Menjalni tečaji eura (1)

29. marec 2021

(2021/C 112/01)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1784
JPY	japonski jen	129,19
DKK	danska krona	7,4360
GBP	funt šterling	0,85120
SEK	švedska krona	10,2205
CHF	švicarski frank	1,1075
ISK	islandska krona	151,00
NOK	norveška krona	10,0738
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,079
HUF	madžarski forint	362,32
PLN	poljski zlot	4,6457
RON	romunski leu	4,9025
TRY	turška lira	9,6209
AUD	avstralski dolar	1,5398
CAD	kanadski dolar	1,4833
HKD	hongkonški dolar	9,1618
NZD	novozelandski dolar	1,6805
SGD	singapurski dolar	1,5860
KRW	južnokorejski won	1 334,49
ZAR	južnoafriški rand	17,6924
CNY	kitajski juan	7,7334
HRK	hrvaška kuna	7,5723
IDR	indonezijska rupija	17 021,99
MYR	malezijski ringit	4,8803
PHP	filipinski peso	57,112
RUB	ruski rubelj	89,4425
THB	tajski bat	36,731
BRL	brazilski real	6,7964
MXN	mehiški peso	24,4513
INR	indijska rupija	85,5038

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2021/C 112/02)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Coteaux du Pont du Gard“

PGI-FR-A1131-AM01

Datum vloge: 29.8.2016

1.   Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1.   Enološki postopki – sprememba donosa vin rosé in rdečih vin

Največji donos proizvodnje rdečih vin se z 80 hl/ha poveča na 90 hl/ha, največji donos proizvodnje vin rosé pa se z 90 hl/ha poveča na 100 hl/ha.

V povezavi s povečanjem donosa vin rosé je namen te vloge omogočiti določeno stopnjo odzivnosti proizvodnje glede na potrebe na trgu v korist vin rosé ter zagotoviti njeno doslednost.

Poleg trga vin rosé, ki je v izrednem porastu, je bilo analizirano tudi povpraševanje strank po blagih rdečih vinih, ki vsebujejo manj alkohola. Majhno povečanje donosa na vinogradniških parcelah, ki ustrezajo merilom za proizvajanje rdečih vin, bo omogočilo pridelavo sadnih vin, ki vsebujejo manj alkohola.

Omenjeno majhno povečanje donosa ne vpliva na tipične lastnosti rdečih vin in vin rosé, ki se jih prideluje pod imenom „Coteaux du Pont du Gard“.

Ta sprememba točke 6 „Donos“ – Poglavje I specifikacije proizvoda – vpliva na enotni dokument v točki „Enološki postopki – Največji donos“.

2.2.   Proizvodnja kakovostnih penečih vin

Specifikacija proizvoda je bila spremenjena, da bi se iz nje umaknile vse določbe, povezane s proizvodnjo kakovostnih penečih vin. To je posledica sklepa Conseil d’État z dne 2. marca 2015 o razveljavitvi odloka z dne 28. oktobra 2011 v povezavi z ZGO „Coteaux du Pont du Gard“ v delu, ki potrjuje določbe specifikacije proizvoda v povezavi s „kakovostnimi penečimi rdečimi vini, kakovostnimi penečimi vini rosé in kakovostnimi penečimi belimi vini“.

Conseil d’État je v skladu z ukrepi zveze Fédération Nationale des Producteurs et Elaborateurs de Crémants zaradi neobstoja predhodnih pravil razveljavil določbe o „penečih vinih“ iz odlokov, ki se nanašajo na različne ZGO, med katere spada tudi ZGO „Coteaux du Pont du Gard“. Conseil d’État je v svojem odloku menil, da predhodna proizvodnja penečih vin na tem območju ni bila vzpostavljena.

Ta sprememba se nanaša na poglavje I specifikacije proizvoda v točkah 3.1 „Vrsta proizvodov“, 3.3 „Organoleptični opis vin“ in 7.2 „Posebnost proizvodov v povezavi z geografskim poreklom“ ter na enotni dokument vpliva v naslednjih točkah: „Kategorije proizvodov vinske trte“, „Opis vina“ in „Povezava z geografskih območjem“.

2.3.   Opis proizvodov

V točki 3.3 poglavja I specifikacije proizvoda se opis vin dopolni tako, da se za vsako barvo vina in glede na kategorijo proizvodov doda organoleptični opis proizvodov. Pri vinih iz prezrelega grozdja opis različnih barv vin sledi opisu mirnih vin, poleg tega pa se doda še, da so za omenjena vina značilne arome zrelega sadja.

Te dodatke se vključi v točko „Opis vina“ enotnega dokumenta.

2.4.   Oblikovne spremembe – območje proizvodnje

Specifikacija proizvoda je bila popravljena v točki 4.1. poglavja I zaradi vključitve oblikovnega popravka:

V prvem pododstavku je bil izraz „trgatev“ nadomeščen z izrazom „proizvodnja grozdja“, ki je ustreznejši za opredelitev geografskega območja proizvodnje grozdja v primerjavi z območjem proizvodnje in obdelave vin.

Ta sprememba je bila vključena v točko „Razmejeno geografsko območje“ enotnega dokumenta.

2.5.   Območje v neposredni bližini

V točki 4.2 specifikacije proizvoda se območje v neposredni bližini brez sprememb prenese v seznam občin, ki nadomešča sezname okrožij, katerih upravna razčlenitev je manj natančna.

Seznam občin je bil izdelan na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019, ki je nacionalna referenca.

Ta prepis območja v neposredni bližini v seznam občin je bil vključen v točko o „dodatnih pogojih“ v enotnem dokumentu.

