodov;

(b)

omejitev v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, veljavnih za uvožene snovi kategorije 3 ali iz njih pridobljene proizvode, ki se lahko določijo s sklicevanjem na sezname tretjih držav ali delov tretjih držav, pripravljene v skladu s členom 41(4) ali za druge namene javnega zdravja ali zdravja živali;

(c)

pogojev za proizvodnjo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v obratih ali objektih v tretjih državah; takšni pogoji lahko vključujejo načine nadzora takšnih obratov in objektov, ki ga izvaja zadevni pristojni organ, in lahko izvzamejo nekatere vrste obratov ali objektov, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, odobritve ali registracije iz točke (b) drugega pododstavka člena 41(3).

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev modelov zdravstvenih spričeval, komercialnih dokumentov in izjav, ki spremljajo pošiljke in določajo pogoje, pod katerimi je mogoče izjaviti, da so zadevni živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi zbrani ali proizvedeni v skladu z zahtevami te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3).“

(17)	v členu 43(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo pravil v zvezi s pravili z ukrepi iz prvega pododstavka.“; [Sprememba 484]

(18)

v členu 45 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko sprejme izvedbene delegirane akte za določitev podrobnih določb za izvajanje dopolnitev tega člena, vključno s pravili o referenčnih metodah za mikrobiološke analize. Ti izvedbeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3) 51a .“[Sprememba 485]

(19)

v členu 48 se odstavka 7 in 8 nadomestita z naslednjim:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjega: [Sprememba 486]

(a)	določenega obdobja za odločitev pristojnega organa iz odstavka 1;

(b)	dodatnih pogojev za odpremo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz odstavka 4;

(c)	vzorcev zdravstvenih spričeval, ki morajo spremljati pošiljke, poslane v skladu z odstavkom 5.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev pogojev, pod katerimi se lahko živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi, namenjeni za uporabo na razstavah, pri umetniških dejavnostih, za diagnostične, izobraževalne ali raziskovalne namene, pošljejo drugim državam članicam z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3).

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a v zvezi za dopolnitev te uredbe s podrobno določitvijo pogojev, v skladu s katerimi lahko pristojni organi dovolijo odstopanja od odstavkov 1 do 4 v zvezi z naslednjim: [Sprememba 487]

(a)	odpremo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama na isti kmetiji ali med kmetijami v obmejnih regijah držav članic s skupno mejo;

(b)	odpremo drugih živalskih stranskih proizvodov, ki se prevažajo med obrati ali objekti v obmejnih regijah držav članic s skupno mejo, in

(c)	prevozom poginjenih hišnih živali na sežig v obrat ali objekt v obmejni regiji druge države članice s skupno mejo.“;

(20)

vstavita se naslednja člena 51a in 51b:

„Člen 51a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(1) in (2), člena 6(1) in (2), člena 7(4), člena 11(2), člena 15(1), člena 17(2), člena 18(3), člena 19(4), člena 20(11), člena 21(6), člena 27, člena 31(2), člena 32(3), člena 40(1) in (2), drugega pododstavka člena 41(1), tretjega pododstavka člena 41(3) , prvega pododstavka člena 42(2), člena 43(3) ter , člena 45(4), prvega pododstavka odstavka člena 48( 7) in odstavka 8 člena 48 (8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te uredbe Omnibus o spremembi ]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 5(1) in (2), člena 6(1) in (2), člena 7(4), člena 11(2), člena 15(1), člena 17(2), člena 18(3), člena 19(4), člena 20(11), člena 21(6), člena 27, člena 31(2), člena 32(3), člena 40(1) in (2), drugega pododstavka člena 41(1), tretjega pododstavka člena 41(3) , prvega pododstavka člena 42(2), člena 43(3) ter , člena 45(4), prvega pododstavka odstavka člena 48( 7) in odstavka 8 člena 48 (8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(1) in (2), členom 6(1) in (2), členom 7(4), členom 11(2), členom 15(1), členom 17(2), členom 18(3), členom 19(4), členom 20(11), členom 21(6), členom 27, členom 31(2), členom 32(3), členom 40(1) in (2), drugim pododstavkom člena 41(1), tretjim pododstavkom člena 41(3) , prvim pododstavkom člena 42(2), členom 43(3) ter , člena 45(4), prvim pododstavkom odstavka člena 48( 7) in odstavka 8 člena 48 (8) , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 488]

Člen 51b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 51a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

(*238) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(21)	odstavki 4, 5 in 6 člena 52 se črtajo.

XIII. OBDAVČENJE IN CARINSKA UNIJA

168.

Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (174) (*239)

Komisija je na podlagi člena 15 Odločbe št. 70/2008/ES pooblaščena za podaljšanje nekaterih rokov v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES (175) . To pooblastilo ni bilo nikoli uporabljeno in ni več potrebno. Zato ga ni treba prilagoditi členu 290 Pogodbe. Namesto tega bi bilo treba pooblastilo preklicati ter člena 15 in 16 Odločbe črtati.

Zato se člena 15 in 16 Odločbe št. 70/2008/ES črtata.

(*1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*4) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*6) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*16) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*18) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*20) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*22) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*24) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*26) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*27) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*28) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*29) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*31) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*33) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*34) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*35) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*37) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*39) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*41) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*43) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*44) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*46) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*47) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*48) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*50) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*51) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*52) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*54) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*55) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*56) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*57) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*58) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*60) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*62) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*63) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*64) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*65) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*66) UL L 123,12.5.2016, str. 1.“;

(*68) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*69) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*70) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*71) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*72) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*74) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*76) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*77) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*78) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 83]

(*79) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*80) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*81) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*82) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*83) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*85) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*86) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*87) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*88) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*89) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*90) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*92) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*93) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*94) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*95) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*96) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*97) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*98) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*100) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*101) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*102) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*103) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*104) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*105) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*106) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*107) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*108) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 247]

(*109) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*111) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*112) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*113) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*115) UL L 123, 12. 5. 2016, str. 1.“;

(*116) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*117) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*118) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*120) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*122) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*124) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 265]

(*126) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*128) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*129) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*131) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*133) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*134) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*135) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*136) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*138) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*140) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*141) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*143) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).“;

(*144) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*146) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*147) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*149) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*151) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*153) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*155) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*157) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*158) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*159) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*160) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*161) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*163) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*165) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*166) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*168) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*170) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*172) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*173) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*175) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*176) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*177) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*179) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*180) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*181) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*183) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*184) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*185) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*187) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*189) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).“;

(*190) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*191) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*192) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*193) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*194) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*195) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*197) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*199) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*201) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*202) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*204) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*205) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*206) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*208) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*209) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*210) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 383]

(*212) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*214) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*216) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*217) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 396]

(*218) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*219) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 408]

(*221) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*222) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 411]

(*224) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*225) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*226) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 429]

(*227) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*229) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*230) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*231) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*232) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*234) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(*235) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“; [Sprememba 453]

(*237) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*238) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;“

(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.

(2) UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

(3) UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(4) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(5) UL L 113, 30.4.2002, str. 1.

(*8) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(6) UL L 172, 2.7.2008, str. 15.

(*10) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(*11) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(7) UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

(8) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(9) UL L 393, 30.12.1989, str. 1.

(*13) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(10) UL L 393, 30.12.1989, str. 18.

(*15) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(11) UL L 156, 21.6.1990, str. 9.

(*17) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(12) UL L 156, 21.6.1990, str. 14.

(*19) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(13) UL L 113, 30.4.1992, str. 19.

(*21) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(14) UL L 245, 26.8.1992, str. 6.

(*23) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(15) UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

(*25) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(16) UL L 348, 28.11.1992, str. 9.

(17) UL L 404, 31.12.1992, str. 10.

(18) UL L 307, 13.12.1993, str. 1.

(19) UL L 216, 20.8.1994, str. 12.

(*30) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(20) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

(*32) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(21) UL L 23, 28.1.2000, str. 57.

(22) UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

(23) UL L 177, 6.7.2002, str. 13.

(*36) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(24) UL L 42, 15.2.2003, str. 38.

(*38) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(25) UL L 158, 30.4.2004, str. 50.

(*40) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(26) UL L 114, 27.4.2006, str. 38.

(*42) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(27) UL L 260, 3.10.2009, str. 5.

(28) UL L 330, 16.12.2009, str. 28.

(*45) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(29) UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

(30) UL L 211, 14.8.2009, str. 36.

(31) UL L 342, 22.12.2009, str. 46.

(*49) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(32) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

(33) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(34) UL L 365, 31.12.1994, str. 24.

(*53) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(35) UL L 243, 24.9.1996, str. 31.

(36) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

(37) Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

(38) UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

(39) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(40) UL L 189, 18.7.2002, str. 12.

(*59) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(41) UL L 143, 30.4.2004, str. 87.

(*61) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(42) UL L 23, 26.1.2005, str. 3.

(43) UL L 64, 4.3.2006, str. 37.

(44) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

(45) UL L 372, 27.12.2006, str. 19.

(46) UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

(*67) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(47) UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

(48) UL L 288, 6.11.2007, str. 27.

(49) UL L 152, 11.6.2008, str. 1.

(50) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(51) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(*73) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(52) UL L 285, 31.10.2009, str. 36.

(*75) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(53) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(54) UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

(55) UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

(56) UL L 374, 31.12.1991, str. 1.

(57) UL L 76, 30.3.1993, str. 1.

(58) UL L 162, 5.6.1998, str. 1.

(59) UL L 63, 12.3.1999, str. 6.

(60) UL L 332, 9.12.2002, str. 1.

(61) Odločba Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(62) UL L 66, 11.3.2003, str. 1.

(63) UL L 69, 13.3.2003, str. 1.

(64) UL L 143, 30.4.2004, str. 49.

(65) UL L 191, 22.7.2005, str. 22.

(66) UL L 255, 30.9.2005, str. 1.

(67) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(*91) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(68) UL L 113, 30.4.2007, str. 3.

(69) UL L 171, 29.6.2007, str. 17

(70) UL L 199, 31.7.2007, str. 23.

(71) UL L 336, 20.12.2007, str. 1.

(72) UL L 61, 5.3.2008, str. 6.

(73) UL L 97, 9.4.2008, str. 13.

(74) UL L 145, 4.6.2008, str. 65.

(*99) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(75) UL L 145, 4.6.2008, str. 227.

(76) UL L 145, 4.6.2008, str. 234.

(77) UL L 218, 13.8.2008, str. 14.

(78) UL L 304, 14.11.2008, str. 1.

(79) UL L 354, 31.12.2008, str. 70.

(80) UL L 324, 10.10.2009, str. 1.

(81) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(82) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.

(83) UL L 147, 9.6.1975, str. 40.

(84) UL L 46, 21.2.1976, str. 1.

(*110) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(85) UL L 39, 15.2.1980, str. 40.

(86) UL L 15, 21.1.1998, str. 14.

(87) UL L 162, 3.7.2000, str. 1.

(*114) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(88) UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(89) UL L 50, 20.2.2004, str. 28.

(90) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(91) UL L 50, 20.2.2004, str. 44.

(92) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

(*119) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(93) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(94) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(95) UL L 106, 28.4.2009, str. 7.

(*125) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(96) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.

(*127) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(97) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(98) UL L 35, 4.2.2009, str. 32.

(*130) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(99) UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

(*132) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(100) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(101) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(102) UL L 200, 31.7.2009, str. 1.

(103) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(104) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.

(*137) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(105) UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

(*139) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(106) UL L 373, 31.12.1991, str. 4.

(107) UL L 249, 17.10.1995, str. 35.

(*142) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(108) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(109) UL L 34, 9.2.1998, str. 1.

(110) UL L 332, 28.12.2000, str. 81.

(111) UL L 13, 16.1.2002, str. 9.

(112) UL L 208, 5.8.2002, str. 10.

(*150) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(113) UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

(*152) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(114) UL L 123, 17.5.2003, str. 22.

(*154) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(115) UL L 226, 10.9.2003, str. 4.

(*156) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(116) UL L 115, 9.5.2003, str. 1.

(117) UL L 166, 30.4.2004, str. 124.

(118) UL L 167, 30.4.2004, str. 39.

(119) UL L 129, 29.4.2004, str. 6.

(120) UL L 138, 30.4.2004, str. 1.

(*162) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(121) UL L 138, 30.4.2004, str. 19.

(*164) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(122) UL L 162, 30.4.2004, str. 1.

(123) UL L 255, 30.9.2005, str. 152.

(*167) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(124) UL L 310, 25.11.2005, str. 28.

(*169) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(125) UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

(*171) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(126) UL L 403, 30.12.2006, str. 18.

(127) UL L 64, 4.3.2006, str. 1.

(*174) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(128) UL L 315, 3.12.2007, str. 51.

(129) UL L 315, 3.12.2007, str. 14.

(130) UL L 260, 30.9.2008, str. 13.

(*178) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(131) UL L 319, 29.11.2008, str. 59.

(132) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(133) UL L 131, 28.5.2009, str. 47.

(*182) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(134) UL L 131, 28.5.2009, str. 114.

(135) UL L 120, 15.5.2009, str. 5.

(136) UL L 131, 28.5.2009, str. 11.

(*186) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(137) UL L 131, 28.5.2009, str. 24.

(*188) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(138) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(139) UL L 300, 14.11.2009, str. 51

(140) UL L 300, 14.11.2009, str. 72

(141) UL L 300, 14.11.2009, str. 88

(142) UL L 40, 11.2.1989, str. 34

(143) UL L 66, 13.3.1999, str. 16.

(144) UL L 18, 22.1.2000, str. 1.

(*196) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(145) UL L 106, 17.4.2001, str. 1

(*198) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(146) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(*200) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(147) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(148) UL L 140, 30.5.2002, str. 10

(*203) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(149) UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

(150) UL L 33, 8.2.2003, str. 30.

(151) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(*207) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(152) UL L 325, 12.12.2003, str. 31

(153) UL L 268, 18.10.2003, str. 1

(154) UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(*211) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(155) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(*213) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(156) UL L 309, 26.11.2003, str. 1.

(*215) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(157) UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(158) UL L 102, 7.4.2004, str. 48.

(159) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(160) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(*220) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(161) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(162) UL L 35, 8.2.2005, str. 1.

(*223) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(163) UL L 378, 27.12.2006, str. 1.

(164) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(165) UL L 404, 30.12.2006, str. 26.

(166) UL L 324, 10.12.2007, str. 121.

(*228) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(167) UL L 141, 6.6.2009, str. 3.

(168) UL L 125, 21.5.2009, str. 75.

(169) UL L 164, 26.6.2009, str. 45.

(170) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(*233) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(171) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.

(172) UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(173) UL L 300, 14.11.2009, str. 1

(174) UL L 23, 26.1.2008, str. 21.

(*239) To točko zajema postopek 2016/0400A.

(175) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/829

P8_TA(2019)0410

Prilagoditev številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 PDEU – del I ***I

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/57)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0799),

—

ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 33, člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 64(2), člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4)(a), člena 168(4)(b), člena 172, člena 192(1), člena 207, člena 214(3) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0524/2016),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(3) ter člena 33, člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4)(b), člena 172, člena 192(1), člena 207(2), člena 214(3) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 1. junija 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. decembra 2017 (2),

—	ob upoštevanju pisem Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—	ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 7. marca 2019, s katerim je Odbor za pravne zadeve pooblastila, da predlog Komisije razdeli in pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0190/2019),

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj in stališč v obliki predlogov sprememb Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0020/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 29.

(2) UL C 164, 8.5.2018, str. 82.

P8_TC1-COD(2016)0400A

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1243.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Parlamenta, Sveta in Komisije

V točki 27 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje tri institucije priznavajo, da je treba vso obstoječo zakonodajo uskladiti s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo, pri čemer je zlasti pomembna potreba po čim hitrejši uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom. Po predlogu Komisije v ta namen je ta uredba odgovor na navedene potrebe, saj določa uskladitev regulativnega postopka s pregledom v številnih aktih, ki so vključeni v navedeni predlog. Vse tri institucije si bodo še naprej prizadevale za uskladitev preostalih aktov iz navedenega predloga.

Izjava Komisije

Komisija je seznanjena z odločitvijo sozakonodajalcev, da za vsa pooblastila, v zvezi s katerimi je regulativni postopek s pregledom usklajen s to uredbo, določita omejeno trajanje ter obveznost poročanja in tiho podaljšanje pooblastil. Zlasti glede na veliko število poročil, ki bi jih bilo treba predložiti v rednih časovnih presledkih, in ob upoštevanju dejstva, da so informacije o uporabi pooblastil preprosto dostopne v registru delegiranih aktov, Komisija poudarja, da ima diskrecijsko pravico glede tega, kako bo izpolnila obveznost poročanja. Če je primerno, lahko zato Komisija v enem samem dokumentu združi poročila, ki jih mora predložiti za več temeljnih aktov.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/832

P8_TA(2019)0411

Prilagoditev več zakonodajnih aktov na področju pravosodja, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členu 290 Pogodbe o delovanju EU ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi več zakonodajnih aktov na področju pravosodja, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (COM(2016)0798 – C8-0525/2016 – 2016/0399(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/58)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0798),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0525/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0012/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2016)0399

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi več zakonodajnih aktov na področju pravosodja, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 81(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Lizbonsko pogodbo je bil bistveno spremenjen pravni okvir za pooblastila, ki jih Komisiji podeli zakonodajalec, pri čemer je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti). [Sprememba 1]

(2)	Ukrepi, ki jih lahko zajema prenos pooblastil iz člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), načeloma ustrezajo tistim, ki jih zajema regulativni postopek s pregledom, uveden s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES (2).

(3)	Predhodni predlogi v zvezi z uskladitvijo zakonodaje, ki se sklicuje na regulativni postopek s pregledom, s pravnim okvirom, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba (3), so bili umaknjeni (4) zaradi stagnacije medinstitucionalnih pogajanj.

(4)

Evropski parlament, Svet in Komisija so se pozneje v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (5) dogovorili o novem okviru za delegirane akte ter priznali potrebo po uskladitvi vse obstoječe zakonodaje pravnemu okviru, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba. Zlasti so soglašali, da je treba dati večjo prednost takojšnji uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom. Komisija se je zavezala, da bo pripravila predlog za takšno uskladitev do konca leta 2016.

(5)	Pooblastila v temeljnih aktih, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjujejo merila iz člena 290 PDEU in bi jih bilo zato treba prilagoditi navedeni določbi.

(5a)

Združitev pooblastil, ki med seboj niso tesno povezana, in njihova predložitev kot en sam delegirani akt Komisije Parlamentu onemogoča, da bi izvajal pravico do nadzora, saj je prisiljen preprosto sprejeti ali zavrniti celotni delegirani akt, s tem pa nima možnosti izraziti mnenja o vsakem posameznem pooblastilu. [Sprememba 2]

(6)	Ta uredba ne bi smela vplivati na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal svoje mnenje v skladu s členom 5a Sklepa 1999/468/ES pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(7)	Zadevne akte je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Akti s seznama v Prilogi se spremenijo, kot je določeno v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba ne vpliva na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal mnenje v skladu s členom 5a Sklepa 1999/468/ES.

Člen 3

Ta Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.

(2) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

(3) COM(2013)0451, COM(2013)0452 in COM(2013)0751.

(4) UL C 80, 7.2.2015, str. 17.

(5) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

PRILOGA

1. Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (1)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1206/2001 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo Priloge k navedeni uredbi, da se posodobijo standardni obrazci ali izvedejo tehnične spremembe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1206/2001 spremeni:

(1)

člen 19 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Priročnik“;

(b)	odstavek 2 se črta;

(2)

vstavita se naslednja člena 19a in 19b:

„Člen 19a

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19b v zvezi s spremembo Priloge, da se posodobijo standardni obrazci ali izvedejo tehnične spremembe teh obrazcev.

‚Člen 19b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19a se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od datuma … [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja .‘; [Sprememba 3]

3. Prenos pooblastila iz člena 19a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 4]

(*1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 20 se črta.

2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (2)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 805/2004 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi, da se posodobijo standardni obrazci. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 805/2004 spremeni:

(1)	člen 31 se nadomesti z naslednjim: „Člen 31 Sprememba prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31a v zvezi s spremembo prilog, da se posodobijo standardni obrazci.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 31a:

„Člen 31a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 31 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od datuma … [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja . [Sprememba 5]

3. Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 6]

(*2) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 32 se črta.

3. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (3)

Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1393/2007 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog I in II k navedeni uredbi, da se posodobijo standardni obrazci ali izvedejo tehnične spremembe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

Zato se Uredba (ES) št. 1393/2007 spremeni:

(1)	člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 Sprememba prilog Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se posodobijo standardni obrazci ali izvedejo tehnične spremembe teh obrazcev.“;

(2)

vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od datuma … [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja . [Sprememba 7]

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 8]

(*3) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(3)	člen 18 se črta.

(*1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*2) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

(*3) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;“

(1) UL L 174, 27.6.2001, str. 1.

(2) UL L 143, 30.4.2004, str. 15.

(3) UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/839

P8_TA(2019)0412

Izvrševanje in financiranje splošnega proračuna EU za leto 2019 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o osnutku uredbe Sveta o ukrepih za izvrševanje in financiranje splošnega proračuna Evropske unije za leto 2019 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije (06823/1/2019 – C8-0155/2019 – 2019/0031(APP))

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

(2021/C 158/59)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (06823/1/2019),

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0155/2019),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A8-0197/2019),

odobri osnutek uredbe Sveta;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/840

P8_TA(2019)0413

Sporazum o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med EU in Rusijo ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije (07683/2019 – C8-0153/2019 – 2019/0005(NLE))

(Odobritev)

(2021/C 158/60)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07683/2019),

—	ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije (1),

—	ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Federice Mogherini v imenu EU o Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol z dne 20. marca 2019,

—	ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0153/2019),

—	ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0188/2019),

odobri podaljšanje veljavnosti sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Rusije.

(1) UL L 299, 28.11.2000, str. 15.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/841

P8_TA(2019)0414

Sprememba statuta Evropske investicijske banke *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu sklepa Sveta o spremembi statuta Evropske investicijske banke (07651/2019 – C8-0149/2019 – 2019/0804(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2021/C 158/61)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Evropske investicijske banke Svetu o spremembi statuta Evropske investicijske banke (07651/2019),

—	ob upoštevanju člena 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0149/2019),

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A8-0189/2019),

odobri predlog;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki in nacionalnim parlamentom.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/842

P8_TA(2019)0415

Evropska mejna in obalna straža ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži in razveljavitvi Skupnega ukrepa Sveta št. 98/700/PNZ, Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0631 – C8-0406/2018 – 2018/0330A(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/62)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0631),

—	ob upoštevanju člena 294(2), člena 77(2)(b) in (d) ter člena 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0406/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019 (2),

—	ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 21. marca 2019, s katerim je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pooblastila, da prej navedeni predlog Komisije razdeli in na njegovi podlagi pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A8-0076/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 62.

(2) UL C 168, 16.5.2019, str. 74.

P8_TC1-COD(2018)0330A

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1896.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o možnih mehanizmih za zagotovitev privlačnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo

Po pričakovanjih naj bi se Evropska agencija za mejno in obalno stražo v prihodnjih letih soočila s težavnimi izzivi, da bi zadostila izrednim potrebam po zaposlovanju in ohranjanju usposobljenega osebja z najširšega možnega geografskega območja. Glede na pooblastila Agencije in veliko število zaposlenih je bistvenega pomena, da se preučijo mehanizmi, s katerimi bi zagotovili privlačnost agencije kot delodajalca, in sicer s prilagoditvijo prejemkov osebja Agencije v Varšavi v skladu z veljavnim pravom Unije.

Evropski parlament in Svet zato pozivata Komisijo, naj oceni podlago in načine za vzpostavitev primernega mehanizma, če ne prej ob predložitvi predlogov za revizijo kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1). Morebitni mehanizem naj bo sorazmeren s pomembnostjo zastavljenih ciljev in naj ne sproža neenakega obravnavanja osebja institucij, organov, uradov in agencij Unije, kadar te institucije, organi, uradi in agencije Unije delujejo v podobnih razmerah.

(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/845

P8_TA(2019)0416

Vizumski zakonik ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (COM(2018)0252 – C8-0114/2018 – 2018/0061(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/63)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0252),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0114/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0434/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 142.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 11. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0495).

P8_TC1-COD(2018)0061

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1155.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/846

P8_TA(2019)0417

Ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta določitvi ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2115/2005 in Uredbe Sveta (ES) št. 1386/2007 (COM(2018)0577 – C8-0391/2018 – 2018/0304(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/64)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0577),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0391/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. januarja 2019 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0017/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P8_TC1-COD(2018)0304

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, spremembi Uredbe (EU) 2016/1627 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/833.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/847

P8_TA(2019)0418

Pravila za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (COM(2018)0213 – C8-0152/2018 – 2018/0105(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/65)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0213),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0152/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0442/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 84.

P8_TC1-COD(2018)0105

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1153.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta o členu 9

Evropski parlament obžaluje, da končna direktiva ne vsebuje pravil o točnih rokih in konkretnih kanalih informacijske tehnologije za izmenjavo informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami različnih držav članic iz izvirnega predloga. Evropski parlament tudi obžaluje, da je področje uporabe tega člena omejeno na primere terorizma in organiziranega kriminala, povezanega s terorizmom, ne vključuje pa, kot je bilo predvideno v izvirnem predlogu, vseh vrst hudih kaznivih dejanj, ki imajo lahko tudi resne škodljive posledice za naše družbe. Evropski parlament poziva Komisijo, naj ponovno preuči to vprašanje v svojih poročilih o izvajanju in ocenjevanju te direktive ter direktive o preprečevanju pranja denarja, in zlasti kot del svoje ocene po členu 21. Evropski parlament bo natančno spremljal in analiziral omenjena poročila in ocene ter bo po potrebi pripravil svoja priporočila.

Izjava Komisije

V zvezi s členom 9 direktive Komisija obžaluje, da direktiva v nasprotju z njenim prvotnim predlogom ne vključuje pravil o natančnih rokih in kanalih IT za izmenjavo informacij med finančnoobveščevalnimi enotami različnih držav članic. Komisija tudi obžaluje, da je bilo področje uporabe tega člena omejeno na primere terorizma in organiziranega kriminala, povezanega s terorizmom, ter da ne zajema vseh vrst hudih kaznivih dejanj, kot je bilo prvotno predlagano. Komisija bo dodatno preučila sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami, zlasti v okviru svojih poročil o izvajanju te direktive in direktive o preprečevanju pranja denarja.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/850

P8_TA(2019)0419

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mreža nacionalnih koordinacijskih centrov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (COM(2018)0630 – C8-0404/2018 – 2018/0328(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/66)

Evropski parlament,

—	Ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0630),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 173(3) in prvega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0404/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. januarja 2019 (1),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0084/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 13. marca 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0189).

P8_TC1-COD(2018)0328

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173(3) in prvega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Več kot 80 % prebivalcev Unije ima internetno povezavo, vsakdanje življenje in gospodarstvo postajata vse bolj odvisna od digitalnih tehnologij, državljani pa vedno bolj izpostavljeni resnim kibernetskim incidentom. Varnost bo v prihodnosti med drugim odvisna od prispevanja k splošni odpornosti, od povečanja tehnološke in industrijske zmogljivosti Unije za zaščito pred spreminjajočimi se kibernetskimi grožnjami, saj se tako civilna infrastruktura kot tudi vojaške varnostne zmogljivosti zanašajo na varne digitalne sisteme. To varnost je mogoče doseči z ozaveščanjem o kibernetskih grožnjah, razvijanjem kompetenc, zmogljivosti in sposobnosti po vsej Uniji, temeljitim upoštevanjem medsebojnega vpliva strojne in programske infrastrukture, omrežij, izdelkov in procesov ter družbenih in etičnih posledic in pomislekov. [Sprememba 1]

(1a)

Kibernetska kriminaliteta pomeni hitro naraščajočo grožnjo Uniji, njenim državljanom in gospodarstvu. Leta 2017 je 80 % evropskih podjetij doživelo vsaj en kibernetski incident. Napad WannaCry maja 2017 je prizadel več kot 150 držav in 230 000 sistemov IT ter imel znaten vpliv na kritično infrastrukturo, kot so bolnišnice. Jasno je torej, da so potrebni najvišji standardi kibernetske varnosti in celostne rešitve za kibernetsko varnost, ki vključujejo ljudi, izdelke, procese in tehnologijo v Uniji, pa tudi vodilni položaj Unije na tem področju in digitalna avtonomija. [Sprememba 2]

(2)

Da bi Unija obravnavala vse večje kibernetskovarnostne izzive, stopnjuje svoje dejavnosti, pri čemer upošteva strategijo za kibernetsko varnost (4) iz leta 2013, katere cilj je spodbujanje zanesljivega, varnega in odprtega kibernetskega ekosistema. Prve ukrepe na področju kibernetske varnosti je Unija sprejela leta 2016 z Direktivo (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o varnosti omrežij in informacijskih sistemov.

(3)

Septembra 2017 sta Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavili skupno sporočilo (6) z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“, da bi se dodatno okrepili odpornost, odvračanje in odzivanje Unije na kibernetske napade.

(4)

Voditelji držav in vlad so na digitalnem vrhu v Talinu septembra 2017 pozvali Unijo, naj postane „do leta 2025 vodilna v svetu na področju kibernetske varnosti, da se zagotovijo zaupanje, gotovost in zaščita državljanov, potrošnikov in podjetij na spletu ter omogoči brezplačen , varnejši in zakonsko urejen internet , in izjavili, da bodo pri (ponovni) vzpostavitvi sistemov in rešitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) pogosteje uporabljali odprtokodne rešitve in/ali odprte standarde (med drugim, da bi preprečili vezanost na enega samega ponudnika), tudi tiste, ki so bili razviti in/ali se spodbujajo s pomočjo programov EU za interoperabilnost in standardizacijo, kot je ISA2 .“[Sprememba 3]

(4a)

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: strokovni center) bi moral prispevati k povečanju odpornosti in zanesljivosti infrastrukture omrežij in informacijskih sistemov, vključno z internetom in drugo kritično infrastrukturo za delovanje družbe, kot so prometni, zdravstveni in bančni sistemi. [Sprememba 4]

(4b)	Strokovni center in njegovi ukrepi bi morali upoštevati izvajanje Uredbe (EU) 2019/XXX [prenovitev Uredbe (ES) št. 428/2009, kot je predlagana s COM(2016)0616] (7) . [Sprememba 5]

(5)

Znatne motnje v omrežjih in informacijskih sistemih lahko vplivajo na posamezne države članice in Unijo kot celoto. Varnost Najvišja raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji je zato bistvena tako za nemoteno delovanje notranjega trga družbo kot za gospodarstvo . Trenutno je Unija odvisna od neevropskih ponudnikov kibernetske varnosti. Vendar je v strateškem interesu Unije, da ohrani in razvije pomembne ključne tehnološke zmogljivosti in sposobnosti kibernetske varnosti za zavarovanje njenega enotnega digitalnega trga ter zlasti za zaščito kritičnih omrežij in informacijskih sistemov , da zagotovi varstvo podatkov ter kritičnih omrežij in informacijskih sistemov evropskih državljanov in podjetij, vključno s kritično infrastrukturo za delovanje družbe, kot so prometni sistemi, zdravstveni sistemi in bančništvo ter enotni digitalni trg, ter zagotavljanje ključnih storitev kibernetske varnosti. [Sprememba 6]

(6)

Unija ima bogato strokovno znanje in izkušnje v zvezi z raziskavami, tehnologijo in industrijskim razvojem na področju kibernetske varnosti, vendar so prizadevanja raziskovalne in industrijske skupnosti razdrobljena in neusklajena, poleg tega pa jim manjka skupno poslanstvo, kar ovira konkurenčnost in učinkovito zaščito ključnih podatkov, omrežij in sistemov na tem področju. Ta prizadevanja in strokovno znanje je treba združiti, povezati v omrežja in učinkovito uporabiti, da se okrepijo in dopolnijo obstoječe raziskave , spretnosti ter tehnološke in industrijske zmogljivosti na ravni Unije in nacionalnih ravneh. Čeprav se sektor IKT sooča s pomembnimi izzivi, kot je izpolnitev povpraševanja po kvalificiranih delavcih, lahko ima korist od tega, da predstavlja raznolikost celotne družbe ter doseže uravnoteženo zastopanost spolov, etnično raznolikost in nediskriminacijo invalidov ter olajša dostop do znanja in usposabljanja za prihodnje strokovnjake na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovim izobraževanjem v neformalnih okvirih, na primer v projektih brezplačne in odprtokodne programska opreme, projektih na področju civilne tehnologije, zagonskih podjetjih in mikro podjetjih. [Sprememba 7]

(6a)

Mala in srednja podjetja (MSP) so ključni akterji v sektorju kibernetske varnosti Unije in lahko zaradi svoje prilagodljivosti zagotovijo vrhunske rešitve. Vendar so MSP, ki niso specializirana na kibernetsko varnost, tudi bolj izpostavljena kibernetskim incidentom zaradi visokih zahtev glede naložb in znanja za vzpostavitev učinkovitih rešitev na področju kibernetske varnosti. Zato morata strokovni center in mreža za kibernetsko varnost (mreža) zagotoviti posebno podporo za MSP, tako da jim olajšata dostop do znanja in usposabljanja, da se lahko ustrezno zavarujejo in da tista podjetja, ki so dejavna na področju kibernetske varnosti, lahko prispevajo k vodilnemu položaju Unije na tem področju. [Sprememba 8]

(6b)

Strokovno znanje ne obstaja le v industriji in raziskavah. Nekomercialni in predkomercialni projekti, imenovani „projekti na področju družbene tehnologije“, uporabljajo odprte standarde, odprte podatke ter brezplačno in odprtokodno programsko opremo za razvoj izdelkov in storitev v interesu družbe in javnega dobrega. Prispevajo k odpornosti, ozaveščanju in razvoju kompetenc na področju kibernetske varnosti ter imajo pomembno vlogo pri krepitvi zmogljivosti industrije in raziskav na tem področju. [Sprememba 9]

(6c)

Izraz „deležniki“, kadar se uporablja v okviru te uredbe, se med drugim nanaša na industrijo, javne subjekte in druge subjekte, ki se ukvarjajo z operativnimi in tehničnimi zadevami na področju kibernetske varnosti, pa tudi na civilno družbo, med drugim na sindikate, združenja potrošnikov, skupnost na področju brezplačne in odprtokodne programske opreme ter akademsko in raziskovalno skupnost. [Sprememba 10]

(7)

Svet je v svojih sklepihhttp://www.consilium.europa.eu/media/31666/st14435en17.pdf., sprejetih novembra 2017, pozval Komisijo, naj hitro zagotovi oceno učinka za posamezne možnosti vzpostavitve mreže strokovnih centrov za kibernetsko varnost pod okriljem Evropskega raziskovalnega in strokovnega centra ter do sredine leta 2018 predlaga ustrezen pravni instrument.

(8)

Strokovni center bi moral biti glavni instrument Unije za združevanje naložb v raziskave, tehnologije in industrijski razvoj na področju kibernetske varnosti, pa tudi za izvajanje zadevnih projektov in pobud v sodelovanju s strokovno z mrežo za kibernetsko varnost. Zagotoviti bi moral finančno podporo za kibernetsko varnost iz programa Obzorje Evropa in programa za digitalno Evropo ter iz Evropskega obrambnega sklada za ukrepe in upravne stroške, povezane z obrambo, ter bi moral biti po potrebi odprt tudi Evropskemu skladu za regionalni razvoj in drugim programom. Ta pristop naj bi prispeval k ustvarjanju sinergij in usklajevanju finančne podpore za raziskave, inovacije, tehnologijo in industrijski razvoj pobude Unije glede raziskav in razvoja , inovacij, tehnologije in industrijskega razvoja na področju kibernetske varnosti ter izogibanju podvajanja. [Sprememba 11]

(8a)

„Vgrajena varnost“ je načelo, določeno v skupnem sporočilu Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“, ki vključuje najsodobnejše metode za povečanje varnosti na vseh stopnjah življenjskega cikla izdelka ali storitve, začenši z varno zasnovo in razvojnimi metodami, zmanjšanjem površine za napade ter vključevanjem ustreznih varnostnih preverjanj in revizij. Proizvajalci ali ponudniki morajo za čas trajanja delovanja ali vzdrževanja brez odlašanja dati na voljo posodobitve, ki odpravljajo nove šibke točke ali grožnje, in sicer v ocenjeni življenjski dobi izdelka ter po njenem poteku. To je mogoče doseči tudi tako, da se tretjim stranem omogoči oblikovanje in zagotavljanje takšnih posodobitev. Zagotavljanje posodobitev je zlasti potrebno v primeru splošno uporabljane infrastrukture, izdelkov in procesov. [Sprememba 12]

(8b)

Glede na obseg kibernetske varnosti in naložb v kibernetske zmogljivosti in sposobnosti v drugih delih sveta bi morale Unija in države članice okrepiti finančno pomoč za raziskave, razvoj in uporabo na tem področju. Da bi omogočili ekonomijo obsega in dosegli primerljivo raven zaščite v vsej Uniji, bi si morale države članice prizadevati za evropski okvir, tako da po potrebi vlagajo prek mehanizma strokovnega centra. [Sprememba 13]

(8c)

Strokovni center in strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi si morala prizadevati za izmenjavo na področju izdelkov in procesov, standardov in tehničnih standardov s področja kibernetske varnosti z mednarodno skupnostjo, da bi na mednarodni ravni spodbujala konkurenčnost in najvišje standarde kibernetske varnosti Unije. Tehnični standardi vključujejo oblikovanje referenčnih izvajanj, objavljenih pod odprtimi licencami. Varna zasnova zlasti referenčnih izvajanj je bistvena za skupno zanesljivost in odpornost splošno uporabljane infrastrukture omrežij in informacijskih sistemov, kot sta internet in kritična infrastruktura. [Sprememba 14]

(9)

Ob upoštevanju dejstva, da je cilje te pobude mogoče najbolje doseči, če sodelujejo prispevajo vse države članice oziroma če jih sodeluje prispeva čim več, in da se države članice spodbudi k sodelovanju, bi morale imeti glasovalne pravice samo tiste države članice, ki finančno prispevajo k upravnim in operativnim stroškom strokovnega centra. [Sprememba 15]

(10)	Finančni prispevek sodelujočih držav članic bi moral biti sorazmeren s finančnim prispevkom Unije k tej pobudi.

(11)

Strokovni center naj bi olajšal in spodbujal usklajevanje dela strokovne mreže za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: mreža), sestavljene iz nacionalnih koordinacijskih centrov v vsaki državi članici. Nacionalni koordinacijski centri bi morali prejemati neposredno finančno podporo Unije, vključno z nepovratnimi sredstvi, dodeljenimi brez razpisa za zbiranje predlogov, in sicer za izvajanje dejavnosti, povezanih s to uredbo.

(12)

Nacionalne koordinacijske centre bi morale določiti države članice. Poleg potrebne upravne zmogljivosti bi morali imeti ti centri tehnološko strokovno znanje s področja kibernetske varnosti ali pa neposreden dostop do takšnega znanja, zlasti na področjih, kot so kriptografija, varnostne storitve IKT, zaznavanje vdorov, varnost sistemov in omrežij, programska oprema, varnost aplikacij ter človeški in , etični, družbeni in okoljski vidiki varnosti in zasebnosti. Prav tako bi morali imeti zmogljivost, da učinkovito sodelujejo in se usklajujejo z industrijo, javnim sektorjem, vključno z organi, imenovanimi v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in raziskovalno skupnostjo za vzpostavitev stalnega javno-zasebnega dialoga o kibernetski varnosti . Poleg tega bi bilo treba javnost z ustreznimi sredstvi komuniciranja ozaveščati o kibernetski varnosti . [Sprememba 16]

(13)	Če nacionalni koordinacijski centri dobivajo finančno podporo za pomoč tretjim stranem na nacionalni ravni, se ta podpora dodeli ustreznim zainteresiranim stranem na podlagi sporazumov o kaskadnih nepovratnih sredstvih.

(14)

Tehnologije v vzponu, kot so umetna inteligenca, internet stvari, visokozmogljivostno in kvantno računalništvo, blokovne verige, ter koncepti, kot so varne digitalne identitete, ustvarjajo nove izzive za kibernetsko varnost, obenem pa ponujajo rešitve izdelke in procese . Za ocenjevanje in potrjevanje odpornosti obstoječih in prihodnjih sistemov IKT bo potrebno preizkušati varnostne rešitve izdelke in procese za obrambo pred napadi s pomočjo visokozmogljivostnih in kvantnih računalniških tehnologij. Strokovni center, mreža , evropska vozlišča za digitalne inovacije in strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi morali pomagati razvijati in razširjati najsodobnejše rešitve za kibernetsko varnost najnovejše izdelke in postopke na področju kibernetske varnosti, vključno z dvojno rabo, zlasti tistih, ki organizacijam omogočajo stalno krepitev zmogljivosti, odpornosti in ustreznega upravljanja. Strokovni center in mreža bi morala spodbujati celoten inovacijski cikel in prispevati k premostitvi inovacijskega prepada na področju tehnologij in storitev kibernetske varnosti . Hkrati bi morala morali strokovni center , mreža in mreža skupnost podpirati razvijalce in operaterje v ključnih sektorjih, kot so promet, energija, zdravje, finance, uprava, telekomunikacije, proizvodnja, obramba in vesolje, da bi jim pomagala pomagali reševati izzive na področju kibernetske varnosti , ter raziskati razloge za napade na integriteto omrežij in informacijskih sistemov, kot so kriminal, industrijsko vohunjenje, obrekovanje in dezinformiranje . [Sprememba 17]

(14a)

Zaradi hitro spreminjajoče se narave kibernetskih groženj in kibernetske varnosti se mora biti Unija sposobna hitro in nenehno prilagajati novemu razvoju na tem področju. Zato bi morali biti strokovni center, mreža in strokovna skupnost za kibernetsko varnost dovolj prožni, da bi zagotovili potrebno odzivnost. Spodbujati bi morali rešitve, ki bi subjektom pomagale, da bi lahko stalno gradili zmogljivosti za krepitev odpornosti Unije in lastne odpornosti. [Sprememba 18]

(14b)

Pristojni center bi moral imeti cilj vzpostaviti vodstvo in strokovno znanje Unije na področju kibernetske varnosti in tako zagotoviti najvišje varnostne standarde v Uniji, zagotoviti varstvo podatkov, informacijskih sistemov, omrežij in kritične infrastrukture v Uniji, ustvariti nova visokokakovostna delovna mesta na tem področju, preprečiti beg možganov evropskih strokovnjakov za kibernetsko varnost v tretje države ter dati evropsko vrednost že obstoječim nacionalnim ukrepom za kibernetsko varnost. [Sprememba 19]

(15)

Strokovni center bi moral opravljati več ključnih funkcij. Prvič, moral bi lajšati in pomagati usklajevati delo evropske strokovne mreže za kibernetsko varnost in podpirati strokovno skupnost za kibernetsko varnost. Center bi moral spodbujati tehnološko agendo na področju kibernetske varnosti ter združevati, deliti in lajšati dostop do strokovnega znanja, zbranega v mreži in strokovni skupnosti za kibernetsko varnost, in do infrastrukture za kibernetsko varnost. Drugič, z dodeljevanjem nepovratnih sredstev, običajno na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, bi moral izvajati ustrezne dele programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa. Tretjič, strokovni center bi moral lajšati skupne naložbe Unije, držav članic in/ali industrije , pa tudi skupne priložnosti za usposabljanje in programe ozaveščanja v skladu s programom za digitalno Evropo za državljane in podjetja, da se premosti vrzel v znanju in spretnostih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti omogočanju MSP na področju kibernetske varnosti . [Sprememba 20]

(16)

Strokovni center bi moral spodbujati in podpirati dolgoročno strateško sodelovanje in usklajevanje dejavnosti strokovne skupnosti za kibernetsko varnost, kar bi vključevalo široko, odprto , interdisciplirano in raznoliko skupino evropskih akterjev, dejavnih na področju tehnologij kibernetske varnosti. Navedena skupnost bi morala vključevati zlasti raziskovalne subjekte, tudi tiste, ki se ukvarjajo z etiko kibernetske varnosti, panoge na strani dobave , panoga na strani in povpraševanja , vključno z MSP, ter javni sektor. Strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi morala prispevati k dejavnostim in načrtu dela strokovnega centra ter izkoristiti dejavnosti za krepitev skupnosti, ki jih izvajata strokovni center in mreža, ne bi pa smela imeti prednosti pri razpisih za zbiranje predlogov ali ponudb. [Sprememba 21]

(16a)

Strokovni center bi moral Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA) zagotoviti potrebno podporo pri njenih nalogah, opredeljenih v Direktivi (EU) 2016/1148 (direktiva o varnosti omrežij in informacij) in Uredbi (EU) 2019/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (9) (uredba o kibernetski varnosti). Zato bi morala agencija ENISA strokovnemu centru zagotoviti ustrezne informacije za opredelitev prednostnih področij financiranja. [Sprememba 22]

(17)

Da bi se strokovni center lahko odzval na potrebe javnega sektorja in panog na strani dobave in povpraševanja, bi se njegove naloge zagotavljanja znanja in tehnične pomoči za industrijo javnemu sektorju in industriji v zvezi s kibernetsko varnostjo morale nanašati tako na izdelke , procese in storitve IKT kot na vse druge industrijske in tehnološke izdelke in rešitve procese , katerih del bo kibernetska varnost. Strokovni center bi moral zlasti olajšati uporabo dinamičnih rešitev na ravni podjetij, osredotočenih na krepitev zmogljivosti celotnih organizacij, vključno z ljudmi, procesi in tehnologijo, da bi organizacije učinkovito zaščitili pred nenehno spreminjajočimi se kibernetskimi grožnjami. [Sprememba 23]

(17a)

Strokovni center bi moral prispevati k široki uporabi najsodobnejših izdelkov in storitev kibernetske varnosti, zlasti tistih, ki so mednarodno priznani. [Sprememba 24]

(18)

Medtem ko bi si morala strokovni center in mreža prizadevati doseči sinergije in usklajevanje med civilnim in obrambnim sektorjem na področju kibernetske varnosti, se bodo projekti, financirani s strani programa Obzorje Evropa, izvajali v skladu z Uredbo XXX [Uredba o programu Obzorje Evropa], ki določa, da so dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, osredotočene na uporabo v civilne namene. [Sprememba 25]

(19)	Da se zagotovi strukturirano in trajnostno sodelovanje med strokovnim centrom in nacionalnimi koordinacijskimi centri, bi moralo to temeljiti na pogodbenem sporazumu , ki bi moral biti usklajen na ravni Unije . [Sprememba 26]

(20)	Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost in preglednost strokovnega centra in podjetij, ki prejemajo finančna sredstva . [Sprememba 27]

(20a)

Projekte uvajanja, zlasti v zvezi z infrastrukturami in zmogljivostmi, ki se uvedejo na evropski ravni ali prek skupnega javnega naročanja, je mogoče razdeliti na različne faze izvajanja, kot so ločeni razpisi za arhitekturo strojne in programske opreme, njihovo izdelavo ter delovanje in vzdrževanje, pri čemer lahko podjetja sodelujejo le v eni od faz, upravičenci ene ali več faz pa morajo izpolnjevati določene pogoje glede evropskega lastništva ali nadzora. [Sprememba 28]

(20b)

Ker je ENISA posebna agencija Unije za kibernetsko varnost, bi si moral strokovni center prizadevati za največje možne sinergije z agencijo, upravni odbor pa bi se moral zaradi njenih izkušenj na tem področju posvetovati z njo pri vseh zadevah v zvezi s kibernetsko varnostjo, zlasti v zvezi s projekti, povezanimi z raziskavami. [Sprememba 29]

(20c)

Ob imenovanja predstavnika v upravni odbor bi moral Evropski parlament vključiti podrobnosti o mandatu, vključno z obveznostjo rednega poročanja Evropskemu parlamentu oziroma pristojnim odborom. [Sprememba 30]

(21)

Glede na strokovno znanje s področja kibernetske varnosti, ki ga imata Skupno raziskovalno središče Komisije in Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij, in da bi zagotovili največje možne sinergije, bi morala oba imeti dejavno vlogo v strokovni skupnosti za kibernetsko varnost ter industrijskem in znanstvenem svetovalnem odboru. Agencija ENISA bi morala še naprej izpolnjevati svoje strateške cilje, zlasti na področju certificiranja kibernetske varnosti, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2019/XXX [uredba o kibernetski varnosti] (10) , strokovni center pa bi moral delovati kot operativni organ na področju kibernetske varnosti. [Sprememba 31]

(22)	Če nacionalni koordinacijski centri prejemajo finančni prispevek iz splošnega proračuna Unije, bi morali ti centri in subjekti, ki so del strokovne skupnosti za kibernetsko varnost, javno objaviti, da zadevne dejavnosti potekajo v okviru te pobude.

(23)	Prispevek Unije k strokovnemu centru bi moral financirati polovico stroškov vzpostavitve ter administrativnih in usklajevalnih dejavnosti centra. Da bi se izognili dvojnemu financiranju, navedene dejavnosti ne bi smele hkrati prejemati prispevka iz drugih programov Unije.

(24)

Upravni odbor, ki ga sestavljajo države članice in Komisija, bi moral določati splošno usmeritev dejavnosti strokovnega centra in zagotavljati, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na upravni odbor bi bilo treba prenesti pooblastila, potrebna za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejetje ustreznih finančnih pravil, uvedbo preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev strokovnega centra, sprejetje programa dela in večletnega strateškega načrta, ki odražata prednostne naloge za doseganje ciljev in nalog strokovnega centra, ter lastnega poslovnika, imenovanje izvršnega direktorja ter odločitev o podaljšanju in koncu mandata izvršnega direktorja. Da bi izkoristili sinergije, bi morala biti agencija ENISA stalna opazovalka v upravnem odboru in prispevati k delu strokovnega centra, kar vključuje tudi posvetovanja z njo o večletnem strateškem načrtu ter delovnem načrtu in seznamu ukrepov, izbranih za financiranje. [Sprememba 32]

(24a)

Upravni odbor bi moral spodbujati strokovni center na svetovni ravni, da se poveča njegova privlačnost in postane vrhunski organ za odličnost na področju kibernetske varnosti. [Sprememba 33]

(25)

Da bi strokovni center pravilno in učinkovito deloval, bi morale Komisija in države članice zagotoviti, da imajo osebe, ki so imenovane v upravni odbor, ustrezno strokovno znanje in izkušnje na funkcijskih področjih. Komisija in države članice bi si morale prizadevati tudi za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje , ter za uravnoteženo zastopanost spolov . [Sprememba 34]

(25a)

Teža glasu Komisije pri odločitvah upravnega odbora bi morala biti v skladu s prispevkom iz proračuna Unije za strokovni center, ki ustreza njeni odgovornosti za ustrezno upravljanje proračuna Unije v interesu Unije, kot je določeno v Pogodbah. [Sprememba 35]

(26)

Da bi strokovni center deloval nemoteno, je treba njegovega izvršnega direktorja imenovati na pregleden način na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s področja kibernetske varnosti, izvršni direktor pa mora svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno. [Sprememba 36]

(27)

Strokovni center bi moral imeti industrijsko-znanstveni svetovalni odbor, ki bi deloval kot svetovalni organ, da bi zagotovil reden in ustrezno pregleden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi deležniki . Izvršnemu direktorju in upravnemu odboru bi prav tako moral zagotavljati neodvisno svetovanje o uvajanju tehnologije in javnih naročilih . Industrijsko-znanstveni svetovalni odbor bi se moral osredotočati na zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, in o njih obvestiti upravni odbor strokovnega centra. Sestava industrijsko-znanstvenega svetovalnega odbora in naloge, dodeljene temu odboru, na primer posvetovanje glede načrta dela, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu strokovnega centra. Vsaki kategoriji deležnikov iz panoge bi bilo treba dodeliti minimalno število sedežev, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti zastopanju malih in srednjih podjetij. [Sprememba 37]

(28)

Med trajanjem programa Obzorje 2020 in njegovih pilotnih projektov za strokovno mrežo za kibernetsko varnost v okviru tega programa bi moral morali strokovni center in njegove dejavnosti prek industrijsko-znanstvenega svetovalnega odbora izkoristiti posebno strokovno znanje ter široko zastopanost zadevnih zainteresiranih strani na podlagi pogodbenega javno-zasebnega partnerstva za kibernetsko varnost. Strokovni center ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor bi morala, če je ustrezno, razmisliti o replikaciji obstoječih struktur, na primer v obliki delovnih skupin. [Sprememba 38]

(28a)

Strokovni center in njegovi organi bi morali izkoristiti izkušnje in prispevke preteklih in sedanjih pobud, kot so pogodbeno javno-zasebno partnerstvo za kibernetsko varnost, Evropska organizacija za kibernetsko varnost (ECSO) ter pilotni projekt in pripravljalni ukrepi za revizije v zvezi s prostim in odprtim virom (EU FOSSA). [Sprememba 39]

(29)

Strokovni center bi moral sprejeti pravila za preprečevanje , prepoznavanje in upravljanje reševanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, organi in osebjem, upravnim odborom, znanstvenim in industrijskim svetovalnim odborom ter skupnostjo. Države članice bi morale zagotoviti preprečevanje, prepoznavanje in reševanje nasprotij interesov v zvezi z nacionalnimi koordinacijskimi centri . Strokovni center bi moral poleg tega uporabljati ustrezne predpise Unije o dostopu javnosti do dokumentov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (11). Strokovni center obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2018 Evropskega parlamenta in Sveta. Strokovni center bi moral spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU. [Sprememba 40]

(30)

Finančne interese Unije in držav članic bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi izvrševanje upravnih in denarnih kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) XXX Evropskega parlamenta in Sveta (12) [finančna uredba].

(31)

Strokovni center bi moral delovati odprto in pregledno, s pravočasnim zagotavljanjem vseh ustreznih in celovitim zagotavljanjem informacij in promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti . Javnosti in vsem zainteresiranim stranem bi moral zagotoviti seznam vseh članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost ter objaviti njihove izjave o interesih v skladu s členom 42 . Poslovnik organov strokovnega centra bi bilo treba objaviti. [Sprememba 41]

(31a)

Priporočljivo je, da strokovni center in nacionalni koordinacijski centri v čim večji meri nadzorujejo in upoštevajo mednarodne standarde, da bi spodbudili razvoj k globalnim primerom dobre prakse. [Sprememba 42]

(32)	Notranji revizor Komisije bi moral imeti v zvezi s strokovnim centrom enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(33)	Komisija, strokovni center, Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam bi morali imeti dostop do vseh informacij in prostorov, potrebnih za izvedbo revizij in preiskav glede nepovratnih sredstev, pogodb in sporazumov, ki jih podpiše strokovni center.

(33a)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z določitvijo elementov pogodbenih sporazumov med strokovnim centrom in nacionalnimi koordinacijskimi centri ter v zvezi z določitvijo meril za ocenjevanje in akreditacijo subjektov kot članov evropske skupnosti za kibernetsko varnost. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13) . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 43]

(34)

Ker ciljev Cilje te uredbe, tj. krepitev konkurenčnosti Unije in zmogljivosti na področju kibernetske varnosti ter zmanjšanje njene digitalne odvisnosti z večjo uporabo izdelkov, procesov in storitev za kibernetsko varnost, ohranjanje in razvijanje tehnoloških in industrijskih zmogljivosti Unije na področju kibernetske varnosti, povečanje konkurenčnosti panoge kibernetske varnosti ter pretvarjanje kibernetske varnosti v konkurenčno prednost drugih panog v Uniji, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razpršenosti obstoječih, omejenih sredstev in zaradi obsega potrebnih naložb, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja prizadevanj, prispevanja k doseganju kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije . Poleg tega lahko le ukrepi na ravni Unije zagotovijo najvišjo raven kibernetske varnosti v vseh državah članicah in s tem odpravijo varnostne vrzeli v nekaterih državah članicah, ker ustvarjajo varnostne vrzeli za vso Unijo. Zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. [Sprememba 44]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE IN NAČELA STROKOVNEGA CENTRA TER MREŽE

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta uredba vzpostavlja Evropski center za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: strokovni center) in mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov ter določa pravila za imenovanje nacionalnih koordinacijskih centrov (v nadaljnjem besedilu: mreža ) ter vzpostavitev strokovne skupnosti za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) . Strokovni center in mreža prispevata k splošni odpornosti in ozaveščenosti v Uniji glede kibernetskih groženj, pri čemer dosledno upoštevata družbene posledice. [Sprememba 45]

2. Strokovni center prispeva k izvajanju kibernetskovarnostnega dela programa za digitalno Evropo, vzpostavljenega z Uredbo št. XXX (14) in zlasti ukrepov, povezanih s členom 6 Uredbe (EU) št. XXX [program za digitalno Evropo] in programa Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo št. XXX (15) in zlasti Oddelkom 2.2.6 Stebra II Priloge I Sklepa št. XXX o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa [skl. št. posebnega programa].

3. Sedež strokovnega centra se nahaja v [Bruslju, Belgija.] [Sprememba 46]

4. Strokovni center je pravna oseba. V vsaki državi članici uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v pravnih postopkih. [Sprememba 47]

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„kibernetska varnost“ pomeni vse dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežij in informacijskih sistemov, njihovih uporabnikov ter drugih in prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami; [Sprememba 48]

(1a)

„kibernetska obramba“ in „obrambni vidiki kibernetske varnosti“ pomeni tehnologijo kibernetske obrambe, ki je izključno obrambna in reaktivna in katere namen je zaščititi kritično infrastrukturo, vojaška omrežja in informacijske sisteme, njihove uporabnike in prizadete osebe pred kibernetskimi grožnjami, vključuje pa zavedanje o razmerah, odkrivanje groženj in digitalno forenziko; [Sprememba 183]

(2)	„izdelki in rešitve za kibernetsko varnost“ pomeni procesi“ pomeni komercialne in nekomercialne izdelke, storitve ali procese IKT s posebnim namenom zaščite podatkov, omrežij in informacijskih sistemov, uporabnikov ter prizadetih drugih oseb pred kibernetskimi grožnjami. [Sprememba 49]

(2a)	„kibernetska grožnja“ pomeni vsako potencialno okoliščino, dogodek ali dejanje, ki bi lahko poškodovalo, prekinilo ali drugače škodljivo vplivalo na omrežja in informacijske sisteme, njihove uporabnike in prizadete osebe; [Sprememba 50]

(3)	„javni organ“ pomeni vlado ali drugo javno upravo, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali fizično ali pravno osebo, ki opravlja naloge javne uprave po pravu Unije in nacionalnem pravu, vključno s posebnimi nalogami; [Sprememba 51]

(4)	„sodelujoča prispevajoča država članica“ pomeni državo članico, ki prostovoljno finančno prispeva k upravnim in operativnim stroškom strokovnega centra; [Sprememba 52]

(4a)	„evropska vozlišča za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2019/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (16) . [Sprememba 53]

Člen 3

Poslanstvo centra in mreže

1. Strokovni center in mreža Uniji pomagata, da:

(a)	ohrani in razvije potrebne kibernetskovarnostne tehnološke , industrijske, družbene, akademske in industrijske raziskovalne zmogljivosti in sposobnosti za varovanje enotnega digitalnega trga in boljše varstvo podatkov državljanov Unije, podjetij in javnih uprav ; [Sprememba 54]

(aa)	poveča odpornost in zanesljivost infrastrukture omrežij in informacijskih sistemov, vključno s kritično infrastrukturo, interneta ter splošno uporabljane strojne in programske opreme v Uniji; [Sprememba 55]

(b)	poveča konkurenčnost kibernetskovarnostne panoge Unije in kibernetsko varnost pretvarja v konkurenčno prednost za druge panoge Unije;

(ba)	ozavešča o kibernetskih grožnjah ter z njimi povezanih družbenih in etičnih vidikih in pomislekih ter zmanjšuje vrzel v znanju in spretnostih na področju kibernetske varnosti v Uniji; [Sprememba 57]

(bb)	razvija vodilni položaj Unije na področju kibernetske varnosti in zagotavlja najvišje standarde kibernetske varnosti po vsej Uniji; [Sprememba 58]

(bc)	krepi konkurenčnost in zmogljivosti Unije ter zmanjšuje njeno digitalno odvisnost s povečanjem uporabe izdelkov, procesov in storitev na področju kibernetske varnosti, razvitih v Uniji; [Sprememba 59]

(bd)	poveča zaupanje državljanov, potrošnikov in podjetij v digitalno sfero, s čimer pomaga uresničevati tudi cilje strategije za enotni digitalni trg; [Sprememba 60]

2. Strokovni center opravlja svoje naloge, kadar je ustrezno, v sodelovanju z mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov in strokovno skupnostjo za kibernetsko varnost.

