Obvestilo Komisije o dokumentu s smernicami za izvajanje zahtev za večletne nacionalne načrte nadzora, kot so določeni v členih 109 do 111 Uredbe (EU) 2017/625

(2021/C 78/01)

Predgovor

Zakonodaja Unije določa zbirko harmoniziranih pravil za zagotavljanje, da so živila in krma varni in kakovostni ter da se dejavnosti, ki bi lahko vplivale na varnost agroživilske verige ali varstvo interesov potrošnikov v zvezi z živili in informacijami o živilih, opravljajo v skladu s posebnimi zahtevami. Namen pravil Unije je tudi zagotoviti visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin kakor tudi dobrobiti živali v celotni agroživilski verigi in na vseh področjih dejavnosti, katerih ključni cilj je boj proti morebitnemu širjenju bolezni živali, ki se v nekaterih primerih lahko prenašajo na ljudi, ali škodljivih organizmov za rastline ali rastlinske proizvode, ter zagotoviti varovanje okolja pred tveganji, ki bi jih lahko povzročili gensko spremenjeni organizmi (GSO) ali fitofarmacevtska sredstva. Pravilna uporaba navedenih pravil, za katera se bo v nadaljevanju uporabljalo skupno poimenovanje „zakonodaja Unije o agroživilski verigi“, prispeva k delovanju notranjega trga.

Z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (1)je vzpostavljen usklajen okvir Unije za organizacijo uradnega nadzora in uradnih dejavnosti, ki niso uradni nadzor, v celotni agroživilski verigi.

Člen 109 Uredbe (EU) 2017/625 določa, da države članice zagotovijo, da uradni nadzor, ki ga ureja navedena uredba, pristojni organi izvajajo na podlagi večletnega nacionalnega načrta nadzora, ki se usklajeno pripravi in izvaja na celotnem njihovem ozemlju.

Člen 110(1) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da se pri pripravi večletnih nacionalnih načrtov nadzora zagotovi, da je uradni nadzor načrtovan na vseh področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), ter v skladu z merili, določenimi v členu 9, in s pravili iz členov 18 do 27.

Člen 110(2) Uredbe (EU) 2017/625 določa načela za splošne informacije, ki jih mora vsebovati večletni nacionalni načrt nadzora, člen 111(2) pa načela za pripravo, posodabljanje in pregled večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem večletnih nacionalnih načrtov nadzora, revizijami, ki so jih opravili pristojni organi v državah članicah v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2)in strokovnjaki Komisije na podlagi člena 45 navedene uredbe, ter informacijami, vključenimi v letna poročila, ki so jih na podlagi člena 44 navedene uredbe predložile države članice, je ustrezno oblikovati ta dokument s smernicami za pripravo večletnih nacionalnih načrtov nadzora.

Ta dokument s smernicami bi torej moral biti osredotočen na elemente večletnega nacionalnega načrta nadzora, ki morajo biti vzpostavljeni v državah članicah, da se izpolnijo zahteve iz Uredbe (EU) 2017/625 in zlasti zahteve iz člena 111, ki določa načela za pripravo, posodabljanje in pregled večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Namen večletnega nacionalnega načrta nadzora je tudi vzpostaviti trdno podlago za presoje pristojnih organov v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2017/625 in za nadzor, ki ga Komisija izvaja v državah članicah v skladu s členom 116 navedene uredbe.

Komisija bo ta dokument s smernicami pregledovala in ga po potrebi posodobila po prejemu in pregledu večletnih nacionalnih načrtov nadzora ter glede na izkušnje držav članic pri izvajanju Uredbe (EU) 2017/625.

Namen tega dokumenta s smernicami je pomagati nacionalnim organom pri uporabi členov 109 do 111 Uredbe (EU) 2017/625. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.

Kazalo

A.

Namen dokumenta s smernicami

4

B.

Opredelitev pojmov

4

C.

Smernice o pravnih zahtevah za večletni nacionalni načrt nadzora

5

1.

Obseg večletnega nacionalnega načrta nadzora

5

2.

Enotni integrirani večletni nacionalni načrt nadzora

5

3.

Zbiranje informacij med izvajanjem večletnega nacionalnega načrta nadzora in poročanje

6

4.

Periodičnost (dolžina cikla načrtovanja)

6

5.

Splošne zahteve za večletni nacionalni načrt nadzora

7

D.

Splošne smernice o vsebini večletnega nacionalnega načrta nadzora

7

1.

Strategija in okvir

7

1.1.

Strateški cilji večletnega nacionalnega načrta nadzora

7

1.2.

Kategorizacija tveganja

8

2.

Strukturni okvir uradnega nadzora

8

2.1.

Imenovanje pristojnih organov

8

2.2.

Prenos nalog na pooblaščena telesa (ali fizične osebe)

9

3.

Splošna organizacija in upravljanje uradnega nadzora

9

3.1.

Nadzorni sistemi in dejavnosti usklajevanja

10

3.2.

Skladnost z operativnimi merili

11

3.3.

Usposabljanje osebja, ki izvaja uradni nadzor

12

3.4.

Dokumentirani postopki

12

4.

Obvladovanje incidentov/izrednih razmer

12

4.1.

Operativni načrti izrednih ukrepov

12

4.2.

Organizacija sodelovanja in medsebojne pomoči

13

A.   Namen dokumenta s smernicami

Namen tega dokumenta s smernicami je pomagati državam članicam pri pripravi večletnega nacionalnega načrta nadzora iz člena 109 Uredbe (EU) 2017/625. Zagotavlja smernice o izvajanju zahtev za večletni nacionalni načrt nadzora, kot je določen v členu 110(2) navedene uredbe.

Oddelek C tega dokumenta s smernicami je zato osredotočen na pravne zahteve za večletni nacionalni načrt nadzora, oddelek D pa vsebuje smernice o vsebini večletnega nacionalnega načrta nadzora. Ta dokument s smernicami vključuje tudi neobvezno predlogo za večletni nacionalni načrt nadzora. Vendar pa se države članice same odločijo, v kateri obliki želijo predložiti svoj večletni nacionalni načrt nadzora.

