ISSN 1977-1045
Uradni list
Evropske unije
C 108
Slovenska izdaja
Informacije in objave
Letnik 64
26. marec 2021
|
ISSN 1977-1045 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 108 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 64 |
|
Vsebina |
Stran |
|
|
|
||
|
|
|
|
I Resolucije, priporočila in mnenja |
|
|
|
RESOLUCIJE |
|
|
|
Evropski parlament |
|
|
|
Torek, 26. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/01 |
||
|
2021/C 108/02 |
||
|
|
Sreda, 27. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/03 |
||
|
2021/C 108/04 |
||
|
2021/C 108/05 |
||
|
2021/C 108/06 |
||
|
2021/C 108/07 |
||
|
2021/C 108/08 |
||
|
|
Četrtek, 28. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/09 |
||
|
2021/C 108/10 |
||
|
2021/C 108/11 |
||
|
|
PRIPOROČILA |
|
|
|
Evropski parlament |
|
|
|
Torek, 26. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/12 |
||
|
2021/C 108/13 |
||
|
|
Četrtek, 28. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/14 |
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropski parlament |
|
|
|
Torek, 26. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/15 |
|
|
III Pripravljalni akti |
|
|
|
Evropski parlament |
|
|
|
Torek, 26. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/16 |
||
|
2021/C 108/17 |
||
|
2021/C 108/18 |
||
|
2021/C 108/19 |
||
|
2021/C 108/20 |
||
|
2021/C 108/21 |
||
|
2021/C 108/22 |
||
|
2021/C 108/23 |
||
|
2021/C 108/24 |
||
|
2021/C 108/25 |
||
|
2021/C 108/26 |
||
|
2021/C 108/27 |
||
|
2021/C 108/28 |
||
|
2021/C 108/29 |
||
|
2021/C 108/30 |
||
|
2021/C 108/31 |
||
|
|
Sreda, 27. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/32 |
||
|
2021/C 108/33 |
||
|
2021/C 108/34 |
||
|
2021/C 108/35 |
||
|
2021/C 108/36 |
||
|
2021/C 108/37 |
||
|
2021/C 108/38 |
||
|
2021/C 108/39 |
||
|
2021/C 108/40 |
||
|
2021/C 108/41 |
||
|
2021/C 108/42 |
||
|
2021/C 108/43 |
||
|
2021/C 108/44 |
||
|
2021/C 108/45 |
||
|
2021/C 108/46 |
||
|
2021/C 108/47 |
||
|
2021/C 108/48 |
||
|
2021/C 108/49 |
||
|
|
Četrtek, 28. marca 2019 |
|
|
2021/C 108/50 |
||
|
2021/C 108/51 |
||
|
2021/C 108/52 |
||
|
2021/C 108/53 |
||
|
2021/C 108/54 |
||
|
2021/C 108/55 |
||
|
2021/C 108/56 |
||
|
2021/C 108/57 |
|
Legenda uporabljenih znakov
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) Spremembe Parlamenta: Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano. Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. |
|
SL |
|
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/1 |
EVROPSKI PARLAMENT
ZASEDANJE 2019–2020
Seje: 25.–28. marec 2019
Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 438, 18.12.2020.
Sprejeta besedila z dne 26. marca 2019 o razrešnici za proračunsko leto 2017, so bila objavljena v UL L 249, 27.9.2019.
SPREJETA BESEDILA
I Resolucije, priporočila in mnenja
RESOLUCIJE
Evropski parlament
Torek, 26. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/2 |
P8_TA(2019)0239
Temeljne pravice oseb afriškega porekla
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (2018/2899(RSP))
(2021/C 108/01)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega in od četrtega do sedmega odstavka preambule, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) in člena 6, |
|
— |
ob upoštevanju členov 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, |
|
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (1), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2), |
|
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (3), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (4), |
|
— |
ob upoštevanju druge raziskave Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji (EU-MIDIS II), ki jo je decembra 2017 objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), in poročila te agencije o izkušnjah v zvezi z rasno diskriminacijo in rasističnim nasiljem med osebami afriškega porekla v EU (5), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2016 (6), |
|
— |
ob upoštevanju, da je bila junija 2016 oblikovana skupina EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti, |
|
— |
ob upoštevanju kodeksa ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, sklenjenega 31. maja 2016 med Komisijo in vodilnimi podjetji informacijske tehnologije ter drugimi platformami in podjetji družbenih medijev, |
|
— |
ob upoštevanju splošnega priporočila št. 34 Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije z dne 3. oktobra 2011 o rasni diskriminaciji ljudi afriškega porekla, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/237 z dne 23. decembra 2013, s katero je bilo obdobje 2015–2024 razglašeno za mednarodno desetletje ljudi afriškega porekla, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 69/16 z dne 18. novembra 2014, v kateri je program dejavnosti za izvajanje mednarodnega desetletja ljudi afriškega porekla, |
|
— |
ob upoštevanju Durbanske deklaracije in akcijskega programa s svetovne konference o rasizmu leta 2001, kjer se je priznalo, da se ljudje afriškega porekla že stoletja soočajo z rasizmom, diskriminacijo in krivicami, |
|
— |
ob upoštevanju splošnih političnih priporočil Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 19. septembra 2001 o Evropskem kodeksu policijske etike (7), |
|
— |
ob upoštevanju izjave visokega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. julija 2017 z naslovom Afrofobija: Evropa bi se morala soočiti z dediščino kolonializma in trgovine s sužnji, |
|
— |
ob upoštevanju Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o prepovedi diskriminacije, |
|
— |
ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (O-000022/2019 – B8-0016/2019), |
|
— |
ob upoštevanju člena 128(5) in 123(2) Poslovnika, |
|
A. |
ker lahko izraz „osebe afriškega porekla“ zajema tudi izraze „Afroevropejec“, „afriški Evropejec“, „temnopolti Evropejec“, „Afrokaribčan“ ali „temnopolti Karibčan“ in se nanaša na osebe z afriškimi predniki ali poreklom, ki so rojeni v Evropi, evropski državljani ali živijo v Evropi; |
|
B. |
ker se izrazi „afrofobija“, „afrifobija“ in „rasizem proti temnopoltim“ nanašajo na posebno obliko rasizma, vključno z vsemi oblikami nasilja ali diskriminacije, ki jo spodbujajo zgodovinske zlorabe in negativni stereotipi ter vodi v izključevanje in razčlovečenje oseb afriškega porekla; ker to sovpada z zgodovinsko represivno strukturo kolonializma in čezatlantske trgovine s sužnji, kot jo priznava visoki komisar Sveta Evrope za človekove pravice; |
|
C. |
ker naj bi v Evropi živelo 15 milijonov oseb afriškega porekla (8), čeprav zbiranje podatkov o enakosti v državah članicah EU ni sistematično, ne temelji na samoopredelitvi in pogosto ne vključuje potomcev migrantov ali „migrantov tretje generacije“ in naslednjih generacij; |
|
D. |
ker je agencija FRA ugotovila, da se v Evropi manjšine s poreklom iz podsaharske Afrike še največkrat soočajo z rasizmom in diskriminacijo na vseh področjih življenja (9); |
|
E. |
ker je bilo v drugi raziskavi Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji, ki jo je izvedla agencija FRA (10), ugotovljeno, da so mladi anketiranci afriškega porekla, stari med 16 in 24 let, v 12 mesecih pred raziskavo doživeli več nadlegovanja zaradi sovraštva (32 %) kot starejši anketiranci in da je kibernetskega nadlegovanja največ pri mladih anketirancih, ki pa se zmanjšuje s starostjo; |
|
F. |
ker zgodovina krivic, ki so jih utrpeli Afričani in osebe afriškega porekla, vključno s zasužnjevanjem, prisilnim delom, apartheidom, pokoli in genocidi med evropskim kolonializmom in čezatlantsko trgovino s sužnji, na institucionalni ravni v državah članicah večinoma še ni priznana in upoštevana; |
|
G. |
ker po Evropi nekatere tradicije še vedno ohranjajo diskriminatorne stereotipe (tudi počrnjevanje obraza), kar ohranja globoko zakoreninjene stereotipe o osebah afriškega porekla, to pa lahko poveča diskriminacijo; |
|
H. |
ker bi bilo treba pozdraviti in podpreti pomembno delo nacionalnih organov za enakost in Evropske mreže organov za enakost (Equinet); |
|
I. |
ker je bilo v letnem poročilu o kaznivih dejanjih iz sovraštva (11), ki ga je pripravil Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), ugotovljeno, da so osebe afriškega porekla pogosto tarče rasističnega nasilja, v številnih državah pa ni zagotovljena pravna pomoč in finančna podpora žrtvam, ki okrevajo po nasilnih napadih; |
|
J. |
ker so za spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic državljanov odgovorne predvsem vlade, zaradi česar so glavne pristojne za spremljanje in preprečevanje nasilja, vključno z afrofobnim nasiljem, ter za pregon storilcev; |
|
K. |
ker je o rasni diskriminaciji v izobraževalnem sistemu na voljo le malo podatkov; ker pa je iz dokazov razvidno, da otroci afriškega porekla v državah članicah prejemajo nižje šolske ocene od belih vrstnikov, prav tako pa je pri otrocih afriškega porekla zgodnje opuščanje šolanja občutno višje (12); |
|
L. |
ker so odrasli in otroci afriškega rodu vse bolj ranljivi med policijskim priporom, pri čemer se beležijo številni primeri nasilja in smrti; ker se rutinsko uporabljajo rasno profiliranje, diskriminatorne prakse ustavljanja in preiskovanja ter nadzora v povezavi z zlorabo pooblastil pri kazenskem pregonu, preprečevanju kriminala, ukrepih za boj proti terorizmu ali nadzoru priseljevanja; |
|
M. |
ker obstajajo pravna sredstva za diskriminacijo ter so nujne odločne in posebne politike za obravnavanje strukturnega rasizma, ki ga doživljajo osebe afriškega izvora v Evropi, vključno z zaposlovanjem, izobraževanjem, zdravjem, kazenskim pravosodjem, politično udeležbo ter vplivom politik in praks na področju migracij in azila; |
|
N. |
ker so osebe afriškega porekla v Evropi diskriminirane na stanovanjskem trgu in se soočajo s prostorsko segregacijo na območjih z nizkimi dohodki z nekakovostnimi in pretesnimi stanovanji; |
|
O. |
ker so osebe afriškega porekla v zgodovini znatno prispevale k izgradnji evropske družbe, vendar se jih na trgu dela veliko sooča z diskriminacijo; |
|
P. |
ker so osebe afriškega porekla nesorazmerno zastopane med sloji evropskega prebivalstva z nižjimi prihodki; |
|
Q. |
ker so osebe afriškega porekla v Evropski uniji večinoma premalo zastopane v političnih in zakonodajnih institucijah na evropski, nacionalni in lokalni ravni; |
|
R. |
ker se politiki afriškega porekla še vedno soočajo s ponižujočimi napadi v javnem prostoru na nacionalni in evropski ravni; |
|
S. |
ker sta rasizem in diskriminacija, ki ju doživljajo osebe afriškega porekla, strukturna in se pogosto prekrivata z drugimi oblikami diskriminacije in zatiranja na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega stališča, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; |
|
T. |
ker so afrofobni napadi v Evropi v porastu in so v zadnjem času neposredno usmerjeni proti državljanom tretjih držav, zlasti beguncem in migrantom; |
|
1. |
poziva države članice in institucije EU, naj priznajo, da so osebe afriškega porekla zelo izpostavljene rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji, ter neenakemu uveljavljanju človekovih in temeljnih pravic na splošno, kar predstavlja strukturni rasizem, in da so upravičene do zaščite pred temi neenakostmi kot posamezniki, pa tudi kot skupina, vključno s pozitivnimi ukrepi za spodbujanje njihovih pravic ter njihovo polno in enakopravno uveljavljanje; |
|
2. |
meni, da je aktivna in smiselna družbena, gospodarska, politična in kulturna udeležba oseb afriškega porekla bistvena za spoprijemanje s pojavom afrofobije in zagotavljanje njihove vključenosti v Evropi; |
|
3. |
poziva Evropsko komisijo, naj pripravi okvir EU za nacionalne strategije za socialno vključevanje in integracijo oseb afriškega porekla; |
|
4. |
odločno obsoja vse fizične ali verbalne napade, ki so uperjeni proti osebam afriškega porekla v javnem in zasebnem prostoru; |
|
5. |
spodbuja institucije EU in države članice, naj uradno priznajo in obeležijo zgodovino oseb afriškega porekla v Evropi, vključno s preteklimi in sedanjimi krivicami in hudodelstvi zoper človečnost, kot sta suženjstvo in čezatlantska trgovina s sužnji, ali tistimi, ki so bila storjena med evropskim kolonializmom, pa tudi velike dosežke in pozitivne prispevke oseb afriškega porekla, tako da na evropski in nacionalni ravni priznajo mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in čezatlantske trgovine s sužnji ter uvedejo mesec spomina na zgodovino temnopoltih oseb; |
|
6. |
spodbuja države članice in evropske institucije, naj uradno obeležijo mednarodno desetletje OZN ljudi afriškega porekla in sprejmejo učinkovite ukrepe za izvajanje programa dejavnosti v duhu priznanja, pravičnosti in razvoja; |
|
7. |
spominja, da so nekatere države članice sprejele ukrepe za smiselno in učinkovito popravo preteklih krivic in hudodelstev zoper človečnost (pri čemer je treba upoštevati njihove trajne posledice v sedanjosti), storjenih osebam afriškega izvora; |
|
8. |
poziva institucije EU in ostale države članice, naj sledijo temu zgledu, kar lahko vključuje odpravo škode, na primer v obliki javnega opravičila in vračila ukradenih artefaktov državam izvora; |
|
9. |
poziva države članice, naj odprejo svoje kolonialne arhive; |
|
10. |
poziva institucije EU in njene države članice, naj si prizadevajo za sistematični boj proti etnični diskriminaciji in kaznivim dejanjem iz sovraštva ter naj skupaj s ključnimi deležniki razvijejo učinkovite pravne in politične odzive na ta pojav, ki bodo temeljili na dokazih; meni, da bi moralo morebitno zbiranje podatkov o etnični diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva potekati zgolj v namene ugotavljanja izvora ksenofobnega in diskriminatornega govora in dejanj ter za boj proti njim v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi okviri in zakonodajo EU o varstvu podatkov; |
|
11. |
poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne strategije za preprečevanje rasizma, s katerimi bodo obravnavale primerjalni položaj oseb afriškega porekla na področjih, kot so izobraževanje, stanovanja, zdravstvo, zaposlovanje, policijske dejavnosti, socialne storitve, pravosodni sistem, politična udeležba in zastopanje, ter naj spodbujajo udeležbo oseb afriškega porekla v televizijskih programih in drugih medijih, da bi se tako ustrezno odzvale na prenizko zastopanje teh oseb in pomanjkanje vzornikov za otroke afriškega porekla; |
|
12. |
poudarja pomembno vlogo organizacij civilne družbe v boju proti rasizmu in diskriminaciji ter poziva k večji finančni podpori za lokalne organizacije na evropski, nacionalni in lokalni ravni; |
|
13. |
poziva Komisijo, naj se v svojih sedanjih programih financiranja in pri naslednjem večletnem obdobju osredotoči tudi na osebe afriškega porekla; |
|
14. |
poziva Komisijo, naj v ustreznih službah Komisije oblikuje specializirano ekipo, ki se bo posebej osredotočala na vprašanja afrofobije; |
|
15. |
vztraja, da morajo države članice izvajati in ustrezno izvrševati okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, zlasti morajo upoštevati razloge za kazniva dejanja zaradi predsodkov na podlagi rase, nacionalne ali etnične pripadnosti, kot obteževalni dejavnik, s čimer bodo zagotovile, da se bodo kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam afriškega porekla evidentirala, preiskovala, preganjala in kaznovala; |
|
16. |
poziva države članice, naj se učinkovito odzovejo na kazniva dejanja iz sovraštva, vključno s preiskavo razlogov za kazniva dejanja zaradi predsodkov na podlagi rase, nacionalne ali etnične pripadnosti, ter naj zagotovijo, da se bodo kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam afriškega porekla evidentirala, preiskovala, preganjala in kaznovala; |
|
17. |
poziva države članice, naj odpravijo rasno ali etnično profiliranje v vseh oblikah kazenskega pregona, ukrepov za boj proti terorizmu in nadzora priseljevanja ter naj uradno priznajo prakse nezakonite diskriminacije in nasilja ter se borijo proti njim z usposabljanjem organov na področju odpravljanja rasizma in predsodkov; |
|
18. |
poziva države članice, naj obsodijo rasistične in afrofobne tradicije in odvračajo od njih; |
|
19. |
poziva države članice, naj spremljajo rasne predsodke v svojih sistemih kazenskega pravosodja, izobraževalnih sistemih in socialnih storitvah ter sprejmejo proaktivne ukrepe za enako sodno varstvo in izboljšanje odnosov med organi kazenskega pregona in manjšinskimi skupnostmi, da bi zagotovile enako izobraževanje in socialne storitve ter izboljšale odnose med socialnimi službami in manjšinskimi skupnostmi, zlasti s temnopoltimi skupnostmi in osebami afriškega porekla; |
|
20. |
poziva države članice, naj odraslim in otrokom afriškega porekla zagotovijo enak dostop do kakovostnega izobraževanja in varstva brez diskriminacije in segregacije ter po potrebi zagotovijo ustrezne podporne ukrepe za učenje; spodbuja države članice, naj v učne načrte vključijo zgodovino oseb afriškega porekla in predstavijo celovit pogled na kolonializem in suženjstvo, vključno s priznanjem njunih zgodovinskih in sodobnih škodljivih učinkov na osebe afriškega porekla, ter zagotovijo, da so učitelji ustrezno usposobljeni za to nalogo in za obravnavanje raznolikosti v razredu; |
|
21. |
poziva institucije EU in države članice, naj spodbujajo in podpirajo pobude za zaposlovanje, podjetništvo in krepitev ekonomske vloge oseb afriškega porekla, da bi obravnavale nadpovprečne stopnje brezposelnosti in diskriminacije oseb afriškega porekla na trgu dela; |
|
22. |
države članice poziva, naj odpravijo diskriminacijo oseb afriškega porekla na stanovanjskem trgu in konkretno obravnavajo neenakosti pri dostopu do stanovanj ter zagotovijo ustrezno nastanitev; |
|
23. |
poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju veljavne zakonodaje in obstoječih praks zagotovijo varne in zakonite poti za migrante, begunce in prosilce za azil, ki vstopajo v EU; |
|
24. |
poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejansko zagotovita, da sredstva, podpora in sodelovanje EU ne bodo na voljo organizacijam ali skupinam, ki so sodelujejo pri zasužnjevanju, trgovini z ljudmi, mučenju in izsiljevanju temnopoltih in afriških migrantov ali so povezane s temi dejanji; |
|
25. |
poziva evropske institucije, naj kot dopolnitev sedanjih prizadevanj sprejmejo strategijo za raznolikost in vključevanje delovne sile ter določijo strateški načrt za udeležbo etničnih in rasnih manjšin na delovnem trgu; |
|
26. |
poziva evropske stranke in politične ustanove ter parlamente na vseh ravneh EU, naj podprejo in oblikujejo pobude, ki spodbujajo politično udeležbo oseb afriškega porekla; |
|
27. |
poziva Komisijo, naj v boju proti afrofobiji na mednarodni ravni tesno sodeluje z mednarodnimi akterji, kot so OVSE, OZN, Afriška unija in Svet Evrope, pa tudi z drugimi mednarodnimi partnerji; |
|
28. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope. |
(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(4) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(5) Temnopolt v EU (Being Black in EU), november 2018, poročilo z izbranimi rezultati raziskave EU-MIDIS II.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0056.
(7) https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectID=09000016805e297e
(8) Glej Evropska mreža proti rasizmu, Afrofobija v Evropi – neuradno poročilo ENAR 2014–15, 2015, na voljo na: http://www.enar-eu.org/IMG/pdf/shadowreport_afrophobia_final_with_corrections.pdf.
(9) Glej drugo raziskavo Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji iz leta 2017 (EU-MIDIS II) http://fra.europa.eu/en/publication/2017/eumidis-ii-main-results.
(10) Prav tam.
(11) Glej najnovejše objavljeno leta 2016: http://hatecrime.osce.org/2016-data.
(12) Mnenje agencije FRA št. 11.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/8 |
P8_TA(2019)0240
Poročilo o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (2018/2121(INI))
(2021/C 108/02)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju členov 4 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), |
|
— |
ob upoštevanju členov 107, 108, 113, 115 in 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju svojega sklepa z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (1), |
|
— |
ob upoštevanju resolucije odbora TAXE z dne 25. novembra 2015 (2) in resolucije odbora TAX2 z dne 6. julija 2016 (3) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (4), |
|
— |
ob upoštevanju rezultatov Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, ki so bili Svetu in Komisiji predloženi 13. decembra 2017 (5), |
|
— |
ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi vsake od zgoraj navedenih resolucij Evropskega parlamenta (6), |
|
— |
ob upoštevanju številnih razkritij preiskovalnih novinarjev, kot so LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti in bolj nedavne afere Cum Ex, pa tudi primeri pranja denarja, ki vključujejo zlasti banke na Danskem, v Estoniji, Nemčiji, Latviji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o aferi Cum Ex: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru (7), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove (8), |
|
— |
ob upoštevanju študij službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovi „Citizenship by investment (CBI) and residency by investment (RBI) schemes in the EU: state of play, issues and impacts“ (Programa državljanstva in prebivališča za naložbe v EU: stanje, vprašanja in učinki), „Money laundering and tax evasion risks in free ports and customs warehouses“ (Tveganja pranja denarja in davčne utaje v prostih pristaniščih in carinskih skladiščih) ter „An overview of shell companies in the European Union“ (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji) (9), |
|
— |
ob upoštevanju študij z naslovi „VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues“ (10) (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), „Cryptocurrencies and blockchain – Legal context and implications for financial crime, money laundering and tax evasion“ (Kriptovalute in tehnologija veriženja podatkovnih blokov – pravni okvir in posledice za finančni kriminal, pranje denarja in davčno utajo) ter „Impact of Digitalisation on International Tax Matters“ (11) (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve), |
|
— |
ob upoštevanju študij Komisije o kazalnikih agresivnega davčnega načrtovanja (12), |
|
— |
ob upoštevanju dokazov, ki jih je odbor TAX3 zbral na podlagi 34 predstavitev s strokovnjaki ali izmenjav mnenj s komisarji in ministri ter v okviru misij v Washingtonu, Rigi, na Otoku Man, v Estoniji in na Danskem, |
|
— |
ob upoštevanju posodobljenega in trdnejšega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, vzpostavljenega v tem zakonodajnem obdobju, zlasti direktiv proti izogibanju davkom (ATAD I (13) in ATAD II (14)) ter revizij direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC) (15), |
|
— |
ob upoštevanju predlogov Komisije, ki čakajo na sprejetje, zlasti o CC(C)TB (16), svežnju ukrepov za digitalno obdavčenje (17) in javnem poročanju po državah (CBCR) (18), ter stališča parlamenta o teh dokumentih, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 1. decembra 1997 o kodeksu ravnanja o obdavčitvi podjetij in rednih poročil Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) Svetu ECOFIN, |
|
— |
ob upoštevanju seznama Sveta nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene, sprejetega 5. decembra 2017 in spremenjenega na podlagi stalnega spremljanja zavez tretjih držav, |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. marca 2018 o novih zahtevah zakonodaje EU v boju proti izogibanju davkom, zlasti v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami (C(2018)1756), |
|
— |
ob upoštevanju stalnega posodabljanja okvira za DDV, zlasti dokončne ureditve DDV, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 z naslovom „Na poti k dokončnemu sistemu DDV in boju proti goljufijam pri DDV“ (19), |
|
— |
ob upoštevanju nedavno sprejetega novega okvira EU za preprečevanje pranja denarja, zlasti po sprejetju četrte (AMLD4) (20) in pete (AMLD5) (21) direktive o preprečevanju pranja denarja, |
|
— |
ob upoštevanju postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija začela proti 28 državam članicam, ker v nacionalno pravo niso pravilno prenesle četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (AMDL4), |
|
— |
ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije z dne 2. februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma (COM(2016)0050) (22), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o okrepitvi okvira Unije za bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja (COM(2018)0645), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o nujni uvedbi črnega seznama EU glede tretjih držav v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja (23), |
|
— |
ob upoštevanju pregleda in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi finančnih obveščevalnih enot EU (EU FIU) ter ovir pri pridobivanju in izmenjavi informacij z dne 15. decembra 2016, ki ju je opravila platforma finančnih obveščevalnih enot Evropske unije (platforma EU FIU), ter delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. junija 2017 o izboljšanju sodelovanja med finančnimi obveščevalnimi enotami EU (SWD(2017)0275), |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Evropskega bančnega organa (EBA) in Komisije z dne 11. julija 2018 malteškemu finančnemu preiskovalnemu uradu (FIAU) o ukrepih, ki so potrebni za skladnost z direktivo o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, |
|
— |
ob upoštevanju pisma predsednika odbora TA X 3 z dne 7. decembra 2018 stalnemu predstavniku Malte pri EU njegovi ekscelenci Danielu Azzopardiju, v katerem je zahteval pojasnila o podjetju „17 Black“, |
|
— |
ob upoštevanju preiskav in odločb Komisije o državni pomoči (24), |
|
— |
ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2018 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218); |
|
— |
ob upoštevanju osnutka sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, |
|
— |
ob upoštevanju politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, |
|
— |
ob upoštevanju izidov različnih srečanj skupin G7, G8 in G20 na vrhu v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije o akcijski agendi iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, |
|
— |
ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o nezakonitih finančnih tokovih iz Afrike na skupno zahtevo Komisije Afriške unije in Konference afriških ministrov za finance, načrtovanje in gospodarski razvoj Ekonomske komisije za Afriko (ECA) pri OZN, |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024), v katerem je Komisija med drugim pozvala EU, naj bo zgled na tem področju, |
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju (25) in z dne 15. januarja 2019 o enakosti spolov in davčnih politikah v EU (26), |
|
— |
ob upoštevanju obveznosti iz člena 8(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), da je treba vedno spoštovati zakonodajo o zasebnosti, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. januarja 2019 o shemah državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019)0012), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“ (COM(2019)0008), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017 z naslovom „Mednarodni davčni sporazumi kot izziv za razvojna partnerstva EU“, |
|
— |
ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (A8-0170/2019), |
1. Splošni uvod o ozadju
1.1. Spremembe
|
1. |
trdi, da obstoječa davčna pravila pogosto ne morejo slediti vse večji hitrosti gospodarstva; opozarja, da so bila obstoječa mednarodna in nacionalna davčna pravila oblikovana na začetku 20. stoletja; trdi, da je nenehoma nujno potrebna reforma pravil, na podlagi katere bodo mednarodni, evropski in nacionalni davčni sistemi primerni za nove gospodarske, socialne in tehnološke izzive 21. stoletja; je seznanjen s širšim razumevanjem, da obstoječi davčni sistemi in računovodske metode niso ustrezno opremljeni, da bi sledili temu razvoju in zagotovili, da vsi udeleženci na trgu plačujejo pravičen delež davkov; |
|
2. |
poudarja, da je Evropski parlament znatno prispeval k boju proti finančnemu kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom, ki so bili med drugim razkriti v zadevah LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti, Football Leaks, Bahamas Leaks in Cum Ex, zlasti s pomočjo dela posebnih odborov TAXE, TAX2 (27) in TAX3, preiskovalnega odbora PANA ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON); |
|
3. |
pozdravlja dejstvo, da je Komisija v tem mandatu pripravila 26 zakonodajnih predlogov, katerih cilj je odpraviti nekatere vrzeli, izboljšati boj proti finančnim kaznivim dejanjem in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter povečati učinkovitost pobiranja davkov in davčno pravičnost; močno obžaluje, da Svet ni dosegel napredka v zvezi z glavnimi pobudami o reformi davka od dohodkov pravnih oseb, ki so nedokončane zaradi pomanjkanja dejanske politične volje; poziva k hitremu sprejetju še nedokončanih pobud EU in skrbnemu spremljanju njihovega izvajanja, da se zagotovita učinkovitost in pravilno izvrševanje, na podlagi katerih bi lahko sledili različnim oblikam davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja; |
|
4. |
opozarja, da ima davčna jurisdikcija nadzor samo nad davčnimi zadevami v zvezi s svojim ozemljem, medtem ko gospodarski tokovi in nekateri davkoplačevalci, kot so multinacionalna podjetja in premožni posamezniki, delujejo globalno; |
|
5. |
poudarja, da je za določitev davčnih osnov potrebno v celoti poznati razmere davkoplačevalca, tudi tiste dele, ki jih davčna jurisdikcija ne zajema, in ugotavljanje, kateri del se nanaša na posamezno jurisdikcijo; opozarja, da je nujna tudi razporeditev teh davčnih osnov med davčnimi jurisdikcijami, da se preprečita dvojna obdavčitev in dvojna neobdavčitev; potrjuje, da bi bilo treba prednost dati odpravi dvojne neobdavčitve in zagotoviti rešitev vprašanja dvojne obdavčitve; |
|
6. |
meni, da si morajo vse institucije EU, pa tudi države članice, prizadevati državljanom razložiti delo, opravljeno na področju obdavčenja, in ukrepe za odpravo obstoječih problemov in vrzeli; meni, da bi morala EU sprejeti obširno strategijo, v okviru katere bi z ustreznimi politikami podprla države članice pri premiku s sedanjih škodljivih davčnih sistemov k davčnemu sistemu, skladnemu s pravnim okvirom EU in v duhu Pogodb EU; |
|
7. |
ugotavlja, da so se gospodarski tokovi (28) in priložnosti za spremembo davčnega rezidentstva znatno povečali; opozarja, da so nekateri novi pojavi (29) sami po sebi nepregledni ali omogočajo nepreglednost in s tem davčno goljufijo, davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje in pranje denarja; |
|
8. |
obžaluje dejstvo, da nekatere države članice zasegajo davčno osnovo drugih držav članic s privabljanjem dobička, ustvarjenega drugje, s tem pa podjetjem omogočajo, da umetno zmanjšujejo svojo davčno osnovo; opozarja, da ta praksa škoduje načelu solidarnosti EU in povzroča prerazporejanje bogastva v korist multinacionalnih podjetij in njihovih delničarjev na račun državljanov EU; podpira pomembno delo akademikov in novinarjev, ki pomagajo razkrivati te prakse; |
1.2. Namen obdavčitve in učinek davčnih goljufij, davčne utaje, škodljivih davčnih praks in pranja denarja v evropskih družbah
|
9. |
meni, da imata pravična obdavčitev ter odločen boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja osrednjo vlogo pri oblikovanju pravične družbe in močnega gospodarstva, hkrati pa ščitita socialno pogodbo in pravno državo; ugotavlja, da je pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja ključnega pomena za odpravljanje neenakosti, ne le s financiranjem javnih izdatkov za podporo družbene mobilnosti, temveč tudi z zmanjšanjem dohodkovne neenakosti; poudarja, da lahko davčna politika močno vpliva na odločitve o zaposlovanju, ravni naložb in pripravljenost podjetij, da se širijo; |
|
10. |
poudarja, da je najnujnejša prednostna naloga zmanjšanje davčne vrzeli, ki je posledica davčnih goljufij, davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja in pranja denarja ter njihovega vpliva na nacionalne proračune in proračun EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in davčno pravičnost za vse davkoplačevalce, se borili proti naraščanju neenakosti in krepili zaupanje v demokratično oblikovanje politik, tako da se zagotovi, da goljufi ne bodo imeli konkurenčne davčne ugodnosti v primerjavi s poštenimi davkoplačevalci; |
|
11 |
poudarja, da so skupna prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni bistvena za zaščito proračuna EU in nacionalnih proračunov pred izgubami zaradi neplačanih davkov; ugotavlja, da lahko države le z v celoti in učinkovito zbranimi davčnimi prihodki med drugim zagotovijo kakovostne javne storitve, vključno s cenovno dostopnim izobraževanjem, zdravstvenim varstvom in nastanitvijo, varnostjo, nadzorom kaznivih dejanj in odzivanjem v izrednih razmerah, socialno varnostjo in varstvom, uveljavljanjem poklicnih in okoljskih standardov, bojem proti podnebnim spremembam, spodbujanjem enakosti spolov, javnim prevozom in osnovno infrastrukturo, da bi spodbudili in po potrebi stabilizirali socialno uravnotežen razvoj in se usmerili k ciljem trajnostnega razvoja; |
|
12. |
meni, da je imel nedavni razvoj na področju obdavčevanja in pobiranja davkov, ki je davčno obremenitev preusmeril s premoženja na dohodek, z dohodkov iz kapitala k dohodkom od dela in potrošnji, z multinacionalnih podjetij k malim in srednjim podjetjem (MSP) in s finančnega sektorja k realnemu gospodarstvu, nesorazmeren učinek na ženske in ljudi z nizkimi dohodki, ki se običajno bolj zanašajo na dohodek od dela in porabijo večji delež svojega dohodka za potrošnjo (30); ugotavlja, da so med najbogatejšimi stopnje davčne utaje višje (31); poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih na področju davkov in preprečevanja pranja denarja preuči učinek na socialni razvoj, vključno z enakostjo spolov in drugimi omenjenimi politikami; |
1.3. Tveganje in koristi, povezane z denarnimi posli
|
13. |
poudarja, da denarni posli kljub prednostim, kot sta dostopnost in hitrost, še vedno predstavljajo zelo visoko tveganje pranja denarja in davčne utaje, vključno z goljufijami na področju DDV; ugotavlja, da je več držav članic že uvedlo omejitve gotovinskih plačil; ugotavlja tudi, da so predpisi o kontroli gotovine na zunanjih mejah EU sicer harmonizirani, obstajajo pa različna pravila med državami članicami glede prenosa gotovine znotraj meja EU; |
|
14. |
ugotavlja, da lahko zaradi razdrobljenosti in različne narave teh ukrepov pride do motenj v pravilnem delovanju notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog o evropskih omejitvah gotovinskih plačil, hkrati pa ohrani gotovino kot plačilno sredstvo; poleg tega ugotavlja, da evrski bankovci višjih vrednosti predstavljajo večje tveganje pranja denarja; pozdravlja, da je Evropska centralna banka (ECB) leta 2016 napovedala, da ne bo več izdajala novih bankovcev za 500 EUR (čeprav bankovci v obtoku ostajajo zakonito plačilno sredstvo); poziva ECB, naj pripravi časovni načrt za opustitev uporabe bankovcev za 500 EUR; |
1.4. Kvantitativna ocena
|
15. |
poudarja, da davčne goljufije, davčna utaja in agresivno davčno načrtovanje povzročajo izgubo sredstev za nacionalne proračune in proračun Evropske unije (32); potrjuje, da kvantitativna opredelitev teh izgub ni enostavna; vendar ugotavlja, da bi strožje zahteve po preglednosti zagotovile boljše podatke in tudi prispevale k zmanjšanju nepreglednosti; |
|
16. |
ugotavlja, da je več ocen poskušalo količinsko opredeliti obseg izgub zaradi davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja; opozarja, da zaradi narave ali pomanjkanja podatkov nobena od teh ocen ne zagotavlja dovolj velike slike; ugotavlja, da se nekatere nedavne ocene dopolnjujejo na podlagi različnih, a dopolnilnih metodologij; |
|
17. |
ugotavlja, da je medtem ko Komisija ocenjuje davčno vrzel na področju DDV za EU, do sedaj samo petnajst držav članic pripravilo svoje ocene nacionalne davčne vrzeli; poziva vse države članice naj pod vodstvom Komisije pripravijo celostno oceno davčne vrzeli, ki ne bo omejena na DDV in bo vključevala oceno stroškov za vse davčne spodbude; |
|
18. |
ponovno izraža obžalovanje, „da ni zanesljivih in nepristranskih statističnih podatkov o obsegu izogibanja davkom in davčne utaje, ter poudarja, da je pomembno razviti ustrezne in pregledne metode za izmerjenje obsega teh pojavov ter njihovega učinka na javne finance, gospodarske dejavnosti in javne naložbe držav“ (33); opozarja pomen politične in finančne neodvisnosti statističnih uradov za zagotovitev zanesljivosti statističnih podatkov; poziva, naj se pri Eurostatu zaprosi za tehnično pomoč pri zbiranju celovitih in točnih statističnih podatkov, da se ti zagotovijo v primerljivem digitalnem formatu, ki ga bo enostavno usklajevati; |
|
19. |
opozarja zlasti na empirično oceno obsega letne izgube prihodkov zaradi agresivnega načrtovanja davka od dobička pravnih oseb v EU, ki je bila pripravljena leta 2015; ugotavlja, da se ocena giblje med 50–70 milijardami EUR (znesek, izgubljen le zaradi preusmerjanja dobička, ki je leta 2013 znašal najmanj 17 % prihodka od davka od dohodkov pravnih oseb in 0,4 % BDP) in 160–190 milijardami EUR (skupaj s posameznimi davčnimi ureditvami velikih multinacionalnih podjetij ter neučinkovitim pobiranjem); |
|
20. |
poziva Svet in države članice, naj dajo prednost projektom, katerih cilj je izmeriti obseg izogibanja davkom za boljše obravnavanje sedanje davčne vrzeli, zlasti s podporo programa Fiscalis; poudarja, da je Evropski parlament potrdil (34) povečanje sredstev za program Fiscalis; poziva države članice, naj ocenijo svojo davčno vrzel in letno objavljajo rezultate, Komisija naj pa usklajuje njihovo delo; |
|
21. |
ugotavlja, da po oceni iz delovnega dokumenta MDS (35) svetovne izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, povezane z davčnimi oazami, znašajo okoli 600 milijard USD na leto; ugotavlja, da približne dolgoročne ocene MDS znašajo 400 milijard USD za države OECD (1 % njihovega BDP) in 200 milijard USD za države v razvoju (1,3 % njihovega BDP); |
|
22. |
pozdravlja nedavne ocene neopažene ekonomije, pogosto imenovane siva ekonomija, v raziskavi o davčnih politikah v Evropski uniji iz leta 2017 (36), ki zagotavlja obsežnejše informacije o davčni utaji; poudarja, da vrednost neopažene ekonomije meri gospodarske dejavnosti, ki morda niso zajete v osnovnih virih podatkov, uporabljenih za pripravo nacionalnih računov; |
|
23. |
poudarja, da je na svetovni ravni vsako leto skoraj 40 % dobička multinacionalnih podjetij preusmerjenih v davčne oaze, pri čemer se je izkazalo, da so največje izgube zaradi preusmerjanja dobička utrpele nekatere države Evropske unije, saj 35 % preusmerjenega dobička prihaja iz držav EU, takoj za njimi pa so države v razvoju (30 %) (37); poudarja, da se približno 80 % dobička, preusmerjenega iz EU, preusmeri v nekaj drugih držav članic EU ali prek njih; opozarja, da lahko multinacionalna podjetja plačajo do 30 % manj davkov kot domača konkurenčna podjetja in da agresivno davčno načrtovanje izkrivlja konkurenco za domača podjetja, zlasti mala in srednja; |
|
24. |
ugotavlja, da po najnovejših ocenah davčna utaja v EU predstavlja približno 825 milijard EUR letno (38); |
|
25. |
ugotavlja, da multinacionalna podjetja, ki jih je predstavil odbor TAX3, pripravljajo lastne ocene dejanskih davčnih stopenj (39); poudarja, da nekateri strokovnjaki dvomijo v te ocene; |
|
26. |
poziva k zbiranju statističnih podatkov o velikih poslih v prostih pristaniščih, carinskih skladiščih in posebnih ekonomskih conah, pa tudi o razkritjih posrednikov in žvižgačev; |
1.5. Davčne goljufije, davčna utaja, izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje
|
27. |
opozarja, da boj proti davčni utaji in davčnim goljufijam obravnava nezakonita dejanja, boj proti izogibanju davkom pa primere, v katerih se izkoriščajo vrzeli v pravu ali ki so sicer v mejah zakona – razen če davčni in nazadnje sodni organi menijo, da so nezakoniti –, vendar so v nasprotju z njegovim duhom. zato poziva k poenostavitvi davčnega okvira; |
|
28. |
opozarja, da se bo z izboljšanjem pobiranja davkov v državah EU verjetno zmanjšalo število kaznivih dejanj v zvezi z davčno utajo in pranjem denarja, ki ji sledi; |
|
29. |
opozarja, da agresivno davčno načrtovanje pomeni oblikovanje davčnega načrta, katerega cilj je zmanjšati davčne obveznosti z izkoriščanjem tehničnih podrobnosti davčnega sistema ali z izbiranjem med dvema ali več davčnimi sistemi, kar je v nasprotju z duhom zakona; |
|
30. |
pozdravlja odgovor Komisije na pozive iz resolucij odborov TAXE, TAX2 in PANA po boljšem prepoznavanju agresivnega davčnega načrtovanja in škodljivih davčnih praks; |
|
31. |
poziva Komisijo in Svet, naj predlagata in sprejmeta celovito in natančno opredelitev kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja na podlagi prepoznavnih značilnosti, opredeljenih v peti reviziji direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC 6) (40), ter ustreznih študij in priporočil Komisije (41); poudarja, da ti jasni kazalniki lahko, če je to potrebno, temeljijo na standardih, določenih na mednarodni ravni; poziva države članice, naj te kazalnike uporabljajo kot podlago za razveljavitev vseh škodljivih davčnih praks, ki izhajajo iz obstoječih davčnih vrzeli; poziva Komisijo in Svet, naj redno posodabljata te kazalnike, če se pojavijo nove ureditve ali prakse na področju agresivnega davčnega načrtovanja; |
|
32. |
poudarja podobnost med družbami davčnimi zavezankami in premožnimi posamezniki pri uporabi poslovnih in podobnih struktur, kot so skrbniški skladi in offshore lokacije za namen agresivnega davčnega načrtovanja; opozarja na vlogo posrednikov (42) pri vzpostavitvi takšnih shem; v zvezi s tem opozarja, da večina premožnih posameznikov dohodke prejme v obliki kapitalskih dobičkov in ne plač; |
|
33. |
pozdravlja oceno Komisije in vključitev kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja v njena poročila o državah v okviru evropskega semestra 2018; poziva k rednemu ocenjevanju, da se na notranjem trgu EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in večja dolgoročna stabilnost javnih prihodkov; poziva Komisijo, naj po potrebi zagotovi jasne nadaljnje ukrepe za odpravo agresivnega davčnega načrtovanja v obliki uradnih priporočil; |
|
34. |
ponovno poziva družbe davčne zavezanke, naj v celoti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti in ne izvajajo agresivnega davčnega načrtovanja, ki povzroča erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička, ter naj razmislijo o strategiji za pravično obdavčitev in se vzdržijo škodljivih praks kot pomembni del družbene odgovornosti podjetij ter upoštevajo načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za multinacionalne družbe, da bodo davkoplačevalci zaupali v davčne okvire; |
|
35. |
poziva države članice, ki sodelujejo v postopku okrepljenega sodelovanja, naj čim prej dosežejo dogovor o sprejetju davka na finančne transakcije, pri tem pa potrdijo, da bi bila svetovna rešitev najustreznejša; |
2. Obdavčitev dohodkov pravnih oseb
|
36. |
opozarja, da so se možnosti izbire poslovne lokacije ali lokacije prebivališča na podlagi regulativnega okvira povečale z globalizacijo in digitalizacijo; |
|
37. |
opozarja, da je treba davke plačevati v jurisdikcijah dejanske bistvene in stvarne gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti, v primeru posrednega obdavčenja pa v jurisdikcijah potrošnje; poudarja, da je to mogoče doseči s sprejetjem skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) v EU z ustrezno in pravično porazdelitvijo, ki bo med drugim vključevala vsa opredmetena sredstva; |
|
38. |
ugotavlja, da je EU v okviru direktive o preprečevanju izogibanja davkov (ATAD I) sprejela izstopni davek, ki državam članicam omogoča, da obdavčijo ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njihovem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran; meni, da bi bilo treba okrepiti načelo obdavčitve dobička, ustvarjenega v državah članicah pred njihovim izstopom iz Unije, na primer prek usklajenih davčnih odtegljajev od obresti in licenčnin, da se odpravijo obstoječe vrzeli in prepreči, da bi dobiček neobdavčen zapustil EU; poziva Svet, naj nadaljuje pogajanja o predlogu direktive o obrestih in licenčninah (43); ugotavlja, da se z davčnimi sporazumi stopnja davčnega odtegljaja pogosto zniža, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju (44); |
|
39. |
ponovno potrjuje, da se mora prilagoditev mednarodnih davčnih pravil odzvati na izogibanje davkom, ki izhaja iz možnega izkoriščanja vzajemnega delovanja nacionalnih davčnih določb in mrež davčnih sporazumov, njegova posledica pa sta erozija davčne osnove in dvojna neobdavčitev, obenem pa je treba zagotoviti, da ne pride do dvojne obdavčitve; |
2.1. Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter njegovo izvajanje v EU: direktiva proti izogibanju davkom (ATAD)
|
40. |
priznava, da je bil namen projekta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička na usklajen način odpraviti vzroke in razmere, zaradi katerih nastajajo prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, z izboljšanjem skladnosti čezmejnih davčnih pravil, poostritvijo vsebinskih zahtev ter povečanjem preglednosti in varnosti; vendar izjavlja, da se stopnja pripravljenosti za sodelovanje pri akcijskem načrtu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter zavezanost k temu med državami in posameznimi zadevnimi ukrepi razlikuje; |
|
41. |
je seznanjen z izvajanjem in spremljanjem akcijskega načrta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v 15 točkah, ki je namenjen usklajeni odpravi vzrokov in okoliščin, ki povzročajo prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter s tem, da prek vključujočega okvira potekajo nadaljnje razprave v širšem kontekstu od prvotnih držav udeleženk; zato poziva države članice, naj podpirajo reformo mandata in delovanja vključujočega okvira, da bi zagotovili vključitev preostalih davčnih vrzeli in nerešenih davčnih vprašanj v sedanji mednarodni okvir; pozdravlja pobudo o vključujočem okviru, namenjeno razpravam in iskanju globalnega soglasja o boljši razdelitvi pravic do obdavčenja med državami; |
|
42. |
ugotavlja, da ukrepi zahtevajo izvajanje; je seznanjen s političnim sporočilom (45) vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, katerega namen je oblikovati možne rešitve za opredeljene izzive v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva; |
|
43. |
poudarja, da so nekatere države pred kratkim sprejele enostranske protiukrepe proti škodljivim davčnim praksam (kot so davek na preusmerjen dobiček v Združenem kraljestvu in določbe o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo v okviru davčne reforme v ZDA), da bi zagotovile ustrezno obdavčenje tujih dohodkov multinacionalnih podjetij po minimalni dejanski davčni stopnji v državi sedeža nadrejene družbe; poziva EU, naj oceni te ukrepe; ugotavlja, da EU v nasprotju s temi enostranskimi ukrepi na splošno spodbuja večstranske in sporazumne rešitve za pravično dodeljevanje pravic do obdavčitve; poudarja, da EU na primer daje prednost svetovni rešitvi za obdavčitev digitalnega sektorja, vendar kljub temu predlaga davek EU na digitalne storitve, saj svetovne razprave napredujejo počasi; |
|
44. |
želi spomniti, da sveženj EU proti izogibanju davkom iz leta 2016 dopolnjuje veljavne določbe, da bi se 15 ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička izvajalo usklajeno po vsem enotnem trgu EU; |
|
45. |
pozdravlja dejstvo, da je EU sprejela direktivi proti izogibanju davkom ATAD I in ATAD II; ugotavlja, da ti direktivi zagotavljata pravičnejšo obdavčitev z vzpostavitvijo minimalne ravni zaščite proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb po vsej EU ter pravičnejše in stabilnejše okolje za podjetja z vidika povpraševanja in ponudbe; pozdravlja določbe o hibridnih neskladnostih za preprečevanje dvojne neobdavčitve, da bi se odpravila obstoječa neskladja in preprečil nastanek novih neskladij med državami članicami in tretjimi državami; |
|
46. |
pozdravlja določbe o tuji odvisni družbi, vključene v ATAD I, da se zagotovi učinkovito obdavčenje dobička, ki ga ustvarijo povezana podjetja in ki se hrani v državah z nizkimi davki ali brez davkov; priznava, da preprečujejo, da bi odsotnost ali raznolikost nacionalnih pravil o tuji odvisni družbi znotraj Unije izkrivljali delovanje notranjega trga, ki bi preseglo razmere povsem umetne ureditve, kot je že večkrat pozval Parlament; obžaluje, da ATAD I vključuje dva pristopa k izvajanju pravil o tuji odvisni družbi, ter poziva države članice, naj izvajajo le enostavnejša in najučinkovitejša pravila o tuji odvisni družbi, opredeljena v členu 7(2)(a) ATAD I; |
|
47. |
pozdravlja splošno pravilo o preprečevanju zlorab za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb iz ATAD I, ki državam članicam omogoča, da ne upoštevajo shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne in namenjene izključno pridobitvi davčne ugodnosti; ponovno poziva k sprejetju splošnega in skupnega ter strogega pravila o preprečevanju zlorab v okviru obstoječe zakonodaje, zlasti direktive o matičnih in odvisnih družbah, direktive o združitvi ter direktive o obrestih in licenčninah; |
|
48. |
ponovno poziva k jasni opredelitvi stalne poslovne enote in pomembne gospodarske prisotnosti, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državi članici, kjer so ekonomsko dejavna; |
|
49. |
poziva k zaključku dela na področju razvoja dobre prakse in spremljanja izvajanja držav članic s strani Komisije v okviru Skupnega foruma EU za transferne cene; |
|
50. |
opozarja, da je zaskrbljen zaradi uporabe transfernih cen pri agresivnem davčnem načrtovanju ter da je posledično treba za obravnavanje vprašanja ustrezno ukrepati in izboljšati okvir za določanje transfernih cen; poudarja, da morajo odražati gospodarsko realnost, državam članicam in podjetjem, ki poslujejo v Uniji, zagotavljati varnost, jasnost in pravičnost ter zmanjšati tveganje zlorabe pravil za namene preusmerjanja dobička ob upoštevanju smernic OECD za določanje transfernih cen iz leta 2010 (46); Vendar ugotavlja, da, kot so poudarili strokovnjaki in objave, uporaba koncepta neodvisnega subjekta ali načela običajnih tržnih pogojev predstavlja enega glavnih dejavnikov, ki omogočajo škodljive davčne prakse (47); |
|
51. |
poudarja, da so ukrepi EU za obravnavanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter agresivnega davčnega načrtovanja davčne organe opremili s posodobljeno zbirko orodij za zagotavljanje pravičnega pobiranja davkov; poudarja, da bi morali davčni organi učinkovito uporabljati orodja, ne da bi pri tem ustvarili dodatno breme za odgovorne davkoplačevalce, zlasti mala in srednja podjetja; |
|
52. |
priznava, da so zaradi novega pretoka informacij do davčnih organov po sprejetju direktiv ATAD I in DAC4 potrebna ustrezna sredstva za čim bolj učinkovito uporabo teh informacij in zmanjšanje sedanje davčne vrzeli; poziva vse države članice, naj zagotovijo, da bodo orodja, ki jih uporabljajo organi, zadostna in ustrezna za uporabo teh informacij ter za kombiniranje in navzkrižno preverjanje informacij iz različnih virov in podatkovnih nizov; |
2.2. Krepitev ukrepov EU za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ter dopolnitev akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička
2.2.1. Pregled davčnih sistemov in splošnega okolja za obdavčitev v državah članicah – agresivno davčno načrtovanje v EU (evropski semester)
|
53. |
pozdravlja dejstvo, da so davčni sistemi in splošno okolje za obdavčitev v državah članicah postali del evropskega semestra v skladu s pozivom Parlamenta v zvezi s tem (48); pozdravlja študije in podatke, ki jih je zbrala Komisija (49), na podlagi katerih je mogoče bolje obravnavati situacije, ki zagotavljajo kazalnike agresivnega davčnega načrtovanja ter jasno kažejo na izpostavljenost davčnemu načrtovanju in državam članicam zagotavljajo bogato podatkovno bazo o tem pojavu; poudarja, da države članice v duhu lojalnega sodelovanja ne smejo spodbujati oblikovanja shem agresivnega davčnega načrtovanja, ki niso združljive s pravnim okvirom EU in duhom Pogodb EU; |
|
54. |
poziva, naj se ti novi davčni kazalniki za evropski semester obravnavajo enako kot kazalniki za nadzor nad izdatki; poudarja, da je koristno, da se za evropski semester zagotovi ta davčna razsežnost, ki bo omogočila odpravo določenih škodljivih davčnih praks, ki doslej niso bile odpravljene z direktivo ATAD in drugimi veljavnimi evropskimi predpisi; |
|
55. |
pozdravlja dejstvo, da so v DAC6 opredeljene prepoznavne značilnosti čezmejnih aranžmajev, o katerih se poroča, o katerih morajo posredniki obvestiti davčne organe, da jih lahko ti ocenijo; pozdravlja dejstvo, da je mogoče te značilnosti agresivnega davčnega načrtovanja posodobiti, če se pojavijo nove ureditve ali prakse; poudarja, da rok za začetek izvajanja te direktive še ni potekel ter da bo treba spremljati določbe, da se zagotovi njihova učinkovitost; |
|
56. |
poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj vsako leto Svetu in Parlamentu poroča o glavnih ureditvah v državah članicah, da lahko nosilci odločanja sledijo novim davčnim shemam, ki se pripravljajo, ter sprejmejo morebitne potrebne protiukrepe; |
|
57. |
poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo, da pogodbe o izvedbi javnih naročil dobaviteljem ne omogočajo izogibanja davkom. poudarja, da bi države članice morale spremljati in zagotavljati, da podjetja ali drugi pravni subjekti, vključeni v razpise in pogodbe o izvedbi naročil, ne sodelujejo pri davčnih goljufijah, davčni utaji in agresivnem davčnem načrtovanju; poziva Komisijo, naj pojasni veljavno prakso javnih naročil v skladu z direktivo EU o javnem naročanju in po potrebi predlaga posodobitev direktive, da ne bi prepovedovala uporabe davčnih vidikov kot meril za izključitev ali celo kot meril za izbor v javnem naročanju; |
|
58. |
poziva Komisijo, naj objavi predlog, v skladu s katerim bi morale države članice zagotoviti, da gospodarski subjekti, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, izpolnjujejo zahtevo glede minimalne ravni preglednosti v zvezi z davki, zlasti z javnim poročanjem po državah in preglednimi lastniškimi strukturami; |
|
59. |
poziva Komisijo, naj čim prej izda predlog za razveljavitev posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine, države članice pa, naj dajo prednost neškodljivi in po potrebi neposredni podpori raziskavam in razvoju na svojem ozemlju; poudarja, da je treba davčne olajšave za podjetja skrbno načrtovati in izvajati le, če imajo pozitiven učinek za delovna mesta in rast in ne pomenijo tveganja za ustvarjanje novih vrzeli v davčnem sistemu; |
|
60. |
ponovno poziva, naj se zagotovi, da se posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine zares povežejo z gospodarsko dejavnostjo, kot je preverjanje odhodkov, in da ne izkrivljajo konkurence; je seznanjen z vse večjo vlogo neopredmetenih sredstev v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij; je seznanjen z izboljšano opredelitvijo stroškov raziskav in razvoja v predlogu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; podpira stališče Parlamenta glede davčnega dobropisa za dejanske stroške raziskav in razvoja namesto odbitka za raziskave in razvoj; |
2.2.2. Boljše sodelovanje na področju obdavčevanja, vključno s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb
|
61. |
poudarja, da bi se politika obdavčevanja v Evropski uniji morala osredotočati tako na boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju kot na spodbujanje čezmejnih gospodarskih dejavnosti s sodelovanjem med davčnimi organi in oblikovanjem pametne davčne politike; |
|
62. |
poudarja, da obstajajo številne ovire v zvezi z davki, ki zavirajo čezmejno gospodarsko dejavnost; v zvezi s tem je seznanjen s svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2012 o dvajsetih glavnih pomislekih evropskih državljanov in podjetij v zvezi z delovanjem enotnega trga (50), poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt, ki bo prednostno obravnaval te ovire; |
|
63. |
pozdravlja ponovno vzpostavitev projekta skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb s sprejetjem medsebojno povezanih predlogov o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb s strani Komisije; poudarja, da bo skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, ko se bo v celoti izvajala, odpravila vrzeli med nacionalnimi davčnimi sistemi, predvsem pri transfernih cenah; |
|
64. |
poziva Svet, naj hitro sprejme in začne istočasno izvajati oba predloga, pri tem pa naj upošteva mnenje Parlamenta, ki že vključuje koncept virtualne stalne poslovne enote in dodelitve s formulo, s čimer bi se odpravile preostale vrzeli, ki omogočajo izogibanje davkom, in zagotovili enaki konkurenčni pogoji glede na digitalizacijo; obžaluje, da nekatere države članice še vedno niso našle rešitve, in poziva države članice, naj premostijo različna stališča; |
|
65. |
opozarja, da bi morala biti uporaba skupne (konsolidirane) osnove za davek od dohodkov pravnih oseb povezana z izvajanjem skupnih računovodskih pravil in z ustreznim usklajevanjem upravnih praks; |
|
66. |
opozarja, da bi bilo treba za odpravo prakse preusmerjanja dobička in uvedbo načela, da se davek plača, kjer se ustvari dobiček, skupno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb uvesti hkrati v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog na podlagi člena 116 PDEU, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku izdata potrebno zakonodajo, če Svet ne bo dosegel dogovora o predlogu o vzpostavitvi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb; |
2.2.3. Digitalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb
|
67. |
ugotavlja, da je pojav digitalizacije na trgu ustvaril nove okoliščine, v katerih lahko digitalna in digitalizirana podjetja izkoriščajo lokalne trge, ne da bi bile na njih fizično prisotne in obdavčene, kar ustvarja neenake konkurenčne pogoje ter postavlja tradicionalna podjetja v slabši položaj; ugotavlja, da se za digitalne poslovne modele v EU plačuje nižja dejanska povprečna davčna stopnja kot za tradicionalne poslovne modele (51); |
|
68. |
v zvezi s tem poudarja postopen premik z oprijemljive proizvodnje k neopredmetenim sredstvom v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij, kot kažejo relativne stopnje rasti licenčnin in prejemkov v zvezi s pristojbinami za izdajo dovoljenj v zadnjih petih letih (skoraj 5 % na leto) v primerjavi s trgovino z blagom in tujimi neposrednimi naložbami (manj kot 1 % na leto) (52); obžaluje dejstvo, da digitalna podjetja v nekaterih državah članicah skorajda ne plačujejo davkov kljub pomembni digitalni prisotnosti in velikim prihodkom v teh državah članicah; |
|
69. |
meni, da bi morala EU omogočiti privlačno poslovno okolje, da bi dosegla gladko delujoč enotni digitalni trg, hkrati pa zagotoviti pravično obdavčenje digitalnega gospodarstva; opozarja, da bi morala lokacija ustvarjanja vrednosti pri digitalizaciji celotnega gospodarstva upoštevati prispevek uporabnikov in zbrane informacije o vedenju potrošnikov na spletu; |
|
70. |
poudarja, da bodo brez skupnega pristopa Unije k obravnavanju obdavčitve digitalnega gospodarstva države članice sprejele – in so že sprejele – enostranske rešitve, ki bodo ustvarile regulativno arbitražo in razdrobljenost enotnega trga ter bi lahko postale breme za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe; |
|
71. |
je seznanjen z vodilno vlogo Komisije in nekaterih držav članic v svetovni razpravi o obdavčitvi digitalnega gospodarstva; spodbuja države članice, naj nadaljujejo proaktivno delo na ravni OECD in OZN, zlasti s procesom, uvedenem s političnim sporočilom v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (53); vendar opozarja, da EU ne bi smela čakati na svetovno rešitev, temveč mora nemudoma ukrepati; |
|
72. |
pozdravlja sveženj ukrepov za digitalno obdavčenje, ki ga je Komisija sprejela 21. marca 2018, vendar obžaluje, da so Danska, Finska, Irska in Švedska na seji Sveta ECOFIN 12. marca 2019 (54) ostale zadržane glede svežnja davka na digitalne storitve ali mu korenito nasprotovale; |
|
73. |
poudarja, da je dogovor o tem, kaj je stalna digitalna poslovna enota, ki je edini dogovor, dosežen doslej, korak v pravo smer, vendar ne rešuje vprašanja določitve davčne osnove; |
|
74. |
poziva države članice, ki so pripravljene razmisliti o uvedbi digitalnega davka, naj to storijo v okviru okrepljenega sodelovanja, da bi preprečili nadaljnje drobljenje enotnega trga, ki že poteka v posameznih državah članicah, v katerih razmišljajo o uvedbi nacionalnih rešitev; |
|
75. |
priznava, da je predlagana „začasna rešitev“ nepopolna; meni, da bo pripomogla k iskanju boljše rešitve na svetovni ravni in deloma zagotovila enake konkurenčne pogoje na lokalnih trgih; poziva države članice EU, naj čim prej razpravljajo o dolgoročni rešitvi glede obdavčenja digitalnega gospodarstva (v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo), jo sprejmejo in začnejo izvajati, da bo EU še naprej določala smer razvoja na svetovni ravni; poudarja, da bi bilo treba dolgoročno rešitev, ki jo predlaga Komisija, uporabiti kot podlago za nadaljnje delo na mednarodni ravni; |
|
76. |
ugotavlja, da državljani EU močno zahtevajo davek na digitalne storitve; opozarja, da je iz raziskav razvidno, da 80 % državljanov iz Nemčije, Francije, Avstrije, Nizozemske, Švedske in Danske podpira davek na digitalne storitve in meni, da bi EU morala imeti vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih; poleg tega poudarja, da se večina državljanov, ki so sodelovali v raziskavi, zavzema za široko področje uporabe davka na digitalne storitve (55); |
|
77. |
poziva države članice, naj zagotovijo, da davek na digitalne storitve ostane začasen ukrep, in sicer z vključitvijo samoderogacijske klavzule v predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (56) (COM(2018)0148) in s pospešitvijo razprave o pomembni digitalni prisotnosti; |
2.2.4. Učinkovito obdavčevanje
|
78. |
je seznanjen, da so se na ravni EU nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb znižale s povprečnih 32 % leta 2000 na 21,9 % leta 2018 (57), kar predstavlja 32-odstotno zmanjšanje; je zaskrbljen zaradi posledic te konkurence na vzdržnost davčnih sistemov in morebitnih učinkov prelivanja na druge države; ugotavlja, da se prvi projekt preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička pod vodstvom G20/OECD ni dotaknil tega pojava; pozdravlja napoved v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da se do leta 2020 „brez poseganja“ razišče pravice do obdavčitve, ki bi okrepile zmožnost jurisdikcij za obdavčitev dobičkov, v primeru, da druga jurisdikcija s pravico do obdavčitve uveljavlja nizko dejansko davčno stopnjo na ta dobiček (58), kar pomeni minimalno efektivno obdavčitev; ugotavlja, da, kot je bilo povedano v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, trenutna prizadevanja pod vodstvom OECD ne spreminjajo dejstva, da države ali jurisdikcije še vedno same prosto določajo svoje davčne stopnje ali odločajo, da sploh nimajo sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb (59); |
|
79. |
pozdravlja nov globalni standard OECD o dejavniku pomenljivih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje (60), ki v veliki meri temelji na delu EU v zvezi s postopkom uvrščanja na seznam EU (pravično merilo 2.2. na seznamu EU); |
|
80. |
ugotavlja, da so razlike med dejanskimi davčnimi stopnjami družb, ki pogosto temeljijo na napovedih za davke (61), in dejanskimi davki, ki jih plačujejo velika multinacionalna podjetja; je seznanjen, da tradicionalni sektorji povprečno plačujejo dejansko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v višini 23 %, digitalni sektor pa približno 9,5 % (62); |
|
81. |
je seznanjen z različnimi metodologijami za ocenjevanje dejanskih davčnih stopenj, ki ne omogočajo zanesljive primerjave dejanskih davčnih stopenj v EU in po svetu; ugotavlja, da se nekatere ocene dejanskih davčnih stopenj v EU razlikujejo od 2,2 % do 30 % (63); poziva Komisijo, naj oblikuje lastno metodologijo in redno objavlja dejanske davčne stopnje v državah članicah; |
|
82. |
poziva Komisijo, naj oceni pojav znižanja nominalnih davčnih stopenj in njihovega učinka na dejanske davčne stopnje v EU ter naj predlaga pravna sredstva, tako znotraj EU kot v odnosu do tretjih držav, kot je ustrezno, vključno s strogimi pravili o preprečevanju zlorab, obrambnimi ukrepi, kot so strožja pravila o nadzorovanih tujih družbah, in priporočili za spremembo davčnih sporazumov; |
|
83. |
meni, da bi moralo globalno usklajevanje davčne osnove na podlagi projekta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička spremljati boljše usklajevanje davčnih stopenj, da bi dosegli večjo učinkovitost; |
|
84. |
poziva države članice, naj posodobijo mandat Skupine za kodeks ravnanja, da se preuči koncept minimalne efektivne obdavčitve dobičkov podjetij, da bi spremljali delo OECD na področju davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva; |
|
85. |
je seznanjen z izjavo francoskega finančnega ministra na seji odbora TAX3 dne 23. oktobra 2018 o tem, da je treba razpravljati o konceptu minimalne obdavčitve; pozdravlja pripravljenost Francije, da razpravo o minimalni obdavčitvi kot eno od prednostnih nalog vključi v svoje predsedovanje skupini G7 leta 2019, kot je bilo ponovno poudarjeno na seji ECOFIN 12. marca 2019; |
2.3. Upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov
|
86. |
poudarja, da je bila direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC) od junija 2014 štirikrat spremenjena; |
|
87. |
poziva Komisijo, naj oceni in predstavi predloge za odpravo vrzeli v DAC2, zlasti tako, da v področje uporabe direktive vključi materialno premoženje in kriptovalute, določi sankcije za neizpolnjevanje obveznosti ali napačno poročanje finančnih institucij ter z vključitvijo več vrst finančnih institucij in vrst računov, o katerih se trenutno ne poroča, kot so pokojninski skladi; |
|
88. |
ponovno poziva k razširitvi področja uporabe v zvezi z izmenjavo davčnih stališč in dostopa Komisije ter večji usklajenosti praks različnih nacionalnih davčnih organov na področju izdajanja davčnih stališč; |
|
89. |
poziva Komisijo, naj v zvezi s tem hitro objavi prvo oceno DAC3, pri čemer naj obravnava zlasti število izmenjav stališč in primerov, ko so nacionalne davčne uprave dostopale do informacij drugih držav članic; poziva, naj se v oceni obravnava tudi učinek razkritja ključnih informacij v zvezi z davčnimi stališči (število stališč, imena upravičencev, dejanska davčna stopnja, ki izhaja iz posameznega stališča); poziva države članice, naj objavijo nacionalna davčna stališča; |
|
90. |
obžaluje dejstvo, da komisar, pristojen za obdavčevanje, ne priznava potrebe, da bi razširili obstoječi sistem za izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi; |
|
91. |
poleg tega ponovno poziva, naj se zagotovi sočasen davčni nadzor nad osebami s skupnimi ali dopolnilnimi interesi (vključno z nadrejenimi in podrejenimi družbami) ter naj se z obveznostjo odgovarjanja na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji okrepi davčno sodelovanje med državami članicami; opozarja, da pravica do molka v razmerju do davčnih organov ne velja pri preprosti upravni preiskavi in da je sodelovanje obvezno (64); |
|
92. |
meni, da bi morali biti usklajeni inšpekcijski pregledi na kraju samem del evropskega okvira sodelovanja med davčnimi upravami; |
|
93. |
poudarja, da izmenjava in obdelava informacij ter izmenjava najboljše prakse med davčnimi organi prispevajo k učinkovitejšemu pobiranju davkov; poziva države članice, naj dajo prednost izmenjavi najboljše prakse med davčnimi organi, zlasti v zvezi z digitalizacijo davčnih uprav; |
|
94. |
poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo postopke za digitalni sistem vložitve davčne napovedi, da bi spodbudile čezmejne dejavnosti in zmanjšale upravna bremena; |
|
95. |
poziva Komisijo, naj hitro oceni izvajanje DAC4 in za vsako državo posebej ugotovi, ali imajo nacionalne davčne uprave dejanski dostop do informacij druge države članice; od Komisije zahteva, naj za vsako državo posebej ugotovi, v kakšnem obsegu je DAC4 skladna z ukrepom 13 akcijskega načrta G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o izmenjavi informacij; |
|
96. |
pozdravlja avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih na podlagi globalnega standarda, ki ga je oblikoval OECD, z Andoro, Lihtenštajnom, Monakom, San Marinom in Švico; poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo določbe Pogodbe, da bodo skladne s spremenjeno direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC); |
|
97. |
poleg tega poudarja prispevek, zagotovljen na podlagi programa Fiscalis 2020, katerega cilj je izboljšati sodelovanje med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi in njihovimi uradniki; poudarja dodano vrednost skupnih ukrepov na tem področju ter vlogo morebitnih programov pri razvoju in upravljanju pomembnih vseevropskih informacijskih sistemov; |
|
98. |
opozarja države članice na vse njihove obveznosti iz Pogodbe (65), zlasti da lojalno, odkrito in hitro sodelujejo; zato v zvezi s čezmejnimi primeri in zlasti tako imenovano afero Cum Ex poziva, naj vsi nacionalni davčni organi držav članic določijo enotne kontaktne točke v skladu s sistemom enotnih kontaktnih točk skupne mednarodne projektne skupine za izmenjavo obveščevalnih podatkov in sodelovanje v okviru OECD (66), da bi olajšali in poglobili sodelovanje na področju boja proti davčnim goljufijam, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju; poziva Komisijo, naj olajša in uskladi sodelovanje med enotnimi kontaktnimi točkami držav članic; |
|
99. |
priporoča, da morajo organi držav članic, ki jih organi drugih držav članic obvestijo o morebitnih kršitvah prava, izdati uradno obvestilo o prejemu in se po potrebi pravočasno konkretno odzvati na ukrepe, sprejete v zvezi z navedenim obvestilom; |
2.4. Trgovalna praksa Cum Ex (dividendna arbitraža) in izpiranje obveznic
|
100. |
je seznanjen, da so transakcije Cum Ex globalni problem in da so poznane že od 90. let prejšnjega stoletja, tudi v Evropi, vendar se proti njim še ni usklajeno ukrepalo; obžaluje davčne goljufije, razkrite v tako imenovani aferi Cum Ex, ki je privedla do javne objave izgub davčnih prihodkov držav članic, ki so po ocenah nekaterih medijev znašale kar 55,2 milijarde EUR; poudarja, da konzorcij evropskih novinarjev opredeljuje Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo in Francijo kot domnevno glavne ciljne trge za trgovalne prakse Cum Ex, tem državam pa sledijo Belgija, Finska, Poljska, Nizozemska, Avstrija in Češka republika; |
|
101. |
poudarja, da lahko zapletenost davčnih sistemov privede do pravnih vrzeli, ki olajšujejo sisteme davčnih goljufij, kot je Cum Ex; |
|
102. |
ugotavlja, da je do sistematičnih goljufij, ki so bile osredotočene na sistema Cum Ex in Cum Cum, deloma prihajalo zato, ker zadevni organi držav članic niso ustrezno nadzirali zahtevkov za povračilo davkov, pa tudi ker nimajo jasnega in popolnega pregleda nad dejanskim lastništvom delnic; poziva države članice, naj vsem zadevnim organom zagotovijo dostop do vseh popolnih in posodobljenih informacij o lastništvu delnic; poziva Komisijo, naj oceni, ali je v zvezi s tem potrebno ukrepanje EU, in predloži zakonodajni predlog, če je iz ocene razvidna potreba po takšnem ukrepanju; |
|
103. |
poudarja, da razkritja kažejo na morebitne pomanjkljivosti v nacionalnih davčnih zakonodajah ter sedanjih sistemih za izmenjavo informacij in sodelovanje med organi držav članic; poziva države članice, naj učinkovito uporabljajo vse komunikacijske kanale, nacionalne podatke in podatke iz okrepljenega okvira za izmenjavo informacij; |
|
104. |
poudarja, da bi bilo treba čezmejne vidike afere Cum Ex obravnavati večstransko; opozarja, da bi se z uvedbo novih dvostranskih sporazumov o izmenjavi informacij in dvostranskih mehanizmov za sodelovanje med posameznimi državami članicami dodatno zapletla že zdaj zapletena mreža mednarodnih pravil, ustvarile nove vrzeli in prispevalo k nepreglednosti; |
|
105. |
poziva vse države članice, naj temeljito raziščejo in proučijo prakse izplačevanja dividend v svojih jurisdikcijah, da bi v svojih davčnih zakonodajah odkrile vrzeli, ki davčnim goljufom in tistim, ki se izogibajo plačilu davkov, ponujajo priložnost za izkoriščanje, poleg tega pa naj preučijo morebitno čezmejno razsežnost teh praks in odpravijo vse te škodljive davčne prakse; poziva države članice, naj si v zvezi s tem izmenjujejo dobro prakso; |
|
106. |
poziva države članice in njihove urade za nadzor finančnih storitev, naj ocenijo potrebo po izključni prepovedi finančnih praks, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, kot je dividendna arbitraža ali trgovalne prakse Cum Ex in podobni sistemi, če izdajatelj ne predloži dokazov o nasprotnem, in sicer da imajo te finančne prakse bistven gospodarski pomen, ki ni neupravičeno povračilo davka in/ali izogibanje davkom; poziva zakonodajalce EU, naj ocenijo možnost izvajanja tega ukrepa na ravni EU; |
|
107. |
poziva Komisijo, naj začne takoj pripravljati predlog o evropski finančni policiji znotraj Europola z lastnimi preiskovalnimi zmogljivostmi, pa tudi o evropskem okviru za čezmejne davčne preiskave in druga čezmejna finančna kazniva dejanja; |
|
108. |
ugotavlja, da afera Cum Ex kaže, da je nujno treba izboljšati sodelovanje med davčnimi organi držav članic EU, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij; zato poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje na področju odkrivanja, preprečevanja, preiskovanja in preganjanja sistemov davčnih goljufij in davčne utaje, kot sta sistema Cum Ex in, kjer je primerno, Cum Cum, vključno z izmenjavo dobre prakse, in podprejo rešitve na ravni EU, kadar je to upravičeno; |
2.5. Preglednost na področju davka od dohodkov pravnih oseb
|
109. |
pozdravlja sprejetje direktive DAC4, v kateri je v skladu s standardom iz ukrepa 13 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička določena predložitev poročila po državah davčnim organom; |
|
110. |
opozarja, da je javno poročanje po državah eden od ključnih ukrepov za zagotavljanje večje preglednosti davčnih podatkov podjetij; poudarja, da je bil predlog nekaterih podjetij in podružnic o javnem poročanju po državah sozakonodajalcema predložen takoj po škandalu s panamskimi dokumenti 12. aprila 2016 ter da je Parlament svoje stališče o tem sprejel 4. julija 2017 (67); opozarja, da je Parlament pozval k razširitvi področja uporabe poročanja in varovanja poslovno občutljivih informacij, pri čemer je ustrezno upošteval konkurenčnost podjetij EU; |
|
111. |
opozarja na stališče Parlamenta v priporočilih odbora PANA, v katerih je pozval k ambicioznemu javnemu poročanju po posameznih državah, s čimer bi povečali davčno preglednost in javni nadzor nad multinacionalnimi podjetji; poziva Svet, naj doseže soglasje, da bi sprejeli javno poročanje po državah, kar je eden od ključnih ukrepov, da bi vsem državljanom zagotovili večjo preglednost v zvezi z davčnimi informacijami o podjetjih; |
|
112. |
obžaluje, da Svet od leta 2016 ni pokazal napredka in sodelovanja; poziva Svet, naj si prizadeva za hiter napredek in začne pogajanja s Parlamentom; |
|
113. |
opozarja, da je javni nadzor koristen za raziskovalce (68), preiskovalne novinarje, vlagatelje in druge deležnike, da ustrezno ocenijo tveganja, obveznosti in priložnosti za spodbujanje pravičnega podjetništva; opozarja, da podobne določbe že obstajajo za bančni sektor, in sicer v členu 89 Direktive 2013/36/EU (CDR IV) (69), ter za ekstraktivno industrijo in industrijo izkoriščanja gozdov v Direktivi 2013/34/EU (70); ugotavlja, da nekateri zasebni deležniki v okviru svoje politike družbene odgovornosti podjetij prostovoljno razvijajo nova orodja za poročanje, ki povečujejo davčno preglednost, kot je standard organizacije Global Reporting Initiative z naslovom „Disclosure on tax and payments to governments“ (Razkrivanje informacij o davkih in plačilih vladam); |
|
114. |
opozarja, da je treba ukrepe o preglednosti davka od dohodkov pravnih oseb obravnavati kot povezane s členom 50(1) PDEU o svobodi ustanavljanja, zato je navedeni člen ustrezna pravna podlaga za predlog o javnem poročanju po državah, kot je bilo ugotovljeno v oceni učinka Komisije, ki je bila objavljena 12. aprila 2016 (COM(2016)0198); |
|
115. |
ugotavlja, da je glede na omejeno zmogljivost držav v razvoju, da izpolnjujejo zahteve s pomočjo sedanjih postopkov izmenjave informacij, preglednost še posebej pomembna, saj bi olajšala dostop njihovih davčnih uprav do informacij; |
2.6. Pravila o državni pomoči
|
116. |
opozarja, da neposredna obdavčitev ustvarjenega dohodka spada na področje uporabe državne pomoči (71), kadar fiskalni ukrepi razlikujejo med davkoplačevalci, v nasprotju s fiskalnimi ukrepi splošne narave, ki se brez razlikovanja uporabljajo za vsa podjetja; |
|
117. |
poziva Komisijo in zlasti Generalni direktorat za konkurenco, naj oceni možne ukrepe za odvrnitev držav članic od dodeljevanja državne pomoči v obliki davčne ugodnosti; |
|
118. |
pozdravlja nov proaktiven in odprt pristop Komisije k preiskavam nezakonite državne pomoči v sedanjem mandatu, ki je Komisiji omogočil, da je zaključila več odmevnih primerov; |
|
119. |
obžaluje, da lahko podjetja z vladami sklepajo dogovore, da v njihovi državi plačujejo zanemarljivo nizke davke, čeprav v njej veliko poslujejo; v zvezi s tem opozarja na davčno stališče, ki ga je nizozemska davčna uprava izdala podjetju Royal Dutch Shell plc, za katerega se zdi, da je v nasprotju z nizozemsko davčno zakonodajo, ker je bilo izdano izključno na podlagi tega, da bo sedež po združitvi dveh nekdanjih matičnih družb na Nizozemskem, kar ima za posledico oprostitev nizozemskega davka na izplačane dividende, odtegnjenega pri viru; poudarja, da je istočasno iz nedavnih preiskav razvidno, da podjetje na Nizozemskem ne plačuje niti davka na dobiček; ponovno poziva Komisijo, naj razišče ta primer potencialno nezakonite državne pomoči; |
|
120. |
pozdravlja dejstvo, da Komisija od leta 2014 preiskuje prakse držav članic na področju izdajanja davčnih stališč, spremlja domnevne ugodne davčne obravnave nekaterih podjetij in je sprožila devet uradnih preiskav, od katerih se jih je šest končalo z ugotovitvijo, da je davčno stališče pomenilo nezakonito državno pomoč (72); ugotavlja, da se je ena preiskava končala z ugotovitvijo, da dvojna neobdavčitev nekaterih dobičkov ni pomenila državne pomoči (73), dve pa še potekata (74); |
|
121. |
obžaluje, da je Komisija skoraj pet let po razkritjih v škandalu LuxLeaks začela eno samo uradno preiskavo (75) med več kot 500 davčnimi stališči, ki jih je podelil Luksemburg, kar je razkril Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ); |
|
122. |
ugotavlja, da kljub ugotovitvi Komisije, da je podjetje Mc Donald’s izkoristilo dvojno neobdavčitev nekaterih svojih dobičkov v EU, v okviru pravil EU o državni pomoči ni bilo mogoče izdati sklepa, saj je Komisija zaključila, da dvojna neobdavčitev izhaja iz neskladja med davčnima zakonodajama v Luksemburgu in ZDA ter konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Luksemburgom in ZDA (76); pozdravlja sporočilo Luksemburga, da bo revidiral svoje konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, da se uskladi z mednarodnim davčnim pravom; |
|
123. |
je zaskrbljen, ker je Komisija sklenila, da dvojna neobdavčitev, odobrena podjetju McDonald’s, izhaja iz neskladja med davčnima zakonodajama Luksemburga in ZDA in konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med tema dvema državama, pri čemer je zadevno podjetje to neskladje izkoriščalo za arbitražo med tema jurisdikcijama; je zaskrbljen tudi zato, ker se to izogibanje davkom na podlagi arbitraže omogoča v EU; |
|
124. |
je zaskrbljen zaradi obsega neplačanih davkov za vse države članice v daljših časovnih obdobjih (77); opozarja, da je cilj izterjave nezakonite pomoči povrniti razmere v prejšnje stanje in da morajo točen znesek pomoči, ki ga je treba povrniti, izračunati nacionalni organi; poziva Komisijo, naj oceni in uvede uspešne protiukrepe, vključno s sankcijami, da se državam članicam pomaga preprečiti ponujanje selektivne ugodne davčne obravnave v obliki državne pomoči, ki ni v skladu s pravili EU; |
|
125. |
ponovno poziva Komisijo k sprejetju smernic, s katerimi se bo pojasnilo, kaj šteje za državno pomoč, povezano z davki, in kakšno je „ustrezno“ določanje transfernih cen; poziva jo tudi, naj odpravi pravne negotovosti za davkoplačevalce in davčne uprave, ki izpolnjujejo zahteve, in zagotovi celostni okvir za davčne prakse držav članic; |
|
126. |
obžaluje, da Komisija ni uporabila pravil o državni pomoči za vse davčne ukrepe, ki resno izkrivljajo konkurenco, in da uporablja ta pravila samo v določenih primerih s posebnimi značilnostmi, da bi spremenila prakso v zadevni državi; poziva Komisijo, naj si po najboljših močeh prizadeva izterjati neupravičeno državno pomoč, tudi za vsa podjetja, omenjena v škandalu Luxleaks, da bi izenačila konkurenčne pogoje; poleg tega poziva Komisijo, naj državam članicam in udeležencem na trgu zagotovi dodatna navodila o uporabi pravil o državni pomoči in o tem, kako vplivajo na prakse davčnega načrtovanja v podjetjih; |
|
127. |
poziva k reformi konkurenčnega prava za razširitev področja uporabe pravil o državni pomoči, da bi lahko odločneje ukrepali proti škodljivi davčni državni pomoči za večnacionalna podjetja, kar vključuje tudi davčna stališča; |
2.7. Slamnate družbe
|
128. |
ugotavlja, da ni enotne opredelitve slamnatih podjetij, tj. podjetij, ki so v neki jurisdikciji registrirane le zaradi izogibanja davkom ali davčne utaje in v njej niso pomembno gospodarsko prisotne; vendar poudarja, da so lahko preprosta merila, kot je dejanska gospodarska dejavnost ali fizična prisotnost osebja, ki dela za podjetje, orodja za identifikacijo teh slamnatih podjetij in boj proti njihovemu širjenju; ponovno poziva k oblikovanju jasne opredelitve; |
|
129. |
poudarja, da bi morale države članice v skladu s stališčem Parlamenta o medinstitucionalnih pogajanjih o spremembi direktive glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (78) zagotoviti, da čezmejna preoblikovanja ustrezajo dejanskemu prizadevanju za resnično gospodarsko dejavnost, tudi v digitalnem sektorju, da bi se izognili ustanavljanju slamnatih družb; |
|
130. |
poziva države članice, naj pred izvršitvijo čezmejnih preoblikovanj, združitev ali delitev zahtevajo, da ustrezni organi izmenjajo sklop finančnih informacij; |
|
131. |
priporoča, da bi moral vsak subjekt, ki vzpostavi off-shore strukturo, pristojnim organom zagotoviti legitimne razloge za tako odločitev, zato da se off-shore računi ne bodo uporabljali za pranje denarja ali davčne utaje; |
|
132. |
poziva, naj se davčnim organom razkrijejo resnični lastniki; |
|
133. |
poudarja nacionalne ukrepe, ki izrecno prepovedujejo poslovne odnose s slamnatimi podjetji; zlasti izpostavlja latvijsko zakonodajo, v kateri je slamnato podjetje opredeljeno kot subjekt brez dejanske gospodarske dejavnosti in dokumentarnih dokazil o nasprotnem, ki je registriran v jurisdikciji, v kateri podjetja niso dolžna predložiti računovodskih izkazov, in/ali v državi svojega sedeža nima poslovne enote; vendar ugotavlja, da v skladu s pravom EU prepovedi ustanavljanja slamnatih podjetij v Latviji ni mogoče uporabiti za prepoved teh podjetij, ki so rezidenti drugih držav članic EU, saj bi se to štelo za diskriminatorno (79); poziva Komisijo, naj predlaga spremembe veljavne zakonodaje EU, ki bi omogočile prepoved slamnatih podjetij, tudi če so rezidenti držav članic EU; |
|
134. |
poudarja, da je visoko raven vhodnih in izhodnih neposrednih tujih naložb kot odstotek BDP v sedmih državah članicah (Belgija, Ciper, Madžarska, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska) mogoče le delno pojasniti z dejanskimi gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo v teh državah članicah (80); |
|
135. |
poudarja velik delež neposrednih tujih naložb v več državah članicah, zlasti v Luksemburgu, na Malti, Cipru, Nizozemskem in Irskem (81); ugotavlja, da takšne neposredne tuje naložbe običajno hranijo subjekti za posebne namene, ki pogosto izkoriščajo vrzeli; poziva Komisijo, naj oceni vlogo subjektov za posebne namene, ki hranijo neposredne tuje naložbe; |
|
136. |
ugotavlja, da so gospodarski kazalniki, kot so neobičajno visoka raven neposrednih tujih naložb in neposredne tuje naložbe, ki jih hranijo subjekti za posebne namene, vključeni med kazalnike agresivnega davčnega načrtovanja (82); |
|
137. |
ugotavlja, da pravila o preprečevanju zlorab (umetne ureditve) iz direktive proti izogibanju davkom (ATAD) vključujejo slamnata podjetja, medtem ko bi skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb zagotovili, da se dohodki pripišejo kraju, kjer se dejansko izvaja gospodarska dejavnost; |
|
138. |
poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo usklajene, zavezujoče in izvršljive zahteve glede izvajanja pomenljive gospodarske dejavnosti in preverjanja odhodkov; |
|
139. |
poziva Komisijo, naj v dveh letih izvede preverjanja ustreznosti medsebojno povezanih zakonodajnih in političnih pobud, usmerjenih v obravnavanje uporabe slamnatih podjetij v okviru davčnih goljufij, davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja in pranja denarja; |
3. DDV
|
140. |
poudarja, da je treba harmonizirati pravila o DDV na ravni EU v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter preprečevanje izkrivljanja konkurence (83); |
|
141. |
poudarja, da je DDV pomemben vir davčnega prihodka za nacionalne proračune; ugotavlja, da so leta 2016 prihodki iz DDV v 28 državah članicah EU znašali 1 044 milijard EUR, kar je 18 % skupnih prihodkov od davkov v državah članicah; ugotavlja, da je letni proračun EU za leto 2017 znašal 157 milijard EUR; |
|
142. |
obžaluje pa, da se vsako leto zaradi goljufij izgubijo veliki zneski pričakovanih prihodkov iz DDV; poudarja, da je v skladu s statističnimi podatki Komisije vrzel pri pobiranju DDV (razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim DDV, na podlagi česar je bila ocenjena izguba DDV ne le zaradi goljufij, temveč tudi zaradi stečaja, napačnega izračuna in izogibanja plačevanju davka) v EU v letu 2016 znašala 147 milijard EUR, kar predstavlja več kot 12 % skupnega pričakovanega prihodka iz DDV (84), čeprav je stanje v več državah članicah veliko slabše, saj je vrzel blizu ali celo nad 20 %, kar kaže na veliko razliko med državami članicami pri obravnavanju vrzeli pri pobiranju DDV; |
|
143. |
ugotavlja, da se po ocenah Komisije zaradi čezmejnih goljufij na področju DDV letno izgubi okoli 50 milijard EUR ali 100 EUR na državljana EU (85); po ocenah Europola je za približno 60 milijard EUR goljufij na področju DDV povezanih z organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma; je seznanjen z večjo harmonizacijo in poenostavitvijo sistemov DDV v EU, čeprav sodelovanje med državami članicami še ni zadostno in tudi ne učinkovito; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje za učinkovitejši boj proti goljufijam na področju DDV; poziva naslednjo Komisijo, naj da prednost uvedbi in izvajanju dokončne ureditve DDV, da bi jo izboljšali; |
|
144. |
poziva k zanesljivim statističnim podatkom za oceno vrzeli pri pobiranju DDV in poudarja, da je potreben skupen pristop k zbiranju in izmenjavi podatkov; poziva Komisijo, naj zagotovi zbiranje in redno objavljanje harmoniziranih statističnih podatkov v državah članicah; |
|
145. |
poudarja, da so goljufi zlorabili značilnost sedanje (prehodne) ureditve DDV, ki v EU omogoča uporabo odstopanja za oskrbo v EU in izvoz, zlasti z goljufijo z davčnim vrtiljakom na področju DDV ali goljufijo z neobstoječim trgovcem znotraj Unije; |
|
146. |
ugotavlja, da imajo po navedbah Komisije podjetja, ki poslujejo čezmejno, 11 % višje stroške izpolnjevanja obveznosti v primerjavi s podjetji, ki poslujejo le na domačem trgu; ugotavlja, da zlasti mala in srednja podjetja trpijo zaradi nesorazmernih stroškov izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV, kar je eden od razlogov za to, da so previdna pri izkoriščanju prednosti enotnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo rešitve za zmanjšanje stroškov skladnosti s predpisi o DDV, povezanih s čezmejno trgovino; |
3.1. Posodobitev okvira DDV
|
147. |
zato pozdravlja akcijski načrt Komisije za DDV z dne 6. aprila 2016 za reformo okvira DDV in 13 zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela od decembra 2016 in obravnavajo premik k dokončni ureditvi DDV, odpravljajo ovire DDV za elektronsko trgovanje, pregledujejo ureditev DDV za mala in srednja podjetja, posodabljajo politiko glede stopnje DDV in odpravljajo vrzel pri pobiranju DDV; |
|
148. |
pozdravlja dejstvo, da je bil leta 2015 uveden mini sistem „vse na enem mestu“ za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve kot prostovoljni sistem za registracijo, prijavo in plačilo DDV; pozdravlja razširitev tega sistema na drugo zagotavljanje blaga in storitev končnim potrošnikom od 1. januarja 2021; |
|
149. |
ugotavlja, da naj bi po ocenah Komisije reforma za posodobitev DDV upravne postopke skrajšala za 95 %, s čimer bi se prihranila milijarda EUR; |
|
150. |
zlasti pozdravlja dejstvo, da je Svet 5. decembra 2017 sprejel nova pravila, na podlagi katerih spletna podjetja lažje izpolnjujejo obveznosti DDV; zlasti pozdravlja dejstvo, da je Svet upošteval mnenje Parlamenta v zvezi z vzpostavitvijo obveznosti spletnih platform za pobiranje DDV na prodajo blaga na daljavo, ki jo omogočajo; meni, da bo ta ukrep zagotovil enake konkurenčne pogoje s podjetji zunaj EU, saj veliko blaga, ki se uvaža za prodajo na daljavo, v EU vstopi brez plačila DDV; poziva države članice, naj do leta 2021 začnejo pravilno izvajati nova pravila; |
|
151. |
pozdravlja predloge za dokončni sistem DDV, sprejete 4. oktobra 2017 (86) in 24. maja 2018 (87); zlasti pozdravlja predlog Komisije, da bi se načelo namembne države uporabljalo za obdavčevanje, kar pomeni, da bi se DDV plačeval v davčnemu organu države članice končnega potrošnika po stopnji, ki velja v tej državi; |
|
152. |
zlasti pozdravlja napredek v zvezi z dokončno ureditvijo DDV, ki ga je Svet dosegel s sprejetjem hitrih rešitev (88)4. oktobra 2018; vendar je zaskrbljen, da v skladu s stališčem Parlamenta (89) glede predloga o certificiranem davčnem zavezancu (90), kot ga je izrazil v svojem mnenju z dne 3. oktobra 2018 (91), ni bilo sprejetih zaščitnih ukrepov v zvezi z njegovimi vidiki, občutljivimi za goljufije; močno obžaluje, da je Svet odločitev o uvedbi statusa certificiranega davčnega zavezanca odložil do sprejetja dokončne ureditve DDV; |
|
153. |
poziva Svet, naj zagotovi, da je status certificiranega davčnega zavezanca skladen s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeljujejo carinski organi; |
|
154. |
poziva k minimalnemu in preglednemu usklajevanju na ravni EU v zvezi z opredelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca, vključno z redno oceno, kako države članice podeljujejo ta status, ki jo izvaja Komisija; poziva k izmenjavi informacij med davčnimi organi držav članic o zavrnitvah podelitve statusa certificiranega davčnega zavezanca nekaterim podjetjem, da bi povečali skladnost in skupne standarde; |
|
155. |
poleg tega pozdravlja revizijo posebnih shem za mala in srednja podjetja (92), ki je ključnega pomena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, saj so sistemi oprostitve plačila DDV zdaj na voljo le domačim akterjem, in lahko prispeva k znižanju stroškov izpolnjevanja obveznosti teh podjetij v zvezi z DDV; poziva Svet, naj upošteva mnenje Parlamenta z dne 11. septembra 2018 (93), zlasti v zvezi z nadaljnjo upravno poenostavitvijo za mala in srednja podjetja; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi spletni portal, prek katerega se morajo mala in srednja podjetja registrirati, če želijo uporabiti odstopanje v drugi državi članici, ter enotno kontaktno točko, prek katere lahko mala podjetja vložijo obračune DDV za različne države članice, v katerih poslujejo; |
|
156. |
je seznanjen s sprejetjem predloga Komisije o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti (94), ki bo omogočil začasna odstopanja od običajnih pravil o DDV, da bi bolje preprečevali zlasti goljufije z davčnim vrtiljakom v državah članicah, ki jih tovrstne goljufije najpogosteje prizadenejo; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja uporabo ter morebitna tveganja in koristi te nove zakonodaje; vztraja pa, da splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti nikakor ne bi smel odložiti hitrega začetka izvajanja dokončnega sistema DDV; |
|
157. |
ugotavlja, da lahko razširitev elektronskega poslovanja pogosto pomeni izziv za davčne organe, na primer zaradi odsotnosti davčne identifikacije prodajalca v EU in prijavljanja DDV, ki je precej nižji od realne vrednosti prijavljenih transakcij; zato pozdravlja duh predlaganih izvedbenih pravilv zvezi s prodajo blaga na daljavo, ki jih je Evropska komisija sprejela 11. decembra 2018 (COM(2018)0819 in COM(2018)0821) in v skladu s katerimi bodo spletne platforme od leta 2021 odgovorne za zagotavljanje pobiranja DDV od prodaje blaga, ki ga podjetja iz držav zunaj EU prodajajo potrošnikom v EU prek njihovih platform; |
|
158. |
poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo transakcije elektronskega trgovanja s trgovci s sedežem zunaj EU, ki ne prijavljajo DDV (na primer z nepravilno uporabo pravilnika o vzorcu) ali namenoma zmanjšajo vrednost, da bi se izognili plačilu DDV ali ga zmanjšali; meni, da takšne prakse ogrožajo celovitost in nemoteno delovanje notranjega trga EU; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge, če meni, da je to ustrezno in potrebno; |
3.2. Vrzel pri pobiranju DDV ter boj proti goljufijam in upravno sodelovanje na področju DDV
|
159. |
znova poziva k obravnavi dejavnikom, ki prispevajo k davčni vrzeli, kot je DDV; |
|
160. |
pozdravlja, da je Komisija 8. marca 2018 sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti Cipru, Grčiji in Malti, 8. novembra 2018 pa proti Italiji in otoku Man, zaradi praks zlorabe v zvezi z DDV glede nakupa jaht in letal, da bi zagotovila, da prenehajo ponujati domnevno nezakonite ugodne davčne obravnave za zasebne jahte in letala, saj to izkrivlja konkurenco v pomorskem in letalskem sektorju; |
|
161. |
pozdravlja spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost; pozdravlja obiske za spremljanje v 10 državah članicah, ki jih je Komisija opravila leta 2017, zlasti naknadno priporočilo, naj se izboljša zanesljivost sistema izmenjave podatkov s področja DDV (sistem VIES); |
|
162. |
ugotavlja, da je Komisija pred kratkim predlagala dodatna nadzorna orodja in večjo vlogo Eurofisca ter mehanizme za tesnejše sodelovanje med carinskimi in davčnimi upravami; poziva vse države članice, naj dejavneje sodelujejo v sistemu analize transakcijskih mrež v okviru Eurofisca; |
|
163. |
meni, da mora biti sodelovanje vseh držav članic v Eurofiscu obvezno in pogoj za prejemanje sredstev EU; ponavlja osredotočenost Evropskega računskega sodišča na vračanje DDV pri kohezijskih izdatkih (95) in na program EU za boj proti goljufijam (96); |
|
164. |
poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi države članice v realnem času zbirale in posredovale podatke o DDV pri transakcijah, saj bi se tako povečala učinkovitost Eurofisca in omogočil nadaljnji razvoj novih strategij za boj proti goljufijam na področju DDV; poziva vse ustrezne organe, naj uporabijo različne statistične tehnologije in tehnologije podatkovnega rudarjenja za opredeljevanje anomalij, sumljivih odnosov in vzorcev, kar bi davčnim agencijam omogočilo boljše proaktivno, usmerjeno in stroškovno učinkovito obravnavanje različnih neskladij; |
|
165. |
pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov (97), ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom (EJT), Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV; poziva Evropsko javno tožilstvo, OLAF, Eurofisc, Europol in Eurojust k tesnemu sodelovanju, da bi usklajevali svoja prizadevanja v boju proti goljufijam na področju DDV ter opredelili nove goljufive prakse in se jim prilagodili; |
|
166. |
vendar poudarja, da morajo upravni in sodni organi ter organi kazenskega pregona znotraj EU bolje sodelovati, kot so strokovnjaki poudarili na predstavitvi 28. junija 2018 in v študiji, ki jo je naročil odbor TAX3; |
|
167. |
pozdravlja sporočilo Komisije o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na čezmejna teroristična kazniva dejanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo Evropsko javno tožilstvo čim prej začelo delovati, najpozneje pa do leta 2022, pri čemer naj se zagotovi tesno sodelovanje z obstoječimi institucijami, organi, agencijami in uradi Unije, zadolženimi za zaščito finančnih interesov Unije; poziva, naj se izrečejo eksemplarične, odvračilne in sorazmerne sankcije; meni, da bi bilo treba vse, ki sodelujejo pri organiziranih shemah goljufanja na področju DDV, strogo kaznovati, da bi preprečili dojemanje nekaznovanosti; |
|
168. |
meni, da je eden glavnih razlogov za goljufivo ravnanje na področju DDV denarni dobiček, ki ga lahko dobi goljuf; zato poziva Komisijo, naj analizira predlog strokovnjakov (98), da bi se čezmejni podatki o transakcijah vnesli v verigo podatkovnih blokov in da bi se namesto papirne valute uporabljale zavarovane digitalne valute, ki se lahko uporabljajo le za plačilo DDV (enonamenske); |
|
169. |
pozdravlja dejstvo, da je Svet obravnaval goljufije, povezane z uvozom (99); meni, da bo ustrezna vključitev podatkov carinskih deklaracij v sistem VIES namembnim državam članicam omogočila navzkrižno preverjanje carinskih informacij in informacij o DDV, da bi se zagotovilo plačilo DDV v namembni državi; poziva države članice, naj do 1. januarja 2020 začnejo učinkovito in pravočasno izvajati novo zakonodajo; |
|
170. |
meni, da upravno sodelovanje med davčnimi in carinskimi organi ni optimalno (100); poziva države članice, naj Eurofisc pooblastijo za razvoj novih strategij za sledenje blaga v okviru carinskega postopka št. 42, tj. mehanizma, ki uvozniku omogoča oprostitev plačila DDV v primeru, da se bo uvoženo blago sčasoma poslalo poslovni stranki v državi članici, ki ni država članica uvoza; |
|
171. |
poudarja, kako pomembna je uvedba registra dejanskih lastnikov gospodarskih subjektov iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja kot pomembnega orodja za boj proti goljufijam na področju DDV; poziva države članice, naj okrepijo pristojnosti in kvalifikacije policije, davčnih služb, tožilcev in sodnikov, ki se ukvarjajo s tovrstno goljufijo; |
|
172. |
je zaskrbljen zaradi rezultatov študije (101), ki jo je naročil odbor TAX3, ki kažejo, da bodo predlogi Komisije zmanjšali goljufije pri uvozu, ne bodo pa jih odpravili; ugotavlja, da vprašanje podcenitve in izvrševanja pravil EU na splošno v primeru davčnih zavezancev tretjih držav ne bo rešeno; poziva Komisijo, naj preuči dolgoročne alternativne metode pobiranja za to blago; poudarja, da zanašanje na dobro vero davčnih zavezancev tretjih držav, da bodo pobirali DDV za EU, ni primerna možnost; meni, da ti alternativni modeli pobiranja ne bi smeli biti usmerjeni le v prodajo prek spletnih platform, temveč bi morali zajemati vso prodajo, ki jo opravijo davčni zavezanci tretjih držav, ne glede na poslovni model, ki ga uporabljajo; |
|
173. |
poziva Komisijo, naj pozorno spremlja posledice uvedbe dokončne ureditve za prihodke iz DDV za države članice; poziva Komisijo, naj resno preuči možnosti nastanka novih tveganj goljufij v dokončni ureditvi DDV, zlasti morebitnega neobstoječega dobavitelja pri čezmejnih transakcijah, ki bi nadomestil vrsto davčnega vrtiljaka z neobstoječo stranko; v zvezi s tem poudarja, da lahko tudi carinski tranzitni sistem zagotovo olajša trgovino znotraj EU; ugotavlja pa, da so mogoče zlorabe, kriminalne združbe pa lahko z izogibanjem plačilu davkov in dajatev povzročijo veliko izgubo za države članice in EU (z izogibanjem plačilu DDV); zato poziva Komisijo, naj spremlja carinski tranzitni sistem in oblikuje predloge, ki temeljijo zlasti na priporočilih urada OLAF, Europola in Eurofisca; |
|
174. |
meni, da velika večina evropskih državljanov pričakuje jasno evropsko in nacionalno zakonodajo, ki omogoča identifikacijo in sankcioniranje tistih, ki ne plačujejo davkov, ter pravočasno povračilo manjkajočih davkov; |
4. Obdavčitev posameznikov
|
175. |
poudarja, da fizične osebe svoje svobode gibanja običajno ne uveljavljajo za namene davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja; vendar poudarja, da imajo nekatere fizične osebe dovolj veliko davčno osnovo, da sega v več davčnih jurisdikcij; |
|
176. |
obžaluje, da imajo premožni posamezniki in zelo premožni posamezniki še naprej možnost preusmeriti svoje zaslužke in sredstva ali svoje nakupe prek različnih davčnih jurisdikcij, pri čemer se poslužujejo zapletenih davčnih struktur, vključno z ustanavljanjem podjetij, da si s pomočjo upravljavcev premoženja in drugih posrednikov znatno znižajo obveznost ali se ji izognejo; obžaluje, da so nekatere države članice EU uvedle davčne sisteme, da bi privabile premožne posameznike brez ustvarjanja resnične gospodarske dejavnosti; |
|
177. |
ugotavlja, da so po vsej EU stopnje obdavčitve od dohodkov od dela običajno višje od stopenj obdavčitve dohodkov od kapitala; ugotavlja, da je prispevek davkov na podlagi premoženja k splošnim prihodkom od davkov na splošno še vedno razmeroma omejen, tj. 4,3 % splošnih prihodkov od davkov v EU (102); |
|
178. |
z obžalovanjem ugotavlja, da davčne goljufije, davčna utaja in agresivno davčno načrtovanje podjetij prispevajo k preusmerjanju davčne obveznosti na poštene in pravične davkoplačevalce; |
|
179. |
poziva države članice, naj naložijo odvračilne, učinkovite in sorazmerne kazni za davčne goljufije, davčno utajo in nezakonito agresivno davčno načrtovanje ter zagotovijo izvrševanje teh kazni; |
|
180. |
obžaluje dejstvo, da so nekatere države članice vzpostavile sumljive davčne ureditve, ki posameznikom, ki postanejo rezidenti za davčne namene, omogočajo pridobitev olajšav pri davku iz dobička, s čimer ogrožajo davčno osnovo drugih držav članic in spodbujajo škodljive politike, ki so diskriminatorne do njihovih lastnih državljanov; ugotavlja, da te ureditve lahko ponujajo koristi, ki jih državljani ne morejo izkoristiti, kot so neobdavčitev tujega imetja in dohodkov, pavšalni davek na tuje dohodke, oprostitev davkov za del dohodkov, zasluženih v državi, in nižja davčna stopnja za pokojnine, ki jo pobere država izvora; |
|
181. |
želi spomniti, da je Komisija leta 2001 v svojem sporočilu predlagala, da se posebne ureditve za visokousposobljene izseljenske delavce vključijo na seznam škodljivih davčnih praks, ki ga je pripravila Skupina za kodeks ravnanja (glede obdavčitve podjetij) (103), vendar od takrat ni predložila nobenih podatkov o obsegu te težave; poziva Komisijo, naj ponovno oceni to vprašanje in zlasti oceni tveganja dvojnega obdavčevanja in dvojnega neobdavčenja pri teh shemah; |
4.1. Programa državljanstvo za naložbe in prebivališče za naložbe
|
182. |
je zaskrbljen, da je večina držav članic sprejela programe državljanstva za naložbe ali prebivališča za naložbe (104), ki so splošno znani kot programi zlatih vizumov in potnih listov za vlagatelje, s katerimi se državljanom EU in tretjih držav podeli državljanstvo ali izda dovoljenje za prebivanje v zameno za finančne naložbe; |
|
183. |
ugotavlja, da naložbe, izvedene v okviru teh programov, ne spodbujajo nujno realnega gospodarstva države članice, ki podeljuje državljanstvo ali dovoljenje za prebivanje, in da pogosto prosilcem ni treba preživeti časa na ozemlju, na katerem so bile izvedene naložbe, če pa se to že zahteva, se običajno ne preverja; poudarja, da takšni sistemi ogrožajo doseganje ciljev Unije in zato kršijo načelo lojalnega sodelovanja; |
|
184. |
ugotavlja, da je vsaj 5 000 državljanov tretjih držav državljanstvo EU pridobilo prek programov državljanstva za naložbe (105); ugotavlja, da je študija (106) pokazala, da je bilo državljanstvo podeljeno vsaj 6 000 osebam in da je bilo izdanih skoraj 100 000 dovoljenj za prebivanje; |
|
185. |
je zaskrbljen, da sta prebivališče in državljanstvo za naložbe podeljena brez ustreznega preverjanja prosilcev, vključno z zelo tveganimi državljani tretjih držav, kar pomeni tveganje za varnost Unije; obžaluje, da so se politična, gospodarska in varnostna tveganja za evropske države znatno povečala zaradi nepreglednosti v zvezi z izvorom denarja, povezanega z omenjenimi programi; |
|
186. |
poudarja, da programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe predstavljajo druga znatna tveganja, med drugim devalvacije državljanstva EU in nacionalnega državljanstva ter morebitne korupcije, pranja denarja in davčne utaje; ugotavlja, da ima odločitev ene države članice, da bo izvajala programe državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, učinke prelivanja na druge države članice; ponovno izraža zaskrbljenost, da bi se lahko prek teh programov državljanstvo podelilo ali dovoljenje za prebivanje izdalo brez opravljenega ustreznega ali celo brez vsakršnega skrbnega preverjanja strank s strani pristojnih organov; |
|
187. |
ugotavlja, da obveznost, določena v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, po kateri bi morali pooblaščeni subjekti pri skrbnem preverjanju strank obravnavati prosilce v okviru programov državljanstva in prebivališča za naložbe kot osebe z visokim tveganjem, držav članic ne odvezuje njihove odgovornosti, da same določijo in izvajajo poostrene ukrepe skrbnega preverjanja; ugotavlja, da je bilo sproženih več uradnih preiskav korupcije in pranja denarja na nacionalni in evropski ravni, ki so neposredno povezane s programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe; |
|
188. |
poudarja, da gospodarska vzdržnost in uspešnost naložb prek teh programov ostajata negotovi; ponavlja, da državljanstvo in vse s tem povezane pravice nikoli ne smejo biti naprodaj; |
|
189. |
ugotavlja, da ruski državljani in državljani držav pod ruskim vplivom precej pogosto uporabljajo programe državljanstva in prebivališča za naložbe v nekaterih državah članicah; poudarja, da bi se ruski državljani s seznama sankcij, sprejetih po nezakoniti priključitvi Krima Rusiji in napadu Rusije na Krim, prek teh programov lahko izognili sankcijam EU; |
|
190. |
kritizira, da ti programi pogosto vključujejo davčne ugodnosti ali posebne davčne ureditve za upravičence; je zaskrbljen, da bi lahko te ugodnosti ovirale cilj pravičnega prispevanja v davčni sistem s strani vseh državljanov; |
|
191. |
je zaskrbljen, da so število in izvor prosilcev, število posameznikov, ki jim je bilo na podlagi teh programov podeljeno državljanstvo ali izdano dovoljenje za prebivanje, ter zneski, vloženi prek teh programov, nepregledni; ceni dejstvo, da nekatere države članice izrecno navedejo ime in državljanstvo posameznikov, ki jim na podlagi teh programov podelijo državljanstvo ali izdajo dovoljenje za prebivanje; spodbuja druge države članice, naj sledijo njenemu zgledu; |
|
192. |
je zaskrbljen, ker bi se lahko po mnenju OECD programi državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe zlorabili za spodkopavanje postopkov skrbnega pregleda v okviru skupnega standarda poročanja, kar bi lahko privedlo do nenatančnega ali nepopolnega poročanja v okviru skupnega standarda poročanja, zlasti kadar se finančni instituciji ne razkrijejo vse jurisdikcije davčnega rezidenstva; ugotavlja, da so po mnenju OECD programi za vizume z morebitnim visokim tveganjem za celovitost skupnega standarda poročanja tisti, ki davkoplačevalcem omogočajo dostop do nizke davčne stopnje za dohodnino, ki za offshore finančna sredstva znaša manj kot 10 %, in ne zahtevajo znatne fizične prisotnosti najmanj 90 dni v jurisdikciji, ki ponuja program zlatega vizuma; |
|
193. |
je zaskrbljen, da Malta in Ciper izvajata programe (107), ki bi utegnili imeti visoko tveganje za celovitost skupnega standarda poročanja; |
|
194. |
ugotavlja, da morebitne gospodarske koristi programov državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe ne odtehtajo resnega tveganja za varnost, pranje denarja in davčno utajo, ki ga predstavljajo; |
|
195. |
poziva države članice, naj čim prej postopno opustijo vse obstoječe programe državljanstvo za naložbe ali prebivališče za naložbe; |
|
196. |
poudarja, da bi morale države članice zahtevati fizično prisotnost v državi kot pogoj za izkoriščanje ugodnosti programov državljanstva in prebivališča za naložbe ter ustrezno zagotoviti, da se v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja ustrezno izvaja poostreno skrbno preverjanje strank, ki prek teh programov prosijo za državljanstvo ali prebivališče; poudarja, da omenjena direktiva določa poostreno skrbno preverjanje politično izpostavljenih oseb; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vlade prevzele končno odgovornost za izvajanje skrbnega preverjanja prosilcev v okviru programov državljanstva in prebivališča za naložbe; poziva Komisijo, naj dosledno in stalno spremlja ustrezno izvajanje in uporabo skrbnega preverjanja strank v okviru programov državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, dokler ne bodo razveljavljeni v vseh državah članicah; |
|
197. |
ugotavlja, da pridobitev dovoljenja za prebivanje ali državljanstva države članice zagotavlja posamezniku dostop do številnih pravic na vsem ozemlju Unije, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja na schengenskem območju; zato poziva države članice, ki izvajajo programe državljanstva za naložbe in prebivališča za naložbe, naj, dokler programi še ne bodo razveljavljeni, ustrezno preverijo značilnosti prosilcev in zavrnejo njihovo vlogo, če predstavljajo varnostna tveganja, vključno s pranjem denarja; opozarja na nevarnosti programov državljanstva in prebivališča za naložbe, ki omogočajo združevanje družinskih članov, pri čemer lahko družinski člani upravičencev teh programov pridobijo rezidentstvo ali državljanstvo na podlagi minimalnih preverjanj ali celo brez njih; |
|
198. |
glede tega poziva države članice, naj zberejo in objavijo pregledne podatke o svojih tovrstnih programih, vključno s številom zavrnitev in razlogi za to; poziva Komisijo, naj do razveljavitve programov izda smernice in poskrbi za boljše zbiranje podatkov in izmenjavo informacij med državami članicami v okviru teh njihovih programov, vključno s tem, katerim prosilcem je bila vloga zavrnjena iz varnostnih razlogov; |
|
199. |
meni, da bi morale države članice do dokončne razveljavitve programov državljanstva in prebivališča za naložbe uvesti enake obveznosti za posrednike pri teh programih, kot veljajo za pooblaščene subjekte v okviru zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, poziva pa jih tudi, naj s preverjanjem ustreznosti in izpolnjevanjem prošenj za državljanstvo ali prebivališče preprečijo navzkrižja interesov v zvezi s programi državljanstva in prebivališča za naložbe, ki lahko nastanejo v primeru, ko so zasebna podjetja, ki so vladi pomagala pri oblikovanju, upravljanju in spodbujanju teh programov, tudi svetovala posameznikom in jih podpirala; |
|
200. |
pozdravlja poročilo Komisije z dne 23. januarja 2019 o programih državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019)0012); ugotavlja, da poročilo potrjuje, da obe vrsti programov pomenita resno tveganje za države članice in Unijo kot celoto, zlasti glede varnosti, pranja denarja, korupcije, izogibanja predpisom EU in davčne utaje, ter da je to tveganje še večje zaradi slabe preglednosti in upravljanja teh programov; je zaskrbljen zaradi pomislekov Komisije, da ukrepi, ki so jih sprejele države članice, ne ublažijo vedno tveganj, ki jih predstavljajo ti programi; |
|
201. |
je seznanjen z namero Komisije, da ustanovi skupino strokovnjakov, ki bo obravnavala vprašanja preglednosti, upravljanja in varnosti teh programov; pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz iz vizumske obveznosti spremljala učinek programov za državljanstvo vlagateljev, ki jih izvajajo države z režimom potovanj brez vizumov; poziva Komisijo, naj usklajuje izmenjavo informacij med državami članicami o zavrnjenih vlogah; poziva Komisijo, naj v okviru svoje naslednje nadnacionalne ocene tveganj oceni tveganja, povezana s prodajo državljanstva in prebivališča; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri te programe uporabljajo državljani EU; |
4.2. Prosta pristanišča, carinska skladišča in druge posebne ekonomske cone
|
202. |
pozdravlja dejstvo, da bodo v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja prosta pristanišča postala pooblaščeni subjekti ter bo zanje veljala obveznost izvajanja zahtev skrbnega preverjanja strank in poročanja finančnim obveščevalnim enotam (FIU) o sumljivih transakcijah; |
|
203. |
ugotavlja, da je mogoče prosta pristanišča v EU vzpostaviti v skladu s postopkom proste cone; ugotavlja, da so proste cone zaprta območja znotraj carinskega ozemlja Unije, v katera lahko blago vstopa brez uvoznih dajatev, drugih stroškov (tj. davkov) in ukrepov trgovinske politike; |
|
204. |
opozarja, da so prosta pristanišča skladišča v prostih conah, ki so bila prvotno namenjena shranjevanju blaga v tranzitu; obžaluje, da so zdaj postala priljubljena za shranjevanje nadomestnih sredstev, kot so umetnine, dragi kamni, starine, zlato in zbirke vin, ki so tam pogosto stalno (108) shranjena, financirajo pa se iz neznanih virov; poudarja, da se prosta pristanišča in proste cone ne smejo uporabljati za utajo davkov ali tako, da bi dosegli učinek kot z davčnimi oazami; |
|
205. |
ugotavlja, da so med razlogi za uporabo prostih pristanišč poleg varnega shranjevanja tudi visoka stopnja tajnosti ter odlog uvoznih dajatev in posrednih davkov, kot je DDV ali davek za uporabo; |
|
206. |
poudarja, da je v EU več kot 80 prostih con (109) in več tisoč drugih skladišč, za katere veljajo posebni postopki shranjevanja, zlasti carinskih skladišč, ki lahko ponujajo enako stopnjo tajnosti in davčnih ugodnosti (za posredne davke) (110); |
|
207. |
ugotavlja, da so v skladu s carinskim zakonikom Unije carinska skladišča skoraj pravno izenačena s prostimi pristanišči; zato priporoča, naj se v skladu s pravnimi ukrepi za obvladovanje tveganj pranja denarja in davčne utaje, kot je peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, pravno izenačijo s prostimi pristanišči; meni, da morajo imeti skladišča zadostno in kvalificirano osebje, ki bo lahko izvajalo potreben nadzor nad dejavnostmi, ki jih skladišča gostijo; |
|
208. |
ugotavlja, da so tveganja pranja denarja v prostih pristaniščih neposredno povezana s tveganji pranja denarja na trgu nadomestnih sredstev; |
|
209. |
ugotavlja, da imajo davčni organi za neposredne davke v skladu z direktivo DAC5 od 1. januarja 2018„dostop na zahtevo“ do širokega nabora informacij v zvezi z dejanskim lastništvom, zbranih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja; ugotavlja, da zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja temelji na zaupanju v zanesljive raziskave skrbnega preverjanja strank in skrbnem poročanju o sumljivih transakcijah s strani pooblaščenih subjektov, ki bodo postali nadzorniki preprečevanja pranja denarja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo lahko imel „dostop na zahtevo“ do informacij, ki jih imajo prosta pristanišča, v posebnih primerih le zelo omejen učinek (111); |
|
210. |
poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je mogoče dovoljenja za prosta pristanišča in ladijske licence zlorabiti za davčno utajo (112); poziva jo tudi, naj predloži zakonodajni predlog, da bi zagotovili avtomatično izmenjavo informacij med ustreznimi organi, kot so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, davčni in carinski organi ter Europol, o dejanskem lastništvu in transakcijah, ki se izvajajo v prostih pristaniščih, carinskih skladiščih ali posebnih ekonomskih conah, in naj predvidi tudi obvezno sledljivost; |
|
211. |
poziva Komisijo, naj oblikuje predlog za nujno postopno opuščanje sistema prostih pristanišč v EU; |
|
212. |
ugotavlja, da so se z odpravo bančne tajnosti pojavile naložbe v nove vrste premoženja, kot je umetnost, kar je v zadnjih letih privedlo od hitre rasti na trgu umetnin; poudarja, da jim prosta območja zagotavljajo varne in pretežno neopazne možnosti shranjevanja, kjer trgovanje lahko poteka neobdavčeno in je lastništvo mogoče prikriti, sam trg umetnih pa ostaja nereguliran, ker je težko določiti tržne cene in najti strokovnjake; poudarja, da je na primer lažje na drugo stran sveta prenesti dragoceno sliko kot pa primerljivo vsoto denarja; |
4.3. Davčne amnestije
|
213. |
opozarja (113), da je treba amnestije uporabljati zelo previdno ali jih sploh ne uporabljati, saj gre zgolj za enostavno in hitro kratkoročno pobiranje davkov, pogosto uvedeno za odpravo proračunskih vrzeli, ki pa lahko tudi spodbuja prebivalce k izogibanju plačevanja davkov in čakanju na naslednjo amnestijo, ne da bi jim bile naložene odvračilne sankcije ali kazni; poziva države članice, ki so sprejele davčne amnestije, naj od upravičenca vedno zahtevajo pojasnilo o viru sredstev, ki je bilo prej opuščeno; |
|
214. |
poziva Komisijo, naj oceni pretekle programe amnestije, ki so jih sprejele države članice, in zlasti izterjane javne prihodke ter njihov srednje- in dolgoročni učinek na nestabilnost davčne osnove; poziva države članice, naj zagotovijo, da se ustrezni podatki v zvezi z upravičenci predhodnih in prihodnjih davčnih amnestij posredujejo pravosodnim in davčnim organom ter organom kazenskega pregona, da se zagotovi upoštevanje pravil AML/CFT in možnost kazenskega pregona zaradi drugih finančnih kaznivih dejanj; |
|
215. |
meni, da bi morala Skupina za kodeks ravnanja obvezno preveriti in odobriti vsak program davčne amnestije, preden ga začne država članica izvajati; meni, da davkoplačevalec ali dejanski lastnik podjetja, ki je že izkoristil eno ali več davčnih amnestij, ne bi smel biti nikdar več upravičen do ponovne amnestije; poziva nacionalne organe, ki upravljajo podatke o osebah, ki so izkoristile davčno amnestijo, naj izvedejo učinkovito izmenjavo podatkov z organi kazenskega pregona ali drugimi pristojnimi organi, ki preiskujejo kazniva dejanja, ki niso davčne goljufije ali davčna utaja; |
4.4. Upravno sodelovanje
|
216. |
priznava, da upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov zdaj pokriva tako posamezne davkoplačevalce kot tudi družbe; |
|
217. |
poudarja, da so mednarodni standardi na področju mednarodnega sodelovanja minimalni; meni, da bi morale države članice preseči upoštevanje zgolj minimalnih standardov; poziva države članice, naj odpravijo vse ovire za upravno in pravno sodelovanje; |
|
218. |
pozdravlja dejstvo, da je bil s sprejetjem globalnega standarda o avtomatični izmenjavi informacij, ki se izvaja v okviru DAC1, in razveljavitvijo direktive o prihrankih iz leta 2003 vzpostavljen enotni mehanizem EU za izmenjavo informacij; |
5. Preprečevanje pranja denarja
|
219. |
poudarja, da je lahko pranje denarja različnih oblik in da lahko oprani denar izhaja iz različnih nezakonitih dejavnosti, kot so korupcija, trgovina z orožjem, ljudmi in drogami, davčna utaja in davčne goljufije, ter se lahko uporablja za financiranje terorizma; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, v EU znašal 110 milijard EUR letno (114), kar je 1 % skupnega BDP Unije; poudarja, da ima po ocenah Komisije v nekaterih državah članicah do 70 % primerov pranja denarja čezmejno razsežnost (115); poleg tega ugotavlja, da je po ocenah OZN (116) obseg pranja denarja enak 2–5 % globalnega BDP, kar znaša med 715 milijardami in 1,87 bilijona EUR na leto; |
|
220. |
poudarja, da so različni nedavni primeri pranja denarja v Uniji povezani s kapitalom, vladajočo elito in/ali državljani, ki prihajajo zlasti iz Rusije in Skupnosti neodvisnih držav; izraža zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo za evropsko varnost in stabilnost predstavljajo nezakonita sredstva iz Rusije in držav Skupnosti neodvisnih držav, vnešena v evropski finančni sistem, da bi se lahko oprala in nadalje uporabila za financiranje kriminalnih dejavnosti; poudarja, da ta sredstva ogrožajo varnost državljanov EU ter povzročajo izkrivljanja, državljane in podjetja, ki spoštujejo zakone, pa postavijo v slabši konkurenčni položaj, kar je nepošteno; meni, da je obseg teh sovražnih dejavnosti, katerih namen je oslabiti evropske demokracije, gospodarstva in institucije, poleg bega kapitala, ki ga ni mogoče zmanjšati, ne da bi rešili gospodarske in upravne težave države izvora, in pranja denarja iz izključno kriminalnih vzgibov, tolikšen, da destabilizira evropsko celino; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami pri nadzoru kapitala, ki vstopa v Unijo iz Rusije; |
|
221. |
znova poziva (117) k uvedbi sankcij na ravni EU za kršitve človekovih pravic po zgledu ameriškega zakona Magnickega, s katerimi bi lahko prepovedali izdajo vizumov in ciljno usmerjene sankcije, na primer zaseg premoženja in deležev v nepremičninah na območju pravne pristojnosti EU, zoper posamezne državne uradnike ali osebe, ki opravljajo javno funkcijo, ki so odgovorne za korupcijo ali hude kršitve človekovih pravic; pozdravlja sprejetje svojega poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji (118), poziva k strožjemu pregledovanju in nadzoru nad portfelji bank s sredstvi nerezidentov in deležem teh sredstev, ki izvira iz držav, ki naj bi pomenile varnostno tveganje za Unijo; |
|
222. |
pozdravlja sprejetje četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja; poudarja, da predstavljata pomemben korak k izboljšanju učinkovitosti prizadevanj Unije za boj proti pranju denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi, in boj proti financiranju terorističnih dejavnosti; ugotavlja, da okvir Unije za preprečevanje pranja denarja temelji zlasti na preventivnem pristopu k pranju denarja, s poudarkom na odkrivanju in prijavljanju sumljivih transakcij; |
|
223. |
obžaluje dejstvo, da države članice v določenem roku niso uspele v celoti ali delno prenesti četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo in je morala Komisija zato proti njim sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev, vključno z napotitvijo pred Sodišče Evropske unije (119); poziva te države članice, naj to težavo hitro rešijo; zlasti poziva države članice, da morajo v skladu s svojo pravno obveznostjo upoštevati datum 10. januar 2020 za prenos pete direktive o preprečevanju pranja denarja v svojo nacionalno zakonodajo; podpira in pozdravlja sklepe Sveta z dne 23. novembra 2018, v katerih države članice poziva, naj pred iztekom roka, določenim za leto 2020, v nacionalno zakonodajo prenesejo peto direktivo o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi instrumente, ki so na voljo, da države članice podpre in zagotovi, da bodo čim prej ustrezno prenesle in začele izvajati peto direktivo o preprečevanju pranja denarja; |
|
224. |
opozarja na bistveni pomen skrbnega preverjanja strank v okviru obveznosti poznavanja strank, v skladu s katero morajo pooblaščeni subjekti ustrezno prepoznati svoje stranke in vir njihovih sredstev ter dejanske lastnike sredstev, vključno z zamrznitvijo anonimnih računov; obžaluje, da nekatere finančne institucije in njihovi s tem povezani poslovni modeli dejavno spodbujajo pranje denarja; poziva zasebni sektor, naj po najboljših močeh dejavno sodeluje v boju proti financiranju terorizma in pri preprečevanju terorističnih dejavnosti; poziva finančne institucije, naj dejavno pregledajo svoje notranje postopke, da bi preprečile vsakršno tveganje pranja denarja; |
|
225. |
pozdravlja akcijski načrt, ki ga je Svet sprejel 4. decembra 2018 in vključuje več nezakonodajnih ukrepov za boljše preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Uniji; poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o napredku pri izvajanju akcijskega načrta; |
|
226. |
je zaskrbljen, ker ni konkretnih postopkov za oceno in pregled integritete članov upravnega odbora Evropske centralne banke, zlasti ko so uradno obtoženi kriminalnih dejavnosti; poziva k mehanizmom za spremljanje in pregledovanje ravnanja in primernosti članov upravnega odbora Evropske centralne banke in njihovi zaščiti, če organ za imenovanje zlorabi svoja pooblastila; |
|
227. |
obsoja dejstvo, da so sistemske pomanjkljivosti pri izvrševanju zahtev glede preprečevanja pranja denarja skupaj z neučinkovitim nadzorom privedle do številnih nedavnih odmevnih primerov pranja denarja v evropskih bankah, povezanih s sistematičnimi kršitvami najosnovnejših zahtev glede poznavanja strank in skrbnega preverjanja strank; |
|
228. |
opozarja, da sta prepoznavanje strank in njihovo skrbno preverjanje osrednjega pomena in da bi ju bilo treba med poslovnim odnosom nepretrgoma izvajati ter da je treba transakcije strank stalno in še posebej skrbno spremljati, da bi odkrili sumljive ali neobičajne dejavnosti; v zvezi s tem opozarja, da za pooblaščene subjekte velja obveznost, da nacionalne finančne obveščevalne enote na lastno pobudo hitro obvestijo o transakcijah, pri katerih sumijo, da gre za pranje denarja, povezana predhodna kazniva dejanja ali financiranje terorizma; obžaluje, da kljub prizadevanjem Parlamenta peta direktiva o preprečevanju pranja denarja kot zadnjo možnost še naprej omogoča, da se fizične osebe, ki imajo položaj višjega vodstva, registrirajo kot dejanski lastniki podjetja ali družbe, medtem ko pravi dejanski lastnik ni znan ali je sumljiv; poziva Komisijo, naj ob naslednji reviziji pravil o pranju denarja v EU jasno oceni učinek te določbe na razpoložljivost zanesljivih informacij o dejanskem lastništvu v državah članicah in naj jo odstrani, če bi ocene pokazale, da je določba pogosto zlorabljena z namenom, da se zaščiti identiteta dejanskih lastnikov; |
|
229. |
ugotavlja, da v nekaterih državah članicah obstajajo mehanizmi za nadzor nepojasnjenega premoženja, s katerimi se spremljajo premoženjske koristi, pridobljene s kriminalnimi dejavnostmi; poudarja, da gre pri tem mehanizmu pogosto za sodni nalog, po katerem mora oseba, za katero se utemeljeno sumi, da je vpletena v hudo kaznivo dejanje ali je povezana s tako osebo, pojasniti naravo in obseg svojega deleža pri določeni posesti ter pojasniti, kako je bilo premoženje pridobljeno, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba z znanimi zakonito pridobljenimi dohodki te nepremičnine ne bi mogla pridobiti; poziva Komisijo, naj oceni učinke in izvedljivost takega ukrepa na ravni Unije; |
|
230. |
pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da prepovedo izdajo prinosniških delnic in da bodo sedanje delnice pretvorile v nominalne vrednostne papirje; poziva države članice, naj razmislijo, ali bi bilo treba v njihovih jurisdikcijah uvesti podobne ukrepe, ob upoštevanju novih določb pete direktive o preprečevanju pranja denarja glede poročanja o dejanskem lastništvu in ugotovljenih tveganjih; |
|
231. |
poudarja, da je nujno treba vzpostaviti učinkovitejši sistem za sporočanje in izmenjavo informacij med pravosodnimi organi v Uniji, s katerim bi nadomestili tradicionalne instrumente medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah, saj so postopki v njih dolgotrajni in obremenjujoči, kar škoduje čezmejnim preiskavam pranja denarja in drugih hudih kaznivih dejanj; ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali so na tem področju potrebni zakonodajni ukrepi; |
|
232. |
poziva Komisijo, naj oceni vlogo in specifična tveganja pranja denarja, ki jih predstavljajo pravni dogovori, kot so subjekti in družbe s posebnim namenom (Special Purpose vehicles in Special Purpose Entities) ter nedobrodelni trusti, zlasti v Združenem kraljestvu in na njegovih neposrednih kronskih posestih in čezmorskih ozemljih, ter naj o tem poroča Parlamentu; |
|
233. |
poziva države članice, naj pri izdaji državnih obveznic na finančnih trgih popolnoma spoštujejo zakonodajo o preprečevanju pranja denarja; meni, da je tudi pri takšnih finančnih operacijah treba izvajati potrebno skrbnost; |
|
234. |
ugotavlja, da so bili samo v času mandata odbora TAX3 odkriti trije obžalovanja vredni primeri pranja denarja prek bank EU: banka ING Bank N.V. je pred kratkim priznala resne pomanjkljivosti pri uporabi določb direktive o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in se strinjala, da bo v poravnavi z nizozemskim javnim tožilstvom (120) plačala 775 milijonov EUR; banka ABLV v Latviji je bila prostovoljno likvidirana, potem ko ji je Mreža ZDA za pregon finančnega kriminala (FinCEN) zaradi suma pranja denarja (121) prepovedala, da bi imela v Združenih državah korespondenčni račun, banka Danske Bank pa je po preiskavi 15 000 strank in okoli 9,5 milijona transakcij, povezanih z njeno estonsko podružnico, priznala, da so ji velike pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole banke omogočile, da estonsko podružnico uporablja za sumljive transakcije (122); |
|
235. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v okviru primera pranja denarja prek banke Troika Dialog javno izpostavljeno, da je bilo prek evropskih bank in podjetij prenesenih 4,6 milijarde USD; poudarja, da sta bila v središču škandala banka Troika Dialog, nekoč ena od največjih ruskih zasebnih investicijskih bank, in mreža, ki naj bi ruski vladajoči eliti omogočila skrivno uporabo nezakonito pridobljene premoženjske koristi za nabavo delnic v državnih podjetjih, nakup nepremičnin v Rusiji in v tujini ter nakup luksuznih izdelkov; obžaluje tudi, da naj bi bile v te sumljive transakcije vpletene številne evropske banke, in sicer Danske Bank, Swedbank AB, Nordea Bank Abp, ING Groep NV, Credit Agricole SA, Deutsche Bank AG, KBC Group NV, Raiffeisen Bank International AG, ABN Amro Group NV, Cooperatieve Rabobank U.A. in nizozemska podružnica Turkiye Garanti Bankasi A.S.; |
|
236. |
ugotavlja, da so v primeru banke Danske Bank v njeno estonsko podružnico (123) in iz nje tekle transakcije v vrednosti več kot 200 milijard EUR, ne da bi banka vzpostavila ustrezne notranje postopke preprečevanja pranja denarja in poznavanja strank, kakor je naknadno priznala banka sama in sta potrdila estonski in danski urad za nadzor finančnih storitev; meni, da to kaže na popolno neodgovornost banke in pristojnih nacionalnih organov; poziva pristojne organe, naj izvedejo nujno oceno ustreznosti postopkov preprečevanja pranja denarja in poznavanja strank v vseh evropskih bankah, da se zagotovi pravilno izvrševanje zakonodaje Unije o preprečevanju pranja denarja; |
|
237. |
ugotavlja, da je bilo za 6 200 strank estonske podružnice banke Danske Bank ugotovljeno, da so sodelovale pri sumljivih transakcijah, da je bilo okoli 500 strank povezanih z javno objavljenimi shemami pranja denarja, da jih je bilo 177 povezanih s škandalom „ruska pralnica“, 75 pa s škandalom „azerbajdžanska pralnica“ ter da je šlo v primerih 53 strank za podjetja z istimi naslovi in direktorji (124); poziva ustrezne nacionalne organe, naj preverijo destinacije sumljivih transakcij 200 strank estonske podružnice Danske Bank, da bi potrdili, da oprani denar ni bil uporabljen za nadaljnje kriminalne dejavnosti; poziva ustrezne nacionalne organe, naj pri tem skrbno sodelujejo, saj so verige sumljivih transakcij nedvomno čezmejne; |
|
238. |
poudarja, da je Evropska centralna banka malteški banki Pilatus odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, potem ko je bil njen predsednik in edini delničar Ali Sadr Hasheminejad v Združenih državah aretiran, med drugim na podlagi obtožb glede pranja denarja; poudarja, da je Evropski bančni organ ugotovil, da je malteški finančni preiskovalni urad kršil zakonodajo EU, ker ni izvajal učinkovitega nadzora nad banko Pilatus, med drugim zaradi pomanjkljivih postopkov in nadzornih ukrepov; ugotavlja, da je Komisija 8. novembra 2018 na malteški finančni preiskovalni urad naslovila uradno mnenje in ga pozvala, naj sprejme dodatne ukrepe za izpolnitev svojih pravnih obveznosti (125); poziva ta malteški urad, naj sprejme ukrepe za izpolnitev zadevnih priporočil; |
|
239. |
je seznanjen z dopisom, ki ga je stalni predstavnik Malte v EU naslovil na odbor TAX3, v katerem je odgovoril na pomisleke odbora glede domnevne vpletenosti nekaterih malteških politično izpostavljenih oseb v morebitnem novem primeru pranja denarja in davčne utaje, povezanem s podjetjem 17 Black s sedežem v Združenih arabskih emiratih (126); obžaluje, da prejeti odgovori niso bili dovolj natančni; je zaskrbljen zaradi očitnega političnega neukrepanja malteških oblasti; je zlasti zaskrbljen, ker razkritja v primeru 17 Black kažejo na domnevno vpletenost politično izpostavljenih oseb z najvišje ravni malteške vlade; poziva malteške organe, naj od Združenih arabskih emiratov zahtevajo dokaze v obliki pisem o pravni pomoči; poziva Združene arabske emirate, naj sodelujejo z malteškimi in evropskimi organi ter zagotovijo, da bodo zamrznjena sredstva na bančnem računu podjetja 17 Black ostala zamrznjena, dokler ne bo opravljena temeljita preiskava; poudarja zlasti očitno pomanjkanje neodvisnosti malteškega finančnega preiskovalnega urada in malteškega načelnika policije; obžaluje, da doslej niso bili sprejeti nobeni ukrepi proti politično izpostavljenim osebam, vpletenim v domnevne primere korupcije; poudarja, da bi imela malteška preiskava koristi od ustanovitve skupne preiskovalne enote na podlagi ad hoc sporazuma (127), ki bi obravnavala resne pomisleke glede neodvisnosti in kakovosti nacionalnih preiskav v teku, podpirala pa bi jo Europol in Eurojust; |
|
240. |
ugotavlja, da je preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia v času, ko je bila umorjena, preiskovala največje razkritje informacij s strežnikov podjetja ElektroGas, ki upravlja malteško elektrarno; poleg tega ugotavlja, da je lastnik podjetja 17 Black, ki naj bi politično izpostavljenim osebam na Malti, pristojnim za to elektrarno, nakazal velike vsote denarja, direktor in delničar podjetja ElectroGas; |
|
241. |
je zaskrbljen zaradi povečevanja pranja denarja v drugih oblikah poslovnih dejavnosti, zlasti zaradi pojava tako imenovanega „letečega denarja“ (neformalnih sistemov za prenos denarja) in „zloglasnih ulic“ (v pranju denarja sodelujejo ulične tolpe); poudarja, da je za reševanje teh vprašanj v evropskih mestih potrebno tesnejše usklajevanje in sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi upravnimi organi ter organi kazenskega pregona; |
|
242. |
se zaveda, da je sedanji pravni okvir za preprečevanje pranja denarja doslej vključeval direktive in temelji na minimalni harmonizaciji, kar je privedlo do različnih nacionalnih praks nadzorovanja in izvrševanja v državah članicah; poziva Komisijo, naj v obvezni oceni učinka v okviru prihodnje revizije zakonodaje o preprečevanju pranja denarja oceni, ali bi bila uredba primernejši pravni akt od direktive; v zvezi s tem poziva k hitremu preoblikovanju zakonodaje o preprečevanju pranja denarja v uredbo, če bo tako priporočeno v oceni učinka; |
5.1. Sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji
|
243. |
pozdravlja dejstvo, da je predsednik Komisije po nedavnih primerih kršitev ali domnevnih kršitev pravil o preprečevanju pranja denarja 12. septembra 2018 v govoru o stanju v Uniji napovedal dodatne ukrepe; |
|
244. |
poziva k nujno potrebnemu povečanemu nadzoru in stalnemu spremljanju članov upravnih odborov in delničarjev kreditnih institucij, investicijskih podjetij in zavarovalnic v Uniji ter zlasti poudarja, kako težko je odvzeti dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali enakovredna posebna dovoljenja; |
|
245. |
podpira delo skupne delovne skupine predstavnikov Generalnega direktorata Komisije za pravosodje in potrošnike ter Generalnega direktorata Komisije za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Evropske centralne banke, evropskih nadzornih organov in predsednika pododbora za preprečevanje pranja denarja skupnega odbora evropskih nadzornih organov, da bi odkrili sedanje pomanjkljivosti in predlagali ukrepe za učinkovito sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi in organi kazenskega pregona; |
|
246. |
ugotavlja, da sedanja raven usklajenosti nadzora finančnih institucij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), zlasti v okoliščinah AML/CFT s čezmejnim učinkom, ne zadostuje za obravnavanje trenutnih izzivov v tem sektorju ter da je sposobnost Unije za izvrševanje usklajenih pravil in praks na področju preprečevanja pranja denarja trenutno neustrezna; |
|
247. |
poziva, naj se ocenijo dolgoročni cilji, ki bi pripomogli k okrepljenemu okviru za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kot je navedeno v Dokumentu za razpravo o morebitnih elementih načrta za nemoteno sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji (128), kot sta vzpostavitev mehanizma na ravni EU za boljše usklajevanje dejavnosti nadzornikov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pri nadzoru subjektov finančnega sektorja, zlasti v okoliščinah, v katerih bi lahko imela vprašanja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma čezmejne učinke, ter morebitna centralizacija nadzora nad preprečevanjem pranja denarja prek obstoječega ali novega organa Unije, pooblaščenega za izvrševanje harmoniziranih pravil in praks v vseh državah članicah; podpira nadaljnja prizadevanja za centraliziranje nadzora nad preprečevanjem pranja denarja in meni, da če bi bil tovrstni mehanizem vzpostavljen, bi mu bilo treba za učinkovito izvajanje nalog zagotoviti zadostne človeške in finančne vire; |
|
248. |
opozarja, da je Evropska centralna banka pristojna in odgovorna za odvzem dovoljenj kreditnim institucijam zaradi hudih kršitev pravil AML/CFT; ve pa, da je ECB glede informacij v zvezi s takšnimi kršitvami, ki jih odkrijejo nacionalni organi, v celoti odvisna od nacionalnih nadzornikov za preprečevanje pranja denarja; zato poziva nacionalne organe za boj proti pranju denarja, naj ECB pravočasno dajo na voljo kakovostne informacije, da bo lahko ustrezno opravljala svojo funkcijo; v zvezi s tem pozdravlja večstranski sporazum o praktičnih načinih izmenjave informacij med ECB in vsemi pristojnimi organi, ki so odgovorni za nadzor nad tem, ali kreditne in finančne institucije izpolnjujejo obveznosti glede preprečevanja pranja denarja/boja proti financiranju terorizma v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja; |
|
249. |
meni, da bonitetnega nadzora in nadzora za preprečevanje pranja denarja ni mogoče obravnavati ločeno; poudarja, da imajo evropski nadzorni organi zaradi svojih struktur odločanja, pomanjkanja pooblastil in omejenih virov omejene zmogljivosti za prevzemanje pomembnejše vloge v boju proti pranju denarja; poudarja, da bi moral EBA prevzeti vodilno vlogo v tem boju, pri tem pa se tesno usklajevati z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zato bi mu bilo treba nujno zagotoviti zadostne zmogljivosti na področju človeških in materialnih virov, da bi učinkovito prispeval k doslednemu in učinkovitemu preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno z izvajanjem ocen tveganja pristojnih organov in pregledov znotraj svojega splošnega okvira; poziva k večjemu obveščanju javnosti o teh pregledih in zlasti k sistematičnemu posredovanju ustreznih informacij Parlamentu in Svetu v primeru resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih na nacionalni ravni ali na ravni EU (129); |
|
250. |
se zaveda, da imajo nacionalni finančni nadzorniki vse večji pomen; poziva Komisijo, naj po posvetovanju z EBA predlaga mehanizme za spodbujanje večjega sodelovanja in usklajevanja med finančnimi nadzornimi organi; poziva, da bi bilo dolgoročno treba harmonizirati nadzorne postopke različnih nacionalnih organov za preprečevanje pranja denarja; |
|
251. |
pozdravlja sporočilo Komisije z dne 12. septembra 2018 o okrepitvi okvira unije za bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja za finančne institucije (COM(2018)0645) in predlog o pregledu evropskih nadzornih organov za okrepitev nadzorniškega zbliževanja; meni, da bi moral EBA prevzeti vodilno, usklajevalno in nadzorno vlogo na ravni Unije za učinkovito zaščito finančnega sistema pred pranjem denarja in tveganji financiranja terorizma, saj bi zlorabe finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma lahko imelo neželene sistemske posledice za finančno stabilnost Unije, ta organ pa ima pri zaščiti bančnega sektorja pred takimi zlorabami že izkušnje, saj je pristojen za nadzor nad vsemi državami članicami; |
|
252. |
je seznanjen s pomisleki, ki jih je izrazil EBA v zvezi z izvajanjem Direktive o kapitalskih zahtevah (2013/36/EU) o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (130); pozdravlja predloge EBA za odpravo pomanjkljivosti, ki jih povzroča sedanji pravni okvir Unije; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo hitro prenesejo nedavno sprejete spremembe direktive o kapitalskih zahtevah; |
5.2. Sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU)
|
253. |
opozarja, da morajo države članice v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja vzpostaviti avtomatične centralizirane mehanizme, s katerimi bo možna hitra identifikacija imetnikov bančnih in plačilnih računov, ter zagotoviti, da je katera koli finančna obveščevalna enota zmožna kateri koli drugi finančni obveščevalni enoti pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v teh centraliziranih mehanizmih; poudarja, da je treba pravočasno zagotoviti dostop do informacij, da bi preprečili finančna kazniva dejanja in ustavitev preiskav; poziva države članice, naj pospešijo vzpostavitev teh mehanizmov, da bodo lahko FIU držav članic na podlagi učinkovitega medsebojnega sodelovanja odkrivale dejavnosti pranja denarja in se borile proti njim; močno spodbuja finančne obveščevalne enote držav članic, naj uporabljajo sistem FIU.net; ugotavlja, da je pomembno tudi varstvo podatkov na tem področju; |
|
254. |
meni, da je za učinkovit boj proti dejavnostim pranja denarja ključnega pomena, da se nacionalnim finančnim obveščevalnim enotam zagotovijo ustrezni viri in zmogljivosti; |
|
255. |
poudarja, da je sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic ter sodelovanje teh enot s finančnimi obveščevalnimi enotami tretjih držav prav tako bistveno za učinkovit boj proti dejavnostim pranja denarja; je seznanjen s političnimi sporazumi o medinstitucionalnih pogajanjih (131) za prihodnje sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/JHA; |
|
256. |
poziva Komisijo, naj zasnuje specializirana usposabljanja za finančne preiskovalne urade, zlasti glede na manjše zmogljivosti v nekaterih državah članicah; je seznanjen s prispevkom skupine Egmont, v kateri sodeluje 159 finančnih obveščevalnih enot, ki skuša okrepiti svoje operativno sodelovanje tako, da spodbuja nadaljevanje in uvajanje mnogih projektov; pričakuje oceno Komisije glede okvira za sodelovanje FIU s tretjimi državami ter ovirami in priložnostmi za okrepitev sodelovanja med FIU v Uniji, vključno z možnostjo vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma; opozarja, da bi morala biti ta ocena pripravljena do 1. junija 2019; poziva Komisijo, naj izkoristi to priložnost in izda zakonodajni predlog o finančni obveščevalni enoti EU, ki bo vozlišče za skupno preiskovalno delo in usklajevanje, z lastno avtonomijo in preiskovalnimi pristojnostmi za čezmejni finančni kriminal ter mehanizmom zgodnjega opozarjanja; meni, da bi morala imeti finančna obveščevalna enota EU široko vlogo usklajevanja, pomoči in podpiranja finančnih obveščevalnih enot držav članic v čezmejnih primerih, da bi se razširila izmenjavo informacij ter zagotovila skupna analiza čezmejnih primerov in tesno usklajevanje dela; |
|
257. |
poziva Komisijo, naj aktivno sodeluje z državami članicami, da bi našla mehanizme za izboljšanje in krepitev sodelovanja med FIU držav članic in tretjih držav; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem primerno ukrepa na ustreznih mednarodnih forumih, kot sta OECD in Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF); meni, da bi bilo treba v morebitnem sporazumu, ki bi iz tega izhajal, ustrezno upoštevati varstvo osebnih podatkov; |
|
258. |
poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, ki ga bo naslovila na Parlament in Svet in v katerem bo ocenila, ali razlike v statusu in organizaciji finančnih obveščevalnih enot držav članic ovirajo sodelovanje v boju proti hudim kaznivim dejanjem s čezmejno razsežnostjo; |
|
259. |
poudarja, da zaradi nestandardizacije oblik poročanja o sumljivih transakcijah in mejnih vrednostih za te transakcije med državami članicami in v zvezi z različnimi pooblaščenimi subjekti prihaja do težav pri obdelavi in izmenjavi informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami; poziva Komisijo, naj s podporo EBA preuči mehanizme za čimprejšnjo vzpostavitev standardiziranih oblik poročanja za pooblaščene subjekte, da bi se omogočili in izboljšali izmenjava in obdelava informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami v primerih s čezmejno razsežnostjo in da bi razmislili o standardizaciji mejnih vrednosti sumljivih transakcij; |
|
260. |
poziva Komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev avtomatiziranega sistema poročil o sumljivih transakcijah, ki bi finančnim obveščevalnim enotam držav članic omogočil poiskati transakcije ter njihove pobudnike in prejemnike, ki so bili v različnih državah članicah večkrat prijavljeni kot sumljivi; |
|
261. |
spodbuja pristojne organe in FIU, naj sodelujejo s finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti, da bi okrepili poročanje o sumljivih dejavnostih in zmanjšali defenzivno poročanje in tako pomagali zagotoviti, da bi FIU prejeli koristnejše, bolj usmerjene in popolnejše informacije za ustrezno izvajanje njihovih nalog ter hkrati zagotovilo skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov; |
|
262. |
opozarja, da je pomembno razviti boljše kanale za dialog, komunikacijo in izmenjavo informacij med javnimi organi in posebnimi deležniki iz zasebnega sektorja, splošno znanimi kot javno-zasebna partnerstva, zlasti za pooblaščene subjekte v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja, ter opozarja na obstoj in pozitivne rezultate edinega nadnacionalnega javno-zasebnega partnerstva, javno-zasebnega partnerstva Europola o finančni obveščevalni dejavnosti, ki spodbuja strateško izmenjavo informacij med bankami, finančnimi obveščevalnimi enotami, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in nacionalnimi regulativnimi organi v državah članicah; |
|
263. |
podpira nenehno izboljševanje izmenjave informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z Europolom; meni, da bi bilo treba tako partnerstvo vzpostaviti na področju novih tehnologij, vključno z virtualnimi sredstvi, da bi formalizirali že obstoječe operacije v državah članicah; poziva Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB), naj v okviru svoje obveznosti potrebne skrbnosti zagotovi udeležencem na trgu podrobnejša pojasnila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, da se jim omogoči spoštovanje ustreznih določb o varstvu podatkov; |
|
264. |
poudarja, da je povečanje in izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi nadzornimi organi in finančnimi obveščevalnimi enotami ključno za učinkovit boj proti pranju denarja in davčni utaji; poudarja tudi, da je v boju proti pranju denarja in davčni utaji potrebno tudi dobro sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami in carinskimi organi; |
|
265. |
poziva Komisijo, naj poroča o sedanjem stanju in izboljšavah v finančnih obveščevalnih enotah držav članic v zvezi s širjenjem, izmenjavo in obdelavo informacij v skladu s priporočili odbora PANA (132) in skupnega poročila o pregledu stanja, ki ga izvede platforma finančnih obveščevalnih enot v državah članicah; |
5.3. Pooblaščeni subjekti (področje uporabe)
|
266. |
pozdravlja dejstvo, da peta direktiva o preprečevanju pranja denarja vključuje razširjen seznam pooblaščenih subjektov, ki zajema ponudnike, ki sodelujejo pri menjalniških storitvah med virtualnimi in papirnimi valutami, ponudnike skrbniških denarnic, trgovce z umetninami ter prosta pristanišča; |
|
267. |
poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje izvrševanja skrbnega preverjanja strank, zlasti za boljšo pojasnitev, da je za pravilno izvajanje skrbnega preverjanja strank vedno odgovoren pooblaščeni subjekt, tudi kadar gre za zunanjega izvajalca, ter naj se sprejmejo določbe glede kazni v primeru malomarnosti ali navzkrižja interesov, kadar gre za zunanje izvajanje; poudarja pravno obveznost pooblaščenih subjektov v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, da pri izvajanju skrbnega preverjanja strank v zvezi s poslovnimi odnosi ali transakcijami, v katere so vključene države, ki jih je Komisija opredelila kot tretje države z visokim tveganjem, za namene pranja denarja izvajajo okrepljen nadzor in sistematično poročanje; |
5.4. Registri
|
268. |
pozdravlja dostop do dejanskega lastništva in drugih informacij skrbnega preverjanja strank, ki je davčnim organom zagotovljen v okviru DAC5; opozarja, da davčni organi ta dostop potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog; |
|
269. |
ugotavlja, da zakonodaja Unije o preprečevanju pranja denarja države članice obvezuje, da vzpostavijo centralne registre, ki vsebujejo popolne podatke o dejanskem lastništvu podjetij in skladov, ter zagotavlja njihovo medsebojno povezanost; pozdravlja dejstvo, da peta direktiva o preprečevanju pranja denarja države članice obvezuje, da javnosti v vsakem primeru zagotovijo dostop do informacij o dejanskem lastništvu; |
|
270. |
je seznanjen, da bodo nacionalni registri v zvezi s skladi načeloma dostopni samo tistim, ki izkažejo legitimni interes; poudarja, da se države članice lahko prosto odločijo, da registre dejanskega lastništva dajo na voljo javnosti, kot je že priporočil Parlament; poziva države članice, naj vzpostavijo prosto dostopne in odprte registre podatkov; v vsakem primeru opozarja, da pristojbina, ki bi jo lahko uvedle, ne bi smela presegati upravnih stroškov, povezanih z dajanjem informacij na voljo, vključno z vzdrževanjem in razvojem registrov; |
|
271. |
poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti medsebojno povezanost registrov dejanskih lastnikov; meni, da bi morala Komisija pozorno spremljati delovanje tega medsebojno povezanega sistema in v razumnem roku oceniti, ali pravilno deluje in ali ga bi bilo treba dopolniti z javnim registrom dejanskih lastnikov EU ali drugimi instrumenti, ki bi lahko učinkovito odpravili morebitne pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj medtem pripravi in izda tehnične smernice, da bi spodbujala usklajevanje formata, interoperabilnost in medsebojno povezanost registrov držav članic; meni, da bi morala za dejansko lastništvo skladov veljati enaka raven preglednosti kot za podjetja iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja, hkrati pa bi morala biti zagotovljena ustrezna varovala; |
|
272. |
je zaskrbljen, ker informacije v registrih dejanskih lastnikov niso vedno zadostne in/ali točne; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da registri dejanskih lastnikov vsebujejo mehanizme preverjanja, da se zagotovi točnost podatkov; poziva Komisijo, naj v svojih pregledih oceni mehanizme preverjanja in zanesljivost podatkov; |
|
273. |
poziva k strožji in natančnejši opredelitvi dejanskega lastništva, da se zagotovi identifikacija vseh fizičnih oseb, ki imajo na koncu v lasti ali nadzirajo pravni subjekt; |
|
274. |
opozarja, da so potrebna jasna pravila, ki bi omogočala preprosto identifikacijo dejanskega lastnika, vključno z obveznostjo, da morajo skrbniški skladi in podobne ureditve obstajati v pisni obliki in biti registrirani v državi članici, kjer je sklad ustanovljen, upravljan ali voden; |
|
275. |
opozarja na problem pranja denarja z vlaganjem v nepremičnine v evropskih mestih prek tujih slamnatih podjetij; opozarja, da bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo potrebno in sorazmerno harmonizirati informacije v registrih o zemljiščih in nepremičninah ter ali bi bilo treba te registre povezati med seboj; poziva Komisijo, naj poročilo po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom; meni, da bi morale države članice imeti javno dostopne informacije o končnem dejanskem lastništvu zemljišč in nepremičnin; |
|
276. |
želi ponoviti svoje stališče o vzpostavitvi registrov o dejanskem lastništvu pogodb o življenjskem zavarovanju, kakor je bilo navedeno v medinstitucionalnih pogajanjih o peti direktivi o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo izvedljivo in potrebno omogočiti ustreznim organom, da bi imeli dostop do informacij o dejanskem lastništvu pogodb o življenjskem zavarovanju in finančnih instrumentov; |
|
277. |
ugotavlja, da mora Komisija v skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja analizirati izvedljivost posebnih ukrepov in mehanizmov na ravni Unije in držav članic, ki bi omogočali zbiranje in dostop do informacij o dejanskem lastništvu gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ustanovljenih zunaj Unije; poziva Komisijo, naj v primeru pozitivne ocene o izvedljivosti pripravi zakonodajni predlog za takšen mehanizem; |
5.5. Tveganja tehnologije in virtualnih sredstev, vključno z virtualnimi valutami in kriptovalutami
|
278. |
poudarja, da nove tehnologije distribuirane knjige transakcij, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, odpirajo pozitiven potencial; obenem ve, da se povečujejo zlorabe novih oblik plačevanja in nakazovanja denarja, ki temeljijo na teh tehnologijah, in se uporabljajo za pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ali za druge vrste finančnih kaznivih dejanj; priznava, da je treba spremljati razvoj dogodkov v tehnologiji, da se v zakonodaji zagotovi učinkovito obravnavanje zlorabe novih tehnologij in anonimnosti, ki omogoča kriminalno dejavnost, a brez omejevanja pozitivnih vidikov tega področja; |
|
279. |
poziva Komisijo, naj podrobno preuči tiste akterje na področju kriptotehnologij, ki še niso zajeti v zakonodaji Unije o preprečevanju pranja denarja, in naj po potrebi razširi seznam pooblaščenih subjektov, zlasti na ponudnike storitev na področju transakcij, ki vključujejo izmenjavo ene ali več virtualnih valut; poziva države članice, naj medtem čim prej prenesejo določbe pete direktive o trgih finančnih instrumentov in naložijo obvezno uporabo denarnic za virtualne valute ter obvezno identifikacijo strank pri izmenjavi storitev, s čimer bo otežena anonimna uporaba virtualnih valut; |
|
280. |
poziva Komisijo, naj skrbno spremlja tehnološki razvoj, tudi hitro širjenje inovativnih poslovnih modelov finančne tehnologije in prevzemanje novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, distribuirana knjiga transakcij, kognitivno računalništvo in strojno učenje, zato da bi ovrednotila tehnološka tveganja in potencialne vrzeli ter povečala odpornost na kibernetske napade ali okvare sistemov, to pa predvsem s spodbujanjem varstva podatkov; poziva pristojne organe in Komisijo, naj skrbno ocenita morebitna sistemska tveganja, povezana z uporabo tehnologije distribuirane knjige transakcij; |
|
281. |
poudarja, da sta razvoj in uporaba virtualnih sredstev dolgoročen trend, ki se bo v prihodnjih letih verjetno nadaljeval in še krepil, predvsem zaradi virtualnih kovancev, ki jih bo mogoče uporabiti za različne namene, na primer za financiranje podjetij; poziva Komisijo, naj zasnuje ustrezen evropski okvir za ureditev tega dogajanja, pri tem pa naj se opre na delo, ki je že opravljeno v mednarodnem kontekstu, pa tudi v ustreznih evropskih krogih, na primer pri ESMA; sodi, da bi moral ta okvir zaradi specifičnih tveganj kriptosredstev po eni strani vsebovati zaščitne ukrepe, po drugi pa puščati dovolj prostora za inovacije; |
|
282. |
zlasti ugotavlja, da se lahko nepreglednost kriptovalut uporabi za pranje denarje in davčno utajo; glede tega poziva Komisijo, naj izda jasne smernice, pod katerimi pogoji se lahko virtualne valute razvrstijo kot obstoječi ali nov finančni instrumenti v okviru druge direktive o trgih finančnih instrumentov in v katerih okoliščinah se lahko za prve ponudbe kovancev uporablja veljavna zakonodaja EU; |
|
283. |
poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi prepovedali nekatere ukrepe za zagotavljanje anonimnosti specifičnih virtualnih sredstev in virtualna sredstva po potrebi zakonsko urejali kot finančne instrumente; meni, da bi morale imeti finančne obveščevalne enote možnost, da bi naslove virtualnih valut in kriptovalut povezale z identiteto lastnika virtualnih sredstev; meni, da bi morala Komisija oceniti možnost, da bi zahtevali obvezno registracijo uporabnikov virtualnih sredstev; želi spomniti, da so nekatere države članice že sprejele različne vrste ukrepov za posamezne segmente tega sektorja, na primer za prve ponudbe kovancev, kar bi bilo lahko zgled za prihodnje ukrepanje EU; |
|
284. |
želi poudariti, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje pred kratkim poudarila, da morajo države nujno sprejeti usklajene ukrepe za preprečevanje uporabe virtualnih sredstev za kriminal in terorizem, ter poziva vse jurisdikcije, naj sprejmejo pravne in praktične ukrepe za preprečevanje zlorabe virtualnih sredstev (133); poziva Komisijo, naj razišče, kako bi v evropski pravni okvir nemudoma vključili priporočila in standarde Projektne skupine za finančno ukrepanje, s katerimi bi zakonsko urejali virtualna sredstva; poudarja, da bi se morala EU na podlagi svojih prizadevanj v skupini G20 še naprej zavzemati za povezan in usklajen mednarodni regulativni okvir za virtualne valute; |
|
285. |
ponovno poziva Komisijo, naj nujno oceni posledice dejavnosti elektronskih iger na srečo za področje pranja denarja in davčnih kaznivih dejanj; meni, da je ta ocena nujno potrebna; ugotavlja, da se povečuje sektor e-igralništva v nekaterih jurisdikcijah, tudi na nekaterih samostojnih ozemljih pod suverenostjo Združenega kraljestva, kot je otok Man, kjer elektronske igre na srečo predstavljajo že 18 % nacionalnega dohodka; |
|
286. |
je seznanjen z delom na strokovni ravni v zvezi z elektronsko identifikacijo in oddaljenimi postopki poznavanja strank, kjer so obravnavana vprašanja, kot sta možnost, da bi finančne institucije uporabljale elektronsko identifikacijo (e-ID), in prenosljivost poznavanja strank, da bi se omogočila digitalna identifikacija; glede tega poziva Komisijo, naj oceni potencialne prednosti, če bi uvedli evropski sistem elektronske identifikacije; opozarja, da je pomembno ohraniti ustrezno ravnovesje med varstvom podatkov in zasebnosti ter tem, da morajo imeti pristojni organi dostop do informacij za namene preiskovanja kaznivih dejanj; |
5.6. Sankcije
|
287. |
poudarja, da zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja obvezuje države članice, da morajo določiti sankcije za kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja; poudarja, da morajo biti sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne; poziva, da bi v državah članicah uvedli poenostavljene postopke za izvrševanje finančnih sankcij za kršitve zakonodaje o preprečevanju pranja denarja; |
|
288. |
poziva države članice, naj čim prej objavijo informacije o naravi in znesku naloženih sankcij, pa tudi o vrsti kršitve in identiteti odgovorne osebe; poziva države članice, naj uporabijo sankcije in ukrepe tudi za člane upravljalnih organov in druge fizične osebe, ki so po nacionalni zakonodaji odgovorne za kršitve predpisov proti pranju denarja (134); |
|
289. |
poziva Komisijo, naj Parlamentu vsaki dve leti poroča o nacionalni zakonodaji in praksah v zvezi s sankcijami za kršitve zakonodaje o preprečevanju pranja denarja; |
|
290. |
pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi (135), s katero naj bi olajšali čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji in ki naj bi s tem pomagala povečati zmogljivosti Unije za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter storilcem kaznivih dejanj in teroristom po vsej Uniji prekiniti vire financiranja; |
|
291. |
pozdravlja, da je bila sprejeta Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (136), ki uvaja nove kazenskopravne določbe in omogoča učinkovitejše in hitrejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi za učinkovitejše preprečevanje pranja denarja in s tem povezano financiranje terorizma in organiziranega kriminala; ugotavlja, da bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi po potrebi zagotovile, da bi njihovi pristojni organi v skladu z Direktivo 2014/42/EU (137) začasno zavarovali ali odvzeli premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, in predmete, ki so bili uporabljeni za ta kazniva dejanja in premoženjsko korist ali so bili temu namenjeni ali so bili uporabljeni pri naročilu teh dejanj ali pri prispevanju k njim; |
5.7. Mednarodna razsežnost
|
292. |
je seznanjen, da Komisija mora v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja opredeliti tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti; |
|
293. |
meni, da bi bilo treba sicer upoštevati delo na mednarodni ravni v zvezi z identificiranjem tretjih držav z visokim tveganjem za namene boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, zlasti pa delo Projektne skupine za finančno ukrepanje, a je tudi bistveno, da Unija oblikuje lasten seznam tretjih držav z visokim tveganjem; glede tega pozdravlja Delegirano uredbo Komisije z dne 13. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (C(2019)1326), ter obžaluje, da je Svet nasprotoval delegiranemu aktu; poleg tega pozdravlja Delegirano uredbo Komisije z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (138); |
|
294. |
pozdravlja, da je Komisija sprejela metodologijo za identifikacijo tretjih držav z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849, objavljene 22. junija 2018 (139); pozdravlja oceno Komisije o državah z dne 31. januarja 2019 o državah, ki so uvrščene najvišje; |
|
295. |
poudarja, da je treba poskrbeti za usklajenost in dopolnjevanje med seznamom tretjih držav z visokim tveganjem za preprečevanje pranja denarja in evropskim seznamom nekooperativnih jurisdikcij; ponovno poziva, naj se Komisiji zaupa osrednja vloga pri upravljanju obeh seznamov; poziva Komisijo, naj poskrbi za preglednost v postopku preverjanja jurisdikcij; |
|
296. |
je zaskrbljen zaradi trditev, da pristojni organi v Švici ne opravljajo dobro svojih funkcij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (140); poziva Komisijo, naj te elemente upošteva pri posodabljanju seznama tretjih držav z visokim tveganjem in tudi v prihodnjih dvostranskih odnosih med Švico in Unijo; |
|
297. |
poziva Komisijo, naj tretjim državam zagotovi tehnično pomoč, da bodo zasnovale učinkovit sistem za boj proti pranju denarja in ga nenehno izboljševale; |
|
298. |
poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo EU v Projektni skupini za finančno ukrepanje nastopala enovito in da bodo dejavno prispevale k aktualnemu razmisleku o reformi te skupine, s katero bi okrepili njene vire in ji povečali verodostojnost; poziva Komisijo, naj v svojo delegacijo v projektni skupini kot opazovalce vključi tudi osebje Evropskega parlamenta; |
|
299. |
poziva Komisijo, naj na svetovni ravni prevzame pobudo, da bi v vseh jurisdikcijah vzpostavili javne centralne registre dejanskih lastnikov; poudarja, da imajo pri tem osrednjo vlogo mednarodne organizacije, na primer Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Združeni narodi; |
6. Mednarodna razsežnost obdavčevanja
|
300. |
poudarja, da bi bilo za sistem pravične obdavčitve v Evropi potrebno tudi pravičnejše davčno okolje v svetovnem merilu; ponovno poziva, da bi bilo treba spremljati aktualne davčne reforme v tretjih državah; |
|
301. |
ve za prizadevanja nekaterih tretjih držav, ki skušajo odločno ukrepati zoper erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička; obenem poudarja, da bi morale reforme ostati skladne z obstoječimi pravili Svetovne trgovinske organizacije; |
|
302. |
meni, da so še posebej pomembne informacije o davčnih reformah v ZDA in njihovih morebitnih učinkih na mednarodno sodelovanje, ki jih je odbor zbral med obiskom v Washingtonu; ugotavlja, da bi bile po mnenju nekaterih strokovnjakov nekatere določbe zakona ZDA o davčnih olajšavah in delovnih mestih iz leta 2017 nezdružljive z aktualnimi pravili Svetovne trgovinske organizacije; ugotavlja, da se želijo z nekaterimi določbami ameriške davčne reforme enostransko in nevzajemno spodbuditi nadnacionalne koristi, ki pripadajo ameriškim ozemljem (pod pogojem, da se jih vsaj 50 % ustvari na ozemlju ZDA); pozdravlja, da Komisija ravno ocenjuje potencialne regulativne in poslovne posledice nove davčne reforme v ZDA, zlasti določb o eroziji davčne osnove in preprečevanju zlorab (BEAT), o globalnih neopredmetenih prihodkih z nizko davčno stopnjo (GILTI) ter o neopredmetenih prihodkih iz tujine (FDII) (141); poziva Komisijo, naj o rezultatih svoje ocene obvesti Parlament; |
|
303. |
ve, da sta bili zasnovani dve vrsti medvladnih sporazumov v zvezi z zakonom o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA), da bi ga uskladili z mednarodnim pravom (142); ugotavlja, da je samo eden od teh modelov zasnovan vzajemno; obžaluje, da v teh sporazumih ni vzajemnosti, saj ZDA od tujih vlad običajno prejmejo precej več informacij, kot pa jih ponudijo; poziva Komisijo, naj izvede pregled stanja in analizira obseg vzajemnosti pri izmenjavi informacij med ZDA in državami članicami; |
|
304. |
poziva svet, naj Komisijo pooblasti za pogajanje z ZDA, da bi se v okviru zakona FATCA dogovorili za vzajemnost; |
|
305. |
želi ponoviti, da je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2018 o škodljivih učinkih zakona FATCA na državljane EU, zlasti pa na „naključne Američane“ (143), pozval Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsem tem državljanom ustrezno zagotovljene temeljne pravice; |
|
306. |
poziva Komisijo in Svet, naj zasnujeta skupni pristop EU do zakona FATCA, da bi ustrezno zaščitili pravice evropskih državljanov (predvsem „naključnih Američanov“) in pri izmenjavi informacij z ZDA poskrbeli za vzajemnost, kot izbrani standard pa uporabili skupni standard poročanja (CRS); poziva Komisijo in Svet, naj medtem po potrebi razmislita o ustreznih protiukrepih, s katerimi bi poskrbela za enake konkurenčne pogoje, če ZDA v okviru zakona FATCA ne bi zagotovile vzajemnosti, na primer o konceptu davčnega odtegljaja; |
|
307. |
poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo nove predpise o davku od dohodka pravnih oseb v državah, ki sodelujejo z EU na podlagi mednarodnih sporazumov (144); |
6.1. Davčne oaze in jurisdikcije, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, v EU in drugod
|
308. |
opozarja, kako pomemben je skupni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (v nadaljnjem besedilu „seznam EU“), saj temelji na celovitih, preglednih, robustnih, objektivno preverljivih in splošno sprejetih merilih, ki se redno posodabljajo; |
|
309. |
obžaluje, da so bile v postopku oblikovanja seznama EU sprva upoštevane samo tretje države; je seznanjen, da je Komisija v sklopu evropskega semestra opredelila pomanjkljivosti v davčnih sistemih nekaterih držav članic, zaradi katerih je mogoče izvajati agresivno davčno načrtovanje; glede tega pozdravlja izjavo predsednice Skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij med predstavitvijo v odboru TAX3 dne 10. oktobra 2018, ki je poročala, da se v okviru revizije mandata Skupine za kodeks ravnanja (145) razpravlja o možnosti uporabe meril za uvršanje na seznam EU tudi za države članice; |
|
310. |
pozdravlja, da je Svet 5. decembra 2017 sprejel prvi seznam EU in da se redno spremljajo zaveze teh tretjih držav; ve, da je bil na podlagi ocene teh zavez seznam večkrat posodobljen in da je bilo zaradi tega z njega črtanih več držav; ugotavlja, da po reviziji z dne 12. marca 2019 ostajajo na seznamu naslednje davčne jurisdikcije: Ameriška Samoa, Aruba, Guam, Barbados, Belize, Bermudi, Dominika, Fidži, Marshallovi otoki, Oman, Samoa, Trinidad in Tobago, Združeni arabski emirati, Ameriški Deviški otoki in Vanuatu; |
|
311. |
ugotavlja, da sta bili na sivi seznam dodani še dve državi (Avstralija in Kostarika) (146); |
|
312. |
je seznanjen, da v osmih velikih tranzitnih gospodarstvih, in sicer Nizozemska, Luxembourg, Hongkong, Britanski Deviški otoki, Bermudi, Kajmanski otoki, Irska in Singapur, poteka več kot 85 % svetovnih naložb v subjektih za posebne namene, ki se pogosto ustanovijo za davčne namene (147); obžaluje, da je na seznamu jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati za davčne namene (148), trenutno samo eno od njih (Bermudi); |
|
313. |
poudarja, da sta procesa pregledovanja in spremljanja nepregledna in da ni jasno, ali je bil pri državah, ki niso več na seznamu, resnično dosežen napredek; |
|
314. |
poudarja, da ocena Sveta in Skupine za kodeks ravnanja temelji na merilih, ki se opirajo na tehnično preglednico Komisije, in da Parlament ni bil uradno udeležen v tem procesu; glede tega poziva Komisijo in Svet, naj Parlament vnaprej podrobno obveščata o vseh predlaganih spremembah seznama; poziva Svet, naj v sklopu rednega poročanja Skupine za kodeks ravnanja Svetu redno objavlja tudi poročila o napredku v zvezi z jurisdikcijami s črnega in sivega seznama; |
|
315. |
poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta ambiciozno zastavljeno in objektivno metodologijo, ki se ne bo opirala samo na zaveze, temveč tudi na ocenjene učinke ustreznega in pravilnega izvajanja zakonodaje v teh državah; |
|
316. |
močno obžaluje, da je bil prvotni postopek oblikovanja seznama EU premalo pregleden in da niso bila objektivno uporabljena merila za oblikovanje seznama, ki jih je določil Svet ECOFIN; vztraja, da v tem procesu ne sme biti političnega vmešavanja; pozdravlja pa povečanje preglednosti z razkritjem pisem, poslanih jurisdikcijam, ki jih je preverjala Skupina za kodeks ravnanja, ter prejetih pisem o zavezi; poziva, naj se objavijo še preostala nerazkrita pisma, da se zagotovita nadzor in pravilno izvajanje zavez; meni, da jurisdikcije, ki ne želijo razkriti svojih zavez, v javnosti zbujajo sum, da ne želijo sodelovati v davčnih zadevah; |
|
317. |
pozdravlja nedavna pojasnila Skupine za kodeks ravnanja o merilih pravične obdavčitve, zlasti v zvezi z odsotnostjo ekonomske vsebine v jurisdikcijah z ničelno ali skoraj ničelno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb; poziva države članice, naj si prizadevajo postopno izpopolnjevati merila za uvrstitev na seznam EU, da bodo zajete vse škodljive davčne prakse (149), predvsem tako, da bi zajeli podrobno ekonomsko analizo, v kateri bi omogočanje izogibanja plačilu davkov in ničelno davčno stopnjo ali neobstoj davka od prihodkov pravnih oseb preučili kot samostojno merilo; |
|
318. |
pozdravlja nov globalni standard OECD o dejavniku tehtnih dejavnosti, ki se uporablja za jurisdikcije z zgolj nominalno davčno stopnjo ali brez nje (150), ki v veliki meri temelji na delu EU pri oblikovanju seznama EU (151); poziva države članice, naj spodbujajo skupino G20 k reformi meril za črni seznam OECD, tako da ne bi bila omejena le na golo davčno preglednost, temveč da bodo zajela tudi davčno utajo in agresivno davčno načrtovanje; |
|
319. |
pozna in pozdravlja delo pogajalskih ekip EU in Združenega kraljestva o vprašanju obdavčitve, ki je navedeno v Prilogi 4 k osnutku sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (152); ima pomisleke, da utegne ob izstopu Združenega kraljestva v kratkem času priti do razhajanj med njima v politiki glede finančnih kaznivih dejanj, davčne utaje in izogibanja plačilu davkov, kar bi prineslo nova ekonomska, fiskalna in varnostna tveganja; poziva Komisijo in Svet, naj se na vsa tovrstna tveganja nemudoma odzoveta in zaščitita interese EU; |
|
320. |
želi spomniti, da naj bi bila po členu 79 Politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom (153) v prihodnjih odnosih zagotovljena odprta in poštena konkurenca, in sicer z določbami o državni pomoči, konkurenci, socialnih in zaposlitvenih standardih, okoljskih standardih, podnebnih spremembah in relevantnih davčnih zadevah; je zaskrbljen zaradi napovedi predsednice britanske vlade Therese May, da naj bi v Združenem kraljestvu uvedli „najnižjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb v skupini G20“; poziva Združeno kraljestvo, naj kot član mednarodne skupnosti ostane močan partner v svetovnih prizadevanjih za boljšo in učinkovitejšo obdavčitev in za preprečevanje finančnih kaznivih dejanj; poziva Komisijo in Svet, naj Združeno kraljestvo, ko bo postalo tretja država, vključita v ocene za unijski seznam nekooperativnih jurisdikcij in seznam jurisdikcij s pomanjkljivo ureditvijo za preprečevanje pranja denarja, natančno pa naj spremlja tudi njegove gospodarske odnose s samostojnimi ozemlji pod britansko suverenostjo in britanskimi čezmorskimi ozemlji; |
|
321. |
poudarja, da bo Združeno kraljestvo ne glede na dogajanje tudi po roku za izstop iz Unije ostalo član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in zavezano njenemu akcijskemu načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in dobro davčno upravljanje; |
|
322. |
poziva, naj se v posebnem primeru Švice, za katero zaradi njenega predhodnega sporazuma z EU ni predviden točen rok, državo do konca leta 2019 vključi v Prilogo I, če po ustreznem postopku stopnjevanja do takrat ne bo razveljavila svojih neskladnih davčnih ureditev, ki omogočajo neenako obravnavanje tujih in domačih prihodkov ter davčne ugodnosti za nekatere vrste podjetij; |
|
323. |
ima pomisleke, da lahko sicer tretje države razveljavijo neskladne davčne ureditve, a jih utegnejo nadomestiti z drugimi, ki bodo škodljive za EU; poudarja, da morda to velja ravno za Švico: poziva Svet, naj ponovno zares oceni Švico in vse druge države zunaj EU (154), ki uvajajo podobne zakonske spremembe (155); |
|
324. |
ve, da še vedno potekajo pogajanja med EU in Švico o reviziji dvostranskega pristopa do vzajemnega dostopa do trgov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo končni sporazum med EU in Švico vseboval klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, vključno z izrecnimi pravili o državni pomoči v obliki davčne ugodnosti, ter samodejno izmenjavo informacij o obdavčitvi, po potrebi javno dostopne informacije o dejanskem lastništvu, pa tudi določbe o boju proti pranju denarja; poziva, naj si pogajalci EU prizadevajo skleniti tak sporazum, da bodo v švicarskem nadzornem sistemu odpravljene pomanjkljivosti (156) in da bodo zaščitili žvižgače; |
|
325. |
pozdravlja posodobljeni seznam EU z dne 12. marca 2019 (157); pozdravlja objavo podrobne ocene zavez in reform jurisdikcij, ki so bile navedene v Prilogi II, ko je bil seznam EU prvič objavljen 5. decembra 2017; pozdravlja, da se jurisdikcije, ki so bile predhodno navedene v Prilogi II na podlagi zavez iz leta 2017, zdaj navedejo v Prilogi I, ker reforme niso bile izvedene do konca leta 2018 oziroma do dogovorjenega roka; |
|
326. |
je zaskrbljen, da se akt o skupnih standardih poročanja ne uporablja za avstrijske rezidente, ki imajo bančne račune pri kreditnih institucijah v Liechtensteinu, če njihovi dohodki iz kapitala prihajajo iz sestavov sredstev (zasebni skladi, ustanove, trusti in podobno) in obdavčevanje v skladu z dvostranskimi sporazumi izvaja kreditna institucija v Liechtensteinu; poziva Avstrijo, naj v zvezi s tem spremeni svoj zakon, da bi odpravila vrzel v skupnem standardu poročanja; |
|
327. |
ugotavlja, da sta po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o neposrednih tujih naložbah Luksemburg in Nizozemska na primer skupaj prejela več naložb kot ZDA, od tega veliko večino v subjekte za posebne namene, ki ne vidne tehtne gospodarske dejavnosti, Irska pa je prejela več tujih naložb kot Nemčija ali Francija; poudarja, da po podatkih malteškega statističnega urada tuje naložbe v tej državi znašajo 1 474 % vsega gospodarstva te države; |
|
328. |
želi spomniti na raziskavo, ki je pokazala, da zaradi izogibanja davkom prek šestih držav članic ostalih 22 držav članic pri prihodkih od davkov izgubi 42,8 milijarde EUR (158), kar pomeni, da bi bilo mogoče neto plačilni položaj teh držav mogoče izravnati z izgubami, ki jih povzročajo davčni osnovi drugih držav članic; ugotavlja, da neto strošek, ki ga na primer Nizozemska povzroči vsej Uniji, nanese 11,2 milijarde EUR, kar pomeni, da ta država drugim državam članicam odžira davčni prihodek v korist multinacionalk in njihovih delničarjev; |
|
329. |
želi spomniti, da je treba za izboljšanje boja Unije in držav članic proti davčnim goljufijam, izogibanju plačilu davka in pranju denarja učinkovito uporabiti vse razpoložljive podatke, tudi makroekonomske; |
|
330. |
želi spomniti, da je Komisija zaradi pomanjkljivosti v davčnem sistemu, zaradi katerih je omogočeno agresivno davčno načrtovanje, pograjala sedem držav članic (159), namreč Belgijo, Ciper, Madžarsko, Irsko, Luksemburg, Malto in Nizozemsko, saj s tem spodkopavajo celovitost enotnega evropskega trga; trdi, da to pomeni, da te jurisdikcije omogočajo agresivno davčno načrtovanje tudi v svetovnem merilu; želi poudariti, da tudi Komisija priznava, da so nekatere od teh držav v odziv na njeno kritiko že sprejele ukrepe, s katerimi želijo izboljšati svoj davčni sistem (160); želi opozoriti na nedavno študijo (161), v kateri je bilo kot davčne oaze imenovanih pet držav članic EU: Ciper, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska; poudarja, da je bilo med merili in v metodologiji, po katerih so bile izpostavljene prav te države članice, na podlagi podatkov Eurostata izvedena poglobljena ocena o škodljivih praksah, ki jih uporabljajo, o ukrepih, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, in o izkrivljanju ekonomskih tokov, v podatkih pa je bila zajeta kombinacija visokih vhodnih in izhodnih neposrednih tujih naložb, licenčnin, obresti in dividendnih tokov; poziva Komisijo, naj vsaj teh pet držav članic obravnava kot davčne oaze v EU, dokler bodo izvedejo obsežnih davčnih reform; |
|
331. |
poziva Svet, naj objavi podrobno oceno zavez jurisdikcij, ki so se prostovoljno zavezale reformi in so bile navedene v Prilogi II, ko je bil seznam EU prvič objavljen 5. decembra 2017; |
6.2. Protiukrepi
|
332. |
ponovno poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo učinkovite in odvračilne protiukrepe zoper nekooperativne jurisdikcije, da bi pri državah iz Priloge I k seznamu EU spodbudile dobro sodelovanje v davčnih zadevah in skladnost; |
|
333. |
obžaluje, da je večina protiukrepov, ki jih je predlagal Svet, prepuščenih nacionalni presoji; ima pomisleke, ker je med predstavitvijo v odboru TAX3 dne 15. maja 2018 več strokovnjakov (162) poudarilo, da protiukrepi morda ne bodo dovolj spodbudili nekooperativnih jurisdikcij k skladnosti, saj na seznamu EU manjkajo nekatere najbolj zloglasne davčne oaze; meni, da to zmanjšuje verodostojnost postopka za oblikovanje seznama, kar so poudarili tudi nekateri strokovnjaki; |
|
334. |
poziva države članice, naj sprejmejo enoten nabor odločnih protiukrepov, vključno z davčnimi odtegljaji, izključitvijo iz javnih naročil, strožjimi zahtevami glede revizije in samodejnimi pravili o tujih odvisnih družbah za podjetja, ki so locirana v nekooperativnih jurisdikcijah, razen če tam ne opravljajo dejanske gospodarske dejavnosti kot davkoplačevalci; |
|
335. |
poziva davčne uprave in davkoplačevalce, naj sodelujejo pri zbiranju relevantnih dejstev, kadar nadzorovana tuja družba opravlja resnično gospodarsko dejavnost in ima pomembno gospodarsko prisotnost, podprto z osebjem, opremo, sredstvi in prostori, kar je mogoče potrditi tudi z ustreznimi dejstvi in okoliščinami; |
|
336. |
se zaveda, da države v razvoju morda nimajo sredstev za izvajanje novodogovorjenih mednarodnih ali evropskih davčnih standardov; zato poziva Svet, naj tu ne uporablja protiukrepov, kot na primer zmanjšanje razvojne pomoči; |
|
337. |
ugotavlja, da so protiukrepi bistveni v boju proti izogibanju davkom, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja; meni tudi, da lahko gospodarska moč Evropske unije pomaga odvračati nekooperativne jurisdikcije in davkoplačevalce od izkoriščanja davčnih lukenj in škodljivih davčnih praks, ki jih te jurisdikcije omogočajo; |
|
338. |
poziva evropske finančne institucije (163), naj razmislijo, da bi za jurisdikcije iz Priloge II k seznamu EU uporabili poostreno skrbno preverjanje na podlagi posameznih projektov, da se prepreči vlaganje sredstev EU v subjekte v tretjih državah, ki ne izpolnjujejo davčnih standardov EU, ali preusmerjanje teh sredstev prek tovrstnih subjektov; je seznanjen, da je EIB odobrila svojo revidirano politiko skupine do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij in dobrega davčnega upravljanja, in jo poziva, naj jo redno posodablja ter naj vključi tudi poostrene zahteve glede preglednosti, ki bodo skladni s standardi EU; poziva EIB, naj to politiko objavi takoj po sprejetju; poziva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in k uporabi enake ravni standardov v vseh evropskih finančnih institucijah; |
6.3. Vodilni položaj EU v svetu
|
339. |
ponovno poziva EU in države članice, naj po predhodnem usklajevanju prevzamejo vodilni položaj v svetovnem boju proti utaji davkov, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja, zlasti s pobudami Komisije v okviru vseh sorodnih mednarodnih forumov, na primer OZN, G20 in OECD, ki imajo v davčnih zadevah osrednjo vlogo, še posebej od časa mednarodne finančne krize; |
|
340. |
želi spomniti, da so za doseganje konkretnih rezultatov in za spoštovanje načela vzajemnosti najprimernejše mnogostranske politike in mednarodno sodelovanje med državami, tudi z državami v razvoju; obžaluje, da so v Svetu obtičali nekateri zakonodajni predlogi, ki presegajo priporočila OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki bi lahko bili podlaga za nadaljnje plodno delo na mednarodni ravni; |
|
341. |
meni, da bi z ustanovitvijo medvladnega davčnega organa v okviru OZN, ki bi moral biti dobro opremljen in imeti na voljo zadostna sredstva, po potrebi pa tudi ustrezna pooblastila za izvrševanje, zagotovili, da bi lahko vse države enakopravno sodelovale pri zasnovi in reformi svetovne agende na področju davkov (164) za učinkovit boj proti škodljivim davčnim praksam in poskrbele za ustrezno porazdelitev pravic do obdavčitve; je seznanjen z nedavnimi pozivi, da bi strokovno skupino OZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah nadgradili v medvladni svetovni davčni organ OZN (165); poudarja, da vzorčna konvencija OZN o davku zagotavlja pravičnejšo porazdelitev pravic do obdavčitve med državo izvora in državo sedeža; |
|
342. |
poziva, naj se organizira medvladni vrh o preostalih potrebnih davčnih reformah na svetovni ravni, da bi se poglobilo mednarodno sodelovanje in povečal pritisk na vse države, zlasti na njihove finančne centre, da bi spoštovali standarde preglednosti in pravične obdavčitve; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za tovrsten svetovni vrh, na katerem bi sprožili drugi sklop mednarodnih davčni reform, s katerimi bi nadaljevali akcijski načrt zoper erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička in omogočili ustanovitev zgoraj omenjenega medvladnega davčnega organa; |
|
343. |
je seznanjen z ukrepi in prispevki Komisije v Svetovnem forumu za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene v okviru OECD ter v njenem vključujočem okviru za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, s čimer naj bi spodbujali dobro davčno upravljanje v svetovnem merilu, ter naj zagotovi, da se bodo v EU še naprej popolnoma upoštevali standardi dobrega davčnega upravljanja; |
6.4. Države v razvoju
|
344. |
meni, da je izredno pomembno podpirati države v razvoju v boju proti davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter proti korupciji in tajnosti, ki omogočata nezakonite bančne tokove, ter tako povečati skladnost politik za razvoj v EU ter pomagati izboljšati davčne zmogljivosti držav v razvoju, da bodo lahko mobilizirale lastna sredstva za trajnostni gospodarski razvoj; poudarja, da je treba povečati finančno in tehnično pomoč nacionalnim davčnim upravam v državah v razvoju, da bodo lahko ustvarile stabilne in sodobne pravne okvire za obdavčitev; |
|
345. |
pozdravlja sodelovanje med EU in Afriško unijo v okviru davčne pobude iz Adis Abebe, pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in kimberleyjskega procesa; poziva Komisijo in države članice, naj države Afriške unije podprejo pri izvajanju politik preglednosti; glede tega spodbuja nacionalne in regionalne davčne organe k samodejni izmenjavi podatkov; želi poudariti, da je tu v veliko pomoč tesno in okrepljeno sodelovanje med Interpolom in Afripolom; |
|
346. |
želi spomniti, da morajo države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo redno analizirati, do katerih učinkov prelivanja prihaja in kako davčne politike in dvostranski davčni sporazumi vplivajo na druge države članice in države v razvoju, obenem pa priznava, da v zvezi s tem že poteka delo v okviru platforme za dobro davčno upravljanje; poziva vse države članice, naj učinke prelivanja analizirajo pod nadzorom Komisije; |
|
347. |
poziva države članice, naj pregledajo in posodobijo dvostranske sporazume o obdavčevanju med državami članicami in s tretjimi državami, da bi se odpravile vrzeli, ki spodbujajo trgovinske prakse, ki se izvajajo iz davčnih razlogov in so namenjene izogibanju davkom; |
|
348. |
želi opozoriti, da je treba upoštevati posebne pravne značilnosti in ranljivosti držav v razvoju, zlasti v zvezi z avtomatično izmenjavo informacij, kar zadeva prehodno obdobje in potrebo teh držav po podpori za krepitev zmogljivosti; |
|
349. |
ugotavlja, da je treba tesneje sodelovati z regionalnimi organizacijami, zlasti z Afriško unijo, da bi ukrepali zoper nezakonite finančne tokove in korupcijo v zasebnem in javnem sektorju; |
|
350. |
pozdravlja enakopravno sodelovanje vseh držav v vključujočem okviru OECD, v katerem je združenih več kot 115 držav in jurisdikcij, ki sodelujejo pri izvajanju svežnja OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva države članice, naj podprejo reformo mandata in delovanja tega vključujočega okvira, da bi bili upoštevani interesi držav v razvoju; opozarja, da je bilo več kot 100 držav v razvoju izključenih iz pogajanj o ukrepih za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; |
|
351. |
se zaveda, da davčne oaze obstajajo tudi v državah v razvoju; pozdravlja predlog Komisije za okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami v boju proti financiranju terorizma, zlasti pa predlog o uvoznem dovoljenju za starine; |
|
352. |
želi opozoriti, da bi morali javno razvojno pomoč, namenjeno zmanjševanju revščine, dodatno usmeriti k vzpostavljanju ustreznega regulativnega okvira in k okrepitvi davčnih uprav in institucij, ki so pristojne za boj proti nezakonitim finančnim tokovom; poziva, naj se ta pomoč nudi v obliki tehničnega strokovnega znanja glede upravljanja virov, finančnih informacij in protikorupcijskih predpisov; poziva, naj pomoč tudi spodbuja regionalno sodelovanje v boju proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja; poudarja, da bi morala pomoč zajemati podporo civilni družbi in medijem v državah v razvoju, da bi se zagotovil javni nadzor nad domačimi davčnimi politikami; |
|
353. |
pričakuje, da bo Komisija zbrala dovolj sredstev za izvajanje pristopa „Poberi več, porabi bolje“, zlasti prek svojih vodilnih programov (166); |
|
354. |
poziva k usklajenemu zunanjemu delovanju EU in držav članic na vseh ravneh politike, da bi omogočili okrepljen in uravnotežen gospodarski razvoj v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in preprečili odvisnost od enega samega sektorja, zlasti finančnega; |
|
355. |
opozarja, da je treba pri pogajanjih o davčnih konvencijah pravično obravnavati države v razvoju ter upoštevati njihove posebne razmere in poskrbeti za pravično razporeditev pravic do obdavčitve glede na dejansko gospodarsko dejavnost in ustvarjanje vrednosti; glede tega poziva k uporabi vzorčne davčne konvencije OZN kot minimalnega standarda in k preglednosti v pogajanjih o sporazumih; se zaveda, da vzorčna davčna konvencija OECD zagotavlja več pravic državi, v kateri ima podjetje sedež; |
|
356. |
poziva Komisijo, naj v sporazum, o katerem se bo pogajala z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ko se bo februarja 2020 iztekel Sporazum iz Cotonouja, vključi tudi določbe zoper finančna kazniva dejanja, davčno utajo in agresivno davčno načrtovanje; želi opomniti, da je v davčnih zadevah izredno pomembna preglednost, če naj se te določbe resnično izvajajo; |
6.5. Sporazumi EU s tretjimi državami
|
357. |
želi spomniti, da je dobro davčno upravljanje svetovni izziv, ki zahteva rešitve na svetovni ravni; zato želi spomniti na svoje stališče, da bi bilo treba v ustrezne sporazume EU s tretjimi državami vključiti klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, da bi se preprečila zloraba teh sporazumov za izogibanje davkom, davčno utajo ali pranje nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi s strani podjetij ali posrednikov, a ne da bi pri tem ovirali izključne pristojnosti EU; meni, da bi morala ta klavzula vsebovati posebna pravila glede državne pomoči v obliki davčne ugodnosti, zahteve glede preglednosti in določbe o preprečevanju pranja denarja; |
|
358. |
spodbuja države članice, naj svoje dvostranske odnose z ustreznimi tretjimi državami uporabljajo usklajeno, po potrebi s podporo Komisije, in naj poskrbijo za nadaljnje dvostransko sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami, davčnimi organi in pristojnimi organi ter tako ukrepajo zoper finančna kazniva dejanja; |
|
359. |
ugotavlja, da vzporedno s političnimi sporazumi, ki vključujejo klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, tudi prostotrgovinski sporazumi EU vsebujejo davčne oprostitve, ki omogočajo politično izvajanje pristopa EU k boju proti davčni utaji in pranju denarja, na primer z vztrajanjem pri dobrem davčnem upravljanju in z učinkovito uporabo unijskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij; poleg tega ugotavlja, da je namen prostotrgovinskih sporazumov tudi spodbujanje ustreznih mednarodnih standardov in njihovega izvrševanja v tretjih državah; |
|
360. |
meni, da EU ne bi smela sklepati sporazumov z nekooperativnimi jurisdikcijami iz Priloge I k seznamu EU, dokler ne izpolnijo standardov dobrega davčnega upravljanja EU; poziva Komisijo, naj preuči, ali neizpolnjevanje standardov dobrega davčnega upravljanja EU vpliva na pravilno delovanje že podpisanih prostotrgovinskih ali političnih sporazumov; |
|
361. |
opozarja, da bi bilo treba v vse ustrezne sporazume EU, ki se sklenejo s tretjimi državami, vključiti klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, v veljavne pa jo ob reviziji in po pogajanjih dodati, pri čemer je treba upoštevati, da gre za osrednje instrumente zunanje politike EU, ki pa se za različna področja politike opirajo na različne ravni pristojnosti; |
6.6. Dvostranski davčni sporazumi, ki so jih sklenile države članice
|
362. |
ugotavlja, da po mnenju nekaterih strokovnjakov številni veljavni davčni sporazumi, ki so jih sklenile države članice EU, omejujejo pravice držav z nizkim in srednjim dohodkom do obdavčitve (167); poudarja, da bi morale Evropska unija in njene države članice pri pogajanjih o davčnih sporazumih upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU; poudarja, da so za sklepanje davčnih sporazumov pristojne države članice; |
|
363. |
ugotavlja, da je intenzivnost izgub zaradi izogibanja davkom znatno večja v državah z nizkim in srednjim dohodkom kot pa v drugih regijah, in sicer zlasti v podsaharski Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih ter v južni Aziji (168); zato poziva države članice, naj se s tretjimi državami ponovno pogajajo o dvostranskih davčnih sporazumih, da bi vanje vključile klavzule proti zlorabam ter med tretjimi državami preprečile izbiranje najugodnejših sporazumov in tekmovanje v zniževanju davčnih stopenj; |
|
364. |
poziva Komisijo, naj pregleda vse veljavne davčne sporazume, ki so jih države članice podpisale s tretjimi državami, da se zagotovi njihova skladnost z novimi globalnimi standardi, na primer z mnogostransko konvencijo za izvajanje z davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička; ugotavlja, da ta konvencija vsebuje standarde OECD, pri katerih določanju se niso upoštevale potrebe ali izzivi držav v razvoju; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za države članice v zvezi z njihovimi obstoječimi dvostranskimi davčnimi sporazumi, zato da se vanje vključijo splošna pravila o preprečevanju zlorab, s katerimi se bosta spremljala dejanska gospodarska dejavnost in ustvarjanje vrednosti; |
|
365. |
se zaveda, da dvostranski davčni sporazumi ne odražajo realnosti digitaliziranega gospodarstva; poziva države članice, naj svoje dvostranske davčne sporazume posodobijo na podlagi priporočila Komisije o obdavčitvi v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (169); |
6.7. Dvojna obdavčitev
|
366. |
pozdravlja okrepljeni okvir o preprečevanju dvojne neobdavčitve; poudarja, da je odprava dvojne obdavčitve zelo pomembna, saj bo tako zagotovljena pravična obravnava poštenih davkoplačevalcev in bomo ohranili njihovo zaupanje; poziva države članice, naj spoštujejo sklenjene sporazume o preprečevanju dvojne obdavčitve, v primerih prijavljene dvojne obdavčitve pa naj pošteno in hitro sodelujejo; |
|
367. |
pozdravlja sprejetje Direktive Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji, v okviru katere se izvaja standard iz ukrepa 14 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poudarja, da rok za izvajanje te direktive (30. junij 2019) še ni potekel ter da bo treba spremljati ustrezne predpise, da se zagotovita njihova učinkovitost in uspešnost; |
|
368. |
poziva Komisijo, naj zbere in objavi informacije o številu vloženih in rešenih davčnih sporov ter jih razvrsti glede na vrsto spora po letu in po vpletenih državah, tako da bo mogoče mehanizem spremljati in zagotoviti, da bo učinkovit in uspešen; |
6.8. Najbolj oddaljene regije
|
369. |
poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo tudi najbolj oddaljene regije EU izvajale minimalne standarde za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter direktivo proti izogibanju davkom; |
|
370. |
ve, da je Komisija začela poglobljeno raziskavo o tem, kako Portugalska uporablja shemo regionalne pomoči za prosto cono Madeira (170); |
7. Posredniki
|
371. |
pozdravlja široko opredelitev izrazov „posrednik“ (171) in „čezmejni aranžma, o katerem se poroča“, v nedavno sprejeti šesti reviziji direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC6) (172); poziva k posodobitvi kategorij, o katerih se poroča na podlagi DAC6, da se bo zahtevalo tudi obvezno razkritje sistemov dividendne arbitraže, vključno z dodeljevanjem dividend in vračilom davka na kapitalski dobiček; poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti razširitev obveznosti poročanja iz DAC6 na notranje primere; želi spomniti na obveznost, ki jo DAC6 nalaga posrednikom, namreč da morajo davčnim organom poročati o strukturnih vrzelih v davčni zakonodaji, zlasti glede na vse številčnejše čezmejne strategije za izogibanje davkom; meni, da bi bilo treba sheme, za katere domači organi presodijo, da so škodljive, obravnavati in anonimizirano objaviti; |
|
372. |
ponavlja, da imajo posredniki odločilno vlogo pri omogočanju pranja denarja in pri financiranju terorizma, torej bi morali za ta dejanja odgovarjati; |
|
373. |
ponavlja, da je treba okrepiti sodelovanje med davčnimi upravami in finančnimi nadzorniki za skupen in učinkovit nadzor nad vlogo finančnih posrednikov in glede na to, da utegnejo nekateri finančni instrumenti, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, ogroziti stabilnost in celovitost finančnega trga; |
|
374. |
meni, da bi morala biti EU zgled, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da posredniki, ki spodbujajo agresivno davčno načrtovanje in davčno utajo, ne bodo smeli svetovati institucijam, ki oblikujejo politike EU na tem področju; |
|
375. |
poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo in rešijo tveganje nasprotja interesov, ki nastaja, kadar se pravno in davčno svetovanje ter revizijske storitve hkrati zagotavljajo tako gospodarskim družbam kot javnim organom; poudarja, da se lahko nasprotje interesov pokaže v različnih oblikah, tudi pri pogodbah o javnih naročilih, kjer je potrebno plačano svetovanje o teh storitvah, pri neformalnem ali neplačanem svetovanju prek uradnih svetovalnih in strokovnih skupin in prek tako imenovanih vrtljivih vrat; zato poudarja, da je pomembno jasno navesti, katere storitve se zagotavljajo posamezni stranki, in nedvoumno ločevati med temi storitvami; želi ponovno spomniti na svoje pozive iz svojih preteklih poročil (173) na to temo; |
|
376. |
pozdravlja, da se spremlja izvrševanja Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (174) in Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (175), zlasti določbo o zakonitih revizorjih ali revizijskih podjetjih, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa; poudarja, da je treba pravila pravilno uporabljati; |
|
377. |
poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi obvezne davčne napovedi za vse davčne in finančne posrednike iz ukrepa 12 projekta za preprečitev erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki v okviru svojih poklicnih dejavnosti izvedo za obstoj škodljivih ali agresivnih transakcij, instrumentov ali struktur; |
|
378. |
poziva h kroženju revizorjev vsakih sedem let, da se prepreči nasprotje interesov, in naj se čim bolj omeji zagotavljanje nerevizorskih storitev; |
|
379. |
ponavlja, da bi bilo treba finančnim institucijam, svetovalcem in drugim posrednikom, ki zavestno, sistematično in večkrat spodbujajo ali izvajajo dejavnosti pranja denarja ali utaje davkov ali pri tem sodelujejo ali ki odpirajo urade, podružnice ali odvisne družbe v jurisdikcijah s seznama EU in tako svojim strankam ponujajo sheme agresivnega davčnega načrtovanja, naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poziva te institucije in posameznike, naj, če so obsojeni sodelovanja v goljufiji ali če izvedo za tako ravnanje svojih strank, dajo poglobljeno pregledati svoje poslovne licence, in poziva, da je treba po potrebi omejiti njihovo delovanje na enotnem trgu; |
|
380. |
opozarja, da se poklicna skrivnost ne more uporabljati za zaščito oziroma prikrivanje nezakonitih praks ali za kršenje duha zakona; poziva, da načelo poklicne skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko ne bi smelo onemogočati ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, in sicer brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in v splošna načela kazenskega prava; |
|
381. |
poziva Komisijo, naj izda smernice za razlago in uporabo načela poklicne skrivnosti pri ustreznih poklicih in naj v skladu s sodno prakso evropskih sodišč nedvoumno razmeji med tradicionalnim pravnim svetovanjem in odvetniki, ki delujejo kot izvajalci finančnih storitev; |
8. Zaščita žvižgačev in novinarjev
|
382. |
meni, da je zaščita žvižgačev zelo pomembna za preprečitev nastanka oziroma nadaljevanja nezakonitih dejavnosti in zlorab prava; se zaveda, da imajo žvižgači poglavitno vlogo pri krepitvi demokracije v družbenem boju proti korupciji in drugim hudim kaznivim dejanjem ali proti nezakonitim dejavnostim ter pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije; poudarja, da so žvižgači pogosto ključni vir preiskovalnega novinarstva in bi jih bilo zato treba zaščititi pred vsemi oblikami nadlegovanja in povračilnih ukrepov; želi opozoriti, da jim je pomembno dati na voljo vse kanale poročanja; |
|
383. |
meni, da je treba zaščititi zaupnost virov preiskovalnega novinarstva, na primer zaščititi žvižgače, če želimo obvarovati nadzorno vlogo preiskovalnega novinarstva v naši demokratični družbi; |
|
384. |
zato meni, da bi bilo od dolžnosti zaupnosti mogoče odstopati le v izrednih okoliščinah, ko je razkritje informacij v zvezi z identiteto prijavitelja potrebna in sorazmerna obveznost po pravu Unije ali nacionalnem pravu v okviru preiskav ali sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico te osebe do obrambe, v vsakem primeru pa po tej zakonodaji veljajo ustrezni zaščitni ukrepi; meni, da bi bilo treba v primeru kršene dolžnosti zaupnosti v zvezi z identiteto prijavitelja poskrbeti za ustrezne kazni (176); |
|
385. |
ugotavlja, da ameriški zakon o lažnih navedbah postavlja trden okvir za nagrajevanje žvižgačev v primerih, ko vlada dobi nazaj sredstva, izgubljena zaradi goljufije (177); poudarja, da so bili po navedbah v poročilu ameriškega ministrstva za pravosodje žvižgači neposredno odgovorni za odkritje in poročanje o 3,4 milijarde USD od skupno 3,7 milijarde USD ponovno pridobljenega denarja; poziva države članice, naj v okviru ustreznih organov in zasebnih podjetij vzpostavijo varne in zaupne komunikacijske kanale za poročanje žvižgačev; |
|
386. |
poziva Komisijo, naj preuči dobro prakso za zaščito in spodbujanje žvižgačev po svetu (178), po potrebi pa naj razmisli tudi o pregledu veljavne zakonodaje, da bi povečali učinkovitost podobnih programov v EU; |
|
387. |
poziva, naj se oblikuje splošni sklad EU, ki bo zagotavljal ustrezno finančno podporo žvižgačem, katerih preživljanje je ogroženo zaradi razkritja kaznivih dejavnosti ali dejstev, ki so nedvomno v javnem interesu; |
|
388. |
je zaskrbljen, da žvižgače od prijave pomislekov pogosto odvrača strah pred povračilnimi ukrepi, in če se povračilni ukrepi ne zavrejo in ne kaznujejo, se potencialni žvižgači ne odločijo za prijavo; meni, da so se s priznanjem pravice žvižgačev v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, da v kompleksnih mednarodnih primerih varno vložijo pritožbo pri ustreznih pristojnih organih oziroma prek enotne kontaktne točke, kadar so izpostavljeni povračilnim ukrepom, in s priznanjem njihove pravice do učinkovitega pravnega sredstva znatno izboljšale razmere posameznikov, ki interno prijavijo sum pranja denarja ali financiranja terorizma znotraj podjetja ali neposredno finančni obveščevalni enoti; poziva države članice, naj pravočasno prenesejo določbe o zaščiti žvižgačev iz direktive o preprečevanju pranja denarja in naj jih dosledno izvršujejo; |
|
389. |
pozdravlja izid medinstitucionalnih pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in poziva države članice, naj nove standarde čim prej sprejmejo, da bodo lahko zaščitile žvižgače z jasnimi kanali za prijavo, zaupnostjo, pravno zaščito in s sankcioniranjem vseh, ki jih skušajo preganjati; |
|
390. |
želi spomniti, da so uslužbenci EU v vlogi žvižgačev deležni zaščite po Kadrovskih prepisih in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije (179), in poziva države članice, naj za svoje javne uslužbence uvedejo podobne standarde; |
|
391. |
meni, da sporazumi o nerazkrivanju podatkov, ki so vstavljeni v pogodbe o sklenitvi delovnega razmerja, in sporazumi o prekinitvi delovnega razmerja, nikakor ne bi smeli onemogočati, da bi delavec pristojnim organom prijavil domnevne kršitve zakonodaje in človekovih pravic (180); poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče predlagati zakonodajo, s katero bi prepovedali škodljive sporazume o nerazkrivanju podatkov); |
|
392. |
je seznanjen, da je odbor TAX3 žvižgača v zadevah Julius Bär in Danske Bank pozval, naj pričata na javnih parlamentarnih predstavitvah (181); ima pomisleke, ker zaščita žvižgačev v finančnih institucijah ni povsem zadovoljiva, tako da se lahko žvižgači iz strahu pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in oblasti odločijo, da ne bodo objavili informacij o kršenju zakonodaje; močno obžaluje, da žvižgač Danske Bank zaradi zakonskih omejitev ni mogel v celoti in svobodno deliti svojih informacij; |
|
393. |
obžaluje, da danskemu uradu za finančni nadzor ni uspelo navezati stika z žvižgačem, ki je prijavil obsežne dejavnosti pranja denarja v banki Danske Bank; meni, da pomeni ta opustitev ukrepanja hudo malomarnost tega urada pri izvajanju natančnih preiskav na podlagi resnih domnev o obsežnem in sistematičnem pranju denarja prek bank; poziva ustrezne organe EU in držav članic, naj dodobra izkoristijo informacije, ki jim jih posredujejo žvižgači, ter naj na podlagi teh informacij hitro in odločno ukrepajo; |
|
394. |
poziva države članice, naj v okviru Sveta Evrope tesno sodelujejo za uveljavitev in izvajanje priporočila o zaščiti žvižgačev v notranji zakonodaji vseh držav, ki so članice Sveta Evrope; poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v drugih mednarodnih organizacijah, kjer naj se zavzemajo za sprejetje zavezujočih mednarodnih standardov za zaščito žvižgačev; |
|
395. |
ugotavlja, da je treba poleg zajamčeno zaupne identitete žvižgačev, kar je bistveno za zaščito te osebe, anonimno poročanje dodatno zaščititi pred splošnimi grožnjami in napadi, saj želijo osebe, ki so zaradi poročanja prizadete ali užaljene, žvižgača diskreditirati; |
|
396. |
se zaveda, da imajo novinarji velike težave pri preiskovanju primerov pranja denarja, davčnih goljufij, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ali poročanju o tem; je zaskrbljen, ker so novinarji pogosto izpostavljeni grožnjam in ustrahovanju, tudi grožnjam s strateškimi tožbami, s katerimi se skuša onemogočiti udeležba javnosti; poziva države članice, naj poskrbijo za zaščito novinarjev, zlasti tistih, ki preiskujejo finančni kriminal; |
|
397. |
poziva Evropsko komisijo, naj čim prej zasnuje shemo finančne podpore za preiskovalne novinarje, po možnosti kot stalno in namensko proračunsko vrstico v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, ki bo namenjena za podporo neodvisnim, kakovostnim medijem in preiskovalnemu novinarstvu; |
|
398. |
odločno obsoja nasilna dejanja proti novinarjem; z razočaranjem opozarja, da so bili v zadnjih letih na Malti in Slovaškem (182) umorjeni novinarji, ki so sodelovali pri preiskovanju sumljivih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja; poudarja, da zlorabe in kazniva dejanja zoper novinarje po mnenju Sveta Evrope močno krnijo svobodo izražanja in intenzivirajo samocenzuro; |
|
399. |
poziva malteške oblasti, naj uporabijo vse razpoložljive vire, da bi zagotovile napredek pri iskanju načrtovalca umora Daphne Caruana Galizia; pozdravlja pobudo 26 mednarodnih organizacij za svobodo medijev in novinarskih organizacij, s katero želijo sprožiti neodvisno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia in ugotovitvi, ali bi ga lahko preprečili; poziva malteško vlado, naj čim prej začne neodvisno javno preiskavo; ugotavlja tudi, da malteška vlada sodeluje z mednarodnimi institucijami, kot so Europol, FBI in nizozemski forenzični inštitut, da bi podprli njeno strokovno znanje; |
|
400. |
pozdravlja, da so slovaške oblasti že vložile obtožnico zoper domnevne naročnike in izvajalce umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; spodbuja slovaške oblasti, naj še naprej preiskujejo oba umora in naj poskrbijo, da bodo preiskani vsi vidiki tega primera, tudi morebitne politične povezave s tem zločinom; poziva slovaške oblasti, naj poglobljeno raziščejo primere obsežnih shem davčne utaje, goljufije na področju DDV in primere pranja denarja, ki so jih razkrile preiskave Jána Kuciaka; |
|
401. |
obžaluje, da so preiskovalni novinarji, kot je bila na primer Daphne Caruana Galizia, pogosto žrtve nepoštenih tožb, s katerimi se jih želi cenzurirati, ustrahovati in utišati tako, da se jih obremeni s stroški pravne obrambe, dokler niso prisiljeni opustiti svoje kritike ali nasprotovanja; opozarja, da te nepoštene tožbe ogrožajo temeljne demokratične pravice, kot so svoboda izražanja, svoboda tiska in svoboda širjenja in prejemanja informacij; |
|
402. |
poziva države članice, naj zasnujejo mehanizme za preprečitev strateških tožb za onemogočenje udeležbe javnosti; meni, da bi bilo treba pri teh mehanizmih ustrezno upoštevati pravico do dobrega imena in ugleda; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo mogoče sprejeti konkretne ukrepe na tem področju, in razmisli, kakšne in katere; |
|
403. |
obžaluje, da Švica za utišanje kritikov v Švici in po svetu uporablja zakone proti obrekovanju, kjer dokazno breme nosi obtoženec, ne pa tožnik; poudarja, da ima negativne posledice za prizadene novinarje in žvižgače, pa tudi za poročevalce v Evropski uniji in osebe, ki jih obvezuje register dejanskega lastništva, in če bi bil zaradi obveznosti poročanja naveden dejanski lastnik, ki je Švicar, bi lahko poročevalca tam tožili zaradi kaznivih dejanj obrekovanja in klevetanja (183); |
9. Institucionalni vidiki
9.1. Preglednost
|
404. |
pozdravlja delo, ki ga je opravila platforma za dobro davčno upravljanje; ve, da njena pooblastila veljajo do 16. junija 2019; poziva, naj se ji pooblastila podaljšajo ali obnovijo, da bodo lahko države članice in Komisija pridobile pomisleke in strokovno znanje civilne družbe; spodbuja Komisijo, naj razširi področje strokovnjakov, povabljenih v skupino strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, da bodo vključeni tudi strokovnjaki iz zasebnega sektorja (podjetja in nevladne organizacije); |
|
405. |
poudarja, da ima evropska varuhinja človekovih pravic pooblastila za preverjanje, kako institucije EU uporabljajo pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov, med drugim sme preveriti delovne metode Sveta ali Skupine za kodeks ravnanja na področju obdavčitve; |
|
406. |
opozarja, da so rezultati preiskave varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo v zvezi z delovnimi metodami Sveta in priporočilo z dne 9. februarja 2018 pokazali na nepravilnosti, in sicer da Svet ne zagotavlja široke dostopnosti zakonodajnih dokumentov, nesorazmerno uporablja oznako „LIMITE“ in sistematično ne evidentira identitete držav članic, ki zavzamejo stališče v zakonodajnem postopku (184); |
|
407. |
želi spomniti, da je obdavčevanje v nacionalni pristojnosti in da ima Evropski parlament na tem področju zelo omejene pristojnosti; |
|
408. |
poudarja, da vprašanj davčne goljufije, davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ni mogoče učinkovito obravnavati brez politične volje držav članic in Sveta; obžaluje, da Svet kljub zahtevam odbora TAX3 še vedno ni zagotovil ustrezne dokumentacije; ima velike pomisleke, ker v državah članicah ni politične volje, da bi v okviru Sveta sprejele obsežnejše ukrepe za boj proti pranju denarja, davčnim goljufijam, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju ali da bi upoštevale PEU in načelo lojalnega sodelovanja (185) z zagotavljanjem zadostne preglednosti in sodelovanjem z drugimi institucijami EU; |
|
409. |
obžaluje, da aktualna pravila o dostopu do tajnih in drugih zaupnih informacij, ki jih Svet, Komisija ali države članice dajo na voljo Parlamentu, ne zagotavljajo popolne pravne jasnosti, a se na splošno razlagajo tako, da parlamentarni pomočniki ne smejo dostopati do netajnih „drugih zaupnih informacij“ in jih preučiti v varni sobi za branje; zato poziva, naj se v dogovorjeni medinstitucionalni sporazum doda jasno ubesedena določba, ki bo akreditiranim parlamentarnim pomočnikom v njihovi podporni vlogi za poslance na podlagi načela potrebe po seznanitvi omogočila dostop do dokumentov; |
|
410. |
obžaluje, da so predstavniki predsedstva Sveta kljub večkratnemu povabilu zavrnili udeležbo na seji odbora TAX3, kjer bi poročali o napredku pri izvajanju priporočil odborov TAXE, TAX3 in PANA; poudarja, da bi morali biti delovni stiki med predsedstvom Sveta ter posebnimi in preiskovalnimi odbori Evropskega parlamenta običajna praksa; |
9.2. Skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij
|
411. |
je seznanjen z intenzivnejšo komunikacijo Skupine za kodeks ravnanja in pozdravlja objavo njenega polletnega poročila za Svet ter tudi pisem, poslanih jurisdikcijam, in od njih prejetih zavez v okviru postopka oblikovanja seznama EU; |
|
412. |
obžaluje pa, da pogajanja o postopku oblikovanja seznama EU niso bila pregledna, ter poziva države članice, naj zagotovijo preglednost pri prihodnjih posodobitvah seznama; |
|
413. |
pozdravlja, da je predsednica Skupine za kodeks ravnanja v nasprotju kljub sprva drugačnemu stališču skupine nastopila pred odborom TAX3; poleg tega ugotavlja, da je skupina od začetka dela odbora TAX3 dala na voljo zbirke svojih dokumentov (186); obžaluje pa, da ti dokumenti niso bili objavljeni prej in da so bili pomembni deli počrnjeni; |
|
414. |
poudarja, da se ta priporočila varuhinje človekovih pravic uporabljajo tudi za Skupino za kodeks ravnanja, ki bi morala zagotavljati potrebne informacije, zlasti v zvezi s škodljivimi praksami držav članic in postopkom oblikovanja seznama EU; |
|
415. |
poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovila preglednost svojih sej, najkasneje šest mesecev po sejah pa naj objavi stališča različnih držav članic glede obravnavanega dnevnega reda; |
|
416. |
poziva Komisijo, naj poroča o izvajanju kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij in o uporabi davčne državne pomoči, kot je določeno v točki N kodeksa ravnanja (187); |
|
417. |
meni, da je treba posodobiti mandat Skupine za kodeks ravnanja, saj obravnava vprašanja, ki presegajo zgolj ocenjevanje škodljivih davčnih praks v EU in zagotavljanje tehnične podpore glede na sklepe Sveta; poziva, naj se glede na naravo dela Skupine za kodeks ravnanja, ki je tudi politično, te naloge ponovno umestijo v okvir, ki bo omogočal demokratični nadzor, najprej pa naj se poskrbi za preglednost; |
|
418. |
v zvezi s tem poziva, naj se uredi za zdaj še nepregledna sestava Skupine za kodeks ravnanja, in sicer naj se objavi seznam njenih članov; |
9.3. Izvrševanje zakonodaje EU
|
419. |
poziva novoizvoljeni Parlament, naj začne splošno oceno napredka v zvezi z dostopnostjo dokumentov, ki so jih zahtevali odbori TAXE, TAX2, PANA in TAX3, ter njihove zahteve primerja s tistimi, ki so jih odobrili Svet in druge institucije EU, ter naj po potrebi sprejme potrebne postopkovne in/ali pravne ukrepe; |
|
420. |
poziva, da bi v okviru Komisije ustanovili center Unije za doslednost in usklajenost davčne politike, ki bi na ravni Unije ocenjeval in spremljal davčno politiko držav članic in skrbel, da države članice ne bi uvajale novih škodljivih davčnih ukrepov; |
|
9.4. |
Sodelovanje neinstitucionalnih udeležencev |
|
421. |
pozdravlja sodelovanje in prispevke deležnikov pri predstavitvah odbora TAX3, kakor je opisano v oddelku IV.3 pregleda dejavnosti, izvedenih med njegovim mandatom; obžaluje, da so nekateri drugi deležniki odklonili sodelovanje pri predstavitvah, kar pa je predstavljeno v oddelku IV.4 pregleda dejavnosti; je seznanjen, da v primerih, ko za zavrnitev ni bilo nobene obrazložitve, ni bilo mogoče uvesti sankcij; |
|
422. |
poziva Svet in Komisijo, naj se dogovorita za vzpostavitev javno dostopnega in redno posodobljenega seznama nekooperativnih neinstitucionalnih strank v okviru medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost lobiranja; meni, da bi bilo treba voditi evidenco posameznikov in organizacij, ki brez utemeljenega razloga odklonijo udeležbo na predstavitvah odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3; poziva institucije EU, naj to stališče upoštevajo v prihodnji interakciji z deležniki in naj jim odvzamejo izkaznice za dostop do svojih prostorov; |
9.5. Pravica Parlamenta do izvajanja poizvedb in preiskav
|
423. |
meni, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic; meni, da mora imeti Evropski parlament pri izvajanju te vloge tudi pooblastila, da ustrezne osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva vpogled v dokumente; |
|
424. |
meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne poizvedbe in preiskave; |
|
425. |
poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za pravočasno sklenitev pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki bi podrobneje urejale izvajanje preiskovalne pravice Parlamenta; |
9.6. Soglasje ali glasovanje s kvalificirano večino
|
426. |
znova poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi postopek iz člena 116 PDEU, s katerim je mogoče spremeniti zahtevo glede soglasja v Svetu, če bi Komisija ugotovila, da razlike med zakonskimi določbami, ureditvijo ali upravnimi ukrepi v državah članicah izkrivljajo pogoje konkurence na notranjem trgu; |
|
427. |
pozdravlja prispevek Komisije, ki je v svojem sporočilu „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“ predlagala načrt za glasovanje s kvalificirano večino o posebnih in nujnih vprašanjih davčne politike, kadar so v Svetu na škodo velike večine držav članic blokirani pomembni zakonodajni dosjeji in pobude za boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji ali finančnemu kriminalu; pozdravlja, da so nekatere države članice izrazile podporo temu predlogu (188); |
|
428. |
poudarja, da je treba predvideti vse scenarije, ne zgolj prehoda s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino na podlagi premostitvene klavzule; poziva Evropski svet, naj to točko še pred koncem leta 2019 doda na dnevni red vrhunskega srečanja, da bi spodbodli plodno razpravo o tem, kako za boljše delovanje enotnega trga spodbuditi odločanje o davčnih zadevah; |
9.7. Nadaljnji ukrepi
|
429. |
meni, da bi bilo treba v prihodnjem parlamentarnem obdobju nadaljevati delo odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3, in sicer v okviru stalne strukture znotraj Parlamenta, na primer v obliki pododbora Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), omogočeno pa bi moralo biti sodelovanje med odbori; |
o
o o
|
430. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu za ekonomske in finančne zadeve, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, evropskim nadzornim organom, Evropskemu javnemu tožilstvu, Evropski centralni banki, organu Moneyval, državam članicam, nacionalnim parlamentom, Združenim narodom, skupini G20, Projektni skupini za finančno ukrepanje in OECD. |
(1) Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu, Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0048.
(2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 366, 27.10.2017, str. 51.
(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 101, 16.3.2018, str. 79.
(4) UL C 399, 24.11.2017, str. 74.
(5) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(6) Skupnih nadaljnjih ukrepov z dne 16. marca 2016 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in resolucij odbora TAXE 1, nadaljnjih ukrepov z dne 16. novembra 2016 na podlagi resolucije odbora TAXE 2 ter nadaljnjih ukrepov iz aprila 2018 na podlagi resolucije odbora PANA.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0475.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0183.
(9) Scherrer, A., in Thirion, E., Citizenship by Investment (CBI) and Residency by Investment (RBI) schemes in the EU (Programa državljanstva in prebivališča za naložbe v EU), EPRS, PE 627.128, Evropski parlament, oktober 2018; Korver, R., Money laundering and tax evasion risks in free ports (Pranje denarja in nevarnost davčnih utaj v prostih pristaniščih), EPRS, PE 627.114, Evropski parlament, oktober 2018, ter Kiendl Kristo, I., in Thirion E., An overview of shell companies in the European Union (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji), EPRS, PE 627.129, Evropski parlament, oktober 2018.
(10) Lamensch M. in Ceci E., VAT fraud: Economic impact, challenges and policy issues(Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 15. oktober 2018.
(11) Houben R. and Snyers A, Cryptocurrencies and blockchain, (Kriptovalute in tehnologija veriženja podatkovnih blokov), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 5. julij 2018, in Hadzhieva E., Impact of Digitalisation on International Tax Matters (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 15. februar 2019.
(12) „Study on Structures of Aggressive Tax Planning and Indicators – Final Report“ (Študija o strukturah agresivnega davčnega načrtovanja in kazalnikih – končno poročilo) (dokument o davkih št. 61, 27. januar 2016), „The Impact of Tax Planning on Forward-Looking Effective Tax Rates“ (Učinek davčnega načrtovanja na v prihodnost usmerjene dejanske davčne stopnje) (dokument o davkih št. 64, 25. oktober 2016) in „Aggressive tax planning indicators – Final Report“ (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo)(dokument o davkih št. 71, 7. marec 2018).
(13) Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, UL L 193, 19.7.2016, str. 1.
(14) Direktiva Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami, UL L 144, 7.6.2017, p. 1.
(15) Glede avtomatične izmenjave davčnih stališč (Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja, UL L 332, 18.12.2015, str. 1, DAC3), izmenjave poročil po državah med davčnimi organi (Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja, UL L 146, 3.6. 2016, str. 8, DAC4), dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja, dejanskem lastništvu in drugem skrbnem preverjanju strank (Direktiva Sveta (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja, UL L 342, 16.12.2016, str. 1, DAC5), obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, UL L 139, 5.6.2018, str. 1, DAC6).
(16) Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685) in Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683).
(17) Sveženj vključuje sporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 z naslovom „Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo“ (COM(2018)0146), predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147), predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) ter priporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018)1650).
(18) Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. apria 2016 o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198).
(19) UL C 224, 27.6.2018, str. 107.
(20) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES, UL L 141, 5.6.2015, p. 73.
(21) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU, UL L 156, 19.6.2018, str. 43.
(22) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. februarja 2016 o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma, COM(2016)0050.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0216.
(24) V zvezi s podjetjema Fiat in Starbucks in belgijskimi davčnimi stališči o presežnih dobičkih ter odločitvijo o začetku preiskav o državni pomoči podjetjem McDonald’s, Apple in Amazon.
(25) UL C 265, 11.8.2017, str. 59.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0014.
(27) v skladu z notranjimi pravili Parlamenta se lahko imena odborov skrajšujejo z največ štirimi črkami, zato se nekdanji začasni odbori za obdavčitev imenujejo TAXE, TAX2, PANA in TAX3. Vendar je treba opozoriti, da se mandat glede „ustanovitve posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom“ nanaša izključno na TAXE2.
(28) Kot je financializacija.
(29) na primer uporaba programske opreme za samodejno krajo gotovine iz elektronskih blagajn ali terminalov POS („zapping“) ali vse pogostejša uporaba programske opreme za obračunavanje plač tretjih ponudnikov, ki goljufom omogočajo preusmerjanje zakonitih davkov.
(30) Gunnarsson A., Schratzenstaller M. in Spangenberg U., Gender equality and Taxation in the European Union (Enakost spolov in obdavčitev v Evropski uniji), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C za pravice državljanov in ustavne zadeve, 15. marca 2017; Grown C. in Valodia I.(urednika), Taxation and Gender Equity: 315A Comparative Analysis of Direct and Indirect Taxes in Developing and Developed Countries (Obdavčitev in enakost spolov: primerjalna analiza neposrednega in posrednega obdavčevanja v državah v razvoju in razvitih državah), Routledge, 2010, str. 32–74, str. 309–310 in str. 315; ActionAid, Value-Added Tax (VAT) (Davek na dodano vrednost (DDV)), poročilo o progresivni davčni politiki, 2018; in Stotsky J. G., Gender and Its Relevance to Macroeconomic Policy: A Survey (Spol in njegov pomen za makroekonomsko politiko: raziskava), delovni dokument MDS, WP/06/233, str. 42.
(31) Predstavitev odbora TA X 3 z dne 24. januarja 2018 o davčni vrzeli v EU: glej sliko 4.
(32) odstavek 49 stališča Parlamenta z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
(33) Glej odstavek 59 priporočila Evropskega parlamenta Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(34) V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor in spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0039).
(35) Crivelli E., De Mooij R. A., in Keen M., Base Erosion, Profit Shifting and Developing Countries, (Erozija davčne osnove, preusmerjanje dobička in države v razvoju), 2015.
(36) Tax Policies in the European Union 2017 Survey (Raziskava o davčnih politikah v Evropski uniji iz leta 2017), ISBN 978-92-79-72282-0.
(37) Tørsløv T. R., Wier L. S. in Zucman G., The missing profits of nations (Ponikli dobički držav), Nacionalni biro za gospodarske raziskave, Delovni dokument št. 24701, 2018.
(38) Richard Murphy, The European Tax Gap (Evropska davčna vrzel), 2019 – http://www.taxresearch.org.uk/Documents/EUTaxGapJan19.pdf.
(39) Poročilo o misiji delegacije v Washingtonu D.C.
Dobesedni zapis javne predstavitve odbora TA X 3 z dne 27. novembra 2018.
(40) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, UL L 139, 5.6.2018, str. 1.
(41) Study on Structures of Aggressive Tax Planning and Indicators – Final Report (Študija o strukturah agresivnega davčnega načrtovanja in kazalnikih – končno poročilo) (Dokument o davkih št. 61, 27. januar 2016) in Tax policies in the EU – 2017 Survey (Davčne politike v EU – raziskava iz leta 2017).
(42) Včasih se imenujejo tudi omogočevalci ali spodbujevalci davčne utaje.
(43) Predlog Direktive Sveta z dne 11. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, COM(2011)0714.
(44) Hearson M., The European Union’s Tax Treaties with Developing Countries: Leading By Example? (Davčni sporazumi Evropske unije z državami v razvoju: dajanje zgleda?), 27. september 2018.
(45) Politično sporočilo, kot je bilo sprejeto v okviru vključujočega okvira za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, z naslovom Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva), objavljeno 29. januarja 2019.
(46) Glej smernice OECD za določanje transfernih cen za leto 2017 z dne 10. julija 2017.
(47) Javna predstavitev z dne 24. januarja 2019: ocena davčne vrzeli in politično sporočilo OECD, objavljeno 29. januarja 2019, z naslovom „Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy“ (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva).
(48) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 366, 27.10.2017, str. 51, odstavek 96.
(49) Navedena zgoraj. Študije zagotavljajo pregled izpostavljenosti držav članic strukturam agresivnega davčnega načrtovanja, ki vplivajo na njihovo davčno osnovo (erozija ali zvišanje). Čeprav za ta pojav ni samostojnega kazalnika, zanj kljub temu obstaja niz kazalnikov, ki se štejejo za dokaz.
(50) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 1.
(51) Kot je navedeno v oceni učinka z dne 21. marca 2018, ki dopolnjuje sveženj ukrepov za digitalno obdavčenje (SWD(2018)0081) in v skladu s katero dejanska davčna stopnja, ki jo v povprečju plačujejo digitalna podjetja, znaša samo 9,5 % v primerjavi s 23,2 % za tradicionalne poslovne modele.
(52) UNCTAD, World Investment Report (Poročilo o naložbah po svetu), 2018.
(53) Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva) – politično sporočilo, objavljeno 29. januarja 2019.
(54) Sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 12. marca 2019.
(55) KiesKompas, Public Perception towards taxing digital companies in six countries (Kako javnost dojema obdavčitev digitalnih podjetij v šestih državah), december 2018.
(56) COM(2018)0148.
(57) Taxation trends in the European Union (Trendi obdavčenja v Evropski uniji), razpredelnica 3: Top statutory corporate income tax rates (including surcharges), 1995-2018 (najvišje zakonsko določene stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (vključno z dodatnimi dajatvami) za obdobje 1995–2018), Evropska komisija 2018.
(58) Addressing the Tax Challenges of the Digitalisation of the Economy (Obravnavanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva) – politično sporočilo, kot ga je 23. januarja 2019 potrdil vključujoči okvir za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.
(59) Prav tam.
(60) OECD, Resumption of Application of Substantial Activities Factor to No or only Nominal Tax Jurisdictions Inclusive Framework on BEPS: Action 5 (Nadaljnja uporaba dejavnika pomenljivih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje — vključujoči okvir za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička: ukrep 5), 2018.
(61) Javna predstavitev z dne 27. novembra 2018 o domnevnih shemah agresivnega davčnega načrtovanja v EU.
(62) Sporočilo Komisije z naslovom „Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo“(COM(2018)0146).
(63) Javna predstavitev z dne 24. januarja 2019 o oceni davčne vrzeli.
(64) ESČP, sodba z dne 16. junija 2015 (št. 787/14) Van Weerelt proti Nizozemski.
(65) Člen 4(3) PEU.
(66) Skupne mednarodna projektne skupine za izmenjavo obveščevalnih podatkov in sodelovanje.
(67) Glej tudi priporočilo Evropskega parlamenta Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(68) Javna predstavitev z dne 24. januarja 2019 o oceni davčne vrzeli.
(69) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, UL L 176, 27.6.2013, str. 63.
(70) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, UL L 182, 29.6.2013, str. 19.
(71) Kot je Sodišče Evropske unije navedlo že leta 1974.
(72) Sklep z dne 20. junija 2018 o državni pomoči, ki jo je Luksemburg odobril skupini ENGIE (SA.44888); sklep z dne 4. oktobra 2017 o državni pomoči, ki jo je Luksemburg odobril skupini Amazon (SA.38944); sklep z dne 30. avgusta 2016 o državni pomoči, ki jo je Irska odobrila skupini Apple (SA.38373); sklep z dne 11. januarja 2016 o oprostitvi presežnih dobičkov v Belgiji – člen 185§ 2 b) CIR92 (SA.37667); sklep z dne 21. oktobra 2015 o državni pomoči, ki jo je Nizozemska dodelila podjetju Starbucks (SA.38374); in sklep z dne 21. oktobra 2015 o državni pomoči, ki jo je Luksemburg odobril podjetju Fiat (SA.38375).Pred Sodiščem Evropske unije in Splošnim sodiščem tečejo postopki v zvezi z vsemi šestimi sklepi.
(73) Sklep z dne 19. septembra 2018 o domnevni pomoči podjetju Mc Donald's – Luksemburg (SA.38945).
(74) Preiskava o morebitni državni pomoči v korist podjetja Inter IKEA, sprožena 18. decembra 2017 (SA.46470) in preiskava o možni shemi državne pomoči v zvezi z izjemo pri financiranju skupin v Združenem kraljestvu (pravila o nadzorovanih tujih družbah), sprožena 26. oktobra 2018 (SA.44896).
(75) Sklep z dne 7. marca 2019 o domnevni pomoči podjetju Huhtamaki – Luksemburg (SA.50400).
(76) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-5831_en.htm
(77) Kot v primeru sklepa z dne 30. avgusta 2016 (SA.38373) o državni pomoči, ki jo je Irska odobrila skupini Apple. Zadevne davčne sklepe je Irska objavila 29. januarja 1991 in 23. maja 2007.
(78) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb, UL L 169, 30.6.2017, str. 46.
(79) Delegacija odbora TAX3 v Rigi (Latvija), 30. in 31. avgusta 2018, poročilo o misiji.
(80) Kiendl Kristo, I. in Thirion, E., An overview of shell companies in the European Union (Pregled slamnatih družb v Evropski uniji), EPRS, PE 627.129, Evropski parlament, oktober 2018, str. 23.
(81) Kiendl Kristo I. in Thirion E., op. cit., str. 23; ter „Study on Structures of Aggressive Tax Planning Indicators – Final Report“ (Študija o strukturah kazalnikov agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo)(dokument o davkih št. 61, 27. januarja 2016). „The Impact of Tax Planning on Forward-Looking Effective Tax Rates“ (Učinek davčnega načrtovanja na v prihodnost usmerjene dejanske davčne stopnje) (dokument o davkih št. 64, 25. oktober 2016) ter „Aggressive tax planning indicators – Final Report“ (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja – končno poročilo) (dokument o davkih št. 71, 7. marec 2018).
(82) IHS, Aggressive tax planning indicators (Kazalniki agresivnega davčnega načrtovanja), pripravljeno za Evropsko komisijo, dokumenti o davkih GD TAXUD, delovni dokument št. 71, 7. marec 2018.
(83) člen 113 PDEU
(84) Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: Končno poročilo 2018 / TAXUD/2015/CC/131.
(85) Glej Sporočilo za javnost Evropske komisije.
(86) COM(2017)0569, COM(2017)0568 in COM(2017)0567.
(87) COM(2018)0329.
(88) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569).
(89) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami, sprejeta besedila, P8_TA(2018)0366.
(90) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (COM(2016)0757).
(91) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0367.
(92) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja (COM(2018)0021).
(93) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja, sprejeta besedila, P8_TA(2018)0319.
(94) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES z dne 21. decembra 2016 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo blaga in storitev nad določenim pragom (COM(2016)0811).
(95) Evropsko računsko sodišče, Hiter pregled primera, Vračanje DDV na področju kohezije – poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna, 29. november 2018.
(96) Evropsko računsko sodišče, Mnenje št. 9/2018 z dne 22. novembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam.
(97) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, UL L 198, 28.7.2017, str. 29, zlasti njena člena 3 in 15.
(98) Ainsworth, R. T., Alwohabi, M., Cheetham, M., in Tirand, C.: A VATCoin Solution to MTIC Fraud: Past Efforts, Present Technology, and the EU’s 2017 Proposal (VATCoin, rešitev za goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem: pretekla prizadevanja, sedanja tehnologija in predlog EU za leto 2017), Boston University School of Law, Law and Economics Series Paper, št. 18-08, 26. marec 2018. Glej tudi: Ainsworth, R. T., Alwohabi, M., in Cheetham, M.: VATCoin: Can a Crypto Tax Currency Prevent VAT Fraud? (VATCoin: Ali lahko davčna kriptovaluta prepreči davčne goljufije?), Tax Notes International, št. 84, 14. november 2016.
(99) Uredba Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, UL L 348, 29.12.2017, str. 1.
(100) Lamensch M. in Ceci E., VAT fraud: Economic impact, challenges and policy issues (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, 15. oktober 2018.
(101) Prav tam.
(102) Gunnarsson A., Spangenberg U. in Schratzenstaller M., Gender equality and Taxation in the European Union (Enakost spolov in obdavčitev v Evropski uniji) Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C za pravice državljanov in ustavne zadeve, 17. januar 2017.
(103) Sporočilo Komisije z naslovom Davčna politika v Evropski uniji – prednostne naloge za prihodnja leta (COM(2001)0260).
(104) V 18 državah članicah se uporablja nekakšna oblika programa prebivališče za naložbe, v štirih državah članicah pa se poleg tega programa uporablja tudi program državljanstvo za naložbe: Bolgarija, Ciper, Malta in Romunija. Naslednjih 10 držav članic nima takšnih programov: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Vir: Scherrer, A. in Thirion, E., Citizenship by Investment (CBI) and Residency by Investment (RBI) schemes in the EU, EPRS, PE 627.128, Evropski parlament, oktober 2018, str. 12–13 in 55–56; ISBN: 978-92-846-3375-3.
(105) Glej zgoraj navedeno študijo. Po drugih študijah so te številke še višje, tudi za programe prebivališča za naložbe.
(106) Organizacija Transparency International in Global Witness, European Getaway: Inside the Murky World of Golden Visas (Evropski pobeg. V mračnem svetu zlatih vizumov), 10. oktober 2018.
(107) The Cypriot Citizenship by Investment: Scheme for Naturalisation of Investors by Exception, the Cypriot Residence by Investment, the Maltese Individual Investor Programme, and the Maltese Residence and Visa programme (Ciprsko državljanstvo za naložbe: program za izjemno naturalizacijo vlagateljev, ciprsko prebivališče za naložbe, malteški program za posamezne vlagatelje ter malteški program za prebivališče in vizum).
(108) Korver R., Money Laundering and tax evasion risks in free ports (Tveganja pranja denarja in davčne utaje v prostih pristaniščih), EPRS, PE 627.114, oktober 2018; ISBN: 978-92-846-3333-3.
(109) Seznam prostih con EU Evropske komisije.
(110) Korver R., op. cit.
(111) Korver R., op. cit.
(112) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(113) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(114) From illegal markets to legitimate businesses:the portfolio of organised crime in Europe (Od nezakonitih trgov do zakonitih podjetij: portfelj organiziranega kriminala v Evropi), končno poročilo projekta OCP – portfelj organiziranega kriminala, marec 2015.
(115) http://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20171211IPR90024/new-eu-wide-penalties-for-money-laundering; Predlog Komisije z dne 21. decembra 2016 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi (COM(2016)0826).
(116) UNODC
(117) Glej na primer resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah (UL C 337, 20.9.2018, str. 82), odstavka 35 in 36, ter izid 3662. seje Sveta za zunanje zadeve z dne 10. decembra 2018 v Bruslju.
(118) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0121).
(119) Komisija je 19. julija 2018 proti Grčiji in Romuniji sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker v nacionalno zakonodajo nista prenesli četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. Postopek pred Sodiščem Evropske unije je bil sprožen tudi proti Irski, ki je v nacionalno zakonodajo prenesla le zelo omejen del pravil. Komisija je 7. marca 2019 Avstriji in Nizozemski poslala obrazloženo mnenje, Češki republiki, Madžarski, Italiji, Sloveniji, Švedski in Združenemu kraljestvu pa uradni opomin, ker niso v celoti prenesle četrte direktive o preprečevanju pranja denarja.
(120) Nizozemsko javno tožilstvo, 4. september 2018
(121) Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Oddelek za podporo ekonomskemu upravljanju, poglobljena analiza z naslovom Money laundering – Recent cases from a EU banking supervisory perspective (Pranje denarja – nedavni primeri z vidika bančnega nadzora EU), april 2018, PE 614.496.
(122) Bruun & Hjejle: Report on the Non-Resident Portfolio at Danske Bank’s Estonian Branch (Poročilo o portfelju nerezidentov v estonski podružnici banke Danske Bank), København, 19. september 2018.
(123) Prav tam.
(124) Prav tam.
(125) Mnenje Komisije z dne 8. novembra 2018, naslovljeno na malteški finančni preiskovalni urad na podlagi člena 17(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ukrepih, potrebnih za uskladitev s pravom Unije (C(2018)7431).
(126) Dopis stalnega predstavnika Malte v EU z dne 20. decembra 2018 v odgovor na pismo predsednika odbora TA X 3 z dne 7. decembra 2018.
(127) Na podlagi priloge k resoluciji Sveta o vzorčnem sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine (UL C 18, 19.1.2017, str. 1).
(128) Dokument za razpravo o morebitnih elementih načrta za nemoteno sodelovanje med nadzorniki na področju preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki v Evropski uniji, 31. avgust 2018.
(129) V času glasovanja odbora TAX3 dne 27. februarja 2019 so bila medinstitucionalna pogajanja še v teku.
(130) Pismo Tiini Astola z dne 24. septembra 2018 o zahtevi za preiskavo morebitne kršitve prava Unije v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
(131) COM(2018)0213.
(132) Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(133) FATF, Regulation of virtual assets (Zakonsko urejanje virtualnih sredstev), 19. oktober 2018.
(134) Poročilo o misiji delegacije odbora TAX3 v Estoniji in na Danskem 6.–8. februarja 2019.
(135) UL L 303, 28.11.2018, str. 1.
(136) UL L 284, 12.11.2018, str. 22.
(137) Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).
(138) C(2019)0646.
(139) SWD(2018)0362.
(140) na predstavitvi v odbora TA X 3 1. oktobra 2018 o odnosih s Švico v davčnih zadevah in boju proti pranju denarja so govorniki menili, da Švica ne upošteva 9. in 40. priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje;
(141) BEAT: Base Erosion and Anti-Abuse Tax (erozija davčne osnove in preprečevanju zlorab), GILTI: Global Intangible Low Tax Income (globalni neopredmeteni prihodki z nizko davčno stopnjo) ter FDII: Foreign-Derived Intangible Income (neopredmeteni prihodki iz tujine).
(142) Konkretneje: prvi model medvladnega sporazuma je, da tuje finančne institucije sporočijo ustrezne informacije svojim domačim organom, ti pa jih nato posredujejo ameriški davčni upravi, po drugem modelu pa tuje finančne institucije ne poročajo svoji vladi, temveč neposredno ameriški davčni upravi.
(143) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0316.
(144) Omenjeno na predstavitvi odbora TAX 3 dne 1. oktobra 2018.
(145) Izmenjava mnenj v odboru TAX3 s Fabrizio Lapecorella, predsednico Skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij, 10. oktobra 2018.
(146) Sklepi Sveta z dne 12. marca 2019 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, dostopni na https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7441-2019-INIT/sl/pdf
(147) https://www.oxfam.org/en/research/hook-how-eu-about-whitewash-worlds-worst-tax-havens
(148) Sklepi Sveta z dne 12. marca 2019 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, dostopni na https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7441-2019-INIT/sl/pdf.
(149) Delo v zvezi z meriloma pravične obdavčitve 2.1 in 2.2 iz Sklepov Sveta št. 14166/16 z dne 8. novembra 2016.
(150) OECD, „Resumption of Application of Substantial Activities Factor to No or only Nominal Tax Jurisdictions Inclusive Framework on BEPS: Action 5“ (Nadaljnja uporaba dejavnika tehtnih dejavnosti za davčne jurisdikcije z nominalno davčno stopnjo ali brez nje — vključujoči okvir: ukrep 5), 2018.
(151) Merilo pravične obdavčitve, točka 2.2 na seznamu EU.
(152) Osnutek sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (samo angleška različica) je dostopen na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/commission/publications/draft-agreement-withdrawal-united-kingdom-great-britain-and-northern-ireland-european-union-and-european-atomic-energy-community-agreed-negotiators-level-14-november-2018_en.
(153) Politična izjava o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom je na voljo na spletnem naslovu https://data.consilium.europa.eu/doc/document/XT-21095-2018-INIT/sl/pdf.
(154) Vključno z Andoro in Liechtensteinom.
(155) Predstavitev v odboru TAX3 o odnosih s Švico v davčnih zadevah in boju proti pranju denarja 1. oktobra 2018 in izmenjava mnenj s predsednico Skupine za kodeks ravnanja Fabrizio Lapecorella 10. oktobra 2018;
(156) Prav tam.
(157) Posodobljeni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene – Sklepi Sveta 7441/19 z dne 12. marca 2019.
(158) V knjigi T. R. Tørsløva, L. S. Wiera in G. Zucmana „The missing profits of nations“ (Ponikli dobički držav) je v prvem delu na podlagi sodobnih makroekonomskih modelov in podatkov iz objavljenih plačilnih bilanc navedeno, da primanjkljaj v svetovnem letnem prihodku od davkov znaša okoli 200 milijard USD in da neposredne tuje naložbe, preusmerjene skozi davčne oaze, nanesejo od 10 do 30 % skupnih neposrednih tujih naložb. Te ocene so precej višje od preteklih ocen, ki so temeljile na drugih metodah.
(159) Poročilo o Belgiji za leto 2018;
Poročilo o Cipru za leto 2018;
Poročilo o Madžarski za leto 2018;
Poročilo o Irski za leto 2018;
Poročilo o Luksemburgu za leto 2018;
Poročilo o Malti za leto 2018;
Poročilo o Nizozemski za leto 2018;
(160) Gl. poročilo o Belgiji za leto 2019; poročilo o Cipru za leto 2019; poročilo o Madžarski za leto 2019; poročilo o Irski za leto 2019; poročilo o Luksemburgu za leto 2019; poročilo o Malti za leto 2019; poročilo o Nizozemski za leto 2019 (https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/2019-european-semester-country-report-netherlands_en_0.pdf).
(161) https://www.oxfam.org/en/research/hook-how-eu-about-whitewash-worlds-worst-tax-havens
(162) Prispevki Alexa Cobhama (Tax Justice Network) in Johana Langerocka (Oxfam), predstavitev v odboru TAX3 o boju proti škodljivim davčnim praksam v EU in v tujini, 15. maj 2018.
(163) Evropska investicijska banka ter Evropska bank za obnovo in razvoj.
(164) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (UL C 101, 16.3.2018, str. 79) in priporočilo Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(165) K ustanovitvi tega organa je leta 2017 pozvala skupina G77.
(166) Dokument Evropske komisije za razpravo: A Contribution to the Third Financing for Development Conference in Addis Ababa (Prispevek k tretji konferenci o financiranju razvoja v Adis Abebi).
(167) Action Aid, Mistreated Tax Treaties Report (Napačno uporabljeno poročilo o davčnih sporazumih), februar 2016.
(168) Cobham, Alex in Janský Petr (2017): Global Distribution of Revenue Loss from Tax Avoidance (Svetovna distribucija izgube prihodkov zaradi izogibanja davkom).
(169) C(2018)1650.
(170) Poglobljena raziskava Komisije o tem, ali je Portugalska svojo shemo regionalne pomoči za prosto cono Madeira uporabljala v skladu s svojima sklepoma o njeni odobritvi iz let 2007 in 2013, zlasti s preverjanjem, ali so oprostitve davka, ki jih je Portugalska dodelila podjetjem s sedežem v prosti coni Madeira, skladne s sklepi Komisije in pravili EU o državni pomoči; poudarja, da Komisija preverja, ali je Portugalska izpolnila zahteve glede tovrstnih shem, tj. ali dobiček podjetij, za katerega je bilo uporabljeno znižanje davka iz dobička, izvira izključno iz dejavnosti, opravljenih na Madeiri, in ali so upravičena podjetja na Madeiri dejansko ustvarila in ohranila delovna mesta.
(171) V nekaterih predpisih se imenujejo tudi omogočevalci, spodbujevalci ali promotorji (enablers, promoters, facilitators).
(172) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).
(173) Gl. odstavek 143 priporočila Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (UL C 369, 11.10.2018, str. 132).
(174) UL L 158, 27.5.2014, str. 196.
(175) UL L 158, 27.5.2014, str. 77.
(176) Poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2018 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD)).
(177) Predstavitev v odboru TAX3 dne 21. novembra 2018.
(178) Predvsem ustrezno zakonodajo ZDA.
(179) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).
(180) Kakor je Svet Evrope predlagal v svojem priporočilu Sveta ministrov CM/Rec(2014)7 državam članicam o zaščiti žvižgačev, ki ga je sprejel 30. aprila 2014.
(181) Rudolf Elmer na predstavitvi dne 1. oktobra 2018, Howard Wilkinson na predstavitvi dne 21. novembra 2018.
(182) Na Malti je bila 16. oktobra 2017 umorjena Daphne Caruana Galizia; na Slovaškem pa so 21. februarja 2018 skupaj s partnerko Martino Kušnírovo umorili Jána Kuciaka;
(183) Predstavitev v odboru TA X 3 1. oktobra 2018.
(184) Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta.
(185) Člen 4(3) PEU.
(186) Kakor je navedeno v poročilu Skupine za kodeks ravnanja za Svet iz junija 2018: postopkovne smernice za izvajanje procesa spremljanja izpolnjevanja zavez v zvezi s seznamom EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (dok. 6213/18); zbirka vseh dogovorjenih smernic od vzpostavitve Skupine za kodeks ravnanja leta 1998 (dok. 5814/18 REV1); zbirka vseh pisem s podpisom predsednice Skupine za kodeks ravnanja, v katerih jurisdikcije poziva k ustreznim zavezam (dok. 6671/18); zbirka vseh prejetih pisem o zavezi od jurisdikcij, ki so soglašale s tem (dok. 6972/18 in dodatki), ter pregled posameznih ukrepov, ki jih je Skupina za kodeks ravnanja ocenila od leta 1998 (dok. 639/18).
(187) Kodeks je določen v Prilogi I k sklepom z zasedanja Sveta ECOFIN 1. decembra 1997 o politiki obdavčevanja, in sicer se uvodna izjava N nanaša na spremljanje in revizijo določb kodeksa (UL C 2, 6.1.1998, str. 1).
(188) Predstavitev 19. februarja 2019 v odboru TAX 3, na katero je bila vabljena španska finančna ministrica.
Sreda, 27. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/63 |
P8_TA(2019)0313
Gensko spremenjena soja MON 87751 (MON-87751-7)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 (MON-87751-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060916/01 – 2019/2603(RSP))
(2021/C 108/03)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 (MON-87751-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060916/01, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe, |
|
— |
ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje, |
|
— |
ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 20. junija 2018 in je bilo objavljeno 2. avgusta 2018 (3), |
|
— |
ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, 2017/0035(COD)), |
|
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, |
|
— |
ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika, |
|
A. |
ker je družba Monsanto Europe SA/NV 26. septembra 2014 v imenu družbe Monsanto iz ZDA v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 nizozemskemu pristojnemu organu predložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (v nadaljnjem besedilu: vloga) in ker je vloga zajemala tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 ali so iz nje sestavljeni, na trg za uporabo v druge namene, ne le za živila in krmo, z izjemo gojenja; |
|
B. |
ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 20. junija 2018 o tej odobritvi sprejela pozitivno mnenje (5); |
|
C. |
ker je bila gensko spremenjena soja MON 87751 razvita z namenom, da bi bila odporna proti nekaterim škodljivim vrstam metuljev, in zato izraža beljakovini Bt Cry1A.105 in Cry2Ab2; |
Toksini Bt
|
D. |
ker študije kažejo, da imajo toksini Bt adjuvantne lastnosti, zaradi katerih krepijo alergene lastnosti drugih živil; ker soja kot taka proizvaja mnogo alergenov in obstaja posebno tveganje, da beljakovina Bt poveča odziv imunskega sistema na te spojine, ko jih zaužijemo. |
|
E. |
ker so člani odbora EFSA za gensko spremenjene organizme (odbor EFSA za GSO) trdili, da pri vrstah uporabe, pri katerih se izraža beljakovina Bt, niso bili ugotovljeni neželeni učinki, vendar jih v toksikoloških študijah, ki jih trenutno priporoča in uporablja agencija EFSA za oceno varnosti gensko spremenjenih rastlin, niti ni mogoče ugotoviti, saj te študije ne vključujejo ustreznih testov v ta namen (6); |
|
F. |
ker pri sedanji odobritvi sam odbor EFSA za GSO priznava, da je na voljo malo znanja in eksperimentalnih dokazov o potencialu novoizraženih beljakovin, da delujejo kot adjuvanti (7); |
|
G. |
ker se v študijah poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave in dolgoročne študije adjuvantnih lastnosti beljakovin Bt; ker ne bi smeli odobriti uvoza rastlin, ki toksine Bt vsebujejo, za uporabo v živilih in krmi, dokler ostajajo vprašanja v zvezi z vlogo teh toksinov Bt in njihovimi adjuvantnimi lastnostmi; |
Toksikološki študiji in 90-dnevna krmna študija
|
H. |
ker sta bili izvedeni dve 28-dnevni toksikološki študiji s ponavljajočim odmerkom toksinov pri miših, in sicer je bila ena skupina miši izpostavljena beljakovini Cry1a.105, druga pa beljakovini Cry2Ab2; |
|
I. |
ker teh toksikoloških študij niso izvedli s kombinacijo beljakovin, temveč so ju izvedli z izoliranima beljakovinama, ki so ju pridobili iz bakterij in torej nista enaki tistim, ki jih proizvede rastlina; ker to pomeni, da izpostavljenost v študijah ni bila enaka kot v dejanskih razmerah; |
|
J. |
ker ti toksikološki študiji nista bili popolnoma skladni z ustreznimi zahtevami OECD, saj so preiskave koagulacije temeljile na razmeroma majhnem številu vzorcev, sklop funkcionalnih opazovanj in testi lokomotorne aktivnosti pa sploh niso bili opravljeni; ker je nadvse pomembno, da se v postopku odobritve vse te zahteve izpolnijo; |
|
K. |
ker so bile v 90-dnevni krmni študiji ugotovljene številne statistično pomembne razlike med kontrolno in preskusno skupino, ki bi jih bilo treba po mnenju pristojnega organa države članice podrobneje preučiti (8); |
|
L. |
ker ima 90-dnevna krmna študija na podganah naslednje pomanjkljivosti: v študiji niso uporabili dveh različnih odmerkov preskusnih snovi, kot bi morali v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 503/2013 (9), poleg tega preskusnih snovi niso analizirali, da bi ugotovili, ali so morda kontaminirane z drugimi gensko spremenjenimi organizmi; |
|
M. |
ker je agencija EFSA ugotovila, da se v prehrani ljudi največ uporablja sojino mleko, ki predstavlja največjo kronično izpostavljenost (10), kljub temu pa so v krmni študiji kot preskusno snov uporabili praženo razmaščeno sojino moko; ker stopnja izražanja beljakovin Bt v sojini moki ni bila izmerjena, kar pomeni, da rezultata študije ni mogoče povezati s konkretnimi vrednostmi toksinov Bt; |
Pripombe pristojnih organov držav članic
|
N. |
ker so organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju (11) podali številne kritične pripombe, med drugim da je še vedno veliko nerešenih vprašanj v zvezi z varnostjo in morebitno toksičnostjo gensko spremenjene soje, da kombinirani učinki obeh beljakovin niso analizirani, da bi bilo treba pred zaključkom analize tveganja preučiti še več informacij, da načrt okoljskega spremljanja ne izpolnjuje ciljev iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) in bi ga bilo treba spremeniti, preden se poda soglasje, in da ni razlogov za domnevo, da je uživanje beljakovin Cry varno in ni nevarno za ljudi, živali ali okolje; |
|
O. |
ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo pristojnostjo ne povzročajo škode okolju drugih držav (13); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene soje v pristojnosti Unije; |
|
P. |
ker bi bilo treba v skladu z zahtevo ene od držav članic v vlogi upoštevati obstoječe podatke o učinku gojenja gensko spremenjene soje MON 87751 na države proizvajalke in izvoznice; ker je ta država članica priporočila, naj se v študiji oceni, kako uvoz nekaterih proizvodov vpliva na izbiro kmetijskih rastlin v Evropi in torej kako ta izbira vpliva na biotsko raznovrstnost (14); |
|
Q. |
ker so pristojni organi številnih držav članic kritizirali nezanesljivost načrta za spremljanje po dajanju na trg; |
Pomanjkanje demokratične legitimnosti
|
R. |
ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; |
|
S. |
ker je Komisija večkrat (15) izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejema sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično (16); |
|
T. |
ker je Parlament v prvi obravnavi 28. oktobra 2015 (17) zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega; |
|
U. |
ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje; |
|
V. |
ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 navedeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi sklepa o obnovitvi odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; |
|
1. |
meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; |
|
2. |
meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (18) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa; |
|
4. |
znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom Komisije; |
|
5. |
poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen; |
|
6. |
poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev gensko spremenjenih organizmov, če stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi; |
|
7. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme, 2018, Scientific opinion on the assessment of genetically modified soybean MON 87751 for food and feed uses under Regulation (EC) No 1829/2003 (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene soje MON 87751 za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003) (vloga EFSA-GMO-NL-2014–121). EFSA Journal 2018; 16(8):5346, str. 32 doi: 10.2903/j.efsa.2018.5346.
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110), |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71). |
|
— |
Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19). |
|
— |
Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17). |
|
— |
Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15). |
|
— |
Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108). |
|
— |
Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str. 83). |
|
— |
Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34). |
|
— |
Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71). |
|
— |
Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133). |
|
— |
Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051). |
|
— |
Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052). |
|
— |
Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197). |
|
— |
Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221). |
|
— |
Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417). |
|
— |
Resolucija z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU v zvezi z obnovitvijo odobritve dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0057). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 (SYN-Ø53Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0058). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 (MON-874Ø3-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0059). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0060). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 4114 (DP-ØØ4114-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0196). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 87411 (MON-87411-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0197). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × 1507 × GA21 in podkombinacije Bt11 × MIR162 × 1507, MIR162 × 1507 × GA21 in MIR162 × 1507, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0198). |
(5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5346
(6) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5309 str. 34
(7) Odgovor agencije EFSA na pripombe držav članic, str. 109, Priloga G: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2014-00719.
(8) Priloga G, Pripombe držav članic, str. 27–33, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2005-226.
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 503/2013 z dne 3. aprila 2013 o vlogah za odobritev gensko spremenjenih živil in krme v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi uredb Komisije (ES) št. 641/2004 in (ES) št. 1981/2006 (UL L 157, 8.6.2013, str. 1).
(10) Mnenje EFSA, str. 22, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5346.
(11) Priloga G, Pripombe držav članic http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2014-00719.
(12) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(13) Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, 1992, člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03.
(14) Priloga G, Pripombe držav članic, str. 67–68, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2014-00719.
