Menjalni tečaji eura (1)

2. februar 2021

(2021/C 38/01)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2044
JPY	japonski jen	126,46
DKK	danska krona	7,4373
GBP	funt šterling	0,88075
SEK	švedska krona	10,1593
CHF	švicarski frank	1,0808
ISK	islandska krona	156,10
NOK	norveška krona	10,3463
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,900
HUF	madžarski forint	355,70
PLN	poljski zlot	4,4953
RON	romunski leu	4,8743
TRY	turška lira	8,6629
AUD	avstralski dolar	1,5847
CAD	kanadski dolar	1,5422
HKD	hongkonški dolar	9,3361
NZD	novozelandski dolar	1,6793
SGD	singapurski dolar	1,6041
KRW	južnokorejski won	1 344,07
ZAR	južnoafriški rand	18,0067
CNY	kitajski juan	7,7756
HRK	hrvaška kuna	7,5810
IDR	indonezijska rupija	16 878,40
MYR	malezijski ringit	4,8712
PHP	filipinski peso	57,708
RUB	ruski rubelj	90,9307
THB	tajski bat	36,120
BRL	brazilski real	6,4904
MXN	mehiški peso	24,3492
INR	indijska rupija	87,9060

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.10064 – AnaCap/Carrefour/Market Pay)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2021/C 38/02)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2021/C 38/03)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek, ki se lahko vloži v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Plăcintă dobrogeană“

EU št.: PGI-RO-02510 – 16. 5. 2019

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Plăcintă dobrogeană“

2.   Država članica ali tretja država

Romunija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Plăcintă dobrogeană“ je pečeno, zamrznjeno predpečeno ali zamrznjeno nepečeno fino pecivo, pripravljeno iz listnatega testa, polnjenega s slanim mehkim sirom (telemea), zmešanim s skuto in jajci. Testo se razteza in vleče, da postane čisto tenko. Ko se nadeva, se zvije, prepogne in v krogih razporedi v okrogle pekače. Proizvod tehta od 500 g do 2 000 g. Zaradi mešanice sira telemea, sirnine, jajc in jogurta, ki se pečejo v nevzhajanem testu, je slan.

Ob prerezu so vidne izmenične plasti rumenobelega sirovega nadeva in listnatega testa.

Pecivo „Plăcintă dobrogeană“ se prodaja na tri načine:

—	pečeno, celo ali razrezano na kose in stehtano ob prodaji,

—	zamrznjeno predpečeno,

—	zamrznjeno nepečeno.

Pecivo „Plăcintă dobrogeană“ je mehko in ima nežno konsistenco, saj vsebuje mešanico jogurta in jajc, s katero se prelije, zato se razlikuje od drugih proizvodov iste vrste, ki imajo pogosto krhko in hrustljavo vrhnjo plast. Od podobnih proizvodov se razlikuje tudi po uporabi nezamrznjenih listov testa, ki so pripravljeni iz svežega testa za vsako serijo končnih proizvodov.

Prevladujejo arome po pečenem siru, testu in jajcih.

3.2.1   Organoleptične lastnosti

Pečeno pecivo „Plăcintă dobrogeană“ je v enem kosu, enake oblike kot pekač in ima homogeno polglazirano vrhnjo plast, ki je zapečena, vendar ne zažgana. Skorja je tanka in zlatorumena, mestoma bakrena. Ob prerezu so vidne izmenične plasti lahkega sirovega nadeva, listov nevzhajanega testa in (občasno) zračnih mehurčkov.

Videz zamrznjene predpečene pite je nekoliko drugačen, saj je rumena barva svetlejša kot pri pečeni piti.

Zamrznjeno nepečeno pecivo „Plăcintă dobrogeană“ je v enem kosu, ima homogeno vrhnjo plast, surovi listi testa, prekriti z mešanico jogurta in jajc, pa ji dajejo belo barvo.