B.   Opredelitev pojmov

Za namene tega dokumenta s smernicami se upoštevajo opredelitve iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) 2017/625 in druge ustrezne zakonodaje Unije o agroživilski verigi.

Upoštevati bi bilo treba zlasti naslednje opredelitve iz Uredbe (EU) 2017/625:

(a)

„uradni nadzor“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi oziroma pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora v skladu s to uredbo, da se preveri: — skladnost izvajalcev dejavnosti s to uredbo in pravili iz člena 1(2), in — da živali ali blago izpolnjujejo zahteve iz pravil iz člena 1(2), tudi za izdajo uradnega spričevala ali uradnega potrdila;

(b)

„druge uradne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti, ki niso uradni nadzor ter jih v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2) izvajajo pristojni organi oziroma pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene druge uradne dejavnosti, vključno z dejavnostmi, katerih namen je preverjanje navzočnosti bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, preprečevanje ali zadrževanje širjenja takšnih bolezni ali škodljivih organizmov, njihovo izkoreninjenje, podeljevanje dovoljenj ali odobritev ter izdaja uradnih spričeval ali potrdil;

(c)	„pristojni organi“ pomenijo: — osrednje organe države članice, odgovorne za organizacijo uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2), — vsak drug organ, na katerega se prenese ta odgovornost;

(d)	„nadzorni organ za ekološko pridelavo“ pomeni javnoupravno organizacijo države članice za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, na katero so pristojni organi delno ali v celoti prenesli svoje pristojnosti v zvezi z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (3);

(e)	„pooblaščeno telo“ pomeni ločeno pravno osebo, na katero so pristojni organi prenesli določene naloge uradnega nadzora ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi;

(f)	„načrt nadzora“ pomeni opis, ki ga pripravijo pristojni organi in v katerem so informacije o strukturi, organizaciji in delovanju sistema uradnega nadzora ter podrobni načrt uradnega nadzora, ki se bo v nekem obdobju izvajal na posameznih področjih, za katera veljajo pravila iz člena 1(2);

(g)	„tveganje“ pomeni funkcijo verjetnosti škodljivega vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje in resnosti tega vpliva, ki izhaja iz nevarnosti.

Poleg zgornjih opredelitev se za namene tega dokumenta s smernicami upoštevata še naslednji:

(a)	„usklajevanje“ pomeni vse ukrepe za zagotavljanje, da pristojni organi načrtujejo in izvajajo svoj uradni nadzor skladno in dosledno, da bi učinkovito prispevali k skupnim ciljem doseganja učinkovitega izvajanja večletnega nacionalnega načrta nadzora in zakonodaje Unije;

(b)	„področja“ pomenijo področja, določena v členu 1(2) Uredbe (EU) 2017/625.

C.   Smernice o pravnih zahtevah za večletni nacionalni načrt nadzora

1.    Obseg večletnega nacionalnega načrta nadzora

Pravna zahteva

Člen 109(1) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Večletni nacionalni načrt nadzora bi moral zajemati uradni nadzor, ki je urejen z Uredbo (EU) 2017/625 in določen v njenem členu 1(2) do (4). Dodatne informacije, mišljene kot smernice glede pravil, ki vsebujejo določbe za zgornji uradni nadzor, so vključene v Prilogo 1.

Državam članicam v večletni nacionalni načrt nadzora ni treba vključiti informacij o drugih uradnih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi, pooblaščena telesa ali fizične osebe (4).

Vendar bodo države članice morda še vedno želele take informacije vključiti v svoj večletni nacionalni načrt nadzora, če bodo menile, da so te informacije pomembne ali da bi pomagale razumeti večletni nacionalni načrt nadzora.

Informacije o drugem uradnem nadzoru, ki ne spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2017/625, kot na primer uradni nadzor na podlagi druge zakonodaje EU (npr. o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini), ali informacije, povezane s pripomočkom Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) za opravljanje veterinarskih storitev (PVS) (5), bi bile lahko vključene v večletni nacionalni načrt nadzora.

2.    Enotni integrirani večletni nacionalni načrt nadzora

Pravna zahteva

Člen 109(1) ter (2)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Člen 109(1) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da države članice na celotnem svojem ozemlju usklajujejo pripravo in izvajanje večletnega nacionalnega načrta nadzora. Člen 109(2) določa, da države članice imenujejo en sam organ, zadolžen za usklajevanje priprave večletnega nacionalnega načrta nadzora med vsemi pristojnimi organi, odgovornimi za uradni nadzor, ter zagotavljanje, da je večletni nacionalni načrt nadzora usklajen in popoln.

Imenovanje enotnega organa države članice se ne bi smelo razumeti kot obveznost vzpostavitve novega oddelka v okviru pristojnega organa, nove organizacije ali institucije za izpolnjevanje zahtev iz člena 109(2) Uredbe (EU) 2017/625. Za enotni organ se lahko imenujejo obstoječe strukture v državah članicah.

Večletni nacionalni načrt nadzora zajema uradni nadzor, ki ga izvajajo vsi pristojni organi na vseh ravneh (osrednji, regionalni in lokalni) v skladu z nacionalnimi ureditvami uradnega nadzora.

Za države članice z decentraliziranimi upravami bi moralo biti v večletnem nacionalnem načrtu nadzora opisano, kako se zagotavlja usklajevanje med različnimi upravami za vzpostavitev enotnega integriranega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Pristojni organi bi morali razviti ustrezne sisteme za celostno načrtovanje, razvoj in usklajevanje dejavnosti v zvezi z večletnim nacionalnim načrtom nadzora. Enotni integrirani večletni nacionalni načrt nadzora ne bi smel biti preprosta zbirka načrtov po posameznih pristojnih organih ali področjih. Taka zbirka ne bi zajemala povezovanja in usklajevanja uradnega nadzora v okviru posameznih pristojnih organov in področij ter med njimi, kar zadeva povezan uradni nadzor.