Člen 4

Cilji in naloge centra

Strokovni center ima naslednje cilje in povezane naloge:

1.	olajšati in pomagati koordinirati delo mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (v nadaljnjem besedilu: mreža) vzpostaviti mrežo iz člena 6 in strokovne skupnosti za kibernetsko varnost skupnost iz člena 8 , ju upravljati in olajšati njuno delo ; [Sprememba 61]

prispevati k izvajanju usklajevati izvajanje kibernetskovarnostnega dela programa za digitalno Evropo, vzpostavljenega z uredbo št. XXX (17) in zlasti ukrepov, povezanih s členom 6 Uredbe (EU) št. XXX [program za digitalno Evropo], in programa Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo št. XXX (18), ter zlasti oddelka 2.2.6 stebra II Priloge I Sklepa št. XXX o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa [skl. št. posebnega programa] ter drugih programov Unije, kadar je določeno v pravnih aktih Unije , ter prispevati k izvajanju ukrepov, ki jih financira Evropski obrambni sklad, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/XXX ; [Sprememba 62]

izboljšati odpornost, zmogljivosti, znanje in infrastrukturo na področju kibernetske varnosti v korist družbe, panog, javnega sektorja in raziskovalnih skupnosti z opravljanjem naslednjih nalog , ob upoštevanju najsodobnejše tehnološke in raziskovalne infrastrukture na področju kibernetske varnosti in povezanih storitev : [Sprememba 63]

(a)

pridobivanjem, posodabljanjem, upravljanjem in dajanjem na voljo najsodobnejše industrijske in raziskovalne infrastrukture na področju kibernetske varnosti ter povezanih storitev zmogljivosti strokovnega centra ter povezanih storitev na pošten, odprt in pregleden način različnim industrijskim uporabnikom po vsej Uniji, vključno z zlasti MSP, javnim sektorjem ter raziskovalno in znanstveno skupnostjo; [Sprememba 64]

(b)

zagotavljanjem podpore, tudi finančne, drugim subjektom pri pridobivanju, posodabljanju, upravljanju in dajanju na voljo najsodobnejše industrijske in raziskovalne infrastrukture na področju kibernetske varnosti ter takšnih zmogljivosti in povezanih storitev različnim industrijskim uporabnikom po vsej Uniji, vključno z zlasti MSP, javnim sektorjem ter raziskovalno in znanstveno skupnostjo; [Sprememba 65]

(ba)	zagotavljanjem finančne podpore in tehnične pomoči zagonskim podjetjem na področju kibernetske varnosti, malim in srednjim podjetjem, mikropodjetjem, združenjem, posameznim strokovnjakom in projektom na področju družbene tehnologije; [Sprememba 66]

(bb)	financiranjem revizij varnostnih kod programske opreme in s tem povezanih izboljšav za projekte brezplačne in odprtokodne programske opreme, ki se običajno uporabljajo za infrastrukturo, izdelke in procese; [Sprememba 67]

(c)

zagotavljanjem spodbujanjem izmenjave znanja na področju kibernetske varnosti in tehnične pomoči panogi , med drugim s civilno družbo, panogo in javnimi organi ter akademsko in javnim organom raziskovalno skupnostjo , zlasti s podpiranjem ukrepov za lažji dostopa dostop do strokovnega znanja, dostopnega v mreži in strokovni skupnosti za kibernetsko varnost , da bi izboljšali kibernetsko odpornost v Uniji ; [Sprememba 68]

(ca)

spodbujanjem „vgrajene varnosti“ kot načela v procesu razvoja, vzdrževanja, delovanja in posodabljanja infrastrukture, izdelkov in storitev, zlasti s podpiranjem najsodobnejših varnih razvojnih metod, ustreznega varnostnega preverjanja in varnostnih revizij in vključno z zavezo proizvajalca ali ponudnika storitev, da bo dal na voljo posodobitve za odpravo novih šibkih točk ali groženj, in to brez odlašanja in po predvideni življenjski dobi izdelka, ali da bo tretji osebi omogočil oblikovanje in zagotavljanje takšnih posodobitev; [Sprememba 69]

(cb)	podpiranjem politik za širjenje izvornih kod in njihovega razvoja, zlasti za projekte brezplačne in odprtokodne programske opreme, ki se uporabljajo v javnih organih; [Sprememba 70]

(cc)

združevanjem deležnikov iz industrije, sindikatov, akademskega sveta, raziskovalnih organizacij in javnih subjektov, da se zagotovi dolgoročno sodelovanje pri razvoju in uvajanju izdelkov in procesov na področju kibernetske varnosti, vključno z združevanjem in souporabo virov in informacij o teh izdelkov in procesih, kjer je to primerno; [Sprememba 71]

prispevati k široki uvedbi najsodobnejših in trajnostnih izdelkov in rešitev procesov za kibernetsko varnost v gospodarstvu Uniji z opravljanjem naslednjih nalog: [Sprememba 72]

(a)	spodbujanjem raziskav na področju kibernetske varnosti, razvoja ter uporabe izdelkov in rešitev za kibernetsko varnost Unije in celostnih procesov v celotnem ciklu inovacij, med drugim s strani pomočjo javnih organov , industrije in uporabniških panog trga ; [Sprememba 73]

(b)	pomočjo javnim organom, panogam na strani povpraševanja in drugim uporabnikom pri sprejemanju in vključevanju najnovejših rešitev s povečanjem njihove odpornosti s sprejemanjem in vključevanjem najsodobnejših izdelkov in procesov za kibernetsko varnost; [Sprememba 74]

(c)

podporo zlasti javnim organom pri organizaciji javnega naročanja ali izvajanju javnega naročanja najsodobnejših izdelkov in rešitev procesov za kibernetsko varnost v imenu javnih organov , tudi z zagotavljanjem podpore pri naročanju, da bi povečali varnost javnih naložb in njihove koristi ; [Sprememba 75]

(d)

zagotavljanjem finančne podpore in tehnične pomoči za zagonska podjetja in MSP , mikropodjetja in posamezne strokovnjake na področju kibernetske varnosti, splošno uporabljene projekte brezplačne in odprtokodne programske opreme ter projekte družbene tehnologije, da bi povečali strokovno znanje na področju kibernetske varnosti, se povežejo povezali s potencialnimi trgi in privabijo možnostmi uporabe ter privabili naložbe; [Sprememba 76]

izboljšati razumevanje kibernetske varnosti in prispevati k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih in krepiti njihovo raven v Uniji na področju kibernetske varnosti z opravljanjem naslednjih nalog: [Sprememba 77]

(-a)	podpiranjem, kadar je to primerno, doseganja specifičnega cilja 4 (napredna digitalna znanja in spretnosti) programa za digitalno Evropo v sodelovanju z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije; [Sprememba 78]

(a)

podpiranjem nadaljnjega razvoja , združevanja in delitve znanj in spretnosti ter kompetenc na področju kibernetske varnosti, kadar je ustrezno, skupaj na vseh ustreznih ravneh izobraževanja , podpiranjem cilja uravnotežene zastopanosti spolov , spodbujanjem splošne visoke ravni znanja na področju kibernetske varnosti ter prispevanjem k odpornosti uporabnikov in infrastruktur po vsej Uniji v sodelovanju z mrežo in po potrebi v dogovoru z ustreznimi agencijami in organi EU, vključno z agencijo ENISA; [Sprememba 79]

prispevati h krepitvi raziskav in razvoja na področju kibernetske varnosti v Uniji:

(a)	z zagotavljanjem finančne podpore raziskovalnim prizadevanjem na področju kibernetske varnosti, ki temeljijo na skupnem, nenehno vrednotenem in izboljševanem izboljševanjem večletnem strateškem, industrijskem, tehnološkem in raziskovalnem programu načrtu iz člena 13 ; [Sprememba 80]

(b)

s podporo obsežnim raziskovalnim in predstavitvenim projektom podpiranjem obsežnih raziskovalnih in predstavitvenih projektov v zvezi s kibernetskovarnostnimi tehnološkimi zmogljivostmi naslednje generacije v sodelovanju s panogo , akademsko in raziskovalno skupnostjo, javnim sektorjem in organi, vključno z mrežo in skupnostjo ; [Sprememba 81]

(ba)	z zagotavljanjem spoštovanja za temeljne pravice in etično ravnanje v raziskovalnih projektih na področju kibernetske varnosti, ki jih podpira strokovni center; [Sprememba 82]

(bb)	s spremljanjem poročil o šibkih točkah, ki jih odkrije skupnost, in olajšanjem razkrivanja šibkih točk, razvoja popravkov in rešitev ter njihovega razširjanja; [Sprememba 83]

(bc)	s spremljanjem rezultatov raziskav o algoritmih samostojnega učenja, ki se uporabljajo za zlonamerne kibernetske dejavnosti, v sodelovanju z agencijo ENISA in podpiranjem izvajanja Direktive (EU) 2016/1148; [Sprememba 84]

(bd)	s podporo raziskavam na področju kibernetske kriminalitete; [Sprememba 85]

(be)	s podporo raziskavam in razvoju izdelkov in procesov, ki se lahko svobodno preučujejo, delijo in nadgrajujejo, zlasti na področju preverjene in preverljive strojne in programske opreme, v tesnem sodelovanju s panogo, mrežo in skupnostjo; [Sprememba 86]

(c)

s podporo raziskavam in inovacijam za formalno in neformalno standardizacijo in certificiranje v tehnologiji na področju kibernetske varnosti z vzpostavitvijo povezave z obstoječim delom in po potrebi v tesnem sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo, certifikacijskimi organi in agencijo ENISA ; [Sprememba 87]

(ca)	z zagotavljanjem posebne podpore malim in srednjim podjetjem – tudi prek strokovnega centra in mreže – z olajšanjem njihovega dostopa do znanja in usposabljanja prek prilagojenega dostopa do rezultatov raziskav in razvoja; [Sprememba 88]

s krepitvijo sodelovanja med civilnim in obrambnim področjem v zvezi s tehnologijami in aplikacijami z dvojno rabo na področju kibernetske varnosti, in sicer z opravljanjem naslednjih nalog , ki so tehnologija, uporaba in storitve reaktivne in obrambne kibernetske obrambe : [Sprememba 184]

(a)	s podporo držav članic ter industrijskih in raziskovalnih zainteresiranih strani pri raziskavah, razvoju in uvedbi;

(b)	s prispevanjem k sodelovanju med državami članicami tako, da se podpira izobraževanje, usposabljanje in vaje;

(c)	z združevanjem zainteresiranih strani za spodbujanje sinergij med civilnim in obrambnim vidikom raziskav in trgov kibernetske varnosti;

izboljševati sinergijske učinke med civilnimi in obrambnimi vidiki kibernetske varnosti v zvezi z evropskim obrambnim skladom z opravljanjem naslednjih nalog , ki so tehnologija, uporaba in storitve reaktivne in obrambne kibernetske obrambe : [Sprememba 185]

(a)	s svetovanjem, izmenjavo strokovnega znanja in olajševanjem sodelovanja med ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(b)	z upravljanjem večnacionalnih projektov na področju kibernetske obrambe, kadar jih zahtevajo države članice, s čimer deluje kot vodja projekta v smislu Uredbe XXX [uredba o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada];

(ba)	z zagotavljanjem pomoči in svetovanjem Komisiji glede izvajanja Uredbe (EU) 2019/XXX [prenovitev Uredbe (ES) št. 428/2009, kot je predlagana s COM(2016)0616]; [Sprememba 89].

8a.

prispevati k prizadevanjem Unije za okrepitev mednarodnega sodelovanja na področju kibernetske varnosti:

(a)	z olajšanjem sodelovanja strokovnega centra na mednarodnih konferencah in v vladnih organizacijah ter s prispevanjem k mednarodnim organizacijam za standardizacijo;

(b)	s sodelovanjem s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru ustreznih mednarodnih okvirov sodelovanja. [Sprememba 90]

Člen 5

Naložba v infrastrukturo, zmogljivosti, izdelke ali rešitve procese in njihova uporaba [Sprememba 91]

1. Kadar strokovni center zagotavlja financiranje infrastrukture, zmogljivosti, izdelkov ali rešitev procesov v skladu s členom 4(3) in (4) v obliki javnih naročil, nepovratnih sredstev ali nagrade, lahko delovni načrt strokovnega centra podrobno določi zlasti: [Sprememba 92]

(a)	posebna pravila o delovanju infrastrukture ali zmogljivosti, kadar je ustrezno tudi poverjanje dejavnosti organu gostitelju na podlagi meril, ki jih določi strokovni center; [Sprememba 93]

(b)	pravila o dostopu do infrastrukture ali zmogljivosti in njuni uporabi;

(ba)	posebna pravila za različne faze izvajanja; [Sprememba 94]

(bb)	da je zaradi prispevka Unije dostop odprt, kolikor je mogoče in zaprt, kolikor je potrebno; [Sprememba 95].

2. Strokovni center je lahko odgovoren za splošno izvajanje ustreznih skupnih dejavnosti javnega naročanja, vključno s predkomercialnimi javnimi naročili v imenu članov mreže, članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost ali ostalih tretjih strani, ki predstavljajo uporabnike izdelkov in rešitev za kibernetsko varnost. V ta namen lahko strokovnemu centru pomaga eden ali več nacionalnih koordinacijskih centrov ali, članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost ali ustreznih evropskih vozlišč za digitalne inovacije . [Sprememba 96]

Člen 6

Imenovanje nacionalnih koordinacijskih centrov

-1. V vsaki državi članici se vzpostavi enotni nacionalni center za usklajevanje. [Sprememba 97]

1. Do [datum] vsaka država članica imenuje subjekt, ki deluje kot nacionalni koordinacijski center za namene te uredbe, in o tem uradno obvesti Komisijo.

2. Komisija na podlagi ocene skladnosti navedenega subjekta z merili iz odstavka 4 v šestih mesecih od imenovanja, ki ga je posredovala država članica, izda sklep o akreditaciji subjekta kot nacionalnega koordinacijskega centra ali o zavrnitvi imenovanja. Komisija objavi seznam nacionalnih koordinacijskih centrov.

3. Države članice lahko za namene te uredbe kadar koli imenujejo nov subjekt kot nacionalni koordinacijski center. Za imenovanje vsakega novega subjekta se uporabljata odstavka 1 in 2.

4. Imenovani nacionalni koordinacijski center je strokovnemu centru in mreži sposoben pomagati pri izpolnjevanju njunega poslanstva iz člena 3 te uredbe. Ima tehnološko strokovno znanje na področju kibernetske varnosti ali neposreden dostop do njega in je sposoben učinkovitega sodelovanja ter usklajevanja z industrijo, javnim sektorjem , akademsko in raziskovalno skupnostjo ter državljani. Komisija izda smernice, v katerih natančneje določi postopek ocenjevanja in pojasni uporabo meril . [Sprememba 98]

5. Razmerje med strokovnim centrom in nacionalnimi koordinacijskimi centri temelji na standardnem pogodbenem sporazumu, ki ga podpišeta strokovni center in vsak nacionalni koordinacijski center. Sporazum določa je sestavljen iz istega sklopa harmoniziranih splošnih pogojev, ki določajo pravila o razmerju in delitvi nalog med strokovnim centrom in vsakim nacionalnim koordinacijskim centrom , ter posebnih pogojev, prilagojenih ustreznemu nacionalnemu centru za usklajevanje . [Sprememba 99]

5a. Komisija v skladu s členom 45a sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo harmoniziranih splošnih pogojev pogodbenih sporazumov iz odstavka 5 tega člena in njihove oblike. [Sprememba 100]

6. Mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov sestavljajo vsi nacionalni koordinacijski centri, ki jih imenujejo države članice.

Člen 7

Naloge nacionalnih koordinacijskih centrov

1. Nacionalni koordinacijski centri imajo naslednje naloge:

(a)	podpirati strokovni center pri doseganju njegovih ciljev in zlasti pri vzpostavitvi in usklajevanju strokovne skupnosti za kibernetsko varnost; [Sprememba 101]

(b)	krepiti, spodbujati in olajšati udeležbo civilne družbe, industrije , zlasti zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij, akademskih krogov in raziskovalne skupnosti ter drugih akterjev na ravni držav članic pri čezmejnih projektih; [Sprememba 102]

(ba)	skupaj z drugimi subjekti s podobnimi nalogami delovati kot enotna kontaktna točka za izdelke in procese za kibernetsko varnost, ki se financirajo iz drugih programov Unije, kot je InvestEU ali program enotnega trga, zlasti za mala in srednja podjetja; [Sprememba 103]

(c)	skupaj s strokovnim centrom prispevati k opredelitvi in obravnavanju sektorskih industrijskih izzivov na področju kibernetske varnosti; [Sprememba 104]

(ca)	tesno sodelovati z nacionalnimi organizacijami za standardizacijo, da bi spodbujali uporabo obstoječih standardov in pri določanju novih standardov vključili vse ustrezne deležnike, zlasti mala in srednja podjetja; [Sprememba 105]

(d)	na nacionalni ravni delovati kot kontaktna točka za strokovno skupnost za kibernetsko varnost in strokovni center;

(e)	prizadevati si za sinergije z ustreznimi dejavnostmi na nacionalni in, regionalni in lokalni ravni; [Sprememba 106]

(f)	izvajati posebne ukrepe, za katere je strokovni center dodelil nepovratna sredstva, vključno z zagotavljanjem finančne podpore tretjim osebam v skladu s členom 204 Uredbe XXX [nova finančna uredba], pod pogoji, določenimi v zadevnih sporazumih o dodelitvi sredstev;

(fa)	spodbujati in razširjati skupne minimalne izobraževalne programe za kibernetsko varnost v sodelovanju z ustreznimi organi v državah članicah; [Sprememba 107]

(g)	spodbujati in razširjati ustrezne delovne rezultate mreže, strokovne skupnosti za kibernetsko varnost in strokovnega centra na nacionalni , regionalni ali regionalni lokalni ravni; [Sprememba 108]

(h)	ocenjevati zahtevke subjektov in posameznikov , ki imajo sedež v isti državi članici kot koordinacijski center, da postanejo del strokovne skupnosti za kibernetsko varnost. [Sprememba 109]

2. Za namene točke (f) se lahko finančna podpora tretjim osebam zagotovi v kateri koli obliki iz člena 125 Uredbe XXX [nova finančna uredba], tudi v obliki pavšalnih zneskov.

3. Nacionalni koordinacijski centri lahko v povezavi z opravljanjem nalog iz tega člena od Unije prejmejo nepovratna sredstva v skladu s členom 195(d) Uredbe XXX [nova finančna uredba].

4. Kadar je ustrezno, nacionalni koordinacijski centri sodelujejo prek mreže za namen izvajanja nalog iz točk (a), (b), (c), (e) in (g) in z ustreznimi vozlišči za evropske digitalne inovacije za namen izvajanja nalog iz odstavka 1. [Sprememba 110]

Člen 8

Strokovna skupnost za kibernetsko varnost

1. Strokovna skupnost za kibernetsko varnost prispeva k poslanstvu strokovnega centra, kot je določeno v členu 3, ter krepi , združuje, deli in razširja strokovno znanje o kibernetski varnosti po vsej Uniji ter zagotavlja tehnično strokovno znanje . [Sprememba 111]

2. Strokovno skupnost za kibernetsko varnost sestavljajo civilna družba, industrija, akademske na strani ponudbe in povpraševanja , vključno z MSP, akademska in neprofitne raziskovalne raziskovalna skupnost, združenja uporabnikov, posamezni strokovnjaki, ustrezne evropske organizacije za standardizacijo in druga združenja ter javni in drugi subjekti, ki se ukvarjajo z operativnimi in tehničnimi zadevami na področju kibernetske varnosti . Združuje glavne zainteresirane strani deležnike v zvezi s tehnološkimi , industrijskimi, akademskimi in industrijskimi kibernetskovarnostnimi raziskovalnimi ter družbenimi zmogljivostmi in sposobnostmi na področju kibernetske varnosti v Uniji. Vključuje in nacionalne koordinacijske centre , evropska vozlišča za digitalne inovacije ter institucije in organe Unije z ustreznim strokovnim znanjem v skladu s členom 10 te uredbe . [Sprememba 112]

3. Kot člani strokovne skupnosti za kibernetsko varnost so lahko akreditirani samo subjekti s sedežem v Uniji in posamezniki, ki prebivajo znotraj Unije, Evropskega gospodarskega prostora (EEA) ali Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) . Izkazovati Prosilci morajo izkazati strokovno znanje na področju kibernetske varnosti na najmanj enem od naslednjih področij: [Sprememba 113]

(a)	akademski svet ali raziskave, [Sprememba 114]

(b)	industrijski razvoj,

(c)	usposabljanje in izobraževanje,

(ca)	etika, [Sprememba 115]

(cb)	formalna in tehnična standardizacija in specifikacije. [Sprememba 116]

4. Strokovni center akreditira subjekte, ustanovljene po nacionalnem pravu, ali fizične osebe kot člane strokovne skupnosti za kibernetsko varnost, ko nacionalni strokovni center, koordinacijski center države članice, v kateri ima subjekt sedež ali fizična oseba prebivališče , usklajeno oceni, ali navedeni subjekt izpolnjuje merila iz odstavka 3. Akreditacija ni časovno omejena, vendar jo lahko strokovni center kadar koli prekliče, če sam ali ustrezni nacionalni koordinacijski center meni, da subjekt ali fizična oseba ne izpolnjuje meril iz odstavka 3 ali če zanj veljajo ustrezne določbe iz člena 136 Uredbe XXX [nova finančna uredba]. Nacionalni koordinacijski centri držav članic si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost deležnikov v skupnosti, tako da dejavno spodbujajo udeležbo premalo zastopanih kategorij, zlasti MSP, in skupin posameznikov. [Sprememba 117]

4a. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 45a, v katerih podrobneje določi merila iz odstavka 3 tega člena za izbor prosilcev ter postopke za oceno in akreditacijo subjektov, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 4 tega člena. [Sprememba 118]

5. Strokovni center akreditira ustrezne organe, agencije in urade Unije kot člane strokovne skupnosti za kibernetsko varnost, ko oceni, ali navedeni subjekt izpolnjuje merila iz odstavka 3. Akreditacija ni časovno omejena, vendar jo lahko strokovni center kadar koli prekliče, če meni, da subjekt ne izpolnjuje meril iz odstavka 3 ali če zanj veljajo ustrezne določbe iz člena 136 Uredbe XXX [nova finančna uredba].

6. Predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri delu strokovne skupnosti za kibernetsko varnost.

Člen 9

Naloge članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost

Člani strokovne skupnosti za kibernetsko varnost:

(1)	podpirajo strokovni center pri izpolnjevanju poslanstva in ciljev iz členov 3 in 4 ter v ta namen tesno sodelujejo s strokovnim centrom in ustreznimi nacionalnimi koordinacijskimi centri;

(2)	sodelujejo pri dejavnostih, ki jih spodbuja strokovni center in nacionalni koordinacijski centri;

(3)	kadar je ustrezno, sodelujejo v delovnih skupinah, ki jih ustanovi upravni odbor strokovnega centra, za opravljanje posebnih dejavnosti, kot je določeno v delovnem načrtu strokovnega centra;

(4)	kadar je ustrezno, podpirajo strokovni center in nacionalne koordinacijske centre pri promociji konkretnih projektov;

(5)	promovirajo in razširjajo ustrezne izide dejavnosti in projektov, opravljenih v okviru strokovne skupnosti za kibernetsko varnost;

(5a)	podpirajo strokovni center s poročanjem o šibkih točkah in njihovim razkrivanjem, jih pomagajo odpravljati in svetujejo, kako jih zmanjšati, tudi s pomočjo certificiranja v okviru shem, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2019/XXX [uredba o kibernetski varnosti]. [Sprememba 119]

Člen 10

Sodelovanje strokovnega centra z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

1. Strokovni center za zagotovitev skladnosti in dopolnjevanja pri projektih z dvojno rabi, storitvah in kompetencah sodeluje z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, vključno z Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij ENISA , skupino za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU), Evropsko službo za zunanje delovanje, skupnim raziskovalnim središčem Komisije, Izvajalsko agencijo za raziskave , zadevnimi evropskimi vozlišči za digitalne inovacije , Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti pri Europolu in Evropsko obrambno agencijo. [Sprememba 120]

2. Tako sodelovanje poteka v okviru delovnih dogovorov. Navedeni dogovori se predložijo Komisiji v Dogovore sprejme upravni odbor, potem ko jih predhodno odobritev odobri Komisija . [Sprememba 121]

POGLAVJE II

ORGANIZIRANOST STROKOVNEGA CENTRA

Člen 11

Članstvo in struktura

1. Člani strokovnega centra so Unija, ki jo zastopa Komisija, in države članice.

2. Struktura strokovnega centra vključuje:

(a)	upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 13;

(b)	izvršnega direktorja, ki izvaja naloge iz člena 16;

(c)	industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ki izvaja naloge iz člena 20.

ODDELEK I

UPRAVNI ODBOR

Člen 12

Sestava upravnega odbora

1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in pet predstavnikov , en predstavnik, ki ga imenuje Evropski parlamenta kot opazovalec, ter štirje predstavniki Komisije v imenu Unije , pri čemer naj bi pri članih upravnega odbora in njihovih nadomestnih članih dosegli uravnoteženo zastopanost spolov . [Sprememba 122]

2. Vsak član upravnega odbora ima namestnika, ki ga zastopa v njegovi odsotnosti.

3. Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področju tehnologije kibernetske varnosti in ustreznih vodstvenih, upravnih in proračunskih znanj in spretnosti. Komisija in države članice si prizadevajo za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje. Komisija in države članice si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru. [Sprememba 123]

4. Mandat članov upravnega odbora in njihovih namestnikov traja štiri leta. Ta mandat se lahko podaljša.

5. Člani upravnega odbora delujejo v interesu strokovnega centra ter neodvisno in pregledno varujejo njegove cilje in poslanstvo, identiteto, avtonomnost in skladnost.

6. Komisija Upravni odbor lahko na sestanke upravnega odbora svoje sestanke povabi opazovalce, vključno s predstavniki zadevnih organov, uradov in agencij Unije ter člane skupnosti . [Sprememba 124]

7. Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) je ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor sta stalna opazovalka opazovalca v upravnem odboru in imata posvetovalno vlogo brez glasovalnih pravic. Upravni odbor v največji možni meri upošteva stališča, ki sta jih izrazila stalna opazovalca . [Sprememba 125]

Člen 13

Naloge upravnega odbora

1. Upravni odbor je v celoti odgovoren za strateško usmeritev in delovanje strokovnega centra ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti.

2. Upravni odbor sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik vključuje posebne postopke za ugotavljanje in preprečevanje nasprotij interesov ter zagotavljanje zaupnosti vseh občutljivih informacij.

3. Upravni odbor sprejema potrebne strateške odločitve, zlasti:

(a)	sprejme večletni strateški načrt, ki vsebuje izjavo o glavnih prednostnih nalogah in načrtovanih pobudah strokovnega centra, vključno z oceno potreb po financiranju in virih , pri čemer upošteva nasvete agencije ENISA ; [Sprememba 126]

(b)	na podlagi predloga izvršnega direktorja sprejme delovni načrt strokovnega centra, letne računovodske izkaze in bilanco stanja ter letno poročilo o dejavnostih , pri čemer upošteva nasvete agencije ENISA ; [Sprememba 127]

(c)	sprejme posebna finančna pravila strokovnega centra v skladu s [členom 70 FU];

(d)	sprejme postopek za imenovanje izvršnega direktorja;

(e)	sprejme merila in postopke za ocenjevanje in akreditacijo subjektov kot članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost; [Sprememba 128]

(ea)	sprejme tehnične dokumente iz člena 10(2); [Sprememba 129]

(f)	imenuje, razreši, in spremlja uspešnost izvršnega direktorja, mu podaljša mandat in daje usmeritve ter imenuje računovodjo;

(g)	sprejme letni proračun strokovnega centra, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedeni število začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in plačnih razredih ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov v ekvivalentih polnega delovnega časa;

(ga)	sprejme pravila o preglednosti za strokovni center; [Sprememba 130]

(h)	sprejme pravila glede nasprotij interesov;

(i)	ustanovi delovne skupine s člani strokovne skupnosti za kibernetsko varnost , pri čemer upošteva nasvete stalnih opazovalcev ; [Sprememba 131]

(j)	imenuje člane industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora;

(k)	vzpostavi funkcijo notranjega revizorja v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1271/2013 (19);

(l)	promovira strokovni center na svetovni ravni, da se poveča njegova privlačnost in postane vrhunski organ za odličnost na področju kibernetske varnosti sodelovanje strokovnega centra s svetovnimi akterji ; [Sprememba 132]

(m)	na podlagi priporočila izvršnega direktorja določi komunikacijsko politiko strokovnega centra;

(n)	nosi odgovornost za spremljanje ustreznih nadaljnjih ukrepov v zvezi z ugotovitvami retrospektivnih vrednotenj;

(o)	kadar je ustrezno, določi izvedbena pravila h Kadrovskim predpisom in Pogojem za zaposlitev v skladu s členom 31(3);

(p)	kadar je ustrezno, določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v strokovni center in o uporabi pripravnikov v skladu s členom 32(2);

(q)	sprejme varnostna pravila za strokovni center;

(r)

sprejme strategijo za boj proti goljufijam in korupciji , ki je sorazmerna s tveganji goljufije in korupcije , in sicer ob upoštevanju analize stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti , ter sprejme celovite zaščitne ukrepe za osebe, ki poročajo o kršitvah prava Unije v skladu z veljavno zakonodajo Unije ; [Sprememba 133]

(s)

sprejme obsežno opredelitev finančnih prispevkov držav članic in metodologijo za izračun finančnega prispevka zneska prostovoljnih prispevkov držav članic , ki se lahko v skladu s to opredelitvijo obravnavajo kot finančni prispevki, ta izračun pa se opravi ob koncu vsakega proračunskega leta ; [Sprememba 134]

(t)	nosi odgovornost za vse naloge, ki niso posebej dodeljene kateremu od organov strokovnega centra; take naloge lahko dodeli kateremu koli članu strokovnega centra.

Člen 14

Predsednik in seje upravnega odbora

1. Upravni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika za obdobje dveh let , pri tem pa si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov . Mandat predsednika in njegovega namestnika se lahko na podlagi sklepa upravnega odbora enkrat podaljša. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar slednji ne more opravljati svojih nalog. Predsednik se udeleži glasovanja. [Sprememba 135]

2. Upravni odbor se redno sestane najmanj trikrat na leto. Na zahtevo Komisije, tretjine članov, predsednika ali izvršnega direktorja pri izpolnjevanju njegovih nalog se lahko sestane na izredni seji.

3. Izvršni direktor sodeluje v razpravah, razen če upravni odbor odloči drugače, vendar nima glasovalnih pravic. Upravni odbor lahko v posameznih primerih povabi druge osebe, da se udeležijo njegovih sestankov kot opazovalke. [Sprememba 136]

4. Člani industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora se lahko na povabilo predsednika udeležijo upravnega odbora, vendar nimajo glasovalnih pravic. [Sprememba 137]

5. Če to omogoča poslovnik, lahko članom upravnega odbora in njihovim namestnikom na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

6. Strokovni center zagotovi sekretariat za upravni odbor.

Člen 15

Pravila glasovanja upravnega odbora

1. Unija ima 50 % glasovalnih pravic. Glasovalne pravice Unije so nedeljive.

2. Vsaka sodelujoča država članica ima en glas.

3. Upravni odbor sklepe sprejema z večino najmanj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov, ki predstavljajo najmanj 75 % vseh finančnih prispevkov strokovnemu centru. Finančni prispevek bo izračunan na podlagi ocenjenih odhodkov iz člena 17(2)(c), ki jih predlagajo države članice, in na podlagi poročila o vrednosti prispevkov sodelujočih držav članic iz člena 22(5).

4. Glasovalne pravice imajo samo predstavniki Komisije in predstavniki sodelujočih držav članic.

5. Predsednik se udeleži glasovanja. [Sprememba 138]

Člen 15a

Pravila glasovanja upravnega odbora

1. Odločitve, o katerih se glasuje, lahko zadevajo:

(a)	upravljanje in organizacijo strokovnega centra in mreže;

(b)	dodelitev sredstev za strokovni center in mrežo;

(c)	skupne ukrepe več držav članic, ki se po možnosti dopolnijo iz proračuna Unije na podlagi odločitve v skladu s točko (b).

2. Upravni odbor sprejema odločitve na podlagi vsaj 75 odstotkov glasov vseh članov. Glasovalne pravice Unije uveljavlja Komisija in so nedeljive.

3. Pri odločitvah iz točke (a) odstavka 1 je zastopana vsaka država članica in ima enake glasovalne pravice. Za preostale glasove do 100 % bi morala Unija imeti vsaj 50 % glasovalnih pravic, ki ustrezajo njenemu finančnemu prispevku.

4. Pri odločitvah iz točke (b) ali (c) odstavka 1 ali drugih odločitvah, ki ne spada v nobeno drugo kategorijo iz odstavka 1, ima Unija najmanj 50 % glasovalnih pravic, ki ustrezajo njenemu finančnemu prispevku. Samo prispevajoče države članice imajo glasovalno pravico, ta pa ustreza njihovemu finančnemu prispevku.

5. Če je bil predsednik izvoljen izmed predstavnikov držav članic, se glasovanja udeleži kot predstavnik svoje države članice. [Sprememba 139]

ODDELEK II

IZVRŠNI DIREKTOR

Člen 16

Imenovanje, razrešitev ali podaljšanje mandata izvršnega direktorja

1. Izvršni direktor je oseba s strokovnim znanjem in velikim ugledom na področjih delovanja strokovnega centra.

2. Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec strokovnega centra v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

3. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija, vključno z nominacijami za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov iz držav članic, po javnem , preglednem in preglednem nediskriminatornem izbirnem postopku. [Sprememba 140]

4. Strokovni center pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

5. Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta pet let . Komisija do konca tega obdobja opravi oceno, pri kateri upošteva vrednotenje uspešnosti dela izvršnega direktorja ter prihodnjih nalog in izzivov strokovnega centra. [Sprememba 141]

6. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 5, mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za največ štiri leta pet let . [Sprememba 142]

7. Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ne sme sodelovati pri drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

8. Izvršni direktor se lahko razreši samo s sklepom upravnega odbora, sprejetim na predlog njegovih članov ali na predlog Komisije. [Sprememba 143]

Člen 17

Naloge izvršnega direktorja

1. Izvršni direktor nosi odgovornost za delovanje in tekoče vodenje strokovnega centra in je njegov zakoniti zastopnik. Odgovoren je upravnemu odboru in svoje naloge opravlja povsem samostojno v okviru podeljenih pristojnosti.

2. Izvršni direktor neodvisno izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)	izvaja sklepe, ki jih sprejme upravni odbor;

(b)	podpira upravni odbor pri delu, mu zagotavlja sekretariat za seje in vse potrebne informacije za opravljanje nalog;

(c)

po posvetovanju z upravnim odborom , industrijskim in znanstvenim svetovalnim odborom, agencijo ENISA in Komisijo pripravi osnutek večletnega strateškega načrta in osnutek letnega delovnega načrta strokovnega centra, vključno z obsegom razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za prijavo interesa in razpisov za zbiranje ponudb, ki so potrebni za izvajanje delovnega načrta in vključno z ustreznimi ocenami odhodkov, kot so jih predlagale države članice in Komisija, ter ju predloži v sprejetje upravnemu odboru; [Sprememba 144]

(d)

pripravi osnutek letnega proračuna, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedeni število začasnih delovnih mest za vsak plačni razred in funkcionalno skupino ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov v ekvivalentih polnega delovnega časa, ter ga predloži v sprejetje upravnemu odboru;

(e)	izvaja delovni načrt in o njem poroča upravnemu odboru;

(f)	pripravi osnutek letnega poročila o dejavnostih strokovnega centra, vključno z informacijami o ustreznih odhodkih;

(g)	zagotavlja izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja in vrednotenja uspešnosti strokovnega centra;

(h)	pripravi akcijski načrt, pri čemer upošteva ugotovitve retrospektivnih vrednotenj, in poroča Komisiji o napredku vsaki dve leti poroča Komisiji in Evropskemu parlamentu ; [Sprememba 145]

(i)	pripravi sporazume z nacionalnimi koordinacijskimi centri, se o njih pogaja in jih sklepa;

(j)	nosi odgovornost za upravne, finančne in kadrovske zadeve, vključno z izvajanjem proračuna strokovnega centra, pri čemer ustrezno upošteva mnenja funkcije notranjega revizorja v okviru omejitev iz pooblastila upravnega odbora;

(k)	odobri in vodi objave razpisov za zbiranje predlogov v skladu z delovnim načrtom ter upravlja sporazume in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(l)	po posvetovanju z industrijskim in znanstvenim svetovalnim odborom in agencijo ENISA na podlagi prednostnega seznama, ki ga pripravi skupina neodvisnih strokovnjakov, odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje; [Sprememba 146]

(m)	odobri in vodi objave razpisov za zbiranje ponudb v skladu z delovnim načrtom ter upravlja pogodbe;

(n)	odobri ponudbe, izbrane za financiranje;

(o)	predloži osnutek letnih računovodskih izkazov in bilance stanja funkciji notranjega revizorja in nato upravnemu odboru;

(p)	zagotovi izvajanje ocen in obvladovanja tveganja;

(q)	podpisuje posamezne sporazume, sklepe in pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(r)	podpisuje pogodbe o javnih naročilih;

(s)	pripravi akcijski načrt ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter o napredku poroča Komisiji o napredku in Evropskemu parlamentu dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno; [Sprememba 147]

(t)	pripravi osnutke finančnih pravil, ki se uporabljajo za strokovni center;

(u)	vzpostavi in zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranjega nadzora ter upravnemu odboru poroča o vseh večjih spremembah tega sistema;

(v)	skrbi za učinkovito komuniciranje z institucijami Unije in na zahtevo poroča Evropskemu parlamentu in Svetu ; [Sprememba 148]

(w)	sprejme vse druge ukrepe, potrebne za oceno napredka strokovnega centra pri njegovem poslanstvu in ciljih iz členov 3 in 4 te uredbe;

(x)	opravlja vse druge naloge, ki mu jih naloži upravni odbor ali ga zanje pooblasti.

ODDELEK III

INDUSTRIJSKI IN ZNANSTVENI SVETOVALNI ODBOR

Člen 18

Sestava industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora

1. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor sestavlja največ 16 25 članov. Člane imenuje upravni odbor izmed predstavnikov subjektov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost skupnosti ali njihovih posameznih članov. Upravičeni so le predstavniki subjektov, ki niso pod nadzorom tretje države ali subjekta tretje države, razen držav EGP in Efte. Imenovanje se opravi v skladu z odprtim, preglednim in nediskriminatornim postopkom. Upravni odbor si prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov ter uravnoteženo zastopanost skupin deležnikov iz industrije, akademskih krogov in civilne družbe . [Sprememba 149]

2. Člani industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora imajo strokovno znanje v zvezi z raziskavami na področju kibernetske varnosti, industrijskim razvojem, strokovnimi storitvami ali njihovim uvajanjem ponujanjem, izvajanjem ali uvajanjem strokovnih storitev ali izdelkov . Zahteve po takem strokovnem znanju podrobneje določi upravni odbor. [Sprememba 150]

3. Postopki v zvezi z imenovanjem članov upravnega odbora in delovanjem svetovalnega odbora se podrobno določijo v poslovniku strokovnega centra in se objavijo.

4. Mandat članov industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora traja tri leta. Ta mandat se lahko podaljša.

5. Predstavniki Komisije in Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij lahko sodelujejo ENISA se povabijo k sodelovanju pri delu industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora ter ga pri tem podpirajo. Odbor lahko po potrebi in od primera do primera povabi dodatne predstavnike skupnosti kot opazovalce, svetovalce ali strokovnjake. [Sprememba 151]

Člen 19

Delovanje industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora

1. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor se sestane najmanj dvakrat trikrat letno. [Sprememba 152]

2. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor lahko upravnemu odboru svetuje o ustanovitvi delovnih skupin za posebna vprašanja, pomembna za delo strokovnega centra, če ta vprašanja sodijo med naloge in področja pristojnosti iz člena 20 in po potrebi v okviru splošnega usklajevanja prek enega ali več članov industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora. [Sprememba 153]

3. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor izvoli svojega predsednika.

4. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor sprejme svoj poslovnik, ki vključuje določbe o imenovanju predstavnikov, ki zastopajo svetovalni odbor, kadar je ustrezno, in obdobju, za katerega so imenovani.

Člen 20

Naloge industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora

Industrijski in znanstveni svetovalni odbor redno svetuje strokovnemu centru glede izvajanja svojih dejavnosti in: [Sprememba 154]

(1)

izvršnemu direktorju ter upravnemu odboru v rokih, ki jih določi upravni odbor, strateško svetuje in prispeva k vzpostavitvi, usmeritvi in delovanju strokovnega centra, ko gre za vprašanja industrije in raziskav, ter pripravi osnutka delovnega načrta ter večletnega strateškega načrta; [Sprememba 155]

(1a)	upravnemu odboru svetuje o ustanovitvi delovnih skupin za posebna vprašanja, pomembna za delo strokovnega centra; [Sprememba 156]

(2)	organizira javna posvetovanja, odprta za vse javne in zasebne zainteresirane strani, ki imajo interes na področju kibernetske varnosti, da bi zbral mnenja za strateško svetovanje iz odstavka 1;

(3)	spodbuja in zbira povratne informacije o delovnem načrtu in večletnem strateškem načrtu strokovnega centra ter svetuje upravnemu odboru o tem, kako izboljšati strateško usmeritev in delovanje centra . [Sprememba 157]

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 21

Finančni prispevek Unije

1. Prispevek Unije strokovnemu centru za kritje upravnih in operativnih stroškov vključuje naslednje:

(a)	1 981 668 000 EUR 1 780 954 875 EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) iz programa za digitalno Evropo, kar vključuje do 21 385 465 EUR v cenah iz leta 2018 ( 23 746 000 EUR v tekočih cenah) za upravne stroške; [Sprememba 158]

(b)	znesek iz programa Obzorje Evropa, vključno z upravnimi stroški, ki se določi ob upoštevanju postopka strateškega načrtovanja, ki se bo izvajal v skladu s členom 6(6) Uredbe XXX [uredba Obzorje Evropa];

(ba)

znesek iz Evropskega obrambnega sklada za ukrepe strokovnega središča na področju obrambe, vključno z vsemi povezanimi upravnimi stroški, kot so stroški, ki lahko nastanejo strokovnemu centru, kadar deluje kot vodja projekta za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada. [Sprememba 159]

2. Najvišji možni prispevek Unije se plača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih [programu za digitalno Evropo] in posebnemu programu za izvajanje programa Obzorje Evropa, vzpostavljenemu s Sklepom XXX , Evropskemu obrambnemu skladu in drugim programom in projektom, ki spadajo v področje strokovnega centra ali mreže . [Sprememba 160]

3. Strokovni center izvaja ukrepe v zvezi s kibernetsko varnostjo [program za digitalno Evropo] in [program Obzorje Evropa] v skladu s točko (c)(iv) člena 62 Uredbe (EU, Euratom) XXX (20) [finančna uredba].

4. Finančni prispevek Unije iz programa za digitalno Evropo in iz programa Obzorje Evropa ne krije nalog iz točke (b) člena 4(8). Ti se lahko krijejo s finančnimi prispevki iz Evropskega obrambnega sklada. [Sprememba 161]

Člen 22

Prispevki sodelujočih držav članic

1. Skupni znesek prispevka sodelujočih držav članic k operativnim in upravnim stroškom strokovnega centra je najmanj enak zneskom iz člena 21(1) te uredbe.

2. Za oceno prispevkov iz odstavka 1 in točke (b)ii člena 23(3) se stroški določijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva zadevnih držav članic, veljavnimi računovodskimi standardi države članice in veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi ter mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevna država članica. V primeru morebitne negotovosti v zvezi s to potrditvijo lahko strokovni center preveri metodo, po kateri se je ocenila vrednost.

3. Če katera koli sodelujoča država članica ne izpolni obveznosti v zvezi s svojim finančnim prispevkom, jo izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi razumen rok, do katerega mora izpolniti obveznosti. Če obveznosti do navedenega roka ne izpolni, izvršni direktor skliče sestanek upravnega odbora, ki odloči o tem, ali se glasovalne pravice sodelujoče države članice prekličejo oziroma ali se sprejmejo drugi ukrepi, dokler obveznosti niso izpolnjene. Glasovalne pravice se sodelujoči državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti, začasno odvzamejo, dokler ne izpolni obveznosti.

4. Komisija lahko ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije strokovnemu centru, če sodelujoče države članice v zvezi s prispevki iz odstavka 1 ne prispevajo, prispevajo le delno ali z zamudo. Ukinitev, zmanjšanje ali začasna ustavitev finančnega prispevka Unije s strani Komisije je sorazmerna z zneskom in časom zmanjšanja, ukinitve ali začasne ustavitve prispevkov držav članic. [Sprememba 162]

5. Sodelujoče države članice vsako leto do 31. januarja poročajo upravnemu odboru o vrednosti prispevkov iz odstavka 1, in sicer za vsako predhodno proračunsko leto.

Člen 23

Stroški in sredstva strokovnega centra

1. Strokovni center skupaj financirajo Unija in države članice s finančnimi prispevki, plačanimi v obrokih, in s prispevki, ki zajemajo stroške nacionalnih koordinacijskih centrov in upravičencev pri izvajanju ukrepov, ki jih ne povrne strokovni center.

2. Upravni stroški strokovnega centra niso višji od [številka] EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so na letni ravni enakovredno porazdeljeni med Unijo in sodelujoče države članice. Če se del prispevka za upravne stroške ne porabi, se lahko da na voljo za kritje operativnih stroškov strokovnega centra.

3. Operativni stroški strokovnega centra se krijejo s:

(a)	finančnim prispevkom Unije;

(b)

prispevki sodelujočih držav članic v obliki:

(i)	finančnih prispevkov in

(ii)	kadar je ustrezno, prispevkov v naravi sodelujočih držav članic za stroške, ki jih imajo nacionalni koordinacijski centri in upravičenci pri izvajanju posrednih ukrepov, od česar se odšteje prispevek strokovnega centra in kateri koli drug prispevek Unije k tem stroškom.

4. Sredstva strokovnega centra, vključena v njegov proračun, so sestavljena iz naslednjih prispevkov:

(a)	finančnih prispevkov Unije in sodelujočih držav članic za upravne stroške; [Sprememba 163]

(b)	finančnih prispevkov Unije in sodelujočih držav članic za operativne stroške; [Sprememba 164]

(c)	morebitnih prihodkov, ki jih ustvari strokovni center;

(d)	morebitnih drugih finančnih prispevkov, sredstev in prihodkov.

5. Vse obresti na prispevke, ki jih strokovnemu centru plačajo sodelujoče države članice, se štejejo za njegov prihodek.

6. Namen vseh sredstev in dejavnosti strokovnega centra je doseganje ciljev iz člena 4.

7. Strokovni center ima v lasti vsa sredstva, ki jih ustvari ali so bila nanj prenesena za izpolnjevanje ciljev.

8. Razen v primeru prenehanja delovanja strokovnega centra se presežki prihodkov nad odhodki ne izplačajo sodelujočim članom strokovnega centra.

8a. Zaradi zmanjšanja upravnih stroškov strokovni center tesno sodeluje z drugimi institucijami, agencijami in organi Unije, da bi izkoristil sinergije in po potrebi zmanjšal administrativne stroške. [Sprememba 165]

Člen 24

Finančne obveznosti

Finančne obveznosti strokovnega centra niso višje od zneska finančnih sredstev, ki je na voljo ali ki ga v njegov proračun vplačajo njegovi člani.

Člen 25

Proračunsko leto

Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 26

Določitev proračuna

1. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o oceni prihodkov in odhodkov strokovnega centra za naslednje proračunsko leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta predloži upravnemu odboru. Prihodki in odhodki so uravnoteženi. Odhodki strokovnega centra vključujejo stroške za osebje, upravne stroške ter stroške za infrastrukturo in poslovanje. Upravni izdatki se omejijo na najnižjo možno raven.

2. Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o oceni prihodkov in odhodkov iz odstavka 1 vsako leto pripravi poročilo o oceni prihodkov in odhodkov strokovnega centra za naslednje proračunsko leto.

3. Upravni odbor vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje poročilo o oceni iz odstavka 2, ki je del osnutka enotnega programskega dokumenta.

4. Komisija na podlagi poročila o oceni v osnutek proračuna Unije, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU, vnese ocene, ki so po njenem mnenju potrebne v skladu s kadrovskim načrtom, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna.

5. Evropski parlament in Svet odobrita odobritve za prispevek, namenjen strokovnemu centru.

6. Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt strokovnega centra.

7. Upravni odbor sprejme proračun centra skupaj z delovnim načrtom. Proračun je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Unije. Upravni odbor po potrebi prilagodi proračun in delovni načrt strokovnega centra v skladu s splošnim proračunom Unije.

Člen 27

Priprava zaključnega računa strokovnega centra in razrešnica

Začasni in zaključni račun strokovnega centra ter razrešnica se predložijo po pravilih in časovnem razporedu iz finančne uredbe ter njenih finančnih pravil, sprejetih v skladu s členom 29.

Člen 28

Operativno in finančno poročanje

1. Izvršni direktor upravnemu odboru letno poroča o opravljanju svojih nalog v skladu s finančnimi pravili strokovnega centra.

2. Izvršni direktor v dveh mesecih po koncu vsakega proračunskega leta upravnemu odboru v odobritev predloži letno poročilo o dejavnostih in napredku strokovnega centra v preteklem koledarskem letu, zlasti v zvezi z delovnim načrtom za zadevno leto. To poročilo med drugim vključuje informacije o naslednjih zadevah:

(a)	opravljenih operativnih ukrepih in ustreznih odhodkih;

(b)	predloženih ukrepih, vključno z njihovo razčlenitvijo po vrsti udeležencev, vključno z MSP, in po državah članicah;

(c)	ukrepih, izbranih za financiranje, vključno z njihovo razčlenitvijo po vrsti udeležencev, vključno z MSP, in po državah članicah ter navedbo prispevka strokovnega centra za posamezne udeležence in ukrepe;

(d)	napredku pri doseganju ciljev iz člena 4 in predlogih za nadaljnje delo, potrebno za dosego teh ciljev.

3. Letno poročilo o dejavnostih se po odobritvi upravnega odbora objavi.

Člen 29

Finančna pravila

Strokovni center sprejme posebna finančna pravila v skladu s členom 70 Uredbe št. XXX [nova finančna uredba].

Člen 30

Zaščita finančnih interesov

1. Strokovni center sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščitijo s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem rednih in učinkovitih pregledov in, če so ugotovljene nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar je to ustrezno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami. [Sprememba 166]

2. Strokovni center osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je ta pooblastila, ter Računskemu sodišču omogoči dostop do svojih objektov in prostorov ter do vseh informacij, tudi tistih v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo revizij.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2185/96 (21) in Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22), da ugotovi, ali je pri sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbi, ki se neposredno ali posredno financira v skladu s to uredbo, prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 tega člena pogodbe in sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, strokovni center, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo, da izvedejo take revizije in preiskave v skladu s svojimi pristojnostmi. Kadar se izvajanje ukrepa v celoti ali delno odda zunanjim izvajalcem ali opravlja na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ali kadar izvajanje ukrepa zahteva oddajo javnega naročila ali finančno podporo tretji strani, pogodba ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje strani zahteva izrecno sprejetje teh pooblastil Komisije, strokovnega centra, Računskega sodišča in urada OLAF.

POGLAVJE IV

OSEBJE STROKOVNEGA CENTRA

Člen 31

Osebje

1. Za osebje strokovnega centra se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, kakor so določeni z določeni z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (23) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev) ter pravila, ki so jih institucije Unije skupaj sprejele za uporabo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.

2. Upravni odbor v zvezi z osebjem strokovnega centra izvaja pooblastila, ki so s Kadrovskimi predpisi podeljena organu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja).

3. Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev, s katerim na izvršnega direktorja prenese ustrezna pooblastila organa za imenovanja in opredeli pogoje, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

4. Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in vsa pooblastila, ki jih je ta prenesel naprej. V takem primeru upravni odbor pooblastila organa za imenovanja izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca strokovnega centra, razen izvršnega direktorja.

5. Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

6. Kadrovski viri se določijo v kadrovskem načrtu strokovnega centra, v katerem sta navedeni število začasnih delovnih mest po funkcionalnih skupinah in plačnih razredih ter število pogodbenih uslužbencev v ekvivalentu polnega delovnega časa, v skladu z letnim proračunom strokovnega centra.

7. Osebje strokovnega centra vključuje začasne in pogodbene uslužbence. Strokovni center si prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov med člani osebja. Osebje sestavljajo začasni in pogodbeni uslužbenci [Sprememba 167]

8. Vse stroške v zvezi z osebjem nosi strokovni center.

Člen 32

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1. Strokovni center lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v strokovnem centru.

2. Upravni odbor v dogovoru s Komisije sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v strokovni center.

Člen 33

Privilegiji in imunitete

Za strokovni center in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

POGLAVJE V

SKUPNE DOLOČBE

Člen 34

Varnostni predpisi

1. Za sodelovanje pri vseh ukrepih, ki jih financira strokovni center, se uporablja člen 12(7) Uredbe (EU) št. XXX [program za digitalno Evropo].

2. Za ukrepe, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa, se uporabljajo naslednji posebni varnostni predpisi:

(a)

za namene člena 34(1) [Lastništvo in zaščita] Uredbe (EU) št. XXX [Obzorje Evropa] se lahko dodelitev neizključnih licenc, kadar je tako določeno v delovnem načrtu, omeji na tretje osebe, ki imajo sedež ali se šteje, da imajo sedež v državi članici in jih upravlja država članica in/ali državljan države članice;

(b)

za namene člena 36(4)(b) [Prenos in podelitev licenc] Uredbe (EU) št. XXX [Obzorje Evropa] je prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v pridruženi tretji državi ali s sedežem v Uniji, a nadzorovanem iz tretjih držav, prav tako razlog za nasprotovanje prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati;

(c)

za namene člena 37(3)(a) [Pravice dostopa] Uredbe (EU) št. XXX [Obzorje Evropa] se lahko, kadar je tako določeno v delovnem načrtu, dodelitev dostopa do rezultatov in ozadja omeji le na pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici in ga nadzoruje država članica in/ali državljan države članice ali se zanj to šteje;

(ca)

Členi 22 [Lastništvo rezultatov], 23 [Lastništvo rezultatov] in 30 [Uporaba pravil o tajnosti podatkov] Uredbe (EU) 2019/XXX [Evropski obrambni sklad] se uporabljajo za sodelovanje strokovnega centra v vseh ukrepih v zvezi z obrambo, kadar je tako določeno v delovnem načrtu, dodelitev neizključnih licenc pa se lahko omeji na tretje osebe, ki imajo sedež ali se šteje, da imajo sedež v državi članici in jih upravlja država članica in/ali državljan države članice. [Sprememba 168]

Člen 35

Preglednost

1. Strokovni center svoje dejavnosti opravlja zelo pregledno z najvišjo ravnjo preglednosti . [Sprememba 169]

2. Strokovni center zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani dobijo pravočasno prejmejo celovite, ustrezne, objektivne, zanesljive in zlahka dostopne informacije, zlasti glede rezultatov njegovega dela centra, omrežja, industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora ter skupnosti . Objavi tudi izjave o interesih, ki so bile podane v skladu s členom 41 42 . [Sprememba 170]

3. Upravni odbor lahko na predlog izvršnega direktorja odobri, da zainteresirane strani kot opazovalci sodelujejo pri nekaterih dejavnostih strokovnega centra.

4. Strokovni center v poslovniku določi praktične ureditve za izvajanje pravil o preglednosti iz odstavkov 1 in 2. Pri ukrepih, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa, se bodo ustrezno upoštevale določbe iz Priloge III k uredbi o programu Obzorje Evropa.

Člen 36

Varnostni predpisi v zvezi z varovanjem tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1. Brez poseganja v člen 35 strokovni center tretjim stranem ne razkrije informacij, ki jih obdeluje ali prejme in v zvezi s katerimi je bila podana utemeljena zahteva, da se z njimi v celoti ali deloma ravna zaupno.

2. Člani upravnega odbora, izvršni direktor, člani industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v priložnostnih delovnih skupinah, in člani osebja centra izpolnjujejo zahteve glede zaupnosti iz člena 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi po prenehanju njihovih nalog.

3. Upravni odbor strokovnega centra sprejme varnostne predpise strokovnega centra po odobritvi Komisije na podlagi načel in pravil, določenih v varnostnih predpisih Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, vključno z določbami za obdelavo in shranjevanje teh informacij, kot je določeno v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (24) in 2015/444 (25).

4. Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami ter po potrebi z ustreznimi agencijami in organi Unije. Komisija mora predhodno odobriti vsako upravno ureditev o izmenjavi tajnih podatkov EU, sklenjeno v ta namen, ali če take ureditve ni, vsako izjemno priložnostno posredovanje tajnih podatkov EU.

Člen 37

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih ima v posesti strokovni center, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor v šestih mesecih po ustanovitvi strokovnega centra sprejme ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Sklepi, ki jih sprejme strokovni center na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic na podlagi člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali tožbe pred Sodiščem Evropske unije v skladu na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 38

Spremljanje, vrednotenje in pregled

1. Strokovni center zagotovi, da se njegove dejavnosti, zlasti tiste, ki se upravljajo prek nacionalnih koordinacijskih centrov in mreže, stalno in sistematično spremljajo ter redno vrednotijo. Strokovni center zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zberejo učinkovito, uspešno in pravočasno ter da so prejemnikom sredstev Unije in državam članicam naložene sorazmerne obveznosti glede poročanja. Rezultati vrednotenja se objavijo.

2. Ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju te uredbe, vendar najpozneje tri leta in pol po začetku njenega izvajanja, Komisija opravi vmesno vrednotenje strokovnega centra. Komisija pripravi poročilo o tem vrednotenju in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2024. Strokovni center in države članice Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo navedenega poročila.

3. Vrednotenje iz odstavka 2 vključuje oceno rezultatov, ki jih je dosegel strokovni center glede na njegove cilje, mandat in naloge ter učinkovitost in uspešnost . Če Komisija meni, da je nadaljnje delovanje strokovnega centra upravičeno glede na njegove dodeljene cilje, pooblastila in naloge, lahko predlaga podaljšanje mandata strokovnega centra iz člena 46. [Sprememba 171]

4. Komisija lahko na podlagi ugotovitev vmesnega vrednotenja iz odstavka 2 ukrepa v skladu s [členom 22(5)] ali sprejme katere koli druge ustrezne ukrepe.

5. Pri spremljanju, vrednotenju, postopnem ukinjanju in podaljševanju prispevka iz Obzorja Evropa se bodo upoštevale določbe členov 8, 45 in 47 ter Priloge III uredbe o programu Obzorje Evropa ter dogovorjeni načini izvajanja.

6. Spremljanje, poročanje in vrednotenje prispevka programa za digitalno Evropo se bo izvajalo skladno z določbami členov 24 in 25 programa za digitalno Evropo.

7. V primeru prenehanja strokovnega centra Komisija opravi končno vrednotenje strokovnega centra v šestih mesecih po prenehanju, vendar najpozneje v dveh letih po sprožitvi postopka prenehanja iz člena 46 te uredbe. Rezultati tega končnega vrednotenja se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 38a

Pravna osebnost strokovnega centra

1. Strokovni center je pravna oseba.

2. Strokovni center v vsaki državi članici uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja te države članice. Pridobiva lahko zlasti premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v pravnih postopkih. [Sprememba 172]

Člen 39

Odgovornost strokovnega centra

1. Pogodbeno odgovornost strokovnega centra ureja pravo, ki se uporablja za zadevni sporazum, sklep ali pogodbo.

2. V primeru nepogodbene odgovornosti strokovni center v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki jo je njegovo osebje povzročilo pri opravljanju svojih nalog.

3. Vsako izplačilo strokovnega centra v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter s tem povezani stroški in izdatki se štejejo kot odhodki strokovnega centra in se krijejo iz njegovih sredstev.

4. Strokovni center je izključno odgovoren za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Člen 40

Pristojnost Sodišča Evropske unije in pravo, ki se uporablja

1. Sodišče Evropske unije je pristojno:

(1)	na podlagi arbitražnih klavzul v sporazumih, sklepih ali pogodbah, ki jih sklene strokovni center;

(2)	za spore v zvezi z nadomestilom za škodo, ki jo povzroči osebje strokovnega centra pri opravljanju svojih nalog;

(3)	v vseh sporih med strokovnim centrom in njegovim osebjem v okvirih in pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih.

2. Za vse zadeve, ki jih ne ureja ta uredba ali drugi pravni akti Unije, se uporablja pravna ureditev države članice, v kateri je sedež strokovnega centra.

Člen 41

Odgovornost članov in zavarovanje

1. Finančna odgovornost članov za dolgove strokovnega centra je omejena na njihov že vplačani prispevek za upravne stroške.

