Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10040 — M Group Services/Skanska Infrastructure Services)

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 39/01)

Komisija se je 27. januar 2021 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32021M10040. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

3. februar 2021

(2021/C 39/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2017
JPY	japonski jen	126,25
DKK	danska krona	7,4375
GBP	funt šterling	0,88145
SEK	švedska krona	10,1303
CHF	švicarski frank	1,0804
ISK	islandska krona	156,10
NOK	norveška krona	10,3540
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,925
HUF	madžarski forint	355,51
PLN	poljski zlot	4,4917
RON	romunski leu	4,8734
TRY	turška lira	8,6136
AUD	avstralski dolar	1,5781
CAD	kanadski dolar	1,5373
HKD	hongkonški dolar	9,3150
NZD	novozelandski dolar	1,6695
SGD	singapurski dolar	1,6021
KRW	južnokorejski won	1 341,03
ZAR	južnoafriški rand	17,9412
CNY	kitajski juan	7,7623
HRK	hrvaška kuna	7,5693
IDR	indonezijska rupija	16 852,88
MYR	malezijski ringit	4,8681
PHP	filipinski peso	57,721
RUB	ruski rubelj	91,2217
THB	tajski bat	36,111
BRL	brazilski real	6,4256
MXN	mehiški peso	24,2190
INR	indijska rupija	87,6185

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Nevarne snovi – Seznam odločitev o avtorizaciji, ki so jih države EGP-Efte sprejele v skladu s členom 64(8) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH) v prvi polovici leta 2020

(2021/C 39/03)

Pododbor I o prostem pretoku blaga

V seznanitev Skupnemu odboru EGP

S sklicem na Sklep Skupnega odbora EGP št. 25/2008 z dne 14. marca 2008 je Skupni odbor EGP pozvan, da se na zasedanju 25. septembra 2020 seznani z naslednjimi seznami odločitev o avtorizaciji, sprejetih na podlagi člena 64(8) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH) za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2020.

Zdravila – Seznam dovoljenj za promet, ki so jih države EGP-Efte izdale za prvo polovico leta 2020

(2021/C 39/04)

Pododbor I o prostem pretoku blaga

V seznanitev Skupnemu odboru EGP

S sklicem na Sklep Skupnega odbora EGP št. 74/1999 z dne 28. maja 1999 je Skupni odbor EGP pozvan, da se na zasedanju dne 25. septembra 2020 seznani z naslednjimi seznami dovoljenj za promet z zdravili za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2020:

Priloga I

Seznam novih dovoljenj za promet

Priloga II

Seznam obnovljenih dovoljenj za promet

Priloga III

Seznam podaljšanih dovoljenj za promet

Priloga IV

Seznam preklicanih dovoljenj za promet

Priloga V

Seznam začasno odvzetih dovoljenj za promet

RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA

(2021/C 39/05)

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira javni natečaj:

EPSO/AD/389/21 – UPRAVNI USLUŽBENCI (AD 6) NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA KMETIJSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA

Razpis natečaja je objavljen v Uradnem listu Evropske unije C 39 A z dne 4. februarja 2021 v 24 jezikovnih različicah.

Dodatne informacije so na voljo na spletišču urada EPSO: https://epso.europa.eu/home_sl.

Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je vložilo Fürstlicher Oberster Gerichtshof v zadevi Liti-Link AG proti LGT Bank AG

(Zadeva E-14/20)

(2021/C 39/06)

Fürstlicher Oberster Gerichtshof (Knežje vrhovno sodišče) je 4. septembra 2020 pri Sodišču Efte vložilo zahtevek za svetovalno mnenje v zadevi Liti-Link AG proti LGT Bank AG, ki ga je tajništvo Sodišča Efte prejelo 16. septembra 2020, in sicer glede naslednjih vprašanj:

1.

