SPOROČILO KOMISIJE

v skladu s členom 4 Direktive 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa

Časovni razpored poletnega časa

(2021/C 149/01)

Za obdobje od leta 2022 do vključno 2026 se bo poletni čas začel in končal na navedene datume ob 1.00 uri zjutraj po univerzalnem koordiniranem času (UTC):

—	leta 2022: v nedeljo 27. marca in 30. oktobra,

—	leta 2023: v nedeljo 26. marca in 29. oktobra,

—	leta 2024: v nedeljo 31. marca in 27. oktobra,

—	leta 2025: v nedeljo 30. marca in 26. oktobra,

—	leta 2026: v nedeljo 29. marca in 25. oktobra.

Menjalni tečaji eura (1)

26. april 2021

(2021/C 149/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2085
JPY	japonski jen	130,54
DKK	danska krona	7,4362
GBP	funt šterling	0,86975
SEK	švedska krona	10,1308
CHF	švicarski frank	1,1067
ISK	islandska krona	151,00
NOK	norveška krona	10,0358
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,807
HUF	madžarski forint	363,30
PLN	poljski zlot	4,5571
RON	romunski leu	4,9233
TRY	turška lira	10,0428
AUD	avstralski dolar	1,5518
CAD	kanadski dolar	1,5030
HKD	hongkonški dolar	9,3777
NZD	novozelandski dolar	1,6727
SGD	singapurski dolar	1,6027
KRW	južnokorejski won	1 343,56
ZAR	južnoafriški rand	17,2441
CNY	kitajski juan	7,8379
HRK	hrvaška kuna	7,5652
IDR	indonezijska rupija	17 502,08
MYR	malezijski ringit	4,9524
PHP	filipinski peso	58,433
RUB	ruski rubelj	90,5838
THB	tajski bat	37,995
BRL	brazilski real	6,5895
MXN	mehiški peso	23,9814
INR	indijska rupija	90,3780

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu akta o digitalnih storitvah

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu)

(2021/C 149/03)

Komisija je 15. decembra 2020 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (v nadaljnjem besedilu: akt o digitalnih storitvah).

ENVP podpira prizadevanje Komisije za spodbujanje preglednega in varnega spletnega okolja z opredelitvijo odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, zlasti spletnih platform, kot so družbeni mediji in spletne tržnice.

ENVP odobrava dejstvo, da je namen predloga dopolniti, ne pa nadomestiti obstoječe varstvo iz Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES.Predlog bo na podlagi navedenega vsekakor vplival na obdelavo osebnih podatkov. Po mnenju ENVP je nujno zagotoviti dopolnjevanje pri nadzorovanju in nadzoru spletnih platform in drugih ponudnikov storitev gostovanja.

Določene dejavnosti v okviru spletnih platform pomenijo vse večje tveganje ne le za pravice posameznikov, temveč za celotno družbo. Čeprav so v predlog vključeni ukrepi za zmanjšanje tveganja, so upravičena dodatna jamstva, zlasti glede moderiranja vsebine, spletnega oglaševanja in priporočilnih sistemov.

Moderiranje vsebine bi se moralo izvajati v skladu s pravno državo. V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba glede na že tako endemično spremljanje vedenja posameznikov, zlasti v okviru spletnih platform, opredeliti, kdaj prizadevanja za boj proti „nezakoniti vsebini“ upravičujejo uporabo avtomatiziranih sredstev za zaznavanje, identifikacijo in obravnavanje nezakonite vsebine. Prepovedati bi bilo treba oblikovanje profilov z namenom moderiranja vsebine, razen če lahko ponudnik dokaže, da so taki ukrepi nujno potrebni za obravnavanje sistemskih tveganj, izrecno opredeljenih v aktu o digitalnih storitvah.