2. Strokovni center sklene in vzdržuje ustrezno zavarovanje.

Člen 42

Nasprotja interesov

Upravni odbor strokovnega centra sprejme pravila za preprečevanje , prepoznavanje in obvladovanje reševanje nasprotij interesov, ki se uporabljajo za njegove člane, organe in osebje. Navedena pravila vsebujejo določbe, katerih namen je preprečevati nasprotje interesov v zvezi s predstavniki članov, ki so dejavni v upravnem ter znanstvenem in industrijskem svetovalnem odboru v skladu z Uredbo XXX [nova finančna uredba] , vključno z izvršnim direktorjem, upravnim odborom , znanstvenim in industrijskim svetovalnim odborom ter skupnostjo . [Sprememba 173]

Države članice skrbijo za preprečevanje, prepoznavanje in reševanje nasprotij interesov v zvezi z nacionalnimi koordinacijskimi centri. [Sprememba 174]

Pravila iz prvega odstavka so v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. [Sprememba 175]

Člen 43

Varstvo osebnih podatkov

1. Urad obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2018 Evropskega parlamenta in Sveta.

2. Upravni odbor sprejme izvedbene ukrepe iz člena xx(3) Uredbe (EU) št. xxx/2018. Upravni odbor lahko sprejme dodatne ukrepe, ki so potrebni za uporabo Uredbe (EU) št. xxx/2018 s strani strokovnega centra.

Člen 44

Sedež in podpora države članice gostiteljice [Sprememba 176]

Sedež strokovnega centra se določi z jasnim demokratičnim postopkom in z uporabo preglednih meril ter v skladu s pravom Unije. [Sprememba 177]

Država članica gostiteljica zagotovi optimalne pogoje za uspešno delovanje strokovnega centra, vključno z eno samo lokacijo, ter druge pogoje, kot so ustrezne šole za otroke članov osebja ter ustrezen dostop do trga dela, socialna varnost in zdravstveno varstvo za otroke in partnerje. [Sprememba 178]

Strokovni center in država članica [Belgija] gostiteljica , v kateri ima sedež, lahko skleneta upravni sporazum o privilegijih in imunitetah ter drugi podpori, ki jo navedena država članica zagotovi strokovnemu centru. [Sprememba 179]

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 45

Začetni ukrepi

1. Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje strokovnega centra, dokler ne pridobi ustrezne operativne zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna. Komisija v skladu s pravom Unije izvaja vse potrebne ukrepe s sodelovanjem pristojnih organov strokovnega centra.

2. Za namen odstavka 1 lahko Komisija imenuje začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju, in ki mu lahko pomaga omejeno število uradnikov Komisije, dokler upravni odbor v skladu s členom 16 ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih nalog. Komisija lahko začasno dodeli omejeno število svojih uradnikov.

3. Začasni izvršni direktor lahko po potrditvi upravnega odbora odobri vsa plačila, krita z odobritvami iz letnega proračuna strokovnega centra, sklepa sporazume in pogodbe ter sprejema sklepe, po sprejetju kadrovskega načrta strokovnega centra pa lahko sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi.

4. Začasni izvršni direktor v soglasju z izvršnim direktorjem strokovnega centra in po odobritvi upravnega odbora določi dan, ko strokovni center postane sposoben izvrševati lastni proračun. Komisija od navedenega dne ne prevzema več obveznosti in ne izvršuje plačil za dejavnosti strokovnega centra.

Člen 45a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5a) in člena 8(4b) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3. Prenos pooblastila iz člena 6(5a) in člena 8(4b) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(5a) in členom 8(4b), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 180]

Člen 46

Trajanje

1. Strokovni center se ustanovi za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2029.

2. Ob koncu tega obdobja, razen če se v pregledu te uredbe ne določi drugače, se sproži postopek prenehanja. Postopek prenehanja se sproži samodejno, če se Unija ali vse sodelujoče države članice umaknejo iz strokovnega centra.

3. Upravni odbor za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem strokovnega centra imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev, ki ravnajo v skladu s sklepi upravnega odbora.

4. Med postopkom prenehanja strokovnega centra se njegova sredstva porabijo za kritje njegovih obveznosti in odhodkov, povezanih s prenehanjem delovanja. Morebitni presežki se porazdelijo med Unijo in sodelujoče države članice sorazmerno z njihovim finančnim prispevkom za strokovni center. Vsi presežki, ki se dodelijo Uniji, se vrnejo v proračun Unije.

Člen 47

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C, str. .

(2) UL C, , str. .

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.

(4) Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: Odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor, JOIN(2013)0001.

(5) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(6) Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“, JOIN(2017)0450.

(7) Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (UL …, …, str. …).

(8) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o agenciji ENISA (Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost) ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (akt o kibernetski varnosti) (UL L …) (2017/0225(COD)).

(10) Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o agenciji ENISA (Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost) ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (akt o kibernetski varnosti) (UL L …) (2017/0225(COD)).

(11) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(12) [dodati naslov in sklic na UL]

(13) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14) [dodati polni naslov in sklic na UL]

(15) [dodati polni naslov in sklic na UL]

(16) Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (UL L …) (2018/0227(COD)).

(17) [dodati polni naslov in sklic na UL]

(18) [dodati polni naslov in sklic na UL]

(19) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(20) [dodati polni naslov in sklic na UL]

(21) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(22) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(23) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(24) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(25) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/884

P8_TA(2019)0420

Instrument za povezovanje Evrope ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (COM(2018)0438 – C8-0255/2018 – 2018/0228(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/67)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0438),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 172 in 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0255/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018 (2),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0409/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 191.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 173.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0517).

P8_TC1-COD(2018)0228

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 172 in 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če želi Unija doseči pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati ustvarjanje novih delovnih mest ter spoštovati dolgoročne zaveze glede razogljičenja, potrebuje sodobno , multimodalno in visokozmogljivo infrastrukturo v prometnem, digitalnem in energetskem sektorju, ki bo prispevala k povezovanju in združevanju Unije in vseh njenih regij , vključno z odročnimi, najbolj oddaljenimi, otoškimi, obrobnimi, gorskimi in redko poseljenimi regijami . Te povezave bi morale prispevati k izboljšanju prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev. Vseevropska omrežja bi morala olajšati čezmejne povezave, spodbujati večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevati k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

(2)

Namen vzpostavitve instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program) je spodbuditi naložbe na področju vseevropskih omrežij ter krepiti financiranje iz javnega in zasebnega sektorja, hkrati pa povečati pravno varnost in spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti. Program mora omogočiti, da se v celoti izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem, kar bo povečalo učinkovitost ukrepanja Unije in omogočilo optimizacijo stroškov izvajanja.

(3)

Program bi moral prispevati tudi k ukrepanju EU proti podnebnim spremembam, podpreti okoljsko in družbeno trajnostne projekte ter po potrebi ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zlasti bi bilo treba okrepiti prispevek programa k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, predlaganih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 ter dolgoročnega cilja razogljičenja.

(3a)	Program bi moral zagotoviti visoko raven preglednosti ter javno posvetovanje v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.

(4)

Ob upoštevanju pomena boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma ter zavezanosti ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba vključevati podnebne ukrepe in pripeljati do izpolnitve skupnega cilja, tj. da se 25 % proračunskih odhodkov nameni za podporo podnebnim ciljem (4). Ukrepi v okviru tega programa ▌bi morali 60 % skupnih finančnih sredstev programa prispevati k podnebnim ciljem, med drugim na podlagi naslednjih označevalcev Rio: (i) 100 % za odhodke, ki se nanašajo na železniško infrastrukturo, polnilno infrastrukturo, alternativna in trajnostna goriva, čisti mestni promet, prenos električne energije, shranjevanje električne energije, pametna omrežja, prevoz CO2 in energijo iz obnovljivih virov; (ii) 40 % za celinske plovne poti, multimodalni prevoz in plinsko infrastrukturo, če omogočajo večjo uporabo obnovljivega vodika ali biometana. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Da bi preprečili občutljivost infrastrukture za morebitne dolgoročne učinke podnebnih sprememb in zagotovili, da so stroški emisij toplogrednih plinov iz projekta vključeni v ekonomsko oceno projekta, bi bilo treba pri projektih, ki jih podpira program, upoštevati prilagajanje na podnebne spremembe v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija, po potrebi skladno s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije.

(5)

Za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 11(c) Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES glede črpanja sredstev Unije za podporo ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se uresničijo cilji navedene direktive, se odhodki v zvezi z zmanjšanjem emisij ali onesnaževal zraka na podlagi navedene direktive spremljajo.

(6)

Eden pomembnih ciljev tega programa je zagotavljanje okrepljenih sinergij in dopolnjevanja med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem. V ta namen bi moral program določati sprejetje ▌delovnih programov, ki bi lahko obravnavali posamezna področja posredovanja, na primer glede povezane in avtomatizirane mobilnosti ali trajnostnih alternativnih goriv. Omogočanje digitalne komunikacije bi lahko bilo sestavni del projekta skupnega interesa na področju energije in prometa. Poleg tega bi moral program v vsakem sektorju omogočati, da se kot upravičene upoštevajo nekatere sinergijski komponente v zvezi z drugim sektorjem, če tak pristop prinaša večjo socialno-ekonomsko korist naložbe. Sinergije med sektorji bi bilo treba spodbujati z merili za dodelitev za izbor ukrepov ter z večjim sofinanciranjem .

(7)

Smernice vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice TEN-T) opredeljujejo infrastrukturo TEN-T ter določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati, in ukrepe za njihovo izvedbo. Te smernice predvidevajo zlasti dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030 z vzpostavitvijo nove infrastrukture ter precejšnjo nadgradnjo in obnovo obstoječe , da se zagotovi kontinuiteta omrežja .

(7a)

Ukrepi, ki prispevajo k razvoju projektov skupnega interesa v prometnem sektorju in se financirajo iz programa, bi morali temeljiti na dopolnjevanju vseh načinov prevoza za zagotovitev učinkovitih, medsebojno povezanih in multimodalnih omrežij, da se zagotovi povezljivost v celotni Uniji. V to bi morale biti zajete ceste v državah članicah, ki še vedno potrebujejo velike naložbe za dokončanje svojega osrednjega cestnega omrežja.

(8)

Da bi dosegli cilje, določene v smernicah TEN-T, je treba v prvi vrsti podpreti tekoče projekte TEN-T ter čezmejne povezave in manjkajoče povezave ▌ter zagotoviti, kjer je primerno, da so podprti ukrepi skladni z delovnimi načrti za koridor, oblikovanimi v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013, in skupnim razvojem omrežja z vidika smotrnosti in interoperabilnosti.

(8a)	Da bi se do leta 2030 na jedrnem omrežju v celoti uporabljal evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS), kot je predvideno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, je treba zlasti povečati podporo na evropski ravni in spodbuditi udeležbo zasebnih vlagateljev.

(8b)	Pomemben predpogoj za uspešno dokončanje jedrnega omrežja TEN-T in zagotovitev učinkovite intermodalnosti je tudi povezava letališč z omrežjem TEN-T. Zato je treba dati prednost povezavam letališč z jedrnim omrežjem TEN-T, če te še niso vzpostavljene.

(8c)

Za izvajanje čezmejnih ukrepov je potrebna visoka stopnja povezovanja pri načrtovanju in izvajanju. Brez prednostne obravnave katerega koli od naslednjih primerov bi tako povezovanje lahko izkazovali z ustanovitvijo družbe za en sam projekt, s strukturo skupnega upravljanja, skupnim podjetjem, dvostranskim pravnim okvirom, izvedbenim aktom v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ali drugo obliko sodelovanja. Spodbujati bi bilo treba integrirane upravne strukture, vključno s skupnimi podjetji, tudi z višjo stopnjo sofinanciranja.

(8d)	Racionalizacija ukrepov za pospešitev vzpostavitve omrežja TEN-T, ki se trenutno pripravljajo, bi morala podpreti učinkovitejše izvajanje projektov skupnega interesa na področju prometa.

(9)

Uskladitev koridorjev jedrnega omrežja in njihovih predhodno določenih odsekov bi bilo treba prilagoditi, da bodo odražali naraščajoče prometne tokove in razvoj omrežja. Te prilagoditve koridorjev jedrnega omrežja ne bi smele vplivati na dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030, z njimi bi bilo treba izboljšati pokritost ozemlja držav članic s koridorji in morale bi biti sorazmerne, da se ohrani doslednost in učinkovitost razvoja in usklajevanja koridorjev. Zato se dolžina koridorjev jedrnega omrežja ne bi smela povečati za več kot 15 %. Pri uskladitvi koridorjev jedrnega omrežja bi bilo treba v ustreznem trenutku upoštevati rezultate pregleda izvajanja jedrnega omrežja, kot je predvideno v členu 54 Uredbe (EU) št. 1315/2013. Pri tem pregledu bi bilo treba upoštevati regionalne čezmejne železniške povezave v omrežju TEN-T, ki so bile opuščene ali odstranjene, ter razvoj celovitega omrežja in učinek izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

(10)

Spodbujati je treba javne in zasebne naložbe v korist pametne, interoperabilne, trajnostne, multimodalne, vključujoče, dostopne, varne in zanesljive mobilnosti v celotni Uniji za vse načine prevoza . Komisija je leta 2017 predstavila „Evropo v gibanju“ (6), obsežen sveženj pobud za varnejši promet, spodbujanje pametnega zaračunavanja cestnih pristojbin, zmanjšanje emisij CO2, onesnaževanja zraka in zastojev, spodbujanje povezane in avtonomne mobilnosti ter zagotavljanje ustreznih pogojev in počitka za delavce. Te pobude bi morala spremljati finančna podpora Unije, po potrebi v okviru tega programa.

(11)

V smernicah TEN-T je glede novih tehnologij in inovacij določeno, da TEN-T omogoča razogljičenje vseh načinov prevoza s spodbujanjem energijske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih goriv , hkrati pa spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti . Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva za vse načine prevoza v Uniji, da bi , kolikor je mogoče, zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in ublažili negativen vpliv prometa na okolje in podnebje , ter od držav članic zahteva, da zagotovijo javno dostopna polnilna ali oskrbovalna mesta do 31. decembra 2025. Kot je navedeno v predlogih Komisije (8) iz novembra 2017, je potreben celovit sklop ukrepov za spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami, vključno s finančno podporo, kadar tržni pogoji ne zagotavljajo zadostne spodbude.

(12)

Komisija je v okviru sporočila „Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“ (9) poudarila, da bodo z avtomatiziranimi vozili in naprednimi sistemi povezljivosti vozila varnejša, lažja za skupno uporabo in dostopnejša za vse državljane, tudi tiste, ki so danes morda izključeni iz storitev mobilnosti, kot so starejši in osebe z zmanjšano mobilnostjo . Komisija je glede tega predlagala tudi „strateški akcijski načrt EU za varnost v cestnem prometu“ in revizijo Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.

(13)

Da bi izboljšali dokončanje prometnih projektov v manj razvitih delih omrežja, bi bilo treba dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada prerazporediti programu za financiranje prometnih projektov v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada. V začetni fazi bi bilo treba pri izbiri projektov, upravičenih do financiranja, upoštevati nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada▌. Ob koncu začetne faze bi bilo treba sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, na konkurenčni osnovi dodeliti projektom v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Komisija bi državam članicam, upravičenim do financiranja iz Kohezijskega sklada, morala pomagati pri njihovem prizadevanju, da vzpostavijo ustrezno bazo projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevnih javnih uprav.

(14)

Na podlagi skupnega sporočila ▌z dne 10. novembra 2017 (10) je bilo v akcijskem načrtu o vojaški mobilnosti, ki sta ga 28. marca 2018 sprejela Komisija in visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko (11), poudarjeno, da politika prometne infrastrukture ponuja neizpodbitno priložnost za povečanje sinergij med obrambnimi potrebami in TEN-T ter izboljšanje vojaške mobilnosti v vsej Uniji na splošno, ob upoštevanju geografske uravnoteženosti in potencialnih koristi za civilno zaščito . ▌Svet je v skladu z akcijskim načrtom leta 2018 preučil in potrdil vojaške zahteve glede prometne infrastrukture (12), ▌službe Komisije pa so leta 2019 opredelile dele vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za dvojno rabo , vključno s potrebnimi posodobitvami obstoječe infrastrukture. Financiranje Unije za izvajanje projektov z dvojno rabo bi bilo treba izvajati v okviru programa na podlagi ▌delovnih programov, v katerih bi bile določene veljavne zahteve, opredeljene v akcijskem načrtu , ter okvirnega seznama morebitnih drugih prednostnih projektov, ki jih opredelijo države članice v skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost .

(15)

V smernicah za TEN-T je navedeno, da se bosta s celovitim omrežjem zagotovili dostopnost in povezanost vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami. Poleg tega je Komisija v sporočilu „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (13) ▌poudarila posebne prometne , energetske in digitalne potrebe najbolj oddaljenih regij in nujnost zadostnega financiranja Unije za zadovoljitev teh potreb, vključno v okviru programa , z uporabo največ 70-odstotne stopnje sofinanciranja .

(16)

Glede na znatne potrebe po naložbah za napredek v smeri dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 (ocenjene so na 350 milijard EUR v obdobju 2021–2027) in celovitega omrežja TEN-T do leta 2050 ter naložbe v razogljičenje, digitalizacijo in urbana območja (ocenjene so na 700 milijard EUR v obdobju 2021–2027) je primerno kar najučinkoviteje izkoristiti razne programe in instrumente Unije za financiranje ter s tem čim bolj povečati dodano vrednost naložb, ki jih podpira Unija. To bi se doseglo z racionaliziranim naložbenim procesom, ki bi omogočil prepoznavnost prometne komponente in usklajenost ustreznih programov Unije, zlasti v okviru IPE, ESRR, Kohezijskega sklada in InvestEU. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba upoštevati zlasti omogočitvene pogoje, podrobno navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) XXX [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu Plus, Kohezijskem skladu ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizume (uredba o skupnih določbah)].

(17)

Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) določa prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, da bi izpolnili cilje energetske in podnebne politike Unije, opredeljuje projekte v skupnem interesu, ki so potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, in določa ukrepe na področju izdaje dovoljenj, vključevanja javnosti ter regulacije za hitrejšo in/ali lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije. Opredelitev projektov skupnega interesa v skladu z navedeno uredbo bo še naprej sledila načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“, in sicer z ocenjevanjem projektov glede na scenarije povpraševanja po energiji, ki so v celoti skladni z energetskimi in podnebnimi cilji EU.

(18)	V direktivi [prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov] je poudarjeno, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo omogočil okrepljeno uporabo sredstev Unije, hkrati pa je izrecno omenjeno zagotavljanje ukrepov za podporo čezmejnemu sodelovanju na področju energije iz obnovljivih virov.

(19)

Medtem ko dokončanje infrastrukture omrežja ostaja prednostna naloga, da bi dosegli razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, pa vključevanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ter razvoj pametnega in učinkovitega energetskega sistema, vključno z rešitvami za shranjevanje in odzivanje na povpraševanje, ki pomagajo vzdrževati ravnotežje v omrežju, odražata pristop, sprejet v okviru pobude Čista energija za vse Evropejce, ki predvideva skupno odgovornost za doseganje ambicioznega cilja za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 in spremenjen okvir politike z ambicioznimi dolgoročnimi cilji na področju razogljičenja , ki bo zagotovil pravičen in ustrezen družbeni prehod .

(20)

Inovativne infrastrukturne tehnologije, ki omogočajo prehod na nizkoemisijske energetske sisteme in sisteme mobilnosti ter izboljšujejo zanesljivost oskrbe z usmerjenostjo v večjo energetsko neodvisnost Unije , so ključne z vidika načrta Unije za razogljičenje. V sporočilu o krepitvi energetskih omrežij v Evropi z dne 23. novembra 2017 (15) je Komisija poudarila, da bo vloga električne energije, pri čemer se bo polovica te do leta 2030 proizvajala iz obnovljivih virov, vse bolj spodbujati razogljičenje sektorjev, v katerih so doslej prevladovala fosilna goriva, kot so promet, industrija ter ogrevanje in hlajenje, in da se mora v skladu s tem infrastrukturna politika vseevropskega energetskega omrežja osredotočiti na elektroenergetske povezave, shranjevanje električne energije, projekte pametnih omrežij in naložbe v plinsko infrastrukturo . Da bi podprli cilje Unije na področju razogljičenja, integracijo notranjega trga in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba ustrezno upoštevati tehnologije in projekte, ki prispevajo k prehodu na nizkoemisijsko gospodarstvo, in jim dati prednost. Komisija si bo prizadevala za povečanje števila projektov čezmejnih pametnih omrežij, inovativnega shranjevanja in prevoza ogljikovega dioksida, ki jih bo podprl program.

(20a)

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov bodo omogočili stroškovno učinkovito uvajanje obnovljivih virov energije v Uniji ter uresničitev zavezujočega cilja Unije, da bo do leta 2030 najmanj 32 % energije prišlo iz obnovljivih virov, kot je navedeno v členu 3 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (16) , obenem pa bodo ti projekti prispevali k strateškemu uvajanju inovativnih tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Ponazoritveni primeri upravičenih tehnologij vključujejo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz kopenske in morske energije vetra, sončne energije, trajnostne biomase, oceanske energije, geotermalne energije in kombinacije navedenega; njihovo priključitev na omrežje in dodatne elemente, kot so objekti za shranjevanje ali pretvorbo. Upravičeni ukrepi niso omejeni na sektor električne energije ter lahko zajemajo druge nosilce energije in morebitno sektorsko povezovanje, na primer z ogrevanjem in hlajenjem, pretvarjanjem iz elektrike v plin, shranjevanjem in prevozom. Ta seznam ni dokončen, tako da se ohranja prožnost zaradi upoštevanja tehnološkega napredka in razvoja. Ni nujno, da se s takimi projekti ustvarijo fizične povezave med sodelujočimi državami članicami. Ti projekti se lahko izvajajo na ozemlju samo ene vključene države članice, pod pogojem, da se uporabljajo splošna merila iz dela IV Priloge.

(20b)

Da bi podprli čezmejno sodelovanje na področju obnovljivih virov energije in tržno uvajanje projektov, bi morala Evropska komisija spodbujati razvoj čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Če v energetskem sektorju ni zadostnega tržnega uvajanja čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba neporabljeni proračun, predviden za te projekte, uporabiti za doseganje ciljev vseevropskih energetskih omrežij, opredeljenih v členu 3(2)(b), za ukrepe iz člena 9(3), in sicer pred morebitno uporabo teh sredstev za mehanizem Unije za financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 7(6).

(20c)

Zagotoviti je treba podporo za projekte pametnih omrežij, kadar taki projekti vključujejo proizvodnjo, distribucijo ali porabo električne energije z upravljanjem sistema v realnem času in vplivanjem na čezmejni pretok energije. Energetski projekti bi morali v večji meri odražati osrednjo vlogo, ki jo imajo pametna omrežja pri energetskem prehodu, podpora v okviru programa pa bi morala prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju, ki trenutno ovirajo naložbe v obsežnejšo uporabo tehnologije pametnih omrežij.

( 20d)

Pri podpori EU bi bilo treba posebno pozornost nameniti čezmejnim energetskim povezavam, vključno s tistimi, ki so potrebne za doseganje cilja 10-odstotne elektroenergetske povezanosti do leta 2020 in cilja 15-odstotne elektroenergetske povezanosti do leta 2030, ki sta določena v Uredbi (EU) 2018/1999 (17) . Vzpostavitev povezovalnih daljnovodov za električno energijo je ključna za povezovanje trgov, omogočanje večjega prodora obnovljivih virov energije v sistem ter izkoriščanje njihovega drugačnega portfelja povpraševanja in dobave, omrežij vetrnic na morju in pametnih omrežij, da bi se vse države vključile v likvidne in konkurenčne energetske trge.

(21)

Vzpostavitev enotnega digitalnega trga je odvisna od osnovne infrastrukture za digitalno povezljivost. Digitalizacija evropske industrije in modernizacija sektorjev, kot so prometni, energetski, zdravstveni sektor in sektor javne uprave, sta odvisni od univerzalnega dostopa do zanesljivih, cenovno dostopnih, visokozmogljivih in zelo visokozmogljivih omrežij. Digitalna povezljivost je postala eden odločilnih dejavnikov za zmanjšanje gospodarske, družbene in ozemeljske razdeljenosti s podpiranjem modernizacije lokalnih gospodarstev in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Obseg poseganja programa na področju infrastrukture za digitalno povezljivost bi bilo treba prilagoditi glede na njen vse večji pomen za gospodarstvo in družbo kot celoto. Zato je treba opredeliti projekte v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, ki so potrebni za izpolnitev ciljev enotnega digitalnega trga Unije, in razveljaviti Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(22)

Sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ (19) (strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/ 1972 Evropskega parlamenta in Sveta (20) je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo na veliko območjih Unije vzpostavitev omrežij ostala nedonosna zaradi raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti, majhna gostota prebivalstva in razni družbeno-gospodarski dejavniki , in zato je treba tem območjem nujno nameniti posebno pozornost . Program bi bilo zato treba prilagoditi, da bi prispeval k doseganju teh strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, in k uravnoteženemu razvoju podeželja in mest ter da bi dopolnjeval podporo , ki jo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in sklad InvestEU.

(23)

Vsa omrežja za digitalno povezljivost, ki so povezana z internetom, so sama po sebi vseevropska, predvsem zaradi delovanja aplikacij in storitev, ki jih te omogočajo, vendar bi bilo treba ob upoštevanju nedelovanja trga in ugotovljenih ovir pri izvajanju prednost pri podpori iz programa dati ukrepom, od katerih se pričakuje največji vpliv na enotni digitalni trg, med drugim tako, da se uskladijo s cilji iz sporočila o strategiji za gigabitno družbo, ter na digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe.

(24)

Šole, univerze, knjižnice, lokalne, regionalne ali nacionalne uprave, glavni izvajalci javnih storitev, bolnišnice in zdravstveni domovi, prometna vozlišča in digitalno intenzivna podjetja so subjekti in kraji, ki lahko pomembno vplivajo na družbeno-gospodarski razvoj svojega območja , tudi na podeželju in redko poseljenih območjih . Ti spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja morajo imeti najsodobnejšo gigabitno povezljivost, da evropskim državljanom, podjetjem in lokalnim skupnostim zagotovijo dostop do najboljših storitev in aplikacij. Program bi moral podpirati dostop teh spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do omrežij zelo visoke hitrosti, vključno z omrežjem 5G in drugimi najsodobnejšimi sistemi povezljivosti, ki omogočajo gigabitno povezljivost , da lahko dosežejo čim večje pozitivne učinke za širše gospodarstvo in družbo na svojem območju , vključno z ustvarjanjem večjega povpraševanja po povezljivosti in storitvah.

(24a)

Nepovezana ozemlja na vseh območjih Unije so ozka grla in neraziskani potencial enotnega digitalnega trga. Pri večini podeželskih in odročnih območij ima lahko visokokakovostna internetna povezljivost ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in zagotavljanja storitev ter delno z nadomestili za oddaljenost. Visokokakovostna internetna povezljivost je potrebna za nove gospodarske priložnosti, kot je precizno kmetovanje ali razvoj biogospodarstva na podeželskih območjih. Program bi moral prispevati k zagotavljanju zelo visokozmogljive fiksne ali brezžične povezljivosti vsem evropskim gospodinjstvom, na podeželju ali v mestih, s poudarkom na vzpostavljanju v tistih primerih, kjer je bilo zaznano delno nedelovanje trga, kar se lahko obravnava z nizkointenzivnimi nepovratnimi sredstvi. Da bi čim bolj povečali sinergije ukrepov, ki jih podpira program, bi bilo treba ustrezno upoštevati stopnjo gostote spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na določenem območju ter potrebne ravni financiranja, da se doseže pokritost. Poleg tega bi moral biti cilj programa doseganje celovite pokritosti gospodinjstev in ozemelj, saj je poznejše odpravljanje vrzeli na že pokritem območju negospodarno.

(25)

Poleg tega bi moral na podlagi uspeha pobude WiFi4EU program še naprej podpirati zagotavljanje brezplačne, varne, visokokakovostne, lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, vključno s subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in ponudniki javnih storitev, ter na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, da bi se digitalna vizija Unije spodbujala v lokalnih skupnostih.

(25a)

Digitalna infrastruktura je pomembna podlaga za inovacije. Da bi program dosegel kar največji učinek, bi se moral osredotočiti na financiranje infrastrukture. Individualne digitalne storitve in aplikacije, na primer tiste, ki vključujejo različne tehnologije distribuirane knjige transakcij ali uporabljajo umetno inteligenco, bi zato morale biti zunaj področja uporabe programa; namesto tega, če je to primerno, bi morale biti obravnavane v okviru drugih instrumentov, kot je digitalna Evropa. Pomembno je tudi doseči kar največje sinergije med različnimi programi.

(26)

Za donosnost predvidenih digitalnih storitev nove generacije, kakršne so storitve in aplikacije interneta stvari, ki naj bi prinesle znatne koristi raznim sektorjem in družbi kot celoti, bo potrebna neprekinjena čezmejna pokritost s sistemi 5G, zlasti da se uporabnikom in napravam omogoči, da ostanejo povezani tudi na poti. Vendar pa scenariji delitve stroškov za vzpostavitev 5G v teh sektorjih še vedno niso jasni, zaznana tveganja komercialne uporabe na nekaterih ključnih področjih pa so zelo visoka. V prvi fazi novih aplikacij na področju povezane mobilnosti naj bi bili cestni koridorji in železniške povezave ključni ter bi torej pomenili bistvene čezmejne projekte za financiranje na podlagi tega programa.

▌

(28)

Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali ki povezujejo evropske otoke , najbolj oddaljene regije ali čezmorske države in ozemlja , vključno prek ozemeljskih voda Unije in izključne ekonomske cone držav članic , je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter za povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije , s čimer se prispeva tudi k ozemeljski koheziji . Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni. Poleg tega bi morala biti na voljo podpora, ki bi evropske vire visokozmogljivega računalništva dopolnjevala z ustreznimi terabitnimi povezavami.

(29)

Ukrepi, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki je najprimernejša za specifični projekt, hkrati pa ponujajo najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti ter jim je treba dati prednost v delovnih programih, upoštevajoč merila, določena v tej uredbi. Uvedba zelo visokozmogljivih omrežij lahko vključuje pasivno infrastrukturo zaradi doseganja čim večjih družbeno-gospodarskih in okoljskih koristi. Pri prednostnem razvrščanju ukrepov se upoštevajo morebitni pozitivni učinki prelivanja v smislu povezljivosti, na primer, uveden projekt lahko izboljša gospodarsko upravičenost za prihodnje uvajanje, ki bo povzročilo nadaljnje pokritje ozemelj in prebivalstva na območjih, ki so bila dotlej nepokrita.

(30)

Unija je razvila svojo satelitsko tehnologijo za navigacijo ter določanje položaja in časa (v nadaljnjem besedilu: PNT) (EGNOS/Galileo) ter svoj sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus). EGNOS/Galileo in Copernicus ponujata napredne storitve, ki omogočajo pomembne gospodarske koristi za javne in zasebne uporabnike. Zato bi morala biti vsaka prometna, energetska ali digitalna infrastruktura, ki se financira iz programa in uporablja storitve PNT ali opazovanja Zemlje, tehnično združljiva s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

(31)

Pozitivni rezultati prvega razpisa za zbiranje predlogov za mešano financiranje, ki je bil objavljen leta 2017 v okviru sedanjega programa, so potrdili ustreznost in dodano vrednost uporabe nepovratnih sredstev EU za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev. Mešano financiranje naj bi privabljalo zasebne naložbe in zagotavljalo finančni vzvod skupnega prispevka javnega sektorja v skladu s cilji programa InvestEU. Program bi zato moral še naprej podpirati ukrepe , ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev EU in drugih virov financiranja. Operacije mešanega financiranja v sektorju prometa ne smejo presegati 10 % dodeljenih sredstev v členu 4(2)(a)(i).

(31a)

V prometnem sektorju se lahko operacije mešanega financiranja uporabijo za ukrepe v zvezi s pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zaščiteno mobilnostjo iz člena 9(2)(b).

(32)

Cilji politike tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru političnega področja sklada InvestEU. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za spodbujanje naložb s sorazmernim odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, zlasti če niso donosni, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebno financiranje in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost.

(33)

V korist celostnega razvoja inovacijskega cikla je treba zagotoviti dopolnjevanje med inovativnimi rešitvami, razvitimi v sklopu okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, in inovativnimi rešitvami, uvedenimi s podporo IPE. V ta namen bodo sinergije s programom Obzorje Evropa zagotovile, da: (a) so potrebe na področju raziskav in inovacij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju v EU opredeljene in določene med strateškim načrtovanjem programa Obzorje Evropa; (b) IPE podpira obsežno vzpostavitev in uvedbo inovativnih tehnologij in rešitev na področju prometne, energetske in digitalne infrastrukture, zlasti tistih, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa; (b) se spodbuja izmenjava informacij in podatkov med programom Obzorje Evropa in IPE, na primer s poudarjanjem tržno najzrelejših tehnologij iz programa Obzorje Evropa, ki bi se lahko nadalje uvajale prek IPE.

(34)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje 2021–2027, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (21) za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku].

(35)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namen teh strategij bi morala biti tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz ESRR, Kohezijskega sklada, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe, InvestEU in po potrebi IPE. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati tudi na način, ki je skladen z evropskimi in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, kadar je to ustrezno.

(36)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(37)

Vrste financiranja in načini izvajanja na podlagi te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati obravnavo uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(38)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajali svoje pristojnosti.

(39)

Finančna uredba določa pravila o dodeljevanju nepovratnih sredstev. Da bi upoštevali specifičnost ukrepov, ki jih podpira program, in zagotovili dosledno izvajanje v sektorjih, ki jih program zajema, so potrebne dodatne navedbe o merilih za upravičenost in dodelitev. Pri izbiri dejavnosti in njihovem financiranju je treba upoštevati le pogoje iz te uredbe in finančne uredbe. Delovni programi lahko brez odstopanja od finančne uredbe določajo poenostavljene postopke.

(39a)

Merila za izbor in dodelitev se v skladu s finančno uredbo določijo v delovnih programih. V prometnem sektorju bi bilo treba kakovost in pomembnost projekta oceniti tudi ob upoštevanju njegovega pričakovanega vpliva na povezljivost EU, njegove skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in njegove strategije, kar zadeva prihodnje potrebe glede vzdrževanja.

(40)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (23), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (24) in Uredbo Sveta (EU) 2017/193 (25) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko OLAF v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (26). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(41)

V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (27)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(42)	Unija bi si morala prizadevati za skladnost in sinergije s programi Unije za zunanje politike, vključno s predpristopno pomočjo po zavezah, sprejetih v okviru sporočila „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ (28).

(43)

Če tretje države ali subjekti, ustanovljeni v tretjih državah, sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu ali čezmejnim projektom na področju energije iz obnovljivih virov, bi morala biti finančna pomoč na voljo samo, če je nujna za doseganje ciljev teh projektov. V zvezi z delom o čezmejnih projektih na področju energije iz obnovljivih virov bi bilo treba pri sodelovanju med eno ali več državami članicami in tretjo državo (vključno z Energetsko skupnostjo) spoštovati pogoje iz člena 11 Direktive (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [direktiva o energiji iz obnovljivih virov] glede potrebe po fizični povezavi z EU.

(43a)

Komisija v svojem sporočilu z dne 3. oktobra 2017 z naslovom „Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo“ (29) ugotavlja, da je EU najbolj odprt trg za javna naročila na svetu, vendar naša podjetja nimajo vedno vzajemnega dostopa v drugih državah. Upravičenci IPE bi morali zato v celoti izkoristiti možnosti za strateško javno naročanje, ki jih ponuja Direktiva 2014/25/EU.

(44)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (30) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, na primer za podnebne ukrepe, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Komisija bi morala opraviti ocene uspešnosti in učinkovitosti financiranja ter njegovega učinka na splošne cilje programa , ga po potrebi spremeniti in o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(45)

Izvesti bi bilo treba ▌ukrepe preglednega, odgovornega in ustreznega spremljanja in poročanja, vključno z merljivimi kazalniki, za ocenjevanje in poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz te uredbe ter za spodbujanje njegovih dosežkov . Ta sistem poročanja o smotrnosti bi moral zagotoviti, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se ti podatki in rezultati zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. Prejemnikom finančnih sredstev Unije je treba naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja, da se zberejo ustrezni podatki za program.

(45a)

Program bi se moral izvajati na podlagi delovnih programov. Komisija bi morala do 31. decembra 2020 sprejeti prve večletne delovne programe, ki vključujejo časovni razpored razpisov za zbiranje predlogov za prva tri leta programa, njihove teme in okvirni proračun ter prihodnji okvir, ki zajema celotno programsko obdobje.

(46)	Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

(47)

Da bi po potrebi prilagodili kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje programa, okvirne odstotke proračunskih sredstev, dodeljenih posameznemu specifičnemu cilju v prometnem sektorju, in opredelitev koridorjev jedrnega prometnega omrežja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami delov I, II in III Priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)	Zaradi jasnosti bi bilo treba uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 razveljaviti. Vendar bi bilo treba ohraniti učinke člena 29 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki spreminja Prilogo k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (32) glede seznama tovornih koridorjev.

(49)	Zaradi pravočasnega sprejetja izvedbenih aktov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki velja za finančno in tehnično neodvisno, je časovno omejena in potrebna za izvajanje projekta;

(b)	„alternativna goriva“ pomenijo alternativna goriva za vse načine prevoza , kot so opredeljena v členu 2(1) Direktive 2014/94/EU;

(ca)	„upravičenec“ pomeni subjekt, ki je pravna oseba in s katerim je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih;

(d)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/XXX (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente in/ali proračunska jamstva iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij pa tudi s strani komercialnih finančnih institucij in vlagateljev;

(e)	„celovito omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(f)	„jedrno omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(g)	„koridorji jedrnega omrežja“ pomenijo instrument za spodbujanje usklajenega izvajanja jedrnega omrežja, kot je določeno v poglavju IV Uredbe (EU) št. 1315/2013 in navedeno v delu III Priloge k tej uredbi;

(ga)	„čezmejna povezava“ v prometnem sektorju pomeni projekt skupnega interesa, ki zagotavlja neprekinjenost omrežja TEN-T med dvema državama članicama ali med državo članico in tretjo državo;

(gb)	„manjkajoča povezava“ je manjkajoči odsek omrežja TEN-T za vse načine prevoza ali prometni odsek, ki zagotavlja povezanost jedrnih ali celovitih omrežij s koridorji TEN-T, ki ovira neprekinjenost omrežja TEN-T ali ki vsebuje eno ali več ozkih grl, ki vplivajo na neprekinjenost omrežja TEN-T;

(gc)	„infrastruktura za dvojno rabo“ pomeni infrastrukturo prometnega omrežja, ki izpolnjuje tako civilne kot obrambne potrebe;

(h)

„čezmejni projekt na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni projekt, izbran ali upravičen do tega, da je izbran na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugega dogovora med vsaj dvema državama članicama ali dogovora med vsaj eno državi članico in tretjo državo , kot je opredeljeno v členih 8, 9, 11 in 13 Direktive (EU) 2018/2001 , pri načrtovanju ali uvedbi energije iz obnovljivih virov v skladu z merili, določenimi v delu IV Priloge k tej uredbi;

(ha)	„energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni energetsko učinkovitost na prvem mestu iz člena 2(18) Uredbe (EU) 2018/1999;

(i)	„infrastruktura za digitalno povezljivost“ pomeni zelo visokozmogljiva omrežja, sisteme 5G, zelo visokokakovostno lokalno brezžično povezljivost, hrbtenična omrežja ter delujoče digitalne platforme, neposredno povezane s prometno in energetsko infrastrukturo;

(j)

„sistemi 5G“ pomenijo sklop elementov digitalne infrastrukture, ki se na podlagi globalno sprejetih standardov za mobilno in brezžično komunikacijsko tehnologijo uporabljajo za povezljivost in storitve dodane vrednosti, z značilnostmi naprednega delovanja, kot so zelo velika hitrost prenosa podatkov in zmogljivost, komunikacije z nizko stopnjo zakasnitve, ultravisoka stopnja zanesljivosti ali podpiranje številnih povezanih naprav;

(k)

„koridor 5G“ pomeni prometno pot, cesto, železnico ali celinsko plovno pot , ki je v celoti pokrita z infrastrukturo za digitalno povezljivost in zlasti sistemi 5G ter omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, kot so povezana in avtomatizirana mobilnost, podobne storitve pametne mobilnosti za železnice ali digitalna povezljivost na celinskih plovnih poteh ;

(l)

„delujoče digitalne platforme, neposredno povezane s prometno in energetsko infrastrukturo“ pomenijo fizične in virtualne vire informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ki delujejo na komunikacijski infrastrukturi ter podpirajo pretok, shranjevanje, obdelavo in analizo podatkov o prometni in/ali energetski infrastrukturi;

(m)	„projekt v skupnem interesu“ pomeni projekt, opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013 ali Uredbi (EU) št. 347/2013 ali členu 8 te uredbe;

(n)

„študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije kartiranja in izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in potrjevanjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločitev o njegovem financiranju, kot so izvidniške dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(o)	„spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja“ pomenijo subjekte, ki lahko zaradi svojega poslanstva, narave ali lokacije neposredno ali posredno ustvarjajo pomembne socialno-ekonomske koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti na okoliškem ali vplivnem območju;

(p)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;

(q)	„zelo visokozmogljiva omrežja“ pomenijo zelo visokozmogljiva omrežja, kot so opredeljena v členu 2( 2 ) Direktive (EU) 2018/ 172 ;

(r)	„dela“ pomenijo nakup, dobavo in uporabo sestavnih delov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, izvedbo dejavnosti načrtovanja, gradnje in montaže, povezanih s projektom, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta.

Člen 3

Cilji

1. Splošni cilj programa je izgradnja, razvoj, posodobitev in dokončanje vseevropskih omrežij na prometnem, energetskem in digitalnem področju ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ob upoštevanju dolgoročnih zavez glede razogljičenja ter ciljev glede povečevanja evropske konkurenčnosti, pametne, trajnostne in vključujoče rasti, teritorialne, socialne in ekonomske kohezije ter povezovanja notranjega trga in dostopa do njega, s poudarkom na sinergijah med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem .

2. Specifični cilji programa so:

(a)

v prometnem sektorju:

(i)	v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1315/2013 prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita, medsebojno povezana in multimodalna omrežja ter infrastrukturo za pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zanesljivo mobilnost;

(ii)	prilagoditi dele vseevropskega prometnega omrežja za dvojno rabo prometne infrastrukture za izboljšanje tako civilne kot vojaške mobilnosti;

(b)

v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje učinkovitega in konkurenčnega notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij, pospešujejo razogljičenje gospodarstva ter spodbujajo energetsko učinkovitost in zagotavljajo zanesljivost oskrbe, ter spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije , vključno z energijo iz obnovljivih virov;

(c)

v digitalnem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu v zvezi z uvedbo varnih in zanesljivih zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, večji odpornosti in zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji kot tudi k digitalizaciji prometnega in energetskega omrežja.

Člen 4

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 se določijo na 43 850 768 000 EUR v stalnih cenah (XXX EUR v tekočih cenah) .

2. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a)

33 513 524 000 v stalnih cenah (XXX EUR v tekočih cenah) za specifične cilje iz člena 3(2)(a), od tega:

(i)	17 746 000 000 EUR v stalnih cenah (XXX EUR v tekočih cenah) iz grozda evropskih strateških naložb;

(ii)	10 000 000 000 EUR v stalnih cenah ( 11 285 493 000 EUR v tekočih cenah) se prerazporedi iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi samo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(iii)

5 767 524 000 EUR v stalnih cenah ( 6 500 000 000 EUR v tekočih cenah) iz obrambnega grozda za specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii);

(b)	▌8 650 000 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(b), od tega 15 % glede na odziv trga za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Če je prag 15 % dosežen, Evropska komisija ta znesek glede na odziv trga poveča na 20 %;

(c)	2 662 000 000 EUR v stalnih cenah ( 3 000 000 000 EUR v tekočih cenah) za specifične cilje iz člena 3(2)(c).

3. Komisija ne odstopa od zneska iz pododstavka 2(a)(ii).

4. Do 1 % zneska iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa in sektorskih smernic, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ta znesek se lahko uporabi tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov v podporo pripravi projektov , zlasti za svetovanje nosilcem projektov o možnostih financiranja, da bi pomagali pri strukturiranju financiranja projektov .

5. Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

6. Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi delovni program, upravičeni od 1. januarja 2021.

7. Znesek, prerazporejen iz Kohezijskega sklada, se uporabi v skladu s to uredbo, ob upoštevanju odstavka 8 in brez poseganja v člen 14(2)(b).

8. Kar zadeva zneske, prerazporejene iz Kohezijskega sklada, se ▌pri izboru projektov, upravičenih do financiranja, ▌do 31. decembra 2022 upoštevajo nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada ▌. Od 1. januarja 2023 se sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, na konkurenčni osnovi dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.

8a. Znesek, ki se prenese iz Kohezijskega sklada, se ne uporablja za financiranje medsektorskih programov dela in operacij mešanega financiranja.

9. Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo programu. Komisija ta sredstva uporablja neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. ▌Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

9a. Brez poseganja v člen 4(9) se lahko v digitalnem sektorju viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, na njihovo zahtevo prenesejo v program, vključno s financiranjem upravičenih ukrepov iz člena 9(4), in sicer do 100 % skupnih upravičenih stroškov, kjer je to mogoče, brez poseganja v načelo sofinanciranja iz člena 190 finančne uredbe in v pravila o državni pomoči. Ti viri se uporabijo zgolj v korist zadevne države članice.

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

1. V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)	članice Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: EFTA), ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)

države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)

druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:

—	zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

—	določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

—	tretji državi ne podeljuje pravice odločanja o programu;

—	Uniji jamči pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

—	zagotavlja vzajemnost pri dostopu do podobnih programov v tretji državi, zlasti javnih razpisov.

2. Tretje države iz odstavka 1 in subjekti s sedežem v teh državah ne smejo prejeti finančne pomoči na podlagi te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev danega projekta v skupnem interesu, pod pogoji, ki so določeni v delovnih programih iz člena 19 , in v skladu s določbami iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1315/2013 .

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [ 62 (1)(c)] finančne uredbe.

2. S programom se lahko zagotovi financiranje ▌v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil , kot je določeno v finančni uredbi . Program lahko tudi prispeva k operacijam mešanega financiranja ▌v skladu z uredbo o InvestEU in naslovom X finančne uredbe. Prispevek Unije za operacije mešanega financiranja v prometnem sektorju ne sme presegati 10 % proračunskega zneska iz člena 4(2)(a)(i). V prometnem sektorju se lahko operacije mešanega financiranja uporabijo za ukrepe v zvezi s pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zaščiteno mobilnostjo iz člena 9(2)(b).

3. Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastilo za izvajanje dela programa v skladu s členom [69] finančne uredbe, da se izvajanje prilagodi zahtevam po optimalnem upravljanju in učinkovitosti programa v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju.

4. Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o Jamstvenem skladu].

Člen 7

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov

1. Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov prispevajo k dekarbonizaciji, dokončanju notranjega energetskega trga in povečanju zanesljivosti oskrbe . Ti projekti so vključeni v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drug dogovor med vsaj dvema državama članicama ali dogovor med vsaj eno državo članico in tretjo državo , kot je določeno v členih 8, 9, 11 in 13 Direktive (EU) 2018/2001 . Ti projekti se opredelijo v skladu s splošnimi merili in postopkom iz dela IV Priloge k tej uredbi.

2. Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt v skladu s členom 23(d) te uredbe, da dodatno in brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 opredeli posebna merila za izbor in določi podrobnosti postopka izbora projektov, ter objavi metodologijo za ocenjevanje prispevka projektov k splošnim merilom ter za pripravo analize stroškov in koristi iz dela IV Priloge.

3. Študije, namenjene razvoju in opredelitvi čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.

4. Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov so upravičeni do financiranja Unije za dela, če izpolnjujejo ti dodatni merili:

(a)

analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko 3 dela IV Priloge je obvezna za vse podprte projekte, opravi se na pregleden, izčrpen in celosten način ter dokazuje obstoj znatnih prihrankov stroškov in/ali koristi v smislu povezovanja sistemov, okoljske trajnosti, zanesljivosti oskrbe ali inovacij in

(b)	vložnik dokaže, da se brez nepovratnih sredstev projekt ne bi uresničil ali da brez nepovratnih sredstev projekt ne more biti donosen. Pri tej analizi se upoštevajo vsi prihodki iz shem podpore.

5. Znesek nepovratnih sredstev za dela je sorazmeren s prihranki stroškov in/ali koristmi iz točke 2(b) dela IV Priloge, ne presega zneska, potrebnega za uresničitev ali donosnost projekta in upošteva določbe iz člena 14(3) .

6. Program zagotavlja možnost usklajenega financiranja z omogočitvenim okvirom za uvajanje energije iz obnovljivih virov iz člena 3(5) Direktive (EU) 2018/2001 in sofinanciranja z mehanizmom Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov iz člena 33 Uredbe (EU) 2018/1999.

Komisija redno ocenjuje črpanje sredstev glede na referenčni znesek iz člena 4(2)(b) za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Če po tej oceni ni zadostnega tržnega uvajanja čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, se neporabljeni proračun, predviden za te projekte, uporabi za doseganje ciljev vseevropskih energetskih omrežij, opredeljenih v členu 3(2)(b), za upravičene ukrepe iz člena 9(3), od leta 2024 pa se lahko uporabi tudi za sofinanciranje mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1999.

Komisija z izvedbenim aktom določi posebna pravila o sofinanciranju med deli za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov v okviru IPE in mehanizmom financiranja, vzpostavljenim v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2018/1999. Pri tem se uporabi postopek pregleda iz člena 22.

Člen 8

Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost

1. Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost so tisti projekti, za katere se pričakuje, da bodo pomembno prispevali k doseganju strateških ciljev Unije na področju povezljivosti in/ali zagotovili omrežno infrastrukturo, ki podpira digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe ter evropski enotni digitalni trg .

1a. Projekti skupnega interesa na področju infrastrukture za digitalno povezljivost so skladni z naslednjimi merili:

(a)	prispevajo k specifičnemu cilju iz točke (c) člena 3(2);

(b)	uporabljajo najboljšo in najprimernejšo dostopno tehnologijo za posamezni projekt, ki predstavlja najboljše ravnotežje v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja, kibernetske varnosti in stroškovne učinkovitosti.

2. Študije, namenjene razvoju in opredelitvi projektov v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.

3. Brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 se prednost pri financiranju določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)

ukrepi, ki prispevajo k uvajanju in dostopu do zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z omrežjem 5G in drugo najsodobnejšo povezljivostno tehnologijo, v skladu s strateškimi cilji Unije glede povezljivosti na območjih, kjer se nahajajo spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja, se prednostno razvrstijo ob upoštevanju njihovih potreb po povezljivosti in velikosti dodatno pokritega območja, vključno z gospodinjstvi , v skladu z delom V Priloge . Podpre se lahko uvedba samostojnih omrežij do spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, razen v primerih, ko je to gospodarsko neučinkovito ali fizično neizvedljivo;

(b)	ukrepi, ki prispevajo k zagotavljanju zelo visokokakovostne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih, v skladu z delom V Priloge;

(c)

prednostno se obravnavajo ukrepi , ki prispevajo k vzpostavitvi koridorjev 5G ob glavnih ▌prometnih poteh, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji , da se zagotovi pokritost ob glavnih prometnih poteh, kar omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, pri tem pa se uporabi v prihodnost usmerjen pristop ob upoštevanju njihovega socialno-ekonomskega pomena glede na vse že nameščene tehnološke rešitve . Okvirni seznam projektov, ki bi lahko bili upravičeni do podpore, je vključen v del V Priloge;

(d)

projekti, namenjeni vzpostavitvi ali bistveni nadgradnji čezmejnih hrbteničnih omrežij, ki povezujejo Unijo s tretjimi državami in krepijo povezave med elektronskimi komunikacijskimi omrežji znotraj ozemlja Unije, vključno s podmorskimi kabli, se prednostno razvrstijo glede na to, kako pomembno prispevajo k večji uspešnosti, odpornosti in zelo visoki zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij na ozemlju Unije;

▌

(f)	pri projektih za uvedbo delujočih digitalnih platform imajo prednost ukrepi, ki temeljijo na najnaprednejših tehnologijah, ob upoštevanju vidikov, kot so interoperabilnost, kibernetska varnost, zasebnost podatkov in ponovna uporaba.▌

POGLAVJE III

UPRAVIČENOST

Člen 9

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3 ob upoštevanju dolgoročnih zavez glede dekarbonizacije . Ti ukrepi vključujejo ▌študije, dela in druge spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa in sektorskih smernic. Študije so upravičene samo, če se nanašajo na projekte, ki so upravičeni v okviru tega programa.

2. V prometnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni samo naslednji ukrepi:

(a)

ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita, medsebojno povezana , interoperabilna in multimodalna omrežja , namenjeni razvoju železniške in cestne infrastrukture, infrastrukture za celinske plovne poti in pomorske infrastrukture :

(i)

ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na čezmejne povezave in manjkajoče povezave, kakršne so navedene v delu III Priloge k tej uredbi, ter urbana vozlišča, multimodalne logistične platforme, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh, železniško-cestne terminale in povezave do letališč jedrnega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013. Ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja lahko zajemajo povezane elemente v celovitem omrežju, če je to potrebno za optimizacijo naložbe, v skladu z načini, določenimi v delovnih programih iz člena 19 te uredbe;

(ii)

ukrepi , ki se nanašajo na čezmejne povezave celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013 , kakršne so navedene v oddelku 2 dela III Priloge k tej uredbi , ukrepi iz oddelka 3 dela III Priloge k tej uredbi, ukrepi, ki se nanašajo na študije za razvoj celovitega omrežja, in ukrepi, ki se nanašajo na morska pristanišča in pristanišča na celinskih plovnih poteh celovitega omrežja, v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013 ;

(iia)

ukrepi za ponovno vzpostavitev manjkajočih regionalnih čezmejnih železniških povezav na omrežju TEN-T, ki so bile opuščene ali odstranjene;

(iii)

ukrepi za vzpostavitev odsekov celovitega omrežja v najbolj oddaljenih regijah v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na zadevna urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh, železniško-cestne terminale , povezave do letališč in multimodalne logistične platforme celovitega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(iv)	ukrepi, ki podpirajo projekte v skupnem interesu za povezavo vseevropskega omrežja z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav, kot so opredeljeni v členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(b)

ukrepi, ki se nanašajo na pametno, interoperabilno, trajnostno, multimodalno, vključujočo, dostopno, varno in zanesljivo mobilnost:

(i)	ukrepi za podporo pomorskih avtocest, kot je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1315/2013 , s poudarkom na čezmejnem pomorskem prevozu na kratkih razdaljah ;

(ii)

ukrepi za podporo sistemov telematskih aplikacij ▌v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1315/2013 po posameznih načinih prevoza, predvsem:

—	za železnice: Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

—	za celinske plovne poti: rečne informacijske storitve;

—	za cestni promet: inteligentni prometni sistemi;

—	za pomorski promet: Sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet in e–pomorske storitve, vključno s storitvami enotnega okenca, kot so enotno okence za pomorski sektor, sistemi pristaniških skupnosti in ustreznimi carinskimi informacijskimi sistemi;

—	za zračni promet: sistemi za upravljanje zračnega prometa, zlasti tisti, ki izvirajo iz sistema SESAR;

(iii)

ukrepi za podporo trajnostnih storitev tovornega prometa v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ter ukrepi za zmanjšanje hrupa v železniškem tovornem prometu ;

(iv)	ukrepi za podporo novih tehnologij in inovacij, vključno z avtomatizacijo, izboljšanimi prometnimi storitvami, povezovanjem različnih načinov prevoza in infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza , v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(v)

ukrepi za odstranjevanje ovir na področju interoperabilnosti, zlasti pri zagotavljanju učinkov koridorja/omrežja , v skladu s členom 3(o) Uredbe (EU) št. 1315/2013, med drugim v zvezi s spodbujanjem povečanja železniškega tovornega prometa, vključno s samodejnimi napravami za spreminjanje tirne širine ;

(va)	ukrepi za odstranjevanje ovir na področju interoperabilnosti, zlasti v urbanih vozliščih, kot je določeno v členu 30 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(vi)	ukrepi za vzpostavljanje varne in zanesljive infrastrukture in mobilnosti, vključno z varnostjo v cestnem prometu, v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(vii)

ukrepi za izboljšanje odpornosti prometne infrastrukture , zlasti proti podnebnim spremembam in naravnim nesrečam ter proti kibernetskim varnostnim grožnjam ;

(viii)

ukrepi za izboljšanje dostopnosti prometne infrastrukture pri vseh načinih prevoza in za vse uporabnike , zlasti za uporabnike z zmanjšano mobilnostjo, v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(ix)	ukrepi za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti prometne infrastrukture za varnostne namene in namene civilne zaščite ter ukrepi za prilagoditev prometne infrastrukture za namene nadzora zunanjih meja Unije, da se pospešijo prometni tokovi ;

(c)	v okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(a)(ii) in v skladu s členom 11a : ukrepi ali posebne dejavnosti v okviru ukrepa, ki podpirajo nove ali obstoječe dele vseevropskega prometnega omrežja, primerne za vojaški prevoz, da se prilagodijo infrastrukturnim zahtevam za dvojno rabo .

3. V energetskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni samo naslednji ukrepi:

(a)	ukrepi v zvezi s projekti v skupnem interesu, kot so določeni v členu 14 Uredbe (EU) št. 347/2013;

(b)	ukrepi za podporo čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z inovativnimi rešitvami in shranjevanjem energije iz obnovljivih virov, ter njihovo zasnovo, kot so opredeljeni v delu IV Priloge k tej uredbi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7 te uredbe.

4. V digitalnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni samo naslednji ukrepi:

(a)	ukrepi za podporo uvedbe in dostopa do zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s sistemi 5G, ki so zmožni zagotavljati gigabitno povezljivost na območjih, na katerih se nahajajo spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja;

(b)	ukrepi za podporo zagotavljanja zelo visokokakovostne brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih brez diskriminatornih pogojev;

(c)	ukrepi za zagotovitev neprekinjene pokritosti vseh glavnih ▌prometnih poti, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, s sistemi 5G;

(d)	ukrepi za podporo vzpostavitve novih ali bistvene nadgradnje obstoječih hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, znotraj držav članic in med njimi ter med Unijo in tretjimi državami;

(f)	ukrepi za izvajanje zahtev infrastrukture za digitalno povezljivost v zvezi s čezmejnimi projekti na področju prometa ali energetike in/ali za podporo delujočih digitalnih platform, ki so neposredno povezane s prometno ali energetsko infrastrukturo.

Okvirni seznam upravičenih projektov v digitalnem sektorju je vključen v del V Priloge.

Člen 10

Sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem

1. Ukrepi, ki hkrati prispevajo k doseganju enega ali več ciljev najmanj dveh sektorjev, kot je določeno v členu 3(2)(a), (b) in (c), so upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe in do višje stopnje sofinanciranja v skladu s členom 14 . Takšni ukrepi se izvajajo prek ▌delovnih programov, ki se nanašajo na najmanj dva sektorja, vključno s posebnimi merili za dodelitev, in se financirajo iz proračunskih prispevkov zadevnih sektorjev.

2. V prometnem, energetskem ali digitalnem sektorju lahko ukrepi, ki so upravičeni v skladu s členom 9, vključujejo sinergijske elemente, povezane s katerim koli drugim sektorjem, ki se ne nanašajo ▌ na upravičene ukrepe iz člena 9(2), (3) ali (4), če izpolnjujejo te zahteve:

(a)	strošek teh sinergijskih elementov ne presega 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa in

(b)	ti sinergijski elementi se nanašajo na prometni, energetski ali digitalni sektor in

(c)	ti sinergijski elementi omogočajo znatno izboljšanje socialno-ekonomskih, podnebnih ali okoljskih koristi ukrepa.

Člen 11

Upravičeni subjekti

1. Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz tega člena.

2. Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)	pravni subjekti s sedežem v državi članici , vključno s skupnimi podjetji ;

(b)	pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je pridružena programu , ali v čezmorskih državah in ozemljih ;

(c)	pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in mednarodne organizacije, kadar je to določeno v delovnih programih.

3. Fizične osebe niso upravičene.

4. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do podpore v okviru programa, če je to nujno za doseganje ciljev zadevnega projekta v skupnem interesu na področju prometa in energije in digitalnem področju ali čezmejnega projekta na področju energije iz obnovljivih virov.

5. ▌Upravičeni so samo predlogi, ki jih predloži ena ali več držav članic ali, s soglasjem zadevnih držav članic, mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali organi , vključno z regionalnimi in lokalnimi organi . Če se država članica ne strinja s predložitvijo, to ustrezno sporoči.

Država članica lahko sklene, da je za specifični delovni program ali specifično kategorijo aplikacij mogoče predložiti predloge brez njenega soglasja. V takem primeru se to na zahtevo zadevne države članice navede v ustreznem delovnem programu in razpisu za zbiranje takih predlogov.