(15) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(16) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(17) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(18) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/69 |
P8_TA(2019)0314
Gensko spremenjena koruza 1507 × NK603 (DASØ15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (DAS-Ø15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060917/01 – 2019/2604(RSP))
(2021/C 108/04)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (DAS-Ø15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060917/01, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe, |
|
— |
ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje, |
|
— |
ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) sprejela 20. junija 2018 in je bilo objavljeno 25. julija 2018 (3), |
|
— |
ob upoštevanju Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, 2017/0035(COD)), |
|
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, |
|
— |
ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika, |
|
A. |
ker je bilo z Odločbo Komisije 2007/703/ES (5) odobreno dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker področje uporabe navedene odobritve zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki niso živila in krma, ter vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × NK603 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje; |
|
B. |
ker sta družbi Pioneer Overseas Corporation v imenu Pioneer Hi-Bred International, Inc. in Dow AgroSciences Europe v imenu Dow AgroSciences LLC 20. oktobra 2016 Komisiji skupaj predložili vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovitev te odobritve; |
|
C. |
ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 25. julija 2018 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 izdala pozitivno mnenje glede obnovitve odobritve; |
|
D. |
ker je agencija EFSA v svojem mnenju navedla, da so vložniki pri v okviru pregleda literature evidentirali 120 objav, od katerih je bila po tem, ko so vložniki uporabili merila za upravičenost in vključenost, ki so jih sami vnaprej določili, po njihovem mnenju relevantna le ena objava – mnenje odbora agencije EFSA o gensko spremenjenih organizmih; |
|
E. |
ker agencija EFSA kljub temu, da bi se po njenem mnenju pregledi literature vložnikov v prihodnosti lahko izboljšali, ni opravila sistematičnega pregleda literature, temveč je enostavno ocenila pregled literature, ki ga je izvedel vložnik, in na podlagi tega sklenila, da novih objav, ki bi vzbujale pomisleke glede varnosti, ni; |
|
F. |
ker se za druge ocenjene postavke, kot so bioinformacijski podatki, spremljanje po dajanju na trg in splošna ocena, agencija EFSA preprosto zanaša na informacije, ki jih navedejo vložniki, in posledično prevzame oceno vložnikov; |
|
G. |
ker je agencija svoje mnenje sprejela na predpostavki, da je sekvenca DNK dveh s v gensko spremenjeni koruzi NK603 × MON 810 enaka sekvenci v prvotno ocenjenih transformacijah; ker se zdi, da ta hipoteza ne temelji na podatkih ali dokazih, ki so jih predložili vložniki, temveč zgolj na izjavi, ki so jo predložili; |
|
H. |
ker v agenciji EFSA priznavajo, da se letna poročila o spremljanju okolja po dajanju na trg, ki jih predlagajo vložniki, v glavnem nanašajo na splošni nadzor nad uvoženim gensko spremenjenim rastlinskim materialom; ker v agenciji EFSA menijo, da je potrebna nadaljnja razprava z vložniki in odgovornimi za obvladovanje tveganja v zvezi s praktičnim izvajanjem poročil o okoljskem spremljanju po dajanju na trg, npr. glede dejanskih podatkov, zbranih o izpostavljenosti in/ali škodljivih učinkih, ki se izvajajo v obstoječih sistemih spremljanja; |
|
I. |
ker gensko spremenjena koruza 1507 × NK603 izraža gen cry1F, ki zagotavlja zaščito proti nekaterim škodljivim vrstam metuljev, gen pat, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glufosinat-amonija, in gen cp4 epsps, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata; |
|
J. |
ker gensko spremenjene rastline Bt skozi celo življenjsko dobo izražajo insekticidni toksin, in sicer v vseh celicah, tudi v delih, ki jih zaužijejo ljudje in živali; ker poskusi z živalsko krmo kažejo, da imajo lahko gensko spremenjene rastline Bt strupene učinke (6); ker je bilo dokazano, da se toksin Bt v gensko spremenjenih rastlinah zelo razlikuje od naravno prisotnega toksina Bt (7); ker še vedno skrb zbuja možnost, da lahko ciljni škodljivi metulji postanejo odporni proti beljakovini Cry, kar utegne privesti do sprememb v praksi zatiranja škodljivcev v državah, kjer se ta koruza goji; |
|
K. |
ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8); ker je veljavnost odobritve glufosinata 31. julija 2018 potekla (9); |
|
L. |
ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi (10); |
|
M. |
ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata in glufosinata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in da bodo njegova neizogibna sestavina; |
|
N. |
ker je treba zato pričakovati, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata in glufosinata, zaradi česar bo v pridelku več njunih ostankov, poleg tega pa bi to lahko vplivalo tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njenih agronomskih značilnosti; |
|
O. |
ker so informacije o vrednostih ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za gensko spremenjene organizme; ker učinki škropljenja gensko spremenjene koruze s herbicidi niso bili ocenjeni, prav tako pa ni bil ocenjen kumulativni učinek škropljenja z glifosatom in glufosinatom; |
|
P. |
ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav (11); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene koruze v pristojnosti Unije; |
|
Q. |
ker se pripombe, ki so jih države članice predložile v trimesečnem posvetovalnem obdobju, nanašajo med drugim na: neupoštevanje smernic agencije EFSA v zvezi s poročili o okoljskem spremljanju po dajanju na trg, več pomanjkljivosti v teh poročilih, vključno z dejstvom, da je bila pojava teozinta kot divje sorte koruze v Evropi prezrta in da ni informacij o tem, kaj se dogaja s toksini Bt v okolju; pomisleki glede zanesljivosti podatkov za potrditev sklepa ocene tveganj; nezadostnost predlaganega načrta spremljanja; neustrezen pregled literature, katerega posledica je izpustitev pomembnih študij, ter neprimerna izjava, da je pregledana literatura nerelevantna; neobstoj podatkov, ki bi dokazovali, da je zaporedje omenjene vrste koruze, ki vsebuje zložbo transformacijskega dogodka 1507 × NK603, identično prvotno ocenjenemu transformacijskemu dogodku (12); |
|
R. |
ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; |
|
S. |
ker je Komisija večkrat (13) izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejema sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločitve, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Juncker to prakso označil za nedemokratično (14); |
|
T. |
ker je Parlament 28. oktobra 2015 v prvi obravnavi (15) zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega; |
|
U. |
ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala nobenemu prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje; |
|
V. |
ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 navedeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi sklepa o obnovitvi odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; |
|
1. |
meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; |
|
2. |
meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (16) zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa; |
|
4. |
znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije; |
|
5. |
poziva Komisijo, naj začasno prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da bodo odpravljene pomanjkljivosti v sedanjem postopku, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen; |
|
6. |
poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev gensko spremenjenih organizmov, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi; |
|
7. |
poziva Komisijo, naj izpolni svoje zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, zlasti pa naj ne dovoli uvoza gensko spremenjenih rastlin, pri katerih je bila dosežena odpornost na herbicid, ki ni odobren za uporabo v Uniji, za uporabo v živilih ali krmi; |
|
8. |
poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja; |
|
9. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor agencije EFSA za gensko spremenjene organizme, 2018. Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze GA21 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-RX-008). EFSA Journal 2018; 16(7): 5347.
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71). |
|
— |
Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19). |
|
— |
Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17). |
|
— |
Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15). |
|
— |
Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108). |
|
— |
Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73). |
|
— |
Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str. 83). |
|
— |
Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34). |
|
— |
Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71). |
|
— |
Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133). |
|
— |
Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051). |
|
— |
Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052). |
|
— |
Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197). |
|
— |
Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221). |
|
— |
Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416). |
|
— |
Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417). |
|
— |
Resolucija z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU v zvezi z obnovitvijo odobritve dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0057). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 (SYN-Ø53Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0058). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 (MON-874Ø3-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0059). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0060). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 4114 (DP-ØØ4114-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0196). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87411 (MON-87411-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0197). |
|
— |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. Marca 2019 o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × 1507 × GA21 in podkombinacije Bt11 × MIR162 × 1507, MIR162 × 1507 × GA21 in MIR162 × 1507, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (P8_TA(2019)0198). |
(5) Odločba Komisije 2007/703/ES z dne 24. oktobra 2007 o odobritvi dajanja v promet proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507xNK603 (DAS-Ø15Ø7-1xMON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 285, 31.10.2007, str. 47).
(6) Glej npr. El-Shamei Z. S., Gab-Alla A. A., Shatta A. A., Moussa E. A., Rayan A. M., Histopathological Changes in Some Organs of Male Rats Fed on Genetically Modified Corn (Ajeeb YG) (Histopatološke spremembe v nekaterih organih podganjih samcev, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo (Ajeeb ZG)). Journal of American Science, 2012, 8(9), str. 1127–1123. https://www.researchgate.net/publication/235256452_Histopathological_Changes_in_Some_Organs_of_Male_Rats_Fed_on_Genetically_Modified_Corn_Ajeeb_YG
(7) Szekacs A., Darvas B., Comparative aspects of Cry toxin usage in insect control (Primerjalni vidiki uporabe toksina Cry pri zatiranju žuželk). Objavljeno v: Ishaaya I., Palli S.R., Horowitz A.R., izd. Advanced Technologies for Managing Insect Pests (Napredne tehnologije za zatiranje škodljivcev). Dordrecht, Nizozemska: Springer; 2012:195-230. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-4497-4_10
(8) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(9) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/?event=as.details&as_id=79
(10) Monografije IARC, zvezek 112: Some organophosphate insecticides and herbicides (Nekateri organofosfatni insekticidi in herbicidi) 20. marec 2015 (http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112.pdf).
(11) Člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03
(12) Glej Register vprašanj agencije EFSA, Priloga G k vprašanju EFSA-Q-2018-00509,
na voljo na spletu na naslednji povezavi: https://www.efsa.europa.eu/en/register-of-questions
(13) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Parlamenta z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(14) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/75 |
P8_TA(2019)0315
Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (DEZA a.s.)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (DEZA a.s.) (D060865/01 – 2019/2605(RSP))
(2021/C 108/05)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (DEZA a.s.) (D060865/01, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) (uredba REACH) in zlasti njenega člena 64(8), |
|
— |
ob upoštevanju mnenj Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) (2) v skladu s tretjim pododstavkom člena 64(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2018/2005 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP), dibutil ftalata (DBP), benzil butil ftalata (BBP) in diizobutil ftalata (DIBP) (3), |
|
— |
ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije XXX o dodelitvi avtorizacije za uporabo bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), |
|
— |
ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-837/16 (6), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, |
|
— |
ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika, |
|
A. |
ker je bil bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) leta 2008 uvrščen na seznam kandidatk za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost v okviru uredbe REACH (7) zaradi razvrstitve kot strupene za razmnoževanje; |
|
B. |
ker je bil bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) leta 2011 (8) vključen v Prilogo XIV uredbe REACH zaradi te razvrstitve, njegove široke uporabe in velikega obsega proizvodnje v Uniji (9), z datumom poteka roka dne 21. februarja 2015; |
|
C. |
ker so morala podjetja, ki želijo še naprej uporabljati DEHP, predložiti vlogo za pridobitev avtorizacije do avgusta 2013; ker je bilo družbi DEZA po predložitvi vloge do tega roka dovoljeno nadaljevati uporabo DEHP do zaključka postopka odločitve o avtorizaciji, kot določa člen 58 uredbe REACH; |
|
D. |
ker je Komisija januarja 2015 prejela mnenja odborov RAC in SEAC; ker je Komisija zamujala pri pripravi te odločitve, s tem pa dejansko še naprej dopuščala uporabo DEHP več kot štiri leta po datumu poteka; |
|
E. |
ker je bil DEPH leta 2014 opredeljen kot snov, ki povzroča endokrine motnje pri živalih in ljudeh; ker je bil v skladu s tem seznam snovi kandidatk posodobljen leta 2014 (10), kar zadeva okolje, in leta 2017 (11), kar zadeva zdravje ljudi; |
|
F. |
ker je Uredba (EU) št. 2018/2005 omejila uporabo DEPH in drugih ftalatov v mnogih proizvodih zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi; ker je v okviru te omejitve odbor RAC poudaril, kako ocena negotovosti kaže, da so nevarnosti in s tem tveganja zaradi štirih ftalatov morda podcenjeni (12); |
|
G. |
ker so z Uredbo (EU) št. 2018/2005 nekatere uporabe izvzete, kolikor ne pomenijo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi; ker je zato osnutek izvedbenega sklepa Komisije z izjemo izvažanja formulacij, ki vsebujejo DEHP, še zlasti pomemben za navedene izvzete uporabe; |
|
H. |
ker pa bi take uporabe utegnile pomeniti nesprejemljivo tveganje za okolje, zlasti zaradi lastnosti DEPH kot endokrinega motilca; |
|
I. |
ker je osnovi cilj uredbe REACH zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in zaščite okolja glede na uvodno izjavo 16, kot razlaga Sodišče Evropske unije (13); |
|
J. |
ker je v skladu s členom 55 in uvodno izjavo 12 zamenjava snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, z varnejšimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami osrednji cilj avtorizacije; |
|
K. |
ker točka (d) člena 62(4) uredbe REACH določa, da vlagatelj priskrbi poročilo o kemijski varnosti v skladu s Prilogo I; |
|
L. |
ker so bile v tem primeru v mnenju odbora RAC opredeljene večje pomanjkljivosti v informacijah, ki jih je predložil vlagatelj (14); ker informacije za eno od uporab sploh niso bile predložene (15); |
|
M. |
ker sta odbor RAC in Komisija ugotovila, da vlagatelj ni dokazal, da je bilo tveganje ustrezno nadzorovano v skladu s členom 60(2); ker je tudi odbor RAC sklenil, da tveganje v nasprotju s členom 60(10) ni bilo zmanjšano na tako nizko raven, kot je to tehnično in praktično izvedljivo; |
|
N. |
ker osnutek izvedbenega sklepa Komisije zavrača avtorizacijo za tisto uporabo, za katero niso bile posredovane informacije v vlogi, na podlagi člena 60(7) uredbe REACH; |
|
O. |
ker so v osnutku izvedbenega sklepa Komisije drugje priznane pomanjkljivosti, ki jih je naštel odbor RAC, saj je v njem navedeno, da so bile predložene omejene informacije o izpostavljenosti na delovnem mestu (16), a namesto, da bi podobno zavrnil avtorizacijo v skladu s členom 60(7), od vlagatelja zahteva, da predloži manjkajoče podatke v poročilu o pregledu 18 mesecev po sprejetju sklepa (17); |
|
P. |
ker poročilo o pregledu iz člena 61 ni namenjeno temu, da se podjetjem zagotovi več časa za zapolnitev vrzeli v informacijah, ki jih je bilo treba predložiti že na začetku, temveč naj bi zagotovilo, da so informacije, ki so bile na začetku navedene v vlogi, po določenem obdobju še vedno najsodobnejše, kar zlasti velja za vprašanje, ali so na voljo nove alternative; |
|
Q. |
ker je Splošno sodišče jasno navedlo, da pogoji za avtorizacijo v smislu člena 60(8) in (9) ne smejo pravno služiti kot odprava morebitnih pomanjkljivosti pri informacijah, ki jih je vlagatelj predložil za avtorizacijo (18); |
|
R. |
ker člen 60(4) določa, da je treba dokazati, da socialno-ekonomske koristi uporabe snovi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi ali okolje in da ustrezne nadomestne snovi niso na voljo; |
|
S. |
ker je bilo v mnenju odbora SEAC poudarjeno, da ima socialno-ekonomska analiza, ki jo je predložil vlagatelj, velike pomanjkljivosti, kar je bilo razvidno tudi iz izvedbenega sklepa Komisije (19); |
|
T. |
ker mora vlagatelj ob upoštevanju členov 55 in člena 60(4) dokazati, da ni ustreznih alternativ za uporabo, za katero je zaprosil; |
|
U. |
ker se v osnutku izvedbenega sklepa Komisije priznava, da uporaba 2 ni bila dovolj specifična (20); ker je odbor SEAC ugotovil hude pomanjkljivosti v vlogi, kar zadeva razpoložljivost alternativ (21), (22); |
|
V. |
ker ni pravno upravičeno, da se vlagatelj zanaša na svoj status proizvajalca snovi, da ne bi predložil zadostnih informacij o ustreznosti alternativ za uporabe, zajete v vlogi; |
|
W. |
ker je član odbora SEAC zaradi pomanjkljivih podatkov uradno izrazil nestrinjanje z zaključki tega odbora o pomanjkanju ustreznih alternativ (23); |
|
X. |
ker člena 60(a) ni mogoče razlagati tako, da je ustreznost alternativ s stališča vlagatelja edini in odločilni dejavnik; ker člen 60(5) ne vsebuje izčrpnega seznama informacij, ki jih je treba upoštevati pri analizi alternativ; ker točka (c) člena 60(4) tudi določa, da se upoštevajo informacije, ki izhajajo iz prispevkov tretjih oseb; ker so informacije, predložene v javnem posvetovanju, dejansko že takrat razkrile, da so na voljo druge možnosti za zajete uporabe (24); |
|
Y. |
ker je Splošno sodišče opomnilo Komisijo, da mora, če želi legalno dodeliti avtorizacijo po členu 60(4), preveriti, ali je dovolj bistvenih in preverljivih informacij, na podlagi katerih lahko ugotovi bodisi, da ni na voljo ustreznih alternativ za nobeno od v vlogi zajetih uporab, ali pa, da so preostale negotovosti glede pomanjkanja razpoložljivih alternativ na dan potrditve avtorizacije zanemarljive (25); |
|
Z. |
ker je v osnutku izvedbenega sklepa Komisije upoštevanje novih razpoložljivih informacij (26) iz postopka omejitve navedeno kot razlog za zamudo pri njegovem sprejetju; ker je zato presenetljivo, da v navedenem osnutku ni bila upoštevana razpoložljivost alternativ, ki je jasno dokumentirana v dokumentaciji za omejitve (27); ker so alternative, navedene v predlogu o omejitvi, pomembne tudi za uporabe, zajete v osnutku izvedbenega sklepa Komisije (28); |
|
AA. |
ker kot končno Komisija ni upoštevala, da je bil DEHP uradno priznan kot endokrini motilec, ki vpliva na zdravje ljudi in okolje; ker bi Komisija morala te informacije upoštevati v okviru socialno-ekonomske ocene v skladu s členom 60(4), saj so koristi zavrnitve avtorizacije sicer podcenjene; |
|
AB. |
ker zato avtorizacija, ki jo je predlagala Komisija, krši člena 60(4) in 60(7) uredbe REACH; |
|
AC. |
ker bi z osnutkom izvedbenega sklepa Komisije bili nagrajeni tisti, ki zaostajajo, in bi negativno vplival na tista podjetja, ki so vlagala v alternative (29); |
|
AD. |
ker je v osnutku izvedbenega sklepa Komisije navedeno, da se je Komisija seznanila z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015; ker številne strukturne pomanjkljivosti pri izvajanju poglavja uredbe REACH o avtorizaciji, ki jih je Parlament poudaril v tej resoluciji, tudi izkrivljajo sedanji osnutek izvedbenega sklepa Komisije (30); |
|
AE. |
ker Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. septembra 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (31) poudaril, da „prehod na krožno gospodarstvo zahteva strogo uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in po možnosti odpravo problematičnih snovi, zlasti ko obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative“; |
|
1. |
meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1907/2006; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa in predloži novega z zavrnitvijo vloge za avtorizacijo; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj hitro odpravi uporabo DEHP v vseh preostalih uporabah, zlasti, ker so na voljo varnejše alternative za mehki PVC in DEHP; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) Mnenja odborov RAC in SEAC za uporabo 1: https://echa.europa.eu/documents/10162/60f338a5-09ac-423a-b7c1-2511ee2d9b77; za uporabo 2: https://echa.europa.eu/documents/10162/1ce96eb6-9e30-447d-a9ff-dc315f75f124; za uporabo 3: https://echa.europa.eu/documents/10162/bfbf6ddc-dd94-456b-bbff-32d7d32e6c92.
(3) UL L 322, 18.12.2018, str. 14.
(4) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(5) UL C 366, 27.10.2017, str. 96.
(6) http://curia.europa.eu/juris/documents.jsf?oqp=&for=&mat=or&lgrec=en&jge=&td=%3BALL&jur=C%2CT%2CF&num=T-837%252F16&page=1&dates=&pcs=Oor&lg=&pro=&nat=or&cit=none%252CC%252CCJ%252CR%252C2008E%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252Ctrue%252Cfalse%252Cfalse&language=sl&avg=&cid=6166286
(7) https://echa.europa.eu/documents/10162/c94ac248-378f-4058-9907-205b497c286e
(8) Uredba Komisije (EU) št. 143/2011 z dne 17. februarja 2011 o spremembi Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij („REACH“) (UL L 44, 18.2.2011, str. 2).
(9) https://echa.europa.eu/documents/10162/6f89a308-c467-4836-ae1e-9c6163a9ae10
(10) https://echa.europa.eu/documents/10162/30b654ce-1de3-487a-8696-e05617c3173b
(11) https://echa.europa.eu/documents/10162/88c20879-606b-03a6-11e4-9edb90e7e615
(12) Ocena negotovosti kaže, da so nevarnosti in s tem tveganja zaradi štirih ftalatov morda podcenjeni. Izpeljane ravni brez učinka za DEPH in BBP so morda nižje od sedanjih vrednosti. Številne eksperimentalne in epidemiološke študije so nakazale možne učinke na imunski sistem, metabolni sistem in nevrološki razvoj. Nekatere od teh študij kažejo, da toksičnost za razmnoževanje morda ni najobčutljivejša končna točka in da izbrane izpeljane ravni brez učinka morda ne zagotavljajo zadostne zaščite pred temi drugimi učinki. Poleg tega je Odbor držav članic potrdil, da so ti štirje ftalati endokrini motilci z učinki na zdravje ljudi, Komisija pa razmišlja, da bi jih opredelila kot snovi, ki povzročajo enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 57(f) uredbe REACH. To povzroča dodatne negotovosti glede tveganja pri teh snoveh. Glej https://www.echa.europa.eu/documents/10162/713fd91d-2919-0575-836a-f66937202d66, str. 9.
(13) Zadeva C-558/07 S.P.C.M., SA in drugi proti ministru za okolje, prehrano in podeželje (ECLI:EU:C:2009:430, § 45).
(14) Odbor RAC ocenjuje, da podatki o izpostavljenosti, predstavljeni v priporočilih za posamezno državo, niso reprezentativni za obsežno področje uporabe. Zato dobro utemeljena ocena izpostavljenosti odbora RAC ni mogoča. Naslednje ocene temeljijo samo na pomanjkljivi zbirki podatkov in so zato manj pomembne za naslednjo oceno tveganja – glej mnenje odbora RAC o uporabi 2, str. 10: https://echa.europa.eu/documents/10162/1ce96eb6-9e30-447d-a9ff-dc315f75f124.
(15) Osnutek sklepa, odstavek 19.
(16) Osnutek sklepa, odstavek 17.
(17) Osnutek sklepa, odstavek 17.
(18) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, Zadeva T-837/16, § 82-83.
(19) Kvantitativna ocena vpliva neprekinjene uporabe na zdravje ljudi ni bila mogoča zaradi omejitev razpoložljivih informacij. – osnutek avtorizacije, odstavek 5.
(20) Osnutek sklepa, odstavek 18.
(21) Zaključek vlagatelja glede ustreznosti in razpoložljivosti alternativ ni dovolj dobro utemeljen. – mnenje odbora SEAC o uporabi 2, str. 18 – https://echa.europa.eu/documents/10162/1ce96eb6-9e30-447d-a9ff-dc315f75f124.
(22) Ocena alternativ ne specifično obravnava različnih situacij, ki jih pokriva zelo širok obseg te vloge in zato ne dokazuje, da alternative niso tehnično izvedljive. – mnenje odbora SEAC o uporabi 2, str. 19.
(23) https://echa.europa.eu/documents/10162/03434073-5619-4395-8293-92ddaf6c85ad.
(24) https://echa.europa.eu/comments-public-consultation-0004-02 – glej zlasti vrstico 58.
(25) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, EU:T:2019:144, § 86.
(26) Osnutek sklepa, odstavek 3.
(27) Tehnično izvedljive alternative z manjšim tveganjem so trenutno na voljo po podobnih cenah za vse uporabe v obsegu tega predloga. – https://www.echa.europa.eu/documents/10162/713fd91d-2919-0575-836a-f66937202d66.
(28) https://www.echa.europa.eu/documents/10162/713fd91d-2919-0575-836a-f66937202d66 – str. 69; glej „uporabe“ v razpredelnici, ki pokrivajo tudi uporabo na prostem.
(29) Glej na primer: https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Non-phthalate-plasticizer-for-extreme-applications-302; https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Safe-plasticizer-for-demanding-outdoor-applications-298 http://grupaazoty.com/en/wydarzenia/plastyfikatory-nieftalanowe.html.
(30) Glej zlasti uvodne izjave N, O, P in R te resolucije.
(31) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0353.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/80 |
P8_TA(2019)0316
Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (Grupa Azoty Zakłady Azotowe Kędzierzyn S.A.)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Grupa Azoty Zakłady Azotowe Kędzierzyn S.A.) (D060866/01 – 2019/2606(RSP))
(2021/C 108/06)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Grupa Azoty Zakłady Azotowe Kędzierzyn S.A.) (D060866/01, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) (uredba REACH) in zlasti njenega člena 64(8), |
|
— |
ob upoštevanju mnenj odbora za oceno tveganja (RAC) in odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) (2) v skladu s tretjim pododstavkom člena 64(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2018/2005 z dne 17. december 2018 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP), dibutil ftalata (DBP), benzil butil ftalata (BBP) in diizobutil ftalata (DIBP) (3), |
|
— |
ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije XXX o dodelitvi avtorizacije za uporabo bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), |
|
— |
ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-837/16 (6), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, |
|
— |
ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika, |
|
A. |
ker je bil bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) leta 2008 uvrščen na seznam kandidatk za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost v okviru uredbe REACH (7) zaradi razvrstitve kot strupene za razmnoževanje; |
|
B. |
ker je bil bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) leta 2011 vključen v Prilogo XIV uredbe REACH (8) zaradi te razvrstitve, njegove široke uporabe in velikega obsega proizvodnje v Uniji (9), z datumom poteka roka dne 21. februarja 2015; |
|
C. |
ker so morala podjetja, ki želijo še naprej uporabljati DEHP, predložiti vlogo za pridobitev dovoljenja do avgusta 2013; ker je bilo družbi Grupa Azoty po predložitvi vloge pred tem rokom dovoljeno nadaljevati z uporabo DEHP med postopkom odločbe o dovoljenju, kar omogoča člen 58 uredbe REACH; |
|
D. |
ker je Komisija januarja 2015 prejela mnenja odborov RAC in SEAC; ker je Komisija z zamudo pri pripravi te odločitve dejansko še naprej dopuščala uporabo DEHP več kot štiri leta po datumu poteka; |
|
E. |
ker je bil DEPH leta 2014 opredeljen kot snov, ki povzroča endokrine motnje pri živalih in ljudeh; ker je bil v skladu s tem seznam snovi kandidatk posodobljen leta 2014 (10), kar zadeva okolje, in leta 2017 (11), kar zadeva zdravje ljudi; |
|
F. |
ker je Uredba (EU) 2018/2005 v številnih členih omejila uporabo DEPH in drugih ftalatov zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi; ker je v okviru te omejitve odbor RAC poudaril, da ocena negotovosti kaže, da so nevarnosti in s tem tveganja zaradi štirih ftalatov morda podcenjeni (12); |
|
G. |
ker je Uredba (EU) 2018/2005 omejila uporabo DEPH in drugih ftalatov v večini členov z izjemo nekaterih načinov uporabe; ker je zato osnutek izvedbenega sklepa Komisije z izjemo izvažanja formulacij, ki vsebujejo DEHP, še zlasti pomemben za navedene izvzete uporabe; |
|
H. |
ker pa bi te uporabe lahko pomenile nesprejemljivo tveganje za okolje, zlasti zaradi lastnosti DEPH kot endokrinega motilca; |
|
I. |
ker je osnovi cilj uredbe REACH zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in zaščite okolja glede na uvodno izjavo 16, kot razlaga Sodišče Evropske unije (13); |
|
J. |
ker je v skladu s členom 55 in uvodno izjavo 12 uredbe REACH zamenjava snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, z varnejšimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, osrednji cilj avtorizacije; |
|
K. |
ker točka (d) člena 62(4) uredbe REACH določa, da vložnik priskrbi poročilo o kemijski varnosti v skladu s Prilogo I; |
|
L. |
ker so bile v tem primeru v mnenju odbora RAC opredeljene večje pomanjkljivosti v informacijah, ki jih je predložil vložnik (14); |
|
M. |
ker sta odbor RAC in Komisija ugotovila, da vložnik ni dokazal, da je bilo tveganje pod ustreznim nadzorom v skladu s členom 60(2); ker je tudi odbor RAC sklenil, da tveganje v nasprotju s členom 60(10) ni bilo zmanjšano na tako nizko raven, kot je to tehnično in praktično izvedljivo; |
|
N. |
ker osnutek izvedbenega sklepa Komisije priznava, da so bile predložene informacije o izpostavljenosti na delovnem mestu omejene (15), vendar namesto, da avtorizacijo v skladu s členom 60(7) zavrne, od vlagatelja zahteva, da predloži manjkajoče podatke v poročilu o pregledu 18 mesecev po sprejetju tega sklepa (16); |
|
O. |
ker poročilo o pregledu iz člena 61 ni namenjeno temu, da se podjetjem zagotovi več časa za zapolnitev vrzeli v informacijah, ki jih je bilo treba predložiti na začetku, vendar naj bi zagotovilo, da so informacije, ki so bile na začetku navedene v vlogi, po določenem obdobju še vedno posodobljene, kar zlasti velja za vprašanje, ali so na voljo nove alternative; |
|
P. |
ker je Splošno sodišče jasno navedlo, da se pogoji za avtorizacijo v smislu člena 60(8) in (9) ne morejo uporabiti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti informacij, ki jih je vlagatelj predložil za avtorizacijo (17); |
|
Q. |
ker člen 60(4) določa, da je treba dokazati, da socialno-ekonomske koristi uporabe snovi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi ali okolje in da ustrezne nadomestne snovi niso na voljo; |
|
R. |
ker je bilo v mnenju odbora SEAC poudarjeno, da ima socialno-ekonomska analiza, ki jo je predložil vlagatelj, velike pomanjkljivosti, kar je bilo razvidno tudi iz osnutka izvedbenega sklepa Komisije (18); |
|
S. |
ker mora vlagatelj ob upoštevanju člena 55 in člena 60(4) dokazati, da ni primernih alternativ za uporabo, za katero je zaprosil; |
|
T. |
ker osnutek izvedbenega sklepa Komisije priznava, da uporaba 2 ni bila dovolj specifična (19); ker je odbor SEAC ugotovil hude pomanjkljivosti v vlogi v zvezi z razpoložljivostjo alternativ (20), (21); |
|
U. |
ker ni upravičeno, da se vlagatelj zanaša na svoj status proizvajalca snovi, da ne predloži zadostnih informacij o ustreznosti alternativ za uporabe, zajete v vlogi; |
|
V. |
ker se član odbora SEAC zaradi pomanjkljivih podatkov uradno ni strinjal z zaključki tega odbora o pomanjkanju ustreznih alternativ (22); |
|
W. |
ker člena 60(a) ni mogoče razlagati tako, da je ustreznost alternativ s stališča vlagatelja edini in odločilni dejavnik; ker člen 60(5) ne vsebuje izčrpnega seznama informacij, ki jih je treba upoštevati pri analizi alternativ; ker točka (c) člena 60(4) tudi določa, da se upoštevajo informacije iz prispevkov tretjih oseb; ker so informacije, predložene v javnem posvetovanju, že takrat razkrile, da so na voljo alternative za zajete uporabe (23); |
|
X. |
ker je Splošno sodišče opomnilo Komisijo, da mora, če želi legalno dodeliti avtorizacijo po členu 60(4), preveriti dovolj bistvenih in preverljivih informacij, da lahko ugotovi bodisi, da na dan sprejetja avtorizacije niso na voljo ustrezne alternative za nobeno od v vlogi zajetih uporab, ali pa da so preostale negotovosti glede pomanjkanja razpoložljivih alternativ zanemarljive (24); |
|
Y. |
ker je v osnutku izvedbenega sklepa Komisije upoštevanje novih razpoložljivih informacij (25) iz postopka omejitve navedeno kot razlog za zamudo pri njegovem sprejetju; ker je zato presenetljivo, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ne upošteva razpoložljivosti alternativ, ki je jasno navedena v dokumentaciji za omejitve (26); ker so alternative, navedene v predlogu o omejitvi, pomembne tudi za uporabe, zajete v osnutku izvedbenega sklepa Komisije (27); |
|
Z. |
ker je vložnik sam sporočil, da je prenehal z uporabo ortoftalatov, vključno z DEHP (28); |
|
AA. |
ker končno Komisija ni upoštevala, da je bil DEHP uradno priznan kot endokrini motilec, ki vpliva na zdravje ljudi in okolje; ker bi morala Komisija te informacije upoštevati v okviru socialno-ekonomske ocene v skladu s členom 60(4), saj so koristi zavrnitve avtorizacije sicer podcenjene; |
|
AB. |
ker zato avtorizacija, ki jo je predlagala Komisija, krši člena 60(4) in 60(7) uredbe REACH; |
|
AC. |
ker bi osnutek izvedbenega sklepa Komisije nagradil tiste, ki zaostajajo, in negativno vplival na tista podjetja, ki so vlagala v alternative (29); |
|
AD. |
ker osnutek izvedbenega sklepa Komisije navaja, da se je Komisija seznanila z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015; ker številne strukturne pomanjkljivosti pri izvajanju poglavja uredbe REACH o avtorizaciji, ki jih je Parlament poudaril v tej resoluciji, tudi spremenijo sedanji osnutek izvedbenega sklepa Komisije (30); |
|
AE. |
ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. septembra 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (31) poudaril, da „prehod na krožno gospodarstvo zahteva strogo uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in po možnosti odpravo problematičnih snovi, zlasti ko obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative“; |
|
1. |
meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1907/2006; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa in predloži novega z zavrnitvijo vloge za avtorizacijo; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj hitro odpravi uporabo DEHP, kjer se še uporablja, zlasti, ker so na voljo varnejše alternative za mehki PVC in DEHP; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) Mnenja odborov RAC in SEAC za uporabo 1 – https://echa.europa.eu/documents/10162/99c8c723-b76e-4ca4-a747-6e1b59a8d7f7; in 2 – https://echa.europa.eu/documents/10162/29db4e36-94dd-41bd-b9ea-9d0f08fbbac7
(3) UL L 322, 18.12.2018, str. 14.
(4) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(5) UL C 366, 27.10.2017, str. 96.
(6) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, T-837/16, ECLI:EU:T:2019:144, na voljo na naslovu http://curia.europa.eu/juris/documents.jsf?oqp=&for=&mat=or&lgrec=en&jge=&td=%3BALL&jur=C%2CT%2CF&num=T-837%252F16&page=1&dates=&pcs=Oor&lg=&pro=&nat=or&cit=none%252CC%252CCJ%252CR%252C2008E%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252Ctrue%252Cfalse%252Cfalse&language=en&avg=&cid=2535071
(7) https://echa.europa.eu/documents/10162/c94ac248-378f-4058-9907-205b497c286e
(8) Uredba Komisije (EU) št. 143/2011 z dne 17. februarja 2011 o spremembi Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij („REACH“) (UL L 44, 18.2.2011, str. 2).
(9) https://echa.europa.eu/documents/10162/6f89a308-c467-4836-ae1e-9c6163a9ae10
(10) https://echa.europa.eu/documents/10162/30b654ce-1de3-487a-8696-e05617c3173b
(11) https://echa.europa.eu/documents/10162/88c20879-606b-03a6-11e4-9edb90e7e615
(12) Ocena negotovosti kaže, da so nevarnosti in s tem tveganja zaradi štirih ftalatov morda podcenjeni. Izpeljane ravni brez učinka za DEPH in BBP so morda nižje od sedanjih vrednosti. Številne eksperimentalne in epidemiološke študije so pokazale morebitne učinke na imunski sistem, metabolni sistem in nevrološki razvoj. Nekatere od teh študij so pokazale, da toksičnost za razmnoževanje morda ni najobčutljivejša končna točka in da izbrane izpeljane ravni brez učinka morda ne zagotavljajo zadostne zaščite pred temi drugimi učinki. Poleg tega je Odbor držav članic potrdil, da so ti štirje ftalati endokrini motilci, povezani z zdravjem človeka, Komisija pa razmišlja, da bi jih opredelila kot snovi, ki povzročajo enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 57(f) uredbe REACH. To povzroča dodatne negotovosti glede tveganja pri teh snoveh. Glej https://www.echa.europa.eu/documents/10162/713fd91d-2919-0575-836a-f66937202d66, str. 9.
(13) Zadeva C-558/07 S.P.C.M. SA in drugi proti ministru za okolje, prehrano in podeželje , § 45, ECLI:EU:C:2009:430.
(14) Odbor RAC ocenjuje, da podatki o izpostavljenosti, predstavljeni v priporočilih za posamezne države, niso reprezentativni za obsežno področje uporabe. Zato utemeljena ocena izpostavljenosti odbora RAC ni mogoča. Naslednje ocene temeljijo samo na pomanjkljivi zbirki podatkov in so zato manj pomembne za naslednjo oceno tveganja – glej mnenje odbora RAC o uporabi 2, str. 10.
(15) Osnutek sklepa § 17.
(16) Osnutek sklepa § 17.
(17) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, Zadeva T-837/16, § 82-83, ECLI:EU:T:2019:144.
(18) Kvantitativna ocena vpliva nadaljnje uporabe na zdravje ljudi ni bila mogoča zaradi omejitev razpoložljivih informacij – osnutek sklepa, § 5.
(19) Osnutek sklepa § 18.
(20) Sklepna ugotovitev vložnika glede primernosti in razpoložljivosti alternativ … ni zadostno utemeljena – mnenje odbora SEAC o uporabi 2, str. 18.
(21) Ocena alternativ ne obravnava specifično različnih situacij, ki jih pokriva zelo širok obseg te vloge in zato ne dokazuje, da alternative niso tehnično izvedljive – mnenje odbora SEAC o uporabi 2, str. 19.
(22) Glej manjšinsko mnenje: https://echa.europa.eu/documents/10162/7211effb-0e5a-430b-a1f1-15114cb9fcc9
(23) https://echa.europa.eu/comments-public-consultation-0003-02, glej zlasti vrstico 56.
(24) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji , Zadeva T-837/16, § 86, ECLI:EU:T:2019:144.
(25) Osnutek sklepa, § 3.
(26) Tehnično izvedljive alternative z manjšim tveganjem so trenutno na voljo po podobnih cenah za vse uporabe v obsegu tega predloga – https://www.echa.europa.eu/documents/10162/713fd91d-2919-0575-836a-f66937202d66
(27) https://www.echa.europa.eu/documents/10162/713fd91d-2919-0575-836a-f66937202d66, str. 69 – glej „uporabe“ v razpredelnici, ki pokrivajo tudi uporabo na prostem.
(28) http://grupaazoty.com/en/wydarzenia/plastyfikatory-nieftalanowe.html
(29) Glej na primer https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Non-phthalate-plasticizer-for-extreme-applications-302; https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Safe-plasticizer-for-demanding-outdoor-applications-298
(30) Glej zlasti uvodne izjave N, O, P in R te resolucije.
(31) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0353.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/85 |
P8_TA(2019)0317
Nekatere uporabe kromovega trioksida
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o avtorizaciji za nekatere uporabe kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Lanxess Deutschland GmbH in drugi) (D060095/03 – 2019/2654(RSP))
(2021/C 108/07)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o avtorizaciji za nekatere uporabe kromovega trioksida v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Lanxess Deutschland GmbH in drugi) (D060095/03, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) (uredba REACH) in zlasti njenega člena 64(8), |
|
— |
ob upoštevanju mnenj Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) (2) v skladu z drugim pododstavkom člena 64(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, |
|
— |
ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (3), |
|
— |
ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16 (4), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, |
|
— |
ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika, |
|
A. |
ker je bil Kromov trioksid leta 2010 uvrščen na seznam kandidatk za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost v okviru uredbe REACH (5) zaradi razvrstitve kot rakotvoren (skupina 1A) in mutagen (skupina 1B); |
|
B. |
ker je bil kromov trioksid leta 2013 vključen v Prilogo XIV uredbe REACH (6) zaradi te razvrstitve, njegove trenutne uporabe v velikih količinah, velikega števila lokacij v Uniji, na katerih se uporablja, in proizvodnje v Uniji, ter znatnega tveganja, da mu bodo delavci izpostavljeni (7), z datumom poteka roka dne 21. septembra 2017; |
|
C. |
ker so morala podjetja, ki želijo še naprej uporabljati kromov trioksid, predložiti vlogo za pridobitev avtorizacije do 21. marca 2016; |
|
D. |
ker je Lanxess in šest drugih družb (v nadaljnjem besedilu: vložniki) za vložitev skupne vloge ustanovilo konzorcij, v katerega je včlanjenih več kot 150 družb, a natančni podatki o članstvu niso na voljo (8); |
|
E. |
ker so vložniki, ki so pred iztekom roka 21. marca 2016 vložili skupno vlogo, in njihovi uporabniki nižje v proizvodni verigi dobili dovoljenje za nadaljnjo uporabo kromovega trioksida do sprejetja sklepa o avtorizaciji v skladu s členom 58 uredbe REACH, kar zadeva uporabe, zajete v vlogi; |
|
F. |
ker je Komisija septembra 2016 prejela mnenji odborov RAC in SEAC; ker je Komisija z zamudo pri pripravi tega sklepa dejansko še naprej dopuščala uporabo kromovega trioksida več kot leto in pol po datumu poteka roka; |
|
G. |
ker je osnovi cilj uredbe REACH, glede na njeno uvodno izjavo 16, kot jo razlaga Sodišče Evropske unije (9), zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in zaščite okolja; |
|
H. |
ker v skladu s členom 55 in glede na uvodno izjavo 12 uredbe REACH med osrednje cilje avtorizacije sodi zamenjava snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, z varnejšimi nadomestnimi snovmi ali tehnologijami; |
|
I. |
ker je odbor RAC potrdil, da ni mogoče določiti izpeljane ravni brez učinka (DNEL) za rakotvorne lastnosti kromovega trioksida in se ta snov zato obravnava kot snov, za katero ni mogoče določiti praga, za namene točke (a) člena 60(3) uredbe REACH; ker to pomeni, da teoretične varne ravni izpostavljenosti tej snovi ni mogoče določiti in uporabiti kot merilo za oceno, ali je tveganje uporabe te snovi ustrezno nadzorovano; |
|
J. |
ker je odbor RAC ocenil, da bi dodelitev takšne avtorizacije vsako leto statistično povzročila 50 primerov raka s smrtnim izidom; |
|
K. |
ker člen 60(4) uredbe Reach določa, da se lahko avtorizacija za uporabo snovi, katere tveganj ni mogoče ustrezno nadzorovati, dodeli le, če se dokaže, da socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi ali okolje, ki izhaja iz uporabe snovi, ter če niso na voljo ustrezne alternativne snovi ali tehnologije; |
|
L. |
ker vloga zadeva uporabo 20.000 ton kromovega trioksida na leto; |
|
M. |
ker vloga zadeva zelo veliko število uporabnikov nižje v proizvodni verigi (več kot 4 000 lokacij), ki delujejo v zelo različnih industrijskih sektorjih od kozmetičnih izdelkov do letalske in vesoljske industrije, od embalaže za hrano do avtomobilske industrije in od sanitarnih izdelkov do gradbeništva, število izpostavljenih delavcev pa je izjemno veliko (več kot 100 000 delavcev); |
|
N. |
ker se vloga formalno nanaša na šest vrst uporabe; ker pa so opisi teh uporab tako zelo splošni, da predstavljajo zelo široko področje uporabe oziroma celo „izjemno široko področje uporabe“ (10); ker to vpliva tako na socialno-ekonomsko oceno kot na oceno primernih alternativ; |
|
O. |
ker točka (d) člena 62(4) uredbe REACH določa, da vložniki priskrbijo poročilo o kemijski varnosti v skladu s Prilogo I; ker mora to poročilo vključevati oceno izpostavljenosti (11); |
|
P. |
ker je odbor RAC ugotovil večje neskladje med področjem uporabe predložene vloge in informacijami, vključenimi vanjo (12); |
|
Q. |
ker je odbor RAC ugotovil večje vrzeli v informacijah, ki so jih predložili vložniki in zadevajo scenarije izpostavljenosti za delavce (13); |
|
R. |
ker Komisija v osnutku svojega izvedbenega sklepa priznava, da vložniki niso predložili potrebnih informacij glede scenarijih izpostavljenosti delavcev (14); |
|
S. |
ker Komisija v osnutku izvedbenega sklepa zgolj zahteva, da vložniki manjkajoče podatke predložijo v svojem poročilu o pregledu več let po sprejetju tega osnutka sklepa (15), namesto da bi vlogo štela za neskladno s členom 60(7) uredbe REACH; |
|
T. |
ker poročilo o pregledu v skladu s členom 61 uredbe REACH ni namenjeno temu, da se podjetjem zagotovi več časa za zapolnitev vrzeli v informacijah, ki jih je bilo treba predložiti vnaprej (saj so te informacije bistvene za odločanje), temveč naj bi zagotovilo, da so informacije, ki so bile na začetku navedene v vlogi, še vedno aktualne; |
|
U. |
ker je Splošno sodišče jasno navedlo, da se pogoji, povezani z avtorizacijo, v smislu člena 60(8) in (9) uredbe REACH ne morejo uporabiti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti ali vrzeli v vlogi za avtorizacijo (16); |
|
V. |
ker je odbor SEAC poleg tega v svojem mnenju poudaril velike negotovosti glede analize alternativ, ki so jih predložili vložniki, kar se odraža tudi v osnutku izvedbenega sklepa Komisije (17); |
|
W. |
ker mora vlagatelj ob upoštevanju člena 55 in člena 60(4) uredbe REACH dokazati, da ni primernih alternativnih snovi ali tehnologij za uporabe, za katere je bila podana vloga; |
|
X. |
ker se je izkazalo, da so na voljo ustrezne alternative za številne v vlogi zajete uporabe (18); |
|
Y. |
ker je Splošno sodišče opomnilo Komisijo, da mora, če želi legalno dodeliti avtorizacijo po členu 60(4) uredbe REACH, preveriti, ali je dovolj bistvenih in preverljivih informacij, na podlagi katerih lahko ugotovi bodisi, da ni na voljo ustreznih alternativ za nobeno od v vlogi zajetih uporab, bodisi da so preostale negotovosti glede pomanjkanja razpoložljivih alternativ na dan sprejetja avtorizacije zanemarljive (19); |
|
Z. |
ker v tem primeru negotovosti glede analize alternativ še zdaleč niso bile zanemarljive (20); |
|
AA. |
ker dejstvo, da so uporabe, za katere so vložniki zaprosili, zelo široke, ne more biti legitimna utemeljitev za nepopolno analizo alternativ; |
|
AB. |
ker člen 62 uredbe REACH ne določa, da bi bila podjetja, ki podajajo vlogo skupaj kot konzorcij, oproščena predložitve katerih koli informacij; |
|
AC. |
ker zato avtorizacija, ki jo predlaga Komisija, krši člen 60(7) in (4) uredbe REACH; |
|
AD. |
ker so poleg tega številni uporabniki nižje v proizvodni verigi, ki so zajeti v osnutku izvedbenega sklepa Komisije, že ločeno zaprosili za avtorizacijo; ker sta odbora RAC in SEAC o nekaterih od teh vlog že podala mnenja; ker je bilo uporabnikom nižje v proizvodni verigi že odobrenih nekaj avtorizacij; |
|
AE. |
ker pa so med številnimi zelo širokimi uporabami iz skupne vloge vložnikov mogoče specifične uporabe, za katere uporabniki nižje v proizvodni verigi niso ločeno zaprosili za avtorizacijo, a so za te uporabe nemara izpolnjeni pogoji iz člena 60(4) uredbe REACH; |
|
AF. |
ker lahko te vloge zadevajo pomembna področja; |
|
AG. |
ker bi bilo zato izjemoma primerno, da se takim uporabnikom nižje v proizvodni verigi, ki še niso vložili posebne vloge, omogoči, da v kratkem roku ločeno zaprosijo za avtorizacijo; |
|
1. |
poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa in predloži nov osnutek; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj skrbno oceni, ali se lahko podeli kakšna avtorizacija, ki bo v celoti skladna z uredbo REACH, za posebne, dobro opredeljene uporabe, zajete v vlogi, ki so jo predložili vložniki; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj izjemoma uporabnikom nižje v proizvodni verigi, katerih uporaba je zajeta v vlogi vložnikov, a zanjo še ni bila vložena ločena vloga za avtorizacijo in ni na voljo ustreznih podatkov, dovoli, da v kratkem roku predložijo manjkajoče podatke; |
|
4. |
poziva odbora RAC in SEAC, naj hitro ocenita te naknadno dopolnjene vloge, vključno s primernim preverjanjem, ali vključujejo vse potrebne informacije, določene v členu 62 uredbe REACH; |
|
5. |
poziva Komisijo, naj se hitro odloča o vlogah, ki so v celoti skladne z uredbo REACH; |
|
6. |
poziva odbora RAC in SEAC, naj prenehata sprejemati vloge, ki ne vključujejo informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 62 uredbe REACH; |
|
7. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) uporaba 1: https://echa.europa.eu/documents/10162/a43a86ab-fcea-4e2b-87d1-78a26cde8f80
uporaba 2: https://echa.europa.eu/documents/10162/dc9ea416-266e-4f49-88cb-35576f574f4a
uporaba 3:https://echa.europa.eu/documents/10162/fab6fe18-3d69-483b-8618-f781d18d472e
uporaba 4: https://echa.europa.eu/documents/10162/0f5571f8-d3aa-4031-9454-843cd7f765a8
uporaba 5: https://echa.europa.eu/documents/10162/6ee57573-de19-43b5-9153-dad5d9de3c1e
uporaba 6: https://echa.europa.eu/documents/10162/ab92f048-a4df-4d06-a538-1329f666727a
(3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(4) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, T-837/16, ECLI:EU:T:2019:144: http://curia.europa.eu/juris/documents.jsf?oqp=&for=&mat=or&lgrec=en&jge=&td=%3BALL&jur=C%2CT%2CF&num=T-837%252F16&page=1&dates=&pcs=Oor&lg=&pro=&nat=or&cit=none%252CC%252CCJ%252CR%252C2008E%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252Ctrue%252Cfalse%252Cfalse&language=sl&avg=&cid=5510866.
(5) https://echa.europa.eu/documents/10162/6b11ec66-9d90-400a-a61a-90de9a0fd8b1
(6) Uredba Komisije (EU) št. 348/2013 z dne 17. aprila 2013 o spremembi Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 108, 18.4.2013, str. 1).
(7) https://echa.europa.eu/documents/10162/13640/3rd_a_xiv_recommendation_20dec2011_en.pdf
(8) http://www.jonesdayreach.com/SubstancesDocuments/CTAC%20Press%20Release%20Conclusion%20plus%20Annex%20+%20Cons%20Agt+amendm.PDF
(9) Sodba Sodišča z dne 7. julija 2009, S.P.C.M. SA in drugi proti ministru za okolje, prehrano in podeželje, C-558/07, ECLI:EU:C:2009:430, § 45.
(10) Glej mnenje RAC/SEAC o uporabi 2 (str. 25) ali o uporabi 5 (str. 61).
(11) Uredba REACH, Priloga I, oddelek 5.1.
(12) „Odbor RAC opaža razhajanja pri vsaki uporabi, za katero je bila podana vloga, […] in sicer med (a) skupnim številom potencialnih lokacij, ki utegnejo biti po mnenju vložnika […] zajete v vlogi (do 1 590 lokacij, ki so navedene v SEA) [za uporabo 2], (b) številom članov CTAC (več kot 150) in (c) predloženimi izmerjenimi podatki o izpostavljenosti (od 6 do 23 lokacij za uporabe od 1 do 5)“.
(13) „Največja negotovost izhaja iz pomanjkanja jasne povezave med operativnimi pogoji, ukrepi za obvladovanje tveganj in vrednostmi izpostavljenosti za posamezne naloge in lokacije, ki bi lahko utemeljeno predstavljale uporabo. Po mnenju odbora RAC gre pri tem za pomembno slabost vloge.“ (Mnenje odbora RAC o uporabi 2, str. 12).
(14) „Odbor RAC je sklenil, da obstaja znatna negotovost glede izpostavljenosti delavcev, saj so na voljo le omejeni izmerjeni podatki o izpostavljenosti. Poleg tega je odbor RAC ugotovil, da je prevladujoče pomanjkanje informacij o ozadju otežilo opredelitev povezave med operativnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganja, opisanimi v vlogi, in navedenimi stopnjami izpostavljenosti za posamezne naloge in lokacije, kar je odboru preprečilo nadaljnjo oceno. Te negotovosti se nanašajo na zanesljivost in reprezentativnost podatkov o izpostavljenosti in na njihovo povezavo s specifičnimi ukrepi za obvladovanje tveganja, ki so bili sprejeti“, osnutek sklepa, uvodna izjava 7.
(15) Osnutek sklepa, uvodna izjava 25 in člen 8.
(16) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, ECLI:EU:T:2019:144, § 82 in § 83.
(17) „Zaradi zelo širokega področja nameravanih uporab odbor SEAC ni mogel izključiti morebitne negotovosti, kar zadeva tehnično izvedljivosti alternativ za omejeno število posebnih uporab, ki so zajete v opisu uporab, za katere je bila podana vloga“, osnutek sklepa, uvodna izjava 14.
(18) Alternative, povezane z uporabami od 2 do 5.
Plazma premaz PVD CROMATIPIC, glej https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Eco-friendly-chrome-plating-based-on-nanotechnologies-94.
|
— |
EHLA proces, glej https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Effective-Protection-against-Wear-Corrosion-with-the-EHLA-Process--185. |
|
— |
TripleHard, glej https://marketplace.chemsec.org/Alternative/TripleHard-REACH-compliant-hard-chrome-is-the-best-in-the-market-96. |
|
— |
Hexigone inhibitorji, glej https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Chrome-and-Zinc-free-Corrosion-Inhibitor-for-Coatings-Highly-Effective-Drop-In-Replacement-of-Hexavalent-Chromate--95. |
|
— |
Premaz SUPERCHROME PVD, glej https://marketplace.chemsec.org/Alternative/SUPERCHROME-PVD-COATING-a-green-alternative-to-hexavalent-chrome-plating-10. |
|
— |
Oerlikon Balzers ePD, glej https://marketplace.chemsec.org/Alternative/Oerlikon-Balzers-ePD-Reach-compliant-Chrome-look-for-plastic-parts-on-a-new-level-69. |
(19) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, Švedska proti Komisiji, ECLI:EU:T:2019:144, § 86.
(20) „Vložnik navaja, da uporabe, za katere so že na voljo nadomestne možnosti, niso vključene v vlogo. Vseeno pa vložnik ne navede natančno, katere so te uporabe oziroma kakšne so njihove tehnične zahteve. Odbor SEAC meni, da pristop vložnika k reševanju tega vprašanja ni povsem primeren, in poudarja, da mora vložnik konkretneje dokazati, da je do nadomestitve dejansko že prišlo, kjer je bilo to že izvedljivo. To bi bilo mogoče doseči z natančnejšo oceno alternativ, ki bi bila osredotočena na posamezne uporabe“, mnenje odbora SEAC o uporabi 2, str. 25.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/90 |
P8_TA(2019)0318
Razmere po arabski pomladi: pot naprej v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o razmerah po arabski pomladi: pot naprej v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (2018/2160(INI))
(2021/C 108/08)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, ki ga je 28. junija 2016 (1) predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ter poročil o izvajanju za leti 2017 in 2018, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu, |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2018 o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018)0460), |
|
— |
ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. novembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike (JOIN(2015)0050) ter skupnega poročila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018), |
|
— |
ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011)0200) in z dne 25. maja 2011 o novih odzivih na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303), |
|
— |
ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve n varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. marca 2017 o elementih strategije EU za Sirijo (JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo, |
|
— |
ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med Evropsko unijo in več državami na Bližnjem vzhodu, vključno z Egiptom, Libanonom in Jordanijo, |
|
— |
ob upoštevanju izjave z vrhovnega srečanja Nata iz leta 2018, |
|
— |
ob upoštevanju sredozemskega dialoga Nata ter aktualnega kriznega upravljanja in prizadevanj za sodelovanje na področju varnosti v tej regiji, |
|
— |
ob upoštevanju globalnega pristopa EU k vprašanju migracij in mobilnosti (GAMM), |
|
— |
ob upoštevanju sklopa tematskih smernic EU o človekovih pravicah, tudi o dialogu o človekovih pravicah s tretjimi državami in o zagovornikih človekovih pravic, |
|
— |
ob upoštevanju smernic za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet, |
|
— |
ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. januarja 2017 z naslovom „Migracije na osrednji sredozemski poti – Upravljanje tokov, reševanje življenj“ (JOIN(2017)0004), |
|
— |
ob upoštevanju svetovnega dogovora o migracijah, |
|
— |
ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, |
|
— |
ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015, in njegovega vmesnega pregleda iz junija 2017, |
|
— |
ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 21. septembra 2015 z naslovom Gender Equality and Women’s Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations 2016–2020 (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020) (SWD(2015)0182), |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za pravice žensk parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje z naslovom „Udeležba žensk na vodstvenih položajih in sprejemanje odločitev: izzivi in obeti“, sprejetega na 13. plenarnem zasedanju maja 2017 v Rimu, |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), |
|
— |
ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz septembra 1995, akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (konferenca v Kairu) iz septembra 1994 ter rezultatov konferenc o njunem pregledu, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o varnostnih izzivih v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter obetih za politično stabilnost (5), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o odnosih med EU in Tunizijo v aktualnem regionalnem kontekstu (6), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2018 o izvajanju instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020 (7), |
|
— |
ob upoštevanju svojega priporočila Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 30. maja 2018 o Libiji (8), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 (9), |
|
— |
ob upoštevanju svetov za pridružitveni sporazum EU-Tunizija z dne 11. maja 2017 in 15. maja 2018, sveta za pridružitveni sporazum EU-Alžirija z dne 14. maja 2018 in sveta za pridružitveni sporazum EU-Egipt z dne 25. julija 2017, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Libiji, sprejetih 6. februarja 2017 in 15. oktobra 2018, in o Siriji, sprejetih 3. aprila 2017 in 16. aprila 2018, |
|
— |
ob upoštevanju člena 52 Poslovnika; |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0077/2019), |
|
A. |
ker sta arabski vstaji, ki sta leta 2011 zajeli države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, pomenili množičen upor proti avtoritarnim režimom in poslabšanju socialno-ekonomskih razmer; ker so velik del protestnikov predstavljali mlade ženske in moški, ki so si prizadevali za demokracijo, svobodo, pravno državo, boljšo in bolj vključujočo prihodnost, spoštovanje svojega dostojanstva, večjo socialno vključenost in boljše gospodarske obete; ker sta strmoglavljenje nekaterih režimov in v nekaterih primerih uvedba demokratičnih reform prinesla veliko upanje in pričakovanja; |
|
B. |
ker je večina prebivalstva v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki mlajša od 35 let; ker je brezposelnost mladih v regiji še vedno med največjimi na svetu; ker je to razlog za socialno izključenost, izgubo političnih pravic in beg možganov v druge države; ker je vse to vodilo v proteste leta 2011 in znova neti nove proteste v nekaterih državah; ker so lahko mladi v ranljivem položaju, brez vpliva in obetov, ciljna skupina radikalnih gibanj; |
|
C. |
ker so se v državah, ki uvažajo nafto, razmere po dogodkih iz leta 2011 še poslabšale, zlasti zaradi svetovne finančne krize, znižanja cen nafte, demografskih trendov, konfliktov in terorizma; ker ekonomski model, značilen za take države, ni več vzdržen, kar pomeni krizo zaupanja, ki jo morajo zadevne vlade nujno obravnavati, da bi oblikovale novo socialno pogodbo s svojimi državljani; ker sta vse večji socialni učinek upada državnih subvencij, delovnih mest v javnem sektorju in javnih storitev ter širjenje revščine in okoljskih težav, zlasti na oddaljenih območjih in v marginaliziranih skupnostih, vir nenehnih nemirov in spontanih protestov v regiji, ki se bodo v prihodnjih letih verjetno še razširili; |
|
D. |
ker je treba osem let po arabski pomladi in političnem razvoju, zaradi katerega so se države v regijah Magreb in Mašrek v smislu politike in stabilnosti začele razvijati zelo drugače, nujno oceniti, kako se odzvati na legitimne demokratične težnje in želje po trajni stabilnosti v regiji, pa tudi nujno potrebo po varnosti, delovnih mestih, pravni državi in izboljšanju življenjskih razmer; ker je pomembno pregledati prizadevanja in naravnanost politike EU v odziv na arabsko pomlad in znova oceniti njeno zmogljivost za izvajanje politike; ker je treba znova oceniti in prilagoditi okvir politike EU v zvezi z državami južnega sosedstva, njegove prihodnje cilje in sredstva za njihovo doseganje, pri tem pa upoštevati raznolike razmere v državah te regije; |
|
E. |
ker so države članice in EU zaradi nezadostnega usklajevanja manj sposobne pozitivno vplivati na regiji Magreb in Mašrek; ker morajo biti ukrepi posameznih držav članic v regiji usklajeni in v sinergiji s cilji EU; ker mora EU slediti ciljem iz členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji; ker mora povečati svoj politični in diplomatski vpliv; ker je dolgoročna politična in gospodarska stabilnost, pa tudi odpornost v regijah Magreb in Mašrek strateško izredno pomembna za EU ter kot taka zahteva dolgoročnejši, celosten in v prihodnost usmerjen pristop, kar zadeva okvir politike in njegove cilje, v skladu s potrebami državljanov v partnerskih državah in strateškimi interesi EU; |
|
F. |
ker ima politika EU za severnoafriške in bližnjevzhodne države dva glavna cilja, namreč spodbujati politične in gospodarske reforme v posameznih državah ob ustreznem upoštevanju njihovih posebnih značilnosti ter spodbujati sodelovanje med državami v tej regiji in z EU; |
|
G. |
ker bi morala EU imeti osrednjo vlogo pri spodbujanju preprečevanja in reševanja konfliktov ter posredovanju v njih, pa tudi varstvu in spodbujanju človekovih pravic, pravne države in prostora za civilno družbo ter demokratičnega, socialnega in pravičnega gospodarskega upravljanja v regijah Magreb in Mašrek; ker sta odprta civilna družba in delo zagovornikov človekovih pravic kot akterjev družbenih sprememb temeljna za dolgoročno odpornost in blaginjo regije; |
|
H. |
ker je vsako pridržanje, ki izhaja iz uveljavljanja pravic ali svoboščin, zagotovljenih z mednarodnim pravom, kot sta svoboda izražanja in svoboda zbiranja, samovoljno pridržanje, ki ga mednarodno pravo prepoveduje; ker so zagovorniki človekovih pravic, novinarji, odvetniki, opozicijski politični aktivisti in civilna družba nasploh v nekaterih predelih na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki žrtve vse hujšega sistematičnega preganjanja, groženj, napadov, povračilnih ukrepov, sodnega nadlegovanja, samovoljnega pridržanja, mučenja in slabega ravnanja; ker si morajo EU in države članice odločneje prizadevati za to, da bi se ustrezno odzvale na ta trend; |
|
I. |
ker v tej regiji potekajo številni oboroženi konflikti, pri čemer je bilo več tisoč ljudi umorjenih oziroma so izginili, več milijonov pa je razseljenih; ker so ISIS/Daiš in druge džihadistične skupine zagrešile grozodejstva, med drugim surove usmrtitve in nepopisno spolno nasilje, ugrabitve, mučenje, prisilne spreobrnitve ter zasužnjenje žensk in deklet; ker se za izvajanje terorističnih napadov novačijo in izrabljajo otroci; ker vlada resna zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih trenutno živijo prebivalci pod nadzorom ISIS/Daiša, in obstaja možnost, da bi jih v kampanji za osvoboditev uporabili kot živi ščit; ker lahko ta kazniva dejanja pomenijo vojna hudodelstva in zločine proti človeštvu; |
|
J. |
ker je EU v odziv na dogajanje v regiji leta 2015 revidirala svojo sosedsko politiko; ker je bila med pregledom predvidena tesnejša vključenost držav članic v to politiko; |
|
K. |
ker sta državna in družbena odpornost med ključnimi prednostnimi nalogami globalne strategije EU; ker ta priznava, da je odporna družba, v kateri vladajo demokracija, zaupanje v institucije in trajnostni razvoj, temelj za odporno državo, represivne države pa so dolgoročno same po sebi nestabilne; |
|
L. |
ker bi morale biti za države, ki so podpisale pridružitvene sporazume z EU, pravno zavezujoče zaveze iz teh sporazumov, med drugim v zvezi s človekovimi pravicami, podlaga za odnose ter zlasti prednostne naloge partnerstva, o katerih so dogovor sklenile EU in določene države iz sosedstva; |
|
M. |
ker je po podatkih Unicefa največja grožnja, ki prizadene otroke na konfliktnih območjih v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, delo otrok; ker 2,1 milijona otrok v Siriji in 700 000 sirskih begunskih otrok nima dostopa do izobraževanja; ker zaradi nenehnega nasilja in notranjega razseljevanja, naravnih nesreč, naraščajoče ekonomske neenakosti in razlik med spoloma ter visokih stopenj brezposelnosti mladih in revščine v več državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki humanitarno pomoč potrebuje 28 milijonov otrok; |
|
1. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da osem let po prvih uporih večina upravičenih pričakovanj mirnih protestnikov, ki so pozivali k dostojanstvu, človekovim pravicam ter naprednim družbenim, gospodarskim in političnim reformam, še vedno ni izpolnjenih; priznava, da je bil v nekaterih primerih dosežen manjši napredek in da so bili nekateri demokratični dosežki utrjeni, vendar opozarja, da to še vedno ni dovolj; obsoja vztrajne in nenehne kršitve človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin ter vsesplošno diskriminacijo manjšin; je zelo zaskrbljen zaradi trajno slabih socialno-ekonomskih razmer v regiji in zlasti zaradi visoke stopnje brezposelnosti, predvsem žensk in mladih, ter socialne izključenosti, kar povzroča množično razočaranje in brezpravnost, najbolj med mladimi, to pa jih potiska v obup in nezakonito preseljevanje kot edino rešitev ter izpostavlja radikalizaciji; poudarja, da gospodarske razmere v teh državah močno vplivajo tudi na njihove varnostne razmere; obžaluje trdovratno korupcijo, nepotizem in prelaganje odgovornosti v tej regiji; |
|
2. |
poudarja, da je dolgoročna blaginja držav po arabski pomladi tesno povezana z njihovo sposobnostjo, da dejavno zavarujejo splošne človekove pravice ter vzpostavijo in utrdijo demokratične in pregledne institucije, ki bodo prav tako sodelovale pri varovanju temeljnih pravic državljanov; je zato zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic, krčenja oziroma izginjanja prostora za demokracijo in lokalne organizacije civilne družbe, izgubljanja pridobljene svobode spletnega in drugega izražanja, zbiranja in združevanja ter zatiranja zagovornikov človekovih pravic in vloge medijev v številnih bližnjevzhodnih in severnoafriških državah – med drugim z zlorabo protiteroristične zakonodaje in nadzornih tehnologij ter omejevanjem pravne države; je zaskrbljen zaradi posebne vloge in odgovornosti vojaških in varnostnih služb pri poslabšanju političnih razmer v več državah po arabski pomladi ter njihovega dolgotrajnega in prevladujočega nadzora nad državo in gospodarskimi viri; zato poziva EU in države članice, naj ta temeljni vidik ustrezno vključijo v svoje sodelovanje z državami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z vladami tretjih držav, da bi končale to prakso in razveljavile represivno zakonodajo, pa tudi zagotovile ustrezno preverjanje izvoza evropske tehnologije za nadzor in tehnične pomoči; poziva EU, naj prednostno podpre parlamentarna prizadevanja in prizadevanja civilne družbe v zvezi z večjo odgovornostjo in preglednostjo varnostnih in vojaških služb; |
|
3. |
pozdravlja nadaljnja prizadevanja EU in držav članic za spodbujanje demokracije, pravne države, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, gospodarskega razvoja in pomembne povezave med demokracijo in trajno varnostjo v državah po arabski pomladi ter se zaveda kompleksnosti te naloge; vendar meni, da cilji in politike EU kljub 15-letni osredotočenosti na države južnega in vzhodnega Sredozemlja, obnovljenim prizadevanjem politike in večjim proračunskim sredstvom po arabski pomladi (ali arabskih pomladih) niso bili v zadostni meri uresničeni, saj so se v nekaterih primerih razmere celo poslabšale, proces resničnega socialno-ekonomskega vključevanja pa se še ni začel; poudarja, da mora EU v zunanjih odnosih z državami po arabski pomladi upoštevati dejansko stanje na terenu ter ustrezno prilagoditi politično strategijo in njeno izvajanje; meni, da EU ni prepričljivo prevzela vodilne vloge in dajala pobud za rešitev dolgotrajnih konfliktov, kar je oslabilo njeno zmogljivost za diplomatski vpliv v tej regiji; poziva EU, naj odločno podpre mirovni proces OZN, ki naj bi rešil konflikte v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; |
|
4. |
opozarja na škodo in trpljenje zaradi ekstremizma in terorizma v regiji ter poudarja, da je nasilje resna grožnja za njeno stabilnost in da varnostno sodelovanje v regiji, pa tudi sodelovanje z EU in njenimi državami članicami, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava na področju človekovih pravic ostaja ključnega pomena za uspešno obvladovanje terorističnih organizacij, kot je Daiš, kar prispeva k doseganju miru, stabilnih razmer in napredka za ljudi v regiji; pozdravlja pobude EU za obravnavanje teroristične grožnje v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; poudarja, kako pomembno je okrepiti zmogljivost državnih akterjev, ki imajo osrednjo vlogo pri boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, ter da se je bistveno osredotočiti na partnerstva med oblastmi, mladimi in skupnostmi za obravnavanje osnovnih dejavnikov, zaradi katerih so lahko družbe dovzetne za nasilni ekstremizem, in se spopasti z glavnimi vzroki konfliktov; |
|
5. |
izraža zaskrbljenost, ker EU kljub znatnim političnim in proračunskim naložbam ter nenehnemu političnemu in gospodarskemu ozaveščanju ni mogla doseči resničnega, odločilnega političnega in gospodarskega vzvoda, vpliv njenih politik pa je omejen, in ker države v regiji EU nimajo za zelo pomembnega akterja; opozarja na nezadovoljstvo civilne družbe, lokalnih nevladnih organizacij in mladih nasploh, ker EU svoje vizije ni sposobna v celoti prenesti v ukrepe na terenu; je zaskrbljen zaradi vse bolj zapletenih političnih razmer v regijah Magreb in Mašrek ter je seznanjen s pojavom novih političnih in gospodarskih regijskih akterjev, ki so ponovno v vzponu, kot sta Rusija in Kitajska, poleg konkurenčne propagande in financiranja s strani zalivskih držav in Irana, katerih cilji bi utegnili biti celo v nasprotju s cilji EU; poziva k odločnejšim zavezam in viziji EU, da bo lahko postala vplivnejši akter; poziva EU, naj bolj sodeluje z organizacijami civilne družbe, da bodo njene politike v večji meri izpolnjevale pričakovanja demokratičnih deležnikov; poudarja, da mora EU sodelovati v dialogu z vsemi političnimi akterji v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; |
|
6. |
poudarja, kako pomembna je Unija za Sredozemlje, ki je edini politični forum, v katerem sodelujejo države članice EU in vse sredozemske države; poudarja, da mora imeti Unija za Sredozemlje, ki je nedavno obeležila deseto obletnico, večjo vlogo pri skupnem obravnavanju skupnih ciljev; je zadovoljen, da je bilo na tretjem regionalnem forumu Unije za Sredozemlje, ki je potekal 8. oktobra 2018 ob deseti obletnici pariškega vrha za Sredozemlje, priznano, da je koristno še naprej razvijati odnose med Unijo za Sredozemlje in drugimi akterji v evro-sredozemski regiji; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in visoko predstavnico, naj ponovno razmislijo o projektu Unije za Sredozemlje in ga natančno proučijo; spodbuja uporabo tega projekta kot načina za olajšanje sodelovanja med EU in sredozemskimi državami; |
|
7. |
obžaluje, da so bili dogovori o prednostnih nalogah partnerstva z državami sklenjeni brez pogojev ter kljub precejšnjemu in nenehnemu nazadovanju na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države; |
|
8. |
meni, da je naravnanost politike do držav Magreba in Mašreka predolgo zaznamoval pristop, ki je v preveliki meri temeljil na pričakovanjih in ciljih EU in premalo upošteval interese in dejansko stanje partnerskih držav EU, vključeval pa je tudi premajhno spodbudo za države upravičenke in njihovo odgovornost ter premalo upošteval težnje prebivalstva, ki bi moralo imeti koristi od politik EU, in posebne politične razmere v različnih državah; obžaluje, da prvotna prizadevanja, ki so sledila arabski pomladi (ali arabskim pomladim), da bi uvedli strožje pogojevanje in spodbude za izvajanje v zvezi z državami upravičenkami prek načela „več za več“, EU niso zagotovila večjega vzvoda, da bi lahko spodbudila resnične spremembe na področjih demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, gospodarskega in družbenega razvoja ter trajne varnosti v večini držav; poudarja, da sta razlikovanje in večja vzajemna odgovornost zaščitni znak evropske sosedske politike, ob upoštevanju različnih stopenj sodelovanja ter interesov vsake posamezne države glede značilnosti in poudarka njenega partnerstva z Unijo; poziva k doslednejši uporabi načela „več za več“ z opredelitvijo dejanskih ciljev in meril za večjo podporo na programski in projektni ravni v dvostranskih odnosih; ponovno opozarja, da se lahko cilj demokratizacije trajnostno doseže le, če se zanj izvajajo temeljita prizadevanja v mestih in zlasti na podeželju v zadevnih državah, ter poudarja, da stabilnost podpira razvoj demokracije in da k dosegi tega cilja prispeva pravočasen pripravljalni proces, ki bi moral vključevati obsežno posvetovanje in sodelovanje zadevnih družbenih skupin in voditeljev; poudarja tudi, da demokratizacija podpira tako gospodarski razvoj kot moč pravne države; |
|
9. |
priznava prvotna prizadevanja ESZD in Komisije v sodelovanju in dialogu z Evropskim parlamentom, da bi znatno reformirali politični okvir EU za države po arabski pomladi in tako povečali njen demokratični in politični vpliv v regijah Magreb in Mašrek; opozarja na globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter njeno dodano vrednost, saj ima potencial za doseganje sinergij v ukrepih na ravni EU na osnovi političnega, gospodarskega in socialnega dialoga, ob dodatnem poudarku na povezavi med družbeno-gospodarskim razvojem in trajno varnostjo ter ob ustrezni podpori in izvajanju prek finančnih instrumentov za zunanje delovanje EU; je seznanjen z revizijo evropske sosedske politike iz leta 2015, ki je bila namenjena upoštevanju spreminjajočih se scenarijev v regiji; vztraja, da je temeljito letno poročanje o izvajanju te politike po posameznih državah zelo pomembno; želi spomniti, da se iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) zagotavlja pomembna podpora za izvajanje strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, njenih smernic o človekovih pravicah in strategij za posamezne države, kar je EU omogočilo bolj strateško ukrepanje na tem območju, vključno z južno soseščino, ter ji prineslo večjo odgovornost, prepoznavnost in učinkovitost; |
|
10. |
poudarja, da si je treba prizadevati za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev za optimizacijo vpliva zunanjega delovanja EU, ki bi jo bilo treba doseči s skladnostjo instrumentov Unije za zunanje financiranje in njihovim dopolnjevanjem; |
|
11. |
opozarja na zapletenost ustreznega odziva na migracije in begunske tokove iz regij Magreb in Mašrek ter skozi njiju, na varnost osredotočenega pogleda na migracije, izziva terorizma in legitimnih pomislekov glede nestabilnosti nekaterih držav v regiji, potrebe po večjem upoštevanju podnebnih sprememb ter izzivov zaradi nepovezanega pristopa držav članic; je zaskrbljen, da je ukrepanje EU v tej regiji zaradi teh dejavnikov preveč odvisno od ideologije kratkoročne stabilnosti ne glede na druge pomembne vidike; meni, da stabilnost in varnost kot prevladujoča cilja povzročata kratkoročno in kratkovidno vizijo politike ter ukrepom EU za utrditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin odvzemata potrebno intenzivnost; ponovno opozarja, da spodbujanje državne in družbene odpornosti ne bi smelo voditi k ohranjanju avtoritarnih režimov; znova poudarja, da človekove pravice niso podrejene upravljanju migracij ali protiterorističnim ukrepom, in je prepričan, da je mogoče zanesljivo in dosledno stabilnost ter trajnostno varnostno politiko doseči le s prizadevanjem za dolgoročnejše interese in načela, kot so vključujoč in koristen gospodarski in družbeni razvoj ter boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi pristopa, ki je osredotočen na ljudi in občutljiv za konflikte; vseeno opozarja, da je dolgoročno stabilnost teh držav mogoče doseči le z uravnoteženim razmerjem med varnostnimi zahtevami in razvoje, temelječim na pravni državi in človekovih pravicah; |
|
12. |
poziva EU, naj odpravi glavne vzroke migracij, kot so konflikti, okoljski razlogi, skrajna revščina in socialna izključenost, ter preusmeri politično sodelovanje k bolj uravnoteženemu in enakemu partnerstvu z državami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, pri čemer naj v središče postavi mladinske politike in naložbe v lokalna mala in srednja podjetja; |
|
13. |
ugotavlja, da nekatere države gostijo več milijonov beguncev, med katerimi je večina žensk in otrok, ki živijo v revščini, kar zaostruje nasilje v družini, prostitucijo žensk in deklic, prisilne poroke otrok ter delo otrok v skupnosti; |
|
14. |
poziva evropske institucije, države članice in državne razvojne agencije, naj si prizadevajo za enotno evropsko stališče glede regije ter se pri tem osredotočijo na skupni interes, da bi zagotovile enotno in skladno evropsko strategijo ter s tem izpolnile celoten potencial, ki ga ima EU kot pomembna podpornica demokratičnih, gospodarskih in socialnih reform; |
|
15. |
z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se civilna družba in zagovorniki človekovih pravic v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki soočajo z vse večjimi grožnjami, povračilnimi ukrepi, sodnim nadlegovanjem, samovoljnimi pridržanji, mučenjem in slabim ravnanjem ter drugimi oblikami pregona; poudarja, da je delo zagovornikov človekovih pravic ključno za dolgoročen razvoj in stabilnost regije; zato ponovno poziva k popolnemu izvajanju smernic EU za zagovornike človekovih pravic; poudarja, da morajo voditelji in diplomati EU in držav članic na vseh ravneh vlade tretjih držav opozarjati na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic, ki so v nevarnosti, po potrebi z javnimi izjavami, demaršami in rednim dialogom, sestanki z zagovorniki, obiski pridržanih zagovornikov in opazovanjem sojenja zagovornikom; poudarja, da morajo EU in države članice povečati svoje financiranje in zmogljivost za pomoč zagovornikom, ki so v nevarnosti, z nujno pomočjo, pa tudi podporo za mehanizme za zaščito civilne družbe, kot je mehanizem ProtectDefenders.eu; pozdravlja, da si Evropska ustanova za demokracijo in EIDHR stalno prizadevata spodbujati demokracijo ter spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin v južnem sosedstvu EU; vztraja, da si morajo EU in države članice dejavno prizadevati za sodelovanje z najranljivejšimi zagovorniki človekovih pravic in akterji civilne družbe v tej regiji ter njihovo podpiranje, vključno s tistimi na oddaljenih in podeželskih območjih, zagovorniki pravic LGBTI, staroselci ter zagovorniki okoljskih in zemljiških pravic, pravic beguncev in pravic delavcev ter ženskami, ki se zaradi svojega spola soočajo s posebnimi tveganji in grožnjami; |
|
16. |
pozdravlja koncept soodgovornosti, ki je bil predlagan v okviru revidirane evropske sosedske politike; vendar je zaskrbljen, da to prinaša tveganje, da bi se avtoritarnim režimom v nekaterih partnerskih državah tako omogočilo izbiranje prednostnih nalog glede na njihovo nacionalno agendo, namesto da bi si prizadevali za demokratizacijo; zato poudarja pomembnost dolgoročnega okvira politike in sinergij pri pripravljanju načrtov za države v obdobju po arabskih pomladih, ki temeljijo na prevladi demokracije, vključevanju vseh demokratičnih političnih sil ter prevladi pravne države, človekovih pravic in temeljnih vrednot; znova poudarja, da so krepitev teh vidikov, razvoj privlačnega gospodarskega ozračja in podpora pozitivnim reformam v interesu partnerskih držav, njihovega prebivalstva in EU, ter poziva k večjemu pogojevanju, kadar oblasti sistematično kršijo človekove pravice; opozarja, da bi morale biti partnerske države, ki so pripravljene uresničiti reforme in voditi tesnejši politični dialog ter so pri tem uspešnejše, deležne novih pobud in večje podpore, ki bodo ustrezale njihovim prizadevanjem in zavezanosti, ter v tem smislu zahteva pristop na podlagi učinkovitosti, vključujočega dialoga ter jasnih prednostnih nalog in ciljev; vztraja, da bi bilo treba pomoč EU, kadar oblasti sistematično kršijo človekove pravice, preusmeriti k lokalni civilni družbi; |
|
17. |
podpira težnje prebivalcev Bližnjega vzhoda in severne Afrike, med drugim večine mladih, ki želijo sooblikovati svobodne, stabilne, cvetoče, vključujoče in demokratične države, v katerih bodo spoštovane nacionalne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pozdravlja demokratične procese v tej regiji in nadaljnje partnerstvo z EU; poziva EU, naj to upošteva na vseh področjih politike, da bi izboljšala skladnost in učinkoviteje pomagala partnerskim državam; poudarja, da je za popolno vzdržnost političnih sprememb pomembna in potrebna sprava glede preteklosti, ter ob upoštevanju povedanega poudarja pomembno delo tunizijske komisije za resnico in dostojanstvo, ki je zgled za celotno regijo; |
|
18. |
obžaluje, da je bilo dvostransko preiskovalno in pravosodno sodelovanje v nekaterih primerih pridržanja, nasilja ali smrti državljanov EU neustrezno, denimo v primeru italijanskega raziskovalca Giulia Regenija; meni, da je bistveno, da se nadaljnje sodelovanje v drugih sektorjih poveže s precejšnjimi izboljšavami na tem področju; |
|
19. |
je prepričan, da bi morala EU, kadar osnovni pogoji za pogajanje o poglobljenih in celovitih sporazumih o prosti trgovini, ki so odvisni od demokratičnega napredka, še niso doseženi, zagotoviti večji dostop do trgovine in naložb, zlasti v korist prebivalcev in gospodarstev južnega Sredozemlja, ter podpirati proizvodne zmogljivosti, modernizacijo infrastrukture in ustvarjanje privlačnega gospodarskega ozračja, pri tem pa se osredotočiti na domače in regionalne trge, spodbujati dostojno delo, socialno varstvo in vključujoč socialno-ekonomski razvoj; |
|
20. |
meni, da zaradi težav EU pri oblikovanju v prihodnost usmerjene, na pravicah temelječe in na ljudi osredotočene vizije za politiko na področju migracij in azila obstaja vse večje tveganje, da bi lahko nekatere države v regiji izkoristile obvladovanje migracij in svojo vlogo pri tem ter tako skušale doseči večji vzvod v svojem političnem dialogu in dialogu o politikah z EU; meni, da bi bilo treba državam na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki zagotoviti več pomoči za spopadanje s pritokom priseljencev iz podsaharske Afrike, ter v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja EU za obravnavanje glavnih vzrokov migracij, vendar ponovno opozarja, da bodo za uspešnost pri tem potrebna večja prizadevanja; meni, da je pomembno, da se partnerice iz bližnjevzhodne in severnoafriške regije vključijo v uresničevanje skupnih rešitev za težave, kot je boj proti trgovini z ljudmi; je kljub temu zaskrbljen zaradi možne instrumentalizacije zunanje politike EU kot „upravljanja migracij“ in poudarja, da mora biti vsak poskus sodelovanja z državami po arabskih pomladih, vključno z državami izvora in tranzita, na področju migracij tesno povezan z izboljšanjem razmer na področju človekovih pravic v teh državah in v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim begunskim pravom; poudarja, da je izziv, ki ga predstavljajo migracijski tokovi, skupni izziv za države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (države izvora in tranzitne države) in za države EU (ciljne države); poleg tega poudarja pomembnost političnega okvira, ki bo spodbujal demokratično, politično in socialno-ekonomsko vključevanje kot vzajemno dopolnjujoče se dejavnike, med drugim da se ustvarijo možnosti za varno in dostojno življenje ljudi v regiji in zmanjša prisilno razseljevanje; |
|
21. |
opozarja na tveganje, da so ukrepi EU za regijo in pristopi držav članic v dvostranskih odnosih enostranski in ne nujno usklajeni, zato pa manj uspešni, zmožnost EU za doseganje političnega učinka pa izgubljena; v zvezi s tem pozdravlja predlog predsednika Komisije o preseganju soglasja pri odločanju v Svetu na nekaterih področjih skupne zunanje in varnostne politike, saj bi to lahko EU pomagalo poenotiti pristop in oblikovati enotno strategijo v zunanjih odnosih in doseči večji vzvod; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za večjo vključenost držav članic v evropsko sosedsko politiko, kot je predvideno v reviziji te politike iz leta 2015, čeprav so rezultati pozitivni; poudarja pomen in tesnost povezav med več državami članicami in njihovimi prebivalci ter številnimi državami južnega Sredozemlja; v zvezi s tem poziva države članice EU, naj tesneje usklajujejo svoje ukrepe v tej regiji in preučijo, kako bi lahko delovale učinkoviteje; |
|
22. |
poziva EU in države članice, naj ob upoštevanju evropskega pravnega reda na področju boja proti korupciji okrepijo svoje programe pravosodnega sodelovanja s partnerskimi državami v regiji, da bi spodbudile izmenjavo dobre prakse in vzpostavile učinkovita pravna orodja za boj proti korupciji; meni, da bi morale biti reforme javne uprave in javnega sektorja v južnem sosedstvu prednostna naloga, poleg boja proti korupciji, zanje pa bi si bilo treba prizadevati z večjimi finančnimi sredstvi, gradnjo zmogljivosti in tesnejšim sodelovanjem z državami članicami, pa tudi podporo akterjem civilne družbe na področjih boja proti korupciji, preglednosti in odgovornosti; |
|
23. |
ponovno poudarja, da sta spodbujanje in varstvo človekovih pravic, demokracije in pravne države med temeljnimi načeli zunanje politike EU; je zaskrbljen zaradi nadaljnje prodaje orožja in varnostne opreme –vključno z nadzorno tehnologijo, ki se uporablja za notranjo represijo – iz držav članic EU oblastem v regiji, ki ne spoštujejo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; poziva države članice, naj dosledno upoštevajo Skupno stališče Sveta št. 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (10) in med drugim določa, da bi bilo treba izvozna dovoljenja zavrniti, kadar obstaja jasno tveganje, da bi se lahko vojaška tehnologija ali oprema, namenjena za izvoz, uporabila za notranjo represijo ali hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava; ponavlja svoje stališče iz predlogov sprememb k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo, sprejetih 17. januarja 2018 (11); poziva države članice EU, naj pri prizadevanjih za dogovor v Svetu največ pozornosti namenijo temu dosjeju; |
|
24. |
meni, da bi se morale prednostne naloge partnerstva, ki so jih EU in partnerske države sprejele v sklopu evropske sosedske politike, izrecno sklicevati na ustrezni pridružitveni sporazum, zlasti njegovo klavzulo o človekovih pravicah, tako da bodo slednje bistven in horizontalen vidik sprejetih prednostnih nalog partnerstva, o katerih se razpravlja na vseh ravneh, zlasti na najvišji politični ravni, in ne bodo omejene na sestanke pododborov na nižji ravni; |
|
25. |
poziva k bolj vključujočemu in tesnejšemu sodelovanju lokalne civilne družbe pri opredeljevanju potreb v partnerskih državah; pozdravlja prizadevanja ESZD in Komisije, da bi dosegli širšo civilno družbo in vključili zasebni sektor, ter ju spodbuja k odločnejšemu ukrepanju v zvezi s tem; poudarja, da je treba zagotoviti udeležbo neodvisnih predstavnikov civilne družbe, vključno z neregistriranimi skupinami za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, ter obžaluje, da je to zlasti ovirano tam, kjer dialog in podpora potekata prek agencij pod vladnim nadzorom ali se osredotočata samo na provladne organizacije; meni, da bi morala EU olajšati dostop do razpoložljivih sredstev za manjše in lokalne organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, poenostaviti postopke prijave in se osredotočiti na lokalne organizacije civilne družbe; opozarja, da sogovorniki iz lokalne civilne družbe menijo, da je EU osredotočena zlasti na velike, mednarodne organizacije civilne družbe; poziva EU, naj vloži več virov v spodbujanje gradnje zmogljivosti lokalnih organizacij civilne družbe in lajšanje okrepljenih partnerstev med njimi in velikimi, mednarodnimi organizacijami civilne družbe, pa tudi izboljšanje zmogljivosti socialnih partnerjev za socialni dialog z vlado, da bi povečali lokalno odgovornost; |
|
26. |
poziva ESZD, naj si bolj prizadeva za izmenjavo najboljše prakse na področju vloge žensk v javnem življenju; |
|
27. |
poudarja, da je udejstvovanje žensk in krepitev njihove vloge v javnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ključno za dolgoročno spodbujanje stabilnosti, miru in gospodarske blaginje; poudarja, da je v državah, kjer je arabska pomlad privedla do nadaljevanja konflikta, udeležba žensk pri vzpostavljanju miru in mediaciji bistvena za ponovno vzpostavitev nenasilne družbe; meni, da sta pri tem izjemno pomembna dostop žensk do izobraževanja s podporo organizacij civilne družbe ter enakost spolov; |
|
28. |
poudarja, da krepitev lokalnih oblasti prispeva k razširjanju demokracije in načel pravne države; zato poziva k spodbujanju decentralizacije in krepitvi regij prek večje lokalne avtonomije; spodbuja in podpira partnerstva z državami članicami EU ter projekte decentraliziranega sodelovanja, ki jih izvajajo lokalni organi držav članic in tako omogočajo razvoj lokalnega in regionalnega upravljanja v državah v regiji; |
|
29. |
opozarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno prepoznavnost prizadevanj in pomoči EU ter naložb v regiji z okrepljenim strateškim komuniciranjem, javno diplomacijo, osebnimi stiki, kulturno diplomacijo, sodelovanjem v izobraževanju in na akademskem področju ter dejavnostmi ozaveščanja za uveljavljanje vrednot Unije; poziva zlasti k obnovitvi mandata posebnega predstavnika EU za južno Sredozemlje, kar bi lahko bila gonila sila za sodelovanje EU z regijo, EU pa bi zagotovilo večjo prepoznavnost; |
|
30. |
meni, da bi morale vse delegacije EU, da bi povečale zmogljivosti EU za doseganje političnega učinka in učinka na področju politik ter spodbujanje odgovornosti in široke podpore držav upravičenk, predvideti redne posvete s strokovnjaki in predstavniki organizacij civilne družbe, zlasti pa ustanoviti svetovalne svete na visoki ravni, ki bi odražali družbeno, gospodarsko in politično raznolikost zadevne države, vključevali vodje s področja gospodarstva, medijev, kulture, akademskih krogov in civilne družbe ter pomembne vodje mladih, pa tudi socialne partnerje in vodilne zagovornike človekovih pravic iz zadevnih držav, ki bi zagotavljali prispevek v zvezi s prednostnimi nalogami politike in arhitekturo politike, ki jo je oblikovala EU; |
|
31. |
je prepričan, da bi morali biti ukrepi EU v zvezi z regijo osredotočeni zlasti na mlade in temeljiti na presečnem pristopu; poziva k vključitvi mladinskih politik v vse politike Unije v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; meni, da je ključno oblikovati trajne rešitve, ki ustrezajo obsegu izziva brezposelnosti mladih, ter poudarja, kako pomembno je spodbujati dostojna delovna mesta, podjetništvo in priložnosti za samozaposlitev; glede na to predlaga, naj vsaka delegacija EU ustanovi neuradne mladinske odbore, ki bi vključevali mlade vodje s področja politike, družbe, gospodarstva, medijev, kulture in organizacij civilne družbe, da bi zagotavljali nasvete in prispevek v zvezi s prednostnimi nalogami politike, zmogljivost politik EU za vplivanje v državi in uvedbo dodatnega elementa odgovornosti v zvezi z izbirami politike; poziva evropske politične družine in možganske truste, naj sodelujejo pri okrepljenih izmenjavah z dejavnimi lokalnimi mladimi iz držav na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, da bi spodbudili krepitev njihove moči, usposabljanje in gradnjo zmogljivosti, s čimer bi jim omogočili, da kandidirajo na lokalnih volitvah in postanejo novi akterji pozitivnih sprememb v svojih državah; |
|
32. |
poziva EU, naj svojim partnerjem pomaga pri odpravljanju glavnih vzrokov radikalizacije, kot so revščina, brezposelnost, socialna in politična izključenost ter nesposobnost družbe, da bi zadostila potrebam ljudi in ustvarila priložnosti za mlade, z okrepljenim sodelovanjem z državami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki v središče postavlja ljudi, zlasti mlade; poziva EU, naj podpre dostop mladih do podjetništva, na primer s spodbujanjem in podpiranjem naložb v zagonska podjetja; meni, da bi morali ukrepi EU v zvezi z regijo dati večji poudarek vključujočemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, da se spodbudi zaposlovanje, zaposljivost mladih, uvedbo usposabljanja, bolj prilagojenega trgu dela, reformo delavskih pravic, pa tudi reforme za uvedbo zanesljivega sistema splošnega socialnega varstva, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih skupinah; poziva EU, naj vloži več sredstev v ukrepe, katerih cilj je izboljšati dostop do kakovostnih osnovnih storitev za vse, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo, ter si bolj prizadeva za izboljšanje socialnega dialoga ter spodbujanje zakonodajnih reform za svobodo združevanja, mirnega zbiranja in izražanja, svobodo tiska in boj proti korupciji ter dostop do virov in informacij kot ključnih pogojev za stabilnost in odprto, dinamično ter odporno družbo; |
|
33. |
je zelo zaskrbljen zaradi stopnjevanja napetosti v regiji; obsoja izkoriščanje verskih razlik za podžiganje politične krize in sektaških vojn; |
|
34. |
poziva Unijo, naj države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki odločno podpre pri njihovem boju proti nevarnosti verskega radikalizma, ki so mu zlasti izpostavljeni brezposelni mladi; |
|
35. |
meni, da so potrebni mehanizmi za ustavitev financiranja terorizma prek subjektov off-shore, v katerega so vpletene države in finančne institucije, in za ustavitev trgovine z orožjem ter kupovanja in prodaje energetskih virov in surovin, s katerima se okoriščajo teroristične skupine; |
|
36. |
poudarja izziv podnebnih sprememb, dezertifikacije in pomanjkanja vode, ki močno vpliva na regijo; odločno poziva politike, pa tudi vse akterje v EU, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, naj poglobijo sodelovanje s partnerskimi državami, tudi lokalnimi organi in organizacijami civilne družbe, na področju energetske varnosti s spodbujanjem energije iz obnovljivih virov, trajnostne energije in ciljev energetske učinkovitosti, da bi prispevala k izvajanju Pariškega sporazuma; poudarja, da ima regija priložnost za napredovanje pri energetskem prehodu z večjim izkoriščanjem obnovljivih virov energije, ki imajo velik gospodarski potencial za številne države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; poudarja, da bi se s tem zagotovile priložnosti za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest ter priložnosti za regionalno sodelovanje na področju energije in podnebnih sprememb; v zvezi s tem poudarja priložnosti, ki bi jih lahko imela nedavna odkritja rezerv zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju za vse vključene države; |
|
37. |
poudarja dejstvo, da lahko odprtje zasebnega sektorja in nadaljnja diferenciacija gospodarstev prispevata k ustvarjanju zelo potrebnih delovnih mest na tem območju, zlasti za mlade in ženske; pozdravlja pozitivne znake okrevanja v turističnem sektorju na tem območju, priznava njegov veliki potencial pri spodbujanju trajnostne rasti in zaposlitvenih možnosti ter poziva k posebni pozornosti in podpori EU za območja, ki so jih prizadeli infrastrukturni in/ali varnostni izzivi; poziva EU, naj poveča podporo državam, ki so bolj pripravljene napredovati v zvezi z demokratizacijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov, ki jih ima na voljo, od makrofinančne pomoči in evropskega instrumenta sosedstva do evropskega sklada za zunanje naložbe in prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; |
|
38. |
ponovno opozarja, da je treba v večji meri izkoristiti večinoma neizkoriščene možnosti za inovacije in dinamiko zasebnega sektorja v regiji; spodbuja EU, naj v tem smislu poglobi dialog ter poveča finančno in tehnično pomoč; pozdravlja pobude, kot je „Startup Europe Mediterranean“ (SEMED), za načrtovanje in vzpostavitev mreže med zagonskimi podjetji, vlagatelji, univerzami, raziskovalnimi institucijami in oblikovalci politik na obeh obalah Sredozemlja kot ključnega ukrepa za spodbujanje sodelovanja na področju inovacij, ustvarjanja delovnih mest in trajnostne gospodarske rasti; |
|
39. |
poudarja, kako pomembno je za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in trajnostni razvoj, da se povežejo vse reforme in naložbe ter ukrepi EU za to območje nasploh; |
|
40. |
opozarja na dodano vrednost parlamentarne diplomacije in rednih dvostranskih medparlamentarnih srečanj, ki jih prireja Parlament z ustreznimi sogovorniki iz južnega sosedstva, kot orodij za izmenjavo izkušenj in spodbujanje medsebojnega razumevanja; poudarja, kako pomembni so v zvezi s tem skupni parlamentarni odbori kot edinstven instrument za oblikovanje ambicioznih skupnih politik EU in njenih najtesnejših partnerjev; spodbuja nacionalne parlamente EU k prirejanju dvostranskih medparlamentarnih srečanj v okviru evropske sosedske politike; znova poudarja, da imajo lahko politične stranke v nacionalnih parlamentih in Evropskem parlamentu vlogo pri tem; meni, da bi lahko bil dialog med Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti EU in parlamenti držav južnega sosedstva zelo dragocena priložnost za spodbujanje regionalnega dialoga in sodelovanja v južnem sosedstvu; poleg tega v zvezi s tem opozarja na parlamentarno skupščino Unije za Sredozemlje kot na platformo, v kateri bi lahko znova spodbudili regionalno povezovanje ter ambiciozno politično in gospodarsko agendo za to organizacijo; ugotavlja, da se naloge parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje in parlamentarne skupščine za Sredozemlje prekrivajo; meni, da bi morala parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje imeti pomembnejšo vlogo v regionalnem okviru Unije za Sredozemlje ter skrbeti za preglednost in parlamentarni nadzor nad njenimi dejavnostmi, zlasti projekti o oznako Unije za Sredozemlje; |
|
41. |
poudarja, da so lahko ženske močno gonilo spodbujanja in vzpostavljanja miru, reševanja konfliktov in procesov stabilizacije, ter poudarja, da imajo bistveno vlogo pri preprečevanju radikalizacije, boju proti nasilnemu ekstremizmu in boju proti terorizmu; opozarja, da sodelovanje žensk na vseh ravneh odločanja pri oblikovanju in izvajanju teh strategij prispeva k učinkovitosti in vzdržnosti politik in programov; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo ženske v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter v organizacijah, ki varujejo in podpirajo njihove pravice; poudarja, da je treba zagotoviti enostaven dostop do sodnega varstva in tranzicijske pravičnosti, pri čemer se je treba osredotočiti na ženske, ki so bile žrtve spolnega nasilja, povezanega s konflikti; |
|
42. |
ponavlja poziv parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje k podpori za evro-sredozemski projekt o razlikah med spoloma, ki bi vključeval analizo stopnje zastopanosti žensk v nacionalnih in regionalnih parlamentih ter lokalnih institucijah; meni, da bi morala odbor te parlamentarne skupščine za pravice žensk in Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov vsako leto prejeti informacije o kazalnikih neenakosti spolov v evro-sredozemski regiji; |
|
43. |
opozarja, da so pravice žensk, njihovo opolnomočenje, enakost spolov, pravice otrok, svoboda verovanja in prepričanja ter pravica do nediskriminacije etničnih in verskih manjšin in ranljivih skupin, vključno z invalidi in osebami LGBTQI, temeljne pravice in ključna načela zunanjega delovanja EU; |
|
44. |
poziva k okrepitvi enakosti spolov in razsežnosti pravic žensk v okviru evropske sosedske politike v skladu s prednostnimi nalogami GAP II; pozdravlja nedavne reforme v nekaterih državah v zvezi s temami, kot so sodna oprostitev posiljevalcev, ki se pozneje poročijo s svojimi žrtvami, nasilje nad ženskami in dedne pravic; poziva k doslednemu izvrševanju teh zakonov; je zaskrbljen, ker se položaj žensk v večini držav, ki jih je prizadela arabska pomlad, ni izboljšal; poudarja, da je udejstvovanje žensk in krepitev njihove vloge v javnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju v regiji ključno za dolgoročno spodbujanje stabilnosti, miru in gospodarske blaginje; meni, da sta pri tem izjemno pomembna dostop žensk do izobraževanja in podpora organizacij civilne družbe; vendar je zaskrbljen, ker je udeležba žensk za trgu dela v regiji ena od najnižjih na svetu, pri čemer povzroča socialno izključenost in precejšnjo izgubo za gospodarstvo kot celoto; poudarja, kako pomembno je to vprašanje obravnavati kot temeljni element trajnostne gospodarske rasti in socialne kohezije; ugotavlja tudi, da se zagovorniki pravic žensk soočajo s samovoljnim pridržanjem, sodnim nadlegovanjem, kampanjami blatenja in ustrahovanjem; |
|
45. |
obsoja razširjen pregon oseb LGBTI ter zagovornikov pravic oseb LGBTI v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, vključno s sodnim nadlegovanjem, fizičnimi napadi in kampanjami blatenja; poziva Komisijo, Parlament in države članice, naj v okviru sodelovanja z državami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki dejavno in dosledno branijo nedeljivost človekovih pravic, vključno s pravicami oseb LGBTQI, ter poudarijo, da je treba te pravice širiti z državno prakso in zakonodajo; |
|
46. |
poziva države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj dejavno sodelujejo v boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami; poziva jih, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo, ki je instrument za boj proti nasilju nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini in pohabljanjem ženskih spolnih organov; zlasti poziva države, ki tega še niso storile, naj revidirajo svojo zakonodajo o nasilju na podlagi spola in kaznivih dejanjih iz časti, in sicer tako, da tudi grožnje s takšnimi dejanji opredelijo kot kaznivo dejanje, in naj predpišejo strožje kazni za vse tovrstne zločine; |
|
47. |
poziva države v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj izvajajo pekinški akcijski načrt za dostop žensk do izobraževanja in zdravstva kot temeljnih človekovih pravic, vključno z možnostjo prostovoljnega načrtovanja družine in spolnega reproduktivnega zdravja in pravic, kot so brezplačna kontracepcija, varna in zakonita prekinitev nosečnosti ter izobraževanje o spolnosti in razmerjih za deklice in dečke; |
|
48. |
je zaskrbljen zaradi omejitev dostopa do javnega zdravstvenega varstva, zlasti dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti za ženske in deklice na podeželskih območjih; |
|
49. |
poziva vse te države, naj ratificirajo konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in umaknejo vse obstoječe pridržke glede te konvencije; poziva te države, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotavljale enakost spolov v družbi, na primer s sprejetjem ustreznih nacionalnih akcijskih načrtov, ki vključujejo učinkovite ukrepe za enakost spolov, in sicer v sodelovanju z organizacijami žensk in drugimi akterji civilne družbe; |
|
50. |
meni, da bi morala EU razviti celovitejši pristop k pomoči za reformo izobraževanja v partnerskih državah ter ustrezna sredstva in programe nameniti zgodnjemu izobraževanju, vključno s predšolskim, za zagotovitev razvoja kompetenc, znanj in spretnosti, med drugim z digitalnimi spretnostmi, ustreznih programov poklicnega in izobraževalnega usposabljanja ter podjetniškega izobraževanja, kritičnega razmišljanja in socialne ozaveščenosti v družbi na splošno in od zgodnjih let; poudarja, da je treba ponuditi kakovostno izobraževanje kot sredstvo za opolnomočenje mladih in krepitev socialne kohezije; |
|
51. |
pozdravlja programe, ki jih je oblikoval sekretariat Unije za Sredozemlje, kot je Med4Jobs, kot sredstva za izboljšanje zaposljivosti mladih in žensk v Sredozemlju; poziva države članice Unije za Sredozemlje, naj svojemu sekretariatu naročijo, da se pri delu osredotoči na gospodarski in družbeni razvoj držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi utrdili tranzicijo, pri čemer se poseben pomen daje ženskam in deklicam; |
|
52. |
znova poziva Komisijo, naj ukrepa glede predloga Parlamenta o oblikovanju ambicioznega evro-sredozemskega programa Erasmus, ločenega od programa Erasmus+, z namenskimi sredstvi ter ambicioznim obsegom in razpoložljivimi viri, s poudarkom na osnovnošolskem, srednješolskem in visokošolskem izobraževanju, pa tudi poklicnemu usposabljanju in izobraževanju; ponovno poudarja, da se bo z naložbami v mlade zagotovila trdna podlaga za dolgoročno odpornost in blaginjo regije; poziva Komisijo in Parlament, naj razširita obseg programa za obiskovalce Evropske unije in udeležbo v njem ter spodbujata udeležbo mladih in ženskih političnih vodij; poziva tudi, naj EU podpre reforme za modernizacijo izobraževalnih sistemov v teh državah; |
|
53. |
želi spomniti, da podpira financiranje programov akademskega in poklicnega usposabljanja za oblikovanje obsežnega strokovnega znanja in spretnosti v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter ukrepe, kot je listina za mobilnost pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju v okviru Erasmusa+, ki bi jih bilo treba s prožnimi in razvijajočimi se orodji, kot so partnerstva za mobilnost, čim bolj razširiti v vse države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; |
|
54. |
ponovno ostro obsoja vsa grozodejstva ter vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v konfliktu, še posebej zločinska dejanja sil Asadovega režima, vključno s podporo njegovih zaveznikov, pa tudi organizacij, ki jih je OZN opredelila kot teroristične; globoko obžaluje neuspeh večkratnih regionalnih in mednarodnih prizadevanj za končanje vojne ter poziva k obnovitvi in okrepitvi sodelovanja na svetovni ravni za mirno in trajno rešitev konflikta; poudarja, da do grozovitih zločinov v Siriji ne bi smeli biti strpni in da ti zločini ne bi smeli biti nekaznovani; ponovno poziva k neodvisnim, nepristranskim, temeljitim in verodostojnim preiskavam in pregonu odgovornih ter podpira delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine v Sirski arabski republiki, zagrešene od marca 2012 dalje; poziva tudi k podpori organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki zbirajo in pomagajo ohranjati dokaze o kršitvah človekovih pravic in humanitarnega prava; |
|
55. |
obžaluje, da je bil po reviziji evropske sosedske politike leta 2015 dogajanje v sosedstvu na regionalni ravni ocenjeno le v enem poročilu, tj. poročilu z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018), čeprav poročilo o pregledu te politike iz leta 2015 vsebuje zavezo o pripravi rednih poročil na ravni sosedstva poleg poročil za posamezne države, vključno z informacijami o temeljnih svoboščinah, pravni državi, enakosti spolov in človekovih pravicah; poziva, naj poročila na ravni držav in regionalna poročila vključujejo ustrezne analize rezultatov in ocen učinka človekovih pravic v zvezi s politikami EU in držav članic; |
|
56. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. |
(1) https://eeas.europa.eu/archives/docs/top_stories/pdf/eugs_review_web.pdf
(2) UL L 77, 15.3.2014, str. 27.
(3) UL L 77, 15.3.2014, str. 85.
(4) UL C 265, 11.8.2017, str. 110.
(5) UL C 265, 11.8.2017, str. 98.
(6) UL C 204, 13.6.2018, str. 100.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0119.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0227.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
Četrtek, 28. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/103 |
P8_TA(2019)0327
Izredne razmere v Venezueli
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o izrednih razmerah v Venezueli (2019/2628(RSP))
(2021/C 108/09)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti z dne 3. maja 2018 o predsedniških volitvah v Venezueli (1), z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih zemeljskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo (2) ter z dne 25. oktobra 2018 (3) in z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli (4), pri čemer je v slednji Juan Guaidó priznan kot legitimni začasni predsednik Venezuele, |
|
— |
ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019 in 24. februarja 2019 ter zadnjih sklepov Sveta, |
|
— |
ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 20. aprila 2018 o vse slabših humanitarnih razmerah v Venezueli in skupne izjave držav članic Organizacije ameriških držav z dne 24. januarja 2019 o Venezueli, |
|
— |
ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 25. februarja 2019, |
|
— |
ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 25. januarja 2019 in 20. marca 2019 o Venezueli, |
|
— |
ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti 233. člena, |
|
— |
ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, |
|
— |
ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika, |
|
A. |
ker se Venezuela spopada z globoko politično, gospodarsko, institucionalno, družbeno in humanitarno krizo v več razsežnostih, ki je brez primere, s pomanjkanjem zdravil in hrane, z množičnimi kršitvami človekovih pravic, s hiperinflacijo, političnim zatiranjem, korupcijo in nasiljem; ker so se življenjske razmere hudo poslabšale in zdaj 87 % prebivalstva živi v revščini; ker 78 % otrok v Venezueli grozi neustrezna prehranjenost; ker 31 od 1 000 otrok umre, preden dosežejo starost 5 let; ker več kot milijon otrok ne hodi več v šolo; |
|
B. |
ker je EU še vedno prepričana, da je mirna in demokratična politična rešitev edini trajnostni način za izhod iz krize; ker bi vse špekulacije ali strategije za začetek vojaškega posredovanja v Venezueli povzročile in stopnjevale nasilje v državi in bi imele pogubne posledice za celotno regijo; |
|
C. |
ker se lahko že tako omejene zaloge hrane v Venezueli pokvarijo; ker imajo ljudje velike težave pri oskrbi z vodo, hrano in zdravili; ker je po podatkih visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) od leta 2015 več kot 2,7 milijona Venezuelcev zapustilo državo, to število pa bi se lahko do konca leta povečalo na 5 milijonov, če se bo kriza še naprej poglabljala; |
|
D. |
ker je 23. februarja 2019 Madurova nezakonita oblast odločno zavrnila in v nekaterih primerih vojaškimi in paravojaškimi silami uničila humanitarno pomoč, shranjeno v Kolumbiji in Braziliji; ker je bilo zaradi zatiranja več ljudi ubitih, na desetine ranjenih in na stotine prijetih; ker venezuelske vojaške operacije, organizirani kriminal in teroristi pomenijo tveganje za stabilnost regije in zlasti za ozemlje sosednje Kolumbije; |
|
E. |
ker je začetek marca Venezuela ostala brez električne energije več kot 100 ur, kar je dodatno zaostrilo že kritično stanje zdravstvenega varstva, saj je v bolnišnicah je zmanjkalo pitne vode in njihove storitve niso delovale, prišlo pa je tudi do plenjenja; ker je po podatkih organizacije Doctors for Health (Zdravniki za zdravje) vsaj 26 ljudi umrlo v bolnišnicah zaradi pomanjkanja električne energije; ker je 25. marca 2019 prišlo do dolgotrajnega izpada električne energije, zaradi česar je Caracas in 20 drugih regij v zajela popolna tema; |
|
F. |
ker prihaja do izpadov elektrike že več let in so neposredna posledica slabega upravljanja, pomanjkljivega vzdrževanja in korupcije Madurove nezakonite oblasti; |
|
G. |
ker je bila februarja 2019 delegacija štirih članov skupine Evropske ljudske stranke (EPP), ki sta je uradno povabila nacionalna skupščina in začasni predsednik Juan Guaidó, izgnana iz države; |
|
H. |
ker je nezakonita Madurova oblast 6. marca 2019 nemškemu veleposlaniku ukazala, naj zapusti državo, in ga obtožila „sistematičnega vmešavanja v notranje zadeve“; ker je bila odvzeta prostost tudi nekaterim tujim in lokalnim novinarjem, zaplenjena jim je bila medijska oprema, po izpustitvi pa so bili izgnani; |
|
I. |
ker je Juan Guaidó imenoval Ricarda Hausmanna za predstavnika države v Medameriški razvojni banki in Medameriški investicijski korporaciji; |
|
J. |
ker je 21. marca 2019 venezuelska obveščevalna policija pridržala Roberta Marrera, vodjo kabineta Juana Guaidója, in nasilno vstopila v prebivališče poslanca nacionalne skupščine za zvezno državo Táchira Sergia Vergare, s čimer je kršila njegovo parlamentarno imuniteto; |
|
K. |
ker sta 23. marca 2019 na mednarodnem letališču Simón Bolívar v mestu Maiquetía pristali dve letali ruskih zračnih sil z vsaj sto vojaki in ker se je to v zadnjih mesecih že večkrat zgodilo; |
|
L. |
ker je bil venezuelski sodnik Afiuni Mora 21. marca 2019 obsojen na kazen petih let zapora zaradi obtožb o „duhovni korupciji“; ker je ta sodnik v preteklosti že prestal dolgo zaporno kazen in je bil še vedno v neupravičenem hišnem priporu; |
|
M. |
ker se je 15. marca 2019 poročalo, da so venezuelskega dopisnika poljskega časopisa Gazeta Wyborcza Tomasza Surdela v Caracasu grobo napadli, ko se je vozil v svojem avtu, to pa naj bi storile posebne enote venezuelske nacionalne policije; |
|
N. |
ker so kubanske policijske sile in vojaška obveščevalna služba strateški dejavnik, ki Maduru omogoča, da ohranja nezakonito oblast; |
|
1. |
potrjuje, da priznava Juana Guaidója za legitimnega začasnega predsednika Bolivarske republike Venezuele v skladu s členom 233 venezuelske ustave, in ponovno izraža popolno podporo nacionalni skupščini, edinemu legitimnemu demokratičnemu organu Venezuele; popolnoma podpira načrt Juana Guaidója, zlasti v zvezi s končanjem zlorab, ustanovitvijo nacionalne začasne vlade in organizacijo predčasnih predsedniških volitev; pozdravlja, da sta znaten del mednarodne skupnosti in velika večina držav članic EU že priznala Guaidójevo legitimnost in poziva preostale države članice, naj to nujno storijo; |
|
2. |
obsoja hudo represijo in nasilje, ki sta privedla do pobojev in smrtnih žrtev; izraža solidarnost s prebivalci Venezuele in izreka iskreno sožalje njihovim družinam in prijateljem; |
|
3. |
ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi hudih izrednih humanitarnih razmer v Venezueli, zaradi česar so prebivalci države v veliki stiski; |
|
4. |
ponovno poziva k polnemu priznanju diplomatskih predstavnikov, ki jih imenuje legitimni začasni predsednik Bolivarske republike Venezuele Juan Guaidó, kot veleposlanikov pri EU in v njenih državah članicah; pozdravlja, da sta svet guvernerjev Medameriške razvojne banke in Medameriška investicijska korporacija Ricarda Hausmanna potrdila za guvernerja Venezuele v teh subjektih; obžaluje, da so kitajski gostitelji odložili letno sejo sveta guvernerjev Medameriške investicijske korporacije za leto 2019; |
|
5. |
obsoja zlorabe pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter brutalno zatiranje s strani varnostni organov, ki omejujejo dostavo humanitarne pomoči; obsoja, da nezakonite oborožene skupine napadajo in ustrahujejo civiliste in zakonodajalce, ki si prizadevajo za razdeljevanje pomoči; podpira pripadnike venezuelske vojske, ki odklanjajo zatiranje civilnega prebivalstva med to krizo in so dezertirali; priznava delo kolumbijskih oblasti, s katerim si prizadevajo za zaščito in oskrbo teh vojakov, ki so zvesti venezuelski ustavi in prebivalcem; |
|
6. |
ostro obsoja nadlegovanje, pridržanje in izgon številnih novinarjev, ki poročajo o razmerah v Venezueli; ponovno poziva nezakonito Madurovo oblast, naj takoj preneha zatirati politične voditelje, novinarje in člane opozicije, vključno z dobitnikom nagrade Saharova za svobodo misli Leopoldom Lópezom; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh oseb, ki so pridržane, ker so sorodniki začasnega predsednika Juana Guaidója ali člani njegove ekipe; |
|
7. |
obsoja napade Madurove varnostne službe in pridržanje Roberta Marrera, vodje kabineta začasnega predsednika Roberta Guaidója, ter nedavni nasilni vstop v hišo poslanca nacionalne skupščine Sergia Vergare; poziva k takojšnji izpustitvi Roberta Marrera; obsoja ugrabitev poslanca nacionalne skupščine Juana Requesensa in poziva k njegovi takojšnji izpustitvi; |
|
8. |
ponavlja, da je treba najti mirno rešitev za državo s svobodnimi, preglednimi in verodostojnimi predsedniškimi volitvami, ki bodo temeljile na določenem časovnem razporedu, poštenih pogojih za vse akterje, vključno z nacionalnim volilnim svetom, in preglednosti, na njih pa bodo prisotni verodostojni mednarodni opazovalci; |
|
9. |
priznava prizadevanja držav skupine iz Lime kot vodilnega regionalnega mehanizma za iskanje demokratične rešitve krize pod vodstvom Juana Guaidója kot zakonitega začasnega predsednika Venezuele; |
|
10. |
opozarja na vedno večjo migracijsko krizo v celotni regiji, priznava prizadevanja in solidarnost sosednjih držav ter poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s temi državami, ne le z zagotavljanjem humanitarne pomoči, temveč tudi z zagotavljanjem več sredstev in razvojno politiko; |
|
11. |
izraža globoko zaskrbljenost zaradi organiziranega kriminala v Venezueli, njegovega širjenja in čezmejnega delovanja, zlasti v Kolumbiji, ki ogroža stabilnost celotne regije; |
|
12. |
poziva k dodatnim sankcijam, ki bi se nanašale na premoženje nezakonitih državnih organov v tujini in na tiste posameznike, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic in zatiranje; meni, da morajo organi EU zato omejiti njihovo gibanje, pa tudi gibanje njihovih najbližjih sorodnikov, in zamrzniti njihovo premoženje ter vizume; |
|
13. |
je seznanjen z ustanovitvijo mednarodne kontaktne skupine in meni, da je treba preprečiti, da bi jo nezakoniti Madurov režim uporabil kot strategijo za zavlačevanje reševanja krize in ohranitev oblasti; ugotavlja, da kontaktna skupina zaenkrat ne dosega oprijemljivih rezultatov, saj bi moral biti njen glavni namen ustvarjanje pogojev, ki lahko privedejo do predčasnih predsedniških volitev in olajšajo dostavo humanitarne pomoči za zadovoljitev nujnih potreb venezuelskega prebivalstva; poziva mednarodno kontaktno skupino, naj sodeluje s skupino iz Lime kot vodilnim regionalnim akterjem; v zvezi s tem poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v sodelovanju z Evropskim parlamentom ponudi svoje strokovno znanje na področju pomoči pri izvedbi volitev; |
|
14. |
poziva države članice, visoko predstavnico/podpredsednico in države v regiji, naj preučijo možnost ustanovitve konference mednarodnih donatorjev, da bi se zagotovila široka finančna podpora za prenovo in prehod v demokracijo; |
|
15. |
odločno podpira poziv generalnega sekretarja OZN, naj se v zvezi z žrtvami, o katerih se poroča, izvede neodvisna in celovita preiskava; opozarja, da je EU zavezana multilateralizmu v okviru OZN, da bi se preprečila humanitarna katastrofa z hujšimi posledicami; ponovno poudarja, da v celoti podpira vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanju in pri privedbi odgovornih za nasilje in kršitve človekovih pravic pred sodišče, podpira pa tudi začetek preiskave po predhodnih preiskavah kaznivih dejanj nezakonite Madurove oblasti, pri čemer nekatera pomenijo huda kazniva dejanja zoper človečnost; |
|
16. |
obsoja vpliv kubanskega režima v Venezueli, ki z uporabo agentov prispeva k destabilizaciji demokracije in krepitvi političnega zatiranja venezuelski demokratičnih sil; poudarja, da bi lahko taki posegi vplivali na odnose med EU in Kubo, vključno s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; |
|
17. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav. |
(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/107 |
P8_TA(2019)0328
Stanje na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem (2018/2965(RSP))
(2021/C 108/10)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju členov 2, 4, 5, 6, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), |
|
— |
ob upoštevanju člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju členov 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja o vprašanjih, povezanih z imenovanjem sodnikov slovaškega ustavnega sodišča, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 110. plenarnem zasedanju (Benetke, 10. in 11. marec 2017), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja o ustavnih ureditvah in delitvi oblasti ter neodvisnosti sodstva in organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj na Malti, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 117. plenarnem zasedanju (Benetke, 14. in 15. december 2018), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019)0012) z dne 23. januarja 2019, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o državljanstvu EU naprodaj (1) in skupne izjave Komisije in malteških organov z dne 29. januarja 2014 o malteškem programu za posamezne vlagatelje, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (2) ter resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (3), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o pravni državi na Malti (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem (5) ter svojih prejšnjih resolucij z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem (6), z dne 14. septembra 2016 o nedavnih razvoju dogodkov na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (7), in z dne 15. novembra 2017 o stanju pravne države in demokracije na Poljskem (8). |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove (9), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (10), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije (11), ter svojih prejšnjih resolucij z dne 10. junija 2015 (12), 16. decembra 2015 (13) in 17. maja 2017 (14) o razmerah na Madžarskem, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o pravni državi v Romuniji (15), |
|
— |
ob upoštevanju poročila z dne 22. marca 2018 o obisku ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za proračunski nadzor na Slovaškem od 7. do 9. marca 2018, |
|
— |
ob upoštevanju poročila z dne 30. januarja 2019 o misiji za ugotavljanje dejstev Odbora za proračunski nadzor na Slovaškem od 17. do 19. decembra 2018, |
|
— |
ob upoštevanju poročila z dne 11. januarja 2018 o obisku ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (PANA) na Malti od 30. novembra do 1. decembra 2017, |
|
— |
ob upoštevanju poročila z dne 16. novembra 2018 o obisku ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za proračunski nadzor na Malti in Slovaškem od 17. do 20. septembra 2018, |
|
— |
ob upoštevanju predstavitev in izmenjav mnenj, ki jih je organizirala delovna skupina s splošnim mandatom za spremljanje stanja na področju pravne države in boja proti korupciji v EU in obravnavanje konkretnih primerov, zlasti na Malti in Slovaškem (skupina za spremljanje pravne države), ki jo je 4. junija 2018 ustanovil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zlasti z Odborom strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma pri Svetu Evrope (MONEYVAL), Skupino držav proti korupciji (GRECO), nacionalnimi ustanovami in organi, predstavniki Evropske komisije, agencijami EU, kot je EUROPOL, in različnimi deležniki, tudi predstavniki civilne družbe in žvižgači na Malti in na Slovaškem, |
|
— |
ob upoštevanju pisma predsednika vlade Malte z dne 13. marca 2019, |
|
— |
ob upoštevanju vprašanja Komisiji o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem (O-000015/2019 – B8-0017/2019), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika, |
|
A. |
ker je bila 4. junija 2018 ustanovljena skupina za spremljanje pravne države (ROLMG) s splošnim mandatom za spremljanje stanja na področju pravne države in boja proti korupciji v EU in obravnavanje konkretnih primerov, zlasti na Malti in Slovaškem; |
|
B. |
ker morajo biti za Unijo in njene države članice pravna država, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati; |
|
C. |
ker člen 6(3) PEU potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah ter kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije; |
|
D. |
ker EU deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah; |
|
E. |
ker tega, da država članica sistematično zavrača spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije in Pogodb, h katerim se je sicer prostovoljno zavezala, ni mogoče upravičiti ne z nacionalno suverenostjo ne subsidiarnostjo; |
|
F. |
ker se je skupina ROLMG večkrat sestala z različnimi deležniki, pri čemer se je osredotočila zlasti na razmere na Malti in na Slovaškem; ker je ta skupina po umoru novinarke Viktorie Marinove organizirala izmenjavo mnenj o varnosti novinarjev v Bolgariji; ker so na tem srečanju razpravljali tudi o začasnem pridržanju novinarjev Attile Bira in Dimitra Stojanova, ki sta raziskovala domnevno goljufijo z evropskimi sredstvi v Romuniji in Bolgariji; |
|
G. |
ker so umori Daphne Caruana Galizia na Malti, Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove na Slovaškem ter Viktorie Marinove v Bolgariji pretresli evropsko javnost in vznemirili novinarje v EU; |
|
H. |
ker so bili v preiskavah teh umorov identificirani številni osumljenci, niso pa osvetlile najpomembnejšega vidika, in sicer kdo bi lahko bili naročniki teh umorov; ker so bile na Malti obtožene tri osebe, policijske in sodne preiskave umora pa še potekajo; |
|
I. |
ker skupina ROLMG ni mogla preveriti, kakšno je dejansko stanje teh preiskav, saj se organi upravičeno sklicujejo na to, da je treba pri primerih umora zagotoviti zaupnost in s tem napredek pri preiskavah; |
|
J. |
ker je skupina ROLMG preučila številna problematična področja v zvezi s pravno državo na Malti in na Slovaškem, zlasti področja, ki sta jih raziskovala Daphne Caruana Galizia in Ján Kuciak; |
|
K. |
ker je skupina ROLMG sproti prejemala informacije, tudi od sorodnikov Daphne Caruana Galizia, o zahtevi po celoviti in neodvisni javni preiskavi umora te novinarke, zlasti okoliščin, v katerih se je zgodil, odziva javnih organov nanj in ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da do podobnega umora ne bi več prišlo; |
|
L. |
ker se raven sodelovanja z Europolom razlikuje glede na preiskavo; |
|
M. |
ker je zlasti v zvezi z Malto prejšnji direktor Europola izpostavil nezadostno sodelovanje med malteškimi organi in Europolom, ki pa se je po kasnejši oceni njegovega naslednika izboljšalo in je zadovoljivo; ker so predstavniki skupine ROLMG poslancem Evropskega parlamenta povedali, da preiskava kljub aretaciji treh osumljencev ni zaključena; ker so bili strokovnjaki Europola imenovani za izvajanje specifičnih nalog v okviru sodne preiskave; |
|
N. |
ker v zvezi z zasegom telefona novinarke Pavle Holcove na Slovaškem še kar ni jasno, kako je bil zasežen in kako je Europol prišel do podatkov z njega, čeprav je nakazal, da bo podprl analizo telefona; |
|
O. |
ker obstajajo resni pomisleki glede boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu v EU, tudi na Malti in na Slovaškem, in ker bi to utegnilo omajati zaupanje državljanov v javne institucije, kar bi lahko privedlo do nevarnih povezav med kriminalnimi združbami in javnimi organi; |
|
P. |
ker je obsežni evropski konzorcij raziskovalnih novinarjev raziskoval in obširno objavljal o raziskavah, ki jih je objavila Daphne Caruana Galizia; |
|
Q. |
ker je zlasti boj proti pranju denarja v EU neustrezen, tudi zaradi vrzeli pri izvajanju zakonodaje EU na tem področju, kar dokazujejo nedavni primeri pomanjkljivega izvrševanja predpisov glede preprečevanja pranja denarja v zvezi z velikimi bančnimi ustanovami v različnih državah članicah; |
|
R. |
ker je Evropski bančni organ (EBA) v svojem priporočilu iz julija 2018, naslovljenem na malteško finančno obveščevalno enoto, ugotovil, da je boj proti pranju denarja na Malti splošno in sistematično pomanjkljiv, zlasti v primeru banke Pilatus, a je tudi priznal, da je akcijski načrt malteške finančne obveščevalne enote korak v pravo smer; ker je Komisija naknadno ugotovila, da je malteška finančna obveščevalna enota kršila svoje obveznosti iz zakonodaje EU na področju preprečevanja pranja denarja in ni v celoti izvedla priporočila Evropskega bančnega organa; ker je zato Komisija novembra 2018 sprejela mnenje o tej zadevi; |
|
S. |
ker je malteški bančni sektor velik, v njem pa delujejo tudi nekatere posebne bančne institucije, ki niso skladne z vsemi regulativnimi standardi in zahtevami, kot je razvidno iz primera banke Pilatus, ki ji je Evropska centralna banka odvzela dovoljenje; |
|
T. |
ker poročilo o preiskavi v primeru Egrant ni javno dostopno; ker razpoložljive ugotovitve ne potrjujejo domnev o lastniških povezavah podjetja Egrant Inc. in malteškega predsednika vlade in njegove žene; ker imajo dostop do popolnega necenzuriranega poročila o preiskavi samo predsednik vlade, minister za pravosodje, vodja kabineta predsednika vlade in tiskovni predstavnik predsednika vlade; |
|
U. |
ker zatem ni bila sprožena preiskava za ugotovitev dejanskega lastništva podjetja Egrant, torej še vedno ni znano; |
|
V. |
ker je po razkritjih, da naj bi bil dejanski lastnik podjetja 17 Black glavni izvršni direktor skupine Tumas Group, ki ji je malteška vlada oddala javno naročilo za gradnjo elektrarne Electrogas na Malti, še toliko bolj očitno, da je potrebna večja preglednost glede finančnih interesov in povezav s člani vlade, kot so vodja kabineta predsednika vlade, sedanji minister za turizem in nekdanji minister za energetiko; |
|
W. |
ker so vodja kabineta predsednika vlade, sedanji minister za turizem in nekdanji minister za energetiko edini visoki državni uradniki katere koli države članice EU, za katere je bilo ugotovljeno, da so dejanski lastniki pravne osebe, izpostavljene v panamskih dokumentih; ker je nekdanji minister za energetiko pričal pred delegacijo Evropskega parlamenta o uporabi subjektov, ki jih ima v lasti, in je s svojimi izjavami izpodbijal dokumente, objavljene v teh razkritjih; |
|
X. |
ker to, da novinarji niso varni in da je civilna družba zaradi nadlegovanja in ustrahovanja vse bolj potisnjena v ozadje, ogroža nadzor nad izvršno oblastjo in spodkopava državljansko udeležbo državljanov; |
|
Y. |
ker se zoper novinarje, še zlasti raziskovalne novinarje, vse pogosteje uporabljajo tako imenovane strateške tožbe za preprečevanje udeležbe javnosti, ki so namenjene izključno oviranju njihovega dela; |
|
Z. |
ker se mora družina Daphne Caruana Galizia tudi po njeni smrti še vedno ukvarjati s sovražnimi kampanjami in tožbami zaradi obrekovanja, ki so jih vložili tudi člani malteške vlade, in ker je namestnik predsednika vlade izjavil, da se mu umik teh tožb ne zdi potreben; |
|
AA. |
ker morajo družina in prijatelji Daphne Caruana Galizia ter aktivisti civilne družbe prestajati tudi sedanje razmere na njej posvečenem začasnem spominskem obeležju, kjer se odstranjujejo in uničujejo spominski predmeti; |
|
AB. |
ker je Beneška komisija v svojem mnenju o Malti, sprejetem na 117. plenarni seji dne 14.–15. decembra 2018 (16), poudarila pozitivno obveznost držav, da novinarje zaščitijo, kot neposredno povezano s pravno državo, in je vztrajala, da je mednarodna obveznost vlade Malte zagotoviti dejavno vlogo medijev in civilne družbe pri tem, da od organov oblasti zahtevajo prevzemanje odgovornosti (17); |
|
AC. |
ker je Beneška komisija poudarila, da je bila ustanovitev Odbora za imenovanje sodnikov leta 2016 pozitiven korak malteških oblasti, da pa ostaja kljub temu še vedno nekaj zaskrbljujočih točk, kar zadeva neodvisnost sodstva, zlasti glede organizacije pristojnosti pregona in sodnega sistema ter glede splošne delitve in ravnovesja oblasti v državi, ki se očitno preveša na stran izvršne, zlasti pa k ministrskemu predsedniku, ki uživa zelo obsežen sklop pooblastil, vključno z raznimi postopki imenovanja, na primer članov sodnih organov, kar pa ni uravnoteženo s solidnim sistemom nadzora in ravnotežja (18); |
|
AD. |
ker je Beneška komisija izjavila, da je sedanji sistem delitve pristojnosti pregona med policijo in generalnim državnim tožilcem na Malti zelo dvoumen in problematičen s stališča delitve oblasti; ker je ugotovila tudi, da je splošni javni tožilec, ki je pristojen za pregon, hkrati pa je tudi pravni svetovalec vlade in predseduje malteškemu finančnemu preiskovalnemu uradu (FIAU), na položaju z zelo veliko močjo, ki je problematičen s stališča načela demokratičnega nadzora in ravnotežja ter delitve oblasti (19); |
|
AE. |
ker je delegacija Beneške komisije ugotovila, da je po poročilu Komisije za celovito reformo sodnega sistema leta 2013 prihodnja ločitev vlog generalnega državnega tožilca zdaj na Malti splošno sprejeta (20); ker je malteška vlada napovedala, da bo začela zakonodajni postopek za to ločitev; |
|
AF. |
ker je Beneška komisija izjavila, da ima sodstvo poleg nalog pregona, ki jih imata generalni državni tožilec in policija, tudi možnost sprožanja preiskav in da se zdi, da med sodnimi in policijskimi preiskavami sploh ni nobenega usklajevanja (21); |
|
AG. |
ker je Beneška komisija poudarila tudi, da sta pomanjkljivosti stalne protikorupcijske komisije njena sestava, saj člane imenuje ministrski predsednik, čeprav se mora posvetovati z opozicijo, pa tudi naslovniki njenih poročil, in sicer minister za pravosodje, ki nima preiskovalnih pooblastil, zaradi česar imajo poročila zelo redko za posledico dejanske preiskave in pregon (22); |
|
AH. |
ker je Beneška komisija ugotovila, da bi moral biti policijski komisar imenovan po postopku javnega natečaja; splošna javnost bi morala dojemati policijskega komisarja kot politično nevtralno osebo (23); |
|
AI. |
ker je Malta začela postopek raziskave morebitnih ustavnih reform pod nadzorom predsednika Malte, pri katerem sodelujejo različne politične sile in civilna družba ter bo za večji del njegove izvedbe potrebna dvotretjinska večina v parlamentu; |
|
AJ. |
ker je to, da Parlament spremlja poslabševanje razmer na področju pravne države v državah članicah, bistveni del evropske demokracije, in ker mu oblika skupine za spremljanje pravne države omogoča, da razmere spremlja od blizu in se povezuje z organi oblasti in civilno družbo države članice; |
|
AK. |
ker Komisija kljub obširno podprtim resolucijam Evropskega parlamenta (24) še vedno ni predstavila predloga za celovit in neodvisen mehanizem za letno spremljanje razmer glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic v vseh državah članicah; |
|
AL. |
ker to, da države članice EU uporabljajo sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje, močno ogroža boj proti pranju denarja, spodkopava vzajemno zaupanje in celovitost schengenskega območja, omogoča pristop državljanov tretjih držav zgolj na podlagi nakopičenega bogastva namesto na podlagi koristnega znanja, spretnosti ali humanitarnih premislekov ter povzroča dejansko razprodajo državljanstva EU; ker je Komisija izrecno izjavila, da ne podpira več malteške sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje; |
|
AM. |
ker je Komisija objavila poročilo o shemah državljanstva in prebivanja za vlagatelje, v katerem je predstavila sedanjo prakse in opredelila nekatera tveganja, ki jih te sheme pomenijo za EU, zlasti v zvezi z varnostjo, pranjem denarja, utajo davkov in korupcijo; |
|
AN. |
ker je malteška vlada sklenila zaupni sporazum za izvajanje malteške sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje z zasebno družbo Henley & Partners in tako onemogočila preverjanje, ali so sporazumni postopki, obseg prodaje in drugi pogoji v skladu z malteškim pravom, pravom EU in mednarodnim pravom ter s pomisleki glede varnosti; |
|
AO. |
ker izvajanje zahteve glede prebivališča za prosilce v malteški shemi za državljanstvo in prebivanja za vlagatelje ni v skladu s pogoji takih shem, dogovorjenih s Komisijo leta 2014; ker Komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov za obravnavo neupoštevanja te zahteve; |
|
AP. |
ker domneve o tem, da malteški uradniki prodajajo zdravstvene in schengenske vizume v Libiji in Alžiriji, niso bile v celoti preiskane (25); |
|
AQ. |
ker so novinarji ob obisku delegacije skupine ROLMG na Slovaškem navedli, da v okolju, v katerem delujejo, ni mogoče vedno zagotoviti popolne neodvisnosti in varnosti; ker je bilo v primeru RTVS (Radio in televizija Slovaške) zaznano politično vplivanje na delo novinarjev, na primer z objavo kratkih smernic za novice; |
|
AR. |
ker je zakon o državnem tisku na Slovaškem v reviziji, kar je priložnost za povečanje medijske svobode in varnosti novinarjev; ker bi sedanji zakonodajni predlog utegnil omejevati svobodo medijev; |
|
AS. |
ker se poroča o korupciji in goljufijah na Slovaškem, tudi s kmetijskimi skladi EU, v katero je vpletena Plačilna agencija za kmetijstvo, kar bi si zaslužilo poglobljene neodvisne preiskave; nekatere dejansko preiskuje OLAF in v zvezi z njimi je odbor Parlamenta za proračunski nadzor tudi izvedel misijo za ugotavljanje dejstev na Slovaškem decembra 2018; ker ima Slovaška med vsemi državami članicami EU največje stopnje razkritja nepravilnosti in goljufij (26); |
|
AT. |
ker so člani skupine ROLMG zaskrbljeni glede neodvisnosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter neodvisnosti sodstva na Slovaškem, zlasti zaradi politizacije in nepreglednosti pri postopkih izbire in imenovanja, na primer za mesto generalnega direktorja policije; |
|
AU. |
ker so po umoru Jána Kuciaka odstopili ministrski predsednik in drugi visoki člani vlade, namestnik vrhovnega državnega tožilca in načelnik policije; |
|
AV. |
ker zakonodajni postopek v zvezi z reformo postopka za izbiro sodnikov ustavnega sodišča na Slovaškem ni bil dokončan in bo prihodnji postopek izbire ustavnih sodnikov, ki bodo nadomestili devet tistih, ki se bodo upokojili, potekal po sedaj veljavnem postopku; ker je ta izbirni postopek trenutno zaustavljen v slovaškem parlamentu; |
|
AW. |
ker so člani delovne skupine ROLMG med svojo misijo opazili zavzetost za ohranjanje standardov pravne države, ki so jo pokazali različno osebje slovaških javnih organov in člani civilne družbe; |
|
AX. |
ker je Slovaška na svetovnem indeksu svobode tiska Novinarjev brez meja za leto 2018 uvrščena na 27. mesto (v primerjavi s 17. leta 2017), Malta pa se je s 47. spustila na 65. mesto, medtem ko je Bolgarija med vsemi državami članicami EU uvrščena na najnižje, to je 111. mesto, kar je nazadovanje v primerjavi s 109. mestom leta 2017; |
|
AY. |
ker je Malta na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International uvrščena na 51. mesto (nazadovanje v primerjavi s 46. mestom leta 2017), Slovaška na 57. (nazadovanje v primerjavi s 54. leta 2017) in Bolgarija na 77. mesto (nazadovanje v primerjavi z 71. mestom leta 2017); ker je uvrstitev vseh treh držav znatno nižja od povprečja EU (27) |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
|
1. |
ostro obsoja nenehna prizadevanja vedno več vlad držav članic, da bi omajala pravno državo, delitev oblasti in neodvisnost sodstva; je zaskrbljen, ker je kljub temu, da je večina držav članic sprejela zakonodajo za zagotovitev neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v skladu s standardi Sveta Evrope, uveljavljanje teh standardov še vedno težavno; |
|
2. |
opozarja, da je pravna država del varstva vseh vrednot iz člena 2 PDEU in osnovni pogoj zanje; poziva vse zadevne akterje na ravni EU in na nacionalni ravni, vključno z vladami, parlamenti in sodstvom, naj si pospešeno prizadevajo za podporo in okrepitev pravne države; |
|
3. |
zelo zaskrbljeno gleda na naraščajoče grožnje, ki dušijo novinarje in medijsko svobodo, rastoče javno blatenje in splošno slabitev novinarskega poklica, vedno večjo ekonomsko koncentracijo v panogi ter širjenje dezinformacij; opozarja, da močna demokracija na podlagi pravne države ne more delovati brez močne in neodvisne četrte veje oblasti; |
|
4. |
poziva Svet, naj preuči in nadalje spremlja vse predloge Komisije in Parlamenta v zvezi s postopki kršitev in postopkom iz člena 7 PEU, zlasti s hitrimi ukrepi na podlagi obrazloženega predloga Komisije z dne 20. decembra 2017 o Poljski ter s prednostno uvrstitvijo razmer na Madžarskem na dnevni red Sveta, z takojšnjim in popolnim obveščanjem Parlamenta v vseh fazah postopka ter s povabilom Parlamenta na predstavitev obrazloženega predloga o Madžarski v Svetu; |
PREISKAVE IN ORGANI ZA PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KAZNIVIH DEJANJ
|
5. |
poziva vlado Malte, naj nemudoma uvede polno in neodvisno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia, ter naj posebno pozornost nameni okoliščinam, ki so omogočile, da se je umor zgodil, odzivu javnih organov in ukrepom, ki se lahko uvedejo za zagotovitev, da se tak umor ne bo več primeril; |
|
6. |
odločno poziva malteško vlado, naj javno in nedvoumno obsodi vsakršen sovražni govor zoper pokojno Daphne Caruana Galizia in nespoštovanje spomina nanjo; poziva k odločnemu ukrepanju proti vsem javnim uradnikom, ki netijo sovraštvo; |
|
7. |
meni, da je izredno pomembno poiskati rešitev za spominsko obeležje za Daphne Caruana Galizia v Valletti v sodelovanju z njeno družino in civilno družbo, da bo lahko neovirano ohranjan spomin nanjo; |
|
8. |
poziva zadevne malteške organe, naj objavijo celotno necenzurirano poročilo o sodni preiskavi „Egrant“; |
|
9. |
poziva vladi Malte in Slovaške, naj zagotovita, da organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj hitro in v celoti preiščejo vse indice kaznivih dejanj, tudi kadar jih razkrijejo žvižgači in novinarji, zlasti na primer v domnevnih primerih korupcije, finančnih kaznivih dejanj, pranja denarja, goljufij in davčne utaje, o katerih sta poročala Daphne Caruana Galizia in Ján Kuciak; |
|
10. |
poziva institucije in države članice EU, naj sprožijo neodvisno mednarodno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia in domnevnih primerov korupcije, finančnih kaznivih dejanj, pranja denarja, goljufij in davčne utaje, o katerih je umorjena poročala in v katere so vpleteni sedanji in nekdanji visoki javni uradniki na Malti; |
|
11. |
obžaluje, da se niso bili vsi člani malteške vlade, na primer minister za turizem in nekdanji minister za energetiko, pripravljeni sestati z delegacijo skupine ROLMG ter da se delegacija ni mogla sestati s predstavniki družbe Nexia BT, na primer z njenim upravnim partnerjem; |
|
12. |
zaskrbljeno ugotavlja, da malteške oblasti sploh niso izdale uradne zahteve za pravno pomoč nemški zvezni kriminalistični policiji („Bundeskriminalamt“), da bi dobile dostop do podatkov, shranjenih na prenosnih računalnikih in trdih diskih Daphne Caruana Galizia po tem, ko jih je njena družina predala nemškim oblastem; |
|
13. |
pozdravlja, da so slovaške oblasti že vložile obtožnico zoper domnevne naročnike in izvajalce umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; poziva organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljujejo preiskave na nacionalni in mednarodni ravni, tudi tako, da podaljšajo sporazum o skupni preiskovalni skupini po aprilu 2019 in zagotovijo, da se vsi vidiki tega primera dodobra preiščejo, vključno z morebitnimi političnimi povezavami s temi kaznivimi dejanji; |
|
14. |
ugotavlja, da je preiskava umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove razkrila druge kriminalne dejavnosti, tudi domnevni načrt za umor tožilcev Petra Šufliarskega in Maroša Žilinke ter odvetnika Daniela Lipšica; ugotavlja, da naj bi zaradi možne vpletenosti policistov v preverjanje policijskih datotek ciljnih oseb nadaljnjo preiskavo po skupni odločitvi generalnega tožilca in posebnega tožilca izvedel policijski inšpektorat ministrstva za notranje zadeve; sklene, da bo še naprej spremljal dogajanje v zvezi s tem; |
|
15. |
pozdravlja ustanovitev Raziskovalnega centra Ján Kuciak, projekta Daphne, ki ga je konec leta 2018 ustvarilo več novinarjev, in projekta Daphne Forbidden Stories (Prepovedane zgodbe), ki ga je marca 2018 ustanovilo 18 konzorcijev raziskovalnih novinarjev, da bi nadaljevali delo novinarke Daphne tam, kjer se je prenehalo; ugotavlja, da so bila šest mesecev od začetka projekta Daphne v njegovi prvi publikaciji objavljena nova razkritja; |
|
16. |
poziva Komisijo in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), naj izvedeta poglobljeno preiskavo vseh primerov, s katerimi so se seznanile ad-hoc delegacije Parlamenta leta 2018, in sicer domnev o korupciji in goljufijah, tudi v zvezi s kmetijskimi skladi EU in morebitnimi napačnimi spodbudami za prilaščanje zemljišč; |
|
17. |
poziva malteško vlado, naj sproži preiskavo razkritij panamskih dokumentov in povezav med podjetjem „17 Black“ s sedežem v Dubaju in ministrom za turizem, nekdanjim ministrom za energetiko ter vodjo kabineta ministrskega predsednika; |
|
18. |
poziva vladi Malte in Slovaške ter vse države članice EU in njihove organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, naj pospešijo boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, da bi povrnile zaupanje javnosti v lastne institucije; |
|
19. |
je seznanjen s sprejetjem dodatka z dne 22. marca 2019 k drugemu poročilu o skladnosti Slovaške, ki ga je pripravila skupina GRECO, v zvezi s preprečevanjem korupcije med poslanci, sodniki in tožilci; poziva slovaško vlado, naj v celoti izvaja vsa priporočila; |
|
20. |
je seznanjen s sprejetjem z dne 23. marca 2019 petega ocenjevalnega poročilo o Malti, ki ga je pripravila skupina GRECO; poziva malteško vlado, naj čim prej odobri objavo tega poročila in v celoti izvaja vsa priporočila; |
|
21. |
je zelo zaskrbljen zaradi morebitne vpletenosti slovaške vlade v ugrabitev vietnamskega državljana iz Nemčije in poziva k pripravi celovitega preiskovalnega poročila ob stalnem sodelovanju z nemškimi organi oblasti, tudi o domnevni vpletenosti nekdanjega ministra za notranje zadeve v to; |
|
22. |
je zaskrbljen zaradi domnev o korupciji, nasprotju interesov, nekaznovanju in pojavu vrtljivih vrat v slovaških krogih na oblasti; je osupel, da sta bila nekdanji višji policijski uradnik Nacionalne kazenske agencije (NAKA) in nekdanji načelnik policije po njunem odstopu imenovana za svetovalca ministrstva za notranje zadeve, tudi v republiki Češki; ugotavlja, da je načelnik policije zdaj odstopil z mesta svetovalca ministrstva za notranje zadeve, potem ko so prišla na dan medijska poročila o poizvedbah o Jánu Kuciaku v policijski podatkovni bazi pred njegovim umorom, ki naj bi jih domnevno naročil nekdanji načelnik policije; |
|
23. |
pozdravlja zavzetost slovaških in malteških državljanov ter organizacij civilne družbe v boju za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poziva vladi Slovaške in Malte, naj v celoti podpirata to državljansko udejstvovanje in naj od njega ne odvračata; |
|
24. |
poziva vlade Malte, Slovaške in Bolgarije, naj še naprej olajšujejo vse oblike sodelovanja z Europolom, tudi tako, da to agencijo v celoti vključijo in ji proaktivno nudijo poln dostop do spisov, povezanih s preiskavami; |
|
25. |
poziva Komisijo, naj zagotovi jasne smernice o načinih in pravnem okviru glede izmenjave podatkov in dokazov med organi držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter med slednjimi in agencijami EU, tudi z uporabo evropskega preiskovalnega naloga; |
|
26. |
opaža, da sedanji proračunski in človeški viri ter mandata Europola in Eurojusta ne zadostujeta, da bi te agencije nudile polno in proaktivno dodano vrednost EU pri izvajanju preiskav, kot v primerih umorov Daphne Caruana Galizia, Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; poziva, naj se Europolu in Eurojustu v bližnji prihodnosti namenijo dodatna sredstva za tovrstne preiskave; |
|
27. |
poudarja, da so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodni organi del sistema sodelovanja EU; meni, da bi morali zato institucije, organi in agencije EU proaktivno ukrepati, da bi odpravili pomanjkljivosti nacionalnih organov, in se mu zdi zaskrbljujoče, da se ti ukrepi institucij, organov in agencij EU redno začenjajo šele po tem, ko so informacije že razkrili novinarji in žvižgači; |
|
28. |
poziva Komisijo in Svet, naj povečata proračun Europola glede na operativne in strateške potrebe, opredeljene med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ter okrepita mandat Europola, da bo lahko bolj proaktivno sodeloval pri preiskavah vodilnih organiziranih kriminalnih združb v državah članicah, če obstajajo resni dvomi o neodvisnosti in kakovosti teh preiskav, na primer tako, da imajo možnost proaktivno vzpostavljati skupne preiskovalne skupine v takih primerih; |
|
29. |
poziva Eurojust in prihodnje Evropsko javno tožilstvo (EJT), naj optimalno sodelujeta v preiskavah, ki zadevajo finančne interese EU, zlasti v zvezi z državami članicami, ki se niso pridružile EJT; v ta namen poziva države članice in institucije EU, naj pripomorejo k hitri ustanovitvi EJT, in meni, da bi morale vse države članice, ki še niso najavile svoje namere o pridružitvi EJT, to storiti; |
|
30. |
poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe v zvezi z resolucijama Parlamenta, v katerih je ta pozval k beleženju primerov najboljše prakse pri preiskovalnih tehnikah po EU, da bi poenostavili razvoj skupne preiskovalne prakse v EU (28); |
USTAVNI IZZIVI NA MALTI IN SLOVAŠKEM
|
31. |
pozdravlja izjave vlade Malte glede izvajanja priporočil iz nedavnega poročila Beneške komisije; |
|
32. |
pozdravlja ustanovitev skupine, v kateri bodo člani vlade in opozicije sodelovali pri iskanju možnosti za reformo ustave; |
|
33. |
pozdravlja nedavno napoved malteške vlade o začetku zakonodajnih postopkov za izvajanje različnih priporočil Beneške komisije; poziva vlado in parlament Malte, naj brez izjeme izvajata vsa priporočila Beneške komisije, tudi retroaktivno, če je to primerno, da bi zagotovila uskladitev preteklih in sedanjih odločitev, stališč in struktur s temi priporočili, še zlasti,
|
|
34. |
ugotavlja, da je v teku postopek izbora in imenovanja sodnikov ustavnega sodišča na Slovaškem, saj se je februarja iztekel mandat devetih od 13 sodnikov; poudarja, da morajo predpisi, ki urejajo ta postopek izbora in imenovanja, ter kvalifikacije in zahteve izpolnjevati najvišje možne standarde glede preglednosti, nadzora in odgovornosti v skladu s tozadevnimi sklepi Beneške komisije (29); je zaskrbljen, ker ta izbirni postopek v slovaškem parlamentu ne napreduje; |
|
35. |
poziva k uporabi preglednih, nedvoumnih in objektivnih pravil in postopkov za izbor novega vodje slovaške policije leta 2019, ki bodo zagotavljali neodvisnost in nevtralnost te funkcije; ugotavlja, da je izbirni postopek v teku in da bodo kandidati kmalu sodelovali na predstavitvah v pristojnem odboru slovaškega parlamenta; poziva, naj bodo te predstavitve javne; |
SHEME DRŽAVLJANSTVA IN PREBIVALIŠČA ZA VLAGATELJE TER VIZUMI
|
36. |
poziva vlado Malte, naj ukine svojo shemo državljanstva in prebivališča za vlagatelje ter naroči neodvisno in mednarodno preiskavo o vplivu te prodaje na malteške zmogljivosti za preprečevanje pranja denarja, nadaljnji čezmejni kriminal in integriteto schengenskega območja; |
|
37. |
poziva vlado Malte, naj vsako leto objavi samostojen seznam vseh, ki so kupili malteško državljanstvo in državljanstvo EU, in zagotovi, da kupci niso na seznamu skupaj s tistimi, ki so svoje malteško državljanstvo pridobili na druge načine; poziva vlado Malte, naj zagotovi, da bodo vsi ti novi državljani pred nakupom dejansko prebivali eno leto na Malti, kot je bilo dogovorjeno s Komisijo pred začetkom programa; poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila, da se v prihodnje spoštuje prvotno razumevanje zadeve; |
|
38. |
pozdravlja, da je Komisija, ko je bila zaprošena za pojasnila, februarja 2019 jasno izjavila, da nikakor ne podpira malteških shem državljanstva in prebivališča za vlagatelje; |
|
39. |
poziva vlado Malte, naj v celoti razkrije in prekine pogodbo z družbo Henley & Partners, zasebnim podjetjem, ki trenutno izvaja shemo malteškega državljanstva in prebivališča, in sicer brez posledic za javne finance v primeru prekinitve ali prekinitve; |
|
40. |
poziva Komisijo, naj preuči, ali so pogodbe, sklenjene med organi držav članic in zasebnimi podjetji, ki urejajo in predajajo v zunanje izvajanje sheme državljanstva in prebivališča za vlagatelje, skladne s pravom EU in mednarodnim pravom ter z varnostnimi vidiki; |
|
41. |
pozdravlja objavo poročila Komisije o shemah državljanstva in prebivališča za vlagatelje, vendar je zaskrbljen, ker nudi le malo podatkov; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja obseg in učinek različnih shem državljanstva in prebivališča za vlagatelje v EU, pri čemer naj se posebej osredotoči na postopke skrbnega pregleda, profile in dejavnosti upravičencev, morebitne učinke na čezmejni kriminal in integriteto schengenskega območja; poziva države članice, naj čim prej postopno opustijo vse obstoječe programe državljanstvo za naložbe ali prebivališče za naložbe; poziva Komisijo, naj medtem v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma izrecno obravnava sheme državljanstva in prebivališča za vlagatelje ter naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo določal jasne omejitve za te sheme; |
|
42. |
poziva Komisijo, naj na podlagi svojega poročila o shemah državljanstva in prebivališča za vlagatelje v različnih državah članicah EU posebej preuči učinke malteške vladne sheme državljanstva in prebivališča za vlagatelje na integriteto schengenskega območja; |
|
43. |
poziva Europol in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, naj opravita skupno oceno ogroženosti zaradi posledic shem državljanstva in prebivališča za vlagatelje v državah članicah EU na boj proti organiziranemu kriminalu in integriteto schengenskega območja; |
|
44. |
poziva vlado Malte, naj v celoti preišče obtožbe v zvezi z množično prodajo schengenskih in zdravstvenih vizumov, tudi domnevno vpletenost nekdanjih ali sedanjih visokih malteških vladnih uradnikov, kot sta vodja kabineta v uradu predsednika vlade in Neville Gafa; |
VARNOST NOVINARJEV IN NEODVISNOST MEDIJEV
|
45. |
poziva slovaško vlado, naj zagotovi varnost novinarjev; obžaluje pomanjkanje preglednosti v zvezi z lastništvom medijev; izraža dvom glede neodvisnosti in kakovosti javnih medijev po odhodu številnih novinarjev RTVS; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sedanji predlog zakona o tisku utegnil omejevati svobodo medijev; |
|
46. |
je zaskrbljen zaradi izjav slovaških politikov, ki dvomijo v koristi neodvisnega novinarstva in javnih medijev, kot so javne izjave nekdanjega predsednika vlade, na primer na novinarski konferenci 2. oktobra 2018; |
|
47. |
ponovno poziva zadevne člane malteške vlade, naj zagotovijo takojšen umik tožbe zaradi obrekovanja zoper žalujočo družino Daphne Caruana Galizia, naj se vzdržijo uporabe zakonov o obrekovanju za zamrznitev bančnih računov kritičnih novinarjev ter naj sprejmejo reformo zakonov o obrekovanju, ki se uporabljajo za onemogočanje novinarskega dela; |
|
48. |
poziva Komisijo, naj predstavi predloge za preprečevanje tako imenovanih strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP); |
ODZIVI EU
|
49. |
ponovno poziva Komisijo, naj v kontekstu okvira za pravno državo začne dialog z malteško vlado; |
|
50. |
je seznanjen s prizadevanji Komisije in Sveta, da bi vse države članice v celoti spoštovale načelo pravne države, demokracijo in temeljne pravice; vseeno je zaskrbljen zaradi omejenega vpliva okvira Komisije za pravno državo in dosedanjih postopkov v skladu s členom 7(1) PEU; poudarja, da je vztrajno zavračanje obravnave resnih in ponavljajočih se kršitev vrednot iz člena 2 PEU spodbudilo druge države članice k podobnemu ravnanju; obžaluje odločitev Komisije, da odloži objavo svojega predloga za krepitev okvira za pravno državo na julij 2019; |
|
51. |
opozarja, da je potrebno nepristransko in redno ocenjevanje razmer na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic v vseh državah članicah; poudarja, da mora ocenjevanje temeljiti na objektivnih merilih; ponovno opozarja na svoji resoluciji z dne 10. oktobra 2016 in z dne 14. novembra 2018, v katerih poziva k oblikovanju celovitega, stalnega in objektivnega mehanizma za varstvo demokracije, pravne države in temeljnih pravic; meni, da bi bil to pravičen, uravnotežen, reden in preprečevalen mehanizem za obravnavanje morebitnih kršitev vrednot iz člena 2 PEU, ter poudarja, da je takšen mehanizem sedaj bolj nujen kot kadarkoli prej; |
|
52. |
obžaluje, da Komisija še ni predstavila takšnega predloga za celovit mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ter jo poziva, naj to stori pravočasno, zlasti tako, da predlaga sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o paktu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; |
|
53. |
pozdravlja predlog Komisije za uredbo o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah; ponovno opozarja na poročilo o tej temi, ki ga je Parlament sprejel januarja 2019, in poziva Svet, naj se čim prej konstruktivno vključi v pogajanja; |
|
54. |
poudarja pomembno vlogo ad hoc delegacij, ki jih Parlament napoti v države članice, kot učinkovitega orodja za spremljanje kršitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic; priporoča oblikovanje stalne strukture v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, namenjene spremljanju takšnih kršitev v državah članicah; |
|
55. |
poziva institucije EU in države članice, naj se odločno borijo proti sistemski korupciji ter naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti njej in njeno sankcioniranje ter za redno preverjanje uporabe javnih sredstev; ponovno izraža obžalovanje, da se je Komisija v zadnjih letih odločila, da ne bo objavila poročila EU o boju proti korupciji, in poudarja, da dokumenti o boju proti korupciji v okviru evropskega semestra, niso dovolj učinkovit ukrep za zagotavljanje, da se korupcija nedvoumno uvrsti na dnevni red; zato poziva Komisija, naj začne takoj ponovno vsako leto spremljati boj proti korupciji v vseh državah članicah in institucijah EU ter poročati o tem; |
|
56. |
pozdravlja dogovor med Evropsko centralno banko in nacionalnimi nadzornimi organi o novem mehanizmu sodelovanja za izmenjavo informacij; spodbuja vse sodelujoče organe, naj mehanizem uporabljajo v čim večji meri, da bi zagotovili hitro in učinkovito sodelovanje v boju proti pranju denarja; |
|
57. |
spominja predsednika Parlamenta, da je skrajni čas za uresničitev poziva k oblikovanju evropske nagrade Daphne Caruana Galizia za raziskovalno novinarstvo, ki bi se vsako leto podelila za izstopajoče raziskovalno novinarstvo v Evropi; |
|
58. |
pozdravlja odločitev Parlamenta, da svoj program pripravništev za raziskovalne novinarje poimenuje po Janu Kuciaku; |
o
o o
|
59. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope. |
(1) UL C 482, 23.12.2016, str. 117.
(2) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0438.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0055.
(6) UL C 58, 15.2.2018, str. 148.
(7) UL C 204, 13.6.2018, str. 95.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0442.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0183.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0204.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0340.
(12) UL C 407, 4.11.2016, str. 46.
(13) UL C 399, 24.11.2017, str. 127.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0216.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0446.
(16) Malta – Opinion on Constitutional arrangements and separation of powers, adopted by the Venice Commission at its 117th Plenary Session (Venice, 14-15 December 2018) (Malta – Mnenje o ustavni ureditvi in delitvi oblasti, ki ga je sprejela Beneška komisija na svoji 117. plenarni seji (Benetke, 14.–15. december 2018)).
(17) Mnenje Beneške komisije, odstavek 142.
(18) Prav tam, točke 107–112.
(19) Prav tam, odstavek 54.
(20) Prav tam, odstavek 59.
(21) Prav tam, odstavek 71.
(22) Prav tam, odstavek 72.
(23) Prav tam, odstavek 132.
(24) Resolucija z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (UL C 215, 19.6.2018, str. 162); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456).
(25) http://nao.gov.mt//loadfile/77c82f0e-89b3-44b4-85d4-e48ecfd251b0
(26) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR19_01/SR_FRAUD_RISKS_sl.pdf
(27) https://www.transparency.org/cpi2018 https://www.transparency.org/news/feature/corruption_perceptions_index_2017;
(28) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1539189225045&uri=CELEX:52011IP0459
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016IP0403
(29) https://www.venice.coe.int/webforms/documents/?pdf=CDL-AD(2017)001-e
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/120 |
P8_TA(2019)0329
Nedavni razvoj dogodkov v škandalu Dieselgate
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o nedavnem razvoju dogodkov v škandalu Dieselgate (2019/2670(RSP))
(2021/C 108/11)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1), |
|
— |
ob upoštevanju svojega Sklepa (EU) 2016/34 z dne 17. decembra 2015 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (3), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (4), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (5), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (6), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (7), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2015 o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju (8), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o preiskavi glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju (9) (na podlagi vmesnega poročila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju), |
|
— |
ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju z dne 2. marca 2017, |
|
— |
ob upoštevanju svojega priporočila z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (10), |
|
— |
ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega računskega sodišča z dne 7. februarja 2019 o odzivu EU na škandal Dieselgate, |
|
— |
ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije (CJEU) z dne 13. decembra 2018 v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/16 (11), |
|
— |
ob upoštevanju priporočila evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 1275/2018/EWM, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2019 o Evropi, ki varuje: čist zrak za vse (12), |
|
— |
ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika, |
|
A. |
ker je Parlament od Komisije zahteval izčrpno poročilo o ukrepih, ki so jih Komisija in države članice sprejele na podlagi ugotovitev in priporočil Preiskovalnega odbora za meritve emisij v avtomobilskem sektorju (v nadaljevanju odbor EMIS); |
|
B. |
ker je 18. oktobra 2018 komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieta Bieńkowska poslala pismo nekdanjemu predsedniku odbora EMIS s tabelo nadaljnjih ukrepov, ki jih je Komisija sprejela v odziv na prošnjo za izčrpno poročilo o ukrepih, ki so jih Komisija in države članice sprejele v zvezi z ugotovitvami in priporočili odbora EMIS; |
|
C. |
ker je bil namen tabele, priložene temu pismu, samo obravnavati vprašanja iz priporočil, in ni obravnavala sklepov odbora EMIS, zlasti kar zadeva nepravilnosti in kršitve prava EU; ker je komisarka Bieńkowska v tabeli večkrat poudarila, da so nekatera vprašanja, obravnavana v priporočilih, zunaj njenega področja pristojnosti; |
|
D. |
ker je 12. oktobra 2018 evropska varuhinja človekovih pravic ugodila pritožbi poslanca Evropskega parlamenta in ugotovila, da Komisija ne bi smela zavrniti javnega dostopa do vseh stališč predstavnikov držav članic v zvezi z okoljskimi informacijami in da gre v tem primeru za nepravilnost; |
|
E. |
ker je to oviranje s strani Komisije povzročilo znatno upočasnitev dela odbora EMIS in ob drugih negativnih posledicah zmanjšalo količino informacij, ki so jih poslanci Evropskega parlamenta imeli na voljo med zaslišanjem predstavnikov Komisije v okviru predstavitev; |
|
F. |
ker je 13. decembra 2018 Splošno sodišče Evropske unije ugodilo pritožbam Pariza, Bruslja in Madrida (sodba Sodišča Evropske unije v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 and T-391/16) ter delno razveljavilo Uredbo (EU) 2016/646, ki je določala pretirano visoke mejne vrednosti dušikovih emisij za teste novih lahkih osebnih ali gospodarskih vozil; |
|
G. |
ker se je 22. februarja 2019 Komisija odločila, da se bo zoper to sodbo pritožila, kar bi lahko podaljšalo rok, do katerega lahko ostanejo tako imenovani faktorji skladnosti v veljavi, ki ga je določilo sodišče; |
|
H. |
ker se je 6. decembra 2016 Komisija odločila, da bo sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zoper sedem držav članic, in sicer Češko republiko, Nemčijo, Grčijo, Litvo, Luksemburg, Španijo in Združeno kraljestvo, ker niso vzpostavile sistema kazni, s katerim bi odvračale proizvajalce avtomobilov od kršitev zakonodaje o emisijah pri avtomobilih, ali naložile takšnih sankcij v primeru skupine Volkswagen; |
|
I. |
ker je 17. maja 2017 Komisija sprožila dodaten postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi s strategijami za uravnavanje emisij, ki jih uporablja skupina Fiat Chrysler Automobiles (FCA) Group, in v zvezi z Italijo, ker ni izpolnila svojih obveznosti, da bi sprejela korektivne ukrepe in naložila sankcije omenjenemu proizvajalcu; |
|
J. |
ker kljub temu, da so bili ti postopki, ki še potekajo zoper Nemčijo, Italijo, Luksemburg in Združeno kraljestvo, sproženi pred več kot dvema letoma, jih Komisija še ni privedla dlje od faze pridobivanja dodatnih informacij od držav članic prek dodatnih uradnih opominov; |
|
K. |
ker se zdi, da države članice v tej zadevi ne sodelujejo iskreno s Komisijo; |
|
L. |
ker je v sporočilu za javnost z dne 16. oktobra 2018 o delovnem programu Evropskega računskega sodišča za leto 2019 predsednik tega sodišča Klaus-Heiner Lehne napovedal, da bo Računsko sodišče preučilo pristop EU k merjenju emisij vozil, „da bi ugotovilo, ali EU res dosega rezultate, ki jih obljublja“; |
|
M. |
ker je v informativnem dokumentu Računskega sodišča z dne 7. februarja 2019 o odzivu EU na škandal Dieselgate poudarjeno, da je na cestah še vedno veliko število zelo onesnažujočih avtomobilov in da imajo potekajoči odpoklici vozil in posodobitve programske opreme omejen učinek na emisije NOx; |
|
N. |
ker Nemčija od nemških proizvajalcev avtomobilov zahteva, da lastnikom avtomobilov ponudijo program izmenjave ali naknadno vgradnjo sistema selektivne katalitične redukcije (SCR) v njihovo vozilo; |
|
O. |
ker se posledice, ki jih imajo zelo onesnažujoča dizelska vozila, pretežno ne obravnavajo, saj bodo še veliko let v prihodnosti imela negativen učinek na kakovost zraka, če Komisija in države članice ne sprejmejo učinkovitih usklajenih ukrepov za zmanjšanje škodljivih emisij, ki jih proizvajajo, zlasti na območjih, kamor se ta vozila izvažajo v velikih količinah; |
|
P. |
ker po informacijah, ki so jih Komisiji posredovale države članice, kampanje odpoklica v državah članicah zadevajo zgolj omejeno število avtomobilov naslednjih blagovnih znamk: Volkswagen, Renault, Daimler, Opel in Suzuki; |
|
Q. |
ker je več nevladnih organizacij in medijev poročalo, da so tudi pri modelih nekaterih drugih blagovnih znamk zaznali sumljivo vedenje glede emisij ali da so ti modeli prekoračili mejne vrednosti emisij, določene s pravom EU; |
|
R. |
ker nekatere države članice, in sicer Bolgarija, Madžarska, Irska, Slovenija in Švedska, Komisiji še vedno niso posredovale informacij o svojih kampanjah odpoklicev; |
|
S. |
ker je odgovor Komisije na škandal Dieselgate vključeval ne le revizijo Direktive 2007/46/ES, temveč tudi predlog direktive o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov (COM(2018)0184); ker je takšna zavezujoča zakonodaja ključna za zagotovitev, da bodo potrošniki imeli jasne pravice in možnost smiselnih kolektivnih ukrepov, zlasti ker se priporočila o kolektivnih ukrepih iz leta 2013 v večini držav članic komajda izvajajo; ker so žrtve škandala Dieselgate v Združenih državah, kjer je sistem skupinskih tožb dobro razvit, prejele odškodnino v višini od 5 000 do 10 000 USD, medtem ko evropski potrošniki še vedno čakajo na ustrezno nadomestilo; ker je ta dosje eden od mnogih, ki jih blokira Svet; |
|
T. |
ker je predsednik Juncker predlagal revizijo Uredbe (EU) št. 182/2011 z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13), da bi države članice zavezali k večji preglednosti glede stališč, ki jih zavzamejo na ravni odborov; ker bi preglednejši postopek glede izbire preskusa dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, državam članicam preprečil neupravičeno zavlačevanje postopka, kot je obrazloženo v sklepih odbora EMIS; ker je ta dosje eden od mnogih, ki jih blokira Svet; |
|
U. |
ker sta po preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) Evropska investicijska banka in družba Volkswagen AG sklenila dogovor glede dela posojila v višini 400 milijonov EUR, ki je bilo odobreno leta 2009 in v celoti odplačano februarja 2014; |
|
V. |
ker bo po tem sporazumu Evropska investicijska banka zaključila svojo preiskavo, Volkswagen AG pa v zameno prostovoljno ne bo sodeloval v projektih Evropske investicijske banke v 18-mesečnem obdobju izključitve; |
Odgovornosti Komisije
|
1. |
želi spomniti, da je v skladu s členom 17(8) Pogodbe o Evropski uniji „Komisija kot kolegij odgovorna Evropskemu parlamentu“; zato obžaluje, da Komisija kot kolegij Parlamentu ni posredovala izčrpnega poročila, ki bi obravnavalo tako ugotovitve kot priporočila odbora EMIS; |
|
2. |
obžaluje, da pismo komisarke za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbiete Bieńkowske nekdanjemu predsedniku odbora EMIS ne zadostuje, saj vsa vprašanja ne sodijo v področje pristojnosti komisarke, kot je zapisano v omenjenem pismu, in da pismo ne obravnava ugotovitev odbora EMIS; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj Parlamentu nemudoma pošlje izčrpno poročilo, ki ga je potrdil ves kolegij, kot je to Parlament zahteval v svoji resoluciji, to poročilo pa naj ne obravnava samo priporočil, temveč tudi jedro preiskovalnega dela parlamentarne preiskave, namreč ugotovitve odbora EMIS, zlasti v zvezi z nepravilnostmi in kršitvami prava EU; meni, da bi morala Komisij na podlagi ugotovitev odbora EMIS priti do jasnih političnih zaključkov; |
|
4. |
ugotavlja, da priporočilo varuhinje pravic potrjuje, da je Komisija močno ovirala delo uradnega parlamentarnega preiskovalnega odbora; meni, da bi morala Komisija na podlagi tega neuspeha priti do jasnih političnih zaključkov; |
|
5. |
poziva Komisijo, naj odobri dostop do zapisnika sestankov tehničnih odborov na splošno ter zlasti tistih Tehničnega odbora za motorna vozila; |
|
6. |
poziva Komisijo, naj objavi smernice za odpoklic vozil, v katerih bo podrobno opisano, kako morajo biti odpoklicana vozila skladna z zadevnimi uredbami EU, tudi z vgradnjo strojne opreme, kadar posodobitev programske opreme ne zagotavlja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij; |
|
7. |
poziva Komisijo, naj v smernice vključi ukrepe, ki bodo zagotovili, da močno onesnažujoča vozila ne bodo ostala v uporabi na trgu rabljenih vozil, tudi v drugih državah članicah in tretjih državah; |
|
8. |
poziva Komisijo, naj spremlja vzpostavitev in izvajanje pregledov tržnega nadzora v državah članicah v skladu z Uredbo (EU) 2018/858; |
|
9. |
poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v prvi fazi postopka za ugotavljanje kršitev zoper Nemčijo, Luksemburg, Združeno kraljestvo in Italijo, glede na to, da so bili ti postopki sproženi pred več kot dvema letoma, ter naj izda obrazložena mnenja; |
|
10. |
pozdravlja sodbo Sodišča Evropske unije z dne 13. decembra 2018, ki je ugotovilo, da Komisija nima pooblastil, da bi v okviru drugega svežnja o emisijah pri dejanski vožnji spreminjala mejne vrednosti emisij dušikovih oksidov (NOx), ki so določene v standardu Euro 6; je seznanjen, da je sodišče tudi ugotovilo, da Komisija ni predložila zadostne tehnične utemeljitve, zakaj bi bilo treba emisije NOx spreminjati z uvajanjem faktorjev skladnosti; meni, da morajo biti mejne vrednosti emisij NOx, ki jih določa standard Euro 6, v normalnih razmerah uporabe upoštevane, da pa je Komisija odgovorna za zasnovo preskusov emisij pri dejanski vožnji, tako da se bodo pokazale dejanske emisije; |
|
11. |
obžaluje odločitev Komisije, da se pritoži na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/16, ter jo poziva, naj si glede na nedavne dogodke premisli; |
|
12. |
poziva Komisijo, naj Parlament obvesti, če se bo zaradi njene odločitve o pritožbi preložil rok, do katerega lahko ostanejo faktorji skladnosti v veljavi, ki ga je določilo Sodišče Evropske unije, |
|
13. |
poziva Komisijo, naj spoštuje veljavne mejne vrednosti emisij, določene z Uredbo Komisije št. 715/2007, s katerimi morajo biti po tej uredbi skladne emisije pri dejanski vožnji, ter naj ne uvede novih korekcijskih koeficientov (tj. faktorjev skladnosti), zaradi katerih bi te pravne omejitve postale manj stroge; |
|
14. |
obžaluje, da poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam po preiskavi v povezavi s posojilom Evropske investicijske banke „Antrieb RDI“ družbi Volkswagen AG ni bilo nikoli objavljeno, ter obžaluje pomanjkljivosti ukrepov, ki jih je sprejela Evropska investicijska banka; |
Pristojnosti držav članic
|
15. |
poziva države članice, naj nemudoma zagotovijo vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo poročila o ukrepih, ki so jih Komisija in države članice sprejele glede ugotovitev in priporočil odbora EMIS; |
|
16. |
obžaluje različne pristope in pomanjkljivo usklajevanje držav članic pri odpoklicu vozil in ponudbi programov zamenjave; meni, da ti različni pristopi škodujejo interesom potrošnikov, varstvu okolja, zdravju državljanov in delovanju notranjega trga; |
|
17. |
poziva države članice, naj obvezno čim prej začnejo izvajati ukrepe, ki so potrebni za odpoklic ali umik večjega števila močno onesnažujočih avtomobilov s trga, ter naj v celoti sodelujejo s Komisijo pri skupnem pristopu k odpoklicem na podlagi smernic Komisije; |
|
18. |
obžaluje, da se zahteve glede programa zamenjave programske in strojne opreme za nemške proizvajalce avtomobilov v Nemčiji ne uporabljajo zunaj Nemčije ali za druge proizvajalce avtomobilov v Uniji; |
|
19. |
poziva države članice in proizvajalce avtomobilov, naj usklajujejo obvezno naknadno strojno opremljanje neskladnih dizelskih vozil, vključno s strojno opremo za selektivno katalitsko redukcijo, s katero bi zmanjšali emisije dušikovega dioksida (NO2) in očistili aktualni vozni park; meni, da bi morali stroške tega naknadnega opremljanja nositi zadevni proizvajalci; |
|
20. |
poziva države članice, ki še niso posredovale informacij o svojih programih odpoklica, naj te informacije nemudoma posredujejo Komisiji; |
|
21. |
poziva države članice, naj zagotovijo uspešnost pregledov tržnega nadzora in pri avtomobilih, ki so v uporabi, testirajo parametre, ki presegajo preizkus RDE, s čimer bi zagotovili, da proizvajalci svojih vozil ne optimizirajo za preizkuse RDE v lastnih obratih, kot se domneva v informativnem dokumentu Računskega sodišča; |
|
22. |
poziva države članice, vključene v zadevne postopke za ugotavljanje kršitev, naj sodelujejo s Komisijo in ji posredujejo vse potrebovane informacije; |
|
23. |
poziva države članice, naj proizvajalcem avtomobilov preprečijo uporabo novih prožnosti pri laboratorijskem globalno usklajenem preskusnem postopku za lahka vozila, s katerimi bi znižali emisije CO2 njihovih vozil; |
|
24. |
opozarja države članice, naj zagotovijo, da se za vsa vozila pri prodajalcih uporabljajo samo vrednosti CO2 iz globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila, da bi preprečili zmedo pri potrošnikih, ter poudarja, da bi morale države članice prilagoditi obdavčitev vozil in davčne spodbude vrednostim omenjenega postopka, ob upoštevanju načela, da omenjeni postopek ne bi smel imeti negativnega učinka na potrošnike; |
|
25. |
poziva Svet Evropske unije, naj izpolni svojo dolžnost in obvezno čim prej sprejme splošni pristop glede predloga direktive o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov ter predloga za revizijo Uredbe (EU) št. 182/2011; |
|
26. |
poudarja, da je treba zagotoviti visoko in enovito raven varstva potrošnikov na enotnem trgu in jih zaščititi pred morebitnimi prihodnjimi manipulacijami proizvajalcev avtomobilov, ki bi povzročile višje emisije od pričakovanih, in poziva države članice, naj podprejo zasnovo poštenih, dostopnih in časovno ustreznih kolektivnih postopkov pravnega varstva; |
|
27. |
poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo odločne ukrepe, da bi v vseh državah članicah olajšali dostop do brezemisijskih vozil in vozil z nizkimi emisijami, ter naj preprečujejo večjo uporabo starih vozil z visoko stopnjo onesnaževanja v državah članicah z nizkimi dohodki; |
|
28. |
v zvezi s tem poudarja, da sta razpoložljivost in dostopnost infrastrukture za polnjenje, tudi v zasebnih in javnih stavbah v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb (14), ter konkurenčnost električnih vozil bistvenega pomena za večjo naklonjenost potrošnikov tem vozilom; |
|
29. |
poziva predsednika Evropskega sveta in predsednika Komisije, naj se udeležita prvega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v aprilu 2019, da bi odgovorila na preostala vprašanja glede ugotovitev in priporočil odbora EMIS, glede priporočila varuhinje človekovih pravic ter glede drugih delov te resolucije; |
o
o
|
30. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.
(2) UL L 10, 15.1.2016, str. 13.
(3) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.
(4) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(5) UL L 151, 14.6.2018, str. 1.
(6) UL L 109, 26.4.2016, str. 1.
(7) UL L 152, 11.6.2008, str. 1.
(8) UL C 355, 20.10.2017, str. 11.
(9) UL C 204, 13.6.2018, str. 21.
(10) UL C 298, 23.8.2018, str. 140.
(11) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 13, decembra 2018, Ville de Paris, Ville de Bruxelles in Ayuntamiento de Madrid proti Evropski komisiji, T-339/16, T-352/16 in T-391/16, ECLI:EU:T:2018:927.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0186.
(13) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(14) Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).
PRIPOROČILA
Evropski parlament
Torek, 26. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/126 |
P8_TA(2019)0224
Celoviti sporazum med EU in Uzbekistanom
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novem celovitem sporazumu med EU in Uzbekistanom (2018/2236(INI))
(2021/C 108/12)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2018/… z dne 16. julija 2018 o pooblastilu Evropski komisiji in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za začetek pogajanj in pogajanja v imenu Evropske unije o določbah celovitega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, ki so v pristojnosti Unije (10336/18), |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. julija 2018 o pooblastilu Evropski komisiji za začetek pogajanj in pogajanja v imenu držav članic o določbah celovitega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, ki so v pristojnosti držav članic (10337/18), |
|
— |
ob upoštevanju pogajalskih smernic Sveta z dne 16. julija 2018 (10601/18 EU Restricted), ki so bile Parlamentu posredovane 6. avgusta 2018, |
|
— |
ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Uzbekistan, ki je začel veljati leta 1999, |
|
— |
ob upoštevanju memoranduma o soglasju med EU in Uzbekistanom o energetiki, ki je bil podpisan januarja 2011, |
|
— |
ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je Svet sprejel leta 2013, |
|
— |
ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (1), |
|
— |
ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (2), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2014 o človekovih pravicah v Uzbekistanu (3), |
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo (4) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo (5), |
|
— |
ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031), |
|
— |
ob upoštevanju obiskov Odbora za zunanje zadeve (september 2018) in Pododbora za človekove pravice (maj 2017) v Uzbekistanu in rednih obiskov delegacije pri odborih za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, EU in Kirgizistanom, EU in Uzbekistanom ter EU in Tadžikistanom in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo v tej državi, |
|
— |
ob upoštevanju rezultatov 13. srečanja ministrov EU in Srednje Azije, ki je potekalo 10. novembra 2017 v Samarkandu, na katerem so obravnavali dvostransko agendo (gospodarstvo, povezljivost, varnost in pravna država) in regionalna vprašanja, |
|
— |
ob upoštevanju skupnega sporočila 14. srečanja ministrov EU in Srednje Azije z naslovom EU-Central Asia – Working together to build a future of inclusive growth, sustainable connectivity and stronger partnerships (6) (EU in Srednja Azija – Sodelovanje za izgradnjo prihodnosti vključujoče rasti, trajnostne povezljivosti in močnejših partnerstev), ki je potekalo 23. novembra 2018 v Bruslju, |
|
— |
ob upoštevanju neprekinjene razvojne pomoči EU Uzbekistanu v višini 168 milijonov EUR v obdobju 2014–2020, finančne pomoči Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih ukrepov EU v podporo miru, varnosti in omejevanju jedrskih odpadkov v tej državi, |
|
— |
ob upoštevanju izjave s konference o Afganistanu z naslovom Peace process, security cooperation and regional connectivity (Mirovni proces, sodelovanje na področju varnosti in regionalna povezljivost), ki je potekala 26. in 27. marca 2018 v Taškentu in jo je organiziral Uzbekistan, sopredsedoval pa ji je Afganistan, |
|
— |
ob upoštevanju strategije ukrepov na petih prednostnih področjih za razvoj Uzbekistana (razvojna strategija) za obdobje 2017–2021, |
|
— |
ob upoštevanju ukrepov, ki jih je Uzbekistan od osamosvojitve od Sovjetske zveze sprejel za bolj odprto družbo in bolj odprte odnose s sosedami, |
|
— |
ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, |
|
— |
ob upoštevanju člena 113 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0149/2019), |
|
A. |
ker sta EU in Uzbekistan 23. novembra 2018 začela pogajanja o celovitem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki bi nadomestil veljavni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom, z namenom doseganja boljšega in globljega sodelovanja na področjih vzajemnega interesa ter na podlagi skupnih vrednot demokracije, pravne države, spoštovanja temeljnih svoboščin in dobrega upravljanja, da bi okrepili trajnostni razvoj in mednarodno varnost ter učinkovito obravnavali svetovne izzive, kot so terorizem, podnebne spremembe in organizirani kriminal; |
|
B. |
ker je za začetek veljavnosti sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju potrebno soglasje Parlamenta; |
|
1. |
priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko: |
Odnosi med EU in Uzbekistanom
|
(a) |
naj pozdravijo zaveze in ukrepe, ki jih je Uzbekistan sprejel za bolj odprto družbo, in raven dejanskega sodelovanja v okviru političnega dialoga med EU in Uzbekistanom, na podlagi česar so se začela pogajanja o celovitem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; naj poudarijo interes EU za krepitev odnosov z Uzbekistanom na podlagi skupnih vrednot in priznajo vlogo te države kot pomembnega kulturnega in političnega veznega člena med Evropo in Azijo; |
|
(b) |
naj zagotovijo redni in poglobljeni dialog in spremljajo celovito izvajanje političnih in demokratičnih reform, katerih cilj naj bo oblikovanje neodvisnega sodstva (vključno z odpravo vseh omejitev za neodvisnost odvetnikov), resnično neodvisnega parlamenta, izvoljenega na resnično konkurenčnih volitvah, varovanje človekovih pravic, enakosti spolov in svobode medijev, depolitizacija varnostnih služb in zagotavljanje, da se zavežejo spoštovanju načela pravne države, ter tesno vključevanje civilne družbe v proces reform; naj pozdravijo nova pooblastila, podeljena uzbekistanskemu parlamentu, in nove mehanizme za okrepitev parlamentarnega nadzora; naj spodbujajo organe k izvajanju priporočil iz poročila OVSE/ODIHR po parlamentarnih volitvah leta 2014; |
|
(c) |
naj poudarijo pomen trajnostnih reform in zagotavljajo znatno podporo zanje na podlagi sedanjih in prihodnjih sporazumov, ki bodo zagotovile oprijemljive rezultate ter obravnavale politična, družbena in gospodarska vprašanja, da bi zlasti izboljšali upravljanje, omogočili resnično raznoliko in neodvisno civilno družbo, krepili spoštovanje človekovih pravic, varstva vseh manjšin in ranljivih oseb, vključno z invalidi, zagotovili, da bodo storilci odgovarjali za kršitve človekovih pravic in druga kazniva dejanja, in odpravili ovire za podjetništvo; |
|
(d) |
naj priznajo zavezanost Uzbekistana strukturnim, upravnim in gospodarskim reformam v teku za izboljšanje poslovnega okolja, sodnega sistema in varnostnih služb, pogojev dela ter upravne odgovornosti in učinkovitosti ter poudarijo, kako pomembno je, da se izvedejo v celoti in na preverljiv način; naj pozdravijo liberalizacijo poslov v tujih valutah in tujega deviznega trga; naj poudarijo, da je treba celovit načrt reform Uzbekistana, tj. razvojno strategijo za obdobje 2017–2021, izvajati in podpreti z ukrepi, ki bodo spodbujali zunanjo trgovino in izboljšali poslovno okolje; naj upoštevajo, da so delovne migracije in nakazila ključni mehanizmi za odpravljanje revščine v Uzbekistanu; |
|
(e) |
naj pozovejo uzbekistansko vlado, naj zagotovi, da bodo lahko zagovorniki človekovih pravic, civilna družba, mednarodni opazovalci in organizacije za človekove pravice svobodno delovali v pravno in politično varnem okolju, zlasti z olajšanjem postopkov registracije in omogočanjem dostopa do pravnega varstva v primeru zavrnitve registracije; naj pozovejo vlado, naj dovoli redno, neomejeno in neodvisno spremljanje razmer v zaporih in prostorih za pridržanje; naj spodbujajo vlado, naj povabi posebnega poročevalca OZN o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, izvaja priporočila, ki jih je podal po svojem zadnjem obisku leta 2003, ter uskladi nacionalne zakone in prakse z mednarodnim pravom in standardi, vključno z neodvisnim mehanizmom za spremljanje, ki omogoča neoviran dostop do prostorov za pridržanje, da se lahko spremlja ravnanje z zaporniki; naj pozovejo organe, naj temeljito preiščejo vse obtožbe o mučenju ali nečloveškem ravnanju; |
|
(f) |
naj spodbujajo nastanek strpne, vključujoče, pluralistične in demokratične družbe z verodostojno vlado, tako da ob popolnem spoštovanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah podpirajo postopno liberalizacijo in socialno-ekonomski napredek v korist ljudstva; |
|
(g) |
naj pozdravijo izpustitev političnih zapornikov, a naj organe pozovejo, naj jim zagotovijo popolno rehabilitacijo ter dostop do pravnih sredstev in zdravljenja; naj pozovejo k izpustitvi vseh preostalih političnih zapornikov in vseh, ki so zaprti ali preganjani zaradi politično motiviranih obtožb, kot so aktivisti za človekove pravice, civilna družba in verski aktivisti, novinarji in opozicijski politiki; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi številnih sojenj za zaprtimi vrati in vlado pozovejo, naj preneha s tovrstno prakso; naj pozovejo vlado, naj hitro spremeni določbe kazenskega zakonika v zvezi z ekstremizmom, ki se včasih zlorabljajo za kriminalizacijo nestrinjanja; naj pozdravijo zaveze o prenehanju uporabe obtožbe kršenja zaporniških pravil za samovoljno podaljševanje zapornih kazni političnih zapornikov; naj zagotovijo, da bodo vsi politični zaporniki, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj in prekrškov, prejeli izvod sodne odločbe v zvezi z njihovim primerom, da se jim omogoči, da uveljavijo svojo pravico do pritožbe in zaprosijo za rehabilitacijo; naj pozdravijo sprostitev nekaterih omejitev svobode mirnega zbiranja in spodbujajo odpravo omejitev teh pravic, kot je pridržanje miroljubnih protestnikov, in s tem spoštovanje splošne deklaracije o človekovih pravicah; naj pozdravijo nedavni obisk posebnega poročevalca OZN za versko svobodo in svobodo prepričanja; |
|
(h) |
naj priznajo, da se je položaj Uzbekistana po indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja med letoma 2016 in 2018 nekoliko izboljšal, a naj izrazijo zaskrbljenost zaradi cenzure, blokiranja spletnih strani, samocenzure novinarjev in blogerjev, nadlegovanja, tako na spletu kot drugod, ter politično motiviranih kazenskih obtožb; naj pozovejo oblasti, naj prenehajo izvajati pritisk na medije in nadzor nad njimi, prenehajo z blokiranjem neodvisnih spletnih strani ter omogočijo mednarodnim medijem akreditacijo dopisnikov in delovanje v državi; naj podprejo in pozdravijo ukrepe, ki so bili sprejeti za večjo neodvisnost medijev in organizacij civilne družbe, na primer odpravo nekaterih omejitev, ki veljajo za njihove dejavnosti, ter vrnitev tujih in mednarodnih medijev in nevladnih organizacij, ki so bili pred tem izgnani iz države; naj pozdravijo novi zakon o registraciji nevladnih organizacij, s katerim so nekateri postopki registracije postali manj obremenjujoči, nekatere zahteve glede vnaprejšnjih dovoljenj za opravljanje dejavnosti ali sestanke pa manj stroge; naj pozovejo organe, naj v celoti izvajajo ta zakon, vključno z odpravo vseh ovir za registracijo mednarodnih organizacij, in jih spodbujajo k obravnavi preostalih omejitev, ki omejujejo delo nevladnih organizacij, kot so obremenjujoče zahteve za registracijo in vsiljivo spremljanje; |
|
(i) |
naj pozdravijo napredek pri izkoreninjanju dela otrok in postopnemu odpravljanju prisilnega dela ter nedavne obiske posebnih poročevalcev OZN v Uzbekistanu in ponovno odprtje države mednarodnim nevladnim organizacijam na tem področju; naj poudarijo, da je prisilno delo v industriji bombaža in svile ter drugih panogah, ki ga podpira država, še vedno problematično; naj od uzbekistanske vlade pričakujejo ukrepe za odpravo vseh oblik prisilnega dela ter temeljnih vzrokov tega pojava, zlasti sistema obveznih kvot, ter za to, da bodo lokalni organi, ki pod prisilo mobilizirajo delavce v javnem sektorju in študente, za to tudi odgovarjali; naj poudarijo, da so za utrditev napredka na tem področju potrebni dodatna prizadevanja in nadaljnji pravni ukrepi, da bi odpravili prisilno delo; naj v zvezi s tem spodbujajo nadaljnje sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela; naj si prizadevajo, da bi posebna poročevalka OZN o sodobnih oblikah suženjstva lahko obiskala državo; naj poudarijo, kako pomembno si je prizadevati za to, da se v državi vzpostavi trajnostna dobavna veriga bombaža, in uvedejo sodobne in okolju prijazne tehnologije za gojenje bombaža in kmetijske prakse; naj podpirajo domače proizvajalce bombaža pri izboljšanju njihove proizvodne učinkovitosti, varstvu okolja in izboljšanju delovnih praks z namenom odprave prisilnega dela; |
|
(j) |
naj spodbujajo oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti v državi, tudi tako, da odprejo zasebni sektor ter okrepijo mala in srednja podjetja; naj v zvezi s tem pozdravijo, da je bil program usposabljanja za vodstveno osebje razširjen, in spodbujajo nadaljnje programe usposabljanja za podjetnike; naj spomnijo na potencial, ki ga imajo pri tem mladi v državi in njihova razmeroma visoka stopnja izobrazbe; naj spodbujajo programe za podjetniško izobraževanje; naj opozorijo, kako pomembni so programi EU, kot je Erasmus+, pri spodbujanju medkulturnega dialoga med EU in Uzbekistanom ter pri zagotavljanju možnosti za opolnomočenje študentov, da v njih sodelujejo kot pozitivni nosilci sprememb v družbi; |
|
(k) |
naj nadaljujejo z letnimi dialogi o človekovih pravicah, ki jih organizira Evropska služba za zunanje delovanje, in v zvezi s tem opozarjajo na posamezne primere, ki jih je treba rešiti, tudi na primere političnih zapornikov; naj določijo konkretna področja pred vsakim letnim krogom dialogov in ocenijo napredek pri rezultatih v skladu s standardi EU, obenem pa vprašanja človekovih pravic vključujejo v vsa druga srečanja in politike; naj spodbujajo in ocenjujejo skladnost z mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, ki jih je ratificiral Uzbekistan, zlasti v okviru OZN, OVSE in Mednarodne organizacije dela; naj izrazijo stalno zaskrbljenost glede težav, ki še vedno niso rešene, in glede neizvajanja nekaterih reform; naj spodbujajo organe, naj dekriminalizirajo sporazumna spolna razmerja med osebami istega spola in spodbujajo kulturo strpnosti do oseb LGBTI; naj pozovejo uzbekistanske oblasti, naj spoštujejo in spodbujajo pravice žensk; |
|
(l) |
naj zagotovijo pregled sistema potnih listov; naj pozdravijo, da je bil sistem izstopnih vizumov, ki so jih uzbekistanski državljani, ki so potovali zunaj Skupnosti neodvisnih držav (SND), pred tem potrebovali, ukinjen; naj pozdravijo napoved Uzbekistana, da od januarja 2019 ne bo več zahteval vizumov za državljane držav članic EU; |
|
(m) |
naj spodbujajo organe k izboljšanju lokalnega sistema zdravstvenega varstva in povečanju državnih sredstev za podporo izboljšavam, saj so se razmere, odkar je država postala neodvisna, znatno poslabšale; |
|
(n) |
naj pozovejo organe, naj zagotovijo potrebno podporo in zaprosijo za prispevek in podporo mednarodnih partnerjev, da se Uzbekistanu, zlasti pa avtonomni republiki Karakalpakstan, omogoči, da nadaljujejo z reševanjem gospodarskih, socialnih in zdravstvenih posledic okoljske katastrofe v Aralskem jezeru z oblikovanjem politik in praks na področju trajnostnega upravljanja voda in dialoga ter verodostojnega načrta postopnega čiščenja te regije; naj pozdravijo pozitiven razvoj regionalnega sodelovanja na področju vode, zlasti s Tadžikistanom in Kazahstanom, ustanovitev večpartnerskega odškodninskega sklada OZN za varnost ljudi za regijo Aralskega jezera in zavezo, ki so jo pokazali organi; naj še naprej podpirajo prizadevanja za izboljšanje namakalne infrastrukture; |
|
(o) |
naj pozdravijo novo zunanjo politiko Uzbekistana, s katero je bilo doseženo izboljšanje na področju sodelovanja s sosednjimi državami in mednarodnimi partnerji, zlasti pri spodbujanju stabilnosti in varnosti v regiji, upravljanju meja in voda, določitvi meja in energetiki; naj podprejo pozitivno sodelovanje Uzbekistana v afganistanskem mirovnem procesu; |
|
(p) |
naj pozdravijo stalno zavezanost Uzbekistana uveljavljanju srednjeazijskega območja brez jedrskega orožja; naj opozorijo na zavezo EU, da bo podpirala Uzbekistan pri odstranjevanju strupenih in radioaktivnih odpadkov; naj spodbujajo Uzbekistan k podpisu Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja; |
|
(q) |
naj upoštevajo pomembno vlogo Uzbekistana pri prihodnjem pregledu strategije EU za Srednjo Azijo z uporabo načela diferenciacije; |
|
(r) |
naj priznavajo upravičene varnostne pomisleke Uzbekistana in povečajo sodelovanje v podporo kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov, integriranemu upravljanju meja in prizadevanjem, da bi odpravili nasilno radikalizacijo, terorizem, organizirani kriminal in nezakonito trgovino z mamili, ob spoštovanju pravne države, vključno z varstvom človekovimi pravicami; |
|
(s) |
naj zagotovijo učinkovito sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčnim utajam; |
|
(t) |
naj pogojujejo zagotavljanje pomoči Uzbekistanu iz instrumentov EU za zunanje financiranje ter posojil EIB in EBRD z nadaljnjim izvajanjem reform; |
|
(u) |
naj podpirajo učinkovito izvajanje ključnih mednarodnih konvencij, potrebnih za status GSP+; |
|
(v) |
naj podpirajo prizadevanja Uzbekistana za vključitev v postopek pridružitve Svetovni trgovinski organizaciji (STO), da bi državo bolje vključili v svetovno gospodarstvo in izboljšali njeno poslovno okolje ter tako pritegnili več neposrednih tujih naložb; |
|
(w) |
naj upoštevajo razvoj odnosov z drugimi tretjimi državami v okviru izvajanja kitajske pobude En pas, ena pot; in vztrajajo pri upoštevanju pomislekov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanih s to pobudo, tudi z oblikovanjem smernic v zvezi s tem; |
Nov celovit sporazum
|
(x) |
naj uporabijo pogajanja o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju za podporo pristnemu in trajnostnemu napredku v smeri odgovornega in demokratičnega režima, ki zagotavlja in varuje temeljne pravice za vse državljane in se osredotoča zlasti na zagotavljanje ugodnega okolja za civilno družbo, zagovornike človekovih pravic in neodvisnost odvetnikov; naj še pred zaključkom pogajanja zagotovijo, da je Uzbekistan dosegel dober napredek pri zagotavljanju svobode izražanja ter svobode združevanja in miroljubnega zbiranja v skladu z mednarodnimi standardi, vključno z odpravo ovir, ki vsem novim skupinam preprečujejo, da bi se registrirale in začele zakonito izvajati dejavnosti v državi ter da bi prejemale finančna sredstva iz tujine; |
|
(y) |
naj izpogajajo sodoben, vseobsegajoč in ambiciozen sporazum med EU in Uzbekistanom, ki bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999, s čimer se bodo izboljšali medčloveški stiki, politično sodelovanje, trgovinski in naložbeni odnosi ter sodelovanje na področju trajnostnega razvoja, varstva okolja, povezljivosti, človekovih pravic in upravljanja in se bo prispevalo k trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju Uzbekistana; |
|
(z) |
naj se znova zavežejo k napredku na področju demokratičnih standardov, načel dobrega upravljanja in pravne države ter k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo veroizpovedi ali prepričanja, ter njihovih zagovornikov; |
|
(aa) |
naj podpirajo okrepljena prizadevanja Uzbekistana za večstransko in mednarodno sodelovanje na področju svetovnih in regionalnih izzivov, kot so med drugim mednarodna varnost in boj proti nasilnemu ekstremizmu, organizirani kriminal, degradacija okolja, podnebne spremembe in migracije; |
|
(ab) |
naj zagotovijo, da bo s celovitim sporazumom olajšano in okrepljeno regionalno sodelovanje ter mirno reševanje obstoječih sporov, kar bo omogočilo pristne dobrososedske odnose; |
|
(ac) |
naj okrepijo določbe, povezane s trgovinskimi in gospodarskimi odnosi, tako da jih na eni strani bolje povežejo z določbami na področju človekovih pravic in zavezo k izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zagotovijo mehanizme za ocenjevanje in obravnavanje negativnih učinkov na človekove pravice, ter na drugi strani s spodbujanjem načel tržnega gospodarstva, vključno s pravno varnostjo, ter neodvisnih in preglednih institucij, socialni dialog in izvajanje standardov Mednarodne organizacije dela da bi zagotovili trajnostne neposredne tuje naložbe in prispevali k diverzifikaciji gospodarstva; naj izboljšajo sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčni utaji ter zagotovijo odgovorno vračanje premoženja, ki je trenutno zamrznjeno v več državah članicah EU in EGP, kar bi koristilo vsem Uzbekistancem; |
|
(ad) |
naj okrepijo vidike medparlamentarnega sodelovanja v okviru pooblaščenega odbora za parlamentarno sodelovanje na področjih demokracije, pravne države in človekovih pravic, vključno z neposredno odgovornostjo predstavnikov Sveta za sodelovanje in odbora za parlamentarno sodelovanje; |
|
(ae) |
naj zagotovijo sodelovanje vseh ustreznih akterjev, tudi civilne družbe, med pogajanji in izvedbeno fazo sporazuma; |
|
(af) |
naj vključijo pogoje o začasni prekinitvi sodelovanja v primeru kršitve osnovnih elementov s strani katere koli pogodbenice, zlasti kar zadeva spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države, vključno s posvetovanjem z Evropskim parlamentom v takih primerih; naj vzpostavijo neodvisen mehanizem za spremljanje in pritožbe, ki ga bodo prizadeto prebivalstvo in njegovi zastopniki lahko uporabljali kot učinkovito orodje za obravnavanje negativnih vplivov na človekove pravice, in za spremljanje izvajanja; |
|
(ag) |
naj zagotovijo, da bo Evropski parlament tesno vključen v spremljanje izvajanja vseh delov sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ko bo ta začel veljati, prirejajo posvetovanja v zvezi s tem, pri čemer zagotovijo, da bo Evropska služba za zunanje delovanje Parlament in civilno družbo ustrezno obveščala o izvajanju sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter se ustrezno odzivajo; |
|
(ah) |
naj ob upoštevanju pravil o zaupnosti zagotovijo posredovanje vseh pogajalskih dokumentov Evropskemu parlamentu, da bi zagotovili ustrezen nadzor pogajalskega procesa s strani Parlamenta; naj izpolnjujejo medinstitucionalne obveznosti iz člena 218(10) PDEU in redno obveščajo Parlament; |
|
(ai) |
naj začasno uporabljajo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju šele po soglasju Parlamenta; |
|
(aj) |
naj izvajajo javno kampanjo ozaveščanja, med katero bodo poudarjeni pričakovani pozitivni rezultati sodelovanja v korist državljanov EU in Uzbekistana, da se tudi dodatno povečajo medosebni stiki; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Uzbekistan. |
(1) UL C 238, 6.7.2018, str. 394.
(2) UL C 238, 6.7.2018, str. 51.
(3) UL C 274, 27.7.2016, str. 25.
(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 91.
(5) UL C 58, 15.2.2018, str. 119.
(6) https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/54354/joint-communiqué-european-union-–-central-asia-foreign-ministers-meeting-brussels-23-november_en
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/133 |
P8_TA(2019)0241
Institucionalni okvirni sporazum med EU in Švico
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o institucionalnem okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo (2018/2262(INI))
(2021/C 108/13)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 6. maja 2014 o odobritvi pogajanj o sporazumu med EU in Švico o institucionalnem okviru za dvostranske odnose ter začetka pogajanj 22. maja 2014, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. februarja 2017 o odnosih EU s Švicarsko konfederacijo, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010 in z dne 20. decembra 2012 o odnosih EU z državami Efte, |
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) z dne 1. januarja 1994 (1), |
|
— |
ob upoštevanju dejstva, da so v Švici državljani na referendumu decembra 1992 zavrnili sodelovanje v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s 50,3 % glasov, junija 1997 pobudo o pogajanjih o članstvu v EU s 74 % glasov, marca 2001 pa pobudo „Da Evropi!“ s 77 % glasov, |
|
— |
ob upoštevanju sporazuma med EU in Švicarsko konfederacijo o trgovanju z emisijami, podpisanega 23. novembra 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju okvira za sodelovanje med Evropsko obrambno agencijo (EDA) in Švico, podpisanega 16. marca 2012, |
|
— |
ob upoštevanju sporazuma med Švico in Eurojustom o pravosodnem sodelovanju, ki je bil podpisan 27. novembra 2008 in je začel veljati 22. julija 2011, |
|
— |
ob upoštevanju sporazuma med Švico in Europolom o sodelovanju med policijskimi organi pri preprečevanju mednarodnih hudih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala in terorizma ter boju proti njim, ki je bil podpisan 24. septembra 2004 in je začel veljati 1. marca 2006, ter razširitve območja uporabe sporazuma z dne 1. januarja 2008, |
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (3), zlasti Priloge I o prostem pretoku oseb in Priloge III o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, |
|
— |
ob upoštevanju Protokola z dne 27. maja 2008 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji (4), |
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma z dne 25. junija 2009 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (5), |
|
— |
ob upoštevanju švicarske zvezne ljudske pobude z dne 9. februarja 2014, ko je 50,3 % Švicarjev podprlo predloge za ponovno uvedbo kvot za priseljevanje iz Evropske unije, za dajanje prednosti domačim državljanom pri zapolnjevanju prostih delovnih mest in za omejitev pravic priseljencev do socialnih prejemkov, |
|
— |
ob upoštevanju prostotrgovinskega sporazuma med EU in Švico iz leta 1972 (6), ki je bil postopoma prilagojen in posodobljen, |
|
— |
ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, ki je začel veljati 1. junija 2002 (7), |
|
— |
ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, ki je začel veljati 1. junija 2002 (8), |
|
— |
ob upoštevanju pogajanj o sporazumih med EU in Švicarsko konfederacijo o električni energiji, o varnosti hrane in o javnem zdravju, |
|
— |
ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/2047 z dne 20. decembra 2018 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za borze v Švici, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), |
|
— |
ob upoštevanju 37. medparlamentarnega srečanja med EU in Švico 4. in 5. julija 2018 v Bruslju, |
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij o Švici, zlasti tiste z dne 9. septembra 2015 o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga (10), in o osnutku predloga resolucije Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o isti temi z dne 24. aprila 2018, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o letnem poročilu o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017 (11), |
|
— |
ob upoštevanju člena 108(4) in člena 52 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0147/2019), |
|
A. |
ker sedanji odnosi med Švico in EU temeljijo na kompleksnem sklopu približno 20 glavnih sektorskih dvostranskih sporazumov in okoli 100 drugih sporazumov; ker Švica le delno sodeluje pri vseh štirih svoboščinah; ker so ti sporazumi v preteklosti res poglobili sodelovanje med EU in Švico na področjih notranjega trga, notranje varnosti in azila, prometa in davčnih zadev, v prihodnosti pa bi lahko ta kompleksni sklop sporazumov postal zastarel, njihovo izvajanje pa s tem manj pomembno, razen če ne bo dosežen dogovor o splošnem okviru; |
|
B. |
ker je bila po podatkih Eurostata Švica v letu 2017 tretja največja partnerica EU na področju izvoza blaga in četrta največja na področju uvoza blaga; |
|
C. |
ker je Svet navedel, da bi morala biti cilja krovnega institucionalnega sporazuma s Švico zaščita homogenosti notranjega trga ter zagotovitev pravne varnosti za organe, državljane in gospodarske subjekte; |
|
D. |
ker želi Švicarski zvezni svet z EU skleniti institucionalni sporazum, s katerim bi se zagotovila pravna varnost glede dostopa do trga ter ohranili švicarska blaginja, neodvisnost in pravni sistem (12); ker je Švicarski zvezni svet napovedal posvetovanje z deležniki na podlagi besedila, o katerem so se pogajalci dogovorili 23. novembra 2018; |
|
E. |
ker je za rast in konkurenčnost ter ustvarjanje delovnih mest, s čimer bi oživili evropsko gospodarstvo, potreben dobro delujoč in učinkovit enotni trg, ki bo temeljil na zelo konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu; ker je treba zakonodajo o enotnem trgu ustrezno prenesti, izvajati in izvrševati, da bi lahko države članice in Švica izkoristile vse prednosti; |
|
F. |
ker je Švica izrazila željo, da bi zavezujoče materialne določbe o državni pomoči vključila šele v prihodnji sporazum o dostopu do trga, imela pa bi dostop do enotnega trga z električno energijo; |
|
G. |
ker je zvezni svet 28. septembra 2018 potrdil drugi švicarski prispevek številnim državam članicam EU v višini 1,3 milijarde CHF v roku desetih let, zdaj pa čaka na pozitivno odločitev zvezne skupščine; |
|
H. |
ker je Švica članica Evropske agencije za okolje; |
|
I. |
ker je Švica ratificirala udeležbo v evropskih programih satelitske navigacije Galileo in EGNOS; |
|
J. |
ker je sodelovanje Švice v okvirnem programu za raziskave EU Obzorje 2020 in predhodnem sedmem okvirnem programu pomembno za vse udeležene strani zaradi visoke kakovosti predlogov; |
|
K. |
ker sta Švica in EU 27. maja 2015 podpisali dodatni protokol k sporazumu o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki od obeh podpisnic od septembra 2018 zahteva samodejno izmenjavo podatkov o finančnih računih njunih rezidentov; ker je EU Švico uvrstila v Prilogo II k sklepom Sveta z dne 5. decembra 2017, ki zadeva države, ki so se zavezale izvajanju načel dobrega davčnega upravljanja za obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na preglednost, pravično obdavčitev in ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; |
|
L. |
ker Švica sodeluje v izbranih delih skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter je sodelovala v civilnih in vojaških mirovnih misijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zlasti v Ukrajini in Maliju; ker okvir za sodelovanje med Evropsko obrambno agencijo in Švico, ki je bil podpisan 16. marca 2012, omogoča izmenjavo informacij in skupne dejavnosti pri projektih in programih na področjih raziskav in razvoja ter oboroževanja; |
|
M. |
ker je Švica del schengenskega območja od začetka njegovega izvajanja v Švici decembra 2008; |
|
N. |
ker Švica sodeluje v schengenskem informacijskem sistemu, vizumskem informacijskem sistemu in sistemu EU za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil ter bo sodelovala v bodočem sistemu vstopa/izstopa (SVI), v okviru katerega se bodo beležili prehodi zunanjih meja EU, in evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve, v okviru katerega se bo zagotovila varnost pred potovanjem in preverjanje nedovoljenih migracij državljanov držav zunaj EU, ki ne potrebujejo vizuma; |
|
O. |
ker je Švica na podlagi sporazuma o pridružitvi dublinskemu sistemu pridružena delom pravnega reda EU na področju azila; ker Švica od leta 2010 finančno in operativno prispeva k agenciji Frontex; |
|
P. |
ker je bilo leta 2017 od 8,48 milijona prebivalcev Švice 2,13 milijona tujih državljanov, od katerih se je 1,4 milijona priselilo iz držav članic EU in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA); ker se 320 000 državljanov EU dnevno vozi na delo v Švico; ker 750 000 švicarskih državljanov živi v tujini, od tega 450 000 v EU; |
|
Q. |
ker je Švica leta 2009 soglašala z nadaljnjo veljavnostjo dvostranskega sporazuma med EU in Švico iz leta 1999 o prostem pretoku oseb, ki švicarskim državljanom in državljanom EU podeljuje pravico do svobodne izbire kraja zaposlitve in bivališča na nacionalnem ozemlju pogodbenic; |
|
R. |
ker morajo tuja podjetja pri napotitvi tujih delavcev v Švico spoštovati švicarske minimalne delovne pogoje; ker je glavni izvajalec pravno odgovoren zagotoviti, da podizvajalci upoštevajo švicarske predpise o trgu dela; |
|
S. |
ker je Švica leta 2002 uvedla t. i. spremljevalne ukrepe, namenjene izraženemu cilju zaščite švicarskih plač, delovnih pogojev in socialnih standardov, za katere EU meni, da niso v skladu s sporazumom o prostem pretoku oseb; |
|
T. |
ker so izvajanje direktive EU o državljanih (2004/38/ES) in pravic državljanov EU do socialne pomoči in pravic do ustanovitve povzročili zaskrbljenost v Švici; |
|
U. |
ker je Švica že od leta 1960 članica Efte, od leta 2002 pa Organizacije združenih narodov; |
|
V. |
ker je bila pobuda „Švicarsko pravo, ne tuji sodniki“ (znana kot pobuda o samoodločbi) na glasovanju 25. novembra 2018 zavrnjena s 66 % vseh glasov in v vseh kantonih; |
|
W. |
ker je Švica zavezana politični nevtralnosti in kot taka gosti številna mednarodna pogajanja z namenom doseči mirno rešitev oboroženih konfliktov po svetu; |
|
X. |
ker je Evropska komisija proti koncu leta 2018 za šest mesecev podaljšala svojo odločitev, da bo mesta trgovanja v Švici priznala kot upravičena do skladnosti s trgovalnimi obveznostmi za delnice, določenimi v direktivi o trgih finančnih instrumentov (2004/39/ES) in uredbi o trgih finančnih instrumentov ((EU) št. 600/2014); |
|
Y. |
ker ima Medparlamentarna unija (IPU) sedež v Ženevi; |
|
Z. |
ker so v Švici svetovni sedeži 25 večjih mednarodnih organizacij in konferenc, večina v Ženevi; |
|
AA. |
ker ima več sto mednarodnih nevladnih organizacij sedež v Švici in zagotavljajo nasvete OZN in drugim nevladnim organizacijam; |
|
AB. |
ker bo Švica 20. oktobra 2019 izvedla zvezne volitve; |
|
1. |
priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:
|
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter zvezni skupščini in zveznemu svetu Švicarske konfederacije. |
(2) UL L 322, 7.12.2017, str. 3.
(3) UL L 114, 30.4.2002, str. 6.
(4) UL L 124, 20.5.2009, str. 53.
(5) UL L 199, 31.7.2009, str. 24.
(6) UL L 300, 31.12.1972, str. 189.
(7) UL L 114, 30.4.2002, str. 73.
(8) UL L 114, 30.4.2002, str. 91.
(9) UL L 327, 21.12.2018, str. 77.
(10) UL C 316, 22.9.2017, str. 192.
(11) UL C 252, 18.7.2018, str. 164.
(12) https://www.eda.admin.ch/dam/dea/en/documents/fs/11-FS-Institutionelle-Fragen_en.pdf
(13) https://www.eda.admin.ch/dam/dea/en/documents/abkommen/InstA-Wichtigste-in-Kuerze_en.pdf
Četrtek, 28. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/141 |
P8_TA(2019)0330
Sklep o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (2018/2237(INI))
(2021/C 108/14)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
|
— |
ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti ciljev št. 1, 16 in 17, ki spodbujajo miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj (1), |
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (2), |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marca 2015 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena), in o razveljavitvi Sklepa 2011/871/SZVP (3), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (4), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/2306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (5), |
|
— |
ob upoštevanju medinstitucionalne izjave, priložene Uredbi (EU) 2017/2306, o virih financiranja ukrepov pomoči iz člena 3a Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (6), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (7), |
|
— |
ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (8), ter Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (9), |
|
— |
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (10), |
|
— |
ob upoštevanju Predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, z dne 13. junija 2018 za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (HR(2018) 94), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 9. marca 2017, 22. junija 2017, 20. novembra 2017, 14. decembra 2017 in 28. junija 2018, |
|
— |
ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017, 25. junija 2018 in 19. novembra 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU, |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Razmislek o prihodnosti evropske obrambe (COM(2017)0315), |
|
— |
ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in ESZD z dne 5. julija 2016 z naslovom Elementi strateškega okvira na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja, |
|
— |
ob upoštevanju posebnega poročila št. 20 Evropskega računskega sodišča z dne 18. septembra 2018 z naslovom Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2015 o financiranju skupne varnostne in obrambne politike (11), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji (12), |
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2017 (13) in 12. decembra 2018 (14) o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), |
|
— |
ob upoštevanju člena 113 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0157/2019), |
|
A. |
ker želi EU postati globalna akterka za mir in si prizadevati za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah; |
|
B. |
ker ima EU v strateškem okolju, v katerem so se v zadnjih letih razmere znatno poslabšale, vedno večjo odgovornost za zagotavljanje lastne varnosti; |
|
C. |
ker mora imeti EU v okolju z varnostnimi izzivi, ki jo obdaja, strateško avtonomnost, ki jo je junija 2016 v globalni strategiji Evropske unije priznalo 28 voditeljev držav in vlad, zato so potrebni instrumenti, ki bodo okrepili njeno zmožnost za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti; ker se priznava, da so varne in miroljubne družbe predpogoj za trajni razvoj; |
|
D. |
ker namen evropskega mirovnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: instrumenta) ni militarizacija zunanjega delovanja Evropske unije, temveč ustvarjanje sinergij in povečevanje učinkovitosti z zagotovitvijo celostnega pristopa k operativnemu financiranju zunanjega delovanja, ki že obstaja, a zanj financiranje iz proračuna Unije ni mogoče; |
|
E. |
ker Pogodba zahteva, da EU in njene institucije izvajajo skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki bi lahko privedla do skupne obrambe skladno z določbami člena 42, ter tako krepijo evropsko identiteto in neodvisnost, da bi pospeševali mir, varnost in napredek v Evropi in po svetu; ker je treba predlagani instrument pozdraviti kot napreden korak v tej smeri, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije pa je treba spodbuditi, naj si prizadeva za njegov nadaljnji razvoj in izvajanje; |
|
F. |
ker EU zagotavlja največ razvojne in humanitarne pomoči na svetu ter krepi svojo povezavo med varnostjo in razvojem z namenom zagotavljanja trajnega miru; |
|
G. |
ker je treba še naprej spodbujati uporabo sredstev in instrumentov Unije za izboljšanje sodelovanja, razvoj zmogljivosti in napotitev misij v prihodnje, pa tudi za ohranjanje miru, preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov ter obravnavanja groženj mednarodni varnosti; poudarja, da bi se moral instrument uporabljati zlasti za financiranje vojaških misij Unije, krepitev vojaških in obrambnih zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij ter za prispevanje k financiranju operacij v podporo miru, ki jih vodijo regionalne ali mednarodne organizacije ali tretje države; |
|
H. |
ker je imela EU v preteklosti težave pri financiranju operacij obrambnega pomena; ker je Parlament večkrat poudaril, da je potrebno prožnejše in učinkovitejše financiranje, ki bo izražalo solidarnost in odločnost; ker so potrebni dodatni instrumenti in orodja za zagotovitev, da lahko EU izvaja svojo vlogo globalne akterke na področju varnosti; ker sta za vse take instrumente potrebna ustrezen parlamentarni nadzor in zakonodaja EU; |
|
I. |
ker je udeležba žensk v mirovnih procesih še vedno eden od najmanj izpolnjenih vidikov agende za ženske, mir in varnost, čeprav so ženske glavne žrtve varnostnih in humanitarnih kriz in kljub dejstvu, da se z vidnejšo vlogo žensk pri mirovnih procesih verjetnost, da se bo sporazum obdržal vsaj 15 let, poveča za 35 %; |
|
J. |
ker sta notranja in zunanja varnost vse bolj prepleteni; ker je EU sprejela pomembne korake za okrepitev sodelovanja med svojimi državami članicami na področju obrambe; ker je bila EU vedno ponosna na svojo mehko moč in se ji ne bo odrekla; ker pa EU zaradi spreminjajočih se razmer, ki vzbujajo zaskrbljenost, ne sme ostati izključno „civilna moč“, ampak mora razviti in okrepiti svoje vojaške zmogljivosti, ki jih je treba uporabljati usklajeno in v povezavi z vsemi drugimi zunanjimi ukrepi EU; ker razvoj v tretjih državah ni možen brez varnosti in miru; ker ima pri tem ključno vlogo vojska, predvsem v državah, v katerih civilni organi zaradi varnostnih razmer ne morejo izpolnjevati svojih nalog; ker bi lahko instrument zagotovil okrepljeno udejstvovanje EU v partnerskih državah in večjo učinkovitost zunanjega delovanja EU ter omogočil EU, da bo v prihodnosti postala pomembna nosilka stabilnosti in varnosti; |
|
K. |
ker se zunanja politika EU ne sme instrumentalizirati kot „upravljanje migracij“, vsako prizadevanje za sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij pa mora biti tesno povezano z izboljšanjem razmer na področju človekovih pravic v teh državah; |
|
L. |
ker se bo z neširjenjem orožja in razoroževanjem pomembno zmanjšalo podžiganje konfliktov in pripomoglo k večji stabilnosti v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter z njo povezane resolucije EP o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja (15); ker bi bil svet brez orožja za množično uničevanje varnejši; ker je EU vodilna na področju prepovedi jedrskega orožja in bi morala svojo vlogo v tem smislu razširiti; |
|
M. |
ker v Pogodbah zunaj okvira SVOP ni predvideno zunanje vojaško delovanje Unije; ker bi dejanska skupna zunanja in varnostna politika vseh držav članic EU povečala manevrski prostor Unije na področju zunanjega delovanja; ker so edino zunanje vojaško delovanje, možno v okviru SVOP, misije zunaj Unije za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov, kot določa člen 42(1) PEU; |
|
N. |
ker se je podpora vojaškim operacijam partnerjev v podporo miru do zdaj zagotavljala zunaj proračuna EU z mirovno pomočjo za Afriko, ki je bila vzpostavljena z Evropskim razvojnim skladom (ERS) in se je iz njega financirala; ker je mirovna pomoč za Afriko zdaj omejena na operacije pod vodstvom Afriške unije ali afriških regionalnih organizacij; |
|
O. |
ker se pričakuje, da bo Unija zaradi instrumenta zmožna neposredno prispevati k financiranju operacij mirovne podpore pod vodstvom tretjih držav, pa tudi k relevantnim mednarodnim organizacijam na svetovni ravni, ne le v Afriki ali Afriški uniji; |
|
P. |
ker bo predlagani instrument nadomestil mehanizem Athena in mirovno pomoč za Afriko; ker bo s financiranjem stroškov obrambnih dejavnosti EU, kot so mirovne misije Afriške unije, skupni stroški lastnih vojaških operacij SVOP ter krepitev vojaških zmogljivosti partnerjev, ki so v skladu s členom 41(2) PEU izključeni iz proračuna EU, dopolnil pobudo za krepitev zmogljivosti za varnost in razvoj; |
|
Q. |
ker morajo biti operacije, ki se izvajajo v okviru instrumenta, skladne z načeli in vrednotami, zapisanimi v Listini o temeljnih pravicah, ter s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah; ker je treba operacije, ki niso opredeljene kot etično sprejemljive s stališča varnosti, zdravja in varovanja, svobode, zasebnosti, integritete ter dostojanstva ljudi, temeljito oceniti in ponovno proučiti; |
|
R. |
ker je sedanji delež skupnih stroškov še vedno zelo majhen (približno 5–10 % vseh stroškov) in ker je velik delež stroškov in odgovornosti v vojaških operacijah, ki je v breme držav, na podlagi načela, da se stroški krijejo tam, kjer nastanejo, v nasprotju z načeli solidarnosti in delitve bremena, kar dodatno odvrača države članice od dejavne udeležbe v operacijah SVOP; |
|
S. |
ker predlagana povprečna letna finančna sredstva instrumenta znašajo 1 500 000 000 EUR, skupna letna poraba v okviru mehanizma Athena in mirovne pomoči za Afriko pa se je gibala med 250 000 000 EUR in 500 000 000 EUR; ker potencialni nameni dodatne 1 000 000 000 EUR na leto v predlogu niso ustrezno določeni ali zagotovljeni; |
|
T. |
ker naj bi instrument kot zunajproračunski mehanizem, ki se financira iz letnih prispevkov držav članic po razdelitvenem ključu BND, EU omogočil financiranje večjega deleža skupnih stroškov (35–45 %) vojaških misij in operacij kot v okviru sedanjega mehanizma Athena; ker naj bi instrument tudi zagotovil, da bo financiranje EU stalno na voljo, s čimer bi se zagotovilo ustrezno načrtovanje za pripravljenost na krize ter olajšala hitra uporaba in izboljšala prožnost za hitre odzive; ker sta bili ambiciozna vključitev in razširitev mehanizma Athena za skupno financiranje misij in operacij SVOP dolgoletna zahteva Parlamenta; ker pa predlagani sklep Sveta nima enake zavezujoče narave kot notranji sporazum o mirovni pomoči za Afriko, kar pomeni, da lahko države članice izstopijo iz financiranja ukrepov instrumenta; |
|
U. |
ker bo predlagani instrument s povečanjem skupnih stroškov okrepil solidarnost in delitev bremena med državami članicami ter države članice, zlasti tiste, ki imajo premalo finančnih sredstev ali operativnih virov, spodbudil, naj prispevajo k operacijam SVOP; |
|
V. |
ker je Svet v svojih sklepih z dne 19. novembra 2018 zadržan glede svoje podpore predlogu za instrument; ker je vendarle treba stremeti k sprejetju ambicioznega predloga, ki bo vseboval vse predlagane sestavine, tudi mehanizem Athena; |
|
W. |
ker spadajo v pristojnost SVOP vse vojaške naloge v okviru instrumenta, kot so skupne operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne misije, vojaško svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje konfliktov in ohranjanje miru ter bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno stabilizacijo, boj proti terorizmu, vključno s podporo tretjim državam pri boju proti terorizmu na njihovih ozemljih, kot je določeno v členu 43(1) PEU, ob polnem spoštovanju človekovih pravic; ker se izjema iz člena 41(2) PEU uporablja samo za odhodke pri poslovanju, ki izhajajo iz navedenih vojaških misij; ker bi morali vsi drugi odhodki pri poslovanju, ki izhajajo iz SVOP, vključno z odhodki, ki izhajajo iz katerega koli drugega ukrepa iz člena 42 PEU, bremeniti proračun Unije; ker bi morali upravni odhodki instrumenta bremeniti proračun Unije; |
|
X. |
ker v skladu s členom 41(2) PEU vsi odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi SZVP, bremenijo proračun Unije, kar pa ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov; ker je v členu 2(a) in (d) predloga sklepa navedeno, da bi moral instrument financirati tako operacije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, kot druge operativne ukrepe Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena; |
|
Y. |
ker Unija v skladu s členom 21(2)(d) PEU določi in vodi skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za tesno sodelovanje na vseh področjih mednarodnih odnosov za spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju, zlasti pa izkoreninjenje revščine; |
|
Z. |
ker je v drugem odstavku člena 208(1) PDEU zapisano, da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja „zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine“; ker v skladu z istim odstavkom „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“; ker je druga poved določba Pogodbe, ki EU nalaga ustavno dolžnost, znano kot skladnost politik za razvoj; |
|
AA. |
ker je treba vojaške in civilne misije zunaj Unije ohraniti ločene za zagotovitev, da se civilne misije financirajo samo iz proračuna Unije; |
|
AB. |
ker bi morala EU osebju misij SVOP dodeliti podoben status, kot ga imajo napoteni nacionalni strokovnjaki, tako da bi jim zagotovila enoten status in najboljšo možno zaščito v skladu s kadrovskimi predpisi Unije; ker bi bilo treba vsa nadomestila, ki izhajajo iz tega statusa, ter vse potne stroške, dnevnice in stroške zdravstvenega varstva šteti za upravne odhodke in zanje bremeniti proračun Unije; |
|
AC. |
ker je Evropsko računsko sodišče objavilo posebno poročilo o afriški strukturi za mir in varnost, financirani prek mirovne pomoči za Afriko, za katero se predlaga, da bi se vključila v instrument in razširila; ker Računsko sodišče ugotavlja, da ta podpora ni dovolj temeljila na prednostnih nalogah in je imela omejen učinek; ker se morajo v zvezi z ambicioznim povečanjem financiranja novega instrumenta ustrezno upoštevati priporočila Računskega sodišča; |
|
AD. |
ker predlogu ni bila priložena ocena finančnega učinka v zvezi z upravnimi odhodki; ker imajo upravni odhodki instrumenta precejšnje posledice za proračun EU; ker se za instrument poleg osebja, ki je zdaj zaposleno v okviru instrumentov, ki se bosta nadomestila, ne bi smelo zaposliti dodatnega osebja oz. se mu dodatno osebje ne bi smelo dodeliti; ker bi se moralo s sinergijami, ki so posledica združitve sedanjih ločenih instrumentov v eno upravno strukturo, olajšati upravljanje večjega geografskega obsega instrumenta; ker bi bilo treba dodatno osebje zaposliti le, če bi vse sodelujoče države članice učinkovito prispevale k prihodkom za misijo ali ukrep; ker morajo imeti pogodbe z osebjem, zaposlenim v okviru instrumenta, ali napotitve v instrument za določeno misijo ali ukrep zaradi časovno omejene narave prihodkov ustrezen časovni okvir; ker se v okviru instrumenta ne bi smelo zaposliti osebja iz države članice, ki se je s formalno izjavo v skladu s členom 31(1) PEU vzdržala glasovanja o posamezni misiji ali ukrepu, oziroma se vanj tako osebje ne bi smelo napotiti; |
|
AE. |
ker bi se moral podpredsednik/visoki predstavnik s Parlamentom redno posvetovati o vseh glavnih vidikih in temeljnih odločitvah v zvezi s SZVP in SVOP ter njunem naknadnem razvoju; ker bi se bilo treba s Parlamentom pravočasno posvetovati in ga obvestiti, da bi lahko predstavil svoja mnenja ter podpredsedniku/visokemu predstavniku in Svetu postavil vprašanja, tudi o skladnosti politik za razvoj, pred sprejetjem odločitev ali odločnim ukrepanjem; ker bi moral podpredsednik/visoki predstavnik upoštevati mnenja Parlamenta, med drugim o skladnosti politik za razvoj, in jih vključiti v svoje predloge, ponovno proučiti sklepe ali dele sklepov, ki jim Parlament nasprotuje, ali take predloge umakniti, ne glede na to, da lahko država članica v takem primeru poda pobudo, in na morebitni poziv Parlamenta predlagati sklepe Sveta v zvezi s SVOP; ker bi moral Parlament imeti s podpredsednikom/visokim predstavnikom letno razpravo o dejavnostih, ki se financirajo iz instrumenta; |
|
1. |
priporoči Svetu:
|
|
2. |
priporoči podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:
|
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji. |
(1) https://sustainabledevelopment.un.org/
(2) UL L 58, 3.3.2015, str. 1.
(3) UL L 84, 28.3.2015, str. 39.
(4) UL L 77, 15.3.2014, str. 1.
(5) UL L 335, 15.12.2017, str. 6.
(6) UL L 335, 15.12.2017, str. 6.
(7) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(8) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(9) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(10) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(11) UL C 353, 27.9.2016, str. 68.
(12) UL C 224, 27.6.2018, str. 18.
(13) UL C 369, 11.10.2018, str. 36.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0514.
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropski parlament
Torek, 26. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/150 |
P8_TA(2019)0221
Zahteva za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu
Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu (2018/2277(IMM))
(2021/C 108/15)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju zahteve danskega ministra za pravosodje za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu, ki jo je 6. novembra 2018 posredoval stalni predstavnik Kraljevine Danske pri Evropski uniji in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 28. novembra 2018, v povezavi s kazenskim pregonom na podlagi točke (1) člena 260(1), člena 291(1) in člena 293(1) v povezavi s členom 21 danskega kazenskega zakonika, |
|
— |
po zagovoru Jørna Dohrmanna v skladu s členom 9(6) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, |
|
— |
ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10 julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013 (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 57 ustave Kraljevine Danske, |
|
— |
ob upoštevanju členov 5(2) in 6(1) ter člena 9 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0178/2019), |
|
A. |
ker je državni tožilec v Viborgu vložil zahtevo za odvzem imunitete danskemu poslancu Evropskega parlamenta Jørnu Dohrmannu v zvezi s kaznivimi dejanji v smislu točke (1) člena 260(1) ter členov 291(1) in 293(1) v povezavi s členom 21 danskega kazenskega zakonika; ker se postopki nanašajo zlasti na domnevno protipravno prisiljenje, zlonamerno poškodovanje in poskus protipravne uporabe tuje stvari; |
|
B. |
ker je Jørn Dohrmann 26. aprila 2017 zunaj svojega zasebnega prebivališča v mestu Vamdrup vzel kamero snemalcu, ki je snemal njegovo hišo z razdalje približno 195 metrov, da bi pridobljene posnetke uporabil v televizijskem dokumentarcu o nekaterih danskih poslancih Evropskega parlamenta; ker je Jørn Dohrmann grozil, da bo kamero uničil; ker je to kamero poškodoval, vključno z njenim mikrofonom, zaslonom in kablom; ker je kamero in pomnilniško kartico vzel, da bi ju uporabil brez dovoljenja, tako da bi pregledal pridobljene posnetke, vendar mu je bilo to naposled preprečeno, saj so na njegov naslov prišli policisti ter zasegli kamero in pomnilniško kartico, ki jo je odstranil iz naprave; |
|
C. |
ker je bil snemalec najprej obtožen kaznivega dejanja po členu 264a danskega kazenskega zakonika, ker je nezakonito fotografiral osebe, ki so bile na zasebni lastnini; ker je državni tožilec priporočil, naj se obtožbe umaknejo, saj ni bil podan naklep, nujen za obsodbo osebe zaradi kršitve člena 264a danskega kazenskega zakonika; |
|
D. |
ker je policija jugovzhodnega Jutlanda poudarila, da je družba, v kateri je zaposlen novinar in lastnik kamere, v tej zadevi vložila odškodninski zahtevek v višini 14 724,71 DKK in da je treba zadeve, ki vključujejo zlonamerno poškodovanje, tatvino, prisvojitev in podobno, kadar je zahtevana kazen globa, reševati v sodnih postopkih, če lahko oškodovanec vloži odškodninski zahtevek; |
|
E. |
ker je urad državnega tožilca najprej priporočil, naj se v postopku zoper Jørna Dohrmanna določi globa 20 000 DKK namesto kazni zapora, brez vložitve obtožnega akta; |
|
F. |
ker je Jørn Dohrmann zavrnil obtožbe, ki ga bremenijo; ker po mnenju vodje državnega tožilstva tako ne bi bilo dosledno, če bi se poskušala doseči zunajsodna poravnava prek naloga za plačilo kazni; |
|
G. |
ker je pristojni organ, da bi zoper Jørna Dohrmanna uvedel pregon, vložil zahtevo za odvzem njegove imunitete; |
|
H. |
ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države; |
|
I. |
ker člen 57(1) danske ustave določa, da poslanec danskega parlamenta brez soglasja tega parlamenta ne sme biti obtožen ali kakor koli zaprt, razen če je bil prijet pri storitvi kaznivega dejanja; ker ta določba zagotavlja zaščito pred kazenskim pregonom, ne pa tudi pred zasebnim pregonom v kazenskih zadevah; ker soglasje danskega parlamenta ni potrebno, če so izpolnjeni pogoji za zunajsodno rešitev z nalogom za plačilo kazni; |
|
J. |
ker je obseg imunitete poslancev danskega parlamenta pravzaprav enak obsegu imunitete poslancev Evropskega parlamenta v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna; |
|
K. |
ker se domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi ga poslanec Evropskega parlamenta izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, in zato niso jasno ali neposredno povezana s tem, kako Jørn Dohrmann opravlja dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta; |
|
L. |
ker niso podani niti dokazi niti razlogi za utemeljen sum; |
|
1. |
sklene, da se Jørnu Dohrmannu odvzame imuniteta; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pravosodnemu ministru Kraljevine Danske in Jørnu Dohrmannu. |
(1) Sodba Sodišča z dne 12. Maja 1964, Wagner/Fahrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. Julija 1986 Wybot/Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008, Mote/Parlament, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008, Marra/De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010, Gollnisch/Parlament, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011, Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013, Gollnisch/Parlament, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.
III Pripravljalni akti
Evropski parlament
Torek, 26. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/152 |
P8_TA(2019)0222
Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (COM(2018)0184 – C8-0149/2018 – 2018/0089(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/16)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0184), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0149/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Obora regij z dne 10. oktobra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za promet in turizem (A8-0447/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0089
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Namen te direktive je kvalificiranim zastopniškim subjektom, ki zastopajo kolektivne interese potrošnikov, omogočiti, da z zastopniškimi tožbami zoper zaradi kršitve določb prava Unije uveljavljajo svoje zahtevke. Kvalificirani zastopniški subjekti bi morali imeti možnost zahtevati ustavitev ali prepoved kršitve, potrditev, da je do kršitve prišlo, in povračilo škode v obliki odškodnine, vračila plačane kupnine, popravila , zamenjave, odstranitve ali, znižanja kupnine ali odpovedi pogodbe , kot je predvideno z nacionalno zakonodajo. [Sprememba 1] |
|
(2) |
Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je kvalificiranim zastopniškim subjektom omogočila vložitev zastopniških tožb, katerih namen je predvsem ustaviti in prepovedati kršitve določb prava Unije, ki škodijo kolektivnim interesom potrošnikov. Vendar navedena direktiva ni v zadostni meri obravnavala izzivov izvrševanja pravnih določb o varstvu potrošnikov. Za boljše odvračanje od nezakonitih praks , spodbujanje dobrih in odgovornih poslovnih praks in zmanjšanje škode za potrošnike je treba okrepiti mehanizem varstva kolektivnih interesov potrošnikov. Glede na številne spremembe je zaradi jasnosti primerno Direktivo 2009/22/ES nadomestiti. Obstaja velika potreba po posredovanju Unije na podlagi člena 114 PDEU, da bi zagotovili dostop do sodnega varstva in dobro upravljanje pravosodja, ker bi zmanjšali stroške in breme, ki nastanejo zaradi posameznih ukrepov. [Sprememba 2] |
|
(3) |
Zastopniška tožba mora nuditi uspešen in učinkovit način varstva kolektivnih interesov potrošnikov pred notranjimi in čezmejnimi kršitvami . Kvalificiranim zastopniškim subjektom mora omogočati, da ukrepajo z namenom zagotavljanja skladnosti z ustreznimi določbami prava Unije in da premagajo ovire, s katerimi se soočajo potrošniki pri posamičnih tožbah, kot je negotovost glede njihovih pravic in razpoložljivih postopkovnih mehanizmov, pretekle izkušnje z neuspešnimi postopki, predolgi postopki, odpor do ukrepanja in negativno razmerje med pričakovanimi stroški in koristmi posamične tožbe , in tako povečujejo pravno gotovost za tožnika in toženo stranko ter pravni sistem . [Sprememba 3] |
|
(4) |
Pomembno je, da se zagotovi potrebno ravnovesje med dostopom do sodnega varstva in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi pred zlorabo pravdnih postopkov, ki bi lahko neupravičeno ovirala zmožnost podjetij, da poslujejo na enotnem trgu. Da bi se preprečile zlorabe zastopniških tožb, bi se bilo treba izogibati elementom, kot so kaznovalne odškodnine, in odsotnosti omejitev glede upravičenosti do vložitve tožbe v imenu oškodovanih potrošnikov, določiti pa bi bilo treba jasna pravila o različnih postopkovnih vidikih, na primer o imenovanju kvalificiranih zastopniških subjektov, izvoru njihovih sredstev in naravi informacij, potrebnih v podporo zastopniški tožbi. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o razdelitvi stroškov postopka. Stroške postopka bi morala nositi stranka, ki v postopku ni uspela. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v postopku ni uspela, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom . [Sprememba 4] |
|
(5) |
Kršitve, ki vplivajo na kolektivne interese potrošnikov, imajo pogosto čezmejne posledice. Uspešnejše in učinkovitejše zastopniške tožbe, na voljo po vsej Uniji, bi morale povečati zaupanje potrošnikov v notranji trg in jim omogočiti uveljavljanje njihovih pravic. |
|
(6) |
Ta direktiva bi morala pokrivati različna področja, kot so varstvo podatkov, finančne storitve, potovanja in turizem, energetika, telekomunikacije in, okolje in zdravje . Zajemati bi morala kršitve določb prava Unije, ki varujejo kolektivne interese potrošnikov, ne glede na to, ali so v ustreznih določbah prava Unije poimenovani kot potrošniki ali potniki, uporabniki, stranke, mali vlagatelji, male neprofesionalne stranke ali kako drugače , ter kolektivne interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu splošne uredbe o varstvu podatkov . Za zagotovitev ustreznega odziva na kršitve določb prava Unije, ki se hitro razvija glede na obliko in obseg, je treba ob vsakem sprejetju novega akta Unije, ki je pomemben za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, presoditi, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da bi njeno področje uporabe zajelo tudi novi akt. [Sprememba 5] |
|
(6a) |
Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, z velikim učinkom v javnosti. Velik učinek nastane, če vpliva na dva potrošnika. [Sprememba 6] |
|
(7) |
Komisija je sprejela zakonodajni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage ter zakonodajni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu. Zato je primerno zagotoviti, da Komisija eno leto po začetku veljavnosti te direktive oceni, ali pravila Unije na področju pravic potnikov v zračnem in železniškem prometu nudijo ustrezno raven varstva potrošnikov, ki je primerljiva z ravnjo iz te direktive, in sprejme vse potrebne ugotovitve v zvezi s področjem uporabe te direktive. |
|
(8) |
Na podlagi Direktive 2009/22/ES bi morala ta direktiva zajeti tako notranje kot tudi čezmejne kršitve, zlasti če potrošniki, ki jih kršitev zadeva, prebivajo v eni ali več državah članicah, ki niso država članica sedeža trgovca, ki je kršil pravila. Zajeti bi morala tudi kršitve, ki so prenehale pred začetkom ali zaključkom postopka zastopniške tožbe, saj je morda še vedno treba preprečiti ponovitev prakse, ugotoviti, da določena praksa pomeni kršitev pravil, in potrošnikom omogočiti zahtevanje povračila škode. |
|
(9) |
Ta direktiva ne bi smela določati pravil mednarodnega zasebnega prava glede pristojnosti, priznavanja in izvrševanja sodnih odločb ali veljavne zakonodaje. Za zastopniške tožbe, opredeljene v tej direktivi, se uporabljajo obstoječi instrumenti prava Unije , ki preprečujejo povečanje iskanja najugodnejše zakonodaje . [Sprememba 7] |
|
(9a) |
Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo pravil EU o mednarodnem zasebnem pravu v čezmejnih zadevah. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev – Bruselj I), Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) in Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) se uporabljajo za reprezentativne tožbe, ki izhajajo iz te direktive. [Sprememba 8] |
|
(10) |
Ker lahko zastopniške tožbe vložijo samo kvalificirani zastopniški subjekti, bi morali zaradi zagotavljanja primernega zastopanja kolektivnih interesov potrošnikov izpolnjevati merila iz te direktive. Zlasti bi morali biti ustrezno ustanovljeni v skladu s pravom države članice, kar bi lahko moralo na primer vključevalo vključevati zahteve glede števila članov in trajnosti ustanovitve ali zahteve po preglednosti pomembnih vidikov njihove strukture, kot so statut, upravljavska struktura, cilji in načini dela. Prav tako bi morali delovati nepridobitno in imeti upravičen interes za zagotavljanje skladnosti z ustreznim pravom EU. Ta merila bi morala veljati za vnaprej imenovane kvalificirane subjekte in ad hoc kvalificirane subjekte, ki so bili ustanovljeni za namene določene tožbe. Poleg tega morajo biti kvalificirani zastopniški subjekti neodvisni od tržnih udeležencev, tudi finančno. Kvalificirani zastopniški subjekti morajo imeti tudi uveljavljen postopek za preprečevanje nasprotja interesov. Države članice ne uvedejo meril, ki presegajo merila iz te direktive . [Sprememba 9] |
|
(11) |
Neodvisni javni organi in zlasti potrošniške organizacije bi morali imeti dejavno vlogo pri zagotavljanju skladnosti z ustreznimi določbami prava Unije in so primerni za to, da delujejo kot kvalificirani subjekti. Ker imajo ti subjekti dostop do različnih virov informacij o praksah trgovcev v razmerju do potrošnikov in se njihove prednostne naloge pri njihovih dejavnostih razlikujejo, bi morale imeti države članice možnost, da se prosto odločijo o vrsti ukrepov, ki jih lahko zahteva vsak od teh kvalificiranih subjektov v zastopniških tožbah. |
|
(12) |
Sodni in upravni postopki lahko uspešno in učinkovito služijo varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, zato se državam članicam prepušča odločitev, ali se zastopniške tožbe vložijo v okviru sodnih ali upravnih postopkov oziroma obeh, odvisno od ustreznega pravnega področja ali gospodarskega sektorja. To ne posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim države članice zagotovijo, da imajo potrošniki in podjetja pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper vse upravne odločbe, sprejete v skladu z nacionalnimi določbami, ki izvajajo to direktivo. To vključuje možnost, da stranke pridobijo odločbo o začasnem zadržanju izvrševanja sporne odločbe v skladu z nacionalnim pravom. |
|
(13) |
Za povečanje postopkovne učinkovitosti zastopniških tožb bi kvalificirani subjekti morali imeti možnost, da v okviru ene same zastopniške tožbe ali v okviru ločenih zastopniških tožb zahtevajo različne ukrepe. Ti ukrepi bi morali vključevati začasne ukrepe za ustavitev obstoječe prakse ali prepoved prakse, če se praksa še ne izvaja, vendar obstaja tveganje, da bi potrošnikom povzročila resno ali nepopravljivo škodo, ukrepe za ugotovitev, da določena praksa pomeni kršitev določb prava, ki po potrebi ustavljajo ali prepovedujejo uporabo prakse v prihodnje, kakor tudi ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve, vključno s povračilom škode. Če se zahtevajo na podlagi ene same tožbe, bi morali imeti kvalificirani subjekti možnost, da vse ustrezne ukrepe zahtevajo v trenutku vložitve tožbe ali da najprej zahtevajo ustrezne opustitvene odločbe, nato pa izdajo odločbe za povračilo škode, če je to primerno. |
|
(14) |
Namen opustitvene odločbe je varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, ne glede na dejansko izgubo ali škodo, ki nastane posameznim potrošnikom. Z opustitvenimi odločbami se lahko od trgovcev zahteva, da ravnajo na določen način, na primer potrošnikom zagotovijo informacije, ki so jih prej opustili v nasprotju s pravnimi obveznostmi. Odločbe, s katerimi se ugotavlja, da praksa pomeni kršitev, ne bi smele biti odvisne od tega, ali je do prakse prišlo namerno ali iz malomarnosti. |
|
(15) |
Kvalificirani subjekt, ki vloži zastopniško tožbo na podlagi te direktive, bi moral biti stranka v postopku. Potrošniki, ki jih kršitev zadeva, bi morali imeti biti ustrezno možnost, da izkoristijo zadevni izid obveščeni o zadevnem izidu zastopniške tožbe in o tem, kako ga lahko izkoristijo . Opustitvene odločbe, izdane v skladu s to direktivo, ne bi smele posegati v posamične tožbe, vložene s strani potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi prakse, v zvezi s katero je bila izdana opustitvena odločba. [Sprememba 10] |
|
(16) |
Kvalificirani zastopniški subjekti bi morali imeti možnost, da predlagajo sprejetje ukrepov, ki so namenjeni odpravi trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi bi morali biti v obliki odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo , odstranitev , znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno in kot je predvideno v skladu z nacionalno zakonodajo. [Sprememba 11] |
|
(17) |
Odškodnina, ki jo prejmejo oškodovani potrošniki v primeru množičnega oškodovanja, ne bi smela biti višja od zneska, ki ga mora trgovec plačati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali pravom Unije za dejansko škodo, ki so jo potrošniki utrpeli. Zlasti bi se bilo treba izogniti kaznovalnim odškodninam, ki bi privedle do prekomernih odškodnin tožniku za nastalo škodo. |
|
(18) |
Države članice lahko bi morale od kvalificiranih zastopniških subjektov zahtevajo zahtevati , da zagotovijo zadostne informacije v podporo zastopniški tožbi na za povračilo škode, vključno z opisom skupine potrošnikov, ki jih zadeva kršitev, in dejanskimi ter pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti v okviru zastopniške tožbe. Od kvalificiranega subjekta se ne bi smelo zahtevati, da za začetek postopka poimensko določi vse posamezne potrošnike, ki jih kršitev zadeva. Med zastopniškimi tožbami na za povračilo škode bi moralo sodišče ali upravni organ v najzgodnejši možni fazi postopka preveriti, ali je zadeva primerna za vložitev zastopniške tožbe glede na naravo kršitve in značilnosti škode, ki je nastala oškodovanim potrošnikom. Natančneje, te trditve bi morale biti preverljive in enotne, obstajati bi moralo skupno stališče glede zahtevanih ukrepov, dogovor o financiranju kvalificiranih subjektov s strani tretjih oseb pa bi moral biti pregleden in brez nasprotja interesov. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da lahko sodišče ali upravni organ v čim zgodnejši fazi postopka zavrne očitno neutemeljene zadeve. [Sprememba 12] |
|
(19) |
Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da odločijo, ali lahko njihovo sodišče ali nacionalni organ, pri katerem je bila vložena zastopniška tožba na povračilo škode, izjemoma namesto odločbe za povračilo škode izda ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, na katero bi se bilo mogoče neposredno opreti pri naknadnih tožbah na povračilo škode posameznih potrošnikov. Ta možnost bi morala biti prihranjena za ustrezno utemeljene primere, v katerih je določitev posameznega zahtevka vsakega potrošnika, ki ga zastopniška tožba zadeva, zapletena, njena izvedba v okviru zastopniške tožbe pa bi bila neučinkovita. Ugotovitvene odločbe ne bi smele biti izdane v primerih, ki niso zapleteni, zlasti pa, če so zadevni potrošniki poimensko določljivi in če so utrpeli primerljivo škodo glede na časovno obdobje ali nakup. Podobno se ugotovitvene odločbe ne bi smele izdati, če je izguba, ki je nastala vsakemu posameznemu potrošniku, tako majhna, da posamezni potrošniki verjetno ne bodo zahtevali individualnega povračila škode. Sodišče ali nacionalni organ bi moral v posameznem primeru ustrezno obrazložiti, zakaj je izdal ugotovitveno odločbo in ne odločbo za povračilo škode. [Sprememba 13] |
|
(20) |
Če so potrošniki, ki jih zadeva ista praksa, poimensko določljivi in so utrpeli primerljivo škodo glede na časovno obdobje ali nakup, kot velja v primeru dolgoročnih potrošniških pogodb, lahko sodišče ali upravni organ med potekom zastopniške tožbe jasno opredeli skupino potrošnikov, ki jih kršitev zadeva. Sodišče ali upravni organ bi lahko zlasti trgovca, ki je kršil pravila, zaprosil, da zagotovi ustrezne informacije, kot so identiteta zadevnih potrošnikov in trajanje prakse. Države članice bi morale v teh primerih zaradi ekspeditivnosti in učinkovitosti postopka v skladu s svojo nacionalno zakonodajo razmisliti, da bi potrošnikom omogočile, da imajo neposredno korist od odločbe za povračilo škode, potem ko je bila izdana, ne da bi morali dati individualno pooblastilo pred izdajo odločbe za povračilo škode. [Sprememba 14] |
|
(21) |
V primerih majhne vrednosti je malo verjetno, da bodo potrošniki ukrepali in uveljavljali svoje pravice, saj bi bil vložen napor večji od posameznih koristi. Če ista praksa zadeva številne potrošnike, pa je lahko skupna izguba precejšnja. V takih primerih lahko sodišče ali organ meni, da bi bila ponovna razdelitev sredstev med zadevne potrošnike nesorazmerna, ker bi bilo to na primer pretežavno ali neizvedljivo. Zato bi bilo koristneje, da se sredstva, prejeta v zastopniških tožbah kot povračilo škode, uporabijo za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, in bi jih bilo treba nameniti ustreznemu javnemu namenu, kot so sklad za pravno pomoč potrošnikom, kampanje ozaveščanja ali potrošniška gibanja. [Sprememba 15] |
|
(22) |
Ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve se lahko zahtevajo le na podlagi pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi kršitev določb prava Unije, ki spadajo na področje uporabe te direktive, kršitev pa škoduje kolektivnemu interesu potrošnikov; to vključuje tudi pravnomočno opustitveno odločbo, izdano na podlagi zastopniške tožbe. Ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve se lahko zlasti zahtevajo na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali upravnega organa v okviru izvršilnih dejavnosti, ki jih ureja Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (5). |
|
(23) |
Ta direktiva določa postopkovni mehanizem, ki ne vpliva na pravila o materialnih pravicah potrošnikov do pogodbenih in nepogodbenih pravnih sredstev v primeru, da so bili njihovi interesi oškodovani zaradi kršitve, kot so pravica do odškodnine, odpovedi pogodbe, vračila kupnine, zamenjave, odstranitve, popravila ali znižanja kupnine. Zastopniška tožba, s katero se zahteva povračilo škode v skladu s to direktivo, se lahko vloži le, če pravo Unije ali nacionalno pravo take materialne pravice določa. [Sprememba 16] |
|
(24) |
Ta direktiva je namenjena minimalni harmonizaciji in ne nadomešča obstoječih nacionalnih mehanizmov kolektivnega pravnega sredstva. Ob upoštevanju pravnih tradicij držav članic jim je prepuščena presoja, ali naj se zastopniška tožba, kot je določena v tej direktivi, zasnuje kot del obstoječega ali prihodnjega mehanizma kolektivnega pravnega sredstva ali kot alternativa temu mehanizmu, v kolikor je nacionalni mehanizem skladen z ureditvami iz te direktive. Državam članicam ne preprečuje, da bi ohranile svoj obstoječi okvir, niti jim ne nalaga, da ga spremenijo. Države članice bodo imele možnost, da pravila iz te direktive izvajajo v okviru lastnega sistema kolektivnih pravnih sredstev ali v ločenem postopku. [Sprememba 17] |
|
(25) |
Kvalificirani zastopniški subjekti morajo biti popolnoma pregledni glede vira financiranja svojih dejavnosti na splošno in glede sredstev, s katerimi se financira določena zastopniška tožba na za povračilo škode, da bi se sodiščem ali upravnim organom omogočila presoja, ali bi lahko obstajalo navzkrižje nasprotje interesov med tretjo osebo, ki zagotavlja sredstva, ter kvalificiranim subjektom, da bi se izognili tveganju zlorabe pravdnih postopkov ter da bi se lahko presodilo, ali sredstva tretje osebe kvalificiranega subjekta zadostujejo za izpolnitev njenih finančnih obveznosti do kvalificiranega subjekta zastopanje interesov zadevnih potrošnikov in poplačilo vseh potrebnih pravnih stroškov, če tožba ne uspe . Informacije, ki jih kvalificirani subjekt v čim zgodnejši fazi postopka predloži sodišču ali upravnemu organu, ki obravnava zastopniško tožbo, bi morale omogočati presojo, ali bi lahko tretja oseba vplivala na postopkovne odločitve kvalificiranega subjekta na splošno in v okviru zastopniške tožbe, vključno z odločitvami o poravnavah, in ali zagotavlja financiranje zastopniške tožbe na za povračilo škode proti toženi stranki, ki je konkurent financerja, ali proti toženi stranki, od katere je financer odvisen. V primeru potrditve katere koli od teh okoliščin bi morala mora biti sodišče ali upravni organ pooblaščena pooblaščen , da od kvalificiranega subjekta zahtevata zahteva zavrnitev zadevnega financiranja in po potrebi zavrneta zavrne procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v določenem primeru. Države članice bi morale odvetniškim družbam preprečiti, da ustanovijo kvalificirane zastopniške subjekte. Posredno financiranje postopka z donacijami, vključno z donacijami trgovcev v okviru pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, je upravičeno do financiranja s strani tretjih oseb, če izpolnjuje zahteve glede preglednosti, neodvisnosti in odsotnosti nasprotja interesov iz člena 4 in člena 7. [Sprememba 18] |
|
(26) |
Pred vložitvijo zastopniške tožbe kot tudi v kateri koli fazi zastopniške tožbe bi bilo treba spodbujati kolektivne zunajsodne poravnave, kot je mediacija, katerih namen je zagotoviti povračilo škode oškodovanim potrošnikom. [Sprememba 19] |
|
(27) |
Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ bi moralo taki prošnji ugoditi le, če ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z isto prakso. Pristojno sodišče ali upravni organ, ki potrdi tako kolektivno poravnavo, mora upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank, vključno s posameznimi potrošniki. Posamezni potrošniki, ki jih to zadeva, bi morali imeti možnost, da sprejmejo ali zavrnejo tako poravnavo. Poravnave morajo biti dokončne in zavezujoče za vse stranke . [Sprememba 20] |
|
(28) |
Sodišče in upravni organ bi morala biti pooblaščena, da trgovca, ki krši pravila, in kvalificirani subjekt, ki je vložil zastopniško tožbo, pozoveta k pogajanjem, da bi dosegla poravnavo glede povračila škode zadevnim potrošnikom. Pri odločitvi, ali se stranki pozoveta k zunajsodnemu reševanju spora, bi bilo treba upoštevati vrsto kršitve, na katero se tožba nanaša, značilnosti zadevnih potrošnikov, način povračila škode, ki se lahko ponudi, pripravljenost strank k poravnavi in ekspeditivnost postopka. |
|
(29) |
Da bi se posameznim potrošnikom omogočilo uveljavljanje povračila škode, ki se zahteva na podlagi pravnomočnih ugotovitvenih odločb o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, izdanih na podlagi zastopniških tožb, bi morala biti sodišče ali upravni organ, ki je izdal odločbo, pooblaščena, da od kvalificiranega subjekta in trgovca zahtevata, da dosežeta kolektivno poravnavo. [Sprememba 21] |
|
(30) |
Vsako zunajsodno poravnavo, ki je bila dosežena v okviru zastopniške tožbe ali temelji na pravnomočni ugotovitveni odločbi, bi moralo potrditi ustrezno sodišče ali upravni organ, da bi se zagotovila njena zakonitost in pravičnost, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank. Posamezni potrošniki, ki jih to zadeva, bi morali imeti možnost, da sprejmejo ali zavrnejo tako poravnavo. Poravnava je zavezujoča za vse stranke, brez poseganja v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. [Sprememba 22] |
|
(31) |
Zagotavljanje obveščenosti potrošnikov o zastopniški tožbi je ključnega pomena za njen uspeh. Potrošniki bi morali biti obveščeni o zastopniških tožbah, ki potekajo, o tem, da je bila praksa trgovca opredeljena kot kršitev zakonodaje, njihovih pravicah po ugotovitvi kršitve in morebitnih nadaljnjih ukrepih zadevnih potrošnikov, zlasti za pridobitev povračila škode. Tveganja izgube ugleda, povezana s širjenjem informacij o kršitvi, so prav tako pomembna za odvračanje trgovcev od kršenja pravic potrošnikov. |
|
(32) |
Da bi lahko bile učinkovite, bi morale biti informacije ustrezne in sorazmerne glede na okoliščine primera. Trgovec, ki krši pravila, bi moral Države članice bi morale zagotoviti, da lahko sodišče ali upravni organ od stranke, ki v postopku ni uspela, zahteva, da ustrezno obvesti vse zadevne potrošnike ustrezno obvestiti o pravnomočni dokončni opustitveni odločbi in odločbi za povračilo škode, izdanih na podlagi zastopniške tožbe, ter o poravnavi obe stranki pa v primeru poravnave , ki jo je potrdilo sodišče ali upravni organ. Take informacije se lahko zagotovijo na primer na spletnem mestu trgovca, družbenih medijih, spletnih trgih ali v priljubljenih časopisih, vključno s tistimi, ki so na voljo izključno prek elektronskih sredstev obveščanja. Če je to mogoče, bi bilo treba potrošnike obvestiti posamično z elektronskimi sporočili ali pismi. Te informacije bi bilo treba na zahtevo zagotoviti v oblikah, primernih za invalide. Stroške obveščanja potrošnika krije stranka, ki je v postopku neuspešna. [Sprememba 23] |
|
(32a) |
Države članice bi bilo treba spodbujati k uvedbi nacionalnega registra zastopniških tožbe, ki bi lahko dodatno okrepil obveznosti glede preglednosti. [Sprememba 24] |
|
(33) |
Da bi se povečala pravna varnost, preprečila neskladja pri uporabi prava Unije ter povečali uspešnost in postopkovna učinkovitost zastopniških tožb in morebitnih nadaljnjih tožb na za povračilo škode, bi morala biti ugotovitev kršitve ali nekršitve , opredeljena v pravnomočni odločbi, tudi v pravnomočni opustitveni odločbi na podlagi te direktive, ki jo izda upravni organ ali sodišče, ne bi smela biti ponovno predmet pravdnega postopka v okviru poznejših tožb, ki se nanašajo na isto kršitev istega trgovca, kar zadeva naravo kršitve ter njen vsebinski, osebni, časovni in geografski obseg, kot je bil opredeljen v navedeni pravnomočni odločbi zavezujoča za vse stranke, ki so udeležene v zastopniški tožbi. Pravnomočna odločba ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. Pravna sredstva , pridobljena s poravnavo , bi morala biti zavezujoča tudi za zadeve , ki vključujejo isto prakso, istega trgovca in istega potrošnika . Kadar se tožba, s katero se zahtevajo ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve, vključno s povračilom škode, vloži v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila izdana pravnomočna odločba o ugotovitvi kršitve ali nekršitve , bi morala odločba pomeniti izpodbojno domnevo dokaz , da je do kršitve prišlo ali da do kršitve ni prišlo v sorodnih zadevah. Države članice zagotovijo, da se pravnomočna odločba sodišča ene države članice, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj kršitve za namene drugih odškodninskih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči v drugi državi članici proti istemu trgovcu za isto kršitev, obravnava kot izpodbojna predpostavka . [Sprememba 25] |
|
(34) |
Države članice bi morale zagotoviti, da lahko posamične tožbe na povračilo škode temeljijo na pravnomočni ugotovitveni odločbi, izdani na podlagi zastopniške tožbe. Take tožbe bi morale biti na voljo v okviru hitrih in poenostavljenih postopkov. |
|
(35) |
Tožb na povračilo škode, ki temeljijo na ugotovitvi kršitve s pravnomočno opustitveno odločbo ali pravnomočno ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do oškodovanih potrošnikov na podlagi te direktive, ne bi smela ovirati nacionalna pravila o zastaralnih rokih. Učinek vložitve zastopniške tožbe je zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov vseh tožb na povračilo škode za potrošnike, ki jih ta tožba zadeva. [Sprememba 26] |
|
(36) |
Zastopniške tožbe na izdajo opustitvene odločbe bi bilo treba obravnavati brez nepotrebnega odlašanja. Opustitvene odločbe z začasnim učinkom bi bilo treba vedno obravnavati po pospešenem postopku, da se prepreči morebitna ali nadaljnja škoda zaradi kršitve. |
|
(37) |
Dokazi so pomemben element za ugotavljanje, ali določena praksa pomeni kršitev določb prava in ali obstaja tveganje njene ponovitve, za določitev potrošnikov, ki jih kršitev zadeva, za odločanje o načinu povračila škode in za ustrezno obveščanje potrošnikov, ki jih zastopniška tožba zadeva, o postopku, ki poteka, in njegovih končnih izidih. Vendar je za odnose med podjetji in potrošniki značilna asimetričnost informacij, potrebne informacije pa ima morda izključno trgovec, medtem ko kvalificiranemu subjektu niso dostopne. Kvalificiranim subjektom bi bilo treba zato dati pravico, da pri pristojnem sodišču ali upravnem organu zahtevajo, da trgovec razkrije dokaze, ki so pomembni za njihov zahtevek ali potrebni za ustrezno obveščanje zadevnih potrošnikov o zastopniški tožbi, ne da bi morali podrobneje opredeliti posamezne dokaze. Sodišče ali upravni organ, ki obravnava zastopniško tožbo, mora skrbno presoditi nujnost, obseg in sorazmernost takega razkritja ob upoštevanju varstva upravičenih interesov tretjih oseb ter veljavnih pravil Unije in nacionalnih pravil o zaupnosti. |
|
(38) |
Za zagotovitev učinkovitosti zastopniških tožb bi bilo treba trgovcem, ki kršijo pravila, naložiti učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni za nespoštovanje pravnomočne odločbe, izdane na podlagi zastopniške tožbe. |
|
(39) |
Ob upoštevanju dejstva, da so zastopniške tožbe v javnem interesu, saj so namenjene varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, bi morale države članice zagotoviti, da stroški, povezani s postopkom, kvalificiranim zastopniškim subjektom ne preprečujejo vložitve zastopniških tožb na podlagi te direktive. Vendar pa ob upoštevanju ustreznih pogojev v skladu z nacionalnim pravom to ne bi smelo posegati v dejstvo, da stranka, ki z zastopniško tožbo ni uspela, uspešni stranki povrne potrebne pravne stroške v skladu s pogoji ustreznega nacionalnega prava (načelo, da plača tisti, ki je v postopku neuspešen). Vendar sodišče ali upravni organ ne prisodi povračila stroškov stranki, ki je v postopku neuspešna, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom. [Sprememba 27] |
|
(39a) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se preprečijo odvetniške nagrade, vezane na višino odškodnine, ter da odvetniške nagrade in metoda, po kateri se izračunajo, ne smejo po nepotrebnem spodbujati sodnih sporov, ki niso v interesu potrošnikov ali zadevnih strank in bi lahko potrošnikom preprečili, da v celoti izkoristijo prednosti zastopniške tožbe. Države članice, ki omogočajo odvetniške nagrade, vezane na višino odškodnine, bi morale zagotoviti, da take nagrade potrošnikom ne preprečijo pridobitve polnega nadomestila. [Sprememba 28] |
|
(40) |
Sodelovanje in izmenjava informacij , dobrih praks in izkušenj med kvalificiranimi zastopniškimi subjekti iz različnih držav članic sta se izkazala za koristna pri obravnavanju čezmejnih kršitev. Ukrepe za krepitev zmogljivosti in ukrepe sodelovanja je treba nadaljevati in jih razširiti na večje število kvalificiranih zastopniških subjektov po vsej Uniji, da bi se povečala uporaba zastopniških tožb s čezmejnimi posledicami. [Sprememba 29] |
|
(41) |
Za učinkovito obravnavo kršitev s čezmejnimi posledicami bi bilo treba zagotoviti vzajemno priznavanje procesnega upravičenja kvalificiranih subjektov, ki so v eni od držav članic vnaprej imenovani za vložitev zastopniške tožbe v drugi državi članici. Poleg tega bi morali imeti kvalificirani subjekti iz različnih držav članic možnost, da združijo moči v okviru ene same zastopniške tožbe pred enim forumom ob upoštevanju ustreznih pravil o pristojnosti. Zaradi učinkovitosti in uspešnosti bi moralo biti mogoče, da zastopniško tožbo vloži en kvalificirani subjekt v imenu drugih kvalificiranih subjektov, ki zastopajo potrošnike iz različnih držav članic. |
|
(41a) |
Da bi preučili možnost uvedbe postopka za čezmejne zastopniške tožbe na ravni Unije, bi morala Komisija oceniti možnost ustanovitve evropskega varuha človekovih pravic na področju kolektivnih pravnih sredstev. [Sprememba 30] |
|
(42) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to direktivo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli, vključno s tistimi, povezanimi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe. |
|
(43) |
Kar zadeva okoljsko pravo, ta direktiva upošteva Konvencijo UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“). |
|
(44) |
Cilja te direktive, tj. vzpostavitve mehanizma zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, namenjenega zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov po vsej Uniji in pravilnega delovanja notranjega trga, ni mogoče zadovoljivo doseči izključno z ukrepi držav članic, temveč se lahko zaradi čezmejnih posledic zastopniških tožb lažje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(45) |
V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (6) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno. |
|
(46) |
Primerno je določiti pravila za časovno uporabo te direktive. |
|
(47) |
Direktivo 2009/22/ES bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJELA TO DIREKTIVO:
Poglavje 1
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta direktiva določa pravila, ki kvalificiranim zastopniškim subjektom omogočajo vložitev zastopniških tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov , ter s tem zlasti doseganje ter uveljavitev visoke ravni varstva in dostopa do pravnega varstva , in obenem zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe pravdnih postopkov. [Sprememba 31]
2. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja ali ohranitve veljavnih določb, ki kvalificiranim zastopniškim subjektom ali drugim zadevnim osebam javnim organom podeljujejo druga postopkovna sredstva za vložitev tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov na nacionalni ravni. Izvajanje te direktive v nobenem primeru ne sme biti razlog za zmanjšanje varstva potrošnikov na področjih, ki jih zajema pravo Unije. [Sprememba 32]
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom z velikim učinkom v javnosti, ki ščitijo kolektivne interese potrošnikov. Uporablja se za notranje in čezmejne kršitve, tudi če navedene kršitve prenehajo, preden se je postopek z zastopniško tožbo začel ali končal. [Sprememba 33]
2. Ta direktiva ne vpliva na pravila o pogodbenih in nepogodbenih pravnih sredstvih, ki so potrošnikom na voljo za take kršitve na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
3. Ta direktiva ne posega v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o pristojnosti sodišč , priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravila o pravu, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene obveznosti, ki veljajo za zastopniške tožbe iz te direktive . [Sprememba 34]
3a. Ta direktiva ne posega v druge oblike pravnih sredstev, ki jih določa nacionalno pravo. [Sprememba 35]
3b. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ter zlasti pravico do poštenega in nepristranskega sojenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. [Sprememba 36]
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
|
(1a) |
„potrošniška organizacija“ pomeni vsako skupino, ki si prizadeva zaščititi interese potrošnikov pred nezakonitimi dejanji ali opustitvami, ki jih storijo trgovci; [Sprememba 37] |
|
(2) |
„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali deluje v okviru civilnega statusa v skladu s civilnim pravom, tudi prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali za njen račun, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo; [Sprememba 38] |
|
(3) |
„kolektivni interesi potrošnikov“ pomenijo interese več potrošnikov ali posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) ; [Sprememba 39] |
|
(4) |
„zastopniška tožba“ pomeni tožbo za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, v kateri zadevni potrošniki niso stranke; |
|
(5) |
„praksa“ pomeni vsako ravnanje ali opustitev s strani trgovca; |
|
(6) |
„pravnomočna odločba“ pomeni odločbo sodišča države članice, na katero se ni ali ni več mogoče pritožiti, ali odločbo upravnega organa, ki ne more več biti predmet sodne presoje; |
|
(6a) |
„pravo varstva potrošnikov“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo, sprejeto za varstvo potrošnikov. [Sprememba 40] |
Poglavje 2
Zastopniške tožbe
Člen 4
Kvalificirani zastopniški subjekti [Sprememba 41]
1. Države članice zagotovijo, da zastopniške tožbe lahko vložijo kvalificirani subjekti, ki jih na njihovo zahtevo v ta namen vnaprej imenujejo države članice in jih uvrstijo na javno dostopen seznam. Države članice ali njena sodišča na svojem ozemlju imenujejo vsaj en kvalificirani zastopniški subjekt, ki zastopa v zastopniških tožbah v smislu člena 3(4).