ENVP ob upoštevanju številnih tveganj, povezanih s ciljnim spletnim oglaševanjem, sozakonodajalca poziva, naj razmislita o dodatnih pravilih, ki presegajo preglednost. Tovrstni ukrepi bi morali vključevati postopno opuščanje, ki vodi do prepovedi ciljnega oglaševanja na podlagi vsesplošne razširjenosti sledenja, ter omejitve, povezane s kategorijami podatkov, ki se lahko obdelujejo za ciljne namene, in kategorijami podatkov, ki se lahko razkrijejo oglaševalcem ali tretjim osebam zaradi omogočanja ali olajševanja ciljnega oglaševanja.

Priporočilni sistemi v skladu z zahtevami vgrajenega in privzetega varstva podatkov ne bi smeli privzeto temeljiti na oblikovanju profilov. ENVP glede na velik pomen priporočilnih sistemov tudi priporoča dodatne ukrepe za nadaljnje spodbujanje preglednosti in nadzor uporabnikov v zvezi s temi sistemi.

ENVP na splošno priporoča, da se uvedejo minimalne zahteve glede interoperabilnosti za zelo velike spletne platforme, in spodbuja razvoj tehničnih standardov na evropski ravni v skladu z veljavno zakonodajo Unije o evropski standardizaciji.

Ob upoštevanju izkušenj in razvoja v zvezi z digitalnimi klirinškimi hišami priporoča tudi, da se opredeli izrecna in celovita pravna podlaga za sodelovanje in izmenjavo ustreznih informacij med nadzornimi organi, od katerih vsak deluje v okviru svojih pristojnosti. Akt o digitalnih storitvah bi moral zagotoviti institucionalizirano in strukturirano sodelovanje med pristojnimi nadzornimi organi, vključno z organi za varstvo podatkov, organi za varstvo potrošnikov in organi, pristojnimi za konkurenco.

1.   UVOD IN OZADJE

1.

Komisija je 15. decembra 2020 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (1).

2.

Predlog je sledil sporočilu o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, v katerem je Komisija potrdila namero glede razvoja novih in revidiranih pravil za poglobitev notranjega trga za digitalne storitve s povečanjem in uskladitvijo odgovornosti spletnih platform in ponudnikov informacijskih storitev ter okrepitvijo nadzora nad politikami glede vsebine platform v EU (2).

3.

V obrazložitvenem memorandumu je navedeno, da so nove in inovativne digitalne storitve pomembno prispevale k družbenim in gospodarskim preobrazbam v Uniji in po svetu. Hkrati pa je uporaba navedenih storitev postala tudi vir novih tveganj in izzivov, in sicer za družbo kot celoto ter za posameznike, ki take storitve uporabljajo (3).

4.

Namen predloga je zagotoviti najboljše pogoje za zagotavljanje inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu, prispevati k spletni varnosti in zaščiti temeljnih pravic ter vzpostaviti trdno in trajno strukturo upravljanja za učinkovit nadzor nad ponudniki posredniških storitev (4). Predlog zato: — vsebuje določbe o izjemi od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev (poglavje II); — določa „obveznosti glede zagotavljanja potrebne skrbnosti“, ki so prilagojene vrsti in naravi zadevne posredniške storitve (poglavje III), ter — vsebuje določbe o izvajanju in izvrševanju predloga uredbe (poglavje IV).

5.

Neuradno posvetovanje o osnutku predloga akta o digitalnih storitvah z ENVP je bilo opravljeno 27. novembra 2020. ENVP izraža odobravanje, da je bilo posvetovanje z njim opravljeno na tej zgodnji stopnji postopka.

6.

Komisija je poleg predloga akta o digitalnih storitvah sprejela tudi predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (5). Posvetovanje z ENVP je bilo v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 opravljeno tudi v zvezi s predlogom akta o digitalnih trgih, kar pa je predmet ločenega mnenja.