2.6.   Trsni izbor

V točki 5 poglavja I specifikacije proizvoda je bil trsni izbor, določen za proizvodnjo vin z ZGO „Coteaux du Pont du Gard“, dopolnjen z naslednjimi devetimi sortami vinske trte:

„artaban N, cabernet blanc B, cabernet cortis N, floreal B, muscaris B, soreli B, souvignier gris B, vidoc N in voltis B.“

Te sorte vinske trte so odporne proti suši in glivičnim boleznim. Omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa ustrezajo sortam vinske trte, uporabljenim za proizvodnjo vin z ZGO. Ne spreminjajo značilnosti vin z ZGO.

Te sorte vinske trte so bile dodane na seznam sort iz točke „Glavne sorte vinske trte“ tega enotnega dokumenta.

2.7.   Nadzorni organ

Besedilo poglavja 3, ki se navezuje na certifikacijski organ, ki deluje v imenu organizacije INAO, pristojnega nadzornega organa, se posodobi.

Ti oblikovni popravki ne vplivajo na enotni dokument.

2.8.   Povezava z geografskim območjem

Enotni dokument je bil dopolnjen v točki „Povezava z geografskim območjem“, da bi pojasnili, da vzročna povezava med vini z ZGO „Coteaux du Pont du Gard“ temelji na slovesu zgodovinskega območja Pont du Gard, ki daje ugled vinom z ZGO.

Zadnji odstavek poglavja Povezava s poreklom, ki je naveden v specifikaciji proizvoda, je bil zato črtan v povezavi z geografskim območjem v tem enotnem dokumentu, saj glede povezave ne dodaja pomembnih informacij. (Zadnji odstavek se glasi: „Poleg oljkarstva in reje bikov je tako vinska trta v samem središču kulture departmaja Gard. Dejavno prispeva k razvoju tega območja, povezanem s pokrajinami belega apnenca, ki so tako značilne za garige črnika v regiji.“)

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Coteaux du Pont du Gard

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vin

Mirna rdeča, rosé in bela vina

Največji ali najmanjši delež skupnega alkohola ter najnižje ali najvišje vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določeni z zakonodajo Skupnosti.

Rdeča vina, ki se jih pridobiva predvsem iz sort grenache, sirah, merlot in cabernet sauvignon, so v splošnem precej močne bleščeče in sijajne rdeče barve z odtenki vijolične. Ta vina imajo močno aromo in primarne note zelo zrelega črnega in rdečega jagodičja. V ustih gre za vina z delikatnim okusom, v sredini ust je vino gosto in zaokroženo, tanini pa so prefinjeni, zaokroženi in nikakor ne izsušijo okušalnih brbončic.

Vina rosé se proizvajajo predvsem iz sort cinsault, grenache in sirah. Gre za močno rožnata vina. Imajo zelo jasno aromo rdečega jagodičja z nekoliko vinskim zatonom. V ustih gre za bogata, zelo lepa vina z obstojno aromo.

Bela vina so prefinjena, elegantna, bogata in sadna. So slamnato rumenih odtenkov, včasih z zelenim odsevom. Ta vina imajo jasno in zelo intenzivno aromo s primarnimi notami belega in suhega sadja. V ustih gre za zaokrožena, bogata vina, ki izražajo čudovito živost in svežino, zaznamo pa lahko tudi sadne note.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

Rdeča, rosé in bela vina iz prezrelega grozdja

Poleg podrobnega opisa za mirna vina so za vina iz prezrelega grozdja značilne arome zrelega sadja.

Pri vinih iz prezrelega grozdja so (najmanjši ali največji) deleži dejanskega alkohola, skupnega alkohola in naravnega alkohola ter najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida določeni z zakonodajo Skupnosti.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Za enološke postopke veljajo obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(b)   Največji donosi

Rdeča in bela vina z ZGO „Coteaux du Pont du Gard“

90 hektolitrov na hektar

Vina rosé z ZGO „Coteaux du Pont du Gard“

100 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Coteaux du Pont du Gard“ potekajo v departmaju Gard na ozemlju naslednjih občin:

Aigues-Vives, Aimargues, Aramon, Argilliers, Aubais, Aubord, Aujargues, Bagnols sur Cèze, Beaucaire, Beauvoisin, Bellegarde, Belvezet, Bernis, Bezouce, Boissières, Bouillargues, Cabrières, Caissargues, Calvisson, Carsan, Castillon du Gard, Caveirac, Chusclan, Clarensac, Codognan, Codolet, Collias, Comps, Congénies, Connaux, Cornillon, Domazan, Estézargues, Flaux, Fournès, Fourques, Gallargues-le-Montueux, Garons, Générac, Jonquières Saint-Vincent, Junas, La Roque-sur-Cèze, Langlade, Laudun, Le Cailar, Lédenon, Les Angles, Lirac, Manduel, Marguerittes, Meynes, Milhaud, Montaren-et-Saint-Médiers, Montfaucon, Montfrin, Mus, Nages-et-Solorgues, Nîmes, Orsan, Parignargues, Pont-Saint-Esprit, Poulx, Pouzilhac, Pujaut, Redessan, Remoulins, Rochefort-du-Gard, Rodilhan, Roquemaure, Sabran, Saint-Alexandre, Saint-André-d’Olérargues, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Côme-et-Maruéjols, Saint-Dionizy, Saint Etienne-des-Sorts, Saint-Geniès-de-Comolas, Saint-Gervais, Saint-Gervasy, Saint-Gilles, Saint-Hilaire-d’Ozilhan, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-d’Aigouze, Saint-Laurent-les-Arbres, Saint-Laurent-de-Carnols Saint -Marcel-de-Careiret, Saint-Maximin, Saint-Michel-d’Euzet, Saint-Nazaire, Saint-Paul-les-Fonts, Saint-Paulet-de-Caisson, Saint-Quentin-la-Poterie, Saint-Siffret, Saint-Victor-La-Coste, Salazac, Sanilhac-et-Sagries, Sauveterre, Saze, Sernhac, Sommières, Tavel, Théziers, Tresques, Uchaud, Uzès, Vallabrègues, Valliguières, Vauvert, Vénéjan, Vergèze, Vers-Pont-du-Gard, Vestric-et-Candiac (del, ki se nahaja na jugovzhodu Vistre) in Villeneuve-lès-Avignon.

