Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije za konferenco o prihodnosti Evrope

Skupaj z državljani in državljankami za demokracijo – Ustvarjanje odpornejše Evrope

(2021/C 91 I/01)

S Schumanovo deklaracijo so bili pred 70 leti postavljeni temelji Evropske unije. To je bil začetek edinstvenega političnega projekta, ki je omogočil mir in blaginjo ter izboljšal življenje vseh evropskih državljanov in državljank. Zdaj je primeren trenutek za razmislek o naši Uniji, o izzivih, na katere se moramo odzivati, in o prihodnosti, ki jo želimo skupaj ustvariti v okviru prizadevanj za okrepitev evropske solidarnosti.

Evropska unija je od svojega nastanka uspešno obvladala številne izzive. Pandemija COVID-19 pa je edinstveni model Evropske unije postavila pred preizkušnjo, kakršne doslej še nikoli ni bilo. Evropa se lahko in tudi mora na podlagi teh kriz in v njih pridobljenih izkušenj nekaj naučiti in v ta proces tesno pritegniti državljane in državljanke ter skupnosti.

Evropska unija mora dokazati, da se lahko odziva na skrbi in želje državljanov in državljank. Evropska politika mora zagotoviti celovite odgovore na vprašanja, ki zaznamujejo našo generacijo: izpeljati zeleni in digitalni prehod ter hkrati izboljšati odpornost Evrope, njene družbene pogodbe in konkurenčnost evropske industrije. Odzivati se mora na neenakosti in zagotoviti, da bo Evropska unija pravično, trajnostno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo, v katerem ne bo nihče zapostavljen. Da bi se Evropa lahko odzivala na geopolitične izzive v globalnem okolju po pandemiji COVID-19, mora nastopati odločneje in postati vodilni svetovni akter pri širjenju svojih vrednot in standardov v svetu, ki ga vse bolj pretresajo nemiri.

Večja volilna udeležba na evropskih volitvah leta 2019 kaže na to, da evropski državljani in državljanke želijo imeti dejavnejšo vlogo pri odločanju o prihodnosti Unije in njenih politikah.

S konferenco o prihodnosti Evrope se bo odprl nov prostor za razpravo z državljani in državljankami o izzivih in prednostnih nalogah Evrope. V njej bodo lahko sodelovali evropski državljani in državljanke iz vseh družbenih okolij in koncev Unije, mladi Evropejci in Evropejke pa bodo imeli osrednjo vlogo pri oblikovanju prihodnosti evropskega projekta.

Trije predsedniki – Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije – si želimo, da bi se državljani in državljanke vključili v razpravo in izrazili svoje mnenje o prihodnosti Evrope. Skupaj se zavezujemo, da bomo prisluhnili Evropejcem in Evropejkam ter upoštevali priporočila konference, pri tem pa dosledno spoštovali svoje pristojnosti ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, zapisani v evropskih pogodbah.

Izkoristili bomo to priložnost, da utrdimo demokratično legitimnost in delovanje evropskega projekta ter zagotovimo nadaljnjo podporo državljanov in državljank EU našim skupnim ciljem in vrednotam, saj jim bomo ponudili dodatne možnosti, da izrazijo svoje mnenje.

Konferenca je skupni podvig Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije, ki skupaj z državami članicami Evropske unije nastopamo kot enakovredni partnerji. Kot podpisniki te skupne izjave se zavezujemo, da bomo med celotno konferenco sodelovali in da bomo zanjo zagotovili potrebna sredstva. Zavezujemo se, da bomo delovali v interesu Evrope, državljanov in državljank ter evropske demokracije in utrdili vezi med Evropejci in Evropejkami ter institucijami, ki delajo zanje.

V okviru konference in ob polnem spoštovanju načel iz te skupne izjave bomo skupaj s civilno družbo in deležniki ter nacionalnimi in regionalnimi parlamenti, Odborom regij, Ekonomsko-socialnim odborom, socialnimi partnerji in akademsko skupnostjo organizirali dogodke na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Z njihovo udeležbo bo konferenca močno presegla raven evropskih prestolnic in bo dosegla tudi najmanjše kotičke Unije. Dogodki bodo organizirani v skladu s skupnimi načeli, o katerih se bodo dogovorile strukture konference.

K temu evropskemu demokratičnemu projektu vabimo tudi druge institucije in organe. Z združenimi močmi bo ta konferenca uspešna. Od konference pričakujemo, da bo do pomladi 2022 sprejela sklepe, v katerih bodo določene smernice za prihodnost Evrope.

a.   Kako?

Konferenca o prihodnosti Evrope je projekt, usmerjen k državljanom in državljankam, ki poteka od spodaj navzgor, da bi Evropejci in Evropejke lahko izrazili svoje mnenje o tem, kaj pričakujejo od Evropske unije. Državljani in državljanke bodo imeli pomembnejšo vlogo pri oblikovanju prihodnjih politik in stremljenj Unije, s tem bomo izboljšali njeno odpornost. V ta namen bodo po vsej Uniji organizirani številni konferenčni dogodki in razprave, hkrati pa bo vzpostavljena tudi interaktivna večjezična digitalna platforma.