Države članice imenujejo subjekt kot kvalificirani zastopniški subjekt, če izpolnjuje vsa naslednja merila: [Sprememba 42]
|
(a) |
je ustrezno ustanovljen v skladu s pravom države članice; |
|
(b) |
njegov statut ali drug ustrezen dokument o upravljanju ter stalno delovanje na področju obrambe in varstva potrošnikov dokazuje, da ima upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb prava Unije, za katere velja ta direktiva; [Sprememba 43] |
|
(c) |
je nepridobitne narave; |
|
(ca) |
deluje tako, da je neodvisen od drugih subjektov in oseb, ki niso potrošniki in ki bi lahko imeli ekonomski interes glede izida zastopniških tožb, zlasti od tržnih udeležencev; [Sprememba 44] |
|
(cb) |
nima finančnih sporazumov z odvetniškimi pisarnami tožnikov, ki bi presegali običajno pogodbo za opravljanje storitev; [Sprememba 45] |
|
(cc) |
je vzpostavil notranje postopke za preprečevanje nasprotja interesov s svojimi financerji; [Sprememba 46] |
Države članice zagotovijo, da kvalificirani zastopniški subjekti javno in na ustrezen način, na primer na svoji spletni strani, v preprostem in razumljivem jeziku objavijo podatke o svojem financiranju, organizacijski strukturi in strukturi upravljanja, svojih ciljih ter delovnih metodah in dejavnostih.
Države članice redno ocenjujejo, ali kvalificirani zastopniški subjekt še naprej izpolnjuje ta merila. Države članice zagotovijo, da kvalificirani zastopniški subjekt izgubi svoj status na podlagi te direktive, če ne izpolnjuje več enega ali več meril iz prvega pododstavka.
Države članice pripravijo seznam zastopniških subjektov, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1, in ga dajo na voljo javnosti. Navedeni seznam sporočijo Komisiji in ga po potrebi posodabljajo.
Komisija objavi seznam zastopniških subjektov, ki ji ga posredujejo države članice, na javno dostopnem spletnem portalu. [Sprememba 47]
1a. Države članice lahko določijo, da javni organi, ki so bili imenovani še pred začetkom veljavnosti te direktive v skladu z nacionalnim pravom, ostanejo upravičeni do statusa zastopniškega subjekta v smislu tega člena. [Sprememba 48]
2. Države članice lahko kvalificirani subjekt na ad hoc podlagi na njegovo zahtevo imenujejo za določeno zastopniško tožbo, če izpolnjuje merila iz odstavka 1. [Sprememba 49]
3. Države članice zagotovijo, da so do statusa kvalificiranega zastopniškega subjekta upravičene zlasti potrošniške organizacije in neodvisni , ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 in javni organi. Države članice lahko kot kvalificirane zastopniške subjekte imenujejo potrošniške organizacije, ki zastopajo člane iz več kot ene države članice. [Sprememba 50]
4. Države članice lahko določijo pravila o tem, kateri kvalificirani subjekti lahko zahtevajo vse ukrepe iz členov 5 in 6 in kateri kvalificirani subjekti lahko zahtevajo samo enega ali več teh ukrepov. [Sprememba 51]
5. Če kvalificirani subjekt izpolnjuje merila iz odstavka 1, to ne posega v pravico dolžnost sodišča ali upravnega organa, da preveri, ali namen kvalificiranega subjekta upravičuje vložitev tožbe v posameznem primeru v skladu s členom 4 in členom 5(1). [Sprememba 52]
Člen 5
Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov
1. Države članice zagotovijo, da lahko le kvalificirani subjekti , določeni v skladu s členom 4(1), pri nacionalnih sodiščih ali upravnih organih vložijo zastopniško tožbo, če obstaja neposredna povezava med glavnimi cilji subjekta in pravicami na podlagi prava Unije, ki naj bi bile kršene, v zvezi s čimer se vlaga tožba.
Kvalificirani zastopniški subjekti lahko prosto izberejo kateri koli postopek, ki je na voljo v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije, ki zagotavlja višjo raven varstva kolektivnega interesa potrošnikov.
Države članice zagotovijo, da pri sodišču ali upravnem organu države članice ni bila vložena nobena druga tožba, ki še poteka, v zvezi z isto prakso, istim trgovcem in istimi potrošniki. [Sprememba 53]
2. Države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti , tudi javni organi, ki so vnaprej določeni, upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo naslednje ukrepe: [Sprememba 54]
|
(a) |
izdaja opustitvene odločbe kot začasnega ukrepa za ustavitev nezakonite prakse ali za prepoved nezakonite prakse, če se praksa še ne izvaja, vendar je tik pred izvedbo; [Sprememba 56] |
|
(b) |
izdaja opustitvene odločbe, s katero se ugotovi, da je praksa kršitev določb prava, in ki prakso po potrebi ustavlja ali jo prepoveduje, če se praksa še ne izvaja, vendar je tik pred izvedbo. |
Kvalificiranim zastopniškim subjektom za zahtevanje izdaje opustitvenih odločb ni treba pridobiti pooblastila posameznih potrošnikov, ki jih to zadeva, ali in predložiti dokazil o dejanski izgubi ali škodi, ki je nastala zadevnim potrošnikom, niti o nameri ali malomarnosti trgovca. [Sprememba 55]
3. Države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi se zahtevajo na podlagi katere koli pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi, da praksa predstavlja kršitev določb prava Unije iz Priloge I in škodi kolektivnim interesom potrošnikov, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz odstavka (2)(b). [Sprememba 57]
4. Brez poseganja v člen 4(4) države članice zagotovijo, da lahko kvalificirani subjekti ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve skupaj z ukrepi iz odstavka 2 zahtevajo na podlagi ene same zastopniške tožbe. [Sprememba 58]
Člen 5a
Register kolektivnih tožb
1. Države članice lahko vzpostavijo nacionalni register zastopniških tožb, ki je vsem zainteresiranim osebam na voljo brezplačno v elektronski in/ali drugačni obliki.
2. Na spletiščih, na katerih so objavljeni registri, je zagotovljen dostop do celovitih in nepristranskih informacij o mehanizmih, ki so na voljo za pridobitev nadomestila, vključno z izvensodnimi mehanizmi, ter o odprtih zastopniških tožbah.
3. Nacionalni registri so med seboj povezani. Uporablja se člen 35 Uredbe (EU) št. 2017/2394. [Sprememba 59]
Člen 6
Ukrepi za povračilo škode
1. Za namene člena 5(3) države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb na izdajo odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno. Država članica lahko ali pa ne pred izdajo ugotovitvene odločbe ali izdajo odločbe za povračilo škode zahteva pooblastilo posameznih potrošnikov. [Sprememba 60]
Če država članica od posameznega potrošnika ne zahteva pooblastila, da se lahko pridruži zastopniški tožbi, pa tistim posameznikom, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, v kateri je vložena tožba, vseeno dovoli, da sodelujejo v zastopniški tožbi, če so v ustreznem roku izrecno dali svoje pooblastilo, da se ji pridružijo. [Sprememba 61]
Kvalificirani zastopniški subjekt zagotovi zadostne vse potrebne informacije v podporo tožbi, kot jih zahteva nacionalno pravo, vključno z opisom potrošnikov, ki jih tožba zadeva, ter dejanskimi in pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti. [Sprememba 62]
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih je zaradi značilnosti posamezne škode, ki je nastala zadevnim potrošnikom, določitev posameznega zahtevka zapletena, sodišče ali upravni organ pooblastijo, da namesto odločbe za povračilo škode izda ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve določb prava Unije iz Priloge I. [Sprememba 63]
3. Odstavek 2 se ne uporablja, če:
|
(a) |
so potrošniki, ki jih zadeva kršitev, poimensko določljivi in so utrpeli primerljivo škodo, ki jo je povzročila ista praksa glede na časovno obdobje ali nakup. V takih primerih zahteva po pooblastilu posameznih zadevnih potrošnikov ni pogoj za začetek postopka. Povračilo škode se nameni zadevnim potrošnikom; |
|
(b) |
so potrošniki utrpeli majhno izgubo in bi bilo nesorazmerno, če bi se povračilo škode razdelilo med njih. V takih primerih države članice zagotovijo, da pooblastilo posameznih zadevnih potrošnikov ni potrebno. Povračilo škode se nameni javnemu namenu, ki služi kolektivnim interesom potrošnikov. [Sprememba 64] |
4. Povračilo škode, pridobljeno s pravnomočno odločbo v skladu z odstavki odstavkom 1, 2 in 3, ne posega v nobene dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Pri uporabi te določbe je treba spoštovati načelo pravnomočnosti. [Sprememba 65]
4a. Cilj ukrepov za povračilo škode je zadevnim potrošnikom zagotoviti polno odškodnino za njihovo izgubo. Kadar po izplačilu odškodnine ostane neterjan znesek, o njegovem prejemniku odloči sodišče. Ta neterjani znesek se ne dodeli kvalificiranemu zastopniškemu subjektu ali trgovcu. [Sprememba 66]
4b. Zlasti so prepovedane kaznovalne odškodnine, ki bi pripeljale do previsokega nadomestila tožniku za utrpelo škodo. Odškodnina, ki jo prejmejo oškodovani potrošniki v primeru skupnega oškodovanja, tako ni višja od zneska, ki ga mora trgovec plačati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali pravom Unije za dejansko škodo, ki so jo potrošniki utrpeli posamično. [Sprememba 67]
Člen 7
Financiranje Dopustnost zastopniške tožbe [Sprememba 68]
1. Kvalificirani zastopniški subjekt, ki zahteva izdajo odločbe za povračilo škode iz člena 6(1), v začetni fazi tožbe navede vir sodišču ali upravnemu organu predloži popoln finančni pregled, kjer so navedeni vsi viri sredstev, ki se uporabljajo za njegove splošne dejavnosti, in sredstev, ki jih uporablja za financiranje tožbe , kot dokaz odsotnosti nasprotja interesov . Kvalificirani subjekt dokaže, da ima zadostna finančna sredstva za zastopanje interesov zadevnih potrošnikov in za poplačilo vseh stroškov nasprotne stranke, če tožba ne uspe. [Sprememba 69]
2. Države članice zagotovijo, da je v primerih, v katerih zastopniško tožbo na povračilo škode financira tretja oseba, tretjim osebam prepovedano: Nacionalno sodišče lahko zastopniško tožbo razglasi za nedopustno, če ugotovi, da bi financiranje tretje osebe: [Sprememba 70]
|
(a) |
vplivati na odločitve kvalificiranega zastopniškega subjekta v okviru zastopniške tožbe, tudi glede poravnav vložitve zastopniških tožb in sklepov o poravnavi ; [Sprememba 71] |
|
(b) |
zagotavljati financiranje za kolektivno tožbo zoper toženo stranko, ki je konkurent financerja, ali zoper toženo stranko, od katere je financer odvisen. |
3. Države članice zagotovijo, da so sodišča in upravni organi pooblaščeni za presojo okoliščin presojajo odsotnost nasprotja interesov iz odstavka 1 in okoliščine iz odstavka 2 in da v skladu s tem zahtevajo, da kvalificirani subjekt zavrne zadevno financiranje, ter po potrebi zavrnejo procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v posameznem primeru v fazi presoje dopustnosti in kasnejši fazi med sodnim postopkom, če se okoliščine pojavijo šele tedaj . [Sprememba 72]
3a. Države članice zagotovijo, da lahko sodišče ali upravni organ v čim zgodnejši fazi postopka zavrne očitno neutemeljene zadeve. [Sprememba 73]
Člen 7a
Načelo kdor izgubi, plača
Države članice zagotovijo, da stranka, ki je v kolektivni tožbi za povračilo škode neuspešna, uspešni stranki povrne pravne stroške, v skladu s pogoji iz nacionalnega prava. Vendar sodišče ali upravni organ ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v postopku ne uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom. [Sprememba 74]
Člen 8
Poravnave
1. Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani zastopniški subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ tako zahtevo sprejme le, če pred sodiščem ali upravnim organom iste države članice ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z istim trgovcem in v zvezi z isto prakso. [Sprememba 75]
2. Države članice zagotovijo, da lahko sodišče ali upravni organ v okviru zastopniške tožbe kvalificirani subjekt in toženo stranko po posvetovanju z njima kadar koli pozove, da v določenem razumnem roku dosežeta poravnavo glede povračila škode.
3. Države članice zagotovijo, da je sodišče ali upravni organ, ki je izdal pravnomočno ugotovitveno odločbo iz člena 6(2), pooblaščen, da od strank v zastopniški tožbi zahteva, da v določenem razumnem roku dosežeta poravnavo glede povračila škode, ki se zagotovi potrošnikom na podlagi te pravnomočne odločbe.
4. Poravnave iz odstavkov 1, 2 in 3 so predmet nadzora sodišča ali upravnega organa. Sodišče ali upravni organ oceni zakonitost in pravičnost poravnave ob upoštevanju pravic in interesov vseh strank, vključno z zadevnimi potrošniki.
5. Če se poravnava iz odstavka 2 ne doseže v določenih rokih ali če dosežena poravnava ni potrjena, sodišče ali upravni organ nadaljuje zastopniško tožbo.
6. Posamezni potrošniki imajo možnost, da sprejmejo ali zavrnejo poravnavo iz odstavkov 1, 2 in 3. Povračilo škode, pridobljeno s potrjeno poravnavo v skladu z odstavkom 4, je obvezno za vse stranke in ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. [Sprememba 76]
Člen 9
Informacije o zastopniških tožbah
-1. Države članice zagotovijo, da zastopniški subjekti:
|
(a) |
obvestijo potrošnike o domnevni kršitvi pravic iz prava Unije in o nameri, da bodo zaprosili za sodno odredbo ali vložili odškodninsko tožbo, |
|
(b) |
zadevnim potrošnikom že vnaprej razložijo možnost pridružitve tožbi, da bi zagotovili hrambo ustreznih dokumentov in drugih informacij, potrebnih za tožbo, |
|
(c) |
po potrebi obveščajo o nadaljnjih korakih in morebitnih pravnih posledicah. [Sprememba 77] |
1. Države Če poravnava ali pravnomočna odločba koristi potrošnikom, ki se tega morda ne zavedajo, države članice zagotovijo, da sodišče ali upravni organ od trgovca, ki krši pravila, neuspešne stranke ali od obeh strank zahteva, da na svoje stroške v določenih rokih obvesti prizadete potrošnike o pravnomočnih odločbah o ukrepih iz členov 5 in 6 ter potrjenih poravnavah iz člena 8 na način, ki ustreza okoliščinam primera, vključno z obvestitvijo vsakega posameznega zadevnega potrošnika, če je to primerno. Države članice lahko določijo, da se obveznost obveščanja lahko izpolni na javnem in lahko dostopnem spletišču. [Sprememba 78]
1a. Neuspešna stranka krije stroške obveščanja potrošnikov v skladu z načelom iz člena 7. [Sprememba 79]
2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo razumljivo razlago vsebine zastopniške tožbe, njenih pravnih posledic in nadaljnjih ukrepov zadevnih potrošnikov, če je to ustrezno. Podrobna ureditev in časovni okvir informacij se oblikujeta v dogovoru s sodiščem ali upravnim organom. [Sprememba 80]
2a. Države članice zagotovijo, da so javnosti na dostopen način na voljo informacije o prihajajočih, potekajočih in zaključenih kolektivnih tožbah, med drugim prek medijev in na spletu na javnem spletišču, ko sodišče odloči, da je tožba dopustna. [Sprememba 81]
2b. Države članice zagotovijo, da so javna sporočila kvalificiranih subjektov o zahtevkih stvarna in da upoštevajo tako pravico potrošnikov do obveščenosti kot pravice toženih strank do ugleda in do poslovnih skrivnosti. [Sprememba 82]
Člen 10
Učinki pravnomočnih odločb
1. Države članice zagotovijo, da za kršitev, ki škoduje kolektivnim interesom potrošnikov, ugotovljeno v pravnomočni odločbi pravnomočna odločba upravnega organa ali sodišča, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz člena 5(2)(b), velja, da neizpodbojno ugotavlja kot dokaz za obstoj ali neobstoj navedene kršitve za namene vseh drugih tožb na povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi iste kršitve istih dejstev, upoštevajoč dejstvo, da ni mogoče prejeti dveh odškodnin za isto škodo istemu zadevnemu potrošniku . [Sprememba 83]
2. Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna sodišča ali upravni organi pravnomočno odločbo iz odstavka 1, izdano v drugi državi članici, upoštevajo kot izpodbojno domnevo vsaj kot dokaz , da je do kršitve prišlo. [Sprememba 84]
2a. Države članice zagotovijo, da se pravnomočna odločba sodišča ene države članice, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj kršitve za namene drugih odškodninskih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči v drugi državi članici proti istemu trgovcu za isto kršitev, obravnava kot izpodbojna domneva. [Sprememba 85]
3. Države članice zagotovijo, da za pravnomočno ugotovitveno odločbo iz člena 6(2) velja, da neizpodbojno ugotavlja odgovornost trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, za namene morebitnih tožb na povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi iste kršitve. Države članice zagotovijo, da so take tožbe na povračilo škode, ki jih potrošniki vložijo posamično, na voljo brez nepotrebnega odlašanja in v okviru hitrih in poenostavljenih postopkov se spodbuja, da ustvarijo zbirko podatkov z vsemi pravnomočnimi odločbami v zvezi s tožbami za povračilo škode, ki bi lahko olajšala druge ukrepe za povračilo škode, in delijo svojo dobro prakso na tem področju . [Sprememba 86]
Člen 11
Zadržanje roka zastaranja
Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da je učinek vložitve zastopniške tožbe iz členov 5 in 6 zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov za zadevne potrošnike posameznike , ki veljajo za vse tožbe na povračilo škode, če se za zadevne pravice uporabljajo zastaralni roki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. [Sprememba 87]
Člen 12
Ekspeditivnost postopka
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zastopniške tožbe iz členov 5 in 6 obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja.
2. Zastopniške tožbe na izdajo opustitvene odločbe kot začasnega ukrepa iz člena 5(2)(a) se obravnavajo po pospešenem postopku.
Člen 13
Dokazi
Države članice zagotovijo, da lahko na zahtevo kvalificiranega subjekta ene od strank , ki je predstavil predstavila zadostna dejstva in dokaze v podporo zastopniški tožbi ter utemeljeno razlago , ki so mu ji dostopni pod razumnimi pogoji, v podporo svojim stališčem, in ki je navedel navedla nadaljnje konkretne in jasno opredeljene dokaze, s katerimi razpolaga tožena druga stranka, sodišče ali upravni organ v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili odredi, da mora tožena ta stranka predložiti take dokaze , kakor konkretno je to mogoče in na podlagi primerno razpoložljivih dokazov, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili o zaupnosti. V zadevnem primeru mora biti nalog ustrezen in sorazmeren ter ne sme povzročiti neravnovesja med zadevnima strankama. [Sprememba 88]
Države članice zagotovijo, da sodišča omejijo razkritje dokazov le na tisto, kar je sorazmerno. Da bi sodišče ugotovilo, ali je kakršno koli razkritje, ki ga zahteva zastopniški subjekt, sorazmerno, prouči upravičeni interes vseh zadevnih strank, tj. v kolikšni meri zahtevo za razkritje dokazov podpirajo razpoložljiva dejstva in dokazi ter ali dokazi, katerih razkritje se zahteva, vsebujejo zaupne informacije. [Sprememba 89]
Države članice zagotovijo, da imajo nacionalna sodišča pristojnost, da odredijo razkritje dokazov, ki vsebujejo informacije, če menijo, da so pomembni za odškodninsko tožbo. [Sprememba 90]
Člen 14
Kazni
1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za neupoštevanje pravnomočnih odločb, izdanih na podlagi zastopniške tožbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Države članice zagotovijo, da so kazni lahko med drugim v obliki glob. [Sprememba 91]
3. Države članice pri odločanju o dodelitvi prihodkov od glob upoštevajo kolektivne interese potrošnikov. Države članice se lahko odločijo, da se ti prihodki dodelijo za sklad, ustanovljen za financiranje zastopniških tožb. [Sprememba 92]
4. Države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah iz odstavka 1 najpozneje do [datum prenosa Direktive] in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.
Člen 15
Pomoč kvalificiranim zastopniškim subjektom [Sprememba 93]
1. Države članice sprejmejo se v skladu s členom 7 spodbuja, da zagotovijo, da imajo kvalificirani zastopniški subjekti na voljo zadostna sredstva za zastopniške tožbe. Sprejmejo potrebne ukrepe za lažji dostop do pravnega varstva in zagotovitev, da stroški postopka, povezani z zastopniškimi tožbami, ne pomenijo finančnih ovir za kvalificirane subjekte, da bi učinkovito uveljavljali pravico do zahtevanja ukrepov iz členov 5 in 6, tako da na primer omejijo veljavne sodne ali upravne takse, ali kvalificiranim subjektom po potrebi zagotovijo dostop do pravne pomoči ali jim v ta namen zagotovijo javna sredstva. [Sprememba 94]
1a. Države članice zagotovijo strukturno podporo subjektom, ki na področju uporabe te direktive delujejo kot kvalificirani subjekti. [Sprememba 95]
2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v primerih, ko morajo kvalificirani subjekti zadevne potrošnike obvestiti o zastopniški tožbi, ki poteka, s tem povezani stroški lahko izterjajo od trgovca, če je tožba uspešna.
3. Države članice in Komisija podpirajo in omogočajo sodelovanje kvalificiranih subjektov ter izmenjavo in razširjanje njihovih najboljših praks in izkušenj v zvezi z reševanjem čezmejnih in notranjih kršitev.
Člen 15a
Pravno zastopanje in odvetniške nagrade
Države članice zagotovijo, da odvetniške nagrade in metoda, po kateri se izračunajo, ne spodbujajo sodnih sporov, ki z vidika interesov katere koli od strank niso nujni. Zlasti države članice prepovejo odvetniške nagrade glede na uspešnost, vezane na višino odškodnine. [Sprememba 96]
Člen 16
Čezmejne zastopniške tožbe
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko vsak kvalificirani zastopniški subjekt, ki je vnaprej imenovan v eni od držav članic v skladu s členom 4(1), obrne na sodišča ali upravne organe druge države članice ob predložitvi javno dostopnega seznama iz navedenega člena. Sodišča ali upravni organi ta seznam sprejmejo kot dokaz procesnega upravičenja lahko ponovno pregledajo procesno upravičenje kvalificiranega zastopniškega subjekta, kar ne posega v njihovo pravico, da preverijo, ali namen kvalificiranega zastopniškega subjekta v posameznem primeru upravičuje vložitev tožbe. [Sprememba 97]
2. Države članice zagotovijo, da lahko v primeru, ko kršitev vpliva ali bi lahko vplivala na potrošnike iz različnih držav članic, zastopniško tožbo pri pristojnem sodišču ali upravnem organu ene od držav članic vloži več kvalificiranih subjektov iz različnih držav članic, ki delujejo skupaj ali jih zastopa en sam kvalificirani subjekt, za namene varstva kolektivnih interesov potrošnikov iz različnih držav članic.
2a. Država članica, v kateri poteka kolektivna tožba, lahko zahteva pooblastilo od potrošnikov, ki imajo prebivališče v tej državi članici, in zahteva pooblastilo od posameznih potrošnikov, ki imajo prebivališče v drugi državi članici, če je tožba čezmejna. V takšnih okoliščinah se skupni seznam vseh potrošnikov iz drugih držav članic, ki so dali takšno pooblastilo, predloži sodišču ali upravnemu organu in toženi stranki ob začetku tožbe. [Sprememba 98]
3. Brez poseganja v pravice, ki jih imajo drugi subjekti na podlagi nacionalne zakonodaje, države članice Komisiji sporočijo seznam kvalificiranih subjektov, ki so bili vnaprej imenovani za namene čezmejnih zastopniških tožb. Države članice sporočijo Komisiji ime in namen teh kvalificiranih subjektov. Komisija te informacije javno objavi in jih posodablja.
4. Če država članica ali, Komisija ali trgovec izrazi pomisleke v zvezi s tem, ali kvalificirani zastopniški subjekt izpolnjuje merila iz člena 4(1), država članica, ki je ta subjekt imenovala, pomisleke preuči in po potrebi prekliče imenovanje, če eno merilo ali več ni izpolnjeno. [Sprememba 99]
Člen 16a
Javni register
Države članice zagotovijo, da ustrezni pristojni nacionalni organi vzpostavijo javno dostopen register nezakonitih dejanj, ki so bila v skladu z določbami te direktive predmet opustitvenih odločb. [Sprememba 100]
Poglavje 3
Končne določbe
Člen 17
Razveljavitev
Direktiva 2009/22/EU se razveljavi od … [datum uporabe te direktive] brez poseganja v člen 20(2).
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.
Člen 18
Spremljanje in ocenjevanje
1. Komisija ne prej kot 5 let po datumu začetka uporabe te direktive opravi oceno te direktive in Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Ocena se opravi v skladu s smernicami Komisije za boljšo pravno urejanje. Komisija v poročilu zlasti oceni področje uporabe te direktive, opredeljeno v členu 2 in Prilogi I.
2. Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive oceni, ali pravila o pravicah potnikov v zračnem in železniškem prometu zagotavljajo primerljivo raven varstva pravic potrošnikov kot ta direktiva. V tem primeru namerava Komisija pripraviti ustrezne predloge, ki lahko vključujejo zlasti umik aktov iz točk 10 in 15 Priloge I s področja uporabe te direktive, kakor je opredeljeno v členu 2. [Sprememba 101]
3. Države članice vsako leto, prvič pa najpozneje 4 leta po datumu začetka uporabe te direktive, Komisiji zagotovijo naslednje podatke, ki so potrebni za pripravo poročila iz odstavka 1:
|
(a) |
število zastopniških tožb, vloženih v skladu s to direktivo pri upravnih in sodnih organih; |
|
(b) |
vrste kvalificiranih subjektov, ki so vložili tožbe; |
|
(c) |
vrste kršitev, ki so bile predmet zastopniških tožb, stranke v zastopniških tožbah in gospodarski sektor, na katerega so se zastopniške tožbe nanašale; |
|
(d) |
trajanje postopka od vložitve tožbe do sprejetja pravnomočnih opustitvenih odločb iz člena 5, odločb za povračilo škode ali ugotovitvenih odločb iz člena 6 ali dokončne potrditve poravnave iz člena 8; |
|
(e) |
izidi zastopniških tožb; |
|
(f) |
število kvalificiranih subjektov, ki sodelujejo v mehanizmu sodelovanja in izmenjave najboljših praks iz člena 15(3). |
Člen 18a
Klavzula o ponovnem pregledu
Komisija brez poseganja v člen 16 oceni, ali bi bilo čezmejne zastopniške tožbe najbolje obravnavati na ravni Unije z ustanovitvijo evropskega varuha za kolektivne tožbe. Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo v zvezi s tem, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. [Sprememba 102]
Člen 19
Prenos
1. Države članice najpozneje do … [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice navedene določbe uporabljajo od … [6 mesecev po roku za prenos].
Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 20
Prehodne določbe
1. Države članice uporabljajo zakone in druge predpise za prenos te direktive za kršitve, ki so se začele po … [datum začetka uporabe te direktive].
2. Države članice uporabljajo zakone in druge predpise za prenos Direktive 2009/22/ES za kršitve, ki so se začele pred … [datum začetka uporabe te direktive].
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 22
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 232.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
PRILOGA I
SEZNAM DOLOČB PRAVA UNIJE IZ ČLENA 2(1)
|
(1) |
Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29) (1). |
|
(2) |
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29). |
|
(3) |
Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27). |
|
(4) |
Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12). |
|
(5) |
Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1). |
|
(6) |
Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini: členi 86 do 100 (UL L 311, 28.11.2001, str. 67). |
|
(7) |
Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51). |
|
(8) |
Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37): člen 13. |
|
(9) |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (UL L 271, 9.10.2002, str. 16). |
|
(10) |
Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, 17.2.2004, str. 1). |
|
(11) |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (UL L 149, 11.6.2005, str. 22). |
|
(12) |
Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1). |
|
(13) |
Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21): člen 1, člen 2(c) in členi 4 do 8. |
|
(14) |
Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36). |
|
(15) |
Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14). |
|
(16) |
Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66). |
|
(17) |
Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3): členi 22, 23 in 24. |
|
(18) |
Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1). |
|
(19) |
Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (UL L 33, 3.2.2009, str. 10). |
|
(20) |
Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55). |
|
(21) |
Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94). |
|
(22) |
Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32). |
|
(23) |
Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L 266, 9.10.2009, str. 11). |
|
(24) |
Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7). |
|
(25) |
Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10). |
|
(26) |
Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46). |
|
(27) |
Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1): členi 183, 184, 185 in 186. |
|
(28) |
Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1): členi 9, 10 in 11 ter členi 19 do 26. |
|
(29) |
Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13). |
|
(30) |
Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1). |
|
(31) |
Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1). |
|
(32) |
Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1). |
|
(33) |
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45). |
|
(34) |
Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1). |
|
(35) |
Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64). |
|
(36) |
Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18). |
|
(37) |
Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22). |
|
(38) |
Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10). |
|
(39) |
Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). |
|
(40) |
Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov (UL L 165, 18.6.2013, str. 63): člen 13. |
|
(41) |
Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1): člen 14. |
|
(42) |
Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1). |
|
(43) |
Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18). |
|
(44) |
Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34): členi 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 22 in 23, poglavje 10 ter prilogi I in II. |
|
(45) |
Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349). |
|
(46) |
Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214): členi 3 do 18 in člen 20(2). |
|
(47) |
Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L 326, 11.12.2015, str. 1). |
|
(48) |
Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1). |
|
(49) |
Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98). |
|
(50) |
Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35). |
|
(51) |
Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1). |
|
(52) |
Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L 26, 2.2.2016, str. 19). |
|
(53) |
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
|
(54) |
Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37). |
|
(55) |
Uredba (EU) 2017/1128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (UL L 168, 30.6.2017, str. 1). |
|
(56) |
Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12). |
|
(57) |
Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8). |
|
(58) |
Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1). |
|
(59) |
Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 60, 2.3.2018, str. 1). |
|
(59a) |
Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4). [Sprememba 103] |
|
(59b) |
Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357). [Sprememba 104] |
|
(59c) |
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). [Sprememba 105] |
|
(59d) |
Direktiva 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 107). [Sprememba 106] |
|
(59e) |
Uredba Sveta (EGS) št. 2136/89 z dne 21. junija 1989 o določitvi skupnih tržnih standardov za konzervirane sardele in trgovskih opisov konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele (UL L 212, 22.7.1989, str. 79). [Sprememba 107] |
|
(59f) |
Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36). [Sprememba 108] |
(1) Navedena direktiva je bila spremenjena z Direktivo 1999/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 1999 o spremembi Direktive Sveta 85/374/EGS o prilagajanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 141, 4.6.1999, str. 20).
PRILOGA II
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 2009/22/ES |
Ta direktiva |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(1) |
|
Člen 1(2) |
Člen 2(1) |
|
— |
Člen 2(2) |
|
— |
Člen 3 |
|
Člen 2(1) |
Člen 5(1) |
|
Člen 2(1), točka (a) |
Člen 5(2), točki (a) in (b) Člen 12 |
|
— |
Člen 5(2), drugi pododstavek |
|
Člen 2(1), točka (b) |
Člen 5(3) Člen 9 |
|
Člen 2(1), točka (c) |
Člen 14 |
|
Člen 2(2) |
Člen 2(3) |
|
Člen 3 |
Člen 4(1)–(3) |
|
— |
Člen 4(4) |
|
— |
Člen 4(5) |
|
— |
Člen 5(4) |
|
— |
Člen 6 |
|
— |
Člen 7 |
|
— |
Člen 8 |
|
— |
Člen 10 |
|
— |
Člen 11 |
|
— |
Člen 13 |
|
— |
Člen 15 |
|
Člen 4 |
Člen 16 |
|
Člen 5 |
— |
|
Člen 6 |
Člen 18 |
|
Člen 7 |
Člen 1(2) |
|
Člen 8 |
Člen 19 |
|
Člen 9 |
Člen 17 |
|
— |
Člen 20 |
|
Člen 10 |
Člen 21 |
|
Člen 11 |
Člen 22 |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/179 |
P8_TA(2019)0223
Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Izraelom (pristop Hrvaške) ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09547/2018 – C8-0021/2019 – 2018/0080(NLE))
(Odobritev)
(2021/C 108/17)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09547/2018), |
|
— |
ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09548/2018), |
|
— |
ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0021/2019), |
|
— |
ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0164/2019), |
|
1. |
odobri sklenitev protokola; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Države Izrael. |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/180 |
P8_TA(2019)0225
Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES (COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/18)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0639), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0408/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju rezultatov spletnega posvetovanja, ki ga je Evropska komisija izvedla med 4. julijem 2018 in 16. avgustom 2018, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za pravne zadeve in Odbora za peticije (A8-0169/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0332
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa , da bi se uskladila sprememba časa v vseh državah članicah . V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) vse države članice trenutno uporabljajo ureditev poletnega premikanje ure dvakrat letno glede na letni čas. S standardnega časa od zadnje nedelje se zadnjo nedeljo v marcu ura premakne na poletni čas, ki se uporablja do zadnje nedelje v oktobru istega leta. [Sprememba 1] |
|
(2) |
Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij, pobud državljanov in parlamentarnih vprašanj Komisijo pozval, naj opravi poglobljeno oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje tudi poudarja , da je nujno treba pomembno ohraniti harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in enotni časovni režim EU . [Sprememba 2] |
|
(3) |
Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga , ustvarita predvidljivost in dolgoročna gotovost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno. [Sprememba 3] |
|
(3a) |
Javna razprava o ureditvi poletnega časa ni nova in od uvedbe poletnega časa je bilo že nekaj pobud, namenjenih ukinitvi te prakse. Nekatere države članice so izvedle nacionalna posvetovanja, večina podjetij in deležnikov pa je podprla njeno ukinitev. Posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija, je privedlo do enake ugotovitve. [Sprememba 4] |
|
(3b) |
V zvezi s tem se lahko položaj živinorejcev uporabi kot primer, kako je poletni čas sprva veljal kot nezdružljiv z delovno prakso v kmetijstvu, zlasti glede na zelo zgodnji začetek delovnega dne že po standardnem času. Poleg tega je obstajala domneva, da je zaradi premikanja ure na poletni čas otežena dobava pridelkov ali živali na trg. In nazadnje, ker imajo krave naravni ritem proizvajanja mleka, je bilo predvideno zmanjšanje mlečnosti. Vendar sta sodobna kmetijska oprema in praksa korenito spremenili kmetovanje, tako da je večina teh pomislekov izgubila težo, še vedno pa je pomembna skrb glede bioritma živali in delovnih pogojev kmetov. [Sprememba 5] |
|
(4) |
V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava . V javnem posvetovanju Komisije je sodelovalo okoli 4,6 milijona državljanov, kar je največ odgovorov, ki jih je Komisija kdaj koli prejela v okviru javnih posvetovanj. V več pobudah državljanov so bili poudarjeni javni pomisleki o premikanju ure dvakrat letno in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te tovrstne ureditve poletnega časa . Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen in harmoniziran način opustiti ureditev poletnega časa. [Sprememba 6] |
|
(4a) |
Kronobiologija kaže, da spremembe časa vplivajo na bioritem človeškega telesa, kar lahko škodljivo vpliva na zdravje. Sveži znanstveni dokazi jasno kažejo na povezavo med spreminjanjem ure ter boleznimi srca in ožilja, vnetnimi imunskimi boleznimi ali hipertenzijo, ki so povezane z motenjem cirkadianega cikla. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši. Zato je za zaščito javnega zdravja primerno opustiti premikanje ure na poletni oz. zimski čas. [Sprememba 7] |
|
(4b) |
Ozemlja držav članic, razen čezmorskih ozemelj, so razdeljena na tri časovne pasove oz. standardne čase, in sicer GMT, GMT + 1 in GMT + 2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spreminjanjem svojega časovnega pasu upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravne časovne pasove in geografski položaj. Države članice bi se morale pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetovati z državljani in ustreznimi deležniki. [Sprememba 8] |
|
(4c) |
Številne državljanske pobude so poudarile zaskrbljenost državljanov zaradi premikanja ure dvakrat letno, države članice pa bi morale imeti čas in priložnost, da izvedejo svoja javna posvetovanja in ocene učinka, da bi bolje razumele posledice opustitve premikanja ure glede na letni čas v vseh regijah. [Sprememba 9] |
|
(4d) |
Poletni čas omogoča navidezno poznejše zahajanje sonca v poletnih mesecih. Za mnoge državljane Unije je poletje čas, ko je sončna svetloba na voljo pozno zvečer. Prehod na standardni čas bi pomenil, da bi sonce poleti zahajalo eno uro prej, kar bi precej skrajšalo letno obdobje, ko je na voljo dnevna svetloba. [Sprememba 10] |
|
(4e) |
V številnih študijah se je preučila povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov. Ne glede na to imajo daljši dnevi, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenost sončni svetlobi jasne pozitivne dolgoročne učinke na splošno počutje. [Sprememba 11] |
|
(4f) |
Sezonska sprememba časa negativno vpliva tudi na dobrobit živali, kar je očitno na primer v kmetijstvu, kjer trpi proizvodnja kravjega mleka. [Sprememba 12] |
|
(4 g) |
Vsesplošno se domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Raziskave so pokazale, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb morda res malenkostno zmanjšala, vendar to ne drži za vse države članice. Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko morda na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod. [Sprememba 13] |
|
(5) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani Komisijo najpozneje do 1. aprila 2020 obvestiti, če nameravajo zadnjo nedeljo oktobra 2021 spremeniti svoj standardni čas . [Sprememba 14] |
|
(6) |
Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije. [Sprememba 15] |
|
(6a) |
Odločitev o standardnem času, ki se uporablja, mora v vsaki državi članici slediti posvetovanjem in študijam, pri katerih se upoštevajo želje državljanov, geografske in regionalne razlike, standardne delovne ureditve in drugi dejavniki, pomembni za posamezno državo članico. Države članice bi zato morale imeti dovolj časa za analizo učinka predloga in izbiro rešitve, ki ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga najbolje služi njenemu prebivalstvu. [Sprememba 16] |
|
(6b) |
Sprememba časa, ki ni povezana s sezonskimi spremembami, bo privedla do prehodnih stroškov, zlasti kar zadeva informacijske sisteme v prometnem in drugih sektorjih. Da bi znatno zmanjšali stroške prehoda, je za izvajanje te direktive potrebno razumno pripravljalno obdobje. [Sprememba 17] |
|
(7) |
Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019 2021 , tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. zadnjo nedeljo marca 2019 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. zadnjo nedeljo oktobra 2019 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 2021 naprej, sprejmejo usklajeno. [Sprememba 18] |
|
(7a) |
Za namen harmoniziranega izvajanja te direktive, bi morale države članice medsebojno sodelovati ter skupaj in usklajeno sprejemati odločitve o načrtovanih časovnih ureditvah. Usklajevalni mehanizem bi morali zato sestavljati po en imenovan predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Usklajevalni mehanizem bi moral obravnavati in oceniti morebitni učinek načrtovane odločitve o spremembi standardnega časa države članice na delovanje notranjega trga, da bi se preprečile znatne motnje. [Sprememba 19] |
|
(7b) |
Komisija bi morala oceniti, ali lahko načrtovane časovne ureditve v različnih državah članicah znatno in trajno ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Kadar ta ocena ne privede do tega, da bi države članice ponovno preučile svoje načrtovane časovne ureditve, bi morala imeti Komisija možnost, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev in po potrebi predloži zakonodajni predlog. Zato, pa tudi, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z odločitvijo, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev. [Sprememba 20] |
|
(8) |
Izvajanje te direktive bi bilo treba spremljati. Rezultate tega spremljanja bi Komisija morala predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu v obliki poročila. Navedeno poročilo bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih države članice pravočasno dajo na razpolago Komisiji, tako da ta lahko poročilo predloži do določenega roka. |
|
(9) |
Ker cilja te direktive v zvezi z usklajeno ureditvijo časa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ga da lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(10) |
Usklajena ureditev časa bi se morala uporabljati v skladu z določbami o ozemeljski veljavnosti Pogodb iz člena 355 PDEU. |
|
(11) |
Zato bi bilo treba Direktivo 2000/84/ES razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Države članice svojega standardnega časa ali časov ne spreminjajo zaradi spremembe letnih časov.
2. Ne glede na odstavek Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019 2021 , če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času zadnjo nedeljo oktobra istega leta . Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2 najpozneje do 1. aprila 2020 . [Sprememba 21]
Člen 2
1. Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede. Vzpostavi se usklajevalni mehanizem, da se zagotovi harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji. [Sprememba 22]
2. Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije. Usklajevalni mehanizem sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. [Sprememba 23]
2a. Kadar država članica Komisijo obvesti o svoji odločitvi na podlagi člena 1(2), se usklajevalni mehanizem sestane, da oceni možni učinek načrtovanih sprememb na delovanje notranjega trga in razpravlja o njem, da bi se izognili znatnim motnjam. [Sprememba 24]
2b. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 2a meni, da bo načrtovana sprememba znatno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga, o tem uradno obvesti državo članico, ki je predložila obvestilo. [Sprememba 25]
2c. Država članica, ki uradno obvešča, najpozneje do 31. oktobra 2020 odloči, ali bo vztrajala pri svoji nameri. Kadar se odloči, da še namerava izvesti spremembo, predloži podrobno pojasnilo, kako bo obravnavala negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga. [Sprememba 26]
Člen 3
1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju z oceno uporabe in izvajanja te direktive najpozneje do 31. decembra 2024 , po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za njen pregled na podlagi temeljite ocene učinka, pri kateri sodelujejo vse ustrezni deležniki . [Sprememba 27]
2. Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024 2025 . [Sprememba 28]
Člen 4
1. Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019 2021 .
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. [Sprememba 29]
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4a
1. Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalnim mehanizmom iz člena 2 natančno spremlja načrtovane časovne ureditve po vsej Uniji.
2. Kadar Komisija ugotovi, da bi lahko načrtovane časovne ureditve, ki so jih države članice sporočile v skladu s členom 1(2), znatno in trajno ovirale pravilno delovanje notranjega trga, je pooblaščena, da sprejme delegirane akte, s katerimi odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev, in po potrebi predloži zakonodajni predlog. [Sprememba 30]
Člen 4b
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a se prenese na Komisijo za obdobje od … [datum začetka veljavnosti te direktive] do … [datum začetka uporabe te direktive].
3. Prenos pooblastila iz člena 4a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 31]
Člen 5
Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019 2021 . [Sprememba 32]
Člen 6
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 7
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 305.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(3) Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. januarja 2001 o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/187 |
P8_TA(2019)0226
Skupna pravila notranjega trga električne energije ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev) (COM(2016)0864 – C8-0495/2016 – 2016/0380(COD))
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
(2021/C 108/19)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0864), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0495/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili madžarska državna skupščina, avstrijski zvezni svet in poljski senat in v katerih trdijo, da se predlog zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017 (1); |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017 (2); |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (3), |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 7. septembra 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0044/2018), |
|
A. |
ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb; |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; |
|
2. |
se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
P8_TC1-COD(2016)0380
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/944.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Komisije o opredelitvi povezovalnega daljnovoda
Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s prenovitvijo direktive o električni energiji in prenovitvijo uredbe o električni energiji, v skladu s katerim se ponovno uporablja opredelitev „povezovalnega daljnovoda“ iz Direktive 2009/72/ES in Uredbe (ES) št. 714/2009. Komisija se strinja, da se trgi z električno energijo razlikujejo od drugih trgov, kot je trg z zemeljskim plinom, saj se na njih na primer trguje z izdelki, ki jih trenutno ni mogoče enostavno shranjevati in jih proizvajajo številne različne proizvodne naprave, vključno z napravami na ravni distribucije. Zato se pomen povezav s tretjimi državami v sektorju električne energije in sektorju plina zelo razlikuje, kar pomeni, da je mogoče izbrati različne regulativne pristope.
Komisija bo nadalje preučila vpliv tega dogovora in po potrebi zagotovila smernice za uporabo zakonodaje.
Zaradi pravne jasnosti želi Komisija poudariti naslednje:
dogovorjena opredelitev v direktivi o električni energiji povezovalni daljnovod opisuje kot naprave za povezavo elektroenergetskih sistemov. Ta opredelitev ne razlikuje med različnimi regulativnimi okviri ali tehničnimi okoliščinami, zato v področje uporabe a priori vključuje vse električne povezave s tretjimi državami. Kar zadeva dogovorjeno opredelitev povezovalnega daljnovoda v uredbi o električni energiji, Komisija poudarja, da je za povezovanje trgov z električno energijo potrebna visoka stopnja sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulatorji. Čeprav se lahko področje uporabe veljavnih pravil razlikuje glede na stopnjo povezanosti z notranjim trgom z električno energijo, bi moralo tesno vključevanje tretjih držav v notranji trg z električno energijo, kot je sodelovanje pri projektih spajanja trgov, temeljiti na sporazumih, ki zahtevajo uporabo zadevnega prava Unije.
Izjava Komisije o alternativnem reševanju sporov
Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s členom 26, naj se na ravni EU določi, da je za ponudnike energetskih storitev sodelovanje v alternativnem reševanju sporov obvezno. Komisija obžaluje to odločitev, saj je njen predlog to izbiro prepustil državam članicam v skladu s pristopom iz Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov (direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) in ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
Ni naloga Komisije, da izvede primerjalne ocene posameznih modelov za alternativno reševanje sporov, ki so jih uvedle države članice. Komisija bo zato obravnavala splošno učinkovitost nacionalnih okolij za alternativno reševanje sporov v okviru svoje splošne obveznosti spremljanja prenosa in učinkovite uporabe prava Unije.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/190 |
P8_TA(2019)0227
Notranji trg električne energije ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (COM(2016)0861 – C8-0492/2016 – 2016/0379(COD))
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
(2021/C 108/20)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0861), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0492/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, nemškega zveznega parlamenta, španskega parlamenta, francoskega senata, madžarske državne skupščine, avstrijskega zveznega sveta, poljskega sejma, poljskega senata, romunske poslanske zbornice ter romunskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (3), |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. julija 2017 naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0042/2018), |
|
A. |
ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb; |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; |
|
2. |
se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
P8_TC1-COD(2016)0379
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu električne energije (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/943.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Komisije o opredelitvi povezovalnega daljnovoda
Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s prenovitvijo direktive o električni energiji in prenovitvijo uredbe o električni energiji, v skladu s katerim se ponovno uporablja opredelitev „povezovalnega daljnovoda“ iz Direktive 2009/72/ES in Uredbe (ES) št. 714/2009. Komisija se strinja, da se trgi z električno energijo razlikujejo od drugih trgov, kot je trg z zemeljskim plinom, saj se na njih na primer trguje z izdelki, ki jih trenutno ni mogoče enostavno shranjevati in jih proizvajajo številne različne proizvodne naprave, vključno z napravami na ravni distribucije. Zato se pomen povezav s tretjimi državami v sektorju električne energije in sektorju plina zelo razlikuje, kar pomeni, da je mogoče izbrati različne regulativne pristope.
Komisija bo nadalje preučila vpliv tega dogovora in po potrebi zagotovila smernice za uporabo zakonodaje.
Zaradi pravne jasnosti želi Komisija poudariti naslednje:
dogovorjena opredelitev v direktivi o električni energiji povezovalni daljnovod opisuje kot naprave za povezavo elektroenergetskih sistemov. Ta opredelitev ne razlikuje med različnimi regulativnimi okviri ali tehničnimi okoliščinami, zato v področje uporabe a priori vključuje vse električne povezave s tretjimi državami. Kar zadeva dogovorjeno opredelitev povezovalnega daljnovoda v uredbi o električni energiji, Komisija poudarja, da je za povezovanje trgov z električno energijo potrebna visoka stopnja sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulatorji. Čeprav se lahko področje uporabe veljavnih pravil razlikuje glede na stopnjo povezanosti z notranjim trgom z električno energijo, bi moralo tesno vključevanje tretjih držav v notranji trg z električno energijo, kot je sodelovanje pri projektih spajanja trgov, temeljiti na sporazumih, ki zahtevajo uporabo zadevnega prava Unije.
Izjava Komisije o načrtih za izvajanje reforme trga
Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s členom 20(3), ki določa, da države članice z ugotovljenimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih motenj in/ali pomanjkljivosti trga kot del postopka za državno pomoč.
V skladu s členom 108 PDEU ima Komisija izključno pristojnost za ocenjevanje združljivosti ukrepov državne pomoči z notranjim trgom. Ta uredba ne more vplivati na izključno pristojnost Komisije v skladu s PDEU in ne posega vanjo. Komisija lahko zato, kadar je to ustrezno, poda svoje mnenje o načrtih za reformo trga vzporedno s postopkom odobritve mehanizmov zmogljivosti na podlagi pravil o državni pomoči, vendar sta postopka pravno ločena.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/193 |
P8_TA(2019)0228
Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (COM(2016)0863 – C8-0494/2016 – 2016/0378(COD))
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
(2021/C 108/21)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0863), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0494/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj nemškega zveznega parlamenta, francoskega senata in romunskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (3), |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. julija 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A8-0040/2018), |
|
A. |
ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb; |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
P8_TC1-COD(2016)0378
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/942.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/195 |
P8_TA(2019)0229
Pripravljenost na tveganja v sektorju električne energije ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (COM(2016)0862 – C8-0493/2016 – 2016/0377(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/22)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0862), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0493/2016), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0039/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2016)0377
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/941.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/196 |
P8_TA(2019)0230
Označevanje pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (COM(2018)0296 – C8-0190/2018 – 2018/0148(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/23)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0296), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0190/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0086/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0148
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in člena 194(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Unija je odločena, da bo vzpostavila energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Izkoristek goriva je bistveni element okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 ter ključen za zmanjšanje povpraševanja po energiji. |
|
(2) |
Komisija je pregledala (4) učinkovitost Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter ugotovila, da je treba posodobiti njene določbe za izboljšanje njene učinkovitosti. |
|
(3) |
Uredbo (ES) št. 1222/2009 je primerno nadomestiti z novo uredbo, ki vključuje spremembe, uvedene leta 2011, ter s katero se spremenijo in okrepijo nekatere določbe navedene uredbe, da bi se pojasnila in posodobila njihova vsebina, ob upoštevanju tehnološkega napredka pri pnevmatikah v zadnjih letih. Lestvice za razvrščanje glede na izkoristek goriva pa trenutno ni treba spreminjati, ker sta se ponudba in povpraševanje glede izkoristka goriva le malo spremenila. Poleg tega bi bilo treba preučiti razloge, zakaj ni prišlo do večjega razvoja, ter dejavnike nakupa, kot so cena, zmogljivost itd. [Sprememba 1] |
|
(4) |
Prometni sektor obsega tretjino porabe energije v Uniji. Cestni promet je leta 2015 prispeval približno 22 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Pnevmatike prispevajo od 5 % do 10 % k porabi goriva, predvsem zaradi svojega kotalnega upora. Zato bi zmanjšanje kotalnega upora pnevmatik precej prispevalo k izkoristku goriva v cestnem prometu in s tem k zmanjšanju emisij ter razogljičenju v prometnem sektorju . [Sprememba 2] |
|
(4a) |
Da bi države članice izpolnile cilj glede zmanjšanja emisij CO2 iz cestnega prometa, je ustrezno, da v sodelovanju s Komisijo zagotovijo spodbude za inovacije v novem tehnološkem postopku za varne pnevmatike C1, C2 in C3 z velikim izkoristkom goriva. [Sprememba 3] |
|
(5) |
Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno povezanih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, lahko negativno vpliva na druge parametre, npr. oprijem na mokri podlagi, medtem ko lahko izboljšanje oprijema na mokri podlagi negativno vpliva na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbujati k temu, da bi vse parametre izboljšali tako, da bi presegli že dosežene standarde. |
|
(6) |
Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so lahko stroškovno učinkovite, saj prihranki goriva močno presegajo višjo nakupno ceno pnevmatik zaradi višjih proizvodnih stroškov. |
|
(7) |
Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Zato je za zmanjšanje vpliva, ki ga ima cestni promet na okolje, primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo posodobljenih usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z večjim izkoristkom goriva. |
|
(7a) |
Zaradi izboljšanega označevanja pnevmatik bodo potrošniki lahko pridobili več ustreznih in primerljivih informacij o izkoristku goriva, varnosti in hrupu ter bodo lahko pri nakupu novih pnevmatik sprejemali stroškovno učinkovite in okolju prijazne odločitve. [Sprememba 5] |
|
(8) |
Prometni hrup povzroča precejšnje težave in škoduje zdravju. Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče zmanjšati zunanji kotalni hrup precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Zato je za zmanjšanje prometnega hrupa primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z manjšim zunanjim kotalnim hrupom. |
|
(9) |
Z zagotavljanjem usklajenih informacij o zunanjem kotalnem hrupu se olajša tudi izvajanje ukrepov za omejitev prometnega hrupa in prispeva k večji ozaveščenosti o učinku pnevmatik na prometni hrup v okviru Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
|
(10) |
Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je oprijem na mokri podlagi mogoče izboljšati precej bolj, kot to določajo navedene zahteve, s tem pa tudi skrajšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Zato je za izboljšanje varnosti v cestnem prometu primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z dobrim oprijemom na mokri podlagi. |
|
(11) |
Za zagotovitev uskladitve z mednarodnim okvirom se Uredba (ES) št. 661/2009 sklicuje na Pravilnik UN/ECE št. 117 (8), ki vključuje ustrezne metode za merjenje kotalnega upora, hrupa ter oprijema pnevmatik na mokri podlagi in snegu. |
|
(12) |
Da bi se izboljšala cestna varnost v območjih Unije s hladnejšim podnebjem in da bi se končnim uporabnikom zagotovile informacije o učinkovitosti pnevmatik, posebej zasnovanih za sneg in led, je primerno, da se zahteva vključitev zahtev za informacije o pnevmatikah za sneg in led na oznako. Pnevmatike za sneg in pnevmatike za led imajo posebne parametre, ki niso v celoti primerljivi z drugimi pnevmatikami. Da bi lahko končni uporabniki sprejemali premišljene odločitve na podlagi prejetih informacij, bi morale biti na oznaki navedene informacije o oprijemu na snegu in ledu ter koda QR. Komisija bi morala razviti lestvici za učinkovitost oprijema na snegu in ledu. Lestvici bi morali temeljiti na Pravilniku UN/ECE št. 117 za sneg in na standardu ISO 19447 za led. V vsakem primeru bi bilo treba pnevmatike, ki ustrezajo minimalnim vrednostim indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, označiti z logom 3PMSF (gora s tremi vrhovi in snežinka). Podobno bi morala pnevmatika, ki ustreza minimalnim vrednostim indeksa oprijema na ledu iz standarda ISO 19447 nositi logo, dogovorjen v skladu s tem standardom. [Sprememba 6] |
|
(13) |
Obraba pnevmatik med uporabo je pomemben vir mikroplastike, ki škoduje okolju, zato Komisija v sporočilu z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (9) navaja, da je treba obravnavati nenamerne izpuste mikroplastike iz pnevmatik, med drugim z ukrepi za obveščanje, kot so označevanje in minimalne zahteve za pnevmatike. Vendar primerna preskusna metoda za merjenje Tako bi uporaba zahtev za označevanje glede stopnje obrabe pnevmatike še ni na voljo pnevmatik prinesla precejšnje koristi za zdravje ljudi in za okolje . Zato bi morala Komisija naročiti njen razvoj, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati najsodobnejše, mednarodno razvite ali predlagane standarde ali predpise , pa tudi rezultate industrijskih raziskav , da bi se čim prej določila primerna preskusna metoda. [Sprememba 7] |
|
(14) |
Obnovljene pnevmatike obsegajo precejšen del trga pnevmatik za težka vozila. Z obnavljanjem pnevmatik se podaljša njihova življenjska doba, to pa prispeva k ciljem krožnega gospodarstva, kot je zmanjšanje nastajanja odpadkov. Z uporabo zahtev za označevanje za take pnevmatike bi se zagotovili precejšnji prihranki energije. Vendar primerna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti obnovljenih pnevmatik še ni na voljo, zato bi bilo treba v tej uredbi predvideti njihovo vključitev v prihodnosti. |
|
(15) |
Energijsko nalepko na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (10), s katero se poraba energije izdelkov razvršča na lestvici od A do G, priznava več kot 85 % potrošnikov v Uniji kot jasno in pregledno informacijo , ugotovljeno pa je bilo, da nalepka uspešno promovira učinkovitejše izdelke. Zasnova oznake za pnevmatike bi morala še naprej ostati čim bolj enaka, ob upoštevanju posebnosti parametrov pnevmatik. [Sprememba 8] |
|
(16) |
Navajanje primerljivih informacij o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, bolj trajnostne, tišje pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno spodbudilo proizvajalce pnevmatik k optimizaciji navedenih parametrov, kar bi omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. [Sprememba 9] |
|
(17) |
Potreba po več informacijah o izkoristku goriva in ostalih parametrih pnevmatik je pomembna za vse končne uporabnike, vključno s kupci nadomestnih pnevmatik, kupci pnevmatik, nameščenih na nova vozila, upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, ki brez sistema označevanja in usklajenega preskušanja težko primerjajo parametre različnih znamk pnevmatik. Zato je ustrezno, da se vselej zahteva označevanje pnevmatik, dobavljenih z vozili. |
|
(18) |
Zdaj se oznake izrecno zahtevajo za pnevmatike za avtomobile (pnevmatike C1) in kombinirana vozila (pnevmatike C2), ne pa tudi za težka vozila (pnevmatike C3). V primerjavi s pnevmatikami C1 in C2 sta pri pnevmatikah C3 poraba goriva in letno prevožena pot večji, zato je v zvezi z njimi možnost za zmanjšanje porabe goriva in emisij težkih vozil precejšnja. |
|
(19) |
Popolna vključitev pnevmatik C3 na področje uporabe te uredbe je tudi v skladu s predlogom Komisije za uredbo o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (11) ter predlogom Komisije o standardih za emisije CO2 za težka vozila (12). |
|
(20) |
Številni končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, ne da bi jih dejansko videli, zato ne vidijo oznake, nameščene nanje. V vseh takih primerih bi bilo treba oznako končnim uporabnikom pokazati pred sprejetjem odločitve o nakupu. S prikazom oznake na pnevmatikah na prodajnem mestu in v tehničnem promocijskem gradivu bi se moralo zagotoviti, da distributerji in morebitni končni uporabniki v trenutku in na kraju odločitve o nakupu prejmejo usklajene informacije o ustreznih parametrih pnevmatike. |
|
(21) |
Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti ali prek spleta. Za zagotovitev, da se lahko tudi navedeni končni uporabniki ozaveščeno odločajo na podlagi usklajenih informacij o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi, zunanjem kotalnem hrupu in drugih parametrih, bi morale biti oznake prikazane v vsem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tako gradivo objavljeno na spletu. |
|
(22) |
Morebitnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake sestavine oznake in njenega pomena. Te informacije bi bilo treba zagotoviti v tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev. Za tehnično promocijsko gradivo se ne bi smelo šteti, da vključuje oglase na plakatih, v časopisih in revijah ali oglase, predvajane na radiu ali televiziji. [Sprememba 10] |
|
(23) |
Izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi, zunanji hrup in drugi parametri v zvezi s pnevmatikami bi se morali meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše merilne in računske metode. Kolikor je mogoče, bi morale take metode upoštevati povprečno ravnanje potrošnikov in biti zanesljive, da bi odvračale od namernega in nenamernega izogibanja. Oznake na pnevmatikah bi morale izražati primerjalno učinkovitost pnevmatik pri dejanski uporabi v okviru omejitev zaradi potrebe po zanesljivem, točnem in ponovljivem laboratorijskem preskušanju, da bi lahko končni uporabniki primerjali različne pnevmatike in da bi se poleg tega omejili stroški, ki jih imajo proizvajalci zaradi preskušanja. |
|
(24) |
Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji je ključno, da dobavitelji in distributerji izpolnjujejo določbe o označevanju pnevmatik. Zato bi morale države članice spremljati tako skladnost z nadzorom trga in rednimi naknadnimi nadzori v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (13). |
|
(25) |
Da bi se olajšalo spremljanje skladnosti, končnim uporabnikom zagotovilo koristno orodje in trgovcem omogočilo, da na različne načine pridobijo informacijske liste izdelka, bi bilo treba pnevmatike vključiti v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2017/1369 ustrezno spremeniti. |
|
(26) |
Dobavitelji bi morali – brez poseganja v obveznosti držav članic glede nadzora trga in obveznosti dobaviteljev glede preverjanja skladnosti izdelkov – zahtevane informacije o skladnosti izdelka dati na voljo v elektronski obliki v zbirki podatkov o izdelkih. |
|
(27) |
Da bi lahko končni uporabniki zaupali oznaki na pnevmatikah, druge oznake, ki jo posnemajo, ne bi smele biti dovoljene. Iz istega razloga ne bi smele biti dovoljene dodatne oznake, znaki, simboli ali napisi, ki bodo verjetno zavedli ali zmedli končne uporabnike glede parametrov, zajetih z oznako za pnevmatike. |
|
(28) |
Kazni za kršitve te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. |
|
(29) |
Za spodbujanje energijske učinkovitosti, blažitve podnebnih sprememb in varstva okolja bi morale imeti države članice možnost, da uvedejo spodbude za uporabo energijsko učinkovitih izdelkov. Države članice se lahko same odločijo, kakšna bo narava takih spodbud. Take spodbude bi morale biti skladne s pravili Unije o državni pomoči in ne bi smele ustvarjati neupravičenih tržnih ovir. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi se lahko glede takih spodbud začeli v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
|
(30) |
Za spremembo vsebine in oblike oznake, uvedbo zahtev v zvezi z obnovljenimi pnevmatikami, pnevmatikami za sneg ali led, obrabo in kilometrino ter prilagoditev prilog tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi bilo treba omogočiti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 12] |
|
(30a) |
Podatki o kilometrini in obrabi pnevmatik bodo po tem, ko bo na voljo ustrezna preskusna metoda, koristno orodje za obveščanje potrošnikov o trajnosti, življenjski dobi in nenamerni sprostitvi mikroplastike iz njihove kupljene pnevmatike. Podatek o kilometrini bi potrošnikom tudi omogočil, da bi se ozaveščeno odločali glede pnevmatik z daljšo življenjsko dobo, kar bi pripomoglo k varstvu okolja, hkrati pa bi lahko ocenili dolgoročne obratovalne stroške pnevmatik. Zato bi se podatki o kilometrini in obrabi morali dodati oznaki, kadar bo na voljo ustrezna, smiselna in ponovljiva preskusna metoda za uporabo te uredbe. Raziskave in razvoj novih tehnologij na tem področju bi se morali nadaljevati. [Sprememba 13] |
|
(31) |
Pnevmatik, ki so bile dane na trg pred datumom uporabe zahtev iz te uredbe, ne bi bilo treba ponovno označevati. |
|
(32) |
Za okrepitev zaupanja v oznako in zagotovitev njene točnosti bi bilo treba navedbo glede vrednosti za kotalni upor, oprijem na mokri podlagi , oprijem na snegu in hrup, ki jo dobavitelji vključijo na oznako, vključiti v postopek homologacije na podlagi Uredbe (ES) št. 661/2009. [Sprememba 14] |
|
(32a) |
Velikost oznake bi morala ostati enaka velikosti, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1222/2009. Oznaka bi morala vključevati podrobnosti o oprijemu na snegu, oprijemu na ledu ter kodo QR. [Sprememba 15] |
|
(33) |
Komisija bi morala opraviti vrednotenje te uredbe. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 bi moralo navedeno vrednotenje temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter zagotoviti podlago za ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov. |
|
(34) |
Ker države članice ciljev te uredbe, tj. povečanja varnosti ter gospodarske in okoljske učinkovitosti cestnega prometa z zagotovitvijo informacij končnim uporabnikom, da bi lahko ti izbrali pnevmatike, ki imajo boljši izkoristek goriva, so varnejše in povzročajo manj hrupa, ne morejo zadostno doseči, saj to zahteva usklajene informacije za končne uporabnike, ampak je mogoče te cilje zaradi harmoniziranega regulativnega okvira in enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Uredba je še naprej ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in podrobna pravila, ki jih države članice ne morejo različno prenesti v nacionalno zakonodajo, s tem pa zagotavlja višjo stopnjo harmonizacije po vsej Uniji. S harmoniziranim regulativnim okvirom na ravni Unije namesto na ravni držav članic se znižajo stroški dobaviteljev ter zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prosti pretok blaga po vsem notranjem trgu. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(35) |
Uredbo (ES) št. 1222/2009 bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Namen in predmet urejanja
1. Namen te uredbe je povečati varnost, varovanje zdravja ter gospodarsko in okoljsko učinkovitost cestnega prometa s spodbujanjem varnih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva in nizkimi stopnjami hrupa spodbujati varne in trajnostne pnevmatike z velikim izkoristkom goriva in nizkimi stopnjami hrupa , ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju vpliva na okolje in zdravje, obenem pa tudi k izboljšanju varnosti in gospodarske učinkovitosti cestnega prometa . [Sprememba 16]
2. Ta uredba določa okvir za zagotavljanje usklajenih informacij o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki končnim uporabnikom omogočajo, da so pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, C2 in C3 , ki se dajo na trg . [Sprememba 17]
2. Ta uredba se uporablja tudi za obnovljene pnevmatike po tem, ko je ustrezna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti takih pnevmatik dodana prilogam z delegiranim aktom v skladu s členom 12.
3. Ta uredba se ne uporablja za:
|
(a) |
profesionalne terenske pnevmatike; |
|
(b) |
pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990; |
|
(c) |
zasilne rezervne pnevmatike tipa T; |
|
(d) |
pnevmatike s hitrostnim razredom, manjšim od 80 km/h; |
|
(e) |
pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več; |
|
(f) |
pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, npr. ježevke; |
|
(g) |
pnevmatike, izdelane samo za namestitev v vozila, ki se uporabljajo izključno za dirke. |
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„pnevmatike C1, C2 in C3“ pomenijo razrede pnevmatik, opredeljene v členu 8 Uredbe (ES) št. 661/2009; |
|
(2) |
„obnovljena pnevmatika“ pomeni rabljeno pnevmatiko, obnovljeno tako, da se obrabljena tekalna plast zamenja z novim materialom; |
|
(3) |
„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, zasnovano za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike; |
|
(4) |
„oznaka“ pomeni grafični diagram v natisnjeni ali elektronski obliki, tudi v obliki nalepke, ki vključuje simbole za obveščanje končnih uporabnikov o učinkovitosti pnevmatike ali serije pnevmatik v zvezi s parametri iz Priloge I; |
|
(5) |
„prodajno mesto“ pomeni kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ali hranijo in prodajajo končnim uporabnikom, vključno z razstavnimi prostori, kjer so pnevmatike, ki se prodajajo končnim uporabnikom in niso nameščene na vozila; |
|
(6) |
„tehnično promocijsko gradivo“ pomeni dokumentacijo v natisnjeni ali elektronski obliki, ki jo pripravi dobavitelj, da bi oglasno gradivo dopolnil vsaj s tehničnimi informacijami v skladu s Prilogo V; |
|
(7) |
„informacijski list izdelka“ pomeni standardni dokument z informacijami iz Priloge IV v natisnjeni ali elektronski obliki; |
|
(8) |
„tehnična dokumentacija“ pomeni dokumentacijo, ki organom za nadzor trga omogoča, da ocenijo točnost oznake in informacijskega lista izdelka, vključno z informacijami iz Priloge III; |
|
(9) |
„zbirka podatkov o izdelkih“ pomeni zbirko podatkov, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369, ki vključuje javni del, namenjen potrošnikom, z elektronskim dostopom do informacij v zvezi s posameznimi parametri izdelka, spletni portal za dostopnost in del, ki zadeva skladnost, pri čemer so jasno določene zahteve glede dostopnosti in varnosti; |
|
(10) |
„prodaja na daljavo“ pomeni ponujanje naprodaj, v najem ali v nakup s pridržanim lastništvom, izveden po pošti, prek kataloške prodaje, spleta, trženja po telefonu ali na kateri koli drug način, pri katerem ni mogoče pričakovati, da bo morebitni končni uporabnik videl razstavljeni izdelek; |
|
(11) |
„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek ali za katero se tak izdelek zasnuje ali proizvaja in ki da ta izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko; |
|
(12) |
„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki izdelek iz tretje države da na trg Unije; |
|
(13) |
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge; |
|
(14) |
„dobavitelj“ pomeni proizvajalca s sedežem v Uniji, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, ki nima sedeža v Uniji, ali uvoznika, ki da izdelek na trg Unije; |
|
(15) |
„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen dobavitelja, ki na trgu ponuja izdelek; |
|
(16) |
„dostopnost na trgu“ pomeni dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo bodisi brezplačno; |
|
(17) |
„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije; |
|
(18) |
„končni uporabnik“ pomeni potrošnika, upravljavca voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike; |
|
(19) |
„parameter“ pomeni parameter pnevmatike iz Priloge I, npr. kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, zunanji kotalni hrup, oprijem na snegu sneg ali ledu led , kilometrino ali obrabo, ki ima med uporabo precejšen vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje; [Sprememba 18] |
|
(20) |
„tip pnevmatike“ pomeni različico pnevmatike, pri kateri imajo vse enote enake tehnične lastnosti, pomembne za oznako in informacijski list izdelka, ter enako identifikacijsko oznako. |
Člen 4
Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik
1. Dobavitelji zagotovijo, da so pnevmatikam C1, C2 in C3, ki se dajo na trg, brezplačno priloženi: [Sprememba 19]
|
(a) |
za vsako posamezno pnevmatiko oznaka v skladu s Prilogo II v obliki nalepke, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I, ter informacijski list izdelka iz Priloge IV; , ali [Sprememba 20] |
|
(b) |
za vsako serijo ene ali več identičnih pnevmatik natisnjena oznaka v skladu s Prilogo II, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I ter informacijski list izdelka iz Priloge IV. |
2. V zvezi s pnevmatikami, ki se oglašujejo ali prodajajo prek spleta, dobavitelji zagotovijo, da je oznaka na voljo, in da je ob nakupu vidno prikazana v bližini cene, in ter da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka. Oznaka se lahko prikaže z uporabo ugnezdene slike po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko, povečavi slike na zaslonu na dotik ali z uporabo podobnih tehnik. [Sprememba 21]
3. Dobavitelji zagotovijo, da je oznaka prikazana v vsakem vizualnem oglasu za poseben tip pnevmatike, tudi na spletu. [Sprememba 22]
4. Dobavitelji zagotovijo, da vsako tehnično promocijsko gradivo v zvezi s posebnim tipom pnevmatike, tudi na spletu, izpolnjuje zahteve iz Priloge V in je v njem prikazana oznaka . [Sprememba 23]
5. Dobavitelji zagotovijo, da se v zvezi z vrednostmi, povezanimi razredi , identifikacijsko oznako modela in vsemi dodatnimi informacijami o učinkovitosti, ki jih navedejo na oznaki za bistvene parametre iz Priloge I, opravi postopek homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009. ter za parametre tehnične dokumentacije, določene v Prilogi III, priskrbijo homologacijskemu organu pred dajanjem pnevmatike na trg . Homologacijski organ potrdi prejem dokumentacije od dobavitelja in jo preveri. [Sprememba 24]
6. Dobavitelji zagotovijo točnost oznak in informacijskih listov izdelka, ki jih predložijo.
7. Dobavitelji organom držav članic ali kateri koli akreditirani tretji strani na zahtevo zagotovijo tehnično dokumentacijo, skladno s Prilogo III. [Sprememba 25]
8. Dobavitelji sodelujejo z organi za nadzor trga in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za nadzor trga nemudoma sprejmejo ukrepe za odpravo vseh primerov neskladnosti z zahtevami iz te uredbe, za katere so odgovorni.
9. Dobavitelji ne predložijo ali prikazujejo drugih oznak, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami iz te uredbe, če je verjetno, da bi to zavedlo ali zmedlo končne uporabnike glede bistvenih parametrov.
10. Dobavitelji ne zagotavljajo ali prikazujejo oznak, ki posnemajo oznako, določeno v tej uredbi.
Člen 5
Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih
1. Dobavitelji po devetih mesecih od 1. januarja 2020 pred dajanjem pnevmatike … [datum začetka veljavnosti te uredbe] in preden dajo na trg pnevmatike, proizvedene po tem datumu, v zbirko podatkov o izdelkih vnesejo informacije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 v zbirko podatkov o izdelkih , razen izmerjenih tehničnih parametrov modela .
2. Kadar se so pnevmatike dajo na trg proizvedene med … [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe] in 31. decembrom 2019 datumom devet mesecev minus en dan po … [datum začetka veljavnosti te uredbe] , dobavitelj do 30. junija 2020 datuma dvanajst mesecev po … [datum začetka veljavnosti te uredbe] v zbirko podatkov o izdelkih vnese informacije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 v zvezi z navedenimi pnevmatikami v zbirko podatkov o izdelkih , razen izmerjenih tehničnih parametrov modela .
2a. Kadar se pnevmatike dajo na trg pred … [datum začetka veljavnosti te uredbe], lahko dobavitelj v zbirko podatkov o izdelkih vnese informacije v zvezi s temi pnevmatikami iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369.
3. Dokler informacije iz odstavkov 1 in 2 niso vnesene v zbirko podatkov o izdelkih, dobavitelj v desetih dneh po prejemu zahteve organov za nadzor trga zagotovi, da je elektronska različica tehnične dokumentacije na voljo za pregled.
4. Pnevmatika, ki je bila spremenjena tako, da bi bilo to treba navesti na oznaki ali informacijskem listu izdelka, se šteje za nov tip pnevmatike. Ko dobavitelj enot tipa pnevmatike ne daje več na trg, to navede v zbirki podatkov.
5. Potem ko je bila na trg dana zadnja enota tipa pnevmatike, dobavitelj pet let hrani informacije glede navedenega tipa pnevmatike v delu zbirke podatkov o izdelkih, ki zadeva skladnost. [Sprememba 58]
Člen 6
Odgovornosti distributerjev pnevmatik
1. Distributerji zagotovijo:
|
(a) |
da imajo pnevmatike na prodajnem mestu na vidnem mestu oznako, skladno s Prilogo II, v obliki nalepke, ki jo zagotovijo dobavitelji v skladu s členom 4(1)(a); , ali [Sprememba 26] |
|
(b) |
pred prodajo pnevmatike, ki je del serije ene ali več identičnih pnevmatik, da je oznaka iz člena 4(1)(b) končnemu uporabniku jasno prikazana predstavljena in je v neposredni bližini pnevmatike na prodajnem mestu; [Sprememba 27] |
|
(ba) |
da je oznaka nameščena neposredno na pnevmatiko, v celoti berljiva in nič ne ovira njene vidnosti. [Sprememba 28] |
2. Distributerji zagotovijo, da je oznaka prikazana v vsakem vizualnem oglasu za poseben tip pnevmatike, tudi na spletu. [Sprememba 29]
3. Distributerji zagotovijo, da vsako tehnično promocijsko gradivo v zvezi s posebnim tipom pnevmatike, tudi na spletu, izpolnjuje zahteve iz Priloge V in je v njem prikazana oznaka . [Sprememba 30]
4. Kadar končni uporabniki pnevmatik, ki se prodajajo, ne vidijo, jim distributerji pred prodajo zagotovijo izvod oznake.
5. Distributerji zagotovijo, da je pri vsaki prodaji na daljavo, ki temelji na papirnih dokumentih, oznaka prikazana in da lahko končni uporabnik dostopa do informacijskega lista izdelka na spletnem mestu z brezplačnim dostopom ali da lahko zahteva tiskani izvod navedenega lista.
6. Distributerji, ki uporabljajo prodajo na daljavo, ki temelji na trženju po telefonu, izrecno obvestijo končne uporabnike o razredih bistvenih parametrov na oznaki ter zagotovijo, da lahko končni uporabniki dostopajo do celotne oznake in informacijskega lista izdelka na spletnem mestu z brezplačnim dostopom ali na podlagi zahteve po tiskanem izvodu.
7. V zvezi s pnevmatikami, ki se oglašujejo ali prodajajo neposredno prek spleta, distributerji zagotovijo, da je oznaka na voljo, in da je ob nakupu prikazana v bližini cene in , ter da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka. Oznaka se lahko prikaže z uporabo ugnezdene slike, po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko, povečavi slike na zaslonu na dotik ali z uporabo podobnih tehnik. [Sprememba 31]
Člen 7
Odgovornosti dobaviteljev in distributerjev vozil
Kadar nameravajo končni uporabniki kupiti novo vozilo, jim dobavitelji in distributerji vozil pred prodajo zagotovijo oznako za pnevmatike, ki se ponujajo skupaj z vozilom, pa tudi ustrezno tehnično promocijsko gradivo.
Člen 8
Preskusne in merilne metode
Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členi 4, 6 in 7 o parametrih, navedenih na oznaki, se pridobijo z uporabo preskusnih in merilnih metod v skladu s preskusnimi metodami iz Priloge I ter postopka postopkom uskladitve laboratorijev iz Priloge VI. [Sprememba 32]
Člen 9
Postopek preverjanja
Države članice ocenijo skladnost navedenih razredov za vsak bistveni parameter iz Priloge I v skladu s postopkom iz Priloge VII.
Člen 10
Obveznosti držav članic
1. Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja pnevmatik, ki so v skladu s to uredbo, na trg ali v uporabo.
2. Države članice ne spodbujajo pnevmatik, ki ne dosegajo razreda B glede na izkoristek goriva ali oprijem na mokri podlagi v smislu dela A oziroma B Priloge I. Davčni in fiskalni ukrepi se ne štejejo za spodbude za namene te uredbe.
2a. Države članice zagotovijo, da nacionalni organi za nadzor trga vzpostavijo sistem rednih in naključnih pregledov prodajnih točk, da se zagotovi skladnost s to uredbo. [Sprememba 33]
3. Države članice določijo pravila o kaznih za kršitev te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ter o mehanizmih za njihovo izvrševanje ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
4. Države članice do 1. junija 2020 uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 3, o katerih je še niso uradno obvestile, in jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.
Člen 11
Nadzor trga Unije in nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije
1. [Členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008/uredbe o skladnosti in izvrševanju, predlagane v predlogu COM(2017)0795] veljajo za izdelke, zajete s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z njo.
2. Komisija spodbuja in podpira sodelovanje in izmenjavo informacij o nadzoru trga v zvezi z označevanjem izdelkov med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za nadzor trga ali odgovorni za nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, ter med temi organi in Komisijo, zlasti z intenzivnejšim vključevanjem strokovne skupine za označevanje pnevmatik – upravno sodelovanje za nadzor trga.
3. Splošni programi držav članic za nadzor trga, določeni v skladu s [členom 13 Uredbe (ES) št. 765/2008/uredbe o skladnosti in izvrševanju, predlagane v predlogu COM(2017)0795], vključujejo ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvrševanja te uredbe in jih je treba okrepiti . [Sprememba 34]
Člen 11a
Obnovljene pnevmatike
Komisija do … [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 13, da dopolni to uredbo z uvedbo novih zahtev glede informacij v prilogah za obnovljene pnevmatike, če je na voljo primerna in izvedljiva metoda. [Sprememba 35]
Člen 12
Delegirani akti
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13, da bi:
|
(a) |
uvedla spremembe vsebine in oblike oznake; |
|
(aa) |
uvedla parametre in zahteve glede informacij za zimske pnevmatike in pnevmatike za led; [Sprememba 37] |
|
(ab) |
uvedla ustrezno preskusno metodo za merjenje učinkovitosti oprijema na snegu in ledu; [Sprememba 38] |
|
(b) |
uvedla zahteve za parametre ali informacije v priloge, zlasti za kilometrino in obrabo, če so na voljo ustrezne preskusne metode; [Sprememba 39] |
|
(c) |
prilagodila vrednosti, računske metode in zahteve iz prilog tehničnemu napredku. |
Komisija med pripravo delegiranih aktov po potrebi preskusi zasnovo in vsebino oznak za posebne skupine izdelkov pnevmatike pri skupinah predstavnikov strank Unije, da zagotovi, da bodo oznake nedvoumno razumeli. [Sprememba 40]
Člen 13
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za pet let od [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 12 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 14
Ocenjevanje in poročanje
Komisija do 1. junija 2026 2022 izvede oceno te uredbe , ki jo dopolni z oceno učinka in potrošniško raziskavo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo. Poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 41]
Navedeno poročilo vsebuje oceno o tem, kako uspešno so ta uredba in delegirani akti, sprejeti v skladu z njo, omogočili končnim uporabnikom, da izberejo učinkovitejše pnevmatike, pri čemer se upoštevajo njihovi vplivi na poslovanje, porabo goriva, varnost, emisije toplogrednih plinov in, dejavnosti nadzora trga in ozaveščenost potrošnikov . Vsebuje tudi oceno stroškov in koristi neodvisnega in obveznega preverjanja informacij z oznake, ki ga izvajajo tretje osebe, pri čemer se upoštevajo tudi izkušnje s širšim okvirom iz Uredbe (ES) št. 661/2009. [Sprememba 42]
Člen 15
Sprememba Uredbe (EU) 2017/1369
V členu 12(2) Uredbe (EU) 2017/1369 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
„(a) |
podpirati delo organov za nadzor trga pri opravljanju nalog v skladu s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti, vključno z njihovim izvrševanjem, ter v skladu z Uredbo (EU) [vstavite sklic na to uredbo]“. |
Člen 16
Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1222/2009
Uredba (ES) št. 1222/2009 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. junija 2020 … [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] . [Sprememba 43]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 280.
(2) UL C […], […], str. […].
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(4) COM(2017)0658
(5) Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).
(6) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(7) Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).
(8) UL L 307, 23.11.2011, str. 3.
(9) COM(2018)0028.
(10) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).
(11) COM(2017)0279.
(12) Sklic bo dodan po sprejetju predloga.
(13) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
PRILOGA I
Preskušanje, razvrščanje in merjenje parametrov pnevmatik
Del A: razredi glede na izkoristek goriva
Razred glede na izkoristek goriva se določi in prikaže na oznaki na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v nadaljevanju, izmeri v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter uskladi po postopku iz Priloge VI. [Sprememba 44]
Če je tip pnevmatike homologiran za več kot en razred pnevmatik (npr. C1 in C2), se za opredelitev razreda glede na izkoristek goriva pri tem tipu pnevmatike uporabi lestvica, ki se uporablja za najvišji razred pnevmatik (npr. C2 in ne C1).
F razred za pnevmatike C1, C2 in C3 se ne bo več dajal na trg po polnem izvajanju določbe o zahtevah za homologacijo Uredbe (ES) št. 661/2009 in se na oznaki prikaže v sivi barvi. [Sprememba 45]
|
Pnevmatike C1 |
Pnevmatike C2 |
Pnevmatike C3 |
|||
|
KKU v kg/t |
Razred energijske učinkovitosti |
KKU v kg/t |
Razred energijske učinkovitosti |
KKU v kg/t |
Razred energijske učinkovitosti |
|
KKU ≤ 5,4 KKU ≤ 6,5 |
A |
KKU ≤ 4,4 KKU ≤ 5,5 |
A |
KKU ≤ 3,1 KKU ≤ 4,0 |
A |
|
5,5 ≤ KKU ≤ 6,5 6,6 ≤ KKU ≤ 7,7 |
B |
4,5 ≤ KKU ≤ 5,5 5,6 ≤ KKU ≤ 6,7 |
B |
3,2 ≤ KKU ≤ 4,0 4,1 ≤ KKU ≤ 5,0 |
B |
|
6,6 ≤ KKU ≤ 7,7 7,8 ≤ KKU ≤ 9,0 |
C |
5,6 ≤ KKU ≤ 6,7 6,8 ≤ KKU ≤ 8,0 |
C |
4,1 ≤ KKU ≤ 5,0 5,1 ≤ KKU ≤ 6,0 |
C |
|
7,8 ≤ KKU ≤ 9,0 Prazno |
D |
6,8 ≤ KKU ≤ 8,0 Prazno |
D |
5,1 ≤ KKU ≤ 6,0 6,1 ≤ KKU ≤ 7,0 |
D |
|
9,1 ≤ KKU ≤ 10,5 |
E |
8,1 ≤ KKU ≤ 9,2 |
E |
6,1 ≤ KKU ≤ 7,0 7,1 ≤ KKU ≤ 8,0 |
E |
|
KKU ≥ 10,6 10,6 ≤ KKU ≤ 12,0 |
F |
KKU ≥ 9,3 9,3 ≤ KKU ≤ 10,5 |
F |
KKU ≥ 7,1 KKU ≥ 8,1 |
F |
[Sprememba 46]
Del B: razredi glede na oprijem na mokri podlagi
|
1. |
Razred glede na oprijem na mokri podlagi se določi in prikaže na oznaki na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v preglednici v nadaljevanju, ter izračuna v skladu s točko 2 in izmeri v skladu s Prilogo 5 k Pravilniku UN/ECE št. 117. [Sprememba 47] |
|
1a. |
F razred za pnevmatike C1, C2 in C3 se ne bo več dajal na trg po polnem izvajanju določbe o zahtevah za homologacijo Uredbe (ES) št. 661/2009 in se na oznaki prikaže v sivi barvi. [Sprememba 48] |
|
2. |
Izračun indeksa oprijema na mokri podlagi (G)
G = G(T) – 0,03 pri čemer je: G(T) = indeks oprijema preskušane pnevmatike na mokri podlagi, kot je izmerjen v enem preskusnem ciklu
[Sprememba 49] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Del C: razredi in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa [Sprememba 50]
Izmerjena Vrednost zunanjega kotalnega hrupa (N) se izrazi v decibelih in izračuna v skladu s Prilogo 3 k Pravilniku UN/ECE št. 117. [Sprememba 51]
Razred zunanjega kotalnega hrupa se določi in prikaže na oznaki na podlagi mejnih vrednosti ( LV ) iz dela C Priloge II k Uredbi (ES) št. 661/2009, kot sledi. v skladu z mejnimi vrednostmi (LV) druga faza iz Pravilnika UN/ECE št. 117. [Sprememba 52]
N v dB
Razred zunanjega kotalnega hrupa
N ≤ LV – 6 N ≤ LV – 3
LV – 6 < N ≤ LV – 3 LV – 3 < N ≤ LV
N > LV – 3 N > LV [Sprememba 53]
Del D: oprijem na snegu
Oprijem na snegu se preskusi označi v skladu s Prilogo 7 k Pravilniku UN/ECE št. 117. [Sprememba 54]
Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, se opredeli kot zimska pnevmatika, na oznako pa se lahko vključi naslednja ikona. [Sprememba 55]
Del E: oprijem na ledu
Oprijem na ledu se preskusi označi v skladu s standardom ISO 19447. [Sprememba 56]
Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalno vrednost indeksa oprijema na ledu iz standarda ISO 19447 in ima homologacijo za oprijem na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117 , se opredeli kot pnevmatika za led, na oznako pa se vključi naslednja ikona. [Sprememba 57]
PRILOGA II
Oblika oznake
1. OZNAKE
|
1.1. |
Oznake vsebujejo naslednje informacije v skladu z ilustracijami v nadaljevanju.
|
2. ZASNOVA OZNAKE
|
2.1. |
Zasnova oznake je takšna, kot je prikazana na spodnji sliki:
|
|
2.2. |
Oznaka je široka najmanj 90 mm in visoka najmanj 130 mm. Če je natisnjena oznaka večja, je njena vsebina vseeno sorazmerna z zgornjimi specifikacijami. |
|
2.3. |
Oznaka izpolnjuje naslednje zahteve:
|
|
2.4. |
Razred pnevmatike se na oznaki navede v obliki, predpisani na sliki iz točke 2.1. |
PRILOGA III
Tehnična dokumentacija
Tehnična dokumentacija iz člena 4(7) vsebuje:
|
(a) |
ime in naslov dobavitelja; |
|
(b) |
identifikacijo in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja; |
|
(c) |
trgovsko ime ali blagovno znamko dobavitelja; |
|
(d) |
model pnevmatike; |
|
(e) |
dimenzije, indeks obremenitve in hitrostni razred pnevmatike; |
|
(f) |
sklice uporabljene merilne metode. |
PRILOGA IV
Informacijski list izdelka
Informacije o pnevmatikah na informacijskem listu izdelka se vključijo v prospekt o izdelku ali drugo gradivo, ki je priloženo izdelku, ter vključujejo:
|
(a) |
ime dobavitelja ali blagovno znamko; |
|
(b) |
dobaviteljevo identifikacijsko oznako modela; |
|
(c) |
razred glede na izkoristek goriva pnevmatike v skladu s Prilogo I; |
|
(d) |
razred glede na oprijem pnevmatike na mokri podlagi v skladu s Prilogo I; |
|
(e) |
razred in decibele zunanjega kotalnega hrupa v skladu s Prilogo I; |
|
(f) |
ali je pnevmatika zimska pnevmatika; |
|
(g) |
ali je pnevmatika pnevmatika za led. |
PRILOGA V
Informacije, navedene v tehničnem promocijskem gradivu
|
1. |
Informacije o pnevmatikah, vključene v tehnično promocijsko gradivo, se navedejo v naslednjem vrstnem redu:
|
|
2. |
Informacije iz točke 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
|
3. |
Dobavitelji na svojih spletnih mestih objavijo tudi naslednje:
|
PRILOGA VI
Postopek uskladitve laboratorijev glede merjenja kotalnega upora
1. OPREDELITEV POJMOV
Za namene postopka uskladitve laboratorijev se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„referenčni laboratorij“ pomeni laboratorij, ki je del mreže laboratorijev, katerih imena so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije zaradi postopka uskladitve, in ki lahko s svojo referenčno napravo doseže točnost rezultatov preskusa, določeno v oddelku 3; |
|
2. |
„laboratorij kandidat“ pomeni laboratorij, ki sodeluje v postopku uskladitve in ni referenčni laboratorij; |
|
3. |
„nastavitvena pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se preskusi za potrebe izvajanja postopka uskladitve; |
|
4. |
„komplet nastavitvenih pnevmatik“ pomeni komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik za uskladitev ene naprave; |
|
5. |
„dodeljena vrednost“ pomeni teoretično vrednost koeficienta kotalnega upora (KKU) ene nastavitvene pnevmatike, kot jo je izmeril teoretični reprezentativni laboratorij mreže referenčnih laboratorijev, ki se uporablja za postopek uskladitve; |
|
6. |
„naprava“ pomeni vsako os za preskušanje pnevmatik v okviru ene določene merilne metode. Na primer dve osi, ki delujeta na isti boben, se ne štejeta za eno napravo. |
2. SPLOŠNE DOLOČBE
2.1. Načelo
V referenčnem laboratoriju (l) izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm, l ) se uskladi z dodeljenimi vrednostmi mreže referenčnih laboratorijev.
Izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm, c), pridobljen z napravo v laboratoriju kandidatu (c), se uskladi prek enega referenčnega laboratorija mreže, ki ga izbere laboratorij kandidat.
2.2. Zahteve glede izbire pnevmatik
Za postopek uskladitve se v skladu s spodnjimi merili izbere komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik. En komplet se izbere za pnevmatike C1 in C2 skupaj, en komplet pa za pnevmatike C3.
|
(a) |
Komplet nastavitvenih pnevmatik se izbere tako, da zajema razpon različnih KKU pnevmatik C1 in C2 skupaj ali pnevmatik C3. Vsekakor je pred uskladitvijo in po njej razlika med najvišjim in najnižjim KKUm kompleta pnevmatik enaka najmanj:
|
|
(b) |
KKUm v laboratoriju kandidatu ali referenčnem laboratoriju (KKUm, c ali KKUm, l ) se na podlagi navedenih vrednosti KKU vsake nastavitvene pnevmatike kompleta enakomerno porazdeli. |
|
(c) |
Vrednosti indeksa obremenitve ustrezno zajemajo skupino pnevmatik, ki jih je treba preskusiti, pri čemer se zagotovi, da tudi vrednosti sile kotalnega upora zajemajo skupino pnevmatik, ki jih je treba preskusiti. |
Vsaka nastavitvena pnevmatika se pred uporabo preveri in zamenja, kadar:
|
(a) |
je v stanju, ki onemogoča njeno uporabo za nadaljnje preskuse, in/ali |
|
(b) |
so odstopanja KKUm, c ali KKUm, l po korekciji morebitnega odstopanja naprave v primerjavi s prejšnjimi meritvami večja od 1,5 odstotka. |
2.3. Merilna metoda
Referenčni laboratorij izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko štirikrat in shrani tri zadnje rezultate za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k navedenemu pravilniku in njegovih naknadnih sprememb.
Laboratorij kandidat izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko (n + 1)-krat, pri čemer je n določen v oddelku 5, in shrani n zadnjih rezultatov za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k navedenemu pravilniku in njegovih naknadnih sprememb.
Pri vsakem merjenju nastavitvene pnevmatike se sklop pnevmatika/kolo odstrani iz naprave, celotni preskusni postopek iz odstavka 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb pa se ponovno izvede od začetka.
Laboratorij kandidat ali referenčni laboratorij izračuna:
|
(a) |
izmerjeno vrednost vsake nastavitvene pnevmatike za vsako meritev, kot je določeno v odstavkih 6.2 in 6.3 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih spremembah (tj. popravljeno za temperaturo 25 oC in premer bobna 2 m); |
|
(b) |
srednjo vrednost treh (v primeru referenčnih laboratorijev) ali n-tih (v primeru laboratorijev kandidatov) zadnjih izmerjenih vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike ter |
|
(c) |
standardno odstopanje (σm) po naslednji enačbi: 
pri čemer je: i števec za število nastavitvenih pnevmatik in znaša od 1 do p; j števec n zadnjih ponovitev vsake meritve za določeno nastavitveno pnevmatiko in znaša od 2 do n + 1; n + 1 število ponovitev meritev pnevmatike (n + 1 = 4 za referenčne laboratorije in n + 1 ≥ 4 za laboratorije kandidate); p število nastavitvenih pnevmatik (p ≥ 5). |
2.4. Oblike podatkov, ki se uporabljajo za izračune in rezultate
|
— |
Izmerjene vrednosti KKU, popravljene za premer bobna in temperaturo, se zaokrožijo na dve decimalni mesti. |
|
— |
Izračuni se nato opravijo z vsemi števkami: dodatnih zaokrožanj ni, razen pri končnih enačbah za uskladitev. |
|
— |
Vse vrednosti standardnega odstopanja se navedejo na tri decimalna mesta. |
|
— |
Vse vrednosti KKU bodo navedene na dve decimalni mesti. |
|
— |
Vsi koeficienti usklajevanja (A1l, B1l, A2c in B2c) se zaokrožijo in navedejo na štiri decimalna mesta. |
3. ZAHTEVE ZA REFERENČNE LABORATORIJE IN DOLOČANJE DODELJENIH VREDNOSTI
Dodeljene vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike določi mreža referenčnih laboratorijev. Mreža vsako drugo leto oceni stabilnost in veljavnost dodeljenih vrednosti.
Vsak referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži, spoštuje specifikacije iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb ter ima naslednje standardno odstopanje (σm):
|
(a) |
ne večje od 0,05 kg/t za pnevmatike razredov C1 in C2 ter |
|
(b) |
ne večje od 0,05 kg/t za pnevmatike razreda C3. |
Komplet nastavitvenih pnevmatik, skladnih s specifikacijami iz oddelka 2.2, izmeri vsak referenčni laboratorij v mreži v skladu z oddelkom 2.3.
Dodeljena vrednost za vsako nastavitveno pnevmatiko je povprečje izmerjenih vrednosti, ki so jih predložili referenčni laboratoriji v mreži za to nastavitveno pnevmatiko.
4. POSTOPEK ZA USKLADITEV REFERENČNEGA LABORATORIJA Z DODELJENIMI VREDNOSTMI
Vsak laboratorij kandidat (l) se uskladi z vsakim novim naborom dodeljenih vrednosti in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.
Pri uskladitvi se za vse posamezne podatke uporabi tehnika linearne regresije. Koeficienta regresije A1 i in B1 l se izračunata na naslednji način:
pri čemer je:
RRC (KKU) dodeljena vrednost koeficienta kotalnega upora;
RRCm, l (KKUm, l) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna).
5. ZAHTEVE ZA LABORATORIJE KANDIDATE
Laboratoriji kandidati postopek uskladitve ponovijo vsaj vsako drugo leto za vsako napravo in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.
Običajen komplet petih različnih pnevmatik, skladnih s specifikacijami iz oddelka 2.2, najprej v skladu z oddelkom 2.3 izmeri laboratorij kandidat in zatem en referenčni laboratorij. Na zahtevo laboratorija kandidata se lahko preskusi več kot pet nastavitvenih pnevmatik.
Komplet nastavitvenih pnevmatik izbranemu referenčnemu laboratoriju zagotovi laboratorij kandidat.
Laboratorij kandidat (c) spoštuje specifikacije iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb ter ima po možnosti naslednji standardni odstopanji (σm):
|
(a) |
ne večje od 0,075 kg/t za pnevmatike C1 in C2 ter |
|
(b) |
ne večje od 0,06 kg/t za pnevmatike C3. |
Če je standardno odstopanje (σm) laboratorija kandidata večje od zgornjih vrednosti pri štirih merjenjih, od katerih se zadnja tri uporabijo za izračune, se število n + 1 ponovitev meritev poveča za celotno serijo, kot sledi:
n + 1 = 1 + (σm/γ)2,, zaokroženo navzgor na vrednost najbližjega celega števila,
pri čemer je:
γ = 0,043 kg/t za pnevmatike razredov C1 in C2;
γ = 0,035 kg/t za pnevmatike razreda C3.
6. POSTOPEK ZA USKLADITEV LABORATORIJA KANDIDATA
En referenčni laboratorij (l) iz mreže izračuna funkcijo linearne regresije za vse posamezne podatke laboratorija kandidata (c). Koeficienta regresije A2c in B2c se izračunata na naslednji način:
pri čemer je:
RRCm, l (KKUm, l) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna);
RRCm, c (KKUm, c) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (c) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna).
Če je determinacijski koeficient R2 manjši kot 0,97, se laboratorij kandidat ne uskladi.
Usklajeni KKU pnevmatik, ki jih je preskusil laboratorij kandidat, se izračuna po naslednji enačbi:
ANNEX VII
Postopek preverjanja
Skladnost na oznaki navedenih razredov glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup ter navedenih vrednostih, pa tudi vseh dodatnih informacij o učinkovitosti s to uredbo se oceni za vsak tip pnevmatike ali vsako skupino pnevmatik, ki jo določi dobavitelj, po enem od naslednjih postopkov:
|
(a) |
najprej se preskusi ena pnevmatika ali komplet pnevmatik:
|
|
(b) |
če označeni razredi ali vrednosti izhajajo iz rezultatov homologacijskih preskusov, pridobljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009 ali Pravilnikom UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami, lahko države članice uporabijo podatke meritev, pridobljene pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje. |
Pri oceni podatkov meritev, pridobljenih pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje, se upoštevajo odstopanja, ki so opredeljena v preglednici 1.
Preglednica 1
|
Izmerjeni parameter |
Tolerance pri preverjanju |
|
Koeficient kotalnega upora (izkoristek goriva) |
Usklajena izmerjena vrednost ne presega zgornje meje (najvišji KKU) navedenega razreda za več kot 0,3 kg/1 000 kg. |
|
Zunanji kotalni hrup |
Izmerjena vrednost ne presega navedene vrednosti N za več kot 1 dB(A). |
|
Oprijem na mokri podlagi |
Izmerjena vrednost G(T) ni manjša od spodnje meje (najmanjša vrednost G) navedenega razreda. |
|
Oprijem na snegu |
Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na snegu. |
|
Oprijem na ledu |
Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na ledu. |
PRILOGA VIII
Korelacijska tabela
|
Uredba (ES) št. 1222/2009 |
Ta uredba |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(1) |
|
Člen 1(2) |
Člen 1(2) |
|
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
|
Člen 2(2) |
Člen 2(2) |
|
Člen 3(1) |
Člen 3(1) |
|
Člen 3(2) |
Člen 3(2) |
|
— |
Člen 3(3) |
|
Člen 3(3) |
Člen 3(4) |
|
Člen 3(4) |
Člen 3(5) |
|
— |
Člen 3(6) |
|
Člen 3(5) |
Člen 3(7) |
|
— |
Člen 3(8) |
|
— |
Člen 3(9) |
|
Člen 3(6) |
Člen 3(10) |
|
Člen 3(7) |
Člen 3(11) |
|
Člen 3(8) |
Člen 3(12) |
|
Člen 3(9) |
Člen 3(13) |
|
Člen 3(10) |
Člen 3(14) |
|
Člen 3(11) |
Člen 3(15) |
|
— |
Člen 3(16) |
|
Člen 3(12) |
Člen 3(17) |
|
Člen 3(13) |
Člen 3(18) |
|
— |
Člen 3(19) |
|
Člen 4 |
Člen 4 |
|
Člen 4(1) |
Člen 4(1) |
|
Člen 4(1)(a) |
Člen 4(1)(b) |
|
Člen 4(1)(b) |
Člen 4(1)(b) |
|
Člen 4(2) |
— |
|
— |
Člen 4(2) |
|
— |
Člen 4(3) |
|
Člen 4(3) |
Člen 4(4) |
|
Člen 4(4) |
Člen 4(6) |
|
— |
Člen 4(5) |
|
— |
Člen 4(6) |
|
— |
Člen 4(7) |
|
— |
Člen 4(8) |
|
— |
Člen 4(9) |
|
— |
Člen 5 |
|
Člen 5 |
Člen 6 |
|
Člen 5(1) |
Člen 6(1) |
|
Člen 5(1)(a) |
Člen 6(1)(a) |
|
Člen 5(1)(b) |
Člen 6(1)(b) |
|
— |
Člen 6(2) |
|
— |
Člen 6(3) |
|
Člen 5(2) |
Člen 6(4) |
|
Člen 5(3) |
— |
|
— |
Člen 6(5) |
|
— |
Člen 6(6) |
|
— |
Člen 6(7) |
|
Člen 6 |
Člen 7 |
|
Člen 7 |
Člen 8 |
|
Člen 8 |
Člen 9 |
|
Člen 9(1) |
Člen 10(1) |
|
Člen 9(2) |
— |
|
Člen 10 |
Člen 10(2) |
|
Člen 11 |
Člen 12 |
|
— |
Člen 12(a) |
|
— |
Člen 12(b) |
|
— |
Člen 12(c) |
|
Člen 11(a) |
— |
|
Člen 11(b) |
— |
|
Člen 11(c) |
Člen 12(d) |
|
Člen 12 |
Člen 11 |
|
— |
Člen 11(1) |
|
— |
Člen 11(2) |
|
— |
Člen 11(3) |
|
— |
Člen 13 |
|
Člen 13 |
— |
|
Člen 14 |
— |
|
— |
Člen 14 |
|
Člen 15 |
— |
|
— |
Člen 15 |
|
— |
Člen 16 |
|
Člen 16 |
Člen 17 |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/231 |
P8_TA(2019)0231
Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/24)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0593), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2016), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) ter členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0245/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2016)0280
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/790.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Komisije o organizatorjih športnih prireditev
Komisija se zaveda pomena organizatorjev športnih prireditev in njihove vloge pri financiranju športnih dejavnosti v Uniji. Glede na družbeno in gospodarsko razsežnost športa v Uniji bo Komisija ocenila izzive organizatorjev športnih prireditev v digitalnem okolju, zlasti vprašanja, povezana z nezakonitim spletnim prenosom športnih oddaj.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/234 |
P8_TA(2019)0232
Pogodbe o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin (COM(2015)0634 – C8-0394/2015 – 2015/0287(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/25)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0634), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0394/2015), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016 (1), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju skupne razprave Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0375/2017), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2015)0287
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/770.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/236 |
P8_TA(2019)0233
Pogodbe za prodajo blaga ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za spletno in drugo prodajo blaga, na daljavo spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2017)0637 – C8-0379/2017 – 2015/0288(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/26)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2015)0635) in spremenjenega predloga (COM(2017)0637), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0379/2017), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016 (1) in 15. februarja 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0043/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2015)0288
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/771.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/238 |
P8_TA(2019)0234
Ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) (COM(2018)0143 – C8-0123/2018 – 2018/0069(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/27)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0143), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0123/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0381/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0069
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/982.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Komisije o rekreacijskem ribolovu
Komisija opozarja, da je eden od ciljev iz ministrske deklaracije MedFish4Ever, sprejete marca 2017, čim prej in najpozneje do leta 2020 določiti temeljna pravila za zagotovitev učinkovitega upravljanja rekreacijskega ribolova v Sredozemlju.
V skladu s tem ciljem vmesna strategija Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za obdobje 2017–2020 med ukrepe, ki jih je treba izvesti na območju GFCM, vključuje oceno učinkov rekreacijskega ribolova in upoštevanje najboljših ukrepov za upravljanje teh dejavnosti. V zvezi s tem je bila v GFCM ustanovljena delovna skupina za rekreacijski ribolov, da bi razvila usklajeno regionalno metodologijo za ocenjevanje rekreacijskega ribolova.
Komisija bo nadaljevala svoja prizadevanja v GFCM, da se doseže cilj deklaracije MedFish4Ever.
Izjava Komisije o rdeči korali
Komisija opozarja na začasnost ohranitvenih ukrepov, sprejetih v okviru regionalnega načrta za prilagodljivo upravljanje izkoriščanja rdeče korale v Sredozemskem morju [Priporočilo GFCM/41/2017/5]. Te ukrepe, ki vključujejo možnost uvedbe omejitev ulova, bo v letu 2019 ocenil Znanstveni svetovalni odbor GFCM z namenom, da jih GFCM revidira na svojem 43. letnem zasedanju (novembra 2019).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/241 |
P8_TA(2019)0235
Uskladitev obveznosti poročanja na področju okoljske politike ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi obveznosti poročanja na področju okoljske politike ter posledični spremembi direktiv 86/278/EGS, 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU, uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 ter uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 (COM(2018)0381 – C8-0244/2018 – 2018/0205(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/28)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0381), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114, 192(1) in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0244/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravne zadeve (A8-0324/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 99.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 23. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0399).
P8_TC1-COD(2018)0205
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1010.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/243 |
P8_TA(2019)0236
Posebna pravila glede največje dolžine v primeru kabin ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES glede roka za izvajanje posebnih pravil glede največje dolžine v primeru kabin, ki zagotavljajo izboljšane aerodinamične lastnosti, energijsko učinkovitost in varnost (COM(2018)0275 – C8-0195/2018 – 2018/0130(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/29)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0275), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0195/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0042/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0130
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES glede roka za izvajanje posebnih pravil glede največje dolžine za kabine, ki zagotavljajo boljšo aerodinamičnost, energetsko učinkovitost in večjo varnost
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/984.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/245 |
P8_TA(2019)0237
Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco (COM(2018)0355 – C8-0209/2018 – 2018/0180(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/30)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0355), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0209/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0483/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0180
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/2089.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/247 |
P8_TA(2019)0238
Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (COM(2018)0374 – C8-0229/2018 – 2018/0199(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/31)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0374), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 178, 209(1), 212(2) in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0229/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0470/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 116.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 137.
(3) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0021).
P8_TC1-COD(2018)0199
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 178, člena 209(1), člena 212(2) in člena 349 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti nekaterim kategorijam regij, med katerimi so eksplicitno navedene čezmejne regije podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, območij z nizko gostoto poseljenosti, otokov in gorskih regij . [Sprememba 1] |
|
(2) |
Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta (4) vsebuje določbe, ki so skupne ESRR in nekaterim drugim skladom, Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] Evropskega parlamenta in Sveta (5) pa vsebuje določbe, ki se nanašajo na posebne cilje in področje uporabe podpore iz ESRR. Sedaj je treba sprejeti posebne določbe o cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ko ena ali več držav članic in njihovih regij z učinkovitim načrtovanjem sodelujejo prek meja, vključno z določbami o tehnični pomoči, spremljanju, vrednotenju, komuniciranju, upravičenosti, upravljanju in kontroli ter finančnem upravljanju. [Sprememba 2] |
|
(3) |
Za spodbujanje kooperativnega in skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh in zmanjšanje obstoječih razlik , bi moral ESRR podpirati čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Pri tem bi bilo treba upoštevati načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva ter okrepiti lokalne pristope. [Sprememba 3] |
|
(3a) |
Različne komponente programa Interreg bi morale prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot so opisani v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeti septembra 2015. [Sprememba 4] |
|
(4) |
Komponenta čezmejnega sodelovanja bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“ (6) („sporočilo o obmejnih regijah“). Zato bi bilo treba čezmejno komponento omejiti na sodelovanje vključiti sodelovanje tako na kopenskih mejah, čezmejno sodelovanje kot na morskih mejah pa bi bilo treba vključiti v nadnacionalno komponento brez poseganja v novo komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij . [Sprememba 5] |
|
(5) |
Komponenta čezmejnega sodelovanja bi morala vključevati tudi sodelovanje med eno ali več državami članicami ali njihovimi regijami in eno ali več državami ali regijami ali drugimi ozemlji zunaj Unije. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi vključitev notranjega in zunanjega čezmejnega sodelovanja v okvir te uredbe morala pomeniti bistveno poenostavitev in racionalizacijo veljavnih določb za organe, pristojne za programe, v državah članicah ter partnerske organe in upravičence zunaj Unije. [Sprememba 6] |
|
(6) |
Cilj komponente nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike, in bi moral vključevati pomorsko čezmejno sodelovanje ob doslednem spoštovanju subsidiarnosti . Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša nadnacionalna območja na celini Unije, medtem ko bi pomorsko sodelovanje moralo zajemati in, kjer je ustrezno, ozemlja okoli morskih bazenov ter vključevati čezmejno sodelovanje na morskih mejah programskega obdobja 2014–2020. Največjo prožnost bi bilo treba zagotoviti nadaljnjemu izvajanju prejšnjih pomorskih čezmejnih sodelovanj znotraj širšega okvira za pomorsko sodelovanje, zlasti z določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja, posebnih ciljev takšnega sodelovanja, zahtev za projektno partnerstvo ter vzpostavitvijo podprogramov in posebnih usmerjevalnih odborov , ki v geografskem smislu presegajo območja iz čezmejnih programov . [Sprememba 7] |
|
(7) |
Na podlagi izkušenj s čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem v programskem obdobju 2014–2020 v najbolj oddaljenih regijah, kjer kombinacija obeh komponent v okviru enega programa na področje sodelovanja ni pripeljala do zadostnih poenostavitev za organe, pristojne za programe, in upravičence, bi bilo treba določiti posebno dodatno komponento za najbolj oddaljene regije, da se omogoči sodelovanje najbolj oddaljenih regij z njihovimi sosednjimi s tretjimi državami, čezmorskimi državami in ozemlji ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje na najbolj učinkovit in preprost način , ob upoštevanju njihovih posebnosti . [Sprememba 8] |
|
(8) |
Na podlagi pozitivnih izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg na eni strani in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 bi se komponenta medregionalnega sodelovanja morala osredotočiti zlasti na okrepitev učinkovitosti kohezijske politike. To komponento bi bilo zato treba omejiti na dva programa, enega za omogočanje vseh vrst drugi strani je medregionalno sodelovanje in z izmenjavo izkušenj, inovativnih pristopov in krepitev razvojem zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev ter za spodbujanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS), ki so ustanovljena ali bodo ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (7) , in drugega za izboljšanje analize razvojnih trendov. Projektno sodelovanje po vsej Uniji bi bilo treba vključiti v novo komponento za medregionalne naložbe v inovacije in ga tesno povezati z izvajanjem Sporočila Komisije „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ (8) , zlasti da se podprejo tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije ali agroživilski sektor. Celosten teritorialni razvoj, ki se osredotoča na funkcionalna urbana območja ali urbana območja, bi se moral združevati v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter enega spremnega instrumenta, in sicer „evropske urbane pobude“. Oba programa v okviru komponente za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje tretjih držav (evropsko teritorialno sodelovanje in naložbe za delovna mesta in rast) v mestih in regijah pomembna komponenta za iskanje skupnih rešitev na področju kohezijske politike in za vzpostavitev trajnih partnerstev. Zato bi bilo treba nadaljevati obstoječe programe in zlasti še naprej spodbujati projektno sodelovanje, vključno s spodbujanjem evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS) ter makroregionalne strategije . [Sprememba 9] |
|
(8a) |
Podlaga za novo pobudo za medregionalne naložbe v inovacije bi morala biti pametna specializacija, z njo pa bi morali podpreti tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije, krožno gospodarstvo, socialne inovacije, okolje ali agroživilski sektor, in omogočiti združevanje akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, da bi tako spodbudili inovacije ter na evropski trg dali inovativne izdelke, postopke in ekosisteme. Dokazano je, da v fazi preskušanja in potrjevanja pri predstavitvi novih tehnologij (npr. ključnih omogočitvenih tehnologij) še vedno obstaja nespremenjena sistemska pomanjkljivost, zlasti kadar so inovacije rezultat povezovanja regionalnih specializacij, ki se dopolnjujejo in ustvarjajo inovativne vrednostne verige. Ta pomanjkljivost je še zlasti kritična v fazi med pilotnim izvajanjem in polno uveljavitvijo na trgu. Na nekaterih strateških tehnoloških in industrijskih področjih mala in srednja podjetja trenutno ne morejo računati na odlično, odprto in povezano vseevropsko infrastrukturo za predstavitve. Oba programa v okviru pobude za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Evropsko unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj, tretjih držav, njihovih regij ter organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje, vključno s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami. Spodbujati bi bilo treba sinergije med medregionalnimi naložbami v inovacije in drugimi ustreznimi programi EU, kot so tisti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, program Obzorje 2020, evropski digitalni trg in program enotnega trga, saj bi povečali učinek naložb in državljanom zagotovili boljšo vrednost. [Sprememba 10] |
|
(9) |
Določiti bi bilo treba skupna objektivna merila za opredelitev upravičenih regij in območij. V ta namen bi morala opredelitev upravičenih regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9). [Sprememba 11] |
|
(10) |
Še naprej je treba podpirati ali, kadar je to ustrezno, vzpostaviti vse vrste sodelovanja s tretjimi državami v sosedstvu Unije, saj je tako sodelovanje pomembno orodje politike regionalnega razvoja in bi moralo koristiti regijam držav članic, ki mejijo na tretje države. V ta namen bi ESRR in zunanji instrumenti financiranja Unije, IPA (10), NDICI (11) in OCTP (12) morali podpirati programe v okviru čezmejnega sodelovanja, nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja, sodelovanja najbolj oddaljenih regij in medregionalnega sodelovanja. Podpora iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi morala temeljiti na vzajemnosti in sorazmernosti. Pri instrumentih IPA III CBC in NDICI CBC bi se podpora iz ESRR morala dopolniti z vsaj enakovrednimi zneski iz IPA III CBC in NDICI CBC, in sicer do najvišjega zneska, določenega v zadevnem pravnem aktu, torej v višini največ 3 % finančnih sredstev v okviru IPA III in v višini največ 4 % finančnih sredstev programa „sosedsko geografsko območje“ v skladu s členom 4(2)(a) NDICI. [Sprememba 12] |
|
(10a) |
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam, ki bodo postale nove zunanje meje Unije, da se zagotovi primerno nadaljevanje programov sodelovanja, ki že potekajo. [Sprememba 13] |
|
(11) |
Pomoč IPA III bi bilo treba usmeriti predvsem na pomoč upravičencem do IPA za okrepitev demokratičnih institucij in pravne države, reformiranje sodstva in javne uprave, spoštovanje temeljnih pravic ter spodbujanje enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije ter regionalnega in lokalnega razvoja . S pomočjo IPA bi bilo treba še naprej podpirati prizadevanja upravičencev do IPA za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Pomoč IPA bi morala obravnavati varnost, migracije in upravljanje meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjavo ustreznih informacij, krepitev nadzora meja in skupna prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov. [Sprememba 14] |
|
(12) |
V zvezi s pomočjo NDICI bi Unija morala razviti posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. Ta uredba in uredba o NDICI bi zato morali podpirati notranje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij. Navedene pobude so strateško pomembne in nudijo pomembne politične okvire za poglobitev odnosov z državami partnericami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti. |
|
(12a) |
Vzpostavitev sinergij med zunanjim delovanjem Unije in razvojnimi programi bi morala prispevati k čim večjemu učinku, obenem pa izpolnjevati načelo skladnosti politik za razvoj, kakor določa člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Doseganje skladnosti vseh politik Unije je bistveno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. [Sprememba 15] |
|
(13) |
Še naprej je treba opazovati vlogo ESZD in Komisije pri pripravi strateškega načrtovanja in načrtovanja programov Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, kakor je določeno v Sklepu Sveta 2010/427/EU (13). |
|
(14) |
Glede na poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije je treba sprejeti ukrepe v zvezi s pogoji
z izboljšanjem pogojev
, pod katerimi imajo navedene regije lahko dostop do strukturnih skladov. Nekatere določbe te uredbe bi bilo zato treba prilagoditi posebnostim najbolj oddaljenih regij, da se poenostavi in okrepi
njihovo
sodelovanje z njihovimi sosedami
s tretjimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji
, pri čemer je treba upoštevati sporočilo Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (14)
. [Sprememba 16]
|
|
(14a) |
Ta uredba določa možnost, da čezmorske države in ozemlja (ČDO) sodelujejo v programih Interreg. Upoštevati je treba posebnosti in izzive čezmorskih držav in ozemelj, da bi olajšali njihov učinkovit dostop in sodelovanje. [Sprememba 17] |
|
(15) |
Določiti je treba sredstva, ki se dodelijo za vsako od različnih komponent programa Interreg, vključno z deleži vsake države članice, kar zadeva skupne zneske za čezmejno sodelovanje, nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje, sodelovanje najbolj oddaljenih regij in medregionalno sodelovanje, in možnosti, ki jih imajo države članice glede prožnosti med temi komponentami. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi bilo treba zmanjšati delež za čezmejno sodelovanje, medtem ko bi bilo treba zaradi vključitve pomorskega sodelovanja delež za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje povečati, ter vzpostaviti komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij. Vendar bi bilo treba glede na globalizacijo sodelovanje za spodbujanje naložb v nova delovna mesta in rast ter skupnih naložb z drugimi regijami opredeliti tudi glede na skupne značilnosti in cilje regij in ne le glede na meje, zato bi bilo treba zagotoviti dovolj dodatnih sredstev za nove pobude za medregionalne naložbe v inovacije in se tako odzvati na razmere na svetovnem trgu. [Sprememba 18] |
|
(16) |
Za čim bolj učinkovito uporabo podpore iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za organiziranje vračila takšne podpore v primerih, kadar ni mogoče sprejeti programov zunanjega sodelovanja ali kadar je program treba opustiti; tudi v zvezi s tretjimi državami, ki ne prejemajo podpore od instrumentov financiranja Unije. Ta mehanizem bi si moral prizadevati za optimalno delovanje programov in čim bolj usklajeno delovanje navedenih instrumentov. |
|
(17) |
ESRR bi moral v okviru programa Interreg prispevati k posebnim ciljem v okviru ciljev kohezijske politike. Vendar pa bi bilo treba seznam posebnih ciljev v okviru različnih tematskih ciljev prilagoditi posebnim potrebam programa Interreg, in sicer z določitvijo dodatnih posebnih ciljev v okviru cilja politike „bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic“, da se omogočijo intervencije vrste ESS. |
|
(18) |
V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moral mora novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Ob upoštevanju njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da bi ESRR, kadar je program usmerjen v podporo miru in spravi, moral prispevati tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti in sodelovanja v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti programa bi ga bilo treba upravljati na celosten način, pri čemer se prispevek Združenega kraljestva v program vključi kot zunanje namenske prejemke. Poleg tega se določena pravila glede izbire operacij iz te uredbe ne bi smela uporabljati za navedeni program v zvezi z operacijami v podporo miru in spravi. [Sprememba 19] |
|
(19) |
S to uredbo bi bilo treba dodati dva dodatna specifična cilja programa Interreg, prvega za podporo specifičnega cilja programa Interreg, ki je usmerjen v krepitev institucionalnih zmogljivosti, izboljšanje pravnega in upravnega sodelovanja, zlasti v zvezi z izvajanjem sporočila o obmejnih regijah, krepitev sodelovanja med državljani in institucijami ter razvoj in usklajevanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, ter drugega za obravnavo posebnih vprašanj zunanjega sodelovanja, kot so varnost, varovanje, upravljanje mejnih prehodov in migracije. |
|
(20) |
Večji del podpore Unije bi moral biti osredotočen na omejeno število ciljev politike, da bi se učinek programa Interreg čim bolj povečal. Okrepiti bi bilo treba sinergije med komponentami programa Interreg in njihovo medsebojno dopolnjevanje. [Sprememba 20] |
|
(21) |
Določbe o pripravi, odobritvi in spremembi programov Interreg, kot tudi o teritorialnem razvoju, o izbiri operacij, o spremljanju in vrednotenju, o organih, pristojnih za programe, o reviziji operacij ter o preglednosti in komuniciranju bi bilo treba prilagoditi posebnostim programov Interreg v primerjavi z določbami iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Te posebne določbe bi morale ostati preproste in jasne, da se preprečita čezmerno prenašanje zakonodaje in dodatno upravno breme za države članice in upravičence. [Sprememba 21] |
|
(22) |
Določbe o merilih za obravnavanje operacij kot resničnih skupnih sodelovanj, obravnavanje partnerstva v okviru operacije Interreg ter o obveznostih glavnega partnerja, določene v programskem obdobju 2014–2020, bi bilo treba obdržati. Vendar bi partnerji Partnerji v programu Interreg bi morali sodelovati pri vseh štirih razsežnostih (razvoju, izvajanju, razvoju in izvajanju ter pri zagotavljanju osebja in ali financiranju ali obojem ), v okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij pa v treh od štirih razsežnostih, saj naj bi bilo enostavneje kombinirati podporo iz ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije na ravni programov in operacij. [Sprememba 22] |
|
(22a) |
Pomemben in uspešen instrument v okviru programov čezmejnega sodelovanja so projekti za stike med ljudmi in mali projekti, saj odpravljajo meje in čezmejne ovire, spodbujajo stike med lokalnimi prebivalci ter tako povezujejo obmejne regije in njihove prebivalce. Projekti za stike med ljudmi (P2P) in mali projekti se izvajajo na številnih področjih, na primer v kulturi, športu, turizmu, splošnem in poklicnem izobraževanju, gospodarstvu, znanosti, varstvu okolja in ekologiji, zdravstvu, prometu in majhnih infrastrukturnih projektih, upravnem sodelovanju in odnosih z javnostmi. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja (15) , imajo taki projekti veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k uresničitvi splošnega cilja programov čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 23] |
|
(23) |
Razjasniti je treba pravila, ki urejajo sklad za male projekte, ki se izvajajo od Od uvedbe programa Interreg, vendar niso bila nikoli predmet posebnih določb. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti se projekti za stike med ljudmi in majhni mali projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja“ (16) , igrajo takšni skladi za male projekte pomembno vlogo pri povečevanju zaupanja med državljani in institucijami, prinašajo veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k splošnemu cilju programov čezmejnega sodelovanja, saj odpravljajo čezmejne ovire ter povezujejo obmejna območja in njihove prebivalce. Da podpirajo iz skladov za male projekte ali podobnih instrumentov, za katere pa posebne določbe nikoli niso bile sprejete, zato je treba pojasniti pravila , ki urejajo te sklade. Da se ohranijo dodana vrednost in prednosti projektov za stike med ljudmi in malih projektov, tudi glede na lokalni in regionalni razvoj, ter da se poenostavi upravljanje financiranja malih projektov, ki ga izvajajo končni prejemniki, ki pogosto niso navajeni potegovanja za sredstva Unije, bi pod določenim pragom morala biti obvezna uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov. [Sprememba 24] |
|
(24) |
Zaradi vključenosti več kot ene države članice in posledično višjih administrativnih stroškov , med drugim za regionalne kontaktne točke (imenovane tudi antene), ki so pomembna kontaktna točka za predlagatelje in izvajalce projekta ter so s tem neposredna povezava do skupnega sekretariata oz. zadevnega organa, vendar zlasti za nadzor in prevode, bi morala biti zgornja meja za odhodke tehnične pomoči višja kot pri cilju „naložbe za delovna mesta in rast“. Da se višji administrativni stroški izravnajo, bi bilo treba države članice spodbujati, da, kadar je mogoče, zmanjšajo upravno breme v zvezi z izvajanjem skupnih projektov. Poleg tega bi programi Interreg z omejeno podporo Unije ali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali prejeti določen minimalni znesek za tehnično pomoč, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za učinkovite ukrepe tehnične pomoči. [Sprememba 25] |
|
(25) |
V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. |
|
(25a) |
Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi morale Komisija, države članice in regije tesno sodelovati, da bi lahko izkoristile izboljšana sorazmerna pravila za sistem upravljanja in nadzora programa Interreg, določena v členu 77 Uredbe (EU) …/… [nove uredbe o skupnih določbah]. [Sprememba 26] |
|
(26) |
Izkušnje iz programskega obdobja 2014-2020 kažejo, da bi bilo treba nadaljevati s sistemom, ki uvaja jasno hierarhijo pravil o upravičenosti odhodkov, ter ohraniti načelo pravil o upravičenosti odhodkov na ravni Unije ali za program Interreg v celoti, da bi se izognili vsakršnim nasprotjem ali nedoslednostim med različnimi uredbami ter med uredbami in nacionalnimi pravili. Dodatna pravila, ki jih sprejme ena država članica in ki bi veljala le za upravičence v navedeni državi članici, bi bilo treba omejiti na najmanjši možen obseg. V to uredbo bi bilo zlasti treba vključiti določbe Delegirane uredbe (EU) št. 481/2014 (17), sprejete za programsko obdobje 2014–2020. |
|
(27) |
Države članice bi bilo treba spodbuditi, da prenesejo morale, kjer je ustrezno , prenesti naloge organa upravljanja na EZTS novo ali da ustanovijo , kjer je ustrezno, obstoječe združenje EZTS ali ustanoviti tako združenje, kakor tudi druge čezmejne pravne organe, odgovorne za upravljanje podprograma, celostne teritorialne naložbe ali enega ali več skladov za mala podjetja, ali da delujejo delovati kot edini družbenik. Države članice bi morale regionalnim in lokalnim organom ter drugim javnim organom iz različnih držav članic omogočiti, da vzpostavijo taka združenja za sodelovanje, ki so pravne osebe, ter lokalne in regionalne organe vključiti v njihovo delovanje. [Sprememba 27] |
|
(28) |
Da bi se nadaljevala plačilna veriga, določena za programsko obdobje 2014–2020, tj. od Komisije prek organa za potrjevanje do glavnega partnerja, bi bilo treba plačilno verigo še naprej izvajati v okviru računovodske službe. Podpora Unije se izplača vodilnemu partnerju, razen če bi se s tem podvojili stroški za preračunavanje v eure in nato nazaj v drugo valuto ali obratno med vodilnim partnerjem in drugimi partnerji. Če ni določeno drugače, bi moral vodilni partner zagotoviti, da drugi partnerji v celoti in v roku, dogovorjenem med vsemi partnerji, prejmejo skupni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije, in sicer po istem postopku, ki velja za vodilnega partnerja. [Sprememba 28] |
|
(29) |
V skladu s členom [63(9)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] morajo pravila posameznih sektorjev upoštevati potrebe programov cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), zlasti kar zadeva revizijsko funkcijo. Določbe glede letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli in revizij operacij bi bilo zato treba poenostaviti in prilagoditi za tiste programe, ki vključujejo več kot eno državo članico. [Sprememba 29] |
|
(30) |
Določiti bi bilo treba jasno verigo finančne odgovornosti za primer izterjave ob nepravilnostih, ki seže od edinega partnerja ali drugih partnerjev prek vodilnega partnerja in organa upravljanja do Komisije. Sprejeti bi bilo treba določbe o odgovornosti držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ali čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO), kadar izterjava od edinega, drugega ali vodilnega partnerja ni uspešna, kar pomeni, da država članica organu upravljanja povrne zadevna sredstva. Zato v okviru programov Interreg na ravni upravičencev ni prostora za neizterljive zneske. Vendar pa je treba pravila pojasniti, če država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ne bi povrnila sredstev. Prav tako je treba razjasniti obveznosti vodilnega partnerja glede izterjave. Poleg tega bi morali biti postopki v zvezi z izterjavo določeni in dogovorjeni v odboru za spremljanje. Organu Vendar organu upravljanja zlasti ne bi smelo biti dovoljeno, da vodilnega partnerja prisili, da začne sodni postopek v drugi državi. [Sprememba 30] |
|
(30a) |
Primerno je spodbujati finančno disciplino. Obenem bi bilo treba pri ureditvah za sprostitev prevzetih proračunskih obveznosti upoštevati zapletenost programov Interreg in njihovega izvajanja. [Sprememba 31] |
|
(31) |
Da bi se v sodelujočih državah članicah, tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO lahko uporabljal večinoma skupen sklop pravil, bi morala ta uredba veljati tudi za udeležbo tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO, razen če so v posebnem poglavju te uredbe določena posebna pravila. V tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO se lahko vzpostavijo organi, ki so primerljivi organom, pristojnim za program Interreg. Začetni datum za upravičenost odhodkov bi moral biti povezan s podpisom sporazuma o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO. Javna naročila za upravičence v tretji državi, partnerski državi ali ČDO bi morala potekati po pravilih o zunanjih javnih naročilih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) [nova FR-Omnibus] Evropskega parlamenta in Sveta (18). Določiti bi bilo treba postopke za sklenitev sporazumov o financiranju z vsako od tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO, pa tudi sporazumov med organom upravljanja in vsako tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v zvezi s podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije ali v primeru prerazporeditve dodatnega prispevka iz tretje države, partnerske države ali ČDO v program Interreg, razen ko gre za nacionalno sofinanciranje. |
|
(32) |
Čeprav bi se programi Interreg v sodelovanju s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO morali izvajati v okviru deljenega upravljanja, pa se sodelovanje najbolj oddaljenih regij lahko izvaja v okviru posrednega upravljanja. Določiti bi bilo treba posebna pravila o tem , kako te programe izvajati v celoti ali delno v okviru posrednega upravljanja. [Sprememba 32] |
|
(33) |
Izkušnje iz programskega obdobja 2014–2020 z velikimi infrastrukturnimi projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva kažejo, da bi bilo treba postopke poenostaviti. Vendar bi Komisija morala obdržati nekatere pravice v zvezi z izbiro teh projektov. |
|
(34) |
Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje in spremembo seznamov programov Interreg, seznama skupnega zneska podpore Unije za vsak program Interreg in za sprejemanje odločitev o odobritvi programov Interreg in njihovih sprememb. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (19). Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj izvajajo določbe le na tehnični ravni. |
|
(35) |
Za zagotovitev enotnih pogojev sprejetja ali spremembe programov Interreg bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Vendar Kjer je primerno, pa bi morali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali spoštovati, kjer je primerno, postopke v odboru iz uredb (EU) [IPA III] in [NDICI] v zvezi s prvo odločbo o odobritvi navedenih programov. [Sprememba 33] |
|
(36) |
Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za spremembo Priloge o predlogi za programe Interreg v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(36a) |
Spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja je pomembna prednostna naloga kohezijske politike Unije. Za podporo malim in srednjim podjetjem pri stroških za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja že velja skupinska izjema na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (20) (uredba o splošnih skupinskih izjemah). Posebne določbe za regionalno pomoč za naložbe podjetij vseh velikosti so prav tako vključene v smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (21) ter v razdelek o regionalni pomoči uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Glede na pridobljene izkušnje naj bi pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja le malo vplivala na konkurenco in trgovino med državami članicami, zato bi Komisija tako pomoč lahko razglasila za združljivo z notranjim trgom, za financiranje za podporo projektom evropskega teritorialnega sodelovanja pa bo lahko veljala skupinska izjema. [Sprememba 34] |
|
(37) |
Ker cilja te uredbe, in sicer spodbujanja sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se jih zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
Splošne določbe
ODDELEK I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN KOMPONENTE PROGRAMA INTERREG
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije in med državami članicami , njihovimi regijami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje ali skupino tretjih držav, ki so del regionalne organizacije . [Sprememba 35]
2. Ta uredba vsebuje tudi določbe, potrebne za zagotovitev učinkovitega načrtovanja, vključno s tehnično pomočjo, spremljanjem, vrednotenjem, komuniciranjem, upravičenostjo, upravljanjem in kontrolo ter finančnim upravljanjem programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: programi Interreg), ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR).
3. V zvezi s podporo iz „instrumenta za predpristopno pomoč“ (IPA III), „instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ („NDICI“) in financiranja za vse ČDO v okviru programa („OCTP“), vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) XXX, za obdobje 2021–2027 za programe Interreg (navedeni trije instrumenti skupaj: zunanji instrumenti financiranja Unije), ta uredba določa dodatne posebne cilje ter vključitev navedenih sredstev v programe Interreg, merila upravičenosti za tretje države, partnerske države ter ČDO in njihove regije ter nekatera posebna pravila izvajanja.
4. V zvezi s podporo iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije (v nadaljnjem besedilu skupno poimenovani: skladi Interreg) za programe Interreg, ta uredba opredeljuje posebne cilje za Interreg, kakor tudi organizacijo, merila za upravičenost držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ter ČDO in njihovih regij, finančne vire in merila za njihovo dodelitev.
5. Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] se uporabljata za programe Interreg, razen če ni izrecno drugače določeno v skladu z navedenima uredbama in s to uredbo ali če se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] lahko uporabljajo samo za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“.
Člen 2
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:
|
(1) |
„upravičenec do IPA“ pomeni državo ali ozemlje, ki sta navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) [IPA III]; |
|
(2) |
„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije in ne prejema podpore iz skladov Interreg; |
|
(3) |
„partnerska država“ pomeni upravičenko do IPA ali državo ali ozemlje, ki jih zajema „sosedsko geografsko območje“, navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) [NDICI], in Rusko federacijo ter ki prejema podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije; |
|
(4) |
„čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, vključno z evroregijo, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav. [Sprememba 36] |
|
(4a) |
„organizacija za regionalno povezovanje in sodelovanje“ pomeni skupino držav članic ali regij na istem geografskem območju, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje na področjih skupnega interesa; [Sprememba 37] |
2. Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] nanašajo na „državo članico“, to razume kot „država članica, ki gosti organ upravljanja“, in kadar se določbe nanašajo na „vsako državo članico“ ali „države članice“, se to razume kot „države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ter ČDO, ki sodelujejo v določenem programu Interreg“.
Za namene te uredbe se, kadar se določbe Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] nanašajo na „sklade“, kot so navedeni v točki (a) člena 1(1) navedene uredbe, ali na „ESRR“, to razume kot da prav tako vključuje ustrezen zunanji instrument financiranja Unije.
Člen 3
Komponente cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)
ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije podpirajo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) naslednje komponente:
|
(1) |
čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega in skladnega regionalnega razvoja (komponenta 1): [Sprememba 38]
|
|
(2) |
nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in na Grenlandiji ČDO , z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“; kadar se sklicuje le na nadnacionalno sodelovanje: „komponenta 2A“; kadar se sklicuje le na pomorsko sodelovanje: „komponenta 2B“); [Sprememba 41] |
|
(3) |
sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO oziroma organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja in skladnega razvoja v soseščini („komponenta 3“); [Sprememba 42] |
|
(4) |
medregionalno sodelovanje za večjo uspešnost kohezijske politike („komponenta 4“) s spodbujanjem:
|
|
(5) |
medregionalne inovacijske naložbe prek komercializacije in povečanjem medregionalnih inovacijskih projektov, ki imajo potencial za spodbujanje razvoja evropskih vrednostnih verig („komponenta 5“). [Sprememba 48] |
ODDELEK II
GEOGRAFSKA POKRITOST
Člen 4
Geografska pokritost čezmejnega sodelovanja
1. V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih ali morskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami brez poseganja v kakršne koli prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta področij v programu sodelovanja, določenih za programsko obdobje 2014–2020 . [Sprememba 49]
2. Regije ob morskih mejah, ki so na morju povezane prek stalne povezave, se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja. [Sprememba 50]
3. Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori in, Monaku in San Marinu . [Sprememba 51]
4. V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih ali morskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI. [Sprememba 52]
Člen 5
Geografska pokritost nadnacionalnega in pomorskega sodelovanja [Sprememba 53]
1. V okviru nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji, ki zajemajo sosednja funkcionalna območja brez poseganja v morebitne prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta takega sodelovanja na večjih, celovitih območjih na podlagi programskega obdobja 2014–2020 , pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene. [Sprememba 54]
2. Nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje programov Interreg lahko zajema: [Sprememba 55]
|
(a) |
regije Islandije, Norveške, Švice, Združenega kraljestva ter Lihtenštajna, Andore, Monaka in San Marina; |
|
(b) |
Grenlandijo ČDO, ki prejemajo podporo iz OCTP ; [Sprememba 56] |
|
(c) |
Ferske otoke; |
|
(d) |
regije partnerskih držav v okviru IPA III ali NDICI; |
ne glede na to, ali so financirane iz proračuna EU.
3. Regije, tretje države ali, partnerske države ali ČDO , navedene v odstavku 2, so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja. [Sprememba 57]
Člen 6
Geografska pokritost sodelovanja najbolj oddaljenih regij
1. V okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij se iz ESRR podpirajo vse regije iz prvega odstavka člena 349 PDEU.
2. Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo sosednje partnerske države, ki jih podpira NDICI, ali ČDO, ki jih podpira OCTP, organizacije za regionalno sodelovanje ali oboje kombinacijo dveh ali vseh treh . [Sprememba 58]
Člen 7
Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja in medregionalnih naložb v inovacije [Sprememba 59]
1. V okviru vseh programov Interreg komponente 4 ali medregionalnih naložb v inovacije v okviru komponente 5 se celotno ozemlje Unije , vključno z najbolj oddaljenimi regijami, financira iz sredstev ESRR. [Sprememba 60]
2. Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Tretje države lahko sodelujejo pri teh programih, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 61]
Člen 8
Seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo
1. Komisija za namene členov 4, 5 in 6 sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo, razčlenjen na posamezne komponente in posamezne programe Interreg. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).
Zunanji čezmejni programi Interreg se navedejo kot „programi Interreg IPA III CBC“ ali „sosedski programi Interreg CBC“.
2. Izvedbeni akt iz odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji instrumenti financiranja Unije, kot tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3, ki se upoštevajo za namene dodelitve v okviru komponente 2B iz točke (a) člena 9(3). [Sprememba 62]
3. Regije tretjih držav ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, so prav tako navedene v seznamu iz odstavka 1.
ODDELEK III
SREDSTVA IN STOPNJE SOFINANCIRANJA
Člen 9
Sredstva iz ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)
1. Sredstva ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 8 430 000 000 11 165 910 000 EUR (v cenah iz leta 2018) iz skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021-2027 in so določena v členu 102 [103 (1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 64]
2. Sredstva 10 195 910 000 EUR (91,31 %) iz sredstev iz odstavka 1 se dodelijo dodeli na naslednji način: [Sprememba 65]
|
(a) |
52,7 % (tj. skupaj 4 440 000 000 EUR) 7 500 000 000 EUR (67,16 %) za čezmejno sodelovanje (komponenta 1); [Sprememba 66] |
|
(b) |
31,4 % (tj. skupaj 2 649 900 000 EUR) 1 973 600 880 EUR (17,68 %) za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje (komponenta 2); [Sprememba 67] |
|
(c) |
3,2 % (tj. skupaj 270 100 000 EUR) 357 309 120 EUR (3,2 %) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3); [Sprememba 68] |
|
(d) |
1,2 % (tj. skupno 100 000 000 EUR) 365 000 000 EUR (3,27 %) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4);. [Sprememba 69] |
|
(e) |
11,5 % (tj. skupno 970 000 000 EUR) za naložbe v medregionalne inovacije (komponenta 5). [Sprememba 70] |
3. Komisija posamezni državi članici sporoči njen delež skupnih zneskov za komponente 1, 2 in 3, in sicer za vsako leto posebej.
Velikost populacije v naslednjih regijah se uporabi kot merilo za razčlenitev po državah članicah:
|
(a) |
regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1 in tiste regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 2B, navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2); [Sprememba 71] |
|
(b) |
regije na ravni NUTS 2 v okviru komponent komponente 2A in 3. ; [Sprememba 72] |
|
(ba) |
regije na ravni NUTS 2 in 3 v okviru komponente 3. [Sprememba 73] |
4. Vsaka država članica lahko prerazporedi največ 15 % njenih dodeljenih finančnih sredstev za vsako od komponent 1, 2 in 3, in sicer iz ene od navedenih komponent v eno ali več drugih komponent.
5. Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje država članica.
5a. 970 000 000 EUR (8,69 %) sredstev iz odstavka 1 se dodeli novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 15a (novo).
Če Komisija do 31. decembra 2026 projektom, izbranim v okviru pobude, ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev iz odstavka 1, se preostala sredstva, za katere niso bile prevzete obveznosti, sorazmerno dodelijo komponentam 1 do 4. [Sprememba 74]
Člen 10
Določbe, veljavne za vse sklade
1. Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa večletni strateški dokument v zvezi z zunanjimi čezmejnimi programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI ali IPA III. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).
V zvezi s programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, navedeni izvedbeni akt določi elemente iz člena 12(2) Uredbe (EU) [NDICI].
2. Prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, ki prejemajo tudi finančna sredstva v okviru IPA III, dodeljena za čezmejno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: IPA III CBC), ali iz finančnih sredstev NDICI, dodeljenih za čezmejno sodelovanje za sosedsko geografsko območje (v nadaljnjem besedilu: NDICI CBC), določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek ESRR, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami.
3. Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom Interreg, pod pogojem, da v okviru zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja najmanj enakovredne zneske zagotovita IPA III CBC in NDICI CBC. Navedena enakovrednost Navedeni prispevek je omejena omejen z največjim zneskom iz zakonodajnega akta IPA III ali NDICI. [Sprememba 75]
Vendar, če revizija zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja v okviru IPA III ali NDICI povzroči zmanjšanje enakovrednega zneska za preostala leta, ima vsaka zadevna država članica naslednje možnosti:
|
(a) |
zahtevati mehanizem iz člena 12(3); |
|
(b) |
nadaljevati program Interreg s preostalo podporo iz ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC; ali |
|
(c) |
združiti možnosti (a) in (b). |
4. Letna odobrena proračunska sredstva za podporo zunanjim čezmejnim programom Interreg iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC se vnesejo v ustrezne proračunske vrstice za proračunsko leto 2021.
5. Če je Komisija vključila posebna dodeljena finančna sredstva za pomoč partnerskim državam ali regijam v skladu z Uredbo (EU) [NDICI] in ČDO v skladu s Sklepom Sveta [sklep o ČDO] ali obema pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom [33(2)] Uredbe (EU) [NDICI] ali členom [87] [sklepa o OCTP] ali v skladu z obema aktoma, lahko ESRR po potrebi prav tako prispeva v skladu s to uredbo, ter, kjer je to primerno, in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz NDICI ali OCTP ali obeh, za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu z Uredbo (EU) [NDICI], država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s [sklepom o ČDO] ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru zlasti ene ali več skupnih komponent 2, 3 ali 4 programov Interreg ali v okviru ukrepov sodelovanja iz člena 60, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu s to uredbo.
Člen 11
Seznam sredstev programa Interreg
1. Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 9(5), sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam vseh programov Interreg in za vsak program navede skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kjer je primerno, skupno podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).
2. Navedeni izvedbeni akt vsebuje tudi seznam zneskov, prerazporejenih v skladu s členom 9(5) in razčlenjenih po državah članicah ter zunanjih instrumentih financiranja Unije.
Člen 12
Vračilo sredstev in opustitev sodelovanja
1. Leta 2022 in leta 2023 se letni prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, za katere ni bil Komisiji do 31. marca zadevnega leta predložen noben program ter ki ni bil prerazporejen v drug program, predložen v isti kategoriji zunanjih čezmejnih programov Interreg, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.
2. Če do 31. marca 2024 še vedno obstajajo zunanji čezmejni programi Interreg, ki niso bili predloženi Komisiji, se celotni prispevek iz ESRR iz člena 9(5) za te programe za preostala leta do leta 2027, ki ni bil prerazporejen k drugemu zunanjemu čezmejnemu programu Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, prerazporedi k notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.
3. Kateri koli zunanji čezmejni program Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se v skladu z veljavnimi pravili in postopki opusti ali se mu dodelijo nižja sredstva, zlasti če:
|
(a) |
nobena od partnerskih držav iz zadevnega programa Interreg ni podpisala zadevnega sporazuma o financiranju do rokov, določenih v skladu s členom 57; |
|
(b) |
v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih programa Interreg ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami. [Sprememba 76] |
V takem primeru se prispevek iz ESRR iz odstavka 1 v višini neodobrenih letnih zneskov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, ali letnih zneskov, za katere so bile pravice prevzete ali odvzete, v celoti ali deloma, v istem proračunskem letu, in ki niso bili prerazporejeni v drug zunanji čezmejni program Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III CBC oziroma NDICI CBC, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica oziroma sodelujejo zadevne države članice.
4. V zvezi s komponento 2 programa Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali Grenlandije ČDO opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3. [Sprememba 77]
Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, preostale sodelujoče partnerske države zahtevajo eno od naslednjih možnosti:
|
(a) |
popolno opustitev program Interreg, zlasti kadar glavnih skupnih razvojnih izzivov ni mogoče doseči brez sodelovanja zadevne partnerske države ali Grenlandije ČDO ; [Sprememba 78] |
|
(b) |
zmanjšanje sredstev, dodeljenih programu Interreg, v skladu z veljavnimi pravili in postopki; |
|
(c) |
nadaljnje izvajanje programa Interreg brez sodelovanja zadevne partnerske države ali Grenlandije ČDO . [Sprememba 79] |
Če se dodelitev sredstev za program Interreg zmanjša v skladu s točko (b) drugega pododstavka tega odstavka, se prispevek iz ESRR v višini neodobrenih letnih zneskov dodeli drugemu programu Interreg v okviru komponente 2, pri katerem sodeluje ena ali več zadevnih držav članic ali, če država članica sodeluje samo pri enem programu Interreg v okviru komponente 2, enemu ali več notranjih čezmejnih programov Interreg, pri katerih sodeluje zadevna država članica.
5. Prispevek iz IPA III, NDICI ali OCTP, znižan v skladu s tem členom, se uporablja v skladu z uredbama (EU) [IPA III] in [NDICI] ali Sklepom Sveta [ČDO].
6. Če tretja država ali partnerska država ali ČDO , ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi z že izbranimi skupnimi operacijami, ter po prejemu dokumenta iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena . [Sprememba 80]
Člen 13
Stopnje sofinanciranja
Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 70 80 %, razen če se glede na zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3 določi višji odstotek v uredbah (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklepu Sveta (EU) [OCTP], ali v katerem koli aktu, sprejetem na njihovi podlagi. [Sprememba 81]
POGLAVJE II
Specifični cilji Interreg in tematska osredotočenost
Člen 14
Specifični cilji Interreg
1. ESRR v okviru svojega obsega delovanja, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k uresničevanju ciljev politike, kot je določeno v členu 4(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], prek skupnih ukrepov v okviru programov Interreg.
2. Kadar program PEACE PLUS deluje v podporo miru in spravi, ESRR, kot specifični cilj cilja politike 4, prispeva tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Navedeni specifični cilj podpira ločena prednostna naloga.
3. Poleg specifičnih ciljev za ESRR, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR] in, kjer je primerno, lahko tudi zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 4, kot sledi: [Sprememba 82]
|
(a) |
povečanje učinkovitosti trgov dela in izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve prek meja; |
|
(b) |
izboljšanje kakovosti izobraževanja in dostopa do njega, čezmejnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, z namenom, da se povečajo stopnja izobrazbe in ravni usposobljenosti prek meja; |
|
(c) |
izboljšanje enakega in pravočasnega čezmejnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev; |
|
(d) |
povečanje čezmejne dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe; |
|
(e) |
spodbujanje socialnega vključevanja in odpravljanja revščine, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in boja proti diskriminaciji prek meja. |
4. V okviru komponent 1, 2 in 3, ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko podpirajo tudi specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“, zlasti z naslednjimi ukrepi:
|
(a) |
v okviru komponent 1 in 2B programi Interreg: [Sprememba 83]
|
|
(b) |
v okviru komponent 1, 2 in 3 programi Interreg: izboljšujejo institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene; |
|
(c) |
v okviru programa čezmejnega sodelovanja in komponent v 2 in 3, programi Interreg, podprti s sredstvi programa Interreg, poleg točk (a) in (b): krepijo medsebojno zaupanje, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti za stike med ljudmi, krepijo trajnostno demokracijo in podpirajo akterje civilne družbe in njihovo vlogo pri procesih reform in demokratičnih tranzicijah. |
5. V okviru programa čezmejnega sodelovanja ter komponent komponent 1, 2 in 3 v okviru programov Interreg ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko prispevajo tudi k zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito migrantov ter ekonomskim in socialnim vključevanjem migrantov in beguncev z mednarodno zaščito . [Sprememba 85]
Člen 15
Tematska osredotočenost
1. Vsaj 60 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli največ trem ciljem politike, določenim v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
2. Dodatnih Do 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ali zunanjemu in do 10 % se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“. [Sprememba 86]
3. Kadar komponenta 1 ali 2A programa Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene , se celotni najmanj 80 % ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumenti del zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljeni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne cilje prispeva k ciljem navedene strategije. [Sprememba 87]
4. Kadar komponenta 2B programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodeli ustreznim ciljem navedene strategije. [Sprememba 88]
5. V okviru komponente 4 programov Interreg se celotni ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje programov Interreg“.
Člen 15a
Medregionalne naložbe v inovacije
1. Sredstva iz člena 9 (5a) (novo) se dodelijo novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije, ki se nameni:
|
(a) |
komercializaciji in okrepitvi skupnih inovacijskih projektov, ki bodo najverjetneje spodbujali razvoj evropskih vrednostnih verig; |
|
(b) |
združevanju raziskovalcev, podjetij, organizacij civilne družbe in javnih uprav, vključenih v strategije pametne specializacije in strategije za socialne inovacije, vzpostavljene na nacionalni ali regionalni ravni; |
|
(c) |
pilotnim projektom za opredelitev ali preskušanje novih rešitev za regionalni in lokalni razvoj, ki temeljijo na strategijah pametne specializacije; ali |
|
(d) |
izmenjavi izkušenj na področju inovacij, da se izkoristijo izkušnje, pridobljene na področju regionalnega ali lokalnega razvoja. |
2. Da se ohrani načelo evropske teritorialne kohezije s približnim enakim deležem finančnih sredstev, se te naložbe osredotočijo na vzpostavljanje povezav med manj razvitimi regijami in vodilnimi regijami, in sicer s povečanjem zmogljivosti regionalnih inovacijskih ekosistemov v manj razvitih regijah, da bi se vključili in povečali obstoječa ali nastajajoča vrednost EU ter zmogljivost za sodelovanje v partnerstvih z drugimi regijami.
3. Komisija izvaja te naložbe v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Pri določitvi dolgoročnega programa dela in ustreznih razpisov ji pomaga strokovna skupina.
4. S sredstvi ESRR za medregionalne naložbe v inovacije se podpira celotno ozemlje Unije. Tretje države lahko pri teh naložbah sodelujejo, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov. [Sprememba 89]
POGLAVJE III
Načrtovanje
ODDELEK I
PRIPRAVA, ODOBRITEV IN SPREMEMBA PROGRAMOV INTERREG
Člen 16
Priprava in predložitev programov Interreg
1. Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali delno izvaja v okviru posrednega upravljanja, in komponente 5, ki se izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja po posvetovanju z deležniki . [Sprememba 90]
2. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 91]
3. Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Ob pripravi programov Interreg, ki pokrivajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, bi morale države članice in parterji v programu upoštevati tematske prednostne naloge zadevnih makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetovati z ustreznimi akterji. Države članice in partnerji v programu vzpostavijo predhodni mehanizem, s katerim zagotovijo, da se na začetku programskega obdobja sestanejo vsi akterji na ravni makroregij in morskih bazenov, organi programa evropskega teritorialnega sodelovanja, regije in države, da bi skupaj določili prednostne naloge vsakega programa. Te naloge so usklajene z akcijskimi načrti makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, če je ustrezno. [Sprememba 92]
Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO, kjer je primerno, bi morale vključiti tudi partnerje v programu, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.
4. Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] predloži enega ali več programov Interreg v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje . [Sprememba 93]
Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šest dvanajst mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 94]
5. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje ali partnerske države, ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje ali partnerske države, ali ČDO pa se, kjer je primerno, zavežejo, da bodo po potrebi zagotovile finančni prispevek.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, se zadevne države članice posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno sodelovanje.
6. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62 za posodobitev Priloge, da se sprejmejo spremembe, ki nastanejo za nebistvene elemente Priloge v programskem obdobju.
Člen 17
Vsebina programov Interreg
1. Vsak program Interreg določi skupno strategijo za prispevek programa k uresničevanju političnih ciljev, določenih v členu [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], in k specifičnim ciljem programa Interreg iz člena 14(4) in (5) te uredbe in obvestilih o njegovih rezultatih.
2. Vsak program Interreg je sestavljen iz prednostnih nalog.
Vsaka prednostna naloga ustreza enemu samemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza enemu cilju politike ali, kjer je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema programa Interreg, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza isti politiki ali specifičnemu cilju Interreg.
3. V ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije ter da Da bi tako povečala učinkovitost izvajanja programa in zagotovila obsežne operacije, se lahko zadevna država članica odloči za prerazporeditev v programe Interreg v višini do [x] 20 % zneska ESRR, dodeljenega za zadevni program v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za isto regijo. Vsaka država članica Komisiji vnaprej sporoči, da namerava uporabiti to možnost prerazporeditve, in svojo odločitev utemelji. Prerazporejeni znesek predstavlja ločeno prednostno nalogo ali ločene prednostne naloge. [Sprememba 95]
4. Vsak program Interreg določa:
|
(a) |
programsko območje (vključno z načrtom kot ločenim dokumentom); |
|
(b) |
povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer zlasti upošteva: [Sprememba 96]
|
|
(c) |
utemeljitev izbranih ciljev politike in specifičnih ciljev programa Interreg, ustreznih prednostnih nalog, specifičnih ciljev in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezave obravnavo manjkajočih povezav v čezmejni infrastrukturi; [Sprememba 99] |
|
(d) |
za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje; |
|
(e) |
za vsak specifični cilj:
|
|
(f) |
za prednostno nalogo „tehnična pomoč“, načrtovano uporabo v skladu s členi [30], [31] in [32] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in zadevne vrste intervencij; |
|
(g) |
finančni načrt z naslednjima tabelama (brez delitve po sodelujočih državah članicah, tretjih državah, partnerskih državah ali ČDO, razen če je določeno drugače):
|
|
(h) |
ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev v programu iz člena [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] v pripravo programa Interreg ter vloga teh partnerjev v programu pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju navedenega programa; |
|
(i) |
predvideni pristop h komuniciranju in prepoznavnosti za program Interreg z opredelitvijo njegovih ciljev, ciljnih skupin, komunikacijskih kanalov, družbenih medijev, predvidenega proračuna, in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje. |
5. Informacije iz odstavka 4 se posredujejo, kot sledi:
|
(a) |
glede na tabele iz točke (g) in kar zadeva podporo iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, so ti skladi določeni, kot sledi:
|
|
(b) |
v zvezi s tabelo iz točke (g)(ii) odstavka 4 se navedejo samo zneski za leta od 2021 do 2025. [Sprememba 104] |
6. V zvezi s točko (e)(vi) in (f) odstavka 4 vrste intervencije temeljijo na nomenklaturi iz Priloge [I] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
7. Program Interreg tudi:
|
(a) |
določa organ upravljanja, revizijski organ in organ, na katerega se bodo izvršila plačila s strani Komisije; |
|
(b) |
določa postopek za ustanovitev skupnega sekretariata in, kjer je primerno, podporo upravljavskim strukturam v državah članicah ali tretjih državah ; [Sprememba 105] |
|
(c) |
navaja porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO, pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija. |
8. Organ upravljanja Komisiji pošlje vse spremembe informacij iz točke (a) odstavka 7, ne da bi bila potrebna sprememba programa.
9. Z odstopanjem od odstavka 4 se vsebnost komponente 4 programov Interreg prilagodi specifični naravi teh programov Interreg, zlasti naslednje:
|
(a) |
informacije iz točke (a) se ne zahtevajo; |
|
(b) |
informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (h) se navedejo v kratkem pregledu; |
|
(c) |
za vsak specifični cilj v okviru katere koli prednostne naloge, razen tehnične pomoči, se dajo na voljo naslednje informacije:
|
Člen 18
Odobritev programov Interreg
1. Komisija popolnoma pregledno oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter, če gre za zunanji instrument financiranja Unije in, kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnim strateškim dokumentom iz člena 10(1) te uredbe ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov. [Sprememba 106]
2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po tem, ko država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, predloži program Interreg.
3. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 107]
4. Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v šestih treh mesecih od datuma predložitve pregledane različice navedenega programa s strani države članice, ki gosti bodoči organ upravljanja. [Sprememba 108]
5. Kar zadeva zunanje čezmejne programe Interreg, Komisija sprejme svoje odločitve v skladu z odstavkom 4 po posvetovanju z „Odborom IPA III“ v skladu s členom [16] Uredbe (EU) [IPA III] in „Odborom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje“ v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. [NDICI].
Člen 19
Sprememba programov Interreg
1. Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev. [Sprememba 109]
2. Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecih enem mesecu po predložitvi spremenjenega programa. [Sprememba 110]
3. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija. [Sprememba 111]
4. Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecev tri mesece po predložitvi s strani države članice. [Sprememba 112]
5. Države članice lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] v programskem obdobju prerazporedijo do 5 10 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg. [Sprememba 113]
Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.
Štejejo se za nebistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (g)(ii) člena 17(4).
6. Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.
ODDELEK II
TERITORIALNI RAZVOJ
Člen 20
Celostni teritorialni razvoj
V zvezi s programi Interreg so zadevni mestni, lokalni ali drugi teritorialni organi ali organi, odgovorni za pripravo teritorialnih ali lokalnih razvojnih strategij, kot so navedene v členu 22 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ali ki so odgovorni za izbor operacij, ki se financirajo v okviru navedenih strategij, kot je navedeno v členu 23(4) navedene uredbe, ali za oboje, bodisi čezmejne pravne osebe bodisi EZTS.
Čezmejni pravni organ ali EZTS pri izvajanju celostne teritorialne naložbe v skladu s členom 24 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali drugega teritorialnega orodja iz člena 22(c) navedene uredbe je lahko tudi edini upravičenec v smislu člena 23(5) navedene uredbe, če obstaja delitev funkcij znotraj čezmejne pravne osebe ali EZTS.
Člen 21
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz točke (b) člena 22 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], se lahko izvaja z novimi programi Interreg, pod pogojem, da so zadevne lokalne akcijske skupine, sestavljene iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja, in je, od vsaj dveh sodelujočih držav, ena država članica.
ODDELEK III
OPERACIJE IN SKLADI ZA MALE PROJEKTE
Člen 22
Izbor operacij Interreg
1. Odbor za spremljanje, ustanovljen v skladu s členom 27, izbere operacije Interreg v skladu s strategijo in cilji programa.
Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi tudi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij. Usmerjevalni odbori uporabljajo načelo partnerstva, kot je določeno v členu 6 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah], in vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic. [Sprememba 114]
Kadar se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj dela programskega območja [v Uniji ali zunaj nje], se za izbor te operacije zahteva izrecna odobritev s strani organa upravljanja v odboru za spremljanje, ali, kjer je primerno, usmerjevalnem odboru.
2. Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.
Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa Interreg in izvaja razsežnost sodelovanja operacije v okviru programov Interreg, kot je določena v členu 23(1) in (4).
3. Organ upravljanja se posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvo predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje posreduje Komisiji merila za izbor, preden jih prvič predloži, ali, kjer je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril. [Sprememba 115]
4. Pri izbiri operacij odbor Organ upravljanja pred izbiro operacij odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora usmerjevalni odbor: [Sprememba 116]
|
(a) |
zagotovi, da so izbrane operacije v skladu s programom Interreg in učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev; |
|
(b) |
zagotovi, da izbrane operacije niso v nasprotju z ustreznimi strategijami, vzpostavljenimi v skladu s členom 10(1), ali vzpostavljenimi za enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije; |
|
(c) |
zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev; |
|
(d) |
preveri, ali ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov operacij in stroškov vzdrževanja; |
|
(e) |
zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU (22), predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23); |
|
(f) |
preveri, ali se je, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, uporabila veljavna zakonodaja; |
|
(g) |
zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada Interreg in so razvrščene glede na vrsto intervencije; |
|
(h) |
zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitve v skladu s členom [60] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s točko (a) člena 59(1) navedene uredbe. |
|
(i) |
zagotovi, da na izbrane operacije ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali izvajanja dejavnosti; |
|
(j) |
zagotovi odpornost naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let. |
5. Odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor odobri metodologijo in merila, uporabljena za izbor operacij Interreg, vključno s kakršnimi koli spremembami, brez poseganja v točko (b) člena 27(3) Uredbe (EU)[nova uredba o skupnih določbah] glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in člena 24 te uredbe.
6. Za vsako operacijo Interreg organ upravljanja predloži dokument vodilnemu ali edinemu partnerju, v katerem so določeni pogoji za podporo operaciji Interreg, vključno s specifičnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določanje stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.
Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 50. Navedene obveznosti Postopke, povezane z izterjavami, določi in potrdi odbor za spremljanje. Vendar če je vodilni partner iz države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni ista kot partnerjeva, ni obvezan, da s sodnim postopkom zahteva izterjavo. [Sprememba 117]
Člen 23
Partnerstvo znotraj operacij Interreg
1. Operacije, izbrane v okviru komponent 1, 2 in 3, vključujejo akterje iz najmanj dveh sodelujočih držav ali ČDO , od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice. [Sprememba 118]
Upravičenci, ki prejemajo podporo iz sklada Interreg, in partnerji, ki ne prejemajo nobene finančne podpore v okviru teh skladov (upravičenci in partnerji skupaj: partnerji) sestavljajo partnerstvo operacije Interreg.
2. Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi ali ČDO , pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v zahtevku za operacijo. [Sprememba 119]
3. Odstavek 1 se ne uporablja za operacije v okviru programa PEACE PLUS, kadar program deluje v podporo miru in spravi.
4. Partnerji sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju operacij Interreg. Nekateri partnerji iz tretjih držav zaradi pravnih ali drugih omejitev ne morejo zagotoviti finančnih sredstev. V praksi se je pokazalo, da projekti, v katere so vključeni mnogi projektni partnerji, hitro postanejo nepregledni in jih je težko upravljati. [Sprememba 120]
Za operacije v okviru komponente 3 programov Interreg partnerji iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO se zahteva, da sodelujejo samo v treh dveh od štirih razsežnostih, ki so navedene v prvem pododstavku. [Sprememba 121]
5. Kadar sta navedena dva ali več partnerjev, vsi partnerji enega od njih imenujejo za vodilnega partnerja.
6. Čezmejni pravni organ ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru komponente 1, 2 in 3 programov Interreg, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav ali ČDO . [Sprememba 122]
V okviru komponente 4 programa Interreg mora imeti čezmejni pravni organ ali EZTS člane iz vsaj treh sodelujočih držav.
Pravna oseba, ki izvaja finančni instrument ali, kadar je primerno, sklad skladov, je lahko edini partner operacije Interreg, ne da bi se uporabljale zahteve za njeno sestavo iz odstavka 1.
7. Edini partner mora biti registriran v državi članici, ki sodeluje v programu Interreg.
Vendar je lahko registriran v državi članici, ki ne sodeluje v navedenem programu, če so izpolnjeni pogoji iz člena 23. [Sprememba 123]
Člen 24
Skladi za male projekte
1. Prispevek Skupni znesek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za sklad enega ali več skladov za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 000 000 EUR ali 15 20 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg, pri čemer velja nižji znesek in mora v okviru programa Interreg za čezmejno sodelovanje znašati najmanj 3 % vseh dodeljenih sredstev . [Sprememba 124]
Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru sklada za male projekte (v nadaljnjem besedilu: mali projekt).
2. Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ ali EZTS oseba javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki je odgovorna za začetek ali za začetek in izvajanje operacij . [Sprememba 125]
3. Dokument, ki določa pogoje za podporo skladu za male projekte, poleg elementov iz člena 22(6) določi elemente, potrebne za zagotovitev, da upravičenec:
|
(a) |
vzpostavi nediskriminatoren in pregleden izbirni postopek; |
|
(b) |
uporablja objektivna merila za izbiro manjših projektov, ki preprečujejo navzkrižje interesov; |
|
(c) |
ocenjuje zahtevke za podporo; |
|
(d) |
izbira projekte in določa znesek podpore za male projekte; |
|
(e) |
odgovarja za izvajanje operacije in na tej ravni hrani vsa dokazila, potrebna za revizijsko sled v skladu s Prilogo [XI] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; |
|
(f) |
daje na voljo javnosti seznam končnih prejemnikov, ki imajo koristi od te operacije. |
Upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v členu 35.
4. Izbor manjših projektov se ne šteje kot prenos nalog od organa upravljanja na posredniški organ iz člena 65(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
5. Osebje Stroški osebja in drugi neposredni stroški v skladu s kategorijami stroškov iz členov 39 do 42 ter posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada ali skladov za male projekte , skupaj ne sme smejo presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada ali skladov za male projekte. [Sprememba 126]
6. Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje, razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč. [Sprememba 127]
Če skupni stroški vsake operacije ne presegajo 100 000 EUR, se lahko znesek podpore za enega ali več malih projektov določi na podlagi predloga proračuna, ki se pripravi za vsak primer posebej in ga predhodno potrdi organ, ki izbere operacijo. [Sprememba 128]
Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s [točko (a) člena 48(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
Člen 25
Naloge vodilnega partnerja
1. Vodilni partner:
|
(a) |
z drugimi partnerji sklene sporazum, ki vsebuje določbe, s katerimi se med drugim jamči dobro finančno poslovodenje ustreznih sredstev, dodeljenih operaciji Interreg, vključno z ureditvami za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov; |
|
(b) |
prevzame odgovornost za zagotovitev izvedbe celotne operacije Interreg; |
|
(c) |
zagotovi, da so odhodki, ki jih predložijo vsi partnerji, nastali pri izvajanju operacije Interreg in ustrezajo dejavnostim, o katerih so se skupaj dogovorili vsi partnerji, ter so v skladu z dokumentom, ki ga predloži organ upravljanja v skladu s členom 22(6). |
2. Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji čim prej in v celoti in v časovnem okviru, o katerem se dogovorijo vsi partnerji, ter v skladu z enakim postopkom, kot velja za vodilnega partnerja, prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje. [Sprememba 129]
3. Vsak upravičenec v državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 130]
Vendar pa se države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko dogovorijo, da je partner, ki ne prejema podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, tudi lahko imenovan za vodilnega partnerja. [Sprememba 131]
ODDELEK IV
TEHNIČNA POMOČ
Člen 26
Tehnična pomoč
1. Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotke odstotki iz odstavka 2 uporabi v letih 2021 in 2022 uporabijo pri letnih obrokih predfinanciranja v skladu s točkama (a) in (b) člena 49(2) te uredbe, v naslednjih letih pa pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 132]
2. Odstotki ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije, ki se povrnejo za tehnično pomoč, so kot sledi:
|
(a) |
za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 6 7 %; [Sprememba 133] |
|
(b) |
za zunanje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira IPA III CBC ali NDICI CBC: 10 %; |
|
(c) |
za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 7 8 %. [Sprememba 134] |
3. Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo med 30 000 000 in 50 000 000 EUR, se znesek, ki izhaja iz uporabe odstotka za tehnično pomoč, poveča za dodaten znesek v višini 500 000 EUR. Komisija ta znesek doda prvemu vmesnemu plačilu.
4. Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva znašajo manj kot 30 000 000 EUR, se znesek, ki je potreben za tehnično pomoč, izraženo v EUR, in posledični odstotki, določijo s sklepom Komisije, s katerim se sprejme zadevni program Interreg.
POGLAVJE IV
Spremljanje, vrednotenje in komuniciranje
ODDELEK I
SPREMLJANJE
Člen 27
Odbor za spremljanje
1. Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje , ki sodelujejo v navedenem programu v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o odločitvi Komisije o sprejetju programa Interreg. [Sprememba 135]
2. Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice, ki gosti organ upravljanja, ali predstavnik organa upravljanja.
Če je bilo s poslovnikom odbora za spremljanje vzpostavljeno rotirajoče predsedstvo, odboru za spremljanje lahko predseduje predstavnik tretje države, partnerske države ali ČDO, sopredseduje pa predstavnik države članice ali organa za upravljanje, in obratno. [Sprememba 136]
3. Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.
4. Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik na svojem prvem zasedanju.
S poslovnikom odbora za spremljanje in, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov pri izbiri operacij Interreg.
5. Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.
6. Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije , povzetek podatkov in informacij ter vse odločitve , izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 137]
Člen 28
Sestava odbora za spremljanje
1. O sestavi odbora za spremljanje vsakega programa Interreg se lahko dogovorijo države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter zagotovijo si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost ustreznih organov, posredniških organov in predstavnikov partnerjev v programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] iz držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO. [Sprememba 138]
Pri sestavi odbora za spremljanje se upošteva število držav članic, tretjih držav, partnerskih državah in ČDO v zadevnem programu Interreg. [Sprememba 139]
Odbor za spremljanje vključuje tudi predstavnike regij in lokalne samouprave ter drugih organov, ki so bili skupno ustanovljeni za celotno programsko območje ali njegov del, vključno z EZTS. [Sprememba 140]
2. Organ upravljanja objavi seznam članov organov, imenovanih za člane odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 35(2). [Sprememba 141]
3. Predstavniki Komisije lahko svetujejo odboru za spremljanje. [Sprememba 142]
3a. Predstavniki organov, ki so bili ustanovljeni na celotnem območju programa ali pokrivajo del tega območja, vključno z EZTS, lahko v svetovalni vlogi sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. [Sprememba 143]
Člen 29
Naloge odbora za spremljanje
1. Odbor za spremljanje preverja:
|
(a) |
napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljev programa Interreg; |
|
(b) |
morebitna vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa Interreg, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj; |
|
(c) |
kar zadeva finančne instrumente, elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in strateškem dokumentu iz člena 53(2); |
|
(d) |
napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev; |
|
(e) |
izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo; |
|
(f) |
napredek pri izvajanju operacij Interreg, ki so strateškega pomena, in, kjer je primerno, velikih infrastrukturnih projektov; |
|
(g) |
napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je to primerno , in po potrebi predlaga dodatne podporne ukrepe . [Sprememba 144] |
2. Poleg svojih nalog v zvezi z izborom operacij, ki so navedene v členu 22, odbor za spremljanje odobri:
|
(a) |
metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo uradnem obvestilu Komisiji v skladu s členom 22(2) te uredbe in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; [Sprememba 145] |
|
(b) |
načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe; |
|
(c) |
morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa Interreg, vključno s prerazporeditvijo v skladu s členom 19(5); |
|
(d) |
končno poročilo o smotrnosti. |
Člen 30
Pregled
1. Pregled lahko izvede Komisija, da preveri smotrnost programov Interreg.
Pregled se lahko izvede v pisni obliki.
2. Na zahtevo Komisije organ upravljanja v enem mesecu treh mesecih Komisiji posreduje informacije o elementih, navedenih v členu 29(1): [Sprememba 146]
|
(a) |
napredek, dosežen pri izvajanju programov ter realizaciji mejnikov in ciljev, morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost zadevnega programa Interreg, in ustrezni ukrepi, sprejeti za njihovo obravnavo; |
|
(b) |
napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev; |
|
(c) |
napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne organe in upravičence. |
3. Rezultati pregleda se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.
4. Organ upravljanja nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.
Člen 31
Predložitev podatkov
1. Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za zadevni program Interreg vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, in 30. septembra in 30. novembra podatke v skladu s točko (a) člena 31(2) te uredbe, enkrat letno pa podatke v skladu s točko (b) člena 31(2) te uredbe za zadevni program Interreg , in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 147]
Za prenos podatkov se uporabijo obstoječi sistemi za njihovo sporočanje, če so se ti sistemi v predhodnem programskem obdobju izkazali za zanesljive. [Sprememba 148]
Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.
2. Podatki iz odstavka 1 so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo specifičnega cilja in se nanašajo na:
|
(a) |
število izbranih operacij Interreg, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz zadevnega sklada Interreg in skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih partnerji prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij; |
|
(b) |
vrednosti kazalnikov izložkov in rezultatov za izbrane operacije Interreg ter vrednosti, dosežene z dokončanimi operacijami Interreg. [Sprememba 149] |
3. Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:
|
(a) |
upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov; |
|
(b) |
znesku stroškov upravljanja in pristojbin, prijavljenih kot upravičeni odhodki; |
|
(c) |
znesku zasebnih in javnih virov, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov; |
|
(d) |
obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s podporo skladov Interreg finančnim instrumentom, kot so opredeljeni v členu 54 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ter vrnjenih virih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov Interreg, kot so opredeljeni v členih 56 navedene uredbe. |
4. Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.
5. Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 35(2).
Člen 32
Končno poročilo o smotrnosti
1. Vsak organ upravljanja Komisiji do 15. februarja 2031 predloži končno poročilo o smotrnosti zadevnega programa Interreg.
Končno poročilo o smotrnosti se predloži na podlagi predloge, določene v skladu s členom 38(5) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
2. V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 29 z izjemo odstavka 1 točke (c) tega člena.
3. Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po dnevu prejema tega poročila. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti države članice o sprejetju poročila.
4. Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletni strani iz člena 35(2).
Člen 33
Kazalniki za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)
1. Kazalniki skupnih izložkov in skupnih rezultatov, kakor so določeni v Prilogi [I] k Uredbi (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je potrebno, kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe ki so najprimernejši za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev programa evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), se uporabijo v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ter točko (d)(ii) člena 17(3) in točko (b) člena 31(2) te uredbe. [Sprememba 150]
1a. Kadar je to potrebno in v primerih, ki jih ustrezno utemelji organ upravljanja, se poleg kazalnikov, ki se izberejo v skladu s prvim odstavkom, uporabijo kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. [Sprememba 151]
2. Za kazalnike izložkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in cilji za leto 2029, so kumulativni.
ODDELEK II
VREDNOTENJE IN KOMUNICIRANJE
Člen 34
Vrednotenje v programskem obdobju
1. Organ upravljanja največ enkrat na leto izvede vrednotenja za vsak program Interreg. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 152]
2. Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program Interreg tako, da njegov učinek oceni do 30. junija 2029.
3. Organ upravljanja vrednotenja zaupa funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.
4. Organ upravljanja zagotovi si prizadeva zagotoviti , da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja. [Sprememba 153]
5. Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program Interreg.
6. Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po odobritvi programa Interreg.
7. Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 35(2).
Člen 35
Odgovornost organov upravljanja in partnerjev glede preglednosti in komuniciranja
1. Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program Interreg, za katerega je odgovoren.
2. Organ upravljanja zagotovi, da se v šestih mesecih po odobritvi programa Interreg vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o vsakem programu Interreg, za katerega je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.
3. Uporablja se člen 44(2) do (7 6 ) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] o odgovornostih organa za upravljanje. [Sprememba 154]
4. Vsak partner operacije Interreg ali vsak organ, ki izvaja finančni instrument, prizna podporo za operacijo Interreg iz sklada Interreg, vključno z viri, ki so ponovno uporabljeni za finančne instrumente, v skladu s členom 56 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], s tem da:
|
(a) |
na poklicni spletni strani partnerja, če ta obstaja, objavi kratek opis operacije Interreg, ki je sorazmeren s stopnjo podpore, ki se zagotovi s skladom Interreg, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije; |
|
(b) |
v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z izvajanjem operacije Interreg, ki se uporablja za javnost ali udeležence, zagotovijo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora iz sklada Interreg; |
|
(c) |
v javnosti namesti plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacije Interreg, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, katerih skupna vrednost presega 100 000 50 000 EUR; [Sprememba 155] |
|
(d) |
za operacije Interreg, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namesti vsaj en tiskani plakat ali in po potrebi elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 2 z informacijami o operaciji Interreg, pri čemer se poudari podpora iz sklada Interreg; [Sprememba 156] |
|
(e) |
za strateško pomembne operacije in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 000 5 000 000 EUR, za organizacijo komunikacijskega dogodka, v katerega je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja. [Sprememba 157] |
Izraz „Interreg“ se uporablja poleg emblema Unije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
5. Za sklade za male projekte in finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 4.
6. Če upravičenec ne izpolnjuje izpolni svojih obveznosti iz člena [42] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali odstavkov 1 in 2 tega člena, država članica ali tega pravočasno ne popravi, organ upravljanja izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo. [Sprememba 158]
POGLAVJE V
Upravičenost
Člen 36
Pravila o upravičenosti odhodkov
1. Cela operacija Interreg ali del operacije Interreg se lahko izvaja zunaj države članice, tudi zunaj Unije, pod pogojem, da operacija Interreg prispeva k ciljem zadevnega programa Interreg.
2. Brez poseganja v pravila o upravičenosti, določena v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) [nova uredba o ESRR], ali v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO s skupnim sklepom v odboru za spremljanje, določijo samo dodatna pravila o upravičenosti odhodkov za program Interreg o kategorijah odhodkov, ki niso zajeti v navedenih določbah. Navedena dodatna pravila zajemajo programsko območje kot celoto.
Kadar pa program Interreg izbere operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se ta dodatna pravila sprejmejo pred objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov. V vseh drugih primerih se ta dodatna pravila sprejmejo pred prvim izborom operacij.
3. Za zadeve, ki niso zajete v pravilih o upravičenosti, določenih v členih 57 do 62 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], členih 4 in 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR], ter v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, ali pravili, določenimi v skladu z odstavkom 4, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO, v katerem so nastali odhodki.
4. V primeru razhajanja mnenj med organi upravljanja in revizijskim organom v zvezi z upravičenostjo same operacije Interreg, izbrane v okviru zadevnega programa Interreg, prevlada mnenje organa upravljanja, pri čemer se ustrezno upošteva tudi mnenje odbora za spremljanje.
5. ČDO niso upravičeni do podpore iz ESRR v okviru programov Interreg, vendar lahko sodelujejo v teh programih pod pogoji, določenimi v tej uredbi.
Člen 37
Splošne določbe o upravičenosti kategorij stroškov
1. Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO se lahko v odboru za spremljanje programa Interreg dogovorijo, da se odhodki, ki spadajo v eno ali več kategorij iz členov 38 do 43, ne štejejo za upravičene v okviru ene ali več prednostnih nalog iz programa Interreg.
2. Vsi odhodki, ki so v skladu s to uredbo upravičeni in jih plača partner Interreg ali se plačajo v njegovem imenu, se navezujejo na stroške začetka ali začetka in izvajanja operacije ali dela operacije.
3. Naslednji stroški niso upravičeni:
|
(a) |
globe, denarne kazni in odhodki za pravdne stroške; |
|
(b) |
stroški daril, razen tistih, ki ne presegajo vrednosti 50 EUR na darilo in so povezani s promocijo, komuniciranjem, oglaševanjem ali obveščanjem; |
|
(c) |
stroški, povezani z nihanjem deviznih tečajev. |
Člen 38
Stroški osebja
1. Stroški osebja obsegajo bruto stroške osebja, ki je zaposleno pri partnerju Interreg na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
s polnim delovnim časom; |
|
(b) |
s krajšim delovnim časom in fiksnim odstotkom delovnih ur na mesec; |
|
(c) |
s krajšim delovnim časom in variabilnim številom delovnih ur na mesec; ali |
|
(d) |
na podlagi urne postavke. |
2. Stroški osebja so omejeni na naslednje:
|
(a) |
izplačila plač za dejavnosti, ki jih subjekt ne bi opravljal, če se zadevna operacija ne bi izvajala, in so določene v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o delu, sklepu o imenovanju (v nadaljnjem besedilu oba kot: dokument o zaposlitvi) ali predpisane ter so povezane z nalogami, določenimi v opisu delovnega mesta zadevnega zaposlenega; |
|
(b) |
vse druge stroške, ki jih ima in krije delodajalec ter so neposredno povezani z izplačili plač, kot so davki in prispevki iz naslova zaposlitve in socialne varnosti, vključno s pokojninskimi prispevki, kakor so zajeti v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (24), če:
|
Kar zadeva točko (a), se lahko plačila fizični osebi, ki pri partnerju Interreg opravlja delo na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, obravnavajo kot izplačila plač, takšna pogodba pa se šteje za dokument o zaposlitvi.
3. Stroški osebja se lahko povrnejo:
|
(a) |
v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 48(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] (ki se dokažejo z dokumentom o zaposlitvi in plačilnimi listi); ali |
|
(b) |
na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov iz točk (b) do (e) prvega pododstavka člena 48(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; ali |
|
(c) |
kot pavšalni znesek v skladu s členom (50)1 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] neposredni stroški za osebje pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki ne vsebujejo neposrednih stroškov za osebje pri navedeni operaciji, ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi . [Sprememba 159] |
4. Stroški osebja za posameznike, ki so za del delovnega časa razporejeni na operacijo, se izračunajo kot:
|
(a) |
fiksni odstotek bruto stroškov za zaposlene kot pavšalni znesek v skladu s členom [50(2)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; ali |
|
(b) |
variabilni delež bruto stroška zaposlenega v skladu s spreminjajočim se številom delovnih ur, ki se na mesec opravi na operaciji, na podlagi sistema za evidentiranje časa, ki zajema 100 % delovnega časa zaposlenega. |
5. Povračilo stroškov osebja, ki je na operacijo razporejeno za del delovnega časa v skladu s točko (b) odstavka 4, se izračuna na podlagi urne postavke, ki se določi tako, da:
|
(a) |
se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom, izraženim v urah in določenim v dokumentu o zaposlitvi zadevne osebe v skladu z veljavnim pravom, kakor je navedeno v pogodbi o zaposlitvi, in odstavkom 2(b) člena 50 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] ; ali [Sprememba 160] |
|
(b) |
se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami v skladu z [odstavki 2, 3 in 4 člena [50] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. |
6. Za posameznike, ki glede na dokument o zaposlitvi opravljajo naloge na podlagi urne postavke, se upravičeni stroški osebja izračunajo tako, da se število dejansko opravljenih ur dela za posamezno operacijo, določenih na podlagi sistema za evidentiranje delovnega časa, pomnoži z urno postavko iz dokumenta o zaposlitvi. Če še niso vključeni v dogovorjeno urno postavko, se lahko stroški plač iz točke (b) člena 38(2) dodajo k tej urni postavki, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. [Sprememba 161]
Člen 39
Pisarniški in upravni stroški
Pisarniški in upravni stroški so omejeni na 15 % skupnih neposrednih stroškov operacije in na naslednje elemente: [Sprememba 162]
|
(a) |
najem pisarniških prostorov; |
|
(b) |
zavarovanja ter davki in prispevki, povezani z objekti, v katerih je nameščeno osebje, ter z opremo pisarniških prostorov (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje za primer kraje); |
|
(c) |
obratovalni stroški (npr. elektrika, ogrevanje, voda); |
|
(d) |
pisarniški material; |
|
(e) |
splošno računovodstvo znotraj organizacije upravičenca; |
|
(f) |
arhivi; |
|
(g) |
vzdrževanje, čiščenje in popravila; |
|
(h) |
varnost; |
|
(i) |
informacijski sistemi; |
|
(j) |
komunikacije (npr. telefon, telefaks, internet, poštne storitve, poslovne vizitke); |
|
(k) |
bančni stroški za odprtje in vodenje računa ali računov, kadar je za izvajanje operacije treba odpreti ločen račun; |
|
(l) |
stroški nadnacionalnih finančnih transakcij. |
Člen 40
Potni in namestitveni stroški
1. Potni in namestitveni stroški so omejeni na naslednje elemente:
|
(a) |
potni stroški (npr. vozovnice, potovalno in avtomobilsko zavarovanje, gorivo, število prevoženih kilometrov, cestnine in parkirnine); |
|
(b) |
stroški prehrane; |
|
(c) |
stroški namestitve; |
|
(d) |
stroški vizuma; |
|
(e) |
dnevnice, |
ne glede na to, ali so ti stroški nastali in bili plačani v programskem območju ali zunaj njega.
2. Noben element iz točk (a) do (d) odstavka 1, ki je krit z dnevnico, se ne povrne poleg dnevnice.
3. Potni in namestitveni stroški za zunanje strokovnjake in ponudnike storitev spadajo med stroške zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev iz člena 41.
4. Za odhodke za stroške iz tega člena, ki jih zaposleni pri upravičencu plača neposredno, upravičenec zaposlenemu predloži dokazilo, da so bili ti odhodki povrnjeni. Ta kategorija stroškov se lahko uporabi za potne stroške operativnega osebja in drugih deležnikov za namene izvajanja in promocije operacije in programa Interreg. [Sprememba 163]
5. Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri navedeni operaciji. [Sprememba 164]
Člen 41
Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev
Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so omejeni na naslednje storitve in strokovno znanje sestavljeni iz naslednjih storitev in strokovnega znanja , ki jih zagotavlja oseba javnega ali zasebnega prava ali fizična oseba, ki ni upravičenec operacije , vključno z vsemi partnerji, vendar nanje niso omejeni : [Sprememba 165]
|
(a) |
študije ali raziskave (npr. vrednotenja, strategije, idejni projekti in idejne zasnove, priročniki); |
|
(b) |
usposabljanje; |
|
(c) |
prevode; |
|
(d) |
razvoj, spremembe in posodobitve informacijskih sistemov in spletnih strani; |
|
(e) |
promocijo, komuniciranje, obveščanje javnosti ali informiranje v zvezi s posamezno operacijo ali programom sodelovanja; |
|
(f) |
finančno upravljanje; |
|
(g) |
storitve v zvezi z organizacijo in izvedbo dogodkov ali sestankov (vključno z najemnino, pogostitvami ali tolmačenjem); |
|
(h) |
udeležbo na dogodkih (npr. kotizacija); |
|
(i) |
pravno svetovanje in notarske storitve, tehnično in finančno strokovno znanje ter druge storitve svetovanja in računovodske storitve; |
|
(j) |
pravice intelektualne lastnine; |
|
(k) |
preverjanja iz [točke (a) člena 68(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in člena 45(1) te uredbe; |
|
(l) |
stroške za računovodske funkcije na ravni programa iz člena 70 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] in člena 46 te uredbe; |
|
(m) |
stroške revizij na ravni programa iz členov [72] in [75] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in členov 47 in 48 te uredbe; |
|
(n) |
stroške v zvezi z jamstvi, ki jih zagotovijo banke ali druge finančne institucije, če se to zahteva po pravu Unije ali nacionalnem pravu ali v programskem dokumentu, ki ga sprejme odbor za spremljanje; |
|
(o) |
stroške potovanja in namestitve zunanjih strokovnjakov, govorcev, vodij sestankov in ponudnikov storitev; [Sprememba 166] |
|
(p) |
drugo posebno strokovno znanje in storitve, ki so potrebni v okviru operacij. |
Člen 42
Stroški za opremo
1. Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 39, so omejeni na naslednje med drugim sestavljeni iz naslednjega : [Sprememba 167]
|
(a) |
pisarniška oprema; |
|
(b) |
strojna in programska informacijska oprema; |
|
(c) |
pohištvo in druga oprema; |
|
(d) |
laboratorijska oprema; |
|
(e) |
stroji in instrumenti; |
|
(f) |
orodja ali naprave; |
|
(g) |
vozila; |
|
(h) |
druga posebna oprema, potrebna v okviru operacij. |
2. Stroški nakupa rabljene opreme so lahko upravičeni pod naslednjimi pogoji:
|
(a) |
prejeta ni bila nobena druga pomoč iz skladov Interreg ali skladov, naštetih v točki (a) člena 1(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; |
|
(b) |
ta cena ne presega običajne cene na zadevnem trgu; |
|
(c) |
ima tehnične značilnosti, potrebne za operacijo, ter izpolnjuje veljavne predpise in standarde. |
Člen 43
Stroški za infrastrukturo in gradnje
Stroški za infrastrukturo in gradnje so omejeni na naslednje:
|
(a) |
nakup zemljišča v skladu s [točko (c b ) člena 58(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]; [Sprememba 168] |
|
(b) |
gradbeno dovoljenje; |
|
(c) |
gradbeni material; |
|
(d) |
delovno silo; |
|
(e) |
posebne intervencije (npr. sanacija tal, odstranjevanje min). |
POGLAVJE VI
Organi, pristojni za program Interreg, upravljanje, kontrola in revizija
Člen 44
Organi, pristojni za program Interreg
1. Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje , ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 65 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], opredelijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ. [Sprememba 169]
2. Organ upravljanja in revizijski organ imata lahko sedež v isti državi članici. [Sprememba 170]
3. V zvezi s programom PEACE PLUS se šteje, da se organ za posebne programe EU, kadar se opredeli kot organ upravljanja, nahaja v državi članici.
4. Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko EZTS opredelijo kot organ za upravljanje za navedeni program.
5. V zvezi s sprejetjem programa Interreg v okviru komponente 2B ali komponente 1, kadar slednji slednja zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo območja podprogramov. [Sprememba 171]
6. Kadar upravni organ opredeli posredniški organ enega ali več posredniških organov v okviru programa Interreg v skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ta posredniški organ izvaja oz. organi izvajajo navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici, a li vsak v svoji državi članici ali, kjer je to primerno, v več kot eni tretji državi, partnerski državi ali ČDO. [Sprememba 172]
Člen 45
Naloge organa upravljanja
1. Organ za upravljanje programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 66, 68 in 69 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 66(1) in člena 67 ter plačil upravičencem iz točke (b) člena 68(1). Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki jih zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj iz poglavja VIII te uredbe.
1a. Komisija z odstopanjem od člena 87(2) Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] kot vmesna plačila povrne 100 % zneska, vključenega v zahtevek za plačilo, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja programa za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. [Sprememba 173]
1b. Če organ upravljanja ne izvaja preverjanja iz točke (a) člena 68(1) Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] na celotnem programskem območju, vsaka država članica imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje takega preverjanja za upravičence na svojem ozemlju. [Sprememba 174]
1c. Z odstopanjem od člena 92 Uredbe (EU) …/… [nova uredba o skupnih določbah] za programe Interreg ne velja letna potrditev obračunov. Obračuni se potrdijo ob koncu programa na podlagi končnega poročila o uspešnosti. [Sprememba 175]
2. Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kjer je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer uporabi osebje, ki upošteva partnerstvo programa.
Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.
3. Z odstopanjem od točke (c) člena 70(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] odhodke, plačane v drugi valuti, vsak partner preračuna v eure, pri čemer uporabi mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti odhodki predloženi v preverjanje organu upravljanja v skladu s točko (a) člena 68(1) navedene uredbe.
Člen 46
Računovodske funkcije
1. Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, se lahko dogovorijo o ureditvah za opravljanje računovodskih funkcij.
2. Računovodske funkcije zajemajo naloge, ki so navedene v točkah (a) in (b) člena 70(1) Uredbe št. [nova uredba o skupnih določbah], in zajemajo tudi plačila, ki jih izvede Komisija, ter praviloma plačila vodilnemu partnerju v skladu s točko (b) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
Člen 47
Naloge revizijskega organa
1. Revizijski organ za program Interreg opravlja naloge iz tega člena in člena 48 na celotnem območju, ki ga pokriva navedeni program Interreg, za katerega veljajo odstopanja iz poglavja VIII.
Vendar lahko sodelujoče države članice določijo, kdaj revizijski organ spremlja revizor iz navedene sodelujoče države članice.
2. Revizijski organ za program Interreg je odgovoren za izvajanje revizij sistemov in revizij operacij, da Komisiji zagotovi neodvisno jamstvo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito in da bodo odhodki v obračunih, predloženih Komisiji, zakoniti in pravilni.
3. Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ izvede revizije operacij, ki jih je izbrala Komisija, da bi Komisiji dal neodvisno zagotovilo, da upravljavski in kontrolni sistemi delujejo učinkovito.
4. Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.
5. Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] Uredbe [FR-Omnibus], in sicer na podlagi predloge iz Priloge XVI Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in na podlagi opravljenega revizijskega dela, ki zajema vse naslednje elemente:
|
(a) |
popolnost, verodostojnost in točnost obračunov; |
|
(b) |
zakonitost in pravilnost odhodkov, zajetih v obračunih, predloženih Komisiji; |
|
(c) |
upravljavski in kontrolni sistem za program Interreg. |
Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), v letnem revizijskem mnenju veljajo samo komponente iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.
Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice, ki gosti organ upravljanja, rok 15. februar izjemoma podaljša do 1. marca.
6. Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno poročilo o kontroli v skladu s [točko (b) člena 63(5)] Uredbe [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga iz Priloge [XVII] k Uredbi (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji.
7. Če je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere vzorec v skladu s členom 48(1), revizijski organ pripravi letno poročilo o kontroli, ki je navedeno v odstavku 6 tega člena in izpolnjuje zahteve iz [točke (b) člena 63(5)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], za katerega se uporabi predloga v Prilogi [XVII] k Uredbi Komisije (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena.
To poročilo vsebuje tudi povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih ter predlaganimi in izvedenimi popravnimi ukrepi, rezultati revizij operacij, ki jih opravi revizijski organ v zvezi s skupnim vzorcem iz člena 48(1), in finančne popravke, ki jih organi, pristojni za program Interreg, uvedejo za posamezne nepravilnosti, ki jih je v teh operacijah odkril revizijski organ.
8. Revizijski organ Komisiji pošlje poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.
9. Komisija in revizijski organi se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.
Člen 48
Revizija operacij
1. Komisija izbere skupen vzorec operacij (ali drugih vzorčnih enot), pri čemer uporabi metodo statističnega vzorčenja za revizije operacij, ki jih bodo izvedli revizijski organi za programe Interreg, ki prejemajo podporo iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije za vsako obračunsko leto.
Skupni vzorec mora biti reprezentativen za vse programe Interreg, ki sestavljajo populacijo.
Za namene izbire tega skupnega vzorca Komisija lahko stratificira skupine programov Interreg v skladu s posebnimi tveganji.
2. Organi, pristojni za program, Komisiji predložijo informacije, potrebne za izbiro skupnega vzorca najpozneje do 1. septembra po koncu vsakega proračunskega leta.
Navedene informacije se posredujejo v standardizirani elektronski obliki, biti morajo popolne in se ujemati z odhodki, ki so bili Komisiji prijavljeni za referenčno obračunsko leto.
3. Brez poseganja v zahtevo za izvedbo revizije iz člena 47(2) revizijski organi za programe Interreg, zajete v skupni vzorec, ne izvedejo dodatne revizije operacij v okviru teh programov, razen če je to zahtevala Komisija v skladu z odstavkom 8 tega člena ali v primerih, v katerih je revizijski organ ugotovil posebna tveganja.
4. Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg pravočasno obvesti o skupnem vzorcu, da lahko ti organi načeloma izvedejo revizije operacij najpozneje do 1. oktobra po koncu vsakega obračunskega leta.
5. Zadevni revizijski organi predložijo informacije o rezultatih teh revizij ter o vseh finančnih popravkih, sprejetih v zvezi s posameznimi nepravilnostmi, odkritimi najpozneje v letnih poročilih o kontroli, ki jih je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 47(6) in (7).
6. Po oceni rezultatov revizij operacij, izbranih na podlagi odstavka 1, Komisija za namene svojega postopka zagotovil izračuna globalno ekstrapolirano stopnjo napake v zvezi s programi Interreg, vključenimi v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec.
7. Če globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 2 3,5 % skupnih odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabljajo organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 176]
8. Če globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 presega 2 3,5 % odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskega organa za poseben program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni popravljalni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. [Sprememba 177]
9. Na podlagi ocene rezultatov dodatnega revizijskega dela, zahtevanega v skladu z odstavkom 8, lahko Komisija zahteva dodatne finančne popravke, ki se uporabljajo za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. V takem primeru organi, pristojni za program Interreg, izvedejo finančne popravke v skladu s členom [97] Uredbe (EU)[uredba o skupnih določbah].
10. Vsak revizijski organ za program Interreg, za katere informacije iz odstavka 2 manjkajo ali so nepopolne, ali niso bile predložene v roku iz prvega pododstavka odstavka 2, se izvede ločeno vzorčenje za zadevni program Interreg v skladu s členom [73]Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]).
POGLAVJE VII
Finančno upravljanje
Člen 49
Plačila in predfinanciranje
1. Podpora iz ESRR in, kjer je primerno, podpora iz zunanjih instrumentov financiranja Unije za vsak program Interreg se v skladu s členom 46(2) plača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.
2. Komisija poravna predfinanciranje na podlagi skupne podpore iz vsakega sklada Interreg, kakor je določen v sklepu o odobritvi programa Interreg iz člena 18, glede na razpoložljiva finančna sredstva in v letnih obrokih, in sicer pred 1. julijem leta 2022 do 2026, ali v letu odobritve sklepa najpozneje 60 dni po tem, ko je bil ta sklep sprejet:
|
(a) |
2021: 1 3 %; [Sprememba 178] |
|
(b) |
2022: 1 2,25 %; [Sprememba 179] |
|
(c) |
2023: 1 2,25 %; [Sprememba 180] |
|
(d) |
2024: 1 2,25 %; [Sprememba 181] |
|
(e) |
2025: 1 2,25 %; [Sprememba 182] |
|
(f) |
2026: 1 2,25 %. [Sprememba 183] |
3. Kadar zunanje čezmejne programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi. [Sprememba 184]
Znesek predfinanciranja se lahko po potrebi izplača v dveh obrokih v skladu s proračunskimi potrebami.
Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih 36 mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC. [Sprememba 185]
Člen 50
Izterjave
1. Organ upravljanja zagotovi, da se od vodilnega ali edinega partnerja izterja vsak nepravilno izplačani znesek. Partnerji vodilnemu partnerju vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske.
2. Kadar vodilnemu partnerju ne uspe zagotoviti povračila zneskov od drugih partnerjev ali kadar organu upravljanja ne uspe zagotoviti povračila zneskov od vodilnega ali edinega partnerja, država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO, na ozemlju katere ima zadevni partner sedež ali je v primeru EZTS registriran, vrne organu upravljanja vsak znesek, ki je bil neupravičeno izplačan temu partnerju. Organ upravljanja je odgovoren za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, kot je določeno v programu Interreg.
3. Ko je država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja vrnila vse neupravičeno izplačane zneske za tega partnerja, lahko nadaljuje ali začne postopek izterjave zoper tega partnerja v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo. V primeru uspešne izterjave država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO lahko navedene zneske uporabi za nacionalno sofinanciranje zadevnega programa Interreg. Država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO ne sme imeti obveznosti poročanja glede takih nacionalnih izterjav do organov programa, odbora za spremljanje ali Komisije.
4. Kadar država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ni vrnila vseh neupravičeno izplačanih zneskov v skladu z odstavkom 3, so ti zneski predmet naloga za izterjavo, ki ga izda odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO v okviru naknadnih plačil za isti program Interreg ali, v primeru tretje države, partnerske države ali ČDO, v okviru naknadnih plačil za programe v okviru ustreznih zunanjih instrumentov financiranja Unije. Taka izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz ESRR ali katerega koli zunanjega instrument financiranja Unije za zadevni program Interreg. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 177(3) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].
POGLAVJE VIII
Sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav ali, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg v okviru deljenega upravljanja [Sprememba 186]
Člen 51
Veljavne določbe
Poglavja od I do VII in poglavje X se uporabljajo za sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav in, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg, za katere veljajo posebne določbe iz tega poglavja. [Sprememba 187]
Člen 52
Organi, pristojni za program Interreg, in njihove naloge
1. Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, organu upravljanja navedenega programa omogočijo, da na svojem ozemlju opravi svoje naloge, ali nacionalni organ opredelijo kot kontaktno točko, da organ upravljanja ali nacionalni kontrolor na svojem ozemlju izvede upravljalna preverjanja, kot je določeno v točki (a) člena 68(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
2. Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, bodisi revizijskemu organu navedenega programa omogočijo izvajanje njegovih nalog na svojem ozemlju bodisi opredelijo nacionalni revizijski organ ali organ, ki je funkcionalno neodvisen od nacionalnega organa.
3. Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko imenujejo osebje v skupni sekretariat navedenega programa ali v soglasju z organom upravljanja ustanovijo podružnico skupnega sekretariata na svojem ozemlju, ali oboje. [Sprememba 188]
4. Nacionalni organ ali organ, enakovreden uradniku za komuniciranje za program Interreg, kot je določeno v členu 35(1), lahko podpre organ upravljanja in partnerje v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 35(2) in (7). [Sprememba 189]
Člen 53
Metode upravljanja
1. Zunanji čezmejni programi Interreg, ki jih podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali partnerski državi.
Program PEACE PLUS se izvaja v okviru deljenega upravljanja tako na Irskem kot v Združenem Kraljestvu.
2. Komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvajata v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali, partnerski državi ali ČDO, ali, v zvezi s komponento 3, katerem koli ČDO, ne glede na to, ali navedena ČDO prejema podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije. [Sprememba 190]
3. Komponenta 3 programov Interreg, ki združuje prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvaja na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije ; [Sprememba 191] |
|
(b) |
z deljenim upravljanjem le v državah članicah in kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije, v zvezi z ESRR za odhodke zunaj Unije za enega ali več operacij, medtem ko se prispevki enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije upravljajo v okviru posrednega upravljanja; [Sprememba 192] |
|
(c) |
v okviru posrednega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije . [Sprememba 193] |
Kadar se celotna komponenta 3 programov Interreg ali del nje izvaja v okviru posrednega upravljanja, morajo ustrezne države članice in regije skleniti predhodni dogovor, pri čemer se uporablja člen 60. [Sprememba 194]
3a. Če se ustrezni organi upravljanja strinjajo, se lahko objavijo razpisi za zbiranje predlogov iz programov instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC). V besedilu razpisa je navedena geografska pokritost razpisa ter njegov pričakovan prispevek k doseganju ciljev ustreznih programov. Organi upravljanja odločijo, ali se za ta poziv uporabljajo pravila NDICI ali ETC. Lahko sklenejo, da bodo imenovali vodilni organ upravljanja, ki bo odgovoren za naloge upravljanja in nadzora, povezane z razpisom. [Sprememba 195]
Člen 54
Upravičenost
1. Z odstopanjem od člena 57(2) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] je odhodek upravičen do prispevka iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, če jih je imel partner ali zasebni partner operacij javno-zasebnega partnerstva pri pripravi in izvajanju programa Interreg po 1. januarju 2021 in so bili plačani po datumu, ko je bil sklenjen sporazum o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO.
Vendar pa so odhodki za tehnično pomoč, ki jih upravljajo organi, pristojni za programe, s sedežem v državi članici, upravičeni do financiranja od 1. januarja 2021, čeprav so bili plačani za ukrepe, izvedene v korist tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.
2. Če se za program Interreg izberejo operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, taki razpisi lahko vključujejo zahtevke za prispevek iz zunanjih instrumentov financiranja Unije, tudi če se je ta začel, preden je bil zadevni sporazum o financiranju podpisan, in se lahko operacije izberejo že pred takimi datumi.
Vendar organu upravljanja ni treba predložiti dokumenta iz člena 22(6) pred temi datumi.
Člen 55
Veliki infrastrukturni projekti
1. Programi Interreg iz tega oddelka lahko podpirajo „velike infrastrukturne projekte“, ki pomenijo operacije, ki zajemajo sklop gradenj, dejavnosti ali storitev, katerih namen je izpolniti enovito nalogo posebne narave z jasno opredeljenimi cilji skupnega interesa za izvajanje naložb s čezmejnim vplivom in koristmi, ter pri katerih se za pridobitev infrastrukture dodeli proračunski delež v višini vsaj 2 500 000 EUR.
2. Vsak upravičenec, ki izvaja velik infrastrukturni projekt ali del takega projekta, uporabi veljavna pravila za javna naročila.
3. Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ tri pet strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta ter verodostojni poslovni načrt, iz katerega izhaja, da se bodo lahko projekt ali projekti po potrebi nadaljevali tudi brez financiranja s sredstvi Interreg . Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka. [Sprememba 196]
Člen 56
Javna naročila
1. Kadar se za izvajanje operacije zahtevajo javna naročila storitev, blaga in gradenj s strani upravičenca, se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a) |
kadar je upravičenec javni naročnik ali naročnik v smislu zakonodaje Unije, ki se uporablja za postopke oddaje javnih naročil, se uporabljajo nacionalni zakoni, predpisi in upravne določbe, sprejeti v povezavi z zakonodajo Unije; |
|
(b) |
kadar je upravičenec javni organ partnerske države v okviru IPA III ali NDICI, ki svoje sofinanciranje prenese na organ upravljanja, lahko uporablja nacionalne zakone, predpise in upravne določbe, če to dovoljuje sporazum o financiranju in če je naročilo oddano ponudniku, ki predloži najugodnejšo ponudbo ali, kadar je to primerno, ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno, pri čemer se izogne vsakemu navzkrižju interesov. |
2. Za oddajo naročil blaga, gradenj ali storitev v vseh primerih, razen tistih iz odstavka 1, se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil v smislu členov 178 in 179 Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] in poglavje 3 Priloge 1 (točke 36 do 41) navedene uredbe.
Člen 57
Finančno upravljanje
Odločitve Komisije o odobritvi programov Interreg, ki jih podpira tudi zunanji instrument financiranja Unije, morajo upoštevati zahteve, potrebne za oblikovanje sklepov o financiranju v smislu člena [110(2)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].
Člen 58
Zaključek sporazumov o financiranju v okviru deljenega upravljanja
1. Da se program Interreg v tretji državi, partnerski državi ali ČDO izvede v skladu s členom 112(4) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], se sporazum o financiranju sklene med Komisijo, ki zastopa Unijo, in vsako sodelujočo tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom.
2. Vsak sporazum o financiranju se sklene najpozneje do 31. decembra v letu, ki sledi letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost, in se šteje za sklenjeno na dan, ko ga podpiše zadnja pogodbenica.
Vsak sporazum o financiranju začne veljati na dan:
|
(a) |
ko ga je podpisala zadnja pogodbenica; ali |
|
(b) |
ko je tretja država, partnerska država ali ČDO zaključila postopek, potreben za ratifikacijo po svojem nacionalnem pravnem okviru, in o tem obvestila Komisijo. |
3. Če Interreg program vključuje več kot eno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, vsaj en sporazum o financiranju podpišeta obe pogodbenici pred tem datumom. Druge tretje države, partnerske države ali ČDO lahko podpišejo svoje sporazume o financiranju najpozneje do 30. junija drugega leta po letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost.
4. Država članica, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa Interreg, bodisi
|
(a) |
lahko podpiše sporazum o financiranju; bodisi |
|
(b) |
na isti dan podpiše izvedbeni sporazum z vsako tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, ki sodeluje pri tem programu Interreg, v katerem so določene vzajemne pravice in obveznosti v zvezi z njegovim izvajanjem in finančnim upravljanjem. |
Pri predložitvi podpisanega izvoda sporazuma o financiranju ali izvoda izvedbenega sporazuma Komisiji, država članica, ki gosti organ upravljanja, pošlje tudi, kot ločen dokument, seznam načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov, kakor so opredeljeni v členu 55, z navedbo predvidenega imena, lokacijo, proračunom in vodilnim partnerjem sporazuma.
5. Izvedbeni sporazum, podpisan v skladu s točko (b) odstavka 4, zajema vsaj naslednje elemente:
|
(a) |
podrobno ureditev za plačila; |
|
(b) |
finančno upravljanje; |
|
(c) |
vodenje evidenc; |
|
(d) |
obveznosti poročanja; |
|
(e) |
preverjanje, kontrole in revizijo; |
|
(f) |
nepravilnosti in izterjave. |
6. Če se država članica, ki gosti organ upravljanja programa Interreg, odloči, da podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) odstavka 4, se sporazum o financiranju šteje kot orodje za izvajanje proračuna Unije v skladu z določbami finančne uredbe in ne kot mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členih 216 do 219 PDEU.
Člen 59
Prispevek tretje države, partnerske države ali ČDO, razen sofinanciranja
1. Če tretja država, partnerska država ali ČDO na organ upravljanja prerazporedi finančni prispevek za program Interreg, razen sofinanciranja podpore Unije programu Interreg, so določbe, ki se nanašajo na navedeni finančni prispevek, vsebovane v naslednjem dokumentu:
|
(a) |
če država članica podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) člena 58(4), v ločenem izvedbenem sporazumu med državo članico, ki gosti organ upravljanja, in tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, ali neposredno med organom upravljanja in pristojnim organom v tretji državi, partnerski državi ali ČDO; |
|
(b) |
če država članica podpiše izvedbeni sporazum v skladu s točko (b) člena 58(4) v enem od naslednjih dokumentov:
Za namene točke (b)(i) prvega pododstavka lahko oddelki izvedbenega sporazuma, kjer je primerno, vključujejo tako prerazporejeni finančni prispevek kot podporo Unije za programa Interreg. |
2. Izvedbeni sporazum iz odstavka 1 vključuje vsaj elemente, ki zadevajo sofinanciranje tretje države, partnerske države ali ČDO, navedene v členu 58(5).
Poleg tega mora določati oboje od naslednjega:
|
(a) |
znesek dodatnega finančnega prispevka; |
|
(b) |
načrtovano uporabo in pogoje uporabe, vključno s pogoji za zahtevke za ta dodatni prispevek. |
3. V zvezi s programom PEACE PLUS finančni prispevek za dejavnosti Unije iz Združenega kraljestva v obliki zunanjih namenskih prejemkov, kot je navedeno v točki (e) člena 21(2) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], predstavlja del proračunskih sredstev za postavko 2 „Kohezija in vrednote“, posebna zgornja meja „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“.
Za navedeni prispevek se uporablja posebni sporazum o financiranju z Združenim kraljestvom v skladu s členom 58. Komisija in Združeno kraljestvo ter Irska sta pogodbenici v tem posebnem sporazumu o financiranju.
Podpiše se pred začetkom izvajanja programa, kar organu za posebne programe EU omogoči, da za izvajanje programa uporabi zakonodajo Unije.
POGLAVJE IX
Posebne določbe za posredno ali neposredno upravljanje
Člen 60
Sodelovanje najbolj oddaljenih regij
1. Kadar se del ali cela komponenta 3 programa Interreg po posvetovanju z ustreznimi deležniki izvaja s posrednim upravljanjem v skladu s točko (b) ali (c) člena 53(3), se naloge izvrševanja zaupajo enemu od organov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], zlasti takemu organu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg. [Sprememba 197]
2. V skladu s točko (c) člena 154(6) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] se Komisija lahko odloči, da ne bo zahtevala predhodne ocene, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4 tega člena, če je opravljanje nalog izvrševanja proračuna iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] zaupano organu upravljanja za program Interreg za najbolj oddaljene regije, določene v skladu s členom 37(1) te uredbe in v skladu s členom 65 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
3. Kadar so naloge izvrševanja proračuna v skladu s [točko (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe [FR-Omnibus] zaupane organizaciji države članice, se uporabi člen [157] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus].
4. Kadar program ali ukrep, ki ga sofinancira en ali več zunanjih instrumentov financiranja, izvaja tretja država, partnerska država, ČDO ali kateri koli drugi organi, našteti v [točki (c) prvega pododstavka člena 62(1)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] ali navedeni v Uredbi (EU) [NDICI] ali Sklepu Sveta [sklep o ČDO] ali obeh, se uporabljajo ustrezna pravila iz teh instrumentov, zlasti poglavja I, III in V naslova II Uredbe (EU) [NDICI].
Člen 61
Medregionalne naložbe v inovacije
Na pobudo Komisije se lahko sredstva ESRR uporabijo za podporo medregionalnih naložb v inovacije, kot je določeno v točki 5 člena 3, ki združujejo raziskovalce, podjetja, civilno družbo in javne uprave, vključene v strategije pametne specializacije, opredeljene na nacionalni ali regionalni ravni. [Sprememba 198]
Člen 61a
Izvzetje iz obveznosti poročanja v skladu s členom 108(3) PDEU
Komisija lahko izjavi, da je pomoč za projekte, ki jih podpira EU v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, združljiva z notranjim trgom in zanjo ne veljajo zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) PDEU. [Sprememba 199]
POGLAVJE X
Končne določbe
Člen 62
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 16(6) se prenese na Komisijo od [en dan po objavi = datum začetka veljavnosti] do 31. decembra 2027.
3. Prenos pooblastila iz člena 16(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Odločitev začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].
Člen 63
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom [108(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 64
Prehodne določbe
Uredba (EU) št. 1299/2013 ali kateri koli akt, sprejet na njeni podlagi, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki jih v programskem obdobju 2014–2020 podpira ESRR .
Člen 65
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 116.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 137.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(4) [Sklic]
(5) [Sklic]
(6) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017) 0 534 final z dne 20.9.2017).
(7) Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).
(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij„Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“– COM(2017) 376 final, 18.7.2017.
(9) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(10) Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L xx, str. y).
(11) Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (UL L xx, str. y).
(12) Sklep Sveta (EU) XXX o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (UL L xx, str. y).
(13) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(14) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017) 0 623 final, 24.10.2017).
(15) Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
(16) Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
(17) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 481/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti izdatkov za programe sodelovanja (UL L 138, 13.5.2014, str. 45).
(18) [Sklic]
(19) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(20) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(21) Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).
(22) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(23) Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
(24) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
PRILOGA
PREDLOGA ZA PROGRAME INTERREG
|
CCI |
[15 znakov] |
|
Naslov |
[255] |
|
Različica |
|
|
Prvo leto |
[4] |
|
Zadnje leto |
[4] |
|
Upravičen od |
|
|
Upravičen do |
|
|
Številka odločitve Komisije |
|
|
Datum odločitve Komisije |
|
|
Številka odločitve o spremembi programa |
[20] |
|
Datum začetka veljavnosti odločitve o spremembi programa |
|
|
Regije na ravni NUTS, ki so zajete v programu |
|
|
Komponenta programa Interreg |
|
1. Strategija programa: glavni razvojni izzivi in odzivi politik
|
1.1. |
Programsko območje (se ne zahteva za komponento 4 programov Interreg)
Sklic: člen 17(4)(a), člen 17(9)(a)
|
|
1.2. |
Povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer upoštevajo ekonomska, socialna in teritorialna neskladja, skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore, spoznanja iz izkušenj v preteklosti ter makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, kadar celotno programsko območje ali del njega spada na področje uporabe enega ali več strategij
Sklic: člen 17(4)(b), člen 17(9)(b)
|
|
1.3. |
Utemeljitev za izbrane cilje politike in specifične cilje programa Interreg, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezave v čezmejni infrastrukturi
Sklic: člen 17(4)(c) Tabela 1
|
2. Prednostna naloga [300]
Sklic: člen 17(4)(d) in (e)
2.1. Naziv prednostne naloge (ponovi se za vsako prednostno nalogo)
Sklic: člen 17(4)(d)
|
Besedilno polje: [300] |
|
|
2.1.1. |
Specifični cilj (ponovi se za vsak izbran specifični cilj, za prednostne naloge, ki niso tehnična pomoč)
Sklic: člen 17(4)(e) |
|
2.1.2 |
Povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kjer je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene
Sklic: člen 17(4)(e)(i), člen 17(9)(c)(ii)
Seznam načrtovanih operacij strateškega pomena
Za komponento 4 programov Interreg: Referenčni člen 17(9)(c)(i) Opredelitev enega upravičenca ali omejen seznam upravičencev ter postopek odobritve
|
2.1.3 Kazalniki
Sklic: člen 17(4)(e)(ii), člen 17(9)(c)(iii)
Tabela 2: Kazalniki izložkov
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj |
ID [5] |
Kazalnik |
Merska enota [255] |
Mejnik (2024) [200] |
Končna ciljna vrednost (2029) [200] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 3: Kazalniki rezultatov
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj |
ID |
Kazalnik |
Merska enota |
Izhodišče |
Referenčno leto |
Končna ciljna vrednost (2029) |
Vir podatkov |
Opombe |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2.1.4 Glavne ciljne skupine
Sklic: člen 17(4)(e)(iii), člen 17(9)(c)(iv)
|
Besedilno polje [7 000 ] |
2.1.5 Posebna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji
Sklic: člen 17(4)(e)(iv)
|
Besedilno polje [7 000 ] |
2.1.6 Načrtovana uporaba finančnih instrumentov
Sklic: člen 17(4)(e)(v)
|
Besedilno polje [7 000 ] |
2.1.7 Okvirna razčlenitev virov programov EU po vrsti intervencije
Sklic: člen 17(4)(e)(vi), člen 17(9)(c)(v)
Tabela 4: Razsežnost 1 – področje intervencije
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
Tabela 5: Razsežnost 2 – oblika financiranja
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
Tabela 6: Razsežnost 3 – mehanizem za ozemeljsko izvrševanje in ozemeljski pristop
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
2.T. Prednostna naloga „tehnična pomoč“
Sklic: člen 17(4)(f) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju
|
Besedilno polje [8 000 ] |
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
3. Finančni načrt
Sklic: člen 17(4)(g)
3.1 Finančna sredstva po letih
Sklic: člen 17(4)(g)(i), člen 17(5)(a)(i)-(iv)
Tabela 7
|
Sklad |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
Skupaj |
|
ESRR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IPA III CBC (1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sosedski programi CBC (2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IPA III (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NDICI (4) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OCTP Grenlandija (5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OCTP (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
skladi Interreg (7) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2 Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje
Sklic: člen 17(4)(g)(ii), člen 17(5)(a)(i)–(iv), člen 17(5)(b)
Tabela 8 (*1)
|
Cilj politike št. ali TP |
Prednostna naloga |
Sklad (kakor je ustrezno) |
Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna) |
Prispevek EU (a) |
Nacionalni prispevek (b)=(c)+(d) |
Okvirna razčlenitev ustreznega nacionalnega prispevka |
Skupaj (e)=(a)+(b) |
Stopnja sofinanciranja (f)=(a)/(e) |
Prispevek tretjih držav ( v vednost) |
|
|
Nacionalni javni prispevek (c) |
Nacionalni zasebni prispevek (d) |
|||||||||
|
|
Prednostna naloga 1 |
ESRR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IPA III CBC (8) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
Sosedski programi CBC (9) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
IPA III (10) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
NDICI (11) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
OCTP Grenlandija (12) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
OCTP (13) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
skladi Interreg (14) |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
Prednostna naloga 2 |
(skladi isti kot zgorauj) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
Vsi skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ESRR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IPA III CBC |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sosedski programi CBC |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IPA III |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NDICI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OCTP Grenlandija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OCTP |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
skladi Interreg |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
Vsi skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
4. Ukrepi, sprejeti za vključitev ustreznih partnerjev v pripravo programa Interreg ter vloga teh partnerjev v programu pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju
Sklic: člen 17(4)(h)
|
Besedilno polje [10 000 ] |
5. Predvideni pristop h komuniciranju in prepoznavnosti programa Interreg, vključno s predvidenim proračunom
Sklic: člen 17(4)(i)
|
Besedilno polje [10 000 ] |
6. Izvedbene določbe
6.1. Organi, pristojni za program
Sklic: člen 17(7)(a)
Tabela 10
|
Organi, pristojni za program |
Ime institucije [255] |
Ime kontaktne osebe [200] |
E-naslov [200] |
|
Organ upravljanja |
|
|
|
|
Nacionalni organ (za programe s sodelujočimi tretjimi državami, kadar je ustrezno) |
|
|
|
|
Revizijski organ |
|
|
|
|
Skupina revizorjev (za programe s sodelujočimi tretjimi državami, kadar je ustrezno) |
|
|
|
|
Organ, kateremu Komisija nakazuje izplačila |
|
|
|
6.2. Postopek za ustanovitev skupnega sekretariata
Sklic: člen 17(7)(b)
|
Besedilno polje [3 500 ] |
6.3 Porazdelitev odgovornosti med sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje in partnerske države ter ČDO, pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija
Sklic: člen 17(7)(c)
|
Besedilno polje [10 500 ] |
(1) Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(2) Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(3) Komponenti 2 in 4
(4) Komponenti 2 in 4
(5) Komponenti 2 in 4
(6) Komponenti 3 in 4
(7) ESRR, IPA III, NDICI ali OCTP, kadar je pomoč nakazana kot enotni znesek v okviru komponent 2 in 4
(8) Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(9) Komponenta 1, zunanje čezmejno sodelovanje
(10) Komponenti 2 in 4
(11) Komponenti 2 in 4
(12) Komponenti 2 in 4
(13) Komponenti 3 in 4
(14) ESRR, IPA III, NDICI ali OCTP, kadar je pomoč nakazana kot enotni znesek v okviru komponent 2 in 4
(*1) Pred vmesnim pregledom ta tabela vključuje samo zneske za leta od 2021 do 2025
DODATKI
|
— |
Zemljevid programskega območja |
|
— |
Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj |
|
— |
Financiranje, ki ni povezano s stroški |
|
Dodatek 1: |
Zemljevid programskega območja |
|
Dodatek 2: |
Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj |
Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(člen 88 uredbe o skupnih določbah)
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
A. Povzetek glavnih elementov
|
Prednostna naloga |
Sklad |
Ocenjeni delež skupnih dodeljenih finančnih sredstev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena) |
Vrste operacij |
Ustrezna imena kazalnikov |
Merska enota za kazalnik |
Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje) |
Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje |
||
|
|
|
|
Koda |
Opis |
Koda |
Opis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?
Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja:Vrste operacij:
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
C: Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
|
1. |
Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).
|
|
2. |
Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.
|
|
3. |
Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.
|
|
4. |
Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni izdatki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.
|
|
5. |
Ocena revizijskega organa v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.
|
Dodatek 3: Financiranje, ki ni povezano s stroški
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(člen 89 uredbe o skupnih določbah)
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
A. Povzetek glavnih elementov
|
Prednostna naloga |
Sklad |
Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški |
Vrste operacij |
Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči |
Ustrezna imena kazalnikov |
Merska enota za kazalnik |
|
|
|
|
|
|
|
Koda |
Opis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupni kriti znesek |
|
|
|
|
|
|
|
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Vrste operacij:
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Vmesni rezultati |
Datum |
Zneski |
||||||||
|
|
|
|
|||||||||
|
|
|
|
|||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
Navedite organe, odgovorne za te ureditve. |
|
||||||||||
(1) Za eno vrsto operacije je možnih več dopolnjujočih se kazalnikov (na primer en kazalnik učinka in en kazalnik rezultatov). V teh primerih je treba za vsak kazalnik izpolniti polja 1.3 do 1.11 obrazca.
Sreda, 27. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/309 |
P8_TA(2019)0295
Viri za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2019)0055 – C8-0041/2019 – 2019/0027(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/32)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0055), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0041/2019), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. marca 2019 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0085/2019), |
|
A. |
ker je zaradi nujnosti utemeljeno, da se glasuje pred iztekom roka osmih tednov, kakor je določeno v členu 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P8_TC1-COD(2019)0027
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/711.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/310 |
P8_TA(2019)0296
Splošni režim za trošarino *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Sveta o določitvi splošnega režima za trošarino (prenovitev) (COM(2018)0346 – C8-0381/2018 – 2018/0176(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – prenovitev)
(2021/C 108/33)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0346), |
|
— |
ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0381/2018), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (1), |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 22. februarja 2019, naslovljenega na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju členov 104 in 78c Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0117/2019), |
|
A. |
ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb; |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; |
|
2. |
poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/311 |
P8_TA(2019)0297
Izdelki, upravičeni do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Sklepa št. 940/2014/EU glede izdelkov, upravičenih do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin (COM(2018)0825 – C8-0034/2019 – 2018/0417(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2021/C 108/34)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0825), |
|
— |
ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0034/2019), |
|
— |
ob upoštevanju člena 78c Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0112/2019), |
|
1. |
odobri predlog Komisije; |
|
2. |
poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/312 |
P8_TA(2019)0298
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018)0460 – C8-0275/2018 – 2018/0243(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/35)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0460), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209, 212 in 322(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0275/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 13. decembra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018 (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj v skladu s členom 55 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 45, 4.2.2019, str. 1.
P8_TC1-COD(2018)0243
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209 in 212 ter člena 322(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Splošni cilj programa „instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: instrument) bi moralo biti zagotavljanje finančnega okvira za podpiranje spoštovanja in spodbujanje spodbujanja vrednot , načel in temeljnih interesov Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali v skladu s cilji in načela načeli zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). [Sprememba 1] |
|
(2) |
V skladu s členom 21 PEU si Unija prizadeva za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in njihovo usklajenost z njenimi drugimi politikami ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov. Širok nabor dejavnosti, ki jih omogoča ta uredba, bi moral prispevati k izpolnjevanju ciljev, določenih v navedenem členu PEU. |
|
(2a) |
V skladu s členom 21 PEU mora izvajanje te uredbe temeljiti na načelih zunanjega delovanja Unije, in sicer na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Namen te uredbe je prispevati k doseganju ciljev zunanjega delovanja Unije, tudi politik Unije, ki so povezane s človekovimi pravicami, in ciljev, opredeljenih v strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo. Ukrepi Unije bi morali spodbujati spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic. [Sprememba 2] |
|
(3) |
V skladu s členom 8 PEU uniji Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da bi vzpostavila območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. Ta uredba bi morala prispevati k temu cilju. |
|
(3a) |
Unija in države članice bi morale v skladu s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podpirati sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju kulture. Uredba bi morala prispevati k izpolnjevanju ciljev iz navedenega člena. [Sprememba 3] |
|
(4) |
Glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, kot je določen v členu 208 PDEU , je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja prispeva tudi k ciljem zunanjega delovanja Unije, zlasti k spodbujanju trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s poglavitnim ciljem izkoreninjenja revščine, kot je določeno v členu 21(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije PEU, ter k ohranjanju trajnega miru, preprečevanju sporov in krepitvi mednarodne varnosti, kot je določeno v členu 21(2)(c) PEU . [Sprememba 4] |
|
(5) |
Unija zagotavlja skladnost politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU. Unija bi morala upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju, kar bo ključni element strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015 (5). Za zagotavljanje skladnosti politike za trajnostni razvoj, kot se odraža v Agendi 2030, je potrebno upoštevanje učinka vseh politik na trajnostni razvoj na vseh ravneh – na nacionalni ravni, znotraj Unije, v drugih državah in na svetovni ravni. Politike Unije in držav članic o razvojnem sodelovanju, bi se morale medsebojno dopolnjevati in krepiti. [Sprememba 5] |
|
(6) |
Ta instrument določa ukrepe za podporo teh ciljev in politik zunanjega delovanja ter temelji na ukrepih, ki so se prej podpirali na podlagi Uredbe (EU) št. 233/2014 (6); notranjega sporazuma o 11. Evropskem razvojnem skladu (7) in njegove izvedbene uredbe (8); Uredbe (EU) št. 232/2014 (9); Uredbe (EU) št. 230/2014 (10); Uredbe (EU) št. 235/2014 (11); Uredbe (EU) št. 234/2014 (12); Uredbe (Euratom) št. 237/2014 (13); Uredbe (EU) št. 236/2014 (14); Sklepa št. 466/2014/EU; Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009 (15) in Uredbe (EU) št. 2017/1601 (16). |
|
(7) |
Svetovni okvir za delovanje je uresničevanje na pravilih in vrednotah temelječe svetovne ureditve, katere ključno načelo je večstranskost in v središču katere so Združeni narodi. Skupaj s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah (17) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) in akcijsko agendo iz Adis Abebe (18) je Agenda 2030 odziv mednarodne skupnosti na svetovne izzive in trende v zvezi s trajnostnim razvojem. Agenda 2030 temelji na ciljih trajnostnega razvoja ter je okvir s preoblikovalno močjo za izkoreninjenje revščine,in doseganje trajnostnega razvoja na svetovni ravni ter spodbujanje miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb, skupaj z bojem proti podnebnim spremembam ter prizadevanjem za ohranitev oceanov in gozdov . Njeno področje uporabe je univerzalno in zagotavlja celovit skupni okvir za delovanje, ki se uporablja tako za Unijo in njene države članice kot njene partnerje. Zagotavlja ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi , kulturnimi, izobraževalnimi in okoljskimi razsežnostmi trajnostnega razvoja, pri čemer priznava bistvene medsebojne povezave med njegovimi cilji. Cilj Agende 2030 je, da se nihče ne prezre in da je treba najprej doseči tiste, ki so najbolj prikrajšani . Izvajanje Agende 2030 bo tesno usklajeno z drugimi ustreznimi mednarodnimi zavezami Unije. Pri ukrepih Ukrepi , ki se izvajajo v okviru te uredbe, bi morala biti posebna pozornost namenjena medsebojnim povezavam med cilji morali temeljiti na načelih in ciljih iz Agende 2030, Pariškega sporazuma in akcijske agende iz Adis Abebe ter prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja , pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti medsebojnim povezavam med njimi in celostnimi ukrepi, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev , ne da bi pri tem ogrožali druge cilje . [Sprememba 6] |
|
(8) |
Izvajanje Uporaba te uredbe bi moralo morala temeljiti na petih prednostnih nalogah, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija) (19), ki je bila predstavljena 19. junija 2016 in predstavlja vizijo Unije ter okvir za povezano in odgovorno zunanje ukrepanje v sodelovanju s partnerji, pri katerem bi Unija uveljavila svoje vrednote in interese. Unija bi morala okrepiti partnerstva ter spodbujati dialog o politikah in skupne odzive na izzive svetovnega pomena. Njeno delovanje bi moralo podpirati vse vidike temeljnih interesov , načel in vrednot Unije, vključno s spodbujanjem demokracije in človekovih pravic, prispevanjem k izkoreninjenju revščine, z ohranjanjem miru, preprečevanjem konfliktov, mediacijo in obnovo po konfliktu, pri čemer bi bile na vseh ravneh vključene ženske, zagotavljanjem jedrske varnosti, krepitvijo mednarodne varnosti, bojem proti temeljnim vzrokom obravnavanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter pomočjo prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, zagotavljanjem pogojev za oblikovanje mednarodnega pravnega okvira za zaščito oseb, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, spodbujanjem vključujočega kakovostnega izobraževanja, podporo pravični, trajnostni trgovinski politiki, gospodarski diplomaciji in gospodarskemu sodelovanju ki temelji na pravilih in vrednotah, kot orodju za razvoj ter izboljšanje pravne države in človekovih pravic, gospodarsko in kulturno diplomacijo in gospodarskim sodelovanjem , spodbujanjem digitalnih rešitev in tehnologij , varstvom kulturne dediščine, zlasti na konfliktnih območjih, obravnavanjem groženj javnemu zdravju ter spodbujanjem mednarodne razsežnosti politik Unije. Za spodbujanje svojih temeljnih interesov , načel in vrednot bi morala Unija upoštevati in spodbujati načela spoštovanja visokih socialnih , delovnih in okoljskih standardov, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, pravne države, mednarodnega prava , tudi spoštovanja humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. [Sprememba 7] |
|
(9) |
Novo Evropsko soglasje Uporaba te uredbe bi morala temeljiti tudi na Evropskem soglasju o razvoju (v nadaljnjem besedilu: soglasje) (20), ki je bilo podpisano 7. junija 2017, in ki določa okvir za skupen pristop k razvojnemu sodelovanju Unije in njenih držav članic za izvajanje Agende 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe. V središču politike razvojnega sodelovanja so Izvajanje te uredbe bi morali podpreti izkoreninjenje revščine, boj proti diskriminaciji in neenakostim, načelo, da se nihče ne prezre, varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in krepitev odpornosti. [Sprememba 8] |
|
(9a) |
Poleg Agende 2030 OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, akcijske agende iz Adis Abebe, Globalne strategije EU, Evropskega soglasja o razvoju ter Evropske sosedske politike, ki sestavljajo primarni politični okvir, bi moralo izvajanje te uredbe temeljiti tudi na naslednjih dokumentih in njihovih prihodnjih spremembah:
|
|
(10) |
Za izvajanje novega mednarodnega okvira, vzpostavljenega z Agendo 2030, globalno strategijo in soglasjem, bi moral biti cilj te uredbe izboljšanje skladnosti in zagotavljanje uspešnosti zunanjega delovanja Unije z usmerjanjem njenih prizadevanj prek usklajenega instrumenta za boljše izvajanje različnih politik zunanjega delovanja. |
|
(11) |
V skladu z globalno strategijo in Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetim 18. marca 2015 (21), bi bilo treba priznati potrebo po prehodu z odzivanja na krize in njihovega obvladovanja na bolj strukturiran, preventiven dolgoročni pristop, ki učinkoviteje obravnava primere nestabilnosti, naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter dolgotrajne krize. Potrebni so večji poudarek in skupni pristopi glede zmanjševanja, preprečevanja in omejevanja tveganj ter pripravljenosti nanje, hkrati pa tudi nadaljnja prizadevanja za izboljšanje hitrega odzivanja in trajnega okrevanja. Ta uredba bi torej morala prispevati h krepitvi odpornosti ter povezovanju humanitarne pomoči in razvojnega delovanja zlasti prek ukrepov hitrega odzivanja ter ustreznih geografskih in tematskih programov, pri čemer bi morala zagotavljati ustrezno predvidljivost, preglednost in odgovornost, pa tudi skladnost, doslednost in dopolnjevanje s humanitarno pomočjo ter popolno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, ne da bi bila pri tem ogrožena dostava humanitarne pomoči, v skladu z načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti v nujnih razmerah in obdobju, ki jim sledi . [Sprememba 10] |
|
(12) |
V skladu z mednarodnimi zavezami Unije na področju razvojne učinkovitosti, sprejetimi leta 2011 v Busanu in ponovno potrjenimi na forumu na visoki ravni leta 2016 v Nairobiju ter na katere je bilo opozorjeno v soglasju, bi bilo treba morala Unija v okviru razvojnega sodelovanja Unije svoje uradne razvojne pomoči in pri vseh oblikah pomoči uporabljati načela uspešnosti razvoja, med drugim prevzemanje odgovornosti držav v razvoju za razvojne prednostne naloge, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva ter vzajemno preglednost in odgovornost , pa tudi načela skladnosti in harmonizacije . [Sprememba 11] |
|
(13) |
V skladu s cilji trajnostnega razvoja naj bi ta uredba prispevala k okrepljenemu spremljanju in poročanju s poudarkom na rezultatih, ki vključujejo izložke, izide in učinke v partnerskih državah, ki prejemajo zunanjo finančno pomoč Unije. Zlasti bi se moralo , kot je bilo dogovorjeno v soglasju, pričakuje, da se bo pričakuje, da se bo iz ukrepov na podlagi te uredbe prispevalo vsaj 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, za socialno vključevanje in človekov razvoj, vključno z enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk s poudarkom na osnovnih socialnih storitvah, kot so zdravstvo, izobraževanje, prehrana, voda, sanitarna oskrba in higiena ter socialno varstvo, zlasti za najbolj marginalizirane, ob upoštevanju enakosti spolov, opolnomočenja žensk in pravic otrok kot horizontalnih vprašanj . [Sprememba 12] |
|
(14) |
Kadar je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate Komisija bi morala za povečanje dejanske odgovornosti in preglednosti proračuna Unije vzpostaviti jasne mehanizme spremljanja in vrednotenja, da bi zagotovila učinkovito oceno napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe. Rezultate zunanjega delovanja Unije bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate. Komisija bi morala redno spremljati svoje ukrepe in pregledati napredek ter objaviti rezultate, zlasti v obliki letnega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 13] |
|
(15) |
Ta uredba bi morala prispevati k skupnemu cilju Unije, da bo zagotovila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka kot uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030. Ta zaveza bi morala temeljiti na jasnem načrtu za Unijo in njene države članice za določitev rokov in načinov za njegovo uresničitev. V tem smislu bi moralo vsaj 92 95 % finančnih sredstev na podlagi te uredbe prispevati k ukrepom, zasnovanim tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. [Sprememba 14] |
|
(16) |
Da bi zagotovili sredstva tam, kjer so najbolj potrebna, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v nestabilnih razmerah in konfliktih, bi morala ta uredba v obdobju izvajanja Agende 2030 prispevati k doseganju skupnega cilja 0,20 % bruto nacionalnega dohodka Unije za najmanj razvite države. Ta zaveza bi morala temeljiti na jasnem načrtu za EU in njene države članice za določitev rokov in načinov za njegovo uresničitev. [Sprememba 15] |
|
(16a) |
V skladu z obstoječimi zavezami v akcijskem načrtu EU za enakost spolov II bi moralo imeti najmanj 85 % geografskih in tematskih programov, financiranih v okviru uradne razvojne pomoči, za glavni ali pomemben cilj enakost spolov, kot je določil odbor DAC pri OECD. Obvezen pregled porabe bi moral zagotoviti, da bo imel znaten delež teh programov za glavni cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet. [Sprememba 16] |
|
(16b) |
Ta uredba bi morala posebno pozornost nameniti otrokom in mladim kot tistim, ki prispevajo k uresničenju Agende 2030. Pri zunanjem delovanju Unije na podlagi te uredbe bi se morala posebna pozornost nameniti njihovim potrebam in opolnomočenju, pri čemer se bo prispevalo k uresničevanju njihovega potenciala kot ključnih akterjev sprememb z vlaganjem v človekov razvoj in socialno vključevanje. [Sprememba 17] |
|
(16c) |
Prebivalci držav podsaharske Afrike so predvsem mladostniki in mladi. Vsaka država bi morala sama odločati o svoji demografski politiki. Vendar pa bi bilo treba demografsko dinamiko obravnavati na celovit način, da se zagotovi, da bodo lahko sedanje in prihodnje generacije v celoti dosegle svoj potencial na trajnosten način. [Sprememba 18] |
|
(17) |
Ta uredba bi morala odražati dejstvo, da se je na strateške prioritete treba osredotočiti tako geografsko (evropsko sosedstvo in Afrika ter države, ki so ranljive in potrebujejo največ pomoči , zlasti najmanj razvite države ) kot tudi tematsko ( trajnostni razvoj, izkoreninjenje revščine, demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, varnost, varne, urejene in zakonite migracije, podnebne spremembe in človekove pravice zmanjšanje neenakosti, enakost spolov, obravnavanje degradacije okolja in podnebnih sprememb ter groženj za svetovno javno zdravje ). [Sprememba 19] |
|
(17a) |
Ta uredba bi morala prispevati k vzpostavitvi državne in družbene odpornosti na področju svetovnega javnega zdravja z obravnavanjem tveganj za svetovno javno zdravje, okrepitvijo zdravstvenih sistemov, uresničitvijo splošnega zdravstvenega varstva, preprečevanjem nalezljivih boleznih in bojem proti njim ter pomočjo pri zagotavljanju dostopnih zdravil in cepiv za vse. [Sprememba 20] |
|
(18) |
S to uredbo Z uporabo te uredbe bi bilo treba ohranjati in izboljšati posebne odnose s sosednjimi državami Unije v skladu s členom 8 PEU. Ta uredba bi morala prispevati h krepitvi odpornosti držav in družb v sosedstvu Unije v skladu z zavezo iz globalne strategije. Morala bi podpirati izvajanje evropske sosedske politike, kakor je bila revidirana leta 2015, in izvajanje regionalnih okvirov sodelovanja, kot so programi za čezmejno sodelovanje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij in politik ter strategij in politik za morske bazene v vzhodnem in južnem sosedstvu, vključno s severno razsežnostjo in črnomorskim regionalnim sodelovanjem . Vse te pobude nudijo dodatne politične okvire za poglobitev odnosov s partnerskimi državami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti. [Sprememba 21] |
|
(19) |
Evropska sosedska politika, kakor je bila revidirana leta 2015 (22) , si prizadeva za si prizadeva za krepitev demokracije, spodbujanje človekovih pravic in spoštovanje pravne države, stabilizacijo sosednjih držav in krepitev odpornosti, zlasti s spodbujanjem gospodarskega razvoja političnih, gospodarskih in družbenih reform , kot glavnih političnih prednostnih nalog Unije. Da bi se dosegli njegovi cilji , bi se moralo izvajanje revidirane evropske sosedske politike, se ta osredotoča na štiri prek te uredbe osredotočiti na naslednja prednostna področja: dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice, s posebnim poudarkom na nadaljnjem povezovanju s civilno družbo; gospodarski družbeno-gospodarski razvoj , vključno z bojem proti brezposelnosti mladih, pa tudi izobraževalno in okoljsko trajnostjo ; varnost; migracije in mobilnost, vključno z odpravljanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter zagotavljanjem podpore prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z večjim migracijskim pritiskom. S to uredbo bi bilo treba podpirati izvajanje pridružitvenih sporazumov Unije ter poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z državami v sosedstvu . Razlikovanje in večja vzajemna odgovornost sta zaščitni znak evropske sosedske politike, ob upoštevanju različnih stopenj sodelovanja ter interesov vsake posamezne države glede značilnosti in poudarka njenega partnerstva z Unijo. Pristop, ki temelji na uspešnosti, je eno ključnih načel evropske sosedske politike. V primeru hudega ali vztrajnega propadanja demokracije v kateri od partnerskih držav bi bilo treba podporo preklicati. Financiranje sosedstva je eden ključnih vzvodov za obravnavanje skupnih izzivov, kot so nedovoljene migracije in podnebne spremembe, ter širjenje blaginje, varnosti in stabilnosti z gospodarskim razvojem in boljšim upravljanjem. Izboljšati bi bilo treba prepoznavnost pomoči Unije na področju sosedstva. [Sprememba 22] |
|
(20) |
Ta uredba bi morala podpirati vzpostavitev posodobljenega pridružitvenega sporazuma z državami iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: AKP) ter EU in njenim partnerjem iz AKP omogočati nadaljnji razvoj močnega zavezništva na področju ključnih in skupnih globalnih izzivov. Natančneje, ta uredba bi morala podpirati nadaljevanje vzpostavljenega sodelovanja med Unijo in Afriško unijo, v skladu s skupno strategijo Afrike in EU, vključno s sodelovanjem Afrike in Unije za spodbujanje pravic otrok ter opolnomočenje mladih v Evropi in Afriki, ter graditi na prihodnjem sporazumu med EU in AKP po letu 2020, tudi prek kontinentalnega pristopa do Afrike in vzajemno koristnega partnerstva enakopravnih partnerjev med Unijo in Afriko . [Sprememba 23] |
|
(20a) |
Ta uredba bi morala prispevati tudi k vidikom zunanjih odnosov Unije, povezanim s trgovino, kot so sodelovanje s tretjimi državami v zvezi s primerno skrbnostjo v oskrbovalni verigi za kositer, tantal in zlato, proces Kimberley, trajnostni sporazum, izvajanje obvez iz Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (23) (uredba o GSP), sodelovanje v okviru izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) ter pobude v okviru pomoči za trgovino, da bi se zagotovila skladnost in vzajemna podpora med trgovinsko politiko Unije ter razvojnimi cilji in ukrepi. [Sprememba 24] |
|
(21) |
Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje, in sicer instrumenta za predpristopno pomoč III (24), instrumenta za humanitarno pomoč (25), Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (26), evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki bo dopolnjeval instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom (27), skupne zunanje in varnostne politike in na novo predlaganega evropskega mirovnega instrumenta, (28) ki se financira zunaj proračuna EU, ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije , vključno s skrbniškimi skladi ter politikami in programi držav članic EU . To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Sprememba 25] |
|
(22) |
Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus in Ustvarjalna Evropa , ki bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu:uredba Erasmus) (29) in Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Ustvarjalna Evropa) (30). [Sprememba 26] |
|
(22a) |
Mednarodno razsežnost programa Erasmus+ bi bilo treba okrepiti z namenom povečanja priložnosti za mobilnost in sodelovanje posameznikov in organizacij iz manj razvitih držav sveta, da bi podprli gradnjo zmogljivosti v tretjih državah, razvoj spretnosti, medosebne izmenjave, pri tem pa zagotovili več priložnosti za sodelovanje in mobilnost z razvitimi državami in državami v vzponu. [Sprememba 27] |
|
(22b) |
Glede na pomen obravnavanja izobraževanja in kulture v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in strategijo EU za mednarodne kulturne odnose bi morala ta uredba prispevati k zagotavljanju vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja, spodbujanju priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse in krepitvi mednarodnih kulturnih odnosov ter priznati vlogo kulture pri spodbujanju evropskih vrednot prek namenskih in ciljno usmerjenih ukrepov, ki naj bi jasno vplivali na vlogo Unije na svetovnem prizorišču. [Sprememba 28] |
|
(23) |
Glavni pristop za ukrepe, ki se financirajo v okviru te uredbe, bi moral biti v okviru geografskih programov, da se kar najbolj poveča učinek pomoči Unije in da se delovanje Unije približa partnerskim državam in njihovemu prebivalstvu , s podpiranjem tematskih prednostnih nalog, kot so človekove pravice, civilna družba in trajnost . Cilji iz geografskih in tematskih programov bi morali biti medsebojno usklajeni in povezani ter dopolnjeni s tematskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja, kjer . Če je to ustrezno, bi bilo treba ta splošni pristop dopolniti s tematskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja. Zagotavljati bi bilo treba učinkovito dopolnjevanje med geografskimi in tematskimi programi in ukrepi ter programi in ukrepi hitrega odzivanja. Zaradi upoštevanja posebnosti vsakega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, da se z določitvijo strategije Unije, prednostnih področij, podrobnih ciljev, pričakovanih rezultatov, posebnih kazalnikov uspešnosti in posebne finančne dodelitve za vsak program dopolnijo določbe te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (31) . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 29] |
|
(24) |
V skladu s soglasjem bi morale Unija in njene države članice izboljšati skupno pripravo programov, da bi povečale svoj kolektivni učinek z združevanjem sredstev in zmogljivosti. Skupna priprava programov bi morala temeljiti na prizadevanjih, prevzemanju lastništva in odgovornosti partnerskih držav. Unija in države članice bi si morale prizadevati za podporo partnerskim državam prek skupnega izvajanja skupne uporabe , če je ustrezno. Skupna uporaba bi morala biti vključujoča in odprta za vse partnerje Unije, ki se strinjajo s skupno vizijo in lahko k njej prispevajo, vključno z agencijami držav članic in njihovimi razvojnimi finančnimi institucijami, lokalnimi organi, zasebnim sektorjem, civilno družbo in akademskim svetom. [Sprememba 30] |
|
(24a) |
V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države v kateri od partnerskih držav se lahko podpora prek delegiranega akta delno ali v celoti prekliče. Komisija bi morala pri sprejemanju odločitev ustrezno upoštevati zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 31] |
|
(24b) |
Ta uredba bi morala ponovno potrditi jedrsko varnost kot pomemben del zunanjega delovanja Unije in olajšati doseganje ciljev glede sodelovanja, določenih v Uredbi (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (32) (v nadaljnjem besedilu: uredba EINS). Zato bi bilo treba v primeru, kadar partnerska država vztrajno ne izpolnjuje osnovnih standardov jedrske varnosti, kot so določbe ustreznih mednarodnih konvencij v okviru IAEA, Konvencije iz Espooja in Aarhuške konvencije ter njunih poznejših sprememb, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in njenih dodatnih protokolov, zavez glede izvajanja izrednih varnostnih pregledov in sorodnih ukrepov ter ciljev glede sodelovanja, določenih v uredbi EINS, znova razmisliti o pomoči za zadevno državo na podlagi te uredbe in jo morda v celoti ali delno ukiniti. [Sprememba 32] |
|
(25) |
Medtem ko bi se morale demokracija , človekove pravice in človekove pravice temeljne svoboščine , vključno z zaščito otrok, manjšin, invalidov in oseb LGBTI, pa tudi enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk in deklet , dosledno odražati in vključevati v celotnem obdobju izvajanja uporabe te uredbe, pa bi morale imeti pomoč Unije v okviru tematskih programov za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe – lokalni organi posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svojega globalnega značaja in neodvisnosti ukrepanja od soglasja vlad in javnih organov zadevnih tretjih držav. Unija bi morala pri tem namenjati posebno pozornost državam in nujnim primerom, kadar so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene in kadar je nespoštovanje teh pravic in svoboščin posebno izrazito in sistematično, pa tudi primerom, ko je ogrožen prostor civilne družbe. Pomoč Unije v skladu s to uredbo bi bilo treba oblikovati tako, da se omogočijo podpora in sodelovanje ter partnerstvo s civilno družbo o občutljivih vprašanjih ter vprašanjih človekovih pravic in demokracije, s čimer se zagotovita prožnost in potrebna odzivnost za obravnavanje spreminjajočih se razmer, potreb upravičencev ali kriznih obdobij ter se po potrebi prispeva k izgradnji zmogljivosti civilne družbe. V teh primerih bi morali biti prednostni politični nalogi spodbujanje spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanje sredstev za delovanje lokalni civilni družbi in drugim ustreznim deležnikom na področju človekovih pravic, da bi prispevali k delu, ki se opravlja v zelo težkih razmerah. Ta uredba bi morala tudi omogočati, da organizacije civilne družbe po potrebi hitro in učinkovito prejmejo manjša nepovratna sredstva, zlasti v najtežjih razmerah, kot so ranljivost, krize in napetosti med skupnostmi. [Sprememba 33] |
|
(25a) |
V skladu s členi 2, 3 in 21 PEU ter členom 8 PDEU bi moralo izvajanje te uredbe temeljiti na načelih enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet, cilj pa bi moral biti varovati in spodbujati pravice žensk v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov II, sklepi Sveta o ženskah, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018, Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope in ciljem 5 Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. [Sprememba 34] |
|
(25b) |
Ta uredba bi morala obravnavati in vključiti spodbujanje pravic žensk in enakost spolov po vsem svetu, tudi s podpiranjem organizacij, ki se ukvarjajo s spodbujanjem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic (dostop do kakovostnih in dostopnih informacij, izobraževanja in storitev) ter bojem proti nasilju na podlagi spola in diskriminaciji, pa tudi opredeljevanjem in obravnavanjem tesnih povezav med vprašanji miru, varnosti, razvoja in enakosti spolov. To delo bi moralo biti skladno z izvajanjem ustreznih mednarodnih in evropskih načel in konvencij ter ga spodbujati. [Sprememba 35] |
|
(26) |
Organizacije civilne družbe bi morale zajemati širok nabor akterjev z različnimi s številnimi vlogami in pooblastili, ki vključujejo vse nedržavne, neprofitne strukture, so nepristranske in nenasilne ter strukture, v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni , verski, okoljski ali ekonomski ali povezani z zahtevanjem odgovornosti od oblasti . Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju. Financiranje drugih organov in akterjev, ki s to uredbo niso izrecno izključeni, bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno za doseganje ciljev te uredbe. [Sprememba 36] |
|
(26a) |
Unija in njene države članice bi morale v skladu s soglasjem za razvoj spodbujati udeležbo organizacij civilne družbe in lokalnih organov pri prispevanju k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, tudi v sektorjih demokracije, pravne države, temeljnih svoboščin, človekovih pravic in socialne pravičnosti ter kot ponudnikov osnovnih socialnih storitev za prebivalstvo, ki jih najbolj potrebuje. Priznati bi morale različne vloge, ki jih imajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, slednji kot spodbujevalci teritorialnega pristopa k razvoju, vključno s postopki decentralizacije, udeležbo, nadzorom in odgovornostjo. Unija in njene države članice bi morale spodbujati prostor delovanja in ugodno okolje za organizacije civilne družbe ter dodatno podpreti krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih organov, da bi okrepile njihovo vlogo v procesu trajnostnega razvoja in spodbujale politični, socialni in ekonomski dialog, tudi s programi v zvezi z mehanizmi za spodbujanje razvoja civilne družbe. [Sprememba 37] |
|
(26b) |
Unija bi morala podpirati organizacije civilne družbe in spodbujati njihovo večjo strateško udeležbo v vseh zunanjih instrumentih in programih, vključno z geografskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja iz te uredbe, v skladu s sklepi Sveta z dne 15. oktobra 2012 z naslovom Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov. [Sprememba 38] |
|
(27) |
V tej uredbi so določena finančna sredstva za ta instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (33). |
|
(28) |
Z odražanjem pomembnosti obvladovanja podnebnih sprememb , varovanja okolja in boja proti izgubi biotske raznovrstnosti, v skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma , Konvencije o biološki raznovrstnosti in ciljev ZN za trajnostni razvoj OZN glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba prispevati k vključevanju podnebnih in okoljskih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja 25 % glede odhodkov proračuna Unije, namenjenih podpori podpiranju podnebnih ciljev in podpiranju ukrepov z jasnimi in opredeljivimi skupnimi koristmi za vse sektorje . Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru te uredbe 25 % 45 % skupnih finančnih sredstev prispevalo za podnebne cilje , upravljanje in varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in boj proti dezertifikaciji, pri čemer bi moralo biti 30 % vseh finančnih sredstev namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje . Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med izvajanjem uporabo te uredbe, skupni prispevek iz te uredbe pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. Ukrepi Unije na tem področju bi morali spodbujati spoštovanje Pariškega sporazuma in konvencij iz Ria, ne pa prispevati k degradaciji okolja ali povzročati škodo okolju ali podnebju. Pri ukrepih, ki prispevajo k doseganju cilja na področju podnebja, se poseben poudarek nameni podpori prilagajanju podnebnim spremembam v revnih, zelo ranljivih državah, upoštevati pa bi bilo treba povezavo med podnebjem, mirom in varnostjo, opolnomočenjem žensk in bojem proti revščini. Ta uredba bi morala prispevati k trajnostnemu upravljanju naravnih virov in spodbujati trajnostno in varno rudarjenje, upravljanje gozdov in kmetijstvo. [Sprememba 39] |
|
(29) |
Bistvenega pomena je, da se dodatno okrepi sodelovanje Sodelovanje na področju migracij s partnerskimi državami, s čimer bi se izkoristile dobro upravljane in zakonite migracije ter učinkovito obravnavale nedovoljene migracije lahko vodi k vzajemnim koristim zaradi urejenih, varnih in odgovornih migracij ter k učinkovitemu obravnavanju nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja . Tovrstno sodelovanje bi moralo prispevati k olajšanju varnih in zakonitih poti za migracije in azil, zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, sodelovanju z diasporami , krepitvi upravljanja meja in prizadevanjem v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini pri obravnavanju nedovoljenih migracij , trgovine z ljudmi in tihotapljenju tihotapljenja migrantov ter delu dela na področju varnega, dostojnega in trajnostnega vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, če je to ustrezno, na način, ki je občutljiv za konflikte, na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja ob polnem spoštovanju zavez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic v okviru mednarodnega prava in prava Unije . Zato bi moralo biti učinkovito sodelovanje tretjih držav z Unijo na tem področju sestavni del splošnih načel te uredbe. Med migracijsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja je pomembna večja skladnost, da se zagotovi, da razvojna pomoč partnerskim državam pomaga učinkoviteje upravljati migracije boriti se proti revščini in neenakosti, spodbujati pravice in svoboščine ter prispevati k urejenemu, varnemu in odgovornemu upravljanju migracij . Ta uredba bi morala prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu do migracij ter omogočati čim večje sinergije in zagotavljati potreben vzvod pozitiven vpliv migracij in mobilnosti na razvoj . [Sprememba 40] |
|
(30) |
Ta uredba bi morala Uniji omogočiti, da se odzove na izzive in priložnosti, povezane z migracijami, ter hkrati dopolnjevati migracijsko politiko in razvojno politiko Unije. V ta namen , za maksimiranje prispevka migracij k razvoju, in brez poseganja v nepredvidene okoliščine novo nastajajoče izzive ali nove potrebe naj bi se največ 10 % finančnih sredstev namenilo odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter podpiranju upravljanja okrepljenega prizadevanja za lajšanje varnih, urejenih, dovoljenih in odgovornih migracij ter izvajanja načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik in vodenja migracij, vključno z zaščito pravic beguncev in migrantov na podlagi mednarodnega prava in prava Unije v okviru ciljev te uredbe. Ta uredba bi morala prispevati tudi k obravnavanju pojava bega možganov ter pomagati nuditi pomoč razseljenim osebam in gostiteljskim skupnostim, zlasti z zagotavljanjem dostopa do osnovnih storitev in možnosti preživetja. [Sprememba 41] |
|
(30a) |
Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in storitve dokazano omogočajo trajnostni razvoj in vključujočo rast. Lahko so ključne za izboljšanje življenja državljanov tudi v najrevnejših državah, zlasti s krepitvijo vloge žensk in deklet, krepitvijo demokratičnega upravljanja in preglednosti ter spodbujanjem produktivnosti in ustvarjanja delovnih mest. Vendar pa povezljivost in cenovna dostopnost še vedno ostaja težava tako med regijami kot znotraj njih, saj med državami z visokim in nizkim dohodkom ter med mesti in podeželskimi območji obstajajo velike razlike. Zato bi morala ta uredba Uniji pomagati pri nadaljnjem vključevanju digitalizacije v razvojne politike Unije. [Sprememba 42] |
|
(30b) |
V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov 25. septembra 2015, je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb kot cilja trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja 16) in za doseganje drugih rezultatov razvojne politike. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16.a se izrecno poziva, naj se „tudi z mednarodnim sodelovanjem okrepijo zmogljivosti ustreznih državnih ustanov za preprečevanje nasilja in boj proti terorizmu in kriminalu na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju“. [Sprememba 43] |
|
(30c) |
V sporočilu glede srečanja na visoki ravni z dne 19. februarja 2016 je Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj posodobil smernice za poročanje o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti. Financiranje ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, se šteje za uradno razvojno pomoč, če so izpolnjena merila iz navedenih smernic za poročanje ali katerih koli kasnejših smernic za poročanje, o katerih se lahko dogovori Odbor za razvojno pomoč. [Sprememba 44] |
|
(30d) |
Krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj bi bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih, ko ciljev Uredbe ni mogoče doseči z drugimi dejavnostmi razvojnega sodelovanja. Podpiranje akterjev varnostnega sektorja v tretjih državah, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji, je bistveno za zagotovitev ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Odgovorno upravljanje, učinkovit demokratičen nadzor in civilni nadzor nad varnostnim sistemom, tudi nad vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države na splošno bistvene značilnosti dobro delujoče države ter bi jih bilo treba spodbujati s podpiranjem obširnejše reforme varnostnega sektorja v tretjih državah. [Sprememba 45] |
|
(30e) |
Ta uredba bi morala temeljiti na sklepih ocene Komisije, pripravljene do junija 2020, ki bi zajemala obsežna javna posvetovanja z več deležniki, glede skladnosti krepitve zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj v okviru povezave med varnostjo in razvojem, ki jo financirajo Unija in njene države članice, z globalno strategijo in cilji OZN glede trajnostnega razvoja. [Sprememba 46] |
|
(30f) |
Unija bi morala spodbujati tudi pristop, ki je občutljiv na konflikte in upošteva vidik spola, pri vseh ukrepih in programih v okviru te uredbe, da bi preprečila negativne učinke in maksimirala pozitivne. [Sprememba 47] |
|
(31) |
Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (34) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad, posrednega izvrševanja, finančne pomoči, proračunske podpore, skrbniških skladov, finančnih instrumentov in proračunskih jamstev ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in tretjih državah, saj je spoštovanje tega načela bistveno za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. |
|
(32) |
Vrste financiranja in načini izvrševanja uporabe iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi potreb, želja in posebnih okoliščin partnerja, njihove ustreznosti, trajnosti in primernosti za spoštovanje načel razvojne učinkovitosti, uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe . Vlogo Evropske ustanove za demokracijo kot fundacije, ki so jo evropske institucije pooblastile za podpiranje demokracije, civilne družbe in človekovih pravic, bi bilo treba v skladu s to uredbo okrepiti in povečati. Evropski ustanovi za demokracijo bi bilo treba zagotoviti upravno prožnost in finančne možnosti za izplačilo ciljno usmerjenih nepovratnih sredstev akterjem civilne družbe v evropskem sosedstvu, ki se zavzemajo za izvajanje evropske sosedske politike, zlasti kar zadeva razvoj demokracije, človekove pravice, svobodne volitve in pravno državo . [Sprememba 48] |
|
(33) |
Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (v nadaljnjem besedilu: EFSD+), ki temelji na svojem uspešnem predhodniku EFSD (35), bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in finančnih instrumentov po vsem svetu. EFSD+ bi moral podpirati načrt za zunanje naložbe ter združevati operacije mešanega financiranja in operacije proračunskega jamstva, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, vključno s tistimi, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, ki je bilo izvedeno že v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila. Evropska investicijska banka bi morala glede na svojo vlogo v skladu s Pogodbama in svoje izkušnje v zadnjih desetletjih pri podpiranju politik Unije ostati naravni partner Komisije za izvajanje uporabo operacij v okviru jamstva za zunanje delovanje. Tudi druge večstranske razvojne banke ali nacionalne razvojne banke EU imajo zmogljivosti in kapital, ki lahko dodajo znatno vrednost učinku razvojne politike Unije, zato bi bilo treba s to uredbo odločno podpirati tudi njihovo udeležbo v okviru EFSD+. [Sprememba 49] |
|
(34) |
Namen EFSD+ bi morala biti podpora naložbam za prispevanje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja s spodbujanjem trajnostnega in vključujočega gospodarskega , kulturnega in družbenega razvoja ter socialno-ekonomske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni preprečevanju konfliktov in spodbujanju miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb, trajnostnem in vključujočem gospodarskem napredku, boju proti podnebnim spremembam z blaženjem in vključujoči rasti prilagajanjem, degradaciji okolja , ustvarjanju dostojnih delovnih mest, v skladu z ustreznimi standardi MOD ter gospodarskih priložnostih, spretnostih zlasti za ženske, mlade in ranljive. Poudarek bi moral biti na zagotavljanju vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja ter razvoju spretnosti in podjetništva z okrepitvijo izobraževalnih in kulturnih struktur, tudi za otroke v izrednih humanitarnih razmerah in podjetništvu primerih prisilnega razseljevanja. Cilj bi moral biti tudi podpiranje stabilnega naložbenega okolja, industrializacije , socialno-ekonomskih sektorjih ter mikro sektorjev, zadrug, socialnih podjetij, mikro- , malih in srednjih podjetjih ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov podjetij, pa tudi krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, pomanjkanje teh pa pogosto pomeni posebne socialno-ekonomske temeljne vzroke za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje , v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. Posebna pozornost bi se morala nameniti državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi izboljšanju zagotavljanja osnovnih javnih storitev in zanesljive oskrbe s hrano ter povečanju kakovosti življenja hitro rastočemu urbanemu prebivalstvu, tudi prek ustreznih, varnih in cenovno dostopnih bivališč. EFSD+ bi moral podpirati profitna in neprofitna partnerstva, da bi se naložbe zasebnega sektorja usmerile v trajnostni razvoj in izkoreninjanje revščine. V vseh fazah projektnega cikla bi bilo treba spodbujati tudi strateško udeležbo organizacij civilne družbe in delegacij Unije v partnerskih državah, da bi pomagali poiskati prilagojene rešitve za spodbujanje socialno-ekonomskega razvoje skupnosti, ustvarjanja delovnih mest in novih poslovnih priložnosti. Naložbe bi morale temeljiti na analizi konfliktov, se osredotočati na temeljne vzroke konfliktov, ranljivost in nestabilnost, povečati možnosti za spodbujanje miru in zmanjšati tveganja zaostritve konfliktov. [Sprememba 50] |
|
(35) |
EFSD+ bi moral čim bolj povečati dodatnost financiranja, obravnavati nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine, zagotoviti inovativne proizvode ter privabiti sredstva zasebnega sektorja , da bi optimiziral prispevek zasebnih financ k lokalnemu trajnostnemu razvoju . Udeležba zasebnega sektorja pri sodelovanju Unije s partnerskimi državami prek EFSD+ bi morala zagotoviti merljiv in dodaten razvojni učinek, ne da bi izkrivljala trg, ter bi ob polnem spoštovanju okolja ter pravic skupnosti in njihovih načinov preživljanja ter brez izkrivljanja lokalnega trga in nepoštenega tekmovanja z lokalnimi gospodarskimi akterji. Morala bi biti stroškovno učinkovita in temeljiti na vzajemni odgovornosti ter delitvi tveganja in stroškov. EFSD++ , ki sicer temelji na ustreznih merilih odgovornosti in preglednosti, bi moral delovati kot točka „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe. [Sprememba 51] |
|
(35a) |
Jamstvo EU za državne naložbene operacije v javnem sektorju je del EFSD+. To jamstvo EU se ne uporablja za državne naložbene operacije, ki vključujejo nadaljnja posojila zasebnemu sektorju ali posojila subjektom na poddržavni ravni, ki imajo dostop do poddržavnega financiranja brez državnih jamstev, ali v njihovo korist. Za pomoč pri načrtovanju zmogljivosti EIB se ji dodeli najmanjši zajamčeni obseg takšnih državnih naložbenih operacij. [Sprememba 52] |
|
(36) |
Treba bi bilo vzpostaviti jamstvo za zunanje delovanje na podlagi obstoječega jamstva EFSD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, ki jih krije proračunsko jamstvo, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam na podlagi Sklepa Sveta 77/270/Euratom (36). Te operacije bi morale prejemati podporo iz odobritev v okviru te uredbe, skupaj s tistimi iz Uredbe (EU) št. …/…Evropskega parlamenta in Sveta (37) (v nadaljnjem besedilu: uredba IPA III) in uredbe EINS, ki bi morale zajemati tudi rezervacije in obveznosti, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči oziroma posojil tretjim državam iz člena 10(2) Uredbe EINS. Pri financiranju operacij EFSD+ bi morala biti prednost namenjena projektom, ki imajo velik učinek na ustvarjanje dostojnih delovnih mest in načinov preživljanja ter katerih razmerje med stroški in koristmi povečuje trajnost naložb ter ki predstavljajo največja jamstva za trajnost in dolgoročni razvojni učinek z lokalno odgovornostjo . Operacije, ki prejemajo podporo jamstva za zunanje delovanje, bi morala spremljati poglobljena predhodna ocena okoljskih, finančnih in socialnih vidikov, kot je ustrezno vključno z vplivom na človekove pravice in načine preživljanja prizadetih skupnosti in vplivom na neenakosti ter opredelitvijo načinov za obravnavanje teh neenakosti v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje in ob ustreznem upoštevanju načela prostovoljnega soglasja po predhodni seznanitvi skupnosti, na katere vplivajo naložbe, povezane z zemljo . Jamstvo za zunanje delovanje se ne bi smelo uporabljati za zagotavljanje osnovnih javnih storitev, ki ostajajo v odgovornosti vlad. Naknadne ocene učinka bi se morale izvesti tudi za merjenje razvojnega učinka operacij EFSD+. [Sprememba 53] |
|
(37) |
Da se zagotovi prožnost, poveča privlačnost za zasebni sektor , spodbudi poštena konkurenca ter omogoči čim večji učinek naložb, bi bilo treba upravičenim partnerjem omogočiti odstopanje od pravil v zvezi z načini izvrševanja proračuna Unije, kot je določeno v finančni uredbi. Upravičeni partnerji so lahko tudi organi, ki niso pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in subjekti zasebnega prava partnerske države. [Sprememba 54] |
|
(38) |
Da bi se povečal učinek jamstva za zunanje delovanje, bi morale imeti države članice in pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru možnost, da zagotovijo prispevke v obliki denarja ali jamstva. Prispevek v obliki jamstva ne bi smel presegati 50 % zneska operacij, za katere jamči Unija. Za finančne obveznosti, ki izhajajo iz tega jamstva, se ne bi smele oblikovati rezervacije in likvidnostni blažilec bi se moral zagotoviti iz skupnega sklada za rezervacije. |
|
(39) |
Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo uporabljajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin , demokracije in dobrega upravljanja, varnosti in stabilnosti, podnebnih sprememb in okolja, oceanov ter migracijskih kriz in temeljnih vzrokov migracij, vključno s temeljnimi vzroki zanje , kot sta revščina in neenakost, ter učinkom vedno večjega števila razseljenih oseb, zlasti na države v razvoju . Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje uporabo programov. Glede na uspešne izkušnje Evropskega razvojnega sklada (ERS) bi moral za večjo zmožnost EU za odzivanje na nepredvidene potrebe, ki niso zajete v programih in programskih dokumentih, predhodno določen znesek ostati nedodeljen kot rezerva za nove izzive in prednostne naloge. Uporabiti bi ga bilo treba v ustrezno utemeljenih primerih, in sicer v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi. [Sprememba 55] |
|
(40) |
Zato bi morala ob spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. za prenose in ponovno dodeljevanje sredstev, da bi se s tem zagotovila učinkovita poraba sredstev Unije za državljane Unije in partnerske države, s čimer bi se v največji možni meri povečala razpoložljivost sredstev Unije, namenjenih posredovanju v okviru zunanjega delovanja Unije. |
|
(41) |
V skladu s členom 83 Sklepa Sveta …/… (ČDO) bi morali biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja na podlagi te uredbe, v skladu z njenimi pravili in cilji ter ureditvami, ki se morda uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana. Poleg tega bi bilo treba spodbujati sodelovanje na področjih skupnega interesa med partnerskimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji ter najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom 349 PDEU. |
|
(42) |
Zaradi okrepitve demokratične odgovornosti partnerskih držav za njihove razvojne procese in vzdržnost zunanje pomoči bi morala Unija, če je ustrezno, dati prednost uporabi institucij , sredstev in strokovnega znanja samih držav partneric ter sistemov in postopkov partnerskih držav v zvezi z vsemi vidiki projektnega cikla za sodelovanje ob zagotavljanju lokalnih sredstev in strokovnega znanja ter polne vključenosti lokalnih vlad in civilnih družb. Unija bi morala zagotoviti tudi programe usposabljanja za državne uslužbence lokalnih organov in organizacije civilne družbe v zvezi s tem, kako zaprositi za financiranje Unije, da bi jim pomagala povečati upravičenost in učinkovitost njihovih projektov. Te programe bi bilo treba izvajati v zadevnih državah in bi morali biti na voljo v jeziku države, da bi dopolnjevali morebitne vzpostavljene programe učenja na daljavo za zagotavljanje ciljno usmerjenega usposabljanja, ki ustreza potrebam zadevne države . [Sprememba 56] |
|
(43) |
Letni in večletni akcijski načrti ter ukrepi iz člena 19 so delovni programi v skladu s finančno uredbo. Letne ali večletne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, ki so združeni v posamezen dokument. |
|
(44) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (38), Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (39), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (40) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (41) je treba finančne interese Unije zaščititi z učinkovitimi in sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, tudi goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (42). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, ter Komisiji, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice; zato bi morali sporazumi s tretjimi državami in ozemlji ter z mednarodnimi organizacijami, kot tudi vse pogodbe ali sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebovati določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z njihovimi pristojnostmi, ter zagotavljajo, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje financiranja Unije, podelijo enakovredne pravice. |
|
(44a) |
Da bi prispevali k mednarodnemu boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, goljufijam, korupciji in pranju denarja, bi moralo biti vse financiranje v okviru te uredbe popolnoma pregledno. Poleg tega upravičeni partnerji ne bi smeli podpirati dejavnosti, ki se izvajajo v nezakonite namene, oziroma sodelovati v operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca, ki se nahaja v nekooperativni jurisdikciji ali davčni oazi. Partnerji prav tako ne bi smeli uporabljati shem za izogibanje davkom ali za agresivno davčno načrtovanje. [Sprememba 57] |
|
(45) |
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 (43) Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 58] |
|
(46) |
Za dopolnitev ali spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske PDEU glede določitve strategije Unije glede stopenj rezervacij, določenih v členu 26(3), področij , prednostih področij, podrobnih ciljev , pričakovanih rezultatov, posebnih kazalnikov uspešnosti ter posebnih načinov finančnega dodeljevanja in sodelovanja in ukrepanja iz prilog II, III in IV, prednostnih področij operacij EFSD+ iz Priloge V, upravljanja EFSD+ iz Priloge VI, za pregled ali dopolnitev kazalnikov iz Priloge VII, če je ustrezno, in za dopolnitev za vsak geografski ali tematski program, pa tudi za akcijske načrte in ukrepe, ki ne temeljijo na programskih dokumentih, ki določajo operativni okvir za človekove pravice, določajo okvir za obvladovanje tveganj, odločajo o potrebah, ki niso zajete v programih ali programskih dokumentih, odločajo o ukinitvi pomoči, določajo okvir za pristop, ki temelji na uspešnosti, določajo stopnje rezervacij, vzpostavljajo okvir za spremljanje in ocenjevanje in širijo področje ukrepanja na države in ozemlja, ki niso zajeta v tej uredbi. Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU glede področij sodelovanja in ukrepanja iz prilog II, III in IV, prednostnih področij operacij EFSD+ in naložbenih oken iz Priloge V ter kazalnikov iz Priloge VII . [Sprememba 59] |
|
(47) |
V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (44) je ta program treba oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo bi morale vključevati merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov tudi z ustreznimi deležniki, kot so civilna družba in strokovnjaki , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 60] |
|
(48) |
Sklicevanja na instrumente Unije v členu 9 Sklepa Sveta 2010/427/EU (45) , ki se nadomestijo s to uredbo, bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo, Komisija pa bi morala zagotoviti, da se ta uredba izvaja v skladu z vlogo ESZD, kakor je določena v navedenem sklepu. Zaradi obširnega področja uporabe te uredbe ter za zagotovitev skladnosti med načeli, cilji in odhodki v skladu s to uredbo in drugih instrumentov za zunanje financiranje, kot je uredba EINS, ali instrumentov, ki so neločljivo povezani z zunanjimi politikami, kot je uredba IPA III, bi morala biti horizontalna usmerjevalna skupina s člani iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD, ki ji predseduje podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali predstavnik tega urada, odgovorna za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje politik, programov, ciljev in ukrepov v skladu s to uredbo, da bi se zagotovili skladnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost zunanjega financiranja Unije. Podpredsednica/visoka predstavnica bi morala zagotoviti skupno politično usklajevanje zunanjih ukrepov Unije. Za vse ukrepe, vključno z ukrepi hitrega odzivanja in ukrepi izjemne pomoči, ter v celotnem ciklu priprave programa, načrtovanja in uporabe instrumenta bi morala visoka predstavnica in ESZD sodelovati z ustreznimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa izhajati iz njihovega strokovnega znanja. Vsi predlogi sklepov bi se morali pripraviti po postopkih Komisije in bi se morali Komisiji predložiti v sprejetje. [Sprememba 61] |
|
(48a) |
Kadar je primerno, bi morala uporaba te uredbe dopolnjevati ukrepe, ki jih je Unija sprejela za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru Poglavja 2 Naslova V PEU, in ukrepe, sprejete v okviru petega dela PDEU, ter biti skladna z njimi. [Sprememba 62] |
|
(49) |
Predvideni ukrepi, določeni v nadaljevanju, bi morali strogo slediti pogojem in postopkom, ki jih določajo omejevalni ukrepi Unije – [Sprememba 63] |
|
(49a) |
Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zagotavljanje političnega nadzora ter demokratičnega pregleda in odgovornosti financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, da se zagotovi, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor, s čimer se krepita učinkovitost in legitimnost –[Sprememba 64] |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavi program „instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: instrument).