7.   Glavne sorte vinske trte

Alicante Henri Bouschet N

Alphonse Lavallée N

Altesse B

Alvarinho – Albariño

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Aranel B

Arinarnoa N

Artaban N

Arvine B – petite arvine

Aubun N – murescola

Bourboulenc B – doucillon blanc

Brun argenté N – vaccarèse

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet-Sauvignon N

Caladoc N

Cardinal Rg

Carignan N

Carignan blanc B

Carmenère N

Chardonnay B

Chasan B

Chasselas B

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Colombard B

Cot N – malbec

Couderc noir N

Counoise N

Danlas B

Egiodola N

Floreal B

Gamay N

Gamay de Chaudenay N

Gewurztraminer Rs

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros Manseng B

Lival N

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Maréchal Foch N

Mauzac B

Merlot N

Mondeuse N

Mondeuse blanche B

Morrastel N – minustellu, graciano

Mourvèdre N – monastrell

Muscaris B

Muscat d'Alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de Hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Nielluccio N – nielluciu

Négrette N

Petit Manseng B

Petit Verdot N

Pinot gris G

Pinot noir N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Portan N

Riesling B

Rivairenc N – aspiran noir

Rivairenc blanc B – aspiran blanc

Roussanne B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Sciaccarello N

Semillon B

Servant B

Soreli B

Souvignier gris Rs

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Ugni blanc B

Verdelho B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Villard blanc B

Villard noir N

Viognier B

Voltis B

8.   Opis povezave

ZGO „Coteaux du Pont du Gard“ je svoje ime dobilo po zgodovinskem območju „Pont du Gard“, ki se nahaja v osrčju geografskega območja departmaja Gard in ki daje sloves omenjenim vinom.

Vinograd Languedoc se večinoma nahaja na velikem območju apnenčastih gričev in planot, ki so značilne za to regijo departmaja Gard, pa tudi na peščenih, gruščnatih in naplavnih tleh mejnih ravnic na vzhodu in na jugu ob meji z regijo Camargue.

Zaradi oddaljenosti od morja in gora v regiji vlada izrazito sredozemsko podnebje z zelo vročimi in suhimi poletji. Veter s severa, ki se imenuje mistral, je pogosto zelo močan, izmenjava pa se s sunki morskega vetra, ki jeseni včasih povzroča močne padavine (na območju masiva Cévennes), ki so sčasoma oblikovale pokrajino in ljudi privedle do tega, da so uspeli ukrotiti vodo.

Letna količina padavin znaša med 600 in 750 mm, včasih pa prihaja do pomembnih odstopanj zaradi neviht.

Prva pomembna razvojna dela omenjenega območja so potekala v rimskih časih, vsebovala pa so tudi gradnjo akvadukta Pont du Gard, ki je Unescov spomenik svetovne dediščine in katerega 50 kilometrov cevovodov omogoča oskrbo z vodo v mestu Nîmes. V tem obdobju so posadili tudi prvi pomembnejši vinograd.

Po različnih spremembah je vinograd pridobil svojo sedanjo obliko v 19. stoletju.

Vino je bilo kot deželno vino priznano z odlokom z dne 16. novembra 1981, vinogradniki pa so leta 2010 sprejeli odločitev o razširitvi območja na 5 vin iz sosednjih držav, da bi poudarili skladnost in dinamiko ozemlja ZGO Coteaux du Pont du Gard ter obenem izkoristili znanje in izkušnje vseh vinogradnikov iz omenjene regije.

Sorte vinske trte, ki so se znatno razvile, so sredozemske sorte, ki so se zelo dobro prilagodile najbolj suhim prstem, pa tudi druge sorte, kot denimo cabernet sauvignon in merlot med rdečimi vini ter chardonnay in sauvignon med belimi vini v globljih tleh.

Izjemno dobri pogoji zorenja, prilagoditve sort vinske trte in enološke naložbe omogočajo pridobivanje vin z močnim sredozemskim značajem.

Rdeča vina so na splošno precej močne in tople barve, s sadnimi aromami in taninsko strukturo, ki se spreminja glede na uporabljene vinarske tehnologije.

Vina rosé in bela vina so prefinjena, elegantna, bogata in sadna vina, ki so običajno proizvedena z namenom, da se jih uživa, ko so mlada.

Za vina iz prezrelega grozdja so značilne arome zrelega sadja.

Zaradi svoje geografske lege ima ZGO Coteaux du Pont du Gard zelo toplo podnebje, ki omogoča pridelavo vin z močnim sredozemskim značajem. Prilagoditve vin trsnemu izboru, s čimer se vinogradniki ukvarjajo že več kot 30 let, omogoča zadovoljitev povpraševanja novih potrošnikov, ki prihajajo vse pogosteje odkrivat regijo, njene zgodovinske znamenitosti ter njena vina in tako prispevajo k ugledu zaščitene geografske označbe „Coteaux du Bridge du Gard“.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Označevanje

Pravni okvir:

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščiteno geografsko označbo „Coteaux du Pont du Gard“ je mogoče dopolniti z imenom ene ali več sort.