3.2.2   Fizikalne in kemijske značilnosti

Maščobe skupaj:	najmanj 8 %	in največ 25 %
Vsebnost vode:	najmanj 30 %	in največ 50 %
Sol:	najmanj 1,5 %	in največ 2 %
Beljakovine:	najmanj 8 %	in največ 13 %
Nadev:	najmanj 55 %	in največ 70 %

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za pripravo peciva „Plăcintă dobrogeană“ so potrebne naslednje surovine in sestavine: slani sir (telemea), sirnina, pšenična moka, jajca, jogurt, voda, sončnično olje, vinski kis in sol.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju potekajo vse faze izdelave peciva „Plăcintă dobrogeană“. Proizvodni proces za pecivo „Plăcintă dobrogeană“ zajema naslednje posebne korake: prevzem surovin in sestavin, pripravo testa, raztezanje listov, pripravo nadeva, polnjenje, premazovanje z mešanico jogurta in jajc, pečenje in predpečenje ter hitro zamrzovanje.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Oznaka vsebuje naslednje:

—	ime proizvoda „Plăcintă dobrogeană“, ki mu sledi navedba „zaščitena geografska označba“ ali okrajšava „ZGO“ (prevedena v jezik(-e) države, v kateri se proizvod trži),

—	vrsto proizvoda (pečen, zamrznjen predpečen ali zamrznjen nepečen),

—	ime proizvajalca,

—	logotip inšpekcijskega in certifikacijskega organa.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema dve upravni območji: okrožje Tulcea in okrožje Constanța, kot sta razmejeni glede na upravno strukturo Romunije.

Upravni območji skupaj tvorita mejno območje v jugovzhodni Romuniji, znano tudi kot Dobrudža.

5.   Povezava z geografskim območjem

Vzročno povezavo med geografskim poreklom in značilnostmi proizvoda sestavljajo sloves, človeški dejavnik in značilnosti proizvoda.

Sloves proizvoda temelji na zgodovinskih dokazih o njegovi zgodovini in ugledu, ki se prenašajo z ustnimi viri, zbranimi in zapisanimi v revijah in knjigah, da bodo predani naslednjim generacijam.

Povezava med proizvodom in geografskim območjem je navedena na strani 44 knjige z naslovom Valori identitare în Dobrogea (Vrednote dobruške identitete) avtorja Evlije Čelebija. Čelebi se je med potovanjem po Dobrudži navduševal nad „čudovitimi plavajočimi mlini na Donavi, ki so prave delavnice za mletje in peko, v katerih se mleta moka spreminja v kruh in plăcinte“.

Leta 2009 je bila prava atrakcija na sedmih dnevih žetve v občini Cumpăna največje kadar koli narejeno pecivo „Plăcintă dobrogeană“, kar je bilo 5. oktobra 2009 poudarjeno v lokalnem časopisu Ziua de Constanța.

V reviji Ferma, letnik XX 16 (221), z dne 15.–30. septembra 2018, str. 128 in 129, je članek o pecivu „‚Plăcintă dobrogeană‘, ki se proizvaja že več kot 150 let ...“. Na XXVI. mednarodni razstavi ExpoAgroUtil je predsednik mednarodnega združenja za sončnice izrazil veliko navdušenje nad pecivom „Plăcintă dobrogeană“. V istem članku je član romunske zveze novinarjev navedel, da se s pecivom „Plăcintă dobrogeană“ iz roda v rod ohranja lokalna tradicija.

V drugi izdaji revije Ferma št. 7 z dne 15.–30. aprila 2019 je bilo navedeno, da se je pecivo „Plăcintă dobrogeană“ promoviralo na jesenskem dogodku, ki ga je nacionalni center za turistične informacije in promocijo (CNIPT) organiziral v Măcinu.

Ta kombinacija tradicije in izkušenj slaščičarjev je pripomogla k razvoju podobe in slovesa peciva „Plăcintă dobrogeană“ v državi in zunaj nje (na primer članek, objavljen v reviji Agroklub v Srbiji, članek v časopisu Ziua de Constanța in članki v reviji Ferma).