Takšni konferenčni dogodki in srečanja v živo ali v digitalnem okolju, ki bodo odprti za civilno družbo in deležnike, bodo lahko organizirani na različnih ravneh: evropski, nacionalni, nadnacionalni in regionalni. Treba bi si bilo prizadevati, da bo udeležba državljanov in državljank na teh dogodkih v skladu z raznolikostjo Evrope.

Čeprav bodo zaradi ukrepov za omejevanje socialnih stikov in podobnih omejitev med pandemijo COVID-19 potrebna predvsem prizadevanja in dejavnosti za digitalno udeležbo, bi morali biti fizična udeležba in osebne izmenjave mnenj osnovni del konference.

Na evropski ravni bodo evropske institucije organizirale evropske okrogle mize z državljani in državljankami.

Zagotoviti je treba reprezentativno udeležbo glede na domači kraj, spol, starost, socialno-ekonomsko ozadje in/ali raven izobrazbe državljanov in državljank. Organizirati bi bilo treba tudi posebne dogodke za mlade, saj bo šele z njihovo udeležbo konferenca lahko imela dolgotrajni učinek. Na okroglih mizah bi morali upoštevati prispevke za plenarno zasedanje konference, zbrane v okviru konference, ter oblikovati priporočila za Unijo glede nadaljnjega ukrepanja.

Za oblikovanje dodatnih prispevkov h konferenci lahko vsaka država članica in vsaka institucija glede na svoje nacionalne ali institucionalne posebnosti organizira dodatne dogodke, na primer nacionalne okrogle mize z državljani in državljankami ali tematske dogodke, na katerih bodo zbrani prispevki z različnih okroglih miz.

Nacionalni in evropski dogodki v okviru konference bodo organizirani v skladu z načeli in minimalnimi merili na podlagi vrednot EU, ki jih bodo določile strukture konference.

Evropske institucije bodo tudi vzpostavile sodelovanje z državljani in državljankami ter spodbujale širše, interaktivne in ustvarjalne oblike sodelovanja.

Prispevki z vseh dogodkov, organiziranih v povezavi s konferenco, se bodo med celotno konferenco zbirali, analizirali, spremljali in objavljali prek večjezične digitalne platforme. Državljani in državljanke bodo lahko na tej platformi izmenjevali svoje zamisli in oddajali spletne prispevke.

Z mehanizmom za povratne informacije bodo na podlagi zamisli, izraženih med konferenco, oblikovana konkretna priporočila za ukrepanje EU.

Konferenco bodo vodile tri institucije, ki jih zastopajo predsednik Evropskega parlamenta, predsednik Sveta in predsednica Evropske komisije in bodo delovali kot njeno skupno predsedstvo.

Preprosta struktura upravljanja bo pripomogla k lažjemu usmerjanju konference. V njej bodo vse tri evropske institucije enako zastopane, v vseh njenih sestavnih delih pa bo zagotovljena tudi uravnoteženost glede na spol.

Ustanovljen bo izvršni odbor. V njem bodo enakopravno zastopani Evropski parlament, Svet in Evropska komisija, od katerih bo vsak prispeval po tri predstavnike in največ štiri opazovalce. Predsedniška trojka Konference odborov za evropske zadeve bo sodelovala kot opazovalka. Kot opazovalca sta lahko povabljena tudi Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor ter po potrebi predstavniki drugih organov EU in socialnih partnerjev.

Izvršnemu odboru bodo sopredsedovale vse tri institucije, ki bodo redno poročale skupnemu predsedstvu. Izvršni odbor bo pristojen za sprejemanje odločitev s soglasjem glede dela konference, njenih postopkov in dogodkov, za spremljanje konference med njenim potekom ter za pripravo plenarnih zasedanj konference, vključno s prispevki državljanov in državljank ter nadaljnjim ukrepanjem na njihovi podlagi.

Pri delu izvršilnega odbora bo pomagal skupni sekretariat, katerega obseg bo omejen, bo pa zagotavljal enako zastopanost vseh treh institucij.

Konferenca bo na plenarnem zasedanju zagotovila, da se bo o priporočilih nacionalnih in evropskih okroglih miz z državljani in državljankami, ki bodo razvrščena po temah, razpravljalo brez vnaprej znanega izida in brez omejevanja obsega na vnaprej določena področja politike. Konferenca bo imela plenarno zasedanje najmanj vsakih šest mesecev, udeležili pa se ga bodo predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije ter enakopravni predstavniki vseh nacionalnih parlamentov ter državljani in državljanke. Zastopani bodo tudi Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, socialni partnerji in civilna družba. V razpravo o mednarodni vlogi EU bo vključen tudi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Povabljeni bodo lahko tudi predstavniki ključnih deležnikov. Izvršni odbor bo oblikoval in objavil sklepe plenarnega zasedanja konference.