Zaščiteno geografsko označbo „Coteaux du Pont du Gard“ je mogoče dopolniti z navedbama „zgodnje“ ali „mlado“. Izraza „zgodnje“ ali „mlado“ se uporabljata za mirna vina.

Na etiketi je naveden logotip ZGO EU, navedba „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Izjema v povezavi s proizvodnjo na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in pridelavo vina, za katero se lahko uporablja zaščitena geografska označba „Coteaux du Pont du Gard“, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019 obsega ozemlje naslednjih občin:

v departmaju Gard: Aigaliers, Aigremont, Aiguèze, Aigues-Mortes, Alès, Allègre-les-Fumades, Alzon, Anduze, Arpaillargues-et-Aureillac, Arphy, Arre, Arrigas, Aspères, Aubussargues, Aujac, Aulas, Aumessas, Avèze, Bagard, Barjac, Baron, Bessèges, Bez-et-Esparon, Blandas, Blauzac, Boisset-et-Gaujac, Bonnevaux, Bordezac, Boucoiran-et-Nozières, Bouquet, Bourdic, Bréau-Mars, Bragassargues, Branoux-les-Taillades, Brignon, Brouzet-lès-Alès, Brouzet-lès-Quissac, Campestre-et-Luc, Canaules-et-Argentières, Cannes-et-Clairan, Cardet, Carnas, Cassagnoles, Castelnau-Valence, Causse-Bégon, Cavillargues, Cendras, Chambon, Chamborigaud, Collorgues, Colognac, Combas, Concoules, Conqueyrac, Corbès, Corconne, Courry, Crespian, Cros, Cruviers-Lascours, Deaux, Dions, Domessargues, Dourbies, Durfort-et-Saint-Martin-de-Sossenac, Euzet, Foissac, Fons, Fons-sur-Lussan, Fontanès, Fontarèches, Fressac, Générargues, Génolhac, Gagnières, Gailhan, Gajan, Garrigues-Sainte-Eulalie, Gaujac, Goudargues, Issirac, Lédignan, Lézan, La Bastide-d'Engras, La Bruguière, La Cadière-et-Cambo, La Calmette, La Capelle-et-Masmolène, La Grand-Combe, La Rouvière, La Vernarède, Lamelouze, Lanuéjols, Lasalle, Laval-Pradel, Laval-Saint-Roman, Le Garn, Le Grau-du-Roi, Le Martinet, Le Pin, Le Vigan, Lecques, Les Mages, Les Plans, Les Plantiers, Les Salles-du-Gardon, L'Estréchure, Liouc, Logrian-Florian, Lussan, Méjannes-lès-Alès, Méjannes-le-Clap, Malons-et-Elze, Mandagout, Martignargues, Maruéjols-lès-Gardon, Massanes, Massillargues-Attuech, Mauressargues, Meyrannes, Mialet, Molières-Cavaillac, Molières-sur-Cèze, Monoblet, Mons, Montagnac, Montclus, Montdardier, Monteils, Montignargues, Montmirat, Montpezat, Moulézan, Moussac, Navacelles, Ners, Orthoux-Sérignac-Quilhan, Peyremale, Peyrolles, Pommiers, Pompignan, Ponteils-et-Brésis, Portes, Potelières, Pougnadoresse, Puechredon, Quissac, Revens, Ribaute-les-Tavernes, Rivières, Robiac-Rochessadoule, Rochegude, Rogues, Roquedur, Rousson,Sénéchas, Saint-Etienne-de-l'Olm, Saint-Ambroix, Saint-André-de-Majencoules, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-André-de-Valborgne, Saint-Bénézet, Saint-Bauzély, Saint-Bonnet-de-Salendrinque, Saint-Brès, Saint-Bresson, Saint-Césaire-de-Gauzignan, Saint-Chaptes, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Christol-lès-Alès, Saint-Clément, Saint-Dézéry, Saint-Denis, Sainte-Anastasie, Sainte-Cécile-d'Andorge, Sainte-Croix-de-Caderle, Saint-Félix-de-Pallières, Saint-Florent-sur-Auzonnet, Saint-Geniès-de-Malgoirès, Saint-Hilaire-de-Brethmas, Saint-Hippolyte-de-Caton, Saint-Hippolyte-de-Montaigu, Saint-Hippolyte-du-Fort, Saint-Jean-de-Ceyrargues, Saint-Jean-de-Crieulon, Saint-Jean-de-Maruéjols-et-Avéjan, Saint-Jean-de-Serres, Saint-Jean-de-Valériscle, Saint-Jean-du-Gard, Saint-Jean-du-Pin, Saint-Julien-de-Cassagnas, Saint-Julien-de-la-Nef, Saint-Julien-les-Rosiers, Saint-Just-et-Vacquières, Saint-Laurent-la-Vernède, Saint-Laurent-le-Minier, Saint-Mamert-du-Gard, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Valgalgues, Saint-Maurice-de-Cazevieille, Saint-Nazaire-des-Gardies, Saint-Paul-la-Coste, Saint-Pons-la-Calm, Saint-Privat-de-Champclos, Saint-Privat-des-Vieux, Saint-Roman-de-Codières, Saint-Sébastien-d'Aigrefeuille, Saint-Sauveur-Camprieu, Saint-Théodorit, Saint-Victor-de-Malcap, Saint-Victor-des-Oules, Salindres, Salinelles, Sardan, Saumane, Sauve, Sauzet, Savignargues, Servas, Serviers-et-Labaume, Seynes, Soudorgues, Soustelle, Souvignargues, Sumène, Tharaux, Thoiras, Tornac, Trèves, Vézénobres, Vabres, Val-d'Aigoual, Vallérargues, Vallabrix, Verfeuil, Vic-le-Fesq, Villevieille in Vissec.

