Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030)

(2021/C 66/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB OPOZARJANJU na:

—

potrditev delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 (ET 2010) na zasedanju Evropskega sveta marca 2002 v Barceloni in uvedbo novega obdobja s sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (Izobraževanje in usposabljanje 2020 – ET 2020) ter oceno iz Skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), s čimer je bil vzpostavljen trden okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja in zagotovljena kontinuiteta zanj; okvir temelji na skupnih ciljih in v prvi vrsti podpira izboljšanje nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja s pomočjo razvoja dopolnilnih instrumentov na ravni EU, vzajemnega učenja in izmenjave dobre prakse prek odprte metode koordinacije;

—	politično ozadje tega vprašanja, kot je navedeno v Prilogi I;

in JE SEZNANJEN,

—	da so se v Rimski izjavi iz marca 2017 voditelji EU zavezali, da si bodo prizadevali za Unijo, v kateri bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini;

—

da so voditelji EU na socialnem vrhu v Göteborgu leta 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, v katerem je pravica vsakogar do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja ter vseživljenjskega učenja določena kot prvo načelo, pravica do hitre in individualno prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev, kar vključuje usposabljanje in prekvalifikacijo, kot četrto načelo, pravica otrok do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter pravica otrok iz prikrajšanih okolij do posebnih ukrepov za enake možnosti pa kot enajsto načelo;

—	da je bilo v sklepih Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017 izobraževanje izpostavljeno kot ključno za oblikovanje vključujoče in kohezivne družbe ter ohranjanje evropske konkurenčnosti, pri čemer sta bila izobraževanje in usposabljanje prvič v središču evropske politične agende;

—	z doseženim napredkom v sklopu delovnega programa ET 2010 in okvira ET 2020, zlasti v podporo nacionalnim reformam, pri čemer se zaveda, da so pred Evropo, če želi doseči cilje iz navedenih zavez, še vedno precejšni izzivi;

—

da je Komisija skupaj z državami članicami sprejela ukrepe za uresničitev te vizije za prihodnost izobraževanja in usposabljanja z vzpostavitvijo evropskega izobraževalnega prostora (1) od leta 2018 naprej, na kar se je Svet odzval s sprejetjem Sklepov Sveta z dne 22. maja 2018 o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora in Resolucije Sveta o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja;

—	z delom v okviru bolonjskega procesa, okrepljenim z ministrskim sporočilom iz Rima iz novembra 2020, ter delom v okviru københavnskega procesa, prav tako nedavno okrepljenim z izjavo iz Osnabrücka iz novembra 2020;

—	da je v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2021 poudarjen pomen zagotavljanja enakih možnosti in vključujočega izobraževanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam ter vlagati v preusposabljanje in izpopolnjevanje;

POUDARJA, da:

—

imata izobraževanje in usposabljanje ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evrope v času, ko je nujno, da njena družba in gospodarstvo postaneta bolj povezana, vključujoča, digitalna, trajnostna, zelena in odporna ter je treba državljanom omogočiti osebno izpopolnitev in dobro počutje, da bi bili pripravljeni prilagoditi se spreminjajočemu se trgu dela in biti uspešni na njem, pa tudi, da bi bili odgovorni in aktivni državljani;

—

je pandemija COVID-19, zaradi katere je sektor izobraževanja in usposabljanja pod pritiskom brez primere, povzročila obsežen premik k poučevanju in učenju na daljavo ter kombiniranemu poučevanju in učenju. Ta premik je prinesel različne izzive in priložnosti za sisteme in skupnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer je razkril učinek digitalnega razkoraka in vrzeli v povezljivosti v državah članicah ter neenakosti med dohodkovnimi skupinami ter med mestnim in podeželskim okoljem, hkrati pa izpostavil potencial, ki ga ima izobraževanje in usposabljanje za krepitev odpornosti ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti;

—

bo evropski izobraževalni prostor učečim se omogočil študij v različnih življenjskih obdobjih in iskanje zaposlitve po vsej EU, države članice in deležniki pa bodo lahko sodelovali, tako bo izobraževanje in usposabljanje v vseh državah članicah in regijah v vsej EU dejansko postalo visokokakovostno, inovativno in vključujoče ter bo podpiralo gospodarsko rast in visokokakovostne zaposlitvene možnosti ter osebni, družbeni in kulturni razvoj;

—	bo poleg tega evropski izobraževalni prostor območje, v katerem bodo lahko učeči se in pedagoški delavci brez težav sodelovali in komunicirali ne glede na različne discipline, kulture in meje ter v katerem bodo kvalifikacije in učni izidi iz učnih obdobij v tujini avtomatično priznani (2);

PRIZNAVA, da:

—

je prejšnji strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) prispeval k spodbujanju vzajemnega učenja v izobraževanju in usposabljanju prek skupnih strateških ciljev, skupnih referenčnih orodij in pristopov, dokazov in podatkov vseh ustreznih evropskih agencij in mednarodnih organizacij ter izmenjave dobrih praks in vzajemnega učenja med državami članicami EU in drugimi deležniki ter podprl izvajanje nacionalnih reform na področju izobraževanja in usposabljanja;

—

bo posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju – ob popolnem spoštovanju načela subsidiarnosti in raznolikosti nacionalnih izobraževalnih sistemov držav članic, pa tudi na podlagi dosežkov prejšnjih okvirov – to sodelovanje izboljšal na področjih, kot so okrepljeno usklajevanje, tudi na politični ravni, večje sinergije med različnimi politikami, ki prispevajo k družbeni in gospodarski rasti ter zelenemu in digitalnemu prehodu, ter okrepljeno sporočanje in razširjanje rezultatov, v okviru inovativnejše in v prihodnost usmerjene perspektive podpore reformam izobraževanja in usposabljanja;

—

je kriza zaradi COVID-19 pokazala, da morajo biti sistemi izobraževanja in usposabljanja dovolj prožni in odporni na prekinitve v rednih obdobjih, ter dokazala, da so države EU zmožne najti rešitve za nadaljnje izvajanje procesov poučevanja in učenja na različne načine in v različnih kontekstih ter zagotoviti, da se vsi učeči se, ne glede na njihovo socialno-ekonomsko ozadje ali učne potrebe, še naprej učijo. Enako velja za okvir za evropsko sodelovanje, ki bi moral ostati dovolj prožen, da bi se lahko odzival na sedanje in prihodnje izzive, tudi v okviru evropskega izobraževalnega prostora;

IZRAŽA ZADOVOLJSTVO in SE PODROBNO SEZNANJA z:

glavnimi elementi in zlasti vizijo iz sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. septembra 2020 o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (3), v katerem je opisano, kako lahko evropsko sodelovanje dodatno izboljša kakovost, vključujočo naravo ter digitalno in zeleno razsežnost sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU. V tem sporočilu je predlagan okvir, ki bi omogočil sodelovanje z državami članicami in z ustreznimi deležniki; vključeval bi strukturo za poročanje in analizo ter predloge za cilj izobraževanja z namenom spodbujanja in spremljanja reform na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi se do leta 2025 uresničil evropski izobraževalni prostor;

in TUDI POZDRAVLJA:

—	glavne elemente Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost“ iz julija 2020 (4);

—	glavne elemente Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. septembra 2020 z naslovom „Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi“ (5);

SE STRINJA z naslednjim:

1.

Do leta 2030 bo uresničitev in nadaljnji razvoj evropskega izobraževalnega prostora glavni politični cilj novega strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, ki bo zajemal vse strateške prednostne naloge in prednostna področja iz te resolucije, pri čemer je treba upoštevati, da bo strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju glavno orodje za podporo in izvajanje evropskega izobraževalnega prostora, ki prispeva k njegovemu uspešnemu izvajanju in ambicioznemu nadaljnjemu razvoju (6) prek svojih pobud in skupne vizije ter v duhu soustvarjanja

2.

Pri prizadevanjih za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 bi moral biti glavni cilj evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju podpora nadaljnjemu razvoju sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, katerih cilj je zagotoviti: a) osebni, socialni in poklicni razvoj vseh državljanov ob spodbujanju demokratičnih vrednot, enakosti, socialne kohezije, aktivnega državljanstva in medkulturnega dialoga; b) trajnostno gospodarsko blaginjo, zeleni in digitalni prehod ter zaposljivost.

3.

Evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju do leta 2030 bi bilo treba vzpostaviti znotraj strateškega okvira z vključujočim, celostnim in vseživljenjskim pristopom k učenju, ki bi zajemal vse sisteme izobraževanja in usposabljanja. To bi moralo biti izpostavljeno kot osnovno načelo, na katerem bi temeljil celoten okvir, ki naj bi zajemal poučevanje, usposabljanje in učenje v vseh okvirih – formalnih, neformalnih in priložnostnih – ter na vseh ravneh, od predšolske vzgoje in varstva do učenja odraslih, vključno s poklicnim in strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem ter terciarnim izobraževanjem, pa tudi v digitalnem okolju. sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju bi moralo prispevati tudi k ustreznim prednostnim nalogam evropskega semestra.

4.

Delo, opravljeno v sklopu tega novega okvira, bi moralo prispevati k zelenemu in digitalnemu prehodu v skladu s cilji iz Sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru iz decembra 2019 (7) ter glavnimi elementi iz Sporočila Komisije z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ iz februarja 2020 (8).

5.

Te cilje bi bilo treba obravnavati tudi z globalnega vidika, saj je sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja postopoma postalo pomemben instrument za izvajanje zunanjih politik EU na podlagi evropskih vrednot, zaupanja in avtonomije. To bo pripomoglo k temu, da bo EU postala še privlačnejša destinacija in partnerica, tako v svetovni tekmi za najbolj nadarjene posameznike kot pri spodbujanju strateških partnerstev z mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili vključujoče in kakovostno izobraževanje v vseh okoliščinah in na vseh stopnjah izobrazbe. Sodelovanje je kot tako ključni vidik za uresničitev geopolitičnih prednostnih nalog Unije in doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, tako na svetovni ravni kot v državah članicah EU. Spodbujanje boljšega usklajevanja med EU in državami članicami bo okrepilo položaj Evrope kot ključne partnerice na področju izobraževanja na svetovni ravni ter pomagalo utrditi povezave med evropskim izobraževalnim prostorom in preostalim svetom.

6.

Uspešne in učinkovite naložbe v izobraževanje in usposabljanje so predpogoj za izboljšanje kakovosti in vključujoče narave sistemov izobraževanja in usposabljanja ter rezultatov izobraževanja, pa tudi za spodbujanje trajnostne rasti, izboljšanje dobrega počutja in vzpostavljanje bolj vključujoče družbe. Okrepljeno delo na področju naložb lahko – ob hkratnem upoštevanju načela subsidiarnosti – pripomore k okrevanju po sedanji krizi ter prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu v sektorju izobraževanja in usposabljanja.

7.

Redno spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev s pomočjo sistematičnega zbiranja in analize mednarodno primerljivih podatkov bistveno prispeva k z dokazi podprtemu oblikovanju politike. Strateške prednostne naloge, navedene v nadaljevanju, bi morali zato v obdobju 2021–2030 dopolniti s kazalniki in cilji na ravni EU, kakor so navedeni v Prilogi II k tej resoluciji. Ti bodo na podlagi rezultatov, doseženih v zadnjem obdobju evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, pomagali meriti splošni napredek na evropski ravni in prikazati, kaj je bilo doseženo, ter spodbujali in podpirali razvoj in reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja.

8.

Natančneje, v naslednjem desetletju bo strateški okvir obravnaval naslednjih pet strateških prednostnih nalog:

–   Strateška prednostna naloga 1: Izboljšanje kakovosti, pravičnosti, vključenosti in vsesplošnega uspeha pri izobraževanju in usposabljanju

Da bi lahko uspevali v današnjem svetu in se soočali s prihodnjimi spremembami v družbi, gospodarstvu in na trgu dela, morajo imeti vsi posamezniki ustrezno znanje, spretnosti, kompetence in odnos. Izobraževanje in usposabljanje je ključno za osebni, državljanski in poklicni razvoj evropskih državljanov.

Na ravni EU je v skladu z vizijo kakovosti izobraževanja in usposabljanja obvladovanje ključnih kompetenc, tudi osnovnih znanj in spretnosti, temeljna podlaga za prihodnji uspeh (9), pri čemer je pomembna tudi podpora visoko usposobljenih in motiviranih učiteljev in mentorjev ter drugega pedagoškega osebja.

Obseg zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, zaradi katerega imajo mladi in odrasli manj socialno-ekonomskih priložnosti, se v zadnjih letih zmanjšuje, vendar še vedno pomeni izziv, zlasti ob misli na pričakovane posledice pandemije COVID-19. Še naprej si je treba prizadevati za zmanjšanje obsega zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja ter stremeti k temu, da bi več mladih pridobilo višjo sekundarno izobrazbo (na podlagi klasifikacije ISCED).

Nacionalni sistemi izobraževanja in usposabljanja so lahko izboljšali svojo uspešnost na teh področjih, vendar je treba še vedno opredeliti politične ukrepe, ki lahko spodbudijo učni uspeh vseh učečih se.

Države članice lahko z zagotavljanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja za vse dodatno zmanjšajo družbene, gospodarske in kulturne neenakosti. Vendar je v Evropi med tistimi s podpovprečnimi dosežki še vedno veliko več učečih se iz prikrajšanih okolij, tudi s podeželskih in oddaljenih območij, pandemija COVID-19 pa je še bolj poudarila pomen pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju.

Da bi zagotovili resnično vključujoče izobraževanje in enake možnosti za vse učeče se na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba stopnjo akademske izobrazbe in akademske dosežke obravnavati ločeno od družbenega, gospodarskega in kulturnega statusa ali drugih osebnih okoliščin.

Kakovostna predšolska vzgoja in varstvo imata še posebej pomembno vlogo in bi ju bilo treba dodatno okrepiti kot podlago za učni uspeh v prihodnosti.

Spodbujati je treba tudi vse druge ukrepe za širše vključevanje, kot so podpiranje dostopa do vključujočega kakovostnega izobraževanja za invalide (10), osebe s posebnimi učnimi potrebami, učeče se z migrantskim ozadjem in druge ranljive skupine, podpiranje ponovne vključitve v izobraževanje v okviru vseživljenjskega učenja ter zagotavljanje priložnosti za vstop na trg dela prek različnih poti izobraževanja in usposabljanja.

Vključujoče izobraževanje in usposabljanje zajema tudi razvijanje spolne občutljivosti pri učnih procesih ter v institucijah za izobraževanje in usposabljanje ter razbijanje in odpravljanje spolnih stereotipov, zlasti tistih, ki fante in dekleta omejujejo pri izbiri študijske smeri. Pri poklicih, v katerih tradicionalno prevladujejo moški ali ženske, bi bilo treba osebe nezadostno zastopanega spola dodatno spodbuditi, da se odločijo za tak poklic. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov na vodstvenih položajih v institucijah za izobraževanje in usposabljanje.

Digitalne tehnologije imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so učna okolja, učno gradivo in metode poučevanja prilagodljivi in primerni za različne skupine učečih se. Spodbujajo lahko resnično vključenost, vendar je treba vzporedno obravnavati vprašanja digitalne vrzeli v zvezi z infrastrukturo ter digitalnimi znanji in spretnostmi.