Člen 11a

Posebne zahteve za upravičenost v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na prilagoditev omrežij TEN-T za civilno-obrambno dvojno rabo

1. Ukrepi, ki prispevajo k prilagajanju jedrnega ali celovitega omrežja TEN-T, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, z namenom omogočiti civilno-obrambno dvojno uporabo infrastrukture, morajo izpolnjevati naslednje dodatne zahteve za upravičenost:

(a)	predloge predložijo ena ali več držav članic ali, s soglasjem zadevnih držav članic, pravni subjekti s sedežem v državah članicah;

(b)

ukrepi se nanašajo na odseke ali vozlišča, ki jih opredelijo države članice v prilogah k vojaškim potrebam za vojaško mobilnost v EU in širše, kakor jih je sprejel Svet 20. novembra 2018 (33) , ali z morebitnim naknadno sprejetim seznamom, ter na morebiten dodatni okvirni seznam prednostnih projektov, ki ga opredelijo države članice v skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost;

(c)	ukrepi se lahko nanašajo na nadgradnjo obstoječih komponent infrastrukture ali na gradnjo novih komponent infrastrukture ob upoštevanju infrastrukturnih zahtev iz odstavka 2;

(d)

ukrepi v zvezi z infrastrukturnimi potrebami na ravni, ki presega tisto, ki se zahteva za dvojno uporabo, so upravičeni, vendar je podporo zanje mogoče pridobiti le do višine stroškov, ki ustreza ravni infrastrukturnih potreb, ki je nujna za dvojno uporabo. Ukrepi v zvezi z infrastrukturo, ki se uporablja le v vojaške namene, niso upravičeni;

(e)	ukrepi iz tega člena se financirajo samo iz zneska, določenega v skladu s členom 4(2)(a)(iii).

2. Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem po potrebi določi zahteve glede infrastrukture, ki se uporabljajo za nekatere kategorije ukrepov za infrastrukturo z dvojno rabo, in postopek ocenjevanja za ukrepe, povezane z ukrepi za civilno-obrambno infrastrukturo za dvojno rabo.

Po vmesnem ocenjevanju programa, predvidenem v členu 21(2), lahko Komisija proračunskemu organu predlaga prenos nedodeljenega denarja iz člena 4(2)(a)(iii) v člen 4(2)(a)(i).

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 12

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člen 13

Merila za dodelitev

1. Pregledna merila za dodelitev se opredelijo v delovnih programih iz člena 19 in razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se, kadar je to ustrezno, upoštevajo le naslednji elementi:

(a)	gospodarski, družbeni in okoljski vpliv , vključno z vplivom na okolje ( življenjski cikel projekta, koristi in stroški) , tehtnostjo, celovitostjo in preglednostjo analize ;

(b)	vidiki inovacij in digitalizacije , varnosti, interoperabilnosti in dostopnosti , tudi za osebe z zmanjšano mobilnostjo ;

(c)	čezmejna razsežnost , povezanost omrežij in teritorialna dostopnost, tudi za najbolj oddaljene regije in otoke ;

(ca)	evropska dodana vrednost;

(d)	sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem;

(e)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(ea)	smotrnost strategije vzdrževanja, predlagane za zaključeni projekt;

(f)	smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;

(g)	spodbujevalni učinek finančne pomoči Unije na naložbe;

(h)	potreba po premostitvi finančnih ovir, kot so ovire, ki jih ustvarjajo nezadostna donosnost , visoki vnaprejšnji stroški ali pomanjkljivo financiranje trga;

(ha)	morebitna dvojna raba pri vojaški mobilnosti;

(i)	skladnost z energetskimi in podnebnimi načrti Unije ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti , vključno z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“ .

2. Kjer je primerno, se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev upošteva odpornost proti negativnim učinkom podnebnih sprememb na podlagi ocene občutljivosti za podnebne spremembe in tveganj, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi.

3. Pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev se zagotovi, da so ukrepi – kadar je to ustrezno in kakor je določeno v delovnih programih – ki jih podpira program in vključujejo tehnologijo PNT, tehnično združljivi s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

4. V prometnem sektorju se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno, zagotovi, da so predlagani ukrepi usklajeni z delovnimi načrti za koridor in izvedbenimi akti na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ter da upoštevajo posvetovalno mnenje odgovornega evropskega koordinatorja na podlagi člena 45(8) navedene uredbe. Oceni se tudi, ali lahko zaradi izvajanja ukrepov, ki se financirajo iz IPE, pride do motenj pri tokovih tovora in potnikov na odseku, ki ga zadeva projekt, in ali je bilo mogoče ta tveganja zmanjšati.

5. Glede ukrepov, ki se nanašajo na čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 4 člena 7.

6. Glede ukrepov, ki se nanašajo na projekte v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 3 člena 8.

Člen 14

Stopnje sofinanciranja

1. Za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov. Za študije, ki se financirajo z zneski, prerazporejenimi iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je določeno v odstavku 2(b).

2. Za dela v prometnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:

(a)

za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(a) (i) , znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 50 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka, za ukrepe za podporo sistemov telematskih aplikacij, za ukrepe za podporo celinskih plovnih poti, interoperabilnost železnic, za ukrepe za podporo novih tehnologij in inovacij, za ukrepe za podporo izboljšanja varnostne infrastrukture in za ukrepe za prilagajanje prometne infrastrukture za namene kontrol na prehodih čez zunanje meje Unije v skladu z zadevno zakonodajo Unije. Za ukrepe v najbolj oddaljenih regijah so stopnje sofinanciranja največ 70 % ;

(aa)	za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(a)(ii), znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 85 %, če se potrebna sredstva prerazporedijo programu v skladu s členom 4(9);

(b)

pri zneskih, prerazporejenih iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je navedeno v Uredbi (EU) XXX [uredba o skupnih določbah]. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 85 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka , in za ukrepe, ki se nanašajo na manjkajoče povezave ;

(c)

pri ukrepih, ki se nanašajo na čezmejne povezave, se lahko najvišje stopnje sofinanciranja iz točk (a) in (b) uporabljajo samo za ukrepe, ki izkazujejo visoko stopnjo vključitve v načrtovanje in izvajanje ukrepa za namen merila za dodelitev iz člena 13(1)(c), na primer z ustanovitvijo družbe za en sam projekt, prek strukture skupnega upravljanja, dvostranskega pravnega okvira ali izvedbenega akta v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ; poleg tega se lahko stopnja sofinanciranja za projekte, ki jih izvajajo integrirane upravne strukture, vključno s skupnimi podjetji, v skladu s točko (a) člena 11(2) poveča za 5 %;

3. Za dela v energetskem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:

(a)	za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(b), znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov , za dela v najbolj oddaljenih regijah pa so stopnje sofinanciranja največ 70 % ;

(b)

pri ukrepih, ki prispevajo k razvoju projektov v skupnem interesu, za katere je v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 347/2013 dokazano, da zagotavljajo visoko stopnjo zanesljive oskrbe na ravni regije ali celotne Unije ali krepijo solidarnost Unije ali ponujajo zelo inovativne rešitve, se lahko stopnje sofinanciranja povečajo na največ 75 %.

4. Za dela v digitalnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja: za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(c), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Za dela v najbolj oddaljenih regijah so stopnje sofinanciranja največ 70 %. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo do največ 50 % za ukrepe z močno čezmejno razsežnostjo, kot je neprekinjeno pokritje glavnih prometnih poti s sistemi 5G ali vzpostavitev hrbteničnih omrežij med državami članicami ter med Unijo in tretjimi državami, in do največ 75 % za ukrepe izvajanja gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Ukrepi na področju zagotavljanja lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih , za izvajanje katerih so bila dodeljena nepovratna sredstva nizke vrednosti, se lahko brez poseganja v načelo sofinanciranja financirajo s finančno pomočjo Unije, ki zajema do 100 % upravičenih stroškov.

5. Najvišja stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za ukrepe iz člena 10 (1) , je najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za zadevne sektorje. Poleg tega se lahko stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za te ukrepe, poveča za 10 %.

Člen 15

Upravičeni stroški

Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se uporabljajo naslednja merila za upravičenost stroškov:

(a)

upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če se projekt v skupnem interesu ali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov nanašajo na ozemlje ene ali več tretjih držav, kot je navedeno v členu 5 ali odstavku 4 člena 11 te uredbe, ali mednarodne vode in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta;

(b)	stroški opreme, objektov in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni;

(c)

odhodki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičeni stroški , razen v primeru sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v prometni sektor v skladu s členom 58 Uredbe (EU) XXX, ki predpisuje skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter finančna pravila zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in instrument za upravljanje meja in vizume ;

(d)	upravičeni stroški ne vključujejo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV).

Člen 16

Kombiniranje nepovratnih sredstev z drugimi viri financiranja

1. Nepovratna sredstva se lahko uporabljajo v kombinaciji s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev.

2. Uporaba nepovratnih sredstev iz odstavka 1 se lahko izvaja prek namenskih razpisov za zbiranje predlogov.

Člen 17

Zmanjšanje ali ukinitev nepovratnih sredstev

1. Poleg razlogov, določenih v [odstavku 131 člena 4] finančne uredbe, se lahko znesek nepovratnih sredstev razen v ustrezno utemeljenih primerih zmanjša iz naslednjih razlogov:

(a)	ukrep se ni začel izvajati v enem letu , kar zadeva študije, oziroma v dveh letih, kar zadeva dela, po datumu začetka, navedenem v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(b)	po pregledu napredka ukrepa je ugotovljeno, da je pri izvajanju ukrepa prišlo do tako velikih zamud, da cilji ukrepa verjetno ne bodo doseženi.

2. Sporazum o nepovratnih sredstvih se lahko spremeni ali odpove na podlagi razlogov iz odstavka 1.

3. Pred sprejetjem odločitve o zmanjšanju ali ukinitvi nepovratnih sredstev se primer celovito preuči, zadevni upravičenci pa imajo možnost, da v razumnem časovnem okviru predložijo pripombe.

3a. Razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti, dobljene z uporabo odstavka 1 ali 2, se razdelijo drugim delovnim programom, predlaganim pri ustreznih finančnih sredstvih iz člena 4(2).

Člen 18

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme prispevek tudi iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Pri izvajanju se spoštujejo pravila iz člena 62 finančne uredbe. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. Ukrepi, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne ▌pogoje:

(a)	ocenjeni so bili v okviru razpisa za zbiranje predlogov na podlagi programa;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)	zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

lahko prejmejo podporo iz ESRR ali Kohezijskega sklada v skladu z [odstavkom 67 člena 5] Uredbe (EU) XXX [uredba o skupnih določbah] brez dodatnih ocen in če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 19

Delovni program

1. Program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe. ▌

1a. Da bi zagotovila preglednost in predvidljivost ter izboljšala kakovost projektov, Komisija do 31. decembra 2020 sprejme prve večletne delovne programe, ki vključujejo časovni razpored razpisov za zbiranje predlogov za prva tri leta programa, njihove teme in okvirni proračun ter prihodnji okvir, ki zajema celotno programsko obdobje.

2. Komisija delovne programe sprejme z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22 te uredbe.

3. V energetskem sektorju je treba posebno pozornost nameniti projektom v skupnem interesu in povezanim ukrepom, katerih cilj je nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga, odprava energetske osamitve in odstranitev ozkih grl pri elektroenergetskih povezavah, s poudarkom na projektih, ki prispevajo k uresničitvi cilja vsaj 10-odstotne povezanosti do leta 2020 in 15-odstotne povezanosti do leta 2030, in projektih, ki prispevajo k sinhronizaciji elektroenergetskih sistemov z omrežji EU.

3a. V skladu s členom 200(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 lahko odgovorni odredbodajalec po potrebi organizira izbirni postopek v dveh fazah:

(a)	vložniki predložijo poenostavljen spis, ki vsebuje dokaj zgoščene informacije, s čimer se omogoči predizbor projektov na podlagi omejenega nabora meril;

(b)	vložniki, izbrani na prvi stopnji, po zaključku prve stopnje predložijo popolno dokumentacijo.

Člen 19a

Dodeljevanje finančne pomoči Unije

1. Po vsakem razpisu za zbiranje predlogov, objavljenem na podlagi programa dela iz člena 19, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 22 z izvedbenim aktom odloči o višini finančne pomoči, ki se dodeli izbranim projektom ali delom projektov. Komisija navede pogoje in metode za njihovo izvajanje.

2. Komisija med izvajanjem sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev obvesti upravičence in zadevne države članice glede sprememb zneskov nepovratnih sredstev in končnih izplačanih zneskov.

3. Upravičenci predložijo poročila, kot so opredeljena v zadevnih sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, brez predhodne odobritve držav članic. Komisija državam članicam zagotovi dostop do poročil o ukrepih, ki se izvajajo na njihovem ozemlju.

Člen 20

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v delu I Priloge.

2. Da bi se zagotovila učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 za spremembo dela I Priloge, da se revidirajo ali dopolnijo kazalniki, če to velja za potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka, vključno s spremljanjem podnebnih ukrepov, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3a. Komisija izboljša namensko spletno mesto, kjer se v realnem času objavlja zemljevid projektov, ki se izvajajo, ter ustrezni podatki (ocene učinka, vrednost, upravičenci, izvajalec, stanje), in vsaki dve leti predstavi poročilo o napredku. V teh poročilih o napredku se navede izvajanje programa ob upoštevanju njegovih splošnih in sektorskih ciljev iz člena 3, pri čemer se ugotavlja, ali so različni sektorji na pravi poti, ali je skupna proračunska obveznost v skladu s skupnim dodeljenim zneskom, ali so projekti, ki potekajo, dovolj napredovali, ali so še vedno izvedljivi in ali je njihova izvedba še vedno smotrna.

Člen 21

Ocenjevanje

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih po začetku izvajanja programa.

3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po koncu obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4. Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 22

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga usklajevalni odbor za IPE , ki se lahko glede na obravnavano temo sestaja v različnih sestavah . Odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Delegirani akti

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 te uredbe:

(a)	▌za vzpostavitev okvira za spremljanje in ocenjevanje na podlagi kazalnikov iz dela I Priloge ;

▌

(d)	za dopolnitev dela IV Priloge glede opredelitve čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov; za pripravo in posodabljanje seznama izbranih čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov.

2. Ob upoštevanju drugega odstavka člena 172 PDEU se na Komisijo v skladu s členom 24 te uredbe prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov:

(a)	za spremembo dela III Priloge glede opredelitve koridorjev jedrnega prometnega omrežja in predhodno določenih odsekov v celovitem omrežju;

(b)	za spremembo dela V Priloge glede opredelitve projektov v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti.

Člen 24

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25

Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

2. Komisija izvaja ukrepe obveščanja in sporočanja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2a. Preglednost in javno posvetovanje se zagotovita v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.

Člen 26

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru OLAF te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Razveljavitev in prehodne določbe

1. Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 se razveljavita.

2. Brez poseganja v odstavek 1 ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013, ki se za zadevne ukrepe še naprej uporablja do njihovega zaključka.

Komisija oceni učinkovitost in skladnost politike Uredbe (EU) št. 347/2013 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno z rezultati tega ocenjevanja do 31. decembra 2020. Komisija v tej oceni med drugim upošteva energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030, dolgoročno zavezo EU glede dekarbonizacije in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Poročilu se lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te uredbe.

3. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa, instrumenta za povezovanje Evrope v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013.

4. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(5) te uredbe, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 191.

(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 173.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) COM(2018)0321, str. 13.

(5) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(6) Sporočilo Komisije „Evropa v gibanju – Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“ (COM(2017)0283).

(7) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(8) Sporočilo Komisije „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“ (COM(2017)0675).

(9) COM(2018)0293.

(10) JOIN(2017)0041.

(11) JOIN(2018)0005.

(12) Vojaške potrebe za vojaško mobilnost znotraj EU in širše (ST 14770/18).

(13) COM(2017)0623.

(14) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).

(15) COM(2017)0718.

(16) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(17) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(18) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(19) COM(2016)0587.

(20) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(21) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(23) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(24) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(25) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(26) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(27) Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1.)

(28) COM(2018)0065.

(29) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo (COM(2017)0572).

(30) Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(31) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32) Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).

(33) Dok. ST 13674/18.

PRILOGA

DEL I – KAZALNIKI

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov:

Sektorji	Specifični cilji	Kazalniki
Promet	Učinkovita, medsebojno povezana in multimodalna omrežja ter infrastruktura za pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in varovano mobilnost	Število čezmejnih in manjkajočih povezav, ki jih obravnava podpora IPE (vključno z ukrepi v zvezi z urbanimi vozlišči, regionalnimi čezmejnimi železniškimi povezavami, multimodalnimi platformami, pomorskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh , povezavami do letališč in železniško-cestnimi terminali jedrnega in celovitega omrežja TEN-T)
		Število ukrepov, ki jih podpira IPE in ki prispevajo k digitalizaciji prometa , zlasti z uvedbo ERTMS, RIS, ITS, VTMIS/e-pomorskih storitev in SESAR
		Število točk za oskrbo z alternativnimi gorivi za vozila, zgrajenih ali nadgrajenih s podporo IPE
		Število ukrepov, ki jih podpira IPE, ki prispevajo k varnosti prometa
		Število ukrepov IPE, ki prispevajo k dostopnosti prometa za osebe z zmanjšano mobilnostjo
		Število ukrepov, ki jih podpira IPE in prispevajo k zmanjšanju hrupa v železniškem tovornem prometu
	Prilagajanje na civilno- vojaško prometno infrastrukturo za dvojno rabo	Število komponent prometne infrastrukture, prilagojenih za potrebe dvojne civilno-vojaške uporabe
Energetika	Prispevek k medsebojni povezljivosti in povezovanju trgov	Število ukrepov IPE, ki prispevajo k projektom za medsebojno povezavo omrežij držav članic in odpravljanju notranjih omejitev
	Zanesljivost oskrbe z energijo	Število ukrepov IPE, ki prispevajo k projektom za zagotavljanje odpornega plinskega omrežja
	Zanesljivost oskrbe z energijo	Število ukrepov, ki jih podpira IPE in prispevajo k digitaliziranim in pametnejšim omrežjem ter večji zmogljivosti shranjevanja energije
	Trajnostni razvoj z omogočanjem razogljičenja	Število ukrepov IPE, ki prispevajo k projektom za večji prodor energije iz obnovljivih virov v energetske sisteme
	Trajnostni razvoj z omogočanjem razogljičenja	Število ukrepov IPE, ki prispevajo k čezmejnemu sodelovanju na področju obnovljivih virov energije
Digitalni sektor	Prispevek k vzpostavitvi infrastrukture za digitalno povezljivost v celotni Evropski uniji	Nove povezave z zelo visokozmogljivimi omrežji za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja in zelo visokokakovostne povezave za lokalne skupnosti
		Število ukrepov IPE, ki omogočajo povezljivost 5G ob prometnih poteh
		Število ukrepov IPE, ki omogočajo nove povezave z zelo visokozmogljivimi omrežji
		Število ukrepov IPE, ki prispevajo k digitalizaciji energetskega in prometnega sektorja

DEL II: OKVIRNI DELEŽI ZA PROMETNI SEKTOR

Proračunska sredstva iz člena 4(2)(a)(i) se razporedijo, kot sledi:

60 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(a): „ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita, medsebojno povezana in multimodalna omrežja“;

40 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(b): „ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in varovano mobilnost“.

Proračunska sredstva iz člena 4(2)(a)(ii) se razporedijo, kot sledi:

85 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(a): „ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita, medsebojno povezana in multimodalna omrežja“;

15 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(b): „ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in varovano mobilnost“.

Za ukrepe, naštete v členu 9(2)(a), je treba 85 % proračunskih sredstev dodeliti ukrepom za jedrno omrežje in 15 % ukrepom za celovito omrežje.

DEL III: KORIDORJI JEDRNEGA PROMETNEGA OMREŽJA IN ČEZMEJNE POVEZAVE NA CELOVITEM OMREŽJU

1. Koridorji jedrnega prometnega omrežja in okvirni seznam predhodno določenih čezmejnih povezav in manjkajočih povezav

Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“
Trasa	Gijón–León–Valladolid A Coruña–Vigo–Orense–León Zaragoza–Pamplona/Logroño–Bilbao Tenerife/Gran Canaria–Huelva/Sanlúcar de Barrameda–Sevilla–Córdoba Algeciras–Bobadilla–Madrid Sines/Lisboa–Madrid–Valladolid Lisboa–Aveiro–Leixões/Porto–reka Douro Shannon Foynes/Dublin/Cork–Le Havre–Rouen–Paris Aveiro–Valladolid–Vitoria-Gasteiz–Bergara–Bilbao/Bordeaux– Toulouse/ Tours–Paris–Metz–Mannheim/Strasbourg Shannon Foynes/Dublin/Cork– Saint Nazaire–Nantes–Tours –Dijon
Čezmejne povezave	Evora–Merida	Železnica
	Vitoria-Gasteiz–San Sebastián–Bayonne–Bordeaux
	Aveiro–Salamanca
	Reka Douro (Via Navegável do Douro)	Celinske plovne poti
Manjkajoče povezave	Interoperabilne proge s tirno širino, ki ni skladna z UIC, na Iberskem polotoku	Železnica
Koridor jedrnega omrežja „Baltik–Jadran“
Trasa	Gdynia–Gdańsk–Katowice/Sławków Gdańsk–Warszawa–Katowice/ Kraków Katowice–Ostrava–Brno–Wien Szczecin/Świnoujście–Poznań–Wrocław–Ostrava Katowice– Bielsko-Biała –Žilina–Bratislava–Wien Wien–Graz–Villach–Udine–Trieste Udine–Venezia–Padova–Bologna–Ravenna–Ancona Graz–Maribor–Ljubljana–Koper/Trieste
Čezmejne povezave	Katowice/Opole–Ostrava–Brno Katowice–Žilina Bratislava–Wien Graz–Maribor Venezia– Trieste–Divača –Ljubljana	Železnica
Čezmejne povezave	Katowice–Žilina Brno–Wien	Cesta
Manjkajoče povezave	Gloggnitz–Mürzzuschlag: bazni predor Semmering Graz–Klagenfurt: železniška proga in predor Koralm Koper–Divača	Železnica
Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“
Trasa	Algeciras–Bobadilla–Madrid–Zaragoza–Tarragona Madrid–Valencia–Sagunto–Teruel–Zaragoza Sevilla–Bobadilla–Murcia Cartagena–Murcia–Valencia–Tarragona/Palma de Mallorca–Barcelona Tarragona–Barcelona–Perpignan– Narbonne–Toulouse/ Marseille–Genova/Lyon– La Spezia/ Torino–Novara–Milano–Bologna/Verona–Padova–Venezia–Ravenna/Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest Ljubljana/Rijeka–Zagreb–Budapest–ukrajinska meja
Čezmejne povezave	Barcelona–Perpignan	Železnica
	Lyon–Torino: bazni predor in dovozne poti
	Nice–Ventimiglia
	Venezia– Trieste–Divača –Ljubljana
	Ljubljana–Zagreb
	Zagreb–Budapest
	Budapest–Miskolc–ukrajinska meja
	Lendava–Letenye	Cesta
	Vásárosnamény–ukrajinska meja	Cesta
Manjkajoče povezave	Almería–Murcia	Železnica
	Interoperabilne proge s tirno širino, ki ni skladna z UIC, na Iberskem polotoku
	Perpignan–Montpellier
	Koper–Divača
	Rijeka–Zagreb
	Milano–Cremona–Mantova–Porto Levante/Venezia–Ravenna/Trieste	Celinske plovne poti
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Baltik“
Trasa	Luleå–Helsinki–Tallinn–Rīga Ventspils–Rīga Rīga–Kaunas Klaipėda–Kaunas–Vilnius Kaunas–Warszawa Beloruska meja–Warszawa–Łódź–Poznań–Frankfurt/Oder–Berlin–Hamburg–Kiel Łódź–Katowice/Wrocław Ukrajinska meja–Rzeszów– Katowice–Wrocław–Falkenberg–Magdeburg Szczecin/Świnoujście–Berlin–Magdeburg–Braunschweig–Hannover Hannover–Bremen–Bremerhaven/Wilhelmshaven Hannover–Osnabrück–Hengelo–Almelo–Deventer–Utrecht Utrecht–Amsterdam Utrecht–Rotterdam–Antwerpen Hannover /Osnabrück –Köln–Antwerpen
Čezmejne povezave	Tallinn–Rīga–Kaunas–Warszawa: nova popolnoma interoperabilna proga s tirno širino UIC na baltskem železniškem koridorju	Železnica
	Świnoujście/Szczecin–Berlin	Železnica/Celinske plovne poti
	Koridor Via Baltica EE-LV-LT-PL	Cesta
Manjkajoče povezave	Kaunas–Vilnius : del nove popolnoma interoperabilne proge s tirno širino UIC na baltskem železniškem koridorju	Železnica
	Warszawa/Idzikowice–Poznań/Wrocław, vključno s povezavami z načrtovanim osrednjim prometnim vozliščem	Železnica
	Kanal Kiel	Celinske plovne poti
	Berlin–Magdeburg–Hannover; Mittellandkanal; zahodnonemški kanali
	Ren, Waal
	Noordzeekanaal, IJssel, Twentekanaal
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“
Trasa	Meja Združenega kraljestva –Dublin–Shannon Foynes/Cork Shannon Foynes/Dublin/Cork–Le Havre/Calais/ Dunkerque/Zeebrugge/Terneuzen/Gent/ Antwerpen/Rotterdam/Amsterdam ▌ ▌ Meja Združenega kraljestva –Lille–Brussel/Bruxelles Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Brussel/Bruxelles–Luxembourg Luxembourg–Metz–Dijon–Macon–Lyon–Marseille Luxembourg–Metz–Strasbourg–Basel Antwerpen/Zeebrugge–Gent– Calais/ Dunkerque/Lille–Paris –Rouen–Le Havre
Čezmejne povezave	Brussel/Bruxelles–Luxembourg–Strasbourg	Železnica
	Terneuzen–Gent	Celinske plovne poti
	Omrežje Sena–Šelda in povezana porečja Sene, Šelde in Meuse
	Koridor Ren-Šelda
Manjkajoče povezave	Albertkanaal/Canal Albert in kanal Bocholt–Herentals ▌	Celinske plovne poti
Koridor jedrnega omrežja „Orient/Vzhodno Sredozemlje“
Trasa	Hamburg–Berlin Rostock–Berlin–Dresden Bremerhaven/Wilhelmshaven–Magdeburg–Dresden Dresden–Ústí nad Labem–Melnik/Praha–Lysá nad Labem/Poříčany–Kolin Kolin–Pardubice–Brno–Wien/Bratislava–Budapest–Arad–Timișoara–Craiova–Calafat–Vidin–Sofia Sofia–srbska meja/meja Severne Makedonije Sofia–Plovdiv–Burgas /turška meja ▌turška meja–Alexandropouli–Kavala–Thessaloniki–Ioannina–Kakavia/Igoumenitsa Meja Severne Makedonije –Thessaloniki Sofia–Thessaloniki–Athina–Piraeus/Ikonio–Heraklion–Lemesos (Vasiliko)–Lefkosia /Larnaka Athina–Patras/Igoumenitsa
Čezmejne povezave	Dresden–Praha /Kolín	Železnica
	Wien/Bratislava–Budapest
	Békéscsaba–Arad –Timişoara
	Craiova– Calafat–Vidin–Sofia–Thessaloniki
	Sofia–srbska meja/meja Severne Makedonije
	Turška meja–Alexandropouli
	Meja Severne Makedonije –Thessaloniki
	Ioannina–Kakavia (albanska meja)	Cesta
	Drobeta Turnu Severin/Craiova–Vidin–Montana
	Sofia–srbska meja
	Hamburg–Dresden–Praha–Pardubice	Celinske plovne poti
▌	▌
Koridor jedrnega omrežja „Ren–Alpe“
Trasa	Genova–Milano–Lugano–Basel Genova–Novara–Brig–Bern–Basel–Karlsruhe–Mannheim–Mainz–Koblenz–Köln Köln–Düsseldorf–Duisburg–Nijmegen/Arnhem–Utrecht–Amsterdam Nijmegen–Rotterdam–Vlissingen Köln–Liège–Bruxelles/Brussel–Gent Liège–Antwerpen–Gent–Zeebrugge
Čezmejne povezave	Zevenaar–Emmerich–Oberhausen	Železnica
	Karlsruhe–Basel
	Milano/Novara–švicarska meja
	Basel–Antwerpen/Rotterdam–Amsterdam	Celinske plovne poti
Manjkajoče povezave	Genova–Tortona/Novi Ligure	Železnica
	Zeebrugge–Gent
Koridor jedrnega omrežja „Ren–Donava“
Trasa	Strasbourg–Stuttgart–München–Wels/Linz Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Würzburg–Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels/Linz München/Nürnberg–Praha–Ostrava/Přerov–Žilina–Košice–ukrajinska meja Wels/Linz–Wien–Bratislava–Budapest–Vukovar Wien/Bratislava–Budapest–Arad– Moravita/ Brašov/Craiova–București– Giurgiu/ Constanța–Sulina
Čezmejne povezave	München–Praha	Železnica
	Nürnberg–Plzeň
	München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg
	Strasbourg–Kehl Appenweier
	Hranice–Žilina
	Košice–ukrajinska meja
	Wien–Bratislava/Budapest
	Bratislava–Budapest
	Békéscsaba–Arad –Timişoara-srbska meja
	Bucurešti–Giurgiu–Ruse
	Donava (Kehlheim–Constanța/Midia/Sulina) in povezana porečja Váha, Save in Tise	Celinske plovne poti
	Zlín–Žilina	Cesta
	Timişoara–srbska meja	Cesta
Manjkajoče povezave	Stuttgart–Ulm	Železnica
	Salzburg–Linz
	▌Craiova –București
	Arad–Sighişoara–Braşov–Predeal
Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“
Trasa	Ruska meja–Hamina/Kotka–Helsinki–Turku/Naantali–Stockholm–Örebro (Hallsberg)/Linköping –Malmö Narvik/Oulu–Luleå–Umeå–Stockholm /Örebro(Hallsberg) Oslo–Göteborg–Malmö–Trelleborg Malmö–København–Fredericia–Aarhus–Aalborg–Hirtshals/Frederikshavn København–Kolding/Lübeck–Hamburg–Hannover Bremerhaven–Bremen–Hannover–Nürnberg Rostock–Berlin– Halle/ Leipzig –Erfurt –München Nürnberg–München–Innsbruck–Verona–Bologna–Ancona/Firenze Livorno/La Spezia–Firenze–Roma–Napoli–Bari–Taranto–Valletta /Marsaxlokk Cagliari– Napoli–Gioia Tauro–Palermo/Augusta–Valletta /Marsaxlokk
Čezmejne povezave	Ruska meja–Helsinki	Železnica
	København–Hamburg: dostopne poti fiksne povezave pasu Fehmarn
	München–Wörgl–Innsbruck–Fortezza–Bolzano–Trento–Verona: bazni predor Brenner in njegove dovozne poti
	Göteborg–Oslo
	København–Hamburg: Fiksna povezava pas Fehmarn	Železnica/cesta

2. Okvirni seznam predhodno določenih čezmejnih povezav v celovitem omrežju

Čezmejni odseki celovitega omrežja iz člena 9(2)(a)(ii) te uredbe vključujejo zlasti naslednje odseke:

Dublin/Letterkenny –meja Združenega kraljestva	Cesta
Pau–Huesca	Železnica
Lyon–švicarska meja	Železnica
Athus–Mont-Saint-Martin	Železnica
Breda–Venlo–Viersen–Duisburg	Železnica
Antwerpen–Duisburg	Železnica
Mons–Valenciennes	Železnica
Gent–Terneuzen	Železnica
Heerlen–Aachen	Železnica
Groningen–Bremen	Železnica
Stuttgart–švicarska meja	Železnica
Gallarate/Sesto Calende–švicarska meja	Železnica
Berlin–Rzepin/Horka–Wrocław	Železnica
Praga–Linz	Železnica
Villach–Ljubljana	Železnica
Pivka–Rijeka	Železnica
Plzeň–České Budějovice–Wien	Železnica
Wien–Győr	Železnica
Graz– Celldömölk– Gyor	Železnica
Neumarkt–Kalham–Mühldorf	Železnica
Jantarni koridor PL-SK-HU	Železnica
Koridor Via Carpathia belorusko-ukrajinska meja–PL-SK-HU-RO	Cesta
Focșani–moldavska meja	Cesta
Budapest–Osijek–Svilaj (meja Bosne in Hercegovine)	Cesta
Faro–Huelva	Železnica
Porto–Vigo	Železnica
Giurgiu–Varna▌	Železnica
Svilengrad–Pithio	Železnica

Komponente celovitega omrežja v državah članicah, ki nimajo kopenske meje z drugo državo članico

DEL IV: OPREDELITEV ČEZMEJNIH PROJEKTOV NA PODROČJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

1. Cilj čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije

Čezmejni projekti na področju obnovljivih virov energije spodbujajo čezmejno sodelovanje med državami članicami na področju načrtovanja, razvoja in stroškovno učinkovitega izkoriščanja obnovljivih virov energije ter omogočajo njihovo povezovanje prek objektov za shranjevanje energije, da bi prispevali k dolgoročnim ciljem Unije glede razogljičenja .

2. Splošna merila

Da bi se projekt štel za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije, mora izpolnjevati vsa spodaj navedena splošna merila:

(a)	vključen je v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drugačen dogovor med vsaj dvema državama članicama in/ali med vsaj eno državo članico in tretjo državo ali tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 8, 9, 11 in 13 Direktive (EU) 2018/2001 ;

(b)	omogoča prihranek stroškov pri uvajanju obnovljivih virov energije in/ali koristi za povezovanje sistema, zanesljivost oskrbe ali inovacije v primerjavi s podobnim projektom ali projektom na področju energije iz obnovljivih virov , ki ga je izvedla ena od sodelujočih držav članic sama;

(c)	na podlagi analize stroškov in koristi iz točke 3 in ob uporabi metodologije iz člena [7] potencialne skupne koristi sodelovanja prevladajo nad stroški projekta, tudi dolgoročno.

3. Analiza stroškov in koristi

(a)	stroški pridobivanja električne energije;

(b)	stroški povezovanja sistemov;

(c)	stroški podpore;

(d)	emisije toplogrednih plinov;

(e)	zanesljivost oskrbe;

(f)	onesnaženje zraka in drugo lokalno onesnaženje , kot so vplivi na lokalno naravo in okolje;

(g)	inovacije.

4. Proces

(1)

Nosilci projektov, vključno z državami članicami, ki potencialno izpolnjujejo pogoje za izbiro za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugačnega dogovora med vsaj dvema državama članicama in/ali med vsaj eno državo članico in tretjo državo ali tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 8, 9, 11 in 13 Direktive (EU) 2018/2001 , in ki si prizadevajo dobiti status čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije, predložijo Komisiji vlogo za izbiro čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije. Vloga vključuje ustrezne informacije, ki Komisiji omogočajo, da projekt oceni glede na merila iz točk 2 in 3 v skladu z metodologijo iz člena 7.

Komisija zagotovi, da imajo nosilci najmanj enkrat na leto priložnost zaprositi za status čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije.

(2)	Komisija ustanovi in predseduje skupini za čezmejne projekte na področju obnovljivih virov energije, ki jo sestavlja po en predstavnik vsake države članice in en predstavnik Komisije. Skupina sprejme svoj poslovnik.

(3)	Komisija najmanj enkrat letno organizira postopek izbire za čezmejne projekte in po oceni skupini iz odstavka 3 predloži seznam upravičenih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki izpolnjujejo merila iz člena 7 in odstavka 5.

(4)

Skupina iz odstavka 3 dobi ustrezne informacije, razen poslovno občutljivih informacij, o upravičenih projektih, vključenih na seznam, ki ga je predložila Komisija, v zvezi z naslednjimi merili:

—	za vse projekte potrditev izpolnjevanja meril za upravičenost in izbor;

—	informacije o mehanizmu sodelovanja, ki mu pripada projekt, in informacije o tem, v kolikšnem obsegu projekt podpira ena ali več držav članic;

—	opis cilja projekta, vključno z oceno zmogljivosti (v kW) in oceno količine proizvedene energije iz obnovljivih virov (v kWh na leto), če je ta na voljo, ter skupni projektni stroški in predloženi upravičeni stroški v eurih;

—	informacije o pričakovani dodani vrednosti EU v skladu z odstavkom 2(b) te priloge ter informacije o pričakovanih stroških in koristih in pričakovani dodani vrednosti EU v skladu z odstavkom 2(c) te priloge.

(5)	Skupina lahko na svoje sestanke, če je primerno, povabi nosilce upravičenih projektov, tretje države, ki sodelujejo v upravičenih projektih, in vse druge ustrezne deležnike.

(6)	Na podlagi rezultatov ocenjevanja se skupina dogovori o osnutku seznama projektov, ki bodo postali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov, ki se sprejme v skladu z odstavkom 8.

(7)	Komisija z delegiranim aktom sprejme končni seznam izbranih čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, pri čemer izhaja iz osnutka seznama iz odstavka (7) in upošteva odstavek (10), in ta seznam objavi na svojem spletišču. Seznam se po potrebi pregleda vsaj vsaki dve leti.

(8)	Skupina spremlja izvajanje projektov na končnem seznamu in oblikuje priporočila za odpravo morebitnih zamud pri njihovem izvajanju. V ta namen nosilci izbranih projektov zagotovijo informacije o izvajanju svojih projektov.

(9)	▌Pri opredelitvi čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov si Komisija, ko te projekte izbira, prizadeva zagotoviti ustrezno geografsko uravnoteženost. Za opredelitev projektov se lahko uporabljajo regionalne skupine.

(10)	Projekt se ne izbere za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije ali pa se mu status odvzame, če je ocena temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile odločilen dejavnik pri oceni, ali če projekt ni skladen s pravom Unije.

▌

DEL V – PROJEKTI V SKUPNEM INTERESU NA PODROČJU INFRASTRUKTURE ZA DIGITALNO POVEZLJIVOST

1. Gigabitna povezljivost , vključno s 5G in drugo najsodobnejšo tehnologijo, za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja

Ukrepi se prednostno razvrstijo ob upoštevanju funkcije spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, pomembnosti digitalnih storitev in aplikacij, ki jih omogoča zadevna povezljivost, ter potencialnih socialno-ekonomskih koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti , vključno z ustvarjeno dodatno ozemeljsko pokritostjo, tudi za gospodinjstva . Razpoložljiva sredstva se po državah članicah dodelijo geografsko uravnoteženo.

Prednost imajo ukrepi, ki prispevajo h gigabitni povezljivosti, vključno s 5G in drugo najsodobnejšo tehnologijo, za :

—	▌bolnišnice in zdravstvene domove, v skladu s prizadevanji za digitalizacijo zdravstvenega sistema, da se okrepi blaginja državljanov EU ter spremeni način zagotavljanja storitev zdravstvenega varstva in nege bolnikom (1);

—

▌izobraževalna in raziskovalna središča v okviru prizadevanj za lažjo uporabo med drugim visokozmogljivih računalnikov, aplikacij v oblaku ter velepodatkov, za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter za inovacije na področju izobraževalnih sistemov, izboljšanje učnih rezultatov, okrepitev enakosti in večjo učinkovitost (2);

—	neprekinjeno pokritost vseh mestnih območij z brezžičnim širokopasovnim omrežjem 5G do leta 2025.

2. Brezžična povezljivost v lokalnih skupnostih

Ukrepi, namenjeni zagotavljanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti brez diskriminatornih pogojev v središčih lokalnega javnega življenja, tudi na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, ki imajo pomembno vlogo v javnem življenju lokalnih skupnosti, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da prejmejo sredstva:

—	izvaja jih organ javnega sektorja iz spodnjega odstavka, ki lahko načrtuje in nadzoruje namestitev lokalnih brezžičnih dostopovnih točk na javnih mestih v zaprtih prostorih in na prostem ter lahko zagotovi vsaj tri leta financiranja operativnih stroškov;

—	temeljijo na zelo visokozmogljivih digitalnih omrežjih, ki uporabnikom omogočajo internetno izkušnjo zelo visoke kakovosti, ki:

—	je brezplačna in brez diskriminatornih pogojev, lahko dostopna, zaščitena ter uporablja najnovejšo in najdostopnejšo opremo, ki lahko uporabnikom zagotovi povezljivost visoke hitrosti; in

—	podpirajo široko razširjen in nediskriminatoren dostop do inovativnih digitalnih storitev;

—	uporabljajo skupno vizualno podobo, ki jo da na razpolago Komisija, in povezavo na povezana večjezična spletna orodja;

—	da bi dosegli sinergije in povečali zmogljivost ter izboljšali uporabniško izkušnjo, bodo ti ukrepi olajšali uvajanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, pripravljenih na 5G, kot so opredeljene v Direktivi EU/2018/1972;

—	spoštujejo zavezo, da bodo potrebna oprema in/ali povezane namestitvene storitve zagotovljene v skladu z veljavnim pravom, s čimer se zagotovi, da projekti ne bodo povzročali neupravičenega izkrivljanja konkurence.

Finančna pomoč je na voljo organom javnega sektorja, kot so opredeljeni v točki (1) člena 3 Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (3), da v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo brezplačno lokalno brezžično povezljivost brez diskriminatornih pogojev z namestitvijo lokalnih brezžičnih dostopovnih točk.

Financirani ukrepi ne podvajajo obstoječe brezplačne zasebne ali javne ponudbe s podobnimi značilnostmi, vključno s kakovostjo, na istem javnem mestu.

Razpoložljiva sredstva se po državah članicah dodelijo geografsko uravnoteženo.

Kadar je to primerno, se usklajenost in povezanost zagotovita z ukrepi IPE, ki podpirajo dostop spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do zelo visokozmogljivih omrežij, ki lahko zagotovijo gigabitno povezljivost , vključno s 5G in drugo najsodobnejšo tehnologijo .

3. Okvirni seznam koridorjev 5G in čezmejnih hrbteničnih povezav , ki so upravičeni do financiranja

V skladu s cilji glede gigabitne družbe, ki jih je določila Komisija, da bi zagotovila neprekinjeno pokritje glavnih kopenskih prometnih poti s 5G do leta 2025 (4), ukrepi, ki se izvajajo za neprekinjeno pokritje s sistemi 5G v skladu s členom 9(4)(c), kot prvi korak vključujejo ukrepe za čezmejne odseke za preskušanje CAM (5) in kot drugi korak ukrepe za širše odseke zaradi obsežnejše uvedbe CAM ob koridorjih, kakor je navedeno v preglednici spodaj (okvirni seznam). Koridorji TEN-T se uporabljajo kot podlaga za ta namen, toda uvedba 5G ni nujno omejena na te koridorje (6).

Poleg tega so podprti tudi ukrepi za podporo vzpostavitvi hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli med državami članicami in med Unijo in tretjimi državami ali ki povezujejo evropske otoke, v skladu s členom 9(4)(d), za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije.

Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Porto–Vigo
	Merida–Evora
	Paris–Amsterdam–Frankfurt
	Aveiro–Salamanca
	San Sebastian–Biarritz
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Metz–Paris–Bordeaux–Bilbao–Vigo–Porto–Lisboa
	Bilbao–Madrid–Lisboa
	Madrid–Merida–Sevilla–Tarifa
Vzpostavitev hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli	Açores/Madeira–Lisboa
Koridor jedrnega omrežja „Baltik–Jadran“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Gdańsk–Warszawa–Brno–Wien–Graz–Ljubljana– Koper/ Trieste
Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Budapest–Zagreb–Ljubljana–Rijeka–Split–Dubrovnik
	Ljubljana–Zagreb–Slavonski Brod–Bajakovo (srbska meja)
	Slavonski Brod–Đakovo–Osijek
	Montpellier–Narbonne–Perpignan–Barcelona–Valencia–Malaga–Tarifa s podaljšanjem do Narbonne–Toulouse
Vzpostavitev hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli	Podmorska kabelska omrežja Lisboa–Marseille–Milano
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Baltik“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Warszawa–Kaunas–Vilnius
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Kaunas–Klaipėda
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Tallinn– Riga– Kaunas –litovsko-poljska meja–Warszawa
	Belorusko-litovska meja–Vilnius–Kaunas–Klaipėda
	Via Carpathia: Klaipėda – Kaunas – Ełk – Białystok – Lublin – Rzeszów – Barwinek – Košice
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Metz–Merzig–Luxembourg
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Rotterdam–Antwerpen–Eindhoven
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Amsterdam–Rotterdam–Breda–Lille–Paris
	Brussels–Metz–Basel
	Mulhouse–Lyon–Marseille
Koridor jedrnega omrežja „Orient/Vzhodno Sredozemlje“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Sofia–Thessaloniki–Beograd
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Berlin–Praha–Brno–Bratislava–Timișoara–Sofia–turška meja
	Bratislava –Košice
	Sofia–Thessaloniki–Athina
Koridor jedrnega omrežja „Ren–Alpe“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Bologna–Innsbrück–München (Brennerski koridor)
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Rotterdam–Oberhausen–Frankfurt (M)
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Basel–Milano–Genova
Koridor jedrnega omrežja „Ren–Donava“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Frankfurt (M)–Passau– Wien–Bratislava– Budapest– Osijek–Vukovar– București–Constanța
	București –Iași
	Karlsruhe–München–Salzburg–Wels
	Frankfurt (M)–Strasbourg
Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“
Čezmejni odseki za preskušanje CAM	Oulu-Tromsø Oslo–Stockholm–Helsinki
Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM	Turku–Helsinki–ruska meja
	Oslo–Malmo–København–Hamburg–Würzburg–Nürnberg–München–Rosenheim–Verona–Bologna–Napoli–Catania–Palermo
	Stockholm–Malmö
	Napoli–Bari–Taranto
	Aarhus–Esbjerg–Padborg

(1) Glej tudi: Sporočilo Komisije o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe (COM(2018)0233).

(2) Glej tudi: Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018) 0022).

(3) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(4) Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti – COM(2016)0587.

(5) Povezana in avtomatizirana mobilnost.

(6) Odseki v poševnem tisku so zunaj jedrnih koridorjev TEN-T, vendar so vključeni v koridorje 5G.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/932

P8_TA(2019)0421

Boj proti razširjanju terorističnih spletnih vsebin ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (COM(2018)0640 – C8-0405/2018 – 2018/0331(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/68)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0640),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0405/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0193/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 67.

P8_TC1-COD(2018)0331

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju razširjanja boju proti razširjanju terorističnih spletnih vsebin [Sprememba 1]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj te uredbe je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega digitalnega trga v odprti in demokratični družbi s preprečevanjem zlorabe z bojem proti zlorabi storitev gostovanja v teroristične namene in prispevanjem k javni varnosti v evropskih družbah . Delovanje enotnega digitalnega trga bi bilo treba izboljšati z okrepitvijo pravne varnosti za ponudnike storitev gostovanja, povečanjem zaupanja uporabnikov v spletno okolje in izboljšanjem zaščitnih ukrepov za svobodo izražanja , svobodo prejemanja in obveščanja širjenja informacij in zamisli v odprti in demokratični družbi ter svobodo in pluralnost medijev . [Sprememba 2]

(1a)

Ureditev za ponudnike storitev gostovanja lahko zgolj dopolnjuje strategije držav članic za obravnavo terorizma, v katerih morajo biti poudarjeni ukrepi zunaj spleta, kot so naložbe v socialno delo, pobude za deradikalizacijo in sodelovanje s prizadetimi skupnostmi, s čimer bi trajno preprečevali radikalizacijo v družbi. [Sprememba 3]

(1b)

Teroristične vsebine so del širše težave nezakonitih spletnih vsebin, ki vključujejo druge vrste vsebin, kot so spolno izkoriščanje otrok, nezakonite trgovinske prakse in kršenje pravic intelektualne lastnine. Teroristične in druge kriminalne organizacije pogosto trgujejo z nezakonitimi vsebinami z namenom pranja denarja in zbiranja začetnega kapitala za financiranje svojih dejavnosti. Ta težava zahteva kombinacijo zakonodajnih, nezakonodajnih in prostovoljnih ukrepov, ki temeljijo na sodelovanju med organi in ponudniki, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic. Čeprav so uspešne pobude, ki so nastale v sami panogi, na primer kodeks ravnanja proti sovražnemu govoru v spletu in globalno zavezništvo proti spolni zlorabi otrok v spletu WePROTECT, omilile grožnjo nezakonitih vsebin, je treba oblikovati zakonodajni okvir za čezmejno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi za odstranitev nezakonitih vsebin. [Sprememba 4]

(2)

Ponudniki storitev gostovanja, ki so dejavni na internetu, imajo ključno vlogo v digitalnem gospodarstvu, saj povezujejo podjetja in državljane , zagotavljajo priložnosti za učenje ter omogočajo javno razpravo in razširjanje ter prejemanje informacij, mnenj in zamisli, s čimer pomembno prispevajo k inovacijam, gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Vendar njihove storitve včasih zlorabijo tretje osebe za izvajanje nezakonitih dejavnosti na spletu. Posebej zaskrbljujoče je, ko ponudnike storitev gostovanja zlorabijo teroristične skupine in njihovi podporniki za razširjanje terorističnih vsebin na spletu z namenom širjenja sporočil, radikalizacije in novačenja ter spodbujanja in usmerjanja terorističnih dejavnosti. [Sprememba 5]

(3)

Prisotnost Čeprav ni edini dejavnik, se je prisotnost terorističnih vsebin na spletu izkazala za enega pobudnikov radikalizacije posameznikov, ki so zagrešili teroristična dejanja, in ima zato resne negativne posledice za uporabnike, državljane in širšo družbo ter ponudnike spletnih storitev, ki gostijo takšne vsebine, saj zmanjšuje zaupanje njihovih uporabnikov in škoduje njihovim poslovnim modelom. Glede na osrednjo vlogo ponudnikov spletnih storitev ter tehnološka sredstva sorazmerno tehnološkim sredstvom in zmogljivosti zmogljivostim , povezane povezanim s storitvami, ki jih zagotavljajo, imajo ti ponudniki posebno družbeno odgovornost, da svoje storitve zaščitijo pred zlorabo s strani teroristov ter pristojnim organom pomagajo pri boju proti terorističnim vsebinam, ki se razširjajo prek njihovih storitev , ob upoštevanju temeljnega pomena svobode izražanja ter svobode prejemanja in širjenja informacij in zamisli v odprti in demokratični družbi . [Sprememba 6]

(4)

Prizadevanja na ravni Unije za boj proti terorističnim spletnim vsebinam, ki so se začela leta 2015 s prostovoljnim sodelovanjem med državami članicami in ponudniki storitev gostovanja, je treba dopolniti z jasnim zakonodajnim okvirom, da bi se dodatno zmanjšala dostopnost terorističnih spletnih vsebin in ustrezno obravnaval hitro razvijajoč se problem. S tem zakonodajnim okvirom naj bi se nadgradila prostovoljna prizadevanja, ki so bila okrepljena s Priporočilom Komisije (EU) 2018/334 (3), okvir pa je odgovor na pozive Evropskega parlamenta k zaostritvi ukrepov za boj proti nezakonitim in škodljivim vsebinam v skladu s horizontalnim okvirom, vzpostavljenim z Direktivo 2000/31/ES, ter pozive Evropskega sveta k izboljšanju samodejnega odkrivanja in odstranjevanja vsebin, ki spodbujajo k terorističnim dejanjem. [Sprememba 7]

(5)

Uporaba te uredbe ne bi smela vplivati na uporabo člena 14 Direktive 2000/31/ES (4). Zlasti kakršni koli ukrepi, ki jih sprejme ponudnik storitev gostovanja v skladu s to uredbo, vključno z vsemi proaktivnimi ukrepi, sami po sebi ne bi smeli biti podlaga za to, da ponudnik storitev izgubi pravico do izjeme od odgovornosti iz navedene določbe. Ta uredba ne vpliva na pooblastila nacionalnih organov in sodišč, da ugotovijo odgovornost ponudnikov storitev gostovanja v posebnih primerih, v katerih niso izpolnjeni pogoji iz člena 14 Direktive 2000/31/ES za izjemo od odgovornosti. [Sprememba 8]

(6)

V tej uredbi so določena pravila za preprečevanje zlorabe boj proti zlorabi storitev gostovanja za razširjanje terorističnih spletnih vsebin, da bi se zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga, pri čemer se bi bilo treba v celoti spoštujejo spoštovati temeljne pravice, ki jih varuje pravni red Unije, in zlasti pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. [Sprememba 9]

(7)

Ta uredba prispeva si prizadeva prispevati k zaščiti javne varnosti ter obenem vzpostavlja bi morala vzpostaviti ustrezne in zanesljive zaščitne ukrepe za zagotovitev varstva zadevnih temeljnih pravic. To vključuje pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega sodnega varstva, pravico do svobode izražanja, vključno s svobodo prejemanja in širjenja informacij, svobodo gospodarske pobude in načelo nediskriminacije. Pristojni organi in ponudniki storitev gostovanja bi morali sprejeti le ukrepe, ki so potrebni, ustrezni in sorazmerni v demokratični družbi, pri tem pa upoštevati poseben pomen svobode izražanja , svobode prejemanja in obveščanja širjenja informacij in zamisli , ki je eden od bistvenih temeljev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter varstva osebnih podatkov, ki so bistveni temelji pluralistične in demokratične družbe ter ena od vrednot vrednote , na katerih temelji Unija. Ob upoštevanju osrednje vloge ponudnikov storitev gostovanja pri omogočanju javne razprave ter širjenja in prejemanja dejstev, mnenj in zamisli v skladu z zakonom bi morali biti ukrepi, ki pomenijo poseganje se bilo treba pri vseh ukrepih izogibati poseganju v svobodo izražanja in obveščanja, z njimi pa bi se bilo treba po strogo ciljno usmerjeni; služiti bi namreč morali preprečevanju razširjanja usmerjenem pristopu, kolikor je mogoče, boriti proti razširjanju terorističnih vsebin, ne da bi vplivali na pravico do zakonitega prejemanja in širjenja informacij. Učinkoviti spletni protiteroristični ukrepi in varstvo svobode izražanja se ne izključujejo, temveč se dopolnjujejo in medsebojno krepijo. [Sprememba 10]

(8)

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je določena v členu 19 PEU in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred pristojnim nacionalnim sodiščem zoper kateri koli ukrep, sprejet v skladu s to uredbo, ki lahko negativno vpliva na pravice te osebe. Ta pravica vključuje zlasti možnost, da lahko ponudniki storitev gostovanja in ponudniki vsebin učinkovito izpodbijajo odredbe o odstranitvi pred sodiščem države članice, katere organi so izdali odredbo o odstranitvi , ter možnosti ponudnikov vsebin, da izpodbijajo posebne ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik gostovanja . [Sprememba 11]

(9)

Da bi se zagotovila jasnost glede ukrepov, ki bi jih morali sprejeti ponudniki storitev gostovanja in pristojni organi za preprečevanje razširjanja boj proti razširjanju terorističnih spletnih vsebin, bi bilo treba v tej uredbi določiti opredelitev terorističnih vsebin za namene njihovega preprečevanja, ki temelji na opredelitvi terorističnih kaznivih dejanj iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Glede na to, da se je treba obravnavati boriti proti najbolj škodljivo teroristično propagando na škodljivi teroristični vsebini v spletu, bi morala opredelitev zajemati gradivo in informacije, s katerimi se spodbuja ali zagovarja storitev napeljuje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj ali prispevanje k njim ali napeljuje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj ali prispevanju k njim, dajejo navodila za storitev takšnih kaznivih dejanj ali spodbuja udeležba pri dejavnostih teroristične skupine prispevanju k njim ali spodbuja udeležba pri dejavnostih teroristične skupine, s čimer se povzroči nevarnost namerne storitve enega ali več takih dejanj . Opredelitev bi morala zajemati tudi vsebine, ki vsebujejo navodila za izdelavo in uporabo eksplozivov, strelnega orožja, katerega koli drugega orožja, zdravju škodljivih ali nevarnih snovi, pa tudi kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi, ter katera koli navodila o drugih metodah in tehnikah, vključno z izbiranjem tarč, da bi se storila teroristična kazniva dejanja. Takšne informacije vključujejo zlasti besedilo, slike, zvočne posnetke in videoposnetke. Pristojni organi in ponudniki storitev gostovanja bi morali pri ocenjevanju, ali vsebina prestavlja teroristično vsebino v smislu te uredbe, upoštevati dejavnike, kot so narava in ubeseditev izjav, okoliščine, v katerih so bile izjave dane, in možnost, da privedejo do škodljivih posledic za varnost in zaščito oseb. Pomemben dejavnik pri tej oceni je dejstvo, da je gradivo pripravila teroristična organizacija ali oseba, ki jo je EU uvrstila na seznam terorističnih organizacij in oseb, da je gradivo mogoče pripisati takšni organizaciji ali osebi ali da je bilo gradivo razširjeno v njenem imenu. Vsebino, ki se razširja za izobraževalne, novinarske ali raziskovalne namene ali za namene ozaveščanja za preprečevanje terorističnih dejanj , bi bilo treba ustrezno zaščititi. Zlasti v primerih, v katerih ima ponudnik vsebine uredniško odgovornost, bi bilo treba pri vsaki odločitvi o odstranitvi razširjenega gradiva upoštevati novinarske standarde, ki so določeni s predpisi o tisku in medijih v skladu s pravom Unije in Listino o temeljnih pravicah. Prav tako se ne bi smelo šteti kot teroristična vsebina izražanje radikalnih, polemičnih ali kontroverznih stališč v javni razpravi o občutljivih političnih vprašanjih. [Sprememba 12]

(10)

Da bi se zajele tiste spletne storitve gostovanja, prek katerih se širijo teroristične vsebine, bi se morala ta uredba uporabljati za storitve informacijske družbe, ki vključujejo shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitev, na njegovo zahtevo ter dajanje shranjenih informacij na voljo tretjim osebam javnosti , tudi če je ta dejavnost zgolj tehnična, samodejna in pasivna. Takšni ponudniki storitev informacijske družbe so na primer platforme družbenih medijev, storitve pretakanja videovsebin, storitve za izmenjavo videoposnetkov, slik in zvočnih posnetkov, storitve za izmenjavo datotek in druge storitve v oblaku, če omogočajo dostop do informacij tretjim osebam javnosti , in spletna mesta, na katerih lahko uporabniki podajajo komentarje ali objavljajo ocene. Uredba bi se morala uporabljati tudi za ponudnike storitev gostovanja s sedežem zunaj Unije, ki ponujajo storitve v Uniji, saj ima velik delež ponudnikov storitev gostovanja, katerih storitve so izpostavljene terorističnim vsebinam, sedež v tretjih državah. S tem bi se moralo zagotoviti, da vse podjetja, ki delujejo na enotnem digitalnem trgu, izpolnjujejo iste zahteve, ne glede na državo, v kateri imajo sedež. Za določitev, ali ponudnik storitev ponuja storitve v Uniji, je treba oceniti, ali ponudnik storitev pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah omogoča uporabo svojih storitev. Vendar pa zgolj dostopnost spletnega mesta ponudnika storitev ali njegovega elektronskega naslova in drugih kontaktnih podatkov v eni ali več državah članicah sama po sebi ne bi smela biti zadosten pogoj za uporabo te uredbe. Ne bi se smela uporabljati za storitve v oblaku, vključno s storitvami v oblaku med podjetji, za katere ponudnik storitev nima pogodbenih pravic glede tega, katero vsebino shranjujejo njegove stranke ali končni uporabniki teh strank, kako jo obdelujejo ali dajejo na voljo javnosti, in kadar ponudnik storitev nima tehnične zmogljivosti, da bi odstranil določeno vsebino, ki jo shranijo njegove stranke ali končni uporabniki njihovih storitev. [Sprememba 13]

(11)

Za določitev področja uporabe te uredbe bi morala biti relevantna močna povezava z Unijo. Da takšna močna povezava z Unijo obstaja, bi se moralo šteti, če ima ponudnik storitev sedež v Uniji, če pa tega nima, pa če ima znatno število uporabnikov v eni ali več državah članicah ali so njegove dejavnosti ciljno usmerjene v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic se lahko ugotovi na podlagi vseh upoštevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot je uporaba jezika ali denarne valute, ki se v zadevni tej državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročila blaga ali storitev. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini z aplikacijami, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v zadevni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v zadevni državi članici. Za močno povezavo bi se moralo šteti tudi, če ponudnik storitev usmerja svoje dejavnosti v eno ali več držav članic, kot je določeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Po drugi strani pa zagotavljanja storitve zgolj zaradi upoštevanja prepovedi diskriminacije iz Uredbe (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ni mogoče samo iz tega razloga šteti za usmerjanje ali ciljno usmerjanje dejavnosti v posamezno območje v Uniji. [Sprememba 14]

(12)

Ponudniki storitev gostovanja bi morali za preprečevanje razširjanja boj proti razširjanju terorističnih vsebin prek svojih storitev javnosti upoštevati nekatere dolžnosti skrbnega ravnanja. Te dolžnosti skrbnega ravnanja skrbnosti ne bi smele pomeniti splošne obveznosti nadzora ponudnikov storitev gostovanja, da nadzorujejo informacije, ki jih hranijo, niti splošne obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost . Dolžnosti skrbnega ravnanja bi morale vključevati, da pri uporabi te uredbe ponudniki storitev gostovanja glede vsebin, ki jih hranijo, ravnajo pregledno, skrbno, sorazmerno in nediskriminatorno, zlasti pri izvajanju lastnih pogojev, da bi se preprečila odstranitev vsebin, ki niso teroristične. Odstranitev ali onemogočenje dostopa se morata izvesti ob spoštovanju svobode izražanja in obveščanja , svobode prejemanja in širjenja informacij in zamisli v odprti in demokratični družbi ter svobode in pluralnosti medijev . [Sprememba 15]

(13)