V Uredbi so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Ustanovi se tudi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (v nadaljnjem besedilu: EFSD+) in vzpostavi jamstvo za zunanje delovanje.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„program za državo“ pomeni okvirni program, ki zajema eno samo državo; |
|
(2) |
„program za več držav“ pomeni okvirni program, ki zajema več kot eno državo; |
|
(3) |
„čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami in ozemlji ob zunanjih mejah Unije; |
|
(4) |
„regionalni program“ pomeni okvirni program za več držav, ki zajema več kot eno tretjo državo na istem geografskem območju iz člena 4(2); |
|
(5) |
„transregionalni program“ pomeni okvirni program za več držav, ki zajema dve ali več tretjih držav na različnih geografskih območjih iz člena 4(2); |
|
(6) |
„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe; |
|
(6a) |
„organizacije civilne družbe“ pomeni vse nedržavne, neprofitne in nenasilne strukture, v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni, ekonomski, verski, okoljski ali povezani z zahtevanjem odgovornosti od oblasti, ki delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni in ki lahko vključujejo mestne in podeželske ter formalne in neformalne organizacije; v okviru tematskih programov o človekovih pravicah „civilna družba“ pomeni vključuje posameznike ali skupine ki so neodvisni od države in ki s svojimi dejavnostmi pomagajo spodbujati človekove pravice in demokracijo, tudi zagovornike človekovih pravic, kot so določeni v Deklaraciji OZN o pravici in odgovornosti posameznikov; [Sprememba 65] |
|
(6b) |
„lokalni organi“ pomeni veje vlade ali javne organe, ki delujejo na podnacionalni ravni (npr. na ravni občine, skupnosti, okrožja, okraja, province ali regije); [Sprememba 66] |
|
(7) |
„naložbeno okno“ pomeni ciljno področje za podporo iz jamstva EFSD+ za portfelje naložb v posamezne regije, države ali sektorje; |
|
(8) |
„donator“ pomeni državo članico, mednarodno finančno institucijo ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali druge javne ali zasebne subjekte, ki prispevajo v skupni sklad za rezervacije v denarju ali jamstvih;. [Sprememba 67] |
|
(8a) |
„dodatnost“ pomeni načelo, ki zagotavlja, da jamstvo za zunanje delovanje prispeva k trajnostnemu razvoju, in sicer z operacijami, ki jih brez jamstva ne bi bilo mogoče izvesti ali ki dosegajo pozitivne rezultate, ki presegajo tisto, kar bi bilo mogoče doseči brez jamstva, pa tudi s privabljanjem financiranja iz zasebnega sektorja in odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer ter povečanjem kakovosti, trajnosti, učinka ali obsega naložbe. To načelo tudi zagotavlja, da naložbene operacije in operacije financiranja, ki jih zajema jamstvo za zunanje delovanje, ne nadomestijo podpore države članice, zasebnega financiranja ali drugega finančnega posredovanja Unije ali mednarodnega finančnega posredovanja, preprečujejo pa tudi izrinjanje drugih javnih ali zasebnih naložb. Projekti, podprti z jamstvom za zunanje delovanje, imajo običajno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpirajo upravičeni partnerji v okviru svoje običajne naložbene politike brez jamstva za zunanje delovanje. [Sprememba 68] |
|
(8b) |
„industrializirane države“ pomeni tretje države, razen držav v razvoju, ki so vključene v seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči (URP) Odbora za razvojno pomoč pri OECD (OECD-DAC). [Sprememba 69] |
|
(8c) |
„revščina“ pomeni vse pogoje, v katerih so ljudje prikrajšani in nanje v različnih družbah in lokalnih okoliščinah gledajo kot na onesposobljene. Temeljni vidiki revščine vključujejo gospodarske, človeške, politične in socialno-kulturne sposobnosti ter sposobnosti zaščite. [Sprememba 70] |
|
(8d) |
„upoštevanje različnosti spolov“ pomeni delovanje s ciljem razumevanja in upoštevanja družbenih in kulturnih dejavnikov, povezanih z izključenostjo na podlagi spola in diskriminacijo na vseh področjih javnega in zasebnega življenja; [Sprememba 71] |
|
(8e) |
„občutljivost za konflikte“ pomeni delovanje s ciljem razumevanja, da bo vsaka pobuda, izvedena v okolju, prizadetem zaradi konflikta, povezana z zadevnim konfliktom in da bo imela taka povezava posledice, ki imajo lahko pozitivne ali negativne učinke. Občutljivost za konflikte pomeni tudi zagotavljanje, da ukrepi Unije (politični ter na področju politik in zunanje pomoči) v čim večji meri preprečujejo negativen vpliv in povečujejo pozitiven vpliv na dinamiko konfliktov, s čimer prispevajo k preprečevanju konfliktov, strukturni stabilnosti in izgradnji miru. [Sprememba 72] |
Sklicevanje na človekove pravice se razume tako, da vključuje temeljne svoboščine. [Sprememba 73]
V kontekstu člena 15 lahko „države, ki najbolj potrebujejo pomoč“, vključujejo države iz Priloge I. [Sprememba 74]
Člen 3
Cilji
1. Splošni cilj te uredbe je določiti finančni okvir, ki bo Uniji omogočal podpirati in spodbujati svoje vrednote , načela in temeljne interese Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali v skladu s cilji in načela načeli zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 PEU , pa tudi členov 11 in 208 PDEU . [Sprememba 75]
2. V skladu z odstavkom 1 so specifični cilji te uredbe naslednji:
|
(a) |
podpirati in pospeševati dialog in sodelovanje s tretjimi državami in regijami v sosedstvu, podsaharski Afriki, Aziji in Pacifiku ter v Ameriki in na Karibih; |
|
(aa) |
prispevati k uresničevanju mednarodnih zavez in ciljev, o katerih se je dogovorila Unija, zlasti Agende 2030, ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma; [Sprememba 76] |
|
(ab) |
razvijati posebne okrepljene odnose z državami v vzhodnem in južnem sosedstvu Unije, ki bodo temeljili na sodelovanju, miru in varnosti, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, socialno-ekonomskem vključevanju, varstvu okolja in podnebnih ukrepih; [Sprememba 77] |
|
(ac) |
prizadevati si za zmanjšanje in, dolgoročno, odpravo revščine, zlasti v najmanj razvitih državah; omogočiti trajnostni družbeni in gospodarski razvoj; [Sprememba 78] |
|
(b) |
na svetovni ravni utrjevati podpirati organizacije civilne družbe in podpirati demokracijo, pravno državo in človekove pravice, podpirati organizacije civilne lokalne organe , nadaljnjo stabilnost in mir , preprečevati konflikte ter spodbujati pravične in vključujoče družbe, nadaljnjo stabilnost uveljavljati večstranskost, mednarodno pravičnost in mir odgovornost ter obravnavati druge svetovne in regionalne izzive, vključno z migracijami in mobilnostjo s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, pa tudi potrebe in prednostne naloge na področju zunanje politike, kot so določeni v Prilogi III, vključno s spodbujanjem krepitve zaupanja in dobrih sosedskih odnosov ; [Sprememba 79] |
|
(ba) |
varovati, spodbujati in uveljavljati človekove pravice, demokracijo, pravno državo, pa tudi enakost med spoloma in družbeno enakost, tudi v najtežjih okoliščinah in nujnih razmerah, v partnerstvu s civilno družbo ter zagovorniki človekovih pravic po vsem svetu; [Sprememba 80] |
|
(c) |
zagotavljati hiter odziv na: krizne razmere, nestabilnost in konflikte; izzive v zvezi z odpornostjo ter povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja; ter potrebe in prednostne naloge zunanje politike. [Sprememba 81] |
Doseganje teh ciljev se meri z ustreznimi kazalniki iz člena 31.
3. Vsaj 92 % 95 % odhodkov na podlagi te uredbe izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč, ki ga je ustanovila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ta uredba prispeva k uresničitvi skupnega cilja dodelitve 0,2 % bruto nacionalnega dohodka Unije najmanj razvitim državam in dodelitve 0,7 % bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030. [Sprememba 82]
3a. Na letni ravni in v celotnem obdobju trajanja ukrepov se vsaj 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, v vseh programih, tako geografskih kot tematskih, nameni socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju, da bi podprli in okrepili zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, prehrana in socialna zaščita, zlasti najbolj marginaliziranim in s poudarkom na ženskah in otrocih. [Sprememba 83]
3b. Vsaj 85 % programov, financiranih v okviru uradne razvojne pomoči, tako geografskih kot tematskih, v skladu s to uredbo ima za glavni ali pomemben cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet, kot je opredelil OECD-DAC. Poleg tega bi moral imeti znaten delež teh programov za glavni cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet. [Sprememba 84]
Člen 4
Področje uporabe in struktura
1. Financiranje Unije na podlagi te uredbe se izvaja uporablja prek: [Sprememba 85]
|
(a) |
geografskih programov; |
|
(b) |
tematskih programov; |
|
(c) |
ukrepov hitrega odzivanja. |
2. Geografski programi vključujejo sodelovanje s posameznimi državami in z več državami na naslednjih področjih:
|
(a) |
sosedstvo; |
|
(b) |
podsaharska Afrika; |
|
(c) |
Azija in Pacifik; |
|
(d) |
Amerika in Karibi. |
Geografski programi lahko zajemajo vse tretje države, razen za kandidatke in potencialne kandidatke, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št…/… (46). (IPA), in čezmorske države in ozemlja, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta …/… (EU). Vzpostavijo se lahko tudi geografski programi celinskega ali nadregionalnega obsega, zlasti vseafriški program, ki zajema afriške države iz točk (a) in (b), ter program, ki zajema afriške, karibske in pacifiške države iz točk (b), (c) in (d). [Sprememba 86]
Geografski programi na sosedskem območju lahko zajemajo katero koli državo iz Priloge I.
Da bi se dosegli cilji iz člena 3, geografski programi temeljijo na področjih sodelovanja iz Priloge II.
3. Tematski programi zajemajo ukrepe, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni, in sicer na naslednjih področjih:
|
(a) |
človekove pravice in demokracija; |
|
(b) |
organizacije civilne družbe in lokalni organ ; [Sprememba 87] |
|
(c) |
stabilnost in mir; |
|
(d) |
svetovni izzivi; |
|
(da) |
potrebe in prednostne naloge zunanje politike. [Sprememba 88]. |
Tematski programi lahko zajemajo vse tretje države ter. Čezmorske države in ozemlja imajo popoln dostop do tematskih programov , kakor so opredeljeni določeni v Sklepu Sveta …/… (EU). Njihova učinkovita udeležba se zagotovi z upoštevanjem njihovih posebnosti in posebnih izzivov, s katerimi se spoprijemajo. [Sprememba 89]
Da bi se dosegli cilji iz člena 3, tematski programi temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge III.
4. Ukrepi hitrega odzivanja bodo omogočili zgodnje ukrepanje za:
|
(a) |
prispevanje k miru, stabilnosti in preprečevanje konfliktov v nujnih razmerah ter razmerah na začetku krize, sredi krize in po krizi; [Sprememba 90] |
|
(b) |
prispevanje h krepitvi odpornosti držav, vključno z lokalnimi organi, družb, skupnosti in posameznikov ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja. [Sprememba 91] |
|
(c) |
obravnavanje potreb in prednostnih nalog zunanje politike. [Sprememba 92] |
Ukrepi hitrega odzivanja lahko zajemajo vse tretje države ter čezmorske države in ozemlja, kakor so opredeljeni v Sklepu Sveta…/… (EU).
Da bi se dosegli cilji iz člena 3, ukrepi hitrega odzivanja temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge IV.
5. Ukrepi na podlagi te uredbe se izvajajo uporabljajo predvsem prek geografskih programov. [Sprememba 93]
Ukrepi, ki se izvajajo uporabljajo v okviru tematskih programov, dopolnjujejo ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, in podpirajo svetovne in transregionalne pobude za doseganje mednarodno dogovorjenih ciljev, zlasti ciljev trajnostnega razvoja, varovanja kot so navedeni v točki (aa) člena 3(2) , pa tudi svetovnih javnih dobrin ali obravnavanja svetovnih izzivov. Ukrepi se lahko prek tematskih programov izvedejo tudi neodvisno , tudi , če geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen ali če z zadevno partnersko državo ni bil dosežen sporazum ali geografski programi niso primerni za ukrep. [Sprememba 94]
Ukrepi hitrega odzivanja dopolnjujejo geografske in tematske programe , pa tudi ukrepe, financirane v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 (v nadaljnjem besedilu: uredba o humanitarni pomoči) . Ti ukrepi se oblikujejo in izvajajo uporabljajo tako, da se, če je ustrezno, omogoči njihova kontinuiteta v okviru geografskih ali tematskih programov. [Sprememba 95]
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo prilog II, III in IV.
Člen 5
Doslednost, skladnost in dopolnjevanje
1. Pri izvajanju uporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, skladnost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi vsemi področji zunanjega delovanja Unije, vključno z drugimi zunanjimi instrumenti zunanjega financiranja, zlasti uredbo IPA III, pa tudi ukrepi, sprejetimi v okviru Poglavja 2 Naslova V PEU in petega dela PDEU, drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politike za razvoj. Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih uporablja in za katere je verjetno, da bodo vplivale na države v razvoju. [Sprememba 96]
1a. Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi povečale učinkovitost in uspešnost njihovega izvajanja ter preprečile prekrivanje financiranja. [Sprememba 97]
1b. Komisija in ESZD pri uporabi te uredbe ustrezno upoštevata stališča Evropskega parlamenta. [Sprememba 98]
2. Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96, se ne financirajo na podlagi te uredbe.
3. Če je ustrezno, lahko k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, prispevajo drugi programi Unije, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Ta uredba lahko prispeva k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi drugih programov Unije, če ti prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v delovnem programu za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.
Člen 6
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje uporabo te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 89 200 82 451 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (93 154 milijonov EUR v tekočih cenah ) [100 %] . [Sprememba 99]
2. Finančna sredstva iz odstavka 1 se delijo na:
|
(a) |
68 000 63 687 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (71 954 milijonov EUR v tekočih cenah) [77,24 %] za geografke geografske programe, in sicer: [Sprememba 100]
|
|
(b) |
7 000 9 471 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (10 700 milijonov EUR v tekočih cenah) [11,49 %] za tematske programe, in sicer: [Sprememba 105]
|
|
(c) |
4 000 3 098 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (3 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [3,76 %] za ukrepe hitrega odzivanja , od tega:
|
3. Zneskom iz odstavka 2 se doda rezerva za nove izzive in prednostne naloge iz člena 15, ki bo znašal 10 200 znašala 6 196 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (7 000 milijonov EUR v tekočih cenah) . [Sprememba 112]
4. Finančna sredstva iz odstavka 2(a) ustrezajo vsaj 75 % finančnih sredstev iz odstavka 1.
4a. Ukrepi iz člena 9 se financirajo do višine 270 milijonov EUR. [Sprememba 113]
4b. Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira med proračunskim postopkom, potem ko institucije dosežejo dogovor o prednostnih nalogah. [Sprememba 114]
Člen 7
Okvir politike
Splošni okvir politike za izvajanje uporabo te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski trgovinski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, priporočila in akti, sprejeti v organih, ki jih ti sporazumi določajo, ter ustrezni večstranski sporazumi, zakonodajni akti Unije, ter sklepi Evropskega sveta in, sklepi Sveta, izjave srečanj na vrhu ali ter druge mednarodne izjave in sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, ustrezne resolucije in stališča Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter konvencije in resolucije Organizacije združenih narodov . [Sprememba 115]
Člen 8
Splošna načela
1. Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami , prek ukrepanja v okviru Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih forumov ter prek sodelovanja z organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi in akterji iz zasebnega sektorja prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel , na katerih temelji, in sicer demokracije, pravne države ter spoštovanja , dobrega upravljanja, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava. Financiranje v okviru te uredbe je skladno s temi načeli, pa tudi z zavezami Unije v okviru mednarodnega prava . [Sprememba 116]
1a. V skladu s členoma 2 in 21 PEU prispevek Unije k demokraciji in prani državi ter spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na Splošni deklaraciji človekovih pravic, mednarodnem pravu o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu. [Sprememba 117]
2. Da bi se upoštevala načela človekovih pravic, da bi se imetniki pravic podprli pri uveljavljanju pravic, pri čemer velja osrednja pozornost revnejšim in bolj marginaliziranim in ranljivim skupinam , vključno z manjšinami, ženskami, otroki in mladimi, starejšimi, domorodnimi ljudstvi, osebami LGBTI in invalidi, bistvenim delavskim pravicam in družbenemu vključevanju , ter da bi se partnerske države podprle pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, se uporabi pristop, ki temelji na pravicah in obsega človekove pravice, bodisi državljanske, politične ali ekonomske, socialne in kulturne. Ta uredba spodbuja enakost spolov in opolnomočenje žensk , mladih in otrok, tudi v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami . [Sprememba 118]
3. Unija po potrebi podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, partnerskih sporazumov in tristranskega sodelovanja.
Unija spodbuja večstranski in na pravilih in vrednotah temelječi pristop k svetovnim javnim dobrinam in izzivom ter na tem področju sodeluje z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami , tudi mednarodnimi finančnimi institucijami ter agencijami, skladi in programi OZN, ter drugimi donatorji. [Sprememba 119]
Unija spodbuja sodelovanje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in drugimi donatorji. [Sprememba 120]
V odnosih s partnerskimi državami se upošteva njihovo dosedanje izvajanje zavez, mednarodnih sporazumov , zlasti Pariškega sporazuma, in pogodbenih odnosov z Unijo , zlasti pridružitvenih sporazumov, sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter trgovinskih sporazumov . [Sprememba 121]
4. Kjer je primerno, Sodelovanje med Unijo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami na drugi strani pri vseh oblikah pomoči temelji na načelih učinkovitosti razvoja in spodbuja ta načela, in sicer: odgovornost partnerskih držav za prednostne naloge razvoja, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva, preglednost in vzajemna odgovornost ter usklajenost s prednostnimi nalogami partnerskih držav . Unija spodbuja učinkovito in uspešno mobilizacijo ter uporabo sredstev. [Sprememba 122]
Komisija v skladu z načelom vključujočega partnerstva, če je ustrezno, zagotovi, da se z ustreznimi zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, opravijo ustrezna posvetovanja, in da so jim pravočasno na voljo ustrezne informacije, kar jim omogoča dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju uporabi programov ter povezanih postopkih spremljanja programov. [Sprememba 123]
Če je ustrezno, Komisija v skladu z načelom odgovornosti spodbuja, da se za izvajanje uporabo programov uporabljajo sistemi partnerskih držav. [Sprememba 124]
5. Unija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti delovanja usklajujejo svoje politike in se med seboj posvetujejo o programih pomoči, tudi v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah.
6. Programi in ukrepi v okviru te uredbe upoštevajo podnebne spremembe, varstvo okolja v skladu s členom 11 PDEU, zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost nanje, človekov razvoj, preprečevanje konfliktov in graditev miru, enakost spolov in opolnomočenje žensk, otrok in mladih, nediskriminacijo, izobraževanje in kulturo ter digitalizacijo in obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in na dosleden način izpolnijo več ciljev. Ti programi in ukrepi temeljijo na analizi zmogljivosti, tveganj in ranljivosti, vključujejo vidik odpornosti , usmerjen v ljudi in skupnost, in konfliktov. Njihovo vodilno načelo je Njihovi vodilni načeli sta , da nihče ni prezrt in da se nikomur ne škoduje . [Sprememba 125]
7. S partnerji Brez poseganja v druge cilje zunanjega delovanja Unije se s partnerji skuša doseči bolj usklajen, celosten in strukturiran pristop k vprašanju migracij, učinkovitost tega pristopa pa se redno ocenjuje , ne da bi se dodeljevanje razvojne pomoči tretjim državam pogojevalo s sodelovanjem pri upravljanju migracij ter ob polnem spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravico vsakega posameznika, da zapusti matično državo. [Sprememba 126]
7a. Komisija zagotovi, da se ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, v zvezi z varnostjo, stabilnostjo in mirom, zlasti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj, boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski varnosti, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, tudi mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom. Komisija lahko časovne načrte pripravi skupaj z partnerji upravičenci, da bi izboljšala institucionalno in operativno skladnost vojaških akterjev s standardi preglednosti in človekovih pravic. Komisija pozorno spremlja in ocenjuje uporabo teh ukrepov za vsak ustrezen cilj v skladu s členom 31 ter poroča o njej, da zagotovi izpolnjevanje obvez na področju človekovih pravic. Za te ukrepe Komisija uporabi pristop, ki upošteva vidik konfliktov, vključno s strogo in sistematsko predhodno analizo konfliktov, ki v celoti vključuje analizo glede na spol, poleg določb o obvladovanju tveganj iz člena 8(8)b. Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 o dopolnitvi te uredbe z vzpostavitvijo operativnega okvira na podlagi obstoječih smernic, s katerim zagotovi, da se pri oblikovanju in uporabi ukrepov iz tega člena upoštevajo človekove pravice, zlasti v zvezi s preprečevanjem mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanjem ustreznega postopka, vključno z domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe. [Sprememba 127]
8. Komisija redno obvešča Evropski parlament in si sodeluje v konstruktivnih dialogih o politiki z njim redno izmenjuje mnenja , in sicer na lastno pobudo in kadar Evropski parlament to zahteva . [Sprememba 128]
8a. Komisija redno izmenjuje informacije s civilno družbo in lokalnimi organi. [Sprememba 129]
8b. Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 o dopolnitvi te uredbe z določitvijo ustreznega okvira za obvladovanje tveganj, vključno z oceno in ukrepi za zmanjšanje tveganj za vsak ustrezen cilj uredbe. [Sprememba 130]
8c. Celoten instrument temelji na preglednosti in odgovornosti z močnim poudarkom na poročanju in nadzoru. To vključuje pregleden nadzorni sistem, tudi poročanje o prejemnikih sredstev in o tem, ali so bila plačila pravočasno izvedena. [Sprememba 131]
Člen 9
Krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj
1. V skladu s členom 41(2) Pogodbe o Evropski uniji se financiranje Unije na podlagi te uredbe ne uporablja za financiranje nabave orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena. Financiranje Unije na podlagi te uredbe se ne uporablja za financiranje nabave orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena. Za prenos katere koli opreme, storitve ali tehnologije, dobavljene v skladu s to uredbo, velja strog nadzor nad prenosom, določen v Skupnem stališču 944/2008/SZVP, uredba o dvojni rabi ter vsi veljavni omejevalni ukrepi EU. V skladu z Uredbo (EU) …/… [uredba EU o blagu, ki se uporablja za izvajanje smrtne kazni in mučenje] se ta uredba ne uporablja za financiranje zagotavljanja kakršne koli opreme, ki bi se lahko uporabljala za mučenje, slabo ravnanje ali druge kršitve človekovih pravic. [Sprememba 132]
2. Da bi prispevala k trajnostnemu razvoju, za katerega so potrebne stabilne, miroljubne in vključujoče družbe, se lahko pomoč Unije iz te Uredbe v izjemnih okoliščinah iz odstavka 4 lahko uporabi v okviru širše reforme varnostnega sektorja ali za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, in sicer za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti , v skladu z glavnim ciljem doseganja trajnostnega razvoja . [Sprememba 133]
3. Pomoč iz tega člena lahko zajema zlasti zagotavljanje programov za krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem, pa tudi zagotavljanje opreme, izboljšave infrastrukture in storitve, neposredno povezane s to pomočjo.
4. Pomoč iz tega člena se zagotovi le:
|
(a) |
kadar zahtev ni mogoče izpolniti z nevojaškimi akterji, da bi se ustrezno dosegli cilji Unije iz te uredbe, in če je ogrožen obstoj delujočih državnih institucij ali zaščita človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter če državne institucije ne morejo obvladati te grožnje; ter |
|
(b) |
kadar med zadevno partnersko državo in Unijo obstaja soglasje, da so vojaški akterji ključnega pomena za ohranitev, vzpostavitev ali ponovno vzpostavitev bistvenih pogojev za trajnostni razvoj ter da ti vojaški akterji niso vpleteni v kršitve človekovih pravic in ne ogrožajo delovanja državnih institucij , tudi v kriznih in ranljivih ali nestabilnih razmerah in okoliščinah. [Sprememba 134] |
5. Pomoč Unije iz tega člena se ne uporabi za financiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v druge namene kakor za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti. Zlasti se ne uporabi za financiranje:
|
(a) |
ponavljajočih se vojaških odhodkov; |
|
(b) |
naročanja orožja in streliva ali katere koli druge opreme, zasnovane za uporabo smrtonosne sile; |
|
(c) |
usposabljanja, namenjenega posebej za krepitev zmogljivosti oboroženih sil za boj. |
6. Komisija pri oblikovanju in izvajanju uporabi ukrepov iz tega člena spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti in odgovornosti , ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela. Komisija zagotovi, da ti ukrepi zagotavljajo prebivalstvu neposredne koristi glede človekove varnosti, so vključeni v širšo politiko reforme varnostnega sektorja, ki vključuje odločen demokratični in parlamentarni nadzor in elemente odgovornosti, tudi z vidika izboljšanega zagotavljanja varnostnih storitev, ter da se lahko umestijo v dolgoročne mirovne in razvojne strategije, namenjene obravnavanju temeljnih vzrokov konflikta. Komisija tudi zagotovi, da ukrepi za reformo vojaških sil prispevajo k njihovi večji preglednosti, odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic tistih, ki spadajo pod njihovo jurisdikcijo. V zvezi z ukrepi, namenjenimi zagotavljanju opreme partnerskim vojaškim silam, Komisija pojasni, katera vrsta opreme se zagotovi v okviru posameznega ukrepa. Komisija uporabi določbe iz člena 8(8b) (novo), da bi zagotovila, da bodo to opremo uporabljali le predvideni upravičenci. [Sprememba 135]
7. Komisija za ukrepe iz tega v okviru ocenjevanja iz člena vzpostavi ustrezne postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje 32 in zlasti v zvezi z vmesnim ocenjevanjem izvaja skupna ocenjevanja z državami članicami. Rezultati bodo v pomoč pri načrtovanju programov in dodeljevanju sredstev ter bodo še izboljšali doslednost in dopolnjevanje zunanjega delovanja Unije . [Sprememba 136]
NASLOV II
IZVAJANJE UPORABA TE UREDBE [SPREMEMBA 137]
Poglavje I
Načrtovanje programov
Člen 9a
Področje uporabe geografskih programov
1. Dejavnosti sodelovanja Unije na podlagi tega člena se uporabljajo za nacionalne, regionalne, transregionalne in celinske dejavnosti.
2. Da bi se dosegli cilji iz člena 3, so osnova za geografske programe naslednja področja sodelovanja:
|
(a) |
dobro upravljanje, demokracija, pravna država, človekove pravice, temeljne svoboščine in civilna družba; |
|
(b) |
izkoreninjanje revščine, boj proti neenakostim in človekov razvoj; |
|
(c) |
migracije in mobilnost; |
|
(d) |
okolje in podnebne spremembe; |
|
(e) |
vključujoča in trajnostna gospodarska rast in dostojna zaposlitev; |
|
(f) |
varnost, stabilnost in mir; |
|
(g) |
partnerstvo. |
3. Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 2 je v Prilogi II. [Sprememba 138]
Člen 9b
Področje uporabe tematskih programov
1. Tematski programi zajemajo naslednja področja ukrepanja:
|
(a) |
človekove pravice, temeljne svoboščine in demokracija:
|
|
(b) |
organizacije civilne družbe in lokalni organi:
|
|
(c) |
stabilnost in mir:
|
|
(d) |
svetovni izzivi:
|
|
(e) |
potrebe in prednostne naloge zunanje politike:
|
2. Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 1 je v Prilogi III. [Sprememba 139]
Člen 10
Splošni pristop pri načrtovanju programov
1. Sodelovanje in posredovanje na podlagi te uredbe se načrtuje, razen pri ukrepih hitrega odzivanja iz člena 4(4).
2. Na podlagi člena 7 načrtovanje programov v skladu s to uredbo temelji na naslednjem:
|
(a) |
programski dokumenti zagotavljajo dosleden okvir za sodelovanje med Unijo in partnerskimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji in načeli iz te uredbe ter temelji na strategiji Unije za partnersko državo ali regijo oziroma na tematskih strategijah Unije ; [Sprememba 140] |
|
(b) |
Unija in države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov in med tem postopkom med seboj posvetujejo zaradi večje doslednosti, dopolnjevanja in skladnosti svojih dejavnosti sodelovanja. Skupno načrtovanje programov je prednostni pristop pri načrtovanju za posamezne države. Po potrebi je skupno načrtovanje programov na voljo drugim donatorjem; |
|
(c) |
Unija se po potrebi posvetuje tudi v zgodnji fazi in v celotnem procesu priprave programov spodbuja reden in vključujoč dialog z več deležniki z drugimi donatorji in akterji iz Unije in zunaj nje , vključno s predstavniki civilne družbe in lokalnimi organi ter zasebnimi in političnimi ustanovami; Evropski parlament se obvesti o rezultatu teh posvetovanj ; [Sprememba 141] |
|
(d) |
tematski programi za človekove pravice in demokracijo , organizacije civilne družbe in lokalne organe ter civilno družbo stabilnost in mir iz člena 4(3)(a) , (b) in (b c ) zagotavljajo pomoč neodvisno od soglasja vlad in drugih javnih organov zadevnih tretjih držav. Ti Tematski programi podpirajo predvsem za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe in lokalne organe podpirajo predvsem civilno družbo, vključno z zagovorniki človekovih pravic in novinarji, na katere se vrši pritisk . [Sprememba 142] |
Člen 11
Programska načela za pripravo geografskih programov [Sprememba 143]
-1. Pri načrtovanju programov na podlagi te uredbe se ustrezno upoštevajo človekove pravice, temeljne svoboščine, dobro upravljanje in demokracija v partnerskih državah. [Sprememba 144]
-1a. Priprava, uporaba in pregled vseh programskih dokumentov po tem členu ustrezajo skladnosti politik za razvoj in načelom učinkovitosti pomoči. [Sprememba 145]
-1b. Geografski in tematski programi se dopolnjujejo, so medsebojno usklajeni in ustvarjajo dodano vrednost. [Sprememba 146]
1. Priprava geografskih programov temelji na naslednjih načelih:
|
(a) |
brez poseganja v odstavek 4 ukrepi, kolikor je mogoče, temeljijo na vključujočem dialogu med Unijo, državami članicami in zadevnimi partnerskimi državami, institucijami Unije , držav članic in zadevnih partnerskih držav, vključno z nacionalnimi in lokalnimi in regionalnimi organi, ki vključujejo civilno družbo organizacije civilne družbe, regionalne , nacionalne in lokalne parlamente , skupnosti ter druge zainteresirane strani, da se okrepi demokratična odgovornost za proces in spodbudi podpora nacionalnim in regionalnim strategijam; [Sprememba 147] |
|
(b) |
če je ustrezno kadar je mogoče , se programsko obdobje uskladi s strateškimi cikli partnerskih držav; [Sprememba 148] |
|
(c) |
načrtovanje programov lahko predvideva dejavnosti sodelovanja, ki se financirajo iz različnih dodelitev iz člena 6(2) in iz drugih programov Unije v skladu z njihovimi temeljnimi akti. |
2. Brez poseganja v odstavek 1 načrtovanje geografskih programov zagotavlja poseben, prilagojen okvir za sodelovanje, ki temelji na: [Sprememba 149]
|
(a) |
potrebah partnerjev, določenih na podlagi posebnih meril in poglobljene analize , ob upoštevanju prebivalstva, revščine, neenakosti, človekovega razvoja , stanja na področjih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in enakosti spolov, državljanskega prostora , gospodarske in okoljske ranljivosti ter državne in družbene odpornosti; [Sprememba 150] |
|
(b) |
zmogljivosti partnerjev za ustvarjanje finančnih mobilizacijo in učinkovito uporabo domačih virov in dostop do njih v podporo nacionalnim razvojnim prednostnim nalogam ter njihovih absorpcijskih sposobnosti; [Sprememba 151] |
|
(c) |
zavezah in uspešnosti partnerjev partnerjev, tudi skupno dogovorjenih z Unijo, in prizadevanjih , določenih na podlagi meril, kot sta so politična reforma ter , napredek na področju pravne države, dobrega upravljanja, človekovih pravic in boja proti korupciji, gospodarski in družbeni razvoj , okoljska trajnost ter učinkovita uporaba pomoči ; [Sprememba 152] |
|
(d) |
morebitnem učinku financiranja Unije v partnerskih državah in regijah; |
|
(e) |
zmogljivosti in zavezanosti partnerja, da spodbuja skupne interese vrednote, načela in vrednote temeljne interese ter podpira skupne cilje in večstranska zavezništva, pa tudi napredek pri prednostnih nalogah Unije. [Sprememba 153] |
3. Države, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom ter države v krizi in po krizi ter v nestabilnih in ranljivih razmerah, vključno z majhnimi otoškimi državami v razvoju, imajo prednost pri dodeljevanju sredstev.
4. Sodelovanje z industrializiranimi državami se osredotoča na spodbujanje interesov Unije in skupnih interesov , pa tudi skupnih temeljnih interesov in vrednot, skupno dogovorjenih ciljev ter večstranskosti. Kjer je ustrezno, to sodelovanje temelji na dialogu med Unijo, tudi Evropskim parlamentom in državami članicami, ter vključuje civilno družbo . [Sprememba 154]
5. Programski dokumenti za geografske programe so usmerjeni v rezultate ter vključujejo , kjer je to mogoče, jasne cilje in kazalnike za merjenje napredka in učinka pomoči Unije. Kjer je primerno, upoštevajo mednarodno dogovorjene cilje in kazalnike lahko kazalniki temeljijo na mednarodno dogovorjenih standardih , zlasti tiste tistih , ki so določeni za cilje trajnostnega razvoja, ter okvire okvirih za rezultate na ravni države, da se oceni in sporoči prispevek Unije k rezultatom na ravni izložkov, izidov in učinkov. [Sprememba 155]
6. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v kriznih ali pokriznih, nestabilnih in ranljivih razmerah se ustrezno upoštevajo posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij ter ranljivosti, tveganja in zmogljivosti, da bi se povečala odpornost. Pozornost se nameni tudi preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi državnih struktur in izgradnji miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove, pripravljenosti na nesreče, pa tudi vlogi žensk in pravicam otrok v teh procesih. Uporabi se pristop, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočen na ljudi .
Če so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne, pokrizne ali nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju vseh zadevnih akterjev za pomoč pri preprečevanju nasilja in prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. [Sprememba 156]
7. Ta uredba prispeva iz programov, določenih s členom 4(2) te uredbe, k ukrepom, vzpostavljenim z uredbo Erasmus. Ukrepom za mobilnost, sodelovanje in politični dialog z organi, institucijami in organizacijami iz partnerskih držav bi bilo treba dodeliti okvirni znesek 2 000 000 000 EUR iz geografskih programov. Ta uredba bo osnova za enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz uredbe IPA III. Za uporabo teh sredstev se uporablja uredba Erasmus , pri čemer se zagotovi skladnost z uredbo IPA III . [Sprememba 157]
7a. Ta uredba prispeva k ukrepom, vzpostavljenim z uredbo Ustvarjalna Evropa. Na njeni podlagi se pripravi enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz uredbe IPA III. Za uporabo teh sredstev se uporablja uredba Ustvarjalna Evropa. [Sprememba 158]
Člen 12
Programski dokumenti za geografske programe
-1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvira za vsak posamezni državni in večdržavni večletni program. V teh okvirnih določbah se:
|
(a) |
opredelijo prednostna področja izmed področij, opredeljenih v členih 9a in 15b; |
|
(b) |
določijo posebni podrobni in merljivi cilji vsakega programa; |
|
(c) |
opredelijo pričakovani rezultati z merljivimi cilji ter jasnimi in posebnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi s cilji; |
|
(d) |
opredelijo okvirna finančna sredstva, ki se dodelijo v celoti in po prednostnih področjih; |
|
(e) |
vzpostavijo načini sodelovanja, tudi prispevki k jamstvu za zunanje delovanje. [Sprememba 159] |
1. Pri geografskih programih se ta uredba izvaja v okviru večletnih okvirnih programov za posamezne države in za več držav. [Sprememba 160]
2. V večletnih okvirnih programih se določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni in specifični kazalniki smotrnosti in okvirne finančne dodelitve, tako v celoti kot tudi za vsako prednostno področje posebej. [Sprememba 161]
3. Večletni okvirni programi temeljijo na: [Sprememba 162]
|
(-a) |
poročilu, ki vsebuje analizo potreb, zmogljivosti, zavez in uspešnosti zadevne partnerske države ali držav ter morebitnega vpliva financiranja Unije, v skladu s členom 11(2), in eno ali več od naslednjega: [Sprememba 163] |
|
(a) |
nacionalni ali regionalni strategiji v obliki razvojnega načrta ali podobnega dokumenta, ki temelji na konstruktivnem posvetovanju z lokalnim prebivalstvom in civilno družbo ter ga Komisija sprejme kot podlago za ustrezen večletni okvirni program in sicer ob sprejetju navedenega dokumenta; [Sprememba 164] |
|
(b) |
okvirnem dokumentu, ki določa politiko Unije do zadevnega partnerja ali partnerjev, vključno s skupnim dokumentom Unije in držav članic; [Sprememba 165] |
|
(c) |
skupnem dokumentu Unije in zadevnega partnerja ali partnerjev, ki določa skupne prednostne naloge. |
4. Za večji učinek kolektivnega sodelovanja Unije skupni programski dokument, če je mogoče, nadomesti programske dokumente Unije in držav članic. Skupni programski dokument lahko nadomesti večletni okvirni program Unije, če je odobren z aktom, sprejetim v skladu s členom 14, ter skladen s členoma 10 in 11, vsebuje elemente iz odstavka 2 tega člena in določa delitev dela med Unijo in državami članicami. [Sprememba 166]
4a. V večletnih programih je lahko predviden znesek sredstev, nižji od 5 % skupne vsote, ki ni dodeljen prednostnemu področju ali partnerski državi oziroma skupini držav. Ta sredstva se dodelijo v skladu s členom 21. [Sprememba 167]
Člen 13
Programski dokumenti za tematske programe
-1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvira za vsak posamezni tematski večletni program. V teh okvirnih določbah se:
|
(a) |
opredelijo prednostna področja izmed področij, opredeljenih v členu 9b; |
|
(b) |
določijo posebni podrobni in merljivi cilji vsakega programa; |
|
(c) |
opredelijo pričakovani rezultati z merljivimi cilji ter jasnimi in posebnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi s cilji; |
|
(d) |
opredelijo okvirna finančna sredstva, ki se dodelijo v celoti in po prednostnih področjih; |
|
(e) |
vzpostavijo načini sodelovanja. [Sprememba 168] |
1. Pri tematskih programih se ta uredba izvaja v okviru večletnih okvirnih programov. [Sprememba 169]
2. Večletni okvirni programi za tematske programe določajo strategijo Unije, prednostne naloge, izbrane za financiranje Unije, specifične cilje, pričakovane rezultate, jasne in specifične kazalnike smotrnosti ter mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo. [Sprememba 170]
Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri svetovnih pobudah.
V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določijo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih sodelovanja in po prednostnih nalogah. Okvirne finančne dodelitve se lahko dodelijo v obliki razpona. [Sprememba 171]
Okvirne določbe iz členov 12 in 13 temeljijo na poročilu, ki vsebuje analizo mednarodnih razmer in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo, poleg tega pa so v njem navedeni pričakovani rezultati programa. [Sprememba 172]
2a. V večletnih programih je lahko predviden znesek sredstev, nižji od 5 % skupne vsote, ki ni dodeljen prednostnemu področju ali partnerski državi oziroma skupini držav. Ta sredstva se dodelijo v skladu s členom 21. [Sprememba 173]
Člen 14
Sprejetje in spremembe večletnih okvirnih programov [Sprememba 174]
1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvirov za večletne okvirne programe iz členov 12 in 13 z delegiranimi akti . Navedeni izvedbeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2) 34 . Ta postopek se uporablja tudi za preglede iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, ki znatno spreminjajo vsebino večletnega okvirnega programa. [Sprememba 175]
2. Pri sprejetju skupnih večletnih programskih dokumentov iz člena 12 se sklep Komisije delegirani akt uporablja samo za prispevek Unije k skupnemu večletnemu programskemu dokumentu. [Sprememba 176]
3. Večletni okvirni programi za geografske programe se lahko pregledajo, če je to potrebno za učinkovito izvajanje, zlasti če obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7 ali zaradi kriznih ali pokriznih razmer geografski in tematski programi se iztečejo najpozneje 30. junija 2025. Komisija do 30. junija 2025 sprejme nove večletne programe, ki temeljijo na rezultatih, ugotovitvah in sklepnih ugotovitvah vmesne ocene iz člena 32 . [Sprememba 177]
4. Večletni okvirni programi za tematske programe se lahko pregledajo spremenijo , če je to potrebno za učinkovito izvajanje uporabo , zlasti kadar obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7. Večletni programi se spremenijo v primerih, ko mobilizacija rezerve za nove izzive in prednostne naloge zahteva spremembo okvirnih določb ustreznega programa. [Sprememba 178]
5. Komisija lahko z izvedbenimi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 35(4) 34a , v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, spremeni večletne okvirne programe iz členov 12 in 13 te uredbe. [Sprememba 179]
Člen 15
Rezerva za nove izzive in prednostne naloge
1. Znesek iz člena 6(3) se med drugim uporabi za uporabi v ustrezno utemeljenih primerih, pri čemer imajo prednost države, ki najbolj potrebujejo pomoč, ter ob popolnem dopolnjevanju in skladno z akti, sprejetimi v skladu s to uredb : [Sprememba 180]
|
(a) |
zagotovitev ustreznega odziva Unije v nepredvidenih okoliščinah ob nepredvidenih potrebah, ki niso zajete v programih in programskih dokumentih ; [Sprememba 181] |
|
(b) |
obravnavanje novih potreb ali novih izzivov, kot so potrebe in izzivi na mejah Unije ali njenih sosed ali v tretjih državah , povezani s kriznimi krizami, bodisi naravnimi bodisi takimi, ki jih povzroči človek, in pokriznimi razmerami ali migracijskimi pritiski pojavom migracij, zlasti prisilnim razseljevanjem ; [Sprememba 182] |
|
(c) |
spodbujanje novih mednarodnih pobud ali prednostnih nalog, ki jih vodi Unija ali odzivanje nanje . [Sprememba 183] |
2. O uporabi teh sredstev se odloči v skladu s postopki iz členov 14 in 21.
Člen 15a
Ukinitev pomoči
1. Brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov s partnerskimi državami in regijami se, kadar partnerska država vztrajno krši načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standarde jedrske varnosti, na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za spremembo Priloge VII-a z vključitvijo partnerske države na seznam partnerskih držav, za katere se pomoč Unije delno ali v celoti ukine. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo ukinitev pomoči, ne veljajo več, – v skladu s členom 34 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge VII-a, da se pomoč Unije obnovi.
3. V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.
4. Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 184]
Poglavje II
Posebne določbe za sosedstvo
Člen 15b
Posebni cilji za sosedsko območje
1. V skladu s členoma 3 in 4 so cilji podpore Unije na podlagi te uredbe na sosedskem območju naslednji:
|
(a) |
okrepitev političnega sodelovanja ter odgovornosti Unije in njenih partnerskih držav za evropsko sosedsko politiko; |
|
(b) |
podpiranje izvajanja pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov; |
|
(c) |
okrepitev in utrditev demokracije, oblikovanja države, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje učinkovitejšega izvajanja reform, dogovorjenih v vzajemnih ureditvah; |
|
(d) |
stabilizacija sosedstva v političnem, gospodarskem in varnostnem smislu; |
|
(e) |
okrepitev regionalnega sodelovanja, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja po vsem evropskem sosedstvu in čezmejnega sodelovanja; |
|
(f) |
spodbujanje krepitve zaupanja, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti v vseh njenih oblikah, preprečevanju in reševanju konfliktov, vključno z dolgotrajnimi konflikti, podpora za prizadeto prebivalstvo in obnovo ter spoštovanje večstranskosti in mednarodnega prava; |
|
(g) |
spodbujanje okrepljenega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, tudi z okrepljeno mobilnostjo in medosebnimi stiki, zlasti v zvezi s kulturnimi, izobraževalnimi, strokovnimi in športnimi dejavnostmi; |
|
(h) |
okrepitev sodelovanja na področju zakonitih in nedovoljenih migracij; |
|
(i) |
postopna vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami; |
|
(j) |
podpiranje trajnostnega, vključujočega in družbeno koristnega gospodarskega in družbenega razvoja za vse s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest in zaposljivosti, zlasti za mlade; |
|
(k) |
prispevanje k izvajanju Pariškega sporazuma z okrepitvijo sodelovanja na področju energetske varnosti in s spodbujanjem obnovljivih virov energije, trajnostne energije in ciljev energijske učinkovitosti; |
|
(l) |
spodbujanje oblikovanja tematskih okvirov s sosednjimi državami sosedskih partnerskih držav za obravnavanje skupnih izzivov, kot so migracije, energija, varnost in zdravje. [Sprememba 185] |
Člen 16
Programski dokumenti in merila za dodelitev
1. Za partnerske države, navedene v Prilogi I, se prednostna področja za financiranje Unije izberejo predvsem izmed tistih, ki so vključena v dokumente iz člena 12(3)(c), v skladu s področji sodelovanja na sosedskem območju, ki so navedena v Prilogi II.
2. Z odstopanjem od člena 11(2) se podpora Unije v okviru geografskih programov na sosedskem območju razlikuje po obliki in zneskih, pri čemer se upoštevajo naslednji elementi:
|
(a) |
potrebe partnerske države, pri čemer se uporabijo kazalniki, kot so število prebivalcev in stopnja razvoja; |
|
(b) |
zavezanost partnerske države izvajanju skupno dogovorjenih političnih, ekonomskih , okoljskih in socialnih ciljev reform ter napredek pri tem; [Sprememba 186] |
|
(c) |
zavezanost partnerske države vzpostavitvi trdne in trajnostne demokracije , vključno s spodbujanjem človekovih pravic, dobrim upravljanjem, spoštovanjem pravne države in bojem proti korupciji, ter napredek pri tem; [Sprememba 187] |
|
(ca) |
zavezanost večstranskosti; [Sprememba 188] |
|
(d) |
partnerstvo partnerske države z Unijo, vključno z njeno prizadevnostjo glede partnerstva; |
|
(e) |
absorpcijsko sposobnost partnerske države in morebiten učinek podpore Unije na podlagi te uredbe. |
3. Podpora iz odstavka 2 se odraža v programskih dokumentih iz člena 12.
3a. Podpora Unije partnerskim državam iz Priloge I se uporabi v skladu z načelom sofinanciranja iz člena 190 finančne uredbe. [Sprememba 189]
Člen 17
Pristop na podlagi smotrnosti
1. Okvirno Vsaj 10 % finančnih sredstev iz prve alineje člena 4 6 (2)(a) za dopolnitev finančnih dodelitev za posamezne države iz člena 12 se dodeli partnerskim državam iz Priloge I za izvajanje uporabo pristopa na podlagi smotrnosti. Podlaga za odločitev o dodelitvah na podlagi smotrnosti je napredek v demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi, dobrem upravljanju, sodelovanju pri varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ekonomskem upravljanju in reformah izvajanju dogovorjenih reform . Napredek partnerskih držav se ocenjuje vsako leto z dejavno udeležbo civilne družbe, zlasti na podlagi poročil o napredku za posamezne države, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti . [Sprememba 190]
1a. O uporabi pristopa na podlagi smotrnosti iz te uredbe potekajo redne izmenjave stališč v okviru Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 191]
2. Pristop na podlagi smotrnosti se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države se lahko podpora tem ukrepom poveča , kjer je to ustrezno . [Sprememba 192]
2a. Komisija in ESZD pregledata podporo na podlagi smotrnosti v primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države. [Sprememba 193]
2b. Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo metodološkega okvira pristopa na podlagi smotrnosti. [Sprememba 194]
Člen 18
Čezmejno sodelovanje
1. Čezmejno sodelovanje, kot je opredeljeno v členu 2(3), zajema sodelovanje na kopenskih in morskih mejah s sosednjimi državami, transnacionalno sodelovanje prek večjih transnacionalnih ozemelj, pomorsko sodelovanje okoli morskih bazenov in medregionalno sodelovanje. Čezmejno sodelovanje stremi k skladnosti s cilji obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij in procesov regionalnega povezovanja. [Sprememba 195]
2. Sosedsko območje prispeva k programom čezmejnega sodelovanja iz odstavka 1, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (47) (v nadaljnem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju]. Za podporo tem programom se okvirno dodeli do 4 % finančnih sredstev za sosedsko območje.
3. Prispevki za programe čezmejnega sodelovanja se določijo in uporabljajo v skladu s členom 10(3) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.
4. Stopnja sofinanciranja Unije ne presega 90 % upravičenih odhodkov za program čezmejnega sodelovanja. Za tehnično pomoč znaša stopnja sofinanciranja 100 %.
5. Stopnja predhodnega financiranja za programe čezmejnega sodelovanja se določi v delovnem programu v skladu s potrebami sodelujočih tretjih držav in ozemelj ter lahko preseže odstotni delež iz člena 49 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.
6. Večletni okvirni strateški dokument za čezmejno sodelovanje, ki določa elemente iz člena 12(2) te uredbe, se sprejme v skladu s členom 10(1) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.
7. Programi čezmejnega sodelovanja se prekinejo v skladu s členom 12 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, podpora iz sosedskega območja za prekinjeni program, ki je še na razpolago, pa se lahko uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov na sosedskem območju.
Poglavje III
Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja Izvrševanje [Sprememba 196]
Člen 19
Akcijski načrti in ukrepi
1. Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini izvrševanja uporabe , proračun ter vsi povezani odhodki za podporo. [Sprememba 197]
2. Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.
Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.
Če nastopijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v ne temeljijo na programskih dokumentih. [Sprememba 198]
3. Za izvajanje izvrševanje ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) in (c) se lahko uporabljajo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi. [Sprememba 199]
4. Komisija lahko za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) sprejme izjemne ukrepe pomoči.
Izjemni ukrep pomoči lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko dvakrat podaljša za največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev pod pogojem, da se finančni znesek ukrepa ne poveča. [Sprememba 200]
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 201]
4a. Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvrševanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 202]
Člen 20
Podporni ukrepi
1. Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju izvrševanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje izvrševanje , ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. [Sprememba 203]
2. Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 21, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. Financiranje Unije pri podpornih ukrepih lahko zajema:
|
(a) |
študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki; |
|
(b) |
dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov; |
|
(c) |
odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja in prepoznavnostjo političnih prednostnih nalog Unije. |
Člen 21
Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov
1. Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti, sprejetimi s sklepom Komisije v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2) finančno uredbo . [Sprememba 204]
2. Postopek iz odstavka 1 ni potreben za:
|
(a) |
akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR; |
|
(b) |
posebne ukrepe ter akcijske načrte in ukrepe, sprejete za izvajanje ukrepov hitrega odzivanja, pri katerih financiranje Unije ne presega 20 milijonov EUR; |
|
(c) |
tehnične spremembe, če takšne spremembe ne vplivajo bistveno na cilje zadevnega akcijskega načrta ali ukrepa, kot so:
|
v primeru večletnih akcijskih načrtov in ukrepov se pragi iz odstavkov (2)(a), (b) in (c)(iii) uporabljajo na letni osnovi.
Po sprejetju v skladu s tem odstavkom se akcijski načrti in ukrepi, razen izjemnih ukrepov pomoči, ter tehnične spremembe sporočijo Evropskemu parlamentu in državam članicam prek ustreznega odbora iz člena 35 v enem mesecu po njihovem sprejetju. [Sprememba 205]
3. Preden Komisija sprejme ali podaljša izjemni ukrep pomoči, katerega stroški ne presegajo 20 milijonov EUR, obvesti Svet o njegovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Komisija obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete ukrepe izredne pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije Komisija pri načrtovanju in pri poznejšem izvajanju poznejši uporabi takšnih ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 206]
Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča nemudoma obvesti o načrtovanju in izvajanju izjemnih ukrepov pomoči Unije v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo. [Sprememba 207]
3a. Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 19(2), razen v primerih iz člena (19)(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih zasledovanih ciljev, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov. [Sprememba 208]
4. Vizredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize, vključno z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 35(4) sprejme akcijske načrte ali spremembe obstoječih akcijskih načrtov in ukrepov kot izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati. [Sprememba 209]
5. V skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (48) in Direktivo Sveta 85/337/EGS (49), se na ravni ukrepov izvede ustrezno preverjanje človekovih pravic ter socialno in okoljsko preverjanje, tudi vplivov na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, ki po potrebi zajema presojo vplivov na okolje, ki bi jih imeli okoljsko občutljivi ukrepi, zlasti projekti za novo infrastrukturo večjega obsega. [Sprememba 210]
Poleg tega se opravijo predhodna ocena učinka na človekove pravice, enakost spolov, socialne zadeve in delo ter analiza in ocena tveganja konfliktov. [Sprememba 211]
Če je ustrezno, se pri izvajanju izvrševanju sektorskih programov uporabijo ocene učinka na človekove pravice in socialne zadeve ter strateške presoje vplivov na okolje. Zagotovita se sodelovanje zainteresiranih strani pri presojah vplivov na okolje teh ocenah in presojah in javna dostopnost rezultatov takih ocen in presoj. [Sprememba 212]
Člen 21a
Programi pomoči Evropskega parlamenta
Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči, na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev. [Sprememba 213]
Člen 22
Načini sodelovanja
1. Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2. Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.
3. Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) te uredbe letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.
4. Ukrepi, financirani na podlagi instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.
5. Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, ki jih financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, tako da je vedno razvidno, za katere namene so bila sredstva uporabljena.
6. Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da za nobeno posamezno dejavnost, ki se izvaja kot del ukrepa, ni več mogoče ugotoviti vira financiranja.
7. Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji je lahko med drugim v obliki:
|
(a) |
tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji; |
|
(b) |
ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi; |
|
(c) |
prispevkov za potrebne stroške za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva , vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega zunanjega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva ; [Sprememba 214] |
|
(d) |
programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav; |
|
(e) |
prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU; |
|
(f) |
subvencij obrestnih mer. |
Člen 23
Oblike financiranja EU Unije in načini izvrševanja uporabe [Sprememba 215]
1. Financiranje Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:
|
(a) |
nepovratnimi sredstvi; |
|
(b) |
javnimi naročili storitev, blaga ali gradenj; |
|
(c) |
proračunsko podporo; |
|
(d) |
prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe; |
|
(e) |
finančnimi instrumenti; |
|
(f) |
proračunskimi jamstvi; |
|
(g) |
mešanim financiranjem; |
|
(h) |
odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov; |
|
(i) |
finančno pomočjo; |
|
(j) |
plačanimi zunanjimi strokovnjaki. |
2. Kadar Komisija sodeluje z zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih zainteresiranih strani in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih. [Sprememba 216]
3. Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:
|
(a) |
nepovratna sredstva majhne vrednosti, brez potrebe po sofinanciranju, če je to ustrezno, namenjenih namenjena zagovornikom človekovih pravic in mehanizmom za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic za financiranje nujnih ukrepov za zaščito , pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru ; [Sprememba 217] |
|
(b) |
nepovratna sredstva, brez potrebe po sofinanciranju, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, v katerih so resno primanjkuje temeljnih svoboščin, v katerih so ogrožene temeljne svoboščine demokratične institucije, v katerih prihaja do stopnjevanja konfliktov ali oboroženih konfliktov , v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena ali v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic , mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, spravi in graditvi miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1 000 000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo izvajanje uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev; [Sprememba 218] |
|
(c) |
nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja ZN OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom , raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav. [Sprememba 219] |
|
(ca) |
male projekte iz člena 23a. [Sprememba 220] |
Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovih pravicah , enakosti spolov, socialnem vključevanju, človekovem razvoju in načelu pravne države ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in boljše upravljanje, ki dopolnjujejo prizadevanja partnerjev za uspešnejše zbiranje sredstev ter njihovo boljšo porabo v podporo trajnostne trajnostnega in vključujoče gospodarske rasti in vključujočega socialno-ekonomskega razvoja, ki bo koristil vsem, ustvarjanja dostojnih delovnih mest ter izkoreninjenja , s posebno pozornostjo na mladih, zmanjšanju neenakosti in izkoreninjenju revščine , ob ustreznem upoštevanju lokalnih gospodarstev ter okoljskih in socialnih pravic . [Sprememba 221]
Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. [Sprememba 222]
4. Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.
Pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe Komisija jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalnih zmogljivosti za revizijo , sodelovanja organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšane preglednosti ter dostopa javnosti do informacij , pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki bodo podpirali lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja . [Sprememba 223]
5. Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.
6. Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z dodatnimi drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.
K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
7. Za namene izvajanja uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme. [Sprememba 224]
7a. Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij. [Sprememba 225]
8. Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.
9. Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo.
Člen 23a
Skladi za male projekte
1. Financiranje v okviru te uredbe se lahko zagotovi za sklade za male projekte, namenjene izboru in izvajanju projektov z omejenim finančnim obsegom.
2. Upravičenci sklada za male projekte so organizacije civilne družbe.
3. Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz te uredbe prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru tega sklada za male projekte (v nadaljevanju: „mali projekt“).
4. Če javni prispevek k malemu projektu ne presega 50 000 EUR, je v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov ali vključuje pavšalne stopnje. [Sprememba 226]
Člen 24
Upravičene osebe in subjekti
1. Postopkov javnega naročanja ter postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, programov organizacij civilne družbe in programov svetovnih izzivov, se lahko udeležijo mednarodne organizacije in vsi drugi pravni subjekti, ki so državljani naslednjih držav ali ozemelj, oziroma, v primeru pravnih oseb, imajo tudi dejanski sedež v naslednjih državah ali na naslednjih ozemljih:
|
(a) |
države članice, upravičenke uredbe IPA III ter pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru; |
|
(b) |
sosedske partnerske države in Ruska federacija, kadar zadevni postopek poteka v okviru programov iz Priloge I, v katerih sodeluje; |
|
(c) |
države in ozemlja v razvoju, ki so vključeni na seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči, ki ga je objavil Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), ki niso članice skupine G-20, ter čezmorske države in ozemlja, opredeljeni v Sklepu Sveta…/… (EU); |
|
(d) |
države v razvoju s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči, ki so članice skupine G-20, ter druge države in ozemlja, kadar zadevni postopek poteka v okviru ukrepa, ki ga financira Unija v skladu s to uredbo in v katerem sodelujejo; |
|
(e) |
države, za katere Komisija zagotovi vzajemni dostop do zunanjega financiranja; ta dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država odobri upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Unije in držav, upravičenih na podlagi te uredbe; Komisija odloči o vzajemnem dostopu in njegovem trajanju po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami; |
|
(f) |
države članice OECD, kar zadeva javna naročila, ki se izvajajo uporabljajo v najmanj razvitih državah ali močno zadolženih revnih državah s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči. [Sprememba 227] |
2. Brez poseganja v omejitve, povezane z naravo in cilji ukrepa, je udeležba v postopkih javnih naročil ter postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru programov za človekove pravice in demokracijo in programov za stabilnost in mir, ter ukrepi hitrega odzivanja na voljo brez omejitev.
3. Vse zaloge in materiali, ki se financirajo na podlagi te uredbe, imajo lahko poreklo iz katere koli države.
4. Pravila iz tega člena se ne uporabljajo in ne uvajajo nacionalnih omejitev za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem, oziroma, če je primerno, podizvajalcem.
5. Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo uporabljajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz točke (c)(ii) do (viii) člena 62(1) finančne uredbe, se prav tako uporabljajo pravila o upravičenosti teh subjektov. [Sprememba 228]
6. Če donatorji financiranje zagotovijo za skrbniški sklad, ki ga je ustanovila Komisija, ali prek zunanjih namenskih prejemkov, se uporabljajo pravila o upravičenosti iz akta o ustanovitvi skrbniškega sklada ali, v primeru zunanjih namenskih prejemkov, iz sporazuma z donatorjem.
7. V primeru ukrepov, ki se financirajo v skladu s to uredbo in iz drugega programa Unije, se za upravičene štejejo vsi subjekti, upravičeni v okviru katerega koli od teh programov.
8. V primeru ukrepov za več držav se lahko štejejo za upravičene pravni subjekti, ki so državljani, in, v primeru pravnih oseb, ki imajo tudi dejanski sedež v državah in na ozemljih, ki jih zajema ukrep.
9. Pravila o upravičenosti iz tega člena se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lego ali naravo prijaviteljev, če so takšne omejitve potrebne zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje uporabo . Omejitve glede na državljanstvo se ne uporabljajo za mednarodne organizacije. [Sprememba 229]
10. Kot upravičeni se lahko sprejmejo ponudniki, prijavitelji in kandidati iz držav, ki niso upravičenke, kadar obstaja nujna potreba po storitvah na trgih zadevnih držav ali ozemelj oziroma kadar storitve tam niso na voljo, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, če bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala uresničitev ukrepa.
11. Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, imajo prednost lokalni in regionalni izvajalci, pri čemer se pozornost nameni preteklim dosežkom na področju okoljske trajnosti ali pravične trgovine, kadar finančna uredba omogoča oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe. V vseh primerih se uporabljajo merila glede trajnosti in primerne skrbnosti. [Sprememba 230]
12. V okviru programa za človekove pravice in demokracijo je upravičen kateri koli subjekt, ki ni zajet v opredelitvi pravnega subjekta iz člena 2(6), kadar je to potrebno za izvajanje na področjih ukrepanja tega programa.
12a. Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje ne podpira ukrepov, ki v skladu z okoljskim preverjanjem iz člena 21 škodujejo okolju ali podnebju. Dodelitve so v celoti skladne s Pariškim sporazumom, evropsko financiranje, namenjeno zunanjemu delovanju, pa na splošno prispeva k dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma. Instrument zlasti ne podpira:
|
(a) |
ukrepov, ki niso združljivi z nacionalno določenimi prispevki držav prejemnic v okviru Pariškega sporazuma; |
|
(b) |
naložb v pridobivanje, prenos ter hrambo in obdelavo fosilnih goriv. [Sprememba 231] |
Člen 25
Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti
1. V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.
Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe. [Sprememba 232]
2. Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v dobro prvotne proračunske vrstice.
V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.
3. Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razdelijo na letne obroke, razporejene na več let.
Za te večletne ukrepe se ne uporablja tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.
Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.
4. Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost.
Poglavje IV
EFSD+, proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam
Člen 26
Področje uporabe in financiranje
1. Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje se financirata s finančnimi sredstvi za geografske programe iz člena (6)(2)(a) se financirata Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje , pri čemer se zagotovi, da to financiranje ne škodi drugim ukrepom, ki jih podpirajo geografski programi . [Sprememba 233]
Namen EFSD+ kot celovitega finančnega svežnja, ki zagotavljanja zmogljivost financiranja na podlagi načinov izvrševanja v obliki nepovratnih sredstev, jamstev in drugih finančnih instrumentov iz člena 23(1)(a), (e), (f) in (g), je podpora naložbam in izboljšanje dostopa do financiranja ter povečanje dodatnosti, zagotavljanje inovativnih proizvodov in privabljanje sredstev v zasebnem sektorju za spodbujanje podpiranje trajnostnega in vključujočega gospodarskega , okoljskega in družbenega razvoja ter , industrializacije in stabilnega naložbenega okolja, za spodbujanje socialno-ekonomske in okoljske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni in vključujoči rasti, blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, ustvarjanju dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD, zlasti za ranljive skupine, vključno z ženskami in mladimi , gospodarskih priložnostih, spretnostih in podjetništvu, socialno-ekonomskih sektorjih , pri čemer je poudarek na socialnih podjetjih in zadrugah glede na njihov potencial za zmanjševanje revščine in neenakosti ter mikro spodbujanje človekovih pravic in načinov preživljanja, podpiranju mikro- , malih in srednjih podjetij ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter prispevanju k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki so se vrnili v svoje države izvora , v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. 45 % financiranja se dodeli naložbam, ki prispevajo k podnebnim ciljem, upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in boju proti dezertifikaciji, pri čemer bi moralo biti 30 % vseh finančnih sredstev namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Posebna pozornost in dodatna podpora za izgradnjo institucionalne zmogljivosti, gospodarsko upravljanje in tehnično pomoč se nameni namenita državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam. Jamstvo za zunanje delovanje se uporablja poleg vladnih naložb v osnovne javne storitve, ki ostajajo v odgovornosti vlad. [Sprememba 234]
2. Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije EFSD+, ki jih krije proračunsko jamstvo v skladu s členi 27, 28 in 29 te uredbe, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS.
3. V okviru jamstva za zunanje delovanje lahko Unija zagotovi jamstvo za operacije, ki so bile podpisane med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2027, in sicer v višini do 60 000 000 000 EUR. Ta zgornja meja se pregleda v okviru poročila o vmesni oceni v skladu s členom 32. [Sprememba 235]
4. Stopnja rezervacij znaša od 9 % do 50 %, odvisno od vrste operacij. Iz proračuna Unije se zagotovi najvišji znesek v višini 10 milijard EUR, in sicer iz posebne proračunske vrstice v okviru letnega proračunskega postopka ali s prenosom proračunskih sredstev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34, s katerimi se ta najvišja vsota po potrebi spremeni. [Sprememba 236]
Stopnja rezervacij jamstva za zunanje delovanje znaša 9 % za makrofinančno pomoč Unije in za proračunska jamstva, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil.
Stopnje rezervacij se ponovno pregledajo vsaka tri leta vsaki dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe iz člena 40. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo teh stopenj in ustreznih finančnih zneskov . [Sprememba 237]
5. Jamstvo za zunanje delovanje se šteje za eno samo jamstvo v skupnem skladu za rezervacije, ustanovljenem s členom 212 finančne uredbe.
6. EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata operacije financiranja in naložbene operacije v partnerskih državah na geografskih območjih iz člena 4(2). Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financira iz proračuna ustreznih geografskih programov, ustanovljenih s členom 6(2)(a), in se prenese v skupni sklad za rezervacije. Geografska porazdelitev operacij EFSD+ v največjem možnem obsegu izraža tudi sorazmerno težo finančnih dodelitev za različne regije, kot je določeno v členu 6(2)(a). EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata tudi operacije v upravičenkah s seznama v Prilogi I k uredbi IPA III. Te operacije v okviru EFSD+ in oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financirajo iz uredbe IPA. Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS se financira iz uredbe o EINS. [Sprememba 238]
7. Oblikovanje rezervacij iz člena 211(2) finančne uredbe je zasnovano na podlagi skupnih neporavnanih obveznosti Unije, ki izhajajo iz vsake operacije, vključno z operacijami, sklenjenimi pred letom 2021, za katere jamči Unija. Letni znesek potrebnih rezervacij je lahko zasnovan v časovnem razponu največ sedmih let.
8. Preostanek sredstev do 31. decembra 2020 v jamstvenem skladu EFSD in Jamstvenem skladu za zunanje ukrepe, ustanovljenima z Uredbo (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta oziroma Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009, se prenese v skupni sklad za rezervacije z namenom oblikovanja rezervacij za njune operacije v okviru enega jamstva iz odstavka 4 tega člena.
Člen 26a
Cilji za EFSD+
1. Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, prispevajo k naslednjim prednostnim področjem:
|
(a) |
zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja ter sektorja socialnih podjetij za prispevanje k trajnostnemu razvoju v njegovih ekonomskih, socialnih in okoljskih razsežnostih, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, ter, kjer je ustrezno, evropski sosedski politiki in ciljem, določenim v členu 3 uredbe IPA III; |
|
(b) |
odprava ozkih grl za zasebne naložbe, zlasti z zagotavljanjem pravne varnosti naložb; |
|
(c) |
okrepitev vzvodov za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na mikro-, malih in srednjih podjetjih; |
|
(d) |
okrepitev socialno-ekonomskih sektorjev in področij ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture ter trajnostne povezljivosti in trajnostne proizvodnje s ciljem spodbujanja vključujočega in trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja, ki spoštuje človekove pravice in okolje; |
|
(e) |
prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju; |
|
(f) |
prispevanje k obravnavi specifičnih temeljnih vzrokov migracij, vključno z nedovoljenimi migracijami in prisilnim razseljevanjem, s spodbujanjem trajnostnega razvoja ter prispevanje k varnim, urejenim in zakonitim migracijam ter mobilnosti. [Sprememba 239] |
Člen 27
Upravičenost ter izbira operacij in partnerjev
1. Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore jamstva za zunanje delovanje, so dosledne in usklajene s politikami Unije , zlasti njeno razvojno politiko in evropsko sosedsko politiko, ter s strategijami in politikami partnerskih držav ter obravnavajo nedelovanje lokalnih trgov ali neoptimalne naložbene operacije, ne da bi nepošteno tekmovale z lokalnimi gospodarskimi akterji . Zlasti podpirajo cilje, splošna načela in okvir politike iz te uredbe in ustreznih okvirnih programskih dokumentov, pri čemer ustrezno upoštevajo prednostna področja, ki so določena v členu 26a in podrobneje opisana v Prilogi V. [Sprememba 240]
1a. Jamstvo za zunanje delovanje se podeli na podlagi sklenitve ustreznega sporazuma o jamstvu EFSD med Komisijo v imenu Unije in upravičenim partnerjem. [Sprememba 241]
2. Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere. Operacije izpolnjujejo tudi pogoje iz točk (a) do (c d ) člena 209(2) finančne uredbe in ki: [Sprememba 242]
|
(-aa) |
zagotavljajo finančno in razvojno dodatnost; [Sprememba 243] |
|
(-ab) |
so predmet javno dostopne participatorne predhodne ocene učinka na človekove pravice, področje socialnih zadev in trg dela ter presoje vpliva na okolje, v katerih so opredeljena in obravnavana tveganja na teh področjih ter je ustrezno upoštevano načelo prostovoljnega soglasja po predhodni seznanitvi prizadetih skupnosti pri naložbah, povezanih z zemljišči; [Sprememba 244] |
|
(a) |
zagotavljajo dopolnjevanje z drugimi pobudami; |
|
(b) |
so ekonomsko in finančno izvedljive, ob ustreznem upoštevanju možne podpore ter sofinanciranja zasebnih in javnih partnerjev v projektu, pri čemer se upoštevajo posebnosti poslovnega okolja in zmogljivosti držav, v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitih držav in močno zadolženih revnih držav, ki so lahko upravičene do ugodnejših pogojev; |
|
(c) |
so tehnično izvedljive in trajnostne z okoljskega in socialnega socialno-ekonomskega vidika; [Sprememba 245] |
|
(ca) |
so ciljno usmerjene v sektorje in vprašanja, pri katerih obstajajo očitne tržne in institucionalne pomanjkljivosti, ki ovirajo financiranje zasebnega sektorja; [Sprememba 246] |
|
(cb) |
so strukturirane tako, da prispevajo k spodbujanju razvoja trga in mobilizaciji sredstev zasebnega sektorja za zapolnitev naložbenih vrzeli; [Sprememba 247] |
|
(cc) |
se osredotočajo na projekte, ki vključujejo večja tveganja, kot so jih zasebni posojilodajalci pripravljeni prevzeti samo na tržni osnovi; [Sprememba 248] |
|
(cd) |
ne izkrivljajo trgov v partnerskih državah in regijah; [Sprememba 249] |
|
(ce) |
kadar je mogoče, zagotavljajo čim večjo mobilizacijo lokalnega kapitala zasebnega sektorja; [Sprememba 250] |
|
(cf) |
spoštujejo načela učinkovitosti razvoja, kot so bila določena v partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana in potrjena leta 2016 v Nairobiju, vključno z lastno odgovornostjo, prilagajanjem, usmerjenostjo v rezultate, preglednostjo in vzajemno odgovornostjo, pa tudi ciljem nevezane pomoči; [Sprememba 251] |
|
(cg) |
so oblikovane tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil OECD-DAC, ob upoštevanju posebnosti pri razvoju zasebnega sektorja, razen operacij v industrializiranih državah, ki niso upravičene do uradne razvojne pomoči; [Sprememba 252] |
|
(ch) |
se izvajajo ob polnem spoštovanju mednarodnega prava o človekovih pravicah ter mednarodno dogovorjenih smernic, načel in konvencij, vključno z načeli za odgovorne naložbe, vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD za multinacionalna podjetja, načeli Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za odgovorno vlaganje v kmetijske in prehranske sisteme ter konvencijami in standardi Mednarodne organizacije dela, Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, maastrichtskih načel o ekstrateritorialnih obveznostih držav na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ter prostovoljnih smernic FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti. [Sprememba 253] |
3. Jamstvo za zunanje delovanje se uporablja za kritje tveganj za naslednje instrumente:
|
(a) |
posojila, vključno s posojili v lokalni valuti in posojili v obliki makrofinančne pomoči; |
|
(b) |
jamstva; |
|
(c) |
posredna jamstva; |
|
(d) |
instrumente kapitalskih trgov; |
|
(e) |
katero koli drugo obliko financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, zavarovanja in udeležbe v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala. |
4. Upravičeni partnerji za namene jamstva za zunanje delovanje so tisti, ki so opredeljeni v členu 208(4) finančne uredbe, vključno s tistimi iz tretjih držav, ki prispevajo k jamstvu za zunanje delovanje, ob odobritvi Komisije v skladu s členom 28 te uredbe in mnenjem strateškega odbora . Poleg tega in z odstopanjem od člena 62(2)(c) finančne uredbe so za namene jamstva upravičeni subjekti zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28, in ki nudijo ustrezno zagotovilo o svoji finančni zmogljivosti. [Sprememba 254]
4a. Skupina Evropske investicijske banke med drugim:
|
(a) |
skupaj z drugimi evropskimi finančnimi institucijami sodeluje pri obvladovanju tveganja EFSD+, pri čemer ustrezno upoštevajo, da je treba preprečevati morebitno nasprotje interesov; |
|
(b) |
v skladu s postopki iz poglavij 1 in 3 tega naslova edina izvaja del naložbenega okna, ki zajema državna posojila, za katera se oblikujejo rezervacije v višini vsaj 1 000 000 000 EUR iz finančnih sredstev za geografske programe; |
|
(c) |
predstavlja upravičenega partnerja za izvedbene dejavnosti v okviru drugih naložbenih oken. [Sprememba 255] |
5. Upravičeni partnerji ravnajo v skladu s pravili in pogoji iz člena 62(2)(c) finančne uredbe. V primeru subjektov zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28 te uredbe, imajo prednost tisti subjekti, ki razkrijejo informacije, povezane z merili na področju okolja, družbe , obdavčevanja in upravljanja podjetij. [Sprememba 256]
Komisija upravičenim partnerjem zagotovi uspešno, učinkovito in pravično uporabo razpoložljivih virov ter spodbuja sodelovanje med njimi.
Komisija vsem upravičenim partnerjem zagotovi pravično obravnavo in enak dostop do financiranja ter poskrbi za preprečevanje nasprotja interesov v celotnem obdobju izvajanja uporabe EFSD+. Da bi zagotovila dopolnjevanje, lahko Komisija od upravičenih partnerjev zahteva vse ustrezne informacije o operacijah, ki niso povezane z EFSD+. [Sprememba 257]
5a. Evropski parlament ali Svet lahko upravičene partnerje, organizacije civilne družbe in lokalne skupnosti povabi k izmenjavi mnenj v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki so zajete s to uredbo. [Sprememba 258]
6. Komisija upravičene partnerje izbere v skladu s členom 154 finančne uredbe, pri čemer ustrezno upošteva:
|
(a) |
mnenje strateških in regionalnih operativnih odborov v skladu s Prilogo VI; |
|
(b) |
cilje naložbenega okna; |
|
(c) |
izkušnje in zmogljivost upravičenih partnerjev za obvladovanje tveganja; |
|
(d) |
znesek lastnih sredstev in sofinanciranje zasebnega sektorja, ki jih je upravičeni partner pripravljen uporabiti za naložbeno okno; |
|
(da) |
načela poštenih in odprtih razpisnih postopkov. [Sprememba 259] |
7. Komisija določi naložbena okna za regije, posamezne partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje ali posamezne projekte, posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v skladu s to uredbo in se do določenega zneska krijejo iz jamstva za zunanje delovanje. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o skladnosti naložbenih oken s tem členom in njihovih podrobnih prednostnih nalogah v okviru financiranja. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.
Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo tržne nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin. To analizo izvede Komisija v sodelovanju s potencialno upravičenimi partnerji in zainteresiranimi stranmi.
Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami, v nestabilnih razmerah ali konfliktih, ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, ter v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter tudi v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav. [Sprememba 260]
8. Komisija oceni operacije, podprte z jamstvom za zunanje delovanje, in jih primerja z merili upravičenosti oceni na podlagi meril za upravičenost iz odstavkov 2 in 3, pri tem pa se, kadar je mogoče, opira na obstoječe sisteme za merjenje rezultatov, ki jih uporabljajo upravičeni Komisija pripravi preglednico kazalnikov za usmerjanje izbire projektov. Izvajalski partnerji preglednico izpolnijo za vse operacije v okviru EFSD+. Komisija vse operacije, podprte z jamstvom, oceni na podlagi meril za upravičenost iz člena 27 ter s pomočjo preglednice izvede neodvisen pregled kakovosti glede potrebne skrbnosti ter ocene, ki jo na ravni projekta opravijo izvajalski partnerji. Komisija vsako leto objavi rezultate ocenjevanja izvajalske partnerje po potrebi prosi za pojasnila in spremembe. Po tem ko Komisija in izvajalski partnerji odobrijo uporabo jamstva, Komisija v okviru svoje ocene za vsako naložbeno okno vsako leto objavi preglednico za vse projekte in rezultate vseh jamstvenih orodij in posameznih projektov . [Sprememba 261]
9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo prednostnih področij in naložbenih oken iz Priloge V in upravljanja EFSD+ iz Priloge VI. Komisija pri dopolnjevanju ali spreminjanju naložbenih oken za posamezne regije, posamezne partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje ali posamezne projekte, posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v skladu s to uredbo in se do določenega zneska krijejo iz jamstva za zunanje delovanje, ustrezno upošteva nasvete strateškega odbora in se posvetuje z operativnima odboroma.
Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o tem, v kolikšni meri so naložbena okna skladna z zahtevami iz člena 26a in tega člena, ter o njihovih podrobnih prednostnih nalogah v okviru financiranja. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.
Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo tržne nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin. To analizo izvede Komisija, pri tem pa sodeluje s potencialno upravičenimi partnerji in deležniki.
Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, ter v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter tudi v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav. V državah, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, in, kadar je to upravičeno, v drugih državah se lahko zagotovi podpora za naložbe v javnem sektorju, ki pomembno vplivajo na razvoj zasebnega sektorja. [Sprememba 262]
Člen 27a
Upravljanje in struktura EFSD+
1. EFSD+ sestavljata regionalni naložbeni platformi, vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za mešano financiranje za zunanje delovanje, v katerih so lahko združene njune operacije mešanega financiranja in operacije jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+.
2. Komisija je odgovorna za splošno upravljanje EFSD+ in jamstva za zunanje delovanje. Razen tega ne skuša izvajati splošnih bančnih operacij. Da bi zagotavljala najvišje standarde preglednosti in finančne odgovornosti, Komisija redno obvešča Evropski parlament.
3. Komisiji pri upravljanju EFSD+ svetuje strateški odbor, razen v primeru operacij, ki zajemajo politiko širitve Unije in se financirajo z uredbo IPA III. Pri teh Komisiji svetuje strateški odbor za naložbeni okvir za Zahodni Balkan. Komisija pri operativnem upravljanju jamstva za zunanje delovanje tesno sodeluje z vsemi upravičenimi partnerji. V ta namen se ustanovi tehnična delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov Komisije in upravičenih partnerjev, da bi ocenila tveganje in z njim povezane cene.
4. Strateški odbor svetuje Komisiji o strateški usmeritvi in prednostnih nalogah naložb jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ ter prispeva k njihovemu usklajevanju z vodilnimi načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, razvojne politike in evropske sosedske politike, pa tudi cilji iz člena 3 in namenom EFSD+ iz člena 26. Komisijo prav tako podpira pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva za zunanje delovanje za podpiranje operacij EFSD+ ter spremlja ustrezno in raznovrstno geografsko in tematsko pokritost naložbenih oken, pri tem pa posebno pozornost namenja državam, za katere velja, da se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam.
5. Strateški odbor prispeva tudi k splošni usklajenosti, dopolnjevanju in skladnosti med regionalnima naložbenima platformama, tremi stebri evropskega naložbenega načrta, med evropskim naložbenim načrtom in drugimi prizadevanji Unije na področju migracij in uresničevanja Agende 2030, pa tudi z drugimi programi iz te uredbe, drugimi instrumenti Unije za financiranje in jamstvenimi skladi.
6. Strateški odbor sestavljajo predstavniki Komisije in urada visoke predstavnice, vseh držav članic in Evropske investicijske banke. Evropski parlament ima status opazovalca. Donatorjem, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim deležnikom se lahko, kadar je to ustrezno, podeli status opazovalca. Pred vključitvijo morebitnega novega opazovalca se je treba posvetovati s strateškim odborom. Strateškemu odboru sopredsedujeta Komisija in visoka predstavnica.
7. Strateški odbor se sestane vsaj dvakrat letno in mnenja po možnosti sprejema soglasno. Dodatne sestanke lahko kadar koli skliče predsednik ali se skličejo na zahtevo tretjine članov. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se uporabijo glasovalne pravice, kot so bile dogovorjene na prvi seji strateškega odbora in določene v njegovem poslovniku. Pri teh glasovalnih pravicah se upošteva vir financiranja. Poslovnik določa okvir glede vloge opazovalcev. Zapisniki in dnevni redi sej strateškega odbora se po njihovem sprejetju objavijo.
8. Komisija strateškemu odboru vsako leto poroča o napredku, doseženem pri uporabi EFSD+. Strateški odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan predloži informacije o napredku pri uporabi jamstvenega instrumenta za regijo širitve, da se dopolni navedeno poročanje. Strateški odbor redno organizira posvetovanje z ustreznimi deležniki o strateški usmeritvi in uporabi EFSD+.
9. To, da obstajata dva strateška odbora, ne pomeni, da je potreben enoten okvir za obvladovanje tveganj EFSD+.
10. Strateški odbor v obdobju uporabe EFSD čim prej sprejme in objavi smernice, v katerih je podrobno opisano, kako se bo zagotovila skladnost operacij EFSD+ s cilji in merili za upravičenost, določenimi v členih 26a in 27.
11. Strateški odbor v svojih strateških smernicah upošteva ustrezne resolucije Evropskega parlamenta ter ustrezne sklepe Sveta.
12. Operativna odbora regionalnih naložbenih platform podpirata Komisijo na ravni uporabe pri opredeljevanju regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih naložbenih oken ter pripravljata mnenja o operacijah mešanega financiranja in uporabi jamstva za zunanje delovanje, ki zajema operacije EFSD+. [Sprememba 263]
Člen 28
Prispevek drugih donatorjev k jamstvu za zunanje delovanje
1. K jamstvu za zunanje delovanje lahko prispevajo države članice, tretje države in druge tretje osebe.
Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 218(2) finančne uredbe lahko pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru prispevajo v obliki jamstev ali gotovine.
Prispevek tretjih držav, ki niso pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, in drugih tretjih oseb je v obliki gotovine, temelji na mnenju strateškega odbora in zanj pa je potrebna odobritev Komisije. [Sprememba 264]
Komisija brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih prispevkih.
Na zahtevo držav članic se lahko njihovi prispevki namenijo za zagon ukrepov v posameznih regijah, državah, sektorjih ali obstoječih naložbenih oknih. [Sprememba 265]
2. Prispevki v obliki jamstva ne presegajo 50 % zneska iz člena 26(2) te uredbe.
Prispevki držav članic in držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru v obliki jamstva se lahko za plačila za unovčitev jamstev uporabijo šele potem, ko so bila za plačila za unovčitev jamstva uporabljena sredstva iz splošnega proračuna Unije, ki se jim prištejejo kateri koli drugi denarni prispevki.
Vsak prispevek se lahko uporabi za kritje unovčitev jamstva, tudi če je določen za poseben namen. [Sprememba 266]
Med Komisijo v imenu Unije in donatorjem se sklene sporazum o prispevkih ter vsebuje zlasti določbe o plačilnih pogojih.
Člen 29
Izvajanje Uporaba sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje [Sprememba 267]
1. Komisija v imenu Unije sklene sporazume o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 27. Ti sporazumi so brezpogojni, nepreklicni, na prvi poziv in v korist izbranih partnerjev. Sporazumi se lahko sklenejo s konzorcijem dveh ali več upravičenih partnerjev. [Sprememba 268]
2. Med Komisijo in izbranim upravičenim partnerjem oziroma izbranimi upravičenimi partnerji se sklene en ali več sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje za vsako naložbeno okno. Poleg tega, da se zadosti posebnim potrebam, se lahko jamstvo za zunanje delovanje odobri za posamezne operacije financiranja ali naložbene operacije.
Vsi sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje se na zahtevo dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij. [Sprememba 269]
3. Sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje vsebujejo zlasti:
|
(a) |
podrobna pravila o kritju, zahtevah, upravičenosti, upravičenih partnerjih in postopkih; |
|
(b) |
podrobna pravila o zagotavljanju jamstva za zunanje delovanje, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje in projekte v okviru posameznih vrst instrumentov, kakor tudi analizo tveganja za projekte in portfelje projektov, tudi na sektorski, regionalni in nacionalni ravni; |
|
(c) |
navedbo ciljev in namena te uredbe, oceno potreb in navedbo pričakovanih rezultatov, ob upoštevanju spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in odgovornega poslovanja , pa tudi da je treba zagotoviti odgovorno poslovanje, med drugim zlasti s spoštovanjem mednarodno dogovorjenih smernic, načel in pravnih instrumentov iz točke (ch) člena 27(2) ; [Sprememba 270] |
|
(d) |
nadomestilo za jamstvo, ki odraža stopnjo tveganja, in možnost, da se nadomestilo delno subvencionira, da se postavijo ugodnejši pogoji v ustrezno utemeljenih primerih , zlasti pa za države, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, najmanj razvite in močno zadolžene države ; [Sprememba 271] |
|
(e) |
zahteve za uporabo jamstva za zunanje delovanje, vključno glede plačilnih pogojev, kot so specifični časovni okviri, obresti, ki se morajo plačati na zapadle zneske, odhodki in stroški izterjave ter morda potrebne ureditve v zvezi z likvidnostjo; |
|
(f) |
postopke v sporih, vključno s sprožilnimi dogodki in čakalnimi dobami, vendar ne omejeno nanje, ter postopki v zvezi z izterjavo terjatev; |
|
(g) |
obveznosti v zvezi s preglednim spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem; [Sprememba 272] |
|
(h) |
jasne in dostopne pritožbene postopke za tretje strani, na katere bi lahko vplivalo izvajanje vplivala uporaba projektov, podprtih z jamstvom za zunanje delovanje. [Sprememba 273] |
4. Upravičeni partner operacije financiranja in naložbene operacije odobri v skladu s svojimi lastnimi pravili in postopki ter v skladu s pogoji iz sporazuma o jamstvu za zunanje delovanje.
5. Jamstvo za zunanje delovanje lahko krije:
|
(a) |
za dolžniške instrumente glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane izbranemu upravičenemu partnerju, ki jih ta partner ni prejel v skladu s pogoji o finančnih operacijah po nastopu primera neizpolnitve obveznosti; |
|
(a) |
za naložbe v lastniški kapital vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja; |
|
(b) |
za druge operacije financiranja in naložbene operacije iz člena 27(2) uporabljene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi; |
|
(c) |
vse ustrezne stroške in stroške izterjave, povezane z neizpolnitvijo obveznosti, razen če se ti odbijejo od prihodkov izterjave. |
5a. Komisija pri sklepanju sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji upošteva naslednje:
|
(a) |
nasvete in napotke strateškega in regionalnega odbora; |
|
(b) |
cilje naložbenega okna; |
|
(c) |
izkušnje upravičenega partnerja ter njegovo operativno in finančno zmogljivost ter zmogljivost za obvladovanje tveganj; |
|
(d) |
znesek lastnih sredstev in sofinanciranje zasebnega sektorja, ki jih je upravičeni partner pripravljen uporabiti za naložbeno okno. [Sprememba 274] |
6. Za namene računovodenja Komisije, njenega poročanja o tveganjih, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter v skladu s členom 209(4) finančne uredbe, upravičeni partnerji, s katerimi je bil sklenjen sporazum o jamstvu za zunanje delovanje, Komisiji in Računskemu sodišču vsako leto predložijo finančna poročila o operacijah financiranja in naložb, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja, pri čemer ta med drugim vsebujejo informacije o:
|
(a) |
oceni tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij upravičenih partnerjev, vključno z informacijami o obveznostih Unije, izmerjenih v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 finančne uredbe in mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (IPSAS); |
|
(b) |
neporavnanih finančnih obveznostih za Unijo, nastalih na podlagi operacij EFSD+, odobrenih za upravičene partnerje in njihove operacije financiranja in naložbene operacije, razčlenjene po posameznih operacijah. |
7. Upravičeni partnerji Komisiji na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti Komisije v zvezi s to uredbo , zlasti v zvezi z izvajanjem priporočil iz predhodne ocene učinka na človekove pravice, na področji socialnih zadev in trga dela in presoje vpliva na okolje ter drugih meril za izbiro iz člena 27 . [Sprememba 275]
8. Komisija poroča o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. V ta namen upravičeni partnerji vsako leto predložijo informacije, ki jih Komisija potrebuje za izpolnitev obveznosti poročanja. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo, kot je določeno v členu 31(6a). [Sprememba 276]
8a. Komisija ali upravičeni partnerji nemudoma obvestijo urad OLAF, če v kateri koli fazi priprave, izvajanja ali zaključka operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, utemeljeno sumijo, da je prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki bi lahko škodila finančnim interesom Unije. Komisija ali upravičeni partnerji uradu OLAF posredujejo vse informacije, ki jih potrebuje, da lahko izvede celovito in temeljito preiskavo. [Sprememba 277]
Člen 29a
Pritožbeni mehanizem in mehanizem pravnih sredstev
Zaradi morebitnih pritožb tretjih strani v partnerskih državah, vključno s skupnostmi in posamezniki, ki bi bili oškodovani zaradi projektov, podprtih z jamstvom EFSD+ in jamstvom za zunanje delovanje, Komisija in delegacije Evropske unije na svojih spletiščih objavijo neposredne sklice na pritožbene mehanizme ustreznih partnerjev, ki so sklenili sporazume s Komisijo. Komisija za vse projekte v skladu s poglavjem V te uredbe vzpostavi tudi centralni pritožbeni mehanizem EU in tako omogoči, da se ji pritožbe v zvezi s tem, kako upravičeni partnerji obravnavajo pritožbe, neposredno pošljejo. Te informacije upošteva pri odločanju o prihodnjem sodelovanju s temi partnerji. [Sprememba 278]
Člen 29b
Izključene dejavnosti in nekooperativne jurisdikcije
1. Jamstvo za zunanje delovanje ne podpira operacij financiranja in naložbenih operacij, ki:
|
(a) |
so povezane z vojaškim ali varnostnim sektorjem; |
|
(b) |
podpirajo razvoj jedrske energije, razen posojil, zagotovljenih v skladu z Uredbo EINS, in fosilnih goriv ter dodatno spodbujajo odvisnost gospodarstev in družb od visokoogljičnih tehnologij; |
|
(c) |
povzročajo visoke zunanje okoljske stroške, kot so stroški, ki so povezani z degradacijo zaščitenih območij ter območij kritičnih habitatov in dediščine, za katera se ne izvaja noben načrt trajnostnega razvoja in upravljanja; |
|
(d) |
vodijo v kršitve človekovih pravic v partnerskih državah, tako da se na primer skupnostim odreče pravica do dostopa do naravnih virov, kot so zemljišča, in nadzora nad njimi, prispevajo k prisilnemu razseljevanju prebivalstva ali vključujejo prisilno delo ali delo otrok. |
2. Upravičeni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah spoštujejo veljavno pravo Unije ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije, torej v okviru te uredbe ne podpirajo projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčnim utajam. Upravičeni partnerji prav tako ne začenjajo novih ali nadaljujejo obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij. Upravičeni partnerji lahko od tega načela odstopajo samo, če se projekt fizično izvaja v eni od teh jurisdikcij in če nič ne kaže na to, da bi ustrezna operacija spadala v katero od kategorij iz prvega pododstavka tega odstavka. Upravičeni partnerji pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki zahteve iz tega člena prenesejo v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahtevajo, da poročajo o njihovem izpolnjevanju.
3. Upravičeni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah uporabljajo načela in standarde, določene v pravu Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti v Uredbi (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Direktivi (EU) 2015/849. Upravičeni partnerji zagotovijo, da tako za neposredno financiranje kot za financiranje prek posrednikov na podlagi te uredbe velja obveznost razkritja informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, ter objavijo podatke iz poročil po posameznih državah v skladu s členom 89(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 279]
Člen 30
Kapitalska udeležba v razvojni banki
Sredstva za geografske programe iz člena 6(2)(a) se lahko uporabijo za prispevanje k dotiranemu kapitalu evropskih in drugih razvojnih finančnih institucij.
Poglavje V
Spremljanje, poročanje in ocenjevanje
Člen 31
Spremljanje in poročanje
-1. Doseganje ciljev iz te uredbe se meri z ustreznim, preglednim in zanesljivim sistemom spremljanja, poročanja in ocenjevanja, s katerim bo pri uporabi programov zagotovljena ustrezna vključitev Evropskega parlamenta in Sveta ter povečano sodelovanje vseh partnerjev Unije, vključno s civilno družbo. [Sprememba 280]
1. Kazalniki za poročanje o napredku v skladu s to uredbo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 (2) so določeni v Prilogi VII, v skladu s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Kot podlaga za oceno stopnje doseganja ciljev se uporabijo vrednosti kazalnikov z dne 1. januarja 2021. [Sprememba 281]
2. Komisija redno spremlja svoje ukrepe in pregleduje napredek pri doseganju ciljev iz člena 3, pa tudi pričakovanih rezultatov, ki vključujejo izložke in izide. [Sprememba 282]
Napredek glede pričakovanih rezultatov bi bilo treba spremljati se spremlja na podlagi jasnih, preglednih, in če je ustrezno, merljivih kazalnikov iz Priloge VII ter iz okvira za spremljanje in ocenjevanje, sprejetem v skladu z odstavkom 9 , pa tudi v skladu z določbami o izvrševanju proračuna Unije . Zaradi olajšanja pravočasnega poročanja je število kazalnikov omejeno , razčlenjeni pa so vsaj po spolu in starosti . [Sprememba 283]
3. Skupni okviri za rezultate, vključeni v skupne programske dokumente, ki izpolnjujejo merila iz člena 12(4), Uniji in državam članicam zagotavljajo podlago za skupno spremljanje izvajanja uporabe njihove skupne podpore partnerski državi. [Sprememba 284]
Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja uporabe in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. [Sprememba 285]
4. Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju uporabi te uredbe. Komisija od leta 2022 vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseganju ciljev te uredbe na podlagi kazalnikov, s katerimi ki med drugim vključujejo kazalnike iz Priloge VII in izvrševanje proračuna Unije, z njimi pa se merijo doseženi rezultati in učinkovitost uredbe. To poročilo se predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 286]
5. Letno poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju udeležbi in ravni sodelovanja zadevnih partnerjev ter izvrševanju razčlenitev proračunskih obveznosti in odobritev plačil za vsako posamezno državo, regijo in sektor po državi , regiji in sektorju sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. Zajema oceno napredka pri doseganju pričakovanih rezultatov in pri vključevanju medsektorskih vprašanj iz člena 8(6). V poročilu Ocenijo se ocenijo rezultati financiranja Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge financiranja pri uresničevanju ciljev te uredbe. Če je mogoče in ustrezno, je v primeru razvojnega sodelovanja v poročilu ocenjeno tudi upoštevanje načel uspešnosti razvoja, tudi inovativnih finančnih instrumentov. [Sprememba 287]
6. Letno poročilo, pripravljeno leta 2021, vsebuje konsolidirane informacije iz letnih poročil za obdobje od 2014 do 2020 o vsem financiranju na podlagi uredb, navedenih v členu 40 39 (2), vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil. Poročilo odraža glavne pridobljene izkušnje in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz zunanjih ocenjevanj, izvedenih v preteklih letih. Zajema oceno ravni zmogljivosti osebja na ravni sedeža in delegacij Unije, kar zadeva dosego vseh ciljev iz te uredbe. [Sprememba 288]
6a. Komisija v okviru letnega poročila podrobno poroča o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter o delovanju EFSD+, njegovem upravljanju in dejanskem prispevku k ciljem. Temu delu letnega poročila se priloži mnenje Računskega sodišča. Vključuje naslednje elemente:
|
(a) |
oceno rezultatov, ki prispevajo k namenu in ciljem EFSD+ iz te uredbe; |
|
(b) |
oceno tekočih operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, po sektorju, državi in regiji ter njihove skladnosti s to uredbo, vključno z ukrepi glede tveganj in njihovimi učinki na finančno in gospodarsko stabilnost partnerjev; |
|
(c) |
oceno dodatnosti in dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovanih in dejanskih izložkov ter izidov in učinkov operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, skupaj, vključno z učinkom na ustvarjanje dostojnih delovnih mest in sposobnost zagotavljanja zajamčenih plač, izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti; ta ocena, kadar je to mogoče, vključuje analizo zajetih operacij glede na spol na podlagi dokazov in podatkov, razčlenjenih po spolu, ter analizo vrste podprtega podjetja zasebnega sektorja, vključno z zadrugami in socialnimi podjetji; |
|
(d) |
oceno skladnosti z zahtevami za uporabo jamstva za zunanje delovanje in izpolnjevanje ključnih kazalnikov smotrnosti, določenih za vsak predloženi predlog; |
|
(e) |
oceno učinka finančnega vzvoda, ki je bil dosežen z operacijami, ki jih krijeta jamstvo za zunanje delovanje in EFSD+; |
|
(f) |
informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložbenih operacij vsakega upravičenega partnerja skupaj; |
|
(g) |
oceno dodatnosti in dodane vrednosti operacij financiranja in naložb upravičenih partnerjev ter skupnih tveganj, povezanih s temi operacijami; |
|
(h) |
podrobne informacije o unovčitvah jamstva za zunanje delovanje, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih, pa tudi splošni izpostavljenosti tveganjem; |
|
(i) |
finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah upravičenih partnerjev, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja; |
|
(j) |
oceno sinergij in dopolnjevanja med operacijami, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter drugim in tretjim stebrom načrta za zunanje naložbe na podlagi ustreznih obstoječih poročil, s posebnim poudarkom na napredku, doseženem pri dobrem upravljanju, vključno z bojem proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom, spoštovanjem človekovih pravic, pravno državo, politikami, ki upoštevajo vidik spola, pa tudi spodbujanjem podjetništva, lokalnega podjetniškega okolja in lokalnih finančnih trgov; |
|
(k) |
oceno skladnosti operacij jamstva za zunanje delovanje z mednarodno dogovorjenimi načeli učinkovitosti razvoja; |
|
(l) |
oceno nadomestila za jamstva; |
|
(m) |
oceno izvajanja določb, povezanih z izključenimi dejavnostmi in nekooperativnimi jurisdikcijami. [Sprememba 289] |
7. Skupna poraba sredstev v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo cilji iz te uredbe se vsako leto oceni na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, so predmet letnega sistema sledenja, ki temelji na metodologiji OECD ( , vključno s t. i. označevalci Rio), vendar to ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo in so vključene v obstoječo metodologijo za upravljanje uspešnosti programov Unije, da se količinsko ovrednotijo izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in, biotsko raznovrstnostjo ter okoljem, človekovim razvojem in socialnim vključevanjem, enakostjo spolov in uradno razvojno pomočjo na ravni akcijskih načrtov in ukrepov iz člena 19, ter se evidentirajo v ocenah in letnem poročilu. [Sprememba 290]
8. Komisija da na voljo informacije o razvojnem sodelovanju prek priznanih mednarodnih standardov , vključno s standardi Mednarodne organizacije dela, in s pomočjo okvira za skupni standard, razvitega v okviru pobude za preglednost mednarodne pomoči . [Sprememba 291]
9. Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka te uredbe pri doseganju njenih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 34 zvezi s spremembo Priloge VII zaradi pregleda ali dopolnitve kazalnikov, če je to potrebno, tudi v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 32, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje , ki lahko vključuje dodatne kazalnike smotrnosti, ki se uporabljajo za vsakega od posebnih ciljev te uredbe . [Sprememba 292]
Člen 32
Ocenjevanje Vmesni pregled in ocenjevanje [Sprememba 293]
1. Vmesna ocena te uredbe se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njenem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja instrumenta. Komisija najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter kakršnimi koli ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus in jamstvom za zunanje delovanje. [Sprememba 294]
Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine. [Sprememba 295]
Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. Če je ustrezno, temeljijo ocene na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njihov namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe. [Sprememba 296]
2. Na koncu izvajanja uredbe, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno uredbe. V oceni se preuči prispevek Unije za doseganje ciljev te uredbe, pri čemer se upoštevajo kazalniki, ki merijo dosežene rezultate, in kakršne koli ugotovitve in sklepne ugotovitve glede učinka te uredbe. V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno, v poročilo pa so vključene tudi ugotovitve iz poročil iz člena 31(4). [Sprememba 297]
V poročilu o končni oceni se preučijo tudi učinkovitost, dodana vrednost, možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja doslednost in nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe. [Sprememba 298]
Poseben namen poročila o končni vmesni oceni je izboljšanje izvrševanja uporabe financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe. [Sprememba 299]
Poročilo o končni vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil , pa tudi po geografskem in tematskem programu ter ukrepih hitrega ukrepanja, vključno s sredstvi, zbranimi z uporabo rezerve za nove izzive in prednostne naloge . [Sprememba 300]
Komisija svoje sklepe o ocenah skupaj s pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam prek zadevnega odbora iz člena 35. Na zahtevo držav članic lahko ta odbor razpravlja o posameznih ocenah. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev. [Sprememba 301]
Komisija v primernem obsegu vključi vse zadevne zainteresirane strani v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike in upravičence, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, če kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami in razvojnimi partnerji , in sicer v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami. [Sprememba 302]
2a. Komisija poročilo o vmesni oceni iz odstavka 2 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se, če je to ustrezno, priložijo zakonodajni predlogi, v katerih so določene potrebne spremembe te uredbe. [Sprememba 303]
2b. Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz odstavka 2 tega člena. [Sprememba 304]
3. V skladu s posebnimi določbami o poročanju iz finančne uredbe Komisija do 31. decembra 2025 in nato vsaka tri leta oceni uporabo in delovanje jamstva za zunanje delovanje. Komisija poročilo o oceni predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Temu poročilu o oceni se priloži mnenje Računskega sodišča.
NASLOV III
KONČNE DOLOČBE
Člen 33
Udeležba držav ali ozemelj, ki niso zajeti s to uredbo
1. V ustrezno utemeljenih primerih in kadar je ukrep, ki naj se izvede uporabi , svetovne, transregionalne ali regionalne narave, se lahko Komisija odloči v okviru ustreznih večletnih okvirnih programov ali ustreznih akcijskih načrtov oziroma ukrepov razširiti področje uporabe ukrepov na države in ozemlja, ki niso na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirani akt v skladu s členom 34, da to uredbo dopolni, tako da na seznam držav in ozemelj, ki so zajeti s to uredbo v skladu s členom 4, in sicer za zagotovitev doslednosti in uspešnosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali transregionalnega sodelovanja namen takih ukrepov vključi dodatne države in ozemlja . [Sprememba 305]
2. Komisija lahko dodeli posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi s Sklepom Sveta sklep o ČDO. V ta namen lahko ta uredba, če je ustrezno in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o ČDO in/ali uredbe o ETC, prispeva za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu s to uredbo, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s sklepom o ČDO ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov ali programov, ali za medregionalno sodelovanje oziroma ukrepe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z uredbo ETC. [Sprememba 306]
Člen 33a
Sodelovanje partnerskih držav in regij s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji
1. Komisija lahko dodeli posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi s sklepom Sveta o ČDO. V ta namen lahko ta uredba, če je ustrezno in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o ČDO in/ali uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, prispeva za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu s to uredbo, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s sklepom o ČDO ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov ali programov, ali za medregionalno sodelovanje oziroma ukrepe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju.
2. Stopnja sofinanciranja Unije ne presega 90 % upravičenih odhodkov za program ali ukrep. Za tehnično pomoč znaša stopnja sofinanciranja 100 %. [Sprememba 307]
Člen 34
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(6), člena 26(3) 8(7a) , člena 8(8b), člena 14(1), člena 15a, člena 17(4), člena 21(3a), člena 26(4 ), člena 27(9) in, člena 31(9) in člena 33 ( 1 ) se prenese na Komisijo za obdobje veljavnosti te uredbe. Komisija navedene delegirane akte sprejme čim prej, delegirani akti iz člena 8(7a), člena 8(8b), člena 17(4) in člena 31(9) pa se sprejmejo do … [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 308]
3. Pooblastilo Prenos pooblastila iz člena 4(6), člena 26(3) 8(7a) , člena 8(8b), člena 14(1), člena 15a, člena 17(4), člena 21(3a) , člena 26(4), člena 27(9) in, člena 31(9) in člena 33(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen v navedenem sklepu . Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 309]
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(6), členom 8(7a), členom 8(8b), členom 14(1), členom 15a, členom 17(4), členom 21(3a), členom 26(3) 26(4) , členom 27(9) in, členom 31(9) in členom 33(1) , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 310]
Člen 34a
Nujni postopek
1. Kadar v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, ali neposrednih groženj demokraciji, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov in uporabi se postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
2. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 3. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
3. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 34(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi. [Sprememba 311]
Člen 34b
Demokratična odgovornost
1. Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, in za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Dialog je namenjen tudi spodbujanju splošne skladnosti vseh instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 5. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.
2. Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu vse ustrezne dokumente v zvezi s tem predložita vsaj en mesec pred dialogom. Za dialog o letnem proračunu Komisija in ESZD zagotovita konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 21, informacije o sodelovanju po državi, regiji in tematskem področju ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja, porajajočih se izzivih in rezervi za prednostne naloge ter jamstvu za zunanje delovanje.
3. Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.
4. Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 38, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih. [Sprememba 312]
Člen 35
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.
5. Sprejeti sklep ostane veljaven za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, akcijskega programa ali ukrepa.
6. Opazovalec Evropske investicijske banke sodeluje pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko. [Sprememba 313]
Člen 36
Informiranje Preglednost , komuniciranje in oglaševanje javno razkritje informacij [Sprememba 314]
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Komisija je odgovorna za to, da spremlja, ali prejemniki te zahteve izpolnjujejo. [Sprememba 315]
2. Komisija izvaja uporablja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena tej uredbi, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge neposredno povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 316]
2a. Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in dodani vrednosti Unije. [Sprememba 317]
2b. Komisija vzpostavi enoten in celovit javni centralni elektronski repozitorij vseh ukrepov, financiranih v okviru te uredbe, vključno z merili, ki se uporabljajo za ugotavljanje potreb partnerjev v postopku dodeljevanja sredstev, in zagotavlja njegovo redno posodabljanje, z izjemo tistih ukrepov, za katere se šteje, da porajajo varnostna ali lokalna politično občutljiva vprašanja v skladu s členom 37. [Sprememba 318]
2c. Repozitorij poleg tega vključuje informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, tudi na individualni in projektni ravni, ter ključne elemente vseh sporazumov o jamstvu EFSD+, vključno z informacijami o pravni identiteti upravičenih partnerjev, pričakovanih koristih za razvoj in pritožbenih postopkih, pri tem pa je zagotovljeno varstvo zaupnih in poslovno občutljivih informacij. [Sprememba 319]
2d. Upravičeni partnerji EFSD+ v skladu s svojo politiko preglednosti in pravili Unije glede varstva podatkov in dostopa do dokumentov in informacij na svojih spletiščih proaktivno in sistematično objavljajo informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, zlasti o tem, kako te operacije prispevajo k izpolnjevanju ciljev in zahtev iz te uredbe. Te informacije se razčlenijo na ravni projekta. Pri tem se vedno zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij. Upravičeni partnerji v vseh informacijah, ki jih objavijo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje v skladu s to uredbo, navedejo tudi podporo Unije. [Sprememba 320]
Člen 37
Odstopanje od zahtev glede prepoznavnosti
Zaradi varnostnih ali lokalnih politično občutljivih vprašanj je lahko zaželeno ali potrebno omejiti komunikacijske dejavnosti in dejavnosti za povečanje prepoznavnosti v nekaterih državah ali na nekaterih območjih ali v določenih obdobjih. V takih primerih se ciljno občinstvo ter orodja, produkti in načini za povečanje prepoznavnosti, ki se uporabljajo za promocijo določenega ukrepa, določijo za vsak primer posebej, po posvetovanju in v dogovoru z Unijo. Kadar je zaradi nenadne krize potrebno hitro posredovanje, ni treba takoj pripraviti celotnega načrta glede komuniciranja in povečanja prepoznavnosti. Vendar se v takih primerih podpora Unije kljub temu ustrezno navede že ob samem začetku.
Člen 38
Klavzula o Evropski službi za zunanje delovanje
Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU. [Sprememba 321]
Člen 38a
Upravljanje
Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. Visoka predstavnica in ESZD pri vseh ukrepih, vključno z ukrepi hitrega odzivanja in ukrepi izjemne pomoči, ter skozi celoten cikel načrtovanja programov, načrtovanja in uporabe instrumenta sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Vsi predlogi sklepov se pripravijo po postopkih Komisije in se ji predložijo v sprejetje.
Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja. [Sprememba 322]
Člen 39
Razveljavitev in prehodne določbe
1. Sklep št. 466/2014/EU, Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009 in Uredba (EU) 2017/1601 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.
2. Finančna sredstva za to uredbo lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med instrumentom to uredbo in ukrepi, sprejetimi v okviru njenih predhodnikov: Uredba (EU) št. 233/2014; Uredba (EU) št. 232/2014; Uredba (EU) št. 230/2014; Uredba (EU) št. 235/2014; Uredba (EU) št. 234/2014, Uredba (Euratom) št. 237/2014, Uredba (EU) št. 236/2014, Sklep št. 466/2014/EU, Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009 in Uredba (EU) 2017/1601.
3. Finančna sredstva za to uredbo lahko krijejo odhodke, povezane s pripravo katerega koli akta, ki bo nasledil to uredbo.
4. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 20(1), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.
Člen 40
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 . [Sprememba 323]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 45, 4.2.2019, str. 1.
(2) UL C 110, 22.3.2019, str. 163.
(3) UL C 86, 7.3.2019, str. 295.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(5) „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejeta na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 (A/RES/70/1).
(6) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).
(7) Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 210, 6.8.2013, str. 1).
(8) Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (UL L 58, 3.3.2015, str. 1).
(9) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).
(10) Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1).
(11) Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (UL L 77, 15.3.2014, str. 85).
(12) Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77).
(13) Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).
(14) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95).
(15) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).
(16) Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD.
(17) Podpisan 22. aprila 2016 v New Yorku.
(18) „Akcijska agenda iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj“, sprejeta 16. junija 2015, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 27. julija 2015 (A/RES/69/313).
(19) „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, junij 2016.
(20) „Novo evropsko soglasje o razvoju: ,naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost““, skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z dne 8. junija 2017.
(21) „Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč“, sprejet 18. marca 2015, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 3. junija 2015 (A/RES/69/283).
(22) Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015.
(23) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
(24) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), COM(2018)0465.
(25) Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).
(26) Predlog sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj), COM(2018)0461.
(27) Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom, COM(2018)0462.
(28) Predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, C(2018)3800.
(29) COM(2018)0367 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013.
(30) COM(2018)0366 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013.
(31) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(32) Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (UL …).
(33) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(34) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(35) Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).
(36) Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9).
(37) Uredba (EU) št. …/…Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (UL…).
(38) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(39) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(40) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(41) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(42) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(43) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(44) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(45) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(46) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L …).
(47) COM(2018)0374 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja.
(48) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(49) Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40.
PRILOGA I
SEZNAM DRŽAV IN OZEMELJ NA SOSEDSKEM OBMOČJU
Alžirija
Armenija
Azerbajdžan
Belorusija
Egipt
Gruzija
Izrael
Jordanija
Libanon
Libija
Republika Moldavija
Maroko
zasedeno palestinsko ozemlje
Sirija
Tunizija
Ukrajina
Podpora Unije v okviru tega območja se lahko uporabi tudi za namen omogočanja udeležbe Ruske federacije v programih čezmejnega sodelovanja in drugih ustreznih programih za več držav , vključno s sodelovanjem na področju izobraževanja, zlasti študentskih izmenjav . [Sprememba 324]
PRILOGA II
PODROČJA SODELOVANJA ZA GEOGRAFSKE PROGRAME
A. Za vse geografske regije
LJUDJE
|
1. |
Dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice
|
|
2. |
Izkoreninjanje revščine, boj proti neenakostim in razvoj ljudi
|
|
3. |
Migracije in, mobilnost
in prisilno razseljevanje [Sprememba 354]
Sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu s [Skladom za azil in migracije] ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj. [Sprememba 368] |
PLANET
|
4. |
Okolje in podnebne spremembe
|
BLAGINJA
|
5. |
Vključujoča in trajnostna gospodarska rast in dostojno delo
|
MIR
|
6. |
Varnost,
Mir, varnost in
stabilnost in mir
[Sprememba 408]
|
PARTNERSTVO
|
7. |
Partnerstvo
|
B. Značilno posebej za sosedsko območje
|
(a) |
Spodbujanje okrepljenega političnega sodelovanja; |
|
(b) |
podpiranje izvajanja pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov; |
|
(c) |
spodbujanje okrepljenega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, tudi z osebnimi stiki; |
|
(d) |
krepitev regionalnega sodelovanja, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja po vsem evropskem sosedstvu in čezmejnega sodelovanja; |
|
(e) |
postopna vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami. [Sprememba 428] |
(1) Sklep Sveta …/… z dne … o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (UL …).
PRILOGA III
PODROČJA UKREPANJA ZA TEMATSKE PROGRAME
1. PODROČJA UKREPANJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN DEMOKRACIJO
|
— |
Prispevanje k spodbujanju temeljnih vrednot demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, spoštovanju človekovega dostojanstva, načel nediskriminacije, enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. [Sprememba 429] |
|
— |
Omogočanje sodelovanja in partnerstva s civilno družbo pri vprašanjih človekovih pravic in demokracije, tudi v občutljivih in perečih primerih. Oblikuje se skladna in celostna strategija na vseh ravneh za doseganje v nadaljevanju navedenih ciljev. [Sprememba 430] |
|
— |
Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljene udeležba, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in odgovornost, solidarnost in enakost. Spoštovanje in upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse se spremljata, spodbujata in krepita v skladu z načeli univerzalnosti, neločljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic. Program obsega državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Obravnavajo se izzivi na področju človekovih pravic, obenem pa se krepi civilna družba ter varujejo zagovorniki človekovih pravic in povečuje njihova vloga, tudi v povezavi s krčenjem njihovih možnosti za ukrepanje. [Sprememba 431] |
|
— |
Razvoj, krepitev in varovanje demokracije, celovito obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe ter podpiranjem verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov. Demokracija se krepi s spoštovanjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, vključno s pravno državo, demokratičnimi normami in vrednotami, neodvisnimi mediji, odgovornimi in vključujočimi institucijami, vključno s političnimi strankami in parlamenti, ter bojem proti korupciji. Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej glavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev. [Sprememba 432] |
|
— |
Spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateškega partnerstva za prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Spodbujajo se strateška partnerstva, pri čemer se posebna pozornost namenja Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) ter ustreznim regionalnim in nacionalnim mehanizmom na področju človekovih pravic. Poleg tega program spodbuja izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije, tudi prek globalnega kampusa za človekove pravice in demokracijo. [Sprememba 433] |
Unija v okviru tega programa v partnerstvu s civilno družbo zagotavlja pomoč pri obravnavanju globalnih, regionalnih, nacionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo na naslednjih strateških področjih posredovanja:
|
1a. |
zaščita in spodbujanje človekovih pravic in zagovornikov človekovih pravic v državah ter nujnih primerih, ko so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene, med drugim s prožnim in celovitim obravnavanjem nujnih potreb po zaščiti zagovornikov človekovih pravic. Poudarek je na vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, ki jih zaradi njihove občutljivosti ali nujne narave ni mogoče obravnavati v okviru geografskih ali drugih tematskih programov. V takih primerih ima prednost, da se spodbuja spoštovanje ustreznega mednarodnega prava ter lokalni civilni družbi v zelo težkih razmerah zagotavljajo konkretna podpora in sredstva za ukrepanje. Posebna pozornost se nameni tudi krepitvi posebnega mehanizma za zaščito zagovornikov človekovih pravic; |
|
1b. |
spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljeni udeležba, nediskriminacija, enakost, socialna in mednarodna pravičnost ter odgovornost. S pomočjo, ki jo bo zagotovila Unija, se bodo lahko obravnavala najobčutljivejša politična vprašanja, kot so smrtna kazen, mučenje, svoboda izražanja v omejujočem okolju, diskriminacija ranljivih skupin, pa tudi varstvo in spodbujanje pravic otrok (npr. kar zadeva delo otrok, trgovino z otroki, otroško prostitucijo in otroke vojake), poleg tega pa bo omogočala odziv na porajajoče se in kompleksne izzive, kot je zaščita oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb, in sicer zaradi neodvisnosti njenega ukrepanja in velike prožnosti glede načinov sodelovanja; |
|
1c. |
utrjevanje in podpiranje demokracije, obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe, vzpostavljanje spodbudnega okolja za civilno družbo ter podpiranje verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov, zlasti z misijami EU za opazovanje volitev. Demokracija se krepi s spoštovanjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, vključno s pravno državo, demokratičnimi normami in vrednotami, neodvisnimi mediji, odgovornimi in vključujočimi institucijami, vključno s političnimi strankami in parlamenti, pa tudi odgovornim varnostnim sektorjem, ter bojem proti korupciji. Prednostna naloga je, da se političnim akterjem, ki svoje dejavnosti opravljajo v zelo težkih okoliščinah, zagotavljajo konkretna podpora in sredstva za ukrepanje. Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej glavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev. Poudarek bo pa tudi na podpiranju državljanskih organizacij za opazovanje volitev in njihovih regionalnih mrež po vsem svetu. Okrepiti je treba zmogljivosti in prepoznavnost organizacij državljanov za opazovanje volitev v državah evropskega vzhodnega in južnega sosedstva ter ustreznih organizacij regionalne platforme, zlasti tako da se spodbuja trajnostni program medsebojnega učenja za neodvisne in nepristranske organizacije državljanov za opazovanje volitev. Unija si prizadeva za povečanje zmogljivosti nacionalnih organizacij državljanov za opazovanje volitev, zagotavlja izobraževanje volivcev, medijsko pismenost, programe za spremljanje izvajanja priporočil nacionalnih in mednarodnih misij za opazovanje volitev ter ščiti verodostojnost in zaupanje v institut volitev in opazovanja volitev; |
|
1d. |
spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateških partnerstev za prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov ter opolnomočenje lokalnih akterjev pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Partnerstva za človekove pravice so osredotočena na krepitev nacionalne in mednarodne strukture človekovih pravic, vključno s podporo multilateralizmu, saj sta neodvisnost in učinkovitost Urada visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in ustreznih regionalnih mehanizmov za človekove pravice ključnega pomena. Tudi v prihodnje je treba podpirati izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije ter spodbujati akademsko svobodo, med drugim s podpiranjem globalnega kampusa za človekove pravice in demokracijo; |
|
1e. |
spodbujanje novih medregionalnih sinergij in mreženja med lokalnimi civilnimi družbami ter med civilno družbo in drugimi ustreznimi organi in mehanizmi za človekove pravice za čim večjo izmenjavo primerov dobre prakse na področju človekovih pravic in demokracije ter ustvarjanje pozitivne dinamike. Poudarek je na varstvu in spodbujanju načela univerzalnosti, opredelitvi in izmenjavi primerov dobre prakse na področju vseh civilnih in političnih, pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, med drugim pri obravnavanju velikih izzivov, tudi trajnostne varnosti, boja proti terorizmu, nedovoljenih migracij in čedalje manjšega prostora za delovanje civilne družbe. Pri tem bodo potrebna okrepljena prizadevanja za združitev širokega nabora deležnikov na področju človekovih pravic (npr. lokalna civilna družba in aktivisti za človekove pravice, odvetniki, akademiki, nacionalne institucije za človekove pravice in pravice žensk, sindikati) iz različnih držav in z različnih celin, ki lahko skupaj oblikujejo pozitiven diskurz o človekovih pravicah z multiplikacijskim učinkom; |
|
1f. |
Unija v svojih odnosih s tretjimi državami v okviru instrumenta nadalje spodbuja mednarodna prizadevanja za večstranski sporazum o prepovedi trgovine z blagom, ki se uporablja za mučenje in izvršitev smrtne kazni. [Sprememba 434] |
2. PODROČJA UKREPANJA ZA ORGANIZACIJE CIVILNE DRUŽBE CIVILNO DRUŽBO IN LOKALNE ORGANE [Sprememba 435]
|
1. |
Vključujoč, participativen, opolnomočen in neodvisen državljanski prostor civilne družbe
in lokalnih organov
v partnerskih državah [Sprememba 436]
|
|
2. |
Dialog z organizacijami civilne družbe o razvojni politiki in med njimi [Sprememba 440]
|
|
3. |
Ozaveščenost, znanje in udeležba evropskih državljanov pri razvojnih vprašanjih
|
|
3a. |
Zagotavljanje osnovnih socialnih storitev za prebivalstvo v stiski
Posredovanja v partnerskih državah, v okviru katerih se pomaga ranljivim in marginaliziranim skupinam, tako da se zagotavljajo osnovne socialne storitve, kot so zdravje, vključno s prehrano, izobraževanje, socialna zaščita in dostop do varne vode, sanitarne oskrbe in higiene, izvajajo pa se prek organizacij civilne družbe in lokalnih organov. [Sprememba 444] |
|
3b. |
Krepitev vloge lokalnih organov kot akterjev razvoja s:
|
3. PODROČJA UKREPANJA ZA VZPOSTAVLJANJE MIRU, PREPREČEVANJE KONFLIKTOV IN STABILNOST IN MIR [Sprememba 446]
|
1. |
Pomoč za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize
Unija zagotovi tehnično in finančno pomoč, ki zajema podporo za ukrepe, namenjene vzpostavitvi in krepitvi zmogljivosti Unije in njenih partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavitev miru in obravnavanje potreb pred krizo in po njej v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi ter drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, državo državnimi akterji in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji, predvsem na naslednjih področjih, vključno z namenjanjem posebne pozornosti enakosti spolov, opolnomočenju žensk in udeležbi žensk mladih : [Sprememba 447]
|
|
2. |
Pomoč pri odzivanju na globalne in nadregionalne ter nastajajoče grožnje
Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za podpiranje prizadevanj partnerjev in ukrepov Unije za obravnavanje globalnih in nadregionalnih groženj ter nastajajočih groženj predvsem na naslednjih področjih: [Sprememba 461]
|
4. PODROČJA UKREPANJA ZA GLOBALNE IZZIVE
A. LJUDJE
1. Zdravje
|
(a) |
Razvijanje ključnih elementov učinkovitega in celovitega zdravstvenega sistema, ki jih je mogoče najbolje obravnavati na nadnacionalni ravni, za zagotovitev enakopravnega , cenovno dostopnega, vključujočega in univerzalnega dostopa do javnih zdravstvenih storitev, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; [Sprememba 466] |
|
(aa) |
spodbujanje, zagotavljanje in razširjanje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja, zlasti ženske in otroke, ki so žrtve posilstva; [Sprememba 467] |
|
(b) |
krepitev globalnih pobud, ki so ključni dejavniki za univerzalno zdravstveno zavarovanje, z globalno vodilno vlogo pri pristopu „zdravje v vseh politikah“ z neprekinjeno oskrbo, vključno s promocijo zdravja, od preprečevanja do spremljanja po zdravljenju; |
|
(c) |
obravnavanje globalne zdravstvene varnosti z raziskavami in o nalezljivih boleznih, med drugim o boleznih, povezanih z revščino, in zapostavljenih boleznih, ter nadzorom nalezljivih bolezni, z bojem proti takim boleznim in ponarejenim zdravilom, prenosom znanja v varne, dostopne in cenovno ugodne proizvode in politike, s katerimi se obravnava spreminjajoče se breme širok spekter nenehnega bremena okužb, porajajočih se in ponovno pojavljajočih se bolezni ter epidemij in protimikrobne odpornosti (neprenosljive bolezni, vse oblike podhranjenosti in okoljski dejavniki tveganja), in oblikovanjem svetovnih trgov za izboljšanje dostopa do osnovnih zdravstvenih izdelkov in storitev, zlasti za spolno in reproduktivno zdravje; [Sprememba 468] |
|
(ca) |
podpiranje pobud za razširjanje dostopa do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil (vključno z generičnimi zdravili), diagnostike in povezanih zdravstvenih tehnologij ter uporaba vseh razpoložljivih orodij za znižanje cene zdravil in diagnostike, ki rešujejo življenja; [Sprememba 469] |
|
(cb) |
spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje nalezljivih bolezni s krepitvijo zdravstvenih sistemov in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja, tudi z večjim poudarkom na preprečevanju in obravnavanju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem; [Sprememba 470] |
2. Izobraževanje
|
(a) |
Spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja in boj proti izobrazbeni revščini prek skupnih globalnih prizadevanj za vključujoče in enakopravno kakovostno izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh in za vse starosti , tudi v okviru razvoja v zgodnjem otroštvu, v izrednih in kriznih razmerah , pri čemer se daje prednost predvsem krepitvi brezplačnih javnih izobraževalnih sistemov ; [Sprememba 471] |
|
(b) |
krepitev znanja, raziskav in inovacij, spretnosti in vrednot prek partnerstev in zavezništev za aktivno državljanstvo ter produktivne , izobražene, demokratične , vključujoče in odporne družbe; [Sprememba 472] |
|
(c) |
podpiranje globalnih ukrepov za zmanjšanje vseh razsežnosti diskriminacije in neenakosti, kot so razlike med deklicami/ženskami in dečki/moškimi, za zagotovitev, da imajo vsi enake možnosti, da sodelujejo v gospodarskem , političnem, in družbenem in kulturnem življenju.; [Sprememba 473] |
|
(ca) |
podpiranje prizadevanj in izboljšanje dobre prakse akterjev civilne družbe, da se v nestabilnih okoljih, kjer so strukture upravljanja šibke, zagotovi vključujoče in kakovostno izobraževanje; [Sprememba 474] |
|
(cb) |
podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva k opolnomočenju žensk in mladih ter posameznikov in skupnosti, pa tudi k ciljem Agende 2030 na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja; [Sprememba 475] |
3. Ženske in otroci [Sprememba 476]
|
(a) |
Vodenje in podpiranje lokalnih, nacionalnih in regionalnih pobud ter globalnih prizadevanj, partnerstev in zavezništev za pravice žensk, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenem izbirnem protokolu, za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami dekleti, škodljivih praks v zvezi z njimi in vseh oblik njihove diskriminacije ; to vključuje fizično, psihološko, spolno in, ekonomsko in politično nasilje ter druge vrste nasilja in diskriminacije, vključno z izključenostjo žensk na različnih področjih zasebnega in javnega življenja; [Sprememba 477] |
|
(aa) |
obravnavanje temeljnih vzrokov za neenakost spolov kot sredstva za podpiranje preprečevanja konfliktov in vzpostavljanje miru; spodbujanje opolnomočenja žensk, tudi v njihovi vlogi akterk na področju razvoja in vzpostavljanja miru; opolnomočenje delovanja, glasu in sodelovanja žensk ter deklet v družbenem, gospodarskem, političnem in civilnem življenju; [Sprememba 478] |
|
(ab) |
spodbujanje varstva in spoštovanja pravic žensk in deklet, vključno z ekonomskimi, delavskimi, socialnimi in političnimi pravicami ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, tudi storitev, izobraževanja in oskrbe na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. [Sprememba 479] |
|
(b) |
spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da so otroci na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti. [Sprememba 480] |
3a. Otroci in mladi
|
(a) |
spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da imajo otroci najboljši možni začetek v življenju in so na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti; |
|
(b) |
spodbujanje dostopa do osnovnih socialnih storitev za otroke in mlade, tudi najbolj marginalizirane, s poudarkom na zdravju, prehrani, izobraževanju, razvoju v zgodnjem otroštvu in socialnem varstvu, vključno s storitvami, informacijami in oskrbo na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, z namenskimi, mladim prijaznimi storitvami ter ponujanjem celostne spolne vzgoje, prehrane, izobraževanja in socialne zaščite; |
|
(c) |
spodbujanje dostopa mladih do spretnosti, dostojnih in kakovostnih delovnih mest prek izobraževanja, poklicnega in tehničnega usposabljanja ter dostopa do digitalnih tehnologij; podpiranje podjetništva med mladimi in spodbujanje ustvarjanja trajnostnih delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji; |
|
(d) |
spodbujanje pobud za opolnomočenje mladih in otrok ter v podporo politik in ukrepov, ki zagotavljajo njihovo vključevanje, smiselno civilno in politično udeležbo ter družbeno priznanje in prepoznavajo njihov pravi potencial kot pozitivnih dejavnikov pri spremembah na področjih, kot so mir, varnost, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, varstvo okolja in zmanjšanje revščine. [Sprememba 481] |
4. Migracije , mobilnost in prisilno razseljevanje [Sprememba 482]
|
(a) |
Zagotavljanje nadaljnje vodilne vloge EU pri oblikovanju globalnega programa za upravljanje migracij in prisilnega razseljevanja v vseh njegovih razsežnostih , da se omogočijo varne, urejene in zakonite migracij ; [Sprememba 483] |
|
(b) |
usmerjanje in podpiranje globalnih in medregionalnih političnih dialogov, vključno z migracijami jug–jug ter izmenjavo in sodelovanjem na področju migracij in prisilnega razseljevanja; [Sprememba 484] |
|
(c) |
podpiranje izvajanja mednarodnih zavez in zavez EU na področju migracij in prisilnega razseljevanja, tudi v obliki nadaljnjih ukrepov na podlagi globalnih dogovorov o migracijah in beguncih; |
|
(d) |
izboljševanje svetovne zbirke dokazov, tudi o migracijah/razvojnem povezovanju, in uvajanje pilotnih ukrepov, namenjenih razvoju inovativnih operativnih pristopov na področju migracij in prisilnega razseljevanja; |
|
(da) |
sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu z na pravicah temelječem pristopom in [Skladom za azil in migracije] ob polnem spoštovanju človekovega dostojanstva in načela skladnosti politik za razvoj. [Sprememba 485] |
5. Dostojno delo, socialna zaščita in neenakost
|
(a) |
Oblikovanje globalnega programa in podpiranje pobud za vključitev močnega stebra enakosti in socialne pravičnosti v skladu z evropskimi vrednotami; |
|
(b) |
prispevanje h globalnemu programu za dostojno delo za vse v zdravem okolju in v skladu z osnovnimi standardi dela MOD, vključno s socialnim dialogom, zajamčenimi plačami in bojem proti delu otrok , zlasti v globalnih vrednostnih verigah tako, da se zagotovi, da bodo globalne vrednostne verige postale trajnostne in odgovorne na podlagi horizontalnih obveznosti glede potrebne skrbnosti , in krepitev znanja o učinkovitih politikah zaposlovanja, ki se odzivajo na potrebe trga dela, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem; [Sprememba 486] |
|
(ba) |
podpiranje globalnih pobud na področju podjetništva in človekovih pravic, vključno z odgovornostjo družb za kršitev pravic in dostopom do pravnih sredstev; [Sprememba 487] |
|
(c) |
podpiranje globalnih pobud za univerzalno socialno zaščito, ki upoštevajo načela učinkovitosti, trajnosti in enakosti, vključno s podporo za obravnavanje neenakosti in zagotavljanje socialne kohezije , zlasti z vzpostavitvijo in krepitvijo vzdržnih sistemov socialne zaščite in sistemov socialnega zavarovanja ter s fiskalno reformo za okrepitev zmogljivosti davčnih sistemov in boja proti goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnem načrtovanju ; [Sprememba 488] |
|
(d) |
stalne globalne raziskave in razvoj s socialnimi inovacijami, s katerimi se krepi socialna vključenost in ki obravnavajo potrebe najbolj ranljivih delov družbe. |
6. Kultura
|
(a) |
Spodbujanje pobud za kulturno raznolikost in, medkulturni in medverski dialog za miroljubne odnose med skupnostmi; [Sprememba 489] |
|
(b) |
podpiranje kulture ter ustvarjalnega in umetniškega izražanja kot gonila trajnostnega družbenega , osebnega in gospodarskega razvoja ter krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine. , sodobne umetnosti ter drugih kulturnih izražanj ter njihovega ohranjanja; [Sprememba 490] |
|
(ba) |
razvijanje lokalnih obrti kot sredstva za ohranjanje lokalne kulturne dediščine; [Sprememba 491] |
|
(bb) |
krepitev sodelovanja na področju varstva, ohranjanja in spodbujanja kulturne dediščine, vključno z ohranjanjem posebno občutljive kulturne dediščine, zlasti tiste, ki pripada manjšinskim in izoliranim skupnostim ter domorodnim ljudstvom; [Sprememba 492] |
|
(bc) |
podpiranje pobud za vračilo kulturne lastnine državam njihovega izvora ali njihovo vrnitev v primeru nezakonite prilastitve; [Sprememba 493] |
|
(bd) |
podpiranje sodelovanja z Unijo na področju kulture, med drugim z izmenjavami, partnerstvi in drugimi pobudami, ter priznanja poklica avtorja, umetnika ter kulturnega in ustvarjalnega izvajalca; [Sprememba 494] |
|
(be) |
podpiranje sodelovanja in partnerstev med športnimi organizacijami; [Sprememba 495] |
B. PLANET
1. Zagotavljanje zdravega okolja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami
|
(a) |
Krepitev globalnega podnebnega in okoljskega upravljanja, izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, konvencij iz Ria in drugih večstranskih okoljskih sporazumov; |
|
(b) |
prispevanje k zunanji predstavitvi okoljskih in podnebnih politik Unije ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj ; [Sprememba 496] |
|
(c) |
vključevanje ciljev glede okolja, podnebnih sprememb in zmanjševanja tveganja nesreč v politike, načrte in naložbe, tudi z izboljšanim znanjem in informacijami , med drugim v programe ali ukrepe medregionalnega sodelovanja med partnerskimi državami in regijami na eni strani ter sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami in čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi v sklepu o ČDO, na drugi strani ; [Sprememba 497] |
|
(d) |
izvajanje mednarodnih pobud in pobud EU za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve njihovih posledic ter proti podnebnim spremembam odpornega nizkoogljičnega razvoja, tudi z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov in proti podnebnim spremembam odpornih nizkoogljičnih strategij, s katerimi se spodbuja zmanjševanje tveganja nesreč, za obravnavanje degradacije okolja in zaustavitev izgubljanja izginevanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja ter trajnostne uporabe in upravljanja ohranjanje ter trajnostna uporaba in upravljanje kopenskih in morskih ekosistemov ter obnovljivih naravnih virov, vključno s kopnim, vodo, oceani, ribištvom in gozdovi, obravnavanje krčenja gozdov, dezertifikacije, degradacije zemljišč, nezakonite sečnje in trgovine s prostoživečimi vrstami, boj proti onesnaževanju in zagotavljanje zdravega okolja, obravnavanje porajajočih se podnebnih in okoljskih vprašanj, spodbujanje učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje , celovitega upravljanja vodnih virov ter ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki ter podpiranje prehoda na nizkoogljično zeleno in krožno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam.; [Sprememba 498] |
|
(da) |
spodbujanje okoljsko vzdržnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo, za varstvo ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter krepitev odpornosti okolja in družbe proti podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na podpori malim kmetom, delavcem in obrtnikom; [Sprememba 499] |
|
(db) |
izvajanje mednarodnih pobud in pobud Unije za obravnavanje izginevanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja, trajnostne rabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in povezane biotske raznovrstnosti. [Sprememba 500] |
2. Trajnostna energija
|
(a) |
Podpiranje globalnih prizadevanj, zavez, partnerstev in zavezništev, vključno s prehodom zlasti prehoda na trajnostno energijo; [Sprememba 501] |
|
(aa) |
spodbujanje energetske varnosti partnerskih držav in lokalnih skupnosti, na primer z diverzifikacijo virov in poti, upoštevanjem težav v zvezi z nestanovitnostjo cen in potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanjem trgov ter spodbujanjem povezovanja in trgovanja na področju energije, zlasti električne; [Sprememba 502] |
|
(b) |
spodbujanje partnerskih vlad k sprejetju reform politike energetskega sektorja in tržnih reform za vzpostavitev spodbudnega okolja za vključujočo rast in naložbe za povečanje dostopa do energetskih storitev, ki so podnebju prijazne, cenovno dostopne, sodobne, zanesljive in trajnostne, z močnim poudarkom na obnovljivih virih pri čemer se daje prednost obnovljivim virom energije in energijski učinkovitosti; [Sprememba 503] |
|
(c) |
raziskovanje, opredeljevanje, globalno vključevanje in finančno podpiranje trajnostnih poslovnih modelov z možnostjo stopnjevalnosti in ponovljivosti, ki zagotavljajo inovativne in digitalne tehnologije na podlagi inovativnih raziskav za zagotavljanje večje učinkovitosti, zlasti za decentralizirane pristope, ki zagotavljajo dostop do energije na podlagi obnovljivih virov energije, in to tudi na območjih, kjer je zmogljivost lokalnega trga omejena. |
C. BLAGINJA
1. Trajnostna in vključujoča rast, dostojna delovna mesta in sodelovanje zasebnega sektorja
|
(a) |
Spodbujanje trajnostnih zasebnih naložb z inovativnimi mehanizmi financiranja in delitvijo tveganj , med drugim za najmanj razvite in nestabilne države, ki teh naložb sicer ne bi privabile, kadar je dodatnost mogoče dokazati ; [Sprememba 504] |
|
(b) |
razvoj družbeno in ekološko odgovornega lokalnega zasebnega sektorja, izboljševanje poslovnega in naložbenega okolja, podpiranje okrepljenega javno-zasebnega dialoga ter krepitev zmogljivosti mikro , konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro- , malih in srednjih podjetij ter zadrug in socialnih podjetij ter njihovo vključevanje v lokalno, regionalno in svetovno gospodarstvo ; [Sprememba 505] |
|
(ba) |
spodbujanje finančne vključenosti, tako da se mikropodjetjem in MSP ter gospodinjstvom, zlasti pa prikrajšanim in ranljivim skupinam, omogoči, da dostopajo do finančnih storitev, kot so mikroposojila in prihranki, mikrozavarovanja in nakazila, in da te storitve učinkovito uporabljajo; [Sprememba 506] |
|
(c) |
podpiranje izvajanja trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije ter njihovega izvajanja za trajnostni razvoj ; izboljševanje dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje pravične trgovine, odgovornih naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe in olajševanju dostopa do podnebju prijaznih tehnologij in intelektualne lastnine, pri čemer se zagotavljata čim večja porazdelitev vrednosti in primerna skrbnost na področju človekovih pravic v dobavnih verigah, ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj v zvezi z državami v razvoju ; [Sprememba 507] |
|
(d) |
spodbujanje učinkovite kombinacije politik, ki podpira gospodarsko diverzifikacijo, dodajanje vrednosti in regionalno povezovanje ter trajnostno zeleno in modro gospodarstvo; |
|
(e) |
spodbujanje dostopa do digitalnih tehnologij, vključno s spodbujanjem dostopa do finančnih sredstev in finančne vključenosti; |
|
(f) |
spodbujanje trajnostne potrošnje in proizvodnje ter inovativnih tehnologij in praks za nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo. |
2. Prehranska in hranilna varnost
|
(a) |
Podpiranje mednarodnih strategij, organizacij, mehanizmov in akterjev, ki predstavljajo glavna globalna politična vprašanja in okvire, povezane s prehransko in hranilno varnostjo, ter vplivanje nanje in prispevanje k odgovornosti glede mednarodnih zavez o prehranski varnosti, prehrani in trajnostnem kmetijstvu, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom ; [Sprememba 508] |
|
(b) |
zagotavljanje enakega dostopa do hrane, med drugim v obliki pomoči pri odpravljanju pomanjkanja financiranja za prehrano; izboljševanje svetovnih javnih dobrin za odpravo lakote in neustrezne prehranjenosti; orodja, kot je svetovna mreža za prehranske krize, krepijo zmogljivost za ustrezno odzivanje na prehranske krize in prehrano v okviru humanitarnega, razvojnega in mirovnega povezovanja (ter s tem prispevajo k mobilizaciji sredstev iz tretjega stebra); [Sprememba 509] |
|
(ba) |
krepitev usklajenih, pospešenih in medsektorskih prizadevanj za povečanje zmogljivosti za diverzifikacijo lokalne in regionalne proizvodnje hrane, zagotovitev prehranske in hranilne varnosti ter dostopa do pitne vode in izboljšanje odpornosti najranljivejšega prebivalstva, zlasti v državah z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami; [Sprememba 510] |
|
(c) |
ponovna potrditev osrednje vloge trajnostnega kmetijstva ter ribištva in akvakulture na svetovni ravni , tudi malega kmetijstva, živinoreje in pašništva, za večjo prehransko varnost, izkoreninjenje revščine, ustvarjanje delovnih mest, zagotovitev pravičnega in trajnostnega dostopa do in upravljanja virov, vključno z zemljo in zemljiškimi pravicami, vodo, (mikro)posojili, semeni, ki niso zaščitena s patenti, in drugimi kmetijskimi surovinami, ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter odporne in zdrave ekosisteme; [Sprememba 511] |
|
(d) |
zagotavljanje inovacij z mednarodnimi raziskavami ter krepitev svetovnega strokovnega in drugega znanja, spodbujanje in krepitev lokalnih in avtonomnih strategij za prilagajanje, zlasti v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, kmetijsko in biotsko raznovrstnostjo, globalnimi in vključujočimi vrednostnimi verigami , pravično trgovino , varnostjo hrane, odgovornimi naložbami, upravljanjem zemljišč in pravico do posesti naravnih virov.; [Sprememba 512] |
|
(da) |
dejavno podpiranje večje udeležbe civilne družbe in organizacij kmetov pri oblikovanju politik in raziskovalnih programih ter povečanje njihovega sodelovanja pri izvajanju ter ocenjevanju vladnih programov; [Sprememba 513] |
D. PARTNERSTVA
|
1. |
Krepitev vloge lokalnih organov kot akterjev razvoja s:
|
|
2. |
Spodbujanje vključujočih družb, dobrega gospodarskega upravljanja, vključno s pravično in vključujočo mobilizacijo javnofinančnih prihodkov ter bojem proti izogibanju davkom , preglednim upravljanjem javnih financ ter učinkovito in vključujočo javno porabo. [Sprememba 514] |
4a. PODROČJA UKREPANJA ZA POTREBE IN PREDNOSTNE NALOGE ZUNANJE POLITIKE
Ukrepi v podporo ciljem iz točke (da) člena 4(3) prispevajo k zunanji politiki Unije pri političnih, razvojnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Uniji omogočajo, da ukrepa, kadar obstaja zunanjepolitični interes ali se pojavi priložnost, da doseže svoje cilje, ki bi jih z drugimi sredstvi težko dosegla. Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:
|
(a) |
podpiranje strategij dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja Unije, spodbujanje političnega dialoga ter razvoj skupnih pristopov in odzivov na izzive, ki vzbujajo globalno zaskrbljenost, vključno z migracijskimi in razvojnimi vprašanji ter vprašanji v zvezi s podnebnimi spremembami in varnostnimi vprašanji, zlasti na naslednjih področjih:
|
|
(b) |
podpiranje trgovinske politike Unije:
|
|
(c) |
prispevanje k izvajanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije:
|
|
(d) |
izboljšanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu:
|
PRILOGA IV
PODROČJA UKREPANJA ZA UKREPE ZA HITRO ODZIVANJE
|
1. |
Ukrepi, ki prispevajo k
miru,
stabilnosti in preprečevanju konfliktov v nujnih primerih, porajajočih se krizah, med krizami in po njih [Sprememba 516]
Ukrepi za hitro odzivanje iz točke (a) člena 4(4)so oblikovani za učinkovito odzivanje Unije na naslednje izredne in nepredvidene razmere:
|
|
1a. |
Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema naslednje:
|
|
2. |
Ukrepi, ki prispevajo h krepitvi odpornosti ter povezujejo humanitarno pomoč in razvojne ukrepe
Ukrepi za hitro odzivanje iz točke (b) člena 4(4) so oblikovani za učinkovito krepitev odpornosti ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnih ukrepov, ki jih ni mogoče hitro obravnavati v okviru geografskih in tematskih programov , in zagotavljanje skladnosti, doslednosti in dopolnjevanja s humanitarno pomočjo iz člena 5 . [Sprememba 520] Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:
|
|
3. |
Ukrepi za obravnavanje potreb in prednostnih nalog zunanje politike
Ukrepi za hitro odzivanje za podpiranje ciljev iz točke (c) člena 4(4) podpirajo zunanjo politiko Unije pri političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Uniji omogočajo, da ukrepa, kjer obstaja nujen ali prednostni interes zunanje politike ali se pojavi priložnost za doseganje njenih ciljev, pri čemer ti ukrepi zahtevajo hiter odziv in jih je težko obravnavati z drugimi sredstvi. Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:
|
PRILOGA V
Prednostna področja operacij EFSD+, zajetih z jamstvom za zunanje delovanje
Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, se osredotočajo zlasti na naslednja prednostna področja prispevajo k naslednjim prednostnim področjem : [Sprememba 525]
|
(a) |
zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja in sektorja socialnih podjetij v skladu s pogoji iz člena 209(2) [uredbe o financiranju] kot prispevek k trajnostnemu razvoju v njegovi gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti ter k izvajanju Agende 2030, Pariškega sporazuma in, kadar je to ustrezno, evropske sosedske politike in ciljev, določenih v členu 3 uredbe IPA III, izkoreninjenju revščine, spodbujanju spretnosti in podjetništva, enakosti spolov in opolnomočenja žensk in mladih, ob hkratnih prizadevanjih za vzpostavitev in krepitev pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic , s posebnim poudarkom na lokalnih in socialnih podjetjih ter mikro mikro- , malih in srednjih podjetjih ter podpiranju ustvarjanja dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD, zajamčenih plač in gospodarskih priložnosti ter spodbujanju evropskih podjetij, naj prispevajo k namenu EFSD+; [Sprememba 526] |
|
(b) |
odpravljanje ozkih grl za zasebne naložbe z zagotavljanjem finančnih instrumentov, ki so lahko izraženi v domači valuti zadevne partnerske države, vključno z jamstvi za prvo izgubo za portfelje, jamstvi za projekte zasebnega sektorja, kot so jamstva za posojila za mala in srednja podjetja ter jamstva za posebna tveganja za infrastrukturne projekte in drug tvegani kapital; |
|
(c) |
krepitev vzvodov za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na mikro, malih in srednjih podjetjih, z odpravo ozkih grl in ovir za naložbe; |
|
(d) |
krepitev socialno-ekonomskih sektorjev in področij ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture ter trajnostne povezljivosti, vključno z energijo iz obnovljivih virov in trajnostno energijo, vodo in ravnanjem z odpadki, prometom, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pa tudi z okoljem, trajnostno rabo naravnih virov, trajnostnim kmetijstvom in modrim gospodarstvom, socialno infrastrukturo, zdravstvom ter človeškim kapitalom, da se izboljša socialno-ekonomsko okolje; |
|
(e) |
prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju , s čimer se ustvarjajo posredne koristi za podnebje in okolje, z dodelitvijo 45 % financiranja za naložbe, ki prispevajo k podnebnim ciljem, okoljskemu upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in boju proti dezertifikaciji, od katerih se 30 % skupnih finančnih sredstev nameni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ; [Sprememba 527] |
|
(f) |
na podlagi spodbujanja trajnostnega razvoja prispevanje k obravnavi specifičnih temeljnih revščine in neenakosti kot vzrokov za migracije, tudi nedovoljenih migracij in spodbujanje prisilnega razseljevanja, in prispevanje k varnim, urejenim in zakonitim migracijam s spodbujanjem odpornosti tranzitnih in gostiteljskih skupnosti, prispevanje k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki se vračajo v države svojega izvora, ob ustreznem upoštevanju krepitve pravne države, dobrega upravljanja , enakosti spolov, socialne pravičnosti in človekovih pravic. [Sprememba 528] |
Ustvarijo se naslednja naložbena okna:
|
— |
trajnostna energija in trajnostna povezljivost |
|
— |
financiranje mikro-, malih in srednjih podjetij |
|
— |
trajnostno kmetijstvo, podeželski podjetniki, vključno s samooskrbnim kmetijstvom in malimi kmetijami, pastirji in okolju prijazna živilskopredelovalna industrija |
|
— |
trajnostna mesta |
|
— |
digitalizacija za trajnostni razvoj |
|
— |
človekov razvoj [Sprememba 529] |
PRILOGA VI
UPRAVLJANJE EFSD+
1. Struktura EFSD+
|
1. |
EFSD+ sestavljata regionalni naložbeni platformi, vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za zunanje kombinirano financiranje, v katerih so lahko združene njune operacije kombiniranega financiranja in operacije jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+. |
Upravljanje EFSD+ zagotovi Komisija.
2. Strateški odbor EFSD+
|
1. |
Komisiji pri upravljanju EFSD+ svetuje strateški odbor, razen v primeru operacij, ki zajemajo politiko širitve EU in se financirajo z [IPA III], za katerega je strateški odbor zagotovljen v skladu z naložbenim okvirom za Zahodni Balkan. |
|
2. |
Strateški odbor svetuje Komisiji o strateški usmeritvi in prednostnih nalogah naložb jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ ter prispeva k njihovemu usklajevanju z vodilnimi načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, razvojne politike in evropske sosedske politike, pa tudi cilji iz člena 3 te uredbe in namenom EFSD+, kakor je naveden v členu 26. Komisijo prav tako podpira pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva za zunanje delovanje za podpiranje operacij EFSD+ ter spremlja ustrezno in raznovrstno geografsko in tematsko pokritost naložbenih oken. |
|
3. |
Strateški odbor prispeva tudi k splošni usklajenosti, dopolnjevanju in skladnosti med regionalnima naložbenima platformama, tremi stebri evropskega naložbenega načrta, med evropskim naložbenim načrtom in drugimi prizadevanji Unije na področju migracij in uresničevanja Agende 2030, pa tudi z drugimi programi iz te uredbe. |
|
4. |
Strateški odbor sestavljajo predstavniki Komisije in visokega predstavnika, vseh držav članic in Evropske investicijske banke. Evropski parlament ima status opazovalca. Donatorjem, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim zainteresiranim stranem se lahko podeli status opazovalca, kadar je to primerno. Pred vključitvijo morebitnega novega opazovalca se je treba posvetovati s strateškim odborom. Strateškemu odboru sopredsedujeta Komisija in visoki predstavnik. |
|
5. |
Strateški odbor se sestane vsaj dvakrat letno in po možnosti soglasno sprejema mnenja. Dodatne sestanke lahko kadar koli skliče predsednik ali se skličejo na zahtevo tretjine članov. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se uporabijo glasovalne pravice, kot so bile dogovorjene na prvi seji strateškega odbora in določene v njegovem poslovniku. Pri teh glasovalnih pravicah se upošteva vir financiranja. Poslovnik določa okvir glede vloge opazovalcev. Zapisniki in dnevni redi sej strateškega odbora se po njihovem sprejetju objavijo. |
|
6. |
Komisija strateškemu odboru letno poroča o doseženemu napredku pri izvajanju EFSD+. Strateški odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan predloži informacije o napredku pri izvajanju jamstvenega instrumenta, da regija širitve dopolni zgoraj navedeno poročanje. Strateški odbor redno organizira posvetovanje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o strateški usmeritvi in izvajanju EFSD+. |
|
7. |
Obstoj dveh strateških odborov ne vpliva na potrebo po enotnem okviru za obvladovanje tveganj EFSD+. |
3. Regionalna operativna odbora
Operativna odbora regionalnih naložbenih platform podpirata Komisijo na izvedbeni ravni pri opredeljevanju regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih naložbenih oken ter pripravljata mnenja o operacijah kombiniranega financiranja in uporabi jamstva za zunanje delovanje, ki zajema operacije EFSD+. [Sprememba 530]
PRILOGA VII
SEZNAM KLJUČNIH KAZALNIKOV SMOTRNOSTI
V skladu s cilji trajnostnega razvoja se za pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih posebnih ciljev uporablja naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti.
|
(1) |
Rezultat za pravno državo |
|
(2) |
Delež prebivalstva pod mednarodnim pragom revščine |
|
(3) |
Število žensk v rodni dobi, mladoletnic in otrok, mlajših od pet let, zajetih s prehranskimi programi s podporo EU |
|
(4) |
Število enoletnikov, popolno imuniziranih s podporo EU |
|
(5) |
Število učencev/dijakov, vključenih ki so zaključili v primarno in/ali sekundarno izobraževanje ter pridobili minimalne spretnosti na področju branja in računanja ter usposabljanje s podporo EU Unije [Sprememba 531] |
|
(6) |
Količina emisij toplogrednih plinov, ki se je zmanjšala ali preprečila (v kilotonah ekvivalenta CO2) s podporo EU |
|
(7) |
Območje morskih, kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, ki so zavarovani in/ali se trajnostno upravljajo s podporo EU |
|
(8) |
Dosežena podpora za naložbe in multiplikacijski učinek |
|
(9) |
Kazalnik politične stabilnosti in odsotnosti nasilja na podlagi izhodiščne ocene [Sprememba 532] |
|
(10) |
Število vplivanih postopkov, ki so povezani s praksami partnerskih držav na področju trgovine, naložb in poslovanja ali spodbujajo zunanjo razsežnost notranjih politik EU |
Vsi Kazalnik (4) je razčlenjen po spolu, kazalniki (2), (3) in (5) pa so razčlenjeni po spolu, kjer je to ustrezno in starosti . [Sprememba 533]
Priloga VIIa
Partnerske države, ki jim je Unija začasno ukinila finančno pomoč.
[Določi Komisija na podlagi člena 15a.] [Sprememba 534]
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/409 |
P8_TA(2019)0299
Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/36)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0465), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0274/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0174/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0247
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) št. 231/2014 Evrospkega parlamenta in Sveta (4) preneha veljati 31. decembra 2020. Da bi ohranili učinkovitost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba ohraniti okvir za načrtovanje in zagotavljanje zunanje pomoči. |
|
(2) |
Cilji Cilj instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta je pripraviti upravičenke iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: upravičenke) na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu v skladu s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel, pa tudi varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) . Zato je Medtem ko je zaradi drugačne narave pristopnega procesa potreben namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje , morajo biti cilji in delovanje tega instrumenta skladni s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI) in jih dopolnjevati . [Sprememba 1] |
|
(3) |
Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi. [Sprememba 2] |
|
(4) |
Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine (5). Dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje na podlagi dokončne, vključujoče in zavezujoče rešitve dvostranskih sporov so temeljni elementi procesa širitve ter izjemno pomembni za varnost in stabilnost Unije kot celote. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da sprejme in izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, socialnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji. Pogajalski okvir določa zahteve, s katerimi se ocenjuje napredek pri pristopnih pogajanjih s posamezno državo kandidatko. [Sprememba 3] |
|
(4a) |
Katera koli evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in zmožnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z izvajanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije. [Sprememba 4] |
|
(5) |
Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi sestavni del zunanjega delovanja Unije in prispeva tudi k miru, varnosti in stabilnosti znotraj in zunaj meja Unije . Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk , pri tem pa spoštuje načelo naprednega povezovanja, da bi zagotovila nemoteno preoblikovanje upravičenk . Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe. [Sprememba 5] |
|
(6) |
Evropska komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (6)“ ponovno potrdila trdno, na dosežkih temelječo možnost članstva v EU za Zahodni Balkan. To je močna spodbuda za celoten Zahodni Balkan in znak zavezanosti EU k njegovi evropski prihodnosti. |
|
(7) |
Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s z mednarodnimi sporazumi, ki jih je Unija sklenila tudi z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic , tudi manjšin ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja spoštovanja mednarodno dogovorjenih delovnih standardov o pravicah delavcev in nediskriminacije ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov . Pomoč bi morala prav tako podpirati , da upravičenke spoštujejo ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic (7) , socialno tržno gospodarstvo in zbliževanje s socialnim pravnim redom . Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije , da bi razvile dobre sosedske odnose in izboljšale spravo . Okrepitibi morala tudi Spodbujati bi morala strukture za sektorsko regionalno sodelovanje ter okrepiti njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in spodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom Unije, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kohezije in vključevanja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan. [Sprememba 6] |
|
(7a) |
Ob upoštevanju preobrazbene narave procesa reform med procesom širitve v državah kandidatkah bi morala Unija okrepiti prizadevanja pri določanju prednostnih področij za sredstva Unije, kot so vzpostavljanje institucij in varnosti, ter okrepiti podporo državam kandidatkam pri izvajanju projektov z namenom zaščite držav kandidatk pred vplivi zunaj EU. [Sprememba 7] |
|
(7b) |
O prizadevanjih Unije za podporo napredku reform v državah kandidatkah prek financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč bi bilo treba dobro obveščati v državah kandidatkah in državah članicah EU. V zvezi s tem bi morala Unija izboljšati komunikacijska prizadevanja in prizadevanja v okviru kampanj, da bi se zagotovila prepoznavnost financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč kot glavnega instrumenta EU za mir in stabilnost na območju širitve. [Sprememba 8] |
|
(7c) |
Priznava, kako pomembno je poenostavljati in izvrševati proračun za vzpostavljanje institucij, kar bo pripomoglo k predvidevanju morebitnih varnostnih težav in preprečilo prihodnje nezakonite migracijske tokove v države članice. [Sprememba 9] |
|
(8) |
Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform. |
|
(9) |
Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti reforme varnostnega in obrambnega sektorja je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih varnosti, organiziranega kriminala in terorističnih groženj. [Sprememba 10] |
|
(9a) |
Ukrepi v sklopu instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, bi morali prav tako pomagati upravičenkam, da postopoma uskladijo svoje politike s Skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z izvajanjem omejevalnih ukrepov, pa tudi s širšimi zunanjimi politikami Unije v mednarodnih institucijah in mednarodnih forumih. Komisija bi morala spodbujati upravičenke, naj vzdržujejo na pravilih in vrednotah temelječ svetovni red ter sodelujejo pri spodbujanju multilateralizma in nadaljnji krepitvi mednarodnega trgovinskega sistema, vključno z reformami STO. [Sprememba 11] |
|
(10) |
Nujno je treba okrepiti sodelovanje Sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem in nadzorom meja, ter zagotoviti dostop zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke izmenjava relevantnih informacij , povečanje pozitivnih učinkov migracij na razvoj, olajšati olajšanje zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor okrepitev nadzora meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, ter prizadevanja za preprečevanje in odvračanje od nedovoljenih migracij ter prisilnih izginotij, boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ljudi so pomemben vidik sodelovanja med Unijo in upravičenkami . [Sprememba 12] |
|
(11) |
Krepitev pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji , pranju denarja in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini zagotavljanje podpore zagovornikom človekovih pravic ter nenehno usklajevanje na področju preglednosti, javnega naročanja, konkurence, državne pomoči, intelektualne lastnine in zunanjih naložb ostajajo ključni izzivi upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena so bistveni za njihovo približevanje Uniji in pozneje za pripravo na prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I. [Sprememba 13] |
|
(12) |
Parlamentarna razsežnost ostaja ključnega pomena v pristopnem procesu. Zato bi morala Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, izvajanje parlamentarnega nadzora , demokratične postopke in pravično zastopništvo . [Sprememba 14] |
|
(13) |
Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z Z ukrepi v okviru tega programa bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje , pri čemer si je treba prizadevati za uresničitev cilja, da bi poraba, povezana s podnebjem, do leta 2027 dosegla 30 % odhodkov iz večletnega finančnega okvira. Prednost bi bilo treba namenjati okoljskim projektom, ki se nanašajo na čezmejno onesnaževanje . Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem izvrševanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. [Sprememba 15] |
|
(14) |
Ukrepi na podlagi tega instrumenta bi morali podpirati izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 kot univerzalne agende, h kateri so EU in njene države članice v celoti zavezane in ki so jo potrdile vse upravičenke iz Priloge I. |
|
(15) |
V tej uredbi so določena finančna sredstva za celotno obdobje njene uporabe, ki bodo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet pomenila prednostni referenčni znesek v smislu [reference to be updated as appropriate according to the new inter-institutional agreement: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (8)]. |
|
(16) |
Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost , usklajenost in dopolnjevanje svoje zunanje finančne pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih Različne neodvisne organizacije civilne družbe ter lokalni organi različnih vrst in ravni bi morali imeti v procesu smiselno vlogo. V skladu z načelom vključujočega partnerstva bi morale biti organizacije civilne družbe del zasnove, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov , ki jih izvajajo izvršujejo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica in bi morale biti neposredne prejemnice pomoči Unije. [Sprememba 16] |
|
(17) |
V programskem okviru, ki ga priprav i Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem bi v obliki delegiranega akta, bi bilo treba za vsako upravičenko določiti specifične in merljive cilje na ustreznih področjih politike, nato pa še prednostne ukrepe za uresničitev teh ciljev. Programski okvir bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in načeli zunanjega delovanja Unije ter ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe in resolucij Evropskega parlamenta . To partnerstvo bi moralo po potrebi vključevati pristojne organe in organizacije civilne družbe. Komisija bi morala spodbujati sodelovanje med ustreznimi deležniki in usklajevanje donatorjev. Programski okvir bi bilo treba po vmesnem ocenjevanju pregledati. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem. [Sprememba 17] |
|
(18) |
V skupnem interesu Unije in upravičenk je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pomagajo upravičenkam pri prizadevanjih za izvedbo reform reformo njihovih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate v skladu s pristopom, usmerjenim v smotrnost in bi dajala pomembno spodbudo za uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo sredstev tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam. Pomoč bi bilo treba dodeljevati v skladu z načelom pravične delitve in jasnimi posledicami v primerih resnega poslabšanja ali odsotnosti napredka, kar zadeva spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic. [Sprememba 18] |
|
(18a) |
Komisija bi morala vzpostaviti jasne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, s katerimi bi zagotovila, da bodo cilji in ukrepi za posamezne upravičenke ostali ustrezni in izvedljivi, in redno merila napredek. V zvezi s tem bi moral vsakega od ciljev spremljati eden ali več kazalnikov smotrnosti, ki bi ocenjevali, kako upravičenke sprejemajo in konkretno izvajajo reforme. [Sprememba 19] |
|
(19) |
Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Ta prehod bi bilo treba obrniti ali ustaviti, kadar upravičenke na določenem področju politike ali pri določenih programih ne izpolnijo ustreznih obveznosti ali ne upravljajo sredstev Unije v skladu z uveljavljenimi pravili, načeli in cilji. Pri takšni odločitvi bi bilo treba ustrezno upoštevati vse morebitne negativne gospodarske in družbene posledice. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu. [Sprememba 20] |
|
(20) |
Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije , da bi se preprečilo prekrivanje z drugimi obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje . To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. [Sprememba 21] |
|
(21) |
Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče prispevati k ukrepom na podlagi drugih programov, če le prispevki ne krijejo istih stroškov. |
|
(21a) |
Brez poseganja v proračunski postopek in določbe o začasni ukinitvi pomoči iz mednarodnih sporazumov z upravičenkami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi s spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti, kadar je opaziti stalno nazadovanje v zvezi z enim ali več kobenhavnskih meril ali kadar določena upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi. [Sprememba 22] |
|
(22) |
Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus, ki bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU) …/… (v nadaljnjem besedilu: uredba Erasmus) (9). |
|
(23) |
Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU . Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad, posrednega izvrševanja, finančne pomoči, proračunske podpore, skrbniških skladov, finančnih instrumentov in proračunskih jamstev ter urejajo nadzor nad odgovornostjo finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in tretjih državah, saj je spoštovanje tega načela bistveno za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. |
|
(24) |
Vrste financiranja in načini izvrševanja izvrševanja iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 23] |
|
(25) |
Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za izvajanje uporabo instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI). Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja. [Sprememba 24] |
|
(26) |
Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost , obramba in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter , gospodarski protekcionizem nedovoljene migracije in prisilna izginotja ter temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje izvrševanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev ob upoštevanju ciljev iz te uredbe , s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev. Omogočiti je treba dodatne oblike prožnosti, na primer s prerazporeditvijo prednostnih nalog, postopnim izvajanjem projektov in sklepanjem krovnih pogodb. [Sprememba 25] |
|
(27) |
Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), ki nadgrajuje svojega predhodnika, bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in drugih finančnih instrumentov po vsem svetu, tudi upravičenkam iz Priloge I. Upravljanje operacij, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, bi moral še naprej zagotavljati naložbeni okvir za Zahodni Balkan. |
|
(28) |
Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, instrument IPA III pa bi moral prispevati k potrebam po oblikovanju rezervacij v zvezi z operacijami v korist upravičenk iz Priloge I, vključno z oblikovanjem rezervacij in obveznostmi, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči. |
|
(29) |
Zagotoviti je treba, da se programi čezmejnega sodelovanja izvajajo skladno z okvirom, opredeljenim v programih za zunanje delovanje, ter predpisi za teritorialno sodelovanje. Posebne določbe o sofinanciranju bi morale biti določene v tej uredbi. |
|
(29a) |
Programi čezmejnega sodelovanja so najbolj prepoznavni programi instrumenta za predpristopno pomoč, državljani pa jih tudi najbolje poznajo. Zato bi lahko ti programi v državah kandidatkah občutno izboljšali prepoznavnost projektov, ki jih financira EU. [Sprememba 26] |
|
(30) |
Letni in večletni akcijski načrti ter ukrepi iz člena 8 so delovni programi v skladu s finančno uredbo. Letne ali večletne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, ki so združeni v posamezen dokument. |
|
(31) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (12), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (13) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (14) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi z učinkovitimi in sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (15). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, po potrebi EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Tudi upravičenke iz Priloge I bi morale o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poročati Komisiji in jo obveščati o poteku upravnih in pravnih postopkov. Da bi bilo to poročanje usklajeno z dobrimi praksami v državah članicah, bi moralo potekati z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija. |
|
(31a) |
Vsa sredstva, dodeljena na podlagi te uredbe, morajo biti dodeljena na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način, tudi s pomočjo pravične porazdelitve, ki odraža potrebe regij in lokalnih občin. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in zlasti delegacije Unije bi morale pozorno spremljati, ali so ta merila izpolnjena in ali se pri dodeljevanju sredstev spoštujejo načela preglednosti, odgovornosti in nediskriminacije. [Sprememba 27] |
|
(31b) |
Komisija, visoka predstavnica/podpredsednica ter zlasti delegacije Unije in upravičenke bi morale povečati prepoznavnost predpristopne pomoči Unije, da bi tako obveščale o dodani vrednosti podpore Unije. Prejemniki sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije. Instrument IPA bi moral prispevati k financiranju ukrepov komuniciranja za promocijo rezultatov pomoči Unije pri različnih občinstvih v upravičenkah. [Sprememba 28] |
|
(32) |
Da bi upoštevali spremembe v okviru politike širitve ali bistven razvoj v upravičenkah iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo in posodobitev tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz Prilog II in III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(33) |
Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede posebnih pogojev in struktur za posredno upravljanje z upravičenkami iz Priloge I in glede izvajanja pomoči za razvoj podeželja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z [Uredbo (EU) št. 182/2011 (17) Evropskega parlamenta in Sveta]. Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba po potrebi spremeniti v skladu z novimi okoliščinami. [Sprememba 29] |
|
(34) |
Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen tudi za pravne akte ter zaveze iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 (18) in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006 (19). [Sprememba 30] |
|
(34a) |
Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovi politični in demokratični nadzor ter odgovornost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, s čimer bi zagotovili, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor ter tako povečuje učinkovitost in legitimnost. [Sprememba 31] |
|
(35) |
Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati [prej kot na dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavlja program „instrument za predpristopno pomoč“ (v nadaljnjem besedilu: instrument IPA III).
V njej so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike pomoči Unije in pravila za zagotavljanje take pomoči.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporablja naslednja opredelitev pojma:
|
(a) |
„čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med državami članicami EU in upravičenkami iz Priloge I, med dvema ali več upravičenkami iz Priloge I k tej uredbi ali med upravičenkami iz navedene priloge ter državami in ozemlji iz Priloge I k uredbi NDICI, kot je navedeno v členu 3(1)(b) Uredbe (EU) …/… (v nadaljnjem besedilu: uredba ETC) (20). |
|
(b) |
„načelo poštene delitve pomoči“ pomeni, da pristop, ki temelji na smotrnosti, dopolnjuje korektivni mehanizem za dodeljevanje, kadar bi bila pomoč, ki bi jo prejela določena upravičenka, v primerjavi z drugimi upravičenkami nesorazmerno nizka ali visoka, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnega prebivalstva in relativni napredek pri reformah, povezanih z začetkom pristopnih pogajanj ali napredkom pri njih; [Sprememba 32] |
Člen 3
Cilji instrumenta IPA III
1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k miru, njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji , pa tudi k strateškim interesom Unije . [Sprememba 33]
2. Instrument IPA III ima naslednje specifične cilje:
|
(a) |
okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, med drugim pravic manjšin in otrok, enakosti spolov, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo , akademsko svobodo, mir in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja , spoštovanje kulturne raznolikosti, nediskriminacijo in strpnost ; [Sprememba 34] |
|
(aa) |
obravnavati prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije, zagotoviti da se migracije odvijajo na varen, urejen in dovoljen način, in ohranjati dostop do mednarodne zaščite; [Sprememba 35] |
|
(b) |
povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti preglednost, strukturne reforme , neodvisnost sodstva, boj proti korupciji in dobro upravljanje na vseh ravneh , tudi na področjih javnih naročil, državne pomoči, konkurence, tujih investicij in intelektualne lastnine ; [Sprememba 36] |
|
(c) |
oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije , tudi na področju SZVP, okrepiti na pravilih temelječ večstranski mednarodni red ter utrditi notranjo in zunanjo spravo in dobre sosedske odnose , pa tudi gradnjo miru, preprečevanje konfliktov, med drugim prek krepitve zaupanja in mediacije ter vključujočega in celovitega izobraževanja, ter medosebne stike , svobodo medijev in komunikacijo; [Sprememba 37] |
|
(d) |
okrepiti gospodarski in, socialni in teritorialni razvoj ter kohezijo , med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo zmanjšati revščino in regionalna neravnovesja, spodbujati socialno varstvo in vključevanje s krepitvijo državnih struktur za regionalno sodelovanje, malih in srednjih podjetij ter zmogljivosti za pobude na podlagi skupnosti, podpirati naložbe na podeželju ter izboljšati poslovno in naložbeno okolje ; [Sprememba 38] |
|
(da) |
okrepiti varstvo okolja, povečati odpornost na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo, s tem pa ustvariti zaposlitvene priložnosti, zlasti za mlade; [Sprememba 39] |
|
(e) |
podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje , tudi prek pomorskih meja, ter okrepiti trgovinske in gospodarske odnose z izvajanjem veljavnih sporazumov z Unijo v celoti in zmanjševanjem regionalnih neravnovesij . [Sprememba 40] |
3. V skladu s specifičnimi cilji so tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči glede na potrebe in zmogljivosti upravičenk iz Priloge I določene v Prilogi II. Tematske prednostne naloge pri čezmejnem sodelovanju med upravičenkami iz Priloge I so določene v Prilogi III. Vsaka od teh tematskih prednostnih nalog lahko prispeva k doseganju več specifičnih ciljev.
Člen 4
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 13 009 976 000 EUR v cenah iz leta 2018 ( 14 500 000 000 14 663 401 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 41]
2. Znesek Določen delež zneska iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju izvrševanju programa, to je za kar zajema dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter podpore institucionalni krepitvi in vzpostavljanju upravne zmogljivosti , vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI]. [Sprememba 42]
Člen 5
Določbe o povezavah z drugimi programi
1. Pri izvajanju uporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja. [Sprememba 43]
2. Uredba NDICI se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo potekajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje. [Sprememba 44]
3. Instrument IPA III prispeva k ukrepom, opredeljenim na podlagi uredbe Erasmus. Za uporabo navedenih sredstev se uporablja uredba Erasmus. V ta namen se prispevek instrumenta IPA III vključi v enotni okvirni programski dokument iz odstavka 7 člena 11 uredbe NDICI, ki se sprejme v skladu s postopki iz navedene uredbe.
4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (21), Evropskem socialnem skladu plus (22) in, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (23) in Skladu za pravosodje, pravice in vrednote, in sicer na nacionalni ravni, pa tudi v čezmejnem, nadnacionalnem, medregionalnem ali makroregionalnem kontekstu . [Sprememba 45]
4a. Komisija določen delež sredstev IPA III nameni temu, da upravičenke iz Priloge I pripravi na sodelovanje v Evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF), predvsem v Evropskem socialnem skladu (ESF). [Sprememba 46]
5. ESRR prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena 10(3) uredbe ETC , pri čemer lahko prispevek v okviru instrumenta IPA III znaša največ 85 % . Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z uredbo ETC. [Sprememba 47]
6. Instrument IPA III lahko prispeva k programom ali ukrepom transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, ki so opredeljeni in se izvajajo na podlagi uredbe ETC ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.
7. Kadar je primerno, lahko k ukrepom, opredeljenim na podlagi člena 8 te uredbe prispevajo drugi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Prav tako lahko ta uredba prispeva k ukrepom, opredeljenim na podlagi drugih programov Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. V takih primerih se v delovnem programu za navedene ukrepe določi, kateri sklop pravil se uporablja.
8. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedel uporabil , globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost. [Sprememba 48]
POGLAVJE II
STRATEŠKO NAČRTOVANJE
Člen 6
Okvir politike in splošna načela
1. Splošni Celovit okvir za izvajanje uporabo te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.
Podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija zagotovita usklajevanje med zunanjim delovanjem Unije in širitveno politiko v okviru ciljev politike iz člena 3.
Komisija usklajuje načrtovanje programov v okviru te uredbe, v to pa ustrezno vključi tudi ESZD.
Okvir politike širitve je podlaga za zagotavljanje pomoči. [Sprememba 49]
2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja preprečevanja in reševanja konfliktov v zvezi s človekovimi pravicami, migracij in prisilnih izginotij, varnosti, socialne in regionalne kohezije, zmanjševanja revščine in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja (24) ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Z njimi bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev za podnebne cilje. [Sprememba 50]
3. Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečiti preprečujejo podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja (25). Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov. Pomoč je usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, dejansko in učinkovito uporabo sredstev, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju. [Sprememba 51]
3a. Komisija ravna v partnerstvu z upravičenkami. To partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe, pa tudi organizacije civilne družbe, ki lahko pomembno prispevajo k fazam oblikovanja, izvajanja in spremljanja.
Komisija spodbuja usklajevanje med ustreznimi deležniki. Pomoč IPA III povečuje zmogljivost organizacij civilne družbe, tudi kadar gre za neposredne upravičenke do pomoči. [Sprememba 52]
4. Komisija skupaj z državami članicami sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev koordinacije in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in finančne institucije, agencije ter donatorji, ki niso iz Unije.
POGLAVJE III
PROGRAMSKI OKVIR IN IZVAJANJE [Sprememba 53]
Člen 7
Programski okvir IPA
1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljev Ta uredba se dopolni s programskim okvirom IPA , s katerim se uvedejo dodatne določbe o tem, kako naj se uresničujejo specifični cilji iz člena 3. Programski okvir IPA določi Komisija za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije , in sicer z delegiranimi akti v skladu z odstavkom 3 tega člena .
Komisija Evropskemu parlamentu pravočasno pred začetkom programskega obdobja predloži ustrezne programske dokumente. V teh dokumentih so določene okvirne dodelitve, predvidene po posameznih tematskih sklopih in, kadar so na voljo, po državi/regiji, vključujejo pa tudi pričakovane rezultate in izbrani način pomoči. [Sprememba 54]
1a. Evropski parlament in Svet letne odobritve odobrita v okviru omejitev večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027. [Sprememba 55]
2. V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne resolucije in stališča Evropskega parlamenta in nacionalne strategije in sektorske politike. [Sprememba 56]
Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.
3. Ne glede na odstavek 4 tega člena Komisija sprejme programski okvir IPA z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda v odboru iz člena 16. sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14, vključno z načinom za uveljavitev načela pravične delitve. Programski okvir IPA poteče najpozneje 30. junija 2025. Komisija na podlagi vmesne ocene iz člena 32 [Uredbe NDICI] ob zagotavljanju doslednosti z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta do 30. junija 2025 sprejme nov programski okvir IPA. Komisija lahko po potrebi preveri tudi učinkovitost izvajanja programskega okvira IPA, zlasti kadar pride do bistvenih sprememb v okviru politike iz člena 6 in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta. [Sprememba 57]
4. Programski okvir za čezmejno sodelovanje z državami članicami sprejme Komisija v skladu s členom 10(1) uredbe ETC.
5. Programski okvir IPA vključuje kazalnike temelji na jasnih in preverljivih kazalnikih smotrnosti iz Priloge IV za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem. , med drugim napredka in rezultatov na naslednjih področjih:
|
(a) |
demokracija, pravna država ter neodvisen in učinkovit pravosodni sistem; |
|
(b) |
človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in ranljivih skupin; |
|
(c) |
enakost spolov in pravice žensk; |
|
(d) |
boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu; |
|
(e) |
sprava, graditev miru, dobri sosedski odnosi; |
|
(f) |
svoboda medijev; |
|
(g) |
obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma. |
Komisija v svoja letna poročila vključi napredek, ugotovljen na podlagi teh kazalnikov.
O pristopu na podlagi smotrnosti, ki ga določa ta uredba, potekajo redne izmenjave mnenj v Evropskem parlamentu in Svetu. [Sprememba 123]
Člen 7a
Vmesni pregled in ocenjevanje
1. Komisija na podlagi vmesne ocene sprejme nov programski okvir IPA in najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter vsemi ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe.
Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine.
Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe.
2. V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno.
3. Poseben namen poročila o vmesni oceni je izboljšati uporabo financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe.
4. Poročilo o vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.
5. Komisija rezultate ocenjevanj in svoje pripombe sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.
6. Komisija v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami, in sicer v tesnem sodelovanju z upravičenci.
7. Komisija poročilo o vmesni oceni iz tega člena predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, v katerih so, če je ustrezno, določene potrebne spremembe te uredbe.
8. Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz tega člena. [Sprememba 124]
Člen 7b
Ustavitev pomoči
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar določena upravičenka ne spoštuje načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standardov jedrske varnosti oziroma krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, ali nenehno nazaduje pri izpolnjevanju enega ali več københavnskih meril – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.
3. V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.
4. Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta. [Sprememba 125]
Člen 7c
Upravljanje
Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh ustreznih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. V celotnem ciklu načrtovanja in uporabe instrumenta visoka predstavnica in ESZD sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Podpredsednica/visoka predstavnica, ESZD in Komisija pripravijo vse osnutke sklepov v skladu s postopki Komisije in jih predložijo v sprejetje.
Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zunanje financiranje, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja. [Sprememba 126]
Člen 8
Izvedbeni ukrepi in metode
1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti] IIIa . [Sprememba 63]
1a. Posredno upravljanje se lahko ukine, če upravičenka dodeljenih sredstev ne more ali ne želi upravljati v skladu z veljavnimi pravili, načeli in cilji iz te uredbe. Če upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali če krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, lahko Komisija na specifičnih področjih politike ali pri specifičnih programih s posrednega upravljanja s strani te upravičenke preide na posredno upravljanje s strani enega ali več pooblaščenih subjektov, ki niso upravičenka, ali na neposredno upravljanje. [Sprememba 64]
1b. Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči (na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev). [Sprememba 65]
2. Na podlagi te uredbe se lahko sprejmejo akcijski načrti za obdobje do sedem let.
2a. Komisija zagotovi, da je Evropski parlament ves čas v celoti vključen v obravnavo vprašanj, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, med drugim v vse predvidene bistvene spremembe ali dodelitve. [Sprememba 66]
2b. Pogoj za izplačilo splošne ali sektorske proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko.
Komisija uporabi merila za pogojevanje proračunske podpore iz člena 23(4) uredbe NDICI. V primeru sistemskih nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora ali nezadovoljivega napredka pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko, Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje ali začasno ukinitev financiranja Unije v obliki proračunske podpore.
Ponovno uvedbo pomoči Komisije po začasni ukinitvi, navedeni v tem členu, spremlja ciljno usmerjena pomoč nacionalnim revizijskim organom. [Sprememba 67]
Poglavje IIIa
Izvajanje
Člen 8a
Akcijski načrti in ukrepi
1. Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.
2. Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.
Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.
Če se pojavijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 uredbe NDICI, v katerih se določijo posebni ukrepi, ki ne temeljijo na programskih dokumentih.
3. Za izvedbo ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) uredbe NDICI se lahko uporabijo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.
4. Za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) uredbe NDICI pa lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči.
5. Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi. [Sprememba 69]
Člen 8b
Podporni ukrepi
1. Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
2. Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 8c, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. V okviru podpornih ukrepov lahko financiranje Unije krije:
|
(a) |
študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in primerov dobre prakse, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki; |
|
(b) |
dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov; |
|
(c) |
odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije in prepoznavnostjo teh prednostnih nalog. [Sprememba 70] |
Člen 8c
Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov
1. Komisija sprejme akcijske načrte in ukrepe s sklepom Komisije v skladu s finančno uredbo.
2. Da se zagotovi skladnost zunanjega delovanja Unije, Komisija pri načrtovanju in pri poznejši uporabi teh akcijskih načrtov in ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta in Evropskega parlamenta.
Komisija Evropski parlament nemudoma obvesti o načrtovanju akcijskih načrtov in ukrepov v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo.
3. Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 8a(2), razen v primerih iz člena 8a(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 14 za dopolnitev te uredbe z določitvijo specifičnih ciljev, za katere si je treba prizadevati, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov.
4. Pri okoljsko občutljivih ukrepih, zlasti projektih za novo infrastrukturo večjega obsega, se v skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU (26) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS (27) , v zvezi z vsemi ukrepi ustrezno preveri, kako bodo vplivali na človekove pravice, družbo in okolje, med drugim na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, to preverjanje pa po potrebi vključuje presojo vplivov na okolje.
Poleg tega se bodo opravile predhodna ocena na področju človekovih pravic, enakosti spolov, socialnih zadev in dela ter analiza konfliktov in ocena tveganja.
Pri izvajanju sektorskih programov se, kadar je to ustrezno, uporabijo strateške presoje vplivov na okolje, na človekove pravice in na družbo. Komisija poskrbi za to, da so v te presoje vključeni deležniki in da so rezultati teh presoj javno dostopni. [Sprememba 127]
Člen 8d
Načini sodelovanja
1. Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij, ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2. Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.
3. Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) uredbe NDICI letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.
4. Ukrepi, financirani na podlagi tega instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.
5. Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno lahko razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena.
6. Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.
7. Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji lahko med drugim poteka v obliki:
|
(a) |
tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji; |
|
(b) |
ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi; |
|
(c) |
prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva; |
|
(d) |
programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav; |
|
(e) |
prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU; |
|
(f) |
subvencij obrestne mere. [Sprememba 72] |
Člen 8e
Oblike financiranja Unije in načini uporabe
1. Financiranje Unije se lahko zagotavlja z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:
|
(a) |
nepovratnimi sredstvi; |
|
(b) |
javnimi naročili za storitve, blago ali dela; |
|
(c) |
proračunsko podporo; |
|
(d) |
prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe; |
|
(e) |
finančnimi instrumenti; |
|
(f) |
proračunskimi jamstvi; |
|
(g) |
mešanim financiranjem; |
|
(h) |
odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov; |
|
(i) |
finančno pomočjo; |
|
(j) |
plačanimi zunanjimi strokovnjaki. |
2. Kadar Komisija sodeluje z deležniki iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih deležnikov in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih.
3. Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:
|
(a) |
nepovratna sredstva majhne vrednosti za zagovornike človekovih pravic in za mehanizme za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, za financiranje nujnih zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru; |
|
(b) |
nepovratna sredstva, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, ki jih zaznamujejo resno pomanjkanje temeljnih svoboščin, ogroženost demokratičnih institucij, zaostrovanje krize, oboroženi konflikti, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena oziroma v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki so vključeni v krizni dialog in dialog v zvezi z oboroženimi konflikti, spravo in graditvijo miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1 000 000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev; |
|
(c) |
nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav. |
|
(d) |
majhne projekte, kot so opisani v členu 23a uredbe NDICI. Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovim pravicam, enakosti spolov, socialnemu vključevanju, človekovemu razvoju in pravni državi ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in izboljšano upravljanje ter dopolnjuje prizadevanja partnerjev za boljše pobiranje in boljšo porabo, da se podprejo trajnosten in vključujoč socialno-ekonomski razvoj, ki bo koristil vsem, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti mladim, zmanjševanje neenakosti in izkoreninjenje revščine, pri čemer se ustrezno upoštevajo lokalna gospodarstva ter okoljske in socialne pravice. Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter podrobni oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. |
4. Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.
Komisija pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalne zmogljivosti za revizijo, sodelovanje organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšano preglednost ter dostop javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki podpirajo lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja.
5. Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.
6. Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.
K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
7. Za namene uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.
8. Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (28) ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.
9. Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.
10. Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo. [Sprememba 73]
Člen 8f
Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti
1. V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.
2. Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v prvotni proračunski vrstici.
V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.
3. Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke.
Tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe se ne uporablja za te večletne ukrepe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.
Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.
4. Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost. [Sprememba 74]
Člen 9
Čezmejno sodelovanje
1. Do 3 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.
2. Stopnja sofinanciranja Unije na ravni posamezne prednostne naloge ne sme presegati 85 % upravičenih izdatkov programa čezmejnega sodelovanja. Stopnja sofinanciranja Unije za tehnično pomoč znaša 100 %.
3. Stopnja predhodnega financiranja za čezmejno sodelovanje z državami članicami se določi v delovnem programu v skladu s potrebami upravičenk iz Priloge I in lahko preseže odstotek iz člena 49 Uredbe ETC.
4. Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 uredbe ETC, se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe. V takem primeru se odobritve, če ni upravičenih ukrepov, ki bi se financirali v tekočem letu, lahko prenesejo v naslednje leto. [Sprememba 75]
POGLAVJE IV
UPRAVIČENOST IN DRUGE POSEBNE DOLOČBE
Člen 10
Upravičenost do financiranja v okviru instrumenta IPA III
1. Do financiranja v okviru instrumenta IPA III so upravičeni ponudniki, prijavitelji in kandidati iz naslednjih držav:
|
(a) |
držav članic, upravičenk iz Priloge I k tej uredbi, pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in držav, ki jih zajema Priloga I k uredbi NDICI, ter |
|
(b) |
držav, za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država odobri upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Unije in iz držav, upravičenih na podlagi te uredbe. Komisija odloči o vzajemnem dostopu po posvetovanju z zadevno državo prejemnico oziroma državami prejemnicami. |
POGLAVJE V
EFSD+ IN PRORAČUNSKA JAMSTVA
Člen 11
Finančni instrumenti in jamstvo za zunanje ukrepe
1. Upravičenke iz Priloge I so upravičene do sredstev Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstva za zunanje delovanje, kot je določeno v poglavju IV naslova II uredbe NDICI. Za ta namen instrument IPA III prispeva k oblikovanju rezervacij v zvezi z jamstvom za zunanje delovanje iz člena 26 uredbe NDICI sorazmerno z naložbami, izvedenimi v korist upravičenk iz Priloge I k tej uredbi.
POGLAVJE VI
SPREMLJANJE , POROČANJE, IN OCENJEVANJE IN KOMUNICIRANJE [Sprememba 76]
Člen 12
Spremljanje, revizija, ocenjevanje in zaščita finančnih interesov Unije
1. Za to uredbo se uporablja poglavje V naslova II uredbe NDICI v zvezi s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.
2. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka instrumenta IPA III pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi IV k tej uredbi.
3. Kazalniki v zvezi s čezmejnim sodelovanjem z državami članicami so kazalniki iz člena 33 uredbe ETC.
4. Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi in ocene Komisije glede programov gospodarskih reform . [Sprememba 78]
4a. Komisija poročila o vmesni in končni oceni iz člena 32 uredbe NDICI predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in jih objavi. [Sprememba 79]
5. Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke iz Priloge I v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija. Komisija v upravičenkah podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter izboljševanje preglednosti in javnega dostopa do informacij. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah zagotovijo, da se vsa sredstva v okviru posrednega upravljanja dodelijo na pregleden, depolitiziran in nepristranski način, tudi tako, da se ob upoštevanju potreb regij in lokalnih občin pravično porazdelijo. [Sprememba 80]
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 13
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Prilog II, III in IV k tej uredbi.
Člen 14
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7a, člena 7b(1) in (2), člena 8c(3) ter členov 13 in 15 se prenese na Komisijo. [Sprememba 128]
3. Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 14a
Demokratična odgovornost
1. Za okrepitev dialoga med institucijami in službami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, za zagotovitev večje usklajenosti vseh instrumentov za zunanje financiranje ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.
2. Če naj bi dialog iz odstavka 1 potekal, Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu predložita vse ustrezne dokumente v zvezi z navedenim dialogom. Če se dialog nanaša na letni proračun, se predložijo konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 8c, informacije o sodelovanju po državah, regijah in tematskih področjih ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja in jamstvu za zunanje delovanje.
3. Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.
4. Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 7c, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih. [Sprememba 82]
Člen 15
Sprejetje nadaljnjih izvedbenih pravil [Sprememba 83]
1. Posebna pravila, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti v V zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16 z delegiranimi akti sprejmejo posebna pravila . [Sprememba 84]
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Komisija akcijske načrte in ukrepe sprejme s sklepom v skladu s finančno uredbo. [Sprememba 85]
Člen 16
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za instrument za predpristopno pomoč). Navedeni odbor je odbor v smislu [Uredbe (EU) št. 182/2011].
2. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
3. Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.
4. Odbor IPA III pomaga Komisiji in je pristojen tudi za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.
5. Odbor IPA III ni pristojen za prispevek v program Erasmus+, kot je določeno v členu 5(3). [Sprememba 86]
Člen 17
Informiranje, komuniciranje , prepoznavnost in oglaševanje [Sprememba 87]
1. Uporabljata se člena 36 in 37 [Uredbe NDICI]. Pri zagotavljanju finančne pomoči v skladu s to uredbo Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev prepoznavnosti finančne podpore Unije, vključno s spremljanjem, ali prejemniki izpolnjujejo navedene zahteve. Za ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta IPA, veljajo zahteve iz priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU. Komisija za projekte, ki jih financira Unija, za vsako upravičenko sprejme smernice o ukrepih glede prepoznavnosti in komuniciranja. [Sprememba 88]
1a. Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in poudarjanje dodane vrednosti podpore Unije. [Sprememba 89]
1b. Prejemniki sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost, tako da:
|
(a) |
v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z uporabo sredstev (tudi na uradnem spletnem mestu, kadar to obstaja) podajo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora, ki so jo prejeli od Unije; ter |
|
(b) |
promovirajo ukrepe in njihove rezultate, tako da različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zagotavljajo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljno usmerjene informacije. |
Komisija v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in doseženimi rezultati izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja. Finančna sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te neposredno povezane s cilji iz člena 3 ter prilog II in III. [Sprememba 90]
Člen 18
Prehodne določbe
1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) št. 231/2014 (IPA II) in Uredbo (EU) št. 1085/2006 (IPA), ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. Za te ukrepe, ki so prej spadali pod Uredbo (EU) št. 236/2014, se uporablja poglavje III naslova II uredbe NDICI, razen odstavka 1 člena 24.
2. Finančna sredstva instrumenta IPA III lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med instrumentom IPA III in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovega predhodnika, IPA II.
3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki še niso zaključeni.
Člen 19
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati […] [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 . [Sprememba 91]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 156.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 8.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4) Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).
(5) Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.
(6) COM(2018)0065.
(7) Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.
(8) Reference to be updated: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2013.373.01.0001.01.SLV&toc=OJ:C:2013:373:TOC.
(9) Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (UL …).
(10) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(11) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(12) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(13) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(14) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(15) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(16) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(17) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(18) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).
(19) Uredba Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).
(20) COM(2018)0374 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja.
(21) COM(2018)0372 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
(22) COM(2018)0382 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
(23) COM(2018)0392 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
(24) https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.
(25) https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.
(26) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(27) Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).
(28) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
PRILOGA I
Albanija
Bosna in Hercegovina
Islandija
Kosovo (*1)
Črna gora
Srbija
Turčija
Nekdanja jugoslovanska republika Republika Severna Makedonija [Sprememba 129]
(*1) To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
PRILOGA II
Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči
Pomoč je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:
|
(a) |
čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: delitev oblasti, vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih ustreznih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov , nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami , pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic , vključno s pravicami otroka, enakosti spolov , pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov; [Sprememba 92] |
|
(b) |
reformi javne uprave v skladu z načeli javne uprave. Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; krepitev upravljanja javnih financ in priprava zanesljivih statistik; |
|
(c) |
okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike ter krepitev večstranskih gospodarskih institucij ; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti , socialna kohezija ter podpiranje napredka na poti k trajnostnemu razvoju ter v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije; [Sprememba 93] |
|
(d) |
okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru , dobre sosedske odnose in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje spodbujanju ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, odgovornost, mednarodno pravosodje, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM), ter podpiranju razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja , krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij ; [Sprememba 94] |
|
(e) |
izboljšanju povečanju zmogljivosti , neodvisnosti in pluralnosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja; . V zvezi s pomočjo si je treba prizadevati, da bo dostopna kar najširšemu krogu organizacij v upravičenkah. [Sprememba 95] |
|
(f) |
spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o SZVP, javnem naročanju in državni pomoči; [Sprememba 96] |
|
(g) |
okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in športu . Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne , vključujoče predšolske vzgoje in varstva v skupnosti ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; opolnomočenje otrok in mladih ter omogočanje, da v celoti uresničijo svoj potencial; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje in telesne dejavnosti ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja za izobraževanje, usposabljanje in usposabljanja šport , zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij; [Sprememba 97] |
|
(h) |
spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in mednarodno dogovorjenih standardov na celotnem ozemlju , vključno s spodbujanjem spoštovanja ključnih načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic . Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati; [Sprememba 98] |
|
(i) |
spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine ter spodbujanje prehoda z institucionalnega varstva na varstvo v družini in skupnosti . Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih družinskih storitev in storitev v skupnosti , kot so vključujoča predšolska vzgoja in varstvo brez segregacije , nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite . Dejavnosti, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, institucionalizacije ali družbene izključenosti, se ne podpirajo ; [Sprememba 99] |
|
(j) |
spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU ter , čezmejne povezave, ustvarjanje delovnih mest, prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti; [Sprememba 100] |
|
(k) |
izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo trajnostni projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje; [Sprememba 101] |
|
(l) |
izboljšanju dostopa do digitalnih tehnologij in storitev ter krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij z naložbami v digitalno povezljivost, digitalno zaupanje in varnost, digitalna znanja in spretnosti ter podjetništvo, raziskovalno infrastrukturo in ugodno okolje, pa tudi s spodbujanjem mreženja in sodelovanja; |
|
(m) |
prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano in vodo ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju; [Sprememba 102] |
|
(n) |
varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, obravnavanju degradacije okolja in zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanju ohranjanja in trajnostnega upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in obnovljivih naravnih virov, spodbujanju učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje ter podpiranju prehoda na zeleno in krožno gospodarstvo, prispevanju k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, povečanju odpornosti na podnebne spremembe ter spodbujanju upravljanja podnebnih ukrepov in obveščanju o njih ter spodbujanju energijske učinkovitosti. Instrument IPA III spodbuja politike, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, varno in trajnostno, ter krepijo prožnost ob naravnih nesrečah, pa tudi preprečevanje nesreč, pripravljenost in odzivanje nanje. Prav tako spodbuja visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanji ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah ter tudi oblikovanje okvirov in metodologij za uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi; |
|
(o) |
spodbujanju najvišjih standardov jedrske varnosti, tudi kulture jedrske varnosti, pripravljenosti na izredne dogodke, odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnje in sanacije nekdanjih jedrskih območij in objektov; varstvu pred sevanji ter vodenju evidenc in nadzoru jedrskih snovi; |
|
(p) |
povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije z namenom povečanja zmogljivosti za izvoz na trg Unije , in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij; [Sprememba 103] |
|
(pa) |
spodbujanju dejavnosti in izboljšanju dolgoročnih strategij in politik za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima. [Sprememba 104] |
PRILOGA III
Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči za čezmejno sodelovanje
Pomoč za čezmejno sodelovanje je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:
|
(a) |
spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje , pa tudi prehoda na in socialne storitve v družini in skupnosti ; [Sprememba 105] |
|
(b) |
varovanju okolja in spodbujanju prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitvi teh sprememb, preprečevanju in obvladovanju tveganja, med drugim s: skupnimi ukrepi za varovanje okolja; spodbujanjem trajnostne rabe naravnih virov, usklajenega pomorskega prostorskega načrtovanja, učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva, rabe obnovljivih virov energije ter prehoda na varno in trajnostno nizkoogljično zeleno gospodarstvo; spodbujanjem naložb za obvladovanje specifičnih tveganj, zagotavljanjem prožnosti ob naravnih nesrečah in preprečevanjem nesreč ter pripravljenostjo in odzivanjem nanje; |
|
(c) |
spodbujanju trajnostnega prometa in izboljšanju javnih infrastruktur, med drugim z zmanjšanjem izoliranosti po zaslugi boljšega dostopa do prometnih in digitalnih omrežij in storitev, ter vlaganju v čezmejne sisteme in objekte za ravnanje z vodami, odpadki in energijo; |
|
(d) |
spodbujanju digitalnega gospodarstva in družbe, med drugim s širjenjem digitalne povezljivosti ter razvojem storitev e-uprave, digitalnega zaupanja in varnosti, digitalnih spretnosti in znanj ter podjetništva; |
|
(da) |
spodbujanju odprave nepotrebnih trgovinskih ovir, vključno z birokratskimi ovirami, tarifami in netarifnimi ovirami; [Sprememba 106] |
|
(e) |
spodbujanju turizma , športa ter kulturne in naravne dediščine; [Sprememba 107] |
|
(f) |
vlaganju v mlade, šport, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z zagotavljanjem priznavanja znanj, spretnosti in kvalifikacij, razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim; [Sprememba 108] |
|
(g) |
spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja , vključno s čezmejnim sodelovanjem med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov; [Sprememba 109] |
|
(ga) |
vlaganju v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe; [Sprememba 110] |
|
(gb) |
spodbujanju čezmejnega sodelovanja med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM); [Sprememba 111] |
|
(h) |
krepitvi konkurenčnosti, poslovnega okolja ter razvoja malih in srednjih podjetij, trgovine in naložb, med drugim s spodbujanjem in podpiranjem podjetništva, zlasti malih in srednjih podjetij, ter z razvojem lokalnih čezmejnih trgov in internacionalizacijo; |
|
(i) |
krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij ter digitalnih tehnologij, med drugim s spodbujanjem skupne rabe človeških virov in objektov za raziskave in tehnološki razvoj; |
|
(ia) |
izboljšanju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in izmenjave informacij za olajšanje preiskav in pregona čezmejnega organiziranega kriminala in povezanih primerov gospodarskega in finančnega kriminala in korupcije, nedovoljene trgovine in tihotapljenja. [Sprememba 112] |
PRILOGA IV
Seznam ključnih kazalnikov smotrnosti
Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in letne dinamike v zvezi z njimi se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka upravičenk : [Sprememba 113]
|
1. |
Sestavljeni kazalnik (1) pripravljenosti držav v procesu širitve na temeljnih področjih, na katera se navezujejo politična merila za pristop (vključno z demokracijo, pravno državo (sodstvo, boj proti korupciji in boj proti organiziranemu kriminalu) in človekovimi pravicami) (vir: Evropska komisija); |
|
1a. |
Sestavljeni kazalnik prizadevanj partneric, povezanih s spravo, graditvijo miru, dobrimi sosedskimi odnosi in mednarodnimi obveznostmi, enakostjo spolov in pravicami žensk; [Sprememba 114] |
|
1b. |
Kazalnik odsotnosti nasilja v povezavi z zmanjšanjem vzrokov konfliktov (npr. politična ali ekonomska izključenost) na podlagi izhodiščne ocene; [Sprememba 115] |
|
1c. |
Delež državljanov upravičenk, ki menijo, da so dobro obveščeni o pomoči Unije v skladu s to uredbo (vir: Evropska komisija); [Sprememba 116] |
|
2. |
Pripravljenost držav v procesu širitve na reformo javne uprave (vir: Evropska komisija); |
|
3. |
Sestavljeni kazalnik pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na pristop k EU (vir: Evropska komisija); |
|
3a. |
Stopnja in letna dinamika usklajevanja s sklepi in ukrepi SZVP (vir: ESZD); [Sprememba 117] |
|
4. |
Sestavljeni kazalnik pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk na temeljnih področjih gospodarskih meril (delujoče tržno gospodarstvo in konkurenčnost) (vir: Evropska komisija); |
|
5. |
Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP) (vir: ILO) , kot jih je navede MOD, izdatki za zdravstvo, dohodkovna neenakost, stopnja revščine, ali stopnja zaposlenosti (vir: nacionalni statistični podatki) in brezposelnosti, kot so navedeni v uradnih nacionalnih statističnih podatkih ; [Sprememba 118] |
|
5a. |
Spremembe Ginijevega koeficienta upravičenke skozi čas; [Sprememba 119] |
|
6. |
Digitalna vrzel med upravičenkami in povprečjem EU (vir: Evropska komisija, indeks DESI); |
|
7. |
Točkovanje oddaljenosti od meje (Doing Business) (vir: Svetovna banka); |
|
8. |
Energijska intenzivnost, merjena v smislu primarne energije in BDP (vir: Eurostat); |
|
9. |
Zmanjšanje ali preprečitev nastanka emisij toplogrednih plinov (kiloton ekvivalenta CO2) ob podpori EU; |
|
10. |
Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih in izvedenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU (vir: , kot jih navede Evropska komisija); [Sprememba 120] |
|
10a. |
Število novih organizacij, ki skozi čas sodelujejo v ukrepih in programih; [Sprememba 121] |
Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni vsaj po starosti in spolu. [Sprememba 122]
(1) Tri sestavljene kazalnike oblikuje Evropska komisija na podlagi poročil o širitvi, ki podatke črpajo iz več neodvisnih virov.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/442 |
P8_TA(2019)0300
Okvir za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365 (COM(2016)0856 – C8-0484/2016 – 2016/0365(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/37)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0856), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0484/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata, španskega parlamenta in romunskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 20. septembra 2017 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0015/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2016)0365
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije (1),
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (3),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Finančni trgi so ključni za delovanje sodobnih gospodarstev. Bolj kot so povezani, večji je potencial za učinkovito razporeditev gospodarskih virov, kar bi lahko koristilo gospodarski uspešnosti. Vendar je za izboljšanje delovanja enotnega trga finančnih storitev pomembno, da so vzpostavljeni postopki za obravnavanje nedelovanja trga in zagotavljanje , da če se finančna institucija ali infrastruktura finančnega trga, ki deluje na tem trgu, srečuje s finančnimi težavami ali je pred propadom, tak dogodek ne destabilizira celotnega finančnega trga in ne škoduje rasti v širšem gospodarstvu. Centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) so ključne komponente finančnih trgov, ki posredujejo med udeleženci, tako da delujejo kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca, ter imajo osrednjo vlogo pri obdelavi finančnih transakcij in upravljanju izpostavljenosti različnim tveganjem, povezanim z navedenimi transakcijami. CNS z enega mesta vodijo obdelavo transakcij in pozicij nasprotnih strank ter poravnavajo obveznosti, ustvarjene s transakcijami, od članov pa prejemajo ustrezno zavarovanje v obliki kritja in prispevkov v jamstvene sklade. |
|
(2) |
Centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) so ključne komponente globalnih finančnih trgov, ki posredujejo med udeleženci, tako da delujejo kot kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca, ter imajo osrednjo vlogo pri obdelavi finančnih transakcij in upravljanju izpostavljenosti različnim tveganjem, povezanim z navedenimi transakcijami. CNS z enega mesta vodijo obdelavo transakcij in pozicij nasprotnih strank ter poravnavajo obveznosti, ustvarjene s transakcijami, od članov pa zahtevajo ustrezno zavarovanje v obliki kritja in prispevkov v jamstvene sklade. |
|
(3) |
Povezovanje finančnih trgov Unije je pomenilo, da so se CNS, ki so sprva služile domačim potrebam in trgom, razvile v širša ključna vozlišča na finančnih trgih Unije. CNS z dovoljenjem v Uniji danes opravljajo kliring različnih razredov produktov, od izvedenih finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov na blago, ki kotirajo na borzi ali na prostem trgu (OTC), do delnic, obveznic in drugih produktov, kot so repo posli. Svoje storitve prek nacionalnih meja zagotavljajo različnim finančnim in drugim institucijam v Uniji. Čeprav nekatere CNS z dovoljenjem v Uniji ostajajo osredotočene na domače trge, so vse sistemsko pomembne vsaj na domačih trgih. |
|
(4) |
Ker je precej finančnega tveganja finančnega sistema Unije obravnavanega in skoncentriranega v CNS v imenu klirinških članov in njihovih strank, sta nujna učinkovitejša pravna ureditev in zanesljiv nadzor CNS. V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki je začela veljati avgusta 2012, morajo CNS upoštevati visoke bonitetne, organizacijske in poslovodske standarde. Naloga pristojnih organov je, da izvajajo popoln nadzor nad njihovimi dejavnostmi, pri čemer sodelujejo s kolegiji nadzornikov , v katerih so zadevni organi združeni za posebne naloge, ki so jim dodeljene. V skladu z zavezami, ki so jih voditelji G20 sprejeli od začetka finančne krize, se z Uredbo (EU) št. 648/2012 tudi zahteva, da mora centralni kliring za vse standardizirane izvedene finančne instrumente OTC opraviti CNS. Ko bo začela veljati obveznost centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC, se bosta obseg in razpon poslovanja CNS verjetno povečala, kar bi lahko prineslo dodatne izzive za strategije upravljanja tveganj CNS. |
|
(5) |
Uredba (EU) št. 648/2012 je prispevala k večji odpornosti CNS in širših finančnih trgov na zelo različna tveganja, ki so obravnavana in skoncentrirana v CNS. Vendar z nobenim sistemom pravil in praks ni mogoče preprečiti nezadostnosti obstoječih sredstev pri upravljanju tveganj CNS, vključno z eno ali več neizpolnitvami obveznosti klirinških članov. Za finančne institucije, ki jim grozijo resne težave ali skorajšnji propad, bi se načeloma morali še naprej uporabljati običajni insolventni postopki. Kot pa je pokazala finančna kriza, lahko taki postopki, zlasti v obdobju dolgotrajne gospodarske nestabilnosti in negotovosti, zmotijo funkcije, ki so ključne za gospodarstvo, in tako ogrozijo finančno stabilnost. Običajni insolventni postopki za podjetja morda ne zagotavljajo vedno dovolj hitrega posredovanja ali ne dajejo ustrezne prednosti kontinuiteti kritičnih funkcij finančnih institucij za ohranitev finančne stabilnosti. Da bi se preprečile te negativne posledice običajnih insolventnih postopkov, je treba vzpostaviti poseben okvir reševanja za CNS. |
|
(6) |
Kriza je poudarila tudi pomanjkanje ustreznih instrumentov za ohranitev kritičnih funkcij, ki jih zagotavljajo propadajoče finančne institucije. Poleg tega je pokazala pomanjkanje okvirov, ki bi omogočali sodelovanje in usklajevanje med organi, zlasti tistimi v različnih državah članicah ali jurisdikcijah, da se zagotovi hitro in odločno ukrepanje. Brez takih instrumentov ter ob pomanjkanju okvirov za sodelovanje in usklajevanje so bile države članice prisiljene finančne institucije reševati z denarjem davkoplačevalcev, da bi ustavile širjenje negativnih učinkov in zmanjšale paniko. Čeprav CNS niso bile neposredne prejemnice izredne javnofinančne pomoči med krizo, so bile posredne upravičenke ukrepov reševanja, sprejetih v zvezi z bankami, in zaščitene pred učinki, ki bi jih sicer nanje imele banke, ki niso izpolnjevale svojih obveznosti. Zato je potreben okvir za sanacijo in reševanje CNS, da se prepreči odvisnost od denarja davkoplačevalcev v primeru njihovega neurejenega propada. Tak okvir bi moral obravnavati tudi možnost, da je reševanje CNS potrebno tudi iz drugih razlogov in ne zgolj zaradi neizpolnjevanja obveznosti enega ali več klirinških članov. |
|
(7) |
Cilj zanesljivega okvira za sanacijo in reševanje je zagotoviti, kolikor je mogoče, da CNS določijo ukrepe za okrevanje po finančnih težavah, ohraniti kritične funkcije CNS, ki propada ali bo verjetno propadla, ob prenehanju preostalih dejavnosti z običajnimi insolventnimi postopki ter ohraniti finančno stabilnost in hkrati čim bolj znižati stroške propada CNS za končne stranke in davkoplačevalce. Z okvirom za sanacijo in reševanje se dodatno krepi pripravljenost CNS in organov za blažitev finančnih težav ter zagotovitev dodatnega vpogleda organov v priprave CNS na scenarije izjemnih situacij. Organom zagotavlja tudi pooblastila, da se usklajeno pripravijo na morebitno reševanje CNS in obravnavajo CNS v upadu, s čimer prispeva k nemotenemu delovanju finančnih trgov. |
|
(8) |
Trenutno ni usklajenih določb za sanacijo in reševanje CNS v Uniji. Nekatere države članice so že sprejele zakonodajne spremembe, s katerimi se od CNS zahteva, da pripravijo načrte sanacije, in s katerimi so uvedeni mehanizmi za reševanje propadajočih CNS. Poleg tega se zakoni in drugi predpisi, ki urejajo insolventnost CNS, med državami članicami vsebinsko in postopkovno zelo razlikujejo. Odsotnost skupnih pogojev, pooblastil in postopkov za sanacijo in reševanje CNS, verjetno predstavlja oviro za nemoteno delovanje notranjega trga in otežuje sodelovanje med nacionalnimi organi pri obravnavanju propada CNS in uporabi ustreznih mehanizmov za porazdelitev izgub med njene člane v Uniji in na svetovni ravni. To velja zlasti takrat, ko organi zaradi različnih pristopov nimajo enake stopnje obvladovanja ali enake zmožnosti za reševanje CNS. Navedene razlike med shemami za sanacijo in reševanje lahko različno vplivajo na CNS in njihove člane v državah članicah, s čimer lahko povzročajo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Neobstoj skupnih pravil in instrumentov za obravnavo težav ali propada v CNS lahko pri udeležencih vpliva na njihovo izbiro za opravljanje kliringa, pri CNS pa na izbiro kraja njihovega sedeža, kar CNS preprečuje, da bi v celoti izkoristile svoje temeljne svoboščine na enotnem trgu. To pa bi lahko udeležence odvračalo od čezmejnega dostopa do CNS na notranjem trgu in oviralo nadaljnje povezovanje na kapitalskih trgih Evrope. Skupna pravila za sanacijo in reševanje v vseh državah članicah so zato nujna za zagotovitev, da CNS pri uveljavljanju svojih svoboščin na notranjem trgu niso omejene s finančno zmogljivostjo držav članic in njihovih organov za upravljanje njihovega propada. |
|
(9) |
Pregled regulativnega okvira za banke in druge finančne institucije, ki je potekal zaradi krize, in zlasti povečanje kapitalskih in likvidnostnih rezerv bank, boljši instrumenti za makrobonitetne politike ter izčrpna pravila o sanaciji in reševanju bank so zmanjšali verjetnost prihodnjih kriz ter povečali odpornost vseh finančnih institucij in tržnih infrastruktur, vključno s CNS, proti gospodarskim napetostim, ki so lahko posledica sistemskih motenj ali dogodkov, značilnih za posamezne institucije. Od 1. januarja 2015 se v vseh državah članicah uporablja shema za sanacijo in reševanje bank v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5). |
|
(10) |
Pristojni organi in organi za reševanje bi morali graditi na pristopu za sanacijo in reševanje bank ter biti pripravljeni in imeti na voljo ustrezne instrumente za sanacijo in reševanje v razmerah, ki vključujejo propad CNS. Vendar se tveganja, povezana z bankami in CNS, zaradi njihovih različnih funkcij in poslovnih modelov razlikujejo. Zato so potrebni posebni instrumenti in pooblastila za scenarije propada CNS, ki jih povzroči propad klirinških članov CNS ali dogodki, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti. |
|
(11) |
Uredbo je treba nujno uporabiti, da se dopolni in nadgradi pristop, uveden z Uredbo (EU) št. 648/2012, ki določa enotne bonitetne zahteve za CNS. Določitev zahtev za sanacijo in reševanje v Direktivi bi lahko povzročila nedoslednosti, saj bi se lahko na področju, ki je sicer urejeno s pravom Unije, ki se uporablja neposredno, in na katerem je vse bolj značilno čezmejno zagotavljanje storitev CNS, sprejeli različni nacionalni zakoni. Zato je primerno, da se sprejmejo tudi enotna pravila o sanaciji in reševanju CNS, ki se uporabljajo neposredno. |
|
(12) |
Za zagotovitev skladnosti z veljavno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in čim večje finančne stabilnosti v Uniji bi se morala ureditev za sanacijo in reševanje uporabljati za vse CNS, za katere veljajo bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, ne glede na to, ali imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Profili tveganja, povezani z alternativnimi korporacijskimi strukturami, so sicer lahko različni, vendar ta uredba obravnava CNS kot neodvisne subjekte v kakršni koli skupinski ali tržni strukturi in zagotavlja, da je načrt za sanacijo in reševanje CNS samostojen, ne glede na strukturo skupine CNS . To zlasti velja za zahteve, da se na ravni subjekta zadržijo zadostna finančna sredstva za obvladovanje primera neizpolnitve obveznosti ali primera, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti. |
|
(13) |
Države članice bi morale za zagotovitev, da se ukrepi za reševanje sprejemajo učinkovito in uspešno ter v skladu s cilji reševanja, imenovati javne upravne organe ali organe s pooblastili na področju javnega upravljanja, ki opravljajo funkcije in naloge, povezane z reševanjem. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so navedenim organom za reševanje dodeljena ustrezna sredstva. Če država članica določi organ, odgovoren za bonitetni nadzor CNS, kot organ za reševanje, bi bilo treba za ločevanje nadzorne funkcije in funkcije reševanja zagotoviti neodvisnost postopka odločanja in vzpostaviti vse potrebne ureditve, da bi se preprečila morebitna navzkrižja interesov in tveganje regulativnega popuščanja. |
|
(14) |
Glede na posledice, ki jih lahko imajo propad CNS in poznejši ukrepi za finančni sistem in gospodarstvo države članice, in glede na možno skrajno potrebo po uporabi javnih sredstev kot zadnjo možnost za reševanje krize bi morala finančna ministrstva ali druga ustrezna ministrstva v državah članicah dovolj zgodaj tesno sodelovati v postopku sanacije in reševanja. |
|
(15) |
Ker CNS pogosto zagotavljajo storitve v Uniji, je za učinkovito sanacijo in reševanje potrebno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za reševanje znotraj kolegijev za nadzor in reševanje, zlasti v fazah priprave na sanacijo in reševanje. To vključuje oceno načrtov sanacije, ki jih razvije CNS, oceno načrtov reševanja, ki jih pripravi organ za reševanje CNS , ter odpravo morebitnih ovir za rešljivost. |
|
(16) |
Pri reševanju CNS bi bilo treba doseči ravnotežje med potrebo po postopkih, ki upoštevajo nujnost situacije in omogočajo učinkovite, poštene in pravočasne rešitve ter potrebo po zaščiti finančne stabilnosti v vseh državah članicah, kjer CNS zagotavlja storitve. Organi, na katerih področja pristojnosti bi vplival propad CNS, bi si morali za dosego teh ciljev izmenjevati mnenja v kolegiju za reševanje. Podobno bi morali biti za zagotovitev redne izmenjave mnenj in sodelovanja z zadevnimi organi tretjih držav ti povabljeni, da v kolegijih za reševanje po potrebi sodelujejo kot opazovalci. Organi bi morali vedno upoštevati vpliv svojih odločitev na finančno stabilnost v državah članicah, kjer so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, med drugim tudi tam, kjer so klirinški člani ter kjer so vzpostavljeni povezana mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov. |
|
(16a) |
Glede na čezmejno globalno naravo delovanja nekaterih CNS lahko imajo odločitve organov za reševanje ekonomske in fiskalne učinke v drugih jurisdikcijah. Take čezmejne posledice bi bilo treba v situacijah, ko pride do sanacije in reševanja, v kar se da razumni meri upoštevati, hkrati pa upoštevati tudi suverenost fiskalnih organov v drugih jurisdikcijah. |
|
(17) |
Organ ESMA bi moral za pripravo svojih odločitev v zvezi z nalogami, ki so mu dodeljene, ter zagotovitev celovite vključenosti organa EBA in njegovih članov v njihovo pripravo ustanoviti notranji odbor za reševanje ter zadevne pristojne organe EBA povabiti k sodelovanju v njem kot opazovalci. |
|
(18) |
Organi bi morali za učinkovito in sorazmerno obravnavo morebitnega propada CNS pri izvajanju svojih pooblastil za sanacijo in reševanje upoštevati več dejavnikov, kot so narava poslovanja CNS, pravna in organizacijska struktura, profil tveganja, velikost, pravni status in medsebojna povezanost s finančnim sistemom. Organi bi morali tudi upoštevati, ali bi lahko njen propad in poznejše prenehanje v običajnem insolventnem postopku znatno negativno vplivala na finančne trge, druge finančne institucije ali širše gospodarstvo. |
|
(19) |
Za učinkovito obravnavo propadajočih CNS bi morali biti organi pooblaščeni za uvedbo pripravljalnih ukrepov v zvezi s CNS. Določiti bi bilo treba minimalni standard glede vsebine in informacij, ki jih je treba vključiti v načrte sanacije, za zagotovitev, da imajo vse CNS v Uniji dovolj podrobne načrte za sanacijo, če bi se znašle v finančnih težavah. Takšni načrti bi morali obravnavati ustrezen niz scenarijev, ki bi predvideli tako sistemske težave kot težave, specifične za CNS . Scenariji bi morali obravnavati težavne situacije, ki bi bile skrajnejše od tistih, ki se uporabljajo za redno testiranje izjemnih situacij iz poglavja XII Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013, in hkrati verjetne, na primer propad več kot dveh klirinških članov, do katerih ima CNS največje izpostavljenosti, ter ene ali več drugih CNS. Načrt sanacije bi moral biti del pravil delovanja CNS, ki so pogodbeno dogovorjena s klirinškimi člani. Navedena pravila delovanja bi morala vsebovati tudi določbe za zagotovitev izvršljivosti sanacijskih ukrepov, predstavljenih v načrtu, v vseh scenarijih. Načrti sanacije ne bi smeli predvideti dostopa do izredne javnofinančne pomoči ali izpostaviti davkoplačevalcev tveganju izgube. |
|
(19a) |
Načrti sanacije bi morali zagotavljati ustrezne spodbude za CNS, klirinške člane in stranke, da bi preprečili dodatno poslabšanje razmer in spodbujali sodelovalno ravnanje. Da bi bila struktura spodbud verodostojna, bi bilo treba za odstopanja od načrta sanacije pridobiti odobritev pristojnega organa. |
|
(20) |
CNS bi morale pripraviti in redno posodabljati svoje načrte sanacije. ▌V tem primeru bi se morala faza sanacije začeti, ko se bistveno poslabša finančno stanje CNS ali ko se pojavi tveganje za kršitev njenih bonitetnih zahtev na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. To bi moralo biti navedeno v zvezi z okvirom kvalitativnih ali kvantitativnih kazalnikov, vključenih v načrt sanacije. |
|
(20a) |
Načrti sanacije bi morali zagotoviti, da se z zaporedno uporabo instrumentov za sanacijo ustrezno uravnava porazdelitev izgub med CNS, klirinškimi člani in njihovimi strankami. Načeloma bi bilo treba izgube porazdeliti med CNS, klirinške člane in njihove stranke glede na njihovo sposobnost za obvladovanje tveganj. Namen tega je predhodno ustvariti premišljene spodbude in zagotoviti pravično porazdelitev izgub, na tej podlagi pa bi morala biti tudi porazdelitev izgub, ki niso povezane z neizpolnitvijo obveznosti, sorazmerna s stopnjo odgovornosti vsakega udeleženega deležnika. Z načrti sanacije bi bilo treba zagotoviti, da se izgube v primerih neizpolnjevanja obveznosti ter še zlasti v primerih, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, najprej krijejo iz kapitala CNS. Določiti bi bilo treba, da znatne izgube krijejo klirinški člani, preden se uporabijo instrumenti za porazdelitev izgub med stranke. |
|
(21) |
CNS bi morala svoj načrt sanacije predložiti pristojnim organom in nadzornemu kolegiju, ustanovljenemu na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, v celovito oceno, ki se sprejme s skupno odločitvijo kolegija. V oceni bi moralo biti navedeno, ali je načrt izčrpen in ali tudi v obdobjih resnih finančnih težav omogoča pravočasno obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja CNS. |
|
(22) |
Načrti sanacije bi morali izčrpno določati ukrepe, ki bi jih CNS sprejela za obravnavo morebitnih neizravnanih neporavnanih obveznosti, nepokritih izgub, likvidnostnega primanjkljaja ali kapitalske neustreznosti, ter ukrepe za obnovitev morebitnih izčrpanih predhodno namenjenih finančnih sredstev in ureditev v zvezi z likvidnostjo, da CNS obnovi sposobnost uspešnega poslovanja in še naprej izpolnjuje zahteve za pridobitev dovoljenja, v ta namen pa bi morali vključevati tudi zadostno sposobnost za kritje izgub . Predvideni instrumenti bi morali biti celoviti. Vsak instrument bi moral biti zanesljiv in pravočasen ter temeljiti na trdni pravni podlagi. Oblikovati bi bilo treba primerne spodbude za delničarje in člane CNS ter njihove stranke, da nadzorujejo tveganje, ki ga vnašajo ali so mu izpostavljeni v sistemu, spremljajo dejavnosti prevzemanja in upravljanja tveganja CNS ter sodelujejo v postopku upravljanja neizpolnjenih obveznosti. |
|
(22a) |
V načrtih sanacije bi morali biti izrecno določeni ukrepi, ki jih mora CNS izvesti v primeru kibernetskih napadov, ko bi lahko prišlo do znatnega poslabšanja njenega finančnega stanja ali ko obstaja tveganje kršitve njenih bonitetnih zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. |
|
(23) |
CNS bi morale zagotoviti, da so načrti nediskriminacijski in uravnoteženi v smislu učinkov in spodbud, ki jih ustvarjajo. Klirinških članov ali strank ne bi smeli nesorazmerno postavljati v slabši položaj. CNS bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zlasti zagotoviti, da imajo njihovi klirinški člani omejene izpostavljenosti do CNS. CNS bi morale zagotoviti, da so vsi zadevni deležniki vključeni v pripravo načrta sanacije, z njihovo vključitvijo v odbor za tveganja CNS, odvisno od primera, in z ustreznim posvetovanjem . Ker lahko pričakujemo, da bodo imeli deležniki različna mnenja, bi morale CNS vzpostaviti jasne postopke za obravnavo različnih mnenj delničarjev ter morebitnih nasprotij interesov med deležniki in CNS. |
|
(23a) |
CNS bi morale zagotoviti, da se strankam klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, izplačajo ustrezna nadomestila, če se njihova sredstva uporabijo v postopku sanacije. |
|
(24) |
Glede na globalno naravo trgov, na katerih deluje CNS, je treba zagotoviti, da lahko CNS po potrebi uporabi možne načine sanacije za pogodbe ali sredstva, ki jih ureja pravo tretje države, ali za subjekte s sedežem v tretjih državah. Pravila delovanja CNS bi morala zato vključevati pogodbena določila , ki zagotavljajo to sposobnost . |
|
(25) |
Kadar CNS ne predstavi ustreznega načrta sanacije, bi morali imeti pristojni organi možnost od nje zahtevati, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za odpravo bistvenih pomanjkljivosti v načrtu, da se okrepi poslovanje CNS in da lahko ta obnovi svoj kapital ali uskladi svoje poslovne knjige v primeru propada. Navedeno pooblastilo bi moralo pristojnim organom omogočati sprejetje preventivnih ukrepov, kolikor je to nujno za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in torej za izpolnitev ciljev finančne stabilnosti. |
|
(25a) |
Če je CNS v sanaciji uporabila instrumente za porazdelitev pozicij in izgub, ki presegajo kaskadni pristop iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri klirinških članih, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, in njihovih strankah, ter posledično ni prešla v reševanje, bi moral pristojni organ imeti možnost, da po ponovni uskladitvi knjig od CNS zahteva, da članom izplača denarno nadomestilo za izgube ali, kjer je to ustrezno, od CNS zahteva, da izda lastniške instrumente, vezane na njene prihodnje dobičke. |
|
(26) |
Načrtovanje reševanja je bistven del učinkovitega reševanja. Načrte bi moral pripraviti organ za reševanje CNS in bi jih morali skupaj odobriti ustrezni organi kolegija za reševanje. Organi bi morali imeti na voljo vse informacije, ki so potrebne za opredelitev kritičnih funkcij in zagotovitev njihovega nadaljnjega izvajanja. Pravila delovanja CNS, dogovorjena s klirinškimi člani na podlagi pogodbe, bi morala vsebovati določbe za zagotovitev, da lahko organi za reševanje izvršujejo ukrepe za reševanje, vključno s pozivom k denarnemu plačilu v okviru reševanja. |
|
(27) |
Na podlagi ocene rešljivosti bi bilo treba organom za reševanje omogočiti, da neposredno ali posredno prek pristojnega organa zahtevajo spremembe pravne strukture in organizacije CNS, sprejetje potrebnih in sorazmernih ukrepov, da se zmanjšajo ali odpravijo bistvene ovire za uporabo instrumentov za reševanje ter zagotovitev rešljivosti zadevnih subjektov. |
|
(28) |
Načrti reševanja in ocene rešljivosti so področja, na katerih vsakodnevno potrebo po nadzoru odtehta potreba po pospešitvi in zagotovitvi hitrih ukrepov prestrukturiranja za ohranitev kritičnih funkcij CNS in zaščito finančne stabilnosti. Če različni člani kolegija za reševanje niso soglasni glede odločitev, ki jih je treba sprejeti v zvezi z načrtom reševanja CNS, oceno rešljivosti CNS in odločitvijo za odstranitev morebitnih ovir zanjo, bi moral imeti organ ESMA posredniško vlogo v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Kljub temu bi morala obstajati možnost, da tako zavezujoče posredovanje organa ESMA prouči notranji odbor organa ESMA, saj so člani organa ESMA pristojni za zagotavljanje finančne stabilnosti in nadzor klirinških članov v več državah članicah. Nekateri pristojni organi na podlagi uredbe o EBA bi morali biti povabljeni k sodelovanju v navedenem notranjem odboru organa ESMA kot opazovalci, saj taki organi izvajajo podobne naloge na podlagi Direktive 2014/59/EU. Tako zavezujoče posredovanje ne bi smelo preprečevati nezavezujočega posredovanja v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v drugih primerih. |
|
(29) |
▌Glede na strukturo skupine, ki ji CNS pripada, je lahko nujno, da načrt sanacije CNS določa pogoje za začetek zagotavljanja prostovoljno dogovorjenih pogodbenih ali drugih zavezujočih odnosov, kot so jamstva nadrejene družbe ali dogovori o nadzoru in prenosu dobička in izgub , ali drugih oblik operativne podpore nadrejene družbe ali drugega subjekta skupine za CNS znotraj iste skupine. Preglednost take ureditve bi zmanjšala tveganja za likvidnost in solventnost subjekta v skupini, ki zagotovi podporo CNS v finančnih težavah. Vsako spremembo take ureditve bi bilo treba šteti za bistveno spremembo zaradi pregleda načrta sanacije. |
|
(30) |
Glede na občutljivost informacij, ki jih vsebujejo načrti sanacije in reševanja, bi morale za navedene načrte veljati ustrezne določbe glede zaupnosti. |
|
(31) |
Pristojni organi bi morali načrte sanacije in vse njihove spremembe posredovati zadevnim organom za reševanje, slednji pa bi morali načrte reševanja in vse njihove spremembe posredovati pristojnim organom, tako da bi bil vsak zadevni organ v celoti seznanjen z vsem. |
|
(32) |
Za ohranitev finančne stabilnosti je nujno, da lahko pristojni organi ustavijo slabšanje finančnega in ekonomskega položaja CNS, preden ta doseže točko, na kateri organi nimajo na voljo druge možnosti, kot da jo rešijo ali ji ukažejo, naj spremeni poslovanje, če bi lahko s svojimi ukrepi škodovala splošni finančni stabilnosti. Zato bi bilo treba pristojnim organom dati pooblastila za zgodnje posredovanje, da se preprečijo ali čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost, ali v interesu strank, ki bi jih lahko CNS povzročila z izvajanjem nekaterih ukrepov. Pristojni organi bi morali poleg pooblastil, ki jih nacionalno pravo držav članic ali Uredba (EU) št. 648/2012 določa za okoliščine, ki se ne štejejo za zgodnje posredovanje, imeti tudi pooblastila za zgodnje posredovanje. Pravica do zgodnjega posredovanja vključuje pooblastilo za omejitev ali prepoved plačila za lastniške instrumente in instrumente, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanja obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, pa tudi pooblastilo za omejitev, prepoved ali zamrznitev vseh izplačil variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijskih pokojninskih pravic in odpravnin za vodstvo. |
|
(33) |
V fazah sanacije in zgodnjega posredovanja bi morali delničarji v celoti ohraniti svoje pravice. Take pravice pa izgubijo , ko se za CNS začne izvajati reševanje. Pri reševanju bi bilo treba v največji možni meri omejiti ali prepovedati vsa plačila za lastniške instrumente in instrumente, ki se obravnavajo kot lastniški, vključno z izplačilom dividend in odkupi s strani CNS. |
|
(34) |
Okvir za reševanje bi moral zagotoviti pravočasen začetek reševanja, preden CNS postane insolventna. Za CNS bi se moralo šteti, da propada ali bo verjetno propadla, kadar krši ali bo v bližnji prihodnosti verjetno kršila zahteve za nadaljnje dovoljenje, kadar njena sanacija ni uspešna pri obnovitvi njene sposobnosti uspešnega poslovanja, kadar so ali bodo verjetno v bližnji prihodnosti sredstva CNS postala nižja od njenih obveznosti, kadar CNS ni več ali verjetno v bližnji prihodnosti ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov do roka zapadlosti ali kadar zaprosi za izredno javnofinančno pomoč. Vendar dejstvo, da CNS ne izpolnjuje vseh zahtev za dovoljenje, samo po sebi ne bi smelo upravičiti začetka reševanja. Da bi omogočili pravočasen začetek reševanja, bi moralo biti izpodbijanje odločitve organa za reševanje, da pospeši prehod od reševanja k sanaciji, možno le na podlagi stvarnih razlogov, če je bila odločitev v trenutku, ko je bila sprejeta, glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna. |
|
(35) |
Zagotovitev izredne likvidnostne pomoči centralne banke – če je taka pomoč na voljo – ne bi smela biti pogoj, ki dokazuje, da CNS je ali bo v bližnji prihodnosti postala nesposobna plačevati svoje zapadle obveznosti. Za ohranitev finančne stabilnosti, zlasti v primeru sistemskega pomanjkanja likvidnosti, državna jamstva za likvidnostna posojila, ki jih odobrijo centralne banke, ali državna jamstva za novoizdane obveznosti za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice ne bi smele sprožiti okvira za reševanje, če so izpolnjeni nekateri pogoji. |
|
(36) |
Kadar CNS izpolnjuje pogoje za reševanje, bi moral imeti njen organ za reševanje na voljo usklajen sklop instrumentov in pooblastil za reševanje. Za njihovo izvajanje bi morali veljati skupni pogoji, cilji in splošna načela. Vendar bi morala biti uporaba dodatnih instrumentov in pooblastil organov za reševanje skladna z načeli in cilji reševanja. Zlasti uporaba takšnih instrumentov ali pooblastil ne bi smela vplivati na učinkovito reševanje čezmejnih skupin. Glede na cilj največjega možnega preprečevanja uporabe javnih sredstev in ob upoštevanju težav pri predvidevanju natančne narave resne krize, v kateri bi moral organ za reševanje ukrepati, nobenega instrumenta za reševanje ne bi smeli izključiti vnaprej. Da bi preprečili moralno tveganje in bolj bolje zaščitili davkoplačevalce, bi morali pristojni organi predhodno določiti jasne in celovite ukrepe za izterjavo kar največ teh sredstev od klirinških udeležencev. |
|
(37) |
Zato bi morali biti glavni cilji reševanja zagotovitev kontinuitete kritičnih funkcij, preprečevanje negativnih učinkov na finančno stabilnost in zaščita javnih sredstev ▌. |
|
(38) |
Kritične funkcije propadajoče CNS bi bilo treba ohraniti, po potrebi z njenim prestrukturiranjem in zamenjavo poslovodstva, kot delujoče podjetje z uporabo instrumentov za reševanje, ki v čim večji meri uporabljajo zasebna sredstva. Ta cilj bi bilo mogoče doseči s prodajo CNS ali njeno združitvijo s solventno tretjo osebo ali s prestrukturiranjem ali odpisom pogodb in obveznosti CNS s porazdelitvijo izgub in prenosom pozicij s članov z neizpolnjenimi obveznostmi na člane, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, ali z izvedbo dokapitalizacije CNS z odpisom njenih delnic ali odpisom in konverzijo njenega dolga v kapital. V skladu s ciljem ohranitve ključnih funkcij CNS bi moral organ za reševanje pred izvedbo zgoraj opisanih ukrepov razmisliti o zagotovitvi izpolnitve vseh obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti CNS, vključno zlasti z vsemi pogodbenimi obveznostmi klirinških članov, da izpolnijo pozive k denarnemu plačilu ali prevzamejo pozicije klirinških članov z neizpolnjenimi obveznostmi, bodisi z dražbo ali na druge dogovorjene načine iz pravilnika CNS, ter obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti, s katerimi so stranke, ki niso klirinški člani, zavezane kakršni koli obliki finančne pomoči . Organ za reševanje bi moral zagotoviti izpolnitev pogodbenih obveznosti v skladu z načinom njihove izterjave v običajnih insolventnih postopkih. |
|
(39) |
Hitro in odločno ukrepanje je nujno, da se ohrani zaupanje v trg in čim bolj zmanjša širjenje negativnih učinkov. Ko so izpolnjeni pogoji za reševanje, bi moral organ za reševanje CNS takoj sprejeti ustrezen in usklajen ukrep za reševanje v javnem interesu. CNS lahko propade v okoliščinah, ki zahtevajo takojšen odziv ustreznega organa za reševanje. Navedeni organ bi torej moral imeti možnost sprejeti ukrep za reševanje, čeprav CNS izvaja sanacijske ukrepe oziroma ne da bi moral najprej uporabiti pooblastila za zgodnje posredovanje. |
|
(40) |
Pri sprejemanju ukrepov za reševanje bi moral organ za reševanje CNS upoštevati ukrepe iz načrtov reševanja, razvitih v kolegiju za reševanje, in jim slediti, razen če ob upoštevanju okoliščin primera meni, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi s sprejetjem ukrepov, ki niso določeni v načrtih reševanja. Organ za reševanje bi moral kolegij za reševanje nemudoma obvestiti o ukrepih za reševanje, ki jih namerava izvesti, zlasti če taki ukrepi odstopajo od načrta. |
|
(41) |
Poseganje v lastninske pravice bi moralo biti sorazmerno s tveganjem za finančno stabilnost. Instrumente za reševanje bi bilo zato treba uporabiti le za tiste CNS, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje, zlasti kadar je treba uresničevati cilj finančne stabilnosti v javnem interesu. Ker lahko instrumenti in pooblastila za reševanje posegajo v pravice delničarjev, klirinških članov, njihovih strank in upnikov v širšem smislu , bi se morali ukrepi za reševanje sprejeti le, če je to potrebno zaradi javnega interesa, pri čemer bi moralo biti vsako poseganje v navedene pravice skladno z Listino. Zlasti kadar se upniki istega razreda v okviru ukrepov za reševanje obravnavajo različno, bi morale biti takšne razlike utemeljene z javnim interesom in sorazmerne z obravnavanimi tveganji ter ne bi smele biti niti neposredno niti posredno diskriminacijske na podlagi državljanstva. |
|
(42) |
Prizadeti delničarji, klirinški člani in upniki ne bi smeli utrpeti večjih izgub, kot bi jih, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, ampak bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolventnega postopka. V primeru delnega prenosa sredstev CNS v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno CNS bi moral preostali del CNS v postopku reševanja prenehati po običajnih insolventnih postopkih. |
|
(43) |
Za zaščito pravic delničarjev, upnikov ter klirinških članov in njihovih strank bi bilo treba določiti jasne obveznosti glede vrednotenja sredstev in obveznosti CNS ter vrednotenja obravnave teh strank , če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje. Vrednotenje bi moralo biti mogoče začeti že v fazi sanacije. Preden se sprejme kakršen koli ukrep za reševanje, bi bilo treba opraviti pošteno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti CNS , vključno s ceno, zaračunano za morebitno prenehanje pogodb v CNS, pri kateri bi bilo treba upoštevati nestanovitnost in likvidnost trga v času reševanja . Pritožba zoper takšno vrednotenje bi morala biti dopustna le skupaj s pritožbo zoper odločitev o reševanju. Poleg tega bi bilo treba v nekaterih primerih po uporabi instrumentov za reševanje izvesti naknadno primerjavo med dejansko obravnavo delničarjev in upnikov , klirinških članov in njihovih strank ter njihovo obravnavo, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS in če bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami v njenih pravilih delovanja oziroma v okviru običajnega insolventnega postopka, pri čemer bi se ustrezno upoštevali verjetni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu . Kadar delničarji in upniki ter klirinški člani in njihove stranke pri poplačilu ali nadomestilu svojih terjatev prejmejo manj, kot bi prejeli, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS in če bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami v njenih pravilih delovanja oziroma v okviru običajnega insolventnega postopka, pri čemer bi se ustrezno upoštevali verjetni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu , bi morali biti v nekaterih primerih upravičeni do izplačila razlike. Pri izračunu zneska, ki bi ga prejeli, ne bi smeli predvidevati, da bo za to uporabljena javnofinančna podpora. V nasprotju z vrednotenjem pred ukrepi za reševanje bi bilo treba omogočiti ugovarjanje tej primerjavi ločeno od odločitve o reševanju. Odločitev o tem, kako bo delničarjem in upnikom ter klirinškim članom in njihovim strankam izplačana ugotovljena razlika v obravnavi, bi morala biti prepuščena državam članicam. |
|
(44) |
Za zagotovitev učinkovitega reševanja bi bilo treba v postopku vrednotenja čim natančneje določiti morebitne izgube, ki se porazdelijo, da lahko CNS ponovno uskladi poslovne knjige neporavnanih pozicij in poravna tekoče plačilne obveznosti. Vrednotenje sredstev in obveznosti propadajoče CNS bi moralo temeljiti na poštenih, preudarnih in realnih predpostavkah v trenutku uporabe instrumentov za reševanje. Pri vrednotenju pa finančno stanje CNS ne bi smelo vplivati na vrednost obveznosti. Če je nujno, bi bilo treba organom za reševanje omogočiti hitro vrednotenje sredstev ali obveznosti propadajoče CNS. To vrednotenje bi moralo biti začasno in bi se moralo uporabljati do izvedbe neodvisnega vrednotenja. |
|
(45) |
Ob začetku reševanja bi moral organ za reševanje zagotoviti, da so vse neporavnane pogodbene obveznosti CNS, klirinških članov in drugih nasprotnih strank , določene v pravilih delovanja CNS, vključno z neizvedenimi sanacijskimi ukrepi, izpolnjene, razen če je izvajanje drugega pooblastila ali instrumenta za reševanje ustreznejše za ublažitev negativnih učinkov na finančno stabilnost ali ohranitev kritičnih funkcij CNS. Izgube bi se morale nato pokriti z instrumenti regulatornega kapitala in bi jih bilo treba razdeliti med delničarje do njihove zmogljivosti, in sicer z razveljavitvijo, prenosom lastniških instrumentov ali veliko razvodenitvijo , pri čemer se upoštevajo morebitne izgube, ki naj bi se krile z izterjavo morebitnih neplačanih obveznosti do CNS . Če navedeni mehanizmi ne zadostujejo, bi morali biti organi za reševanje pooblaščeni za odpis podrejenega nezavarovanega dolga in nadrejenih nezavarovanih obveznosti, kolikor je to potrebno, ne da bi bila ogrožena širša finančna stabilnost, v skladu z njihovo razvrstitvijo na podlagi veljavnega nacionalnega insolventnega prava. |
|
(46) |
Če CNS z izvajanjem sanacijskih ukrepov ne uspe pokriti izgub, znova vzpostaviti ravnotežja, tako da ima usklajene poslovne knjige neporavnanih pozicij ali da celovito obnovi predhodno financirana sredstva, ali če organ za reševanje ugotovi, da bi CNS z izvajanjem teh ukrepov škodovala finančni stabilnosti, bi moral organ z izvajanjem pooblastil za porazdelitev izgub in pozicij porazdeliti nepokrite izgube, zagotoviti ponovno vzpostavitev ravnotežja CNS in obnoviti potrebna predhodno financirana sredstva, in sicer z neprekinjenim izvajanjem instrumentov iz pravil delovanja CNS ali z drugimi ukrepi. |
|
(47) |
Organi za reševanje bi morali tudi zagotoviti, da so stroški reševanja CNS čim nižji in da se upniki istega razreda obravnavajo enakovredno. Kadar se upniki istega razreda v zvezi z ukrepi za reševanje obravnavajo različno, bi morale biti takšne razlike upravičene na podlagi javnega interesa in ne bi smele biti niti neposredno niti posredno diskriminacijske na podlagi državljanstva ali kateri koli drugi podlagi. |
|
(48) |
Pred kakršno koli kapitalsko injekcijo javnega sektorja ali enakovredno izredno javnofinančno pomočjo CNS bi bilo treba čim bolj izkoristiti instrumente za sanacijo in reševanje. Pri uporabi javnofinančne pomoči za pomoč pri reševanju propadajočih institucij bi bilo treba upoštevati ustrezne določbe o državni pomoči , veljati pa bi morala za skrajno rešitev . |
|
(49) |
Z učinkovito ureditvijo reševanja bi bilo treba čim bolj znižati stroške reševanja propadajoče CNS, ki jih krijejo davkoplačevalci. Prav tako bi morala zagotoviti, da je mogoče rešiti CNS, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost. To bi morali doseči z instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij, ki zagotavljajo, da delničarji in nasprotne stranke, ki so med upniki propadajoče CNS, prevzamejo ustrezen del izgube in zadevnih stroškov, ki nastanejo zaradi propada CNS. Instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij bi morali tako delničarje in nasprotne stranke CNS bolj spodbuditi k spremljanju zdravja CNS v običajnih razmerah v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost21. |
|
(50) |
Organom za reševanje bi bilo treba za potrebno prilagodljivost pri porazdelitvi izgub in pozicij med nasprotne stranke v različnih okoliščinah omogočiti, da najprej uporabijo instrumente za porazdelitev izgub in pozicij, kadar je cilj reševanja ohraniti kritične klirinške storitve v CNS, ki je v postopku reševanja, nato pa po potrebi te kritične storitve prenesejo na premostitveno CNS ali tretjo osebo, preostali del CNS pa pustijo, da neha poslovati in preneha. |
|
(51) |
Kadar se instrumenti za porazdelitev izgub in pozicij uporabijo za obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja propadajoče CNS, da se omogoči nadaljevanje njenega poslovanja, bi morala reševanje spremljati menjava poslovodstva ▌ter poznejše prestrukturiranje CNS in njenih dejavnosti, tako da se odpravijo razlogi za njen propad. To prestrukturiranje bi bilo treba doseči z izvedbo načrta reorganizacije poslovanja ▌. |
|
(52) |
Instrumente za porazdelitev izgub in pozicij bi bilo treba izvajati s ciljem ponovne uskladitve poslovnih knjig CNS, zaustavitve nadaljnjih izgub ter pridobitve dodatnih sredstev za lažjo dokapitalizacijo CNS in obnovitev njenih predhodno financiranih sredstev. Za zagotovitev, da so učinkoviti in dosegajo želeni cilj, bi jih moralo biti mogoče uporabiti za čim različnejše pogodbe, iz katerih izhajajo nezavarovane obveznosti ali ki povzročajo neusklajenost poslovnih knjig propadajoče CNS. Omogočati bi morali dražbo neplačnikovih pozicij med preostalimi klirinškimi člani, odbitek pri izplačilih gibljivega kritja tem članom in njihovim strankam , uveljavljanje morebitnih neizpolnjenih pozivov k denarnemu plačilu iz načrtov sanacije, uveljavljanje dodatnih pozivov k denarnemu plačilu v okviru reševanja , ki so izrecno namenjeni organu za reševanje v pravilih delovanja CNS , ter odpis kapitalskih in dolžniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, ali drugih nezavarovanih obveznosti in konverzijo morebitnih dolžniških instrumentov v delnice. Organi za reševanje bi morali imeti možnost, da delno ali v celoti razdrejo pogodbe klirinških članov, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti, produktnih področij in CNS, če se izkaže, da je to potrebno za pravočasno doseganje ciljev reševanja, pa tudi za to, da se čim bolj zmanjša tveganje za finančno stabilnost in se prepreči uporaba javnih sredstev. |
|
(53) |
Ob ustreznem upoštevanju učinka na finančno stabilnost in le v skrajnem primeru bi morali organi za reševanje v nekaterih okoliščinah upoštevati možnost , da nekatere pogodbe le delno vključijo v porazdelitev izgub. Kadar se navedeni instrumenti izvajajo samo delno , se lahko spremeni raven izgub ali izpostavljenosti za druge pogodbe, pri čemer je treba upoštevati načelo, da „noben upnik ni na slabšem“. |
|
(54) |
Kadar se instrumenti za reševanje uporabijo za prenos kritičnih funkcij ali uspešnih poslovnih dejavnosti CNS na stabilen subjekt, kot je zasebni kupec ali premostitvena CNS, bi bilo treba preostali del CNS likvidirati v ustreznem časovnem okviru ter pri tem upoštevati, ali mora propadajoča CNS zagotavljati storitve ali podporo kupcu ali premostitveni CNS za nadaljnje izvajanje dejavnosti ali opravljanje storitev, pridobljenih z navedenim prenosom. |
|
(55) |
Instrument prodaje poslovanja bi moral organom omogočati prodajo CNS ali dela njenega poslovanja enemu ali več kupcem brez soglasja delničarjev. Pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja bi se morali organi dogovoriti za odprto, pregledno in nediskriminacijsko trženje te CNS ali dela njenega poslovanja, pri čemer bi si morali prizadevati za čim višjo prodajno ceno. |
|
(56) |
Vse neto prihodke iz prenosa sredstev ali obveznosti CNS v postopku reševanja pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja bi moral dobiti preostali del subjekta v postopku prenehanja. Vse neto prihodke iz prenosa lastniških instrumentov, ki jih izda CNS v postopku reševanja pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja, bi morali dobiti delničarji. Prihodke bi bilo treba zmanjšati za stroške, ki nastanejo zaradi propada CNS in postopka reševanja. |
|
(57) |
Da bi bila prodaja poslovanja izvedena pravočasno in bi se zaščitila finančna stabilnost, bi bilo treba pravočasno oceniti kupca kvalificiranega deleža, tako da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče. |
|
(58) |
Informacije o trženju propadajoče CNS in pogajanja s potencialnimi prevzemniki pred uporabo instrumenta prodaje poslovanja bodo verjetno sistemsko pomembni. Zaradi zagotovitve finančne stabilnosti je pomembno, da je mogoče razkritje takšnih informacij javnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) odložiti do roka, ko je treba pripraviti načrt za reševanje CNS in strukturo tega reševanja, pri čemer bi bilo treba upoštevati dovoljene odloge iz ureditve v zvezi z zlorabo trga. |
|
(59) |
Glavni namen premostitvene CNS kot CNS, ki je v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov ali ki jo nadzira organ za reševanje, bi moral biti nadaljnje zagotavljanje bistvenih finančnih storitev klirinškim članom in strankam CNS, ki je v postopku reševanja, in nadaljnje izvajanje bistvenih finančnih dejavnosti. Premostitvena CNS bi morala poslovati kot uspešno delujoč subjekt in bi se morala ponovno vključiti na trg, ko so pogoji za to ustrezni, ali prenehati, če ni več sposobna uspešno poslovati. |
|
(60) |
Če vse druge možnosti v praksi ne bi bile na voljo ali dokazano ne bi zadostovale za zaščito finančne stabilnosti, bi morala biti dovoljena udeležba države v obliki podpore za lastniški kapital ali začasnega javnega lastništva, v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, vključno s prestrukturiranjem dejavnosti CNS, ki bi morala omogočati, da se uporabljena sredstva sčasoma povrnejo od klirinških udeležencev, ki so prejeli finančno podporo . Državni instrumenti za stabilizacijo se uporabljajo ne glede na vlogo katere koli centralne banke pri zagotavljanju likvidnosti finančnemu sistemu tudi v obdobju težav , če to storijo po lastni presoji, in ne bi smeli sklepati, da bo do tega verjetno prišlo . Njihova uporaba bi morala biti začasna. Zato je treba vzpostaviti celovite in verodostojne ureditve, ki bi omogočale nadomestitev zagotovljenih javnih sredstev v primernem obdobju. |
|
(61) |
Da bi lahko organ za reševanje uporabil instrumente za porazdelitev izgub in pozicij za pogodbe s subjekti s sedežem v tretjih državah, bi morala biti ta možnost priznana v pravilih delovanja CNS. |
|
(62) |
Organi za reševanje bi morali imeti vsa potrebna pravna pooblastila, ki jih je mogoče v različnih kombinacijah izvajati pri uporabi instrumentov za reševanje. Ta pooblastila bi morala vključevati pooblastilo za prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti propadajoče CNS na drug subjekt, kot je druga CNS ali premostitvena CNS, pooblastilo za odpis ali razveljavitev lastniških instrumentov ali odpis ali konverzijo obveznosti propadajoče CNS, pooblastilo za odpis gibljivega kritja, pooblastilo za zagotovitev izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti tretjih oseb do CNS, vključno s pozivi k denarnemu plačilu v okviru sanacije in reševanja – tudi tistimi, ki so določeni v pravilih delovanja CNS –, in porazdelitvami pozicij, pooblastilo za delno in popolno razdrtje pogodb CNS, pooblastilo za zamenjavo poslovodstva in pooblastilo za uvedbo začasnega odloga na plačilo terjatev. CNS ter člani njenega odbora in višje vodstvo bi morali v skladu s pravom države članice ohraniti kazensko in civilno odgovornost za propad CNS. |
|
(63) |
Okvir za reševanje bi moral vključevati postopkovne zahteve, da se zagotovita ustrezno obveščanje o ukrepih za reševanje in njihova javna objava. Ker pa so lahko informacije, ki jih organi za reševanje in njihovi strokovni svetovalci pridobijo med postopkom reševanja, občutljive, bi morala zanje pred javno objavo odločitve o reševanju veljati učinkovita ureditev zaupnosti. Upoštevati je treba dejstvo, da imajo lahko informacije o vsebini in podrobnostih načrtov sanacije in reševanja ter rezultati morebitnih ocen teh načrtov daljnosežne vplive, zlasti na zadevno podjetje. Za vse informacije o odločitvah, preden so te sprejete, in sicer glede izpolnjevanja pogojev za reševanje, uporabe posameznega instrumenta ali drugih ukrepov v okviru postopka, je treba domnevati, da bodo vplivale na javne in zasebne interese, na katere se ukrep nanaša. Že samo informacije o tem, da organ za reševanje proučuje določeno CNS, bi lahko povzročile negativne posledice za to CNS. Zato je treba zagotoviti, da obstajajo ustrezni mehanizmi za ohranjanje zaupnosti informacij, kot so vsebina in podrobnosti načrtov za sanacijo in reševanje, ter morebitnih ocen, ki se opravijo v zvezi s tem. |
|
(64) |
Organi za reševanje bi morali imeti dodatna pooblastila za zagotovitev učinkovitosti prenosa lastniških ali dolžniških instrumentov ter sredstev, pravic in obveznosti. Ta pooblastila bi morala v skladu z zaščitnimi ukrepi vključevati pooblastilo za izključitev pravic tretjih oseb iz prenesenih instrumentov ali sredstev ter pooblastilo za izvrševanje pogodb in zagotovitev nadaljnjega izvajanja dogovorov v zvezi s prejemnikom prenesenih sredstev in lastniških instrumentov. Vendar to ne bi smelo vplivati na pravice delojemalcev, da odpovejo pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega to ne bi smelo vplivati na pravico stranke, da odpove pogodbo s CNS v postopku reševanja ali z njenim subjektom v skupini iz drugih razlogov, kot je zgolj reševanje propadajoče CNS. Organi za reševanje bi morali imeti dodatno pooblastilo, da od preostale CNS, ki je v postopku prenehanja po običajnih insolventnih postopkih, zahtevajo opravljanje storitev, ki so nujne za poslovanje CNS, na katero so bila z instrumentom prodaje poslovanja ali instrumentom premostitvene CNS prenesena sredstva, pogodbe ali lastniški instrumenti. |
|
(65) |
Zadevne strani imajo v skladu s členom 47 Listine pravico do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva zoper ukrepe, ki jih zadevajo. Zato bi morala biti zoper odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje, dopustna pritožba na podlagi stvarnih razlogov, če je bila odločitev v trenutku, ko je bila sprejeta, glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna . |
|
(66) |
Ukrepi za reševanje, ki jih sprejmejo nacionalni organi za reševanje, lahko zahtevajo gospodarske ocene in široko diskrecijsko pravico. Nacionalni organi za reševanje imajo na voljo strokovno znanje, potrebno za opravljanje teh ocen in določanje ustrezne uporabe diskrecijske pravice. Zato je pomembno zagotoviti, da nacionalna sodišča gospodarske ocene, ki jih v tem okviru opravijo nacionalni organi za reševanje, uporabljajo kot podlago za pregledovanje zadevnih ukrepov kriznega upravljanja. |
|
(67) |
Da bi se zajele izjemno nujne situacije in ker bi lahko odložitev katere koli odločitve organov za reševanje ovirala kontinuiteto kritičnih funkcij, je treba zagotoviti, da vložitev pritožbe ne bi smela povzročiti samodejne odložitve učinkov izpodbijane odločitve in da bi morala biti odločitev organa za reševanje izvršljiva takoj. |
|
(68) |
Poleg tega pravica do pritožbe, če je to potrebno za zaščito tretjih oseb, ki so sredstva, pogodbe, pravice in obveznosti CNS v postopku reševanja pridobile v dobri veri z izvrševanjem pooblastil organov za reševanje in za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov, ne bi smela vplivati na morebiten poznejši upravni akt ali transakcijo, sklenjeno na podlagi razveljavljenega sklepa. V takšnih primerih bi bilo zato treba omejiti ukrepe za odpravo nezakonite odločitve na dodelitev nadomestila za škodo, ki so jo utrpele udeležene osebe. |
|
(69) |
Glede na možnost, da bi bilo treba zaradi resnega tveganja za finančno stabilnost nujno sprejeti ukrepe za reševanje, bi moral biti postopek na podlagi nacionalnega prava v zvezi z zahtevkom za predhodno sodno odobritev ukrepa kriznega upravljanja in proučitvijo takšnega zahtevka s strani sodišča hiter. To ne posega v morebitno pravico zainteresiranih strani, da sodišče zaprosijo, da za omejen čas po tem, ko je organ za reševanje sprejel ukrep kriznega upravljanja, odloži odločitev. |
|
(70) |
Da bi bilo reševanje učinkovito in da bi se izognili sporom o jurisdikciji, se med tem, ko organ za reševanje izvaja pooblastila za reševanje ali uporablja instrumente za reševanje, ne začnejo ali nadaljujejo običajni insolventni postopki za propadajočo CNS, razen na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem. Koristno in priporočljivo je za omejeno obdobje odložiti nekatere pogodbene obveznosti, da ima organ za reševanje dovolj časa za uporabo instrumentov za reševanje. Vendar to ne bi smelo veljati za obveznosti propadajoče CNS do sistemov, določenih v Direktivi 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta23, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami in centralnimi bankami. Direktiva 98/26/ES zmanjšuje tveganje, povezano s sodelovanjem v plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, zlasti z zmanjšanjem motenj v primeru insolventnosti udeleženca v tem sistemu. Da bi zagotovili ustrezno uporabo teh zaščit v kriznih razmerah, pri tem pa ohranili ustrezno varnost upravljavcev plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter drugih udeležencev na trgu, ukrepa za preprečevanje krize ali ukrepa za reševanje ne bi smeli šteti za insolventni postopek v okviru pomena iz Direktive 98/26/ES, če se bistvene obveznosti iz pogodbe še naprej izpolnjujejo. Kljub temu pa ne bi smelo biti ogroženo delovanje sistema iz Direktive 98/26/ES ali pravica do dodatnega jamstva, ki je zagotovljena v navedeni direktivi. |
|
(71) |
Da se organom za reševanje pri prenosu sredstev in obveznosti na zasebnega kupca ali premostitveno CNS zagotovi dovolj časa za določitev pogodb, ki jih je treba prenesti, je primerno določiti sorazmerne omejitve pravic nasprotnih strank do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do takojšnje zapadlosti ali druge odpovedi finančnih pogodb pred prenosom. Takšna omejitev bi bila potrebna, da lahko organi ugotovijo, kakšna je dejanska bilanca stanja propadajoče CNS, pri tem pa se vrednost in obseg ne spremenita, kot bi se v primeru obsežnega uveljavljanja pravic do odpovedi. Da bi bil poseg v pogodbene pravice nasprotnih strank čim manjši, bi bilo treba omejitev pravic do odpovedi uporabiti le v zvezi z ukrepom za preprečevanje krize ali ukrepom za reševanje, vključno s kakršnim koli dejanjem, ki je neposredno povezano z izvajanjem takšnega ukrepa, pri čemer bi morale pravice do odpovedi zaradi kakršne koli druge neizpolnitve obveznosti, vključno z neplačilom ali nezagotovitvijo kritja, veljati še naprej. |
|
(72) |
Za ohranitev zakonitih ureditev kapitalskega trga v primeru prenosa dela sredstev, pogodb, pravic in obveznosti propadajoče CNS je primerno vključiti zaščitne ukrepe, ki preprečujejo razdelitev povezanih obveznosti, pravic in pogodb, kot je ustrezno. Takšna omejitev izbranih praks v zvezi s povezanimi pogodbami in povezanim zavarovanjem bi morala vključevati pogodbe z isto nasprotno stranko, ki so krite z dogovori o jamstvu, dogovori o prenosu lastniške pravice na finančnih zavarovanjih, dogovori o poravnavi, sporazumi o predčasnem prenehanju s pobotom in strukturiranimi finančnimi dogovori. Pri uporabi zaščitnega ukrepa bi si morali organi za reševanje prizadevati prenesti vse povezane pogodbe v okvir zavarovanega dogovora ali vse takšne pogodbe pustiti preostali propadajoči CNS. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti čim manjši vpliv na zakonsko kapitalsko obravnavo terjatev, ki za namene Direktive 2013/36/EU spadajo pod sporazum o pobotu. |
|
(73) |
CNS iz EU zagotavljajo storitve klirinškim članom in strankam v tretjih državah, CNS iz tretjih držav pa zagotavljajo storitve klirinškim članom in strankam v EU. Za učinkovito reševanje mednarodno dejavnih CNS je potrebno sodelovanje med organi držav članic in tretjih držav. V ta namen bi moral organ ESMA zagotoviti smernice o ustrezni vsebini sporazumov o sodelovanju, ki se sklenejo z organi tretjih držav. Navedeni sporazumi o sodelovanju bi morali zagotavljati učinkovito načrtovanje, odločanje in usklajevanje mednarodno dejavnih CNS. Nacionalni organi za reševanje bi morali v nekaterih okoliščinah priznati in izvršiti postopek tretje države za reševanje. Sodelovanje bi moralo potekati tudi za podrejene družbe CNS iz Unije ali tretjih držav ter njihove klirinške člane in stranke. |
|
(74) |
Za zagotovitev dosledne uskladitve in ustrezne zaščite udeležencev na trgu v Uniji bi morala Komisija osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi organ ESMA, sprejeti v delegiranih aktih v skladu s členom 290 PDEU in členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi določila vsebino pisnih dogovorov in postopke za delovanje kolegijev za reševanje, vsebino načrtov reševanja in elemente, ki so pomembni za izvedbo vrednotenj. |
|
(75) |
Komisija bi morala imeti možnost, da obveznost kliringa, določeno v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012, na podlagi zahteve organa za reševanje CNS, ki je v postopku reševanja, ali pristojnega organa klirinškega člana CNS, ki je v postopku reševanja, in na podlagi nezavezujočega mnenja organa ESMA odloži za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, katerih kliring opravlja CNS, ki je v postopku reševanja. Odločitev o odložitvi bi bilo treba sprejeti samo, če je to nujno za ohranitev finančne stabilnosti in zaupanja v trg, zlasti za preprečitev širjenja negativnih učinkov ter visoke in negotove izpostavljenosti nasprotnih strank in vlagateljev tveganjem do CNS. Komisija bi morala pri sprejemanju odločitve upoštevati cilje reševanja in merila iz Uredbe (EU) št. 648/2012, na podlagi katerih za izvedene finančne instrumente OTC velja obveznost kliringa v zvezi s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere se zahteva odložitev. Odložitev bi morala biti začasna z možnostjo podaljšanja. Tudi vloga odbora za tveganja CNS, kot je določen v členu 28 Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morala biti okrepljena, da bi bila CNS še bolj spodbujena k skrbnemu upravljanju tveganj in izboljšanju svoje odpornosti. Člani odbora za tveganje bi morali imeti možnost obvestiti pristojni organ, če CNS ne upošteva nasvetov odbora za tveganja, predstavniki klirinških članov in strank v odboru za tveganja pa bi morali imeti možnost, da prejete informacije v skladu z varovanjem zaupnosti uporabijo za spremljanje svoje izpostavljenosti do CNS. Nazadnje, organi za reševanje CNS bi morali imeti tudi dostop do vseh potrebnih informacij v repozitorijih sklenjenih poslov. Uredbo (EU) št. 648/2012 in Uredbo (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (7) bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. |
|
(76) |
Za zagotavljanje, da so organi za reševanje CNS zastopani v vseh ustreznih forumih in da ima organ ESMA vse potrebno strokovno znanje za izvajanje nalog, povezanih s sanacijo in reševanjem CNS, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremeniti tako, da bi pojem pristojnih organov, ustanovljenih z navedeno uredbo, vključeval nacionalne organe za reševanje CNS. |
|
(77) |
Organ ESMA bi moral za pripravo svojih odločitev v zvezi z nalogami, ki so mu dodeljene, kar vključuje razvoj osnutka tehničnih standardov o predhodnem in naknadnem vrednotenju, kolegijih in načrtih za reševanje ter smernic o pogojih za reševanje, ter za zagotovitev celovite vključenosti organa EBA in njegovih članov v pripravo teh odločitev ustanoviti notranji odbor za reševanje, kamor bodo pristojni organi EBA povabljeni k sodelovanju kot opazovalci. |
|
(78) |
S to uredbo se spoštujejo temeljne pravice ter upoštevajo pravice, svoboščine in načela, ki jih priznava zlasti Listina, še posebej lastninska pravica, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter pravica do obrambe. |
|
(79) |
Pristojni organi in organi za reševanje bi morali pri sprejemanju odločitev ali ukrepov na podlagi te uredbe vedno ustrezno upoštevati vpliv svojih odločitev in ukrepov na finančno stabilnost v drugih jurisdikcijah in na njihove gospodarske razmere, prav tako pa bi morali upoštevati pomen katerega koli klirinškega člana za finančni sektor in gospodarstvo jurisdikcije , v kateri ima takšen klirinški član sedež. |
|
(80) |
Ker cilja te uredbe, in sicer uskladitve predpisov in postopkov za reševanje CNS, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi posledic propada katere koli CNS za celotno Unijo lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(81) |
Da bi se izognili neskladnostim med določbami o sanaciji in reševanju CNS ter pravnim okvirom, ki ureja sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, je primerno, da se uporaba te uredbe odloži do datuma, od katerega morajo države članice izvajati ukrepe za prenos [UP: vstavite sklic na direktivo o spremembi Direktive 2014/59/EU] – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi s sanacijo in reševanjem centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS), ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ter pravila v zvezi z dogovori s tretjimi državami na področju sanacije in reševanja CNS.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(2) |
„kolegij za reševanje“ pomeni kolegij, ustanovljen v skladu s členom 4; |
|
(3) |
„organ za reševanje“ pomeni organ, določen v skladu s členom 3 ▌; |
|
(4) |
„instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 27(1); |
|
(5) |
„pooblastilo za reševanje“ pomeni pooblastilo iz člena 48; |
|
(6) |
„cilji reševanja“ pomeni cilje reševanja iz člena 21; |
|
(7) |
„pristojni organ“ pomeni organ, določen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 ▌; |
|
(7a) |
„dogodek neizpolnjevanja obveznosti“ pomeni scenarij, ko en ali več klirinških članov ne izpolni svojih finančnih obveznosti do CNS; |
|
(7b) |
„nepovezanost z neizpolnitvijo obveznosti“ pomeni scenarij, ko CNS utrpi izgubo iz katerega koli drugega razloga razen neizpolnitve obveznosti klirinškega člana, kot so izgube iz poslovanja, skrbništva, naložb ali izgube zaradi pravnega ali operativnega neuspeha ali goljufije, vključno z izgubami zaradi kibernetskih napadov, ali zaradi nepokritega likvidnostnega primanjkljaja; |
|
(8) |
„načrt reševanja“ pomeni načrt reševanja CNS, ki je pripravljen v skladu s členom 13; |
|
(9) |
„ukrep za reševanje“ pomeni uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje , ko so izpolnjeni pogoji za reševanje iz člena 22 ; |
|
(10) |
„klirinški član“ pomeni klirinškega člana, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(11) |
„nadrejena družba“ pomeni nadrejeno družbo, kot je opredeljena v točki 15(a) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013; |
|
(12) |
„CNS iz tretje države“ pomeni CNS, katere glavni sedež je v tretji državi; |
|
(13) |
„dogovor o poravnavi“ pomeni dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta CNS v postopku reševanja in nasprotna stranka, med seboj poravna; |
|
(14) |
„infrastruktura finančnega trga“ pomeni centralno nasprotno stranko, centralno depotno družbo, repozitorij sklenjenih poslov, plačilni sistem ali drug sistem, ki ga država članica opredeli in določi na podlagi člena 2(a) Direktive 98/26/ES; |
|
(15) |
„stranka“ pomeni stranko, kot je opredeljena v točki 15 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(15a) |
„DSPI“ pomeni druge sistemsko pomembne institucije iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU; |
|
(16) |
„ interoperabilna CNS“ pomeni CNS, ki je sklenila dogovor o interoperabilnosti v skladu z naslovom V Uredbe (EU) št. 648/2012; ▌ |
|
(18) |
„načrt sanacije“ pomeni načrt sanacije, ki ga v skladu s členom 9 pripravi in posodablja CNS; |
|
(19) |
„odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor ali oboje, ustanovljen po nacionalnem pravu družb v skladu členom 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(20) |
„ nadzorni kolegij“ pomeni kolegij iz člena 18(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 , v katerem sodeluje Enotni odbor za reševanje ; |
|
(21) |
„kapital“ pomeni kapital, kot je opredeljen v točki 25 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 ; |
|
(22) |
„kaskadni pristop k neplačilom“ pomeni kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(23) |
„kritične funkcije“ pomenijo aktivnosti, storitve ali dejavnosti, zagotovljene tretjim osebam, ki niso del CNS, in katerih prenehanje bo verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo v eni ali več državah članicah zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti CNS ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti; |
|
(24) |
„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 ; |
|
(25) |
„povezana infrastruktura finančnega trga“ pomeni interoperabilno CNS ali drugo infrastrukturo finančnega trga ali CNS , s katero ima CNS sklenjene pogodbene dogovore; |
|
(26) |
„▌javnofinančna pomoč“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ali drugo javno finančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti CNS ali skupine, katere del je takšna CNS; |
|
(27) |
„finančne pogodbe“ pomenijo pogodbe in sporazume, kot so določeni v točki 100 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU; |
|
(28) |
„običajni insolvenčni postopki“ pomenijo skupne insolvenčne postopke, katerih posledica je delna ali popolna prodaja dolžnikovega premoženja in imenovanje likvidacijskega upravitelja ali upravitelja, ki se običajno uporabljajo za CNS v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer so lahko specifični za te institucije ali pa se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo; |
|
(29) |
„lastniški instrumenti“ pomenijo delnice, druge instrumente, s katerimi se prenese lastništvo, instrumente, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumente, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih; |
|
(30) |
„imenovani nacionalni makrobonitetni organ“ pomeni organ, pristojen za makrobonitetno politiko iz priporočila B1 Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov z dne 22. decembra 2011 (ESRB/2011/3); |
|
(31) |
„jamstveni sklad“ pomeni jamstveni sklad, ki ga vzdržuje CNS, v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(32) |
„predhodno financirana sredstva“ pomenijo sredstva, ki jih vzdržuje in z njimi prosto razpolaga zadevna pravna oseba; |
|
(33) |
„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CNS, in izvršnega člana ali člane odbora; |
|
(34) |
„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni repozitorij, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 oziroma v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (8); |
|
(35) |
„okvir Unije za državne pomoči“ pomeni okvir, vzpostavljen s členi 107, 108 in 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter vse akte Unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s členom 108(4) ali členom 109 PDEU; |
|
(36) |
„dolžniški instrument“ pomeni obveznice ali druge oblike nezavarovanega prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente, ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov; |
|
(37) |
„poziv k denarnemu plačilu za reševanje“ pomeni zahtevo za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani CNS poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili na podlagi zakonskih pooblastil, ki jih ima organ za reševanje v skladu s členom 31 , in kot je določeno v pravilih delovanja CNS ; |
|
(38) |
„pozivi k denarnemu plačilu za sanacijo “ pomenijo zahteve za denarna sredstva, ki naj bi jih klirinški člani CNS poleg predhodno financiranih sredstev zagotovili na podlagi pogodbenih dogovorov, določenih v pravilih delovanja CNS; |
|
(39) |
„pooblastila za prenos“ pomenijo pooblastila iz člena 48(1)(c) ali (d) za prenos delnic, drugih lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali katere koli kombinacije teh elementov iz CNS v postopku reševanja na prejemnika; |
|
(40) |
„izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(41) |
„dogovor o pobotu“ pomeni dogovor, po katerem se lahko več terjatev ali obveznosti konvertira v enotno neto terjatev, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, v skladu s katerimi se obveznosti strank ob nastopu (kakor koli in kjer koli določenega) dogodka izvršitve pospešijo tako, da takoj zapadejo v plačilo ali prenehajo, in se vsekakor konvertirajo v enotno neto terjatev ali pa se z njo nadomestijo, vključno z „določili o realizirani neto izravnavi“, kot so opredeljena v členu 2(1)(n)(i) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), in „medsebojnim poračunavanjem“, kot je opredeljeno v členu 2(k) Direktive 98/26/ES; |
|
(42) |
„ukrep za preprečevanje krize“ pomeni izvajanje pooblastil, s katerimi se od CNS zahteva sprejetje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v njenem načrtu sanacije v skladu s členom 10(8) in (9), izvajanje pooblastil za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 17 ali uporabo ukrepa za zgodnje posredovanje v skladu s členom 19; |
|
(43) |
„pravica do odpovedi“ pomeni pravico do odpovedi pogodbe, pravico do takojšnje zapadlosti, predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, poravnave ali pobota obveznosti ali katero koli podobno določbo, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določbo, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala; |
|
(44) |
„dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v členu 2(1)(b) Direktive 2002/47/ES; |
|
(45) |
„krita obveznica“ pomeni instrument iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10); |
|
(46) |
„postopek tretje države za reševanje“ pomeni ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se upravlja propad CNS iz tretje države ter ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s to uredbo; |
|
(47) |
„zadevni nacionalni organi“ pomenijo organe za reševanje, pristojne organe ali pristojna ministrstva, določene v skladu s to uredbo ali v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, ali druge organe v državah članicah, pooblaščene v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi CNS iz tretjih držav, ki opravljajo klirinške storitve v njihovi jurisdikciji; |
|
(48) |
„zadevni organ tretje države“ pomeni organ tretje države, ki je odgovoren za izvajanje funkcij, primerljivih s funkcijami organov za reševanje ali pristojnih organov v skladu s to uredbo. |
NASLOV II
ORGANI, KOLEGIJ ZA REŠEVANJE IN POSTOPKI
ODDELEK I
ORGANI ZA REŠEVANJE, KOLEGIJI ZA REŠEVANJE IN VKLJUČENOST EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV
Člen 3
Določitev organov za reševanje in pristojnih ministrstev
1. Države članice, v katerih ima CNS sedež, določijo organ za reševanje, ki je pristojen za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so določeni v tej uredbi, države članice, v katerih nima sedeža nobena CNS, pa to lahko storijo .