Ali je treba zadnji odstavek člena 26 Izvedbene direktive 2006/73/ES, v skladu s katerim se lahko bistveni pogoji dogovorov o provizijah, pristojbinah in nedenarnih ugodnostih razkrijejo v obliki povzetka, razlagati tako, da je lahko razkritje ugodnosti v obliki povzetka in splošno po vsebini? Če bo Sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, se zastavlja to dodatno vprašanje: 1.1 Ali je treba zadnji odstavek člena 26 Izvedbene direktive 2006/73/ES, v skladu s katerim se lahko bistveni pogoji dogovorov o provizijah, pristojbinah in nedenarnih ugodnostih razkrijejo v obliki povzetka, razlagati tako, da je lahko razkritje ugodnosti v obliki povzetka in splošno po vsebini, na primer v splošnih ali drugih vnaprej določenih pogojih poslovanja, ali pa mora biti razkritje posamično za vsako stranko ali vsako kategorijo strank? Poleg navedenih se v predhodno odločanje predložijo naslednja vprašanja:

2.	Ali gre za pravilno razkritje v smislu člena 26(b)(i) Izvedbene direktive 2006/73/ES, če investicijska družba stranko zgolj obvesti, da ji lahko ugodnosti zagotovijo tretje osebe, ali mora investicijska družba jasno navesti, ali in kdaj se take ugodnosti zagotovijo?

3.

Ali gre za pravilno razkritje v smislu člena 26(b)(i) Izvedbene direktive 2006/73/ES, če investicijska družba stranko obvesti, da je znesek ugodnosti, ki jo zagotavlja tretja oseba, odvisen od produkta in je sestavljen iz odstotka pristojbin za upravljanje, zaračunanih za zadevni produkt, odstotka popusta na ceno ob izdaji ali odstotka cene ob izdaji, ali mora investicijska družba pred opravljanjem zadevne investicijske ali pomožne storitve stranki razkriti vsaj razpone pristojbin, provizij in ugodnosti, ki jih prejme?

4.

Ali so pogoji iz člena 26 Izvedbene direktive 2006/73/ES za razkritje ugodnosti v obliki povzetka, in sicer zaveza investicijske družbe, da bo na zahtevo stranke razkrila nadaljnje podrobnosti, ter spoštovanje navedene zaveze izpolnjeni, če se investicijska družba v zvezi z že opravljenimi transakcijami zaveže zgolj, da bo stranki razkrila nadaljnje podrobnosti za dvanajst mesecev pred zahtevo?

5.	Ali mora država članica v skladu s Sporazumom EGP priznati neposredni horizontalni učinek izvedbene direktive, ki ni pravilno prenesena, konkretno Izvedbene direktive 2006/73/ES?

6.	Ali je treba člen 26 Izvedbene direktive 2006/73/ES razlagati tako, da se lahko iz njega izvedejo pravice bančnih strank v razmerju do banke?

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10067 — ElringKlinger/Plastic Omnium New Energies/EKPO Fuel Cell Technologies/ElringKlinger Fuelcell Systems Austria)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 39/07)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10125 — GBL/Canyon)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 39/08)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

Zadeva M.10128 – Stirling Square Capital Partners/TA Associates/Glenigan

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 39/09)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 39/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Salată cu icre de știucă de Tulcea“

EU št.: PGI-RO-02476 – 6.7.2018

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Salată cu icre de știucă de Tulcea“

2.   Država članica ali tretja država

Romunija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Salată cu icre de știucă de Tulcea“ je bel/rumenkasto bel namaz na osnovi sončničnega olja, ki vsebuje najmanj 29 % iker, vključno z najmanj 15 % celih nasoljenih iker ščuke in največ 14 % nasoljenih iker rib iz delte Donave (iz vrst iz družine Cyprinidae: koreselj, rdečeoka, rdečeperka in neformirane ikre krapov; ter iz vrst iz družine Percidae: smuč in ostriž), zmešan z gazirano vodo in limoninim sokom.

Za izdelavo namaza „Salată cu icre de știucă de Tulcea“ so potrebne naslednje surovine in sestavine.

Surovine:

1.	nasoljene ikre ščuke (Esox lucius), najmanj 15 % v končnem proizvodu, zaradi česar je to glavna sestavina;

2.	nasoljene ikre rib iz delte Donave, največ 14 %, za zagotovitev optimalne teksture in viskoznosti.