Postopek in obveznosti na podlagi pravnih odredb o odstranitvi , ki od ponudnikov storitev gostovanja zahtevajo, da na podlagi ocene pristojnih organov odstranijo teroristično vsebino ali onemogočijo dostop do nje, bi bilo treba uskladiti. Države članice bi morale imeti proste roke pri izbiri pristojnih organov in bi jim bilo treba omogočiti, da za to nalogo imenujejo upravne organe, organe pravosodni organ ali funkcionalno neodvisen upravni organ ali organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodne organe. Glede na hitrost, s katero se teroristične vsebine razširjajo prek spletnih storitev, ta določba ponudnikom storitev gostovanja nalaga obveznost, da zagotovijo, da se teroristična vsebina, opredeljena v odredbi o odstranitvi, odstrani ali da se onemogoči dostop do nje v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi. Ponudniki storitev gostovanja odločijo, ali bodo zadevno vsebino odstranili ali onemogočili dostop do nje za uporabnike v Uniji. [Sprememba 16]

(14)

Pristojni organ bi moral odredbo o odstranitvi posredovati neposredno naslovniku in kontaktni točki ponudnika storitev gostovanja in, kadar je glavni sedež tega ponudnika v drugi državi članici, posredovati tudi pristojnemu organu te države članice z elektronskimi sredstvi, ki ustvarijo pisni zapis na tak način, da ponudniku storitev omogočijo ugotavljanje pristnosti, vključno s točnostjo datuma in časa pošiljanja in prejema odredbe, kot so varna elektronska pošta in platforme ali drugi varni načini, vključno s tistimi, ki jih da na voljo ponudnik storitev, v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov. Ta zahteva se lahko izpolni zlasti z uporabo kvalificiranih storitev elektronske priporočene dostave iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8). [Sprememba 17]

(15)

Obvestilo pristojnih organov ali Europola je učinkovito in hitro sredstvo za seznanitev ponudnikov storitev gostovanja z določenimi vsebinami v okviru njihovih storitev. Ta mehanizem opozarjanja ponudnikov storitev gostovanja na informacije, ki bi se lahko štele za teroristično vsebino, da ponudnik prostovoljno preuči njihovo združljivost s svojimi pogoji, bi moral biti poleg odredb o odstranitvi še naprej na voljo. Pomembno je, da ponudniki storitev gostovanja tako obvestilo nemudoma ocenijo in zagotovijo hitre povratne informacije o sprejetih ukrepih. Končno odločitev o tem, ali se vsebina odstrani ali ne, ker ni v skladu z njegovimi pogoji, sprejme ponudnik storitev gostovanja. Izvajanje te uredbe v zvezi z obvestili ne vpliva na mandat Europola iz Uredbe (EU) 2016/794 (9). [Sprememba 18]

(16)

Glede na obseg in hitrost, ki sta potrebna za učinkovito prepoznavanje in odstranjevanje terorističnih vsebin, so sorazmerni proaktivni posebni ukrepi, vključno z uporabo avtomatiziranih sredstev v nekaterih primerih, bistven element boja proti terorističnim spletnim vsebinam. Ponudniki storitev gostovanja bi morali za zmanjšanje dostopnosti terorističnih vsebin v okviru svojih storitev oceniti, ali je primerno sprejeti proaktivne posebne ukrepe glede na tveganja in raven izpostavljenosti terorističnim vsebinam ter učinke na pravice tretjih oseb in obveščanje, ki je v javnem interesu javnega interesa do prejemanja in širjenja informacij , zlasti kadar sta ravni izpostavljenosti terorističnim vsebinam in sprejemanja odredb o odstranitvi visoki . Zato bi morali ponudniki storitev gostovanja določiti, katere ustrezne, namenske, učinkovite in sorazmerne proaktivne posebne ukrepe bi bilo treba uvesti. Ta zahteva ne bi smela pomeniti splošne obveznosti nadzora. Ti posebni ukrepi lahko vključujejo redno poročanje pristojnim organom, povečanje kadrovskih virov, ki se ukvarjajo z ukrepi za zaščito storitev pred javnim razširjanjem terorističnih vsebin, in izmenjavo najboljših praks. V okviru te ocene je odsotnost odredb o odstranitvi in obvestil, naslovljenih na ponudnika storitev gostovanja, kazalnik nizke ravni izpostavljenosti terorističnim vsebinam. [Sprememba 19]

(17)

Pri uvajanju proaktivnih posebnih ukrepov bi morali ponudniki storitev gostovanja zagotoviti, da se ohrani pravica uporabnikov do svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo prejemanja in širjenja informacij svobode prejemanja in širjenja informacij in zamisli v odprti in demokratični družbi . Ponudniki storitev gostovanja bi morali poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev, vključno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, ravnati s potrebno skrbnostjo in uvesti zaščitne ukrepe, vključno zlasti s človeškim nadzorom in preverjanjem, kadar je to primerno, da se preprečijo kakršne koli nenamerne in zmotne odločitve, ki bi privedle do odstranitve vsebin, ki niso teroristične. To je zlasti pomembno, če ponudniki storitev gostovanja uporabljajo avtomatizirana sredstva za odkrivanje terorističnih vsebin. Vsako odločitev o uporabi avtomatiziranih sredstev, ne glede na to, ali jo sprejme ponudnik storitev gostovanja sam ali na podlagi zahteve pristojnega organa, bi bilo treba oceniti glede na zanesljivost osnovne tehnologije in njen učinek na temeljne pravice. [Sprememba 20]

(18)

Da bi se zagotovilo, da ponudniki storitev gostovanja, ki so izpostavljene terorističnim vsebinam, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev zlorabe njihovih storitev, bi morali moral pristojni organi organ od ponudnikov storitev gostovanja, ki so prejeli odredbo o odstranitvi, ki je postala dokončna znatno število dokončnih odredb o odstranitvi , zahtevati, da poročajo o sprejetih proaktivnih posebnih ukrepih. Ti bi lahko vključevali ukrepe za preprečevanje ponovnega nalaganja terorističnih vsebin, ki so bile odstranjene ali je bil dostop do njih onemogočen na podlagi prejetih odredb o odstranitvi ali obvestil, s preverjanjem z javnimi ali zasebnimi orodji, ki vsebujejo znane teroristične vsebine. Ponudniki storitev lahko prav tako uporabljajo zanesljiva tehnična orodja za prepoznavanje novih terorističnih vsebin, bodisi orodja, ki so dostopna na trgu, bodisi tista, ki jih je razvil ponudnik storitev gostovanja. Ponudnik storitev bi moral poročati o posebnih proaktivnih ukrepih, ki jih je uvedel, da bi lahko pristojni organ presodil, ali so ukrepi nujni, učinkoviti in sorazmerni ter ali ima ponudnik storitev gostovanja potrebne zmogljivosti za človeški nadzor in preverjanje, če se uporabljajo avtomatizirana sredstva. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju učinkovitosti , nujnosti in sorazmernosti ukrepov upoštevati ustrezne parametre, vključno s številom odredb o odstranitvi in obvestil, izdanih ponudniku, njegovo velikost in gospodarsko zmogljivost ter vpliv njegovih storitev na razširjanje terorističnih vsebin (na primer ob upoštevanju števila uporabnikov v Uniji) , pa tudi uvedene zaščitne ukrepe za varovanje svobode izražanja in obveščanja ter število primerov omejevanja zakonitih vsebin . [Sprememba 21]

(19)

Pristojni organ bi moral po zahtevi začeti dialog s ponudnikom storitev gostovanja o potrebnih proaktivnih posebnih ukrepih, ki jih je treba uvesti. Po potrebi bi moral pristojni organ sprejeti ustrezne, učinkovite in sorazmerne proaktivne ukrepe, od ponudnika gostovanja zahtevati, da ponovno oceni nujne ukrepe, ali zahtevati sprejetje ustreznih, učinkovitih in sorazmernih posebnih ukrepov, če meni, da sprejeti ukrepi glede na tveganje ne zadoščajo. Odločitev o uvedbi Pristojni organ bi moral zahtevati le posebne ukrepe, pri katerih je mogoče razumno pričakovati, da jih bo ponudnik storitev gostovanja izvedel, med drugim ob upoštevanju njegovih finančnih in drugih virov. Zahteva za izvedbo takih posebnih proaktivnih ukrepov načeloma ne bi smela privesti do uvedbe splošne obveznosti nadzora, kot je določena v členu 15(1) Direktive 2000/31/ES. Glede na posebno resna tveganja, povezana z razširjanjem terorističnih vsebin, bi lahko odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi na podlagi te uredbe, odstopale od pristopa iz člena 15(1) Direktive 2000/31/ES v zvezi z nekaterimi posebnimi, ciljno usmerjenimi ukrepi, katerih sprejetje je potrebno zaradi prevladujočih razlogov javne varnosti. Pristojni organ bi moral pred sprejetjem takšne odločitve zagotoviti pravično ravnovesje med cilji javnega interesa in zadevnimi temeljnimi pravicami, zlasti svobodo izražanja in obveščanja ter svobodo gospodarske pobude, ter podati ustrezno utemeljitev. [Sprememba 22]

(20)

Obveznost ponudnikov storitev gostovanja, da shranijo odstranjeno vsebino in s tem povezane podatke, bi morala biti določena za posebne namene in časovno omejena na potrebno obdobje. Zahtevo po shranjevanju je treba razširiti na povezane podatke, če bi se ti podatki sicer izgubili zaradi odstranitve zadevne vsebine. Povezani podatki lahko vključujejo podatke, kot so „podatki o naročnikih“, vključno zlasti s podatki, ki se nanašajo na identiteto ponudnika vsebin, in „podatki o dostopu“, vključno na primer s podatki o datumu in času uporabe s strani ponudnika vsebin, ali podatki o prijavi v storitev in odjavi iz nje, skupaj z naslovom IP, ki jo je ponudniku vsebin dodelil ponudnik internetnega dostopa. [Sprememba 23]

(21)

Obveznost shranjevanja vsebine za postopke upravnega ali sodnega pregleda ali postopke s pravnimi sredstvi je potrebna in utemeljena, da se zagotovijo učinkoviti ukrepi sodnega varstva za ponudnika vsebin, katerega vsebina je bila odstranjena ali dostop do nje onemogočen, ter da se zagotovi ponovna objava navedene vsebine, kakršna je bila pred odstranitvijo, odvisno od izida postopka pregleda. Obveznost shranjevanja vsebine za preiskovalne namene in tožilske namene je upravičena in potrebna glede na vrednost, ki bi jo to gradivo lahko prineslo za motenje ali preprečevanje terorističnih dejavnosti. Če podjetja odstranijo gradivo ali onemogočijo dostop do njega, zlasti s pomočjo lastnih proaktivnih posebnih ukrepov, in o tem ne obvestijo zadevnega organa, ker ocenijo, da to ne spada na področje uporabe člena 13(4) te uredbe, se organi bi morala nemudoma obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj morda ne zavedajo obstoja vsebine. Zato je upravičeno Upravičeno je tudi shranjevanje vsebine za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih kaznivih dejanj. Za te namene bi bilo treba teroristične vsebine in z njimi povezane podatke shraniti le za določeno obdobje , kar bi organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogočilo, da preverijo vsebine in se odločijo, ali bi bile potrebne za te posebne namene . To obdobje ne bi smelo presegati šest mesecev. Za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih kaznivih dejanj je potrebno shranjevanje podatkov omejeno na podatke, ki so verjetno povezani s terorističnimi kaznivimi dejanji in lahko zato prispevajo k pregonu terorističnih kaznivih dejanj ali preprečevanju resnih tveganj za javno varnost. [Sprememba 24]

(22)

Za zagotovitev sorazmernosti bi moralo biti obdobje shranjevanja omejeno na šest mesecev, da se ponudnikom vsebin omogoči dovolj časa za začetek postopka pregleda in ali da se organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter organom kazenskega pregona omogoči dostop do ustreznih podatkov za preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj. Vendar se lahko to obdobje na zahtevo organa, ki izvaja pregled, podaljša kolikor je potrebno, če se postopek pregleda ali postopek s pravnimi sredstvi začne, vendar se ne zaključi v šestih mesecih. To obdobje bi moralo tudi zadostovati, da lahko organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj shranijo potrebne dokaze potrebno gradivo v zvezi s preiskavami in pregonom , hkrati pa zagotovijo uravnoteženost z zadevnimi temeljnimi pravicami. [Sprememba 25]

(23)	Ta uredba ne vpliva na postopkovna jamstva in postopkovne preiskovalne ukrepe, povezane z dostopom do vsebine in povezanih podatkov, ki se hranijo za namene preiskovanja in pregona terorističnih kaznivih dejanj, kot jih ureja nacionalno pravo držav članic, in v skladu z zakonodajo Unije.

(24)

Preglednost politik ponudnikov storitev gostovanja v zvezi s terorističnimi vsebinami je bistvenega pomena, da se poveča njihova odgovornost do uporabnikov in okrepi zaupanje državljanov v enotni digitalni trg. Ponudniki Le ponudniki storitev gostovanja , ki so jim bile za to leto izdane odredbe o odstranitvi, bi morali biti obvezani objaviti letna poročila o preglednosti, ki vsebujejo smiselne informacije o ukrepih, sprejetih v zvezi z odkrivanjem, prepoznavanjem in odstranjevanjem terorističnih vsebin. [Sprememba 26]

(24a)

Organi, pristojni za izdajanje odredb o odstranitvi, bi morali objavljati tudi poročila o preglednosti z informacijami o številu odredb o odstranitvi, številu zavrnitev, številu ugotovljenih terorističnih vsebin, ki so vodile k preiskavam in pregonu terorističnih kaznivih dejanj, in številu primerov, ko je bila vsebina zmotno opredeljena kot teroristična. [Sprememba 27]

(25)

Pritožbeni postopki so potreben zaščitni ukrep pred zmotno odstranitvijo vsebine, zaščitene na podlagi svobode izražanja in obveščanja svobode do prejemanja in širjenja informacij in zamisli v odprti in demokratični družbi . Ponudniki storitev gostovanja bi zato morali vzpostaviti uporabniku prijazne pritožbene mehanizme in zagotoviti, da se pritožbe obravnavajo hitro in popolnoma pregledno v odnosu do ponudnika vsebin. Zahteva, da mora ponudnik storitev gostovanja ponovno objaviti vsebino, če je bila zmotno odstranjena, ne vpliva na možnost, da ponudniki storitev gostovanja uveljavijo svoje pogoje iz drugih razlogov. [Sprememba 28]

(26)

Učinkovito pravno varstvo v skladu s členom 19 PEU in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zahteva, da morajo imeti osebe možnost, da preverijo razloge, zaradi katerih je bila odstranjena vsebina, ki so jo naložili, ali je bil onemogočen dostop do nje. V ta namen bi moral dati ponudnik storitev gostovanja ponudniku vsebin na voljo smiselne informacije, kot so razlogi za odstranitev ali onemogočenje dostopa, pravno podlago za ukrepe, ki mu omogočajo, da izpodbija odločitev. Vendar za to ni nujno potrebno uradno obvestilo, namenjeno ponudniku vsebin. Odvisno od okoliščin lahko ponudniki storitev gostovanja vsebino, ki se šteje za teroristično vsebino, nadomestijo s sporočilom, da je bila vsebina odstranjena ali dostop do nje onemogočen v skladu s to uredbo. Dodatne informacije o razlogih in možnostih, ki jih ima ponudnik vsebin za izpodbijanje odločitve, bi bilo treba zagotoviti na zahtevo. Če pristojni organi odločijo, da je zaradi javne varnosti, tudi v okviru preiskave, neprimerno ali neproduktivno neposredno obvestiti ponudnika vsebin o odstranitvi ali o onemogočenju dostopa do vsebine, bi morali o tem obvestiti ponudnika storitev gostovanja. [Sprememba 29]

(27)

Da bi preprečili podvajanje in morebitno poseganje v preiskave ter čim bolj zmanjšali stroške prizadetih ponudnikov storitev , bi se morali pristojni organi medsebojno obveščati, usklajevati in sodelovati, kadar je to primerno tudi z Europolom, ko izdajo odredbo o odstranitvi ali pošljejo obvestilo ponudnikom storitev gostovanja. Pri izvajanju določb te uredbe bi lahko Europol zagotovil podporo v skladu s svojim sedanjim mandatom in veljavnim pravnim okvirom. [Sprememba 30]

(27a)

Obvestilo Europola je učinkovito in hitro sredstvo za seznanitev ponudnikov storitev gostovanja z določenimi vsebinami v okviru njihovih storitev. Ta mehanizem opozarjanja ponudnikov storitev gostovanja na informacije, ki bi se lahko štele za teroristično vsebino, da ponudnik prostovoljno preuči njihovo združljivost s svojimi pogoji, bi moral biti poleg odredb o odstranitvi še naprej na voljo. Zato je pomembno, da ponudniki storitev gostovanja prednostno sodelujejo z Europolom in ocenijo njegova obvestila ter zagotovijo hitre povratne informacije o sprejetih ukrepih. Končno odločitev o tem, ali se vsebina odstrani ali ne, ker ni v skladu z njegovimi pogoji, sprejme ponudnik storitev gostovanja. Izvajanje te uredbe ne vpliva na mandat Europola iz Uredbe (EU) 2016/794 (10) . [Sprememba 31]

(28)

Da bi zagotovili učinkovito in dovolj usklajeno izvajanje proaktivnih ukrepov ponudnikov storitev gostovanja , bi se morali pristojni organi v državah članicah medsebojno povezati glede razprav, ki jih imajo s ponudniki storitev gostovanja v zvezi z odredbami o odstranitvi ter z določitvijo, izvajanjem in ocenjevanjem posebnih proaktivnih ukrepov. Podobno je takšno Takšno sodelovanje je potrebno tudi v zvezi s sprejemanjem pravil o kaznih ter izvajanjem in izvrševanjem kazni. [Sprememba 32]

(29)

Ključnega pomena je, da je pristojni organ v državi članici, ki je odgovoren za nalaganje kazni, v celoti obveščen o izdaji odredb o odstranitvi in obvestil ter o naknadnih izmenjavah med ponudnikom storitev gostovanja in zadevnim pristojnim organom v drugih državah članicah . V ta namen bi morale države članice zagotoviti ustrezne in varne komunikacijske kanale in mehanizme, ki omogočajo pravočasno izmenjavo relevantnih informacij. [Sprememba 33]

(30)

Da bi se olajšala hitra izmenjava med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in ponudniki storitev gostovanja ter da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj, lahko države članice uporabijo orodja, ki jih je razvil Europol, kot so sedanja aplikacija za upravljanje obvestil o spletnih vsebinah (Internet Referral Management application – IRMa) ali orodja, ki jo bodo nasledila.

(31)

Zaradi še posebej hudih posledic nekaterih terorističnih vsebin bi morali ponudniki storitev gostovanja nemudoma obvestiti organe v zadevni državi članici ali pristojne organe v državi, v kateri imajo sedež ali pravnega zastopnika, o vsakem dokazu glede terorističnih kaznivih dejanj, s katerim se seznanijo. Za zagotovitev sorazmernosti je ta obveznost omejena na teroristična kazniva dejanja, kot so opredeljena v členu 3(1) Direktive (EU) 2017/541. Obveznost obveščanja ne pomeni, da morajo ponudniki storitev gostovanja aktivno iskati takšne dokaze. Zadevna država članica je tista država članica, ki ima sodno pristojnost za preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 na podlagi državljanstva storilca kaznivega dejanja ali potencialne žrtve kaznivega dejanja ali ciljne lokacije terorističnega dejanja. V primeru dvoma lahko ponudniki storitev gostovanja informacije posredujejo Europolu, ki bi nato moral ukrepati v skladu s svojim mandatom, med drugim tudi tako, da informacije posreduje ustreznim nacionalnim organom.

(32)

Pristojnim organom v državah članicah bi bilo treba dovoliti, da take informacije uporabljajo za uvedbo preiskovalnih ukrepov, ki so na voljo v okviru zakonodaje držav članic ali Unije, vključno z izdajo evropskega naloga za predložitev dokazov v skladu z Uredbo o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah (11).

(33)

Ponudniki storitev gostovanja in države članice bi morali vzpostaviti kontaktne točke, da bi se olajšalo hitro obravnavanje odredb o odstranitvi in obvestil. Kontaktna točka v nasprotju s pravnim zastopnikom služi operativnim namenom. Kontaktno točko ponudnika storitev gostovanja bi morala sestavljati namenska sredstva, ki omogočajo elektronsko predložitev odredb o odstranitvi in obvestil, ter tehnična sredstva in osebje, ki omogočajo njihovo hitro obdelavo. Ni nujno, da se kontaktna točka ponudnika storitev gostovanja fizično nahaja v Uniji, in ponudnik storitev gostovanja lahko v ta namen imenuje katero koli obstoječo kontaktno točko, pod pogojem, da lahko ta izpolnjuje naloge, določene v tej uredbi. Da se zagotovi odstranitev teroristične vsebine ali onemogoči dostop do nje v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi, bi morali ponudniki storitev gostovanja zagotoviti, da je kontaktna točka dosegljiva 24 ur na dan sedem dni v tednu. Informacije o kontaktni točki bi morale vključevati informacije o jeziku, v katerem se lahko naslovi. Za lažjo komunikacijo med ponudniki storitev gostovanja in pristojnimi organi se ponudnike storitev gostovanja spodbuja, da omogočajo komunikacijo v enem od uradnih jezikov Unije, v katerem so na voljo njihovi pogoji uporabe. [Sprememba 34]

(34)

Ker ni splošne zahteve, da ponudniki storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju Unije, je treba zagotoviti, da je jasno, katera država članica ima sodno pristojnost nad ponudnikom, ki zagotavlja storitve gostovanja v Uniji. Praviloma ponudnik storitev gostovanja spada pod sodno pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež ali v kateri je imenoval pravnega zastopnika. Ne glede na to pa bi moralo biti v primeru, ko je odredbo o odstranitvi izdala druga država članica, njenim pristojnim organom omogočeno, da to odredbo izvršijo z uporabo prisilnih ukrepov nekaznovalne narave, kot so plačila kazni. Kar zadeva ponudnika storitev gostovanja, ki nima sedeža v Uniji in ne imenuje pravnega zastopnika, bi morala imeti vsaka država članica kljub temu možnost izreči kazni, pod pogojem, da se spoštuje načelo ne bis in idem. [Sprememba 35]

(35)

Tisti ponudniki storitev gostovanja, ki nimajo sedeža v Uniji, bi morali pisno imenovati pravnega zastopnika, da se zagotovi skladnost z obveznostmi iz te uredbe in njihovo izvrševanje. Ponudnike storitev gostovanja lahko zastopa tudi obstoječi pravni zastopnik, pod pogojem, da ta lahko izpolnjuje naloge, določene v tej uredbi. [Sprememba 36]

(36)	Pravni zastopnik bi moral biti zakonsko pooblaščen za delovanje v imenu ponudnika storitev gostovanja.

(37)

Za namene te uredbe bi morale države članice imenovati pristojne organe enoten sodni ali funkcionalno neodvisni upravni organ . Zahteva za imenovanje pristojnih organov Ta zahteva ne pomeni nujno ustanovitve novih organov novega organa , ampak so se lahko v ta namen imenovana že obstoječa telesa imenuje že obstoječe telo , ki se zadolžijo zadolži za izvajanje nalog iz te uredbe. Ta uredba zahteva imenovanje organov organa , ki bodo pristojni bo pristojen za izdajo odredb o odstranitvi in obvestil, nadzor nad proaktivnimi posebnimi ukrepi ter izrekanje kazni. Države članice odločijo, koliko organov želijo imenovati za te naloge bi morale o pristojnem organu , imenovanem na podlagi te uredbe, obvestiti Komisijo, ki bi morala na spletu objaviti zbirko pristojnih organov za vsako državo članico. Spletni register bi moral biti zlahka dostopen, da bi lahko ponudniki storitev gostovanja hitro preverili pristnost odredb o odstranitvi . [Sprememba 37]

(38)

Kazni so nujne, da se zagotovi, da ponudniki storitev gostovanja učinkovito izvajajo svoje obveznosti v skladu s to uredbo. Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, po potrebi tudi smernice za določanje glob. Posebno stroge kazni Kazni bi se določijo morale določiti v primeru, ko ponudnik ponudniki storitev gostovanja sistematično ne odstranjuje terorističnih vsebin ali ne onemogoča dostopa do njih v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi. Nespoštovanje roka v posameznih primerih se lahko sankcionira, in sicer ob upoštevanju načel ne bis in idem in sorazmernosti, pri čemer se zagotovi, da se pri takšnih sankcijah upošteva sistematično neizpolnjevanje obveznosti. Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba v uredbi določiti, v kolikšnem obsegu se lahko kaznuje neizpolnjevanje zadevnih obveznosti in vztrajno ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s to uredbo . Kazni za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 6 bi bilo treba sprejeti samo v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz zahteve po poročanju v skladu s členom 6(2) ali odločitve o uvedbi izvajanju dodatnih proaktivnih posebnih ukrepov v skladu s členom 6(4). Pri odločanju o tem, ali bi bilo treba naložiti denarne kazni, je treba ustrezno upoštevati finančna sredstva ponudnika. Poleg tega bi moral pristojni organ upoštevati, ali je ponudnik storitev gostovanja zagonsko, malo ali srednje podjetje, ter bi moral za vsak primer posebej določiti, ali je lahko ustrezno ravnal v skladu z izdano odredbo. Države članice zagotovijo bi morale zagotoviti , da kazni ne spodbujajo odstranjevanja vsebin, ki niso teroristične. [Sprememba 38]

(39)

Uporaba standardiziranih predlog omogoča lažje sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ponudniki storitev, kar jim omogoča hitrejše in učinkovitejše sporazumevanje. Zlasti je pomembno, da se po prejemu odredbe o odstranitvi zagotovi hitro ukrepanje. Uporaba predlog zniža stroške prevajanja in prispeva k visokemu standardu kakovosti. Podobno bi obrazci za odgovor omogočili standardizirano izmenjavo informacij, kar bi bilo zlasti pomembno v primerih, ko ponudniki storitev ne morejo izpolniti odredbe. Načini pošiljanja, ki zahtevajo potrditev pristnosti, lahko jamčijo za verodostojnost odredbe o odstranitvi, vključno s točnim datumom in uro, ko je bila odredba poslana in prejeta.

(40)

Da se po potrebi omogoči hitra sprememba vsebine predlog, ki se uporabljajo za namene te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za spremembo prilog I, II in III k tej uredbi. Da bi lahko Komisija upoštevala razvoj tehnologije in povezanega pravnega okvira, bi morala biti pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe s tehničnimi zahtevami za elektronska sredstva, ki jih uporabljajo pristojni organi za pošiljanje odredb o odstranitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41)

Države članice bi morale zbirati informacije o izvajanju zakonodaje , vključno z informacijami o številu primerov uspešnega odkritja, preiskave in pregona terorističnih kaznivih dejanj na podlagi te uredbe . Za pridobivanje podatkov, potrebnih za oceno izvajanja zakonodaje, bi bilo treba pripraviti podroben program za spremljanje dosežkov, rezultatov in učinkov te uredbe. [Sprememba 39]

(42)

Komisija bi morala na podlagi ugotovitev in zaključkov iz poročila o izvajanju ter rezultatov spremljanja izvesti oceno izvajanja te uredbe ne prej kot tri leta eno leto po začetku njene veljavnosti. Ocena bi morala temeljiti na petih sedmih merilih, in sicer na učinkovitosti, nujnosti, sorazmernosti, uspešnosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU. Ocenila bo Oceniti bi morala delovanje različnih operativnih in tehničnih ukrepov, predvidenih v Uredbi, vključno z uspešnostjo ukrepov za izboljšanje odkrivanja, prepoznavanja in odstranjevanja terorističnih vsebin, uspešnostjo zaščitnih mehanizmov ter učinki na potencialno prizadete temeljne pravice , vključno s svobodo izražanja ter svobodo prejemanja in širjenja informacij, svobodo in pluralnostjo medijev, svobodo gospodarske pobude ter pravicama do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Komisija bi morala oceniti tudi učinek na potencialno prizadete interese tretjih oseb, vključno s pregledom zahteve po obveščanju ponudnikov vsebin. [Sprememba 40]

(43)

Ker cilja te uredbe, tj. zagotavljanja nemotenega delovanja enotnega digitalnega trga s preprečevanjem širjenja terorističnih spletnih vsebin, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov omejitve lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa ciljno usmerjena enotna pravila za preprečevanje zlorabe boj proti zlorabi storitev gostovanja za javno razširjanje terorističnih spletnih vsebin. Določa zlasti: [Sprememba 41]

(a)	pravila o razumnih in sorazmernih dolžnostih skrbnega ravnanja, ki veljajo za ponudnike storitev gostovanja, da preprečijo razširjanje se borijo proti javnemu razširjanju terorističnih vsebin prek svojih storitev in po potrebi zagotovijo njihovo hitro odstranitev; [Sprememba 42]

(b)

sklop ukrepov, ki jih morajo uvesti države članice za prepoznavanje terorističnih vsebin, omogočanje njihove hitre odstranitve s strani ponudnikov storitev gostovanja v skladu s pravom Unije, ki določa ustrezne zaščitne ukrepe za svobodo izražanja ter svobodo prejemanja in širjenja informacij in idej v odprti in demokratični družbi, ter olajšanje sodelovanja s pristojnimi organi v drugih državah članicah, ponudniki storitev gostovanja in po potrebi ustreznimi organi Unije. [Sprememba 43]

2. Ta uredba se uporablja za ponudnike storitev gostovanja, ki javnosti ponujajo storitve v Uniji, ne glede na njihov glavni sedež. [Sprememba 44]

2a. Ta uredba se ne uporablja za vsebino, ki se razširja za izobraževalne, umetniške, novinarske ali raziskovalne namene ali za namene ozaveščanja proti terorističnim dejavnostim, niti za vsebine, pri katerih gre za izražanje polemičnih ali kontroverznih stališč v javni razpravi. [Sprememba 45]

2b. Ta uredba ne spreminja obveznosti spoštovanja pravic, svoboščin in načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in se uporablja brez poseganja v temeljna načela prava Unije in nacionalnega prava v zvezi s svobodo govora, svobodo tiska ter svobodo in pluralnostjo medijev. [Sprememba 46]

2c. Ta uredba ne posega v Direktivo 2000/31/ES. [Sprememba 47]

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(-1)	„storitve informacijske družbe“ pomeni storitve iz točke (a) člena 2 Direktive 2000/31/ES; [Sprememba 48]

(1)

„ponudnik storitev gostovanja“ pomeni ponudnika storitev informacijske družbe, ki vključujejo shranjevanje informacij, ki jih zagotovi ponudnik vsebin in na njegovo zahtevo, ter dajanje shranjenih informacij na voljo tretjim osebam javnosti. To velja samo za storitve, ki se javnosti zagotavljajo na aplikacijski plasti. Ponudniki infrastrukture oblaka in ponudniki storitev v oblaku se ne štejejo za ponudnike storitev gostovanja. Prav tako to ne velja za elektronske komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 ; [Sprememba 49]

(2)	„ponudnik vsebin“ pomeni uporabnika, ki je zagotovil informacije, ki jih ponudnik storitev gostovanja hrani ali jih je hranil in jih daje na voljo javnosti na zahtevo uporabnika; [Sprememba 50]

(3)

„ponujati storitve v Uniji“ pomeni: omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitve ponudnika storitev gostovanja, ki je močno povezan z zadevno državo članico ali državami članicami, na naslednje načine:

(a)	ponudnik storitev gostovanja ima sedež v Uniji;

(b)	znatno število uporabnikov v eni ali več državah članicah;

(c)	ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic;

(4)	„teroristična kazniva dejanja“ pomenijo kazniva dejanja, kot so opredeljena v členu 3(1) Direktive (EU) 2017/541; [Sprememba 51]

(5)

„teroristična vsebina“ pomeni eno ali več naslednjih informacij vsebin : [Sprememba 52]

(a)

napeljevanje k storitvi terorističnih katerega od kaznivih dejanj in njihovo zagovarjanje iz točk (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 , tudi kadar se s tem ravnanjem neposredno ali posredno, na primer s poveličevanjem terorističnih dejanj, zagovarja storitev terorističnih kaznivih dejanj , s čimer se povzroči nevarnost storitve , da bi lahko bilo naklepno storjeno eno ali več takih kaznivih dejanj; [Sprememba 53]

(b)

spodbujanje prispevanja k terorističnim kaznivim dejanjem nagovarjanje druge osebe ali skupine oseb, naj se zaveže ali prispeva k storitvi katerega od kaznivih dejanj iz točk (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541, s čimer se povzroči nevarnost, da bi lahko bilo naklepno storjeno eno ali več takih kaznivih dejanj ; [Sprememba 54]

(c)

promoviranje nagovarjanje druge osebe ali skupine oseb k sodelovanju v dejavnosti teroristične skupine, zlasti s spodbujanjem udeležbe v teroristični skupini ali podpore teroristični skupini vključno z zagotavljanjem informacij ali materialnih virov ali s kakršnim koli financiranjem njenih dejavnosti v smislu člena 2(3) 4 Direktive (EU) 2017/541 , s čimer se povzroči nevarnost, da bi lahko bilo naklepno storjeno eno ali več takih kaznivih dejanj ; [Sprememba 55]

(d)

dajanje navodil o metodah za izdelavo ali tehnikah, ki se uporabljajo za storitev uporabo razstreliva, strelnega ali drugega orožja ali škodljivih ali nevarnih snovi oziroma v zvezi z drugimi posebnimi metodami ali tehnikami z namenom storitve ali prispevanja k storitvi katerega od terorističnih kaznivih dejanj iz točk (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 ; [Sprememba 56]

(da)	upodabljanje storitve katerega od kaznivih dejanj iz točk (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541, s čimer se povzroči nevarnost, da bi lahko bilo naklepno storjeno eno ali več takih kaznivih dejanj; [Sprememba 57]

(6)	„razširjanje terorističnih vsebin“ pomeni omogočanje dostopa do terorističnih vsebin tretjim osebam javnosti prek storitev ponudnikov storitev gostovanja; [Sprememba 58]

(7)	„pogoji“ pomeni vse pogoje in klavzule, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom storitev gostovanja in njihovimi uporabniki;

(8)

„obvestilo“ pomeni sporočilo pristojnega organa ali, kjer je to ustrezno, ustreznega organa Unije ponudniku storitev gostovanja o informacijah, ki bi lahko veljale za teroristične vsebine, da ponudnik prostovoljno preuči njihovo združljivost s svojimi pogoji, namenjenimi preprečevanju razširjanja terorističnih vsebin; [Sprememba 59]

(9)	„glavni sedež“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež, kjer se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor;

(9a)	„pristojni organ“ pomeni enoten imenovani sodni organ ali neodvisni upravni organ v državi članici. [Sprememba 60]

ODDELEK II

UKREPI ZA PREPREČEVANJE RAZŠIRJANJA TERORISTIČNIH SPLETNIH VSEBIN

Člen 3

Dolžnosti skrbnega ravnanja

1. Ponudniki storitev gostovanja v skladu s to uredbo sprejmejo ustrezne, razumne in sorazmerne ukrepe ukrepajo za preprečevanje razširjanja terorističnih vsebin in zaščito uporabnikov pred terorističnimi vsebinami. Pri tem postopajo skrbno, sorazmerno in nediskriminatorno ter ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic uporabnikov v vseh okoliščinah , upoštevajo pa tudi temeljni pomen svobode izražanja in obveščanja svobode prejemanja ter širjenja informacij in idej v odprti in demokratični družbi , da bi se preprečila odstranitev vsebin, ki niso teroristične . [Sprememba 61]

1a. Te dolžnosti skrbnosti ne smejo pomeniti splošne obveznosti ponudnikov storitev gostovanja, da nadzorujejo informacije, ki jih prenašajo ali hranijo, niti splošne dolžnosti aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost. [Sprememba 62]

2. Ponudniki storitev gostovanja v svoje pogoje vključijo določbe za preprečevanje razširjanja terorističnih vsebin in jih uporabljajo. [Sprememba 63]

2a. Kadar se ponudniki storitev gostovanja seznanijo s terorističnimi vsebinami v okviru svojih storitev ali se teh vsebin zavejo, o njih hitro obvestijo pristojne organe in jih hitro odstranijo. [Sprememba 64]

2b. Ponudniki storitev gostovanja, ki izpolnjujejo merila iz opredelitve platform za izmenjavo videov v skladu z Direktivo (EU) 2018/1808, sprejmejo ustrezne ukrepe proti razširjanju terorističnih vsebin v skladu z odstavkom 1(c) in odstavkom 3 člena 28b Direktive (EU) 2018/1808. [Sprememba 65]

Člen 4

Odredbe o odstranitvi

1. Pristojni organ države članice, v kateri je glavni sedež ponudnika storitve gostovanja, je pooblaščen, da izda odločitev odredbo o odstranitvi , s katero od ponudnika storitev gostovanja zahteva, da odstrani teroristično vsebino ali onemogoči dostop do nje v vseh državah članicah . [Sprememba 66]

1a. Pristojni organ države članice, v kateri ponudnik storitev gostovanja nima svojega glavnega sedeža ali pravnega zastopnika, lahko zahteva, naj se dostop do teroristične vsebine onemogoči, in to zahtevo izvršuje na svojem ozemlju. [Sprememba 67]

1b. Če ustrezni pristojni organ ponudniku storitev gostovanja predhodno ni izdal odredbe o odstranitvi, vsaj 12 ur pred izdajo odredbe o odstranitvi stopi v stik s ponudnikom storitve gostovanja ter zagotovi informacije o postopkih in veljavnih rokih. [Sprememba 68]

2. Ponudniki storitev gostovanja odstranijo teroristično vsebino ali onemogočijo dostop do nje čim prej in v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi. [Sprememba 69]

3. Odredbe o odstranitvi vsebujejo naslednje elemente v skladu s predlogo iz Priloge I:

(a)	navedbo pristojnega organa, ki je izdal odredbo o odstranitvi, z elektronskim podpisom in potrditev pristnosti odredbe o odstranitvi s strani pristojnega organa; [Sprememba 70]

(b)	obrazložitev razlogov podrobno obrazložitev , zakaj se vsebina šteje za teroristično vsebino, vsaj s sklicevanjem in posebno sklicevanje na kategorije terorističnih vsebin iz člena 2(5); [Sprememba 71]

(c)	točen enotni naslov vira (URL – Uniform Resource Locator) in po potrebi dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev vsebine iz obvestila; [Sprememba 72]

(d)	sklic na to uredbo kot pravno podlago za odredbo o odstranitvi;

(e)	datum in časovni žig izdaje;

(f)	zlahka razumljive informacije o možnostih sodnega pravnega varstva, ki so na voljo ponudniku storitev gostovanja in ponudniku vsebin , vključno z možnostmi pravnega varstva pri pristojnem organu, pravnimi sredstvi pred sodiščem in pritožbenimi roki ; [Sprememba 73]

(g)	kadar je ustrezno potrebno in sorazmerno , odločitev, da se ne razkrijejo informacije o odstranitvi terorističnih vsebin ali onemogočenju dostopa do njih iz člena 11. [Sprememba 74]

4. Pristojni organ na zahtevo ponudnika storitev gostovanja ali ponudnika vsebin predloži podrobno obrazložitev razlogov, brez poseganja v obveznost ponudnika storitev gostovanja, da v roku iz odstavka 2 ravna v skladu z odredbo o odstranitvi. [Sprememba 75]

5. Pristojni organi organ odredbo o odstranitvi naslovijo naslovi na glavni sedež ponudnika storitev gostovanja ali na pravnega zastopnika, ki ga imenuje ponudnik storitev gostovanja v skladu s členom 16, in jo posredujejo posreduje kontaktni točki iz člena 14(1). Take odredbe se pošljejo z elektronskimi sredstvi, ki ustvarijo pisni zapis na tak način, da se omogoči ugotavljanje pristnosti pošiljatelja, vključno s točnostjo datuma in časa pošiljanja in prejema odredbe. [Sprememba 76]

6. Ponudniki storitev gostovanja potrdijo prejem in brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojni organ o odstranitvi teroristične vsebine ali onemogočenju dostopa do nje, pri čemer navedejo zlasti čas ukrepanja, za to pa uporabijo predlogo iz Priloge II. [Sprememba 77]

7. Če ponudnik storitev gostovanja ne more izpolniti odredbe o odstranitvi zaradi višje sile ali ker je to dejansko nemogoče ni mogoče in ponudnik storitev gostovanja na to nima vpliva , med drugim iz tehničnih ali operativnih razlogov , o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ in pri tem navede razloge, za kar uporabi predlogo iz Priloge III. Rok iz odstavka 2 velja takoj, ko navedeni razlogi niso več prisotni. [Sprememba 78]

8. Če ponudnik Ponudnik storitev gostovanja ne more izpolniti lahko zavrne izvršitev odredbe o odstranitvi, ker če so v njej očitne napake ali ker v njej ni dovolj informacij za izvršitev odredbe,. o O tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ in zaprosi za potrebna pojasnila, za kar uporabi predlogo iz Priloge III. Rok iz odstavka 2 velja takoj, ko se zagotovi pojasnilo. [Sprememba 79]

9. Pristojni organ, ki je izdal odredbo o odstranitvi, obvesti pristojni organ iz člena 17(1)(c), ki nadzoruje izvajanje proaktivnih posebnih ukrepov, ko postane odredba o odstranitvi dokončna. Odredba o odstranitvi postane dokončna, če zoper njo ni bila vložena pritožba v roku iz veljavnega nacionalnega prava ali če je bila po pritožbi potrjena. [Sprememba 80]

Člen 4a

Postopek posvetovanja za odredbe o odstranitvi

1. Pristojni organ, ki izda odredbo o odstranitvi v skladu s členom 4(1a), predloži kopijo odredbe o odstranitvi pristojnemu organu iz člena 17(1)(a) države članice, v kateri je glavni sedež ponudnika storitev gostovanja, hkrati z njenim posredovanjem ponudniku storitev gostovanja v skladu s členom 4(5).

2. V primerih, ko ima pristojni organ države članice, v kateri je glavni sedež ponudnika storitev gostovanja, utemeljene razloge za domnevo, da bi lahko odredba o odstranitvi vplivala na temeljne interese te države članice, obvesti pristojni organ, ki je odredbo izdal. Organ izdajatelj upošteva te okoliščine in po potrebi prekliče ali prilagodi odredbo o odstranitvi. [Sprememba 81]

Člen 4b

Postopek sodelovanja za izdajo dodatne odredbe o odstranitvi

1. Kadar pristojni organ izda odredbo o odstranitvi v skladu s členom 4(1a), lahko ta organ stopi v stik s pristojnim organom države članice, v kateri ima ponudnik storitev gostovanja svoj glavni sedež, da od njega zahteva, naj tudi on izda odredbo o odstranitvi v skladu s členom 4(1).

2. Pristojni organ v državi članici, v kateri je glavni sedež ponudnika storitev gostovanja, izda odredbo o odstranitvi ali zavrne izdajo odredbe čim prej, vendar najpozneje v eni uri od stika z njim v skladu z odstavkom 1, in obvesti pristojni organ, ki je izdal prvo odredbo, o svoji odločitvi.

3. V primerih, ko pristojni organ v državi članici glavnega sedeža potrebuje več kot eno uro, da bi sam opravil oceno vsebine, pošlje zahtevo zadevnemu ponudniku storitev gostovanja, naj začasno onemogoči dostop do vsebine za največ 24 ur, v tem času pa pristojni organ opravi oceno in pošlje odredbo o odstranitvi ali prekliče zahtevo za onemogočenje dostopa. [Sprememba 82]

Člen 5

Obvestila

1. Pristojni organ ali ustrezni organ Unije lahko ponudniku storitev gostovanja pošlje obvestilo.

2. Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo operativne in tehnične ukrepe, ki omogočajo hitro oceno vsebine, ki so jim jo pristojni organi in, kjer je primerno, ustrezni organi Unije poslali v prostovoljno obravnavo.

3. Obvestilo se naslovi na glavni sedež ponudnika storitev gostovanja ali na pravnega zastopnika, ki ga imenuje ponudnik storitev gostovanja v skladu s členom 16, in posreduje kontaktni točki iz člena 14(1). Taka obvestila se pošljejo elektronsko.

4. Obvestilo vsebuje dovolj podrobne informacije, vključno z razlogi, zakaj se vsebina šteje za teroristično vsebino, URL in po potrebi dodatnimi informacijami, ki omogočajo opredelitev teroristične vsebine iz obvestila.

5. Ponudnik storitev gostovanja prednostno oceni vsebino, opredeljeno v obvestilu, glede na svoje pogoje ter odloči, ali bo navedeno vsebino odstranil ali onemogočil dostop do nje.

6. Ponudnik storitev gostovanja takoj obvesti pristojni organ ali ustrezni organ Unije o izidu ocene in časovnem okviru morebitnih ukrepov, sprejetih na podlagi obvestila.

7. Kadar ponudnik storitev gostovanja meni, da obvestilo ne vsebuje zadostnih informacij za oceno vsebine iz obvestila, o tem nemudoma obvesti pristojne organe ali ustrezni organ Unije, pri čemer navede potrebne nadaljnje informacije ali pojasnila. [Sprememba 83]

Člen 6

Proaktivni Posebni ukrepi [Sprememba 84]

1. Ponudniki storitev gostovanja po potrebi lahko brez poseganja v Direktivo (EU) 2018/1808 in Direktivo 2000/31/ES sprejmejo proaktivne posebne ukrepe za zaščito svojih storitev pred javnim razširjanjem terorističnih vsebin. Ukrepi so učinkoviti , ciljno usmerjeni in sorazmerni ter , z njimi pa se posebej upoštevajo tveganje in raven izpostavljenosti terorističnim vsebinam, temeljne pravice uporabnikov ter temeljni pomen pravice do svobode izražanja ter svobode prejemanja in obveščanja širjenja informacij in idej v odprti in demokratični družbi. [Sprememba 85]

2. Kadar je bil pristojni organ iz člena 17(1)(c) obveščen v skladu s členom 4(9), od ponudnika storitev gostovanja zahteva, da v treh mesecih po prejemu zahteve in nato vsaj enkrat letno predloži poročilo o posebnih proaktivnih ukrepih, ki jih je sprejel, vključno z uporabo avtomatiziranih orodij, da bi:

(a)	preprečil ponovno nalaganje vsebin, ki so bile že odstranjene ali do katerih je bil dostop onemogočen, ker se štejejo za teroristične vsebine;

(b)	odkril, prepoznal in hitro odstranil teroristične vsebine ali onemogočil dostop do njih.

Takšna zahteva se pošlje na glavni sedež ponudnika storitev gostovanja ali pravnemu zastopniku, ki ga je imenoval ponudnik storitev.

Poročila vključujejo vse ustrezne informacije, ki pristojnemu organu iz člena 17(1)(c) omogočajo, da oceni, ali so proaktivni ukrepi učinkoviti in sorazmerni, vključno z oceno delovanja vseh uporabljenih avtomatiziranih orodij, pa tudi uporabljenih mehanizmov človeškega nadzora in preverjanja. [Sprememba 86]

3. Kadar pristojni organ iz člena 17(1)(c) meni, da proaktivni ukrepi, ki so bili sprejeti in sporočeni v skladu z odstavkom 2, ne zadoščajo za zmanjšanje in obvladovanje tveganja in ravni izpostavljenosti, lahko od ponudnika storitev gostovanja zahteva, da sprejme posebne dodatne proaktivne ukrepe. V ta namen ponudnik storitev gostovanja sodeluje s pristojnim organom iz člena 17(1)(c), da se opredelijo posebni ukrepi, ki jih sprejme ponudnik storitev gostovanja, ter določijo ključni cilji in referenčna merila ter časovni razpored za njihovo izvajanje. [Sprememba 87]

4. Če v treh mesecih od zahteve v skladu z odstavkom 3 ni mogoče doseči dogovora, lahko Potem ko pristojni organ iz člena 17(1)(c) izda odločitev, s katero naloži posebne dodatne ugotovi, da je ponudnik storitev gostovanja prejel znatno število odredb o odstranitvi, lahko pošlje zahtevo za potrebne in, sorazmerne proaktivne in učinkovite dodatne posebne ukrepe , ki jih bo moral izvajati ponudnik storitev gostovanja . V odločitvi Pristojni organ ne naloži splošne dolžnosti nadzora niti uporabe avtomatiziranih orodij . Pri zahtevi se upoštevajo zlasti tehnična izvedljivost ukrepov, velikost in gospodarska zmogljivost ponudnika storitev gostovanja in, učinek takih ukrepov na temeljne pravice uporabnikov ter temeljni pomen svobode izražanja in obveščanja svobode prejemanja in širjenja informacij in idej v odprti in demokratični družbi . Takšna odločitev zahteva se pošlje na glavni sedež ponudnika storitev gostovanja ali pravnemu zastopniku, ki ga je imenoval ponudnik storitev. Ponudnik storitev gostovanja redno poroča o izvajanju takih ukrepov v skladu z navodili pristojnega organa iz člena 17(1)(c). [Sprememba 88]

5. Ponudnik storitev gostovanja lahko kadar koli zahteva, da pristojni organ iz člena 17(1)(c) pregleda in po potrebi prekliče zahtevo ali odločitev v skladu z odstavkom 2, 3 oziroma 4. Pristojni organ zagotovi utemeljeno odločitev v razumnem roku po tem, ko je prejel zahtevo ponudnika storitev gostovanja. [Sprememba 89]

Člen 7

Shranjevanje vsebine in povezanih podatkov

1. Ponudniki storitev gostovanja shranijo teroristično vsebino, ki so jo odstranili zaradi odredbe o odstranitvi, obvestila ali proaktivnih posebnih ukrepov v skladu s členi členoma 4, 5 in 6, ter povezane podatke, ki so bili odstranjeni kot posledica odstranitve teroristične vsebine, in ki so potrebni za: [Sprememba 90]

(a)	postopke upravnega ali in sodnega pregleda ali pravno sredstvo ; [Sprememba 91]

(b)	preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj s strani organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj . [Sprememba 92]

2. Teroristična vsebina in povezani podatki iz odstavka 1 (a) se hranijo šest mesecev in se po tem obdobju izbrišejo . Teroristična vsebina se na zahtevo pristojnega organa ali sodišča hrani daljše nadaljnje določeno obdobje le , če in kolikor časa je to potrebno za tekoče postopke upravnega ali sodnega pregleda ali pravna sredstva iz odstavka 1(a). Ponudniki storitev gostovanja ohranijo teroristične vsebine in z njimi povezane podatke iz odstavka 1(b), dokler se organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne odzove na obvestilo ponudnika storitev gostovanja v skladu s členom 13(4), vendar najdlje šest mesecev. [Sprememba 93]

3. Ponudniki storitev gostovanja zagotovijo, da za teroristično vsebino in z njo povezane podatke, shranjene v skladu z odstavkoma 1 in 2, veljajo ustrezni tehnični in organizacijski zaščitni ukrepi.

S temi tehničnimi in organizacijskimi zaščitnimi ukrepi se zagotovi, da se do shranjene teroristične vsebine in z njo povezanih podatkov dostopa in se jih obdeluje le za namene iz odstavka 1, ter visoka raven varnosti zadevnih osebnih podatkov. Ponudniki storitev gostovanja te zaščitne ukrepe po potrebi pregledajo in posodobijo.

ODDELEK III

ZAŠČITNI UKREPI IN ODGOVORNOST

Člen 8

Obveznosti ponudnikov storitev gostovanja glede preglednosti [Sprememba 94]

1. Ponudniki storitev gostovanja v svojih pogojih , kadar je to potrebno, jasno določijo politiko za preprečevanje razširjanja terorističnih vsebin, po potrebi vključno s smiselno razlago delovanja proaktivnih posebnih ukrepov, vključno z uporabo avtomatiziranih orodij. [Sprememba 95]

2. Ponudniki storitev gostovanja , ki jim je bila tisto leto izdana odredba o odstranitvi, objavijo letna poročila o preglednosti glede ukrepov, sprejetih proti razširjanju terorističnih vsebin. [Sprememba 96]

3. Poročila o preglednosti vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(a)	informacije o ukrepih ponudnika storitev gostovanja v zvezi z odkrivanjem, prepoznavanjem in odstranjevanjem terorističnih vsebin;

(b)	informacije o ukrepih ponudnika storitev gostovanja za preprečevanje ponovnega nalaganja vsebin, ki so bile že odstranjene ali do katerih je bil dostop onemogočen, ker se štejejo za teroristične vsebine , zlasti kadar se je uporabljala avtomatizirana tehnologija ; [Sprememba 97]

(c)

število terorističnih vsebin, ki so bile odstranjene ali do katerih je bil dostop onemogočen v skladu z odredbami o odstranitvi, obvestili oziroma proaktivnimi ukrepi ali posebnimi ukrepi , in število naročil, pri katerih vsebina ni bila odstranjena v skladu s členom 4(7) in (8), skupaj z razlogi za zavrnitev ; [Sprememba 98]

(d)	pregled število in izid pritožbenih postopkov ter postopkov za sodni pregled, vključno s številom primerov, v katerih je bilo ugotovljeno, da je bila vsebina napačno prepoznana kot teroristična vsebina . [Sprememba 99]

Člen 8a

Obveznosti pristojnih organov glede preglednosti

1. Pristojni organi objavijo letna poročila o preglednosti, ki vključujejo vsaj naslednje informacije:

(a)	število izdanih odredb o odstranitvi, število odstranitev in število zavrnjenih ali neupoštevanih odredb o odstranitvi;

(b)	število prepoznanih terorističnih vsebin, ki so privedle do preiskovanja in pregona, ter število primerov, v katerih je bila vsebina napačno prepoznana kot teroristična;

(c)	opis ukrepov, ki jih zahtevajo pristojni organi v skladu s členom 6(4). [Sprememba 100]

Člen 9

Zaščitni ukrepi v zvezi z uporabo in izvajanjem proaktivnih posebnih ukrepov [Sprememba 101]

1. Kadar ponudniki storitev gostovanja v skladu s to uredbo uporabljajo avtomatizirana orodja v zvezi z vsebinami, ki jih hranijo, zagotovijo učinkovite in ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da so odločitve, ki se sprejmejo v zvezi s temi vsebinami, zlasti odločitve, da se vsebine, ki se štejejo za teroristične, odstranijo ali se onemogoči dostop do njih, pravilne in utemeljene. [Sprememba 102]

2. Zaščitni ukrepi vključujejo zlasti človeški nadzor in preverjanje, kjer je to primerno, in v vsakem primeru, če je potrebna podrobna analiza zadevnih okoliščin za ugotovitev, ali se vsebine štejejo za teroristične ali ne primernosti odločitve o odstranitvi vsebin ali zavrnitvi dostopa do njih , zlasti kar zadeva pravico do svobode izražanja ter svobode prejemanja in širjenja informacij in zamisli v odprti in demokratični družbi . [Sprememba 103]

Člen 9a

Učinkovita pravna sredstva

1. Ponudniki vsebin, katerih vsebina je bila po odredbi o odstranitvi odstranjena ali do katere je bil dostop onemogočen, in ponudniki storitev gostovanja, ki so prejeli odredbo o odstranitvi, imajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice vzpostavijo učinkovite postopke za uveljavljanje te pravice. [Sprememba 104]

Člen 10

Pritožbeni mehanizmi

1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo učinkovite učinkovit in dostopne mehanizme dostopen mehanizem , ki ponudnikom vsebin, katerih vsebina je bila odstranjena ali je bil onemogočen dostop do nje zaradi obvestila v skladu s členom 5 ali proaktivnih posebnih ukrepov v skladu s členom 6, omogočajo, da vložijo pritožbo zoper ukrep ponudnika storitev gostovanja in zahtevajo ponovno objavo vsebine. [Sprememba 105]

2. Ponudniki storitev gostovanja nemudoma preučijo vsako pritožbo, ki jo prejmejo, in brez nepotrebnega odlašanja ponovno objavijo vsebino, kadar sta bila odstranitev ali onemogočenje dostopa neupravičena. Pritožnika v dveh tednih od prejema pritožbe obvestijo o izidu pregleda z obrazložitvijo v primerih, v katerih se ponudnik storitev gostovanja odloči, da vsebine ne bo ponovno objavil. Ponovna objava vsebine ne preprečuje sprejetja nadaljnjih sodnih ukrepov zoper odločitev ponudnika storitev gostovanja ali pristojnega organa . [Sprememba 106]

Člen 11

Informacije za ponudnike vsebin

1. Kadar ponudniki storitev gostovanja odstranijo teroristične vsebine ali onemogočijo dostop do njih, ponudniku vsebin zagotovijo razumljive in izčrpne informacije o odstranitvi ali onemogočenju dostopa do terorističnih vsebin in možnostih za izpodbijanje odločitve ter mu na zahtevo predložijo kopijo odredbe o odstranitvi, izdane v skladu s členom 4 . [Sprememba 107]

2. Ponudnik storitev gostovanja ponudnika vsebin na njegovo zahtevo obvesti o razlogih za odstranitev ali onemogočenje dostopa in možnostih za izpodbijanje odločitve. [Sprememba 108]

3. Obveznost iz odstavkov odstavka 1 in 2 se ne uporablja, kadar pristojni organ na podlagi objektivnih dokazov ter ob upoštevanju sorazmernosti in nujnosti takšne odločitve odloči, da se razlogi ne razkrijejo zaradi razlogov javne varnosti, kot so preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj, toliko časa, kot je potrebno, vendar ne več kot [štiri] tedne od sprejetja navedene odločitve. V takem primeru ponudnik storitev gostovanja ne razkrije nobenih informacij o odstranitvi ali onemogočenju dostopa do terorističnih vsebin. [Sprememba 109]

ODDELEK IV

SODELOVANJE MED PRISTOJNIMI ORGANI, ORGANI UNIJE IN PONUDNIKI STORITEV GOSTOVANJA

Člen 12

Zmogljivosti pristojnih organov

Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi potrebne zmogljivosti in zadostne vire za doseganje ciljev in izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe , pri čemer je trdno zajamčena njihova neodvisnost . [Sprememba 110]

Člen 13

Sodelovanje med ponudniki storitev gostovanja, pristojnimi organi in po potrebi ustreznimi pristojnimi organi Unije [Sprememba 111]

1. Pristojni organi v državah članicah se obveščajo, usklajujejo in sodelujejo med seboj ter po potrebi z ustreznimi organi Unije, kot je Europol, Europolom v zvezi z odredbami o odstranitvi in obvestili, da bi se izognili podvajanju, okrepili usklajevanje in preprečili poseganje v preiskave v različnih državah članicah. [Sprememba 112]

2. Pristojni organi v državah članicah obvestijo pristojni organ iz člena 17(1)(c) in (d) in se usklajujejo ter sodelujejo z njim v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 6, ter izvršilnimi ukrepi v skladu s členom 18. Države članice zagotovijo, da ima pristojni organ iz člena 17(1)(c) in (d) vse ustrezne informacije. V ta namen države članice zagotovijo ustrezne in varne komunikacijske kanale ali mehanizme, da zagotovijo pravočasno izmenjavo relevantnih informacij. [Sprememba 113]

3. Države članice in ponudniki storitev gostovanja se lahko odločijo za uporabo namenskih orodij, po potrebi uporabljajo namenska orodja, vključno s tistimi, ki so jih vzpostavili ustrezni organi Unije, kot je vzpostavil Europol, da se olajša zlasti: [Sprememba 114]

(a)	obdelava odredb o odstranitvi in povratne informacije v zvezi z njimi v skladu s členom 4;

(b)	obdelava obvestil in povratne informacije v zvezi z njimi v skladu s členom 5; [Sprememba 115]

(c)	sodelovanje s ciljem določitve in izvajanja proaktivnih posebnih ukrepov v skladu s členom 6. [Sprememba 116]

4. Kadar imajo ponudniki storitev gostovanja informacije glede kakršnih koli dokazov o terorističnih kaznivih dejanjih vsebin , o tem takoj obvestijo organe, pristojne za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj v zadevni državi članici, ali . Kadar ni mogoče opredeliti zadevne države članice , ponudnik storitev gostovanja uradno obvesti kontaktno točko v državi članici v skladu s členom 14 17 (2), kjer imajo glavni sedež ali pravnega zastopnika. Ponudniki storitev gostovanja lahko , in poleg tega te informacije v primeru dvoma posredujejo posreduje Europolu za ustrezno nadaljnje ukrepanje. [Sprememba 117]

4a. Ponudniki storitev gostovanja sodelujejo s pristojnimi organi. [Sprememba 118]

Člen 14

Kontaktne točke

1. Ponudniki storitev gostovanja , ki so predhodno prejeli eno ali več odredb o odstranitvi, vzpostavijo kontaktno točko, ki omogoča elektronsko sprejemanje odredb o odstranitvi in obvestil, ter zagotovijo njihovo hitro obdelavo v skladu s členoma členom 4 in 5. Ponudniki storitev gostovanja zagotovijo, da so te informacije javno dostopne. [Sprememba 119]

2. Informacije iz odstavka 1 navajajo uradni jezik ali jezike Unije v skladu z Uredbo 1/58, v katerih se je mogoče obrniti na kontaktno točko in v katerih potekajo nadaljnje izmenjave glede odredb o odstranitvi in obvestil v skladu s členoma členom 4 in 5. Navedeno vključuje vsaj enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima ponudnik storitev gostovanja svoj glavni sedež, ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik v skladu s členom 16. [Sprememba 120]

3. Države članice vzpostavijo kontaktno točko za obravnavo zahtev za pojasnila in povratne informacije v zvezi z odredbami o odstranitvi in obvestili, ki so jih izdale. Informacije o kontaktni točki so javno dostopne. [Sprememba 121]

ODDELEK V

IZVAJANJE IN IZVRŠEVANJE

Člen 15

Sodna pristojnost

1. Država članica, v kateri se nahaja glavni sedež ponudnika storitev gostovanja, ima sodno pristojnost za namene členov 6, 18 in 21. Za ponudnika storitev gostovanja, ki nima glavnega sedeža v eni od držav članic, se šteje, da je v sodni pristojnosti države članice, v kateri ima prebivališče ali sedež pravni zastopnik iz člena 16.