Organi za reševanje so nacionalne centralne banke, pristojna ministrstva ali javni upravni organi ali drugi organi s pooblastili na področju javnega upravljanja.
2. Organi za reševanje imajo strokovno znanje, vire in operativno zmogljivost za uporabo ukrepov za reševanje ter izvajanje svojih pooblastil s hitrostjo in prilagodljivostjo, ki sta potrebni za doseganje ciljev reševanja.
3. Kadar so organu za reševanje, določenemu v skladu z odstavkom 1, dodeljene druge naloge, država članica zagotovi dejansko operativno neodvisnost tega organa za reševanje, vključno z ločenim osebjem, linijami poročanja in postopkom odločanja, zlasti njegovo neodvisnost od pristojnega organa, določenega v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012, ter od pristojnih organov in organov za reševanje klirinških članov iz točke (c) člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, zagotovi pa tudi vse potrebno, da prepreči nasprotje interesov med nalogami, ki so organu za reševanje dodeljene v skladu s to uredbo, in vsemi drugimi nalogami, ki so mu dodeljene , kar tudi zadovoljivo dokaže organu ESMA .
Zahteve, določene v prvem odstavku, ne preprečujejo, da se linije poročanja združijo na najvišji ravni organizacije, ki vključuje različne organe, ali da se lahko osebje pod vnaprej opredeljenimi pogoji napoti iz enega organa k drugemu za začasno reševanje velikih delovnih obremenitev.
4. ▌Organ za reševanje sprejme in javno objavi notranja pravila, ki zagotavljajo strukturno ločenost iz prvega pododstavka, vključno s pravili o poslovni skrivnosti in izmenjavi informacij med različnimi področji nalog.
5. Vsaka država članica določi eno ministrstvo, ki je odgovorno za izvajanje nalog, ki so pristojnemu ministrstvu dodeljene v skladu s to uredbo.
6. ▌Organ za reševanje pristojno ministrstvo pravočasno obvešča o odločitvah, sprejetih v skladu s to uredbo.
7. Kadar imajo odločitve iz odstavka 6 neposredne finančne učinke ▌, organ za reševanje pred izvajanjem odločitev pridobi potrebno odobritev pristojnega ministrstva, kot določa ▌pravo.
8. Države članice o organih za reševanje, določenih v skladu z odstavkom 1, obvestijo Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
9. ▌
10. Organ ESMA objavi seznam organov za reševanje in kontaktnih organov, o katerih je obveščen v skladu z odstavkom 8.
Člen 4
Kolegiji za reševanje
1. Organ za reševanje CNS ustanovi kolegij za reševanje, ki ga tudi upravlja in mu predseduje, za opravljanje nalog iz členov 13, 16 in 17 ter za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja z organi za reševanje iz tretjih držav.
Kolegiji za reševanje organom za reševanje in drugim zadevnim organom zagotovijo okvir, v katerem ti izvajajo naslednje naloge:
|
(a) |
si izmenjujejo informacije, ki so pomembne za pripravo načrtov reševanja, za ocenjevanje medsebojne povezanosti CNS in njenih udeležencev, skupaj z drugimi ustreznimi centralnimi bankami, ter za izvajanje pripravljalnih in preventivnih ukrepov ter za reševanje; |
|
(b) |
ocenjujejo načrte reševanja v skladu s členom 13; |
|
(c) |
ocenjujejo rešljivost CNS v skladu s členom 16; |
|
(d) |
ugotavljajo, obravnavajo in odpravljajo ovire za rešljivost CNS v skladu s členom 17; |
|
(e) |
usklajujejo obveščanje javnosti o strategijah in shemah reševanja; |
|
(ea) |
si izmenjujejo načrte za sanacijo in reševanje klirinških članov in ocenjujejo možni učinek in medsebojno povezanost s CNS; |
2. Člani kolegija za reševanje so:
|
(a) |
organ za reševanje CNS; |
|
(b) |
pristojni organ CNS; |
|
(c) |
pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov iz člena 18(2)(c) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(d) |
pristojni organi iz člena 18(2)(d) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(e) |
pristojni organi in organi za reševanje CNS iz člena 18(2)(e) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(f) |
pristojni organi iz člena 18(2)(f) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(g) |
člani ESCB iz člena 18(2)(g) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(h) |
zadevne centralne banke iz člena 18(2)(h) Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(i) |
pristojni organ nadrejene družbe, če se uporablja člen 11(1); |
|
(ia) |
pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI iz člena 131(3) Direktive 2013/36/EU; |
|
(j) |
pristojno ministrstvo, če organ za reševanje iz točke (a) ni pristojno ministrstvo; |
|
(k) |
organ ESMA; |
|
(l) |
Evropski bančni organ (EBA). |
3. Organa ESMA in EBA ter pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI, nimajo glasovalnih pravic v kolegijih za reševanje.
4. Pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov s sedežem v tretjih državah ter pristojni organi in organi za reševanje CNS iz tretjih držav, s katerimi je CNS vzpostavila dogovore o interoperabilnosti, so lahko povabljeni k sodelovanju v kolegiju za reševanje kot opazovalci. Pogoj za njihovo udeležbo je, da za navedene organe veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju predsednika kolegija za reševanje enakovredne tistim iz člena 71.
Sodelovanje organov tretjih držav v kolegiju za reševanje je lahko omejeno na razpravo o nekaterih vprašanjih čezmejnega izvrševanja, ki lahko vključujejo :
|
(a) |
učinkovito in usklajeno izvrševanje ukrepov za reševanje, zlasti v skladu s členoma 53 in 75; |
|
(b) |
ugotavljanje in odpravljanje morebitnih ovir za učinkovit ukrep za reševanje, ki lahko izhajajo iz razlik med zakoni, ki urejajo dogovore o zavarovanju, poravnavi in pobotu, ter različnih pooblastil in strategij za sanacijo in reševanje; |
|
(c) |
ugotavljanje in usklajevanje morebitne potrebe po novih zahtevah za pridobitev licenc, priznanje ali dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem izvajanju ukrepov za reševanje; |
|
(d) |
morebitno odložitev obveznosti kliringa za zadevne razrede finančnih instrumentov, na katere vpliva reševanje CNS, v skladu s členom 6a Uredbe (EU) št. 648/2012 ali katero koli enakovredno določbo na podlagi nacionalnega prava zadevne tretje države; |
|
(e) |
morebitne vplive različnih časovnih pasov na veljavni zaključek trgovanja. |
5. Predsednik kolegija za reševanje je odgovoren za naslednje naloge:
|
(a) |
po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje; |
|
(b) |
usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje; |
|
(c) |
sklicuje vse seje kolegija za reševanje in jim predseduje; |
|
(d) |
vse člane kolegija za reševanje vnaprej v celoti obvešča o organizaciji sej, obravnavanih glavnih vprašanjih na teh sejah in točkah za razpravo; |
|
(e) |
odloča o tem, ali in kateri organi tretjih držav so vabljeni na posamezne seje kolegija za reševanje v skladu z odstavkom 4; |
|
(f) |
usklajuje pravočasno izmenjavo vseh pomembnih informacij med člani kolegija za reševanje; |
|
(g) |
vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in rezultatih teh sej; |
|
(ga) |
zagotovi, da si člani kolegija pravočasno izmenjajo vse pomembne informacije, da lahko izvedejo svoje naloge iz te uredbe. |
6. Organ ESMA za zagotovitev doslednega in skladnega delovanja kolegijev za reševanje v vsej Uniji pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo vsebina pisnih dogovorov in postopki za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1.
Organ ESMA za pripravo regulativnih standardov iz prvega pododstavka upošteva zadevne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 876/2013 (11), oddelka 1 poglavja 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) XXX/2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 88(7) Direktive 2014/59/EU (12).
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 6 v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 5
Odbor organa ESMA za reševanje
1. Organ ESMA ustanovi odbor za reševanje v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za pripravo odločitev, ki so v tej uredbi zaupane organu ESMA, razen odločitev, ki se sprejmejo v skladu s členom 12 te uredbe.
Odbor za reševanje tudi spodbuja oblikovanje in usklajevanje načrtov reševanja in oblikuje strategije za reševanje propadajočih CNS.
2. Odbor za reševanje sestavljajo organi, določeni v skladu s členom 3(1) te uredbe.
Organi iz člena 4(2)(i) in (iv) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in pristojni organi, zadolženi za nadzor nad DSPI, so povabljeni k sodelovanju v odboru za reševanje kot opazovalci.
2a. ESMA z rednimi stresnimi testi in simulacijami krize z vidika možnih pretresov v celem sistemu oceni ureditve CNS za sanacijo in reševanje v celi Uniji z vidika njihovega skupnega učinka na finančno stabilnost Unije. ESMA pri izvajanju svojih nalog zagotovi doslednost z ocenami prilagodljivosti posameznih CNS, izvedenimi v skladu s Poglavjem XII Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013 z vidika pogostosti in zasnove testov ter tesno sodeluje s kolegiji nadzornikov, ustanovljenimi v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 648/2012, z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v členu 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB pri izvajanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora iz Uredbe (EU) št. 1024/2013, ter vsemi nacionalnimi pristojnimi organi, zadolženimi za nadzor CNS. Odgovorna institucija ali institucije morajo v šestih mesecih od zadnjih stresnih testov odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene s celovitimi stresnimi testi, in ponovno predložiti svoje ureditve, da bi se v zvezi z njimi znova izvedli stresni testi.
3. Organ ESMA za namene te uredbe sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in organom EBA v okviru Skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ki je bil ustanovljen s členom 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
4. Za namene te uredbe organ ESMA zagotovi, da so odbor za reševanje in druge funkcije, na katere se nanaša Uredba (EU) št. 1095/2010, strukturno ločeni.
Člen 6
Sodelovanje med organi
1. Pristojni organi, organi za reševanje in ESMA tesno sodelujejo pri pripravi, načrtovanju in , kolikor je mogoče, izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem. Organi za reševanje in drugi ustrezni organi, vključno z ESMA, organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, pristojnimi organi in organi povezanih infrastruktur finančnih trgov, zlasti uspešno sodelujejo in komunicirajo pri sanaciji, da bi organu za reševanje omogočili, da pravočasno ukrepa.
2. Pristojni organi in organi za reševanje za namene te uredbe sodelujejo z organom ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.
Pristojni organi in organi za reševanje v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.
ODDELEK II
ODLOČANJE IN POSTOPKI
Člen 7
Splošna načela v zvezi z odločanjem
Pristojni organi, organi za reševanje in organ ESMA pri odločanju in ukrepanju v skladu s to uredbo upoštevajo vsa naslednja načela in vidike :
|
(a) |
da sta zagotovljeni učinkovitost in sorazmernost vsake odločitve ali ukrepa v zvezi s posamezno CNS ob upoštevanju vsaj naslednjih dejavnikov:
|
|
(b) |
da se upošteva obveznost učinkovitega odločanja in ohranjanja čim nižjih stroškov reševanja ob preprečevanju tržnih motenj pri sprejemanju ukrepov za zgodnje posredovanje ali reševanje , da bi preprečili uporabo javnih sredstev ; |
|
(c) |
da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni pravočasno in brez odlašanja, ko je to potrebno; |
|
(d) |
da organi za reševanje, pristojni organi in drugi organi medsebojno sodelujejo, s čimer zagotovijo, da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni usklajeno in učinkovito; |
|
(e) |
da so jasno opredeljene vloge in odgovornosti ustreznih organov v vsaki državi članici; |
|
(f) |
da se ustrezno upoštevajo interesi držav članic, v katerih CNS zagotavlja storitve in v katerih imajo sedež njeni klirinški člani, njihove stranke in morebitne povezane CNS, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali neukrepanja na finančno stabilnost ali fiskalne vire navedenih držav članic in Unije kot celote; |
|
(g) |
da se ustrezno upoštevajo cilji uravnoteženja interesov različnih klirinških članov, njihovih strank, upnikov v širšem smislu in deležnikov CNS v državah članicah ter izogibanja neupravičenemu oškodovanju ali neupravičeni zaščiti interesov posameznih akterjev v nekaterih državah članicah, vključno z izogibanjem neupravičenemu razporejanju bremena po državah članicah; |
|
(ga) |
da se v največji možni meri prepreči uporaba javnofinančne podpore, da se ta uporabi le v skrajnem primeru ter pod pogoji iz člena 45 in da se ne ustvarja pričakovanje, da bo zagotovljena javnofinančna podpora; |
|
(h) |
da katera koli obveznost na podlagi te uredbe, da se je treba pred sprejetjem odločitve ali ukrepa posvetovati z organom, pomeni najmanj obveznost, da se je treba posvetovati o tistih elementih predlagane odločitve ali ukrepa, ki:
|
|
(i) |
da se upoštevajo načrti reševanja iz člena 13, razen če je odstopanje od teh načrtov nujno za boljše doseganje ciljev reševanja; |
|
(j) |
da je zagotovljena preglednost do ustreznih organov , kadar je mogoče, zlasti kadar je verjetno, da bo imela predlagana odločitev ali ukrep posledice za finančno stabilnost ali fiskalne vire, ter do druge jurisdikcije ali drugih strank , kadar je to razumno mogoče. |
|
(k) |
da se čim tesneje usklajujejo in sodelujejo, tudi s ciljem znižanja skupnih stroškov reševanja; |
|
(l) |
da se blažijo negativni gospodarski in socialni učinki odločitev v vseh državah članicah in tretjih državah, kjer CNS zagotavlja storitve, vključno z negativnimi posledicami za finančno stabilnost. |
Člen 8
Izmenjava informacij
1. Organi za reševanje, pristojni organi in ESMA si spontano in na zahtevo pravočasno izmenjujejo vse informacije, ki so pomembne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.
2. Organi za reševanje razkrijejo zaupne informacije, ki jih zagotovi organ tretje države, samo če je navedeni organ za to dal predhodno pisno soglasje.
Organi za reševanje pristojnemu ministrstvu zagotovijo vse informacije v zvezi z odločitvami ali ukrepi, o katerih je treba obvestiti navedeno ministrstvo, se z njim posvetovati ali dobiti njegovo soglasje.
NASLOV III
PRIPRAVA
POGLAVJE I
Načrtovanje sanacije in reševanja
ODDELEK 1
NAČRTOVANJE SANACIJE
Člen 9
Načrti sanacije
1. CNS pripravijo in posodabljajo celovit in učinkovit načrt sanacije, ki določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru dogodkov neizpolnjevanja obveznosti, dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, in kombinacije obeh za povrnitev njihovega finančnega položaja brez javnofinančne pomoči, da se jim omogoči, da bodo lahko še naprej opravljale klirinške storitve po znatnem poslabšanju njihovega finančnega stanja ali tveganja, da bodo kršene njihove bonitetne zahteve na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012.
1a. V načrtu sanacije je zlasti, če je to mogoče z ločenimi razdelki, jasno vidna razlika med scenariji, ki temeljijo na:
|
(a) |
dogodkih neizpolnjevanja obveznosti; |
|
(b) |
dogodkih, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti; |
Načrt sanacije vključuje ureditev glede tega, kako se določbe, predvidene za scenarije iz točk (a) in (b), kombinirajo v primeru, da se oba scenarija zgodita hkrati.
2. Načrt sanacije vključuje okvir kazalnikov , ki temeljijo na profilu tveganja CNS , s katerimi se opredelijo okoliščine, v katerih se sprejmejo ukrepi iz načrta sanacije , ob upoštevanju različnih scenarijev . Kazalniki lahko kvalitativno ali kvantitativno kažejo finančni položaj CNS.
CNS vzpostavijo ustrezne mehanizme , tudi tesno sodelovanje med ustreznimi organi, za redno spremljanje kazalnikov. CNS poroča organu ESMA in pristojnim organom o rezultatih tega spremljanja.
2a. V sodelovanju z ESRB organ ESMA do … [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se natančneje opredeli minimalni seznam kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena.
3. CNS v svoja pravila delovanja vključijo določbe, v katerih opišejo postopke, ki jih bodo uporabile, kadar z namenom, da bi dosegle cilje sanacije, predlagajo:
|
(a) |
sprejetje ukrepov iz svojega načrta sanacije, tudi če niso izpolnjeni ustrezni kazalniki; ali |
|
(b) |
da se ukrepi iz njihovega načrta sanacije ne sprejmejo , tudi če so izpolnjeni ustrezni kazalniki. |
3a. Ukrepe, ki naj bi jih sprejele v skladu z odstavkom 3, mora odobriti pristojni organ.
4. ▌ Kadar CNS namerava sprožiti svoj načrt sanacije, pristojni organ in organ ESMA obvesti o naravi in razsežnosti težav, ki jih je ugotovila, tako da opiše vse pomembne okoliščine in navede sanacijske ali druge ukrepe, ki jih namerava sprejeti za rešitev položaja.
Kadar pristojni organ meni, da bi lahko imel sanacijski ukrep, ki ga CNS namerava sprejeti, znatne škodljive učinke na finančni sistem, da verjetno ne bo učinkovit ali da bi lahko nesorazmerno prizadel stranke klirinških članov, lahko , potem ko obvesti organ ESMA, od CNS zahteva, naj navedenega ukrepa ne sprejme.
5. Pristojni organ takoj obvesti organ za reševanje o vseh obvestilih, prejetih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, in vseh naknadnih navodilih pristojnega organa v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4.
Kadar je pristojni organ obveščen v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, omeji ali prepove plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanja obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, in lahko omeji, prepove ali zamrzne vsa izplačila variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za vodstvo.
6. CNS svoje načrte sanacije pregledajo in po potrebi posodobijo vsaj enkrat letno ter po vsaki spremembi svoje pravne ali organizacijske strukture, poslovanja ali finančnega položaja, ki bi lahko bistveno vplivala na navedene načrte ali kako drugače zahtevala njihovo spremembo. Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj svoje načrte sanacije posodabljajo pogosteje.
7. Načrti sanacije:
|
(a) |
ne predvidevajo dostopa do ali prejema javnofinančne podpore, izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere; |
|
(b) |
upoštevajo interese vseh deležnikov, ki jih bodo ti načrti verjetno posredno ali neposredno prizadeli, zlasti v odnosu do klirinških članov in njihovih strank, ter |
|
(c) |
zagotavljajo, da klirinški člani nimajo neomejenih izpostavljenosti do CNS. |
7a. Instrumenti za sanacijo omogočajo:
|
(a) |
kritje izgub zaradi dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti; |
|
(b) |
kritje izgub zaradi dogodkov neizpolnjevanja obveznosti; |
|
(c) |
ponovno uskladitev poslovnih knjig po dogodku neizpolnjevanja obveznosti; |
|
(d) |
pokritje likvidnostnih primanjkljajev, ter |
|
(e) |
obnovitev finančnih sredstev CNS, vključno z njenimi lastnimi sredstvi, do ravni, ki je potrebna, da lahko CNS izpolni svoje obveznosti iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in da lahko še naprej in pravočasno opravlja ključne funkcije CNS. |
7b. Načrti sanacije obravnavajo niz izrednih scenarijev, vključno z neizpolnitvijo obveznosti ne samo največjih dveh, temveč tudi drugih klirinških članov ter drugih velikih CNS, ki so relevantni za poseben položaj CNS, vključno z njeno ponudbo izdelkov, poslovnim modelom in okvirom upravljanja likvidnosti in tveganja. Niz scenarijev vključuje pretrese na ravni celotnega sistema in pretrese, specifične za CNS, ter upošteva možni učinek širjenja krize v državi in prek njenih meja in hkratnih kriz na več pomembnih trgih.
7c. V sodelovanju z ESRB organ ESMA do … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se natančneje opredeli niz scenarijev, ki jih je treba obravnavati za namene iz odstavka 1. ESMA pri izdaji teh smernic, kjer je ustrezno, upošteva ustrezno mednarodno delo, opravljeno na področju nadzornega stresnega testiranja CNS in sanacije CNS. Kjer je to mogoče, izkoristi sinergije med nadzornim stresnim testiranjem in modeliranjem scenarijev sanacije.
7d. Kadar je CNS del skupine in če so sporazumi o podpori matičnega podjetja, vključno s financiranjem kapitalskih zahtev CNS, določenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 648/2012, z lastniškimi instrumenti, ki jih izda matično podjetje, del načrta sanacije, načrt sanacije obravnava scenarije, v katerih izpolnjevanje teh sporazumov ni mogoče.
7e. Načrt sanacije vsebuje:
|
(a) |
povzetek ključnih elementov načrta in povzetek splošne sposobnosti za sanacijo; |
|
(b) |
povzetek bistvenih sprememb v CNS od nazadnje predloženega načrta sanacije; |
|
(c) |
načrt sporočanja in razkrivanja, v katerem je opisano, kako namerava CNS ravnati v primeru morebitnih negativnih odzivov trga, pri čemer deluje pregledno, kolikor je le mogoče; |
|
(d) |
celovit nabor kapitalskih ukrepov, ukrepov za porazdelitev izgub in likvidnostnih ukrepov, potrebnih za ohranitev ali obnovitev sposobnosti uspešnega poslovanja in finančnega položaja CNS, med drugim tudi za ponovno uskladitev poslovnih knjig in kapitala, ter obnovitev predhodno financiranih sredstev, ki jih CNS potrebuje, da ohrani svojo sposobnost uspešnega poslovanja kot delujoče podjetje in še naprej zagotavlja kritične storitve v skladu s členom 1(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 152/2013 ter členom 32(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013; |
|
(e) |
ustrezne pogoje in postopke za zagotovitev pravočasnega izvajanja sanacijskih ukrepov ter širok nabor možnih načinov sanacije, vključno z oceno časovnega okvira za izvršitev vseh bistvenih vidikov načrta; |
|
(f) |
podroben opis vseh bistvenih ovir za učinkovito in pravočasno izvedbo načrta, vključno z upoštevanjem učinka na klirinške člane in stranke, med drugim tudi v primerih, kadar bodo klirinški člani verjetno sprejeli ukrepe v skladu s svojimi načrti sanacije iz členov 5 in 7 Direktive 2014/59/EU, ter, kjer je ustrezno, na preostalo skupino; |
|
(g) |
opredelitev kritičnih funkcij; |
|
(h) |
podroben opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti glavnih poslovnih področij, dejavnosti in sredstev CNS; |
|
(i) |
podroben opis vključitve načrtovanja sanacije v strukturo upravljanja CNS, njegove vključenosti v pravila delovanja CNS, s katerimi so soglašali klirinški člani, ter politike in postopke, ki urejajo odobritev načrta sanacije in določanje oseb v organizaciji, odgovornih za pripravo in izvajanje načrta; |
|
(j) |
ureditve in ukrepe, ki klirinške člane, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, spodbujajo k oddaji konkurenčnih ponudb na dražbah pozicij članov, ki niso izpolnili obveznosti; |
|
(k) |
ureditve in ukrepe za zagotovitev, da ima CNS ustrezen dostop do virov financiranja za nepredvidljive dogodke, vključno z možnimi viri likvidnosti, oceno razpoložljivega zavarovanja in oceno možnosti prenosa sredstev ali likvidnosti med poslovnimi področji za zagotovitev, da lahko CNS še naprej opravlja svoje dejavnosti in izpolnjuje svoje obveznosti, ko te zapadejo; |
|
(l) |
ureditve in ukrepe:
|
7f. Kadar pride do neizpolnjevanja obveznosti, CNS uporabi dodaten znesek namenskih lastnih sredstev, ki je enak znesku, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 45(4) Uredbe (EU) 648/2012, preden se uporabijo instrumenti iz odstavka 7e(l) tega člena. Kadar pristojni organ meni, da je bila za tveganja, ki so vodila v izgubo, odgovorna CNS, lahko od nje zahteva, da uporabi večji znesek namenskih lastnih sredstev, ki ga določi pristojni organ.
7 g. Kadar pride do dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, CNS uporabi znesek namenskih lastnih sredstev, enak trikratnemu znesku, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 45(4) Uredbe (EU) 648/2012, preden se uporabijo instrumenti iz odstavka 7e(l) tega člena, in, da bi ohranili postopek, ki temelji izključno na spodbudah, CNS ne uporabi jamstvenega sklada niti kaskadnega pristopa k neplačilom. Kadar pristojni organ meni, da za tveganja, ki so vodila v izgubo, ni bila odgovorna CNS, ji lahko dovoli, da uporabi manjši znesek namenskih lastnih sredstev, ki ga določi pristojni organ.
7h. CNS po dogovoru s pristojnim organom instrumente iz odstavka 7e (l)(ii) uporabi šele po tem, ko so bili pod pogoji iz odstavka 7e(l)(vii) opravljeni pozivi k denarnemu plačilu minimalnega zneska, enakovrednega jamstvenemu skladu CNS.
|
7i. |
Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj v svoje načrte sanacije vključijo dodatne informacije. |
8. Odbor CNS ob upoštevanju nasvetov odbora za tveganja v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni in odobri načrt sanacije, preden ga predloži pristojnemu organu in organu ESMA .
9. Načrti sanacije se štejejo za del pravil delovanja CNS, pri čemer CNS in njihovi klirinški člani v primeru določb, ki se nanašajo na njihove stranke, zagotovijo, da so ukrepi, določeni v načrtih sanacije, izvršljivi kadar koli.
9a. CNS da zadeve iz točk od (a) do (g) odstavka 7e na voljo javnosti. Zadeve iz točk od (h) do (l) tega odstavka bi morale biti na voljo javnosti, kolikor je preglednost teh postavk v javnem interesu. Klirinški člani zagotovijo, da se njihovim strankam vse določbe, ki se nanašajo nanje, ustrezno sporočijo.
9b. Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za ukrepe, ki jih sprejme CNS z načrtom sanacije, vzpostavljenim v skladu s to uredbo.
Člen 10
Ocena načrtov sanacije
1. CNS ▌svoje načrte sanacije predložijo pristojnemu organu.
2. Pristojni organ vsak načrt brez nepotrebnega odlašanja pošlje nadzornemu kolegiju in organu za reševanje.
Pristojni organ v šestih mesecih po predložitvi posameznega načrta in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopkom iz člena 12 pregleda načrt sanacije in oceni, v kolikšnem obsegu izpolnjuje zahteve iz člena 9.
3. Pri ocenjevanju načrta sanacije se pristojni organ posvetuje z ESRB in upošteva kapitalsko strukturo CNS, njen kaskadni pristop k neplačilom, raven kompleksnosti organizacijske strukture in profil tveganja CNS , vključno s finančnimi, operativnimi in kibernetskimi tveganji, nadomestljivost njenih dejavnosti ter posledice, ki bi jih izvajanje načrta sanacije imelo za klirinške člane, njihove stranke, finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, in finančni sistem kot celoto. Pristojni organ ustrezno upošteva, ali načrt sanacije zagotavlja primerne spodbude, da bi lastniki CNS ter klirinški člani in njihove stranke nadzirali, koliko tveganja prinašajo ali prevzemajo v sistemu. Pristojni organ spodbuja spremljanje dejavnosti prevzemanja in upravljanja tveganja CNS ter spodbuja k čim bolj polni udeležbi v postopku upravljanja neizpolnjenih obveznosti CNS.
3a. Pri ocenjevanju načrta sanacije pristojni organ upošteva sporazume o podpori matičnega podjetja kot veljavne dele načrta sanacije le, kadar so ti sporazumi pogodbeno zavezujoči.
4. Organ za reševanje prouči načrt sanacije, da bi v njem odkril morebitne ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na rešljivost CNS. Kadar organ za reševanje ugotovi takšne težave, o njih obvesti pristojni organ in oblikuje priporočila pristojnemu organu o načinih, kako bi obravnavali njihov negativni učinek na rešljivost CNS .
5. Kadar se pristojni organ odloči, da ne bo upošteval priporočil organa za reševanje v skladu z odstavkom 4, mu to odločitev v celoti utemelji.
6. Kadar se pristojni organ strinja s priporočili organa za reševanje ali kako drugače meni, da ima načrt sanacije bistvene pomanjkljivosti ali da obstajajo bistvene ovire za njegovo izvajanje, obvesti CNS ali njeno nadrejeno družbo in CNS omogoči, da predloži svoje mnenje.
7. Pristojni organ lahko ob upoštevanju mnenja CNS od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v dveh mesecih, ki se lahko z odobritvijo pristojnega organa podaljšata za en mesec, predloži spremenjen načrt, v katerem je prikazano, kako so navedene pomanjkljivosti ali ovire odpravljene. Spremenjeni načrt se oceni v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.
8. Kadar pristojni organ meni, da spremenjeni načrt pomanjkljivosti in ovir ne odpravlja ustrezno, ali kadar CNS ali nadrejena družba ne predloži spremenjenega načrta, od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj izvede določene spremembe načrta.
9. Kadar pomanjkljivosti ali ovir ni mogoče ustrezno odpraviti z določenimi spremembami načrta, pristojni organ od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v razumnem roku določi spremembe, ki jih je treba izvesti pri poslovanju, da bi odpravila pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije.
Kadar CNS ali nadrejena družba v roku, ki ga določi pristojni organ, ne določi teh sprememb ali kadar pristojni organ meni, da pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije s predlaganimi ukrepi ne bi bile ustrezno odpravljene ali ne bi izboljšale rešljivosti CNS , od CNS ali nadrejene družbe zahteva, naj v razumnem obdobju od trenutka, ki ga določi pristojni organ, sprejme katerega od naslednjih ukrepov, pri čemer upošteva resnost pomanjkljivosti in ovir ter učinek ukrepov na poslovanje CNS ter zmožnost CNS, da še naprej izpolnjuje Uredbo (EU) št. 648/2012 :
|
(a) |
zmanjša profil tveganja CNS; |
|
(b) |
poveča možnosti za pravočasno dokapitalizacijo CNS, da lahko izpolni svoje bonitetne zahteve; |
|
(c) |
pregleda strategijo in strukturo CNS; |
|
(d) |
spremeni kaskadni pristop k neplačilom, sanacijske ukrepe in druge ureditve za porazdelitev izgub, da se izboljšata rešljivost in odpornost kritičnih funkcij; |
|
(e) |
spremeni strukturo upravljanja CNS. |
10. Zahteva iz drugega pododstavka odstavka 9 se obrazloži in pisno sporoči CNS.
10a. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli minimalna merila, ki naj bi jih ocenil pristojni organ za namene ocene iz odstavka 2 tega člena in člena 11(1).
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 11
Načrti sanacije CNS, ki so del skupine
1. Kadar je nadrejena družba skupine, katere del je CNS, institucija, kot je opredeljena v točki 23 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, ali subjekt iz člena 1(1)(c) ali (d) navedene direktive, pristojni organ iz točke 21 člena 2(1) navedene direktive od nadrejene družbe zahteva, naj v skladu z navedeno direktivo predloži načrt sanacije skupine. Navedeni pristojni organ predloži načrt sanacije skupine pristojnemu organu CNS.
Kadar nadrejena družba skupine, katere del je CNS, ni institucija ali subjekt iz prvega pododstavka in kadar je to potrebno za oceno vseh elementov iz oddelka A Priloge, lahko pristojni organi ▌v skladu s postopkom iz člena 10 te uredbe od nadrejene družbe zahtevajo, naj CNS predloži načrt sanacije CNS , v katerem se upoštevajo vsi pomembni elementi, povezani s strukturo skupine . Ta zahteva se obrazloži ter pisno sporoči CNS in njeni nadrejeni družbi.
2. Kadar nadrejena družba predloži načrt sanacije v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 , določbe o sanaciji CNS sestavljajo ločen del navedenega načrta sanacije in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, pri čemer se od CNS ne sme zahtevati priprava individualnega načrta sanacije.
3. Pristojni organ CNS v skladu s členom 10 oceni določbe o sanaciji CNS in se po potrebi posvetuje s pristojnim organom skupine.
Člen 12
Usklajevalni postopek za načrte sanacije
1. Nadzorni kolegij sprejme skupno odločitev o vseh naslednjih zadevah:
|
(a) |
pregledu in oceni načrta sanacije; |
|
(b) |
uporabi ukrepov iz člena 9(6), (7), (8) in (9); |
|
(c) |
tem, ali morajo nadrejene družbe pripraviti načrt sanacije v skladu s členom 11(1). |
2. Kolegij sprejme skupno odločitev o zadevah iz točk (a) in (b) v štirih mesecih od datuma, ko pristojni organ pošlje načrt sanacije.
Kolegij sprejme skupno odločitev o zadevi iz točke (c) v štirih mesecih od datuma, ko se pristojni organ odloči, da bo od nadrejene družbe zahteval pripravo načrta za skupino.
Organ ESMA lahko na zaprosilo pristojnega organa znotraj nadzornega kolegija v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 nadzornemu kolegiju pomaga sprejeti skupno odločitev.
3. Kadar kolegiju v štirih mesecih po datumu pošiljanja načrta sanacije ne uspe sprejeti skupne odločitve o zadevah iz odstavka 1(a) in (b), pristojni organ CNS sprejme svojo odločitev.
Pristojni organ CNS sprejme odločitev iz prvega pododstavka ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ CNS navedeno odločitev pisno sporoči CNS, njeni nadrejeni družbi, če je primerno, in drugim članom kolegija.
4. Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija , v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo v zvezi z ocenjevanjem načrtov sanacije in izvajanjem ukrepov v skladu s členom 10(9)(a), (b) in (d) te uredbe, pristojni organ CNS počaka na odločitev, ki jo organ ESMA sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010, nato pa odloči v skladu z odločitvijo organa ESMA.
5. Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev pristojnega organa CNS.
ODDELEK 2
NAČRTOVANJE REŠEVANJA
Člen 13
Načrti reševanja
1. Organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom in organom ESMA ter ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 15 pripravi načrt reševanja za vsako CNS.
2. V načrtu reševanja so določeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme organ za reševanje, če CNS izpolnjuje pogoje za reševanje iz člena 22.
3. Pri načrtu reševanja se upošteva vsaj naslednje:
|
(a) |
propad CNS zaradi:
|
|
(b) |
vpliv, ki bi ga izvajanje načrta reševanja imelo na klirinške člane in njihove stranke, tudi kadar se bodo za klirinške člane verjetno uporabili sanacijski ukrepi ali ukrepi za reševanje v skladu z Direktivo 2014/59/EU, na katero od povezanih infrastruktur finančnih trgov, na finančne trge, na katerih CNS opravlja storitve, in na finančni sistem kot celoto; |
|
(c) |
način in okoliščine, v katerih lahko CNS zaprosi za posojilo centralne banke, ter določitev sredstev, ki bi bila verjetno primerna za zavarovanje s premoženjem. |
4. Načrt reševanja ne predvideva ničesar od naslednjega:
|
(a) |
javnofinančne pomoči; |
|
(b) |
izredne likvidnostne pomoči centralne banke; |
|
(c) |
likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere. |
4a. Načrt za reševanje vsebuje preudarne predpostavke o finančnih sredstvih, ki so na voljo kot instrumenti za reševanje, ki bi lahko bili potrebni za doseganje ciljev reševanja, in virih, za katere pričakuje, da bodo na voljo v skladu s pravilnikom CNS in ureditvijo v času začetka reševanja. Te predpostavke temeljijo na ugotovitvah najnovejših stresnih testov, opravljenih v skladu s členom 5(2a), in veljajo tudi v scenarijih izjemnih tržnih razmer, ki jih povzroči sanacija ali reševanje ene ali več CNS, vključno z neizpolnitvijo obveznosti enega ali več dodatnih klirinških članov, do katerih ima CNS največje izpostavljenosti.
5. Organi za reševanje načrte reševanja pregledajo in po potrebi posodobijo vsaj enkrat letno, vsekakor pa po spremembah pravne ali organizacijske strukture CNS, njenega poslovanja ali finančnega položaja ali kateri koli drugi spremembi, ki bistveno vpliva na učinkovitost načrta.
CNS in pristojni organi o vseh takih spremembah takoj obvestijo organe za reševanje.
5a. V načrtu za reševanje so jasno ločeni scenariji v okoliščinah iz točk (i), (ii) in (iii) točke (a) odstavka 3, zlasti kjer je to mogoče z ločenimi razdelki.
6. V načrtu reševanja se določijo okoliščine in različni scenariji, v katerih se uporabijo instrumenti za reševanje in izvajajo pooblastila za reševanje. Načrt reševanja vključuje naslednje elemente, skupaj s kvantitativno opredelitvijo, kjer je to ustrezno in mogoče:
|
(a) |
povzetek ključnih elementov načrta, v katerem se razlikuje med dogodki neizpolnjevanja obveznosti, dogodki, ki niso povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, in kombinacijo obeh; |
|
(b) |
povzetek bistvenih sprememb CNS, ki so se zgodile po zadnji posodobitvi načrta reševanja; |
|
(c) |
prikaz, kako bi bile lahko kritične funkcije CNS pravno in ekonomsko ločene od njenih drugih funkcij v zadostnem obsegu, da bi se zagotovilo njihovo nadaljnje izvajanje ob začetku vseh možnih oblik reševanja, vključno s propadom CNS; |
|
(d) |
oceno časovnega okvira za izvedbo vseh bistvenih vidikov načrta , vključno z obnovitvijo finančnih sredstev CNS ; |
|
(e) |
podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 16; |
|
(f) |
opis vseh ukrepov, ki so v skladu s členom 17 potrebni za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost, opredeljenih na podlagi ocene, pripravljene v skladu s členom 16; |
|
(g) |
opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti kritičnih funkcij in sredstev CNS; |
|
(h) |
podroben opis ureditev, s katerimi se zagotovi, da so informacije, zahtevane v skladu s členom 14, posodobljene in da so vedno na voljo organom za reševanje; |
|
(i) |
obrazložitev, kako bi se lahko financirali ukrepi za reševanje, ne da bi se pri tem predvideli elementi iz odstavka 4; |
|
(j) |
podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile v skladu z različnimi mogočimi scenariji, in z njimi povezanih časovnih okvirov; |
|
(k) |
opis kritičnih odvisnosti med CNS in drugimi udeleženci na trgu, vključno z odvisnostmi znotraj skupine, ureditvami interoperabilnosti in povezavami z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, skupaj z načini za obravnavo takšnih odvisnosti ; |
|
(l) |
opis različnih možnosti za zagotovitev:
|
|
(la) |
opis pristopa, ki ga organ za reševanje namerava upoštevati za določitev obsega in vrednosti vseh pogodb, ki bodo prekinjene v skladu s členom 29; |
|
(m) |
analizo vpliva načrta na zaposlene v CNS, vključno z oceno vseh povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z uslužbenci med procesom reševanja, pri čemer se upoštevajo morebitna nacionalna pravila in sistemi za dialog s socialnimi partnerji; |
|
(n) |
načrt za obveščanje medijev in javnosti , da bi dosegli čim večjo preglednost ; |
|
(o) |
opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov CNS. |
|
(oa) |
opis ureditev za izmenjavo informacij z nadzornim kolegijem pred in med reševanjem v skladu s pisnimi dogovori in postopki za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1 člena 4. |
Informacije iz odstavka 6(a) se razkrijejo zadevni CNS. CNS lahko organu za reševanje predloži pisno mnenje o načrtu reševanja. Navedeno mnenje se vključi v načrt.
7. Organi za reševanje lahko od CNS zahtevajo, naj jim zagotovijo podrobne evidence pogodb iz člena 29 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki so jih sklenile. Organi za reševanje lahko določijo rok za zagotovitev navedenih evidenc, pri čemer lahko določijo različne roke za različne vrste pogodb.
7a. Organ za reševanje CNS tesno sodeluje z organi za reševanje klirinških članov CNS, da se zagotovi neovirano reševanje.
8. Organ ESMA lahko po posvetovanju z ESRB in ob upoštevanju zadevnih določb Delegirane uredbe Komisije (EU) XXX/2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 10(9) Direktive 2014/59/EU, ter ob upoštevanju načela sorazmernosti pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli vsebino načrta reševanja v skladu z odstavkom 6.
ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ustrezno upošteva razlike med nacionalnimi pravnimi okviri, zlasti na področju insolvenčnega prava, po vsej Uniji, pa tudi različno velikost in naravo CNS s sedežem v Uniji.
Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstavite datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 14
Dolžnost CNS, da sodelujejo in zagotovijo informacije
CNS po potrebi sodelujejo pri pripravi načrtov reševanja ter organom za reševanje neposredno ali prek pristojnega organa predložijo vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje navedenih načrtov, vključno z informacijami in analizo iz oddelka B Priloge.
Pristojni organi organom za reševanje zagotovijo informacije iz prvega pododstavka, ki jih že imajo.
CNS si pravočasno izmenjuje informacije s pristojnimi organi in organom ESMA, da bi omogočila oceno profilov tveganja CNS in medsebojne povezanosti z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami ter finančnim sistemom nasploh, kot je opredeljen v členih 9 in 10 te uredbe.
Člen 15
Usklajevalni postopek za načrte sanacij
1. Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja in njegovih morebitnih spremembah v štirih mesecih od datuma, ko organ za reševanje pošlje navedeni načrt, kot je določeno v odstavku 2.
2. Organ za reševanje kolegiju za reševanje pošlje osnutek načrta reševanja, informacije, zagotovljene v skladu s členom 14, in vse dodatne informacije, ki jih ta kolegij potrebuje.
Organ za reševanje zagotovi, da se organu ESMA zagotovijo vse informacije, ki jih potrebuje glede na njegovo vlogo v skladu s tem členom.
3. Organ za reševanje se lahko odloči, da v pripravo in pregled načrta reševanja vključi organe tretjih držav, če izpolnjujejo zahteve v zvezi z zaupnostjo iz člena 71 in so iz jurisdikcij, v katerih ima sedež kateri od naslednjih subjektov:
|
i. |
nadrejena družba CNS, kadar je primerno; |
|
ii. |
▌klirinški člani , do katerih ima CNS veliko izpostavljenost ; |
|
iii. |
podrejene družbe CNS, kadar je primerno; |
|
iv. |
drugi ponudniki kritičnih storitev za CNS. |
|
iva. |
CNS z dogovorom o interoperabilnosti s CNS. |
4. Organ ESMA lahko v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev.
5. Kadar kolegiju za reševanje v štirih mesecih po datumu pošiljanja načrta reševanja ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje odločitev o načrtu reševanja sprejme sam. Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ odločitev pisno sporoči CNS, njeni nadrejeni družbi, če je primerno, in drugim članom kolegija za reševanje .
6. Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija , ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, do konca štirimesečnega obdobja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo v zvezi z načrtom reševanja, organ za reševanje CNS počaka na odločitev, ki jo organ ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo organa ESMA.
Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.
7. Kadar se na podlagi odstavka 1 sprejme skupna odločitev in kateri koli organ za reševanje na podlagi odstavka 6 meni, da vsebina zadeve, v zvezi s katero obstaja nestrinjanje, vpliva na fiskalno odgovornost njegove države članice, organ za reševanje CNS ponovno oceni načrt reševanja.
POGLAVJE II
Rešljivost
Člen 16
Ocena rešljivosti
1. Organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje v skladu s členom 17 oceni, v kolikšnem obsegu je CNS rešljiva, če ni predvideno nič od naslednjega:
|
(a) |
▌javnofinančna pomoč; |
|
(b) |
izredna likvidnostna pomoč centralne banke; |
|
(c) |
likvidnostna pomoč centralne banke, dodeljena na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere. |
2. CNS velja za rešljivo, če organ za reševanje meni, da je izvedljivo in verjetno, da se bodisi likvidira v okviru običajnih insolvenčnih postopkov bodisi reši z uporabo različnih instrumentov in izvajanjem pooblastil za reševanje, pri čemer se zagotovi kontinuiteta kritičnih funkcij CNS in prepreči uporaba javnih sredstev ter čim bolj prepreči kakršen koli resnejši negativni učinek na finančni sistem.
Negativni učinki iz prvega pododstavka vključujejo širšo finančno nestabilnost ali dogodke na ravni celotnega sistema v kateri koli državi članici.
Če organ za reševanje meni, da CNS ni rešljiva, o tem pravočasno obvesti organ ESMA.
3. CNS na zahtevo organa za reševanje dokaže, da:
|
(a) |
ni ovir za znižanje vrednosti lastniških instrumentov na podlagi izvajanja pooblastil za reševanje, ne glede na to, ali so bili neizpolnjeni pogodbeni dogovori ali drugi ukrepi iz načrta sanacije CNS v celoti izčrpani; |
|
(b) |
pogodbe CNS s klirinškimi člani ali tretjimi osebami tem klirinškim članom ali tretjim osebam ne omogočajo, da bi uspešno ugovarjali izvajanju pooblastil organa za reševanje ali se kako drugače izognili temu, da bi se navedena pooblastila uporabila zoper njih. |
4. Zaradi ocene rešljivosti iz odstavka 1 organ za reševanje po potrebi prouči zadeve iz oddelka C Priloge.
4a. ESMA sprejme smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo oddelka C priloge do … [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].
5. Organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje pripravi oceno rešljivosti hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja v skladu s členom 13.
Člen 17
Obravnava ali odprava ovir za rešljivost
1. Kadar organ za reševanje na podlagi ocene iz člena 16 in po posvetovanju s kolegijem za reševanje ugotovi , da obstajajo bistvene ovire za rešljivost CNS, organ za reševanje v sodelovanju s pristojnim organom pripravi poročilo ter ga predloži CNS in kolegiju za reševanje.
V poročilu iz prvega pododstavka se analizirajo ▌ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s CNS, obravnava njihov vpliv na poslovni model CNS ter priporočijo ciljno usmerjeni ukrepi za njihovo odpravo , kjer je to mogoče .
2. Zahteva iz člena 15, da morajo kolegiji za reševanje sprejeti skupno odločitev o načrtih reševanja, se po predložitvi poročila iz odstavka 1 začasno odloži, dokler organ za reševanje na podlagi odstavka 3 tega člena ne odobri ukrepov za odpravo bistvenih ovir za rešljivost ali dokler niso na podlagi odstavka 4 tega člena določeni nadomestni ukrepi.
3. CNS v štirih mesecih od dneva prejema poročila, predloženega v skladu z odstavkom 1, organu za reševanje predlaga možne ukrepe za obravnavo ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, navedenih v poročilu. Organ za reševanje vse ukrepe, ki jih predlaga CNS, sporoči kolegiju za reševanje. Organ za reševanje in kolegij za reševanje v skladu s členom 18(1)(b) ocenita, ali se s temi ukrepi učinkovito obravnavajo ali odpravljajo navedene ovire.
4. Kadar organ za reševanje ob upoštevanju mnenja kolegija za reševanje ugotovi , da se z ukrepi, ki jih CNS predlaga v skladu z odstavkom 3, ne bi učinkovito zmanjšale ali odpravile ovire, opredeljene v poročilu, organ za reševanje opredeli nadomestne ukrepe, ki jih sporoči kolegiju za reševanje za sprejetje skupne odločitve v skladu s členom 18.
Pri nadomestnih ukrepih iz prvega pododstavka se upošteva naslednje:
|
(a) |
ogrožanje finančne stabilnosti zaradi navedenih ovir za rešljivost CNS; |
|
(b) |
učinek nadomestnih ukrepov na posamezno CNS, njene klirinške člane in njihove stranke, morebitne povezane infrastrukture finančnih trgov in notranji trg; |
|
(ba) |
učinki na zagotavljanje integriranih klirinških storitev za različne produkte in portfeljska kritja pri različnih kategorijah sredstev. |
Za namene točke (b) drugega pododstavka se organ za reševanje posvetuje s pristojnim organom, nadzornim kolegijem in kolegijem za reševanje ter po potrebi z ESRB .
5. Organ za reševanje v skladu s členom 18 CNS neposredno ali posredno prek pristojnega organa pisno sporoči nadomestne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego cilja odprave ovir za rešljivost. Organ za reševanje utemelji, zakaj z ukrepi, ki jih je predlagala CNS, ne bi bilo mogoče odpraviti ovir za rešljivost in kako bi bili nadomestni ukrepi pri tem učinkoviti.
6. CNS v enem mesecu predlaga načrt, kako namerava izvesti nadomestne ukrepe v obdobju, ki ga določi organ za reševanje .
7. Samo za namene odstavka 4 lahko organ za reševanje , ki se usklajuje s pristojnim organom :
|
(a) |
od CNS zahteva, naj spremeni ali pripravi sporazume o opravljanju storitev, znotraj skupine ali s tretjimi osebami, tako da obsegajo zagotavljanje kritičnih funkcij; |
|
(b) |
od CNS zahteva, naj omeji svoje največje izpostavljenosti na posamični in skupni ravni; |
|
(c) |
od CNS zahteva, naj spremeni način pobiranja in vzdrževanja kritja v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(d) |
od CNS zahteva, naj spremeni sestavo in število svojih jamstvenih skladov iz člena 42 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(e) |
za CNS uvede zahteve glede zagotavljanja specifičnih ali rednih dodatnih informacij; |
|
(f) |
zahteva, naj CNS proda določeno svoje premoženje; |
|
(g) |
zahteva, naj CNS omeji ali preneha opravljati posamezne obstoječe ali predlagane dejavnosti; |
|
(h) |
zahteva, naj CNS spremeni svoj načrt sanacije , pravila delovanja in druge pogodbene ureditve ; |
|
(i) |
omeji ali prepreči razvoj novih ali obstoječih poslovnih področij ali zagotavljanje novih ali obstoječih storitev; |
|
(j) |
zahteva spremembe pravnih ali operativnih struktur CNS ali katerega koli subjekta v skupini, ki je neposredno ali posredno pod njenim nadzorom, da bi se zagotovila možnost pravne in operativne ločenosti kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje; |
|
(k) |
zahteva, naj CNS ustanovi nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni finančni holding v Uniji; |
|
(l) |
zahteva, naj CNS ▌izda obveznosti, ki se lahko odpišejo in konvertirajo, ali rezervira druga sredstva za povečanje sposobnosti za kritje izgub, dokapitalizacijo in obnovitev predhodno financiranih sredstev; |
|
(m) |
zahteva, naj CNS ▌sprejme druge ukrepe, ki omogočajo, da se s kapitalom, drugimi obveznostmi in pogodbami pokrijejo izgube, dokapitalizira CNS ali obnovijo predhodno financirana sredstva. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zlasti poskus ponovnega pogajanja glede obveznosti, ki jih je izdala CNS , ali pregleda pogodbenih pogojev, s čimer se zagotovi, da je vsaka odločitev organa za reševanje o odpisu, konverziji ali prestrukturiranju navedene obveznosti, instrumenta ali pogodbe v skladu s pravom jurisdikcije, ki ureja to obveznost ali instrument; |
|
(n) |
▌ |
|
(na) |
omeji ali začasno prekine interoperabilne povezave CNS, kjer je takšna omejitev ali začasna prekinitev nujna, da bi se preprečil negativen učinek, ki ga lahko imata uporaba instrumentov za sanacijo in izvajanje pristojnosti reševanja na interoperabilne CNS. |
Člen 18
Usklajevalni postopek za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost
1. Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o:
|
(a) |
opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost v skladu s členom 16(1); |
|
(b) |
oceni ukrepov, ki jih predlaga CNS, v skladu s členom 17(3), če je to potrebno; |
|
(c) |
nadomestnih ukrepih, ki se zahtevajo v skladu s členom 17(4). |
2. Skupna odločitev o opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost iz odstavka 1(a) se sprejme v štirih mesecih po predložitvi poročila iz člena 17(1) kolegiju za reševanje.
Skupna odločitev iz odstavka 1(b) in (c) se sprejme v štirih mesecih po predložitvi predlaganih ukrepov CNS za odpravo ovir za rešljivost.
Skupne odločitve iz odstavka 1 se obrazložijo, organ za reševanje pa jih pisno sporoči CNS in, kadar je primerno, njeni nadrejeni družbi.
Organ ESMA lahko v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev.
3. Kadar kolegij za reševanje v štirih mesecih po datumu pošiljanja poročila iz člena 17(1) ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje sam sprejme odločitev o ustreznih ukrepih, ki se sprejmejo v skladu s členom 17(5). Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju.
Organ za reševanje pisno sporoči odločitev CNS, njeni nadrejeni družbi, kadar je primerno, in drugim članom kolegija za reševanje .
4. Če je katera koli skupina članov nadzornega kolegija, ki predstavlja navadno večino članov tega kolegija, do konca štirimesečnega obdobja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 organu ESMA predložila zadevo iz člena 17(7)(j), (k) ali (n), organ za reševanje CNS svojo odločitev odloži in počaka na odločitev, ki jo organ ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) navedene uredbe. Organ za reševanje v takem primeru odločitev sprejme v skladu z odločitvijo organa ESMA.
Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti organu ESMA. Če organ ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.
NASLOV IV
ZGODNJE POSREDOVANJE
Člen 19
Ukrepi za zgodnje posredovanje
1. Kadar CNS krši ali bo ▌verjetno kršila bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 ali predstavlja tveganje za finančno stabilnost globalnega finančnega sistema, finančnega sistema Unije ali njunih delov ali kadar pristojni organ ugotovi, da obstajajo drugi znaki dogodkov , ki bi lahko vplivali na dejavnosti CNS, zlasti njeno zmožnost, da zagotavlja klirinške storitve , lahko pristojni organi:
|
(a) |
zahtevajo, naj CNS posodobi načrt sanacije v skladu s členom 9 , če se okoliščine, v katerih je bilo potrebno zgodnje posredovanje, razlikujejo od predpostavk, določenih v prvotnem načrtu sanacije; |
|
(b) |
zahtevajo, naj CNS v določenem roku izvede eno ali več shem ali ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije. Če se načrt posodobi v skladu s točko (a), navedene sheme ali ukrepi vključujejo morebitne posodobljene sheme ali ukrepe; |
|
(c) |
zahtevajo, naj CNS opredeli vzroke za kršitev ali verjetno kršitev iz odstavka 1 ter pripravi program ukrepanja, vključno s primernimi ukrepi in časovnimi okviri; |
|
(d) |
zahtevajo, naj CNS skliče skupščino svojih delničarjev, ali pa skupščino skličejo sami, če CNS navedene zahteve ne izpolni. Pristojni organ v obeh primerih določi dnevni red, vključno z odločitvami, katerih sprejetje naj bi proučili delničarji; |
|
(e) |
zahtevajo, naj se odstavi ali zamenja en ali več članov odbora ali višjega vodstva, če se na podlagi člena 27 Uredbe (EU) št. 648/2012 ugotovi, da niso primerni za opravljanje svojih nalog; |
|
(f) |
zahtevajo spremembe poslovne strategije CNS; |
|
(g) |
zahtevajo spremembe pravnih ali operativnih struktur CNS; |
|
(h) |
organu za reševanje predložijo vse potrebne informacije za posodobitev načrta reševanja, ki ga sestavi CNS, da se pripravita morebitno reševanje CNS ter vrednotenje njenih sredstev in obveznosti v skladu s členom 24, vključno z morebitnimi informacijami, ki se zahtevajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem; |
|
(i) |
po potrebi in v skladu z odstavkom 4 zahtevajo izvajanje ukrepov za reševanje CNS; |
|
(j) |
zahtevajo, naj CNS ne izvede nekaterih ukrepov za reševanje, če pristojni organ ugotovi, da bi lahko njihovo izvajanje negativno vplivalo na finančno stabilnost ali neupravičeno škodilo interesom strank ; |
|
(k) |
zahtevajo, naj CNS pravočasno obnovi svoja finančna sredstva; |
|
(ka) |
izjemoma in v enkratnih primerih dovolijo strankam klirinških članov, da neposredno sodelujejo v dražbah, z opustitvijo bonitetnih zahtev iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 razen zahtev za kritje iz člena 41 Uredbe (EU) št. 648/2012 za te stranke. Klirinški člani strank slednje celovito obvestijo o dražbi in jim pomagajo v postopku zbiranja ponudb. Zahtevana izplačila kritja strank se posredujejo prek klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti; |
|
(kb) |
omejijo ali prepovejo plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, v največji možni meri, ne da bi to povzročilo neizpolnjevanje obveznosti, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, in lahko omejijo, prepovejo ali zamrznejo vsa izplačila variabilnih plačil v skladu z Direktivo 2013/36/EU in smernicami EBA EBA/GL/2015/22, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za vodstvo. |
2. Pristojni organ za vsakega od navedenih ukrepov določi ustrezen rok in oceni učinkovitost navedenih ukrepov, ko so sprejeti.
2a. Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za ukrepe za zgodnje posredovanje, ki jih sprejme pristojni organ v skladu s to uredbo.
3. Pristojni organ lahko ukrepe iz odstavka 1(a) do (k) uporabi šele po tem, ko upošteva vpliv navedenih ukrepov v drugih državah članicah, kjer CNS deluje ali zagotavlja storitve, zlasti tam, kjer so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, med drugim v krajih, kjer imajo sedež klirinški člani ter so vzpostavljena povezana mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov.
4. Pristojni organ lahko ukrep iz odstavka 1(i) uporabi samo, če je navedeni ukrep v javnem interesu in nujen za dosego katerega koli od naslednjih ciljev:
|
(a) |
ohranitev finančne stabilnosti Unije; |
|
(b) |
ohranitev kontinuitete kritičnih funkcij CNS na pregledni in nediskriminatorni osnovi ; |
|
(c) |
ohranitev in okrepitev finančne odpornosti CNS. |
Pristojni organ ne uporabi ukrepa iz odstavka 1(i) v zvezi z ukrepi, ki vključujejo prenos premoženja, pravic ali obveznosti druge CNS.
5. Kadar CNS začne uporabljati kaskadni pristop k neplačilom v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, brez nepotrebnega odlašanja o tem obvesti pristojni organ in organ za reševanje in pojasni, ali je zadevni dogodek odraz njenih pomanjkljivosti ali težav.
6. Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, pristojni organ o tem obvesti organ ESMA in organ za reševanje ter se posvetuje z nadzornim kolegijem.
Pristojni organ po navedenih obvestilih in posvetovanju z nadzornim kolegijem odloči, ali bo uporabil katerega od ukrepov iz odstavka 1. Pristojni organ o odločitvi v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, obvesti nadzorni kolegij, organ za reševanje in organ ESMA.
7. Organ za reševanje lahko po obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 6 od CNS zahteva, naj ob upoštevanju pogojev iz člena 41 in določb glede zaupnosti iz člena 71 ter okvira o sondiranju trga iz člena 11 Uredbe (EU) št. 596/2014 in zadevne delegirane in izvedbene zakonodaje naveže stik s potencialnimi kupci, da bi pripravili njeno reševanje.
Člen 20
Odstavitev višjega vodstva in odbora
Če se finančno stanje CNS znatno poslabša ali če CNS krši svoje pravne zahteve, vključno s svojimi pravili delovanja, pri čemer drugi ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19, ne zadostujejo za izboljšanje stanja, lahko pristojni organi zahtevajo odstavitev celotnega ali dela višjega vodstva ali odbora CNS.
Novo višje vodstvo ali odbor se imenujeta v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 648/2012, odobri ali potrdi pa ju pristojni organ.
NASLOV IVA
NADOMESTITEV IZGUB
Člen 20a
Izdaja lastniških instrumentov, vezanih na prihodnje dobičke, za klirinške člane in stranke, ki so utrpele izgubo
1. Če je CNS v sanaciji, ki jo je povzročil dogodek, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, uporabila ureditve in ukrepe za znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovim strankam, kot je opredeljeno v njenem načrtu sanacije v skladu s točko (l)(ii)(b) člena 9(7b), ki presegajo kaskadni pristop iz člena 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, pri klirinških članih, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in njihovih strankah ter posledično ni prešla v reševanje, bi moral pristojni organ CNS imeti možnost, da po ponovni uskladitvi knjig od CNS zahteva, da članom izplača denarno nadomestilo za izgube ali, kjer je to ustrezno, od CNS zahteva, da izda lastniške instrumente, vezane na prihodnje dobičke CNS.
Vrednost lastniških instrumentov, vezanih na prihodnje dobičke CNS in izdanih vsakemu prizadetemu klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ki se morajo v ustrezni obliki prenesti na stranke, je sorazmerna z njegovo izgubo in temelji na vrednotenju, opravljenem v skladu s členom 24(3). Ti lastniški instrumenti dajejo imetniku pravico, da od CNS letno prejema plačila, dokler izguba ni v celoti nadomeščena, do primernega največjega števila let od datuma izdaje. Za plačila, povezana s temi lastniškimi instrumenti, se uporabi primeren največji delež letnih dobičkov CNS.
2. Ta člen ne zmanjšuje odgovornosti klirinških članov, da prevzamejo izgube, ki presegajo kaskadni pristop.
3. Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi zaporedje, po katerem je treba plačati nadomestilo, primerno največje število let in primeren največji delež letnih dobičkov CNS iz drugega pododstavka odstavka 1.
Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [XXX po začetku veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
NASLOV V
REŠEVANJE
POGLAVJE I
Cilji, pogoji in splošna načela
Člen 21
Cilji reševanja
1. Organ za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje upošteva vse naslednje cilje reševanja ter jih ustrezno usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera:
|
(a) |
zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij CNS ▌, zlasti:
|
|
(b) |
zagotoviti kontinuiteto povezav z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, katerih prekinitev bi bistveno negativno vplivala na finančno stabilnost ali pravočasno dokončanje funkcij plačevanja, kliringa, poravnave in vodenja evidenc ; |
|
(c) |
izogniti se resnejšim negativnim učinkom na finančni sistem, zlasti s preprečevanjem širjenja negativnih učinkov finančnih težav na klirinške člane CNS, njihove stranke ali širši finančni sistem, tudi na druge infrastrukture finančnih trgov, in ohranjanjem tržnega in javnega zaupanja; |
|
(d) |
zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od ▌javne finančne podpore in morebitnih izgub za davkoplačevalce; |
|
(e) |
čim bolj znižati stroške reševanja za vse prizadete deležnike in preprečiti uničenje vrednosti CNS , razen če je uničenje potrebno, da se dosežejo cilji reševanja. |
2. Odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja organu za reševanje zagotavljata vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja.
Člen 22
Pogoji za reševanje
1. Organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje v zvezi s CNS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
CNS propada ali bo verjetno propadla, kar ugotovi kateri koli od naslednjih:
|
|
(b) |
ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi nadomestni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzorni ukrepi, vključno z zgodnjim posredovanjem, preprečili propad CNS v razumnem obdobju; ter |
|
(c) |
ukrep za reševanje je nujen v javnem interesu, da se dosežejo cilji reševanja, če jih ne bi bilo mogoče v enakem obsegu doseči z izvajanjem ureditve za porazdelitev pogodbenih izgub CNS ali če ta ureditev ni izčrpna in s prenehanjem CNS v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki. |
Za namene točke (a)(ii) pristojni organ organu za reševanje brez nepotrebnega odlašanja in na lastno pobudo predloži vse ▌ informacije , ki bi lahko kazale, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla. Poleg tega pristojni organ na zahtevo zagotovi vse druge informacije, ki jih organ za reševanje potrebuje za to, da opravi svojo oceno.
2. Za namene odstavka 1(a) se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla, če velja ena ali več naslednjih okoliščin:
|
(a) |
CNS krši ali bo verjetno kršila svoje zahteve za pridobitev dovoljenja na način, ki bi upravičil preklic njenega dovoljenja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(b) |
CNS ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna zagotavljati kritične funkcije; |
|
(c) |
CNS z izvajanjem ukrepov za reševanje ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna ponovno vzpostaviti uspešnega poslovanja; |
|
(d) |
CNS ni sposobna ali verjetno ne bo sposobna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti do njihove zapadlosti; |
|
(e) |
CNS zaprosi za ▌ javnofinančno pomoč. |
Za namene točke (e) se ukrep ne šteje za javnofinančno pomoč, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
i) |
ima obliko državnega jamstva za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih je centralna banka zagotovila v skladu s svojimi pogoji, ali obliko državnega jamstva za novoizdane obveznosti; |
|
ia) |
v času dodelitve javnofinančne pomoči ni prisotna nobena okoliščina iz točk (a), (b), (c) ali (d) tega odstavka; |
|
ib) |
državna jamstva iz točke (i) so potrebna za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice in ohranitev finančne stabilnosti; |
|
ii) |
državna jamstva iz točke (i) so omejena na solventne CNS, zanje je potrebna končna odobritev v skladu z okvirom Unije za državne pomoči, so previdnostne in začasne narave , sorazmerna glede na odpravo posledic resne motnje iz odstavka ib) in se ne uporabljajo za izravnavo izgub, ki jih je ustvarila ali jih bo v prihodnosti verjetno ustvarila CNS. |
|
▌ |
|
3. Organ za reševanje lahko sprejme ukrep za reševanje tudi, če meni, da CNS izvaja ali namerava izvesti sanacijske ukrepe, s katerimi bi se lahko preprečil njen propad, vendar povzročajo znatne negativne učinke na finančni sistem.
3a. Odločitev organa za reševanje, ki meni, da CNS propada ali bo verjetno propadla, se lahko izpodbija samo, če je bila ta odločitev glede na informacije, ki so bile takrat zlahka dostopne, arbitrarna in nerazumna.
4. Organ ESMA sprejme smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo okoliščin, v katerih se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla [UP, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] , če in ko je to primerno ob upoštevanju različnih velikosti in narave CNS s sedežem v Uniji.
Organ ESMA pri sprejetju navedenih smernic upošteva smernice, izdane v skladu s členom 32(6) Direktive 2014/59/EU.
Člen 23
Splošna načela v zvezi z reševanjem
Organ za reševanje sprejme vse primerne ukrepe za uporabo instrumentov za reševanje iz člena 27 in izvajanje pooblastil za reševanje iz člena 48 v skladu z naslednjimi načeli:
|
(a) |
▌zagotovi se izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti in drugih dogovorov iz načrta sanacije CNS, če niso bili izčrpani pred začetkom reševanja, razen če v izrednih okoliščinah organ za reševanje ugotovi, da je za pravočasno dosego ciljev reševanja primerneje uporabiti instrumente za reševanje ali izvesti pooblastila za reševanje; |
|
(b) |
delničarji CNS v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube po zagotovitvi izpolnitve vseh obveznosti in dogovorov iz točke (a) v skladu z navedeno točko; |
|
(c) |
po delničarjih CNS v postopku reševanja prevzamejo izgube upniki, in sicer glede na prednost njihovih terjatev v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, razen če je v tej uredbi izrecno določeno drugače; |
|
(d) |
upniki CNS istega razreda se obravnavajo enakovredno; |
|
(e) |
nobeden od delničarjev CNS, njenih upnikov in klirinških članov ali njihovih strank ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v skladu s členom 60; ▌ |
|
(f) |
odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja se zamenjata, razen če organ za reševanje meni, da je treba za uresničitev ciljev reševanja odbor in višje vodstvo v celoti ali delno ohraniti; |
|
(g) |
organi za reševanje obveščajo predstavnike zaposlenih in se z njimi posvetujejo v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajami ali prakso; |
|
(h) |
če je CNS del skupine, organi za reševanje upoštevajo vpliv na druge subjekte v skupini in na skupino kot celoto. |
POGLAVJE II
Vrednotenje
Člen 24
Cilji vrednotenja
1. Organi za reševanje zagotovijo, da se vsi ukrepi za reševanje sprejmejo na podlagi vrednotenja, ki zagotavlja pošteno, preudarno in realno oceno sredstev, obveznosti, pravic in obvez CNS.
2. Preden organ za reševanje začne postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo prvega vrednotenja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje na podlagi člena 22(1).
3. Po tem, ko se organ za reševanje odloči začeti postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo drugega vrednotenja, s katerim se:
|
(a) |
prispeva k odločitvi o ustreznem ukrepu za reševanje, ki ga je treba sprejeti; |
|
(b) |
zagotovi, da so vse izgube v zvezi s sredstvi in pravicami CNS v celoti pripoznane v trenutku uporabe instrumentov za reševanje; |
|
(c) |
prispeva k odločitvi o obsegu razveljavitve ali razvodenitve lastniških instrumentov ter odločitvi o vrednosti in številu lastniških instrumentov, izdanih ali prenesenih zaradi izvajanja pooblastil za reševanje; |
|
(d) |
prispeva k odločitvi o obsegu odpisa ali konverzije vseh nezavarovanih obveznosti, vključno z dolžniškimi instrumenti; |
|
(e) |
v primeru uporabe instrumentov za porazdelitev izgub in pozicij prispeva k odločitvi o obsegu izgub, ki jih je treba uporabiti za terjatve prizadetih upnikov, neporavnane obveznosti ali pozicije v zvezi s CNS , ter o obsegu in nujnosti poziva k denarnemu plačilu za reševanje; |
|
(f) |
v primeru uporabe instrumenta premostitvene CNS prispeva k odločitvi o sredstvih, obveznostih, pravicah in obvezah ali lastniških instrumentih, ki se lahko prenesejo na premostitveno CNS, in k odločitvi o znesku morebitnega nadomestila, ki se lahko plača CNS v postopku reševanja ali, kadar je ustrezno, imetnikom lastniških instrumentov; |
|
(g) |
v primeru uporabe instrumenta prodaje poslovanja prispeva k odločitvi o sredstvih, obveznostih, pravicah in obvezah ali lastniških instrumentih, ki se lahko prenesejo na tretjega kupca, in k temu, kako organi za reševanje razumejo tržne pogoje za namene člena 40; |
|
(ga) |
če organ za reševanje odpove pogodbo, cena odpovedi po možnosti vselej temelji na pošteni tržni ceni, ki se določi na osnovi pravil in dogovorov CNS, in se z drugačnim postopkom oblikovanja cen nadomesti samo, če organ za reševanje meni, da je to nujno. |
Za namene točke (d) se pri vrednotenju upoštevajo morebitne izgube, ki bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS, in raven konverzije, ki se uporabi za dolžniške instrumente.
4. Zoper vrednotenji iz odstavkov 2 in 3 je pritožba v skladu s členom 72 dopustna samo skupaj z odločitvijo o uporabi instrumenta za reševanje ali izvedbi pooblastila za reševanje.
Člen 25
Zahteve za vrednotenje
1. Organ za reševanje zagotovi, da vrednotenja iz člena 24 opravi:
|
(a) |
oseba, neodvisna od vseh javnih organov in CNS; |
|
(b) |
organ za reševanje, če jih ne more opraviti oseba iz točke (a). |
2. Vrednotenja iz člena 24 se štejejo za dokončna, če jih opravi oseba iz odstavka 1(a) in so izpolnjene vse zahteve iz tega člena.
3. Dokončno vrednotenje se brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči, če je ustrezno, pripravi na podlagi preudarnih predpostavk in od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje, ne predvideva morebitne prihodnje odobritve ▌javnofinančne pomoči ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere, CNS. Pri vrednotenju se upošteva tudi morebitna izterjava vseh razumnih izdatkov, ki jih je CNS v postopku reševanja imela v skladu s členom 27(9).
4. Dokončno vrednotenje se dopolni z naslednjimi informacijam, ki jih hrani CNS:
|
(a) |
posodobljeno bilanco stanja in poročilom o finančnem položaju CNS, vključno s preostalimi razpoložljivimi predhodno financiranimi sredstvi in neporavnanimi finančnimi obveznostmi; |
|
(b) |
evidencami o pogodbah, pri katerih je bil opravljen kliring, iz člena 29 Uredbe (ES) št. 648/2012; |
|
(c) |
vsemi informacijami o trgu ter knjigovodskih vrednostih njenih sredstev, obveznosti in pozicij, vključno z zadevnimi terjatvami in neporavnanimi obveznostmi, dolgovanimi CNS. |
5. Dokončno vrednotenje kaže nadaljnjo delitev upnikov na razrede glede na njihove prednostne razvrstitve v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom. Vključuje tudi oceno obravnave, ki bi bila posameznemu razredu delničarjev in upnikov predvidoma zagotovljena ob uporabi načela iz člena 23(e).
Ocena iz prvega pododstavka ne vpliva na vrednotenje iz člena 61.
6. Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 36(14) in (15) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:
|
(a) |
okoliščine, v katerih se za namene odstavka 1 tega člena šteje, da je oseba neodvisna od organa za reševanje in CNS; |
|
(b) |
metodologijo za ocenjevanje vrednosti sredstev in obveznosti CNS; |
|
(c) |
ločitev vrednotenj iz členov 24 in 61. |
Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum: v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 26
Začasno vrednotenje
1. Vrednotenja iz člena 24, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 25(2), se štejejo za začasna vrednotenja.
Začasna vrednotenja vključujejo blažilnik za dodatne izgube in njegovo ustrezno utemeljitev.
2. Kadar organi za reševanje sprejmejo ukrep za reševanje na podlagi začasnega vrednotenja, zagotovijo, da se dokončno vrednotenje opravi takoj, ko je to mogoče.
Organ za reševanje zagotovi, da dokončno vrednotenje iz prvega pododstavka:
|
(a) |
omogoča polno pripoznanje morebitnih izgub CNS v njenih poslovnih knjigah; |
|
(b) |
prispeva k odločitvi o zvišanju vrednosti terjatev upnikov ali plačanega nadomestila v skladu z odstavkom 3. |
3. Če je ocena neto vrednosti sredstev CNS pri dokončnem vrednotenju višja kot pri začasnem vrednotenju te vrednosti, lahko organ za reševanje:
|
(a) |
zviša vrednost terjatev prizadetih upnikov, ki so bile znižane ali prestrukturirane; |
|
(b) |
od premostitvene CNS zahteva, naj CNS v postopku reševanja plača dodatno nadomestilo v zvezi s sredstvi, obveznostmi, pravicami in obvezami oziroma lastnikom lastniških instrumentov v zvezi z navedenimi instrumenti. |
4. Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 36(15) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da za namene odstavka 1 tega člena določi metodologijo za izračun blažilnika za dodatne izgube, ki se vključi v začasna vrednotenja.
Organ ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum: v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
POGLAVJE III
Instrumenti za reševanje
ODDELEK 1
SPLOŠNA NAČELA
Člen 27
Splošne določbe o instrumentih za reševanje
1. Organi za reševanje sprejmejo ukrepe za reševanje iz člena 21, tako da posamično ali v kombinaciji uporabijo naslednje instrumente za reševanje:
|
(a) |
instrumente za porazdelitev pozicij in izgub; |
|
(b) |
instrument za odpis in konverzijo; |
|
(c) |
instrument prodaje poslovanja; |
|
(d) |
instrument premostitvene CNS; |
|
(e) |
kateri koli drug instrument za reševanje v skladu s členoma 21 in 23. |
2. V primeru sistemske krize lahko organ za reševanje zagotovi tudi ▌javnofinančno pomoč, pri čemer uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členi 45, 46 in 47, ob predhodni in končni odobritvi v skladu z okvirom Unije za državne pomoči ter ob oblikovanju celovitih in verodostojnih dogovorov za izterjavo zagotovljenih sredstev v ustreznem časovnem obdobju .
3. Organ za reševanje pred uporabo instrumentov iz odstavka 1 zagotovi izpolnitev:
|
(a) |
vseh obstoječih in neuveljavljenih pravic CNS, vključno s pogodbenimi obveznostmi klirinških članov, da izpolnijo pozive k denarnemu plačilu, zagotovijo dodatna sredstva CNS ali prevzamejo pozicije klirinških članov, ki so v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in sicer z dražbo ali drugimi sredstvi, dogovorjenimi v pravilih delovanja CNS; |
|
(b) |
vseh obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti, s katerimi so stranke, ki niso klirinški člani, zavezane kakršni koli obliki finančne pomoči. |
Organ za reševanje lahko zagotovi delno izpolnitev pogodbenih obveznosti iz točk (a) in (b), če jih ni mogoče v celoti izpolniti v razumnem roku.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko organ za reševanje deloma ali v celoti odreče izpolnitvi zadevnih obstoječih in neporavnanih obveznosti, da prepreči znatne negativne učinke na finančni sistem ali obsežno širjenje negativnih učinkov ali če je uporaba instrumentov iz odstavka 1 ustreznejša za pravočasno dosego ciljev reševanja.
▌ 6. Če uporaba instrumenta za reševanje, razen instrumenta za odpis in konverzijo, povzroči izgube, ki jih krijejo klirinški člani, organ za reševanje uporabi pooblastilo za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti tik pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z njo.
7. Če se uporabijo samo instrumenti za reševanje iz odstavka 1(c) in (d) in se v skladu s členoma 40 in 42 prenese samo del sredstev, pravic, obveznosti ali obvez CNS v postopku reševanja, preostali del CNS preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.
8. Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za prenos sredstev, pravic, obvez ali obveznosti s CNS, v zvezi s katero se uporabljajo instrumenti za reševanje ali državni instrumenti za finančno stabilizacijo.
9. Organ za reševanje vse razumne izdatke, vključno z ustrezno premijo za tveganje, ki so nastali v zvezi z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje ali v zvezi z uporabo državnih instrumentov za finančno stabilizacijo, v ustreznem časovnem obdobju izterja na naslednje načine:
|
(a) |
kot prednostni upnik od CNS v postopku reševanja; |
|
(b) |
od nadomestila, ki ga plača kupec, če se uporabi instrument prodaje poslovanja; |
|
(c) |
kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem premostitvene CNS; |
|
(ca) |
od katerega koli klirinškega člana v takšnem obsegu, da slednji ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi s CNS, ampak bi bil namesto tega odvisen od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka; |
|
(cb) |
od vseh prihodkov od uporabe državnih instrumentov za stabilizacijo, vključno s prihodki od prodaje lastniških instrumentov iz člena 46 in od prodaje CNS, za katero se uporabi instrument začasnega javnega lastništva iz člena 47. |
9a. Pri določanju zneskov, ki naj bi se povrnili v skladu s prejšnjim odstavkom, organ za reševanje upošteva zneske, ki bi jih morali stranke in člani CNS prispevati v okviru pravil in dogovorov CNS ter za njeno reševanje, če javni organi ne bi zagotovili javne podpore.
10. Organi za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje na podlagi vrednotenja v skladu s členom 25 zagotovijo polno porazdelitev izgub , ponovno uskladitev poslovnih knjig , obnovitev predhodno financiranih sredstev CNS ali premostitvene CNS in dokapitalizacijo CNS ali premostitvene CNS.
Člen 27a
Možnost nadomestila za udeležence CNS ne velja za njihove izgube v fazi upravljanja neizpolnjenih obveznosti ali sanacije, h katerim jih zavezuje pogodba.
ODDELEK 2
INSTRUMENTI ZA PORAZDELITEV POZICIJ IN IZGUB
Člen 28
Cilj in področje uporabe instrumentov za porazdelitev pozicij in izgub
1. Organi za reševanje uporabljajo instrument za porazdelitev pozicij v skladu s členom 29, instrumente za porazdelitev izgub pa v skladu s členoma 30 in 31.
2. Instrumenti iz odstavka 1 se lahko uporabljajo v zvezi z vsemi pogodbami, ki se nanašajo na klirinške storitve in na zavarovanje v zvezi s temi storitvami, ki je dano CNS.
3. Organi za reševanje uporabijo instrument za porazdelitev pozicij iz člena 29 za ponovno uskladitev poslovnih knjig CNS ali premostitvene CNS, kakor je primerno.
Organi za reševanje uporabijo instrumente za porazdelitev izgub iz členov 30 in 31 za katerega od naslednjih namenov:
|
(a) |
kritje izgub CNS, ocenjenih v skladu s členom 27(10); |
|
(b) |
ponovno vzpostavitev zmožnosti CNS, da poravnava plačilne obveznosti ob njihovi zapadlosti; |
|
(ba) |
olajšanje uskladitve poslovnih knjig; |
|
(c) |
olajšanje uskladitve poslovnih knjig z zagotovitvijo sredstev CNS, da lahko izenači ponudbo na dražbi, kar ji omogoča porazdelitev neplačnikovih pozicij ali izvedbo plačil v okviru prekinjenih pogodb v skladu s členom 29; |
|
(d) |
dosego cilja iz točk (a), (b) in (c) v zvezi s premostitveno CNS; |
|
(e) |
podporo prenosu poslovanja CNS na solventno tretjo osebo, tako da se uporabi instrument prodaje poslovanja. |
Člen 29
Odpoved pogodb – delna ali celotna
1. Organ za reševanje lahko odpove nekatere ali vse naslednje pogodbe:
|
(a) |
pogodbe klirinškega člana, ki ne izpolnjuje obveznosti; |
|
(b) |
pogodbe zadevne klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov; |
|
(c) |
pogodbe CNS v postopku reševanja. |
1a. Organ za reševanje pri uporabi pristojnosti iz odstavka 1 podobno odpove pogodbe iz točk (a), (b) in (c) navedenega odstavka brez razlikovanja med nasprotnimi strankami teh pogodb, razen tistih pogodbenih obveznosti, ki ne morejo biti izvršene v razumnem času.
2. Organ za reševanje lahko pogodbe iz odstavka 1(a) odpove samo, če sredstva in pozicije na podlagi teh pogodb niso bili preneseni v smislu člena 48(5) in (6) Uredbe (EU) št. 648/2012.
3. Organ za reševanje vse zadevne klirinške člane obvesti o datumu odpovedi pogodbe iz odstavka 1.
4. Organ za reševanje pred odpovedjo katere od pogodb iz odstavka 1 izvede naslednje ukrepe:
|
(a) |
od CNS zahteva, naj vsako pogodbo ovrednoti in posodobi stanje na računu vsakega klirinškega člana; |
|
(b) |
določi neto znesek, ki ga vsak klirinški član plača oziroma se mu izplača, ob upoštevanju morebitnega dolgovanega, vendar neplačanega gibljivega kritja, vključno z gibljivim kritjem, dolgovanim na podlagi vrednotenj pogodb iz točke (a); |
|
(c) |
vsakega klirinškega člana obvesti o določenih neto zneskih in pobere ustrezne zneske. |
Potem ko je pogodba odpovedana, organ za reševanje čim prej uradno obvesti pristojni organ o vseh strankah, opredeljenih kot DSPI, katerih pogodba je bila odpovedana.
4a. Če organ za reševanje odpove pogodbo iz tega člena, cena odpovedi temelji na pošteni tržni ceni, ki se določi na osnovi pravil in dogovorov CNS ali, če organ za reševanje meni, da je treba uporabiti alternativno metodo, z uporabo drugega ustreznega postopka oblikovanja cen.
5. Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne more plačati neto zneska, določenega v skladu z odstavkom 4, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi s klirinškim članom, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.
6. Če organ za reševanje odpove eno ali več pogodb take vrste, kot so navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), CNS začasno prepreči kliring nove pogodbe iste vrste, kot je bila odpovedana pogodba.
Organ za reševanje lahko CNS dovoli, da ponovno začne opravljati kliring teh vrst pogodb, vendar samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
CNS izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 648/2012; |
|
(b) |
organ za reševanje v ta namen izda in objavi obvestilo, pri čemer uporabi sredstva iz člena 70(3). |
Člen 30
Znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti , in njihovim strankam
1. Organ za reševanje lahko zniža znesek plačilnih obveznosti CNS do klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti , in njihovih strank , če te obveznosti izhajajo iz dobičkov, dolgovanih v skladu s postopki CNS za plačilo gibljivega kritja ali ekonomsko enakovrednega plačila. Klirinški člani svoje stranke nemudoma obvestijo o uporabi instrumenta za reševanje in o tem, kako bo to vplivalo nanje.
2. Organ za reševanje pri izračunu morebitnega znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1 uporabi mehanizem pravične porazdelitve, ki se določi pri vrednotenju v skladu s členom 24(3) in se klirinškim članom sporoči takoj, ko se uporabi instrument za reševanje. Skupni znesek neto dobičkov, ki se zmanjšajo za vsakega klirinškega člana, je sorazmeren z zneski, ki jih dolguje CNS.
3. Znižanje vrednosti izplačljivih dobičkov začne veljati ter je za CNS in prizadete klirinške člane zavezujoče takoj, ko organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje.
3a. O uporabi pooblastil iz tega člena, ki vplivajo na pozicije stranke, opredeljene kot DSPI, se čim prej uradno obvesti pristojni organ te stranke.
4. Klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v poznejših postopkih nima terjatev do CNS ali do subjekta, ki je njen naslednik, ki bi izhajale iz znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1.
▌
5. Če organ za reševanje samo deloma zniža vrednost izplačljivih dobičkov, se preostali neporavnani znesek za izplačilo še vedno dolguje klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.
5a. CNS se v svojih pravilih delovanja sklicuje na pooblastilo, da lahko poleg podobnih dogovorov iz pravil delovanja v fazi sanacije zniža plačilne obveznosti iz odstavka 1. CNS zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.
Člen 31
Poziv k denarnemu plačilu v okviru reševanja
1. Organ za reševanje lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahteva, da CNS zagotovijo denarne prispevke. Organ za reševanje določi znesek teh denarnih prispevkov tako, da se v čim večji meri dosežejo cilji reševanja iz člena 21(1) .
Če CNS upravlja več jamstvenih skladov, znesek denarnega prispevka iz prvega pododstavka pomeni prispevek klirinškega člana v jamstveni sklad ali sklade prizadete klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov.
Organ za reševanje lahko uporabi poziv k denarnemu plačilu v okviru reševanja ne glede na to, ali so bile izčrpane vse pogodbene obveznosti, s katerimi se od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahtevajo denarni prispevki.
Organ za reševanje določi znesek denarnega prispevka vsakega klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sorazmerno z njegovim prispevkom v jamstveni sklad.
2. Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne plača zahtevanega zneska, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi s tem klirinškim članom začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.
2a. CNS v svoja pravila delovanja poleg sklica na poziv k denarnemu plačilu za sanacijo vključi tudi poziv k denarnemu plačilu za reševanje in zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.
2b. Organ za reševanje določi znesek poziva k denarnemu plačilu za reševanje, ki naj bi se vključil v pravila delovanja in je najmanj enakovreden prispevkom klirinškega člana v jamstveni sklad.
2c. Organ za reševanje določi znesek denarja za reševanje, ki ga je treba vključiti v pravila delovanja.
ODDELEK 3
ODPIS IN KONVERZIJA LASTNIŠKIH IN DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTOV ALI DRUGIH NEZAVAROVANIH OBVEZNOSTI
Člen 32
Zahteva za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti
1. Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s členom 33 v zvezi z lastniškimi in dolžniškimi instrumenti, ki jih izda CNS v postopku reševanja, ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi za kritje izgub, dokapitalizacijo te CNS ali premostitvene CNS oziroma za podporo pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja.
▌ 2. Organ za reševanje na podlagi vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3), določi naslednje:
|
(a) |
znesek, za katerega je treba odpisati lastniške in dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti, ob upoštevanju morebitnih izgub, ki naj bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS; |
|
(b) |
znesek, za katerega je treba dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti konvertirati v lastniške instrumente, da se obnovijo bonitetne zahteve CNS ali premostitvene CNS. |
Člen 33
Določbe, ki urejajo odpis ali konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti
1. Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s prednostno razvrstitvijo terjatev v okviru običajnih insolvenčnih postopkov.
2. Organ za reševanje pred zmanjšanjem ali konverzijo glavnice dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža nominalno vrednost lastniških instrumentov sorazmerno z izgubami in po potrebi do njihove polne vrednosti.
Če CNS v skladu z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3), po znižanju vrednosti lastniških instrumentov ohrani pozitivno neto vrednost, organ za reševanje te lastniške instrumente razveljavi ali razvodeni.
3. Organ za reševanje glavnico dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zmanjša in/ali konvertira v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja, in po potrebi do polne vrednosti teh instrumentov ali obveznosti.
4. Organ za reševanje instrumentov za odpis in konverzijo ne uporabi v zvezi z naslednjimi obveznostmi:
|
(a) |
obveznostmi do delojemalcev v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen spremenljivega dela nadomestila, ki ga ne ureja zakon ali kolektivna pogodba; |
|
(b) |
obveznostmi do komercialnih ali trgovinskih upnikov, ki izhajajo iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev CNS, ki so odločilne za vsakodnevno opravljanje njenih dejavnosti, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov; |
|
(c) |
obveznostmi do davčnih organov in organov socialne varnosti, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom; |
|
(d) |
obveznostmi do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES. |
5. Kadar se nominalni znesek lastniškega instrumenta ali glavnica dolžniškega instrumenta ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža, veljajo naslednji pogoji:
|
(a) |
znižanje je trajno; |
|
(b) |
imetnik instrumenta nima v zvezi s tem znižanjem nobenih terjatev, razen že zapadlih obveznosti in obveznosti za odškodnine, ki lahko nastanejo zaradi pritožbe, s katero se izpodbija zakonitost znižanja, in morebitnih terjatev na podlagi lastniških instrumentov, izdanih ali prenesenih v skladu z odstavkom 6; |
|
(c) |
kadar je znižanje samo delno, se sporazum, s katerim je bila ustvarjena prvotna obveznost, še naprej uporablja v zvezi s preostalim zneskom, za katerega se lahko v pogojih sporazuma izvedejo spremembe, ki so potrebne zaradi znižanja. |
Točka (a) organom za reševanje ne preprečuje uporabe mehanizma za zvišanje vrednosti, da se imetnikom dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti in nato imetnikom lastniških instrumentov povrnejo sredstva, če se ugotovi, da stopnja odpisa na podlagi začasnega vrednotenja presega zahtevane zneske v primerjavi z dokončnim vrednotenjem iz člena 26(2).
6. Organ za reševanje lahko pri konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v skladu z odstavkom 3 od CNS ali njihovih nadrejenih družb zahteva, naj izdajo lastniške instrumente ali jih prenesejo na imetnike dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti.
7. Organ za reševanje konvertira dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti v skladu z odstavkom 3 samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
organ za reševanje pridobi soglasje pristojnega organa nadrejene družbe, če mora nadrejena družba izdati lastniške instrumente; |
|
(b) |
lastniški instrumenti se izdajo, preden CNS izda lastniške instrumente, da zagotovi lastna sredstva s strani države ali javnega subjekta; |
|
(c) |
menjalno razmerje je ustrezno nadomestilo prizadetim imetnikom dolga v skladu z njihovo obravnavo v običajnih insolvenčnih postopkih. |
Po konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v lastniške instrumente se slednji vpišejo ali prenesejo takoj po konverziji.
8. Za namene odstavka 7 organ za reševanje v okviru priprave in posodabljanja načrta reševanja CNS ter v okviru pooblastil za odpravo ovir za rešljivost CNS zagotovi, da lahko CNS kadar koli izda potrebno število lastniških instrumentov.
Člen 34
Učinek odpisa in konverzije
Organ za reševanje dokonča vsa upravna in postopkovna opravila, potrebna za začetek učinkovanja instrumenta za odpis in konverzijo, ali zahteva njihovo dokončanje, pri čemer ta opravila vključujejo tudi:
|
(a) |
spremembo vseh ustreznih registrov; |
|
(b) |
umik ali izločitev lastniških ali dolžniških instrumentov iz trgovanja; |
|
(c) |
uvrstitev ali sprejem novih lastniških instrumentov v trgovanje; |
|
(d) |
ponovno uvrstitev ali ponovni sprejem vseh odpisanih dolžniških instrumentov, ne da bi bila potrebna objava prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13). |
Člen 35
Odprava postopkovnih ovir za odpis in konverzijo
Kadar se uporabi drugi pododstavek člena 32(1), pristojni organ od CNS ali njihovih nadrejenih družb zahteva, naj imajo vedno dovolj lastniških instrumentov, da lahko izdajo zadostno količino novih lastniških instrumentov in da se dejansko omogoči izdaja lastniških instrumentov ali konverzija v te instrumente.
Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo ne glede na morebitne določbe v ustanovitvenih aktih ali statutih CNS, vključno v zvezi s predkupnimi pravicami za delničarje ali zahtevami za soglasje delničarjev k povečanju kapitala.
Člen 36
Predložitev načrta reorganizacije poslovanja
1. CNS v enem mesecu po uporabi instrumentov iz člena 32 izvedejo pregled vzrokov za propad in ga organu za reševanje predložijo skupaj z načrtom reorganizacije poslovanja v skladu s členom 37. Če se uporablja okvir Unije za državne pomoči, je ta načrt združljiv z načrtom prestrukturiranja, ki ga mora CNS v skladu s tem okvirom predložiti Komisiji.
Če je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, lahko organ za reševanje podaljša obdobje iz prvega pododstavka na največ dva meseca.
2. Če je treba načrt prestrukturiranja priglasiti v okviru Unije za državne pomoči, predložitev načrta reorganizacije poslovanja ne vpliva na rok, ki je v okviru Unije za državne pomoči določen za predložitev navedenega načrta prestrukturiranja.
3. Organ za reševanje predloži pregled in načrt reorganizacije poslovanja in njegove morebitne spremembe v skladu s členom 38 pristojnemu organu in kolegiju za reševanje.
Člen 37
Vsebina načrta reorganizacije poslovanja
1. V načrtu reorganizacije poslovanja iz člena 36 se določijo ukrepi, namenjeni obnovitvi zmožnosti CNS ali dela njenih dejavnosti v razumnem roku za dolgoročno uspešno poslovanje. Ti ukrepi temeljijo na realnih predpostavkah glede gospodarskih razmer in razmer na finančnih trgih, v katerih bo poslovala CNS.
V načrtu reorganizacije poslovanja so upoštevane trenutne in možne razmere na finančnih trgih ter so zajete predpostavke za najboljši in najslabši scenarij, vključno s kombinacijo dogodkov za opredelitev glavnih šibkih točk CNS. Predpostavke se primerjajo z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja.
2. Načrt reorganizacije poslovanja vključuje vsaj naslednje elemente:
|
(a) |
podrobno analizo dejavnikov in okoliščin, ki so povzročili, da je CNS propadla ali bo verjetno propadla; |
|
(b) |
opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti za obnovitev sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS; |
|
(c) |
časovni razpored za izvajanje teh ukrepov. |
3. Ukrepi, namenjeni obnovitvi sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, lahko vključujejo:
|
(a) |
reorganizacijo in prestrukturiranje dejavnosti CNS; |
|
(b) |
spremembe operativnih sistemov in infrastrukture CNS; |
|
(c) |
prodajo sredstev ali poslovnih področij. |
3a. Kadar se uporabi okvir Unije za državne pomoči v skladu s členom 36(1) in (2), bi morali organ za reševanje, pristojni organ in Komisija uskladiti oceno ukrepov za obnovitev sposobnosti za dolgoročno uspešno poslovanje CNS, morebitne zahteve, naj CNS ponovno predložiti spremenjen načrt, in končno sprejetje načrta reorganizacije poslovanja ali prestrukturiranja.
3b. Organ ESMA do … [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih natančneje opredeli minimalne elemente, ki bi jih bilo treba vključiti v načrt reorganizacije poslovanja v skladu z odstavkom 2.
3c. Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno opredeli minimalne elemente, ki bi morali biti vključeni v načrt reorganizacije poslovanja v skladu z odstavkom 2, pri tem pa po potrebi upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo smernic iz odstavka 3a.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.
Člen 38
Ocena in sprejetje načrta reorganizacije poslovanja
1. Organ za reševanje in pristojni organ v enem mesecu po tem, ko CNS predloži načrt reorganizacije poslovanja v skladu s členom 36(1), ocenita, ali bi se z ukrepi, predvidenimi v navedenem načrtu, zanesljivo obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.
Organ za reševanje načrt odobri, če tako kot pristojni organ meni, da se bo z njim obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.
2. Če organ za reševanje in pristojni organ nista prepričana, da se bo z ukrepi, predvidenimi v načrtu, obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, jo organ za reševanje obvesti o njunih pomislekih in zahteva, naj v dveh tednih od obvestila ponovno predloži spremenjen načrt, v katerem bodo ti pomisleki obravnavani.
3. Organ za reševanje in pristojni organ ocenita ponovno predloženi načrt in CNS v enem tednu po njegovem prejetju obvestita, ali so pomisleki ustrezno obravnavani oziroma ali so potrebne nadaljnje spremembe.
3a. Organ ESMA do … [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, s katerimi natančneje opredeli minimalna merila, ki naj bi jih v skladu z odstavkom 1 izpolnjeval načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje odobri.
3b. Organ ESMA lahko oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno opredeli minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje v skladu z odstavkom 1s odobri, pri tem pa po potrebi upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo smernic iz odstavka 3a.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.
Člen 39
Izvajanje in spremljanje načrta reorganizacije poslovanja
1. CNS izvaja načrt reorganizacije poslovanja ter organu za reševanje in pristojnemu organu, kot se zahteva, in vsaj vsakih šest mesecev predloži poročilo o svojem napredku pri izvajanju načrta.
2. Organ za reševanje lahko od CNS v dogovoru s pristojnim organom zahteva, naj načrt spremeni, če je to potrebno za uresničitev cilja iz člena 37(1).
CNS spremembo iz prvega pododstavka v skladu s členom 38(3) predloži v oceno organu za reševanje. Če se uporabi okvir Unije za državne pomoči, organ za reševanje to oceno uskladi s Komisijo.
ODDELEK 4
INSTRUMENT PRODAJE POSLOVANJA
Člen 40
Instrument prodaje poslovanja
1. Organ za reševanje lahko na kupca, ki ni premostitvena CNS, prenese naslednje:
|
(a) |
lastniške instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja; |
|
(b) |
sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja. |
Prenos iz prvega pododstavka se opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS ali tretjih oseb razen kupca ter ne da bi bilo treba izpolnjevati postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 41.
2. Prenos v skladu z odstavkom 1 se opravi pod tržnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin in v skladu z okvirom Unije za državne pomoči.
Organ za reševanje za namene prvega pododstavka sprejme vse razumne ukrepe, da bi zagotovil tržne pogoje, ki so skladni z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3).
3. Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsako nadomestilo, ki ga plača kupec, pripiše:
|
(a) |
lastnikom lastniških instrumentov, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, z imetnikov instrumentov na kupca; |
|
(b) |
CNS, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom nekaterih ali vseh sredstev ali obveznosti CNS na kupca; |
|
(c) |
klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti in so pred reševanjem utrpeli izgube. |
Morebitno nadomestilo, ki ga plača kupec, se v skladu s kaskadnim pristopom dodeli k neplačilom CNS, kot je določen v členih 43 in 45 Uredbe (EU) št. 648/2012, in glede na prednostno razvrstitev terjatev v okviru običajnih insolvenčnih postopkov.
4. Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da zagotovi dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, oziroma sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS.
5. Organ za reševanje lahko sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so bili preneseni na kupca, z njegovim soglasjem prenese nazaj na CNS oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike.
Če organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, CNS ali prvotni lastniki ponovno prevzamejo ta sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente.
6. Vsak prenos v skladu z odstavkom 1 se izvede ne glede na to, ali ima kupec dovoljenje za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve.
Če kupec nima dovoljenja za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve, organ za reševanje ob posvetovanju s pristojnim organom opravi ustrezen skrbni pregled kupca ter zagotovi, da kupec vloži vlogo za dovoljenje takoj, ko je to mogoče, a najpozneje v enem mesecu po uporabi instrumenta prodaje poslovanja. Pristojni organ zagotovi, da se vsaka taka vloga za dovoljenje obravnava po hitrem postopku.
7. Če se zaradi prenosa lastniških instrumentov iz odstavka 1 pridobi ali poveča kvalificirani delež iz člena 31(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, pristojni organ opravi oceno iz navedenega člena v ustreznem roku, da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče in da se ne prepreči, da bi ukrep za reševanje dosegel ustrezne cilje reševanja.
8. Če pristojni organ ocene iz odstavka 7 ne zaključi do datuma, ko začne veljati prenos lastniških instrumentov, velja naslednje:
|
(a) |
prenos lastniških instrumentov ima takojšen pravni učinek od datuma njihovega prenosa; |
|
(b) |
v obdobju ocenjevanja in morebitnem obdobju prodaje premoženja, ki ga določa točka (f), se glasovalne pravice kupca v zvezi s temi lastniškimi instrumenti začasno odvzamejo in prenesejo izključno na organ za reševanje, ki pa jih ni obvezan izvajati in ni odgovoren za njihovo izvajanje ali neizvajanje; |
|
(c) |
v obdobju ocenjevanja in morebitnem obdobju prodaje premoženja, ki ga določa točka (f), se za navedeni prenos ne uporabljajo kazni ali ukrepi, ki so v členu 12 Uredbe (EU) št. 648/2012 predvideni za kršitve zahtev glede pridobitve ali prodaje kvalificiranih deležev; |
|
(d) |
pristojni organ takoj, ko konča oceno, organ za reševanje in kupca pisno obvesti o njenih rezultatih v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(e) |
če pristojni organ ne nasprotuje prenosu, se šteje, da se glasovalne pravice v zvezi s temi lastniškimi instrumenti po obvestilu iz točke (d) v celoti prenesejo na kupca; |
|
(f) |
če pristojni organ nasprotuje prenosu lastniških instrumentov, se točka (b) uporablja še naprej in organ za reševanje lahko ob upoštevanju tržnih razmer določi obdobje prodaje premoženja, v katerem kupec te lastniške instrumente proda. |
9. Zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 se kupec šteje za pravnega naslednika CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi uveljavljala CNS v postopku reševanja.
10. Kupec iz odstavka 1 lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov, če izpolnjuje merila za članstvo ali sodelovanje v teh sistemih ali infrastrukturah.
Če kupec ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do teh sistemov in infrastruktur, če organ za reševanje to dovoli . Dovoljenje se izda za največ 12 mesecev.
11. Kupcu se za obdobje 12 mesecev ne zavrne dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do teh sistemov ali infrastruktur.
12. Če v tej uredbi ni določeno drugače, delničarji, upniki, klirinški člani in stranke CNS v postopku reševanja ter druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene, nimajo nobenih pravic nad prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi ali v zvezi z njimi.
Člen 41
Instrument prodaje poslovanja: postopkovne zahteve
1. Organ za reševanje pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja v zvezi s CNS oglašuje razpoložljivost ali uredi trženje sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov, ki naj bi se prenesli. Paketi pravic, sredstev, obvez in obveznosti se lahko tržijo ločeno.
2. Brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči se, če je ustrezno, trženje iz odstavka 1 izvaja v skladu z naslednjimi merili:
|
(a) |
je čim bolj pregledno in ne prikazuje napačno sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov CNS, in sicer ob upoštevanju okoliščin in predvsem potrebe po ohranjanju finančne stabilnosti; |
|
(b) |
morebitni kupci niso neupravičeno favorizirani ali diskriminirani; |
|
(c) |
ni v nobenem navzkrižju interesov; |
|
(d) |
upošteva potrebo po hitri izvedbi ukrepov za reševanje; |
|
(e) |
njegov cilj je iztržiti čim višjo prodajno ceno zadevnih lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti. |
Načela iz prvega pododstavka organom za reševanje ne preprečujejo privabljanja natančno določenih potencialnih kupcev.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko organ za reševanje trži sredstva, pravice, obveze, obveznosti ali lastniške instrumente brez upoštevanja meril iz odstavka 2, če bi bila z njihovim upoštevanjem verjetno ogrožena izpolnitev enega ali več ciljev reševanja.
ODDELEK 5
INSTRUMENT PREMOSTITVENE CNS
Člen 42
Instrument premostitvene CNS
1. Organ za reševanje lahko na premostitveno CNS prenese naslednje:
|
(a) |
lastniške instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja; |
|
(b) |
sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja. |
Prenos iz prvega pododstavka se lahko opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS v postopku reševanja ali tretjih oseb razen premostitvene CNS ter ne da bi bilo treba izpolnjevati postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 43.
2. Premostitvena CNS je pravna oseba, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:
|
(a) |
je pod nadzorom organa za reševanje in v celoti ali delno v lasti enega ali več javnih organov, kar lahko vključuje tudi organ za reševanje; |
|
(b) |
ustanovljena je za prejemanje in hrambo nekaterih ali vseh lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja, oziroma nekaterih ali vseh sredstev, pravic, obvez in obveznosti CNS, da bi se ohranile kritične funkcije CNS in zagotovila njena poznejša prodaja. |
3. Pri uporabi instrumenta premostitvene CNS organ za reševanje zagotovi, da skupna vrednost obveznosti in obvez, prenesenih nanjo, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki so bila prenesena s CNS v postopku reševanja.
4. Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsakršno nadomestilo, ki ga plača premostitvena CNS, pripiše:
|
(a) |
lastnikom lastniških instrumentov, če je bil prenos na premostitveno CNS izveden s prenosom lastniških instrumentov, ki jih izda CNS v postopku reševanja, in sicer z imetnikov instrumentov na premostitveno CNS; |
|
(b) |
CNS v postopku reševanja, če je bil prenos na premostitveno CNS izveden s prenosom nekaterih ali vseh sredstev ali obveznosti navedene CNS na premostitveno CNS. |
5. Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da zagotovi dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.
6. Organ za reševanje lahko pravice, obveze, sredstva ali obveznosti, ki so bili preneseni na premostitveno CNS, prenese nazaj na CNS v postopku reševanja oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike, kadar je prenos izrecno predviden v instrumentu, s katerim se izvede prenos iz odstavka 1.
Če organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, morajo CNS v postopku reševanja ali prvotni lastniki ponovno prevzeti ta sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ali iz odstavka 7.
7. Če posamezni lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti ne spadajo v razrede lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti, navedene v instrumentu, s katerim je bil izveden prenos, ali ne izpolnjujejo pogojev za prenos iz tega instrumenta, jih lahko organ za reševanje s premostitvene CNS ponovno prenese na CNS v postopku reševanja ali na prvotne lastnike.
8. Prenos iz odstavkov 6 in 7 se lahko izvede kadar koli in v skladu z drugimi pogoji, ki so navedeni v instrumentu, s katerim je izveden prenos za zadevni namen.
9. Organ za reševanje lahko lastniške instrumente oziroma sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenese s premostitvene CNS na tretjo osebo.
10. Premostitvena CNS zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je CNS v postopku reševanja uveljavljala v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi.
Organi za reševanje lahko tudi za druge namene zahtevajo, naj premostitvena CNS šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in naj ji bo omogočeno še naprej uveljavljati vse pravice, ki jih je v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi uveljavljala CNS v postopku reševanja.
11. Premostitvena CNS lahko še naprej uveljavlja pravice do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ali drugih infrastruktur finančnih trgov CNS v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo ter sodelovanje v teh sistemih in infrastrukturah.
Kadar premostitvena CNS ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko pravice CNS do članstva ter dostopa do teh sistemov in infrastruktur še naprej uveljavlja v obdobju, ki ga določi organ za reševanje. To obdobje ne sme presegati 12 mesecev.
12. Premostitveni CNS se ne zavrne dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ali druge infrastrukture finančnih trgov na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do teh sistemov ali infrastruktur.
13. Delničarji ali upniki CNS v postopku reševanja in druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene na premostitveno CNS, ne smejo imeti nobenih terjatev na sredstvih, pravicah, obvezah ali obveznostih, prenesenih na premostitveno CNS, ali v zvezi njimi oziroma do odbora ali višjega vodstva premostitvene CNS.
14. Premostitvena CNS nima nobene obveznosti ali odgovornosti do delničarjev ali upnikov CNS v postopku reševanja, odbor ali višje vodstvo premostitvene CNS pa tem delničarjem ali upnikom ne odgovarja za dejanja in opustitve dejanj pri opravljanju svojih funkcij, razen če je dejanje ali opustitev dejanja posledica hude malomarnosti ali resne kršitve v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.
Člen 43
Premostitvena CNS: postopkovne zahteve
1. Premostitvena CNS izpolnjuje vse naslednje zahteve:
|
(a) |
premostitvena CNS zaprosi organ za reševanje za odobritev v zvezi z vsem naslednjim:
|
|
(b) |
premostitvena CNS prevzame dovoljenja CNS v postopku reševanja za opravljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz prenosa iz člena 42(1), v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. |
Kadar premostitvena CNS nima dovoljenja, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1(b), organ za reševanje zaprosi pristojni organ za odobritev izvedbe prenosa iz člena 42(1). Če pristojni organ prenos odobri, navede obdobje, v katerem premostitveni CNS ni treba izpolnjevati zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.
Oprostitev izpolnjevanja bonitetnih zahtev iz Poglavja 3 Naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012 lahko traja največ tri mesece, oprostitev izpolnjevanja zahtev iz vseh ostalih določb Uredbe (EU) št. 648/2012 pa največ 12 mesecev.
2. Ob upoštevanju morebitnih omejitev, določenih v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o konkurenci, uprava premostitvene CNS slednjo upravlja za ohranitev dostopa zainteresiranih strani do kritičnih funkcij premostitvene CNS in prodajo premostitvene CNS ali njenih sredstev, pravic, obvez in obveznosti enemu ali več zasebnim kupcem. Prodaja poteka v ustreznih tržnih razmerah in v obdobju iz odstavka 5 in po potrebi odstavka 6 tega člena.
3. Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS v katerem od naslednjih primerov:
|
(a) |
cilji reševanja so izpolnjeni; |
|
(b) |
premostitvena CNS se združi z drugim subjektom; |
|
(c) |
premostitvena CNS ne izpolnjuje več zahtev iz člena 42(2); |
|
(d) |
premostitvena CNS oziroma praktično vsa njena sredstva, pravice, obveze ali obveznosti so prodani v skladu z odstavkom 4; |
|
(e) |
poteče obdobje iz odstavka 5; |
|
(f) |
pogodbe, za katere je kliring opravila premostitvena CNS, so izpolnjene, so se iztekle ali so bile odpovedane, tako da so pravice in obveznosti CNS v zvezi s temi pogodbami v celoti izpolnjene. |
4. Organ za reševanje pred prodajo premostitvene CNS oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti oglašuje razpoložljivost elementov, namenjenih prodaji, ter zagotovi, da so odprto in pregledno dani na trg ter da se ne prikazujejo napačno.
Organ za reševanje izvede prodajo iz prvega pododstavka pod tržnimi pogoji in pri tem neupravičeno ne favorizira ali diskriminira morebitnih kupcev.
5. Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS dve leti po datumu, ko je bil izveden zadnji prenos s CNS v postopku reševanja.
Ko organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS, od pristojnega organa zahteva, naj ji odvzame dovoljenje.
6. Organ za reševanje lahko obdobje iz odstavka 5 podaljša za eno ali več dodatnih enoletnih obdobij, če je to potrebno za zaključek delovanja premostitvene CNS iz odstavka 3(a) do (d).
Odločitev o podaljšanju obdobja iz odstavka 5 se obrazloži in vključuje podrobno oceno položaja premostitvene CNS glede na razmere na zadevnem trgu in tržne napovedi.
7. Kadar se delovanje premostitvene CNS zaključi v okoliščinah iz odstavka 3(d) ali (e), se prenehanje premostitvene CNS izvede v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.
Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsi prihodki, ustvarjeni zaradi zaključka delovanja premostitvene CNS, pripišejo njenim delničarjem.
Če se premostitvena CNS uporabi za prenos sredstev in obveznosti več kot ene CNS v postopku reševanja, se prihodki iz drugega pododstavka pripišejo glede na sredstva in obveznosti, ki so bili preneseni z vsake posamezne CNS v postopku reševanja.
ODDELEK 6
DODATNE SHEME FINANCIRANJA
Člen 44
Alternativni viri financiranja
Organ za reševanje lahko sklene pogodbe, da si izposodi ali pridobi druge oblike finančne podpore, vključno s predhodno financiranimi sredstvi, ki so na voljo v neizčrpanih jamstvenih skladih v CNS v postopku reševanja, kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovite uporabe instrumentov za reševanje.
ODDELEK 7
DRŽAVNI INSTRUMENTI ZA STABILIZACIJO
Člen 45
Državni instrumenti za finančno stabilizacijo
1. Organ za reševanje lahko uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členoma 46 in 47 za reševanje CNS samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
finančna pomoč je nujna za izpolnitev ciljev reševanja; |
|
(b) |
finančna pomoč se uporabi kot zadnja možnost, potem ko se ocenijo in čim bolj izkoristijo drugi instrumenti za reševanje pri ohranjanju finančne stabilnosti, v skladu z odločitvijo, ki jo je sprejelo pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju z organom za reševanje; |
|
(c) |
finančna pomoč je v skladu z okvirom Unije o državnih pomočeh; |
|
(ca) |
finančna pomoč se uporablja za omejeno časovno obdobje; |
|
(d) |
▌ |
|
(da) |
organ za reševanje je predhodno opredelil celovito in verodostojno ureditev za vračilo javnih sredstev, ki so jih uporabili udeleženci, ki so prejeli javno podporo, v ustreznem časovnem obdobju, razen če so bila ta sredstva že vrnjena s prodajo zasebnemu kupcu v skladu s členom 46(3) ali členom 47(2). |
2. Da bi bili državni instrumenti za finančno stabilizacijo učinkoviti, imajo pristojna ministrstva ali vlade ustrezna pooblastila za reševanje, opredeljena v členih 48 do 59, in zagotavljajo, da se upoštevajo členi 52, 54 in 70.
3. Za državne instrumente za finančno stabilizacijo se šteje, da se uporabljajo kot zadnja možnost za namene odstavka 1(b), kadar je izpolnjen vsaj kateri od naslednjih pogojev:
|
(a) |
pristojno ministrstvo ali vlada in organ za reševanje po posvetovanju s centralno banko in pristojnim organom ugotovita, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala, da bi preprečili resnejše negativne učinke na finančni sistem; |
|
(b) |
pristojno ministrstvo ali vlada in organ za reševanje ugotovita, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, če je CNS že prejela izredno likvidnostno pomoč centralne banke; |
|
(c) |
ob upoštevanju instrumenta začasnega javnega lastništva pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju s pristojnim organom in organom za reševanje ugotovi, da uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, kadar je bila CNS prek instrumenta podpore za lastniški kapital že zagotovljena javna podpora. |
Člen 46
Instrument javne podpore za lastniški kapital
1. Javna finančna podpora se lahko zagotovi za dokapitalizacijo CNS v zameno za lastniške instrumente.
2. CNS, za katere se uporabi instrument javne podpore za lastniški kapital, se upravljajo v skladu s poslovno prakso in strokovno.
3. Lastniški instrumenti iz odstavka 1 se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo.
Člen 47
Instrument začasnega javnega lastništva
1. CNS se lahko prevzame v začasno javno lastništvo na podlagi enega ali več nalogov za prenos lastniških instrumentov, ki jih država članica izvrši na prevzemnika, ki je lahko:
|
(a) |
oseba, ki jo predlaga država članica; |
|
(b) |
podjetje v popolni lasti države članice. |
2. CNS, za katere se uporabi instrument začasnega javnega lastništva, se upravljajo v skladu s poslovno prakso in strokovno ter se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo, upoštevaje tudi možnost povračila stroškov reševanja.
POGLAVJE IV
Pooblastila za reševanje
Člen 48
Splošna pooblastila
1. Organ za reševanje ima vsa pooblastila, ki so potrebna za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje, vključno z vsemi naslednjimi pooblastili:
|
(a) |
pooblastilom, da od katere koli osebe zahtevajo predložitev vseh informacij, ki jih organ za reševanje potrebuje, da se odloči o ukrepu za reševanje in ga pripravi, vključno s posodobitvami in dodatnimi informacijami poleg tistih, ki so navedene v načrtu reševanja ali se zahtevajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem; |
|
(b) |
pooblastilom za prevzem nadzora nad CNS v postopku reševanja in uveljavljanje vseh pravic in pooblastil, ki jih imajo imetniki lastniških instrumentov in odbor CNS; |
|
(ba) |
pooblastilom, da spremeni ali dopolni pravila delovanja CNS, tudi v zvezi s pogoji njenega sodelovanja, če so te spremembe potrebne za odpravo ovir za rešljivost; |
|
(bb) |
pooblastilom, da ne izvršuje nekaterih pogodbenih obveznosti v okviru pravil in dogovorov CNS ali da drugače odstopa od pravil in dogovorov CNS, kadar je to potrebno, da doseže cilje reševanja in se izogne znatnim negativnim učinkom na finančni sistem; |
|
(c) |
pooblastilom za prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja; |
|
(d) |
pooblastilom za prenos pravic, sredstev, obvez ali obveznosti CNS na drug subjekt s soglasjem tega subjekta; |
|
(e) |
pooblastilom za zmanjšanje, vključno z zmanjšanjem na nič, glavnice ali preostalega neporavnanega zneska v zvezi z dolžniškimi instrumenti ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi CNS v postopku reševanja; |
|
(f) |
pooblastilom za konverzijo dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti CNS v postopku reševanja v lastniške instrumente navedene CNS ali premostitvene CNS, na katero se prenesejo sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja; |
|
(g) |
pooblastilom za razveljavitev dolžniških instrumentov, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja; |
|
(h) |
pooblastilom za zmanjšanje, vključno z zmanjšanjem na nič, nominalne vrednosti lastniških instrumentov CNS v postopku reševanja in razveljavitev takih lastniških instrumentov; |
|
(i) |
pooblastilom zahtevati, da CNS v postopku reševanja ▌izda nove lastniške instrumente, vključno s prednostnimi delnicami in pogojno zamenljivimi instrumenti; |
|
(j) |
kar zadeva dolžniške instrumente in druge obveznosti CNS, pooblastilom dopolniti ali spremeniti njihovo zapadlost, popraviti znesek obresti, ki se plačujejo, ali popraviti datum zapadlosti obresti, vključno z začasno ustavitvijo plačil; |
|
(k) |
pooblastilom izvesti predčasno prenehanje finančnih pogodb ali jih odpovedati; |
|
(l) |
pooblastilom odstraniti ali zamenjati odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja; |
|
(m) |
pooblastilom zahtevati od pristojnega organa, naj pravočasno z odstopanjem od rokov iz člena 31 Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni kupca kvalificiranega deleža; |
|
(n) |
pooblastilom, da v skladu s pogoji iz člena 30 zmanjša, tudi na nič, znesek gibljivega kritja, dolgovanega klirinškemu članu CNS v postopku reševanja ali stranki tega klirinškega člana; |
|
(o) |
pooblastilom za prenos odprtih pozicij in morebitnih povezanih sredstev, vključno s prenosom zadevne lastniške pravice in dogovori o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, dogovori o poravnavi in dogovori o pobotu z računa klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, na klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
(p) |
pooblastilom za zagotovitev izpolnitve morebitnih obstoječih in neporavnanih pogodbenih obveznosti udeležencev CNS v postopku reševanja; |
|
(q) |
pooblastilom za zagotovitev izpolnitve morebitnih obstoječih in neporavnanih obveznosti nadrejene družbe CNS v postopku reševanja, med drugim tudi za zagotovitev finančne pomoči CNS z jamstvi ali kreditnimi linijami; |
|
(r) |
pooblastilom zahtevati od klirinških članov, naj zagotovijo dodatne prispevke v denarju. |
Organi za reševanje lahko pooblastila iz prvega pododstavka izvajajo posamično ali v kombinaciji.
2. Če v tej uredbi in okviru Unije za državne pomoči ni določeno drugače, za organ za reševanje ne velja nobena od naslednjih zahtev, kadar izvaja pooblastila iz odstavka 1:
|
(a) |
zahteva za pridobitev dovoljenja ali soglasja katere koli javne ali zasebne osebe; |
|
(b) |
zahteve v zvezi s prenosom finančnih instrumentov, pravic, obvez, sredstev ali obveznosti CNS v postopku reševanja ali premostitvene CNS; |
|
(c) |
zahteva po obveščanju javnih ali zasebnih oseb; |
|
(d) |
zahteva po objavi obvestil ali prospektov; |
|
(e) |
zahteva po vložitvi ali registraciji dokumentov pri drugih organih. |
Člen 49
Dodatna pooblastila
1. Kadar se izvaja pooblastilo iz člena 48(1), lahko organ za reševanje izvaja tudi katero od naslednjih dodatnih pooblastil:
|
(a) |
ob upoštevanju člena 65 zagotovi, da se prenos izvede brez obveznosti ali obremenitev, ki vplivajo na prenesene finančne instrumente, pravice, obveze, sredstva ali obveznosti; |
|
(b) |
odpravi pravice za pridobitev dodatnih lastniških instrumentov; |
|
(c) |
od zadevnega organa zahteva, naj popolnoma ali začasno prekine sprejetje v trgovanje na reguliranem trgu ali uradno kotacijo finančnih instrumentov, ki jih je izdala CNS, v skladu z Direktivo 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14); |
|
(d) |
zagotovi, da se kupec ali premostitvena CNS v skladu s členom 40 oziroma 42 za namene vseh pravic ali obveznosti, ki jih je sklenila CNS v postopku reševanja, ali ukrepov, ki jih je sprejela, vključno z vsemi pravicami ali obveznostmi, povezanimi s sodelovanjem v tržni infrastrukturi, obravnava tako, kot če bi bila CNS v postopku reševanja; |
|
(e) |
zahteva, naj si CNS v postopku reševanja oziroma kupec ali premostitvena CNS, kjer je ustrezno, med sabo zagotovijo informacije in pomoč; |
|
(f) |
zagotovi, da klirinški član, ki je prejemnik pozicij, dodeljenih na podlagi pooblastil iz člena 48(1)(o) in (p), prevzame morebitne pravice ali obveznosti, povezane s sodelovanjem v CNS, v zvezi z navedenimi pozicijami; |
|
(g) |
razveljavi ali spremeni pogoje pogodbe, katere stranka je CNS v postopku reševanja, ali CNS v postopku reševanja, ki nastopa kot stranka, zamenja s kupcem ali premostitveno CNS; |
|
(h) |
spremeni ali dopolni pravila delovanja CNS v postopku reševanja ▌; |
|
(i) |
prenese članstvo klirinškega člana s CNS v postopku reševanja na kupca CNS ali premostitveno CNS. |
Kakršna koli pravica do nadomestila, določena s to uredbo, se ne šteje za obveznost ali obremenitev za namene točke (a) prvega pododstavka.
2. Organ za reševanje lahko zagotovi dogovore o kontinuiteti poslovanja, ki so potrebni, da se zagotovi učinkovitost ukrepa za reševanje in da lahko preneseno poslovno področje upravlja kupec ali premostitvena CNS. Navedeni dogovori o kontinuiteti lahko vključujejo:
|
(a) |
kontinuiteto pogodb, ki jih je sklenila CNS v postopku reševanja, tako da kupec ali premostitvena CNS prevzame pravice in obveznosti CNS v postopku reševanja v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, obvezo, sredstvom ali obveznostjo, ki so bili preneseni, ter izrecno ali implicitno nadomesti CNS v postopku reševanja v vseh ustreznih pogodbenih dokumentih; |
|
(b) |
nadomestitev CNS v postopku reševanja s kupcem ali premostitveno CNS v vseh pravnih postopkih v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, obvezo, sredstvom ali obveznostjo, ki so bili preneseni. |
3. Pooblastili iz odstavkov 1(d) in 2(b) ne vplivata na:
|
(a) |
pravico zaposlenega v CNS, da odpove pogodbo o zaposlitvi; |
|
(b) |
ob upoštevanju členov 55, 56 in 57, uveljavljanje pogodbenih pravic pogodbene stranke, vključno s pravico do odpovedi, kadar je ta določena v pogojih pogodbe, zaradi dejanja ali opustitve s strani CNS pred prenosom ali s strani kupca ali premostitvene CNS po prenosu. |
Člen 50
Izredna uprava
1. Organ za reševanje lahko imenuje enega ali več izrednih upraviteljev, ki zamenjajo odbor CNS v postopku reševanja. Izredni upravitelj ima zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev v skladu z drugim pododstavkom člena 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.
2. Izredni upravitelj ima vsa pooblastila delničarjev in odbora CNS. Navedena pooblastila lahko izvaja le pod nadzorom organa za reševanje. Organ za reševanje lahko omeji ukrepe izrednega upravitelja ali za nekatera dejanja zahteva predhodno soglasje.
Organ za reševanje javno objavi imenovanje iz odstavka 1 in z njim povezane pogoje.
3. Izredni upravitelj je imenovan za največ eno leto. Organ za reševanje lahko navedeno obdobje podaljša, kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja.
4. Izredni upravitelj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje ciljev reševanja in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ za reševanje. V primeru neskladja ali navzkrižja ima ta zakonsko predpisana naloga prednost pred vsemi drugimi nalogami upravljanja v skladu s statutom CNS ali nacionalnim pravom.
5. Izredni upravitelj organu za reševanje, ki ga je imenoval, v rednih časovnih presledkih, ki jih določi organ za reševanje, ter ob začetku in koncu svojega mandata pripravi poročila. V teh poročilih podrobno opiše finančno stanje CNS ter navede razloge za sprejete ukrepe.
6. Organ za reševanje lahko izrednega upravitelja kadar koli odpokliče. Vsekakor ga odpokliče v naslednjih primerih:
|
(a) |
kadar izredni upravitelj ne opravlja svojih nalog v skladu s pogoji, ki jih je določil organ za reševanje; |
|
(b) |
kadar bi se cilji reševanja bolje dosegli z odpoklicem ali zamenjavo izrednega upravitelja; |
|
(c) |
kadar pogoji za imenovanje niso več izpolnjeni. |
7. Kadar nacionalno insolvenčno pravo določa imenovanje upravitelja v insolvenčnih postopkih, je lahko izredni upravitelj v skladu z odstavkom 1 imenovan tudi za upravitelja v insolvenčnih postopkih ali obratno.
Člen 51
Pooblastilo zahtevati zagotavljanje storitev in prostorov
1. Organ za reševanje lahko od CNS v postopku reševanja ali katerega koli od subjektov v njeni skupini ali klirinških članov zahteva, naj zagotovi vse storitve ali prostore, ki so potrebni, da se kupcu ali premostitveni CNS omogoči učinkovito upravljanje poslovnih dejavnosti, ki so bile prenesene nanjo.
Prvi pododstavek se uporablja ne glede na to, ali je za subjekt iz iste skupine kot CNS ali enega od klirinških članov CNS uveden običajni insolvenčni postopek oziroma je sam v postopku reševanja.
2. Organ za reševanje lahko zagotovi izpolnitev obveznosti, ki so jih v skladu z odstavkom 1 določili organi za reševanje v drugih državah članicah, kadar se navedena pooblastila izvajajo v zvezi s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot CNS v postopku reševanja, ali klirinškimi člani zadevne CNS.
3. Storitve in prostori, navedeni v odstavku 1, ne vključujejo nobene oblike finančne podpore.
4. Storitve in prostori, zagotovljeni v skladu z odstavkom 1, se zagotovijo:
|
(a) |
pod enakimi tržnimi pogoji, kot so bili CNS zagotovljeni neposredno pred sprejetjem ukrepa za reševanje, kadar obstaja tak sporazum; |
|
(b) |
pod razumnimi tržnimi pogoji, kadar takega sporazuma ni ali je potekel. |
Člen 52
Pooblastilo za izvrševanje ukrepov za reševanje ali ukrepov za preprečevanje krize s strani drugih držav članic
1. Kadar so lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja v drugi državi članici, kot je država članica organa za reševanje, ali ko jih ureja pravo druge države članice, kot je država članica organa za reševanje, je vsak prenos navedenih instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti ali z njimi povezan ukrep za reševanje veljaven v skladu s pravom te druge države članice.
2. Organi drugih zadevnih držav članic organu za reševanje države članice zagotovijo vso potrebno pomoč za zagotovitev, da se vsi lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenesejo na kupca ali premostitveno CNS ali začnejo učinkovati drugi ukrepi za reševanje v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.
3. Delničarji, upniki in tretje osebe, ki jih zadeva prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1, nimajo pravice preprečiti, izpodbijati ali razveljaviti navedenega prenosa po pravu države članice, ki ureja tak prenos.
4. Kadar organ za reševanje države članice uporabi instrumente za reševanje iz člena 28 ali 32 ter pogodbe, obveznosti, lastniški instrumenti in dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja vključujejo instrumente, pogodbe ali obveznosti, ki jih ureja pravo druge države članice, ali obveznosti do upnikov in pogodbe v zvezi s klirinškimi člani ali njihovimi strankami , ki so v navedeni drugi državi članici, zadevni organi v navedeni drugi državi članici zagotovijo, da začne veljati vsak ukrep, ki izhaja iz navedenih instrumentov za reševanje.
Za namene prvega pododstavka delničarji, upniki in klirinški člani ali njihove stranke , ki jih zadevajo navedeni instrumenti za reševanje, nimajo pravice izpodbijati zmanjšanja glavnice ali plačljivega zneska instrumenta ali obveznosti oziroma njegove konverzije ali prestrukturiranja.
5. V skladu s pravom države članice organa za reševanje se določijo naslednje pravice in zaščitni ukrepi:
|
(a) |
pravica delničarjev, upnikov in tretjih oseb, da se v skladu s členom 72 pritožijo zoper prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1 tega člena; |
|
(b) |
pravica prizadetih upnikov, da se v skladu s členom 72 pritožijo zoper zmanjšanje glavnice ali plačljivega zneska oziroma konverzijo ali prestrukturiranje instrumenta, obveznosti ali pogodbe, zajete z odstavkom 4 tega člena; |
|
(c) |
zaščitni ukrepi za delne prenose iz poglavja V v zvezi s sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi iz odstavka 1 tega člena. |
Člen 53
Pooblastilo v zvezi s sredstvi, pogodbami, pravicami, obveznostmi, obvezami in lastniškimi instrumenti oseb, ki so v tretjih državah ali jih ureja pravo tretjih držav
1. Kadar ukrep za reševanje zadeva sredstva ali pogodbe oseb, ki so v tretji državi, ali lastniške instrumente, pravice, obveze ali obveznosti, ki jih ureja pravo tretje države, lahko organ za reševanje zahteva, naj:
|
(a) |
CNS v postopku reševanja in prejemnik navedenih sredstev, pogodb, lastniških instrumentov, pravic, obvez ali obveznosti sprejmeta vse potrebno za zagotovitev, da ukrep začne veljati; |
|
(b) |
CNS v postopku reševanja upravlja lastniške instrumente, sredstva ali pravice oziroma izpolnjuje obveznosti ali obveze v imenu prejemnika, dokler ne začne veljati ukrep; |
|
(c) |
se razumni izdatki prejemnika, ki so dejansko nastali pri opravljanju ukrepov, zahtevanih v točkah (a) in (b) tega odstavka, povrnejo na enega od načinov iz člena 27(9). |
2. Za namene odstavka 1 lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj zagotovi, da se v njene pogodbe in druge sporazume s klirinškimi člani in imetniki lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih obveznosti, ki so v tretjih državah ali zanje velja pravo teh držav , vključi določba, v kateri se strinjajo, da jih zavezuje vsak ukrep v zvezi z njihovimi sredstvi, pogodbami, pravicami, obvezami in obveznostmi, ki ga sprejme organ za reševanje, vključno z uporabo členov 55, 56 in 57. Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, da priskrbi pravno mnenje o pravni izvršljivosti in učinku teh določb.
3. Kadar ukrep za reševanje iz odstavka 1 ne začne veljati, je v zvezi z zadevnimi lastniškimi instrumenti, sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi neveljaven.
Člen 54
Izključitev nekaterih pogodbenih pogojev pri zgodnjem ukrepanju in reševanju
1. Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo, ali katero koli dejanje, ki je neposredno povezano z izvajanjem navedenega ukrepa, se ne šteje za dogodek izvršitve ali insolvenčni postopek v smislu direktiv 2002/47/ES in 98/26/ES, če se bistvene obveznosti iz pogodbe, vključno z obveznostmi plačila in izročitve ter zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, še naprej izpolnjujejo.
Postopki tretje države za reševanje, priznani v skladu s členom 75, se za namene prvega pododstavka, ali kadar tako odloči organ za reševanje, štejejo za ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo.
2. Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje iz odstavka 1 se ne uporablja za:
|
(a) |
uveljavljanje pravic do odpovedi, mirovanja, spremembe, pobota ali poravnave, tudi za obveznosti v zvezi s pogodbo, ki jo je sklenil subjekt skupine, ki ji pripada CNS, in ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti ali obveznosti, za katere jamči ali jih drugače podpira kateri koli subjekt v skupini; |
|
(b) |
pridobitev lastništva, izvajanje nadzora ali uveljavljanje jamstva nad premoženjem zadevne CNS ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti; |
|
(c) |
vplivanje na pogodbene pravice zadevne CNS ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti. |
Člen 55
Pooblastilo za mirovanje nekaterih obveznosti
1. Organ za reševanje lahko začasno odloži vse obveznosti plačila ali izročitve obeh nasprotnih strank katere koli pogodbe, ki jo je sklenila CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o mirovanju v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.
V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici organa za reševanje.
2. Kadar obveznost plačila ali izročitve zapade med obdobjem mirovanja, se obveznost plačila ali izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.
3. Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 za obveznosti plačila in izročitve do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami, in centralnih bank.
Člen 56
Pooblastilo za omejitev uveljavljanja pravic iz naslova jamstva
1. Organ za reševanje lahko zavarovanim upnikom CNS v postopku reševanja prepreči uveljavljanje pravic iz naslova jamstva v zvezi z vsemi sredstvi zadevne CNS v postopku reševanja od objave obvestila o omejitvi v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.
V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici organa za reševanje.
2. Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s pravicami iz naslova jamstva sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, in centralnih bank glede sredstev, za katere CNS v postopku reševanja jamči ali jih nudi s kritjem ali zavarovanjem.
Člen 57
Pooblastilo za mirovanje pravic do odpovedi
1. Organ za reševanje se lahko odloči za mirovanje pravic do odpovedi, ki jih ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o odpovedi v skladu s členom 70 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi, če se obveznosti plačila in izročitve ter zagotavljanje zavarovanja s premoženjem še naprej izpolnjujejo.
V prvem pododstavku do konca delovnega dne pomeni do polnoči v državi članici reševanja.
2. Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s sistemi ali operaterji sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi centralnimi nasprotnimi strankami in centralnimi bankami.
3. Pogodbena stranka lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z navedeno pogodbo pred koncem obdobja iz odstavka 1, kadar od organa za reševanje prejme obvestilo, da pravice in obveznosti, ki jih pokriva pogodba, ne bodo:
|
(a) |
prenesene na drug subjekt; |
|
(b) |
predmet odpisa, konverzije ali uporabe instrumenta za reševanje za porazdelitev izgub ali pozicij. |
4. Če obvestilo iz odstavka 3 ni bilo izdano, se lahko pravice do odpovedi uveljavljajo po izteku obdobja mirovanja ob upoštevanju člena 54, kot sledi:
|
(a) |
kadar so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na drug subjekt, lahko nasprotna stranka uveljavlja pravice do odpovedi v skladu z določbami zadevne pogodbe izključno, če prejemnik povzroči nastanek ali nadaljevanje dogodka izvršitve; |
|
(b) |
kadar pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ostanejo pri CNS, veljajo pravice do odpovedi v skladu s pogoji za odpoved, določenimi v pogodbi med CNS in ustrezno nasprotno stranko, samo če se dogodek izvršitve zgodi ali nadaljuje po izteku obdobja mirovanja. |
Člen 58
Pooblastilo za izvajanje nadzora nad CNS
1. Organ za reševanje lahko izvaja nadzor nad CNS v postopku reševanja, da bi:
|
(a) |
upravljal dejavnosti in storitve CNS, pri čemer izvaja pooblastila njenih delničarjev in odbora, ter se posvetoval z odborom za tveganja; |
|
(b) |
upravljal in odtujil sredstva ter premoženje CNS v postopku reševanja. |
Nadzor, določen v prvem pododstavku, lahko neposredno izvaja organ za reševanje ali posredno oseba ali osebe, ki jih je imenoval organ za reševanje.
2. Kadar nadzor nad CNS izvaja organ za reševanje, se ta v nacionalnem pravu ne šteje za direktorja v senci ali dejanskega direktorja.
Člen 59
Izvajanje pooblastil organov za reševanje
Organi za reševanje ob upoštevanju člena 72 sprejmejo ukrepe za reševanje z izvršno odredbo v skladu z nacionalnimi upravnimi pristojnostmi in postopki.
POGLAVJE V
Zaščitni ukrepi
Člen 60
Načelo, da noben upnik ne sme biti na slabšem
Kadar organ za reševanje uporabi enega ali več instrumentov za reševanje, bi si moral prizadevati, da delničarji, upniki, klirinški člani in njihove stranke ne bi utrpeli večjih izgub, kot bi jih utrpeli, če organ za reševanje v trenutku, ko so bili po njegovem mnenju izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 22(1), ne bi sprejel ukrepa za reševanje za CNS in bi moral izpolniti morebitne neporavnane obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS in vsemi drugimi pogodbenimi ureditvami v njenih pravilih delovanja za primer neizpolnjevanja obveznosti ali drugega dogodka, ki ni povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, in je CNS podjetje, ki ne deluje več, brez preostale vrednosti franšize, in bi prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, pri katerem bi se pravilno upoštevali morebitni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresi na trgu.
|
(a) |
▌ |
|
(b) |
▌ |
Morebitni škodljivi učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgih iz prvega pododstavka se ne upoštevajo, dokler regulativni tehnični standardi iz odstavka 5 člena 61 ne omogočajo njihovega vrednotenja.
Ko začnejo veljati regulativni tehnični standardi iz odstavka 5 člena 61, organi za reševanje upoštevajo morebitne škodljive učinke sistemske nestabilnosti in pretresov na trgih za namene prvega pododstavka.
Člen 61
Vrednotenje za uporabo načela, da noben upnik ne sme biti na slabšem
1. Zaradi obveščanja deležnikov, izpostavljenih CNS, slednja pripravi oceno tega, kako bodo izgube vplivale na posamezno kategorijo upnikov v izrednih, vendar verjetnih scenarijih v primeru dogodka neizpolnjevanja obveznosti ali dogodka, ki ni povezan z neizpolnjevanjem obveznosti, ki bi privedel do insolventnosti CNS, in jo letno posodablja.
Ta ocena v celoti odraža pogodbene dogovore, ki urejajo izgube CNS po kaskadnem načelu, ter je v skladu z metodologijo kritja in stresnih testov, ki se uporablja za izpolnjevanje obveznosti CNS iz Uredbe (EU) št. 648/2012.
1a. Organ za reševanje zaradi ocenjevanja skladnosti z načelom iz člena 60, da noben upnik ne sme biti na slabšem, zagotovi, da neodvisna oseba opravi vrednotenje čim prej po izvedenem ukrepu za reševanje.
2. Vrednotenje iz odstavka 1 vključuje:
|
(a) |
obravnavo, ki bi bila delničarjem, upnikom in klirinškim članom ter njihovim strankam zagotovljena, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi s CNS, za katero je menil, da so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 22(1), in bi bili namesto tega odvisni od izvršitve morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS in drugimi pogodbenimi ureditvami v njenih pravilih delovanja in bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, ki ne deluje več, brez preostale vrednosti franšize, pri katerem bi se pravilno upoštevali morebitni negativni učinki sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu; |
|
(b) |
dejansko obravnavo, ki je bila delničarjem, upnikom in klirinškim članom ali njihovim strankam zagotovljena pri reševanju CNS; |
|
(c) |
ali obstaja kakršna koli razlika med obravnavo iz točke (a) in obravnavo iz točke (b). |
3. Zaradi izračuna obravnav iz odstavka 2(a) se pri vrednotenju iz odstavka 1 ne upošteva morebitna zagotovitev izredne javnofinančne pomoči CNS v postopku reševanja , lastna metodologija določanja cen CNS pa se ne upošteva, če ne odraža dejanskih tržnih razmer.
4. Vrednotenje iz odstavka 1 je ločeno od vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3).
5. Organ ESMA ob upoštevanju morebitnih regulativnih tehničnih standardov, oblikovanih v skladu s členom 74(4) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izvedbo vrednotenja iz odstavka 1, pri čemer se, kadar je to tehnično možno, upošteva vrednotenje morebitnih negativnih učinkov sistemske nestabilnosti in pretresov na trgu.
Organ ESMA te osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 62
Zaščitni ukrep za delničarje, upnike in klirinške člane in stranke klirinških članov
Kadar v skladu z vrednotenjem, izvedenim na podlagi člena 61, kateri koli delničar, upnik, klirinški član ali stranka klirinškega člana utrpi večje izgube, kot bi jih utrpel, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, in bi bil namesto tega odvisen od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka, je zadevni delničar, upnik ali klirinški udeleženec upravičen do izplačila razlike.
Člen 62a
Nadomestitev plačil
Organ za reševanje vse razumne izdatke, ki so nastali v zvezi s plačilom iz člena 62, izterja na naslednje načine:
|
(a) |
kot prednostni upnik od CNS v postopku reševanja; |
|
(b) |
od nadomestila, ki ga plača kupec, če se uporabi instrument prodaje poslovanja; |
|
(c) |
kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem premostitvene CNS; |
|
(d) |
od katerega koli klirinškega člana v takšnem obsegu, da slednji ne utrpi večjih izgube, kot bi jih utrpel, če organ za reševanje ne bi sprejel ukrepa za reševanje v zvezi z CNS, ampak bi bili namesto tega odvisni od morebitnih neporavnanih obveznosti v skladu z načrtom sanacije CNS ali drugimi ureditvami iz njenih pravil delovanja oziroma bi CNS prenehala v okviru običajnega insolvenčnega postopka. |
Člen 63
Zaščitni ukrep za nasprotne stranke pri delnih prenosih
Varstvo, ki ga določajo členi 64, 65 in 66, velja v naslednjih okoliščinah:
|
(a) |
kadar organ za reševanje prenese del, vendar ne vseh, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja ali premostitvene CNS na kupca; |
|
(b) |
kadar organ za reševanje izvaja pooblastila iz člena 49(1)(g). |
Člen 64
Varstvo sporazumov o zavarovanju s finančnim premoženjem, poravnavi in pobotu
Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne povzroči prenosa dela, vendar ne vseh, pravic in obveznosti na podlagi dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnih zavarovanjih, dogovora o poravnavi ali dogovora o pobotu med CNS v postopku reševanja in drugimi strankami sporazumov oziroma spremembe ali prenehanja pravic in obveznosti na podlagi navedenih dogovorov z uporabo dodatnih pooblastil.
Dogovori iz prvega pododstavka vključujejo vse dogovore, katerih stranke so upravičene do poravnave ali pobota navedenih pravic in obveznosti.
Člen 65
Varstvo dogovorov o jamstvu
Organ za reševanje brez poseganja v uporabo instrumentov za porazdelitev pozicij iz člena 29 zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje, kar zadeva dogovore o jamstvu med CNS v postopku reševanja in drugimi strankami navedenih dogovorov, ne povzroči ničesar od naslednjega:
|
(a) |
prenosa premoženja, s katerim je obveznost zavarovana, razen če se ne preneseta tudi navedena obveznost in upravičenje iz zavarovanja; |
|
(b) |
prenosa zavarovane obveznosti, razen če se ne prenese tudi upravičenje iz zavarovanja; |
|
(c) |
prenosa upravičenja iz zavarovanja, razen če se ne prenese tudi zavarovana obveznost; |
|
(d) |
spremembe ali prenehanja dogovora o jamstvu z uporabo dodatnih pooblastil, če obveznost zaradi navedene spremembe ali prenehanja ni več zavarovana. |
Člen 66
Varstvo strukturiranih finančnih dogovorov in kritih obveznic
Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje, kar zadeva strukturirane finančne dogovore, vključno s kritimi obveznicami, ne povzroči ničesar od naslednjega:
|
(a) |
prenosa dela, vendar ne vseh, sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo strukturiran finančni dogovor ali njegov del, katerega stranka je CNS v postopku reševanja; |
|
(b) |
prenehanja ali spremembe sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo strukturirani finančni dogovor ali njegov del, katerega stranka je CNS v postopku reševanja, z uporabo dodatnih pooblastil. Za namene prvega pododstavka strukturirani finančni dogovori vključujejo listinjenje in instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje pred tveganjem, so sestavni del sklada za kritje in so v skladu z nacionalnim pravom zavarovani podobno kot krite obveznice, ki vključujejo podelitev in posedovanje jamstva s strani stranke v dogovoru ali skrbnika, zastopnika ali pooblaščenca. |
Člen 67
Delni prenosi: varstvo sistemov trgovanja, klirinških sistemov in sistemov poravnave
1. Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne vpliva na delovanje sistemov in pravila sistemov iz Direktive 98/26/ES, kadar organ za reševanje:
|
(a) |
prenese del, vendar ne vseh, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja na kupca; |
|
(b) |
razveljavi ali spremeni pogoje pogodbe, katere stranka je CNS v postopku reševanja, ali kot stranka zamenja kupca ali premostitveno CNS. |
2. Za namene odstavka 1 organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne:
|
(a) |
povzroči preklica prenosnega naloga v skladu s členom 5 Direktive 98/26/ES; |
|
(b) |
vpliva na izvršljivost prenosnih nalogov in medsebojnih pobotov, kot se zahteva v členih 3 in 5 Direktive 98/26/ES; |
|
(c) |
vpliva na uporabo sredstev, vrednostnih papirjev ali kreditnih zmogljivosti, kot se zahteva v členu 4 Direktive 98/26/ES; |
|
(d) |
vpliva na zaščito dodatnega jamstva, kot se zahteva v členu 9 Direktive 98/26/ES. |
POGLAVJE VI
Postopkovne obveznosti
Člen 68
Zahteve glede uradnih obvestil
1. CNS uradno obvesti pristojni organ, če meni, da propada ali bo verjetno propadla, kot je navedeno v členu 22(2).
2. Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu z odstavkom 1, in vseh sanacijskih ali drugih ukrepih v skladu z naslovom IV, katerih sprejetje zahteva od CNS.
Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh izrednih razmerah iz člena 24 Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s CNS in vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu s členom 48 navedene uredbe.
3. Kadar pristojni organ ali organ za reševanje ugotovi, da so v zvezi s CNS izpolnjeni pogoji iz člena 22(1)(a) in (b), čim prej uradno obvesti naslednje organe:
|
(a) |
pristojni organ ali organ za reševanje za navedeno CNS; |
|
(b) |
pristojni organ za nadrejeno družbo CNS; |
|
(ba) |
nadzorni kolegij za to CNS; |
|
(bb) |
kolegij za reševanje te CNS; |
|
(c) |
centralno banko; |
|
(d) |
pristojno ministrstvo; |
|
(e) |
ESRB in imenovani nacionalni makrobonitetni organ. |
Člen 69
Odločitev organa za reševanje
1. Organ za reševanje po prejemu uradnega obvestila pristojnega organa v skladu s členom 68(3) ugotovi, ali je potreben kakršen koli ukrep za reševanje.
2. Odločitev, ali naj se sprejmejo ukrepi za reševanje v zvezi s CNS, vsebuje naslednje informacije:
|
(a) |
oceno organa za reševanje, ali CNS izpolnjuje pogoje za reševanje; |
|
(b) |
morebitne ukrepe, ki jih namerava organ za reševanje sprejeti, vključno z odločitvijo, da se zaprosi za prenehanje, imenovanje upravitelja ali kakršen koli drug ukrep v okviru običajnega insolvenčnega postopka ali v okviru nacionalnega prava v skladu s členom 27(1)(e). |
Člen 70
Postopkovne obveznosti organov za reševanje
1. Organ za reševanje takoj, ko je to izvedljivo po sprejetju ukrepa za reševanje, uradno obvesti:
|
(a) |
CNS v postopku reševanja; |
|
(b) |
kolegij za reševanje; |
|
(c) |
imenovani nacionalni makrobonitetni organ in ESRB; |
|
(d) |
Komisijo, Evropsko centralno banko in EIOPA; |
|
(e) |
upravljavce sistemov, ki so zajeti z Direktivo 98/26/ES in v katere je vključena CNS v postopku reševanja. |
2. Obvestilo iz odstavka 1 vključuje kopijo odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je zadevni ukrep sprejet, in navaja datum, ko začne veljati ukrep za reševanje.
V obvestilu kolegiju za reševanje v skladu z odstavkom 1(b) se tudi navede, ali ukrep za reševanje odstopa od načrta reševanja in kakšni so razlogi za tako morebitno odstopanje.
3. Kopija odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je sprejet ukrep za reševanje, ali obvestilo s povzetkom učinkov ukrepa za reševanje ter po potrebi pogoji in obdobje mirovanja ali omejitve iz členov 55, 56 in 57 se objavijo na vse naslednje načine:
|
(a) |
na spletnem mestu organa za reševanje; |
|
(b) |
na spletnem mestu pristojnega organa, če ta ni organ za reševanje, in spletnem mestu organa ESMA; |
|
(c) |
na spletnem mestu CNS v postopku reševanja; |
|
(d) |
kadar so lastniški ali dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, s sredstvi, ki se uporabljajo za razkritje predpisanih informacij v zvezi z zadevno CNS v postopku reševanja v skladu s členom 21(1) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15). |
4. Kadar lastniški ali dolžniški instrumenti niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, organ za reševanje zagotovi, da se dokumenti, ki dokazujejo odredbo iz odstavka 3, pošljejo imetnikom lastniških instrumentov in upnikom CNS v postopku reševanja, znanim iz registrov ali podatkovnih zbirk CNS v postopku reševanja, ki so na voljo organu za reševanje.
Člen 71
Zaupnost
1. Zahteve glede poklicne skrivnosti so zavezujoče za naslednje osebe:
|
(a) |
organe za reševanje; |
|
(b) |
pristojne organe ter organa ESMA in EBA; |
|
(c) |
pristojna ministrstva; |
|
(d) |
izredne upravitelje ali začasne upravitelje, imenovane v skladu s to uredbo; |
|
(e) |
potencialne prevzemnike, s katerimi navežejo stik pristojni organi ali jih povabijo organi za reševanje, ne glede na to, ali sta bila stik ali povabilo izvedena kot priprava na uporabo instrumenta prodaje poslovanja in ali je bil rezultat povabila prevzem; |
|
(f) |
revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo z organi za reševanje, pristojnimi organi, pristojnimi ministrstvi ali potencialnimi prevzemniki, navedenimi v točki (e); |
|
(g) |
centralne banke in druge organe, vključene v postopek reševanja; |
|
(h) |
premostitveno CNS; |
|
(i) |
druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno, zagotavljajo ali so zagotavljale storitve osebam iz točk od (a) do (k); |
|
(j) |
višje vodstvo in člane odbora CNS ter zaposlene v organih ali subjektih iz točk od (a) do (k) pred njihovim imenovanjem, med njim in po njem; |
|
(k) |
vse druge člane kolegija za reševanje, ki niso navedeni v točkah (a), (b), (c) in (g). |
2. Da se zagotovi spoštovanje zahtev v zvezi z zaupnostjo iz odstavkov 1 in 3, osebe iz odstavka 1(a), (b), (c), (g), (h) in (k) zagotovijo, da v ta namen obstajajo interna pravila, tudi za zagotavljanje tajnosti informacij le med osebami, ki so neposredno udeležene v postopku reševanja.
3. Osebam iz odstavka 1 se prepove razkrivanje zaupnih informacij, ki so jih prejele med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti ali od pristojnega organa ali organa za reševanje v zvezi z nalogami iz te uredbe, kateri koli osebi ali organu, razen kadar gre za izvajanje nalog v skladu s to uredbo ali za tako obliko povzetka ali zbirno obliko, da posameznih CNS ni mogoče identificirati, ali z izrecnim in predhodnim soglasjem organa ali CNS, ki je predložila informacije.
Osebe iz odstavka 1 pred razkritjem katere koli vrste informacij ocenijo učinke, ki bi jih lahko razkritje imelo na javni interes, kar zadeva finančno, denarno ali gospodarsko politiko, na poslovne interese fizičnih in pravnih oseb, na namen pregledov, na preiskave in na revizije.
Postopek za preverjanje učinkov razkrivanja informacij vključuje posebno oceno učinkov katerega koli razkritja vsebin in podrobnosti načrtov sanacije in reševanja iz členov 9 in 13 ter rezultat vseh ocen, izvedenih v skladu s členoma 10 in 16.
V primeru kršitve tega člena velja za vse osebe ali subjekte iz odstavka 1 civilna odgovornost v skladu z nacionalnim pravom.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 si lahko osebe iz odstavka 1 izmenjujejo zaupne informacije, če so za tako izmenjavo sklenjeni sporazumi o zaupnosti, in sicer z:
|
(a) |
vsako drugo osebo, kadar je to potrebno za načrtovanje ali izvajanje ukrepa za reševanje; |
|
(b) |
parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevni državi članici, računskim sodiščem v zadevni državi članici ali drugimi subjekti, ki vodijo preiskave v zadevni državi članici; |
|
(c) |
nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor plačilnih sistemov, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora drugih subjektov finančnega sektorja, organi, odgovornimi za nadzor finančnih trgov in zavarovalnic, ter inšpektorji, ki delujejo v njihovem imenu, organi, odgovornimi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil, organi, odgovornimi za zaščito stabilnosti finančnega sistema, ter osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizij. |
5. Ta člen:
|
(a) |
zaposlenim in strokovnjakom organov ali subjektov, navedenih v odstavku 1(a) do (g) in (k), ne preprečuje, da bi si med seboj izmenjavali informacije znotraj posameznega organa ali subjekta; |
|
(b) |
organom za reševanje in pristojnim organom, vključno z njihovimi zaposlenimi in strokovnjaki, ne preprečuje izmenjave informacij med seboj in z drugimi organi za reševanje Unije, drugimi pristojnimi organi Unije, pristojnimi ministrstvi, centralnimi bankami, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi, odgovornimi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil, osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizij računovodskih izkazov, EBA, ESMA ali, ob upoštevanju člena 78, organi tretjih držav, ki opravljajo enake naloge kot organi za reševanje, ali, ob izpolnjevanju strogih zahtev v zvezi z zaupnostjo, potencialnim prevzemnikom zaradi načrtovanja ali izvajanja ukrepa za reševanje. |
6. Ta člen ne posega v nacionalno pravo glede razkritja informacij zaradi pravnih postopkov v kazenskih ali civilnih zadevah.
POGLAVJE VII
Pravica do pritožbe in izključitev drugih dejanj
Člen 72
Predhodna sodna potrditev in pravice do pritožbe
1. ▌
2. Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za preprečevanje krize ali odločitev o izvajanju katerega koli pooblastila, ki ni ukrep za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.
3. Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.
4. Za pravico do pritožbe iz odstavka 3 veljajo naslednji pogoji:
|
(a) |
odločitev organa za reševanje je takoj izvršljiva in privede do izpodbojne domneve, da bi bilo zadržanje izvršitve te odločitve v nasprotju z javnim interesom; |
|
(b) |
postopek v zvezi s pritožbo je pospešen; |
|
(c) |
sodišče kot podlago za svojo presojo uporabi gospodarske ocene dejstev, ki jih je pripravil organ za reševanje. |
4a. Odločitev organa za reševanje, da sprejme reševalni ukrep, ukrep za preprečitev krize ali sklep za izvajanje drugih pooblastil razen ukrepa za reševanje, se iz stvarnih razlogov razveljavi samo, če je bila v trenutku odločitve glede na tedaj razpoložljive informacije arbitrarna in nerazumna.
4b. Vložitev pritožbe ne povzroči samodejnega zadržanja izvršitve izpodbijane odločitve.
5. Kadar je to potrebno zaradi zaščite interesov tretjih oseb, ki so v dobri veri kupile lastniške instrumente, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja na podlagi ukrepa za reševanje, razveljavitev odločitve organa za reševanje ne vpliva na poznejša upravna dejanja ali transakcije, ki jih je sklenil zadevni organ za reševanje in so temeljili na razveljavljeni odločitvi.
Za namene prvega pododstavka so pravna sredstva, ki jih ima na voljo pritožnik, kadar se odločitev organa za reševanje razveljavi, omejena na odškodnino za izgubo, nastalo zaradi zadevne odločitve.
Člen 73
Omejitve v zvezi z drugimi postopki
1. Običajni insolvenčni postopki se lahko v zvezi s CNS uvedejo samo na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem v skladu z odstavkom 3.
2. Pristojni organi in organi za reševanje so nemudoma obveščeni o vsaki vlogi za začetek običajnih insolvenčnih postopkov v povezavi s CNS ne glede na to, ali je CNS v postopku reševanja oziroma ali je bila odločitev javno objavljena v skladu s členom 70(3).
3. Organi, odgovorni za običajne insolvenčne postopke, lahko te postopke začnejo šele po tem, ko jih organ za reševanje uradno obvesti o svoji odločitvi, da v zvezi s CNS ne bo sprejel ukrepov za reševanje, ali če v sedmih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 2 ne prejmejo uradnega obvestila.
Kadar je to potrebno za učinkovito uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje, lahko organi za reševanje zahtevajo, naj sodišče uporabi odložitev za ustrezno časovno obdobje v skladu z želenim ciljem za kateri koli sodni ukrep ali postopek, v katerem je CNS v postopku reševanja stranka ali to lahko postane.
NASLOV VI
ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI
Člen 74
Sporazumi s tretjimi državami
1. Komisija lahko v skladu s členom 218 PDEU Svetu predloži priporočila za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede načinov sodelovanja med organi za reševanje in zadevnimi organi tretjih držav v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja CNS in CNS iz tretjih držav, in sicer v naslednjih primerih:
|
(a) |
kadar CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe v eni ali več državah članicah; |
|
(b) |
kadar CNS s sedežem v državi članici zagotavlja storitve ali ima eno ali več podrejenih družb v tretji državi; |
|
(ba) |
kadar ima večje število klirinških članov CNS sedež v tej tretji državi; |
|
(bb) |
kadar ima CNS tretje države večje število klirinških članov s sedežem v Uniji. |
2. Sporazumi iz odstavka 1 zagotavljajo zlasti vzpostavitev postopkov in dogovorov o sodelovanju pri izvajanju nalog in pooblastil iz člena 77, vključno s potrebno izmenjavo informacij v te namene.
Člen 75
Priznavanje in izvrševanje postopkov tretjih držav za reševanje
1. Ta člen se uporablja za postopek tretje države za reševanje, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo iz člena 74(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 74(1), v kolikor sporazum ne ureja priznanja in izvrševanja postopka tretje države za reševanje.
2. Zadevni nacionalni organi priznajo postopek tretje države za reševanje v zvezi s CNS iz tretje države v katerem koli od naslednjih primerov:
|
(a) |
CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe s sedežem v eni ali več državah članicah; |
|
(b) |
CNS iz tretje države ima sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so v eni ali več državah članicah ali ki jih ureja pravo teh držav članic. |
Zadevni nacionalni organi zagotovijo, da se priznani postopek tretje države za reševanje izvrši v skladu z njihovim nacionalnim pravom.
3. Zadevni nacionalni organi so pooblaščeni vsaj za naslednje:
|
(a) |
izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s:
|
|
(b) |
izvedbo (pri čemer lahko zahtevajo, da izvedbo zagotovi druga oseba) prenosa lastniških instrumentov podrejene družbe s sedežem v državi članici, ki jih je imenovala; |
|
(c) |
izvajanje pooblastil iz člena 55, 56 in 57 v zvezi s pravicami katere koli podpisnice pogodbe s subjektom iz odstavka 2 tega člena, če so ta pooblastila potrebna za izvrševanje postopka tretje države za reševanje; |
|
(d) |
povzročitev neizvršljivosti vsakršne pravice do odpovedi, likvidacije ali takojšnje zapadlosti pogodb ali vpliva na pogodbene pravice subjektov iz odstavka 2 in drugih subjektov v skupini, če te pravice nastanejo pri ukrepih za reševanje CNS iz tretje države, ki jih sprejme bodisi organ za reševanje tretje države bodisi kdo drug na podlagi pravnih ali regulativnih zahtev, povezanih z ureditvijo reševanja v tej državi, če se še naprej izpolnjujejo bistvene pogodbene obveznosti, vključno z obveznostmi plačila in izročitve, in zagotavljanje zavarovanja s premoženjem. |
4. Priznanje in izvršitev postopka tretje države za reševanje ne posegata v običajne insolvenčne postopke po veljavnem nacionalnem pravu.
Člen 76
Pravica do zavrnitve priznanja ali izvršitve postopka tretje države za reševanje
Z odstopanjem od člena 75(2) lahko zadevni nacionalni organi zavrnejo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje v naslednjih primerih:
|
(a) |
če bi postopek tretje države za reševanje negativno vplival na finančno stabilnost v njihovi državi članici; |
|
(b) |
če upniki ali klirinški člani ali stranke teh klirinških članov , ki so v njihovi državi članici, ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki ali klirinškimi člani ali strankami teh klirinških članov iz tretje države s podobnimi pravnimi pravicami v postopku reševanja v njihovi domači državi; |
|
(c) |
če bi imelo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje bistvene fiskalne posledice za njihovo državo članico; |
|
(d) |
če bi bilo priznanje ali izvršitev v nasprotju z nacionalnim pravom. |
Člen 77
Sodelovanje z organi iz tretjih držav
1. Ta člen se uporablja za sodelovanje s tretjo državo, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo, kakor je določen v členu 74(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 74(1), v kolikor navedeni sporazum ne ureja zadev iz tega člena.
2. Če je ustrezno, pristojni organi ali organi za reševanje sklenejo dogovore o sodelovanju z naslednjimi ustreznimi organi tretjih držav, pri čemer upoštevajo obstoječe dogovore o sodelovanju, vzpostavljene v skladu s členom 25(7) Uredbe (EU) št. 648/2012:
|
(a) |
kadar CNS iz tretje države zagotavlja storitve ali ima podrejene družbe v eni ali več državah članicah, z ustreznimi organi tretje države, v kateri ima CNS sedež; |
|
(b) |
kadar CNS zagotavlja storitve ali ima eno ali več podrejenih družb v tretjih državah, z ustreznimi organi tretjih držav, v katerih se navedene storitve zagotavljajo ali v katerih imajo podrejene družbe sedež. |
3. Dogovori o sodelovanju iz odstavka 2 določajo postopke in dogovore med sodelujočimi organi glede izmenjave potrebnih informacij in sodelovanja pri izvajanju naslednjih nalog in pooblastil v zvezi s CNS iz odstavka 2(a) in (b) ali skupinami, ki vključujejo te CNS:
|
(a) |
priprava načrtov reševanja v skladu s členom 13 in podobnimi zahtevami na podlagi prava zadevnih tretjih držav; |
|
(b) |
ocenjevanje rešljivosti teh institucij in skupin v skladu s členom 16 in podobnimi zahtevami na podlagi prava zadevnih tretjih držav; |
|
(c) |
uporaba pristojnosti za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 17 in vseh podobnih pristojnosti na podlagi prava zadevnih tretjih držav; |
|
(d) |
izvajanje ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 19 in podobnih pristojnosti na podlagi prava zadevnih tretjih držav; |
|
(e) |
uporaba instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih imajo organi zadevnih tretjih držav. |
4. Dogovori o sodelovanju, sklenjeni med organi za reševanje in pristojnimi organi držav članic in tretjih držav v skladu z odstavkom 2, lahko vključujejo določbe o naslednjih zadevah:
|
(a) |
izmenjavi informacij, potrebnih za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja; |
|
(b) |
posvetovanju in sodelovanju pri razvoju načrtov reševanja, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 75 in podobnih pooblastil na podlagi prava zadevnih tretjih držav; |
|
(c) |
izmenjavi informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil na podlagi prava zadevnih tretjih držav; |
|
(d) |
zgodnjem obveščanju strank ali posvetovanju s strankami dogovora o sodelovanju pred izvedbo pomembnejših ukrepov v skladu s to uredbo ali ustreznim pravom tretje države, ki vplivajo na CNS ali skupino, na katero se dogovor nanaša; |
|
(e) |
usklajevanju obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje; |
|
(f) |
postopkih in dogovorih za izmenjavo informacij in sodelovanje iz točk od (a) do (e), vključno z, kjer je ustrezno, ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno upravljanje. |
Za zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe odstavka 3 organ ESMA izda smernice o vrstah in vsebini določb iz odstavka 4 do [UP: vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe].
5. Organi za reševanje in pristojni organi obvestijo organ ESMA o vseh dogovorih o sodelovanju, ki so jih sklenili v skladu s tem členom.
Člen 78
Izmenjava zaupnih informacij
1. Organi za reševanje, pristojni organi, pristojna ministrstva in po potrebi drugi ustrezni nacionalni organi si zaupne informacije, vključno z načrti sanacije, z zadevnimi organi tretjih držav izmenjajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
za organe teh tretjih držav veljajo zahteve in standardi glede poklicnih skrivnosti, ki se po mnenju vseh zadevnih organov štejejo vsaj za enakovredne tistim iz člena 71; |
|
(b) |
informacije so potrebne, da lahko zadevni organi tretje države v okviru nacionalnega prava opravljajo svoje funkcije, ki so primerljive s tistimi iz te uredbe, in se ne uporabljajo za druge namene. |
2. Če se izmenjava informacij nanaša na osebne podatke, obdelavo in posredovanje teh podatkov organom tretje države urejata veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu podatkov.
3. Če zaupne informacije izvirajo iz druge države članice, organi za reševanje, pristojni organi in pristojna ministrstva teh informacij ne razkrijejo zadevnim organom tretje države, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:
|
(a) |
zadevni organ države članice, iz katere informacije izvirajo, soglaša z razkritjem informacij; |
|
(b) |
informacije se razkrijejo le za namene, ki jih dovoljuje organ iz točke (a). |
4. Za namene tega člena se informacije obravnavajo kot zaupne, če zanje veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo v skladu s pravom Unije.
Člen 78a
Upravne kazni in drugi upravni ukrepi
1. Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo in izrečejo kazni po kazenskem pravu, države članice določijo pravila o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, ki se uporabljajo za primere, ko se določbe te uredbe ne spoštujejo, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Če se države članice odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih za kršitve, za katere velja nacionalno kazensko pravo, Komisiji posredujejo zadevne določbe kazenskega prava. Upravne kazni in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
2. Če obveznosti iz prvega odstavka veljajo za CNS, njene klirinške člane ali nadrejene družbe, države članice zagotovijo, da se v primeru kršitve lahko uporabijo upravne kazni za člane odbora CNS in druge fizične osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, in sicer pod pogoji iz nacionalnega prava.
3. Pooblastila za izrek upravnih kazni iz te uredbe se podelijo organom za reševanje ali, če se razlikujejo, pristojnim organom, odvisno od vrste kršitve. Organi za reševanje in pristojni organi imajo vsa pooblastila za zbiranje informacij in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Organi za reševanje in pristojni organi pri izvajanju pooblastil za izrek upravnih kazni tesno sodelujejo in tako zagotovijo, da se s kaznimi ali drugimi upravnimi ukrepi dosežejo želeni rezultati, ter uskladijo svoje delovanje v čezmejnih zadevah.
4. Organi za reševanje in pristojni organi izvajajo svoja upravna pooblastila za izrek kazni v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom na katerega koli od naslednjih načinov:
|
(a) |
neposredno; |
|
(b) |
v sodelovanju z drugimi organi; |
|
(c) |
v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe; |
|
(d) |
z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih. |
Člen 78b
Posebne določbe
1. Države članice zagotovijo, da so v njihovih zakonih in drugih predpisih določene kazni in drugi upravni ukrepi vsaj za naslednje primere:
|
(a) |
ne pripravijo, ohranjajo in posodabljajo se načrti sanacije, s čimer se krši člen 9; |
|
(b) |
ne zagotovijo se vse informacije, ki so potrebne za razvoj načrtov reševanja, s čimer se krši člen 14; |
|
(c) |
odbor CNS pristojnega organa ne obvesti, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla, s čimer se krši člen 68(1). |
2. Države članice zagotovijo, da upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki se lahko uporabijo, v primerih iz odstavka 1 zajemajo vsaj:
|
(a) |
javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična oseba, institucija, nadrejena družba v Uniji, CNS ali druga pravna oseba ter vrsta kršitve; |
|
(b) |
odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi; |
|
(c) |
začasno prepoved opravljanja funkcij v CNS članom višjega vodstva CNS ali kateri koli drugi fizični osebi, ki je odgovorna; |
|
(d) |
v primeru pravne osebe upravne globe v višini do 10 % skupnega letnega neto prometa te pravne osebe v predhodnem poslovnem letu. Če je pravna oseba podrejena družba nadrejene družbe, se upošteva promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene družbe v predhodnem poslovnem letu; |
|
(e) |
v primeru fizične osebe upravne kazni v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na [datum začetka veljavnosti uredbe]; |
|
(f) |
upravne globe v višini do dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, če je to korist mogoče določiti. |
Člen 78c
Objava upravnih kazni
1. Države članice zagotovijo, da organi za reševanje in pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo vsaj upravne kazni, ki so jih izrekli zaradi kršitve predpisov iz te uredbe, kadar zoper te kazni ni bilo pritožbe ali kadar je bila pravica do pritožbe izčrpana. Navedeno se objavi brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je fizična ali pravna oseba obveščena o zadevni kazni, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, ki se ji izreče kazen.
Če države članice dovolijo objavo kazni, zoper katere je mogoča pritožba, organi za reševanje in pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez odlašanja objavijo informacije o statusu pritožbe in njenem izidu.
2. Organi za reševanje in pristojni organi kazni, ki so jih izrekli, v naslednjih primerih objavijo anonimno in v skladu z nacionalnim pravom:
|
(a) |
če se kazen izreče fizični osebi in se pri obvezni predhodni oceni sorazmernosti objave izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna; |
|
(b) |
kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku; |
|
(c) |
kadar bi objava vpletenim CNS ali fizičnim osebam povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo. |
Druga možnost je, da se v takšnih primerih objava zadevnih podatkov preloži za razumno obdobje, če je mogoče predvideti, da po tem obdobju ne bo več razlogov za anonimnost objave.
3. Organi za reševanje in pristojni organi zagotovijo, da vse objave v skladu s tem členom ostanejo na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let. Osebni podatki iz objave ostanejo na uradnem spletnem mestu organa za reševanje ali pristojnega organa le tako dolgo, kot je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.
4. Organ ESMA do … [UP: vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji predloži poročilo o anonimni objavi kazni za neupoštevanje določb iz te uredbe s strani držav članic, kot je določeno v odstavku 2, zlasti kadar se v zvezi s tem med državami članicami kažejo pomembna razhajanja. V tem poročilu so zajete tudi vse pomembne razlike pri trajanju objave kazni na podlagi nacionalnega prava, ki se v državah članicah uporablja za objavo kazni.
Člen 78d
Vzdrževanje osrednje podatkovne baze s strani organa ESMA
1. V skladu z zahtevami glede poklicne skrivnosti iz člena 71 organi za reševanje in pristojni organi organ ESMA obvestijo o vseh upravnih kaznih, ki so jih v skladu s členom 78(a) naložili za kršitve določb iz tega člena ter o statusu pritožbe in njenem izidu.
2. Organ ESMA vzdržuje osrednjo podatkovno bazo kazni, o katerih je obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med organi za reševanje, do nje pa imajo dostop zgolj organi za reševanje in se posodablja na podlagi informacij, ki jih ti posredujejo.
3. Organ ESMA vzdržuje osrednjo podatkovno bazo kazni, o katerih je obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, do nje pa imajo dostop zgolj pristojni organi in se posodablja na podlagi informacij, ki jih ti posredujejo.
4. Organ ESMA vzdržuje spletno stran s povezavami na objave kazni pri posameznih organih za reševanje in pristojnih organih v skladu s členom 78(c), na njej pa je prikazano tudi, za koliko časa posamezna država članica kazni objavi.
Člen 78e
Učinkovita uporaba kazni ter izvajanje pooblastil pristojnih organov in organov za reševanje za izrek kazni
Države članice zagotovijo, da pristojni organi in organi za reševanje pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine upravnih glob upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:
|
(a) |
resnost in trajanje kršitve; |
|
(b) |
stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe; |
|
(c) |
finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je denimo prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe; |
|
(d) |
znesek pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti; |
|
(e) |
izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti; |
|
(f) |
raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom in organom za reševanje; |
|
(g) |
prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe; |
|
(h) |
morebitne sistemske posledice kršitve. |
NASLOV VII
SPREMEMBE UREDB (EU) ŠT. 1095/2010, (EU) ŠT. 648/2012 IN (EU) 2015/2365
Člen 79
Sprememba Uredbe (EU) št. 1095/2010
Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:
|
(22) |
v členu 4(3) se doda naslednja točka (iv):
|
|
(23) |
v členu 40(5) se doda naslednji pododstavek:
„Za namene ravnanja v okviru področja uporabe Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] lahko člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) po potrebi spremlja predstavnik organa za reševanje v posamezni državi članici, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.“. |
Člen 80
Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012
Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:
|
(1) |
vstavi se naslednji člen 6a: „Člen 6a Mirovanje obveznosti kliringa v postopku reševanja 1. Kadar CNS izpolnjuje pogoje iz člena 22 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS], lahko organ za reševanje CNS, določen na podlagi člena 3(1) navedene uredbe, ▌ od Komisije zahteva, naj uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1) za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
Zahtevku iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da sta pogoja iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjena. Organ za reševanje iz prvega pododstavka predloži obrazložen zahtevek organu ESMA in ESRB obenem s predložitvijo zahtevka Komisiji. 2. Organ ESMA v 24 urah od predložitve zahtevka iz odstavka 1 in po posvetovanju z ESRB izda mnenje o načrtovanem mirovanju, pri čemer upošteva potrebo po izognitvi resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] ter merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe. 3. Mnenje iz odstavka 2 se ne objavi. 4. Komisija v 48 urah od zahtevka iz odstavka 1 in v skladu z odstavkom 6 sprejme odločitev o začasnem mirovanju obveznosti kliringa za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali o zavrnitvi zahtevanega mirovanja. 5. Odločitev Komisije se sporoči organu, ki je zahteval mirovanje, in organu ESMA ter se objavi na spletnem mestu Komisije. Kadar se Komisija odloči za mirovanje obveznosti kliringa, se to objavi v javnem registru iz člena 6. 6. Komisija se lahko odloči za začasno mirovanje obveznosti kliringa iz odstavka 1 za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, če sta izpolnjena pogoja iz odstavka 1(a) in (b). Komisija pri sprejetju take odločitve upošteva mnenje, ki ga je izdal organ ESMA, iz odstavka 2, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS], merila iz člena 5(4) in (5) v zvezi z zadevnimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC ter potrebo po mirovanju za izognitev resni grožnji finančni stabilnosti. 7. Mirovanje obveznosti kliringa v skladu z odstavkom 4 velja za začetno obdobje največ enega meseca od datuma njegove objave v Uradnem listu Evropske unije. 8. Komisija lahko po posvetovanju z organom za reševanje, ESMA in ESRB mirovanje iz odstavka 7 podaljša za eno ali več obdobij, ki skupaj ne presegajo treh mesecev od konca začetnega obdobja mirovanja, kadar razlogi za mirovanje še naprej veljajo. 9. Če se mirovanje do izteka začetnega obdobja ali naknadnega obnovitvenega obdobja ne podaljša, samodejno preneha veljati. 10. Komisija obvesti organ ESMA, da namerava podaljšati mirovanje obveznosti kliringa. Organ ESMA v 48 urah od obvestila Komisije, da namerava podaljšati mirovanje obveznosti kliringa, izda mnenje o podaljšanju mirovanja, pri čemer upošteva potrebo po izognitvi resni grožnji finančni stabilnosti v Uniji, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS] ter merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe.“; |
|
(2) |
v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Odbor za tveganja svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, kot so pomembna sprememba v modelu tveganja, postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti ter merila za sprejem klirinških članov, kliring novih razredov instrumentov ali zunanje izvajanje funkcij. Odbor za tveganja pravočasno obvesti odbor o vsakem novem tveganju, ki vpliva na odpornost CNS. Svetovanje odbora za tveganja ni potrebno pri dnevnih poslih CNS. V izrednih razmerah si je treba smiselno prizadevati za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS, med drugim tudi o dogodkih, ki zadevajo izpostavljenosti klirinških članov do CNS in medsebojne odvisnosti z drugimi CNS.“; |
|
(3) |
v členu 28 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. CNS takoj obvesti pristojni organ in odbor za tveganja o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja, in pojasni tako odločitev. Odbor za tveganja ali kateri koli njegov član lahko obvesti pristojni organ o vseh področjih, na katerih po njegovem mnenju nasvet odbora za tveganja ni bil upoštevan.“; |
|
(4) |
v členu 38 se doda naslednji odstavek 6: „Klirinški člani CNS natančno obvestijo svoje obstoječe in potencialne stranke o določenih morebitnih izgubah ali drugih stroških, ki bi jih lahko nosile zaradi uporabe postopka upravljanja neizpolnjenih obveznosti in ureditve za porazdelitev izgub, določenih v pravilih o delovanju CNS, vključno z vrsto nadomestila, ki ga lahko prejmejo, ob upoštevanju člena 48(7) Uredbe (EU) št. 648/2012. Strankam se zagotovijo zadostne informacije, da lahko razumejo, kakšne izgube ali drugi stroški bi jim lahko nastali v najslabšem scenariju, če bi CNS sprejela sanacijske ukrepe.“; |
|
(5) |
v členu 81(3) se doda naslednja točka (q):
|
Člen 81
Sprememba Uredbe (EU) 2015/2365
V členu 12(2) se doda naslednja točka (n):
|
„(n) |
organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Uredbe (EU) [o sanaciji in reševanju CNS].“. |
NASLOV VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 82
Pregled
Organ ESMA najkasneje do … [dve leti od dneva začetka veljavnosti te uredbe], po potrebi pa prej glede na drugo sprejeto zakonodajo oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pooblastil in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.
Komisija do … [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe ali ob sprejetju druge zadevne zakonodaje] pregleda to uredbo in njeno izvajanje ter oceni učinkovitost ureditve upravljanja za sanacijo in reševanje CNS v Uniji ter o tem predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. ▌
V poročilu se zlasti:
|
(a) |
oceni, ali bi bila vzpostavitev enotnega organa za reševanje za CNS v Uniji koristna, pravočasna in skladna z razvojem dogodkov v zvezi z nadzorno strukturo za CNS v Uniji ter s stanjem povezovanja takšne nadzorne strukture; ter |
|
(b) |
pregledajo institucije, organi in agencije Unije, ki bi lahko začeli opravljati naloge enotnega organa za reševanje za CNS v Uniji, ter oceni njihova primernost. |
Če je bil v času priprave tega poročila vzpostavljen enotni organ za reševanje za CNS ali če je sklep poročila, da je nadzorna struktura za CNS v Uniji dovolj povezana, da bi bil enotni organ za reševanje za CNS z njo skladen, Komisija predloži predlog spremembe te uredbe, da se vzpostavi enotni organ za reševanje za CNS ali da se, odvisno od primera, reševanje CNS v Uniji zaupa primerni instituciji, organu ali agenciji Unije.
Člen 83
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [UP: vstavite datum, določen v drugem pododstavku člena 9(1) direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C , , str. .
(2) UL C 209, 30.6.2017, str. 28.
(3) UL C 372, 1.11.2017, str. 6.
(4) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(5) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(6) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).
(7) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
(9) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).
(10) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(11) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 876/2013 z dne 28. maja 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o kolegijih za centralne nasprotne stranke (UL L 244, 13.9.2013, str. 19).
(12) Delegirana uredba Komisije (EU) … z dne 23. marca 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vsebino načrtov sanacije, načrtov reševanja in načrtov reševanja skupine, minimalna merila, ki naj bi jih pristojni organ ocenil v zvezi z načrti sanacije in načrti sanacije skupine, pogoje za finančno podporo v skupini, zahteve o neodvisnih ocenjevalcih vrednosti, pogodbeno priznavanje pooblastil za odpis in konverzijo, postopke in vsebino zahtev v zvezi z obveščanjem in obvestilom o mirovanju ter operativno delovanje kolegijev za reševanje, C(2016)1691 [Opomba Uradu za publikacije – prosimo, vstavite številko delegirane uredbe].
(13) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(14) Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1).
(15) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
PRILOGA
ODDELEK A
ZAHTEVE ZA NAČRTE SANACIJE
|
1. |
Načrt sanacije:
|
CNS razvije ustrezne mehanizme za vključitev povezanih infrastruktur finančnih trgov in deležnikov, ki bi prevzeli izgube, nosili stroške ali prispevali sredstva za kritje likvidnostnih primanjkljajev, če bi se načrt sanacije izvajal med njegovo pripravo.
▌
ODDELEK B
INFORMACIJE, KI JIH MORAJO CNS PREDLOŽITI NA ZAHTEVO ORGANOV ZA REŠEVANJE ZA PRIPRAVO IN POSODABLJANJE NAČRTOV REŠEVANJA
Organi za reševanje lahko od institucij zahtevajo, naj za pripravo in posodabljanje načrtov reševanja predložijo vsaj naslednje informacije:
|
(2) |
podroben opis organizacijske strukture CNS, vključno s seznamom vseh pravnih oseb; |
|
(3) |
podatke o neposrednih lastnikih posamezne pravne osebe ter za vsako delež glasovalnih in neglasovalnih pravic; |
|
(4) |
lokacijo, jurisdikcijo, v kateri je bila institucija ustanovljena, dovoljenja in glavne člane poslovodstva posamezne pravne osebe; |
|
(5) |
razporeditev kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij CNS, vključno s podrobnostmi bilance stanja o teh dejavnostih in poslovnih področjih, glede na pravne osebe; |
|
(6) |
podroben opis elementov poslovnih dejavnosti CNS in vseh njenih pravnih oseb, pri čemer se vsaj glede na vrsto storitev in zadevne zneske, za katere je bil opravljen kliring, ločijo odprte pozicije, začetno kritje, tokovi gibljivega kritja, jamstveni skladi in morebitne povezane ocenjevalne pravice ali drugi sanacijski ukrepi v zvezi s takimi poslovnimi področji; |
|
(7) |
podrobnosti o kapitalskih in dolžniških instrumentih, ki so jih izdale CNS in njene pravne osebe; |
|
(8) |
opredelitev, od koga je CNS prejela zavarovanje s premoženjem in v kakšni obliki (prenos lastniške pravice ali pravice iz naslova jamstva) ter pri kom je sklenila zavarovanje s premoženjem in v kakšni obliki, osebe, ki to premoženje poseduje, in v obeh primerih jurisdikcije, v kateri je premoženje; |
|
(9) |
opis zunajbilančnih izpostavljenosti CNS in njenih pravnih oseb, vključno z razporeditvijo na njene kritične dejavnosti in glavna poslovna področja; |
|
(10) |
pomembna varovanja pred tveganji CNS, vključno z njihovo razporeditvijo na pravne osebe; |
|
(11) |
opredelitev relativnih izpostavljenosti in pomena klirinških članov CNS ter analizo učinkov propada glavnih klirinških članov na CNS; |
|
(12) |
vsak sistem, v okviru katerega CNS opravlja pomembno število trgovalnih dejavnosti ali trgovalne dejavnosti v visoki vrednosti, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS; |
|
(13) |
vsak plačilni sistem, klirinški sistem ali sistem poravnave, katerega član je CNS neposredno ali posredno, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS; |
|
(14) |
podroben seznam in opis ključnih upravljavskih informacijskih sistemov, vključno s sistemi, ki jih CNS uporablja za upravljanje tveganj ter za računovodsko, finančno in regulativno poročanje, vključno z razporeditvijo na pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja CNS; |
|
(15) |
podatke o lastnikih sistemov iz točke 13, sporazumih o ravni storitve, povezanih s temi sistemi, ter vsej programski opremi in sistemih ali dovoljenjih, vključno z razporeditvijo na njihove pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja; |
|
(16) |
opredelitev in razporeditev pravnih oseb ter medsebojne povezave in odvisnosti med različnimi pravnimi osebami, kot so:
|
|
(17) |
pristojni organ in organ za reševanje za vsako pravno osebo, če se razlikujeta od organov, imenovanih na podlagi člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012 in na podlagi člena 3 te uredbe; |
|
(18) |
člana odbora, odgovornega za zagotovitev informacij, potrebnih za pripravo načrta reševanja CNS, ter tiste člane, ki so odgovorni za različne pravne osebe, kritične dejavnosti in glavna poslovna področja, če so to druge osebe; |
|
(19) |
opis ureditev, ki jih CNS uporablja za zagotovitev, da bo imel organ za reševanje v primeru postopka reševanja vse potrebne informacije, kot jih bo določil sam, za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje; |
|
(20) |
vse sporazume, ki so jih CNS in njihove pravne osebe sklenile s tretjimi osebami ter ki bi lahko bili odpovedani v primeru odločitve organov, da uporabijo instrument za reševanje, in možnost posledic njihove odpovedi za uporabo instrumenta za reševanje; |
|
(21) |
opis možnih virov likvidnosti za podporo postopku reševanja; |
|
(22) |
informacije o obremenitvah sredstev, likvidnih sredstvih, zunajbilančnih dejavnostih, strategijah varovanja pred tveganjem in praksah knjiženja. |
ODDELEK C
ELEMENTI, KI JIH ORGAN ZA REŠEVANJE UPOŠTEVA PRI PRESOJANJU REŠLJIVOSTI CNS
Organ za reševanje pri ocenjevanju rešljivosti CNS upošteva naslednje:
|
(23) |
v kolikšnem obsegu lahko CNS razporedi glavna poslovna področja in kritične dejavnosti na pravne osebe; |
|
(24) |
raven usklajenosti pravnih in korporacijskih struktur z glavnimi poslovnimi področji in kritičnimi dejavnostmi; |
|
(25) |
obseg ureditev, ki se uporabljajo za zagotavljanje ključnega osebja, infrastrukture, finančnih sredstev, likvidnosti in kapitala za podporo in ohranitev glavnih poslovnih področij in kritičnih dejavnosti; |
|
(26) |
v kolikšnem obsegu je mogoče v primeru reševanja CNS v celoti izvršiti sporazume o storitvah, ki jih je sklenila CNS; |
|
(27) |
raven ustreznosti strukture upravljanja CNS za upravljanje in zagotavljanje skladnosti z notranjimi politikami CNS v zvezi s sporazumi o ravni storitev; |
|
(28) |
v kolikšnem obsegu je CNS vzpostavila postopek prenosa storitev v okviru sporazumov o ravni storitev na tretje osebe v primeru ločitve kritičnih funkcij ali glavnih poslovnih področij; |
|
(29) |
stopnjo uporabe načrtov za ukrepanje in ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da se zagotovi nemoten dostop do plačilnih sistemov in sistemov poravnave; |
|
(30) |
ustreznost upravljavskih informacijskih sistemov za zagotovitev, da lahko organi za reševanje zberejo točne in popolne informacije o glavnih poslovnih področjih in kritičnih dejavnostih, da se omogoči hitro sprejemanje odločitev; |
|
(31) |
zmogljivost upravljavskih informacijskih sistemov, da kadar koli zagotovijo informacije, ki so bistvene za učinkovito reševanje CNS, tudi v primeru hitro spreminjajočih se razmer; |
|
(32) |
v kolikšnem obsegu je CNS preskusila svoje upravljavske informacijske sisteme v okviru scenarijev izrednih okoliščin, ki jih je opredelil organ za reševanje; |
|
(33) |
v kolikšnem obsegu lahko CNS zagotovi kontinuiteto svojih upravljavskih informacijskih sistemov za prizadeto CNS in novo CNS v primeru ločitve kritičnih dejavnosti in glavnih poslovnih področij od ostalih dejavnosti in poslovnih področij; |
|
(34) |
če ima CNS koristi od znotrajskupinskih jamstev ali jim je izpostavljena, v kolikšnem obsegu so ta jamstva zagotovljena pod tržnimi pogoji ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi jamstvi zanesljivi; |
|
(35) |
če je CNS vključena v vzajemne transakcije, v kolikšnem obsegu se izvajajo po tržnih pogojih ter ali so sistemi upravljanja tveganja v zvezi s temi transakcijami zanesljivi; |
|
(36) |
v kolikšnem obsegu se zaradi uporabe znotrajskupinskih jamstev ali vzajemnega knjiženja poveča širjenje negativnih vplivov v skupini; |
|
(37) |
v kolikšnem obsegu pravna struktura CNS ovira uporabo instrumentov za reševanje zaradi števila pravnih oseb, zapletenosti strukture skupine ali težav pri povezovanju poslovnih področij s subjekti v skupini; |
|
(38) |
v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS negativno vplivalo na drug del njene skupine, kadar je primerno; |
|
(39) |
obstoj in trdnost sporazumov o ravni storitev; |
|
(40) |
ali imajo organi tretje države na voljo instrumente za reševanje, ki so potrebni za podporo ukrepom za reševanje s strani organov za reševanje v Uniji, ter možnosti za usklajeno delovanje med organi v Uniji in organi tretjih držav; |
|
(41) |
izvedljivost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na razpoložljive instrumente in strukturo CNS; |
|
(42) |
morebitne posebne zahteve, ki so potrebne za izdajo novih lastniških instrumentov iz člena 33(1); |
|
(43) |
dogovore in sredstva, s katerimi bi se lahko reševanje oviralo v primeru CNS, ki imajo klirinške člane ali dogovore o finančnem zavarovanju vzpostavljene v različnih jurisdikcijah; |
|
(44) |
verodostojnost uporabe instrumentov za reševanje na način, ki ustreza ciljem reševanja, glede na možne posledice za klirinške udeležence, druge nasprotne stranke in zaposlene ter možne ukrepe, ki jih lahko izvedejo organi tretjih držav; |
|
(45) |
v kolikšnem obsegu se lahko ustrezno oceni vpliv reševanja CNS na finančni sistem in zaupanje finančnega trga; |
|
(46) |
v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS pomembno neposredno ali posredno negativno vplivalo na finančni sistem, zaupanje trgov ali gospodarstvo; |
|
(47) |
v kolikšnem obsegu bi se lahko razširitev negativnih vplivov na druge CNS ali finančne trge omejila z uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje; |
|
(48) |
v kolikšnem obsegu bi lahko reševanje CNS pomembno vplivalo na delovanje plačilnih sistemov in sistemov poravnave. |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/534 |
P8_TA(2019)0301
Evropski ponudniki storitev množičnega financiranja za podjetja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja (COM(2018)0113 – C8-0103/2018 – 2018/0048(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/38)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0113), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0103/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0364/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0048
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Množično financiranje postaja vse bolj ustaljena oblika alternativnega financiranja za zagonska podjetja, pa tudi za mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v zgodnji fazi rasti podjetja, in se običajno zanaša na manjše naložbe. Množično financiranje je vse pomembnejša vrsta posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja upravlja digitalno platformo, odprto za javnost , z namenom, da potencialne vlagatelje ali posojilodajalce spravi v stik ali jim omogoči navezavo stika s podjetji, ki iščejo financiranje, ne glede na to, ali to financiranje pomeni sklenitev posojilne pogodbe ali pridobitev lastniškega deleža ali drugega deleža na osnovi prenosljivega vrednostnega papirja , ne da bi ponudnik storitev množičnega financiranja s tem prevzel tveganje . Zato je v področje uporabe te uredbe primerno vključiti tako posojilno kot naložbeno množično financiranje ▌. |
|
(2) |
Množično financiranje lahko prispeva k zagotavljanju dostopa MSP k dokončanju unije kapitalskih trgov. Nezadosten dostop do financiranja za ta podjetja predstavlja težavo tudi v državah, kjer je med finančno krizo dostop do bančnega financiranja ostal stabilen. Množično financiranje je postalo ustaljena praksa financiranja projekta ali podjetja , pri katerem so običajno udeleženi številni ljudje ali organizacije, prek spletnih platform, kjer fizične osebe , organizacije in podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, zbirajo razmeroma majhne denarne zneske. |
|
(3) |
Opravljanje storitev množičnega financiranja na splošno sloni na treh vrstah akterjev: na lastniku projekta, ki projekt ali poslovna posojila predlaga v financiranje, vlagateljih, ki financirajo predlagani projekt, običajno z omejenimi naložbami ali posojili , in posredniški organizaciji v obliki ponudnika storitev, ki lastnike projektov ali posojilodajalce spravlja v stik z vlagatelji prek spletne platforme. |
|
(4) |
Poleg tega, da omogoča alternativen vir financiranja, vključno s tveganim kapitalom, lahko množično financiranje podjetjem ponudi tudi druge ugodnosti. Projektu ali podjetju daje možnost, da potrdi koncept in zamisel, omogoči dostop številnim ljudem, ki podjetniku ponudijo svoje uvide in informacije, ter deluje tudi kot orodje za trženje. ▌ |
|
(5) |
Nekatere države članice so že uvedle domače ureditve za množično financiranje, prilagojene značilnostim in potrebam lokalnih trgov in vlagateljev. Posledica tega je, da se obstoječa nacionalna pravila razlikujejo glede pogojev za delovanje platform za množično financiranje, obsega dovoljenih dejavnosti in zahtev za izdajo dovoljenj. |
|
(6) |
Razlike med obstoječimi nacionalnimi pravili so tolikšne, da ovirajo čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja, s tem pa neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga za te storitve. Zlasti dejstvo, da je pravni okvir razdrobljen po nacionalnih mejah, ustvarja znatne stroške zagotavljanja pravne skladnosti za male vlagatelje, ki se pogosto soočajo s težavami, ki niso sorazmerne z velikostjo njihovih naložb, pri ugotavljanju, katera pravila se uporabljajo za storitve čezmejnega množičnega financiranja. Take vlagatelje to pogosto odvrača od čezmejnih naložb prek platform za množično financiranje. Isti razlogi ponudnike storitev množičnega financiranja odvračajo od ponujanja storitev v državi članici, ki ni država članica, v kateri imajo sedež. Dejavnosti množičnega financiranja so bile zato do zdaj pretežno omejene na nacionalno raven v škodo trgu množičnega financiranja na ravni Unije, kar je podjetjem onemogočalo dostop do storitev množičnega financiranja , zlasti v primerih, ko podjetje deluje v državi članici, kjer zaradi sorazmerno maloštevilnega prebivalstva ni dostopa do množic . |
|
(7) |
Za krepitev dejavnosti čezmejnega množičnega financiranja in da se olajša uveljavljanje svobode opravljanja in prejemanja takih storitev na notranjem trgu za ponudnike množičnega financiranja je zato treba odpraviti obstoječe ovire za pravilno delovanje notranjega trga na področju množičnega financiranja. Oblikovanje enotnega sklopa pravil o opravljanju storitev množičnega financiranja, ki ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoča, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje svojih dejavnosti na ravni Unije na podlagi teh pravil, je ustrezen prvi korak za spodbujanje čezmejnih dejavnosti množičnega financiranja ter s tem za izboljšanje delovanja enotnega trga. |
|
(8) |
Namen te uredbe je, da se z odpravo ovir za delovanje notranjega trga storitev na področju množičnega financiranja spodbudi čezmejno financiranja podjetij. Storitve množičnega financiranja v povezavi s posojanjem potrošnikom, kot so opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe. |
|
(9) |
Da se prepreči, da bi za isto dejavnost znotraj Unije veljala različna dovoljenja, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali ki se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo. |
|
(10) |
Kar zadeva posojilno množično financiranje, bi moralo spodbujanje dajanja posojil, vključno s storitvami, kot je predstavljanje ponudb za množično financiranje strankam ali ocenjevanje kreditne sposobnosti lastnikov projektov, upoštevati različne poslovne modele ter tako prek platforme za množično financiranje omogočati sklenitev posojilne pogodbe med eno ali več strankami in enim ali več lastniki projektov. |
|
(11) |
V zvezi z naložbenim množičnim financiranjem je prenosljivost vrednostnega papirja pomemben zaščitni mehanizem, ki vlagateljem omogoča izstop iz naložbe, saj jim nudi pravno možnost, da svoj delež prodajo na kapitalskih trgih. Zato ta uredba zajema in dovoljuje samo storitve naložbenega množičnega financiranja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Finančni instrumenti, ki niso prenosljivi vrednostni papirji, pa bi morali biti izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker so ti vrednostni papirji povezani s tveganji za vlagatelje, ki jih ni mogoče ustrezno upravljati znotraj tega pravnega okvira. |
|
(11a) |
Značilnosti prvih javnih ponudb kovancev (ICO) se bistveno razlikujejo od množičnega financiranja, ki ga ureja ta uredba. Med drugim pri prvih javnih ponudbah kovancev običajno ni posrednikov, kot so platforme za množično financiranje, in zbrana sredstva pogosto presegajo 1 000 000 EUR. Z vključitvijo prvih javnih ponudb kovancev v to uredbo ne bi celostno obravnavali težav, ki so z njimi povezane. |
|
(12) |
Zaradi tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, je primerno, da se v interesu učinkovite zaščite vlagateljev in vzpostavitve mehanizma tržne discipline uvede prag za največjo vrednost posamezne ponudbe za množično financiranje. Ta prag bi bilo treba določiti pri 8 000 000 EUR, ki je najvišji prag, do katerega lahko države članice ponudbo vrednostnih papirjev javnosti izvzamejo iz obveznosti objave prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ne glede na visok standard zaščite vlagateljev, ki je potreben, bi bilo treba ta prag določiti v skladu s praksami na nacionalnih trgih, da bi platforma Unije postala privlačna za čezmejno financiranje podjetij. |
|
(12a) |
Ta uredba opredeljuje vsebino dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga je treba predložiti potencialnim vlagateljem za vsako ponudbo za množično financiranje. Ker je ta dokument s ključnimi informacijami o naložbi pripravljen tako, da je prilagojen posebnostim posamezne ponudbe za množično financiranje in potrebam vlagateljev po informacijah, bi moral nadomeščati prospekt, ki ga zahteva Uredba (EU) 2017/1129 za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti. Zato bi bilo treba v skladu s to uredbo ponudbe za množično financiranje izključiti iz področja uporabe Uredbe (EU) 2017/1129, ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(13) |
Da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili učinkovit nadzor nad ponudniki storitev množičnega financiranja, bi moralo biti ponudnikom storitev množičnega financiranja prepovedano od javnosti sprejemati vloge ali druga vračljiva sredstva, razen če imajo dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). |
|
(14) |
Za dosego tega cilja bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da zaprosijo za izdajo enotnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti v vsej Uniji in da svoje dejavnosti opravljajo v skladu s temi enotnimi zahtevami. Vendar bi bilo treba zaradi ohranitve široke razpoložljivosti ponudb za množično financiranje, ki so namenjene samo nacionalnim trgom, kadar se ponudniki storitev množičnega financiranja te odločijo opravljati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, to možnost zanje obdržati. Zato bi morale biti enotne zahteve iz te uredbe izbirne in se ne bi smele uporabljati za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki se odločijo še naprej ostati dejavni le na nacionalni ravni. |
|
(15) |
Za ohranitev visoke ravni zaščite vlagateljev, zmanjšanje tveganj, povezanih z množičnim financiranjem, in zagotovitev pravične obravnave vseh strank, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostaviti politiko za zagotavljanje, da se projekti izberejo strokovno, pošteno in pregledno ter da se na enak način opravljajo tudi storitve množičnega financiranja. |
|
(15a) |
Iz istih razlogov bi bilo treba iz te uredbe izključiti ponudnike storitev množičnega financiranja, ki na svojih platformah uporabljajo prve javne ponudbe kovancev. Komisija bi lahko za učinkovito ureditev v zvezi z nastajajočo tehnologijo prve javne ponudbe kovancev v prihodnosti predlagala celovit zakonodajni okvir na ravni Unije na podlagi temeljite ocene učinka. |
|
(15b) |
Alternativni naložbeni instrumenti, kot so prve javne ponudbe kovancev, imajo potencial za financiranje MSP, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi, lahko pospešujejo prenos tehnologije in so lahko bistven del unije kapitalskih trgov. Komisija bi lahko ocenila, ali je treba predlagati ločen zakonodajni okvir Unije za prve javne ponudbe kovancev. Večja pravna varnost na vseh področjih bi lahko bila ključna za povečanje varstva vlagateljev in potrošnikov ter zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz asimetričnih informacij, goljufivih ravnanj in nezakonitih dejavnosti. |
|
(16) |
Za izboljšanje storitev za svoje stranke , ki so lahko potencialni ali dejanski vlagatelji ali lastniki projekta , bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja imeti možnost ukrepati po lastni presoji v imenu strank, kar zadeva parametre njihovih naročil, pod pogojem, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, in da razkrijejo natančno metodo in parametre ukrepanja po lastni presoji. Za zagotovitev nepristranskega ponujanja naložbenih priložnosti potencialnim vlagateljem ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli ne plačati ne sprejeti nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, objavljeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo, ponujeno na platformi tretje osebe. |
|
(17) |
Namen te uredbe je spodbujanje neposrednih naložb in preprečitev možnosti za regulativno arbitražo s strani finančnih posrednikov, za katere velja druga zakonodaja Unije, zlasti pravila Unije glede upravljavcev premoženja. Uporaba pravnih struktur, vključno s pravnimi osebami s posebnim namenom, za posredovanje med projektom za množično financiranje ali podjetjem in vlagatelji bi zato morala biti strogo regulirana in dovoljena samo primernim nasprotnim strankam ali izbranim profesionalnim vlagateljem, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU . |
|
(18) |
Zagotavljanje učinkovitega sistema upravljanja je nujno za ustrezno upravljanje tveganj in preprečevanje navzkrižja interesov. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi zato morali imeti vzpostavljene upravljavske ureditve, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje, njihovi poslovodje pa bi morali imeti dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali vzpostaviti tudi postopke za sprejemanje in obravnavo pritožb strank. |
|
(19) |
Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali na svoji platformi za množično financiranje delovati kot nepristranski posredniki med strankami. Da se prepreči navzkrižje interesov, bi bilo treba določiti nekatere zahteve v zvezi s ponudniki storitev množičnega financiranja, poslovodji in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jih neposredno ali posredno obvladuje. Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne razkrijejo vnaprej finančnih interesov v okviru projektov ali ponudb na svoji spletni strani, ne bi smeli imeti nobene finančne udeležbe v ponudbah za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje. To bo ponudnikom storitev množičnega financiranja omogočilo, da svoje interese uskladijo z interesi vlagateljev. Poleg tega delničarji ali družbeniki, ki imajo več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic in poslovodje ali katera koli oseba, ki neposredno ▌obvladuje platforme, ne bi smeli nastopati v vlogi strank v zvezi s storitvami množičnega financiranja, ki se ponujajo na zadevni platformi za množično financiranje. |
|
(20) |
Za učinkovito in nemoteno opravljanje storitev bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost, da katero koli operativno funkcijo v celoti ali delno prenesejo na druge ponudnike storitev, pod pogojem, da zunanje izvajanje ne ogroža bistveno kakovosti notranjih kontrol ponudnikov storitev množičnega financiranja in učinkovitega nadzora. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali biti še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo. |
|
(21) |
Za hrambo finančnih sredstev strank in opravljanje plačilnih storitev je potrebno dovoljenje za ponudnika plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Te obveznosti pridobitve dovoljenja ni mogoče izpolniti s pridobitvijo dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. Zato je primerno pojasniti, da mora ponudnik storitev množičnega financiranja, ki opravlja takšne plačilne storitve v zvezi s svojimi storitvami množičnega financiranja, imeti tudi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366. Da se omogoči ustrezen nadzor teh dejavnosti, bi moral biti pristojni nacionalni organ obveščen o tem, ali namerava ponudnik storitev množičnega financiranja plačilne storitve opravljati sam na podlagi ustreznega dovoljenja ali jih namerava oddati v izvajanje tretji osebi, ki ima takšno dovoljenje. |
|
(22) |
Za rast in nemoteno opravljanje čezmejnih storitev množičnega financiranja sta potrebna zadosten obseg dejavnosti in zaupanje javnosti v te storitve. Zato je treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za pridobitev dovoljenja, ki se uporabljajo neposredno, in enotno točko za nadzor. |
|
(23) |
Visoka raven zaupanja vlagateljev prispeva k rasti storitev množičnega financiranja. Zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja bi zato morale olajšati njihovo čezmejno opravljanje, zmanjšati operativna tveganja ter zagotoviti visoko stopnjo preglednosti in zaščite vlagateljev. |
|
(24) |
Storitve množičnega financiranja so lahko izpostavljene tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, kot je poudarjeno v poročilu Komisije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (8). Zato bi bilo treba predvideti zaščitne ukrepe ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenja, ocenjevanju dobrega ugleda poslovodstva, pri čemer pa bi se morale plačilne storitve opravljati le prek subjektov z dovoljenji, za katere veljajo zahteve glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Komisija bi morala za nadaljnje zagotavljanje finančne stabilnosti s preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter ob upoštevanju najvišjega praga finančnih sredstev, ki jih je mogoče zbrati s ponudbo za množično financiranje v skladu s to uredbo, oceniti potrebnost in sorazmernost naložitve nekaterih ali vseh obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja , ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi te uredbe, in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849. |
|
(25) |
Da se ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoči čezmejno poslovanje, ne da bi bili pri tem soočeni z različnimi pravili, ter s tem spodbudi financiranje projektov po vsej Uniji s strani vlagateljev iz različnih držav članic, državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da naložijo dodatne zahteve ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi te uredbe . |
|
(26) |
Postopek izdaje dovoljenj bi moral pristojnemu nacionalnemu organu omogočiti seznanjenost s storitvami, ki jih nameravajo opravljati potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja, in platformami za množično financiranje, ki jih nameravajo upravljati, da oceni kakovost njihovega vodenja ter notranjo organizacijo in postopke, ki so jih potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavili za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe. |
|
(27) |
Za lažjo preglednost za male vlagatelje v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja bi moral ESMA vzpostaviti javen in posodobljen register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki jim je bilo izdano dovoljenje in ki upravljajo platforme za množično financiranje v Uniji v skladu s to uredbo. |
|
(28) |
Če pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, bi bilo dovoljenje treba odvzeti. Zlasti bi pristojni nacionalni organ moral imeti možnost, da oceni, ali je bilo prizadeto dobro ime poslovodstva in ali so notranji postopki in sistemi resno odpovedali. Da bi pristojni nacionalni organ lahko ocenil , ali bi bilo dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja treba odvzeti, bi ta organ moral biti obveščen , kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, izgubi dovoljenje kot plačilna institucija ali kadar je bilo ugotovljeno, da krši Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (9). |
|
(29) |
Da bi potencialni vlagatelji jasno razumeli naravo, tveganja, stroške in pristojbine v zvezi s storitvami množičnega financiranja, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam predložiti jasne in razčlenjene informacije. |
|
(30) |
Naložbe v produkte, ki se tržijo na platformah za množično financiranje, niso primerljive s tradicionalnimi naložbenimi ali varčevalnimi produkti in se ne bi smeli ▌ tržiti kot taki. Da pa se zagotovi, da potencialni vlagatelji razumejo raven tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, morajo ponudniki storitev množičnega financiranja opraviti začetni preizkus znanja svojih potencialnih vlagateljev, da ugotovijo, kakšno je njihovo razumevanje naložb . Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali potencialne vlagatelje izrecno opozoriti, kadar koli se oceni, da so ponujene storitve množičnega financiranja zanje neprimerne. |
|
(31) |
Da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi, bi morali ponudniki storitev potencialnim vlagateljem predložiti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi bi moral vsebovati opozorilo potencialnim vlagateljem, da vlagajo v tveganem okolju, ki ni zajeto niti v shemi nadomestil vlagateljem niti v odškodninskih shemah za vlagatelje. |
|
(32) |
V dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi bi bilo treba upoštevati tudi posebne značilnosti in tveganja, povezana s podjetji v zgodnji fazi razvoja, in se osredotočiti na bistvene informacije o lastnikih projektov, pravicah vlagateljev in pristojbinah zanje ter vrstami ponujenih vrednostnih papirjev in posojilnih pogodb. Glede na to, da je lastnik projekta v najboljšem položaju, da poda te informacije, bi moral tudi sestaviti dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Ker pa so ponudniki storitev množičnega financiranja odgovorni za informiranje svojih potencialnih vlagateljev, so odgovorni za popolnost dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi ▌. |
|
(33) |
Za zagotovitev nemotenega in hitrega dostopa do kapitalskih trgov za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, za znižanje njihovih stroškov financiranja in da se preprečijo zamude in stroški za ponudnike storitev množičnega financiranja, se za dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne bi smela zahtevati odobritev pristojnega organa. |
|
(34) |
Za preprečitev nepotrebnih stroškov in upravnih bremen za čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja za tržna sporočila ne bi smela veljati zahteva po prevodu ▌. |
|
(35) |
Ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli imeti možnosti ponujati diskrecijskega ali nediskrecijskega povezovanja nakupnih in prodajnih interesov, saj je za to dejavnost potrebno dovoljenje za investicijsko podjetje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU, ali za organiziran trg v skladu s členom 44 navedene direktive. V interesu preglednosti in pretoka informacij bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali imeti možnost omogočiti vlagateljem, ki opravijo naložbo prek njihove platforme, da prek te platforme stopijo v stik in med seboj sklepajo posle glede naložb, ki so bile prvotno opravljene na tej platformi. Vendar pa bi ponudniki storitev množičnega financiranja morali obvestiti svoje stranke, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se vse dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah opravljajo po presoji stranke in na njeno odgovornost. |
|
(36) |
Za lažjo preglednost in da se zagotovi ustrezna dokumentacija o komunikaciji s stranko, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja voditi vse ustrezne evidence, povezane z njihovimi storitvami in posli. |
|
(37) |
Za zagotovitev poštene in nediskriminatorne obravnave vlagateljev in lastnikov projektov ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svoje storitve oglašujejo s tržnimi sporočili, nobenega posameznega projekta ne bi smeli obravnavati z večjo naklonjenostjo kot druge projekte, ki so na voljo na njihovi platformi, razen če za to obstaja objektiven razlog, kot so posebne zahteve vlagatelja in razlogi, ki se nanašajo na vnaprej opredeljen profil tveganja vlagatelja . Vendar pa se ponudnikom storitev množičnega financiranja ne bi smela preprečevati omemba uspešno zaključenih ponudb, v katere prek platforme ni več mogoče vlagati , pri čemer se ponudnike spodbuja, da omogočijo primerljivost uspešnosti svojih zaključenih projektov . |
|
(38) |
Za zagotovitev večje pravne varnosti za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki delujejo po vsej Uniji, in za zagotovitev lažjega dostopa do trga, bi bilo treba v elektronski obliki ▌ objaviti popolne informacije o zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki se uporabljajo v državah članicah in posebej urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, skupaj z njihovimi povzetki. Pristojni organi in ESMA bi morali v ta namen vzdrževati centralne zbirke podatkov. |
|
(39) |
Za boljše razumevanje razsežnosti regulativnih razlik med državami članicami v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za tržna sporočila, bi morali pristojni organi organu ESMA vsako leto predložiti podrobno poročilo o svojih dejavnostih izvrševanja na tem področju. |
|
(39a) |
Da bi zagotovili dosledno uporabo dovoljenj, izdanih ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki delujejo v Uniji, in izpolnjevanje zahtev zanje, bi moral ESMA oblikovati regulativne tehnične standarde in jih predložiti Komisiji. |
|
(40) |
Pomembno je, da se dejansko in učinkovito zagotovi skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenja in za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s to uredbo. Pristojni nacionalni organ bi ▌moral izdajati dovoljenja in izvajati nadzor . Imeti bi moral pooblastilo za zahtevanje informacij, opravljanje splošnih preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, objavo javnih obvestil in opozoril ter nalaganje sankcij. ▌Svoje pristojnosti na področjih nadzora in sankcioniranja bi moral izvajati na sorazmeren način. |
|
▌ |
|
|
(42) |
Pristojni nacionalni organ bi moral za pokritje svojih stroškov, vključno z režijskimi stroški, zaračunavati pristojbine neposredno nadzorovanim subjektom. Višina pristojbine bi morala biti sorazmerna z velikostjo neposredno nadzorovanega subjekta ob upoštevanju dejstva, da je sektor množičnega financiranja še v zgodnji fazi razvoja. |
|
(43) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave razdrobljenosti pravnega okvira za storitve množičnega financiranja, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za te storitve in hkrati poveča zaščita vlagateljev, kakor tudi učinkovitost trga, in prispeva k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(44) |
Začetek uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti zaradi njene uskladitve z uporabo nacionalnih predpisov za prenos Direktive XXX/XXX/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa, da so ponudniki storitev množičnega financiranja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, izvzeti iz uporabe Direktive 2014/65/EU. |
|
(45) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. |
|
(46) |
V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje I
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja enotne zahteve za:
|
(a) |
delovanje in organizacijo ponudnikov storitev množičnega financiranja; |
|
(b) |
izdajo dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi; |
|
(c) |
preglednost in tržna sporočila v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v Uniji. |
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za pravne osebe, ki se odločijo zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 10, in ponudnike storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenje, izdano v skladu z navedenim členom, v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja. Te pravne osebe morajo imeti dejanski in stalni sedež v eni od držav članic, da lahko zaprosijo za dovoljenje.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
|
(a) |
storitve množičnega financiranja, ki se opravljajo za lastnike projektov, ki so potrošniki, kot so ti opredeljeni v členu 3(a) Direktive 2008/48/ES; |
|
(b) |
storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje kot investicijskemu podjetju v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU; |
|
(c) |
storitve množičnega financiranja, ki jih opravljajo fizične ali pravne osebe v skladu z nacionalnim pravom; |
|
(d) |
ponudbe za množično financiranje v višini več kot 8 000 000 EUR za posamezno ponudbo za množično financiranje, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev, v zvezi s posameznim projektom množičnega financiranja. |
2a. Nacionalne zakonodaje o zahtevah za izdajo dovoljenj, ki veljajo za lastnike projektov ali vlagatelje, tem lastnikom projektov ali vlagateljem ne preprečujejo, da bi uporabili storitve množičnega financiranja, ki jih nudijo ponudniki teh storitev v skladu s to uredbo in dovoljenjem, ki so ga pridobili na podlagi te uredbe.
Člen 3
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„storitev množičnega financiranja“ pomeni zagotavljanje platforme za množično financiranje, ki omogoča kar koli od naslednjega:
|
|
(b) |
„platforma za množično financiranje“ pomeni elektronski ▌sistem, ki ga upravlja ali vodi ponudnik storitev množičnega financiranja; |
|
(c) |
„ponudnik storitev množičnega financiranja“ pomeni pravno osebo, ki opravlja eno ali več storitev množičnega financiranja in mu je ustrezni pristojni nacionalni organ izdal dovoljenje za to dejavnost v skladu s členom 10 te uredbe; |
|
(d) |
„ponudba za množično financiranje“ pomeni vsako sporočilo ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih se potencialni vlagatelji lahko odločijo o prednostih sklenitve posla množičnega financiranja; |
|
(e) |
„stranka“ pomeni katerega koli potencialnega ali dejanskega vlagatelja ali lastnika projekta, za katerega ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja ali lahko opravlja storitve množičnega financiranja; |
|
(f) |
„lastnik projekta“ pomeni vsako osebo, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje; |
|
(g) |
„vlagatelj“ pomeni vsako osebo, ki prek platforme za množično financiranje da posojila ali pridobi prenosljive vrednostne papirje; |
|
(h) |
„projekt množičnega financiranja“ pomeni namen, za katerega lastnik projekta financira ali želi zbrati finančna sredstva prek ponudbe za množično financiranje; |
|
(i) |
„prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU; |
|
(j) |
„tržna sporočila“ pomenijo vse informacije ali sporočila ponudnika storitev množičnega financiranja potencialnemu vlagatelju ali potencialnemu lastniku projekta glede storitev ponudnika storitev množičnega financiranja, razen razkritij informacij vlagateljem, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo; |
|
(k) |
„trajni nosilec podatkov“ pomeni instrument, ki omogoča hrambo informacij na tak način, da so dostopne za poznejše potrebe vpogleda, za obdobje, ki je ustrezno za namene informacij, in omogoča nespremenjeni prikaz shranjenih podatkov; |
|
(l) |
„pravna oseba s posebnim namenom“ pomeni subjekt, ki je bil ustanovljen le za listinjenje ali katerega edini namen je izvajanje listinjenja v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (11); |
|
(la) |
„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje vlagatelja, da lastniku projekta da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki lastnika projekta zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati; |
|
(lb) |
„pristojni nacionalni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki ga/jih imenuje država članica in ima/imajo potrebna pooblastila in pristojnosti za opravljanje nalog v zvezi z izdajanjem dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzorom nad njimi v okviru področja uporabe te uredbe. |
▌
Poglavje II
Opravljanje storitev množičnega financiranja ter organizacijske in operativne zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja
Člen 4
Opravljanje storitev množičnega financiranja
1. Storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo dejanski in stalni sedež v eni od držav članic Unije in so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s členom 10 te uredbe.
Pravne osebe, ki imajo sedež v tretji državi, v skladu s to uredbo ne morejo zaprositi za dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja.
2. Ponudniki storitev množičnega financiranja ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.
3. Ponudniki storitev množičnega financiranja ne plačajo oziroma ne sprejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na njihovi platformi, ali v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na platformi tretje osebe.
4. Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko ukrepajo po lastni presoji v imenu svojih strank, kar zadeva parametre naročil strank, pri čemer svojim strankam razkrijejo natančno metodo in parametre takega ukrepanja po lastni presoji in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke.
5. Kar zadeva uporabo pravnih oseb s posebnim namenom za opravljanje storitev množičnega financiranja za vlagatelje, ki niso primerne nasprotne stranke, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU, imajo ponudniki storitev množičnega financiranja pravico samo, da na pravno osebo s posebnim namenom prenesejo samo eno sredstvo ter s tem omogočijo vlagateljem, da s pridobitvijo vrednostnih papirjev prevzamejo izpostavljenost do tega sredstva. Odločitev za prevzem izpostavljenosti do tega osnovnega sredstva je izključno v rokah vlagateljev.
Člen 4a
Storitev množičnega financiranja s posredovanjem
Za namene te uredbe storitve množičnega financiranja s posredovanjem zajemajo:
|
a. |
plasiranje brez obveznosti odkupa, kot je opredeljeno v točki 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, prenosljivih vrednostnih papirjev ali olajševanja posojil, ki jih izdajo lastniki projektov; |
|
b. |
ponudbo investicijskega svetovanja, kot je opredeljeno v točki 5 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali olajševanjem posojil, ki jih izdajo lastniki projektov; ter |
|
c. |
sprejemanje in posredovanje naročil strank, kot je opredeljeno v točki 1 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali olajševanjem posojil, ki jih izdajo lastniki projektov. |
Člen 5
Učinkovito in skrbno vodenje
Poslovodstvo ponudnikov storitev množičnega financiranja vzpostavi in nadzira izvajanje ustreznih politik in postopkov za učinkovito in skrbno vodenje, vključno z ločevanjem nalog, neprekinjenim poslovanjem in preprečevanjem navzkrižij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese njihovih strank. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (iia) člena 3(1)(a) zagotovijo, da imajo vzpostavljene ustrezne sisteme in kontrole za obvladovanje tveganja ter finančno modeliranje za to ponudbo storitev.
Člen 5a
Zahteve glede skrbnega preverjanja
1a. Ponudniki storitev množičnega financiranja opravijo minimalno skrbno preverjanje lastnikov projektov, ki predlagajo projekte, ki naj bi se financirali prek ponudnikove platforme za množično financiranje.
2a. Minimalno skrbno preverjanje iz odstavka 1 obsega:
|
(a) |
dokazilo, da lastnik projekta ni bil kazensko obsojen zaradi kršitve nacionalnega gospodarskega prava, nacionalnega insolvenčnega prava, nacionalnega prava o finančnih storitvah, nacionalnega prava za preprečevanje pranja denarja, nacionalnega prava proti goljufijam ali nacionalnih obveznosti poklicne odgovornosti; |
|
(b) |
dokazilo, da lastnik projekta, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje:
|
Člen 6
Obravnava pritožb
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in objavijo opise učinkovitih in preglednih postopkov za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank.
2. Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da lahko stranke proti njim pritožbo podajo brezplačno.
3. Ponudniki storitev množičnega financiranja oblikujejo in dajo strankam na voljo standardno predlogo za pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in sprejetih ukrepih.
3a. Ponudniki storitev množičnega financiranja pravočasno in pošteno obravnavajo vse pritožbe ter pritožnika v razumnem času obvestijo o rezultatih preiskave.
4. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov , s katerimi določi pogoje, standardne oblike in postopke za obravnavo pritožb.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do… [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 7
Navzkrižje interesov
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja nimajo nobene finančne udeležbe v kateri koli ponudbi za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje.
Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko ponudniki storitev množičnega financiranja finančno udeleženi v ponudbi za množično financiranje na svoji platformi za množično financiranje, če so informacije o tej udeležbi jasne in so na voljo strankam prek objave jasnih in preglednih izbirnih postopkov.
2. Ponudniki storitev množičnega financiranja kot svojih strank ne sprejmejo katerega koli svojega delničarja ali družbenika, ki ima v lasti ▌20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, kot tudi ne katerega koli svojega poslovodje in katere koli osebe, ki je neposredno ▌povezana s temi delničarji ali družbeniki in poslovodji ▌prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU.
3. Ponudniki storitev množičnega financiranja vzdržujejo in izvajajo učinkovita notranja pravila za preprečevanje navzkrižja interesov ter zagotavljajo, da njihovi zaposleni ne morejo neposredno ali posredno vplivati na projekte, v katerih so finančno udeleženi .
4. Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov med samimi ponudniki storitev množičnega financiranja, njihovimi delničarji ali družbeniki, njihovimi poslovodji in zaposlenimi oziroma katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(35)(b) Direktive 2014/65/EU, in njihovimi strankami ali med eno stranko in drugo stranko.
5. Ponudniki storitev množičnega financiranja morajo svojim strankam ▌ razkriti splošno naravo in vire navzkrižij interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj▌.
6. Razkritje iz odstavka 5:
|
(a) |
se opravi na trajnem nosilcu podatkov in |
|
(b) |
vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta posamezne stranke, da lahko vsaka stranka na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do navzkrižja interesov. |
7. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:
|
(a) |
zahteve za vzdrževanje ali izvajanje izbirnih postopkov za finančno udeležbo in notranjih pravil iz odstavkov 1 in 3 ; |
|
(b) |
ukrepi iz odstavka 4; |
|
(c) |
ureditve v zvezi z razkritjem iz odstavkov 5 in 6. |
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do… [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 7a
Uskladitev interesov platforme za množično financiranje z vlagatelji
1. Da se zagotovi uskladitev spodbud platform za množično financiranje s spodbudami vlagateljev, je treba podpreti mehanizme spodbud.
2. Platforme za množično financiranje so lahko udeležene v financiranju projekta. Ta udeležba ne sme preseči 2 % kapitala, zbranega za projekt.
3. Ponudniku storitve množičnega financiranja se lahko odobri pristojbina za uspeh (spodbujevalna provizija) vsakič, ko projekt uspešno zapusti platformo za množično financiranje.
4. Ponudniki storitev množičnega financiranja pred pridobitvijo dovoljenja organu ESMA opišejo politiko usklajevanja interesov, ki jo nameravajo uporabljati, ter zaprosijo za njeno odobritev.
5. Platforme za množično financiranje lahko spremenijo politiko usklajevanja interesov vsake tri leta. Vse spremembe mora odobriti ESMA.
6. Platforme za množično financiranje jasno opišejo svojo politiko usklajevanja interesov na vidnem mestu na svojem spletišču.
Člen 8
Zunanje izvajanje
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja pri vključitvi tretje osebe v izvedbo operativnih funkcij sprejmejo vse razumne ukrepe za preprečitev dodatnega operativnega tveganja.
2. Zunanje izvajanje operativnih funkcij ne ogroža kakovosti notranje kontrole ponudnikov storitev množičnega financiranja in zmožnosti pristojnega nacionalnega organa za spremljanje, kako ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe.
3. Ponudniki storitev množičnega financiranja so še naprej v celoti odgovorni za skladnost s to uredbo v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.
Člen 9
Zaščita sredstev strank, hramba finančnih sredstev in opravljanje plačilnih storitev
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke obvestijo:
|
(a) |
ali in pod kakšnimi pogoji opravljajo storitve zaščite sredstev, vključno s sklicevanjem na veljavno nacionalno zakonodajo; |
|
(b) |
ali storitve zaščite sredstev opravljajo sami ali tretja oseba; |
|
(c) |
ali plačilne storitve ter storitve hrambe in zaščite finančnih sredstev opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki jih opravlja v njegovem imenu. |
2. Ponudniki storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu, ne posedujejo finančnih sredstev strank in ne opravljajo plačilnih storitev, razen če so ta finančna sredstva namenjena opravljanju plačilnih storitev, povezanih s storitvami množičnega financiranja, in je ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, ponudnik plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366.
3. Finančna sredstva iz odstavka 2 se zaščitijo v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi je Direktiva (EU) 2015/2366 prenesena v nacionalno zakonodajo.
4. Če ponudniki storitev množičnega financiranja ne sami ne prek tretjih oseb ne opravljajo plačilnih storitev ali storitev hrambe in zaščite finančnih sredstev v zvezi s storitvami množičnega financiranja, taki ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in vzdržujejo ureditev, ki zagotavlja, da lastniki projektov, ki sprejemajo financiranje ponudb za množično financiranje ali kakršno koli plačilo, to počnejo samo prek ponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4(11) Direktive (EU) 2015/2366 , ali zastopnika ponudnika plačilnih storitev iz člena 19 navedene direktive .
Poglavje II
Dovoljenja za ponudnike storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi
Člen 10
Dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja
1. Potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, ki namerava postati ponudnik teh storitev, zaprosi pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima sedež, za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja.
2. Vloga iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:
|
(a) |
naslov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(b) |
pravni status potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(c) |
statut potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(d) |
program dejavnosti, v katerem se določijo vrste storitev množičnega financiranja, ki jih želi opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja , in platforma, ki jo namerava upravljati, vključno s tem, kje in kako se bodo ponudbe tržile ; |
|
(e) |
opis upravljavske ureditve in mehanizmov notranje kontrole potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s postopki za upravljanje tveganj in računovodskimi postopki; |
|
(f) |
opis sistemov, virov in postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za kontrolo in varovanje sistemov za obdelavo podatkov; |
|
(g) |
opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja , da bi se vlagateljem v primeru insolventnosti potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja še naprej zagotavljalo odplačevanje posojil in izvajanje naložb ; |
|
(h) |
identiteto oseb, odgovornih za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(i) |
dokazila, da imajo osebe iz točke (h) dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(j) |
opis notranjih pravil potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, ki preprečujejo, da bi bili njegovi delničarji ali družbeniki, ki imajo v lasti 20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, njegovi poslovodje ▌ali katera koli oseba, ki je▌ neposredno povezana z njimi prek obvladovanja, udeleženi v poslih množičnega financiranja, ki jih ponuja potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja , pa tudi opis internega pravilnika potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja o navzkrižju interesov zaposlenih, ki sodelujejo pri projektih ; |
|
(k) |
opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zunanje izvajanje; |
|
(l) |
opis postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za obravnavo pritožb strank; |
|
(m) |
kadar je primerno, opis plačilnih storitev, ki jih namerava potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja opravljati v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366; |
|
(ma) |
dokazilo, da je ponudnik storitev množičnega financiranja ustrezno zavarovan ali ima dovolj kapitala za kritje finančnih posledic njegove poklicne odgovornosti v primeru neizpolnjevanja poklicnih obveznosti iz te uredbe. |
3. Potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja za namene odstavka 2(i) predloži naslednja dokazila:
|
(a) |
potrdilo iz kazenske evidence, ki izkazuje, da oseba ni bila obsojena oziroma ji niso bile izrečene sankcije na podlagi veljavnih nacionalnih pravil na področju gospodarskega prava, insolvenčnega prava, zakonodaje na področju finančnih storitev, zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, goljufij ali poklicne odgovornosti, in sicer za vse osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(b) |
dokazila, da imajo osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, skupaj ustrezno znanje, veščine in izkušnje za vodenje ponudnika storitev množičnega financiranja ter da se od teh oseb zahteva, da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa. |
4. Pristojni nacionalni organ v 30 delovnih dneh od prejema vloge iz odstavka 1 oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni nacionalni organ določi rok, v katerem mora potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja predložiti manjkajoče informacije.
5. Če je vloga iz odstavka 1 popolna, pristojni nacionalni organ o tem takoj uradno obvesti potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja.
5a. Pristojni nacionalni organ se pred sprejetjem sklepa o izdaji ali zavrnitvi vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja posvetuje z pristojnim nacionalnim organom katere koli druge države članice v naslednjih primerih:
|
(a) |
potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja je hčerinska družba ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici; |
|
(b) |
potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja je hčerinska družba matične družbe ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici; |
|
(c) |
potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici; |
|
(d) |
potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja namerava neposredno tržiti ponudbe v navedeni drugi državi članici. |
5b. Če se kateri koli pristojni nacionalni organ iz odstavka 5a ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega nacionalnega organa, se takšno nesoglasje reši v skladu s členom 13a.
6. Pristojni nacionalni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge oceni, ali potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje zahteve iz te uredbe in sprejme izčrpno obrazložen sklep o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja. Pristojni nacionalni organ ima pravico zavrniti izdajo dovoljenja, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da poslovodstvo ponudnika storitev množičnega financiranja lahko ogroža njegovo učinkovito, varno in skrbno upravljanje in neprekinjeno delovanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitost trga.
6a. Pristojni nacionalni organ v skladu s tem členom obvesti ESMA o uspešni vlogi za pridobitev dovoljenja. ESMA vlogo doda v register odobrenih platform iz člena 11. ESMA lahko zahteva informacije, da zagotovi, da pristojni nacionalni organi dosledno izdajajo dovoljenja v skladu s tem členom. Če se ESMA ne strinja s sklepom pristojnega nacionalnega organa o odobritvi ali zavrnitvi vloge za pridobitev dovoljenja v skladu s tem členom, navede razloge za to ter razloži in utemelji vsako znatno odstopanje od sklepa.
7. Pristojni nacionalni organ potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja o svojem sklepu uradno obvesti v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.
7a. Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem členom, mora ves čas izpolnjevati pogoje za izdajo dovoljenja.
8. Dovoljenje iz odstavka 1 učinkuje in velja na celotnem ozemlju Unije.
9. Države članice od ponudnikov storitev množičnega financiranja ne zahtevajo fizične prisotnosti na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri imajo ti ponudniki storitev množičnega financiranja sedež, temveč od njih zahtevajo le, da imajo prostore v državi članici, v kateri imajo sedež in v kateri so pridobili dovoljenje, da bi lahko storitve množičnega financiranja ▌opravljali čezmejno.
10. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za vlogo za izdajo dovoljenja.
ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [XX mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 11
Register ponudnikov storitev množičnega financiranja
1. ESMA vzpostavi register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja. Ta register je javno dostopen na njegovi spletni strani in se redno posodablja.
2. Register iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:
|
(a) |
ime in pravno obliko ponudnika storitev množičnega financiranja; |
|
(b) |
trgovsko ime in spletni naslov platforme za množično financiranje, ki jo upravlja ponudnik storitev množičnega financiranja; |
|
(c) |
informacije o storitvah, za opravljanje katerih ima ponudnik storitev množičnega financiranja dovoljenje; |
|
(d) |
sankcije, naložene ponudniku storitev množičnega financiranja ali njegovim poslovodjem. |
3. Vsak odvzem dovoljenja v skladu s členom 13 se objavi v registru za obdobje petih let.
Člen 12
Nadzor
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje storitve opravljajo pod nadzorom pristojnega nacionalnega organa države članice, v kateri mu je bilo izdano dovoljenje .