Sestavine:

1.	sončnično olje;

2.	gazirana voda;

3.	limonin sok, pridobljen z ožemanjem in precejanjem;

4.	nejodirana kamena sol, ki se uporablja za soljenje surovin.

Fizikalno-kemijske lastnosti namaza „Salată cu icre de știucă de Tulcea“:

Lastnost	ME	Vrednosti
Kislost (citronska kislina)	%	največ 1
Vsebnost vlage	%	največ 30
Vsebnost maščob	%	najmanj 63
Beljakovine	%	najmanj 6,2
Nejodirana kamena sol (natrijev klorid)	%	največ 5

Organoleptične lastnosti:

—	homogen videz, viskozen in čvrst, brez ločevanja olja, bele/rumenkasto bele barve, z vzorcem celih zrn iker ščuke, zlato rumene ali rdečkasto rumene barve, s premerom približno 2–2,5 mm, odvisno od sezone odvzema,

—	specifičen okus iker ščuke je poudarjen z okusom iker rib iz delte Donave in je posledica procesa soljenja in zorenja,

—	končni proizvod ima prefinjeno in čisto aromo po nasoljenih in zorjenih ikrah sladkovodnih rib. Ta aroma se okrepi, ko zrna iker počijo, kar povzroči nežen hrustljav občutek na jeziku in v ustih,

—	brez tujih vonjav, z izrazito aromo limoninega soka.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Letna ulovna kvota, ki jo za geografsko območje (delta Donave) določi uprava za biosferne rezervate delte Donave, lahko povzroči motnje v oskrbi z ikrami ščuke. V takih primerih se lahko ikre ščuke pridobijo tudi zunaj geografskega območja.

Ikre rib iz delte Donave so surovina, ki prihaja izključno z geografskega območja (delta Donave). Odvzemajo se na opredeljenem geografskem območju iz rib iz družine Cyprinidae: koreselj, rdečeoka, rdečeperka in neformirane ikre krapov; in iz družine Percidae: smuč in ostriž).

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje namaza „Salata cu icre de știucă de Tulcea“ potekajo na opredeljenem geografskem območju. Te faze so: postopki in dejavnosti pridobivanja surovin: odvzem (kjer je ustrezno), ločevanje, soljenje in zorenje iker, merjenje prave količine surovin in sestavin ter mešanje.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi namaza „Salată cu icre de știucă de Tulcea“ morajo biti navedeni naslednji podatki:

—	ime proizvoda – „Salată cu icre de știucă de Tulcea“, ki mu sledi navedba „zaščitena geografska označba“ ali „ZGO“,

—	ime proizvajalca,

—	logotip inšpekcijskega in certifikacijskega organa.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje je okrožje Tulcea, ki vključuje biosferni rezervat delte Donave. Okrožje Tulcea leži na skrajnem jugovzhodnem delu Romunije, v osrednje-severnem delu regije Dobrudža, na ustju Donave, z dostopom do Črnega morja na vzhodu. Na severu meji na Moldavijo in Ukrajino, na severozahodu na okrožje Galați, na zahodu na okrožje Brăila in na jugu na okrožje Constanța. Okrožje Tulcea leži na 45° severne geografske širine in 29° vzhodne geografske dolžine.

5.   Povezava z geografskim območjem

Zahtevek za registracijo ZGO „Salată cu icre de știucă de Tulcea“ temelji na lastnostih proizvoda.

„Salată cu icre de știucă de Tulcea“ ima specifičen okus po ribjih ikrah, ki je zaokrožen in poudarjen z okusom iker rib iz delte Donave ter je posledica procesa soljenja in zorenja.

„Salata cu icre de știucă de Tulcea“ ima prefinjeno in čisto aromo, ki je značilna za take pripravke nasoljenih in zorjenih iker sladkovodnih rib. Ko zrna iker počijo, povzročijo nežen hrustljav občutek na jeziku in v ustih, aroma pa se okrepi.