–   Strateška prednostna naloga 2: Vsesplošno uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti

Družbeni, tehnološki, digitalni, okoljski in gospodarski izzivi vse bolj vplivajo na naš način življenja in dela, vključno s porazdelitvijo delovnih mest ter povpraševanjem po znanjih in spretnostih ter kompetencah. Zaradi velikega števila poklicnih preusmeritev, ki naj bi jih izkusil povprečni evropski državljan, in hkratnega povišanja upokojitvene starosti postajata vseživljenjsko učenje in vseživljenjsko poklicno usmerjanje, tudi dejavnosti ozaveščanja, bistvena za pravičen prehod, saj je raven izobrazbe ter znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, še vedno temeljni dejavnik na trgu dela.

Vseživljenjsko učenje prežema splošno vizijo in cilje izobraževanja in usposabljanja v EU ter celostno zajema vse ravni in oblike izobraževanja in usposabljanja ter neformalno in priložnostno učenje.

Pri zagotavljanju kakovostnega vseživljenjskega učenja za vse učeče se je še vedno potreben nadaljnji napredek, vključno z zagotavljanjem prepustnosti in prožnosti med različnimi učnimi potmi v različnih oblikah in na različnih stopnjah izobraževanja in usposabljanja, kot tudi potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja.

Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali – s pomočjo pobud, kot so Evropske univerze in centri poklicne odličnosti, ki so se začele izvajati v okviru programa Erasmus+ – postati prožnejši, odpornejši, primernejši za prihodnost in privlačnejši, doseči bi morali učeče se iz različnih okolij ter zagotavljati priznavanje in potrjevanje predhodnega učenja, priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, tudi na višjih ravneh kvalifikacij in v celotnem poklicnem življenju (11).

Trenutno se na trgu dela povečujejo potrebe po različni kombinaciji znanj in spretnosti ter kvalifikacij, opazne pa so tudi strukturne spremembe na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Te povečane potrebe in strukturne spremembe zahtevajo posodobljeno, učinkovito, vključujoče in odlično poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, ki učinkuje pri soočanju z izzivi na trgu dela in v družbi. Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje je treba še naprej razvijati kot privlačno in visokokakovostno pot za delovna mesta in življenje.

Povprečna stopnja vključenosti odraslih v učenje je v EU še vedno nizka, to pa ogroža resnično trajnostno in pravično gospodarsko rast v Uniji. Inovacije v učnih poteh, novih izobraževalnih pristopih, vključno z individualnimi pristopi, in učnih okoljih v vseh institucijah za izobraževanje in usposabljanje, vključno z institucijami terciarnega izobraževanja, pa tudi na delovnem mestu in v skupnostih, so predpogoj za boljše izpolnjevanje potreb širšega kroga učečih se, saj bo vse več odraslih potrebovalo preusposabljanje in izpopolnjevanje.

Poleg tega bi bilo treba okrepiti ukrepe, ki odraslim omogočajo in jih motivirajo za pridobitev osnovnih znanj in spretnosti, s čimer bi zagotovili enake možnosti in večje družbeno udejstvovanje ter tako omogočili celosten pristop k učenju odraslih.

Mobilnost učečih se, učiteljev, mentorjev za učitelje in osebja je bistven element vseživljenjskega učenja ter pomembno prispeva k osebnemu razvoju, zaposljivosti in prilagodljivosti, zato bi bilo treba še naprej povečevati njen obseg; to bi moral biti ključni element sodelovanja EU in orodje za izboljšanje kvalitete in vključenosti v izobraževanje in usposabljanje ter spodbujanje večjezičnosti v EU. Pomembno si je prizadevati za ravnovesje v tokovih mobilnosti, da bi spodbudili optimalno kroženje možganov in ga spremljali, tudi prek sledenja diplomantov.

Še naprej si je treba prizadevati za odpravo obstoječih težav in ovir za vse vrste mobilnosti pri učenju in poučevanju, vključno s tistimi, ki so povezane z dostopom, usmerjanjem, študentskimi storitvami in priznavanjem, tudi ob upoštevanju učinka vseh sedanjih ali morebitnih prihodnjih omejitev potovanj.

Poleg tega je za okrepitev sodelovanja institucij terciarnega izobraževanja in spodbujanje mobilnosti potrebnega še veliko dela na področjih, kot sta avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in študijskih obdobij v tujini ter zagotavljanje kakovosti. Še naprej si je treba prizadevati izkoristiti evropske pobude za spodbujanje mobilnosti, vključno s tistimi, ki se financirajo v okviru programa Erasmus+.

–   Strateška prednostna naloga 3: Krepitev kompetenc in motivacije za poklice v izobraževanju

Učitelji, mentorji, učno in pedagoško osebje ter vodje izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh so v središču izobraževanja in usposabljanja. Da bi podprli inovacije, vključevanje, kakovost in dosežke v izobraževanju in usposabljanju, mora biti učno osebje visoko usposobljeno in zelo motivirano, za kar jim je na njihovi karierni poti treba zagotoviti različne priložnosti za strokovno izpopolnjevanje in podporo.

Bolj kot kdaj koli prej je treba pozornost nameniti dobremu počutju učiteljev, mentorjev in učnega osebja v sistemih izobraževanja in usposabljanja, kar je pomemben dejavnik tudi za kakovost izobraževanja in usposabljanja, saj ne vpliva le na zadovoljstvo učiteljev, temveč tudi na kakovost poučevanja.

Prav tako je treba povečati privlačnost učiteljskega poklica in ga na novo ovrednotiti, pri čemer je to vse pomembnejše, saj se države EU soočajo s pomanjkanjem in staranjem učiteljev (12).

Poleg tega bi bilo treba pri ustvarjanju ugodnega okolja in pogojev za razvoj kompetenc in motivacijo učiteljev, mentorjev in učnega osebja upoštevati tudi ključno vlogo vodstvenih funkcij v izobraževanju in usposabljanju, s čimer bi zagotovili, da bi institucije za izobraževanje in usposabljanje delovale kot učne organizacije. Pobude, kot je evropska učiteljska akademija, ki se bo začela v okviru programa Erasmus+, bodo olajšale mreženje, izmenjavo znanja in mobilnost med institucijami, kar bo učiteljem in mentorjem zagotavljalo priložnosti za učenje v vseh fazah njihove karierne poti, izmenjavo najboljših praks in inovativnih pedagoških praks, to pa bo omogočilo vzajemno učenje na evropski ravni.

–   Strateška prednostna naloga 4: Krepitev evropskega terciarnega izobraževanja

Terciarni sektor in terciarne institucije same so dokazali, da so odporni in zmožni soočati se z nepredvidenimi razmerami, kot je pandemija COVID-19. Kriza je še zaostrila nerešene izzive, a je hkrati ustvarila priložnosti za nadaljnji razvoj v okviru predvidene agende za preoblikovanje terciarnega izobraževanja.

V naslednjem desetletju naj bi institucije terciarnega izobraževanja poiskale nove oblike tesnejšega sodelovanja, in sicer z oblikovanjem nadnacionalnih zavezništev, združevanjem svojega znanja in virov ter ustvarjanjem več priložnosti za mobilnost in sodelovanje študentov in osebja, pa tudi za spodbujanje raziskav in inovacij, med drugim z dejansko uresničitvijo pobude Evropske univerze.

Uspešno delo je že bilo opravljeno pri vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora v okviru bolonjskega procesa. V prihodnosti bo še naprej pomembno delovati v okviru bolonjskega procesa, pri tem pa ustvarjati nadaljnje in močnejše sinergije z evropskim raziskovalnim prostorom (ERP), pri čemer bi se bilo treba izogibati vzporednim ali dvojnim strukturam ali instrumentom.

-   Strateška prednostna naloga 5: Podpiranje zelenega in digitalnega prehoda v izobraževanju in usposabljanju ter z izobraževanjem in usposabljanjem

Zeleni in digitalni prehod je osrednje prednostno področje agende Unije za naslednje desetletje. Prehod na okoljsko trajnostno, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo ter bolj digitalen svet bo imel znaten vpliv na družbo, gospodarstvo in zaposlovanje. Družbeno pravična preobrazba EU pa ne bo mogoča, če ne bomo vsem državljanom zagotovili možnosti, da pridobijo potrebno znanje, kompetence, spretnosti in odnos za soočanje s temi spremembami.

Omogočiti je treba korenite spremembe v vedenju ter znanju in spretnostih posameznikov, pri čemer naj imajo sistemi in institucije za izobraževanje in usposabljanje vlogo usmerjevalca sprememb. Institucije za izobraževanje in usposabljanje morajo v svoj organizacijski razvoj vključiti zeleno in digitalno razsežnost. Za to so potrebne naložbe, zlasti v digitalne izobraževalne ekosisteme, ne le da bi upoštevali vidik okoljske trajnosti ter osnovnih in naprednih digitalnih znanj in spretnosti na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja, temveč tudi, da bi zagotovili, da bo infrastruktura za izobraževanje in usposabljanje ustrezno pripravljena na soočanje s temi spremembami in da bo zagotavljala izobraževanje v tem smislu. Preusmeritev institucij za izobraževanje in usposabljanje k pristopu sodelovanja celotne šole ter oblikovanje vključujočega, zdravega in trajnostnega izobraževalnega okolja sta ključna za dosego sprememb, potrebnih za zeleni in digitalni prehod. Poleg tega morajo podjetja, nacionalni, regionalni in lokalni organi ter ustrezni deležniki v skladu s tem razviti strategije in si razdeliti odgovornost. Pri tem je pomembno posodobiti študijska področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (STEAM).

SE NADALJE STRINJA z naslednjim:

1.

V obdobju do leta 2030 bi bilo treba pri prizadevanjih za delo v strateškem okviru – na podlagi navedenih strateških prednostnih nalog ter da bi uresničili evropski izobraževalni prostor in podprli njegov nadaljnji razvoj – upoštevati naslednja načela: a) Evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju bi moralo EU in širši skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja omogočiti izvajanje pobud, ki podpirajo predvsem uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, pa tudi akcijski načrt za digitalno izobraževanje in program znanj in spretnosti za Evropo. Na podlagi okrepljenih smernic Sveta in v skladu z odprto metodo koordinacije je v ta namen treba spodbujati prožne metode sodelovanja in krepiti sinergije z drugimi pobudami na področju izobraževanja in usposabljanja. b) Evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju bi moralo potekati v okviru vključujočega, celovitega in vseživljenjskega učenja, pri čemer bi bilo treba v skladu z odprto metodo koordinacije ohraniti in izpopolniti preizkušene mehanizme vzajemnega učenja ter orodja, instrumente in podporo v okviru politike, ki so na voljo na tem področju, zlasti tiste iz ET 2020, ter po potrebi razvijati sinergije med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter drugimi področji politik. Ob doslednem spoštovanju pristojnosti držav članic na področju izobraževanja in usposabljanja in neobvezne narave evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju v naslednjem desetletju, bi moral strateški okvir temeljiti na: i) navedenih petih strateških prednostnih nalogah za evropsko izobraževanje; ii) skupnih referenčnih orodjih in pristopih; iii) vzajemnem učenju, vzajemnem svetovanju in izmenjavi dobrih praks, s posebnim poudarkom na razširjanju in jasni preglednosti rezultatov, ter nacionalnem učinku; iv) rednem spremljanju in poročanju, tudi prek ciljev na ravni EU, letnem pregledu izobraževanja in usposabljanja, tudi v povezavi z evropskim semestrom, ob hkratnem opiranju na strokovno znanje stalne skupine za kazalnike in merila ter brez dodatnih upravnih bremen za države članice; v) primerljivih dokazih in podatkih vseh ustreznih evropskih agencij, evropskih mrež in mednarodnih organizacij, kot so na primer OECD, UNESCO in Mednarodna agencija za energijo; vi) strokovnem znanju stalne skupine za kazalnike in merila, ki bi morala biti prvi forum za razpravo o skupnih ciljih in kazalnikih na ravni EU ter prihodnjih prednostnih področjih, pa tudi za sodelovanje z drugimi ustreznimi sektorji (sektor zaposlovanja, socialni in raziskovalni sektor), s čimer bi zagotovili primerne kazalnike, ki bodo ustrezali namenu; vii) popolnem izkoriščanju priložnosti, ki so na voljo v okviru programov, skladov in instrumentov EU, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi za vseživljenjsko učenje. c) Evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju bi moralo biti ustrezno, konkretno in učinkovito. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da bi zagotovili vnaprejšnje načrtovanje jasnih in vidnih rezultatov, ki bi jih nato redno in strukturirano predstavljali, pregledovali in razširjali prek evropskih in nacionalnih forumov ter tako pripravili podlago za stalno ocenjevanje in razvoj. d) Da bi podprli prizadevanja držav članic za olajšanje predvidenega preoblikovanja terciarnega izobraževanja v Evropi in za spodbujanje sodelovanja institucij terciarnega izobraževanja, bi bilo treba zagotoviti tesne in strukturirane sinergije z evropskim visokošolskim prostorom in bolonjskim procesom, zlasti v zvezi z instrumenti za zagotavljanje kakovosti, priznavanje, mobilnost in preglednost, pri čemer bi se bilo treba izogibati vzporednim ali dvojnim strukturam in instrumentom, ki so že bili razviti v evropskem visokošolskem prostoru. e) Københavnski proces je pomemben vidik evropskega sodelovanja v okviru odprte metode koordinacije na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo pripomogel k doseganju strateških prednostnih nalog, določenih v tem okviru. f) Okrepiti bi bilo treba medsektorsko sodelovanje med ustreznimi pobudami EU na področju izobraževanja in usposabljanja ter pobudami na sorodnih področjih politike in sektorjih, zlasti na področju zaposlovanja, socialne politike, raziskav, inovacij, mladih in kulture. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju boljšega dialoga med Odborom za izobraževanje in Odborom za zaposlovanje, da se zagotovi pravočasna izmenjava informacij (13). Kar zadeva izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti njegovega prvega, četrtega in enajstega načela, bi bilo treba posebno pozornost nameniti njegovemu spremljanju, ki se izvaja s „pregledom socialnih kazalnikov“, s katerim se bodo spremljali trendi in napredek v državah članicah ter bo vključen v evropski semester. g) Zlasti v zvezi s „kvadratom znanja“ (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo) bi bilo treba posebno pozornost nameniti politikam in financiranju sinergij med izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami in inovacijami, in sicer v okviru evropskega raziskovalnega prostora in evropskega izobraževalnega prostora, pri tem pa zagotoviti skladnost z evropskim visokošolskim prostorom (14). h) Pri evropskem sodelovanju, zlasti z namenom uresničitve evropskega izobraževalnega prostora, je potreben pregleden in dosleden dialog ter mreženje z vidika soustvarjanja, ne le med državami članicami in Komisijo, temveč tudi z vsemi zadevnimi deležniki. i) Okrepiti bi bilo treba politični dialog s tretjimi državami in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope, OECD in UNESCO, s čimer bi zagotovili dokaze in podatke, pa tudi vir svežih idej in različnih delovnih metod za primerjavo in izboljšanje ter navdih zanje. j) Finančna sredstva iz programa Erasmus+, evropskih strukturnih skladov, REACT-EU, mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih programov in mehanizmov Unije za financiranje bi bilo treba uporabiti za izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu s splošnim ciljem uresničitve evropskega izobraževalnega prostora in prednostnimi nalogami držav članic, v okviru strateških prednostnih nalog novega okvira. k) Za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora –ob upoštevanju temeljne vloge izobraževanja in usposabljanja pri okrevanju ter krepitvi družbene in gospodarske odpornosti – je treba večji poudarek nameniti naložbam v izobraževanje. Komisija bo skupaj z državami članicami okrepila prizadevanja na področju naložb, kar bo po potrebi vključevalo spodbujanje razprave v ustreznih političnih forumih na visoki ravni, kot so skupne izmenjave med ministri EU za finance in za izobraževanje, pa tudi z drugimi institucijami, kot sta Evropska investicijska banka in Evropski parlament (15).