3.   SKLEPNE UGOTOVITVE

93.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila:

v zvezi z razmerjem do Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES:

—	besedilo člena 1(5)i predloga je treba uskladiti s sedanjim besedilom člena 1(5)(b) Direktive 2000/31/ES ter

—	pojasniti je treba, da se predlog ne uporablja za vprašanja v zvezi z odgovornostjo upravljavcev in obdelovalcev podatkov;

v zvezi z moderiranjem vsebin in uradnim obveščanjem o sumih kaznivih dejanj:

—

pojasniti je treba, da pri vseh oblikah moderiranja vsebine ni potrebna povezava s posebnim posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter da moderiranje vsebine v skladu z zahtevami po zmanjšanju količine podatkov in vgrajenem in privzetem varstvu podatkov po možnosti ne bi smelo vključevati obdelave osebnih podatkov;

—	zagotoviti je treba, da se moderiranje vsebine izvaja v skladu s pravno državo, tako da se opredeli, kdaj prizadevanja za boj proti „nezakoniti vsebini“ upravičujejo uporabo avtomatiziranih sredstev in obdelavo osebnih podatkov za zaznavanje, identifikacijo in obravnavanje take vsebine;

—	določiti je treba, da bi moralo biti oblikovanje profilov z namenom moderiranja vsebine prepovedano, razen če lahko ponudnik dokaže, da so taki ukrepi nujno potrebni za obravnavanje sistemskih tveganj, opredeljenih v predlogu;

—	pojasniti je treba, ali in, če je temu tako, v kolikšnem obsegu so ponudniki posredniških storitev pooblaščeni, da organe kazenskega pregona ali pravosodne organe prostovoljno uradno obveščajo o sumih kaznivih dejanj zunaj primera iz člena 21 predloga;

—	določiti je treba, da bi moral vsak ponudnik storitev gostovanja, ki za moderiranje vsebine uporablja avtomatizirana sredstva, zagotoviti, da taka sredstva ne ustvarjajo diskriminatornih ali neutemeljenih rezultatov;

—	zahtevo iz člena 12(2) predloga je treba razširiti na vse oblike moderiranja vsebine, ne glede na to, ali se tako moderiranje izvaja v skladu s pogoji poslovanja ponudnika ali na drugi podlagi, ter opredeliti, da morajo biti ukrepi ne le „sorazmerni“, temveč tudi „nujni“ za zastavljene cilje;

—

zahteve glede preglednosti iz člena 14(6) in člena 15(2)(c) predloga je treba poostriti z nadaljnjo podrobno opredelitvijo informacij, ki se morajo zagotoviti zadevnim posameznikom, zlasti v primeru avtomatiziranih sredstev za navedeno moderiranje vsebine, brez poseganja v dolžnost obveščanja in pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679;

—	člen 15(2) predloga je treba spremeniti tako, da bo jasno navajal, da je treba vsekakor zagotoviti informacije o avtomatiziranih sredstvih za zaznavanje in identifikacijo nezakonite vsebine, ne glede na to, ali je v naknadno odločitev vključena uporaba takih sredstev ali ne;

—	od vseh ponudnikov storitev gostovanja, ne le spletnih platform je treba zahtevati, da zagotovijo preprosto dostopen mehanizem za vložitev pritožbe, kot je določeno v členu 17 predloga;

—

v člen 17 predloga je treba vključiti rok za odločitev platforme o pritožbi ter navedbo, da mehanizem za vložitev pritožbe, ki bo vzpostavljen, ne posega v pravice in pravna sredstva, ki jih imajo na voljo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES;

—	z navedbo v Prilogi je treba nadalje opredeliti vsa druga kazniva dejanja (poleg spolne zlorabe otrok), ki izpolnjujejo prag iz člena 21 predloga in za katera bi lahko veljala obveznost uradnega obveščanja;

—

razmisliti je treba o uvedbi dodatnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti in uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pri čemer se, kadar je nujno potrebno, upoštevajo ozko opredeljene omejitve (npr. po potrebi zaradi varovanja zaupnosti preiskave, ki poteka) v skladu z zahtevami iz člena 23(1) in (2) Uredbe (EU) 2016/679, ter