v departmaju Hérault: Assas, Baillargues, Balaruc-les-Bains, Balaruc-le-Vieux, Beaulieu, Boisseron, Bouzigues, Buzignargues, Campagne, Candillargues, Castelnau-le-Lez, Castries, Cazevieille, Clapiers, Claret, Combaillaux, Cournonsec, Cournonterral, Entre-Vignes, Fabrègues, Ferrières-les-Verreries, Fontanès, Frontignan, Galargues, Garrigues, Gigean, Grabels, Guzargues, Jacou, Juvignac, La Grande-Motte, Lansargues, Lattes, Lauret, Lavérune, Le Crès, Le Triadou, Les Matelles, Loupian, Lunel, Lunel-Viel, Mèze, Marsillargues, Mauguio, Mireval, Montaud, Montbazin, Montferrier-sur-Lez, Montpellier, Mudaison, Murles, Murviel-lès-Montpellier, Pérols, Palavas-les-Flots, Pignan, Poussan, Prades-le-Lez, Restinclières, Sète, Saint-Aunès, Saint-Bauzille-de-Montmel, Saint-Brès, Saint-Clément-de-Rivière, Saint-Drézéry, Sainte-Croix-de-Quintillargues, Saint-Gély-du-Fesc, Saint-Geniès-des-Mourgues, Saint-Georges-d'Orques, Saint-Hilaire-de-Beauvoir, Saint-Jean-de-Cornies, Saint-Jean-de-Cuculles, Saint-Jean-de-Védas, Saint-Just, Saint-Mathieu-de-Tréviers, Saint-Nazaire-de-Pézan, Saint-Sériès, Saint-Vincent-de-Barbeyrargues, Saturargues, Saussan, Saussines, Sauteyrargues, Sussargues, Teyran, Vacquières, Vailhauquès, Valergues, Valflaunès, Vendargues, Vic-la-Gardiole, Villeneuve-lès-Maguelone, Villetelle in Villeveyrac.

v departmaju Bouches-du-Rhône: Alleins, Arles, Aureille, Barbentane, Boulbon, Cabannes, Châteaurenard, Eygalières, Eyguières, Eyragues, Fontvieille, Graveson, Lamanon, Les Baux-de-Provence, Maillane, Mallemort, Mas-Blanc-des-Alpilles, Maussane-les-Alpilles, Mollégès, Mouriès, Noves, Orgon, Paradou, Plan-d'Orgon, Port-Saint-Louis-du-Rhône, Rognonas, Sénas, Saint-Etienne-du-Grès, Saint-Andiol, Saintes-Maries-de-la-Mer, Saint-Martin-de-Crau, Saint-Pierre-de-Mézoargues, Saint-Rémy-de-Provence, Tarascon, Vernègues in Verquières.

v departmaju Ardèche: Ailhon, Aizac, Ajoux, Alba-la-Romaine, Albon-d'Ardèche, Alissas, Astet, Aubenas, Aubignas, Baix, Balazuc, Banne, Barnas, Beauchastel, Beaulieu, Beaumont, Beauvène, Berrias-et-Casteljau, Berzème, Bessas, Bidon, Borne, Bourg-Saint-Andéol, Burzet, Cellier-du-Luc, Chambonas, Chandolas, Charmes-sur-Rhône, Chassiers, Chauzon, Chazeaux, Chirols, Chomérac, Coucouron, Coux, Creysseilles, Cros-de-Géorand, Cruas, Darbres, Dompnac, Dunière-sur-Eyrieux, Fabras, Faugères, Flaviac, Fons, Freyssenet, Genestelle, Gilhac-et-Bruzac, Gluiras, Gourdon, Gras, Gravières, Grospierres, Issamoulenc, Issanlas, Issarlès, Jaujac, Joannas, Joyeuse, Juvinas, La Souche, La Voulte-sur-Rhône, Labégude, Labastide-de-Virac, Labastide-sur-Bésorgues, Labeaume, Lablachère, Laboule, Lachamp-Raphaël, Lachapelle-Graillouse, Lachapelle-sous-Aubenas, Lagorce, Lalevade-d'Ardèche, Lanarce, Lanas, Largentière, Larnas, Laurac-en-Vivarais, Laveyrune, Lavillatte, Lavilledieu, Laviolle, Le Béage, Le Lac-d'Issarlès, Le Plagnal, Le Pouzin, Le Roux, Le Teil, Lentillères, Les Assions, Les Ollières-sur-Eyrieux, Les Salelles, Les Vans, Lespéron, Loubaresse, Lussas, Lyas, Mézilhac, Malarce-sur-la-Thines, Malbosc, Marcols-les-Eaux, Mayres, Mazan-l'Abbaye, Mercuer, Meyras, Meysse, Mirabel, Montpezat-sous-Bauzon, Montréal, Montselgues, Orgnac-l'Aven, Péreyres, Payzac, Planzolles, Pont-de-Labeaume, Pourchères, Prades, Pradons, Pranles, Privas, Prunet, Ribes, Rochecolombe, Rochemaure, Rocher, Rochessauve, Rocles, Rompon, Rosières, Ruoms, Sablières, Sagnes-et-Goudoulet, Saint-Etienne-de-Boulogne, Saint-Etienne-de-Fontbellon, Saint-Etienne-de-Lugdarès, Saint-Etienne-de-Serre, Saint-Alban-Auriolles, Saint-Alban-en-Montagne, Saint-Andéol-de-Berg, Saint-Andéol-de-Vals, Saint-André-de-Cruzières, Saint-André-Lachamp, Saint-Bauzile, Saint-Cierge-la-Serre, Saint-Cirgues-de-Prades, Saint-Cirgues-en-Montagne, Saint-Didier-sous-Aubenas, Sainte-Eulalie, Sainte-Marguerite-Lafigère, Saint-Fortunat-sur-Eyrieux,Saint-Genest-de-Beauzon, Saint-Georges-les-Bains, Saint-Germain, Saint-Gineis-en-Coiron, Saint-Jean-le-Centenier, Saint-Joseph-des-Bancs, Saint-Julien-du-Gua, Saint-Julien-du-Serre, Saint-Julien-en-Saint-Alban, Saint-Just-d'Ardèche, Saint-Lager-Bressac, Saint-Laurent-du-Pape, Saint-Laurent-les-Bains-Laval-d'Aurelle, Saint-Laurent-sous-Coiron, Saint-Mélany, Saint-Marcel-d'Ardèche, Saint-Martin-d'Ardèche, Saint-Martin-sur-Lavezon, Saint-Maurice-d'Ardèche, Saint-Maurice-d'Ibie, Saint-Michel-de-Boulogne, Saint-Michel-de-Chabrillanoux, Saint-Montan, Saint-Paul-le-Jeune, Saint-Pierre-de-Colombier, Saint-Pierre-la-Roche, Saint-Pierre-Saint-Jean, Saint-Pierreville,Saint-Pons, Saint-Priest, Saint-Privat, Saint-Remèze, Saint-Sauveur-de-Cruzières, Saint-Sauveur-de-Montagut, Saint-Sernin, Saint-Symphorien-sous-Chomérac, Saint-Thomé, Saint-Vincent-de-Barrès, Saint-Vincent-de-Durfort, Salavas, Sampzon, Sanilhac, Sceautres, Tauriers, Thueyts, Ucel, Usclades-et-Rieutord, Uzer, Vagnas, Valgorge, Vallées-d'Antraigues-Asperjoc, Vallon-Pont-d'Arc, Vals-les-Bains, Valvignères, Vernon, Vesseaux, Veyras, Villeneuve-de-Berg, Vinezac, Viviers in Vogüé.