Konsistenco proizvoda določajo predvsem ikre rib iz delte Donave, ki se lovijo na geografskem območju in se uporabljajo za oblikovanje homogene teksture za ikre ščuke.

Posebna značilnost celih zrn iker ščuke je zlato rumena ali rdečkasto rumena barva homogene mase.

Končni proizvod se od drugih proizvodov iste kategorije razlikuje po tem, da se namesto aditivov za živila (emulgatorji, stabilizatorji, sredstva za zgoščevanje) uporabijo ikre rib iz delte Donave.

Proizvod ne vsebuje nobenih kemičnih dodatkov ali konzervansov (kot sta sorbinska kislina ali natrijev benzoat). Sama kakovost proizvoda je tista, ki zagotavlja njegov rok uporabnosti. Edine metode shranjevanja, ki se uporabljajo, so: vzdrževanje visokega higienskega standarda in vzdrževanje hladne verige med proizvodnim procesom, prevozom in prodajo proizvoda.

Razlika med namazom „Salată cu icre de știucă de Tulcea“ in podobnimi proizvodi iste kategorije je, da se ta proizvod izdeluje samo na geografskem območju z velikimi količinami iker ščuke.

Drug dejavnik edinstvenosti namaza „Salată cu icre de știucă de Tulcea“ pa je dejstvo, da vsebuje limonin sok, pridobljen s stiskanjem, ožemanjem in precejanjem, medtem ko se v drugih proizvodih iste kategorije uporabljajo sintetični izdelki: citronska kislina in glukoza.

„Salata cu icre de știucă de Tulcea“ je proizvod, za katerega se uporabljajo predvsem surovine z geografskega območja, ena od surovin (ikre rib iz delte Donave) pa prihaja izključno z geografskega območja, kar ustvarja tesno povezavo z naravnim okoljem geografskega območja.

Geografsko območje delte Donave je naravno okolje, bogato s sladkovodnimi ribolovnimi viri, največja delta v EU, eno največjih kompaktnih sladkovodnih povodij v EU in nenazadnje največje območje ulova ščuke in drugih sladkovodnih rib v Romuniji.

V skladu z znanstveno publikacijo „Biosferni rezervat delte Donave“ iz leta 2008, katere avtorja sta Petre Gâștescu in Romulus Știucă, je čistost površinskih voda v delti Donave razvrščena v razred I v skladu z okoljskimi standardi kakovosti. Visoka kakovost vode na geografskem območju pozitivno vpliva predvsem na organoleptične lastnosti lokalnih ribolovnih virov.

„Salata cu icre de știucă de Tulcea“ predstavlja lokalno tradicijo predelave rib, ki se je razvila od odvzemanja in porabe surovih iker v 19. stoletju do njihove predelave za sodobno kuhinjo v 20. stoletju.

Živilska industrija, ki temelji na predelavi rib, na geografskem območju deluje že desetletja, zaradi česar je lokalno osebje izobraženo in izkušeno pri ocenjevanju posebnih lastnosti ribjih proizvodov.

Zaradi tega je metoda priprave iker ščuke specifična za opredeljeno geografsko območje.

V postopku se uporabljajo metode, vzpostavljene na geografskem območju, kot je ločevanje iker s posebnim orodjem, imenovanim „priboi“, in zorenje iker z dodajanjem bakterij. Ikre se od membran ločujejo z uporabo orodja „priboi“ v kombinaciji z ribiško mrežo. Zrna iker ščuke so med seboj ločena in dajejo homogeno maso namaza „Salată cu icre de știucă de Tulcea“.

Metodo za ločevanje iker z orodjem „priboi“ je v svojem delu „Studii asupra pescăriilor din România“ (Študije o ribolovu v Romuniji) (Bukarešta, Romunija, Imprimeria Statului, 1895, 80 strani) dokumentiral romunski znanstvenik Grigore Antipa.

Postopek soljenja in zorenja daje namazu „Salată cu icre de știucă de Tulcea“ specifičen okus. Med postopkom soljenja in zorenja se okus iker spremeni zaradi delovanja encimov. Pri blagi toplotni obdelavi se ta okus (slan z noto blagega zorenja) okrepi, ta okrepljeni okus pa je končni okus sestavine.