2.

Uspešna uporaba odprte metode koordinacije znotraj strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju je odvisna od politične zavezanosti držav članic in okrepljenih smernic Sveta ter učinkovitih delovnih metod na evropski ravni, ki bi morale temeljiti na: a) delovnih obdobjih – obdobje do leta 2030 bo razdeljeno na dve obdobji, pri čemer bo prvo obdobje zajemalo pet let od leta 2021 do leta 2025, in sicer v skladu s časovnim načrtom, ki ga je Komisija predlagala v svojem sporočilu o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora, drugo obdobje pa trajalo do leta 2030. V prvem obdobju, tj. do leta 2025, bi bilo treba omogočiti uresničitev evropskega izobraževalnega prostora; b) prednostnih področjih – Svet se bo za vsako obdobje dogovoril o več prednostnih področjih za evropsko sodelovanje, ki bodo temeljila na strateških prednostnih nalogah, pri čemer bo upošteval splošni cilj vzpostavitve evropskega izobraževalnega prostora in njegovega nadaljnjega razvoja. Evropska prednostna področja bi morala vsem državam članicam omogočati sodelovanje pri širših vprašanjih, pa tudi bolj specifično in tesnejše sodelovanje med zainteresiranimi državami članicami pri obravnavanju nastajajočih izzivov in posebnih potreb na področju politik. Prednostna področja prvega obdobja iz tega novega okvira so v Prilogi III; c) vzajemnem učenju – evropsko sodelovanje na navedenih prednostnih področjih bi se moralo izvajati prek, na primer, dejavnosti vzajemnega učenja in vzajemnega svetovanja, konferenc in seminarjev, delavnic, forumov na visoki ravni ali skupin strokovnjakov, panelov, študij in analiz, spletnega sodelovanja ter, če je primerno, s sodelovanjem ustreznih deležnikov. Vse te pobude bi bilo treba razviti na podlagi jasnih mandatov, časovnih razporedov in načrtovanih rezultatov, ki jih predlaga Komisija v sodelovanju z državami članicami; d) skupnih referenčnih orodjih in pristopih – vzajemno učenje lahko izhaja iz ali vodi do razvoja referenčnih orodij in pristopov, ki temeljijo na skupni analizi in podpirajo nadaljnji razvoj politik na različnih ravneh upravljanja (EU, nacionalni, regionalni, lokalni, sektorski itd.); e) mehanizmu upravljanja – strateški okvir bi moral v prvem obdobju ohraniti vse preizkušene mehanizme vzajemnega učenja iz ET 2020, kot so delovne skupine, sestave generalnih direktorjev in instrumenti vzajemnega učenja, ter ohraniti sodelovanje drugih ustreznih organov upravljanja. Države članice in Komisija bodo te ureditve prilagodile novim strateškim prednostnim nalogam ter sodelovale pri oblikovanju rešitev upravljanja, da bi po potrebi olajšale učinkovito sporočanje informacij s tehnične na politično raven, ter usklajevale delo, ki ga je treba opraviti v strateškem okviru, brez ustvarjanja nepotrebnih struktur ali dodatnih bremen za države članice; f) razširjanju rezultatov – da bi izboljšali prepoznavnost in učinkovitost na nacionalni in evropski ravni, bodo rezultati sodelovanja kar najbolj razširjeni med ustreznimi deležniki in po potrebi obravnavani na politični ravni; g) spremljanju procesa – države članice in Komisija bodo tesno sodelovale pri preučitvi opravljenega dela na tehnični ravni, pri čemer bodo ocenile proces in njegove rezultate, da bi spodbujale doseganje rezultatov z odprto metodo koordinacije ter prevzemanje odgovornosti za proces na nacionalni in evropski ravni. Letni pregled se bo izvedel tudi s pregledom izobraževanja in usposabljanja, ki ga izvaja Komisija in s katerim se spremlja napredek pri doseganju vseh ciljev ter kazalnikov in podkazalnikov na področju izobraževanja in usposabljanja, dogovorjenih na ravni EU, obenem pa prispeva k evropskemu semestru; h) poročanju o napredku – ob koncu prvega obdobja, tj. do leta 2025, bo treba ponovno preučiti sklop prednostnih področij, da bi jih prilagodili ali določili nove za naslednje obdobje na podlagi aktualnih izzivov in razmisleka o doseženem napredku, tudi na področju razvoja rešitev upravljanja, ki so sorazmerne s političnimi ambicijami evropskega izobraževalnega prostora; Komisija bo leta 2022 objavila poročilo o napredku v zvezi z evropskim izobraževalnim prostorom, v katerem bo preučila in ocenila dosežke pri njegovem oblikovanju v okviru strateškega sodelovanja ter po potrebi predlagala nadaljnje ukrepanje, leta 2023 pa bo organizirala tudi vmesni pregled. Poročilo o napredku in vmesni pregled bosta upoštevana tudi v dogovoru Sveta o morebitnih novih prednostnih področjih po letu 2025.

3.

Komisija bo leta 2025 objavila celovito poročilo o evropskem izobraževalnem prostoru. Svet bo na podlagi te ocene pregledal strateški okvir – vključno s cilji na ravni EU, strukturo upravljanja in delovnimi metodami – ter po potrebi izvedel vse potrebne prilagoditve za drugo obdobje, da bi ga prilagodil dejanskemu stanju in potrebam evropskega izobraževalnega prostora ali drugemu pomembnejšemu razvoju dogodkov v Evropski uniji.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:

1.

ob podpori Komisije in uporabi odprte metode koordinacije, kot je opisana v tej resoluciji, sodelujejo pri krepitvi evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju do leta 2030 na podlagi opisanih petih strateških prednostnih nalog, načel in delovnih metod, pa tudi na podlagi prednostnih področij, dogovorjenih za vsako obdobje (prednostna področja za prvo obdobje 2021–2025 so opisana v Prilogi III);

2.

razmislijo o sprejetju ukrepov na nacionalni ravni – v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami in ob ustreznem upoštevanju nacionalnih pristojnosti na področju izobraževanja in usposabljanja –, s katerimi bi dosegli napredek pri strateških prednostnih nalogah iz strateškega okvira ter prispevali k skupnemu uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in ciljev na ravni EU, določenih v Prilogi II. Pri oblikovanju nacionalnih politik o izobraževanju in usposabljanju naj črpajo navdih pri vzajemnem učenju na evropski ravni;

3.

po potrebi preučijo, kako in v kolikšni meri lahko prispevajo k skupnemu doseganju ciljev na ravni EU z nacionalnimi ukrepi in dejavnostmi, ter tako določijo nacionalne cilje v skladu s posebnostmi svojih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter ob upoštevanju nacionalnih okoliščin, vključno s posledicami krize zaradi COVID-19 za gospodarstvo in družbo ter v samem sektorju izobraževanja in usposabljanja;

4.

podprejo navedeno strukturo upravljanja in izbrane delovne metode ter prevzamejo odgovornost za proces;

5.

z učinkovito uporabo politik in instrumentov financiranja EU podprejo izvajanje nacionalnih ukrepov in dejavnosti za doseganje napredka pri strateških prednostnih nalogah in z njimi povezanih ciljih na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti v kontekstu okrevanja ter zelenega in digitalnega prehoda.

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S POGODBAMA IN OB POPOLNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

1.

v obdobju do leta 2030 sodeluje z državami članicami in jih podpira pri sodelovanju v tem okviru na podlagi opisanih petih strateških prednostnih nalog, načel in delovnih metod ter ciljev na ravni EU in dogovorjenih prednostnih področij, opisanih v prilogi II oziroma III;

2.

do konca leta 2021 poskuša z državami članicami doseči dogovor o primerni upravljavski strukturi, ki bi usklajevala delo in usmerjala razvoj strateškega okvira z glavnim ciljem vzpostavitve in nadaljnjega razvoja evropskega izobraževalnega prostora, ter razmislil tudi o vprašanjih, ki bi jih bilo treba obravnavati na višji politični ravni; pri tem naj poskrbi, da ne bo povzročeno dodatno breme za države članice ter da bodo države članice prevzele odgovornost za ta proces;

3.

v sodelovanju z državami članicami in s posebno podporo lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom spodbuja vzajemno učenje, analiziranje in izmenjave dobrih praks pri naložbah v izobraževalno infrastrukturo;

4.

zlasti s pomočjo poročanja o napredku preuči, v kolikšni meri so bile izpolnjene strateške prednostne naloge iz tega okvira v zvezi z uresničevanjem evropskega izobraževalnega prostora, pa tudi na področju evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju na nacionalni ravni;

5.

na podlagi strokovnega mnenja stalne skupine za kazalnike in merila ter z njeno pomočjo pripravi predloge možnih kazalnikov ali ciljev na ravni EU na področju vključevanja in pravičnosti, učiteljskega poklica ter trajnostnosti, vključno z ozelenitvijo sistemov izobraževanja in usposabljanja;

6.

v sodelovanju z državami članicami preuči, kako bi lahko izboljšali zbiranje in analizo podatkoza obstoječe cilje in kazalnike na ravni EU, da bi spodbudili z dokazi podkrepljeno oblikovanje politik, tudi s pomočjo strokovnega znanja stalne skupine za kazalnike in merila, ter o teh razpravah poroča Svetu;

7.

v sodelovanju z državami članicami po letu 2025 preuči cilje in kazalnike na ravni EU, pri katerih roki, ki so določeni zanje, ne sovpadajo z desetletnim obdobjem, ki ga zajema ta okvir, in Svetu poroča o morebitnih novih vrednostih za te cilje in kazalnike;

8.

predstavi in redno posodablja sistematičen pregled in časovni načrt tekočih in načrtovanih politik, orodij za sodelovanje, instrumentov financiranja, pobud in ciljno usmerjenih razpisov na ravni Unije, ki prispevajo k uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora ter razvoju evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju;

9.

predstavi akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, predvsem njegovega prvega, četrtega in enajstega načela;

10.

vzpostavi platformo evropskega izobraževalnega prostora kot interaktivni javni portal ter tako podpre dostop držav članic in deležnikov do informacij, ukrepov, storitev, instrumentov in rezultatov ter spodbudi sodelovanje in izmenjave.

---

(1)  COM(2017) 673 final.

(2)  V skladu s Priporočilom Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1).

(3)  COM(2020) 625 final.

(4)  COM(2020) 274 final.

(5)  COM(2020) 624 final.

(6)  V skladu z Resolucijo Sveta z dne 8. novembra 2019 o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja (UL C 389, 18.11.2019, str. 1).

(7)  COM(2019) 640 final.

(8)  COM(2020) 67 final.

(9)  Kot je navedeno v Priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).

(10)  V skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006.

(11)  V skladu s cilji iz Priporočila Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1) in izjave iz Osnabrücka z dne 30. novembra 2020.

(12)  Kot je poudarjeno v Sklepih Sveta z dne 9. junija 2020 o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost (UL C 193, 9.6.2020, str. 11).

(13)  Po sprejetju Resolucije Sveta o izobraževanju in usposabljanju v evropskem semestru: zagotavljanje informiranih razprav o reformah in naložbah (UL C 64, 27.2.2020, str. 1), in v skladu s to resolucijo.

(14)  To delo bi bilo mogoče podpreti na tehnični ravni.

(15)  Na tehnični ravni bo ta proces podpirala strokovna skupina za kakovostne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, ki bo pomagala ohraniti osredotočenost na nacionalne in regionalne naložbe.

Obvestilo Komisije o smernicah za izvajanje določb za izvedbo presoj iz člena 6 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta

(2021/C 66/02)

Predgovor

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (1) v členu 6(1) določa, da pristojni organi izvajajo notranje presoje ali naročijo presoje svojega delovanja in glede na rezultate teh presoj sprejmejo ustrezne ukrepe.

Namen teh smernic je, da nacionalnim organom pomagajo pri uporabi zgoraj navedenih zahtev. Pripravila jih je Komisija v sodelovanju z državami članicami in niso pravno zavezujoče (2). Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.

Kazalo

1.

Namen in področje uporabe

24

2.

Pravni okvir

24

3.

Opredelitev pojmov

24

4.

Temeljna načela

25

5.

Izvajanje procesa presoje

25

5.1.

Sistematični pristop

25

5.2.

Preglednost

26

5.3.

Neodvisnost

27

5.4.

Neodvisni pregled

28

5.5.

Glavni cilji

28

6.

Opravljanje presoje

29

6.1.

Načrtovanje in priprava presoje

29

6.2.

Izvajanje presoje

29

6.3.

Poročanje o presoji

30

6.4.

Nadaljnje ukrepanje na podlagi izložkov presoje

31

7.

Pregled in razširjanje rezultatov presoje

31

8.

Druga vprašanja

31

8.1.

Viri

31

8.2.

Kompetentnost presojevalca

32

1.   Namen in področje uporabe

Te smernice dajejo napotke o naravi in izvajanju sistemov presoj pristojnih organov iz člena 3(3)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625. Namen sistemov presoj je preverjanje, ali se uradni nadzor in druge uradne dejavnosti (3), ki jih ureja Uredba (EU) 2017/625, učinkovito izvajajo ter so primerni za doseganje ciljev ustrezne zakonodaje, vključno s skladnostjo z nacionalnimi načrti nadzora.

Te smernice si prizadevajo opisati načela, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z vzpostavitvijo nacionalnih sistemov presoj in izvajanjem notranjih presoj, ter ne določa podrobnih metod za lajšanje uporabe zgoraj navedenih načel pri raznolikih sistemih nadzora in presoj držav članic. Metode, izbrane za uporabo teh načel, se lahko razlikujejo glede na velikost, naravo, število in zapletenost pristojnih organov, odgovornih za uradni nadzor v državah članicah.

2.   Pravni okvir

Namen teh smernic je pomagati državam članicam pri izvajanju določb za izvajanje presoj iz člena 6 Uredbe (EU) 2017/625, ki se glasi:

Člen 6 Presoje pristojnih organov 1.   Pristojni organi za zagotovitev skladnosti s to uredbo izvajajo notranje presoje ali naročijo presoje svojega delovanja in glede na rezultate teh presoj sprejmejo ustrezne ukrepe. 2.   Presoje iz odstavka 1 so predmet neodvisnega pregleda in se izvajajo na pregleden način.

Delegirani in izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Uredbe (EU) 2017/625, so prav tako bistvenega pomena za zagotavljanje skladnosti z Uredbo (EU) 2017/625, čeprav v členu 6 niso izrecno navedeni. Zato je presoje treba izvajati tudi za zagotavljanje skladnosti s temi delegiranimi in izvedbenimi akti.