Sloves proizvoda je zato mogoče pripisati označbi in geografskemu območju, tj. Dobrudži, proizvod pa se posledično trži pod imenom „Plăcintă dobrogeană“.

Pri pripravi peciva „Plăcintă dobrogeană“ ima pomembno vlogo človeški dejavnik.

Listi se raztezajo in sušijo, dokler niso zelo tanki, prosojni, elastični in rahlo svetleči, kar so lastnosti, znane samo lokalnim prebivalcem.

S tovrstno pripravo listov se zagotovi, da ima pečeno pecivo drobljivo teksturo in okus, ne da bi bilo treba liste zlagati na poseben način.

Slaščičar v nadev zameša sir in jajca ter ga z roko potrese po polovici lista (kadar liste prepogiba) ali celotnem listu (kadar liste zvija). Ta tehnika se prenaša iz roda v rod.

Listi se zvijajo ali prepogibajo samo po dolžini. Slaščičarji vedo, kako tesno morajo nadevane liste zviti ali prepogniti, da bo pečeno pecivo „Plăcintă dobrogeană“ rahlo.

K posebni naravi peciva „Plăcintă dobrogeană“ pripomorejo metode in spretnosti, ki se v Dobrudži prenašajo iz roda v rod. Slaščičar liste ročno čvrsto raztegne, ne da bi jih pretrgal, kar tako kot zvijanje in prepogibanje listov dokazuje njegove spretnosti, saj pecivo „Plăcintă dobrogeană“ pri dajanju v pekač ne sme biti videti pomečkano (strgano), ampak mora imeti videz sklenjene spirale, da ohrani rahlost, h kateri pripomore zrak, ki se vanjo ujame med zvijanjem ali zgibanjem.

V nasprotju s podobnimi proizvodi ima pecivo „Plăcintă dobrogeană“ naslednje posebne lastnosti:

—

tehta od 500 g do 2 000 g, je okroglo in ima obliko pekača, v katerem se je peklo premazano z mešanico jogurta in jajc. Vrhnja plast je homogena, polsijoča, porjavela, vendar ne zažgana, zlatorumena, pri čemer je barva pri pečenem proizvodu nekoliko temnejša, pri predpečenem proizvodu pa zaradi mešanice jogurta in jajc nekoliko svetlejša,

—	ob prerezu se pecivo „Plăcintă dobrogeană“ zaradi zračnih mehurčkov v polnilu, ki so posledica lokalnih metod, po videzu razlikuje od drugih proizvodov iste vrste,

—	zaradi slanega okusa pečenega sira telemea, sirnine, jajc in jogurta ter listov nevzhajanega testa se razlikuje od drugih proizvodov iste vrste,

—	je puhasto zaradi zraka, ki se vanj ujame med zvijanjem ali prepogibanjem in nadevanjem s posebno tehniko, zato se razlikuje od podobnih proizvodov, ki imajo gost in testen nadev.

Druge značilnosti proizvoda

Pecivo „Plăcintă dobrogeană“ je povezano s pomembnimi verskimi praznovanji, zato za njegovo uporabo in uživanje veljajo posebna pravila. Priprave na novoletno pecivo „Plăcintă dobrogeană“ potekajo vse leto. Pecivo „Plăcintă dobrogeană“ se izdeluje ves pustni teden [Shrovetide], ob božiču, na „hram“ (god zavetnika) in ob družinskih praznovanjih, kot sta ohcet in torek po poroki, ko se je tradicionalno izdelovalo nevestino pecivo „Plăcintă dobrogeană“.

Zaradi vseh navedenih posebnosti se pecivo „Plăcintă dobrogeană“ razlikuje od drugih podobnih proizvodov.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.madr.ro/docs/ind-alimentara/2018/documentatie-placinta-dobrogeana/Caiet-de-sarcini-PLACINTA-DOBROGEANA-IGP.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.