2. Kadar ponudnik storitev gostovanja , ki nima glavnega sedeža v eni od držav članic, ne imenuje pravnega zastopnika, imajo sodno pristojnost vse države članice. Kadar se država članica odloči za izvrševanje te sodne pristojnosti, o tem obvesti vse druge države članice. [Sprememba 122]

3. Kadar je odredbo o odstranitvi v skladu s členom 4(1) izdal organ druge države članice, ima ta država članica sodno pristojnost, da v skladu s svojim nacionalnim pravom sprejme prisilne ukrepe za izvršitev odredbe o odstranitvi. [Sprememba 123]

Člen 16

Pravni zastopnik

1. Ponudnik storitev gostovanja, ki nima sedeža v Uniji, a ponuja storitve v Uniji, pisno imenuje pravno ali fizično osebo kot svojega pravnega zastopnika v Uniji za prejemanje odredb o odstranitvi, obvestil, in zahtev in odločitev, ki jih izdajo pristojni organi na podlagi te uredbe, zagotavljanje skladnosti z njimi in njihovo izvrševanje. Pravni zastopnik ima prebivališče ali sedež v eni od držav članic, kjer ponudnik storitev gostovanja ponuja storitve. [Sprememba 124]

2. Ponudnik storitev gostovanja pravnega zastopnika pooblasti, da v njegovem imenu prejema odredbe o odstranitvi, obvestila, in zahteve in odločitve iz odstavka 1, zagotavlja skladnost z njimi in jih izvršuje. Ponudniki storitev gostovanja svojemu pravnemu zastopniku zagotovijo potrebna pooblastila in sredstva za sodelovanje s pristojnimi organi ter zagotavljanje skladnosti s temi odločitvami in odredbami. [Sprememba 125]

3. Imenovani pravni zastopnik je lahko odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, brez poseganja v odgovornost in pravne ukrepe, ki bi se lahko sprožili zoper ponudnika storitev gostovanja.

4. Ponudnik storitev gostovanja o tem imenovanju obvesti pristojni organ iz člena 17(1)(d) v državi članici, v kateri pravni zastopnik prebiva ali ima svoj sedež. Informacije o pravnem zastopniku so javno dostopne.

ODDELEK VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Imenovanje pristojnih organov

1. Vsaka država članica imenuje sodni ali neodvisni upravni organ ali organe, ki so pristojni je pristojen za: [Sprememba 126]

(a)	izdajanje odredb o odstranitvi v skladu s členom 4;

(b)	odkrivanje in prepoznavanje terorističnih vsebin ter pošiljanje obvestil ponudnikom storitev gostovanja v skladu s členom 5; [Sprememba 127]

(c)	nadzor izvajanja proaktivnih posebnih ukrepov v skladu s členom 6; [Sprememba 128]

(d)	izvrševanje obveznosti iz te uredbe v obliki kazni v skladu s členom 18.

1a. Države članice imenujejo kontaktno točko v okviru pristojnega organa za obravnavo zahtev za pojasnila in povratne informacije v zvezi z odredbami o odstranitvi, ki so jih izdale. Informacije o kontaktni točki so javno dostopne. [Sprememba 129]

2. Države članice najpozneje do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo Komisijo o pristojnih organih iz odstavka 1. Komisija vzpostavi spletni register, v katerem so navedeni vsi imenovani pristojni organi in določena kontaktna točka za vsak pristojni organ. Komisija objavi uradno obvestilo in njegove morebitne spremembe v Uradnem listu Evropske unije. [Sprememba 130]

Člen 18

Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za sistematične in stalne kršitve obveznosti s strani ponudnikov storitev gostovanja v skladu s to uredbo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Take kazni so omejene na kršenje obveznosti iz: [Sprememba 131]

(a)	člena 3(2) (pogoji ponudnikov storitev gostovanja); [Sprememba 132]

(b)	člena 4(2) in (6) (izvajanje odredb o odstranitvi in povratne informacije o njih);

(c)	člena 5(5) in (6) (ocena obvestil in povratne informacije o njih); [Sprememba 133]

(d)	člena člen 6(2) in (4) (poročila o proaktivnih posebnih ukrepih in sprejetje ukrepov po odločitvi o uvedbi posebnih proaktivnih ukrepov zahtevi, ki uvaja dodatne posebne ukrepe ); [Sprememba 134]

(e)	člena 7 (shranjevanje podatkov);

(f)	člena 8 (preglednost za ponudnike storitev gostovanja ); [Sprememba 135]

(g)	člena 9 (zaščitni ukrepi v zvezi s proaktivnimi ukrepi z izvajanjem posebnih ukrepov ); [Sprememba 136]

(h)	člena 10 (pritožbeni postopki);

(i)	člena 11 (informacije za ponudnike vsebin);

(j)	člena 13(4) (informacije glede dokazov o terorističnih kaznivih dejanjih vsebin ); [Sprememba 137]

(k)	člena 14(1) (kontaktne točke);

(l)	člena 16 (imenovanje pravnega zastopnika).

2. Te kazni Kazni na podlagi odstavka 1 morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice najpozneje do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo Komisijo o teh pravilih in ukrepih ter jo nemudoma obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. [Sprememba 138]

3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni kazni upoštevajo vse pomembne okoliščine, vključno z:

(a)	naravo, resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)	namerno ali malomarno naravo kršitve;

(c)	predhodnimi kršitvami s strani odgovorne pravne osebe;

(d)	finančno trdnostjo odgovorne pravne osebe;

(e)	ravnjo sodelovanja ponudnika storitev gostovanja s pristojnimi organi.; [Sprememba 139]

(ea)	vrsto in velikostjo ponudnikov storitev gostovanja, zlasti za mikropodjetja ali mala podjetja v smislu priporočila Komisije 2003/361/ES (13) . [Sprememba 140]

4. Države članice zagotovijo, da za sistematično in stalno neizpolnjevanje obveznosti iz člena 4(2) veljajo denarne kazni v višini do 4 % skupnega prometa ponudnika storitev gostovanja v zadnjem poslovnem letu. [Sprememba 141]

Člen 19

Tehnične zahteve , merila za presojo pomembnosti in spremembe predlog za odredbe o odstranitvi [Sprememba 142]

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, s katerimi dopolni to uredbo s z nujnimi tehničnimi zahtevami za elektronska sredstva, ki jih pristojni organi uporabljajo za pošiljanje odredb o odstranitvi. [Sprememba 143]

1a. Na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev te uredbe z merili in številkami, ki jih pristojni organi uporabljajo za opredelitev, kaj ustreza večjemu številu nespornih odredb o odstranitvi, kot je navedeno v tej uredbi. [Sprememba 144]

2. Komisija je pooblaščena, da sprejme take delegirane akte za spremembo prilog I, II in III, da bi se učinkovito obravnavala morebitna potreba po izboljšavah v zvezi z vsebino obrazcev za odredbe o odstranitvi in obrazcev, ki se uporabijo za predložitev informacij o nezmožnosti izvršitve odredbe o odstranitvi.

Člen 20

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka uporabe te uredbe].

3. Prenos pooblastila iz člena 19 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Spremljanje

1. Države članice od svojih pristojnih organov in ponudnikov storitev gostovanja pod njihovo sodno pristojnostjo zberejo in Komisiji vsako leto do [31. marca] pošljejo informacije o ukrepih, ki so jih sprejeli v skladu s to uredbo. Te informacije vključujejo:

(a)

informacije o številu izdanih odredb o odstranitvi in izdanih obvestil, številu terorističnih vsebin, ki so bile odstranjene ali dostop do njih onemogočen, vključno z ustreznimi časovnimi okviri v skladu s členoma členom 4, in 5 informacije o številu ustreznih primerov uspešnega odkritja, preiskave in pregona terorističnih kaznivih dejanj ; [Sprememba 145]

(b)	informacije o posebnih proaktivnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 6, vključno s količino terorističnih vsebin, ki so bile odstranjene ali dostop do njih onemogočen, in ustreznimi časovnimi okviri;

(ba)	informacije o številu zahtev za dostop, ki jih izdajo pristojni organi v zvezi z vsebinami, ki jih ponudniki storitev gostovanja hranijo na podlagi člena 7; [Sprememba 146]

(c)	informacije o številu začetih pritožbenih postopkov in ukrepih, ki so jih ponudniki storitev gostovanja sprejeli v skladu s členom 10;

(d)	informacije o številu začetih postopkov sodnega varstva in odločitvah, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo.

2. Komisija najpozneje do [eno leto po začetku uporabe te uredbe] vzpostavi podroben program za spremljanje dosežkov, rezultatov in učinkov te uredbe. V programu spremljanja se določijo kazalniki in načini ter časovni intervali za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. Določijo se ukrepi, ki jih morajo Komisija in države članice sprejeti pri zbiranju in analizi podatkov in drugih dokazov za spremljanje napredka in oceno te uredbe v skladu s členom 23.

Člen 22

Poročilo o izvajanju

Komisija do … [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te uredbe. V poročilu Komisije se upoštevajo informacije o spremljanju v skladu s členom 21 in informacije, ki izhajajo iz obveznosti glede preglednosti v skladu s členom 8. Države članice predložijo Komisiji informacije, potrebne za pripravo poročila.

Člen 23

Ocena

Ne prej kot … [tri leta Eno leto od datuma začetka uporabe te uredbe] Komisija izvede oceno te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uporabi, vključno z delovanjem in učinkovitostjo zaščitnih mehanizmov , pa tudi učinku na temeljne pravice, zlasti na svobodo izražanja, svobodo prejemanja in širjenja informacij in pravico do spoštovanja zasebnega življenja. Komisija v okviru te ocene poroča tudi o nujnosti, izvedljivosti in učinkovitosti oblikovanja evropske platforme o terorističnih spletnih vsebinah, ki bi vsem državam članicam omogočala uporabo varnega komunikacijskega kanala za pošiljanje odredb o odstranitvi teroristične vsebine ponudnikom storitev gostovanja . Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi. Države članice predložijo Komisiji informacije, potrebne za pripravo poročila. [Sprememba 147]

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [6 12 mesecev po začetku njene veljavnosti]. [Sprememba 148]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 67.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.

(3) Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50).

(4) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(5) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(6) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(7) Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 601, 2.3.2018, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(9) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(10) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(11) COM(2018)0225.

(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(13) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

PRILOGA I

ODREDBA O ODSTRANITVI TERORISTIČNE VSEBINE (člen 4 Uredbe (EU) XXX)

V skladu s členom 4 Uredbe (EU) … (1) naslovnik odredbe o odstranitvi odstrani teroristično vsebino ali onemogoči dostop do nje v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi, ki jo je izdal pristojni organ.

V skladu s členom 7 Uredbe (EU) … (2) morajo naslovniki hraniti vsebino in povezane podatke, ki so bili odstranjeni ali je bil dostop do njih onemogočen, šest mesecev ali dlje, če to zahtevajo pristojni organi ali sodišča.

Odredba o odstranitvi bi se morala poslati v enem od jezikov, ki jih določi naslovnik v skladu s členom 14(2).

ODDELEK A:

Država članica izdajateljica:

Opomba: podatki o organu izdajatelju se navedejo na koncu (oddelka E in F).

Naslovnik (pravni zastopnik):

. . .

Naslovnik (kontaktna točka):

. . .

Država članica, ki ima sodno pristojnost nad naslovnikom [če se razlikuje od države izdajateljice]:

Čas in datum izdaje odredbe o odstranitvi:

. . .

Referenčna številka odredbe o odstranitvi:

ODDELEK B: Vsebina, ki jo je treba brez nepotrebnega odlašanja odstraniti ali onemogočiti dostop do nje: v eni uri [Sprememba 162]

Enotni naslov vira (URL) in vse dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev prijavljene vsebine in njene točne lokacije:

. . .

Razlogi, zaradi katerih se vsebina šteje za teroristično vsebino v skladu s členom 2(5) Uredbe (EU) XXX. Vsebina (označite ustrezna okenca):

□	napeljuje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, jih zagovarja ali poveličuje naštetih v točkah (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 (člen 2(5)(a)) [Sprememba 149]

□	spodbuja nagovarja drugo osebo ali skupino oseb k storitvi ali prispevanju k terorističnim kaznivim dejanjem storitvi terorističnih kaznivih dejanj, naštetih v točkah (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 (člen 2(5)(b)) [Sprememba 150]

□	promovira dejavnosti nagovarja drugo osebo ali skupino oseb k udeležbi pri dejavnostih teroristične skupine in pri tem spodbuja udeležbo v skupini ali podporo skupini , naštetih v točkah (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 (člen 2(5)(c)) [Sprememba 151]

□

daje navodila ali informacije o tehnikah za izdelavo ali uporabo razstreliva, strelnega ali drugega orožja ali škodljivih ali nevarnih snovi oziroma v zvezi z drugimi posebnimi metodami ali tehnikami za storitev terorističnih kaznivih dejanj , naštetih v točkah (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 (člen 2(5)(d)) [Sprememba 152]

□	upodablja storitev kaznivih dejanj, naštetih v točkah (a) do (i) člena 3(1) Direktive (EU) 2017/541 (člen 2(5)(e)) [Sprememba 153]

Dodatne informacije o razlogih, zaradi katerih se vsebina šteje za teroristično vsebino (neobvezno):

. . .

ODDELEK C: Informacije za ponudnika vsebin

Upoštevajte, da (označite, če je to ustrezno):

□	zaradi javne varnosti naslovnik ne sme obvestiti ponudnika vsebin, katerega vsebina se odstrani ali onemogoči dostop do nje.

V drugih primerih: informacije o možnostih za izpodbijanje odredbe o odstranitvi v državi članici izdajateljici (ki se lahko na zahtevo posredujejo ponudniku vsebin) v skladu z nacionalno zakonodajo; glej oddelek G spodaj.

ODDELEK D: Obveščanje države članice, ki ima sodno pristojnost

□	Označite, če se država članica, ki ima sodno pristojnost nad naslovnikom, razlikuje od države članice izdajateljice:

□	kopija odredbe o odstranitvi se pošlje zadevnemu pristojnemu organu v državi, ki ima sodno pristojnost

ODDELEK E: Podatki o organu, ki je izdal odredbo o odstranitvi

Vrsta organa, ki je izdal to odredbo o odstranitvi (označite ustrezno okence):

□	sodnik, sodišče ali preiskovalni sodnik

□	organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj

□	drug pristojni organ → izpolnite tudi oddelek (F)

Podatki o organu izdajatelju in/ali njegovem zastopniku, ki potrjuje točnost in pravilnost odredbe o odstranitvi:

Ime organa:

Ime njegovega zastopnika:

Delovno mesto (naziv/položaj):

Številka spisa:

Naslov:

Tel. št. (klicna številka države) (številka omrežne skupine):

Št. telefaksa (klicna številka države) (številka omrežne skupine):

E-naslov: . . .

Datum:

. . .

Uradni žig (če je na voljo) in podpis (3):

ODDELEK F: Kontaktni podatki za nadaljnje spremljanje

Podatki za kontaktiranje organa izdajatelja za posredovanje povratnih informacij o času odstranitve ali onemogočenja dostopa ali za pridobitev nadaljnjih pojasnil:

. . .

Kontaktni podatki organa države, ki ima sodno pristojnost nad naslovnikom [če se razlikuje od države članice izdajateljice]:

. . .

ODDELEK G: Informacije o možnostih sodnega varstva

Informacije o pristojnem organu ali sodišču, rokih in postopkih , vključno s formalnimi zahtevami, za izpodbijanje odredbe o odstranitvi: [Sprememba 154]

Pristojni organ ali sodišče, pri katerem se lahko izpodbija odredba o odstranitvi:

. . .

Rok za izpodbijanje odločitve:

XXX mesecev od XXX.

Povezava na določbe nacionalne zakonodaje:

. . .

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L …).

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L …).

(3) Podpis morda ni potreben, če se pošlje prek kanalov, ki zahtevajo preverjanje pristnosti.

PRILOGA II

OBRAZEC ZA POVRATNE INFORMACIJE PO ODSTRANITVI TERORISTIČNE VSEBINE ALI ONEMOGOČENJU DOSTOPA DO NJE

(člen 4(5) Uredbe (EU) XXX)

ODDELEK A:

Naslovnik odredbe o odstranitvi:

………………………………………………………………………………….……………..

Organ, ki je izdal odredbo o odstranitvi:

………………………………………………………………………………….……………..

Referenčna številka spisa organa izdajatelja:

………………………………………………………………………………….……………..

Referenčna številka spisa naslovnika:

………………………………………………………………………………….……………..

Čas in datum prejema odredbe o odstranitvi:

………………………………………………………………………………….……………..

ODDELEK B:

Teroristična vsebina/dostop do teroristične vsebine, ki je predmet odredbe o odstranitvi, je (označite ustrezno okence):

□	odstranjena

□	onemogočen

Čas in datum odstranitve ali onemogočenja dostopa: ……………………………………………..

ODDELEK C: Podatki o naslovniku

Ime ponudnika storitev gostovanja/pravnega zastopnika:

………………………………………………………………………………….……………..

Država članica, v kateri ima ponudnik glavni sedež, ali država članica sedeža pravnega zastopnika: ………………………………………………………………………………….……………..

Ime pooblaščene osebe:

………………………………………………………………………………….……………..

Podatki o kontaktni točki (e-naslov): ……………………………………………………………………….

Datum:

………………………………………………………………………………….……………..

PRILOGA III

INFORMACIJE O NEZMOŽNOSTI IZVRŠITVE ODREDBE O ODSTRANITVI (člen 4(6) in (7) Uredbe (EU) XXX)

ODDELEK A:

Naslovnik odredbe o odstranitvi:

………………………………………………………………………………….……………..

Organ, ki je izdal odredbo o odstranitvi:

………………………………………………………………………………….……………..

Referenčna številka spisa organa izdajatelja: ………………………………………………………………………………….……………..

Referenčna številka spisa naslovnika: ………………………………………………………………………………….……………..

Čas in datum prejema odredbe o odstranitvi:

………………………………………………………………………………….……………..

ODDELEK B: Razlogi za neizvršitev

(i)

Odredbe o odstranitvi ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti v predpisanem roku iz naslednjih razlogov:

□	višje sile ali ker je to dejansko nemogoče in naslovnik ali ponudnik storitev na to nima vpliva , vključno s tehničnimi ali operativnimi razlogi [Sprememba 155]

□	odredba o odstranitvi vsebuje očitne napake

□	odredba o odstranitvi ne vsebuje dovolj informacij

(ii)	Navedite dodatne informacije o razlogih za neizvršitev: ………………………………………………………………………………………………….

(iii)

Če odredba o odstranitvi vsebuje očitne napake in/ali ne vsebuje dovolj informacij, navedite napake in dodatne informacije ali pojasnila, ki jih potrebujete:

………………………………………………………………………………………………….

ODDELEK H: Podatki o ponudniku storitev/njegovem pravnem zastopniku

Ime ponudnika storitev/pravnega zastopnika:

………………………………………………………………………………….……………..

Ime pooblaščene osebe:

………………………………………………………………………………….……………..

Kontaktni podatki (e-naslov):

………………………………………………………………………………….……………..

Podpis:

………………………………………………………………………………….……………..

Čas in datum: ………………………………………………………………………………….……………..

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/963

P8_TA(2019)0425

Sporazum o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med Eurojustom in Dansko *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med Eurojustom in Kraljevino Dansko s strani Eurojusta (07770/2019 – C8-0152/2019 – 2019/0805(CNS))

(Posvetovanje)

(2021/C 158/69)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (07770/2019),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0152/2019),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (1) in zlasti člena 26a(2) Sklepa,

—	ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0192/2019),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/964

P8_TA(2019)0426

Standardi emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila (COM(2018)0284 – C8-0197/2018 – 2018/0143(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/70)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0284),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0197/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0354/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 286.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 14. novembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0455).

P8_TC1-COD(2018)0143

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1242.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

Komisija si prizadeva za tehnični razvoj orodja za izračun porabe energije vozil (Vehicle Energy Consumption Calculation Tool – VECTO), da bi ga bilo mogoče redno in pravočasno posodabljati glede na inovacije in upoštevati uvajanje novih tehnologij, ki izboljšujejo učinkovitost porabe goriva pri težkih vozilih.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/967

P8_TA(2019)0427

Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (COM(2017)0653 – C8-0393/2017 – 2017/0291(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/71)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0653),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0393/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. julija 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0321/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 58.

(2) UL C 387, 25.10.2018, str. 70.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 25. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0424).

P8_TC1-COD(2017)0291

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1161.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/968

P8_TA(2019)0428

Uporaba digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (COM(2018)0239 – C8-0166/2018 – 2018/0113(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/72)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0239),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 50(1) ter točk (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi je Komisija predložila predlog Parlamentu (C8-0166/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0422/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 24.

P8_TC1-COD(2018)0113

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1151.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/969

P8_TA(2019)0429

Čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (COM(2018)0241 – C8-0167/2018 – 2018/0114(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/73)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0241),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 50(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0167/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0002/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 24.

P8_TC1-COD(2018)0114

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/2121.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/970

P8_TA(2019)0430

Evropski obrambni sklad ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/74)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0476),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 173(3), člena 182(4), člena 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0268/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0412/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 75.

(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0516).

P8_TC1-COD(2018)0254

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3) in 182(4), člena 183 ter drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1b)

Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, Unija se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo konvencionalni izzivi. V teh okoliščinah se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe.

(-1c)

Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Glede na to povečanje stroškov bi bilo treba na ravni Unije podpreti razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij, da bi se povečalo sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo.

(1)

Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo po vsej Uniji in zunaj nje, da bi tako tudi podprla vzpostavitev bolj povezanega obrambnega trga v Evropi in spodbudila uveljavljanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij na notranjem trgu, s čimer bi se povečala neodvisnost od neevropskih virov. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Ta sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb. Sklad bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)

Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne evropske obrambne, tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti pa z direktivama (2) v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009, in sicer direktivo o prenosih v EU in direktivo o javnem naročanju.

(3)

V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost ter tehnološka neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati in olajšati širitev čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi.

V Uniji so skupne pomanjkljivosti na področju obrambnih zmogljivosti ugotovljene v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek načrta za razvoj zmogljivosti, medtem ko so skupni cilji na področju obrambnih raziskav opredeljeni v krovnem strateškem raziskovalnem programu. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (v nadaljnjem besedilu: PESCO), bo na podlagi ugotavljanja in spodbujanja priložnosti za okrepljeno sodelovanje podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog, da bi izpolnili raven ambicij EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(4)

Razvojna faza je nepogrešljiva ▌, saj pogojuje sposobnost in neodvisnost evropske industrije pri razvoju proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov na področju obrambe. Tveganja v raziskovalni fazi, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, so lahko precejšnja, zlasti v zvezi z nizko zrelostjo in tehnološkim prelomom. Razvojna faza ponavadi sledi raziskovalni ▌fazi, zato je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Sklad bi moral zato spodbujati povezavo med raziskovalno in razvojno fazo.

(5)	Sklad naj ne bi podpiral temeljnih raziskav, ki bi jih bilo treba podpirati z drugimi shemami, lahko pa bi zajemal temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, za katere bi bilo verjetno, da bo na njihovi podlagi nastala rešitev za znane ali pričakovane težave in možnosti.

(6)

Sklad bi lahko podpiral ukrepe, ki zadevajo tako nove proizvode in tehnologije kot nadgradnjo obstoječih. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa. Kadar bi pravni subjekti zaprosili za financiranje Unije, bi morali dati na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da omejitve ne obstajajo. Brez predložitve takih informacij financiranje Unije ne bi smelo biti mogoče.

(6a)

Sklad bi moral finančno podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prelomnih tehnologij za obrambo. Ker lahko prelomne tehnologije temeljijo na konceptih ali zamislih nekonvencionalnih akterjev s področja obrambe, bi moral Sklad omogočati dovolj prožnosti pri posvetovanju z deležniki ter pri izvajanju teh ukrepov.

(7)

Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, Sklad ne bi smel finančno podpirati ukrepov za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami ▌. Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako ne bi smeli biti upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

(8)

Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud in pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti ▌ v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, ▌in dejavnosti za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov , zlasti kadar spodbujajo interoperabilnost .

(9)

Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti do njegovih sredstev upravičene dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)

Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa ▌, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih ▌subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Ob upoštevanju posebnosti prelomnih tehnologij za obrambo in študij bi te dejavnosti lahko izvajal en sam pravni subjekt. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira tudi skupno predkomercialno naročanje.

(11)

V skladu s [navedba se posodobi, kot je ustrezno, v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (3)] bi morali biti subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(12)

Program je namenjen povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti ▌obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore načeloma upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali v pridruženih državah in ki jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih finančno podpira Sklad, ne bi smeli biti na ozemlju nepridruženih tretjih držav , njihova izvršna upravna struktura pa bi morala imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi . Subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi ali subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki pa ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, torej ne more biti prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi morali ti pogoji za upravičenost, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, veljati tudi za financiranje, zagotovljeno z javnimi naročili.

(13)

V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad . V zvezi s tem bi pravni subjekti s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi , ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, lahko bili prejemniki ali podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, vendar pod pogojem, da so izpolnjeni ▌strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih pravnih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe.

(13-a)

V okviru omejevalnih ukrepov EU, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215(2) PDEU, se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne sme neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire. Zato taki imenovani subjekti in subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, ne morejo prejeti finančne podpore Sklada.

(13a)

Finančna sredstva Unije bi bilo treba dodeliti na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (4) . Vendar je v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah finančna sredstva Unije mogoče dodeliti tudi v skladu s členom 195(e) finančne uredbe. Ker pomeni dodelitev sredstev v skladu s členom 195(e) finančne uredbe odstopanje od splošnega pravila, da naj bi se sredstva dodeljevala na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, bi bilo treba te izjemne okoliščine razlagati restriktivno. Če naj bi bila nepovratna sredstva dodeljena brez razpisa za zbiranje predlogov, bi morala v zvezi s tem Komisija ob pomoči odbora držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceniti, v kolikšni meri predlagani ukrep ustreza ciljem Sklada z vidika čezmejnega industrijskega sodelovanja in konkurenčnosti vzdolž celotne dobavne verige.

(14)	Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in ima finančna pomoč Sklada obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stik.

(15)

Če ▌ukrep, ki ga finančno podpira Sklad, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z njim posvetovati pred izvršitvijo plačila prejemnikom , tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. ▌Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti ▌ opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(15a)

Komisija bi morala Sklad izvajati v okviru neposrednega upravljanja, da bi se čim bolj povečala učinkovitost in uspešnost izvajanja ter zagotovila popolna skladnost z drugimi pobudami Unije. Zato bi morala Komisija ostati odgovorna za izbirne postopke in postopke dodelitve, tudi glede etičnih ocen. V utemeljenih primerih pa lahko Komisija zaupa nekatere naloge izvajanja posebnih ukrepov, ki jih Sklad finančno podpira, organom iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To bi lahko na primer veljalo v primeru, ko države članice, ki sofinancirajo ukrep, imenujejo vodjo projekta, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve finančne uredbe. Taka pooblastitev bi pripomogla k racionalizaciji upravljanja sofinanciranih ukrepov in zagotovila nemoteno usklajevanje sporazuma o financiranju s pogodbo, sklenjeno med konzorcijem in vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice, ki sofinancirajo ukrep.

(16)	Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi finančno izvedljivi, morajo vložniki dokazati, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi sredstvi financiranja.

(17)

Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. ▌Komisija bi lahko zagotovila različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih bi lahko države članice na prostovoljni osnovi reševale finančne izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki jih podpira ▌Sklad.

(18)

Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje izvira skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z izvozom, ta sektor deluje na samosvoj način in ne upošteva običajnih pravil in poslovnih modelov, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov obrambnih raziskav in razvoja, ki bi jih financirala sama, in vse stroške raziskav in razvoja pogosto krijejo države članice in pridružene države. Da bi dosegli cilje Sklada, zlasti spodbudili sodelovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav članic in pridruženih držav, hkrati pa upoštevali posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri ukrepih, ki potekajo pred fazo razvoja prototipa, upravičene stroške kriti do celotne višine.

(19)

Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. Zato se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom projekta. Da bi zagotovili verodostojnost njihove zaveze, finančna pomoč Unije v okviru Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(20)	Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba predvideti financiranje v višini do 80 %. Pri teh ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(21)

Zainteresirane strani v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški varnosti. Poleg tega delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja s strani kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja, kot je v civilnem sektorju. Zato je utemeljeno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % ter možnost, da se ▌ zaračunajo posredni stroški, izračunani v skladu z običajnimi računovodskimi praksami prejemnikov , če te prakse sprejemajo njihovi nacionalni organi, ko gre za primerljive dejavnosti na obrambnem področju , in če so bile sporočene Komisiji. ▌

(21a)

Dejavnosti, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, ki bi koristila vsem sodelujočim subjektom.

(22)

Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice ▌ nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa.

(22a)

Da bi ukrepi, ki jih financira Sklad, prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali ti biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni. Pri merilih za upravičenost na področju razvojnih ukrepov bi bilo zato treba upoštevati namero držav članic, da – tudi z memorandumom o soglasju ali pismom o nameri – naročijo končni obrambni proizvod ali usklajeno uporabljajo tehnologijo. Pri merilih za dodelitev na področju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati tudi politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo skupaj uporabljale, imele v skupni lasti ali vzdrževale končni obrambni proizvod ali tehnologijo.

(23)

Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepov k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. ▌

(24)

Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja ▌znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem Sklada. Če so tovrstni projekti izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(25)	Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v okviru programa Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav ter sinergije med njimi .

(26)

Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta vse pomembnejša izziva, zato sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe v okviru Sklada in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v skupnem sporočilu o kibernetski varnosti. Zlasti evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo ustanovljen, bi si moral prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti. Države članice in druge zadevne akterje bi lahko dejavno podpiral z nasveti, izmenjavo strokovnega znanja in omogočanjem sodelovanja glede projektov in ukrepov, na zahtevo držav članic pa bi lahko deloval tudi kot vodja projekta v zvezi s ▌Skladom.

(27)

Celosten pristop bi moralo zagotoviti združevanje dejavnosti iz Pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (PADR) , ki ga je Komisija začela izvajati v smislu člena 58(2)(b) finančne uredbe, in iz evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP) , vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta (5), s čimer bi harmonizirali pogoje za sodelovanje, ustvarili bolj skladen sklop instrumentov ter okrepili inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Sklad bi s tem celostnim pristopom prispeval tudi k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav, premostil prepad med fazami raziskav in razvoja ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter spodbujal vse oblike inovacij, tudi prelomnih inovacij▌. Mogoče je pričakovati pozitivne učinke prelivanja, kjer je to primerno, na civilnem področju.

(28)	Po potrebi bi morali cilje ▌Sklada zaradi posebnosti ukrepa obravnavati tudi prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru ▌sklada InvestEU.

(29)

Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno ▌dodano vrednost za Unijo .

(30)

Vrste financiranja in načine izvajanja Sklada bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu ▌125(1) ▌finančne uredbe.

(31)

Komisija bi morala vzpostaviti letne ▌programe dela v skladu s cilji Sklada , pri tem pa upoštevati prvotne izkušnje, pridobljene pri izvajanju EDIDP in PADR . Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programov dela pomagati odbor. Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V zvezi s tem bi se odbor lahko sestajal v sestavi nacionalnih strokovnjakov za obrambo in varnost, ki bi Komisiji zagotavljali posebno pomoč, med drugim bi ji svetovali glede varovanja tajnih podatkov v okviru ukrepov. O imenovanju svojega zastopnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora se dovolj zgodaj in dejansko omogoči, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(31a)

Posamezne kategorije programov dela bi morale zajemati zahteve glede funkcionalnosti, da bi bilo industriji jasno, katere funkcije in naloge bodo morale izvajati zmogljivosti, ki se bodo razvile. Takšne zahteve bi morale jasno nakazovati, kakšni naj bi bili uspehi, ne bi pa smele biti usmerjene v specifične rešitve ali specifične subjekte in ne bi smele preprečevati konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

(31b)

Poleg tega bi morala Komisija med pripravljanjem programov dela na podlagi ustreznega posvetovanja z odborom tudi zagotoviti, da bodo predlagani raziskovalni ali razvojni ukrepi preprečevali nepotrebno podvajanje. V zvezi s tem lahko Komisija opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

(31bb)

Komisija bi morala zagotoviti skladnost programov dela v celotnem industrijskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij.

(31bc)

Delovni programi bi morali tudi zagotoviti, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

(31c)

Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(32)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, predvsem pristojnost držav članic in/ali pridruženih držav za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) ▌št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta▌ (6).

(32a)

Potem ko bodo predlogi ocenjeni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, katerih varnostne kvalifikacije bi morale potrditi zadevne države članice, bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki jih bo finančno podpiral Sklad. Komisija bi morala vzpostaviti podatkovno zbirko neodvisnih strokovnjakov. Podatkovna zbirka ne bi smela biti javno dostopna. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti imenovani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo podeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu sposobnosti, izkušenj in znanja ter geografske in spolne zastopanosti, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem. Države članice bi bilo treba obveščati o rezultatih ocenjevanja prek seznama z uvrstitvijo izbranih ukrepov in o napredku pri financiranih ukrepih. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja programa dela ter glede sprejemanja odločitev o dodelitvi sredstev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(32b)

Neodvisni strokovnjaki ne bi smeli ocenjevati, svetovati ali pomagati glede zadev, pri katerih, bi bilo, zlasti zaradi njihovega trenutnega položaja, prisotno nasprotje interesov. Predvsem ne bi smeli dopustiti, da bi neodvisni strokovnjaki prejete informacije lahko izrabili v škodo konzorcija, ki bi ga ocenjevali.

(32bb)

Pri predlaganju novih obrambnih proizvodov ali tehnologij oziroma nadgradenj obstoječih bi se morali predlagatelji zavezati spoštovanju etičnih načel, kot so tista v zvezi z dobrim počutjem ljudi in varstvom človeškega genoma, kar se odraža tudi v ustreznem nacionalnem pravu, pravu Unije in mednarodnem pravu, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter, kjer je ustrezno, njenimi protokoli. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov.

(33)	Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati udeležbo čezmejnih malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članov konzorcijev ▌bodisi kot podizvajalcev ali kot subjektov v dobavni verigi .

(34)	Komisija bi si morala prizadevati za ohranitev dialoga z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada. Kot sozakonodajalec in ključni deležnik bi pri tem moral sodelovati tudi Evropski parlament.

(35)

Ta uredba določa finančna sredstva za Evropski obrambni sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [novega medinstitucionalnega sporazuma] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(36)	Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(37)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) . Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna preko nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje načel pravne države bistveni predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(38)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (9), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (11) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti , vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (12). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, EJT v primeru držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939, in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(39)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(40)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti to uredbo na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada, med drugim zato, da bi predložila predloge za morebitne ustrezne spremembe te uredbe, končno ocenjevanje pa bi morala opraviti ob koncu obdobja izvajanja Sklada, pri čemer bi morala v okviru teh ocenjevanj preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bi bilo v tistem času možno, v smislu rezultatov in učinka. V zvezi s tem bi moralo končno poročilo o ocenjevanju pripomoči tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega bi to končno poročilo moralo analizirati čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih finančno podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi , obenem bi moralo analizirati prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter vključevati podatke o poreklu prejemnikov, številu držav članic in pridruženih držav, vključenih v posamezne dejavnosti, in o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine . Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

( 40a)

Komisija bi morala redno spremljati izvajanje Sklada in vsako leto poročati o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe. V ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja. To poročilo bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu ter ne bi smelo vsebovati občutljivih podatkov.

(41)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(42)

Sklad podpira samo faze raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija načeloma ne bi smela imeti lastništva nad proizvodi ali tehnologijami, nastalimi v okviru financiranih ukrepov, ali pravic intelektualne lastnine za te proizvode ali tehnologije, razen če se pomoč Unije zagotovi prek javnih naročil. Toda pri raziskovalnih ukrepih bi morale zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov in sodelovanja pri nadaljnjem skupnem razvoju ▌.

(43)

Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij. Izvoz vojaške opreme in tehnologij s strani držav članic je urejen s skupnim stališčem 944/2008/CFSP.

(44)

Uporaba občutljivih osnovnih podatkov , tudi podatkov, tehničnega znanja ali informacij, ustvarjenih pred začetkom delovanja Sklada ali zunaj njegovega delovanja, ali dostop nepooblaščenih posameznikov do ▌rezultatov, ustvarjenih v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, bi lahko škodil interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. ▌Ravnanje z občutljivimi in tajnimi podatki bi torej moralo biti urejeno z zadevnim pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom .

(44a)

Da se zagotovi varnost tajnih podatkov na zahtevani ravni, bi bilo treba pri podpisovanju sporazumov o finančnih sredstvih in o financiranju, ki vsebujejo tajne podatke, upoštevati minimalne standarde industrijske varnosti. Komisija bi morala v ta namen in v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 strokovnjakom, ki bi jih imenovale države članice, v posvetovalne namene sporočiti varnostna navodila za zadevni program, vključno z vodnikom po stopnjah tajnosti.

(45)

Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)	Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti glede tajnih in občutljivih podatkov.

▌ SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad) , kot je določeno v členu 1(3)(b) Uredbe …/…/EU [Obzorje – 2018/0224(COD)] .

V njej so določeni cilji Sklada, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(0)	„vložnik“ pomeni pravni subjekt, ki na podlagi razpisa za zbiranje predlogov ali v skladu s členom 195(e) finančne uredbe predloži vlogo za pridobitev podpore iz Sklada;

(1)

„operacije mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, in ki kombinirajo nepovratne oblike podpore ▌ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(1a)	„certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialni ali nematerialni sestavni del ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(1b)

„tajni podatki“ pomeni vse podatke ali material v kakršni koli obliki, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali ene ali več držav članic in ki imajo eno od oznak stopnje tajnosti EU ali enakovredno oznako stopnje tajnosti skladno s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (2011/C 202/05);

(1c)	„konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino vložnikov ali prejemnikov, ki jo zavezuje konzorcijski sporazum in je bila ustanovljena z namenom, da ukrepa na podlagi Sklada;

(1d)	„koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki je član konzorcija in so ga vsi člani konzorcija imenovali za glavni stik s Komisijo;

(2)	„kontrola“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(3)	„razvojni ukrep“ pomeni kateri koli ukrep, ki je sestavljen ▌iz dejavnosti, usmerjenih v obrambo, predvsem v fazi razvoja, in ki zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

(4)

„prelomna tehnologija za obrambo“ pomeni tehnologijo , ki sproži korenito spremembo, vključno z izboljšano ali povsem novo tehnologijo, ki sproži temeljni premik v zasnovi in vodenju obrambnih zadev , med drugim tako, da nadomesti obstoječe obrambne tehnologije ali da zaradi nje obstoječe tehnologije zastarajo ;

(5)	„izvršne upravne strukture“ pomeni pravni subjekt , ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki poroča izvršnemu direktorju, če je to ustrezno , ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti pravnega subjekta in ki nadzoruje in spremlja odločanje uprave;

(5a)	„nove informacije“ pomeni vse podatke, tehnično znanje ali informacije, ustvarjene v okviru delovanja Sklada, ne glede na njihovo obliko in naravo;

(6)

„pravni subjekt“ pomeni katero koli ▌pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom ▌197(2)(c) ▌finančne uredbe;

(7)	„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni ▌MSP ▌in ki ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 ▌priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (14);

(8)	„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih so naročene storitve raziskovanja in razvoja jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov;

(9)	„vodja projekta“ pomeni katerega koli naročnika s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ga je država članica, pridružena država ali skupina držav članic ▌ali pridruženih držav trajno ali za posamezen primer zadolžila za upravljanje večnacionalnih projektov na področju oboroževanja;

(9a)

„kvalifikacija“ pomeni celoten proces, v katerem se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve, in v katerem se zagotovijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene;

(10)	„prejemnik“ pomeni kateri koli pravni subjekt , s katerim je bil podpisan sporazum o finančnih sredstvih ali o financiranju ali kateremu je bil priglašen sklep o finančnih sredstvih ali o financiranju ;

(11)	„raziskovalni ukrep“ pomeni kateri koli ukrep, ki je sestavljen predvsem iz raziskovalnih dejavnosti – zlasti uporabnih raziskav ali, če je potrebno, temeljnih raziskav – katerih namen je pridobivanje novega znanja in ki so usmerjene izključno v obrambne aplikacije;

(12)	„rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(12a)

„občutljivi podatki“ pomeni informacije in podatke, vključno s tajnimi podatki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v nacionalnem pravu ali pravu Unije, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost posameznika ali organizacije;

(12b)

„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(13)

„posebno poročilo“ pomeni poseben konkreten rezultat raziskovalnega ukrepa, ki povzema rezultate tega ukrepa in v katerem so navedene obsežne informacije o temeljnih načelih, ciljih, dejanskih izidih, osnovnih lastnostih, opravljenih preizkusih, možnih koristih, možnostih uporabe v obrambne namene in pričakovani poti izkoriščanja raziskave v smeri razvoja, pa tudi informacije o lastništvu pravic intelektualne lastnine, pri čemer ni treba vključiti informacij o pravicah intelektualne lastnine ;

(14)	„sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(15)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(16)	„nepridružena tretja država“ pomeni tretjo državo, ki ni pridružena država v skladu s členom 5;

(17)	„subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi, ali ki ima v nepridruženi tretji državi izvršno upravno strukturo, če gre za pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi .

Člen 3

Cilji Sklada

1. Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe v vsej Uniji, ki prispeva k strateški avtonomiji Unije in k svobodi ukrepanja, s podporo skupnim ukrepom in čezmejnemu sodelovanju med pravnimi subjekti v vsej Uniji, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo , ter z okrepitvijo in izboljšanjem prožnosti obrambne dobavne in vrednostne verige, razširitvijo čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti in spodbujanjem boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij . ▌

2. Specifični cilji Sklada so:

(a)	podpirati skupne raziskave , ki bi lahko občutno povečale učinkovitost prihodnjih zmogljivosti v vsej Uniji , zato da bi ustvarili čim več inovacij, uvedli nove obrambne proizvode in tehnologije, tudi prelomne , ter zagotovili najbolj učinkovito rabo odhodkov za raziskave v obrambi v Uniji ;

(b)

podpirati skupni razvoj ▌obrambnih proizvodov in tehnologij ▌in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem spodbuditi tržno uvajanje evropskih proizvodov in tehnologij ter zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel več standardizacije obrambnih sistemov in večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

Takšno sodelovanje bo v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Po potrebi se lahko pri tem upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, kadar služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije, kot so določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in ne izključujejo možnosti sodelovanja katere koli od držav članic ali pridruženih držav, pri čemer pa je treba preprečiti nepotrebno podvajanje.

Člen 4

Proračun

1. V skladu s členom 9(1) Uredbe …/…/EU finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 11 453 260 000 EUR v cenah iz leta 2018 in 13 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. ▌Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)	▌ 3 612 182 000 EUR v cenah iz leta 2018 ( 4 100 000 000 EUR) za raziskovalne ukrepe;

(b)	▌ 7 841 078 000 EUR v cenah iz leta 2018 ( 8 900 000 000 EUR v tekočih cenah ) za razvojne ukrepe.

2a . Komisija lahko za odziv na nepredvidene okoliščine ali na nove spremembe ali potrebe v okviru letnega proračunskega postopka prerazporedi do največ 20 % sredstev med raziskovalnimi in razvojnimi ukrepi iz odstavka 2.

3. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi.

4. Vsaj 4 % in največ 8 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za razpis za zbiranje predlogov ali za dodelitev sredstev za podporo prelomnim tehnologijam za obrambo.

Člen 5

Pridružene države

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP. Vsi finančni prispevki v Sklad na podlagi tega člena so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe.

Člen 6

Podpora prelomnim tehnologijam za obrambo

1. Komisija dodeli finančna sredstva na podlagi odprtih javnih posvetovanj o tehnologijah s poudarkom na obrambnih aplikacijah, ki so lahko prelomne pri obrambnih zadevah na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela.

2. V programih dela je določena najprimernejša oblika financiranja za te prelomne tehnologije za obrambo .

Člen 7

Etika

1. Ukrepi, izvedeni v okviru Sklada, spoštujejo ustrezno nacionalno in mednarodno zakonodajo ter zakonodajo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah . Ti ukrepi so skladni z etičnimi načeli , ki se odražajo tudi v zadevni nacionalni zakonodaji, zakonodaji Unije ter predpisih mednarodnega prava.

2. Pred podpisom sporazuma o financiranju predloge na podlagi etične samoocene, ki jo pripravi konzorcij, pregleda Komisija, da ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo ▌resna etična vprašanja, tudi v zvezi s pogoji izvajanja, ter jih po potrebi predloži v etično oceno.

Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov z različnih področij, predvsem s priznanim strokovnim znanjem na področju obrambne etike.

Pogoji za izvajanje dejavnosti z etično občutljivimi temami se opredelijo v sporazumu o financiranju.

Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike in o tem poroča v okviru svojih obveznosti iz člena 32 . Strokovnjaki so državljani čim več različnih držav članic.

3. Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa ustrezna soglasja ali druge obvezne dokumente , ki jih zahtevajo ustrezni nacionalni ali lokalni odbori za etiko ali drugi organi, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se arhivirajo in na zahtevo dajo na razpolago Komisiji.

▌

5. Etično nesprejemljivi predlogi se ▌zavrnejo ▌.

▌

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja EU

1. Sklad se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

1a. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko v utemeljenih primerih v okviru posrednega upravljanja posebne ukrepe izvajajo organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To ne zajema postopkov izbire in dodeljevanja iz člena 12.

2. Sklad lahko zagotovi financiranje v skladu s finančno uredbo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil, zaradi posebnosti ukrepa pa, kjer je to ustrezno, tudi v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

2a. Operacije mešanega financiranja se izvajajo v skladu z naslovom X finančne uredbe in uredbo o InvestEU.

2b. Finančni instrumenti so namenjeni izključno prejemnikom.

▌

Člen 10

Upravičeni subjekti

1. Prejemniki in ▌podizvajalci , ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad, imajo sedež v Uniji ali v pridruženi državi ▌.

1a. Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov in podizvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepu, ki se uporabljajo za namene ukrepa, ki ga finančno podpira Sklad, morajo ves čas izvajanja ukrepa biti na ozemlju države članice ali pridružene države, njihova izvršna upravna struktura pa mora imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi.

1b. Za namen ukrepa, ki ga finančno podpira Sklad, prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, niso pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 b tega člena je pravni subjekt, ki ima sedež v Uniji ali v pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države , prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu, le če se Komisiji dajo na voljo jamstva, ki jih je v skladu s svojimi nacionalnimi postopki odobrila država članica ali pridružena država, v kateri ima ta pravni subjekt sedež . Ta jamstva se lahko nanašajo na izvršno upravno strukturo pravnega subjekta s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi. Ta jamstva se lahko nanašajo tudi na posebne državne pravice pri nadzoru nad pravnim subjektom, če se to zdi ustrezno državi članici ali pridruženi državi, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Ta jamstva dajejo zagotovila, da sodelovanje takega pravnega subjekta pri ukrepu ne bi bilo v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic , določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V PEU, ali cilji, določenimi v členu 3 . Jamstva morajo biti tudi v skladu s členoma 22 in 25. Jamstva zlasti utemeljujejo, da je za namene ukrepa poskrbljeno za to, da:

(a)

se nadzor nad pravnim subjektom vložnikom ne izvaja tako, da bi ▌omejeval sposobnost pravnega subjekta za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja pravnega subjekta, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde pravnega subjekta, potrebne za izvedbo ukrepa ;

(b)

je nepridruženim tretjim državam ali subjektom iz nepridruženih tretjih držav onemogočen dostop do ▌občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom; imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu , kjer je to potrebno, nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica ali pridružena država;

(c)

prejemnik v času trajanja ukrepa in po njegovem zaključku obdrži lastništvo intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultatov ukrepa, ki niso predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države , se ne izvažajo iz Unije ali iz pridruženih držav in se ne dovoli dostop do njih zunaj Unije ali zunaj pridruženih držav, če tega ne odobri država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, in če to ni skladno s cilji, določenimi v členu 3 .

Zagotovijo se lahko dodatna jamstva, če se to zdi ustrezno državi članici ali pridruženi državi, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Komisija obvesti odbor iz člena 28 o vseh pravnih subjektih, za katere šteje, da so upravičeni v skladu s tem odstavkom.

▌

4. Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo zunaj ozemlja držav članic Unije ali pridruženih držav , kadar konkurenčne nadomestne rešitve v Uniji ali v pridruženi državi niso na voljo, vendar pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije ter njenih držav članic , se ujema s cilji iz člena 3 in je v celoti v skladu s členoma 22 in 25 . ▌Stroški, povezani s temi dejavnostmi , se ne štejejo za upravičene do finančne podpore Sklada.

4a. Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s pravnimi subjekti, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav ali so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, pri čemer med drugim lahko uporabijo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih pravnih subjektov, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se ujema s cilji iz člena 3 in je v celoti v skladu s členoma 22 in 25.

Nepridružena tretja država ali drugi subjekt iz nepridružene tretje države nima dostopa do tajnih podatkov v zvezi z izvedbo ukrepa, če za to ni pooblaščena, in treba je preprečiti negativne učinke na varnost dobave nujnih sredstev za ukrep.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Sklada.

▌

6. Vložniki zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost ▌. V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko vzbudila pomisleke o izpolnitvi meril za upravičenost, zadevni pravni subjekt obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila in pogoji še vedno izpolnjeni, ter pretehta morebitne posledice za financiranje ukrepa.

7. ▌

8. ▌

9. Za namene tega člena se za podizvajalce , ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad , štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos s prejemnikom , drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov in ki niso člani konzorcija .

Člen 11

Upravičeni ukrepi

1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2. Sklad zagotavlja podporo za ukrepe, ki zajemajo ▌nove obrambne proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, pod pogojem da za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepov za nadgradnjo, ne velja omejitev nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države – bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa.

3. Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na eno ali več naslednjih dejavnosti :

(a)	dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje ▌znanja , proizvodov in tehnologij , vključno s prelomnimi tehnologijami , ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe;

(b)	dejavnosti za večjo interoperabilnost in odpornost, tudi varovano ustvarjanje in izmenjava podatkov, za obvladovanje kritičnih obrambnih tehnologij, izboljšanje zanesljivosti oskrbe ali omogočanje učinkovitega izkoriščanja rezultatov za obrambne proizvode in tehnologije;

(c)	študije, kot so študije izvedljivosti, s katerimi se preučuje izvedljivost novih ali izboljšanih tehnologij , proizvodov , procesov , storitev in rešitev ;

(d)	zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih komponent ali tehnologije ter opredelitev tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, kar lahko vključuje delne preizkuse za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

(e)	razvoj modela obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju (sistemski prototip);

(f)	preizkušanje obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije;

(g)	kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(h)	certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(i)	razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

▌

4. ▌ Ukrep se izvede v sodelovanju najmanj treh upravičenih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

5. Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe, ki se nanašajo na prelomne tehnologije za obrambo, ali za ukrepe iz točke c) ▌odstavka 3 ▌.

6. Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo kot upravičeni.

Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako niso upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

▌

Člen 12

Postopek izbire in dodeljevanja

1. Finančna sredstva Unije se dodelijo na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu s finančno uredbo. V nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah je mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi v skladu s členom ▌195(e) ▌finančne uredbe.

▌

2a. Komisija za dodelitev finančnih sredstev ▌ ukrepa z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28(2).

Člen 13

Merila za dodelitev

Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)	prispevek k odličnosti ali možnost za prelom na obrambnem področju, zlasti s prikazom, da imajo pričakovani rezultati predlaganega ukrepa pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi obrambnimi proizvodi ali tehnologijami;

(b)

prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju evropske obrambne industrije, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske ali nove koncepte in pristope, nove obetajoče tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki v obrambnem sektorju še niso bile uporabljene, ob preprečevanju nepotrebnega podvajanja ;

(c)	prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije s prikazom, da predlagani ukrep predstavlja dokazano pozitivno ravnotežje med stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo, s čimer se ustvarjajo nove priložnosti na trgu v Uniji in zunaj nje ter spodbuja hitrejša rast podjetij po vsej Uniji;

▌

(d)	prispevek k avtonomiji tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, tudi s povečanjem neodvisnosti od virov zunaj EU in okrepitvijo zanesljive oskrbe, ter k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3 ▌;

(e)

prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah , zlasti za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z znatnim sodelovanjem pri ukrepu, kot prejemniki, podizvajalci ali drugimi subjekti v dobavni verigi, in s sedežem v državah članicah ▌ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ;

(f)	kakovost in učinkovitost izvajanja ukrepa.

▌

Člen 14

Stopnja sofinanciranja

1. Sklad ▌financira do 100 % upravičenih stroškov dejavnosti iz člena 11(3) brez poseganja v člen 190 finančne uredbe .

2. Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)	pri dejavnostih iz člena 11(3)(e) znaša finančna pomoč Sklada največ 20 % upravičenih stroškov dejavnosti ;

(b)	pri dejavnostih iz člena 11(3)(f) do (h) znaša finančna pomoč Sklada največ 80 % upravičenih stroškov dejavnosti .

3. Pri razvojnih ukrepih se stopnje financiranja povečajo v naslednjih primerih:

(a)	za dejavnost , oblikovano v okviru stalnega strukturnega sodelovanja v skladu s Sklepom Sveta (SVZP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017, se lahko uporabi stopnja financiranja, povišana za 10 odstotnih točk;

(b)

za dejavnost se lahko uporabi povišana stopnja financiranja iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka, kadar je vsaj 10 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali v pridruženi državi , ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi.

Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je odstotek skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljen MSP, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi, in to za največ 5 dodatnih odstotnih točk. Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je dvakratnik odstotka skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljenega MSP, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi;

(c)	dejavnost je lahko upravičena do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, če se najmanj 15 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeli podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi;

(d)	skupno zvišanje stopnje financiranja dejavnosti ne presega 35 odstotnih točk. Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi na podlagi Sklada, vključno z zvišanimi stopnjami financiranja, ne krije več kot 100 % upravičenih stroškov ukrepov.

Člen 15

Finančna sposobnost

Z odstopanjem od člena ▌198 ▌finančne uredbe:

(a)

se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in samo, če se zahtevajo finančna sredstva v višini 500 000 EUR ali več. Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti, Komisija preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki ne dosegajo praga iz prvega stavka;

(b)	se finančna sposobnost ne preverja pri pravnih subjektih, pri katerih za sposobnost jamčijo zadevni organi držav članic ;

(c)	se, če za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, preveri finančna sposobnost tega subjekta.

Člen 16

Posredni stroški

1. Posredni upravičeni stroški se z odstopanjem od člena 181(6) finančne uredbe izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov ▌oddaje naročil podizvajalcem in finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

2. ▌Posredni upravičeni stroški se lahko izračunajo tudi v skladu s prejemnikovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi za primerljive dejavnosti na področju obrambe v skladu s členom ▌185 ▌finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Člen 17

Uporaba enotnega pavšalnega zneska ali prispevek, ki ni povezan s stroški

1. Kadar se z nepovratnimi sredstvi Unije sofinancira manj kot 50 % skupnih stroškov ukrepa , lahko Komisija uporabi:

(a)	prispevek, ki ni povezan s stroški iz člena ▌180(3) ▌finančne uredbe in izhaja iz doseženih rezultatov, ki se merijo glede na prejšnje mejnike ali s kazalniki uspešnosti, ali

(b)	enoten pavšalni znesek iz člena ▌182 ▌finančne uredbe na podlagi začasnega proračuna ukrepa, ki so ga že podprli nacionalni organi sofinancirajočih držav članic in pridruženih držav.

2. Posredni stroški so vključeni v pavšalni znesek.

Člen 18

Predkomercialno naročanje

1. Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU (15), 2014/25/EU (16) in 2009/81/ES (17) Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo storitve raziskav in razvoja na obrambnem področju ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

2. Postopki za oddajo javnega naročila:

(a)	so skladni z določbami te uredbe;

(b)	lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri);

(c)	zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom in ob tem preprečijo nasprotje interesov .

Člen 19

Jamstveni sklad

Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo finančnih sredstev, ki bi jih morali plačati prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

▌

Člen 20

Pogoji za upravičenosti pri naročilih in nagradah

1. Za nagrade se smiselno uporabljata člena 10 in 11.

2. Člen 10, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, in člen 11 se smiselno uporabljata za naročila študij iz člena 11 (3)(c).

▌

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKOVALNE UKREPE

Člen 22

Lastništvo rezultatov raziskovalnih ukrepov

1. Lastniki rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad , so prejemniki , ki jih ustvarjajo. Če pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in če ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali če takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je lastnik raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad , Unija, če se njena podpora zagotavlja v obliki javnih naročil. Države članice in pridružene države imajo na pisno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov.

3. ▌ Rezultati raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, niso neposredno ali – prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – posredno predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države , tudi v smislu prenosa tehnologije .

4. V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 8a tega člena je Komisija predhodno obveščena o vseh prenosih lastništva ▌ali podelitvi ekskluzivne licence ▌ nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države ▌. Če je ▌tak prenos lastništva v nasprotju z ▌obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3 , je treba sredstva, zagotovljena v okviru Sklada, vrniti .

5. Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice do dostopa do posebnega poročila o raziskovalni dejavnosti , ki je prejela finančna sredstva Unije. Take pravice do dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti.

6. Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav posebno poročilo uporabijo samo za namene, povezane z uporabo s strani njihovih oboroženih sil, varnostnih sil ali obveščevalnih služb ali uporabo za njihove oborožene sile, varnostne sile ali obveščevalne službe, tudi v okviru svojih programov sodelovanja. Med tovrstno uporabo spadajo tudi študije, ocenjevanje, ocene, raziskave, zasnova, ▌sprejetje ter certifikacija proizvoda, delovanje, usposabljanje in odstranitev, pa tudi ocena in priprava tehničnih zahtev za naročilo.

7. Prejemniki institucijam, organom ali agencijam Unije podelijo brezplačne pravice dostopa do rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih finančno podpira Sklad , za ustrezno utemeljene namene oblikovanja, izvajanja in spremljanja obstoječih politik in programov Unije na področjih v njihovi pristojnosti . Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

8. Posebne določbe o lastništvu, pravicah do dostopa in licenciranju se določijo v sporazumih o financiranju in pogodbah za predkomercialno naročanje, s čimer se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. Javni naročniki imajo najmanj brezplačne pravice do dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da tretjim osebam podelijo neizključne licence za izkoriščanje rezultatov pod poštenimi in razumnimi pogoji brez pravice do podelitve podlicenc, oziroma da od prejemnikov zahtevajo podelitev takih licenc. Vse države članice in pridružene države imajo brezplačen dostop do posebnega poročila. Če izvajalec v obdobju od predkomercialnega naročila, določenem v pogodbi, rezultatov ne izkoristi komercialno, prenese lastništvo rezultatov na javne naročnike.

8a. Določbe iz te uredbe ne vplivajo na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij, ki vključujejo rezultate raziskovalnih dejavnosti, ki jih finančno podpira Sklad, in ne vplivajo na diskrecijsko pravico držav članic glede politike v zvezi z izvozom obrambnih proizvodov.

8b. Kateri koli dve ali več držav članic ali pridruženih držav, ki so večstransko ali v okviru organizacije Unije skupaj sklenile eno ali več pogodb z enim ali več prejemniki, da bi skupaj nadalje razvijale rezultate raziskovalnih dejavnosti, ki jih podpira Sklad, imajo pravice dostopa do teh rezultatov, katerih lastniki so takšni prejemniki in ki so potrebni za izvajanje pogodbe ali pogodb. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in na podlagi posebnih pogojev, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za namen pogodbe ali pogodb in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti.

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZVOJNE UKREPE

Člen 23

Dodatna merila za upravičenost na področju razvojnih ukrepov

1. Konzorcij dokaže, da bodo preostali stroški dejavnosti , ki jih ne krije podpora Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic ▌ali pridruženih držav ali sofinanciranje s strani pravnih subjektov.

2. Dejavnosti iz točke (d) člena 11(3) izhajajo iz harmoniziranih zahtev glede zmogljivosti, o katerih sta se sporazumeli najmanj dve državi članici ▌ali pridruženi državi.