—	jasno je treba opredeliti pojem „ustrezne informacije“ iz člena 21 predloga z izčrpnim seznamom kategorij podatkov, ki jih je treba sporočiti, in vseh kategorij podatkov, ki jih je treba ohraniti, da bi se po potrebi podprle nadaljnje preiskave, ki jih izvajajo ustrezni organi kazenskega pregona;

v zvezi s spletnim oglaševanjem:

—	razmisliti je treba o dodatnih pravilih, ki presegajo preglednost, vključno s postopnim opuščanjem, ki vodi do prepovedi ciljnega oglaševanja na podlagi vsesplošne razširjenosti sledenja;

—

proučiti je treba omejitve glede (a) kategorij podatkov, ki se lahko obdelujejo za ciljne namene, (b) kategorij podatkov ali meril, na podlagi katerih se lahko oglasi ciljno usmerjajo ali ponujajo, in (c) kategorij podatkov, ki se lahko razkrijejo oglaševalcem ali tretjim osebam zaradi omogočanja ali olajševanja ciljnega oglaševanja;

—	v členih 24 in 30 predloga je treba nadalje pojasniti sklicevanje na fizično ali pravno osebo, v imenu katere je oglas prikazan;

—

k zahtevam iz člena 24 je treba dodati novo točko z zahtevo, da morajo ponudniki platform posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestiti, ali je bil oglas izbran z avtomatiziranim sistemom (npr. izmenjavo oglasov ali platformo) in v tem primeru navesti identiteto pravne ali fizične osebe, odgovorne za sistem;

—	v člen 30(2)(d) je treba vključiti opredelitev, da mora register vključevati tudi informacije o tem, ali je bila ena ali več posebnih skupin prejemnikov storitve izključenih iz ciljne skupine oglasa;

—	sklicevanje na „glavne parametre“ je treba nadomestiti s „parametri“ in dodatno pojasniti, najmanj kateri parametri bi se morali razkriti, da bi pomenili „smiselne informacije“ v smislu členov 24 in 30 predloga, ter

—	proučiti je treba podobne zahteve, ki se uporabljajo za zagotovitev sledljivosti trgovcev (člen 22 predloga) v zvezi z uporabniki storitev spletnega oglaševanja (člena 24 in 30 predloga);

v zvezi s priporočilnimi sistemi:

—	pojasniti je treba, da priporočilni sistemi v skladu z zahtevami vgrajenega in privzetega varstva podatkov ne bi smeli privzeto temeljiti na „oblikovanju profilov“ v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679;

—	določiti je treba, da se morajo informacije o vlogi in delovanju priporočilnih sistemov predstaviti ločeno, tj. na preprosto dostopen, za nestrokovnjake jasen in jedrnat način;

—	določiti je treba, da priporočilni sistemi v skladu z zahtevami vgrajenega in privzetega varstva podatkov ne bi smeli privzeto temeljiti na „oblikovanju profilov“ v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679, ter

—

v člen 29 predloga je treba vključiti dodatne zahteve: — na vidnem mestu platforme je treba z razpoložljivimi možnostmi na uporabniku prijazen način navesti dejstvo, da platforma uporablja priporočilni sistem in nadzor; — uporabnika platforme je treba obvestiti, ali je priporočilni sistem avtomatiziran sistem sprejemanja odločitev, in v tem primeru navesti identiteto fizične ali pravne osebe, odgovorne za odločitev; — posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, je treba omogočiti, da si na uporabniku prijazen način ogledajo povezani profil ali profile, uporabljene za ustvarjanje vsebine platforme za prejemnika storitve; — prejemnikom storitve je treba omogočiti, da prilagodijo priporočilne sisteme vsaj na podlagi osnovnih naravnih meril (npr. časa, interesne teme itd.), ter — uporabnikom je treba zagotoviti lahko dostopno možnost za izbris profila ali profilov, uporabljenih za ustvarjanje vsebine, ki jo vidijo;

v zvezi z dostopom preverjenih raziskovalcev:

—	določiti je treba, da priporočilni sistemi v skladu z zahtevami vgrajenega in privzetega varstva podatkov ne bi smeli privzeto temeljiti na „oblikovanju profilov“ v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679;

—

v členu 26(1)(c) predloga je treba spremeniti odstavek, da bo vseboval sklicevanje na dejanski ali predvidljiv negativen sistemski učinek na varovanje javnega zdravja, mladoletnih otrok, družbenega diskurza ali dejanske ali predvidljive učinke v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo, zlasti v zvezi s tveganjem namerne manipulacije njihovih storitev, med drugim z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve;

—	člen 31 je treba razširiti, da bo omogočal vsaj preverjanje učinkovitosti in sorazmernosti ukrepov za zmanjšanje tveganja, ter

—	proučiti je treba način, ki bo splošneje omogočal raziskave v javnem interesu, tudi zunaj okvira spremljanja skladnosti s predlogom;

v zvezi z interoperabilnostjo platforme:

—	proučiti je treba uvedbo minimalnih zahtev glede interoperabilnosti za zelo velike spletne platforme in spodbujati razvoj tehničnih standardov na evropski ravni v skladu z veljavno zakonodajo Unije o evropski standardizaciji;

v zvezi z izvajanjem, sodelovanjem, sankcijami in izvrševanjem:

—

zagotoviti je treba dopolnjevanje pri nadzoru nadzorovanja spletnih platform in drugih ponudnikov storitev gostovanja, zlasti z — zagotavljanjem izrecne pravne podlage za sodelovanje med ustreznimi organi, od katerih vsak deluje v okviru svojih pristojnosti, — zahtevanjem institucionaliziranega in strukturiranega sodelovanja med pristojnimi nadzornimi organi, vključno z organi za varstvo podatkov, ter — izrecnim sklicevanjem na pristojne organe, vključene v sodelovanje, in opredelitvijo okoliščin za sodelovanje;

—	sklicevanjem na pristojne organe na področju konkurenčnega prava in Evropski odbor za varstvo podatkov v uvodnih izjavah predloga;

—	zagotoviti je treba, da bodo imeli koordinatorji digitalnih storitev, pristojni organi in Komisija tudi pooblastila in dolžnost, da se v okviru svojih preiskav in ocen skladnosti s predlogom posvetujejo s pristojnimi organi, vključno z organi za varstvo podatkov;

—

pojasniti je treba, da bi morali biti pristojni nadzorni organi iz predloga na zahtevo pristojnih nadzornih organov iz Uredbe (EU) 2016/679 ali na lastno pobudo zmožni zagotoviti vse informacije v okviru revizij in preiskav, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, ter v zvezi s tem vključiti izrecno pravno podlago;

—	zagotoviti je treba večjo skladnost med merili iz členov 41(5) in 42(2) in člena 59 predloga ter

—	Evropskemu odboru za varstvo podatkov je treba omogočiti izdajanje mnenj na lastno pobudo in mnenj o zadevah, ki niso ukrepi, ki jih sprejme Komisija.

---

(1)  COM(2020) 825 final.

(2)  COM(2020) 67 final, str. 12.

(3)  COM(2020) 825 final, str. 1.

(4)  COM(2020) 825 final, str. 2.

(5)  COM(2020) 842 final.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10233 – Clearlake/TA Associates/Charlesbank/Ivanti)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 149/04)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10170 — Shell/NXK)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 149/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 149/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek, ki se lahko vloži v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Jászsági nyári szarvasgomba“

EU št.: ZGO-HU-02475 – 4. julij 2018

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Jászsági nyári szarvasgomba“

2.   Država članica ali tretja država

Madžarska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Jászsági nyári szarvasgomba“ opredeljuje svežo avtohtono sorto podzemnih gob vrste poletna gomoljika (Tuber aestivum Vittad.), ki se nabira na opredeljenem geografskem območju.