3.    Zbiranje informacij med izvajanjem večletnega nacionalnega načrta nadzora in poročanje

Pravna zahteva

Člen 109(2)(c), člen 111(1) do (3) in člen 113 Uredbe (EU) 2017/625

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/723 (6)

Smernice

Države članice bi morale med izvajanjem večletnega nacionalnega načrta nadzora zbirati dokaze o njegovem izvajanju, jih hraniti in dati na voljo kateri koli organizaciji, vključeni v izvajanje presoj, da se omogoči preverjanje učinkovitega izvajanja večletnega nacionalnega načrta nadzora. Taki dokazi bi morali vključevati pisne postopke, dokumentacijo in zapisnike o uradnem nadzoru.

Člen 109(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da enotni organi držav članic zbirajo informacije o izvajanju večletnega nacionalnega načrta nadzora zaradi predložitve letnih poročil iz člena 113 ter pregleda in posodobitve načrta, kot sta potrebna v skladu s členom 111(2) navedene uredbe.

Letna poročila v zvezi z večletnim nacionalnim načrtom nadzora je treba pripraviti in predložiti v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/723 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardnega vzorčnega obrazca za uporabo v letnih poročilih, ki jih predložijo države članice. Državam članicam bo v dodatno pomoč dokument s smernicami (7) o izpolnjevanju standardnega vzorčnega obrazca iz Priloge k Uredbi (EU) 2019/723.

Člen 111(1) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da države članice zagotovijo, da se večletni nacionalni načrt nadzora objavi, razen tistih delov načrta, katerih razkritje bi lahko ogrozilo učinkovitost uradnega nadzora. Države članice lahko izberejo sredstva objave večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Člen 111(3) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da države članice Komisiji na zahtevo predložijo zadnjo posodobljeno različico svojega ustreznega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

To ne vpliva na druge zahteve Komisije za posebne informacije, da bi Komisija v državah članicah izvedla nadzor, vključno s presojami, v skladu s členom 116 Uredbe (EU) 2017/625.

4.    Periodičnost (dolžina cikla načrtovanja)

Smernice

Obdobje veljavnosti/trajanja večletnega nacionalnega načrta nadzora je stvar odločitve držav članic in se lahko določi tako, da ustreza drugim nacionalnim dejavnostim načrtovanja, kot je proračunski cikel. Razloge za izbiro določenega trajanja bi bilo treba na kratko navesti v večletnem nacionalnem načrtu nadzora.

Da bi bil nacionalni načrt nadzora večleten, se predlaga, da bi moral zajemati vsaj triletno obdobje. Glede na težave, povezane z vnaprejšnjim načrtovanjem v razvijajočem se okolju, se predlaga, da obdobje enega cikla načrtovanja ne bi smelo trajati več kot pet let.

Negotovosti in omejitve narekujejo raven podrobnosti uradnega nadzora, ki se lahko zagotovi v vsakem letu načrta. Zlasti bo morda treba začasno določiti operativne splošne/posamične cilje uradnega nadzora za poznejša leta večletnega nacionalnega načrta nadzora in jih redno posodabljati v povezavi s pripravo letnega poročila, ki se zahteva na podlagi člena 113(1) Uredbe (EU) 2017/625. V zvezi s tem glej oddelek D.1.1.

5.    Splošne zahteve za večletni nacionalni načrt nadzora

Pravna zahteva

Člen 110, člen 111(2) in člen 119 Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Večletni nacionalni načrt nadzora mora vsebovati splošne informacije o strukturi in organizaciji sistemov uradnega nadzora države članice, ki zajemajo vsa področja agroživilske verige Unije. Čeprav je večletni nacionalni načrt nadzora po naravi splošen, mora vsebovati informacije o posebnih vidikih iz člena 110(2)(a) do (k) Uredbe (EU) 2017/625. Smernice glede navedenih posebnih vidikov so predstavljene v oddelku D tega dokumenta s smernicami.

Države članice so opozorjene na svojo obveznost, da med izvajanjem večletnega nacionalnega načrta nadzora pregledajo načrt in razmislijo o njegovih prilagoditvah glede na dejavnike iz člena 111(2) in člena 119(a) Uredbe (EU) 2017/625 ter da vse nadaljnje prilagoditve vključijo v letno poročilo iz člena 113(1) navedene uredbe.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi torej morala biti opisana:

(a)	postopek za letni pregled delovanja večletnega nacionalnega načrta nadzora kot prispevek k letnemu poročilu o izvajanju večletnega nacionalnega načrta nadzora;

(b)	način vključitve rezultata presoj pristojnih nacionalnih organov, ki se zahtevajo na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2017/625, v ta postopek.

D.   Splošne smernice o vsebini večletnega nacionalnega načrta nadzora

1.    Strategija in okvir

1.1   Strateški cilji večletnega nacionalnega načrta nadzora

Pravna zahteva

Člen 110(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Glede na to, da je glavni cilj Uredbe (EU) 2017/625 zagotoviti bolj usklajen in dosleden pristop k uradnemu nadzoru in ustrezne izvršilne ukrepe vzdolž celotne agroživilske verige Unije, ter glede na splošno obveznost držav članic, da izvajajo pravo Unije, bi morale države članice razviti ustrezne cilje in strategije za uresničitev tega namena. Navedeni cilji in strategije morajo biti podlaga večletnega nacionalnega načrta nadzora in na kratko predstavljeni v njem (8).

Strategija, ki jo države članice sprejmejo za različne dejavnosti, področja in stopnje agroživilske verige Unije, bi morala vključevati kratek opis (in razloge):

—	osredotočenosti uradnega nadzora,

—	prednostne razvrstitve uradnega nadzora in

—	dodelitve virov.

1.2   Kategorizacija tveganja

Pravna zahteva

Člen 110(2)(b) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Ob upoštevanju, da glede na zakonodajo Unije o agroživilski verigi člen 9(1) in (2) Uredbe (EU) 2017/625 zahteva, da pristojni organi izvajajo uradni nadzor nad vsemi izvajalci dejavnosti redno, na podlagi tveganja in ustrezno pogosto, mora večletni nacionalni načrt nadzora vsebovati informacije o kategorizaciji tveganja, če obstaja, povezani z različnimi dejavnostmi, ki so predmet uradnega nadzora. To ne posega v zakonodajo Unije, s katero je določena najmanjša pogostost izvajanja uradnega nadzora.