3.   Opredelitev pojmov

Za namene teh smernic se upoštevajo opredelitve iz člena 3 Uredbe (EU) 2017/625 ter členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

„Presoja“, kot je opredeljena v členu 3(30) Uredbe (EU) 2017/625, pomeni sistematični in neodvisni pregled, ali so dejavnosti in z njimi povezani rezultati skladni z načrtovano ureditvijo ter ali se ta ureditev učinkovito uporablja in je primerna za doseganje ciljev.

Druge opredelitve pojmov, ki so pomembne za namene teh smernic:

„Presojevalni organ“ pomeni organ, ki izvaja proces presoje; lahko je notranji ali zunanji subjekt.

„Presojevalno okolje“ pomeni popis presojevalnih področij, ki ga sestavi in vzdržuje presojevalni organ za opredelitev področij za presojo med postopkom načrtovanja presoje.

„Sistem presoj“ pomeni kombinacijo enega ali več presojevalnih organov, ki izvajajo proces presoje znotraj pristojnih organov ali med njimi.

„Proces presoje“ pomeni niz dejavnosti, opisanih v oddelku 5.1 (Sistematični pristop) in oddelku 6 (Opravljanje presoje).

„Program presoj“ pomeni skupek ene ali več presoj, načrtovanih v določenem časovnem okviru in usmerjenih k določenemu namenu.

„Načrt presoje“ pomeni opis dejavnosti in dogovorov za presojo.

„Presojevalni pristop“ pomeni stopnjo poudarka med presojo na dejavnostih, ki se presojajo (npr. neposredno presojanje skladnosti z začetno osredotočenostjo na izložke in izide za razliko od presojanja nadzornih sistemov z začetno osredotočenostjo na sisteme in nadzor).

Glede konkretne terminologije s področja presoj je lahko v pomoč sklicevanje na trenutne različice mednarodnih standardov, kot sta ISO 19011 in ISO 9000, ter Inštitut notranjih revizorjev (5).

4.   Temeljna načela

Sistemi presoj bi morali zajemati celoten uradni nadzor in druge uradne dejavnosti na vseh stopnjah agroživilske proizvodne verige Unije, ki jih zajema Uredba (EU) 2017/625, vključno z dejavnostmi vseh pristojnih organov, ne glede na njihov način organizacije ali administrativno raven, ter vseh vključenih agencij ali izvajalcev nadzora. Za doseganje tega bi bilo treba presojo(-e), kadar je to potrebno, razširiti prek in zunaj upravnih meja. Kjer v državi članici obstaja več sistemov presoj, bi morali biti vzpostavljeni mehanizmi za zagotavljanje, da je dosežena popolna pokritost vseh zgoraj navedenih dejavnosti, kadar so združene.

Za vzpostavitev in ohranjanje zaupanja v celovitost sistema presoj, morata biti upravljanje in izvajanje procesa presoje pregledna za vse ustrezne deležnike. Popolna preglednost bi morala obstajati zlasti med presojevalnim organom in presojancem (glej tabelo v oddelku 5.2 spodaj). Zagotovitev preglednega procesa presoje v očeh drugih deležnikov je pravi način za spodbujanje zaupanja in pomoč pri razširjanju informacij ter zlasti pri izmenjavi najboljše prakse znotraj pristojnih organov in med njimi.

Neodvisnost bi morala biti obravnavana na organizacijski in funkcionalni ravni ter ravni procesa presoje in presojevalca. Presojevalni organ in presojevalno skupino bi moralo imenovati najvišje vodstvo pristojnih organov, katerim bi morala poročati. Zagotoviti bi bilo treba jasen, dokumentiran mandat, ki podeljuje ustrezna pooblastila za izvedbo presoj. Ta mandat naj bi vključeval vsaj namen, pristojnosti, avtoriteto in odgovornost presojevalnega organa ter katere koli druge vidike, ki se štejejo za potrebne pri doseganju zadovoljive ravni neodvisnosti. Presojevalni organ in presojevalna skupina ne bi smela sodelovati pri vodenju ali nadzorovanju nadzornih sistemov, ki se presojajo.

Kjer so naloge nadzora prenesene ter se je pristojni organ odločil za presojo in ne za inšpekcijski pregled pooblaščenega organa, bi morale pogodbene obveznosti tega pooblaščenega organa vključevati sprejetje presojevalnih zahtev in pogojev.

Neodvisni pregled bi moral biti reden in načrtovan proces, ločen od presojevalnega organa, za zagotavljanje, da je sistem presoj zmožen proizvajanja objektivnih rezultatov in da pristojni organi izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2017/625.

Razen posebnih napotkov, določenih v tem dokumentu, se kot splošni napotek lahko upošteva ISO 19011.

5.   Izvajanje procesa presoje

5.1   Sistematični pristop

Proces presoje bi bilo treba upravljati na sistematičen način. V ta namen bi moral proces presoje:

—	biti rezultat preglednega procesa načrtovanja, ki ugotavlja prednostne naloge na podlagi tveganja skladno z odgovornostmi pristojnega organa v skladu z Uredbo (EU) 2017/625;

—	vključevati večletno strateško načrtovanje, ki je: — podlaga za določanje ciljev in prednostnih nalog; — izhodišče za odločanje, katere teme presoj bodo izbrane za presojo; ter — podlaga za podrobno letno načrtovanje;

—	s pomočjo strateškega načrtovanja opredeliti presojevalno okolje: ga razvrstiti v subjekte, ki se lahko presojajo, opredeliti vire informacij za seznanitev s procesom načrtovanja in vzpostaviti merila za izbor, ki se bodo uporabljala za izbiro tem presoje;

—

vzpostaviti program presoj, ki zagotavlja zadostno pokritost vseh ustreznih področij dejavnosti in vseh ustreznih pristojnih organov v sektorjih, ki jih ureja Uredba (EU) 2017/625, ob ustrezni pogostosti na podlagi tveganja v obdobju, ki ne presega pet let. Program presoj lahko vključuje informacije o vrsti presoj, virih, časovnem razporedu, pogostosti pregledov (npr. enkrat letno ali pogosteje);

—

biti podprt z dokumentiranimi postopki in zapisi, da se zagotovi usklajenost in dokaže uporaba sistematičnega pristopa. Taki postopki bi morali vključevati: — načrtovanje na podlagi tveganj programa presoj; — pridobivanje ugotovitev presoje, vključno z ugotavljanjem skladnosti in neskladnosti, kot je ustrezno; — pripravljanje, odobravanje in razdeljevanje poročil o presojah; — pregledovanje sklepov presoje za ugotavljanje sistemskih prednosti in pomanjkljivosti nadzornega sistema, razširjanje najboljših praks ter zagotavljanje spremljanja korektivnih in preventivnih ukrepov;

—	biti spremljan in pregledovan, da se zagotovi uresničevanje ciljev programa presoj in ugotovijo možnosti za izboljšave.

Če je v državi članici predviden več kot en program presoj, bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev učinkovite uskladitve takih programov, da se zagotovi celosten proces presoje v vseh ustreznih pristojnih organih. Program(-i) presoj bi moral(-i) pokrivati tudi vse ustrezne stopnje hierarhije pristojnega organa.

5.2   Preglednost

Da bi dokazali preglednost procesa presoje, bi morali dokumentirani postopki podpirati jasno opredeljen proces načrtovanja presoje, ki vključuje vzpostavitev ciljev presoje, merila, izbiro pristopa presoje ter mehanizme za odobritev in razdeljevanje poročila o presoji.

Pristojni organi bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev preglednosti ob upoštevanju ustreznih zahtev nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije ter drugih pogojev, kot je ustrezno. V ta namen bi morali pristojni organi razmisliti o spodbujanju praks, ki izboljšajo preglednost procesa. Nekaj primerov takih praks je navedenih v spodnji tabeli. Pri odločanju o tem, katere ukrepe je treba izvesti, bi morali pristojni organi uravnotežiti potrebo po preglednosti z nevarnostjo ogrozitve sposobnosti sistema presoj za dosego njegovih ciljev. Za povečanje koristi preglednosti bi bilo treba preglednost združiti z uravnoteženim poročanjem, ki je ustrezna mešanica preverjene skladnosti (pozitivne ugotovitve) in področij, ki jih je treba izboljšati (negativne ugotovitve).

Tabela – Primeri praks, ki ohranjajo preglednost procesa presoje

	Presojanec	Znotraj pristojnega organa	Med pristojnimi organi (znotraj držav članic)	Javni in drugi deležniki
Dostop do dokumentiranih postopkov presojevalnega organa	✓	✓	✓
Posvetovanje o načrtovanju programa presoj	✓	✓	✓
Objava programa presoj	✓	✓	✓	✓
Predložitev načrta presoje	✓	✓
Priložnost izražanja mnenja o osnutku poročila o presoji	✓	✓
Razdeljevanje končnega poročila o presoji	✓	✓	✓
Objava pripomb presojanca na osnutek poročila	✓	✓	✓	✓
Objava končnega poročila o presoji	✓	✓	✓	✓
Objava povzetkov končnih poročil o presoji in letnega poročila	✓	✓	✓	✓
Objava akcijskega načrta presojanca	✓	✓	✓	✓
Objava rezultatov dejavnosti po presoji	✓	✓	✓	✓
Opomba: Pristojni organi bi morali izbrati prakse (prvi stolpec) in obseg njihove uporabe (ostali stolpci), ki ustrezajo njihovemu položaju.

5.3   Neodvisnost

Presojevalni organi ne smejo biti pod kakršnimi koli trgovinskimi, finančnimi, hierarhičnimi, političnimi ali drugimi pritiski, ki bi lahko vplivali na njihovo mnenje ali izid procesa presoje. Sistem presoj, presojevalni organ in presojevalci bi morali biti neodvisni od dejavnosti, ki jo pregledujejo, nepristranski in brez navzkrižja interesov.

Popolne neodvisnosti se v številnih okoliščinah ne da doseči. Kar se zahteva, je stopnja neodvisnosti, ki bi jo razumni zunanji opazovalec štel za zadostno za zagotavljanje, da se presoje izvajajo pošteno, objektivno in nepristransko ter da organ presoje in njegovi presojevalci niso pod neprimernim vplivom in nimajo navzkrižja interesov, ki bi posegal v proces presoje ali posamezne presoje.

Presojevalni organ naj bi imel dovolj kvalificiranega in usposobljenega osebja, sredstev, infrastrukture in drugih virov, potrebnih za izvedbo programa presoj. Presojevalni organ naj bi imel zagotovljen dostop do stalnega poklicnega razvoja in ustreznega tehničnega strokovnega znanja.

Na presojevalni organ se na vseh ravneh procesa presoje ne bi smelo neupravičeno vplivati. Zlasti presojanec ne bi smel vplivati na odobritev programa presoje in poročil o presoji ali te odobritve zavirati. Presojevalni organ bi moral svobodno razviti obseg in cilje presoje ter imeti dostop do vseh prostorov in informacij, potrebnih za uresničevanje ciljev presoje.

Preveriti bi bilo treba, da pri presojevalnem organu ali presojevalni skupini ali pri katerem koli pridruženem tehničnem strokovnjaku ne obstaja navzkrižje interesov. Člani presojevalne skupine naj bi se vedli objektivno, nepristransko, neodvisno, brez predsodkov, pravično, intelektualno iskreno in pristno ter po potrebi razglasili navzkrižje interesov. K temu lahko pripomore kroženje presojevalcev in/ali presojevalnih skupin.

Kjer je tehnično strokovno znanje, ki ga zahteva presoja, na voljo le v pristojnem organu, ki se ga presoja, bi bilo treba sprejeti ukrepe za ohranjanje neodvisnosti presojevalne skupine. Kjer so nadzorne dejavnosti organizirane na regionalni ravni, se lahko tehnični strokovnjaki izmenjujejo, da se zagotovi njihova neodvisnost. Kjer morajo biti tehnični strokovnjaki najeti zunaj presojevalnega organa, bi morali biti sprejeti ukrepi za zagotavljanje, da so neodvisni in nimajo nobenega navzkrižja interesov, ki bi ogrožali neodvisnost presojevalnih skupin.

5.4   Neodvisni pregled

Proces neodvisnega pregleda bi morala(-e) izvesti oseba(-e) zunaj presojevajnega organa in organizacije, ki je predmet notranje presoje z zadostno ravnjo neodvisnosti in strokovnega znanja za pregled procesa presoje. Kadar je oblikovan organ ali odbor za neodvisni pregled procesa presoje, bi morala v takem organu ali odboru sodelovati ena ali več neodvisnih oseb.

Neodvisni pregled bi moral zajemati celoten proces presoje, vključno z načrtovanjem programov, načrtovanjem in izvajanjem presoj, poročanjem (vključno z odobritvijo poročil), korektivnimi ukrepi in nadaljnjim ukrepanjem. Prav tako bi moral pokrivati različne grožnje neodvisnosti in mehanizme za njihovo upravljanje. Neodvisni pregled ni presoja, vendar se tak pregled lahko izvede tudi tako, da se uporabi presojevalni pristop. Neodvisni pregled se lahko razlikuje po obsegu, ravni podrobnosti in intenzivnosti ter naj bi zagotavljal:

—	objektivno oceno učinkovitosti in neodvisnosti procesa presoje in presojevalnega organa;

—	povratne informacije za stalno izboljševanje;

—	zaupanje v presojevalni organ, upravljanje pristojnih organov in druge deležnike, da proces presoje izpolnjuje cilje člena 6 Uredbe (EU) 2017/625.

Tak neodvisni pregled bi moral biti reden, vendar je njegova pogostost lahko odvisna od rezultatov prejšnjega neodvisnega pregleda in notranjega nadzora, ki ga izvede presojevalni organ.

Pristojni organi bi morali zagotoviti (6), da je proces neodvisnega pregleda dokumentiran, vključno z: nalogami in pristojnostmi, vlogami in odgovornostmi, zaupnostjo, etičnim kodeksom, pravicami in obveznostmi, poročanjem in širjenjem zahtev.

Presojevalni organ bi moral ukrepati za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri neodvisnem pregledu.

5.5   Glavni cilji

Namen sistemov presoj je preveriti skladnosti pristojnih organov z Uredbo (EU) 2017/625 in delovanje sistemov uradnega nadzora. V ta namen in za izpolnjevanje zahtev člena 6 Uredbe (EU) 2017/625 bi moral sistem presoj zajemati naslednje tri točke iz člena 3(30) Uredbe (EU) 2017/625:

(a)

Preverjanje, da je uradni nadzor izveden v skladu z načrtovano ureditvijo To je potrebno za zagotovitev, da pristojni organi izpolnjujejo svoje splošne obveznosti (7) in da je uradni nadzor izveden tako, kot je predvideno, ter da se upoštevajo katera koli navodila ali smernice za osebje, ki izvaja tak nadzor. Preverjanje te zahteve se lahko v veliki meri izvede s pregledom dokumentov, vključevati pa bi moralo tudi preverjanje na kraju samem. Presojevalna skupina bi morala imeti dobro splošno presojevalsko znanje in spretnosti za doseganje tega cilja presoje.