Morfološke značilnosti gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“:

Trosnjak je različnih velikosti: najmanjša priporočena velikost za dajanje v promet je velikost oreha; zgornje omejitve ni. Najmanjša teža trosnjaka, priporočena za uporabo, je 40 g.

Večinoma je bolj ali manj pravilne okrogle oblike, običajno brez kakršne koli vdolbine na dnu gomolja.

Zunanja lupina je črnorjave do črne barve. Zunanjost je groba in prekrita s črnimi luskami, ki so pogosto velike (312 mm), piramidne oblike (s 5–7 stranicami), izrazite, čvrste, z ostrimi robovi in običajno s sploščenim vrhom, z diagonalno brazdo in vrzelmi po dolžini ter trdno pritrjene na glebo.

Meso znotraj gobe je čvrste konsistence z belimi do rumenorjavimi progami. Med zorenjem je najprej belkaste, nato rumenkasto umazano sive, bledo lešnikove in nazadnje globoko čokoladno rjave barve. Zelo zrel trosnjak je precej temnejši, rumenkasto rjave do rdeče barve.

Organoleptične lastnosti gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“:

Ima edinstveno, prijetno aromo. Ta ob nabiranju sprva spominja na kuhano koruzo ali pražen in fermentiran pivovarski ječmen, spremlja pa jo prijeten vonj po sveže pokošeni travi. Aroma se med nabiranjem in skladiščenjem spremeni, vendar ohrani značilni prijetni vonj po sveže pokošeni travi.

Okus je močan in spominja na zelo okusen oreh.

„Jászsági nyári szarvasgomba“ raste od konca maja do konca avgusta, medtem ko je druge gomoljike mogoče nabirati do konca novembra.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Gobe morajo biti gojene in nabrane na območju proizvodnje.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“ obsega upravno območje naslednjih občin: Jászivány, Jászkisér, Jászdózsa, Jászapáti, Jászágó, Jászárokszállás, Jászjákóhalma, Jásztelek in Jászszentandrás, kot tudi občini Besenyszög in Újszász, ki mejita na regijo Jászság, čeprav se območji proizvodnje ne stikata. Obsegata namreč območje, kjer je gomoljika „Jászsági nyári szarvasgomba“ naravno prisotna, tj. kjer je vrsta tal primerna za njeno gojenje.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“ z geografskim območjem temelji na slovesu in kakovosti proizvoda.

Posebnosti geografskega območja

Jászság leži v upravnem območju županije Jász-Nagykun-Szolnok na severozahodnem delu Velike madžarske nižine. Je del osrednje regije reke Tisa in se nahaja med rekama Zagyva in Tarna, ki sta pritoka Tise. Geološko in botanično je to naravna podregija, ki tvori del ravnine reke Tisa. Imenuje se po ljudstvu Jász (Jazi), ki se je tu naselilo v 13. stoletju.

„Jászsági nyári szarvasgomba“ raste v naravi v koreninskih sistemih predvsem hrasta, leske in gabra, a tudi na plantažah, znanih kot vrtovi „Trifla“ (gomoljik). Vrtovi gomoljik v Jászságu so običajno v hrastovih gozdovih.

Na posebnosti gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“ vplivajo naravne lastnosti tal in sestava vrst rastlin, značilnih za to območje. Večina podregije, ki tvori bogato porečje, ima visok nivo podtalnice, kar skupaj s černozjomom omogoča edinstvene razmere za rast gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“.

Talne razmere v Jázságu so izjemno ugodne za saditev in gojenje poletnih gomoljik. Slana tla iz solonca na vzhodu regije, ki segajo vse do reke Tisa, prekrivajo travniška in aluvialna tla različnih sestav, ki so pH-nevtralna ali šibko bazična, trda, glinasta, a bogata s humusom in pokrita s černozjomom.