V večletni nacionalni načrt nadzora se lahko vključi kratek opis postopka kategorizacije tveganja, ki ga uporablja država članica (9).

2.    Strukturni okvir uradnega nadzora

2.1   Imenovanje pristojnih organov

Pravna zahteva

Člen 110(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Večletni nacionalni načrti nadzora bi moral zagotoviti celovit pregled strukture in nalog pristojnih organov. V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi bilo treba:

(a)

opredeliti organe ali, kadar je ustrezno, raven takih organov (10), ki so določeni kot pristojni organi, odgovorni za uradni nadzor za vsa področja, navedena v členu 1(2) Uredbe (EU) 2017/625. Opredeliti bi bilo treba vse pristojne organe in, kadar je ustrezno, raven pristojnega organa (osrednja, regionalna in lokalna raven), prav tako pa bi bilo treba opredeliti tudi vsa pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere so bile prenesene nekatere naloge;

(b)	opisati dodelitev nalog uradnega nadzora in odgovornosti zanj za celotno agroživilsko verigo;

(c)	navesti vire, ki so na voljo pristojnim organom;

(d)	navesti nacionalne referenčne laboratorije, določene v skladu s členom 100(1) Uredbe (EU) 2017/625, in področja, za katera so določeni.

Informacije iz točk (a) do (d) se lahko ponazorijo v obliki integriranega organigrama pristojnih organov ter njihovih nalog in odgovornosti na nacionalni ravni.

Opis virov, ki so na voljo pristojnim organom, bi moral vključevati človeške vire ter podporne zmogljivosti in službe, kot so specializirani informacijski sistemi ter laboratorijske, diagnostične in raziskovalne zmogljivosti in službe ter zmogljivosti in službe za usposabljanje, kot je ustrezno.

Človeški viri bi morali biti opisani v smislu števila delovnih mest s polnim delovnim časom ali delovnih mest z „ekvivalentom polnega delovnega časa“. Zmogljivosti in storitve, ki so na voljo, se lahko količinsko opredelijo v smislu ravni storitve, zmogljivosti laboratorija in obsega analitičnih dejavnosti, informacije pa se lahko, če je ustrezno, zagotovijo na nacionalni ali regionalni ravni, tako da se navede število pristojnih organov, ki si delijo zmogljivosti.

Popolnega seznama uradnih laboratorijev, določenih za izvajanje analiz vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom, ni treba vključiti v načrt, vendar bi ga moral pristojni organ voditi.

Kadar seznama nacionalnih referenčnih laboratorijev in uradnih laboratorijev nista vključena v večletni nacionalni načrt nadzora, bi bilo treba vključiti povezave do ustreznih spletnih strani, na katerih sta navedena seznama na voljo.

2.2   Prenos nalog na pooblaščena telesa (ali fizične osebe)

Pravna zahteva

Člen 110(2)(d) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi bilo treba, kadar je ustrezno:

(a)	opredeliti pristojne organe, ki prenesejo naloge uradnega nadzora na pooblaščena telesa;

(b)	navesti konkretne naloge, prenesene na vsako kategorijo pooblaščenih teles;

(c)	vključiti splošen opis ureditev, vzpostavljenih za zagotovitev, da pristojni organi, ki so prenesli naloge, in pooblaščena telesa izpolnjujejo zahteve: (i) členov 29 in 33 Uredbe (EU) 2017/625; (ii) točke 2 poglavja II Priloge II k Uredbi (EU) 2017/625.

Točke (a) do (c)(i) zgoraj se lahko uporabljajo tudi, kadar so naloge prenesene na fizične osebe (člena 30 in 33 Uredbe (EU) 2017/625).

Kadar se iste naloge uradnega nadzora prenesejo na več pooblaščenih teles ali fizičnih oseb, se lahko prenos takih nalog za namene večletnega nacionalnega načrta nadzora opiše v smislu kategorij pooblaščenih teles ali fizičnih oseb. V tem primeru celovitega in posodobljenega seznama pooblaščenih teles ali fizičnih oseb, na katere so bile prenesene naloge uradnega nadzora, ni treba vključiti v načrt, vendar pa ga morajo ustrezni pristojni organi voditi.

3.    Splošna organizacija in upravljanje uradnega nadzora

Pravna zahteva

Člen 110(2)(e) do (i) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Člen 110(2)(e) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da mora večletni nacionalni načrt nadzora vključevati informacije o splošni organizaciji in upravljanju uradnega nadzora na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posameznih obratih.

Večletni nacionalni načrt nadzora bi moral vsebovati splošni opis organizacije in strukture vsake organizacije, ki je določena kot pristojni organ, na vseh ravneh. Splošni opis se lahko zagotovi za enako kategorijo pristojnih organov na regionalni in/ali lokalni ravni, če sta organizacija in struktura pristojnih organov v glavnem enaki. V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi moralo biti opisano, kako je uradni nadzor, vključno z nadzorom uvoza in izvoza, organiziran ter kako se upravlja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Večletni nacionalni načrt nadzora bi moral vključevati splošen opis:

(a)	organizacije pristojnih organov;

(b)	hierarhičnih razmerij in ureditev poročanja (in/ali upravljanja) znotraj pristojnih organov in med njimi ter s pooblaščenimi telesi ali fizičnimi osebami;

(c)	ureditev za preverjanje za zagotovitev kakovosti, nepristranskosti, doslednosti in učinkovitosti uradnega nadzora na vseh ravneh znotraj pristojnih organov in med njimi, vključno z vsemi regionalnimi in/ali lokalnimi organi, kot je določeno s členom 5(1)(b) Uredbe (EU) 2017/625;

(d)	razmerja in ureditev med pristojnimi organi in določenimi uradnimi in nacionalnimi referenčnimi laboratoriji za zagotovitev, da taki laboratoriji izpolnjujejo zahteve iz člena 38 oziroma člena 100(1) Uredbe (EU) 2017/625 in delujejo v skladu z njima;

(e)

ureditev za izvajanje presoj pristojnih organov za zagotovitev učinkovitosti in primernosti uradnega nadzora, kot je določeno s členom 6 Uredbe (EU) 2017/625. V ureditvah (11) bi moralo biti navedeno, kako se zagotavlja, da so presoje predmet neodvisnega pregleda in da se izvajajo pregledno ter da pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe glede na rezultate takih presoj.