v departmaju Vaucluse: Avignon, Bédarrides, Bollène, Cabrières-d'Avignon, Caderousse, Camaret-sur-Aigues, Châteauneuf-de-Gadagne, Châteauneuf-du-Pape, Courthézon, Fontaine-de-Vaucluse, Grillon, Jonquerettes, Jonquières, Lagarde-Paréol, Lagnes, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Le Pontet, Le Thor, L'Isle-sur-la-Sorgue, Mondragon, Morières-lès-Avignon, Mornas, Orange, Piolenc, Richerenches, Sérignan-du-Comtat, Sainte-Cécile-les-Vignes, Saint-Saturnin-lès-Avignon, Saumane-de-Vaucluse, Sorgues, Travaillan, Uchaux, Valréas, Vedène, Violès in Visan.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-e0a7cfa6-3bed-45e8-a60a-8f7add7d9a59

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 112/03)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Olio di Roma“

EU št.: PGI-IT-2453 – 5. 4. 2019

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Olio di Roma“

2.   Država članica ali Tretja Država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 — Olja in masti

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno geografsko označbo „Olio di Roma“ mora biti ob certifikaciji v skladu s spodaj navedenimi posebnimi parametri.

Barva: zelena do zlatorumena, pri čemer se barva skozi čas spreminja.

Organoleptične lastnosti

Opisnik	Mediana
Sadna	2–6
Grenkost	2–5
Pikantnost	2–5
Paradižnik in/ali artičoka in/ali trava in/ali mandelj	1–4,5

Fizikalno-kemijske značilnosti

—	Kislost (izražena kot oleinska kislina): ≤ 0,4 %

—	Peroksidno število ≤ 12 mEq O2/kg

—	Oleinska kislina ≥ 70 %

—	Tokoferoli ≥ 150 mg/kg

—	Biofenoli skupaj ≥ 220 mg/kg

—	K232 ≤ 2,20

—	K270 ≤ 0,200

Parametri, ki niso izrecno navedeni, so v vsakem primeru v skladu z veljavno zakonodajo Unije za ekstra deviška oljčna olja.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Sorte, ki posamezno ali skupaj predstavljajo vsaj 80 % sestave proizvoda z ZGO „Olio di Roma“, so naslednje: itrana, carboncella, moraiolo, caninese, salviana, rosciola, marina, sirole, maurino pendolino, frantoio in leccino. Druge sorte so dovoljene do največ 20 %, če so navedene v nacionalnem registru sort sadnih rastlin, odobrenih za prodajo, vzpostavljenim z zakonodajno uredbo št. 124 z dne 25. junija 2010.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje, tj. gojenje, obiranje in ekstrakcija olja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Po ekstrakciji se mora olje hraniti v posodah iz nerjavnega jekla ali drugem materialu, primernem za shranjevanje olja, popolnoma čistem in brez sledi detergentov, shranjenih v prostorih, ki zagotavljajo optimalno ohranjanje ekstra deviškega oljčnega olja, da se preprečijo neželene spremembe kemijskih in organoleptičnih lastnosti proizvoda.

Pred pakiranjem je treba olje naravno dekantirati s postopkom filtracije ali obdelati s katerim koli drugim fizičnim postopkom za odstranitev morebitnih ostankov obdelave (droži, fermentirana rastlinska voda). Kar zadeva hrambo v posodah, je dovoljena uporaba inertnih plinov.