Lokalno osebje lahko s svojimi čutili oceni vrsto, barvo, vonj in okus iker ščuke ali iker rib iz delte Donave ter njihovo stopnjo zorenja in viskoznosti, kar omogoča pridobitev kakovostnega proizvoda.

Lokalna skupnost, značilna za geografsko območje v 19. stoletju, je bila večetnična (Romuni, Lipovani, Ukrajinci, Grki, Turki itd.) in sestavljena iz domačih in priseljenskih lastnikov ladij, trgovcev, mornarjev, ribičev in nenazadnje trgovcev z ribami iz različnih okolij. V tej mešanici različnih kultur so domačini prilagodili recept za namaz iz iker (salată de icre), narejen iz iker morskih rib, da bi uporabili vire, ki so bili na voljo na geografskem območju. Ikre morskih rib so zamenjali z ikrami sladkovodnih rib, in sicer ikrami ščuke in ikrami rib iz delte Donave, ter recept izpopolnili do sedanje oblike. „Salata cu icre de știucă de Tulcea“ je nepogrešljiva sestavina menijev gostinskih in kmetijsko-turističnih obratov na geografskem območju, zlasti v delti Donave.

Vse to je pripomoglo k oblikovanju okolja, v katerem so se lahko ribolovne tradicije zelo razvile. Zato obstaja vzročna povezava med značilnostmi proizvoda ter naravnimi in kulturnimi razmerami na geografskem območju (delta Donave).

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.madr.ro/docs/ind-alimentara/2018/caiet-sarcini-stiuca/Documentatie-salata-cu-icre-de-stiuca-de-Tulcea.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2021/C 39/11)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v podatkovni zbirki Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„CRUDO DI CUNEO“

EU št.: PDO-IT-0490-AM02 – 14. 9. 2020

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime

„Crudo di Cuneo“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Kategorija: 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Pri proizvodnji pršuta „Crudo di Cuneo“ je treba uporabljati le sveža svinjska stegna živali, ki so bile rojene, rejene in zaklane v opredeljenem območju vzreje. Proizvod „Crudo di Cuneo“ je treba pred dajanjem v promet zoreti najmanj 10 mesecev od začetka obdelave; teža po koncu zorenja znaša med 8,5 in 12 kg; ob rezanju je meso enakomerne rdeče barve; zunanji pusti del in notranji del sta nežna in kompaktna, vendar ne mlahava; vidna zunanja maščoba (površinska slanina) je bele barve z rumenim odtenkom, čvrsta, vendar ne mastna; aroma in okus po rezanju: dišeča, nežna in blaga; notranja maščoba je bele barve in prisotna v majhnih količinah med glavnimi mišičnimi sklopi; nima nenavadnega vonja. Maščoba iz pršuta med prebadanjem ne sme imeti pretirano žarkega vonja niti vonja po mleku, ribah ali drugih nenavadnih vonjav. Kemična sestava pustega mesa mora imeti v primerjavi z dvoglavo stegensko mišico naslednje minimalne in maksimalne vrednosti: sol med 4,5 in 6,9; vlažnost med 57 in 63 %; proteoliza med 22 in 31 %. Proizvod mora biti brez zunanjih anomalij: koža in kosti morajo biti nepoškodovane; ne smejo imeti očitne skorje ali biti pretirano zmehčane. Barva po rezanju: enakomeren videz brez peg in prog.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Krma

Dnevni obrok je opredeljen tako, da dobljena sestava izraža potrebe

prašiča na vseh treh stopnjah, tj. odstavitve, rasti in pitanja:

1.   STOPNJA ODSTAVITVE (do 30 kg žive teže)

Lastnosti obroka

—	surove beljakovine med 16 % in 22 %,

—	dnevni vnos energije med 3 230 in 3 900,

—	lizin g/kg: med 10 in 16

—	surove vlaknine med 3 % in 5 %.