3.1   Nadzorni sistemi in dejavnosti usklajevanja

Pri organizaciji sistemov uradnega nadzora bi bilo treba upoštevati:

(a)	potrebo po določitvi narave, pogostosti, časa in točke uradnega nadzora, da se zagotovi čim večja skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi;

(b)	vlogo prednostnega razvrščanja pri določitvi ravnovesja med nalogami in viri, stroškovno učinkovitostjo in stroškovno smotrnostjo;

(c)	posebne nacionalne načrte ali programe nadzora, določene z zakonodajo Unije o agroživilski verigi;

(d)	kakršne koli posebne nacionalne načrte za obvladovanje ali izkoreninjenje bolezni;

(e)	kakršne koli ustrezne kategorizacije tveganja.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi bilo torej treba opisati:

(a)

sisteme uradnega nadzora, ki se uporabljajo za različna področja, zlasti: (i) uporabljene metode in tehnike uradnega nadzora, kot so spremljanje, nadzorovanje, preverjanje, presoja, inšpekcijski pregled, vzorčenje in analiza, ob upoštevanju zahtev iz členov 14, 34 in 35 Uredbe (EU) 2017/625, ter kje in kdaj se take metode in tehnike uradnega nadzora uporabljajo; (ii) pogostost ali, kot je ustrezno, merila za določanje pogostosti in narave uradnega nadzora; (iii) obseg in delovanje uradnega nadzora pri uvozu in izvozu vseh živali in blaga;

(b)	kako se kategorije tveganja iz oddelka D.1.2 uporabljajo za učinkovito ciljno usmeritev uradnega nadzora;

(c)	kako so ureditve uradnega nadzora za zakonodajo Unije o agroživilski verigi, ki se uporablja horizontalno, vključene v uradni nadzor, ki se uporablja za vsako zadevno področje; če je vključeno več kot eno področje, bi bilo treba med različnimi področji vzpostaviti ustrezne „povezave“.

Vzpostaviti bi bilo treba ureditve za zagotovitev usklajevanja dejavnosti in sodelovanja znotraj pristojnih organov in med njimi. Navedene ureditve bi morale tudi prispevati k zagotavljanju kakovosti, nepristranskosti, doslednosti in učinkovitosti uradnega nadzora.

Zlasti bi bilo treba zagotoviti informacije o splošnih ukrepih za upravljanje razmerja med različnimi pristojnimi organi, odgovornimi za različna področja ali različne stopnje agroživilske verige Unije, in o ureditvah v primeru prenosa pristojnosti na regionalne in/ali lokalne pristojne organe ali delitve teh pristojnosti z njimi.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi bilo torej treba opisati:

(a)

ureditve za zagotovitev učinkovitega in uspešnega sodelovanja in usklajevanja dejavnosti: — znotraj pristojnega organa, med dvema ali več pristojnimi organi, ki se ukvarjajo z istim področjem (zlasti če država članica prenese pristojnost za izvajanje uradnega nadzora na: organ, ki ni osrednji pristojni organ, med ustreznimi osrednjimi, regionalnimi in lokalnimi organi, kot je določeno v členu 4(2) Uredbe (EU) 2017/625), — z drugimi organi (kadar se zahteva sodelovanje, kot je določeno v členih 75 in 76 Uredbe (EU) 2017/625), in — kadar pristojni organi prenesejo uradni nadzor na pooblaščena telesa ali fizične osebe, kot je določeno v členu 28(1) ter členih 29, 30 in 33 Uredbe (EU) 2017/625. Na primer, formalne ureditve za usklajevanje dejavnosti in zagotavljanje doslednosti uradnega nadzora, kot so sestanki, skupni odbori in povezovalne skupine ter zahteve za skupne sporazume ali ukrepe;

(b)	skupne pobude za usposabljanje osebja, vključenega v uradni nadzor, na primer na področju tehničnih znanj in spretnosti, nadzora nad nadzornimi službami, upravljanja in presoje kakovosti, če je ustrezno;

(c)	skupen dostop do laboratorijskih in diagnostičnih zmogljivosti, če je ustrezno;

(d)	upravljanje in uporabo skupnih nacionalnih zbirk podatkov, kadar je ustrezno;

(e)

področja, na katerih sta usklajevanje in komunikacija med pristojnimi organi pomemben vidik, vključno z: (i) ukrepi, sprejetimi za zagotovitev učinkovitega izvajanja take dejavnosti, tako da ne pride do prekinitve uradnega nadzora; (ii) načinom izmenjave potrebnih informacij med pristojnimi organi za zagotovitev neprekinjenosti in doslednosti uradnega nadzora ter za zagotovitev učinkovitega delovanja sistemov sledljivosti.

3.2   Skladnost z operativnimi merili

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morale biti opisane metode, uporabljene za zagotovitev, da organizacije, določene kot pristojni organi ali nadzorni organi za ekološko pridelavo, učinkovito izvajajo zahteve iz člena 5(1)(a) in (c) do (i) Uredbe (EU) 2017/625.