Oljčno olje z ZGO „Olio di Roma“ se mora tržiti v posodah, odobrenih z veljavno zakonodajo, zapečatenih in označenih z etiketo ter s prostornino največ 5 litrov.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi mora biti označba „‚olio extravergine di oliva ‚Olio di Roma z ZGO‘“ s čitljivimi in neizbrisnimi črkami, tako da jo je mogoče razlikovati od vseh drugih navedb na etiketi.

Podjetja, imena, imena družb in zasebne blagovne znamke ali skupine je dovoljeno navesti, če ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo potrošnika. Uporaba označbe „monovarietale“ (enosortno) je dovoljena, ko ji sledi katero koli ime kultivarja iz točke 3.3. Na oznaki mora biti navedeno leto pridelave oljk, iz katerih je bilo pridobljeno olje.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje zaščitene geografske označbe „Olio di Roma“ zajema naslednje občine:

celotno pokrajino Viterbo;

pokrajino Rieti: Collevecchio, Stimigliano, Forano, Selci, Cantalupo in Sabina, Poggio Catino, Fara in Sabina, Castelnuovo di Farfa, Toffia, Salisano, Poggio Nativo, Frasso Sabino, Scandriglia, Orvinio, Mompeo, Casaprota, Poggio San Lorenzo, Monteleone Sabino, Poggio Moiano, Colle di Tora, Montenero Sabino, Montebuono, Tarano, Torri in Sabina, Vacone, Configni, Cottanello, Montasola, Casperia, Roccantica, Torricella in Sabina, Montopoli di Sabina, Magliano Sabina, Poggio Mirteto, Rocca Sinibalda Longone Sabino, Monte San Giovanni in Sabina, Varco Sabino, Belmonte in Sabina, Rieti, Cantalice, Borgo Velino, Antrodoco, Castel Sant’Angelo, Cittaducale, Contigliano, Ascrea, Colli sul Vellino, Vacone, Morro Reatino, Paganico Sabino, Pescorocchiano, Poggio Bustone, Pozzaglia Sabina in Rivodutri;

celotno pokrajino Rim, razen naslednjih občin: Anzio, Arcinazzo Romano, Allumiere, Camerata Nuova, Colleferro, Jenne, Tolfa, Riofreddo, Santa Marinella, Valmontone, Vallepietra, Vallinfreda in Vivaro Romano;

celotno pokrajino Frosinone, razen občin Acquafondata, Filettino, Trevi nel Lazio in Viticuso;

celotno pokrajino Latina, razen občin Latina, Pontinia, Sabaudia in San Felice Circeo.

5.   Povezava z geografskim območjem

Zahtevek za priznanje temelji na kakovostnih značilnostih olja „Olio di Roma“.

Območje iz točke 4 leži v središču polotoka na sredini obale ob Tirenskem morju; razteza se od Apeninov do Tirenskega morja, pri čemer prevladujejo griči (54 % celotne regionalne površine), značilni za okolje, primerno za gojenje oljke.

To je značilnost celotne pokrajine območja s stoletnimi oljkami in številnimi ekotipi oljk, tipičnimi za geografsko okolje.

Oljke se gojijo na celotnem ozemlju opredeljenega geografskega območja na površini, večji od 63 000 hektarov, ki se razteza od višine morja do 800 m nadmorske višine, kar predstavlja skoraj 50 % celotne površine, namenjene arborikulturi.

Podnebje geografskega območja je sredozemsko, zima in jesen sta mili in vlažni, poletje pa vroče in suho. Povprečna temperatura se giblje od 3 °C januarja do 30 °C julija.

Količina padavin se giblje od 600 do 700 mm na leto na obalnem pasu do 1 000 mm na leto vzdolž gričevja in Antiapeninov. Najbolj vlažni sta jesen in pomlad, najmanj deževja pa je poleti.

Za okoljske in podnebne razmere na območju proizvodnje oljčnega olja „Olio di Roma“ so najbolj značilni vetrovi, ki pihajo s Tirenskega morja ter vplivajo na pas iz ravnic in hribov.

Območje ZGO ima pogoje za gojenje oljke iz naslednjih razlogov:

—	ilovica, bogata z organskimi snovmi, z nevtralno ali subalkalno reakcijo,

—	minimalne temperature, ki med decembrom in februarjem ne padejo pod manj kot 5 stopinj pod ničlo,

—	zgornja temperaturna meja, ki julija in avgusta ne preseže 34 °C,

—	povprečna letna količina padavin je višja od 600 mm,

—	poletne padavine redko presežejo 30 mm v sušnem času julija in avgusta,

—	jesenska količina padavin je med septembrom in oktobrom redko nižja od 120 mm.

Posebne značilnosti oljčnega olja „Olio di Roma“ je mogoče pripisati zelo posebnim geografskim, orografskim in pedoklimatskim razmeram, zaradi katerih je to območje izjemno primerno za gojenje oljk.

Posebne podnebne razmere, prisotne na zgoraj opisanem značilnem geografskem območju gojenja v fazah, ko se v plodovih kopiči maščoba in zorijo plodovi, so okoljski dejavnik, ki je bistven pri določanju nekaterih kvalitativnih elementov proizvoda, zlasti vsebnosti polifenolov in hlapnih spojin. Dejansko

—

toplotni in vodni stres, ki se pojavita v fazi, ko se v oljkah kopiči maščoba (med avgustom in septembrom), sprožita sintezo polifenolov, ki se kopičijo v plodovih. Polifenoli se tvorijo zaradi epizod velikega stresa, kot sta vodni in toplotni stres, drevo pa jih samo uporabi za boj proti nastajanju prostih radikalov;

—	nasprotno pa jesensko deževje (med oktobrom in novembrom) spodbuja sintezo hlapnih spojin.