(b)

Preverjanje, da se načrtovana ureditev učinkovito uporablja Učinkovitost je obseg, do katerega ima uradni nadzor (želeni) učinek / do katerega se z uradnim nadzorom doseže cilj. Od ustrezno delujočega sistema uradnega nadzora se pričakuje, da s pomočjo svoje načrtovane ureditve preveri skladnost z ustreznimi pravnimi zahtevami in, da kadar so zaznane neskladnosti, sprejme ukrepe za njihovo zmanjševanje ali odpravljanje v ustreznem časovnem intervalu. Poleg tega bi moral izvajati raven nadzora in izvrševanja, ki lahko odvrača od neskladnosti in upravlja tveganja za varno hrano. Preverjanje te zahteve bi moralo obsegati oceno kakovosti, zanesljivosti in doslednosti nadzora ter vključevati dejavnosti presoje na kraju samem. Presojevalna skupina naj bi imela ustrezno tehnično strokovno znanje za doseganje tega cilja presoje.

(c)

Preverjanje, da je načrtovana ureditev primerna za doseganje ciljev uradnega nadzora Primernost pomeni „ustreza namenu“ načrta in izvajanja nadzornega sistema za doseganje želenih rezultatov, torej ciljev Uredbe (EU) 2017/625, večletnih nacionalnih načrtov nadzora držav članic ali nacionalnih političnih ciljev. Ta vidik je posebej pomemben, kadar obstajajo znaki, da nadzor, izveden v skladu z načrtovano ureditvijo, ne dosega načrtovanih rezultatov ali ciljev. Preverjanje te zahteve bi moralo vključevati ocenjevanje uradnega nadzora, na primer njegovo načrtovanje, pogostost/intenzivnost in uporabljene metode, ob upoštevanju strukture in profila tveganja proizvodne verige ali verig ter proizvodnih praks in obsega. Poleg tega bi bilo treba obravnavati omejitve, ki so morda vplivale na načrtovanje ali izvajanje ureditve (8). Presojevalna skupina bi morala imeti precejšnje znanje in razumevanje sistema presojanja ter ustrezne tehnične podatke za doseganje tega cilja presoje.

6.   Opravljanje presoje

6.1   Načrtovanje in priprava presoje

Presojevalec (ali presojevalna skupina) bi moral načrtovati presojo na način, ki zagotavlja, da je presoja izvedena učinkovito, uspešno in pravočasno.

Načrt presoje bi moral zagotavljati tehnično in pravno razumevanje teme presoje in verjetnih presojancev, določati cilje in obseg presoje, vzpostaviti kriterije presoje, opredeliti ključna področja/področja tveganja, izbrati presojevalni pristop ter oceniti vire in časovno razporeditev.

Merila presoje bi morala vključevati cilje, ki izhajajo iz večletnih nacionalnih načrtov nadzora, uredb (ES) št. 178/2002 in (EU) 2017/625, ter po potrebi posebne zahteve ustrezne zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje.

Ko so opredeljeni cilji, obseg in merila presoje, bi se morali določiti presojevalni pristop, metodologija in tehnike. Namen določanja presojevalnega pristopa je zagotoviti, da so cilji presoje doseženi ter zadostni ustrezni presojevalni dokazi zbrani za veljavne in zanesljive zaključke presoje. Presojevalec (ali presojevalna skupina) bi moral razviti tak pristop z uporabo strokovne presoje.

Presojevalna skupina bi morala na stopnji načrtovanja presoje upoštevati, kateri dokazi presoje naj bi bili potrebni. Načrtovanje potrebnih dokazov in tega, kako, kdaj in kje jih zbrati, je sestavni del procesa načrtovanja presoje. Kakovost zbranih dokazov neposredno in pomembno vpliva na ugotovitve in zaključke presoje.

6.2   Izvajanje presoje

Pred začetkom dejavnosti presoje bi morala presojevalna skupina zagotoviti, da je presojanec vnaprej ali med presojo v celoti seznanjen z namenom, cilji in obsegom presoje ter s kakršnimi koli zahtevami za njegove prispevke ali pomoč, kot je na primer dostop do prostorov, dokumentov ali podatkov.

Organizacija uvodnega sestanka je dobra priložnost za zagotovitev, da so med presojevalno skupino in ključnim osebjem presojanca prenesene ustrezne informacije. Ta sestanek zagotavlja forum, da se pojasnijo cilji presoje, zagotovi, da je načrt presoje razumljen, vzpostavijo delovni dogovori in obravnavajo kakršne koli nerešene težave.

Pri izvajanju presoje bi morala presojevalna skupina zbrati, preveriti in analizirati/oceniti dokaze presoje, da se zagotovita njihova ustreznost in zadostnost za doseganje ciljev presoje, zlasti o skladnosti z načrtovano ureditvijo, učinkovitostjo izvajanja načrtovane ureditve in njeno primernostjo za doseganje navedenih ciljev. Te dejavnosti bi bilo treba evidentirati.

Presojevalne dokaze je treba primerjati z merili in cilji presoje ter dovoliti, da presojevalna skupina pripravi presojevalne ugotovitve in predstavi prepričljive presojevalne zaključke. Samo presojevalni dokazi, ki so ustrezni in zadostni, bodo (po potrebi) učinkovito podprli presojevalne ugotovitve, zaključke in priporočila, ki so se zmožni spoprijemati z izzivi ter zadostiti zunanjemu in notranjemu pregledu.

Na zaključnem sestanku presojevalna skupina predstavi rezultate presoje, prav tako pa bi morala biti na tem sestanku priložnost za:

—	razpravo o predhodnih ugotovitvah in zaključkih z vodstvom presojanca ter pridobitev povratnih informacij vodstva o njih;

—	presojanca, da popravi nesporazume in razpravlja o predhodnih ugotovitvah in zaključkih ter zagotovi nadaljnje informacije ali pojasnilo v podporo svojemu stališču;

—	presojanca, da predstavi svoje poglede na izvajanje presoje.

Presojevalna skupina lahko pregleda predhodne ugotovitve in zaključke na podlagi nadaljnje analize zbranih dokazov ali nadaljnjih dokazov, ki jih je treba predložiti.

Ustrezne povratne informacije presojanca bi bilo treba evidentirati in upoštevati pri poročanju o presoji ter pri izvajanju prihodnjih presoj.

6.3   Poročanje o presoji

Poročilo o presoji je zelo pomemben del presoje za:

—	zagotavljanje ustreznih zagotovitev o delovanju procesov, ki so predmet presoje;

—	opredelitev in širjenje dobrih praks;

—	opredelitev področij neskladnosti ali pomanjkljivosti in obveščanje presojanca o njih za sprejetje korektivnih in/ali preventivnih ukrepov;

—	pripravo podlage za preučevanje ukrepov, ki jih je sprejel presojanec kot odgovor na priporočila presoje;

—	po potrebi zagotovitev priložnosti za komuniciranje s širšimi deležniki.

Poročilo o presoji bi moralo biti objektivno, prepričljivo in pravočasno.

Presojevalna skupina bi morala, da bi bila objektivna, pri poročanju predstaviti ustrezne dokaze, vključno s kakršnimi koli dokazi, ki morda nasprotujejo njenemu mnenju ali zaključku ali ga ne podpirajo. Treba bi se bilo izogibati selektivni predstavitvi dokazov in mnenja presojevalne skupine, ki jih ne podpirajo trdni dokazi, se ne bi smela odražati v poročilu. Poročanje bi moralo biti uravnoteženo in se ne bi smelo osredotočati izključno na negativne elemente. Poročilo bi moralo vključevati pozitivne izjave, kadar je bilo za dejavnosti presojanca ugotovljeno, da so dobro organizirane in izvedene.

Prepričljiva presoja vzpostavi svojo kredibilnost tako, da predstavi veljavne, na dokazih temelječe ugotovitve, logične zaključke ter praktična, realistična in ustrezna priporočila. Poročilo bi moralo biti logično strukturirano in voditi bralca skozi proces od namena presoje, ciljev presoje in obsega prek ugotovitev in zaključkov do priporočil. Prav tako bi morala obstajati jasna skladnost med dokazi, ugotovitvami, zaključki in priporočili.

Zaključki bi morali po potrebi obravnavati skladnost z načrtovano ureditvijo, učinkovitost izvajanja in primernost načrtovane ureditve za doseganje navedenih ciljev (glej razdelek 5.5). Temeljiti bi morali na objektivnih dokazih. Zlasti kadar je mogoče sklepati, da je načrtovana ureditev primerna za doseganje navedenih ciljev, se lahko pridobijo dokazi iz zbiranja in analiziranja rezultatov več presoj. V tem primeru bi morali zaključki presegati omejitve posameznih ustanov, enot organov in organov.

Priporočila bi morala biti usmerjena na odpravljanje ali popravljanje razlogov, zakaj presojanec ne izpolnjuje meril presoje. Priporočila ne bi smela predpisovati ukrepov, ki naj jih sprejme presojanec, ampak bi morala navesti rezultate, ki jih je treba doseči s posredovanjem presojancev s pomočjo korektivnih in/ali preventivnih ukrepov.

Minimalna vsebina poročila bi morala vključevati:

—	navedbo presoje, datumov, krajev in presojanca;

—	cilje, obseg, metodologijo in merila presoje;

—	ugotovitve presoje (in s tem povezanih dokazov), zaključke in po potrebi priporočila.

Presojevalna skupina je lahko ali pa ni opredeljena v poročilu, odvisno od politike presojevalnega organa.

6.4   Nadaljnje ukrepanje na podlagi izložkov presoje

Kjer je to primerno, bi moral presojanec pripraviti in predložiti akcijski načrt. Predlagati bi moral časovno omejene korektivne in preventivne ukrepe (9) za obravnavo priporočil, ugotovljenih pri presoji. Presojevalna skupina (10) bi morala oceniti primernost akcijskega načrta in lahko sodeluje pri preverjanju njegove naknadne izvedbe:

—

Akcijski načrt presojevalni skupini omogoča, da oceni, ali predlagani korektivni in preventivni ukrepi zadostujejo za obravnavo priporočil poročila o presoji. Akcijski načrti bi morali vključevati prednostno razvrščanje na podlagi tveganja, odgovornost za izvajanje ter časovne okvire za zaključek korektivnih in preventivnih ukrepov. Sprejemljivih je lahko več različnih akcijskih načrtov. Med številnimi razpoložljivimi možnostmi mora izbirati presojanec.

—

Korektivno in preventivno ukrepanje ne bi smelo biti omejeno na obravnavo posebnih tehničnih zahtev, ampak bi moralo, kadar je to primerno, vključevati ukrepe za celotni sistem (npr. obveščanje, sodelovanje, koordinacija, pregledovanje in poenostavitev procesov nadzora). Presojanec bi moral izvesti analizo osnovnih vzrokov kakršne koli neskladnosti, da se določi najustreznejši korektivni in preventivni ukrep. Razrešiti bi bilo treba vsa morebitna razhajanja mnenj med presojancem in presojevalno skupino.

—	Zaključek: Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za zagotavljanje ustreznosti akcijskih načrtov ter pravočasen in učinkovit zaključek korektivnih in preventivnih ukrepov. O postopkih za preverjanje zaključka akcijskega načrta bi se morala dogovoriti presojanec in presojevalna skupina.

7.   Pregled in razširjanje rezultatov presoje

Rezultati presoje in po potrebi povratne informacije bi se morale upoštevati pri načrtovanju prihodnjih programov presoj in v okviru pregleda procesa presoje.

Upoštevati bi bilo treba posledice ugotovitev presoje ali neskladnosti za druge sektorje, regije ali druge pristojne organe, zlasti v državah članicah, kjer nadzor izvaja več pristojnih organov ali so ti organi decentralizirani.

Notranje presoje zagotavljajo neodvisno oceno učinkovitosti in primernosti uradnega nadzora za doseganje ciljev. Zato bi rezultati presoje morali biti na voljo ustreznim pristojnim organom držav članic, da jim pomagajo pri razvijanju in izboljšanju nadzornih sistemov ter pri pregledu večletnih nacionalnih načrtov nadzora.

Z rezultati presoje se lahko tudi opredelijo primeri najboljše prakse, ki bi jih bilo treba razširjati. Te primere lahko uporabijo presojanci na drugih področjih ali pa subjekti, ki sodelujejo pri podobnih dejavnostih, za izboljšanje svojih procesov. Zato bi morala biti poročila na zahtevo dostopna drugim sektorjem in regijam v državah članicah ter Komisiji.

8.   Druga vprašanja

8.1   Viri

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi ustrezna izvedbena pooblastila (pravna in upravna) in vire ter ustrezne kompetence za vzpostavitev, izvajanje in ohranjanje učinkovitega sistema presoj.

Na voljo bi morali biti človeški in drugi z njimi povezani viri, potrebni za vodenje, spremljanje in pregledovanje procesa presoje, ob upoštevanju, da bi bilo treba vse pristojne organe in njihove nadzorne dejavnosti v okviru Uredbe (EU) 2017/625 presojati. Da bi zagotovili potrebno strokovno znanje za izpolnitev namena in obsega presoje in programa(-ov) presoj, lahko presojevalno skupino sestavlja kakršna koli kombinacija splošnih ali specializiranih presojevalcev in tehničnih izvedencev.

Splošne smernice o virih, potrebnih za presojanje, so navedene v standardu ISO 19011.

8.2   Kompetentnost presojevalca

Kompetentnost presojevalca in merila za izbor bi morala biti določena glede na naslednje točke:

—	splošna znanja in spretnosti;

—	revizijska načela, postopke in tehnike; vodstvene/organizacijske sposobnosti;

—	posebno tehnično znanje in spretnosti;

—	osebne lastnosti (11);

—	izobrazbo;

—	delovne izkušnje;

—	usposabljanje za presojevalca in presojevalske izkušnje.

Bistveno je vzpostaviti mehanizem, ki bo zagotovil doslednost presojevalcev in ohranjanje njihove kompetentnosti. Kompetentnosti, ki jih potrebujejo presojevalne skupine, se lahko razlikujejo glede na področje, ki ga presojajo v sistemih za kontrolo ali nadzor. Presojevalci bi morali imeti zahtevano tehnično znanje in spretnosti ter biti seznanjeni z zadevami za usposabljanje osebja, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, določene v poglavju I Priloge II k Uredbi (EU) 2017/625.

---

(1)  Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(2)  Izrazi „treba bi bilo“, „naj bi“ in „bi se moralo“ v teh smernicah pomenijo dobro prakso in ne zavezujoče zahteve.

(3)  V skladu s členom 1(5) Uredbe (EU) 2017/625 se člen 6 iste uredbe uporablja tudi za druge uradne dejavnosti. Za namen teh smernic so pri navedbi „uradnega nadzora“ vključene tudi „druge uradne dejavnosti“.

(4)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(5)  https://na.theiia.org/Pages/IIAHome.aspxhttps://na.theiia.org/Pages/IIAHome.aspx

(6)  Določena raven prožnosti se pričakuje, saj se odgovornost za neodvisni pregled razlikuje znotraj držav članic.

(7)  V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2017/625.

(8)  Analiza osnovnega vzroka je lahko pomembno orodje pri ocenjevanju ustreznosti.

(9)  V zvezi s tem „korektivni ukrepi“ pomenijo ukrepe za odpravo vzroka neskladnosti in preprečevanje ponovitve, medtem ko „preventivni ukrepi“ pomenijo ukrepe za odpravo morebitnega vzroka (za preprečevanje pojava neskladnosti) ali drugih morebitnih neželenih situacij.