Zlasti bi morali biti v večletnem nacionalnem načrtu nadzora opisani postopki in/ali ureditve, vzpostavljeni, da se v zvezi z vsemi pristojnimi organi in nadzornimi organi za ekološko pridelavo zagotovi naslednje:

(a)	učinkovitost in ustreznost uradnega nadzora;

(b)	da so vzpostavljeni ukrepi za zagotovitev, da osebje, ki izvaja uradni nadzor (12), nima navzkrižnih interesov, ki bi lahko škodovali njegovi objektivnosti in neodvisnosti ali ogrozili njegovo strokovno presojo, ter da obravnava kakršno koli navzkrižje interesov, ki bi se lahko pojavilo;

(c)	da imajo vsi organi ustrezne laboratorijske zmogljivosti za analizo, preskušanje in diagnosticiranje ali dostop do teh zmogljivosti;

(d)	da imajo vsi organi zadostno število ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito in uspešno izvajanje uradnega nadzora ali dostop do takega osebja;

(e)	da imajo vsi organi ustrezne in pravilno vzdrževane objekte in opremo za zagotovitev, da lahko osebje učinkovito in uspešno izvaja uradni nadzor;

(f)

da imajo vsi organi pravna pooblastila za izvajanje uradnega nadzora in sprejemanje ukrepov, določenih v Uredbi (EU) 2017/625 in pravilih iz člena 1(2), vključno s pooblastilom za dostop do prostorov izvajalcev, inšpekcijski pregled živali in blaga, zapisnikov ali drugih dokumentov, vključno z računalniškimi sistemi, odvzem vzorcev in sprejetje ustreznih ukrepov v primeru suma na neskladnosti ali odkritja neskladnosti, vključno z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni ali začetkom postopkov za naložitev takih kazni;

(g)	da imajo vsi organi vzpostavljene načrte izrednih ukrepov, ki so jih pripravljeni izvajati v nujnih primerih, po potrebi v skladu s pravili iz člena 1(2).

3.3   Usposabljanje osebja, ki izvaja uradni nadzor

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morali biti opisani sistemi ali ureditve, vzpostavljeni za zagotovitev, da je osebje, ki izvaja uradni nadzor, deležno ali je bilo deležno usposabljanja, določenega v členu 5(4) Uredbe (EU) 2017/625.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morale biti opisane tudi ureditve za zagotovitev, da ima vse osebje, ki izvaja uradni nadzor, potrebne kvalifikacije, usposobljenost in pristojnosti za učinkovito izvajanje takega nadzora.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morali biti za vsa področja predstavljeni sistemi ali ureditve, vzpostavljeni za:

(a)	opredelitev potreb po usposabljanju osebja, ki izvaja uradni nadzor;

(b)	zagotovitev in oceno takega usposabljanja;

(c)	dokumentiranje takega usposabljanja za namene presoje.

Ureditve za prenos nalog uradnega nadzora na pooblaščena telesa ali fizične osebe bi morale zagotavljati, da imajo osebje takih pooblaščenih teles ali fizične osebe potrebno usposobljenost, kvalifikacije in pristojnosti za učinkovito izvajanje navedenih nalog (glej tudi smernice v oddelku D.2.2).

3.4   Dokumentirani postopki

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morali biti opisani vzpostavljeni sistemi ali ureditve za zagotovitev učinkovitega izvajanja zahtev iz člena 12(1) do (3) Uredbe (EU) 2017/625 glede dokumentiranih postopkov in člena 13 navedene uredbe glede zapisnikov o uradnem nadzoru.

Dokumentirani postopki morajo zajemati področja za nadzorne postopke iz poglavja II Priloge II k Uredbi (EU) 2017/625 in vsebovati navodila za osebje, ki izvaja uradni nadzor.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morali biti za vsa področja opisani sistemi ali ureditve, vzpostavljeni za zagotovitev:

(a)	da so ustrezni dokumentirani postopki zlahka dostopni (13): (i) vsemu osebju, ki izvaja uradni nadzor; (ii) zadevnim pristojnim organom; (iii) osrednjemu pristojnemu organu;

(b)	da se dokumentirani postopki pregledujejo in posodabljajo v ustreznih časovnih presledkih.

Izčrpnega seznama ali kazala dokumentiranih postopkov ni treba vključiti v načrt, vendar ga mora pristojni organ voditi.

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi morali biti za vsa področja opisani sistemi ali ureditve, vzpostavljeni za zagotovitev evidentiranja izvajanja in rezultatov uradnega nadzora, kot je določeno v členu 13(1) in (2) Uredbe (EU) 2017/625, ter hranjenja takih zapisnikov in za zagotovitev, da so taki zapisniki zlahka dostopni:

(a)	vsemu osebju, ki izvaja navedeni uradni nadzor;

(b)	zadevnemu pristojnemu organu;

(c)	osrednjemu pristojnemu organu;

(d)	kateri koli organizaciji, ki sodeluje pri izvajanju presoj;

(e)	Komisiji na zahtevo.

4.    Obvladovanje incidentov/izrednih razmer

4.1   Operativni načrti izrednih ukrepov

Pravna zahteva

Člen 110(2)(j) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

Ta oddelek vsebuje smernice zlasti o informacijah, ki bi jih bilo treba zagotoviti v zvezi z načrti izrednih ukrepov iz člena 5(1)(i) in člena 115 Uredbe (EU) 2017/625 ter na splošno o drugih načrtih izrednih ukrepov, ki se zahtevajo na podlagi zadevne zakonodaje Unije, kot je:

—	Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (14) in

—	Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi bilo treba:

(a)	navesti vsako področje, za katero so vzpostavljeni posebni načrti izrednih ukrepov;

(b)	navesti obseg vsakega takega načrta izrednih ukrepov;

(c)	v zvezi z vsakim takim načrtom izrednih ukrepov opredeliti organ ali organe, pristojne za njihovo pripravo in posodabljanje;

(d)	opisati sistem ali ureditve, vzpostavljene za razširjanje načrtov izrednih ukrepov in ustrezno usposabljanje v zvezi z njihovim izvajanjem.

Vendar pa ni treba priložiti kopije posameznih načrtov izrednih ukrepov, temveč bi bilo treba zagotoviti povezave do ustreznih spletnih strani.

Če je ustrezno, se lahko navedene ureditve opišejo z uporabo organigrama ali tabele ali v drugi lahko predstavljivi obliki.

4.2   Organizacija sodelovanja in medsebojne pomoči

Pravna zahteva

Člen 110(2)(k) Uredbe (EU) 2017/625

Smernice

V večletnem nacionalnem načrtu nadzora bi bilo treba:

(a)	opisati splošne ureditve, vzpostavljene za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz členov 102 do 107 Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	opredeliti imenovani povezovalni organ ali organe ter njihova zadevna področja odgovornosti ali pristojnosti.