3. Kar zadeva dejavnosti iz točk (e)–(h) člena 11(3) konzorcij z dokumenti, ki so jih izdali nacionalni organi, dokaže, da:

(a)	nameravata vsaj dve državi članici ▌ali pridruženi državi usklajeno, vključno s skupnim javnim naročilom, kjer je to ustrezno , naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo;

(b)	dejavnost temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se dogovorile države članice ▌ali pridružene države, ki naj bi sofinancirale ukrep ali ki nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali skupaj uporabljati tehnologijo .

Člen 24

Dodatna merila za dodelitev na področju razvojnih ukrepov

Poleg meril za dodelitev iz člena 13 se ▌v programu dela upošteva tudi:

(a)	prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja;

( b)	prispevek k nadaljnjemu povezovanju evropske obrambne industrije po vsej Uniji, in sicer tako da prejemniki dokažejo, da so se države članice zavezale k skupni usklajeni uporabi, posedovanju ali vzdrževanju končnih proizvodov ali tehnologije.

▌

Člen 25

Lastništvo rezultatov na področju razvojnih ukrepov

1. Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz razvojnih ukrepov , ki jih finančno podpira Sklad, prav tako v zvezi z rezultati teh ukrepov nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

▌

2. Rezultati ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad , niso neposredno ali posredno preko enega ali več vmesnih pravnih subjektov predmet nadzora ali omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.

2a. Ta uredba ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede politike izvoza obrambnih proizvodov.

3. V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 2a tega člena , je Komisija predhodno obveščena o vseh prenosih lastništva ▌na nepridruženo tretjo državo ali subjekt iz nepridružene tretje države . Če je tak prenos lastništva ▌v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji ▌iz člena 3, ▌je treba vrniti sredstva, zagotovljena v okviru Sklada.

4. Če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila študije , imajo države članice ▌ali pridružene države ▌pravico do brezplačne neizključne licence za uporabo študije , če to pisno zahtevajo.

▌

NASLOV IV

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 27

Programi dela

1. Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom 110 finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. V programih dela se določi skupni proračun, dodeljen za čezmejno udeležbo MSP.

2. Komisija programe dela sprejme z izvedbenimi akti po postopku iz člena 28(2).

3. V programih dela so podrobno določene raziskovalne teme in kategorije ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad. Te kategorije so v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambe iz člena 3.

Z izjemo dela delovnega programa, ki je namenjen prelomnim tehnologijam v obrambne namene, te raziskovalne teme in kategorije ukrepov zajemajo proizvode in tehnologije na področjih:

(a)	priprave, zaščite, napotitve in trajnosti;

(b)	upravljanja informaciji in informacijske premoči ter poveljevanja, kontrole, komunikacij, računalnikov, obveščevalnih dejavnosti, nadzora in izvidovanja (C4ISR), kibernetske obrambe in kibernetske varnosti; ter

(c)	izvedbe aktivnosti in efektorjev.

4. Programi dela po potrebi vsebujejo operativne zahteve in določajo obliko financiranja EU v skladu s členom 8, obenem pa ne preprečujejo konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

V programih dela se lahko upošteva tudi prenos rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki dokazujejo dodano vrednost in jih že finančno podpira Sklad, v razvojno fazo.

Člen 28

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropsko službo za zunanje delovanje.

Odbor se sestaja tudi v posebnih sestavah, med drugim da bi obravnaval obrambne in varnostne vidike v zvezi z ukrepi v okviru Sklada.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28a

Posvetovanje z vodjem projekta

Če država članica ali pridružena država imenuje vodjo projekta, se Komisija pred izvedbo plačila posvetuje z njim o doseženem napredku ukrepa.

Člen 29

Neodvisni strokovnjaki

1. Komisija v skladu s členom ▌237 ▌finančne uredbe imenuje neodvisne strokovnjake, ki ji pomagajo pri etičnem preverjanju iz člena 7 in pri ocenjevanju predlogov. ▌

2. Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz čim več različnih držav članic in so izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ▌ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, druge zadevne vladne organe, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena ▌237 ▌finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

3. Varnostne elemente imenovanih neodvisnih strokovnjakov potrdi zadevna država članica.

4. O seznamu strokovnjakov se vsako leto obvesti odbor iz člena 28 , seznam pa mora biti pregleden glede varnostnih elementov strokovnjakov. Komisija tudi zagotovi, da strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih bi se pojavilo navzkrižje interesov .

5. Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

Člen 30

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

1. V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)	vsaka država članica ▌zagotovi, da omogoča stopnjo varstva tajnih podatkov Evropske unije, ki je enakovredna tisti iz varnostnih predpisov Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU (18);

(a1)	Komisija varuje tajne podatke v skladu s predpisi o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU;

▌

(c)

fizične osebe s prebivališčem v ▌tretjih državah in pravne osebe s sedežem v takih državah lahko pridejo v stik s tajnimi podatki EU v zvezi s Skladom samo, če zanje v navedenih državah veljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varstva, ki je vsaj enakovredna tisti iz predpisov Komisije o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in varnostnih predpisov Sveta iz ▌Sklepa 2013/488/EU;

(c1)

enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varnosti podatkov, vključno z zadevami industrijske varnosti, če je ustrezno, ki ga skleneta Unija in tretja država ali mednarodna organizacija po postopku iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)

brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in v pravila, ki veljajo za področje industrijske varnosti, iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, lahko fizična ali pravna oseba, tretja država ali mednarodna organizacija dobi dostop do tajnih podatkov Evropske unije, kjer se šteje, da je to potrebno, in sicer po presoji vsakega posameznega primera v skladu z značajem in vsebino takih podatkov, nujnosti, da je zadevna oseba seznanjena z njimi, in stopnjo koristi za Unijo.

2. Če gre pri ukrepih za tajne podatke, če so taki podatki pri njih potrebni ▌ali če jih vsebujejo, ustrezni organ financiranja v dokumentih razpisa za zbiranje predlogov/ponudb navede ukrepe in zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti takih podatkov na zahtevani ravni.

3. Komisija vzpostavi varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo občutljivih in tajnih informacij med Komisijo ter državami članicami in pridruženimi državami ter po potrebi s prosilci in prejemniki. V okviru tega sistema se upoštevajo nacionalni varnostni predpisi držav članic.

4. Izvor novih tajnih informacij, pridobljenih pri izvajanju raziskovalnega ali razvojnega ukrepa, določijo države članice, na ozemlju katerih imajo prejemniki sedež. V ta namen se lahko te države članice odločijo za poseben varnostni okvir za varovanje in obdelavo tajnih informacij, povezanih z ukrepom, in o tem obvestijo Komisijo. Ta varnostni okvir ne posega v možnost Komisije, da dostopa do potrebnih informacij za izvajanje ukrepa.

Če te države članice ne vzpostavijo posebnega varnostnega okvira, ga v skladu z določbami Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 za ukrep vzpostavi Komisija.

Ustrezni varnostni okvir za ukrep mora biti vzpostavljen najpozneje pred podpisom sporazuma o financiranju ali pogodbe.

Člen 31

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka Sklada pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se Komisijo pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o spremembah Priloge za pregled in dopolnitev kazalnikov, kjer je potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi in spremljanju okvira za ocenjevanje.

3. Komisija redno spremlja izvajanje Sklada in vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku , vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, opredeljene in pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe . Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

4. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Sklada zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 32

Ocene Sklada

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2. Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju ▌, vendar najpozneje v štirih letih od začetka njegovega izvajanja. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, vključno v zvezi z določbami o neodvisnih strokovnjakih, izvajanjem etičnih postopkov iz člena 7 in izkušnjami, pridobljenimi pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe , stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z ravnjo udeležbe MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, stopnjo povračila posrednih stroškov, kot je določeno v členu 16, zneske, ki so bili dodeljeni za prelomne tehnologije na razpisih za zbiranje predlogov , pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom ▌195 ▌finančne uredbe do 31. julija 2024. Vmesna ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, vključenih v posamezne projekte, in, če je mogoče, o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine . Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

3. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po 31. decembru 2027 , Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi deležniki , je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. V poročilu se tudi opredeli, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega so v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo in prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, opredeljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti . Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 33

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom ▌127 ▌finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Če v Skladu sodeluje tretja država po odločitvi na podlagi mednarodnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču, da v polnem obsegu izvajajo svoje pristojnosti. V primeru urada OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam ▌.

Člen 35

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Možnost objave znanstvenih člankov na podlagi rezultatov raziskovalnih ukrepov je določena v sporazumu o finančnih sredstvih ali financiranju.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2a. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, se lahko uporabijo tudi za organizacijo dejavnosti razširjanja, prireditev za povezovanje in dejavnosti ozaveščanja, ki so zlasti namenjene odpiranju dobavnih verig za spodbujanje čezmejne udeležbe MSP.

NASLOV V

DELEGIRANI AKTI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Delegirani akti

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 31 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2. Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Razveljavitev

Uredba (EU) 2018/1092 (Evropski program za razvoj obrambne industrije) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 38

Prehodne določbe

1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1092 ter na pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka in za njihove rezultate .

2. Finančna sredstva iz Sklada lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovih predhodnikov, evropskega programa za razvoj obrambne industrije in pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(2) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(3) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(4) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018).

(5) Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).

(7) Sklic se posodobi: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01)

(9) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(11) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(13) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

(14) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(15) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(16) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(17) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(18) UL L 274, 15.10.2013, str. 1.

PRILOGA

KAZALNIKI ZA POROČILO O NAPREDKU SKLADA PRI DOSEGANJU NJEGOVIH SPECIFIČNIH CILJEV

Specifični cilj iz člena 3(2)(a):

Kazalnik 1

Udeleženci

Merilo: število udeleženih pravnih subjektov ( razdeljenih po velikosti, vrsti in državi)

Kazalnik 2

Skupne raziskave

Merilo:

2.1	število in vrednost financiranih projektov

2.2	čezmejno sodelovanje: delež naročil, oddanih MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, skupaj z vrednostjo naročil za čezmejno sodelovanje

2.3	Delež prejemnikov, ki pred začetkom veljavnosti Sklada niso izvajali raziskovalnih dejavnosti v obrambne namene

Kazalnik 3

Inovativni proizvodi

Merilo:

3.1	število novih patentov, ki izvirajo iz projektov, ki jih finančno podpira Sklad

3.2	Zbirna porazdelitev patentov med podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, MSP in pravnimi subjekti, ki niso niti podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo niti MSP

3.3	Zbirna porazdelitev patentov po državah članicah

Specifični cilj iz člena 3(2)(b):

Kazalnik 4

Skupni razvoj zmogljivosti

Merilo: Število in vrednost financiranih ukrepov , ki odpravljajo pomanjkanja zmogljivosti, opredeljena v načrtu za razvoj zmogljivosti

Kazalnik 4

Stalna podpora med celotnim ciklom raziskav in razvoja

Merilo: Prisotnost v ozadju pravic intelektualne lastnine ali rezultatov, ustvarjenih v predhodno podprtih ukrepih

Kazalnik 5

Ustvarjanje novih delovnih mest/podpora ustvarjanju delovnih mest:

Merilo: Število podprtih zaposlenih v raziskavah in inovacijah na obrambnem področju po državah članicah

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1001

P8_TA(2019)0431

Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (COM(2018)0093 – C8-0112/2018 – 2018/0042(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/75)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0093),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0112/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0384/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 382, 23.10.2018, str. 2.

(2) UL C 367, 10.10.2018, str. 56.

P8_TC1-COD(2018)0042

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2160.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1002

P8_TA(2019)0432

Krite obveznice in njihov javni nadzor ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (COM(2018)0094 – C8-0113/2018 – 2018/0043(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/76)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0094),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0113/2018),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(3) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0390/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 56.

P8_TC1-COD(2018)0043

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/2162.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/61 v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije

Zahteva po namenskem likvidnostnem blažilniku za krite obveznice iz člena 16 predloga [direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] lahko privede do prekrivanja z zahtevo, da morajo kreditne institucije ohranjati splošni likvidnostni blažilnik, ki je določena v Delegirani uredbi (EU) 2015/61.

Da bi se to prekrivanje odpravilo in hkrati zagotovilo, da se namenski likvidnostni blažilnik za krite obveznice uporablja tudi v obdobju, ki ga zajema količnik likvidnostnega kritja, je Komisija pripravljena spremeniti Delegirano uredbo (EU) 2015/61, da bi upoštevala posebni položaj kritih obveznic. Taka sprememba bi morala biti sprejeta pravočasno, da bi lahko začela veljati pred datumom začetka uporabe direktive o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1005

P8_TA(2019)0433

InvestEU ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/77)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0439),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173 ter tretjega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0257/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

—	ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0482/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 131.

(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 310.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0026).

P8_TC1-COD(2018)0229

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 za približno 20 % nižje od stopenj pred svetovno finančno krizo, in sicer so znašale 8 % BDP EU, kar je manj kot 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009. Tako so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ohranjanje dolgoročne rasti zaradi tehnoloških sprememb in svetovne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora, da se odpravi nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere ter tako zmanjša naložbena vrzel v ciljnih sektorjih in dosežejo cilji politike Unije.

(2)

V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Povzročila je tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Ker ne obstajajo združljiva pravila, je bilo ovirano tudi kombiniranje različnih skladov Unije, čeprav bi bilo koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba tudi na osnovi izkušenj z Evropskim skladom za strateške naložbe, ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo , vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v enotni shemi proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(3)

Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, kot so strategija Evropa 2020 , unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, evropska agenda za kulturo, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, prizadevanja EU na področju varnosti in obrambe, vesoljska strategija za Evropo ter evropski steber socialnih pravic. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in povečati sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer s podporo naložbam in z dostopom do financiranja.

(4)

Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, kjer je to primerno, v podporo omenjenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi, sredstvi Unije ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju čim višje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(5)

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti in socialno-ekonomske konvergence Unije, tudi na področju inovacij, digitalizacije, učinkovite rabe virov v skladu s krožnim gospodarstvom, trajnosti in vključevalnosti gospodarske rasti Unije in socialne odpornosti ▌ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev , kot je ustrezno . Temeljiti bi moral na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na strateške, dolgoročne koristi na ključnih področjih politik Unije, ki se sicer ne bi financirala ali se ne bi financirala dovolj, s čimer bi prispeval k doseganju ciljev politike Unije. Podpora iz sklada bi morala biti namenjena široki paleti sektorjev in regij, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretirani sektorski in geografski koncentraciji .

(5a)

Kulturni in ustvarjalni sektorji so odporni in hitro rastoči sektorji v Uniji, ki intelektualno lastnino in ustvarjalnost posameznikov pretvarjajo v ekonomsko in kulturno vrednost. Kljub temu neopredmetena narava njihovih osnovnih sredstev otežuje njihov dostop do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, širitev in konkurenčnost na mednarodni ravni. Malim in srednjim podjetjem ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba s programom InvestEU še naprej olajševati dostop do financiranja.

(6)

Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji . Projekti, ki se bodo financirali iz sklada InvestEU, bi morali ustrezati okoljskim in socialnim standardom Unije, tudi kar zadeva pravice delavcev. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(7)

Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njihove cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi v okoljskih politikah Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala imeti načela trajnostnega razvoja pomembno vlogo pri oblikovanju sklada InvestEU.

(8)	Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki bo podpiral preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe v skladu s cilji iz akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti (4).

(9)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 25 % proračunskih odhodkov EU nameni za podnebne cilje in da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027, doseže letni cilj v višini 30 % . Za ukrepe v programu InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(10)

Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (5)], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja v politikah in pobudah EU.

(11)

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov , ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zato bi bilo treba naložbe v cilje okoljske trajnosti spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v drugih programih Unije za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(12)

Izvajalski partnerji bi se morali prepričati, ali imajo naložbeni projekti, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, okoljske, podnebne ali socialne učinke, in če jih imajo, bi moralo biti zanje obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v tesnem sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji v programu InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se opredeli, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale takšne smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi, projekte, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, pa bi bilo treba iz preverjanja trajnosti izključiti . Če bi izvajalski partner ugotovil, da preverjanje ni potrebno, bi moral naložbenemu odboru predložiti utemeljitev. Operacije, ki niso skladne z doseganjem podnebnih ciljev, ne bi smele biti upravičene do podpore v skladu s to uredbo.

(13)

Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo , zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih nizkoemisijskih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo. V programu InvestEU bi bilo treba dati prednost področjem, kjer je stopnja vlaganja nizka in so potrebne dodatne naložbe . Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in precej povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področjih , kot so promet, energetika in digitalizacija . Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj zagotoviti odpornost infrastrukture, med drugim njeno vzdrževanje in varnost, ter upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo ključno infrastrukturo.

(13a)

Program InvestEU bi moral po potrebi prispevati k doseganju ciljev [revidirane direktive o energiji iz obnovljivih virov] in [uredbe o upravljanju], pri odločitvah o vlaganju pa tudi spodbujati energetsko učinkovitost.

(13b)

Resnična večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi lahko podprl naložbe v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo precejšnje tveganje za zasebne vlagatelje. Prav tako bi lahko prispeval k razvoju in uvedbi inteligentnih prometnih sistemov. Prispevati bi moral k prizadevanjem za zasnovo in uporabo tehnologij, ki bodo izboljšale varnost vozil in cestne infrastrukture.

(13c)

Program InvestEU bi moral prispevati k politikam EU v zvezi z morji in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter svojih načel financiranja. To lahko zajema ukrepe na področju pomorskega podjetništva in industrije, inovativnega in konkurenčnega pomorskega sektorja, pa tudi obnovljive pomorske energije in krožnega gospodarstva.

(14)

Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita širitev in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo te rešitve konkurenčne na svetovnih trgih in da se spodbudi odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij na svetovni ravni, v sinergiji z Obzorjem Evropa, vključno z Evropskim svetom za inovacije . V zvezi s tem bi morale izkušnje s finančnimi instrumenti, uporabljenimi v programu Obzorje 2020, kot je InnovFin za lažji in hitrejši dostop inovativnih podjetij do financiranja, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

(14a)

Ker je turizem pomemben gospodarski sektor Unije, bi moral program InvestEU prispevati k njegovi dolgoročni konkurenčnosti in v ta namen podpirati ukrepe za prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

(15)

Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo , njeno pospešitev ter za širjenje njenih koristih na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco v skladu s programom Digitalna Evropa .

(16)

Mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji ter imajo znatno in bistveno gospodarsko vrednost , vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in nezadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz potrebe malih in srednjih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva , da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preobrazbe v smislu krožnega gospodarstva in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Za mala in srednja podjetja ter podjetja socialnega gospodarstva so vse bolj značilne tudi inovativne rešitve, kot je nakup podjetja ali udeležba zaposlenih v njem. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanja na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. MSP, ki se soočajo z omenjenimi izzivi, je treba olajšati dostop do financiranja in jim ponuditi bolj razpršene vire financiranja, da bodo bolj sposobna financirati svojo ustanovitev, rast , inovacije in trajnostni razvoj , da bodo konkurenčna , da bodo prenesla gospodarsko recesijo, prispevala k odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času gospodarske recesije in pretresov ter da bodo sposobna ustvarjati delovna mesta in socialno blaginjo . To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zato izhajati iz uspešnih programov, kot je COSME, ter zagotavljati delovni kapital in naložbe v celotnem življenjskem ciklu podjetja in financiranje za posle zakupa, prav tako pa ponuditi priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(17)

Kot je zapisano v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope (7) in evropskem stebru socialnih pravic (8) ter okviru Unije o konvenciji OZN o pravicah invalidov , je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti otežujejo zlasti dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja ter zdravstvenih in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo, lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, vključno s prekvalifikacijo in strokovnim izpopolnjevanjem delavcev, med drugim v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in se soočajo s posledicami strukturnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti spolov, enakih možnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj , brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, mikrofinanciranje, financiranje etičnih in socialnih podjetij ter nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja ter ustanove socialne solidarnosti , da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi (9) je za obdobje 2018–2030 opredeljena vrzel v višini najmanj 1,5 bilijona EUR pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo alternativnih oblik ponudnikov financiranja , na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, in fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(18)	Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, ki odražajo ključne prednostne naloge politike Unije. To so trajnostna infrastruktura, raziskave, inovacije in digitalizacija, MSP ter socialne naložbe in spretnosti.

(18a)

Čeprav naj bi bil sklop za mala in srednja podjetja osredotočen predvsem na pomoč tem podjetjem, so do njega upravičena tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so upravičena tudi do podpore iz preostalih treh sklopov.

(19)

Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral sorazmerno ukrepati za odpravo specifičnih primerov nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni Unije ali držav članic , podprte dejavnosti pa bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam in tudi regionalnim organom prek njihovih držav članic omogočiti, da delež svojih sredstev iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispevajo k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU, da bi to jamstvo uporabili za operacije financiranja ali naložbene operacije, s katerimi bi na svojem ozemlju, tudi v manj razvitih regijah ter na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, v skladu s sporazumom o prispevku odpravili nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, s tem pa dosegli cilje sklada v okviru deljenega upravljanja. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(20)

Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. To bi povečalo dodano vrednost proračunskega jamstva, ki ga daje Unija, saj bi bilo na voljo širšemu krogu finančnih prejemnikov in projektov, sočasno pa bi se diverzificirala sredstva za doseganje ciljev sklada v okviru deljenega upravljanja, ob hkratnem doslednem obvladovanju tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo ob upoštevanju stopnje rezervacij, ki jo določi Komisija v sporazumu o prispevku, ki ga sklene z državami članicami, in na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzela izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Ta ureditev bi morala biti določena v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici , pa tudi regionalne omejitve na podlagi pravil sklada InvestEU . Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

(20a)

Vzpostaviti bi bilo treba partnerstvo med Komisijo in skupino EIB na osnovi relativnih prednosti vsakega partnerja, da se zagotovi čim večji učinek politike, učinkovita uporaba ter ustrezen nadzor nad upravljanjem proračuna in tveganj, in z njim podpreti učinkovit in vključujoč neposreden dostop.

(20b)

Komisija bi se morala s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji po potrebi posvetovati o naložbenih smernicah, dokumentih o spremljanju podnebnih ukrepov in usmerjanju na področju trajnosti ter skupnih metodologijah, da bi zagotovila vključevalnost in delovanje, dokler ne bodo ustanovljeni upravljavski organi, nato pa bi morali izvajalski partnerji sodelovati v svetovalnem in usmerjevalnem odboru.

(21)

Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in omenjene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(22)

Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (11)].

(23)	Jamstvo EU v višini 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah) na ravni Unije bo po pričakovanjih mobiliziralo več kot 698 194 079 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba ▌razporediti med sklope politik.

(23a)

Komisija je [datum] zapisala, da bi bilo treba „[b]rez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja pakta za stabilnost in rast […] enkratne prispevke, ki jih v EFSI ali v tematske ali večdržavne naložbene platforme, vzpostavljene za izvajanje naložbenega načrta, vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v vladni sektor ali delujejo v imenu države članice – načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97. Poleg tega bo Komisija brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja pakta za stabilnost in rast preučila, do katere mere bi bilo mogoče v kontekstu njenih sporočil o prilagodljivosti InvestEU kot instrument, ki je nasledil EFSI, obravnavati enako kot EFSI, kar zadeva enkratne gotovinske prispevke držav članic za financiranje dodatnega jamstva EU za namene oddelka za države članice“.

(24)

Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne posrednike, kjer je to ustrezno, oziroma končne prejemnike. Izvajalski partnerji bi morali biti izbrani na pregleden način in brez nasprotja interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da bi podprla operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Obvladovanje tveganj v zvezi z jamstvom izvajalskih partnerjev ne bi smelo ovirati pri neposrednem dostopu do jamstva. Potem ko se v oddelku EU da jamstvo EU izvajalskim partnerjem, bi morali biti slednji povsem odgovorni za celoten naložbeni proces in primerno skrbnost pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki jih izvajalski partnerji podpirajo z običajnimi operacijami, in ki jih z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore iz sklada InvestEU v obdobju, v katerem je mogoče uporabiti jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enakem obsegu .

(24a)

Sklad InvestEU bi moral imeti upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. skrbjo za primerno uporabo jamstva EU ob zagotavljanju politične neodvisnosti pri naložbenih odločitvah. Sestavljati bi jo morali svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in povsem neodvisen naložbeni odbor. Pri sestavi te upravljavske strukture bi si morali prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov. Upravljavska struktura ne bi smela posegati v odločitve skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev oziroma jih ovirati, prav tako pa ne bi smela nadomestiti njihovih upravljavskih organov.

(25)

Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki izvajalskih partnerjev in držav članic , strokovnjak, ki bi ga imenoval Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki bi ga imenoval Odbor regij, in ki bi se redno sestajal, da bi si izmenjeval informacije, razpravljal o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru sklada InvestEU, ter se pogovarjal o nastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(25a)

Usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije, izvajalskih partnerjev in strokovnjaka brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament, bi moral določiti strateške in operativne smernice za sklad InvestEU.

(26)	Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o teh operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(27)	Naložbenemu odboru bi moral pomagati neodvisen sekretariat v sklopu Komisije , odgovoren predsedniku tega odbora .

(28)

O dodelitvi podpore iz jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in bi tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi čim bolje pokrili različna področja in sektorje politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(29)

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za uporabo sklada InvestEU upoštevati zmožnost kandidata, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in ▌rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v oddelku za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti nacionalne spodbujevalne banke ali institucije možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na celotnem ozemlju Unije , dosegla pa bi se tudi pravična geografska uravnoteženost projektov . Program InvestEU bi bilo treba izvajati tako, da se spodbudijo enaki konkurenčni pogoji za manjše in novejše spodbujevalne banke in institucije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar imajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah in kadar imajo delničarji iz EU večinski delež . Prav tako bi bilo treba omogočiti, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(30)

Za spodbujanje boljše geografske razpršenosti se lahko vzpostavijo naložbene platforme, ki prizadevanja in strokovno znanje izvajalskih partnerjev združujejo z drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, ki imajo omejene izkušnje z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Primerno bi bilo združiti sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, da se spodbudi uporaba naložbenih platform v ustreznih sektorjih.

(31)

Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe, vključno z nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami . Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge posameznih držav članic , kot so podani v sporazumu o prispevku . V skladu s členom 154 finančne uredbe mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja sama.

(32)

O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje odločati izvajalski partner v svojem imenu, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili , politikami in postopki ter prikazane v njegovih računovodskih izkazih oziroma razkrite v opombah k računovodskim izkazom, kjer je to primerno . Zato bi morala Komisija prevzeti izključno finančne obveznosti, ki izhajajo iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami o zagotovljenem jamstvu.

(33)

Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno , nepretrgano in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(34)

Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz programa InvestEU in vključujejo kombiniranje s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni tudi s cilji in merili za upravičenost, ki jih vsebujejo pravila zadevnih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s pravili programa InvestEU.

(35)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike prek svetovalnih pobud, ki jih uresničijo skupina EIB, drugi svetovalni partnerji ali neposredno Komisija . Svetovalno vozlišče InvestEU bi se moralo zavzemati za geografsko razpršenost, da bi prispevalo k doseganju ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanja regionalnih razlik. Posebno pozornost bi moralo nameniti povezovanju majhnih projektov in njihovemu združevanju v večje portfelje. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, ter pri tem upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev, pa tudi svetovalno vozlišče za evropske naložbe. Poleg tega bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU ponuditi osrednjo vstopno točko za pomoč pri razvoju projektov , ki se v njegovem okviru ponuja organom in nosilcem projektov.

(35a)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi morala ustanoviti Komisija skupaj s skupino EIB kot glavno partnerico, pri tem pa se opreti predvsem na izkušnje s svetovalnim vozliščem za evropske naložbe. Komisija bi morala biti odgovorna za usmerjanje politik svetovalnega vozlišča InvestEU in za upravljanje osrednje vstopne točke. Skupina EIB bi morala uresničevati svetovalne pobude v sklopih politike. Poleg tega bi morala opravljati operativne storitve za Komisijo, med drugim prispevati k strateškim in političnim smernicam, evidentirati obstoječe in nove svetovalne pobude, ocenjevati potrebe po svetovanju in svetovati Komisiji o optimalnih načinih za zadostitev teh potreb z obstoječimi ali novimi svetovalnimi pobudami.

(36)

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno izkoristili lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem ter prisotnosti lokalnih partnerjev zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Da bi olajšali svetovalno podporo na lokalni ravni ter zagotovili učinkovitost, sinergije in zadostno geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, pa tudi uporabiti in izkoristiti njihovo strokovno znanje.

(36a)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo za majhne projekte in projekte za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe v raziskave in inovacije s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pri tem pa izkoristiti obstoječe sinergije z drugimi storitvami, ki lahko krijejo takšne ukrepe, in iskati nove.

(37)

V okviru sklada InvestEU je treba podpreti razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti razvoja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja, vključno s človekoljubnimi organizacijami, ter kulturni in ustvarjalni sektor . Zato bi morala podpora za gradnjo zmogljivosti ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, ▌dopolnjevati in se izvajati vzporedno z njimi. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti potencialnih nosilcev projektov, zlasti lokalnih organizacij in organov.

(38)

Treba bi bilo vzpostaviti Portal InvestEU, ki bi zagotavljal zlahka dostopno in uporabniku prijazno podatkovno zbirko projektov za spodbujanje opaznosti naložbenih projektov, ki iščejo financiranje, z večjim poudarkom na zagotavljanju morebitnega nabora naložbenih projektov, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, izvajalskim partnerjem.

(39)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12) je treba program InvestEU oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa InvestEU na terenu.

(40)

Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba izvajati trden okvir za spremljanje, ki temelji na kazalnikih izložkov, rezultatov in učinka. Za zagotovitev odgovornosti do evropskih državljanov bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah programa InvestEU.

(41)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)	Za program InvestEU se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o proračunskih jamstvih.

(43)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (finančna uredba), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (15), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (16) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (17) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s […] sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, med drugim goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti ustrezne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 – in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s sporazumom o EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi tega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko nemoteno izvajali svoje pristojnosti.

(45)

V skladu s [sklic se posodobi po potrebi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 88 Sklepa Sveta 2013/755/EU] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa InvestEU ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(46)

Da bi nebistvene elemente te uredbe dopolnili z naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov , olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov uspešnosti ter prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, preglednico kazalnikov , spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter prilagoditvijo stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale te naložbene smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)

Program InvestEU bi moral odpravljati specifične primere nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer v celotni Uniji in/ali državah članicah ter pri zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU v podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam , ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi tudi mehanizem za svetovalno podporo, namenjen podpori razvoja projektov, primernih za naložbe, in dostopa do financiranja ter zagotavljanju s tem povezane gradnje zmogljivosti (svetovalno vozlišče InvestEU). Poleg tega se vzpostavi podatkovna zbirka, ki vidno izpostavlja projekte, za katere si nosilci projektov prizadevajo pridobiti sredstva in ki vlagateljem zagotavlja informacije o naložbenih priložnostih (portal InvestEU).

V njej so določeni cilji programa InvestEU, proračun in znesek jamstva EU za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„operacije mešanega financiranja“ pomenijo operacije, ki jih podpira proračun Unije in združujejo nepovratne oblike podpore ali povratno podporo ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), lahko vključijo med programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(1a)	„EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko;

(1b)	„skupina EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko in njene podrejene družbe ali druge subjekte, opredeljene v členu 28(1) statuta EIB;

(1c)

„finančni prispevek“ pomeni prispevek izvajalskega partnerja v obliki lastne zmogljivosti za prevzem tveganja, ki se zagotovi na podlagi načela enakovrednosti (pari passu) z jamstvom EU ali v drugih oblikah, ki omogočajo učinkovito izvajanje programa InvestEU, ob zagotavljanju ustrezne uskladitve interesov;

(1d)	„sporazum o prispevku“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in ena ali več držav članic določijo pogoje jamstva EU v oddelku za države članice iz člena 9;

(2)	„jamstvo EU“ pomeni celovito nepreklicno in brezpogojno jamstvo proračuna Unije na zahtevo , v skladu s katerim ob podpisu posameznih sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji začnejo učinkovati proračunska jamstva v skladu s [členom 219(1) finančne uredbe];

(3)	„finančni produkt“ pomeni finančni mehanizem ali ureditev, ▌ki določa pogoje, pod katerimi izvajalski partner zagotavlja neposredno ali posredno financiranje končnim prejemnikom v kateri koli obliki iz člena 13;

(4)

„operacije financiranja in/ali naložbene operacije“ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje v obliki finančnih produktov, ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner v skladu s svojimi notranjimi pravili , politikami in postopki in ki so prikazane v njegovih računovodskih izkazih ali razkrite v opombah k računovodskim izkazom, kjer je to primerno ;

(5)

„sredstva v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sredstva, za katera je predvidena možnost, da se deloma dodelijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, to je za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad+ (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

(6)

„sporazum o jamstvu“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja ali naložbenih operacij, ki naj se jim dodelijo ugodnosti jamstva EU, za zagotovitev proračunskega jamstva za take operacije in za njihovo izvajanje v skladu z določbami te uredbe;

(7)	„izvajalski partner“ pomeni upravičenega partnerja, kot je finančna institucija ali drug posrednik, s katerim je Komisija podpisala sporazum o jamstvu ▌;

(8)	„svetovalno vozlišče InvestEU“ pomeni tehnično pomoč, opredeljeno v členu 20;

(8a)	„svetovalni sporazum“ pomeni pravni instrument, po katerem Komisija in svetovalni partner določita pogoje za izvajanje svetovalnega vozlišča InvestEU;

(8b)	„svetovalna pobuda“ pomeni službe tehnične pomoči in svetovalne službe za podporo naložbam, vključno z dejavnostmi gradnje zmogljivosti, kot je opredeljeno v členu 20(1) in (2), ki jih izvajajo svetovalni partnerji, zunanji ponudniki storitev, ki jih najame Komisija, ali izvajalska agencija;

(8c)	„svetovalni partner“ pomeni upravičenega subjekta, kot je finančna institucija ali drug subjekt, s katerim Komisija podpiše sporazum o izvajanju ene ali več svetovalnih pobud, razen svetovalnih pobud, ki se izvajajo prek zunanjih ponudnikov storitev, ki jih najame Komisija, ali izvajalskih agencij;

(9)	„portal InvestEU“ je podatkovna zbirka, opredeljena v členu 21;

(10)	„program InvestEU“ je skupni izraz za sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU, portal InvestEU in operacije mešanega financiranja;

(10b)

„naložbene platforme“ pomeni nosilce s posebnim namenom, upravljane račune, dogovore o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temeljijo na pogodbi, ali dogovore, sklenjene na kateri koli drug način, s katerimi subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov in ki lahko vključujejo:

(a)	nacionalne platforme ali platforme na podnacionalni ravni, kjer je skupaj zbranih več naložbenih projektov na ozemlju določene države članice;

(b)	čezmejne, večdržavne, regionalne ali makroregionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic, regij ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;

(c)	tematske platforme, kjer so skupaj zbrani naložbeni projekti v določenem sektorju;

(11)	„mikrofinanciranje“ je mikrofinanciranje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

▌

(13)	„nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

(14)	„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ so mikro-, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (19);

(15)	„mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 499 zaposlenimi, ki niso MSP;

(16)	„socialno podjetje“ je socialno podjetje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(17)	„tretja država“ je država, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa InvestEU

1. Splošni cilj programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki prispevajo k naslednjemu:

(a)	konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

(b)	rasti in zaposlovanju v gospodarstvu Unije, njegovi trajnosti ter njegovi okoljski in podnebni razsežnosti, ki prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in ciljev pariškega podnebnega sporazuma ter ustvarjanju delovnih mest visoke kakovosti ;

(c)	socialni odpornosti, vključevalnosti in inovativnosti Unije;

(ca)	spodbujanju znanstvenega in tehnološkega napredka, kulture, izobraževanja in usposabljanja;

(d)	povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

(da)	spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

2. Specifični cilji programa InvestEU so:

(a)	podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v trajnostni infrastrukturi na področjih iz člena 7(1)(a);

(b)	podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije , vključno s podporo za izboljšanje inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg ;

(c)	povečati razpoložljivost financiranja in dostop do njega za MSP, ▌pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo , in povečati njihovo svetovno konkurenčnost ;

(d)	povečati razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja ter dostop do njiju za socialna podjetja, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami , kompetencami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe na področjih iz člena 7(1)(d).

Člen 4

Proračun in znesek jamstva EU

1. Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] (20) in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka] (21) dodelijo ustrezne zneske.

Za namene oddelka za države članice se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU v obliki gotovine držav članic.

Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].

2. Okvirna razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 je določena v Prilogi I k tej uredbi. Komisija lahko, kjer je to primerno, spremeni zneske iz Priloge I, in sicer do 15 % za posamezen cilj. O morebitnih spremembah obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 525 000 000 EUR (v tekočih cenah).

4. Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 5

Tretje države, pridružene skladu InvestEU

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

(a)	članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)

(d)

tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(i)	zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

(ii)	določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s [členom 21(5)] [finančne uredbe];

(iii)

na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

(iv)	Uniji daje pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1. Jamstvo EU se izvaja s posrednim upravljanjem z organi iz [člena 62(1)(c)(ii) , (iii), (v) in (vi) ] [finančne uredbe]. Druge oblike financiranja EU iz te uredbe se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo, vključno z nepovratnimi sredstvi, ki se izvajajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe , in operacijami mešanega financiranja, ki se v skladu s tem členom izvajajo čim bolj nemoteno ter zagotavljajo učinkovito in skladno podporo politikam Unije .

2. Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih krije jamstvo EU in so del operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe in podporo, dodeljeno v okviru enega ali več drugih programov Unije ali inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), morajo biti:

(a)	skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(b)	skladne s to uredbo.

3. Operacije mešanega financiranja, ki vključujejo finančni instrument, ki se v celoti financira iz drugih programov Unije ali iz inovacijskega sklada ETS, ne da bi se uporabilo jamstvo EU iz te uredbe, morajo biti skladne s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se zagotavlja podpora.

4. V skladu s členom 6(2) se o nepovratnih oblikah podpore in/ali finančnih instrumentih iz proračuna Unije, ki so del operacije mešanega financiranja iz odstavkov 2 in 3, odloči v skladu s pravili zadevnega programa Unije in se izvajajo v operacijah mešanega financiranja v skladu s to uredbo in z [naslovom X] [finančne uredbe].

Poročanje vključuje tudi elemente o skladnosti s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori, in tudi o skladnosti s to uredbo.

POGLAVJE II

Sklad InvestEU

Člen 7

Sklopi politike

1. Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere na svojem specifičnem področju uporabe:

(a)

sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnostjo v cestnem prometu, tudi v skladu s ciljem EU glede odprave prometnih nesreč s smrtnim izidom in hujšimi poškodbami do leta 2050, obnovo in vzdrževanjem železniške in cestne infrastrukture, energije, zlasti energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030, projektov obnove stavb s poudarkom na energetskem prihranku in vključevanjem stavb v povezan energijski, digitalni in transportni sistem ter sistem shrambe, izboljšanja medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopa, tudi na podeželju , dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, voda, vključno s celinskimi plovnimi potmi, ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in krožnim gospodarstvom , narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k ciljem okoljske odpornosti proti podnebnim spremembam ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim in izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(b)

sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav , razvoja proizvodov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg, podporo subjektov, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanja med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij ▌in digitalizacijo industrije Unije;

(c)	sklop politike za MSP: zajema dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost zlasti za MSP, tudi za inovativna in tista, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)

sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo ter ukrepe za spodbujanje spretnosti, izobraževanja, usposabljanja in s tem povezanih storitev na področju enakosti spolov ; socialno infrastrukturo (vključno z zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo ter socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne in ustvarjalne dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, tudi državljanov tretjih držav.

2. Če operacija financiranja ali naložbena operacija, predlagana naložbenemu odboru iz člena 19, spada v več kot en sklop politike, se pripiše sklopu politike, kamor sodi njen glavni cilj oziroma glavni cilj večine njenih podprojektov, razen če se z naložbenimi smernicami ne določi drugače.

3. Operacije financiranja in naložbene operacije se pregledajo, da se ugotovi, ali imajo okoljski, podnebni ali družbeni vpliv, in če ga imajo, se zanje uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija. Projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, se izključijo iz preverjanja. Projekti, ki niso skladni z doseganjem podnebnih ciljev, niso upravičeni do podpore v skladu s to uredbo.

Smernice Komisije v skladu z okoljskimi cilji in standardi Unije omogočajo, da se:

(a)

kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi;

(b)	upošteva konsolidirani učinek projekta v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, ki se nanašajo na zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost;

(c)	oceni socialni učinek , tudi na enakost spolov, socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij ter gospodarski razvoj območij in sektorjev, na katere vplivajo strukturne spremembe, kot so potrebe gospodarstva po razogljičenju ;

(ca)	opredelijo projekti, ki niso skladni z doseganjem podnebnih ciljev;

(cb)	izvajalskim partnerjem zagotovijo smernice za pregled iz pododstavka 1 odstavka 3. V primeru, ko izvajalski partner ugotovi, da preverjanje trajnosti ni potrebno, naložbenemu odboru predloži utemeljitev.

4. Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija.

5. Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 55 % naložbe v sklopu politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije.

Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva za to, da se del proračunskega jamstva, ki se uporablja za sklop politike za trajnostne naložbe, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost na različnih področjih.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za opredelitev naložbenih smernic za vsak sklop politike. Naložbene smernice se pripravijo v tesnem dialogu s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji.

6a. Komisija informacije o uporabi ali razlagi naložbenih smernic da na voljo izvajalskim partnerjem, naložbenemu odboru in svetovalnim partnerjem.

Člen 8

Oddelki

1. Vsak sklop politike iz člena 7(1) je sestavljen iz dveh oddelkov, ki obravnavata ▌nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, in sicer:

(a)

oddelek za EU obravnava katere koli izmed naslednjih razmer:

(i)	nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki so povezane s prednostnimi nalogami politike Unije ▌;

(ii)	nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere po vsej Uniji in/ali v posamezni državi članici ali

(iii)

nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, zlasti nove ali zapletene, ki zahtevajo razvoj inovativnih finančnih rešitev in tržnih struktur ;

(b)

oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več regijah ali državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev politike skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja , zlasti za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji z obravnavanjem neravnovesij med njenimi regijami .

2. Oddelka iz odstavka 1 se , kjer je to ustrezno, uporabita na dopolnjevalen način za podporo operaciji financiranja ali naložbeni operaciji, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov.

Člen 9

Posebne določbe, ki se uporabljajo za oddelek za države članice

1. Zneski, ki jih prostovoljno dodeli država članica v skladu s členom [10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v zadevni državi članici , ali za morebiten prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja za svetovalno vozlišče InvestEU . Ti zneski prispevajo k uresničevanju ciljev politike, izbranih v partnerskem sporazumu in v programih, ki prispevajo k InvestEU.

Zneski, dodeljeni v okviru tretjega pododstavka člena 4(1), se uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo.

2. Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se sklene sporazum o prispevku med državo članico in Komisijo.

Četrti pododstavek člena 9(2) in člen 9(5) se ne uporabljata za dodaten znesek, ki ga država članica zagotovi na podlagi tretjega pododstavka člena 4(1).

Določbe iz tega člena, ki se nanašajo na zneske, dodeljene v skladu s členom 10(1) uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom 75(1) uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se ne uporabljajo za sporazum o prispevku, ki zadeva dodaten znesek države članice, omenjen v tretjem pododstavku člena 4(1).

Država članica in Komisija skleneta sporazum o prispevku ali njegovo spremembo v štirih mesecih po sklepu Komisije o sklenitvi partnerskega sporazuma ali načrta SKP oziroma sočasno s sklepom Komisije o spremembi programa ali načrta SKP.

Dve ali več držav članic lahko s Komisijo sklenejo skupni sporazum o prispevku.

Z odstopanjem od [člena 211(1)] [finančne uredbe] se stopnja rezervacij za jamstva EU v okviru oddelka za države članice določi na 40 % in se lahko v vsakem sporazumu o prispevku prilagodi navzdol ali navzgor, da se upoštevajo tveganja, povezana s finančnimi produkti, ki se želijo uporabiti.

3. Sporazum o prispevku vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)

skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico, stopnjo rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, obdobje zasnove rezervacij v skladu z letnim finančnim načrtom in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga da zadevna država članica;

(b)	strategijo države članice , ki vključuje finančne produkte in njihov minimalni vzvod, geografsko pokritost, vključno z regionalno pokritostjo, če je to potrebno, vrste projektov, naložbeno obdobje in, kjer je to primerno, kategorije končnih prejemnikov in upravičenih posrednikov;

(c)	potencialnega izvajalskega partnerja ali partnerje, predlagane v skladu s členom 12 , in obveznost Komisije, da državo članico obvesti glede izbranega izvajalskega partnerja ali partnerjev;

(d)	možni prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja za svetovalno vozlišče InvestEU;

(e)	letne obveznosti poročanja državi članici, vključno s poročanjem v skladu z ustreznimi kazalniki, povezanimi s cilji politike, ki jih zajema partnerski sporazum ali program, in navedenimi v sporazumu o prispevku;

(f)	določbe o nadomestilu za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(g)	možno kombiniranje z viri iz oddelka EU, tudi v večplastni strukturi, za doseganje boljšega kritja tveganja v skladu s členom 8(2).

4. Sporazume o prispevku izvaja Komisija prek sporazumov o jamstvu, podpisanih z izvajalskimi partnerji v skladu s členom 14 , in svetovalnih sporazumov, podpisanih s svetovalnimi partnerji .

Če se v devetih mesecih od podpisa sporazuma o prispevku ne sklene sporazum o jamstvu ali se obveznost za znesek iz sporazuma o prispevku ne prevzame v celoti z enim ali več sporazumi o jamstvu, se sporazum o prispevku v prvem primeru prekine ali v medsebojnem dogovoru podaljša , v drugem primeru pa ustrezno spremeni ▌. Neuporabljeni znesek rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki so jih države članice dodelile v skladu s členom [10(1) uredbe [o skupnih določbah] ali členom 75(1) uredbe [o strateškem načrtu SKP]], se ponovno uporabi v skladu s [členom 10(5)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75(5)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka]. Neuporabljeni znesek oblikovanja rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki jih je država članica dodelila v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), se vrne državi članici.

Če se sporazum o jamstvu ne izvede pravilno v roku, določenem v členu [10(6)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členu [75(6)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se sporazum o prispevku spremeni ▌. Neuporabljeni znesek rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki so jih države članice dodelile v skladu s členom [10(1) uredbe [o skupnih določbah] ali členom 75(1) uredbe [o strateškem načrtu SKP]], se ponovno uporabi v skladu s [členom 10(5)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75(5)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka]. Neuporabljeni znesek oblikovanja rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki jih je država članica dodelila v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), se vrne državi članici.

5. Za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se oblikuje s sporazumom o prispevku, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena se vsak letni presežek rezervacij, izračunan na podlagi primerjave zneska rezervacij, ki se zahtevajo po stopnji rezervacij, in dejanskih rezervacij, ponovno uporabi v skladu s [ členom 10(7) ] [uredbe o skupnih določbah] in členom [75(7) ] [[uredbe o strateškem načrtu SKP] številka];

(b)	z odstopanjem od [člena 213(4)] [finančne uredbe] po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena letna dopolnitev rezervacij ni mogoča, dokler je na voljo tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(c)	Komisija državo članico takoj obvesti, če zaradi unovčitve tistega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za tisti del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

(d)	če raven rezervacij za tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice doseže 10 % prvotno oblikovanih rezervacij, zadevna država članica na zahtevo Komisije v skupni sklad za oblikovanje rezervacij prispeva do 5 % prvotno oblikovanih rezervacij.

POGLAVJE IIA

PARTNERSTVO MED KOMISIJO IN SKUPINO EIB

Člen 9a

Obseg partnerstva

1. Komisija in skupina EIB oblikujeta partnerstvo v skladu s to uredbo, da bi podpirali izvajanje programov ter doslednost, vključevanje, dodatnost in učinkovitost uporabe. Skupina EIB v skladu s pogoji iz te uredbe, in kot je dodatno opredeljeno v sporazumih iz odstavka 2:

(a)	izvaja del jamstva EU iz člena 10(1b);

(b)

podpira izvajanje oddelka za EU in sklada InvestEU, kjer je to ustrezno v skladu s členom 12(1) oddelka za države članice, zlasti tako, da:

(i)	skupaj s potencialnimi izvajalskimi partnerji prispeva k naložbenim smernicam v skladu s členom 7(6), in sicer k obliki preglednice v skladu s členom 19(1a) in drugim dokumentom, ki določajo operativne smernice sklada InvestEU,

(ii)	skupaj s Komisijo in potencialnimi izvajalskimi partnerji opredeli metodologije tveganja in sistema evidentiranja tveganja v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami izvajalskih partnerjev, da bi se omogočilo ocenjevanje teh operacij na enotni bonitetni lestvici,

(iii)

na zahtevo Komisije in v dogovoru z zadevnim potencialnim izvajalskim partnerjem opravi oceno sistemov tega potencialnega izvajalskega partnerja in zagotovi prilagojene tehnične nasvete v zvezi s temi sistemi, kot zahtevajo ugotovitve revizije stebrnega ocenjevanja zaradi izvajanja finančnih produktov, ki ga predvideva ta potencialni izvajalski partner,

(iv)

pripravi nezavezujoče mnenje o vidikih bančništva, zlasti o finančnem tveganju in finančnih pogojih v zvezi z delom jamstva EU, ki se dodeli izvajalskemu partnerju, kot je opredeljeno v sporazumih o jamstvu, ki se sklenejo z izvajalskimi partnerji razen skupine EIB. Komisija, kot je ustrezno, sodeluje z izvajalskim partnerjem na podlagi ugotovitev iz mnenja in o svojih odločitvah obvesti skupino EIB,

(v)	izvaja simulacije in projekcije glede finančnega tveganja in nadomestil združenega portfelja na podlagi predpostavk, dogovorjenih s Komisijo,

(vi)	izvaja merjenje finančnega tveganja in finančno poročanje združenega portfelja ter

(vii)

opravlja storitve prestrukturiranja in izterjave, določene v sporazumu iz člena 9a(2)(b), za Komisijo na njeno zahtevo in v dogovoru z izvajalskim partnerjem, v skladu s členom 14(2)(g), kadar izvajalski partner ni več odgovoren za izvajanje dejavnosti prestrukturiranja in izterjave v skladu z ustreznim sporazumom o jamstvu;

(c)	na zahtevo nacionalne spodbujevalne banke ali institucije lahko zagotovi gradnjo zmogljivosti iz člena 20(2)(f) tej nacionalni spodbujevalni banki ali instituciji in/ali druge storitve, povezane z izvajanjem finančnih produktov, ki se podpirajo z jamstvom EU;

(d)

v zvezi s svetovalnim vozliščem InvestEU,

(i)	dobi dodeljen znesek do 375 milijonov EUR iz finančnih sredstev iz člena 4(3) za svetovalne pobude in operativne naloge iz točke (ii);

(ii)

svetuje Komisiji in izvaja operativne naloge, ki se določijo v sporazumu iz člena 9a(2)(c), tako da:

1.	podpira Komisijo pri zasnovi, vzpostavitvi in delovanju svetovalnega vozlišča InvestEU;

2.	ocenjuje zahteve za svetovalne storitve, za katere Komisija šteje, da ne sodijo med obstoječe svetovalne pobude za podpiranje sklepa Komisije o dodelitvi;

3.	podpira nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, in sicer z gradnjo zmogljivosti iz člena 20(2)(f) na njihovo zahtevo in v zvezi z razvojem njihovih svetovalnih zmogljivosti za sodelovanje v svetovalnih pobudah;

4.	na zahtevo Komisije in potencialnih svetovalnih partnerjev in v skladu s soglasjem skupine EIB sklepa pogodbe s svetovalnimi partnerji v imenu Komisije za izvajanje svetovalnih pobud.

Skupina EIB zagotovi, da se njene naloge iz odstavka 1(d)(ii) izvajajo popolnoma neodvisno od njene vloge kot svetovalnega partnerja.

2. Z bančništvom povezane informacije, ki jih skupini EIB posreduje Komisija v skladu s alinejami (ii), (iv), (v) in (vi) točke (1)(b), so omejene na informacije, ki jih skupina EIB izrecno potrebuje za izvajanje svojih obveznosti iz teh točk. Komisija v tesnem dialogu s skupino EIB in potencialnimi izvajalskimi partnerji opredeli naravo in obseg zgoraj omenjenih informacij, pri tem pa upošteva zahteve dobrega finančnega poslovodenja pri jamstvu EU, legitimne interese izvajalskih partnerje v zvezi s poslovno občutljivimi informacijami in potrebe skupine EIB za namene izpolnjevanja njenih obveznosti iz teh točk.

3. Vrste partnerstva se določijo v sporazumih, med drugim:

(a)

sporazumu o odobritvi in izvajanju dela jamstva EU iz člena 10(1b):

(i)	sporazumu o jamstvu med Komisijo in skupino EIB ali

(ii)	ločenih sporazumih o jamstvu med Komisijo in EIB in/ali podrejeno družbo ali drugim subjektom, opredeljenim v členu 28(1) statuta EIB;

(b)	sporazumu med Komisijo in skupino EIB v zvezi s točkama (b) in (c) odstavka 1;

(c)	sporazumu med Komisijo in skupino EIB v zvezi s svetovalnim vozliščem InvestEU;

(d)	sporazumih o opravljanju storitev med skupino EIB ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami v zvezi z gradnjo zmogljivosti in drugimi storitvami v skladu s točko (c) odstavka 1.

4. Brez poseganja v člena 15(3) in 20(4) so stroški skupine EIB, nastali pri izvajanju nalog iz točk (b) in (c) odstavka 1, skladni s pogoji, dogovorjenimi v sporazumu iz točke (b) odstavka 2, in se lahko krijejo iz vračil ali prihodkov, ki jih je mogoče pripisati jamstvu EU, ki je prispevalo k oblikovanju rezervacij, v skladu s členom 211(4) in (5) finančne uredbe, ali pa se krijejo iz finančnih sredstev iz člena 4(3), potem ko jih skupina EIB upraviči, pri čemer skupna zgornja meja znaša 7 000 000 EUR.

5. Stroški skupine EIB, nastali pri izvajanju operativnih nalog iz točke (d)(ii) odstavka 1, se v celoti krijejo in plačajo iz zneska iz točke (d)(i) odstavka 1, potem ko jih skupina EIB upraviči, pri čemer skupna zgornja meja znaša 10 000 000 EUR.

Člen 9b

Nasprotje interesov

Skupina EIB v okviru partnerstva sprejme vse potrebne in previdnostne ukrepe, da bi preprečila nasprotje interesov z drugimi izvajalskimi partnerji, tudi tako, da oblikuje namensko in neodvisno ekipo za naloge iz člena 9a(1)(b)(iii), (iv), (v) in (vi), za katero bodo veljala stroga pravila o zaupnosti, ki bodo veljala tudi za člane, ki bodo to ekipo zapustili. Skupina EIB ali drugi izvajalski partnerji nemudoma obvestijo Komisijo o vseh primerih, ki pomenijo tako nasprotje ali bi lahko k njemu vodili. Komisija se v primeru dvoma odloči, ali nasprotje interesov obstaja, in o tem obvesti skupino EIB. Skupina EIB v primeru nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe. Usmerjevalni odbor je obveščen o sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.

Skupina EIB sprejme potrebne previdnostne ukrepe, da bi preprečila nasprotje interesov pri izvajanju svetovalnega vozlišča InvestEU, zlasti v zvezi z operativnimi nalogami pri svoji vlogi podpiranja Komisije iz člena 9a(1)(d)(ii). Skupina EIB v primeru nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe.

POGLAVJE III

Jamstvo EU

Člen 10

Jamstvo EU

1. Jamstvo EU se kot nepreklicno in brezpogojno jamstvo na zahtevo odobri izvajalskim partnerjem v skladu s členom 219(1) finančne uredbe in se upravlja v skladu z naslovom X finančne uredbe v okviru posrednega upravljanja .

1a. Nadomestilo jamstva EU je povezano z značilnostmi in profilom tveganja finančnih produktov, pri čemer se upošteva narava osnovnih finančnih in naložbenih operacij ter izpolnjevanje zastavljenih ciljev politike. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z naravo ciljev politike, na katere je osredotočen finančni produkt, ki se bo izvajal, in cenovno dostopnostjo za ciljne končne prejemnike, vključuje zmanjšanje stroškov ali izboljšanje pogojev financiranja, zagotovljenega končnemu prejemniku, s prilagoditvijo nadomestila jamstva EU ali po potrebi kritjem neplačanih upravnih stroškov, nastalih izvajalskemu partnerju, iz proračuna EU, zlasti:

(a)	kadar bi neurejene razmere na finančnem trgu onemogočile uresničitev operacije v okviru tržnega določanja cen ali

(b)	kadar je to potrebno za spodbuditev operacij financiranja in naložbenih operacij v sektorjih ali na področjih, na katerih prihaja do znatnega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, ter za olajšanje ustanavljanja naložbenih platform,

v takšnem obsegu, da zmanjšanje nadomestila jamstva EU ali kritje neplačanih upravnih stroškov, nastalih izvajalskim partnerjem, znatno ne vpliva na oblikovanje rezervacij jamstva InvestEU.

Zmanjšanje nadomestila jamstva EU v celoti koristi končnim prejemnikom.

1b. Pogoj iz člena 219(4) finančne uredbe za vsakega izvajalskega partnerja velja na portfeljski osnovi.

1c. 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU iz prvega pododstavka člena 4(1), ki znaša 30 613 125 000 EUR, se odobri skupini EIB. Skupina EIB zagotovi skupni finančni prispevek v višini 7 653 281 250 EUR. Ta prispevek se zagotovi na način in v obliki, ki olajša izvajanje sklada InvestEU ter uresničevanje ciljev iz člena 12(2).

1d. Preostalih 25 % jamstva EU v okviru oddelka za EU se dodeli drugim izvajalskim partnerjem, ki morajo prav tako zagotoviti finančni prispevek, ki se določi v sporazumih o jamstvu.

1e. Stori se vse, kar je mogoče, da se bo na koncu začetnega naložbenega obdobja zajelo veliko število sektorjev in regij ter pri tem preprečila prekomerna sektorska ali geografska koncentracija. Ta prizadevanja vključujejo pobude za manjše ali manj izpopolnjene nacionalne spodbujevalne banke in institucije, ki imajo primerjalno prednost zaradi svoje lokalne prisotnosti, znanja in naložbenih kompetenc. Komisija ta prizadevanja spodbuja z razvojem skladnega pristopa.

2. Podpora jamstva EU se lahko odobri za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027. Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 13(1)(a) se podpišejo do 31. decembra 2028.

Člen 11

Upravičene operacije financiranja in naložbene operacije

1. Sklad InvestEU podpira le operacije financiranja in naložbene operacije, ki:

(a)

izpolnjujejo pogoje iz člena 209(2)(a) do (e) finančne uredbe, zlasti zahtevo glede nedelovanja trga, neoptimalnih naložbenih razmer in dodatnosti , kot so določeni v točkah (a) in (b) člena 209(2) finančne uredbe in v Prilogi V k tej uredbi , in, kjer je to ustrezno, maksimizirajo zasebne naložbe v skladu s členom 209(2)(d) finančne uredbe;

(b)	prispevajo k ciljem politike Unije in spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu v skladu s Prilogo II k tej uredbi; ▌

(ba)	ne zagotavljajo finančne podpore izločenim dejavnostim, opredeljenim v točki B Priloge V k tej uredbi; ter

(c)	so skladne z naložbenimi smernicami.

2. Poleg projektov v Uniji lahko sklad InvestEU podpira naslednje projekte in operacije prek operacij financiranja in naložbenih operacij:

(a)

▌projekte med subjekti, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države, ki spadajo v okvir v evropske sosedske politike , Evropski gospodarski prostor ali Evropsko združenje za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih partner;

(b)	operacije financiranja in naložbene operacije v državah iz člena 5, ki so prispevale k posameznemu finančnemu produktu.

3. Sklad InvestEU lahko podpira operacije financiranja in naložbene operacije za zagotavljanje financiranja prejemnikom, ki so pravni subjekti s sedežem v kateri od naslednjih držav:

(a)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(b)	tretji državi ali na ozemlju, pridruženem programu InvestEU, v skladu s členom 5;

(c)	kjer je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2;

(d)	drugih državah, kadar je to potrebno za financiranje projekta v državi ali na ozemlju iz točk (a) do (c).

Člen 12

Izbira izvajalskih partnerjev , ki niso skupina EIB

1. Komisija v skladu s členom 154 finančne uredbe izbere izvajalske partnerje , ki niso skupina EIB .

Izvajalski partnerji lahko tvorijo skupino. Izvajalski partner je lahko član ene ali več skupin.

Za oddelek za EU upravičeni kandidati izrazijo interes v zvezi z delom jamstva EU iz člena 10(1c) . ▌

Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga enega ali več ▌kandidatov izmed tistih, ki so izrazili interes ▌. Zadevna država članica lahko predlaga tudi skupino EIB kot izvajalskega partnerja in lahko na lastne stroške sklene pogodbo s skupino EIB za opravljanje storitev iz člena 9a.

Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

2. Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev zagotovi, da portfelj finančnih produktov v okviru sklada InvestEU izpolni naslednje cilje :

(a)	maksimizira zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(b)	maksimizira učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih je za to dodelil izvajalski partner;

(c)	kadar je to primerno, maksimizira zasebne naložbe;

(ca)	spodbuja inovativne rešitve v zvezi z financiranjem in tveganji za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer;

(d)	dosega geografsko razpršenost s postopnim dodeljevanjem jamstva EU in omogoča financiranje manjših projektov ;

(e)	zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

▌

3. Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev upošteva tudi:

(a)	morebitne stroške in nadomestila za proračun Unije;

(b)	zmogljivost izvajalskega partnerja za temeljito izvajanje zahtev iz členov 155(2) in 155(3) finančne uredbe v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, pranjem denarja, financiranjem terorizma in nekooperativnimi jurisdikcijami.

4. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije so lahko izbrane kot izvajalski partnerji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena in drugega pododstavka člena 14(1).

Člen 13

Upravičene vrste financiranja

1. Jamstvo EU se lahko uporabi za kritje tveganja za naslednje vrste financiranja, ki ga zagotavljajo izvajalski partnerji:

(a)

posojila, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskega trga, katera koli druga oblika financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, vključno s podrejenim dolgom, ali udeležba v lastniškem kapitalu ali navideznem lastniškem kapitalu, ki se zagotavlja neposredno ali posredno prek finančnih posrednikov, skladov, naložbenih platform ali drugih subjektov in se preusmeri do končnih prejemnikov;

(b)	financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugi finančni instituciji, ki tej instituciji omogoča izvajanje dejavnosti financiranja iz točke (a).

Da se financiranje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka krije z jamstvom EU, se odobri, pridobi ali izda za namen operacije financiranja ali naložbene operacije iz člena 11(1), če je bilo financiranje s strani izvajalskega partnerja odobreno v skladu s sporazumom o financiranju ali poslom, ki ga je podpisal ali sklenil izvajalski partner po podpisu sporazuma o jamstvu med Komisijo in izvajalskim partnerjem in ki ni potekel ali bil preklican.

2. Operacije financiranja in naložbene operacije prek skladov ali drugih posredniških struktur so podprte z jamstvom EU v skladu z določbami, ki se določijo v naložbenih smernicah, tudi če taka struktura manjšino vloženih sredstev vloži zunaj Unije in v državah iz člena 11(2) ali v sredstva, ki niso upravičena v skladu s to uredbo.

Člen 14

Sporazumi o jamstvu

1. Komisija z vsakim izvajalskim partnerjem sklene sporazum o jamstvu za dodelitev jamstva EU v skladu z zahtevami te uredbe do zneska, ki ga določi Komisija.

Če izvajalski partnerji oblikujejo skupino ▌, se sklene en sam sporazum o jamstvu med Komisijo in vsakim izvajalskim partnerjem znotraj skupine ali z enim izvajalskim partnerjem v imenu skupine.

2. Sporazum o jamstvu vsebuje zlasti določbe, kar zadeva:

(a)	znesek finančnega prispevka, ki ga mora zagotoviti izvajalski partner, in z njim povezane pogoje;

(b)	pogoje financiranja ali jamstva, ki jih mora zagotoviti izvajalski partner drugemu pravnemu subjektu, ki sodeluje pri izvajanju, kadar poteka tako sodelovanje;

(c)	podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU v skladu s členom 16, vključno s kritjem portfeljev posebnih vrst instrumentov in z njimi povezanih dogodkov, ki lahko sprožijo unovčitve jamstva EU;

(d)	nadomestilo za tveganje, ki se dodeli sorazmerno glede na zadevni delež Unije in izvajalskega partnerja v tveganju , ali kakor je prilagojeno v ustrezno utemeljenih primerih v skladu s členom 16(1) ;

(e)	plačilne pogoje;

(f)	zavezo izvajalskega partnerja, da bo sprejel sklepe Komisije in naložbenega odbora v zvezi z uporabo jamstva EU v korist predlagane operacije financiranja ali naložbene operacije, brez poseganja v odločanje izvajalskega partnerja o predlagani operaciji brez jamstva EU;

(g)	določbe in postopke v zvezi z izterjavo terjatev, ki se zaupajo izvajalskemu partnerju;

(h)	finančno in operativno poročanje ter spremljanje operacij v okviru jamstva EU;

(i)	ključne kazalnike smotrnosti, zlasti glede uporabe jamstva EU, izpolnjevanja ciljev in meril iz členov 3, 7 in 11 ter mobilizacije zasebnega kapitala;

(j)	kjer je to primerno, določbe in postopke v zvezi z operacijami mešanega financiranja;

(k)	druge ustrezne določbe v skladu z zahtevami iz člena 155(2) in naslova X finančne uredbe;

(l)	obstoj ustreznih mehanizmov za morebitne pomisleke zasebnih vlagateljev.

3. V sporazumu o jamstvu je prav tako določeno, da se nadomestilo, ki ga je mogoče pripisati Uniji iz operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, zagotovi po odbitku zapadlih plačil na podlagi unovčitve jamstva EU.

4. Poleg tega se v sporazumu o jamstvu določi, da se vsak znesek, dolgovan izvajalskemu partnerju v zvezi z jamstvom EU, odšteje od skupnega zneska nadomestil, prihodkov in vračil, ki jih izvajalski partner dolguje Uniji za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba. Če ta znesek ne zadostuje za kritje zneska, dolgovanega izvajalskemu partnerju v skladu s členom 15(3), se neporavnani znesek črpa iz oblikovanih rezervacij za jamstvo EU.

5. Če je sporazum o jamstvu sklenjen v okviru oddelka za države članice, se lahko predvidi udeležba predstavnikov iz zadevne države članice ali zadevnih regij pri spremljanju izvajanja sporazuma o jamstvu.

Člen 15

Zahteve za uporabo jamstva EU

1. Odobritev jamstva EU je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu, sklenjenega z zadevnim izvajalskim partnerjem.

2. Operacije financiranja in naložbene operacije se z jamstvom EU krijejo samo, če izpolnjujejo merila iz te uredbe in ustreznih naložbenih smernic ter če je naložbeni odbor sklenil, da izpolnjujejo zahteve za upravičenost do podpore z jamstvom EU. Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami.

3. Komisija izvajalskemu partnerju ni dolžna plačati za upravne stroške ali provizije, povezane z izvajanjem operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU, razen če narava ciljev politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, cenovna dostopnost za ciljne končne prejemnike ali vrsta financiranja izvajalskemu partnerju omogoča, da Komisiji ustrezno utemelji potrebo po izjemi. Kritje teh stroškov iz proračuna EU je omejeno na znesek, ki je nujno potreben za izvajanje ustreznih operacij financiranja in naložbenih operacij, zagotovi pa se le za znesek stroškov, ki ni krit s prihodki izvajalskih partnerjev za zadevne operacije financiranja in naložbene operacije. Dogovori o proviziji se določijo v sporazumu o jamstvu in so skladni z načini, določenimi v členu 14(4), in s členom 209(2)(g) finančne uredbe.

4. Poleg tega lahko izvajalski partner jamstvo EU uporabi za kritje ustreznega deleža morebitnih stroškov izterjave, razen če se ti v skladu s členom 14(4) odbijejo od prihodkov izterjave.

Člen 16

Kritje in pogoji jamstva EU

1. Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja pri portfelju operacij financiranja in naložbenih operacij ali, kjer je ustrezno, pri posameznih operacijah. Nadomestilo za jamstvo EU se lahko zmanjša v ustrezno utemeljenih primerih iz drugega pododstavka člena 10(1).

Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, na lastno odgovornost, razen če so cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, izjemoma taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne zmogljivosti za prevzem tveganja.

2. Jamstvo EU krije:

(a)

za dolžniške instrumente iz člena 13(1)(a):

(i)	glavnico in vse obresti ter zneske, ki so dolgovani izvajalskemu partnerju in jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja do neizpolnitve obveznosti; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevani izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;

(ii)	izgube zaradi prestrukturiranja;

(iii)

izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene;

(b)	za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 13(1)(a) vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;

(c)	za financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugemu pravnemu subjektu iz člena 13(1)(b) uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja.

3. Kadar Unija opravi izplačilo izvajalskemu partnerju na podlagi unovčitve jamstva EU, se subrogira v ustrezne pravice izvajalskega partnerja v zvezi z njegovimi operacijami financiranja ali naložbenimi operacijami, ki jih krije jamstvo EU, v obsegu, v katerem še obstajajo.

Izvajalski partner si v imenu Unije prizadeva za izterjavo zneskov, ki jih prevzame s subrogacijo, in izterjane zneske povrne Uniji.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE

Člen 17

Svetovalni odbor

1. Komisiji in usmerjevalnemu odboru svetuje svetovalni odbor ▌.

1a. Svetovalni odbor si prizadeva zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov, v njem pa je:

(a)	en predstavnik vsakega izvajalskega partnerja;

(b)	en predstavnik vsake države članice;

(c)	en strokovnjak, ki ga imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor;

(d)	en strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij.

▌

4. Svetovalnemu odboru predseduje predstavnik Komisije. Predstavnik, ki ga imenuje skupina EIB, je podpredsednik.

▌

Svetovalni odbor se sestaja redno in najmanj dvakrat letno na zahtevo predsednika. ▌

▌

5. Svetovalni odbor

(a)	▌svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede zasnove finančnih produktov, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo;

( b )

svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede razvoja trga , nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter tržnih pogojev;

▌

(c)	izmenjuje mnenja o razvoju trga in dobro prakso.

5a. Srečanja predstavnikov držav članic v ločeni obliki se organizirajo vsaj dvakrat letno, predseduje pa jim Komisija.

5b. Svetovalni odbor in njegova sestava v zasedbi predstavnikov držav članic lahko izdata priporočila o izvajanju in delovanju programa InvestEU, ki jih obravnava usmerjevalni odbor.

5c. Podrobni zapisniki sej svetovalnega odbora se objavijo takoj, ko jih svetovalni odbor potrdi.

Komisija določi pravila in postopke delovanja svetovalnega odbora ter upravlja njegov sekretariat. Svetovalni odbor ima pri opravljanju svojih nalog na voljo vso relevantno dokumentacijo in vse informacije.

5d. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije v svetovalnem odboru med seboj izberejo predstavnike izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, v usmerjevalnem odboru iz člena 17a(1). Zavzemati se morajo za to, da bi v usmerjevalnem odboru dosegle uravnoteženo zastopanost glede na velikost in geografsko lokacijo. Izbrani predstavniki zastopajo skupno stališče vseh izvajalskih partnerjev razen skupine EIB.

Člen 17a

Usmerjevalni odbor

1. Za program InvestEU se ustanovi usmerjevalni odbor. Sestavljajo ga štirje predstavniki Komisije, trije predstavniki skupine EIB, dva predstavnika izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, ter en strokovnjak brez pravice glasovanja, ki ga imenuje Evropski parlament. Ta strokovnjak ne zahteva ali sprejema navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa in deluje povsem samostojno. Svoje naloge opravlja nepristransko in v interesu sklada InvestEU.

Člani se imenujejo za obdobje štirih let, pri čemer se lahko mandat enkrat podaljša, predstavniki drugih izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, pa za obdobje dveh let.

2. Usmerjevalni odbor med predstavniki Komisije izbere predsednika za obdobje štirih let, njegov mandat pa je mogoče enkrat podaljšati. Predsednik dvakrat letno poroča predstavnikom držav članic v svetovalnem odboru o izvajanju in delovanju programa InvestEU.

Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo takoj, ko jih usmerjevalni odbor potrdi.

3. Usmerjevalni odbor:

(a)	določi strateške in operativne smernice za izvajalske partnerje, vključno s smernicami za oblikovanje finančnih produktov in drugimi operativnimi politikami in postopki, potrebnimi za delovanje sklada InvestEU;

(b)	sprejme metodološki okvir za tveganje, ki ga pripravi Komisija v sodelovanju s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji;

(c)	nadzira izvajanje programa InvestEU;

(d)	je na voljo za posvetovanje in mnenja vseh svojih članov v zvezi z ožjim seznamom kandidatov za naložbeni odbor, preden se jih izbere v skladu s členom 19(2);

(e)	sprejme poslovnik sekretariata naložbenega odbora iz člena 19(2);

(f)	sprejme pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami.

4. Usmerjevalni odbor v razpravah stremi k soglasju, kar pomeni, da v čim večji meri upošteva stališča vseh svojih članov. Če se stališča članov preveč razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitve s kvalificirano večino članov z glasovalno pravico, pri čemer se odda vsaj sedem glasov.

Člen 17b

Preglednica kazalnikov

1. Pripravi se preglednica kazalnikov, ki zagotavlja, da naložbeni odbor neodvisno, pregledno in harmonizirano oceni prošnje za uporabo jamstva EU za predlagano operacijo financiranja ali naložbeno operacijo izvajalskega partnerja.

2. Izvajalski partnerji izpolnijo preglednico s predlogi za operacije financiranja in naložbene operacije.

3. Preglednica kazalnikov zajema predvsem naslednje elemente:

(a)	opis operacij financiranja in naložbenih operacij;

(b)	prispevek k ciljem politike EU;

(c)	dodatnost, opis nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer ter finančni ali tehnični prispevek izvajalskega partnerja;

(d)	naložbeni učinki;

(e)	finančni profil operacij financiranja in naložbenih operacij;

(f)	dopolnilni kazalniki.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih elementov preglednice kazalnikov, vključno s podrobnimi pravili za uporabo preglednice s strani izvajalskih partnerjev.

Člen 18

Pregled politike

3. Komisija potrdi, ali so predlagane operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev razen EIB skladne s pravom in politikami Unije.

3a. Kadar EIB izvaja operacije financiranja in naložbene operacije na področju uporabe te uredbe, te operacije niso zajete v jamstvu EU, če Komisija v postopku iz člena 19 protokola št. 5 poda negativno mnenje.

▌

Člen 19

Naložbeni odbor

1. Ustanovi se povsem neodvisen naložbeni odbor za sklad InvestEU . Naložbeni odbor:

(a)

prouči predloge za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje v okviru jamstva EU ter za katere je Komisija izvedla preverjanje skladnosti s pravom in politikami Unije, kakor je določeno v členu 18(3), in za katere je bilo v postopku iz člena 19 protokola št. 5 podano pozitivno mnenje ;

(b)	preveri njihovo skladnost s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami;

(ba)	▌posebno pozornost nameni zahtevi glede dodatnosti iz člena 209(2)(b) finančne uredbe ter priloge V te uredbe in zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz člena 209(2)(d) finančne uredbe ter

(c)	preveri, ali so operacije financiranja in naložbene operacije, ki bi bile deležne podpore jamstva EU, v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami.

2. Naložbeni odbor se sestaja v štirih različnih sestavah, ki ustrezajo sklopom politike iz člena 7(1).

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje šest plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki se izberejo v skladu s členom 237 finančne uredbe in Komisija jih imenuje na podlagi priporočila usmerjevalnega odbora za največ štiri leta , mandat pa je mogoče enkrat podaljšati . Plačuje jih Unija. Komisija se lahko na podlagi priporočila usmerjevalnega odbora odloči obnoviti mandat trenutnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabila postopek iz tega odstavka.

Strokovnjaki imajo visoko raven izkušenj na ustreznem trgu pri strukturiranju in financiranju projektov oziroma financiranju MSP ali večjih podjetij.

Sestava naložbenega odbora zagotavlja široko znanje o sektorjih, ki jih pokrivajo sklopi politike iz člena 7(1), in o geografskih trgih v Uniji, pa tudi uravnoteženo zastopanost spolov v odboru kot celoti.

Štirje člani so stalni člani vseh štirih sestav naložbenega odbora. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema zadevni sklop politike. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje na področju trajnostnih naložb. Usmerjevalni odbor člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

▌

3. Ko člani naložbenega odbora sodelujejo pri dejavnostih naložbenega odbora, svoje dolžnosti opravljajo nepristransko in v izključnem interesu sklada InvestEU. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od izvajalskih partnerjev, institucij Unije, držav članic ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavita in stalno posodabljata. Vsak član naložbenega odbora Komisiji in usmerjevalnemu odboru takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

Usmerjevalni odbor lahko Komisiji priporoči, da člana odstavi, če ne spoštuje zahtev iz tega odstavka, ali iz drugih ustrezno utemeljenih razlogov.

4. Kadar naložbeni odbor ukrepa v skladu s tem členom, mu pomaga sekretariat . Sekretariat je neodvisen, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora. Njegov upravni sedež je pri Komisiji. S poslovnikom sekretariata se zagotovi zaupnost izmenjave informacij in dokumentov med izvajalskimi partnerji in ustreznimi upravljavskimi organi. Skupina EIB lahko predloge za operacije financiranja in naložbene operacije posreduje neposredno naložbenemu odboru ter o tem obvesti sekretariat.

Dokumentacija izvajalskih partnerjev zajema standardiziran obrazec, preglednico kazalnikov iz člena 17b in vse druge dokumente, za katere naložbeni odbor šteje, da so pomembni, predvsem opis značilnosti nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer in opis, kako se bodo z operacijo financiranja ali naložbeno operacijo nastale razmere izboljšale, pa tudi zanesljivo oceno, ki potrjuje dodatnost operacije financiranja ali naložbene operacije. Sekretariat preveri, ali so na razpolago vsi dokumenti, ki jih predložijo izvajalski partnerji razen skupine EIB. Naložbeni odbor lahko od zadevnega izvajalskega partnerja zahteva pojasnila v zvezi s predlogom za naložbeno operacijo ali operacijo financiranja, vključno z navzočnostjo med razpravo o omenjenih operacijah. Morebitna ocena projekta, ki jo opravi izvajalski partner, ni zavezujoča za naložbeni odbor za namene operacije financiranja ali naložbene operacije, ki je deležna kritja z jamstvom EU.

Naložbeni odbor pri ocenjevanju in preverjanju predlogov uporablja preglednico kazalnikov iz člena 17b .

5. Sklepi naložbenega odbora se sprejmejo z navadno večino vseh članov , pri čemer ta večina vključuje vsaj enega od začasnih strokovnjakov za sklop politike, za katerega je podan predlog. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas predsednik naložbenega odbora.

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi podpore jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve in informacije o operaciji, zlasti opis, identiteto nosilcev projekta ali finančnih posrednikov ter cilje operacije. Zaključki se sklicujejo tudi na celovito oceno na podlagi preglednice.

Preglednica je javno dostopna po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta, če je primerno.

Objave iz drugega in tretjega pododstavka ne vsebujejo poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo. Komisija poslovno občutljive sklepe naložbenega odbora na zahtevo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Naložbeni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu dvakrat letno predloži seznam vseh sklepov in objavljene preglednice, ki se nanašajo nanje. Predloženi seznam vključuje sklepe o zavrnitvi uporabe jamstva EU, zanj pa veljajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Sklepi naložbenega odbora se dajo zadevnemu izvajalskemu partnerju pravočasno na voljo.

Vse informacije v zvezi s predlogi za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih posreduje naložbeni odbor, in zaključki, ki jih sprejme na podlagi tega, sekretariat naložbenega odbora zabeleži v centralni register.

6. Če je naložbeni odbor zaprošen za odobritev uporabe jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki je instrument, program ali struktura, ki je podlaga za podprojekte, ta odobritev zajema zadevne podprojekte, razen če si naložbeni odbor odloči pridržati pravico, da jih odobri ločeno. Če se odobritev nanaša na podprojekte v vrednosti manj kot 3 000 000 EUR, si naložbeni odbor ne pridrži te pravice.

6a. Če naložbeni odbor meni, da je to potrebno, lahko Komisijo seznani z morebitnimi operativnimi težavami pri uporabi ali razlagi naložbenih smernic.

POGLAVJE V

Svetovalno vozlišče InvestEU

Člen 20

Svetovalno vozlišče InvestEU

1. Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ali pri povečanju zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Njegova podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta ali financiranja subjekta, ki prejema podporo, če je to primerno.

Komisija podpiše sporazume o svetovanju s skupino EIB in drugimi morebitnimi svetovalnimi partnerji ter jim zaupa zagotavljanje svetovalne podpore iz prejšnjega pododstavka in storitve iz odstavka 2. Tudi Komisija mora imeti možnost izvajanja svetovalnih pobud, med drugim s sklepanjem pogodb z zunanjimi ponudniki storitev. Komisija vzpostavi osrednjo vstopno točko za svetovalno vozlišče InvestEU in prošnje za svetovalno podporo usmeri k ustrezni svetovalni pobudi. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji tesno sodelujejo, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa ustrezno upoštevajo obstoječe strukture in delo.

Svetovalne pobude so na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 7(1), ki zajema ▌sektorje v zadevnem sklopu. Poleg tega so svetovalne pobude na voljo v okviru medsektorske komponente .

2. Svetovalno vozlišče InvestEU opravlja zlasti naslednje storitve:

(a)	zagotavljanje osrednje vstopne točke , ki jo upravlja in gosti Komisija, za pomoč pri razvoju projektov v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU za organe in nosilce projektov ▌;

(aa)	posredovanje vseh razpoložljivih dodatnih informacij v zvezi z naložbenimi smernicami organom in nosilcem projektov, vključno z informacijami o uporabi ali razlagi naložbenih smernic, ki jih posreduje Komisija;

(b)

pomoč nosilcem projektov, kadar je to primerno, pri razvoju projektov za doseganje ciljev in meril za upravičenost iz členov 3, 7 in 11 ter za lažji razvoj povezovalcev za projekte manjšega obsega , tudi prek naložbenih platform iz točke (e) ; vendar takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora o kritju podpore jamstva EU za take projekte;

(c)

podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

(d)	olajševanje vzpostavitve sodelovalnih platform za medsebojno izmenjavo in deljenje podatkov, znanja in izkušenj ter dobrih praks v podporo razvoju projektnih struktur in sektorskemu razvoju;

(e)	proaktivno svetovalno podporo pri ustanavljanju naložbenih platform, vključno s čezmejnimi in makroregionalnimi naložbenimi platformami, pa tudi naložbenih platform, ki povezujejo majhne in srednje projekte v eni ali več držav članic glede na temo ali regijo;

(ea)	podporo pri kombiniranju nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali z drugimi viri, da bi okrepili sinergije in povečali možnosti dopolnjevanja med instrumenti Unije ter čim bolj povečali učinek vzvoda in vpliv programa InvestEU;

(f)

podpiranje ukrepov za gradnjo zmogljivosti za razvoj organizacijskih zmogljivosti, spretnosti in postopkov ter pospešitev pripravljenosti organizacij za naložbe, da bi nosilci projektov in organi lahko oblikovali strukture za naložbene projekte, razvili mehanizme za financiranje in naložbene platforme ter upravljali projekte, finančni posredniki pa izvajali operacije financiranja in naložbene operacije v korist subjektov, ki se soočajo s težavami pri pridobivanju dostopa do financiranja, tudi s podporo za razvoj zmogljivosti za oceno tveganja ali poznavanja specifičnega sektorja;

(fa)	zagotavljanje svetovalne podpore za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

3. Svetovalno vozlišče InvestEU bo dostopno javnim in zasebnim nosilcem projektov , vključno z malimi in srednjimi ter zagonskimi podjetji, pa tudi javnim organom, nacionalnim spodbujevalnim bankam ter finančnim in drugim posrednikom.

4. Komisija z vsakim od svetovalnih partnerjev sklene svetovalno pogodbo za izvajanje ene ali več svetovalnih pobud. Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije , razen kadar gre za storitve, ki se zagotavljajo javnim nosilcem projektov in nepridobitnim organizacijam, ki so v upravičenih primerih brezplačne. Provizije, ki se zaračunajo malim in srednjim podjetjem za storitve iz odstavka 2, se omejijo na tretjino stroškov za opravljanje teh storitev.

5. Svetovalno vozlišče InvestEU za doseganje cilja iz odstavka 1 in za olajšanje zagotavljanja svetovalne podpore deluje na podlagi strokovnega znanja Komisije, skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev.

5a. Vse svetovalne pobude se vzpostavijo na podlagi mehanizma delitve stroškov med Komisijo in svetovalnim partnerjem, razen če se Komisija v ustrezno upravičenih primerih, kadar tako zahtevajo posebnosti svetovalne pobude ter se zagotovi skladna in enakopravna obravnava vseh svetovalnih partnerjev, strinja, da bo prevzela vse stroške svetovalne pobude.

6. Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1 , vključno s podporo izvajanju in uvedbi manjših projektov .

6a. Svetovalno vozlišče InvestEU za zagotavljanje svetovalne podpore iz odstavka 1 in njegovo olajšanje na lokalni ravni po možnosti sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in izkorišča njihovo strokovno znanje. V okviru svetovalnega vozlišča InvestEU se po potrebi sklenejo sporazumi o sodelovanju z vsaj eno nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na posamezno državo članico.

7. Izvajalski partnerji po potrebi predlagajo nosilcem projekta, ki so vložili vlogo za financiranje, zlasti za projekte manjšega obsega, naj svetovalno vozlišče InvestEU zaprosijo za pomoč pri svojih projektih, da po potrebi izboljšajo pripravo svojih projektov in omogočijo ocenitev možnosti združevanja projektov.

Izvajalski in svetovalni partnerji po potrebi tudi obveščajo nosilce projektov o možnosti uvrstitve njihovih projektov na portal InvestEU iz člena 21.

POGLAVJE VI

Člen 21

Portal InvestEU

1. Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

2. Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo vidnost svojih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, in tako informacije o njih zagotovijo vlagateljem. Vključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali za javno financiranje.

3. Na portalu so navedeni le projekti, ki so združljivi s pravom in politikami Unije.

4. Komisija projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, posreduje ustreznim izvajalskim partnerjem , kadar se izvaja svetovalna pobuda, pa potrebi tudi svetovalnemu vozlišču InvestEU.

5. Izvajalski partnerji pregledajo projekte, ki spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.

POGLAVJE VII

ODGOVORNOST, SPREMLJANJE IN POROČANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 21a

Odgovornost

1. Predsednik usmerjevalnega odbora na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poroča o uspešnosti sklada InvestEU, tudi z udeležbo na predstavitvi v Evropskem parlamentu.

2. Predsednik usmerjevalnega odbora ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi na sklad InvestEU, in sicer v vsakem primeru v petih tednih od dneva prejema vprašanja.

Člen 22

Spremljanje in poročanje

1. Kazalniki za poročanje o napredku izvajanja programa InvestEU pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa InvestEU pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi s spremembo Priloge III k tej uredbi za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno, in določb o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno , prav tako pa omogoča ustrezno spremljanje tveganja in portfelja jamstev . V ta namen se izvajalskim in svetovalnim partnerjem ter drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4. Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. Letno poročilo v skladu s členom 41(5) finančne uredbe vsebuje informacije o stopnji izvajanja programa glede na zadane cilje in kazalnike uspešnosti. V ta namen izvajalski partnerji vsako leto zagotovijo informacije , tudi tiste o delovanju jamstva, na podlagi katerih lahko Komisija izpolni svoje obveznosti poročanja.

5. Poleg tega vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije ta uredba, razčlenjene na oddelek za EU in oddelek za države članice ▌, kakor je primerno. Izvajalski partner informacije o oddelku za države članice predloži tudi državi članici, katere oddelek izvaja. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki uspešnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke ter oceno pričakovanih finančnih tokov za vsako operacijo financiranja in naložbeno operacijo , in sicer na ravni oddelka, sklopa politike in sklada InvestEU. Poročilo skupine EIB, po potrebi pa tudi poročilo drugih izvajalskih partnerjev, enkrat letno vključuje tudi informacije o ovirah za naložbe, s katerimi so se srečali pri izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij iz te uredbe. Poročila vsebujejo informacije, ki jih izvajalski partnerji zagotovijo v skladu s členom 155(1)(a) finančne uredbe.

Člen 23

Ocenjevanje

1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2. Komisija do [30. septembra 2024 ] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži neodvisno vmesno oceno programa InvestEU, zlasti o uporabi jamstva EU, delovanju ureditve, uvedene v skladu s členom 9a(1)(b) in (c), dodeljevanju jamstva EU iz člena 10(1b) in (1c), izvajanju svetovalnega vozlišča InvestEU, dodeljenemu proračunu v skladu s točko (d)(i) člena 9a(1) ter členu 7. Ocena predvsem navaja, kako vključitev izvajalskih in svetovalnih partnerjev prispeva k uresničevanju ciljev programa InvestEU, pa tudi ciljev politike EU, zlasti v zvezi z dodano vrednostjo ter geografskim in sektorskim ravnotežjem podprtih operacij financiranja in naložbenih operacij. Oceni se tudi uporaba preverjanja trajnosti in osredotočanje na mala in srednja podjetja, sklenjeno v okviru sklopa za mala in srednja podjetja.

3. Na koncu izvajanja programa InvestEU, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži neodvisno končno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5. Izvajalski in svetovalni partnerji prispevajo k ocenam iz odstavkov 1 in 2 ter posredujejo Komisiji informacije, potrebne za njihovo izvedbo.

6. Komisija v skladu s [členom 211(1)] [finančne uredbe] v letno poročilo iz [člena 250] [finančne uredbe] vsaka tri leta vključi pregled ustreznosti stopnje rezervacij iz člena 4(1) te uredbe v primerjavi z dejanskim profilom tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EU. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da na podlagi tega pregleda prilagodi stopnjo rezervacij iz člena 4(1) te uredbe za do 15 %.

Člen 24

Revizije

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 25

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

Kadar tretja država sodeluje v programu InvestEU na podlagi sklepa v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, da pristojni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče lahko nemoteno izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 26

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Delegirani akti, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih izvajajo skupina EIB in drugi izvajalski partnerji ali te partnerje vključujejo, se pripravijo po posvetovanju s skupino EIB in morebitnimi izvajalskimi partnerji.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 7(6), 17b, 22(2) in 23(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem tega petletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 7(6), 17b, 22(2) in 23(6) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz tega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v tem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7(6), 17b, 22(2) in 23(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VIII

PREGLEDNOST IN PREPOZNAVNOST

Člen 27

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1. Izvajalski in svetovalni partnerji potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1a. Izvajalski in svetovalni partnerji obvestijo končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore InvestEU, oziroma to obveznost obveščanja prenesejo na finančne posrednike, tako da te informacije, zlasti v primeru MSP, jasno navedejo v ustreznem sporazumu o zagotavljanju podpore InvestEU, s čimer izboljšajo ozaveščenost javnosti in povečajo prepoznavnost.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom InvestEU ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu InvestEU, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s cilji iz člena 3.

POGLAVJE IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Prehodne določbe

1. Prihodki, vračila in izterjave iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi iz Priloge IV k tej uredbi, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo.

2. Prihodki, vračila in izterjave iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo, razen če se uporabljajo za namene iz členov 4, 9 in 12 Uredbe (EU) 2015/1017.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C […], […], str. […].

(2) UL C […], […], str. […].

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019. Podčrtano besedilo ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.

(4) COM(2018)0097.

(5) COM(2018)0353.

(6) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(7) COM(2017)0206.

(8) COM(2017)0250.

(9) Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.

(10)

(11) Posodobiti sklic: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je dostopen na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2013.373.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AC%3A2013%3A373%3ATOC

(12) Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(13) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(14) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(15) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(16) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(17) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(18) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(19) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(20)

(21)

PRILOGA I

Zneski za specifične cilje

Okvirna razdelitev iz člena 4(2) za operacije financiranja in naložbene operacije je naslednja:

(a)	▌11 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(a);

(b)	▌11 250 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(b);

(c)	▌ 12 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(c);

(d)	▌ 5 567 500 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(d);

PRILOGA II

Upravičena področja za operacije financiranja in naložbene operacije

Operacije financiranja in naložbene operacije lahko spadajo na eno ali več naslednjih področij:

Razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, prehodom na čisto energijo ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s/z:

(a)	širitvijo proizvodnje, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov energije in rešitev;

(b)	energetsko učinkovitostjo in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

(c)	razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture ( med drugim na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije, električna prepletenost držav članic, pametna omrežja ) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo;

(ca)	razvojem inovativnih brezemisijskih in nizkoemisijskih sistemov za toplotno oskrbo in kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote;

(d)	proizvodnjo in dobavo trajnostnih sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov; biogorivi, biomaso in alternativnimi gorivi , tudi za vse načine prevoza v skladu s cilji direktive 2018/2001;

(e)	infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarnah na biomaso in proizvodnih obratih na poti do energetskega prehoda.

Razvoj trajnostne in varne prometne infrastrukture, mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

(a)

projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z vzdrževanjem in varnostjo infrastrukture, njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji, pa tudi telematskimi aplikacijami iz Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(aa)	infrastrukturnimi projekti TEN-T, ki določajo uporabo vsaj dveh različnih načinov prevoza, zlasti večmodalnih tovornih terminalov in vozlišč potniškega prevoza;

(b)

projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih, vključno s celinskimi plovnimi potmi in inovativnimi rešitvami za mobilnost (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, nediskriminacijsko dostopnost, manj še onesnaževanje zraka in zmanjšanje hrupa , porabo energije, mreže pametnih mest, ohranjanje ali povečanje stopnje varnosti in zmanjšanje števila nesreč, tudi za kolesarje in pešce);

(c)	podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za nizkoemisijsko in brezemisijsko mobilnost , vključno z uporabo alternativnih goriv v vseh vrstah vozil;

(d)	železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske vodne poti, projekti za množični tranzit ter pomorskimi pristanišči in pomorskimi avtocestami;

(e)	infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza , vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(ea)

drugimi projekti za pametno in trajnostno mobilnost, usmerjenimi v:

(i)	varnost v cestnem prometu,

(ii)	dostopnost,

(iii)

zmanjšanje emisij,

(iv)	razvoj in uvajanje novih prometnih tehnologij in storitev, med drugim v zvezi s povezanimi in avtonomnimi načini prevoza in integriranimi rešitvami za izdajo vozovnic;

(eb)

projekti za vzdrževanje ali nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture, vključno z avtocestami v TEN-T, kjer je treba nadgraditi, ohraniti ali izboljšati cestno varnost, razviti storitve inteligentnih prometnih sistemov ali zagotoviti celovitost in standarde infrastrukture, varna parkirišča in objekte, električne polnilne postaje in črpalke z alternativnim gorivom.

Okolje in viri, zlasti s/z:

(a)	vodo, vključno z oskrbo s pitno vodo in sanitarnimi storitvami, ter omrežno učinkovitostjo, zmanjševanjem uhajanja, infrastrukturo za zbiranje in čiščenje odpadne vode, obalno infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

(b)	infrastrukturo za ravnanje z odpadki;

(c)	projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in trajnostnih tehnologij;

(d)	izboljšanjem in obnavljanjem ekosistemov ter s tem povezanih storitev , tudi z zelenimi in modrimi infrastrukturnimi projekti za obnovo narave in povečanje biotske raznovrstnosti;

(e)	trajnostnim razvojem mest, podeželja in obalnih območij;

(f)	ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami , prilagajanjem tem spremembam in njihovim blaženjem, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč;

(g)	projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(h)	razogljičenjem in znatnim zmanjšanjem emisij energetsko intenzivnih industrij, vključno s ▌predstavljanjem inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami in njihove uporabe;

(ha)	razogljičenjem energetske proizvodnje in distribucijske verige s postopno opustitvijo uporabe premoga in nafte;

(hb)	projekti, ki spodbujajo trajnostno kulturno dediščino.

4.	Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij, povezljivost 5G ter izboljšujejo digitalno povezljivost in dostop, zlasti do podeželja in obrobnih regij.

Raziskave, razvoj in inovacije, zlasti s/z:

(a)	raziskavami, vključno z raziskovalno infrastrukturo in podporo akademikom, in inovacijskimi projekti, ki prispevajo k ciljem programa Obzorje Evropa;

(b)	projekti za podjetja , vključno z usposabljanjem in spodbujanjem oblikovanja gruč in poslovnih mrež;

(c)	predstavitvenimi projekti in programi ter vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture, tehnologij in procesov;

(d)	projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij med akademskim svetom , raziskovalnimi in inovacijskimi organizacijami in industrijo; javno-zasebnimi partnerstvi in organizacijami civilne družbe;

(e)	prenosom znanja in tehnologije;

(ea)	raziskavami na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in njihove uveljavitve v industriji, vključno z novimi in naprednimi materiali;

(f)	novimi učinkovitimi in dostopnimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki, diagnostičnimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje , novimi antimikrobiki ter inovativnimi razvojnimi procesi, ki se izogibajo preizkusom na živalih.

Razvoj, ▌razširjanje in pogostejša uporaba digitalnih in komunikacijskih tehnologij , ki v veliki meri prispevajo k ciljem programa Digitalna Evropa, zlasti s/z:

(a)	umetno inteligenco;

(aa)	kvantno tehnologijo;

(b)	infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;

(c)	internetom stvari;

(d)	blokovno verigo in drugimi tehnologijami razpršene evidence;

(e)	naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi;

(ea)	robotiko in avtomatizacijo;

(eb)

fotoniko;

(f)	drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije in vključevanju digitalnih tehnologij, storitev in sposobnosti v prometni sektor Unije.

Finančna podpora za subjekte z do 499 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP in na malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z:

(a)	zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb;

(b)

zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih, vključno z izboljšanjem njihove digitalizacijske in inovacijske zmogljivosti, ter da bi zagotovili njihovo svetovno konkurenčnost;

(ba)	zagotavljanjem financiranja za nakup podjetja ali udeležbo zaposlenih v njem.

8.	Kulturni in ustvarjalni sektor, kulturna dediščina, mediji, avdiovizualni sektor, novinarstvo in tisk, med drugim predvsem z razvojem novih tehnologij, uporabo digitalnih tehnologij in tehnološkim upravljanjem pravic intelektualne lastnine.

Turizem.

9a.	Sanacija industrijskih objektov (tudi kontaminiranih) in obnova za trajnostno uporabo.

10.	Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega trajnostnega biogospodarstva.

11.

Socialne naložbe, vključno s tistimi, ki podpirajo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti prek:

(a)	mikrofinanciranja, etičnega financiranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(b)	povpraševanja po znanjih in spretnostih ter njihove ponudbe;

(c)	spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve, tudi za odrasle;

(d)

socialne infrastrukture, zlasti

(i)	vključujočega in vsem dostopnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu ter z njimi povezanimi izobraževalno infrastrukturo in ustanovami, alternativnim varstvom otrok, študentskimi stanovanji in digitalnimi napravami;

(ii)	socialnih stanovanj;

(iii)

zdravstvene oskrbe in dolgoročne nege, vključno s klinikami, bolnišnicami, primarno oskrbo, storitvami na domu in oskrbo v skupnosti;

(e)	socialnih inovacij, vključno z inovativnimi socialnimi rešitvami in shemami za spodbujanje socialnih učinkov in rezultatov na področjih iz te točke;

(f)	kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem;

(fa)	ukrepov za spodbujanje enakosti spolov;

(g)	vključevanja ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav;

(h)	inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z e-zdravjem, zdravstvenimi storitvami in novimi modeli oskrbe;

(i)	vključevanja invalidov in urejanja dostopnosti zanje.

12.

Razvoj obrambne industrije, s čimer se prispeva k strateški avtonomnosti Unije, zlasti s podporo:

(a)	dobavni verigi obrambne industrije Unije, zlasti s finančno podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(b)	podjetjem, ki sodelujejo pri projektih za disruptivne inovacije v obrambnem sektorju in tesno povezanih tehnologijah z dvojno rabo;

(c)	dobavni verigi obrambnega sektorja pri sodelovanju v skupnih raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, vključno s tistimi, ki jih podpira evropski obrambni sklad;

(d)	infrastrukturi za raziskave in usposabljanje na področju obrambe.

13.

Vesolje, zlasti prek razvoja vesoljskega sektorja v skladu s cilji vesoljske strategije:

(a)	čim bolj povečati koristi za družbo in gospodarstvo Unije;

(b)	spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje ranljivosti dobavnih verig;

(c)	podpirati vesoljsko podjetništvo , vključno z razvojem sorodnih storitev ;

(d)	spodbujanje avtonomnosti Unije pri varnem dostopu do vesolja, vključno z vidiki dvojne rabe.

13a.	Morja in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter lastnimi načini financiranja, zlasti prek pomorskega podjetništva in industrije, obnovljive pomorske energije in krožnega gospodarstva.

PRILOGA III

Ključni kazalniki uspešnosti

1. Obseg financiranja InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike)

1.1

Obseg podpisanih operacij

1.2

Mobilizirane naložbe

1.3

Znesek mobiliziranih zasebnih sredstev

1.4

Doseženi učinek finančnega vzvoda in multiplikacijski učinek

2. Geografska pokritost financiranja InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike , državah in regijah na ravni NUTS 2 )

2.1

Število držav, zajetih v dejavnostih

2.1a

Število regij, zajetih v dejavnostih

2.1b

Obseg dejavnosti, razčlenjenih po državi članici in regiji

3. Učinek financiranja InvestEU

3.1

Število ustvarjenih ali podprtih delovnih mest

3.2

Naložbe v podporo podnebnim ciljem in, kjer je to ustrezno, podrobno opredeljeni po sklopih politike

3.3

Naložbe v podporo digitalizaciji

3.3a

Naložbe v podporo industrijski tranziciji

4. Trajnostna infrastruktura

4.1

Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov (v MW)

4.2

Energija: število gospodinjstev ter javnih in poslovnih objektov z boljšim razredom energijske porabe

4.2a

Energija: ocenjen prihranek energije zaradi projektov v kW/uro

4.2b

Energija: zmanjšanje/preprečitev letnih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentih ton CO2

4.2c

Energija: obseg naložb v razvoj, izboljšanje in posodobitev trajnostne energetske infrastrukture

4.3

Digitalno: dodatna gospodinjstva ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

4.4

Promet: mobilizirane naložbe, predvsem v TEN-T

—

število čezmejnih in manjkajočih povezav (vključno s projekti v zvezi z urbanimi vozlišči, regionalnimi čezmejnimi železniškimi povezavami, multimodalnimi platformami, pomorskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh, povezavami do letališč in železniško-cestnimi terminali jedrnega in celovitega omrežja TEN-T)

—	število projektov, ki prispevajo k digitalizaciji prometa, zlasti z uvedbo ERTMS, RIS, ITS, VTMIS/e-pomorskih storitev in SESAR

—	število zgrajenih ali nadgrajenih točk za oskrbo z alternativnimi gorivi za vozila

—	število projektov, ki prispevajo k varnosti prometa

4.5

Okolje: naložbe, ki prispevajo k izvajanju načrtov in programov, kot jih zahteva pravni red Unije na področju okolja, kar zadeva kakovost zraka, vodo, odpadke in naravo

5. Raziskave, inovacije in digitalizacija

5.1

Prispevek k cilju, da bi se v raziskave, razvoj in inovacije vložilo 3 % BDP Unije

5.2

Število podjetij (po velikosti) , ki prejemajo podporo za izvajanje raziskovalnih in inovacijskih projektov

6. MSP

6.1

Število podprtih podjetij po velikosti (mikro-, mala, srednja in mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo)

6.2

Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev)

6.2a

Število podprtih podjetij po državah članicah in regijah na ravni NUTS 2

6.2b

Število podprtih podjetij po sektorjih (po kodi NACE)

6.2c

Delež obsega naložb v sklopu za MSP, usmerjen v MSP

7. Socialne naložbe in spretnosti

7.1

Socialna infrastruktura: zmogljivost in dostop do podprte socialne infrastrukture po sektorjih: nastanitev, izobraževanje, zdravstvo, drugo

7.2

Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število prejemnikov mikrofinanciranja in podprtih podjetij socialnega gospodarstva

7.5

Znanja in spretnosti: število posameznikov, ki so pridobili nova znanja in spretnosti ali imajo priznana znanja in spretnosti : kvalifikacije, pridobljene s formalnim izobraževanjem ali usposabljanjem

PRILOGA IV

Program InvestEU – prejšnji instrumenti

A. Lastniški instrumenti:

—	Evropska tehnološka pomoč (ETF98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

—

TTP: Sklep Komisije o sprejetju odločitve o dopolnilnem financiranju glede financiranja ukrepov dejavnosti „notranjega trga blaga in sektorskih politik“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 ter sprejetje okvirnega sklepa o financiranju pripravljalnega ukrepa „prevzem vloge EU v globaliziranem svetu“ in štirih pilotnih projektov „Erasmus za mlade podjetnike“, „ukrepi za spodbujanje sodelovanja in partnerstev med mikro-, malimi in srednjimi podjetji“, „prenos tehnologije“ in „evropske destinacije odličnosti“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 (C(2007) 531).

—	Evropska tehnološka pomoč (ETF01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

—	Pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

—

Instrument za povezovanje Evrope (CEF): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

—	Kapitalska shema za rast COSME: Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

—

Kapitalski instrument InnovFin Equity:

—	Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

—	Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

—	Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

—

Naložbeno okno za krepitev zmogljivosti EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

B. Jamstveni instrumenti:

—	Jamstveni sklad za MSP ‘98 (SMEG98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

—	Jamstveni sklad za MSP ‘01 (SMEG01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

—	Jamstveni sklad za MSP ‘07 (SMEG07): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

—	Evropski mikrofinančni instrument Progress – Jamstvo (EPMF-G): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

—

Instrument za porazdelitev tveganja (RSI):

—	Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

—	Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

—	Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

—

Jamstvo EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

—

Jamstvena shema za posojila COSME (COSME LGF): Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

—

Storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin Debt:

—	Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

—	Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

—	Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

—

Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje – (CCS GF): Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

—

Jamstvena shema za študentska posojila (SLGF): Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

—	Instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

C. Instrumenti za porazdelitev tveganja:

—

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

—

InnovFin:

—	Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

—	Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

—

Dolžniški instrument instrumenta za povezovanje Evrope (CEF DI): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

—	Finančni mehanizem za naravni kapital (instrument NCFF): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

D. Namenski naložbeni subjekti:

—

Evropski mikrofinančni instrument Progress – Fonds Commun de Placements – fonds d’investissements spécialisés (EPMF FCP-FIS): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

—

Sklad Marguerite:

—	Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

—	Sklep Komisije z dne 25. februarja 2010 o sodelovanju Evropske unije v Evropskem skladu 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite) (C(2010) 941).

—

Evropski sklad za energetsko učinkovitost (EEEF): Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (UL L 346, 30.12.2010, str. 5).

PRILOGA V

Nedelovanje trga, neoptimalne naložbene okoliščine, dodatnost in izključene dejavnosti

A. Nedelovanje trga, neoptimalne naložbene okoliščine in dodatnost

Jamstvo EU v skladu s členom 209 finančne uredbe obravnava nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine (člen 209(2)(a)) in dosega dodatnost, tako da preprečuje nadomeščanje morebitne podpore in naložb iz drugih javnih ali zasebnih virov (člen 209(2)(b)).

Da bi izpolnili zahteve iz člena 209(2)(a) in (b) finančne uredbe, operacije financiranja in naložbene operacije, ki uživajo prednosti jamstva EU, izpolnjujejo naslednje zahteve iz spodnjih točk 1 in 2:

Nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine

Da bi se obravnavalo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, kakor so opredeljene v členu 209(2)(a) finančne uredbe, imajo naložbe, na katere se nanašajo operacije financiranja in naložbene operacije, eno od naslednjih značilnosti:

(a)	Družbena korist (na primer izobraževanje ter znanja in spretnosti, zdravstveno varstvo in dostopnost, varnost in obramba ter infrastruktura, ki so na voljo brezplačno ali pri katerih so stroški zanemarljivi), za katero operater ali podjetje ne more pridobiti zadostnih finančnih koristi.

(b)	Zunanji dejavniki, ki jih operater ali podjetje v splošnem ne zmore internalizirati, na primer raziskave in razvoj, energijska učinkovitost, varstvo podnebja ali okolja.

(c)

Asimetričnost informacij, zlasti v primeru MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno z višjo stopnjo tveganja za podjetja v zgodnji fazi, podjetja s pretežno neopredmetenimi sredstvi ali nezadostnim zavarovanjem ter podjetja, ki se osredotočajo na bolj tvegane dejavnosti.

(d)	Čezmejni infrastrukturni projekti in s tem povezane storitve ali skladi, ki opravljajo naložbe na čezmejni osnovi, da bi obravnavali razdrobljenost ter izboljšali usklajevanje na notranjem trgu EU.

(e)

Izpostavljenost višji stopnji tveganja v nekaterih sektorjih, državah ali regijah, pri čemer je ta višja od stopnje, ki so jo zasebni finančni akterji zmožni ali pripravljeni sprejeti. Pri tem velja, da naložba zaradi novosti ali tveganj, povezanih z inovacijami ali nepreizkušeno tehnologijo, ne bi bila opravljena oziroma ne bi bila opravljena v istem obsegu.

(f)	Novo in/ali kompleksno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine v skladu s členom 8(1)(a)(iii) te uredbe.

Dodatnost

Operacije financiranja in naložbene operacije izpolnjujejo oba vidika dodatnosti iz člena 209(2)(b) finančne uredbe. To pomeni, da dejavnosti z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore sklada InvestEU ne bi bile izvedene oziroma ne bi bile izvedene v enakem obsegu. Za namene te uredbe torej velja, da morajo operacije financiranja in naložbene operacije izpolnjevati naslednji merili:

(1)

Da bi lahko zagotovil dodatnost k zasebnim virom iz člena 209(2)(b) finančne uredbe, sklad InvestEU podpira operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev, usmerjene v naložbe, ki zaradi svojih značilnosti (družbene koristi, zunanjih dejavnikov, asimetričnosti informacij, pomislekov v zvezi s socialno-ekonomsko kohezijo in drugih) na tržni ravni niso zmožne ustvariti zadostnega finančnega donosa ali pa veljajo za preveč tvegane (v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo pripravljeni sprejeti ustrezni zasebni subjekti). Zato tovrstne operacije financiranja in naložbene operacije ne morejo dostopati do tržnega financiranja pod sprejemljivimi pogoji v smislu cen, zahtev glede zavarovanja, vrste financiranja, zapadlosti odobrenega financiranja ali drugih pogojev, prav tako pa brez javne podpore sploh ne bi bile opravljene oziroma ne bi bile opravljene v enakem obsegu.

(2)

Da bi lahko zagotovili dodatnost k obstoječi podpori iz drugih javnih virov iz člena 209(2)(b) finančne uredbe, sklad InvestEU podpira samo operacije financiranja in naložbene operacije, za katere veljajo naslednji pogoji:

(a)	izvajalski partner brez podpore sklada InvestEU ne bi izvedel operacij financiranja ali naložbenih operacij oziroma jih ne bi izvedel v enakem obsegu ter

(b)

operacije financiranja ali naložbene operacije se z obstoječimi javnimi instrumenti, kot so finančni instrumenti v skupnem upravljanju, ki delujejo na regionalni ali nacionalni ravni, ne bi izvedle oziroma se ne bi izvedle v enakem obsegu. Kljub temu bi morala biti mogoča dopolnila uporaba sklada InvestEU in drugih javnih virov, zlasti kadar lahko prinesejo dodano vrednost EU in kadar je mogoče učinkovito optimizirati uporabo javnih sredstev za dosego ciljev politike.

Da bi dokazali, da so operacije financiranja in naložbene operacije, ki uživajo prednosti jamstva EU, dodatne k obstoječi tržni in drugi javni podpori, izvajalski partnerji posredujejo informacije o vsaj eni od naslednjih značilnosti:

(a)	Podpori, ki se zagotavlja prek podrejenega položaja v odnosu do drugih javnih ali zasebnih posojilodajalcev ali v strukturi financiranja.

(b)

Podpori, ki se zagotavlja prek lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala ali prek dolga z dolgo zapadlostjo, cenami, postranskimi zahtevami ali drugimi pogoji, ki na trgu ali pri drugih javnih virih niso na voljo v zadostnem obsegu. Podpori dejavnostim z višjim profilom tveganja od tveganja, ki ga praviloma sprejmejo izvajalski partnerji pri lastnih standardnih dejavnostih, ali podpori izvajalskim partnerjem, pri katerih bi podpora tem dejavnostim presegla njihove zmogljivosti.

(c)	Udeležbi pri mehanizmih za delitev tveganja, usmerjenih v področja politike, ki izvajalskega partnerja izpostavljajo višjim stopnjam tveganja od stopnje, ki jo izvajalski partner sprejme sicer ali ki so jo zmožni ali pripravljeni sprejeti zasebni finančni akterji.

(d)

Podpori, s katero se zbirajo dodatna javna ali zasebna sredstva in ki dopolnjuje druge zasebne ali poslovne vire, zlasti podporo razredov vlagateljev ali institucionalnih vlagateljev, ki sicer niso naklonjeni tveganjem, a nanje pomembno vpliva signalni učinek podpore, ki se zagotavlja iz sklada InvestEU.

(e)	Podpori, ki se zagotavlja prek finančnih produktov, ki v ciljnih državah ali regijah zaradi manjkajočih, nerazvitih ali nepopolnih trgov niso na voljo oziroma se ne ponujajo v zadostnem obsegu.

Pri posrednih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zlasti za podporo MSP, se dodatnost preveri na ravni posrednika, ne pa na ravni prejemnika sredstev. Šteje se, da je dodatnost zagotovljena, kadar sklad InvestEU podpre finančnega posrednika pri vzpostavitvi novega portfelja z višjo stopnjo tveganja ali povečanju obsega dejavnosti, pri katerih je tveganje že visoko, v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo trenutno zmožni ali pripravljeni sprejeti javni finančni akterji v ciljnih državah članicah ali regijah.

Jamstvo EU se ne odobri v podporo operacijam refinanciranja (na primer nadomestitvi obstoječih posojilnih pogodb ali drugih oblik finančne podpore za projekte, ki so že delno ali v celoti uresničeni), razen v posebnih izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, v katerih se dokaže, da bo operacija z jamstvom EU na ustreznem področju politike omogočila novo naložbo v znesku, ki bi bil dodaten k običajnim dejavnostim izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika ter vsaj enakovreden obsegu dejavnosti, ki izpolnjujejo merila za upravičenost iz te uredbe. Tudi za operacije refinanciranja veljajo zgoraj omenjena merila v zvezi z nedelovanjem trga, neoptimalnimi naložbenimi razmerami in dodatnostjo.

B. Izključene dejavnosti

Sklad InvestEU ne podpira:

(1)	dejavnosti, ki omejujejo individualne pravice in svoboščine ljudi ali kršijo človekove pravice;

(2)	na področju obrambe dejavnosti uporabe, razvoja ali proizvodnje proizvodov in tehnologij, ki jih prepoveduje veljavno mednarodno pravo;

(3)	s tobakom povezanih proizvodov in dejavnosti (proizvodnje, distribucije, predelave in trgovine);

(4)

dejavnosti, ki so izključene v členu [X] Uredbe [Obzorje Evropa]; raziskav o kloniranju ljudi za reproduktivne namene; dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne, dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice;

(5)	iger na srečo (dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, gradnjo, distribucijo, predelavo, trgovino ali programsko opremo);

(6)	trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in s tem povezane infrastrukture, storitev in medijev;

(7)	dejavnosti, pri katerih se žive živali uporabljajo v poskusne in znanstvene namene, če ni mogoče zagotoviti skladnosti s Konvencijo Sveta Evrope za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;

(8)

dejavnosti razvoja nepremičnin, tj. dejavnosti, katerih edini namen je obnova in ponujanje v zakup ali ponovna prodaja obstoječih stavb ter gradnja novih projektov; kljub temu pa so upravičene dejavnosti v nepremičninskem sektorju, ki so povezane s posebnimi cilji sklada InvestEU, navedenimi v členu 3(2) te uredbe, in/ali z upravičenimi področji za operacije financiranja in naložbene operacije iz priloge II k tej uredbi, na primer naložbe v projekte energijske učinkovitosti ali socialna stanovanja;

(9)	finančnih dejavnosti, na primer nakupa finančnih instrumentov ali trgovanja z njimi. Izključene so predvsem dejavnosti, usmerjene v odkup ali nadomestni kapital za namene odprodaje premoženja podjetij;

(10)	dejavnosti, ki so prepovedane z veljavno nacionalno zakonodajo;

(11)	razgradnje, uporabe, adaptacije ali gradnje jedrskih elektrarn;

(12)

naložb, povezanih z rudarstvom/ekstrakcijo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali izgorevanjem fosilnih goriv in nafte, pa tudi naložb v zvezi z ekstrakcijo plina. Izključitev ne velja za:

i.	projekte, za katere ni primerne nadomestne tehnologije;

ii.	projekte v zvezi s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja;

iii.	projekte, pri katerih se uporabljajo naprave za zajemanje, shranjevanje ali izkoriščanje ogljikovega dioksida; industrijske ali raziskovalne projekte, s katerimi se glede na veljavna referenčna merila sistema za trgovanje z emisijami občutno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov;

(13)

naložb v objekte za odstranjevanje odpadkov na odlagališčih. Izključitev ne velja za naložbe v:

i.	odlagališča na kraju samem, ki so stranski element industrijskega ali rudarskega naložbenega projekta, pri katerih je odlaganje odpadkov dokazano edina smiselna možnost za obravnavo industrijskih ali rudarskih odpadkov, nastalih pri zadevni dejavnosti;

ii.	obstoječa odlagališča, da se zagotovi uporaba deponijskega plina ter spodbujanje rudarjenja na odlagališčih in obdelave rudarskih odpadkov;

(14)

naložb v obrate za mehansko-biološko obdelavo. Izključitev ne velja za naložbe, s katerimi bi obstoječe obrate za mehansko-biološko obdelavo naknadno predelali, tako da bi bilo mogoče iz odpadkov pridobivati energijo ali reciklirati ločene odpadke, na primer za kompostiranje in anaerobno razgradnjo;

(15)

naložb v sežigalnice za obdelavo odpadkov. Izključitev ne velja za naložbe v:

i.	obrate, namenjene izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati;

ii.	obstoječe obrate za povečanje energijske učinkovitosti, zajemanje izpušnih plinov za shranjevanje ali uporabo ter pridobivanje snovi iz pepela, če te naložbe ne omogočijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov.

Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti ob podpisu ter za spremljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij z izključitvenimi merili med izvajanjem projekta, po potrebi pa tudi za sprejetje ustreznih popravnih ukrepov.

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1060

P8_TA(2019)0434

Evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (COM(2018)0278 – C8-0193/2018 – 2018/0139(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/78)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0278),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0193/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0006/2019),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 265.

P8_TC1-COD(2018)0139

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1239.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1061

P8_TA(2019)0435

Razkrivanje informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341 (COM(2018)0354 – C8-0208/2018 – 2018/0179(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/79)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0354),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0208/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0363/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 97.

(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 24.

P8_TC1-COD(2018)0179

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2088.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1062

P8_TA(2019)0436

Obstojna organska onesnaževala ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev) (COM(2018)0144 – C8-0124/2018 – 2018/0070(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

(2021/C 158/80)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0144),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0124/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018 (1),

—	po posvetovanju z Odborom regij,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (2),

—	ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 10. septembra 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0336/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3);

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 93.

(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 15. novembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0463).

P8_TC1-COD(2018)0070

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1021.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1064

P8_TA(2019)0437

Obveznost kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC in repozitoriji sklenjenih poslov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (COM(2017)0208 – C8-0147/2017 – 2017/0090(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/81)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0208),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0147/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 11. oktobra 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2017 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0181/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 385, 15.11.2017, str. 10.

(2) UL C 434, 15.12.2017, str. 63.

P8_TC1-COD(2017)0090

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/834.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1066

P8_TA(2019)0438

Izdaja dovoljenj CNS in zahteve za priznanje CNS iz tretjih držav ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav (COM(2017)0331 – C8-0191/2017 – 2017/0136(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/82)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0331),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0191/2017),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 4. oktobra 2017 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2017 (2),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0190/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 385, 15.11.2017, str. 3.

(2) UL C 434, 15.12.2017, str. 63.

P8_TC1-COD(2017)0136

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2099.)

30.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 158/1068

P8_TA(2019)0439

Spodbujanje uporabe zagonskih trgov MSP ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (COM(2018)0331 – C8-0212/2018 – 2018/0165(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2021/C 158/83)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0331),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0212/2018),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1),

—	ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0437/2018),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 79.

P8_TC1-COD(2018)0165

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2115.)

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 158

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 30. april 2021

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2019–2020 Seje: 15.–18. aprila 2019 Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 69, 26.2.2021 . SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	Četrtek, 18. april 2019
2021/C 158/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin (2019/2690(RSP))	2
2021/C 158/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kamerunu (2019/2691(RSP))	7
2021/C 158/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Bruneju (2019/2692(RSP))	11
2021/C 158/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o pogajanjih s Svetom in Komisijo o zakonodajnem predlogu uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave (2019/2536(RSP))	15
2021/C 158/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o celovitem okviru Evropske unije o endokrinih motilcih (2019/2683(RSP))	18

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
	Sreda, 17. april 2019
2021/C 158/06	Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o oblikovanju ali spremembi naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga 149a(2) Poslovnika) (2019/2020(REG))	23
2021/C 158/07	Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o politični izjavi za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika) (2019/2019(REG))	24