(10)  Določena stopnja prožnosti se pričakuje, saj se odgovornost za nadaljnje ukrepanje med pristojnimi organi držav članic razlikuje.

(11)  Presojevalci bi morali biti neodvisnega duha, moralni, brez predsodkov, diplomatski, pozorni, dojemljivi, vsestranski, vztrajni, odločni, samozavestni, samostojni in odprti za izboljšave.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10116 — ION/NN/bpfBOUW/IRP JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/03)

Komisija se je 17. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10116. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10128 — Stirling Square Capital Partners/TA Associates/Glenigan)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/04)

Komisija se je 19. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10128. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10064 — AnaCap/Carrefour/Market Pay)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/05)

Komisija se je 19. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10064. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10072 — Sojitz/Eneos/Edenvale Solar Park)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/06)

Komisija se je 15. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10072. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10004 — EQT/Zentricity/Cajelo/Recipharm)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/07)

Komisija se je 10. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10004. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10109 — Cinven/BCI/Compre)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/08)

Komisija se je 17. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10109. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10145 — American Industrial Partners/Personal Care Business of Domtar)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/09)

Komisija se je 4. februar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10145. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Sklepi Sveta

o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

(2021/C 66/10)

Svet Evropske unije –

1.

CENI, da Skupina EU za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij (v nadaljnjem besedilu: Skupina za kodeks ravnanja) in večina jurisdikcij po svetu v zvezi z davčnimi zadevami kontinuirano plodno sodelujeta z namenom, da bi se na svetovni ravni uveljavila načela dobrega davčnega upravljanja;

2.

POZDRAVLJA napredek, ki so ga zadevne jurisdikcije z dejavnimi ukrepi, sprejetimi do dogovorjenih rokov, dosegle pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Skupina za kodeks ravnanja, in POUDARJA, da ti ukrepi prispevajo h krepitvi mehanizmov dobrega davčnega upravljanja, pravični obdavčitvi, svetovni davčni transparentnosti ter boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, tako na ravni EU kot na svetovni ravni;

3.

PRIZNAVA, da trenutna pandemija COVID-19 še vedno vpliva na zmožnost številnih jurisdikcij, da sprejmejo nove zaveze ali izpolnijo svoje pretekle zaveze, pa tudi na splošne delovne metode Skupine za kodeks ravnanja;

4.

POZIVA Skupino za kodeks ravnanja, naj si še naprej prizadeva za napredek pri vseh odprtih vprašanjih, ki so zaradi pandemije COVID-19 zastala, da bi jih čim prej razrešili, in začne razpravo o morebitnih zahtevah za zaveze, ki naj bi jih po potrebi naslovili na jurisdikcije;

5.

OBŽALUJE, da nekatere jurisdikcije niso sprejele zadostnih ukrepov za izpolnitev svojih zavez do dogovorjenega roka ali začele konstruktivnega dialoga, ki bi lahko privedel do takih zavez, in te jurisdikcije POZIVA, naj sodelujejo s Skupino za kodeks ravnanja, da bi razrešile odprta vprašanja;

6.

OBŽALUJE zlasti, da Turčija ni dosegla bistvenega napredka pri učinkovitem izvajanju avtomatične izmenjave informacij z vsemi državami članicami EU in zato še ni izpolnila vseh zavez, ki jih je sprejela za izvajanje načel dobrega davčnega upravljanja, kot so določena v poročilu Skupine za kodeks ravnanja; JE SEZNANJEN, da je bila izmenjava informacij sprožena z 21 državami članicami EU, leta 2022 pa naj bi se začela še s petimi državami članicami EU; OBŽALUJE, da niso bili predloženi nobeni dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je Turčija učinkovito izmenjala informacije s katero od držav članic; POUDARJA, da glede izmenjave informacij z eno od držav članic ni bilo nobenega napredka; ZNOVA POUDARJA, da je učinkovita izmenjava informacij z vsemi državami članicami pogoj, ki ga mora Turčija v skladu s sklepi Sveta iz februarja 2020 izpolniti, da zadosti merilu 1.1 v zvezi s seznamom EU; POZIVA Turčijo, naj se na visoki politični ravni do 31. maja 2021 v celoti zaveže, da bo do 30. junija 2021 dejansko začela avtomatično izmenjavo informacij s šestimi preostalimi državami članicami; v zvezi z vsemi 27 državami članicami morajo biti informacije za proračunsko leto 2019 poslane najpozneje do 1. septembra 2021, informacije za proračunski leti 2020 in 2021 pa je treba poslati v skladu s koledarjem OECD za avtomatično izmenjavo informacij, v vsakem primeru pa najpozneje do 30. septembra 2021 oziroma 30. septembra 2022; IZJAVLJA, da bi neupoštevanje katerega koli od navedenih petih rokov pomenilo, da so izpolnjeni pogoji v okviru merila 1.1 za uvrstitev Turčije v Prilogo I; POZIVA Skupino za kodeks ravnanja, naj o tej zahtevi uradno obvesti Turčijo, še naprej spremlja napredek v zvezi z učinkovito izmenjavo informacij z vsemi državami članicami in Svet obvešča o razvoju dogodkov glede tega, hkrati pa s Turčijo nadaljuje dialog o tej zadevi; obenem IZJAVLJA, da bo oktobra 2021 na podlagi analize, ki jo bo Skupina za kodeks ravnanja pripravila o tem, ali Turčija izpolnjuje obveznosti, sprejel potrebno odločitev o uvrstitvi na seznam in po izteku preostalih zgoraj navedenih rokov to odločitev ponovno preučil;

7.

ODOBRAVA poročilo Skupine za kodeks ravnanja iz dokumenta 6223/21;

8.

posledično ODOBRAVA posodobljeni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (v nadaljnjem besedilu: seznam EU), iz Priloge I;

9.

POTRJUJE trenutno stanje iz Priloge II glede zavez, ki so jih jurisdikcije, ki so pripravljene sodelovati, sprejele za izvajanje načel dobrega davčnega upravljanja;

10.

POZIVA institucije EU in njene države članice, naj brez poseganja v področja pristojnosti držav članic in Unije, kot so določena v Pogodbah, v zunanji politiki, ekonomskih odnosih in pri razvojnem sodelovanju z zadevnimi tretjimi državami še naprej upoštevajo posodobljeni seznam EU iz Priloge I.

Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji in Uredbi Sveta (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo

(2021/C 66/11)

Osebe in subjekte s seznama v Prilogi k Sklepu Sveta 2012/642/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji, kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/353 (2), in v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 765/2006 (3) o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/339 (4), obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je po preučitvi seznama oseb in subjektov iz navedenih prilog odločil, da se morajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2012/642/SZVP in Uredbe (ES) št. 765/2006 za te osebe in subjekte uporabljati še naprej. Razlogi za uvrstitev teh oseb in subjektov na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah teh prilog.

Zadevne osebe in subjekte opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, navedenih na spletnih mestih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 765/2006, zaprosijo, da se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za zadovoljitev osnovnih potreb ali točno določena plačila (glej člen 3 Uredbe).

Zadevne osebe in subjekti lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu do 30. novembra 2021, in sicer na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu seznama oseb in subjektov, ki ga bo opravil v skladu s členom 8(2) Sklepa 2012/642/SZVP in členom 8a(4) Uredbe (ES) št. 765/2006.

---

(1)  UL L 285, 17.10.2012, str. 1.

(2)  UL L 68, 26.2.2021, str. 189.

(3)  UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

(4)  UL L 68, 26.2.2021, str. 29.

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji in Uredbe Sveta (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo

(2021/C 66/12)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravna podlaga za ta postopek obdelave sta Sklep Sveta 2012/642/SZVP (2), kot je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/353 (3), in Uredba Sveta (ES) št. 765/2006 (4), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2021/339 (5).

Za ta postopek obdelave je odgovoren oddelek RELEX.1.C v generalnem direktoratu za zunanje odnose (RELEX) generalnega sekretariata Sveta (GSS), katerega naslov je:

Council of the European Union

General Secretariat

RELEX.1.C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov v GSS:

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

data.protection@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je sestaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom 2012/642/SZVP, kot je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2021/353, in Uredbo (ES) št. 765/2006, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/339.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v Sklepu 2012/642/SZVP in Uredbi (ES) št. 765/2006.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko posredujejo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 bo na uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pravica dostopa ter pravica do popravka ali do ugovora, odgovorjeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ali od trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je že začel.

Brez poseganja v katero koli pravno, upravno ali izvensodno sredstvo lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (edps@edps.europa.eu).

---

(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 285, 17.10.2012, str. 1.

(3)  UL L 68, 26.2.2021, str. 189.

(4)  UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

(5)  UL L 68, 26.2.2021, str. 29.

Menjalni tečaji eura (1)

25. februar 2021

(2021/C 66/13)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2225
JPY	japonski jen	129,73
DKK	danska krona	7,4363
GBP	funt šterling	0,86408
SEK	švedska krona	10,0668
CHF	švicarski frank	1,1076
ISK	islandska krona	153,30
NOK	norveška krona	10,2275
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,110
HUF	madžarski forint	360,18
PLN	poljski zlot	4,5122
RON	romunski leu	4,8748
TRY	turška lira	8,8344
AUD	avstralski dolar	1,5317
CAD	kanadski dolar	1,5257
HKD	hongkonški dolar	9,4793
NZD	novozelandski dolar	1,6409
SGD	singapurski dolar	1,6120
KRW	južnokorejski won	1 359,14
ZAR	južnoafriški rand	18,1101
CNY	kitajski juan	7,8898
HRK	hrvaška kuna	7,5895
IDR	indonezijska rupija	17 352,10
MYR	malezijski ringit	4,9383
PHP	filipinski peso	59,492
RUB	ruski rubelj	90,3519
THB	tajski bat	36,858
BRL	brazilski real	6,6663
MXN	mehiški peso	25,3424
INR	indijska rupija	88,7940

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo o začetku postopka glede možnega podaljšanja zaščitnega ukrepa, ki se uporablja za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla

(2021/C 66/14)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 1. februarja 2019 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (1) uvedla dokončne zaščitne ukrepe za nekatere izdelke iz jekla. Trenutno veljavni ukrep predstavlja tarifna kvota, ki temelji na preteklem uvozu in se uporablja za uvoz v Unijo vsake od 26 kategorij izdelkov, ki jih obsega zadevni izdelek. Če je zadevna tarifna kvota izčrpana, se na neto ceno franko meja Unije obračuna dodatna dajatev v višini 25 %.

Zaščitni ukrepi so bili uvedeni za začetno obdobje treh let, tj. do 30. junija 2021.

1.   Zahteva za podaljšanje ukrepa

Komisija je 15. januarja 2021 prejela utemeljeno zahtevo dvanajstih držav članic, naj v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter členom 16 Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (3) preuči, ali bi bilo treba sedanje zaščitne ukrepe podaljšati.

Zahteva vsebuje dokaze, da je zaščitni ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode in da se proizvajalci Unije prilagajajo. Zlasti vsebuje informacije o negativni uspešnosti nekaterih ključnih kazalnikov škode in obstoju stalnega znatnega pritiska uvoza iz tretjih držav. Vsebuje tudi elemente, ki kažejo na dejstvo, da so svetovne presežne zmogljivosti še vedno zelo visoke, da tretje države še naprej sprejemajo veliko število ukrepov omejevanja trgovine in ukrepov trgovinske zaščite ter da ni elementov, ki bi kazali na to, da bodo ZDA umaknile ukrepe iz oddelka 232 za jeklo. Zato je v zahtevi navedeno, da je tveganje preusmeritve trgovine še naprej prisotno in da bi se industrija Unije v primeru odprave ukrepa soočila z valom uvoza, ki bi zelo negativno vplival na njeno gospodarsko uspešnost. Poleg tega zahteva vključuje primere prilagoditev, ki so jih izvedli proizvajalci Unije. Komisija je menila, da so predložene informacije, vključno z viri in podpornimi dokazi, zadostna podlaga za začetek preiskave.

2.   Obseg in cilj preiskave

V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 16 Uredbe (EU) 2015/755 se začetno obdobje trajanja zaščitnih ukrepov lahko podaljša. Da bi ugotovila, ali je tako podaljšanje upravičeno, bi morala Komisija izvesti preiskavo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 oziroma členom 3 Uredbe (EU) 2015/755.

Komisija se bo med preiskavo osredotočila na to, ali so zaščitni ukrepi še naprej potrebni za preprečitev ali odpravo resne škode, ali obstajajo dokazi, da se proizvajalci Unije prilagajajo, in ali bi bilo podaljšanje v interesu Unije. S preiskavo se bo določilo tudi ustrezno trajanje (morebitnega) podaljšanja.

3.   Izdelek v preiskavi

Izdelek v preiskavi zajema nekatere izdelke iz jekla, kakor so navedeni v Prilogi k temu obvestilu.

4.   Postopek

Komisija po ugotovitvi, da ima na voljo dovolj dokazov, začenja preiskavo, da bi ugotovila, ali je treba podaljšati trajanje sedanjega zaščitnega ukrepa za nekatere izdelke iz jekla.

4.1   Izpolnjeni vprašalniki (samo proizvajalci Unije)

Komisija meni, da je treba za ustrezno oceno potrebe po podaljšanju trajanja sedanjih zaščitnih ukrepov za preprečitev ali odpravo resne škode pridobiti specifične podatke od industrije Unije. Ti podatki med drugim vključujejo uspešnost ključnih ekonomskih in finančnih kazalnikov za obravnavano obdobje (2018–2020).

Proizvajalci Unije so iz tega razloga pozvani, naj izpolnijo vprašalnik in ga prek ustreznih združenj Unije, predložijo v 21 dneh od objave tega obvestila. Predloga ustreznega vprašalnika je na voljo na spletni strani: https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2519

4.2   Pisna stališča

Da bi Komisija pridobila vse ustrezne informacije, potrebne za preiskavo, so zainteresirane strani, tj. strani, katerih dejavnosti so dejansko povezane z izdelkom v preiskavi, pozvane, da ji v pisni obliki predložijo svoja stališča, informacije in ustrezna dokazila v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Vsa pisna stališča je treba predložiti prek spletišča TRON.tdi (https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI). Za več podrobnosti glej oddelek 4.6.

Strani, ki predložijo stališča, morajo v svoji korespondenci jasno navesti, na katero od spodnjih vprašanj se nanaša njihova predložitev stališč, in navesti svoje argumente pod naslednjimi naslovi:

(a)	Ali je ukrep potreben tudi v prihodnje in zakaj;

(b)	Premisleki glede interesa Unije;

(c)

Drugo.

Komisija bo zaradi učinkovitosti, kot je to storila v prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom, samodejno razširila status zainteresirane strani na vse deležnike, ki imajo tak status v okviru sedanjih zaščitnih ukrepov. Vendar pa ta določba ne bo veljala za pooblastila.

Družbe, združenja ali vlade tretjih držav, ki želijo v postopku, ki se je začel z objavo tega obvestila, sodelovati prek zunanjih pravnih zastopnikov, morajo predložiti pooblastilo posebej za ta postopek.

Strani, ki želijo sodelovati v postopku in trenutno niso registrirane kot zainteresirane strani v zadevi, so pozvane, da v predložitvi stališč prek spletišča TRON pojasnijo svoj interes in povezave z zadevo.