Opis splošnih ureditev bi lahko vključeval informacije o tem, kako si pristojni organi izmenjujejo in razširjajo informacije o resnih neposrednih ali posrednih tveganjih za zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali, kar zadeva GSO in fitofarmacevtska sredstva, tudi za okolje, da se omogoči hitro sprejetje ukrepov za preprečitev navedenih resnih tveganj.

Vzpostavljeni bi morali biti mehanizmi za čezmejno pomoč in sodelovanje med pristojnimi organi za zagotovitev, da se primeri neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi s čezmejno razsežnostjo učinkovito obravnavajo ne samo v državi članici, kjer je neskladnost prvič odkrita, ampak tudi v državi članici, iz katere izvira.

Uporabilo bi se lahko kratko pojasnilo, kako se pristojni organi odzivajo na različne komponente računalniškega sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) (16) in jih uporabljajo, da se predstavijo pravočasni ukrepi držav članic za preprečevanje nekaterih resnih tveganj vzdolž agroživilske verige Unije ter njihova pripravljenost na sprejetje učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obravnavanje čezmejnih kršitev zakonodaje Unije o agroživilski verigi, tudi v primerih, ko imajo morebitne goljufive ali zavajajoče prakse čezmejno razsežnost ali bi jo lahko imele.

V zvezi s prošnjami za upravno pomoč in sodelovanje ter vsemi obvestili bi bilo treba zagotoviti ustrezne nadaljnje ukrepe. Za olajšanje tega bi morale države članice določiti enega ali več povezovalnih organov, ki bodo pomagali pri komunikaciji med pristojnimi organi v različnih državah članicah in jo usklajevali.

---

(1)  Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(2)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(4)  V skladu s členom 1(5) Uredbe (EU) 2017/625 se členi 109 do 111 iste uredbe ne uporabljajo za druge uradne dejavnosti.

(5)  Delo skupne delovne skupine OIE-EU bi lahko bilo koristen vir informacij.

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/723 z dne 2. maja 2019 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardnega vzorčnega obrazca za uporabo v letnih poročilih, ki jih predložijo države članice (UL L 124, 13.5.2019, str. 1).

(7)  Obvestilo Komisije o dokumentu s smernicami za izpolnjevanje standardnega vzorčnega obrazca iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/723 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardnega vzorčnega obrazca za uporabo v letnih poročilih, ki jih predložijo države članice (UL C 71, 1.3.2021, str. 1) [C(2021) 1136].

(8)  Delo mreže za večletne nacionalne načrte nadzora bi lahko bilo koristen vir informacij.

(9)  Glej opombo 8.

(10)  Na primer: „Länder“, „okrajni sveti“, „občine“, „départements“.

(11)  Pri navedenih ureditvah bi bilo treba upoštevati Obvestilo Komisije o dokumentu s smernicami za izvajanje določb o izvajanju presoj na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2017/625 (UL C 66, 26.2.2021, STR 22).

(12)  Kadar uradni nadzor izvaja zunanje ali pogodbeno osebje, da so vzpostavljeni ukrepi za zagotovitev, da ima pri izvajanju svojih nalog uradnega nadzora enako stopnjo neodvisnosti in odgovornosti kot stalno osebje.

(13)  Glej tudi oddelek C.3.

(14)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(15)  Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(16)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).

Obvestilo osebi, za katero veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2014/932/SZVP in Uredbi Sveta (EU) št. 1352/2014 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Jemnu

(2021/C 78/02)

Osebo, navedeno v Prilogi k Sklepu Sveta 2014/932/SZVP (1), kot se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2021/398 (2) , in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 1352/2014 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/397 (4) o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Jemnu, obveščamo o naslednjem.

Varnostni svet Združenih narodov se je odločil, da to osebo uvrsti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo ukrepi iz odstavkov 11 in 15 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 2140 (2014) in odstavka 14 RVSZN 2216 (2015).

Zadevna oseba lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o vključitvi na seznam ZN skupaj z dokazili kadar koli pošlje odboru ZN, ustanovljenem v skladu z odstavkoma 11 in 15 Resolucije 2140 (2014). Zahtevo je treba poslati na naslov:

Focal Point for De-listing

Security Council Subsidiary Organs Branch

Room DC2 2034

United Nations

New York, N.Y. 10017

United States of America

Tel. +1 9173679448

Faks +1 2129631300

E-naslov: delisting@un.org

Podrobnejše informacije so na voljo na: https://www.un.org/securitycouncil/sanctions/delisting/delisting-requests

Svet Evropske unije je na podlagi odločitve ZN sklenil osebo s seznama ZN uvrstiti na sezname oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2014/932/SZVP, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom (SZVP) 2021/398, in Uredbe (EU) št. 1352/2014, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/397. Razlogi za uvrstitev zadevne osebe na ta seznama so navedeni v ustreznih vnosih v Prilogi k Sklepu in Prilogi I k Uredbi.

Zadevno osebo obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kot so navedeni na spletnih straneh iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1352/2014, vloži prošnjo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali točno določena plačila (glej člen 4 Uredbe).

Prav tako lahko zadevna oseba Svetu skupaj z dokazili predloži zahtevek, naj se sklep o njeni vključitvi na navedena seznama ponovno preuči. Vse tozadevne zahtevke je treba poslati na naslednji naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevno osebo obenem obveščamo, da lahko odločitev Sveta izpodbija pred Splošnim sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 275(2) ter člena 263(4) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

(1)  UL L 365 19.12.2014, str. 147.

(2)  UL L 77 I, 5.3.2021, str. 3.

(3)  UL L 365 19.12.2014, str. 60.

(4)  UL L 77 I, 5.3.2021, str. 1

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2014/932/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 1352/2014 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Jemnu

(2021/C 78/03)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem.

Pravna podlaga za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta 2014/932/SZVP (2), kot se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta (SZVP) 2021/398 (3), in Uredba Sveta (EU) št. 1352/2014 (4), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/397 (5).