2. Ponudniki storitev množičnega financiranja vedno izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja iz člena 10 te uredbe .
3. Nacionalni pristojni organ oceni izpolnjevanje obveznosti ponudnikov storitev množičnega financiranja iz te uredbe. Ob upoštevanju obsega in zapletenosti dejavnosti ponudnika storitev množičnega financiranja določi pogostost in natančnost te ocene. Nacionalni pristojni organ lahko za namene te ocene pri ponudniku storitev množičnega financiranja opravi inšpekcijski pregled na kraju samem.
4. Ponudniki storitev množičnega financiranja brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo nacionalni pristojni organ o vsaki bistveni spremembi pogojev za izdajo dovoljenja in na zahtevo predložijo potrebne informacije za oceno njihove skladnosti s to uredbo.
Člen 12a
Določitev pristojnega organa
1. Vsaka država članica imenuje nacionalni pristojni organ, ki je odgovoren za opravljanje nalog iz te uredbe v zvezi z izdajo dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzorom nad njimi ter o tem obvesti ESMA.
Kadar država članica imenuje več kot en nacionalni pristojni organ, vsakemu določi njegovo vlogo in imenuje en organ, ki bo odgovoren za sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi drugih držav članic in ESMA, kadar je to določeno v tej uredbi.
2. ESMA na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu s prvim pododstavkom.
3. Nacionalni pristojni organi imajo nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih funkcij.
Člen 13
Preklic pooblastila
1. Nacionalni pristojni organ ima pooblastilo, da ponudniku storitev množičnega financiranja odvzame dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov, če ponudnik storitev množičnega financiranja:
|
(a) |
v 18 mesecih po izdaji dovoljenja tega ne uporabi; |
|
(b) |
se izrecno odpove dovoljenju; |
|
(c) |
ne ponuja storitev množičnega financiranja šest zaporednih mesecev; |
|
(d) |
dovoljenje pridobi na nedovoljen način, vključno z navajanjem lažnih podatkov v vlogi za pridobitev dovoljenja; |
|
(e) |
ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano; |
|
(f) |
resno krši določbe te uredbe; |
|
(g) |
izgubi dovoljenje kot plačilna institucija v skladu s členom 13 Direktive 2015/2366/EU ali če to dovoljenje izgubi ponudnik, ki kot tretja oseba deluje v njegovem imenu; |
|
(h) |
krši določbe iz nacionalne zakonodaje, s katerimi se izvaja Direktiva (EU) 2015/849, v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali te določbe kršijo njegovi vodilni, zaposleni ali tretje strani, ki delujejo v njegovem imenu. |
|
▌ |
|
▌
4. Nacionalni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo ESMA o svojem sklepu o odvzemu dovoljenja ponudniku storitev množičnega financiranja.
4a. Pristojni nacionalni organ se pred sprejetjem odločitve o umiku dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja posvetuje s pristojnim nacionalnim organom katere koli druge države članice, če je ponudnik storitev množičnega financiranja:
|
(a) |
odvisno podjetje ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici; |
|
(b) |
odvisno podjetje nadrejenega podjetja ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici; |
|
(c) |
pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzira ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v navedeni drugi državi članici; |
|
(d) |
neposredno trži ponudbe v tej drugi državi članici. |
Člen 13a
Reševanje sporov med pristojnimi organi
1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice glede uporabe te uredbe, lahko ESMA na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4.
Kadar se lahko na podlagi objektivnih meril ugotovi nesoglasje med pristojnimi organi različnih držav članic, lahko ESMA na lastno pobudo pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4.
2. ESMA določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi ESMA deluje kot posrednik.
Če zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz prvega odstavka ne dosežejo sporazuma, lahko ESMA v skladu s postopkom iz tretjega in četrtega pododstavka člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločitev, v kateri se za zagotovitev skladnosti s pravom Unije od njih zahteva, da za rešitev zadeve sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.
3. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko ESMA, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z njegovo odločitvijo in torej ne zagotavlja, da ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje zahteve iz te uredbe, sprejme individualno odločitev, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.
4. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 2 ali 3, so v skladu s to odločitvijo.
5. Predsednik ESMA v poročilu iz člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.
Poglavje IV
Preglednost in začetni preizkus znanja, ki ga opravijo ponudniki storitev množičnega financiranja
Člen 14
Informacije za potrošnike
1. Vse informacije, vključno s tržnimi sporočili iz člena 19, ki jih ponudnik storitev množičnega financiranja posreduje strankam ▌o sebi, o stroških, finančnih tveganjih in pristojbinah, povezanih s storitvami množičnega financiranja ali z njim povezanimi naložbami, tudi o tveganjih insolventnosti ponudnika storitev množičnega financiranja, o pogojih množičnega financiranja, vključno z merili za izbiro projektov množičnega financiranja, ter o naravi svojih storitev množičnega financiranja in z njimi povezanimi tveganji, morajo biti poštene in jasne ter ne smejo biti zavajajoče .
2. Vse informacije , ki se strankam zagotovijo v skladu z odstavkom 1 , morajo biti natančne, točne in enostavno dostopne, tudi na spletnem mestu ponudnika storitev množičnega financiranja . Informacije se zagotovijo, kadar je to potrebno, tudi pred sklenitvijo posla množičnega financiranja.
▌
Člen 14a
Razkritje stopnje neplačil
1. Ponudniki množičnega financiranja letno razkrijejo stopnje neplačil pri projektih množičnega financiranja, ponujenih na njihovih platformah za množično financiranje v najmanj zadnjih 24 mesecih.
2. Stopnje neplačil iz odstavka 1 se objavijo na vidnem mestu na spletnem mestu ponudnika množičnega financiranja.
3. ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev metodologije izračuna stopnje neplačil pri projektih, ponujenih na platformi za množično financiranje.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do… [XX mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 15
Začetni preizkus znanja in simulacija zmožnosti kritja izgub
1. ▌Ponudniki storitev množičnega financiranja ▌ocenijo, katere storitve množičnega financiranja so primerne za potencialne vlagatelje.
2. Za namene ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja zahtevajo informacije o izkušnjah, naložbenih ciljih, finančnem položaju potencialnega vlagatelja in njegovem osnovnem razumevanju tveganj pri naložbah na splošno in pri vrstah naložb, ki so ponujene na platformi za množično financiranje, vključno z informacijami o:
|
(a) |
preteklih naložbah potencialnega vlagatelja v prenosljive vrednostne papirje ali posojilne pogodbe, tudi v podjetja v zgodnji fazi ali v fazi širitve; |
|
(b) |
tem, kako potencialni vlagatelj razume tveganja, povezana z odobritvijo posojil ali pridobivanjem prenosljivih vrednostnih papirjev prek platforme za množično financiranje, in o njegovih strokovnih izkušnjah v zvezi z naložbami množičnega financiranja. |
▌4. Kadar ▌ ponudniki storitev množičnega financiranja na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 2 , menijo, da potencialni vlagatelji nimajo zadostnega razumevanja ponudbe ali da ponudba ni ustrezna za te potencialne vlagatelje , ponudniki storitev množičnega financiranja obvestijo navedene potencialne vlagatelje, da so storitve, ki se ponujajo na njihovih platformah, zanje lahko neprimerne, in jih opozorijo na tveganja. Te informacije oziroma opozorila o tveganjih potencialnim vlagateljem ne preprečujejo vlaganja v projekte množičnega financiranja. Te informacije ali opozorilo o tveganju vsebujejo jasno navedbo tveganja izgube vsega vloženega denarja.
5. Vsi ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem in vlagateljem vedno omogočajo simulacijo njihove zmožnosti kritja izgub, ki se izračunana kot 10 % njihove neto vrednosti, pri čemer se upoštevajo naslednje informacije:
|
(a) |
redni dohodek, skupni dohodek in, če je to ustrezno, dohodek gospodinjstva , ne glede na to, ali se dohodki služijo stalno ali začasno; |
|
(b) |
sredstva, vključno s finančnimi naložbami, osebno ali naložbeno premoženje, pokojninski skladi in vse gotovinske vloge; |
|
(c) |
finančne obveznosti, vključno z rednimi, obstoječimi ali prihodnjimi. |
Na podlagi rezultatov simulacije lahko ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem in vlagateljem preprečijo vlaganje v projekte množičnega financiranja. Vendar pa so vlagatelji še naprej odgovorni za celotno tveganje naložbe.
6. ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov , v katerih določi potrebno ureditev za:
|
(a) |
izvedbo ocene iz odstavka 1; |
|
(b) |
izvedbo simulacije iz odstavka 5 ; |
|
(c) |
predložitev informacij iz odstavkov 2 in 4. |
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do… [XX mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 16
Dokument s ključnimi informacijami o naložbi
-1. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (i) člena 3(1)(a) te uredbe, zagotovijo potencialnim vlagateljem vse informacije iz tega člena.
1. Potencialni vlagatelji dobijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki jo lastnik projekta pripravi za vsako ponudbo za množično financiranje. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi se sestavi v vsaj enem od uradnih jezikov zadevne države članice ali v angleščini .
2. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi iz odstavka 1 vključuje vse naslednje:
|
(a) |
informacije iz Priloge; |
|
(b) |
naslednjo izjavo, ki se nahaja neposredno pod naslovom dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi: „Te ponudbe za množično financiranje niso niti preverili niti odobrili ESMA ali pristojni nacionalni organi. Preden vam je bil odobren dostop do te naložbe, ni bila opravljena ocena ustreznosti vaše izobrazbe in znanja. Z odločitvijo za to naložbo v celoti prevzemate tveganje, ki je z njo povezano, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja.“; |
|
(c) |
opozorilo o tveganjih, ki se glasi: „Naložba v to ponudbo za množično financiranje je povezana s tveganji, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja. Vaša naložba ni zajeta v sistemih jamstva za vloge in odškodninskih shemah za vlagatelje, vzpostavljenih v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2). Naložba vam morda ne bo prinesla nikakršnega donosa. Ne gre za varčevalni produkt, zato vam svetujemo, da v projekte množičnega financiranja ne vložite več kot 10 % svojega neto premoženja. Teh naložbenih instrumentov morda ne boste mogli prodati, ko boste to želeli storiti. Če jih boste lahko prodali, boste morda vseeno utrpeli izgube. (*1) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149)." (*2) Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).“" |
3. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi je pošten in jasen, ni zavajajoč ter ne vsebuje nobenih sprotnih opomb razen sklicev na veljavno zakonodajo. Predstavi se na samostojnem, trajnem nosilcu podatkov, ki se jasno razlikuje od tržnih sporočil, in ga v natisnjeni obliki sestavljajo največ tri strani formata A4.
4. Ponudnik storitev množičnega financiranja ves čas veljavnosti ponudbe za množično financiranje skrbi, da je dokument s ključnimi informacijami o naložbi vedno posodobljen.
4a. Zahteva iz točke (a) odstavka 3 tega člena se ne uporablja za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (ii) člena 3(1)(a). Pri takšnem množičnem financiranju se namesto tega pripravi dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki vsebuje podrobne informacije o ponudniku storitev množičnega financiranja, njegovih sistemih in kontrolah za upravljanje tveganj, finančnem modeliranju za ponudbo za množično financiranje ter njegovi pretekli uspešnosti.
5. Vsi ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in uporabljajo ustrezne postopke za preverjanje popolnosti, pravilnosti in jasnosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.
6. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi odkrije ▌opustitev, ▌napako ali ▌netočnost , ki bi lahko pomembno vplivala na pričakovano donosnost naložbe, se popravki izvedejo na naslednji način:
|
(a) |
ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (i) člena 3(1)(a), o opustitvi, napaki ali netočnosti nemudoma obvestijo lastnika projekta, ki zadevne informacije dopolni ali spremeni; |
|
(b) |
ponudniki storitev množičnega financiranja, ki ponujajo storitve iz točke (ii) člena 3(1)(a), sami popravijo opustitev, napako ali netočnost v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi. |
Kadar se takšna dopolnitev ali sprememba ne izvede , ponudnik storitev množičnega financiranja ne poda ponudbe za množično financiranje oziroma prekliče obstoječo ponudbo, dokler dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne izpolnjuje zahtev iz tega člena.
7. Vlagatelj lahko od ponudnika storitev množičnega financiranja zahteva, da poskrbi za prevod dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi v jezik, ki ga izbere vlagatelj. Prevod dosledno in točno odraža vsebino izvirnega dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.
Če ponudnik storitev množičnega financiranja ne zagotovi zahtevanega prevoda dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ponudnik storitev množičnega financiranja vlagatelju jasno svetuje, naj se ne odloči za naložbo.
8. Pristojni nacionalni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.
9. ESMA lahko pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se določi:
|
(a) |
vsebino in zahteve glede predloge za predstavitev informacij iz odstavka 2 in Priloge; |
|
(b) |
vrste tveganj, ki so bistvena pri ponudbi za množično financiranje in jih je zato treba razkriti v skladu z delom C Priloge; |
|
(ba) |
uporabo določenih finančnih razmerij za večjo jasnost ključnih finančnih informacij; |
|
(c) |
provizije in pristojbine ter stroške transakcij iz točke (a) dela H Priloge, vključno s podrobno razčlenitvijo neposrednih in posrednih stroškov, ki jih nosi vlagatelj. |
Pri pripravi standardov ESMA razlikuje med storitvami iz točke (i) člena 3(1)(a) in storitvami iz točke (ii) člena 3(1)(a).
ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [XXX mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 17
Oglasna deska
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svojim vlagateljem omogočajo neposredno medsebojno komunikacijo ter prodajo in nakup posojilnih pogodb ali prenosljivih vrednostnih papirjev, ki so se sprva financirali prek množičnega financiranja na njihovih platformah, svoje stranke obvestijo, da ne upravljajo sistema trgovanja ter da se take dejavnosti nakupa in prodaje na njihovih platformah lotevajo po lastni presoji in na lastno odgovornost. Takšni ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke tudi obvestijo, da se pravila iz Direktive 2014/65/EU za mesta trgovanja, kot so opredeljena v točki 24 člena 4(1) navedene direktive, za njihove platforme ne uporabljajo.
2. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki podajo referenčno ceno za nakup in prodajo iz odstavka 1, svoje stranke obvestijo, ali je ▌referenčna cena zavezujoča ali ne , in ▌utemeljijo podlago, na kateri je bila izračunana referenčna cena .
2a. Da bi ponudniki storitev množičnega financiranja vlagateljem omogočali nakup in prodajo posojil, pridobljenih na njihovi platformi, vlagateljem omogočajo preglednost glede svojih platform z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ustvarjenih posojil.
Člen 18
Dostop do evidenc
Ponudniki storitev množičnega financiranja:
|
(a) |
pet let hranijo vse evidence, povezane s svojimi storitvami in posli, na trajnem nosilcu podatkov; |
|
(b) |
zagotovijo, da imajo njihove stranke vedno neposreden dostop do evidenc zanje opravljenih storitev; |
|
(c) |
pet let hranijo vse sporazume med ponudniki storitev množičnega financiranja in njihovimi strankami. |
Poglavje V
Tržna sporočila
Člen 19
Zahteve glede tržnih sporočil
1. Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da so vsa njihova tržna sporočila vlagateljem jasno prepoznavna kot taka.
2. Nobeno tržno sporočilo ni nesorazmerno usmerjeno v posamezne načrtovane, nedokončane ali tekoče projekte ali ponudbe za množično financiranje pred zaključkom zbiranja sredstev za projekt . ▌
3. Ponudniki storitev množičnega financiranja za svoja tržna sporočila uporabijo enega ali več uradnih jezikov države članice, v kateri delujejo, ali v angleščini .
4. Pristojni nacionalni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve tržnih sporočil.
Člen 20
Objava nacionalnih določb o zahtevah glede trženja
1. Pristojni nacionalni organi na svojih spletnih mestih objavijo in redno posodabljajo državne zakone, predpise in upravne določbe, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja.
2. Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh zakonih, predpisih in upravnih določbah ter njihovih povzetkih iz odstavka 1 ter spletnih povezavah na spletna mesta pristojnih organov, na katerih so te informacije objavljene. Pristojni organi ESMA predložijo povzetek navedenih relevantnih nacionalnih določb v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.
3. Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh spremembah informacij, posredovanih v skladu z odstavkom 2, in brez odlašanja predložijo posodobljen povzetek relevantnih nacionalnih določb.
4. ESMA na svojem spletnem mestu objavi in posodablja povzetek relevantnih nacionalnih določb v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in povezave na spletna mesta pristojnih organov iz odstavka 1. ESMA ni odgovoren za informacije, predstavljene v povzetku.
5. Pristojni nacionalni organi so enotne kontaktne točke, odgovorne za zagotavljanje informacij o pravilih trženja v svojih državah članicah.
▌7. Pristojni organi redno, in sicer vsaj enkrat na leto, poročajo ESMA o izvršilnih ukrepih, ki so jih v letu pred tem sprejeli na podlagi svojih nacionalnih zakonov, predpisov in upravnih določb, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja. Poročilo vsebuje zlasti naslednje:
|
(a) |
skupno število sprejetih izvršilnih ukrepov glede na vrsto kršitve, kadar je to ustrezno; |
|
(b) |
kadar so ti na voljo, rezultate izvršilnih ukrepov, vključno z vrsto naloženih sankcij, in sicer glede na vrsto sankcij ali popravljalnih ukrepov, ki so jih izvedli ponudniki množičnega financiranja; |
|
(c) |
kadar so ti na voljo, primere, kako so pristojni organi obravnavali nespoštovanje nacionalnih določb s strani ponudnikov storitev množičnega financiranja. |
Poglavje VI
Pooblastila in pristojnosti ustreznega nacionalnega pristojnega organa
ODDELEK I
PRISTOJNOSTI IN POSTOPKI
Člen 21
Varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov
Pooblastila, prenesena na nacionalni pristojni organ ali na katero koli uradno ali drugo osebo, ki jo pooblasti nacionalni pristojni organ , se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.
Člen 25
Izmenjava informacij
ESMA in pristojni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog v skladu s to uredbo.
Člen 26
Poklicna skrivnost
Obveznost varovanja poklicne skrivnosti iz člena 76 Direktive 2014/65/EU velja za nacionalne pristojne organe , ESMA in vse osebe, ki delajo ali so delale pri nacionalnem pristojnem organu ali ESMA, ali pri kateri koli drugi osebi, na katero so bile prenesene naloge, vključno s pogodbeno zaposlenimi revizorji in strokovnjaki .
ODDELEK II
UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UPRAVNI UKREPI
Člen 27a
Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi
1. Brez poseganja v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije v skladu s členom 27c, države članice določijo predpise o ustreznih upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki se uporabljajo vsaj, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ne izpolnjuje zahtev iz poglavij I do V. Navedene upravne sankcije in drugi upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Države članice zagotovijo dejansko izvajanje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov.
2. Države članice v skladu z nacionalnim pravom na pristojne nacionalne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitve iz poglavij od I do V te uredbe uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:
|
(a) |
javno izjavo, v kateri sta navedeni oseba, odgovorna za kršitev, in narava kršitve; |
|
(b) |
odredbo, ki od osebe zahteva, da preneha z zadevnim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi; |
|
(c) |
začasno ali, v primeru ponavljajočih se resnih kršitev, trajno prepoved, ki vsakemu članu upravljalnega organa pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje upravljavske funkcije v takih družbah; |
|
(d) |
v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini 5 % letnega prometa ponudnika storitev množičnega financiranja v koledarskem letu, v katerem je prišlo do kršitve; |
|
(e) |
najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je slednjo mogoče opredeliti, tudi če ta korist presega najvišja zneska iz točke (d). |
3. Kadar se določbe iz prvega odstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da lahko v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, članom organa upravljanja in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, naložijo upravne sankcije in druge upravne ukrepe, določene v odstavku 2.
4. Države članice zagotovijo, da je vsaka odločitev ali ukrep, s katerim se naloži upravne sankcije in druge upravne ukrepe v skladu z odstavkom 2, ustrezno obrazložen in da v zvezi z njim velja pravica do pritožbe na sodišču.
Člen 27b
Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov
1. Pristojni organi izvajajo svoja pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov iz člena 27a v skladu s to uredbo in s svojim nacionalnim pravnim okvirom, kot je ustrezno:
|
( a) |
neposredno; |
|
(b) |
v sodelovanju z drugimi organi; |
|
(c) |
v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na druge organe; |
|
(d) |
z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih. |
2. Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, naloženega na podlagi člena 27a, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti ter vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:
|
( a) |
pomembnost, težo in trajanje kršitve; |
|
(b) |
stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev; |
|
(c) |
finančno moč fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev; |
|
(d) |
pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, če jih je mogoče opredeliti; |
|
(e) |
izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti; |
|
(f) |
raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po povračilu pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe; |
|
(g) |
predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev; |
Člen 27c
Kazenske sankcije
1. Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah ali drugih upravnih ukrepov za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim kazenskim pravom že veljajo kazenske sankcije.
2. Če države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitev iz člena 27a(1), zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah iz člena 27a(1), in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter ESMA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti glede sodelovanja za namene te uredbe.
Člen 27d
Dolžnosti uradnega obveščanja
Države članice Komisijo in ESMA do … [eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo o zakonih, predpisih in upravnih določbah za izvajanje tega poglavja, tudi o morebitnih ustreznih kazenskopravnih določbah. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.
Člen 27e
Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA
1. Nacionalni pristojni organi in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s tem poglavjem.
2. Nacionalni pristojni organi se pri nadzoru tesno usklajujejo za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvijanje in spodbujanje primerov najboljših praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru morebitnih nesoglasij.
3. Kadar nacionalni pristojni organ ugotovi, da zahteva iz poglavij I do V ni bila izpolnjena, ali ima razlog za takšno domnevo, pristojni organ dovolj podrobno obvesti o subjektu ali subjektih, za katere obstaja sum takšne kršitve. Zadevni pristojni organi tesno sodelujejo pri usklajevanju svojega nadzora, da bi zagotovili doslednost odločitev.
Člen 27f
Objava upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov
1. V skladu z odstavkom 4 države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsaj vsako odločitev o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, zoper katerega ni bila vložena pritožba, potem ko je bil o njej uradno obveščen naslovnik sankcije ali ukrepa.
2. Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter o naloženih upravnih sankcijah ali drugih upravnih ukrepih.
3. Kadar je v primeru pravnih oseb objava identitete ali v primeru fizičnih oseb objava identitete in osebnih podatkov po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava po njegovem mnenju ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali kadar bi objava, kolikor je to mogoče ugotoviti, vpleteni osebi povzročila nesorazmerno škodo, države članice zagotovijo, da pristojni organi:
|
(a) |
odložijo objavo odločitve o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati; |
|
(b) |
odločitev o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa objavijo anonimno, v skladu z nacionalnim pravom, ali |
|
(c) |
ne objavijo sklepa o izreku upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, če pristojni organ meni, da se možnosti iz točk (a) in (b) štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:
|
4. V primeru odločitve, da se upravna sankcija ali drug upravni ukrep objavi anonimno, se lahko objava zadevnih podatkov odloži. Kadar nacionalni pristojni organ objavi odločitev o naložitvi upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa, zoper katerega je mogoča pritožba pred ustreznimi sodnimi organi, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu poleg tega nemudoma objavijo te informacije in vse poznejše informacije o izidu takšne pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi naložitev upravne sankcije ali drugega upravnega ukrepa.
5. Nacionalni pristojni organ zagotovi, da vsaka odločitev, ki je objavljena v skladu z odstavki od 1 do 4, ostane dostopna na njihovem uradnem spletnem mestu vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo le na uradni spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.
6. Nacionalni pristojni organi obvestijo ESMA o vseh naloženih upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, tudi, kadar je to ustrezno, o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi in izidu takšnih pritožb.
7. ESMA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, o katerih je obveščen. Do te zbirke podatkov imajo dostop le ESMA, EBA, EIOPA in pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih posredujejo nacionalni pristojni organi v skladu z odstavkom 6.
Člen 36
Varstvo podatkov
1. Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.
2. ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 45/2001.
Poglavje VII
Delegirani akti
Člen 37
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 31(10) in člena 34(3) se na Komisijo prenese za obdobje petih let od … [▌datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastil iz členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(2), 6(4), 7(7), 10(10), 15(6), 16(9), 31(10) in 34(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Poglavje VIII
Končne določbe
Člen 38
Poročilo
1. Komisija pred … [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku uporabe te uredbe] po posvetovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe in mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.
2. V poročilu se oceni naslednje:
|
(a) |
delovanje trga za ponudnike storitev množičnega financiranja v Uniji, vključno z razvojem trga in trendi, ▌njihovimi tržnimi deleži, pri čemer se zlasti prouči, ali je treba prilagoditi opredelitev pojmov in pragov iz te uredbe in ali je obseg storitev, ki jih zajema ta uredba, še vedno ustrezen; |
|
(b) |
vpliv te uredbe na pravilno delovanje notranjega trga storitev množičnega financiranja, vključno z vplivom na dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter za vlagatelje in druge kategorije oseb, na katere vplivajo te storitve; |
|
(c) |
izvajanje tehnoloških inovacij v sektorju množičnega financiranja, vključno z uporabo nebančnih načinov financiranja (vključno s prvimi javnimi ponudbami kovancev) , novih inovativnih poslovnih modelov in tehnologij; |
|
(d) |
ali je prag, določen v členu 2(2)(d), še vedno primeren za doseganje ciljev, določenih v tej uredbi; |
|
(e) |
učinke nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, na svobodo opravljanja storitev, konkurenco in zaščito vlagateljev; |
|
(f) |
uporaba upravnih sankcij in zlasti morebitna potreba po nadaljnji harmonizaciji upravnih sankcij, določenih za kršitev te uredbe; |
|
(g) |
nujnost in sorazmernost naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene Direktive (EU) 2015/849; |
|
(h) |
ustreznost razširitve področja uporabe te uredbe na tretje države; |
|
(i) |
sodelovanje med nacionalnimi pristojnimi organi in ESMA ter ustreznost nacionalnih pristojnih organov kot nadzornikov za to uredbo; |
|
(j) |
možnost uvedbe posebnih ukrepov v tej uredbi za spodbujanje trajnostnih in inovativnih projektov množičnega financiranja ter uporabe sredstev EU. |
Člen 38a
Sprememba Uredbe (EU) 2017/1129
V členu 1(4) Uredbe (EU) št. 2017/1129 se vstavi naslednja točka:
|
(k) |
ponudbo za množično financiranje evropskega ponudnika storitev množičnega financiranja v smislu člena 3(1)(c) Uredbe (EU) št. …/… (*3) , če ne presega praga, določenega v členu 2(2)(d) navedene uredbe. |
Člen 39
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C , , str. .
(2) UL C , , str. .
(3) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
(4) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(5) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).
(6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(7) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(8) COM(2017)0340, Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi.
(9) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(10) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(11) UL L 297, 7.11.2013, str. 107.
(*3) UL: prosimo, vstavite številko, datum in sklic na podatke o objavi te uredbe.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/563 |
P8_TA(2019)0302
Trgi finančnih instrumentov: ponudniki storitev množičnega financiranja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (COM(2018)0099 – C8-0102/2018 – 2018/0047(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/39)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0099), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0102/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0362/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0047
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Množično financiranje je finančnotehnološka rešitev, ki zagotavlja alternativen dostop do financiranja za mala in srednja podjetja in predvsem zagonska podjetja in hitro rastoča podjetja , da bi spodbudila inovativno podjetništvo v Uniji, s čimer krepi unijo kapitalskih trgov. To pa prispeva k bolj raznolikemu finančnemu sistemu, ki se manj zanaša na banke in zato omejuje sistemska tveganja in tveganja zaradi koncentracije. Druge prednosti spodbujanja inovativnega podjetništva prek množičnega financiranja so sprostitev zamrznjenega kapitala za naložbe v nove in inovativne projekte, pospeševanje učinkovitega dodeljevanja sredstev in diverzifikacija sredstev. |
|
(2) |
V skladu z Uredbo (EU) XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta (3) se lahko pravne osebe odločijo zaprositi nacionalni pristojni organ za izdajo dovoljenja kot izvajalec storitev množičnega financiranja. |
|
(3) |
Uredba (EU) XXX/XXXX [uredba o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja] zagotavlja enotne, sorazmerne in neposredno izvedljive zahteve za izdajo dovoljenja in nadzor skupaj z enotno točko za nadzor ponudnikov storitev množičnega financiranja▌. |
|
(4) |
Da bi se zagotovila pravna varnost glede oseb in dejavnosti, ki spadajo v zadevno področje uporabe Uredbe (EU) XXX/XXXX oziroma Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), in da bi se preprečilo, da se za isto dejavnost uporabljajo različna dovoljenja v Uniji, bi bilo treba pravne osebe, ki imajo dovoljenje kot ponudniki storitev množičnega financiranja v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXXX [uredba o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja], izključiti iz področja uporabe Direktive 2014/65/EU. |
|
(5) |
Ker je sprememba v tej direktivi neposredno povezana z Uredbo (EU) XXX/XXXX [uredba o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja], bi bilo treba datum, od katerega morajo države članice uporabljati nacionalne ukrepe za prenos te spremembe, odložiti, da se bo ujemal z datumom začetka uporabe, določenim v navedeni uredbi. |
|
(5a) |
Mali vlagatelji uporabljajo virtualne valute kot nadomestek za druga sredstva. Za razliko od drugih finančnih instrumentov virtualne valute trenutno večinoma niso regulirane. Zato je na trgih virtualnih valut premalo preglednosti, pojavljajo se tržne zlorabe in ni osnovne zaščite vlagateljev. Komisija bi morala pregledovati virtualne in predlagati jasne smernice, s katerimi bi določila pogoje, pod katerimi so lahko virtualne valute označene za finančne instrumente ter po potrebi dodati virtualne valute na seznam finančnih instrumentov kot novo kategorijo. Če Komisija ugotovi, da je ustrezno regulirati virtualne valute, bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predlog na to temo – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V členu 2(1) Direktive 2014/65/EU se doda naslednja točka (p):
|
„(p) |
ponudnike storitev množičnega financiranja, kot so opredeljeni v členu 3(1)(c) Uredbe (EU) XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta (*1) , in pravne osebe, ki zagotavljajo storitve množičnega financiranja v skladu z nacionalno zakonodajo, dokler ne presegajo meje iz člena 2(d) Uredbe (EU) XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta*. |
Člen 2
1. Države članice do … [Urad za publikacije: 6 mesecev od začetka veljavnosti uredbe o množičnem financiranju] sprejmejo in objavijo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za izpolnjevanje te direktive.
Države članice te ukrepe uporabljajo od … [Urad za publikacije: datum začetka uporabe uredbe o množičnem financiranju].
2. Države članice Komisiji in ESMA sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C […], […], p. […].
(2) UL C […], […], p. […].
(3) Uredba (EU) XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja (UL L […], […], str. […]).
(4) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/566 |
P8_TA(2019)0303
Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/40)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0372), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 177, 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0227/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj pa tudi mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0094/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0197
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti drugega odstavka člena 177, člena 178 in člena 349 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije. |
|
(2) |
Kohezijski sklad je bil ustanovljen, da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov na področju okolja in vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: TEN-T), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
|
(3) |
Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah] (5) določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi). [Sprememba 1] |
|
(3a) |
Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Kohezijskim skladom, Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR) ter Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), da se bodo medsebojno dopolnjevali, kjer bo to koristno za pripravo uspešnih projektov. [Sprememba 2] |
|
(4) |
Da bi poenostavili pravila, ki se uporabljajo za ESRR in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2014–2020, bi morala enotna uredba določati pravila, ki se uporabljajo za oba sklada. |
|
(5) |
Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in Evropskega stebra socialnih pravic. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo socialne in dohodkovne neenakosti, nadaljevanje boja proti revščini, ohranitev in spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest s pripadajočimi pravicami in da ESRR in Kohezijski sklad spodbujata enake možnosti za vse, in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU. Sklada bi morala spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Naložbe v okviru ESRR bi morale v sinergiji z ESS+ prispevati k spodbujanju socialnega vključevanja in boju proti revščini ter povečanju kakovosti življenja državljanov v skladu z obveznostmi iz Konvencije OZN o pravicah invalidov in Konvencije OZN o otrokovih pravicah, da bi tako prispevale k otrokovim pravicam. [Sprememba 3] |
|
(6) |
Treba je vključiti določbe za ESRR v podporo cilju „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). |
|
(7) |
Za opredelitev vrste dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti posebne cilje politike za zagotavljanje podpore iz navedenih skladov, da se zagotovi, da prispevata k enemu ali več skupnim ciljem politike iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
|
(8) |
V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju notranje in zunanje demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. ESRR mora biti pri oblikovanju in izvajanju programov bolj specifično usmerjen v demografske spremembe, ki so ključni izziv in prednostno področje. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in odgovornosti ter delitev odgovornosti prizadevanj med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja lahko kohezijska politika s sprejetjem pristopa, ki želi zaščititi dostojanstvo in pravice migrantov , prispevala k vključevanju beguncev in migrantov, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, tudi z vidika vzajemne krepitve povezave med vključevanjem in lokalno gospodarsko rastjo, zlasti z zagotavljanjem infrastrukturne podpore za mesta in lokalne organe, ki sodelujejo pri izvajanju politik vključevanja . [Sprememba 4] |
|
(9) |
Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri zmanjševanju razlik v ravni razvoja in usklajevanju neenakih razmer v regijah EU, soočanju z s socialnimi razlikami, novimi izzivi in zagotovili vključujoče družbe in visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečitev ter za preprečitev marginalizacije in radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne , sodobne in dostopne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta so komunikacije, javni promet in, energija ter univerzalne, kakovostne javne storitve, ki so bistvene pri odpravljanju regionalnih in socialnih razlik, podpiranju socialne kohezije in regionalnega razvoja ter spodbujanju podjetij in ljudi, naj ostanejo v lokalnem okolju . [Sprememba 5] |
|
(10) |
Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste v vsej Uniji, tudi na podeželskih območjih, kjer ima velik pomen za mala in srednja podjetja, ter k spodbujanju trajnostne večmodalne urbane mobilnosti s poudarkom na hoji, kolesarjenju, javnem prevozu in skupni mobilnosti , ki ne onesnažuje . [Sprememba 6] |
|
(10a) |
Številni največji izzivi v Evropi vse bolj vplivajo na marginalizirane romske skupnosti, ki pogosto živijo v mikroregijah z omejenimi možnostmi, kjer ni varne in dostopne pitne vode, kanalizacije in elektrike in kjer ni možnosti prevoza, digitalne povezljivosti, sistemov obnovljive energije ali odpornosti na nesreče. Zato ESRR in Kohezijski sklad prispevata k izboljšanju življenjskih razmer Romov in polnemu uresničevanju njihovega potenciala kot državljanov EU, države članice pa zagotovijo, da vseh pet ciljev politike ESRR in Kohezijskega sklada vključuje tudi Rome. [Sprememba 7] |
|
(11) |
Zaradi splošnega cilja Kohezijskega sklada iz PDEU je treba določiti in omejiti specifične cilje, ki bi jih Kohezijski sklad moral podpreti. |
|
(12) |
Da bi prispevali k ustreznemu upravljanju, izvrševanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju dobrih praks in inovacij na področju pametne specializacije in krožnega gospodarstva, izboljšali splošno upravno zmogljivost institucij in upravljanje v državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni na načelih upravljanja na več ravneh, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba omogočiti podporne spodbujati strukturne ukrepe v okviru vseh specifičnih ciljev za krepitev upravnih zmogljivost v podporo vsem specifičnim ciljem . Ker temeljijo na merljivih ciljih in ker so državljani in podjetja poučeni o njih kot o sredstvu za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence in organe upravljanja, je mogoče s temi ukrepi doseči pravo ravnovesje med usmerjenostjo politike v rezultate ter ravnjo pregledov in kontrol. [Sprememba 8] |
|
(13) |
Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji tudi na lokalni in regionalni ravni v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) in bi zlasti moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ (6). Partnerji so zato lahko iz katere koli regije v Uniji, vendar lahko vključujejo tudi čezmejne regije in regije, ki so vse zajete v Evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje, v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh. [Sprememba 9] |
|
(13a) |
V prihodnji kohezijski politiki se lahko ustrezno upoštevajo in podpirajo regije v Uniji, ki bodo čutile največ posledic zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, zlasti tiste, ki se bodo zato znašle na zunanjih morskih ali kopenskih mejah Unije. [Sprememba 10] |
|
(14) |
Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja, predvsem glede zelo pomembnega obravnavanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, načrta Združenih narodov do leta 2030 in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter spodbujanja Unije glede ciljev o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“, osredotočanju na revščino, neenakost in pravičen prehod na socialno in okoljsko trajnostno gospodarstvo v sodelovanju z ustreznimi javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe. Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam in da bi se prispevalo k financiranju ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni za izpolnitev zavez v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi da bi se zagotovili celostni ukrepi za preprečevanje nesreč, ki združuje odpornost na nesreče, preprečevanje tveganj, pripravo in ukrepe odzivanja, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % varstva biotske raznovrstnosti z namenitvijo 30 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Sklada morata pomembno prispevati k doseganju krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva na vseh ozemljih Unije in celovito vključevati regionalno razsežnost. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % bi morale prispevati najmanj 35 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % 40 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. Te odstotke je treba spoštovati v celotnem programskem obdobju. Zato bodo med pripravo in izvajanjem teh skladov opredeljeni ustrezni ukrepi in ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Ti ukrepi in finančna sredstva, rezervirana za njihovo izvajanje, se vključijo v nacionalne celovite energetske in podnebne načrte v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ter v dolgoročno strategijo prenove, določeno v skladu z revidirano direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EU) 2018/844, da bi prispevali k doseganju dekarboniziranega stavbnega fonda do leta 2050 in se priložijo programom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ogljično intenzivnim območjem, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez za razogljičenje, da bi jim pomagali pri izvajanju strategij, ki so v skladu s podnebno zavezo Unije in so določena s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter v skladu z Direktivo (EU) 2018/410 o sistemu trgovanja z emisijami, in za zaščito delavcev z možnostmi usposabljanja in prekvalifikacije. [Sprememba 11] |
|
(15) |
Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, dejavnosti usposabljanja in vključevanja za izboljšanje in razvoj upravnih znanj in sposobnosti , je treba zagotoviti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [novi ESS+] (7). [Sprememba 12] |
|
(16) |
Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora iz ESRR za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja omejena samo na mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (8) , razen če naložbe vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih ter podjetjem , ki niso MSP, brez poseganja v delovna mesta, povezana z isto ali podobno dejavnostjo v drugih evropskih regijah, v smislu člena 60 Uredbe (EU)…/… [nova uredba o skupnih določbah] . [Sprememba 190/rev] |
|
(17) |
ESRR bi moral s finančno podporo v prehodnem obdobju pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Ravno tako bi moral spodbujati odpornost in preprečevati zaostajanje ranljivih ozemelj. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti zlasti na cilj politike dva politična cilja: „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj inovativnega, pametnega in vključujočega gospodarskega razvoja in preobrazbe, regionalne povezljivosti na področju tehnologij, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, povezljivosti in učinkovite javne uprave“ ter „bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ , zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in obvladovanja tveganj“, ob upoštevanju splošnih ciljev politike, ki so bolj povezana in solidarna Evropa, ki bo pomagala zmanjšati ekonomske, socialne in teritorialne asimetrije . Navedena tematska Takšno tematsko osredotočenost bi morala biti dosežena bilo treba doseči na nacionalni ravni, hkrati pa bi bilo treba omogočiti prožnost na ravni polje prožnosti pri posameznih programov in programih ter med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom različnimi kategorijami regij , tudi ob upoštevanju različnih ravni razvoja . Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic regij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij. [Sprememba 14] |
|
(17a) |
Da bodo naložbe, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, strateško pomembne, lahko države članice v okviru veljavnega pakta za stabilnost in rast ustrezno utemeljeno zahtevajo večjo prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke. [Sprememba 15] |
|
(18) |
Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije in v skladu s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU ter ciljev politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nove uredbe o skupnih določbah] , je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi. [Sprememba 16] |
|
(18a) |
ESRR bi moral obravnavati težave pri dostopu do velikih trgov in oddaljenosti od njih, s katerimi se srečujejo območja z zelo majhno gostoto prebivalstva, kot je navedeno v Protokolu (št. 6) o posebnih določbah o cilju 6 v okviru strukturnih skladov na Finskem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994. ESRR bi moral poleg tega obravnavati posebne težave, s katerimi se srečujejo določeni otoki, obmejne regije, gorske regije in redko poseljena območja, katerih geografska lega zavira njihov razvoj, da bi se podprl njihov trajnostni razvoj. [Sprememba 17] |
|
(19) |
V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU , tudi množično financiranje . Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti moral seznam dejavnosti upoštevati posebne nacionalne in regionalne razvojne potrebe ter endogeni potencial in bi ga bilo treba poenostaviti, in podpreti pa bi moral naložbe v infrastrukturo, vključno z infrastrukturo in zmogljivostmi za raziskave in inovacije, infrastrukturo za potrebe kulture in dediščine, infrastrukturo za trajnostni turizem, tudi prek turističnih območij, storitve za podjetja ter naložbe v stanovanja, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih , produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva , podporo regijam v prehodnem obdobju zaradi dekarbonizacije, ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj med partnerji in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+. [Sprememba 18] |
|
(20) |
Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, vključno z obravnavo manjkajočih povezav in ozkih grl na uravnotežen način ter za izboljšanje varnosti obstoječih mostov in predorov, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega upravljanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Ta omrežja morajo spodbuditi javne storitve na podeželskih območjih, zlasti na redko poseljenih območjih in območjih s pretežno starajočim se prebivalstvom, da bi spodbudili medsebojno povezljivost mest in podeželja, spodbudili razvoj podeželja in premostili digitalni razkorak. [Sprememba 19] |
|
(21) |
Hkrati je pomembno, da se na eni strani opredelijo sinergije, na drugi strani pa pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) , da se pomnožijo učinki ali prepreči podvajanje razpoložljivih finančnih sredstev, ki že obstajajo kot del navedene direktive. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada. [Sprememba 20] |
|
(22) |
Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki izložkov in rezultatov se lahko po potrebi dopolnijo s kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov iz Priloge II. |
|
(23) |
V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. [Sprememba 21] |
|
(24) |
Da bi ukrepi na tem področju čim bolj povečali prispevek k teritorialnemu razvoju in učinkoviteje obravnavali gospodarske, demografske, okoljske in socialne izzive, kot je določeno v členu 174 PDEU, na področjih z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami, vključno s staranjem prebivalstva, dezertifikacijo podeželja in upadanjem števila prebivalstva, pa tudi z demografskimi pritiski ali težko dostopnimi osnovnimi storitvami , bi morali ukrepi na tem področju temeljiti na programih, oseh ali celostnih teritorialnih strategijah, vključno s tistimi v urbanih območjih. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR zagotoviti na podlagi obrazcev iz člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], s čimer bi se zagotovila ustrezna udeležba za mestna območja in podeželske skupnosti. Ti ukrepi bi morali biti dve plati iste medalje, ki bi temeljili na osrednjih mestnih vozliščih in njihovi okolici ter na bolj oddaljenih podeželskih območjih. Te strategije imajo lahko koristi tudi od pristopa financiranja iz več skladov in celostnega pristopa, ki vključuje ESRR, ESS +, ESPR in EKSRP. Celostnemu teritorialnemu razvoja bi bilo treba na nacionalni ravni nameniti najmanj 5 % sredstev iz ESRR. Zato bi bilo treba podporo zagotoviti z ustrezno udeležbo lokalnih, regionalnih in urbanih organov , ekonomskih in socialnih partnerjev ter predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij . [Sprememba 22] |
|
(24a) |
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ogljično intenzivnim območjem, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, da bi jim pomagali pri izvajanju strategij za razogljičenje v skladu s podnebnimi zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma, ki ščitijo delavce in prizadete skupnosti. Ta območja bi morala biti upravičena do namenske podpore za pripravo in izvajanje načrtov za razogljičenje njihovih gospodarstev ob upoštevanju potrebe po usmerjenem poklicnem usposabljanju in možnostih za preusposabljanje delovne sile. [Sprememba 23] |
|
(25) |
V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in , tehnološkimi, socialnimi in kulturnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji in podeželskimi skupnostmi , ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji , po potrebi vključno s primestnimi območji . Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen . Ti ukrepi imajo lahko koristi tudi od pristopa financiranja iz več skladov in celostnega pristopa, ki vključuje ESRR, ESS +, ESPR in EKSRP. Prednostni nalogi trajnostnega razvoja mest bi bilo treba na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % nameniti najmanj 10 % virov sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom. [Sprememba 24] |
|
(26) |
Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi se inovativni urbanistični bilo treba z inovativnimi urbanističnimi ukrepi na področju trajnostnega razvoja mest nadaljevati in jih razviti v morali nadomestiti z evropsko pobudo za mesta, ki bi se izvajala v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Navedena pobuda bi morala zajemati vsa urbana območja in podpirati agendo Evropske unije za mesta Pobuda bi morala podpirati agendo Evropske unije za mesta (10) , da bi se spodbujali rast, kakovost življenja in inovacije ter da bi se opredelili in uspešno obravnavali socialni izzivi . [Sprememba 25] |
|
(27) |
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da se izravnajo dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi enega ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, pri čemer njihova stalnost in kombinacija resno omejujeta njihov razvoj. Ta dodeljena sredstva lahko zajemajo naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje lahko zajema odhodke za storitve tovornega prometa , zeleno logistiko, upravljanje mobilnosti in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter odhodke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Ta dodeljena sredstva niso predmet tematske osredotočenosti, kakor predvideva ta uredba. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU. [Sprememba 26] |
|
(28) |
Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditve, kjer je to upravičeno, Priloge II, ki določa seznam kazalnikov, ki se uporabljajo kot podlaga za zagotavljanje informacij Evropskemu parlamentu in Svetu o smotrnosti programov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(29) |
Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji po pristopu, ki v ospredje postavlja državljane in je usmerjen v razvoj, ki ga vodi skupnost, obenem pa spodbuja aktivno državljanstvo , države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja – [Sprememba 27] |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
Skupne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta uredba določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ ter ciljem „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) iz člena [4(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
2. Ta uredba prav tako določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ iz [točke (a) člena 4(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
Člen 1a
Naloge ESRR in Kohezijskega sklada
ESRR in Kohezijski sklad prispevata k splošnemu cilju krepitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije Unije.
ESRR prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij v Uniji in k zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno v zvezi z okoljskimi izzivi, trajnostnim razvojem in strukturno prilagoditvijo regionalnih gospodarstev.
Kohezijski sklad prispeva k projektom na področju vseevropskih omrežij in okolja. [Sprememba 28]
Člen 2
Specifični cilji za ESRR in Kohezijski sklad
1. V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje:
|
(a) |
„pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe inovativnega, pametnega in vključujočega gospodarskega razvoja in preobrazbe, regionalne povezljivosti na področju tehnologij, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivosti in učinkovite javne uprave “ („PO1“), in sicer z: [Sprememba 29]
|
|
(b) |
„bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s: [Sprememba 34]
|
|
(c) |
„bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z: [Sprememba 44]
|
|
(d) |
„bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z: [Sprememba 49]
|
|
(e) |
„Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih vseh drugih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s: [Sprememba 57]
|
1a. Izboljšanje večmodalne urbane mobilnosti v majhnem obsegu, kot je določena v točki (b)(vii a) tega člena, velja za upravičeno do podpore, če prispevek ESRR k operaciji ne presega 10 000 000 EUR. [Sprememba 60]
2. Kohezijski sklad podpira PO2 in specifične cilje v okviru PO3 iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(c).
3. V zvezi s specifičnimi cilji z doseganjem specifičnih ciljev iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad , če je to primerno, podpira tudidejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če: [Sprememba 61]
|
(a) |
izboljšujejo izboljšuje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov , ter podpira javne organe, lokalno in regionalno upravo, odgovorne za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada prek posebnih načrtov za okrepitev upravnih zmogljivosti, katerih namen je, da se lokalizirajo cilji trajnostnega razvoja, poenostavijo postopki in skrajša čas izvajanja ukrepov, če so ti strukturni in če ima program izmerljive cilje ; [Sprememba 62] |
|
(b) |
krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice. |
Podpora krepitvi zmogljivosti iz točke (a) tega člena se lahko dopolni z dodatno podporo iz programa za podporo reformam, vzpostavljenega v okviru uredbe (EU) 2018/xxx (program za podporo reformam). [Sprememba 63]
Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija. [Sprememba 64]
V skladu z načeli, določenimi v Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo, se zagotovi smiselno sodelovanje regionalnih in lokalnih organov, organizacij civilne družbe, vključno z upravičenci, v vseh fazah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov v okviru ESRR. [Sprememba 65]
Člen 3
Tematska osredotočenost podpore iz ESRR
1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na nacionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4.
2. V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.
3. Države članice Regije na ravni NUTS 2 se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka domači proizvod (BDP) na prebivalca razvrstijo na naslednji način: [Sprememba 66]
|
(a) |
tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak BDP na prebivalca je višji od 100 % povprečja EU ali več BDP EU27 („skupina 1“); [Sprememba 67] |
|
(b) |
tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak BDP na prebivalca je med 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja BDP EU 27 („skupina 2“); [Sprememba 68] |
|
(c) |
tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja BDP EU 27 („skupina 3“). [Sprememba 69] |
Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka se razvrstitev regije v eno od kategorij regij določi glede na razmerje med bruto nacionalnim dohodkom domačim proizvodom na prebivalca države članice vsake regije , ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic BDP EU27 za isto referenčno obdobje. [Sprememba 70]
Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3.
4. Države članice izpolnjujejo naslednje zahteve o tematski osredotočenosti:
|
(a) |
države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1; za kategorijo bolj razvitih regij (skupina 1) dodelijo: [Sprememba 71]
|
|
(b) |
države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2; za kategorijo regij v prehodu (skupina 2) dodelijo: [Sprememba 74]
|
|
(c) |
države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2. za kategorijo manj razvitih regij (skupina 3) dodelijo: [Sprememba 77]
|
4a. V ustrezno utemeljenih primerih lahko zadevna država članica prosi, da se raven koncentracije virov na regionalni ravni zmanjša za največ 5 odstotnih točk ali 10 odstotnih točk v primeru najbolj oddaljenih regij, za tematski cilj, določen v skladu s členom 3(4)(a)(i), členom 3(4)(b)(i) in členom 3(4)(c)(i) [novi ESRR-KS]. [Sprememba 80]
5. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
6. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s z glavnima ciljema politik PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno. [Sprememba 81]
Člen 4
Obseg podpore iz ESRR
1. ESRR podpira naslednje:
|
(a) |
naložbe v infrastrukturo; |
|
(aa) |
naložbe v raziskave, razvoj in inovacije; [Spremembi 83 in 191/rev] |
|
(b) |
naložbe v dostop do storitev; |
|
(c) |
produktivne naložbe in naložbe, ki pomagajo ohranjati obstoječa delovna mesta in ustvarjajo nova delovna mesta v MSP , ter kakršno koli podporo MSP v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov ; [Spremembi 84 in 192/rev] |
|
(d) |
opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva; |
|
(e) |
informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde; |
|
(f) |
tehnično pomoč. |
Poleg tega se lahko podprejo produktivne Produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, se lahko podprejo, kadar vključujejo sodelovanje z MSP ali poslovno infrastrukturo , ki koristi MSP.
Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, tudi pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1) ter pri dejavnostih na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz točk (b)(i) oziroma (ii) člena 2(1) v skladu s točko (a) člena 59(1) oziroma členom 60 Uredbe (EU)…/… [nova uredba o skupnih določbah] . [Sprememba 193/rev]
Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, mentorstva, vseživljenjskega učenja , prekvalifikacije in izobraževanja. [Spremembi 87 in 194/rev]
2. ESRR lahko pri cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) podpira tudi:
|
(a) |
souporabo zmogljivosti in človeških virov; |
|
(b) |
spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s PO4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [novi ESS +]. |
Člen 5
Obseg podpore iz Kohezijskega sklada
1. Kohezijski sklad podpira naslednje:
|
(a) |
naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s krožnim gospodarstvom, trajnostnim razvojem in energijo iz obnovljivih virov ter prinašajo okoljske koristi; [Sprememba 88] |
|
(b) |
naložbe v jedrno in celovito omrežje TEN-T; [Sprememba 89] |
|
(c) |
tehnično pomoč. , vključno z izboljšanjem in razvojem upravnih znanj in sposobnosti lokalnih organov pri upravljanju teh sredstev; [Sprememba 90] |
|
(ca) |
informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde. [Sprememba 91] |
Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b) na podlagi naložb in posebnih zahtev vsake države članice . [Sprememba 92]
2. Znesek Kohezijskega sklada, ki se prerazporedi v instrument za povezovanje Evrope (12), je sorazmeren in se uporabi za projekte TEN-T. [Sprememba 93]
Člen 6
Izjeme od področja uporabe ESRR in Kohezijskega sklada
1. ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata:
|
(a) |
razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn; |
|
(b) |
naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13); |
|
(c) |
proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov; |
|
(d) |
podjetij v težavah, kot so opredeljeni v točki 18 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (14); |
|
(e) |
naložb v novo regionalno letališče in letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije; : [Sprememba 94] |
|
(ea) |
naložbe, povezane z najbolj oddaljenimi regijami; [Sprememba 95] |
|
(eb) |
podporo, povezano z jedrnimi omrežji TEN-T; [Sprememba 96] |
|
(ec) |
naložbe, povezane z varstvom okolja in namenjene blažitvi ali zmanjšanju njegovega negativnega vpliva na okolje; [Sprememba 97] |
|
(f) |
naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov , razen v najbolj oddaljenih regijah in ukrepov za razgradnjo, pretvorbo ali zavarovanje obstoječih obratov in brez poseganja v člen 4(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15); [Sprememba 98] |
|
(g) |
naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov z izjemo najbolj oddaljenih regij, v primeru najsodobnejših rešitev za recikliranje pa v skladu z načeli krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki ob popolnem spoštovanju ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES, če so države članice pripravile načrte za ravnanje z odpadki v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2018/851. Ostanke odpadkov bi bilo treba razlagati predvsem kot komunalne odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, in ostanke pri obdelavi odpadkov ; [Sprememba 99] |
|
(h) |
naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16);: [Sprememba 100] |
|
(i) |
naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije; [Sprememba 102] |
|
(j) |
financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:
|
|
(ja) |
naložb v gradnjo objektov za institucionalizirano oskrbo, ki izolira oskrbovance ali omejuje njihovo osebno izbiro in neodvisnost; [Sprememba 104] |
1a. Izjeme iz odstavka h se omejijo na znesek do 1 % skupnih sredstev ESRR in Kohezijskega sklada na nacionalni ravni. [Sprememba 101]
2. Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ali rabe energije iz obnovljivih virov oziroma cenovno dostopnih stanovanj za starejše in invalide ter potresnega utrjevanja . [Sprememba 105]
3. Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)].
Člen 6a
Partnerstvo
Vsaka država članica zagotovi plodno in vključujočo udeležbo socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe in uporabnikov storitev pri upravljanju, načrtovanju, izvedbi, spremljanju in ocenjevanju dejavnosti in politik, podprtih s sredstvi ESRR in Kohezijskega sklada v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 6 predlagane uredbe o skupnih določbah (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014). [Sprememba 106]
Člen 7
Kazalniki
1. Skupni kazalniki izložkov in rezultatov, kot so določeni in opredeljeni v Prilogi I v zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom, ter po potrebi kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe se uporabljajo v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena [12(1)], točko (d)(ii) člena [17(3)] in točko (b) člena [37(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 107]
2. Za kazalnike izložkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in ciljne vrednosti za leto 2029, so kumulativni.
3. Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo II.
4. Komisija je v skladu s členom 13 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I, da po potrebi prilagodi seznam kazalnikov, ki jih uporabljajo države članice, in za spremembo Priloge II, da po potrebi prilagodi informacije o smotrnosti, ki jih je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.
4a. Države članice lahko vložijo ustrezno utemeljeno zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, opravljenih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni to zahtevo ob upoštevanju strateške pomembnosti naložb, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad. [Sprememba 108]
POGLAVJE II
Posebne določbe o obravnavi posebnih teritorialnih značilnosti
Člen 8
Celostni teritorialni razvoj
1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 109]
1a. Vsaj 5 % sredstev iz ESRR na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, je namenjenih celostnemu teritorialnemu razvoju na neurbanih območjih, ki so prizadeta ali prikrajšana zaradi neugodnih naravnih, geografskih ali demografskih razmer ali se na njih težje dostopa do osnovnih storitev. Od tega zneska se najmanj 17,5 % dodeli podeželskim območjem in skupnostim ob upoštevanju določb Pakta za pametne vasi, da se razvijejo projekti, kot so pametne vasi. [Sprememba 110]
2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno , prek posebne osi ali programa ali na podlagi drugih obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] , pri čemer so lahko podprte s celostnim pristopom in s financiranjem iz več skladov ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP . [Sprememba 111]
Člen 9
Trajnostni razvoj mest
1. ESRR za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki so lahko podprte s financiranjem iz več skladov in celostnim pristopom, ki vključuje ESRR in ESS+, pri čemer se ta razvoj osredotoča na funkcionalna urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe. [Sprememba 112]
2. Vsaj 6 10 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo dodeli za trajnostni razvoj mest v obliki posebnega programa, posebne prednostne osi, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja , kot je določeno v točki (c) člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. „Mestne oblasti“ iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/XXXX [nova uredba o skupnih določbah] se pooblastijo za izbiro vključenih ukrepov in projektov. Operacije, ki potekajo v okviru PO, ki se razlikujejo od PO5, če so skladne, lahko pomagajo doseči vsaj 10-odstotni prag za trajnostni razvoj mest Šteti bi se moralo, da naložbe, izvedene v okviru PO5 (i), prispevajo k temu namenjanju 10 % sredstev, tako kot operacije, ki se izvajajo v okviru drugih PO, če so v skladu s trajnostnim razvojem mest . [Sprememba 113]
V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno.
Člen 10
Evropska pobuda za mesta
1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.
Ta pobuda zajema vsa funkcionalna urbana območja in podpira agendo partnerstva ter organizacijske stroške agende Unije za mesta. Lokalne oblasti morajo biti dejavno vključene v oblikovanje in izvajanje evropske pobude za mesta. [Sprememba 114]
2. Evropska pobuda za mesta je sestavljena iz naslednjih treh področij, ki vsa zadevajo trajnostni razvoj mest:
|
(a) |
podpora krepitvi zmogljivosti , vključno z ukrepi izmenjave za regionalne in lokalne predstavnike na podnacionalni ravni ; [Sprememba 115] |
|
(b) |
podpora inovativnim ukrepom , ki lahko prejme dodatno sofinanciranje za Uredbo (EU) 2018/xxx (EKSRP) in se izvaja skupaj z evropsko mrežo za razvoj podeželja, zlasti kar zadeva povezave med podeželjem in mesti ter projekte v podporo razvoja mestnih in funkcionalnih mestnih območij ; [Sprememba 116] |
|
(c) |
podpora znanju, ocenam teritorialnega učinka, razvoju politike in komuniciranju. [Sprememba 117] |
Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike , kot je referenčni okvir za trajnostna mesta, teritorialno agendo Evropske unije in prilagoditev ciljev OZN za trajnostni razvoj na okoliščine na lokalni ravni . [Sprememba 118]
Komisija Evropskemu parlamentu vsako leto poroča o razvoju dogodkov v okviru evropske pobude za mesta. [Sprememba 119]
Člen 10a
Območja, ki se soočajo z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami in izzivi
V programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki se soočajo s hudimi in trajnimi neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami in izzivi, kakor je določeno v členu 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi izzivov, s katerimi se srečujejo ta območja.
Zlasti za območja NUTS 3 ali skupine lokalnih upravnih enot z gostoto prebivalstva, manjšo od 12,5 prebivalca/km2 za redko poseljena območja oziroma 8 prebivalcev/km2 za zelo redko poseljena območja, ali s povprečno letno stopnjo upadanja prebivalstva, ki za obdobje 2007–2017 presega 1 %, se pripravijo posebni regionalni in državni načrti, da se poveča privlačnost teh regij, spodbudijo poslovne naložbe in izboljša dostop do digitalnih in javnih storitev, vključno s posebnim skladom v okviru sporazuma o partnerstvu. Posebna finančna sredstva je mogoče nameniti v sporazumu o partnerstvu. [Sprememba 120]
Člen 11
Najbolj oddaljene regije
1. Uporabijo Člen 3 se specifična ne uporablja za posebna dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije. Ta posebna dodatna dodeljena sredstva se uporabijo za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. [Sprememba 121]
2. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 podpirajo:
|
(a) |
dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 4; |
|
(b) |
z odstopanjem od člena 4 ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. |
Dodeljena sredstva iz odstavka 1 lahko podprejo tudi odhodke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in pogodb v najbolj oddaljenih regijah.
3. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 ne podpirajo:
|
(a) |
operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU; |
|
(b) |
pomoči za prevoz oseb, dovoljeni v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU; |
|
(c) |
davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov; |
|
(d) |
obveznosti javne službe, ki jih podjetja ne opustijo in pri katerih država izvaja javna pooblastila. |
3a. Z odstopanjem od člena 4(1) lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetja v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij. [Sprememba 122]
POGLAVJE III
Končne določbe
Člen 12
Prehodne določbe
Uredbi (EU) št. 1300/2013 in (EU) št. 1301/2013 ali kateri koli akt, sprejet na njuni podlagi, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki jih v programskem obdobju 2014–2020 podpira ESRR ali Kohezijski sklad.
Člen 13
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od dneva začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027 . [Sprememba 123]
3. Prenos pooblastila iz člena 7(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (17).
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 13a
Razveljavitev
Brez poseganja v člen 12 te uredbe se uredbi (ES) št. 1301/2013 in (ES) št. 1300/2013 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021. [Sprememba 124]
Člen 13b
Pregled
Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2027 v skladu s členom 177 PDEU. [Sprememba 125]
Člen 14
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 90.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 115.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(5) [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].
(6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. julija 2017, COM(2017)0376.
(7) [Popoln sklic – novi ESS+].
(8) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(9) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(10) Sklepi Sveta o agendi EU za mesta z dne 24. junija 2016.
(11) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(12) Sklic.
(13) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.
(14) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(15) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(16) Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).
PRILOGA I
Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1) (1)
Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Interreg) in Kohezijski sklad (**)
|
Cilj politike |
Izložki |
Rezultati |
||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||
|
RCO (2) 01 – podprta podjetja (od tega: mikro, mala, srednja, velika)* RCO –01 – povprečni regionalni dohodek [Sprememba 127] RCO 02 – podjetja, ki se podprejo z nepovratnimi sredstvi* RCO 03 – podjetja, ki se podprejo s finančnimi instrumenti* RCO 04 – podjetja z nefinančno podporo* RCO 05 – podprta zagonska podjetja* RCO 06 – raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah RCO 07 – raziskovalne institucije, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih projektih RCO 08 – nominalna vrednost raziskovalne in inovativne opreme RCO 10 – podjetja, ki sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami RCO 10a – podjetja, ki se podprejo, da bi svoje proizvode in storitve vključila v krožno gospodarstvo [Sprememba 128] RCO 96 – medregionalne naložbe v projekte EU* |
RCR (3) 01 – delovna mesta, ustvarjena v subjektih, ki so prejeli podporo* RCR –01 – povečanje deleža regionalnega dohodka, kot je opredeljen v členu 3(3) [Sprememba 131] RCR 02 – Zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo (od tega: nepovratna sredstva, finančni instrumenti)* RCR 03 – MSP, ki uvajajo inovacije pri proizvodih ali procesih* RCR 04 – MSP, ki uvajajo inovacije pri trženju ali organizaciji* RCR 05 – MSP, ki uvajajo inovacije interno* RCR 06 – patentne prijave, ki se predložijo Evropskemu patentnemu uradu* RCR 07 – prijave blagovne znamke in vzorcev* RCR 08 – javno-zasebne soobjave |
||
|
RCO 12 – podjetja, ki se podprejo, da digitalizirajo svoje izdelke in storitve RCO 13 – digitalne storitve in izdelki, ki se razvijejo za podjetja RCO 14 – javne ustanove, ki se podprejo za razvoj digitalnih storitev in aplikacij RCO 14a – dodatna socialno-ekonomska vozlišča z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja [Sprememba 129] |
RCR 11 – uporabniki novih javnih digitalnih storitev in aplikacij* RCR 12 – uporabniki novih digitalnih izdelkov, storitev in aplikacij, ki jih razvijejo podjetja* RCR 13 – podjetja, ki dosegajo visoko digitalno intenzivnost* RCR 14 – podjetja, ki uporabljajo javne digitalne storitve uporabniki javnih digitalnih storitev * [Sprememba 132] RCR 14a – socialno-ekonomska vozlišča z naročninami na visokozmogljivo širokopasovno omrežje [Sprememba 130] |
|||
|
RCO 15 – ustvarjena zmogljivost za podjetniški inkubator* |
RCR 16 – podprta podjetja z visoko rastjo* RCR 17 – podjetja, ustanovljena pred tremi leti, ki preživijo na trgu* RCR 18 – MSP, ki uporabljajo inkubacijske storitve eno leto po ustanovitvi podjetniškega inkubatorja RCR 19 – podjetja z večjim prometom RCR 25 – dodana vrednost na zaposlenega v podprtih MSP* |
|||
|
RCO 16 – zainteresirane strani, ki sodelujejo v procesu podjetniškega odkrivanja RCO 17 – naložbe v regionalne/lokalne ekosisteme za razvoj znanj in spretnosti RCO 101 – MSP, ki vlagajo v razvoj znanj in spretnosti RCO 102 – MSP, ki vlagajo v sisteme za upravljanje usposabljanj* |
RCR 24 – MSP, deležna dejavnosti za razvoj znanj in spretnosti, ki jih zagotavlja lokalni/regionalni ekosistem RCR 97 – vajeništva, ki se podprejo v MSP RCR 98 – zaposleni v MSP, ki zaključijo nadaljevalno poklicno izobraževanje in usposabljanje (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo) RCR 99 – zaposleni v MSP, ki zaključijo alternativno usposabljanje za dejavnosti znanjsko intenzivnih storitev (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo) RCR 100 – zaposleni v MSP, ki zaključijo uradno usposabljanje za razvoj znanj in spretnosti (dejavnosti znanjsko intenzivnih storitev) (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo)* |
|||
|
RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj RCO 18a – odstotek letnega prihranka energije za celoten stavbni fond (v primerjavi z izhodiščem) v skladu s ciljem, da se vzpostavi stavbni fond, ki bo energetsko zelo učinkovit in razogljičen, kot je določeno v dolgoročni nacionalni strategiji, ki podpira prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb [Sprememba 134] RCO 18b – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo stanovanj, ki dosega vsaj 60-odstotni prihranek energije [Sprememba 135] RCO 18c – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo stanovanj, ki po prenovi dosega standard stavbe s skoraj ničelno porabo energije [Sprememba 136] RCO 19 – javne stavbe, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti (od tega stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe) [Sprememba 137] RCO 19b – število energijsko revnih/ranljivih porabnikov, ki se podprejo, da bi izboljšali energetsko učinkovitost svojih stanovanj [Sprememba 138] RCO 20 – novozgrajena ali izboljšana omrežja za daljinsko ogrevanje RCO 20a – stavbe, ki se podprejo za izboljšanje pripravljenosti na pametne sisteme [Sprememba 139] |
RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe) RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj , ki dosega vsaj 60-odstotni prihranek energije [Sprememba 150] RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe) RCR 28a – stavbe z izboljšano energetsko učinkovitostjo zaradi pogodbenih dogovorov, ki zagotavljajo preverljive prihranke energije in izboljšano učinkovitost, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, opredeljeno v točki 27 člena 2 Direktive 2012/27/EU (4) [Sprememba 151] RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov* RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo RCR 30a – stavbe z izboljšano pripravljenostjo na pametne sisteme [Sprememba 152] |
||
|
RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) RCO 22a – skupna končna poraba energije iz obnovljivih virov in poraba na sektor (ogrevanje in hlajenje, promet, elektrika) [Sprememba 140] RCO 22b – delež skupne proizvedene energije iz obnovljivih virov [Sprememba 141] RCO 22c – zmanjšanje letnega uvoza energije iz neobnovljivih virov [Sprememba 142] RCO 97 – število podprtih energetskih skupnosti in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov* RCO 97a – delež proizvajalcev-odjemalcev energije iz obnovljivih virov v celotni nameščeni zmogljivosti za proizvodnjo električne energije [Sprememba 143] |
RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)* |
|||
|
RCO 23 – digitalni upraviteljski sistemi za pametna omrežja RCO 98 – gospodinjstva, ki se podprejo za uporabo pametnih energetskih omrežij RCO 98a – podpora regijam v prehodnem obdobju zaradi dekarbonizacije [Sprememba 144] |
RCR 33 – uporabniki, priključeni na pametna omrežja RCR 34 – uvedba projektov za pametna omrežja |
|||
|
RCO 24 – novi ali posodobljeni sistemi za spremljanje naravnih nesreč , kot so potresi, gozdni požari, poplave ali suše, ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje* [Sprememba 145] RCO 25 – obalni pas, rečni bregovi in bregovi jezer ter novozgrajena ali utrjena zaščita pred zemeljskimi plazovi za varovanje ljudi, sredstev in naravnega okolja RCO 26 – zelena infrastruktura, zgrajena za prilagajanje podnebnim spremembam RCO 27 – nacionalne/regionalne/lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam RCO 28 – območja, ki jih pokrivajo zaščitni ukrepi proti gozdnim požarom , potresom, poplavam ali sušam [Sprememba 146] |
RCR 35 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam RCR 36 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti gozdnim požarom RCR 37 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem (razen poplav in gozdnih požarov) RCR 96 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim tveganjem, ki niso povezana s podnebjem, in tveganjem, ki so povezana s človekovim delovanjem* RCR 38 – ocenjeni povprečni odzivni čas na nesreče* |
|||
|
RCO 30 – dolžina novih in utrjenih cevi za vodovodne priključke v gospodinjstvih RCO 31 – dolžina novozgrajenih ali utrjenih omrežij za zbiranje odpadne vode RCO 32 – nova ali posodobljena zmogljivost za čiščenje odpadne vode RCO 32a – skupna fosilna goriva, nadomeščena z nizkoemisijskimi viri energije [Sprememba 147] |
RCR 41 – prebivalci, priklopljeni na izboljšano oskrbo z vodo RCR 42 – prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode RCR 43 – izguba zmanjšanje izgub vode [Sprememba 153] RCR 44 – ustrezno očiščena odpadna voda |
|||
|
RCO 34 – dodatna zmogljivost za preprečevanje in recikliranje odpadkov [Sprememba 148] RCO 34a – število spremenjenih delovnih mest [Sprememba 149] |
RCR 46 – prebivalci, ki jim služijo obrati za recikliranje odpadkov in manjši sistemi za ravnanje z odpadki RCR 46a – nastajanje odpadkov na prebivalca [Sprememba 154] RCR 46b – odpadki na prebivalca, ki se odstranjujejo in uporabijo za energijsko predelavo [Sprememba 155] RCR 47 – reciklirani odpadki RCR 47a – reciklirani biološki odpadki [Sprememba 156] RCR 48 – reciklirani odpadki, uporabljeni kot surovine RCR 48a – prebivalstvo, oskrbovano z obrati za ponovno uporabo odpadkov [Sprememba 157] RCR 48b – stopnja krožne porabe materialov [Sprememba 158] RCR 49 – predelani ponovno uporabljeni odpadki [Sprememba 159] RCR 49a – odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo [Sprememba 160] |
|||
|
RCO 36 – površina zelene infrastrukture, ki se podpre v urbanih območjih RCO 37 – površina območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi v skladu s prednostnim akcijskim okvirom RCO 99 – površina zunaj območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi RCO 38 – podprta površina saniranih zemljišč RCO 39 – nameščeni sistemi za spremljanje onesnaženosti zraka |
RCR 50 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka RCR 95 – prebivalci, ki imajo dostop do nove ali posodobljene zelene infrastrukture v urbanih območjih RCR 51 – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje hrupa RCR 52 – sanirano zemljišče, ki se uporabi za zelene površine, socialna stanovanja, gospodarske dejavnosti ali dejavnosti skupnosti |
|||
|
RCO 41 – dodatna gospodinjstva z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja RCO 42 – dodatna podjetja z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja |
RCR 53 – gospodinjstva z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje RCR 54 – podjetje z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje |
||
|
RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T (5) (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 162] RCO 44 – dolžina podprtih novih cest – drugo RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 163] RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – drugo |
RCR 55 – uporabniki novozgrajenih, obnovljenih ali posodobljenih cest RCR 55a – delež dokončanega koridorja TEN-T na nacionalnem ozemlju [Sprememba 166] RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture |
|||
|
RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 164] RCO 48 – dolžina podprtih novih železniških prog – drugo RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T (jedrna in celovita omrežja) [Sprememba 165] RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – drugo RCO 51 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T RCO 52 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – drugo RCO 53 – železniške postaje in objekti – novo ali posodobljeno RCO 54 – intermodalne povezave – nove ali posodobljene RCO 100 – število podprtih pristanišč |
RCR 57 – dolžina železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa, ki obratujejo RCR 57a – delež dokončanega koridorja TEN-T na nacionalnem ozemlju [Sprememba 167] RCR 58 – število potnikov na leto pri podprtih železnicah RCR 59 – železniški tovorni promet RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh |
|||
|
RCO 55 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – novo RCO 56 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – obnovljene/posodobljene RCO 57 – okolju prijazna tirna vozila za javni prevoz RCO 58 – podprta namenska kolesarska infrastruktura RCO 59 – podprta infrastruktura za alternativno gorivo (oskrba z gorivom/polnilna mesta) RCO 60 – mesta z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi mestnimi transportnimi sistemi |
RCR 62 – število potnikov na leto v javnem prevozu RCR 63 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove/posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko kolesarsko infrastrukturo |
|||
|
RCO 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje |
RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje |
||
|
RCO 63 – ustvarjena zmogljivost začasne sprejemne infrastrukture RCO 64 – zmogljivost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo RCO 65 – zmogljivost saniranih stanovanj – drugo |
RCR 66 – zgrajena ali obnovljena zasedenost začasne sprejemne infrastrukture RCR 67 – zasedenost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo RCR 68 – zasedenost saniranih stanovanj – drugo RCR 68a – člani marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami (razen Romov) [Sprememba 169] RCR 68b – člani marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami (Romi) [Sprememba 170] |
|||
|
RCO 66 – število otrok na razred pri podprti infrastrukturi za varstvo otrok (nova ali posodobljena) RCO 67 – število otrok na razred pri podprti izobraževalni infrastrukturi (nova ali posodobljena) |
RCR 70 – število otrok na leto, ki uporabljajo podprto infrastrukturo za varstvo otrok RCR 71 – število študentov na leto, ki uporabljajo podprto izobraževalno infrastrukturo |
|||
|
RCO 69 – zmogljivost podprte infrastrukture zdravstvenega varstva RCO 70 – zmogljivost podprte socialne infrastrukture (razen stanovanj) |
RCR 72 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva RCR 73 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove zdravstvenega varstva RCR 74 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove socialnega varstva RCR 75 – povprečni odzivni čas za nujno medicinsko pomoč na podprtem območju |
|||
|
RCO 74 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni razvoj mest RCO 75 – integrirane strategije za razvoj mest RCO 76 – skupni projekti RCO 77 – zmogljivost podprte kulturne in turistične infrastrukture |
RCR 76 – zainteresirane strani, vključene v pripravo in izvajanje strategij za razvoj mest RCR 77 – turisti/obiski podprtih krajev* RCR 78 – uporabniki, deležni podprte kulturne infrastrukture |
||
|
RCO 80 – strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost |
|
|||
|
Horizontalni cilji – izvajanje |
RCO 95 – osebje, financirano iz ESRR in Kohezijskega sklada |
RCR 91 – povprečni čas za objavo razpisov, izbiro projektov in podpis pogodb* RCR 92 – povprečni čas za natečaje (od objave razpisa do podpisa pogodbe)* RCR 93 – povprečni čas za izvedbo projekta (od podpisa pogodbe do zadnjega plačila)* RCR 94 – ena sama ponudba za intervencije v okviru ESRR in Kohezijskega sklada* |
Tabela 2: Dodatni skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR za Interreg
|
Specifični kazalniki Interreg |
RCO 81 – udeleženci v čezmejnih pobudah za mobilnost RCO 82 – udeleženci v skupnih projektih za spodbujanje enakosti spolov, enakih možnosti in socialnega vključevanja RCO 83 – oblikovane ali izvedene skupne strategije/akcijski načrti RCO 84 – skupne pilotne dejavnosti, izvedene v okviru projektov RCO 85 – udeleženci v skupnih shemah usposabljanja RCO 96 – opredeljene pravne ali upravne ovire RCO 86 – podpisani skupni upravni ali pravni sporazumi RCO 87 – organizacije, ki sodelujejo prek meja RCO 88 – projekti, ki presegajo nacionalne meje, za vzajemno učenje, da se okrepijo dejavnosti sodelovanja RCO 89 – čezmejni projekti za izboljšanje upravljanja na več ravneh RCO 90 – projekti, ki presegajo nacionalne meje, za oblikovanje omrežij/grozdov |
RCR 79 – skupne strategije/akcijski načrti, ki jih organizacije pripravijo ob zaključku projekta ali po njem RCR 80 – skupne pilotne dejavnosti, ki jih organizacije pripravijo ali nadgradijo ob zaključku projekta ali po njem RCR 81 – udeleženci, ki zaključijo skupne sheme usposabljanja RCR 82 – naslovljene ali odpravljene pravne ali upravne ovire RCR 83 – osebe, ki jih zajemajo podpisani skupni sporazumi RCR 84 – organizacije, ki sodelujejo prek meja 6–12 mesecev po zaključku projekta RCR 85 – udeleženci v skupnih ukrepih 6–12 mesecev po zaključku projekta RCR 86 – zainteresirane strani/institucije z okrepljeno zmogljivostjo sodelovanja prek nacionalnih meja |
(1) Za uporabo za naložbe za delovna mesta in rast ter Interreg v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena [12(1)] in točko (b) člena [36(2) [prenos podatkov]] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ter za naložbe za delovna mesta in rast v skladu s točko (d)(ii) člena [17(3)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ter za Interreg v skladu s točko (e)(ii) člena 17(4) Uredbe (EU) [nova uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju].
(2) RCO: skupni kazalnik izložkov na področju regionalne politike.
(3) RCR: skupni kazalnik rezultatov na področju regionalne politike.
(4) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(**) Za oblikovnih razlogov so kazalniki razvrščeni skupaj v okviru političnega cilja, vendar ne samo tako. Zlasti v okviru cilja politike 5 se lahko specifični cilji iz ciljev politike 1 do 4 uporabljajo z ustreznimi kazalniki. Poleg tega se za popolno podobo o pričakovanem in dejanskem izvajanju programov, kazalniki, označeni z (*), lahko uporabijo za specifične cilje v okviru več kot enega od ciljev politike 1 do 4, kadar je to primerno.
PRILOGA II
Ključni niz kazalnikov smotrnosti za ESRR in Kohezijski sklad iz člena 7(3) (1)
|
Cilj politike |
Specifični cilj |
Izložki |
Rezultati |
||||
|
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
||||
|
|
CCO 01 – podjetja, ki se podprejo za inovacije CCO 01a – podjetja, ki se podpirajo, da bi izvajala trajnostno gospodarsko dejavnost [Sprememba 173] CCO 02 – raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah |
CCR 01 – MSP, ki uvajajo inovacije pri proizvodih, procesih, trženju ali organizaciji CCR 01a – povečanje deleža regionalnega dohodka [Sprememba 175] |
||||
|
CCO 03 – podjetja in javne ustanove, ki se podprejo za razvoj digitalnih izdelkov, storitev in aplikacij |
CCR 02 – dodatni uporabniki novih digitalnih izdelkov, storitev in aplikacij, ki jih razvijejo podjetja in javne ustanove |
|||||
|
CCO 04 – MSP, ki se podprejo za ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast [Sprememba 174] |
CCR 03 – delovna mesta, ustvarjena v MSP, ki so prejela podporo |
|||||
|
CCO 05 – MSP, ki vlagajo v razvoj znanj in spretnosti |
CCR 04 – osebje MSP, ki se usposablja za razvoj znanj in spretnosti |
|||||
|
|
CCO 06 – naložbe v ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti |
CCR 05 – upravičenci z izboljšanim energijskim razredom |
||||
|
CCO 07 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov |
CCR 06 – količina dodatno proizvedene energije iz obnovljivih virov |
|||||
|
CCO 08 – digitalni upraviteljski sistemi, razviti za pametna omrežja CCO 08a – razvoj novih podjetij [Sprememba 177] |
CCR 07 – dodatni uporabniki, priključeni na pametna omrežja CCR 07a – število ustvarjenih delovnih mest [Sprememba 179] |
|||||
|
CCO 09 – novi ali nadgrajeni sistemi za spremljanje nesreč ter za opozarjanje in odzivanje nanje CCO 09a – okrepljeno prilagajanje podnebnim spremembam, povečano preprečevanje tveganj naravnih nesreč ter boljša odpornost na nesreče in skrajne vremenske pojave [Sprememba 178] |
CCR 08 – dodatni prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, gozdnim požarom in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem |
|||||
|
CCO 10 – nova ali nadgrajena zmogljivost za čiščenje odpadne vode |
CCR 09 – dodatni prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode |
|||||
|
CCO 11 – nova ali nadgrajena zmogljivost za recikliranje odpadkov |
CCR 10 – dodatni reciklirani odpadki |
|||||
|
CCO 12 – površina zelene infrastrukture v urbanih območjih |
CCR 11 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka |
|||||
|
|
CCO 13 – dodatna gospodinjstva in podjetja, ki so pokrita z zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi omrežji |
CCR 12 – dodatna gospodinjstva in podjetja z naročninami na zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja |
||||
|
CCO 14 – TEN-T za ceste: nove in nadgrajene ceste ter mostovi [Sprememba 181] |
CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture cest in mostov [Sprememba 182] |
|||||
|
CCO 15 – TEN-T za železnice: nove in nadgrajene železnice |
CCR 14 – število potnikov na leto, ki jim služi izboljšan železniški promet |
|||||
|
CCO 16 – razširitev in posodobitev tramvajskih prog in prog podzemne železnice |
CCR 15 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice |
|||||
|
|
CCO 17 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje |
CCR 16 – iskalci zaposlitve na leto, ki uporabljajo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje |
||||
|
CCO 18 – nova ali nadgrajena zmogljivost infrastrukture za otroško varstvo in izobraževanje |
CCR 17 – število uporabnikov na leto, ki jim služi nova ali nadgrajena infrastruktura za otroško varstvo in izobraževanje |
|||||
|
CCO 19 – ustvarjena ali nadgrajena dodatna zmogljivost sprejemne infrastrukture |
CCR 18 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in izboljšane sprejemne in nastanitvene zmogljivosti |
|||||
|
CCO 20 – nova ali nadgrajena zmogljivost infrastrukture zdravstvenega varstva |
CCR 19 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva |
|||||
|
|
CCO 21 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni razvoj mest |
|
(1) Komisija bo te kazalnike uporabila za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena 38(3)(e)(i) finančne uredbe[, ki se uporablja].
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/599 |
P8_TA(2019)0304
Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (prenovitev) (COM(2017)0676 – C8-0395/2017 – 2017/0293(COD))
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
(2021/C 108/41)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0676), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0395/2017), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (2), |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 3. maja 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A8-0287/2018), |
|
A. |
ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb; |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3); |
|
2. |
se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 227, 28.6.2018, str. 52.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 3. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0370).
P8_TC1-COD(2017)0293
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (prenovitev)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/631.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Komisije o členu 15
Komisija bo med pregledom iz člena 15 in, kjer je to primerno, pri predlogu zakonodajne spremembe te uredbe opravila zadevna posvetovanja v skladu s Pogodbama. Zlasti se bo posvetovala z Evropskim parlamentom in državami članicami.
V okviru navedenega pregleda bo Komisija preučila tudi ustreznost zgornje meje 5 %, določene v točki 6.3 dela A Priloge I, ob upoštevanju, da je v zadevnih državah članicah treba pospešiti spodbujanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/602 |
P8_TA(2019)0305
Zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje (COM(2018)0340 – C8-0218/2018 – 2018/0172(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/42)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0340), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0218/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A8-0317/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 207.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 210.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 24. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0411).
P8_TC1-COD(2018)0172
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/904.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/604 |
P8_TA(2019)0306
Sredstva za gnojenje EU ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 (COM(2016)0157 – C8-0123/2016 – 2016/0084(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/43)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0157), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0123/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0270/2017), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 389, 21.10.2016, str. 80.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 24. oktobra 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0392).
P8_TC1-COD(2016)0084
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1009.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/606 |
P8_TA(2019)0307
Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/44)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0171), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 153(2)(b) in (1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0130/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0382/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0081
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/983.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/608 |
P8_TA(2019)0308
Skupna pravila za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 92/106/EGS o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (COM(2017)0648 – C8-0391/2017 – 2017/0290(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/45)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0648), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0391/2017), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. julija 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0259/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 52.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P8_TC1-COD(2017)0290
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 92/106/EGS o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Negativen Splošni cilj te direktive je vzpostaviti z viri gospodarno multimodalno prometno omrežje ter zmanjšati negativen vpliv prometa na onesnaženost zraka, emisije toplogrednih plinov, nesreče, hrup in zastoje še naprej povzroča težave za gospodarstvo, zdravje in dobrobit evropskih državljanov. Kljub dejstvu, da je glavni povzročitelj teh negativnih učinkov cestni promet, naj bi cestni tovorni promet do leta 2050 narasel za 60 odstotkov. [Sprememba 1] |
|
(2) |
Zmanjševanje negativnih učinkov prevoznih dejavnosti je še vedno eden glavnih ciljev prometne politike Unije. Direktiva Sveta 92/106/EGS (4), ki določa ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza, je na ravni Unije edini pravni instrument, ki neposredno spodbuja prehod s cestnega tovornega prometa na načine prevoza z nizkimi emisijami, kot so celinske plovne poti, pomorski prevoz in železniški prevoz. Spodbujati bi bilo treba raziskave in izmenjavo dobre prakse med državami članicami pri iskanju rešitev, ki bodo omogočile boljše usmerjanje, optimizacijo omrežja, učinkovitejše natovarjanje in zaračunavanje zunanjih stroškov, da bi dodatno zmanjšali negativne učinke cestnega tovornega prometa. [Sprememba 2] |
|
(3) |
Doseganje cilja Cilj , po katerem bi se 30 % cestnega tovornega prometa, ki presega 300 km, do leta 2030 preusmerilo na druge načine prevoza, na primer po železnici in vodi, do leta 2050 pa bi se ta delež zvišal celo na več kot 50 %, s čimer bi optimizirali učinkovitost multimodalnih logističnih verig, med drugim z večjo uporabo bolj energetsko učinkovitih načinov prevoza, poteka počasneje od pričakovanj in ga po trenutnih napovedih ne bomo dosegli je treba doseči s povečanjem učinkovitosti in izboljšavami infrastrukture v železniškem in vodnem sektorju . [Sprememba 3] |
|
(4) |
Direktiva 92/106/EGS je prispevala k razvoju politike Unije o kombiniranem prevozu in je pomagala preusmeriti precejšnje količine tovora s cest. Pomanjkljivosti pri izvajanju te direktive, predvsem dvoumni jezik in zastarele določbe, kot tudi omejen obseg podpornih ukrepov ter birokratske in protekcionistične ovire v železniškem sektorju , so znatno zmanjšali njen vpliv. [Sprememba 4] |
|
(4a) |
S to direktivo bi morali utreti pot učinkovitim intermodalnim in multimodalnim storitvam železniškega tovornega prometa in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za različne načine prevoza. [Sprememba 5] |
|
(5) |
Direktivo 92/106/EGS bi bilo treba poenostaviti, njeno izvajanje pa izboljšati s pregledom ekonomskih spodbud za kombinirani prevoz s ciljem spodbujanja preusmeritve blaga s ceste na druge načine izboljšati konkurenčnost prevoza blaga, ki so okolju prijaznejši, varnejši in energetsko učinkovitejši ter povzročajo manj zastojev po železnici in vodi v primerjavi s cestnim prevozom . [Sprememba 6] |
|
(6) |
Obseg nacionalnih intermodalnih prevozov predstavlja 19,3 % celotnega intermodalnega prevoza v Uniji. Takšni prevozi trenutno niso podprti s podpornimi ukrepi, ki jih določa Direktiva 92/106/EGS, in sicer zaradi omejenega področja uporabe opredelitve kombiniranega prevoza. Vendar imajo negativni vplivi nacionalnih cestnih prevozov – zlasti emisije toplogrednih plinov in zastoji – učinke, ki niso omejeni z državnimi mejami. Zato je treba razširiti področje uporabe Direktive 92/106/EGS na nacionalne kombinirane prevoze (znotraj države članice), s čimer se bo okrepila podpora za nadaljnji razvoj kombiniranega prevoza v Uniji, kar bo privedlo do večjega modalnega prehoda s cest na železnice, celinske plovne poti in kratki ladijski promet. Odstopanje od pravil o kabotaži še vedno velja, a je omejeno na kombinirani mednarodni prevoz med državami članicami. Države članice bodo morale izvajati učinkovite preglede, da bodo zagotovile spoštovanje teh pravil in spodbudile uskladitev delovnih in socialnih pogojev med posameznimi načini prevoza in različnimi državami članicami. [Sprememba 7] |
|
(7) |
Kombinirani prevoz je treba dojemati kot enoten prevoz, ki lahko neposredno tekmuje z unimodalnim prevozom – od odhodne točke do končnega cilja. Regulativni pogoji morajo zagotavljati enakovreden položaj mednarodnega kombiniranega prevoza in mednarodnega unimodalnega prevoza ter nacionalnega kombiniranega prevoza in nacionalnega unimodalnega prevoza. |
|
(7a) |
Da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga, bi morali uredbi (ES) št. 1071/2009 (5) in (ES) št. 1072/2009 (6) Evropskega parlamenta in Sveta zajemati cestne dele kombiniranega prevoza, če so del mednarodnega prevoza oziroma notranjega prevoza. Zagotoviti je treba tudi socialno varstvo za voznike, ki opravljajo dejavnost v drugi državi članici. Določbe o napotitvi voznikov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES (7) in o izvrševanju teh določb v skladu z Direktivo 2014/67/EU (8) Evropskega parlamenta in Sveta bi se morale uporabljati za cestne prevoznike blaga, ki opravljajo prevoz cestnega dela kombiniranega prevoza. Cestni deli poti bi se morali šteti za sestavni del enotnega kombiniranega prevoza. Za cestni del mednarodnega kombiniranega prevoza bi bilo treba uporabljati zlasti pravila o mednarodnem prevozu iz navedenih direktiv. Poleg tega bi bilo treba v primeru kabotaže za cestne dele notranjega kombiniranega prevoza uporabljati pravila o kabotaži iz Uredbe 1072/2009. [Sprememba 8] |
|
(8) |
Obstoječa opredelitev kombiniranega prevoza vsebuje različne omejitve razdalje za cestni del kombiniranega prevoza, ki so odvisne od načina prevoza, izbranega za necestni del, medtem ko za železniški del prevoza ne navaja točno določene omejitve razdalje, temveč upošteva pojem „najbližjega primernega terminala“, s katerim omogoča nekaj prožnosti za specifične situacije. Takšna opredelitev je zaradi različnih tolmačenj in posebnih težav pri določitvi pogojev za izvajanje med slednjim izpostavila številne težave. Te dvoumne točke bi bilo koristno odpraviti, obenem pa tudi ohraniti določeno mero prožnosti. |
|
(9) |
Minimalna razdalja 100 km za necestni del kombiniranega prevoza, ki je del obstoječe opredelitve kombiniranega prevoza, pokriva večino primerov kombiniranega prevoza. Železniški in pomorski tovorni del morata pokriti velike razdalje, če želita konkurirati prevozu, ki poteka izključno po cestah. S to minimalno razdaljo tudi ni treba upoštevati posebnih oblik prevoza, kot so kratka prečkanja s trajekti oziroma globokomorski prevoz, do katerih pride v vsakem primeru. Vendar pa se zaradi takšnih omejitev številni prevozi po celinskih plovnih poteh okoli pristanišč in okoli ter skozi aglomeracije, ki močno prispevajo k zmanjšanju zastojev na cestnem omrežju v pristaniških mestih in neposrednem zaledju ter k zmanjšanju okoljskih obremenitev v aglomeracijah, ne uporabljajo za kombinirani prevoz. Zaradi tega bi bilo koristno, da se minimalna razdalja odpravi, ohrani pa se izključitev nekaterih vrst prevoza, kot so globokomorski prevozi in prečkanje kratkih morskih razdalj s trajektom. |
|
(9a) |
Pojasniti je treba, da lahko bruto teža dvižnih priklopnikov in polpriklopnikov znaša 44 ton, če so nakladalne enote opredeljene v skladu s standardoma ISO6346 in EN13044. [Sprememba 9] |
|
(10) |
Najmanjša dovoljena velikost nakladalnih enot, ki je trenutno navedena v opredelitvi kombiniranega prevoza, bi lahko ovirala prihodnji razvoj inovativnih intermodalnih rešitev za mestni prevoz. Če bi nakladalne enote lahko prepoznali s pomočjo obstoječih standardov, pa bi lahko pospešili ravnanje z njimi na terminalih in olajšali pretok kombiniranega prevoza, s čimer bi zagotovili enostavnejšo obravnavo opredeljenih nakladalnih enot, ki bodo primerne tudi v prihodnosti. |
|
(11) |
Zastarela uporaba žigov, s katerimi se dokaže, da je bil izveden kombinirani prevoz, preprečuje učinkovito izvrševanje oziroma preverjanje upravičenosti za ukrepe, določene v Direktivi 92/106/EGS. Dokazila, ki jih potrebujemo za dokazovanje kombiniranega prevoza, je treba pojasniti, kar vključuje tudi način, s katerim se takšna dokazila lahko predložijo. Spodbujati Da bi v prihodnosti postopoma odpravili uporabo dokumentov v papirni obliki, bi bilo treba spodbujati uporabo in prenos elektronskih informacij o prevozu, s čimer se poenostavi predložitev zadevnih dokazil in njihova obravnava s strani pristojnih organov. Uporabljeni format bi moral biti zanesljiv in verodostojen. Regulativni okvir in pobude, ki poenostavljajo upravne postopke in digitalizacijo različnih vidikov prevoza, bi morali upoštevati razvoj na ravni Unije. [Sprememba 10] |
|
(11a) |
Da bi kombinirani prevoz postal konkurenčen in privlačen za prevoznike, zlasti za zelo majhna podjetja (ZMP) ter mala in srednja podjetja (MSP), bi bilo treba čim bolj zmanjšati upravno breme, ki lahko nastane pri izvajanju kombiniranega prevoza v primerjavi z unimodalnim prevozom. [Sprememba 11] |
|
(12) |
Področje uporabe obstoječih ekonomskih podpornih ukrepov, ki so opredeljeni v Direktivi 92/106/EGS, je izrazito omejeno in vključuje fiskalne ukrepe (med drugim povračilo oziroma znižanje davkov), ki zadevajo samo kombinirani prevoz po železnici/cesti. Takšne ukrepe bi bilo treba razširiti na kombinirani prevoz, ki pokriva celinske vodne poti in pomorski promet. Podpirati bi bilo treba tudi druge relevantne vrste ukrepov, na primer podporne ukrepe za naložbe v infrastrukturo in digitalno tehnologijo oziroma različne ekonomske podporne ukrepe. Kar zadeva digitalne tehnologije, bi bilo treba določiti prehodno obdobje za dematerializacijo dokumentov, ki potrjujejo izvedbo kombiniranega prevoza. V tem obdobju bi bilo treba tehnološko nadgraditi instrumente inšpekcijskih organov. Države članice bi morale dajati prednost naložbam v terminale za pretovarjanje, da bi zmanjšale cestne zastoje, ublažile izoliranost industrijskih con, kjer ni take infrastrukture, ter izboljšale dostopnost ter fizično in digitalno povezljivosti naprav za prekladanje blaga. [Sprememba 12] |
|
(13) |
Glavno infrastrukturno ozko grlo, ki preprečuje prehod s cestnega tovornega prometa na ostale načine prevoza, je na ravni terminalov za pretovarjanje , k tem stanju pa še negativno prispeva neusklajeno izvajaje omrežja TEN-T . Trenutna porazdelitev in pokritje s terminali za pretovarjanje v Uniji, vsaj v obstoječem jedrnem in celovitem omrežju TEN-T, je nezadostna, pri čemer zmogljivost obstoječih terminalov za pretovarjanje dosega zgornjo mejo in jo bo treba razviti, da bo dohajala splošno rast tovornega prometa. Vlaganje v zmogljivost terminalov za pretovarjanje bi lahko zmanjšalo globalne stroške pretovarjanja in privedlo do prehoda na druge oblike prevoza, kar se je v nekaterih državah članicah že zgodilo. Države članice bi tako v sodelovanju s Komisijo in sosednjimi državami članicami morale zagotoviti potrebno razširitev obstoječih terminalov za pretovarjanje in gradnjo dodatnih terminalov za pretovarjanje za kombinirani prevoz in večanje zmogljivosti pretovarjanja oziroma jih dati več na voljo prevoznikom ali postavitev točk za pretovarjanje na območjih, kjer je to potrebno . S tem bi spodbudili uporabo alternativnih načinov prevoza tovora in pospešili prehod na druge oblike prevoza, s čimer bi kombinirani prevozi postali konkurenčnejši od prevoza, ki poteka izključno po cesti. Povečana pokritost in zmogljivost terminalov za pretovarjanje bi morala biti zagotovljena vsaj ob obstoječih jedrnih in celovitih omrežjih TEN-T. Vsak kraj odpravljanja tovora znotraj Unije od primernega terminala za pretovarjanje za kombinirani prevoz ne bi smel biti oddaljen več kot 150 km. Prihodki, ustvarjeni s pobiranjem pristojbin za zunanje stroške iz člena 2 Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) , bi morali koristiti kombiniranemu prevozu. [Sprememba 13] |
|
(13a) |
Države članice bi morale dajati prednost naložbam v terminale za pretovarjanje, da bi zmanjšale ozka grla in območja zastojev, zlasti v bližini mestnih in primestnih območij, in olajšale prečkanje naravnih ovir, kot so gorska območja, izboljšale čezmejne povezave, zmanjšale škodljive emisije v zrak in izboljšale dostopnost industrijskih območij, ki nimajo take infrastrukture. [Sprememba 14] |
|
(14) |
Države članice bi morale poleg obstoječih ekonomskih podpornih ukrepov izvajati še dodatne, ki bi bili namenjeni različnih delom kombiniranega prevoza, s čimer bi zmanjšali cestni tovorni promet in spodbudili uporabo drugih načinov prevoza, kot so železnice, celinske plovne poti in pomorski prevoz, kar bi zmanjšalo onesnaženje zraka, emisije toplogrednih plinov, nesreče na cestah, hrup in cestne zastoje , pa tudi podpirati ukrepe za spodbujanje in izvajanje digitalizacije sektorja in notranjega trga . Takšni ukrepi lahko med drugim vključujejo znižanje nekaterih davkov oziroma prevoznin, nepovratna sredstva za intermodalne nakladalne enote, ki so uspešno dostavljene s kombiniranim prevozom, oziroma delno povrnitev pretovornih stroškov. Ti ukrepi bi lahko vključevali podpiranje vključevanja povezanih sistemov in avtomatizacije storitev, pa tudi naložbe v digitalno logistiko, inovativne sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije za prekladanje blaga, da bi olajšali pretok informacij. Ti ukrepi bi lahko vključevali izboljšanje okoljske uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti kombiniranega prevoza s spodbujanjem uporabe čistih vozil ali vozil z nizko stopnjo emisij in alternativnih goriv, s podpiranjem energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v celotni verigi kombiniranega prevoza in z zmanjšanjem nevšečnosti, povezanih s prometom, na primer hrupa. [Sprememba 15] |
|
(14a) |
Z različnimi skladi in programi Unije za financiranje raziskav bi morali še naprej podpirati države članice pri doseganju ciljev te direktive. [Sprememba 16] |
|
(14b) |
Tudi naložbe v logistiko so pomemben vzvod za večjo konkurenčnost kombiniranega prevoza. Z bolj sistematično uporabo digitalnih rešitev, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije ali pametni povezani sistemi, bi olajšali izmenjavo podatkov, izboljšali učinkovitost, znižali stroške pretovarjanja in skrajšali roke. [Sprememba 17] |
|
(14c) |
Vlaganje v usposabljanje delovne sile v logistični verigi, zlasti v terminalih za pretovarjanje, bi prav tako pripomoglo k večji konkurenčnosti kombiniranega prevoza. [Sprememba 18] |
|
(15) |
Podporni ukrepi za kombinirane prevoze bi se morali izvajati v skladu s pravili o državni pomoči iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Državna pomoč pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti, kadar ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi v smislu člena 107(3)(c) PDEU, in je koristno orodje za spodbujanje izvedbe pomembnih projektov v skupnem evropskem interesu v smislu člena 107(3)(b) PDEU. Zato bi morala Komisija v teh primerih preučiti možnost delnega izvzetja držav članic iz zahteve po obveščanju Komisije iz člena 108(3) PDEU. [Sprememba 19] |
|
(16) |
Podporne ukrepe je po potrebi Da bi preprečili morebitno prekrivanje naložb med bližnjimi državami članicami, bi bilo treba podporne ukrepe usklajevati med državami članicami in Komisijo , in sicer s tesnim sodelovanjem med pristojnimi organi držav članic . [Sprememba 20] |
|
(17) |
Poleg tega bi morale države članice podporne ukrepe redno pregledovati, da zagotovijo njihovo uspešnost in učinkovitost , njihov splošni učinek na evropski prometni sektor, kot je izražen v evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami, pa bi bilo treba oceniti. Po potrebi bi bilo treba sprejeti popravljalne ukrepe. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, opraviti oceno različnih ukrepov v državah članicah in njihove učinkovitosti ter spodbujati izmenjavo dobre prakse . [Sprememba 21] |
|
(18) |
Za namene te direktive ne bi smeli razlikovati med kombiniranim prevozom za najem oziroma korist in kombiniranim prevozom za lastne potrebe. |
|
(18a) |
Zaradi pomanjkanja primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov ni mogoče oceniti kombiniranega prevoza v Uniji in sprejeti ukrepov za sprostitev njegovega potenciala. [Sprememba 22] |
|
(19) |
Države članice bi morale za lažje spoprijemanje z razvojem prevoza v Uniji (predvsem s trgom kombiniranega prevoza) zbirati ustrezne podatke in informacije ter jih redno posredovati Komisiji, Komisija pa bi morala vsake štiri leta Evropskemu parlamentu in, Svetu in pristojnim organom držav članic predložiti poročilo o izvajanju te direktive. [Sprememba 23] |
|
(19a) |
Komisija bi morala biti odgovorna za pravilno izvajanje te direktive in uresničitev cilja za razvoj kombiniranega prevoza po vsej Uniji do leta 2030 in 2050. Zato bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, redno ocenjevati napredek pri zviševanju deleža kombiniranega prevoza v vsaki državi članici in po potrebi podati predlog o spremembi te direktive, da bi ta cilj na ravni Unije dosegli. [Sprememba 24] |
|
(20) |
Preglednost je pomembna za vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri kombiniranem prevozu, zlasti tiste, ki jih direktiva zadeva. Vsaka država članica bi morala takšno preglednost in nadaljnje sodelovanje podpirati tako, da opredeli pristojne organe. |
|
(21) |
Da se lahko upoštevata razvoj na trgu in tehnični napredek, bi bilo treba pristojnost za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, in sicer glede dopolnitve te direktive z nadaljnjimi podrobnostmi o informacijah o kombiniranem prevozu, ki jih morajo posredovati države članice. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi bilo treba omogočiti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. |
|
(22) |
Ker ciljev za spodbujanje prehoda s cestnega prevoza na okolju bolj prijazne načine cilja te direktive, in sicer doseči konkurenčnost kombiniranega prevoza glede na cestni prevoz , opredeljenih v tej direktivi, države članice same ne morejo doseči v zadostni meri, s čimer bi zmanjšale negativne zunanje vplive transportnega sistema v Uniji, temveč se jih predvsem zaradi čezmejne narave tovornega kombiniranega prevoza in medsebojno povezane infrastrukture ter težav, ki jih ta direktiva želi odpraviti, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 25] |
|
(23) |
Direktivo 92/106/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 92/106/EGS se spremeni:
|
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga“; |
|
(2) |
člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 1. Ta direktiva velja za dejavnosti kombiniranega prevoza. 2. ‚Kombinirani prevoz‘ za namene te direktive pomeni prevoz blaga, ki ima začetni ali končni cestni del poti ali oba ter necestni del poti, kjer se uporablja železnica, celinske plovne poti oziroma pomorski prevoz:
Z odstopanjem točka (a) tega odstavka do … [pet let po začetku veljavnosti te direktive] zajema tudi nedvižne priklopnike in polpriklopnike v kombiniranem prevozu brez spremstva, ki niso označeni v skladu z ureditvijo označevanja, ki ustreza mednarodnima standardoma ISO6346 in EN13044. [Sprememba 28] Necestni deli, ki potekajo po celinskih plovnih poteh oziroma po morju in za katere ni cestne alternative ali so neizbežni pri komercialno uspešnem prevozu enakovredne ali komercialno vzdržne cestne alternative , se ne upoštevajo kot kombinirani prevoz. [Sprememba 29] 3. Vsak cestni del poti iz odstavka 2 na ozemlju Unije ne presega najdaljše od naslednjih razdalj:
Ta omejitev razdalje za cestni del poti velja za celotno dolžino vsakega posameznega dela poti, vključno z vmesnim pobiranjem in dostavljanjem. Ne velja pa za prevoz prazne nakladalne enote oziroma za prevzemno točko za blago oziroma od dostavne točke za blago. Omejitev razdalje za Država članica ali države članice, na katerih ozemlju poteka cestni del poti se lahko preseže v primeru kombiniranega prevoza cesta/železnica, kadar to odobri država članica oziroma države članice, na ozemlju katerih poteka cestni del lahko dovolijo, da se omejitev razdalje cestnega dela poti, določena v tem odstavku, preseže, če je to potrebno , da se tako doseže geografsko najbližji transportni terminal ali točka pretovarjanja , ki ima potrebno opremo in pretovorno zmogljivost za nakladanje oziroma razkladanje , obratovalni čas terminala ter primerne storitve železniškega tovornega prometa , v primeru, da znotraj te omejitve razdalje ni terminala za pretovarjanje ali točke, ki izpolnjuje vse te pogoje. Tako preseganje bi bilo treba ustrezno utemeljiti v skladu s točko (ea) odstavka 2 člena 3. Države članice lahko v primeru kombiniranega prevoza cesta/železnica na natančno določenem delu svojega ozemlja zaradi okoljskih razlogov zmanjšajo dolžino 150 km cestnega dela poti za do 50 %, če je na tej razdalji ustrezen terminal . [Sprememba 31] 4. Za kombinirani prevoz se šteje, da poteka v Uniji, če prevoz v Uniji oziroma njegov del izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 in 3. Za namene te direktive cestni in/ali necestni del poti ali del te poti zunaj ozemlja Unije ne velja za del kombiniranega prevoza. “[Sprememba 32] |
|
(3) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 1. Države članice zagotovijo, da se cestni prevoz v skladu z direktivo šteje kot del kombiniranega prevoza samo, če lahko prevoznik dokaže zagotovi informacije, ki so jasen dokaz , da ta cestni prevoz predstavlja cestni del kombiniranega prevoza, kar velja tudi za prevoz praznih nakladalnih enot pred in po prevozu blaga in če se te informacije pred začetkom prevoza ustrezno posredujejo prevozniku, ki izvaja prevoz . [Sprememba 33] 2. Dokazila Da se informacije iz odstavka 1 vključujejo štejejo za jasen dokaz, se morajo predložiti ali posredovati v obliki iz odstavka 5 in morajo vključevati naslednje podatke za vsak kombinirani prevoz: [Sprememba 34]
3. Za dokazovanje, da prevoznik opravlja kombinirani prevoz, se ne zahtevajo dodatni dokumenti. 4. Dokazila, navedena v odstavku 1, se v obliki iz odstavka 5 predložijo oziroma pošljejo na zahtevo pooblaščenega inšpektorja države članice, v kateri poteka pregled. V primeru cestnega pregleda se predložijo med samim pregledom , najpozneje pa v 45 minutah. Če podpisov iz točke (h)(iii) in točke (j) odstavka 2 med cestnim pregledom ni mogoče dati na voljo, se v petih delovnih dneh po pregledu predložijo ali pošljejo pristojnemu organu ustrezne države članice . Dokazila morajo biti v uradnem jeziku zadevne države članice oziroma v angleščini. Med cestnim pregledom lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki mu lahko pomaga zagotoviti dokazilo informacije iz odstavka 2. [Sprememba 45] 5. Dokazilo je so lahko prevozna listina, ki izpolnjuje zahteve iz člena 6 Uredbe Sveta št. 11, oziroma druge obstoječe prevozne listine, kot je prevozna listina Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) oziroma prevozna listina Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM) so tovorni listi v skladu z veljavnimi konvencijami o mednarodnem ali nacionalnem prevozu, dokler Komisija z izvedbenimi akti ne določi standardizirane oblike . [Sprememba 46] Takšno dokazilo se lahko predloži oziroma posreduje elektronsko, in sicer v strukturiranem formatu, ki se ga lahko spreminja in ga računalniki lahko neposredno uporabljajo za obdelavo in shranjevanje, kar vključuje dopolnitev elektronskega tovornega lista v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR) za cestni del prevoza z obstoječo konvencijo o mednarodnem ali nacionalnem prevozu . Organi držav članic so dolžni sprejeti elektronske informacije v zvezi z dokazili. Če se informacije med organi in izvajalci izmenjujejo z elektronskimi sredstvi, se pri teh izmenjavah in shranjevanju teh informacij uporabljajo tehnike za elektronsko obdelavo podatkov. [Sprememba 47] Države članice postopoma dematerializirajo dokumentacijo in določijo prehodno obdobje do popolne opustitve uporabe papirne oblike. [Sprememba 48] 6. Med cestnimi pregledi je neskladje med dejanskim prevozom in predloženimi dokazili, predvsem glede informacij o poti iz točke točk (g f ) , (h) in (i) odstavka 2, dovoljeno, če je primerno utemeljeno, in sicer v primeru izrednih okoliščin, nad katerimi cestni prevozniki nimajo vpliva in ki spremenijo kombinirani prevoz. Voznik ima v tem primeru pravico stopiti v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza oziroma katero koli drugo osebo ali subjektom, ki lahko še dodatno utemelji neskladje med predloženimi dokazili in dejanskim prevozom.“; [Sprememba 49] |
|
(4) |
člen 5 se nadomesti z naslednjim: „Člen 5 1. Države članice Komisiji prvič do [xx. xx. xxxx – 18 12 mesecev po prenosu direktive v pravni red] in nato vsaki dve leti predložijo poročilo s sledečimi informacijami, povezanimi s kombiniranim prevozom na njihovem ozemlju, ki ga zajema ta direktiva: [Sprememba 50]
1a. Komisija podatke, ki ji jih posredujejo države članice, objavi v obliki, ki omogoča primerjavo med državami članicami. [Sprememba 58] 2. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, ki to direktivo dopolnjujejo z opisom vsebine in podrobnosti informacij o dejavnostih kombiniranega prevoza iz odstavka 1. 3. Na podlagi analize nacionalnih poročil in statističnih podatkov na podlagi skupnih navodil in metodologije na ravni Unije , prvič do [xx. xx. xxx – 9 mesecev po roku za oddajo poročila držav članic] in nato vsaki dve leti, Komisija pripravi in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in, Svetu in pristojnim organom držav članic o: [Sprememba 59]
(*1) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).“; " |
|
(4a) |
v členu 6(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se davki iz odstavka 3, ki se uporabljajo za cestna vozila (tovornjake, vlečna vozila, priklopnike, polpriklopnike, kontejnerje za prevoz po celinskih plovnih poteh ali multimodalne nakladalne enote), kadar se ta prevažajo v kombiniranem prevozu, znižajo ali vrnejo bodisi v višini standardnega zneska bodisi v razmerju do voženj, ki se opravijo s temi vozili po železnici ali celinskih plovnih poteh, v mejah pogojev in pravil, ki jih določijo po posvetovanju s Komisijo, ter v skladu z njimi.“ [Sprememba 64] |
|
(4b) |
v členu 6(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Znižanja oziroma vračila iz prvega odstavka odobri država, v kateri so vozila registrirana, na podlagi voženj po železnici ali celinskih plovnih poteh, opravljenih v tej državi.“ [Sprememba 65] |
|
(4c) |
v členu 6(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vendar lahko države članice ta znižanja oziroma vračila odobrijo tudi na podlagi voženj po železnici ali celinskih plovnih poteh, ki so delno ali v celoti opravljene zunaj države članice, v kateri so vozila registrirana.“ [Sprememba 66] |
|
(5) |
v členu 6 se dodajo naslednji odstavki 4, 5, 6, 7 in 8: „4. Države članice za doseganje cilja iz odstavka 8 sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za podporo vlaganja v transportne terminale za pretovarjanje in točke pretovarjanja , glede: [Sprememba 67]
Države članice zagotovijo, da so podprti pretovorni objekti dostopni vsem prevoznikom brez diskriminacije. Države članice lahko določijo dodatne pogoje za upravičenost do podpore. O teh pogojih seznanijo zainteresirane strani. [Sprememba 73] 5. Države članice lahko do 31. decembra 2021 sprejmejo dodatne gospodarske in zakonodajne ukrepe, s katerimi izboljšajo konkurenčnost dejavnosti kombiniranega prevoza v primerjavi z enakovrednimi alternativnimi dejavnostmi prevoza po cesti , zlasti za skrajšanje časa in znižanje stroškov pretovarjanj . [Sprememba 74] Takšni ukrepi se lahko nanašajo na kateri koli del kombiniranega prevoza, kot so cestni in necestni del, vključno z vozilom, ki se uporablja na tem delu, ali nakladalna enota ali pretovor. Da bi skrajšali čas in zmanjšali stroške pri kombiniranem prevozu, dodatni ukrepi iz prvega pododstavka vključujejo eno ali več navedenih spodbud:
Države članice pri sprejemanju dodatnih ukrepov upoštevajo tudi, da je treba pospešiti prehod na digitalizacijo sektorja kombiniranega prevoza, ter pri tem zlasti:
5a. Ti dodatni ukrepi spodbujajo uporabo necestnih delov prevoza. Države članice vključijo ukrepe za krepitev konkurenčnosti prevoza po vodi, kot so finančne spodbude za uporabo pomorskih plovnih poti na kratke razdalje ali celinskih plovnih poti ali za ustvarjanje novih povezav prevoza na kratkih razdaljah. [Sprememba 77] 6. Države članice Komisiji sporočijo ukrepe, sprejete na podlagi tega člena, ter njihove specifikacije. 7. Države članice ocenijo učinek takšnih podpornih ukrepov in svoje potrebe vsaj vsake štiri leta ponovno ovrednotijo ter po potrebi ukrepe prilagodijo. 8. Države članice zagotovijo, da je namen podpornih ukrepov za kombinirani prevoz zmanjšanje cestnega tovornega prometa in spodbujanje uporabe drugih načinov prevoza, kot so železnice, celinske plovne poti in prevoz po morju, ali vozil z nizkimi emisijami ali uporabe alternativnih goriv z manj emisijami, kot so biogoriva, električna energija iz obnovljivih virov, zemeljski plin ali vodikove gorivne celice, s čimer zmanjšujejo onesnaževanje zraka, emisije toplogrednih plinov, nesreče na cestah, hrup in cestne zastoje.“. [Sprememba 78] (*2) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1). " |
|
(6) |
člena 7 in 9 se črtata. |
|
(7) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 9a 1. Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, ki zagotavljajo izvajanje te direktive in so glavna kontaktna točka za njeno izvajanje. Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o pristojnih organih iz prvega pododstavka. 2. Države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic. Države članice v ta namen zagotovijo, da si pristojni organi med seboj izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za uporabo te direktive. Pri izmenjavi informacij organ, ki informacije prejme, zagotovi enako raven zaupnosti kot organ, ki je informacije izdal. 3. Države članice na spletu na enostavno dostopen in brezplačen način objavijo ustrezne informacije, ki zadevajo ukrepe, sprejete v skladu s členom 6, kot tudi druge informacije, ki so pomembne za namen uporabe te direktive. [Sprememba 79] 4. Komisija na spletu objavi in po potrebi posodobi seznam pristojnih organov iz odstavka 1 ter seznam ukrepov iz člena 6.“. [Sprememba 80] |
|
(8) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 10a 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma datum začetka veljavnosti te direktive (o spremembi)]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 81] 3. Prenos pooblastila iz člena 5(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati na dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (*3). 5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
Člen 2
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje XXXXXX [eno leto po sprejetju te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 52.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
(5) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(6) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.01.1997, str. 1).
(8) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).
(9) Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/623 |
P8_TA(2019)0309
Razkritje davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198 – C8-0146/2016 – 2016/0107(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/46)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2016)0198), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 50(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0146/2016), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj irskega in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2016 (1), |
|
— |
ob upoštevanju akcijskega načrta OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS), |
|
— |
ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0227/2017), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (2); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 62.
(2) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 4. julija 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0284).
P8_TC1-COD(2016)0107
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 50(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(-1) |
Enaka davčna obravnava za vse, zlasti za vsa podjetja, je osnovni pogoj enotnega trga. Usklajen in dosleden pristop k izvajanju nacionalnih davčnih sistemov je ključnega pomena za dobro delovanje enotnega trga in bi prispeval k preprečevanju izogibanja davkom in preusmerjanja dobička. [Sprememba 1] |
|
(-1a) |
Izogibanje davkom in davčne utaje so skupaj s shemami za preusmerjanje dobička vlade in državljane prikrajšali za potrebna sredstva, s katerimi bi se med drugim zagotavljal splošen brezplačni dostop do storitev javnega šolstva in zdravstva ter državnih socialnih storitev, poleg tega pa so države prikrajšali za možnost ponujanja dostopnih stanovanj in javnega prevoza ter za izgradnjo infrastrukture, ki je ključnega pomena za socialni razvoj in gospodarsko rast. Na kratko, te sheme so vzrok za nepravičnost, neenakost ter ekonomske, socialne in teritorialne razlike. [Sprememba 2] |
|
(-1b) |
Pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb bi moral zadostiti nujni potrebi po progresivni in pravični globalni davčni politiki, spodbujati prerazporeditev bogastva in prispevati k boju proti neenakostim. [Sprememba 3] |
|
(1) |
Preglednost je ključna za dobro delovanje enotnega trga. V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavlja izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb, znatno večji, v Uniji in po svetu pa vzbuja veliko zaskrbljenost. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 18. decembra 2014 priznal, da je treba nujno okrepiti prizadevanja za boj proti izogibanju davkom tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“ (3) in v sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ (4) kot prioriteto opredelila potrebo po prehodu na sistem, po katerem bo država, v kateri se ustvarijo dobički, tudi država obdavčenja. Prav tako je kot prioriteto opredelila potrebo po odzivu na pozive naše družbe evropskih državljanov k pravičnosti preglednosti in davčni potrebo, da se zagotovi referenčni model za druge države. Ključnega pomena je, da se pri preglednosti upošteva vzajemnost med konkurenti . [Sprememba 4] |
|
(2) |
Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 16. decembra 2015 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (5) priznal, da lahko večja preglednost , sodelovanje in konvergenca na področju politike obdavčitve dohodkov pravnih oseb izboljša v Uniji izboljšajo pobiranje davkov, poveča učinkovitost davčnih organov , podpirajo oblikovalce politik pri ocenjevanju obstoječega davčnega sistema in zagotovi večje zaupanje razvoju zakonodaje v prihodnosti, zagotovijo več zaupanja javnosti v davčne sisteme in vlade ter izboljšajo odločanje o naložbah na podlagi natančnejših profilov tveganja podjetij . [Sprememba 5] |
|
(2a) |
Javno poročanje po državah je učinkovito in ustrezno orodje za povečanje preglednosti v zvezi z dejavnostmi multinacionalnih podjetij, s katerim lahko javnost oceni učinek teh dejavnosti na realni sektor. Poleg tega bo izboljšalo sposobnost delničarjev, da pravilno ocenijo tveganja, ki jih prevzemajo podjetja, privedlo do naložbenih strategij, ki bodo temeljile na točnih informacijah, in povečalo zmožnosti nosilcev odločanja, da ocenijo učinkovitost in vpliv nacionalnih zakonodaj. [Sprememba 6] |
|
(2b) |
Poročanje po državah bo tudi pozitivno vplivalo na pravice zaposlenih do obveščanja in posvetovanja, kot so določene v Direktivi 2002/14/ES, s povečanjem znanja o dejavnostih podjetij, pa tudi na kakovost poglobljenega dialoga v podjetjih. [Sprememba 7] |
|
(3) |
Po Sklepih Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 je bila v Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) vstavljena klavzula o pregledu, v skladu s katero mora Komisija proučiti možnost uvedbe obveznosti letnega poročanja po državah za velika podjetja v dodatnih industrijskih sektorjih, pri čemer upošteva razvoj v okviru OECD in rezultate povezanih evropskih pobud. |
|
(4) |
Skupina G20 je novembra 2015 ob pozivu k globalnemu pravičnemu in sodobnemu mednarodnemu davčnemu sistemu potrdila „Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička“ organizacije OECD (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt BEPS), katerega cilj je vladam zagotoviti jasne mednarodne rešitve pri obravnavanju vrzeli in neskladij med obstoječimi pravili, ki omogočajo prenašanje dobičkov pravnih oseb v države brez ali z zelo nizko stopnjo obdavčitve, kjer se morda ne ustvarja resnična vrednost. Zlasti ukrep 13 akcijskega načrta BEPS uvaja obveznost za nekatera multinacionalna podjetja, da nacionalnim davčnim organom na zaupni osnovi predložijo poročila po državah. Komisija je 27. januarja 2016 sprejela tako imenovani sveženj proti izogibanju davkom. Eden od ciljev navedenega svežnja je prenos ukrepa 13 akcijskega načrta BEPS v pravo Unije, in sicer s spremembo Direktive Sveta 2011/16/EU (7). Vendar je za obdavčitev dobička, kjer se ustvarja vrednost, potreben celovit pristop k poročanju po državah, ki temelji na javnem poročanju. [Sprememba 8] |
|
(4a) |
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) bi moral posodobiti mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) in mednarodne računovodske standarde (MRS), da bi olajšal uvedbo obveznosti javnega poročanja po državah. [Sprememba 9] |
|
(4b) |
Javno poročanje po državah je v Uniji že uveljavljeno za bančni sektor, in sicer z Direktivo 2013/36/EU, pa tudi za ekstraktivno in gozdarsko industrijo z Direktivo 2013/34/EU. [Sprememba 10] |
|
(4c) |
Unija je z uvedbo javnega poročanja po državah, kot ga prej nismo poznali, dokazala, da je postala vodilna v svetu na področju boja proti izogibanju davkom. [Sprememba 11] |
|
(4d) |
Ker je lahko učinkovit boj proti davčnim utajam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju uspešen samo s skupnim ukrepanjem na mednarodni ravni, je bistvenega pomena, da Unija z ohranjanjem vodilne vloge v svetu v tem boju uskladi svoje ukrepe z mednarodnimi akterji, na primer v okviru OECD. Enostranski ukrepi, četudi zelo ambiciozni, nimajo resnične možnosti za uspeh, poleg tega pa ogrožajo konkurenčnost evropskih podjetij in škodujejo naložbenemu okolju Unije. [Sprememba 12] |
|
(4e) |
Večja preglednost pri finančnem razkrivanju prinaša koristi vsem, saj bodo davčne uprave učinkovitejše, civilna družba bolj vključena, zaposleni bolje obveščeni, vlagatelji pa manj naklonjeni tveganju. Poleg tega bodo podjetja imela koristi od boljših odnosov z deležniki, kar prinaša večjo stabilnost in lažji dostop do financiranja zaradi jasnejšega profila tveganja in boljšega ugleda. [Sprememba 13] |
|
(5) |
Poleg večje preglednosti, ustvarjene s poročanjem nacionalnim davčnim organom po državah, je okrepljen javni nadzor nad davki od dohodkov multinacionalnih podjetij, ki poslujejo v Uniji, je bistven element dodatne spodbuditve za spodbuditev družbene odgovornosti in dodatno spodbuditev socialne družbene odgovornosti gospodarskih družb, prispevanja za prispevanje k blaginji s pobiranjem davkov, spodbujanja bolj pravične davčne konkurence v Uniji prek bolj osveščene javne razprave ter obnovitve zaupanja javnosti v pravičnost nacionalnih davčnih sistemov. Takšen javni nadzor je mogoče doseči s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ne glede na to, kje ima sedež končno obvladujoče podjetje multinacionalne skupine podjetij. Javni nadzor pa mora potekati brez ogrožanja naložbenega okolja v Uniji ali konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti malih in srednjih podjetij, kot so opredeljena v tej direktivi, in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 2015/1017 (8) , ki bi morala biti izvzeta iz obveznosti poročanja po tej direktivi. [Sprememba 14] |
|
(5a) |
Komisija je družbeno odgovornost gospodarskih družb opredelila kot odgovornost podjetij za njihov vpliv na družbo. Družbeno odgovornost bi morale upravljati gospodarske družbe. Javni organi lahko zagotavljajo podporo s premišljeno kombinacijo prostovoljnih ukrepov politike in po potrebi dopolnilnimi predpisi. Podjetja lahko postanejo družbeno odgovorna bodisi s spoštovanjem zakonov ali vključevanjem socialnih, okoljskih in etičnih vprašanj ter vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami v poslovno strategijo in dejavnosti ali oboje. [Sprememba 15] |
|
(6) |
Javnosti je treba omogočiti, da nadzoruje vse dejavnosti skupine podjetij, če so nekatere poslovne enote skupine v Uniji in zunaj nje . Kar zadeva skupine podjetij, ki v Uniji poslujejo zgolj prek odvisnih podjetij ali podružnic, bi morala ta odvisna podjetja in podružnice objavljati poročilo končnega obvladujočega podjetja in omogočiti dostop do njega. Vendar bi bilo treba zaradi sorazmernosti in učinkovitosti, obveznost objave in omogočanja dostopa do poročila omejiti na srednja ali velika odvisna podjetja s sedežem v Uniji ali na podružnice primerljive velikosti, odprte v posamezni državi članici. Področje uporabe Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno razširiti na podružnice, ki jih podjetje s sedežem zunaj Unije odpre v državi članici. Skupine s poslovnimi enotami v Uniji bi morale spoštovati načela Unije o dobrem davčnem upravljanju. Multinacionalna podjetja poslujejo po vsem svetu in njihovo ravnanje znatno vpliva na države v razvoju. Z omogočanjem dostopa državljanov do informacij o podjetjih po državah bi lahko njim in davčnim upravam v njihovi državi omogočili, da nadzorujejo, ocenjujejo in/ali kazensko preganjajo taka podjetja. Z objavo informacij za posamezne davčne jurisdikcije, v katerih poslujejo multinacionalna podjetja, bi Unija povečala skladnost svoje razvojne politike in omejila morebitne sheme izogibanja davkom v državah, v katerih je bila uporaba domačih virov opredeljena kot ključni element razvojne politike Unije. [Sprememba 16] |
|
(7) |
V izogib podvajanju poročanja za bančni sektor bi bilo treba končna obvladujoča podjetja, za katera velja Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) in ki v svoje poročilo, pripravljeno v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU, vključijo vse svoje dejavnosti in vse dejavnosti svojih povezanih podjetij, vključenih v konsolidiranih računovodskih izkazih, vključno z dejavnostmi, za katere ne veljajo določbe poglavja 2 naslova 1 dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), izvzeti iz obveznosti poročanja iz te direktive. |
|
(8) |
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi moralo vsebovati informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi podjetja oziroma vseh povezanih podjetij skupine, ki jo nadzira končno obvladujoče podjetje. Informacije bi morale temeljiti na specifikacijah upoštevati specifikacije poročanja iz ukrepa 13 akcijskega načrta BEPS in bi morale biti omejene na tisto, kar je nujno za omogočitev učinkovitega javnega nadzora, tako da razkritje ne povzroči nesorazmernih tveganj ali škode v smislu konkurenčnosti ali nepravilne razlage za zadevna podjetja . Poročilo bi moralo vsebovati tudi kratek opis vrste dejavnosti. Takšen opis bi lahko temeljil na kategorizaciji iz razpredelnice 2 Priloge III poglavja V smernic OECD za dokumentacijo določanja transfernih cen. Poročilo bi moralo vključevati splošen opis z obrazložitvijo bistvenih odstopanj , vključno z bistvenimi odstopanji na ravni skupine med obračunanim in plačanim davkom, ter pri tem upoštevati ustrezne zneske iz preteklih poslovnih let. [Sprememba 17] |
|
(9) |
Da bi bilo mogoče zagotoviti ustrezno raven podrobnosti informacij, na podlagi katerih bi lahko državljani bolje ocenili prispevek multinacionalnih podjetij k blaginji posamezne države članice jurisdikcije, v kateri delujejo, tako v Uniji kot zunaj nje, ne da bi to škodilo konkurenčnosti podjetja, bi morale biti informacije razčlenjene po državah članicah. Poleg tega bi morale biti zelo podrobne tudi informacije o poslovnih dejavnostih multinacionalnih podjetij, kar zadeva nekatere davčne jurisdikcije, ki predstavljajo poseben izziv. Za vse druge poslovne dejavnosti v tretjih državah bi bilo treba jurisdikcijah. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki je mogoče smiselno razumeti in uporabljati samo, če so informacije navesti v skupnem znesku predstavljene razčlenjeno po posamezni davčni jurisdikciji . [Sprememba 18] |
|
(9a) |
Če bi podjetje informacije, ki jih je treba razkriti, štelo za poslovno občutljive, bi moralo biti omogočeno, da pri pristojnem organu v državi svojega sedeža zaprosi za dovoljenje, da ni bi razkrilo popolnoma vseh informacij. Če nacionalni pristojni organ ni davčni organ, bi moral o tem odločati davčni organ. [Sprememba 82] |
|
(10) |
Da se okrepi odgovornost do tretjih oseb in zagotovi ustrezno upravljanje, bi morali biti člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa končnega obvladujočega podjetja, ki ima sedež v Uniji in za katerega velja obveznost priprave, objave in omogočanja dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, skupno odgovorni za zagotovitev skladnosti s temi obveznostmi poročanja. Glede na to, da lahko člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij, ki imajo sedež v Uniji in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje s sedežem zunaj Unije, ali oseba(-e), odgovorna(-e) za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem za podružnico, le omejeno poznajo vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki ga pripravi končno obvladujoče podjetje, bi morala biti omejena tudi njihova odgovornost za objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki. |
|
(11) |
Da bi se primeri neskladij razkrili javnosti, bi moral(-i) zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) preveriti, ali je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno in predloženo v skladu z zahtevami te direktive ter in omogočen dostop do poročila na spletišču zadevnega podjetja oziroma njegovega povezanega podjetja ter ali so javno razkrite informacije v skladu z revidiranimi finančnimi informacijami podjetja v rokih, določenih v tej direktivi . [Sprememba 19] |
|
(11a) |
O primerih kršitev s strani podjetij in podružnic v zvezi z zahtevami glede sporočanja davčnih informacij v zvezi z dohodki, zaradi katerih države članice naložijo kazni v skladu z Direktivo 2013/34/EU, bi bilo treba poročati v javnem registru, ki ga upravlja Komisija. Te kazni bi lahko med drugim vključevale upravne kazni ali izključitev iz javnih razpisov in dodeljevanja sredstev iz strukturnih skladov Unije. [Sprememba 20] |
|
(12) |
Cilj te direktive je okrepitev preglednosti in javnega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb s prilagoditvijo obstoječega pravnega okvira v zvezi z obveznostmi za družbe in podjetja glede objave poročil, da se zaščitijo interesi družbenikov in tretjih, v smislu člena 50(2)(g) PDEU. Kot je potrdilo Sodišče, zlasti v Zadevi Verband deutscher Daihatsu-Händler (11) (C-97/96), se člen 50(2)(g) PDEU nanaša na potrebo po zaščiti interesov „tretjih“ na splošno brez razlikovanja ali izključevanja katerih koli kategorij, ki spadajo pod ta izraz. Poleg tega cilja uresničevanja svobode ustanavljanja, za kar člen 50(1) PDEU ohlapno nalaga odgovornost institucijam, ni mogoče omejiti z določbami člena 50(2) PDEU. Glede na to, da ta direktiva ne ureja usklajevanja davkov, ampak le obveznost objave poročil o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je člen 50(1) PDEU primerna pravna podlaga zanjo. |
|
(13) |
Za določitev tistih davčnih jurisdikcij, za katere je treba navesti zelo podrobne informacije, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, da bi pripravila skupni seznam Unije teh davčnih jurisdikcij. Seznam bi bilo treba pripraviti v skladu z določenimi merili, opredeljenimi na podlagi Priloge 1 k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024). Posebej pomembno je, da Komisija med pripravljalnimi deli izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, ter pri tem upošteva načela iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, kot so ga potrdili Evropski parlament, Svet in Komisija in ki čaka na uradni podpis. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 21] |
|
(13a) |
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje člena 48b(1), (3), (4) in (6) ter člena 48c(5) Direktive 2013/34/EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12) . [Sprememba 22] |
|
(14) |
Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi njegovega učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Zato je ukrepanje Unije upravičeno, da se primerno obravnava čezmejna razsežnost poslovanja v primerih agresivnega davčnega načrtovanja ali ureditev določanja transfernih cen. Ta pobuda je odgovor na pomisleke, ki so jih zainteresirane strani izrazile glede potrebe po odpravi izkrivljanj na enotnem trgu brez ogrožanja konkurenčnosti Unije. Prav tako ne bi smela povzročiti neupravičenega upravnega bremena za podjetja, ustvariti dodatnih davčnih sporov oziroma predstavljati tveganja dvojnega obdavčenja. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja , vsaj kar zadeva večjo preglednost . [Sprememba 23] |
|
(15) |
Na splošno je obseg razkritih informacij v okviru te direktive sorazmeren s ciljem okrepitve javne preglednosti in javnega nadzora. Ta direktiva Za to direktivo se zato šteje, da spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so posebej priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. [Sprememba 24] |
|
(16) |
Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (13) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos , na primer v obliki primerjalnega grafa . Zakonodajalec meni, da je v primeru te direktive posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno za dosego cilja te direktive ter preprečitev morebitnih manjkajočih informacij in nedoslednosti v zvezi z izvajanjem v državah članicah v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo . [Sprememba 25] |
|
(17) |
Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2013/34/EU
Direktiva 2013/34/EU se spremeni:
|
(1) |
v členu 1 se vstavi naslednji odstavek 1a: „1a. Usklajevalni ukrepi, določeni v členih 2, 48a do 48 g in 51, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi s podružnicami, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice, vendar ima pravno obliko, ki je primerljiva z vrstami podjetij s seznama v Prilogi I.“; |
|
(2) |
vstavi se naslednje poglavje 10a: „Poglavje 10a Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki Člen 48a Opredelitev pojmov v zvezi s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Člen 48b Podjetja in podružnice z obveznostjo poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki 1. Države članice zahtevajo, da končna obvladujoča podjetja, za katera velja nacionalna zakonodaja in katerih konsolidirani čisti prihodek znaša ali presega 750 000 000 EUR, in podjetja, za katere velja nacionalna zakonodaja, ki niso povezana podjetja, in katerih čisti prihodek znaša ali presega 750 000 000 EUR, pripravijo in objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in ga dajo brezplačno na voljo javnosti . [Sprememba 26] Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je brezplačno dostopno javnosti na spletišču podjetja na dan objave v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija . Države članice ne uporabljajo pravil, določenih v tem odstavku, kadar so taka podjetja ustanovljena samo na ozemlju ene države članice in v nobeni drugi davčni jurisdikciji. [Sprememba 27] 2. Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavka 1 tega člena za končna obvladujoča podjetja, če za takšna podjetja ali njihova povezana podjetja velja člen 89 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in v poročilu po državah zajamejo informacije o vseh dejavnostih vseh povezanih podjetij, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze navedenih končnih obvladujočih podjetij. 3. Države članice zahtevajo, da srednja in velika odvisna podjetja iz člena 3(3) in (4), za katera velja nacionalna zakonodaja in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje, katerega konsolidirani čisti prihodek v njegovi bilanci stanja v finančnem letu znaša ali presega 750 000 000 EUR in za katerega ne velja zakonodaja države članice, objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki navedenega končnega obvladujočega podjetja. [Sprememba 28] Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je brezplačno dostopno javnosti na dan objave na spletišču odvisnega podjetja ali na spletišču povezanega podjetja v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija . [Sprememba 29] 4. Države članice zahtevajo, da podružnice, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice, objavijo in dajo brezplačno na voljo javnosti letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki končnega obvladujočega podjetja iz točke (a) odstavka 5 tega člena. [Sprememba 30] Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je dostopno javnosti na dan objave na spletišču podružnice ali na spletišču povezanega podjetja v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija . [Sprememba 31] Države članice uporabljajo prvi pododstavek tega odstavka le za podružnice, katerih čisti prihodek presega prag za čisti prihodek, določen z zakonodajo posamezne države članice v skladu s členom 3(2). 5. Države članice uporabljajo pravila iz odstavka 4 za podružnico, le če so izpolnjena naslednja merila:
6. Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavkov 3 in 4 tega člena, če je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, pripravljeno v skladu s členom 48c, dostopno javnosti na spletišču končnega obvladujočega podjetja, za katero ne velja zakonodaja države članice, v razumnem času, ki ne presega 12 mesecev po datumu bilance stanja, in če sta v poročilu navedena ime in sedež enotnega odvisnega podjetja ali enotne podružnice, za katero velja zakonodaja države članice, ki je objavila poročilo v skladu s členom 48d(1). 7. Države članice zahtevajo, da odvisna podjetja ali podružnice, za katere ne veljajo določbe odstavkov 3 in 4, objavijo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in omogočijo dostop do njega, če so bili takšna odvisna podjetja ali podružnice ustanovljeni z namenom izogibanja obveznosti poročanja iz tega poglavja. 7a. V državah članicah, ki niso uvedle eura, se znesek, določen v odstavkih 1, 3 in 5, v nacionalno valuto preračuna po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, ki velja na dan začetka veljavnosti tega poglavja. [Sprememba 34] Člen 48c Vsebina poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki 1. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki vsebuje informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi podjetja in končnega obvladujočega podjetja, tudi dejavnostmi vseh odvisnih podjetij, konsolidiranih v računovodskem izkazu za zadevno poslovno leto. 2. Informacije iz odstavka 1 se predložijo v skupni predlogi in zajemajo naslednje , razčlenjeno po davčnih jurisdikcijah : [Sprememba 35]
Za namene točke (e) prvega pododstavka se odmerjeni odhodek za davek nanaša le na dejavnosti podjetja v tekočem poslovnem letu in ne vključuje odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti. 3. V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo ločeno za vsako državo članico. Če je v posamezni državi članici več davčnih jurisdikcij, se informacije združijo na ravni države članice navedejo za vsako davčno jurisdikcijo posebej . [Sprememba 42] V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo ločeno tudi za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila ob koncu preteklega poslovnega leta navedena na skupnem seznamu zunaj Unijenekaterih davčnih jurisdikcij, sestavljenem na podlagi člena 48 g, razen če poročilo na podlagi odgovornosti iz člena 48e v nadaljevanju izrecno potrjuje, da odvisna podjetja skupine, za katera velja zakonodaja takšne davčne jurisdikcije, ne poslujejo neposredno z nobenim povezanim podjetjem iste skupine, za katerega velja zakonodaja katere koli države članice. [Sprememba 43] V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo združeno za druge davčne jurisdikcije. [Sprememba 44] Zaradi varovanja poslovno občutljivih informacij in za zagotovitev poštene konkurence lahko države članice dovolijo začasno izpustitev ene ali več informacij iz tega člena iz poročila glede dejavnosti v eni ali več posebnih davčnih jurisdikcij, kadar je narava teh informacij takšna, da bi razkritje resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja iz člena 48b(1) in člena 48b(3), na katerega se nanaša. Izpustitev ne sme onemogočiti poštenega in uravnoteženega razumevanja davčnega položaja podjetja. Izpustitev se v poročilu navede skupaj s pojasnilom za vsako davčno jurisdikcijo, razlogom zanjo in z navedbo ustrezne davčne jurisdikcije oziroma jurisdikcij. [Sprememba 83] Države članice za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev nacionalnega pristojnega organa. Podjetje vsako leto pristojni organ zaprosi za novo odobritev, ta pa sprejme odločitev na podlagi nove ocene položaja. Kadar opuščene informacije ne izpolnjujejo več zahtev iz pododstavka 3a, se nemudoma objavijo. Po končanem obdobju nerazkritja mora podjetje vse informacije, ki se zahtevajo po tem členu, v obliki aritmetičnega povprečja razkriti tudi za pretekla leta, ko je veljalo obdobje nerazkritja. [Sprememba 69/rev] Države članice obvestijo Komisijo o odobritvi takšnega začasnega odstopanja in ji zaupno pošljejo opuščene informacije skupaj s podrobnim pojasnilom odobrenega odstopanja. Komisija vsako leto na svoji spletni strani objavi obvestila, ki jih je prejela od držav članic, in pojasnila v skladu s pododstavkom 3a. [Sprememba 47] Komisija preveri ustrezno spoštovanje zahteve iz pododstavka 3a in spremlja uporabo takega začasnega odstopanja, ki ga odobrijo nacionalni organi. [Sprememba 48] Če Komisija po tem, ko oceni informacije, ki jih prejme v skladu s pododstavkom 3c, ugotovi, da zahteva iz pododstavka 3a ni izpolnjena, podjetje nemudoma poskrbi, da so te informacije javno dostopne. Po končanem obdobju nerazkritja mora podjetje vse informacije, ki se zahtevajo po tem členu, v obliki aritmetičnega povprečja razkriti tudi za pretekla leta, ko je veljalo obdobje nerazkritja.[Sprememba 70/rev] Komisija z delegiranimi akti sprejme smernice za pomoč državam članicam pri opredelitvi primerov, v katerih se šteje, da objava informacij resno škoduje poslovnemu položaju podjetij, na katera se nanaša. [Sprememba 50] Informacije se pripišejo vsaki zadevni davčni jurisdikciji na podlagi obstoja stalnega mesta poslovanja ali stalne poslovne dejavnosti, zaradi česar lahko – glede na dejavnosti skupine – v navedeni davčni jurisdikciji nastanejo davčne obveznosti iz dohodka. Če lahko zaradi dejavnosti več povezanih podjetij nastane davčna obveznost v eni davčni jurisdikciji, informacije, ki se pripišejo navedeni davčni jurisdikciji, predstavljajo seštevek informacij, ki se nanašajo na takšne dejavnosti vsakega povezanega podjetja in njihovih podružnic v navedeni davčni jurisdikciji. Informacije v zvezi s katero koli posamezno dejavnostjo se ne pripišejo hkrati več kot eni davčni jurisdikciji. 4. Poročilo vključuje splošen opis na ravni skupine z obrazložitvijo bistvenih odstopanj med razkritimi zneski v skladu s točkama (e) in (f) odstavka 2, če odstopanja obstajajo, pri čemer se upoštevajo ustrezni zneski iz preteklih poslovnih let. 5. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi po skupni predlogi in v odprtem podatkovnem formatu ter je brezplačno dostopno javnosti na dan objave na spletišču odvisnega podjetja ali na spletišču povezanega podjetja v vsaj enem od uradnih jezikov Unije. Podjetje istega dne poročilo vloži tudi v javni register, ki ga upravlja Komisija. [Sprememba 51] 6. Valuta, ki se uporabi v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je valuta, v kateri so navedeni konsolidirani računovodski izkazi. Države članice ne zahtevajo, da se to poročilo objavi v drugi valuti od te, ki je uporabljena v računovodskih izkazih. 7. Če države članice niso sprejele eura, se prag iz člena 48b(1) pretvori v nacionalno valuto po deviznem tečaju na dan … [datum začetka veljavnosti te direktive], objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, ter se poveča ali zmanjša za največ 5 %, da se v nacionalni valuti dobi zaokrožen znesek. Pragi iz člena 48b(3) in (4) se pretvorijo v enakovreden znesek v nacionalni valuti za vse zadevne tretje države, in sicer z uporabo deviznega tečaja na … [datum začetka veljavnosti te direktive], zaokrožen na najbližjo tisočico. Člen 48d Objava in dostopnost 1. Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi, kot je določeno v zakonodaji vsake države članice v skladu s Poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES, skupaj z dokumentacijo iz člena 30(1) te direktive in, če je primerno, z računovodskimi dokumenti iz člena 9 Direktive Sveta 89/666/EGS (*2). 2. Poročilo iz člena 48b(1), (3), (4) in (6) je dostopno na spletišču najmanj pet zaporednih let. Člen 48e Odgovornost za pripravo, objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki 1. Države članice za povečanje odgovornosti do tretjih strani in zagotovitev ustreznega upravljanja zagotovijo, da so člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa končnega obvladujočega podjetja iz člena 48b(1), ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravi in objavi ter omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d. [Sprememba 52] 2. Države članice zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij iz člena 48b(3) te direktive in osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem v skladu s členom 13 Direktive 89/666/EGS za podružnico iz člena 48b(4) te direktive, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki po njihovem najboljšem poznavanju in sposobnostih pripravi in objavi ter omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d. Člen 48f Neodvisno preverjanje Države članice zagotovijo, da v primeru, ko računovodske izkaze povezanih podjetij revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu s členom 34(1), zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) hkrati preveri(-jo), ali je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno in omogočen dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d. Zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) v revizijskem poročilu navede(-jo), če poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki ni bilo pripravljeno ali ni bil omogočen dostop do njega v skladu z navedenimi členi. Člen 48 g Skupni seznam Unije nekaterih davčnih jurisdikcij Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi s pripravo skupnega seznama Unije nekaterih davčnih jurisdikcij. Navedeni seznam temelji na oceni davčnih jurisdikcij, ki ne izpolnjujejo naslednjih meril:
Člen 48h Datum začetka poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki Države članice zagotovijo, da se zakoni in drugi predpisi, s katerimi se prenašajo določbe členov 48a do 48f, uporabljajo najpozneje od datuma začetka prvega poslovnega leta, ki se začne s … [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] ali po tem datumu. Člen 48i Poročilo Komisija poroča o izpolnjevanju obveznosti poročanja iz členov 48a do 48f in njihovem učinku. V poročilo vključi oceno, ali so rezultati poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki primerni in sorazmerni, in oceni stroške in koristi nižjega praga konsolidiranega čistega prihodka, nad katerim morajo podjetja in podružnice poročati o davčnih informacijah v zvezi z dohodki. V poročilu se tudi oceni potrebo po sprejetju dopolnilnih ukrepov, pri čemer se upošteva potrebo po zagotovitvi zadostne ravni preglednosti in po konkurenčnem okolju ohranitvi in zagotovitvi konkurenčnega okolja za podjetja in zasebne naložbe . [Sprememba 54] Poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive]. (*1) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)." (*2) Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (UL L 395, 30.12.1989, str. 36).“;" |
|
(2a) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 48ia Komisija najpozneje v štirih letih po sprejetju te direktive in ob upoštevanju razmer na ravni OECD ponovno pregleda in oceni določbe tega poglavja in o tem poroča, zlasti v zvezi s:
Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.“; [Sprememba 55] |
|
(2b) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 48ib Skupna predloga za poročilo Komisija z izvedbenimi akti določi skupno predlogo iz člena 48b(1), (3), (4) in (6) ter člena 48c(5). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).“; [Sprememba 56] |
|
(3) |
člen 49 se spremeni:
|
|
(3a) |
v členu 51 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice določijo vsaj upravne ukrepe in sankcije za podjetja, ki kršijo nacionalne določbe, sprejete v skladu s to direktivo. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo najkasneje do … [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] in ji nemudoma sporočijo vsakršne naknadne spremembe teh določb. Komisija do … [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi seznam ukrepov in kazni, sprejetih v posamezni državi članici v skladu s to direktivo.“; [Sprememba 58] |
Člen 2
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga zajema ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 62.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(3) COM(2015)0610 z dne 27. oktobra 2015.
(4) COM(2014)0910 z dne 16. decembra 2014.
(5) 2015/2010(INL).
(6) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(7) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
(9) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(10) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(11) Sodba Sodišča z dne 4. decembra 1997 v zadevi Verband deutscher Daihatsu-Händler, C-97/96, ECLI:EU:C:1997:581.
(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/638 |
P8_TA(2019)0310
Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018)0375 – C8-0230/2018 – 2018/0196(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/47)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0375), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 177, 322(1)(a) in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0230/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 25. oktobra 2018 (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za proračunski nadzor, mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0043/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (4); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 83.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 41.
(3) UL C 17, 14.1.2019, str. 1.
(4) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 13. februarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0096).
P8_TC1-COD(2018)0196
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume [Sprememba 1]
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter zlasti členov 177, 322(1)(a) in 349 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (3),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Kohezijska politika tem regijam še posebej koristi. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev. [Sprememba 2] |
|
(1a) |
Za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov je pomembno, da kohezijska politika ostane glavna naložbena politika Unije in da v obdobju 2021–2027 njena sredstva ostanejo vsaj na ravni programskega obdobja 2014–2020. Nova sredstva za druga področja dejavnosti ali programe Unije ne bi smela biti v škodo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus ali Kohezijskega sklada. [Sprememba 3] |
|
(2) |
Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in, ESPR in do določene mere Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) . [Sprememba 430] |
|
(3) |
Zaradi posebnosti vsakega sklada bi bilo treba posebna pravila, ki veljajo za vsak sklad in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru ESRR, določiti v ločenih uredbah (v nadaljnjem besedilu: uredbe za posamezne sklade), da se dopolnijo določbe te uredbe. |
|
(4) |
Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 za odpravljanje njihovih posebnih prikrajšanost, ki so povezane z njihovim geografskim položajem . [Sprememba 5] |
|
(5) |
Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN OZN o otrokovih pravicah in Konvencije OZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V zvezi s tem bi bilo treba sklade izvrševati tako, da bi se spodbujali deinstitucionalizacija in oskrba v skupnosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključenosti ali podpirajo infrastrukturo, ki ni dostopna za invalide . Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“ in zavez, sprejetih v okviru Pariškega sporazuma . Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Revščina je eden od največjih izzivov EU. Skladi bi torej morali prispevati k izkoreninjenju revščine. Prispevati bi morali tudi k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo dosegle ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj. [Sprememba 6] |
|
(6) |
Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. |
|
(7) |
Kadar je za Komisijo določen časovni rok glede sprejetja ukrepov za države članice, bi morala Komisija upoštevati vse potrebne informacije in dokumente pravočasno in učinkovito. Če so predložitve držav članic nepopolne ali neskladne z zahtevami te uredbe in uredb za posamezne sklade, zaradi česar Komisija ne more sprejeti ukrepa na podlagi popolne obveščenosti, bi bilo treba zadevni rok začasno ustaviti, dokler države članice ne izpolnijo regulativnih zahtev. |
|
(8) |
Da bi prispevali k prednostnim nalogam Unije, bi morali skladi svojo podporo osredotočiti na omejeno število ciljev politike v skladu s svojimi poslanstvi v okviru posameznih skladov, določenimi na podlagi ciljev iz Pogodbe. Cilji politike za AMIF, SNV in IUMV bi morali biti določeni v ustreznih uredbah za posamezne sklade. |
|
(9) |
Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 25 30 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Mehanizmi prilagajanja na podnebne spremembe bi morali biti sestavni del načrtovanja in izvajanja. [Sprememba 7] |
|
(9a) |
Ob upoštevanju vpliva migracijskih tokov iz tretjih držav bi morala kohezijska politika prispevati k procesom vključevanja, zlasti ob zagotavljanju infrastrukturne podpore najbolj izpostavljenim in obremenjenim krajem in mestom ter lokalnim oblastem z izvajanjem integracijskih politik. [Sprememba 8] |
|
(10) |
Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija. Države članice bi morale biti odgovorne za pripravo in izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z njihovim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom, izvajati pa bi jih morali organi, ki so jih države članice pooblastile za ta namen. Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki bi upravičencem oteževala uporabo skladov. [Sprememba 9] |
|
(11) |
Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov, civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da spremeni in prilagodi Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014 (6). [Sprememba 10] |
|
(12) |
Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU. [Sprememba 11] |
|
(13) |
Države članice bi morale določiti, kako se pri pripravi programskih dokumentov upoštevati ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov , kadar so skladna s cilji programa . V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države in evropskemu stebru socialnih pravic . Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja. [Sprememba 12] |
|
(14) |
Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije (7), in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije v zvezi s temi načrti, pri svojih programih , tudi med vmesno oceno, ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam. [Sprememba 13] |
|
(15) |
Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, se lahko bi bilo treba omogočiti, da se sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa. [Sprememba 14] |
|
(16) |
Vsaka država članica bi morala imeti na voljo lahko imela prožnost, da pod določenimi pogoji iz člena 10 te uredbe prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici. [Sprememba 15] |
|
(17) |
Da se zagotovijo potrebni predpogoji za
vključujočo, nediskriminatorno,
uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi , da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije. [Sprememba 16]
|
|
(18) |
Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo. S tem bi moralo biti omogočeno, da bosta izbiranje in ocenjevanje projektov usmerjena v rezultate. [Sprememba 17] |
|
(19) |
Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024 , ter napredek pri nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih in evropskem stebru socialnih pravic. Upoštevati bi bilo treba tudi demografske izzive . Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027. [Sprememba 18] |
|
(20) |
Mehanizmi, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in gospodarskim upravljanjem Unije, bi morali biti dodatno izpopolnjeni, kar bi Komisiji omogočilo, da Svetu predlaga, naj začasno ustavi vse ali nekatere zaveze za enega ali več programov zadevne države članice, kadar se država članica ne odzove z uspešnimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine. [Spremembe 425/rev, 444/rev, 448 in 469] |
|
(20a) |
Države članice bi lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložile zahtevo za prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, udejanjenih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Komisija bi morala pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceniti navedeno zahtevo. [Sprememba 20] |
|
(21) |
Treba je določiti skupne zahteve glede vsebine programov ob upoštevanju posebnih značilnosti vsakega sklada. Te skupne zahteve se lahko dopolnijo s pravili za posamezne sklade. Uredba (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) bi morala določiti posebne določbe o vsebini programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). |
|
(22) |
Da se omogoči prožnost pri izvajanju programov in zmanjša upravno breme, bi morale biti omogočene omejene finančne prerazporeditve med prednostnimi nalogami istega programa, ne da bi bil potreben sklep Komisije o spremembi programa. Revidirane finančne tabele bi bilo treba predložiti Komisiji, da se zagotovijo posodobljene informacije o finančnih dodelitvah za vsako prednostno nalogo. |
|
(22a) |
Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da se operacije nad določenim pragom še naprej odobrijo po posebnih postopkih v skladu s to uredbo. Prag bi bilo treba določiti glede na skupne upravičene stroške, pri tem pa upoštevati pričakovane neto prihodke. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino prijave za velik projekt za tak namen. Prijava bi morala vsebovati informacije, potrebne za zagotovitev, da finančni prispevek iz skladov ne bi povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije. Država članica bi morala predložiti vse zahtevane informacije, Komisija pa veliki projekt oceniti, da bi ugotovila, ali je prošnja za finančni prispevek upravičena. [Sprememba 21] |
|
(23) |
Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (ki je v okviru EKSRP poznan kot LEADER) , ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Enako bi moralo veljati za s tem povezane pobude, kot je pobuda za pametne vasi. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru. [Sprememba 22] |
|
(24) |
Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti upravne zmogljivosti ter in spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“. [Sprememba 23] |
|
(25) |
Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, kot je ocena znanja in spretnosti človeških virov, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu. [Sprememba 24] |
|
(26) |
Primerno je pojasniti, da bi bilo treba dogovorjene ukrepe, rezultate in pogoje povezati s konkretnimi naložbami, opravljenimi znotraj programov v okviru deljenega upravljanja, če država članica predlaga Komisiji, da se prednostna naloga programa ali njegovega dela podpre s shemo financiranja, ki ni povezana s stroški. |
|
(27) |
Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje , ki jih sestavljajo predstavniki civilne družbe in socialni partnerji . Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica. [Sprememba 25] |
|
(28) |
V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (9) obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. Kadar je to mogoče, bi bilo treba kazalnike zasnovati tako, da upoštevajo vidik spolov. [Sprememba 26] |
|
(29) |
Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati pogostejše učinkovito in pravočasno elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih. [Sprememba 27] |
|
(30) |
Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov. Rezultati teh ocen se objavijo. [Sprememba 28] |
|
(31) |
Organi, pristojni za programe, upravičenci in zainteresirane strani v državah članicah bi morali ozaveščati o dosežkih financiranja Unije in ustrezno obveščati širšo javnost. Preglednost, komuniciranje in dejavnosti prepoznavnosti so ključnega pomena pri spodbujanju prepoznavnosti ukrepanja Unije na terenu in bi morali temeljiti na resničnih, točnih in posodobljenih informacijah. Da bi bile te zahteve izvršljive, bi morali organi, pristojni za programe, in Komisija imeti možnost, da uporabijo popravne ukrepe v primeru neskladnosti. |
|
(32) |
Organi upravljanja bi morali objaviti strukturirane informacije o izbranih operacijah in upravičencih na spletni strani programa, ki zagotavlja podporo operacijam, ob upoštevanju zahtev za varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (10) Evropskega parlamenta in Sveta. |
|
(33) |
Da bi se poenostavila uporaba skladov in zmanjšalo tveganje za napake, je primerno opredeliti oblike prispevkov Unije državam članicam in oblike podpore, ki jo države članice zagotavljajo upravičencem. |
|
(34) |
Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna. Če namerava država članica predlagati možnost uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi se morala posvetovati z odborom za spremljanje. [Sprememba 29] |
|
(35) |
Da se omogoči takojšnje izvajanje pavšalnih stopenj, bi se morala katera koli pavšalna stopnja, ki jo določijo države članice v obdobju 2014–2020 in temelji na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, še naprej uporabljati za podobne operacije, ki jih podpira ta uredba, ne da bi bila potrebna nova metoda izračuna. |
|
(36) |
Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov , ter s projekti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije . [Sprememba 30] |
|
(37) |
Za zagotovitev pravne jasnosti je primerno podrobno določiti obdobje upravičenosti za odhodke ali stroške, povezane z operacijami, ki jih podpirajo skladi v okviru te uredbe, in omejiti podporo za zaključene operacije. Datum, s katerim odhodki postanejo upravičeni za podporo iz skladov v primeru sprejetja novih programov ali sprememb programov, bi moral biti prav tako razjasnjen, vključno z izjemno možnostjo, da se obdobje upravičenosti podaljša do začetka naravne nesreče, če obstaja nujna potreba po mobilizaciji sredstev za odziv na tako nesrečo. |
|
(38) |
Za zagotovitev vključevalnosti, uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb , da so naložbe v infrastrukturo in produktivnih naložb produktivne naložbe nediskriminatorne in dolgotrajne, ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti. [Sprememba 31] |
|
(39) |
Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz Kohezijskega sklada in ESRR s podporo iz ESS+ v skupnih programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. |
|
(40) |
Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. To usklajevanje politik bi moralo spodbujati uporabo mehanizmov, ki niso zahtevni za uporabo, ter upravljanje na več ravneh. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov. [Sprememba 32] |
|
(41) |
Finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljati za podpiranje dejavnosti refinanciranja, kot je na primer nadomestitev obstoječih sporazumov o posojilu ali drugih oblik financiranja naložb, ki so bile fizično že zaključene ali popolnoma izvedene na datum odločitve o naložbah, temveč za podpiranje katere koli vrste novih naložb v skladu s temeljnimi cilji politike. |
|
(42) |
Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti je zato treba sprejeti na podlagi predhodne analize. Ta uredba bi morala določiti minimalne obvezne elemente predhodnih ocen in omogočiti državam članicam, da uporabijo predhodno oceno, ki se opravi za obdobje 2014–2020, po potrebi posodobljeno, da se preprečijo upravno breme in zamude pri vzpostavitvi finančnih instrumentov. |
|
(42a) |
Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila skupini EIB, nacionalnim spodbujevalnim bankam in mednarodnim finančnim institucijam. [Sprememba 33] |
|
(43) |
Da bi se olajšalo izvajanje nekaterih vrst finančnih instrumentov, pri katerih je predvidena podpora dodatnih nepovratnih sredstev, je možno uporabiti pravila o finančnih instrumentih za tako kombinacijo v eni operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta. V takih primerih bi bilo treba določiti posebne pogoje, da se prepreči dvojno financiranje. |
|
(44) |
Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij. V okviru tega bi morala Komisija v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem določiti smernice za ocenjevanje skladnosti z državno pomočjo in razvoj shem državne pomoči za revizorje, organe upravljanja in upravičence. [Sprememba 34] |
|
(45) |
V skladu z načelom in pravili deljenega upravljanja bi morale biti države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in kontrolo programov ter zagotoviti zakonito in redno uporabo skladov. Ker bi morale imeti države članice primarno odgovornost za tako upravljanje in kontrolo ter bi morale zagotoviti, da so operacije, ki jih podpirajo skladi, v skladu z veljavno zakonodajo, bi bilo treba njihove obveznosti v zvezi s tem podrobneje določiti. Prav tako bi bilo treba v tem okviru določiti pooblastila in odgovornosti Komisije. |
|
(45a) |
Komisija bi morala za večjo odgovornost in preglednost vsem državljanom in deležnikom na vseh stopnjah priprave in izvajanja programov, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, zagotoviti sistem za reševanje pritožb. [Sprememba 35] |
|
(46) |
Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja , tudi upravnih in IT sistemov, kjer je to mogoče . Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija. [Sprememba 36] |
|
(47) |
Da se racionalizirajo naloge upravljanja programov, bi bilo treba ohraniti združitev računovodskih funkcij z nalogami organa upravljanja pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, ta možnost pa bi morala biti na voljo tudi za druge sklade. |
|
(48) |
Ker organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito izvajanje skladov in tako izpolnjuje znatno število nalog, bi morale biti njegove naloge v zvezi z izborom projektov, upravljanjem programa in podpiranjem odbora za spremljanje podrobno določene. Izbrane operacije bi morale biti v skladu s horizontalnimi načeli. |
|
(48a) |
Za podpiranje učinkovite rabe skladov bi morala biti vsem državam članicam na njihovo zahtevo zagotovljena podpora EIB. To bi lahko vključevalo vzpostavitev zmogljivosti, podporo za opredelitev, pripravo in izvajanje projektov ter svetovanje o finančnih instrumentih in naložbenih platformah. [Sprememba 37] |
|
(49) |
Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti. |
|
(50) |
Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, zapletenost in število operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami. Ukrepi upravljanja in nadzora skladov bi morali biti sorazmerni s stopnjo tveganja za proračun Unije. [Sprememba 38] |
|
(51) |
Revizijska oblast bi morala izvajati revizije in zagotoviti, da je revizijsko mnenje, ki se predloži Komisiji, zanesljivo. Revizijsko mnenje bi moralo Komisiji dati zagotovila o treh točkah, in sicer o zakonitosti in pravilnosti prijavljenih odhodkov, učinkovitem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov. |
|
(52) |
Zmanjšanje števila preverjanj in zahtev glede revizije bi moralo biti možno, če obstaja zagotovilo, da je program deloval učinkovito v zadnjih dveh zaporednih letih, saj to kaže, da se skladi izvajajo učinkovito in uspešno skozi daljše časovno obdobje. |
|
(53) |
Da se zmanjšajo upravno breme za upravičence in upravni stroški, bi bilo treba za sklade podrobno določiti konkretno uporabo načela enotne revizije. |
|
(54) |
Da se izboljša finančno upravljanje, bi bilo treba določiti poenostavljeno shemo predfinanciranja. Shema predfinanciranja bi morala zagotoviti, da ima država članica na voljo sredstva za zagotovitev podpore upravičencem od začetka izvajanja programa. |
|
(55) |
Za zmanjšanje upravnega bremena za države članice in za Komisijo bi bilo treba določiti obvezni časovni načrt četrtletnih zahtevkov za plačila. Za plačila Komisije bi moralo še naprej veljati 10 % zadržanje do plačila letnih neporavnanih zneskov, ko Komisija lahko ugotovi, da so obračuni popolni, točni in verodostojni. |
|
(56) |
Da se zmanjša upravno breme, bi bilo treba postopek za letno sprejetje obračunov poenostaviti z določitvijo preprostejših načinov za plačila in izterjave, kadar med Komisijo in državami članicami ni nesoglasij. |
|
(57) |
Da se zaščitijo finančni interesi in proračun Unije, bi bilo treba na ravni držav članic in Komisije določiti in izvajati sorazmerne ukrepe. Komisija bi morala imeti možnost, da začasno ustavi roke za plačila, začasno ustavi vmesna plačila in uporabi finančne popravke, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji. Komisija bi morala spoštovati načelo sorazmernosti z upoštevanjem narave, resnosti in pogostosti nepravilnosti in njihovih finančnih posledic za proračun Unije. |
|
(58) |
Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 (11) in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95 (12) in št. 2185/96 (13) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 (14) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 (15) o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji podrobno poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF. Države članice, ki ne sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju z EJT, bi morale poročati Komisiji o odločitvah, ki jih sprejmejo nacionalni organi pregona v zvezi z nepravilnostmi, ki vplivajo na proračun Unije. [Sprememba 39] |
|
(59) |
Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za sprostitev proračunskih obveznosti na ravni programa. |
|
(60) |
Za spodbujanje ciljev PDEU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno sredstva iz ESRR in ESS+ za ta cilj dodeliti na podlagi razdelitvenega ključa, ki v glavnem temelji na BDP na prebivalca. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. |
|
(61) |
Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (16), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/2014 2016 / 2066 (17). [Sprememba 40] |
|
(62) |
Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS + , ESPR in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati. [Sprememba 41] |
|
(63) |
Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE] (18) še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 10 000 000 000 4 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada. [Sprememba 42] |
|
(64) |
Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati. Potreben bo tudi dodaten razmislek o posebni podpori za regije in skupnosti z omejenimi možnostmi. [Sprememba 43] |
|
(65) |
Da se zagotovijo načeloma ustrezne dodelitve kategorijam regij, se skupne dodelitve državam članicam glede na manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije ne bi smele prerazporejati med navedenimi kategorijami. Ne glede na to pa bi morale imeti države članice možnost, da zaprosijo za prerazporeditev sredstev iz njim namenjenih dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu na manj razvite regije in pri tem utemeljijo svojo izbiro, s čimer bi se upoštevale potrebe držav članic po obravnavi specifičnih izzivov. Za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za manj razvite regije bi bilo treba določiti zgornjo mejo za prerazporeditve na bolj razvite regije ali regije v prehodu. Prerazporejanje sredstev med cilji ne bi smelo biti možno. |
|
(65a) |
Da bi se obravnavali izzivi, s katerimi se spopadajo regije s srednjim dohodkom, kot je navedeno v sedmem kohezijskem poročilu (19) (nizka rast v primerjavi z razvitejšimi regijami, a tudi v primerjavi z manj razvitimi regijami, s čimer se zlasti soočajo regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 90 do 100 % povprečja BDP EU-27), bi „regije v prehodu“ morale prejeti ustrezno podporo in biti opredeljene kot regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 75 do 100 % povprečja BDP EU-27. [Sprememba 44] |
|
(66) |
V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moral novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov Mir in Interreg, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Glede na njegov pomen v praksi, bi moral biti ta program podprt s posebnimi dodelitvami, da se nadaljuje podpora ukrepom za mir in spravo, temu programu pa bi se moral tudi dodeliti ustrezen delež irskih dodelitev v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). |
|
(66a) |
Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije bo več regij in držav članic zaradi svojih geografskih in naravnih danosti ter/ali obsega trgovinskih povezav bolj izpostavljenih posledicam tega umika kot druge. Zato je treba najti praktične rešitve za podporo tudi v okviru kohezijske politike, da bi obravnavali izzive, s katerimi se bodo soočale te regije in države članice po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Poleg tega bo treba vzpostaviti stalno sodelovanje, ki bo zajemalo izmenjavo informacij in dobrih praks na ravni najbolj prizadetih lokalnih in regionalnih organov ter držav članic. [Sprememba 45] |
|
(67) |
Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27 , hkrati pa ohranjati enako ugodno obravnavo kljub spremembi njihove kategorizacije . [Sprememba 46] |
|
(68) |
Da bi dopolnili in spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo elementov iz nekaterih prilog k tej uredbi, tj. glede razsežnosti in kod za vrste ukrepov, predlog za sporazume o partnerstvu in programe, predlog za prenos podatkov, uporabe emblema Unije, elementov sporazumov o financiranju in strateških dokumentov, revizijske sledi, sistemov elektronske izmenjave podatkov, predlog za opis upravljavskega in kontrolnega sistema, izjave o upravljanju, revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli, revizijske strategije, zahtevkov za plačilo, obračunov in določitve stopnje finančnih popravkov. |
|
(69) |
Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, da bi ga prilagodili tej uredbi, z določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja. [Sprememba 47] |
|
(70) |
Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in na pregleden način posvetuje z vsemi deležniki , vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 48] |
|
(71) |
Za zagotovitev enotnih pogojev za sprejetje sporazumov o partnerstvu, sprejetje ali spremembo programov ter uporabo finančnih popravkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi s formatom, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih, elektronske podatke, ki jih je treba evidentirati in shraniti ter za predlogo za končno poročilo o uspešnosti, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj določajo le tehnične vidike, obrazce in predloge. Izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razdelitve finančnih dodelitev za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi bilo treba sprejeti brez postopkov v odboru, saj zgolj odražajo uporabo predhodno določene metodologije izračuna. |
|
(72) |
Ker bi se morala Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ali kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, še naprej uporabljati za programe in operacije, ki jih podpirajo skladi v programskem obdobju 2014–2020. Ker se pričakuje, da se bo obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 1303/2013 podaljšalo na programsko obdobje, ki ga zajema ta uredba, in da bi se zagotovilo kontinuirano izvajanje nekaterih operacij, odobrenih s to uredbo, bi bilo treba uvesti določbe o fazah. Vsaka posamezna faza večfazne operacije, ki je usmerjena v isti splošni cilj, bi se morala izvajati v skladu s pravili za programsko obdobje, v katerem prejema financiranje. |
|
(73) |
Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in zaostalosti regij posebnih izzivov, s katerimi se soočajo regije z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. [Sprememba 49] |
|
(74) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
CILJI IN SPLOŠNA PRAVILA O PODPORI
POGLAVJE I
Predmet urejanja in opredelitve pojmov
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa:
|
(a) |
finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi); [Sprememba 50] |
|
(b) |
skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR ter EKSRP, kot je določeno v odstavku 1a tega člena . [Sprememba 431] |
1a. Naslov I, poglavje I – člen 2 – odstavek 4 a, poglavje II – člen 5, naslov III, poglavje II – členi 22 do 28 in naslov IV – poglavje III – oddelek I – členi 41 do 43 veljajo za ukrepe pomoči, ki se financirajo iz EKSRP, naslov I – poglavje 1 – člen 2 – odstavki 15 do 25 ter naslov V – poglavje II – oddelek II – členi 52 do 56 veljajo za finančne instrumente iz člena 74 Uredbe (EU) …/… [Uredba o strateških načrtih SKP], ki so podprti v okviru EKSRP. [Sprememba 432]
2. Ta uredba se ne uporablja za področja zaposlovanja in socialnih inovacij ter zdravja znotraj ESS+ in za komponente neposrednega ali posrednega upravljanja ESPR, AMIF, SNV in IUM, razen za tehnično pomoč na pobudo Komisije.
3. Člena 4 in 10, poglavje III naslova II, poglavje II naslova III in naslov VIII se ne uporabljajo za AMIF, SNV in IUMV.
4. Naslov VIII se ne uporablja za ESPR.
5. Člen 11 poglavja II in člen 15 poglavja III naslova II, poglavje I naslova III, členi 33 do 36 in člen 38(1) do (4) poglavja I, člen 39 poglavja II, člen 45 poglavja III naslova IV, členi 67, 71, 73 in 74 poglavja II ter poglavje III naslova VI se ne uporabljajo za programe Interreg.
6. Uredbe za posamezne sklade, navedene v nadaljevanju, lahko določajo dopolnilna pravila k tej uredbi, ki niso v nasprotju s to uredbo. V primeru dvoma o uporabi te uredbe in uredb za posamezne sklade prevlada ta uredba:
|
(a) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR in Kohezijskem skladu) (22); |
|
(b) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS+) (23); |
|
(c) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) (24); |
|
(d) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR) (25); |
|
(e) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o AMIF) (26); |
|
(f) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o SNV) (27); |
|
(g) |
Uredba (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o IUMV) (28) . |
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom členoma 121(2) in (4) in členom 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta; [Sprememba 54] |
|
(1a) |
„omogočitveni pogoj“ pomeni konkreten in natančno opredeljen pogoj, ki je dejansko povezan z neposrednim vplivom na učinkovito in uspešno doseganje specifičnega cilja programa; [Sprememba 55] |
|
(2) |
„veljavno pravo“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo v zvezi z njegovo uporabo; |
|
(3) |
„operacija“ pomeni:
|
|
(4) |
„operacija strateškega pomena“ pomeni operacijo, ki bistveno prispeva k doseganju ciljev programa in za katero veljajo posebni ukrepi za spremljanje in komuniciranje; |
|
(4a) |
„program“ v okviru EKSRP pomeni strateški načrti SKP, kot je določen v Uredbi (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP); [Sprememba 56] |
|
(5) |
„prednostna naloga“ v okviru AMIF, SNV in IUMV pomeni specifični cilj; v okviru ESPR pomeni „vrsto področij podpore“, kot je navedeno v nomenklaturi iz Priloge III k uredbi o ESPR; |
|
(6) |
„specifični cilj“ v okviru ESPR se razume kot „področja podpore“ iz Priloge III k uredbi o ESPR; |
|
(7) |
„posredniški organ“ pomeni katero koli osebo javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu tega organa; |
|
(8) |
„upravičenec“ pomeni:
|
|
(9) |
„sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov , tudi projektov na ravni medosebnih stikov z omejenim finančnim obsegom; [Sprememba 58] |
|
(10) |
„cilji“ pomeni vnaprej dogovorjeno vrednost, ki jo je treba doseči ob koncu programskega obdobja v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj; |
|
(11) |
„mejnik“ pomeni vmesno vrednost, ki jo je kadar koli v programskem obdobju treba doseči v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj; |
|
(12) |
„kazalnik učinka“ pomeni kazalnik za merjenje posebnih rezultatov intervencije; |
|
(13) |
„kazalnik rezultatov“ pomeni kazalnik za merjenje kratkoročnih učinkov podprtih intervencij, s posebnim poudarkom na neposrednih naslovnikih, ciljni populaciji ali uporabnikih infrastrukture; |
|
(14) |
„operacija javno-zasebnega partnerstva“ pomeni operacijo, ki se izvaja v okviru partnerstva med javnimi organi in zasebnim sektorjem v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu, in katere cilj je zagotavljanje javnih storitev z izmenjavo tveganj, združevanjem strokovnega znanja zasebnega sektorja ali dodatnih virov kapitala; |
|
(15) |
„finančni instrument“ pomeni strukturo, prek katere se zagotavljajo finančni produkti; |
|
(16) |
„finančni produkt“ pomeni naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojila in jamstva, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU, Euratom) […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). |
|
(17) |
„končni prejemnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki prejme podporo iz skladov prek upravičenca sklada za manjše projekte ali iz finančnega instrumenta; |
|
(18) |
„prispevek iz programa“ pomeni podporo za finančni instrument iz skladov in iz nacionalnega javnega in zasebnega sofinanciranja, če to obstaja; |
|
(19) |
„organ, ki izvaja finančni instrument“ pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja naloge holdinškega sklada ali posebnega sklada; |
|
(20) |
„holdinški sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja v okviru enega ali več programov z namenom izvajanja finančnih instrumentov prek enega ali več posebnih skladov; |
|
(21) |
„posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad z namenom zagotavljanja finančnih produktov , preko katerega zagotavljajo finančne produkte končnim prejemnikom; [Sprememba 59] |
|
(22) |
„učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka iz skladov; |
|
(23) |
„množiteljsko razmerje“ v okviru jamstvenih instrumentov pomeni razmerje med vrednostjo osnovnih izplačanih novih posojil in naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ter zneskom prispevka iz programa, ki je bil, kot je bilo dogovorjeno v pogodbah o jamstvu, rezerviran za kritje pričakovanih in nepričakovanih izgub iz naslova teh novih posojil in naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital; |
|
(24) |
„stroški upravljanja“ pomeni neposredne ali posredne stroške, povrnjene na podlagi dokazila o odhodkih, ki so nastali pri izvajanju finančnih instrumentov; |
|
(25) |
„provizije za upravljanje“ pomeni ceno za opravljene storitve, kakor je določena v sporazumu o financiranju med organom upravljanja in organom, ki izvaja holdinški ali posebni sklad, ter, kjer je primerno, med organom, ki izvaja holdinški slad, in organom, ki izvaja posebni sklad; |
|
(26) |
„premestitev“ pomeni prerazporeditev enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v smislu člena 2(61a) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (32) o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU; |
|
(27) |
„javni prispevek“ pomeni kakršen koli prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov ali evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (33), proračuna Unije za sklade, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava in za namene določitve stopnje sofinanciranja programov ESS+ ali prednostnih nalog lahko vključuje kakršna koli finančna sredstva, ki jih skupaj prispevajo delodajalci in delavci; |
|
(28) |
„obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti odhodkov in konča s 30. junijem 2022; zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2029 do 30. junija 2030; |
|
(29) |
„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev veljavnega prava, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje skladov, ki zaradi neupravičenih odhodkov škoduje ali bi škodovala proračunu Unije. |
|
(30) |
„resna pomanjkljivost“ pomeni pomanjkljivost v uspešnem delovanju upravljavskega in kontrolnega sistema programa, pri katerem so potrebne bistvene izboljšave v upravljavskih in kontrolnih sistemih ter pri katerem se katera koli od ključnih zahtev 2, 4, 5, 9, 12, 13 in 15 iz Priloge X ali dve ali več drugih ključnih zahtev glede na oceno uvrstijo v kategoriji 3 in 4 iz te priloge; |
|
(31) |
„skupna stopnja napake“ pomeni vsoto napovedanih naključnih napak in, če je to ustrezno, sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak, deljeno s populacijo; |
|
(32) |
„stopnja preostalih napak“ pomeni skupno stopnjo napake, zmanjšano za finančne popravke, ki jih uporabi država članica in katerih namen je zmanjšati tveganja, ki jih je ugotovila revizijska oblast pri svojih revizijah operacij; |
|
(33) |
„končana operacija“ pomeni operacijo, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna izplačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek; |
|
(34) |
„vzorčna enota“ pomeni eno od enot, ki je lahko operacija, projekt znotraj operacije ali zahtevek upravičenca za plačilo, na katere se razdeli populacija za namene vzorčenja; |
|
(35) |
„depozitni račun“ v primeru operacije javno-zasebnega partnerstva pomeni bančni račun, ki ga ureja pisni sporazum med javnim organom upravičencem in zasebnim partnerjem, ki ga odobri organ upravljanja ali posredniški organ, za plačila med obdobjem upravičenosti in/ali po njem; |
|
(36) |
„udeleženec“ pomeni fizično osebo, ki ima koristi od operacije, vendar ne prejema finančne podpore iz skladov; |
|
(36a) |
načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije prednost daje ukrepom za učinkovitejše povpraševanje po energiji in oskrbo z njo; [Sprememba 60] |
|
(37) |
„prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi. ter da se pri naložbah v infrastrukturo upošteva načelo „energetske učinkovitosti na prvem mestu“ in se izberejo pristopi za zmanjšanje emisij in razogljičenje; [Sprememba 61] |
|
(37a) |
„EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke; [Sprememba 62] |
Člen 3
Izračun rokov za ukrepanje Komisije
Kadar je rok za ukrepanje Komisije določen, se ta rok začne, ko država članica predloži vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe ali uredb za posamezne sklade.
Ta rok se začasno ustavi z dnem, ki sledi dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in ta ustavitev traja, dokler se država članica ne odzove.
POGLAVJE II
Cilji politike in načela za podporo skladov
Člen 4
Cilji politike
1. ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR podpirajo naslednje cilje politike:
|
(a) |
bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter krepitvijo malih in srednjih podjetij ; [Sprememba 63] |
|
(b) |
bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje , ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje preprečevanja in upravljanje upravljanja tveganj; [Sprememba 64] |
|
(c) |
bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti , vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, in regionalne povezljivosti IKT; [Sprememba 65] |
|
(d) |
bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; [Sprememba 66] |
|
(e) |
Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih vseh regij, območij ter lokalnih pobud. [Sprememba 67] |
2. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo k ukrepom Unije, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU z uresničevanjem naslednjih ciljev:
|
(a) |
cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v državah članicah in regijah, ki ga podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad; in |
|
(b) |
cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpira ESRR. |
3. Države članice zagotovijo prilagajanje ustreznih operacij na podnebne spremembe v celotnem postopku načrtovanja in izvajanja ter informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I. [Sprememba 68]
4. Države članice in Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi ter načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja da bi preprečili podvajanje med načrtovanjem in izvajanjem. [Sprememba 69]
4a. Države članice in Komisija zagotovijo skladnost z ustreznimi pravili o državni pomoči. [Sprememba 70]
Člen 5
Deljeno upravljanje
1. Države članice , v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom, ter Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). [Sprememba 71]
2. Vendar pa Komisija brez poseganja v člen 1(2) izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU (34), in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe. [Sprememba 72]
3. Komisija lahko s soglasjem države članice in regij, ki jih to zadeva, izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja. [Sprememba 73]
Člen 6
Partnerstvo in upravljanje na več ravneh
1. Vsaka država članica za partnerski sporazum in vsak program v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom organizira v celoti razvito in učinkovito partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje: [Sprememba 74]
|
(a) |
regionalne, lokalne, urbane in druge javne organe; [Sprememba 75] |
|
(b) |
ekonomske in socialne partnerje; |
|
(c) |
ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije ter organe, odgovorne organi , odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije. [Sprememba 76] |
|
(ca) |
raziskovalne ustanove in univerze, kjer je primerno. [Sprememba 77] |
2. Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in po pristopu od spodaj navzgor vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo in, izvajanje in oceno programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34. Države članice v tem okviru dodelijo ustrezen delež sredstev skladov za razvoj upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Ustrezne države članice v čezmejne programe vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic. [Spremembi 78 in 459]
3. Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014 (35). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za spremembe Delegirane uredbe (EU) 240/2014 za njeno prilagoditev tej uredbi. [Sprememba 79]
4. Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije , ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu . [Sprememba 80]
Člen 6a
Horizontalna načela
1. Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
2. Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.
3. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem programov. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.
4. Cilji skladov se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja, ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj in spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boju proti podnebnim spremembam, ob upoštevanju načela iz člena 19(1) in (2) PDEU, da onesnaževalec plača.
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem partnerskih sporazumov in programov spodbujajo zahteve za varstvo okolja, učinkovito rabo virov, energijsko učinkovitost na prvem mestu, socialno pravičen energetski prehod, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotsko raznovrstnost, prožnost ob naravnih nesrečah ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Njihov cilj je izogibati se naložbam, povezanim s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv. [Sprememba 81]
NASLOV II
STRATEŠKI PRISTOP
POGLAVJE I
Sporazum o partnerstvu
Člen 7
Priprava in predložitev sporazuma o partnerstvu
1. Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Takšen sporazum o partnerstvu se pripravi v skladu s pravili ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 [Sprememba 82]
2. Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo , vendar najpozneje 30. aprila 2021 . [Sprememba 83]
3. Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform ter nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom . [Sprememba 84]
4. Država članica pripravi sporazum o partnerstvu v skladu s predlogo iz Priloge II. Sporazum o partnerstvu lahko vključi v enega izmed svojih programov.
5. Programi Interreg se lahko predložijo Komisiji pred predložitvijo sporazuma o partnerstvu.
Člen 8
Vsebina sporazuma o partnerstvu
Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:
|
(a) |
izbrane cilje politike z navedbo v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali in zadevno utemeljitvijo ter, če je to primerno, utemeljitev za uporabo načina izvajanja sklada InvestEU, pri čemer se upoštevajo in naštejejo ustrezna priporočila za posamezne države ter regionalni izzivi ; [Sprememba 85] |
|
(b) |
za vsakega od izbranih ciljev politike iz točke (a):
|
|
(c) |
predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni in po potrebi regionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo; [Sprememba 90] |
|
(d) |
če je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105; [Sprememba 91] |
|
(e) |
zneske, ki jih je treba prispevati v sklad InvestEU glede na sklad in kategorijo regij; [Sprememba 92] |
|
(f) |
seznam načrtovanih programov v okviru skladov z ustreznimi predhodnimi dodelitvami glede na sklad in ustrezen nacionalni prispevek glede na kategorijo regij; |
|
(g) |
povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov. ter sistema upravljanja in nadzora; [Sprememba 93] |
|
(ga) |
po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov in/ali posebnih potreb regij in območij. [Sprememba 94] |
|
(gb) |
komunikacijsko strategijo in strategijo za povečanje prepoznavnosti. [Sprememba 95] |
EIB lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri dejavnostih priprave operacij, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev. [Sprememba 96]
Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov in potrebe po čezmejnih naložbah v ustrezni državi članici . [Sprememba 97]
Člen 9
Sprejetje sporazuma o partnerstvu
1. Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva določbe členov 4 in 6, ustrezna priporočila za posamezne države ter ukrepe, povezane s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, in način njihove obravnave . [Sprememba 98]
2. Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v treh dveh mesecih po datumu njegove predložitve. [Sprememba 99]
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu v enem mesecu od predložitve teh pripomb . [Sprememba 100]
4. Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma prve predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni. [Sprememba 101]
5. Če se, v skladu s členom 7(4), sporazum o partnerstvu vključi v program, Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se ta program sprejme najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve tega programa s strani zadevne države članice.
Člen 10
Uporaba ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki se izvajajo prek sklada InvestEU
1. Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali od 1. januarja 2023 s soglasjem ustreznih organov upravljanja v okviru zahteve za spremembo programa dodelijo znesek do 2 % ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v Do 3 % skupne dodelitve vsakega sklada lahko v okviru vmesnega pregleda dodelijo za sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21. Ti prispevki so na voljo za naložbe, ki so v skladu s cilji kohezijske politike in v isti kategoriji regij, ki so jim bila namenjena prvotna sredstva iz skladov. Kadar koli ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo znesek v sklad InvestEU, se uporabijo omogočitveni pogoji iz člena 11 ter prilog III in IV te uredbe. Dodelijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta. [Sprememba 428]
2. Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Za zahtevo za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta. [Sprememba 103]
3. Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru ustreznega razdelka države članice. [Sprememba 104]
4. Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 2021 2023 za znesek iz odstavka 1, dodeljen v skladu s sporazumom o partnerstvu, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi. [Sprememba 105]
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene ali spremeni, odvisno od primera, hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa. [Sprememba 106]
5. Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa. V tem primeru se lahko sredstva iz preteklih koledarskih let spremenijo, če se obveznosti še ne izvajajo. [Sprememba 107]
6. Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne izvede v celoti v štirih letih od podpisa sporazuma o jamstvu, lahko država članica zahteva, da se zneski, dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, ki pa ne zajemajo osnovnih posojil ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5.
7. Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in lokalnemu ali regionalnemu organu, ki ga prispevek zadeva, ter se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov. [Sprememba 108]
8. Komisija sklene, da se v proračun ponovno vključijo prispevani zneski, ki se niso uporabili za sklad InvestEU za leto, v katerem se odobri ustrezna sprememba programa. Taka ponovna vključitev v proračun se morebiti ne bo izvajala za obdobje po letu 2027.
Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 99 začne teči od leta, v katerem je bil prispevek ponovno vključen v proračun.
POGLAVJE II
Omogočitveni pogoji in okvir uspešnosti
Člen 11
Omogočitveni pogoji
1. Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji). Omogočitveni pogoji se uporabljajo, kolikor prispevajo k doseganju specifičnih ciljev programa. [Sprememba 109]
V Prilogi III so določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.
V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.
2. Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji. EIB lahko na zahtevo države členice prispeva k oceni ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev ustreznih omogočitvenih pogojev. [Sprememba 110]
3. Če omogočitveni pogoj ni izpolnjen v času odobritve programa ali spremembe programa, mora država članica poročati Komisiji, takoj ko meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen in to utemeljiti.
4. Komisija v treh dveh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo. [Sprememba 111]
Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu največ dveh mesecih predloži svoje pripombe. [Sprememba 112]
5. Odhodkov Odhodki v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključiti se lahko brez poseganja v začasno ustavitev povračila do izpolnitve pogoja vključijo tudi v zahtevke za plačila, dokler preden Komisija ne obvesti države članice državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4. [Sprememba 113]
Prvi pododstavek se ne uporablja za operacije, ki prispevajo k izpolnitvi ustreznega omogočitvenega pogoja.
6. Država članica zagotovi izpolnitev omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju. Komisijo obvesti o kakršni koli spremembi, ki vpliva na izpolnitev omogočitvenih pogojev.
Če Komisija meni, da omogočitveni pogoj ni več izpolnjen, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu predloži svoje pripombe. Če Komisija ugotovi, da omogočitveni pogoj še vedno ni izpolnjen, odhodkov v zvezi z zadevnim specifičnim ciljem ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila po datumu, ko Komisija o tem obvesti državo članico.
7. Priloga IV se ne uporablja za programe, podprte v okviru ESPR.
Člen 12
Okvir uspešnosti
1. Država članica po potrebi v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov. [Sprememba 115]
Okvir uspešnosti sestavljajo:
|
(a) |
kazalniki učinka in rezultatov, povezani s specifičnimi cilji iz uredb za posamezne sklade; |
|
(b) |
mejniki, ki jih je treba doseči do konca leta 2024 za kazalnike učinka; in |
|
(c) |
cilji, ki jih je treba doseči do konca leta 2029 za kazalnike učinka in rezultatov. |
2. Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(c 1 )(vii xi )] uredbe o ESS+. [Sprememba 116]
3. Mejniki in cilji omogočajo Komisiji in državi članici, da merita napredek pri doseganju specifičnih ciljev. Izpolnjujejo zahteve iz člena [33 (3)] finančne uredbe.
Člen 13
Metodologije za vzpostavitev okvira uspešnosti
1. Metodologije za vzpostavitev okvira uspešnosti vključujejo:
|
(a) |
merila, ki jih država članica uporablja pri izboru kazalnikov; |
|
(b) |
uporabljene podatke ali dokaze, zagotavljanje kakovosti podatkov in metodo izračuna; |
|
(c) |
dejavnike, ki lahko vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev ter načine, kako so bili upoštevani. |
2. Država članica mora na zahtevo Komisije te metodologije dati na voljo.
Člen 14
Vmesni pregled
1. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda in ustrezni organi upravljanja pregledajo vsak program, pri čemer upošteva upoštevajo naslednje elemente: [Sprememba 117]
|
(a) |
nove izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024 , in po potrebi cilje, ki so bili opredeljeni pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ; [Sprememba 118] |
|
(b) |
socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji , vključno s stanjem na področju izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in ozemeljskih potreb s ciljem zmanjšati neskladja ter ekonomske in socialne neenakosti ; [Sprememba 119] |
|
(c) |
napredek pri doseganju mejnikov; |
|
(d) |
izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno; |
|
(da) |
vse večje negativne finančne, gospodarske ali socialne spremembe, zaradi katerih je potrebna prilagoditev programov, vključno s posledicami simetričnih ali asimetričnih šokov v državah članicah in njenih regijah. [Sprememba 120] |
2. V skladu z rezultatom pregleda država Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1) oziroma navede, da ne bo zahtevala sprememb . Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1 ali, kadar je to ustrezno, navede razloge, zakaj ne bo zahtevala spremembe programa . [Sprememba 121]
Pregledan program vsebuje:
|
(a) |
pregledane začetne dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027; [Sprememba 122] |
|
(b) |
pregledane ali nove cilje; |
|
(ba) |
zneske, ki se prispevajo v sklad InvestEU, po skladu in kategoriji regije, kadar je primerno; [Sprememba 123] |
|
(c) |
pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno. |
3. Če se kot rezultat pregleda predloži nov program, so v finančnem načrtu iz točke (ii) člena 17(3)(f) zajete skupne finančne odobritve za vsak sklad od leta odobritve programa dalje.
3a. Komisija do 31. marca 2026 sprejme poročilo, ki povzema rezultate pregleda iz odstavkov 1 in 2. Poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 124]
POGLAVJE III
Ukrepi, povezani z dobrim gospodarskim upravljanjem
Člen 15
Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem
1. Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.
To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:
|
(a) |
za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico; |
|
(b) |
za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 (36) Evropskega parlamenta in Sveta, pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja. |
2. Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb.
3. Država članica v roku dveh mesecev po prejetju zahteve iz odstavka 1 nanjo odgovori, pri čemer navede spremembe ustreznih programov, ki so po njenem mnenju potrebne, in razloge za te spremembe ter opredeli zadevne programe ter naravo predlaganih sprememb, navede pa tudi njihove pričakovane učinke na izvajanje priporočil in skladov. Komisija po potrebi v roku enega meseca po prejetju tega odgovora da pripombe.
4. Država članica v roku dveh mesecev po predložitvi odgovora iz odstavka 3 predloži predlog o spremembi ustreznih programov.
5. Če Komisija ne predloži pripomb ali kadar se prepriča, da so vse njene pripombe ustrezno upoštevane, sprejme sklep o odobritvi sprememb ustreznih programov v roku iz člena [19(4)].
6. Kadar se država članica ne odzove na zahtevo, podano v skladu z odstavkom 1, z učinkovitim ukrepanjem v rokih iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija začasno ustavi vsa plačila za zadevne programe ali prednostne naloge ali njihov del v skladu s členom 91.
7. Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:
|
(a) |
kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) PDEU sklene, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja; |
|
(b) |
kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (37) sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z neravnotežjem, ker je država članica predložila neustrezen popravni akcijski načrt; |
|
(c) |
kadar Svet v istem postopku v zvezi z neravnotežjem v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov; |
|
(d) |
kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 (38) , in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; |
|
(e) |
kadar Svet sklene, da država članica ni ravnala skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (39) ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 136(1) PDEU. |
Prednost se nameni začasni ustavitvi obveznosti: plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru vztrajne neskladnosti. Začasna ustavitev plačil velja za zahtevke za plačila, vložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.
Komisija lahko zaradi izjemnih gospodarskih okoliščin ali na podlagi obrazložene zahteve zadevne države članice, ki je bila na Komisijo naslovljena v 10 dneh po sprejetju sklepa ali priporočila iz prejšnjega odstavka, Svetu priporoči, da prekliče začasno ustavitev iz istega pododstavka.
8. Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.
Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti iz skladov za zadevno državo članico od 1. januarja v letu, ki sledi sklepu o začasni ustavitvi.
Svet na predlog Komisije iz odstavka 7 z izvedbenim aktom sprejme odločitev v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.
9. Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic in upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici glede na povprečje Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Vpliv začasnih ustavitev na programe izjemnega pomena za obravnavanje neugodnih gospodarskih ali socialnih pogojev je poseben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.
10. Začasna ustavitev obveznosti je omejena na največ 25 % obveznosti v zvezi z naslednjim koledarskim letom za sklade ali 0,25 % nominalnega BDP, pri čemer se upošteva nižji znesek v katerem koli od naslednjih primerov:
|
(a) |
v prvem primeru neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz točke (a) odstavka 7; |
|
(b) |
v prvem primeru neskladnosti v zvezi s popravnim akcijskim načrtom v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 7; |
|
(c) |
v primeru neskladnosti s predlaganimi popravnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (c) odstavka 7; |
|
(d) |
v prvem primeru neskladnosti iz točk (d) in (e) odstavka 7. |
V primeru vztrajne neskladnosti lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.
11. Svet na predlog Komisije odpravi ustavitev obveznosti v skladu s postopkom iz odstavka 8 v naslednjih primerih:
|
(a) |
kadar je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (40) ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja; |
|
(b) |
kadar Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi čezmernim neravnotežjem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe; |
|
(c) |
kadar Komisija sklene, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002; |
|
(d) |
kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta v skladu s členom 136(1) PDEU. |
Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, Komisija v proračun ponovno vključi začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom [8] Uredbe Sveta (EU, Euratom) [[…] (uredba o VFO)].
Začasno ustavljenih obveznosti v obdobju po letu 2027 morebiti ne bo mogoče ponovno vključiti v proračun.
Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 99 začne teči od leta, v katerem je bila začasno ustavljena obveznost ponovno vključena v proračun.
Če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil.
12. Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Komisija ga zlasti nemudoma obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 7, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve obveznosti.
Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.
Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
13. Odstavki 1 do 12 se ne uporabljajo za prednostne naloge ali programe iz člena [4(c)(v)(ii)] uredbe o ESS+. [Spremembe 425/rev, 444/rev, 448 in 469]
NASLOV III
NAČRTOVANJE
POGLAVJE I
Splošne določbe o skladih
Člen 16
Priprava in predložitev programov
1. Države članice v sodelovanju s partnerji iz člena 6 pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. [Sprememba 140]
2. Države članice programe predložijo Komisiji najpozneje 3 mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu.
3. Države članice pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge V.
Država članica za AMIF, SNV in IUMV pripravi programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge VI.
Člen 17
Vsebina programov
1. V vsakem programu je določena strategija za prispevek programa k ciljem politike in sporočanje rezultatov.
2. Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza cilju enemu ali več ciljem politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike. [Sprememba 141]
Pri programih, ki jih podpira ESPR, lahko vsaka prednostna naloga ustreza enemu ali več ciljem politike. Specifični cilji ustrezajo področjem podpore, kot so opredeljena v Prilogi [III] k uredbi o ESPR.
Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, je program sestavljen iz specifičnih ciljev.
3. Vsak program določa:
|
(a) |
povzetek glavnih izzivov, pri čemer upošteva:
|
|
(b) |
utemeljitev za izbrane cilje politike, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore; |
|
(c) |
za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje; |
|
(d) |
za vsak specifični cilj:
|
|
(e) |
načrtovano uporabo tehnične pomoči v skladu s členi 30 do 32 in ustreznimi vrstami intervencij; |
|
(f) |
finančni načrt, ki vsebuje:
|
|
(g) |
ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa. |
|
(h) |
za vsak omogočitveni pogoj, določen v skladu s členom 11, Prilogo III in Prilogo IV, oceno, ali je omogočitveni pogoj izpolnjen na datum predložitve programa; |
|
(i) |
pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, kjer je to primerno, ter načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje; [Sprememba 154] |
|
(j) |
organ upravljanja, revizijsko oblast , organ, odgovoren za računovodsko funkcijo v skladu s členom 70, in organ, ki prejema plačila s strani Komisije. [Sprememba 155] |
Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(c 1 )(vii xi )] uredbe o ESS+. [Sprememba 156]
Programu se priloži okoljsko poročilo, ki vsebuje ustrezne informacije o vplivih na okolje v skladu z Direktivo 2001/42/ES, pri čemer se upoštevajo potrebe po blažitvi podnebnih sprememb. [Sprememba 157]
4. Z odstopanjem od točke (d) odstavka 3 se za vsak specifični cilj programov, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, predloži naslednje:
|
(a) |
opis prvotnega stanja, izzivov in odzivov, ki jih podpira sklad; |
|
(b) |
navedba operativnih ciljev; |
|
(c) |
okvirni seznam ukrepov in njihov pričakovani prispevek k specifičnim in operativnim ciljem; |
|
(d) |
če je ustrezno, utemeljitev za operativno podporo, specifične ukrepe, nujno pomoč in ukrepe, kakor je navedeno v členih [16 in 17] uredbe o AMIF; |
|
(e) |
kazalniki učinka in rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji; |
|
(f) |
okvirna razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto intervencije. |
5. Vrste intervencij temeljijo na nomenklaturi iz Priloge I. Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, vrste intervencij temeljijo na nomenklaturi iz uredb za posamezne sklade.
6. Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2025 2027 . [Sprememba 158]
7. Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz odstavka (3)(j), ne da bi bila potrebna sprememba programa.
Člen 18
Odobritev programov
1. Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v V svoji oceni upošteva zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države ter ustrezne izzive, opredeljene pri izvajanju integriranega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in v evropskem stebru socialnih pravic, in način njihove obravnave . [Sprememba 160]
2. Komisija lahko da pripombe v treh dveh mesecih po predložitvi programa s strani države članice. [Sprememba 161]
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program v enem mesecu od predložitve teh pripomb . [Sprememba 162]
4. Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v šestih petih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani države članice. [Sprememba 163]
Člen 19
Sprememba programov
1. Država članica lahko predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.
2. Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v treh dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe. [Sprememba 164]
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program v dveh mesecih od predložitve teh pripomb . [Sprememba 165]
4. Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecev tri mesece po predložitvi s strani države članice. [Sprememba 166]
5. Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri tem upošteva pravila ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij. [Sprememba 167]
Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta. Ne štejejo se za bistvene in ne zahtevajo sklepa Komisije o spremembi programa. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Država članica Komisiji predloži pregledano tabelo iz točk (f)(ii), (f)(iii) ali (f)(iv) člena 17(3), če je ustrezno.
6. Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične redakcijske, tehnične ali jezikovne popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takih teh popravkih obvestijo Komisijo. [Sprememba 168]
7. Pri programih, ki jih podpira ESPR, spremembe programov, ki se nanašajo na uvedbo kazalnikov, ne zahtevajo odobritve Komisije.
Člen 20
Skupna podpora iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada
1. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
2. ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10 15 -odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje. [Sprememba 169]
Člen 21
Prerazporeditev sredstev
1. Države članice Če se s tem strinja odbor za spremljanje programov, lahko države članice zaradi prožnosti zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad ali Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo . [Sprememba 170]
2. Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prenesejo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članice prerazporedijo . [Spremembi 171 in 434]
3. Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo z namenom, da se dosežeta dopolnjevanje in učinek , priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo. [Spremembe 172, 433 in 434]
4. Komisija lahko nasprotuje zahtevi za prerazporeditev v zadevni spremembi programa, če bi to ogrozilo doseganje ciljev programa, iz katerega je treba sredstva prerazporediti.
5. Prerazporedijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta.
POGLAVJE Ia
Veliki projekti
Člen 21a
Vsebina
ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru programa ali programov podpirata dejavnost, ki obsega vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni upravičeni stroški presegajo 100 000 000 EUR („veliki projekt“). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte. [Sprememba 174]
Člen 21b
Informacije, potrebne za odobritev velikega projekta
Preden se veliki projekt odobri, organ upravljanja Komisiji predloži naslednje informacije:
|
(a) |
podrobnosti o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih; |
|
(b) |
opis naložbe in njeno lokacijo; |
|
(c) |
skupni stroški in skupni upravičeni stroški; |
|
(d) |
opravljene študije izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, in rezultati; |
|
(e) |
analiza stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja; |
|
(f) |
analiza vpliva na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče; |
|
(g) |
razlaga, kako je veliki projekt usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami zadevnega programa ali programov in predvideni prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih nalog ter pričakovani prispevek k družbeno-gospodarskemu razvoju; |
|
(h) |
finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj; |
|
(i) |
časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem. [Sprememba 175] |
Člen 21c
Odločitev o velikem projektu
1. Komisija veliki projekt oceni na podlagi informacij iz člena 21b, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek za veliki projekt, ki ga izbere organ upravljanja, upravičen. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij iz člena 21b z izvedbenim aktom sprejme odločitev o odobritvi finančnega prispevka velikemu projektu.
2. Odobritev Komisije v skladu z odstavkom 1 je pogojena s prvo pogodbo o izvajanju del, v primeru dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, pa s podpisom sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja, in sicer v roku treh let od datuma odobritve.
3. Kadar Komisija ne odobri finančnega prispevka izbranemu velikemu projektu, v svojem sklepu navede razloge za zavrnitev.
4. Veliki projekti, ki se ji predložijo v odobritev v skladu z odstavkom 1, so navedeni na seznamu velikih projektov programa.
5. Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po predložitvi v odobritev iz odstavka 1. Kadar Komisija velikega projekta, ki ga izbere organ upravljanja, ne odobri, se izjava o izdatkih po umiku zahtevka s strani države članice ali sprejetju sklepa Komisije ustrezno popravi. [Sprememba 176]
POGLAVJE II
Teritorialni razvoj
Člen 22
Celostni teritorialni razvoj
Država članica podpira celosten teritorialni razvoj prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:
|
(a) |
celostne teritorialne naložbe; |
|
(b) |
lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; |
|
(c) |
drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e). [Sprememba 177] |
Če se strategije lokalnega razvoja financirajo iz več kot enega sklada, država članica zagotovi skladnost in usklajevanje. [Sprememba 178]
Člen 23
Teritorialne strategije
1. Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:
|
(a) |
geografsko območje, ki ga strategija zajema , vključno z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi medsebojnimi povezavami ; [Sprememba 179] |
|
(b) |
analizo razvojnih potreb in potenciala območja; |
|
(c) |
opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala; |
|
(d) |
opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom iz člena 6 pri pripravi in izvajanju strategije. [Sprememba 180] |
Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.
2. Za pripravo in odobritev teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani regionalni , lokalni ali in drugi teritorialni javni organi. Že obstoječi strateški dokumenti, ki se nanašajo na krita območja, se lahko posodobijo in uporabijo za teritorialne strategije. [Sprememba 181]
3. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani regionalni , lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru. [Sprememba 182]
Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.
3a. Pri pripravi teritorialnih strategij organi iz odstavka 2 sodelujejo z ustreznimi organi upravljanja, da določijo, ali operacije, ki jih je treba podpreti, spadajo na področje ustreznega programa. [Sprememba 183]
4. Kadar urbani regionalni , lokalni ali drugi teritorialni javni organ ali drugo telo opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ. [Sprememba 184]
Izbrane operacije se lahko podpirajo v okviru več prednostnih nalog istega programa. [Sprememba 185]
5. Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.
Člen 24
Celostne teritorialne naložbe
1. Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več skladov kot enega sklada , iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. Po potrebi se lahko vsaka celostna teritorialna naložba dopolni s finančno podporo iz EKSRP. [Sprememba 186]
2. Organ upravljanja zagotovi, da elektronski sistem za program oziroma programe zagotavlja identifikacijo operacij ter učinkov in rezultatov, ki prispevajo k celostni teritorialni naložbi.
2a. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni regionalni, lokalni ali drugi javni organi ali telesa sodelujejo pri izboru operacij. [Sprememba 187]
Člen 25
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
1. ESRR, ESS+ in, ESPR in EKSRP lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. V okviru EKSRP se ta oblika imenuje lokalni razvoj LEADER. [Sprememba 188]
2. Država članica zagotovi, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost:
|
(a) |
osredotočen na podregionalna območja; |
|
(b) |
pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupin , vključno z javnim sektorjem, a ne nadzoruje odločanja; [Sprememba 189] |
|
(c) |
izveden prek celostnih strategij v skladu s členom 26; |
|
(d) |
v podporo mreženju, pristopom od spodaj navzgor, dostopnosti, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji. [Sprememba 190] |
3. Če je podpora strategijam iz odstavka 2(c) na voljo iz več kot enega sklada, ustrezni organi upravljanja organizirajo skupni razpis za izbor teh strategij in ustanovijo skupni odbor za vse zadevne sklade z namenom spremljanja izvajanja teh strategij. Zadevni organi upravljanja lahko izberejo enega od zadevnih skladov, da se zagotovi podpora vsem pripravljalnim in upravljalnim stroškom ter stroškom animacije iz točk (a) in (c) člena 28(1) v zvezi s temi strategijami.
4. Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad. Določijo se tudi vrsta ukrepov in operacij, ki se financirajo iz vsakega sklada. [Sprememba 191]
5. Za tako strategijo se uporabljajo pravila glavnega sklada. Organi drugih skladov se opirajo na odločitve in upravljalna preverjanja, ki jih izvede pristojni organ glavnega sklada.
6. Organi glavnega sklada organom drugih skladov zagotovijo informacije, potrebne za spremljanje in izvrševanje plačil v skladu s pravili iz uredbe za posamezni sklad.
Člen 26
Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
1. Ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da so v vsaki strategiji iz člena 25(2)(c) določeni naslednji elementi:
|
(a) |
geografsko območje in prebivalstvo, zajeto v strategijo; |
|
(b) |
postopek vključitve skupnosti v razvoj strategije; |
|
(c) |
analiza razvojnih potreb in potenciala območja; |
|
(d) |
cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi v odgovor na lokalne potrebe, kot jih opredeli lokalna skupnost ; [Sprememba 192] |
|
(e) |
ureditve upravljanja, spremljanja in vrednotenja, ki dokazujejo zmogljivost lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije; |
|
(f) |
finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada , po potrebi vključno z EKSRP, in vsakega zadevnega programa. [Sprememba 193] |
2. Ustrezni organi upravljanja opredelijo merila za izbor strategij, ustanovijo odbor za izbor strategij in odobrijo strategije, ki jih ta odbor izbere.
3. Ustrezni organi upravljanja izvedejo prvi krog izbora strategij in zagotovijo, da izbrana lokalna akcijska skupina lahko opravi svoje naloge iz člena 27(3) v 12 mesecih od datuma odobritve ustreznega programa ali, v primeru strategij, ki jih podpira več kot en sklad, v 12 mesecih od datuma odobritve zadnjega zadevnega programa.
4. Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov. Ustrezni nacionalni javni prispevki se odobrijo vnaprej, za celotno obdobje. [Sprememba 194]
Člen 27
Lokalne akcijske skupine
1. Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo strategije iz člena 25(2)(c).
2. Organi upravljanja zagotovijo, da so lokalne akcijske skupine vključujoče in da izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom , da bi izvajale naloge, povezane z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost . [Sprememba 195]
3. Izključno lokalne akcijske skupine opravljajo vse naslednje naloge:
|
(a) |
krepitev upravnih zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij; [Sprememba 196] |
|
(b) |
priprava nediskriminatornega in preglednega izbirnega postopka in meril, ki preprečujejo navzkrižja interesov in zagotavljajo, da nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločitev o izbiri; |
|
(c) |
priprava in objava razpisov za zbiranje predlogov; |
|
(d) |
izbor operacij in določitev zneska podpore ter predložitev predlogov organu, odgovornemu za končno preverjanje upravičenosti pred odobritvijo; |
|
(e) |
spremljanje napredka pri doseganju ciljev strategije; |
|
(f) |
vrednotenje izvajanja strategije. |
4. Lokalne akcijske skupine organ upravljanja v skladu s pravili za posamezne sklade imenuje za posredniške organe, če izvajajo naloge, ki niso zajete v odstavku 3 in ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali plačilne agencije.
5. Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo , tako da spodbuja ločevanje funkcij znotraj lokalne akcijske skupine . [Sprememba 197]
Člen 28
Podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
1. Država Da se omogočijo dopolnjevanje in sinergije, država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema: [Sprememba 198]
|
(a) |
krepitev upravnih zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij; [Sprememba 199] |
|
(b) |
izvajanje operacij, vključno z dejavnostmi sodelovanja in njihovo pripravo, izbranih v okviru lokalne razvojne strategije; |
|
(ba) |
animacijo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki, da se jim zagotovijo informacije in da se morebitnim upravičencem pomaga pri pripravi vlog; [Sprememba 200] |
|
(c) |
upravljanje, spremljanje in vrednotenje strategije ter njene animacije. |
2. Podpora iz točke (a) odstavka 1 je upravičena ne glede na to, ali je strategija naknadno izbrana za financiranje.
Podpora iz točke (c) odstavka 1 ne presega 25 % skupnega javnega prispevka k strategiji.
POGLAVJE III
Tehnična pomoč
Člen 29
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Skladi lahko na pobudo Komisije podprejo pripravljalne ukrepe, ukrepe za spremljanje, kontrolo, revizijo, vrednotenje, komunikacijo, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, prepoznavnost ter vse upravne ukrepe in ukrepe tehnične pomoči, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in s tretjimi državami, če je primerno.
1a. Ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo zlasti:
|
(a) |
pomoč pri pripravi in oceni projektov; |
|
(b) |
podporo za institucionalno krepitev in izgradnjo upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov; |
|
(c) |
študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih in poročilom o koheziji; |
|
(d) |
ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne podpore; |
|
(e) |
vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o sedanjem in prihodnjem delovanju skladov; |
|
(f) |
ukrepe za razširjanje informacij, po potrebi podporo mreženja, izvajanje komunikacijskih dejavnosti s posebnim poudarkom na rezultatih in dodani vrednosti podpore iz skladov, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami; |
|
(g) |
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje; |
|
(h) |
ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja; |
|
(i) |
ukrepe v zvezi z revizijo; |
|
(j) |
krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, potreb po financiranju, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov; |
|
(k) |
razširjanje primerov dobre prakse, ki pomaga državam članicam krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 6(1) in njihovih krovnih organizacij. [Sprememba 201] |
1b. Komisija vsaj 15 % sredstev za tehnično pomoč nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju z javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj o rezultatih, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenj in poročanja, predvsem pa z izpostavljanjem prispevka skladov k izboljšanju življenja državljanov ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kadar je to ustrezno. Taki ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe. [Sprememba 202]
2. Taki ukrepi lahko zajemajo prihodnja prejšnja in prejšnja prihodnja programska obdobja. [Sprememba 203]
2a. Da bi preprečili primere začasne ustavitve plačil, Komisija zagotovi, da so države članice in regije, ki imajo zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti težave s skladnostjo, deležne ustrezne tehnične pomoči za izboljšanje teh zmogljivosti. [Sprememba 204]
3. Komisija svoje načrte določi, ko je prispevek iz skladov predviden v skladu s členom [110] finančne uredbe.
4. Ukrepi iz tega člena se, odvisno od njihovega namena, lahko financirajo bodisi kot odhodki iz poslovanja bodisi kot upravni odhodki.
Člen 30
Tehnična pomoč držav članic
1. Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov , za krepitev zmogljivosti partnerjev iz člena 6 ter za zagotavljanje nalog, kot so priprava, usposabljanje, upravljanje, spremljanje, ocenjevanje, prepoznavnost in komunikacija . [Sprememba 205]
2. Vsak sklad lahko podpre ukrepe tehnične pomoči, ki so upravičeni v okviru katerega koli drugega sklada.
3. Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad ali na več skladov . [Sprememba 206]
Člen 31
Financiranje po pavšalni stopnji za tehnično pomoč držav članic
1. Tehnična pomoč za vsak program se povrne po pavšalni stopnji, tako da se odstotke iz odstavka 2 uporabi pri upravičenih odhodkih, ki so vključeni v vsakem zahtevku za plačilo v skladu s členom 85(3)(a) ali (c), če je primerno.
2. Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednji lahko na podlagi sporazuma med Komisijo in državami članicami in ob upoštevanju finančnega načrta programa največ : [Sprememba 207]
|
(a) |
za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,5 3 %; [Sprememba 208] |
|
(b) |
za podporo ESS+: 4 5 % in za programe iz člena 4(1)(c xi )(vii) uredbe o ESS+: 5 6 %; [Sprememba 209] |
|
(c) |
za podporo ESPR: 6 7 %; [Sprememba 210] |
|
(d) |
za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %. |
Za najbolj oddaljene regije je odstotek v točkah (a), (b) in (c) do 1 % višji. [Sprememba 211]
3. Specifična pravila za tehnično pomoč za programe Interreg se določijo v uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.
Člen 32
Financiranje, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč držav članic
Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov države članice in storitev , upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov. [Sprememba 212]
Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89. Tehnična pomoč v obliki neobveznega posebnega programa se lahko izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč, ali s povračilom neposrednih stroškov. [Sprememba 213]
NASLOV IV
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE, KOMUNIKACIJA IN PREPOZNAVNOST
POGLAVJE I
Spremljanje
Člen 33
Odbor za spremljanje
1. Država članica po posvetovanju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa. [Sprememba 214]
Država članica lahko za več kot en program ustanovi en sam odbor za spremljanje.
2. Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik , pri čemer upošteva potrebo po popolni preglednosti . [Sprememba 215]
3. Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.
4. Država članica objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1).
5. Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(c 1 )(vi xi )] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč. [Sprememba 216]
Člen 34
Sestava odbora za spremljanje
1. Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in s preglednim postopkom zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6. [Sprememba 217]
Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.
Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 44(1).
2. Predstavniki Komisije s svetovanjem in spremljanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. Predstavniki Evropske investicijske banke so lahko povabljeni k sodelovanju pri delu odbora za spremljanje v obliki svetovanja, če je to potrebno. [Sprememba 218]
2a. V zvezi s skladi AMIF, SNV in IUMV ustrezne decentralizirane agencije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. [Sprememba 219]
Člen 35
Naloge odbora za spremljanje
1. Odbor za spremljanje preverja:
|
(a) |
napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti; |
|
(aa) |
predloge za možne ukrepe poenostavitve za upravičence; [Sprememba 220] |
|
(b) |
morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj , vključno z vsemi nepravilnostmi, če je potrebno ; [Sprememba 221] |
|
(c) |
prispevek programa k reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezno državo; |
|
(d) |
elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3), in strateški dokument iz člena 53(2); |
|
(e) |
napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev; |
|
(f) |
izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo; |
|
(g) |
napredek pri izvajanju operacij strateškega pomena, kadar je ustrezno; |
|
(h) |
izpolnjevanje omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju; |
|
(i) |
napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije , partnerje in upravičence, kadar je ustrezno. [Sprememba 222] |
2. Odbor za spremljanje odobri:
|
(a) |
metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 67(2) in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3); |
|
(b) |
letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF AMIF , SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada; [Sprememba 224] |
|
(c) |
načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe; |
|
(d) |
morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, vključno s prerazporeditvami v skladu s členom 19(5) in členom 21; |
|
(da) |
spremembe seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz člena 17(3)(d). [Sprememba 225] |
2a. Odbor za spremljanje lahko organu upravljanja predlaga nadaljnje naloge posredovanja. [Sprememba 226]
Člen 36
Letni pregled uspešnosti
1. Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov. V tem postopku ustrezno sodelujejo organi upravljanja. [Sprememba 227]
Letni pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj.
2. Za programe, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, se pregledovalna seja organizira vsaj dvakrat v programskem obdobju.
3. Za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, država članica najpozneje en mesec pred letno pregledovalno sejo Komisiji predloži informacije o elementih, navedenih v členu 35(1).
Za programe v okviru člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+ so informacije, ki jih je treba predložiti, omejene na točke (a), (b), (e), (f) in (h) člena 35(1).
4. Rezultati letne pregledovalne seje se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.
5. Država članica nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.
6. Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF AMIF , SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade. [Sprememba 228]
Člen 37
Predložitev podatkov
1. Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.
Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 28 . februarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 28 . februarja 2030. [Sprememba 229]
Za programe v okviru člena 4(1)(c xi )(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra. [Sprememba 230]
2. Podatki so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo po specifičnih ciljih in kategorijah regij ter se nanašajo na:
|
(a) |
v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičenih upravičene odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij; [Sprememba 231] |
|
(b) |
le v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. maja in 30. novembra, vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami. [Sprememba 232] |
3. Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:
|
(a) |
upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov; |
|
(b) |
znesku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, prijavljenih kot upravičeni odhodki; |
|
(c) |
znesku zasebnih in javnih sredstev, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov; |
|
(d) |
obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s podporo skladov finančnim instrumentom, iz člena 54, ter vrnjenih sredstvih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, iz člena 56. |
4. Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so zanesljivi in posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.
5. Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 44(1).
6. Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da določi predlogo, ki se uporablja za izvajanje tega člena.
Člen 38
Končno poročilo o uspešnosti
1. Pri programih, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, vsak organ upravljanja Komisiji predloži končno poročilo o uspešnosti programa do 15. februarja 2031.
2. V končnem poročilu o uspešnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 35(1) z izjemo informacij, posredovanih v skladu s členom 35(1)(d).
3. Komisija prouči končno poročilo o uspešnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po datumu prejema končnega poročila o uspešnosti. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti državo članico o sprejetju poročila.
4. Organ upravljanja končno poročilo o uspešnosti objavi na spletni strani iz člena 44(1).
5. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, ki vzpostavlja predlogo za končno poročilo o uspešnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 108.
POGLAVJE II
Vrednotenje
Člen 39
Vrednotenja s strani države članice
1. Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni vključevalnost, nediskriminatornost, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost , prepoznavnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov. [Sprememba 233]
2. Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program tako, da oceni njegov učinek do 30. junija 2029.
3. Organ upravljanja zaupa vrednotenja funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.
4. Organ upravljanja ali država članica zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.
5. Organ upravljanja ali država članica pripravi načrt vrednotenja. Ta načrt vrednotenja lahko zajema več kot en program. Pri AMIF, SMV in IUMV ta načrt vsebuje vmesno vrednotenje, ki mora biti zaključeno do 31. marca 2024.
6. Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po odobritvi programa.
7. Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 44(1).
Člen 40
Vrednotenja s strani Komisije
1. Komisija izvede vmesno vrednotenje, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU za vsak sklad do konca leta 2024. Komisija lahko v skladu s členom [128] finančne uredbe uporabi ustrezne že razpoložljive informacije.
2. Komisija izvede naknadno vrednotenje, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU za vsak sklad do 31. decembra 2031.
2a. Vrednotenje iz odstavka 2 vključuje oceno družbenoekonomskega učinka in potrebe po financiranju v okviru ciljev politike iz člena 4(1), v programih in med njimi, s posebnim poudarkom na konkurenčnejši in pametnejši Evropi, s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter bolj povezane Evrope z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, in regionalne povezljivosti IKT. Komisija rezultate teh ocen objavi na spletnem mestu in jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 234]
POGLAVJE III
Prepoznavnost, preglednost in komuniciranje
ODDELEK I
PREPOZNAVNOST PODPORE IZ SKLADOV
Člen 41
Prepoznavnost
Vsaka država članica zagotovi:
|
(a) |
prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih, povezanih z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, pri čemer je posebna pozornost namenjena operacijam strateškega pomena; |
|
(b) |
komuniciranje z državljani Unije o vlogi in dosežkih sklada prek enotnega spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh programov, v katerih sodeluje zadevna država članica. |
Člen 42
Emblem Unije
Države članice, organi upravljanja in upravičenci pri izvajanju dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja uporabljajo emblem Evropske unije v skladu s Prilogo VIII.
Člen 43
Uradniki in mreže za komuniciranje
1. Vsaka država članica določi koordinatorja za komuniciranje, ki skrbi za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v zvezi s podporo iz skladov, vključno s programi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), kadar ta država članica gosti organ upravljanja. Koordinator za komuniciranje usklajuje ukrepe v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v vseh programih.
Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednje organe:
|
(a) |
predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove; |
|
(b) |
druge ustrezne partnerje in organe , vključno z regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji . [Sprememba 235] |
2. Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program (v nadaljnjem besedilu: uradnik za programsko komuniciranje).
3. Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.
ODDELEK II
PREGLEDNOST IZVAJANJA SKLADOV IN KOMUNICIRANJE O PROGRAMIH
Člen 44
Odgovornost organa upravljanja
1. Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, okvirnim časovnim razporedom za razpise za zbiranje predlogov, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa. [Sprememba 236]
2. Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred začetkom razpisa za zbiranje predlogov objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:
|
(a) |
geografskim področjem, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov; |
|
(b) |
ciljem politike ali zadevnim specifičnim ciljem; |
|
(c) |
vrsto upravičenih prosilcev; |
|
(d) |
skupnim zneskom podpore za razpis; |
|
(e) |
začetnim in končnim datumom razpisa. |
3. Organ upravljanja na spletni strani v vsaj enem uradnem jeziku Unije javno objavi seznam operacij, ki so bile izbrane za podporo iz skladov, in ta seznam posodablja vsaj vsake tri mesece. Vsaka operacija ima svojo kodo. Seznam vsebuje naslednje podatke:
|
(a) |
če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca in pogodbenika ; [Sprememba 237] |
|
(b) |
če je upravičenec fizična oseba: ime in priimek; |
|
(c) |
če gre za operacije ESPR, povezane z ribiškim plovilom: enotno identifikacijsko številko v registru ribiške flote Unije iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/218 (41); |
|
(d) |
ime operacije; |
|
(e) |
namen operacije in njene dosežke; |
|
(f) |
začetni datum operacije; |
|
(g) |
predvideni ali dejanski datum zaključka operacije; |
|
(h) |
skupne stroške operacije; |
|
(i) |
zadevni sklad; |
|
(j) |
zadevni specifični cilj; |
|
(k) |
stopnjo sofinanciranja Unije; |
|
(l) |
indikator lokacije ali geolokacije za operacijo in zadevno državo; |
|
(m) |
če je upravičenec mobilni operater ali če gre za operacije, ki pokrivajo več lokacij, in je upravičenec pravna oseba: lokacijo upravičenca; ali če je upravičenec fizična oseba: regijo na ravni NUTS 2; |
|
(n) |
vrsto intervencije za operacije v skladu s členom 67(3)(g). |
Za podatke iz točk (b), (c) in (k) prvega pododstavka se podatki umaknejo po dveh letih od datuma prvotne objave na spletni strani.
Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, se podatki iz točk (b) in (c) prvega pododstavka objavijo le, če je taka objava v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
4. Podatki iz odstavkov 2 in 3 se objavijo na spletni strani v formatu, ki je v skladu s členom 5(1) Direktive 2003/98/ES (42) Evropskega parlamenta in Sveta, odprt in strojno berljiv ter omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo, primerjajo in ponovno uporabijo.
5. Pred objavo v skladu s tem členom organ upravljanja obvesti upravičence, da bodo podatki javno objavljeni.
6. Organ upravljanja zagotovi, da se vse gradivo v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo, tudi na ravni upravičencev, na zahtevo predloži evropskim institucijam, organom ali agencijam ter da se Uniji izda brezplačna, neizključna in nepreklicna licenca za rabo takih gradiv ter za morebitne predhodno obstoječe pravice v skladu s Prilogo VIII.
Člen 45
Odgovornost upravičencev
1. Upravičenci in organi, ki izvajajo finančne instrumente, priznajo podporo za operacijo iz skladov, vključno s sredstvi, ki so ponovno uporabljena v skladu s členom 56, s tem da:
|
(a) |
na poklicnem spletišču upravičenca ali in na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije; [Sprememba 240] |
|
(b) |
v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z izvajanjem operacije, ki se uporablja za javnost ali udeležence, zagotovijo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora iz skladov; |
|
(c) |
v javnosti na dobro vidnem javnem mestu namestijo stalne plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim: [Sprememba 241]
|
|
(d) |
za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti na dobro vidnem javnem mestu namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov; [Sprememba 243] |
|
(e) |
za operacije strateškega pomena in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 000 EUR, organizirajo komunikacijski dogodek, pri katerem je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja. |
|
(ea) |
od trenutka njegove fizične izvedbe javno in stalno prikazovanje emblema Unije na način, ki je jasno viden javnosti in v skladu s tehničnimi značilnostmi, določenimi v Prilogi VIII. [Sprememba 244] Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(c xi )(vii) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja. [Sprememba 245] |
2. Za sklade za male projekte upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v odstavku 1.
Za finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 1.
3. Če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 42 ali odstavkov 1 do 2 tega člena, država članica izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.
NASLOV V
FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV
POGLAVJE I
Oblike prispevkov Unije
Člen 46
Oblike prispevkov Unije za programe
Prispevki Unije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
|
(a) |
financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij v skladu s členom 89 in temelji na enem od naslednjega:
|
|
(b) |
povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so bili plačani pri izvajanju operacij; |
|
(c) |
stroški na enoto v skladu s členom 88, ki vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni z navedbo zneska na enoto; |
|
(d) |
pavšalni zneski v skladu s členom 88, ki na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni; |
|
(e) |
financiranje po pavšalni stopnji v skladu s členom 88, ki vključuje posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni, z uporabo odstotnega deleža; |
|
(f) |
kombinacija oblik iz točk (a) do (e). |
POGLAVJE II
Oblike podpore držav članic
Člen 47
Oblike podpore
Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, omejene uporabe finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik. [Sprememba 246]
ODDELEK I
OBLIKE NEPOVRATNIH SREDSTEV
Člen 48
Oblike nepovratnih sredstev
1. Nepovratna sredstva, ki jih upravičencem zagotovijo države članice, so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
|
(a) |
povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operacijah javno-zasebnega partnerstva in so bili plačani pri izvajanju operacij, vključno s prispevki v naravi in amortizacijo; |
|
(b) |
stroški na enoto; |
|
(c) |
pavšalni zneski; |
|
(d) |
financiranje po pavšalni stopnji ali |
|
(e) |
kombinacija oblik iz točk (a) do (d), če vsaka oblika zajema različne kategorije stroškov ali če so uporabljene za različne projekte, ki so del operacije, ali za zaporedne faze operacije. |
Kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR, se prispevek, ki ga upravičenec prejme iz ESRR, ESS+, AMIF, SMV in IUMV dodeli v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, razen za operacije, za katere podpora predstavlja državno pomoč. Pri uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko le kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka.
Poleg tega se nadomestila in plače, izplačani udeležencem, lahko povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka.
2. Zneski za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na podlagi ene od naslednjih možnosti:
|
(a) |
poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:
|
|
(b) |
predloga proračuna, ki se določi za posamezen primer in ki ga predhodno odobri organ, ki je pristojen za izbor operacij, kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR; |
|
(c) |
skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij; |
|
(d) |
skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije; |
|
(e) |
pavšalnih stopenj in specifičnih metod, določenih s to uredbo ali uredbami za posamezne sklade. |
Člen 49
Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi
Kadar se pavšalna stopnja uporabi za kritje posrednih stroškov operacije, temelji na enem naslednjega:
|
(a) |
pavšalni stopnji do 7 % upravičenih neposrednih stroškov – zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi; |
|
(b) |
pavšalni stopnji do 15 % upravičenih neposrednih stroškov osebja – zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi; |
|
(c) |
s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a) ali 48(2)(c) . [Sprememba 247] |
Poleg tega se v primeru, da je država članica pavšalno stopnjo izračunala v skladu s členom 67(5)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ta lahko uporabi za podobno operacijo za namene iz točke (c).
Člen 50
Neposredni stroški osebja v zvezi z nepovratnimi sredstvi
1. Neposredni stroški osebja pri operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji do 20 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri tej operaciji, ne da bi morala država članica z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi, pri čemer velja, da neposredni stroški te operacije ne vključujejo javnih naročil gradenj ali javnih naročil blaga ali storitev, katerih višina presega mejno vrednost iz člena 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (43) ali člena 15 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (44).
Pri AMIF, SMV in IUMV se kateri koli stroški, ki jih zadeva javno naročilo, izključijo iz osnove za izračun pavšalne stopnje.
2. Za namene določanja stroškov osebja se urna postavka lahko določi na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene , s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih, delijo s 1 720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1 720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom; [Sprememba 248] |
|
(b) |
tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene , s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi. [Sprememba 249] |
3. Ob uporabi urne postavke, izračunane v skladu z odstavkom 2, skupno število ur, prijavljenih na osebo za določeno leto ali mesec, ne presega števila ur, ki se uporabijo za izračun te urne postavke.
4. Če letni bruto stroški za zaposlene niso na voljo, se lahko izračunajo iz razpoložljivih evidentiranih bruto stroškov za zaposlene ali iz pogodb o zaposlitvi, ustrezno prilagojenih za 12-mesečno obdobje.
5. Stroški osebja za posameznike, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije, se lahko izračunajo kot fiksen odstotek bruto stroškov za zaposlene, v skladu s fiksnim odstotkom delovnega časa, ki se na mesec porabi za operacijo, brez obveznosti vzpostavitve ločenega sistema za evidentiranje delovnega časa. Delodajalec izda za zaposlene dokument, v katerem je določen ta fiksni odstotek.
Člen 51
Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za upravičene stroške, ki niso neposredni stroški osebja, v zvezi z nepovratnimi sredstvi
1. Za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije se lahko uporabi pavšalna stopnja v višini do 40 % upravičenih neposrednih stroškov osebja. Zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.
2. Pri operacijah, ki se podpirajo iz AMIF, SMV, IUMV, ESS+ in ESRR, se plače in nadomestila za udeležence štejejo kot dodatni upravičeni stroški, ki niso vključeni v pavšalno stopnjo.
3. Pavšalna stopnja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabi za stroške osebja, izračunane na podlagi pavšalne stopnje iz člena 50(1).
ODDELEK II
FINANČNI INSTRUMENTI
Člen 52
Finančni instrumenti
1. Organi upravljanja lahko zagotovijo prispevek iz programa, in sicer v okviru enega ali več programov, za finančne instrumente, vzpostavljene na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih ta organ upravljanja upravlja oziroma je zanje odgovoren in ki prispevajo k doseganju posebnih ciljev.
2. Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev. Takšna podpora je lahko v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči namenjena naložbam v opredmetena in neopredmetena sredstva ter v obratni kapital. [Sprememba 250]
3. Podpora iz skladov prek finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, za pripravo katere je odgovoren organ upravljanja. Predhodna ocena se zaključi, preden se organ upravljanja odloči, da bo finančnemu instrumentu dodelil prispevke iz programa.
Predhodna ocena vključuje najmanj naslednje elemente:
|
(a) |
predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda , skupaj z ustreznimi ocenami ; [Sprememba 251] |
|
(b) |
predlagane finančne produkte, ki se ponudijo, vključno z morebitno potrebo po diferencirani obravnavi vlagateljev; |
|
(c) |
predlagano ciljno skupino končnih prejemnikov; |
|
(d) |
pričakovani prispevek finančnega instrumenta k doseganju posebnih ciljev. |
Predhodna ocena se lahko pregleda ali posodobi ter se lahko nanaša na del ozemlja države članice ali na njeno celotno ozemlje in lahko temelji na obstoječih ali posodobljenih predhodnih ocenah.
4. Podpora za končne prejemnike se lahko kombinira s katerim koli prispevkom Unije, vključno s prispevkom iz istega sklada in lahko pokriva isto odhodkovno postavko. V takem primeru se podpora iz sklada v finančni instrument, ki je del operacije, izvedene prek finančnega instrumenta, ne prijavi Komisiji za podporo v okviru druge oblike, drugega sklada ali drugega instrumenta Unije.
5. Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo, izvedeno prek finančnega instrumenta. Če je znesek podpore za program v obliki nepovratnih sredstev nižji od zneska podpore za program v obliki finančnega instrumenta, se uporabljajo pravila , ki veljajo za finančne instrumente . [Sprememba 252]
6. V primeru kombinirane podpore iz odstavkov 4 in 5 se vodi ločena evidenca za vsak vir podpore.
7. Vsota vseh oblik kombinirane podpore ne presega celotnega zneska zadevne odhodkovne postavke. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev.
Člen 53
Izvajanje finančnih instrumentov
1. Finančni instrumenti, ki jih upravlja organ upravljanja lahko zagotovijo le posojila ali jamstva. Pogoje za prispevke iz programa v finančni instrument določi organ upravljanja v strateškem dokumentu, ki vsebuje vse elemente, določene v Prilogi IX.
2. Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:
|
(a) |
investicija sredstev programa v kapital pravne osebe; |
|
(b) |
posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije. |
Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument , z neposredno ali posredno oddajo naročila . [Sprememba 253]
Organ upravljanja lahko naloge izvajanja z neposredno oddajo naročila zaupa:
|
(a) |
EIB; |
|
(b) |
mednarodni finančni instituciji, v kateri je država članica delničar; |
|
(c) |
banki ali instituciji v javni lasti, ustanovljeni kot pravni subjekt, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti. [Sprememba 254] |
Ko organ, ki ga izbere organ upravljanja, izvaja holdinški sklad, lahko ta organ nadalje izbere druge organe za izvajanje posebnih skladov.
3. Pogoji prispevkov programa v finančne instrumente, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 2, se določijo v sporazumih o financiranju med:
|
(a) |
ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in organa, ki izvaja holdinški sklad, če je ustrezno; |
|
(b) |
ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa, ki izvaja holdinški sklad, in organa, ki izvaja posebni sklad. |
Ti sporazumi o financiranju vsebujejo elemente iz Priloge IX.
4. Finančna odgovornost organa upravljanja ne presega zneska, ki ga je organ upravljanja odobril za finančni instrument v skladu z ustreznimi sporazumi o financiranju.
5. Organi, ki izvajajo zadevne finančne instrumente, oziroma v kontekstu jamstev, organ, ki zagotavlja osnovna posojila, izberejo končne prejemnike, pri čemer ustrezno upoštevajo cilje programa in potenciale za finančno izvedljivost naložbe, kakor so pojasnjeni v poslovnem načrtu ali enakovrednem dokumentu. Izbirni postopek končnih prejemnikov je pregleden in upravičuje ga narava ukrepa, poleg tega pa ta postopek ne povzroča nasprotja interesov.
6. Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali pa se zagotovi na ravni holdinških skladov ali na ravni posebnih skladov ali na ravni naložb v končne prejemnike, in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi na ravni naložb v končne prejemnike, organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.
7. Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3, vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije ali pri EKSRP za vrsto intervencije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56. [Sprememba 255]
7a. Zahteve glede poročanja o uporabi finančnega instrumenta za predvidene namene so omejene na organe upravljanja in finančne posrednike. [Sprememba 256]
Člen 54
Obresti in drugi dobički iz podpore iz skladov finančnim instrumentom
1. Podpora iz skladov, izplačana finančnim instrumentom, se položi na račune, ki se obrestujejo, v finančnih institucijah s sedežem v državah članicah in se upravlja v skladu z načeli dejavnega vodenja zakladništva in dobrega finančnega poslovodenja.
2. Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore za nadaljnje naložbe v končne prejemnike; oziroma, kadar je ustrezno, za pokritje izgub v nominalnem znesku prispevka iz skladov k finančnemu instrumentu, ki izhajajo iz negativnih obresti, če pride do izgub kljub dejavnemu vodenju zakladništva s strani organov, ki izvajajo finančne instrumente, do konca obdobja upravičenosti. [Sprememba 257]
3. Obresti in drugi dobički iz odstavka 2, ki se ne uporabijo v skladu z navedeno določbo, se odštejejo od upravičenih odhodkov.
Člen 55
Različna obravnava vlagateljev
1. Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije , ali za drugačne oblike podpore Unije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička , pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja . [Sprememba 258]
2. Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali z neodvisno s predhodno oceno , opravljeno v skladu s členom 52 te uredbe . [Sprememba 259]
Člen 56
Ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov
1. Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami , ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja . [Sprememba 260]
Prihranki iz učinkovitejših operacij ne štejejo za ustvarjene prihodke za namene prvega pododstavka. Zlasti velja, da v primeru prihrankov pri stroških zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost se ne ustrezno zmanjšajo subvencije za poslovanje. [Sprememba 261]
2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sredstva iz odstavka 1, ki se vrnejo finančnim instrumentom v obdobju najmanj osmih let po koncu obdobja upravičenosti, ponovno uporabijo v skladu s cilji politike programa ali programov, v okviru katerih so bili vzpostavljeni, bodisi v istem finančnem instrumentu ali, po izstopu teh sredstev iz finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore.
POGLAVJE III
Pravila o upravičenosti
Člen 57
Upravičenost
1. Upravičenost odhodkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali uredb za posamezne sklade.
2. Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029 2030 . [Sprememba 262]
Za stroške, ki se povrnejo v skladu s točkama (b) in (c) člena 48(1) se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.
3. Pri ESRR se odhodki v zvezi z operacijami, ki pokrivajo več kot eno kategorijo regij iz člena 102(2) znotraj države članice, dodelijo zadevnim kategorijam regij sorazmerno in na podlagi objektivnih meril.
Pri ESS+ odhodki v zvezi z operacijami prispevajo k doseganju posebnih ciljev programa.
4. Vsa operacija ali del operacije v okviru ESRR, ESS+ ali Kohezijskega sklada se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija spada pod eno od petih komponent cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v skladu s členom 3 Uredbe (EU) […] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) in prispeva k doseganju ciljev programa. [Sprememba 263]
5. Za nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so odhodki, ki so upravičeni do prispevka iz skladov, enaki zneskom, izračunanim v skladu s členom 48(2).
6. Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila. Ta odstavek se ne uporablja za odhodke v zvezi z nadomestilom za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah v okviru ESPR in za odhodke, financirane z dodatnimi posebnimi dodelitvami za najbolj oddaljene regije v okviru ESRR in ESS+. [Sprememba 264]
7. Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, so upravičeni od dneva predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.
Pri ESRR in Kohezijskem skladu je tak primer, ko se v programu doda nova vrsta intervencije iz tabele 1 iz Priloge I ali, pri AMIF, SMV in IUMV, v uredbah za posamezne sklade.
Če se program spremeni, da se zagotovi odziv na naravne nesreče, lahko program zagotovi, da se upravičenost odhodkov v zvezi s tako spremembo začne od datuma, ko se je zgodila naravna nesreča.
8. Če je novi program odobren v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 14, so odhodki upravičeni od datuma predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.
9. Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več skladov ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije. V takih primerih se odhodki, ki so prijavljeni v zahtevku za plačilo za enega od skladov, ne prijavijo za nobeno od naslednjega:
|
(a) |
podporo iz drugega sklada ali instrumenta Unije; |
|
(b) |
podporo iz istega sklada v okviru drugega programa. |
Znesek odhodkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo za sklad, se lahko za vsak sklad in za zadevni program ali programe izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.
Člen 58
Neupravičeni stroški
1. Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov:
|
(a) |
obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo , ali v zvezi s prispevkom k finančnim instrumentom, ki izhaja iz negativnih obresti ; [Sprememba 265] |
|
(b) |
nakup zemljišča za znesek, ki presega 10 % vseh upravičenih odhodkov pri zadevni operaciji; za propadajoče lokacije in za nekdanje industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %; pri jamstvih se ti odstotki uporabljajo za znesek osnovnega posojila. |
|
(c) |
davek na dodano vrednost (DDV), razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR. [Sprememba 266] |
Pri točki (b) se omejitve ne uporabljajo za operacije v zvezi z varstvom okolja.
Upravičenost za davek na dodano vrednost (DDV) se določi od primera do primera, razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR, ter za naložbe in odhodke končnih prejemnikov. [Sprememba 267]
2. Uredbe za posamezne sklade lahko določijo dodatne stroške, ki niso upravičeni do prispevka iz vsakega sklada.
Člen 59
Trajnost operacij
1. Država članica povrne prispevek iz skladov operaciji, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, če v petih letih od končnega plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, za operacijo nastopi karkoli od naslednjega:
|
(a) |
prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti; |
|
(b) |
sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali |
|
(c) |
bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji. |
Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v ustrezno utemeljenih primerih iz točk (a), (b) in (c) , ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP. [Sprememba 268]
2. Operacije, ki se podpirajo iz ESS+, vrnejo podporo iz ESS+ le, če zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu s pravili o državni pomoči.
3. Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za prispevke iz programa finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov in za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij. [Sprememba 269]
Člen 60
Premestitev
1. Odhodki za podporo premestitvi iz člena 2(26) niso upravičeni do prispevka iz skladov.
2. Kadar prispevek iz skladov pomeni državno pomoč, se organ upravljanja prepriča, ali prispevek ne podpira premestitve v skladu s členom 14(16) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014.
Člen 61
Posebna pravila o upravičenosti v zvezi z nepovratnimi sredstvi
1. Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo opravljeno plačilo, podprto z računi ali dokumenti enake dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
javna podpora, plačana operaciji, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih odhodkov brez prispevkov v naravi ob koncu operacije; |
|
(b) |
vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih vrednosti le teh na zadevnem trgu; |
|
(c) |
vrednost prispevka v naravi in njegovo izročitev je mogoče neodvisno oceniti in preveriti; |
|
(d) |
pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin je mogoče plačilo za namene najemne pogodbe, če nominalni letni znesek ne presega ene enote valute zadevne države članice; |
|
(e) |
pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo. |
Vrednost zemljišč ali nepremičnin iz točke (d) prvega pododstavka tega člena mora potrditi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne sme presegati meje iz člena 58(1)(b).
2. Stroški amortizacije, za plačilo katerih niso bili predloženi računi, se lahko štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
pravila o upravičenosti programa to omogočajo; |
|
(b) |
znesek odhodkov je ustrezno utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo, kot jo imajo računi za upravičene stroške, kadar so bili ti stroški povrnjeni v obliki iz člena 48(1)(a); |
|
(c) |
stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore operaciji; |
|
(d) |
javna nepovratna sredstva niso prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev. |
Člen 62
Posebna pravila o upravičenosti v zvezi s finančnimi instrumenti
1. Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu, ali, v primeru jamstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, ki jih je finančni instrument izplačal v obdobju upravičenosti, kadar ta znesek ustreza:
|
(a) |
plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital; |
|
(b) |
sredstvom, rezerviranim v skladu s pogodbami o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za plačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, ki vključuje mnogokratnik osnovnih izplačanih novih posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital v končne prejemnike; |
|
(c) |
plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eni sami operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta v skladu s členom 52(5); |
|
(d) |
plačilom provizij za upravljanje in povračilom nastalih stroškov upravljanja s strani organov, ki upravljajo finančni instrument. |
2. Za točko (b) odstavka 1 se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb v tržnih razmerah. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.
3. Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Za prvih 12 mesecev izvajanja finančnega instrumenta je upravičeno osnovno nadomestilo za stroške upravljanja in provizije za upravljanje. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu. [Sprememba 270]
Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar Kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje , ki temeljijo na uspešnosti . [Sprememba 271]
4. Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračuna končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.
5. Upravičeni odhodki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, ne presegajo seštevka skupnega zneska podpore iz skladov, plačane za namene navedenega odstavka, in ustreznega nacionalnega sofinanciranja.
NASLOV VI
UPRAVLJANJE IN KONTROLA
POGLAVJE I
Splošna pravila o upravljanju in kontroli
Člen 63
Odgovornost držav članic
1. Države članice imajo upravljavske in kontrolne sisteme za svoje programe v skladu s tem naslovom in zagotavljajo njihovo delovanje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in ključnimi zahtevami iz Priloge X.
2. Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih. Države članice v celoti sodelujejo z uradom OLAF. [Sprememba 272]
3. Države članice na zahtevo Komisije sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega delovanja njihovih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, predloženih Komisiji. Kadar je tak ukrep revizija, lahko sodelujejo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki.
4. Države članice zagotovijo kakovost , neodvisnost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih. [Sprememba 273]
5. Države članice imajo sisteme in postopke za zagotovitev, da se vsi dokumenti, ki so potrebni za revizijsko sled, kot so določeni v Prilogi XI, vzdržujejo v skladu z zahtevami iz člena 76.
6. Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. V skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom so odgovorne za področje uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditve. Na zahtevo Komisije v skladu s členom 64(4a) obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave. [Sprememba 274]
Za namene tega člena pritožbe zajemajo vse spore med potencialnimi in izbranimi upravičenci glede predlaganih ali izbranih operacij in vse spore s tretjimi stranmi o izvajanju programa ali operacij v njegovem okviru, ne glede na opredelitev dostopa do pravnega varstva v nacionalnem pravu.
7. Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo z uporabnikom prijaznimi s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII. [Sprememba 275]
Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2023 2022 . [Sprememba 276]
Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(c xi )(vii)] uredbe o ESS+. [Sprememba 277]
8. Države članice zagotovijo, da se vse uradne izmenjave informacij s Komisijo izvajajo s sistemom elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XIII.
9. Vsaka država članica po odobritvi programa ter najpozneje ob predložitvi končnega zahtevka za plačilo za prvo obračunsko leto in najpozneje 30. junija 2023 pripravi opis upravljavskega in kontrolnega sistema v skladu s predlogo iz Priloge XIV. Skrbi za posodabljanje takega opisa, da vključuje morebitne nadaljnje spremembe.
10. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejema delegirane akte v skladu s členom 107, da dopolni odstavek 2 tega člena z določitvijo meril za ugotavljanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, in o podatkih, ki jih je treba zagotoviti.
11. Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji in pravila za izvajanje tega člena. [Sprememba 278]
Člen 64
Pooblastila in pristojnosti Komisije
1. Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno in učinkovito delujejo med izvajanjem programov. Komisija za države članice pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja. [Sprememba 279]
Komisija in revizijske oblasti uskladijo svoje revizijske načrte.
2. Revizije Komisije se opravijo največ tri koledarska leta dve koledarski leti po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije. [Sprememba 280]
3. Za namen revizije imajo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, ali upravljavskimi in kontrolnimi sistemi ter prejmejo kopije v zahtevani specifični obliki.
4. Za revizije na kraju samem velja tudi naslednje:
|
(a) |
Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 12 15 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice; [Sprememba 281] |
|
(b) |
kadar uporaba nacionalnih določb določena dejanja pridržuje za agente, ki jih posebej določa nacionalna zakonodaja, imajo uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij; |
|
(c) |
Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece 2 meseca po zadnjem dnevu revizije; [Sprememba 282] |
|
(d) |
Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece 2 meseca po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije. Odgovor države članice se šteje za popoln, če Komisija v 2 mesecih ne poroča o manjkajoči dokumentaciji. [Sprememba 283] |
Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatne tri mesece dodatna dva meseca . [Sprememba 284]
4a. Brez poseganja v člen 63(6) Komisija zagotovi sistem za obravnavo pritožb, ki je dostopen vsem državljanom in deležnikom. [Sprememba 285]
Člen 65
Organi, pristojni za program
1. Za namene člena [63(3)] finančne uredbe država članica za vsak program imenuje organ upravljanja in revizijsko oblast. Kadar država članica uporabi možnost iz člena 66(2), se zadevni organ opredeli kot organ, pristojen za program. Tak organ je lahko odgovoren za več kot en program.
2. Revizijska oblast je javna ali zasebna oblast, funkcionalno neodvisna od revidirancev organa upravljanja in organov ali subjektov, ki so jim zaupane naloge ali so zanje pooblaščeni . [Sprememba 286]
3. Organ upravljanja lahko določi enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog v njegovi pristojnosti. Ureditve med organom upravljanja in posredniškimi organi se pisno zabeležijo.
4. Države članice zagotovijo, da se upošteva načelo ločevanja nalog med organi, pristojnimi za programe, in znotraj njih.
5. Organ upravljanja ustreznega programa v skladu z odstavkom 3 določi organ, ki izvaja skupno financiranje programa iz člena [11] Uredbe (EU) (…) [pravila programa Obzorje Evropa za sodelovanje], za posredniški organ.
POGLAVJE II
Standardni upravljavski in kontrolni sistemi
Člen 66
Naloge organa upravljanja
1. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje programa z namenom doseganja ciljev programa. Zlasti opravlja naslednje naloge:
|
(a) |
izbira operacije v skladu s členom 67; |
|
(b) |
izvaja naloge upravljanja programa v skladu s členom 68; |
|
(c) |
podpira delo odbora za spremljanje v skladu s členom 69; |
|
(d) |
nadzoruje posredniške organe; |
|
(e) |
v elektronskem sistemu elektronskih sistemih za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov. [Sprememba 287] |
2. Država članica lahko računovodsko funkcijo iz člena 70 zaupa organu upravljanja ali drugemu organu.
3. Pri programih, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, računovodsko funkcijo opravlja organ upravljanja oziroma je zanjo odgovoren.
4. Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji za beleženje in shranjevanje elektronskih podatkov iz točke (e) odstavka 1. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2).
Člen 67
Izbira operacij s strani organa upravljanja
1. Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in, pregledni, zagotavljajo dostop invalidom, enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU. [Sprememba 288]
Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa.
2. Na zahtevo Komisije se organ upravljanja posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvotno predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje in pred kakršnimi koli nadaljnjimi spremembami teh meril.
3. Pri izbiri operacij organ upravljanja:
|
(a) |
zagotovi, da so izbrane operacije trajnostne, v skladu s programom in teritorialnimi strategijami ter učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev; [Sprememba 289] |
|
(b) |
zagotovi, da so izbrane operacije v skladu z ustreznimi strategijami in načrtovalnimi dokumenti, določenimi za izpolnitev omogočitvenih pogojev; |
|
(c) |
zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše ustrezno razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev; [Sprememba 290] |
|
(d) |
preveri, ali ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov operacij in stroškov vzdrževanja; |
|
(e) |
zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU (45), predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, in da se ustrezno upošteva ocena alternativnih rešitev in celostna javna posvetovanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta (46); [Sprememba 291] |
|
(f) |
preveri, ali zagotovi , da se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja; [Sprememba 292] |
|
(g) |
zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada in so razvrščene glede na vrsto intervencije ali področje podpore za ESPR; |
|
(h) |
zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitve v skladu s členom 60 ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s členom 59(1)(a); |
|
(i) |
pred sprejetjem naložbenih odločitev zagotovi, da na izbrane operacije ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali izvajanja dejavnosti , pa tudi uporabo načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ ; [Sprememba 293] |
|
(j) |
zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let. |
4. Organ upravljanja zagotovi, da upravičenec prejme dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za vsako operacijo, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določitev stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.
5. Glede operacij, ki so prejele certifikat „Pečat odličnosti“, ali operacij, izbranih v okviru skupnega financiranja programa v okviru programa Obzorje Evropa, se organ upravljanja lahko odloči za odobritev podpore neposredno iz ESRR ali ESS+ pod pogojem, da so take operacije skladne s cilji programa.
Stopnja sofinanciranja instrumenta, ki predloži certifikat „Pečat odličnosti“, ali skupnega financiranja programa se uporablja in je določena v dokumentu iz odstavka 4.
5a. Organ upravljanja se lahko v ustrezno utemeljenih primerih tudi odloči, da bo do 5 % dodeljenih finančnih sredstev programa iz ESRR in ESS+ prispeval za specifične projekte v državi članici, upravičene v okviru programa Obzorje Evropa, tudi za tiste, izbrane v drugi fazi, če ti projekti prispevajo k ciljem programa v tej državi članici. [Sprememba 294]
6. Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, takoj v roku enega meseca obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji , vključno z analizo stroškov in koristi . [Sprememba 295]
Člen 68
Upravljanje programa s strani organa upravljanja
1. Organ upravljanja:
|
(a) |
izvaja upravljalna preverjanja, da preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni, ali je operacija skladna z veljavnim pravom, s programom in pogoji za podporo operaciji, ter,
|
|
(b) |
pod pogojem, da so sredstva na razpolago, zagotovi, da upravičenec pri predplačilih in vmesnih plačilih za preverjene odhodke prejme celotni znesek najpozneje 90 dni v 60 dneh od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo; [Sprememba 296] |
|
(c) |
ima učinkovite in sorazmerne ukrepe in postopke za preprečevanje goljufij, ki upoštevajo ugotovljena tveganja; |
|
(d) |
preprečuje, odkriva in odpravlja nepravilnosti; |
|
(e) |
potrjuje zakonitost in pravilnost odhodkov, vnesenih v obračune; |
|
(f) |
pripravi izjavo o upravljanju v skladu s predlogo iz Priloge XV; |
|
(g) |
zagotovi napovedi zneska zahtevkov za plačilo, ki se predložijo za tekoče in naslednje koledarsko leto do 31. januarja in 31. julija, v skladu s Prilogo VII. |
Za točko (b) prvega pododstavka se noben znesek ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.
Pri operacijah javno-zasebnega partnerstva organ upravljanja izvršuje plačila na depozitni račun, odprt v ta namen na ime upravičenca za uporabo v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu.
2. Upravljalna preverjanja iz točke (a) odstavka 1 temeljijo na oceni tveganja in so sorazmerna z ugotovljenim tveganjem, opredeljenim v strategiji obvladovanja tveganja.
Upravljalna preverjanja vključujejo upravna preverjanja zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo upravičenci, in preverjanja operacij na kraju samem. Izvedejo se najpozneje pred pripravo obračuna v skladu s členom 92.
3. V primeru, da je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru programa, ureditve za upravljalna preverjanja zagotavljajo ustrezno ločevanje nalog.
4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi posebna pravila o upravljalnih preverjanjih, ki se uporabljajo za programe Interreg.
Člen 69
Podpora delu odbora za spremljanje s strani organa upravljanja
Organ upravljanja:
|
(a) |
odboru za spremljanje pravočasno zagotavlja vse potrebne informacije za njegovo izvajanje nalog; |
|
(b) |
zagotavlja nadaljnje ukrepanje v zvezi s sklepi in priporočili odbora za spremljanje. |
Člen 70
Računovodska funkcija
1. Računovodska funkcija obsega naslednje naloge:
|
(a) |
priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86 ter ob upoštevanju revizij, ki jih je izvedel revizijski organ ali so bile opravljene v okviru njegove pristojnost ; [Sprememba 297] |
|
(b) |
priprava in predstavitev obračunov za potrditev popolnosti, točnosti in pravilnosti v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu; [Sprememba 298] |
|
(c) |
preračunavanje zneskov odhodkov, nastalih v drugi valuti, v euro z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije iz meseca, v katerem je odhodek evidentiran v računovodskih sistemih organa, pristojnega za izvajanje nalog iz tega člena. |
2. Računovodska funkcija ne obsega preverjanj na ravni upravičencev.
3. Z odstopanjem od točke (c) odstavka 1 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi drugačno metodo za preračun zneskov odhodkov, nastalih v drugi valuti, v euro.
Člen 71
Naloge revizijske oblasti
1. Revizijska oblast je odgovorna za izvajanje revizij sistema in revizij operacij ter revizij obračunov, da se Komisiji zagotovi neodvisno zagotovilo o uspešnem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji.
2. Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.
3. Revizijska oblast pripravi in predloži Komisiji naslednje:
|
(a) |
letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] finančne uredbe in predlogo iz Priloge XVI ter temelječe na celotnem izvedenem revizijskem delu, ki je obsegalo naslednje ločene elemente:
|
|
(b) |
letno poročilo o kontroli, ki izpolnjuje zahteve iz člena [63(5)(b)] finančne uredbe, ki je v skladu s predlogo iz Priloge XVII in ki podpira revizijsko mnenje iz točke (a) ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji. |
4. Kadar so programi združeni za namene revizij operacij v skladu s členom 73(2), se lahko informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom (3)(b), združijo v istem poročilu.
Kadar revizijska oblast uporabi to možnost za programe, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom (3)(b) sporoči sklad.
5. Revizijska oblast pošlje Komisiji poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.
6. Komisija in revizijske oblasti se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.
6a. Revizija se opravi glede na standard, ki se je uporabljal ob sklenitvi dogovora za revidirano operacijo, razen ko so novi standardi ugodnejši za upravičenca. [Sprememba 299]
6b. Ugotovitev nepravilnosti pri reviziji operacije, ki privede do denarne kazni, ne more omogočiti razširitve obsega kontrole ali finančnih popravkov, ki presegajo odhodke, ki so zajeti z obračunskim letom revidiranih odhodkov. [Sprememba 300]
Člen 72
Revizijska strategija
1. Revizijska oblast po posvetovanju z organom upravljanja pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo, . Revizija se opravi v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov. Revizijska oblast lahko v revizijski strategiji določi omejitev za revizije enotnega obračuna. [Sprememba 301]
2. Revizijska strategija se na zahtevo predloži Komisiji.
Člen 73
Revizije operacij
1. Revizije operacij obsegajo odhodke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu na podlagi vzorca. Vzorec je reprezentativen in določen na podlagi statističnih metod vzorčenja.
2. Kadar je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, se lahko uporabi nestatistična metoda vzorčenja glede na strokovno presojo revizijske oblasti. V teh primerih mora biti revizijski vzorec dovolj velik, da revizijski oblasti omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Nestatistična metoda vzorčenja zajema najmanj 10 % vzorčnih enot v populaciji obračunskega leta, ki so izbrane naključno.
Statistični vzorec lahko zajema enega ali več programov, ki prejemajo podporo iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS+ ter – kjer je ustrezno, odvisno od stratifikacije – eno ali več programskih obdobij glede na strokovno presojo revizijske oblasti.
Vzorec operacij, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV ter ESPR ločeno zajema operacije, ki se podpirajo iz vsakega sklada.
3. Revizije operacij vključujejo preverjanje fizičnega izvajanja operacij na kraju samem samo, če to zahteva vrsta zadevne operacije.
Če se Komisija in država članica ne strinjata glede ugotovitev revizije, se uvede postopek poravnave. [Sprememba 302]
Uredba o ESS+ lahko določi posebne določbe za programe v okviru člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo standardiziranih neprilagojenih metodologij in načinov vzorčenja, da se zajame eno ali več programskih obdobij.
Člen 74
Ureditev enotne revizije
1. Komisija in revizijske oblasti pri izvajanju revizij ustrezno upoštevajo načela enotne revizije in sorazmernosti glede na raven tveganja za proračun Unije. Izogibajo se podvajanju revizij istih odhodkov, prijavljenih Komisiji, z namenom čim bolj zmanjšati stroške upravljalnih preverjanj in revizij ter upravno breme za upravičence.
Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskem sistemu elektronskih sistemih iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov. [Sprememba 303]
2. Pri programih, pri katerih Komisija ugotovi, da je mnenje revizijske oblasti zanesljivo in da je zadevna država članica pri okrepljenem sodelovanju na Evropskem javnem tožilstvu dejavna, se revizije same Komisije omejijo na revizijo dela revizijske oblasti.
3. Operacije, pri katerih skupni upravičeni odhodki ne presegajo 400 000 EUR za ESRR in Kohezijski sklad, 300 000 EUR za ESS+, 200 000 EUR za ESPR, AMIF, SMV in IUMV, niso predmet več kot ene revizije revizijske oblasti ali Komisije pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, ki vsebujejo končne odhodke za končano operacijo.