Strukture konference se bodo že na začetku in soglasno dogovorile o načinu poročanja o rezultatih različnih dejavnosti, izvedenih v okviru konference. Končni izid konference bo prestavljen v poročilu skupnemu predsedstvu. Tri institucije bodo hitro preučile, kako bi lahko učinkovito ukrepale na podlagi tega poročila, vsaka v okviru svojih pristojnosti in v skladu s Pogodbama.

b.   Kaj?

Trije predsedniki – Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije – želimo državljanom in državljankam dati besedo o tem, kar je zanje pomembno.

Ob upoštevanju strateške agende Evropskega sveta, političnih usmeritev Evropske komisije za obdobje 2019–2024 in izzivov, ki so posledica pandemije COVID-19, bodo razprave med drugim zajemale:

vzpostavitev zdrave celine, boj proti podnebnim spremembam in obvladovanje okoljskih izzivov, gospodarstvo za ljudi, socialno pravičnost, enakost in medgeneracijsko solidarnost, digitalno preobrazbo Evrope, evropske pravice in vrednote, vključno s pravno državo, migracijske izzive, varnost, vlogo EU v svetu, demokratične temelje Unije in vprašanje krepitev demokratičnih procesov v Evropski uniji. Razprave lahko zajemajo tudi medsektorska vprašanja glede zmožnosti EU za uresničitev političnih prednostnih nalog, kot so boljše pravno urejanje, uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti, izvajanje in uveljavljanje pravnega reda Unije ter preglednost.

Obseg vprašanj, obravnavanih na konferenci, bi se moral prekrivati s področji, na katerih je Evropska unija pristojna za ukrepanje ali na katerih bi ukrepanje Evropske unije koristilo evropskim državljanom.

Vendar lahko državljani in državljanke še naprej opozarjajo na dodatne teme, ki so zanje pomembne.

c.   Načela konference

Konferenca je utemeljena na načelih vključenosti, odprtosti in preglednosti, pri čemer spoštuje tudi zasebnost posameznikov in pravila EU o varstvu podatkov. Okrogle mize z evropskimi državljani, organizirane na evropski ravni, se predvajajo prek platforme, na kateri so na voljo tudi spletni prispevki zanje in dokumentacija.

Konferenca, njeno upravljanje in dogodki, organizirani v njenem okviru, so utemeljeni tudi na vrednotah EU, kot so zapisane v Pogodbah EU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Konferenci daje prepoznavnost njena enotna podoba in listina konference, ki jo morajo podpisati vsi organizatorji dogodkov.

Obvestilo Evropskega parlamenta o nagradi Državljan Evrope

CIVI EUROPAEO PRAEMIUM

(2021/C 91 I/02)

Letna seja odbora za podelitev nagrade Državljan Evrope je potekala 9. februarja 2021 pod vodstvom podpredsednice Evropskega parlamenta in predsednice odbora za podelitev nagrade Državljan Evrope Dite Charanzove.

Na seji je bil sestavljen seznam nagrajencev za leto 2020.

Nagrade bodo podeljene na javnih slovesnostih v državah članicah, kjer nagrajenci delujejo, podelitve pa bodo pripravile pisarne Evropskega parlamenta za stike. Nagrajenci se bodo udeležili tudi osrednje slavnostne podelitve, ki bo novembra 2021 v Evropskem parlamentu v Bruslju ali Strasbourgu.

CIVI EUROPAEO PRAEMIUM

Nagrajenci/Dobitniki nagrade

1.	Belgija: Generation Climate Europe

2.	Bolgarija: Fundacija Glasba za Bolgarijo

3.	Bolgarija: Legal Art Center

4.	Češka: CIIRC CTU – Češki inštitut za informatiko, robotiko in kibernetiko, Češka politehnika v Pragi

5.	Nemčija: Europäisches Jugendparlament in Deutschland e.V.

6.	Estonija: Tallinna Keskraamatukogu

7.	Irska: Irish Girl Guides Europe Badge

8.	Irska: Family Carers Ireland

9.	Grčija: Symbiosis

10.	Španija: Red de solidaridad vecinal Somos Tribu VK

11.	Francija: Banlieue Santé

12.	Hrvaška: Zveza tabornikov Hrvaške

13.	Italija: 6023 APS

14.	Ciper: ICLAIM

15.	Ciper: Κώστας Βήχας (Kostas Vihas)

16.	Latvija: Organizacija ManaBalss – Sabiedrības Līdzdalības Fonds

17.	Litva: Ltd „Burokelis ir krapas“

18.	Luksemburg: Scouting in Luxembourg

19.	Madžarska: Oltalom Karitatív Egyesület

20.	Madžarska: Laura Sarolta Baritz

21.	Malta: Lockdown Festival

22.	Nizozemska: Stichting Geen Grens

23.	Avstrija: Euro Babble

24.	Avstrija: Caritas für Menschen in Not

25.	Poljska: Inicjatywa „Wolne Sądy“

26.	Portugalska: Corpo Nacional de Escutas (CNE) - Escutismo Católico Português

27.	Romunija: Združenje Dăruieşte Aripi

28.	Slovaška: OLYMP

29.	Finska: Finska zveza za ohranjanje narave

30.	Švedska: Yalla Trappan