To posebno zaporedje vodnega stresa, ki nastane zaradi toplega/suhega podnebja, ko se v plodovih kopiči maščoba, in jesensko deževje, s hladnejšimi temperaturami in močo med zorenjem sadežev, najprej povzroči kopičenje polifenolov (grenkost in pikantnost) in nato kopičenje hlapnih spojin (paradižnik in/ali artičoka in/ali trava in/ali mandelj).

Celota vrednosti polifenolov/biofenolov (≥ 220 mg/kg) je tista, ki oljčnemu olju „Olio di Roma“ da vrednosti grenkosti (2–5) in pikantnosti (2–5) in ki mu zagotovi edinstvenost.

Hlapne spojine pa oljčnemu olju z ZGO „Olio di Roma“ dajejo vrsto značilnih rastlinskih arom, in sicer: paradižnik in/ali artičoka in/ali trava in/ali mandelj (1–4,5).

Sorte, ki so prisotne na območju iz točke 3.3, in ki so najstarejši kultivarji, so večinoma avtohtone, razširjene na celotnem ozemlju ali omejene na manjša in specializirana območja. To tudi prispeva k pridobivanju olja s posebnimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi: sadnost, grenkost in pikantnost, kar vse tvori lastnosti, ki so značilne za povezavo z zadevnim geografskim območjem.

Grenak in pikanten okus je koristen element pri prepoznavanju „svežine“ proizvoda: te molekule namreč sčasoma oksidirajo, s čimer izgubijo svoj značilen okus in dobrodejne lastnosti za zdravje, ki jih ima proizvod. Na etiketi je zdaj obvezno treba navesti leto obiranja oljk, da se poudari pojem „svežine“ proizvoda.

Med značilnimi človeškimi dejavniki, ki vplivajo na posebnost proizvoda, sta tehniki gojenja: obdobje obiranja in upravljanje namakanja. Obdobje obiranja je tehnika gojenja, ki se običajno med koncem septembra in 31. decembrom izvaja na območju pridelave. Namakanje se malo uporablja, ko pa že, nadomešča pomanjkanje vode, tako da se hkrati ohranijo značilne rastlinske arome.

Drugi človeški dejavnik, ki vpliva na značilnosti „Olio di Roma“, je tehnika ekstrakcije, ki izključuje uporabo sistemov stiskalnic, da se ohranijo posebnosti proizvoda.

Treba bi bilo poudariti, da medsebojno delovanje teh značilnosti gojenja in podnebnih razmer v povezavi z genotipi oljk, gojenih v regiji, določa edinstven fenotipski izraz.

K značilnostim olja „Olio di Roma“ prispevajo tudi tehnike ekstrakcije. Na ozemlju je namreč več kot 450 oljarn, ki so razporejene na opredeljenem geografskem območju, so dobro tehnološko opremljene in katerih zaposleni imajo dostop do ustreznega tehničnega usposabljanja, tako da lahko stalno izboljšujejo svoja znanja, zagotavljajo olje najboljše kakovosti in optimizirajo značilne lastnosti, opisane v točki 3.2.

Nenazadnje okoljske in podnebne razmere v regiji opredeljujejo proizvod, ki je zlatorumene barve z bolj ali manj intenzivnimi odtenki zelene barve. Vonj odlikuje bogastvo in eleganca arom, z bolj ali manj intenzivnimi notami artičoke, sveže pokošene trave, cikorije in paradižnika, s priokusom mete, bazilike in rožmarina. V ustih so okusi kompleksni in fini, z bolj ali manj intenzivnimi in uravnoteženimi niansami artičoke, osata, a tudi s pookusom po sladkem mandlju. Grenkost in pikantnost sta dobro izraženi.

Od 7. in 6. st. pr. n. št. dalje obstajajo na območju pridelave razločne sledi uporabe rastline za prehranske namene.

Rimljani so izboljšali tehnike proizvodnje in ekstrakcije olja ter razširili gojenje oljk na vseh osvojenih ozemljih. Da bi razumeli pomen trgovanja z oljčnim oljem v Rimu, zadošča, da gremo v okrožje Testaccio, v nekdanje rečno pristanišče Emporium, kamor so prihajali tovori z amforami, ki so jih po tem, ko so jih izpraznili, razbili in razrezali v tolikšni količini, da je iz njih nastal grič, poimenovan „monte dei cocci“ (hrib iz glinenih črepinj).

Leta 1813 je površina, namenjena oljki v Laciju, dosegla obseg 27 000 hektarjev, pri čemer je proizvodnja olja znašala 3 000 ton. Površina, namenjena posebnemu gojenju oljk v Laciju, se je z 80 000 hektarov v letu 1938 povečala na 84 000 hektarjev med letoma 1952 in 1956 ter na 87 770 hektarov med letoma 1966 in 1970.

Številna nacionalna in mednarodna priznanja, nenehna prisotnost in nagrade na različnih tekmovanjih, posvečenih oljčnemu olju, kot tudi prodaja oljčnega olja z ozemlja iz točke 4 turistom kot spominek na številnih prodajnih mestih v prestolnici so okrepile sloves proizvoda na nacionalni in mednarodni ravni.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Prečiščeno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ [Kakovost] (zgoraj na desni strani zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ [Proizvodi ZOP, ZGO in ZTP] (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“ [Specifikacije proizvoda, predložene Evropski uniji].

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.