Druge operacije niso predmet več kot ene revizije revizijske oblasti ali Komisije v obračunskem letu pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, ki vsebujejo končne odhodke za končano operacijo. Operacije niso predmet revizije Komisije ali revizijske oblasti v nobenem letu, v katerem je revizijo že opravilo Računsko sodišče, pod pogojem, da lahko rezultate revizijskega dela za take operacije, ki ga opravi Računsko sodišče, za izpolnitev svojih nalog uporabita revizijska oblast ali Komisija.
4. Ne glede na določbe odstavka 3 je lahko vsaka operacija predmet ene ali več revizij, če revizijska oblast na podlagi svoje strokovne presoje ugotovi, da ni mogoče podati veljavnega revizijskega mnenja.
5. Odstavka 2 do 3 se ne uporabljajta v naslednjih primerih:
|
(a) |
obstaja posebno tveganje nepravilnosti ali domneva goljufije; |
|
(b) |
obstaja potreba po ponovni izvedbi dela revizijske oblasti za pridobitev zagotovil o uspešnem delovanju; |
|
(c) |
obstajajo dokazi o resnih pomanjkljivostih v delu revizijske oblasti. |
Člen 75
Upravljalna preverjanja in revizije finančnih instrumentov
1. Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Organ upravljanja se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravil upravljalnih preverjanj na kraju samem, če finančni instrument zagotavlja poročila o kontroli, ki podpirajo zahtevek za plačilo. [Sprememba 304]
2. Organ upravljanja ne izvaja preverjanj na kraju samem na ravni Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar.
Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, organu upravljanja predložijo poročila o kontrolah, ki podpirajo zahtevke za plačilo.
3. Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Revizijska oblast se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravila nadaljnjih revizij, če ji finančni instrument zagotovi letno revizijsko poročilo, ki ga ob koncu vsakega koledarskega leta pripravijo njegovi zunanji revizorji ter zajema elemente iz Priloge XVII. [Sprememba 306]
3a. Organi, prisojni za revizijo programov, lahko v okviru jamstvenih skladov izvajajo preverjanja ali revizije organov, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, le v enem ali več naslednjih primerov:
|
(a) |
podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnih instrumentov, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente; |
|
(b) |
obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ne odražajo verodostojne in natančne evidence zagotovljene podpore. [Sprememba 307] |
4. Revizijska oblast ne izvaja revizij na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar, za finančne instrumente, ki jih izvajajo.
Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, Komisiji in revizijski oblasti zagotovijo letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo njihovi zunanji revizorji do konca vsakega koledarskega leta. To poročilo obravnava elemente, vključene v Prilogo XVII.
5. EIB ali druge mednarodne finančne institucije organom, pristojnim za program, zagotovijo vse potrebne dokumente in jim tako omogočijo, da izpolnijo svoje obveznosti.
Člen 76
Dostopnost dokumentov
1. Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje petih treh let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu. [Sprememba 308]
2. To časovno obdobje se prekine v primeru sodnih postopkov ali na zahtevo Komisije.
2a. Organ upravljanja se lahko odloči, da skrajša obdobje hrambe dokumentov, sorazmerno glede na profil tveganja in velikost upravičencev. [Sprememba 309]
POGLAVJE III
Zanašanje na nacionalne sisteme upravljanja
Člen 77
Sorazmernejše ureditve
Države članice lahko uporabljajo naslednje sorazmernejše ureditve za upravljavski in kontrolni sistem programa, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 78:
|
(a) |
z odstopanjem od člena 68(1)(a) in 68(2) lahko organ upravljanja uporablja samo nacionalne postopke za izvedbo upravljalnega preverjanja; |
|
(b) |
z odstopanjem od člena 73(1) in (3) lahko revizijska oblast omeji svoje revizijske dejavnosti na statistični vzorec 30 vzorčnih enot za zadevni program ali skupino programov; |
|
(c) |
Komisija omeji svoje revizije na pregled dela revizijske oblasti tako, da ponovno izvede revizijo le na njegovi ravni, razen če razpoložljive informacije nakazujejo resno pomanjkljivost v delovanju revizijske oblasti. |
Za točko (b) lahko revizijska oblast v primeru, da je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, uporabi nestatistično metodo vzorčenja v skladu s členom 73(2).
Člen 78
Pogoji za uporabo sorazmernejših ureditev
1. Država članica lahko uporabi sorazmernejše ureditve iz člena 77 kadar koli v programskem obdobju, če Komisija v svojih objavljenih letnih poročilih o dejavnostih za zadnji dve leti pred odločitvijo države članice, da uporabi določbe tega člena, potrdi, da upravljavski in kontrolni sistem programa deluje učinkovito in da je skupna stopnja napak za vsako leto pod 2 %. Pri oceni učinkovitosti delovanja upravljavskega in kontrolnega sistema programa Komisija upošteva dejavnost zadevne države članice v okrepljenem sodelovanju na Evropskem javnem tožilstvu.
Če se država članica odloči uporabiti to možnost, uradno obvesti Komisijo o uporabi sorazmernih ureditev iz člena 77, te pa začnejo veljati z začetkom naslednjega obračunskega leta.
2. Na začetku programskega obdobja lahko država članica uporabi ureditve iz člena 77, če so pogoji iz odstavka 1 tega člena upoštevani glede podobnega programa, izvajanega v obdobju 2014–2020, in če ureditve upravljanja in kontrol za program za obdobje 2021–2027 v veliki meri temeljijo na ureditvah predhodnega programa. V takih primerih se sorazmernejše ureditve uporabljajo od začetka programa.
3. Država članica vzpostavi ali ustrezno posodobi opis upravljavskega in kontrolnega sistema ter revizijsko strategijo iz člena 63(9) in člena 72.
Člen 79
Prilagoditev med programskim obdobjem
1. Kadar Komisija ali revizijska oblast na podlagi izvedenih revizij in letnega poročila o kontroli ugotovi, da pogoji iz člena 78 niso več izpolnjeni, Komisija od revizijske oblasti zahteva, naj izvede dodatno revizijsko delo v skladu s členom 63(3) ter sprejme popravne ukrepe.
2. Kadar naslednje letno poročilo o kontroli potrdi, da pogoji še vedno niso izpolnjeni, kar omejuje zagotovilo Komisiji o uspešnem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, Komisija od revizijske oblasti zahteva, naj izvede revizije sistemov.
3. Komisija lahko, potem ko je državi članici ponudila možnost, da predloži svoje pripombe, državo članico obvesti, da se sorazmernejše ureditve iz člena 77 ne smejo več uporabljati.
NASLOV VII
FINANČNO POSLOVODENJE, PREDLOŽITEV IN PREGLED OBRAČUNA TER FINANČNI POPRAVKI
POGLAVJE I
Finančno upravljanje
ODDELEK I
SPLOŠNA PRAVILA
Člen 80
Proračunske obveznosti
1. Sklep o odobritvi programa v skladu s členom 18 predstavlja sklep o financiranju v smislu [člena 110(3)] finančne uredbe in uradna obvestitev države članice o tem pomeni pravno obveznost.
Navedeni sklep opredeljuje prispevek Unije za vsak sklad in vsako leto.
2. Proračunske obveznosti Unije za vsak program izvaja Komisija v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
3. Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe proračunske obveznosti za prvi obrok nastanejo, potem ko Komisija sprejme program.
Člen 81
Uporaba eura
Vsi zneski, določeni v programih, ki jih države članice sporočijo ali prijavijo Komisiji, so v eurih.
Člen 82
Povračilo
1. Vsako vračilo v proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, v skladu s [členom 98 finančne uredbe]. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih operacijah refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.
ODDELEK II
PRAVILA ZA PLAČILA DRŽAVAM ČLANICAM
Člen 83
Vrste plačil
Plačila so v obliki predfinanciranja, vmesnih plačil in plačil končnega plačila za obračunsko leto.
Člen 84
Predfinanciranje
1. Komisija predfinanciranje izplača na osnovi skupne podpore iz skladov, določene v sklepu o odobritvi programa v skladu s členom 17(3)(f)(i).
2. Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi: [Sprememba 310]
|
(a) |
2021: 0,5 %; |
|
(b) |
2022: 0,5 0,7 %; [Sprememba 311] |
|
(c) |
2023: 0,5 1 %; [Sprememba 312] |
|
(d) |
2024: 0,5 1,5 %; [Sprememba 313] |
|
(e) |
2025: 0,5 2 %; [Sprememba 314] |
|
(f) |
2026: 0,5 2 %. [Sprememba 315] |
Če je program sprejet po 1. juliju 2021, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 se za programe Interreg posebna pravila o predfinanciranju določijo v uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.
4. Znesek, plačan kot predfinanciranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.
5. Vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, se uporabijo za zadevni program na enak način kot skladi in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.
Člen 85
Zahtevki za plačilo
1. Država članica vloži največ štiri zahtevke za plačila za posamezen program, sklad in obračunsko leto. Vsako leto so roki za posamezen zahtevek za plačilo 30. april, 31. julij, 31. oktober in 26. december.
Zadnji zahtevek za plačilo, ki se predloži do 31. julija, velja za končni zahtevek za plačilo za obračunsko leto, ki se konča 30. junija.
2. Zahtevki za plačilo niso sprejemljivi, razen če je bil predložen zadnji sveženj zagotovil, ki ga je bilo treba predložiti.
3. Zahtevki za plačilo se predložijo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge XIX in vključujejo za vsako prednostno nalogo in kategorijo regije:
|
(a) |
skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in ki so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor so vneseni v sistem organa, ki opravlja računovodsko funkcijo; |
|
(b) |
znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31(2); [Sprememba 316] |
|
(c) |
skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan, kakor je vnesen v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo; |
4. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 velja naslednje:
|
(a) |
kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2); |
|
(b) |
kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3); |
|
(c) |
za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi; |
|
(ca) |
V primeru državne pomoči lahko zahtevek za izplačilo vključuje vnaprejšnja izplačila, ki jih je upravičencu plačal organ, ki dodeljuje pomoč, pod naslednjimi kumulativnimi pogoji: zanje velja bančno ali enakovredno jamstvo, ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za dano dejavnost, krijejo pa ga izdatki, ki jih plačajo upravičenci, in so podprti s prejetimi računi v 3 letih. [Sprememba 317] |
5. Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3 v primeru sheme pomoči iz člena 107 PDEU javni prispevek, ki ustreza odhodkom v zahtevku za plačilo, upravičencem izplača organ, ki dodeli pomoč.
Člen 86
Posebni elementi za finančne instrumente v zahtevkih za plačilo
1. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2 1 ), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu. [Sprememba 318]
2. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(3 2 ), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji: [Sprememba 319]
|
(a) |
znesek iz prvega zahtevka za plačilo se predhodno plača v finančne instrumente in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevkov programa, odobrenih za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, v skladu z ustrezno prednostno nalogo in kategorijo regije, če je ustrezno; |
|
(b) |
znesek iz naknadnih zahtevkov za plačilo, predloženih v obdobju upravičenosti, vključuje upravičene odhodke iz člena 62(1). |
3. Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo iz točke (a) odstavka 2, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.
Razkrije se ločeno v zahtevkih za plačilo.
Člen 87
Splošna pravila za plačila
1. Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo. [Sprememba 320]
2. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost sklada in zadevno kategorijo regije. Komisija kot vmesno plačilo povrne 90 % zneskov iz zahtevka za plačilo, kar izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja pri vsaki prednostni nalogi za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. Komisija določi preostale zneske, ki jih je treba povrniti ali izterjati, ko izračuna bilanco v skladu s členom 94.
3. Podpora iz skladov za prednostno nalogo v vmesnih plačilih ni višja od zneska podpore iz skladov za prednostno nalogo, določene s sklepom Komisije o potrditvi programa.
4. Kadar je prispevek Unije v obliki iz točke (a) člena 46 ali kadar so nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1), Komisija ne plača višjega zneska, kot ga je zahtevala država članica.
5. Poleg tega podpora iz skladov za prednostno nalogo pri plačilu končnega plačila v končnem obračunskem letu ne presega nobenega od naslednjih zneskov:
|
(a) |
javnih prispevkov, prijavljenih v zahtevkih za plačilo; |
|
(b) |
podpore iz skladov, plačane upravičencem; |
|
(c) |
zneska, ki ga zahteva država članica. |
6. Vmesna plačila se lahko na zahtevo države članice zvišajo za 10 % nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno nalogo skladov, če država članica po [datum sprejetja te uredbe] izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
|
(a) |
država članica prejme posojilo Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; |
|
(b) |
država članica prejme srednjeročno finančno pomoč v okviru EMS, kot je določeno s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost z dne 2. februarja 2012 ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (47), kar je pogojeno z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja; |
|
(c) |
državi članici je na voljo finančna podpora, pogojena z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (48). |
Povečana obrestna mera, ki ne sme presegati 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila do konca koledarskega leta, v katerem se zadevna finančna pomoč konča.
7. Odstavek 6 se ne uporablja za programe Interreg.
Člen 88
Povračilo upravičenih stroškov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
1. Komisija lahko povrne prispevek Unije za program na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj za povračilo prispevka Unije za program.
2. Če države članice želijo uporabiti prispevek Unije za program na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj iz člena 46, predložijo Komisiji predlog v skladu s predlogami iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo.
Zneski in stopnje, ki jih predlaga država članica, se določijo na podlagi delegiranega akta iz odstavka 4 ali na podlagi naslednjega:
|
(a) |
poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na katerem koli od naslednjih elementov:
|
|
(b) |
predloga proračuna; |
|
(c) |
pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij; |
|
(d) |
pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije. |
3. Sklep Komisije o odobritvi programa ali njegove spremembe določa vrste operacij, ki jih zajema povračilo na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, opredelitev in zneske, ki jih zajemajo stroški na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje, ter metode za prilagoditev zneskov.
Države članice uporabijo eno od oblik nepovratnih sredstev iz člena 48(1) za podporo operacij, za katere Komisija povrne odhodke na podlagi tega člena.
Revizije Komisije ali držav članic so namenjene izključno preverjanju, ali so pogoji za povračilo s strani Komisije izpolnjeni.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, njihovih zneskov in metod prilagoditve na načine iz drugega pododstavka odstavka 2.
Člen 89
Financiranje, ki ni povezano s stroški
1. Če država članica želi uporabiti prispevek Unije za celotne prednostne naloge programov ali za dele teh prednostnih nalog na podlagi financiranja, ki ni povezano s stroški, predloži Komisiji predlog v skladu s predlogami iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo. Predlog vsebuje naslednje informacije:
|
(a) |
opredelitev zadevne prednostne naloge in skupni znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški; opis dela programa in vrste operacij, ki jih zajema financiranje, ki ni povezano s stroški; |
|
(b) |
opis pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči, in časovni razpored; |
|
(c) |
vmesne rezultate, ki sprožijo povračilo s strani Komisije; |
|
(d) |
merske enote; |
|
(e) |
razpored Komisije za povračilo in z njim povezane zneske, ki so vezani na napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov; |
|
(f) |
ureditve za preverjanje vmesnih rezultatov in izpolnjevanja pogojev ali doseganja rezultatov; |
|
(g) |
metode za prilagoditev zneskov, kadar je primerno; |
|
(h) |
ureditve za zagotavljanje revizijske sledi v skladu s Prilogo XI, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov. |
2. Sklep Komisije o odobritvi programa ali zahtevka za njegovo spremembo določa vse elemente, naštete v odstavku 1.
3. Države članice uporabijo eno od oblik nepovratnih sredstev iz člena 48(1) za podporo operacij, za katere Komisija povrne odhodke na podlagi tega člena.
Revizije Komisije ali držav članic so namenjene izključno preverjanju, ali so pogoji za povračilo s strani Komisije izpolnjeni oziroma ali so rezultati doseženi.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo zneskov za financiranje, ki ni povezano s stroški, po vrsti operacije, metod za prilagoditev zneskov in pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči.
ODDELEK III
PREKINITVE IN ZAČASNE USTAVITVE
Člen 90
Prekinitev roka plačila
1. Komisija lahko prekine rok za plačila, z izjemo predfinanciranja, za največ šest mesecev, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
|
(a) |
obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstaja resna pomanjkljivost o resni pomanjkljivosti , za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi; [Sprememba 321] |
|
(b) |
ko Komisija prejme informacijo, da bi odhodki iz zahtevka za plačilo lahko bili povezani z nepravilnostjo, mora izvesti dodatna preverjanja. |
2. Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za tri mesece.
3. Komisija omeji prekinitev na tisti del odhodkov, na katerega vplivajo elementi iz odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del odhodkov gre. Komisija pisno obvesti državo članico o razlogu za prekinitev in od nje zahteva, da razreši situacijo. Komisija zaključi prekinitev takoj, ko so sprejeti ukrepi za odpravo elementov iz odstavka 1.
4. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za prekinitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
Člen 91
Začasna ustavitev plačil
1. Komisija lahko začasno ustavi vsa ali nekatera plačila, potem ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 90; |
|
(b) |
obstaja resna pomanjkljivost; |
|
(c) |
odhodki iz zahtevkov za plačilo so povezani z nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; |
|
(d) |
obstaja obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov. |
|
(e) |
država članica ni sprejela potrebnih ukrepov v skladu s členom 15(6). [Sprememba 322] |
2. Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali nekaterih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki odpravljajo elemente iz odstavka 1.
3. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za ustavitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
POGLAVJE II
Predložitev in pregled obračunov
Člen 92
Vsebina in predložitev obračunov
1. Za vsako obračunsko leto, za katero so bili vloženi zahtevki za plačilo, država članica Komisiji do 15. februarja predloži naslednje dokumente (v nadaljnjem besedilu: sveženj zagotovil), ki zajemajo predhodno obračunsko leto, kakor je opredeljeno v členu 2(28):
|
(a) |
obračun v skladu s predlogo iz Priloge XX; |
|
(b) |
izjavo o upravljanju iz člena 68(1)(f) v skladu s predlogo iz Priloge XV; |
|
(c) |
revizijsko mnenje iz člena 71(3)(a) v skladu s predlogo iz Priloge XVI; |
|
(d) |
letno poročilo o kontroli iz člena 71(3)(b) v skladu s predlogo iz Priloge XVII. |
2. Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok iz odstavka 1 izjemoma podaljša do 1. marca.
3. Obračun vključuje na ravni vsake prednostne naloge, kjer je ustrezno, sklada in kategorije regij:
|
(a) |
skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v končne zahtevke za plačilo za obračunsko leto, ter skupni znesek ustreznega javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan; |
|
(b) |
zneske, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni; |
|
(c) |
zneske javnega prispevka, plačane v vsak finančni instrument; |
|
(d) |
za vsako prednostno nalogo pojasnilo o kakršnih koli razlikah med zneski, prijavljenimi v skladu s točko (a), in zneski, prijavljenimi v zahtevkih za plačilo za isto obračunsko leto. |
4. Obračun se ne sprejme, če države članice niso izvedle potrebnih popravkov za zmanjšanje preostalega tveganja za zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, na manj kot 2 %.
5. Države članice od obračunov zlasti odštejejo:
|
(a) |
nepravilne odhodke, ki so bili v skladu s členom 97 predmet finančnih popravkov; |
|
(b) |
odhodke, katerih zakonitost in pravilnost se redno ocenjuje; |
|
(c) |
druge zneske, ki so potrebni za zmanjšanje stopnje preostalih napak pri odhodkih, prijavljenih v obračunih, na 2 %. |
Država članica lahko odhodke iz točke (b) prvega pododstavka vključi v zahtevek za plačilo v naslednjih obračunskih letih, ko se potrdi njihova zakonitost in pravilnost.
6. Država članica lahko nadomesti nepravilne zneske, odkrite po predložitvi obračuna, in sicer tako, da opravi ustrezne prilagoditve v obračunu za obračunsko leto, v katerem je nepravilnost odkrita, brez poseganja v člen 98.
7. Država članica v okviru svežnja zagotovil za zadnje obračunsko leto predloži končno poročilo o uspešnosti iz člena 38 ali zadnje letno poročilo o izvajanju za ESPR, AMIF, SMV in IUMV.
Člen 93
Pregled obračunov
Komisija se prepriča, da so obračuni popolni, točni in verodostojni, do 31. maja leta, ki sledi koncu obračunskega leta, razen če se uporablja člen 96.
Člen 94
Izračun bilance
1. Komisija pri določanju zneska v breme skladov za obračunsko leto in posledičnih prilagoditev v zvezi s plačili državi članici upošteva:
|
(a) |
zneske iz obračunov iz točke (a) člena 95(2), za katere se uporabi stopnja sofinanciranja za vsako prednostno nalogo; |
|
(b) |
skupni znesek vmesnih plačil Komisije v navedenem obračunskem letu. |
2. Kadar je potrebno znesek izterjati od države članice, se to stori z nalogom za izterjavo, ki ga izda Komisija in ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici v okviru naknadnih plačil za isti program. Takšna izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene programu. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom [177(3)] finančne uredbe.
Člen 95
Postopek za pregled obračuna
1. Postopek iz člena 96 se uporablja v katerem koli od naslednjih primerov:
|
(a) |
revizijska oblast je predložila mnenje s pridržkom ali negativno revizijsko mnenje zaradi razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov; |
|
(b) |
Komisija ima dokaze, da je zanesljivost revizijskega mnenja brez pridržka vprašljiva. |
2. V vseh drugih primerih Komisija izračuna zneske v breme skladov v skladu s členom 94 in opravi ustrezne plačila ali izterjave pred 1. julijem. Tako plačilo ali izterjava pomeni sprejetje obračuna.
Člen 96
Razčiščevalni postopek za pregled obračuna
1. Če revizijska oblast predloži revizijsko mnenje s pridržkom iz razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, Komisija prosi državo članico, da popravi obračun in ponovno predloži dokumente iz člena 92(1) v enem mesecu.
Če do roka iz prvega pododstavka:
|
(a) |
revizijsko mnenje nima pridržka, se uporabi člen 94 in Komisija izplača vsak dodatni dolgovani znesek ali začne z izterjavo v dveh mesecih; |
|
(b) |
revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržek ali država članica ni ponovno predložila dokumentov, se uporabijo odstavki 2, 3 in 4. |
2. Če revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržke iz razlogov, povezanih s popolnostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov ali če revizijsko mnenje ostaja nezanesljivo, Komisija obvesti državo članico o znesku v breme skladov za obračunsko leto.
3. Če se država članica strinja s tem zneskom v enem mesecu, Komisija izplača vsak dodatni neporavnani znesek ali začne z izterjavo v skladu s členom 94 v roku dveh mesecev.
4. Če se država članica ne strinja z zneskom iz odstavka 2, Komisija določi znesek v breme skladov za obračunsko leto. Tako dejanje ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene programu. Komisija izplača vsak dodatni dolgovani znesek ali začne z izterjavo v skladu s členom 94 v roku dveh mesecev.
5. V zvezi s končnim obračunskim letom Komisija plača ali izterja letni preostali znesek za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, najpozneje v dveh mesecih po datumu sprejetja končnega poročila o uspešnosti iz člena 38.
POGLAVJE III
Finančni popravki
Člen 97
Finančni popravki držav članic
1. Države članice varujejo proračun Unije in uporabljajo finančne popravke s preklicem celote ali dela podpore iz skladov za operacijo ali program, kadar se izkaže, da so odhodki, prijavljeni Komisiji, nepravilni.
2. Finančni popravki se evidentirajo v obračunih za obračunsko leto, v katerem se odloči o preklicu.
3. Država članica lahko preklicano podporo iz skladov ponovno uporabi v zadevnem programu, vendar ne za operacijo, ki je bila predmet popravka, če pa je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicana podpora ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.
4. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za finančne popravke držav članic, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 3 se pri operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, prispevek, preklican v skladu s tem členom zaradi posamezne nepravilnosti, lahko ponovno uporabi v okviru iste operacije pod naslednjimi pogoji:
|
(a) |
če se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni končnega prejemnika: samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta; |
|
(b) |
če se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni organa, ki izvaja posebni sklad, kadar se finančni instrument izvaja prek strukture s holdinškim skladom, le za druge organe, ki izvajajo posebne sklade. |
Kadar je nepravilnost, zaradi katere se prispevek prekliče, ugotovljena na ravni organa, ki izvaja holdinški sklad, ali na ravni organa, ki izvaja posebni sklad, če se finančni instrument izvaja prek strukture brez holdinškega sklada, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti v okviru iste operacije.
Kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.
6. Organi, ki izvajajo finančni instrument, povrnejo državam članicam prispevke iz programa, na katere so vplivale nepravilnosti, skupaj z obrestmi in drugimi dobički, ki jih ustvarijo taki prispevki.
Organi, ki izvajajo finančne instrumente, državam članicam ne povrnejo zneskov iz prvega pododstavka, če ti organi za posamezno nepravilnost dokažejo, da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
nepravilnost je nastala na ravni končnih prejemnikov ali, v primeru holdinškega sklada, na ravni organov, ki izvajajo posebne sklade, ali na ravni končnih prejemnikov; |
|
(b) |
organi, ki izvajajo finančne instrumente, so v zvezi s prispevki iz programa, na katere je vplivala nepravilnost, opravili svoje obveznosti v skladu z veljavnim pravom in delovali s stopnjo poklicne skrbnosti, preglednosti in skrbnosti, ki se pričakuje od strokovnega organa, ki ima izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov; |
|
(c) |
zneskov, na katere je vplivala nepravilnost, ni bilo mogoče izterjati, čeprav so organi, ki izvajajo finančne instrumente, s primerno skrbnostjo izčrpali vsa pravna sredstva in pogodbene ukrepe, ki so jim na voljo. |
Člen 98
Finančni popravki Komisije
1. Komisija izvede finančne popravke z zmanjšanjem podpore iz skladov za program, če ugotovi, da:
|
(a) |
obstaja resna pomanjkljivost, ki ogroža podporo iz skladov, ki je že bila izplačana programu; |
|
(b) |
so odhodki, ki jih vsebujejo potrjeni obračuni, nepravilni, država članica pa tega ni odkrila in o tem ni poročala; |
|
(c) |
država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 91, preden je Komisija začela postopek finančnih popravkov iz tega odstavka. |
Če Komisija uporabi pavšalne ali ekstrapolirane finančne popravke, se to izvede v skladu s Prilogo XXI.
2. Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku državo članico obvesti o svojih ugotovitvah in državi članici omogoči, da v dveh mesecih predloži svoje pripombe.
3. Kadar država članica ne sprejme ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb, ki so podlaga za ugotovitve Komisije o uporabi finančnega popravka.
4. Komisija odloči o finančnem popravku z izvedbenim aktom v 12 mesecih po zaslišanju ali po predložitvi dodatnih informacij, ki jih zahteva Komisija.
Pri odločanju o finančnem popravku Komisija upošteva vse predložene informacije in pripombe.
Kadar se države članice strinjajo s finančnim popravkom za primere iz točk (a) in (c) odstavka 1 pred sprejetjem odločitve iz odstavka 1, lahko država članica ponovno uporabi zadevne zneske. Ta možnost se ne uporablja za finančni popravek v primerih iz točke (b) odstavka 1.
5. Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za finančne popravke Komisije, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.
POGLAVJE IV
Prenehanje obveznosti
Člen 99
Načela in pravila o prenehanju obveznosti
1. Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26. 31 . decembra drugega tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026. [Sprememba 323]
2. Znesek, ki ga mora pokrivati predfinanciranje ali zahtevek za plačilo v roku, določenem v odstavku 1, v zvezi s proračunsko obveznostjo za leto 2021 znaša 60 % te obveznosti. 10 % proračunske obveznosti za leto 2021 se prišteje k vsaki proračunski obveznosti za leta 2022 do 2025 za namene izračuna zneskov, ki jih je treba pokriti. [Sprememba 324]
3. Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 2029 2030 , se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1). [Sprememba 325]
Člen 100
Pravila za izjeme od prenehanja obveznosti
1. Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega:
|
(a) |
so operacije začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali |
|
(b) |
zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za plačilo; |
|
(ba) |
zaradi zamud na ravni Unije pri vzpostavljanju pravnega in upravnega okvira za sredstva za obdobje 2021–2027 ni bilo mogoče pravočasno podati zahtevka za plačilo. [Sprememba 326] |
Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.
2. Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz točk (a) in (b) odstavka 1 za znesek, ki ga je treba prijaviti do 26. decembra.
Člen 101
Postopek prenehanja obveznosti
1. Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela 31. januarja, državo članico obvesti o znesku, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, na podlagi navedenih informacij.
2. Država članica ima na voljo en mesec dva meseca , da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe. [Sprememba 327]
3. Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno koledarsko leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa. Za programe, ki se financirajo iz več skladov, se znesek podpore zmanjša po skladih, in sicer sorazmerno z zneski, ki jih zadeva prenehanje obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.
Če do take predložitve ne pride, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno koledarsko leto zmanjša prispevek iz skladov. To zmanjšanje se dodeli vsaki prednostni nalogi sorazmerno z zneski, ki jih zadeva prenehanje obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.
4. Komisija najpozneje 31. oktobra spremeni sklep o odobritvi programa.
NASLOV VIII
FINANČNI OKVIR
Člen 102
Geografska pokritost podpore za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“
1. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/2014 2016/2066 . [Sprememba 328]
2. Sredstva iz ESRR in ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:
|
(a) |
manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije); |
|
(b) |
regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu); |
|
(c) |
bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije). |
Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.
3. Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih BND na prebivalca, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje.
4. Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za eno od treh kategorij regij, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Člen 103
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo
1. Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 330 624 388 630 378 097 000 000 EUR po cenah iz leta 2018. [Sprememba 329]
Zneski za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.
2. Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII. Najnižja skupna dodelitev iz skladov na nacionalni ravni bi morala znašati 76 % proračuna, ki se v obdobju 2014–2020 dodeli posamezni državi članici ali regiji. [Sprememba 330]
V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
Brez poseganja v nacionalne dodelitve sredstev za države članice se sredstva za regije, ki so bile za obdobje 2021–2027 razvrščene v nižjo kategorijo, ohranijo na ravni dodelitev za obdobje 2014–2020. [Sprememba 429]
Glede na poseben pomen kohezijskih sredstev za čezmejno in transnacionalno sodelovanje ter za najbolj oddaljene regije merila upravičenosti za takšno financiranje ne bi smela biti manj ugodna kot v obdobju 2014–2020 in bi morala zagotavljati čim večjo kontinuiteto z obstoječimi programi. [Sprememba 331]
3. Na pobudo Komisije se za tehnično podporo dodeli 0,35 % skupnih sredstev, potem ko se odšteje podpora Instrumentu za povezovanje Evrope iz člena 104(4).
Člen 104
Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)
1. Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97,5 97 % skupnih sredstev (tj. Skupno 322 194 388 630 skupno 366 754 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 ) in . Od tega zneska se 5 900 000 000 EUR za jamstvo za otroke dodeli iz sredstev ESS+. Preostala sredstva v višini 360 854 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) se dodelijo kot sledi: [Sprememba 332]
|
(a) |
61,6 % (tj. skupno 198 621 593 157 222 453 894 000 EUR) za manj razvite regije; [Sprememba 333] |
|
(b) |
14,3 % (tj. skupno 45 934 516 595 51 446 129 000 EUR) za regije v prehodu; [Sprememba 334] |
|
(c) |
10,8 % (tj. skupno 34 842 689 000 39 023 410 000 EUR) za bolj razvite regije; [Sprememba 335] |
|
(d) |
12,8 % (tj. skupno 41 348 556 877 46 309 907 000 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada; [Sprememba 336] |
|
(e) |
0,4 % (tj. skupno 1 447 034 001 162 066 000 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994. [Sprememba 337] |
2. Komisija bo leta 2024 v okviru tehnične prilagoditve za leto 2025 v skladu s členom [6] Uredbe (EU, Euratom) [[…] (uredba o VFO)] pregledala skupna dodeljena sredstva v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ vsake države članice za obdobje 2025–2027.
Komisija pri pregledu uporabi metodo dodelitve, določeno v Prilogi XXII, na podlagi takrat razpoložljivih najnovejših statističnih podatkov.
Po tehnični prilagoditvi Komisija spremeni izvedbeni akt, ki določa revidirano letno razdelitev iz člena 103(2).
3. Znesek razpoložljivih sredstev Razpoložljiva sredstva za ESS+ znašajo 28,8 % sredstev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“znaša 88 646 194 590 (tj. 105 686 000 000 EUR po cenah iz leta 2018). To ne vključuje finančnih sredstev za programski sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ali programski sklop za zdravje . [Sprememba 338]
Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 376 928 934 EUR 0,4 % sredstev iz pododstavka 1 (tj. 424 296 054 EUR po cenah iz leta 2018) . [Sprememba 339]
4. Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 4 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 . Porabi se za projekte prometne infrastrukture , pri čemer se upoštevajo potrebe držav članic in regij po vlaganju v infrastrukturo, z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada. [Sprememba 340]
Komisija sprejme izvedbeni akt o znesku, ki se prerazporedi iz dodelitev Kohezijskega sklada vsake države članice v Instrument za povezovanje Evrope, ki ga je potrebno določiti proporcionalno za celotno obdobje.
Dodelitve Kohezijskega sklada za vsako državo članico se ustrezno zmanjšajo.
Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke Instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za leto 2021.
30 % sredstev, prerazporejenih v IPE, je na voljo takoj po prerazporeditvi v vse države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE]. [Sprememba 341]
Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada glede 70 % sredstev prerazporejenih v IPE. [Sprememba 342]
Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena v IPE in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE].
5. 500 000 000 560 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija. [Sprememba 343]
6. 175 000 000 196 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja. [Sprememba 344]
7. Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,5 3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 000 11 343 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 ). [Sprememba 345]
Člen 105
Prerazporedljivost sredstev
1. Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev:
|
(a) |
največ 15 5 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam; [Sprememba 346] |
|
(b) |
iz dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu v dodelitve za manj razvite regije. |
2. Skupne dodelitve, dodeljene posameznim državam članicam za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), niso prerazporedljive med tema ciljema.
Člen 106
Določitev stopenj sofinanciranja
1. S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo.
2. V sklepu Komisije se za vsako prednostno nalogo določi, ali se stopnja sofinanciranja za prednostno nalogo uporablja za katero od naslednjih možnosti:
|
(a) |
skupni prispevek, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali |
|
(b) |
javni prispevek. |
3. Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:
|
(a) |
70 85 % za manj razvite regije; [Sprememba 347] |
|
(b) |
55 65 % za regije v prehodu; [Sprememba 348] |
|
(c) |
40 50 % za bolj razvite regije. [Spremembi 349 in 447] |
Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije in za dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije . [Sprememba 350]
Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 70 85 %: [Sprememba 351]
Uredba o ESS+ lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi višje stopnje sofinanciranja do 90 % za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [14 13 ] n členom [4(1)(x)] in [(xi) ] navedene uredbe , in za programe, ki obravnavajo materialno prikrajšanost v skladu s členom [9], brezposelnost mladih v skladu s členom [10], podpirajo evropsko jamstvo za otroke v skladu s členom [10a] in transnacionalno sodelovanje v skladu s členom [11b] . [Sprememba 352]
4. Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 70 85 %. [Sprememba 353]
Z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju se lahko določijo višje stopnje sofinanciranja za programe zunanjega čezmejnega sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
4a. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložijo zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni navedeno zahtevo v luči strateške pomembnosti naložb. [Sprememba 453]
5. Ukrepi tehnične podpore, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo 100 %.
NASLOV IX
PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Prenos pooblastil in izvedbene določbe
Člen 107
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 za spremembe in prilagoditve Delegirane uredbe (EU) 204/2014 iz člena 6(3) te uredbe. [Sprememba 354]
Člen 108
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027 . [Sprememba 355]
3. Pooblastilo iz člena 6(3), člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4) in, člena 89(1 4 ) in člena 107 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 356]
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3), členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 357]
Člen 109
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE II
Prehodne in končne določbe
Člen 110
Prehodne določbe
Uredba (ES) št. 1303/2013 ali kateri koli drugi akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki se v tem obdobju podpirajo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR.
Člen 111
Pogoji za operacije, za katere se uporablja večfazno izvajanje
1. Organ upravljanja lahko začne z izbiro operacije, ki predstavlja drugo fazo operacije, ki je bila izbrana za podporo v skladu z Uredbo (ES) št. 1303/2013 in ki se je v skladu s to uredbo začela izvajati, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
|
(a) |
operacija, izbrana za podporo v skladu z Uredbo (ES) št. 1303/2013, ima dve fazi, ki ju je s finančnega vidika mogoče ločiti po ločenih revizijskih sledeh; |
|
(b) |
skupni stroški operacije presegajo 10 milijonov EUR; |
|
(c) |
odhodki, vključeni v zahtevek za plačilo v zvezi s prvo fazo, niso vključeni v zahtevke za plačilo v zvezi z drugo fazo; |
|
(d) |
druga faza operacije je v skladu z veljavnim pravom in je upravičena do podpore iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada v skladu z določbami te uredbe ali uredb za posamezne sklade; |
|
(e) |
država članica se zaveže, da bo v programskem obdobju dokončala in začela izvajati drugo in končno fazo v končnem poročilu o izvajanju, predloženem v skladu s členom 141 Uredbe (ES) št. 1303/2013. |
2. Določbe te uredbe se uporabljajo za drugo fazo operacije.
Člen 112
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 83.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 41.
(3) UL C 17, 14.1.2019, str. 1.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(5) UL L […], […], str. […].
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
(7) [Uredba o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM(2016)0759/2 – 2016/0375(COD)].
(8) Uredba (EU) […] o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (UL L […], […], str. […]).
(9) UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(11) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(12) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(13) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(14) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(15) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(16) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(17) Uredba Komisije (EU) št. 868/2014 2066 / 2016 z dne 8. avgusta 2014 21 . novembra 2016 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 241, 13.8.2014, 322 , 29 . 11 . 2016, str. 1).
(18) Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o [CEF] (UL L […], […], str. […]).
(19) Sedmo poročilo Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost: sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2017)0583 z dne 9. oktobra 2017).
(20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(21) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(22) UL L , , str. .
(23) UL L , , str. .
(24) UL L , , str. .
(25) UL L , , str. .
(26) UL L , , str. .
(27) UL L , , str. .
(28) UL L , , str. .
(29) UL L 352, 24.12.2013, str. 1.
(30) UL L 352, 24.12.2013, str. 9.
(31) UL L 190, 28.6.2014, str. 45.
(32) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(33) Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).
(34) [Uredba (EU) št. […] o […] (UL L […], […], str. […])].
(35) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
(36) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).
(37) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).
(38) Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002).
(39) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).
(40) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).
(41) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/218 z dne 6. februarja 2017 o registru ribiške flote Unije (UL L 34, 9.2.2017, str. 9).
(42) Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).
(43) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(44) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(45) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(46) Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
(47) Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).
(48) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).
PRILOGA I
Razsežnosti in kode za vrste intervencij za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad – člen 17(5)
TABELA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE INTERVENCIJE“
|
|
PODROČJE INTERVENCIJE |
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb |
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju okolja |
|
CILJ POLITIKE ŠT. 1: PAMETNEJŠA EVROPA S SPODBUJANJEM INOVATIVNE IN PAMETNE GOSPODARSKE PREOBRAZBE |
|||
|
001 |
Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 359] |
0 % |
0 % |
|
002 |
Naložbe v osnovna sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 360] |
0 % |
0 % |
|
003 |
Naložbe v osnovna sredstva v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0 % |
0 % |
|
004 |
Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 361] |
0 % |
0 % |
|
005 |
Naložbe v neopredmetena sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo [Sprememba 362] |
0 % |
0 % |
|
006 |
Naložbe v neopredmetena sredstva v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezani z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0 % |
0 % |
|
007 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v mikropodjetjih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti) |
0 % |
0 % |
|
008 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v malih in srednjih podjetjih, vključno z mreženjem |
0 % |
0 % |
|
009 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v javnih raziskovalnih središčih, visokem šolstvu in kompetenčnih središčih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti) |
0 % |
0 % |
|
010 |
Digitalizacija MSP (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) |
0 % |
0 % |
|
011 |
Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije |
0 % |
0 % |
|
012 |
Storitve IT in aplikacije za digitalne spretnosti in digitalno vključenost |
0 % |
0 % |
|
013 |
Storitve in aplikacije za e-zdravje (vključno z e-oskrbo, internetom stvari za telesno dejavnost in sosedsko pomočjo za samostojno življenje) |
0 % |
0 % |
|
014 |
Poslovna infrastruktura za MSP (vključno z industrijskimi parki in območji) |
0 % |
0 % |
|
015 |
Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP |
0 % |
0 % |
|
016 |
Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo |
0 % |
0 % |
|
017 |
Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP (vključno z upravljavskimi, trženjskimi in oblikovalskimi storitvami) |
0 % |
0 % |
|
018 |
Inkubacija, podpora „spin off“ in „spin out“ podjetjem ter zagonskim podjetjem |
0 % |
0 % |
|
019 |
Podpora inovacijskim grozdom in poslovne mreže, predvsem v korist MSP |
0 % |
0 % |
|
020 |
Inovacijski procesi v MSP (inovacije na področjih procesa, organizacije, trženja, soustvarjanja, uporabnikov in povpraševanja) |
0 % |
0 % |
|
021 |
Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem |
0 % |
0 % |
|
022 |
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
|
023 |
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo |
40 % |
100 % |
|
CILJ POLITIKE ŠT. 2: BOLJ ZELENA, NIZKOOGLJIČNA EVROPA S SPODBUJANJEM PREHODA NA ČISTO IN PRAVIČNO ENERGIJO, ZELENE IN MODRE NALOŽBE, KROŽNO GOSPODARSTVO, PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM TER PREPREČEVANJE IN UPRAVLJANJE TVEGANJ |
|||
|
024 |
Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ter podporni ukrepi |
100 % |
40 % |
|
025 |
Prenova obstoječega stanovanjskega fonda za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi |
100 % |
40 % |
|
026 |
Prenova javne infrastrukture za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi |
100 % |
40 % |
|
027 |
Podpora podjetjem, ki ponujajo storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu in odpornosti na podnebne spremembe |
100 % |
40 % |
|
028 |
Energija iz obnovljivih virov: vetrna energija |
100 % |
40 % |
|
029 |
Energija iz obnovljivih virov: sončna energija |
100 % |
40 % |
|
030 |
Energija iz obnovljivih virov: biomasa |
100 % |
40 % |
|
031 |
Energija iz obnovljivih virov: energija morij |
100 % |
40 % |
|
032 |
Energija iz drugih obnovljivih virov (vključno z geotermalno energijo) |
100 % |
40 % |
|
033 |
Pametni sistemi za distribucijo energije pri srednjih in visokih napetostih (vključno z inteligentnimi energetskimi omrežji in sistemi IKT) ter povezano shranjevanje |
100 % |
40 % |
|
034 |
Visoko učinkovita soproizvodnja, daljinsko ogrevanje in hlajenje |
100 % |
40 % |
|
035 |
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave in zemeljski plazovi (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč) [Sprememba 363] |
100 % |
100 % |
|
036 |
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: požari (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč) |
100 % |
100 % |
|
037 |
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: drugo, npr. nevihte in suša (vključno s povečevanjem ozaveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč) |
100 % |
100 % |
|
038 |
Preprečevanje tveganj in upravljanje nepodnebnih naravnih tveganj (tj. potresov) in tveganj v povezavi s človekovim delovanjem (na primer tehnoloških nesreč), vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč |
0 % |
100 % |
|
039 |
Oskrba z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za pridobivanje, čiščenje, shranjevanje in distribucijo, ukrepi za večjo učinkovitost, oskrba s pitno vodo) |
0 % |
100 % |
|
040 |
Gospodarjenje z vodnimi viri in varovanje vodnih virov (vključno z upravljanjem povodij, posebnimi ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam, ponovno uporabo, zmanjševanjem puščanja) |
40 % |
100 % |
|
041 |
Zbiranje in čiščenje odpadne vode |
0 % |
100 % |
|
042 |
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ukrepi za preprečevanje, minimalizacijo, sortiranje in recikliranje |
0 % |
100 % |
|
043 |
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: mehansko-biološka obdelava, toplotna obdelava |
0 % |
100 % [Sprememba 364] |
|
044 |
Ravnanje z gospodarskimi, industrijskimi ali nevarnimi odpadki |
0 % |
100 % |
|
045 |
Spodbujanje uporabe recikliranih materialov kot surovin |
0 % |
100 % |
|
046 |
Sanacija industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč |
0 % |
100 % |
|
047 |
Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP |
40 % |
40 % |
|
048 |
Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje hrupa |
40 % |
100 % |
|
049 |
Varstvo, obnova in trajnostno izkoriščanje območij Natura 2000 |
40 % |
100 % |
|
050 |
Varstvo narave in biotske raznovrstnosti, zelena infrastruktura |
40 % |
100 % |
|
CILJ POLITIKE ŠT. 3: BOLJ POVEZANA EVROPA Z IZBOLJŠANJEM MOBILNOSTI IN REGIONALNE POVEZLJIVOSTI IKT |
|||
|
051 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (hrbtenično omrežje / vmesno povezovalno omrežje) |
0 % |
0 % |
|
052 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za večstanovanjske objekte) |
0 % |
0 % |
|
053 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za stanovanjske in poslovne objekte) |
0 % |
0 % |
|
054 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do bazne postaje za naprednejšo brezžično komunikacijo) |
0 % |
0 % |
|
055 |
IKT: druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) |
0 % |
0 % |
|
056 |
Novo zgrajene avtoceste , mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T [Sprememba 365] |
0 % |
0 % |
|
057 |
Novo zgrajene avtoceste , mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T [Sprememba 366] |
0 % |
0 % |
|
058 |
Novo zgrajene sekundarne cestne povezave na cestna omrežja in vozlišča TEN-T |
0 % |
0 % |
|
059 |
Novo zgrajene druge nacionalne, regionalne in lokalne dovozne ceste |
0 % |
0 % |
|
060 |
Obnovljene ali posodobljene avtoceste , mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T [Sprememba 367] |
0 % |
0 % |
|
061 |
Obnovljene ali posodobljene avtoceste , mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T [Sprememba 368] |
0 % |
0 % |
|
062 |
Druge obnovljene ali posodobljene ceste (avtoceste ter nacionalne, regionalne ali lokalne ceste) |
0 % |
0 % |
|
063 |
Digitalizacija prometa: cestni promet |
40 % |
0 % |
|
064 |
Novo zgrajene železnice – osrednje omrežje TEN-T |
100 % |
40 % |
|
065 |
Novo zgrajene železnice – celostno omrežje TEN-T |
100 % |
40 % |
|
066 |
Druge novo zgrajene železnice |
100 % |
40 % |
|
067 |
Obnovljene ali posodobljene železnice – osrednje omrežje TEN-T |
0 % |
40 % |
|
068 |
Obnovljene ali posodobljene železnice – celostno omrežje TEN-T |
0 % |
40 % |
|
069 |
Druge obnovljene ali posodobljene železnice |
0 % |
40 % |
|
070 |
Digitalizacija prometa: železniški promet |
40 % |
0 % |
|
071 |
Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) |
0 % |
40 % |
|
072 |
Gibljiva sredstva železnic |
40 % |
40 % |
|
073 |
Infrastruktura za okolju prijazen mestni promet |
100 % |
40 % |
|
074 |
Vozni park za okolju prijazen mestni promet |
100 % |
40 % |
|
075 |
Kolesarska infrastruktura |
100 % |
100 % |
|
076 |
Digitalizacija mestnega prometa |
40 % |
0 % |
|
077 |
Infrastruktura za alternativna goriva |
100 % |
40 % |
|
078 |
Multimodalni prevoz (TEN-T) |
40 % |
40 % |
|
079 |
Multimodalni prevoz (ne mestni) |
40 % |
40 % |
|
080 |
Pomorska pristanišča (TEN-T) |
40 % |
0 % |
|
081 |
Druga pomorska pristanišča |
40 % |
0 % |
|
082 |
Celinske vodne poti in pristanišča (TEN-T) |
40 % |
0 % |
|
083 |
Celinske vodne poti in pristanišča (regionalni in lokalni) |
40 % |
0 % |
|
084 |
Digitalizacija prometa: drugi načini prevoza |
40 % |
0 % |
|
CILJ POLITIKE ŠT. 4: BOLJ SOCIALNA EVROPA Z IZVAJANJEM EVROPSKEGA STEBRA SOCIALNIH PRAVIC |
|||
|
085 |
Infrastruktura za predšolsko vzgojo in izobraževanje |
0 % |
0 % |
|
086 |
Infrastruktura za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje |
0 % |
0 % |
|
087 |
Infrastruktura za terciarno izobraževanje |
0 % |
0 % |
|
088 |
Infrastruktura za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih |
0 % |
0 % |
|
089 |
Stanovanjska infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo |
0 % |
0 % |
|
090 |
Stanovanjska infrastruktura (razen za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo) |
0 % |
0 % |
|
091 |
Druga socialna infrastruktura, ki prispeva k socialni vključenosti v skupnost |
0 % |
0 % |
|
092 |
Zdravstvena infrastruktura |
0 % |
0 % |
|
093 |
Zdravstvena oprema |
0 % |
0 % |
|
094 |
Gibljiva sredstva v zdravstvu |
0 % |
0 % |
|
095 |
Digitalizacija v zdravstvu |
0 % |
0 % |
|
096 |
Začasna sprejemna infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo |
0 % |
0 % |
|
097 |
Ukrepi za izboljšanje dostopa do zaposlitve |
0 % |
0 % |
|
098 |
Ukrepi za spodbujanje dostopa do zaposlitve dolgotrajno brezposelnih |
0 % |
0 % |
|
099 |
Posebna podpora za zaposlovanje mladih in socialno-ekonomsko vključevanje mladih |
0 % |
0 % |
|
100 |
Podpora za samozaposlovanje in zagon podjetij |
0 % |
0 % |
|
101 |
Podpora za socialno gospodarstvo in socialna podjetja |
0 % |
0 % |
|
102 |
Ukrepi za posodobitev in okrepitev institucij trga dela in storitve za ocenjevanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter za zagotovitev pravočasne in prilagojene pomoči |
0 % |
0 % |
|
103 |
Podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter prehode |
0 % |
0 % |
|
104 |
Podpora mobilnosti delovne sile |
0 % |
0 % |
|
105 |
Ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela |
0 % |
0 % |
|
106 |
Ukrepi za spodbujanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva in oskrbe vzdrževanih oseb |
0 % |
0 % |
|
107 |
Ukrepi za zdravo in dobro prilagojeno delovno okolje za obravnavanje zdravstvenih tveganj, vključno s spodbujanjem telesne dejavnosti |
0 % |
0 % |
|
108 |
Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti |
0 % |
0 % |
|
109 |
Podpora za prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe |
0 % |
0 % |
|
110 |
Ukrepi za spodbujanje aktivnega in zdravega staranja |
0 % |
0 % |
|
111 |
Podpora za predšolsko vzgojo in izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
|
112 |
Podpora za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
|
113 |
Podpora za terciarno izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
|
114 |
Podpora za izobraževanje odraslih (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
|
115 |
Ukrepi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe v družbi |
0 % |
0 % |
|
116 |
Možnosti vključevanja in ponovnega zaposlovanja prikrajšanih ljudi |
0 % |
0 % |
|
117 |
Ukrepi za izboljšanje dostopa marginaliziranih skupin, kot so Romi, do izobraževanja in zaposlitve ter za spodbujanje njihove socialne vključenosti |
0 % |
0 % |
|
118 |
Podpora civilni družbi, ki dela z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi |
0 % |
0 % |
|
119 |
Posebni ukrepi za povečanje udeležbe državljanov tretjih držav v zaposlovanju |
0 % |
0 % |
|
120 |
Ukrepi za socialno vključenost državljanov tretjih držav |
0 % |
0 % |
|
121 |
Ukrepi za izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev |
0 % |
0 % |
|
122 |
Ukrepi za izboljšanje zagotavljanja storitev oskrbe v okviru družine in skupnosti |
0 % |
0 % |
|
123 |
Ukrepi za večjo dostopnost, učinkovitost in vzdržljivost zdravstvenih sistemov (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
|
124 |
Ukrepi za izboljšanje dostopa do dolgotrajne oskrbe (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
|
125 |
Ukrepi za posodobitev sistemov socialnega varstva, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite |
0 % |
0 % |
|
126 |
Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki |
0 % |
0 % |
|
127 |
Odprava materialne prikrajšanosti prek pomoči v hrani in/ali materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi |
0 % |
0 % |
|
CILJ POLITIKE ŠT. 5: EVROPA KI JE BLIŽE DRŽAVLJANOM, IN SICER S SPODBUJANJEM TRAJNOSTNEGA IN CELOSTNEGA RAZVOJA MEST, PODEŽELJA IN OBALNIH OBMOČIJ TER LOKALNIH POBUD (1) |
|||
|
128 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma ter z njimi povezanih in turističnih storitev [Sprememba 369] |
0 % |
0 % |
|
129 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje kulturne dediščine in kulturnih storitev |
0 % |
0 % |
|
130 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma , razen območij Natura 2000 [Sprememba 370] |
0 % |
100 % |
|
131 |
Fizična oživitev in varovanje javnih prostorov |
0 % |
0 % |
|
DRUGE KODE V ZVEZI S CILJI POLITIKE 1–5 |
|||
|
132 |
Izboljšanje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov |
0 % |
0 % |
|
133 |
Krepitev sodelovanja s partnerji znotraj in zunaj države članice |
0 % |
0 % |
|
134 |
Navzkrižno financiranje v okviru ESPR (podpora ukrepom ESS, ki so potrebni za izvajanje dela ukrepov, ki se financira iz ESPR in so z njim neposredno povezani) |
0 % |
0 % |
|
135 |
Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani za izvajanje projektov teritorialnega sodelovanja in pobud v čezmejnem, transnacionalnem, pomorskem in medregionalnem kontekstu |
0 % |
0 % |
|
136 |
Najbolj oddaljene regije: nadomestilo za kakršne koli dodatne stroške zaradi pomanjkanja dostopnosti in ozemeljske razdrobljenosti |
0 % |
0 % |
|
137 |
Najbolj oddaljene regije: posebni ukrepi za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi velikosti trga |
0 % |
0 % |
|
138 |
Najbolj oddaljene regije: podpora za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi podnebnih pogojev in težavnih reliefnih značilnosti |
40 % |
40 % |
|
139 |
Najbolj oddaljene regije: letališča |
0 % |
0 % |
|
TEHNIČNA POMOČ |
|||
|
140 |
Obveščanje in komunikacije |
0 % |
0 % |
|
141 |
Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola |
0 % |
0 % |
|
142 |
Ocena in študije, zbiranje podatkov |
0 % |
0 % |
|
143 |
Krepitev zmogljivosti organov držav članic, upravičencev in zadevnih partnerjev |
0 % |
0 % |
TABELA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „OBLIKA FINANCIRANJA“
|
OBLIKA FINANCIRANJA |
|
|
01 |
Nepovratna sredstva |
|
02 |
Podpora prek finančnih instrumentov: lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital |
|
03 |
Podpora prek finančnih instrumentov: posojilo |
|
04 |
Podpora prek finančnih instrumentov: jamstvo |
|
05 |
Podpora prek finančnih instrumentov: dodatna podpora |
|
06 |
Nagrade |
TABELA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „MEHANIZEM ZA OZEMELJSKO IZVRŠEVANJE IN OZEMELJSKI PRISTOP“
|
MEHANIZEM ZA OZEMELJSKO IZVRŠEVANJE IN OZEMELJSKI PRISTOP |
||
|
CELOSTNE TERITORIALNE NALOŽBE |
Celostne teritorialne naložbe, osredotočene na trajnostni razvoj mest |
|
|
11 |
Mestne soseske |
x |
|
12 |
Mesta, kraji in, predmestja in povezana podeželska območja [Sprememba 371] |
x |
|
13 |
Funkcionalna mestna območja |
x |
|
14 |
Gorska območja |
|
|
15 |
Otoki in obalna območja |
|
|
16 |
Redko Podeželska in redko poseljena območja [Sprememba 372] |
|
|
17 |
Druge vrste ciljnih ozemelj |
|
|
LOKALNI RAZVOJ, KI GA VODI SKUPNOST |
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, osredotočen na trajnostni razvoj mest |
|
|
21 |
Mestne soseske |
x |
|
22 |
Mesta, kraji in, predmestja in povezana podeželska območja [Sprememba 373] |
x |
|
23 |
Funkcionalna mestna območja |
x |
|
24 |
Gorska območja |
|
|
25 |
Otoki in obalna območja |
|
|
26 |
Redko Podeželska in r edko poseljena območja [Sprememba 374] |
|
|
27 |
Druge vrste ciljnih ozemelj |
|
|
DRUGE VRSTE TERITORIALNEGA ORODJA V OKVIRU CILJA POLITIKE ŠT. 5 |
Druge vrste teritorialnega orodja, osredotočenega na trajnostni razvoj mest |
|
|
31 |
Mestne soseske |
x |
|
32 |
Mesta, kraji in, predmestja in povezana podeželska območja [Sprememba 375] |
x |
|
33 |
Funkcionalna mestna območja |
x |
|
34 |
Gorska območja |
|
|
35 |
Otoki in obalna območja |
|
|
36 |
Redko Podeželska in redko poseljena območja [Sprememba 376] |
|
|
37 |
Druge vrste ciljnih ozemelj |
|
|
DRUGI PRISTOPI (2) |
||
|
41 |
Mestne soseske |
|
|
42 |
Mesta, kraji in predmestja |
|
|
43 |
Funkcionalna mestna območja |
|
|
44 |
Gorska območja |
|
|
45 |
Otoki in obalna območja |
|
|
46 |
Redko poseljena območja |
|
|
47 |
Druge vrste ciljnih ozemelj |
|
|
48 |
Brez ozemeljskega ciljnega usmerjanja |
|
TABELA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „GOSPODARSKA DEJAVNOST“
|
GOSPODARSKA DEJAVNOST |
|
|
01 |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
|
02 |
Ribištvo |
|
03 |
Akvakultura |
|
04 |
Drugi sektorji modrega gospodarstva |
|
05 |
Proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijače |
|
06 |
Proizvodnja tekstilij in tekstilnih izdelkov |
|
07 |
Proizvodnja prevoznih sredstev |
|
08 |
Proizvodnja računalnikov ter elektronskih in optičnih izdelkov |
|
09 |
Druge nedoločene proizvodne industrije |
|
10 |
Gradbeništvo |
|
11 |
Rudarstvo in kamnolomstvo |
|
12 |
Električna energija, plin, para, topla voda in klimatizacija |
|
13 |
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
|
14 |
Prevoz in skladiščenje |
|
15 |
Dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno s telekomunikacijami |
|
16 |
Trgovina na drobno in debelo |
|
17 |
Nastanitvene Turizem ter nastanitvene in gostinske dejavnosti [Sprememba 377] |
|
18 |
Finančne in zavarovalniške dejavnosti |
|
19 |
Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve |
|
20 |
Javna uprava |
|
21 |
Izobraževanje |
|
22 |
Zdravstvo |
|
23 |
Socialno delo ter javne, skupne in osebne storitve |
|
24 |
Dejavnosti, povezane z okoljem |
|
25 |
Kulturne, razvedrilne, ustvarjalne in rekreacijske dejavnosti |
|
26 |
Druge nedoločene storitve |
TABELA 5: KODE ZA RAZSEŽNOST „LOKACIJA“
|
LOKACIJA |
|
|
Koda |
Lokacija |
|
|
Koda regije ali območja dejavnosti, kot je določena v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 868/2014. |
TABELA 6: KODE ZA SEKUNDARNA PODROČJA V OKVIRU ESS
|
SEKUNDARNO PODROČJE V OKVIRU ESS |
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb |
|
|
01 |
Prispevanje k zelenim znanjem in spretnostim ter delovnim mestom in zelenemu gospodarstvu |
100 % |
|
02 |
Razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter delovnih mest |
0 % |
|
03 |
Naložbe v raziskave in inovacije ter pametno specializacijo |
0 % |
|
04 |
Naložbe v mala in srednja podjetja (MSP) |
0 % |
|
05 |
Nediskriminacija |
0 % |
|
06 |
Enakost spolov |
0 % |
|
07 |
Krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev |
0 % |
|
08 |
Krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe |
0 % |
|
09 |
Ni relevantno |
0 % |
TABELA 7: OZNAKE ZA MAKROREGIJSKE STRATEGIJE IN STRATEGIJE MORSKIH BAZENOV
|
MAKROREGIJSKE STRATEGIJE IN STRATEGIJE MORSKIH BAZENOV |
|
|
11 |
Strategija za jadransko-jonsko regijo |
|
12 |
Strategija za alpsko regijo |
|
13 |
Strategija za regijo Baltskega morja |
|
14 |
Strategija za podonavsko regijo |
|
21 |
Arktični ocean |
|
22 |
Strategija za Atlantik |
|
23 |
Črno morje |
|
24 |
Sredozemsko morje |
|
25 |
Severno morje |
|
26 |
Strategija za zahodno Sredozemlje |
|
30 |
Brez prispevka k makroregijskim strategijam ali strategijam morskih bazenov |
(1) Za cilj politike št. 5 se lahko poleg kod razsežnosti, ki so navedene v okviru cilja 5, izberejo vse kode iz ciljev politike 1 do 4.
(2) Drugi pristopi, izvedeni v okviru ciljev politike razen cilja politike št. 5, ki niso v obliki celostne teritorialne naložbe ali lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
(3) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
PRILOGA II
Predloga za sporazum o partnerstvu – člen 7(4)
|
CCI |
[15 znakov] |
|
Naziv |
[255] |
|
Različica |
|
|
Prvo leto |
[4] |
|
Zadnje leto |
[4] |
|
Številka odločitve Komisije |
|
|
Datum odločitve Komisije |
|
1. Izbira ciljev politike
Sklic: člen 8(a) uredbe o skupnih določbah, člen 3 uredb o skladih AMIF, SNV in IUMV
Tabela 1: Izbira cilja politike z utemeljitvijo
|
Izbrani cilj politike |
Program |
Sklad |
Utemeljitev izbire cilja politike |
|
|
|
|
[3 500 na OP] |
2. Izbire politike, usklajevanje in dopolnjevanje
Sklic: člen 8(b)(i)–(iii) uredbe o skupnih določbah
|
Besedilno polje [60 000 ] |
3. Prispevek k proračunskemu jamstvu v okviru InvestEU z utemeljitvijo
Sklic: člen 8(e) uredbe o skupnih določbah; člen 10(a) uredbe o skupnih določbah;
Tabela 2: Prerazporeditev v InvestEU
|
|
Kategorija regije* |
Razdelek 1 |
Razdelek 2 |
Razdelek 3 |
Razdelek 4 |
Razdelek 5 |
Znesek |
|
|
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) |
(f)=(a)+(b)+(c)+(d)+(e)) |
|
ESRR |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
ESS+ |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
ESPR |
|
|
|
|
|
|
|
|
AMIF |
|
|
|
|
|
|
|
|
SNV |
|
|
|
|
|
|
|
|
IUMV |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
Besedilno polje [3 500 ] (utemeljitev) |
4. Prerazporeditev med kategorijami regij z utemeljitvijo
Sklic: Člen 8(d), člen 105 uredbe o skupnih določbah
Tabela 3: Prerazporeditev med kategorijami regij
|
Kategorija regije |
Dodelitev po kategoriji regije (*1) |
Prerazporeditev v: |
Znesek prerazporeditve |
Delež prerazporejene začetne dodelitve |
Dodelitev po kategoriji regije po prerazporeditvi |
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(g)=(d)/(b) |
(h)=(b)-(d) |
|
Manj razvite regije |
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
||
|
Bolj razvite regije |
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
Besedilno polje [3 500 ] (utemeljitev) |
5. Predhodne finančne dodelitve glede na cilj politike
Sklic: člen 8(c) uredbe o skupnih določbah
Tabela 4: Predhodne finančne dodelitve iz ESRR, KS, ESS+, ESPR po ciljih politike (*2)
|
Cilji politike |
ESRR |
Kohezijski sklad |
ESS+ |
ESPR |
Skupaj |
|
Cilj politike št. 1 |
|
|
|
|
|
|
Cilj politike št. 2 |
|
|
|
|
|
|
Cilj politike št. 3 |
|
|
|
|
|
|
Cilj politike št. 4 |
|
|
|
|
|
|
Cilj politike št. 5 |
|
|
|
|
|
|
Tehnična pomoč |
|
|
|
|
|
|
Dodelitev za obdobje 2026–2027 |
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
Besedilno polje [3 500 ] (utemeljitev) |
Tabela 5: Predhodne finančne dodelitve iz AMIF, SNV in IUMV po ciljih politike (*3)
|
Cilj politike |
Dodelitev |
|
Cilj politike iz člena 3 [uredbe o AMIF] |
|
|
Cilj politike iz člena 3 [uredbe o SNV] |
|
|
Cilj politike iz člena 3 [uredbe o IUMV] |
|
|
Tehnična pomoč |
|
|
Skupaj |
|
6. Seznam programov
Sklic: člen 8(f) uredbe o skupnih določbah; člen 104
Tabela 6: Seznam programov s predhodnimi finančnimi dodelitvami (*4)
|
Naziv [255] |
Sklad |
Kategorija regije |
Prispevek EU |
Nacionalni prispevek (*5) |
Skupaj |
|
Program 1 |
ESRR |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
||
|
Manj razvite regije |
|
|
|
||
|
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
||
|
Program 1 |
KS |
|
|
|
|
|
Program 1 |
ESS+ |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
||
|
Manj razvite regije |
|
|
|
||
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
||
|
Skupaj |
ESRR, KS, ESS+ |
|
|
|
|
|
Program 2 |
ESPR |
|
|
|
|
|
Program 3 |
AMIF |
|
|
|
|
|
Program 4 |
SNV |
|
|
|
|
|
Program 5 |
IUMV |
|
|
|
|
|
Skupaj |
Vsi skladi |
|
|
|
|
Sklic: člen 8 uredbe o skupnih določbah
Tabela 7: Seznam programov Interreg
|
Program 1 |
Naziv 1 [255] |
|
Program 2 |
Naziv 1 [255] |
7. Povzetek ukrepov, ki jih je treba sprejeti za krepitev upravne zmogljivosti
Sklic: člen 8(g) uredbe o skupnih določbah
|
Besedilno polje [4 500 ] |
(*1) Začetna dodelitev po kategoriji regije, kot jo je sporočila Komisija po prerazporeditvah iz tabel 2 do 4, ki se uporabljajo samo za ESRR in ESS+.
(*2) Cilji politike v skladu s členom 4(1) uredbe o skupnih določbah. Za ESRR, KS in ESS+ za obdobje 2021–2025; za ESPR za obdobje 2021–2027.
(*3) Cilji politike v skladu z uredbami o posameznih skladih za ESPR, AMIF, SNV in IUMV; dodelitev za obdobje 2021–2027.
(*4) Cilji politike v skladu s členom 4(1) uredbe o skupnih določbah. Za ESRR, KS in ESS+ za obdobje 2021–2025; za ESPR za obdobje 2021–2027.
(*5) V skladu s členom 106(2) o določitvi stopenj sofinanciranja.
PRILOGA III
Horizontalni omogočitveni pogoji – člen 11(1)
|
Uporablja se za vse specifične cilje |
|||||||||||||||||
|
Naziv omogočitvenih pogojev |
Merila za izpolnitev |
||||||||||||||||
|
Učinkoviti mehanizmi spremljanja trga javnih naročil |
Vzpostavljeni so mehanizmi spremljanja, ki bodo zajemali vse postopke v okviru nacionalne zakonodaje o javnih naročilih, ki vključuje:
|
||||||||||||||||
|
Orodja in zmogljivosti za učinkovito uporabo pravil o državni pomoči |
Organi upravljanja imajo orodja in zmogljivosti za preverjanje skladnosti s pravili o državni pomoči prek:
|
||||||||||||||||
|
Dejanska uporaba in izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah |
Vzpostavljeni so učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje skladnosti z Listino EU o temeljnih pravicah, ki vključuje:
|
||||||||||||||||
|
Izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES. |
Vzpostavljen je nacionalni okvir za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, ki vključuje:
|
||||||||||||||||
|
Izvajanje načel in pravic evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k resnični konvergenci in koheziji v Evropski uniji. |
Ureditve na nacionalni ravni za zagotovitev ustreznega izvajanja načel evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k povečevanju socialne konvergence in kohezije v Evropski uniji, in sicer zlasti načel, ki preprečujejo nepošteno konkurenco na notranjem trgu. [Sprememba 379] |
||||||||||||||||
|
Učinkovita uporaba načela partnerstva |
Vzpostavljen je okvir, s katerim imajo vsi partnerji polnopravno vlogo pri pripravi, izvajanju, spremljanju in oceni programov in ki vključuje:
|
||||||||||||||||
PRILOGA IV
Tematski omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad – člen 11(1)
|
Cilj politike |
Specifični cilj |
Naziv omogočitvenega pogoja |
Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj |
||||||||||||||||||||||||
|
ESRR: Vsi specifični cilji v okviru tega cilja politike |
Dobro upravljanje nacionalne ali regionalne strategije pametne specializacije |
Strategije pametne specializacije podpirajo:
|
||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Strateški okvir politike za podporo prenove za večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih in nestanovanjskih stavb |
|
||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Upravljanje za energetski sektor |
Sprejeta sta nacionalni energetski in podnebni načrt, ki sta v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 oC, in vključujeta:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Učinkovito spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih in v vsej EU |
Vzpostavljeni so ukrepi, ki zagotavljajo:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Učinkovit okvir za obvladovanje tveganja nesreč |
Vzpostavljen je nacionalni ali regionalni načrt za obvladovanje tveganja nesreč, skladen z obstoječimi strategijami za prilagajanje podnebnim spremembam, in vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Posodobljeno načrtovanje potrebnih naložb v vodnem sektorju in sektorju odpadne vode |
Vzpostavljen je nacionalni naložbeni načrt in vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Posodobljeno načrtovanje ravnanja z odpadki |
Načrti za ravnanje z odpadki v skladu s členom 28 Direktive 2008/98/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2018/xxxx/EU, ki zajemajo celotno območje države članice in vključujejo:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Prednostni okvir ukrepanja za potrebne ohranitvene ukrepe, ki vključujejo sofinanciranje Unije |
Vzpostavljen je prednostni okvir ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS in vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR:
|
Nacionalni ali regionalni načrt za širokopasovna omrežja |
Oblikovan je nacionalni ali regionalni načrt za širokopasovna omrežja, ki zajema:
|
||||||||||||||||||||||||
|
ESRR in Kohezijski sklad:
|
Celovito načrtovanje prometa na ustrezni ravni |
Vzpostavljeno je večmodalno kartiranje obstoječe in načrtovane infrastrukture do leta 2030, ki:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
ESRR:
ESS:
|
Strateški okvir politike za aktivne politike trga dela |
Vzpostavljen je strateški okvir politike za aktivne politike trga dela, ki je v skladu s smernicami za zaposlovanje in vključuje:
|
||||||||||||||||||||||||
|
ESRR:
ESS:
|
Nacionalni strateški okvir za enakost spolov |
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike za enakost spolov, ki vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR:
ESS:
|
Strateški okvir politike za sistem izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh |
Vzpostavljen je nacionalni in/ali regionalni strateški okvir politike za sistem izobraževanja in usposabljanja, ki vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR:
ESS:
|
Nacionalni strateški okvir politike za socialno vključenost in zmanjševanje revščine |
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike in akcijski načrt za socialno vključenost in zmanjševanje revščine, ki vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESS:
|
Nacionalna strategija vključevanja Romov |
Vzpostavljena je nacionalna strategija vključevanja Romov, ki vključuje:
|
|||||||||||||||||||||||||
|
ESRR:
ESS:
|
Strateški okvir politike za zdravstvo |
Oblikovan je nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za področje zdravja, ki vključuje:
|
(1) UL [še ni sprejeta].
(2) UL [še ni sprejeta].
(3) Kakor je ocenjeno v oceni zmožnosti obvladovanja tveganja, ki se zahteva v skladu s členom 6(c) Sklepa št. 1313/2013.
(4) Kakor so opredeljeni v sporočilu Evropske komisije: „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“, COM(2016)0587: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/improving-connectivity-and-access
(5) V skladu s členom 22 [predloga] direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah].
(6) Direktiva 2014/61/EU.
PRILOGA V
Predloga za programe, ki se financirajo iz ESRR (cilj „naložbe za delovna mesta in rast“), ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR – člen 16(3)
|
CCI |
|
||
|
Naziv v EN |
[255 znakov (1)] |
||
|
Naziv v nacionalnih jezikih |
[255] |
||
|
Različica |
|
||
|
Prvo leto |
[4] |
||
|
Zadnje leto |
[4] |
||
|
Upravičen od |
|
||
|
Upravičen do |
|
||
|
Številka odločitve Komisije |
|
||
|
Datum odločitve Komisije |
|
||
|
Številka odločitve države članice o spremembi |
|
||
|
Datum začetka veljavnosti odločitve države članice o spremembi |
|
||
|
Nebistvena prerazporeditev (člen 19.5) |
Da/Ne |
||
|
Regije na ravni NUTS, ki jih zajema program (se ne uporablja za ESPR) |
|
||
|
Zadevni sklad |
|
||
|
|||
|
|||
|
1. Strategija programa: glavni razvojni izzivi in odzivi politik
Sklic: člen 17(3)(a)(i)–(vii) in 17(3)(b)
|
Besedilno polje [30 000 ] |
Za cilj „delovna mesta in rast“
|
Tabela 1 |
||
|
Cilj politike |
Specifični cilj ali namenska prednostna naloga (*1) |
Utemeljitev (povzetek) |
|
|
|
[2 000 za posamezni specifični cilj ali namensko prednostno nalogo] |
Za ESPR
|
Tabela 1A |
|||
|
Cilj politike |
Prednostna naloga |
Analiza SWOT (za vsako prednostno nalogo) |
Utemeljitev (povzetek) |
|
|
|
Prednosti [10 000 za posamezno prednostno nalogo] |
[20 000 za posamezno prednostno nalogo] |
|
Slabosti [10 000 za posamezno prednostno nalogo] |
|||
|
Priložnosti [10 000 za posamezno prednostno nalogo] |
|||
|
Nevarnosti [10 000 za posamezno prednostno nalogo] |
|||
|
Opredelitev potreb na podlagi analize SWOT in ob upoštevanju elementov iz člena 6(6) uredbe o ESPR [10 000 za posamezno prednostno nalogo] |
|||
2. Prednostne naloge razen za tehnično pomoč
Sklic: člen 17(2) in 17(3)(c)
Tabela 1 T: Struktura programa (*2)
|
ID |
Naziv [300] |
TP |
Osnova za izračun |
Sklad |
Kategorija regije, ki prejema podporo |
Izbrani specifični cilj |
|
1 |
Prednostna naloga 1 |
Ne |
|
ESRR |
Bolj razvite regije |
Specifični cilj 1 |
|
Regije v prehodu |
||||||
|
Manj razvite regije |
Specifični cilj 2 |
|||||
|
Najbolj oddaljene in redko poseljene regije |
||||||
|
Bolj razvite regije |
Specifični cilj 3 |
|||||
|
2 |
Prednostna naloga 2 |
Ne |
|
ESS+ |
Bolj razvite regije |
Specifični cilj 4 |
|
Regije v prehodu |
||||||
|
Manj razvite regije |
Specifični cilj 5 |
|||||
|
Najbolj oddaljene regije |
||||||
|
3 |
Prednostna naloga 3 |
Ne |
|
KS |
Ni relevantno |
|
|
3 |
Prednostna tehnična pomoč |
Da |
|
|
|
Ni relevantno |
|
.. |
Namenska prednostna naloga – zaposlovanje mladih |
Ne |
|
ESS+ |
|
|
|
|
Namenska prednostna naloga – jamstvo za otroke |
Ne |
|
ESS+ [Sprememba 405] |
|
|
|
.. |
Namenska prednostna naloga – priporočila za posamezne države |
Ne |
|
ESS+ |
|
|
|
.. |
Namenska prednostna naloga – inovativni ukrepi |
Ne |
|
ESS+ |
|
Specifični cilj 8 |
|
|
Namenska prednostna naloga – materialno prikrajšanje |
Ne |
|
ESS+ |
|
Specifični cilj 9 |
2.1 Naziv prednostne naloge [300] (ponovi se za vsako prednostno nalogo)
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
2.1.1 Specifični cilj (2) (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) – ponovi se za vsak izbran specifični cilj ali področje podpore, za prednostne naloge razen za tehnično pomoč [Sprememba 407]
2.1.1.1 Intervencije skladov
Sklic: člen 17(3)(d)(i)(iii)(iv)(v)(vi)
Povezane vrste ukrepov – člen 17(3)(d)(i):
|
Besedilno polje [8 000 ] |
Seznam načrtovanih operacij strateškega pomena – člen 17(3)(d)(i):
|
Besedilno polje [2 000 ] |
Glavne ciljne skupine – člen 17(3)(d)(iii):
|
Besedilno polje [1 000 ] |
Posebna ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo teritorialnih orodij – člen 17(3)(d)(iv)
|
Besedilno polje [2 000 ] |
Medregionalni in transnacionalni ukrepi – člen 17(3)(d)(v)
|
Besedilno polje [2 000 ] |
Načrtovana uporaba finančnih instrumentov – člen 17(3)(d)(vi)
|
Besedilno polje [1 000 ] |
2.1.1.2 Kazalniki (3) [Sprememba 408]
Sklic: člen 17(3)(d)(ii)
|
Tabela 2: Kazalniki učinka |
||||||||
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) |
Sklad |
Kategorija regije |
ID [5] |
Kazalnik [255] |
Merska enota |
Mejnik (2024) |
Cilj (2029) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 3: Kazalniki rezultatov |
|||||||||||
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) |
Sklad |
Kategorija regije |
ID [5] |
Kazalnik [255] |
Merska enota |
Izhodišče ali referenčna vrednost |
Referenčno leto |
Cilj (2029) |
Vir podatkov [200] |
Opombe [200] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2.1.1.3 Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije (4) (se ne uporablja za ESPR) [Sprememba 409]
Sklic: člen 17(3)(d)(vii)
|
Tabela 4: Razsežnost 1 – področje intervencije |
|||||
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Kategorija regije |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 5: Razsežnost 2 – oblika financiranja |
|||||
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Kategorija regije |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 6: Razsežnost 3 – mehanizem za ozemeljsko izvrševanje in ozemeljski pristop |
|||||
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Kategorija regije |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 7: Razsežnost 6 – sekundarna področja ESS+ |
|||||
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Kategorija regije |
Specifični cilj |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
|
2.1.2 Specifični cilj „obravnava materialne prikrajšanosti“
Sklic: člen 17(3) uredbe o skupnih določbah
Vrste podpore
|
Besedilno polje [2 000 znakov] |
Glavne ciljne skupine
|
Besedilno polje [2 000 znakov] |
Opis nacionalnih ali regionalnih podpornih shem
|
Besedilno polje [2 000 znakov] |
Merila za izbor operacij (5) [Sprememba 410]
|
Besedilno polje [4 000 znakov] |
2.T. Prednostna naloga „tehnična pomoč“
Sklic: člen 17(3)(e); člen 29, člen 30, člen 31, člen 89 uredbe o skupnih določbah
Opis tehnične pomoči na podlagi pavšalnih plačil – člen 30
|
Besedilno polje [5 000 ] |
Opis tehnične pomoči na podlagi plačil, ki niso povezana s stroški – člen 31
|
Besedilno polje [3 000 ] |
|
Tabela 8: Razsežnost 1 – področje intervencije |
||||
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Kategorija regije |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 9: Razsežnost 5 – sekundarna področja ESS+ |
||||
|
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Kategorija regije |
Koda |
Znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
|
3. Finančni načrt
Sklic: člen 17(3)(f)(i)-(iii); člen 106(1)–(3), člen 10; člen 21 uredbe o skupnih določbah
3.A Prerazporeditve in prispevki (6)
Sklic: člen 10; člen 21 uredbe o skupnih določbah
|
||
|
Tabela 15: Prispevki za InvestEU (*3)
|
|
Kategorija regije |
Razdelek 1 |
Razdelek 2 |
Razdelek 3 |
Razdelek 4 |
Razdelek 5 |
Znesek |
|
|
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) |
(f)=(a)+(b)+(c)+(d)+(e)) |
|
ESRR |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
ESS+ |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
ESPR |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 16: Prerazporeditve za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja (*4)
|
Sklad |
Kategorija regije |
Instrument 1 |
Instrument 2 |
Instrument 3 |
Instrument 4 |
Instrument 5 |
Znesek prerazporeditve |
|
|
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) |
(f)=(a)+(b)+(c)+(d)+(e) |
|
ESRR |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
ESS+ |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
ESPR |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
[Sprememba 411]
Tabela 17: Prerazporeditve med skladi z deljenim upravljanjem (*5)
|
|
ESRR |
ESS+ |
KS |
ESPR |
AMF |
SNV |
IUMV |
Skupaj |
|||||||
|
Bolj razvite regije |
Regije v prehodu |
Manj razvite regije |
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
Bolj razvite regije |
Regije v prehodu |
Manj razvite regije |
Najbolj oddaljene regije |
||||||||
|
ESRR |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ESS+ |
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ESPR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.1 Finančna sredstva po letih
Sklic: člen 17(3)(f)(i)
|
Tabela 10: Finančna sredstva po letih |
|||||||||
|
Sklad |
Kategorija regije |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
Skupaj |
|
ESRR |
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ESS+ |
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kohezijski sklad |
Ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ESPR |
Ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2 Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje (7) [Sprememba 412]
Sklic: člen 17(3)(f)(ii), člen 17(6)
Za cilj „delovna mesta in rast“
|
Tabela 11: Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje |
||||||||||
|
Št. cilja politike ali TP |
Prednostna naloga |
Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna) |
Sklad |
Kategorija regije (*6) |
Prispevek EU |
Nacionalni prispevek |
Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka |
Skupaj |
Stopnja sofinanciranja |
|
|
javna |
zasebna |
|||||||||
|
|
|
|
|
(a) |
(b)=(c)+(d) |
(c) |
(d) |
(e)=(a)+(b) (*7) |
(f)=(a)/(e) (*7) |
|
|
|
Prednostna naloga 1 |
javna/skupna |
ESRR |
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
||||
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
||||
|
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
||||
|
|
Prednostna naloga 2 |
|
ESS+ |
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
||||
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
||||
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
||||
|
|
Prednostna naloga 3 |
|
KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
TP |
TP – člen 29 uredbe o skupnih določbah |
|
ESRR ali ESS+ ali KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TP – člen 30 uredbe o skupnih določbah |
|
ESRR ali ESS+ ali KS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj ESRR |
|
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije |
|
|
|
|
|
|
||
|
Skupaj ESS+ |
|
|
Bolj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Regije v prehodu |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
Manj razvite regije |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
|
|
|
||
|
KS skupaj |
|
Ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za ESPR
Sklic: člen 17(3)(f)(iii)
|
Tabela 11 A |
||||||
|
Prednostna naloga |
Vrsta področja podpore (nomenklatura, določena v uredbi o ESPR) |
Osnova za izračun podpore EU |
Prispevek EU |
Nacionalni javni prispevek |
Skupaj |
Stopnja sofinanciranja |
|
Prednostna naloga 1 |
1.1 |
Javna |
|
|
|
|
|
1.2 |
Javna |
|
|
|
|
|
|
1.3 |
Javna |
|
|
|
|
|
|
1.4 |
Javna |
|
|
|
|
|
|
1.5 |
Javna |
|
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 2 |
2.1 |
Javna |
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 3 |
3.1 |
Javna |
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 4 |
4.1 |
Javna |
|
|
|
|
|
Tehnična pomoč |
5.1 |
Javna |
|
|
|
|
4. Omogočitveni pogoji
Sklic: člen 19(3)(h)
|
Tabela 12: Omogočitveni pogoji |
|||||||
|
Omogočitveni pogoji |
Sklad |
Specifični cilj (ni relevantno za ESPR) |
Izpolnitev omogočitvenega pogoja |
Merila |
Izpolnitev meril |
Sklic na ustrezne dokumente |
Utemeljitev |
|
|
|
|
Da/Ne |
Merilo 1 |
D/N |
[500] |
[1 000 ] |
|
|
|
|
|
Merilo 2 |
D/N |
|
|
5. Organi, pristojni za program
Sklic: člen 17(3)(j); člen 65, člen 78 uredbe o skupnih določbah
|
Tabela 13: Organi, pristojni za program |
|||
|
Organi, pristojni za program |
Ime institucije [500] |
Ime kontaktne osebe [200] |
E-naslov [200] |
|
Organ upravljanja |
|
|
|
|
Revizijska oblast |
|
|
|
|
Organ, ki prejme plačila Komisije |
|
|
|
6. Partnerstvo
Sklic: člen 17(3)(g)
|
Besedilno polje [10 000 ] |
7. Komunikacija in prepoznavnost
Sklic: Člen 17(3)(i) uredbe o skupnih določbah, člen 42(2) uredbe o skupnih določbah
|
Besedilno polje [4 500 ] |
8. Uporaba stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki ni povezano s stroški
Sklic: člena 88 in 89 uredbe o skupnih določbah
Tabela 14: Uporaba stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki ni povezano s stroški
|
Navedba uporabe členov 88 in 89 (*8): |
Prednostna naloga št. |
Sklad |
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) |
|
Uporaba povračila upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj v okviru prednostne naloge v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah |
Prednostna naloga 1 |
ESRR |
Specifični cilj 1 |
|
Specifični cilj 2 |
|||
|
Prednostna naloga 2 |
ESS+ |
Specifični cilj 3 |
|
|
Specifični cilj 4 |
|||
|
Prednostna naloga 3 |
KS |
Specifični cilj 5 |
|
|
Specifični cilj 6 |
|||
|
Uporaba financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 89 uredbe o skupnih določbah |
Prednostna naloga 1 |
ESRR |
Specifični cilj 7 |
|
Specifični cilj 8 |
|||
|
Prednostna naloga 2 |
ESS+ |
Specifični cilj 9 |
|
|
Specifični cilj 10 |
|||
|
Prednostna naloga 3 |
KS |
Specifični cilj 11 |
|
|
Specifični cilj 12 |
DODATKI
|
— |
Povračilo upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj (člen 88 uredbe o skupnih določbah) |
|
— |
Financiranje, ki ni povezano s stroški (člen 89 uredbe o skupnih določbah) |
|
— |
Akcijski načrt ESPR za mali priobalni ribolov |
|
— |
Akcijski načrt ESPR za vsako najbolj oddaljeno regijo |
(1) Številke v oglatih oklepajih se nanašajo na število znakov.
(*1) Namenske prednostne naloge v skladu z uredbo o ESS+
(*2) Informacije iz te tabele bodo uporabljene kot tehnični vložek za vnaprejšnjo izpolnitev drugih polj in tabel v elektronskem formatu. Se ne uporablja za ESPR.
(**) Če je označeno, nadaljujte v oddelku 2.1.2.
(2) Razen za specifični cilj iz člena 4(1)(c xi )(vii) uredbe o ESS+.
(3) Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, razčlenitev samo za leta od 2021 do 2025.
(4) Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, razčlenitev samo za leta od 2021 do 2025.
(5) Samo za programe, omejene na specifični cilj iz člena 4(1)(c xi )(vii) uredbe o ESS+.
(6) Velja le za spremembe programa v skladu s členoma 10 in 21 uredbe o skupnih določbah.
(*3) Kumulativni zneski za vse prispevke v programskem obdobju.
(*4) Kumulativni zneski za vse prerazporeditve v programskem obdobju.
(*5) Kumulativni zneski za vse prerazporeditve v programskem obdobju.
(7) Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, finančna sredstva samo za leta od 2021 do 2025.
(*6) Za ESSR: manj razvite regije, regije v prehodu, bolj razvite regije in, če je ustrezno, posebna dodelitev za najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije. Za ESS+: manj razvite regije, regije v prehodu, bolj razvite regije in, če je ustrezno, dodatna dodelitev za najbolj oddaljene regije. Za KS: ni relevantno. Za tehnično pomoč je uporaba kategorij regij odvisna od izbora sklada.
(*7) Če je ustrezno za vse kategorije regij.
(*8) Vse informacije bodo zagotovljene v skladu s predlogami, priloženimi k uredbi o skupnih določbah.
Dodatek 1: Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 88)
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
A. Povzetek glavnih elementov
|
Prednostna naloga |
Sklad |
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) |
Kategorija regije |
Ocenjeni delež skupnih finančnih dodelitev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena) |
Vrste operacij |
Ustrezna imena kazalnikov |
Merska enota za kazalnik |
Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje) |
Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje (v nacionalni valuti) |
||
|
|
|
|
|
|
Koda |
Opis |
Koda |
Opis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?
Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja:Vrste operacij:
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
C: Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
|
1. |
Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).
|
|
2. |
Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.
|
|
3. |
Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.
|
|
4. |
Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni odhodki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.
|
|
5. |
Ocena revizijske oblasti v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.
|
(1) Za eno vrsto operacije je možnih več dopolnjujočih se kazalnikov (na primer en kazalnik učinka in en kazalnik rezultatov). V teh primerih je treba za vsak kazalnik izpolniti polja 1.3 do 1.11 obrazca.
Dodatek 2: Financiranje, ki ni povezano s stroški
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 89)
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
A. Povzetek glavnih elementov
|
Prednostna naloga |
Sklad |
Specifični cilj (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) |
Kategorija regije |
Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški |
Vrste operacij |
Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči |
Ustrezna imena kazalnikov |
Merska enota za kazalnik |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Koda |
Opis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupni kriti znesek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Vrste operacij:
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Vmesni rezultati |
Datum |
Zneski |
||||||||
|
|
|
|
|||||||||
|
|
|
|
|||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
Navedite organe, odgovorne za te ureditve. |
|
||||||||||
Dodatek 3: Akcijski načrt ESPR za mali priobalni ribolov
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
1. Opis flote za mali priobalni ribolov
|
Besedilno polje [5 000 ] |
2. Splošni opis strategije za razvoj dobičkonosnega in trajnostnega malega priobalnega ribolova
|
Besedilno polje [5 000 ] in okvirni skupni dodeljeni znesek ESPR |
3. Opis specifičnih ukrepov v okviru strategije za razvoj dobičkonosnega in trajnostnega malega priobalnega ribolova
|
Opis glavnih ukrepov |
Okvirni dodeljeni znesek ESPR (v EUR) |
|
Prilagoditev in upravljanje ribolovne zmogljivosti Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Spodbujanje trajnostnih, na podnebne spremembe odpornih in nizkoogljičnih ribolovnih praks za zmanjšanje škode za okolje Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Okrepitev vrednostne verige sektorja ter spodbujanje tržnih strategij Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Spodbujanje spretnosti in znanj, inovacij in krepitve zmogljivosti Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Izboljšanje zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče na ribiških plovilih Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Doseganje večje skladnosti z zbiranjem podatkov, sledljivostjo, zahtevami glede spremljanja in kontrole Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Vključitev malih gospodarskih subjektov v participativno upravljanje pomorskega prostora, vključno z zaščitenimi morskimi območji in območji Natura 2000 Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Diverzifikacija dejavnosti širšega trajnostnega modrega gospodarstva Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Kolektivna organizacija in udeležba malih gospodarskih subjektov v procesih odločanja in svetovanju Besedilno polje [10 000 ] |
|
4. Če je ustrezno, izvajanje prostovoljnih smernic FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova
|
Besedilno polje [10 000 ] |
5. Če je ustrezno, izvajanje regionalnega akcijskega načrta za mali ribolov Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju
|
Besedilno polje [10 000 ] |
6. Kazalniki
|
Tabela 1: Kazalniki učinka |
|||
|
Naziv kazalnika učinka |
Merska enota |
Mejnik (2024) |
Cilj (2029) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 2: Kazalniki rezultatov |
||||
|
Naziv kazalnika rezultatov |
Merska enota |
Izhodišče |
Referenčno leto |
Cilj (2029) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodatek 4: Akcijski načrt ESPR za vsako najbolj oddaljeno regijo
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
1. Opis strategije za trajnostno izkoriščanje ribištva in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva
|
Besedilno polje [30 000 ] |
2. Opis glavnih načrtovanih ukrepov in ustreznih finančnih sredstev
|
Opis glavnih ukrepov |
Dodeljeni znesek ESPR (v EUR) |
|
Strukturna podpora sektorju ribištva in akvakulture v okviru ESPR Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Nadomestilo za dodatne stroške v skladu s členom 21 ESPR Besedilno polje [10 000 ] |
|
|
Druge naložbe v trajnostno modro gospodarstvo, potrebne za doseganje trajnostnega razvoja obalnih območij Besedilno polje [10 000 ] |
|
3. Opis sinergij z drugimi viri financiranja Unije
|
Besedilno polje [10 000 ] |
4. Opis sinergij z akcijskim načrtom za mali priobalni ribolov
|
Besedilno polje [10 000 ] |
PRILOGA VI
Predloga za program v okviru skladov AMIF, SNV in IUMV – člen 16(3)
|
Številka CCI: |
|
|
Naziv v angleščini |
[255 znakov (1)] |
|
Naziv v nacionalnem jeziku |
[255] |
|
Različica |
|
|
Prvo leto |
[4] |
|
Zadnje leto |
[4] |
|
Upravičen od |
|
|
Upravičen do |
|
|
Številka odločitve Komisije |
|
|
Datum odločitve Komisije |
|
|
Številka odločitve države članice o spremembi |
|
|
Datum začetka veljavnosti odločitve države članice o spremembi |
|
1. Strategija programa: glavni izzivi in odzivi politik
Sklic: člen 17(3)(a)(i)–(v) in 17(3)(b)
|
Ta oddelek pojasnjuje, kako bo program obravnaval glavne izzive, ki so bili opredeljeni v sporazumu o partnerstvu, vsebuje povzetek ugotovljenih izzivov na nacionalni ravni glede na lokalne, regionalne in nacionalne ocene potreb in/ali strategije. Vsebuje tudi pregled stanja izvajanja ustreznega pravnega reda EU in napredka, doseženega pri akcijskih načrtih EU, ter opisuje, kako bo sklad podpiral njihov razvoj v programskem obdobju. |
|
Besedilno polje [15 000 ] |
2. Specifični cilji (ponovi se za vsak specifični cilj razen za tehnično pomoč)
Sklic: Člen 17(2) in 17(4)
2.1 Naziv specifičnega cilja [300]
2.1.1 Opis specifičnega cilja
|
Ta oddelek za vsak specifični cilj opisuje začetno stanje, glavne izzive in predlagane odzive, ki jih podpira sklad. Opisuje, kateri operativni cilji so obravnavani s podporo sklada; vsebuje okvirni seznam ukrepov, ki spadajo na področje uporabe členov 3 in 4 uredb o skladih AMIF, SNV ali IUMV. Podrobneje: za operativno podporo vsebuje utemeljitev v skladu s členom 17 uredbe o SNV, členoma 17 in 18 uredbe o IUMV ali členom 20 uredbe o AMIF. Oddelek vključuje okviren seznam upravičencev z njihovimi predpisanimi pristojnostmi, glavnimi nalogami, ki prejemajo podporo, ter okvirnim številom osebja za vsakega upravičenca in nalogo. Za SNV je treba operativno podporo opisati v točki 4 predloge. V zvezi s specifičnimi ukrepi opisuje, kako se bo ukrep izvajal, in podaja utemeljitev za dodeljeni znesek. Poleg tega za skupne specifične ukrepe vodilna država članica navede seznam sodelujočih držav članic, vključno z njihovo vlogo in, če je ustrezno, njihovim finančnim prispevkom. V zvezi z nujno pomočjo opisuje, kako se bo ukrep izvajal, in podaja utemeljitev za dodeljeni znesek. Načrtovana uporaba finančnih instrumentov, če je ustrezno. Samo za AMIF: preselitev in solidarnost se predstavita ločeno. Besedilno polje [16 000 znakov] |
2.1.2 Kazalniki
|
Tabela 1: Kazalniki učinka |
|||||
|
Specifični cilj |
ID [5] |
Kazalnik [255] |
Merska enota |
Mejnik (2024) |
Cilj (2029) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 2: Kazalniki rezultatov |
||||||||
|
Specifični cilj |
ID [5] |
Kazalnik [255] |
Merska enota |
Izhodišče ali referenčna vrednost |
Referenčno leto |
Cilj (2029) |
Vir podatkov [200] |
Opombe [200] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2.1.3 Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije
Sklic: člen 17(5) in člen 10(16) uredbe o IUMV ali člen 10(9) uredbe o SNV ali člen 10(8) uredbe o AMIF
|
Tabela 3 |
|||
|
Specifični cilj |
Vrsta intervencije |
Koda |
Okvirni znesek (v EUR) |
|
|
|
|
|
1.1. Operativna podpora (samo za SNV)
|
Ta oddelek se uporablja le za programe, ki prejemajo podporo iz SNV, in vsebuje utemeljitev za njeno uporabo v skladu s členom 17 uredbe o SNV. Oddelek vključuje okviren seznam upravičencev z njihovimi predpisanimi pristojnostmi, glavnimi nalogami, ki prejemajo podporo, ter okvirnim številom osebja za vsakega upravičenca in nalogo. Glej tudi točko 2.1.1 zgoraj. |
|
Besedilno polje [5 000 ] |
|
Tabela 4 |
||
|
Vrsta intervencije |
Koda |
Okvirni znesek (v EUR) |
|
|
|
|
1.2. Tehnična pomoč
Sklic: člen 17(3)(e); člen 30 uredbe o skupnih določbah; člen 31 uredbe o skupnih določbah; člen 89 uredbe o skupnih določbah;
|
Besedilno polje [5 000 ] (Tehnična pomoč na podlagi pavšalnih plačil) |
|
Besedilno polje [3 000 ] (Tehnična pomoč v okviru plačil, ki niso povezana s stroški, iz uredbe o skupnih določbah) |
|
Tabela 5 |
||
|
Vrsta intervencije |
Koda |
Okvirni znesek (v EUR) |
|
|
|
|
3. Finančni načrt
Sklic: člen 17(3)(f)
3.1 Finančna sredstva po letih
|
Tabela 6 |
||||||||
|
Sklad |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2 Skupna finančna sredstva iz sklada in nacionalno sofinanciranje
Sklic: člen 17(3)(f)(iv)
|
Tabela 7 |
||||||||
|
Specifični cilj |
Vrsta ukrepa |
Osnova za izračun podpore EU (skupna ali javna) |
Prispevek EU (a) |
Nacionalni prispevek (b)=(c)+(d) |
Okvirna razčlenitev nacionalnega prispevka |
Skupaj e=(a)+(b) |
Stopnja sofinanciranja (f)=(a)/(e) |
|
|
javni (c) |
zasebni (d) |
|||||||
|
Specifični cilj 1 |
Vrsta ukrepa št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 3 [sklic na člen 8(3) in 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj za specifični cilj 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Specifični cilj 2 |
Vrsta ukrepa št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 3 [sklic na člen 8(3) in 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj za specifični cilj 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Specifični cilj 3 |
Vrsta ukrepa št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepa št. 3 [sklic na člen 8(3) in 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj za specifični cilj 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TP (člen 30 uredbe o skupnih določbah) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TP (člen 31 uredbe o skupnih določbah) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 8 [samo za AMIF] |
Število oseb na leto |
||||||
|
Kategorija |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
Preselitev |
|
|
|
|
|
|
|
|
Humanitarni sprejem |
|
|
|
|
|
|
|
|
[druge kategorije] |
|
|
|
|
|
|
|
4. Omogočitveni pogoji
Sklic: člen 17(3)(h)
|
Tabela 9 |
|||||
|
Omogočitveni pogoj |
Izpolnitev omogočitvenega pogoja |
Merila |
Izpolnitev meril |
Sklic na ustrezne dokumente |
Utemeljitev |
|
|
|
Merilo 1 |
D/N |
[500] |
[1 000 ] |
|
|
|
Merilo 2 |
|
|
|
5. Organi, pristojni za program
Sklic: člen 17(3)(j); člena 65 in 78 uredbe o skupnih določbah
|
Tabela 10 |
Ime institucije [500] |
Ime in položaj kontaktne osebe [200] |
E-naslov [200] |
|
Organ upravljanja |
|
|
|
|
Revizijska oblast |
|
|
|
|
Organ, ki prejme plačila Komisije |
|
|
|
6. Partnerstvo
Sklic: člen 17(3)(g)
|
Besedilno polje [10 000 ] |
7. Komunikacija in prepoznavnost
Sklic: člen 17(3)(i) uredbe o skupnih določbah, člen 42(2)
|
Besedilno polje [4 500 ] |
8. Uporaba stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki ni povezano s stroški
Sklic: člena 88 in 89 uredbe o skupnih določbah
|
Navedba uporabe členov 88 in 89 (*1): |
Specifični cilj |
|
Uporaba povračila upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj v okviru prednostne naloge v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah |
|
|
Uporaba financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 89 uredbe o skupnih določbah |
|
DODATKI
|
— |
Povračilo upravičenih odhodkov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj (člen 88 uredbe o skupnih določbah) |
|
— |
Financiranje, ki ni povezano s stroški (člen 89 uredbe o skupnih določbah) |
(1) Številke v oglatih oklepajih se nanašajo na število znakov.
(*1) Vse informacije bodo zagotovljene v skladu s predlogami iz dodatkov.
Dodatek 1: Povračilo upravičenih odhodkov s strani Komisije državam članicam na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 88)
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
A. Povzetek glavnih elementov
|
Prednostna naloga |
Sklad |
Ocenjeni delež skupnih finančnih dodelitev v okviru prednostne naloge, za katera bodo veljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, v % (ocena) |
Vrste operacij |
Ustrezna imena kazalnikov |
Merska enota za kazalnik |
Vrsta poenostavljenih možnosti obračunavanja (standardna lestvica stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje) |
Ustrezne standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje |
||
|
|
|
|
Koda |
Opis |
Koda |
Opis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Ali je organ upravljanja prejel podporo zunanjega podjetja za določitev poenostavljenih stroškov v nadaljevanju?
Če je odgovor pritrdilen, navedite ime zunanjega podjetja:Vrste operacij:
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
C: Izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj
|
1. |
Vir podatkov, uporabljenih za izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj (kdo je proizvedel, zbral in evidentiral podatke; kje so podatki shranjeni; presečni datumi; potrjevanje itd.).
|
|
2. |
Navedite, zakaj sta predlagana metoda in izračun relevantna za vrsto operacije.
|
|
3. |
Prosimo, navedite, kako so bili izračuni narejeni, vključno zlasti s predpostavkami v smislu kakovosti ali količin. Če je relevantno, bi bilo treba uporabiti in k tej prilogi priložiti statistične dokaze in referenčne vrednosti v obliki, ki jo lahko uporabi Komisija.
|
|
4. |
Prosimo, pojasnite, kako ste zagotovili, da so bili le upravičeni odhodki vključeni v izračun standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalne stopnje.
|
|
5. |
Ocena revizijske oblasti v zvezi z metodologijo za izračun in zneski ter ureditvijo za zagotovitev potrjevanja, kakovosti, zbiranja in shranjevanja podatkov.
|
(1) Za eno vrsto operacije je možnih več dopolnjujočih se kazalnikov (na primer en kazalnik učinka in en kazalnik rezultatov). V teh primerih je treba za vsak kazalnik izpolniti polja 1.3 do 1.11 obrazca.
Dodatek 2: Financiranje, ki ni povezano s stroški
Predloga za predložitev podatkov v obravnavo Komisiji
(Člen 89)
|
Datum predložitve predloga |
|
|
Trenutna različica |
|
A. Povzetek glavnih elementov
|
Prednostna naloga |
Sklad |
Znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški |
Vrste operacij |
Pogoji, ki jih je treba izpolniti / rezultati, ki jih je treba doseči |
Ustrezna imena kazalnikov |
Merska enota za kazalnik |
|
|
|
|
|
|
|
Koda |
Opis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupni kriti znesek |
|
|
|
|
|
|
|
B. Podrobnosti glede na vrsto operacije (izpolni se za vsako vrsto operacije)
Vrste operacij:
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Vmesni rezultati |
Datum |
Zneski |
||||||||
|
|
|
|
|||||||||
|
|
|
|
|||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
Navedite organe, odgovorne za te ureditve. |
|
||||||||||
PRILOGA VII
Predloga za prenos podatkov – člen 37 in člen 68(1)(g) (1)
TABELA 1: Finančne informacije na ravni prednostne naloge in programa (člen 37(2)(a))
|
1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
11. |
12. |
13. |
|
Finančna sredstva prednostne naloge na podlagi programa |
Kumulativni podatki o finančnem napredku programa |
|||||||||||
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj |
Sklad |
Kategorija regije |
Osnova za izračun prispevka Unije* (skupni prispevek ali javni prispevek) |
Finančna sredstva skupaj (v EUR) |
Stopnja sofinanciranja (v %) |
Skupni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR) |
Prispevek iz skladov za operacije, ki so bile izbrane za podporo (v EUR) |
Delež skupne dodelitve, krit z izbranimi operacijami (v %) [stolpec 7 / stolpec 5 x 100] |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Delež skupne dodelitve, krit z upravičenimi odhodki, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij (v %) [stolpec 10 / stolpec 5 x 100] |
Število izbranih operacij |
|
|
|
|
Izračun |
|
Izračun |
|
||||||
|
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="N’"input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
<type="P" input="G" |
<type="Cu"input="M"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="M"> |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 1 |
Specifični cilj 1 |
ESRR |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 2 |
Specifični cilj 2 |
ESS+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 3 |
Specifični cilj 3 |
Kohezijski sklad |
Ni relevantno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
ESRR |
Manj razvite regije |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
ESRR |
Regije v prehodu |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu"input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
ESRR |
Bolj razvite regije |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu"input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
ESRR |
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu"input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
ESS |
Manj razvite regije |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
ESS |
Regije v prehodu |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu"input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G" |
|
Skupaj |
|
ESS |
Bolj razvite regije |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu"input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
ESS |
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu"input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu"input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
|
Skupaj |
|
Kohezijski sklad |
Ni relevantno |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N" input="G" |
|
Skupaj |
|
Vsi skladi |
|
|
<type="N" input="G" |
|
<type="N" input="G"> |
|
<type="P" input="G"> |
<type="N" input='"G"> |
<type="P" input="G"> |
<type="N'"input="G"> |
TABELA 2: Razčlenitev kumulativnih finančnih podatkov po vrsti intervencije (člen 37(2)(a))
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj |
Značilnosti odhodkov |
Razsežnost „kategorizacija“ |
Finančni podatki |
|||||||||
|
|
|
Sklad |
Kategorija regije |
1 Področje intervencije |
2 Oblika financiranja |
3 Razsežnost „ozemeljsko izvrševanje“ |
4 Razsežnost „gospodarska dejavnost“ |
5 Razsežnost „lokacija“ |
6 Sekundarno področje ESS+ |
7 Makroregijska razsežnost in razsežnost morskih bazenov |
Skupni upravičeni stroški operacij, izbranih za podporo (v EUR) |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Število izbranih operacij |
|
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="S" input="S"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="N" input="M"> |
TABELA 3: Skupni kazalniki učinka in kazalniki učinka za posamezne programe za ESRR in Kohezijski sklad (člen 37(2)(b))
|
1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
11. |
12. |
13. |
14. |
|
Podatki o kazalnikih učinka iz operativnega programa [iz tabele 2 operativnega programa] |
Dosedanji napredek glede kazalnikov učinka |
||||||||||||
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj |
Sklad |
Kategorija regije |
ID |
Ime kazalnika |
Razčlenitev kazalnika (2) (od tega:) |
Merska enota |
Mejnik (2024) |
Cilj za leto 2029 |
Predvideno doslej [dd/mm/llll] |
Doseženo doslej [dd/mm/llll] |
Na podlagi smernic Komisije (Da/Ne) |
Pripombe |
|
<type="S" input="G"> (3) |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
<type="N" input="M"> |
<type="N" input="M"> |
<type="C" input="S"> |
<type="S" input="M"> |
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 4: Plače osebja, ki se financirajo iz ESRR in Kohezijskega sklada na ravni programa (člen 37(2)(b))
|
Sklad |
ID |
Ime kazalnika |
Merska enota |
Doslej dosežena letna vrednost [dd/mm/llll] |
Na podlagi smernic Komisije (Da/Ne) |
Pripombe |
||
|
2021 |
… |
2029 |
||||||
|
<type="S" input="M"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="N" input="M"> |
<type="N" input="M"> |
<type="N" input="M"> |
<type="C" input="S"> |
<type="S" input="M"> |
|
|
RCO xx |
Osebje, financirano iz sklada |
EPDČ |
|
|
|
|
|
TABELA 5: Večkratna podpora podjetjem za ESRR in Kohezijski sklad na ravni programa (člen 37(2)(b))
|
ID |
Ime kazalnika |
Razčlenitev kazalnika (od tega:) |
Število podjetij brez večkratne podpore istim podjetjem do [dd/mm/llll] |
Na podlagi smernic Komisije (Da/Ne) |
Pripombe |
|
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="N" input="M"> |
<type="C" input="S"> |
<type="S" input="M"> |
|
RCO 01 |
Podprta podjetja |
Mikro |
|
|
|
|
RCO 01 |
Podprta podjetja |
Mala |
|
|
|
|
RCO 01 |
Podprta podjetja |
Srednja |
|
|
|
|
RCO 01 |
Podprta podjetja |
Velika |
|
|
|
|
RCO 01 |
Podprta podjetja |
Skupaj |
<type="N" input="G"> |
|
|
TABELA 6: Skupni kazalniki učinka in kazalniki rezultatov za posamezne programe za ESRR in Kohezijski sklad (člen 37(2)(b))
|
1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
|
Podatki o kazalnikih rezultatov iz operativnega programa [izvleček iz tabele 3 operativnega programa] |
Dosedanji napredek glede kazalnikov rezultatov |
||||||||||||||
|
Prednostna naloga |
Specifični cilj |
Sklad |
Kategorija regije |
ID |
Ime kazalnika |
Razčlenitev kazalnika (4) (od tega:) |
Merska enota |
Izhodišče v programu |
Cilj za leto 2029 |
Posodobljeno izhodišče [dd.mm.llll] |
Vrednost, dosežena doslej [dd.mm.llll] |
Na podlagi smernic Komisije (Da/Ne) |
Pripombe |
||
|
Napoved |
Dokončano |
Napoved |
Doseženo |
||||||||||||
|
<type="S" input="G"> (5) |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="S" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
<type="N" input="G"> |
<type="N" input="M"> |
<type="N" input="M"> |
<type="N"input="M"> |
<type="N" input="M"> |
<type="C" input="S"> |
<type="S" input="M"> |
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 7: Predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje koledarsko leto (člen 68(1)(g))
Za vsak program se izpolni po skladu in kategoriji regije, če je ustrezno
|
Sklad |
Kategorija regije |
Prispevek Unije |
||
|
[tekoče koledarsko leto] |
[naslednje koledarsko leto] |
|||
|
januar–oktober |
november–december |
januar–december |
||
|
ESRR |
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije (6) |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
ETS |
|
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
ESS |
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
Najbolj oddaljene regije (7) |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Kohezijski sklad |
|
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
ESPR |
|
|
|
|
|
AMF |
|
|
|
|
|
SNV |
|
|
|
|
|
IUMV |
|
|
|
|
TABELA 8: Podatki o finančnih instrumentih (člen 37(3))
|
Prednostna naloga |
Značilnosti odhodkov |
Upravičeni odhodki po proizvodih |
Znesek zasebnih in javnih sredstev, ki so bili zbrani poleg skladov |
Znesek stroškov upravljanja in pristojbin za upravljanje, prijavljenih kot upravičeni odhodki |
Obresti in drugi dobički, ustvarjeni s podporo iz skladov finančnim instrumentom iz člena 54 |
Sredstva ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, kot je navedeno v členu 56 |
||||||||
|
|
Sklad |
Specifični cilj |
Kategorija regije |
Posojila (oznaka oblike financiranja za FI) |
Jamstvo (oznaka oblike financiranja za FI) |
Lastniški ali navidezni lastniški kapital (oznaka oblike financiranja za FI) |
Dodatna podpora v kombinaciji s FI (oznaka oblike financiranja za FI) |
Posojila (oznaka oblike financiranja za FI) |
Jamstvo (oznaka oblike financiranja za FI) |
Lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital (oznaka oblike financiranja za FI) |
Dodatna podpora v kombinaciji s FI (oznaka oblike financiranja za FI) |
|||
|
Vnos = izbira |
Vnos = izbira |
Vnos = izbira |
Vnos = izbira |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
Vnos = ročno |
(1) Legenda lastnosti posameznih polj:
vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator, Cu = valuta
vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem
(2) Uporablja se samo za nekatere kazalnike. Za podrobnosti glej smernice Komisije.
(3) Legenda lastnosti posameznih polj:
vrsta: N = številka, S = niz, C = potrditveno polje
vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem
(4) Uporablja se samo za nekatere kazalnike. Za podrobnosti glej smernice Komisije.
(5) Legenda lastnosti posameznih polj:
vrsta: N = številka, S = niz, C = potrditveno polje
vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem
(6) Prikazana bi morala biti samo posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije / severne redko poseljene regije.
(7) Prikazana bi morala biti samo posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije.
PRILOGA VIII
Komuniciranje in prepoznavnost – člena 42 in 44
1. Uporaba in tehnične značilnosti emblema Unije
|
1.1. |
Emblem Evropske unije je vidno prikazan v vsem komunikacijskem gradivu, kot so tiskani ali digitalni izdelki, spletna mesta in njihovi mobilni prikazi, ki se nanašajo na izvajanje operacije, namenjene javnosti ali udeležencem. |
|
1.2. |
Izjava „Financira EVROPSKA UNIJA“ ali „Sofinancira EVROPSKA UNIJA“ se vedno izpiše v celoti in poleg emblema. |
|
1.3. |
V povezavi z emblemom Unije se lahko uporabi katera koli od naslednjih pisav: Arial, Auto, Calibri, Garamond, Trebuchet, Tahoma, Verdana, Ubuntu. Ležeče in podčrtane različice ter besedilni učinki se ne uporabljajo. |
|
1.4. |
Položaj besedila glede na emblem Unije nikakor ne posega v emblem Unije. |
|
1.5. |
Velikost pisave je sorazmerna z velikostjo emblema. |
|
1.6. |
Barva pisave je modra (Reflex Blue), črna ali bela, odvisno od ozadja. |
|
1.7. |
Emblem Evropske unije se ne spremeni ali združi z drugimi grafičnimi elementi ali besedili. Če so poleg emblema Unije prikazani drugi logotipi, je emblem Unije najmanj enake velikosti kot največji izmed drugih logotipov. Poleg emblema Unije ni za poudarek podpore Unije potrebna uporaba nobene druge vizualne podobe ali logotipa. |
|
1.8. |
Če na istem mestu poteka več dejavnosti, podprtih s strani istega ali različnih instrumentov financiranja, ali če je za isto operacijo pozneje dodeljeno dodatno financiranje, zadostuje postavitev ene same plošče ali panoja. |
|
1.9. |
Grafični standardi za emblem Unije in opredelitev standardnih barv:
A) SIMBOLNI OPIS Na nebesno modri podlagi dvanajst zlatih zvezd sestavlja krog, ki predstavlja zvezo evropskih narodov. Število zvezd je stalno, saj število dvanajst simbolizira popolnost in enotnost. B) HERALDIČNI OPIS Na azurno modri podlagi je dvanajst zlatih peterokrakih zvezd, katerih kraki se ne stikajo. C) GEOMETRIČNI OPIS
Emblem ima obliko modre pravokotne zastave, katere osnovnica je 1,5-krat daljša od stranice. Dvanajst zlatih zvezd, ki so enakomerno porazdeljene, tvori nevidni krog, katerega središče je sečišče diagonal pravokotnika. Polmer kroga je enak tretjini višine stranice pravokotnika. Vsaka od zvezd ima pet krakov, ki ležijo na obodu nevidnega kroga, katerega polmer je enak osemnajstini višine stranice pravokotnika. Vse zvezde so pokončne, to je, en krak je pokončen in dva kraka sta v ravni liniji, pravokotno na navpični rob pravokotnika. Krog je urejen tako, da so zvezde razporejene kot številčnica na uri. Njihovo število je nespremenljivo. D) PREDPISANE BARVE Emblem je v naslednjih barvah: PANTONE REFLEX BLUE za površino pravokotnika, PANTONE YELLOW za zvezde. E) ŠTIRIBARVNI POSTOPEK Če se uporablja štiribarvni postopek, ustvarite obe standardni barvi s pomočjo štirih barv štiribarvnega postopka. PANTONE YELLOW je mogoče doseči z uporabo 100 % „Process Yellow“. PANTONE REFLEX BLUE je mogoče doseči z mešanjem 100 % „Process Cyan“ in 80 % „Process Magenta“. INTERNET Pantone REFLEX BLUE na spletni paleti ustreza barvi RGB:0/51/153 (heksadecimalna vrednost: 003399), rumena PANTONE YELLOW na spletni paleti pa ustreza barvi RGB: 255/204/0 (heksadecimalna vrednost: FFCC00). ENOBARVNA REPRODUKCIJA Če uporabljate črno, očrtajte pravokotnik s črno in natisnite črne zvezde na beli podlagi.
Če uporabljate modro (Reflex Blue), uporabite 100 % Reflex Blue, zvezde pa naj ostanejo bele.
REPRODUKCIJA NA BARVNEM OZADJU Če se večbarvnemu ozadju ni mogoče izogniti, naj bo pravokotnik obdan z belim robom s širino, ki je enaka 1/25 višine pravokotnika.
Načela uporabe emblema Unije s strani tretjih oseb so določena v upravnem sporazumu s Svetom Evrope (1). |
|
2. |
Dovoljenje za uporabo pravic intelektualne lastnine iz člena 44(6) podeljuje EU naslednje pravice:
|
PRILOGA IX
Elementi za sporazume o financiranju in strateške dokumente – člen 53
1. Elementi sporazuma o financiranju za finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi člena 53(3)
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
2. Elementi strateških dokumentov iz člena 53(1)
|
||
|
||
|
||
|
PRILOGA X
Ključne zahteve upravljavskih in kontrolnih sistemov ter njihova razvrstitev – člen 63(1)
|
Tabela 1 – Ključne zahteve za upravljavski in kontrolni sistem |
Zadevni organi |
|
|
1 |
Ustrezna ločenost funkcij ter pisna ureditev za poročanje, nadzor in spremljanje delegiranih nalog posredniškemu organu |
Organ upravljanja |
|
2 |
Ustrezna merila in postopki za izbor operacij |
Organ upravljanja |
|
3 |
Ustrezno obveščanje upravičencev o pogojih, ki se uporabljajo za podporo izbranih operacij |
Organ upravljanja |
|
4 |
Ustrezna upravljalna preverjanja, vključno z ustreznimi postopki za preverjanje izpolnjevanja pogojev za financiranje, ki ni povezano s stroški, in možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov |
Organ upravljanja |
|
5 |
Učinkovit sistem, ki zagotavlja hrambo vseh dokumentov, potrebnih za revizijsko sled |
Organ upravljanja |
|
6 |
Zanesljiv elektronski sistem (vključno s povezavami s sistemi elektronske izmenjave podatkov z upravičenci) za evidentiranje in shranjevanje podatkov za spremljanje, ocenjevanje, finančno upravljanje, preverjanje in revizijo, vključno z ustreznimi postopki za zagotovitev varnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov ter preverjanje istovetnosti uporabnikov |
Organ upravljanja |
|
7 |
Učinkovito izvajanje sorazmernih ukrepov za preprečevanje goljufij |
Organ upravljanja |
|
8 |
Ustrezni postopki za pripravo izjave o upravljanju |
Organ upravljanja |
|
9 |
Ustrezni postopki za potrditev, da so odhodki, vneseni v obračune, zakoniti in pravilni |
Organ upravljanja |
|
10 |
Ustrezni postopki za pripravo in predložitev zahtevkov za vmesno plačilo in obračunov |
Organ upravljanja / organ, ki opravlja računovodsko funkcijo |
|
11 |
Ustrezna ločenost funkcij in funkcionalna neodvisnost med revizijsko oblastjo (in drugimi revizijskimi ali kontrolnimi organi, na katere se revizijska oblast sklicuje in jih nadzoruje, če je ustrezno) ter drugimi organi, pristojnimi za program, ter revizijskim delom, izvedenim v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi |
Revizijska oblast |
|
12 |
Ustrezne revizije sistema |
Revizijska oblast |
|
13 |
Ustrezne revizije operacij |
Revizijska oblast |
|
14 |
Ustrezne revizije obračunov |
Revizijska oblast |
|
15 |
Ustrezni postopki za izdajo zanesljivega revizijskega mnenja in pripravo letnega poročila o kontroli |
Revizijska oblast |
Tabela 2 – Razvrstitev upravljavskih in kontrolnih sistemov glede na njihovo uspešno delovanje
|
Kategorija 1 |
Dobro deluje. Izboljšave niso potrebne ali pa so potrebne le manjše izboljšave. |
|
Kategorija 2 |
Deluje. Potrebne so določene izboljšave. |
|
Kategorija 3 |
Delno deluje. Potrebne so znatne izboljšave. |
|
Kategorija 4 |
Dejansko ne deluje. |
PRILOGA XI
Elementi za revizijsko sled – člen 63(5)
I. Obvezni elementi revizijske sledi za nepovratna sredstva:
|
1. |
dokumentacija, ki omogoča preverjanje uporabe meril za izbor s strani organa upravljanja, ter dokumentacija, ki se nanaša na skupni postopek izbire in odobritev operacij; |
|
2. |
dokument (sporazum o dodelitvi sredstev ali enakovreden dokument), v katerem so določeni pogoji za podporo, podpisan med upravičencem in organom upravljanja / posredniškim organom; |
|
3. |
računovodska evidenca zahtevkov za plačilo, ki jih je predložil upravičenec, kot so evidentirani v elektronskem sistemu organa upravljanja / posredniškega organa; |
|
4. |
dokumentacija o preverjanjih, ki obravnavajo zahteve glede nepremestitve in trajnosti iz člena 59, člena 60(2) in člena 67(3)(h); |
|
5. |
dokazilo o plačilu javnega prispevka upravičencu in datumu izvršitve plačila; |
|
6. |
dokazila o upravnih preverjanjih in, če je ustrezno, preverjanjih na kraju samem, ki jih je izvedel organ upravljanja / posredniški organ; |
|
7. |
informacije o opravljenih revizijah; |
|
8. |
dokumentacija, ki se nanaša na spremljanje s strani organa upravljanja / posredniškega organa za namene upravljalnih preverjanj in ugotovitev revizije; |
|
9. |
dokumentacija, ki omogoča preverjanje skladnosti z veljavno zakonodajo; |
|
11. |
podatki v zvezi s kazalniki učinka in rezultatov, ki omogočajo uskladitev z ustreznimi cilji in sporočenimi mejniki; |
|
12. |
dokumentacija v zvezi s finančnimi popravki in odbitki v skladu s členom 92(5), ki jih je organ upravljanja / posredniški organ izvedel za odhodke, prijavljene Komisiji; |
|
13. |
za nepovratna sredstva v obliki, določeni v členu 48(1)(a), računi ali dokumenti enakovredne dokazne vrednosti) in dokazilo o njihovem plačilu s strani upravičenca ter računovodske evidence upravičenca glede odhodkov, prijavljenih Komisiji; |
|
14. |
za nepovratna sredstva v obliki, določeni v členu 48(1)(b), (c) in (d), in če je ustrezno, dokumenti, ki utemeljujejo metodo določitve stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj; kategorije stroškov, ki so podlaga za izračun; dokumenti, ki izkazujejo stroške, prijavljene v okviru drugih kategorij stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja; izrecno soglasje s strani organa upravljanja o predlogu proračuna v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo; dokumentacija o bruto stroških za zaposlene in izračunu urne postavke; če se uporabijo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov na podlagi obstoječih metod, dokumentacija, ki potrjuje skladnost s podobno vrsto operacij, in z dokumentacijo, potrebno za obstoječo metodo, če ta obstaja. |
II | Obvezni elementi za revizijske sledi za finančne instrumente:
|
1. |
dokumenti v zvezi z oblikovanjem finančnega instrumenta, kot so sporazumi o financiranju itd.; |
|
2. |
dokumenti, iz katerih so razvidni zneski prispevkov za finančni instrument iz vsakega programa in v okviru vsake prednostne naloge, upravičeni odhodki v okviru vsakega programa, obresti in drugi dobički, ustvarjeni s podporo iz skladov, ter ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo skladom v skladu s členoma 54 in 56; |
|
3. |
dokumenti o načinu delovanja finančnega instrumenta, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanji; |
|
4. |
dokumenti v zvezi z izstopi prispevkov programa ter likvidacijo finančnega instrumenta; |
|
5. |
dokumenti v zvezi s stroški upravljanja in provizijami za upravljanje; |
|
6. |
obrazci zahtevkov ali enakovredni dokumenti, ki jih skupaj z dokazili predložijo končni prejemniki, vključno s poslovnimi načrti in, če je ustrezno, zaključnimi računi iz prejšnjih let; |
|
7. |
kontrolni seznami in poročila organov, ki izvajajo finančni instrument; |
|
8. |
izjave, predložene v zvezi s pomočjo de minimis: |
|
9. |
podpisani sporazumi v zvezi s podporo, ki se zagotavlja prek finančnega instrumenta, vključno z lastniškim kapitalom, posojili, jamstvi ali drugimi oblikami naložb v korist končnih prejemnikov; |
|
10. |
dokazila, da je bila podpora, zagotovljena prek finančnega instrumenta, porabljena za predvidene namene; |
|
11. |
evidenca o gibanjih kapitala med organom upravljanja in finančnim instrumentom ter v okviru finančnega instrumenta na vseh ravneh do končnih prejemnikov, za jamstva pa dokazilo, da so bila posojila izplačana; |
|
12. |
ločene evidence ali računovodske kode za plačane prispevke iz programa ali jamstva, ki se s finančnim instrumentom odobrijo v korist končnega prejemnika. |
Določbe za revizijsko sled za povračilo podpore iz skladov s strani Komisije za program na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ali financiranja, ki ni povezano s stroški
III. Obvezni elementi revizijske sledi za možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki se vodijo na ravni organa upravljanja / posredniškega organa:
|
1. |
dokumenti, ki izkazujejo stroške, prijavljene v okviru drugih kategorij stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja; |
|
2. |
kategorije stroškov in stroški, ki so podlaga za izračun; |
|
3. |
dokumenti, ki dokazujejo prilagoditev zneskov, če je ustrezno; |
|
4. |
dokumenti, ki dokazujejo metodo izračuna, če se uporabi člen 48(2)(a). |
IV. Obvezni elementi revizijske sledi za financiranje, ki ni povezano s stroški, ki se vodijo na ravni organa upravljanja / posredniškega organa:
|
1. |
dokument, ki določa pogoje za podporo in sta ga podpisala upravičenec in organ upravljanja / posredniški organ ter navaja obliko nepovratnih sredstev, ki so na voljo upravičencem; |
|
2. |
dokumenti, ki dokazujejo predhodno soglasje Komisije o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, ali rezultatih, ki jih je treba doseči, ter ustrezne zneske (odobritev ali sprememba programa); |
|
3. |
dokumenti, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov v posameznih fazah, če izvajanje poteka po korakih, ter tudi preden se končni odhodki prijavijo Komisiji; |
|
4. |
dokumentacija, ki se nanaša na izbor in odobritev operacij, ki jih krije financiranje, ki ni povezano s stroški. |
PRILOGA XII
E-kohezija: sistemi elektronske izmenjave podatkov med organi, pristojnimi za program, in upravičenci programa – člen 63(7)
1. Odgovornosti organov, pristojnih za program, v zvezi z delovanjem sistemov elektronske izmenjave podatkov
|
1.1 |
Zagotavljanje varnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov ter preverjanje istovetnosti pošiljatelja v skladu s členom 63(5), členom 63(7), členom 66(4) in členom 76 te uredbe. |
|
1.2 |
Zagotavljanje razpoložljivosti in delovanja v uradnih urah in izven njih (razen v obdobju tehničnega vzdrževanja) |
|
1.3 |
Uporaba funkcionalnosti v sistemu, ki zagotavlja:
|
|
1.4 |
Zagotavljanje evidentiranja in shranjevanja podatkov v sistem, ki omogoča upravna preverjanja zahtevkov za plačila, ki jih predložijo upravičenci v skladu s členom 68(2), in revizije |
2. Odgovornosti organov, pristojnih za program, v zvezi z načini pošiljanja dokumentov in podatkov za vse izmenjave
|
2.1 |
Zagotavljanje uporabe elektronskega podpisa, ki je skladen z eno od treh vrst elektronskega podpisa v smislu Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). |
|
2.2 |
Določitev hrambe datuma, na katerega je upravičenec organom, pristojnim za programe, prenesel dokumente in podatke, ter obratno |
|
2.3 |
Zagotavljanje dostopnosti neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika, ki omogoča samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med sistemi upravičencev in sistemi držav članic |
|
2.4 |
Zagotavljanje varstva zasebnosti osebnih podatkov posameznikov in poslovne zaupnosti pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) Evropskega parlamenta in Sveta (4) |
(1) Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).
(2) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(3) Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 337, 18.12.2009, str. 11).
(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
PRILOGA XIII
SFC2021: sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo – člen 63(8)
1. Odgovornosti Komisije
|
1.1 |
Zagotavljanje delovanja elektronske izmenjave podatkov (SFC2021) za vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo. Sistem SFC2021 vsebuje vsaj informacije, določene v predlogah v skladu s to uredbo. |
|
1.2 |
Zagotavljanje naslednjih značilnosti sistema SFC2021:
|
|
1.3 |
Zagotavljanje varnostne politike informacijske tehnologije za sistem SFC2021, veljavne za zaposlene, ki uporabljajo sistem, v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti Sklepom Komisije C(2006) 3602 (1) in njegovimi izvedbenimi pravili. |
|
1.4 |
Imenovanje ene ali več oseb, odgovornih za opredelitev, ohranjanje in zagotavljanje pravilne uporabe varnostne politike za sistem SFC2021 |
2. Odgovornosti držav članic
|
2.1 |
Zagotavljanje, da organi države članice, pristojni za program in imenovani v skladu s členom 65(1), ter organi, imenovani za izvajanje določenih nalog v odgovornosti organa upravljanja v skladu s členom 65(3) te uredbe, v sistem SFC2021 vnašajo informacije, za prenos katerih so odgovorni, ter vse posodobitve teh informacij |
|
2.2 |
Zagotavljanje preverjanja informacij, ki jih predloži oseba, ki ni oseba, ki je vnesla podatke za zadevni prenos |
|
2.3 |
Zagotavljanje ureditve za omenjeno delitev nalog v okviru upravljavskih in kontrolnih informacijskih sistemov države članice, ki so samodejno povezani s sistemom SFC2021 |
|
2.4 |
Imenovanje ene ali več oseb, odgovornih za upravljanje pravic dostopa za opravljanje naslednjih nalog:
|
|
2.5 |
Zagotavljanje ureditev za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov ter poslovne zaupnosti pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo 1995/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (ES) št. 45/2001 |
|
2.6 |
Sprejetje nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije za dostop do sistema SFC2021 na podlagi ocene tveganja, ki velja za vse organe, ki uporabljajo sistem SFC2021, in obravnava naslednje vidike:
|
|
2.7 |
Dajanje dokumenta iz točke 2.6 na voljo Komisiji na zahtevo |
|
2.8 |
Imenovanje ene ali več oseb, odgovornih za ohranjanje in zagotavljanje uporabe nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije, in opravljanje nalog kontaktne točke za eno ali več oseb, ki jih imenuje Komisija, iz točke 1.4 |
3. Skupne odgovornosti Komisije in držav članic
|
3.1 |
Zagotavljanje dostopnosti neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (tj. spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika na podlagi vnaprej predpisanih protokolov (tj. spletne storitve), ki omogočajo samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med informacijskimi sistemi držav članic in sistemom SFC2021 |
|
3.2 |
Določitev datuma elektronske predložitve informacij s strani države članice Komisiji in obratno prek elektronske izmenjave podatkov, ki se šteje za datum predložitve zadevnega dokumenta |
|
3.3 |
Zagotavljanje, da se uradni podatki izmenjujejo izključno prek sistema SFC2021 (razen v primeru višje sile) in da informacij v elektronskih obrazcih, vgrajenih v sistem SFC2021 (v nadaljnjem besedilu: strukturirani podatki), ni mogoče nadomestiti z nestrukturiranimi podatki ter da v primeru neskladnosti strukturirani podatki prevladajo nad nestrukturiranimi podatki.
V primeru višje sile, napak v delovanju sistema SFC2021 ali odsotnosti povezave s sistemom SFC2021 za več kot en delovni dan v zadnjem tednu pred predpisanim rokom za posredovanje informacij ali v obdobju od 18. do 26. decembra ali pet delovnih dni v katerem koli drugem obdobju lahko izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo poteka v papirni obliki z uporabo predlog iz te uredbe, v tem primeru pa se kot datum predložitve šteje datum predložitve zadevnega dokumenta. Ko preneha razlog višje sile, zadevna stran v sistem SFC2021 nemudoma vnese informacije, ki so že bile predložene v papirni obliki. |
|
3.4 |
Zagotavljanje skladnosti s pogoji za varnost informacijske tehnologije, objavljenimi na portalu sistema SFC2021, in ukrepi, ki jih v sistemu SFC2021 izvede Komisija, da zagotovi varen prenos podatkov, zlasti v zvezi z uporabo tehničnega vmesnika iz točke 1 |
|
3.5 |
Izvajanje in zagotavljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov, sprejetih za zaščito podatkov, ki so shranjeni ali se prenašajo prek sistema SFC2021 |
|
3.6 |
Letna posodobitev in pregled politike varnosti informacijske tehnologije za sistem SFC ter zadevnih nacionalnih, regionalnih oz. lokalnih politik varnosti informacijske tehnologije v primeru tehnoloških sprememb, opredelitve novih groženj ali drugih pomembnih dogodkov |
(1) Sklep Komisije C(2006) 3602 z dne 16. avgusta 2006 o varnosti informacijskih sistemov, ki jih uporablja Evropska komisija.
(2) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(3) Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 337, 18.12.2009, str. 11).
(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1995/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
PRILOGA XIV
Predloga za opis upravljavskega in kontrolnega sistema – člen 63(9)
1. SPLOŠNO
|
1.1 |
Informacije, ki jih predloži:
|
|
1.2 |
Predložene informacije opisujejo stanje z dne: (dd. mm. llll) |
|
1.3 |
Struktura sistema (splošne informacije in diagram poteka s prikazom organizacijskega odnosa med organi, vključenimi v upravljavski in kontrolni sistem) |
|
1.3.1 |
Organ upravljanja (naziv, naslov in kontaktna točka pri organu upravljanja): |
|
1.3.2 |
Posredniški organi (naziv, naslov in kontaktne točke pri posredniških organih). |
|
1.3.3 |
Organ, ki opravlja računovodsko funkcijo (naziv, naslov in kontaktne točke organa upravljanja ali organa, ki opravlja naloge računovodske službe) |
|
1.3.4 |
Navedite, kako se upošteva načelo ločevanja nalog med organi, pristojnimi za programe, in znotraj njih. |
2. ORGAN UPRAVLJANJA
2.1 Organ upravljanja in njegove glavne naloge
|
2.1.1 |
Status organa upravljanja (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali zasebni organ) in organ, kateremu pripada. |
|
2.1.2 |
Podroben opis funkcij in nalog, ki jih neposredno opravlja organ upravljanja. |
|
2.1.3 |
Če je ustrezno, podrobna določitev vsake naloge (1) vsakega posredniškega organa, za katero je nanj organ upravljanja prenesel pooblastilo, imenovanje posredniških organov in opredelitev oblike prenosa pooblastil. Sklicevati se je treba na ustrezne dokumente (pisne sporazume). |
|
2.1.4 |
Postopki za nadzor nalog, za katere je organ upravljanja prenesel pooblastilo. |
|
2.1.5 |
Okvir za izvajanje ustreznega postopka obvladovanja tveganja, kadar je to potrebno, zlasti pa v primeru večjih sprememb upravljavskega in kontrolnega sistema. |
2.2 Opis organizacije in postopkov v zvezi z nalogami organa upravljanja (2)
|
2.2.1 |
Opis nalog, vključno z računovodsko funkcijo, ki jih opravlja organ upravljanja. |
|
2.2.2 |
Opis organizacije dela v okviru različnih nalog, vključno z računovodsko funkcijo, postopkov, ki se uporabljajo, nalog, za katere so prenesena pooblastila, če ta obstajajo, nadzora nad njimi itd. |
|
2.2.3 |
Organizacijska shema organa upravljanja in informacije o njegovem razmerju do katerega koli drugega organa ali oddelka (notranjega ali zunanjega), ki opravljajo naloge iz členov 66 do 69. |
|
2.2.4 |
Navedba načrtovanih sredstev, ki bodo dodeljena v zvezi z različnimi nalogami organa upravljanja (vključno z informacijami o morebitnem načrtovanem zunanjem izvajanju in njegovem obsegu, če je ustrezno). |
3. ORGAN, KI OPRAVLJA RAČUNOVODSKO FUNKCIJO
3.1 Status in opis organizacije in postopkov v zvezi z nalogami organa, ki opravlja računovodsko funkcijo
|
3.1.1 |
Status organa, ki opravlja računovodsko funkcijo (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali zasebni organ), in organ, kateremu pripada. |
|
3.1.2 |
Opis nalog, ki jih izvaja organ, ki opravlja računovodsko funkcijo, kot je določeno v členu 70. |
|
3.1.2 |
Opis organizacije dela (poteka dela, postopkov, notranje razdelitve), postopkov, ki se uporabljajo in kdaj se ti uporabljajo, njihovega nadzora itd. |
|
3.1.3 |
Navedba načrtovanih sredstev, ki bodo dodeljena v zvezi z različnimi računovodskimi nalogami. |
4. ELEKTRONSKI SISTEM
4.1 Opis elektronskega sistema ali sistemov, vključno z diagramom poteka (centralni ali skupni omrežni sistem ali decentralizirani sistem s povezavami med sistemi) za:
|
4.1.1 |
Evidentiranje in shranjevanje podatkov v računalniški obliki o vsaki operaciji, če je ustrezno vključno s podatki o posameznih udeležencih in z razčlenitvijo podatkov o kazalnikih, če je to določeno v Uredbi. |
|
4.1.2 |
Zagotavljanje, da se računovodske evidence za vsako operacijo evidentirajo in shranijo ter da te evidence podpirajo podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in obračunov. |
|
4.1.3 |
Vodenje računovodske evidence odhodkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem. |
|
4.1.4 |
Evidentiranje vseh zneskov, odštetih od zahtevkov za plačilo in od obračunov, kot je določeno v členu 92(5), in razlogov za te odbitke. |
|
4.1.5 |
Navedbo, ali sistemi delujejo učinkovito in lahko zanesljivo evidentirajo navedene podatke, na datum, ko se ta opis pripravi, kot je določeno v točki 1.2 zgoraj. |
|
4.1.6 |
Opis postopkov za zagotovitev varnosti, celovitosti in zaupnosti elektronskih sistemov. |
(1) Vključno z računovodsko funkcijo za sklade AMIF, SNV in IUMV, saj je zanjo v skladu s členom 66(3) odgovoren organ upravljanja.
(2) Vključno z računovodsko funkcijo za sklade AMIF, SNV in IUMV, saj je zanjo v skladu s členom 66(3) odgovoren organ upravljanja.
PRILOGA XV
Predloga za izjavo o upravljanju – člen 68(1)(f)
Spodaj podpisani (priimek(-ki), ime(-na), naziv(-i) ali položaj(-i)), vodja organa upravljanja za program (ime operativnega programa, številka CCI),
na podlagi izvajanja (ime programa) med obračunskim letom, ki se je zaključilo 30. junija (leto), na podlagi lastne presoje in vseh meni/nam razpoložljivih informacij na datum predložitve obračunov Komisiji, vključno z rezultati preverjanja upravljanja, izvedenega v skladu s členom 68 Uredbe (EU) št. xx/xx, in revizij v zvezi z odhodki, vključenimi v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji za obračunsko leto, ki se je zaključilo 30. junija… (leto),
ter ob upoštevanju svojih obveznosti v okviru Uredbe (EU) xx/xx
izjavljam(-o), da:
|
(a) |
so informacije v obračunih ustrezno predstavljene, popolne in točne v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. XX; |
|
(b) |
so odhodki, vneseni v obračune, skladni z veljavno zakonodajo in so bili porabljeni za predvidene namene. |
Potrjujem(-o), da so bile nepravilnosti, ugotovljene v končnem revizijskem poročilu in poročilu o kontroli v zvezi z obračunskim letom, ustrezno obravnavane v obračunih, zlasti za uskladitev s členom 92, za predložitev obračunov, ki zagotavljajo, da so nepravilnosti pod 2-odstotno ravnjo pomembnosti.
Potrjujem(-o) tudi, da so bili odhodki, v zvezi s katerimi trenutno poteka ocenjevanje zakonitosti in pravilnosti, izključeni iz obračunov do zaključka ocene, lahko pa bodo vključeni v zahtevek za vmesno plačilo v naslednjem obračunskem letu.
Poleg tega potrjujem(-o) zanesljivost podatkov, povezanih s kazalniki, mejniki in napredkom programa.
Potrjujem(-o) tudi, da so vzpostavljeni učinkoviti in sorazmerni ukrepi za preprečevanje goljufij ter da ti upoštevajo ugotovljena tveganja v zvezi s tem.
Nazadnje potrjujem(-o), da nisem seznanjen (nismo seznanjeni) z nobenimi nerazkritimi informacijami v zvezi z izvajanjem operativnega programa, ki bi lahko škodile ugledu kohezijske politike.
PRILOGA XVI
Predloga za revizijsko mnenje – člen 71(3)(a)
Za Evropsko komisijo, Generalni direktorat
1. UVOD
Spodaj podpisani, predstavnik [ime revizijske oblasti], ki je neodvisna v smislu člena 65(2) Uredbe (EU) št. […], sem revidiral
|
i) |
obračune za proračunsko leto, ki se je začelo 1. julija … [leto] in zaključilo 30. junija … [leto] (1), z dne … [datum predložitve obračunov Komisiji] (v nadaljnjem besedilu: obračuni) |
|
ii) |
ter zakonitost in pravilnost odhodkov za obračunsko leto, v zvezi s katerimi se je Komisiji predložil zahtevek za povračilo (in so bili vključeni v obračune), in |
|
iii) |
delovanje upravljavskega in kontrolnega sistema ter preveril izjavo o upravljanju za program [ime programa, številka CCI] (v nadaljnjem besedilu: program), |
da bi izdal revizijsko mnenje v skladu s členom 71(3).
2. ODGOVORNOSTI ORGANA UPRAVLJANJA
[Ime organa upravljanja], opredeljen kot organ upravljanja programa, je odgovoren za zagotavljanje pravilnega delovanja upravljavskega in kontrolnega sistema v zvezi z nalogami iz členov 66 do 70.
Poleg tega je [ime organa upravljanja ali organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, če je ustrezno] odgovoren za zagotovitev in izjavo, da so obračuni popolni, točni in verodostojni, kakor zahteva člen 70 Uredbe (EU) št. […].
Poleg tega so v skladu s členom 68 Uredbe (EU) št. […] organi upravljanja odgovorni za potrditev, da so odhodki, vneseni v obračune, zakoniti in pravilni ter skladni z veljavno zakonodajo.
3. ODGOVORNOSTI REVIZIJSKE OBLASTI
Kot je določeno v členu 71 Uredbe (EU) št. […], sem odgovoren za neodvisno mnenje o popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, o tem, ali so odhodki, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo in ki so prijavljeni v obračunih, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni upravljavski in kontrolni sistemi delujejo pravilno.
Poleg tega moram v mnenje vključiti tudi izjavo, ali se z revizijo zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju.
Revizije v zvezi s programom so bile izvedene v skladu z revizijsko strategijo in so skladne z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi. V skladu s temi standardi mora revizijska oblast izpolnjevati etične zahteve ter načrtovati in izvesti revizijo, da pridobi zadostna zagotovila za namene revizijskega mnenja.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev zadostnih in ustreznih dokazov v podporo spodaj navedenemu mnenju. Izvedeni postopki, vključno z oceno tveganja pomembne neskladnosti zaradi goljufije ali napake, so odvisni od strokovne presoje revizorja. Izvedeni revizijski postopki so tisti, ki so po mojem mnenju ustrezni glede na okoliščine in v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. […].
Menim, da so zbrani revizijski dokazi zadostna in ustrezna osnova za moje mnenje, [v primeru kakršne koli omejitve obsega:] razen tistih, ki so navedeni v odstavku „Omejitev obsega“.
Povzetek ugotovitev na podlagi revizij v zvezi s programom je naveden v priloženem letnem poročilu o kontroli v skladu s točko (b) člena 71(3) Uredbe (EU) št. […].
4. OMEJITEV OBSEGA
Bodisi
Obseg revizije ni bil omejen.
Bodisi
Obseg revizije so omejevali naslednji dejavniki:
|
(a) |
… |
|
(b) |
… |
|
(c) |
… |
[Navedite kakršno koli omejitev obsega revizije (1), na primer kakršno koli pomanjkanje dokazil ali zadeve, glede katerih potekajo sodni postopki, ter v „Mnenju s pridržkom“ v nadaljevanju oceno zneskov odhodkov in prispevka za podporo iz skladov ter učinek omejitve obsega na revizijsko mnenje. Nadaljnje razlage v zvezi s tem se, če je ustrezno, predložijo v letnem poročilu o kontroli.]
5. MNENJE
Bodisi
(Mnenje brez pridržka)
Na podlagi izvedene revizije menim, da:
|
(i) |
obračuni prikazujejo verodostojno in pošteno sliko; |
|
(ii) |
odhodki, vključeni v obračune, so zakoniti in pravilni (2), |
|
(iii) |
upravljavski in kontrolni sistem deluje pravilno. |
Izvedena revizija ne zmanjšuje zanesljivosti trditev iz izjave o upravljanju.
Bodisi
(Mnenje s pridržkom)
Na podlagi izvedene revizije menim, da:
|
1) |
Obračuni
|
|
2) |
Zakonitost in pravilnost odhodkov, potrjenih v obračunih
Vpliv pridržka je omejen [ali znaten] in ustreza … (znesek v EUR skupnega zneska potrjenih odhodkov) |
|
3) |
Upravljavski in kontrolni sistem, vzpostavljen na datum tega revizijskega mnenja
Vpliv pridržka je omejen [ali znaten] in ustreza … (znesek v EUR skupnega zneska potrjenih odhodkov) |
Izvedena revizija ne zmanjšuje zanesljivosti/zmanjšuje zanesljivost [neustrezno črtati] trditev iz izjave o upravljanju.
[Če izvedena revizija zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju, revizijska oblast v tem odstavku razkrije vidike, na podlagi katerih je bil oblikovan tak zaključek.]
Bodisi
(Odklonilno mnenje)
Na podlagi izvedene revizije menim, da:
|
(i) |
obračuni kažejo/ne kažejo [neustrezno črtati] resnično in pošteno sliko/resnične in poštene slike dejanskega stanja; in/ali |
|
(ii) |
odhodki v obračunih, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo, so/niso [neustrezno črtati] zakoniti in pravilni; in/ali |
|
(iii) |
vzpostavljeni upravljavski in kontrolni sistem deluje/ne deluje [neustrezno črtati] pravilno. |
To odklonilno mnenje temelji na:
|
— |
pomembnih zadevah v zvezi z obračuni: in/ali [neustrezno črtati] |
|
— |
pomembnih zadevah v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov v obračunih, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo: in/ali [neustrezno črtati] |
|
— |
pomembnih zadevah v zvezi z delovanjem upravljavskega in kontrolnega sistema (6): |
Izvedena revizija zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju glede naslednjih vidikov:
[Revizijska oblast lahko v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi vključi tudi poudarke, ki pa ne vplivajo na njeno mnenje. V izrednih primerih je mogoča zavrnitev priprave mnenja (7).]
Datum:
Podpis:
|
(2) |
Besedilo se vključi v primeru programov Interreg. |
|
(5) |
V primeru vpliva na upravljavski in kontrolni sistem se organ ali organi in vidiki, glede katerih njihovi sistemi niso izpolnjevali zahtev in/ali niso delovali pravilno, opredelijo v mnenju, razen če je ta informacija že jasno navedena v letnem poročilu o kontroli in se odstavek z mnenjem sklicuje na specifični oddelek ali specifične oddelke tega poročila, kjer je taka informacija navedena. |
(1) Tudi za programe Interreg, ki ne spadajo v okvir letnega vzorca za revizije operacij, ki jih sestavi Komisija, kakor je določeno v členu 48 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.
(2) Razen za programe Interreg, ki ne spadajo v okvir letnega vzorca za revizije operacij, ki jih sestavi Komisija, kot je predvideno v členu 48 uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, če odhodkov v obračunih, v zvezi s katerimi je bilo zahtevano povračilo, ni bilo mogoče preveriti v zadevnem obračunskem letu.
(6) Glej prejšnjo opombo.
(7) Ti izredni primeri so povezani z nepredvidenimi, zunanjimi dejavniki izven pristojnosti revizijske oblasti.
PRILOGA XVII
Predloga za letno poročilo o kontroli – člen 71(3)(b)
1. Uvod
|
1.1 |
Navedba revizijske oblasti in drugih organov, ki so bili vključeni v pripravo poročila. |
|
1.2 |
Referenčno obdobje (tj. obračunsko leto). |
|
1.3 |
Revizijsko obdobje (obdobje, v katerem je potekalo revizijsko delo). |
|
1.4 |
Navedba programov, zajetih v poročilu, ter njihovih organov upravljanja. Če poročilo zajema več kot en program ali sklad, se informacije razčlenijo po programu in po skladu, pri tem pa se v vsakem oddelku določijo informacije, ki veljajo za posamezni program in/ali sklad. |
|
1.5 |
Opis korakov za pripravo poročila in oblikovanje ustreznega revizijskega mnenja. Ta oddelek bi moral zajemati tudi informacije o preverjanju skladnosti izjav o upravljanju, ki ga izvede revizijska oblast. |
Oddelek 1.5 je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisali koraki za pripravo poročila na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
2. Pomembne spremembe upravljavskih in kontrolnih sistemov
|
2.1 |
Podrobnosti o vseh večjih spremembah upravljavskih in kontrolnih sistemov v zvezi z odgovornostmi organa upravljanja, zlasti kar zadeva prenos nalog na posredniške organe in potrditev njihove skladnosti s členi 66 do 70 in 75 na podlagi revizijskega dela, ki ga je opravila revizijska oblast. |
|
2.2 |
Informacije o uporabi okrepljenih sorazmernejših ureditev v skladu s členi 77 do 79. |
3. Spremembe revizijske strategije
|
3.1 |
Podrobnosti o vseh spremembah revizijske strategije in s tem povezana pojasnila. Zlasti je treba navesti vse spremembe metode vzorčenja, ki je bila uporabljena za revizijo operacij (glej oddelek 5 spodaj), in ali je bila strategija spremenjena zaradi uporabe okrepljenih sorazmernejših ureditev iz členov 77 do 79 Uredbe. |
|
3.2 |
Oddelek 1 je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisale spremembe revizijske strategije na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS]. |
4. Revizije sistemov (če je ustrezno)
Ta oddelek se uporablja za revizijske oblasti, ki ne uporabljajo okrepljenih sorazmernejših ureditev za zadevno obračunsko leto:
|
4.1 |
Podrobnosti o organih (vključno z revizijsko oblastjo), ki so revidirali pravilno delovanje upravljavskega in kontrolnega sistema za program (v nadaljnjem besedilu: revizije sistema). |
|
4.2 |
Opis podlage za opravljene revizije, vključno s sklicem na revizijsko strategijo, ki se je uporabljala, ter konkretneje na metodologije za oceno tveganja in rezultate, na podlagi katerih je bil določen revizijski načrt za revizije sistema. Če je bila ocena tveganja posodobljena, je treba to opisati v oddelku 3 zgoraj, ki zajema spremembe revizijske strategije. |
|
4.3 |
Kar zadeva tabelo v oddelku 9.1 spodaj, opis glavnih ugotovitev in zaključkov, oblikovanih na podlagi revizij sistema, vključno z revizijami, ki so se osredotočale na posebna tematska področja. |
|
4.4 |
Navedba, ali so katere koli odkrite nepravilnosti veljale za sistemske, ter podrobnosti o sprejetih ukrepih, vključno s količinsko opredelitvijo nepravilnih odhodkov in z njimi povezanih finančnih popravkov, kakor je določeno v členih 71(3)(b) in 97 Uredbe. |
|
4.5 |
Informacije o upoštevanju revizijski priporočil, podanih na podlagi revizije sistema v prejšnjih obračunskih letih. |
|
4.6 |
Opis nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki so bile odkrite med revizijami sistema in so značilne za finančne instrumente ali druge vrste odhodkov ali stroškov, zajetih s posebnimi pravili (npr. državna pomoč, javna naročila, možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov, financiranje, ki ni povezano s stroški), ter opis nadaljnjih ukrepov, ki jih je za odpravo teh nepravilnosti ali pomanjkljivosti sprejel organ upravljanja. |
|
4.7 |
Stopnja zagotovila, pridobljena na podlagi revizije sistema (nizka/povprečna/visoka), in utemeljitev. |
5. Revizije operacij
Oddelke 5.1 do 5.10 spodaj je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisali koraki za pripravo poročila na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
|
5.1 |
Navedba organov (vključno z revizijsko oblastjo), ki so revidirali operacije (kot je določeno v členu 73). |
|
5.2 |
Opis uporabljene metodologije vzorčenja in informacije, ali je ta metodologija v skladu z revizijsko strategijo. |
|
5.3 |
Navedba parametrov, ki so bili uporabljeni za statistično vzorčenje, ter pojasnilo glede temeljnih izračunov in uporabljene strokovne presoje. Parametri za vzorčenje vključujejo: raven pomembnosti, stopnjo zaupanja, vzorčno enoto, pričakovano stopnjo napake, interval vzorčenja, standardni odklon, vrednost populacije, velikost populacije, velikost vzorca ter informacije o stratifikaciji. Temeljni izračuni za izbor vzorca, skupna stopnja napak in stopnja preostalih napak iz oddelka 9.3 spodaj, v obliki, ki omogoča razumevanje osnovnih sprejetih ukrepov v skladu s posamezno uporabljeno metodo vzorčenja. |
|
5.4 |
Uskladitev med zneski iz obračunov kot tudi zneski, ki so bili med obračunskim letom prijavljeni v zahtevkih za vmesno plačilo, in populacijo, iz katere je izhajal naključni vzorec (stolpec „A“ v tabeli iz oddelka 9.2 spodaj). Uskladijo se tudi negativne vzorčne enote, pri katerih so bili izvedeni finančni popravki. |
|
5.5 |
V primeru negativnih postavk, potrditev, da so bile obravnavane kot ločena populacija. Analiza glavnih rezultatov, ki izhajajo iz revizij teh enot, in sicer s poudarkom na preverjanju, ali so bile odločitve za uporabo finančnih popravkov (ki jih je sprejela država članica ali Komisija) v obračunih evidentirane kot umaknjeni zneski. |
|
5.6 |
Če je uporabljena nestatistična metoda vzorčenja, navedite razloge za uporabo te metode, odstotek vzorčnih enot, zajetih v reviziji, ter ukrepe, sprejete za zagotovitev naključnosti vzorca ob upoštevanju, da mora biti vzorec reprezentativen.
Poleg tega opredelite korake za zagotovitev dovolj velikega vzorca, ki revizijski oblasti omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Če je bila uporabljena nestatistična metoda vzorčenja, bi morala biti izračunana tudi skupna (napovedana) stopnja napak. |
|
5.7 |
Analiza glavnih ugotovitev, ki izhajajo iz revizije operacij, pri čemer ta analiza opisuje:
Zagotoviti je treba dodatna pojasnila podatkov iz oddelkov 9.2 in 9.3 spodaj, zlasti glede skupne stopnje napak. |
|
5.8 |
Podrobnosti o morebitnih finančnih popravkih v zvezi z obračunskim letom, ki jih je organ upravljanja izvedel pred predložitvijo obračuna Komisiji in so posledica revizij operacij, vključno s pavšalnimi ali ekstrapoliranimi popravki, ki povzročijo zmanjšanje stopnje preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, na 2 % v smislu člena 92. |
|
5.9 |
Primerjava skupne stopnje napak in stopnje preostalih napak (kot je prikazano v oddelku 9.2 spodaj) z 2-odstotno ravnjo pomembnosti, da se ugotovi, ali v zvezi s populacijo obstajajo pomembne netočnosti, in se določi vpliv na revizijsko mnenje. |
|
5.10 |
Podrobnosti v zvezi s tem, ali so katere koli odkrite nepravilnosti veljale za sistemske, ter o sprejetih ukrepih, vključno s količinsko opredelitvijo nepravilnih odhodkov in z njimi povezanih finančnih popravkov. |
|
5.11 |
Informacije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi revizij operacij, izvedenih glede skupnega vzorca za programe Interreg na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS]. |
|
5.12 |
Informacije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi revizij operacij, izvedenih za pretekla obračunska leta, zlasti kar zadeva resne sistemske pomanjkljivosti. |
|
5.13 |
Tabela s tipologijo napak, ki je bila morda dogovorjena s Komisijo. |
|
5.14 |
Zaključki v zvezi s pravilnim delovanjem upravljavskega in kontrolnega sistema, oblikovani na podlagi glavnih ugotovitev revizij operacij. |
Oddelek 5.14 je treba prilagoditi za programe Interreg, da bi se opisali koraki za oblikovanje zaključkov na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kakor je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba ETS].
6. Revizije obračunov
|
6.1 |
Navedba organov, ki so revidirali obračune. |
|
6.2 |
Opis revizijskega pristopa, uporabljenega za preverjanje popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračuna. To vključuje sklic na revizijsko delo, opravljeno v kontekstu revizij sistema, revizij operacij, ki so pomembne za zagotovilo o obračunih, in dodatnih preverjanj osnutkov obračunov, ki se opravijo, preden se ti pošljejo Komisiji. |
|
6.3 |
Na podlagi revizij oblikovani zaključki v zvezi s popolnostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, vključno z navedbo izvedenih ustreznih finančnih popravkov, ki so bili upoštevani v obračunih, da bi se upoštevali takšni zaključki. |
|
6.4 |
Navedba, ali so katere koli odkrite nepravilnosti veljale za sistemske, in opis sprejetih ukrepov. |
7. Druge informacije
|
7.1 |
Ocena revizijske oblasti glede primerov domnevnih goljufij, ki jih je odkrila v okviru revizij (vključno s primeri, ki so jih sporočili drugi nacionalni organi ali organi EU v zvezi z operacijami, ki jih je revidirala revizijska oblast), ter navedba sprejetih ukrepov. Informacije o številu primerov, njihovi resnosti in zneskih, na katere so vplivale goljufije, če so znani. |
|
7.2 |
Naknadni dogodki, ki so se zgodili po koncu obračunskega leta in pred posredovanjem letnega poročila o kontroli Komisiji ter so bili upoštevani pri določitvi stopnje zagotovila in oblikovanju mnenja revizijske oblasti. |
8. Splošna stopnja zagotovila
|
8.1 |
Navedba splošne stopnje zagotovila v zvezi s pravilnim delovanjem upravljavskega in kontrolnega sistema ter pojasnilo o tem, kako je bila ta stopnja pridobljena na podlagi kombinacije rezultatov revizij sistemov in revizij operacij. Če je relevantno, revizijska oblast upošteva tudi rezultate drugega izvedenega nacionalnega revizijskega dela ali revizijskega dela Unije. |
|
8.2 |
Ocena morebitnih blažilnih ukrepov, ki niso povezani z izvedenimi finančnimi popravki, ocena izvedenih finančnih popravkov in ocena potrebe po kakršnih koli dodatnih korektivnih ukrepih, tako z vidika izboljšanja upravljavskih in kontrolnih sistemov kot tudi posledic za proračun EU. |
9. PRILOGE K LETNEMU POROČILU O KONTROLI
9.1 Rezultati revizij sistema
|
Revidirani subjekt |
Sklad (program s financiranjem iz več skladov) |
Naziv revizije |
Datum končnega revizijskega poročila |
Program: [št. CCI in ime programa] |
Splošna ocena (kategorija 1, 2, 3, 4) [kot je opredeljena v tabeli 2 v Prilogi X k Uredbi] |
Opombe |
|||||||||
|
Ključne zahteve (kakor je ustrezno) [kot so opredeljene v tabeli 1 v Prilogi X k Uredbi] |
|||||||||||||||
|
KZ 1 |
KZ 2 |
KZ 3 |
KZ 4 |
KZ 5 |
KZ 6 |
KZ 7 |
KZ 8 |
KZ 9 |
KZ 10 |
|
|
||||
|
Organ upravljanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
Posredniški organ(-i) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||
|
Računovodska funkcija (če je ne opravlja organ upravljanja) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
|
Opomba: Prazni deli v tej tabeli se nanašajo na ključne zahteve, ki se ne uporabljajo za revidirani subjekt |
|||||||||||||||
9.2 Rezultati revizij operacij
|
Sklad |
Št. CCI programa |
Naslov programa |
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
|||||||||||||
|
Znesek v EUR, ki ustreza populaciji, iz katere je izhajal vzorec (7) |
Odhodki v povezavi z obračunskim letom, revidirani za naključni vzorec |
Znesek nepravilnih odhodkov v naključnem vzorcu |
Skupna stopnja napak (8) |
Popravki, izvedeni zaradi skupne stopnje napak |
Skupna stopnja preostalih napak (F = (D * A) – E) |
Drugi revidirani odhodki (9) |
Znesek nepravilnih odhodkov v drugih revidiranih odhodkih |
||||||||||||||||
|
Znesek (10) |
% (11) |
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||
|
9.3 |
Izračuni, na katerih temeljijo izbor naključnega vzorca, skupna stopnja napak in skupna stopnja preostalih napak |
(1) Naključne, sistemske, izjemne.
(2) Na primer: upravičenost, javna naročila, državna pomoč.
(3) Stopnja napake glede na stratum se navede, če je bila uporabljena stratifikacija, ki je zajela podpopulacije s podobnimi lastnostmi, kot so operacije, ki so sestavljene iz finančnih prispevkov iz programa za finančne instrumente, postavk visoke vrednosti, skladov (v primeru programov, ki se financirajo iz več skladov).
(7) Stolpec „A“ se nanaša na populacijo, iz katere je izhajal naključni vzorec, tj. skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa upravljanja/računovodske funkcije in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji, brez morebitnih negativnih vzorčnih enot. Če je ustrezno, se pojasnila predložijo v oddelku 5.4 zgoraj.
(8) Skupna stopnja napak se izračuna, preden se uporabijo morebitni finančni popravki v zvezi z revidiranim vzorcem ali populacijo, iz katere je izhajal naključni vzorec. Če naključni vzorec zajema več kot en sklad ali program, se skupna stopnja napak, ki je (izračunana) predstavljena v stolpcu „D“, nanaša na celotno populacijo. Če se uporabi stratifikacija, se dodatne informacije glede na stratum predložijo v oddelku 5.7 zgoraj.
(9) Stolpec „G“ se nanaša na odhodke, revidirane v okviru dopolnilnega vzorca.
(10) Znesek revidiranih odhodkov (če se uporabi izbor manjšega vzorca, se v ta stolpec vključi samo znesek postavk odhodkov, ki so bile dejansko revidirane).
(11) Odstotek odhodkov, revidiranih v zvezi s populacijo.
PRILOGA XVIII
Predloga za revizijsko strategijo – člen 72
1. UVOD
|
(a) |
Navedba programov (naslovi in številke CCI) (1), skladi in obdobje, zajeto z revizijsko strategijo. |
|
(b) |
Navedba revizijske oblasti, ki je odgovorna za pripravo, spremljanje in posodabljanje revizijske strategije, ter morebitnih drugih organov, ki so prispevali k temu dokumentu. |
|
(c) |
Navedba statusa revizijske oblasti (nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ) in organa, v okviru katerega deluje; |
|
(d) |
Sklic na izjavo o poslanstvu, listino o reviziji ali nacionalno zakonodajo (če je ustrezno), ki vsebujejo navedbo nalog in pristojnosti revizijske oblasti in drugih organov, ki izvajajo revizije v okviru njene pristojnosti; |
|
(e) |
Potrdilo revizijske oblasti, da so organi, ki izvajajo revizije, funkcionalno in organizacijsko neodvisni. |
2. OCENA TVEGANJA
|
(a) |
Pojasnilo glede uporabljene metode za oceno tveganja in |
|
(b) |
notranji postopki za posodabljanje ocene tveganja. |
3. METODOLOGIJA
3.1 Pregled
|
(a) |
Sklic na mednarodno sprejete revizijske standarde, ki jih bo revizijska oblast uporabljala pri svojem revizijskem delu. |
|
(b) |
Informacije o tem, kako bo revizijska oblast pridobila zagotovilo v zvezi s programi s standardnim upravljavskim in kontrolnim sistemom ter v zvezi s programi z okrepljenimi sorazmernejšimi ureditvami (opis najpomembnejših elementov – vrst revizij in njihovega obsega). |
|
(c) |
Navedba postopkov, vzpostavljenih za pripravo letnega poročila o kontroli in letnega revizijskega mnenja, ki se predložita Komisiji v skladu s členom 71(3) Uredbe, s potrebnimi izjemami za programe Interreg na podlagi posebnih pravil za revizije operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg, kot je določeno v členu 48 Uredbe (EU) št. [uredba o ETS]. |
|
(d) |
Navedba revizijskih priročnikov ali postopkov, ki vsebujejo opis glavnih faz revizijskega dela, vključno z razvrščanjem in obravnavo napak, odkritih med pripravo letnega poročila o kontroli, ki se predloži Komisiji v skladu s členom 71(3) Uredbe. |
|
(e) |
Za programe Interreg, navedba posebnih revizijskih ureditev in pojasnilo, kako namerava revizijska oblast zagotoviti sodelovanje s Komisijo v zvezi z revizijami operacij v okviru skupnega vzorca za Interreg, ki ga pripravi Komisija v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. [uredba o ETS]. |
|
(f) |
Za programe Interreg bo v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. [uredba o uredba o ETS] morda potrebno opraviti dodatno revizijsko delo (sklic na posebne revizijske ureditve v zvezi s tem in na nadaljnje ukrepe, izvedene na podlagi tega dodatnega revizijskega dela). |
3.2 Revizije pravilnega delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov (revizije sistemov)
Navedba organov/struktur, ki bodo predmet revizije, ter relevantnih ključnih zahtev v okviru revizije sistemov. Seznam bi moral vključevati vse organe, ki so bili imenovani v zadnjih dvanajstih mesecih.
Če je ustrezno, sklic na revizijski organ, na katerega se za izvedbo teh revizij zanaša revizijska oblast.
Navedba vseh revizij sistemov, ki zadevajo posebna tematska področja ali organe, kot so:
|
(a) |
kakovost in število upravnih upravljalnih preverjanj in upravljalnih preverjanj na kraju samem z vidika pravil javnega naročanja, pravil o državni pomoči, okoljskih zahtev in drugega prava, ki se uporablja; |
|
(b) |
kakovost izbora projektov ter upravljalnih preverjanj na ravni organa upravljanja ali posredniškega organa; |
|
(c) |
vzpostavitev in izvajanje finančnih instrumentov na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente; |
|
(d) |
delovanje in varnost elektronskih sistemov ter njihova interoperabilnost s sistemom Komisije za elektronsko izmenjavo podatkov; |
|
(e) |
zanesljivost podatkov, ki jih organ upravljanja zagotovi o ciljnih vrednostih in mejnikih ter o napredku, ki ga program dosega pri uresničevanju svojih ciljev; |
|
(f) |
finančne popravke (odbitke iz obračunov); |
|
(g) |
izvajanje učinkovitih in sorazmernih ukrepov za preprečevanje goljufij, podprtih z oceno tveganja za goljufije. |
3.3 Revizije operacij, razen za programe Interreg
|
(a) |
Opis metodologije vzorčenja (ali sklic na notranji dokument, v katerem je opisana), ki se uporabi v skladu s členom 73 Uredbe (ter drugih posebnih postopkov, vzpostavljenih za revizije operacij, in sicer v zvezi z razvrstitvijo in obravnavo odkritih napak, vključno s primeri suma goljufij). |
|
(b) |
Potreben je ločen opis za leta, v katerih se države članice za enega ali več programov odločijo uporabiti okrepljene sorazmernejše ureditve v skladu s členom 77 Uredbe. |
3.4. Revizije operacij za programe Interreg
|
(a) |
Opis obravnave ugotovitev in napak, ki se uporabi v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. [uredba o uredba o ETS] (ali sklic na notranji dokument, v katerem je ta obravnava opisana), ter drugih posebnih postopkov, vzpostavljenih za revizije operacij, in sicer v zvezi s skupnim vzorcem za Interreg, ki ga Komisija pripravi vsako leto. |
|
(b) |
Za leta, za katera skupni vzorec za revizije operacij za programe Interreg ne vključuje operacij ali vzorčnih enot iz zadevnega programa, je potreben ločen opis. V tem primeru bi bilo treba vključiti opis metodologije vzorčenja, ki jo uporabi revizijska oblast, ter drugih posebnih postopkov, vzpostavljenih za revizije operacij, in sicer v zvezi z razvrstitvijo in obravnavo odkritih napak itd. |
3.5 Revizije obračunov
Opis revizijskega pristopa k reviziji obračunov
3.6 Preverjanje izjave o upravljanju
Sklic na notranje postopke, ki določajo delo, vključeno v preverjanje izjave o upravljanju, ki jo je pripravil organ upravljanja za namen revizijskega mnenja.
4. NAČRTOVANO REVIZIJSKO DELO
|
(a) |
Opis in utemeljitev prednostnih nalog revizije in ciljev v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma, skupaj z razlago povezave med rezultati ocene tveganja in načrtovanim revizijskim delom. |
|
(b) |
Okvirni časovni razpored revizijskih nalog v zvezi s tekočim obračunskim letom in dvema naslednjima obračunskima letoma za revizije sistemov (vključno z revizijami, ki so usmerjene v posebna tematska področja), kot je navedeno v nadaljevanju.
|
5. VIRI
|
(a) |
Organizacijska shema revizijskega organa. |
|
(b) |
Navedba načrtovanih virov, ki bodo dodeljeni v zvezi s tekočim obračunskim letom in naslednjima dvema obračunskima letoma (vključno z informacijami o morebitnem načrtovanem zunanjem izvajanju in njegovem obsegu, če je ustrezno). |
(1) Navedba programov, zajetih s skupnim upravljavskim in kontrolnim sistemom, če je pripravljena ena sama strategija za več programov.
PRILOGA XIX
Predloga za zahtevke za plačilo – člen 85(3)
ZAHTEVEK ZA PLAČILO
EVROPSKA KOMISIJA
|
Zadevni sklad (1): |
<type="S" input="S" > (2) |
|
Referenčna št. Komisije (CCI): |
<type="S" input="S"> |
|
Ime programa: |
<type="S" input="G"> |
|
Odločitev Komisije: |
<type="S" input="G"> |
|
Datum odločitve Komisije: |
<type="D" input="G"> |
|
Številka zahtevka za plačilo: |
<type="N" input="G"> |
|
Datum predložitve zahtevka za plačilo: |
<type="D" input="G"> |
|
Nacionalna referenca (izbirno): |
<type="S" maxlength="250" input="M"> |
V skladu s členom 85 Uredbe (EU) št. 2018/llll [uredba o skupnih določbah] se ta zahtevek za plačilo nanaša na obračunsko leto:
|
od (3) |
<type="D" input="G"> |
do: |
<type="D" input="G"> |
Odhodki, razčlenjeni po prednostnih nalogah in kategorijah regij, kakor so vneseni v obračun organa, ki upravlja računovodsko funkcijo
(vključno s prispevki iz programa, plačanimi finančnim instrumentom (člen 86 Uredbe))
|
Prednostna naloga |
Osnova za izračun (javni ali skupni odhodki) (4) |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, v smislu člena 85(3)(a) in 85(4) |
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b) |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan, v smislu člena 85(3)(c)) |
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 2 |
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 3 |
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Skupaj |
|
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
ALI
Odhodki, razčlenjeni po specifičnih ciljih, kakor so vneseni v obračun organa upravljanja
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
Specifični cilj |
Osnova za izračun (javni ali skupni odhodki) |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Skupni znesek javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju operacij |
|
(A) |
(B) |
(C) |
|
|
Specifični cilj 1 |
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Specifični cilj 2 |
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Specifični cilj 3 |
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Skupaj |
|
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
|
Prednostna naloga |
Osnova za izračun (javni ali skupni odhodki) (') (A) |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, v smislu člena 85(3)(a) in 85(4) (B) |
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b) (C) |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan v smislu člena 85(3)(c) (C) |
|
Prednostna naloga 1 |
<type="S" input="C"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type="S" input="C"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type="S" input="C"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Skupaj |
|
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
IZJAVA
Računovodska funkcija/organ upravljanja z validacijo tega zahtevka za plačilo zahteva plačilo spodaj navedenih zneskov.
|
Zastopnik organa, pristojnega za računovodsko funkcijo: ali Zastopnik organa upravljanja, pristojnega za računovodsko funkcijo: |
<type="S" input="G"> |
ZAHTEVEK ZA PLAČILO
|
SKLAD |
Manj razvite regije |
Regije v prehodu |
Bolj razvite regije |
Najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije |
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
Ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
Sklad |
|
Zneski |
|
<type="S" input="G"> |
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
<type="Cu" input="G"> |
|
SKLAD |
ZNESEK |
|
<type="S" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
Plačilo se izvrši na naslednji bančni račun:
|
Imenovani organ |
<type="S" maxlength="150" input="G"> |
|
Banka |
<type="S" maxlength="150" input="G"> |
|
BIC |
<type="S" maxlength="11" input="G"> |
|
IBAN bančnega računa: |
<type="S" maxlength="34" input="G"> |
|
Imetnik računa (če ni isti kot imenovani organ) |
<type="S" maxlength="150" input="G"> |
(1) Če se program nanaša na več skladov, je treba zahtevek za plačilo poslati ločeno za vsak posamezni sklad.
(2) Legenda:
vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator, Cu = valuta;
vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem
(3) Prvi dan obračunskega leta, samodejno vkodira elektronski sistem.
(4) Pri ESPR se sofinanciranje nanaša le na skupne upravičene javne odhodke. Zato se bo v primeru ESPR osnova za izračun v tej predlogi samodejno spremenila v „javni odhodki“.
Dodatek: Informacije o prispevkih iz programa, ki so bili plačani finančnim instrumentom v skladu s členom 86 Uredbe in vključeni v zahtevke za plačilo (kumulativno od začetka programa)
|
|
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e)) |
Ustrezni obračunani znesek iz člena 86(3) (1) |
||
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86 |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Skupaj |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
|
|
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e)) |
Ustrezni obračunani znesek iz člena 86(3) (2) |
||
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86 |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
|
|
Prednostna naloga 2 |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
|
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e)) |
Ustrezni obračunani znesek iz člena 86(3) (3) |
||
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
|
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86 |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
|
Specifični cilj 1 |
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Specifični cilj 2 |
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Specifični cilj 3 |
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
Skupaj |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
(1) Ta znesek se ne vključi v zahtevek za plačilo.
(2) Ta znesek se ne vključi v zahtevek za plačilo.
(3) Ta znesek se ne vključi v zahtevek za plačilo.
PRILOGA XX
Predloga za obračun – člen 92(1)(a)
OBRAČUN ZA OBRAČUNSKO LETO
|
<type=„D“ – type=„D“ input=„S“> |
EVROPSKA KOMISIJA
|
Zadevni sklad (1): |
<type=„S“ input=„S“ > (2) |
|
Referenčna št. Komisije (CCI): |
<type=„S“ input=„S“> |
|
Ime programa: |
<type=„S“ input=„G“> |
|
Odločitev Komisije: |
<type=„S“ input=„G“> |
|
Datum odločitve Komisije: |
<type=„D“ input=„G“> |
|
Različica obračuna: |
<type=„S“ input=„G“> |
|
Datum predložitve obračuna: |
<type=„D“ input=„G“> |
|
Nacionalna referenca (izbirno): |
<type=„S“ maxlength=„250“ input=„M“> |
IZJAVA
Organ upravljanja, pristojen za zadevni program, potrjuje, da:
|
1) |
je obračun popoln in točen ter da so odhodki iz obračuna skladni z veljavnim pravom ter so zakoniti in pravilni; |
|
2) |
so upoštevane določbe iz uredb za posamezne sklade, člena 63(5) Uredbe (EU, Euratom) št. [Finančna uredba] ter člena 68(a) do (e) Uredbe; |
|
3) |
so upoštevane določbe člena 76 glede dostopnosti dokumentov. |
|
Predstavnik organa upravljanja: |
<type=„S“ input=„G“> |
(1) Če se program nanaša na več skladov, je treba obračune poslati ločeno za vsak posamezni sklad.
(2) Legenda:
vrsta: N = številka, D = datum, S = niz, C = potrditveno polje, P = odstotek, B = Boolov operator, Cu = valuta;
vnos: M = ročno, S = izbira, G = ustvari sistem
Dodatek 1: Zneski, vneseni v računovodske sisteme računovodske funkcije/organa upravljanja
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v zahtevke za plačilo za obračunsko leto, v smislu člena 92(3)(a) (A) |
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b) (B) |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan v smislu člena 92(3)(a) (C) |
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 2 |
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 3 |
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 4 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Skupaj |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
Specifični cilj |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa upravljanja in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji (A) |
Skupni znesek ustreznih javnih odhodkov, ki so nastali pri izvajanju operacij (B) |
|
Specifični cilj 1 |
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Specifični cilj 2 |
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v zahtevke za plačilo za obračunsko leto, v smislu člena 92(3)(a) (A) |
Znesek za tehnično pomoč v smislu člena 85(3)(b) (B) |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan v smislu člena 92(3)(a) (C) |
|
Prednostna naloga 1 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Skupaj |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
<type=„Cu“ input=„G“> |
Dodatek 2: Zneski, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni
|
Prednostna naloga |
UMAKNJENI ZNESKI |
|
|
|
Skupni znesek upravičenih odhodkov iz zahtevkov za vmesno plačilo |
Ustrezni javni prispevek |
|
|
(A) |
(B) |
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 2 |
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 3 |
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
|
|
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 4 |
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
SKUPAJ |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Razčlenitev zneskov, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni, po obračunskem letu izjave o ustreznih odhodkih |
||
|
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija XX … (skupaj) |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija… (skupaj) |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
|
Prednostna naloga |
UMAKNJENI ZNESKI |
|
|
|
Skupni znesek upravičenih odhodkov iz zahtevkov za plačilo |
Ustrezni javni prispevek |
|
|
(A) |
(B) |
|
Prednostna naloga 1 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
SKUPAJ |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Razčlenitev zneskov, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni, po obračunskem letu izjave o ustreznih odhodkih |
||
|
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija XX … (skupaj) |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija … (skupaj) |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
Specifični cilj |
UMAKNJENI ZNESKI |
|
|
|
Skupni znesek upravičenih odhodkov iz zahtevkov za plačilo |
Ustrezni javni odhodki |
|
|
(A) |
(B) |
|
Specifični cilj 1 |
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Specifični cilj 2 |
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Specifični cilj 3 |
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Skupaj |
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
SKUPAJ |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Razčlenitev zneskov, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni, po obračunskem letu izjave o ustreznih odhodkih |
||
|
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija … (skupaj) |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
V zvezi z obračunskim letom, ki se konča 30. junija … (skupaj) |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Od tega zlasti zneski, ki so bili popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
Dodatek 2: Zneski prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom (kumulativno od začetka programa) – člen 86
|
|
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e)) |
Ustrezni obračunani znesek iz člena 86(3) (1) |
||
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86 |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 4 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Regije v prehodu |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Bolj razvite regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
|
Skupaj |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
|
|
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e)) |
Ustrezni obračunani znesek iz člena 86(3) (2) |
||
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86 |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
|
Prednostna naloga 1 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Prednostna naloga 3 |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
|
Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo in plačan finančnemu instrumentu v skladu s členom 86 (znaša lahko največ [25 %] skupnega zneska prispevkov iz programa, ki so v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju odobreni za finančni(-e) instrument(-e)) |
Ustrezni obračunani znesek iz člena 86(3) (3) |
||
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
|
|
|
Skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnim instrumentom |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
Skupni znesek prispevkov iz programa, ki so bili dejansko plačani – ali v primeru jamstev odobreni – kot upravičeni odhodki v smislu člena 86 |
Znesek ustreznega javnega prispevka |
|
Specifični cilj 1 |
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Specifični cilj 2 |
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Specifični cilj 3 |
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
<type=„Cu“ input=„M“> |
|
Skupaj |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
<type=„Cu“ input=„G“> |
(1) Ta znesek se ne vključi v zahtevke za plačilo.
(2) Ta znesek se ne vključi v zahtevke za plačilo.
(3) Ta znesek se ne vključi v zahtevek za plačilo.
Dodatek 4: Uskladitev odhodkov – člen 92
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, vključenih v zahtevke za plačilo, ki so bili predloženi Komisiji |
Odhodki, prijavljeni v skladu s členom 92 Uredbe |
Razlika |
Opombe (obvezno v primeru razlike) |
|||
|
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme računovodske funkcije in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji |
Skupni znesek ustreznega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
(E=A–C) |
(F=B–D) |
|
|
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
(E) |
(F) |
(G) |
|
|
Prednostna naloga 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Prednostna naloga 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Severne redko poseljene regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Prednostna naloga 3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
Manj razvite regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Regije v prehodu |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Bolj razvite regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Najbolj oddaljene regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Severne redko poseljene regije |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Od tega zneski, ki so bili v tekočem obračunu popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
||||
ali
Velja le za sklade AMIF/SNV in IUMV
|
Specifični cilj |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, vključenih v zahtevke za plačilo, ki so bili predloženi Komisiji |
Odhodki, prijavljeni v skladu s členom 92 Uredbe |
Razlika |
Opombe (obvezno v primeru razlike) |
|||
|
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme računovodske funkcije in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji |
Skupni znesek ustreznega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
(E=A–C) |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
|
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
(E) |
(A) |
(B) |
|
|
Specifični cilj 1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 4 [sklic na člena 14 in 15 uredbe o AMIF] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Specifični cilj 2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta ukrepov št. 1 [sklic na člen 8(1) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 2 [sklic na člen 8(2) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Vrsta ukrepov št. 3 [sklic na člen 8(3) in člen 8(4) uredbe o AMIF/SNV/IUMV] |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
ECT |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Od tega zneski, ki so bili v tekočem obračunu popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
||||
Predloga se samodejno prilagodi na podlagi številke CCI. Tako je pri programih, ki ne vključujejo kategorij regij (npr. Kohezijski sklad, ETS, ESPR, če je ustrezno), ali pri programih, ki ne prilagajajo stopenj sofinanciranja znotraj prednostne naloge (specifični cilj), oblika tabele naslednja:
|
Prednostna naloga |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, vključenih v zahtevke za plačilo, ki so bili predloženi Komisiji |
Odhodki, prijavljeni v skladu s členom XX Uredbe |
Razlika |
Opombe (obvezno v primeru razlike) |
|||
|
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij |
Skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
Skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme računovodske funkcije in vključeni v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji |
Skupni znesek ustreznega prispevka, ki je bil ali bo plačan pri izvajanju operacij |
(E=A–C) |
(F=B–D) |
|
|
|
(A) |
(B) |
(C) |
(D) |
(E) |
(F) |
(G) |
|
|
Prednostna naloga 1 |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
Prednostna naloga 2 |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="S" maxlength="500" input="M"> |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
<type="Cu" input="G"> |
|
|
Od tega zneski, ki so bili v tekočem obračunu popravljeni na podlagi revizij operacij |
<type="Cu" input="M"> |
<type="Cu" input="M"> |
|
||||
PRILOGA XXI
Določanje stopenj finančnih popravkov: pavšalni in ekstrapolirani finančni popravki – člen 98(1)
Elementi za uporabo ekstrapoliranih popravkov
Kadar se uporabijo ekstrapolirani finančni popravki, se stopnja finančnega popravka določi tako, da se rezultati pregleda reprezentativnega vzorca ekstrapolirajo na preostalo populacijo, iz katere je izhajal vzorec.
Elementi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi pavšalnih popravkov
|
(a) |
teža resne oz. resnih pomanjkljivosti v povezavi z upravljavskim in kontrolnim sistemom kot celoto; |
|
(b) |
pogostost in obseg resne oz. resnih pomanjkljivosti; |
|
(c) |
obseg finančne škode za proračun Unije. |
Stopnja pavšalnega finančnega popravka se določi na naslednji način:
|
(a) |
kadar je resna pomanjkljivost tako temeljna, pogosta ali razširjena, da pomeni popoln neuspeh pri delovanju sistema, zaradi česar sta ogroženi zakonitost in pravilnost vseh zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 100 %; |
|
(b) |
kadar je resna pomanjkljivost tako pogosta in razširjena, da pomeni zelo resen neuspeh pri delovanju sistema, zaradi česar sta ogroženi zakonitost in pravilnost zelo velikega deleža zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 25 %; |
|
(c) |
kadar je resna pomanjkljivost posledica nepopolnega, nepravilnega ali nerednega delovanja sistema, zaradi česar sta ogroženi zakonitost in pravilnost velikega deleža zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 10 %; |
|
(d) |
kadar je resna pomanjkljivost posledica nedoslednega delovanja sistema, zaradi česar sta ogroženi zakonitost in pravilnost znatnega deleža zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 5 %. |
Če po uporabi finančnega popravka v obračunskem letu pristojni organi ne sprejmejo popravnih ukrepov in se v naslednjem obračunskem letu ugotovi ista resna pomanjkljivost, se lahko stopnja popravka zaradi trajanja resne pomanjkljivosti poviša na stopnjo, ki ne presega stopnje naslednje višje kategorije.
PRILOGA XXII
Metodologija za dodelitev skupnih sredstev po posameznih državah članicah – člen 103(2)
Metoda dodelitev za manj razvite regije, ki so upravičene do sredstev v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta – člen 102(2)(a)
|
1. |
Dodelitev posamezni državi članici je vsota dodelitev za njene posamezne upravičene regije, ki se izračuna v skladu z naslednjim postopkom:
|
Metoda dodelitve za regije v prehodu, ki so upravičene do sredstev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ – člen 102(2)(b)
|
2. |
Dodelitev posamezni državi članici je vsota dodelitev za njene posamezne upravičene regije, ki se izračuna v skladu z naslednjim postopkom:
|
Metoda dodelitve za bolj razvite regije, ki so upravičene do sredstev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ – člen 102(2)(c)
|
3. |
Skupna začetna teoretična finančna sredstva se izračunajo tako, da se intenzivnost pomoči na prebivalca in na leto v višini 18 EUR pomnoži s številom upravičenih prebivalcev. |
|
4. |
Delež vsake zadevne države članice je vsota deležev njenih upravičenih regij, pri čemer se ti deleži določijo v skladu z naslednjimi merili in ponderirajo, kakor je prikazano:
|
|
5. |
Zneskom, pridobljenim v skladu s točko (4) za posamezno regijo na ravni NUTS 2, se po potrebi prišteje znesek 1 EUR na tono ekvivalenta CO2 na leto, vendar le za z deležem prebivalstva regije pomnoženo število ton ekvivalenta CO2, s katerimi država članica presega zastavljeni cilj emisij toplogrednih plinov zunaj sistema trgovanja z emisijami, določen za leto 2030, kot ga je leta 2016 predlagala Komisija |
|
6. |
Zneskom, pridobljenim v skladu s točko (5) za posamezno regijo na ravni NUTS 2, se prišteje znesek dodeljene letne premije v višini 400 EUR na osebo, vendar le za z deležem prebivalstva regije pomnoženo neto migracijo iz držav zunaj EU v zadevno državo članico od 1. januarja 2013. |
Metoda dodelitve za države članice, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada – člen 102(3)
|
7. |
Finančna sredstva se izračunajo tako, da se povprečna intenzivnost pomoči na prebivalca na leto v višini 62,9 EUR pomnoži s številom upravičenih prebivalcev. Ta teoretična finančna sredstva, ki so dodeljena posamezni upravičeni državi članici, ustrezajo odstotnemu deležu, ki temelji na prebivalstvu, površini in blaginji te države ter se določi po naslednjem postopku:
Za vsako upravičeno državo članico delež sredstev Kohezijskega sklada ne sme biti večji od tretjine skupnih dodelitev, zmanjšane za sredstva, dodeljena za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“, po uporabi odstavkov od 10 do 16. S to prilagoditvijo se bodo sorazmerno povečale vse druge prerazporeditve, ki izhajajo iz odstavkov od 1 do 6. |
Metoda dodelitev za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ – člen 9
|
8. |
Dodelitve sredstev po državah članicah, ki zajemajo čezmejno sodelovanje, transnacionalno sodelovanje in sodelovanje najbolj oddaljenih regij, se določijo kot ponderirana vsota deležev, določenih v skladu z naslednjimi merili, ki so ponderirana, kot je navedeno:
Delež čezmejne komponente ustreza vsoti ponderjev za merili (a) in (b). Delež transnacionalne komponente je vsota ponderjev za merila (c), (d) in (e). Delež sodelovanja najbolj oddaljenih regij ustreza ponderju za merilo (f). |
Metoda dodelitve v okviru dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 – člen 104(1)(e)
|
9. |
Najbolj oddaljenim regijam in severnim redko poseljenim regijam na ravni NUTS 2 bodo dodeljena dodatna posebna sredstva, ki ustrezajo intenzivnosti pomoči v višini 30 EUR na prebivalca na leto. Ta sredstva bodo razdeljena po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. |
Najnižji in najvišji zneski prerazporeditev iz skladov, ki podpirajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo
|
10. |
Da bi prispevali k doseganju ustrezne koncentracije kohezijskih sredstev v najmanj razvitih regijah in državah članicah ter k zmanjšanju neskladij v povprečni intenzivnosti pomoči na prebivalca, bo zgornja meja (omejitev) za prerazporeditve iz skladov vsaki posamezni državi članici določena kot odstotek BDP te države članice, ki se izračuna po naslednjem ključu:
|
|
11. |
Dodelitve za posamezno državo članico po pravilih iz odstavka 10 ne presegajo 108 % njihove realne ravni v programskem obdobju 2014–2020. Ta prilagoditev se uporablja sorazmerno za vse prerazporeditve zadevni državi članici (razen za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“), da bi se spoštovala zgornja meja za prerazporeditve. |
|
12. |
Najnižja skupna dodelitev iz skladov za državo članico ustreza 76 % vseh njenih posameznih dodelitev za obdobje 2014–2020. Prilagoditve, potrebne za izpolnitev te zahteve, se izvedejo sorazmerno glede na dodelitve iz skladov, pri čemer se ne upoštevajo dodelitve v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“. |
|
13. |
Najvišji skupni znesek dodelitev iz skladov za državo članico, katere BDP na prebivalca (v standardih skupne moči) dosega vsaj 120 % povprečja EU-27, ustreza njenim skupnim posameznim dodelitvam za obdobje 2014–2020. Prilagoditve, potrebne za izpolnitev te zahteve, se izvedejo sorazmerno glede na dodelitve iz skladov, pri čemer se ne upošteva dodelitev v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“. |
Dodatne določbe
|
14. |
Za vse regije, ki so bile za programsko obdobje 2014–2020 opredeljene kot manj razvite regije, vendar njihov BDP na prebivalca presega 75 % povprečja EU-27, minimalna letna raven podpore v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ustreza 60 % njihovih prejšnjih okvirnih povprečnih letnih dodelitev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki jih je Komisija izračunala znotraj večletnega finančnega okvira 2014–2020. |
|
15. |
Nobena regija v prehodu ne prejme manj od tega, kar bi prejela, če bi bila opredeljena kot bolj razvita regija. |
|
16. |
Za program PEACE PLUS se dodeli skupno 60 000 000 EUR, kadar ta program deluje v podporo miru in spravi. Poleg tega se za program PEACE PLUS nameni vsaj 60 000 000 EUR dodelitev za Irsko v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) za nadaljevanje čezmejnega sodelovanja severa in juga. |
Ob uporabi odstavkov 1 do 16 so dodelitve za države članice naslednje:
|
|
V cenah iz leta 2018 |
V tekočih cenah |
|
BE |
2 443 732 247 |
2 754 198 305 |
|
BG |
8 929 511 492 |
10 081 635 710 |
|
CZ |
17 848 116 938 |
20 115 646 252 |
|
DK |
573 517 899 |
646 380 972 |
|
DE |
15 688 212 843 |
17 681 335 291 |
|
EE |
2 914 906 456 |
3 285 233 245 |
|
IE |
1 087 980 532 |
1 226 203 951 |
|
EL |
19 239 335 692 |
21 696 841 512 |
|
ES |
34 004 950 482 |
38 325 138 562 |
|
FR |
16 022 440 880 |
18 058 025 615 |
|
HR |
8 767 737 011 |
9 888 093 817 |
|
IT |
38 564 071 866 |
43 463 477 430 |
|
CY |
877 368 784 |
988 834 854 |
|
LV |
4 262 268 627 |
4 812 229 539 |
|
LT |
5 642 442 504 |
6 359 291 448 |
|
LU |
64 879 682 |
73 122 377 |
|
HU |
17 933 628 471 |
20 247 570 927 |
|
MT |
596 961 418 |
672 802 893 |
|
NL |
1 441 843 260 |
1 625 023 473 |
|
AT |
1 279 708 248 |
1 442 289 880 |
|
PL |
64 396 905 118 |
72 724 130 923 |
|
PT |
21 171 877 482 |
23 861 676 803 |
|
RO |
27 203 590 880 |
30 765 592 532 |
|
SI |
3 073 103 392 |
3 463 528 447 |
|
SK |
11 779 580 537 |
13 304 565 383 |
|
FI |
1 604 638 379 |
1 808 501 037 |
|
SE |
2 141 077 508 |
2 413 092 535 |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/875 |
P8_TA(2019)0311
Sklad za azil, migracije in vključevanje
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o delegirani uredbi Komisije z dne 14. decembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (C(2018)08466 – 2018/2996(DEA))
(2021/C 108/48)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)08466), |
|
— |
ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (1), zlasti člena 16(2) in 26(5), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika, |
|
A. |
ker se v členu 1 delegirane uredbe Komisije predlaga sprememba Priloge II k Uredbi (EU) št. 516/2014 tako, da se doda poseben ukrep v zvezi z vzpostavitvijo, razvojem in delovanjem ustreznih objektov za sprejem, nastanitev in pridržanje ter ustreznih storitev za prosilce za mednarodno zaščito ali državljane tretjih držav, ki so prisotni v državi članici in ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje; |
|
B. |
ker delegirana uredba Komisije vsebuje predlog, da se v novi posebni ukrep vključi koncept „nadzorovanih centrov“ in tako zagotovijo sredstva za države članice za vzpostavitev, razvoj in delovanje teh nadzorovanih centrov; |
|
C. |
ker je koncept „nadzorovanih centrov“ sporen, njegova zakonitost pa vprašljiva, saj ne obstaja v pravu Unije in ga sozakonodajalca nista potrdila; |
|
D. |
ker Parlament meni, da tega koncepta ne bi smeli financirati, če in dokler ne bo natančno opredeljen v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ga bosta sprejela sozakonodajalca in v katerem bodo natančno opredeljeni njegova pravna podlaga, narava, namen in cilj; |
|
1. |
nasprotuje delegirani uredbi Komisije; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic. |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/876 |
P8_TA(2019)0312
Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o delegirani uredbi Komisije z dne 14. decembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (C(2018)08465 – 2018/2994(DEA))
(2021/C 108/49)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)08465), |
|
— |
ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES, zlasti člena 7(2) in člena 17(5) Uredbe (1), |
|
— |
ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika, |
|
A. |
ker se v členu 1 delegirane uredbe Komisije predloga sprememba Priloge II k Uredbi (EU) št. 515/2014 tako, da se doda poseben ukrep v zvezi z „vzpostavitvijo, razvojem in delovanjem, vključno z zagotavljanjem storitev, kot so identifikacija, registracija in prvi sprejem, žariščnih točk“; |
|
B. |
ker delegirana uredba Komisije vsebuje predlog, da se v novi posebni ukrep vključi koncept „nadzorovanih centrov“ in tako zagotovijo sredstva za države članice za storitve v teh centrih; |
|
C. |
ker je koncept „nadzorovanih centrov“ sporen, njegova zakonitost pa vprašljiva, saj ne obstaja v pravu Unije in ga sozakonodajalca nista potrdila; |
|
D. |
ker Parlament meni, da tega koncepta ne bi smeli financirati, če in dokler ne bo natančno opredeljen v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ga bosta sprejela sozakonodajalca in v katerem bodo natančno opredeljeni njegova pravna podlaga, narava, namen in cilj; |
|
1. |
nasprotuje delegirani uredbi Komisije; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic. |
Četrtek, 28. marca 2019
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/877 |
P8_TA(2019)0319
Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo (*1)) (COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/50)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0277), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0177/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0261/2016), |
|
1. |
sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(*1) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/878 |
P8_TA(2019)0320
Kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753 – C8-0019/2018 – 2017/0332(COD))
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
(2021/C 108/51)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0753), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0019/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, irskega parlamenta, avstrijskega zveznega sveta in spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (3), |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 18. maja 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0288/2018), |
|
A. |
ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb; |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (4) in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 107.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 46.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(4) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 23. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0397).
P8_TC1-COD(2017)0332
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva Sveta 98/83/ES (4) je bila večkrat bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti. |
|
(2) |
Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj in zagotavljati splošni dostop do te vode za vse v Uniji . V ta namen je treba na ravni Unije predpisati minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve. [Spremembe 161, 187, 206 in 213] |
|
(2a) |
V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 2. decembra 2015 z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ bi morala ta direktiva stremeti k spodbujanju učinkovitosti in trajnosti vodnih virov ter s tem doseči cilje krožnega gospodarstva. [Sprememba 2] |
|
(2b) |
Človekovo pravico do vode in sanitarnih storitev je generalna skupščina Združenih narodov kot tako priznala 28. julija 2010, kar pomeni, da dostop do čiste pitne vode ne bi smel biti omejen zgolj zato, ker si je končni uporabnik ne more privoščiti. [Sprememba 3] |
|
(2c) |
Potrebna je usklajenost med Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in to direktivo. [Sprememba 4] |
|
(2d) |
Zahteve, določene v tej direktivi, bi morale odražati nacionalne razmere in pogoje dobaviteljev vode v državah članicah. [Sprememba 5] |
|
(3) |
Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. Ta obveznost pa ne bi smela veljati za mikrobiološke parametre iz dela A Priloge I k tej direktivi. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi , iz javnega vodovoda ali zasebnih vodnjakov , ki se toči v steklenice ali druge posode, namenjene prodaji ali uporabi pri gospodarski proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda načeloma še naprej izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja (tj. pipe), nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Kadar so izpolnjene zahteve glede varnosti hrane, bi morali biti pristojni organi v državah članicah imeti pristojnost, da dovolijo ponovno uporabo vode v živilskopredelovalni industriji. [Sprememba 6] |
|
(4) |
V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (Pravica do vode) (10) , v katerem se Unijo poziva, naj si bolj prizadeva za splošen dostop do vode, se je začelo vseevropsko javno posvetovanje in za Direktivo 98/83/ES je bila opravljena ocena programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) (11). Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe Direktive 98/83/ES posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi , ter posledice, ki jih to ima na človeško zdravje . Poleg tega je evropska državljanska pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da ima del prebivalstva, zlasti marginalizirane skupine, nima dostopa iz ranljivih in marginaliziranih skupin omejen dostop do poceni vode, namenjene za prehrano ljudi, ki ali ga sploh nima, kar je tudi ena od zavez v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 iz Agende 2030 ZN OZN . V tem kontekstu je Evropski parlament priznal pravico dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji. Zadnja opredeljena težava je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o iztekanju vode, ki je posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o vodni infrastrukturi (12) , ter včasih nezadostnega poznavanja vodovodnih sistemov . [Sprememba 7] |
|
(4a) |
Za dosego ambicioznih ciljev, postavljenih v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 Združenih narodov, bi morale biti države članice dolžne izvajati akcijske načrte, da bi zagotovile splošen in enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode za vse do leta 2030. [Sprememba 8] |
|
(4b) |
Evropski parlament je dne 8. septembra 2015 sprejel resolucijo o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“. [Sprememba 9] |
|
(5) |
Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je opravil natančen pregled seznama parametrov in vrednosti parametrov iz Direktive 98/83/ES, da bi ugotovil, če ga je treba posodobiti zaradi tehničnega in znanstvenega napredka. Rezultati navedenega pregleda (13) so pokazali, da bi bilo treba nadzorovati enterične patogene in Legionello, dodati šest kemijskih parametrov ali skupin parametrov, tri reprezentativne spojine, ki so endokrini motilci, pa bi se morale upoštevati s previdnostnimi referenčnimi vrednostmi. Za tri nove parametre bi bilo treba ob upoštevanju previdnostnega načela določiti vrednosti parametrov, ki so strožje od vrednosti, ki jih je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, vendar še vedno izvedljive. Za svinec je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da bi morale biti koncentracije tako nizke, kot je razumno izvedljivo, medtem ko vrednosti kroma še vedno ocenjuje; zato bi se za oba parametra moralo uporabiti prehodno obdobje desetih let, preden začnejo veljati strožje vrednosti. |
|
(5a) |
Voda, namenjena za prehrano ljudi, ima osrednjo vlogo pri prizadevanjih Unije za povečanje varstva zdravja ljudi in okolja pred kemikalijami, ki so endokrini motilci. Ureditev spojin, ki so endokrini motilci, v tej direktivi predstavlja spodbuden korak v smeri posodobitve strategije Unije glede endokrinih motilcev, ki jo je Komisija dolžna čim prej zagotoviti. [Sprememba 11] |
|
(6) |
Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija predlagala, naj tri vrednosti parametrov postanejo manj stroge in naj se pet parametrov črta s seznama. Vendar se navedene spremembe ne štejejo za potrebne, saj pristop, ki temelji na tveganju, uveden z Direktivo Komisije (EU) 2015/1787 (14), dobaviteljem vode pod določenimi pogoji omogoča črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati. Metode čiščenja za izpolnjevanje navedenih vrednosti parametrov že obstajajo. |
|
(6a) |
Če znanstveno znanje ne zadostuje za ugotovitev, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi, ali za določitev dovoljene vrednosti snovi, prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, bi bilo treba v skladu s previdnostnim načelom to snov nadzorovati, dokler ne bodo na voljo jasnejši znanstveni podatki. Države članice bi zato morale nove parametre spremljati ločeno. [Sprememba 13] |
|
(6b) |
Indikatorski parametri nimajo neposrednega vpliva na javno zdravje. So pa pomembni pri ugotavljanju delovanja proizvodnih in distribucijskih omrežij za vodo ter ocenjevanju kakovosti vode. Lahko namreč razkrijejo pomanjkljivosti pri čiščenju vode, imajo pa tudi pomembno vlogo pri povečevanju in ohranjanju zaupanja potrošnikov v kakovost vode. Zato bi jih morale države članice spremljati. [Sprememba 14] |
|
(7) |
Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za popolno izvajanje previdnostnega načela in za zaščito zdravja ljudi, bi se moralo od držav članic zahtevati, da določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I. [Sprememba 15] |
|
(8) |
Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 z Direktivo (EU) 2015/1787, ki je spremenila Direktivo 98/83/ES, da bi se državam članicam omogočilo odstopanje od programov spremljanja, ki so jih vzpostavile, če se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki lahko temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode (15). Te smernice, ki so določile t. i. načrt varne oskrbe z vodo, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja, distribucija, spremljanje in analiza parametrov za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ohraniti bi jih bilo treba tudi v tej direktivi. Da bi se zagotovilo, da navedena načela niso omejena na vidike spremljanja, da bi se čas in sredstva osredotočili na tveganja, ki so pomembna, in na stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in prizadevanjem v zvezi z nepomembnimi vprašanji, je primerno uvesti pristop, ki v celoti temelji na tveganju, po vsej verigi oskrbe, od območja odvzema prek distribucije do pipe. Ta pristop bi moral temeljiti na pridobljenem znanju in ukrepih, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES, ter bolje upoštevati vpliv podnebnih sprememb na vodne vire. Pristop, ki temelji na tveganju, bi moral biti sestavljen iz treh komponent: prvič, ocena nevarnosti, povezanih z območjem odvzema („ocena nevarnosti“), ki jo opravi država članica v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije (16); drugič, možnost, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem („ocena tveganja pri oskrbi“); in tretjič, ocena možnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij (npr. Legionella legionella ali svinec) , s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih („ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu“), ki jo opravi država članica. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na območju odvzema ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, zagotavlja stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi in, dobavitelji vode in drugimi deležniki, vključno z odgovornimi za vire onesnaževanja ali tveganje onesnaževanja. Izjemoma je lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagojeno posebnim omejitvam za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo in prevažajo potnike. Pomorska plovila pod evropsko zastavo se namreč pri plutju v mednarodnih vodah ravnajo v skladu z mednarodnim regulativnim okvirom. Poleg tega pa morata prevoz in proizvodnja vode, namenjene za prehrano ljudi, na krovu izpolnjevati posebne omejitve, kar pomeni tudi prilagoditev določb te direktive . [Sprememba 16] |
|
(8a) |
Neučinkovita raba vodnih virov, zlasti iztekanja v infrastrukturi za dobavo vode, povzroča prekomerno izkoriščanje redkih virov vode, namenjene za prehrano ljudi. To resno ovira države članice pri doseganju ciljev, zastavljenih v okviru Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 17] |
|
(9) |
Ocena Pri oceni nevarnosti bi morala biti namenjena zmanjšanju se moral uporabiti celovit pristop k oceni tveganja z jasnim ciljem zmanjšanja stopnje čiščenja, ki se zahteva za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem pritiskov, ki povzročajo onesnaževanje ali tveganje onesnaževanja vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opredeliti nevarnosti nevarnost in možne vire onesnaževanja, ki so povezani s temi vodnimi telesi, ter spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, na primer zaradi opredeljenih opredeljene nevarnosti (npr. mikroplastika, nitrati, pesticidi ali zdravila, opredeljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17)), zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema (npr. arzen) ali zaradi informacij dobaviteljev vode (npr. nenadno povečanje določenega parametra v surovi vodi). Ti parametri V skladu z Direktivo 2000/60/ES bi se morali ti parametri uporabiti kot označevalci, ki spodbudijo ukrepanje pristojnih organov, da bi se zmanjšal pritisk na vodna telesa, kot so preprečevalni ali blažilni ukrepi (vključno z raziskavami, namenjenimi razumevanju učinkov na zdravje, kadar je to potrebno), da bi se zaščitila navedena vodna telesa in obravnaval vir ali tveganje onesnaževanja, v sodelovanju z dobavitelji vode in zainteresiranimi stranmi vsemi deležniki, vključno z odgovornimi za onesnaževanje ali morebitno onesnaževanje virov. Kadar država članica na podlagi ocene nevarnosti ugotovi, da posamezen parameter na določenem območju odvzema ni prisoten, na primer zato, ker se ta snov nikoli ne pojavlja v podzemnih ali površinskih vodah, bi morala o tem obvestiti ustrezne dobavitelje vode in bi morala imeti možnost, da jim dovoli, da zmanjšajo pogostost spremljanja tega parametra ali ga črtajo s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, brez opravljene ocene tveganja pri oskrbi . [Sprememba 18] |
|
(10) |
Glede ocene nevarnosti Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se odvzemajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti, da bi se zmanjšala stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. Da bi se izognili podvajanju obveznosti, bi morale države članice med izvajanjem ocene nevarnosti uporabiti spremljanje, ki se izvaja v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2000/60/ES ter Prilogo V k navedeni direktivi, kot tudi ukrepe, vključene v programih ukrepov na podlagi člena 11 Direktive 2000/60/ES. |
|
(11) |
Vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo ustrezati na mestih, kjer je voda, namenjena za prehrano ljudi, dostopna uporabnikom. Vendar na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja Legionella legionella, natančneje bakterija Legionella pneumophila, ki je vzrok za večino primerov legionarske bolezni v Unij . Prenaša se z vdihovanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnim vodovodnim omrežjem. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške ter nasprotovala načelu subsidiarnosti , je zato ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu primernejša za rešitev tega problema , s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih . Poleg tega bi morala biti v okviru ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu obravnavana tudi možna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi morala tako med drugim vključevati usmeritev spremljanja na prednostne prostore, oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov, kot tudi preverjanje lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na podlagi njihove izjave o lastnostih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Izjavi o lastnostih bi bilo treba priložiti tudi informacije iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Na podlagi te ocene bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (20) vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja (npr. v primeru izbruhov) ter da migracija z gradbenih proizvodov ne ogroža zdravja ljudi. Vendar, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 305/2011, kadar bi ti ukrepi pomenili omejitve prostega pretoka proizvodov in materialov v Uniji, bi morale biti te omejitve ustrezno utemeljene in strogo sorazmerne ter ne bi smele biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami s snovi in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ne bi ogrožala zdravja ljudi . [Sprememba 19] |
|
(12) |
Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri obravnavanju ovir na notranjem trgu, kar zadeva prosti pretok gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi , ali zagotavljanju zadostne varnosti glede zdravja ljudi . Še vedno veljajo nacionalne odobritve proizvodov z različnimi zahtevami v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago. Odprava tehničnih ovir se lahko uspešno doseže samo z oblikovanjem harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011. Navedena uredba omogoča razvoj evropskih standardov za harmonizacijo metod ocenjevanja gradbenih proizvodov To je posledica odsotnosti minimalnih evropskih standardov na področju higiene za vse proizvode in materiale , ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter določitev mejnih vrednosti in razredov v skladu z ravnijo lastnosti bistvene značilnosti. V ta namen je bila v delovni program na področju standardizacije za leto 2017 (21) vključena zahteva za standardizacijo, ki zahteva standardizacijo na področju higiene in varnosti za proizvode in materiale kar je osnovni pogoj, da se v celoti uresniči medsebojno priznavanje med državami članicami. Odprava tehničnih ovir in skladnost vseh proizvodov in materialov , ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, standard pa naj bi bil izdan do leta 2018. Objava tega harmoniziranega standarda v Uradnem listu Evropske unije bo zagotovila razumno sprejemanje odločitev za dajanje varnih gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na trgu. Posledično bi bilo treba določbe o opremi in materialih, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, črtati, delno nadomestiti z določbami v zvezi z oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu in dopolniti z ustreznimi harmoniziranimi standardi v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 na ravni Unije se lahko zato uspešno dosežeta samo z oblikovanjem minimalnih zahtev glede kakovosti na ravni Unije. Posledično bi bilo treba določbe okrepiti s postopkom za harmonizacijo teh proizvodov in materialov. To bi moralo temeljiti na izkušnjah in napredku več držav članic, ki si s skupnimi močmi že več let prizadevajo za regulativno zbliževanje . [Sprememba 20] |
|
(13) |
Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni programi spremljanja stanja, da bi preverila, če voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive. Večino spremljanja za namene te direktive opravijo dobavitelji vode , po potrebi pa bi morale države članice pojasniti, kateri pristojni organi so odgovorni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz prenosa te direktive . Tem bi se morala zagotoviti določena prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja pri oskrbi. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja pri oskrbi bi se morala uporabljati pri večini parametrov. Vendar bi se moral osnovni seznam parametrov vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene je lahko potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja čiščenja vode v skladu s presojo dobavitelja vode. V zvezi s tem se dobavitelji vode lahko sklicujejo na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije. [Sprememba 21] |
|
(14) |
Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali postopoma uporabljati vsi dobavitelji vode, vključno z zelo majhnimi, malimi in srednjimi dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji pomanjkljivo izvajajo, včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja , hkrati pa bi morala obstajati možnost odstopanj za zelo majhne dobavitelje . Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke in načelo, da „plača onesnaževalec“. Pri manjših dobaviteljih vode bi moral pristojni organ podpirati dejavnosti spremljanja tako, da bi zagotavljal strokovno podporo . [Sprememba 188] |
|
(14a) |
Da bi zagotovili kar največjo varnost javnega zdravja, bi morale države članice poskrbeti za nedvoumno in uravnoteženo porazdelitev odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v skladu s svojim nacionalnim institucionalnim in pravnim okvirom. [Sprememba 24] |
|
(15) |
V primeru neizpolnjevanja zahtev te direktive bi morala zadevna država članica takoj raziskati vzrok in zagotoviti, da se čimprej čim prej izvedejo potrebni sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti vode. V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo. Poleg tega je treba pojasniti, da , morebitnim prizadetim državljanom pa zagotoviti ustrezne informacije. Poleg tega bi morale države članice neizpolnjevanje v primeru neizpolnjevanja minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, samodejno šteti kot ugotoviti, ali preseganje vrednosti pomeni možno nevarnost tveganje za zdravje ljudi. Zato bi morale države članice upoštevati zlasti raven preseganja minimalnih zahtev in vrsto zadevnega parametra. V primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe, bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru. [Sprememba 25] |
|
(15a) |
Pomembno je preprečiti, da bi onesnažena voda povzročila nevarnost za zdravje ljudi. Zato bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati oziroma omejiti njeno uporabo. [Sprememba 26] |
|
(16) |
Države članice ne bi več smele morale imeti pooblastila pooblastilo , da dovolijo odstopanja od te direktive. Prvotni namen odstopanj je bil, da se da državam članicam na voljo do devet let za odpravo neskladnosti z vrednostjo parametra. Izkazalo se je, da je glede na raven ambicioznosti direktive ta postopek obremenjujoč tako za države članice kot tudi za Komisijo. Poleg tega uporaben. Vendar je treba opozoriti, da je ta postopek v nekaterih primerih povzročil zamude pri sprejemanju sanacijskih ukrepov, saj se je možnost odstopanja včasih štela za prehodno obdobje. Določbo o odstopanjih bi bilo zato treba črtati. Zaradi varovanja zdravja ljudi bi se morale v primeru prekoračitve vrednosti parametra določbe v zvezi s sanacijskimi ukrepi uporabljati takoj, brez možnosti odstopanja od vrednosti parametra. A glede na zaostritev parametrov kakovosti, opredeljenih v tej direktivi, in vse pogostejše odkrivanje novih onesnaževal, v zvezi s katerimi so potrebni strožji ukrepi ocenjevanja, spremljanja in upravljanja, bi bilo treba ohraniti postopek odstopanja in ga prilagoditi tem okoliščinam, vendar le, če ne ogrožajo zdravja ljudi in če oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na zadevnem območju ni mogoče ohranjati na drug, razumen način. Določbo o odstopanjih iz Direktive 98/83/ES bi bilo zato treba spremeniti, da bi državam članicam omogočili hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje zahtev te direktive . Poleg tega bi se morala odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo ob začetku veljavnosti te direktive, pa bi se morala še naprej uporabljati do prenehanja odstopanja, vendar se jih ne bi smelo obnoviti , kot je opredeljeno v določbah, ki se uporabljajo v času, ko je bilo odstopanje odobreno . [Sprememba 27] |
|
(17) |
Komisija je v svojem odgovoru na državljansko pobudo „Pravica do vode“ leta 2014 (22) pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami […] še naprej prizadevala za […] izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“ (23). To je v skladu s členoma 1 in 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To je tudi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 ZN OZN in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Koncept enakopravnega dostopa zajema širok spekter vidikov, kot so razpoložljivost (npr. zaradi geografskih razlogov, pomanjkanja infrastrukture ali posebnih razmer nekaterih delov prebivalstva), kakovost, sprejemljivost ali cenovna dostopnost. Glede cenovne dostopnosti vode je treba opozoriti, da lahko države članice pri določanju tarif za vodo v skladu z načelom povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES , brez poseganja v člen 9(4) navedene direktive upoštevajo spremembe v ekonomskih in socialnih pogojih za prebivalstvo ter lahko zato sprejmejo socialne tarife ali ukrepe za zaščito prebivalstva iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Ta direktiva obravnava zlasti vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo. Da bi obravnavali navedene vidike, se odzvali na evropsko državljansko pobudo in prispevali k izvajanju načela20 evropskega stebra socialnih pravic (24), v skladu s katerim ima „vsakdo […] pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo,“ bi se moralo od držav članic zahtevati, da vprašanje dostopa do poceni vode obravnavajo na nacionalni ravni, pri čemer pa bi morale imeti možnost, da do določene mere same odločajo o točni vrsti ukrepa, ki naj bi se izvedel. To je mogoče z ukrepi, ki so med drugim namenjeni izboljšanju dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, na primer s preprečitvijo uvedbe strožjih zahtev glede kakovosti vode, ki ni utemeljena z vidika javnega zdravja in zaradi katere bi se voda za državljane podražila, s prosto dostopnimi fontanami v mestih, ter spodbujanju njene uporabe z omogočanjem proste oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah , restavracijah, nakupovalnih in restavracijah rekreacijskih središčih ter tranzitnih in obljudenih območjih, kot so železniške postaje in letališča. Države članice bi morale imeti proste roke pri določanju prave kombinacije teh instrumentov glede na svoje konkretne nacionalne razmere . [Sprememba 28] |
|
(18) |
Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ (25), zahteval, „da bi morale države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“ (26). Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do pitne vode, so bile priznane tudi v poročilu Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov (27) in v priporočilu Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (28). Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa teh skupin do vode. Ob upoštevanju načela povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES bi morale države članice izboljšati dostop do vode za ranljive in marginalizirane skupine, pri tem pa ne bi smele ogroziti oskrbe s poceni kakovostno vodo za vse. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi te bi morale vključevati vsaj begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za zagotavljanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, lahko na primer vključujejo zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe (individualne naprave za čiščenje), zagotavljanje vode prek cistern (tovornjaki in cisterne) in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča. Če so za te obveznosti odgovorni lokalni javni organi, bi jim morale države članice zagotoviti zadostna finančna sredstva ter tehnične in materialne zmogljivosti ter jih podpirati, na primer z nudenjem strokovne pomoči. Lokalni javni organi ne bi smeli imeti nesorazmernih stroškov zaradi oskrbe ranljivih in marginaliziranih skupin z vodo. [Sprememba 29] |
|
(19) |
Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (29) zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotavljala le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije uporabnikom razumljive, ustrezne zanje in lahko dostopne, na primer v knjižici, na spletnem mestu, povezava do katerega bi se morala dejavno razširjati ali prek pametne aplikacije . Aktualne informacije bi morale poleg rezultatov programov spremljanja stanja vključevati tudi dodatne informacije, ki bi lahko bile koristne za javnost, kot so npr. informacije o indikatorjih (železo, trdota, minerali itd.), ki pogosto vplivajo na mnenje potrošnikov o vodovodni vodi. Zato bi bilo treba indikatorske parametre iz Direktive 98/83/ES, ki niso zagotavljali informacij v zvezi z zdravjem, nadomestiti s spletnimi informacijami o teh parametrih rezultati spremljanja dobaviteljev vode v zvezi s parametri kakovosti vode in informacije o indikatorskih parametrih iz dela Ba Priloge I . Zelo velikim dobaviteljem vode bi morale biti v spletni obliki na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o energijski učinkovitosti, vodenju, upravljanju, stroškovni strukturi strukturi tarif in obdelavi. Predpostavlja se, da bosta boljše znanje potrošnikov Boljša ozaveščenost potrošnikov o ustreznih informacijah in večja preglednost prispevala k bi morali biti namenjeni okrepitvi zaupanja državljanov v dobavljeno vodo. To naj bi prispevalo , pa tudi v storitve za rabo vode, in bi moralo prispevati k večji uporabi vodovodne vode za pitje , s čimer bi se zmanjšali plastični odpadki lahko zmanjšali uporaba plastike in količina plastičnih odpadkov ter emisije toplogrednih plinov, kar bi imelo pozitiven vpliv na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje. [Sprememba 30] |
|
(20) |
Iz istih razlogov in da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti (na primer na računih ali prek pametnih aplikacij) prejeti tudi zlahka dostopne informacije , na primer na računu ali prek pametne aplikacije, o letni porabljeni količini, stroškovni njenem spreminjanju in primerjavi s povprečno porabo gospodinjstev, če ima dobavitelj vode to informacijo na voljo, strukturi tarife, ki jo zaračunava dobavitelj vode, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški porazdelitvijo spremenljivih in stalnih deležev stroškov , ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode. [Sprememba 31] |
|
(21) |
Temeljna načela, ki se upoštevajo pri določanju tarif za vodo, brez poseganja v člen 9(4) Direktive 2000/60/ES, namreč povračilo stroškov storitev za rabo vode ter „plača povzročitelj obremenitve“, so določena v Direktivi 2000/60/ES navedeni direktivi . Vendar finančna vzdržnost zagotavljanja storitev za rabo vode ni vedno zagotovljena, zato včasih prihaja do nezadostnega vlaganja v vzdrževanje vodne infrastrukture. Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so stopnje ravni iztekanja vode, ki je predvsem posledica tovrstnega nezadostnega vlaganja, čedalje bolj očitne in na ravni Unije bi bilo treba spodbujati zmanjšanje izgube vode, da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba to vprašanje obravnavati s povečanjem preglednosti ter obveščanjem potrošnikov o stopnjah iztekanja vode in energijski učinkovitosti potrošnike bolj pregledno obveščati o tem vprašanju in jih tako ozaveščati . [Sprememba 32] |
|
(22) |
Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo. Vključuje široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) ima tudi široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in dogovori o izmenjavi podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES. |
|
(23) |
V Direktivi 98/83/ES niso bile določene obveznosti poročanja za male dobavitelje vode. Da bi se ta pomanjkljivost odpravila ter da bi se obravnavala potreba po informacijah o izvajanju in skladnosti, bi bilo treba uvesti nov sistem, v skladu s katerim bi morale države članice vzpostaviti, posodabljati ter dati Komisiji in Evropski agenciji za okolje na voljo podatkovne nize, ki vsebujejo le ustrezne podatke, kot so preseganja vrednosti parametrov in incidenti z določenim vplivom. Tako bi se zagotovilo, da je upravno breme za vse subjekte čim bolj omejeno. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture za javni dostop, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi bi morale države članice specifikacije podatkov določiti na podlagi Direktive 2007/2/ES in njenih izvedbenih aktov. |
|
(24) |
Podatki, ki jih sporočajo države članice, niso potrebni le za namene pregledov skladnosti, ampak so bistveni tudi za to, da se Komisiji omogočita spremljanje in ocena uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje, da bi se prispevalo k morebitnemu prihodnjemu vrednotenju zakonodaje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (32). V zvezi s tem obstaja potreba po ustreznih podatkih, ki bodo omogočili boljšo oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti Direktive na ravni EU, zato je treba zagotoviti ustrezne mehanizme poročanja, ki lahko služijo tudi kot kazalniki za prihodnja vrednotenja te direktive. |
|
(25) |
V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem Direktive, razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ter ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih ter razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. [Sprememba 34] |
|
(26) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti si prizadeva za spodbujanje načel, povezanih z zdravstvenim varstvom, dostopom do storitev splošnega gospodarskega pomena, varstvom okolja in varstvom potrošnikov. |
|
(27) |
Kot je Sodišče že večkrat opozorilo, bi bilo nezdružljivo z zavezujočim učinkom, ki ga ima direktiva na podlagi tretjega odstavka člena 288 Pogodbe, da se načeloma izključi možnost zainteresiranih oseb, da se sklicujejo na obveznost, ki jo ta direktiva nalaga. Ta ugotovitev velja zlasti za direktivo, katere cilj je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Zato bi v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (33) člani zadevne javnosti morali imeti dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Poleg tega, kadar je veliko število oseb oškodovanih v „primeru množičnega oškodovanja“ zaradi enakih nezakonitih ravnanj, povezanih s kršenjem pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, bi te osebe morale imeti možnost uporabiti mehanizme kolektivnih odškodninskih tožb, če so države članice te mehanizme vzpostavile v skladu s Priporočilom Komisije 2013/396/EU (34). |
|
(28) |
Zaradi prilagoditve te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku ali zaradi določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo z namenom spremembe prilog I do IV k tej direktivi in sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s spremembami iz člena 10a . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom (35) postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge II k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati. [Sprememba 35] |
|
(29) |
Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te direktive, bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, vsem oskrbovanim osebam kot tudi za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij, ki jih morajo države članice v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje predložiti glede izvajanja te direktive. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (36). |
|
(30) |
Brez poseganja v zahteve Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (37) bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. |
|
(31) |
Direktiva 2013/51/Euratom določa posebno ureditev za spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. Zato ta direktiva ne bi smela določati vrednosti parametra za radioaktivnost. |
|
(32) |
Ker cilja te direktive, namreč varovanja zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(33) |
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv. |
|
(34) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedene v delu B Priloge V – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Cilj
1. Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi , za vse v Uniji . [Sprememba 36]
2. Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista , ter zagotavljanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi . [Spremembe 163, 189, 207 in 215]
Člen 2
Opredelitve
Za namene te direktive izraz:
|
1. |
„voda, namenjena za prehrano ljudi“ pomeni vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi ali proizvodnji hrane , proizvodnji ali za druge živilske namene ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih , vključno z živilskimi dejavnostmi , ne glede na svoje poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali , iz cisterne ali se, v primeru izvirske vode, toči v steklenice ali druge posode ; [Sprememba 38] |
|
2. |
„hišno vodovodno omrežje“ pomeni cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih in distribucijskim omrežjem, vendar samo, če zanje ni odgovoren dobavitelj vode v svoji vlogi dobavitelja vode v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo; |
|
3. |
„dobavitelj vode“ pomeni pravni subjekt, ki dobavi v povprečju najmanj 10m3 vode, namenjene za prehrano ljudi, na dan; [Sprememba 40] |
|
3a. |
„zelo majhen dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 50 m3 vode ali oskrbuje manj kot 250 oseb. [Sprememba 41] |
|
4. |
„mali dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 500m3 vode ali oskrbuje manj kot 5 000 2 500 oseb; [Sprememba 42] |
|
4a. |
„srednje velik dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 m3 vode ali oskrbuje najmanj 2 500 oseb. [Sprememba 43] |
|
5. |
„veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 5 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 5000 25 000 oseb; [Sprememba 44] |
|
6. |
„zelo veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 5 000 20 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 50 000 100 000 oseb; [Sprememba 45] |
|
7. |
„prednostni prostori“ pomeni velike , negospodinjske prostore z , v katerih je več uporabniki, ki so oseb , zlasti občutljivih, potencialno izpostavljeni izpostavljenih tveganjem, povezanim z vodo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele, šole, univerze in druge izobraževalne ustanove, vrtci in jasli, športni, rekreacijski, prostočasni in razstavni objekti, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, kazenske ustanove in površine za taborjenje, kakor jih opredelijo države članice; [Sprememba 46] |
|
8. |
„ranljive in marginalizirane skupine“ pomeni osebe, ki so izključene iz družbe zaradi diskriminacije ali pomanjkljivega dostopa do pravic, virov ali priložnosti in so bolj izpostavljene številnim potencialnim tveganjem, povezanim z zdravjem, varnostjo, pomanjkanjem izobrazbe, vključenostjo v škodljive prakse, ali drugim tveganjem kot preostali del družbe. |
|
8a. |
„živilska dejavnost“ pomeni živilsko dejavnost, kot je opredeljena v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002. [Sprememba 47] |
Člen 3
Izjeme
1. Ta direktiva se ne uporablja za:
|
(a) |
naravne mineralne vode, ki so jih za take priznali pristojni organi iz Direktive 2009/54/ES; |
|
(b) |
vode, ki so zdravila v pomenu Direktive 2001/83/ES. |
1a. Za vodo, ki se uporablja v živilskih dejavnostih za proizvajanje, obdelavo, zaščito ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi, se uporabljajo le členi 4, 5, 6 in 11 te direktive. Kljub temu pa noben od členov iz te direktive ne velja, če lahko izvajalec živilske dejavnosti pristojnemu nacionalnemu organu zadovoljivo dokaže, da kakovost vode, ki jo uporablja, ne vpliva na higieno proizvodov ali snovi, ki nastanejo pri njegovi dejavnosti, in da so ti proizvodi ali snovi skladni z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (38) . [Sprememba 48]
1b. Proizvajalec vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, se ne šteje za dobavitelja vode.
Določbe te direktive se uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, če niso zajete v obveznostih po drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 49]
1c. Za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo, prevažajo potnike in delujejo kot dobavitelji vode, veljajo le členi 1 do 7 in 9 do 12 te direktive ter priloge k njej. [Sprememba 50]
2. Države članice lahko izvzamejo iz določb te direktive:
|
(a) |
vodo, namenjeno izključno za namene, za katere so se pristojni organi prepričali, da njena kakovost nima nobenega neposrednega ali posrednega vpliva na zdravje zadevnih potrošnikov; |
|
(b) |
vodo, namenjeno za prehrano ljudi, iz individualnega vira, ki zagotavlja v povprečju manj kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja kot del gospodarske ali javne dejavnosti. |
3. Države članice, ki uporabijo izjeme iz odstavka 2(b), zagotovijo, da se zadevne prebivalce ustrezno obvesti o tem in o ukrepih, ki se lahko sprejmejo za varstvo zdravja ljudi pred škodljivimi učinki, ki so posledica kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega je treba zadevnemu prebivalstvu takoj dati ustrezen nasvet, kadar je morebitna nevarnost, ki izhaja iz kakovosti take vode, očitna.
Člen 4
Splošne obveznosti
1. Ne da bi to vplivalo na obveznosti po drugih določbah Unije, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
|
(a) |
je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi; |
|
(b) |
izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I; |
|
(c) |
države članice so sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz členov 5 do 12 te direktive:.
|
2. Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v celoti upoštevajo previdnostno načelo in v nobenem primeru nimajo za posledico neposredno neposrednega ali posredno poslabšanje posrednega poslabšanja sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ali povečanje povečanja onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 52].
2a. Države članice zagotovijo, da pristojni organi izvajajo oceno ravni iztekanja vode na njihovem ozemlju in možnosti za zmanjšanje iztekanja vode v sektorju pitne vode. Pri tej oceni se upoštevajo ustrezni zdravstveni, okoljski, tehnični in gospodarski vidiki javnega zdravja. Države članice do 31. decembra 2022 sprejmejo nacionalne cilje za zmanjšanje ravni iztekanja pri dobaviteljih vode na njihovem ozemlju do 31. decembra 2030. Države članice lahko tudi podajo ustrezne spodbude, s pomočjo katerih se zagotovi, da bodo dobavitelji vode na njihovem ozemlju dosegli nacionalne cilje. [Sprememba 53]
2b. Če pristojni organ, odgovoren za proizvodnjo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, dobavitelju vode v celoti ali delno izroči v upravljanje dejavnost proizvodnje ali dobave vode, se v pogodbi med pristojnim organom in dobaviteljem vode določijo odgovornosti obeh strani v pogodbi v skladu s to direktivo. [Sprememba 54]
Člen 5
Standardi kakovosti
1. Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ne smejo biti manj stroge od vrednosti iz navedene priloge. [Sprememba 55]
1a. Vrednosti iz odstavka 1 niso manj stroge od tistih iz delov A, B in Ba Priloge I. Kar zadeva parametre iz dela Ba Priloge I, so vrednosti določene le za namene spremljanja in izpolnjevanja obveznosti iz člena 12. [Sprememba 56]
2. Država članica določi vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kjer to zahteva varstvo zdravja ljudi na njenem nacionalnem ozemlju ali delu le-tega. Določene vrednosti izpolnjujejo najmanj zahteve člena 4(1)(a).
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da čistilna sredstva, materiali in dezinfekcijski postopki, ki se uporabljajo za namene dezinfekcije v sistemu oskrbe z vodo, ne vplivajo negativno na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi. Vsako onesnaženje vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi uporabe takšnih sredstev, materialov in postopkov je treba čim bolj zmanjšati, ne da bi bila pri tem ogrožena učinkovitost dezinfekcije. [Sprememba 57]
Člen 6
Mesto ustrezanja
1. Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 za parametre iz delov A in , B in C Priloge I, morajo ustrezati vrednostim: [Sprememba 58]
|
(a) |
za vodo iz vodovodnega omrežja v prostorih ali ustanovi na mestu, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrano ljudi; |
|
(b) |
za vodo, ki se oskrbuje iz cisterne, na mestu, kjer izteka iz cisterne; |
|
(c) |
za izvirske vode vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode na mestu, kjer se voda toči v steklenice; [Sprememba 59] |
|
(ca) |
za vodo, ki se uporablja v živilski dejavnosti in ki jo dobavlja dobavitelj vode, na mestu, kjer se voda dobavi dejavnosti. [Sprememba 60] |
1a. Za vodo iz točke (a) odstavka 1 velja, da so države članice izpolnile svoje obveznosti v skladu s tem členom, če se lahko ugotovi, da je do neustrezanja parametrom, določenih v členu 5, prišlo zaradi zasebnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, razen v prednostnih prostorih. [Sprememba 61]
Člen 7
Pristop do varne oskrbe z vodo, ki temelji na tveganju
1. Države članice zagotovijo, da se pri dobavi, čiščenju in distribuciji vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi pristop, ki temelji na tveganju in ga sestavljajo naslednji elementi:
|
(a) |
ocena nevarnosti vodnih teles ali njihovih delov , ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, ki jo opravijo države članice v skladu s členom 8; [Sprememba 62] |
|
(b) |
ocena tveganja pri oskrbi, ki jo izvedejo dobavitelji vode v vsakem sistemu oskrbe z vodo za namene varovanja in spremljanja kakovosti vode, ki jo dobavljajo, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II; [Sprememba 63] |
|
(c) |
ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 10. |
1a. Države članice lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagodijo, ne da bi ogrozile cilja te direktive glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in zdravja potrošnikov, kadar obstajajo posebne omejitve zaradi geografskih razmer, kot je oddaljenost ali dostopnost vodooskrbnega območja. [Sprememba 64]
1b. Države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom zagotovijo, da se med deležnike, kot jih opredeli država članica, jasno in ustrezno porazdelijo odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v zvezi z vodnimi telesi, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi in hišna vodovodna omrežja. Taka porazdelitev odgovornosti se prilagodi njihovemu institucionalnemu in pravnemu okviru. [Sprememba 65]
2. Ocene nevarnosti se izvedejo do … [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka tri leta , pri čemer se upošteva zahteva iz člena 7 Direktive 2000/60/ES, da države članice opredelijo vodna telesa, in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 66]
3. Ocene tveganja pri oskrbi zelo veliki in veliki dobavitelji vode izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive], mali dobavitelji vode pa do … [6 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledujejo v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 67]
3a. Države članice v skladu s členoma 8 in 9 te direktive sprejmejo potrebne popravne ukrepe v okviru programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij iz členov 11 oziroma 13 Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 68]
4. Ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu prostorih iz člena 10(1) se izvedejo do … [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo. [Sprememba 69]
Člen 8
Ocena , spremljanje in upravljanje nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi [Sprememba 70]
1. Brez poseganja v člena 6 in 7 Direktive Direktivo 2000/60/ES , zlasti v člene 4 do 8, države članice skupaj s svojimi organi, pristojnimi za vodo, zagotovijo, da se ocena nevarnosti izvede na vodnih telesih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in zagotavljajo v povprečju več kot 10m3 na dan. Ocena nevarnosti vključuje naslednje elemente: [Sprememba 71]
|
(a) |
določitev in prostorska opredelitev vseh odvzemnih mest na vodnih telesih ali njihovih delih , zajetih z oceno nevarnosti . Podatki iz te točke so lahko občutljivi, zlasti kar zadeva varovanje javnega zdravja, zato države članice zagotovijo, da so zaščiteni in se posredujejo le ustreznim organom ; [Sprememba 72] |
|
(b) |
kartiranje vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES, in zavarovanih območij iz člena 6 navedene direktive; [Sprememba 73] |
|
(c) |
opredelitev nevarnosti in možnih virov onesnaževanja, ki prizadevajo vodna telesa, zajeta z oceno nevarnosti. Takšne raziskave in opredelitev virov onesnaževanja se redno posodabljajo z namenom, da se odkrijejo nove snovi, ki vplivajo na mikroplastiko, zlasti PFAS. V ta namen lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi; [Sprememba 74] |
|
(d) |
redno spremljanje vodnih teles ali njihovih delov , zajetih z oceno nevarnosti ustreznih onesnaževal, izbranih ki so pomembna pri oskrbi z vodo in so izbrana z navedenih seznamov: [Sprememba 75]
Države članice iz točk od (i) do (iv) za spremljanje izberejo parametre, snovi ali onesnaževala, ki se štejejo za ustrezna glede na nevarnosti, opredeljene v točki (c), ali glede na informacije, ki so jih dobavitelji vode zagotovili v skladu z odstavkom 2. Države članice lahko za namene rednega spremljanja in za namene odkrivanja novih škodljivih snovi z novimi preiskavami uporabijo spremljanje, ki se je opravilo v skladu z drugo zakonodajo Unije, in zmogljivosti za raziskave, določene v drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 217] |
Zelo majhni dobavitelji vode se lahko izvzamejo iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka, če je pristojni organ predhodno preverjeno in ažurno seznanjen z ustreznimi parametri iz omenjenih točk. To izvzetje pristojni organ ponovno pregleda vsaj vsaka 3 leta in ga po potrebi posodobi. [Sprememba 77]
2. Dobavitelji vode, ki spremljajo surovo vodo za namene obratovalnega spremljanja, pristojne organe obveščajo o trendih in neobičajnih koncentracijah v zvezi s spremljanimi parametri, snovmi ali onesnaževali.
3. Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(d), in lahko na podlagi rezultatov spremljanja:
|
(a) |
od dobaviteljev vode zahtevajo, da v zvezi z nekaterimi parametri opravijo dodatno spremljanje ali čiščenje; |
|
(b) |
dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostnosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri, ne da bi se zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ne gre za osnovne parametre v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode. [Sprememba 78] |
4. V primerih, ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostnosti spremljanja iz odstavka 2(b), države članice še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti. [Sprememba 79]
5. Na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter Direktive 2000/60/ES, države članice v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo naslednje ukrepe ali zagotovijo, da te ukrepe sprejmejo dobavitelji vode: [Sprememba 80]
|
(a) |
preventivni ukrepi za zmanjšanje potrebne stopnje čiščenja in varstvo kakovosti vode, vključno z ukrepi iz člena 11(3)(d) Direktive 2000/60/ES; [Sprememba 178] |
|
(aa) |
zagotovitev, da onesnaževalci v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi ustreznimi deležniki sprejmejo preventivne ukrepe za zmanjšanje potrebne ravni čiščenja ali izognitev temu in za varovanje kakovosti vode, vključno z ukrepi iz točke (d) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES ter dodatnimi ukrepi, ki se zdijo potrebni na podlagi spremljanja, izvedenega v skladu s točko (d) odstavka 1 tega člena; [Sprememba 82] |
|
(b) |
blažilni ukrepi, ki se štejejo za potrebne na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z dostavkom odstavkom 1(d), da bi se opredelil in obravnaval vir onesnaževanja in za izognitev morebitnemu dodatnemu čiščenju, ko se šteje, da preventivni ukrepi niso izvedljivi ali niso dovolj učinkoviti, da bi se pravočasno obravnaval vir onesnaževanja; [Sprememba 83] |
|
(ba) |
kadar se ukrepi iz točk (aa) in (b) ne štejejo za zadostne za zagotovitev ustrezne zaščite za zdravje ljudi, se od dobaviteljev vode zahteva, da na mestu odvzema ali čiščenja izvajajo dodatno spremljanje nekaterih parametrov, če je to nujno potrebno za preprečitev tveganj za zdravje. [Sprememba 84] |
Države članice vse tovrstne ukrepe redno pregledujejo.
5a. Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo ali dele vodnih teles, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu s točko (d) odstavka 1, in lahko na podlagi rezultatov spremljanja ter informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter na podlagi Direktive 2000/60/EC:
|
(a) |
dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri ali števila spremljanih parametrov, ne da bi se od njih zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ti parametri niso osnovni parametri v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode; |
|
(b) |
ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostosti spremljanja iz točke (a), še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti. [Sprememba 85] |
Člen 9
Ocena , spremljanje in upravljanje tveganja pri oskrbi [Sprememba 86]
1. Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode v skladu z delom C Priloge II izvedejo oceno tveganja pri oskrbi, da se omogoči prilagoditev pogostnosti spremljanja za vse parametre iz delov A in, B in Ba Priloge I, ki niso osnovni parametri glede na del B Priloge II, odvisno od njihove prisotnosti v surovi vodi. [Sprememba 87]
Za te parametre države članice zagotovijo, da lahko dobavitelji vode odstopajo od pogostnosti vzorčenja, določene v delu B Priloge II, v skladu s specifikacijami iz dela C Priloge II ter odvisno od pojavljanja v surovi vodi in pri vzpostavljanju obdelave . [Sprememba 88]
V ta namen se od dobaviteljev dobavitelji vode zahteva, da upoštevajo rezultate ocene nevarnosti, opravljene v skladu s členom 8 te direktive, ter spremljanja, opravljenega v skladu s členom 7(1) in členom 8 Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 89]
1a. Države članice lahko zelo majhne dobavitelje vode izvzamejo iz odstavka 1, če pristojni organ pred tem pravočasno evidentira, da pozna ustrezne parametre, in presodi, da zaradi izvzetja ne bo prišlo do tveganj za zdravje ljudi, nič od tega pa ne posega v obveznosti tega organa, ki jih ima v skladu s členom 4.
Pristojni organ izvzetja najmanj vsaka tri leta – ali kadar se v povodju pojavi nova nevarnost onesnaževanja – pregleda in jih po potrebi posodobi. [Sprememba 190]
2. Za oceno tveganja pri oskrbi odobrijo pristojni organi so odgovorni dobavitelji vode, ki morajo poskrbeti za skladnost s to direktivo . V ta namen lahko zaprosijo pristojne organe za podporo .
Države članice lahko od pristojnih organov zahtevajo, da dobaviteljevo oceno tveganja pri oskrbi odobrijo ali spremljajo. [Sprememba 91]
2a. Na podlagi rezultatov ocene tveganja pri dobavi vode, izvedene v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da dobavitelji vode pripravijo načrt varne oskrbe z vodo, ki je prilagojen ugotovljenim tveganjem in sorazmeren z velikostjo dobavitelja vode. Zajema lahko na primer uporabljene materiale, ki so v stiku z vodo, proizvode za čiščenje vode, možna tveganja zaradi puščanja cevi ali ukrepe za prilagoditev prihodnjim izzivom, kot so podnebne spremembe, države članice pa določijo še druge elemente. [Sprememba 92]
Člen 10
Ocena , spremljanje in obvladovanje tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu [Sprememba 93]
1. Države članice zagotovijo, da se v prednostnih prostorih izvede ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, ki vključuje naslednje elemente: [Sprememba 94]
|
(a) |
ocena možnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji in z njimi povezanimi proizvodi in materiali, ter njihovega vpliva na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrani ljudi, zlasti, kadar je voda namenjena javnosti v prednostnih prostorih; [Sprememba 95] |
|
(b) |
redno spremljanje parametrov iz dela C Priloge I v prednostnih prostorih, kjer se možna nevarnost za zdravje ljudi šteje za največjo. Ustrezni parametri in prostori za spremljanje se določijo za katere je bilo na podlagi ocene, opravljene v skladu s točko (a)) , ugotovljeno, da predstavljajo posebno tveganje za kakovost vode . [Sprememba 96] V zvezi z rednim spremljanjem iz prvega pododstavka lahko države članice države članice za namene vzorčenja zagotovijo dostop do naprav v prednostnih prostorih in lahko določijo strategijo spremljanja, ki je osredotočena na prednostne prostore zlasti v zvezi z bakterijo Legionella pneumophila ; [Sprememba 97] |
|
(c) |
preverjanje, če ali so lastnosti gradbenih proizvodov in materialov , ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ustrezne glede na bistvene značilnosti, povezane z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte iz točke 3(e) Priloge I k Uredbi (EU) št. 305/2011 z vidika varovanja zdravja ljudi . [Sprememba 98] |
|
(ca) |
preverjanje, ali so uporabljeni materiali primerni za stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ali so izpolnjene zahteve iz člena 11. [Sprememba 99] |
2. Kadar države članice na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1(a), menijo, da iz hišnega vodovodnega omrežja ter v prednostnih prostorih ali z njim povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b), dokaže, da vrednosti parametrov iz dela C Priloge I niso izpolnjene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganja neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I.
|
(a) |
sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I; |
|
(b) |
sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da migracija snovi ali kemikalij z gradbenih proizvodov, uporabljenih med pripravo ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, neposredno ali posredno ne ogroža zdravja ljudi; |
|
(c) |
v sodelovanju z dobavitelji vode sprejmejo druge ukrepe, kot so ustrezne metode obdelave za spremembo narave ali lastnosti vode pred dobavo, da se odpravi ali zmanjša tveganje zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov po dobavi; |
|
(d) |
ustrezno obvestijo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovne pojavitve tveganja; |
|
(e) |
organizirajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji in vgradnjo gradbenih proizvodov; |
|
(f) |
v zvezi z Legionello zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja za preprečitev in obravnavanje morebitnih izbruhov bolezni. [Sprememba 100] |
2a. Da bi zmanjšale tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v vseh hišnih vodovodnih omrežjih, države članice:
|
(a) |
spodbujajo lastnike javnih in zasebnih prostorov, naj izvedejo oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu; |
|
(b) |
obveščajo potrošnike in lastnike javnih in zasebnih prostorov o ukrepih za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi nedoseganja standardov kakovosti za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, zaradi hišnega vodovodnega omrežja; |
|
(c) |
obveščajo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovnega nastanka tveganja; |
|
(d) |
spodbujajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji ter vgradnjo proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, ter |
|
(e) |
v zvezi z legionello, zlasti bakterijo Legionella pneumophila, zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti sorazmerni ukrepi nadzora in obvladovanja, da se preprečijo in začnejo reševati morebitni izbruhi bolezni. [Sprememba 101] |
Člen 10a
Minimalne higienske zahteve za proizvode, snovi in materiale, ki so v stiku z vodo
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da snovi in materiali, uporabljeni pri izdelavi novih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki so dani na trg in se uporabljajo za odvzem, čiščenje ali distribucijo vode, ter nečistoče, povezane s temi snovmi:
|
(a) |
neposredno ali posredno ne zmanjšajo varovanja zdravja ljudi, kot je predvideno v tej direktivi; |
|
(b) |
ne vplivajo na vonj in okus vode, namenjene za prehrano ljudi; |
|
(c) |
v vodi niso prisotni v večji koncentraciji, kot je potrebno za namen, zaradi katerega so uporabljeni, ter |
|
(d) |
ne spodbujajo rasti mikrobov. |
2. Za namene zagotovitve harmonizirane uporabe odstavka 1 Komisija do … [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirane akte v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo minimalnih higienskih zahtev in seznama snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, dovoljenih v Uniji, po potrebi vključno z mejnimi vrednostmi specifičnih migracij in posebnimi pogoji uporabe. Komisija ta seznam redno pregleduje in posodablja glede na najnovejši znanstveni in tehnološki razvoj.
3. Za podporo Komisiji pri sprejemanju in spreminjanju delegiranih aktov v skladu z odstavkom 2 se ustanovi stalni odbor, sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice, in ta lahko zaprosi za pomoč strokovnjake ali svetovalce.
4. Materiali v stiku z vodo, namenjeni za prehrano ljudi, ki so zajeti v drugi zakonodaji Unije, kot je Uredba št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (41) , izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena. [Sprememba 102]
Člen 11
Spremljanje stanja
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci se vzamejo tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsaka kontaminacija s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje. [Sprememba 103]
2. Da bi izpolnili obveznosti iz odstavka 1, se v skladu z delom A Priloge II vzpostavijo ustrezni programi spremljanja stanja za vso vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ti programi spremljanja stanja so sestavljeni iz naslednjih elementov:
|
(a) |
spremljanje parametrov iz delov A in B Priloge I ter parametrov, določenih v skladu s členom 5(2), Prilogo II in, kadar se izvede ocena tveganja pri oskrbi, členom 9; |
|
(b) |
spremljanje parametrov iz dela C Priloge I za namene ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, kot je določeno v členu 10(1)(b); |
|
(c) |
spremljanje za namene ocene nevarnosti, kot je določeno v členu 8(1)(d). |
3. Mesta vzorčenja ki jih določijo pristojni organi, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve, določene v delu D Priloge II.
4. Države članice izpolnjujejo tehnične zahteve za analize parametrov, določene v Prilogi III, v skladu z naslednjimi načeli:
|
(a) |
lahko se uporabijo drugačne metode analize od prepisanih v delu A Priloge III, če se lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo navedene metode, z zagotovitvijo vseh ustreznih informacij v zvezi s temi metodami in njihovo enakovrednostjo Komisiji; |
|
(b) |
za parametre, navedene v delu B Priloge III, se lahko uporabi katera koli metoda analize, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve, ki so tam določene. |
5. Države članice zagotovijo, da se dodatno spremljanje stanja od primera do primera izvaja za snovi in mikroorganizme, za katere ni bila določena vrednost parametra v skladu s členom 5, če obstaja razlog za domnevo, da so lahko prisotne v količinah ali številu, ki predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi.
5a. Države članice rezultate spremljanja, izvedenega v skladu s spremljanjem parametrov iz dela Ca Priloge I, do … [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] in nato enkrat na leto sporočijo Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive s posodobitvijo snovi, navedenih na seznamu nadzorovanih snovi iz dela Ca Priloge I. Komisija se lahko odloči in doda snovi, za katere obstaja možnost, da bodo prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in ki predstavljajo morebitno tveganje za zdravje ljudi, a znanstvena spoznanja še niso dokazala, da so škodljive za zdravje ljudi. Komisija se v ta namen opira zlasti na znanstvene raziskave Svetovne zdravstvene organizacije. Vključitev vsake nove snovi se ustrezno utemelji v skladu s členom 1 te direktive. [Sprememba 104]
5b. Komisija do … [eno leto po začetku veljavnosti te direktive], v skladu s členom 19 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, in sicer s sprejetjem metodologije za merjenje mikroplastike, navedene na seznamu snovi, ki se spremljajo, iz dela Ca Priloge I. [Sprememba 105]
Člen 12
Sanacijski ukrepi in omejitve uporabe
1. Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, na mestu ustrezanja, določenem v skladu s členom 6, zato da bi določili se določi vzrok. [Sprememba 106]
2. Če kljub ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1), voda, namenjena za prehrano ljudi, ne doseže vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, zadevna država članica zagotovi, da se, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev njene kakovosti ter se da prednost njegovemu uveljavljanju ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.
V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz točk od (a) do (f) člena 10(2 a ). [Sprememba 107]
3. Ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, države članice zagotovijo, da se vsaka oskrba z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, prepove ali omeji njena uporaba in da se sprejmejo vsi drugi sanacijski ukrepi, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi.
Države članice vsakršno neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I samodejno štejejo kot možno nevarnost za zdravje ljudi , razen kadar pristojni organi menijo, da je neizpolnjevanje vrednosti parametra zanemarljivo . [Sprememba 108]
4. V primerih iz odstavkov 2 in 3 države članice, če se neizpolnjevanje vrednosti parametrov oceni kot možna nevarnost za zdravje ljudi, kolikor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe: [Sprememba 109]
|
(a) |
vse prizadete potrošnike obvestijo o možni nevarnosti za zdravje ljudi in njenem vzroku, preseganjih vrednosti parametrov in sprejetih sanacijskih ukrepih, vključno s prepovedjo, omejitvijo ali drugimi ukrepi; |
|
(b) |
zagotavljajo in redno posodabljajo potrebne nasvete potrošnikom glede pogojev za zaužitje in porabo vode, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitnim ranljivim skupinam; |
|
(c) |
obvestijo potrošnike, takoj ko se ugotovi, da morebitna nevarnost za zdravje ljudi ne obstaja več, in jih obvestijo, da so se storitve normalizirale. |
Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) se sprejmejo v sodelovanju z zadevnim dobaviteljem vode. [Sprememba 110]
5. Če se na mestu ustrezanja ugotovi neizpolnjevanje vrednosti, pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep se sprejme v skladu z odstavkom 3, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 111]
Člen 12a
Odstopanja
1. Države članice lahko določijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v delu B Priloge I ali v skladu s členom 5(2), in sicer do najvišje vrednosti, ki jo določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi, in pod pogojem, da oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na tem območju ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način. Odstopanja so omejena na naslednje primere:
|
(a) |
novo vodooskrbno območje, |
|
(b) |
na vodooskrbnem območju je zaznan nov vir onesnaževanja ali pa se na novo odkrijejo ali zaznajo nekateri parametri. |
Odstopanja se časovno čim bolj omejijo in ne smejo presegati treh let, proti koncu tega obdobja pa država članica s pregledom preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek.
Država članica lahko v izrednih okoliščinah dovoli drugo odstopanje v zvezi s točkama (a) in (b) prvega pododstavka. Če namerava dovoliti drugo odstopanje, svojo oceno in razloge za odločitev o podaljšanju odstopanja sporoči Komisiji. Drugo odstopanje ne sme biti daljše od treh let.
2. Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkom 1, vsebuje naslednje:
|
(a) |
razloge za odstopanje; |
|
(b) |
zadevni parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja stanja ter najvišjo dovoljeno vrednost pri odstopanju; |
|
(c) |
zemljepisno območje, količino dobavljene vode, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadeto tudi kako podjetje za proizvodnjo hrane; |
|
(d) |
ustrezen program spremljanja stanja, po potrebi s povečano pogostostjo spremljanja; |
|
(e) |
povzetek načrta za potrebno sanacijsko ukrepanje vključno z roki, oceno stroškov in določbami za preverjanje ter |
|
(f) |
zahtevano trajanje odstopanja. |
3. Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostmi parametrov nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 12(2) zadostuje za odpravo problema v 30 dneh, v odstopanju ni treba navesti podatkov iz odstavka 2 tega člena.
V tem primeru pristojni ali drugi ustrezni organi pri odstopanju določijo samo najvišjo dovoljeno vrednost za zadevni parameter ter rok za odpravo problema.
4. Če je prišlo do neskladnosti ene od vrednosti parametrov za določeno vodno oskrbo za skupno več kot 30 dni v predhodnih 12 mesecih, se odstavka 3 ne sme več uporabiti.
5. Vsaka država članica, ki uveljavlja odstopanja, predvidena v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o odstopanju in o pogojih urejanja. Poleg tega države članice po potrebi zagotovijo, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.
Te obveznosti se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v odstavku 3, razen če se pristojni organi odločijo drugače.
6. Z izjemo odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkom 3, država članica v dveh mesecih obvesti Komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo vode, ki presega povprečno 1 000 m3 na dan ali oskrbuje več kot 5 000 oseb, vključno s podatki, opredeljenimi v odstavku 2.
7. Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se prodaja v steklenicah ali drugih posodah. [Sprememba 112]
Člen 13
Dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi
1. Države članice brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES države članice in ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov in okoliščin za distribucijo vode sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in za spodbujanje njene uporabe na svojem ozemlju. To vključuje vse naslednje ukrepe:
|
(a) |
opredelitev oseb, ki nimajo dostopa ali imajo omejen dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, in razlogov za pomanjkanje dostopa (kot je pripadnost ranljivi in marginalizirani skupini), ocena možnosti in sprejetje ukrepov za izboljšanje dostopa teh oseb in njihovo seznanjanje z možnostmi priključitve na distribucijsko omrežje ali drugimi načini dostopa do takšne vode; |
|
(aa) |
zagotovitev javne oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi; |
|
(b) |
namestitev in vzdrževanje zunanje in notranje opreme , vključno s točkami za ponovno polnjenje, za prost dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, na javnih mestih , zlasti na zelo obljudenih območjih ; izvedba je odvisna od tehnične izvedljivosti, pri čemer je treba upoštevati sorazmernost s potrebami takega ukrepa in posebne lokalne razmere, kot sta podnebje in zemljepisna lega ; |
|
(c) |
promocija vode, namenjene za prehrano ljudi, s:
|
2. Države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1(a), sprejmejo vse potrebne ukrepe , za katere presodijo, da so potrebni za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi. [Sprememba 114]
Če te skupine nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, jih države članice takoj obvestijo o kakovosti vode, ki jo uporabljajo, in o vseh ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za preprečitev škodljivih učinkov na zdravje ljudi zaradi kakršne koli kontaminacije navedene vode.
2a. Kadar so obveznosti iz tega člena lokalnim organom naložene po nacionalnem pravu, države članice zagotovijo, da imajo ti organi sredstva in vire za zagotovitev dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zmogljivostmi in velikostjo posameznega vodovodnega omrežja. [Spremembe 173, 199 in 209]
2b. Komisija ob upoštevanju podatkov, zbranih v skladu z določbami iz točke (a) člena 15(1), sodeluje z državami članicami in Evropsko investicijsko banko pri podpori občinam v Uniji, ki nimajo dovolj kapitala za dostop do tehnične pomoči, razpoložljivega financiranja Unije in dolgoročnih posojil po ugodnejši obrestni meri, predvsem zato, da bi z vzdrževanjem in obnovo vodne infrastrukture zagotavljali oskrbo s kakovostno vodo ter razširili vodne in komunalne storitve na ranljive in marginalizirane skupine prebivalstva. [Spremembe 174, 200 in 210]
Člen 14
Obveščanje javnosti
1. Države članice v skladu s Prilogo IV zagotovijo, da so vsem oskrbovanim osebam v spletni obliki ali v drugih uporabniku prijaznih oblikah na voljo ustrezne , ažurne in aktualne dostopne informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi , in pri tem spoštujejo veljavna pravila o varstvu podatkov . [Sprememba 116]
2. Države članice zagotovijo, da vse oskrbovane osebe, ne da bi to posebej zahtevale, redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši , zlahka dostopni obliki (na primer na računu ali prek pametnih aplikacij) , ki jo določijo pristojni organi, prejmejo naslednje informacije: [Sprememba 117]
|
(a) |
informacije o stroškovni strukturi tarife če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, informacije o tarifi , ki se zaračunava za kubični meter vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane z naslednjimi elementi porazdelitvijo spremenljivih in stalnih stroškov : [Sprememba 118]
|
|
(aa) |
informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z indikatorskimi parametri; [Sprememba 123] |
|
(b) |
če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za kubični meter in zaračunana cena za liter in kubični meter ; če se stroški ne povrnejo prek tarifnega sistema, skupni letni stroški zagotavljanja skladnosti s to direktivo, ki jih nosi vodovodni sistem, s spremnimi informacijami o tem, kako se na to območje dobavlja voda, namenjena za prehrano ljudi ; [Sprememba 124] |
|
(ba) |
čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi; [Sprememba 125] |
|
(c) |
količina, ki jo je porabilo gospodinjstvo, vsaj za eno leto ali za obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe v gospodinjstvu, če je to tehnično izvedljivo in samo, če so ti podatki dobavitelju vode na voljo ; [Sprememba 126] |
|
(d) |
primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva v isti kategoriji , po možnosti v skladu s točko (c) ; [Sprememba 127] |
|
(e) |
povezava s spletnim mestom, ki vsebuje informacije iz Priloge IV. |
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2). Države članice jasno razdelijo odgovornosti glede zagotavljanja informacij iz prvega pododstavka med dobavitelje vode, deležnike in pristojne lokalne organe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. [Sprememba 128]
3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.
Člen 15
Informacije o spremljanju izvajanja
1. Brez poseganja v določbe Direktive 2003/4/ES in Direktive 2007/2/ES države članice ob pomoči Evropske agencije za okolje:
|
(a) |
do … [6 let po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsakih šest let posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 13, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi; |
|
(b) |
do … [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsaka 3 leta posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje oceno nevarnosti in oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, izvedeni v skladu s členom 8 oziroma 10, vključno z naslednjimi elementi:
|
|
(c) |
vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje rezultate spremljanja v primerih preseganja vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I, zbrane v skladu s členoma 9 in 11, ter informacije o sanacijskih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12; |
|
(d) |
vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili možno nevarnost tveganje za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki teh incidentov in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 12. [Sprememba 129] |
Kadar je mogoče, se za predstavitev teh podatkovnih nizov uporabijo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kakor so opredeljene v členu 3(4) Direktive 2007/2/ES.
2. Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, Evropska agencija za okolje ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do podatkovnih nizov iz odstavka 1.
3. Evropska agencija za okolje na podlagi podatkov, ki so jih zbrale države članice, objavi vseevropski pregled in ga redno ali na zahtevo Komisije posodablja.
Vseevropski pregled vključuje, kakor je primerno, kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, karte vseevropskega pregleda in poročila držav članic o pregledu.
4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart vseevropskega pregleda in poročil držav članic o pregledu iz odstavka 3. [Sprememba 130]
Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2). [Sprememba 131]
Člen 16
Dostop do pravnega varstva
1. Države članice zagotovijo, da imajo fizične ali pravne osebe ali njihova združenja, organizacije ali skupine v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim zakonsko ustanovljenim organom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev v zvezi z izvajanjem členov 4, 5, 12, 13 in 14, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
(a) |
imajo zadosten interes; |
|
(b) |
uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo zadevne države članice zahteva kot predpogoj. |
2. Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.
3. Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva.
S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene točke (a) odstavka 1.
Za take organizacije se šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene točke (b) odstavka 1.
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.
5. Vsi takšni revizijski postopki iz odstavkov 1 in 4 so pošteni, pravični, pravočasni in ne predragi.
Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.