Du kan även gå till webbplatsen för ministeriet för jordbruks-, livsmedels-, skogsbruks- och turistpolitik (www.politicheagricole.it) och först klicka på ”Qualità” (längst upp till höger på skärmen), sedan på ”Prodotti DOP, IGP e STG” (till vänster på skärmen) och slutligen på ”Disciplinari di produzione all’esame dell’UE”. 4 % žive teže)

—	koruza med 35 in 40,

—	soja (ekstrahirana moka) med 16 in 20,

—	pšenica med 12 in 15,

—	ječmen med 13 in 17,

—	sojino olje med 1 in 3,

—	mehki pšenični otrobi med 8 in 12,

—	minerali in vitamini med 3 in 5.

Na tej stopnji je dovoljena uporaba:

—	pršila za prašiče s suho plazmo,

—	svežih in koncentriranih mlečnih proizvodov ter stranskih mlečnih proizvodov.

2.   STOPNJA RASTI (od 30 kg do 80 kg žive teže)

Lastnosti obroka

—	surove beljakovine med 15,50 % in 18 %,

—	dnevni vnos energije med 3 200 in 3 600,

—	lizin g/kg: med 7 in 16

—	surove vlaknine med 3,5 % in 5 %.

Dnevni obrok (sestava obroka je izražena v % različnih sestavin, obrok znaša 3 % žive teže)

—	koruza med 45 in 49,

—	soja (ekstrahirana moka) med 14 in 18,

—	pšenica med 10 in 13,

—	ječmen med 9 in 12,

—	maščoba med 1,5 in 2,

—	mehki pšenični otrobi med 10 in 14,

—	minerali in vitamini med 3 in 5.

3.   STOPNJA PITANJA (od 80 kg do 165 kg končne žive teže)

Lastnosti obroka

—	surove beljakovine med 13,5 % in 17,5 %,

—	dnevni vnos energije med 3 100 in 3 400,

—	lizin g/kg med 6 in 9,

—	surove vlaknine med 3,5 % in 5,5 %.

Dnevni obrok (sestava obroka je izražena v % različnih sestavin, obrok znaša 2,3 % žive teže)

—	koruza med 49 in 53,

—	soja (ekstrahirana moka) med 12 in 16,

—	pšenica med 9 in 12,

—	ječmen med 8 in 11,

—	maščoba med 1 in 1,5,

—	mehki pšenični otrobi med 10 in 14,

—	minerali in vitamini med 3 in 5.

Na tej stopnji je prepovedana uporaba organskih kuhinjskih odpadkov, ribjega olja (nad 40 kg žive teže), oljnih pogač z vsebnostjo maščob nad 4 % (nad 120 kg), piškotov, grisinov, prigrizkov (od 60 kg žive teže do zakola), klavničnih odpadkov in moke živalskega izvora vseh vrst ter stranskih proizvodov riža.