4.3   Možnost za pripombe na stališča drugih strani

Da se zagotovi pravica do obrambe, bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe na informacije, ki so jih predložile druge zainteresirane strani. Pri tem lahko zainteresirane strani obravnavajo le vprašanja v zvezi s stališči drugih zainteresiranih strani in ne smejo sprožati novih vprašanj. V nasprotnih dokazih morajo zainteresirane strani posebej navesti, pripombe katerih strani izpodbijajo, ter pri tem slediti strukturi zgoraj navedenih naslovov.

Take pripombe mora Komisija prejeti v desetih dneh od trenutka, ko so stališča iz odstavka 4.2 in izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije na vpogled zainteresiranim stranem prek spletišča TRON. Komisija bo o začetku te druge faze pisnega postopka prek spletišča TRON ustrezno obvestila zainteresirane strani.

Dostop do dokumentacije, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, je na voljo prek spletišča Tron.tdi na naslednjem naslovu: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI. Za dostop upoštevajte navodila na navedeni spletni strani.

Navedeni časovni okvir ne posega v pravico Komisije, da v ustrezno utemeljenih primerih od zainteresiranih strani zahteva dodatne informacije.

4.4   Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu in navesti razloge zanj ter predložiti povzetek tega, o čemer želijo razpravljati na zaslišanju.

Zainteresirane strani pa so obveščene, da namerava Komisija glede na potrebo po zaključku preiskave in odločitvi najpozneje do 30. junija 2021 (glej oddelek 5 v nadaljevanju) ter ob upoštevanju predvidoma velikega števila zainteresiranih strani in dejstva, da bodo imele te zainteresirane strani možnost, da predložijo pripombe na stališča drugih strani, kar bo zagotovilo dovolj priložnosti za obrambo in predstavitev njihovih stališč, preiskavo izvesti v pisni obliki, ne da bi organizirala ustna zaslišanja, razen če zainteresirane strani lahko dokažejo, da obstaja posebna potreba po ustnem zaslišanju.

4.5   Predložitev informacij in podaljšanje rokov iz tega obvestila

Praviloma lahko zainteresirane strani predložijo informacije le v rokih, določenih v tem obvestilu. Kakršno koli podaljšanje rokov iz tega obvestila se lahko zahteva le v izjemnih okoliščinah in se odobri le, če je ustrezno utemeljeno. Ustrezno utemeljeno izjemno podaljšanje roka za predložitev stališč je običajno omejeno na največ 3 dodatne dni.

4.6   Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen postopka trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupna, se označijo z „Limited“ (4). Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj obrazložijo svoj zahtevek za zaupno obravnavo.

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/478 (5) in členom 5 Uredbe (EU) 2015/755 (6) priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij, Komisija pa jih mora prejeti hkrati z zaupno različico („Limited“).

Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svoje zahteve za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na osnovi primernega vira dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, da prek spletišča TRON.tdi (https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI) pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil. Če zainteresirane strani uporabijo povezavo TRON.tdi ali elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj prek povezave TRON.tdi ali po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč prek TRON.tdi, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H, unit G5

Office: CHAR 03/66

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

TRON.tdi: https://webgate.ec.europa.eu/tron/tdi

E-naslov: TRADE-SAFE009-REVIEW@ec.europa.eu

5.   Časovni okvir preiskave

Veljavni ukrep bo prenehal veljati 30. junija 2021, razen če bo sprejet sklep o njegovem podaljšanju. Zato bi bilo treba vse odločitve, ki izhajajo iz tega postopka, sprejeti pred tem datumom.

6.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran ne predloži potrebnih informacij v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 sprejmejo ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev. Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

7.   Pooblaščenec za zaslišanje

Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in vse druge zahtevke v zvezi s pravicami do obrambe zainteresiranih strani ter zahtevke tretjih oseb, ki se lahko pojavijo med postopkom.

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. Načeloma je to posredovanje omejeno na vprašanja, ki so se pojavila med sedanjim postopkom pregleda.

Zahtevek za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Zainteresirane strani so pozvane, naj se držijo rokov iz oddelkov 4.1 do 4.3 tega obvestila za predložitve Komisiji, kadar zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. Kadar so taki zahtevki predloženi po izteku ustreznih rokov, lahko pooblaščenec za zaslišanje preuči tudi razloge za pozno prispele zahtevke, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

8.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti trgovinske zaščite Komisije, je na voljo na spletišču GD za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/html/157639.htm.

---

(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27).

(2)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16).

(3)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

(4)  Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/478, členom 5 Uredbe (EU) 2015/755 in členom 3.2 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(5)  UL L 83, 27.3.2015, str. 16.

(6)  UL L 123, 19.5.2015, str. 33.

(7)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10148 — FCA/EEPS/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 66/15)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 66/16)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„LA JARABA“

PDO-ES-01895-AM01

Datum obvestila: 16. 11. 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Naslov

DODATEK BELEGA VINA

—	Oddelek 2.1 „Parametri, ki jih je treba upoštevati, analitske omejitve in odstopanja“ specifikacije proizvoda; sprememba se nanaša tudi na oddelek „Opis vin“ v enotnem dokumentu.

Opis in razlogi

—	Dodatek sortnega belega vina iz grozdja sauvignon blanc pomeni, da je treba opredeliti analitske parametre belih vin.

NOVO BESEDILO

2.1.2

Belo vino Parameter Omejitev Dovoljeno odstopanje Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) ≥ 11,5 ± 0,2 Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %) ≥ 12,5 ± 0,2 Reducirajoči sladkorji (izraženi kot glukoza v g/l) ≤ 4 ± 0,5 Vsebnost skupnih kislin (izražena kot vinska kislina v g/l) 4 < AT < 7 ± 0,3 Vsebnost hlapnih kislin (meq/l) ≤ 16,7 ± 3 Vsebnost skupnega žveplovega dioksida (mg/l) ≤ 130 ± 15 Vsebnost stroncija (mg/l) ≥ 2,2 ± 0,2

RAZLOG

—

Glede na to, da razmejeno območje za ZOP „La Jaraba“ vključuje parcelo grozdja sauvignon blanc, na kateri se pridelujejo vina, ki vsebujejo tudi visoko raven stroncija, zahtevamo spremembo specifikacije proizvoda, da bi vključili belo sorto vinske trte sauvignon blanc in bela vina, pridelana iz nje.

Naslov

DODATEK BELEGA VINA

—	Oddelek 2.2 „Lastnosti, ki se določijo z organoleptično analizo“ specifikacije proizvoda; sprememba se nanaša tudi na oddelek „Opis vin“ v enotnem dokumentu.

Opis in razlogi

—	Dodatek sortnega belega vina iz grozdja sauvignon blanc pomeni, da je treba opredeliti organoleptične lastnosti pridelanega belega vina.

NOVO BESEDILO

2.2.4

– Sortno belo vino sauvignon blanc — Videz: čist, bister in sijoč s slamnato rumeno barvo. — Aroma: intenzivna in polna z notami, ki so značilne za sorto, zlasti belega koščičastega sadja, in s cvetličnimi notami. — Okus: svež, svilnat in uravnotežen.

RAZLOG

—

Glede na to, da razmejeno območje za ZOP „La Jaraba“ vključuje parcelo grozdja sauvignon blanc, na kateri se pridelujejo vina, ki vsebujejo tudi visoko raven stroncija, zahtevamo spremembo specifikacije proizvoda, da bi vključili belo sorto vinske trte sauvignon blanc in bela vina, pridelana iz nje.

Naslov

PRIDELAVA VINA IN PROIZVODNE METODE ZA BELO VINO

—	Oddelek 3 „Posebni enološki postopki“ specifikacije proizvoda; sprememba zadeva tudi oddelek „Posebni enološki postopki“ v enotnem dokumentu.

Opis in razlogi

—	Enološki postopki, značilni za pridelavo belega vina, se dodajo skladno z dodajanjem sorte sauvignon blanc v specifikacijo proizvoda.

NOVO BESEDILO

Mošt, pridobljen iz belega grozdja z drozganjem in stiskanjem pecljanega grozdja, se usede pri temperaturi med 15 in 20 °C za obdobje, ki ni krajše od 12 ur. Alkoholno vrenje mošta poteka pri temperaturi od 10 do 21 °C v cisternah iz nerjavnega jekla. V normalnih razmerah alkoholno vrenje sproži lastna mikroflora grozdja. Po tem sledi razjasnitev in tik pred stekleničenjem se vino filtrira s filtrom z velikim premerom por, tako da proizvod ostane čim bolj naraven.

RAZLOG

—	Ker je bilo belo vino dodano v specifikacijo proizvoda, je treba pri pridelavi vina in proizvodnih metodah razlikovati med pridelavo rdečega in belega vina.

Naslov

SPREMEMBA OBDOBJA STARANJA

Oddelek 3 „Posebni enološki postopki“ specifikacije proizvoda; sprememba zadeva tudi oddelek „Posebni enološki postopki“ v enotnem dokumentu.

Opis in razlogi

Sprememba zadeva besedilo pridelave vina in proizvodnih metod, saj vino preživi manj časa v sodu in steklenici.

NOVO BESEDILO

3.1

– Rdeča zvrstna vina z različnimi deleži sort tempranillo, cabernet sauvignon, merlot in graciano. Staranje v hrastovih sodih s prostornino 225 litrov najmanj tri mesece. Staranje v steklenicah najmanj en mesec.

3.2

– Rdeča zvrstna vina z različnimi deleži sort tempranillo, cabernet sauvignon in merlot. Staranje v hrastovih sodih s prostornino 225 litrov najmanj tri mesece. Staranje v steklenicah najmanj en mesec.

RAZLOG

—	Povečanje povpraševanja na trgu po vinih s krajšimi obdobji staranja.

Naslov

DODATEK NAJVEČJIH DONOSOV

—	Oddelek 5 „Največji donosi“ specifikacije proizvoda; sprememba zadeva tudi oddelek „Največji donosi“ v enotnem dokumentu.

—	Opis razlogov

—	Dodatek največjih donosov za sorto sauvignon blanc.

NOVO BESEDILO

5.

Največji donosi Tempranillo: 10 500 kg/ha, enakovredno 73,5 hl/ha Cabernet sauvignon: 11 000 kg/ha, enakovredno 77 hl/ha Merlot: 10 000 kg/ha, enakovredno 70 hl/ha Graciano: 10 000 kg/ha, enakovredno 70 hl/ha Sauvignon blanc: 11 000 kg/ha, enakovredno 77 hl/ha

RAZLOG

—	Ker je bila sorta sauvignon blanc dodana v specifikacijo proizvoda, so bili za to sorto določeni največji donosi.

Naslov

DODATEK UPORABLJENE SORTE VINSKE TRTE

—	Oddelek 6 „Vinske sorte“ specifikacije proizvoda; sprememba se ne nanaša na enotni dokument.

Opis razlogov

—	Dodatek sorte sauvignon blanc.

NOVO BESEDILO

6.

Vinske sorte Rdeče: tempranillo, cabernet sauvignon, merlot, graciano. Belo: sauvignon blanc.

RAZLOG

—	Ker je bila sorta sauvignon blanc dodana v specifikacijo proizvoda, je bila sorta vključena v ta oddelek.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime za registracijo

La Jaraba

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Rdeče vino

Vino je srednje do močno intenzivne temno češnjevo rdeče barve z notami rdečega in črnega jagodičevja, ki pusti bogat in mesnat občutek v ustih. Zaradi visoke ravni stroncija v tleh ga vsebuje več kot druga vina, kar pripomore k pridelavi intenzivnih, aromatičnih vin polnega telesa z močnimi mineralnimi in balzamičnimi notami.

*	Največji delež skupnega alkohola je znotraj zakonskih omejitev v skladu z ustrezno zakonodajo EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	15
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	130

Belo vino

Čisto, bistro in sijoče s slamnato rumeno barvo. Intenzivna in polna aroma z notami, značilnimi za sorto, zlasti belega koščičastega sadja in s cvetličnimi notami. Okus je svež, svilnat in uravnotežen.

*	Največji delež skupnega alkohola je znotraj zakonskih omejitev v skladu z ustrezno zakonodajo EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	130

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Alkoholno vrenje rdečega grozdja poteka pri temperaturi od 15 do 30 °C v cisternah iz nerjavnega jekla ali kadeh iz francoskega hrasta. Maceracija v vrelnih posodah traja najmanj 10 dni.

Mošt, pridobljen iz belega grozdja z drozganjem in stiskanjem pecljanega grozdja, se usede pri temperaturi med 15 in 20 °C za obdobje, ki ni krajše od 12 ur. Alkoholno vrenje mošta poteka pri temperaturi od 10 do 21 °C v cisternah iz nerjavnega jekla.

Največji donos iz stiskanja grozdja je 70 litrov na 100 kilogramov grozdja.

Vino se najprej stara v hrastovih sodih s prostornino 225 litrov, nato pa v steklenicah z naslednjimi časi:

—	rdeča zvrstna vina z različnimi deleži sort tempranillo, cabernet sauvignon, merlot in graciano: staranje v hrastovih sodih s prostornino 225 litrov najmanj tri mesece in staranje v steklenicah najmanj en mesec,

—	rdeča zvrstna vina z različnimi deleži sort tempranillo, cabernet sauvignon in merlot: staranje v hrastovih sodih s prostornino 225 litrov najmanj tri mesece in staranje v steklenicah najmanj en mesec,

—	sortno rdeče vino merlot: staranje v hrastovih sodih s prostornino 225 litrov najmanj šest mesecev in staranje v steklenicah najmanj šest mesecev.

Pridelovalni postopki

Grozdje se trga, ko doseže fenolno zrelost; izberejo se tisti grozdi, ki imajo najboljšo strukturo in najvišjo vsebnost fenolnih spojin. Edini organski material, ki se uporablja v vinogradih, je ovčji gnoj iz lastne živinoreje na posestvu.

(b)   Največji donosi

Tempranillo

73,5 hektolitra na hektar

Tempranillo

10 500 kilogramov grozdja na hektar

Cabernet sauvignon

77 hektolitrov na hektar

Cabernet sauvignon

11 000 kilogramov grozdja na hektar

Merlot in graciano

70 hektolitrov na hektar

Merlot in graciano

10 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Razmejeno območje leži v občini El Provencio (Cuenca). Po registru vinogradov je postavitev parcel, kot sledi: cona 9, parcele 14b, 14d, 14f, 14h, 26d, 26e, 26h, 26i, 26j, 26k, 26m, 26n, 26v.

Grozdje, trgano v vinogradih na razmejenem območju, se pridela v vino, vina pa se ustekleničijo v vinski kleti na proizvodnem območju.

7.   Glavne sorte vinske trte

MERLOT

TEMPRANILLO – CENCIBEL

8.   Opis povezave

OKOLJE (NARAVNI IN ČLOVEŠKI DEJAVNIKI)

La Jaraba je geografsko ime, ki označuje kraj, na katerem je razmejeno območje, kakor je razvidno iz zemljevida sedanjega katastra podeželskih območij Španije. Leži v naplavinski dolini. Nekdanji vodotok, poznan kot Cañada de Valdelobos, ki zdaj presiha, ga prečka in se zliva v reko Záncaro, ki označuje mejo med pokrajinama Cuenca in Albacete. La Jaraba skoraj nima hribovja in se lahko šteje za povsem ravno. Leži na 700 m nadmorske višine.