Člen 17
Vrednotenje
1. Komisija opravi vrednotenje te direktive do … [12 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Vrednotenje med drugim temelji na naslednjih elementih:
|
(a) |
izkušnje, pridobljene med izvajanjem te direktive; |
|
(b) |
podatkovni nizi držav članic, vzpostavljeni v skladu s členom 15(1), in vseevropski pregledi, ki jih pripravi Evropska agencija za okolje v skladu s členom 15(3); |
|
(c) |
ustrezni znanstveni, analitični in epidemiološki podatki; |
|
(d) |
priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, kadar so na voljo. |
2. V okviru vrednotenja Komisija posebno pozornost nameni uspešnosti te direktive v zvezi z naslednjimi vidiki:
|
(a) |
pristop, ki temelji na tveganju, iz člena 7; |
|
(b) |
določbe v zvezi z dostopom do vode iz člena 13 in delež prebivalstva brez dostopa do vode ; [Sprememba 132] |
|
(c) |
določbe v zvezi z informacijami, ki so namenjene javnosti, v skladu s členom 14 in Prilogo IV , vključno z uporabniku prijaznim pregledom informacij, navedenih v točki 7 Priloge IV, na ravni Unije . [Sprememba 133] |
2a. Komisija najpozneje … [pet let po končnem roku za prenos te direktive] in nato po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o potencialni ogroženosti virov vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi mikroplastike, zdravil in po potrebi drugih onesnaževal, ki se na novo pojavijo, ter s tem povezanih potencialnih tveganj za zdravje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo najvišjih dovoljenih vrednosti za mikroplastiko, zdravila in druga onesnaževala, ki se na novo pojavijo, v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. [Sprememba 134]
Člen 18
Pregled in sprememba prilog
1. Komisija vsaj vsakih pet let pregleda Prilogo I glede na znanstveni in tehnični napredek .
Komisija na podlagi ocen nevarnosti in ocen tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu držav članic, ki jih vsebujejo podatkovni nizi, vzpostavljeni v skladu s členom 15, pregleda Prilogo II in oceni, ali jo je treba prilagoditi oziroma uvesti nove specifikacije glede spremljanja za namene teh ocen tveganja.
2. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za spremembo prilog I do IV, kadar je to potrebno zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ali določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b).
2a. Komisija do … [pet let po začetku veljavnosti te direktive] pregleda, ali so določbe člena 10a privedle do zadostne ravni harmonizacije higienskih zahtev glede materialov in proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. [Sprememba 135]
Člen 19
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti te direktive].
3. Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 20
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 .
Člen 21
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo s temi pravili in ukrepi do … [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] ter jo obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi.
Člen 22
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2 in členi 5 do 21 ter prilogami I do IV do … [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] . Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 23
Razveljavitev
1. Direktiva 98/83/ES, kakor je bila spremenjena z instrumenti, navedenimi v delu A Priloge V, se razveljavi z učinkom od … [dan po datumu iz prvega pododstavka člena 22(1)] ne glede na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge V v nacionalno zakonodajo .
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.
2. Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo do … [končni datum za prenos te direktive], ostanejo veljavna do konca njihovega trajanja. Ne smejo se obnoviti za nadaljnja obdobja. [Sprememba 136]
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .
Člen 25
Naslovniki
Direktiva je naslovljena na države članice.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 107.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 46.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z 28. marca 2019.
(4) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).
(5) Glej Prilogo V.
(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(7) Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).
(8) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(9) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(10) COM(2014)0177.
(11) SWD(2016)0428.
(12) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča SR 12/2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“.
(13) Projekt sodelovanja v zvezi s parametri pitne vode regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo „Support to the revision of Annex I Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption (Drinking Water Directive) Recommendation“ (Podpora reviziji Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (direktiva o pitni vodi), priporočilo), 11. september 2017.
(14) Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 260, 7.10.2015, str. 6).
(15) „Guidelines for drinking water quality“ (Smernice o kakovosti pitne vode), četrta izdaja, Svetovna zdravstvena organizacija, 2011, http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/2011/dwq_guidelines/en/index.html.
(16) „Water Safety Plan Manual: step-by-step risk management for drinking water suppliers“ (Priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo: postopno upravljanje tveganja za dobavitelje pitne vode), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75141/1/9789241562638_eng.pdf.
(17) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(18) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
(19) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(20) „Legionella and the prevention of Legionellosis“ (Legionella in preprečevanje legionarske bolezni), Svetovna zdravstvena organizacija, 2007, http://www.who.int/water_sanitation_health/emerging/legionella.pdf.
(21) SWD(2016)0185.
(22) COM(2014)0177.
(23) COM(2014)0177, str. 12.
(24) Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09) z dne 17. novembra 2017 (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).
(25) P8_TA(2015)0294.
(26) P8_TA(2015)0294, odstavek 62.
(27) COM(2014)0209.
(28) Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1).
(29) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
(30) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(31) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(32) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(33) UL L 124, 17.5.2005, str. 4.
(34) Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije (UL L 201, 26.7.2013, str. 60).
(35) Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).
(36) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(37) Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
(38) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
(39) Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).
(40) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).
(41) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
PRILOGA I
MINIMALNE ZAHTEVE ZA VREDNOSTI PARAMETROV, KI SE UPORABLJAJO ZA OCENO KAKOVOSTI VODE, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI
DEL A
Mikrobiološki parametri
|
Parameter |
Vrednost parametra |
Enota |
|
Spore Clostridium perfringens |
0 |
število/100 ml |
|
Koliformne bakterije |
0 |
število/100 ml |
|
Enterokoki |
0 |
število/100 ml |
|
Escherichia coli (E. coli) |
0 |
število/100 ml |
|
Štetje heterotrofov na ploščah (HPC) 22o |
Brez neobičajne spremembe |
|
|
Somatski kolifagi |
0 |
število/100 ml |
|
Motnost |
< 1 |
NTU |
|
Opomba |
Parametri iz tega dela ne veljajo za izvirsko in mineralno vodo v skladu z Direktivo 2009/54/ES. |
|
[Sprememba 179]
DEL B
Kemijski parametri
|
Parameter |
Vrednost parametra |
Enota |
Opombe |
||||||||||||||||||
|
Akrilamid |
0,10 |
μg/l |
Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo. |
||||||||||||||||||
|
Antimon |
5,0 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Arzen |
10 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Benzen |
1,0 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Benzo(a)piren |
0,010 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Beta-estradiol (50-28-2) |
0,001 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Bisfenol A |
0,01 0,1 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Bor |
1,0 1,5 |
mg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Bromat |
10 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Kadmij |
5,0 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Klorat |
0,25 |
mg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Klorit |
0,25 |
mg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Krom |
25 |
μg/l |
Vrednost ustreza najpozneje do … [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za krom 50 μg/l. |
||||||||||||||||||
|
Baker |
2,0 |
mg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Cianid |
50 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
1,2-dikloroetan |
3,0 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Epiklorohidrin |
0,10 |
μg/l |
Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo. |
||||||||||||||||||
|
Fluorid |
1,5 |
mg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Halogenocetne kisline (HAA) |
80 |
μg/l |
Vsota naslednjih devetih reprezentativnih snovi: monokloro-, dikloro- in trikloroocetna kislina, mono- in dibromoocetna kislina, bromokloroocetna kislina, bromodikloroocetna kislina, dibromokloroocetna kislina in tribromoocetna kislina. |
||||||||||||||||||
|
Svinec |
5 |
μg/l |
Vrednost ustreza najpozneje do … [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l. |
||||||||||||||||||
|
Živo srebro |
1,0 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Mikrocistin-LR |
1,0 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Nikelj |
20 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Nitrat |
50 |
mg/l |
Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode. |
||||||||||||||||||
|
Nitrit |
0,50 |
mg/l |
Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode. |
||||||||||||||||||
|
Nonilfenol |
0,3 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Pesticidi |
0,10 |
μg/l |
„Pesticidi“ pomeni:
in njihovi ustrezni metaboliti, kot so opredeljeni v členu 3(32) Uredbe (ES) št. 1107/2009 (1) . Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid. Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/l. |
||||||||||||||||||
|
Vsota pesticidov |
0,50 |
μg/l |
„Vsota pesticidov“ pomeni vsoto vseh posameznih pesticidov, opredeljenih v predhodni vrstici, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja stanja. |
||||||||||||||||||
|
PFAS |
0,10 |
μg/l |
„PFAS“ pomeni vsako posamezno per- in polifluorirano alkilno spojino (kemijska formula: CnF2n+1–R). Formula uvaja tudi razlikovanje med „dolgoverižnimi“ in „kratkoverižnimi“ PFAS. Ta direktiva se uporablja samo za „dolgoverižne“ PFAS. Ta vrednost parametra za posamezne snovi PFAS se uporablja samo za tiste snovi PFAS, katerih prisotnost je verjetna in za katere je bilo v oceni nevarnosti iz člena 8 te direktive ugotovljeno, da so nevarne za zdravje ljudi. |
||||||||||||||||||
|
Vsota PFAS |
0,50 |
μg/l |
„Vsota PFAS“ pomeni vsoto per- in polifluoriranih alkilnih spojin (kemijska formula: CnF2n+1–R). Ta vrednost parametra za vsoto PFAS se uporablja samo za tiste snovi PFAS, katerih prisotnost je verjetna in za katere je bilo v oceni nevarnosti iz člena 8 te direktive ugotovljeno, da so nevarne za zdravje ljudi. |
||||||||||||||||||
|
Policiklični aromatski ogljikovodiki |
0,10 |
μg/l |
Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(ghi)perilen in indeno(1,2,3-cd)piren . |
||||||||||||||||||
|
Selen |
10 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Tetrakloroeten in trikloroeten |
10 |
μg/l |
Vsota koncentracij navedenih parametrov |
||||||||||||||||||
|
Vsota trihalometanov |
100 |
μg/l |
Kjer je mogoče, si države članice brez oviranja razkuževanja prizadevajo za nižjo vrednost. Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: kloroform, bromoform, dibromoklorometan, bromodiklorometan. |
||||||||||||||||||
|
Uran |
30 |
μg/l |
|
||||||||||||||||||
|
Vinil klorid |
0,50 |
μg/l |
Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo. |
[Spremembi 138 in 180]
DEL Ba
|
Indikatorski parametri |
|||
|
Parameter |
Vrednost parametra |
Enota |
Opombe |
|
Aluminij |
200 |
μg/l |
|
|
Amonijak |
0,50 |
mg/l |
|
|
Klorid |
250 |
mg/l |
Opomba 1 |
|
Barva |
Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajne spremembe |
|
|
|
Električna prevodnost |
2 500 |
μS cm-1 pri 20 oC |
Opomba 1 |
|
Koncentracija vodikovih ionov |
≥ 6,5 in ≤ 9,5 |
enote pH |
Opombi 1 in 3 |
|
Železo |
200 |
μg/l |
|
|
Mangan |
50 |
μg/l |
|
|
Vonj |
Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe |
|
|
|
Sulfat |
250 |
mg/l |
Opomba 1 |
|
Natrij |
200 |
mg/l |
|
|
Okus |
Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe |
|
|
|
Število kolonij pri 22 oC |
Brez neobičajne spremembe |
|
|
|
Koliformne bakterije |
0 |
število/100 ml |
|
|
Skupni organski ogljik |
Brez neobičajne spremembe |
|
|
|
Motnost |
Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajne spremembe |
|
|
|
Opomba 1: Voda ne bi smela biti agresivna. Opomba 2: Tega parametra ni treba meriti, razen če je voda po poreklu površinska voda ali pa ta nanjo vpliva. Če ta vrednost parametra ni izpolnjena, mora zadevna država članica raziskati vir pitne vode in tako zagotoviti, da ni morebitne nevarnosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti patogenih mikroorganizmov, npr. kriptosporidija. Opomba 3: Za negazirano vodo, polnjeno v steklenice ali druge posode, se lahko najmanjša vrednost zniža na 4,5 enot pH. Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je najmanjša vrednost lahko nižja. |
|||
[Sprememba 139]
DEL C
Parametri, ki so pomembni za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu
|
Parameter |
Vrednost parametra |
Enota |
Opombe |
|
Legionella pneumophila |
< 1 000 |
število/1 |
Če vrednost parametra < 1 000 /l za Legionello ni izpolnjena, je za bakterijo Legionella pneumophila treba opraviti ponovno vzorčenje. Če bakterija Legionella pneumophila ni prisotna, je vrednost parametra za Legionello < 10 000 /l. |
|
Legionella |
< 10 000 |
število/1 |
Če bakterija Legionella pneumophila z vrednostjo parametra < 1 000 /l ni prisotna, je vrednost tega parametra < 10 000 /l. |
|
Svinec |
5 |
μg/l |
Vrednost ustreza najpozneje do … [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l. |
[Sprememba 140]
DEL Ca
|
Spremljanje novih parametrov |
|
|
Mikroplastika |
Izvaja se spremljanje v skladu z metodologijo za merjenje mikroplastike, kot je določena v delegiranem aktu iz člena 11(5b). |
[Sprememba 141]
(1) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
PRILOGA II
SPREMLJANJE STANJA
DEL A
Splošni cilji in programi spremljanja stanja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi
|
1. |
S programi spremljanja stanja, vzpostavljenimi v skladu s členom 11(2), za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, se:
|
|
2. |
Programi spremljanja stanja, vzpostavljeni v skladu s členom 11(2), vključujejo eno od naslednjega:
|
|
3. |
Member States shall ensure that monitoring programmes are reviewed on a continuous basis and updated or reconfirmed at least every 6 years. |
DEL B
Osnovni parametri in pogostnost vzorčenja
1. Osnovni parametri
Escherichia coli (E. coli), spore Clostridium perfringens in somatski kolifagi enterokoki se štejejo za „osnovne parametre“ in ne smejo biti predmet ocene tveganja pri oskrbi v skladu z delom C te priloge. Vedno se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 2. [Sprememba 142]
2. Pogostnost vzorčenja
Vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, se spremljajo vsaj po pogostnosti iz naslednje tabele, razen če ni na podlagi ocene tveganja pri oskrbi, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.
Tabela 1
Najmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za spremljanje skladnosti
|
|
Najmanjše število vzorcev na leto |
|||
|
≤ 100 |
10a |
|||
|
> 100 |
≤ 1 000 |
10a |
||
|
> 1 000 |
≤ 10 000 |
50b |
||
|
>10 000 |
≤ 100 000 |
365 |
||
|
>100 000 |
365 |
|||
|
Količina (v m3) vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede na območju oskrbe (glej opombi 1 in 2) m3 |
Parameter skupine A (mikrobiološki parameter) – število vzorcev na leto (glej opombo 3) |
Parameter skupine B (kemični parameter) – število vzorcev na leto |
||
|
|
≤ 100 |
> 0 (glej opombo 4) |
> 0 (glej opombo 4) |
|
|
> 100 |
≤ 1 000 |
4 |
1 |
|
|
> 1 000 |
≤ 10 000 |
4 + 3 za vsakih 1 000 m3/dan in del skupne količine |
1 + 1 za vsakih 1 000 m3/dan in del skupne količine |
|
|
> 10 000 |
≤ 100 000 |
|
3 + 1 za vsakih 1 000 m3/dan in za vsakih 25 000 m3/dan in del skupne količine |
|
|
> 100 000 |
|
|
12 + 1 za vsakih 25 000 m3/dan in del skupne količine |
|
a: Vsi vzorci se odvzamejo v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.
b: Vsaj 10 vzorcev se odvzame v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.
Opomba 1: Območje oskrbe je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka.
Opomba 2: Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.
Opomba 3 : Navedena pogostnost se izračuna tako: npr. 4 300 m3/dan = 16 vzorcev (štirje za prvih 1 000 m3/dan + 12 za dodatnih 3 300 m3/dan).
Opomba 4 : Države članice, ki so se pri posameznih sistemih za oskrbo z vodo odločile za izvzetje v skladu s členom 3(2)(b) te direktive , te pogostnosti uporabljajo samo za območja oskrbe, na katerih se dobavi med 10 in 100 m3 vode na dan. [Sprememba 186]
DEL C
Ocena tveganja pri oskrbi
|
1. |
Ocena tveganja pri oskrbi iz člena 9 temelji na splošnih načelih ocenjevanja tveganja, določenih v mednarodnih standardih, kot je standard EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo (smernice za obvladovanje tveganja in krizno vodenje). |
|
2. |
Na podlagi ocene tveganja pri oskrbi se razširi seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju in poveča pogostnost vzorčenja, določena v delu B, če so izpolnjeni kateri koli od naslednjih pogojev:
|
|
3. |
Na podlagi ocene tveganja pri oskrbi se lahko seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju, in pogostnost vzorčenja iz dela B zmanjšata, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
|
4. |
Kadar so rezultati spremljanja, ki dokazujejo, da so pogoji iz točk (b) do (e) odstavka 3 izpolnjeni, do … [datum začetka veljavnosti te direktive] že na voljo, se lahko od tega datuma ti rezultati spremljanja uporabijo za prilagoditev spremljanja na podlagi ocene tveganja pri oskrbi. |
DEL D
Metode vzorčenja in mesta vzorčenja
|
1. |
Mesta vzorčenja se določijo tako, da se zagotovi skladnost z mesti ustrezanja, kot je določeno v členu 6. V primeru vodovodnega omrežja lahko država članica vzorce za določene parametre odvzame na območju oskrbe ali v obratu za obdelavo, če se lahko dokaže, da za zadevne parametre ne bi prišlo do škodljivih sprememb izmerjenih vrednosti. Kolikor je mogoče, bi moralo biti število vzorcev razporejeno enakomerno v času in prostoru. |
|
2. |
Vzorčenje na mestu ustrezanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
|
|
2a. |
Vzorci za legionello v hišnih vodovodnih omrežjih odvzamejo na točkah tveganja za širjenje in/ali za izpostavljenost bakteriji Legionella pneumophila. Države članice vzpostavijo smernice za metode vzorčenja legionelle. [Sprememba 144] |
|
3. |
Vzorčenje v vodovodnem omrežju, razen vzorčenja na pipah porabnikov, je v skladu s standardom ISO 5667-5. Za mikrobiološke parametre se vzorci v vodovodnem omrežju odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja A. |
PRILOGA IIa
Minimalne higienske zahteve za snovi in materiale za proizvodnjo novih izdelkov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi:
|
(a) |
seznam snovi, ki so dovoljene za uporabo pri proizvodnji materialov, ki med drugim vključujejo organske materiale, elastomere, silikone, kovine, cement, ionske izmenjevalne smole in sestavljene materiale ter izdelke, ki so proizvedeni iz njih; |
|
(b) |
posebni pogoji za uporabo snovi v materialih in izdelkih, proizvedenih iz njih; |
|
(c) |
posebne omejitve za prehajanje nekaterih snovi v vodo, namenjeno za prehrano ljudi; |
|
(d) |
higienska pravila glede drugih lastnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje predpisov; |
|
(e) |
osnovna pravila za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d); |
|
(f) |
pravila v zvezi z vzorčenjem in metodami analize za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d). [Sprememba 145] |
PRILOGA III
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ANALIZO PARAMETROV
Države članice zagotovijo, da so metode analize, ki se uporabljajo za spremljanje in dokazovanje skladnosti s to direktivo, potrjene in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.
Če ni analitične metode, ki bi izpolnjevala minimalna izvedbena merila iz dela B, države članice zagotovijo, da se spremljanje opravi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki ne pomenijo čezmernih stroškov.
DEL A
Mikrobiološki parametri, za katere so določene metode analize
Metode za mikrobiološke parametre so:
|
(a) |
Escherichia coli (E. coli) in koliformne bakterije (EN ISO 9308-1 ali EN ISO 9308-2) |
|
(b) |
Enterokoki (EN ISO 7899-2) |
|
(c) |
Pseudomonas aeruginosa (EN ISO 16266) |
|
(d) |
Število kolonij ali štetje heterotrofov na ploščah pri 22 oC (EN ISO 6222) |
|
(e) |
Clostridium perfringens, vključno s sporami (EN ISO 14189) |
|
(f) |
Motnost (EN ISO 7027) |
|
(g) |
Legionella (EN ISO 11731) |
|
(h) |
Somatski kolifagi (EN ISO 10705-2) |
DEL B
Kemijski parametri, za katere so opredeljene značilnosti izvedbe
1. Kemijski parametri
Za parametre iz tabele 1 je z metodo analize možno izmeriti vsaj koncentracije, enake vrednostim parametrov z mejo določljivosti iz člena 2(2) Direktive Komisije 2009/90/ES (1), ki znaša največ 30 % relevantne vrednosti parametrov, ter merilno negotovostjo, kot je določena v tabeli 1. Rezultati se prikažejo z uporabo vsaj enakega števila relevantnih decimalnih mest kot za vrednost parametrov iz dela B Priloge I.
Merilna negotovost iz tabele 1 se ne uporablja kot dodatno odstopanje od vrednosti parametrov iz Priloge I.
Tabela 1
Minimalne značilnosti izvedbe „Merilna negotovost“
|
Parametri |
Merilna negotovost (Glej opombo 1) % vrednosti parametra |
Opombe |
|
Akrilamid |
30 |
|
|
Antimon |
40 |
|
|
Arzen |
30 |
|
|
Benzo(a)piren |
50 |
Glej opombo 2. |
|
Benzen |
40 |
|
|
Beta-estradiol (50-28-2) |
50 |
|
|
Bisfenol A |
50 |
|
|
Bor |
25 |
|
|
Bromat |
40 |
|
|
Kadmij |
25 |
|
|
Klorat |
30 |
|
|
Klorit |
30 |
|
|
Krom |
30 |
|
|
Baker |
25 |
|
|
Cianid |
30 |
Glej opombo 3. |
|
1,2-dikloroetan |
40 |
|
|
Epiklorohidrin |
30 |
|
|
Fluorid |
20 |
|
|
HAA |
50 |
|
|
Svinec |
25 |
|
|
Živo srebro |
30 |
|
|
Mikrocistin-LR |
30 |
|
|
Nikelj |
25 |
|
|
Nitrat |
15 |
|
|
Nitrit |
20 |
|
|
Nonilfenol |
50 |
|
|
Pesticidi |
30 |
Glej opombo 4. |
|
PFAS |
50 20 |
|
|
Policiklični aromatski ogljikovodiki |
30 |
Glej opombo 5. |
|
Selen |
40 |
|
|
Tetrakloroeten |
30 |
Glej opombo 6. |
|
Trikloroeten |
40 |
Glej opombo 6. |
|
Trihalometani – skupaj |
40 |
Glej opombo 5. |
|
Uran |
30 |
|
|
Vinil klorid |
50 |
|
[Spremembi 177 in 224]
2. Opombe k tabeli 1
|
Opomba 1 |
Merilna negotovost je nenegativen parameter, ki označuje raztros kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi uporabljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini. Izvedbeno merilo za merilno negotovost (k = 2) je odstotek vrednosti parametra iz tabele ali katera koli strožja vrednost . Merilna negotovost se oceni pri vrednosti parametra, razen če je določeno drugače. |
|
Opomba 2 |
Če vrednosti merilne negotovosti ni mogoče doseči, je treba izbrati najboljšo razpoložljivo tehniko (do 60 %). |
|
Opomba 3 |
Metoda določa celotni cianid v vseh oblikah. |
|
Opomba 4 |
Značilnosti izvedbe za posamezne pesticide so navedene kot primeri. Za številne pesticide lahko vrednosti merilne negotovosti dosežejo samo 30 %, za številne druge pa se lahko dovolijo vrednosti do 80 %. |
|
Opomba 5 |
Značilnosti izvedbe veljajo za posamezne snovi, ki so določene pri 25 % vrednosti parametrov iz dela B Priloge I. |
|
Opomba 6 |
Značilnosti izvedbe veljajo za posamezne snovi, ki so določene pri 50 % vrednosti parametrov iz dela B Priloge I. |
(1) Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).
PRILOGA IV
OBVEŠČANJE JAVNOSTI, KI SE ZAGOTOVI PREK SPLETA [Sprememba 146]
Potrošnikom se prek spleta ali na uporabniku prijazen in prilagojen način enako prijazne in prilagojene načine zagotovijo naslednje informacije: [Sprememba 147]
|
(1) |
identifikacija zadevnega dobavitelja vode , območje in število oskrbovanih oseb ter metoda proizvodnje vode ; [Sprememba 148] |
|
(2) |
najnovejši rezultati pregled najnovejših rezultatov spremljanja za parametre iz delov A , B in B Ba Priloge I po dobaviteljih vode , vključno s pogostnostjo in lokacijo mest vzorčenja, pomembnih , pomembno za področja, ki so v interesu oskrbovanih oseb, skupaj z vrednostjo parametra, določeno v skladu s členom 5. Rezultati spremljanja ne smejo biti starejši od: [Sprememba 149]
|
|
(3) |
v primeru preseganja morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo pristojni organi opredelijo, če so presežene vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in porabe ali povezava, ki omogoča dostop do teh informacij; [Sprememba 150] |
|
(4) |
povzetek zadevne ocene tveganja pri oskrbi; [Sprememba 151] |
|
(5) |
informacije o naslednjih parametrih kazalnikov , navedenih v delu Ba Priloge 1, in povezanih vrednostih parametrov:
|
|
(6) |
nasveti potrošnikom, po potrebi tudi, kako zmanjšati porabo vode in jo uporabljati odgovorno glede na lokalne razmere ; [Sprememba 153] |
|
(7) |
za velike in zelo velike dobavitelje vode letne informacije o: [Sprememba 154]
|
|
(8) |
za informacije iz točk (2) in (3) na zahtevo dostop do zgodovinskih podatkov, starih največ deset let, za informacije iz točk (2) in (3) in ne starejših od datuma prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo . [Sprememba 160] |
PRILOGA V
Del A
Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb
(iz člena 23)
|
Direktiva Sveta 98/83/ES |
|
|
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta |
Samo točka 29 Priloge II |
|
Uredba (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta |
Samo točka 2.2 Priloge |
|
Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 |
|
Del B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 23)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
|
98/83/ES |
25. december 2000 |
|
|
(EU) 2015/1787 |
27. oktober 2017 |
|
PRILOGA VI
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 98/83/ES |
Ta direktiva |
|
Člen 1 |
Člen 1 |
|
Člen 2, uvodno besedilo |
Člen 2, uvodno besedilo |
|
Člen 2, točki 1 in 2 |
Člen 2, točki 1 in 2 |
|
— |
Člen 2, točke 3 do 8 |
|
Člen 3(1), uvodno besedilo |
Člen 3(1), uvodno besedilo |
|
Člen 3(1)(a) in (b) |
Člen 3(1)(a) in (b) |
|
Člen 3(2) in (3) |
Člen 3(2) in (3) |
|
Člen 4(1), uvodno besedilo |
Člen 4(1), uvodno besedilo |
|
Člen 4(1)(a) in (b) |
Člen 4(1)(a) in (b) |
|
Člen 4(1), drugi pododstavek |
Člen 4(1)(c) |
|
Člen 4(2) |
Člen 4(2) |
|
Člen 5(1) in (2) |
Člen 5(1) |
|
Člen 5(3) |
Člen 5(2) |
|
Člen 6(1), točke (a) do (c) |
Člen 6, točke (a) do (c) |
|
Člen 6(1), točka (d) |
— |
|
Člen 6(2) |
— |
|
Člen 6(3) |
— |
|
— |
Člen 7 |
|
— |
Člen 8 |
|
|
Člen 9 |
|
— |
Člen 10 |
|
Člen 7(1) |
Člen 11(1) |
|
Člen 7(2) |
Člen 11(2), uvodno besedilo |
|
— |
Člen 11(2), točke (a) do (c) |
|
Člen 7(3) |
Člen 11(3) |
|
Člen 7(4) |
— |
|
Člen 7(5)(a) |
Člen 11(4), uvodno besedilo |
|
Člen 7(5)(b) |
Člen 11(4)(a) |
|
Člen 7(5)(c) |
Člen 11(4)(b) |
|
Člen 7(6) |
Člen 11(5) |
|
Člen 8(1) |
Člen 12(1) |
|
Člen 8(2) |
Člen 12(2), prvi pododstavek |
|
— |
Člen 12(2), drugi pododstavek |
|
Člen 8(3) |
Člen 12(3), prvi pododstavek |
|
— |
Člen 12(3), drugi pododstavek |
|
— |
Člen 12(4), točke (a) do (c) |
|
Člen 8(4) |
Člen 12(5) |
|
Člen 8(5) do (7) |
— |
|
Člen 9 |
— |
|
Člen 10 |
— |
|
— |
Člen 13 |
|
— |
Člen 14 |
|
— |
Člen 15 |
|
— |
Člen 16 |
|
— |
Člen 17 |
|
Člen 11(1) |
Člen 18(1), prvi pododstavek |
|
— |
Člen 18(1), drugi pododstavek |
|
Člen 11(2) |
— |
|
— |
Člen 18(2) |
|
— |
Člen 19 |
|
Člen 12(1) |
Člen 20(1) |
|
Člen 12(2), prvi pododstavek |
Člen 20(1) |
|
Člen 12(2), drugi pododstavek |
— |
|
Člen 12(3) |
— |
|
Člen 13 |
— |
|
Člen 14 |
— |
|
Člen 15 |
— |
|
— |
Člen 21 |
|
Člen 17(1) in (2) |
Člen 22(1) in (2) |
|
Člen 16(1) |
Člen 23(1) |
|
Člen 16(2) |
— |
|
|
Člen 23(2) |
|
Člen 18 |
Člen 24 |
|
Člen 19 |
Člen 25 |
|
Priloga I, del A |
Priloga I, del A |
|
Priloga I, del B |
Priloga I, del B |
|
Priloga I, del C |
— |
|
— |
Priloga I, del C |
|
Priloga II, del A (1)(a) do (c) |
Priloga II, del A (1)(a) do (c) |
|
Priloga II, del A (2), prvi pododstavek |
Priloga II, del A (2), prvi pododstavek |
|
— |
Priloga II, del A (2), drugi pododstavek in tabela |
|
Priloga II, del A (2), drugi pododstavek |
Priloga II, del A (2), tretji pododstavek |
|
Priloga II, del A (3) |
— |
|
Priloga II, del A (4) |
Priloga II, del A (3) |
|
Priloga II, del B (1) |
— |
|
Priloga II, del B (2) |
Priloga II, del B (1) |
|
Priloga II, del B (3) |
Priloga II, del B (2) |
|
Priloga II, del C (1) |
— |
|
Priloga II, del C (2) |
Priloga II, del C (1) |
|
Priloga II, del C (3) |
— |
|
Priloga II, del C (4) |
Priloga II, del C (2) |
|
Priloga II, del C (5) |
Priloga II, del C (3) |
|
— |
Priloga II, del C (4) |
|
Priloga II, del C (6) |
— |
|
Priloga II, del D, točke (1) do (3) |
Priloga II, del D, točke (1) do (3) |
|
Priloga III, prvi in drugi pododstavek |
Priloga III, prvi in drugi pododstavek |
|
Priloga III, del A, prvi in drugi pododstavek |
— |
|
Priloga III, del A, tretji pododstavek, točke (a) do (f) |
Priloga III, del A, tretji pododstavek, točke (a) do (h) |
|
Priloga III, del B (1), prvi pododstavek |
Priloga III, del B (1), prvi pododstavek |
|
Priloga III, del B (1), drugi pododstavek |
— |
|
Priloga III, del B (1), tretji pododstavek in tabela 1 |
Priloga III, del B (1), drugi pododstavek in tabela 1 |
|
Priloga III, del B (1), tabela 2 |
— |
|
Priloga III, del B (2) |
Priloga III, del B (2) |
|
Priloga IV |
— |
|
Priloga V |
— |
|
— |
Priloga IV |
|
— |
Priloga V |
|
— |
Priloga VI |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/930 |
P8_TA(2019)0321
Povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU (COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/52)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0723), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0475/2016), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju obrazloženih mnenj irske poslanske zbornice in irskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. julija 2017 (2), |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0269/2018), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2016)0359
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/1023.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/932 |
P8_TA(2019)0322
Uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose in retransmisije televizijskih ter radijskih programov ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov (COM(2016)0594 – C8-0384/2016 – 2016/0284(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/53)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0594), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0384/2016), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) ter člena 53(1) in člena 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017 (1), |
|
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
|
— |
ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0378/2017), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2016)0284
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2019/789.)
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/934 |
P8_TA(2019)0323
Program Ustvarjalna Evropa (2021–2027) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (COM(2018)0366 – C8-0237/2018 – 2018/0190(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/54)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0366), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 167(5) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0237/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za proračun (A8-0156/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 87.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P8_TC1-COD(2018)0190
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167(5) in člena 173(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Kultura, umetnost, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, izobraževalnega, demokratičnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika ter vidika človekovih pravic , zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta iz decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti. [Sprememba 1] |
|
(2) |
V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo zaznamujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina) , ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, kakor je navedeno v členu 6 PEU. Konkretno – svoboda izražanja in obveščanja je zapisana v členu 11 Listine, svoboda umetnosti in znanosti pa je zapisana v členu 13 Listine. [Sprememba 2] |
|
(3) |
Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da Unija med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine. |
|
(4) |
V sporočilu Komisije o novi evropski agendi za kulturo (4), so nadalje določeni cilji Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj sporočila je uporabiti moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo, spodbujanje čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, podpiranje njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah, pa tudi za rast in delovna mesta ter h krepitvi za krepitev mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa, skupaj z drugimi programi Unije, bi moral podpirati izvajanje te nove evropske agende za kulturo. To , pri čemer je treba upoštevati, da je treba ves čas ohranjati in spodbujati vrednost kulture in umetniškega izražanja samih po sebi ter da je umetniško ustvarjanje v osrčju projektov sodelovanja . Podpiranje izvajanja nove evropske agende za kulturo je prav tako v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija. [Sprememba 3] |
|
(4a) |
Politike Unije bodo dopolnjevale in dodale vrednost ukrepom držav članic na kulturnem in ustvarjalnem področju. Učinek politik Unije bi bilo treba redno ocenjevati ob upoštevanju kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, kot so koristi za državljane, aktivna udeležba državljanov, koristi za gospodarstvo Unije v smislu rasti in delovnih mest ter učinki prelivanja v drugih gospodarskih sektorjih ter spretnosti in kompetence ljudi, ki delajo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 4] |
|
(4b) |
Cilja tega programa sta varstvo in krepitev evropske kulturne dediščine. Za ta cilja je bilo priznano tudi, da sta neločljivo povezana s pravico do poznavanja kulturne dediščine udeležbe v kulturnem življenju iz Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara), ki je začela veljati 1. junija 2011. V konvenciji je poudarjena vloga kulturne dediščine v izgradnji mirne in demokratične družbe, v procesih trajnostnega razvoja in pri spodbujanju kulturne raznolikosti. [Sprememba 5] |
|
(5) |
Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope je odvisno od in zavedanja o skupnih koreninah temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnosti in kompetenc umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki lahko na javnem in zasebnem področju ter zmožnosti teh sektorjev , da ustvarjajo, proizvajajo uvajajo inovacije in distribuirajo proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnemu in raznolikemu evropskem evropskemu občinstvu. S tem se tako povečuje njihov poslovni potencial , krepi dostop do ustvarjalnih vsebin, umetniških raziskav in ustvarjalnosti ter njihovo spodbujanje, hkrati pa se prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti in novih znanj prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Sprejeti bi bilo treba širši pristop k umetnostni in kulturni vzgoji ter umetnostnim raziskavam, in sicer z nadgradnjo modela naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) tako, da se vanj vključi še umetnost (STEAM). Kljub nedavnemu napredku pri pomoči na področju prevajanja in podnaslavljanja je evropski kulturni in ustvarjalni trg še vedno razdrobljen po nacionalnih in jezikovnih mejah, kar . Čeprav je treba spoštovati posebnosti vsakega trga , je mogoče storiti več, da bi se kulturnim in ustvarjalnim sektorjem preprečuje omogočilo , da bi izkoristili vse prednosti evropskega enotnega trga in zlasti enotnega digitalnega trga , med drugim z upoštevanjem zaščite pravic intelektualne lastnine . [Sprememba 6] |
|
(5a) |
Prehod na digitalno tehnologijo predstavlja spremembo paradigme in enega največjih izzivov za kulturne in ustvarjalne sektorje. Z digitalnimi inovacijami se spreminjajo navade, odnosi ter modeli proizvodnje in potrošnje tako na osebni kot na družbeni ravni, poleg tega pa bi morale spodbujati kulturno in ustvarjalno izražanje ter kulturni in ustvarjalni diskurz, pri tem pa spoštovati posebno vrednost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v digitalnem okolju. [Sprememba 7] |
|
(6) |
Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim prispevkom k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in, inovacijam , medkulturnemu dialogu, socialni koheziji ter ustvarjanju znanja . To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, tako na pridobitnih kot na nepridobitnih področjih, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo, ob upoštevanju njene zmogljivosti za doseganje širšega občinstva na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije in njenega gospodarskega pomena, tudi za druge ustvarjalne sektorje in kulturni turizem ter regionalni, lokalni in mestni razvoj . Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila s poglobitvijo digitalnih motenj, npr. spremembo v proizvodnji in uporabi medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato obstaja potreba po okrepitvi prizadevanj za podporo evropski industriji. [Sprememba 8] |
|
(6a) |
Aktivno evropsko državljanstvo, skupne vrednote, ustvarjalnost in inovacije potrebujejo trdno podlago, na kateri se lahko razvijajo. Program bi moral podpirati filmsko in avdiovizualno vzgojo, zlasti med mladoletniki in mladimi. [Sprememba 9] |
|
(7) |
Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju, sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ter medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo in izzive različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. Program bi moral zagotoviti enako podporo vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem s horizontalnimi shemami, ki se nanašajo na skupne potrebe. Na podlagi pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in študij bi moral program izvajati tudi sektorske ukrepe iz Priloge k tej uredbi. [Sprememba 10] |
|
(7a) |
Glasba v vseh oblikah in izrazih ter zlasti sodobna glasba in izvajanje glasbe v živo je pomembna sestavina kulturne, umetniške in gospodarske dediščine Unije. Je element socialne kohezije, večkulturnega vključevanja in socializacije mladih ter ključni instrument za okrepitev kulture, vključno s kulturnim turizmom. Zato bi morali biti posebni ukrepi, ki se izvajajo kot del sklopa KULTURA v okviru te uredbe, v smislu finančne porazdelitve in ciljno usmerjenih ukrepov posebej osredotočeni na glasbeni sektor. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti bi morali prispevati k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča. [Sprememba 11] |
|
(7b) |
Na področju mednarodnih kulturnih povezav je treba okrepiti podporo Unije. Program bi moral prispevati k tretjemu strateškemu cilju nove evropske agende za kulturo z uporabo kulture in medkulturnega dialoga kot gonil trajnostnega socialnega in ekonomskega razvoja. V Uniji in drugod po svetu so mesta gonila nove kulturne politike. Veliko ustvarjalnih skupnosti je zbranih v vozliščih, inkubatorjih in namenskih prostorih po vsem svetu. Unije bi morala prevzeti ključno vlogo pri povezovanju teh skupnosti iz Unije in tretjih držav v mreže ter spodbujati večdisciplinarno sodelovanje pri vseh umetniških, ustvarjalnih in digitalnih znanjih in spretnostih. [Sprememba 12] |
|
(8) |
Cilj medsektorskega sklopa je izkoristiti možnosti sodelovanja med različnimi kulturnimi obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo različni kulturni in ustvarjalnimi ustvarjalni sektorji , in izkoristiti možnosti sodelovanja med njimi . Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom. [Sprememba 13] |
|
(9) |
Ukrepanje Unije je potrebno v avdiovizualnem sektorju, ki spremlja politike V avdiovizualnem sektorju so potrebni ukrepi Unije, ki bi se izvajali skupaj s politiko Unije za enotni digitalni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice in, predlagano uredbo o spletnih prenosih radiodifuzijskih hiš z Direktivo (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter predlog za spremembo Direktive 2010/13/EU Direktivo (EU) 2018 / 1808 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (7). S tem naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih akterjev za ustvarjanje, financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so lahko zadovoljivo prepoznavna v različnih oblikah na različnih dostopnih komunikacijskih medijih (npr. TV, kino ali video na zahtevo) in so privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Povečati je treba podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga in zlasti močnejši položaj svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del. [Sprememba 14] |
|
(10) |
Posebni ukrepi v okviru programa Ustvarjalna Evropa, kot so znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture so neposredno dosegle milijone evropskih državljanov in so pokazale socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. Program bi moral podpirati dejavnosti mrežnega povezovanja območij z znakom evropske dediščine. [Sprememba 15] |
|
(10a) |
Na podlagi programa Ustvarjalna Evropa v okviru Uredbe (EU) št. 1295/2013 so bili vzpostavljeni inovativni in uspešni projekti, ki so ustvarili dobro prakso na področju nadnacionalnega evropskega sodelovanja v ustvarjalnem in kulturnem sektorju. S tem pa so se povečale evropska kulturna raznolikost za občinstvo ter socialne in ekonomske koristi evropskih kulturnih politik. Za boljšo učinkovitost bi bilo treba te zgodbe o uspehu poudariti in, kadar je to mogoče, razširiti. [Sprememba 16] |
|
(10b) |
V uresničevanje ciljev programa in njegov nadaljnji razvoj bi morali biti dejavno vključeni akterji vseh ravni kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Glede na to, da se je formalno sodelovanje deležnikov v modelu participativnega upravljanja evropskega leta kulturne dediščine, ki je bilo razglašeno s Sklepom (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta (8) , izkazalo kot učinkovito pri vključevanju kulture, je priporočljivo, da se isti model uporabi tudi za ta program. Ta model participativnega upravljanja bi moral vključevati prečni pristop, da bi med različnimi programi in pobudami Unije na področju kulture in ustvarjalnosti ustvarili sinergije. [Sprememba 17] |
|
(10c) |
Med posebne ukrepe v okviru programa bi bilo treba vključiti reprezentativni medsektorski ukrep za predstavitev evropske ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti v državah članicah in tretjih državah. S tem ukrepom bi bilo treba poudariti odličnost evropske kulturne ustvarjalnosti pri spodbujanju odprtih inovacij v širšem gospodarstvu s podelitvijo posebne nagrade. [Sprememba 18] |
|
(11) |
Kultura je bistvenega pomena za okrepitev krepitev vključujočih in, povezanih in razmišljujočih skupnosti , oživitev območij in spodbujanje socialne vključenosti ljudi iz prikrajšanih okolij . V zvezi z migracijskim pritiskom migracijskimi vprašanji in izzivi glede vključevanja ima kultura pomembno temeljno vlogo pri ustvarjanju vključujočih prostorov za medkulturni dialog, pri vključevanju migrantov ter jim tako in beguncev, saj jim pomaga, da se počutijo kot del družbe gostiteljice in razvijejo dobre odnose , ter pri razvoju dobrih odnosov med migranti in novimi skupnostmi. [Sprememba 19] |
|
(11a) |
Kultura omogoča in spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost. Zato bi morala biti v središču političnih razvojnih strategij. Poudariti je treba prispevek kulture k blaginji družbe kot celote. Tako bi bilo treba v skladu z deklaracijo iz Davosa z dne 22. januarja 2018 o visokokakovostni gradbeni kulturi (Baukultur) za Evropo spodbujati nov celovit pristop k oblikovanju visokokakovostnega grajenega okolja, ki je vezan na kulturo, krepi socialno kohezijo, zagotavlja okoljsko trajnost ter prispeva k zdravju in dobrobiti vseh prebivalcev. Ta pristop ne bi smel poudarjati samo urbanih območij, temveč bi se moral osredotočiti predvsem na medsebojno povezanost obrobnih, oddaljenih in podeželskih območij. Pojem Baukultur zajema vse dejavnike, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov in skupnosti, tako da se z njim zelo konkretno spodbujajo vključevanje, kohezija in trajnost. [Sprememba 20] |
|
(11b) |
Invalidom je treba prednostno omogočiti širši dostop do kulture, vključno s kulturnimi in avdiovizualnimi dobrinami in storitvami, kot orodja za spodbujanje njihove polne osebne izpolnitve in aktivne udeležbe, kar prispeva tudi k razvoju resnično vključujoče in solidarnostne družbe. Program bi moral zato spodbujati in povečati kulturno udejstvovanje v Uniji, zlasti kar zadeva invalide in osebe iz prikrajšanih okolij ter osebe, ki prebivajo na podeželju in oddaljenih območjih. [Sprememba 21] |
|
(12) |
Umetniška Svoboda umetniškega in kulturnega izražanja, svoboda izražanja in medijski pluralizem je jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih industrij, vključno s sektorjem sektorjev ter sektorja novičarskih medijev. V programu bi bilo treba spodbujati oblikovanje povezav in sodelovanja sodelovanje med avdiovizualnim sektorjem in založniškim sektorjem za spodbujanje pluralističnega medijskega okolja , da bi se spodbudilo pluralistično in neodvisno medijsko okolje v skladu z Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) . Program bi moral zagotavljati podporo novim medijskim delavcem in izboljšati kritično razmišljanje med državljani s spodbujanjem medijske pismenosti, zlasti za mlade . [Sprememba 22] |
|
(12a) |
Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev v smislu razvoja znanj in spretnosti, učenja, medkulturne ozaveščenosti, soustvarjanja, koprodukcije, kroženja in razširjanja umetniških del ter udeležbe na mednarodnih prireditvah, kot so sejmi in festivali, je ključni pogoj za bolje povezane, močnejše in bolj trajnostne kulturne in ustvarjalne sektorje v Uniji. Zaradi nedoločenega pravnega statusa, težav pri pridobivanju vizumov in obdobja veljavnosti dovoljenj, tveganja dvojne obdavčitve ter prekarnih in nestabilnih razmer na področju socialne varnosti je ta mobilnost pogosto otežena. [Sprememba 23] |
|
(13) |
V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter, kadar je primerno, opredeliti merila za uravnoteženo zastopanost obeh spolov in raznolikost . Program bi moral zagotoviti, da bi sodelovanje v programu in projektih, ki se izvajajo v okviru programa, doseglo in zrcalilo raznolikost evropske družbe. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, bi bilo treba spremljati in o njih poročati, da bi ugotovili, kako uspešen je program v tem pogledu, in oblikovalcem politike omogočili bolj ozaveščeno sprejemanje odločitev glede prihodnjih programov. [Sprememba 24] |
|
(13a) |
Ženske so močno prisotne na umetniškem in kulturnem področju v Uniji kot avtorice, strokovnjakinje, učiteljice in kot občinstvo z vse večjim dostopom kulturne javnosti. Kot pa je razvidno iz raziskav in študij, kakršni sta evropska ženska avdiovizualna mreža za filmske režiserke in projekt „We must“ na področju glasbe, med spoloma obstajajo neenakosti pri plačilu, ženske pa tudi redkeje uresničijo svoja dela in zasedajo položaje odločanja v kulturnih, umetniških in ustvarjalnih institucijah. Zato je treba spodbujati žensko nadarjenost in kroženje njihovih del, da bi se podprla umetniška kariera žensk. [Sprememba 25] |
|
(14) |
V skladu s skupnim sporočilom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki jo je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017 (10), bi morali evropski instrumenti financiranja in zlasti ta program prepoznati pomen kulture v mednarodnih odnosih in njeno vlogo pri promociji evropskih vrednot z vlaganjem v usmerjene in ciljne ukrepe, ki so zasnovani tako, da imajo jasen vpliv Unije na svetovnem prizorišču. |
|
(14a) |
V skladu s sklepi, sprejetimi po evropskem letu kulturne dediščine 2018, bi moral program okrepiti zmogljivosti sektorja za sodelovanje in zagovorništvo s podporo dejavnostim, povezanim z zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018 in njenim stanjem. Opozoriti je treba na izjavo Sveta ministrov za kulturo, podano novembra 2018, in izjave, podane na zaključni prireditvi Sveta, ki je potekala 7. decembra 2018. Program bi moral prispevati k dolgoročnemu trajnostnemu ohranjanju evropske kulturne dediščine s podpornimi ukrepi za umetnike in obrtnike v tradicionalnih poklicih v povezavi z obnovo kulturne dediščine. [Sprememba 26] |
|
(15) |
V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ z dne 22. julija 2014 (11) bi morali ustrezne politike in instrumenti izkoristiti dolgoročno in trajnostno vrednost evropske pretekle, sedanje, snovne, nesnovne in digitalne kulturne dediščine ter razviti celovitejši pristop za njeno ohranjanje, varstvo, prilagodljivo ponovno uporabo, razširjanje, vrednotenje in podporo s podpiranjem visokokakovostne in usklajene izmenjave strokovnega znanja in razvojem skupnih visokokakovostnih standardov za ta sektor ter mobilnosti za delavce v tem sektorju. Kulturna dediščina je sestavni del evropske kohezije ter podpira povezavo med tradicijo in inovacijami. Prednostna naloga programa bi morala biti ohranjanje kulturne dediščine in podpiranje umetnikov in ustvarjalcev . [Sprememba 27] |
|
(15a) |
Program bi moral prispevati k udeležbi in vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe v kulturo in družbo, k spodbujanju kulturnega izobraževanja ter k temu, da bi kulturno znanje in kulturna dediščina postala javno dostopna. S programom bi bilo treba poleg tega spodbujati kakovost in inovacije na področju ustvarjanja in ohranjanja, med drugim s pomočjo sinergij med kulturo, umetnostjo, znanostjo, raziskavami in tehnologijo. [Sprememba 28] |
|
(16) |
V skladu s Sporočilom Komisije „Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko“ z dne 13. septembra 2017 (12) bi morali prihodnji ukrepi prispevati k povezovanju ustvarjalnosti, oblikovanja in najsodobnejših tehnologij za ustvarjanje novih industrijskih vrednostnih verig in poživitev konkurenčnosti tradicionalnih industrij. |
|
(16a) |
V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturne in ustvarjalne industrije bi morala biti podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem medsektorsko vprašanje. Projekti bi morali biti vključeni v celoten program, da bi se podprli novi poslovni modeli ter znanja in spretnosti, tradicionalno znanje in izkušnje ter da bi se ustvarjalne in interdisciplinarne rešitve prenesle v ekonomsko in socialno vrednost. Poleg tega bi bilo treba v celoti izkoristiti potencialne sinergije med politikami Unije, da bi se učinkovito uporabila sredstva, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot so Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI in InvestEU. [Sprememba 29] |
|
(17) |
Program bi moral biti v skladu z določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki imajo koristi od predpristopne strategije, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, in strateških partnerjev EU. |
|
(18) |
Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. O prispevkih tretjih držav k programu bi bilo treba letno poročati proračunskemu organu. [Sprememba 30] |
|
(19) |
Program bi moral spodbujati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Svet Evrope, vključno z Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem (v nadaljnjem besedilu: Observatorij), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Ta program bi moral tudi podpirati zaveze Unije v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, predvsem pa njene kulturne razsežnosti (13). V zvezi z avdiovizualnim sektorjem bi moral program zagotoviti prispevek Unije k delu Evropskega avdiovizualnega observatorija. |
|
(20) |
Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
|
(21) |
Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. |
|
(22) |
Od svoje ustanovitve je Evropska filmska akademija razvila edinstveno znanje in izkušnje ter je v edinstvenem položaju, da oblikuje vseevropsko skupnost s svojim posebnim strokovnim znanjem in edinstvenim položajem prispeva k oblikovanju vseevropske skupnosti filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, promovira in širi razširja evropske filme zunaj nacionalnih meja ter oblikuje resnično evropsko goji mednarodno občinstvo vseh starosti . Zato bi morala biti v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri organizaciji nagrade LUX izjemoma upravičena do neposredne podpore Unije. Vendar mora biti neposredna podpora vezana na pogajanja o sporazumu o sodelovanju med obema stranema s posebnimi nalogami in cilji, izplačilo neposredne podpore pa bi moralo biti mogoče šele po njegovi sklenitvi. To Evropski filmski akademiji ne preprečuje, da v okviru različnih sklopov programa zaprosi za financiranje drugih pobud in projektov. [Sprememba 31] |
|
(23) |
Od svoje ustanovitve je mladinski orkester Evropske unije razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju bogate glasbene dediščine, dostopa do glasbe in medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture. Mladinski orkester , pa tudi s krepitvijo profesionalizma mladih glasbenikov ter zagotavljanjem znanj in spretnosti, potrebnih za kariero v kulturnem in ustvarjalnem sektorju . Države članice in institucije Unije, vključno z več zaporednimi predsedniki Komisije in Evropskega parlamenta, so priznale prispevek orkestra Evropske unije . Posebnost mladinskega orkestra Evropske unije je poseben v tem, da gre za evropski orkester, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani na podlagi zahtevnih umetniških meril po strogo določenem in preglednem vsakoletnem postopku za avdicije v vsaki državi članici. Zato bi moral biti na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih določi in redno ocenjuje Komisija, izjemoma upravičen do neposredne podpore Unije. Za zagotovitev te podpore bi moral mladinski orkester Evropske unije povečati svojo prepoznavnost, si prizadevati za bolj uravnoteženo zastopanost glasbenikov iz vseh držav članic v orkestru ter diverzificirati svoje prihodke z dejavnimi prizadevanji za finančno podporo iz virov, ki niso finančna sredstva Unije. [Sprememba 32] |
|
(24) |
Organizacije iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z veliko evropsko geografsko pokritostjo in dejavnostmi, ki vključujejo ponujanje kulturnih storitev neposredno državljanom Unije ter lahko zato neposredno vplivajo na evropsko identiteto, bi morale biti upravičene do podpore Unije. |
|
(25) |
Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, ter njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic, medtem ko je treba skladnost, dopolnjevanje in sinergije poskušati doseči s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnim vezmi in horizontalnimi politikami, kot je politika varstva konkurence Unije. |
|
(26) |
Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti Ukrepi bi morale morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in morali bi ustrezati posameznim projektom, ki jih podpirajo. Program ne bi smel upoštevati zgolj gospodarske vrednosti projektov, temveč tudi njihovo kulturno in ustvarjalno razsežnost ter posebnosti sektorjev, na katere se nanašajo . [Sprememba 33] |
|
(26a) |
Za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programa bi bilo treba uporabiti tudi sredstva iz programov, vzpostavljenih z Uredbo …/… [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje] (15) in Uredbo …/… [IPA III] (16) . Ti ukrepi bi se morali izvajati v skladu s to uredbo. [Sprememba 34] |
|
(27) |
Kulturni in ustvarjalni sektorji so inovativni, odporni in rastoči sektorji gospodarstva Unije, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata tržna in kulturna vrednost. Ker pa so razdrobljeni in njihove prednosti niso vidne, imajo omejen dostop do zasebnega financiranja. Eden največjih izzivov kulturnih za kulturne in ustvarjalnih sektorjev ustvarjalne sektorje je povečati njihov dostop do financiranja svojih dejavnosti , ki je bistvenega pomena za njihovo rast ter za ohranitev ali povečanje konkurenčnosti ali mednarodne uveljavitve svojih dejavnosti njihove konkurenčnosti na mednarodni ravni . Cilji politike tega programa bi morali biti obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi , zlasti za MSP, v okviru političnega okna sklada InvestEU v skladu s praksami, razvitimi v okviru jamstvene sheme za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1295/2013 . [Sprememba 35] |
|
(28) |
Učinek, kakovost in učinkovitost pri izvajanju projekta bi morala biti ključna ocenjevalna merila za izbiro zadevnega projekta. Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih dejavnosti iz programa, bi bilo treba določiti, da so lahko komisije za ocenjevanje, kjer je to primerno, sestavljene iz zunanjih strokovnjakov , ki bi morali imeti strokovno znanje in vodstvene izkušnje na področju ocenjenega projekta . Kjer je to primerno, bi bilo treba upoštevati, da je treba zagotavljati splošno skladnost s cilji vključevanja in raznolikosti občinstva. [Sprememba 36] |
|
(29) |
Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti za trajno spremljanje ukrepov in uspešnosti ob upoštevanju vrednosti umetnosti ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev samih po sebi . Te kazalnike uspešnosti bi bilo treba razviti skupaj z deležniki . To spremljanje, pa tudi ukrepi obveščanja in komuniciranja v zvezi s programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih programa. V sklopih bi bilo treba upoštevati enega ali več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Ti kazalniki bi morali biti ocenjeni v skladu s to uredbo. [Sprememba 37] |
|
(29a) |
Glede na kompleksnost in težavnost zbiranja, analiziranja in prilagajanja podatkov ter merjenja vpliva kulturnih politik in opredeljevanja kazalnikov bi morala Komisija okrepiti sodelovanje v okviru svojih služb, zlasti Skupnega raziskovalnega središča in Eurostata, za potrebe zbiranja ustreznih statističnih podatkov. Komisija bi morala delovati v sodelovanju s centri odličnosti v Uniji, nacionalnimi statističnimi inštituti in organizacijami, povezanimi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v Evropi, ter v sodelovanju s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Unescom. [Sprememba 38] |
|
(30) |
Ta uredba določa finančna sredstva za program Ustvarjalna Evropa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (17). |
|
(31) |
Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, vključno s tistimi tretjim osebam, nagradah, javnih naročilih, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih. |
|
(32) |
Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti izvajalca projekta za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti velikost izvajalca in projekta, stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. [Sprememba 39] |
|
(33) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (19), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (20) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (21) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (22). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
|
(33a) |
Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi Unije in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti. [Sprememba 40] |
|
(34) |
V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (23) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Pri izvajanju programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj, njihovo udeležbo v programu pa bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati. [Sprememba 41] |
|
(34a) |
V skladu s členom 349 PDEU bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave v okviru mobilnosti za umetnike in njihova dela ter sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh in sosednjih regij ter iz tretjih držav. To bo ljudem omogočilo koristi od konkurenčnih prednosti, ki jih lahko prinesejo kulturne in ustvarjalne industrije, kot sta zlasti gospodarska rast in zaposlovanje. Take ukrepe bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati. [Sprememba 42] |
|
(35) |
Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki iz člena 15 in Priloge II. Komisija bi morala med pripravami izvesti ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Ta posvetovanja bi morala potekati v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(36) |
Za zagotovitev nemotenega izvajanja neprekinjenosti finančne podpore v okviru programa se lahko stroški in kritje vse večjih vrzeli v financiranju, ki jih občutijo upravičenci, bi bilo treba stroške , ki jih je upravičenec imel pred vložitvijo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, zlasti stroškov stroške , povezanih povezane s pravicami intelektualne lastnine, štejejo šteti za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov. [Sprememba 43] |
|
(37) |
V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba pripraviti oceno programa na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju s predpisi in nalaganju upravnih bremen, predvsem državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu. |
|
(38) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programa dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24). Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Zagotoviti je treba pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od [1. januarja 2021] po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do [31. decembra 2020] še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa. [Sprememba 44] |
|
(38a) |
Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja programa bi morala Komisija zagotoviti, da v fazi prijave in v fazi obdelave vlog ni nepotrebnih birokratskih bremen za prosilce. [Sprememba 45] |
|
(38b) |
Glede na posebnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba posebno pozornost nameniti majhnim projektom in njihovi dodani vrednosti. [Sprememba 46] |
|
(39) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako je v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. |
|
(40) |
Ker ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi nadnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(41) |
Uredbo (EU) št. 1295/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od [1. januarja 2021] . |
|
(42) |
Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od [1. januarja 2021] – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 1
Vsebina
S to uredbo se vzpostavi program Ustvarjalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: program).
V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; |
|
(2) |
„kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomenijo vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju ali praksah, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno naravnane . Te dejavnosti lahko vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje prakse, blaga in storitev, ki vsebujejo kulturno, umetniško ali drugo ustvarjalno izražanje, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje. Potencialno bodo tako nastale inovacije in ustvarjena delovna mesta Mnoge od teh dejavnosti lahko privedejo do inovacij in novih delovnih mest , zlasti iz intelektualne lastnine. Ti sektorji vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje (med drugim modno oblikovanje), festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio in, vizualne umetnosti , festivale ter oblikovanje, vključno z modnim oblikovanjem ; [Sprememba 47] |
|
(3) |
„mala in srednja podjetja (MSP)“ pomenijo mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (25); |
|
(4) |
„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s [členom 197(2)(c)] finančne uredbe; |
|
(5) |
„pečat odličnosti“ je znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim programu Ustvarjalna Evropa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev. Priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja. |
Člen 3
Cilji programa
|
(1) |
Splošna cilja programa sta:
|
|
(2) |
Specifični cilji programa so:
|
|
(3) |
Program zajema naslednje sklope:
|
Člen 3a
Evropska dodana vrednost
Priznavanje vrednosti kulture in ustvarjalnosti samih po sebi in njune gospodarske vrednosti ter spoštovanje kakovosti in pluralnosti vrednot in politik Unije.
Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo potencialno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.
Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi z:
|
(a) |
nadnacionalno naravo ukrepov in dejavnosti, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne, mednarodne in druge programe in politike, in vplivom teh ukrepov in dejavnosti na dostop državljanov do kulture, na dejavno udeležbo državljanov, izobraževanje, socialno vključenost in medkulturni dialog; |
|
(b) |
razvojem in spodbujanjem nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja med kulturnimi in ustvarjalnimi akterji, vključno z umetniki, avdiovizualnimi strokovnjaki, kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami in MSP ter izvajalci v avdiovizualnem sektorju, s poudarkom na spodbujanju celovitejših, hitrejših, učinkovitejših in dolgoročnejših odgovorov na globalne izzive, zlasti na prehod na digitalno tehnologijo; |
|
(c) |
ekonomijo obsega ter rastjo in delovnimi mesti, ki jih omogoča podpora Unije, kar ustvarja učinek finančnega vzvoda na dodatna sredstva; |
|
(d) |
zagotovitvijo bolj enakih konkurenčnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z upoštevanjem posebnosti različnih držav, vključno z državami ali regijami s posebnimi geografskimi ali jezikovnimi razmerami, kot so najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter čezmorske države in ozemlja, ki so pod pristojnostjo države članice, iz Priloge II k PDEU; |
|
(e) |
spodbujanjem diskurza o skupnih evropskih koreninah in raznolikosti. [Sprememba 58] |
Člen 4
Sklop KULTURA
V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „KULTURA“ naslednje prednostne naloge:
|
(-a) |
spodbujati umetniško izražanje in ustvarjanje; [Sprememba 59] |
|
(-aa) |
gojiti talente, kompetence ter znanja in spretnosti, pa tudi spodbujati sodelovanje in inovacije v celotni verigi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z dediščino; [Sprememba 60] |
|
(a) |
okrepiti čezmejno razsežnost in, kroženje in prepoznavnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev in njihovih del , med drugim prek programov gostovanja, turnej, prireditev, razstav in festivalov, pa tudi s spodbujanjem izmenjave primerov dobre prakse ter okrepitvijo strokovne usposobljenosti ; [Sprememba 61] |
|
(b) |
povečati dostop do kulture, kulturno udejstvovanje in ozaveščenost ter vključevanje občinstva v vsej Evropi , zlasti za invalide in osebe iz prikrajšanih okolij ; [Sprememba 62] |
|
(c) |
spodbujati družbeno odpornost in ter krepiti socialno vključevanje s vključenost, medkulturni in demokratični dialog in kulturno izmenjavo z umetnostjo, kulturo in kulturno dediščino; [Sprememba 63] |
|
(d) |
okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za uspeh in inovacije , ustvarjanje umetniških del, ustvarjanje in razvoj ključnih kompetenc, znanj, spretnosti, novih umetniških praks ter trajnostnih delovnih mest in rast ter prispevanje k lokalnemu in regionalnemu razvoju ; [Sprememba 64] |
|
(da) |
spodbujati strokovno usposobljenost oseb v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter krepitev njihovega položaja z ustreznimi ukrepi; [Sprememba 65] |
|
(e) |
okrepiti evropsko identiteto , aktivno državljanstvo ter občutek skupnosti in demokratične vrednote s kulturno ozaveščenostjo, kulturno dediščino, izražanjem, kritičnim razmišljanjem, umetniškim izražanjem, prepoznavnostjo in priznavanjem ustvarjalcev, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo v izobraževanju na podlagi kulture v formalnem, neformalnem in priložnostnem vseživljenjskem učenju ; [Sprememba 66] |
|
(f) |
spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev , vključno z lokalnimi organizacijami in mikroorganizacijami, za delovanje na mednarodni ravni; [Sprememba 67] |
|
(g) |
prispevati h globalni strategiji Unije za mednarodne odnose prek kulturne diplomacije kulturne povezave s prizadevanjem za zagotovitev dolgoročnega učinka strategije s pristopom medčloveških stikov, ki vključuje kulturna omrežja, civilno družbo in lokalne organizacije . [Sprememba 68] |
Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.
Kot del posebnih ukrepov v okviru sklopa KULTURA se glasbenemu sektorju nameni posebna pozornost z vidika finančne porazdelitve in usmerjenih ukrepov. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti prispevajo k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča. [Sprememba 69]
Člen 5
Sklop MEDIA
V skladu s cilji iz člena 3 ima sklop „MEDIA“ naslednje prednostne naloge:
|
(a) |
negovati nadarjenost , kompetence, znanja in spretnosti , spodbujati uporabo digitalnih tehnologij ter spodbujati sodelovanje , mobilnost in inovacije na področju ustvarjanja in produkcije evropskih avdiovizualnih del , vključno na čezmejni ravni ; [Sprememba 70] |
|
(b) |
izboljšati kinematografsko nadnacionalno in spletno distribucijo mednarodno kroženje ter zagotoviti širši čezmejni dostop do spletno in nespletno distribucijo, zlasti kinematografsko distribucijo evropskih avdiovizualnih del, vključno z inovativnimi poslovnimi modeli in uporabo novih tehnologij v novem digitalnem okolju ; [Sprememba 71] |
|
(ba) |
mednarodnemu občinstvu zagotoviti širši dostop do avdiovizualnih del Unije, zlasti s promocijo, prireditvami, filmskim opismenjevanjem in festivali; [Sprememba 72] |
|
(bb) |
krepiti avdiovizualno dediščino in olajšati dostop do avdiovizualnih arhivov in knjižnic, jih podpirati in promovirati kot vire spominov, izobraževanja, ponovne uporabe in novih poslovnih dejavnosti, tudi prek najnovejše digitalne tehnologije; [Sprememba 73] |
|
(c) |
spodbujati evropska avdiovizualna dela in podpirati razvoj vključevanje občinstva vseh starosti, zlasti mladih in invalidov, za proaktivno in zakonito uporabo avdiovizualnih del v Evropi in zunaj nje , ter za izmenjavo vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, tudi s spodbujanjem izobraževanja na področju filmske in avdiovizualne umetnosti . [Sprememba 74] |
Te prednostne naloge se obravnavajo s podporo ustvarjanju, spodbujanju, dostopu in razširjanju evropskih del, ki širijo evropske vrednote in skupno identiteto in ki bi lahko dosegla večje občinstvo vseh starosti v Evropi in zunaj nje, s čimer se prilagajajo novemu razvoju trga in spremljajo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. [Sprememba 75]
Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.
Člen 6
MEDSEKTORSKI sklop
V skladu s cilji programa iz člena 3 ima „MEDSEKTORSKI sklop“ naslednje prednostne naloge:
|
(a) |
podpirati medsektorsko nadnacionalno politično sodelovanje, med drugim glede spodbujanja vloge kulture za socialno vključenost , zlasti v zvezi z invalidi in za krepitev demokracije , in spodbujati poznavanje programa ter podpirati prenosljivost rezultatov , da bi se povečala prepoznavnost programa ; [Sprememba 76] |
|
(b) |
spodbujati inovativne pristope k ustvarjanju vsebin, dostopu, distribuciji in promociji v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; |
|
(c) |
spodbujati medsektorske dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, s ciljem prilagajanja strukturnim in tehnološkim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, med drugim s krepitvijo svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega svobodnih, raznolikih in pluralističnih medijev, umetniškega in kulturnega okolja, kakovostnega novinarstva poklicne etike v novinarstvu, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti , zlasti med mladimi za pomoč pri prilagajanju na nova medijska orodja in oblike ter za preprečevanje širjenja dezinformacij ; [Sprememba 78] |
|
(d) |
vzpostaviti in podpirati centre programa in podpirati njihovo dejavno udeležbo v sodelujočih državah za pravično in uravnoteženo promocijo programa v njihovi državi teh državah tudi prek mreženja na terenu, in za podporo kandidatom v zvezi s programom in zagotavljanje osnovnih informacij o drugih ustreznih možnostih podpore, ki so na voljo v okviru programov, ki jih financira Unija, ter spodbujati čezmejno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 79] |
Prednostne naloge so podrobneje opisane v Prilogi I.
Člen 7
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 1 850 000 000 2 806 000 000 EUR po trenutnih stalnih cenah. [Sprememba 80]
Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno finančno porazdelitvijo:
|
— |
do 609 000 000 EUR najmanj 33 % za cilj iz člena 3(2)(a) (sklop KULTURA); [Sprememba 81] |
|
— |
do 1 081 000 000 EUR najmanj 58 % za cilj iz člena 3(2)(b) (sklop MEDIA); [Sprememba 82] |
|
— |
do 160 000 000 EUR 9 % za dejavnosti iz člena 3(2)(c) (MEDSEKTORSKI sklop) , kar zagotavlja finančno dodelitev za vsak nacionalni center Ustvarjalne Evrope, ki znaša najmanj toliko kot finančna dodelitev iz Uredbe (EU) št. 1295/2013 . [Sprememba 83] |
2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
3. Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in zaradi spodbujanja mednarodne razsežnosti programa se lahko dajo na voljo dodatni finančni prispevki iz zunanjih finančnih instrumentov [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] v podporo ukrepom, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek O prispevku, ki se financira v skladu z uredbami, s katerimi so bili vzpostavljeni navedeni instrumenti , se vsako leto poroča proračunskemu organu skupaj s prispevki tretjih držav k programu . [Sprememba 84]
4. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s [členom 62(1)(a)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [členom 62(1)(c)] navedene uredbe. Če je to mogoče, se navedeni viri uporabijo v korist zadevne države članice.
Člen 8
Tretje države, ki so se pridružile programu
1. V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:
|
(a) |
članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP; |
|
(b) |
države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami; |
|
(c) |
države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo navedenih držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in navedenimi državami; |
|
(d) |
druge države v skladu s pogoji iz enega samega posebnega sporazuma, ki zajema udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
|
Tretje države lahko sodelujejo v strukturah upravljanja programov in na forumih deležnikov, da bi se olajšala izmenjava informacij. [Sprememba 85]
2. Sodelovanje držav iz točk (a), (b) in do (c d ) odstavka 1 v sklopu MEDIA in MEDSEKTORSKEM sklopu je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz Direktive 2010/13/EU. [Sprememba 151]
3. Sporazumi, sklenjeni z državami, opredeljenimi v točki (c) odstavka 1, lahko odstopajo od obveznosti iz odstavka 2 v upravičenih primerih.
3a. Sporazumi s tretjimi državami, pridruženimi programu na podlagi te uredbe, se podprejo s hitrejšimi postopki, kot so postopki na podlagi Uredbe (EU) št. 1295/2013, sporazumi z novimi državami pa se dejavno spodbujajo. [Sprememba 86]
Člen 8a
Druge tretje države
Program lahko podpira sodelovanje s tretjimi državami, ki niso države iz člena 8, glede ukrepov, financiranih z dodatnimi prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3), če je to v interesu Unije.
Člen 9
Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in Evropskim avdiovizualnim observatorijem
1. V skladu s finančno uredbo Programu se lahko programu pridružijo mednarodne organizacije, dejavne na področjih, ki jih zajema program , kot so Unesco, Svet Evrope z bolj strukturiranim sodelovanjem v okviru programov kulturnih poti in Euroimages, observatorij Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi skupnih prispevkov k uresničevanju ciljev programa in v skladu s finančno uredbo . [Sprememba 87]
2. Unija je med trajanjem programa članica Evropskega avdiovizualnega observatorija. Sodelovanje Unije v Observatoriju prispeva k uresničevanju prednostnih nalog sklopa MEDIA. Komisija zastopa Unijo v odnosih z Observatorijem. Sklop MEDIA podpira plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju, da se spodbujajo ter zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju. [Sprememba 152]
Člen 9a
Zbiranje podatkov za kulturni in ustvarjalni sektor
Komisija okrepi sodelovanje v okviru svojih služb, kot sta Skupno raziskovalno središče in EUROSTAT, z namenom zbiranja ustreznih statističnih podatkov za merjenje in analizo vpliva kulturnih politik. Pri tej nalogi Komisija deluje v sodelovanju z evropskimi centri odličnosti in državnimi statističnimi uradi ter s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Unescom. Tako prispeva k doseganju ciljev sklopa Kultura in pozorno spremlja nadaljnji razvoj kulturne politike, tudi z vključitvijo deležnikov v zgodnji fazi v razmislek in prilagoditev kazalnikov, ki so skupni za različne sektorje ali specifični za posamezno področje dejavnosti. Komisija o teh dejavnostih redno poroča Evropskemu parlamentu. [Sprememba 88]
Člen 10
Izvajanje in oblike financiranja EU
1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
3. Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [Uredbo InvestEU] in naslovom X finančne uredbe ter postopki iz [Uredbe InvestEU] . Namenski jamstveni instrument, ustvarjen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se bo nadaljeval v okviru [Uredbe InvestEU] in upošteval prakse izvajanja, razvite v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 . [Sprememba 89]
4. Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu] na podlagi in ob upoštevanju že razvitih praks izvajanja . [Sprememba 90]
4a. Za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa programi iz Uredbe …/… [instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] in Uredbe …/… [instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] finančno podpirajo ukrepe, vzpostavljene s to uredbo. Ta uredba se uporablja za uporabo teh programov ob zagotavljanju skladnosti s predpisi, ki jih urejajo. [Sprememba 91]
Člen 11
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi določbe mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki ga potrebujejo odgovorni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče, da lahko celovito izvršujejo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013.
Člen 12
Programi dela
1. Program se izvaja z letnimi s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. Pred sprejetjem programov dela se opravijo posvetovanja z različnimi deležniki, da se zagotovi, da bodo načrtovani ukrepi kar najbolje podprli različne vključene sektorje. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja , ki ne nadomesti neposrednega financiranja v obliki subvencij .
V letnem programu dela se natančno določijo splošni in posebni cilji ter ustrezne prednostne naloge politike in ukrepi programa ter dodeljeni proračun za vsak ukrep. V letnem programu dela je naveden tudi okvirni časovni načrt izvajanja. [Sprememba 92]
2. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom delegirane akte v skladu s členom 19, da ta uredba dopolni s sprejetjem letnih programov dela . [Sprememba 93]
Poglavje II
Nepovratna sredstva in upravičeni subjekti
Člen 13
Nepovratna sredstva
1. Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.
1a. Pri razpisih za zbiranje predlogov se lahko upošteva potreba po zagotovitvi ustrezne podpore majhnim projektom v okviru sklopa Kultura prek ukrepov, ki lahko vključujejo tudi višje stopnje sofinanciranja. [Sprememba 94]
1b. Nepovratna sredstva se dodelijo ob upoštevanju naslednjih značilnosti zadevnih projektov:
|
(a) |
kakovost projekta, |
|
(b) |
učinek; |
|
(c) |
kakovost in učinkovitost izvajanja. [Sprememba 95] |
2. Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki. Sestaja se v fizični navzočnosti članov ali na daljavo.
Strokovnjaki imajo strokovno ozadje, povezano s področjem, ki se ocenjuje. Komisija za ocenjevanje lahko prosi za mnenje strokovnjakov iz države, iz katere prihaja projekt. [Sprememba 96]
3. Z odstopanjem od člena 193(2) finančne uredbe in v upravičenih primerih se lahko stroški, ki so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov in dejavnosti. [Sprememba 97]
4. Po potrebi ukrepi programa opredeljujejo ustrezna merila za preprečevanje diskriminacije, med drugim glede uravnotežene zastopanosti spolov.
Člen 14
Upravičeni subjekti
1. Poleg meril iz [člena 197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 4.
2. Upravičeni so naslednji subjekti:
|
(a) |
pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:
|
|
(b) |
vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije. |
3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.
4. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi načeloma morali nositi stroške njihovega sodelovanja. Dodatni prispevki iz instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 7(3) lahko krijejo stroške njihovega sodelovanja, če je to v interesu Unije.
5. Naslednjim subjektom se lahko izjemoma dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih opredeli Komisija in se redno ocenjujejo v skladu s cilji programa : [Sprememba 98]
|
(a) |
Evropska filmska akademija v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri filmski nagradi LUX, po pogajanjih in podpisu sporazuma o sodelovanju s strani pogodbenic in v sodelovanju z Europa Cinemas ; dokler omenjeni sporazum o sodelovanju ni sklenjen, se ustrezna odobrena sredstva razporedijo v rezervo ; [Sprememba 99] |
|
(b) |
Mladinski orkester Evropske unije za svoje dejavnosti, vključno z rednim izborom in usposabljanjem mladih glasbenikov iz vseh držav članic prek programov stalnega prebivališča, ki ponujajo mobilnost in priložnosti za sodelovanje na festivalih in turnejah v Uniji in na mednarodni ravni ter prispevajo k čezmejnemu širjenju evropske kulture in k internacionalizaciji poklicne poti mladih glasbenikov, pri čemer je cilj geografsko ravnotežje udeležencev; Mladinski orkester Evropske unije nenehno diverzificira svoje prihodke tako, da aktivno išče finančno podporo novih virov, s čimer zmanjša svojo odvisnost od financiranja Unije; dejavnosti Mladinskega orkestra Evropske unije so v skladu s cilji in prednostnimi nalogami programa in sklopa KULTURA, zlasti z vključevanjem občinstva . [Sprememba 100] |
Poglavje III
Sinergije in dopolnjevanje
Člen 15
Dopolnjevanje
Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov, izobraževanje, sploh digitalno izobraževanje in izobraževanje na področju medijske pismenosti, mlade in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, zlasti pri marginaliziranih skupinah in manjšinah, raziskave in inovacije, vključno s socialnimi inovacijami, industrijo in podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebne ukrepe, kohezijo, regionalno in mestno politiko, trajnostni turizem, državno pomoč , mobilnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj , tudi zavoljo spodbujanja učinkovite uporabe javnih sredstev .
Komisija zagotovi, da se pri izvajanju postopkov iz [programa InvestEU] za namene programa upoštevajo prakse, ki so se razvile v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 . [Sprememba 101]
Člen 16
Kumulativno ali kombinirano financiranje
1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, med drugim skladov na podlagi Uredbe (EU) št. XX/XXXX [Uredba o splošnih določbah], če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.
2. Predlogu, ki je upravičen na podlagi programa, se lahko podeli pečat odličnosti, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:
|
(a) |
ocenjen je bil v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa; |
|
(b) |
izpolnjuje minimalne zahteve glede visoke kakovosti navedenega razpisa za zbiranje predlogov; [Sprememba 102] |
|
(c) |
zaradi proračunskih omejitev ne sme biti financiran v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov. |
2a. Predlogi, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, lahko prejmejo finančna sredstva neposredno iz drugih programov in iz skladov v skladu z Uredbo [uredba o skupnih določbah COM(2018)0375] v skladu s členom 67(5) Uredbe, če so ti predlogi skladni s cilji programa. Komisija zagotovi, da so merila za izbor in dodelitev projektov, ki prejmejo pečat odličnosti, skladna, jasna in pregledna za morebitne upravičence. [Sprememba 103]
Člen 16a
Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje v okviru InvestEU
1. Finančna podpora prek novega programa InvestEU temelji na ciljih in merilih Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, ob upoštevanju specifičnosti sektorja.
2. Program InvestEU zagotavlja:
|
(a) |
dostop do financiranja malim in srednjim podjetjem ter mikro-, malim in srednjim organizacijam v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; |
|
(b) |
jamstva sodelujočim finančnim posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v Jamstvenem instrumentu; |
|
(c) |
dodatno strokovno znanje za sodelujoče finančne posrednike, da ocenijo tveganja, povezana z MSP ter mikro-, malimi in srednjimi organizacijami ter kulturnimi in ustvarjalnimi projekti; |
|
(d) |
obseg financiranja dolga, ki je na voljo MSP ter mikro-, malim in srednjim organizacijam; |
|
(e) |
možnost razvijanja raznovrstnega posojilnega portfelja ter predloge načrtov za trženje in promocijo za MSP ter mikro-, male in srednje organizacije; |
|
(f) |
naslednje vrste posojil: naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva brez jamstva z osebnim premoženjem; prenos podjetij; obratna sredstva (kot so začasno financiranje, financiranje za premostitev vrzeli, denarni tok, kreditne linije). [Sprememba 104] |
Poglavje IV
Spremljanje, ocenjevanje in kontrola
Člen 17
Spremljanje in poročanje
1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so navedeni v Prilogi II.
1a. Sklopi imajo skupen nabor kvalitativnih kazalnikov. Vsak sklop ima namenski nabor kazalnikov. [Sprememba 105]
2. Da se zagotovi učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za oblikovanje določb za okvir za spremljanje in ocenjevanje, vključno s spremembami Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno. Komisija sprejme delegirani akt o kazalnikih do 31. decembra 2022. [Sprememba 106]
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Člen 18
Ocenjevanje
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1a. Razpoložljivi podatki o znesku prevzetih obveznosti in odobritev plačil, ki bi bil potreben za financiranje projektov s pečatom odličnosti, se vsako leto pošljejo obema vejama proračunskega organa vsaj tri mesece pred dnevom objave njunih stališč o proračunu Unije za naslednje leto v skladu z vzajemno dogovorjenim časovnim načrtom za letni proračunski postopek. [Sprememba 107]
2. Vmesna ocena Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa do 30. junija 2024 .
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo z oceno do 31. decembra 2024.
Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 108]
3. Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi predloži končno oceno programa. [Sprememba 109]
4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
5. Sistem za poročanje o oceni zagotavlja, da se podatki za ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito, pravočasno in na ustrezni ravni podrobnosti. Takšni podatki in informacije se sporočijo Komisiji na način, ki je skladen z drugimi pravnimi določbami; na primer se osebni podatki po potrebi anonimizirajo. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Člen 19
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12(2) in 17 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2028.
3. Prenos pooblastila iz členov 12(2) in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 12(2) in 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Poglavje V
Prehodne in končne določbe
Člen 20
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo , zlasti ime programa in, pri ukrepih, ki se financirajo v okviru sklopa MEDIA, logotip MEDIA . Komisija razvije logotip KULTURA, ki se uporablja za ukrepe, financirane v okviru sklopa KULTURA . [Sprememba 110]
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati, podprtimi z njegovimi sklopi. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.
Člen 21
Razveljavitev
Uredba (EU) št. 1295/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.
Člen 22
Prehodne določbe
1. Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.
2. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1295/2013.
3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 7(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.
Člen 23
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 87.
(2) UL C […], […], str. […].
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019.
(4) COM(2018)0267.
(5) COM(2016) 594 final Direktiva (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L 130, 17.5.2019, str. 82) .
(6) COM(2016)0287.
(7) Direktiva ( EU ) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69) .
(8) Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (UL L 131, 20.5.2017, str. 1).
(9) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki jih določajo pravni, uredbeni ali sodni postopki v državah članicah o zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
(10) JOIN(2016) 029 final.
(11) COM(2014)0477.
(12) COM(2017)0479.
(13) Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 2015, A/RES/70/1.
(14) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(15) 2018/0243(COD).
(16) 2018/0247(COD).
(17) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(18) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(19) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(20) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(21) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(22) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(23) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(24) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
PRILOGA I
Dodatne informacije o dejavnostih, ki se bodo financirale
1. SKLOP KULTURA
Prednostne naloge sklopa KULTURA iz programa, opisane v členu 4, se uresničujejo z naslednjimi ukrepi:
|
|
Horizontalni ukrepi:
|
|
|
Sektorski ukrepi:
|
Podpora vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem na področjih skupnih potreb, kjer se lahko oblikujejo sektorski ukrepi, kot je ustrezno, kadar značilnosti podsektorja upravičujejo ciljno usmerjen pristop. Horizontalni pristop se uporablja za nadnacionalne projekte za sodelovanje, mobilnost in internacionalizacijo, tudi prek programov rezidentstva, turnej, prireditev, predstav v živo, razstav in festivalov, pa tudi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, usposabljanja in izmenjav za panožne strokovnjake, krepitve zmogljivosti, mreženja, znanj in veščin, razvoja občinstva ter zbiranja in analize podatkov. Sektorski ukrepi so upravičeni do proračuna, ki je sorazmeren s sektorji, ki so opredeljeni kot prednostni. Sektorski ukrepi bi morali prispevati k reševanju posebnih izzivov, s katerimi se soočajo različni prednostni sektorji, ki so opredeljeni v tej prilogi, in sicer na podlagi obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov. [Sprememba 118]
Posebni ukrepi za povečanje prepoznavnosti in oprijemljivosti evropske identitete in njene kulturne raznolikosti in dediščine ter za spodbujanje medkulturnega dialoga: [Sprememba 119]
|
(a) |
evropske prestolnice kulture; finančna podpora jim je zagotovljena s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); |
|
(b) |
znak evropske dediščine; finančna podpora mu je zagotovljena s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) , ter omrežje območij z znakom evropske dediščine ; [Sprememba 120] |
|
(c) |
kulturne nagrade EU , vključno z evropsko gledališko nagrado ; [Sprememba 121] |
|
(d) |
dnevi evropske dediščine; |
|
(da) |
ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote; [Sprememba 122] |
|
(e) |
podpora evropskim kulturnim ustanovam, katerih cilj je zagotavljanje neposrednih kulturnih storitev z veliko geografsko pokritostjo evropskim državljanom. |
2. SKLOP MEDIA
Prednostne naloge sklopa MEDIA iz programa, opisane v členu 5, upoštevajo zahteve iz Direktive 2010/13/EU in razlike med državami glede produkcije, distribucije in dostopa do avdiovizualnih vsebin, pa tudi velikost in značilnosti zadevnih trgov ter se med drugim uresničujejo z naslednjimi ukrepi: [Sprememba 123]
|
(a) |
razvojem evropskih avdiovizualnih del , zlasti filmov in televizijskih del, kot so igrani, kratki, dokumentarni ter otroški in animirani filmi, pa tudi interaktivnih del, kot so kakovostne in pripovedne videoigre in večpredstavnostne vsebine, s povečanimi možnostmi za čezmejno kroženje s pomočjo neodvisnih produkcijskih podjetij iz Evrope ; [Sprememba 124] |
|
(b) |
produkcijo inovativnih in kakovostnih televizijskih vsebin in serijskega pripovedovanja zgodb za vse starosti, prek podpore neodvisnim produkcijskim družbam iz Evrope ; [Sprememba 125] |
|
(ba) |
podporo pobudam za ustvarjanje in spodbujanje del, povezanih z zgodovino evropske integracije in z evropskimi zgodbami; [Sprememba 126] |
|
(c) |
orodji promoviranja, oglaševanja in trženja, tudi na spletu in z uporabo podatkovne analitike, za povečanje pomena, prepoznavnosti, čezmejnega dostopa ter dosega gledalcev evropskih del; [Sprememba 127] |
|
(d) |
podporo mednarodni prodaji in kroženju nenacionalnih evropskih del na vseh platformah, usmerjeno v male in velike produkcije na vseh platformah, vključno z usklajenimi distribucijskimi strategijami, ki zajemajo več držav , ter podnaslavljanjem, sinhronizacijo in zvočnim opisom ; [Sprememba 128] |
|
(da) |
ukrepi, namenjenimi podpori držav z nizko zmogljivostjo, da se izboljšajo njihove ugotovljene pomanjkljivosti; [Sprememba 129] |
|
(e) |
podporo izmenjavi med podjetji in dejavnostim mreženja za spodbujanje evropskih in mednarodnih koprodukcij in kroženja evropskih del ; [Sprememba 130] |
|
(ea) |
podporo evropskim mrežam avdiovizualnih ustvarjalcev iz različnih držav, ki si prizadevajo za razvoj ustvarjalnih talentov v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 131] |
|
(eb) |
posebnimi ukrepi za prispevanje k pošteni obravnavi ustvarjalnega talenta v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 132] |
|
(f) |
promocijo evropskih del na sektorskih prireditvah in sejmih v Evropi in zunaj nje; |
|
(g) |
pobudami, ki spodbujajo razvoj in vključevanje občinstva , zlasti v kinematografih, in filmsko ter avdiovizualno izobraževanje, zlasti pri mladem občinstvu; [Sprememba 133] |
|
(h) |
dejavnostmi usposabljanja in mentorstva za povečanje zmogljivosti izvajalcev , vključno z obrtniki, v avdiovizualnem sektorju za prilagoditev na nove razmere na trgu in digitalnim tehnologijam; [Sprememba 134] |
|
(i) |
mrežo eno ali več mrež evropskih ponudnikov videa na zahtevo (VOD), ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih del; [Sprememba 135] |
|
(j) |
mrežo evropskih evropskimi festivali in mrežami festivalov, ki predvajajo precejšen in promovirajo raznolik nabor evropskih avdiovizualnih del, skupaj s precejšnjim deležem del nenacionalnih evropskih filmov; [Sprememba 136] |
|
(k) |
mrežo evropskih kinooperaterjev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov , ki prispevajo h krepitvi vloge kinematografov v vrednostni verigi in ki opozarjajo na javna predvajanja kot na socialno doživetje ; [Sprememba 137] |
|
(l) |
posebnimi ukrepi , vključno z mentorstvom in dejavnostmi mreženja, za prispevanje k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v avdiovizualnem sektorju; [Sprememba 138] |
|
(m) |
podporo političnemu dialogu, inovativnim političnim ukrepom in izmenjavi najboljših praks, tudi prek analitičnih dejavnosti in z zagotavljanjem zanesljivih podatkov; |
|
(n) |
nadnacionalno izmenjavo izkušenj in znanja ter dejavnostmi vzajemnega učenja in mreženja v avdiovizualnem sektorju in med oblikovalci politike; |
|
(na) |
podporo kroženju in večjezikovnemu dostopu do kulturnih televizijskih vsebin prek spleta in zunaj njega, tudi prek podnaslavljanja, za spodbujanje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine, sodobnega ustvarjanja in jezikov. [Sprememba 139] |
3. MEDSEKTORSKI SKLOP
Prednostne naloge MEDSEKTORSKEGA sklopa iz programa, opisane v členu 6, se uresničujejo zlasti z naslednjimi dejavnostmi:
|
|
Sodelovanje politik in vrednotenje:
|
|
|
Laboratorij za ustvarjalne inovacije:
|
|
|
Centri programa:
|
|
|
Medsektorske dejavnosti, ki podpirajo sektor novičarskih medijev:
|
(1) Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1).
(2) Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).
PRILOGA II
SKUPNI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI KAZALNIKI UČINKOV ZA PROGRAM
|
(1) |
Korist za državljane in skupnosti; |
|
(2) |
korist za krepitev evropske kulturne raznolikosti in kulturne dediščine; |
|
(3) |
korist za gospodarstvo in delovna mesta Unije, zlasti kulturne in ustvarjalne sektorje ter mala in srednja podjetja; |
|
(4) |
vključevanje politik Unije, vključno z mednarodnimi kulturnimi povezavami; |
|
(5) |
evropska dodana vrednost pri projektih; |
|
(6) |
kakovost partnerstev in kulturnih projektov; |
|
(7) |
število ljudi, ki dostopajo do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, ki jih podpira program; |
|
(8) |
število delovnih mest, povezanih s financiranimi projekti; |
|
(9) |
uravnotežena zastopanost spolov, kjer je to potrebno, mobilnost in krepitev vloge gospodarskih subjektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. [Sprememba 150] |
Kazalniki
SKLOP KULTURA:
|
Število in obseg sklenjenih nadnacionalnih partnerstev s podporo programa |
|
Število umetnikov in kulturnih in/ali ustvarjalnih akterjev, (geografsko) mobilnih zunaj nacionalnih meja zaradi podpore programa, po državi izvora |
|
Število ljudi, ki dostopajo do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, ustvarjenih s pomočjo programa, tudi do del iz držav, ki niso njihova država |
|
Število projektov, ki jih podpira program in so naslovljeni na prikrajšane skupine, to je brezposelni, mladi in migranti |
|
Število projektov, ki jih podpira program in vključujejo organizacije iz tretjih držav |
SKLOP MEDIA:
|
Število ljudi, ki dostopajo do evropskih avdiovizualnih del iz držav, ki niso njihova država, in jih podpira program |
|
Število udeležencev v učnih dejavnostih s podporo programa, ki so ocenili, da so izboljšali svoje kompetence in povečali svojo zaposljivost |
|
Število in proračun koprodukcij, razvitih in ustvarjenih s podporo programa |
|
Število oseb, ki so jih dosegle promocijske dejavnosti med podjetji na večjih trgih |
MEDSEKTORSKI SKLOP:
|
Število in obseg sklenjenih nadnacionalnih partnerstev (sestavljeni kazalnik za laboratorije za ustvarjalne inovacije in dejavnosti na medijskem področju novic) |
|
Število dogodkov za promocijo programa, ki jih organizirajo centri programa |
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/965 |
P8_TA(2019)0324
„Erasmus“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/55)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0367), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0233/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0111/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0191
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“„Erasmus+“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo]
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje Vlaganje v učno mobilnost za vse , ne glede na socialno ali kulturno ozadje in ne glede na sredstva, ter v sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa je ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, demokratičnih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete , načel in vrednot ter k bolj demokratični Uniji. [Sprememba 2] |
|
(2) |
V sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture z dne 14. novembra 2017 je Komisija predstavila vizijo o oblikovanju evropskega visokošolskega prostora do leta 2025: Unije, kjer učenja ne bi ovirale meje, v kateri bi bivanje v drugi državi članici – z namenom študija in učenja v kakršni koli obliki ali kontekstu – postalo standard, govorjenje še dveh jezikov poleg maternega pa pravilo, ter v kateri bi ljudje imeli močan občutek evropske identitete, evropske kulturne dediščine in raznolikosti Evrope. V tem kontekstu je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi preizkušenega programa Erasmus+ pri vseh kategorijah učencev, ki jih program že zajema, ter po doseganju učencev z manj priložnostmi. |
|
(3) |
Pomen izobraževanja, usposabljanja in mladine za prihodnost Unije je izražen v sporočilu Komisije z dne 14. februarja 2018„Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ (4), v katerem je poudarjeno, da je treba uresničiti zaveze držav članic s socialnega vrha v Göteborgu, vključno s polnim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic (5) in njegovega prvega načela o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. V sporočilu je poudarjena potreba po okrepitvi mobilnosti in izmenjav, tudi z bistveno okrepljenim, vključujočim in razširjenim programom, v skladu s pozivom iz sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017. |
|
(4) |
Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Evropski steber socialnih pravic prav tako poudarja pomen kakovostne predšolske vzgoje in zagotavljanja enakih možnosti za vse. [Sprememba 3] |
|
(5) |
Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost , ter Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini . [Sprememba 4] |
|
(6) |
V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in zainteresirane strani izrecno pozvale h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, na primer povečanju vključujoče narave programa da bi program postal bolj vključujoč, preprostejši in lažje obvladljiv za manjše upravičence in manjše projekte . Popolnoma so podprle tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Države Ocena vpliva Komisije, države članice in zainteresirane strani deležniki so poudarile poudarili tudi potrebo po močni mednarodni nadaljnji krepitvi mednarodne razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja ter na mladino in šport . [Sprememba 5] |
|
(7) |
Odprto javno posvetovanje o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti je potrdilo te ključne ugotovitve in poudarilo potrebo po zagotovitvi, da bo prihodnji program bolj vključujoč in da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene na posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ter se še bolj osredotočile na spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju. |
|
(7a) |
Evropsko računsko sodišče je v svojem posebnem poročilu št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 o programu Erasmus+ (6) poudarilo, da je program prinesel dokazljivo evropsko dodano vrednost, vendar vse razsežnosti te dodane vrednosti, kot sta večji občutek za evropsko identiteto ali okrepljena večjezičnost, niso ustrezno upoštevane ali izmerjene. Sodišče je menilo, da bi moral naslednji program zagotoviti boljšo usklajenost kazalnikov s cilji programa, da se zagotovi ustrezna ocena uspešnosti. V poročilu je tudi navedeno, da so upravna bremena, kljub prizadevanjem za poenostavitev v programu za obdobje 2014–2020, še vedno previsoka, zato je sodišče priporočilo, naj Komisija dodatno poenostavi postopke programa, zlasti postopke za oddajo vlog in zahteve za poročanje, ter izboljša orodja IT. [Sprememba 6] |
|
(8) |
V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (7), sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večjim naložbam v ljudi in večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa ter priznala, da je program Erasmus+ ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Program za obdobje 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo kljub splošnemu uspehu še vedno ne more zadostiti visokemu povpraševanju po financiranju, projekti pa dosegajo nizko stopnjo uspešnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti je treba povečati večletni proračun za program, ki bo sledil programu za obdobje 2014–2020. Cilj novega programa je tudi spodbujati vključevanje večjega števila ljudi, ki imajo manj priložnosti, ter številnih novih in ambicioznih pobud. Kot je Evropski parlament poudaril v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem načrtu, je treba proračun za program, ki bo sledil sedanjemu programu, ob ustaljenih cenah, potrojiti v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020. [Sprememba 7] |
|
(9) |
Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Treba Okrepiti bi bilo ohraniti treba celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se zagotovi pristop k vseživljenjskemu učenju in spodbudijo prožne učne poti, ki bodo posameznikom ljudem omogočale razviti pridobivanje in izboljšanje znanja, spretnosti ter sposobnosti, potrebne potrebnih za osebni razvoj, za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja ter za čim boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih to stoletje prinaša. S takšnim pristopom bi bilo treba tudi priznati pomen dejavnosti v okviru neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter povezav med njimi . [Sprememba 8] |
|
(10) |
Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju , zlasti za starejše ljudi, ki morajo pridobiti nove življenjske spretnosti in znanja ali spretnosti za spreminjajoči se trg dela. Tak pristop bi bilo treba spodbujati z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem in večjo interakcijo med različnimi oblikami izobraževanja . Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. [Sprememba 9] |
|
(10a) |
Organizacije, ki delujejo v čezmejnem okviru, pomembno prispevajo k čeznacionalni in mednarodni razsežnosti programa. Zato bi moral program po potrebi zagotavljati podporo ključnim mrežam na ravni Unije ter evropskim in mednarodnim organizacijam, katerih dejavnosti so povezane s cilji programa in prispevajo k njihovemu uresničevanju. [Sprememba 10] |
|
(11) |
Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in razvijanje ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje do leta 2025, kot je določeno v priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (9). Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo (10) s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, rasti , konkurenčnosti, inovacij in konkurenčnosti socialne kohezije . Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (11). [Sprememba 11] |
|
(12) |
Program bi moral biti skladen z novo strategijo Unije za mlade (12), okvirom za evropsko sodelovanje na področju mladine za obdobje 2019–2027, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018„Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“ (13) , tudi kar zadeva cilje strategije za podporo visokokakovostnemu delu mladih ter neformalnemu učenju . [Sprememba 12] |
|
(13) |
Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje […] (14). Treba Zagotoviti bi bilo zagotoviti treba skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, medsebojnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral podpirati ukrepe mobilnosti le v okviru množičnega športa, tako za mlade, ki se redno ukvarjajo z organiziranim športom, kot za športno osebje. Prav tako se je treba zavedati, da je lahko športno osebje poklicno osebje, kar pomeni, da se lahko s športom preživlja, a je vseeno vključeno v množični šport, zato bi morali biti ukrepi mobilnosti namenjeni tudi tej skupini. Program bi moral prispevati k spodbujanju promociji skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu, trajnosti in dobrim okoljskim praksam v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. Vsem zadevnim deležnikom, tudi izobraževalnim ustanovam in ustanovam za usposabljanje, bi bilo treba omogočiti vključitev v partnerstva, sodelovanje in dialog o politiki na športnem področju. [Sprememba 13] |
|
(14) |
Program bi moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije, zlasti s podpiranjem aktivnosti mobilnosti in sodelovanja, ki spodbujajo razvoj spretnosti in kompetenc na v prihodnost usmerjenih študijskih področjih ali disciplinah, kot so naravoslovje, tehnologija, umetnost, inženirstvo in matematika, podnebne spremembe, okolje varstvo okolja, trajnostni razvoj , čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika , oblikovanje, arhitektura ter digitalna in umetnost/oblikovanje medijska pismenost , da se ljudem pomaga razviti znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. [Sprememba 14] |
|
(14a) |
V skladu s svojo nalogo, da spodbuja inovacije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi moral program podpirati razvoj izobraževalnih in učnih strategij, namenjenih nadarjenim otrokom, ne glede na njihovo državljanstvo, socialno-ekonomski položaj ali spol. [Sprememba 15] |
|
(14b) |
Program bi moral prispevati k spremljanju evropskega leta kulturne dediščine s podpiranjem aktivnosti, ki so namenjene razvijanju spretnosti, potrebnih za varstvo in ohranjanje evropske kulturne dediščine ter popoln izkoristek izobraževalnih priložnosti, ki jih ponuja kulturni in ustvarjalni sektor. [Sprememba 16] |
|
(15) |
Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz programa in programa Obzorje Evropa (15). Slednji bo po potrebi dopolnjeval podporo programa za pobudo evropskih univerz, zlasti ukrepe in pobude , ki dokazujejo raziskovalno razsežnost te pobude , kot je pobuda evropskih univerz, v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav , zlasti v visokošolskih institucijah. [Sprememba 17] |
|
(16) |
Program bi moral biti bolj vključujoč, da bi bolje dosegal tiste ter izboljšati stopnjo udeležbe ljudi z manj priložnostmi . Zavedati se je namreč treba, da imajo lahko nizke stopnje sodelovanja ljudi z manj priložnostmi različne razloge in so odvisne od različnih nacionalnih okvirov. Zato bi morale nacionalne agencije v okviru vseevropskega okvira razviti strategije vključevanja prek ukrepov za izboljšanje dometa, poenostavitev postopkov, zagotavljanje usposabljanja ter podporo in spremljanje učinkovitosti. Uporabiti bi bilo treba tudi druge mehanizme za večje vključevanje , tudi s pomočjo z zagotavljanjem prožnejših oblik učne mobilnosti v skladu s potrebami ljudi z manj priložnostmi in s spodbujanjem udeležbe manjših in lokalnih organizacij, zlasti novih in lokalnih organizacij, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. Treba bi bilo spodbujati virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirana in virtualna mobilnost, da bi dosegli več udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi in tistih, za katere bi fizični premik v državo, ki ni njihova država prebivanja, predstavljal oviro. [Sprememba 18] |
|
(16a) |
Ko osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov, bodisi zaradi svojega ekonomskega stanja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe v programu, ki so posledica njihovega posebnega položaja, kar pogosto velja za invalide, bi morale Komisija in države članice zagotoviti ustrezne ukrepe finančne podpore. Takšni ukrepi lahko vključujejo druge instrumente Unije, kot so Evropski socialni sklad plus, nacionalne sheme ter prilagoditve ali dopolnitve nepovratnih sredstev prek programa. Pri ocenjevanju, ali osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov zaradi višine podpore, ki jo potrebujejo, bi bilo treba uporabiti objektivna merila. Dodatni stroški za ukrepe, ki bi omogočili vključitev, ne bi nikoli smeli biti razlog za zavrnitev vloge. [Sprememba 19] |
|
(16b) |
Program bi moral svojo podporo še naprej osredotočati na fizično učno mobilnost in ljudem z manj možnostmi nuditi priložnost, da v večji meri izkoristijo ukrepe fizične učne mobilnosti. Hkrati bi se bilo treba zavedati, da lahko virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirano in virtualno učenje, učinkovito dopolnijo fizično učno mobilnost in zelo povečajo njeno uspešnost. V izjemnih primerih, ko ljudje ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti, jim lahko virtualne oblike omogočijo, da izkoristijo številne prednosti programa na stroškovno učinkovit in inovativen način. Zato bi moral program nuditi podporo tudi za te virtualne oblike in orodja. Te oblike in orodja, zlasti tisti, ki se uporabljajo za učenje jezikov, bi morali biti čim bolj dostopni javnosti. [Sprememba 20] |
|
(16c) |
V skladu z obveznostmi Unije in držav članic na podlagi Konvencije OZN o pravicah invalidov, zlasti njenega člena 9 o dostopnosti in člena 24 o izobraževanju, bi bilo treba invalidom zagotoviti nediskriminatoren in neoviran dostop do programa. Po potrebi bi bilo treba zato zagotoviti dodatno podporo, tudi finančno. [Sprememba 21] |
|
(16d) |
Dostop do programa lahko otežijo tudi pravne in upravne ovire, kot so težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje ter pri dostopu do podpornih storitev, zlasti zdravstvenih, zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo teh ovir, ob polnem spoštovanju prava Unije, in olajšati čezmejne izmenjave, na primer z izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. [Sprememba 22] |
|
(17) |
V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in, skupnih vrednot in občutka solidarnosti med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov in civilne družbe v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva , socialne kohezije in kritičnega razmišljanja med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. [Sprememba 23] |
|
(17a) |
Pomembno je, da program ustvarja evropsko dodano vrednost. Ukrepi in dejavnosti bi morali biti upravičeni do financiranja v okviru programa le, če lahko dokažejo morebitno evropsko dodano vrednost. Evropsko dodano vrednost bi moralo biti mogoče dokazati na številne načine, na primer z nadnacionalnim značajem ukrepov, njihovim dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami Unije, njihovim prispevkom k učinkoviti rabi orodij Unije za preglednost in priznavanje, prispevanjem k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti v Uniji, prispevanjem k razvoju skupnih standardov Unije na področju izobraževanja in programov usposabljanja, spodbujanjem večjezičnosti in medkulturnega ter medverskega dialoga, spodbujanjem evropskega občutka pripadnosti in krepitvijo evropskega državljanstva. [Sprememba 24] |
|
(18) |
Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z določitvijo cilja, da se ponudi nudenjem več priložnosti tako posameznikom kot organizacijam za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu , zlasti držav v razvoju . Mednarodna razsežnost bi morala podpirati razvoj znanj in spretnosti ter izmenjave med ljudmi, za državljane držav v razvoju pa bi morala zlasti podpirati prenos znanja nazaj v države izvora ob koncu njihovih študijskih obdobij. Povečati bi morala tudi krepitev zmogljivosti izobraževalnih sistemov v državah v razvoju. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šport . [Sprememba 25] |
|
(18a) |
Da bi se povečal vpliv dejavnosti v državah v razvoju, je pomembno okrepiti sinergije med programom Erasmus+ in instrumenti zunanjega delovanja Unije, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in instrument za predpristopno pomoč. [Sprememba 26] |
|
(19) |
Osnovna struktura programa za obdobje 2014–2020 v treh poglavjih – izobraževanje in usposabljanje, mladina in šport –, temelječa na treh ključnih ukrepih, se je izkazala za uspešno in bi jo bilo treba ohraniti. Treba bi bilo uvesti izboljšave za poenostavitev in racionalizacijo ukrepov, podprtih v okviru programa. |
|
(20) |
Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem aktivnosti mobilnosti za visokošolske študente in osebje , učence oz. dijake in osebje, vključno s predšolskimi učitelji, vzgojitelji ter negovalci, ter dijake in učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja , in sicer v obliki ciljno usmerjenih ukrepov, prilagojenih specifičnim izobraževalnim potrebam oseb, ki so jim namenjeni . Mobilnost nizko usposobljenih učečih se odraslih bi bilo treba zajeti s partnerstvi za sodelovanje. Nadalje bi bilo treba spodbujati možnosti za mobilnost dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v obmejnih regijah, da bi jih pripravili na posebne okoliščine čezmejnega trga dela. Program bi moral ponuditi tudi možnosti za mobilnost odraslih, ki se izobražujejo, in osebja, ki pri tem sodeluje. Glavna cilja izobraževanja odraslih sta prenos znanja, kompetenc in spretnosti ter spodbujanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva, osebnega razvoja in dobrega počutja . Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih , zlasti novih udeležencev, tistih z manj možnostmi in skupin prebivalcev, ki jih je težko doseči . Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa s posebnim poudarkom na priložnostih za izpopolnjevanje in preusposabljanje ter ob spodbujanju razvoja znanj in spretnosti , upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih in, kulturnih in športnih aktivnostih, tako da bi podprl digitalizacijo postopkov, na primer z evropsko študentsko izkaznico z digitalizacijo postopkov, da bi se olajšali postopki prijave in udeležbe v programu z razvojem uporabniku prijaznih spletnih sistemov na podlagi dobrih praks in z uvedbo novih orodij, kot je evropska študentska izkaznica . Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovosti študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. [Sprememba 27] |
|
(20a) |
Program bi moral zagotavljati kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (16) , pri čemer je jasno, da imajo kakovost informacij, priprava, podpora in priznavanje izkušenj in kvalifikacij ter vnaprej pripravljeni jasni učni načrti in učni rezultati očiten vpliv na prednosti mobilnosti. Dejavnosti mobilnosti bi morale biti ustrezno pripravljene vnaprej. To je pogosto mogoče učinkovito opraviti z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Program bi moral po potrebi omogočiti tudi podporo za pripravljalne obiske v okviru dejavnosti mobilnosti. [Sprememba 28] |
|
(20b) |
Program bi moral podpirati in spodbujati mobilnost učiteljev in izobraževalnega osebja na vseh ravneh, kar bi izboljšalo delovne prakse in prispevalo k strokovnemu razvoju. Glede na pomembno vlogo, ki jo imata predšolska in zgodnja otroška vzgoja pri preprečevanju družbenih in gospodarskih neenakosti, je pomembno, da lahko učitelji in osebje na tej stopnji sodelujejo v učni mobilnosti v okviru programa. V zvezi s poučevanjem bi moral program spodbujati tudi poskusno uvedbo inovacij na tem področju za reševanje nekaterih skupnih izzivov, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi v Uniji, kot sta privabljanje novih talentov k poučevanju najbolj marginaliziranih otrok in razvoj usposabljanja učiteljev za pomoč pri poučevanju prikrajšanih učencev. Da bi kar najbolj povečali koristi udeležbe učiteljev in izobraževalnega osebja v programu bi bilo treba storiti vse, da se zagotovi spodbudno okolje za mobilnost, ki bi bila del njihovega delovnega programa in redne delovne obremenitve, imeli bi dostop do ustreznih priložnosti za usposabljanje in prejeli ustrezno finančno podporo na podlagi države in po potrebi regije, v kateri se bo učna mobilnost izvajala. [Sprememba 29] |
|
(20c) |
Program bi moral priznati ključno vlogo, ki jo imata poklicno izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, ter bi moral prispevati h krepitvi vključenosti, kakovosti in ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s sporočilom Komisije z dne 10. junija 2016 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo: Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (17) . Program bi moral spodbujati tesnejše povezave med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci, tako zasebnimi kot javnimi. Prav tako bi moral pomagati pri izključno sektorskih vprašanjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot so jezikovno usposabljanje, spodbujanje visokokakovostnih partnerstev za mobilnost ter priznavanje in potrjevanje kompetenc, ter spodbujati ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, naj zaprosijo za listino za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot znak kakovosti. [Sprememba 30] |
|
(21) |
Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, evropsko zgodovino, kulturo in državljanstvom, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. Program bi moral prispevati k ozaveščanju o orodjih e-demokracije, med drugim tudi o evropski državljanski pobudi. Spodbujati bi moral tudi medgeneracijske izmenjave med mlajšimi in starejšimi. Glede na ključno vlogo mladinskih organizacij in mladinskega dela pri doseganju teh ciljev bi moral program podpirati razvoj mladinskega sektorja v Uniji. [Sprememba 31] |
|
(22) |
Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek učnih izkušenj v tujini na podlagi nove pobude DiscoverEU . Osemnajstletniki Mladi, stari med 18 in 20 let , zlasti tistih tisti z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti neformalnega ali priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne in jezikovne raznolikosti. Pobuda bi morala imeti trden in preverljiv učni element ter bi morala zagotoviti ustrezno delitev in izmenjavo izkušenj, da bi se pobuda stalno ocenjevala in izboljšala. Program bi moral opredeliti organe, odgovorne za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati geografsko ravnovesje, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. Ti organi bi morali biti po potrebi vključeni tudi v zagotavljanje usposabljanja in podpore pred in po mobilnosti, tudi glede jezikovnih in medkulturnih znanj in spretnosti. Program DiscoverEU bi se moral povezati z evropskimi prestolnicami kulture, evropskimi mladinskimi prestolnicami, evropskimi prestolnicami prostovoljstva in zelenimi prestolnicami Evrope. [Sprememba 32] |
|
(23) |
Program Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju in mobilnosti znotraj in zunaj Unije. Jezikovne kompetence pa so tudi ključne življenjske in zaposlitvene spretnosti. Torej bi moral program prav tako okrepiti učenje jezikov, zlasti z jezikovnimi tečaji na kraju samem in razširjeno uporabo spletnih orodij, saj lahko e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jeziku jezikov v smislu dostopa in prilagodljivosti. Podpora za učenje jezikov, ki se zagotavlja v okviru programa, bi se morala osredotočati na potrebe uporabnikov s poudarkom na jezikih, ki se uporabljajo v državi sprejemnici in v obmejnih regijah na jezikih sosednjih držav. Podpora pri učenju jezikov bi morala zajemati tudi nacionalne znakovne jezike. Orodje za spletno jezikovno podporo Erasmus+ bi bilo treba prilagoditi specifičnim potrebam udeležencev programa, odprta pa bi morala biti za vse. [Sprememba 33] |
|
(23a) |
Program bi moral izkoristiti jezikovne tehnologije, kot so tehnologije za strojno prevajanje, da bi se olajšale izmenjave med organi in izboljšal medkulturni dialog. [Sprememba 34] |
|
(24) |
Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. Zato bi bilo treba zagotoviti učinkovito sodelovanje med vsemi ustreznimi deležniki na vseh ravneh izvajanja programa. [Sprememba 35] |
|
(25) |
V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze , ki bi morale temeljiti na odličnosti in namenjene povečanju privlačnosti visokošolskih ustanov v Uniji ter izboljšanju sodelovanja med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem . Pojem „odličnost“ je treba razumeti širše, na primer tudi v zvezi z zmožnostjo spodbujanja vključenosti. Podpora programa bi morala biti namenjena široki geografski pokritosti pojma „evropskih univerz“. [Sprememba 36] |
|
(26) |
Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost in, konkurenčnost , trajnostni razvoj in socialno vključenost . Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. [Sprememba 37] |
|
(27) |
Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi program moral podpreti bolj sistematično uporabo obstoječih spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. Program bi moral po potrebi spodbujati tudi razvoj novih spletnih platform za okrepitev in posodobitev izvajanja politik izobraževanja, usposabljanja in politike mladih na evropski ravni. Tovrstne platforme bi morale biti uporabniku prijazne in dostopne v smislu Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (18) . [Sprememba 38] |
|
(28) |
Program bi moral spodbujati preglednost in samodejno vzajemno priznavanje znanj in spretnosti ter , kompetenc, kvalifikacij in diplom , pa tudi prenos kreditnih točk ali enot drugih dokazil učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora bi moral program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo zagotavljajo informacije in pomoč morebitnim udeležencem in s tem olajšajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. [Sprememba 39] |
|
(29) |
Program bi moral izkoristiti potencial nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in podpreti aktivnosti mrež nekdanjih štipendistov, ambasadorjev in evrovrstnikov (Europeers), tako da bi jih spodbujal, naj delujejo kot oblikovalci javnega mnenja o programu. |
|
(29a) |
Program bi moral posebno pozornost nameniti potrjevanju in priznavanju izobraževanja in usposabljanja v tujini, vključno s srednješolskim izobraževanjem. V zvezi s tem bi dodeljevanje nepovratnih sredstev moralo temeljiti na postopkih ocenjevanja kakovosti, opisu učnih rezultatov in celovitemu izvajanju priporočila Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (19) , priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (20) ter evropskih orodij, ki olajšujejo priznavanje učenja v tujini in zagotavljajo kakovostno učenje, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropski okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). [Sprememba 40] |
|
(30) |
Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni in zasebni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi se lahko usposabljali, opravljali pripravništvo ali pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter strokovni in osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti , ter strokovni razvoj, zlasti s pridobivanjem znanj in spretnosti, ki bi ustrezali trgu dela . Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus Erasmus+ bi bilo treba poenostaviti; treba bi bilo treba uvesti posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus Erasmus+ pri vlogi za nepovratna sredstva, razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem , mediji in kulturo ter evropsko solidarnostno enoto . [Sprememba 41] |
|
(31) |
Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o vprašanjih evropskega povezovanja evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije ter spodbujati razprave razpravo o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na področjih visokega šolstva ter na drugih vseh področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka evropske identitete pripadnosti Evropi in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno v času, ko so zaradi izzivov za skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del naše skupne evropske identitete, in glede na preizkušnji in ko to, da državljani kažejo nizko nizke stopnje angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja in hkrati povečati sodelovanje širše učne skupnosti in širše javnosti pri evropskem povezovanju . [Sprememba 42] |
|
(32) |
Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v Program bi moral biti skladen z osrednjim ciljem Pariškega sporazuma , da se okrepi globalni odziv na podnebne spremembe. V skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih podnebnim ciljem za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa leta 2027 . Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. [Sprememba 43] |
|
(32a) |
Glede na vlogo Unije kot svetovnega akterja ter v skladu z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezami, ki so jih sprejele države članice na konferenci Rio+20, bi moral program zajemati vključujoče, pravično in kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, vključno s priznanjem bistvene vloge, ki jo ima izobraževanje v boju proti revščini. Program bi lahko tudi prispeval k načrtu trajnostnega razvoja s podpiranjem prizadevanj za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za trajnostni razvoj ter za izobraževanje ljudi o trajnosti, varstvu okolja in podnebnih spremembah s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. [Sprememba 44] |
|
(33) |
Ta uredba določa finančna sredstva za program celotno trajanje programa , ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobitočke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (21)]. Z letom 2021 je treba zagotoviti znatno povečanje letnega proračuna programa v primerjavi z zadnjim letom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki mu bo sledilo enakomerno in postopno povečanje letnih dodelitev. Tak proračunski profil bi pomagal zagotoviti širši dostop od samega začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in bi preprečil nesorazmerna povečanja v zadnjih letih, ki bi jih bilo težko pokriti. [Sprememba 45] |
|
(34) |
V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. V programu dela bi bilo treba določiti natančno porazdelitev proračunskih sredstev po ukrepih in pobudah. [Sprememba 46] |
|
(35) |
Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (22). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih in posrednem izvrševanju. |
|
(36) |
Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. Pri izvajanju programa bi bilo treba spoštovati načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, določena v finančni uredbi. [Sprememba 47] |
|
(37) |
Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programu sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi Unije izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Ta uredba bi morala podeliti potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. Za polno udeležbo tretjih držav v programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih, ki zajemajo udeležbo zadevnih tretjih držav v programu. Polna udeležba poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanja nekaterih ukrepov programa na decentralizirani ravni. Posamezniki in subjekti iz tretjih držav, ki niso pridruženi programu, bi morali imeti možnost udeležbe pri nekaterih ukrepih programa, kot je določeno v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih je objavila Komisija. Pri izvajanju programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s posamezniki in subjekti iz evropskih mikrodržav. [Sprememba 48] |
|
(38) |
V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (23) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o strateškem partnerstvu) bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. [Sprememba 49] |
|
(38a) |
Komisija v sporočilu o strateškem partnerstvu priznava, da bi večja mobilnost učencev in pedagoških delavcev, zlasti v okviru programa Erasmus+, zelo koristila najbolj oddaljenim regijam, ter si je zadala, da bo finančno podporo še bolj prilagodila udeležencem, ki prihajajo iz najbolj oddaljene regije ali vanjo prihajajo, z ohranitvijo posebnih pravil financiranja v okviru programa Erasmus+ za te regije, preučila možnost razširitve regionalnega sodelovanja v okviru tega programa za dodatno spodbuditev mobilnosti med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami ter bo program Erasmus+ dopolnjevala z Evropskim socialnim skladom+. [Sprememba 50] |
|
(39) |
V skladu s [sklic se po potrebi posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (24)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj bi bilo treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati. |
|
(40) |
V Program bi moral ohraniti kontinuiteto glede ciljev in prednostnih nalog. Vendar ker je treba program izvajati v obdobju sedmih let, je treba zagotoviti določeno stopnjo prožnosti, da se ta lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram in političnim prednostnim nalogam na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta uredba zato ne opredeljuje podrobno, kako je treba oblikovati posamezne pobude, in ne določa vnaprej vseh političnih prednostnih nalog in ustreznih proračunskih prednostnih nalog za naslednjih sedem let. Namesto tega bi bilo treba sekundarne izbire politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih novih pobud, določiti s programi dela v skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet . Pri oblikovanju novih pobud bi se bilo treba učiti iz izkušenj preteklih in tekočih pilotnih pobud na tem področju ter ustrezno upoštevati evropsko dodano vrednost v vsebini in strukturi pobude . V programu dela bi morali biti prav tako predstavljeni ukrepi, potrebni za njegovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda delegiranim aktom . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in z nacionalnimi agencijami in deležniki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 51] |
|
(40a) |
Komisija bi morala skupaj z nacionalnimi agencijami spremljati izvajanje programa in o njem poročati tako v času trajanja programa kot po njegovem koncu. Končna ocena programa bi se morala izvesti pravočasno, tako da se lahko po potrebi vključi v vmesni pregled naslednjega programa. Komisija bi morala zlasti opraviti vmesni pregled programa, po potrebi s priložitvijo zakonodajnega predloga za spremembo te uredbe. [Sprememba 52] |
|
(41) |
V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (25) je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam upravičencem . Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. [Sprememba 53] |
|
(42) |
Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru programa. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani ustreznih deležnikov . [Sprememba 54] |
|
(43) |
Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe. [Sprememba 55] |
|
(44) |
Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam , ki bi morale sčasoma zagotoviti dosledno in neposredno uporabo pravil programa po vsej Uniji. V ta namen in da bi zagotovili učinkovito izvajanje programa, bi morale Komisija in nacionalne agencije sodelovati in v posvetovanju z deležniki oblikovati dosledne, enostavne in kakovostne postopke ter olajšati izmenjavo dobrih praks, ki lahko izboljšajo kakovost projektov v okviru programa . Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije, ki so bile imenovane za upravljanje predhodnega programa. Predhodna ocena skladnosti bi morala biti omejena na zahteve, ki so nove in specifične za program, razen če je utemeljeno drugače, kot v primeru resnih pomanjkljivosti ali nezadostne smotrnosti zadevnih nacionalnih agencij. [Sprememba 56] |
|
(44a) |
Da bi spodbudili organizatorje projektov, ki nimajo izkušenj s financiranjem programov Unije, da zaprosijo za financiranje, bi morale Komisija in nacionalne agencije nuditi svetovanje in podporo ter zagotoviti, da so postopki za oddajo vlog čim bolj jasni in preprosti. Priročnik o programu bi bilo treba še izboljšati, da bi bil uporabniku prijazen, obrazci za prijavo in obrazci vlog bi morali biti enostavni in pravočasno na voljo. Za nadaljnjo posodobitev in uskladitev postopka prijave bi bilo treba za upravičence programa in tiste, ki sodelujejo pri upravljanju programa, razviti skupno večjezično orodje „vse na enem mestu“. [Sprememba 57] |
|
(44b) |
Praviloma bi se morale vloge za nepovratna sredstva in projekte predložiti nacionalni agenciji države, kjer ima vlagatelj svoj sedež, ki te vloge tudi obdela. Z odstopanjem od tega bi bilo treba vloge za nepovratna sredstva in projekte za dejavnosti, ki jih organizirajo omrežja Unije ter evropske in mednarodne organizacije, predložiti Komisiji, ki jih neposredno obdela. [Sprememba 58] |
|
(45) |
Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi moral biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organ isti neodvisni revizijski organ, ki je bil imenovan za ukrepe iz predhodnega programa. |
|
(46) |
Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo pravnih in upravnih ovir za , ki bi lahko onemogočile dostop to programa ali njegovo pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta (26) se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. [Sprememba 59] |
|
(47) |
Sistem za poročanje o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in ocenjevanje programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. Te podatke bi bilo treba sporočiti Komisiji v skladu z zadevnimi pravili o varstvu podatkov. |
|
(48) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (27). [Sprememba 60] |
|
(49) |
Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za poenostavitev upravljanja programa bi bilo treba pavšalna plačila, ki temeljijo na zadevnem projektu, uporabiti za dejavnosti na področju mobilnosti v vseh sektorjih. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih Poenostavljena nepovratna sredstva za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški morala pregledati in prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi in regiji gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. [Sprememba 61] |
|
(50) |
V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (28), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (29) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (30) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodi finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja v Uniji, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (31). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
|
(51) |
Treba je zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, z aktivnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi aktivnostmi Unije, zlasti tistimi na področjih izobraževanja, kulture in medijev, mladine in solidarnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti, raziskav in inovacij, industrije in podjetij ter kmetijstva in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, koheziji, regionalni politiki ter mednarodnemu sodelovanju in razvoju. |
|
(52) |
Čeprav je regulativni okvir državam članicam in regijam že v prejšnjem programskem obdobju omogočal, da vzpostavijo sinergije med programom Erasmus+ in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Uniji, je bil potencial teh sinergij doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral omogočati aktivno sodelovanje s temi instrumenti , zlasti z zagotavljanjem, da se lahko visokokakovostna vloga, ki je zaradi nezadostnih sredstev ni mogoče financirati v okviru programa, s poenostavljenim postopkom obravnava za financiranje v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Da bi poenostavili postopek za take ukrepe, bi jim moralo biti mogoče dodeliti „pečat odličnosti“ kot priznanje njihove visoke kakovosti. Tovrstno dopolnjevanje med programi bi moralo omogočiti povečanje skupne stopnje uspešnosti projektov . [Sprememba 62] |
|
(52a) |
Za povečanje učinkovitosti financiranja Unije in podpore politike je pomembno dosledno spodbujati sinergije in dopolnjevanje med vsemi ustreznimi programi. Takšne sinergije in dopolnjevanje ne bi smele povzročiti, da bi se sredstva, dodeljena programu Erasmus+, upravljala zunaj programske strukture, prav tako pa ne bi smela voditi do uporabe sredstev za doseganje ciljev, ki niso cilji iz te uredbe. Vse sinergije in dopolnjevanja bi morale privesti do poenostavljenih prijavnih postopkov na ravni izvajanja. [Sprememba 63] |
|
(53) |
Za pregled ali dopolnitev kazalnikov smotrnosti programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v skladu s Prilogo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnosti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
|
(54) |
Primerno je zagotoviti pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa. |
|
(55) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi moral program dejavno podpirati pobude, katerih cilj je povečati ozaveščenost in spodbujati pozitivno dojemanje katere koli skupine, ki bi lahko bila diskriminirana, ter spodbujati enakost spolov. Prav tako bi moral podpirati prizadevanja za odpravo izobraževalne vrzeli in posebnih težav, s katerimi se soočajo Romi, tako da se jim olajša polno in dejavno sodelovanje v programu. Spoštovanje pravic in načel, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah, bi bilo treba vključiti v celoten proces načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programa. [Sprememba 64] |
|
(56) |
Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. |
|
(57) |
Ker cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ta cilj zaradi transnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti financiranih aktivnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(58) |
Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021. |
|
(59) |
Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, zagotovljene v okviru programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavi program Erasmus Erasmus+ , program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa (v nadaljnjem besedilu: program).
V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje ali dopolnjevanje znanja, spretnosti , kompetenc in odnosov ali udeležbe v družbi z osebnega, državljanskega, kulturnega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika, vključno s svetovanjem in usmerjanjem; [Sprememba 65] |
|
(2) |
„učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja , vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja ; lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, poučevanja ali udeležbe v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja . Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora , vključno z nacionalnim znakovnim jezikom, in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta dostopno spletno učenje in virtualno sodelovanje V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; [Sprememba 66] |
|
(2a) |
„virtualno učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti z uporabo dostopnih informacijskih in komunikacijskih orodij; [Sprememba 67] |
|
(2b) |
„kombinirano učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti s kombinacijo virtualnih orodij za izobraževanje in usposabljanje ter tradicionalnih načinov izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 68] |
|
(3) |
„neformalno učenje“ pomeni prostovoljno učenje, ki poteka zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja prek načrtovanih aktivnosti (v smislu ciljev, metod in časa) z nekakšno obliko podpore pri učenju; |
|
(4) |
„priložnostno učenje“ pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih aktivnosti in izkušenj ter ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali podpore pri učenju. Z vidika učenca je to učenje lahko nenamerno; |
|
(5) |
„mladina“ pomeni posameznike, stare od 13 do 30 let; |
|
(6) |
„množični šport“ pomeni organiziran šport, s katerim se na lokalni ravni redno ukvarjajo amaterski športniki, in šport za vse vseh starosti iz zdravstvenih, vzgojnih ali socialnih razlogov ; [Sprememba 69] |
|
(7) |
„visokošolski študent“ pomeni vsako osebo, ki je vpisana na visokošolsko institucijo, bodisi v kratki cikel, dodiplomsko, magistrsko ali doktorsko stopnjo ali enakovredno stopnjo. Pojem zajema tudi nove diplomante , ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala šolanje na tej instituciji ; [Sprememba 70] |
|
(8) |
„osebje“ pomeni vse osebe, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodelujejo v izobraževanju na vseh stopnjah , usposabljanju ali neformalnem učenju, ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj , raziskovalce , vodstvene delavce šol, mladinske delavce, športne trenerje, osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju, ter druge strokovnjake, vključene v spodbujanje učenja; [Sprememba 71] |
|
(8a) |
„športno osebje“ pomeni osebo ali osebe, ki bodisi za plačilo bodisi prostovoljno sodelujejo pri vodenju, izobraževanju ali treniranju športne ekipe ali več posameznih športnikov; [Sprememba 72] |
|
(9) |
„dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne. Pojem zajema tudi posameznike, ki so nedavno zaključili takšne programe , ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala ta program ; [Sprememba 73] |
|
(10) |
„učenec oz. dijak“ pomeni vsako osebo, ki je v učne namene vpisana v institucijo za splošno izobraževanje na kateri koli ravni od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja ali ki se šola zunaj institucionalnega okolja ter jo nacionalni pristojni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojih ozemljih; [Sprememba 74] |
|
(11) |
„izobraževanje odraslih“ pomeni vse oblike nepoklicnega izobraževanja odraslih po začetnem izobraževanju, in sicer formalne, neformalne in priložnostne; |
|
(12) |
„tretja država, ki ni pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki ne sodeluje polno v programu, vendar lahko njeni pravni subjekti izjemoma koristijo program, in sicer v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije; [Sprememba 75] |
|
(13) |
„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica; |
|
(14) |
„partnerstvo“ pomeni sporazum med skupino institucij in/ali organizacij za izvajanje skupnih aktivnosti in projektov; |
|
(15) |
„skupni magistrski ali doktorski študij“ pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji in privede do ene diplome, ki jo skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznana v državah, kjer imajo sodelujoče institucije sedež; [Sprememba 76] |
|
(16) |
„mednarodni“ pomeni kateri koli ukrep, ki vključuje vsaj eno tretjo državo, ki ni pridružena programu; |
|
(17) |
„virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
|
(18) |
„visokošolska institucija“ pomeni katero koli vrsto visokošolske institucije ustanovo , ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali drugih priznanih kvalifikacij na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje, ter katero koli drugo vrsto visokošolske institucije primerljivo ustanovo , ki jo nacionalni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojem ozemlju; [Sprememba 77] |
|
(19) |
„transnacionalni“ se nanaša na kateri koli ukrep, ki vključuje vsaj dve državi, ki sta bodisi državi članici bodisi tretji državi, pridruženi programu; |
|
(20) |
„aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero je značilen sta značilna pristop neformalnega ali priložnostnega učenja ter podpora za dostop in vključevanje ; [Sprememba 78] |
|
(21) |
„mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem ali priložnostnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem in strokovnem razvoju razvoju, vključno z družbeno-izobraževalnim in strokovnim razvojem ter razvojem njihovih kompetenc ; [Sprememba 79] |
|
(22) |
„dialog EU z mladimi“ pomeni dialog z med oblikovalci politike, nosilci odločanja, strokovnjaki, raziskovalci oziroma deležniki civilne družbe ter mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja ; to je forum za stalni skupni razmislek o prednostnih nalogah, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine vseh področjih, povezanih z mladimi ; [Sprememba 80] |
|
(23) |
„tretja država, pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica sporazuma z Unijo, na podlagi katerega je mogoča udeležba te države v programu, in ki izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe v zvezi z državami članicami; [Sprememba 81] |
|
(24) |
„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom [197(2)(c)] finančne uredbe; |
|
(25) |
„ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa so pri dostopanju do programa prikrajšani zaradi različnih ovir, ki denimo izvirajo iz invalidnosti, zdravstvenih in učnih težav, migrantskega ozadja, kulturnih razlik, ekonomskih, socialnih in geografskih okoliščin, vključno z ljudmi iz marginaliziranih skupnosti ali ljudmi, ki jim grozi diskriminacija na kateri koli podlagi iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ; [Sprememba 82] |
|
(26) |
„nacionalni organ“ pomeni organ, ki je na nacionalni ravni pristojen za spremljanje in nadzor upravljanja programa v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu; |
|
(27) |
„nacionalna agencija“ pomeni enega ali več organov v posamezni državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, pristojnih za upravljanje izvajanja programa na nacionalni ravni. V posamezni državi članici ali tretji državi, pridruženi programu, je lahko več nacionalnih agencij; |
|
(27a) |
„pečat odličnosti“ pomeni znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim v okviru programa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev; z njim se priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja. [Sprememba 83] |
Člen 3
Cilji programa
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine mladinskih dejavnosti in športa z vseživljenjskim učenjem v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in socialni koheziji ter vključenosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva in krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora , spodbujanje inovacij na področju izobraževanja in usposabljanja , podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. [Sprememba 84]
2. Specifični cilji programa so:
|
(a) |
spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, enakosti, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 85] |
|
(b) |
spodbujanje neformalne in priložnostne učne mobilnosti , medkulturnega učenja, kritičnega razmišljanja in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja , kakovosti , ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; [Sprememba 86] |
|
(c) |
spodbujanje učne mobilnosti športnih trenerjev in osebja na področju množičnega športa, športnega osebja in mladih, ki se redno organizirano ukvarjajo s športom, ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik; [Sprememba 87] |
|
(ca) |
spodbujanje vseživljenjskega učenja z medsektorskim pristopom na področju formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter s podpiranjem prožnih učnih poti. [Sprememba 88] |
2a. Program vključuje okrepljeno mednarodno razsežnost, da se s sodelovanjem med Unijo in tretjimi državami podprejo cilji zunanjega delovanja Unije in razvojni cilji. [Sprememba 89]
3. Cilji programa se uresničujejo z naslednjimi tremi ključnimi ukrepi:
|
(a) |
učna mobilnost („ključni ukrep 1“); |
|
(b) |
sodelovanje med organizacijami in institucijami („ključni ukrep 2“) ter |
|
(c) |
podpora razvoju politik in sodelovanju („ključni ukrep 3“). |
Cilji se uresničujejo tudi z ukrepi Jean Monnet iz člena 7.
Vsi ukrepi programa vsebujejo močno učno komponento, ki prispeva k izpolnjevanju ciljev programa, določenih v tem členu. Ukrepi, ki se podpirajo v okviru vsakega ključnega ukrepa, so opisani v poglavju II (izobraževanje in usposabljanje), poglavju III (mladina) in poglavju IV (šport). Operativni cilji in ustrezne prednostne naloge politike se podrobno določijo v programu dela iz člena 19. [Sprememba 90]
Člen 3a
Evropska dodana vrednost
1. Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo morebitno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.
2. Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi zlasti z njihovim:
|
(a) |
nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva mobilnost in sodelovanje, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek; |
|
(b) |
dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije; |
|
(c) |
prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje; |
|
(d) |
prispevkom k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, vključno z listinami; |
|
(e) |
prispevkom k razvoju skupnih standardov na ravni Unije v programih izobraževanja in usposabljanja; |
|
(f) |
spodbujanjem medkulturnega in medverskega dialoga v Uniji; |
|
(g) |
razvijanjem večjezičnosti po vsej Uniji ali |
|
(h) |
spodbujanjem občutka evropske pripadnosti in krepitvijo skupnega evropskega državljanstva. [Sprememba 91] |
POGLAVJE II
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Člen 4
Ključni ukrep 1
Učna mobilnost
Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
mobilnost visokošolskih študentov in osebja; |
|
(b) |
mobilnost dijakov in osebja poklicnega izobraževanja in usposabljanja; |
|
(c) |
mobilnost učencev oz. dijakov in osebja v šolah , vključno z vzgojitelji predšolskih otrok ter zaposlenih na področju predšolske vzgoje in varstva ; [Sprememba 92] |
|
(d) |
mobilnost učečih se odraslih in osebja v izobraževanju odraslih; [Sprememba 93] |
|
(e) |
priložnosti za učenje jezikov, vključno s tistimi, ki podpirajo aktivnosti mobilnosti. |
Program podpira virtualno učenje in mešane učne ukrepe ob dejavnostih mobilnosti iz odstavka 1. Podpira tudi ukrepe za osebe, ki v teh dejavnostih mobilnosti ne morejo sodelovati.
Komisija po potrebi zagotovi, da so virtualna in mešana učna orodja, ki se razvijejo v okviru programa, na voljo splošni javnosti. [Sprememba 94]
Za pripravo dejavnosti mobilnosti iz tega člena, po potrebi tudi za pripravljalne obiske, se dodeli podpora. [Sprememba 95]
Člen 5
Ključni ukrep 2
Sodelovanje med organizacijami in institucijami
Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; [Sprememba 96] |
|
(b) |
partnerstva za odličnost, zlasti evropske univerze, centre poklicne odličnosti in skupne magistrske ali doktorske študije v okviru programa Erasmus Mundus; evropske univerze in centri poklicne odličnosti vključujejo vsaj en subjekt, ustanovljen v državi članici ; [Sprememba 97] |
|
(c) |
partnerstva za inovacije , kot so koalicije za izobraževanje odraslih, za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; [Sprememba 98] |
|
(d) |
dostopne in uporabniku prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje, vključno s podpornimi storitvami za eTwinning in elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi , orodja za spodbujanje uporabe metod univerzalne zasnove za učenje, pa tudi orodja za lažjo mobilnost, kot je evropska študentska izkaznica iz člena 25(7c); [Sprememba 99] |
|
(da) |
usmerjena krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu. [Sprememba 100] |
Člen 6
Ključni ukrep 3
Podpora razvoju politik in sodelovanju
Na področju izobraževanja in usposabljanja program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
pripravo in izvajanje splošnih in sektorskih programov politik Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi s podporo mreže Eurydice ali aktivnosti drugih ustreznih organizacij; |
|
(b) |
krepitev orodij in ukrepov Unije, ki spodbujajo kakovost, preglednost ter, priznavanje in posodabljanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij (32); [Sprememba 101] |
|
(c) |
dialog o politikah in ter sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z ustreznimi deležniki in podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 102] |
|
(d) |
ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 103] |
|
(e) |
sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije; |
|
(f) |
aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu. |
Člen 7
Ukrepi Jean Monnet
Program podpira poučevanje, učenje, raziskave in ter razprave o evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije z naslednjimi ukrepi: [Sprememba 104]
|
(a) |
ukrepom Jean Monnet na področju visokošolskega izobraževanja; [Sprememba 105] |
|
(b) |
ukrepom Jean Monnet na drugih vseh področjih izobraževanja in usposabljanja; [Sprememba 106] |
|
(c) |
podporo naslednjim institucijam, ki uresničujejo cilje evropskega pomena: Evropskemu univerzitetnemu inštitutu v Firencah, vključno z njegovo Šolo za evropsko in nadnacionalno upravljanje, Evropski akademiji (College of Europe v Bruggeju in Natolinu), Evropskemu inštitutu za javno upravo v Maastrichtu, Akademiji za evropsko pravo v Trierju, Evropski agenciji za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami v Odenseju in Mednarodnemu centru za evropsko usposabljanje v Nici. |
POGLAVJE III
MLADINA
Člen 8
Ključni ukrep 1
Učna mobilnost
Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
mobilnost mladih; |
|
(b) |
aktivnosti udejstvovanja mladih; |
|
(c) |
aktivnosti pobude DiscoverEU; |
|
(d) |
mobilnost mladinskih delavcev. |
Člen 9
Ključni ukrep 2
Sodelovanje med organizacijami in institucijami
Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; [Sprememba 107] |
|
(b) |
partnerstva za inovacije za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; |
|
(c) |
dostopne in uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje. [Sprememba 108] |
Člen 10
Ključni ukrep 3
Podpora razvoju politik in sodelovanju
Na področju mladine program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
pripravo in izvajanje programa mladinske politike Unije za mlade po potrebi s podporo mladinskega wikija; [Sprememba 109] |
|
(b) |
orodja in ukrepe Unije za spodbujanje kakovosti, preglednosti in priznavanja kompetenc in spretnosti, zlasti z orodjem Youthpass; |
|
(c) |
dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi ustreznimi deležniki ter podpora zanje , vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; [Sprememba 110] |
|
(d) |
ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 111] |
|
(e) |
sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije; |
|
(f) |
aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu. |
POGLAVJE IV
ŠPORT
Člen 11
Ključni ukrep 1
Učna mobilnost
Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost športnih trenerjev mladih, ki se ukvarjajo z množičnim športom, in športnega osebja na področju množičnega športa . [Sprememba 112]
Člen 12
Ključni ukrep 2
Sodelovanje med organizacijami in institucijami
Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 2 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; |
|
(b) |
nepridobitne športne prireditve množičnega športa, vključno z manjšimi prireditvami , katerih cilj je nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa. [Sprememba 113] |
Člen 13
Ključni ukrep 3
Podpora razvoju politik in sodelovanju
Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 3 podpira naslednje ukrepe:
|
(a) |
pripravo in izvajanje programa politike Unije na področju športa in telesne dejavnosti; |
|
(b) |
dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi deležniki , vključno z evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju športa; [Sprememba 114] |
|
(ba) |
ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; [Sprememba 115] |
|
(bb) |
sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije; [Sprememba 116] |
|
(c) |
dejavnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu, vključno s športnimi odličji in nagradami. |
Poglavje IVa
Vključevanje [Sprememba 117]
Člen 13a
Strategija vključevanja
1. Komisija do 31. marca 2021 oblikuje okvir ukrepov za vključevanje in navodila za njihovo izvajanje. Nacionalne agencije na podlagi tega okvira in zlasti ob upoštevanju posebnih izzivov pri dostopu do programa v nacionalnem kontekstu razvijejo večletno nacionalno strategijo vključevanja. Strategija se objavi do 30. junija 2021. Njeno izvajanje se redno spremlja.
2. Posebni poudarek okvira in strategije iz odstavka 1 je na naslednjih elementih:
|
(a) |
sodelovanju s socialnimi partnerji, nacionalnimi in lokalnimi organi ter civilno družbo; |
|
(b) |
podpiranju lokalnih organizacij, ki jih vodi skupnost in delajo neposredno s ciljnimi skupinami; |
|
(c) |
doseganju in obveščanju ciljnih skupin, vključno z razširjanjem uporabniku prijaznih informacij; |
|
(d) |
poenostavitvi prijavnih postopkov; |
|
(e) |
zagotavljanju posebnih storitev svetovanja, usposabljanja in podpore ciljnim skupinam pred prijavo in za pripravo na njihovo dejansko udeležbo v programu; |
|
(f) |
najboljši praksi v zvezi z dostopnostjo in podpornimi storitvami za invalide; |
|
(g) |
zbiranju ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih podatkov za oceno učinkovitosti strategije; |
|
(h) |
uporabi ukrepov finančne podpore v skladu s členom 13b. [Sprememba 118] |
Člen 13b
Ukrepi finančne podpore za vključevanje
1. Komisija in države članice sodelujejo, da zagotovijo ustrezne ukrepe finančne podpore, po potrebi tudi z zagotavljanjem predhodnega financiranja v podporo ljudem z manj priložnostmi, katerih sodelovanje v programu ovirajo finančni razlogi, ker so bodisi ti ljudje v slabšem ekonomskem položaju bodisi jim veliko oviro predstavljajo dodatni stroški za udeležbo v programu zaradi njihovega posebnega položaja. Ocena finančnih razlogov in višine podpore temelji na objektivnih merilih.
2. Ukrepi finančne podpore iz odstavka 1 lahko vključujejo:
|
(a) |
podporo iz drugih instrumentov Unije, kot je Evropski socialni sklad+; |
|
(b) |
podporo v okviru nacionalnih shem; |
|
(c) |
prilagoditev in dopolnitev podpore za ukrepe mobilnosti, ki je na voljo v okviru programa. |
3. Komisija za upoštevanje točke (c) odstavka 2 tega člena po potrebi prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepov mobilnosti v okviru programa ali pooblasti nacionalne agencije, da to storijo. Komisija v skladu z določbami iz člena 14 tudi določi namenski proračun za financiranje dodatnih ukrepov finančne podpore v okviru programa.
4. Stroški ukrepov za lajšanje ali podpiranje vključevanja v nobenem primeru ne upravičujejo zavrnitve vloge v okviru programa. [Sprememba 119]
POGLAVJE V
FINANČNE DOLOČBE
Člen 14
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 30 000 000 000 41 097 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (46 758 000 000 EUR v tekočih cenah). [Sprememba 120]
Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva znotraj omejitev večletnega finančnega okvira. [Sprememba 121]
2. Program se izvaja v skladu z naslednjo okvirno razdelitvijo tega zneska:
|
(a) |
24 940 000 000 EUR 83 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: [Sprememba 122]
|
|
(b) |
3 100 000 000 EUR 10,3 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; [Sprememba 130] |
|
(c) |
550 000 000 EUR 2 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter [Sprememba 131] |
|
(d) |
najmanj 960 000 000 EUR 3,2 % zneska iz odstavka 1 kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. [Sprememba 132] |
Preostalega 1,5 %, ki se ne dodeli v skladu z okvirno razdelitvijo iz prvega pododstavka, se lahko uporabi za podporo programa. [Sprememba 133]
3. Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa se zagotovi dodaten finančni prispevek na podlagi Uredbe …/… [Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje] (33) ter Uredbe …/… [IPA III] (34) zagotovijo finančni prispevki , da se podprejo ukrepi, ki se vzpostavijo in izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek se financira v skladu z uredbama, ki vzpostavljata navedena instrumenta. Za uporabo teh sredstev se uporablja ta uredba, pri čemer se zagotovi skladnost z uredbama, ki urejata instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje in IPA III. [Sprememba 134]
4. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi ter svetovanjem o dostopnosti in usposabljanjem . [Sprememba 135]
5. Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.
6. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s [točko (c)] navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
6a. Prednostne naloge za dodelitev proračunskih sredstev na ukrep iz odstavka 2 se določijo v programu dela iz člena 19. [Sprememba 136]
Člen 15
Oblike financiranja EU in načini izvajanja
1. Program se dosledno izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.
2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.
3. Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se v skladu s finančno uredbo štejejo za zadostno jamstvo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe X [uredbe, ki bo nasledila uredbo o Jamstvenem skladu].
POGLAVJE VI
UDELEŽBA V PROGRAMU
Člen 16
Tretje države, pridružene programu
1. V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:
|
(a) |
članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru; |
|
(b) |
države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
|
(c) |
države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
|
(d) |
druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
|
2. Države iz odstavka 1 polno sodelujejo v programu le, če izpolnjujejo vse obveznosti, ki jih ta uredba nalaga državam članicam.
Člen 17
Tretje države, ki niso pridružene programu
Kar zadeva ukrepe iz členov od 4 do 6, člena 7(a) in (b) ter členov od 8 do 10, 12 in 13, lahko v programu v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije sodelujejo pravni subjekti iz naslednje tretje države:
|
(a) |
tretje države iz člena 16, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 navedenega člena; |
|
(b) |
katera koli druga tretja država. [Sprememba 137] |
Člen 18
Pravila, ki se uporabljajo za neposredno in posredno upravljanje
1. V programu lahko sodelujejo javni in zasebni pravni subjekti, dejavni na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa.
2. Pri izvajanju programa, med drugim pri izbiri udeležencev in dodeljevanju nepovratnih sredstev, Komisija in države članice zagotovijo prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in doseganje ljudi z manj priložnostmi. [Sprememba 138]
3. Za postopke izbire v okviru neposrednega in posrednega upravljanja lahko komisijo za ocenjevanje iz [tretje alinee člena 145(3)] finančne uredbe sestavljajo zunanji strokovnjaki.
4. Za javne subjekte pa tudi institucije in organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se šteje, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje aktivnosti v okviru programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnje dokumentacije za izkazovanje navedene zmogljivosti.
4a. Ravni finančne podpore, na primer nepovratna sredstva, pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto, se redno pregledujejo in prilagajajo življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi ali regiji gostiteljici na podlagi podatkov Eurostata. Pri prilagoditvi življenjskih stroškov in stroškov bivanja se upoštevajo potni stroški do države ali regije gostiteljice in nazaj. [Sprememba 139]
5. Za izboljšanje dostopa za ljudi z manj priložnostmi in za zagotovitev nemotenega izvajanja programa lahko Komisija na podlagi objektivnih meril prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepom mobilnosti v okviru programa ali za to pooblasti nacionalne agencije iz člena 23. [Sprememba 140]
6. Komisija lahko objavi skupne razpise s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom ujemajočega financiranja projektov. Projekti se lahko ocenijo in izberejo s skupnimi postopki ocenjevanja in izbora, o katerih se dogovorijo sodelujoče organizacije ali agencije za financiranje, v skladu z načeli iz finančne uredbe.
POGLAVJE VII
NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE
Člen 19
Program dela
Program se izvaja s programi dela Sekundarne politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih pobud iz členov 4 do 13 se določijo s programom iz člena [108] 110 finančne uredbe. V programu dela se določi tudi, kako se bo program izvajal. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da to uredbo dopolni s sprejetjem programa dela. [Sprememba 141]
Člen 20
Spremljanje in poročanje
1. Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.
2. Za zagotovitev učinkovite ocene programa glede doseganja njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo z namenom pregleda ali dopolnitve kazalnikov, kadar je to potrebno, in dopolnitve te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da upravičenci do sredstev Unije v smislu člena [2(5)] finančne uredbe podatke za spremljanje izvajanja in ocenjevanja programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Člen 21
Ocenjevanje Ocene, vmesni pregled in revizija [Sprememba 142]
1. Ocene Vse ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. [Sprememba 143]
2. Vmesna ocena Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa vsekakor najpozneje do 31. decembra 2024 . Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa , ki se upošteva pri vmesnem pregledu. V okviru vmesnega pregleda se poleg ocene splošne učinkovitosti in smotrnosti programa posebna pozornost nameni ukrepom vključevanja iz poglavju IVa, prizadevanjem za poenostavitev programa za upravičence in novim pobudam iz člena 5(b) in člena 8(c). Pri tem se preuči razčlenitev udeležbe v programu, zlasti glede ljudi z manj priložnostmi . [Sprememba 144]
3. Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. ESZD predloži podobno poročilo o izvajanju in učinkih programa v sodelujočih državah v razvoju. [Sprememba 145]
3a. Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda ustrezne zakonodajne predloge o spremembi te uredbe. Komisija pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in pristojnim organom Sveta poroča o vmesnem pregledu, tudi kar zadeva odločitev, ali je treba to uredbo spremeniti. [Sprememba 146]
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. [Sprememba 147]
5. Komisija zaključke teh ocen vse ocene in vmesni pregled skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. [Sprememba 148]
POGLAVJE VIII
INFORMIRANJE, KOMUNICIRANJE IN RAZŠIRJANJE INFORMACIJ
Člen 22
Informiranje, komuniciranje in razširjanje informacij
1. Nacionalne agencije iz člena 24 v sodelovanju s Komisijo in na podlagi okvira Unije razvijajo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, in pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in . Nacionalne agencije zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi , da bi okrepili sodelovanje med deležniki ter podprli medsektorski pristop pri izvajanju programa. Komisija in nacionalne agencije pri izvajanju dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja ter širjenja informacij v skladu s poglavjem IVa posebno pozornost namenjajo ljudem z manj priložnostmi, da bi povečali njihovo udeležbo v programu . [Sprememba 149]
1a. Vsi nujni dokumenti programa za upravičence, tudi obrazci za prijavo, navodila in bistvene informacije, so na voljo vsaj v vseh uradnih jezikih Unije. [Sprememba 150]
2. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
3. Pravni subjekti znotraj sektorjev, ki jih program zajema, za namene komuniciranja in razširjanja informacij v zvezi s programom uporabljajo blagovno znamko „Erasmus“„ Erasmus+ “.
4. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati na dostopen način . Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. [Sprememba 151]
4a. Nacionalne agencije razširjajo informacije o programu tudi službam za poklicno usmerjanje v okviru institucij za izobraževanje in usposabljanje ter zavodom za zaposlovanje. [Sprememba 152]
POGLAVJE IX
SISTEM ZA UPRAVLJANJE IN REVIZIJO
Člen 23
Nacionalni organ
1. Države članice do […] Komisijo z uradnim obvestilom, ki ga posredujejo njihova stalna predstavništva, obvestijo o osebah, ki so zakonsko pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu kot nacionalni organ za namene te uredbe. Če se nacionalni organ v času trajanja programa zamenja, zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo po enakem postopku.
2. Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za izogibanje obdavčenju nepovratnih sredstev, zagotavljanje prenosljivosti pravic med socialnimi sistemi v Uniji in reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov ali dovoljenj za prebivanje . [Sprememba 153]
3. Nacionalni organ do […] imenuje nacionalno agencijo ali nacionalne agencije. Kadar obstaja več kot ena nacionalna agencija, države članice vzpostavijo ustrezni mehanizem za usklajeno upravljanje izvajanja programa na nacionalni ravni, zlasti zato, da zagotovijo skladno in stroškovno učinkovito izvajanje programa ter učinkovite stike s Komisijo na tem področju, pa tudi zaradi lažjega morebitnega prenosa sredstev med agencijami, kar omogoča prožnost in boljšo uporabo sredstev, dodeljenih državam članicam. Vsaka država članica sama odloča o ureditvi razmerja med nacionalnim organom in nacionalno agencijo, vključno z nalogami, kot je določitev programa dela nacionalne agencije.
Nacionalni organ Komisiji predloži ustrezno predhodno oceno skladnosti, ki dokazuje, da nacionalna agencija izpolnjuje določbe iz člena [58(1)(c)(v) in (vi)] ter člena [60(1), (2) in (3)] finančne uredbe ter da izpolnjuje zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje finančnih sredstev programa za dodelitev v obliki nepovratnih sredstev.
4. Nacionalni organ imenuje neodvisni revizijski organ iz člena 26.
5. Nacionalni organ svojo predhodno oceno skladnosti pripravi na podlagi lastnih kontrol in revizij in/ali kontrol in revizij, ki jih opravi neodvisni revizijski organ iz člena 26. Če je nacionalna agencija, imenovana za program, ista nacionalna agencija, ki je bila imenovana za predhodni program, se obseg predhodne ocene skladnosti omeji na zahteve, ki so nove in specifične za program.
6. V primeru, da Komisija zavrne imenovanje nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene skladnosti ali da nacionalna agencija ne izpolnjuje minimalnih zahtev Komisije, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravljalni ukrepi za zagotovitev, da nacionalna agencija izpolnjuje minimalne zahteve, ali pa za nacionalno agencijo imenuje drug organ.
7. Nacionalni organ spremlja in nadzoruje upravljanje programa na nacionalni ravni. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na upravljanje programa, zlasti glede svoje nacionalne agencije, o tem pravočasno obvesti Komisijo in se z njo posvetuje.
8. Nacionalni organ zagotovi ustrezno sofinanciranje poslovanja svoje nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje programa ob upoštevanju veljavnih pravil Unije.
9. Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o skladnosti in smotrnosti nacionalne agencije nacionalni organ Komisiji vsako leto predloži informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s programom. Kadar je možno, so te informacije dostopne javnosti. [Sprememba 154]
10. Nacionalni organ prevzame odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo v okviru programa.
11. V primeru kakršnih koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufij, ki se lahko pripišejo nacionalni agenciji, ali kakršnih koli resnih pomanjkljivosti ali nezadovoljive smotrnosti nacionalne agencije, če to privede do terjatev Komisije zoper nacionalno agencijo, je nacionalni organ odgovoren za povračilo neizterjanih sredstev Komisiji.
12. V okoliščinah iz odstavka 11 lahko nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije nacionalni agenciji prekliče mandat. Če želi nacionalni organ nacionalni agenciji preklicati mandat iz katerega koli drugega utemeljenega razloga, o tem uradno obvesti Komisijo najmanj šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja mandata nacionalne agencije. V takih primerih se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.
13. V primeru preklica nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede finančnih sredstev Unije, zaupanih nacionalni agenciji s preklicanim mandatom, in zagotovi neoviran prenos teh sredstev, pa tudi vse dokumentacije in orodij za upravljanje, potrebnih za upravljanje programa, na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi nacionalni agenciji s preklicanim mandatom potrebno finančno podporo za nadaljevanje izpolnjevanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.
14. Če tako zahteva Komisija, nacionalni organ imenuje institucije ali organizacije ali vrste takšnih institucij in organizacij, ki se štejejo za upravičene do sodelovanja v posebnih ukrepih programa na njihovem ozemlju.
Člen 24
Nacionalna agencija
1. Nacionalna agencija:
|
(a) |
ima pravno osebnost ali je del subjekta, ki ima pravno osebnost, in jo ureja pravo zadevne države članice. ministrstvo ne more biti imenovano za nacionalno agencijo; |
|
(b) |
ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnjevanje svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje programa in dobro finančno poslovodenje finančnih sredstev Unije; |
|
(ba) |
ima potrebno strokovno znanje za vse sektorje programa; [Sprememba 155] |
|
(c) |
ima operativna in pravna sredstva za uporabo upravnih in pogodbenih pravil ter pravil finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije; |
|
(d) |
ponuja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo morala upravljati; |
|
(e) |
je imenovana za čas trajanja programa. |
2. Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov, navedenih v programu dela iz člena [19], v skladu s členom [58(1)(c)(v) in (vi)] finančne uredbe.
3. Nacionalna agencija dodeli podporo v obliki nepovratnih sredstev upravičencem v smislu člena [2(5)] finančne uredbe, in sicer s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstvih, kot ga za zadevni ukrep programa določi Komisija.
4. Nacionalna agencija vsako leto poroča Komisiji in svojemu nacionalnemu organu v skladu s členom [60(5)] finančne uredbe. Nacionalna agencija je odgovorna za upoštevanje pripomb, ki jih poda Komisija po zaključku svoje analize letne izjave o upravljanju in neodvisnega revizijskega mnenja o njej.
5. Nacionalna agencija brez predhodnega pisnega dovoljenja nacionalnega organa in Komisije ne sme na tretjo osebo prenesti nobene naloge programa ali izvrševanja proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za kakršne koli naloge, prenesene na tretjo osebo.
6. V primeru preklica mandata nacionalni agenciji ta ostane pravno odgovorna za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.
7. Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje in zaključitev finančnih sporazumov, ki se nanašajo na predhodni program in ob začetku programa še niso potekli.
7a. Nacionalne agencije v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da so postopki za izvajanje te uredbe skladni in preprosti ter da so informacije kakovostne, poleg tega pa razvijejo enotne standarde za prijavo projektov in oceno. Nacionalne agencije se redno posvetujejo z upravičenci programa in tako zagotavljajo skladnost s to zahtevo. [Sprememba 156]
Člen 25
Evropska komisija
1. Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 23(3) Komisija pregleda nacionalne sisteme upravljanja in kontrole, zlasti na podlagi predhodne ocene skladnosti, ki ji jo zagotovi nacionalni organ, letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in mnenja neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva letne informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi s programom.
2. V dveh mesecih po prejemu predhodne ocene skladnosti iz člena 23(3) od nacionalnega organa Komisija sprejme, pogojno sprejme ali zavrne imenovanje nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne izjave o skladnosti. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejema uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo.
3. Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva programa:
|
(a) |
finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni državi članici za ukrepe programa, upravljanje katerih je zaupano nacionalni agenciji; |
|
(b) |
finančni prispevek za podporo nacionalni agenciji pri izvajanju nalog upravljanja programa, določen na podlagi zneska finančnih sredstev Unije, ki se dodelijo kot nepovratna sredstva, zaupana nacionalni agenciji; |
|
(c) |
po potrebi dodatna finančna sredstva za ukrepe iz členov 6(d) in, 10(d) in 13(ba) . [Sprememba 157] |
3a. Komisija je odgovorna za izvajanje ukrepov, ki jih neposredno upravlja. Tako upravlja vse faze vlog za nepovratna sredstva in projekte za ukrepe programa iz poglavij II, III in IV, kadar jih predložijo mreže na ravni Unije, evropske in mednarodne organizacije. [Sprememba 158]
4. Komisija določi zahteve za program dela nacionalne agencije. Komisija nacionalni agenciji finančnih sredstev programa ne da na voljo, dokler uradno ne odobri njenega programa dela.
5. Potem ko oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, Komisija naslovi svoje mnenje in pripombe v zvezi s tem na nacionalno agencijo in nacionalni organ.
6. V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne upošteva zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se zaščitijo finančni interesi Unije v skladu s členom [60(4)] finančne uredbe.
7. Organizirajo se redni sestanki z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovi skladno zagotovita dosledno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17 in izmenjava najboljše prakse. Po potrebi so lahko na te sestanke kot opazovalci povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev in tretjih držav, pridruženih programu. Evropski parlament je na te sestanke povabljen kot opazovalec . [Sprememba 159]
7a. Komisija za poenostavitev in harmonizacijo prijavnega postopka do 30. junija 2024 zagotovi skupno večjezično orodje, ki vse za program omogoča na enem mestu. Orodje je prek spleta in mobilnih naprav na voljo vsem subjektom, ki so upravičenci programa ali sodelujejo pri njegovem upravljanju. Orodje potencialnim upravičencem zagotavlja tudi informacije o morebitnih partnerjih. [Sprememba 160]
7b. Komisija zagotovi, da so rezultati projektov javno dostopni in se splošno razširjajo, da se spodbuja izmenjava dobre prakse med nacionalnimi agencijami, deležniki in upravičenci programa. [Sprememba 161]
7c. Komisija do 31. decembra 2021 oblikuje evropsko študentsko izkaznico za vse študente, ki sodelujejo v programu. Do 31. decembra 2025 to izkaznico da na voljo za vse študente v Uniji. [Sprememba 162]
Člen 26
Neodvisni revizijski organ
1. Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz člena [60(5)] finančne uredbe. To mnenje je podlaga za splošno zagotovilo v skladu s členom [123] finančne uredbe.
2. Neodvisni revizijski organ:
|
(a) |
ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju; |
|
(b) |
pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov; |
|
(c) |
ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravni subjekt, katerega del je nacionalna agencija. Pri svojem delovanju je zlasti neodvisen od pravnega subjekta, katerega del je nacionalna agencija. |
3. Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.
POGLAVJE X
SISTEM KONTROLE
Člen 27
Načela sistema kontrole
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakonitemu ravnanju ter z učinkovitimi kontrolami, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
2. Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in aktivnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ , pri čemer upošteva sisteme notranjih kontrol za nacionalne javne finance . [Sprememba 163]
3. Nacionalna agencija je odgovorna za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev za ukrepe programa iz člena 24(2). Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.
4. Glede finančnih sredstev programa, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi ustrezno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta določba se ne uporablja za preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
Člen 28
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013.
POGLAVJE XI
DOPOLNJEVANJE
Člen 29
Dopolnjevanje z drugimi politikami, programi in skladi Unije
1. Program se izvaja tako, da se zagotovi njegova splošna skladnost in dopolnjevanje z drugimi zadevnimi politikami, programi in skladi Unije, zlasti tistimi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, kulturo in medije, mladino in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, digitalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebje, kohezijo, regionalno politiko, migracije, varnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj.
2. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. [Sprememba 164]
3. Če program ter evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) iz člena 1 Uredbe (EU) XX [uredba o SD] zagotavljajo skupno finančno podporo enemu ukrepu, se navedeni ukrep izvaja v skladu s pravili iz te uredbe, vključno s pravili o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov.
4. Upravičeni ukrepi v okviru programa, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:
|
— |
so bili ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa; |
|
— |
in izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa, vendar se ne financirajo; |
|
— |
ni jih mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev,; |
se jim lahko izberejo kot priznanje njihove visoke kakovosti dodeli pečat odličnosti, kar olajša njihovo prijavo za financiranje iz drugih virov ali omogoči njihov izbor za financiranje iz skladov ESI brez novega prijavnega postopka . V tem primeru se uporabljajo stopnje sofinanciranja in pravila o upravičenosti na podlagi te uredbe. Te ukrepe izvaja organ upravljanja iz člena [65] Uredbe (EU) XX [uredba o SD] v skladu s pravili iz navedene uredbe in uredb za posamezne sklade, vključno s pravili o finančnih popravkih. [Sprememba 165]
POGLAVJE XII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 30
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena členov 19 in 20 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. [Sprememba 166]
3. Prenos pooblastila iz člena členov 19 in 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 167]
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 20, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 31
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Odbor se lahko za obravnavo sektorskih vprašanj sestane v posebnih sestavah. Po potrebi so v skladu z njegovim poslovnikom ad hoc lahko povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki socialnih partnerjev, da na sestankih sodelujejo kot opazovalci.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 168]
Člen 32
Razveljavitev
Uredba (EU) št. 1288/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.
Člen 33
Prehodne določbe
1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih v skladu z Uredbo (EU) št. 1288/2013, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.
2. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru Uredbe (EU) št. 1288/2013.
3. Z odstopanjem od člena [130(2)] finančne uredbe in v upravičenih primerih lahko Komisija šteje stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprtih aktivnosti in nastale v prvih šestih mesecih leta 2021, kot upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.
4. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 14(5), da se omogoči upravljanje ukrepov in aktivnosti, ki ne bodo zaključeni do [31. decembra 2027].
5. Države članice na nacionalni ravni zagotovijo neoviran prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa Erasmus+ (2014–2020), ter ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa.
Člen 34
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati […] [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C , , str. .
(2) UL C , , str. .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019.
(4) COM(2018)0098.
(5) UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
(6) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 z naslovom „Mobilnost v okviru programa Erasmus+: milijoni izmenjav in večplastna evropska dodana vrednost, toda merjenje smotrnosti je treba še izboljšati“.
(7) COM(2018)0321.
(8) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).
(9) UL C 189, 4.6.2018, str. 1.
(10) COM(2016)0381.
(11) [Sklic].
(12) [Sklic – sprejetje s strani Sveta do konca leta 2018.]
(13) COM(2018)0269.
(14) [Sklic].
(15) COM(2018) [].
(16) UL L 394, 30.12.2006, str. 5.
(17) COM(2016)0381.
(18) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
(19) UL C 153, 2.5.2018, str. 1.
(20) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(21) UL L […], […], str. […].
(22) UL L […], […], str. […].
(23) COM(2017)0623.
(24) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(25) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(26) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).
(27) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(28) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(29) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(30) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(31) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(32) Zlasti Europassa – enotnega okvira Unije za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti, evropskega ogrodja kvalifikacij, evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk, evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, evropske mreže informacijskih centrov v evropski regiji in nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje diplom v Evropski uniji ter mreže Euroguidance.
(33) [Sklic].
(34) [Sklic].
PRILOGA
Kazalniki
|
(1) |
Visokokakovostna učna mobilnost za ljudi iz različnih okolij |
|
(2) |
Evropeizacija in internacionalizacija organizacij in institucij |
Kaj se meri?
|
(3) |
Število ljudi, ki sodelujejo v aktivnostih mobilnosti v okviru programa |
|
(4) |
Število ljudi z manj priložnostmi, ki sodelujejo v aktivnostih učne mobilnosti v okviru programa |
|
(5) |
Delež udeležencev, ki meni, da jim je udeležba v aktivnostih učne mobilnosti v okviru programa koristila |
|
(6) |
Število institucij in organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 (učna mobilnost) in ključnega ukrepa 2 (sodelovanje) |
|
(7) |
Število novih organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 (učna mobilnost) in ključnega ukrepa 2 (sodelovanje) |
|
(8) |
Delež institucij in organizacij, ki jih podpira program in ki so zaradi svoje udeležbe v programu razvile visokokakovostne prakse [Sprememba 169] |
PRILOGA IA
Vsi količinski kazalniki se razčlenijo vsaj glede na državo članico in spol.
Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 1 – učna mobilnost
Kazalniki:
|
|
Število ljudi, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in aktivnostih v okviru programa; |
|
|
Število posameznikov, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa; |
|
|
Število posameznikov, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in aktivnostih v okviru programa; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba v dejavnostih ključnega ukrepa 1 koristila; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da imajo po udeležbi v programu večji občutek pripadnosti Evropi; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da po udeležbi v programu bolje obvladajo tuji jezik; |
Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 2 – sodelovanje med organizacijami in institucijami
Kazalniki:
|
|
Število organizacij/institucij, podprtih s programom v okviru ključnega ukrepa 2; |
|
|
Delež organizacij/institucij, ki menijo, da jim je udeležba v dejavnostih ključnega ukrepa 2 koristila; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki uporabljajo orodja in platforme Unije za sodelovanje; |
Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 3 – podpora razvoju politik in sodelovanju
Kazalniki:
|
|
Število posameznikov ali organizacij/institucij, ki imajo koristi od dejavnosti v okviru ključnega ukrepa 3; |
Cilj, ki se meri: Vključevanje
Kazalniki:
|
|
Število ljudi z manj priložnostmi, ki sodelujejo v ukrepih in aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Število ljudi z manj priložnostmi, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa; |
|
|
Število ljudi z manj priložnostmi, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Število novih organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 in ključnega ukrepa 2; |
|
|
Delež ljudi z manj priložnostmi, ki menijo, da jim je udeležba v programu koristila; |
Cilj, ki se meri: Poenostavitev
Kazalniki:
|
|
Število manjših partnerstev, podprtih v okviru ključnega ukrepa 2; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da so postopki prijave, udeležbe in ocene ustrezni in enostavni; |
|
|
Povprečen čas, potreben za zaključek vsake vloge na podlagi ukrepa, v primerjavi s prejšnjim programom. [Sprememba 170] |
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi, je treba razumeti kot sveženj. Če bi bila finančna sredstva za program za obdobje 2021–2027 nižja od zneska iz odstavka 1 člena 14 stališča Parlamenta, si Evropski parlament pridržuje pravico, da ponovno preuči svojo podporo za kateri koli ukrep v programu, da se zagotovi učinkovita izvedba glavnih aktivnosti programa in njegova okrepljena podpora za ukrepe vključevanja.
Poleg tega Evropski parlament jasno navaja, da je njegova podpora novim pobudam, ki je del njegovega stališča – zlasti evropskim univerzam, centrom poklicne odličnosti in pobudi EU DiscoverEU – odvisna od (a) ocene pilotnih faz, ki se izvajajo, in (b) nadaljnje opredelitve posamezne pobude. Če tega ni, bo Evropski parlament uporabil svoja pooblastila v okviru letnega proračunskega postopka za dajanje ustreznih sredstev v rezervo, dokler pogoji ne bodo izpolnjeni.
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/1005 |
P8_TA(2019)0325
Vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353 – C8-0207/2018 – 2018/0178(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2021/C 108/56)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0353), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0207/2018), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0175/2019), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P8_TC1-COD(2018)0178
Stališče Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Cilj člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji je vzpostavitev notranjega trga, ki deluje za trajnostni razvoj Evrope in med drugim temelji na uravnoteženi gospodarski rasti ter visoki ravni varstva in izboljšanju kakovosti okolja. |
|
(2) |
Generalna skupščina Združenih narodov je 25. septembra 2015 sprejela nov okvir za svetovni trajnostni razvoj: Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (4), osredotočeno na cilje trajnostnega razvoja, ki zajema tri stebre trajnosti: okoljskega, socialnega in gospodarskega/upravljavskega. Sporočilo Komisije iz leta 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope (5) povezuje cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije, da se zagotovi, da vsi ukrepi in politične pobude Unije na ravni EU in svetovni ravni že na začetku upoštevajo cilje trajnostnega razvoja. Evropski svet je v sklepih z dne 20. junija 2017 (6) potrdil, da so Unija in države članice zavezane celovitemu, doslednemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030, tudi v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki. |
|
(3) |
Leta 2016 je Svet v imenu Unije sklenil Pariški sporazum o podnebnih spremembah (7). Člen 2(1)(c) Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah določa cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe. |
|
(4) |
Trajnost in prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, bolj gospodarno z viri in krožno, so ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Trajnost je že dolgo v središču projekta Evropske unije, njene socialne in okoljske razsežnosti pa so priznane v pogodbah EU. |
|
(5) |
Decembra 2016 je Komisija pooblastila strokovno skupino na visoki ravni, da oblikuje vsesplošno in celovito strategijo Unije za financiranje trajnostne rasti. Poročilo strokovne skupine na visoki ravni, ki je bilo objavljeno 31. januarja 2018 (8), poziva k vzpostavitvi tehnično stabilnega sistema klasifikacije na ravni Unije, da se zagotovi jasnost glede tega, katere dejavnosti so „zelene“ ali „trajnostne“, začenši z blaženjem podnebnih sprememb. |
|
(6) |
Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ (9) o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije trajnostnih in kazalnikov za ugotavljanje stopnje trajnosti dejavnosti je najpomembnejši in najnujnejši ukrep, predviden v akcijskem načrtu. Akcijski načrt priznava, da mora premik kapitalskih tokov k bolj trajnostnim dejavnostim temeljiti na skupnem , celostnem razumevanju, kaj pomeni „trajnostna naravnanost“ kakšen je vpliv gospodarskih dejavnosti in naložb na okoljsko trajnost in učinkovito rabo virov . Kot prvi korak bi morala jasna navodila glede dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, prispevati k obveščanju vlagateljev o naložbah, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti glede na njihovo stopnjo trajnosti. Ob priznavanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja in sklepov Evropskega sveta z dne 20 . junija 2017 bi bilo treba pripraviti tudi dodatne smernice o dejavnostih, ki prispevajo k drugim ciljem glede trajnosti, vključno s socialnimi cilji, se lahko pripravijo pozneje in cilji glede upravljanja , s čimer bi celovito, dosledno, obsežno, integrirano in učinkovito izvajali Agendo 2030 . [Sprememba 80] |
|
(6a) |
Kljub priznavanju, da je ukrepanje proti podnebnim spremembam nujno, bi ozka osredotočenost na izpostavljenost emisijam ogljika lahko imela negativne učinke prelivanja, če bi se tokovi naložb preusmerili k ciljem z drugimi okoljskimi tveganji. Zato je treba vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da gospodarske dejavnosti ne bi škodovale doseganju drugih okoljskih ciljev, kot sta biotska raznovrstnost in energetska učinkovitost. Vlagatelji potrebujejo primerljive in celovite informacije o okoljskih tveganjih in vplivu teh dejavnosti na okolje, da njihovih portfeljev ne bi ocenili le z vidika izpostavljenosti emisijam ogljika, ampak tudi z drugih vidikov. [Sprememba 2] |
|
(6b) |
Glede na nujnost ukrepanja na več medsebojno povezanih področjih propadanja okolja in prekomerne rabe virov je potreben sistemski pristop k eksponentno rastočim negativnim trendom, kot so izguba biotske raznovrstnosti, prekomerna raba virov v svetu, pojav novih groženj, vključno z nevarnimi kemikalijami in njihovimi mešanicami, pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, tanjšanje ozonskega plašča, zakisljevanje oceanov, izrabljanje sladkih voda in sprememba zemljiškega sistema. Zato je treba sprejeti ukrepe, ki bodo usmerjeni v prihodnost in bodo kos prihodnjim izzivom. Obsežnost teh izzivov zahteva celosten in ambiciozen pristop ter uporabo strogega previdnostnega načela. [Sprememba 3] |
|
(7) |
Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10) je pozval k povečanju zasebnega financiranja odhodkov, povezanih z okoljem in podnebjem, zlasti z uvedbo spodbud in metodologij za podjetja, da bodo merila okoljske stroške poslovanja in dobiček zaradi uporabe okoljskih storitev. |
|
(7a) |
V samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah so določeni bistveni elementi kazalnikov trajnosti in taksonomija kot spodbudi za trajnostne naložbe. Zagotoviti bi bilo treba doslednost ustrezne zakonodaje. [Sprememba 4] |
|
(8) |
Doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Uniji zahteva usmerjanje kapitalskih tokov v trajnostne naložbe. Pomembno je, da se za doseganje navedenih ciljev v celoti izkoristi potencial notranjega trga. Treba je tudi zagotoviti, da na notranjem trgu ne pride do motenj kapitalskih tokov, usmerjenih v trajnostne naložbe. |
|
(8a) |
Zaradi obsežnosti tega izziva je treba celotni finančni sistem postopno preusmeriti v podpiranje trajnostnega delovanja gospodarstva. V ta namen je treba financiranje trajnostne rasti postaviti v središče prizadevanj ter trajnostni vpliv upoštevati pri finančnih produktih in storitvah. [Sprememba 5] |
|
(9) |
Ponujanje finančnih produktov, ki sledijo okoljsko trajnostnim ciljem, je učinkovit način za usmerjanje postopno preusmerjanje zasebnih naložb v trajnostne dejavnosti od dejavnosti z negativnim vplivom na okolje k bolj trajnostnim dejavnostim . Cilj nacionalnih zahtev za trženje finančnih produktov , storitev in podjetniških obveznic kot trajnostnih naložb, kot so opredeljene v tej uredbi, zlasti tistih zahtev, ki zadevnim akterjem na trgu omogočajo, da uporabljajo nacionalne oznake, je okrepitev zaupanja vlagateljev in njihovega zavedanja tveganj , ustvarjanje prepoznavnosti ter obravnavanje pomislekov glede lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja („greenwashing“). Lažno oglaševanje prijaznosti do okolja se nanaša na prakso pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s trženjem finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici ne izpolnjuje osnovnih okoljskih standardov. Trenutno ima le nekaj držav članic vzpostavljene sisteme označevanja. Ti sistemi temeljijo na različnih taksonomijah za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ob upoštevanju političnih zavez iz Pariškega sporazuma in na ravni Unije je verjetno, da bo vse več držav članic vzpostavilo sheme označevanja ali druge zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Pri tem bi države članice uporabile nacionalne taksonomije za določanje, katere naložbe se štejejo kot trajnostne. Če take nacionalne zahteve temeljijo na različnih merilih in kazalnikih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot okoljsko trajnostne, bo to vlagatelje odvrnilo od čezmejnih naložb zaradi težav pri primerjanju različnih naložbenih priložnosti. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti, ki želijo pritegniti naložbe iz celotne Unije, v različnih državah članicah izpolnjevati različna merila, da bi se njihove dejavnosti za namene različnih oznak štele kot okoljsko trajnostne. Če ne bo enotnih meril in kazalnikov, se bodo naložbe usmerile v dejavnosti, ki ne prispevajo k okoljskim ciljem in so v nekaterih primerih v nasprotju z njimi, okoljski in trajnostni cilji pa ne bodo doseženi. Odsotnost enotnih meril bo in kazalnikov tako povečala povečuje stroške in močno odvračala odvrača gospodarske subjekte, kar ovira dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za trajnostne naložbe. Ovire za dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za namene zbiranja sredstev za trajnostne projekte naj bi se še naprej povečevale. Merila za ugotavljanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna in kazalniki za ugotavljanje stopnje trajnosti gospodarske dejavnosti , je zato treba postopoma uskladiti na ravni Unije, da bi odpravili ovire za delovanje notranjega trga in preprečili njihov nastanek v prihodnosti. S takšnim usklajevanjem takšno harmonizacijo informacij, metrike in meril bodo gospodarski subjekti lažje čezmejno zbirali sredstva za svoje zelene okoljsko trajnostne dejavnosti, saj bi bilo bo njihove gospodarske dejavnosti mogoče primerjati na podlagi enotnih meril in kazalnikov , da bi se izbrale kot osnovno sredstvo za okoljsko trajnostne naložbe. To bo olajšalo privabljanje čezmejnih naložb znotraj Unije. [Sprememba 6] |
|
(9a) |
Da bi Unija izpolnila svoje okoljske in podnebne obveznosti, je treba spodbujati zasebne naložbe. Za dosego tega cilja so potrebni dolgoročno načrtovanje, regulativna stabilnost in predvidljivost za vlagatelje. Da bi zagotovili skladen okvir politike za trajnostne naložbe, je pomembno, da določbe te uredbe temeljijo na veljavni zakonodaji Unije. [Sprememba 7] |
|
(10) |
A če udeleženci na trgu vlagateljem ne zagotovijo nobenega pojasnila o tem razkrijejo , kako dejavnosti, v katere vlagajo, prispevajo k okoljskim ciljem negativno ali pozitivno vplivajo na doseganje okoljskih ciljev , ali če uporabljajo različne pojme za razlago, kaj je „trajnostna“ gospodarska dejavnost za razlago o stopnji okoljske trajnosti posamezne gospodarske dejavnosti uporabljajo različno metriko in merila za ugotavljanje vpliva , preverjanje in primerjava teh različnih finančnih produktov za vlagatelje predstavljata nesorazmerno večje breme. Ugotovljeno je bilo, da to odvrača vlagatelje od naložb v zelene trajnostne finančne produkte. Poleg tega ima pomanjkanje zaupanja vlagateljev pomembne škodljive učinke na trg za trajnostne naložbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bodo nacionalni predpisi ali tržne pobude za reševanje tega vprašanja znotraj nacionalnih meja povzročili razdrobitev notranjega trga. Če udeleženci na finančnem trgu razkrijejo, kako finančni produkti, za katere trdijo, da so okolju prijazni, izpolnjujejo okoljske cilje, in za takšno razkritje uporabljajo skupna merila po vsej Uniji glede tega, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost, bo to vlagateljem pomagalo primerjati okolju prijazne naložbene , kakšen je vpliv naložbenih priložnosti prek meja na okolje, in spodbudilo podjetja, v katera vlagajo, k oblikovanju bolj trajnostnih poslovnih modelov . Vlagatelji bodo imeli več zaupanja pri vlaganju v zelene finančne produkte v Uniji, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga. [Sprememba 8] |
|
(10a) |
Da bi dosegli pomemben okoljski in širši trajnostni vpliv, zmanjšali nepotrebno upravno breme za udeležence na finančnem trgu in druge deležnike ter spodbudili rast evropskih finančnih trgov, iz katerih se financirajo trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala taksonomija temeljiti na harmoniziranih, primerljivih in enotnih merilih in kazalnikih, ki bi vključevali vsaj kazalnike krožnega gospodarstva. Ti kazalniki bi morali biti skladni z enotno metodologijo za ocenjevanje življenjskega kroga in bi se morali uporabljati v vseh regulativnih pobudah Unije. Biti bi morali podlaga za ocenjevanje gospodarskih dejavnosti, naložbenega tveganja in vpliva na okolje. Preprečiti je treba vsa prekrivanja v predpisih, saj to ne bi bilo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in ne bi bilo sorazmerno, prav tako pa ne bi bilo skladno s ciljem oblikovanja dosledne terminologije in jasnega regulativnega okvira. Prav tako bi se bilo treba izogniti nepotrebnim obremenitvam za organe in finančne institucije. V istem kontekstu bi bilo treba pred začetkom veljavnosti taksonomije in zadevnih meril jasno opredeliti obseg in uporabo tehničnih meril za pregled ter povezave z drugimi pobudami. Pri določitvi harmoniziranih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti bi bilo treba upoštevati pristojnosti držav članic na različnih področjih politike. Zahteve iz te uredbe bi se morale sorazmerno uporabljati za male in enostavnejše institucije, opredeljene v tej uredbi. [Sprememba 9] |
|
(10b) |
Kazalnike bi bilo treba harmonizirati na podlagi obstoječih projektov, kot je med drugim delo Komisije, Evropske agencije za okolje in OECD, ter vanje vključiti vpliv emisij CO2 in drugih emisij na okolje, biotsko raznovrstnost, ustvarjanje odpadkov, rabo energije, uporabo obnovljivih virov energije, rabo surovin in vode ter neposredno in posredno rabo tal, kot je določeno v okviru Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva (COM(2018)0029), akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614) in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI)). Poleg tega bi bilo treba kazalnike zasnovati tudi ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za podporo financiranju krožnega gospodarstva, ki jo je oblikovala Komisija. Komisija bi morala oceniti, kako delo te strokovne skupine vključiti v delo skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti. Pri kazalnikih bi bilo treba upoštevati mednarodno priznane trajnostne standarde. [Sprememba 10] |
|
(11) |
Za odpravo obstoječih ovir za delovanje notranjega trga in preprečitev nastanka takih ovir v prihodnosti bi morale države članice in Unija uporabiti enoten koncept okoljsko trajnostnih glede stopnje okoljske trajnosti naložb pri določanju zahtev za akterje na trgu za namene označevanja finančnih produktov , storitev ali podjetniških obveznic, ki se na nacionalni ravni tržijo kot okoljsko trajnostni. Iz istih razlogov bi morali upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki trdijo, da si prizadevajo za doseganje okoljskih ciljev, pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje, uporabljati isti koncept okoljsko trajnostne naložbe pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje ter iste kazalnike , metriko in merila za oceno okoljskega vpliva . [Sprememba 11] |
|
(12) |
Določitev meril za okoljsko trajnostne gospodarske Informacije o vplivu dejavnosti bi lahko podjetja spodbudila, da na svojih spletnih straneh prostovoljno razkrijejo informacije o okoljsko trajnostnih dejavnostih, ki jih izvajajo. Te informacije ne bodo samo pomagale zadevnim subjektom na finančnih trgih pri lažjem ugotavljanju, katera podjetja izvajajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, ampak na okolje bodo zadevnim subjektom na finančnih trgih pomagale , da bodo lažje ugotovili in določili stopnjo okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti , ki jih opravljajo podjetja , hkrati pa bodo ta podjetja tudi tako lažje zbirala sredstva za svoje zelene dejavnosti finančna sredstva . [Sprememba 12] |
|
(13) |
Evropska klasifikacija okoljsko trajnostnih Vseevropski kazalniki za določanje okoljskega vpliva gospodarskih dejavnosti bi morala morali omogočiti razvoj prihodnjih politik in strategij Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji , poleg tega pa bi lahko bili podlaga za druge gospodarske in regulativne ukrepe ter bonitetne zahteve . Enotne pravne zahteve za obravnavanje stopnje okoljske trajnosti naložb kot okoljsko trajnostnih naložb , ki bi temeljile na podlagi enotnih meril merilih za okoljsko trajnostne gospodarske določitev stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti in skupnih kazalnikih za ocenjevanje okoljskega vpliva naložb, so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen je omogočanje navedenih bo olajšati preusmeritev od naložb z negativnim okoljskim vplivom k naložbam s pozitivnim vplivom . [Sprememba 13] |
|
(14) |
V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Uniji so se bi odločitve politike, kot je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, izkazale lahko bile za učinkovite pri spodbujanju in usmerjanju zasebnih naložb poleg javnih sredstev v trajnostne naložbe. Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (11) določa horizontalni cilj vsaj 40 % investiranja v podnebje za infrastrukturne in inovacijske projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Skupna merila za trajnost gospodarskih dejavnosti bi lahko bila in skupni kazalniki za ocenjevanje okoljskega vpliva so lahko podlaga za prihodnje podobne pobude Unije za spodbujanje naložb, povezanih s podnebnimi spremembami ali drugimi okoljskimi cilji. [Sprememba 14] |
|
(15) |
Da bi se izognili razdrobljenosti trga in škodi za interese potrošnikov zaradi različnih pojmov okoljsko trajnostnih glede stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, bi morale nacionalne zahteve, ki bi jih morali akterji na trgu upoštevati pri trženju finančnih produktov ali podjetniških obveznic kot okoljsko trajnostnih – kot je to opredeljeno v tej uredbi – , temeljiti na enotnih merilih za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti akterji na trgu vključujejo udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo „zelene“ trajnostne finančne produkte ali storitve , in nefinančne družbe, ki izdajajo „zelene“ trajnostne podjetniške obveznice. [Sprememba 15] |
|
(16) |
Da bi preprečili poseganje v interese potrošnikov, morajo upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne, razkriti, kako in v kakšnem obsegu se merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti uporabljajo za določitev okoljske trajnosti naložb. Razkrite informacije bi morale vlagateljem omogočiti razumevanje deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotka vseh gospodarskih dejavnosti in s tem stopnjo okoljske trajnosti naložbe. Komisija bi morala opredeliti informacije, ki jih je treba razkriti za te namene. Te informacije bi morale pristojnim nacionalnim organom omogočati, da brez težav preverijo izpolnjevanje obveznosti razkritja in da te obveznosti izvajajo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. |
|
(17) |
Da se prepreči izogibanje obveznosti razkritja, bi morala ta obveznost veljati tudi za vse finančne produkte , kadar se finančni produkti ponujajo kot produkti s podobnimi lastnostmi kot okoljsko trajnostne naložbe, vključno s tistimi, katerih cilj je varstvo okolja v širšem smislu. Od udeležencev na finančnem trgu se ne bi smelo zahtevati, da vlagajo le v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, določene v skladu s tehničnimi merili za pregled iz te uredbe. Treba bi jih bilo spodbujati udeležence na finančnem trgu in druge akterje , da Komisijo obvestijo, kadar menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled ali za katero takšna merila še niso bila določena, tehnična merila za pregled, ki so pomembna za dejavnosti, ki jih financirajo, še niso bila določena in da bi zato bilo treba njihove finančne produkte obravnavati kot okoljsko trajnostno trajnostne , da bi Komisiji pomagali oceniti primernost dopolnitve ali posodobitve tehničnih meril za pregled. [Sprememba 16] |
|
(18) |
Za namene določitve, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna stopnje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti , je treba pripraviti izčrpen seznam okoljskih ciljev , ki bodo temeljili na kazalnikih, ki merijo vpliv na okolje, pri čemer je treba upoštevati vpliv na celotno industrijsko vrednostno verigo in zagotoviti skladnost z veljavno zakonodajo Unije, kot je sveženj o čisti energiji . [Sprememba 17] |
|
(19) |
Okoljski cilj varstva zdravih ekosistemov bi bilo treba razlagati ob upoštevanju ustreznih zakonodajnih in nezakonodajnih instrumentov Unije, vključno z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), Direktivo Sveta 92/43/EGS (13), Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (14), strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (15), strategijo EU za zeleno infrastrukturo, Direktivo Sveta 91/676 (16), Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (17), Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (18), akcijskim načrtom EU za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (19) in akcijskim načrtom EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (20). |
|
(20) |
Za vsak okoljski cilj bi bilo treba na podlagi informacij, pridobljenih prek harmoniziranih kazalnikov, določiti enotna merila, na podlagi katerih se preverja, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k temu cilju. En element enotnih meril bi moral biti izogibanje znatni škodi za kateri koli okoljski cilj iz te uredbe. To je potrebno, da se prepreči, da se naložbe obravnavajo kot okoljsko trajnostne, čeprav gospodarske dejavnosti, ki imajo korist od teh naložb, škodujejo okolju v obsegu, ki presega njihov prispevek k okoljskemu cilju. Pogoji za bistven prispevek in za nepovzročanje znatne škode bi morali omogočiti naložbe v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, da bi resnično prispevali k okoljskim ciljem. [Sprememba 18] |
|
(21) |
Ob sklicevanju na skupne zaveze Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije k upoštevanju načel, zapisanih v evropskem stebru socialnih pravic v podporo trajnostni in vključujoči rasti, ter ob priznavanju pomena mednarodnih minimalnih standardov ter človekovih pravic in pravic delavcev, bi moralo izpolnjevanje minimalnih zaščitnih ukrepov predstavljati pogoj za gospodarske dejavnosti, da se štejejo kot okoljsko trajnostne. Zato se gospodarske dejavnosti štejejo kot okoljsko trajnostne le, če se izvajajo ob upoštevanju Deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih pravicah in načelih pri delu ter osmih temeljnih konvenciji MOD. Temeljne konvencije MOD opredeljujejo človekove pravice in pravice delavcev, ki jih morajo spoštovati podjetja. Več teh mednarodnih standardov je prav tako zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti prepoved suženjstva in prisilnega dela ter načelo nediskriminacije. Ti minimalni zaščitni ukrepi ne posegajo v uporabo strožjih zahtev glede okolja, zdravja in varnosti ter socialne trajnosti, določenih v pravu Unije, kadar je ustrezno. |
|
(22) |
Glede na posebne tehnične podrobnosti, potrebne za presojo okoljskih vplivov gospodarske dejavnosti, in glede na hitro spreminjajočo se naravo znanosti in tehnologije, bi bilo treba merila za okoljsko trajnostne ugotavljanje stopnje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti redno prilagajati tem spremembam. Da bi bila bili merila posodobljena in kazalniki posodobljeni ter temeljila bi temeljili na znanstvenih dokazih in prispevkih strokovnjakov ter zadevnih zainteresiranih strani deležnikov , bi bilo treba določiti pogoje za bistven prispevek in znatno škodo, ki bi bila bolj razčlenjena za različne gospodarske dejavnosti, in jih redno posodabljati. V ta namen bi morala Komisija določiti razčlenjena in natančna tehnična merila za pregled ter sklop harmoniziranih kazalnikov za različne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnega prispevka platforme z več zainteresiranimi stranmi deležniki o financiranju trajnostne rasti. [Sprememba 19] |
|
(23) |
Nekatere gospodarske dejavnosti negativno vplivajo na okolje, z zmanjšanjem tega negativnega vpliva pa bi bilo mogoče znatno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem. Za te gospodarske dejavnosti je ustrezno določiti tehnična merila za pregled, ki zahtevajo bistveno izboljšanje okoljske učinkovitosti, med drugim v primerjavi s povprečjem v industriji , da se preuči, ali lahko zadevna dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem . Ta merila bi morala upoštevati tudi dolgoročni učinek (to je več kot 3 leta) določene gospodarske dejavnosti , zlasti okoljske koristi proizvodov in storitev ter prispevek vmesnih proizvodov, in tako zagotavljati oceno učinka vseh faz proizvodnje in uporabe v celotni vrednostni verigi in življenjskem ciklu . [Sprememba 20] |
|
(24) |
Gospodarske dejavnosti ne bi smeli šteti kot okoljsko trajnostno, če povzroči več škode ne zagotavlja čiste koristi za okolje kot koristi. Tehnična merila za pregled bi morala opredeliti minimalne zahteve, potrebne za preprečevanje znatne škode za druge cilje. Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija zagotoviti, da so ta merila razumna, sorazmerna in da temeljijo na razpoložljivih znanstvenih dokazih ter upoštevajo celotno vrednostno verigo in življenjski cikel tehnologij. Poleg tega bi morala zagotoviti, da se ta merila redno posodabljajo. Če na podlagi znanstvene ocene ni mogoče dovolj zanesljivo določiti tveganja, bi moralo veljati previdnostno načelo v skladu s členom 191 PDEU. [Sprememba 21] |
|
(25) |
Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled in sklopa harmoniziranih kazalnikov bi Komisija morala upoštevati ustrezno pravo Unije pa tudi nezakonodajne instrumente Unije, ki že obstajajo, vključno z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (21), sistemom za okoljsko ravnanje in presojo (22), merili EU za zelena javna naročila (23) , platformo Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva, evropsko platformo za oceno življenjskega kroga ter tekočim delom v zvezi s pravili o ekološkem odtisu izdelkov in organizacij (24). Da bi preprečili nepotrebne nedoslednosti s klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, ki že obstaja za druge namene, bi morala Komisija upoštevati tudi statistične klasifikacije v zvezi s sektorjem okoljskega blaga in storitev, in sicer klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) ter klasifikacijo dejavnosti upravljanja virov (CReMA) (25). [Sprememba 22] |
|
(26) |
Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov bi Komisija morala upoštevati tudi posebnosti infrastrukturnega sektorja različnih sektorjev , v okviru analize stroškov in koristi pa tudi okoljske, socialne in ekonomske zunanje učinke. S tem v zvezi bi Komisija morala upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot je OECD, zadevno zakonodajo in standarde Unije, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27) Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (28), Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (29), Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30) in trenutno metodologijo. V tem okviru bi morala tehnična merila za pregled in kazalniki spodbujati ustrezne okvire upravljanja, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot je navedeno v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi (31), na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta. [Sprememba 23] |
|
(26a) |
Komisija bi morala pri opredelitvi tehničnih meril za pregled upoštevati tudi prehodne ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki podpirajo prehod na bolj trajnostno nizkoogljično gospodarstvo. Za podjetja, katerih dejavnosti zelo škodijo okolju, bi bilo treba spodbujati, naj hitro preidejo na okoljsko trajnosten ali vsaj okoljsko nesporen status. Tehnična merila za pregled bi morala spodbujati take procese prehoda, kjer se dogajajo. Če se večji del podjetij, katerih dejavnosti so zelo škodljive, dokazano vključi v tak prehod, se to lahko upošteva v merilih za pregled. Resna prizadevanja za prehod je med drugim mogoče dokazati s trajnimi prizadevanji na področju raziskav in razvoja, velikimi projekti naložb v kapital, preko katerih se vlaga v nove in bolj okoljsko trajnostne tehnologije, ali s konkretnimi načrti za prehod v vsaj zgodnjih fazah izvajanja. [Sprememba 24] |
|
(27) |
Da se spodbujajo okoljsko trajnostne inovacije in se prepreči izkrivljanje konkurence pri zbiranju sredstev za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala tehnična merila za pregled zagotoviti, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju makro-sektorjih (tj. sektorjih klasifikacije NACE, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro, gradbeništvo, prevozne storitve in skladiščenje) štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz te uredbe , obenem pa ne povzročajo znatne škode za druge okoljske cilje iz členov 3 in 12 . Potencialne zmogljivosti za prispevek k tem ciljem pa se lahko razlikujejo med sektorji, kar bi se moralo odražati v merilih za pregled . Vendar v vsakem sektorju gospodarskem makro-sektorju ta merila ne bi smela neupravičeno prikrajšati nekaterih gospodarskih dejavnosti na račun drugih, če prve prispevajo k okoljskim ciljem v enaki meri kot slednje , obenem pa ne povzročajo znatne škode za druge okoljske cilje iz členov 3 in 12 . [Sprememba 25] |
|
(27a) |
Okoljsko trajnostne dejavnosti so rezultat tehnologij in proizvodov, ki se razvijajo v celotni vrednostni verigi. Zato bi bilo treba pri oblikovanju tehničnih meril za pregled upoštevati vlogo celotne vrednostne verige, od predelave surovin do končnega proizvoda in njegove faze odpadkov, pri končnem zagotavljanju okoljsko trajnostnih dejavnosti. [Sprememba 26] |
|
(27b) |
Da bi preprečili nastanek motenj v dobro delujočih vrednostnih verigah, bi bilo treba pri tehničnih meril za pregled upoštevati, da okoljske trajnostne dejavnosti omogočajo tehnologije in proizvodi, ki jih razvije več gospodarskih subjektov. [Sprememba 27] |
|
(28) |
Pri določanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija oceniti, morebitna tveganja v zvezi s prehodom in ali bi sprejetje hitrost sprejetja teh meril za okoljsko trajnostne dejavnosti privedlo privedla do nasedlih sredstev ali nastanka nedoslednih spodbud in ali bi negativno vplivalo na likvidnost na finančnih trgih. [Sprememba 28] |
|
(29) |
Da bi preprečili čezmerno obremenjujoče stroške izpolnjevanja obveznosti za gospodarske subjekte, bi morala Komisija določiti tehnična merila za pregled, ki zagotavljajo zadostno pravno jasnost, so izvedljiva, enostavna za uporabo ter katerih izpolnjevanje se lahko preveri v razumnih mejah stroškov skladnosti. |
|
(30) |
Za zagotovitev, da so naložbe usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki imajo največji pozitiven vpliv na okoljske cilje, bi Komisija morala dati prednost določitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko najbolj prispevajo k okoljskim ciljem. Merila za pregled bi morala upoštevati rezultate projektov, da bi se olajšala opredelitev in razvoj novih tehnologij ter upoštevala nadgradljivost teh tehnologij. [Sprememba 29] |
|
(31) |
Ustrezna tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti za prometni sektor, med drugim za mobilna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati, celotni življenjski cikel tehnologij in da prometni sektor, vključno z mednarodnim ladijskim prometom, prispeva skoraj 26 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti (32), prometni sektor predstavlja okoli 30 % dodatnih potrebnih letnih naložb za trajnostni razvoj v Uniji, vključno s povečanjem elektrifikacije ali prehodom na čistejše vrste prevoza s spodbujanjem prehoda na modalne oblike prevoza in upravljanjem prometa. [Sprememba 30] |
|
(32) |
Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravi razvoja tehničnih meril za pregled opravi ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Postopek za določitev in posodabljanje tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov bi moral vključevati tudi ustrezne zainteresirane strani deležnike ter temeljiti na znanstvenih dokazih, socialno-ekonomskih učinkih, dobri praksi, obstoječem delu in temeljiti na subjektih, zlasti platformi Komisije za krožno gospodarstvo, ter svetovanju strokovnjakov z dokazanim znanjem in svetovnimi izkušnjami z ustreznih področij. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo o financiranju trajnostne rasti. Platforma bi morala biti sestavljena iz najrazličnejših strokovnjakov, ki predstavljajo tako javni kot zasebni sektor , in sicer za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo posebnosti vseh zadevnih sektorjev . Predstavniki javnega sektorja bi morali vključevati strokovnjake Evropske agencije za okolje in nacionalnih agencij za varstvo okolja , evropskih nadzornih organov , Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje in Evropske investicijske banke. Strokovnjaki iz zasebnega sektorja bi morali vključevati predstavnike zadevnih zainteresiranih strani deležnikov , vključno z akterji na finančnem in nefinančnem trgu, predstavniki realnega gospodarstva, ki zastopajo najrazličnejše industrije, univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter združenji in organizacijami. Po potrebi bi moralo biti dovoljeno, da platforma za nasvete zaprosi nečlane. Platforma bi morala svetovati Komisiji glede razvoja, analize in pregleda tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov , vključno z njihovim morebitnim vplivom na vrednotenje sredstev, ki so se do sprejetja tehničnih meril za pregled štela kot zelena trajnostna sredstva v skladu z obstoječimi tržnimi praksami. Platforma bi morala tudi svetovati Komisiji, ali so tehnična merila za pregled ustrezna in kazalniki ustrezni za nadaljnje uporabe v prihodnjih političnih pobudah Unije, katerih cilj je spodbujanje trajnostnih naložb. Poleg tega bi morala Komisiji svetovati glede razvoja računovodskih standardov trajnosti in celovitih standardov poročanja za podjetja in udeležence na finančnem trgu, med drugim z revizijo Direktive 2013/34/EU. [Sprememba 31] |
|
(33) |
Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe ter zlasti za določitev in posodabljanje razčlenjenih in natančno kalibriranih tehničnih meril za pregled in kazalnikov za različne gospodarske dejavnosti glede tega, kaj predstavlja bistven prispevek in znatno škodo za okoljske cilje, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s podatki, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz člena 4(3), in tehničnimi merili za pregled iz člena 6(2), člena 7(2), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(2) in člena 11(2). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno javno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zlasti zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 32] |
|
(34) |
Da bi dali zadevnim subjektom na voljo dovolj časa, da se seznanijo z merili za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz te Uredbe in da se pripravijo na njihovo uporabo, bi se morale obveznosti, določene v tej Uredbi, za vsak okoljski cilj začeti uporabljati šest mesecev po sprejemu ustreznih tehničnih meril za pregled. |
|
(35) |
Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati in jo pregledati vsaj po dveh letih , da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov za okoljsko trajnostne in okolju škodljive dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo ali naložbo z negativnim okoljskim vplivom in v zvezi s tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za nadaljnje preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno, ali je treba področje o določbah , potrebnih za razširitev področja uporabe te uredbe razširiti na cilje glede socialne trajnosti. Komisija bi morala po potrebi do 31. marca 2020 objaviti nadaljnje zakonodajne predloge o vzpostavitvi mehanizma preverjanja skladnosti. [Sprememba 33] |
|
(36) |
Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija zaradi potrebe po uvedbi enotnih meril in kazalnikov za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na ravni Unije sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev – [Sprememba 34] |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje I
Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba vzpostavlja merila za določanje, ali je kolikšen okoljski vpliv ima gospodarska dejavnost okoljsko trajna in koliko je trajnostna , za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe.
2. Ta uredba se uporablja za:
|
(a) |
ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za akterje udeležence na finančnem trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se v Uniji tržijo kot okoljsko trajnostne; |
|
(b) |
udeležence na finančnem trgu, ki v Uniji ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe, ki imajo podobne značilnosti ; in |
|
(ba) |
udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo druge finančne produkte, razen ko:
|
2a. Merila iz člena 1(1) se uporabljajo sorazmerno, tako da se prepreči pretirano upravno breme, ter ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti udeležencev na finančnem trgu in kreditnih institucij v obliki poenostavljenih določb za male in nekompleksne subjekte v skladu z določbami člena 4(2d).
2b. Merila iz odstavka 1 tega člena se lahko uporabljajo za namene, navedene v tem odstavku, za podjetja, ki niso zajeta v členu 1(2) ali za druge finančne instrumente, ki niso opredeljeni v členu 2, na prostovoljni osnovi.
2c. Komisija sprejme delegirani akt za namen določitve informacij, ki jih morajo udeleženci na finančnem trgu predložiti ustreznim pristojnim organom za namene točke (a) odstavka 2 tega člena. [Spremembe 35, 55, 59, 87 in 96]
Člen 2
Opredelitve pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo, ki financira eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne; |
|
(b) |
„udeleženci na finančnem trgu“pomenijo udeležence na finančnem trgu pomeni kar koli od naslednjega , kakor je opredeljeno v členu 2(a) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];
|
|
(ba) |
„izdajatelj“ pomeni izdajatelja, ki kotira na borzi, kakor je opredeljen v točki (h) člena 2(1) Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a (33) in v točki (h) člena 2 Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (34); |
|
(c) |
„finančni produkti“pomenijo finančne produkte pomeni upravljanje portfeljev, alternativni investicijski sklad, zavarovalni naložbeni produkt, pokojninski produkt, pokojninsko shemo ali kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), podjetniško obveznico , kot so opredeljeni v členu 2(j) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341] in izdajah iz Direktive 2003/71/ES in Uredbe (EU) 2017/1129 ; |
|
(ca) |
„okoljski kazalniki“ pomeni vsaj merjenje porabe virov, na primer surovin, energije, energije iz obnovljivih virov in vode, vpliva na ekosistemske storitve, emisij, vključno z emisijami CO2, vpliva na biotsko raznovrstnost ter na rabo zemljišč ter ustvarjanje odpadkov, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov, metodologije Komisije za ocenjevanje življenjskega cikla in na podlagi določb okvira Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva (COM(2018)0029); |
|
(cb) |
„ustrezni nacionalni pristojni organ“ pomeni pristojni ali nadzorni organ ali organe držav članic, določene v aktih Unije iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1094/2010, ki so pristojni za kategorijo udeleženca na finančnem trgu, za katerega veljajo zahteve glede razkritja iz člena 4 te uredbe; |
|
(cc) |
„ustrezni evropski nadzorni organ“ pomeni evropski nadzorni organ ali evropske nadzorne organe, določene v aktih Unije iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in/ali Uredbe (EU) št. 1095/2010, ki so pristojni za kategorijo udeleženca na finančnem trgu, za katerega veljajo zahteve glede razkritja iz člena 4 te uredbe; |
|
(d) |
„blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopek zadržanja postopke, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebne za zadržanje povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 oC nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanja za omejitev porasta temperature in nadaljevanje prizadevanj za njeno omejitev na 1,5 oC nad predindustrijskimi ravnmi , kot je določeno v Pariškem sporazumu ; |
|
(e) |
„prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim razmeram spremembam in njihovim učinkom; |
|
(f) |
„toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (35); |
|
(g) |
„krožno gospodarstvo“ pomeni čim daljše ohranjanje vrednosti in uporabe izdelkov, surovin in vseh drugih virov v gospodarstvu ter zmanjševanje količine na najvišji ravni, s čimer se zmanjša okoljski vpliv, zmanjšuje količina odpadkov, tudi z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, določene v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (36) , in zmanjšuje poraba virov na podlagi ključnih kazalnikov krožnega gospodarstva, ki so določeni v okviru za spremljanje napredka na poti v krožno gospodarstvo in zajemajo različne faze proizvodnje, porabe in ravnanja z odpadki ; |
|
(h) |
„onesnaževanje“ pomeni:
|
|
(i) |
„zdrav ekosistem“ pomeni ekosistem, ki je v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizične, kemijske in biološke kakovosti , ki je zmožen samoreprodukcije ali samoobnove do ravnovesja in ki ohranja biotsko raznovrstnost ; |
|
(j) |
„energijska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige, od proizvodnje do končne porabe; |
|
(k) |
„dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES; |
|
(l) |
„morske vode“ pomenijo morske vode, kot so opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES; |
|
(m) |
„površinska voda“, „celinska voda“, „somornice“ in „obalno morje“ pomenijo isto kot v točkah (1), (3), (6) in (7) člena 2 Direktive 2000/60/ES (38). |
|
(n) |
„trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni rabo gozdov in gozdnih območij na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost, da v sedanjosti in prihodnosti izpolnjujejo ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih skladu z veljavno zakonodajo . [Spremembe 36, 88 in 89] |
Poglavje II
Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti
Člen 3
Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti
Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:
|
(a) |
gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, opredeljenim v členu 5, v skladu s členi 6 do 11; |
|
(b) |
gospodarska dejavnost ne povzroča znatne škode za kateri koli okoljski cilj, opredeljen v členu 5, v skladu s členom 12; |
|
(c) |
gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 13; |
|
(d) |
gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled, če je Komisija ta merila opredelila na podlagi harmoniziranega merjenja trajnostnega vpliva na ravni podjetja ali tovarne, ki opravlja zadevno gospodarsko dejavnost, in v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2). [Sprememba 37] |
Člen 3a
Merila za gospodarske dejavnosti z znatnim negativnim okoljskim vplivom
Komisija do 31. decembra 2021 izvede oceno učinka revizije te uredbe, da bi okvir za trajnostne razširili z okvirom, ki se uporablja za opredelitev meril, kdaj in kako gospodarska dejavnost znatno negativno vpliva na trajnost. [Sprememba 38]
Člen 4
Uporaba in izpolnjevanje meril za okoljsko trajnostne gospodarske določanje stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti
1. Države članice in Unija uporabijo merila za določanje okoljsko trajnostnih stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, opredeljenih kakor je opredeljeno v členu 3, za namene vseh ukrepov, ki določajo zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot „okoljsko trajnostne“.
2. Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali kot naložbe, ki imajo podobne značilnosti, razkrijejo informacije o tem, kako in v kakšnem obsegu se merila za ali podjetniške obveznice, razkrijejo ustrezne informacije , s katerimi lahko ugotovijo , ali se produkti , ki jih ponujajo, lahko opredelijo kot okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 uporabljajo za določitev okoljske trajnosti naložbe naložbe v skladu z merili iz člena 3 . Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo, ali za katero ta tehnična merila za pregled še niso bila določena, upoštevati kot okoljsko trajnostno, lahko o tem obvestijo Komisijo. Komisija po potrebi platformo o financiranju trajnostne rasti iz člena 15 uradno obvesti o takšnih zahtevah udeležencev na finančnem trgu. Finančnih produktov, ki ne štejejo za okoljsko trajnostne, udeleženci na finančnem trgu ne ponujajo kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe s podobnimi značilnostmi.
2a. Države članice v tesnem sodelovanju z ustreznim evropskim nadzornim organom spremljajo informacije iz odstavka 2. Udeleženci na finančnem trgu te informacije sporočijo ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu, ki jih nemudoma sporoči ustreznemu evropskemu nadzornemu organu. Kadar ustrezni pristojni nacionalni organ ali evropski nadzorni organ ne soglaša s sporočenimi informacijami iz odstavkov 2 in 2a, jih udeleženci na finančnem trgu pregledajo in popravijo.
2b. Razkritje informacij iz člena 4 je v skladu z načeli poštenih, jasnih in nezavajajočih informacij, vključenimi v Direktivi (EU) 2014/65/EU in Direktivi (EU) 2016/97, ter s pooblastili za posredovanje iz člena 4(2c), ki so skladna s tistimi iz Uredbe št. 600/2014.
2c. V tej uredbi niso določene nobene zahteve glede razkritja v skladu z … [Urad za publikacije: vstaviti sklic na uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganjem glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341].
2d. Za mala in nekompleksna podjetja iz člena 2(2b) in (2c) se uporabljajo poenostavljene določbe.
3. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da dopolni odstavek 2 , 2a in 2b in tako opredeli informacije, ki se zahtevajo v skladu z navedenim odstavkom navedenimi odstavki, vključno s seznamom naložb, ki imajo podobne lastnosti kot trajnostne naložbe in ustrezne kvalifikacijske pragove za namene odstavka 2 , ob upoštevanju zadevnih informacij in tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo. Te informacije vlagateljem omogočajo opredelitev:
|
(a) |
odstotka deležev v različnih družbah, ki opravljajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti; |
|
(b) |
deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotnega deleža vseh gospodarskih dejavnosti; |
|
(ba) |
ustreznih opredelitev malih in nekompleksnih podjetij iz člena 2b in poenostavljenih določb, ki veljajo za ta podjetja . |
3a. Udeleženci na finančnem trgu informacije iz točk (a) in (b) odstavka 3 objavijo.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 3 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. Komisija lahko spremeni navedeni delegirani akt, zlasti glede na spremembe delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 6(2), členom 7(2), členom 8(2), členom 9(2), členom 10(2) in členom 11(2). [Sprememba 39]
Člen 4a
Spremljanje trga
1. Ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010 in Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremlja trg finančnih produktov iz člena 1 te uredbe, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v Uniji.
2. Pristojni organi spremljajo trg finančnih produktov, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje.
3. V primeru, da subjekti iz člena 1 kršijo to uredbo, lahko ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbo št. 1094/2010 in Uredbo št. 1095/2010 začasno prepovejo ali omejijo trženje, distribucijo ali prodajo finančnih produktov iz člena 1 v Uniji;
Ustrezni nadzorni organ določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev iz člena 3 oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.
4. Ustrezni nadzorni organ pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:
|
(a) |
nima škodljivih posledic za učinkovitost finančnih trgov ali za vlagatelje, ki bi bile nesorazmerne glede na njegove koristi, in |
|
(b) |
ne povzroči tveganja regulatorne arbitraže. |
Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz tega člena, lahko ustrezni evropski nadzorni organ sprejme katerega koli od ukrepov iz odstavka 1.
5. Preden se ustrezni evropski nadzorni organ odloči, da bo sprejel kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.
6. Ustrezni evropski nadzorni organ prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če prepoved ali omejitev po teh treh mesecih ni podaljšana, preneha veljati.
7. Ukrep, ki ga sprejme ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ. [Sprememba 40]
Člen 5
Okoljski Cilji na področju trajnosti
1. Za namene te uredbe so okoljski cilji:
|
(1) |
blažitev podnebnih sprememb; |
|
(2) |
prilagajanje podnebnim spremembam; |
|
(3) |
trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov; |
|
(4) |
prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje povečanjem uporabe sekundarnih surovin ; |
|
(5) |
preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja; |
|
(6) |
varovanje varstvo biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ter obnova degradiranih ekosistemov . |
1a. Cilji iz prvega odstavka se merijo s harmoniziranimi kazalniki, analizo življenjskega cikla in znanstvenimi merili ter se izpolnjujejo tako, da so kos prihodnjim okoljskim izzivom. [Sprememba 41]
Člen 6
Bistven prispevek k blaženju podnebnih sprememb
1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb, če ta dejavnost bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov na enega od naslednjih načinov, tudi z inovativnimi procesi ali produkti:
|
(a) |
z ustvarjanjem, distribucijo, shranjevanjem ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali podnebno nevtralne energije (vključno z ogljično nevtralno energijo) v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov , vključno z uporabo inovativne tehnologije z možnostjo znatnih prihrankov v prihodnosti ali s potrebno okrepitvijo omrežja; |
|
(b) |
z izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, razen pri proizvodnji energije na podlagi trdnih fosilnih goriv, in v vseh fazah energetske verige, da bi se zmanjšala poraba energije v primarni in končni fazi ; |
|
(c) |
s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti; |
|
(d) |
s prehodom na uporabo ali povečanjem uporabe okoljsko trajnostnih obnovljivih materialov , ki se opirajo na oceno vsega življenjskega cikla, ter z nadomeščanjem predvsem fosilnih materialov, tako da je omogočen kratkoročni prihranek emisij toplogrednih plinov ; |
|
(e) |
s povečanim zajemanjem, shranjevanjem povečanjem uporabe tehnologij za okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter za zajemanje in shranjevanje ogljika, ki zagotavljajo neto zmanjšanje emisij ; |
|
(fa) |
z večjim odstranjevanjem CO2 iz atmosfere in njegovim shranjevanjem v naravnih ekosistemih, na primer s pogozdovanjem, obnavljanjem gozdov in regenerativnim kmetijstvom; |
|
(f) |
s postopnim opuščanjem antropogenih emisij toplogrednih plinov, tudi od fosilnih goriv; |
|
(g) |
z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov; |
|
(h) |
s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov. |
2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da:
|
(a) |
dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi katerimi pogoji se šteje, da določena posamezna gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb . Tehnična merila za pregled vključujejo pragove za dejavnosti blaženja v skladu s ciljem omejitve svetovnega segrevanja občutno pod 2 oC in za nadaljevanje prizadevanj za njegovo omejitev na 1,5 oC nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu ; |
|
(b) |
dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem od navedenih ciljev . |
3. Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. [Spremembe 42, 66 in 99]
Člen 7
Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam
1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost močno prispeva k zmanjševanju negativnih učinkov sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja ali preprečevanju povečanja ali preusmeritvi negativnih učinkov podnebnih sprememb na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih posledic podnebnih sprememb, značilnih za posamezno lokacijo in razmere, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi, na gospodarsko dejavnost; |
|
(b) |
s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov, ki jih podnebne spremembe lahko predstavljajo za naravno in grajeno okolje, v katerem poteka gospodarska dejavnost, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi in študij o človeškem vplivu na podnebne spremembe . |
2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
|
(a) |
dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam; |
|
(b) |
dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem od navedenih ciljev . |
3. Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. [Sprememba 43]
Člen 8
Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov
1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih teles in morskih virov voda , če ta dejavnost bistveno prispeva k dobremu stanju voda, vključno s sladko celinsko površinsko vodo, somornicami estuariji in obalnim morjem, ali k dobremu okoljskemu stanju morskih voda , če ta dejavnost sprejme ustrezne ukrepe za obnovo, zaščito ali ohranitev biotske raznovrstnosti, produktivnosti, odpornosti in vrednosti ter splošnega zdravja morskih ekosistemov, pa tudi preživljanja skupnosti, ki so odvisne od njih, na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
z varovanjem vodnega okolja , vključno s kopalnimi vodami (obrežna in morska voda), pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode , skupaj s plastiko, z zagotavljanjem ustreznega zbiranja in čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode v skladu s členi 3, 4, 5 in 11 Direktive Sveta 91/271/EGS (39) ali v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo iz Direktive 2010/75/EU ; |
|
(aa) |
z varovanjem vodnega okolja pred škodljivimi vplivi emisij in odvajanja na morju v skladu s konvencijami Mednarodne pomorske organizacije, kot je MARPOL, ter konvencijami, ki niso zajete s konvencijo MARPOL, kot sta konvencija IMO o upravljanju balastnih voda in konvencija o regionalnih morjih; |
|
(b) |
z varovanjem zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja pitne vode z zagotavljanjem, da je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in preverjanjem, da izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES (40), ter povečuje dostop državljanov do čiste pitne vode; |
|
(c) |
s črpanjem vode v skladu s ciljem dobrega količinskega stanja iz tabele 2.1.2 v Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES; |
|
(d) |
z izboljšanjem upravljanja z vodo in učinkovitosti rabe vode, omogočanjem lažje ponovne uporabe vode , sistemi za upravljanje deževnice ali kakršno koli drugo dejavnostjo, ki ohranja ali izboljšuje kakovost ali količino vodnih teles Unije v skladu z Direktivo 2000/60/ES; |
|
(e) |
z zagotavljanjem trajnostne rabe morskih ekosistemskih storitev ali s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, kot je določeno na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES ter kot je podrobneje določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 (41). |
2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
|
(a) |
dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi katerimi pogoji se šteje, da določena posamezna gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov; |
|
(b) |
dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem od navedenih ciljev . |
3. Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022. [Sprememba 44]
Člen 9
Bistven prispevek h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju , vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju povečanjem uporabe sekundarnih surovin
1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo ter preprečevanju , vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov , ponovno uporabo in njihovem recikliranju recikliranjem, pri čemer je zajet ves življenjski cikel produkta ali gospodarske dejavnosti v različnih fazah proizvodnje, porabe in po koncu uporabe , če ta dejavnost bistveno prispeva k okoljskim ciljem v skladu s pravnim redom EU na področju odpadkov na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
z izboljšanjem učinkovite rabe surovin in virov v proizvodnji, vključno z zmanjšanjem porabe primarnih surovin in večjo uporabo stranskih proizvodov in odpadkov sekundarnih surovin, s čimer se podpirajo postopki za prenehanje statusa odpadka ; |
|
(b) |
z oblikovanjem, proizvodnjo in večjo trajnostjo, popravljivostjo, nadgradljivostjo ali uporabo izdelkov , ki so gospodarni z viri in trajni (vključno v smislu življenjske dobe in brez načrtovanega zastaranja) , so popravljivi, ponovno uporabo izdelkov uporabljivi in jih je mogoče nadgraditi ; |
|
(c) |
z oblikovanjem iz odpadnih izdelkov in s povečanjem možnosti ponovne uporabe in recikliranja izdelkov, vključno s posameznimi materiali, ki jih vsebujejo izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo izdelkov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati; |
|
(d) |
z zmanjšanjem vsebnosti nevarnih kemičnih snovi in nadomeščanjem zelo zaskrbljujočih snovi v materialih in izdelkih , v skladu harmoniziranimi pravnimi zahtevami, določenimi na ravni Unije, predvsem z določbami, določenimi z zakonodajo EU, ki zagotavlja varno ravnanje s snovmi, materiali, izdelki in odpadki ; |
|
(e) |
s podaljšanjem uporabe proizvodov izdelkov , vključno s povečanjem ponovne uporabe, ponovne izdelave, posodabljanja, popravila in izmenjave izdelkov s strani potrošnikov; |
|
(f) |
s povečanjem uporabe sekundarnih surovin in njihove kakovosti, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov; |
|
(g) |
z zmanjšanjem nastajanja odpadkov , med drugim v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, proizvodnjo, gradnjo in rušenjem objektov ; |
|
(h) |
s povečanjem priprave na ponovno uporabo in recikliranje odpadkov v skladu s hierarhijo odpadkov ; |
|
(ha) |
s spodbuditvijo razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje; |
|
(i) |
s preprečevanjem sežiganja in odlaganja odpadkov ter njihovega odlaganja na odlagališčih v skladu s hierarhijo odpadkov ; |
|
(j) |
s preprečevanjem , zmanjšanjem in čiščenjem drugih odpadkov in drugih oblik onesnaževanja zaradi , vključno s preprečevanjem in zmanjšanjem morskih odpadkov, ki so posledica neustreznega ravnanja z odpadki; |
|
(ja) |
z zmanjšanjem nastajanja živilskih odpadkov pri primarni pridelavi, obdelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih; |
|
(k) |
z učinkovito uporabo naravnih energetskih virov , surovin, vode in tal; |
|
(ka) |
s spodbujanjem biogospodarstva s trajnostno rabo obnovljivih virov za proizvodnjo materialov in dobrin . |
2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
|
(a) |
dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju; |
|
(b) |
dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem. |
3. Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021. [Sprememba 45]
Člen 10
Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost bistveno prispeva k visoki ravni varstva varstvu okolja pred onesnaženjem na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, vode in tal, razen emisij toplogrednih plinov; |
|
(b) |
z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali prsti na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem zmanjševanju negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter tveganj za zdravje ljudi in okolje; |
|
(c) |
s čim večjim zmanjšanjem pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje in uporabe kemikalij. |
2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
|
(a) |
dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja; |
|
(b) |
dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem. |
3. Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021. [Sprememba 46]
Člen 11
Bistven prispevek k varovanju varstvu biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ali k obnovi degradiranih ekosistemov
1. Za namene te uredbe se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k biotski raznovrstnosti in zdravim ekosistemom ali k obnovi degradiranih ekosistemov , če ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju in izboljšanju ali obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v skladu z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi instrumenti Unije na enega od naslednjih načinov:
|
(a) |
z ohranjanjem narave (habitati, vrste); z varstvom, obnovo in izboljšanjem stanja naravovarstvenimi ukrepi za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter za doseganje ustreznih populacij naravno prisotnih vrst in ukrepov , ki varujejo , obnavljajo in krepijo stanje ekosistemov in njihovih njihove zmogljivosti za zagotavljanje storitev; |
|
(b) |
s trajnostnim upravljanjem zemljišč, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal; z nevtralnostjo degradacije tal ter sanacijo onesnaženih območij; |
|
(c) |
s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo k zaustavitvi ali preprečevanju krčenja gozdov in izgubi habitatov; |
|
(d) |
s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi ob upoštevanju uredbe EU o lesu, uredbe LULUCF, direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in veljavne nacionalne zakonodaje, ki je skladna s temi akti ter s sklepi ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi . |
2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
|
(a) |
dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k varstvu biotske raznovrstnosti in zdravja ekosistemov ali obnovi degradiranih ekosistemov ; |
|
(b) |
dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem od navedenih ciljev . |
3. Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4. Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022. [Sprememba 47]
Člen 12
Znatna škoda za okoljske cilje
1. Za namene člena 3(b) in ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla se gospodarska dejavnost šteje kot znatno škodljiva za:
|
(a) |
blažitev podnebnih sprememb, če ta dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov; |
|
(b) |
prilagajanje podnebnim spremembam, če ta dejavnost vodi do večjega negativnega učinka sedanjega in pričakovanega podnebja, na naravno in grajeno okolje, v katerem se ta dejavnost opravlja; |
|
(c) |
trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, če je ta dejavnost v znatni meri škodljiva za dobro stanje voda Unije, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali za dobro okoljsko stanje morskih voda Unije v skladu z direktivama 2000/60/ES in 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ; |
|
(d) |
krožno gospodarstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, če ta dejavnost povzroča resno neučinkovitost pri uporabi materialov v eni in virov, kot so energija iz neobnovljivih virov, surovine, voda in tla, neposredno ali več posredno v različnih fazah življenjskega cikla izdelkov, vključno z neučinkovitostjo v zvezi z značilnostmi, zasnovanimi za omejitev življenjske dobe izdelkov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov, ali če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov; |
|
(e) |
preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo in tla v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti; |
|
(f) |
zdrave ekosisteme, če ta dejavnost v znatni meri škodi dobremu stanju in odpornosti ekosistemov , vključno z biotsko raznovrstnostjo in rabo zemljišč . |
1a. Pri oceni gospodarske dejavnosti na podlagi meril od (a) do (f) se upoštevajo okoljski učinki same dejavnosti, pa tudi izdelkov in storitev, ki so rezultat dejavnosti, v celotnem življenjskem ciklu in po potrebi v celotni vrednostni verigi. [Spremembi 48 in 101]
Člen 13
Minimalni zaščitni ukrepi
Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje smernic OECD za mednarodna podjetja, načel in pravic, določenih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno z načeli in pravicami , določenimi v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok ter Mednarodne listine človekovih pravic .
Komisija do 31. decembra 2021 opravi oceno učinka posledic in ustreznosti revizije te uredbe, da bi se upoštevala skladnost z drugimi minimalnimi zaščitnimi ukrepi, ki jih mora podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, upoštevati, da bo njegova gospodarska dejavnost prepoznana kot okoljsko trajnostna.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev tega člena z delegiranim aktom, v katerem bodo določena merila za ugotavljanje, ali so zahteve iz tega člena izpolnjene. Komisija pri pripravi delegiranega akta iz tega člena upošteva načela iz odstavkov 1 in 2. Komisija ta delegirani akt sprejme do 31. decembra 2020. [Spremembe 49, 70, 72 in 93]
Člen 14
Zahteve za tehnična merila za pregled
1. Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):
|
(-a) |
temeljijo na harmoniziranih kazalnikih za merjenje vpliva na okolje, izračunanih na podlagi harmonizirane ocene življenjskega cikla; |
|
(a) |
opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti; |
|
(b) |
opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj; |
|
(c) |
so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče; |
|
(d) |
kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije in priznavajo pristojnost držav članic ; |
|
(e) |
temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in, kadar je to ustrezno, upoštevajo spoštujejo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU; |
|
(f) |
upoštevajo okoljske vplive gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, zlasti so rezultat te gospodarske dejavnosti , v celotnem življenjskem ciklu in po potrebi v celotni vrednostni verigi, z obravnavo njihove proizvodnje od predelave surovin do končnega izdelka , uporabe in, konca življenjske dobe in recikliranja ; |
|
(fa) |
upoštevajo stroške neukrepanja v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030; |
|
(g) |
upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti in ali dejavnost prehaja na trajnostno ureditev in/ali delovanje z raziskovalnimi in inovacijskimi projekti, določenimi časovnimi načrti in potmi za ta prehod ; |
|
(h) |
upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud; |
|
(ha) |
so preprosta za uporabo in ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena z vidika skladnosti; |
|
(i) |
zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v določenem gospodarskem makro sektorju in zagotavljajo, da se v zvezi s tveganji glede trajnosti te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem ter pri tem ne škodijo znatno drugim okoljskim ciljem iz členov 3 in 12 , da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu; |
|
(j) |
so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče. |
2. Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 zajemajo tudi merila na podlagi kazalnikov za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto energijo k ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov , zlasti energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, kolikor te bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.
2a. Tehnična merila za pregled zagotavljajo, da se dejavnosti proizvodnje električne energije, ki uporabljajo trdna fosilna goriva, ne štejejo za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.
2b. Tehnična merila za pregled zagotavljajo, da se gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k ogljično intenzivnim učinkom vezave, ne štejejo za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.
2c. Tehnična merila za pregled zagotavljajo, da se dejavnosti proizvodnje električne energije, ki proizvajajo neobnovljive odpadke, ne štejejo za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.
3. Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 vključujejo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto ali podnebno nevtralno mobilnost, vključno s spremembo načina prevoza, ukrepi za učinkovitost in alternativnimi gorivi, kolikor ti bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.
3a. Če se večji del podjetij, ki opravljajo določeno gospodarsko dejavnost, dokazano vključi v prehod k preoblikovanju te dejavnosti v trajnostno, se to lahko upošteva v merilih za pregled. Tak prehod je mogoče dokazati s trajnimi prizadevanji na področju raziskav in razvoja, velikimi projekti naložb, prek katerih se vlaga v nove in bolj trajnostne tehnologije, ali s konkretnimi načrti za prehod, vsaj v zgodnjih fazah izvajanja.
4. Komisija redno pregleduje merila za pregled iz odstavka 1 ter po potrebi spremeni delegirane akte, sprejete v skladu s to uredbo, v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem. [Spremembe 50, 73, 74, 75 in 104]
Člen 15
Platforma o financiranju trajnostne rasti
1. Komisija ustanovi platformo o financiranju trajnostne rasti, ki jo sestavljajo katere sestava zagotavlja ravnotežje, široko paleto mnenj in enakost spolov. Sestavljena je uravnoteženo, iz predstavnikov naslednjih skupin :
|
(a) |
predstavniki:
|
|
(b) |
strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zainteresirane strani deležnike iz zasebnega sektorja , vključno z akterji finančnega in nefinančnega trga ter poslovnimi sektorji, ki predstavljajo zadevne industrijske panoge ; |
|
(ba) |
strokovnjaki, ki predstavljajo civilno družbo, tudi tisti z znanjem s področja okoljskih in socialnih vprašanj, dela in upravljanja; |
|
(c) |
strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, z dokazanim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajema ta uredba. iz akademskih krogov, tudi iz univerz , raziskovalnih inštitutov in možganskih trustov in tudi s strokovnim znanjem na svetovni ravni. |
1a. Strokovnjaki iz točk (b) in (c) so imenovani so imenovani v skladu s členom 237 finančne uredbe in imajo dokazano znanje in izkušnje na področjih, ki jih ureja ta uredba, predvsem trajnost v finančnem sektorju.
1b. Evropski parlament in Svet sta o izbirnem postopku strokovnjakov za platformo ustrezno in pravočasno obveščena.
2. Platforma o financiranju trajnostne rasti:
|
(-a) |
Komisiji svetuje o določitvi harmoniziranih kazalnikov iz odstavka 1(-a) člena 14 in o morebitni potrebi po njihovi posodobitvi; pri tem se opira na delo ustreznih subjektov Unije in pobude, predvsem na okvir za spremljanje krožnega gospodarstva; |
|
(a) |
Komisiji svetuje o tehničnih merilih za pregled iz člena 14 in morebitni potrebi po posodobitvi teh meril; |
|
(b) |
analizira učinek tehničnih meril za pregled na podlagi podatkov in znanstvenih raziskav, če so na voljo, v smislu potencialnih stroškov in koristi njihove uporabe; |
|
(c) |
Komisiji pomaga pri analiziranju zahtev zainteresiranih strani deležnikov za oblikovanje ali spremembo tehničnih meril za pregled za določeno gospodarsko dejavnost na podlagi podatkov in znanstvenih raziskav, če so na voljo; ugotovitve teh analiz se pravočasno objavijo na spletni strani Komisije ; |
|
(d) |
Komisiji na zahtevo Komisije ali Evropskega parlamenta Komisiji ali Evropskemu parlamentu svetuje o ustreznosti tehničnih meril pregled za morebitne nadaljnje uporabe morebitno nadaljnjo uporabo ; |
|
(da) |
v sodelovanju z EFRAG Komisiji svetuje glede razvoja računovodskih standardov trajnosti in celovitih standardov poročanja za podjetja in udeležence na finančnem trgu, med drugim z revizijo Direktive 2013/34/EU; |
|
(e) |
spremlja in redno poroča Komisiji o trendih na ravni EU in držav članic o kapitalskih tokovih kapitala gospodarskih dejavnosti z negativnim učinkom na okoljsko trajnost v trajnostne naložbe na podlagi podatkov in znanstvenih raziskav, ko so na voljo ; |
|
(f) |
Komisiji svetuje o morebitni potrebi po spremembi te uredbe , zlasti v zvezi s pomembnostjo in kakovostjo podatkov ter načini za zmanjšanje upravnega bremena; |
|
(fa) |
prispeva k oceni in razvoju predpisov in politik o trajnostnem financiranju, tudi v zvezi s skladnostjo politik; |
|
(fb) |
pomaga Komisiji pri opredelitvi možnih socialnih ciljev . |
2a. Platforma pri opravljanju teh nalog ustrezno preuči ustrezne podatke in ustrezne znanstvene raziskave. Opravi lahko javna posvetovanja, da bi se seznanila z mnenji deležnikov o določeni temi v njeni pristojnosti.
3. Platformi o financiranju trajnostne rasti predseduje Komisija in je sestavljena v skladu s horizontalnimi pravili Komisije za strokovne skupine. Komisija na svojem spletnem mestu objavi analize, posvetovanja, poročila in zapisnike platforme . [Sprememba 51]
Člen 16
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti te uredbe].
3. Prenos pooblastil iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. V okviru priprave delegiranih aktov Komisija opravi ustrezna posvetovanja in ocene predlaganih možnosti politike.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(3), 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2) , 12 (2) in 13(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 52]
Poglavje III
Končne določbe
Člen 17
Klavzula o pregledu
1. Komisija objavi poročilo o uporabi in učinku te uredbe do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta. V navedenem poročilu se med drugim ocenjeni tudi:
|
(a) |
napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled na podlagi kazalnikov za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti; |
|
(b) |
morebitna potreba po pregledu meril in seznama kazalnikov iz te uredbe za obravnavo gospodarske dejavnosti kot okoljsko trajnostne , da bi omogočili inovacije in trajnostni prehod ; |
|
(c) |
primernost razširitve področja uporabe te uredbe na druge cilje glede trajnosti, zlasti socialne cilje; |
|
(d) |
uporaba opredelitve okoljsko trajnostne naložbe in naložbe z negativnim vplivom na okolje v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno s primernostjo dodatnega pregleda ali vzpostavitve mehanizma preverjanja skladnosti z merili na podlagi kazalnikov iz te uredbe; |
|
(da) |
učinkovitost taksonomije pri usmerjanju zasebnih naložb v trajnostne dejavnosti . |
1a. Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta pregleda področje uporabe te uredbe, če ustvarja pretirano upravno breme ali če potrebni podatki za udeležence na finančnem trgu niso dovolj razpoložljivi.
2. Poročilo Poročila se pošlje pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge. [Spremembi 53 in 105]
Člen 18
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Členi 3 do 13 te uredbe:
|
(a) |
se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (1) in (2) člena 5 uporabljajo od 1. julija 2020; |
|
(b) |
se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (4) in (5) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2021; |
|
(c) |
se v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (3) in (6) člena 5 uporabljajo od 31. decembra 2022. |
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 103.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 24.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019.
(4) Spreminjamo naš svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (UN 2015), na voljo na: https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld.
(5) COM(2016)0739.
(6) CO EUR 17, CONCL 5.
(7) Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 4.).
(8) Končno poročilo strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti EU „Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva“ je na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/180131-sustainable-finance-final-report_en.pdf.
(9) COM(2018)0097.
(10) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
(11) Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (UL L 345, 27.12.2017, str. 34).
(12) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 020, 26.1.2010, str. 7).
(13) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(14) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
(15) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244).
(16) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).
(17) Uredba (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji (UL L 150, 20.5.2014, str. 59).
(18) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).
(19) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT): predlog akcijskega načrta EU“ (COM(2003)0251).
(20) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami“ (COM(2016)0087).
(21) Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).
(22) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
(23) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Javna naročila za boljše okolje“ {SEC(2008) 2124} {SEC(2008) 2125} {SEC(2008)2126} COM(2008)0400.
(24) 2013/179/EU: Priporočilo Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).
(25) Prilogi 4 in 5 k Uredbi (EU) št. 538/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (UL L 158, 27.5.2014, str. 113).
(26) Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
(27) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(28) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
(29) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(30) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(31) https://www.unpri.org/pri/what-are-the-principles-for-responsible-investment.
(32) COM(2018)0097.
(33) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(34) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).
(35) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
(36) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(37) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(38) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(39) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(40) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).
(41) Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).
|
26.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 108/1032 |
P8_TA(2019)0326
Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2020 – oddelek I – Evropski parlament
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2020 (2019/2003(BUD))
(2021/C 108/57)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) (v nadaljevanju: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (5), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019 (6), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima (7), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (8), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o stališču Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (9), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o vključevanju načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu (10), |
|
— |
ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2020, |
|
— |
ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravilo predsedstvo 25. marca 2019 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika Parlamenta, |
|
— |
ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika Parlamenta, |
|
— |
ob upoštevanju člena 96 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0182/2019), |
|
A. |
ker je to peti celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in sedmo leto večletnega finančnega okvira 2014–2020; |
|
B. |
ker se proračun za leto 2020, kot je predlagan v poročilu generalnega sekretarja, pripravlja v okviru vsakoletnega povečanja zgornje meje razdelka V (inflacija in realno povečanje), kar ponuja več prostora za rast in naložbe, poleg tega pa bo tako mogoče še naprej izvajati politike varčevanja in povečevanja učinkovitosti; |
|
C. |
ker je generalni sekretar za proračun za leto 2020 predlagal naslednje prednostne cilje: zagotavljanje potrebnih sredstev za prvo polno leto po izvolitvi novega sklica Parlamenta in Komisije ter zagotavljanje sredstev za prednostne projekte na področju sodelovanja z državljani, večletnih nepremičninskih projektov, varnosti in razvoja na področju IT; |
|
D. |
ker je generalni sekretar v predhodnem predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2020 predlagal proračun v višini 2 068 530 000 EUR, kar je 3,58 % več kot v letu 2019 in predstavlja 18,38 % razdelka V večletnega finančnega okvira 2014–2020; |
|
E. |
ker gre pri skoraj dveh tretjinah proračuna za odhodke, odvisne od indeksacije, večinoma plače, pokojnine, zdravstvene stroške in nadomestila sedanjih in upokojenih poslancev (21 %) in uslužbencev (35 %), pa tudi odhodke za stavbe (13 %), ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi in statutom poslancev, posebno sektorsko indeksacijo ali stopnjo inflacije; |
|
F. |
ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016 (11) poudaril, da bi bilo treba njegov proračun zastaviti na realistični podlagi in bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja; je seznanjen, da so pavšalni zneski koristno in splošno priznano orodje za povečanje prožnosti in preglednosti; |
|
G. |
ker bi moral proračun Parlamenta zagotoviti, da bo lahko izpolnjeval vse svoje zakonodajne pristojnosti in ustrezno deloval; |
|
H. |
ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa odvisna od njegove sposobnosti upravljanja lastnih odhodkov in vzpostavljanja demokracije na ravni Unije; |
|
I. |
ker bo leto 2020 prvo polno leto po volitvah in bo torej pomenilo povratek k običajni hitrosti osrednjih političnih in podpornih dejavnosti; |
|
J. |
ker je bil sklad za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi (12); |
|
K. |
ker je Računsko sodišče 16. junija 1999 objavilo mnenje št. 5/99 o pokojninskem skladu in zavarovanju poslancev Evropskega parlamenta; |
Splošni okvir
|
1. |
poudarja, da bi bilo treba delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2020 ohraniti pod 20 % zgornje meje razdelka V; ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2020 ustreza 18,22 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2019 (18,51 %) in najnižji v več kot 15 letih; |
|
2. |
poudarja, da je največji del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi in da se zanj uporablja letna indeksacija; |
|
3. |
poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj bodo vsi naslednji načrti odhodkov EP, ki jih bosta predložila odboru BUDG, bolje oziroma povsem usklajeni s stopnjo inflacije, ki jo napove Evropska komisija; |
|
4. |
podpira sporazum, dosežen v spravnem postopku med predsedstvom in Odborom za proračun 19. marca 2019, da se proračun za leto 2018 poveča za 2,68 % oziroma na 2 050 430 000 EUR, kar ustreza skupni ravni načrta odhodkov za leto 2020, da se raven odhodkov iz predhodnega načrta, ki ga je predsedstvo potrdilo 11. marca 2019, zmanjša za 18,1 milijona EUR in da se ustrezno zmanjšajo predlagana sredstva v naslednjih proračunskih vrsticah: 1004 – redni potni stroški, 1200 – osebni prejemki in nadomestila, 1402 – drugi uslužbenci – vozniki generalnega sekretariata, 2007 – gradnja nepremičnin in opremljanje prostorov, 2022 – vzdrževanje, obratovanje in čiščenje stavb, 2024 – poraba energije, 2101 – računalništvo in telekomunikacije – tekoče dejavnosti – infrastruktura, 212 – pohištvo, 214 – stroški najema tehničnih naprav in opreme, 300 – stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela, 302 – stroški za sprejeme in reprezentanco, 3040 – razni odhodki za interne seje, 3042 – seje, kongresi, konference in delegacije, 422 – odhodki za parlamentarno pomoč; se odloči, da nameni postavki 1650 – zdravstvena služba sredstva v višini 140 000 EUR, postavki 320 – pridobivanje izvedenskih mnenj sredstva v višini 160 000 EUR ter postavki 3211 – Evropsko vozlišče za znanstvene medije sredstva v višini 400 000 EUR; pozdravlja, da je predsedstvo 25. marca 2019 te spremembe sprejelo; |
|
5. |
priporoča, da službe Parlamenta spremenijo opombe k postavki 1650 – „zdravstvena služba“, saj so dodatna sredstva v višini 140 000 EUR namenjena odhodkom v zvezi z mediatorjem in psihologom za preprečevanje psihičnega nasilja in spolnega nadlegovanja in boj proti njima, ter k postavki 320 – „pridobivanje izvedenskih mnenj“, saj so dodatna sredstva v višini 160 000 EUR namenjena odhodkom v zvezi z izvedenskim mnenjem in strokovnjaki na področju preprečevanja, preiskovanja in boja proti psihičnemu nasilju in spolnemu nadlegovanju; |
|
6. |
je seznanjen, da okoliščine v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije temeljijo na urejenem izstopu z dogovorom, in sicer odobritvi dogovora o izstopu brexit in sprejetja politične izjave v Evropskem svetu dne 25. novembra 2018, pri čemer bi Združeno kraljestvo do leta 2020 prispevalo v proračun Unije; ugotavlja, da je bila večina prihrankov, ki izhajajo iz izstopa, že vključenih v proračun za leto 2019 in da bi se v letu 2020 nekateri odhodki nekoliko zmanjšali, saj bo v Parlamentu 46 poslancev manj; |
|
7. |
je seznanjen, da lahko, če Združeno kraljestvo ne izstopi iz Unije ali izstopi brez dogovora, predsedstvo, Odbor za proračun ali poslanci na plenarnem zasedanju v vseh fazah proračunskega postopka prilagodijo predlagana sredstva; |
|
8. |
poudarja, da so glavne naloge Parlamenta, da skupaj s Svetom sprejema zakonodajo in odloča o proračunu Unije, zastopa državljane in nadzoruje delo drugih institucij Unije; |
|
9. |
poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije; |
|
10. |
poudarja, da je treba ustvariti več prihrankov, kakor predlaga generalni sekretar, da se predlagano povečanje približa pričakovani splošni stopnji inflacije za leto 2020, in odločno spodbuja vsa prizadevanja za učinkovitejšo in preglednejšo porabo javnega denarja; |
Preglednost in natančnost
|
11. |
je seznanjen z večjo preglednostjo pri pripravi poročila generalnega sekretarja, na primer predložitvijo dodatnih informacij o srednje- in dolgoročnem načrtovanju, naložbah, zakonskih obveznostih, upravnih odhodkih in metodologiji, kot sta zahtevala Parlament in Svet; |
|
12. |
pričakuje, da bo proračun Parlamenta za leto 2020 stvaren in natančen pri usklajevanju potreb in stroškov, da bi se izognili načrtovanju previsokih proračunskih sredstev; |
|
13. |
poudarja, da je treba v čim večji možni meri poskrbeti, da se bodo splošni proračunski in kadrovski viri, ki so na voljo Parlamentu, uporabljali na stroškovno najučinkovitejši način, da bi instituciji in njenim poslancem omogočili uspešno opravljanje njihovega temeljnega zakonodajnega poslanstva; ponavlja, da to vključuje skrbno načrtovanje in organizacijo delovnih metod ter, kadarkoli je to mogoče, združevanje funkcij in struktur, da se prepreči nepotrebna birokracija, funkcionalno prekrivanje in podvajanje dela in virov; |
Stiki z državljani
|
14. |
pozdravlja odprtje središč Doživi Evropo, to je razstavnih prostorov, ki posnemajo uspešen koncept bruseljskega Parlamentariuma, a v manjšem obsegu; ugotavlja, da je do leta 2020 predvideno odprtje petih novih središč Doživi Evropo v pisarnah za stike; |
|
15. |
je seznanjen, da znesek, vnesen v proračun, za odprtje petih novih središč Doživi Evropo v pisarnah za stike zajema infrastrukturo same razstave, ki jo upravlja GD COMM, ne pa tudi razstavnih prostorov; poziva k nadaljnjim podrobnostim o obsegu celotnih pričakovanih stroškov, in sicer pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2019; |
|
16. |
je seznanjen z uvedbo vrste mobilnih postavitev, ki bi potovale po državah članicah, da bi Unijo približale državljanom; |
|
17. |
generalnega sekretarja poziva, naj pripravi podrobno, s podatki podprto in poglobljeno poročilo o dodani vrednosti teh 51 delovnih mest v GD COMM; zahteva, da se to poročilo še pred koncem julija 2019 javno predstavi v odboru BUDG; |
Nepremičninska in transportna politika
|
18. |
ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi zgodnjih informacij in ob ustreznem upoštevanju člena 266 finančne uredbe; |
|
19. |
se ne strinja z običajno prakso prerazporejanja neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za tekoče nepremičninske projekte; opozarja, da tovrstno prerazporejanje sistematično poteka v istih poglavjih, naslovih in pogosto celo proračunskih vrsticah, in se sprašuje, ali so v njih potrebe načrtno precenjene, da bi se zagotovilo sredstva za financiranje nepremičninske politike Parlamenta; meni, da bi bilo treba nepremičninsko politiko financirati na pregleden način in iz namenskih proračunskih vrstic; |
|
20. |
priporoča, da se pri načrtovanju letnega proračuna za vse stavbe predvidijo sredstva za vzdrževanje in obnovo v višini 3 % skupnih stroškov novih stavb, saj to sodi k urejeni in na prihodnost pripravljeni nepremičninski politiki; poudarja, da je treba z nepremičninsko strategijo zagotoviti stroškovno učinkovitost, in opozarja na morebitne koristi fizične bližine poslopij, saj je tako mogoča souporaba upravnih služb, pisarn in dodeljenih površin; |
|
21. |
ugotavlja, da sta prevzem celotnega vzhodnega krila nove stavbe Konrad Adenauer in vselitev vanj predvidena za leto 2020, in je seznanjen, da se bodo takoj po tem začela gradbena dela na novem zahodnem krilu; je seznanjen, da je treba predvideti odhodke za vodenje projektov v zaključnih fazah gradnje, kot so obsežne selitve, prvo opremljanje in varnostni nadzor gradbišča; |
|
22. |
je seznanjen, da sta najemnina in vzdrževanje vseh obstoječih stavb v Luxembourgu še vključena v proračun za celotno leto, glede na to, da je mogoče selitev iz obstoječih stavb opraviti le postopoma; poziva generalnega sekretarja, naj posreduje podrobnosti o postopni selitvi in obrazloži, zakaj prihrankov ni mogoče ustvariti že v letu 2020; |
|
23. |
poziva k dodatnim podrobnostim o pripravljalnih tehničnih delih, vključno s selitvijo funkcij, kot so tiste v stavbi PHS, v druge stavbe; poziva, naj se Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2019 predložijo podrobne ocene in razčlenitev stroškov v zvezi s tem; |
|
24. |
postavlja pod vprašaj zelo visoke stroške nekaterih predlaganih projektov, namreč: opremljanja sob za seminarje obiskovalcev v stavbi Atrium (8,720 milijona EUR), večnamenskih prostorov na ploščadi Esplanade (2,610 milijona EUR) in odprtja samopostrežne restavracije v stavbi SDM v Strasbourgu (1,9 milijona EUR); poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2019 predloži vse informacije o teh odločitvah; |
|
25. |
meni, da bi bilo mogoče doseči dodatne prihranke pri odhodkih za pohištvo za pisarne poslancev in njihovih pomočnikov, glede na to, da se bodo te pisarne v celoti obnovile ob začetku mandata v letu 2019; |
|
26. |
je zaskrbljen zaradi namere Parlamenta, da razširi svoje dejavnosti in diplomatsko prisotnost v Indoneziji (Džakarta), Etiopiji (Adis Abeba) in Združenih državah Amerike (New York); obžaluje, da se je predsedstvo kljub pomanjkanju celovite analize stroškov in koristi ter globlje razlage osnovnih argumentov za izbiro teh specifičnih lokacij strinjalo s predlogom, pa tudi z imenovanjem sedanjega vodje urada Parlamenta v Washingtonu D.C. kot novega vodje urada v Džakarti; zato poziva generalnega sekretarja, naj opredeli prizadete proračunske vrstice in pojasni to nepregledno stanje z razlago postopka odločanja v zvezi s temi različnimi lokacijami in imenovanjem novega vodje urada v Džakarti; hkrati meni, da je treba to odločitev ustaviti; |
|
27. |
meni, da je mogoče morebitne prihranke v proračunu Parlamenta doseči z enim samim sedežem; opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršenosti Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; poleg tega opozarja, da je z geografsko razpršenostjo povezanih 78 % vseh službenih poti uslužbencev Parlamenta in da je vpliv na okolje med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; zato poziva, naj se pripravi časovni načrt za en sam sedež; |
Varnost
|
28. |
je seznanjen, da bo proračun za leto 2020 vključeval zadnje obroke večjih naložb, ki so se začele leta 2016 in katerih namen je znatno povečati varnost Parlamenta; poudarja, da so ti projekti zajemali različna področja, predvsem v zvezi z nepremičninami, opremo in uslužbenci, pa tudi izboljšave na področju kibernetske varnosti in varnosti komunikacij; |
|
29. |
poudarja, da bo projekt iPACS Parlamentu zagotovil sodobno in integrirano varnostno tehnologijo za odpravo preostalih pomanjkljivosti v varnosti stavb, leto 2020 pa bo peto in zadnje leto izvajanja; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi podroben povzetek vseh odhodkov, povezanih z varnostjo nepremičnin, od leta 2016; |
|
30. |
meni, da so orodja IT pomemben instrument, s katerim poslanci in uslužbenci opravljajo svoje delo, vendar so lahko ranljiva za kibernetske napade; zato pozdravlja, da je bila v zadnjih dveh letih okrepljena ekipa za dejavnosti kibernetske varnosti in zlasti dejstvo, da se bo ustrezni proračun povečeval le za kritje inflacije, ko bo začela ustaljeno delovati in se bo nadaljevalo izvajanje njenega akcijskega načrta za kibernetsko varnost; |
|
31. |
pozdravlja prizadevanja za izboljšanje storitev za poslance s stalnimi naložbami v razvoj aplikacij IT, nadaljevanjem programa e-Parlament, raziskavami in razvojem na področju strojnega učenja na podlagi prevajalskih spominov in večletnim projektom o tehničnem upravljanju konferenčnih dvoran; poziva k več informacijam o skupnem znesku, ki je bil porabljen za te programe v zadnjih letih; je seznanjen z dolgoročnim postopnim izvajanjem teh projektov, da bi stroške porazdelili na različna proračunska leta; |
Zadeve, povezane s poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki
|
32. |
poziva predsedstvo, naj si prizadeva za tehnično rešitev, da bi poslanci lahko uveljavljali svojo pravico do glasovanja, tudi kadar so na porodniškem, očetovskem ali bolniškem dopustu; |
|
33. |
meni, da bi bilo treba spoštovati socialne in pokojninske pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; glede na to znova poziva, da je treba poiskati izvedljivo rešitev za tiste akreditirane parlamentarne pomočnike, ki ne bodo pridobili pravice, da ob dopolnitvi upokojitvene starosti zaprosijo za evropsko pokojnino, čeprav so bili ob izteku sedanjega zakonodajnega obdobja brez prekinitve zaposleni dva parlamentarna mandata, saj jim bo zaradi predčasnih volitev leta 2014 in zamud pri potrjevanju novih pogodb o delu zaradi velikih delovnih obremenitev v obdobju po volitvah leta 2009 manjkalo nekaj mesecev do zahtevanih desetih let službe, kot določajo kadrovski predpisi; zato poziva generalnega sekretarja, naj predloži nove, praktične in verodostojne predloge za dokončno rešitev tega problema; |
|
34. |
je seznanjen z revizijo stopenj nadomestila za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki se izplača za njihova službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta; kljub temu opozarja na večkrat sprejeto prošnjo, naj predsedstvo z naslednjim zakonodajnim obdobjem sprejme ukrepe za popolno uskladitev stopenj nadomestil, nastalih zaradi službenega potovanja med tremi kraji dela Parlamenta med uradniki, drugimi uslužbenci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki; |
|
35. |
pozdravlja sklep o praktikantih poslancev, ki ga je predsedstvo sprejelo 10. decembra 2018 in bo začel veljati 2. julija 2019; poudarja, da bi moralo zavezujoče minimalno plačilo praktikantov zagotavljati dostojni prihodek, kakor ga denimo prejemajo praktikanti v upravah institucij EU; |
|
36. |
pričakuje, da bodo prevajalske službe Parlamenta izpolnile svojo temeljno funkcijo podpore zakonodaji Unije in poslancem pri izvajanju njihovih dolžnosti z zagotavljanjem visokokakovostnih prevedenih dokumentov v okviru trajnostne strategije za prihodnost; |
|
37. |
ponovno izraža zaskrbljenost zaradi dodatnih odhodkov za tolmačenje ustnih obrazložitev glasovanja na plenarnih zasedanjih; poziva generalnega sekretarja, naj predloži podrobno razčlenitev stroškov, povezanih z ustnimi obrazložitvami glasovanja; želi spomniti, da so poslancem, ki želijo pojasniti svoja glasovalna stališča oziroma obravnavati vprašanja, ki zadevajo njihove volivce, na voljo druge možnosti, kot so pisna obrazložitev glasovanja in tudi različne možnosti za javno komuniciranje; v zvezi s tem meni, da bi bilo mogoče za uresničitev znatnih prihrankov ustne obrazložitve glasovanja ukiniti; |
|
38. |
opozarja na člen 27(1) in (2) Statuta poslancev, ki navaja, da bo prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Parlament, obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada in da se pridobljene pravice in pričakovanja ohranijo v polnem obsegu; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj popolnoma spoštujeta statut poslancev in naj s pokojninskim skladom nujno oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev; ponovno poziva, naj Evropsko računsko sodišče preuči prostovoljni pokojninski sklad za poslance, in poziva, naj se preučijo načini za zagotovitev trajnostnega financiranja prostovoljnega pokojninskega sklada v skladu z določbami statuta poslancev, pri čemer bi se zagotovila popolna preglednost; |
|
39. |
znova poziva k preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; obžaluje, da predsedstvu ni uspelo zagotoviti večje preglednosti in odgovornosti v zvezi s tem; poziva poslance, naj v celoti odgovarjajo za porabo tega nadomestila; |
Zadeve, povezane z uslužbenci
|
40. |
meni, da je v obdobju, v katerem bodo finančni in kadrovski viri, ki so na voljo institucijam Unije, po vsej verjetnosti vedno bolj omejeni, pomembno opredeliti področja, med katerimi so tudi storitve in varnost IT, storitve tolmačenja in prevajanja ali šoferska služba, na katerih bi bilo mogoče povečati sinergije med funkcijami zaledne pisarne z uporabo izkušenj Parlamenta in drugih institucij Unije ter ob polnem upoštevanju težav pri upravljanju in razlik v obsegu, da bi se pripravili pravični sporazumi o sodelovanju; |
|
41. |
poziva k sprejetju zahteve, da račune poslancev, povezane z nadomestilom splošnih stroškov, vsaj ob koncu njihovega mandata pregleda zunanji računovodja; poziva tudi k objavi izdatkov, tako da se povezava z njimi objavi na osebnih straneh poslancev na spletnem mestu Evropskega parlamenta; |
|
42. |
pozdravlja obstoječe sporazume o sodelovanju med Parlamentom, Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom z namenom opredeliti druga področja, na katerih bi bilo mogoče deliti funkcije zaledne pisarne; poziva generalnega sekretarja, naj oceni obstoječe sodelovanje med institucijami Unije, da bi opredelili nadaljnje morebitne sinergije in prihranke; |
|
43. |
zagovarja načelo dostopnosti za vse državljane; v skladu s pozivi s plenarnega zasedanja k tolmačenju v mednarodnem znakovnem jeziku za vse plenarne razprave poziva generalnega sekretarja, naj analizira izvedljivost tega tolmačenja; |
|
44. |
želi spomniti na priporočila iz resolucij Parlamenta z dne 26. oktobra 2017, 11. septembra 2018 in 15. januarja 2019 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v Uniji ter ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja ter boj proti njima; zahteva podporo za kritje stroškov zunanjega strokovnega znanja, potrebnega za razširitev zunanje revizije na „svetovalni odbor uslužbencev Parlamenta“, ki se ukvarja s preprečevanjem nadlegovanja; poziva k odobritvam za kritje polnega izvajanja reformnih korakov Parlamenta, ki so omenjeni v resoluciji o boju proti nadlegovanju, vključno s pogostimi obveznimi usposabljanji proti nadlegovanju za vse uslužbence, akreditirane parlamentarne pomočnike in poslance; meni tudi, da so potrebne odobritve za kritje stroškov mediatorjev in drugih strokovnjakov, pristojnih za preprečevanje in obvladovanje primerov nadlegovanja v Parlamentu, skupaj z mrežo zaupnih svetovalcev in sedanjih struktur; |
|
45. |
priporoča večjo rabo videokonferenc in drugih tehnologij, da bi varovali okolje in prihranili sredstva, zlasti z zmanjšanjem števila službenih potovanj osebja med tremi kraji dela; |
Druga vprašanja
|
46. |
meni, da bi bilo treba revidirati postopek za sprejetje načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta, pri tem pa upoštevati dokument o potekajočem delu, ki ga je pripravila delovna skupina o notranjem proračunskem postopku Parlamenta, in spoštovati želje političnih skupin, da bi poenostavili sedanji postopek, ga naredili učinkovitejšega z zmanjšanjem delovne obremenitve za poslance in uslužbence ter povečali njegovo preglednost in pojasnili pristojnosti med udeleženimi akterji; želi spomniti, da v sedanjem postopku Odbor za proračun iste naloge opravlja dvakrat, v spomladanski fazi (sprava s predsedstvom za sprejetje načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta) in v jesenski fazi (vložitev osnutkov proračunskih dopolnil), kar vodi k velikemu številu sej, pripravi dokumentov in s tem povezanim stroškom (prevodi, tolmači itd.); |
|
47. |
poziva, da bi za sodelovanje s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji še naprej ustrezno financirali Evropsko vozlišče za znanstvene medije, da bi mladim novinarjem zagotovili usposabljanje, zlasti v zvezi z novim znanstvenim in tehnološkim razvojem ter z novicami, ki so bile strokovno pregledane na osnovi dejstev; |
|
48. |
poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo smotrnostne priprave proračuna in okoljske trajnosti ter pristop preudarnega upravljanja, da se spodbudi učinkovitost ter zmanjša število upravnih formalnosti in birokratskih postopkov v internem delu institucije; poudarja, da so rezultat preudarnega upravljanja nenehne izboljšave delovnega postopka zaradi poenostavitve in izkušenj upravnih uslužbencev; |
|
49. |
zahteva popolno preglednost uporabe in upravljanja sredstev, ki so na voljo evropskim političnim strankam in evropskim fundacijam; zahteva, da evropske politične stranke in fundacije temeljito ocenijo in nadzorujejo proračunsko porabo; opozarja na nasprotja interesov, ki izhajajo iz sponzoriranja dejavnosti evropskih političnih strank s strani zasebnih podjetij; zato poziva k prepovedi donacij in sponzorstev vseh vrst s strani zasebnih podjetij evropskim političnim strankam in evropskim fundacijam; |
o
o o
|
50. |
sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2020; |
|
51. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0331.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0404.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0503.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0010.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.
(12) Sprejeta besedila predsedstva, PE 113.116/BUR./rev. XXVI/01-04-2009.