Potrebe na vsaki stopnji se lahko spreminjajo glede na hitrost rasti prašiča ali zaradi neobičajnih vremenskih razmer, ki jih povzročijo izjemno vroča poletja. Surovine, ki se uporabljajo za pitanje, izvirajo predvsem z območja proizvodnje pršuta „Crudo di Cuneo“, prav tako so žita v veliki meri pridelana na kmetijah, kjer redijo prašiče. Pasme in genotipi prašičev, ki so dovoljeni za rejo živali za proizvodnjo pršuta „Crudo di Cuneo“, so tradicionalni italijanski pasmi prašičev Large White in Landrace, izboljšani na podlagi Italijanske rodovniške knjige (IRK), potomci merjascev iste pasme, potomci merjascev italijanske pasme Duroc, izboljšane na podlagi IRK, prašiči potomci merjascev drugih pasem ali merjascev hibridnih pasem pod pogojem, da izvirajo iz selektivnih shem križanja ali križanja zaradi skladnosti z IRK za vzrejo težkih prašičev. Pri proizvodnji „Crudo di Cuneo“ uporaba zamrznjenih stegen ni dovoljena. Prepovedana je uporaba mesa merjascev in svinj. Stegna se pošljejo v obdelavo, če od zakola živali ni minilo manj kot 24 ur in ne več kot 120 ur.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Za proizvodnjo ZOP „Crudo di Cuneo“ se uporabljajo le sveža svinjska stegna živali, ki so bile rojene in vzrejene ob upoštevanju njihovega dobrega počutja. Taki najboljši pogoji se zagotovijo, če na stopnji odstavitve, rasti in pitanja prašič ni podvržen stresu zaradi prevoza in preselitve. Pri vzreji je treba med drugim zagotoviti, da se stopnja pitanja zaključi z rezultati, ki morajo biti skladni z lastnostmi končnega proizvoda. Za „Crudo di Cuneo“ je značilna prav optimalna plast maščobe. Zaradi teh razlogov morajo biti živali rojene in vzrejene na območju proizvodnje. Poleg tega mora biti tudi zakol opravljen na geografskem območju proizvodnje, saj bi zaradi nujnega upoštevanja predpisanih rokov od zakola do obdelave mesa in zaradi dolgotrajnih prevozov lahko nastale odrgnine, podplutbe in proge, zaradi katerih stegna ne bi ustrezala zahtevam za predelavo. Obdelava in zorenje stegen sta tesno povezana s človeškimi in naravnimi dejavniki na območju proizvodnje, zato je ključnega pomena, da sta ti dejavnosti omejeni na geografsko območje proizvodnje pršuta „Crudo di Cuneo“.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pršut „Crudo di Cuneo“ se lahko prodaja v enem kosu s kostjo, brez kosti, vakuumsko pakiran, v kosih ali v rezinah. Pršut „Crudo di Cuneo“ mora biti razrezan na kose tako, da je na koži vsakega kosa mogoče videti oznako, ki jo je predhodno odtisnil proizvajalec pršuta.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ob sprostitvi na trg mora imeti ZOP „Crudo di Cuneo“ posebno oznako, ki jamči o izvoru in opredelitvi proizvoda. Gre za logotip, ki ga morajo v pršutarni odtisniti z vročim žigom na obe večji strani stegna. Na proizvodih z ZOP „Crudo di Cuneo“ ali na pritrjenih nalepkah ali karticah, obročkih in trakovih, nameščenih na proizvodu, morajo biti z razločnimi, neizbrisljivimi črkami, ki se morajo jasno razlikovati od vseh drugih napisov, natisnjeni grafična podoba značilnega in edinstvenega logotipa, simbol Skupnosti iz člena 12 Uredbe Komisije (EU) št. 1151/2012 ter identifikacijska številka, ki se dodeli vsakemu proizvajalcu v sistemu nadzora. Logotip ZOP „Crudo di Cuneo“ je sestavljen iz dveh bistvenih elementov prepoznavnosti proizvoda: stiliziranega obrisa pršuta in trikotnika ali „klina“, ki predstavlja povezavo z glavnim mestom pokrajine Cuneo, izvirni tloris katerega je imel obliko klina (it. cuneo).

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje pršuta ZOP „Crudo di Cuneo“ obsega območje med Ligurskimi Alpami od hriba Cadibonne do Nava, Primorske Alpe do masiva hriba Tende ter Kotijske Alpe. Vzpetine namreč ustvarjajo veliko pregrado v obliki črke U, znotraj katere se odpira planota, ki jo od juga proti severu prečita reki Tanaro in Pad ter njuni pritoki. To območje obsega pokrajini Cuneo in Asti ter naslednje občine v pokrajini Torino: Airasca, Andezeno, Arignano, Baldissero Torinese, Bibiana, Bricherasio, Buriasco, Cambiano, Campiglione Fenile, Candiolo, Cantalupa, Carignano, Carmagnola, Castagnole Piemonte, Cavour, Cercenasco, Chieri, Cumiana, Frossasco, Garzigliana, Isolabella, Lombriasco, Luserna S. Giovanni, Lusernetta, Macello, Marentino, Mombello di Torino, Montaldo Torinese, Moriondo Torinese, None, Osasco, Osasio, Pancalieri, Pavarolo, Pecetto Torinese, Pinerolo, Pino Torinese, Piobesi Torinese, Piossasco, Piscina, Poirino, Pralormo, Prarostino, Riva, Roletto, Rorà, S. Secondo di Pinerolo, Santena, Scalenghe, Trofarello, Vigone, Villafranca Piemonte, Villastellone, Vinovo. Na tem geografskem območju zaradi pojava lahnega morskega vetriča beležijo stalno stopnjo vlage med 50 % in 70 % ter povprečne temperature, ki pozimi niso pretirano nizke, poleti pa ne pretirano visoke ter omogočajo enakomerno zorenje, zaradi česar ima „Crudo di Cuneo“ značilno vrednost proteolize in nizko stopnjo vlage.