Lego vinogradov občutno ščiti 92 hektarjev črnikovega in borovega gozda, kar ustvarja mikroklimo, ki je še posebej ugodna za razvoj vinskih trt. Ta jih precej obvaruje pred pomanjkanjem vode, ki bi se lahko sicer pričakovalo glede na topli in suhi vzhodni veter, in omogoči daljše zorenje grozdja. Posledično ima grozdje bogatejša barvila ter kakovostnejše tanine in arome od grozdja, ki se pridela na trtah zunaj razmejenega območja.

Tla izhajajo iz obdobja kvartarja in tvorijo morfološko-stratigrafsko enoto z rečnim sistemom Guadiana. Imajo raznoliko sestavo, ki vključuje kvarcite, kremen in apnenec iz obdobja mezozoika in miocena. Takšna sestava tlom omogoči, da dlje zadržujejo vlago, in jih ločuje od okoliških območij, ki imajo dosti višjo vsebnost apnenca.

Tla spadajo v vrsto alfisol z rdečimi sredozemskimi prstmi na apnenčasti podlagi. Imajo razvit profil, pH med 7 in 8,5, slabo izmenjalno zmogljivost, dobro notranje odvajanje vode, dobro prepustnost do vodoravnih plasti apnenca, ki leži v globini okoli 60 do 90 centimetrov, in teksturo, ki sega od rahlega peska do gline. Veliko je naplavin, zaradi česar so tla bogata s hranili. Poleg tega splet morfologije rodovitnih tal z bogatimi grobimi naplavinami in prakse vsakoletnega gnojenja prispeva k nastanku lahkega, svežega profila. Takšna tla so zelo primerna za vinogradništvo, kar je posledično eden od dejavnikov visoke kakovosti grozdja.

Podnebje se lahko opiše kot zmerno sredozemsko z značilnostmi celinskega. Najbolj značilne podnebne povprečne letne vrednosti so naslednje: temperatura znaša med 14 in 16 °C, količina padavin pa 450 mm.

V tleh je bila ugotovljena nadpovprečna raven stroncija: več kot 100 mg/kg na ločenih parcelah. Natančneje, količine znašajo med 111,67 in 158,41 mg/kg. Te količine močno presegajo tiste, ki jih imajo tla na sosednjih območjih, vključno z območjem, poznanim kot „Los Canforrales“, kjer znaša količina stroncija 76,59 mg/kg, in „Manteleros“, kjer je ta količina 20,19 mg/kg. V zadnjem primeru je vrednost skoraj osemkrat nižja od tiste v La Jarabi.

To ima neposredne posledice pri vinih, pri katerih je bila ugotovljena vsebnost stroncija nad 2,2 mg/l, pri nekaterih pa dosega celo 3,3 m/g. Te vrednosti so opazno višje od tistih pri vinih z okoliških območij, kjer je bila ugotovljena vsebnost stroncija med 0,95 in 1,6 mg/l. Tako se vsebnost stroncija v vinih torej lahko šteje za zanesljiv kazalnik proizvodnje vina na območju La Jaraba.

Pri pridelavi je edini organski material, ki se uporablja, ovčji gnoj iz lastne živinoreje na posestvu.

Alkoholno vrenje v proizvodnem postopku sproži lastna mikroflora grozdja in pri stiskanju se pridobi največ 70 litrov vina na vsakih 100 kg grozdja.

OPIS VINA

Vino z območja La Jaraba zaznamujejo lokalna tla in podnebje. To vsebnosti fenolov daje intenzivnost, stabilnost in eleganco. Vina imajo impresivno strukturo, vsebnost mineralov in polnost. Ker se vsa ta vina starajo v sodih in steklenicah, to vpliva na organoleptične lastnosti ter ustvarja vina srednje do močno intenzivne temno češnjevo rdeče barve z notami rdečega in črnega jagodičevja, ki pusti bogat in mesnat občutek v ustih. Zaradi visoke ravni stroncija v tleh območja La Jaraba ga ta vina vsebujejo več kot druga vina, pridelana zunaj razmejenega območja, kar pripomore k pridelavi intenzivnih, aromatičnih vin polnega telesa z močnimi mineralnimi in balzamičnimi notami.

POVEZAVA

Posestvo leži v rečni dolini, napolnjeni z usedlinami z raznolikimi količinami kvartila, kremena in apnenca ter nadpovprečno ravnjo stroncija v tleh, kar vse pripomore k pridelavi intenzivnih, aromatičnih vin z močnimi mineralnimi notami in balzamičnimi okusi. Raven stroncija daje tem vinom njihove posebne lastnosti.

Čeprav območje leži znotraj ZOP „La Mancha“, se od njega razlikuje po v nadaljevanju navedenih dejavnikih.

NARAVNI DEJAVNIKI

Območje je razmejeno po ravni stroncija v tleh, ki je občutno višja, kot je v tleh v bližnji okolici. To daje pridelanim vinom znotraj območja bolj mineralen značaj.

V analizi okolja, ki jo je predložil vložnik, je razvidno, da je zunaj območja raven stroncija med 20 do 80 mg/kg, medtem ko na njem doseže ravni med 110 do 160 mg/kg. Posledica tega so vina, ki imajo vsebnost stroncija med 2,5 do 3,3 mg/l, medtem ko imajo vina okoliških vinogradov vsebnost stroncija zgolj okoli 1 mg/l.

Poleg visoke vsebnosti stroncija posebnost območja določajo tudi obsežne površine, zaraščene s črnikami in bori, ki ga obdajajo in ščitijo pred toplimi in suhimi vzhodnimi vetrovi. To pomeni, da je bolj vlažno od okoliških območij, kar torej podaljša čas zorenja grozdja. Zaradi tega ima grozdje in posledično vino močnejšo barvo, več taninov in bogatejše arome.

ČLOVEŠKI DEJAVNIKI

Najočitnejše razlike med postopki proizvodnje vin „La Jaraba“ in okoliškimi vini z ZOP „La Mancha“ (od teh se obravnavajo samo starana rdeča vina, saj je to edina vrsta vina, ki se proizvaja v „La Jaraba“) so naslednje:

ZOP LA MANCHA	LA JARABA	RAZLIKE
> 11,5 % vol.	> 12,5 % vol.	večji delež alkohola
< 10 meq/l	< 16,7 meq/l	višja vsebnost hlapnih kislin
< 13 000  kg/ha	< 11 000  kg/ha	manjši donos na hektar
≤ 1,6 mg/l	≥ 2,2 mg/l	višja vsebnost stroncija

Po razmejitvi območja po vsebnosti stroncija v tleh se je izkazalo, da obstaja trenutno zgolj ena vinska klet, ki na tem območju proizvaja vino, in ta pripada vložniku.

Treba je poudariti, da je to lastnik območja, ki je večje od razmejenega območja. Razmejitev torej ni bila izvedena glede na lastništvo, temveč na navedene okoljske razmere.

Poleg tega lahko registrirano ime uporabljajo tudi drugi proizvajalci, če se v prihodnosti odločijo za vzpostavitev proizvodnje na razmejenem geografskem območju in izpolnjujejo pogoje iz specifikacije. To območje pravzaprav obsega približno 75 hektarov, tako da je popolnoma mogoče, da se tam ustanovijo še druge vinske kleti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

grozdje, trgano v vinogradih na razmejenem območju, se pridela v vino, vina pa se ustekleničijo v vinski kleti na proizvodnem območju. To je zato, ker pridelava rdečih vin vključuje drugo fazo staranja v steklenicah najmanj en mesec, zaradi česar poteka postopek redukcije. To izboljša kakovost vin z zaokrožanjem njihovega okusa. Ko dosežejo organoleptične lastnosti, določene v specifikaciji proizvoda za posamezne vrste vin, so pripravljena za uživanje. Cilj je zagotoviti kakovost in jamstvo glede porekla in nadzor, da se dosežejo lastnosti, določene v specifikaciji proizvoda za rdeča in bela vina ZOP „La Jaraba“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://pagina.jccm.es/agricul/paginas/comercial-industrial/consejos_new/pliegos/MOD_PLIEGO_LA-JARABA_20200529-II.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2021/C 66/17)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v podatkovni zbirki Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„SALCHICHÓN DE VIC“/„LLONGANISSA DE VIC“

EU št.: PGI-ES-0119-AM02 – 9. 9. 2020

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Salchichón de Vic“/„Llonganissa de Vic“

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Razred 1.2. Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Salchichón de Vic“/„Llonganissa de Vic“ je tradicionalna katalonska salama, izdelana iz pustega svinjskega mesa, slanine, sladkorjev ter soli in popra kot edinih začimb, ki se skupaj sesekljajo, macerirajo, nadevajo v črevo in nato sušijo.

Zaradi uporabe naravnih črev ima ta salama značilno hrapavo zunanjost, ker se črevo dobro stika z mesom, ter bolj ali manj pravilno valjasto obliko, zaradi glivične flore pa ima na površini belkasto barvo, ki se počasi spreminja v vijoličasto kostanjevo rjavo. V prerezu se pokažeta slanina v kockah in poper v zrnju.

Značilna prijetna vonj in okus se razvijeta zaradi sušenja in uporabe začimb.

Uporabljeno črevo določa premer in velikost salame „Salchichón de Vic“/„Llonganissa de Vic“. Velikosti ob odpremi in čas sušenja so določeni spodaj:

Teža (g)	Premer suhe salame (sušene) (mm)		Minimalni čas sušenja (dnevi)
200–300	≥ 35	≤ 75	30 dni
≥ 300	> 40	≤ 90	45 dni

Fizikalno-kemijski parametri:

—	Največja vsebnost maščobe: 48 % (*)

—	Najmanjša vsebnost beljakovin: 38 % (*)

—	Razmerje kolagen/beljakovine × 100: največ 12

—	Skupni topni sladkorji, izraženi v glukozi: največ 3 % (*)

—	Dodane beljakovine: brez

—	Vodna aktivnost pri 20 °C: Aw < 0,92

—	5,3 ≤ pH ≤ 6,2

(*)	vrednost, izražena v suhi snovi

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Uporabljajo se izbrano pusto svinjsko meso (stegno, pleče in prvovrstna pusta svinjina), slanina, sol, poper in naravno črevo (danka, debelo črevo, šivano ali sestavljeno).

Druge sestavine: dovoljena je samo uporaba sladkorjev (monosaharidov in disaharidov), posebnih starterskih kultur proizvajalca, kalijevega in natrijevega nitrata, kalijevega in natrijevega nitrita, askorbinske kisline in njene natrijeve soli.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja salame (priprava svežega mesa, čiščenje in sekljanje, mešanje, gnetenje, maceracija, polnjenje v čreva in sušenje-zorenje) morajo potekati na geografskem območju, opisanem v točki 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Trženje salame „Salchichón de Vic“, narezane na rezine in pakirane, je dovoljeno na geografskem območju, opisanem v točki 4, in zunaj njega.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg informacij, ki so običajno določene z veljavno zakonodajo, morajo biti na embalaži obvezno vidni tudi navedba zaščitene geografske označbe „Salchichón de Vic“ (v španščini) in „Llonganissa de Vic“ (v katalonščini), logotip te ZGO, simbol EU za ZGO in oštevilčena nalepka, ki jo je odobril regulativni svet.

Poseben logotip ZGO:

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje, ki ga zajema ZGO, vključuje občine na ravnini Plana de Vic, ki se nahajajo v okrožju Osona v provinci Barcelona, in sicer:

Aiguafreda, Sant Martí de Centelles, El Brull, Seva, Tona, Muntanyola, Malla, Taradell, Sant Julià de Vilatorta, Santa Eugènia de Berga, Calldetenes, Folgueroles. Vic. Santa Eulàlia de Riuprimer, Gurb, Tavèrnolas, Roda de Ter, Manlleu, Santa Cecila de Voltregà, Sant Hipòlit de Voltregà, Les Masies de Voltregà, Oris, Torelló, Centelles, Balenyà, Les Masies de Roda, San Vicenç de Torelló in Sant Pere de Torelló

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnost salame „Salchichón de Vic“ temelji na slovesu, ki ga je ta proizvod skozi stoletja, zlasti od 19. stoletja, pridobil v Kataloniji in drugje v Španiji, ter na okoljskih in podnebnih razmerah na geografskem območju, ki so ugodne za njeno proizvodnjo.

Geografsko območje ZGO, to je Plana de Vic, je ravnina z izvrstnimi pogoji za kmetijstvo, na kateri so številne kmetije in vasice. Leži na nadmorski višini od 400 do 600 metrov in je obkrožena z gorskimi verigami Guilleries, Montseny, Collsacabra in Lluçanés, zaradi česar je nekoliko izolirana. Podnebje je sredozemsko s celinskim vplivom, vendar se zračne mase zaradi lege tega območja pogosto zadržujejo in razvijejo v anticiklone. Takrat pride do temperaturne inverzije, ko je lahko na ravnini celo 20 °C manj kot na mejnih območjih. Poleg tega to regijo pogosto prekrivajo oblaki (povprečno 225 meglenih dni na leto). Ravnina Plana de Vic ima zato zelo posebne okoljske razmere, ki jih je težko posnemati in ki spodbujajo rast značilne mikrobne flore, ta pa spodbuja encimske procese in fermentacijo, ki dajejo salami „Salchichón de Vic“ njen značilen vonj in okus.

Pisne omembe salame „Salchichón de Vic“ se pojavljajo že od leta 1456, čeprav bi lahko izvirala že iz 4. stoletja. Včasih je bilo s to salamo, ki so jo proizvajali na kmetijah v regiji, mogoče ohranjati najbolj plemenito meso. Od sredine 19. stoletja je kakovost salame „Salchichón de Vic“ hvaljena v številnih pisnih dokumentih, ki pričajo o njenem dobrem slovesu. Članek v časopisu El Porvenir (Prihodnost), objavljen 29. maja 1867, se denimo glasi: „[…] los ya famosos salchichones de Vic“ (salame iz Vica, ki jih ni treba več posebej predstavljati). Tudi kralj Alfonz XIII. je bil navdušen nad temi salamami. Tako sta besedi Vic in salchichón že dolgo neločljivi. Salama „Salchichón de Vic“ je sčasoma postala pravi mali zaklad.

Kljub tradiciji, da se beseda salchichón uporablja za debelo suho salamo, je treba omeniti, da se v katalonščini govori o llonganissi, ki je izvirno regionalno ime in ki v kastiljščini pomeni salchichón, zato se brez razlikovanja uporabljata izraza „Salchichón de Vic“ oziroma „Llonganissa de Vic“.

Skratka, salama „Salchichón de Vic“ je zelo cenjen proizvod, plod znanja in izkušenj, ki so prehajali iz generacije v generacijo, ter posebnih okoljskih razmer na geografskem območju proizvodnje.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Posodobljena specifikacija proizvoda je med obravnavo zahtevka za spremembo dostopna na naslednji povezavi http://agricultura.gencat.cat/web/.content/al_alimentacio/al02_qualitat_alimentaria/normativa-dop-igp/plecs-tramit/pliego-condiciones-igp-llonganissa-vic-cambio-logo.pdf, ko bo zahtevek odobren, pa bo dostopna na naslednji povezavi http://agricultura.gencat.cat/ca/ambits/alimentacio/segells-qualitat-diferenciada/distintius-origen/dop-igp/normativa-dop-igp/plecs-condicions/.

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.