Za ta postopek obdelave je odgovoren oddelek RELEX.1.C v generalnem direktoratu za zunanje odnose (RELEX) generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki uradne osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2014/932/SZVP, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom (SZVP) 2021/398, in Uredbo (EU) št. 1352/2014, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/397.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2014/932/SZVP in Uredbi (EU) št. 1352/2014.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo na uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, odgovorjeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali od trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je že začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 365, 19.12.2014, str. 147.

(3)  UL L 77 I, 5.3.2021, str. 3.

(4)  UL L 365, 19.12.2014, str. 60.

(5)  UL L 77 I, 5.3.2021, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

5. marec 2021

(2021/C 78/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1938
JPY	japonski jen	129,30
DKK	danska krona	7,4363
GBP	funt šterling	0,86300
SEK	švedska krona	10,1863
CHF	švicarski frank	1,1066
ISK	islandska krona	152,90
NOK	norveška krona	10,2110
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,303
HUF	madžarski forint	366,29
PLN	poljski zlot	4,5748
RON	romunski leu	4,8813
TRY	turška lira	8,9502
AUD	avstralski dolar	1,5565
CAD	kanadski dolar	1,5160
HKD	hongkonški dolar	9,2695
NZD	novozelandski dolar	1,6737
SGD	singapurski dolar	1,6008
KRW	južnokorejski won	1 347,11
ZAR	južnoafriški rand	18,2619
CNY	kitajski juan	7,7489
HRK	hrvaška kuna	7,5745
IDR	indonezijska rupija	17 184,09
MYR	malezijski ringit	4,8635
PHP	filipinski peso	58,048
RUB	ruski rubelj	88,8807
THB	tajski bat	36,422
BRL	brazilski real	6,7979
MXN	mehiški peso	25,3204
INR	indijska rupija	87,2305

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Vrste plina in ustrezni dovodni tlak v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, in razveljavitvi Direktive 2009/142/ES

(Ta objava temelji na informacijah, ki jih je Komisija prejela od držav članic)

(2021/C 78/05)

Nemčija

Družina plinov	Druga							Tretja
Skupina plinov	Skupina H				Skupina L			Skupina P				Skupina B
	najnižji		najvišji		najnižji		najvišji	najnižji		najvišji		najnižji		najvišji
Zgorevalna toplota (GCV) [v MJ/m3]	34,5		44,7		28,7		38,6	101,2 (4)				133,8 (4)
Wobbejev indeks [MJ/m3]	46,50 (1)		53,60		37,60 (2)		44,40	72,90 (5)		87,30 (5)		81,80		87,30
Sestava plina po prostornini v % celotne vsebnosti:
C1 do C5, (vsota)	–		100		–		100	–		100		–		100
vsebnost N2 + CO2	2,5		4				–			–				–
Vsebnost CO	–				–			–				–
Vsebnost nenasičenih ogljikovodikov	–				–			10 %				10 %
Vsebnost vodika	0		0,2–10		0		0,2–10	0		0,2 (6)		0		0,2 (6)
Informacije o strupenih sestavinah v plinastem gorivu	–		H2S in COS: 5 mg/m3		–		H2S in COS: 5 mg/m3	–		H2S: tehnično brez / S iz COS: 5 mg/kg		–		H2S: tehnično brez / S iz COS: 5 mg/kg
Dovodni tlak:
	najnižji	nazivni		najvišji	najnižji	nazivni	najvišji	najnižji	nazivni		najvišji	najnižji	nazivni		najvišji
Dovodni tlak na vhodu naprave [mbar]	18	20		25	18	20	25	42,5 25	50 (7) 30 (8)		57,5 35	42,5	50		57,5
Dovodni tlak na odjemnem mestu [mbar]	20	23		25,3	20	23	25,3	47,5 30	50 30		57,5 40	42,5	50		57,5
Dopustni padec tlaka v plinski napravi končnega uporabnika [v mbar]	3 (3)				3 (3)			5 (3)				5 (3)
Referenčni pogoji za Wobbejev indeks in zgorevalno toploto so naslednji:
Referenčna temperatura zgorevanja [°C]	15 oC
Referenčna temperatura za merjenje prostornine [°C]	15 oC
Referenčni tlak za merjenje prostornine [mbar]	1 013,25  mbar

---

(1)  Skupina H: za preprečevanje zastojev pri oskrbi se lahko pri ustreznih plinskih napravah (npr. kategorije naprav I2E) začasno tolerira vrednost pod Wobbejevim indeksom do WS,n = 43,2 MJ/m3 (12,0 kWh/m3) pri nespremenjeni nastavitvi naprav na WS,n = 54,0 MJ/m3 (15,0 kWh/m3). (40,95 MJ/m3 (15 oC)).

(2)  Skupina L: za uporabo zemeljskih plinov z visoko vsebnostjo inertnih plinov se lahko pri ustreznih plinskih napravah (npr. kategorije naprav I2ELL) začasno tolerira vrednost pod Wobbejevim indeksom do WS,n = 36,0 MJ/m3 (10,0 kWh/m3) pri nespremenjeni nastavitvi naprav na WS,n = 44,6 MJ/m3 (12,4 kWh/m3). (34,13 MJ/m3 (15 oC)).

(3)  Velja za uporabo v gospodinjstvu ali podobno uporabo ter za vrste uporabe iz opomb (g) in (h), v obrti ali industriji so možna odstopanja.

(4)  Nazivna vrednost.

(5)  Samo iz fiksno montiranega rezervoarja.

(6)  Vodik, dušik, kisik in metan.

(7)  Za naprave, ki se uporabljajo v gospodinjstvu in pri opravljanju pridobitne dejavnosti, ter plinske naprave v vozilih, ki se uporabljajo pri opravljanju pridobitne dejavnosti.

(8)  Za plinske naprave v počitniških prikolicah, avtodomih in na čolnih ter plinske naprave v vozilih, ki se uporabljajo pri opravljanju pridobitne dejavnosti.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10180 – BH Holding/TEDi)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 78/06)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.