5.   Povezava z geografskim območjem

Območje proizvodnje ZOP že od nekdaj zaznamujejo prašičereja, predelava in zorenje pršuta „Crudo di Cuneo“ zaradi posebnih lastnosti prsti in podnebja, ki ga ločijo od drugih območij ter dajejo proizvodu značilno kakovost, ki jo končni uporabniki z lahkoto prepoznajo.

Stopnja vlage pri pršutu „Crudo di Cuneo“, ki je v tesni povezavi z vsebnostjo soli, je posledica morskega vetriča. Vetrič z gora znotraj geografskega območja, ki zjutraj piha iz ene smeri, zvečer pa iz druge, ustvarja idealne razmere z nizkimi stopnjami vlage, primerne za zagotavljanje odličnega zorenja proizvoda. To se kaže v nizki stopnji vlage, času zorenja in vrednosti proteolize, ki so značilni za proizvod „Crudo di Cuneo“. Tesno povezavo med okoljem in proizvodom ustvarja tudi surovina, saj njene lastnosti določajo proteolizo pršuta. Prašiči iz Cunea se redijo na povprečni nadmorski višini 350 metrov, kjer imajo dobre pogoje za zdrav razvoj, saj ni zimske megle ali poletne sopare. Poleg zdravega zraka in čiste vode zdrava in naravna tradicionalna krma na podlagi žit, pridelanih na tem območju, omogoča hitrejše zorenje mesa. Pojav proteolize je povezan z razvojem površinskih mikroorganizmov: blago soljenje, ki ga opravijo proizvajalci mesnih delikates, zagotavlja širjenje vlage, ki je še prisotna v mesu stegna, na raven kapilar. Tako se na površini pustega mesa pršuta ustvarjajo mikroklimatski pogoji zmernega naraščanja vlažnosti, primerni za razvoj plesni in kvasovk, ki lahko razgradijo beljakovinsko sestavino pustega mesa in tako sproščajo peptidne frakcije, ki odločilno vplivajo na okus in vonj pršuta „Crudo di Cuneo“.

Odločilni prispevek h kakovosti ZOP ter njeni prepoznavnosti in uveljavljenosti na trgu skozi stoletja je dal človek, ki je postopoma razvil posebne tehnike obdelave, ki so se prenašale iz roda v rod in so se ohranile do današnjih dni. Dokazila o tej prefinjeni obrti najdemo že leta 1618 po zaslugi dela „Clypeo del gentilhuomo“ avtorja Guglielmina Prata, ki natančno opisuje delo proizvajalcev mesnih delikates v Piemontu.

Poraba pršuta „Crudo di Cuneo“ je zgodovinsko dokumentirana na podlagi številnih povpraševanj plemičev, samostanov in opatij s tega območja. Prav naraščajoče povpraševanje po pršutih je znatno vplivalo na ustanavljanje številnih predelovalnic.

ZOP „Crudo di Cuneo“ temelji na kombiniranem in dopolnjujočem se delovanju človeških in okoljskih dejavnikov, ki so skozi čas vplivali na njegovo pridelavo in prispevali h kakovosti.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno prečiščeno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletnem mestu:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike ter turizem (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (Kakovost) (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Prodotti DOP IGP STG“ (Proizvodi ZOP ZGO ZTP) (ob robu na levi strani zaslona), nazadnje pa „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“ (Specifikacije, predložene Evropski uniji).

---

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.