Posebnosti proizvoda

Trosnjak gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“ je razmeroma pravilne oblike in raste v obilju ter enakomerno. Na to vplivajo gozdovi poletnega hrasta v regiji Jászság, izredno kakovostna černozjomna tla, ki so značilna za nepogozdeno stepo, visok nivo podtalnice blizu površine, podnebje in soobstoj z drugimi vrstami rastlin.

Goba med zorenjem oddaja edinstveno, vedno polnejšo in močnejšo aromo po sveže pokošeni travi in kuhani koruzi, ki je lahko pomešana z drugimi vonjavami, odvisno od območja proizvodnje: po dimu in podrasti, lešniku, tobaku, marcipanu ali temni čokoladi.

Ta goba se od drugih razlikuje po še eni zanimivi lastnosti, in sicer, da je najboljša med julijem in sredino avgusta. V nasprotju z drugimi madžarskimi ali tujimi poletnimi gomoljikami se sezona gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“ običajno konča sredi ali konec avgusta. Čeprav je tedaj nabiranje gomoljik drugod v polnem razmahu, imajo te gomoljike drugačno kakovost in aromo. V tem obdobju ima „Jászsági nyári szarvasgomba“ prijeten vonj po senu, trosnjak pa zrase do velikosti, ki je primernejša za trženje.

Povezava med geografskim območjem ter kakovostjo in slovesom proizvoda

Zaradi černozjomnih tal, bogatih s humusom, in rastlinskih združb, ki so se tu razvile, se na tem območju v celotni rastni dobi proizvede več kumarina, ki daje gomoljiki „Jászsági nyári szarvasgomba“ vonj po sveže pokošeni travi. Aroma, ki se med zorenjem nenehno spreminja ter postaja polnejša in močnejša, nastane predvsem zaradi s humusom bogatih černozjomnih tal, ki pokrivajo regijo.

Zaradi umetnega pogozdovanja v Jászságu nastajajo habitati, v katerih rastejo gomoljike izvrstne kakovosti in soobstajajo z zavarovanimi vrstami orhidej, te pa prav tako ugodno vplivajo na značilno aromo gomoljike „Jászsági nyári szarvasgomba“.

Da bi ohranili tradicije madžarskih nabiralcev gomoljik, so leta 2002 v vasi Jászszentandrás odprli muzej gomoljik, ki je prvi v tej državi in drugi v Evropi. Madžarska zveza nabiralcev gomoljik (Magyar Szarvasgombász Szövetség) vsako leto priredi dogodek ob začetku sezone. Jászszentandrás ima častni naziv madžarske prestolnice gomoljik. Tu so leta 2004 ustanovili Združenje nabiralcev gomoljik Jászság László Hollós (Jászsági Hollós László Trifflász Egyesület), da bi varovalo naravne habitate in pomagalo zakonsko regulirati nabiranje gomoljik. Mednarodno policijsko združenje in lokalni organi ter Madžarska zveza nabiralcev gomoljik in viteški red gomoljik sv. Lászla (Szent László Szarvasgomba Lovagrend) zadnjih pet let skupaj organizirajo vedno bolj priljubljeno kuharsko tekmovanje v pripravi jedi, ki vsebujejo gomoljike. Na njem organizatorji vsakemu tekmovalcu podarijo gomoljiko „Jászsági nyári szarvasgomba“.

Gomoljika „Jászsági nyári szarvasgomba“ je splošno znana tudi z drugimi vzdevki, kot so „črni biser Jászsága“, „zlato Jászsága“ ali „gomoljika Jásza“, kar kaže, kako zelo je proizvod cenjen v regiji. Ti vzdevki so vedno pogostejši tudi v medijih.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://gi.kormany.hu/foldrajzi-arujelzok

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.